dr. Karl Petric 
Hierarhologija in hierarhografija 
Avtor: Karl Petric 
Žalec, 2025 
Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 229246211 ISBN 978-961-91595-3-8 (PDF) 
Kazalovsebine 
Predgovor........................................................................................................................................56 1 Uvod..............................................................................................................................................59 
1.1 Uvodnipreblisk...................................................................................................................62 1.2Teoreticnoizhodišcehierarhologije............................................................................63 
1.2.1 Opredelitev................................................................................................................64 1.2.2Temeljno raziskovalno podrocje...........................................................................65 1.2.3Nalogahierarhologije...............................................................................................66 1.2.4Metoderaziskovanja...............................................................................................66 1.2.5Orodjaraziskovanja................................................................................................66 1.2.6Delitevhierarhologije.............................................................................................66 1.2.7Hierarhografija........................................................................................................66 1.2.8Dodanavrednostalinoviprispevekkznanosti...................................................67 
1.3Hierarhijaznanjaininformacijskahierarhija............................................................68 
1.3.1 Slika1:Informacijskahierarhija(splošenmodelznanja) ...............................70 1.3.2Slika2:Moženprimerznanja– model1..............................................................72 1.3.3Slika3:Moženprimerznanja– model2..............................................................73 1.3.4Slika4:Moženprimerznanja– model3..............................................................74 
2Posameznik..................................................................................................................................75 
2.1 Psihološkivzgibi.................................................................................................................75 
2.1.1 Slika5:Tri-nivojskiciklicnimodelhierarhicnegaasociativnegasistema psihološkegavzgiba.............................................................................................................78 
2.2Miselniprijemi...................................................................................................................79 
2.2.1 Slika6:Moženasociativnihierarhicnimodelmiselnihprijemov....................83 2.2.2Slika7:Negativniscenarijkavzalnihinpogojnihzveznaprimerunasiljav družini....................................................................................................................................85 
2.3Miselnakoncentracija.....................................................................................................85 
2.3.1 Slika8:Moženmetamodelmiselnekoncentracijeposameznika/-ov.............86 2.3.2Slika9:Prirejenipaketnidiagrammiselnestruktureinmiselne koncentracijeposameznika...............................................................................................87 2.3.3Usoda..........................................................................................................................89 2.3.4Ljubezeninsovraštvo..............................................................................................95 2.3.4.1 Slika10:Dinamicnistopenjskihierarhogramljubezniinsovraštva.........101 2.3.5Delo.............................................................................................................................101 2.3.6Prevlada....................................................................................................................105 2.3.6.1 Slika11:Dokazovanjeprevladezrokovanjem...............................................109 2.3.7Igra.............................................................................................................................110 2.3.8Smrt...........................................................................................................................115 
2.3.8.1 Slika12:Dinamicnistopenjskipolariziranhierarhogramživljenjainsmrti ................................................................................................................................................119 2.3.8.2Slika13:Spremembamiselnihkoncentracijskozicas...............................120 2.3.8.3Slika14:Ocenjevalnamatrikao pozitivnem/negativnemposamezniku..124 2.3.8.3.1 Preglednica1:Delizvoženihpodatkovizocenjevalnematrike..............125 2.3.8.3.2Slika15:Pozitivni,srednjiinnegativniodnosivodstotkih....................125 2.3.9Mitološkepredstave...............................................................................................126 
2.4SemiotikainSimboli.......................................................................................................126 
2.4.1 Simboli......................................................................................................................127 2.4.2Slika16:Procespredelavedražljajevinprimerasociativneverige..........130 2.4.3Izgradnjainkvalitativnaanalizamiselnegaoziromasimbolnegaomrežja.134 2.4.3.1 Preglednica2:Ovrednotenistimulativnisimboli/besedeininovrednotene asociativnebesede(N=30)...........................................................................................136 2.4.3.2Slika17:Stolpnidiagramovrednotenihstimulativnihinasociativnihbesed ...............................................................................................................................................136 
2.4.3.3Preglednica3:Simboli/besedeinklasifikacijskeskupine..........................141 2.4.3.4Slika18:Krožnavizualizacijapovezavmedstimulativnimiin najpogostejšimiasociativnimibesedami......................................................................142 2.4.3.5Slika19:Delprirejenegamikrotezavrastimulativnihsimbolov/besedin asociacij...............................................................................................................................143 2.4.3.6Slika20:Pojmovnoomrežjestimulativnihsimbolov/besedinasociacij.144 2.4.4Pozitivniinnegativnipomensimbolnihkategorijinasociativnihpojmov...145 2.4.4.1 Preglednica4:Celotnaovrednotenja...............................................................146 2.4.4.2Slika21:Stolpnidiagramovrednotenihsimbolnihkategorijinasociativnih pojmov..................................................................................................................................146 2.4.4.3Slika22:Delcelotnegaomrežjasimbolnihkategorijinasociativnih pojmov..................................................................................................................................148 2.4.4.4Preglednica5:Doseženirangipojmovznotrajomrežja(delizidov).......148 2.4.4.5Slika23:Delvozlišcin najkrajšepotimednjimi.......................................149 2.4.4.6Slika24:Najboljvplivnavozlišcaznotrajcelotnegaomrežja.................149 2.4.4.7Slika25:Rabakolektivnihsimbolovsstrani60respondentov.................151 2.4.4.8Preglednica6:Rangiranikolektivnisimbolipo pogostostipojavljanja....152 2.4.4.8.1 Slika26:Drevesnamapaklasificiranihkolektivnihsimbolov................152 2.4.4.8.2Preglednica7:Pogostostklasificiranihskupin..........................................154 2.4.4.8.3Slika27:Izidklasifikacijekolektivnihsimbolov......................................154 2.4.5Kolektivnisimboli....................................................................................................154 2.5.1 Preglednica8:Pomensvetlobenasplošno,vsanjah,zvidikapsihologijein duhovnosti..........................................................................................................................155 2.5.2Preglednica9:Pomenrdecebarvenasplošno,vsanjah,zvidikapsihologije induhovnosti......................................................................................................................157 2.5.3Preglednica10:Pomenvetranasplošno,vsanjah,zvidikapsihologijein duhovnosti..........................................................................................................................158 
2.5.4Preglednica11:Pomencrno oziromacrnebarvenasplošno,vsanjah,z vidikapsihologijeinduhovnosti.....................................................................................159 2.5.5Slika28:Barvnispekteroziromazaznavanjebarv........................................160 2.5.5.1 Preglednica12:Pomenzeleno oziromazelenebarvenasplošno,vsanjah,z vidikapsihologijeinduhovnosti.....................................................................................160 2.5.5.3Slika29:Primerdvojnemavrice.......................................................................161 2.5.5.4Preglednica13:Pomenmavricenasplošno,vsanjah,zvidikapsihologijein duhovnosti..........................................................................................................................162 2.5.5.5Preglednica14:Pomenognjanasplošno,vsanjah,zvidikapsihologijein duhovnosti..........................................................................................................................162 2.5.5.6Preglednica15:Pomensoncanasplošno,vsanjah,zvidikapsihologijein duhovnosti..........................................................................................................................163 2.5.5.7Preglednica16:Pomenkolektivnegasimbolanebossplošnega,sanjskega, psihološkegainduhovnegavidika..................................................................................164 2.5.5.8Preglednica17:PomenkolektivnegasimbolaZemlja/zemljassplošnega, sanjskega,psihološkegainduhovnegavidika.............................................................165 2.5.5.9Preglednica18:Pomenkolektivnegasimbolakrogassplošnega,sanjskega, psihološkegainduhovnegavidika..................................................................................166 2.5.6Preglednica19:Pomenkolektivnegasimbolagorassplošnega,sanjskega, psihološkegainduhovnegavidika..................................................................................167 2.5.6.1 Preglednica20:Pomenkolektivnegasimbolavodassplošnega,sanjskega, psihološkegainduhovnegavidika..................................................................................168 2.5.6.2Preglednica21:Pomenkolektivnegasimbolamravlja/mravljicas splošnega,sanjskega,psihološkegainduhovnegavidika.........................................169 2.5.6.3Preglednica22:Pomenkolektivnegasimbolacebelassplošnega, sanjskega,psihološkegainduhovnegavidika.............................................................169 2.5.6.4Preglednica23:Pomenkolektivnegasimbolagozdssplošnega,sanjskega, psihološkegainduhovnegavidika..................................................................................170 
2.5.6.5Preglednica24:Pomenkolektivnegasimbolasrcessplošnega,sanjskega, psihološkegainduhovnegavidika..................................................................................170 2.5.6.6Preglednica25:Pomenkolektivnegasimbolacvetssplošnega,sanjskega, psihološkegainduhovnegavidika..................................................................................171 2.5.6.7Preglednica26:Pomenkolektivnegasimbolaptica/pticessplošnega, sanjskega,psihološkegainduhovnegavidika.............................................................172 2.5.6.8Preglednica27:Pomenkolektivnegasimbolakrošnjassplošnega, sanjskega,psihološkegainduhovnegavidika.............................................................172 2.5.6.9Preglednica28:Pomenkolektivnegasimbolajagodessplošnega, sanjskega,psihološkegainduhovnegavidika.............................................................173 2.5.7Preglednica29:Pomenkolektivnegasimbolakacassplošnega,sanjskega, psihološkegainduhovnegavidika..................................................................................173 2.5.7.1 Preglednica30:Pomenkolektivnegasimbolalevssplošnega,sanjskega, psihološkegainduhovnegavidika..................................................................................174 2.5.7.2Preglednica31:Pomenkolektivnegasimbolakrissplošnega,sanjskega, psihološkegainduhovnegavidika..................................................................................175 2.5.7.3Preglednica32:Pomenkolektivnegasimbolaodprtadlanssplošnega, sanjskega,psihološkegainduhovnegavidika.............................................................175 2.5.7.4Preglednica33:Pomenkolektivnegasimbolaštiriperesnadeteljicas splošnega,sanjskega,psihološkegainduhovnegavidika.........................................176 2.5.7.5Preglednica34:Pomenkolektivnegasimbolaprašicssplošnega, sanjskega,psihološkegainduhovnegavidika.............................................................176 2.5.7.6Preglednica35:Pomenkolektivnegasimbolapolžssplošnega,sanjskega, psihološkegainduhovnegavidika..................................................................................177 2.5.7.7Preglednica36:Pomenkolektivnegasimbolarožassplošnega,sanjskega, psihološkegainduhovnegavidika..................................................................................177 2.5.7.8Preglednica37:Pomenkolektivnegasimbolaštevilanicssplošnega, sanjskega,psihološkegainduhovnegavidika.............................................................178 
2.5.7.9Preglednica38:Pomenkolektivnegasimbolašteviladvassplošnega, sanjskega,psihološkegainduhovnegavidika.............................................................179 2.5.8Preglednica39:Pomenkolektivnegasimbolaštevilatrissplošnega, sanjskega,psihološkegainduhovnegavidika.............................................................179 2.5.8.1 Preglednica40:Pomenkolektivnegasimbolaštevilaštirissplošnega, sanjskega,psihološkegainduhovnegavidika.............................................................180 2.5.8.2Preglednica41:Pomenkolektivnegasimbolaštevilapetsplošnega, sanjskega,psihološkegainduhovnegavidika..............................................................181 2.5.8.3Preglednica42:Pomenkolektivnegasimboladenarssplošnega,sanjskega, psihološkegainduhovnegavidika..................................................................................182 2.5.8.4Preglednica43:Pomenkolektivnegasimbolakletkassplošnega, sanjskega,psihološkegainduhovnegavidika.............................................................182 2.5.8.5Preglednica44:Pomenkolektivnegasimbolaracunalnikssplošnega, sanjskega,psihološkegainduhovnegavidika.............................................................183 2.5.8.6Preglednica45:Pomenkolektivnegasimbolalucssplošnega,sanjskega, psihološkegainduhovnegavidika..................................................................................184 2.5.8.7Slika30:Velikanicloveštvanaenisliki..........................................................185 2.5.8.7.1 Preglednica46:PomenkolektivnegasimbolaJezusKristusssplošnega, sanjskega,psihološkegainduhovnegavidika.............................................................186 2.5.8.8Preglednica47:Pomenkolektivnegasimbolakrstassplošnega,sanjskega, psihološkegainduhovnegavidika..................................................................................187 2.5.8.9Slika31:Primerkrižavnaravi..........................................................................187 2.5.8.9.1 Slika32:Razlicnevrstekrižev.....................................................................188 2.5.8.9.2Preglednica48:Pomenkolektivnegasimbolakrižssplošnega,sanjskega, psihološkegainduhovnegavidika..................................................................................188 2.5.8.9.3Preglednica49:Pomenkolektivnegasimbolaogledalo ssplošnega, sanjskega,psihološkegainduhovnegavidika.............................................................189 
2.5.8.9.4Preglednica50:Pomenkolektivnegasimbolabicssplošnega,sanjskega, psihološkegainduhovnegavidika..................................................................................189 2.5.8.9.5Preglednica51:Pomenkolektivnegasimboladvigalo ssplošnega, sanjskega,psihološkegainduhovnegavidika.............................................................190 2.5.8.9.6Preglednica52:Pomenkolektivnegasimbolagradssplošnega, sanjskega,psihološkegainduhovnegavidika..............................................................191 2.5.8.9.7Preglednica53:Pomenkolektivnegasimbolacokoladassplošnega, sanjskega,psihološkegainduhovnegavidika..............................................................191 2.5.8.9.8Preglednica54:Pomenkolektivnegasimbolakladivossplošnega, sanjskega,psihološkegainduhovnegavidika.............................................................192 2.5.8.9.9Preglednica55:Pomenkolektivnegasimbolatelefonssplošnega, sanjskega,psihološkegainduhovnegavidika.............................................................192 2.5.9Preglednica56:Pomenkolektivnegasimbolakosassplošnega,sanjskega, psihološkegainduhovnegavidika..................................................................................193 2.5.9.1 Preglednica57:Pomenkolektivnegasimbolalokomotivassplošnega, sanjskega,psihološkegainduhovnegavidika.............................................................194 2.5.9.2Preglednica58:Pomenkolektivnegasimbolaoblekassplošnega, sanjskega,psihološkegainduhovnegavidika.............................................................194 2.5.9.3Preglednica59:Pomenkolektivnegasimbolaodprtavratassplošnega, sanjskega,psihološkegainduhovnegavidika.............................................................195 2.5.9.4Preglednica60:Pomenkolektivnegasimbolapodkevssplošnega, sanjskega,psihološkegainduhovnegavidika.............................................................195 2.5.9.5Preglednica61:Pomenkolektivnegasimbolasidro ssplošnega,sanjskega, psihološkegainduhovnegavidika..................................................................................196 2.5.9.6Preglednica62:Pomenkolektivnegasimbolasvecassplošnega,sanjskega, psihološkegainduhovnegavidika..................................................................................196 2.5.9.7Preglednica63:Pomenkolektivnegasimbolazaporssplošnega,sanjskega, psihološkegainduhovnegavidika..................................................................................197 
2.5.9.8Preglednica64:Pomenkolektivnegasimbolaotokssplošnega,sanjskega, psihološkegainduhovnegavidika..................................................................................197 2.5.9.9Preglednica65:Pomenkolektivnegasimbolapotssplošnega,sanjskega, psihološkegainduhovnegavidika..................................................................................198 2.5.9.9.1 Preglednica66:Pomenkolektivnegasimbolapokopališcessplošnega, sanjskega,psihološkegainduhovnegavidika.............................................................199 2.5.9.9.2Preglednica67:Pomenkolektivnegasimbolapomladssplošnega, sanjskega,psihološkegainduhovnegavidika.............................................................199 
2.6Omrežjaklasificiranihskupin(KE).............................................................................200 
2.6.1 Slika33:Podatkovnapokrajinarazvršcenihskupinkolektivnihsimbolov..201 2.6.1.1 Preglednica68:Majhendelpripravljenihpodatkov.....................................202 2.6.1.2Slika34:Celotnoomrežjeklasificiranihskupinkolektivnihsimbolovin vidiki.....................................................................................................................................202 2.6.1.3Slika35:Primerizsekaizcelotnegapojmovnegaomrežjazakolektivni simboldenar.......................................................................................................................203 2.6.1.4Slika36:Primerizsekaizcelotnegapojmovnegaomrežjazakolektivni simbolmravlja....................................................................................................................204 2.6.2KlasifikacijskaskupinaKE1..................................................................................205 2.6.2.1 Slika37:PojmovnoomrežjezakolektivnesimboleizskupineKE1..........205 2.6.2.2Slika38:Latentnasemanticnaanalizaomrežjakolektivnihsimboloviz skupineKE1.........................................................................................................................206 2.6.3KlasifikacijskaskupinaKE5..................................................................................209 2.3.6.1 Slika39:PojmovnoomrežjezakolektivnesimboleizskupineKE5.........209 2.3.6.2Slika40:Latentnasemanticnaanalizaomrežjakolektivnihsimboloviz skupineKE5........................................................................................................................210 2.3.7KlasifikacijskaskupinaKE6..................................................................................212 2.3.7.1 Slika41:Pojmovno omrežjezakolektivnesimboleizskupineKE6..........212 
2.3.7.2Slika42:Latentnasemanticnaanalizaomrežjakolektivnihsimboloviz skupineKE6.........................................................................................................................213 2.3.8KlasifikacijskaskupinaKE8..................................................................................214 2.3.8.1 Slika43:Okrnjeno pojmovno omrežjekolektivnihsimbolovizskupineKE8 ...............................................................................................................................................214 2.3.8.2Slika44:Latentnasemanticnaanalizaomrežjakolektivnihsimboloviz skupineKE8.........................................................................................................................215 2.3.9KlasifikacijskaskupinaKE9inKE10...................................................................217 2.3.9.1 Slika45:PojmovnoomrežjekolektivnihsimbolovizskupineKE9inKE10 ...............................................................................................................................................217 2.3.9.2Slika46:Latentnasemanticnaanalizaomrežjakolektivnihsimboloviz skupineKE9inKE10..........................................................................................................218 
2.4Introspektivnametodaklasificiranihizrazovinvtisov..........................................221 
2.4.1 Slika47:Odlomekizprirejenegamikrotezavraklasificiranihizrazovin vtisov..................................................................................................................................223 2.4.2Slika48:Vizualizacijaprirejenegamikrotezavraklasificiranihizrazovin vtisov...................................................................................................................................224 2.4.3Slika49:Primeripolinomskihgrafov.................................................................226 2.4.3.1 Slika50:Hierarhijeznotrajcelotnegaomrežja..........................................226 
2.5Teorijeosebnosti– poskusmodeliranja....................................................................227 
2.5.1 Tipologijaosebnostipo HipokratuinGalenu....................................................227 2.5.2TipologijaosebnostipoCarluGustavuJungu..................................................227 2.5.3TipologijaosebnostipoErnstuKretschmerju.................................................228 2.5.4Myers– Briggsovatipologijaosebnosti.............................................................228 2.5.5Slika51:Delprirejenegatezavrazodgovarjajocimiodnosi......................230 2.5.5.1 Preglednica69:Delizvoženihpodatkoviztezavraindodaneocene......230 
2.5.5.2Slika52:Hierarhicnipoglednadelpojmovnegainznakovnegaomrežja ...............................................................................................................................................231 2.5.5.3Slika53:Organskipoglednapojmovnoinznakovnoomrežje..................232 2.5.5.4Preglednica70:Vplivposameznikovevoljenadejavnikeidr.,izpeljaneiz psihološkihteorijosebnosti...........................................................................................235 2.5.5.5Slika54:Vplivposameznikovevoljenadejavnikeidr. ..............................235 
2.6Kratekpregledcloveškeanatomijeinposkusslikovneponazoritve hierarhicnegaasociativnegasistemacloveškegatelesa..............................................237 
2.6.1 Slika55:Clovekovotelo intelesniorgani........................................................237 2.6.2Slika56:Pomembnostposameznihsistemovcloveškegatelesazvidika komuniciranjazzunanjimokoljem................................................................................239 2.6.3Slika57:Hierarhicniasociativnisistemcloveškegatelesazvidikaenergije inkomunikacije..................................................................................................................243 2.6.4Gnezdovirenergije...............................................................................................244 2.6.4.1 Slika58:Omrežjetelesnihsistemovznotrajgnezdazvidikaviraenergije ..............................................................................................................................................244 2.6.5Gnezdoporabaenergije.......................................................................................245 2.6.5.1 Slika59:Omrežjetelesnihsistemovznotrajgnezdazvidikaporabe energije...............................................................................................................................245 2.6.6Gnezdokomunikacijaznotranjimokoljem.......................................................247 2.6.6.1 Slika60:Omrežjetelesnihsistemovznotrajgnezdazvidika komunikacijeznotranjimokoljem................................................................................247 2.6.7Gnezdokomunikacijazzunanjimokoljem.........................................................248 2.6.7.1 Slika61:Omrežjetelesnihsistemovznotrajgnezdazvidikakomunikacije zzunanjimokoljem...........................................................................................................248 
2.7Resnicainresnicnostkottemeljmiselnekoncentracije......................................250 
2.7.1 PrimerParacelzius..................................................................................................252 
2.7.1.1 Slika62:Potekrojstvazamisli.........................................................................254 2.7.1.2Slika63:Piramidaspoznanja..........................................................................254 2.7.2Slika64:Modelsestavljankaalimikrokozmicnipoglednacloveka............260 2.7.3Slika65:Antropocentricnimodelalimezokozmicnipoglednacloveka....262 2.7.4Slika66:Modeldelec/valovanjealimakrokozmicnipoglednacloveka.....263 2.7.5Slika67:Vsitrijesvetovnipogledinacloveka...............................................265 
2.8Spolnaidentitetainspolnausmerjenostposameznika..........................................267 2.9Zakljucekpoglavjao posamezniku............................................................................272 
2.9.1 Slika68:Konceptualniprerezvsebinepoglavjao posamezniku...................272 2.9.2Slika69:Miselnapokrajinaposameznika.........................................................274 
3Družina......................................................................................................................................276 
3.1 Zgodovinskirazvojdružine ........................................................................................277 3.2Vrstedružinskihmodelovzvidikaskupnegagospodinjstvainkrvnegasorodstva ...................................................................................................................................................278 3.3Fiktivnidružinskimodeli................................................................................................281 
3.3.1 Dvojnihomoseksualnimodeldružine..................................................................283 3.3.1.1 Slika70:Dvojnihomoseksualnimodeldružine..............................................283 3.3.2Panseksualnimodeldružine..................................................................................285 3.3.2.1 Slika71:Panseksualnimodeldružine..............................................................285 3.3.3Razširjenimodeldružinezinteligentnimirobotiinsocialnimiomrežji.....287 3.3.3.1 Slika72:Razširjenimodeldružinespodporo socialnihomrežijin inteligentnihrobotov.......................................................................................................287 3.3.4Slika73:Ovrednotenje15družinskihmodelov..............................................289 3.3.5Preglednica71:Delpodatkovo ovrednotenihdružinskihmodelihv odstotkih.............................................................................................................................291 3.3.5.1 Slika74:Površinskidiagramovrednotenihdružinskihmodelov................291 
3.4Nakratko o etikiinmorali...........................................................................................295 
3.4.1 Preglednica72:Majhendelpodatkovgledeocenjevanjavrednotzvidika staršev.................................................................................................................................297 3.4.1.1 Starševskipar1...................................................................................................298 3.4.1.2Slika75:Omrežnavizualizacijaocenstarševskegapara1 gledena115 vrednot...............................................................................................................................298 3.4.1.3Starševskipar2..................................................................................................299 3.4.1.4Slika76:Omrežnavizualizacijaocenstarševskegapara2gledena115 vrednot...............................................................................................................................299 3.4.1.5Starševskipar3..................................................................................................300 3.4.1.6Slika77:Omrežnavizualizacijaocenstarševskegapara3gledena115 vrednot...............................................................................................................................300 3.4.1.7Starševskipar4...................................................................................................301 3.4.1.8:Slika78:Omrežnavizualizacijaocenstarševskegapara4gledena115 vrednot...............................................................................................................................301 3.4.1.9Starševskipar5..................................................................................................302 3.4.1.9.1 Slika79:Omrežnavizualizacijaocenstarševskegapara5gledena115 vrednot................................................................................................................................302 
3.5Raziskavao družiniinvrednotah................................................................................303 
3.5.1 Ciljraziskave............................................................................................................303 3.5.1.2Raziskovalnehipoteze........................................................................................303 3.5.1.3Raziskovalnavprašanja.......................................................................................304 3.5.2Metodologija............................................................................................................304 3.5.2.1 Orodja....................................................................................................................304 3.5.2.2Potek......................................................................................................................305 
3.6Analizastatisticnihpodatkovininterpretacija......................................................305 
3.6.1 Uvodnezanimivosti.................................................................................................305 3.6.1.1 Preglednica73:Številoinodstotekobiskovalcev/respondentov.............306 
3.6.1.2Slika80:Število obiskovalcev/respondentovspletnegaanketnega vprašalnika.........................................................................................................................306 3.6.1.3Preglednica74:Sestavapospolu.....................................................................307 3.6.1.4Slika81:Sestavapo spolu.................................................................................307 3.6.1.5Preglednica75:Starostneskupine..................................................................308 3.6.1.6Slika82:Starostneskupine..............................................................................308 3.6.1.7Preglednica77:Partnersko razmerje.............................................................309 3.6.1.8Slika83:Sestavapartnerskegarazmerja.....................................................309 3.6.1.9Preglednica78:Sestavapoizobrazbi.............................................................310 3.6.1.9.1 Slika84:Sestavapo izobrazbi......................................................................310 3.6.1.9.2Preglednica79:Sestavapotrenutnemstatusu.........................................311 3.6.1.9.3Slika85:Sestavapo trenutnemstatusu.....................................................311 3.6.2Sestavljenidemografskipodatkivslikah..........................................................311 3.6.2.1 Slika86:Razmerjemedspolominstarostjo.................................................312 3.6.2.2Slika87:Razmerjemedspolominpartnerskimrazmerjem......................313 3.6.2.3Slika88:Razmerjemedspolominizobrazbo...............................................314 3.6.2.4Slika89:Razmerjemedspolomintrenutnimstatusom.............................314 3.6.3Pomembnostdružine..............................................................................................315 
3.6.3.1 Slika90:Okrnjeno pojmovno omrežjenajboljpogostihbesediz odgovorovpomoškeminženskemspolu.......................................................................315 3.6.3.2Preglednica80:Razmerjemedštevilompojmovinrespondentovgledena spol........................................................................................................................................316 3.6.3.3Slika91:Razmerjemedštevilompojmovinrespondentigledenaspol..316 3.6.3.4Slika92:Klasifikacijapojmovinbesednihzvezteroznacevanjele-teh ...............................................................................................................................................318 3.6.3.5Slika93:Vizualnastolpnaseznamavrednotmoškegainženskegaspola ...............................................................................................................................................319 
3.6.3.6Slika94:Vizualnistolpniseznampojmovinbesednihzvezo aktivnostihs stranipredstavnikovmoškegaspola.............................................................................320 3.6.3.7Slika95:Vizualnistolpniseznampojmovinbesednihzvezo aktivnostihs stranipredstavnikovženskegaspola............................................................................321 3.6.3.8Slika96:Vizualnastolpnaseznamapojmovinbesednihzvezo procesihs straniobehspolov.............................................................................................................323 3.6.3.9Slika97:Vizualnastolpnaseznamapojmovinbesednihzvezo stanjihs straniobehspolov.............................................................................................................324 3.6.4Slika98:Vizualnastolpnaseznamapojmovinbesednihzvezo osebahs straniobehspolov.............................................................................................................325 3.6.4.1 Slika99:Vizualnistolpniseznampojmovinbesednihzvezo psihicnih stanjih/lastnostihsstranipredstavnikovmoškegaspola.......................................326 3.6.4.2Slika100:Vizualnistolpniseznampojmovinbesednihzvezo psihicnih stanjih/lastnostihsstranipredstavnikovženskegaspola......................................327 3.6.4.3Slika101:Vizualnistolpniseznampojmovinbesednihzvezo socialnih skupinah/lastnostihsstranipredstavnikovmoškegaspola....................................329 3.6.4.4Slika102:Vizualnistolpniseznampojmovinbesednihzvezo socialnih skupinah/lastnostihsstranipredstavnikovženskegaspola...................................330 3.6.5Poznavanjedružinskihmodelov............................................................................331 3.6.5.1 Preglednica81:Poznavanjedružinskihmodelov...........................................332 3.6.5.2Slika103:Stolpnidiagrampoznavanjadružinskihmodelov......................332 3.6.5.2.1 Slika104:Poznavanjedružinskihmodelovpo spolu ...............................333 3.6.6Razlogioziromavzrokiglederazlikprivzgojiotrok......................................334 3.6.6.1 Preglednica82:Majhendelizvoženihinpredelanihpodatkov.................334 3.6.6.2Slika105:Dvojnihierarhogramnajpogostejšihkljucnihbesedglede videnjarazliko vzgajanjuotrokmedspoloma...........................................................335 3.6.7Ocenjevanjevrednot.............................................................................................340 3.6.7.1 Preglednica83:Statisticnipodatkio ocenjenihvrednotah......................341 
3.6.7.2Slika106:Polarnidiagramocenjenihvrednot..............................................342 3.6.7.3Preglednica84:Ocenezavrednoto ljubezengledenaspolpo frekvencah inodstotkih........................................................................................................................343 3.6.7.4Slika107:Ocenezavrednoto ljubezengledenaspolpo odstotkih........343 3.6.7.5Preglednica85:Ocenezavrednoto srecagledenaspolpo frekvencahin odstotkih.............................................................................................................................344 3.6.7.6Slika108:Ocenezavrednoto srecavodstotkih........................................344 3.6.7.7Preglednica86:Ocenezavrednoto svobodagledenaspolpofrekvencah inodstotkih........................................................................................................................345 3.6.7.8Slika109:Ocenezavrednoto svobodavodstotkih....................................345 3.6.7.9Preglednica87:Ocenezavrednoto bogastvogledenaspolpo frekvencah inodstotkih........................................................................................................................346 3.6.8Slika110:Ocenezavrednoto bogastvovodstotkih......................................346 
3.6.8.1 Preglednica88:Ocenezavrednoto mocgledenaspolpo frekvencahin odstotkih.............................................................................................................................347 3.6.8.2Slika111:Ocenezavrednoto mocvodstotkih............................................347 3.6.8.3Preglednica89:Ocenezavrednoto avtoritetagledenaspolpo frekvencahinodstotkih..................................................................................................348 3.6.8.4Slika112:Ocenezavrednoto avtoritetavodstotkih................................348 3.6.8.5Preglednica90:Ocenezavrednoto pogumgledenaspolpo frekvencahin odstotkih.............................................................................................................................349 3.6.8.6Slika113:Ocenezavrednoto pogumvodstotkih........................................349 3.6.8.5Preglednica90:Ocenezavrednoto veseljegledenaspolpo frekvencahin odstotkih.............................................................................................................................350 3.6.8.6Slika114:Ocenezavrednoto veseljevodstotkih......................................350 3.6.8.7Preglednica91:Ocenezavrednoto inteligencagledenaspolpo frekvencahinodstotkih...................................................................................................351 3.6.8.8Slika115:Ocenezavrednoto inteligencavodstotkih................................351 
3.6.8.9Preglednica92:Ocenezavrednoto empatijagledenaspolpo frekvencah inodstotkih........................................................................................................................352 3.6.9Slika116:Ocenezavrednoto empatijagledenaspolvodstotkih..............352 
3.6.9.1 Preglednica93:Ocenezavrednoto življenjegledenaspolpo frekvencah inodstotkih........................................................................................................................353 3.6.9.2Slika117:Ocenezavrednoto življenjegledenaspolvodstotkih..........353 3.6.9.3Preglednica94:Ocenezavrednoto marljivostgledenaspolpo frekvencahinodstotkih..................................................................................................354 3.6.9.4Slika118:Ocenezavrednoto marljivostgledenaspolvodstotkih........354 3.6.9.5Preglednica95:Ocenezavrednoto inovativnostgledenaspolpo frekvencahinodstotkih..................................................................................................355 3.6.9.6Slika119:Ocenezavrednoto inovativnostgledenaspolvodstotkih....355 3.6.9.7Preglednica96:Ocenezavrednoto optimizemgledenaspolpo frekvencahinodstotkih..................................................................................................356 3.6.9.8Slika120:Ocenezavrednoto optimizemgledenaspolvodstotkih.......356 3.6.9.9Preglednica97:Ocenezavrednoto erotikagledenaspolpofrekvencahin odstotkih.............................................................................................................................357 3.6.9.9.1 Slika121:Ocenezavrednoto erotikagledenaspolvodstotkih..........357 3.6.9.9.2Preglednica98:Ocenezavrednoto tehnologijagledenaspolpo frekvencahinodstotkih..................................................................................................358 3.6.9.9.3Slika122:Ocenazavrednoto tehnologijagledenaspolvodstotkih..358 3.6.9.9.4Preglednica98:Ocenezavrednoto lepotagledenaspolpofrekvencah inodstotkih........................................................................................................................359 3.6.9.9.5Slika123:Ocenezavrednoto lepotagledenaspolvodstotkih...........359 3.6.9.9.6Preglednica99:Ocenezavrednoto upanjegledenaspolpo frekvencah inodstotkih........................................................................................................................360 3.6.9.9.7Slika124:Ocenezavrednoto upanjegledenaspolvodstotkih..........360 
3.6.9.9.8Preglednica100:Ocenezavrednoto zdravjegledenaspolpo frekvencahinodstotkih...................................................................................................361 3.6.9.9.9Slika125:Ocenezavrednoto zdravjegledenaspolvodstotkih.........361 3.6.9.9.9.1Preglednica101:Ocenezaopcijo „Drugo“gledenaspolpo frekvencah inodstotkih........................................................................................................................362 3.6.9.9.9.2Slika126:Ocenezaopcijo „Drugo“naspolvodstotkih.....................362 3.6.9.9.9.2Sklepnaugotovitev......................................................................................362 3.6.7Najpomembnejševrednotezadružino ............................................................363 3.6.7.1 Preglednica102:Delpodatkovgledenajpomembnejšihvrednotzadružino ..............................................................................................................................................363 3.6.7.2Preglednica103:OkrnjendelpodatkovzauvozvprogramskoorodjeOra Casos....................................................................................................................................364 3.6.7.3Slika127:Delnajpomembnejšihvrednotzvidikapredstavnikovženskega inpredstavnikovmoškegaspola....................................................................................364 3.6.7.4Pomembnevrednotezadružino po starostnihskupinah............................366 3.6.7.4.1 Preglednica104:Okrnjendelpodatkovzauvozvprogramskoorodje OraCasos............................................................................................................................367 3.6.7.4.2 Slika128:Delnajpomembnejšihvrednotzvidikapredstavnikovdveh starostnihskupin..............................................................................................................368 3.6.7.5Pomembnevrednotezadružino po formalniizobrazbi..............................370 3.6.7.5.1 Slika129:Delnajpomembnejšihvrednotgledenaformalno izobrazbo ..............................................................................................................................................370 3.6.7.5.2Pomembnedružinskevrednotegledenapartnerskarazmerja............373 3.6.7.5.3Slika130:Pomembnedružinskevrednotegledenavezanainnevezana partnerskarazmerja........................................................................................................374 3.6.8Prihodnjirazvojdružine.......................................................................................378 3.6.8.1 Prilagojenasentimentnaanalizazamoškispol.............................................379 
3.6.8.1.2Slika131:Analizapozitivnihinnegativnihmnenjsstranipredstavnikov moškegaspola...................................................................................................................379 3.6.8.3Slika132:Vizualnastolpnaseznamanegativnihinpozitivnihmnenjza moškispol..........................................................................................................................380 3.6.8.4Prilagojenasentimentnaanalizazaženskispol............................................381 3.6.8.5Slika133:Analizapozitivnihinnegativnihmnenjsstranipredstavnikov ženskegaspola....................................................................................................................381 3.6.8.6Slika134:Vizualnastolpnaseznamanegativnihinpozitivnihmnenjza ženskispol..........................................................................................................................382 3.6.8.7Preglednica105:Hi-kvadratpreizkusgledenanegativnainpozitivna mnenjao prihodnjemrazvojudružinemedspoloma.................................................383 3.6.8.8Slika135:Delhierarhicnegaasociativnegaomrežjagledepomembnosti družineinnajpomembnejšihdružinskihvrednot.......................................................384 3.6.8.9Slika136:Izsekhierarhicnegaasociativnegaomrežjaspomocjo prirejeneUMLnotacije...................................................................................................385 3.6.8.9.1 Preglednica106:Majhendelpodatkovizvoženihizobehprirejenih mikrotezavrov....................................................................................................................389 3.6.8.9.2Slika137:Vizualizacijahierarhicnegaasociativnegaomrežjavrednotin simbolnihkategorijvkljucnoznekaterimisimboli....................................................390 3.6.8.9.3Slika138:Ekstrakcijahierarhicnegaasociativnegaomrežja...............391 3.6.8.9.4Slika139MoženprirejenUMLmodelvrednot/simbolnihkategorij,ki dolocajoodlocanje...........................................................................................................392 
3.7Ugotovitveinspoznanja................................................................................................393 
3.7.1 Sika140:Prednostniseznamvrednotglededružinskegaživljenjapospolu ...............................................................................................................................................401 3.7.2Slika141:Prednostniseznamvrednotpo obehstarostnihskupinah..........405 
3.7.3Slika142:Prednostniseznampomembnihvrednotzadružinskoživljenjepo formalnihizobrazbah.......................................................................................................409 3.7.4Slika143:Prednostniseznampomembnihvrednotzadružinskoživljenje gledenavezaneinnevezaneosebe...............................................................................412 
3.8Zakljucek..........................................................................................................................415 
4Družbenanarava......................................................................................................................417 
4.1 Strukturiranostdružbenegahierarhicnegaasociativnegasistema....................417 
4.1.1 Skupinavecine..........................................................................................................418 4.1.2Skupinaanomalije...................................................................................................421 4.1.3Skupinazekstremnimhierarhicnimkompleksom............................................426 4.1.4Skupinanapredka...................................................................................................428 4.1.5Povezovalniprofilskupinljudi.............................................................................429 4.1.5.1 Slika144:Profilpredstavnikovskupinnaosnovitri-nivojskeganacina mišljenja..............................................................................................................................431 4.1.5.2Slika145:Površinskidiagrammocipotreb,željainstrahovpo stratificiranihskupinah...................................................................................................432 4.1.5.3Zakljucno spoznanjeo profilihskupingledenanivojemišljenja ...........437 4.1.5.3.1 Preglednica107:Statisticnipodatkio vrednostihnatrehnivojih mišljenjapo skupinah.......................................................................................................438 4.1.5.3.2Slika146:Porazdelitevmocitri-nivojskegamišljenjapo skupinah.....438 4.1.6Informacijskahierarhijainskupineljudi.........................................................439 4.1.6.1 Slika147:Rabapodatkovnihgradnikovpo skupinahljudigledenatri­nivojsko mišljenje.............................................................................................................440 4.1.6.2Preglednica108:Delpodatkovizprirejenegamikrotezavra ..............................................................................................................................................442 
4.1.6.3Slika148:Omrežnavizualizacijaaktivnerabepodatkovnihgradnikov 442 4.1.6.3.1 Skupinavecineglederabepodatkovnihgradnikovnafilozofskemnivoju mišljenja............................................................................................................................443 4.1.6.3.1.1 Slika149:Konceptnidiagramskupinevecinenafilozofskemnivoju mišljenjaglederabepodatkovnihgradnikovinglobalnivsebinskipoudarek......443 4.1.6.3.2Skupinavecineglederabepodatkovnihgradnikovnavsakdanjemnivoju mišljenja..............................................................................................................................444 4.1.6.3.2.1 Slika150:Konceptnidiagramskupinevecinenavsakdanjemnivoju mišljenjaglederabepodatkovnihgradnikovinglobalnivsebinskipoudarek......445 4.1.6.3.3Skupinavecineglederabepodatkovnihgradnikovnalibidnemnivoju mišljenja..............................................................................................................................446 4.1.6.3.3.1 Slika151:Konceptnidiagramskupinevecinenalibidnemnivoju mišljenjaglederabepodatkovnihgradnikovinglobalnivsebinskipoudarek......447 4.1.6.3.4Skupinaanomalijeglederabepodatkovnihgradnikovnafilozofskem nivojumišljenja.................................................................................................................448 4.1.6.3.4.1 Slika152:Konceptnidiagramskupineanomalijenafilozofskemnivoju mišljenjaglederabepodatkovnihgradnikovinglobalnivsebinskipoudarek......449 4.1.6.3.5Skupinaekstremnegahierarhicnegakompleksaglederabepodatkovnih gradnikovnafilozofskemnivojumišljenja..................................................................450 4.1.6.3.5.1 Slika153:Konceptnidiagramskupineekstremnegahierarhicnega kompleksanafilozofskemnivojumišljenjaglederabepodatkovnihgradnikovin globalnivsebinskipoudarek.............................................................................................451 4.1.6.3.5.2Skupinaekstremnegahierarhicnegakompleksaglederabe podatkovnihgradnikovnavsakdanjemnivojumišljenja...........................................452 4.1.6.3.5.3Slika154:Konceptnidiagramskupineekstremnegahierarhicnega kompleksanavsakdanjemnivojumišljenjaglederabepodatkovnihgradnikovin globalnivsebinskipoudarek............................................................................................453 4.1.6.3.5.4Skupinaekstremnegahierarhicnegakompleksaglederabe podatkovnihgradnikovnalibidnemnivojumišljenja.................................................454 
4.1.6.3.5.5Slika155:Konceptnidiagramskupineekstremnegahierarhicnega kompleksanalibidnemnivojumišljenjaglederabepodatkovnihgradnikovin globalnivsebinskipoudarek............................................................................................455 4.1.6.3.5.6Skupinanapredkaglederabepodatkovnihgradnikovnafilozofskem nivojumišljenja.................................................................................................................456 4.1.6.3.5.7Slika156:Konceptnidiagramskupinenapredkanafilozofskemnivoju mišljenjaglederabepodatkovnihgradnikovinglobalnivsebinskipoudarek......457 4.1.6.3.5.8Skupinanapredkaglederabepodatkovnihgradnikovnavsakdanjem nivojumišljenja.................................................................................................................458 4.1.6.3.5.9Slika157:Konceptnidiagramskupinenapredkanavsakdanjemnivoju mišljenjaglederabepodatkovnihgradnikovinglobalnivsebinskipoudarek......459 4.1.6.3.6Skupinanapredkaglederabepodatkovnihgradnikovnalibidnemnivoju mišljenja..............................................................................................................................460 4.1.6.3.6.1 Slika158:Konceptnidiagramskupinenapredkanalibidnemnivoju mišljenjaglederabepodatkovnihgradnikovinglobalnivsebinskipoudarek.......461 4.1.7Združevanjepodatkovgledenivojevmišljenja,psihološkihvzgibov,skupin ljudiininformacijskehierarhije...................................................................................462 4.1.7.1 Preglednica109:Delzdruženihpodatkov.......................................................462 4.1.7.2Slika159:Drevesnamapahladnihinvrocinskihtockgledenapotencialne energijskevložkepo skupinahljudi,nivojihmišljenja,psihološkihvzgibihin informacijskehierarhije.................................................................................................463 4.1.7.2Preglednica110:Delstatisticnihpodatkovo predvidenihenergijskih vložkihsstraniskupinljudi............................................................................................466 4.1.7.3Slika160:Drevesnamapavrocinskihinhladnihtockposkupinahljudi gledepredvidenihenergijskihvložkihnarazlicnihnivojihmišljenja...................466 
4.2Simulacijadelovanjaprirejenemestneskupnosti..................................................474 
4.2.1 Staticnipogled........................................................................................................474 
4.2.2Kljucnepozicijevprilagojenimestniskupnosti.............................................480 4.2.2.1 Primarniupravniobjekti...................................................................................480 4.2.2.1.1 Slika161:Prostorskividikprimarnihupravnihobjektovvodnosuz mestnimsredišcem .........................................................................................................481 4.2.2.2Sekundarniupravniobjekti.............................................................................483 4.2.2.3Domovanjaljudiizskupineekstremnegahierarhicnegakompleksa.......483 4.2.3Dinamicnipoglednaprirejeno mestno skupnost............................................485 4.2.3.1 Slika162:Digrafazaupravnedejavnostiinnosilcevglavnihfunkcij......486 4.2.3.2Slika163:Sociološkigibzaradiprihodakonkurencnesociološke formacijeinpomembnegadružbenegadogodka........................................................488 
4.3Država................................................................................................................................491 
4.3.1 Slika164:Digrafmožnegaosnovnegaorganizacijskegaomrežjadržave..492 4.3.2Preglednica111:Delpodatkovgledemocipovezanostimedkazalniki.......505 4.3.2.1 Slika165:Stolpnidiagramigledemocipovezanostimedkazalniki........505 4.4Uvodvmiselno incustveno indukcijo vpovezavizdružbenimihierarhicnimi asociativnimisistemi........................................................................................................507 4.4.1 Intervjujigledeopredelitvepojmovkotsopojav,dogodekinpravilo.......508 4.4.1.2Slika166:Digraf zapojempojavnaosnovigrozdaaliklustraNgram....515 4.4.1.3Slika167:Digraf zapojemdogodeknaosnovigrozdaaliklustraNgram ...............................................................................................................................................519 4.4.1.4Slika168:Digraf zapojempravilo naosnovigrozdaaliklustraNgram.525 4.4.2Miselnain/alicustvenaindukcija........................................................................529 4.4.2.1 Razpoloženjeinindukcija..................................................................................530 4.4.2.1.1 Slika169:Hierarhicniasociativnipaketnidiagramrazpoloženjain njegovihsestavin...............................................................................................................531 4.4.2.2Možnimodelirazpoloženjaštirihsociološkihskupin..................................532 4.4.2.2.1 Slika170:Moženmodelpozitivnegarazpoloženjazaskupino vecine..533 
4.4.2.2.2Slika171:Moženmodelpozitivnegarazpoloženjazaskupino anomalije ..............................................................................................................................................534 4.4.2.2.3Slika172:Moženmodelpozitivnegarazpoloženjazaskupino ekstremnegahierarhicnegakompleksa.......................................................................535 4.4.2.2.4Slika173:Moženmodelpozitivnegarazpoloženjazaskupino napredka ..............................................................................................................................................536 4.4.2.3Analizabibliografskihzapisovspodrocjarazpoloženjskeindukcije.....538 4.4.2.3.1 Slika174:Najboljproduktivniavtorji........................................................538 4.4.2.3.2Slika175:Besednaanalizanaslovovznanstvenihdelinnaslovovrevij ..............................................................................................................................................542 4.4.2.3.3Slika176:Patentizaustvarjanjepozitivnegarazpoloženja.................548 4.4.2.4Custvenaindukcija..............................................................................................549 4.4.2.4.1 Slika177:Najboljproduktivniavtorjispodrocjacustveneindukcije551 4.4.2.4.2Slika178:Analizanaslovovznanstvenihinstrokovnihdelnapodrocju custveneindukcije............................................................................................................553 4.4.2.4.3Slika179:Analizanaslovovpatentovspodrocjacustveneindukcije.555 4.4.2.5Miselnaindukcija.................................................................................................556 4.4.2.5.1 Miselna/custvenaindukcijanalibidnemnivojumišljenja.......................560 4.4.2.5.1.1 Slika180:Osnovnimodeldvehnevronskihomrežijzvidikadveh mentalnihkonceptov.........................................................................................................564 4.4.2.5.1.2Slika181:Vplivlibidnihdražljajevnaskupino nevronovnezadovoljstva ..............................................................................................................................................566 4.4.2.5.1.3Slika182:Krepitevstanjanezadovoljstvazaradiucinkovanja procesiranihlibidnihdražljajevvodnosunaskupino nevronovzadovoljstva.....567 4.4.2.5.2Miselna/custvenaindukcijanavsakdanjemnivojumišljenja................570 
4.4.2.5.2.1 Slika183:Moženscenarijmiselne/custveneindukcijenavsakdanjem nivojumišljenja.................................................................................................................572 
4.4.2.5.2.2Slika184:Možnareakcijamedspojino vrednotinnegativnimi stresnimidejavniki...........................................................................................................574 4.4.2.5.2.3Slika185:Drugprimermožnereakcijemedspojino vrednotin negativnimistresnimidejavniki.....................................................................................575 4.4.2.5.2.4Slika186:Tretjiprimermožnereakcijemedspojino vrednotin negativnimistresnimidejavniki.....................................................................................576 4.4.2.5.3Miselna/custvenaindukcijanafilozofskemnivojumišljenja................578 4.4.2.5.3.1Slika187:Vsebinskonevronsko omrežjezadovoljstvain nezadovoljstvanafilozofskemnivojumišljenja........................................................579 4.4.2.5.3.2Slika188:Vsebinskonevronsko omrežjezamisliinizvedbna filozofskemnivojumišljenja..........................................................................................580 4.4.2.5.3.3Slika189:Majhendelnevronskegaomrežjazadovoljstva, nezadovoljstva,zamisliinizvedbnafilozofskemnivojumišljenja........................581 4.4.2.5.3.4Slika190:Sintezavsebinskihnevronskihomrežijvokrnjenisestavi ..............................................................................................................................................582 4.4.2.5.3.5Slika191:EksponentnarastpublikacijinavtorjevnapodrocjuDNK ..............................................................................................................................................585 4.4.2.5.3.6Slika192:Vsebinskikonceptirazvršcenihvskupinah........................587 4.4.2.5.3.7Slika193:Noviposnetekvsebinskihkonceptov..................................588 4.4.2.5.3.8Slika194:Moženpotekreakcijmiselne/custveneindukcijena primeruclovekoveDNK...................................................................................................590 4.4.2.5.3.9Slika195:Reakcijemiselnostinakrajšecasovnoobdobjeponivojih mišljenja..............................................................................................................................592 4.4.2.5.4Slika196:Omrežjeavtorjevnapodrocjumiselneindukcije................594 4.4.2.5.4.1Slika197:Omrežjepojmoviznaslovihdelnapodrocjumiselne indukcije..............................................................................................................................595 4.4.2.5.5Telepatija..........................................................................................................596 4.4.2.5.5.1Slika198:Omrežjeavtorjevspodrocjatelepatije.............................600 
4.4.2.5.5.2Slika199:Pojmovno omrežjespodrocjatelepatijenaosnovinaslovov del.........................................................................................................................................602 4.4.2.5.5.3Slika200:Pojmovno omrežjepatentovspodrocjatelepatijena osnovinaslovovdel............................................................................................................604 
4.5Anomalicnidružbenipojavi..........................................................................................606 
4.5.1 Stres..........................................................................................................................606 4.5.2Raziskavao stresuvvsakdanjemživljenjuinizracunstresnemoci..........608 4.5.2.1 Uvod........................................................................................................................608 4.5.2.1.1 Ciljraziskave.....................................................................................................608 4.5.2.1.2Raziskovalnehipoteze.....................................................................................609 4.5.2.1.3Raziskovalnavprašanja...................................................................................609 4.5.2.1.4Metodologija.....................................................................................................609 4.5.2.1.5Orodje.................................................................................................................610 4.5.2.1.6Potek....................................................................................................................610 4.5.2.1.7Klasifikacijadejavnikovinpredlogov...........................................................610 4.5.2.1.8Stresnidejavniki...............................................................................................611 4.5.2.1.8Pozitivnidejavniki.............................................................................................612 4.5.2.1.9.1 Predlogi.............................................................................................................614 4.5.2.2 Analizastatisticnihpodatkovininterpretacija..........................................614 4.5.2.2.1 Uvodnezanimivosti...........................................................................................614 4.5.2.2.1.1 Preglednica112:Število inodstotekobiskovalcev/respondentov......615 4.5.2.2.1.2Slika201:Število obiskovalcev/respondentovspletnegaanketnega vprašalnika..........................................................................................................................615 4.5.2.2.1.3Slika202:RespondentiizSlovenije.........................................................616 4.5.2.2.1.4Slika203:Respondentiiztujine...............................................................616 4.5.2.2.1.5Preglednica113:Statistikajezikov...........................................................617 4.5.2.2.1.6Slika204:Statistikajezikov.....................................................................617 
4.5.2.2.1.7Preglednica114:Sestavapospolu.............................................................618 4.5.2.2.1.8Slika205:Sestavapo spolu........................................................................618 Preglednica115:Starostneskupine..............................................................................619 4.5.2.2.1.9.1Slika206:Starostneskupine..................................................................619 4.5.2.2.2Preglednica116:Seznanjenostspojmomstresa.....................................620 4.5.2.2.2.1Slika207:Seznanjenostspojmomstresa.............................................620 4.5.2.2.2.2Preglednica117:Prekomernistreskotvelikproblemzadružbo.......621 4.5.2.2.2.3Slika208:Prekomernistreskotvelikproblemzadružbo.................621 4.5.2.2.2.4Preglednica119:Najvecjipovzrociteljidistresa.................................622 4.5.2.2.2.5Slika209:Najvecjipovzrociteljidistresa............................................622 4.5.2.2.2.6Preglednica120:Mnenjeo pogostostistresnihsituacijvvsakdanjem življenju..............................................................................................................................624 4.5.2.2.2.7Slika210:Mnenjeo pogostostistresnihsituacij................................624 4.5.2.2.3Izracunstresnemocivvsakdanjemživljenju..........................................625 4.5.2.2.3.1Pozitivniinnegativnidejavnikiterpredlogi...........................................625 4.5.2.2.3.2Preglednica121:Število mnenjinraznovrstnihmnenjgledepozitivnih dejavnikov...........................................................................................................................625 4.5.2.2.3.3Preglednica122:Število mnenjinraznovrstnihmnenjglede negativnihstresnihdejavnikov......................................................................................626 4.5.2.2.3.4Preglednica123:Število mnenjinraznovrstnihmnenjgledepredlogov ..............................................................................................................................................627 4.5.2.2.4Primerjalnaraziskavao stresuvvsakdanjemživljenjuinknjižnicah.628 4.5.2.2.4.1Preglednica124:Sestavapo spolu............................................................629 4.5.2.2.4.2Slika211:Sestavapospolu........................................................................629 4.5.2.2.4.3Preglednica125:Starostneskupine........................................................630 4.5.2.2.4.4Slika212:Starostneskupine....................................................................630 4.5.2.2.4.4Preglednica126:Seznanjenostspojmomstresa..................................631 4.5.2.2.4.5Slika213:Seznanjenostspojmomstresa..............................................631 
4.5.2.2.4.5Preglednica127:Prekomernistreskotvelikproblemzadružbo.....632 4.5.2.2.4.6Slika214:Prekomernistreskotvelikproblemzadružbo.................632 4.5.2.2.4.6Preglednica128:Najvecjipovzrociteljistresa....................................633 4.5.2.2.4.7Slika215:Najvecjipovzrociteljistresa................................................633 4.5.2.2.4.8Slika216:Odgovoripododprto opcijo„Drugo“....................................634 4.5.2.2.4.9Preglednica128:Mnenjeo pogostostistresnihsituacij.....................635 4.5.2.2.4.9.1Slika217:Pogostoststresnihsituacij.................................................635 4.5.2.2.5Preglednica129:Pozitivnivplivivvsakdanjemživljenjuinknjižnicah636 4.5.2.2.5.1Slika218:Pozitivnivplivivvsakdanjemživljenjuinknjižnicah.........636 4.5.2.2.5.2Preglednica130:Negativnistresnivplivivvsakdanjemživljenjuin knjižnicah............................................................................................................................637 4.5.2.2.5.3Slika219:Negativnistresnivplivivvsakdanjemživljenjuinknjižnicah ..............................................................................................................................................637 4.5.2.2.5.3Preglednica131:Predlogigledeodpravenegativnihstresnih dejavnikov...........................................................................................................................638 4.5.2.2.5.4Slika220:Predlogigledeodpravenegativnihstresnihdejavnikov..638 4.5.2.2.5.5Slika221:Izbornekaterihpredlogov.....................................................639 4.5.2.2.5.6Dodatnepripombenatemo negativnegastresa....................................639 4.5.2.2.5.7Slika222:Dodatnepripombezaknjižniceinvsakdanježivljenje...639 4.5.2.2.6Metodaizracunavanjamocistresnihdejavnikov(SD) vvsakdanjem življenju..............................................................................................................................640 4.5.2.2.6.1ModelnagibaSD...........................................................................................642 4.5.2.2.6.2Preglednica132:LestvicazarangiranjemociSDvstresnihstopinjah ..............................................................................................................................................642 4.5.2.2.6.3Slika223:MocSDvstresnihstopinjahzarazlicneorganizirane združbe...............................................................................................................................642 4.5.2.2.6.4Stresnamocvvsakdanjemživljenju.......................................................643 4.5.2.2.6.5Preglednica133:Vrednostistresnemocizaposameznedejavnike 646 
4.5.2.2.6.6Slika224:Stresnamoczaposameznedejavnike................................646 4.5.2.2.6.7Preglednica134:Primerjavarazlicnihvzorcev.....................................648 4.5.2.2.6.8Slika225:Primerjavarazlicnihvzorcevinokolij.................................648 4.5.2.2.7Zakljuceko raziskavi......................................................................................649 4.5.3Porabaenergijeinizkoristeknaosnovistresnihstopinj..............................650 4.5.3.1 Slika226:Sistemskimodelclovekagledeenergijskegaizkoristka........652 4.5.3.2Preglednica135:Dejanskainidealnaefektivnadnevnaporabljena energijapo posameznihkategorijah...........................................................................655 
4.5.3.3Slika227:Dnevnaefektivnaporabljenaenergijapo kategorijahinceloti ..............................................................................................................................................655 4.5.4Mentalnebolezni....................................................................................................657 4.5.4.1 Preglednica136:Mentalnebolezniinštevilo prizadetihoseb..................660 4.5.4.2Slika228:Stolpnidiagrammentalno prizadetihosebzaleto 2017.......660 4.5.4.3Preglednica137:Ocenaizpadaefektivno porabljeneenergijezaskupino hospitaliziranihosebzmentalnimitežavami...............................................................661 4.5.4.4Slika229:Pojmovno omrežjenegativnihstresnihdejavnikovin simptomovpsihicnihbolezniljudiizskupineanomalij..............................................669 4.5.4.5Slika230:Sistemskimodelclovekazaobdelavopodatkov/informacijv soodvisnostiodpoglavitnihpsihicnihznacilnostiljudiizokrnjenegadelaskupine anomalij...............................................................................................................................670 4.5.4.6Slika231:Možnekavzalnein/alipogojnereakcijepriljudehizskupine anomalij...............................................................................................................................676 4.5.4.7Slika232:Pojmovno omrežjenegativnihstresnihdejavnikovinmožnih simptomovzapsihicnaobolenjaljudiizskupinevecine..........................................679 4.5.4.7.1 Slika233:Sistemskimodelclovekaobdelavepodatkov/informacijv soodvisnostiodpoglavitnihpsihicnihznacilnostipriljudehizskupinevecine...681 
4.5.4.7.2Slika234:Možnekavzalnein/alipogojnereakcijepriljudehizskupine vecine..................................................................................................................................682 4.5.4.8Slika235:Pojmovno omrežjenegativnihstresnihdejavnikovinmožnih simptomovzapsihicnaobolenjaljudiizskupineekstremnegahierarhicnega kompleksa(EHK)...............................................................................................................684 4.5.4.8.1 Slika236:Sistemskividikobdelavepodatkov/informacijpriljudehiz skupineEHK.......................................................................................................................686 4.5.4.8.2Slika237:Možnekavzalnein/alipogojnereakcijepriljudehizskupine EHK......................................................................................................................................687 4.5.4.9Slika238:Pojmovno omrežjenegativnihstresnihdejavnikovinmožnih simptomovzapsihicnaobolenjaljudiizskupinenapredka.....................................689 4.5.4.9.1 Slika239:Sistemskividikobdelavepodatkov/informacijpriljudehiz skupinenapredka...............................................................................................................691 4.5.4.9.2Slika240:Možnekavzalnein/alipogojnereakcijepriljudehizskupine napredka.............................................................................................................................693 
4.6Stigmainmerjenje........................................................................................................696 
4.6.1 Slika241:Okrnjeno omrežjeavtorjev,kisoizvajalimeritvevzvezis stigmo mentalnihbolezni.................................................................................................697 4.6.2Slika242:Pojmovno omrežjenaslovovdelspodrocjamerjenjastigmeo mentalnihboleznih............................................................................................................709 4.6.3Slika243:Prilagojenmetamodelgledemerjenjastigme..............................714 
4.7Spletke.............................................................................................................................715 
4.7.1 Slika244:Moženstrukturnidiagramuporabljenihorodijzauresnicevanje spletk..................................................................................................................................719 4.7.2Slika245:Delmestneskupnostizvrisanimiconami......................................721 4.7.2.1 Slika246:Mestnaskupnostzoznacenimisocialnimiconami....................724 
4.7.2.2Slika247:Možno spletkarskoomrežjemedrazlicnimisocialnimiconami ..............................................................................................................................................725 4.7.3EnostavenprimerSpletkescustvenimmotivom............................................726 4.7.3.1 Slika248:Miselnikonceptvoblikipreglednicnegadiagrama...................729 4.7.3.2Slika249:Modeltehtniceškodeinkoristi..................................................730 4.7.3.3Slika250:Omrežjematrikzaprirejeno analizo škodeinkoristi............731 4.7.3.4Preglednica138:Seštevekvrednostinaosnovidolocenihuteži.............732 4.7.3.4.1 Slika251:Stolpnidiagramidimenzijindejstev.......................................732 4.7.3.4.2Slika252:Besednaoblakazaenciklopedijoinbibliografijo.................736 4.7.3.4.3Slika253:Kategoriziranaporazdelitevkljucnihbesedznotraj enciklopedijeo spletkahinteorijahzarot..................................................................737 
4.8Kriminaliteta....................................................................................................................739 
4.8.1 Preglednica139:Pregledkontinuitetegledeopredelitvekriminalitete.....741 4.8.2Slika254:Pojmovno omrežjeznanstvenihinstrokovnihpublikacijs podrocjaracunalništvaininformatikevpovezaviskriminaliteto vletihod1970 do 1999................................................................................................................................753 4.8.3Slika255:Pojmovno omrežjeznanstvenihinstrokovnihpublikacijs podrocjaracunalništvaininformatikevpovezaviskriminaliteto vletihod2000 do 2019................................................................................................................................755 4.8.4Slika256:Pojmovno omrežjeznanstvenihinstrokovnihpublikacijs podrocjajezikoslovjavpovezaviskriminaliteto vletihod2010do2019.........757 4.8.5Profiliranjestorilcevkaznivihdejanj................................................................759 4.8.5.1 Slika257:Metodološkesmeripriprofiliranjustorilcev............................761 4.8.5.2Slika258:Profiliranjerazlicnihvrstserijskihmorilcevinžrtev...........765 4.8.5.3Slika259:Simulacijagenetskegaalgoritmagledenapsihološkevzgibe serijskihmorilcevinžrtev..............................................................................................766 4.8.5.4Slika260:Wittgesteinovindekszarisanodrevo.......................................767 
4.8.5.5Slika261:Moženmetamodelprofilerjagledeprofiliranjastorilcev kaznivihdejanj..................................................................................................................768 4.8.5.6Prirejentezaverzakazensko pravo inkaznivadejanja.............................770 4.8.5.7Slika262:Univerzalnidinamicniinterdisciplinarniholisticniagilnimodel (DIHAM) zapojavkriminaliteteinnastanekkriminalneosebnosti......................776 4.8.5.8Slika263:PrimernadgrajenegamodelaDIHAM zapojavkriminalitetein nastanekkriminalneosebnosti.......................................................................................777 4.8.5.9Slika264:PrimernadgrajenegamodelaDIHAM zagenocid...................779 4.8.6Slika265:PrimernadgrajenegamodelaDIHAM zagoljufije.....................783 4.8.6.1 Slika266:Miselnivzorecvsebinskegarazponagledenasiljavdružini..792 4.8.6.2Slika267:Prirejenakavzalnainpogojnadiagramanaprimerunasiljav družini..................................................................................................................................795 4.8.6.3Slika268:Metamodel(potencialnega) samomorilca...................................800 4.8.6.4Slika269:Odlocitvenamatrikarazlicnihskupin(potencialnih) samomorilcev......................................................................................................................803 4.8.6.5Slika270:Pojmovno omrežjeo samomorihinpovezanihtemah..............805 4.8.6.6Preglednica140:Izmenjavadatoteksspolnimizlorabamiotrok.............813 4.8.6.8Slika272:Osnutekzainteligentniinformacijskisistemo mladoletniški kriminaliteti........................................................................................................................825 4.8.6.9Slika273:Vsebinskasestavadržavnekriminalitete..................................831 4.8.6.9.1 Slika274:Strukturnidiagramdržavnihpodrocijoziromadejavnostiin razlicneoblikekriminalitete..........................................................................................833 4.8.7Slika275:PrirejenihierarhicniasociativniUML diagramo gospodarski kriminalitetiinpovezanihpodrocij...............................................................................836 4.8.7.1 Slika276:Miselnivzoreco racunalniškikriminaliteti................................839 4.8.7.2Slika277Povezavamedgospodarskoinracunalniškokriminaliteto......840 4.8.7.3Manjznanealifiktivneoblikekriminalitete.................................................842 
4.8.7.3.1 Preglednica141:Ocenapogrešanihotrokpo nekaterihdržavahnaletni ravni.....................................................................................................................................843 
4.9Raziskavao kriminalitetiin3~M kozmicnihvplivih................................................852 
4.9.1 Ciljraziskave............................................................................................................852 4.9.2Raziskovalnehipoteze...........................................................................................852 4.9.2.1 Raziskovalnavprašanja......................................................................................853 4.9.2.2Metodologija........................................................................................................853 4.9.2.3Orodja...................................................................................................................853 4.9.2.4Potek......................................................................................................................853 4.9.3Analizastatisticnihpodatkovininterpretacija..............................................855 4.9.3.1 Uvodnezanimivosti..............................................................................................855 4.9.3.2Preglednica142:Število inodstotekrespondentov...................................855 4.9.3.2.1 Slika278:Odstotekrespondentovspletnegaanketnegavprašalnika 855 4.9.3.3Preglednica143:Sestavapo spolu.................................................................856 4.9.3.3. 1 Slika279:Sestavapo spolu..........................................................................856 4.9.3.4Preglednica144:Starostneskupine...............................................................856 4.9.3.4.1 Slika280:Starostneskupine........................................................................856 4.9.3.5Preglednica145:Partnersko razmerje..........................................................857 4.9.3.5.1 Slika281:Sestavapartnerskegarazmerja...............................................857 4.9.3.6Preglednica146:Sestavapredstavnikovved...............................................858 4.9.3.6.1 Slika282:Sestavapredstavnikovved........................................................858 4.9.3.7Preglednica147:Znanstveniki,kisožeraziskovalioziromasodelovalipri kakšniraziskaviokriminaliteti......................................................................................859 4.9.3.7.1 Slika283:Znanstveniki,kisožeraziskovalioziromasodelovalipri kakšniraziskaviokriminaliteti......................................................................................859 4.9.3.8Preglednica148:Predstavnikivedvpovezavizraziskovanjem kriminalitete......................................................................................................................860 
4.9.3.8.1 Slika284:Mozaicnidiagramglederaziskovanjakriminalitetepo vedah inspolu.................................................................................................................................860 4.9.3.8.2Slika285:Mozaicnidiagramraziskovanjakriminalitetepo spolu........861 4.9.3.9Preglednica149:Ocenevplivovnapojavljanjekriminalitete....................862 4.9.3.9.1 Slika286:Polarnidiagramocenjenihvplivovnapojavljanjekriminalitete ..............................................................................................................................................862 4.9.3.8.3Preglednica150:Ravnineznanstvenoraziskovalnegadela znanstvenikov/raziskovalcev..........................................................................................863 
4.9.3.8.3.1Slika287:Polarnidiagramznanstvenoraziskovalnegadelanatreh kozmicnihravninah...........................................................................................................863 4.9.3.8.3.2Slika288:Znanstveno raziskovalnimiselnipoudarekrespondentov gledenakozmicneravnine..............................................................................................864 4.9.3.8.4Preglednica151:Vpliv3~M kozmicnihdejavnikovnapojavljanje kriminalitete......................................................................................................................865 4.9.3.8.4.1Slika289:Ocenjenvpliv3~M kozmicnihdejavnikovnapojavljanje kriminalitete......................................................................................................................865 4.9.3.8.4.2Slika290:Vplivdejavnikov3~M kozmicnihravninnapojavljanje kriminalitete.....................................................................................................................866 4.9.3.9Besednaanalizamnenjzzadnjegavprašanja...............................................867 4.9.3.9.3Slika291:Mehurcnidiagramproduktivnostiposredovanihmnenjpo vedah....................................................................................................................................868 4.9.3.9.4Slika292:Izidbesedneanalizepo pogostostipojavljanjadolocene besede.................................................................................................................................869 4.9.3.9.5Slika293:Delsestavljenihpodatkovzabesedno analizo......................871 4.9.3.9.5.1Slika294:Pojmovno omrežjekriminaliteteinklasificiranihbeseds filtrom.................................................................................................................................872 
4.9.3.9.5.2Preglednica153:Izracunanarazmerjazabesednekategorijeznotraj UKBS2................................................................................................................................875 4.9.3.9.5.2Slika295:Naloženstolpcnidiagramrazmerijpovedah....................875 4.9.3.9.5.3Preglednica154:Izracunanarazmerjazabesednekategorijeznotraj UKBS3................................................................................................................................879 4.9.3.9.5.4Slika296:Naloženstolpcnidiagramrazmerijpovedah....................879 4.9.3.9.5.5Preglednica155:Izracunanarazmerjazabesednekategorijeznotraj UKBS4................................................................................................................................887 4.9.3.9.5.6Slika297:Naloženstolpcnidiagramrazmerijpovedah....................887 4.9.3.9.5.7Slika298:Hierarhicniasociativnidiagrambesednihkategorijin predstavnikovved.............................................................................................................889 4.9.3.9.5.8Slika299:Hierarhicniasociativnidiagrambesednihkategorijglede napredstavnikehumanisticnihved...............................................................................890 4.9.3.9.5.9Slika300:Hierarhicniasociativnidiagrambesednihkategorijglede napredstavnikedružboslovnihved...............................................................................891 4.9.3.9.6Slika301:Hierarhicniasociativnidiagrambesednihkategorijgledena predstavnikevmesnihved...............................................................................................892 4.9.3.9.6.1Slika302:Hierarhicniasociativnidiagrambesednihkategorijglede napredstavnikenaravoslovnihved..............................................................................893 4.9.3.9.6.2Slika303:Hierarhicniasociativnidiagrambesednihkategorijglede napredstavnikeaplikativnihved...................................................................................894 4.9.3.9.6.3Preglednica156:Izracunanarazmerjazabesednekategorijeznotraj UKBS6................................................................................................................................897 4.9.3.9.6.4Slika304:Naloženstolpcnidiagramrazmerijpovedah....................897 4.9.3.9.6.5Preglednica157:Izracunanarazmerjazabesednekategorijeznotraj UKBS7................................................................................................................................900 4.9.3.9.6.6Slika305:Naloženstolpcnidiagramrazmerijpovedah....................900 
4.9.3.9.6.7Preglednica158:Izracunanarazmerjazabesednekategorijeznotraj UKBS8................................................................................................................................904 4.9.3.9.6.8Slika306:Naloženstolpcnidiagramrazmerijpovedah....................904 4.9.3.9.6.9Preglednica159:Izracunanarazmerjazabesednekategorijeznotraj UKBS9................................................................................................................................906 4.9.3.9.7Slika307:Naloženstolpcnidiagramrazmerijpo vedah.......................906 4.9.3.9.7.1Preglednica160:Izracunanarazmerjazabesednekategorijeznotraj UKBS9................................................................................................................................908 4.9.3.9.7.2Slika308:Naloženstolpcnidiagramrazmerijpovedah....................908 4.9.3.9.7.3Preglednica162:Izracunanarazmerjazabesednekategorijeznotraj UKBS11................................................................................................................................915 4.9.3.9.7.4Slika309:Naloženstolpcnidiagramrazmerijpovedah.....................915 4.9.3.9.7.5Slika310:PodatkovnapokrajinabesednihkategorijizskupineUKBS 11...........................................................................................................................................917 4.9.3.9.7.6Slika311:HierarhicniasociativnidiagrambesednihkategorijUKBS 11 gledenapredstavnikehumanisticnihved...............................................................919 4.9.3.9.7.7Slika312:HierarhicniasociativnidiagrambesednihkategorijUKBS 11 gledenapredstavnikedružboslovnihved...............................................................920 4.9.3.9.7.8Slika313:HierarhicniasociativnidiagrambesednihkategorijUKBS 11 gledenapredstavnikevmesnihved..........................................................................921 4.9.3.9.7.9Slika314:HierarhicniasociativnidiagrambesednihkategorijUKBS 11 gledenapredstavnikenaravoslovnihved...............................................................922 4.9.3.9.8Slika315:HierarhicniasociativnidiagrambesednihkategorijUKBS11 gledenapredstavnikeaplikativnihved........................................................................923 4.9.4Analizagostoteinraznovrstnostimnenjpo predstavnikihrazlicnihved.923 4.9.4.1 Preglednica163:Analizagostoteinraznovrstnostimnenj........................924 4.9.4.2Slika316:Modelkrogovobsega,raznovrstnostiinmocimnenj..............926 4.9.4.3Slika317:PosnetekprogramskegaokoljaJigSaw.....................................928 
4.9.4.4Preglednica164:Izracunaniodstotkiizstopajocihmnenjgledenaglavni vsebinskikoncept..............................................................................................................929 4.9.5Zakljucek.................................................................................................................930 4.9.6Simuliranmodelo kriminalitetivširšemalinaravnemsmislu......................932 4.9.6.1 Preglednica165:Delsimuliranihpodatkovo ocenjenihudejanjenih napakahinpomembnostinaravnihzakonov.................................................................933 4.9.6.2Slika318:Možno omrežjenaravnihzakonovinudejanjenihnapak.........933 4.9.7Onesnaževanjenarave...........................................................................................937 
5Naravnihierarhicniasociativnisistemi.............................................................................943 
5.1 Opredelitevnaravnihhierarhicnihasociativnihsistemovinnjegovarazmejitev oddružbenih...........................................................................................................................943 
5.1.1 Slika319:Razmejitevnaraveindružbe............................................................944 
5.2Indukcijavnaravnihhierarhicnihasociativnihsistemih.......................................946 
5.2.1 Slika320:Gibanjeclovekaposameznikaskozituljavozrakainvlagev homogenemmagnetnempolju.........................................................................................950 5.2.2Slika321:Gibanjemnožiceljudiskozituljavozrakainvlagevhomogenem magnetnempolju................................................................................................................951 5.2.3. Slika322:Preizkusamagnetneindukcijezbakreno tuljavos13in17navoji ..............................................................................................................................................952 5.2.3.1 Preglednica166:Izidimeritevs13in17navoji...........................................953 5.2.3.2Slika323:Stolpnidiagrammeritevs13in17navoji.................................953 5.2.3.3Slika324:Preizkusmagnetneindukcijestuljavo voblikibakreneverižice ..............................................................................................................................................954 5.2.3.4Preglednica167:Iziditrehpreizkusov..........................................................955 5.2.3.5Slika325:Preizkusindukcijebalonovspomocjo magnetainbaterije..956 5.2.3.6Slika326:Preizkusiinmeritveindukcijebalonovspomocjomagneta, baterijeinbakrenegavodnika.......................................................................................957 
5.2.3.7Slika327:Induciranaupornostnabakrenivodnik.....................................959 
5.3Voda,Zemlja,zrakinsvetloba.....................................................................................961 
5.3.1 Vodaalivodikovoksid(H2O)................................................................................961 5.3.2Hierarhicnaasociativnazgradbavodnihmolekul............................................962 5.3.2.1 Slika328:Posnetekopilkovledu......................................................................963 5.3.2.2Preglednica168:Lastnostiinpomembnostvodikaterkisika...................964 5.3.2.3Slika329:Vzorecposušenevodnekapljicepodmikroskopom.................966 5.3.3Telesnetekocinepricloveku...............................................................................967 5.3.3.1 Znoj.........................................................................................................................967 5.3.3.2Slina.......................................................................................................................967 5.3.3.3Solze......................................................................................................................968 5.3.3.4Urin........................................................................................................................968 5.3.3.5Kri...........................................................................................................................968 5.3.3.6Sperma.................................................................................................................969 5.3.3.7Materino mleko....................................................................................................969 5.3.3.8Škodljivimikroorganizmivpitnivodi.............................................................970 5.4Naravnihierarhicniasociativniprehranjevalnisistemispoudarkomnavodi ..............................................................................................................................................970 5.4.1 Slika330:Splošnikonceptualnimodelprehranjevalnegaomrežja.............973 5.4.2Slika331:Omrežjesuperproducentavodevodnosusproducentiin konzumenti.........................................................................................................................974 5.4.3Slika332:Sistemskipoglednaabiotskegasuperproducentavode..........975 5.4.4Slika333:Clovekovprehranjevalnisistemspoudarkomnavodi................976 5.4.5Slika334:Prehranjevalnihierarhicniasociativnisistemmedclovekomin bakterijami.........................................................................................................................977 5.4.6Slika335:Fragmenthierarhicnegaasociativnegamodelaomrežja vrhunskihplenilcevinbakterij......................................................................................979 
5.4.7Vodainmikrokozmos..............................................................................................981 5.4.7.1 Bakterije...............................................................................................................982 65.4.7.1.1 Slika336:Pripravljenivzorcivpetrijevkah............................................983 5.4.7.1.2Slika337:Izbormikroskopskihposnetkovbakterijinglivznotraj preucevanihvzorcev........................................................................................................984 5.4.7.1.3Slika338:Tvorbarazlicnihglivpo reakcijiistihreagentov.................985 5.4.7.1.4Slika339:Hierarhicniasociativnidiagramreagentov............................986 5.4.7.1.5Slika340:Porazdelitevgliv,bakterijinprotozoevistemvzorcu.......988 5.4.7.2Virusi......................................................................................................................989 5.4.7.2.1 Slika341:Zaclovekovo zdravješkodljivivodnivirusi.............................991 5.4.7.3Arheje...................................................................................................................993 5.4.7.3.1 Slika342:Arheje,kiživijo vvodnihvirih..................................................994 5.4.7.4 Protozoealipraživali........................................................................................995 5.4.7.4.1 Amebe.................................................................................................................995 5.4.7.4.2Slika343:Spreminjanjeoblikeinvelikostiamebeproteusobgibanju ..............................................................................................................................................996 5.4.7.4.2Paramecij...........................................................................................................997 5.4.7.4.2.1Slika344:Paramecijakotplenamebi......................................................998 5.4.7.4.2.2Slika345:Posnetekpreizkusavplivaelektricnegapoljanaparamecije ..............................................................................................................................................999 5.4.7.4.2.3Slika346:Posnetkiformacijparamecijinbakterijpodvplivom elektricnegatoka............................................................................................................1000 5.4.7.5Vorticella.............................................................................................................1001 5.4.7.5.1 Slika347:Okvirnazgradbavorticelle......................................................1002 5.4.7.6Didinij..................................................................................................................1002 5.4.7.6.1 Slika348:Oblikainstrukturadidinije....................................................1003 5.4.7.7Alge.....................................................................................................................1003 5.4.7.7.1 Slika349:Polisaharidssulfatno IV. Skupino.........................................1005 
5.4.7.4.2Slika350:Preizkusielektrolizesladkorneraztopinezinbrezrjavihalg .............................................................................................................................................1006 5.4.7.4.3Slika351:Preizkusizelektrolizo rjavihalgzrecno indestiliranovodo .............................................................................................................................................1007 5.4.7.4.4Slika352:Strukturarjavihalgpredinpo elektrolizi..........................1009 5.4.7.5Glive......................................................................................................................1010 5.4.7.5.1 Slika353:Belegliveinelektroliza.............................................................1012 5.4.7.5.2Slika354:Mikroskopskiposnetkirazlicnihvrstgliv.............................1013 5.4.7.6Vodainmezokozmos.........................................................................................1014 5.4.7.6.1 Slika355:MerjenjeskupnetrdotevodesTDSmetrom......................1015 5.4.7.6.2Preglednica169:MeritvePhinskupnetrdoterazlicnihvodnihvirov .............................................................................................................................................1015 5.4.7.6.3Vodnerastline.................................................................................................1017 5.4.7.6.3.1Slika356:PosnetkipotocnegamahazUSBinsvetlobnim mikroskopom.....................................................................................................................1018 5.4.7.6.3.2Slika357:Vodnerastlinevjezeru........................................................1020 5.4.7.6.3.3Slika358:Paketnihierarhicniasociativnidiagramkljucnihentitet, zunanjihokolišcininbiomehanicnihlastnostivodnihrastlin................................1028 5.4.7.6.4Vodnežuželke.................................................................................................1029 5.4.7.6.4.1Slika359:Vodnežuželkeinnjihovelicinke..........................................1031 5.4.7.6.4.2Slika360:Paketnihierarhicniasociativnidiagramkljucnihentitet, zunanjihokolišcininbiomehanicnihlastnostivodnihrastlintervodnihžuželk .............................................................................................................................................1041 5.4.7.6.5Ribe...................................................................................................................1042 5.4.7.6.5.1Slika361:Majhenizborpretežno sladkovodnihrib...........................1043 5.4.7.6.5.2Slika362:Paketnihierarhicniasociativnidiagramkljucnihentitet, zunanjihokolišcininbiomehanicnihlastnostivodnihrastlin,vodnihžuželkterrib .............................................................................................................................................1051 
5.4.7.6.6Dvoživke(amfibije).......................................................................................1052 5.4.7.6.6.1Slika361:Izboržab,salamandrovinkrastac.....................................1053 5.4.7.6.6.2Slika364:Paketnihierarhicniasociativnidiagramkljucnihentitet, zunanjihokolišcininbiomehanicnihlastnostidvoživkvpovezavizvodnimi rastlinami,vodnihžuželkinrib....................................................................................1060 5.4.7.6.7Vodniplazilci(reptili)....................................................................................1061 5.4.7.6.7.1Slika365:Majhenizbor(ob)vodnihplazilcev......................................1062 5.4.7.6.7.2Slika366:Paketnihierarhicniasociativnidiagramplazilcevvpovezavi zvodnimirastlinami,žuželkami,ribamiindvoživkami............................................1067 5.4.7.6.8Vodneptice.....................................................................................................1068 5.4.7.6.8.1Slika367:Majhenizborvodnihptic......................................................1069 5.4.7.6.8.2Slika368:Paketnihierarhicniasociativnidiagramvodnihpticv povezavizvodnimirastlinami,žuželkami,ribami,dvoživkamiinplazilci............1077 5.4.7.6.9Polvodniinobvodnisesalci...........................................................................1078 5.4.7.6.9.1Slika369:Majhenizborpolvodnihinobvodnihsesalcev...................1079 5.4.7.6.9.2Slika370:Paketnihierarhicniasociativnidiagramvodnih/obvodnih sesalcevvpovezavizvodnimirastlinami,žuželkami,ribami,dvoživkami,plazilciin vodnimipticami................................................................................................................1084 5.4.7.6.9.3Slika371:Izjemno majhendelpripravljenihpodatkovo živihbitjih .............................................................................................................................................1085 5.4.7.6.9.4Slika372:Celotno omrežje,omrežjenajmocnejšihpredstavnikov živihbitijinmocmutualisticnihsimbioz..................................................................1086 5.4.7.7Vodainmakrokozmos.......................................................................................1092 5.4.7.7.1 Slika373:Vodnimedvedekvgibanju........................................................1094 5.4.7.8Voda,kemicneraztopineinkristali..............................................................1095 
5.4.7.8.1 Kemicneraztopinespoudarkomnavodivnaravnihhierarhicnih asociativnihsistemih......................................................................................................1096 5.4.7.8.1.1 Natrijevklorid(kuhinjskasol).................................................................1096 
5.4.7.8.1.2Slika374:Obkrožitevnatrijevihinkloridnihionovsstranivodnih molekul...............................................................................................................................1097 5.4.7.8.1.3Slika375:TopljenjedrobnihkockastihkristalovNaClvvodi.........1098 5.4.7.8.1.4Slika376:StrukturakristalaNaCl........................................................1099 5.4.7.8.1.5Preglednica170:Meritvetrdote,gostoteinprevodnostiraztopin NaCl.....................................................................................................................................1101 5.4.7.8.1.6Slika377:MerjenjeupornostidestliranevodeinraztopineNaCl..1104 5.4.7.8.1.7Preglednica171:Meritveupornostidestiliranevodeindvehraztopin NaCl.....................................................................................................................................1104 5.4.7.8.1.8Slika378:FragmentomrežjavodnihmolekulinNaClionov..............1106 5.4.7.8.1.9Slika379:Enostavnakromatografskakomora.....................................1108 5.4.7.8.2AdsorpcijadelcevizraztopinNaClnafiltertrakovih..........................1108 5.4.7.8.2.1Preglednica172:MajhendelpodatkovadsorpcijeNaCl....................1109 5.4.7.8.2.2Preglednica173:Adsorpcijskemaseinfrekvencnaporazdelitev....1110 5.4.7.8.2.3Slika380:AdsorpcijaNaClcelostno inpo tretjinah..........................1113 5.4.7.8.2.4Slika381:MikroskopinkristalizacijaNaCl...........................................1115 5.4.7.8.2.5Slika382:MasaadsorbcijeNaClpo tretjinah.....................................1116 5.4.7.8.2.6Preglednica174:SpecificneadsorpcijeNaClraztopin......................1117 5.4.7.8.2.7Slika383:Število kristalovNaClpo razlicnihkoncentracijah.........1118 5.4.7.8.2.8Slika384:Organizacijaionovnapovršinitretjetretjine................1120 5.4.7.8.2.8.1Slika385:Organizacijaionovnapovršinidrugetretjine...............1121 5.4.7.8.2.8.2Slika386:Organizacijaionovnapovršiniprvetretjine................1122 5.4.7.8.2.9Slika387:MerjenjeprevodnostiraztopinNaCl.................................1123 5.4.7.8.2.9.1Preglednica175:PrevodnostirazlicnihkoncentracijraztopinNaCl .............................................................................................................................................1123 5.4.7.8.2.9.2Slika388:Meritevnapetostiintokazaraztopino NaCl................1125 5.4.7.8.2.9.3Slika389:Meritevnapetostiintokazamajhenbaterijskistolp1126 5.4.7.8.3Kalijevklorid...................................................................................................1128 
5.4.7.8.3.1Slika390:Topljenjedrobnih(manj) kockastihkristalovKClvvodi .............................................................................................................................................1129 5.4.7.8.3.2Slika391:KristalizacijaKClinNaClpodmikroskopom......................1130 5.4.7.8.3.3Slika392:FragmentomrežjavodnihmolekulinKClionovter primerjavamedNaClinKClomrežjem........................................................................1131 5.4.7.8.3.3Preglednica176:Meritveprevodnosti,gostoteinadsorpcijemase razlicnihkoncentracijraztopinKClinNaCl..............................................................1132 5.4.7.8.3.3.1Slika393:Linearnigrafiprevodnosti,gostotinmaseadsorpcij..1132 5.4.7.8.3.4Slika394:Primerjavamedosnovnocelico KClinNaClionovvraztopini .............................................................................................................................................1137 5.4.7.8.3.4.1Slika395:Paketno omrežjeKClionovinvodnihmolekul................1139 5.4.7.8.3.4.2Preglednica177:PrevodnostiraztopinKClinNaCldonasicenosti ..............................................................................................................................................1141 5.4.7.8.3.4.3Slika396:GrafiprevodnostiraztopinKClinNaCl...........................1141 5.4.7.8.3.4.4Slika397:Modeliranjeblokadin/alizamaškov................................1145 5.4.7.8.3.4.5Preglednica178:PrevodnostiraztopinKCldo prekomerne nasicenosti.......................................................................................................................1146 5.4.7.8.3.4.6Slika398:Graf prevodnostiraztopinKCl........................................1146 5.4.7.8.4Natrijevkarbonat(pralnasoda).................................................................1148 5.4.7.8.4.1Slika399:KristalnastrukturaNa2CO3................................................1148 5.4.7.8.4.2Slika400:FragmentomrežjavodnihmolekulinNa2CO3ionov......1150 5.4.7.8.4.3Slika401:TopljenjedrobnihamorfnihkristalovNa2CO3vvodi....1152 5.4.7.8.4.4Slika402:KristalizacijaNa2CO3podsvetlobnimmikroskopomin primerjava.........................................................................................................................1153 5.4.7.8.4.5Slika403:RazdaljemedkationiinanionipriraztopinahNaCl,KClin Na2CO3..............................................................................................................................1154 5.4.7.8.4.6Preglednica179:IzmerjeneprevodnostiingostotezaraztopineKCl, NaClinNa2CO3...............................................................................................................1155 
5.4.7.8.4.6.1Slika404:PrimerjavaprevodnostiingostotraztopinzaNa2CO3, KClinNaCl.........................................................................................................................1156 5.4.7.8.4.6.2Preglednica180:AdsorpcijemasraztopinKCl,NaClinNa2CO3.1157 5.4.7.8.4.6.3Slika405:AdsorpcijemasraztopinNa2CO3,NaClinKCl............1158 5.4.7.8.4.6.4Preglednica181:Primerjavemedhibridno raztopino incistimi raztopinami......................................................................................................................1160 5.4.7.8.4.6.5Slika406:Kristalnestruktureizhibridneraztopine.....................1163 5.4.7.8.4.6.6Slika407:Kristalnestruktureizcistihraztopininhibridne raztopine............................................................................................................................1164 5.4.7.8.4.6.7Slika408:Primerjavakristalnihstrukturrazlicnihkombinacij raztopin..............................................................................................................................1165 5.4.7.8.5Natrijevhidrogenkarbonat(sodabikarbona,jedilnasoda).................1167 5.4.7.8.5.1Slika409:KristalnastrukturaNaHCO3................................................1168 5.4.7.8.5.2Slika410:FragmentomrežjavodnihmolekulinNaHCO3ionov......1169 5.4.7.8.5.3Slika411:TopljenjedrobnihamorfnihkristalovNaHCO3vvodi....1170 5.4.7.8.5.4Slika412:PrimerjavakristalizacijemedNaHCO3inNa2CO3pod svetlobnimmikroskopom.................................................................................................1171 5.4.7.8.5.5Slika413:Primerjavarazdaljmedkationiinanionipriraztopinah NaCl,KCl,Na2CO3inNaHCO3....................................................................................1172 5.4.7.8.5.5.1Preglednica182:IzmerjeneprevodnostiingostotezaraztopineKCl, NaCl,Na2CO3inNaHCO3.............................................................................................1174 5.4.7.8.5.5.2Slika414:PrimerjavaprevodnostiingostotraztopinzaNaHCO3, Na2CO3,KClinNaCl.......................................................................................................1174 5.4.7.8.5.5.3Preglednica183:AdsorpcijemasraztopinKCl,NaCl,Na2CO3in NaHCO3.............................................................................................................................1176 5.4.7.8.5.5.4Slika415:AdsorpcijemasraztopinNaHCO3,Na2CO3,NaClinKCl .............................................................................................................................................1176 
5.4.7.8.5.5.5Preglednica184:Primerjavamedhibridnimaraztopinamaincistimi raztopinami........................................................................................................................1179 5.4.7.8.6Kalcijevkarbonat(apnenec,kreda,marmor)...........................................1180 5.4.7.8.6.1Slika416:Kristalnastrukturakalcita....................................................1180 5.4.7.8.6.2Slika417:OmrežjeionskepolarneveziCaCO3vvodi.......................1181 5.4.7.8.7Bakrov(II) sulfatpentahidrat(modragalica,modrivitriol,halkantit) .............................................................................................................................................1183 5.4.7.8.7.1Slika418:KristalnastrukturaCuSO4· 5H2O.....................................1184 5.4.7.8.7.2Slika419:Omrežjeionskepolarnekoordinativneveziraztopine CuSO4· 5H2O..................................................................................................................1185 
5.4.7.8.7.3Slika420:KristaliCuSO4· 5H2Oinfazetopljenja.........................1187 5.4.7.8.7.4Slika421:KristalizacijaraztopineCuSO4· 5H2O.............................1189 5.4.7.8.7.5Preglednica185:Meritveprevodnosti,gostoteinadsorpcijemaseza raztopinerazlicnihkoncentracijCuSO4· 5H2O......................................................1191 5.4.7.8.7.5.1Slika422:GrafinaosnovimeritevrazlicnihraztopinCuSO4· 5H2O ..............................................................................................................................................1191 5.4.7.8.7.5.2Preglednica186:Primerjavaizmerjenihvrednostizarazlicne raztopinekemicnihspojin..............................................................................................1192 5.4.7.8.7.5.3Slika423:Vizualizacijaprimerjavemedrazlicnimiraztopinami razlicnihkemicnihspojin...............................................................................................1193 5.4.7.8.7.5.4Slika424:IzparevanjevodeiznasiceneraztopineCuSO4· 5H2O .............................................................................................................................................1194 5.4.7.8.7.5.5Slika425:TovarniškikristaliCuSO4· 5H2Oinkristalipo izparevanjuvode..............................................................................................................1195 5.4.7.8.7.5.6Preglednica187:Podatkizaprevodnost,gostoto,število ionovin zavzetemasnepovršinemedioni................................................................................1197 5.4.7.8.7.5.7Slika426:Vizualizacijapodatkovdobljenihvrednosti..................1199 
5.4.7.8.7.5.8Slika427:Modelvplivagostote,številaionovinzavzetemasne površinemedioninaprevodnost.................................................................................1200 5.4.7.8.8Železov(II) sulfatheptahidrat(zelenagalica,zelenivitriol)............1201 5.4.7.8.8.1Slika428:Kristalnastrukturamelanterita..........................................1202 5.4.7.8.8.2Slika429:Omrežjeraztopine FeSO4· 7H2O..................................1203 5.4.7.8.8.3Slika430:KristaliFeSO4· 7H2Oinfazetopljenja.........................1204 5.4.7.8.8.4Slika431:HitrakristalizacijaFeSO4· 7H2O....................................1206 5.4.7.8.9Preglednica188:PrevodnostiraztopinFeSO4·7H2Orazlicnih koncentracij.....................................................................................................................1207 5.4.7.8.9.1Slika432:Vizualizacijapodatkovzaprevodnostiingostotraztopin FeSO4· 7H2O.................................................................................................................1208 5.4.7.8.9.2Preglednica189:Primerjavavrednostizaprevodnostingostote razlicnihkemicnihraztopin..........................................................................................1209 5.4.7.8.9.3Slika433:Vizualizacijaprimerjanihvrednostizaprevodnostin gostoto kemicnihraztopin............................................................................................1209 5.4.7.8.9.4Slika434:Plemenitenježelezainbakra................................................1211 5.4.7.8.9.5Slika435:Merjenjenapetostiintokagalvanskecelice....................1212 5.4.7.8.9.6Slika436:GalvanskacelicadvehnasicenihraztopinFeSO4·7H2Oin CuSO4·5H2O....................................................................................................................1213 
5.5Zemljaaliprst................................................................................................................1218 
5.5.1 Kamnine....................................................................................................................1220 5.5.2Minerali(rudnine)..................................................................................................1221 5.5.3Zemljealiprsti.....................................................................................................1222 5.5.3.1 Vrsteprsti...........................................................................................................1226 5.5.4Laboratorijskipreizkusi.....................................................................................1227 5.5.4.1 MerjenjePhvrednostiprsti...........................................................................1227 5.5.4.1.1 MeritvePhvrednostiprsti...........................................................................1228 
5.5.4.1.1.1 Preglednica190:MeritvePhvrednostiprstiizvrtnegaokoljapo lokacijah............................................................................................................................1229 5.5.4.1.1.2Preglednica191:MeritvePhvrednostiprstiizdrugegavrtnarskega okolja.................................................................................................................................1230 5.5.4.1.1.3Slika437:MeritvePhvrednosti,prevodnosti,trdoteingostote humusneprsti...................................................................................................................1231 5.5.4.1.1.4Preglednica192:IzmerjenevrednostizaPh,prevodnost,trdoto in gostoto humusneprsti...................................................................................................1232 5.5.4.1.1.5Slika438:Linearnatrendnagrafazaprevodnostintrdoto.............1232 5.5.4.1.2KombiniranemeritvePh,prevodnosti,trdote,temperatureinocene prepustnostiprsti...........................................................................................................1232 5.5.4.1.2.1 Preglednica193:Kombiniranemeritverazlicnihvrstprsti...............1233 5.5.4.1.2.2Preglednica194:Kombiniranemeritverazlicnihvrstprstivrazmerju 1:5.......................................................................................................................................1239 5.5.4.1.2.3Slika439:Primerjavaidealnihodstotkovnihvrednostimedprstmiza prevodnost.........................................................................................................................1241 5.5.4.1.2.4Preglednica195:Presejanivzorciprstiinkombiniranemeritve.....1242 5.5.4.1.3Sedimentacijapreucevanihprsti...............................................................1244 5.5.4.1.3.1 Slika440:Sedimentacijapreucevanihprstizdigitalnimpomicnim merilom..............................................................................................................................1245 5.5.4.1.3.2Slika441:Prosojnostvodnihfazvsuspenzijah...................................1246 5.5.4.1.3.3Slika442:OcenjevanjegostostiprstispomocjoUV svetlobe.......1248 5.5.4.1.3.4Slika443:GladkeingrobepovršineprstipodUSBmikroskopom..1249 5.5.4.1.3.5Slika444:Analizaobdelaveposnetkovpreucevanihprsti................1250 5.5.4.1.3.6Slika445:Odstotkovnasestavapeska,muljainglinevpreucevanih prsteh................................................................................................................................1253 5.5.4.1.3.7Slika446:Meritvenapetostiintokagalvanskeceliceprsti............1255 5.5.4.1.3.8Slika447:Elektrolizesuspenzijprsti...................................................1258 
5.5.4.1.3.9Slika448:Elektrodepoelektrolizisuspenzijprsti............................1259 5.5.4.1.3.9.1Preglednica196:MeritvePh-jevsuspenzijpo elektrolizah...........1260 5.5.4.1.4Analizakemicnesestaveprsti.....................................................................1261 5.5.4.1.4.1 Vsebnostkarbonatnihionovvprsti.........................................................1261 5.5.4.1.4.1.1 Preglednica197:Doseženetockeposameznihvrstprstigledena razlicnemeritve/ocene.................................................................................................1262 5.5.4.1.4.1.2Slika449:Vizualizacijaseštetihtockgledenameritve/ocene...1263 5.5.4.1.4.2Ocenaopticnecrnineprsti......................................................................1264 5.5.4.1.4.2.1Slika450:TehnikaocenjevanjaopticnecrninemedHCprstjoin drugimiprstmi.................................................................................................................1265 5.5.4.1.4.2.2Preglednica198:Doseženetockeposameznihvrstprstigledena razlicnemeritve/ocene2..............................................................................................1266 5.5.4.1.4.3Ocenaorganskihsnoviinpiritavprsteh...............................................1266 5.5.4.1.4.3.1Slika451:OcenaFeS2vprsteh............................................................1267 5.5.4.1.4.3.1Preglednica199:Doseženetockeposameznihvrstprstigledena razlicnemeritve/ocene3..............................................................................................1268 5.5.4.1.4.4Ocenaslanostiinkloriranostivdekantatihprsti................................1269 5.5.4.1.4.3.2Slika452:Ocenakloriranostiinslanostivdekantatihprsti........1269 5.5.4.1.4.3.3Preglednica200:Meritve/ocenekloriranostiinslanostiprsti.....1270 5.5.4.1.4.5AnalizaPh,dušika,fosforjainkalijavprsteh.....................................1271 5.5.4.1.4.6Slika453:AnalizabarvinmotnostiNPKvprsteh..............................1272 5.5.4.1.4.6.1Preglednica201:OceneNPKvsedmihrazlicnihvrstahprstiin meritvepHvrednosti.....................................................................................................1273 5.5.4.1.4.6.2Slika454:Analizabarvinmotnostifiltratovprsti.........................1274 5.5.4.1.4.6.3Slika455:RelativnarazširjenostprvinnaZemljiingrožnje.......1279 5.5.4.1.4.6.4Preglednica202:Izidikoncentracijeionovinmolekulvprsteh..1280 5.5.4.1.4.6.5Preglednica203:Zakljucno ocenjevanjekakovostiprstinaosnovi koncentracijNPK,ionovinmolekul.............................................................................1283 
5.5.4.1.4.7Vplivbiološkihdejavnikovnaprsti..........................................................1284 5.5.4.1.4.7.1Slika456:Pripravljenivzorcizaoceno prisotnostimikroorganizmov vprsteh.............................................................................................................................1287 5.5.4.1.4.7.2Slika457:Mikroskopskiposnetkimikroorganizmovvprsteh.......1288 5.5.4.1.7.3Slika458:Mikrokozmicenpoglednaprstinmikroorganizme..........1292 5.5.4.1.7.4Slika459:Vrsteenergijznotrajmikrokozmicneravnine,kivplivajona prst.....................................................................................................................................1293 5.5.4.1.7.5Slika460:Mezokozmicnipogledspoudarkomnarastline................1295 5.5.4.1.7.6Slika461:Špekulativnipoglednamakrokozmicnoravnino...............1297 5.5.4.1.7.7Slika462:Sintezakozmicnihinenergijskihravnin...........................1299 5.5.4.2Kopenskerastline...............................................................................................1301 5.5.4.2.1 Slika463:Vrstedrevesznotrajmezokozmicneravnine......................1301 5.5.4.2.2Slika464:Ozekizborrastlinzrazlicnihlokacijvzorcenja...............1309 5.5.4.3Kopenskeživali...................................................................................................1319 5.5.4.3.1 Slika465:Majhenizbordestruentovvprsteh.......................................1320 5.5.4.3.2Slika466:Majhenizborkobilicinbogomolk..........................................1325 5.5.4.3.3Slika467:Majhenizborstrigalicinhrošcev..........................................1328 5.5.4.3.4Slika468:Majhenizbormuh......................................................................1332 5.5.4.3.5Slika469:Majhenizbormetuljev.............................................................1337 5.5.4.3.6Slika470:Majhenizborosincebel.........................................................1342 5.5.4.3.7Slika471:Majhenizbormravelj................................................................1347 5.5.4.3.8Slika472:Majhenizborpajkov.................................................................1354 5.5.4.3.9Slika473:Drevesnažabazelenarega......................................................1359 5.5.4.4Slika474:Majhenizborkopenskihplazilcev.............................................1360 5.5.4.4.1 Slika475:Majhenizborkopenskihptic...................................................1366 5.5.4.4.2Slika476:Majhenizborkopenskihsesalcev..........................................1377 5.5.4.4.3Slika477:Ekstrahiraniomrežjinajmocnejšihpredstavnikovkopenskih živihbitij...........................................................................................................................1387 
5.5.4.4.4Slika478:Ocenamocimutualisticnihsimbiozposameznihskupin kopenskihživihbitij.......................................................................................................1389 5.5.4.4.5Slika479:Sintezaomrežjivodnegainkopenskegakozmosagledena najmocnejšepredstavnikeživihbitij.........................................................................1394 5.5.4.4.6Slika480:Prikazenergijskevsebnostiznotrajomrežjanajmocnejših predstavnikovživihbitij................................................................................................1397 5.5.4.4.7Preglednica204:Podatkigledenajmocnejšihpredstavnikovživihbitijs poudarkomnabiomaso GtC..........................................................................................1399 5.5.4.4.7.1Slika481:Omrežjenajmocnejšihpredstavnikovživihbitijs poudarkomnabiomaso GtC..........................................................................................1399 5.5.4.4.7.2Slika482:Primerjavadvehomrežijnajmocnejšihpredstavnikovživih bitij.....................................................................................................................................1401 5.5.4.5Prstinmakrokozmos........................................................................................1403 5.5.4.5.1 Preglednica205:Mase,premeri,mocgravitacije,mocmagnetnega polja,hitrostgibanjainaksialninagibplanetovterSoncavnašemOsoncju...1405 5.5.4.5.2Slika483:HierarhicniasociativnidiagramSoncainnjegovihplanetovv Soncnemsistemu............................................................................................................1407 
5.6Zrak.................................................................................................................................1409 
5.6.1 Slika484:Moženmodelstrukturezraka........................................................1410 5.6.2Podnebnespremembe,globalnoogrevanjeinentropija...............................1412 5.6.2.1 Slika485:Moženscenarijglobalnegaogrevanjainpodnebnihsprememb .............................................................................................................................................1415 5.6.2.2Slika486:Osnovnacelicavecnadstropnegapodnebnegasistema.........1417 5.6.3Zrakinprsti...........................................................................................................1419 5.6.4Vetrovi.....................................................................................................................1421 5.6.4.1 Slika487:Merjenjehitrostivetraspomocjoanemometra...................1423 5.6.4.2Preglednica206:Meritvenajvecjihhitrostivetravfazigibanja........1423 
5.6.4.3Preglednica207:Meritvehitrostivetranadvehcasovnihskalah........1425 5.6.4.3.1 Slika488:Crtnigrafikondvehhitrostivetra.........................................1425 5.6.5Zrak,dihanje,spanjeinenergijskiizkoristek...............................................1429 5.6.5.1 Zrakindihanje...................................................................................................1430 5.6.5.2Spanjeinenergijskiizkoristek......................................................................1431 5.6.5.2.1 Preglednica208:Ocenekakovostiinenergijskegaizkoristkaspanjana osnovimerilinmeritevspametnouroSuunto 3......................................................1436 
5.6.5.2.2Slika489:Primerraztresenegadiagramanaosnovidanihpodatkov1436 5.6.5.2.3Preglednica209:Majhendelpodatkovgledeodvisnostipridobljenih energijskihrezervpo spanjuodfazspanja..............................................................1439 5.6.5.2.4Slika490:Razpršenidiagramodvisnostipridobljenihenergijskih rezervpospanjuinfazspanja.....................................................................................1439 5.6.5.2.5Slika491:Mozaicnidiagrampridobljenihenergijskihrezervv odvisnostiodrazlicnihfazspanja..............................................................................1440 5.6.5.2.6Preglednica210:Majhendelpodatkovpridobljenihenergijskihrezerv meddvemaosebama.......................................................................................................1445 
5.6.5.2.7Slika492:Pridobljeneenergijskerezervepo spanjuzaprizadeto osebo shudimsindromomcentralnenocneapnejeinzdravoosebo...............................1445 5.6.5.2.7Preglednica211:Majhendelpodatkovo meritvahkrvnegatlaka, srcnegautripa,odstotkakisikavkrviinhitrostipretokakrvi............................1447 5.6.5.2.8Slika493:Raztresenidiagramkrvnegatlaka,srcnegautripa,ocenin stanj/faz...........................................................................................................................1447 5.6.5.2.9Slika494:PrirejenUML modelo telesnihdejavnostihprizadeteosebe sCNA.................................................................................................................................1449 5.6.5.3Slika495:Prikaznegativnihsimptomovmedspanjeminpoprebujanju .............................................................................................................................................1450 
5.6.5.3.1 Preglednica212:Razmerjemedstanjemspocitostiinstresnostipo dnevih.................................................................................................................................1455 5.6.5.3.2Slika496:Površinskidiagramrazmerjamedstanjemspocitostiin stresnostitekomdneva.................................................................................................1456 5.6.5.4Dihalnitok...........................................................................................................1457 5.6.5.4.1 Slika497:Primerispektrogramovdihalnihtokov..................................1458 5.6.5.4.2Slika498:Primerispektrogramovdihalnihtokovnacasovnizrnatosti eneminute........................................................................................................................1460 5.6.5.4.3Slika499:Primerispektrogramovdihalnihtokovnacasovnizrnatosti eneminutespoudarkomnaanomalijah.......................................................................1461 5.6.5.4.4Slika500:MocnaodvisnostWr%odsrcnegautripa............................1463 5.6.5.4.5Preglednica213:Dihalnitokoviinfazespanja.......................................1465 5.6.5.4.6Slika501:Primerjavaustreznepostavitvespalnefazezneustrezno .............................................................................................................................................1468 5.6.5.4.7Slika502:Majhenizboranomalijdihanjamedspalno seanso ...........1470 5.6.5.4.8Preglednica214:VplivBIPAPdihalnegaaparatananižjePhvrednosti 24- urnegaurina..............................................................................................................1472 5.6.5.4.9Slika503:Hierarhicno asociativno omrežjezrakainprodukcije energiježivegabitjazapreživetjesprekomernimprestižem............................1475 5.6.5.4.9.1Slika504:Izpeljankonstruktmehanicnegamodelainmetamodelo produkcijienergije.........................................................................................................1477 5.6.5.4.9.2Slika505:Vplivdejavnikovnaprodukcijo energijskeucinkovitosti mitohondrijev...................................................................................................................1480 5.6.5.5ProdukcijainporabaATPenergijskihmolekulživihbitij........................1481 5.6.5.5.1 Preglednica215:Okrnjenizborpodatkovo ocenahprodukcijeinporabe ATPenergijskihmolekul199živihbitijinnjihovihmas........................................1483 5.6.5.5.2Slika506:Ocenaproizvodnjeinporabeenergijetermaseživihbitij gledenagibalneinmožganskeaktivnosti..................................................................1483 
5.6.5.6Hierarhicnaasociativnastrukturagledenapomembnostživihbitijz antropocentricnegavidika............................................................................................1488 5.6.5.6.1 Slika507:Stroghierarhicniasociativniantropocentricnimodel pomembnostiživihbitijnanašemplanetu.................................................................1490 5.6.5.6.2Slika508:Blaghierarhicniasociativniantropocentricnimodel pomembnostiživihbitijnanašemplanetu.................................................................1491 5.6.5.6.3Slika509:Sorazmerno hierarhicniasociativnine-antropocentricni modelpomembnostiživihbitijnanašemplanetu.....................................................1492 5.6.5.6.3.1Slika510:Omrežnamatrikasorazmerno hierarhicnegaasociativnega ne-antropocentricnegamodelazvidikafunkcionalnostiživihbitijnanašem planetu...............................................................................................................................1494 5.6.5.6.3.2Slika511:Paketniomrežnidiagrampozitivnefunkcionalnosti........1495 5.6.5.6.4Slika512:Paketniomrežnidiagraminformacijske-komunikacijske vrednosti...........................................................................................................................1496 5.6.5.6.5Slika513:Paketniomrežnidrevesnidiagramkolektivnihucinkov kemicnihsnoviinživihbitij..........................................................................................1497 5.6.5.6.6Slika514:Paketniomrežnidiagramspoudarkomnamikro- kozmos.1499 5.6.5.6.7Slika515:Paketniomrežnidiagramspoudarkomnamakro- kozmos1501 
5.7Svetloba..........................................................................................................................1503 
5.7.1 Slika516:Asociativnihierarhicnimodeldvojnegatrikotnika....................1507 5.7.2Zaznavanjebarv....................................................................................................1508 5.7.2.1 Slika517:Merjenjebarvnegaspektrainosvetljenostisoncnesvetlobe .............................................................................................................................................1510 5.7.2.2Slika518:Primermeritvebarvnegaspektrasoncnesvetlobe................1512 5.7.2.3Preglednica216:Majhendelpodatkovpridobljenihspomocjo spektrometrainkategorizacije...................................................................................1513 
5.7.2.4Slika519:Vizualno programiranjepodatkovvalovnihdolžin,odstotnega deležainkategorizacije.................................................................................................1514 5.7.2.5Slika520:Violinskidiagramiodstotnihdeleževposameznihvalovnih dolžin..................................................................................................................................1515 5.7.2.6Slika521:Distribucijavalovnihdolžinbarvinnjihoviodstotnideleži.1516 5.7.2.7Slika522:Violinskidiagramzdruženihpodatkov......................................1520 5.7.2.7.1 Slika523:Združenadistribucijavalovnihdolžinbarvinnjihoviodstotni deleži..................................................................................................................................1522 5.7.2.8Slika524:Zapisovalnikpodatkovo temperaturi,vlagi,osvetljenostiinUV sevanju...............................................................................................................................1527 5.7.2.8.1 Preglednica217:Majhendelpodatkovo meritvahosvetljenostiinUV sevanja...............................................................................................................................1528 5.7.2.8.2Slika525:LinijskipovršinskidiagramosvetljenostiinUVsevanja...1528 5.7.3Barvno zaznavanjeprimikroorganizmih..........................................................1529 5.7.3.1 Barvno zaznavanjeprižuželkah.....................................................................1532 5.7.3.2Barvno zaznavanjepriribah...........................................................................1533 5.7.3.3Barvno zaznavanjepridvoživkah...................................................................1533 5.7.3.4Barvno zaznavanjepriplazilcih......................................................................1534 5.7.3.5Barvno zaznavanjepripticah.........................................................................1535 5.7.3.6Barvno zaznavanjeprisesalcih......................................................................1535 5.7.3.7Barvno zaznavanjeprirastlinah....................................................................1536 5.7.3.9Barvno zaznavanjeprimakroalgah................................................................1537 
5.7.3.9.1 Barvno zaznavanjeprimakro- glivah.........................................................1537 5.7.4Slika526:Primerjavamedvidnimspektromcebelinljudi........................1539 5.7.4.1 Slika527:Miselnisvetživihbitijvširšempomenu..................................1540 5.7.4.2Slika528:Miselnisvetljudi...........................................................................1541 5.7.5Vplivsoncnesvetlobenaneživisvetvpovezavizživim...............................1541 
5.7.5.1 Slika529:Povzetekvsebineo dominantnostiposameznihbarvnih spektrov............................................................................................................................1546 5.7.5.2Preglednica218:Zastopanostposameznihbarvvsoncnemspektru svetlobe.............................................................................................................................1547 5.7.5.3Preglednica219:Povprecnazastopanosthladnihintoplihbarvterzelene barvevspektrusoncnesvetlobe...............................................................................1548 
6Sintezanajpomembnejšihspoznanjizvsehpoglavijvtemdelu................................1550 7Zakljucnebesede.................................................................................................................1560 


Predgovor 
Gre za zelo obsežno znanstveno delo z empiricnimi raziskavami in interdisciplinarnimi preizkusi, zaradi cesar je berljivost lahko otežena. Dober nasvet je, da berete le tisto, kar vas zanima, še posebej šesto poglavje, ki obravnava sintezo najpomembnejših spoznanj iz vseh poglavij. Morda bo pojem "Hierarhologija" marsikaterega bralca tega dela spominjal na židovsko Kabalo ali pa morda celo na nam še bolj znane nekoliko duhovite in resnicoljubne Murphy-jeve zakone? Kot avtor in idejni snovalec tega dela zagotavljam, da ne gre pri tem delu niti za eno in niti za drugo podrocje. Pri tej hierarhologiji gre za zamisel o novi interdisciplinarni znanosti, ki na grobo receno obravnava oziroma proucuje hierarhije oziroma hierarhicne asociativne sisteme tako v naravi kot tudi v družbi (npr. kristali, kemicne spojine, clovekovo mišljenje, rastline, družbeni sistemi, organizirane združbe, svetovni splet ali www, bakteriologija itd.). Hierarhologija naj bi bila bolj v znamenju prakticne kot pa teoreticne znanosti, vendar naj bi pa v okviru razlaganja in preucevanja hierarhicnih asociativnih sistemov združevala in s tem hkrati upoštevala razlicna prakticna in teoreticna spoznanja z drugih podrocij znanosti. Njeno temeljno raziskovalno podrocje so hierarhicne zgradbe oziroma hierarhicni asociativni sistemi, ki so nastajali, obstajajo in vcasih celo razpadejo kot izid razlicnih funkcij reda in nereda. Temeljna naloga hierarhologije je razkrivanje, nato v obliki predlogov in rešitvah izboljšanje temeljnih in notranjih videnj hierarhicnih asociativnih sistemov. Pri raziskovanju hierarhicnih asociativnih sistemov se še zlasti uporablja induktivna metoda, ki nam lahko nazorneje prikaže notranje delovanje hierarhicnih asociativnih sistemov, medtem ko nam deduktivna in dialekticna metoda raziskovanja bolj prikažeta neko zunanje delovanje. Predpostavlja, da nastanejo hierarhicni asociativni sistemi še posebej na podlagi principa indukcije. Prav tako si hierarhologija prizadeva najti neko ravnotežje med organicisticnim (npr. teologija: Bog) in mehanicisticnim pogledom na svet (npr. naravoslovne eksaktne znanosti: model atoma). Že zaradi izjemne širokosti oziroma interdisciplinarnosti podrocja hierarhologije je s tem dana podlaga za uporabo razlicnih metodoloških orodij z razlicnih podrocij clovekovega znanja. Zaenkrat dovolj o tem, kajti teoreticna izhodišca bodo natancneje predstavljena v posebnem poglavju. Clovek se mnogokrat sprašuje o stvareh, ki so mu tuje. Ker ne želi biti voden od neznanih skrivnostnih dogajanj, se poskuša orientirati na razlicne nacine. S tem, ko se poskuša orientirati ter aktivno sodelovati v procesih mikro- in makrokozmosa uporablja svoj nagon, svoja cutila in v naslednji fazi svoje mišljenje. Mišljenje ni zgolj individualno obeležje, temvec je lahko v mnogih primerih kolektivnega predznaka, saj je clovek, sploh pa kar se vecine ljudi tice, kolektivno bitje. V teh kolektivnih združbah prevladujejo razlicne potrebe, ki se na razlicne sloje ljudi razlicno porazdelijo. Prav zadovoljevanje potreb sproži vecje, manjše ugodje ali celo neugodje. Odstotek natalitete prebivalstva strmo narašca in tehnologija zelo napreduje, kar je že ugodna osnova, da prihaja po vseh družbah v tako imenovanem civiliziranem svetu do hudih organizacijskih težav. Do teh težav pride v mnogih primerih zaradi tega, ker se mnogo ljudi ne more poosebljati s takšnim nacinom življenja, kot ga živijo, s cimer je v bistvu tudi že družbena hierarhija manj ucinkovita. Svoj položaj v družbi vecinoma obcutijo kot neustrezen. Rezultat teh obcutenj sproži posredno ali neposredno negativne (npr. narašcanje kriminalitete, narkomanija, alkoholizem, visok odstotek prometnih nesrec, psihicna obolenja, samomori, delovna apatija, neustrezna vzgoja otrok, ekološki spodrsljaji, virusna obolenja, prostitucija, verski fanatizmi, satanisticna društva, nevarne sekte, rasizem, vojne, intrige na vseh nivojih družbenega življenja) in/ali manj navadne družbene pojave (homoseksualnost – prevec ljudi na kvadratnem kilometru površine, zasvojenost z internetom, zasvojenost z igrami). Svet je voden predvsem od pravnih, ekonomskih/financnih in politicnih tokov, ki pretežno zagovarjajo interese ožje družbe. Prav s tem obeležjem delujejo hierarhicni asociativni sistemi z veliko izgubo energije in je dober pregled nad družbeno situacijo vprašljiv. To pomeni, da so prizadevanja te elite precej kratkovidna in neznanstvena oziroma omejena, da bi se vsaj deloma lahko omilile dolocene organizacijske težave oziroma negativni družbeni pojavi, ki se še naprej razrašcajo v mišljenja nove generacije. Prav na negativne pojave oziroma procese v posamezniku, družbi in naravi poskuša hierarhologija najti dolocene odgovore in/ali rešitve na probleme, ki krhajo družbo in ogrožajo našo naravno naravo. Tako posamezniki, družbe, kot tudi narava so sicer samoregulativni mehanizmi/organizmi, toda luknje v teh sistemih so že tako zajetne, da ta samoregulacija/samoorganiziranost ne bo vec dovolj ucinkovita za kakovostno življenje. Skratka, hierarhologija predlaga, da je potrebno procesualno reorganizirati mišljenje posameznika, družbe in seveda tudi znanosti s poudarkom na ekonomijo, pravo in politiko, da bodo delovali v smeri boljšega izkoristka družbenih hierarhicnih asociativnih sistemov. V povezavi s tem je možno predlagati dolocene korektivne ukrepe, ki bi spodbudili ucinkovitejše povezave med razlicnimi pozitivno naravnanimi socialnimi omrežji (npr. aplikativnejša uporaba obcutenj/spoznanj s podrocja umetnosti, ugotavljanje sposobnosti posameznikov v prvih stopnjah vzgojnoizobraževalnega procesa, da ne odpišemo posameznikov, ki imajo podpovprecno matematicno in/ali jezikoslovno inteligenco, dodatno spodbujanje nedeljskih raziskovalcev, ustvarjanje novih poklicnih profilov na podrocju ekologije, prometne varnosti, zdravja, informatike in ekologije, vzpostavitev pokojninski sistemov, ki so financirani z razlicnih oziroma številcnejših virov). Z uresnicevanjem navedenih korektivnih ukrepov, bi lahko družbe po vsem civiliziranem svetu postale manj kaoticne, bolj 
pravicne oziroma bolj ucinkovite. Proces reorganizacije mišljenja posameznika in družbe, bi se moral še zlasti priceti na obmocju velikih sil kot npr. ZDA, Evropska unija, Rusija. Torej ce bo hotela naša cloveška vrsta kakovostno in ucinkovito preživeti, se bo morala spremeniti. V primeru, da se ne bo, se bo lahko uresnicil najbolj crni scenarij, ki bi pomenil konec cloveške vrste in s tem nobenega novega rojstva tako ljudi kot tudi idej. 


1 Uvod 
Clovek je kot casovni stroj, ki potuje s številnimi podatki in informacijami po zemeljski obli. Pojavov in dogodkov, ki so se odvijali pred tretjim letom starosti, se vecinoma ne spominja vec.1 Prišlo je do amnezije preteklih dogodkov in pojavov, kar pa je le navideznega znacaja. Otrok do tretjega leta starosti se pravzaprav šele mora nauciti pravil jezika in obnašanja v družbeno normiranem okolju. Njegovo mišljenje je spocetka sorazmerno neobremenjeno, kar pomeni, da je mišljenje dokaj cisto. Ko se otrok svobodno giblje v omejenem prostoru, z omejenimi volji okoli sebe spoznava delcek za delckom, da koncno spozna tudi celoto (pravila jezika, odnose med ljudmi, odnose do stvari itd.). Otrok namrec preko pojavov in dogodkov, preko situacij spoznava pravila in ta pravila morajo biti na nek nacin prepletena z vsemi dogodki in pojavi, ki jih je mlado dete doživelo (nekakšna spojina med dogodki, pojavi in pravili). Dogodki in pojavi postanejo soudeleženci pri pravilih bolj ali manj družbeno normirane transformiranosti. Pravila posegajo v dogodke in pojave, ki se tudi na nek svojstven nacin vgradijo v pravila. V poznejšem življenjskem obdobju pa se nam ni treba vec nauciti toliko pravil, ker smo jih v osnovi že bolj ali manj osvojili. To povzroca, da znamo locevati med sabo dogodke, pojave in pravila ter spomin za pravila posebej. Prav ta pridobitev nam omogoca vpogled v odnose med dogodki, pojavi nasproti pravilom, in  v to, ali sploh obstajajo takšne vrste pravila, ki lahko vrednotijo dolocene dogodke ali pojave (vrednotenje pozicij in situacij preko standardnih in manj standardnih pravil). V tej povezavi je potrebno omeniti kinestetski cut, ki cloveka informira o položaju in napetosti mišic. Ta sporocila so ena oblika strukture in organizacije (entropija – dezorganizacija). Denimo, ko leži dojencek v zibelki, sta položaj in napetost mišic v soodvisnosti za danimi situacijami, kar pa je zelo pomembno pri obcutenju ugodja oziroma neugodja. Prav na teh relacijah pa se nevedni dojenckovi možgani ucijo besedo po besedo, s cimer je dojemanje posamezne besede v tesni povezavi s kinestetskim cutom (jezikovna pravila). Zelo pomemben pecat pa daje kinestetski cut tudi pri sprejemanju dolocenih pojavov, pri sprejemanju reda in/ali nereda. Dojencek prav gotovo že 
1 Dojencek je brez ugovora in tudi zaradi tega dejstva se odrasel clovek ne spominja vec dogodkov in  pojavov izpred tretjega leta starosti. Brez preteklosti velikega sistema še niso vzpostavljene dialekticne zakonitosti, zaradi cesar ima dojencek sposobnosti hiper-svetovne odprtosti, kar mu omogoca sorazmerno neobremenjeno sprejemanje informacij in s tem zelo hitro ucenje npr. jezika. 
v zibelki spozna red in nered v svoji bližnji okolici, vendar ta red in nered po vsej verjetnosti cuti le kot ugodje oziroma neugodje. Kljub temu ne smemo pozabiti na dvojni odnos obcutenja reda ali nereda. Prvi odnos obcutenja reda ali nereda so tiste energetske silnice, ki se odvijajo v dojenckovi notranjosti (torej fiziopsihološka baza), seveda tudi v njegovem telesu. Drugi odnos obcutenja reda in nereda pa tici zanesljivo v njegovi bližnji okolici. Dojencek je pravcati strokovnjak za sprejemanje informacij, brez predsodkov, z dokaj cistimi možgani vsrkava vse tisto, kar bi bil odrasel clovek nezmožen sprejeti. Dojencek je kot samostojno bitje šele z rojstvom prispelo v veliki sistem, kar bi pomenilo, da je dojencek brez preteklosti velikega sistema, ampak ima nekakšno preteklost predhodnega malega sistema, ko je bil še embrio. Zakonitosti tistega malega sistema ne veljajo vec za veliki sistem, kamor je, kot je bilo že omenjeno, stopil brez odgovarjajoce preteklosti. Prav zaradi tega dejstva je dojencek prisiljen biti (hiper) svetovno odprte narave, stikala za sprejemanje raznovrstnih informacij so v veliki meri sklenjena. Dojencek nima pragmaticnega znanja o casu in kraju, pricel je svoj tek. S prihodom v veliki sistem si torej pridobi poleg sedanjosti in prihodnosti tudi odgovarjajoco preteklost. Prav s to preteklostjo pa je dana poleg bioloških dispozicij, ki so posledica spocetja in obnašanja roditeljice (dednost), nekakšna psihicna struktura tega mladega bitja. Nacin, kako se dogodki in pojavi vgradijo v pravila, dajejo pozneje zelo mocen pecat  pri izoblikovanju clovekove miselne strukture. Od teh kompleksov je precej odvisno, kako bo posameznik v dolocenih situacijah reagiral, na kakšen nacin in kako mocno bo obcutil dolocena ugodja ali pa tudi neugodja. Od vseh teh kompleksov bo odvisno, katere stvari bodo nas bodo bolj ali pa tudi manj prevzele, katere osebe nam bodo bolj ali pa tudi manj všec? Od njih bo tudi odvisno, kako mocna bo naša predstava in s tem tudi naša volja o miselnih koncentracijah, ki jih bomo nenehno nosili v sebi. Prav aktualna volja bo v veliki meri odvisna od pretekle volje ali pa tudi od preteklih volj. Aktualna volja je zelo tesno povezana s preteklo voljo, ki je vsekakor rezultat preteklih dogodkov, pojavov in pravil (družbena in/ali lastna pravila – ta potekajo tudi v sklopu dednostnih zasnov). V doloceni meri lahko zagovarjamo paralelne mehanizme fiziopsihološke baze, vendar to niso zgolj paralele, ki potekajo ena mimo druge, marvec so to mehanizmi, ki so lahko v zelo tesnem stiku med seboj. Oglejmo si npr. posameznika, ki je zasvojen s cigaretami. Ob dolocenih situacijah bo ta posameznik kadil in ob tem škodljivem opravilu izvajal dolocene kretnje, hodil bo po napovedljivih poteh, sedel bo tam, kjer si bo z veliko verjetnostjo prižgal cigareto. Torej, kretnje, mimika in še vrsta drugih fizioloških ravnanj bodo lahko sprožile nekakšen mehanizem zgrešene miselne taktike. Vcasih se zgodi, da posameznik zavestno ne razmišlja o cigaretah, ampak poseže šele takrat po cigareti, ko izvede dolocen fizicni gib, kar pa sproži a priori željo po kajenju (seveda ne smemo v tem primeru zanemarjati vpliva nikotina, katerega se clovek v precejšnji meri navadi). Fizicni gibi so torej lahko sprožilci miselnih gibov, kar izzove sklenitev nekakšnega tokokroga dejanj ali misli ali pa dejanj in misli hkrati (kot stikalo, ki sklene elektricni tokokrog ali pa ga prekine). To pomeni, da se mnogokrat zgodi, da clovek, preden izvede misel, najprej naredi fizicni gib oziroma šele po fizicnem izrazu se sproži miselni izraz. Ob zapisanemu je potrebno izpostaviti pomembno dejstvo, da ima mnogokrat en dolocen psihicni vzgib prioritetno vlogo in je sotvorec pri delovanju drugih psihicnih vzgibov. Skratka, ena ideja je vecinoma nekakšen glavni junak v zgodbi, kjer so vpletene bolj ali manj številne ideje. Obrniti celoten pretok preteklosti je nemogoce, a to nemogoce lahko prilagajamo nemogocemu, kakor tudi obratno. V tej komunikaciji med mogocim in nemogocim prihajamo na polje, od koder vidimo še druga polja, kajti ce želimo priti na druga polja videnj/spoznanj, nujno potrebujemo ustrezno orodje. To bi lahko bila miselna koncentracija, ki je produkt pravil, mocne predstave in volje. Voljo lahko razclenimo na preteklo, aktualno (sedanjo) in preventivno (prihodnjo) voljo. Pretekla in preventivna voljo lahko v komunikacij z aktualno voljo sprožita ali akcijske impulze ali pa samo akcijo oziroma reakcijo na dolocen/-e dražljaj/-e. Nekatera merila za miselno koncentracijo, bi lahko bila naslednja: 
a.
projekcija v preteklost, 

b.
 projekcija v dvom o samem sebi, 

c.
pobuda dialekticnega razmišljanja, 

d.
 pobuda deduktivnega razmišljanja nasproti induktivnemu razmišljanju, 

e.
pobuda induktivnega razmišljanja nasproti deduktivnemu razmišljanju, 

f.
 želja po vzpostavitvi reda, kar lahko vzpostavi entropijo, 

g.
 obcutenje lastne moci, ki je podrejena lastne nemoci in obratno, 

h.
 dokaz o lastni vztrajnosti (prepricanje je uspešnejše od dvoma), 

i.
nekaj, kar bi radi vedeli, ampak nam je nedostopno, 

j.
 nekaj, cesar ne bi radi vedeli, ampak na žalost vemo, 

k.
 mocna aktualno miselna koncentracija posameznika je sugerirana od tujih miselnih koncentracij, 

l.
strahovi pred prihodnostjo, kjer se vmeša preventivna volja (ce združimo dolocen predmet iz preteklosti z nakljucno verjetnostjo in trenutnim fiziopsihološkim stanjem cloveka, je izid teh silnic doloceno silovito dejanje bodisi fizicnega, miselnega ali pa kombiniranega znacaja), primer: dolocen predmet iz preteklosti npr. pajcolan (negativna asociacija iz filma), nakljucna verjetnost npr. dolocena znacilna dejavnost posameznika (sprehod po vrtu ob soncnem zahodu in oseba zagleda velikega pajka in pajkovo mrežo), izjemno dejanje oseba unici pajkovo mrežo (asociacija pajcolan – pajkova mreža). 


Dolocena negativna izkušnja iz preteklosti je izzvala destruktivno dejanje. Na miselno koncentracijo in s tem posledicno na dejanja vplivajo lahko še zlasti patofiziološke spremembe možganskega krvnega obtoka, ki se uravnava z mehanizmom samoregulacije. Samoregulacija pretoka krvi skozi možgane se sestoji iz naslednjih stopenj: nevronalna aktivnost, narašcanje porabe energije, narašcanje efektorja (ogljikov dioksid, kalijevi ioni, adenozin), vazodilatacija, povecanje pretoka krvi in povecano oskrbovanje s hranljivimi snovmi. Pretok krvi skozi možgane znaša 750 ml/min, kar odgovarja ekstrakciji 75 mg/min glukoze in 50 ml kisika. Možgani vsrkavajo okoli 20% kisika. Osnovna naloga možganov je crpanje ionov skozi membrano. Neenaka porazdelitev kalijevih in natrijevih ionov predstavlja fizicno osnovo za prenos informacij znotraj osrednjega živcnega sistema. Razlicna stanja zavesti pomenijo tudi razlicno nevronalno aktivnost, pretok krvi skozi možganov in potrošnjo kisika. Prav tako razlicna stanja zavesti pomenijo tudi razlicne dovzetnosti do pojavov, dogodkov in celo pravil (ekstremna stanja zavesti: npr. demenca, shizofrenija, migrena, epilepsija, koma, anksioznost, delirij). Poleg številnih drugih pomembnih dejavnikov moramo upoštevati še delovanje srca in s tem tudi sam krvni obtok. Srce je rdeca mišica, votla in je približno tako veliko kot grenivka. Razdeljeno je na dve polovici, ki sta popolnoma samostojni in neodvisni druga od druge, ceprav delujeta istocasno. Srce je glavno gibalo (dvigalna in tlacilna crpalka) krvnega obtoka. Kri pa pritece skozi vso krožnico v piclih 20 sekundah. V eni minuti stece pri mirujocem cloveku 4-5 litrov krvi skozi srce. Kri je sestavljena iz hemoglobina, beljakovin, kuhinjske soli, magnezijevih, kalcijevih in kalijevih soli. Ce opazujemo kri pod mikroskopom, bomo zlahka opazili, da plavajo v njej živi organizmi kot eritrociti, levkociti in pa trombociti, ki se rodijo v kostnem mozgu in umrejo v vranici. Glede krvi je smiselno opomniti, da so znanstveniki o kuhinjski soli v krvi manj pisali, kot bi pricakovali, kar je nekoliko presenetljivo. Naša kri vsebuje približno 0,9 g/100ml kuhinjske soli, kar znaša okoli 50 g kuhinjske soli v 5 l krvi. V bistvu koncentracija kuhinjske soli vpliva na življenjsko dobo rdecih krvnick. V primeru previsoke koncentracije kuhinjske soli v krvi, se rdece krvnicke skrcijo, zaradi cesar je njihova življenjska doba precej nižja. Podobno posledico je možno opaziti, ce je koncentracija omenjene soli v krvi prenizka, kajti rdece krvnicke se napihnejo tako zelo, da je njihova hitrost gibanja zmanjšana. Normalna življenjska doba rdece krvnicke znaša okoli 120 dni. Kadar je koncentracija kuhinjske soli v krvi previsoka ali pa prenizka, je življenjska doba teh krvnick zmanjšana na deset do trideset dni. Posledice te zmanjšane življenjske dobe so lahko pošastne (npr. levkemija). Ob hitrem preletu clovekove biološke baze, ki je del duše in posredno tudi v stiku z duhom, je možno sklepati, da so naši povezani telesni deli (npr. hrbtenica, kosti, pljuca, jetra, želodec, ledvica, mišice, možgani, cutila) zelo pomembni pri sprejemanju pojavov, dogodkov in pravil (analogija: nekakšna strojna oprema). 
1.1 Uvodnipreblisk 
Izjemno težko je dolociti staticno hierarhijo našega telesa in njegovih delov. Kakšen hierarhicni asociativni sistem je to? V vsakem primeru je ciklicen in dinamicen. Znotraj našega telesa obstaja skoraj nešteto povezav in sodelovanj, zato je skoraj nemogoce govoriti o hierarhiji. Kako bi bilo mogoce takšno kompleksno in dinamicno hierarhijo slikovno ponazoriti (npr. s kombinacijo razlicnih diagramskih tehnik, kot so plavalni pasovi, oligograf, diagram aktivnosti)? K temu izzivu se bomo vrnili kasneje. V tem uvodu je bilo govora o povezanosti dogodkov, pojavov in pravil, o miselni koncentraciji, nakazan je bil odnos med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo volje v povezavi s fizicno in miselno izraznostjo, na koncu pa je bila poudarjena pomembnost naše biološke osnove. 
V nadaljevanju bodo predstavljena teoreticna izhodišca, metodologije, metode, tehnike, predmet, namen, cilj in drugi vidiki nove znanosti "hierarhologija". Na podlagi teh izhodišc bo delovala tudi hierarhografija, ki bo uporabila razlicne diagramske tehnike, da bo mogoce kakovostno in ucinkovito opisovati ter ponazarjati razlicne vrste hierarhij oziroma hierarhicnih in asociativnih sistemov.  

1.2 Teoreticnoizhodišce hierarhologije 
Teorije so v bistvu poenostavljeni modeli (perspektive) pogleda na del sveta logicnih in/ali empiricnih dejstev. Pri teorijah clovek abstrahira vrsto prvin, ki glede pojasnjevanja pojavov in dogodkov zanj nimajo kljucne ali nikakršne funkcije oziroma pomena. Pri teorijah se posameznik osredotoca na kljucne pojave in dogodke z namenom pridobivanja odgovorov na zastavljena vprašanja, ki so se pojavila zaradi razlicnih spodbud (npr. problemi, odkritja) znotraj posameznika in/ali okolja. Navedeno trditev je mogoce dokazati na podlagi številnih teorij z razlicnih znanstvenih podrocij in s tem posledicno znanstvenih izdelkov (npr. znanstveni clanki, znanstvene monografije). Najboljši primer navedene trditve najdemo pri teorijah osebnosti. Psihodinamicna teorija osebnosti: Psihodinamicne teorije osebnosti dajejo velik poudarek motivacijskim dejavnikom (npr. nagoni, potrebe). Predstavniki psihodinamicne teorije so med drugim Freud, Maslow, Jung inAdler. Tipološka in dispozicijska teorija osebnosti: Te teorije se osredotocajo na strukturne dejavnike osebnosti z vidika razlicnih dimenzij (npr. Eysenck). 
Biološke teorije osebnosti: Poudarek teh teorij temelji na genetskih in dolocenih pomembnih bioloških dejavnikih (npr. Eysenck). Vedenjske teorije osebnosti: Predstavniki in zagovorniki vedenjskih teorij so se predvsem osredotocali na dražljaje, ki povzrocajo razlicne reakcije pri posameznikih (npr. Skinner). Socialna teorija osebnosti: Socialna teorija trdi, da na osebnost najbolj vplivajo socialni dejavniki (npr.Vigotski). Subjektivisticna teorija osebnosti: Preucevanje osebnosti v teh teorijah poteka na podlagi subjektivnih kategorij (npr. Maslow, Rogers). Kognitivne teorije osebnosti: Poudarek teh teorij je na kognitivnih procesih posameznika. Posameznik spoznava svet okoli sebe, ga interpretira in morda celo raziskuje (npr. Kelly, Piaget). Integralne teorije osebnosti: Te teorije trdijo, da je osebnost mogoce ustrezno razlagati le ob upoštevanju tako interpersonalnih kot ekstrapersonalnih dejavnikov, saj med njima obstaja veliko število mocnih povezav (npr. Lewin). Že na podlagi tega ohlapnega prikaza razlicnih teorij osebnosti je mogoce trditi, da nobena teorija ni dovolj celovita za razlago kompleksnega posameznika in/ali kompleksnih skupin posameznikov. Vsaka teorija lahko zajame le dolocen fragment ali delcek posameznika, pri cemer je treba posebej upoštevati razlicne situacije in dinamiko okolja (npr. s Freudovo teorijo osebnosti, ki temelji na spolnem nagonu, ni mogoce celovito razložiti posameznika, ki hodi po hribih ali igra šah. Ta teorija bi bila lahko bolj uspešna pri razlagi posameznika, ki leži na plaži v Riu de Janeiru). Hierarhologija naj bi se med drugim ukvarjala s preucevanjem hierarhicnega asociativnega sistema mišljenja dolocenega posameznika, zato je smiselno, da je bil podan primer teorij osebnosti.Ali bi lahko bila teorija hierarhologije osebnosti (clovek razmišlja hierarhicno in v povezavah zaradi bioloških, socialnih in okoljskih dejavnikov) boljša teorija od prej omenjenih, je v bistvu vprašanje, na katerega ni mogoce podati dokoncnega odgovora, saj to podrocje še nima znanstvenoraziskovalne tradicije. Po drugi strani pa je treba poudariti, da pri tem teoreticnem izhodišcu to niti ni bistveno. Kljucno vprašanje je, kakšno naj bo teoreticno ogrodje hierarhologije. 
Vsekakor ne prevec ozko, saj je osnova preucevanja hierarhicni in asociativni sistemi. Na tem mestu je potrebno oblikovati ustrezno široko in dovolj natancno opredelitev. 
1.2.1 Opredelitev 
Hierarhologija je interdisciplinarna veda, ki preucuje hierarhicne asociativne sisteme in njihove povezave znotraj posameznika, družbe in narave. Pri razlaganju in raziskovanju sveta smo ljudje že vnaprej doloceni oziroma omejeni, ce izhajamo iz predpostavke, da razmišljamo hierarhicno in v povezavah (lahko tudi sodelovalno). Ta znacilnost v bistvu že vnaprej opredeljuje, na kakšen nacin bomo izvedli doloceno raziskavo (npr. analiza podatkov, klasifikacija dejavnikov, sinteza informacij, kategorizacija prvin, uporaba filtrov). 
Nahajamo se v doloceni znanstveni miselni "kletki" in morda zunaj nje sploh ne zmoremo razmišljati.Težko si predstavljamo družbo brez hierarhije, saj bi tudi anarhicna družba vsebovala skrite hierarhije (npr. vodje tolp idr.). 
Tehnologija je danes izjemno napredovala, tako da znanstveniki z ustreznimi napravami lahko vidijo, kako svet deluje iz perspektive komarja, kace, ptice idr., vendar to ne spreminja bistva naše omejitve. Ob opazovanju narave bomo zaznali hierarhije in povezave med razlicnimi ravnmi, opažali pa bomo tudi kaos in praznino (npr. vesolje), znotraj katere bomo iskali neko urejenost. Ce dolocene naloge še nismo sposobni rešiti, bomo oba pojma – kaos in praznino – pustili odprta in ju v primeru potrebe ali nujnosti veckrat uporabili. 
Znotraj samega kaosa se skrivajo hierarhije, ki jih lahko z našim umom "iztrgamo" nevidnosti. Zanimiv je tudi pojem praznine. Z njim oznacujemo prostor, ki ga ni in ki nicesar ne vsebuje, saj naša cutila in najsodobnejše tehnologije ne zmorejo zaznati dolocenih prvin, dinamike, povezav ali hierarhij. Pojma praznina in število nic sta diametralno nasprotna vsem drugim pojmom (npr. življenje, hiše, ljudje, države, organizacije, informacijski sistemi, živali).Ali sta oba pojma diametralno nasprotna našemu hierarhicnemu in asociativnemu sistemu mišljenja? Ne, ker oba pojma spravimo v ustrezni predal. Sicer je lahko pomen obeh pojmov raznoteri in vecplasten (praznina v astronomiji ima drug pomen kot pri psihologiji npr. „umska“ praznina). Skratka, cesar ne zmoremo celovito razumeti oziroma klasificirati (ali kar presega naše zmogljivosti uma) gre vecinoma v predal praznine in neskoncnosti. Posameznik in družba imata najvecji pomen pri hierarhologiji, kajti hierarhicni asociativni sistemi znanstvenoraziskovalnega dela so zelo pomembni, ker nam povedo, na kakšen nacin znanstveniki in strokovnjaki rešujejo probleme (ali preizkušajo novo teorijo, prilagodijo obstojeco ali pa se držijo obstojece teorije), kako gledajo na svet oziroma interpretirajo dolocene pojavnosti idr. (narava, vesolje, družba itd.)? Zelo pogosto se uporabljajo tako imenovani ciklicni dinamicni hierarhicni modeli kot npr. model atoma, model sonca in planetov. V nadaljevanju bo potrebno odgovoriti na vprašanje temeljnega raziskovalnega podrocja hierarhologije. 

1.2.2 Temeljno raziskovalno podrocje 
Njeno temeljno raziskovalno podrocje sta družbena in naravna narava, s poudarkom na informacijsko in tehnološko razviti družbi (razlog za to je bil naveden na prejšnji strani), znotraj katere posamezniki živijo in delujejo v funkciji reda in nereda. Njihove vrednote so pogosto hkrati enake in razlicne. 

1.2.3 Naloga hierarhologije 
Naloga hierarhologije je razkrivanje, odkrivanje, preucevanje, napovedovanje itd., v naslednji fazi pa izboljšanje temeljnih in notranjih družbenih zakonitosti, po katerih delujejo in razmišljajo posamezniki vseh socialnih struktur – in to ne vedno v korist samim sebi, družbi ali naravni naravi. Iz navedenega lahko sklepamo, da je hierarhologija bolj prakticna kot teoreticna veda. Prav zato so poudarki pri raziskovanju družbenih in naravnih pojavov ter dogodkov osredotoceni na uporabljene metode, pri cemer so pravila raziskovanja posredno (saj nove teorije izhajajo iz že obstojecih) ali neposredno že vnaprej dolocena. 

1.2.4 Metode raziskovanja 
Metode so raznolike in obsegajo širok razpon, zaradi cesar hierarhologija ni eksplicitno omejena, vendar ima dolocen poudarek. Pri raziskovanju posameznika, družbene in naravne narave naj bi bila pogosteje uporabljena induktivna metoda, saj številni hierarhicni asociativni sistemi delujejo na podlagi principa indukcije, ki je posledica razlicnih ravni znotraj hierarhicnih asociativnih sistemov, tako v družbi kot v naravi. Zunanje delovanje hierarhicnih asociativnih sistemov je pretežno deduktivne in dialekticne narave, medtem ko je notranje delovanje teh sistemov bolj induktivno (npr. komunikacija elektronevronov v naših možganih, družbena ekonomska propaganda, namagneteno železo, komunikacija mravelj na daljavo). 

1.2.5 Orodja raziskovanja 
Glede na uporabo programskih orodij hierarhologija v bistvu nima omejitev. Pri analizi in organizaciji podatkov lahko uporablja orodja za odkrivanje zakonitosti v podatkih, orodja za klasifikacijo podatkov, tezavre, ekološka programska orodja, forenzicna programska orodja itd., kar je seveda odvisno od podrocja raziskovanja. Ena od pomembnih metod raziskovanja je miselna koncentracija posameznika in kolektiva. 

1.2.6 Delitev hierarhologije 
Ta se deli na mikro-, mezo- in makrohierarhologijo. Delitev je dovolj nazorna in tradicionalna, tako da natancnejša razlaga ni potrebna. 

1.2.7 Hierarhografija 
Pojem hierarhografija je nov in še nima znanstvenoraziskovalne tradicije. Hierarhografija se opira na teoreticno ozadje hierarhologije z namenom opisa in/ali orisa predmeta raziskave. Pri tem se lahko uporabljajo številne in razlicne diagramske tehnike, kot so delovni tok, kartiranje, drevesne mape, strukturni diagrami, UML-diagramske tehnike, oligografi, organigrami, poslovno modeliranje, miselno vzorcenje, kognitivno modeliranje itd. V bistvu ni eksplicitnih omejitev, razen teoreticnega izhodišca, ki pa ima razmeroma širok obseg. 

1.2.8 Dodana vrednost ali novi prispevek k znanosti 
Teoreticni koncept hierarhologije naj bi bil tako univerzalen, da ustvarja kakovostno in ucinkovito platformo za znanstvenoraziskovalno delovanje med razlicnimi vrstami znanosti. V tem okviru je zelo pomembno komuniciranje in sodelovanje. Druga pomembna zadeva je, da je možno izmeriti, ovrednotiti itd. številne pojave in dogodke v družbi ter naravi, ki jih doslej ni bilo mogoce ustrezno obrazložiti, nakar v nadaljevanju izdelati ustrezne korektivne ukrepe, aplikacije, naprave, orodja itd. Marsikateri pereci problem v družbi ni razrešen (npr. prenova pokojninskega sistema), ker dolocene znanstvene panoge ne želijo sodelovati med seboj, saj so glavni predstavniki prevec izkljucevalni (npr. fizik ne bo sodeloval s filozofom, ekonomist ne bo želel sodelovati s sociologom). Omenjenih blokad je vec, kot si lahko predstavljamo. 
Pri informatiki je zadeva precej enostavna oziroma urejena. Informatika se osredotoca na podatke oziroma informacije, ki jih je potrebno kakovostno in ucinkovito procesirati. Pri tem nam pomagajo razlicne aplikativne rešitve, kot so racunalniki, informacijski sistemi, mobilna telefonija, razlicne naprave in programska orodja za merjenje ritma, podatkovna skladišca itd. Informatika in racunalništvo sta v bistvu vpeta v razlicne pore družbenega življenja (brez racunalnika si skorajda ne predstavljamo vec resnejšega raziskovanja), vendar sta informatika in racunalništvo obticali v stereotipu storitve. V glavnem ne zmoreta povezovati razlicnih vrst znanosti. Pri komunikacijah nimata glavne besede, ampak predvsem izvajata narocila. Navedena trditev se še zlasti potrjuje v razlicnih organiziranih združbah, kot so npr. javna uprava, tovarne, zasebna podjetja. Tako velik vpliv, vendar tako zelo malo odlocitvenega in povezovalnega vpliva! Hierarhologija je lahko v zelo tesni zvezi z informatiko in racunalništvom, vendar se zaradi širokega vsebinskega razpona lahko povezuje in vkljucuje v razlicne predmete raziskave oziroma sodeluje z razlicnimi znanstvenimi panogami. 
V naslednjih poglavjih se bomo ukvarjali s hierarhijo znanja, oziroma podrobneje z informacijsko hierarhijo, s hierarhicnimi asociativnimi sistemi mišljenja posameznika (kar vkljucuje tudi nacin raziskovanja znanstvenikov, analizo izrazov in vtisov), razmišljanjem o pomembnih pojmih (npr. usoda, fenomeni clovekovega obstoja, simboli oziroma še zlasti kolektivni simboli, izrazi in vtisi pri posamezniku) in nenazadnje bodo predstavljeni pogledi na nekatere hierarhicne asociativne sisteme (npr. hierarhicni sistemi, ki vkljucujejo tudi asociativne povezave, simulacija manjše mestne skupnosti) v družbeni in naravni naravi. Znotraj teh poglavij bodo vkljuceni tudi nekateri prakticni primeri. 


1.3 Hierarhija znanja ininformacijska hierarhija 
Glede na dejstvo, da se hierarhologija pretežno ukvarja z empiricnimi podatki/informacijami, je zelo pomembno, da v besedi in sliki predstavimo razlicne možne modele znanja, ki lahko izhajajo iz razlicnih variant uporabe podatkov in informacij. 
Na vrhu te piramide so modrosti, ki jih je težko opredeliti. Mnogokrat so težko prepoznavne in zelo odvisne od družbenega induktivnega dogovora (družba in vplivni posamezniki morajo dolocen izrek priznati kot modrost). Nastanek modrosti je lahko deduktivnega, dialekticnega in/ali induktivnega znacaja. Da bi ugotovili, kako je dolocena modrost nastala, bi morali vkljuciti razlicne možnosti analiz in/ali sintez (npr. retrogradna analiza, sinteza pojmov v specializiranem tezavru, semanticna analiza, raziskovanje zgodovinskih in kulturnih ozadij). Ena od pomembnih lastnosti modrosti je zimzelena in relativna brezcasnost (prava modrost je v bistvu manj odvisna od prostora in casa). Glede raziskovanja razlicnih vrst modrosti bi lahko nastala samostojna raziskava, kar presega namen tega dela. 
Na drugo mesto v hierarhicni piramidi se uvršca znanje. Omenjeni pojem je prav tako zgolj z besedami težko opredeliti in je v koncni odlocitveni stopnji odvisen od glavnega akterja in družbenega dogovora. Odlocitev o tem, ali gre za znanje ali informacijo, je vcasih bolj subjektivna. Meja med informacijo in znanjem je lahko zelo ohlapna. Znanje je mogoce natancneje opredeliti s hibridnim pristopom, to je besedno, slikovno ali vidno, slušno, tipno in gibalno. Znanje se v osnovi deli na faktografsko ali linearno (privzeto znanje, npr. dolocena dejstva) in nefaktografsko znanje. 
Nefaktografsko (nelinearno) znanje je izkustveno, intuitivno, prakticno, skrito, inducirano, ciljno usmerjeno itd. Nekega dne morda (lahko) postane faktografsko znanje?! 
Na tretje mesto se uvršcajo informacije. Informacije so v bistvu že bolj ali manj kompleksne semanticne tvorbe, ki imajo globlji pomen in so mnogokrat že primerne za poslovno, individualno, izobraževalno, takticno, strateško, šahovsko (igre, šport) idr. odlocanje. Na cetrto mesto se uvršcajo podatki, na zadnje mesto pa signali (o signalih ne bo govora). Podatki so v bistvu manj zapletena dejstva in so še posebej mocno podvrženi subjektivni interpretaciji, saj nekateri podatki, kljub vsebinski nekompleksnosti, lahko pomenijo za dolocenega posameznika že informacijo in s tem že nekakšno odskocno desko za raznoliko odlocanje. 
Za boljše razumevanje pojma odlocitve je nujno potrebno poznati razliko med podatki, informacijami (poznavanje tako imenovane informacijske hierarhije) in znanjem.V primeru, da so podatki, informacije in pridobljeno znanje zelo kakovostni, je odlocitveno tveganje zelo majhno, kar seveda ne pomeni, da tveganja ni. Kljub odlicnemu izhodišcu je mogoce, da nekatere okolišcine v kompleksnih sistemih pripeljejo do presenetljivih ucinkov oziroma posledic. Mnogokrat teh ni možno pricakovati, kaj šele napovedati. V nadaljevanju bo predstavljena informacijska hierarhija, vkljucno z nekaterimi možnimi modeli znanja. 

1.3.1 Slika 1: Informacijska hierarhija (splošen model znanja) 
Slika 1 prikazuje informacijsko hierarhijo.2 Informacija kot hierarhicna nadrejena enota je lahko sestavljena iz naslednjih podrejenih gradnikov: 
a.
 besednjak pojmov: gre vecinoma za seznam pojmov po abecedi, ki vsebuje površna vedenja. 

b.
 dejstva: npr. povedo znacilnosti dolocenih oseb, dolocenih prostorov, znacilnosti živih in neživih stvari, znacilnosti dolocenih dogodkov. 

c.
casovna zaporedja: vkljucujejo pomembne dogodke, npr. dva kljucna dogodka v dolocenem casu, kjer gre za že pripravljeno pozitivno ali negativno korelacijsko zvezo. 

d.
 vzrok – ucinek (kavzalnost): gre lahko za enostavna zaporedja dogodkov in pojavov, ki na koncu verige sprožijo razlicne ucinke. Po drugi strani imamo lahko opraviti s kompleksnim omrežjem vzrokov, ki lahko dajejo razlicne ucinke. 

e.
epizode: so doloceni dogodki, ki vsebujejo: nastavitev, dolocene udeležence, trajanje, zaporedje dogodkov in nenazadnje vzroke ter ucinke (npr. kot primer za epizodo je možno navesti potek in konec afereWatergate). 

f.
generalizacije: so splošne izjave, ki jih lahko izrecemo za dolocene primere. Gre za posploševanje na podlagi izkustvenih primerov (npr. znacilnosti oseb, lokacij, živih bitij, materialov, dogodkov, abstrakcij – custva). 

g.
 Principi: so posebna vrsta generalizacij. Pri generalizacijah so pomembni odnosi/razmerja. Znotraj teh odnosov/razmerij je mogoce preucevati vzroke/ucinke in/ali korelacije. 

h.
 Koncepti: so zelo splošen nacin razmišljanja. Vsi prej omenjeni gradniki informacij se lahko nahajajo znotraj enega koncepta, npr. ce nastane situacija X, je potrebno izvesti akcijo Y ali Z in/ali YZ. Znanje je kompleks razlicnih podatkov in informacij (v ta sklop spadajo tudi prej omenjeni gradniki informacij), ki so med seboj v dolocenih bolj ali manj zapletenih odnosih. Izraženo je lahko, na primer, kot razumevanje dejstev, problemov, izkušenj, procesov ucenja in/ali vešcin za upravljanje ter izvajanje posebnih aktivnosti. Zaradi kompleksne narave znanja je zelo težko meriti in ovrednotiti, še zlasti zaradi mocne prisotnosti intuicije. Znanje je v bistvu tista kompleksna enota, ki najbolj pomaga posamezniku in/ali organizaciji pri odlocanju. Znanje je neprecenljive vrednosti, saj prav na podlagi znanj, še posebej izkustvenih, lahko rešimo zapletene probleme, ki organizaciji povzrocajo visoke stroške, velike delovne vložke ter izgubo dragocenega casa in energije! Prikazana informacijska hierarhija je še posebej zelo pomembna za znanstvenike in/ali strokovnjake, ki na preverjene in nepreverjene nacine interpretirajo, obdelujejo in procesirajo razlicne vrste podatkov. Gre lahko za kvantitativne, kvalitativne ali pa hibridne nacine raziskovanja. Vcasih so vzorci raziskovanja že predpisani na podlagi dolocene že preverjene teorije, medtem ko nekatere druge raziskave raziskujejo manj znane ali celo neznane vidike.V bistvu bi bilo zanimivo raziskovati nacine raziskovanja razlicnih vrst znanstvenikov oziroma razlicnih znanstvenih panog. V ta namen bi lahko pripravili intervjuje z naravoslovnimi, družboslovnimi in humanisticnimi znanstveniki, od katerih naj bi izvedeli glavne poudarke in tako imenovana manj pomembna dejstva, ki jih pri svojih raziskavah obicajno izlocajo. Znanstveniki katerekoli vrste so osredotoceni na dolocen predmet raziskave in so že s tem dejanjem pripravljeni izlociti vse tiste prvine, ki ne spadajo v okvir njihovih raziskav. Intervjuji bi vsebovali tri kljucna vprašanja: 

a.
 kateri so tisti dejavniki, ki vas spodbudijo k raziskavi?, 

b.
 ali najpogosteje uporabljate že preverjene teorije?, 

c.
 kakšne podatke in metode/tehnike/modele uporabljate pri svojih raziskavah? Na osnovi teh vprašanj se je izdelal kratki anketni vprašalnik, ki sicer ni tako ucinkovit kot so intervjuji, se pa hitro pridobijo povratne informacije. Izidi anketnega vprašalnika so bili naslednji: 

a.
 Dejavniki, ki spodbudijo znanstvenike k raziskavi so še zlasti službenega predznaka, napredovanja (pridobivanje tock), lastno veselje in problemi iz okolja. 

b.
 Znanstveniki prvenstveno uporabljajo že preverjene teorije, ki jih kombinirajo z novimi pristopi. Sorazmerno redko so pripravljeni razvijati povsem nove teorije. 

c.
 Znanstveniki pogosto uporabljajo empiricne podatke ter izvajajo kvantitativne (pogosto s primerjalnim poudarkom, statisticne analize, npr. casovne vrste in korelacije) in kvalitativne analize (ovrednotenja s stopenjskimi lestvicami). V nadaljevanju bodo na osnovi splošnega modela (glej informacijsko hierarhijo) prikazani nekateri fiktivni modeli znanja s poudarkom na kompleksnosti uporabljenih podatkov. 


2 Za ustavrjanje raznih shem je bilo uporabljeno programsko orodje: yWorks GmbH. (2019). yEd. Retrieved from https://www.yworks.com/products/yed. 

1.3.2 Slika 2: Možen primer znanja – model 1 Slika 2 prikazuje možen primer znanja glede na uporabo gradnikov informacij oziroma vrst podatkov s strani dolocenega znanstvenika/raziskovalca. Iz dvosmernih rdecih povezav lahko sklepamo, da znanstvenik uporablja razlicne vrste podatkov, kot so casovna zaporedja (spremlja dogodke in korelacijske zveze), pregleda obstojeca dejstva o predmetu raziskave, ugotavlja kavzalne zveze med dogodki, spremlja to tudi v obliki epizod (npr. vpletenost udeležencev, potek procesa, zaporedje dogodkov in konec procesa), izpeljuje principe (npr. razmerja) in oblikuje koncepte na osnovi danih situacij in izvedenih dejanj. Na osnovi modela lahko sklepamo, da je poudarek raziskave kvantitativnega znacaja (uporablja številcne podatke, kolicine). Ne uporablja pa generalizacij (npr. splošne znacilnosti dolocenih materialov) in besednjakov pojmov (npr. slovarjev, enciklopedij, leksikonov, geslovnikov, raznih seznamov). Iz uporabljenih gradnikov informacij je znanstvenik ekstrahiral nova znanja, ki lahko preprecijo npr. hude prometne nesrece ali neljuba kazniva dejanja, izpostavijo problem in rešitev, nakar sledi odlocitvena stopnja s korektivnimi ukrepi. Na osnovi modela je možno tudi sklepati, da po vsej verjetnosti ne gre za npr. zgodovinarja (zgodovinarji obicajno uporabljajo pri svojih raziskavah razne besednjake pojmov, še zlasti enciklopedije in sezname). 


1.3.3 Slika 3: Možen primer znanja – model 2 
Slika 3 prikazuje drugi model primera znanja. Na osnovi dvosmernih rdecih povezav lahko sklepamo, da znanstvenik uporablja manjše število vrst podatkov. Pri svojih raziskavah uporablja casovna zaporedja (preucuje dogodke in korelacijske zveze), se naslanja na besednjake pojmov (npr. leksikon, enciklopedija, slovar), preverja dejstva (npr. znacilnosti dolocenih oseb), ugotavlja kavzalne zveze (vzroki in ucinki dolocenih dogodkov) in spremlja epizode (npr. vpletenost kljucnih udeležencev, zaporedje dogodkov, potek procesov in koncni izid procesa). Na podlagi tega modela bi lahko sklepali, da ta znanstvenik ni naravoslovec ali aplikativec, ampak prej strokovnjak s podrocja zgodovinskih znanosti.V nadaljevanju si bomo ogledali še možen primer znanja za strokovnjaka, ki izvaja statisticno analizo. 


1.3.4 Slika 4: Možen primer znanja – model 3 
Slika 4 prikazuje tretji model možnega primera znanja, ki je lahko znacilen za strokovnjaka, ki izvaja statisticne analize za statisticni letopis. Preucuje predvsem casovna zaporedja v povezavi s kavzalnimi zvezami (pri tem preverja tudi epizode) in principe (zaradi lažje interpretacije dobljenih izidov preucuje razne odnose med dogodki, razmerja med osebami in korelacije). Za strokovnjaka, ki izdeluje statisticne analize za letopis, bi lahko sklepali, da pri svojem delu uporablja že preverjene teorije, metode, tehnike, modele itd. Meja med strokovnjakom in znanstvenikom je lahko zelo ohlapna.V redkejših primerih lahko doloceno osebo uvršcamo med vrhunske strokovnjake in vrhunske znanstvenike hkrati. 
Zdelo bi se smotrno, da bi podrobneje raziskovali hierarhicne asociativne sisteme in procese znanstvenoraziskovalnega dela že zaradi želje po tem, da bi lahko ucinkoviteje sestavljali ustrezne kakovostne znanstvene ekipe (teami), ki bi reševali zapletene družbene in naravne probleme. V svetu profesionalnega športa, še zlasti ekipnega (npr. nogomet, košarka, rokomet), to zelo dobro 
deluje. Državne reprezentance niso toliko odvisne od številcnega potenciala odlicnih športnikov, ampak prej od koncepta delovanja, torej taktike, strategije, ekipnega vzdušja, prijateljskega sodelovanja, sodelovalnega vodenja in upravljanja idr. Opazili smo, da lahko tudi majhne države dosegajo boljše rezultate kot državni velikani (npr. ZDA, Velika Britanija, Nemcija, Španija, Rusija, Kitajska). Naslednje poglavje bo namenjeno hierarhicnemu in asociativnemu sistemu mišljenja posameznika, ki je pomembna družbena celica. Ob tem je potrebno izpostaviti dejstvo, da so vsi posamezniki pomembni, naj gre za znanstvenika, umetnika, politika, pravnika idr., ali pa za brezdomce. Seveda, ljudje smo že po naravi nagnjeni k temu, da razlicne entitete rangiramo in/ali razvršcamo po pomembnosti, vrednosti, redkosti in moci. 



2 Posameznik 
Temeljni nacin mišljenja posameznika se deli na filozofski (npr. znanost, umetnost, poslovnost, inovativnost), vsakdanji (npr. opravki, obveznosti, hrana, igre, druženje, pocutje) in libidni nivo (npr. erotika, obcutja, udobje, ugodje, custva). Dodaten motor za mišljenje so dražljaji (impulzi, inhibicije) in psihološki vzgibi, ki lahko sprožijo miselne prijeme (alternativni poimenovanji: miselni principi, miselni akordi). Slednji lahko usmerjajo posameznika v osredotocenost na doloceno temo, ki jo lahko poimenujemo kot miselno koncentracijo. Na osnovi prikazane perspektive bo potekalo preucevanje posameznika, ki bo orisano s pomocjo bogatih vizualizacijskih tehnik. 
2.1 Psihološkivzgibi 
Število razlicnih psiholoških vzgibov je zelo veliko. V tem delu pa se bomo osredotocili na 12 najpogostejših oziroma najosnovnejših, in sicer: 
1.
 želja/potreba po hrani in pijaci, 

2.
 želja/potreba po uspehu, 

3.
 želja/potreba po zdravju, 

4.
 želja/potreba po ljubezni in lojalnosti, 

5.
 želja/potreba po humorju, 

6.
 želja/potreba po udobju, 

7.
 strahovi pred prihodnostjo, smrtjo, živalmi, temo idr., 

8.
 želja/potreba po potovanju, 

9.
 želja/potreba po tekmovalnosti, 

10.
 želja/potreba po redu in cistoci, 

11.
 želja/potreba po izobraževanju/odkrivanju novih zakonitosti, 

12.
 želja/potreba po prijateljstvu. Navedeni psihološki vzgibi so zelo pomembni za eksistenco slehernega posameznika. Ti vzgibi imajo funkcijo, da krepijo identiteto in obstoj posameznika. Po drugi strani se ljudje s temi vzgibi odpiramo in zapiramo nasproti zunanjemu svetu. Ekonomske, politicne idr. propagande lahko te sicer koristne funkcije izrabljajo v ne vedno pozitivne namene. Psihološki vzgibi nas mnogokrat polnijo in praznijo z bioenergijo. Lahko smo žalostni, nejevoljni, zadovoljni, veseli, jezni ali pa ravnodušni. Ob natancnejšem preucevanju prikazanih psiholoških vzgibov lahko posredno opazimo razlicne teorije osebnosti (npr. libidni nivo -> želja/potreba po udobju -> Freudova teorija osebnosti, želja/potreba po hrani in pijaci -> Maslowova teorija).  V osnovi lahko psihološke vzgibe clenimo na potrebe, želje in strahove. Prav navedeni nas usmerjajo skozi življenje. Na nekatere imamo celo nekaj vpliva in jih lahko nadzorujemo (npr. željo po potovanju je mogoce nadzorovati, ce ni povezana z eksistencno nujo), delno nadzorujemo (želje je možno delno nadzorovati) ali pa jih sploh ne moremo nadzorovati (npr. potreba po hrani in pijaci, potreba po zdravju sta kljucni za preživetje posameznika). Gre v bistvu bolj za nadzor, da ne pojemo vec, kot je potrebno. Psihološke vzgibe bi lahko v pogojnem smislu primerjali s stikali, ki so lahko odprta ali sklenjena. V osnovi posameznik komunicira tako s svojim notranjim (npr. glavobol) kot tudi zunanjim svetom (npr. prejema signale, podatke in informacije iz okolja). Pri tej komunikaciji raznoliki dražljaji posameznika spodbudijo k dejanju (impulzi) ali pa se dejanje odlaga ali sploh ne izvrši (inhibitorji). Psihološki vzgibi se lahko pojavijo tudi v razlicnih kombinacijah, pri cemer se vzpostavljajo dolocene hierarhicne in asociativne povezave (npr. želja po ljubezni in potovanju usmerja posameznika k dejanju). Pri omenjenih psiholoških vzgibih lahko opazimo, da so nekateri vezani na naš organski sistem (npr. potreba po hrani in pijaci) in/ali na kakšen drug sistem v našem cloveškem telesu (npr. želja/potreba po ljubezni bi lahko bila povezana z možgani ali pa širše gledano z osrednjim živcnim sistemom). Iz tega lahko sklepamo, da so psihološki vzgibi pomemben del vecnivojskega (npr. trije nivoji: filozofski, vsakdanji in libidni) ciklicnega dinamicnega hierarhicnega in asociativnega sistema mišljenja posameznika. Temeljni nacini mišljenja posameznika dajejo glavni poudarek sprožitvi razlicnih psiholoških vzgibov. Pri libidnem nacinu mišljenja se sprožijo predvsem želje in potrebe po ljubezni, lojalnosti oziroma zvestobi, udobju/ugodju, tekmovalnosti itd. Vsakdanji nacin mišljenja sproži predvsem potrebe/želje po hrani in pijaci, zabavi, prijateljstvu, uspehu itd. ter strahove pred smrtjo, neuspehom itd. Filozofski nacin mišljenja sproži predvsem potrebe in želje po izobraževanju, odkrivanju novih zakonitosti, prijateljstvu, uspešnosti, željo po nesmrtnosti in strah pred smrtjo. Navkljub dejstvu, da so vsi trije temeljni nacini mišljenja naceloma enako pomembni, prihaja do potrebe po rangiranju glede na višji 


ali nižji nivo, saj se poudarki razlikujejo od posameznika do posameznika. Posamezniki se lahko razvršcajo v skupine, kot so npr. libidno usmerjeni, vsakdanje usmerjeni in filozofsko/intelektualno usmerjeni ljudje. Ne gre za izrazite locnice, ampak bolj za predstavitev miselne usmeritve oziroma miselnega poudarka. Torej, libidni nacin mišljenja lahko dolocimo kot najnižji, vsakdanji nacin mišljenja kot srednji in filozofski nacin mišljenja kot najvišji nivo. Nivoji so sicer lahko avtonomni, vendar so tudi medsebojno bolj ali manj povezani. Sam vzorec je v bistvu odvisen od skupin posameznikov oziroma posameznika. Vec kot jasno je, da lahko dobimo številne razlicne modele hierarhicnih in asociativnih sistemov psiholoških vzgibov, vendar tudi mnoge podobne. Povsem razumljiva posledica tega je, da nastanejo identicne in razlicne miselne koncentracije. V nadaljevanju si bomo zaradi vecje nazornosti ogledali okrnjen model, ki bo prikazal predvsem nivojske poudarke in psihološke vzgibe ter njihove možne povezave. Iz tega modela bi lahko izpeljali miselno koncentracijo dolocenega posameznika, katerega glavni poudarek je razmišljanje o novih znanjih, odkritjih, zakonitostih, spoznanjih itd. Spoznali bomo tudi možne povezave z drugima dvema nivojema. 

2.1.1 Slika 5: Tri-nivojski ciklicni model hierarhicnega asociativnega sistema psihološkega vzgiba 
Slika 5 prikazuje tridimenzionalni ciklicni model hierarhicnega asociativnega sistema psihološkega vzgiba s poudarkom na filozofskem in vsakdanjem nacinu mišljenja, ki pri tem posamezniku prevladujeta, medtem ko je libidno mišljenje najmanj zastopano. V ospredju je psihološki vzgib potrebe/želje po izobraževanju in s tem posledicno po hotenju odkrivati in spoznati nove zakonitosti oziroma stvari. Ta potreba/želja je mocno povezana z obveznostmi in v nadaljevanju z opravki, ki se nahajajo na vsakdanjem nivoju, medtem ko je ponazorjena šibkejša povezava z igro. Zdaj bi pricakovali mocnejšo povezavo med igro in erotiko, ki se nahaja na libidnem nivoju, vendar je oznacena mocnejša povezava med opravki in erotiko. V tem scenariju je lahko pomen erotike bolj v luci nekakšne družinske obveznosti. Že pri tem prikazu lahko zaslutimo veliko število znanstvenoraziskovalnih možnosti, ki pa presežejo sposobnosti posameznika, ne pa tudi odlicno organizirane in heterogene znanstvene ekipe. Sam model bi lahko bil zelo koristen pri nadaljnjem razvoju umetne inteligence in s tem posledicno humanoidnih androidnih robotov. 
Pri reševanju bolj ali manj zapletenih problemov in/ali pri odlocanju lahko posameznik uporablja razlicne miselne prijeme. 


2.2 Miselniprijemi 
Preden bomo dopolnili oziroma dodelali trinivojski ciklicni model, bomo navedli in na kratko opredelili nekatere miselne prijeme. Ob tem naj bo poudarjeno, da se ti miselni prijemi ne uporabljajo zgolj na znanstvenem, temvec tudi na vsakdanjem nivoju ter v okrnjeni sestavi celo na libidnem nivoju mišljenja. 
a. Indukcija in dedukcija 
Oba miselna prijema imata dolgo filozofsko tradicijo. Preucuje se razmerje med splošnim in posebnim oziroma posamicnim. Pri indukciji iz posameznih prvin oblikujemo doloceno celoto, medtem ko pri dedukciji iz dolocene celote izlušcimo posamezno ali posebno prvino. V zgodovini cloveštva si je težko predstavljati inovativne misli, izume, patente in podobno, ki ne bi uporabljali obeh omenjenih prijemov. Gre za dva modela gledanja na svet, pri cemer preucujemo pot od, na primer, vrha drevesa do korenin in od korenin do vrha krošnje. Induktivni nacin razmišljanja je precej pocasnejši od deduktivnega. Zato ljudje tako na znanstvenem kot na vsakdanjem nivoju pogosteje uporabljajo deduktivni pristop, saj ta omogoca hitrejše opažanje dolocenih ucinkov, ki nam lahko hitreje dajo povratno informacijo o pravilnosti ali zgrešenosti našega razmišljanja. Z vidika kavzalnosti (vzrok/ucinek) in pogojnosti (pogoj/posledica) želimo z deduktivnim pristopom videti nekaj kljucnih posebnih ucinkov ali posledic, medtem ko nam induktivni pristop ponuja splošno sliko o vzrokih in posledicah. S pomocjo induktivnega ali deduktivnega pristopa lahko ogromno kolicino raznolikih informacij razporedimo v dolocen informacijski paket, ki ima predznak splošnega ali posebnega (na primer klasifikacija razlicnih živali v doloceno skupino). Pri klasifikaciji lahko entitete razvršcamo od celote navzdol po njihovih delih ali pa preko delov oblikujemo celoto oziroma glavno zamisel. Pri razvršcanju moramo upoštevati tako razlike kot podobnosti med entitetami. Oba miselna prijema sta bolj ali manj prepletena z drugimi, kot so celota in del, podobnost in razlika, bipolarnost in dialektika.   
b. Bipolarnost in dialektika 
Tako pri znanstvenem kot tudi vsakdanjem razmišljanju se srecujemo z nasprotnimi silami, ki nenehno poskušajo spreminjati ali ohranjati pogled na svet. Po eni strani poteka stalni boj med negativnimi in pozitivnimi silami, vendar hkrati obstaja doloceno sozvocje med nasprotji. To v mnogih primerih omogoca stabilno stanje, kar pomeni, da ne prihaja do rušenja sveta. 
Vzpostavlja se sorazmerno ravnotežje, ki je pravzaprav rezultat dinamike boja in enotnosti med pozitivnimi in negativnimi silami. Brez tovrstnega miselnega prijema si težko predstavljamo nastanek inovativnih, znanstvenih in drugih misli. Na primer, baterija deluje na osnovi pozitivnega in negativnega pola, vendar sama po sebi ni samozadostna. Potrebuje vmesnik ali napravo, ki ustvarja ucinke v obliki svetlobe, zvoka, vonja ipd. (npr. žarnica, žepna svetilka, radijski sprejemnik). V tem kontekstu lahko trdimo, da brez bipolarnega in dialekticnega miselnega prijema ni ucinkovite misli. Pri razvijanju vsake ucinkovite misli je treba najprej opredeliti pozitivni in negativni pol, nato pa spremljati bolj ali manj živahno dinamiko med njima. Zelo izvirne inovativne misli so pogosto rezultat izjemno živahnih dinamik! 
c.Okvir in temelj 
Vsaka teorija, zamisel ipd. mora vsebovati dolocen okvir in temelj. Ce tega ni, vse skupaj ostaja precej v zraku, dokazljivost oziroma uporabnost takšnih zamisli in teorij pa postane vprašljiva. Tako okvir kot temelj sta kljucnega pomena za razvijanje vsake ucinkovite misli. Pri tem pa je treba paziti, da okvir ni preozek in temelj ni premalo gibljiv. Ali sploh obstaja v svetu kakšna ucinkovita misel (npr. znanstvena teorija, inovacija, vsakdanji opravki), ki ne vkljucuje konstante? S pomocjo konstante lahko jasno opazujemo, kako pozitivno, negativno, hitro ali pocasi potekajo doloceni procesi. Pri razvijanju inovativnih misli je smiselno ugotoviti vrednost dolocene konstante, saj konstanta lahko predstavlja tudi sistemsko napako. Glavni namen razvijanja inovativnih misli je izboljšanje sistema, s tem pa hkrati tudi kakovosti življenja ljudi. 
e.Hierarhija 
Odnosi nadrejenosti in podrejenosti igrajo pomembno vlogo tako pri pojmovnih kot tudi drugih odnosih (npr. med ljudmi, materiali, živalmi in rastlinami). Hierarhija je ucinkovito orientacijsko orodje za družbena bitja, vendar lahko hkrati zavira pozitivno ustvarjalnost, kar pomeni, da omejuje razvoj inovativnih misli. Hierarhija je mocno odvisna od spominskega sistema in izkušenj. Clovek, ki šele vstopa v svet, se znajde v že obstojecem hierarhicnem sistemu. Miselni prijem hierarhije je pri razvijanju vsake ucinkovite misli zelo pomemben, še posebej pri ugotavljanju obstojecih in prihodnjih problemov ter pri izvajanju potrebnih postopkov za njihovo reševanje. 
f. Asociativnost 
Asociativnost je izrednega pomena pri zbiranju surovih misli in je tesno povezana z miselnim prijemom hierarhije. Miselni prijem asociativnosti je sicer precej bolj odprte narave kot hierarhija, saj ta temelji na že vgrajenih pravilih, ki v spominskem sistemu vnaprej dolocajo odnose. 
g. Ugodje in neugodje 
Ta osnovni miselni prijem prek custvovanja, obcutenja idr. spodbuja ali zavira dolocene usmeritve pri razvijanju asociacij, misli in podobnega. Po drugi strani pa predstavlja signalno vrednotenje izida rešitve (ali rešitev dejansko zadovoljuje pricakovanja?). Tako v svetu znanosti, vsakdanjega življenja, libida ne obstajajo teorije, izumi, inovacije, aplikacije, spolni akti, nakupovalna dejanja ipd., ki ne bi bili podvrženi temu miselnemu prijemu. Ta prijem ustvarja dinamiko in statiko ter zato predstavlja osnovo za dialekticno razmišljanje. 
h. Jedro, privlacnost in odbojnost 
V zgodovini znanosti obstaja vec znanstvenih teorij in modelov, ki so uporabili ta miselni prijem (npr. gibanje planetov okoli Sonca, gibanje elektronov okoli jedra atoma). Ta miselni prijem je mocno vtisnjen tudi v naš vsakdanji in libidni nacin mišljenja. Pogosto mocno jedro privlaci manjše delce k sebi, vendar jih hkrati ohranja na doloceni razdalji. Podoben princip delno deluje tudi pri socialnih omrežjih, kjer oseba z avtoriteto povezuje druge ljudi (npr. politicne stranke, organizirane združbe). 
i.Podobnost in razlicnost 
Vsak dan ljudje vrednotimo dogodke, pojave, pravila, materiale in živa bitja s pomocjo subjektivnih in kolektivnih meril podobnosti in razlicnosti. Koncni izid tovrstnih ovrednotenj pogosto predstavlja osnovo za tvorbo naravnega in/ali umetnega klasifikacijskega sistema. Miselni prijem podobnosti in razlicnosti je povezan z našim spominskim sistemom, ki ga oblikujejo subjektivne in/ali kolektivne izkušnje.  
j. Zgostitev ali kondenzacija 
Ta miselni prijem je verjetno nastal zaradi želje ali potrebe po fizicnem in duhovnem prostoru. Primeri vkljucujejo procese, kot je zipanje: paket informacij stisnemo z namenom lažjega prenosa v drug sistem, nato pa ta paket razpakiramo, s cimer ponovno pridobimo vse informacije. Podoben primer je zlaganje številnih stvari v kovcek pred potovanjem in njihovo razpakiranje v hotelu. 
k. Abstrahiranje in odvajanje 
Ta miselni prijem je verjetno nastal zaradi želje ali potrebe po preglednosti, da bi se s tem zmanjšala kognitivna preobremenjenost. Vse, kar se zdi manj pomembno, se odstrani, kar je lahko zacasno ali trajno. 
l.Dodajanje in sestavljanje 
Gre za nasproten pristop prej opisanemu. Strah pred praznino in želja ali potreba po polnosti ustvarjata v cloveku gon, da manjkajoce dele dopolnjuje s prvinami, ki omogocajo jasnejši pogled na dolocen del sveta. 
m.Mini-maks 
Ta miselni prijem je mocno povezan z našimi pricakovanji, željami, potrebami in strahovi. Pogosto je uporaba tega prijema povezana s tvorbo modelov, usmerjenih v scenarije in njihove alternative (npr. pricakujemo malo in dobimo veliko ali obratno). 
n. Ravnotežje 
Ravnotežje pomeni dosego dolocene sorazmerno staticne oziroma stabilne situacije, ki preprecuje delovanje odvecnih dinamik (npr. teža, kemijske reakcije, psihicno stanje cloveka). 
o. Celota in del 
Primerjajo se razmerja med deli ter med celoto in njenimi deli. Kakšen je vpliv dolocenih delov na celoto? 
p. Menjanje perspektive 
Želimo videti dolocen del ali celoto iz razlicnih zornih kotov (npr. cloveška, žabja in pticja perspektiva). 
r.Odprtost in zaprtost 
Pogosto se preucuje ali nacrtuje dolocen sistem, ki ga želimo prilagoditi svojim potrebam (odvisno od pravil, custev, obcutkov, dojemanj ipd.). Prevelika odprtost proti zunanjemu svetu lahko povzroca kognitivno preobremenjenost, medtem ko pretirana zaprtost vodi v izolacijo (npr. clovek je odprte in zaprte narave; elektricni krogotok vsebuje stikalo in upore, da sistem ni ogrožen zaradi premocnih ali prekomernih tokov). 
Bolj kot je problem kompleksen in odlocitev zahtevnejša, vecja je verjetnost, da je uporabljenih vec miselnih prijemov. Zato je upraviceno govoriti o prepletenosti med njimi, ki se od posameznika do posameznika bolj ali manj razlikuje. Število tovrstnih asociativnih hierarhicnih modelov miselnih prijemov je težko dolociti. 

2.2.1 Slika 6: Možen asociativni hierarhicni model miselnih prijemov 
Slika 6 ponazarja možen asociativni hierarhicni model miselnih prijemov, ki je dokaj zapleten. Glavni poudarek je na uporabi deduktivnega in induktivnega miselnega prijema, ki je tesno povezan z miselnimi prijemi, kot so celota in del, mini-maks, hierarhija, abstrahiranje in odvajanje ter posredno z odprtostjo in zaprtostjo, katerih povezava je usmerjena k ravnotežju in mini-maksu. Ostali miselni prijemi predstavljajo potencialne povezave, ki pri reševanju problemov, interpretaciji dolocenih situacij/pozicij in/ali sprejemanju odlocitev s strani posameznika nimajo konkretne funkcije. Prav v tej raznolikosti lahko zaslutimo vso pestrost modelov, pri cemer je prikazani model zgolj eden izmed številnih možnih. Velik izziv hierarhologije in hierarhografije bi bil sestaviti besedilno in bogato ilustrirano enciklopedijo teoreticnih in empiricnih modelov asociativnih hierarhicnih miselnih prijemov, zlasti iz sveta znanosti, inovacij, patentov ipd. (možna bi bila tudi podobna enciklopedija na vsakdanji ravni). Takšen projekt bi omogocil pridobitev obsežnega pregleda nad nacinom mišljenja posameznikov, kar bi bilo odlicno izhodišce za npr. programiranje umetno inteligentnih androidnih humanoidnih robotov. Ponovno je treba poudariti, da tovrstna prizadevanja presegajo zmožnosti posameznika. To bi lahko postal projekt za smotrno organizirane heterogene znanstvene ekipe s podporo visoko zmogljivih sistemov umetne inteligence. Raba zapletenih vzorcev miselnih prijemov se bistveno razlikuje od primera do primera zaradi kavzalnih in pogojnih zvez. Bolj znana nam je kavzalna zveza, ki predpostavlja, da brez vzrokov ni ucinkov. Pri kavzalni zvezi vecinoma zaznamo ucinke, medtem ko so vzroki mnogokrat še nepoznani in jih moramo še ugotoviti. Poleg kavzalne zveze (vzrocne zveze) obstaja še pogojna zveza, ki predpostavlja, da so dani doloceni pogoji, zaradi katerih pricakujemo jasne posledice. Gre v bistvu za tako imenovane umetne sisteme, ki jih je ustvaril clovek (npr. prometni sistemi, proizvodni sistemi, cestna omrežja, gospodinjski sistemi), in so mnogokrat bolj predvidljivi. Delitev zvez na kavzalne ali vzrocne in pogojne je podobna antropološki delitvi narave na naravno in družbeno naravo, ceprav bi lahko trdili, da je vse naravna narava. Smisel te delitve je v tem (poleg tega, da je cloveško bitje antropocentricno naravnano), da lahko dolocene dogodke in pojave lažje obdelamo z razlicnimi metodami (npr. statisticnimi metodami). Pri najbolj enostavnih opravilih že poznamo pogoje in posledice oziroma izide (npr. v loncek nalijemo pol litra vode, postavimo loncek na kuhalnik in nastavimo gretje na 100 stopinj Celzija. Pricakujemo posledico, da bo voda v dveh minutah zavrela). Sistemi, ki jih je ustvaril clovek, so lahko zelo zapleteni, tako da jih ne moremo vedno obrazložiti s pogojnimi zvezami, ker je v proizvodnji lahko prišlo do takšne anomalije, katere vzrokov še ne poznamo. Poleg kavzalnih in pogojnih zvez obstajajo tudi kavzalni in pogojni sistemi. Zaradi vecje jasnosti bo v nadaljevanju prikazan primer družinskega nasilja. 


2.2.2 Slika 7: Negativni scenarij kavzalnih in pogojnih zvez na primeru nasilja v družini 
Slika 7 ponazarja negativni scenarij kavzalnih in pogojnih zvez na primeru nasilja v družini (negativni sistemski vhodi in izhodi – to so razlicne oblike nasilja znotraj družine), kjer je potrebno najti ustrezno rešitev problema. Možne rešitve so okvirno gledano lahko naslednje: udejstvovanje raziskovalnih terenskih skupin, ustrezno ravnanje z udeleženci, uvedba ucinkovitih izobraževalnih programov, vzpostavitev ustreznih informacijskih sistemov (tehnicne/tehnološke rešitve), redno spremljanje, merjenje in analiziranje družinskega nasilja v mestnih skupnostih, razvijanje metod in metodologij za boljše odkrivanje in napovedovanje družinskega nasilja, razvijanje razlicnih orodij za ucinkovitejše preprecevanje družinskega nasilja idr. Iz predlaganih rešitev bi lahko izpeljali uporabljene miselne prijeme, kot so npr. dodajanje in sestavljanje, ugodje/neugodje, celota in del. Prav ti miselni prijemi so znanstvenika pripeljali do predlogov za reševanje problema. V zvezi z nasiljem v družini bo še govora v posebnem podpoglavju, namenjenem kriminaliteti. Zdaj smo koncno prispeli do zelo pomembnega pojma, ki se imenuje miselna koncentracija. 


2.3 Miselna koncentracija 
Miselna koncentracija je osredotocenost posameznika na kompleksnejšo vsebino in je produkt obstojecih pravil, mocne predstave in volje (kasneje bomo spoznali, da ima tudi družba miselno koncentracijo). Miselna koncentracija je lahko sklop povezav razlicnih gradnikov, kot so npr. poslanstvo, vizija prihodnosti, namen, cilj, ovire, pravila, problemi in njihovo reševanje (npr. konflikti), hierarhija, znanje, vkljucno z orodji, izkušnje, odlocitvena polja, klasifikacija sestavnih delov vsebin, naravno okolje, socialno okolje, vera, ideologija (morala in etika). Na osnovi navedenega je mogoce ustvariti splošen metamodel miselnih koncentracij, ki bi bil ustrezen za vecino ljudi (analogija: nekakšna programska oprema). Miselna koncentracija je ena od kljucnih prvin miselne strukture cloveka (ta v bistvu oznacuje celoto, nekakšno veliko sliko clovekovega mišljenja). 

2.3.1 Slika 8: Možen metamodel miselne koncentracije posameznika/-ov 
Slika 8 prikazuje možen metamodel miselne koncentracije posameznika/-ov, kjer imamo opravka s precej zapletenimi gradniki (življenjskih) vsebin. Najpomembnejši gradniki vsebin so poslanstvo, vizija, cilj in identiteta z avtobiografskim spominom. Brez teh ni vitalne in dobro organizirane osebnosti oziroma posameznika, saj potem ni želje po znanju, izkušnje so predvsem negativne, polno je konfliktnih vsebin oziroma situacij, pravila so iracionalna, ni prave energije za smiselne odlocitve oziroma reševanje problemov, ni pravega zanimanja za vecino stvari, o etiki in morali se kopici dvom, klasificirajo pa se predvsem negativne vsebine. Skratka, miselna koncentracija tovrstnega posameznika za pozitivne dosežke je izjemno šibka. S prikazanih gradnikov miselne koncentracije izhajajo številne bolj ali manj zapletene vsebine miselnih koncentracij, npr. usoda, mitološke predstave, simboli itd. Prav navedene vsebine in druge bodo podrobneje predstavljene v nadaljevanju, vendar preden to izvedemo, bo še kot obljubljeno prikazan prirejeni paketni diagram miselne strukture in miselne koncentracije posameznika. Ta model naj bi povzemal in dopolnil prej izdelane modele 


2.3.2 Slika 9: Prirejeni paketni diagram miselne strukture in miselne koncentracije posameznika 
Slika 9 prikazuje prirejeni paketni diagram miselne strukture in koncentracije posameznika. S pomocjo diagramske tehnike paketnega diagrama lahko povzemamo poprej obravnavane vsebine in prikazujemo povezave med njimi. Dražljaji (tako notranji kot zunanji) so odvisni od kavzalnih in pogojnih zvez, saj se manifestirajo zaradi dolocenih vzrokov in pogojev tako v zunanjem kot notranjem (clovekovem telesu) okolju. Dražljaji vplivajo na temeljne nacine clovekovega mišljenja in miselno koncentracijo posameznika. Miselna koncentracija je v bistvu v vlogi nekakšnega filtra, ki naj bi onemogocal vstop nepomembnih dražljajev. Miselna koncentracija se utrjuje s pomocjo mocne predstave in volje (ta vkljucuje tudi casovno projekcijo, kot so pretekla, sedanja in prihodnostna/preventivna volja) pod usmeritvenim vplivom pravil. Mocna predstava in volja lahko tudi uresnicujeta nova pravila, izlocata moteca pravila, izboljšata obstojeca pravila itd. Dražljaji sprožijo psihološke vzgibe, ki so po eni strani odvisni od miselne koncentracije posameznika, medtem ko po drugi strani obstaja tudi odvisnost miselne koncentracije od psiholoških vzgibov. Psihološki vzgibi lahko sprožijo miselne prijeme, ki pa so prvenstveno odvisni od miselne koncentracije (miselni prijemi lahko tudi v dolocenih situacijah usmerjajo miselno koncentracijo), saj osrednja vsebina posameznika v bistvu doloca, kateri miselni prijemi bodo pri reševanju dolocene življenjske situacije uporabni. Miselni prijemi so v bistvu nekakšno orodje pri uresnicevanju dolocene miselne koncentracije posameznika in so prvenstveno izid miselne strukture cloveka (na osnovi pogojne analogije lahko miselno strukturo cloveka primerjamo s programsko opremo ali programsko opremo; fiziološki del cloveka pa, kot že omenjeno, s strojno opremo). Nekatere miselne koncentracije zadevajo slehernega posameznika bolj ali manj intenzivno. Takrat govorimo o kozmopolitskih miselnih koncentracijah, med katere bi lahko prišteli npr. usodo. Poznamo tudi miselne koncentracije, ki jih lahko nosimo v sebi ali pa jih nimamo. Kot primer bi lahko navedli vrhunskega športnika, ki je ves zatopljen v zmago nad nasprotniki v prihajajocem prvenstvu. Njegova miselna koncentracija se bo v veliki meri razlikovala od tistega posameznika, ki nima niti za kruh, ali pa od tistega, ki je doživel prometno nesreco in leži zdaj v bolnišnici. Tovrstne miselne koncentracije bi imenovali kar individualne, saj so lahko precej razširjene, ceprav niso tako znacilne za cloveški rod kot so kozmopolitske miselne koncentracije. Poleg teh dveh miselnih koncentracij poznamo še nezavedne ali prazne miselne koncentracije, ker jih na zavestnem nivoju ne obcutimo. Primere za tovrstne miselne koncentracije najdemo pri ljudeh, ki so prevec polni ali pa prazni oziroma izcrpani. Prav v teh primerih sta se individualna in kolektivna volja kruto poigravali z miselno koncentracijo dolocenih posameznikov, ki so zaradi tega primanjkljaja lahko izredno prizadeti. Miselna koncentracija je glavno gibalo družbe in posameznika! Za primerjavo bi lahko dali cebelo, ki predstavlja del celotnega panja. Njena miselna koncentracija (pri hierarhologiji vsa živa bitja razmišljajo in niso zgolj nagonsko vodena!) je v tem, da skrbi za dobrobit cebelje skupnosti, ceprav v tej opravlja le eno ali dve razlicni funkciji. Glavna naloga cebelje delavke je ta, da skrbi za prehrano, druge njene naloge so le sekundarnega pomena, razen v primerih, ko mora nadomestiti neko cebelo, ki je opravljala druga dela. V tem primeru se tej cebeli spremeni tudi miselna koncentracija zaradi spremembe funkcije, toda njena glavna miselna koncentracija ostane ista. Skratka, skrbi za dobrobit celotne cebelje skupnosti in to lahko doseže z razlicnimi funkcijami. Tovrstno miselno koncentracijo lahko poimenujemo kot supozicijsko. Prav ta je poglavitna za vse cebele in v tem poslanstvu naj bi bile polarizacije minimalne. V družbenih skupnostih Homo sapiens sapiensa so opazne vecje polarizacije. Vecja in številcnejša je cloveška skupnost, bolj prihaja tudi do polarizacij miselnih koncentracij v njej. V družbenih skupnostih obstajajo razlicne in številne skupine, ki bi želele opravljati iste naloge. Sleherna od njih je prepricana v svoj prav, ceprav v vseh teh skupinah prevladujejo pomanjkljive vizije o boljši organizaciji dolocene družbene skupnosti. Te vizije so vecinoma preozkega profila, da bi bile zadovoljive za celoten družbeni sistem, kar ima za posledico, da prihaja do cedalje vecjih napak, ki lahko prerastejo v družbene in celo naravne katastrofe. Omenjene vizije teh posameznikov o organizaciji družbenega sistema so prevec subjektivnega priokusa in premalo znanstvene/inovativne narave, s cimer je objektivnejša presoja onemogocena. Poznamo tudi sfericno miselno koncentracijo, kjer je bistvena misel izpodrinjena z npr. pojavom, materialom (npr. denar postaja pomembnejši od kakovosti življenja). Tovrstne miselne koncentracije nas zlahka zapeljejo na nepravo pot in celo razvrednotijo. Smiselno organizirana miselna koncentracija ustvarja mocno in ucinkovito osebnost, ali pa mocna in ucinkovita osebnost ustvarja smiselne ter vztrajne miselne koncentracije. Osebnost je lahko zunanjega in notranjega znacaja. Najbolj razširjena je tako imenovana zunanja osebnost, ki se pa notranje osebnosti ne zaveda niti v funkcionalnem niti v supozicijskem pomenu. Dolocene miselne koncentracije posameznikov se lahko prelevijo v prave grožnje. Nenazadnje ne moremo mimo zelo pomembnih in polariziranih miselnih koncentracij, ki jih imenujemo osnovni fenomeni clovekovega obstajanja, npr. ljubezen/sovraštvo, delo/nedelo, igra/neigra, vladarstvo/suženjstvo in življenje/smrt.3 

2.3.3 Usoda 
Mnogokrat se sami pri sebi zamislimo in govorimo o usodi, o svoji usodi, o usodah bolj ali manj znanih ljudi. Mnogo naravnih in družbenih procesov ne razumemo. Ne moremo si priznati, da smo bili preseneceni, kar pa nemudoma priznamo pri nakljucjih. Pri usodi, v nasprotju z nakljucjem, se nam zdi, da so se vsi dogodki, vsa spoznanja, do katerih smo prišli, že dolgo pripravljali, in koncno izgovorimo to besedo, ki nas pahne v nekaj dokoncnega, v nekaj nepreklicnega, v nekaj, kar zdalec presega naše sposobnosti. Pri usodi je naše bivanje bolj pasivno, medtem ko je pri nakljucjih poudarek bolj na dinamiki dogodkov, kot pa na spoznanjih. Pri usodi vedno želimo pomisliti na možnost, da bi kolo casa obrnili nazaj in se tako izognili neljubim dejstvom. Pri nakljucjih pa takoj priznamo, da ni cesa obrniti, ker jemljemo nakljucja kot nekaj, kar je kot strela z jasnega neba trešcilo v nas, nato pa že zakljucimo z nadaljnjim razmišljanjem. Nakljucja kot taka se nam v svoji pojavni obliki zdijo edinstvena, medtem ko usodo obravnavamo kot nekaj, kar smo morda že zdavnaj slutili, da se bo zgodilo, a smo kljub temu na tihem upali, da se ne bo, in ko se je naposled le zgodilo, ne moremo drugace reci, kot pac ljudje znamo: "To nam je bilo usojeno!" Prav v tej trditvi se skriva nekaj resnicnega, kajti ce se v svoji miselni koncentraciji usmerjamo v nek dolocen del miselne smeri, v projekcijo tega, kar je že bilo, v projekcijo tega, kar bi se lahko zgodilo, in v projekcijo tega, kar bi utegnilo še biti, dobiva naša usoda trdne temelje. Skoraj vsak clovek tako razmišlja, kot smo maloprej navedli, zato je tudi vsak clovek ujetnik tistega, cemur se je nemogoce zoperstaviti, cemur je nemogoce ubežati. V vsej svoji velicini so za naš rod usodni prav kompleksi manjvrednosti in vecvrednosti, kar ima za posledico vzpostavitev novega kompleksa – kompleksa sredinskosti, v katerem se tvori manevrski prostor, kjer se nenehno prepletata oba navedena kompleksa. Kljub vsej naši miselni svobodi se v drugi roki pocutimo utesnjeni, kar se 
3 Gre za prirejene fenomene clovekovega obstajanja. Po Evgenu Finku so ti fenomeni naslednji: ljubezen, delo, vladarstvo, igra in smrt! Gl. knjigo Fink, E. (1984). Osnovni fenomeni ljudskog postojanja. Beograd: Nolit. 
zgodi takrat, kadar se nam obe miselni plošci približata in se naš manevrski prostor v sredini drasticno zmanjša. Pojem usode lahko kljub vsemu bolj povežemo s pojmom manjvrednosti kot pa z vecvrednosti. Ko že mislimo, da ni sile v vesolju, ki bi nas utegnila zaustaviti, se nam pripeti nekaj nepredvidljivega, nekaj, kar smo že zdavnaj slutili, nekaj, kar smo že od samega rojstva nosili v sebi. Iz osnovnega kompleksa manjvrednosti smo preko spoznanj, dejanj in dogodkov prispeli v kompleks vecvrednosti, ki pa se je ob ugotavljanju svoje zmotnosti (ob ustreznem dogodku in spoznanju) zopet vrnil v smer, kjer smo že bili. Že ob kakšnem spoznanju a priori dolocimo vrednost in moc nadaljnjih podobnih spoznanj. Nekemu dogodku ali spoznanju pripisujemo velik pomen, ceprav seveda ni nujno, da je res tako. Mnogokrat so naši pogledi na svet prav zmotni in marsikdaj se zgodi, da to spoznamo preko tujega spoznanja, preko vpogleda v identicne dogodke, v katerih mi sami nismo akterji, ampak zgolj bolj ali manj oddaljeni opazovalci. Pri vsem tem je zelo pomembno, kako in s kakšno natancnostjo gledamo na dolocen dogodek. Opazili bomo, da mnogokrat prihaja do velikih odstopanj. Namrec, ce smo na kakšen dogodek bolj intenzivno osredotoceni, se lahko kaj hitro pocutimo obremenjeni, kar pa lahko sproži nasprotni ucinek, ki nas usmeri v bolj površno gledanje dogodka, in nenadoma se nas loteva nepreklicen obcutek, da smo živeli kar tjavdan in mnogo zamudili. Dogodki in spoznanja nas peljejo slej ko prej v smrt, toda hkrati nas želijo rešiti smrtnosti in nas pripeljati v nesmrtnost. Moc smrti tici prav v tem, da jo vidimo na drugih posameznikih, in v nekem smislu se nam dozdeva zelo oddaljena. Toda ker se identificiramo in ne samo razlikujemo od ostalega sveta, se v nas hitro krepi spoznanje, da smo tudi sami smrtni, in ob tem nenehnem spoznanju dobiva tisto nekaj, kar imenujemo usoda, svojo trdno podlago. Starejši ko je clovek, v vecji meri je preprican v usode drugih in v svojo lastno usodo. Tudi tisti ljudje, ki mocno zanikajo (svojo) usodo, se pravzaprav nenehno ubadajo z njo in v nekaterih trenutkih celo verjamejo vanjo. Ljudje, ki pa mocno verjamejo v usodo, jo vcasih na tihem ne sprejmejo, ker v teh trenutkih vanjo ne verjamejo. Pri obeh ekstremnih miselnostih obstaja prav dejstvo, da so stvari okoli nas, v nas samih, pred katerimi smo nemocni in nevedni, in v to skupino spadamo bolj ali manj vsi ljudje. Usoda priznava smrtnost, vendar prave smrtnosti in nesmrtnosti prakticno ni. S smrtnostjo priznamo meje, jih utrdimo. Z nesmrtnostjo te meje odstranimo in jih spreminjamo vse do takrat, ko se spet znajdemo v prostoru s smrtnostjo, katere ucinek je podoben prvotnemu, ceprav ni vec enak – spremenili smo namrec meje našega bivanja. Preskocili smo nekaj, cesar ni mogoce preskociti, a smo to kljub vsemu preskocili in se znašli tja, kjer slej ko prej naletimo na nove meje. 
Nekateri dogodki se nam tako mocno vtisnejo v spomin, da iz njih ustvarjamo tehtna spoznanja in dokaj stabilne meje. S tem so ustvarjeni sorazmerno mocni temelji, kjer smo sebi prica nepreklicni in nespremenljivi obliki sveta. Njena podoba se takoj razprši, ko postanemo dovzetni za druge oblike dogodkov, ki v nas izzovejo nasprotna spoznanja – spoznanja o preklicnosti in spremenljivosti oblike sveta. Za dolocene dogodke smo prepricani, da se ne morejo zgoditi nikoli vec, in tu govorimo o neponovljivosti, ko pa doloceni dogodki kažejo tendenco ponavljanja, govorimo o ponovljivosti. V resnici sta obe tendenci mnogokrat prav prepleteni med seboj, celo identicni, ceprav identicnosti med tema dvema kategorijama ne znamo in nocemo izlušciti, saj bi s tem umskim dejanjem unicili oziroma poškodovali naše miselne okvirje. Precej drugace se vedemo, ko komuniciramo z neznancem ali pa z znancem. V neznancu bomo iskali primerjave s seboj ali pa s kakšnim znancem, ce pa teh ali onih podobnosti ne zasledimo, bo ta neznanec za vedno ostal neznanec, ki smo ga mimogrede srecali. Ce v kakšnem znancu ticijo znacajski pecati, ki so nam tuji oziroma nepoznani, jih ne bomo poskušali razvozlati, ampak bomo nemudoma naredili zakljucek in pustili znanca v takšni razdalji, kot je bil poprej. Podobno se lotimo tudi usode. Številcnost razlicnih situacij nam preprecuje natancnejši vpogled v usodo. Naša možganska taktika se vrti okoli jedra, se približuje, nato pa se spet oddaljuje. V primeru, da hrepenimo po znanih situacijah, se bomo nepoznanim, še posebej ce so neprijetne narave, hitro izognili in ustvarili razdaljo. V obratnem primeru, ko zelo hrepenimo po nepoznanih situacijah, bomo z veliko težavo prenašali znane situacije. Prav usoda je v središcu našega možganskega vesolja, ce je naša miselna taktika tako usmerjena, v nasprotnem primeru pa je usoda le nekakšno predmestje naših zapletenih možganov. Usoda je lahko prisotna vsepovsod ali pa tudi nikjer. Ljudje se moramo orientirati, ceprav si tega vcasih nocemo priznati, ker mislimo, da je naša orientacija glede našega pogleda na svet brezhibna. V nekem pogledu pa je lahko usoda kot pojem tudi opravicilo za dolocen koncni izid, s katerim nismo bili zadovoljni. Naša življenjska orientacija nas je zavedla, toda tega ne bomo priznali, temvec bomo raje rekli, da je bila pac takšna naša usoda. Na to bo tudi preostali svet gledal z drugacnimi ocmi, saj bi sicer lahko bil ta nesrecni posameznik še vecji predmet posmeha. Usoda posameznika je v veliki meri odvisna od njegove naravne narave, od organizacije posameznika ter organizacije ožjega in širšega kolektiva. Sama organiziranost posameznika in kolektiva namrec usmerja posameznika skozi vse življenjske tokove. Sleherni posameznik je sad svojih vzgojiteljev, ki pa so pod vplivom širšega kolektiva, ta pa je zopet pod vplivom naravne narave. Kako se hierarhicni asociativni sistemi kažejo pri posamezniku? Kljub mnogim podobnostim se bo vsaka vzgoja razlikovala med seboj, kljub družbeni normiranosti, ker razlicni starši nekoliko drugace dojemajo etiko in moralo. Iz teh korenin si posameznik pridobi svojo podlago, ki ga bo spremljala in usmerjala do tiste koncne tocke, katere se bo še zavedal. Podlaga posameznika je vecplastna, temeljni gradniki pa vkljucujejo normirano družbeno etiko in moralo, diferencirano družbeno etiko in moralo ter nazadnje še integrirano družbeno etiko in moralo. Tako usmerjen posameznik ima v sebi dejansko nekakšen program, po katerem vplivom se bo vse življenje gibal. Tovrstna usmerjenost je lahko že prav usodnega pomena. Kakšna je vloga cilja pri miselnih koncentracijah? Ali tici res v stopnjevani zavednosti in v dolocenih situacijah v stopnjevani nezavednosti? Vsekakor usoda na že kar caroben nacin kroji tudi naš zastavljen cilj. Na poti do tja se nahajajo strukture ljudi, ki imajo podoben zastavljen cilj. V tem primeru lahko prihaja do sodelovanja ali pa tudi do boja. Obstajajo tudi ljudje, ki a priori nasprotujejo našemu cilju in želijo, da se dolocen cilj ne doseže. Usoda je v neki meri zelo predvidljiva, a že v drugem trenutku zelo nepredvidljive narave, kljub vsem družbenim podlagam, njihovim koreninam in zastavljenemu cilju. Na usodo posameznika vpliva prav vse in prav nic. Usodo krojijo razne silnice, nobena od vseh silnic sveta pa ni zmožna uniciti usode posameznika, ki mu je bila dodeljena. Prav na tem podrocju so mnenja povsem deljena. Nekateri ljudje pravijo, da svoje usode ne moremo spremeniti. Izredno mocno je zastopano še drugo mnenje, ki zagovarja tezo, da lahko spremenimo svojo usodo. Zaradi nazornejšega vpogleda bomo našteli poglavitne tocke oziroma dejavnike, ki krojijo usodo posameznika: 
1.
 Dejstvo, da se posameznik približuje usodi, nato pa se ji zaradi strahu oddaljuje. Rad bi jo koncno spoznal, a ko se to utegne pripetiti, zbeži, ker se zaveda smrtnosti, ki bo slej ko prej prekinila njegovo zavedno bivanje. 

2.
 Kompleksi manjvrednosti, kompleksi vecvrednosti in kompleksi sredinskosti. Pod njihovim vplivom gledamo na svet, drugi pa gledajo na nas, kar nam daje ali pa tudi jemlje energijo, s pomocjo katere hodimo po podobnih in razlicnih poteh. 

3.
 Identifikacija z osebo na filmu, v knjigi ali v resnicnem življenju, ki nam je bila po naši oceni zelo podobna in/ali boljša od nas samih. 

4.
 Podobnost nekaterih situacij, katerih smo se sami udeležili (npr. v budnem stanju, v sanjah). 

5.
 Dogodek iz preteklosti nas nehote usmerja v dejanja, katerih se le obcasno zavedamo. 

6.
 Možganska taktika: kam je usmerjena naša miselna projekcija? Ali pretežno v preteklost, prihodnost, ali pa smo dejansko clovek v bolj ali manj širokem casovnem manevrskem prostoru? 

7.
 Pozicija posameznika (npr. status, služba, pogled na svet). 

8.
 Gledanje na smrt (npr. konec vsega, nastanek novega). 

9.
 Drobnogled v dogodke (npr. makroskopsko, povprecna skala, mikroskopsko). 

10.
 Površnost pri opazovanju dogodkov. 

11.
 Spoznanja, s katerimi želimo oplemenititi svojo nadaljnjo življenjsko pot ali pa se izogibati nekaterim oviram, da bi tako manj bolece živeli. 

12.
 Zdravstveno stanje (npr. fiziološko, psihološko). 

13.
 Organiziranost posameznika v povezavi z organiziranostjo kolektiva nasproti okolju. 

14.
 Dejanja, ki so preklicne ali nepreklicne narave. 

15.
 Predvidljivost in nepredvidljivost dogodkov, kar pomeni, v kolikšni meri znamo izlušciti iz dogodkov pomembna dejstva in kaj je pri njih eksistencnega pomena za nas. 

16.
 Dvom in prepricanost zelo dejavno usmerjata naše življenje. Pretekli dvom je lahko podoba prihodnjega dvoma, medtem ko je preteklo prepricanje lahko podoba prihodnjega prepricanja. Dvom, kakor tudi prepricanost, imata svojo osnovo v obdobju ranega otroštva, pravzaprav že od takrat, ko pride do spocetja. Številne situacije, ki obsegajo širok spekter spreminjajocih se pozicij, nas silijo v dvom ali pa v prepricanost. Najosnovnejše, najpomembnejše pozicije nam daje vzgoja (družinska, družbena, državna vzgoja). Dvom v državno formacijo je v vsakem državnem sistemu nezaželen, kar se še posebej izraža v totalitarnih družbah. Dvom se lahko sproži, ko nimamo pravega vpogleda v svojo pozicijo in se nenehno znajdemo v novih nezaželenih situacijah, tako da se v koncni fazi posamezniku lahko zgodi, da njegova pozicija postane množica situacij, kar bi lahko poimenovali kot razpršeno pozicijo. Ko smo v razpršeni poziciji, se zacne dvom v samega sebe – tako imenovani dvom v lastno identiteto. Dvom je lahko izrazito pozicijski ali pa izrazito situacijski pojem. Dvom je v bistvu ovira, in ko ta dvom v posamezniku postane a priori prisoten, je to že njegova blokada, ki ga usmerja a priori pravilno, kar lahko povzroci hude konflikte. Dvom nastaja tudi zaradi same družbene normiranosti, saj ce nekaj ni v skladu z družbeno normiranim mišljenjem ali ravnanjem, lahko pride do nezaupanja, ki je ena od oblik dvoma. Zakaj sploh prihaja do dvoma, ce je družbeno normirano mišljenje ves cas prisotno? Verjetno zaradi spreminjajocih se položajev cloveka v družbenem in naravnem okolju, zaradi menjajocega se razpoloženja, ki ni v skladu z razpoloženjem drugih enot v okolju, zaradi primerjanja, zaradi zmotnega obcutka itd. Vsekakor je dvom pretežno plod preteklosti, in ko zapade v manevrski prostor sedanjosti, je ta dvom prišel iz precej daljne preteklosti posameznika in vcasih celo skupnosti. S samim dvomom in prepricanostjo smo vrgli zanko v prihodnost, zaradi katere se lahko zgodi, da se ujamemo v lastno oblikovano temacno usodo. Dvom lahko preide v prepricanost, ce so seveda nekatere specificne komponente odstranjene, ali pa prav zaradi tega, ker ta dvom ne služi vec nobenemu namenu, kar je vsekakor bolj ali manj dolgotrajen proces misli. Vedno, ko dvomimo o neki stvari, osebi itd., smo o drugi stvari, osebi itd. prepricani, kar pogojuje stopnja skepticnosti 


cloveka, ki ta stanja ocenjuje. Dvom lahko nastane, kadar nekaj ne poteka po pravilih igre, po pravilih, na katere nismo vajeni, ali pa pri zadevah, za katere mislimo, da jih poznamo, toda ko se fiziopsihološko pocutje spremeni, zapademo v dvom. Ce želimo ugotoviti pravo razmerje med dvomom in prepricanostjo, se moramo poglobiti v pojem „stališce“. Prav v tem pojmu oziroma v tem kotlu se kuhata dvom in prepricanost, bodisi da je dvom lažje hlapljiva komponenta kot prepricanje (individualno stališce v odnosu do kolektivnega stališca). Ko smo še tako zelo prepricani v neko stvar, osebo itd., se moramo zavedati, da je nekje globoko v naši notranjosti prisoten tudi dvom, ki samo caka na priložnost, da se reši verig in vrže v temnico naše prepricanje. Dvom v usodo je pravzaprav skrito priznanje o njenem obstoju, kakor je tudi sama prepricanost skrito negiranje usode. Usoda je dejansko plod naše miselne strukture, v kolikor se drži našega družbenega vesolja. V primeru, da je usoda usmerjena v naravno vesolje, pa ni vec plod naših miselnih struktur, ampak prej nekakšna refleksija dinamike narave nasproti nam, ljudem, opazovalcem, primerjevalcem, razlikovalcem in posnemovalcem. Naša usoda je vsekakor v tem, da smo le delcek velikega organizma, v katerem se dejansko vcasih pocutimo tako, kot da smo programirani, medtem ko se vcasih pocutimo popolnoma samostojni. Vcasih smo cakalci, vcasih pa smo aktivni dejavniki svoje lastne usode, ali pa cakamo na usodo drugih ljudi, ali pa smo dejaven clen v usodi drugih ljudi. Kakorkoli že, ta veliki organizem je zaprt toliko, kolikor je odprt, in obratno. V tem vpogledu je mogoce vzpostaviti enacaj med individualno in kolektivno usodo. Ni pomembno, ali v usodo verjamemo ali pa ne. Najpomembnejše pri vsem tem je, da okoli nas obstajajo procesi, katerim se lahko kot posamezniki uklonimo tudi tako, da jih poskušamo razumeti. Procesi se odvijajo tudi v nas samih, in tudi te lahko poskušamo razumeti, ceprav si bomo mnogokrat morali priznati, da izven naše miselne kletke nismo zmožni pogledati. Miselne koncentracije smo se s pojmom usode lotili z zelo širokim vpogledom v družbeno in naravno danost. To danost prevevajo misli o smrti, nesmrtnosti, ljubezni in sovraštvu, moci in nemoci, delu in celoti, koncnosti in neskoncnosti, homolognosti in heterolognosti, omejenosti in neomejenosti, identiteti in neidentiteti itd. Prav te misli so pri nas ljudeh vseskozi prisotne, naj se tega zavedamo ali pa tudi ne. Razvršcene so v nekakšni dolgi vrsti, kjer je ponekod na prvem mestu misel o nesmrtnosti ali pa denimo misel o ljubezni. Usoda je dejansko celokupnost vseh procesov, ki se odvijajo v našem svetu. Pojem usode težko priznamo kot znanstvenega, saj je prevec splošen in za naš um preobsežen. Pojem usode je v bistvu le nekakšna plošcad, na kateri poskušamo urediti našo miselnost (se miselno odpocijemo), ali pa želimo s tem posploševanjem ubežati intenzivnejši eksploraciji v sfere, katerih že instinktivno nocemo spoznati, ker smo se že rodili s fiziopsihološkimi omejitvami, tako da se je ta zapornica v kasnejšem obdobju le še utrdila. 
Zdaj bomo spoznali zelo ozko podrocje miselne koncentracije, ki bi ga lahko razvrstili kot primer negativnega ucenja. V tem primeru sta možni zgolj dve varianti. Primer škatle: Na mizo postavimo škatlo cigaret, nato se od nje oddaljimo približno pet metrov. Z iztegnjenimi rokami hodimo do škatle in je s tleskanjem kazalca ob palec ne smemo zadeti, marvec jo moramo namenoma zgrešiti. Po tem dejanju se vrnemo na izhodišcno tocko z iztegnjenimi rokami. Ta postopek ponovimo najmanj desetkrat. Pri zadnjem poskusu pa moramo cigaretno škatlo zadeti. V primeru, da smo se v predhodnih poskusih dobro osredotocili, jo zadenemo pri zadnjem poskusu le s težavo ali pa je sploh ne zadenemo. Našo miselno koncentracijo smo pri prvih desetih poskusih usmerjali tako, da smo si nenehno govorili, da cigaretne škatle ne smemo zadeti. Nehote je prišlo do boja med zadeti "moram" in zadeti "ne smem". V vsakdanjem življenju obicajno dobimo nalogo, da moramo zadeti, in ko zgrešimo, nam drugi to ocitajo. Denimo strelsko tekmovanje ali pa nogometna tekma, kjer ni zaželeno, da bi zgrešili. Kdor je že sam izvedel ta preizkus, je lahko obcutil, da je ves cas potekal živahen notranji dialog med "zadeti moram" in "zadeti ne smem". Ta boj med dvema razlicnima hotenjema je trajal vse do zadnjega poskusa, in ko je bilo potrebno zadeti, se je v notranjosti sprožil dolocen napor. S tem enostavnim preizkusom je možno prikazati, kako lahko posameznik podleže negativnemu ucenju. To bi lahko primerjali z modelom dveh radiatorjev. Radiatorja sta med seboj povezana in imata skupen vir energije, s to razliko, da je na desnem radiatorju ventil bolj odprt kot na levem, kar pomeni, da je pretok toplotne energije na desnem vecji kot na levem, navkljub temu, da crpalka ves cas daje isti pritisk. Pri primeru škatle lahko recemo, da je bil sprva desni ventil (zadeti) bolj odprt kot levi (zgrešiti). Z mislijo se je ob vsakem nadaljnjem poskusu zapiral desni in odpiral levi ventil. Prisiljena misel (zgrešiti) je v bistvu ves cas pritiskala na obstojeco (zadeti). Pri zadnjem poskusu je bilo potrebno desni ventil z miselno in fizicno silo (akceptor dejanja) popolnoma odpreti (zadeti) in s tem zapreti levi (zgrešiti). Koncni izid tega miselnega boja je odvisen od razmerja med obstojeco in prisiljeno miselno koncentracijo. Skratka, na obstojeco miselno koncentracijo je možno vplivati, na primer, s prisiljeno (ali pa tudi intenzivno sugerirano). Podobne ucinke srecujemo tudi v vsakdanjem življenju, na primer v ekonomski propagandi, poslušanju vedno iste glasbe, obremenjenosti s številkami, ekstremni casovni projekciji (prekomerna osredotocenost misli na preteklost) itd. 

2.3.4 Ljubezen in sovraštvo 
Tudi ljubezen in sovraštvo sta svojevrstni miselni koncentraciji. Pri tako kompleksnih miselnih koncentracijah je model radiatorja nezadosten. Tako kompleksne miselne koncentracije je potrebno ponazoriti na razlicnih nivojih, na primer z raztopinami razlicnih koncentracij. Ljubezen bi lahko bila predstavljena kot temno rdeca raztopina. Opravka ne bi imeli zgolj z eno koncentracijo (gre za model), temvec na primer s petimi razlicnimi stopnjami. Prva stopnja bi bila razredcena raztopina ljubezni, katere barva bi bila bledo rožnata. Druga stopnja bi že bila rožnate barve, tretja svetlo rdeca, cetrta rdeca in peta temno rdece barve (primerljiva na primer z nasiceno raztopino ljubezni po vzgledu ljubezni Romea in Julije). Sovraštvo bi prav tako lahko razdelili na pet stopenj. Raztopine sovraštva bi bile crne barve. Nasicena raztopina sovraštva bi imela crno barvo kot oglje. Tovrstnih barvnih nians raztopin razlicnih koncentracij je v naših možganih nemogoce prešteti. Ponavadi ima pri posamezniku ena miselna koncentracija prioritetno vlogo in ima prednost pred drugimi, saj je ta najbolj nasicena, medtem ko so druge manj koncentrirane. Nahajajo se v nekakšni vrsti, cakajoc, da bo prišla ustrezna situacija, zaradi katere bi se lahko manifestirale. Iz razlicnih enot mišljenja lahko sestavimo okvir dolocene miselne koncentracije, ki je bolj ali manj v tesni zvezi z drugimi miselnimi koncentracijami. Ljubezen je v bolj ali manj tesni zvezi s sovraštvom. Ce neko osebo mocno ljubimo, je prav velika verjetnost, da bomo neko drugo osebo mocno sovražili. Prav zaradi tega je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali je miselna koncentracija ljubezni enota zase ali pa je prepletena z miselno koncentracijo sovraštva? V tem vpogledu tako miselna koncentracija ljubezni kot tudi sovraštvo nista enoti zase, ampak lahko govorimo o miselni koncentraciji, ki je razmerje med ljubeznijo in sovraštvom, ali pa gre to razmerje bolj v prid sovraštvu nasproti ljubezni. V primeru, da je hierarhicni in asociativni sistem posameznikovega mišljenja prekomerno nekomunikativno in dogmatsko organiziran, potem lahko trdimo, da je takšna miselna koncentracija hermeticno zaprto mesto. Povezave so sicer mocne, vendar pa so netolerantno organizirane nasproti drugim mestom. Skratka, mocno so usmerjene v eno smer, tako da bi lahko govorili o razmerju prioritetne ireverzibilnosti nasproti podrejeni reverzibilnosti (kot primer naslednje izjave: "Ker je ta clovek pobožen, ga sovražim, ker ne verjamem v Boga." – "Ta clovek je umetnik, umetniki pa so vsi neuravnovešene osebnosti; družbi bolj škodijo kot koristijo." – "Znacaj tega cloveka je pošasten, saj v njem ni nobene samozavesti, vsi ljudje, ki niso samozavestni, so zahrbtni." – "On pooseblja nesposobnost, kar je nesprejemljivo." – "Klošarju je dal deset evrov, kakšno ponižanje, a ker je neuravnovešen, je sam klošar," itd.). Iz vseh teh miselnih sklopov nastane miselni kompleks, ki samodejno zanika druge miselne sklope oziroma komplekse. Tako ljubezen kot sovraštvo ne nastaneta cez noc. Za tem ticijo bolj ali manj intenzivna doživljanja sveta, v katerem se razvijamo in živimo. Skratka, ljubezen in sovraštvo sta izid procesa, v katerem se nenehno ovrednotijo individualna in kolektivna obeležja, kar je zunanja oblika tega procesa, medtem ko je notranja oblika procesa vrednotenje monosumskih in polisumskih obeležij. Pojma, kot sta monosum in polisum, nimata znanstvene tradicije, ampak gre za latinska skovanka (monosum = en jaz; polisum = mnogo jaz). Monosum pomeni notranjo komunikacijo posameznika, medtem ko polisum pomeni, da posameznik notranje komunicira v razmerju z miselnimi enotami Jaza in družbe (podrobneje o tem v poglavju Družbena narava, v katerem bo prikazan tudi prakticni primer na osnovi krajše raziskave). Še ljubezen na prvi pogled ni izid blešcecega trenutka, temvec se za tem pogledom skrivajo, nam nedoumljivi, psihološki, družbeni in biokemicni procesi. Torej ljubezen in sovraštvo nista enoti zase, temvec pripadata eni skupnosti oziroma tvorita eno miselno koncentracijo, ki ima svoja pravila. Razmerje med ljubeznijo in sovraštvom lahko oznacimo s kratico LS, medtem ko lahko obratno razmerje oznacimo kot SL. Ljubezen in sovraštvo imata svoja individualna, kolektivna/družbena in biološka pravila. Vsebujeta tudi druge strukturne sestavine (so enote, ki lahko v kompleksnejši obliki in funkciji predstavljajo tudi miselno koncentracijo zase, vendar so lahko spet bolj ali manj tesno povezane z drugimi miselnimi koncentracijami), toda glavna funkcija te miselne koncentracije je razmerje med LS/SL ali SL/LS. Razmerje med LS in SL lahko vsebuje strukturne sestavine o dobrem in slabem, o redu in neredu, o smislu in nesmislu, o polnosti ali praznini, o lepem in grdem, o uporabnem in neuporabnem, o uspehu in neuspehu, o velikem in malem, o prilagodljivosti ali neprilagodljivosti, o hitrem in pocasnem, o preteklem – sedanjem – prihodnjem, o mocnem in šibkem, o vztrajnem in nevztrajnem, o vecnem in minljivem, o koncnem in neskoncnem, o homolognem in heterolognem, o homogenem in nehomogenem, o preklicnem in nepreklicnem, o predvidljivem in nepredvidljivem, o naravni in družbeni naravi, o podrejenem in nadrejenem, o gibljivem in negibljivem itd. Vse, kar je bilo našteto (in vse tisto, kar ni bilo), so lahko strukturne sestavine dolocene miselne koncentracije, katere prioritetna funkcija je razmerje med LS ali SL. V kakšni drugi miselni koncentraciji, na primer usoda, lahko LS in SL pomenita zgolj strukturno sestavino. Hierarhologija in s tem mikrohierarhologija si vedno prizadevata zapletene vsebine ponazoriti z razlicnimi vizualnimi tehnikami (hierarhografija). Prav zaradi tega se v tem delu predlagajo razlicne pogojne primerjave, kot na primer naslednja: Miselno strukturo posameznika bi lahko pri mikrohierarhologiji primerjali z našim planetom. Znotraj tega se nahajajo omrežja mestnih skupnosti, ki so hierarhicno in asociativno povezane. Voljo/-e bi lahko primerjali z državami, saj je/­so volja/-e nekega posameznika izraz miselnih koncentracij. Mestne skupnosti in pokrajina okoli njih sestavljajo državo. Država predstavlja skupen izraz vseh mestnih skupnosti in pokrajin (osnovne enote neke države). V tem vpogledu bi lahko predstave bile nekakšne vecje pokrajine. Manjše strukturne sestavine bi lahko pogojno primerjali s stavbami, na primer trgovinami, stanovanjskimi bloki, zasebnimi hišami, igrišci, šolami, obcinskimi stavbami, tovarnami, bankami, policijskimi objekti, sodišci itd. Skratka, gre za model, ki naj bi ustvaril jasnejšo sliko o zapletenih miselnih koncentracijah. Na osnovi tega modela bi se lahko izdelale posebne (vizualne) karte miselnih koncentracij. Ta vizualna tehnika se s pridom uporablja pri geografiji, astronomiji in nenazadnje pri geografskih informacijskih sistemih, GPS itd. Torej, ce bi to pogojno primerjavo oziroma model aplicirali na naš primer, kjer smo razglabljali o miselni koncentraciji, katere razmerje je LS ali pa SL, bi to ali ono razmerje lahko primerjali, na primer, z obcino, policijo in sodstvom. Razmerje med LS ali pa SL bi lahko bila tudi kakšna pomembna tovarna. Toda, katera miselna koncentracija bi lahko bila glavno mesto neke miselne države, ki je le ena izmed številnih v miselni strukturi posameznika? To so zelo zapletene vsebine z zapletenimi povezavami in k sreci imamo v današnjem casu na voljo sodobno informacijsko tehnologijo, da je tovrstno zapletenost možno vizualno ponazoriti, analizirati in simulirati! Misel o ljubezni in sovraštvu je v razlicnih obdobjih clovekovega obstoja razlicne intenzitete, saj ne moremo govoriti o porasti ali pojemanju ljubezenskih custev pri razlicnih starostnih stopnjah. Star clovek lahko prav tako mocno ljubi svojega življenjskega sopotnika kot mlad odrasel clovek, le da se nacin tovrstne ljubezni razlikuje od prvotno omenjene. Povrhu tega ne smemo pozabiti na prepletenost polariziranih miselnih koncentracij med LS/SL in delom/nedelo, prevlado/podrejenostjo (polariziran fenomen vladarstvo/suženjstvo), igro/neigro ter smrtjo/življenjem. Možen scenarij je lahko takšen, da pri starejšem cloveku pojema misel o delu, misel o prevladi se stopenjsko zmanjšuje, misel o igri navadno upada, misel o smrti pa postaja intenzivnejša. Dnevi so za mladega cloveka krajši, kajti cas mladega cloveka tece hitreje, kar lahko seveda vpliva na pomembne odlocitve. Cas starega cloveka je bolj kolektivno obarvan, medtem ko je cas mladega cloveka pod mocnim vplivom njegove notranjosti. Ko clovek umre, se za njega, fizicno gledano, popolnoma zaustavi cas, toda s psihicnega vidika bo ta posameznik še dolgo živel v mislih domacih, naroda ali pa celo sveta. Podatki o posamezniku so shranjeni, in ce si predstavljamo, da je naš del vesolja velik racunalnik, potem bi lahko domnevali, da je tudi posameznikova energija nekje v posebnih celicah shranjena (refleksivni znacaj cloveka nasproti narave, tudi vesolja, je dejstvo, ki je pripeljalo do množicne izdelave racunalnikov in drugih naprav). Miselni pecat smrti je v naši vecerni civilizaciji šel precej zgrešeno pot, saj smo jo prevec locili od življenja in s tem tudi ljubezni, ki je nujno potrebna za slehernega cloveka. Clovek, ki želi zdravo živeti, mora nositi v sebi vec pozitivnih kot negativnih misli o smrti, toda vsebina naše miselnosti o smrti je bolj kot ne negativno naravnana. V prihodnosti to ne bo dobro vplivalo na naš umski razvoj, ki ga ne smemo zanemarjati, ce želimo biti kos prihodnosti. Kdor se pretirano boji smrti, ne pozna ljubezni. Ta povezava med ljubeznijo in smrtjo je pri nekaterih ljudeh bolj izražena. Kdor je zaljubljen, na smrt ne bo mislil, saj je ta dalec stran od smrti, toda zaljubljeni ljudje se bojijo eden za drugega. Smrt enega bi pomenila skorajda smrt drugega. Za svojo izvoljeno osebo so pripravljeni celo umreti. Takšno požrtvovalnost, kjer skorajda izenacimo z drugo osebo, bi lahko poimenovali nerealna ljubezen. Miselna koncentracija zaljubljenih ljudi je usmerjena k ugodju. Srecna ljubezen ne pozna številnih želja in strahov, ampak je v veliki meri samozadostna oziroma samozadovoljna. Ko je ljubezensko razmerje postavljeno na trdo preizkušnjo, ugodje pada, medtem ko strahovi in želje porastejo. Ljubezen ni samo navezanost, katere korenine izhajajo iz globoke notranjosti naše psihe, marvec izhajajo tudi iz fiziološke konstrukcije cloveka. Clovek v drugem cloveku ne išce zgolj psihicne izpopolnitve, temvec tudi fizicno. Fizicno izpopolnitev med žensko in moškim imenujemo spolni akt, ki se od živalskega spolnega akta razlikuje predvsem v tem, da cloveški spolni akt menja položaje oziroma spreminja perspektive. Tudi psiha je temu ustrezno prilagojena, saj zaljubljeni ljudje pogosto pravijo, da si znajo brati misli. Izvoljenka dobro obcuti, kaj želi njen izvoljenec in katere skrbi ga najbolj tarejo. Prav to branje misli in custev je možno predvsem zaradi menjanja osebnostne perspektive. Menjanje osebnostne perspektive ne srecamo zgolj pri zaljubljenih ljudeh, marvec tudi pri drugih, z drugacnimi interesi. Clovek, ki z umom in s custvi dobro razume socloveka, pravzaprav docela dobro razume svoj um in svoja custva, kar je dobra podlaga za ljubezen. Ljubezen je dejansko položaj ali perspektiva, ki se dviguje nad osamljenostjo in izgubljenostjo, ce je seveda oboje smerno. Pojem ljubezen je tematsko izredno širok, saj poleg ljubezni do dekleta poznamo tudi ljubezen do naroda, glasbe, rastlin, igre, boga, življenja in celo do smrti. Prava intenzivna ljubezen se ne ozira na subjekt ali predmet poželenja in je tako mocna, da lahko v precejšnji meri razrahlja druge interese. V ljubezni katerekoli vrste imamo opravka tudi z dialekticno vsebino, kot sta denimo svoboda in suženjstvo. Njuni pojavni obliki srecujemo še posebej pri osnovnem cloveškem fenomenu obstajanja, prevladi (vladarstvo). Z ljubeznijo še posebej utrjujemo svojo identiteto, saj želimo imeti nekoga ali pa nekaj, kar nam je po eni strani podobno, po drugi strani pa razlicno ali celo boljše oziroma tisto, kar izpopolnjuje našo osebnost. Ljubezen dejansko daje in jemlje. Kakšno vlogo ima pri tem psihoekonomika, je docela odvisno od razlicnih posameznikov. Družbe imajo pogosto precejšen vpliv na to, na kakšen nacin naj bi se ljubezen izkazovala oziroma pokazala. Primerjajmo obdobje romantike in današnji cas. Razlika med tema dvema obdobjema v razvoju cloveštva glede konceptualne pripravljenosti na nesebicno ljubezen med moškim in žensko je precejšnja. Ta je bila v obdobju romantike vecja kot danes, saj v današnjem casu v ospredje prihaja bolj neko zelo negativno, vendar kljub temu (na žalost) nujno obeležje, ki bi ga lahko poimenovali pripravljenost k nezaupanju. Prav nezaupanje razrahlja, zapira, ce ne celo unicuje, ljubezen vseh vrst. Družba v bistvu oblikuje pri vecini ljudi predznak do ljubezni oziroma predznak do oseb in/ali skupin oseb, ki bi jih lahko ljubili. Skratka, ogromen vpliv na predznak ljubezni imajo razlicni družbeni hierarhicni sistemi, saj je navsezadnje tudi ljubezen nekakšen zunanji izraz teh sistemov. Torej ljubezen ni zgolj stvar posameznika, marvec tudi ožjega in širšega kolektiva. Podobno lahko trdimo za ostale osnovne fenomene clovekovega obstoja, vkljucno z njihovimi polariziranimi odnosi (ljubezen/sovraštvo, delo/nedelo, prevlada/suženjstvo, igra/neigra in celo dojemanje smrti/življenja). Na osnovi teh fenomenov posamezniki in družbe sprostijo ogromno kolicino bioenergije, ki je potrebna, da lahko deluje dolocen višji nivo. Kot posamezniki lahko gledamo na doloceno ljubezen kot na nekaj pozitivnega, ampak ce so družbene tendence nasprotno usmerjene, bo naše prepricanje morda ostalo nespremenjeno, vendar bo energijsko gledano kljub temu podrejeno kolektivnemu toku. Ne smemo pozabiti, da smo si neko prepricanje vecinoma pridobili v ožji in širši družbi, tako da ne moremo govoriti o ljubezni kot izkljucno o fenomenu nekega posameznika, ampak moramo poleg tega upoštevati tudi pomembne povezave ožje in širše družbe. Pri nekaterih posameznikih je pomen ljubezni bolj v predznaku kolektivnega, medtem ko poznamo tudi nasprotne individualne usmeritve. Ljubezen vcasih prejme od širše družbe energijo za nadaljnji obstoj, vcasih pa jo širša družba iznici. Ljubezen je lahko zelo široko ali pa tudi zelo ozko zastavljena. Naša cutila dejansko zaživijo v harmonicni simbiozi z našim umom. V nadaljevanju um narekuje, kaj morajo cutila zaznati! Na svoji izvoljenki vidimo npr. samo tiste poglavitne stvari, ki so nam všec, in redkeje zaznamo dolocene lastnosti, ki so nam manj všec, pri cemer so te verjetno na nek nacin statisticno preglašene od všecnih lastnosti. Ljubezen široke vrste je pretežno usmerjena v lepe stvari, medtem ko je ljubezen ozke vrste zožena in ne zajema mnogih lepih stvari. Približno strukturno in empiricno sestavo ljubezni dolocenega posameznika bi bilo možno ucinkovito ponazoriti s pomocjo intenzivnih empiricnih raziskav (npr. hierarhicno in asociativno omrežje široke vrste ljubezni bi bilo vecje in bolj razvejano kot omrežje ljubezni ozke vrste). S pomocjo ljubezni se zavedamo samega sebe, zavzemamo svoj položaj, okrepimo identiteto in naš pogled je pri tem usmerjen v svet znotraj in zunaj nas. Ta osnovni fenomen clovekovega obstajanja predstavlja del osnove, iz katere lahko izhajajo druge miselne koncentracije. Nekoga ljubiti pomeni v njem odkrivati bogastvo namesto pomanjkljivosti, medtem ko sovraštvo kot drugi pol razmerja med LS/SL išce v drugi osebi vec pomanjkljivosti. Kdor se nahaja v ljubezenskih vrtincih, je v precejšnji meri omejen na tiste informacije, ki prispejo vanj zaradi simbioze uma s cutili. Ali ljubimo nekoga zato, ker pac nekoga drugega sovražimo, ali pa sovražimo nekoga zato, ker pac nekoga drugega ljubimo? Antropocentricni sociološki odgovor na to vprašanje lahko poišcemo v zgodnjem obdobju našega otroštva pa vse do dobe odraslosti. V primeru, da imamo iz ožjega domacega okolja predvsem pozitivne izkušnje in iz širšega okolja pretežno negativne, je za nas pomembnejša ljubezen znotraj tega ožjega okolja, medtem ko gojimo do širšega okolja doloceno stopnjo nezaupanja. Omenjena ljubezen pride zgolj do izraza, ker se zavedamo drugih stvari, ki jih sovražimo. Ta nenehna prepletenost med ljubeznijo in sovraštvom povzroca bolj ali manj mocno polarizacijo. Brez dialekticnega mišljenja v bistvu tudi ni prave ljubezni in sovraštva, in s tem tudi ni prave polarizacije (mrtva pola). Vse, kar je bilo zapisano za ljubezen, v principu sorazmerno velja tudi za sovraštvo, kajti sovraštvo brez ljubezni ne more obstajati. Vsekakor pa se mnogokrat razlikujejo zunanji izrazi (pozitivna in negativna dejanja), notranji izrazi (pozitivne in negativne misli), vtisi (pozitivni in negativni vtisi), ki so izid ljubezni in sovraštva. Na naslednji strani bo predstavljen poenostavljen stopenjski model prepletenosti med ljubeznijo in sovraštvom. V tem modelu bodo ponazorjene tudi druge pozitivne in negativne oblike. 

2.3.4.1 Slika 10: Dinamicni stopenjski hierarhogram ljubezni in sovraštva 
Slika 10 prikazuje dinamicni stopenjski hierarhogram ljubezni in sovraštva, kjer se srecujemo z dvema poloma (+/-), s stopenjskimi enotami ljubezni (družina, prijatelji, kolegi, znanci, bežni znanci) in sovraštva (sovražniki, nasprotniki, blagi nasprotniki, navidezni nasprotniki, potencialni nasprotniki). Stopnje moci enot so prikazane z barvnimi odtenki (ljubezen: od rdece do svetlo rožnate barve; sovraštvo: od crne do svetlo sive barve). Pri polarizaciji med ljubeznijo in sovraštvom lahko pride do pestrih dinamik, saj so možni tudi veliki preobrati v nasprotno smer (preobrati so sicer manj sunkoviti, položaji pa se lahko hitro menjajo do relativne homeostaze). V nadaljevanju bo obravnavan fenomen dela. 


2.3.5 Delo 
Zunanji izrazi lahko predstavljajo celoten sklop clovekovega delovanja, ki povsem nacrtno usmerja svoje gibe v smotrn ali pa tudi nesmotrn koncni cilj, kar je v pravem pomenu besede delo. Delo je posebna intenzivna oblika telesne in umske eksistence. Umsko delo je izid razmerja med notranjimi in zunanjimi izrazi, medtem ko je fizicno delo bolj izid razmerja med zunanjimi in notranjimi izrazi. Pri umskem delu so prvenstveni notranji izrazi, medtem ko pri fizicnem delu prevladujejo zunanji izrazi. Z delom, sploh ce ga radi opravljamo, utrjujemo svojo identiteto in se bolje orientiramo v družbeni naravi. Z ustvarjanjem novih dobrin smo v bistvu podaljšali samega sebe, s cimer smo si priskrbeli vecjo svobodo in vecji užitek, kar pa ni mogoce doseci brez zacasnega neugodja in zacasne nesvobode. Ta nesvoboda in neugodje sta transformirana v nekakšno srednjo vrednost, ki jo imenujemo napor, v katerem imamo poleg nesvobode in neugodja tudi ugodje in svobodo. V primeru, da ljubimo svoje delo, obcutimo ob njem pozitivni napor, ki predstavlja nekakšno simbiozo med svobodo, ugodjem in nesvobodo ter neugodjem. V tej relativni simbiozi vecinoma prevladuje prioriteta svobode in ugodja nad nesvobodo in neugodjem. Koncni cilj pozitivnega napora je doseci maksimalno ugodje in svobodo, pri cemer se zavedamo tudi predhodnega pozitivnega napora, v katerem ticita neugodje in nesvoboda. Poznamo pa konstruktivno, destruktivno in togo prilagodljivo delo. Vecina cloveške vrste (in s tem številni posamezniki) je togo prilagodljiva in podlega konstruktivnim ali destruktivnim namenom. V delu ti ljudje vidijo le nujno zlo in trpljenje, kar je povsem razumljivo, ce pomislimo, da v delu ne morejo zaobjeti svoje identitete in v njem ne vidijo sredstva za boljše orientiranje v družbeni naravi. Sama identiteta dela jim je nepoznana, saj niti ne razmišljajo o tem, ali je njihovo delo škodljivo za okolje ali pa koristno za vecji del družbe. Togo prilagodljivo delo ima to znacilnost, da je v precejšnji meri podobno strojnemu delu, le da stroji pri delu custveno ne trpijo niti ne kažejo nezadovoljstva. Togo prilagodljivo delo nima pravega motiva, bodisi konstruktivnega bodisi destruktivnega znacaja. Tovrstno delo sproži v posameznikih nekakšen prazen prostor v možganih. V tem jedru se prepletajo neugodje, nesvoboda, placilni dan – nizka placa, želja po cim manj delu itd. Pravzaprav so togo prilagodljiva dela podobna nekakšnim nezaželenim avtomatizmom clovekovega obnašanja, ko si npr. nekdo mnogokrat mane svojo brado, ne da bi vedel zakaj (npr. kompleks manjvrednosti). Ce pa clovek povsem avtomaticno dela, bo izvajal dan za dnem gibe, kretnje itd., ki v veliki meri sploh niso njegove (primer negativnega treninga). Skratka, ce posameznik domnevno ne uporablja svojih možganov pri delu, je potrebno dodati, da takšno nestimulativno delo kljub vsemu (npr. dobicek podjetja) negativno vpliva na mišljenje in (mentalno) zdravje številnih posameznikov. Vse kretnje, besedne izmenjave, mimika na delovnem mestu mocno vplivajo na mišljenje posameznika, celo takrat, ko pride domov. Ce ima takšen posameznik še družino, lahko trdimo, da vsa delovanja in razmišljanja na delovnem mestu vplivajo tudi na vzgojo otrok (posledicno tudi na prihodnost cloveške vrste), saj se nekaj tujega, vsiljenega, nehote in nevede nezaželeno prenese na otroke, tako da je otrok na nek nacin umsko posiljen. Biti brez motiva na delovnem mestu se lahko pozneje sprevrže v biti brez motiva v zasebnem življenju. Skratka, ce ni smiselnega motiva, ga je potrebno najti in ustvariti (vecja skrb za otroka, ljubiteljska dejavnost itd.). Sicer pa ima vsak posameznik svoje predstave o delu. Iskanje smiselnega motiva dela je pri razlicnih posameznikih razlicno. 
Vecina ljudi ima le en skupen motiv pri delu, in to je mesecni osebni dohodek. Izza te pojavnosti si ti ljudje predstavljajo uresnicevanje dolocenih želja in potreb, kar lahko precej oteži dojemanje ustvarjalnega dela. Izvajanje zunanjih izrazov, ki so izid nekakšne prisile, lahko v koncni fazi izzove notranje uporniške izraze (npr. neprijetne misli, zavist, nasilne predstave, obcutek ujetosti, umsko praznino), kar seveda lahko povecuje psihicni in socialni distres. Namesto da bi nas zunanji izrazi olajšali bremena, prihaja do nasprotnega ucinka. Biti ves cas pod pritiskom necesa, cesar ne cutimo kot svojega, je lahko vzrok za razlicna obolenja. Posameznik lahko na negativne notranje izraze reagira na najmanj tri nacine. Lahko se jim prilagodi in s tem postane umsko prazen, lahko se prepusti stresnemu stanju, ali pa si, kar je najboljše, te zunanje izraze prilagodi s svojimi notranjimi izrazi. Predpogoj za to je precej težaven, saj mora posameznik spoznati svoje notranje izraze tako, da jim je pripravljen prisluhniti in jih tudi kriticno ovrednotiti. Delo kot (škodljiv) avtomatizem ne prinaša optimalnih izidov, niti za posameznike niti za družbo. Pomislimo na dejstvo, koliko gibov izvajamo, ki so izid nejevolje in nesvobode. Ta nejevolja in nesvoboda se vztrajno in zanesljivo vgrajujeta v medcloveške odnose. Ljudi prisiljeno združujeta, locuje pa ju kot logicna posledica prisiljenega združevanja. Kaj lahko avtomatizmi pri posameznikih pomenijo? Navaden gib s kazalcem nam lahko veliko pove, ce smo le pripravljeni izlušciti vsebinsko ozadje tega giba. S kazalcem ponavadi pritiskamo na gumbe, kažemo na objekte, izdelke in živa bitja, usmerjamo, svarimo, igramo klavir kot zacetniki. Desnicarji bodo vecinoma uporabljali desni kazalec, ko npr. pokažejo drugi osebi dolocen objekt, katere lege z jezikom v tem trenutku ne znajo opisati. Kazalec lahko tudi predstavlja nekakšno ost, s katero si simbolicno podredimo neko osebo, tako da jo posvarimo, naj preneha s svojimi motecimi dejanji. Ko nam mora majhen otrok povedati, kje je koš za smeti, tega vecinoma ne bo storil, ampak bo uporabil kazalec, s katerim nam bo to pokazal. Ta kretnja s kazalcem je v bistvu bolj naravna kot zapoved, da kazati s prstom ni olikano. Pri procesu dela vecinoma nimamo opravka z naravnimi kretnjami, temvec bolj z umetnimi in mnogokrat s prisiljenimi. Kretnje, ki jih izvajamo pri delu skorajda mehansko, nas v veliki meri odtujujejo od dela in ljudi, s katerimi živimo v delovni simbiozi. Te kretnje se nam zdijo nesmiselne, naporne, nujno zlo, saj jih niti dobro ne razumemo, tako kot v bistvu ne razumemo dobro zapovedi „ne kaži s prstom“, ki predstavlja nekakšno umetno prisilo (ne poznamo ozadja tega pravila). Vsekakor je smiselno poglobiti se v splošna in posebna svojstva dela, ki ga opravljamo. Ugotoviti moramo, kaj nas na delu najbolj moti in kaj nam je najbolj ljubo. Ko to ugotovimo, lahko postopoma uvedemo dolocene delovne izboljšave, ki ne smejo motiti drugih ljudi in smejo biti v škodo organizaciji, kjer smo zaposleni. Japonci so že dolgo tega ugotovili, da fizicna rekreacija med delovnim casom povecuje storilnost zaposlenih. Na glavnem sedežu Googla so ustvarili prijetne prostore, ki spominjajo na domace vzdušje. Ponekod je v ospredju umska sprostitev (npr. poslušanje petja ptic, avtogeni trening). Zadnji izboljšavi sta pripomogli k vecjemu številu kakovostnih uporabnih zamisli in inovacij. Racionalna in funkcionalna urejenost našega dela pomeni urejenost organizacije našega mišljenja. Ko pritisnemo s kazalcem na zeleni gumb, pricakujemo npr., da se bodo vrata, za katerimi so naše dragocenosti, odprla. Ko uspešno koncamo svoje delo, nas cakajo nekakšna vrata, za katerimi nas pricakuje zaklad. Ce bi vecina ljudi znala (in imela možnost) uskladiti svoje delo s svojo eksistenco izven dela, bi to že bili dobri predpogoji za boljšo organiziranost tako posameznika kot tudi družbe, saj bi bilo manj posameznikov dezorientiranih in nemotiviranih v taki meri, kot so vcasih danes. Identiteta teh posameznikov bi bila še bolj okrepljena. Nejevolje in nesvobode bi bilo mnogo manj, konstruktivna volja in svoboda bi bili glavni družbeni gibali. Ob pogledu na trenutno stanje volje ljudi do dela bi lahko izjavili, da vecina ljudi dela iz nejevolje, ker je delo pac nujno zlo. Nekateri posamezniki delajo iz pohlepa in povzdigujejo denar nad vse. Poznamo pa tudi ljudi, ki delajo z veseljem, ki obcutijo svoje delo kot nekaj, kar jim pripada, kar je nekakšna podaljšana roka njih samih. Prav ta slednja kategorija ljudi je v mocni manjšini. Delo, ne samo kot fenomen clovekovega obstoja, ampak tudi kot (vadbeno) orodje za krepitev lastne identitete, se nahaja v negativnem energijskem stanju, kjer ne samo posamezniki izgubijo veliko pozitivne energije, ampak tudi družbeni hierarhicni sistemi. Kako zdaj razmišljati o krepitvi identitete posameznika in o boljši organiziranosti ljudi v sistemu, ce je vecina ljudi, glasno ali tiho, mnenja, da je njihov položaj v hierarhicnem sistemu neustrezen in prisiljen? Že v casu zgodnjega šolanja bi morali mlade uvajati v pomembnost in problematiko naslednjih vsebin: predstaviti pomembnost razlicnih delovnih nalog, predstavitve o zanimivih delovnih nalogah, predstavitve o izboljšavah pri delu, seznanjanje mladih o možni povezanosti med službenimi in ljubiteljskimi dejavnostmi, vpogled v motece dejavnike znotraj nekaterih procesov dela in prikaz možnih poenostavitev itd. 
Seveda bi lahko tudi množicni mediji spodbujali željo po ustvarjalnosti in inovativnosti. V casu gospodarskih kriz je to težje izvesti, a ce pomislimo, da gre veliko denarnih sredstev za reklame, ki predstavljajo nekakovostne izdelke, lahko le dodamo, da bi lahko upravljavska družba ustvarjala nekakšne umske stimulanse, ki bi lahko vsaj deloma pretvorili negativni predznak do dela v pozitivnega. Krepitev posameznikove identitete je možna tudi s pomocjo zgodnjega ugotavljanja njihovih sposobnosti (npr. že v zgodnjih razredih osnovne šole, in to ne zgolj s poudarkom na športnih, jezikovnih in matematicnih sposobnostih). Delo je zunanji (fizicna dela) in notranji izraz (umska dela) hierarhicnega sistema mišljenja posameznika, ki ni prirojen, ampak vgrajen kot program. Po dolocenih kretnjah prepoznamo v posamezniku to ali ono osebnost, tako po nekaterih dolocenih proizvodnih kretnjah prepoznamo razlicne pripadnike, ki bolj ali manj podlegajo hierarhiji notranjih in zunanjih izrazov. Posamezniki se v bistvu s svojim odnosom do dela celo razgalijo. Prikažejo se v luci delavnosti ali pa nedelavnosti, kar je v doloceni meri odvisno od nadrejenih struktur, ki imajo to možnost, da ali krepijo ustvarjalnost in delovno vnemo, ali pa krepijo togo hierarhijo, znotraj katere si posamezniki išcejo svoje niše prevlade. Torej, ce bi želeli govoriti o miselni koncentraciji dela, ne smemo spregledati mocne povezave s fenomenom clovekovega obstoja, ki se imenuje prevlada ali vladarstvo! Pri fenomenu delo/nedelo oziroma miselni koncentraciji delo/nedelo obstaja tudi dolocena posebnost, ki se lahko zelo mocno povezuje s fenomenom clovekovega obstoja oziroma miselne koncentracije igre/neigre. Nekateri posamezniki pojmujejo delo kot resno igro. V ta sklop lahko uvrstimo posameznike, ki so umetniki, znanstveniki in profesionalni športniki. Še zlasti pri profesionalnem športu posamezniki trdo delajo, da postanejo tako dobri, da so med najboljšimi v državi ali pa celo na svetu. Navkljub temu, da so treningi izjemno trdi in zahtevni, ti posamezniki svoje delo oziroma športno disciplino pojmujejo tudi kot igro. Šport v smislu dejavnosti vsakdanjih ljudi se seveda ne pojmuje kot delo, ampak prej kot nego telesa in duha ter kot igro (še posebej pri otrocih). Delo lahko pomeni pozitivni ali negativni trening uma in telesa. Gre v bistvu za pozitivno in negativno ucenje, ki tako na fiziološkem kot tudi psihicnem nivoju sovpada s kinestetskim cutom in tako vpliva na naše izkušnje ter se povezuje z našim spominom iz daljnega otroštva. 

2.3.6 Prevlada 
Želja in potreba po prevladi sta cloveku prirojeni. Na nadaljnji poti posameznika skozi družbeni hierarhicni labirint se lahko oboje še dodatno okrepi. Prevlada je v bistvu milejša oblika vladanja. Odnos med, na primer, vladati in delati je skoraj tako star, kot je stara cloveška vrsta. Imeti vpliv nad drugim clovekom, tako da ta dela tocno tisto, kar mu je ukazano, je za vladajoco osebo zelo pomembna potrditev njenega obstoja. Posameznik, ki namesto vplivneža opravlja vrsto težavnih nalog, je neke vrste podaljšana roka svojega voditelja. Vladar ali voditelj si lahko svobodno izmišljuje, za katero delo je najbolj zaslužen in za katero ne. Voditelj ne postane voditelj zaradi svojih lepih oci. Prihodnji voditelj mora spletati razlicne cloveške vezi (ce jih še nima), vedeti mora, na katere ljudi se lahko zanese in komu lahko zaupa. Na nek nacin postane voditelj suženj svojih zaupnikov, saj je v te zaupnike vložil vecji del svoje osebnosti. Jedro obstoja nekega voditelja tici prav v njegovih zaupnikih. Zaupniki so vecinoma custveno ali materialisticno navezani na svojega nadrejenega, ki do njih pretežno goji materialisticen ali custven odnos. Ce želi nekdo vladati, mora imeti poseben smisel za organizacijo ljudi. Poleg tega mora biti dober poznavalec drugih ljudi in samega sebe. Motivi posameznika za prevlado oziroma vladanje so razlicni in številni. 
V osnovi jih lahko razvrstimo na temeljne motive, kot so na primer: 
a.
Motiv fizioloških potreb: prevlada zaradi boljšega zadovoljevanja osnovnih fizioloških potreb (npr. boljša prehrana). 

b.
 Pozicijski motiv: pridobitev strateških prednosti (npr. rodovitna zemlja, dostop do vode, geostrateški položaj). 

c.
Custveni in spolni motiv: boljše izhodišce za prenos genov. 

d.
 Psihološki in sociološki motiv: krepitev lastne identitete ali pridobitev prijateljstev. 

e.
Motiv miselne nesmrtnosti: zaradi izjemnih odlocitev in dejanj bo voditelj ali vladar zapisan v zgodovino cloveštva in s tem postal nesmrten. Kot zanimivost si lahko ogledamo, kaj pravijo razlicne psihološke teorije o vladanju. 1840 Teorija velikega voditelja (angl.: The great man theory) Pravi, da so veliki voditelji rojeni in ne narejeni! Leta 1860 je angleški filozof Herbert Spencer omajal to teorijo z argumentom, da so vladarji oziroma veliki junaki preprosto proizvod casa, dejanj in družbenih pogojev. V pravljicah, še posebej v mitologijah, se pogosto srecujemo z motivom rojenega voditelja ali vladarja (na primer oraklji v grški mitologiji, ki so napovedovali slavo in kraljestvo za doloceno osebo). Teorija velikega voditelja vsebuje resnico, ki je povezana z željo in potrebo po prevladi. Ce je ta želja gensko poudarjena, si bo posameznik prizadeval doseci prevlado nad drugimi ljudmi. Vendar to še ne pomeni, da bo dejansko postal voditelj ali vladar. 1930-1940 Teorija znacaja (angl.: Trait theory) Veliki voditelji niso niti rojeni niti narejeni za prevzemanje vodstvenih vlog. Morajo pa imeti dolocene osebnostne lastnosti, kot so inteligenca, smisel za odgovornost, ustvarjalnost itd. Ta teorija se osredotoca predvsem na analizo mentalnih, psiholoških in socialnih znacilnosti, da bi bolje opredelila lastnosti oziroma kombinacijo lastnosti, ki naj bi jih imeli veliki voditelji. 1940-1950 Vedenjske teorije (angl.: Behavioural theories) Vedenjske teorije se osredotocajo na vedenje posameznika v povezavi z njegovimi mentalnimi, psihicnimi in socialnimi sposobnostmi. Ce so ti pogoji ugodni, lahko marsikdo postane voditelj. Skratka, rojenih voditeljev ni; ti se oblikujejo skozi cas s pomocjo ugodnih okolišcin. 1960- Kontigencne teorije (angl.: Contingency theories) Te teorije so v bistvu podaljšek teorije znacaja. Potencialni voditelji so odvisni od danih situacij, ki jih z ustreznimi odlocitvami in dejanji bolj ali manj uspešno obvladujejo. Ta potencial postaja toliko mocnejši, ce potencialni voditelj opazi, da bo imel zadostno število sledilcev. 1970- Transakcijske teorije (angl.: Transactional theories) 


Predpostavlja se, da med voditeljem in njegovimi sledilci potekajo transakcijski odnosi. Voditelj oblikuje dolocen smisel oziroma cilj, ki ga prenese na svoje sledilce. Poleg tega ustvarja vzdušje in okolje, ki njegove sledilce nagrajuje ali kaznuje. 1970- Transformacijske teorije (angl.: Transformational theories) Bistvo teh teorij je v tem, da je voditelj v interakciji s sledilci in ustvarja okolje za partnerstvo z njimi. Sledilci pri tem pridobijo obcutek pripadnosti in smisla, kar jih še dodatno motivira za nadaljnje sodelovanje. Po teh teorijah je voditelj všecna in karizmaticna osebnost, na katero se sledilci tudi custveno navežejo. Treba je poudariti, da se je slog vodenja in vladanja zgodovinsko gledano, zlasti v evropskih deželah, precej spremenil. V evoluciji cloveka so se najprej uveljavile trde metode vodenja in vladanja. Današnje metode so v povprecju mehkejše, pri cemer so te znacilne predvsem za socialno in tehnološko razvite države, kot so na primer clanice Evropske unije, ZDA, Kanada, Avstralija itd. Vendar pa ta ugotovitev ne velja povsem za vse dele teh držav, saj trde metode vodenja in vladanja ponekod še vedno obstajajo. Na podlagi povprecja pa lahko trdimo, da so omenjene države naredile pomemben korak naprej. Obstajajo tudi tehnološko zelo razvite države, ki se še vedno poslužujejo trdih metod vodenja in vladanja, vendar so z vidika socialne razvitosti (na primer spoštovanje osnovnih clovekovih pravic) precej nerazvite. Mehkejše metode vodenja in vladanja omogocajo dolgotrajno uspešnost družbe tako na tehnološkem kot tudi na socialnem podrocju, saj clani sistema lažje medsebojno sodelujejo in si izmenjujejo uporabne zamisli. Ceprav fizicna moc danes ni vec kljucni dejavnik za prevlado nad posameznikom, skupino ali množico, pa se v zgodnjem otroštvu in mladostništvu še vedno izraža fizicna moc kot sredstvo prevlade. Mladostniki se pogosto fizicno preizkušajo, kdo je spretnejši, stabilnejši in mocnejši, da bi si s tem okrepili ego ter pridobili ugled med sovrstniki, še posebej med sovrstnicami. Ob zmagi clovek obcuti notranje zadovoljstvo, vcasih celo sreco. Ta obcutek ugodja želimo ljudje ohraniti kot trajen, kar pa je nemogoce, saj se nenehno pojavljajo novi dražljaji in izzivi, ki izhajajo tako iz posameznika kot iz družbenega okolja. Obcutek ugodja je zato vedno znova ogrožen, in vedno znova ga potrebujemo. Ljudje smo na nek nacin kot odvisniki in nenehno išcemo metode, orodja, poti in dejanja, s katerimi bi sprožili biološke "droge" v možganih. Te biološke droge vkljucujejo noradrenalin, serotonin, dopamin in endorfine. Noradrenalin je nevrotransmiter, ki je odgovoren za našo budnost in pozornost, še posebej med prebujanjem. Serotonin je prav tako nevrotransmiter in skrbi za psihicno stabilnost ter obcutek zadovoljstva. Serotonin je tesno povezan z našimi gurmanskimi potrebami in prebavnim traktom. Ce je serotonina premalo, lahko posameznik resno psihicno zboli, kar se kaže v simptomih, kot so nemir, anksioznost, strah in depresija. Podobni simptomi se lahko pojavijo tudi, kadar je serotonina prevec. Dopamin je prav tako nevrotransmiter, znan tudi kot "hormon srece", ki v manjših kolicinah spodbudi obcutek srece. Obcutimo energijo, smo pripravljeni na dejanja, zanimiva potovanja, spoznavanje novih ljudi ter razvijanje domišljije. Ljudje, ki imajo v sebi prevec dopamina, so nagnjeni k uživanju drog, pretirani in nezdravi spolnosti, v nekaterih primerih pa tudi k psihozi. Dopamin uravnava naš gon, zanimanje in spodbuja dejanja za dosego zastavljenih ciljev. Zaradi tega ljudje pocnemo razlicne stvari, da bi z njimi sprožili izlocanje dopamina, ki nam daje obcutek zadovoljstva in srece. Nevrotransmiterji endorfini delujejo kot blažilci bolecin, spodbujajo notranji psihicni mir, krepijo imunski sistem in omogocajo boljše spanje. Poleg tega so endorfini ucinkoviti bojevniki proti stresu (distresu). Clovek se endorfinov hitro navadi in jih potrebuje vedno vec, kar lahko vodi v tvegana dejanja, ki so lahko zelo škodljiva. Ljudje, ki so prekomerno obremenjeni z dosego prevlade nad drugimi, morajo vsako situacijo obrniti sebi v prid, da lahko crpajo zadostne kolicine teh hormonov ugodja. Nenehno se nahajajo v položaju, kjer morajo dokazovati svojo prevlado nad drugimi. Ob natancnejšem opazovanju politicnih voditeljev pogosto naletimo na dokaze, da poskušajo že na mikro ravni doseci prevlado. Gre za situacije, na katere vecina ljudi ne posveca veliko pozornosti, in se jim niti ne zdijo pomembne za prevlado nad drugim clovekom. Drugace pa je pri ljudeh, ki so nenehno obremenjeni z dokazovanjem svoje moci nad drugimi. 

2.3.6.1 Slika 11: Dokazovanje prevlade z rokovanjem 
Slika 11 lepo ponazarja pomembnost dokazovanja prevlade nad drugim posameznikom s pomocjo rokovanja.4 Še zlasti ameriški politicni voditelji se poslužujejo prakse, da se postavijo na levo stran, da bi si s tem pridobili rocno prevlado. V bistvu je to smešno, vendar se je ta skoraj avtomatiziran vedenjski vzorec utrdil v miselnosti ne le politicnih voditeljev. To je zgolj ena izmed številnih situacij, v katerih si mora dolocen voditelj pridobiti prevlado, da lahko crpa oziroma spodbuja že omenjene hormone ugodja. Clovek, ki je obremenjen z nenehnim dokazovanjem prevlade, se spušca v biološke narkomanske vode, pri cemer lahko trpi pozitivna vsebina, ki povzroci precejšnjo škodo. Ta skoraj avtomatiziran vedenjski vzorec, ko se s simbolicnim fiziološkim pristopom stiska rok in se poskuša dokazati premoc nad drugim posameznikom, bi lahko pogojno primerjali z vodji zgodnjih plemenskih skupnosti, ki so morali biti fizicno mocnejši od drugih. Tej fizicni prevladi so se drugi clani plemenske skupnosti podrejali. Problem je bil v tem, da fizicno najmocnejši niso nujno bili tudi najbolj inteligentni, saj so s svojimi nespretnimi odlocitvami lahko ogrožali celotno plemensko skupnost. V nadaljevanju zgodovine cloveške vrste spoznamo, da fizicna moc ni bila vec v ospredju pri vodenju skupin ljudi, temvec je cedalje bolj prihajala do veljave intelektualna komponenta (na 
4 Fotografije so preslikane z dela: Pease,Allan & Pease, Barbara (2004).The definitive book of body language. Buderim: Pease International. 
primer iznajdljivost, socialno povezovanje ljudi, uporaba orodij kot orožja, strategija in taktika lova, spopadi z drugimi plemeni itd.). Crpanje hormonov ugodja ni prisotno zgolj pri pridobivanju prevlade nad drugimi subjekti, ampak tudi pri drugih pojavih clovekovega obstoja, ceprav morda v manj številnih situacijah in v manjšem obsegu. 


2.3.7 Igra 
Osnovni cloveški fenomen obstoja, igra, lahko izhaja iz dela ali pa celo tvori njegove temelje. Kljub eksistencialni povezanosti igre z delom sta oba fenomena obstoja locena. Igre je mogoce razvrstiti po starosti (na primer otroške igre, igre za odrasle), po namenu (na primer razvedrilne, strateške, življenjsko nevarne) itd. Glavna znacilnost igre je njena dvojna istocasna dejanskost. Clovek, ki se igra, se pravzaprav nahaja v dveh stvarnostih hkrati. Ena je obicajna – realna stvarnost, medtem ko je druga imaginarna. Clovek lahko odigra veliko razlicnih kombinacij iger. Toliko razlicnih iger si lahko izmisli ne samo zaradi svoje raznovrstne miselne strukture, temvec tudi zahvaljujoc svoji fizicni konstrukciji. Ce clovek ne bi bil grajen, kot je, se mnogih iger ne bi mogel igrati. Prav tako je pri igri potrebno opozoriti na njen dvojni znacaj. Nasprotni pol igre lahko poimenujemo kot neigro. Neigra je jasno odklanjanje fenomena igre, kar v živalskem svetu niti ni tako redek pojav. Mladici, še zlasti sesalcev, se v zgodnjih obdobjih obstoja veliko igrajo, ker se s tem kalijo za prihodnje obdobje odraslosti (na primer usvajanje lovskih tehnik, taktika bega pred plenilci). V obdobju odraslosti se omenjeni sesalci v bistvu ne poslužujejo vec igre kot orodja za kaljenje spretnosti, saj v tem obdobju gre predvsem za pridobivanje hrane in posredovanje genov za prihodnje rodove. Pri cloveški vrsti je ta prerez med igro in neigro manj ociten, saj mnogi starejši ljudje še vedno uporabljajo igre predvsem kot orodje za boljše pocutje, zabavo, druženje z vnuki, psihicni mir, sprošcenost itd. Fenomen igre v vsakdanjem življenju je pogosto nelocljivo povezan z drugimi fenomeni clovekovega obstoja, ki so v bistvu razmerni odnosi dialekticnih vsebin. Ko se na primer nadrejeni psihicno poigrava s svojimi podrejenimi, to ni nic drugega kot kruta resnicnost, ki je v oceh tistega, ki se igra, obogatena z nizkotno imaginacijo. Takšen medcloveški odnos vsebuje muciteljske in pragmaticne prvine hkrati. Z mucenjem podrejenega subjekta si nadrejeni subjekt utrdi obcutek, da je nad necim, njegova prevladna identiteta je s tem potrjena, medtem ko drugi clovek trpi. Druga stran tega odnosa je vzpostavitev hierarhicnih pravil, s cimer se doloca, katero mesto komu pripada in kako se morajo podrejeni subjekti gibati pod vplivom nadrejenih. Takšni medcloveški odnosi delujejo pretežno na principu indukcije. Tega dejstva se mnogi ljudje niti ne zavedajo, kar je po eni strani za marsikoga mnogo prijetnejše. Cilj igre vedno tici v tem, da nasprotnika premagamo in da se sprostimo. Pri nekaterih igrah se lahko mnogi ljudje sprostijo, ne oziraje se na zmagovalca ali poraženca, medtem ko so življenjske igre sprošcujoce in razvedrilne le za pešcico ljudi, saj drugi ob takšnih igrah ne uživajo prav dosti. Njihov odgovor na ta psihicni pritisk je mnogokrat prevajanje tega pritiska na posameznike, ki se v hierarhicnem sistemu nahajajo na nižjih položajih. To je ventil, ki ga uporablja vecina ljudi v civiliziranem svetu. Tisti posameznik, ki pri teh odnosih ni sposoben odpreti svojega psihicnega ventila, lahko postane žrtev družbenega nerazumevanja, kar ga lahko pahne v nerazumljive misli, katerih izvora in pravega pomena ni zmožen dolociti. Pri igri naša zavest ni psihoticna, vendar tudi normalna ni, ceprav je naše pocetje družbeno sprejemljivo, ce so sprejemljive okolišcine in pravila. Drugi vidik igre je družbeni odnos do igre (priljubljena/nepriljubljena igra). Stanje zavesti posameznika ni odvisno samo od stanja podzavesti, temvec se oblikuje s pomocjo ožje in širše kolektivne zavesti ter celo kolektivne podzavesti (na primer: v neki pravni družbi obstajajo dolocena pravila, ki so uradno priznana in v zavesti ljudi a priori sprejeta, toda v isti družbi obstajajo tudi nepisana pravila, ki so nastala zaradi induktivnega komuniciranja). V nekem družbenem sistemu vedno obstajajo ljudje, ki širijo ali napihujejo dolocena obnašanja v normalna ali nenormalna v sklopu bolj ali manj pisanih pravil oziroma zakonov. Stanje zavesti pri homo normalisu je uravnano tako, da se drži pisanih in vcasih celo nepisanih zakonov širše in ožje družbe. Njegov hierarhicni in asociativni sistem misli deluje skladno s pogledom na svet okoli njega in refleksije družbenih danosti na njega ne vplivajo v smeri ekstremno stresnih situacij, saj ponavadi sprejme družbo takšno, kot je. V njej ne vidi pretirane izkrivljenosti, marvec bolj samoumevne dejanskosti. Homo normalis je sorazmerno togo prilagodljiv neki družbi, in ce ta družba ne spodbuja napredka, je tudi proti družbenemu napredku, ker je vcasih žrtev izkrivljenih informacij in lastne stabilne pozicije. Prav zaradi tega je vulgarno induktivno prenašanje informacij tako zelo uspešno. Homo normalis le-tem vecinoma podleže bodisi iz naivnosti bodisi zaradi drobnega dobickarstva. Sposoben je laži, ker je pohlepen, saj je naša civilizirana družba v veliki meri zgrajena na pohlepu, kar pa v bistvu ni vedno v skladu s pisanimi zakoni. Moralna usmerjenost homo normalisa je skladna z usmerjenostjo družbe in njenih pisanih ter nepisanih pravil, tako da homo normalis redkeje prihaja v moralne in eticne konflikte s samim seboj in skupnostjo. V njegovih oceh je vse jasno: cesar ne ve, ga ne prizadene. Kar mu je nerazumljivo, ne razume; kar pa mora razumeti, vecinoma razume. Kolikor je homo normalis tog, toliko je tudi gibljiv. Sposoben je ubiti ljudi, ce je to v interesu države, vendar ne bo ubil cloveka, ce država temu nasprotuje (na primer vojna stanja – vojaški napad druge države). Homo normalis vecinoma ni korenjak domišljije. Morda je njihov odnos do igre celo vzvišen, saj menijo, da se igrajo le otroci, ceprav ni nujno, da se nikoli ne igrajo. Tudi homo normalis se rad igra, vendar potrebuje za igro vedno nekakšen alibi. Zelo se boji posmehovanja, ker mu oslabi identiteto o lastnem obstoju. Strah pred razlicnostjo kroji njegovo življenje, ne glede na razlicne nivoje v hierarhicnih sistemih. Tako homo normalis, ki izhaja iz vrst delavskega razreda, kot homo normalis, ki izhaja iz višjega sloja, imata skupen strah – strah pred razlicnostjo! Ta strah oblikuje njun odnos do igre. Homo normalis tudi obcuduje nekatere razlicnosti, kot so na primer junaštvo, požrtvovalnost, in si na tihem želi, da bi bil to, kar ni. V igri se lahko tudi homo normalis izkaže kot junak, na primer pri igri "poker" (vlaga vse svoje imetje in na koncu svojo denarno vsoto podvoji ali pa izgubi). Homo normalis je steber vsakdanjega življenja, je lahko zelo gibljiv ali pa tudi zelo trden in neupogljiv oziroma nepremakljiv. Homo normalis se bo redko kdaj igral zaradi lastne zabave, temvec se bo posvetil igri predvsem zaradi tega, ker to želi njegov otrok ali pa to želijo njegovi prijatelji, toda zabaval se bo vecinoma kljub temu, ceprav bo to s težkim srcem priznal. Sestavni del njegove svobode tici v molku, saj je navsezadnje molk zlato, govorjenje pa srebro. Homo normalis ima vecinoma dar sprejemanja novih informacij kot dajanja. Zaradi tega dejstva je njegov odnos do igre vecinoma pasivne narave in je bolj nagnjen k poslušanju in/ali gledanju. Tipicen predstavnik homo normalisa bo le redko postal gledališki igralec, solisticni pevec, srednji napadalec v nogometni ekipi itd. Homo normalis je kozmicen ocean predsodkov, zato tudi do igre marsikatere vrste goji neomajne predsodke. Prav zaradi tega za športno igro, ki mu je še posebej pri srcu, nikoli ne bo rekel, da je to igra, marvec bo rekel, da je to pac šport. Ob nadaljnjem pogovoru bo morda priznal, da je šport igra, da se igralci igrajo in da on ob tem uživa. Tipicen predstavnik homo normalisa ni niti pretirano pohlepen niti castihlepen, kar ne pomeni, da to ni. Te lastnosti v njem globoko spijo in lahko se zgodi, da se prebudijo. Miselna koncentracija homo normalisa se bolj ali manj oklepa razmerja neigre/igre, ki gre v korist neigre. Zdaj si oglejmo predstavnika, ki ga po psihiatricnih merilih ne moremo uvrstiti med homo normalisa. Pri psihoticnem stanju, bolj natancno pri demenci praecox, je lahko komunikacija med specificnim posameznikom in okoljem hudo motena. Paranoicna osebnost je sicer lahko povsem prilagojena okolju, vendar, za razliko od homo normalisa, obcuti ta svet kot nekaj, kar je usmerjeno zoper njega. Da pa pride do takšnega podoživljanja sveta, je v veliki meri zaslužno tudi okolje, saj intenzivni dražljaji mnogokrat sprožijo bolj ali manj intenzivne kulturne odgovore. Hierarhicni sistemi v naši družbeni naravi so vecinoma razdeljeni na podrocja, kot so industrija, šolstvo, zdravstvo, policija, kultura itd. Na teh podrocjih prevladujejo razlicni hierarhicni sistemi, kar pomeni, da so si nekateri ljudje med seboj bližji, ker so pripadniki istega družbenega hierarhicnega sistema. To lahko pomeni, da so njihovi odnosi nekakšen izid tradicionalnih oziroma socialnozgodovinskih dispozicij. Družbena narava, kar zadeva strukturo ljudi, je izredno zapletena, prav tako pa tudi podrocja, v katerih prevladuje dolocen hierarhicni sistem, niso tako ocitno zaznamovana kot pri živalih v naravi. Živali si oznacujejo svoj prostor tako, da druge dobro vedo, da je ta prostor že zavzet. Clovek si vecinoma oznacuje le svoje individualne materialne dobrine, medtem ko dolocen hierarhicni sistem ne oznacuje kolektivnih podrocij, saj so po zakonih že odprte možnosti, da lahko vsakdo vstopi v njihov prostor, ce ima državljanstvo (ali vsaj neko drugo potrdilo o pravici bivanja) in ni kazensko preganjan. Pravzaprav ta prostor ni niti slucajno v lasti dolocenega hierarhicnega sistema, ampak je v lasti državnega hierarhicnega sistema, neuradno pa je ta kolektivni prostor v rokah posameznika, ki ni državni. Dober vzgled za navedeno trditev so industrijska podrocja, ki so sicer dostopna vsakomur, ki je tam zaposlen, vendar ta pravica do dostopa še zdalec ne pomeni enakovrednosti. Skratka, posameznik, ki pride kot tujec v dolocen hierarhicni sistem, je pogosto prepušcen njihovi milosti in nemilosti. Takšen posameznik mora biti še posebej prilagodljiv, saj so neuradna pravila pogosto tako postavljena, da se lahko zelo odmikajo od uradnih pravil. Neuradna pravila v dolocenem hierarhicnem sistemu so nekakšna narecja uradnih pravil. Posameznik, ki se ne prilagodi pisanim in nepisanim pravilom, lahko sproži zaostrene odnose, kar se lahko še dodatno stopnjuje, ce so profesionalni interesi skupine naklonjeni posamezniku iz njihovih vrst. To se lahko zgodi tudi, ce je tujec znotraj tega hierarhicnega sistema povsem prilagojen, še zlasti takrat, ko so širši interesi skupine njemu nenaklonjeni. Širši interesi so lahko subjektivne in/ali poslovne narave, kar lahko privede do procesa socialnega mobinga nasproti tujcu, ki deluje znotraj te organizirane skupine. V takšnih medsebojnih odnosih se lahko razvije reaktivno psihicno obolenje, ki ga imenujemo dementia praecox oziroma paranoja! To psihicno obolenje je tudi posledica medcloveških ali socialnih odnosov znotraj razlicnih družbenih hierarhicnih asociativnih sistemov, ki so sicer ustavno in zakonsko podvrženi državnemu hierarhicnemu asociativnemu sistemu. O mobingu bo obširneje govora v poglavju o družbeni naravi. V tem kontekstu je zanimanje osredotoceno na odnos paranoicnega bolnika (ali vcasih osebe, ki je žrtev psihosocialnega nasilja) do igre. Osnovna znacilnost paranoicne osebnosti je ta, da so vsi ljudje in organizacije sveta proti njemu, a vzporedno temu vedno ohranja svojo resnico, saj je njegova resnica neomajna, ceprav se v koncnih fazah te bolezni njegova resnica vecinoma odmika od objektivne resnicnosti. Paranoicni bolnik se obicajno ne igra in se igri tudi izogiba, razen v primerih, ko misli, da se mora pretvarjati. Tudi odnos v nekaterih igrah je pravzaprav paranoicne narave, saj imamo v nekaterih igrah opravka z vecjim številom nasprotnikov, ki se prvenstveno borijo eden proti drugemu, in samo en igralec lahko zmaga. Paranoicni bolnik se vecinoma le brani pred dražljaji iz okolja, medtem ko igralec pri igri svoje nasprotnike napada. Že dejstvo, da se paranoicna osebnost na dražljaje iz okolja vecinoma le brani, je precej neugodno izhodišce za številne vrste iger, saj je ta pasivni življenjski nagib v precejšnji meri nasprotujoc motivu igre. Cilj igre je namrec v tem, da zmagamo, da onemogocimo svoje nasprotnike po cim krajšem casu in na cim krajši poti. Paranoicna osebnost je v tolikšni meri dovzetna za besedne dražljaje iz okolja, da lahko že najmanjši pripetljaj, ki ji ne ustreza, povzroci izbruh njene bolezni. Pri nekaterih igrah imamo lahko svoje življenje na dlani. Lahko postanemo nekakšna imaginarna usoda, ki kroji sebi in drugim ljudem življenje v casu, ko se igra. Nic ni lepšega kot npr. premikati figure in opazovati nasprotnika, kako se mu zaradi vrste nevšecnosti kremži obraz. Imeti svojo lastno usodo v rokah so najbrž sanje slehernega cloveka, in za kratke trenutke nam to pri igri tudi uspe. Zaustavimo cas in postanemo s tem brezcasni, vecno mladi, bistri, uspešni, zdravi, sveži, neunicljivi in nesmrtni. Sicer se igre razlikujejo med seboj po obliki in vsebini. Primerjajmo med seboj igro Clovek ne jezi se in šah. Vsebina šahovske igre tici v materialnem in umskem ozadju, medtem ko pa je vsebina igre Clovek ne jezi se bolj v znamenju materialnega in srece. Oblika se razlikuje že zaradi nacina gibanja figur. Oblika šahovske igre je navidezen kvadrat, medtem ko nam poteze lahko izrišejo osmero kotno zvezdo. Igra Clovek ne jezi se je zaradi specificnega gibanja figur krožne oblike. Igra ni pomembna le za otroke, temvec tudi za odrasle. Kdor se ne igra, je lahko žalosten zaradi tega dejstva. S pomocjo igre ljudje tudi komuniciramo, kar pomeni, da moramo biti dovolj gibljivi tako za realni kot tudi za imaginarni svet. Stanje zavesti prevec realne ali pa paranoicne osebnosti je sorazmerno neprimerno za igro, saj je zavest v obeh primerih zelo toge narave. Zavest homo normalisa je prevec vezana na normalnosti in nenormalnosti, medtem ko je zavest paranoicne osebnosti prevec vezana na številne sovražnike in sovražne organizacije. Igra nam lahko nudi vecjo svobodo kot realno življenje in nas lahko obogati pri imaginarni svobodi, ne pa da smo ujetniki neke bolehne in bolece domišljije. Homo normalis živi v strahu pred razlicnostjo, medtem ko paranoicen bolnik v tem strahu ne živi, saj je sam razlicen, obkrožajo ga sovražniki, kar bi pomenilo, da so drugi ljudje razlicni. Paranoicen bolnik živi v strahu, da so drugi ljudje razlicni, za kar dobiva iz okolja resnicne in izmišljene dokaze. Komunikacija med zavestjo in podzavestjo pri paranoicnem bolniku je lahko tako hudo motena, da je strah pred razlicnostjo drugih ljudi tako mocan, da enostavno ne more priti do znosnejše komunikacije med okoljem in tem posameznikom. Normalna in ekstremna stanja zavesti v loceni obliki sta prevec brezosebna (npr. zdrav odnos do igre) ali pa prevec osebna. V igri vlada nekakšna posebna osebnost, nekakšna nihajoca, vendar stabilna. Bremena in intenzivnost svoje osebnosti pravzaprav pri igri ne obcutimo, kar seveda ne pomeni, da naše celovite osebnosti ni vec, ampak prav nasprotno. Naša osebnost pri igri mnogokrat sublimira v osebnost – jaz ali pa v osebnost – nejaz, ali pa se sama igra pooseblja v jaz in nejaz. Pri igri nikoli ne obcutimo pravega strahu ali prave brezbrižnosti, ampak nastane iz teh dveh komponent nekakšna mešanica, ki se izraža predvsem v obcutenju posebne prijetne/neprijetne notranje napetosti, ki v dolocenem trenutku ni niti ugodje niti neugodje. Bolj smiseln odnos do igre lahko v vsakem primeru pomeni boljši odnos do drugih osebnosti in do samega sebe ter vecjo strpnost, ce ne celo nekakšen most med realnim in imaginarnim svetom. Iz osnovnega fenomena clovekovega obstoja izhaja igra in smeh. Brez igre bi se clovek redkeje iz srca nasmejal, bil bi manj sposoben pravega sprošcenega veselja. Ce bi govorili o miselni koncentraciji igre, ne bi bila s tem iz prakticnega empiricnega vidika mišljena zgolj igra kot gibalo sama zase, marvec bi morali izlušciti še druge fenomene clovekovega obstoja. Preko njih bi lahko odkrili strukturne sestavine bodisi igre bodisi drugih cloveških fenomenov obstoja. Miselna koncentracija „IGRE“ dolocenega posameznika bi se navezovala in prepletala z vrsto drugih miselnih koncentracij, ki v tem razmerju misli ne bi imele pobudo, temvec bi zastopale pozicijo ozadja, saj bi njihov pomen imel sekundaren ali celo terciaren znacaj. Razlicne miselne koncentracije vsebujejo tudi razlicne strukturalne in empiricne oblike. S strukturalno obliko miselne koncentracije je mišljeno, da se misli povežejo med seboj v bolj ali manj znacilne mocne ali šibke vezi, medtem ko nam empiricna oblika pove, iz katerih gradnikov je dolocena misel sploh sestavljena. 

2.3.8 Smrt 
O smrti je bilo že mnogo napisanega, prikazanega, povedanega itd., zato si bomo kot uvodno spodbudo za razmišljanje o smrti ogledali nekaj pregovorov, ki o njej govorijo: 
-
 Smrt ne pozna koledarja. 

-
 Smrt na mlade ljudi preži, starim stoji pred ocmi. 

-
 Smrti ni mogoce napovedati, vendar jo lahko docakamo vsepovsod. 

-
 Smrt sama ni grozljiva, toda predstava o njej je srhljiva. 

-
 Najboljše na svetu je, da smrt in vrag ne vzameta placila, saj bi potem marsikateri siromak šel namesto bogataša v pekel. 

-
 Smrt ni kosec, ki bi pocival, saj pokosi ob vsaki uri suho ali zeleno travo. 

-
 Clovek se mora zopet soociti s smrtjo, da koncno dojame, da je cilj Zemlje le ljubezen. 

-
 Misel na smrt nas spravlja v žalost, zaradi cesar pozabimo živeti.5 Zakaj smo smrtni? Morda smo smrtni zato, ker delamo napake? Marsikatera bolezen nas pošilja v smrt, toda marsikatera bolezen nas ohranja pri življenju. Bolezen je nekakšen „medius locus“ med življenjem in smrtjo. Smrt naj bi bila neka koncna postaja ali finispozicija nekega procesa, ki smo ga s svojimi cutili in mislijo sposobni zaznati in/ali dojeti.6 Torej je smrt nekakšen zakljucek življenja, ceprav se lahko pretvarjamo, da živimo v tej specificni obliki vecno. Zakljucne podobe o smrti se zelo bojimo, zato se oklepamo misli, da postanemo po smrti nesmrtni. Nesmrtni smo že zaradi tega, ker v prejšnji cloveški podobi ne bomo vec umrli, cetudi bi imeli v mislih paralelna vesolja. Ko umremo, smo nesmrtni tudi zato, ker smo se kot delcek stekli v nov, manjši ali pa celo vecji proces, ki bo ustvarjal nove oblike in vsebine. Skratka, smrt je poleg ljubezni oziroma 


5 Izbor pregovor iz dela: Graubner, M (1989).Das grosse Buch der Zitate. 2. Aufl. Wiesbaden: English 6 Pojem finispozicija je nov in nima znanstvene tradicije. Pomeni cilj, konec ipd. neke pozicije oziroma koncno 
pozicijo (npr. pri šahovski igri je to mat, remi ali pat). 
življenja pomemben clen nekega procesa, kateremu zaradi boljše orientacije pripišemo zacetek in konec, vendar je konec le nov zacetek, nekakšna pretvorba energije in posledicno mase. To pomeni, da je odnos med zacetkom in koncem zelo odvisen od clovekove volje ter volje ožjega in širšega kolektiva. Odnos med zacetkom in koncem tici torej v našem vrednotenju, ki mnogokrat podlega našemu razpoloženju. Kljub vsemu je smrt dejstvo, kateremu ne moremo ubežati, ceprav se lahko pretvarjamo (kot že maloprej omenjeno), da živimo vecno. Smrt ima mnoge obraze, ker obstajajo številni strahovi, ki oznacujejo številne možnosti nastanka smrti. Ko razmišljamo o smrti ali pa ko smo v strahu pred njo, prispemo v osvetljen prostor, v katerem nenadoma ugasne luc, vrata, skozi katera smo vstopili, pa se zaloputnejo. Zdaj smo ujeti za zaprtimi vrati in v temi. Torej nam nic drugega ne preostane, kot da zacnemo vrtati luknjo v zidu, skozi katero naj bi zasijal žarek sonca. Ko zvrtamo eno luknjo, si želimo še vec. Želimo ubežati temi in zaprtosti, ker nocemo biti ujeti in slepi. Poznamo tudi primere, ko misel o smrti nekatere ljudi celo vzpodbuja, saj si želijo lastne smrti, medtem ko nekateri drugi posamezniki uživajo v smrti drugih subjektov. Kot je razvidno, lahko želja po smrti gre po najmanj dveh razlicnih poteh. Želja vecine ljudi je, da bi živeli vecno, da bi bili nesmrtni, medtem ko je želja manjšine cloveške populacije, da bi bili minljivi in smrtni. Ko govorimo o smrti, vzporedno s tem rokujemo z dvema dejavnikoma, kot sta želja in strah. Marsikdo si želi, da bi ga bilo strah, ali pa da bi drugi ljudje živeli v strahu, in tako premagujejo svoj strah. Vecina ljudi želi premagati strah, tako da lahko sicer govorimo o prepletenosti želja in strahov, vendar je v nekem razmerju med željo in strahom nedvomno želja po „nestrahu“ mocnejša od želje po strahu. Ob tem spoznanju je potrebno dodati, da je želja po strahu prisotna v slehernem cloveku, bodisi da govorimo o svojem lastnem strahu bodisi o strahu drugih subjektov. Dober primer želje po obcutenju lastnega strahu je dejstvo, da mnogi ljudje radi gledajo in/ali berejo srhljivke ter grozljivke, in ce pri teh ni smrtnih žrtev, to ni prava grozljivka ali srhljivka. Mnogo ljudi ob gledanju tovrstnih filmov uživa v svojem pasivnem strahu, ki vkljucuje še vidik pozitivnih glavnih junakov, s katerimi se lahko poistovetijo (ali pa glavne pozitivne junake poistovetijo z ljubljeno znano osebo). Kot da bi se clovek šel nekakšno igro z lastnim strahom oziroma igro, katere namen je premagati svoj lastni strah ali ga disciplinirati. Obstajajo tudi ljudje, ki svojo smrt izzivajo, da bi s tem dejanjem zadali strahu dokoncen udarec. Ste se morda kdaj zamislili, kaj obcutite, ko se v vaši bližini pripeti huda prometna nesreca s smrtnim izidom? Katere misli vas takrat najpogosteje obletavajo? Na nek poseben nacin uživate v smrti te tuje osebe, ker se ob tem zavedate svojega živega obstoja, hkrati pa se zavedate lastne minljivosti. Svoje lastne smrti ne moremo poznati, za nas je smrt bolj kot ne interpersonalne narave. Prav zaradi tega dejstva se smrti tako zelo bojimo, ker nam je tako zelo nepoznana in tuja, toda ta tujek nosimo vedno (bolj v ospredju ali pa v ozadju) v sebi. Recimo, ko v našem telesu umrejo nekatere živcne celice v možganih, se teh smrti sploh ne zavedamo, ceprav so te živcne celice v naših možganih del naše osebnosti. Skratka, smrt nam je tako tuja kot znana. Za naše pojme je tako abstraktna kot konkretna. Kadar mislimo nase, je smrt za nas bolj abstraktne narave, in ko postaja v našem umu prevec konkretna, se miselno približujemo nesmrtnosti. Kot že omenjeno, je smrt nekakšen sinonim za nov zacetek, ki se zopet približuje nekemu koncu, da bi v prihodnosti zopet skocila v vlogo nekakšnega zacetka. Smrt je nekakšna zvezda stalnica, ki se pretvarja, da bi bila stalna, vecna in nepremagljiva. Smrt nas obere do kosti, saj je takšna hudodelka, kot jih le malo poznamo. Nenehno se nam nesramno in zahrbtno nasmiha. Tovrstni pogledi na smrt jo naredijo zlohotnejšo, kot pa dejansko je. Smrti nas je tako zelo strah, ker nas je strah njene podobe v našem umu. Posledica tega strahu se kaže v tem, da želimo vsaj ublažiti ta strah, tako da poskušamo spremeniti to podobo in njeno vsebinsko ozadje. Biti moramo cim bolj ustvarjalni in prežeti z zdravo ljubeznijo do samega sebe ter do naravne in družbene narave. S tem si omogocimo boljše izhodišce za kakovostnejše, mirnejše in pogumnejše življenje. Prisotnost smrti nas ne bi smela prekomerno preganjati, ampak nas mora pomiriti, kar je težje izvedljivo. Clovek je v našem civiliziranem svetu že prevec posegel v grenke izkušnje, da bi jih bil sposoben preoblikovati v sladke. Vsebinski predznak smrti je tako zelo negativno uravnan, da v njej ne vidimo niti trohice življenja vec, kar pa je iz prave logicne perspektive precej nepopolno in nedosledno razmišljanje. S tem, ko se konca nek proces, se že v istem trenutku rojevajo novi procesi, in tudi ta proces, ki se je navidezno koncal, še vedno obstaja, le da mu tega obstoja z našimi programiranimi vrednotami nocemo priznati. Ponavadi clovek doloceno stvar najprej opredeli, nato jo širi, vendar pri dojemanju smrti se širijo le strahovi, medtem ko se zdrava energija optimizma izgubi v mrtvem rokavu, od koder mnogokrat ni vrnitve. Smrt mnogokrat povežemo z nevarnostjo ali grožnjo, katerih pa se v dolocenem trenutku ne zavedamo. Toda ko ta trenutek mine, nas prejšnja nevarnost toliko bolj prizadene, saj se navsezadnje sprašujemo: „Le kaj bi bilo, ce …?“ Ko mislimo na smrt, si jo lahko predstavljamo kot neko vizualno nevšecno osebo, toda ta zožena miselnost je le navideznega znacaja, saj tako skrajno ozko ljudje vecinoma ne razmišljamo. V naši podzavesti (v ozadju) potekajo še drugi miselni vrtinci, do katerih se lahko dokopljemo, ce sprožimo upravljavca le-teh. Upravljavec v bistvu ureja, usmerja in doloca, katere uporabne misli naj bi se nahajale v zavesti (nekakšen back-end oziroma ozadje prihaja v front-end oziroma ospredje). Ta naš notranji upravljavec v bistvu tudi doloca predstavo o sebi in kako se bomo kazali drugim ljudem (drugi ljudje nas nato ovrednotijo in komunicirajo za nami ali pa tudi ne). Posameznik, ki je razvil ustrezne metode in orodja, da lahko komunicira s tem našim notranjim upravljavcem misli, si lahko s tem pridobi velikansko prednost. Obstajajo tudi dolocene miselnosti 
o smrti, ki so že pokrite z drugimi miselnostmi, in so zaradi tega zgodovinskega namena za dolocenega posameznika. Misel o smrti se od enega življenjskega obdobja do drugega mnogokrat 
precej razlikuje. Vsebinska teža fenomena smrti se v posameznikovem obstoju bolj ali manj spreminja, tako da lahko ugotavljamo razlike med otroškim, mladostniškim in odraslim dojemanjem smrti (npr. stari ljudje nad 70 let gledajo na smrt precej drugace kot dinamicni mladostniki). Ponavadi starejši ljudje pogosteje razmišljajo o smrti. Podobno ugotovitev lahko izpeljemo tudi za fenomen ljubezni, saj se intenziteta in vsebinska struktura misli o ljubezni od obdobja do obdobja razlikujeta. Ne moremo pa govoriti o porastu ali pojenjaju ljubezenskih custev pri razlicnih starostnih stopnjah. Misel o delu obicajno v razlicnih življenjskih obdobjih narašca, saj tudi v visoki starosti mnogi posamezniki razmišljajo o tem. Glede nadvlade je treba poudariti, da je ta ves cas bolj ali manj intenzivno prisotna.V visoki starosti se nadvlada nekoliko manj poudarjeno izraža. Pri misli o igri pa lahko ugotovimo, da je ta najbolj prisotna v zgodnji mladosti in najmanj v visoki starosti. Fenomen clovekovega obstajanja – smrt – je v bistvu polariziran odnos med življenjem in smrtjo ali pa smrtjo in življenjem. Pri prvem razmerju gre za prevlado pozitivnih misli 
o življenju nad smrtjo (biofilna miselnost), medtem ko drugo razmerje naklonjeno nekrofilni miselnosti. Ni treba posebej poudarjati, da je ta polarizacija med življenjem in smrtjo ali smrtjo in življenjem dinamicen kompleks miselnih koncentracij. Ni nujno, da je ta kompleks ali tvorba vedno konstantna. V dolocenem življenjskem obdobju lahko pride do vrtilnega trenutka (npr. socialni in/ali pravni spori, denarne težave) ali pa celo do skrajnega kopernikanskega obrata (npr. huda travma, izguba ljubljene osebe). Kolicina biofilne energije v bistvu nikoli ni popolnoma uravnotežena, vendar naj bi za dobro slehernega posameznika prevladovala. Podobno ugotovitev lahko izpeljemo tudi za kolicino nekrofilne energije. Ta naj ne bi imela pobude, saj bi to bilo v škodo slehernega posameznika in posledicno tudi za družbo. Zdi se, kot da sta polarizirana razmerja med življenjem in smrtjo ali smrtjo in življenjem, kljub mocni polariziranosti, zelo tesno povezana. Ta tesna povezanost med obema zelo pomembnima gradnikoma clovekovega obstajanja – smrt/življenje in življenje/smrt – je eksistencialno pomembna za preživetje posameznikov in posledicno za celotno cloveško vrsto. Polarizirano razmerje med življenjem in smrtjo nam daje potrebno bioenergijo za razlicna pozitivna dejanja in misli. Obratno razmerje pa v bistvu vzame potrebno bioenergijo. Zaradi vecje nazornosti bo na naslednji strani predstavljen model. 

 2.3.8.1 Slika 12: Dinamicni stopenjski polariziran hierarhogram življenja in smrti Slika 12 prikazuje dinamicni stopenjski polariziran hierarhogram življenja in smrti. Zdi se, kot da je polariziran fenomen clovekovega obstajanja smrt/življenje ali življenje/smrt v odnosu z drugimi polariziranimi fenomeni (igra/neigra, ljubezen/sovraštvo, svoboda/suženjstvo, delo/nedelo) v nadrejeni poziciji. V supozicijskem pomenu je ta ugotovitev pravilna, saj ta fenomen pomeni osnovo za nadaljnje bivanje. Z dinamicnega in razvojnega vidika se ta hierarhija spreminja, saj je polarizirana misel o smrti/življenju ali življenju/smrti v mnogih situacijah v ozadju, tako da prevladujejo polarizirane misli o ljubezni, delu, svobodi, igri itd. Empiricna in strukturna sestava misli ter posledicno miselnih koncentracij se lahko pod vplivom razlicnih situacij (dražljaji) in notranjih vsebin (avtobiografski spomin, vizija, poslanstvo) nenehno spreminja. Prihaja lahko do vzpostavitve številnih in raznolikih omrežij misli oziroma miselnih koncentracij, ki jih je možno v okviru casovnih zaporedij spremljati in analizirati. Supozicijsko omrežje misli oziroma miselnih koncentracij se lahko skozi razlicna casovna obdobja pojavlja v ospredje in postane nadrejeno vsem ostalim vsebinam (npr. huda bolezen, poškodba, nevarna situacija). Zaradi vecje nazornosti naj bo prikazan fiktivni primer spremembe omrežja miselne koncentracije skozi cas. 

2.3.8.2 Slika 13: Sprememba miselnih koncentracij skozi cas 
Slika 13 prikazuje spremembo miselnih koncentracij skozi cas. Ugotovimo lahko, da sta si omrežji za leti 2014 in 2016 identicni, medtem ko ima omrežje za leto 2015 precej drugacno empiricno sestavo in strukturno obliko. Do vzpostavitve omrežja za leto 2014 je prišlo zaradi smrtnega primera v družini. V letu 2015 oseba A spozna osebo B in se zaljubita. V letu 2016 oseba B umre v prometni nesreci. Oseba A žaluje in prihaja do vzpostavitve identicnega omrežja miselne koncentracije smrti. Tovrstne spremembe miselnih omrežij skozi cas je mogoce tudi podrobneje spremljati (npr. dnevno, tedensko). Vseh pet osnovnih fenomenov clovekovega obstajanja se je razvilo iz gona, za katerega je Ludwig Klages v svojem delu Charakterologie podal naslednjo opredelitev: „Gon je v bistvu obcutenje bolecine zaradi necesa, kar nam manjka, kar pa ima za posledico, da razvija samodejne gibe, ki se umirijo, ko se odpravi vrsta pomanjkljivosti.“7 Ena od glavnih pomanjkljivosti je dezorientiranost, saj je lahko clovek, ko je dezorientiran, tudi brez lastne ucinkovite in kakovostne identitete. Te osnovne cloveške fenomene bi lahko povezali s petimi svetovnimi idejami o cloveku, ki jih je Max Scheler predstavil v svojem delu Položaj cloveka v kozmosu.8 V omenjenem delu so predstavljene naslednje ideje: teisticna, Homo faber, Homo sapiens sapiens, dekadentna antropologija in postulatorni ateizem resnosti in odgovornosti. Iz teh svetovnih idej o cloveku bi lahko po skrbnih analizah izlušcili morebitne povezave med cloveškim fenomenom nadvlade in teisticno idejo o cloveku. Morda bi lahko celo ugotovili, ali teisticna ideja 
o cloveku izhaja iz želje po prevladi nad drugimi subjekti, kot je to že marsikdo mislil? V teh osnovnih fenomenih clovekovega obstajanja imamo opravka z mnogimi podskupinami. Religiozno mišljenje lahko mirne duše povežemo z osnovnimi cloveškimi fenomeni obstajanja, kot sta smrt in ljubezen, saj brez strahu pred smrtjo in brez želje po ljubezni clovek ne bi bil sposoben religioznega 
7 Klages, L. (1950). Grundlegung der Wissenschaft vom Ausdruck: MIT Schriftproben. Bouvier. 8 Scheler, M. (2008). The human place in the cosmos. Northwestern University Press. 
mišljenja in custvovanja. Misel o svobodi lahko izhaja iz osnovnega cloveškega fenomena dela. Ali bi clovek sploh štel cas, ce bi se vedno pocutil samo svobodnega? Ali bi clovek sploh štel cas, ce bi bil nesmrten? Verjetno do štetja casa nikoli ne bi prišlo?9 Tudi cas izhaja iz teh petih osnovnih cloveških fenomenov obstajanja (enako velja tudi za prostor, s katerim si clovek pomaga pri samozavedanju, saj se s pomocjo prostorov tako posamezniki kot tudi kolektivi orientirajo skozi vse svoje življenje). Skratka, ljubezen/sovraštvo, smrt/življenje, prevlada/suženjstvo, delo/nedelo, igra/neigra izhajajo iz gona. S pomocjo teh osnovnih polariziranih fenomenov obstajanja se posameznik zaveda samega sebe, in ko se zaveda samega sebe, se lažje orientira skozi svoje življenje. Bolj so v posamezniku razviti ti osnovni fenomeni, šibkejši je naravni instinkt (ali drugace povedano: mocnejše kot je samozavedanje, šibkejši je naravni instinkt). Osnovni fenomeni obstajanja niso zgolj obeležje clovekove eksistence, temvec so tudi sestavni del eksistence drugih živih bitij na Zemlji, s to razliko, da je naravni instinkt pri živalih mocnejši kot pri cloveku, kar jim zadošca za preživetje v naravni naravi. Samozavedanje (kolektivno in individualno) nam odkriva vrsto pomanjkljivosti in prednosti v našem popotništvu, kjer se nenehno srecujemo z eksistencnimi vprašanji, kot so npr. od kod prihajam, kam sem namenjen in do kod lahko grem? Prav slednje vprašanje nas še dodatno uvršca v okvire, ki jih mnogokrat ne priznavamo in pred katerimi celo bežimo. Ugodje in neugodje nenehno plapolata in sta pravzaprav eden od glavnih dejavnikov, ki uravnavata razlicne miselne koncentracije. Kaj vse clovek ni pripravljen narediti, da bi obcutil vsaj delcek nekega ugodja, da bi s tem ubežal smrtonosnim trenutkom neugodja? Misel na smrt ali misel o izgubljenosti povzrocata prevec gorja v notranjosti slehernega posameznika, kar pomeni, da tudi slehernemu kolektivu. Tudi tisti ljudje, ki radikalno zanikajo življenje, želijo ubežati neugodju s tem, da izsilijo predcasno smrt, ki naj bi prinesla ugodje ali pa vsaj prekinila to nevzdržno neugodje življenja. Miselna koncentracija se uravnava z notranjim in zunanjim okoljem. Notranje okolje je vse, kar se v telesu nekega posameznika zgodi, medtem ko je zunanje okolje narava (naravna in družbena narava), skratka vse, kar se izven posameznikovega telesa odvija. Mimika, gestikulacija, avtomatizmi in jezik so izrazna sredstva miselne koncentracije. Brez teh pokazateljev nikoli ne bi izvedeli za miselno koncentracijo. Miselna koncentracija je lahko enostaven ali pa tudi sestavljen kompleks pojavov, dogodkov, pravil, simbolov, stvari, oseb itd. Le-ta zavzame svojo pozicijo, ceprav je mnogokrat izpostavljena silovito nevarnim situacijam, ki lahko ogrozijo celo temeljne miselne koncentracije. Miselna koncentracija, ki je bolj sestavljene narave, je ponavadi bolj stabilna. To pomeni, da zavzema bolj stabilno miselno pozicijo, kar se seveda lahko izraža s samo 
9 Koncnost zaustavlja cas, medtem ko ga neskoncnost poganja. Bistvo neskoncnosti je permanentna akcija, medtem ko je bistvo koncnosti mirovanje. 
fizicno pozicijo posameznika. Miselna koncentracija bi lahko bila merilo za psihicno stabilnost oziroma miselno neprepustnost dolocenega posameznika, saj je psihicna stabilnost zelo relativna in v ožji povezavi s psihicno nestabilnostjo. Pri vrednotenju miselne koncentracije ne moremo mimo naše naravne in družbene narave, v kateri vladajo posebni zakoni. V kolikor miselna koncentracija blagodejno vpliva na posameznika ter na naravno in družbeno naravo, lahko govorimo o pozitivni miselni koncentraciji posameznika, ki jo lahko ocenimo kot stabilno, ce se ohranja in v pozitivnem smislu še razvija. O negativni miselni koncentraciji pa govorimo takrat, kadar deluje unicujoce na posameznika ter na naravno in družbeno naravo. Miselna koncentracija je dejansko nekakšna vsebina predstave in volje, saj usmerja našo voljo, in lahko trdimo, da je tvorba oziroma kompleks razlicnih miselnih impulzov, ki se v naših možganih organizirajo v bolj ali manj sestavljene oblike. Pogojno jo lahko primerjamo z mestnimi skupnostmi, kjer imamo opravka s pestrostjo in/ali monotonostjo razlicnih poslopij, s simetricnimi in/ali asimetricnimi cestami, s podobnimi in/ali nenavadnimi oblikami vrtov itd. Predstava pa je nekakšna posrednica med miselno koncentracijo in voljo posameznika, saj brez mocne predstave ni niti mocne volje. Volja je lahko ucinkovita in prodorna le takrat, kadar je miselna koncentracija cim bolj univerzalno in pragmaticno sestavljena ter ko je prevodnost med voljo in miselno koncentracijo, kar omogoca mocna predstava, cim manj motena. Miselne tvorbe z ekstremno preteklostno casovno projekcijo kopicijo informacije v skladu z naceli teh preteklostnih miselnih tvorb in preprecujejo vstop novim in zelo pomembnim informacijam. Informacije nam jemljejo energijo, vendar nas tudi polnijo. Ekstremna preteklostna casovna projekcija misli pa se na podlagi novih informacij okrepi tako, da unicuje aktualno in prihodnjo voljo (vizijo, smiselno preventivno voljo) dolocenega posameznika, kar se izraža tako, da sprejme posameznik vecino informacij v korist preteklostne volje in preteklostne miselne koncentracije. Prav to obeležje izredno slabo vpliva na slehernega posameznika in sleherno družbo. Psihoticni ljudje in tisti z emocionalno kugo so mnogokrat žrtve ekstremne preteklostne casovne projekcije, kar pomeni ekstremno preteklostno miselno koncentracijo. S tem je ustvarjena ekstremna pretekla volja, ki je silno neoprijemljive in konfuzne narave, saj je usmerjena v neko dogajanje, ki ga ni, vec ni in po vsej verjetnosti nikoli vec ne bo. Omenjeno dogajanje je bilo nekoc v posamezniku zelo mocno „vbrizgano“, saj ta oseba še danes živi v tem dogajanju in vecino novejših informacij prilagaja temu. Vsak posameznik je zelo pomemben, ceprav se na prvi pogled zdi, da je manj pomemben od družbe. Družba vsekakor oblikuje posameznika, vendar brez povezanih posameznikov ni organizirane družbe, ki vsebuje jasna pravila, ceprav se pogostokrat v kolektivna pravila vpletajo individualni poudarki. Na nek nacin razmišljamo in delujemo kot en glas, toda hkrati razmišljamo in delujemo na milijon in milijon razlicnih poti. Vsak clovek razmišlja o svojem dobrem bolj, kot pa je pripravljen misliti na kolektivno dobro. Ta vidik je pomemben v tolikšni meri, da organizirane družbe mnogokrat nimajo tolikšne moci, da bi usklajevale razmerja med individualnim in kolektivnim dobrom. Ta tehtnica gre sorazmerno izrazito v korist individualnega dobrega, ceprav se nagib k individualnemu dobremu stopenjsko razlikuje med razlicnimi strukturami ljudi. V tem vpogledu bi prihajalo do potrebe po ovrednotenju posameznika glede tega, „ali je dober, vmesna kategorija ali pa slab“. Preden bi lahko zadovoljivo ovrednotili pozitivnost dolocenega posameznika, bi najprej potrebovali ustrezno opredelitev. V tem delu naj bo predlagana opredelitev, da je posameznik dober oziroma pozitiven takrat, kadar deluje v dobro sebi, bližnjim, družbi in kolikor je možno v dobro narave, ali pa da se vsaj približuje zadovoljevanju omenjenih dimenzij. Uresnicevanje oziroma zadovoljevanje teh dimenzij je še posebej pomembno za prihodnje rodove, katerim naj bi zapustili ucinkovito in kakovostno oziroma eksistencialno pomembno orientacijo v življenju. Na osnovi dimenzij in pripadajocih lastnosti (npr. eticne vrednote, odnosi, razmerja, dogodki, situacije, procesi), bi bilo mogoce s pomocjo zapletene matrike ovrednotiti dolocenega posameznika glede tega, ali deluje v dobro ali slabo svetu, v katerem živi. Pripadajocim lastnostim bi morali dodeliti dolocene uteži, saj, ce odstopimo starejši osebi svoj sedež, je to plemenito dejanje, vendar ga kljub temu ne moremo enaciti s požrtvovalnostjo dolocene osebe, ki reši nekomu življenje. Okvirno oceno lastne osebnosti si lahko vsak posameznik že daje na osnovi (odgovorov) predstavljene opredelitve. 


2.3.8.3 Slika 14: Ocenjevalna matrika o pozitivnem/negativnem posamezniku 
Slika 14 prikazuje ocenjevalno matriko o pozitivnem/negativnem odnosu posameznika do sebe, bližnjih oziroma soljudi, socialne skupnosti oziroma družbe in narave.10 Osebe (P1, P2, P3, P4) so razdeljene v štiri socialne skupine (izvajalci ali delavci, srednji sloj, intelektualci in vodilne osebe). Že omenjene dimenzije (npr. dober odnos do sebe) so bile ovrednotene na osnovi 32 lastnosti (npr. osebnostni razvoj, pomoc ljudem, razvijanje idej za dobrobit skupnosti, nesodelovanje pri naravnih katastrofah) s tremi možnimi odnosi (rdeci trikotnik pomeni pozitiven odnos, ki ima vrednost petih tock; crni krog pomeni srednji odnos, ki ima vrednost treh tock; moder krog pomeni negativen odnos, ki ima vrednost nic tock).V primeru okvirne ocene lahko jasno ugotovimo, da je bilo najvec negativnih odnosov v dimenziji narave, najvecje število srednjih odnosov pa je bilo opaziti v dimenziji odnosa do samega sebe. Nenazadnje pa lahko opazimo najvecje število pozitivnih odnosov v dimenziji dobrega odnosa do soljudi. Na osnovi vzorca 16 ljudi iz razlicnih socialnih struktur lahko izpeljemo zanesljivo spoznanje, da imajo posamezniki najslabši odnos do narave, kar velja še zlasti za ljudi iz urbanega okolja. Po moji oceni bi bil vzorec lahko mnogo vecji, vendar bi kljub temu dobili podoben izid. Podatki z matrike so bili izvoženi v Excel, kar bo prikazano v nadaljevanju. 
10 10 analysis with apes, the actor process event scheme. (2008).Advances in Mixed Methods Research, 150–171. https://doi.org/10.4135/9780857024329.d13.   
2.3.8.3.1 Preglednica 1: Del izvoženih podatkov iz ocenjevalne matrike 

Izvajalci  P1  Negativen  27,6  29,6  35,7  54,6  
odnos  
Izvajalci  P1  Pozitiven  37,9  37  42,9  22,8  
odnos  


2.3.8.3.2 Slika 15: Pozitivni, srednji in negativni odnosi v odstotkih 
Preglednica 1 (delno) in Slika 15 prikazujeta pozitivne, srednje in negativne odnose posameznikov do sebe, soljudi, družbe in narave v odstotkih. Negativni odnosi do dimenzij so oznaceni z modro barvo, srednji odnosi so prikazani z rdeco barvo, medtem ko so pozitivni odnosi prikazani z oranžno barvo. Na osnovi prikazanega površinskega diagrama bi lahko sklepali, da je najvecji odstotek negativnih in najmanjši odstotek pozitivnih odnosov pri posameznikih iz skupine vodilnih oseb in izvajalcev. Skupina srednjega sloja se glede vrednosti odnosov nahaja v sredini. Najvecji odstotek pozitivnih in najmanjši odstotek negativnih odnosov imajo posamezniki iz skupine intelektualcev. Ob teh izidih je potrebno jasno poudariti, da po eni strani manjkajo dodeljene uteži za posamezne lastnosti, po drugi strani pa je potrebno opozoriti na dejstvo, da imajo dolocene socialne strukture boljše možnosti za osebnostni razvoj, medtem ko se nekateri posamezniki iz skupine izvajalcev borijo sleherni mesec za preživetje. Glede lastnosti sodelovanja pri socialnih in naravnih katastrofah je treba izpostaviti dejstvo, da mora doloceni posameznik praviloma zasesti zelo visok vodilni položaj, da lahko sprejema odlocitve, ki vodijo v katastrofo (npr. gospodarska kriminaliteta, postavitev nepotrebnega jedrskega reaktorja, ki povzroci jedrsko nesreco in zaradi katerega propade nekaj hektarjev dragocenih gozdov). Kot zakljucek tega poskusa ovrednotenja pozitivnih in negativnih posameznikov bi lahko dodali še zamisel, da bi povecali število lastnosti in preizkusne osebe prikljucili na detektor laži.   



2.3.9 Mitološke predstave 
Te so prastare in še danes prisotne v našem umu, saj se je iz njih nekako razvila današnja miselnost. V pradavnini so bile mitološke predstave zelo mocne. Cesar clovek v svojem obstoju ni mogel razumeti ali pravilno zaznati, je v njem oblikovalo misli o nadnaravnih fenomenih in božanstvih. V bistvu sodoben clovek to še vedno pocne, saj cesar ne zmore razložiti s pomocjo logike in znanosti, je zanj parapsihološki pojav (pripomniti velja, da se vcasih tovrstni pojavi zlorabljajo za razlicne goljufije). V dolgem procesu razvoja mišljenja cloveka se je razvil nov nacin. Koncno je clovek znal logicno obrazložiti dolocene skrivnostne sile, vendar so mitološke predstave kljub temu ostale. Mitološke predstave so se oblikovale zaradi dialoga med naravno naravo in clovekom, ki je bil pri tem bolj kot ne pasivni clen. Njegova pasivnost je v njem prebudila dokaz o obstoju naravne narave in lastne osebnosti, saj clovek v dialekticnih zakonitostih išce dokaze, ki jih na svoj nacin dokaže. Vcasih je celo prisiljen, da razišce ozadje teh dokazov. Teh obeležij mitološke predstave ne smemo zanemariti, saj ljudje še zdaj nosimo v sebi košcek zgodovine, ki izvira iz nam temne in nerazumljive praskupnosti. Ta košcek zgodovine, ki ga nosimo v sebi, ni nic drugega kot mitološka miselna koncentracija, ki bi jo lahko na prirejeni karti zelo nazorno oznacili s crno meglo, v katere notranjosti se nahajajo mitološki simboli, kot so krog, kvadrat, lunin srp, križ, lok, trikotnik, nebo, voda, zemlja, sonce, strela, ogenj, nož itd. Skratka, mitološke predstave pomenijo zametek naše miselnosti o božanstvih, znanostih, umetnostih, pisavah, jezikih in drugih simbolih. V nadaljevanju bo predstavljena snov o simbolih, ki pomembno vplivajo tako na miselnost in razvoj posameznika kot tudi na razvoj družbe. 


2.4 Semiotika inSimboli 
Semiotika je splošni nauk o znakih, ki vkljucuje tri discipline (Sruk, V., 1980):11 
1.
 Sintaktika preucuje medsebojne odnose oziroma razmerja med znaki. 

2.
 Semantika proucuje odnose znakov z vidika tistega, kar pomenijo oziroma oznacujejo. V jezikoslovju to pomeni, da se ukvarja s pomeni besed in njihovim spreminjanjem. Kljucna pojma semantike sta pomen in resnica. Rudolf Carnap je izpeljal razliko med deskriptivno in cisto semantiko. 


11 Sruk, V. (1980).Filozofsko Izrazje in repertorij. Pomurska zalozba. 
a.Deskriptivna semantika je empiricna znanost, ki opisuje in analizira semanticne znacilnosti zgodovinsko danih jezikov. Ta se deli na: 
-
 Posebne opisne semantike, ki preucujejo posamezne zgodovinsko dane jezike. 

-
 Splošno opisno semantiko, ki preucuje, kar je skupno vsem tem jezikom. 

b.
 Cista semantika pa je neempiricna filozofska disciplina, ki se ukvarja s konstruiranjem in analizo semanticnih sistemov. Ti sistemi so lahko podobni nekemu zgodovinskemu jeziku ali pa povsem izmišljeni. 

c.
Poleg teh dveh vej ostane še splošna semantika, ki proucuje pomene besed v obicajnem govoru, politiki, filozofiji in religiji, z namenom razkrivanja jezikovnih zmedenosti in prevar ter prispevanja k ustvarjanju boljšega jezika, ki bi omogocil uspešnejše sporazumevanje med ljudmi. 

d.
 Semanticna logika se ukvarja z raziskovanjem pomena in vrednosti izraza, tako imenovanega logicnega kalkula, katerega temeljno merilo je splošna veljavnost. Ta omogoca skozi ustrezni postopek odstranitev vseh tistih prvin in sestavin, ki jih je mogoce opredeliti kot nesmiselne (glej Prava izjava – Ludwig Wittgenstein!).12 


3. Pragmatika se ukvarja z odnosi znakov z vidika njihove uporabnosti oziroma s stališca tistih, ki jih uporabljajo. Utemeljitelj splošne teorije o znakih Charles Morris (Foundations of the Theory of Signs) je oblikoval zgornjo delitev, ki je bila pozneje splošno sprejeta, zlasti zato, ker sta jo osvojila Alfred Tarski in Rudolf Carnap, najvecji avtoriteti sodobne logike. Po Morrisovem mnenju je semiotika splošna metodologija znanosti, ki lahko vkljucuje velik del znanstvenih snovanj, od matematike in logike do družboslovja.13 V Franciji je semiologijo utemeljil Ferdinand de Saussure. Nekateri avtorji splošni nauk o znakih imenujejo tudi semantologija ali semaziologija. Celotno podrocje simbolne logike, logistike, semantike ipd. je v zadnjih letih doživelo buren razvoj in nenehne spremembe. Semaziologija je splošni nauk o pomenih in znakih ter o razvoju in spreminjanju pomenov besed (leksikologija). 
2.4.1 Simboli 
Simboli so za cloveštvo najpomembnejši znaki, ki modelirajo in usmerjajo družbo ter s tem vplivajo na clovekove kognitivne procese (dokaz za to trditev lahko najdemo v delovanju množicnih medijev, zlasti pri ekonomskih propagandnih programih). Simboli so v bistvu nekakšne kode pozitivnih, indiferentnih in negativnih kolektivnih in/ali individualnih izkušenj (prepoznavni znaki širše vsebine) ter tudi oznacevalci temeljnih vrednot. 
12 Lange, E. M. (1996). Ludwig Wittgenstein - Logisch-Philosophische Abhandlung Ein Einfuhrender Kommentar in den “Tractatus” Ernst Michael Lange. Schoningh. 13 Morris, C. (1970). Foundations of the theory of signs: (12. Impr.). Univ. of Chicago Press. 
Vpliv simbolov na družbo in posameznika je vecji, kot bi si želeli priznati. V tem kontekstu je kljucnega pomena ucinkovita predstavitev pozitivnega razmerja med dobrimi/pozitivnimi in slabimi/negativnimi simboli, saj v osnovi vsa cloveška kultura temelji na principu bipolarnosti, ki je prisotna tudi pri vrednotah. Vrednote so nepogrešljiv del simbolnih pomenov, s katerimi lahko oznacimo kvalitete in lastnosti pri ljudeh in stvareh. Parne predstave so naše prve izkušnje, ki se v nadaljnjem posameznikovem razvoju povežejo v simbolne sisteme – torej v bistvu tudi v sisteme vrednot (npr. parna simbolna predstava preide v triado: Bog – Hudic . Bog – Pravica – Hudic . Dobro – Pravica – Slabo). Simbolni sistemi so lahko parni, triadni, tetradni, pentagonalni, heksagonalni ali multipli. Simboli so pogosto dvojno ali veckrat kodirani: najprej na podlagi temeljnih analogij in asociacij. Znotraj miselnega sistema ali omrežja imajo simboli svoj korespondentni položaj in so povezani z drugimi simboli. Simbolni sistemi se ob (situacijskih) dražljajih prikazujejo kot asociacije, ki že predstavljajo osnovne odlocitvene platforme (npr. ucinek prvega vtisa: v osebi prepoznamo zgolj tuje lastnosti in ji zato ne moremo zaupati). Ob nenehni vkljucenosti posameznika v lastni jaz in v družbeno sfero so zelo pomembne pozitivne asociacije, saj lahko njihovo pomanjkanje vodi do negativne asociativne verige, kar posameznika prikrajša za pozitivno življenjsko energijo (razen, ce posameznik uživa v negativnih dogodkih in stvareh). Verige pozitivnih in negativnih asociacij vkljucujejo živa bitja (npr. osebe, živali, rastline), predmete, dogodke, pojave in nenazadnje tudi pravila, ki urejajo razlicne odnose. Asociacije so funkcionalne zveze med psihicnimi pojavi, pridobljenimi z izkušnjami ali ucenjem, pri cemer pojav enega teži k priklicu drugega (Wolman, 1973).14 Asociacije so v najširšem smislu funkcionalne zveze med duševnimi vsebinami ali besedno­motoricnimi akti (Pecjak, 1977).15 Asociativni zakoni so: 
a.
Zakon sticnosti: Dogodek priklice drug dogodek, ce sta se v preteklosti pojavljala skupaj. 

b.
 Zakon podobnosti: Dogodek priklice podoben dogodek. 

c.
Zakon kontrasta: Dogodek priklice nasproten dogodek. Vrste asociacij: 

a.
Proste asociacije: Potekajo zgolj na podlagi asociativnih zakonov. 

b. 
Vezane ali nadzorovane asociacije: Usmerjajo jih posebni dejavniki. 

c.
Kontinuirane asociacije: Vse besede, ki posamezniku pridejo na misel v doloceni casovni enoti. Zelo pogosto se srecujemo z asociativnimi spodbudami v obliki simbolov, ki se pogosto pojavljajo v vsakdanjem življenju. Tovrstne asociativne spodbude se lahko izrazijo tudi v kompleksnejših oblikah in vsebinah, kot so omrežja simbolov, znotraj katerih lahko odkrijemo bolj ali manj stabilne hierarhije. 


14 Wolman, B. B. (1973). Handbook of general psychology. Benjamin B. Wolman, editor. Prentice-Hall. 15 Pecjak, V. (1977).Psihologija Spoznavanja. Drzavna zalozba Slovenije. 
Simboli lahko predstavljajo asociativne misli in miselna omrežja, ki so rezultat besednih, slušnih, tipnih, olfaktoricnih, slikovnih in drugih vrst asociativnih spodbud. Nastopajo lahko v obliki bolj ali manj mocnih dražljajev ali kot izhodne enote. Njihov pomen je za posameznika in/ali družbo lahko izrazito negativen, nevtralen ali zelo pozitiven. 
Sprožijo pojmovne, pojavne in dogodkovne asociativne verige, ki so podvržene empiricnim pravilom in asociativnim zakonom. V teh verigah se pojavljajo razlicne vrste asociacij, kot so: 
a.
proste, 

b.
 vezane ali nadzorovane, 

c.
kontinuirane asociacije. 


Nekatere asociacije so podobne omrežnim sistemom, medtem ko so druge nekakšni prosto lebdeci korelati, ki jih v doloceni casovni in prostorski dinamiki ni mogoce sistemsko razporediti. 
Pozitivne, nevtralne in negativne asociacije so povezane z našim spominskim prostorom, kjer so shranjene tudi izkušnje, ki so lahko individualnega ali kolektivnega znacaja. Kolektivne izkušnje so z vidika ožje in/ali širše družbe že preverjene in imajo dolgo zgodovinsko pot za sabo. Te izkušnje lahko predstavljajo dejstvo za doloceno skupino ljudi, vendar niso nujno merodajne za številne posameznike ali celo širšo družbo. 
V nadaljevanju si oglejmo proces predelave dražljajev v asociacije. 


2.4.2 Slika 16: Proces predelave dražljajev in primer asociativne verige 
Slika 16 prikazuje proces pretvorbe razlicnih dražljajev v pozitivne in negativne asociacije, ki kot takšne izstopajo iz sistema (glej zgornji del slike 16), ter primer asociativne verige (glej spodnji del slike 16). Pri pretvorbi dražljajev v miselne asociacije ima kljucno vlogo avtobiografski spomin, ki vsebuje raznovrstne podatke in informacije o tem, kako posameznik doživlja lastno osebnost v odnosu do preostalega sveta (npr. živa bitja, predmeti, pojavi, dogodki, pravila). 
Avtobiografski spomin se intenzivno gradi skozi vse življenje, pri cemer so v ospredju življenjske prelomnice in drugi manj izraziti dogodki. Spodnji del slike 16 prikazuje primer pozitivnega scenarija za asociacije, povezane z osebami. Pri tem gre za nadvlado pozitivnih asociacij nad negativnimi, pri cemer je koncni izid krepitev ega. V navezi z opisanim procesom je treba opozoriti na kategorije simbolnega pomena (Musek, J., 1990), ki vkljucujejo naslednje:16 
a.
 Upanje - spoznanje: to asociacijo lahko s kolektivnega in individualnega vidika priklicejo simboli, kot so iskra, žarek, luc. 

b.
 Lepota: to asociacijo lahko s kolektivnega in individualnega vidika priklicejo simboli, kot so roža, cvet, vrtnica. 

c.
 Smrt - žalost: to asociacijo lahko s kolektivnega in individualnega vidika priklicejo simboli, kot so krsta, crna barva, križ. 

d.
 Marljivost: to asociacijo lahko s kolektivnega in individualnega vidika prikliceta simbola mravlja in cebela. 

e.
 Zacetek - rojstvo: to asociacijo lahko s kolektivnega in individualnega vidika priklicejo simboli, kot so jutro, cvetni popek, pomlad, zarja, sonce. 

f.
 Ujetost - suženjstvo: to asociacijo lahko s kolektivnega in individualnega vidika prikliceta simbola okovi in kletka. 

g.
 Življenje - svoboda: to asociacijo lahko s kolektivnega in individualnega vidika priklicejo simboli, kot so svetloba, sonce, ptica, voda. 

h.
 Ljubezen: to asociacijo lahko s kolektivnega in individualnega vidika prikliceta simbola rdeca barva in srce. 

i.
 Samota - depresivnost: to asociacijo lahko s kolektivnega in individualnega vidika prikliceta simbola pušcava in tema. 

j.
 Moc: to asociacijo lahko s kolektivnega in individualnega vidika prikliceta simbola lev in ogenj. 

k. 
Trpljenje - zlo: to asociacijo lahko s kolektivnega in individualnega vidika prikliceta simbola kri in rana (npr. pet Kristusovih ran). K navedenim kategorijam simbolnega pomena lahko dodamo še naslednje pojme: 

l.
 Mir: to asociacijo lahko s kolektivnega in individualnega vidika priklicejo simboli, kot so beli golob, prelomljena puška, mavricna zastava, V-znak, beli mak, pipa (miru). 

m.
 Bogastvo: to asociacijo lahko s kolektivnega in individualnega vidika priklicejo simboli, kot so školjka, vaza, prašic, želva. 

n.
 Sreca: to asociacijo lahko s kolektivnega in individualnega vidika priklicejo simboli, kot so pikapolonica, štiriperesna deteljica, dimnikar. 


16 Glej vir: Musek, J. (1990).Simboli, Kultura, Ljudje. Znanstveni institut Filozofske fakultete. 
o.
 Zdravje: to asociacijo lahko s kolektivnega in individualnega vidika priklicejo naslednji simboli, kot so kaca (ovita okoli palice), Olan Rei, kljuc celjenja. 

p.
 Sovraštvo: to asociacijo lahko s kolektivnega in individualnega vidika priklicejo naslednji simboli, kot so kljukasti križ (obrnjen v desno smer), pentagram (ki ima lahko tudi drug pomen), hudic, demon, pošast. 

r. 
Tehnologija in tehnika: to asociacijo lahko s kolektivnega in individualnega vidika priklicejo naslednji simboli, kot so racunalnik, telefon, elektronska vezja. Gre za novodobne simbole, katerih pomen, še posebej v sanjah, zaenkrat ne znamo zadovoljivo interpretirati, saj gre za uporabne in potrošniške izdelke. Njihov pomen s kolektivnega in individualnega vidika je vecplasten in zelo konkreten oziroma uporaben, zato le stežka dolocimo prenesene pomene (npr. telefon lahko pomeni komunikacijo na daljavo, neiskrenost, poslovnost, potrošništvo). 

s.
 Erotika - spolnost: to asociacijo lahko s kolektivnega in individualnega vidika priklicejo naslednji simboli, kot so palica, kladivo, mašna, trikotnik, hrenovka, krog s pušcico. Zdi se, da bi lahko navedli še mnogo drugih kategorij simbolnega pomena, vendar lahko že z omenjenimi nazorno opišemo in/ali orišemo posameznike ter celo kolektive. Na podlagi takšnih in podobnih asociativnih verig je mogoce oblikovati miselna oziroma simbolna omrežja, kar bo prikazano nekoliko kasneje. Simboli se lahko uvršcajo v informacijsko piramido kot koncept, ki vkljucuje vse druge gradnike informacij, torej razlicne vrste podatkov in podatkovnih vzorcev. Simboli lahko oznacujejo živa bitja (osebe, živali ipd.), objekte (stavbe, športne površine), potek, postopke, procese, stvarne vsebine, smisel, spoznanja, custva, pokrajine, mesta, države itd. Podrocje simbolov je zelo raznoliko in jih lahko razvrstimo v naslednje skupine: 

a.
Jezikoslovje: Simbol kot deloma nedogovorjen ali popolnoma dogovorjen znak, ki ima v ožjem smislu bolj individualni pomen (se opira na subjektivne izkušnje) ali pa v širšem smislu bolj kolektivni pomen (se opira na kolektivne izkušnje in kolektivni razvoj). 

b.
 Formalni znaki: Simbol ima nedvoumen in natancen pomen brez globlje vsebine. 

c. 
Antropologija in psihoanaliza: Simbol se obravnava kot predmet znanstvenega raziskovanja, kjer se preucuje njegov pomen v okviru vere, mitov, umetnosti, sanj itd. 

d.
 Filozofija: Simbol je spoznavni znak enostavne oblike, a z bogato in globoko vsebino. 

e.
Religija: Simbol izraža doloceno miselno jedro, ki se še posebej izraža slikovno in s števili. V religiji so simboli konstitutivne prvine religioznega prepoznavanja, jezika in dejanj. 

f.
 Mitologija: Simbol predstavlja notranjo in duhovno resnico, s pomocjo katere se zavest lahko transformira in širi. 

g.
 Književnost: Simbol se vecinoma nanaša na dolocen predmet, ki simbolizira drug predmet (prihaja do prenesenih pomenov). 

h.
 Medicina: Simboli imajo svoj sedež v tako imenovanih Brodmannovih arealih, ki so središca za opticno zaznavanje. V primeru poškodbe teh arealov lahko pride do agnozije, ki osebi onemogoca razumevanje simbolov (oseba vidi predmet, vendar ne razume njegovega pomena). 

i.
Psihologija: Simbol se obravnava kot odnos med zavestnim in podzavestnim dojemanjem življenja na razlicnih ravneh (npr. libidni, vsakdanji, intelektualni). 

j.
 Družbene vede: Poudarek simbola je v kolektivnem dogovoru in dojemanju. 

k.
 Umetnost: Simbol je spremljevalec umetniških stvaritev, ki vpliva na vsebinsko globino in usmeritev. 

l.
Naravoslovne vede in matematika: Simbol se uporablja kot nosilec jasnega pomena, ki se preoblikuje v smisel (npr. razlicne formule). 

m.
Politika: Simbol predstavlja dolocene države, politicne stranke, ustavnopravne vsebine itd. 

n.
 Orientacija: Simbol se uporablja kot sredstvo za boljšo orientacijo pri gibanju ljudi (npr. prometni znaki, markacije v gorah). 

o.
 Gospodarstvo: Simbol se uporablja kot poslovno sredstvo za ustvarjanje vecjih poslovnih ucinkov, zlasti na trgu, pogosto s pomocjo takticne in strateške ekonomske propagande. 

p. 
Tehnologija in tehnika: Simbol ponazarja dele in sisteme s pomocjo poenostavljenih diagramov in ikon. Ti simboli imajo nedvoumen pomen in lahko predstavljajo razlicne pomembne tehnicne izdelke. 

q.
 Simbolika poklicev: Simbol ima vlogo tradicije in ucinka prepoznavanja (npr. tehtnica predstavlja pravne znanosti). 

r.
Šport: Simbol lahko ponazarja uspeh, doloceno taktiko, potek dogajanja ali neuspeh (npr. zlata kolajna pomeni izjemen dosežek na dolocenem športnem dogodku). 

s.
 Geografija: Simbol se uporablja v prakticnem smislu na izdelkih zemeljskih upodobitev (npr. zemljevidi, globusi, geografski objekti). Pomen simbolov je mogoce dodatno poglobiti na razlicna podpodrocja, kot so simbolika barv, gestikulacija, mimika, numerologija, astrologija, heraldika, genealogija, pisave, piktogrami, tajni znaki, simbolika kovancev in simbolika znamk. Skratka, v hierarhologiji simboli niso zgolj znaki, temvec lahko znotraj informacijske hierarhije predstavljajo zelo mocne koncepte. Ti koncepti lahko vkljucujejo raznovrstne podatke in v ustreznih povezavah tvorijo informacije ter celo znanje. Takšni koncepti mocno vplivajo tako na miselno 


koncentracijo posameznika kot tudi na delovanje družbe. En sam simbol je lahko dovolj, da sproži pomembne odlocitve na razlicnih ravneh življenja, na primer: 
a.
Libidni nivo: izbira partnerja, 

b. 
Vsakdanji nivo: nakup izdelka, 

c.
Filozofsko-intelektualni nivo: uporaba dolocene teorije pri znanstvenoraziskovalnem delu ali nova zamisel za reševanje problema. Zelo mocni kolektivni simboli, kot so križ, krog, trikotnik ali beli golob, pri posamezniku pogosto nimajo posebnega empiricnega individualnega pomena, saj posameznik kolektivno vsebino sprejme kot dejstvo. Drugace pa je pri simbolih, ki se navezujejo na bolj ali manj intenzivne subjektivne izkušnje posameznika. Pri takšnih simbolih gre za zapleten odnos v kontekstu z drugimi simboli, dogodki, pojavi, pravili, osebami itd. Takšen zapleten odnos lahko poimenujemo individualno simbolno omrežje, znotraj katerega se ne nahajajo le simboli, temvec tudi drugi gradniki informacijske hierarhije. Za vecjo nazornost bo v nadaljevanju predstavljena preprosta raziskava, ki je bila izvedena v letih 1998/1999 v knjižnicnem okolju. 



2.4.3 Izgradnja in kvalitativna analiza miselnega oziroma simbolnega omrežja 
V zgošceni obliki bo opisana in orisana izgradnja miselnega oziroma simbolnega omrežja (v nadaljevanju: simbolno omrežje). Postopek je lahko za manj izkušenega bralca nekoliko zapleten, zato je smiselno, da ga prikažemo po korakih. 
1. korak: Glavni namen 
Merjenje odnosa do nekaterih stimulativnih simbolov/besed in asociacij oziroma merjenje pozitivnega videnja sveta tako množice kot tudi posameznikov. 
Najprej se ugotavljajo asociativne besede na podlagi 15 stimulativnih simbolov/besed, nato sledi ovrednotenje tako stimulativnih simbolov/besed kot tudi asociativnih besed. V raziskavi je bil uporabljen vzorec velikosti N = 30 vprašancev, pretežno študentk in študentov bibliotekarstva. Raziskava je bila izvedena v letih 1998/1999. 
V vzorcu 15 stimulativnih pojmov se nahaja nekaj izrazito mocnih simbolov (npr. sonce, ljubezen, sovraštvo, voda, cvetlica, gozd in pokopališce), medtem ko so ostali stimulativni pojmi povezani z vsakdanjim življenjem (npr. rekreacija, denar, obleka) in knjižnicnim okoljem (npr. knjiga, citalnica, racunalnik, knjižnicar, knjižnica). 
Simboli lahko delujejo bodisi kot stimulativni pojmi, ki sprožijo asociacijo simbola ali celo simbolne kategorije (npr. pokopališce . smrt), bodisi kot koncni izid ali asociacija (npr. denar . sreca). 
Za boljšo preglednost obravnavane snovi naj bo na naslednji strani predstavljena preglednica o ovrednotenih stimulativnih in asociativnih pojmih. 
2.4.3.1 Preglednica 2: Ovrednoteni stimulativni simboli/besede in in ovrednotene asociativne besede (N = 30) 
Število  Stimulativne besede (S)  Prva evalvacija (E1)  Pogostejši asociativni pojmi  Druga evalvacija (E2)  Raznovrstnost asociacij (RA)  Klasifikacija simbolov (Ks)  Klasifikacija asociacij (Ka)  
1 Sonce  134 Toplota  110  15  5  1  
2 Rekreacija  115Šport  82  12  2  2  
3 Knjižnica  107 Branje  93  9  9  2  
4 Cvetlica  119 Vrtnica  90  19  6  6  
5 Denar  71 Denarnica  56  19  8  8  
6 Knjiga  124 Roman  108  14  8  8  
7 Voda  126 Življenje  81  17  5  7  
8 Pokopališce  -48 Smrt  -2  12  9  7  
9 Knjižnicar  66 Clovek  68  12  4  6  
10 Gozd  114 Drevesa  102  12  6  6  
11 Sovraštvo  -102 Ljubezen  -79  15  3  3  
12 Racunalnik  66 Internet  68  18  8  8  
13 Ljubezen  123 Družina  77  15  3  4  
14 Obleka  56 Trgovina  49  14  8  9  
15 Citalnica  64 Ucenje  73  12  9  2  
Vsote  /  1135  /  976  215  /  /  


2.4.3.2 Slika 17: Stolpni diagram ovrednotenih stimulativnih in asociativnih besed 
Preglednica 2 prikazuje ovrednotene stimulativne simbole/besede in ovrednotene asociativne besede, ki so nastale na podlagi spraševanja 30 preizkusnih oseb (velikost vzorca N = 30), medtem ko slika 17 prikazuje stolpcni diagram ovrednotenih stimulativnih in asociativnih besed. 
Preizkusne osebe so najprej na osnovi 15 stimulativnih besed oziroma simbolov (npr. stimulativni pojmi rekreacija, knjižnica, knjižnicar, citalnica, racunalnik, denar in obleka; ljubezen in sovraštvo lahko obravnavamo kot simbolni kategoriji, medtem ko pojmi sonce, cvetlica, gozd, voda, pokopališce, knjiga predstavljajo mocne simbole) dolocile asociativne besede. Nato so preizkusne osebe najprej na lestvici od -5 do +5 (-5, -4, -3, -2, -1, 0, 1, 2, 3, 4, 5) ovrednotile stimulativne simbole/besede, v nadaljevanju pa tudi lastne asociativne besede. 
Besede, ki so bile ovrednotene od -5 do -1, so po mnenju preizkusnih oseb imele negativen pomen. Besede, ovrednotene z "0", so bile interpretirane kot nevtralne, medtem ko so besede z vrednostmi od +1 do +5 po njihovem mnenju imele pozitiven pomen. 
Najvišje vrednosti po prvem ovrednotenju (glej preglednico 2) so dosegli stimulativni simboli, kot so SONCE (E1 = +134), VODA (E1 = +126), KNJIGA (E1 = +124), CVETLICA (E1 = +119), GOZD (E1 = +114) ipd., medtem ko je bil stimulativni simbol POKOPALIŠCE ovrednoten kot E1 = -48 (zelo negativno). 
Nekatere stimulativne besede so bile prav tako visoko ovrednotene, npr. REKREACIJA (E1 = +115), LJUBEZEN (E1 = +123), medtem ko je bila stimulativna beseda SOVRAŠTVO (E1 = -102) ovrednotena zelo negativno. 
Stimulativne simbole/besede in asociacije (simboli/besede) so bile razvršcene v poseben številcni klasifikacijski sistem od 1 do 11 (glej preglednico 2 – v skupinah 10 in 11 ni bilo predstavnikov, saj gre za lasten izdelek). 
V preglednici 2 so navedeni tudi podatki o pogostejših oziroma najpogostejših asociativnih pojmih (PS), ovrednotenih asociativnih besedah (E2) in klasifikacijah stimulativnih in asociativnih besed (Ks, Ka). 
Preden preidemo na zgošcen opis slike 15, naj bo ta klasifikacijski sistem zgolj na kratko predstavljen: 
Univerzalna klasifikacija besednih in nebesednih simbolov/besed 
1. Fizikalna lastnost (FL) V to skupino simbolov/besed spadajo naslednji pojmi: 
a.
Fizikalni/kemijski procesi/pojavi, kot so npr. dež, ogenj, gorenje, toplota, mraz, hrup, svetloba, tema, sneg. 

b.
 Pozornostne lastnosti, kot so vonjavne, slušne, vidne in tipne manifestacije. 


2.
 Storilnostna lastnost (StL) 

Sem uvršcamo clovekove fizicne in psihološke dejavnosti, ki izzovejo pozitiven ali negativen napor (igranje, ucenje, delo, pisanje, šport). 

3.
 Psihološka lastnost (PL) V to kategorijo uvršcamo clovekove pozitivne ali negativne psihološke manifestacije v vsakdanjem življenju, kot so custva, obcutki, strahovi, želje, mišljenje (veselje, ljubezen, sovraštvo, zadovoljstvo, ugodje itd.). 

4.
 Socialna lastnost (SL) V to skupino simbolov uvršcamo clovekove družbene interakcije z drugimi ljudmi (družina, prijatelji, komunikacija, pogovor, družbeni shodi, poklici itd.). 

5.
 Neživa naravna lastnost (NNL) NNL opisuje simbole, ki predstavljajo materialno oziroma neživo naravo (npr. kamen, kvadrat, nebesna telesa, kovine, tekoce snovi, plini, kristali). 

6.
 Živa naravna lastnost (ZNL) V to skupino uvršcamo živa bitja in njihove dele (npr. rastline, živali, ljudi, roke, rep, listje, oci). 

7.
 Zdravstvena biološka lastnost (ZBL) V ZBL uvršcamo zdravstveno stanje živih bitij (zdravje, bolezen, življenje, smrt, stres itd.). 

8.
 Produkti ljudi in pomembne osebnosti (PmiO) V PmiO uvršcamo materialne (Pm) in intelektualne (Pi) stvaritve ljudi in znanja: 


a.
Npr. knjiga je Pm, roman je Pi, avto je Pm, nacrt za avto je Pi. 

b.
 Sem sodijo tudi metode, metodologije, strateški nacrti ter znamenite in manj znamenite osebnosti. 


9.
 Institucije in njihovi deli (ID) V to skupino uvršcamo razne družbene institucije in njihove dele (npr. države, pokrajine, cerkev, pokopališce, športno društvo, nogometno igrišce). 

10.
 Obdobja (npr. letni casi, zgodovina) in kombinirane asociacije (KA) V to skupino klasificiramo simbole, ki jih ni mogoce eksplicitno dolociti, temvec so sestavljeni iz enega ali vec clenov (npr. strah pred nastopom predstavlja PL v razmerju z SL, razna zgodovinska obdobja, ki so bila prelomna za svet in cloveka). 

11.
 Neopredeljene asociacije (NA) ali asociacije odprte skupine V to kategorijo uvršcamo simbole, ki so novejšega datuma ali pa jih ni mogoce natancneje klasificirati (npr. razlicne nove skovanke). Na osnovi te klasifikacije je možno preuciti raznovrstnost asociativnih besed, ki so rezultat odzivov 30 preizkusnih oseb, ki so podajale povratne informacije o stimulativnih pojmih. Zdaj, kot obljubljeno, sledi opis slike 17. 


Besede, kot so sonce, gozd, cvetlica, knjiga, voda idr. (gre predvsem za naravne motive), dosegajo visoke ocene, medtem ko druge besede, kot so denar, obleka, racunalnik idr. (gre predvsem za pojme, povezane z družbenim statusom in poslovanjem), dosegajo nižje vrednosti. Besede, kot so knjiga, knjižnica, citalnica, imajo precej visoke vrednosti, saj je bila vecina preizkusnih oseb s podrocja bibliotekarstva. Prav zaradi tega visoke ocene za te pojme ne presenecajo. Povsem drugacno sliko bi dobili, ce bi tovrstno raziskavo izvedli v drugem sociološkem okolju (npr. v proizvodnem obratu). S klasifikacijskega vidika je potrebno poudariti, da so najbolj zastopane asociativne besede s podrocja 8 (gre za simbole/besede, ki predstavljajo še zlasti clovekove proizvode, tako intelektualne, npr. roman, kot tudi materialne, npr. racunalnik). Na splošno velja težnja, da stimulativne besede, ki so bile izrazito pozitivno ovrednotene (npr. sonce E1=+134, voda E1=+126), po ovrednotenju ustreznih asociativnih besed dosežejo nižje vrednosti (npr. asociacije na stimulacijo sonca so dosegle vrednost E2=+110, asociacije na vodo E2=+81). Nasprotno pa velja za negativno ovrednotene stimulativne besede, saj ovrednotene asociativne besede dosegajo višje vrednosti (npr. pokopališce E1=-48 . asociacije E2=-2, sovraštvo E1=-102 
. asociacije E2=-79). Pri bolj nevtralnih pojmih bi lahko predpostavili, da bodo tudi vrednosti asociacij dajale približno iste vrednosti (tega v tej raziskavi ni bilo mogoce ugotoviti, ker je bil po eni strani vzorec premajhen, po drugi strani pa ni bilo ponujenih izrazito nevtralnih stimulativnih besed, npr. verifikacija, uslužbenec). Pri vecjem vzorcu, npr. N = 500 - 10000 ljudi, bi bilo mogoce dokazati, da posamezniki z mocnejšimi bipolarnimi motnjami ali hujšimi oblikami depresije idr. psihicnih motenj praviloma dajejo tako za stimulativne simbole/besede kot tudi za asociacije obcutno nižje ocene kot povprecna množica. Prav tako bi bilo mogoce na podlagi vecjega vzorca in razlicnih socioloških okolij dokazati, da visoka stopnja distresa v družbi vpliva na nižje ocene ljudi glede stimulativnih simbolov/besed in asociacij. V nadaljevanju tovrstne raziskave bi bilo smiselno uporabiti asociativne besede kot stimulativne in ves že predstavljeni in znani postopek ponoviti, da bi lahko dobili verigo asociacij najmanj do treh clenov: S1 . A1 . A2 . S2 . A2 . S3 . A3 . ... S1: stimulativne besede (izhodišce), A1: asociacije na S1, A1 v nadaljevanju postaja S2: asociativne besede so v nadaljevanju preizkusov uporabljene kot stimulativne besede, A2: asociacije na S2, A2 uporabimo v nadaljevanju kot S3, A3: asociacije na S3 itd. Še bolj natancno sliko o doživljanju simbolov/besed bi dobili, ce bi podaljšali asociativne verige npr. na sedem clenov (S1..S7 . A1..A7). Takšen pristop bi zahteval odlicno organizirano znanstveno dejavnost, kakovostne racunalniške programe za obdelavo in analizo podatkov, kot tudi številne kadre. Posameznik vseskozi ocenjuje svet okoli sebe, cesar se mnogokrat niti ne zaveda. V bistvu svet okoli sebe v mnogih situacijah bolj dejavno ocenjuje kot pa samega sebe. Navkljub visokim in nizkim ocenam, ki jih pripisuje dolocenim stvarem, osebam idr., vseskozi išce in ustvarja dolocene izravnave. V povprecju posameznik teži k temu, da pride do sozvocja med pozitivnim in negativnim dojemanjem sveta, saj tovrstno ravnotežje zagotavlja obcutek psihicne varnosti in stabilnosti. Zelo zanimiva je podobna raziskava, pri kateri se kot stimulativni pojmi uporabljajo kategorije simbolnega pomena. Tovrsten preizkus je bil izveden januarja 2018 s pomocjo spletnega anketnega vprašalnika, kjer je bilo zajetih 60 respondentov z javne uprave (npr. fakultete, srednje šole, knjižnice, ministrstva, raziskovalni inštituti). Namesto 15 stimulativnih pojmov so se uporabile kategorije simbolnega pomena kot stimulativni pojmi (npr. ljubezen). Te kategorije so hkrati delovale kot klasifikacijske enote. O izidih te raziskave bo nekoliko kasneje podan obširnejši opis. 
2. korak: glavni namen drugega koraka - vizualizacija podatkov in izgradnja pojmovnega omrežja množice (N = 30 ljudi) z namenom odkrivanja kognitivnih povezav med pojmi. Podatki so bili pripravljeni tako, da so se simboli/besede in najpogostejši asociativni pojmi razvršcali v skupine od 1 do 11 (gl. univerzalno klasifikacijo besednih in nebesednih simbolov/besed). V nadaljevanju so se s pomocjo programskega orodja Ora Casos podatki vizualizirali (uporabljen je bil algoritem kognitivne sorodnosti).17 Na tej stopnji gre zgolj za ponazoritev povezav med stimulativnimi in asociativnimi pojmi. V kasnejši stopnji se je izgradil glavni prirejeni mikrotezaver s poudarkom na stimulativne in asociativne simbole/besede, kjer so bile le-te tudi klasificirane v skupine od 1 do 11. Pripravljene so bile tudi posamicne datoteke za stimulativne simbole/besede, nakar so bili ti podatki obdelani s programskim orodjem oziroma raziskovalnim sistemom Jigsaw, s katerim je bilo možno izgraditi pojmovno omrežje. Vec o tem v nadaljevanju.18 Za zdaj si najprej oglejmo prvi del tega 2. koraka, ki nam ga kaže preglednica tri. 
17 Carley, K. M., et al. (2011). ORA User’s Guide. Pittsburgh: Carnegie Mellon University,  School of  Computer Science, Institute for Software Research,Technical Report, CMU-ISR-11-107. 
18 Stasko, J., Görg, G., & Liu, Z. (2008). Jigsaw: supporting investigative analysis through interactive visualization. Information visualization, 7(2), 118-132. 
2.4.3.3 Preglednica 3: Simboli/besede in klasifikacijske skupine 
Stimulativni simboli/besede in asociativne besede  Klasifikacija  
Sonce  5  
Rekreacija  2  
Knjižnica  9  
Cvetlica  6  
Denar  8  
Knjiga  8  
Voda  5  
Pokopališce  9  
Knjižnicar  4  
Gozd  6  
Sovraštvo  3  
Racunalnik  8  
Ljubezen  3  
Obleka  8  
Citalnica  9  
Toplota  1  
Šport  2  
Branje  2  
Vrtnica  6  
Denarnica  8  
Roman  8  
Življenje  7  
Smrt  7  
Clovek  6  
Drevesa  6  
Ljubezen  3  
Internet  8  
Družina  4  
Trgovina  9  
Ucenje  2  

Preglednica 3 predstavlja razvršcene stimulativne simbole/besede in najpogostejše asociativne besede na podlagi klasifikacije od 1 do 11. V skupino 1 je bil uvršcen najpogostejši asociativni pojem toplota, ki predstavlja fizikalno lastnost. V skupino 2 so bili uvršceni pojmi, kot so rekreacija, šport, branje in ucenje, ki predstavljajo fizicno in/ali psihicno storilnostno lastnost. V skupino 3 so se uvrstile tri enote, in sicer sovraštvo in dvakrat ljubezen. Pojem ljubezen je tako v vlogi stimulativne kot tudi najpogostejše asociativne besede. Sovraštvo in ljubezen sta mocni custvi, zato ju lahko oboje razvrstimo kot psihološko lastnost. V skupino 4 sta bila uvršcena pojma knjižnicar in družina. Oba pojma pomenita socialno lastnost. V skupino 5 sta bila uvršcena pojma sonce in voda, ki predstavljata neživo naravno lastnost. V skupino 6 so bili uvršceni pojmi, ki so predstavniki kategorije žive naravne lastnosti, kot so cvetlica, gozd, vrtnica, clovek in drevesa. Skupina 7 vsebuje dva pojma, in sicer življenje in smrt, ki predstavljata zdravstveno biološko lastnost. Skupina 8 vsebuje naslednje pojme: denar, knjiga, racunalnik, obleka, denarnica, roman in internet, ki pomenijo materialne (Pm) in intelektualne (Pi) stvaritve ljudi in znanja. Nenazadnje še lahko naštejemo predstavnike skupine 9, ki so naslednji: knjižnica, pokopališce, citalnica in trgovina. Navedeni pojmi pomenijo institucije (knjižnica) in njihove dele (npr. citalnica). Glede skupin 10 in 11 ni bilo predstavnikov. 

2.4.3.4 Slika 18: Krožna vizualizacija povezav med stimulativnimi in najpogostejšimi asociativnimi besedami 
Slika 18 prikazuje krožno vizualizacijo povezav med stimulativnimi in najpogostejšimi asociativnimi besedami. Pojmi, ki so razvršceni v isto klasifikacijsko skupino, so med seboj povezani. Še zlasti so zanimive povezave med simbolnimi kategorijami, kot so npr. ljubezen – sovraštvo, smrt – življenje in med simboloma voda ter sonce.Tako ljubezen kot tudi sonce se pojavljata v vlogi stimulativne in asociativne besede.Tovrstni pojmi imajo še posebej veliko moc in vsebujejo številne povezave do drugih pojmov, tako da je tovrstno semanticno omrežje izjemno zajetno in zapleteno.Ta slika prikazuje doživljanje stimulativnih simbolov/besed in najpogostejših asociacij manjše množice, tj. 30 ljudi. Ob vecjem raziskovalnem vzorcu (torej vecji množici, npr. vsaj 200 ljudi) bi bilo smiselno primerjati posameznike in/ali segmentirane skupine ljudi (po socioloških okoljih) s celotno množico. 
V nadaljevanju bo predstavljeno pojmovno omrežje, ki predstavlja nadgradnjo dosedanjih prizadevanj. Preden se izgradi slikovno pojmovno omrežje, je potrebno najprej izgraditi prirejeni mikrotezaver (uporablja se lahko programsko orodje MidosThesaurus 2000) stimulativnih simbolov/besed in asociacij.19 Gre v bistvu za kompleksen slovar simbolov/besed, ki vsebuje hierarhicne, asociacijske, relacijske in ekvivalentne odnose z vsebinskimi opombami, kar je lahko odlicen pripomocek pri analizi sanj, dogodkov itd. Ko je mikrotezaver zgrajen, se podatki pretvorijo v navadno .txt datoteko, ki se skupaj z 15 drugimi .txt datotekami (gre za pripravljene .txt datoteke, ki imajo naslov dolocene stimulativne besede in vsebujejo asociativne besede) uvozi v programsko orodje Jigsaw. Znotraj programskega orodja Jigsaw se podatki obdelajo tako, da oznacimo entitete, ki so v tem primeru že znane klasifikacijske oznake od 1 do 11. Naj si zaradi vecje nazornosti oglejmo del takšnega prirejenega mikrotezavra stimulativnih simbolov/besed in asociacij. 


2.4.3.5 Slika 19: Del prirejenega mikrotezavra stimulativnih simbolov/besed in asociacij 
Slika 19 prikazuje del prirejenega mikrotezavra stimulativnih simbolov/besed in asociacij. V tem 
odlomku je prikazana predmetna oznaka "LJUBEZEN" (glej DE ali deskriptor oziroma predmetno 
19 Gödert,W., Lepsky, K., Nagelschmidt, M. (2012). Arbeiten mit Midos . In: Informationserschließung und Automatisches Indexieren. X.media.press. Springer, Berlin, Heidelberg. https://doi.org/10.1007/978-3-642-23513­9_8. 
oznako). Nadrejen pojem ljubezni so custva (npr. ljubezen, sovraštvo, jeza, veselje, glejTT in BT). Podrejena pojma (glej NT) sta npr. dražljaji, impulzi. Z oznako RT sem oznacil asociativne pojme, npr. dekle, lepota, ljubica (RT je sicer oznaka za relacijske odnose, vendar sem to oznako prilagodil za dane namene). V tem kontekstu se pojavlja tudi asociacija "mocna custva", ki se v obicajnem mikrotezavru ne bi smela pojaviti na tem mestu. Prav zaradi tega gre tukaj za prirejen mikrotezaver, kjer so asociativni pojmi izid odgovorov 30 preizkusnih oseb (npr. pojem, ki je sicer pod TT, se 
lahko pod RT ponavlja, ce je preizkusna oseba pri raziskovanju dala takšno asociacijo). 


2.4.3.6 Slika 20: Pojmovno omrežje stimulativnih simbolov/besed in asociacij 
Slika 20 prikazuje pojmovno omrežje stimulativnih simbolov/besed in asociacij, ki je rezultat intervjujev s 30 preizkusnimi osebami. Pojmovno omrežje predstavlja del hierarhicnega in asociativnega sistema mišljenja majhne skupine ljudi, na osnovi katere bi lahko modelirali dolocenega posameznika. Beli kvadratki predstavljajo stimulativne besede (npr. glej sliko 20: Cvetlica_Stimulus), medtem ko razlicno obarvani krogi ponazarjajo asociativne besede (npr. glej sliko 20: vonj kot rumeni krog - vonj je klasificiran kot fizikalna/pozornostna lastnost). Na sliki 20 zaznamo tudi povezave (glej bele crte), iz katerih lahko razberemo povezavo med razlicnimi stimulativnimi simboli/besedami in asociacijami (glej sliko 20: npr. Racunalnik_Stimulus - ZNANJE - Knjiga_Stimulus). Na podlagi pojmovnega omrežja in teh številnih povezav lahko sklepamo, na kakšen nacin se ovrednoteni pojmi povezujejo med seboj. S tem pristopom dobimo rezultat dela miselnega sveta skupine ljudi. Prav ta miselni svet je tudi ovrednoten in predstavlja temeljno izhodišce za primerjalno analizo med posamezniki in množico. Ob predpostavki, da se pojmovno omrežje posameznika bistveno razlikuje od množice (npr. številne asociacije z negativnim predznakom, kot so žalost, sovražnik, bolezen), je možno tovrstne posameznike nadalje izlociti z namenom, da jih podrobneje preucujemo. Tovrstno profiliranje miselnega sveta posameznikov je lahko koristen pripomocek pri odkrivanju npr. potencialnih samomorilcev in je lahko uporaben tudi za kriminaliste, zlasti takrat, kadar obstaja sum umora.Ta pristop je mogoce tudi v prilagojeni obliki uporabiti za profiliranje kriminalitete in potencialnih serijskih morilcev. V zvezi s tem bo še podrobneje pisano v poglavju o družbeni naravi. 
Sledi opis napovedane raziskave, ki je bila izvedena januarja 2018 s pomocjo spletnega anketnega vprašalnika. 


2.4.4 Pozitivni in negativni pomen simbolnih kategorij in asociativnih pojmov 
Izveden je bil anketni vprašalnik, ki je bil v obliki e-seznamov poslan na naslove respondentov, ki izhajajo s podrocja javne uprave (brez vojske, policije in zdravstva). Gre za javne uslužbence, zaposlene na fakultetah, srednjih šolah, raziskovalnih inštitutih in ministrstvih (uradniki, knjižnicni kader, univerzitetni profesorji, srednješolski profesorji ipd.). Zajetih je bilo 61 respondentov, od katerih je bil en izlocen. 58 respondentov je na stimulativne pojme odgovarjalo v obliki besed, medtem ko sta dva respondenta odgovorila v obliki številcnih simbolov. Podatki so bili izvoženi v obliki .xls datotek in obdelani s klasicnimi statisticnimi orodji (npr. Excel) ter orodji s podrocja odkrivanja zakonitosti v podatkih (angl. data mining, npr. Cytoscape, Ora Casos, Orange Canvas). Podatki so bili še dodatno obdelani, tako da so stimulativni pojmi zapisani z veliko zacetnico, asociativni pa z malo.Vprašalnik je vseboval eno glavno vprašanje v obliki sestavljene preglednice, v katero so respondenti na osnovi stimulativnih besed (18 simbolnih kategorij) vpisali svoje ocene in asociativne pojme. Druga vprašanja, kot so spol, zaposlenost, starost in zakonski stan, so bila demografske narave. Z demografskimi podatki se v tem delu ne bomo ukvarjali (ceprav so zanimivi, npr. mnogo vec je žensk, povprecna starost zaposlenih znotraj obravnavanega dela javne uprave je precej visoka), temvec se bomo posvetili analizi pojmovnega omrežja z utežmi, ki so bile izid ocen, ki so jih dajali respondenti. Še posebej se bodo obravnavali posredovani kolektivni simboli s strani 60 respondentov, saj imajo kolektivni simboli velik vpliv na življenja ljudi. Negativni pomen dolocenih kolektivnih simbolov sorazmerno vpliva na mišljenje in ravnanje vecine ljudi. Prav tako velja za kolektivne simbole s pozitivnim pomenom, saj tudi ti, ce se tega zavedamo ali ne, mocno vplivajo na miselnost in odlocanje vecjega dela ljudi na Zemlji.V nadaljevanju sledijo izidi in analize v smeri informacijske hierarhije. 
2.4.4.1 Preglednica 4: Celotna ovrednotenja 

Upanje 258 228 486 Lepota 219 202 421 Smrt -168 -28 -196 
Marljivost 200 170 370 Zacetek 176 174 350 Ujetost -217 -90 -307 Življenje 266 211 477 Ljubezen 269 218 487 Samota -27 69 42 
Moc 176 92 268 Trpljenje -187 -90 -277 Mir 271 178 449 Bogastvo 135 86 221 Sreca 284 211 465 Zdravje 284 190 477 Sovraštvo -236-140 -376 Tehnologija 161 163 324 Erotika 186 190 376 


2.4.4.2 Slika 21: Stolpni diagram ovrednotenih simbolnih kategorij in asociativnih pojmov 
Preglednica 4 in slika 21 (v obliki stolpnega diagrama) prikazujeta ovrednotene simbolne kategorije in asociativne pojme. Pomen kratic (gl. preglednico 4) je naslednji: 
SK … simbolne kategorije Vsp … ovrednotene simbolne kategorije (stimulativni pojmi) na skali od -5, 0 do 5 Vap … ovrednoteni asociativni pojmi na skali od -5, 0 do 5 Vsotaspap … seštevek vseh Na osnovi dobljenih vrednosti bi lahko sklepali, da skupina 60 respondentov pripisuje pozitivnim pojmom vecji pomen. Do danih simbolnih kategorij (ki v bistvu predstavljajo tudi vrednote) so pozitivno naravnani. Za te respondente bi lahko dejali, da imajo visok intelektualni kapital, redno zaposlitev (bolj kot manj), naceloma urejene družinske razmere in sorazmerno zadovoljivo vsoto denarnih sredstev. Zdaj, v nadaljevanju preucevanja informacijske hierarhije, sem s pomocjo metod odkrivanja zakonitosti v podatkih in omrežjih naletel na zame sorazmerno presenetljiv izid, ki razkriva drugo globinsko ali notranjo stran dojemanja te skupine ljudi. Predstavil bom zgolj na kratko potek poskusov s programskim orodjem Cytoscape (za odkrivanje zakonitosti v omrežjih).20 Podatke v XLS obliki sem uvozil v Cytoscape, dolocil vir (stimulativni pojmi, simbolne kategorije 
– vrednote ipd.), dolocil ovrednotenja teh kot atribut vira, nakar sem dolocil asociativne pojme kot tarco ali cilj podatkov in ovrednotenja teh opredelil kot atribut cilja ali tarce. Povrhu tega so bili upoštevani tudi seštevki kot lastnost povezave. Kot izid je nastalo omrežje stimulativnih in asociativnih pojmov. 
20 Shannon, P., Markiel, A., Ozier, O., Baliga, N. S., Wang, J. T., Ramage, D.,Amin, N., Schwikowski, B., & Ideker,T. (2003). Cytoscape:A software environment for integrated models of Biomolecular Interaction Networks.Genome Research, 13(11), 2498–2504. https://doi.org/10.1101/gr.1239303. 


2.4.4.3 Slika 22: Del celotnega omrežja simbolnih kategorij in asociativnih pojmov 
Slika 22 ponazarja del celotnega omrežja simbolnih kategorij in asociativnih pojmov. Celotno 
omrežje sem obdelal z vgrajeno aplikacijo znotraj Cytoscape – CytoHubba in kot algoritem 
uporabil stopnjo vpliva vozlišca (degree), ki izracunava število povezav dolocenega vozlišca (npr. 
za stimulativne in asociativne pojme, kot so Ljubezen, Zdravje, Marljivost, Sreca, Cebela, 
Optimizem itd.) ter koliko podomrežij dolocen pojem vsebuje. Dobil sem naslednje izide (prikazan 
bo zgolj del). 
2.4.4.4 Preglednica 5: Doseženi rangi pojmov znotraj omrežja (del izidov) 

1 Sovraštvo 61 2 Smrt 61 3 Erotika 60 4 Tehnologija 60 5 Zdravje 60 6 Sreca 60 7 Bogastvo 60 8 Mir 60 9 Trpljenje 60 10 Moc 60 11 Samota 60 12 Ljubezen 60 13 Življenje 60 14 Ujetost 60 15 Zacetek 60 16 Marljivost 60 17 Lepota 60 18 Upanje 60 19 Konec 23 20 Mir 21 


2.4.4.5 Slika 23: Del vozlišc in  najkrajše poti med njimi 
Preglednica 5 prikazuje razpon pojmov in njihovo stopnjo vpliva (algoritem angleško: degree), medtem ko slika 23 ponazarja del vozlišc in najkrajše poti med njimi. Prvi rang z vidika stopnje vpliva vozlišca pripada stimulativnim besedam, kot so Smrt in Sovraštvo (61). Tretji rang so dosegle stimulativne besede, kot so Trpljenje, Erotika, Ljubezen, Tehnologija, Mir, Lepota (60) itd. V nadaljevanju sem analiziral omrežje z vgrajeno aplikacijo Network Analyzer in za vizualizacijo podatkov dolocil algoritem centralne bližine za vozlišca ter najkrajšo pot med vozlišci (kratke, srednje in dolge povezave). Koncni izid bo prikazan v obliki naslednjega omrežja: 


2.4.4.6 Slika 24: Najbolj vplivna vozlišca znotraj celotnega omrežja 
Slika 24 prikazuje najbolj vplivna vozlišca znotraj celotnega omrežja (glej levo stran slike 24) in v obliki povecave. Preucevani respondenti oziroma ljudje so dane simbolne kategorije (vrednote) na globalni ravni ovrednotili pozitivno. Svet okoli sebe poskušajo dojeti kot pozitivnega, verjeti v pozitivne vrednote ipd., vendar pa pripisujejo negativnim entitetam (npr. Sovraštvo,Trpljenje, Samota, Smrt) vecjo intenzivnost in vpliv. Negativne danosti so po njihovem, bolj ali manj skritem videnju, intenzivnejše in mocnejše (npr. kot da bi želeli povedati: ko si srecen, je to zgolj trenutek, ki hitro zbledi, vendar ko si nesrecen, se to vlece dlje casa). Ta raziskava je tudi posredno povezana s predhodno izvedeno raziskavo o stresni moci v vsakdanjem življenju (sodelovalo je 200 ljudi z javne uprave – brez policije, vojske in zdravstva). O tej raziskavi bo podrobno pisano v naslednjem poglavju. Ta bolj ali manj skrita negativna naravnanost lahko vpliva na manj ucinkovito predelavo negativnih informacij oziroma stresnih dejavnikov, še zlasti individualno psiholoških, storilnostnih in socialnih. To seveda povzroca, da posamezniki in družbe izgubijo veliko energije. Osrednja prizadevanja gredo v smeri preucevanja informacijske hierarhije (simboli so mocni koncepti, vpliv kolektivnih simbolov idr.), vendar je tudi psihološki vidik izjemno pomemben. Skratka, ugotoviti bo še potrebno, kakšen je vpliv kolektivnih simbolov? Posebnost kolektivnih simbolov tici v dejstvu, da so pri mnogih posameznikih že vnaprej vsebinsko doloceni in nimajo izrazitega individualnega naboja. Kolektivni simboli so izid bolj ali manj induciranega dogovora med clani dolocene družbe, znotraj kakšne regije, države ali pa celo celin. Prav kolektivni simboli so izid ucinka indukcije med ljudmi oziroma notranje hierarhije družbe.V naslednji stopnji si bomo natancneje ogledali kolektivne simbole, ki so jih posredovali respondenti. 


2.4.4.7 Slika 25: Raba kolektivnih simbolov s strani 60 respondentov 
Slika 25 prikazuje rabo kolektivnih simbolov s strani 60 respondentov na osnovi stimulativnih pojmov (SP) oziroma simbolnih kategorij. Skupaj so respondenti prispevali 1080 enot asociativnih pojmov (AP). Od tega je bilo 538 raznovrstnih AP. Kot AP je bilo navedenih 60 (11,16 %) raznovrstnih kolektivnih simbolov. 13 respondentov (21,70 %) ni prispevalo nobenega kolektivnega simbola (od 60 respondentov). Ob tem se upraviceno poraja vprašanje, zakaj teh 21,70 % respondentov ni posredovalo niti enega kolektivnega simbola na dane stimulativne pojme oziroma mocne simbolne kategorije. Pri tovrstnih ljudeh gre najverjetneje za posameznike, ki so manj custveni in vecinoma nereligiozne narave, saj od bolj custvenih in religioznih ljudi prej pricakujemo simbolno razmišljanje, še zlasti v obliki kolektivnih simbolov. 
Pridobljeni kolektivni simboli so bili v nadaljevanju preucevani po pogostosti pojavljanja in razvršceni s pomocjo klasifikacije, ki smo jo že spoznali kot univerzalno klasifikacijo besednih in nebesednih simbolov/besed. Klasifikacija zajetih kolektivnih simbolov je potekala brez težav. Na podlagi preglednice (prikazan bo zgolj del podatkov) in vizualnega prikaza drevesne mape bo na voljo jasen vpogled v težišce odgovorov 47 respondentov. 
2.4.4.8 Preglednica 6: Rangirani kolektivni simboli po pogostosti pojavljanja 

1  denar  17  8  
2  mravlja  9  6  
3  n4  9  8  
4  kletka  8  8  
4  n5  8  8  
6  zapor  7  9  
6  n3  7  8  
8  svetloba  6  1  
9  otok  5  9  
9  sonce  5  5  
11  cebela  4  6  
11  n2  4  8  
11  n0  4  8  
11  nebo  4  5  
15  pot  3  9  
15  gozd  3  6  
15  rdece  3  1  
15  luc  3  8  
15  srce  3  6  
20  veter  2  1  
20  0  2  6  
20  jezus  2  8  
20  pokopališce  2  9  


2.4.4.8.1 Slika 26: Drevesna mapa klasificiranih kolektivnih simbolov 
Preglednica 6 in slika 26 prikazujeta pogostost pojavljanja klasificiranih kolektivnih simbolov. Najpogostejši odgovori v obliki kolektivnih simbolov so bili: denar (f=17; KE=8), mravlja (f=9; KE=6), številka 4 (f=9; KE=8), kletka (f=8; KE=8), številka 5 (f=8; KE=8), racunalnik (f=7; KE=8), zapor (f=7; KE=9), številka 3 (f=6; KE=8), svetloba (f=5; KE=1), otok (f=5; KE=9), sonce (f=4; KE=5), cebela (f=4; KE=6), številka 2 (f=4; KE=8), številka 0 (f=4; KE=8), nebo (f=3; KE=5), pot (f=3; KE=9), gozd (f=3; KE=6), rdece (f=3; KE=1), luc (f=3; KE=8), srce (f=2; KE=6), veter (f=2; KE=1), cvet (f=2; KE=6), Jezus (f=2; KE=8), pokopališce (f=2; KE=9), zemlja (f=2; KE=5), ptica (f=2; KE=6), krsta (f=1; KE=8), križ (f=1; KE=8), ogledalo (f=1; KE=8), crno (f=1; KE=1), zeleno (f=1; KE=1), krošnja (f=1; KE=6), krog (f=1; KE=5), bic (f=1; KE=8), dvigalo (f=1; KE=8), gora (f=1; KE=5), grad (f=1; KE=8), jagoda (f=1; KE=6), cokolada (f=1; KE=8), kaca (f=1; KE=6), lev (f=1; KE=6), kladivo (f=1; KE=8), telefon (f=1; KE=8), voda (f=1; KE=5), kosa (f=1; KE=8), lokomotiva (f=1; KE=8), kri (f=1; KE=6), mavrica (f=1; KE=1), obleka (f=1; KE=8), odprta dlan (f=1; KE=6), odprta vrata (f=1; KE=8), ogenj (f=1; KE=1), podkev (f=1; KE=8), štiriperesna deteljica (f=1; KE=6), pomlad (f=1; KE=10), prašic (f=1; KE=6), polž (f=1; KE=6), roža (f=1; KE=6), sidro (f=1; KE=8) in sveca (f=1; KE=8). 
Pod fizikalno-pozornostne lastnosti (KE1) je bilo razvršcenih sedem kolektivnih simbolov: svetloba, rdece, veter, crno, zeleno, mavrica in ogenj. Celotna frekvenca je znašala 14. 
Raba kolektivnih simbolov z vidika storilnostnih lastnosti (KE2) ni bila prisotna, zato je celotna frekvenca znašala 0. Prav tako se niso pojavljali kolektivni simboli, ki bi ponazarjali psihološke (KE3) in socialne lastnosti (KE4). 
V skupino nežive naravne lastnosti so se uvrstili kolektivni simboli, kot so sonce, nebo, zemlja, krog, gora in voda. Celotna frekvenca pojavljanja teh pojmov je znašala 12. 
V skupino žive naravne lastnosti (KE6) so bili razvršceni kolektivni simboli, kot so mravlja, cebela, gozd, srce, cvet, ptica, krošnja, jagode, kaca, lev, kri, odprta dlan, štiriperesna deteljica, prašic, polž in roža. Celotna frekvenca pojavljanja je bila enaka 32. 
Kolektivni simboli s podrocja zdravstvenih bioloških lastnosti (KE7) niso bili prisotni. Torej, vsota je znašala 0. 
Najvecje število posredovanih kolektivnih simbolov je bilo s podrocja materialnih in intelektualnih proizvodov ljudi ter pomembnih osebnosti (KE8), kot so denar, številka 4, kletka, številka 5, racunalnik, številka 3, številka 2, številka 0, luc, Jezus, krsta, križ, ogledalo, bic, dvigalo, grad, cokolada, kladivo, telefon, kosa, lokomotiva, obleka, odprta vrata, podkev, sidro in sveca. Seštevek je bil enak 84. V skupino institucij in njihovih delov (KE9) so se uvrstili pojmi, kot so zapor, otok, pot in pokopališce. Celotna vrednost je znašala 17. V skupino obdobij (npr. letni casi, zgodovina) in kombiniranih lastnosti se je uvrstil pojem pomlad, ki se je pojavil zgolj enkrat. Za skupino neopredeljenih lastnosti ni bilo primerov. 
2.4.4.8.2 Preglednica 7: Pogostost klasificiranih skupin 



KE1 KE2 KE3 KE4 KE5 KE6 KE7 KE8 KE9 KE10 KE11 











2.4.4.8.3 Slika 27: Izid klasifikacije kolektivnih simbolov 
Preglednica 7 in slika 27 prikazujeta isto snov, tj. število razvršcenih kolektivnih simbolov znotraj dolocene klasifikacijske skupine. Izidi so že bili predstavljeni na prejšnji strani, zato jih na tem mestu ne bomo ponovili. S pomocjo obeh prikazov bi nekoliko poglobili razmišljanje o navedenih razvršcenih kolektivnih simbolih. 
2.4.5 Kolektivni simboli 
Znotraj skupine fizikalno pozornostnih lastnosti so bili obravnavani naslednji kolektivni simboli: 
a.Svetloba – asociacija svetlobe je bila štirikrat povezana s simbolno kategorijo „Upanje“. Skupna ocena asociativne povezave (AP) je znašala 16 od 20 možnih tock, kar je dokaj visoka ocena. Prav tako je skupni seštevek ocen za simbolno kategorijo „Upanje“ znašal 16 od 20 možnih tock. Iz perspektive teh respondentov simbolna kategorija oziroma SP „Upanje“ izraža nekaj zelo pozitivnega, kar velja tudi za AP „svetloba“. Pojem svetlobe je mogoce povezati z razlicnimi drugimi pojmi, ki jih je mogoce, podobno kot svetlobo, opredeliti kot pojave, dogodke, procese (tudi miselne) in celo pravila (na primer v primeru, ko zaradi pomanjkanja svetlobe rastlina propade). V tem kontekstu bi bilo mogoce sestaviti prilagojen hierarhicni tezaver, ki bi jasno prikazal razlicne pomene, vidike in povezave, ki jih lahko pojem svetloba ponuja. Rezultat tega bi bilo obsežno pojmovno omrežje nadrejenosti/podrejenosti, relativnih, ekvivalentnih in asociativnih odnosov, nasprotnih pomenov (antonimov), vendar brez povezave „Rabi za“ (angleško: Use For), saj je pojem svetlobe edinstven (na primer v slovenšcini, anglešcini, nemšcini). 
Svetlobo lahko zaznavamo zgolj z vidom, saj drugi cuti, kot so sluh, tip in vonj, cloveku pri zaznavanju svetlobe ne morejo pomagati. Pojem svetlobe ima širok pomen in vsebinsko globino. V tem delu se ne bomo podrobneje ukvarjali z vsemi vidiki, temvec bomo ostali znotraj splošnih okvirov. Brez vida ljudje nismo sposobni zaznati ali videti svetlobe. 
Svetlobo lahko opazimo v razlicnih oblikah: kot utripanje (npr. utripanje luci), snop (npr. snop kometa), plamen (npr. plamen plinskega gorilnika), utrinek (npr. zvezdni utrinek) in žarek (npr. žarek žarometa, ki osvetljuje gledališki oder). Pojem svetlobe je mogoce povezati z intelektualnimi in materialnimi dosežki cloveštva (npr. znanostjo, aplikativnimi vedami, umetnostjo, igrami, športom, svecami, svetilkami, lucmi, ogledali, magijo, simboli), s fizikalnimi lastnostmi (npr. barvami, ognjem, temo, naravnimi pojavi) in z neživimi naravnimi lastnostmi (npr. nebesnimi telesi). 
Pojem svetlobe se lahko povezuje tudi z drugimi lastnostmi, kot so storilnostne, žive naravne, psihološke in sociološke, vendar so te povezave bolj asociativne narave in v odnosu do pojma svetlobe manj hierarhicne. Osredotocili se bomo na svetlobo kot mocan kolektivni simbol. V tem kontekstu bomo svetlobo podrobneje obravnavali z vidika psihoanalize in interpretacije sanjskih simbolov. 
Splošen pomen svetlobe je v tem, da omogoca življenje živim bitjem. Simbolni pomen svetlobe se skriva v upanju na svetlo prihodnost. Brez svetlobe bi rastline propadle, saj jim ne bi bil omogocen osnovni prehranjevalni proces, zaradi cesar ne bi mogle proizvajati kisika. Brez kisika pa tudi clovek ne bi mogel preživeti. 
Svetloba uravnava tudi ritem dneva in noci, kar je kljucno za tvorbo vitamina D, ki krepi imunski sistem. Pomen svetlobe bomo zdaj obravnavali z razlicnih vidikov: splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega. 




2.5.1 Preglednica 8: Pomen svetlobe na splošno, v sanjah, z vidika psihologije in duhovnosti 

Psihološki vidik Duhovni vidik Življenje Spoznanje in zaznavanje Želja po spoznanjih Božanstvo Zdravje Upanje, novi zacetek Jasnost, pozitivni razvoj Duhovno znanje Dobro razpoloženje Varna prihodnost, sreca Eroticne želje Razsvetljenje 
Preglednica 8 prikazuje pomen pojma svetlobe z vidika splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega razumevanja.Vsem tem vidikom je skupno, da ima pojem oziroma koncept svetlobe izjemno pozitiven pomen. O svetlobi lahko govorimo kot o izjemno širokem konceptu z bogato simbolno vrednostjo. Svetloba se lahko pojavlja v razlicnih intenzitetah, tako v budnem kot v sanjskem stanju. 
Prekomerno mocna in/ali rdece obarvana svetloba, zlasti v sanjah, lahko nakazuje, da dolocen posameznik goji mocne eroticne želje. Po drugi strani lahko šibka ali megleno zaznana svetloba v sanjah nosi negativen pomen, saj nakazuje omejeno vidno polje posameznika, kar mu otežuje sprejemanje optimalnih odlocitev pri reševanju dolocenega problema. Utripajoca svetloba v sanjah pa lahko nosi dvojni pomen: bodisi pozitivno sporocilo bodisi opozorilo na oviro in/ali nevarnost. 
Svetloba kot simbol izraža širok razpon idej, njen pomen pa ni vedno neposreden ali enoznacen, kot je to znacilno za metafore. Kljub mocnemu kolektivnemu simbolnemu predznaku svetlobe vedno obstajajo tudi individualne interpretacije. Na primer, slikar Vincent van Gogh je svetlobo doživljal kot grožnjo. Pri interpretaciji sanj, kjer se pojavlja svetloba, je nujno upoštevati individualni kontekst, pomen svetlobe in situacije, v katerih se pojavlja, pa tudi njeno intenzivnost. 
V informacijski hierarhiji je simbol svetlobe mocan koncept, ki lahko vodi do pomembnih odlocitev, rojstva novih idej ali celo do pridobivanja znanja. Nasprotje simbola svetlobe je tema, ki ima izrazito negativen pomen.Tema je lahko stanje z zelo malo svetlobe, kar se meri v fizikalni enoti lux (lx). Tema je simbol zla, nesrece, kazni, dezorientacije, pogube in smrti, medtem ko svetloba simbolizira Boga, življenje, odrešenje, razsvetljenje duha in sreco. 
Ne gre zanemariti dejstva, da je simbol svetlobe tesno povezan z vero. Simbol svetlobe izvira iz zelo oddaljene preteklosti, skozi cas se je razvijal in dopolnjeval, a je kljub temu ohranil izrazito pozitiven pomen. 
b. Rdeca oziroma rdece barve 
Asociacija rdece barve je bila navedena trikrat v povezavi s simbolnimi kategorijami, kot so „Ljubezen“, „Moc“ in „Erotika“. Skupna ocena asociativne povezave (AP) je bila 8 od 15 možnih tock, kar predstavlja nekoliko nižjo oceno. Skupni seštevek ocen za omenjene simbolne kategorije je znašal 10 od 15 možnih tock. Z vidika respondentov pomen rdece barve ni izjemno pozitiven, vendar še zdalec ni negativen, saj so vrednosti precej oddaljene od najnižje možne ocene (-15). 
Pojem rdece barve je mogoce povezati z razlicnimi drugimi pojmi, na primer z že obravnavano svetlobo. Rdeco barvo, podobno kot svetlobo, zaznavamo z vidom, vendar brez svetlobe rdece barve ne moremo prepoznati. Zaznavanje rdece barve je tesno povezano s svetlobo, še posebej pa so pomembni njeni odtenki. Z vidika interpretacije sanj in psihologije imajo razlicni odtenki rdece barve povsem drugacne pomene. 
Rdeca barva sodi (podobno kot svetloba) v skupino pozornostnih fizikalnih lastnosti in je tesno povezana s polariziranimi custvi, kot sta ljubezen in sovraštvo. Poleg tega je rdeco barvo mogoce povezovati z umetnostjo, prometnimi znaki, kozmetiko, krvjo, srcem in drugimi pojavi.Tako kot pri simbolu svetlobe se bomo tudi pri rdeci barvi osredotocili na splošni, sanjski, psihološki in duhovni vidik. 

2.5.2 Preglednica 9: Pomen rdece barve na splošno, v sanjah, z vidika psihologije in duhovnosti 

Izžareva toploto Ljubezen in sovraštvo Kolericnost Spolnost 
Preglednica 9 prikazuje pojem rdece barve z vidika splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega razumevanja. Skupni imenovalec vseh vidikov so mocna in intenzivna custva, ki so lahko zelo polarizirana ter prinašajo tako pozitivne kot negativne vsebine v življenje posameznikov. Kolektivni pomen simbola rdece barve je izrazit, vendar je rdeca barva, pomensko gledano, tudi mocno individualno obarvana, kar je razlika v primerjavi s simbolom svetlobe. 
c.Veter 
Asociacija vetra je bila s strani respondentov posredovana dvakrat, in sicer glede na simbolni kategoriji „Upanje“ in „Samota“. Vsota ocen asociativne povezave (AP) je znašala 8 od 10 možnih tock. Skupni seštevek ocen omenjenih dveh simbolnih kategorij je bil 10 od 10 možnih tock. Po mnenju respondentov ima simbol vetra izjemno pozitiven pomen. 
Veter nastane zaradi porušenega ravnovesja med zracnima pritiskoma, kjer ucinkujejo hladni in topli zracni delci. Njegov osnovni pomen je v vzpostavljanju ravnovesja. Veter je splošno poimenovanje za razlicne vrste vetrov z razlicnimi dinamikami. Nekateri vetrovi so prijetni, medtem ko so drugi nevšecni ali celo nevarni. To pomeni, da ima veter izjemno raznolik pomen. 
Veter lahko za ljudi nosi izjemno negativen pomen – na primer, ce pomislimo na hude nevihte, kot so tornadi, hurikani, tajfuni in podobni pojavi, ki jih pogosto povezujemo z razdejanjem in smrtnimi žrtvami.Tovrstna gibanja zracnih mas so obicajno povezana s hudimi naravnimi katastrofami. Veter zaznavamo s tipom (ko nam piha v obraz) in z vidom (ko opazujemo premikanje predmetov, vej in podobno). 
Zanimivo je, da respondenti vetra niso povezovali z naravnimi katastrofami, saj je splošni pomen vetra zanje izjemno pozitiven. Tako kot svetlobo in rdeco barvo lahko tudi veter uvrstimo v prvo skupino (pozornostne fizikalne lastnosti). 
Skratka, pomen vetra sega v skrajnosti. Njegova osnovna naloga, kot že omenjeno, je vzpostavljanje ravnovesja in cišcenje zraka raznih necistoc. Prav to ima kljucen pomen za ozracje, saj zahvaljujoc vetru na dolocenem obmocju ne pride do prekomerne koncentracije škodljivih ali strupenih plinov, ki bi lahko ogrožali zdravje ljudi in drugih živih bitij. Veter je še posebej pomemben na obmocjih, kjer delujejo številne tovarne, znane kot veliki onesnaževalci zraka. 
V tem kontekstu ne gre le za strupene pline, temvec tudi za drobne kancerogene delce, ki se prenašajo po zraku. Poleg tega k onesnaženju ozracja dodatno prispevajo dejavnosti motornih vozil, ki so na industrijskih obmocjih pogosto zelo intenzivne in številcne. 
Podobno kot pri rdeci barvi, kjer smo omenili odtenke, se tudi pri vetru srecujemo z razlicnimi stopnjami moci premikanja zracnih mas. Razlicne vrste vetra, ki se lahko pojavijo tudi v sanjah, imajo pri interpretaciji sanj razlicne pomene.To pomeni, da simbol vetra ni enak specificnemu vetru (na primer tajfunu, hurikanu, tornadu, pasatu, tropskemu ciklonu, blizzardu, brisi, maestralu, orkanu ali burji), temvec je treba upoštevati dinamiko razlicnih pomenov. 
Pri mnogih pojavnih oblikah vetra se poudarja negativna rušilna moc, ceprav je z objektivnega vidika funkcija hurikana ali tornada podobna kot pri milejših vetrovih – oboji imajo namen vzpostavljanja ravnovesja. 

2.5.3 Preglednica 10: Pomen vetra na splošno, v sanjah, z vidika psihologije in duhovnosti 

Ocišcenje in sprostitev Nova energija Nasilnost Duhovni napredek 
Preglednica 10 prikazuje pojem vetra s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Skupni imenovalec pri vseh vidikih je moc, ki lahko vodi do pozitivnih ali negativnih izidov. Kolektivni pomen simbola vetra je lahko dvoumen, zato je pri interpretaciji sanj potrebno upoštevati moc, smer in intenzivnost vetra.Ta kolektivni simbol lahko nosi zelo mocan individualni pomen, še posebej pri posameznikih, ki so doživeli unicujoce ucinke orkana, tornada, hurikana, tajfuna in podobnih pojavov. 
d. Crno oziroma crna barva 
Ta asociativni pojem se je pojavil zgolj enkrat, in sicer v povezavi s simbolno kategorijo „Smrt“. Po pricakovanjih je bil ta pojem ocenjen zelo negativno, z -3 od -5 možnih tock. Še slabše je bila ocenjena simbolna kategorija „Smrt“, ki je prejela oceno -5 od -5 možnih tock. Crno barvo lahko prav tako razvrstimo v klasifikacijsko skupino 1, tj. pozornostnih fizikalnih lastnosti. Crno barvo (podobno kot rdeco) lahko zaznavamo zgolj s pomocjo svetlobe in vidnega zaznavanja. 
Crna barva je nasprotni pol bele barve, zaradi cesar jo pogosto povezujemo s temo – prostorom, kjer ni svetlobe. Pogosto se interpretira kot nekaj negativnega, še posebej v povezavi s smrtjo in nesrecami (na primer, ko nam crna macka precka pot). Kljub temu lahko crna barva nosi tudi pozitiven pomen – na primer, povezujemo jo z elegantnimi oblacili, ustvarjalnostjo in celo z dimnikarjem, ki naj bi prinašal sreco. 

2.5.4 Preglednica 11: Pomen crno oziroma crne barve na splošno, v sanjah, z vidika psihologije in duhovnosti 

Eleganca in kreativnost Domiselnost Notranje nasprotje Ženska moc 
Preglednica 11 prikazuje pojem crne barve s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Skupni imenovalec pri vseh vidikih je tema, ki lahko nosi pozitiven ali negativen predznak. Temo lahko interpretiramo kot nekaj, iz cesar se rojeva novo, ali pa jo povežemo z žalostjo in smrtjo. Kolektivni pomen simbola crne barve ima izrazit negativni predznak, vendar je pri interpretaciji sanj potrebna posebna previdnost, saj kljub negativni konotaciji ni nujno, da v dolocenem kontekstu dejansko predstavlja nekaj negativnega. 
Ta kolektivni simbol ima šibkejši individualni pomen, razen pri posameznikih, ki ne marajo svetlobe (na primer pri ljudeh, ki uživajo v kaosu in temi). Crna barva je lahko za nekatere posameznike (npr. kmete) povezana s plodno zemljo. 
e. Zelena barva 
Asociacija zelene barve je bila posredovana enkrat, in sicer na osnovi simbolne kategorije „Življenje“. Vsota ocen AP je znašala 4 od 5 možnih tock, kar je visoka ocena. Skupni seštevek ocen omenjene simbolne kategorije je bil 5 od 5 možnih tock. 
Z vidika tega respondenta ima zelena barva zelo pozitiven pomen (skupni seštevek ocen simbolne kategorije in asociativnega pojma je bil 9 od 10 možnih tock). Barve na splošno (npr. rdeca, crna) lahko povežemo s svetlobo. Zeleno barvo, podobno kot svetlobo, zaznavamo z vidom, vendar brez svetlobe zelene barve ni mogoce prepoznati. 
Zelena barva je rezultat sinteze oziroma mešanja dveh osnovnih barv – modre in rumene. Ker nastane s kombinacijo hladne (modra) in tople barve (rumena), zeleni barvi pripisujemo lastnost ravnovesja med toplim in hladnim. 


2.5.5 Slika 28: Barvni spekter oziroma zaznavanje barv 
Slika 28 prikazuje barvni spekter oziroma zaznavanje barv. Hladne barve (npr. modra) imajo višjo frekvenco in krajšo valovno dolžino, medtem ko imajo tople barve (npr. rumena) nižjo frekvenco in daljšo valovno dolžino. Zelena barva se v tem barvnem spektru nahaja približno na sredini, tj. za modro in pred rumeno barvo. Vse barve so rezultat osvetlitve z belo svetlobo in delovanja našega sistema vidnega zaznavanja. Ob tem velja dodati opombo, da beli in crni barvi kot fizicni barvi ne obstajata. 
2.5.5.1 Preglednica 12: Pomen zeleno oziroma zelene barve na splošno, v sanjah, z vidika psihologije in duhovnosti 

Psihološki vidik Duhovni vidik 
Upanje Pomlad Nedotaknjena narava Sreca Pomirja psiho Zvesti prijatelji Nezrelost Ravnovesje duha 
Preglednica 12 prikazuje pojem zelene barve s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Skupni imenovalec pri splošnem in duhovnem vidiku je upanje. Pri razlaganju pomena zelene barve je treba biti pozoren na njen odtenek (npr. svetlo-zelena barva se lahko interpretira kot "barva hudica", kar ima izjemno negativen predznak). 
Zelena barva je vecinoma zelo pozitiven kolektivni simbol, saj jo povezujemo z rastlinstvom, brez katerega cloveštvo ne bi moglo preživeti. Ta kolektivni simbol ima šibkejši individualni pomen, razen pri posameznikih, ki zelene barve ne marajo ali jo povezujejo z negativnimi vidiki, kot je zeleni strup (npr. kemiki, ki pogosto delajo s strupenim plinom klorom, ki je svetlo-zelene barve in neprijetnega vonja). Zelena barva se pogosto dojema kot simbol ravnovesja, ki pomirja psiho in spodbuja izlocanje nekaterih hormonov srece. 
f. Mavrica – Asociacija mavrice je bila navedena enkrat na osnovi simbolne kategorije „Življenje“. Vsota ocenAP je bila 5 od 5 možnih, kar je izjemno visoka ocena. Skupni seštevek ocen omenjene simbolne kategorije je znašal 3 od 5 možnih. Po mnenju respondenta ima mavrica pozitiven pomen, povezan z življenjem (seštevek ocen simbolne kategorije in asociativnega pojma znaša 8 od 10 možnih tock). Nasploh je treba znova poudariti, da je mavrica zelo tesno povezana s svetlobo. Tako kot pri drugih pojavih jo zaznavamo z vidom, saj brez svetlobe mavrice ne bi mogli videti. Mavrica je rezultat interakcije soncne svetlobe in rahlega dežja. V vsej svoji lepoti se nam mavrica prikaže kot prelivajoce se barve na nebu, ki se v znacilnem loku vzpenjajo in spušcajo. 


2.5.5.3 Slika 29: Primer dvojne mavrice 
Slika 29 prikazuje primer dvojne mavrice. Zaznavamo razlicne barve v strogo dolocenem razponu, od rdece, rumene, zelene, svetlo-modre, temno-modre do vijolicne barve. Mavrica nastane tako, da se soncni žarki, ki so na videz beli (soncna svetloba vsebuje razlicne barve), srecujejo z vodnimi kapljicami, ki delujejo kot steklene prizme oziroma kot zrcala, od katerih se svetloba odbija. 
Rezultat tega naravnega procesa so zgoraj omenjene barve, ki jih zaznavamo s svojim vidnim sistemom. 

2.5.5.4 Preglednica 13: Pomen mavrice na splošno, v sanjah, z vidika psihologije in duhovnosti 

Psihološki vidik Duhovni vidik 
Barvitost 
Most do onostranstva Sreca Sreca Duhovna sreca Zaklad Uspeh Okrepitev zavesti Božja govorica 
Preglednica 13 prikazuje pojem mavrice s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Skupni imenovalec pri vseh vidikih je sreca. Pri razlaganju pomena mavrice praviloma ni težav, saj ta kolektivni simbol že po dogovoru pomeni nekaj izrazito pozitivnega. Pri redkih ljudstvih ali plemenih pa lahko mavrica ima tudi izrazito negativen pomen, kar je verjetno izid negativnih kolektivnih in individualnih izkušenj. V našem evropskem prostoru je pozitiven pomen kolektivnega simbola mavrice povsem jasen, saj predstavlja sreco, bogastvo, mir in razumevanje, ustvarjalnost, okrepitev zavesti in duha. Že z vidika našega vidnega zaznavanja pogled na mavrico spodbuja izlocanje nekaterih hormonov srece. 
g. ogenj – ta asociacija je bila posredovana enkrat na osnovi simbolne kategorije „Moc“. Vsota ocen AP je bila 3 od 5 možnih, kar je srednje visoka ocena. Skupni seštevek ocen omenjene simbolne kategorije je bil 1 od 5 možnih. Z vidika tega respondenta ima ogenj bolj pozitiven pomen kot simbolna kategorija „Moc“ (seštevek ocene simbolne kategorije in asociativnega pojma znaša 4 od 10 možnih tock). Ogenj je zelo tesno povezan s svetlobo in toploto. Pri kolektivnem simbolu ogenj se prvic srecujemo s pojavom, ki ga lahko zaznavamo tako z vidom kot s tipom. Ogenj je vir svetlobe, ki ga tema ne zmore skriti. 
2.5.5.5 Preglednica 14: Pomen ognja na splošno, v sanjah, z vidika psihologije in duhovnosti 

Preglednica 14 prikazuje pojem ognja s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Skupni imenovalec pri vseh vidikih je sreca. Pri razlaganju pomena ognja lahko nastanejo težave, saj je kolektivni pomen ognja lahko tako pozitiven kot tudi izjemno negativen. Prav zaradi tega je 
potrebno paziti, v katerem kontekstu se ogenj pojavlja. Ogenj je poleg vode, zraka in zemlje eden najpomembnejših sanjskih simbolov. Ogenj še zlasti izraža mocna custva in/ali nevarnost. Ogenj je naravna sila (podoben kot veter), ki jo clovek le deloma zmore nadzorovati. 
Ogenj je tudi mogoce povezati z grško mitologijo. Polbog Prometej je grškim bogovom ukradel ogenj in ga prinesel ljudem. S tem je izdal skrivnost bogov, zaradi cesar ga je Zevs hudo kaznoval za vse vecne case. Ogenj, ce je obvladljiv, pomeni nekaj zelo pozitivnega, v nasprotnem primeru pa lahko ogenj povezujemo s hudimi katastrofami, ki povzrocajo obilo materialnih stroškov in lahko terjajo številna življenja razlicnih živih bitij (clovek, živali in rastlinstvo). 
Kolektivni simboli iz skupine storilnostnih, psiholoških in socialnih lastnosti niso bili prisotni. Kolektivni simboli ocitno neposredno ne izražajo teh lastnosti. V skupino (skupina 5) nežive naravne lastnosti so se uvrstili naslednji kolektivni simboli: 
a. Sonce – ta asociacija je bila posredovana štirikrat na osnovi simbolnih kategorij, kot so „Upanje“, „Lepota“ in dvakrat „Sreca“. Vsota ocen AP je bila 18 od 20 možnih, kar je zelo visoka ocena. Skupni seštevek ocen omenjenih simbolnih kategorij je bil 20 od 20 možnih. Z vidika teh respondentov imajo simbolne kategorije še bolj pozitiven pomen kot kolektivni simbol sonce (seštevek ocene simbolnih kategorij in asociativnega pojma znaša 38 od 40 možnih tock). Sonce je eden od naravnih virov svetlobe, ki je za ves ekosistem izjemnega pomena. Sonce ne zaznavamo zgolj z vidom, ampak tudi s tipom, saj sonce, podobno kot ogenj, izžareva toploto. V nasprotju z ognjem tema skrije sonce, saj kadar je noc, je na drugi strani Zemljine oble dan. V astronomiji poznamo veliko število raznovrstnih sonc, ki jih poimenujemo kot zvezde. Nenazadnje je tudi naše Sonce zvezda, ki je dokaj staticna. V vsakdanjem in simbolnem pomenu na sonce ne gledamo kot na zvezdo. V kolektivni simboliki zavzame pojem zvezda (podobno kot sonce) prav posebno mesto. V tem anketnem vprašalniku se je pojavila tudi asociacija „soncni zahod“, ki ga je respondent povezal s simbolno kategorijo „Lepota“. Tako omenjena simbolna kategorija „Lepota“ kot tudi kolektivni simbol soncni zahod sta dosegla maksimalno število tock. Soncni zahod je z esteticnega vidika sicer izjemen, vendar ga lahko povežemo z nekim obdobjem, ki se koncuje (npr. propad cloveške civilizacije). 

2.5.5.6 Preglednica 15: Pomen sonca na splošno, v sanjah, z vidika psihologije in duhovnosti 
Psihološki vidik Duhovni vidik 
Svetloba 
Duhovna osvetlitev Toplota Izzivi Dobro pocutje Pozitivne spremembe Odpornost Duhovna modrost 

Preglednica 15 prikazuje pomen sonca s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Kolektivni simbol sonce ima pretežno izjemno pozitiven pomen.V razlicnih modifikacijah (npr. soncni mrk, rdece sonce) ima lahko sonce, še zlasti v sanjah, tudi negativen pomen (npr. prihajajoca depresivna stanja). V ta negativni kontekst lahko deloma uvrstimo tudi pomen soncnega zahoda, kar je zelo odvisno od življenjske situacije in/ali statusa sanjajocega subjekta. Soncni zahod lahko povezujemo z romanticnimi dogodki, vendar tudi z zakljuckom dolocenega prijetnega bivanja. Soncni zahod v bistvu pooseblja prehod od neverjetne blažene srece do normalnega vsakdanjika. Podzavest in zavest dolocenega posameznika se približujeta, tako da ima le-ta jasnejši pogled na svet. S soncnim zahodom se zakljucuje doloceno obdobje v življenju slehernega posameznika in celo sleherne civilizacije. 
b. Nebo – ta asociacija je bila posredovana trikrat na osnovi dveh simbolnih kategorij, kot sta „Upanje“ (dvakrat) in enkrat „Mir“. Vsota ocen AP je bila 14 od 15 možnih, kar je zelo visoka ocena. Skupni seštevek ocen omenjenih simbolnih kategorij je bil 15 od 15 možnih. Z vidika teh respondentov imata obe simbolni kategoriji še bolj pozitiven pomen kot kolektivni simbol nebo (seštevek ocene simbolnih kategorij in asociativnega pojma znaša 29 od 30 možnih tock). Pojem nebo ima v razlicnih socialnih skupinah razlicen pomen. Pri vernih ljudeh je pomen nebes v tem, da verujejo v posmrtno življenje in da so nebesa tista, kamor bodo prišli dobronamerni ljudje. Nebesa so raj tistih posameznikov, ki so se v zemeljskem bivanju izkazali z dobrimi mislimi in dejanji. Za ateiste navedeno ne velja, kajti zanje je nebo, ki je nad nami, brez posmrtne funkcije z vidika zakljucenega clovekovega življenja. Nebo je zanje zgolj velikanski prostor, ki obdaja naš planet. Ne glede na to, ali gre za verne ali neverne ljudi, je pomen kolektivnega simbola nebo nekaj zelo pozitivnega. Iz te predpostavke izhajajoc je vpliv tega pojma na clovekovo mišljenje izjemen. Nebo oziroma nebesa so mocan koncept in so v informacijski hierarhiji na vrhnjih rangih. Na nebesnem svodu vidimo sonce in ponoci tudi ozvezdja. Nebo zaznavamo kot nekakšno kupolo ali celo kot streho našega zemeljskega sveta.   

2.5.5.7 Preglednica 16: Pomen kolektivnega simbola nebo s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Psihološki vidik Duhovni vidik 
Posmrtno življenje Svoboda 
Sreca in zadovoljstvo 
Moc usode Obcutek svobode Denarni dobitek Samozaupanje Posmrtni duh 
Preglednica 16 prikazuje pomen kolektivnega simbola nebo s splošnega, sanjskega, psihološkega in 
duhovnega vidika. Kot lahko iz preglednice razberemo, je pomen pojma nebo v glavnem zelo pozitiven. Nebo pooseblja svobodo, sreco, uspeh (npr. denarni dobitek), pustolovšcino (npr. potovanje) in pozitiven odnos do našega sveta.V dolocenih situacijah, ko se nebo pojavi skupaj z oblaki, pomen v sanjah ni vec pozitiven, ampak nas podzavest poskuša opozoriti na prihajajoce probleme, ki so težje razrešljivi. Negativen pomen neba v sanjah nastaja tudi takrat, kadar posameznik na mestu lebdi, kar lahko pomeni, da mora ta posameznik paziti na svoje obcutenje resnicnosti, kajti sleherni posameznik lahko bolj ali manj izgubi tla pod nogami. 
c. Zemlja – ta asociacija je bila posredovana dvakrat na osnovi simbolnih kategorij, kot sta „Življenje“ in „Moc“. Vsota ocenAP je bila 8 od 10 možnih, kar je zelo visoka ocena. Skupni seštevek ocen obeh simbolnih kategorij je bil 9 od 10 možnih. Z vidika teh respondentov imata simbolni kategoriji nekoliko bolj pozitiven pomen kot kolektivni simbol zemlja (seštevek ocen obeh simbolnih kategorij in asociativnega pojma znaša 17 od 20 možnih tock). Zemlja ni enaka zemlji, kajti v tem kontekstu imamo v mislih nebesno telo in/ali material, ki se nahaja na zemeljski površini (npr. humus, rjava zemlja). Na zemeljski površini se ne nahajajo zgolj materiali, ampak tudi živa bitja. Planet Zemlja je gosto naseljen z raznovrstnimi živimi bitji, od rastlin pa do živali (clovek je z vidika hierarhije žival, kajti ta veda ne sledi strogim antropološkim stališcem, da je clovek nekaj povsem posebnega). Zemlja je rodovitna, zato pomeni tudi simbol za rast. Zemlja potuje okoli sonca, tako da je ena polovica tega planeta osvetljena, medtem ko je druga v temi. Že iz tega izhajajoc lahko trdimo, da ta kolektivni simbol nima zgolj pozitivnega pomena. Zemlja je tudi povezana tako s staro kot z novo zavezo, kajti ko je Bog ustvaril Zemljo, je kasneje tudi ustvaril živa bitja. Zemlja simbolizira tudi materinstvo, ki je v tesni povezavi z verskimi izrocili (npr. zemlja daje in jemlje življenje). 

2.5.5.8 Preglednica 17: Pomen kolektivnega simbola Zemlja/zemlja s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Psihološki vidik Duhovni vidik 
Rast Sreca Rodovitnost 
Planet Družbeni red Materinski duh 
Material Življenjska kriza Želja po energiji Življenjska energija 
Preglednica 17 prikazuje pomen kolektivnega simbola Zemlja/zemlja s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Kot lahko iz preglednice razberemo, je pomen tega pojma naceloma pozitiven, vendar lahko pomeni tudi nekaj zelo negativnega. Zemlja pooseblja rast, sreco, uspeh (npr. denarni dobitek), materinstvo in življenjsko energijo. Kadar je material zemlja v sanjah mehek, je to lahko želja po materini pozornosti. V primeru trde, neizprosne zemlje v sanjah, si lahko sanjajoci to razlaga kot zdravstveno opozorilo. Obstaja še pojav oranžne zemlje v sanjah, ki v bistvu napoveduje prijetno potovanje. 
d. Krog – ta asociacija je bila posredovana enkrat na osnovi simbolne kategorije „Lepota“. Vsota ocenAP je bila tri od petih možnih, kar je srednje visoka ocena. Omenjena simbolna kategorija je bila ocenjena s štirimi tockami od petih možnih. Z vidika tega respondenta ima simbolna kategorija nekoliko bolj pozitiven pomen kot kolektivni simbol krog (seštevek ocen simbolne kategorije in asociativnega pojma je bil sedem od desetih možnih tock). Krog je star mitološki simbol, ki so ga že poznali v praskupnosti. Krog je poosebljal ženskost, popolnost in celoto. Krog je brez pravega zacetka in pravega konca, ceprav je možno na krogu dolociti zacetno in koncno pozicijo nekega gibanja. Dober primer za to trditev je okrogla ura, s katero merimo cas (npr. šesta ura zjutraj pomeni zacetek dneva, 24. ura pa pomeni konec dneva). Krog v cisti, neuporabni obliki nima dolocene usmeritve, vse tocke pa imajo enako razdaljo do središca. V geometriji so že stari Egipcani uporabili krog za merjenje krožnih površin. O krogu bi bilo možno še marsikaj napisati, saj ga lahko povežemo s številnimi modeli znotraj številnih znanosti (npr. planetarni sistem – gibanje planetov okoli Sonca po krožnici, gibanje elektronov okoli pozitivnega jedra, kar je prav tako upodobljeno s krožnicami), vendar bi to preseglo namen te knjige.   

2.5.5.9 Preglednica 18: Pomen kolektivnega simbola kroga s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Psihološki vidik Duhovni vidik 
Ženskost Celota in neskoncnost Božanska zašcita 
Popolnost 
Celota Kohezija Dezorientiranost Celota duha 
Preglednica 18 prikazuje pomen kolektivnega simbola krog s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Kot lahko iz preglednice razberemo, je pomen tega pojma pretežno pozitiven. Krog predvsem predstavlja celoto, vecnost in popolnost. Krog lahko pomeni tudi gibanje v zacaranem krogu ali pa gibanje po ustaljenih tirih. Krog je poleg drugih mitoloških simbolov, kot so križ, središce in kvadrat, eden od najstarejših ter temeljnih simbolov naše cloveške vrste, saj se simbol krog pojavlja po celotni zemeljski obli in v razlicnih civilizacijah. 
e. Gora – ta asociacija je bila posredovana enkrat na osnovi simbolne kategorije „Mir“. Vsota ocen AP je bila štiri od petih možnih tock, kar je visoka ocena. Omenjena simbolna kategorija je bila prav tako ocenjena s štirimi tockami od petih možnih. Z vidika tega respondenta ima simbolna kategorija isti pozitiven pomen kot kolektivni simbol gora (seštevek ocen simbolne kategorije in asociativnega pojma je bil osem od desetih možnih tock). Na goro lahko gledamo kot sorazmerno nedotaknjen del narave. Gora je mogocna in za mnoge ljudi nedostopna. Obstajajo ljudje, ki se imenujejo alpinisti, ki sleherno gorsko nedostopnost sprejmejo kot izziv. Želijo doloceno goro premagati in mnogokrat pri tem tvegajo lastna življenja. 


2.5.6 Preglednica 19: Pomen kolektivnega simbola gora s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Psihološki vidik Duhovni vidik 
Vsemogocnost Oddih Samozavest Šport Izziv Samozavest Energija cloveka 
Preglednica 19 prikazuje pomen kolektivnega simbola gora s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Kot lahko iz preglednice razberemo, je pomen tega pojma pretežno pozitiven. Gora predvsem predstavlja dosego osebnih ciljev, utrjevanje samozavesti, rekreacijo, šport in oddih. Gora lahko tudi predstavlja srecanje neba in zemlje. V prenesenem pomenu je gora nekakšna lestev do drugega sveta. 
f. voda - ta asociacija je bila posredovana enkrat kot besedna zveza „tekoca voda“ na osnovi simbolne kategorije „Trpljenje“. Vsota ocen AP je bila štiri od petih možnih tock, kar je visoka ocena. Omenjena simbolna kategorija je bila po pricakovanju ocenjena precej nižje, saj ji je respondent namenil zgolj nic tock, kar je glede na široko ocenjevalno lestvico od -5 do +5 nevtralna ocena. Z vidika tega respondenta ima simbolna kategorija precej manj pozitiven pomen kot kolektivni simbol tekoca voda (seštevek simbolne kategorije in asociativnega pojma je bil štiri od 10 možnih tock).Voda je nedvomno ena najpomembnejših snovi na našem planetu. Brez vode življenje na naši Zemlji ne bi bilo mogoce.Voda se lahko pojavlja v razlicnih oblikah. Po eni strani imamo lahko opraviti s stojeco vodo (npr. jezera) in po drugi strani s tekoco vodo (npr. reke). Poleg zemlje, ognja in zraka spada voda med štiri najbolj bistvene življenjske prvine. Iz vode naj bi po besedahThalesa izhajale vse ostale snovi, saj je vode najvec na naši Zemlji.Voda je edina tekocina, ki se lahko v naravi pojavlja v treh agregatnih stanjih. Voda je lahko v trdnem (led, sneg), tekocem in plinskem (vodna para) agregatnem stanju. Naravna voda v popolnoma cisti obliki je zelo redka. Najbolj cista naj bi bila deževnica.  
2.5.6.1 Preglednica 20: Pomen kolektivnega simbola voda s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Psihološki vidik Duhovni vidik 
Vir življenja Žeja Kemijska spojina Custva Izguba nadzora Življenjska energija 
Preglednica 20 prikazuje pomen kolektivnega simbola voda s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Kot lahko iz preglednice razberemo, je pomen vode zelo pozitiven.Voda predvsem predstavlja vir življenja, ocišcenje duha in telesa, custva in življenjsko energijo. Kolektivni simbol voda ima številne povezave z drugimi pojmi, podrocji, znanostmi itd., in je v naši miselnosti izjemno pogost pojav. Lahko bi trdili, da se pojavlja nenehno. Voda ni zgolj najbolj razširjena snov v naravi, ampak tudi v naših možganih oziroma mislih. 
V skupino živih naravnih lastnosti (KE6) so se uvrstili naslednji kolektivni simboli: 
a. mravlja / mravljica - ta asociacija je bila posredovana devetkrat kot besedna zveza „mravlja/mravljica“ na osnovi simbolne kategorije „Marljivost“. Vsota ocen AP je bila 29 od 45 možnih tock, kar je sorazmerno nizka ocena. Omenjena simbolna kategorija je bila ocenjena z 28 od 45 možnih tock. Respondenti so nekoliko presenetljivo to simbolno kategorijo ocenili z nižjimi ocenami, kot bi pricakovali, saj marljivost velja za visoko osebnostno in kulturno vrednoto. Zanimivo je, da številni narodi tej žuželki pripisujejo lastnost, ki naj bi poosebljala cloveka in kulture. Do sedaj smo spoznali kar nekaj kolektivnih simbolov, ki nimajo glede na simbolno kategorijo enoznacnega pomena. Kolektivni simbol mravlja ima z vidika respondentov nedvoumen pomen. Seštevek simbolne kategorije in asociativnega pojma je bil 57 od 90 možnih tock. Mravljam v glavnem pripisujemo marljivost in dobro organiziranost. Mravlje so izrazito kolektivna bitja, saj blagostanje v skupnosti postavljajo pred individualnimi hotenji. Tako jih ljudje vidimo in med posameznimi mravljami v glavnem ne zaznavamo razlike v kolektivnih in individualnih usmeritvah. Insektologi poznajo okoli 13.000 razlicnih vrst mravelj, ki imajo vsaj eno skupno lastnost, da živijo v velikanskih kolonijah. Mravlje lovijo hrano, gojijo glive in molžejo listne uši. V tem pogledu so cloveškemu rodu najbolj podobne od vseh ostalih živalskih vrst. Mravlje so si nekoliko sorodne s termiti, ki sicer pripadajo drugi živalski vrsti in so bolj v ožjem sorodstvu z bogomolkami. Vrh v tej kolonialni hierarhiji predstavlja kraljica, ki se fiziološko gledano bistveno razlikuje od ostalih clanov mravljišca. Glede možganov med ostalimi mravljami in kraljico zaenkrat še niso opazili bistvenih razlik. Kraljica je usmerjena na reprodukcijo te živalske vrste in opravlja to kljucno funkcijo, da lahko mravlje preživijo in imajo prihodnost. 

2.5.6.2 Preglednica 21: Pomen kolektivnega simbola mravlja/mravljica s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Psihološki vidik Duhovni vidik 
Marljivost Sreca Dobra organiziranost Kolektivna bitja Nedelavnost Psihoza Kolektivna energija 
Preglednica 21 prikazuje pomen kolektivnega simbola mravlja s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Mravlja ima s splošnega, sanjskega in duhovnega vidika izrazito pozitiven pomen, kar pa ne velja za psihološko razlago sanj. Mravlja predvsem predstavlja marljivost, dobro organiziranost in mocno kolektivno energijo. S psihološkega vidika razlaganja sanj pa predvsem pomeni opozorilo na nevarne situacije in psihicne motnje. 
b. cebela - ta asociacija je bila posredovana štirikrat na osnovi simbolne kategorije „Marljivost“. Vsota ocenAP je bila 15 od 20 možnih tock, kar je višja ocena. Omenjena simbolna kategorija je bila ocenjena z 12 od 20 možnih tock. Respondenti so tudi v tem primeru nekoliko presenetljivo to simbolno kategorijo ocenili z nižjimi ocenami, kot bi pricakovali.Tudi tej žuželki številni narodi pripisujejo cloveške in kulturne lastnosti. Ta kolektivni simbol ima prav tako glede na simbolno kategorijo enoznacen pomen. Pomen kolektivnega simbola cebela je prav tako z vidika respondentov nedvoumen. Seštevek simbolne kategorije in asociativnega pojma je bil 27 od 40 možnih tock. Cebela je izjemno marljivo živo bitje, ki je dobro organizirano in je za naravo ter s tem za cloveka izjemno koristna. Zdi se, da v cebeljem panju z visoko stopnjo hierarhije ni prostora za individualnosti, vendar so znanstveniki ugotovili, da takšne obstajajo. Vendar pa cebelja „policija“ poskrbi, da se ne ruši hierarhicni sistem cebeljega panja. Cebele proizvajajo izjemno zdravilno snov, ki se imenuje med, in poleg tega skrbijo za rast in razcvet rastlin. Tudi cebele imajo svojo kraljico, ki se fiziološko razlikuje od preostalih cebel. Podobno kot pri mravljah opravlja kljucno funkcijo razmnoževanja, tako da lahko cebelji rod preživi. 

2.5.6.3 Preglednica 22: Pomen kolektivnega simbola cebela s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Kolektivna bitja Uspeh Psihicna stabilnost Ponovno rojstvo 
Preglednica 22 prikazuje pomen kolektivnega simbola cebela s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Cebela ima z vseh vidikov izrazito pozitiven pomen. Cebela je sinonim za 
marljivost, dobro organiziranost in mocno kolektivno energijo. S psihološkega vidika razlaganja sanj predvsem pomeni psihicno in socialno stabilnost. 
c. gozd - ta asociacija je bila posredovana trikrat na osnovi dveh simbolnih kategorij, in sicer „Samota (enkrat)“ in „Mir (dvakrat)“. Vsota ocen AP je bila 13 od 15 možnih tock, kar je visoka ocena. Omenjeni simbolni kategoriji sta bili nekoliko nižje ocenjeni z 11 od 15 možnih tock. Kolektivni simbol gozd predvsem pomeni ekosistem, sprostitev in proizvodnjo kisika. Brez gozdov bi ljudje težje preživeli. Gozdovi so razlicni, in to ne zgolj glede na vrsto (npr. hrast, smreka), ampak gozdovi še zlasti v osrednji in zahodni Evropi spreminjajo svojo podobo zaradi menjave štirih letnih casov. 

2.5.6.4 Preglednica 23: Pomen kolektivnega simbola gozd s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Psihološki vidik Duhovni vidik 
Ekosistem Podzavest Psiha 
Izleti/sprehodi Sreca 
Dezorientacija Nesreca npr. locitev Izgubljene vrednote Duhovna energija 
Preglednica 23 prikazuje pomen kolektivnega simbola gozd s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Gozd ima lahko glede razlaganja sanj tudi negativen pomen, še zlasti takrat, ko se sanjajoci nahaja v temnem in gostem nepreglednem gozdu. V glavnem je pomen simbola gozd pozitiven, saj nas še zlasti v budnem svetu sprošca in razveseljuje z rastjo, razcvetom in cudovitimi vonjavami. 
d. srce - ta asociacija je bila posredovana štirikrat na podlagi simbolne kategorije „Ljubezen“. Vsota ocenAP je bila 17 od 20 možnih tock, kar je visoka ocena. Omenjena simbolna kategorija je bila za odtenek nižje ocenjena s 16 od 20 možnih tock. Skupni seštevek simbolne kategorije in asociativnega pojma je bil 33 od 40 možnih tock. Srce je poleg možganov eden najpomembnejših organov v clovekovem telesu.V glavnem poskrbi za to, da so vsi drugi organi oskrbljeni s hranljivimi snovmi in kisikom. Povrhu tega tudi ohranja krvni obtok, da lahko kri stece skozi naše telo. Kolektivni simbol srce je sinonim za ljubezen in druga pozitivna custva.  

2.5.6.5 Preglednica 24: Pomen kolektivnega simbola srce s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Pozitivna custva Custveni problemi Hrepenenje Mocna custva 
Preglednica 24 prikazuje pomen kolektivnega simbola srce s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Srce lahko v razlagi sanj ima tudi negativen pomen, še zlasti takrat, kadar mocna custva vkljucujejo sovraštvo.V glavnem je pomen simbola srce izjemno pozitiven, saj pomeni razcvet pozitivnih custev, ki dajejo cloveku poudarjen smisel in ustrezen ritem v življenju. 
e. cvet - ta asociacija je bila posredovana enkrat na podlagi simbolne kategorije „Lepota“. Vsota ocenAP je bila tri od petih možnih tock, kar je srednja ocena. Omenjena simbolna kategorija je bila nekoliko nižje ocenjena z dvema tockama od petih možnih. Skupni seštevek simbolne kategorije Lepota in asociativnega pojma je bil pet od 10 možnih tock, kar je povprecno visoka ocena. Cvetovi niso pomembni zgolj z estetskega vidika, ampak so še zlasti kljucni za razmnoževanje rastlinskih vrst. Ob tem lahko omenimo tudi mocno povezanost s že obravnavanim kolektivnim simbolom. Cvetovi praviloma vplivajo na naše razpoloženje izjemno blagodejno, saj imajo mnogi prijeten vonj in so lepega videza. 

2.5.6.6 Preglednica 25: Pomen kolektivnega simbola cvet s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Prijetne vonjave Rojstvo idej Necimrnost/oholost Umska energija 
Preglednica 25 prikazuje pomen kolektivnega simbola cvet s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Cvet ima glede na razlago sanj vecinoma pozitiven pomen, saj pomeni razcvet tako v biološkem kot tudi osebnostnem pogledu, kar kaže na zelo pozitiven potek procesa. Nekoliko preseneca dokaj nizka ocena za tako lepo stvar. 
f. ptica/ptice - ta asociacija je bila posredovana dvakrat na osnovi simbolnih kategorij „Marljivost“ in „Ljubezen“. Vsota ocenAP je bila devet od desetih možnih tock, kar je zelo visoka ocena. Omenjena simbolna kategorija je bila nekoliko nižje ocenjena s sedmimi tockami od desetih možnih. Skupni seštevek obeh simbolnih kategorij in asociativnega pojma je bil 16 od 20 možnih tock, kar je dokaj visoka ocena. Ptice prej veljajo kot sinonim za svobodo in neodvisnost, ne pa za marljivost in ljubezen. Oba pogleda je možno argumentirati na osnovi situacijske postavitve, saj ptice zelo marljivo gradijo gnezda za mladice; dva bela goloba sta simbol ljubezni. Pri interpretaciji simbola iz sanj je potrebno paziti na vrsto ptice in v katerem stanju ter situaciji se pojavlja. Najbolj znacilna lastnost vecine ptic je ta, da znajo leteti, kar je med drugim ena najvecjih želja cloveka. Ptice niso znane zgolj po tem, da znajo leteti, ampak so pomembne tudi za ekosistem (npr. njihovi iztrebki lahko vsebujejo semena razlicnih cvetov in sadežev, zaradi cesar se lahko rastline razmnožujejo; poleg tega polovijo tudi obilo žuželk, kar je še zlasti koristno takrat, kadar jih je zelo veliko).                 

2.5.6.7 Preglednica 26: Pomen kolektivnega simbola ptica/ptice s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Letenje Svoboda Podzavest Duša Svoboda Brezskrbnost Dezorientiranost Sveti duh 
Neodvisnost Clovekova duša Samopodoba Potovanje v nebesa 
Preglednica 26 prikazuje pomen kolektivnega simbola ptica/ptice s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Ptica/ptice imata/-jo glede na razlago sanj lahko tako pozitiven kot tudi negativen pomen (npr. nasilna ptica v sanjah lahko pomeni izgubo ravnotežja, dva bela goloba sta simbol miru). V glavnem predstavlja obravnavan simbol svobodo in clovekovo dušo. 
g. krošnja - ta asociacija je bila posredovana enkrat na osnovi simbolne kategorije „Ujetost“. Vsota ocen AP je bila štiri od petih možnih tock, kar je visoka ocena. Omenjena simbolna kategorija je bila precej nižje ocenjena z nic tockami od petih možnih. Skupni seštevek simbolne kategorije in asociativnega pojma je bil štiri od desetih možnih tock, kar je dokaj nizka ocena. Krošnja je del drevesa, ki še zlasti predstavlja vrh in s tem povezavo med nebom in zemljo. 
2.5.6.8 Preglednica 27: Pomen kolektivnega simbola krošnja s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Vrsta Clovekova duša Superego Clovekova duša 
Preglednica 27 prikazuje pomen kolektivnega simbola krošnja s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Krošnja ima glede na razlago sanj predvsem pozitiven pomen, ki se navezuje na clovekovo osebnost (npr. inteligenca, mišljenje, super-ego, razvoj osebnosti). 
h. jagode - ta asociacija je bila posredovana enkrat na osnovi simbolne kategorije „Erotika“. Vsota ocen AP je bila dve od petih možnih tock, kar je presenetljivo nizka ocena. Omenjena simbolna kategorija je bila tako ovrednotena z dvema tockama od petih možnih. Skupni seštevek simbolne kategorije in asociativnega pojma je bil štiri od desetih možnih tock, kar je dokaj nizka ocena. Jagode so priljubljen vir hrane, tako za nekatere vrste živali kot tudi za cloveka. Ta sadež so poznali že v obdobju praskupnosti, saj so jagode za zbiralce pomenile pomemben vir prehranjevanja. Jagode uspevajo predvsem na severni polovici Zemlje, medtem ko na južnem delu jagode ne uspevajo (izjema je država Cile). Jagodo mnogokrat povezujemo tudi z razkošjem, kadar zelo premožni ljudje pijejo šampanjec in uživajo ob tem jagode. 

2.5.6.9 Preglednica 28: Pomen kolektivnega simbola jagode s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Sladkobnost Sladka pricakovanja Eroticne pustolovšcine Eroticna energija 
Preglednica 28 prikazuje pomen kolektivnega simbola jagode s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Jagode imajo glede na razlago sanj prvenstveno pozitiven pomen, ki se navezuje na ljubezen, spolnost, nesmrtnost in prijateljstvo. V posebnem kontekstu, kadar se jagode razsujejo, njihov pomen lahko povezujemo z razocaranji. 
i. kaca - ta asociacija je bila posredovana enkrat na osnovi simbolne kategorije „Zdravje“. Vsota ocenAP je bila minus tri od petih možnih tock, kar je po pricakovanju zelo nizka ocena, saj kace pogosto povezujemo s strupenimi pošastmi. Omenjena simbolna kategorija je bila ocenjena z maksimalnim številom tock. Skupni seštevek simbolne kategorije in asociativnega pojma je bil dve od desetih možnih tock, kar je nizka ocena. Kaca se že pojavlja v Bibliji kot zapeljivka, ki je pripomogla k temu, da je Bog izgnalAdama in Evo iz Raja. Kaca pooseblja najbolj nizkotno zlo, saj je sinonim za izdajstvo, goljufije, spletke in strupenost, ceprav vse kace niso strupene. Navkljub zapisanemu pa je treba poudariti, da simbol kace nima zgolj negativnega vsebinskega poudarka, saj kaca ovita okoli stojece palice lahko pomeni uravnoteženo zdravje. Simbol kace lahko tudi pomeni pozitivno preobrazbo in s tem nov, pozitiven zacetek življenja. 


2.5.7 Preglednica 29: Pomen kolektivnega simbola kaca s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Spolnost Izdajstvo Prihajajoci problemi Uravnoteženo zdravje 
Preglednica 29 prikazuje pomen kolektivnega simbola kace s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Kace imajo glede na razlago sanj prvenstveno izrazito negativen pomen, ki se navezuje na izdajstvo, zahrbtnost, varanje in neuravnotežen nagon. Z duhovnega vidika pa je pomen kace lahko tudi zelo pozitiven, saj predstavlja neskoncno energijo (primer kace, ki se grize v lastni rep in s tem ustvarja krog) in uravnoteženo zdravje (zdravstvo oziroma lekarne še danes uporabljajo simbol kace ovite okoli palice).V vsakem primeru je pri razlaganju sanj, kjer se pojavlja kaca, potrebno paziti na vrsto, barvo in situacijo, v kateri se pojavlja. 
j. lev - ta asociacija je bila posredovana enkrat na osnovi simbolne kategorije „Moc“. Vsota ocen AP je bila tri od petih možnih tock, kar je povprecna ocena. Omenjena simbolna kategorija je bila prav tako ocenjena s povprecnim številom tock. Skupni seštevek simbolne kategorije in asociativnega pojma je bil šest od desetih možnih tock, kar je povprecno visoka ocena. Lev pogosto poosebljamo s kraljem živalskega sveta, ki je ponosen, vzvišen, pogumen in nevaren. Ob naštetih lastnostih velja lev tudi kot precej leno bitje, ki veliko casa preživlja v spanju.  
2.5.7.1 Preglednica 30: Pomen kolektivnega simbola lev s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Psihološki vidik Duhovni vidik 
Divja macka Moc Zver Krutost Strast Kralj živali Vladanje Nasilnost Življenjska energija 
Preglednica 30 prikazuje pomen kolektivnega simbola leva s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Levi imajo glede na razlago sanj tako pozitiven kot tudi negativen pomen. Lev je po eni strani pogumen, mocan in ponosen, po drugi strani pa krut, prekomerno avtoritativen in nasilen. V nekaterih sanjah lev pooseblja tudi neobvladanost oziroma energijo, ki jo je treba ukrotiti. 
k. kri - ta asociacija je bila posredovana enkrat na osnovi simbolne kategorije „Trpljenje“. Vsota ocenAP je bila nic od petih možnih tock, kar je nevtralna ocena. Omenjena simbolna kategorija je bila ocenjena z maksimalnim številom tock z negativnim predznakom. Skupni seštevek simbolne kategorije in asociativnega pojma je bil tako minus pet od desetih možnih plus tock in desetih možnih minus tock, kar je zelo nizka ocena. Brez krvi mnogi živih bitij ne bi mogli živeti. Ta življenjska tekocina oskrbuje številne organe in vlakna s hranljivimi snovmi. Pomen simbola kri je ambivalenten, saj lahko predstavlja tako življenje kot tudi izgubo in smrt. 
2.5.7.2 Preglednica 31: Pomen kolektivnega simbola kri s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Psihološki vidik Duhovni vidik Življenjska moc Življenjska energija Opozorilo iz podzavesti Eliksir življenja Tekocina Vitalnost Življenjska moc Duša 
Rana Bolezen Nevarne situacije Pretok energij 
Preglednica 31 prikazuje pomen kolektivnega simbola krvi s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Kri ima glede na razlago sanj tako izrazito pozitiven kot tudi negativen pomen. Kri po eni strani predstavlja življenje oziroma življenjsko energijo, po drugi strani pa ranljivost, izgubo in smrt. Sanjski simbol kri je izjemno kompleksen, tako da je njegovo razlaganje še posebej zelo odvisno od pocutja sanjskega subjekta, okolišcin in situacij. 
l.odprta dlan - ta asociacija je bila posredovana enkrat na osnovi simbolne kategorije „Zacetek“. Vsota ocen AP je bila pet od petih možnih tock, kar je najvišja možna ocena. Omenjena simbolna kategorija je bila prav tako ocenjena z maksimalnim številom petih tock. Skupni seštevek simbolne kategorije in asociativnega pojma je bil tako deset od desetih možnih plus tock. Dlan je del roke, znotraj katere se nahajajo nam zelo znane življenjske crte. Z branjem iz dlani se ukvarja tudi mejna veda hiromantika. 
2.5.7.3 Preglednica 32: Pomen kolektivnega simbola odprta dlan s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 
Telesni del  Življenjske crte  Psihološki vidik Odprta komunikacija  Duhovni vidik Energija usode  
Odprtost  Opozorilo  Iskrenost  Nadarjenost  
Delo  Ustvarjalnost  Naklonjenost  Intuicija  


Preglednica 32 prikazuje pomen kolektivnega simbola odprta dlan s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Odprta dlan ima glede na razlago sanj izrazito pozitiven pomen. Odprta dlan pogosto predstavlja iskreno in dobronamerno komunikacijo. V dolocenih primerih lahko predstavlja tudi doloceno navodilo ali celo opozorilo. 
m.štiriperesna deteljica - ta asociacija je bila posredovana enkrat na osnovi simbolne kategorije „Sreca“. Vsota ocen AP je bila štiri od petih možnih tock, kar je visoka ocena. Omenjena simbolna kategorija je bila ocenjena s petimi tockami. Skupni seštevek simbolne kategorije in asociativnega pojma je bil tako devet od desetih možnih plus tock. Štiriperesna deteljica je sorazmerno redka in kadar jo najdemo, se vecinoma razveselimo. Štiriperesna deteljica je sinonim za sreco, še zlasti na ljubezenskem podrocju. Lahko pomeni tudi bogastvo in prijateljstvo. 
2.5.7.4 Preglednica 33: Pomen kolektivnega simbola štiriperesna deteljica s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Psihološki vidik Duhovni vidik 
Rastlina Sreca Tolažba Redkost Varnost Sreca Ljubezen Želja po sorodni duši Duhovni napredek 
Preglednica 33 prikazuje pomen kolektivnega simbola štiriperesna deteljica s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Štiriperesna deteljica ima glede na razlago sanj izrazito pozitiven pomen, saj predvsem predstavlja sreco, bogastvo in ljubezen. Prav tako predstavlja duhovni napredek in pozitivno samopodobo. Po biblijski legendi naj bi Eva po izgonu iz raja vzela s sabo štiriperesno deteljico. 
n. prašic - ta asociacija je bila posredovana enkrat na osnovi simbolne kategorije „Bogastvo“. Vsota ocen AP je bila pet od petih možnih tock, kar je zelo visoka ocena. Omenjena simbolna kategorija je bila ocenjena s tremi tockami. Skupni seštevek simbolne kategorije in asociativnega pojma je bil tako osem od desetih možnih plus tock. Prašica mnogokrat povezujemo z virom hrane, s slastnimi pecenkami. Mnogokrat mu pripisujemo, da je umazan, ceprav to v resnici ni res. Kolektivni simbol prašic poleg bogastva pomeni tudi sreco. 
2.5.7.5 Preglednica 34: Pomen kolektivnega simbola prašic s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Požrešnost Oralna spolnost Psihicni pritiski Lakomnost 
Preglednica 34 prikazuje pomen kolektivnega simbola prašica s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Prašic ima glede na razlago sanj sicer izrazito pozitiven pomen, vendar lahko, še zlasti s psihološkega in duhovnega vidika, predstavlja tudi zelo negativno energijo, kot so npr. demonskost, lakomnost in psihicno neravnotežje. Pri razlaganju tega kolektivnega simbola je prav tako potrebno upoštevati vrsto prašica (npr. divji ali domaci prašic) in situacije, v katerih se prašic pojavlja. 
o. polž - ta asociacija je bila posredovana enkrat na osnovi simbolne kategorije „Zacetek“. Vsota ocen AP je bila minus tri, kar je presenetljivo nizka ocena. Po vsej verjetnosti je respondent polža povezal z vrtnim škodljivcem. Omenjena simbolna kategorija je bila ocenjena z eno tocko. Skupni seštevek simbolne kategorije in asociativnega pojma je bil tako minus dva od desetih možnih tock (plus in minus). Poznamo razlicne vrste polžev, ki jih v glavnem razlikujemo po tem, ali imajo varovalno hišico ali pa ne. Polže najpogosteje povezujemo z njihovim pocasnim gibanjem. V Italiji in Franciji pomenijo nekatere vrste polžev tudi vir hrane. 
2.5.7.6 Preglednica 35: Pomen kolektivnega simbola polž s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Pocasnost Slabo pocutje Pazljivost Ponovno rojstvo 
Preglednica 35 prikazuje pomen kolektivnega simbola polža s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Polž ima glede na razlago sanj tako pozitiven kot tudi negativen pomen. Kadar se polž pojavlja v sanjah, gre vecinoma za obcutljivost na dolocen dražljaj, introvertirano vedenje in slabo pocutje. 
p. roža - ta asociacija je bila posredovana enkrat na osnovi simbolne kategorije „Življenje“. Vsota ocen AP je bila dve od petih možnih tock, kar je sprico tako lepe rastline presenetljivo nizka ocena. Omenjena simbolna kategorija je bila po pricakovanju ocenjena z najvišjo možno oceno. Skupni seštevek simbolne kategorije in asociativnega pojma je bil tako sedem od desetih možnih tock. Poznamo razlicne vrste rož, ki imajo nekatere izjemno lepe cvetove in neverjetno cudovite vonjave. Rože najpogosteje povezujemo s prekrasnimi vrtovi, vendar mnogokrat nastopajo tudi v vlogi zdravilnosti in strupa. V glavnem povezujemo rože z necim lepim, kar nas razveseljuje. 
2.5.7.7 Preglednica 36: Pomen kolektivnega simbola roža s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Preglednica 36 prikazuje pomen kolektivnega simbola rože s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Roža ima glede na razlago sanj prvenstveno pozitiven pomen. Ponovno je potrebno poudariti, da je pri razlagi sanj treba upoštevati vrsto rože in situacije, v katerih se roža pojavlja. 
Kot že omenjeno, beležimo najvecje število kolektivnih simbolov znotraj skupine KE8, ki predstavlja materialne in intelektualne stvaritve cloveka. Nekoliko natancneje si bomo ogledali naslednje kolektivne simbole (glede na dejstvo, da se pojavljajo tudi številcni simboli, bomo najprej obravnavali te): 
Številka 0 - ta asociacija je bila posredovana štirikrat na osnovi naslednjih simbolnih kategorij: „Zacetek“, „Bogastvo“, „Samota“ in „Tehnologija“. Vsota ocen je bila v vseh primerih enaka nic. Številko nic vecinoma uporabljamo v vsakdanji komunikaciji in v matematiki. V dolgem zgodovinskem razvoju cloveštva so Arabci v zgodnjem srednjem veku prevzeli številko nic od Indijcev, kajti pred tem ni znano, da bi ljudje uporabili to število. Vcasih dolocenega posameznika, ki se neodgovorno vede, poimenujemo kot „cisto niclo“. Kaj je v bistvu globlji pomen tega števila s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika, bo razkrito v nadaljevanju tega dela. 
2.5.7.8 Preglednica 37: Pomen kolektivnega simbola števila nic s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Energija Tveganje Eroticni doživljaji Skrita energija 
Preglednica 37 prikazuje pomen kolektivnega simbola števila nic s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Število nic ima glede na razlago sanj prvenstveno pozitiven pomen (npr. blagostanje, neomejene možnosti, popolnost), še zlasti s sanjskega in duhovnega vidika. Pomen števila nic s splošnega vidika je manj pozitiven (brez vrednosti, praznina itd.). Številka nic se lahko pojavlja v razlicnih kombinacijah z razlicnimi števili. V teh kontekstih je pomen tega kolektivnega simbola precej drugacen. 
Številka 2 - ta asociacija je bila posredovana štirikrat na osnovi naslednjih simbolnih kategorij: „Smrt“, „Ujetost“, „Moc“ in „Trpljenje“. Vsota ocen AP je bila enaka osem od 20 možnih tock, kar je podpovprecna ocena. Skupni seštevek omenjenih simbolnih kategorij je bil prav tako osem od 20 možnih tock. Po seštevanju vseh vrednosti je bil izid po pricakovanju zelo nizek, saj je znašal 16 od 40 možnih tock. Število dva nenehno srecujemo v našem življenju, saj parnost v veliki meri sestavlja naše telo (npr. dve nogi, dve ušesi, dve ledvici). Ko zagledamo število dva, ljudje pogosto pomislimo na partnerstvo (npr. poroka z ljubljeno osebo, poslovno sodelovanje). Skratka, število dva povezujemo z ucinkovitim in kakovostnim sodelovanjem, tako na materialnem kot tudi custvenem nivoju. 
2.5.7.9 Preglednica 38: Pomen kolektivnega simbola števila dva s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Partnerstvo Ambivalentnost Ambivalentnost Nasprotja 
Preglednica 38 prikazuje pomen kolektivnega simbola števila dva s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Število dva ima glede na razlago sanj tako pozitiven (npr. ravnotežje) kot tudi negativen pomen (npr. konflikti). Število dva pooseblja parnost in dialektiko, tako na miselnem kot tudi fizicnem nivoju. Nasprotja se nam najpogosteje kažejo v vsakdanjem življenju, ko povežemo med seboj povsem nasprotne pojme (npr. dobro in zlo, harmonija in disharmonija, hladno in toplo, ljubezen in sovraštvo, življenje in smrt), ki so dejansko loceni, a hkrati povezani med seboj. 
Številka 3 - ta asociacija je bila posredovana šestkrat na osnovi naslednjih simbolnih kategorij: „Lepota“, „Zacetek“, „Samota“, „Bogastvo“, „Tehnologija“ in „Erotika“. Vsota ocen AP je bila enaka 18 od 30 možnih tock, kar je povprecno visoka ocena. Skupni seštevek omenjenih simbolnih kategorij je bil prav tako 18 od 30 možnih tock. Po seštevanju vseh vrednosti je bil izid po pricakovanju sorazmerno nizek, saj je znašal 36 od 60 možnih tock. Število tri pogosto srecamo tako v vsakdanjem življenju kot tudi v filmih, pravljicah in verskih mitologijah. Vsi poznamo besedne zveze, kot so npr. „Imaš tri želje na voljo“, „Vse dobre stvari so tri“. Še zlasti nam je poznan verski simbol, kot je sveta trojica (sveti oce, sin in sveti duh). Poleg tega število tri simbolizira tudi prvine, kot so voda, zemlja in zrak. V geometriji je zelo znan lik trikotnika, ki predstavlja osnovo za geometrijsko telo piramide, ta pa simbolizira hierarhijo. 
2.5.8 Preglednica 39: Pomen kolektivnega simbola števila tri s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Stabilnost Odnosi Ljubezenski trikotnik Spoznanja 
Preglednica 39 prikazuje pomen kolektivnega simbola števila tri s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Število tri ima glede na razlago sanj bolj pozitiven (npr. duševno ravnotežje) kot negativen pomen (npr. ljubosumje v ljubezenskem trikotniku). Število tri pooseblja božansko energijo in modra spoznanja. V nasprotju s številom dva ne stoji za nasprotja, ampak jih prej odpravlja in povezuje. 
Številka 4 - ta asociacija je bila posredovana devetkrat na osnovi naslednjih simbolnih kategorij: „Upanje“, „Marljivost (dvakrat)“, „Ljubezen“, „Moc“, „Mir“, „Sreca“, „Zdravje“ in „Erotika“. Vsota ocen AP je bila enaka 37 od 45 možnih tock, kar je nekoliko višja ocena. Skupni seštevek omenjenih simbolnih kategorij je bil prav tako 36 od 45 možnih tock. Po seštevanju vseh vrednosti je bil izid po pricakovanju povprecno visok, saj je znašal 73 od 90 možnih tock. Število štiri pogosto vpliva na naše mišljenje. Prav vseeno je, ali razmišljamo o geometrijskih likih, štirih osnovnih prvinah, igranju kart, astronomiji, pohištvu, domacih živalih, prostorih itd. To število nas vseskozi spremlja. Število štiri igra še zlasti pomembno vlogo v arhitekturi (npr. stavbe, atrij). V geometriji so nam znani številni liki, ki imajo štiri stranice, kot so npr. kvadrat, pravokotnik, trapez in paralelogram. V obliki kare predstavlja paralelogram simbol vozlišca za odlocanje. Brez štirih zidov si prav težko predstavljamo prostor, ki nas spremlja kamorkoli gremo. 
2.5.8.1 Preglednica 40: Pomen kolektivnega simbola števila štiri s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Letni casi Moc Varno okolje Notranji mir 
Preglednica 40 prikazuje pomen kolektivnega simbola števila štiri s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Število štiri ima glede na razlago sanj predvsem pozitiven pomen, saj predstavlja popolnost, orientacijo, stabilnost, kognitivne procese (npr. mišljenje, custvovanje, zaznavanje, obcutenje), moc in notranji mir. Prav tako lahko predstavlja osebnostne znacilnosti, kot so npr. lojalnost, vztrajnost in iskrenost. V tej povezavi je možno izpostaviti tudi negativni pomen števila štiri, kar je odvisno od situacij in drugih simbolov, ki se pojavljajo v sanjah (npr. neiskrenost, izdajstvo). 
Številka 5 - ta asociacija je bila posredovana osemkrat na osnovi naslednjih simbolnih kategorij: „Upanje“, „Življenje (dvakrat)“, „Lepota“, „Ljubezen“, „Mir“, „Sreca“ in „Zdravje“. Vsota ocen AP je bila enaka 40 od 40 možnih tock, kar je izjemno visoka ocena. Skupni seštevek omenjenih simbolnih kategorij je bil prav tako 40 od 40 možnih tock. Po seštevanju vseh vrednosti je bil izid po pricakovanju zelo visok, saj je znašal 80 od 80 možnih tock. Število pet je v bistvu simbol, ki ima ambivalenten pomen, saj lahko v eni sapi predstavlja tako pozitivno kot tudi negativno vsebino. Po eni strani pooseblja clovekove cute, po drugi strani pa nekaj odvecnega in nepopolnega. 
2.5.8.2 Preglednica 41: Pomen kolektivnega simbola števila pet splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Aktivnost Clovekova dejanja Clovekovo pocutje Energijsko ravnovesje 
Preglednica 41 prikazuje pomen kolektivnega simbola števila pet s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Število pet ima glede na razlago sanj ambivalenten pomen, ki je bil že predstavljen na predhodni strani tega poglavja. Simbol števila pet se predvsem navezuje na clovekovo fiziologijo in njegove cute, ter na nacin, kako zaznava svoja dejanja in svet okoli sebe. Sanjski vidik simbolike števila pet predstavlja predvsem dinamicne vsebine, kot so pustolovšcine, prihajajoce spremembe in clovekova dejanja. Prav ta dinamika lahko privede do zelo pozitivnih ali pa tudi izjemno negativnih izidov. Sleherni clovek je v koncni fazi avtor lastnih dejanj, vendar ne nujno tudi lastnih misli. 
Denar – ta asociacija je bila posredovana sedemnajstkrat na osnovi simbolnih kategorij, kot sta „Moc“ in „Bogastvo“ (šestnajstkrat). Vsota ocen AP je bila enaka 25 od 85 možnih tock, kar je izjemno nizka ocena. Denar je izjemno pomemben simbol za clovekovo preživetje, vendar ima, kot kaže, sorazmerno negativen pomen, saj so nekateri respondenti denarju dodelili celo negativne ocene. Skupni seštevek obeh omenjenih simbolnih kategorij je bil nekoliko višji in je znašal 38 od 85 možnih tock. Po seštevanju vseh vrednosti je bil izid, kot pricakovano, precej nizek, saj je znašal 63 od 170 možnih tock. 
V davni preteklosti je clovek lovil, gojil in zbiral hrano. Kasneje je bil predvsem odvisen od blagovne menjave. V današnjem casu je denar kljucna menjalna dobrina, saj si z njim lahko kupimo hrano, storitve in razne druge materialne izdelke. Nacini pridobivanja denarja so lahko povezani z bolj ali manj trdim delom, spletkami ali celo s kriminalnimi dejanji (npr. goljufijami, gospodarskim kriminalom, klientelizmom, korupcijo). Prav slednje je verjetno glavni razlog, da so nekateri respondenti asociacijo na pojem denar ocenili celo z negativnimi ocenami. 

2.5.8.3 Preglednica 42: Pomen kolektivnega simbola denar s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Blagostanje Osebne vrednote Hazarderstvo Duhovna energija 
Preglednica 42 prikazuje pomen kolektivnega simbola denarja s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Denar ima glede na razlago sanj sorazmerno pozitiven pomen, ce upoštevamo mnenja nekaterih respondentov. Denar predvsem pooseblja placilno sredstvo, clovekove želje po blagostanju, osebne vrednote, moc, ugled v družbi in vpliv. Mnogi ljudje ne vidijo v denarnem bogastvu pozitivne vrednote, ceprav si nekateri med njimi bogastvo vseeno želijo. Nekoliko presenetljiv je pozitiven pomen denarja z duhovnega vidika, saj se povezuje celo z duhovnim znanjem in spoznanjem. Ta duhovni vidik je verjetno nastal v doloceni ožji kolektivni skupnosti, ki je ocitno imela velik vpliv. 
Kletka – ta asociacija je bila posredovana sedemkrat na osnovi simbolne kategorije „Ujetost“. Vsota ocen AP je bila enaka -21 od -30 možnih tock, kar je izjemno negativna ocena. Skupni seštevek omenjene simbolne kategorije je bil še bolj negativen in je znašal -27 od -30 možnih tock. Po seštevanju vseh vrednosti je bil izid po pricakovanju izjemno negativen, saj je znašal -48 od -60 možnih tock. 
Kletka se obicajno uporablja za zapiranje živali ali ljudi. Kolektivni simbol kletke lahko povezujemo tako s kaznijo kot tudi z varovanjem (npr. kanarcek lahko preživi zgolj v kletki). V vsakem primeru ima kolektivni simbol kletke nedvoumen pomen, ki je diametralno nasproten svobodi. Kdor živi v kletki, nima prave svobode. 
2.5.8.4 Preglednica 43: Pomen kolektivnega simbola kletka s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Nesvoboda Prevlada nad necim Divji instinkti Miselni kalupi 
Preglednica 43 prikazuje pomen kolektivnega simbola kletke s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Kletka ima glede na razlago sanj izjemno negativen pomen, kar so potrdile tudi izrazito negativne ocene. Kolektivni simbol kletke je paradna prvina simbolne kategorije ujetosti. Kletka je izdelek, ki ga je ustvaril clovek. Kot izdelek sama po sebi še nima izrazito negativnega vsebinskega predznaka. Ta se pojavi šele ob njeni uporabi, ko vanjo zapremo doloceno živo bitje in ga izoliramo od širše okolice. Skratka, temu živemu bitju odvzamemo svobodo in krepko omejimo njegovo fizicno gibanje. 
Racunalnik – ta asociacija je bila posredovana sedemkrat na osnovi simbolne kategorije „Tehnologija“. Vsota ocen AP je bila enaka 14 od 35 možnih tock, kar je precej negativna ocena. Skupni seštevek omenjene simbolne kategorije je bil nekoliko višji in je znašal 17 od 35 možnih tock. Po seštevanju vseh vrednosti je bil izid po pricakovanju precej negativen, saj je znašal 31 od 70 možnih tock. 
Racunalnik je bolj kot ne novodobni simbol in nima tako bogatega vsebinskega ozadja kot mnogi drugi simboli, npr. krog, kvadrat ali križ. Najpogosteje ga povezujemo z delom, raziskovanjem in racunalniškimi igrami. Pogojno bi ga lahko povezali tudi z našim mišljenjem, še posebej na podrocju umetne inteligence. 
2.5.8.5 Preglednica 44: Pomen kolektivnega simbola racunalnik s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Zabava Zmogljivost Pomanjkanje custev Miselna avtomatizacija 
Preglednica 44 prikazuje pomen kolektivnega simbola racunalnika s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Racunalnik ima glede na razlago sanj nekoliko nevtralen oziroma povprecen pomen, ceprav so respondenti ta simbol ocenili nekoliko bolj negativno. Kolektivni simbol racunalnika je z vidika simbolne kategorije enoznacen in ga ljudje uvršcajo med tehnologijo. Racunalnik je vrhunski izdelek cloveške inteligence in iznajdljivosti, saj cloveku pomaga reševati zelo kompleksne probleme. Njegov primarni pomen je v zmogljivosti, posnemanju clovekovega mišljenja in avtomatizaciji dolocenih delovnih procesov. Glavni ocitek racunalniku je, da lahko cloveka socialno izolira in mu jemlje cloveško toplino. 
Luc – ta asociacija je bila posredovana dvakrat na osnovi simbolne kategorije „Upanje“ in „Sreca“. Vsota ocen AP je bila enaka šest od desetih možnih tock, kar predstavlja povprecno visoko oceno. Skupni seštevek omenjene simbolne kategorije je bil nekoliko višji in je znašal 10 od 10 možnih tock. Po seštevanju vseh vrednosti je bil izid pozitiven, saj je znašal 16 od 20 možnih tock. Luc je izdelek, ki nam daje umetno svetlobo. Poznamo mnogo razlicnih vrst luci, ki imajo doloceno 
kategorizirano uporabo (npr. delovna luc v delavnici, luc v prostorih za bivanje itd.). Prav zaradi svoje raznovrstnosti je simbol luci izjemno zapleten za razlago sanj. 
2.5.8.6 Preglednica 45: Pomen kolektivnega simbola luc s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Delo Neodvisnost Psihicni problemi Nesmrtnost 
Preglednica 45 prikazuje pomen kolektivnega simbola luci s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Luc ima glede na razlago sanj pozitiven pomen, saj predstavlja rojstvo spoznanja, omogoca orientacijo sredi najvecje teme, simbolizira neodvisnost in je lahko tudi znanilka pozitivnih sprememb. Luc pa lahko nosi tudi negativen pomen, še posebej v primerih, ko oseba sanja šibko luc. To lahko pomeni, da posameznik doživlja psihicne težave. Kakorkoli že, ljudje smo odvisni od luci. Brez nje cloveštvo ne bi nikoli doseglo tistega, kar je skozi dolgotrajen zgodovinski razvoj uspelo doseci. Med temi izjemno pozitivnimi dosežki pa se nahajajo tudi nekatere izjemno negativne. Morda so respondenti prav zaradi tega nekoliko nižje ocenili ta kolektivni simbol. 
Jezus – ta asociacija je bila posredovana dvakrat (v obliki besedne zveze „Jezus Kristus“ in „Jezus na križu“) na osnovi simbolne kategorije „Trpljenje“. Vsota ocen AP je bila enaka devetim od desetih možnih tock, kar je po pricakovanjih zelo visoka ocena, saj Jezus Kristus velja za izjemno pozitivno osebnost. Skupni seštevek omenjene simbolne kategorije je znašal minus sedem od minus deset ali pa plus deset možnih tock. Po seštevanju vseh vrednosti je bil izid pozitiven, saj je znašal dve tocki od 20 možnih tock. 
Jezus Kristus ni pomemben zgolj zato, ker je Božji sin, ampak ker je cloveštvu prinesel izjemno veliko dodano vrednost. Poudaril je, da cloveštvo za preživetje potrebuje ljubezen in sodelovanje, ne pa zgolj ekstremnih hierarhij, ki temeljijo na zakonu mocnejšega, kar ni eticno. Posredoval oziroma približal nam je etiko, brez katere bi clovek morda že zdavnaj izumrl. Kdor ne verjame, da je bil Božji sin, mu vseeno ne more odrekati vloge pozitivnega genija, ki je rešil cloveka in navdihnil številne filozofe, umetnike, znanstvenike, misijonarje in druge. 
Ko slišimo ime Jezus, ga pogosto povezujemo s trpljenjem, ki ga je doživel pred in med križanjem. V nadaljevanju pa pomislimo tudi na ljubezen, odrešenje, pomoc ljudem v stiski in na že omenjeno etiko. Jezus Kristus ni zgolj oseba, temvec tudi kolektivni simbol z izredno mocnim vsebinskim ozadjem, ki smo ga zgoraj nekoliko ohlapno spoznali. Ob tem je treba dodati, da so pred in po njegovem življenju živeli in delovali tudi drugi pozitivni geniji, kot sta na primer Buda in Mohamed. 

2.5.8.7 Slika 30: Velikani cloveštva na eni sliki 
Slika 30 prikazuje redek pogled na tri velike osebnosti cloveštva, združene na eni sliki. Menim, da podrobnejši opis slike ni potreben, saj zlahka prepoznamo Budo, Mohameda in Jezusa Kristusa. V kršcanskem svetu je Jezus Kristus nedvomno vodilna osebnost med vsemi pozitivnimi geniji. Pomen pojavljanja Jezusa Kristusa v sanjah je vecinoma zelo pozitiven, vendar je mocno odvisen od konteksta sanj. 
2.5.8.7.1 Preglednica 46: Pomen kolektivnega simbola Jezus Kristus s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Psihološki vidik Duhovni vidik 
Muceništvo 
Muceništvo Odrešenje Pomoc Ljubezen do bližnjega Opomin Notranji razvoj Božja energija 
Preglednica 46 prikazuje pomen kolektivnega simbola Jezusa Kristusa s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Jezus Kristus ima glede na razlago sanj pretežno pozitiven pomen. V dolocenih okolišcinah pa lahko ta simbol sanjajoco osebo opominja na nekaj pomembnega (vecinoma gre za poziv k okrepitvi vere in iskanju smisla življenja). Drugi, deloma negativni pomen tega kolektivnega simbola je lahko povezan z muceništvom. Vendar je Jezus Kristus to muceništvo pretvoril v pozitivno energijo. Bistvo Jezusovega delovanja in življenja je prav v tej pretvorbi negativne sovražne energije v pozitivno (spomnimo se njegovega nauka: »Ko te nekdo udari po levem licu, mu nastavi še desno,« kar je poskus preoblikovanja negativne energije v konstruktivno). 
Uspešna pretvorba odvecnih negativnih energij v pozitivne je kljuc za rešitev cloveštva. Smisel cloveštva je v ustvarjanju ravnovesja med pozitivnimi in negativnimi energijami. Pri tem je treba poudariti, da je interpretacija teh energij subjektivna, saj ljudje nismo sposobni dojeti celotne slike vesolja. V tem velikem mehanizmu smo del, ki deluje znotraj svojih omejitev. Prav zato je treba ponovno poudariti velik pomen etike in organizacije cloveških skupnosti. 
Krsta – ta asociacija je bila posredovana enkrat, na osnovi simbolne kategorije »Smrt«. Vsota ocen AP je bila enaka nic od petih možnih tock, kar predstavlja nevtralno oceno. Skupni seštevek omenjene simbolne kategorije je bil prav tako nic od petih možnih tock. Po seštevanju vseh vrednosti je bil rezultat nevtralen, saj je znašal nic tock od možnih minus deset do plus deset tock. 
Krsta ima pretežno negativen pomen, saj jo povezujemo s smrtjo in žalostjo, še posebej v trenutkih slovesa od ljubljene osebe. Kljub temu se zavedamo, da obstajajo razlicni nacini slovesa, pri katerih krsta nima vloge. Ti vkljucujejo na primer upepelitev (urna je zaradi prostorske stiske na pokopališcih pogosto zamenjala krsto), zažig (spomnimo se starih Grkov) ali vodni pokop (znacilen za mornarje, pirate ipd.). Navkljub raznolikim praksam pa se pomen kolektivnega simbola krsta ni spremenil. 
2.5.8.8 Preglednica 47: Pomen kolektivnega simbola krsta s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Slovo Neracionalni strahovi Izginjajoci strahovi Varna prihodnost 
Preglednica 47 prikazuje pomen kolektivnega simbola krsta s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Kolektivni simbol krsta ima izrazito negativen pomen, kadar ga proucujemo s splošnega vidika, saj nas spominja na žalost, pokop in slovo od ljubljene osebe. Skratka, kadar se krsta pojavi v sanjah, je velika verjetnost, da bo simbolizirala negativne vsebine. 
Križ – ta asociacija je bila posredovana enkrat na osnovi simbolne kategorije »Trpljenje«. Vsota ocen AP je bila enaka nic od petih možnih tock, kar predstavlja nevtralno oceno. Skupni seštevek omenjene simbolne kategorije je znašal minus tri od petih možnih tock. Po seštevanju vseh vrednosti je bil rezultat negativen, saj je znašal minus tri od desetih možnih tock (v razponu od minus deset do plus deset). 
Poznamo razlicne vrste križev, na primer Rdeci križ, Andrejev križ, verski križ, goreci križ, križ na pokopališcih in križ pri kartah. Križ je eden najstarejših kolektivnih simbolov cloveštva in ga prištevamo med mitološke simbole (podobno kot kvadrat ali krog). Križ ni le cloveški izdelek, temvec se, podobno kot krog ali kvadrat, pojavlja tudi v naravi. 

2.5.8.9 Slika 31: Primer križa v naravi 
Slika 31 prikazuje primer križa v naravi. Gre za vremenski pojav, ki nastane zaradi posebnega gibanja zracnih mas in lomljenja svetlobe. Križne vzorce najdemo tudi na kamnih, poleg tega pa so nekateri kristali oblikovani v obliki križa. Kot že omenjeno, poznamo številne vrste križev, kar ponazarja naslednja slika. 

2.5.8.9.1 Slika 32: Razlicne vrste križev 
Slika 32 prikazuje razlicne vrste križev, od katerih mnogi nimajo religioznega pomena. Pri obravnavi kolektivnega simbola križ lahko izhajamo iz jasne predpostavke, da je respondent imel v mislih verski križ, saj je bila ta asociacija nastala na osnovi simbolne kategorije »Trpljenje«. V tem kontekstu je ta križ tesno povezan tudi z Jezusom Kristusom. 
2.5.8.9.2 Preglednica 48: Pomen kolektivnega simbola križ s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Preglednica 48 prikazuje pomen kolektivnega simbola križ s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Križ ima glede razlaganja sanj zelo raznolike pomene, ki so lahko izrazito pozitivni (npr. podpora), nevtralni (npr. nebesne smeri) ali pa izrecno negativni (npr. muceništvo, žrtev). Pri tej interpretaciji niso bili upoštevani pomeni drugih križev, kot so svastika, nacisticni križ ali križ pri kartah. Skratka, obravnavan je bil predvsem pomen našega kršcanskega verskega križa. 
Ogledalo – ta asociacija je bila posredovana enkrat na osnovi simbolne kategorije »Lepota«. Vsota ocen AP je bila enaka minus tri od +/- petih možnih tock, kar je zelo nizka ocena. Skupni seštevek omenjene simbolne kategorije je znašal dve od petih možnih tock. Po seštevanju vseh vrednosti je bil izid negativen, saj je znašal minus ena od +/- desetih možnih tock. Ogledalo je izdelek, ki lahko zrcali našo podobo. Ob prepoznavanju naše podobe smo ljudje naredili pomemben korak k samozavedanju. Zgolj pešcici živali na našem planetu to tudi uspeva, kot npr. slon. Respondent, ki je ocenil ogledalo z minus tri, je imel verjetno v mislih negativno samopodobo oziroma je morda menil, da z ogledalom ne moremo prikazati lepote? 
2.5.8.9.3 Preglednica 49: Pomen kolektivnega simbola ogledalo s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Duša Portal v drugi svet Notranja negotovost Odtujeni jaz 
Preglednica 49 prikazuje pomen kolektivnega simbola ogledalo s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Ogledalo ima glede razlaganja sanj bolj ambivalenten pomen, saj lahko v dolocenem trenutku predstavlja tako izrazito negativno kot tudi pozitivno podobo. Ogledalo je v tesni povezavi s samopodobo in spoznanjem o lastni osebnosti. Lahko tudi predstavlja prehod v drugo dimenzijo ali drug svet, kar dobro poznamo iz nekaterih pravljic (npr. »Alice v cudežni deželi«). 
Bic – ta asociacija je bila posredovana enkrat na osnovi simbolne kategorije »Trpljenje«. Vsota ocen AP je bila enaka minus dva od +/- petih možnih tock, kar je nizka ocena. Skupni seštevek omenjene simbolne kategorije je znašal dve od +/- petih možnih tock. Po seštevanju vseh vrednosti je bil izid nevtralen, saj je znašal nic od +/- desetih možnih tock. Ob pogledu na bic najpogosteje pomislimo na preganjanje oziroma tepeško. Z bicem so še zlasti v davni preteklosti kaznovali ljudi, ki so bili na dnu hierarhicne lestvice. Prav zaradi te vsebinske podobe nizka ocena ne preseneca. 
2.5.8.9.4 Preglednica 50: Pomen kolektivnega simbola bic s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Sadizem in mazohizem Prevlada Spolna orientacija Energija prevlade 
Preglednica 50 prikazuje pomen kolektivnega simbola bic s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Bic ima glede razlaganja sanj bolj negativen pomen, saj simbolizira kaznovanje, mucenje, preganjanje in dresuro. Glavni pomen bica je v tem, da zelo jasno izraža odnos nadrejenosti in podrejenosti, še zlasti takrat, kadar imamo v mislih razlicne spolne orientacije. Uporaba bica proti samemu sebi lahko pomeni tudi doloceno versko usmeritev (npr. nekateri meniški redi so izvajali prakso, da so menihi bicali lasten hrbet kot kazen zaradi necistih misli). 
Dvigalo – ta asociacija je bila posredovana enkrat na osnovi simbolne kategorije »Ujetost«. Vsota ocen AP je bila enaka minus ena od +/- petih možnih tock, kar je nizka ocena. Skupni seštevek omenjene simbolne kategorije je znašal minus dve od +/- petih možnih tock. Po seštevanju vseh vrednosti je bil izid negativen, saj je znašal minus tri od +/- desetih možnih tock. Dvigalo je naprava, s katero lahko prevažamo tako živa bitja kot tudi materiale. Nekateri ljudje se bojijo prevoza z dvigalom, ker so v strahu, da bi dvigalo obstalo in bi tako bili izpostavljeni zaprtemu prostoru. Dvigalo lahko tudi pade v globino, kar mnogim ljudem predstavlja hud strah. Prav slednje je zelo pogosta tema sanj, v katerih se pojavlja prevoz z dvigalom. Po vsej verjetnosti je respondent imel negativne izkušnje z dvigalom, zaradi cesar je bila asociacija »dvigalo« tudi precej nizko ocenjena. 
2.5.8.9.5 Preglednica 51: Pomen kolektivnega simbola dvigalo s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Delovne nezgode Napredovanje Samopotrditev Duhovna preobrazba 
Preglednica 51 prikazuje pomen kolektivnega simbola dvigalo s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Dvigalo ima glede razlaganja sanj bolj negativen pomen, saj lahko pooseblja probleme, ujetost v prostoru in celo nezgode. Po drugi strani pa lahko vožnja z dvigalom pomeni napredovanje tako na materialnem kot tudi duhovnem nivoju. Kolektivni simbol dvigalo nima enoznacnega pomena, zato je pri razlaganju sanj potrebno biti izjemno previden in upoštevati razlicne vsebine. 
Grad – ta asociacija je bila posredovana enkrat na osnovi simbolne kategorije »Bogastvo«. Vsota ocen AP je bila enaka nic tock, kar je nevtralna ocena. Skupni seštevek omenjene simbolne kategorije je bil prav tako nic od petih možnih tock. Po seštevanju vseh vrednosti je bil izid povsem nevtralen, saj je znašal nic od +/- desetih možnih tock. Gradove so še zlasti zidali v srednjem veku, da bi v njih stanovali in bili varni pred napadi sovražnikov. Gradovi so v bistvu stanovanjske in vojaške utrdbe v enem, ki so jih dal zgraditi kralji in drugo plemstvo. V kolektivnem simbolu grad se torej skriva nekaj zgodovinskega, plemenitega (vitezi) in celo pravljicnega. V tem konkretnem primeru je respondent kolektivni simbol grad poistovetil z bogastvom, saj so lahko gradove v srednjem veku imeli zgolj bogati ljudje. Respondent ni pomislil na pravljicno vsebinsko ozadje, temvec na realni motiv, da bogastvo ni vse, vendar pa je lahko pomembno. 
2.5.8.9.6 Preglednica 52: Pomen kolektivnega simbola grad s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Plemstvo Duševno neravnovesje Psihicni zadržki Zatocišce 
Preglednica 52 prikazuje pomen kolektivnega simbola grad s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Grad ima glede razlaganja sanj rahlo pozitiven pomen, saj lahko predstavlja varnost, zašcito in zatocišce. Vendar pa lahko tudi pomeni tvegano pustolovšcino in duševno neravnovesje. 
Cokolada – ta asociacija je bila posredovana enkrat (v obliki besedne zveze »jagode in cokolada«) na osnovi simbolne kategorije »Erotika«. Vsota ocen AP je bila enaka dve od petih možnih tock. Skupni seštevek omenjene simbolne kategorije je bil isti. Po seštevanju vseh vrednosti je bil izid rahlo povprecno visok, saj je znašal štiri od +/- desetih možnih tock. Cokolada je živilski izdelek, ki ga izdelajo iz kakava in drugih sestavin. Cokolada vsebuje tudi snovi, ki spodbudijo obcutek srece in zadovoljstva, ceprav je koncentracija teh sestavin dokaj nizka. Cokolada pomeni nekaj sladkega in lepega, kar zapeljuje. 
2.5.8.9.7 Preglednica 53: Pomen kolektivnega simbola cokolada s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Zapeljevanje Sreca in bogastvo Slo po uživanju Telesni pogon 
Preglednica 53 prikazuje pomen kolektivnega simbola cokolada s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Cokolada ima glede razlaganja sanj zelo pozitiven pomen, saj lahko predstavlja moc, zdravje, sreco in bogastvo. Vendar pri tem nismo upoštevali vrste cokolade (npr. zaužitje grenke cokolade v sanjah lahko pomeni razocaranje, bela cokolada pa lahko nakazuje, da je naše zdravje šibko). Cokolada je tudi sinonim za zapeljevanje, pri katerem koncni izid ni vedno pozitiven! 
Kladivo – ta asociacija je bila posredovana enkrat na osnovi simbolne kategorije »Moc«. Vsota ocen AP je bila enaka tri od petih možnih tock. Skupni seštevek omenjene simbolne kategorije je bil štiri od petih možnih tock. Po seštevanju vseh vrednosti je bil izid rahlo nadpovprecno visok, saj je znašal sedem od desetih možnih tock. Kladivo je rokodelski pripomocek, s katerim lahko zabijemo dolocene predmete (npr. žeblje, koli) v neko površino (npr. les, zemljo). Kladivo je zelo staro orodje, ki ga lahko povežemo s trdim delom in fizicno mocjo. Kolektivni simbol kladiva ima tudi na drugih podrocjih clovekovega delovanja izrazit pomen (npr. politika). 
2.5.8.9.8 Preglednica 54: Pomen kolektivnega simbola kladivo s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Orodje 
Zaverovanost v moc Nasilnost Pravicnost Udarci 
Obdelava kovin Izgradnja Spolne želje Prevlada in energija 
Preglednica 54 prikazuje pomen kolektivnega simbola kladivo s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Kladivo ima glede razlaganja sanj ambivalenten pomen, saj lahko predstavlja tako konstruktivno kot tudi destruktivno vsebino. S kladivom je mogoce nekaj sestaviti ali pa uniciti oziroma zdrobiti. Z duhovnega vidika lahko pooseblja pravicnost ali pa mašcevanje. Poleg tega obstaja mnogo razlicnih vrst kladiv, ki se razlikujejo tako po namenu uporabe, obliki kot tudi materialu. Skratka, pri interpretaciji kladiva, ki se pojavlja v sanjah, je treba biti zelo preudaren in previden! 
Telefon – ta asociacija je bila posredovana enkrat na osnovi simbolne kategorije »Tehnologija«. Vsota ocen AP je bila enaka dve od petih možnih tock. Skupni seštevek omenjene simbolne kategorije je bil prav tako dve od petih možnih tock. Po seštevanju vseh vrednosti je bil izid povprecno visok, saj je znašal štiri od desetih možnih tock. Telefon je tehnološki izdelek, ki je prvenstveno namenjen medsebojnemu sporazumevanju na daljavo. Ta komunikacija ni vedno prisrcna in prijateljska, ampak tudi poslovna in vcasih celo sovražna. 
2.5.8.9.9 Preglednica 55: Pomen kolektivnega simbola telefon s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Psihološki vidik Duhovni vidik 
Naprava Komunikacija Socialni kontakti Lastni duh Sporocila, obvestila ipd.Pridobivanje informacij Nacrtovanje prihodnosti Spiritualisticne seanse 
Preglednica 55 prikazuje pomen kolektivnega simbola telefon s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Telefon ima glede razlaganja sanj sorazmerno ambivalenten pomen, saj lahko predstavlja tako prijateljsko kot tudi sovražno komunikacijo. Komunikacija je lahko prijetno custvena ali pa hladna in poslovna. Nadalje lahko telefonske komunikacije služijo tako informativnemu (npr. prava informacija rešuje življenje) kot tudi dezinformativnemu namenu (npr. neprava informacija povzroca nesreco). Skratka, telefon je bolj kot ne novodobni simbol (podobno kot racunalnik) in interpretacije tega kolektivnega simbola gredo v glavnem v smeri komunikacije in uporabnosti. 
Kosa – ta asociacija je bila posredovana enkrat na osnovi simbolne kategorije »Smrt«. Vsota ocen AP je bila enaka minus ena od +/- petih možnih tock. Skupni seštevek omenjene simbolne kategorije je bil minus tri od +/- petih možnih tock. Po seštevanju vseh vrednosti je bil izid precej nizek, saj je znašal minus štiri od +/- desetih možnih tock. Kosa je orodje, ki so ga še zlasti kmetje uporabljali za košnjo trave. Še danes kmetje koso uporabljajo, vendar so jo v glavnem zamenjali sodobnejši pripomocki (npr. robotske kosilnice). V prenesenem pomenu ljudje povezujejo koso s smrtjo, saj je smrt pogosto upodobljena kot okostnjak, oblecen v meniško kuto, ki v rokah drži koso in kosi ljudi. 
2.5.9 Preglednica 56: Pomen kolektivnega simbola kosa s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Kmetijstvo Neuspeh Nevšecni egoizem Smrt 
Preglednica 56 prikazuje pomen kolektivnega simbola kosa s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Kosa ima glede razlaganja sanj precej negativen pomen, saj lahko predstavlja neuspeh in slabe odlocitve. Kosa predvsem pooseblja smrt in omejenost, šele na sekundarnem nivoju pa pomeni orodje za košnjo. 
Lokomotiva – ta asociacija je bila posredovana enkrat na osnovi simbolne kategorije »Moc«. Vsota ocen AP je bila enaka ena od +/- petih možnih tock. Skupni seštevek omenjene simbolne kategorije je bil dve od +/- petih možnih tock. Po seštevanju vseh vrednosti je bil izid sorazmerno nizek, saj je znašal tri od +/- desetih možnih tock. Lokomotiva je prevozno in pogonsko sredstvo, ki je še zlasti v 18., 19. in 20. stoletju pomenilo industrijalizacijo in tehnološki napredek (npr. spomnimo se izuma parnega stroja okoli leta 1776). Današnje lokomotive so sodobnejša in zmogljivejša pogonska prevozna sredstva, ki za sabo vlecejo številne vagone. Ne glede na obliko in tehnološko zmogljivost je princip ostal isti. Ni nakljucje, da je respondent lokomotivo povezal z mocjo, saj lokomotiva dejansko predstavlja moc, vzdržljivost, nezaustavljivost in hitrost! 
2.5.9.1 Preglednica 57: Pomen kolektivnega simbola lokomotiva s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Tehnologija Napredovanje Možnost ukrepanja Napredna usmeritev 
Preglednica 57 prikazuje pomen kolektivnega simbola lokomotiva s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Lokomotiva ima glede razlaganja sanj predvsem pozitiven pomen, ki je še zlasti tesneje povezan z mocjo in energijo ter z izraženo težnjo po napredovanju in uspehu. V dolocenem vsebinskem kontekstu lahko lokomotiva tudi predstavlja spolni nagon (npr. v sanjah lokomotiva z vagoni potuje skozi temen tunel). 
Obleka – ta asociacija je bila posredovana enkrat na osnovi simbolne kategorije »Lepota«. Vsota ocen AP je bila enaka tri od +/- petih možnih tock. Skupni seštevek omenjene simbolne kategorije je bil prav tako tri od +/- petih možnih tock. Po seštevanju vseh vrednosti je bil izid sorazmerno visok, saj je znašal šest od +/- desetih možnih tock. Vsi poznamo izrek, da obleka naredi cloveka, ceprav je clovek tisti, ki obleko ustvarja! Poglavitna funkcija obleke pa je v tem, da ljudi šciti pred razlicnimi zunanjimi vplivi (npr. dež, sneg, umazanija). 
2.5.9.2 Preglednica 58: Pomen kolektivnega simbola obleka s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Družbena vloga Utesnjenost Skriva šibkosti Prilagajanje aure 
Preglednica 58 prikazuje pomen kolektivnega simbola obleka s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Obleka ima glede razlaganja sanj predvsem pozitiven pomen, ki je še zlasti tesneje povezan z osebno identiteto in samozavedanjem. Prvenstveni pomen obleke je v tem, da šciti naše telo in naš duh! 
Odprta vrata – ta asociacija je bila posredovana enkrat na osnovi simbolne kategorije »Zacetek«. Vsota ocen AP je bila enaka ena od +/- petih možnih tock. Skupni seštevek omenjene simbolne kategorije je bil prav tako ena od +/- petih možnih tock. Po seštevanju vseh vrednosti je bil izid sorazmerno nizek, saj je znašal dve od +/- desetih možnih tock. Odprta vrata naceloma pomenijo nekaj pozitivnega, saj predstavljajo doloceno odprtost proti zunanjemu svetu. Po drugi strani pa lahko tovrstna odprtost povzroci hudo škodo, saj smo lahko še zlasti ljudje bolj ranljivi! 
2.5.9.3 Preglednica 59: Pomen kolektivnega simbola odprta vrata s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Odprt odnos do sveta Spolnost Videnje odvecnih težav Sprememba smeri 
Preglednica 59 prikazuje pomen kolektivnega simbola odprta vrata s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Odprta vrata imajo glede razlaganja sanj predvsem pozitiven pomen, ki je še zlasti tesneje povezan s pozitivnimi spremembami in novimi izkušnjami. Odprta vrata so sinonim za odkrito komunikacijo, vendar pa lahko po drugi strani predstavljajo tudi lahkomiselnost in nepazljivost! 
Podkev – ta asociacija je bila posredovana enkrat na osnovi simbolne kategorije »Sreca«. Vsota ocen AP je bila enaka minus ena od +/- petih možnih tock. Skupni seštevek omenjene simbolne kategorije je bil pet od +/- petih možnih tock. Po seštevanju vseh vrednosti je bil izid povprecno visok, saj je znašal štiri od +/- desetih možnih tock. Podkev (podobno kot štiriperesna deteljica) je kolektivni simbol, ki naj bi prinašal sreco. 
2.5.9.4 Preglednica 60: Pomen kolektivnega simbola podkev s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Psihološki vidik Duhovni vidik 
Sreca Sreca Zašcitni talisman 
Zašcita pred zlom 
Konjska obutev Odrekanja Previdnost pred zavistjo Duhovno zadovoljstvo 
Preglednica 60 prikazuje pomen kolektivnega simbola podkev s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Podkev ima glede razlaganja sanj izjemno pozitiven pomen, ki je še zlasti tesneje povezan s sreco in varnim bivanjem. V primeru, da je podkev usmerjena proti sanjajocemu subjektu, mora biti ta zelo previden pred zavistjo drugih ljudi! 
Sidro – ta asociacija je bila posredovana enkrat na osnovi simbolne kategorije »Upanje«. Vsota ocen AP je bila enaka pet od +/- petih možnih tock. Skupni seštevek omenjene simbolne kategorije je bil prav tako pet od +/- petih možnih tock. Po seštevanju vseh vrednosti je bil izid maksimalno visok, saj je znašal deset od +/- desetih možnih tock. Sidro je pripomocek, ki je namenjen temu, da ladje tudi sredi vode ostanejo na mestu in jih vodni tokovi ne odnašajo, kar je izjemno pomembno, kadar je potrebno ladjo ucinkovito popravljati. Sidro je kolektivni simbol, ki prvenstveno pomeni stabilnost in upanje.  
2.5.9.5 Preglednica 61: Pomen kolektivnega simbola sidro s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Pripomocek 
Stabilnost Custvena stabilnost Voda Ladje 
Custveni tokovi 
Mornarji Mocna samozavest Notranji nadzor Notranja stabilnost 
Preglednica 61 prikazuje pomen kolektivnega simbola sidro s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Sidro ima glede razlaganja sanj izjemno pozitiven pomen, ki je še zlasti tesneje povezano s stabilnostjo, upanjem in mocno samozavestjo. V primeru, da je želja po varnosti v sanjah prekomerno izražena, lahko ta simbol pomeni opozorilo, da je dolocena oseba premalo samostojna in samozavestna! 
Sveca – ta asociacija je bila posredovana enkrat na osnovi simbolne kategorije »Samota«. Vsota ocen AP je bila enaka tri od +/- petih možnih tock. Skupni seštevek omenjene simbolne kategorije je bil minus dva od +/- petih možnih tock. Po seštevanju vseh vrednosti je bil izid skoraj nevtralen, saj je znašal ena od +/- desetih možnih tock. Svece so izdelki, ki ob prižigu dajejo svetlobo in prispevajo k svecanemu vzdušju. Svece imajo še zlasti v kršcanski veri prav poseben pomen in se uporabljajo ob posebnih priložnostih (npr. ob smrti osebe, ob krstu otroka, obhajilu, porokah, adventnem vencu). 
2.5.9.6 Preglednica 62: Pomen kolektivnega simbola sveca s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Romantika Stabilnost Duševne spremembe Ogenj 
Preglednica 62 prikazuje pomen kolektivnega simbola sveca s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Sveca ima glede razlaganja sanj izjemno pozitiven pomen, ki je še zlasti tesneje povezan s stabilnostjo, krepkim zdravjem in dolgo življenjsko dobo dolocenega posameznika. 
Znotraj skupine institucij in njihovih delov (KE9) so se uvrstili naslednji pojmi: 
Zapor – ta asociacija je bila posredovana šestkrat na osnovi simbolne kategorije »Ujetost«. Vsota ocen AP je bila enaka -20 od +/- 30 možnih tock. Skupni seštevek omenjene simbolne kategorije je bil -21 od +/- 30 možnih tock. Po seštevanju vseh vrednosti je bil izid skoraj nevtralen, saj je znašal -41 od +/- 60 možnih tock. Zapor je organizacija in družbena institucija, katere primarni namen je kaznovati ljudi, ki so storili doloceno kriminalno dejanje (npr. financna goljufija, umor, vlom, nasilni roparski napad). V primeru, da je posameznik izjemno nevaren za ljudi, družbo in naravo, se lahko zgodi, da tovrstnega posameznika zaprejo za vse njegovo življenje. O kaznih v koncni stopnji odlocajo sodniki. 
2.5.9.7 Preglednica 63: Pomen kolektivnega simbola zapor s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Kazen Slaba vest Obcutek krivde Zaustavljen razvoj duha 
Preglednica 63 prikazuje pomen kolektivnega simbola zapor s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Zapor ima glede razlaganja sanj izjemno negativen pomen, ki je še zlasti tesneje povezan z utesnjenostjo in slabo vestjo. Tudi drugi vidiki ne predstavljajo zapora kot nekaj pozitivnega, temvec je povezan z kaznijo, negativnimi custvi, umsko omejenostjo, obcutkom krivde, konfliktnim duhom idr. 
Otok – ta asociacija je bila posredovana petkrat na osnovi simbolne kategorije »Samota«. Vsota ocen AP je bila enaka 13 od +/- 25 možnih tock, kar je povprecen izid. Skupni seštevek omenjene simbolne kategorije je bil -13 od +/- 25 možnih tock, kar je zelo nizek izid. Po seštevanju vseh vrednosti je bil izid nevtralen, saj je znašal nic od +/- 25 možnih tock. Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo, in je v današnjem casu vecinoma institucionaliziran, saj lahko predstavlja državo (npr. Irska) ali pa del dolocene države (npr. Sicilija pripada Italiji). Otoki so mnogokrat predmet dopustovanja in v nekaterih primerih celo predstavljajo raj na Zemlji (npr. Trobriandski otoki). Mnogi avtorji pustolovskih romanov so pisali o osamljenih otokih, na katerih naj bi se nahajal bogat zaklad zlata in diamantov. 
2.5.9.8 Preglednica 64: Pomen kolektivnega simbola otok s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Užitek Osamljenost Obcutek zavrnitve Del celote Preglednica 64 prikazuje pomen kolektivnega simbola otok s splošnega, sanjskega, psihološkega in 
duhovnega vidika. Otok ima glede razlaganja sanj tako pozitiven (npr. dobicek) kot tudi negativen pomen (npr. osamljenost). Vsebinsko gledano je ta kolektivni simbol izjemno kompleksen, zaradi cesar ga le s težavo razlagamo. Poleg raznolikega pomena tega simbola je potrebno raziskovati tudi vsebinske povezave in ozadja. 
Pot – ta asociacija je bila posredovana dvakrat na osnovi simbolne kategorije »Upanje«. Vsota ocen AP je bila enaka deset od +/- desetih možnih tock, kar je maksimalno pozitiven izid. Skupni seštevek omenjene simbolne kategorije je bil prav tako deset od +/- desetih možnih tock. Po seštevanju vseh vrednosti je bil izid maksimalno visok, saj je znašal 20 od +/- 20 možnih tock. Poti so lahko razlicne tako po površini (gladka pot, kamnita pot idr.), velikosti (dolga pot, kratka pot, ozka pot, široka pot ipd.) in obliki (npr. vijugasta pot, ravna pot). Sanjajoci subjekt se lahko v sanjah tudi sooca z vecjim številom poti in se tako znajde sredi velikanskega križišca, kjer mora najti pravo smer oziroma sprejeti ustrezno odlocitev. Ob razlagi sanj s potjo je pomembna tudi pokrajina (npr. gozd, hribi, mestne stavbe). 
2.5.9.9 Preglednica 65: Pomen kolektivnega simbola pot s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Cestni promet Težave Pomembne odlocitve Duhovni pristop 
Preglednica 65 prikazuje pomen kolektivnega simbola pot s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Pot ima glede razlaganja sanj tako pozitiven (npr. pozitivna življenjska usmeritev) kot tudi negativen pomen (npr. negativna življenjska usmeritev). Prav tako za ta kolektivni simbol velja, da je vsebinsko gledano izjemno kompleksen in je mnogokrat nujno potrebno raziskovati tudi vsebinske povezave in ozadja. 
Pokopališce – ta asociacija je bila posredovana dvakrat na osnovi simbolne kategorije »Smrt«. Vsota ocen AP je bila enaka pet od +/- desetih možnih tock, kar je povprecno visok izid. Skupni seštevek omenjene simbolne kategorije je bil minus pet od +/- desetih možnih tock. Po seštevanju vseh vrednosti je bil izid nevtralen, saj je znašal nic od +/- desetih možnih tock. Pokopališce je ograjen prostor (po zakonu opredeljen kot javna površina) za pokopavanje mrlicev, ki se mnogokrat nahaja blizu cerkvenih ustanov (npr. izjeme so lahko vojaška pokopališca, avtomobilska pokopališca). Nekateri nekoliko poeticno navdihnjeni ljudje poimenujejo pokopališce celo kot cvetlicni vrt miru, kjer se v dostojnem miru spominjamo umrlih sorodnikov. Po drugi strani obstaja še manj všecna predstava o pokopališcih, za katero so še zlasti odgovorni pisci oziroma še bolj filmski distributerji krvavih kriminalk in grozljivk. Mnogi posamezniki ne želijo v nocnih urah obiskati kakršno koli pokopališce, ker so v strahu pred temacnimi silami. 
2.5.9.9.1 Preglednica 66: Pomen kolektivnega simbola pokopališce s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Psihološki vidik Duhovni vidik 
Javna Površina 
Smrt Preteklost 
Spomin na bližnje Želja po nasvetu Želja po razbremenitvi Ponovno rojstvo 
Preglednica 66 prikazuje pomen kolektivnega simbola pokopališce s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Pokopališce ima glede razlaganja sanj ne samo negativen (npr. smrt bližnjega), ampak tudi pozitiven pomen (npr. razcišcevanje s preteklostjo). Z duhovnega vidika bi lahko celo trdili, da je pomen pokopališca pozitivnega predznaka, saj pomeni ponovno rojstvo umrlih oseb. 
V skupino obdobij (npr. letni casi, zgodovina) in kombiniranih lastnosti se je uvrstil naslednji pojem: 
Pomlad – ta asociacija je bila posredovana dvakrat na osnovi simbolnih kategorij »Zacetek« in »Upanje«. Vsota ocen AP je bila enaka deset od +/- desetih možnih tock, kar je maksimalno visok izid. Skupni seštevek obeh omenjenih simbolnih kategorij je bil osem od +/- desetih možnih tock. Po seštevanju vseh vrednosti je bil izid 18 od +/- 20 možnih tock. Pomlad je letni cas v zmernih geografskih obmocjih, ki se zacne 21. marca. Glavne znacilnosti pomladi so razcvet rastlin in prebujanje nekaterih živali, ki so vso zimo prespale. Tudi za cloveka velja pomlad za obdobje, ki prinaša barvno in oblikovno pestrost, skratka življenjsko veselje. Pomlad je sinonim za plodovitost in ponovno rojstvo. 
2.5.9.9.2 Preglednica 67: Pomen kolektivnega simbola pomlad s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika 

Psihološki vidik Duhovni vidik Letni cas Mladost Ponovni zacetek Razcvet 
Custvena zrelost Življenjsko veselje Ljubezen Spolne potrebe Nove duhovne poti 
Preglednica 67 prikazuje pomen kolektivnega simbola pomlad s splošnega, sanjskega, psihološkega in duhovnega vidika. Pomlad ima glede razlaganja sanj izrazito pozitiven pomen (npr. mladost, 
ljubezen). Zgolj v redkih primerih lahko pomlad ima tudi negativen pomen (npr. po mladosti prihaja starost in s tem minljivost življenja). 
Natancneje je bilo pregledanih 60 kolektivnih simbolov, ki so bili razlagani z vidika štirih razlicnih perspektiv. Nadaljnja prizadevanja bodo usmerjena v ustrezno sestavljanje pridobljenih novih podatkov oziroma povezav. Spoznali bomo, da so kolektivni simboli še zlasti izjemno mocni koncepti znotraj informacijske hierarhije, brez katerih bi si težko zamislili nova znanja in celo modrosti. Kolektivni simboli so nasploh osnovna klet za družbene dogovore (npr. sprejemanje novih standardov, zakonodaj, sprejetje sistema novih merskih enot, politicni dogovori, znanstveno sodelovanje). Cloveštvo se je zahvaljujoc vzpostavitvi kolektivnih simbolov zacelo uciti družbenih dogovorov. Skratka, kolektivni simboli so izid induciranih družbenih dogovorov, ki so sicer bili sprva manj sistematicno izpeljani (npr. v sprejetje nove zakonodaje je potrebno vložiti vec objektivne sistematike in manj psihicnih indukcij, kar seveda ne pomeni, da teh ni). Kolektivni simboli so se v naših družbah povsem utrdili in zasedajo v informacijski hierarhiji še posebej izjemno vplivno in pomembno mesto! 
2.6 Omrežja klasificiranihskupin(KE) 
Obravnavani kolektivni simboli niso izražali storilnostnih (KE2), psiholoških (KE3), socialnih (KE4), zdravstveno-bioloških (KE7) in neopredeljenih lastnosti (KE11). Omenjene lastnosti se lahko pojavijo kot podrejene pomenske kategorije dolocenega kolektivnega simbola. Zdi se, da še zlasti kolektivni simboli ne zmorejo biti razvršceni v omenjene skupine. Z jezikoslovnega vidika bi lahko zapisali, da so kolektivni simboli predvsem samostalniki in pridevniki, ki so vcasih združeni v obicajno dvo-besedno zvezo (npr. odprta dlan, odprta vrata). V tem vzorcu se je pojavila tudi vecbesedna zveza, kot je "Jezus na križu", ki poleg dveh samostalnikov vsebuje še predlog. Na splošno velja, da kolektivni simboli najpogosteje nastopajo kot enobesedne zveze (npr. svetloba, zapor, mravlja, cebela, ptica, roka, ogledalo). Dobljeni kolektivni simboli ne izražajo dejanja ali gibanja, kar pomeni, da ne vsebujejo glagola. Na osnovi bogatega vsebinskega ozadja dolocenega kolektivnega simbola je lahko glagol le v podrejeni funkciji, ki se kaže kot kavzalni in/ali pogojni odnos. Najpogosteje so se pojavljali kolektivni simboli, ki izražajo clovekove materialne in intelektualne stvaritve. V ta kontekst lahko zapišemo, da sta skupini KE8 (materialni in intelektualni izdelki ter znamenite osebnosti) in KE9 (inštitucije in njihovi deli) glavni predstavnici. Zelo izraziti so bili tudi kolektivni simboli, ki so izražali naravne lastnosti. Glavni predstavniki so bili skupina KE1 (ti kolektivni simboli se vsebinsko nanašajo na cutila, obcutenja in naravne pojave ter procese, npr. veter, svetloba), skupina KE5 (kolektivni simboli znotraj te skupine so izražali predvsem snovi, geometrijska in nebesna telesa) in skupina KE6 (kolektivni simboli s te skupine so oznacevali živa bitja, njihove dele in lastnosti). Edini predstavnik skupine KE10 je bil kolektivni simbol pomlad, ki v bistvu izraža dolocen naravni proces, ki je casovno opredeljen. Morda bi lahko pomlad razvrstili tudi v skupino KE5? Za naš namen to niti ni zelo pomembno, saj smo se dokopali do pomembnega dejstva, da kolektivni simboli predvsem izražajo izdelke naše naravne in družbene narave. Narava in clovek ustvarjata izdelke v doloceni relativni simbiozi. Zaradi jasnejšega prikaza pogostosti kolektivnih simbolov iz posameznih skupin je bila izdelana podatkovna pokrajina.  

2.6.1 Slika 33: Podatkovna pokrajina razvršcenih skupin kolektivnih simbolov 
Slika 33 prikazuje podatkovno pokrajino razvršcenih skupin kolektivnih simbolov. Še zlasti zelo nazoren je spodnji del slike 33, ki vizualno prikazuje dejstva, zapisana v tem delu. Zelo pogoste so rumene kocke, ki predstavljajo kolektivne simbole iz skupine KE8. Zelo opazne so tudi rdece kocke, ki predstavljajo kolektivne simbole iz skupine KE6. Zgornji del slike 33 lepo ponazarja višino posameznih hribov znotraj podatkovne pokrajine. Najvišji hribi, obarvani z oranžno rdeco 
barvo, v bistvu prikazujejo gostoto podatkov oziroma kolektivnih simbolov. Te gostote so odvisne od frekvence in danih ocen. V nadaljevanju si bomo nekoliko natancneje ogledali celotno omrežje 
kolektivnih simbolov in omrežja klasificiranih skupin, vkljucno z njihovimi vidiki, ki so bili 
predstavljeni v številnih preglednicah. 
2.6.1.1 Preglednica 68: Majhen del pripravljenih podatkov 
KE 
KE1 
KE1 
KE1 
KS 
svetloba 
svetloba 
svetloba 
FKS 
4 
4 
4 
OKS 
4 
4 
4 
SV 
Življenje 
Zdravje 
Dobro razpoloženje 
OSV 
5 
5 
5 
SaV 
Spoznanje in zaznavanje 
Upanje, novi zacetek 
Varna prihodnost, sreca 
OSaV 
3 
4 
5 
PV 
Želja po spoznanjih 
Jasnost, pozitivni razvoj 
Eroticne želje 
OPV 
3 
5 
3 
DV 
Božanstvo 
Duhovno znanje 
Razsvetljenje 
ODV 
5 
4 
5 

2.6.1.2 Slika 34: Celotno omrežje klasificiranih skupin kolektivnih simbolov in vidiki 
Preglednica 68 prikazuje le majhen del pripravljenih podatkov za vizualizacijo pojmovnega omrežja s programskim orodjem Cytoscape 3.5.1, medtem ko slika 34 prikazuje celotno vizualizirano 
omrežje. Pojmovno omrežje je bilo ustvarjeno s pomocjo modela vira, cilja in njihovih atributov. Kot vir pojmovnega omrežja so bili doloceni kolektivni simboli (KS), medtem ko so se za cilj dolocili njihovi vidiki, ki so bili razdeljeni na splošni (SV), sanjski (SaV), psihološki (PV) in duhovni (DV) vidik. Za kolektivne simbole je bila meritev izvedena v obliki pogostosti pojavljanja dolocenega pojma (FKS) in ocene (OKS). Ostali atributi so bili za navedene vidike izraženi v obliki ocen (OSV, OSaV, OPV in ODV). Sama analiza je bila izvedena s programskim dodatkom Network Analyzer. V nadaljevanju je bil dolocen še slog povezav, saj so bile nekatere povezave mocnejše. Vozlišca se prav tako razlikujejo po velikosti, kar velja tako za kolektivne simbole kot tudi za njihove vidike. Celotno omrežje vsebuje vozlišca, ki se nahajajo tako v sredini kot tudi na obrobju. Zaradi vecje nazornosti je smiselno, da si ogledamo dva primera vozlišc iz celotnega pojmovnega omrežja. 

2.6.1.3 Slika 35: Primer izseka iz celotnega pojmovnega omrežja za kolektivni simbol denar 
Slika 35 prikazuje izsek iz celotnega pojmovnega omrežja za kolektivni simbol denar. Velikost izvornih vozlišc je bila dolocena s pomocjo frekvence pojavljanja, ki je bila za ta kolektivni simbol najvišja (17-krat). Znotraj kolobarja v vozlišcu „denar“ opažamo rumeno polje, na katerem je vidna vrednost 1,0 (44,0 %), kar pomeni povprecno oceno za ta kolektivni simbol, ki je zelo nizka. V rdecem polju lahko opazimo vrednost 1,2 (56,0 %), ki je nastala na osnovi analize povezanih sosedov (angl. neighborhood connectivity). Analiza povezanih sosedov je meritev, ki izhaja iz algoritma stopnje osrednjega vpliva dolocenega vozlišca (angl. degree centrality). V tem pogledu to pomeni število danih sosedov vozlišca kolektivnega simbola „denar“. Prav tako je tudi ta vrednost zelo nizka. Prav zaradi tega se ta del pojmovnega omrežja nahaja bolj na obrobju celotnega pojmovnega omrežja. Ta primer je bil naveden, ker je to vozlišce najvecje. Spoznamo lahko, da velikost vozlišca še ne pomeni visoke stopnje vpliva. 

2.6.1.4 Slika 36: Primer izseka iz celotnega pojmovnega omrežja za kolektivni simbol mravlja 
Slika 36 ponazarja izsek iz celotnega pojmovnega omrežja za kolektivni simbol „mravlja“. Obravnavano vozlišce je glede na velikost na drugem mestu, saj se je ta kolektivni simbol na podlagi odgovorov respondentov zelo pogosto pojavljal (9-krat). Povprecna ocena je bolj kot ne nizka, saj znaša 2,0 (46,0 %). Prav tako je vrednost po analizi povezanih sosedov dokaj nizka in znaša 2,3 (54,0 %). V nasprotju s predhodno obravnavanim vozlišcem, se to vozlišce nahaja v relativni sredini tega celotnega pojmovnega omrežja. Podobno velja za vozlišce „cebela“, ki ima sicer precej višjo povprecno oceno (4,0 ali 61,0 %) kot vozlišce „mravlja“. Analizo bomo nadaljevali s pomocjo programskega orodja Ora Casos (starejša razlicica 2.0.5) s poudarkom na klasificiranih skupinah. Ob preucitvi omrežja naj bo še izpostavljeno dejstvo, da se novodobni kolektivni simboli (npr. racunalnik, telefon) nahajajo bolj na obrobju celotnega pojmovnega omrežja, medtem ko se starejši kolektivni simboli, še zlasti tisti z naravnim motivom (npr. mravlja, cebela, pomlad, cvet), nahajajo bolj v sredini obravnavanega omrežja. To pomeni predvsem vecjo pomensko raznovrstnost starejših kolektivnih simbolov, ki obstajajo že stoletja ali celo tisocletja in imajo za sabo bogato zgodovino!  
2.6.2 Klasifikacijska skupina KE1 

2.6.2.1 Slika 37: Pojmovno omrežje za kolektivne simbole iz skupine KE1 
Slika 37 prikazuje pojmovno omrežje za kolektivne simbole iz skupine KE1 (kolektivni simboli s poudarkom na pozornostne fizikalne lastnosti). Podobno kot pri programskem orodju Cytoscape 3.5.1, je bilo tudi pri Ora Casos 2.0.5 uporabljen model vir, cilj, moc povezav (ocene kolektivnih simbolov in njihovih vidikov) ter atribut v obliki frekvence kolektivnega simbola. Uporabljeni so bili tudi isti podatki (glej preglednico 68). Postopek priprave je dokaj obširen, zato bomo ta opis opustili, saj ne prispeva k boljšemu razumevanju analize omrežja in je bolj tehnicno usmerjen. Ob pogledu na sliko 37 opazimo tako mocnejše (najmocnejše so rdece) kot tudi šibkejše (tanjše in crtkane) povezave, pa tudi vecja (npr. svetloba) in manjša vozlišca (npr. zeleno). Moc povezav je dolocena na osnovi ocen tako kolektivnih simbolov kot tudi njihovih vidikov, medtem ko je velikost vozlišca dolocena na podlagi pogostosti pojavljanja dolocenega kolektivnega simbola. Zanimiva je latentna semanticna analiza tega omrežja, ki iz celotnega korpusa pojmov izbere pojme, ki so med seboj pomensko tesno povezani. Izid latentne semanticne analize pojmovnega omrežja KE1 prikazuje naslednja slika. 

2.6.2.2 Slika 38: Latentna semanticna analiza omrežja kolektivnih simbolov iz skupine KE1 
Slika 38 prikazuje vizualizacijo na podlagi latentne semanticne analize pojmovnega omrežja kolektivnih simbolov iz skupine KE1. Dejansko so bili izbrani pojmi oziroma kolektivni simboli, ki so med seboj pomensko izjemno tesno povezani. V tem vpogledu naj izpostavimo, da je programski dodatek Latent Semantic Analysis upošteval tako velikost vozlišca kot tudi moc povezav. Najmocnejše povezave so prikazane z debelimi rdecimi pušcicami (mavrica, zeleno), sledijo oranžna (veter), rumena (svetloba), svetlozelena (ogenj), zelena (rdeca) in svetlomodra (crna oziroma crna barva) pušcicna linija.21 Opazimo lahko, da so bili še zlasti ekstrahirani pojmi, ki opisujejo barve (mavrica, zelena barva, rdeca barva) in svetlobo (svetloba, ogenj). V pomenskem pogledu nekoliko izstopata pojma, kot sta veter in crna. Najvecje vozlišce predstavlja kolektivni simbol „svetloba“, sledijo ji „rdeca barva“, „veter“, „mavrica“, zelena barva, „ogenj“ in nenazadnje „crna barva“. Glavni predstavniki te skupine izražajo izjemno pomembne koncepte znotraj 
21 Po mnenju znanstvenikov s podrocja optike in fizike crna barva v bistvu ni barva. 
informacijske hierarhije. Ti koncepti v zelo veliki meri vplivajo na naše življenje in posledicno na naše mišljenje ter odlocitve. Na kratko povzeto, gre v tem primeru za energijo, custva (npr. ljubezen), zaznavanje, spoznanje in sreco. Zapisano je tako zelo samoumevno, da bi lahko opustili dokazovanje, vendar znanost oziroma njeni predstavniki vedno zahtevajo dokaze za dolocene trditve. Lahko gre za opisno, mersko, orisno ali pa celo hibridno (npr. opis, meritve in vizualizacija) dokazovanje. V družboslovnih (še zlasti pravu) in humanisticnih znanostih se najpogosteje poslužujejo opisnih metod dokazovanja, medtem ko pri naravoslovnih in aplikativnih znanostih dajejo prednost meritvam in vizualizacijam (npr. grafikoni, omrežni grafi, diagrami za modeliranje življenjskih/okoljskih scenarijev). Živimo v obdobju, ko se tudi družboslovne in humanisticne znanosti spogledujejo z interdisciplinarnimi pogledi, tako da ne preseneca, da tudi tovrstni znanstveniki vedno pogosteje uporabljajo naravoslovne in aplikativne metode. Prav tako se tudi naravoslovni in aplikativni znanstveniki vedno bolj poslužujejo raziskovanja družbenih pojavov in procesov (npr. napovedovanje kriminalitete, izdelava naprav za merjenje distresnih dejavnikov). Glede na dejstvo, da je pred nami še veliko snovi, bi se dokazovanja lotili zgolj z opisno metodo (iz sleherne skupine bo izbrano najvecje vozlišce, za katerega bomo podali primer), da gre pri kolektivnih simbolih dejansko za zelo pomembne koncepte znotraj informacijske hierarhije, ki nas v koncni fazi prisilijo oziroma usmerjajo k odlocitvi oziroma dejanju. Kot primer lahko vzamemo najvecje vozlišce v tem omrežju. To je svetloba. Znano je, da je svetloba nekakšna besedna koda, ki lahko priklice na dan vrsto drugih pojmov, vkljucno z mnogimi kolektivnimi simboli. Sam pojem svetloba sproži v naših mislih doloceno asociacijo, ki je lahko svetilka, sonce, ogenj, dolocena barva itd. V normalnih okolišcinah se nam zdi svetloba povsem samoumevna. Posebne situacije so tiste, ki sprožijo v dolocenem posamezniku poglobljeno pojmovno hierarhicno omrežje, znotraj katerega obstajajo številne povezave z drugimi pojmi, ki poprej niso bile vidne. Posebne situacije so lahko povsem vsakdanje, znanstvene, domišljijske, eroticne idr., vendar je vsem skupno to, da zahtevajo doloceno odlocitev in mnogokrat kot izid le-te celo dejanje ali ukrep. Scenariji so razlicno zahtevni, casovno in prostorsko zastavljeni, tako da so izidi vcasih izjemno negativni. Najbolje bo, da si zastavimo enostaven scenarij. 
V prostoru je tema in nic ne vidimo. Potrebujemo svetlobo. V tem vpogledu obstajajo razlicne rešitve. Vklopimo luc, prižgemo sveco, vklopimo žepno svetilko, dvignemo rolete ali pa zapustimo prostor in ga zamenjamo s prostorom, kjer je svetloba. Obstaja še pasivna rešitev, da enostavno ostanemo v temnem prostoru, se uležemo in zaspimo. V vsakem primeru se moramo za nekaj odlociti in v nadaljevanju ukrepati. S pomocjo svetlobe preživljamo delovne trenutke, prosti cas, raziskovalne dejavnosti, popravljamo avto, prišijemo gumb na srajco, s pomocjo posebne svetlobe se dodatno spodbujajo hormoni srece, izvajajo zahtevni kirurški podvigi, odkrivamo biološke sledi na kraju zlocina itd. Zdaj že nekoliko zaslutimo, da je kolektivni simbol ne samo povezan s številnimi drugimi pojmi, ampak tudi z dejavnostmi, dogodki, pojavi in pravili. S pomocjo svetlobe lahko dolocamo tako casovna zaporedja, korelacije z drugimi dogodki, sledimo kavzalnim verigam, spremljamo številne epizode v vsakdanjem življenju, ustvarjamo principe in generalizacije vedenjskih vzorcev, sestavljamo sezname besed, ugotavljamo dejstva itd. Skratka, pojem svetloba ob bolj ali manj dinamicnih in zapletenih situacijah postaja koncept, ki lahko vkljucuje vse gradnike informacij, ki smo jih v drugem poglavju spoznali. To pomeni, da so kolektivni simboli izjemno zahtevni in vsebinsko poglobljeni koncepti znotraj informacijske hierarhije, ki imajo mnogokrat za sabo bogato zgodovino. V sorazmerni staticni situaciji lahko pojem svetloba pomeni zgolj podatek, ki je povsem samoumeven in v dolocenem casu nima presežnega pomena. V primeru, da bi vkljucevali še ostale kolektivne simbole, pridobljene iz latentne semanticne analize, bi se že tako obsežna vsebina še dodatno povecala. Prav tako bi se posledicno stopnjevale tudi odlocitve in dejanja. V tem vpogledu bi lahko sestavili tezaver za pojem svetlobe in ga v nadaljevanju še vizualizirali v obliki pojmovnega omrežja. Izid tovrstnih vložkov bi nam še dodatno pokazal, da je vsebinsko ozadje kolektivnega simbola svetloba izjemno obsežno in razvejano, saj ne bi bile vidne zgolj hierarhicne povezave, ampak tudi relacijske in asociativne. 
Zdaj lahko preidemo na naslednjo skupino kolektivnih simbolov, tj. KE5 (NNL ali neživa naravna lastnost). Za kolektivne simbole iz te skupine praviloma velja, da so izjemno stare in imajo znotraj številnih narodov bogato tradicijo. Uporabljajo jih tako v znanostih kot tudi v umetnostih. Mnoge izmed teh kolektivnih simbolov lahko uvršcamo med mitološke simbole, ki so nastajali v praskupnosti in so se trdno ohranili do današnjih dni. Tovrstni mitološki simboli (npr. krog, kvadrat, križ, lunin srp) bodo obstajali, dokler bo cloveški rod še obstajal. Na dlani je, da so lahko kolektivni simboli tesneje povezani z drugimi kolektivnimi simboli iz drugih skupin, še zlasti s skupinami KE1, KE6, KE8, KE9 in KE10. Najvecje število mitoloških simbolov lahko najdemo prav znotraj skupine KE1 in KE5! Med temi kolektivnimi simboli lahko obstajajo tako hierarhicne kot tudi relacijske in asociativne povezave. 
Na tej tocki je možno izpostaviti, da so kolektivni simboli pomembni gradniki pojmovnega hierarhicnega in asociativnega sistema. Nastanek tega sistema je posledica interakcije cloveka z naravo, njegovimi potrebami, željami in strahovi ter v koncni fazi njegovimi izdelki (npr. izumi, orodja, bivalni prostori, nacin prehranjevanja). Preden je prišlo do rojstva teh izdelkov, so bile potrebne odlocitve, ki, kot nam je znano iz zgodovine cloveštva, niso bile vedno smiselne in pozitivne (npr. izum atomske bombe). 
Pojmovno omrežje, ki bo prikazano na naslednji strani, je bilo izdelano na istem principu kot omrežje kolektivnih simbolov in vidikov iz skupine KE1. Ta tehnika prikazovanja bo uporabljena tudi pri drugih skupinah kolektivnih simbolov in vidikov. Prav tako bo izvedena latentna semanticna analiza za vse tiste skupine, ki imajo dovolj predstavnikov tako kolektivnih simbolov kot tudi vidikov. Ob tem je potrebno še dodati, da je bilo potrebno prikaz pojmovnega omrežja za skupino KE8 okrniti s pomocjo filtrov oziroma pogojev, ker je bilo to pojmovno omrežje preobsežno za pregledno prikazovanje (respondenti so, kot je bilo že omenjeno na prejšnjih straneh, posredovali veliko število asociacij iz te skupine). 
2.6.3 Klasifikacijska skupina KE5 

2.3.6.1 Slika 39: Pojmovno omrežje za kolektivne simbole iz skupine KE5 
Slika 39 prikazuje pojmovno omrežje za kolektivne simbole, vkljucno z vidiki, iz skupine KE5. Ob pogledu na sliko 39 opazimo tako mocnejše (najmocnejše so rdece) kot tudi šibkejše (tanjše in crtkane) povezave ter vecja (npr. sonce, nebo) in manjša vozlišca (npr. zeleno). Najvecje vozlišce znotraj tega pojmovnega omrežja predstavlja kolektivni simbol „sonce“, sledijo „nebo“, „zemlja“, „krog“, „voda“ in „gora“. Ob preucitvi vidikov lahko ugotovimo, da sta „zemlja“ in „voda“ povezana preko vidika življenjske energije, medtem ko sta „krog“ in „voda“ povezana preko vidika ženskosti. Nasploh je mogoce spoznati, da igrata energija in življenje v tem pojmovnem omrežju najvecjo vlogo. Kolektivni simboli „sonce“ in „svetloba“ sta zelo tesno povezana, saj je sonce nebesno telo, ki je osnovni in najvecji vir svetlobe na Zemlji. Prav zaradi tega ni nakljucje, da je svetloba eden od vidikov, ki izhajajo iz kolektivnega simbola „sonce“. Drugi vidiki, ki bi jih lahko izpostavili, so npr. duhovna modrost, rast spoznanj, sreca, samozavest in samozaupanje. Ugotovimo lahko, da je vecina teh vidikov pozitivno usmerjenih, medtem ko so vidiki z negativno vsebino v tem pojmovnem omrežju zelo redki (dezorientiranost, življenjska kriza in izguba nadzora). Pojmovno omrežje skupine KE1 (ki je bilo sicer nekoliko bolj obsežno) je vsebovalo vecje število negativnih vidikov (npr. smrt, tema in žalost, sovraštvo, notranje nasprotje, praznina, nevarnost, ovire in nemirni casi). Sledi latentna semanticna analiza tega pojmovnega omrežja. 

2.3.6.2 Slika 40: Latentna semanticna analiza omrežja kolektivnih simbolov iz skupine KE5 
Slika 40 prikazuje vizualizacijo na podlagi latentne semanticne analize pojmovnega omrežja kolektivnih simbolov iz skupine KE5. Ponovno (glej sliko 38) so bili izbrani pojmi oziroma kolektivni simboli, ki so med seboj pomensko izjemno tesno povezani (povezave so oznacene tudi s številcnimi utežmi). Vse razrede lahko med seboj vsebinsko povežemo, tako da lahko sestavimo izjavo: v krogu se Zemlja, kjer se nahajajo zemlja, voda in gore, vrti okoli Sonca, ki jo vidimo na nebu. Iz teh razredov vzamemo najvecje vozlišce, ki je kolektivni simbol „sonce“. 
Za dokazovanje, da je kolektivni simbol „sonce“ resnicno koncept znotraj informacijske hierarhije, naj predstavimo primer s podrocja kmetijstva. Kmet se pripravlja na košnjo trave, da bo imel dovolj hrane za živino v hlevu. Kmetovanje je zelo zahtevna dejavnost, kjer je potrebno upoštevati razlicne dejavnike. Za kmeta Sonce ne pomeni zgolj prijetnega pocutja, ampak je odvisen od lepega vremena. Kolektivni simbol „sonce“ je zanj pomemben pojem, ki mu pomaga pri odlocanju, kajti pri košnji travnika je pomembno, da se redno spremljajo vremenske napovedi. Ni dovolj, ce je dva dneva lepo vreme, ampak potrebuje kmet vsaj tri dni lepega vremena, da se loti košnje travnika (govorimo o vecjih kolicinah, tako da lahko daje seno v shrambo za vsaj 15 glav živine). Kolektivni simbol „sonce“ je zanj izjemno pomemben koncept, ki mu pomaga pri odlocanju in v naslednji stopnji pri dejanju. 
Približno vsi poznamo postopek pri košnji (kmetijske) trave. Kmet s kosilnico travniške rastline pokosi, izloci morebitni plevel, ki lahko zastruplja živino, in spravi pokošeno v vecje število kupov, nakar se travniške rastline morajo sušiti vsaj dva dneva na vrocem soncu. V primeru ugodnih vremenskih okolišcin, naloži seno s posebnim kmetijskim strojem (vcasih so seno spravili na kmetijski voz), nakar se v posebni shrambi za seno to še dodatno suši. Po tem postopku, ki je bil ohlapno prikazan, naj bi bilo seno pripravljeno. Kolektivni simbol „sonce“ ni zgolj povezan z vremenom, ampak tudi s sušo, rastjo in letnimi casi. O drugih številnih povezanostih raje ne porocamo, ampak se bodo zgolj naštevala nekatera podrocja: astronomija, fizika, biologija, meteorologija, geografija, psihologija, medicina idr. 
Po tem kratkem opisnem dokazu lahko preidemo na skupino KE6. 
2.3.7 Klasifikacijska skupina KE6 

2.3.7.1 Slika 41: Pojmovno omrežje za kolektivne simbole iz skupine KE6 
Slika 41 prikazuje pojmovno omrežje kolektivnih simbolov, vkljucno z vidiki iz skupine KE6. Najprej lahko opazimo, da to pojmovno omrežje vkljucuje vecje število glavnih vozlišc. Najvecje vozlišce predstavlja kolektivni simbol »mravlja«, sledijo pa ji »cebela«, »ptica«, »gozd«, »roža« in drugi. 
Pri analizi tega omrežja opazimo še drugo posebnost, ki v prejšnjih dveh omrežjih ni bila tako izrazita. To omrežje vkljucuje tudi vecje število vmesnih vozlišc. Zlasti kolektivni simbol »prašic« je povezan z vidiki, ki so povezani tudi z drugimi kolektivnimi simboli (npr. vir hrane najdemo tudi pri jagodi, sreco pri štiriperesni deteljici in mravlji, spolnost pa pri kaci). Obstajajo še druga vmesna vozlišca, npr. ljubezen, ki je povezana s cvetom, jagodo, srcem, štiriperesno deteljico in rožo. Poleg tega imamo vidik »nesmrtnost«, ki je povezan tako z jagodo kot s cebelo. Opazimo tudi vidik »marljivost«, ki je povezan s cebelo in mravljo. Poleg tega lahko izpostavimo še vidika »dobra organiziranost« in »uspeh«. 
Na splošno lahko trdimo, da so v tem pojmovnem omrežju v ospredju kolektivni simboli, ki predstavljajo rastlinstvo in živalstvo. V tem omrežju so prisotni zgolj pozitivni vidiki. Glavno vsebinsko ozadje teh vidikov lahko strnemo v pozitivna custva in marljivost. Sledi latentna semanticna analiza. 

2.3.7.2 Slika 42: Latentna semanticna analiza omrežja kolektivnih simbolov iz skupine KE6 
Slika 42 prikazuje vizualizacijo latentne semanticne analize omrežja kolektivnih simbolov iz skupine KE6. Vse razrede je mogoce vsebinsko povezati, kar omogoca oblikovanje vsaj dveh kljucnih izjav: »živalstvo in rastlinstvo« ter »srce crpa kri skozi telo in dlan se odpre«. Iz teh razredov izberemo najvecje vozlišce, ki predstavlja kolektivni simbol »mravlja«. 
Da bi dokazali, da je kolektivni simbol »mravlja« resnicno koncept znotraj informacijske hierarhije, predstavimo primer s podrocja menedžmenta oziroma organizacijske znanosti. Mravlja ne simbolizira zgolj marljivosti, temvec predstavlja tudi dejavnega clana živalskega sveta, ki praviloma prispeva k ravnotežju ekosistema. Poleg tega je mravlja predmet raziskav ne le v biologiji, ampak tudi v menedžmentu in organizacijski znanosti. Za raziskovalce na teh podrocjih mravlja ponuja modele in dobre prakse za upravljanje in organizacijo združb, zlasti podjetij in ustanov. 
V tem kontekstu je mravlja globinski koncept za optimalno odlocanje. Njeno vedenje in organizacijo preucujejo tako v laboratorijih kot v naravnem okolju znotraj mravljišc. Na osnovi opazovanj njenega vedenja in organiziranosti poskušajo razviti ucinkovite odlocitvene modele, ki jih nato uporabijo v dolocenih organiziranih združbah. 
Tudi v tem primeru kolektivni simbol »mravlja« ne predstavlja zgolj pojma, temvec pomemben in bogat koncept znotraj informacijske hierarhije. Nadaljujemo z obravnavo najbolj obsežnega pojmovnega omrežja skupine KE8. 
2.3.8 Klasifikacijska skupina KE8 

2.3.8.1 Slika 43: Okrnjeno pojmovno omrežje kolektivnih simbolov iz skupine KE8 
Slika 43 prikazuje okrnjeno pojmovno omrežje kolektivnih simbolov, vkljucno z njihovimi vidiki, za skupino KE8. V tem najbolj obsežnem omrežju ne srecujemo naravnih kolektivnih simbolov; pojavljajo se predvsem clovekovi izdelki (npr. denar, racunalnik, telefon) in pomembne osebnosti (npr. Jezus Kristus). To pojmovno omrežje bi lahko poimenovali tudi družboslovno pojmovno omrežje. 
V njem opazimo veliko število novodobnih kolektivnih simbolov (npr. racunalnik, telefon, lokomotiva, dvigalo). Popolno izjemo predstavlja kolektivni simbol »križ«, ki ga uvršcamo med mitološke simbole. Na splošno je to pojmovno omrežje izrazito zaznamovano z verskimi vsebinami, kar vkljucuje kolektivne simbole (npr. »Jezus Kristus«, »križ«) in v doloceni meri tudi vidike (npr. Angel varuh, Vera, Božanstvo). 
Podobno kot pri prejšnjih pojmovnih omrežjih tudi v tem opazimo tako mocne (npr. rdece) kot šibke povezave (npr. svetlomodre crtkane) ter velika (npr. denar) in manjša vozlišca (npr. krsta). Najvecje vozlišce v tem pojmovnem omrežju predstavlja kolektivni simbol »denar«, sledijo pa mu »število štiri«, »število pet«, »število tri«, »kletka«, »število nic«, »število dva« itd. Prav tako opazimo vecje število vmesnih vozlišc. Tovrstna vozlišca so vidiki, ki povezujejo med seboj razlicne kolektivne simbole. 
Najprej lahko izpostavimo vidik stabilnosti, ki povezuje kolektivne simbole, kot so »sidro«, »število tri«, »število štiri« in »sveca«. Vera je naslednji vidik, ki povezuje kolektivna simbola »križ« in »sveca«. V tem omrežju odkrivamo tudi vidik popolnosti, ki povezuje kolektivna simbola »število nic« in »število štiri«. Nadalje lahko prepoznamo vidik blagostanja, ki povezuje kolektivna simbola »denar« in »število nic«. Poleg tega opazimo še vidik božanstva (povezuje kolektivna simbola »število tri« in »luc«) ter vidik modrosti (povezuje kolektivna simbola »luc« in »sveca«). 
Tudi v tem okrnjenem pojmovnem omrežju ni zaznati negativnih vidikov. 

2.3.8.2 Slika 44: Latentna semanticna analiza omrežja kolektivnih simbolov iz skupine KE8 
Slika 44 ponazarja vizualni rezultat latentne semanticne analize pojmovnega omrežja kolektivnih simbolov iz skupine KE8. Do sedaj smo bili vajeni, da so se vsebine kolektivnih simbolov v pretežni meri med seboj neposredno vsebinsko povezovale. V tem primeru pa je mogoce dobljene kolektivne simbole povezati le posredno. 
Pomensko gledano je dobljena vsebina zelo kompleksna, zato ni mogoce oblikovati enostavne izjave. Kolektivni simboli so vsebinsko zelo heterogeni, saj vkljucujejo številcne, verske, orodja, arhitekturne, potrošniške in tehnološke simbole. Izmed teh simbolov izberemo najvecje vozlišce, ki ga predstavlja kolektivni simbol »denar«. 
Za ponazoritev bo predstavljen fiktivni primer s podrocja financiranja pokojninskih skladov. Pomen denarja nam je vsem razmeroma dobro poznan. Denar v osnovi predstavlja menjalno sredstvo, ki je nadomestilo zbirateljstvo in lov. S pomocjo denarja predvsem pridobivamo hrano in zagotavljamo streho nad glavo. Denar ima doloceno vrednost, ki se vecinoma pridobi z delom. 
Pokojninski sistem temelji na principu, da delovno aktivni ljudje mesecno vplacujejo majhen del svojega osebnega dohodka v pokojninsko blagajno. Ta znesek je na placilni listi navadno prikazan kot odtegljaj, izražen v valuti oziroma denarni vrednosti. To predstavlja osnovni vir financiranja pokojninske blagajne. Delovno aktivni ljudje, stari od 18 do 60 let, prispevajo s svojimi dajatvami, da lahko starejši, upokojenci, prejemajo pokojnino kot nadomestilo za svoje preteklo delo v obliki denarja. Gre za ponavljajoci se socialni krog, kjer mlajša generacija dela za starejšo. Denar je v tem kontekstu predstavljen kot placilno in menjalno sredstvo. 
Kolektivni simbol »denar« pa ima precej globljo vsebinsko razsežnost, saj je v tem primeru mocno odvisen od demografske piramide prebivalstva. Ce je starostna struktura prebivalstva neugodno porazdeljena, je to lahko zelo škodljivo za prejemnike pokojnin. Prav tako takšna situacija negativno vpliva na delovno aktivne ljudi, ki bodo v casu svoje upokojitve odvisni od števila mlajših delovno sposobnih oseb. To pomeni, da bo v pokojninsko blagajno priteklo manj denarnih sredstev. 
Kako rešiti ta problem? V tem primeru denar ni zgolj placilno in menjalno sredstvo, ampak tudi eno izmed orodij za polnjenje pokojninske blagajne, ki omogoca dostojno življenje upokojencev v prihodnosti. Predvsem gospodarstveniki, financniki, politiki in pravniki bodo morali najti rešitve za prenovo obstojecega pokojninskega sistema, kar bo zahtevalo odlocanje o dodatnih denarnih virih za pokojninsko blagajno. 
Pridobivanje dodatnih virov (npr. sponzorska sredstva podjetij, zasebniki, delež od iger na sreco) samo po sebi ni najvecji problem. Vecji izziv je uskladitev teh virov z obstojeco zakonodajo, ki doloca, da se pokojninske blagajne financirajo na osnovi odtegljajev od osebnih dohodkov. 
Kolektivni simbol »denar« tako ni vec le pojem ali simbol bogastva in blagostanja, ampak predstavlja globok koncept znotraj informacijske hierarhije. Ta koncept nakazuje potrebo po spremembi pokojninske zakonodaje, ki bi omogocila financiranje pokojninske blagajne iz razlicnih virov. O tem se bo treba dogovoriti, nato pa ukrepati z zacetkom priprave nove pokojninske zakonodaje. 
Teoreticno gledano se zdi predlog smiseln, vendar je njegova izvedba izjemno zahtevna, saj zahteva širok družbeni konsenz. 
2.3.9 Klasifikacijska skupina KE9 in KE10 

2.3.9.1 Slika 45: Pojmovno omrežje kolektivnih simbolov iz skupine KE9 in KE10 
Slika 45 prikazuje pojmovno omrežje kolektivnih simbolov in njihovih vidikov iz skupin KE9 in KE10. Zaradi majhnega števila predstavnikov kolektivnih simbolov, še posebej iz skupine KE10, sta bili obe skupini združeni v eno vizualizacijo. Pojmovni omrežji nista vsebinsko povezani prek vidikov. 
Skupina KE9 vkljucuje kolektivne simbole, ki predstavljajo družbeni vidik, medtem ko edini predstavnik skupine KE10 simbolizira naravni vidik. Najvecje vozlišce v teh dveh omrežjih predstavlja kolektivni simbol »zapor«, sledijo mu »otok«, »pot«, »pokopališce« in »pomlad«. 
Znotraj pojmovnega omrežja je mogoce odkriti vidik želje po miru, ki povezuje kolektivna simbola »otok« in »pokopališce«. Poleg tega omrežje vkljucuje tudi nekaj negativno usmerjenih vidikov, kot so: smrt bližnjega, osamljenost, konfliktni duh, omejenost, utesnjenost, zaustavljen razvoj duha, ujetništvo, kazen, obcutek krivde in smrt. Na splošno lahko trdimo, da je obravnavano pojmovno omrežje v primerjavi z drugimi vsebinsko najbolj negativno usmerjeno. Znotraj pojmovnega omrežja KE9 najdemo predstavnike razlicnih družbenih kontekstov: institucijo zapora, del vasi (pot), del cerkvene ustanove (pokopališce) in del države ali celo državo (otok). V pojmovnem omrežju KE10 pa se nahaja edini in glavni predstavnik letnega casa, to je pomlad. 
V nadaljevanju sledi vizualni prikaz latentne semanticne analize obeh pojmovnih omrežij. 

2.3.9.2 Slika 46: Latentna semanticna analiza omrežja kolektivnih simbolov iz skupine KE9 in KE10 
Slika 46 prikazuje vizualizacijo izvedene latentne semanticne analize pojmovnega omrežja kolektivnih simbolov iz skupin KE9 in KE10. Na osnovi predstavnikov iz teh skupin bi lahko v povezavi s prejšnjimi vidiki oblikovali vsaj eno izjavo: »Pomlad pomeni razcvet in življenje, clovek v njej ni otok zase ali zapornik v zaporu, vendar ga pot slej ko prej usmerja na pokopališce.« 
Izjava je prežeta s pesimizmom, kar je posledica dolocenih kolektivnih simbolov z izrazitim negativnim predznakom (npr. zapor, pokopališce). Hkrati ima simbol »pomlad« izrazito pozitiven vsebinski predznak, medtem ko je vsebinski predznak simbola »pot« lahko pozitiven, negativen ali nevtralen. Pesimisticna izjava je bila oblikovana predvsem na podlagi nekaterih negativnih vidikov znotraj pojmovnega omrežja kolektivnih simbolov iz skupine KE9. 
Latentna semanticna analiza je kot rezultat pokazala predstavnike z naravnim motivom za casovno obdobje iz skupine KE10 (pomlad) ter predstavnike iz skupine KE9, katerih pomenski predznak je družbenega znacaja (pot, pokopališce, otok, zapor). Za prikaz, da gre pri kolektivnih simbolih za pomembne vsebinske koncepte znotraj informacijske hierarhije, bo izbrano najvecje vozlišce, to je kolektivni simbol »zapor«. 
Podan bo primer s podrocja penologije. Z zapori se ne ukvarjajo le arhitekti, temvec tudi strokovnjaki s podrocja penologije, ki se ukvarja z izvrševanjem kazni, zapori, zaporniki in prestajanjem kazni. Penologija je tesno povezana s kazenskim pravom in kriminologijo. Kolektivni simbol »zapor« ne predstavlja le omejitve prostorskega gibanja, temvec tudi institucijo, kamor pravna država namešca ljudi, ki so kršili zakon(e). Gre za razlicne storilce kaznivih dejanj, od tistih, ki so zagrešili umore ali povzrocali hude telesne poškodbe, do roparjev, goljufov, preprodajalcev drog in teroristov. 
Storilci kaznivih dejanj se med seboj razlikujejo glede na stopnjo nevarnosti za okolje, zato se zdi smiselno, da jih ne mešamo med seboj. Najbolj nevarni storilci bi morali imeti posebne omejitve tudi pri prestajanju zaporne kazni, saj praksa, zlasti v ameriških in turških zaporih, kaže, da so takšni kriminalci nevarni tudi v zaporniškem okolju. 
Zaporniške institucije se pogosto soocajo s prostorskimi težavami zaradi prenatrpanosti, poleg tega pa morajo zagotavljati tudi razlicne standarde, vkljucno s prostorskimi. Kolektivni simbol »zapor« zato prerašca zgolj pojem ali znak in postaja obsežen vsebinski koncept znotraj informacijske hierarhije. Rešitve na tem podrocju zahtevajo interdisciplinaren pristop, vkljucno s psihosocialnimi, medicinskimi, kriminološkimi, pravnimi, politicnimi in ekonomskimi vidiki. 
Kot predlog rešitve se ponuja napovedovanje kriminalitete, ki bi lahko preprecilo številna kazniva dejanja in posledicno zmanjšalo število zapornikov. V tem primeru bi se morala prilagoditi tudi kazenska zakonodaja, saj bi kazni za storilce, ki kaznivih dejanj niso uspeli izvesti, morale biti drugacne od zapornih kazni. Pri tem je treba upoštevati tudi stopnjo nevarnosti posameznega storilca kaznivega dejanja. 
Uresnicevanje tega predloga zahteva družbene dogovore, ki vkljucujejo politiko, kazensko zakonodajo, gospodarstvo, finance in policijo. Državne institucije bodo morale ukrepati, saj je prenatrpanost zaporov resen problem. 
S tem zakljucujemo obravnavo pojmovnih omrežij kolektivnih simbolov, ki so jih posredovali respondenti na podlagi spletnega anketnega vprašalnika. Na osnovi predstavitev in dokazov lahko ugotovimo, da so kolektivni simboli zanimivi hierarhicni asociativni pojmovni oziroma znakovni sistemi, ki so nastajali skozi dolgotrajen zgodovinski razvoj cloveštva in na podlagi socialne indukcije (podobno kot ekonomska propaganda). Ti sistemi so pogosto nastajali brez jasnega in nacrtovanega razvoja, vendar so se kljub temu razrašcali ter v koncni fazi pomembno vplivali na družbeno komuniciranje. Kot primer lahko navedemo proces, ko na travi nastane pot, ki ni bila nacrtovana. Ljudje, ki so hodili po travi, so preprosto ubrali bližnjico do zastavljenega cilja. Ta princip je podoben procesu razvoja kolektivnih simbolov. 
Znano je, da se lahko pomen kolektivnih simbolov po razlicnih celinah sveta precej razlikuje, kar je v veliki meri odvisno od izkušenj, dogodkov, pravil v obstojecih skupnostih, družbene hierarhije in še posebej vere. V pretežno kršcanski in protestantski Evropski uniji je pomen kolektivnih simbolov sorazmerno homogen in homologen, kar je posledica podobnih kulturnih vrednot. 
V naravi in družbi obstaja veliko število hierarhicnih in asociativnih sistemov, kot so prehranjevalne verige v naravi, nacin mišljenja ali gibanje planetov. Eden od najpomembnejših sistemov pa so hierarhicni asociativni sistemi kolektivnih simbolov, ki se bodo razvijali, dokler bo cloveštvo obstajalo. Kolektivni simboli so izjemno pomembni koncepti znotraj informacijske hierarhije, saj dajejo cloveštvu pogon za odlocitve in dejanja. Na podlagi tega lahko sklenemo, da so kolektivni simboli dejansko osnovni gradniki pojmovnih oziroma znakovnih hierarhicnih asociativnih informacijskih sistemov. 
Marsikdo bi morda pripomnil, da je bilo v tem delu prevec govora o simbolih. Vendar je treba poudariti, da so simboli, še posebej kolektivni, po mojem mnenju izjemno pomembni. Brez njih cloveška vrsta ne bi imela prave miselne koncentracije, kar bi posledicno oviralo razvoj razlicnih vrst umetnosti (npr. izražanje custev) in znanosti (npr. logika, fizikalni zakoni). 
V nadaljevanju bomo spoznali raziskavo, ki nekoliko spominja na analizo gibanja s posebno strojno, programsko in telekomunikacijsko opremo (Bewegungsanalyse – analiza hoje oziroma gibanja, razvita okoli leta 2002/2007). Lastno metodo sem razvil okoli let 1989/1990 in jo med letoma 1991 in 1995 še izboljšal, vendar takrat še ni bilo na voljo posebnih tehnicnih (programskih) pripomockov. Zato sem razlicne dogodke, gibanja, mimikulacije, gestikulacije ipd. beležil rocno. Zaradi tega so bili delovni vložki izjemno veliki in so presegali prizadevanja posameznika. 
Pri klasifikaciji razlicnih dogodkov in pojavov sem se opiral na induktivni pristop raziskovanja, ki ga je razvil Francis Bacon (angleški filozof iz 17. stoletja), ter na filozofa in oceta grafologije Ludwiga Klagesa (nemški filozof). 
2.4 Introspektivna metoda klasificiranihizrazov invtisov 
V zgošceni obliki bo predstavljena introspektivna metoda klasificiranih izrazov in vtisov. Ta metoda posameznike spodbuja k dejavnemu in poglobljenemu samoopazovanju ter k analizi lastne osebnosti in okolja. Slabost te metode je njena subjektivnost, zato je smiselno vzporedno uporabiti tudi ekstrospektivno metodo klasificiranih izrazov in vtisov. Pri tem lahko vkljucimo tehnicne pripomocke, kot so digitalne kamere, digitalni fotoaparati, programska orodja za zbiranje, pripravo, obdelavo in analizo podatkov, GIS, GPS – za spremljanje premikov testne osebe v prostoru. Poleg tega so za izvedbo te metode potrebni strokovnjaki, kot so psihologi in sociologi. 
Osnovni princip te metode temelji na razvršcanju izrazov (notranjih in zunanjih) ter vtisov (notranjih in zunanjih) v ustrezne primere, ki jih nato podvržemo analizi in sintezi podatkov. S pomocjo ustrezno pripravljenih scenarijev je mogoce uporabiti metode za odkrivanje zakonitosti v podatkih in ekstrahirati nova spoznanja ter znanja. Koncni cilj teh prizadevanj je oblikovanje hierarhicnega asociativnega sistema misli posameznika. 
Najprej bodo predstavljene zgošcene opredelitve izrazov in vtisov, nato pa še navedeni primeri. 
Zunanji izrazi: Sem sodijo nebesedne (npr. kretnje, mimika), besedne (npr. govor) in kombinirane (npr. nenadzorovana reakcija telesa in govora hkrati zaradi bolezenskega stanja) komunikacijske enote. Zunanji izrazi so posledica dveh polj zavesti: a. Navadno ali vsakdanje polje zavesti, ki daje ukaze za izvajanje zunanjih izrazov, katerih izvora se zavedamo (npr. pisanje obvestila, igranje kitare, dvigovanje uteži, pozdravljanje ljudi). b. Sublimantno polje zavesti, ki daje ukaze za izvajanje zunanjih izrazov, katerih izvora se ne zavedamo (npr. avtomatizmi telesa, govorni spodrsljaji). 
Pogosto se zgodi, da vsakdanja polja zavesti za kratek cas preidejo iz zacrtanega okvira in se zacasno pretvorijo v sublimantno polje zavesti. Po tem prehodu se polje zavesti obicajno povrne v prejšnje stanje, ki pa je lahko opazno spremenjeno ali pa sprememb ni mogoce zaznati. Ne glede na obseg sprememb se izvora takšnega prehoda iz vsakdanjega polja zavesti ne zavedamo. Podobno lahko tudi vsakdanje delovanje družbe vsebuje sublimantna polja kolektivne in individualne zavesti, ki povzrocajo sociološke gibe ali avtomatizme, katerih izvora ni mogoce dolociti. 
Notranji izrazi: To so izrazi, ki se sprostijo v mislih in imajo vsebinsko ter oblikovno ozadje. Notranjih izrazov pri površnem opazovanju druge osebe ni mogoce zaznati, saj se pogosto šele kasneje manifestirajo kot zunanji izrazi (npr. rojstvo inovativne zamisli je notranji izraz, pisanje o tej zamisli pa je zunanji izraz). 
Zunanji vtisi: Sem sodijo vse informacije, ki jih zaznavamo s pomocjo zunanjih cutil, kot so sluh, vid, tip, okus in vonj. Mednje spadajo na primer zaznavanje toplote predmeta, neugodne vremenske razmere, melodije, antipatija ali naklonjenost drugih oseb, veselje, žalost ipd. Zunanji vtisi so izrazi narave (npr. vreme), družbe ali drugih oseb, ki jih poskušamo razumeti na podlagi obstojecih pravil. 
Notranji vtisi: To so informacije, ki jih prejemamo znotraj telesa v obliki neke vrste "telegrafskega jezika". Notranji vtisi lahko nastanejo posredno ali neposredno iz zunanjih vtisov in so bolj podoživljeni kot zaznani. Pogosto se nanašajo na pocutje, ki je posledica intenzivnih dražljajev iz okolja (npr. notranji vtis: "pocutim se starega"). Manj izkušen samoopazovalec ali opazovalec težko doloci notranje vtise. 
Opazovanje oziroma merjenje izrazov in vtisov ter s tem (deloma) hierarhicnega asociativnega sistema misli posameznika je predvsem odvisno od danih situacij. Situacije so lahko zelo raznolike in brez ustrezne klasifikacije težko obvladljive oziroma opredeljive. Situacije lahko okvirno opredelimo kot casovne, prostorske, vsebinske, komunikacijske ali kombinirane spremembe, ki oznacujejo prehod iz enega stanja v drugo. 
Pri merjenju situacij (npr. dolocanje prostorskih sprememb z uporabo GPS ali rocno s pomocjo mestne karte, oznacene z mrežo od A1 do J10, kar omogoca sledenje fizicni poti dolocenega posameznika) nam lahko pomagajo naslednji primeri: 
Osamljeni primeri – To so primeri, ki jim ni mogoce dolociti pravega okvirja in zahtevajo nadaljnjo preucitev. Lahko so povezani z drugimi primeri izrazov ali vtisov (npr. dolocen izraz ali vtis, ki se pojavi zelo redko ali samo enkrat v seansi). 
Primeri ustvarjanja ali razmišljanja – Gre za izraze ali vtise, ki so povezani z izkušnjami, polariteto ali asociacijami (npr. inovativna zamisel). 
Primeri migriranja – Nanašajo se na prostorske premike posameznika, drugih oseb, predmetov, dogodkov ali pojavov (npr. misel ali dogodek, ki se ponovi med gibanjem iz enega prostora v drugega). 
Sovražni ali nasprotni primeri – Pojavi se neskladje med posameznikom in situacijami (npr. dolocen izraz ali vtis sproži obcutek ogroženosti). 
Doza narave – Vpliv naravnih sil na posameznika (npr. dež sproži zunanji izraz, kot je odpiranje dežnika). 
Primeri pomote – Napake ali spodrsljaji, kot so pozabljanje ali govorni spodrsljaji (npr. nekaj pozabimo). 
Primeri skladnosti – Izrazi in vtisi v dolocenih situacijah se med seboj skladajo in ponavljajo (npr. dve razlicni situaciji kažeta podobno obliko). 
Mejni primeri – Izrazi in vtisi so videti skladni, vendar zaradi posebnih kavzalnih ozadij preidejo v primer pomote (npr. placamo storitev, nato pa pozabimo vzeti racun, ker smo se zapletli v pogovor z znancem). 
Križni primeri – Dva dogodka sta si diametralno nasprotna, a strukturno zelo podobna. 
Dolocanje primerov si lahko olajšamo z uvedbo pred-primerov, kot so opazovanje, kretnje, gibanje in mirovanje. 
V nadaljevanju na kratko prikažimo potek raziskave o klasificiranih izrazih in vtisih. Najprej je treba zbrati podatke oziroma zabeležiti razlicne izraze in vtise. Nato je treba te podatke znotraj kategorij izrazov in vtisov razvrstiti v prej omenjene primere. Sledi izgradnja prilagojenega mikrotezavra klasificiranih izrazov in vtisov. 

2.4.1 Slika 47: Odlomek iz prirejenega mikrotezavra klasificiranih izrazov in vtisov 
Slika 47 prikazuje odlomek iz prirejenega mikrotezavra klasificiranih izrazov in vtisov. Izrazi in vtisi so opredeljeni kot nadrejene kategorije (angl. TT – top term) in so razvršceni v številcne skupine od 1 do 4. Primeri so opredeljeni kot podrejene enote izrazov in vtisov, ki so nadrejeni dogodkom. Konkretni izrazi in vtisi (npr. odpiranje dežnika, pomota z denarjem, modri Renault) so predstavljeni kot deskriptorji, ki so podrejeni ustreznemu primeru (npr. doza narave . odpiranje dežnika). 

2.4.2 Slika 48: Vizualizacija prirejenega mikrotezavra klasificiranih izrazov in vtisov 
Slika 48 prikazuje rezultat vizualizacije prirejenega mikrotezavra klasificiranih izrazov in vtisov. Tezaver je v tem primeru zelo primeren za pripravo kompleksnejših podatkov, saj vkljucuje poleg odnosov nadrejenosti, podrejenosti, relacij/asociacij itd. tudi klasifikacijske enote. Izrazi in vtisi so razvršceni v štiri razrede (zunanji izrazi spadajo pod 1, notranji izrazi pod 2, zunanji vtisi pod 3 in notranji vtisi pod 4). V našem primeru je potrebno prirejeni mikrotezaver izvoziti v Excel datoteko, ki jo nato predelamo v .txt datoteko zaradi procesiranja podatkov v razlicna programska orodja za odkrivanje zakonitosti v podatkih in besedilih (.txt datoteke so zelo primerne za vecino programskih orodij, medtem ko .xls datotek mnogi programski orodji ne morejo obdelati). Zelo uporabne so bogate vizualizacije razlicnih odnosov med klasifikacijskimi enotami in primeri, saj nam lahko dajejo vpogled v miselne koncentracije in miselno hierarhijo razlicnih posameznikov. Spoznali smo, da gre tudi pri teh odnosih za hierarhije, ki se lahko v soodvisnosti od dinamicnih situacij povežejo med sabo, pri cemer nastanejo številne asociativne povezave. Sprememba dolocene situacije pa je pogojena s prostorskimi in/ali casovnimi spremembami, kar je odvisno od odlocitve in dejanja dolocenega posameznika. Vtisi in izrazi posameznika prav tako spadajo v kategorijo hierarhicnega asociativnega sistema, kjer v bistvu prihaja, odvisno od obravnavanih primerov in sprememb situacij, do asociativnih gradenj. Podoben primer lahko najdemo pri pisanju proznega dela, kjer že obstaja dolocen osnutek, vendar pa posamezne prvine še niso med seboj povezane. Postopoma se izoblikujejo stavki, predmeti, pojavi, dogodki in osebe, ki so v hierarhicnih in asociativnih odnosih. Koncni izid je zgodba, ki nam lahko pove nekaj novega in vpliva na naše nadaljnje življenje. Tako kot pri izrazih in vtisih kot tudi pri sestavljanju zgodbe odigrajo še zlasti kolektivni simboli zelo pomembno vlogo, saj vplivajo na interpretacijo dogodkov, oseb, predmetov itd. oziroma vplivajo celo na samo analizo in sintezo podatkov. Skratka, tudi znanstvene metode so v bistvu hierarhicni asociativni sistemi, ki nastajajo že od dobe praskupnosti. V tem pogledu je zelo pomembna zgodovinska znanost, ki je mnoge dogodke iz preteklosti uspela zabeležiti in razlagati. Hierarhicni asociativni sistemi so nagnjeni k temu, da se razrastejo v velika omrežja, kar seveda ne pomeni, da se zgolj polnijo, ampak se tudi pod vplivom hierarhij zavržejo dolocene prvine in celo manjša omrežja znotraj celote. Tako kot vsa omrežja imajo tudi hierarhicni asociativni sistemi doloceno kriticno maso, ko širjenje ni vec smiselno oziroma možno. V tem primeru tovrstni sistemi tudi deloma ali celo v celoti razpadejo in se lahko v nadaljevanju tvorijo novi sistemi. Dober primer za navedeno trditev predstavlja hierarhicni asociativni sistem mišljenja posameznika. Katerakoli omrežja nastanejo na osnovi razlicnih hierarhij in/ali hierarhicnih sistemov, ki so z drugimi hierarhijami in/ali hierarhicnimi sistemi v relacijskih in/ali asociativnih odnosih. Skratka, kadar gledamo vizualizacije velikih omrežij, se moramo zavedati, da v bistvu gledamo razlicne hierarhije, ki so med seboj mocneje, srednje, šibkeje ali sploh niso povezane. Vizualizacije omrežij imenujemo tudi grafe, ki slonijo na teoriji grafov. Teorija grafov izhaja iz matematike in racunalništva, kjer so grafi predstavljeni kot tocke oziroma vozlišca, ki so lahko med seboj povezane. Velika omrežja so v bistvu tudi kompleksni grafi s kompleksnimi funkcijami. Pri velikih omrežjih ne moremo govoriti o linearnih ali kvadratnih funkcijah, ampak imamo prej v mislih polinomske funkcije, katerih osnovni gradniki so sicer linearne in kvadratne funkcije. Pri matematicnih funkcijah imamo vedno opravka z odvisnimi (Y) in neodvisnimi spremenljivkami (X). Namen ni obravnavati matematicne funkcije, temvec zgolj predstaviti zamisel o možnosti uporabe matematicnega jezika oziroma modela s pomocjo polinomskih funkcij. Znotraj velikega omrežja se v bistvu nahaja veliko število koordinatnih sistemov, ki so med seboj lahko povezani. Znotraj takšnega omrežnega grafa lahko najdemo tako linearne, kvadratne kot tudi polinomske krivulje. Pri interpretaciji simbolov oziroma kolektivnih simbolov bi lahko uporabili model polinomske funkcije, kjer bi bile simbolne kategorije odvisne spremenljivke, medtem ko bi bili asociativni pojmi neodvisne spremenljivke. Skratka, imamo X (simbolne kategorije - SK) in Y (asociativni pojmi - AP). Poleg tega so bile izmerjene tudi frekvence asociativnih besed (fa), ki jih lahko predstavimo kot dejavnik, ki ga pomnožimo z Xn. Tako simbolne kategorije kot tudi asociativni pojmi so bili ovrednoteni na skali od -5, 0 do 5. Ocene lahko predstavimo v obliki potenc. Zgolj za predstavo naj zapišemo naslednjo polinomsko funkcijo: 
n-n 
SK(AP) = faAP1n +  faAP2n +  faAP3  -  faAP4 …  faAP18 n! Za jasnejšo ponazoritev vstavimo še številcne vrednosti. SK(AP) = 17 AP13 + 11  AP25 -  2AP4-5 + AP185 

2.4.3 Slika 49: Primeri polinomskih grafov 
Slika 49 prikazuje grafe prejšnje polinomske funkcije. Opazimo lahko vec tock, kjer se krivulje med seboj dotikajo. V nadaljevanju bi lahko krivulje pretvorili v omrežni graf. Sledi še prikaz vecjega števila koordinatnih sistemov oziroma dvodimenzionalnih ravnin razlicnih hierarhij, ki so med seboj lahko povezane bodisi neposredno bodisi posredno preko kakšnega podrejenega vozlišca dolocene hierarhije. 

2.4.3.1 Slika 50: Hierarhije znotraj celotnega omrežja 
Slika 50 prikazuje hierarhije znotraj celotnega (fiktivnega) omrežja, ki so med seboj lahko povezane. Gre za upodobitev celotnega omrežja s pomocjo vecjega števila koordinatnih sistemov z dvema spremenljivkama (Y, X). Vsaka hierarhija ima lasten koordinatni sistem, povezave med vozlišci iz drugih koordinatnih sistemov pa dejansko povezujejo te sisteme. S tovrstno razclenitvijo hierarhij na razlicne ravnine (obstaja pogoj, da ima vsaka hierarhija lastno ravnino) lažje analiziramo strukturo dolocenega omrežja, kar omogoca, da prej odkrijemo pomanjkljivosti, ki jih nato poskušamo odpraviti. 
2.5 Teorije osebnosti– poskus modeliranja 
Še vedno smo pri poglavju o posamezniku. Okvirno je že bil podan opis razlicnih teorij osebnosti. V nadaljevanju sledi predstavitev nekaterih tipologij osebnosti, s pomocjo katerih (tudi s pomocjo že predstavljenih teorij osebnosti) bomo izgradili nov model tipologije osebnosti, prilagojen za predstavitev v obliki omrežja, kjer bodo glavna vozlišca usmeritve, funkcije, dimenzije itd. S pomocjo tovrstnih kazalcev je možno opisati doloceno osebnost in/ali skupino osebnosti. Glavni namen teh prizadevanj je prikazati osebnost v obliki hierarhicnega asociativnega sistema oziroma omrežja. Zaradi vecje nazornosti bodo na kratko predstavljene še nekatere teorije o tipologijah osebnosti. 
2.5.1 Tipologija osebnosti po Hipokratu in Galenu 
Razvita je bila tipologija osebnosti, ki se navezuje na clovekove temperamente v odvisnosti od telesnih sokov, kot so kri, sluz, vranicni sok in žolc. Kadar so ti telesni sokovi v dolocenem uravnoteženem razmerju, naj bi bilo uravnoteženo tudi clovekovo ravnanje. Izpeljani so bili štirje temperamenti, ki so poimenovani kot sangvinik (vesel, družaben, prijeten, prilagodljiv, poln pozitivne energije, optimisticen itd.), kolerik (razdražljiv, neobvladan, nemiren, stabilen, lojalen, zanesljiv itd.), flegmatik (nedejaven, pasiven, stabilen, neprizadet itd.) in melanholik (žalosten, depresiven, zadržan, nedružaben, pesimisticen itd.). Navkljub sorazmerni naivnosti te tipologije lahko trdimo, da vsebuje veliko resnice. Dejansko tako telesni sokovi kot tudi telesni organi in telesne konstitucije vplivajo na oblikovanje osebnosti, saj nastajajo dolocena notranja pravila posameznika, katerih naj bi se držal, da ostane njegova osebnost uravnotežena in dobro organizirana.V bistvu ta tipologija opisuje dolocene usmeritve posameznika, ki so prirojene in pogojene s telesnimi sokovi. 
2.5.2 Tipologija osebnosti po Carlu Gustavu Jungu 
Švicarski psiholog je izpeljal dva vidika posameznikovega delovanja: usmerjanje psihicne energije in funkcije psihicnega doživljanja. V odvisnosti od smeri gibanja teh energij znotraj zavesti je razlikoval ekstravertirano (usmerjeno v zunanji svet, odprte osebnosti) in introvertirano (usmerjeno vase, zadržane osebnosti) vrsto osebnosti. Tudi pri tej tipologiji osebnosti opazimo, da usmerjenost dolocenega posameznika dolocajo prirojeni dejavniki (biološke predispozicije) in pridobljeni dejavniki (okolje, cas). 
2.5.3 Tipologija osebnosti po Ernstu Kretschmerju 
Ta tipologija osebnosti se osredotoca predvsem na telesno zgradbo dolocenega posameznika. V bistvu je opazoval posameznike in njihovo telesno zgradbo v povezavi s psihicnimi obolenji. Bil je preprican, da se dolocena psihicna obolenja pojavljajo pri posameznikih z doloceno telesno zgradbo. Razlikoval je tri tipe telesnih zgradb: piknik (okrogel obraz, cokat, prakticen, ekstravertiran, shizoiden, vcasih custveno nestabilen), astenik (suh, visoke rasti, idealisticen, introvertiran, z veliko povezave s shizofrenijo) in atlet (višje postave, mocan, zdržljiv, vcasih nasilen, avtoritativen, nagnjen k paranoji in epilepsiji). Kasneje je bil izpeljan še cetrti tip, poimenovan displastik (ima mešane lastnosti). Pri tej tipologiji gre ponovno za usmerjenost k psihicnim obolenjem. 
2.5.4 Myers – Briggsova tipologija osebnosti 
Obe znanstvenici sta nadaljevali Jungovo delo. Izpeljali sta štiri življenjske funkcije, ki posameznika v življenju usmerjajo. Te funkcije so: orientacija pozornosti (kako dolocen posameznik vzpostavlja stik z drugimi posamezniki?), sprejemanje informacij (kako se zaznavajo situacije?), predelava informacij (kako se izpeljejo in predelajo informacije za dolocene življenjske odlocitve?) in življenjska naravnanost (kakšna je življenjska usmeritev? K cilju ali viziji?). Kot osnova za to tipologijo je služila Jungova tipologija ekstravertnosti in introvertnosti. Prav tako se tudi pri tej tipologiji srecujemo z usmeritvami, kot so pozornost (družabnost), analiticnost, sinteza podatkov in usmerjenost k ciljem, ideji, viziji, misli itd. 
Kasneje so drugi znanstveniki ugotovili, da so tipološke teorije osebnosti premalo natancne in prevec splošne, da bi lahko zadovoljivo opisale osebnost (npr. izpeljali so razlicne dimenzije, ki dolocajo stopnjo moci dolocene usmeritve). Gre za izjemno širok spekter razlicnih teorij osebnosti, ki jim posameznik v poglobljenem smislu ni kos (potrebna bi bila odlicna heterogena znanstvena skupina, s poudarkom na psihologih). Naša prizadevanja bodo zato usmerjena predvsem v prikazovanje kompleksnosti posameznika v obliki hierarhicnega asociativnega omrežja. Kako to prikazati? V ta namen se bo najprej izdelal prirejen tezaver, ki bo vseboval poimenovanja tako razlicnih teorij osebnosti kot tudi usmeritve, dimenzije, ovrednotenja itd. Modeliran bo fiktivni posameznik. V nadaljevanju bodo podatki izvoženi v Excel, nato pa procesirani v orodje Ora Casos za izdelavo omrežij. Za izdelavo hierarhicnega asociativnega omrežja so bile vkljucene naslednje teorije osebnosti, ki so bile klasificirane v številcne skupine od 1 do 8: 
a.
Psihodinamicna teorija osebnosti (v nadaljevanju PD) je razvršcena v skupino 1, 

b. 
Tipološka in dimenzijska teorija osebnosti (v nadaljevanju TD) je razvršcena v skupino 2, 

c.
Biološka teorija osebnosti (v nadaljevanju BT) je razvršcena v skupino 3, 

d. 
Vedenjska teorija osebnosti (v nadaljevanju VT) je razvršcena v skupino 4, 

e.
Socialna teorija osebnosti (v nadaljevanju ST) je razvršcena v skupino 5, 

f.
 Subjektivisticna teorija osebnosti (v nadaljevanju SO) je razvršcena v skupino 6, 

g.
 Kognitivna teorija osebnosti (v nadaljevanju KT) je razvršcena v skupino 7, 

h.
 Integralna teorija osebnosti (v nadaljevanju IT) je razvršcena v skupino 8. Posameznik (v nadaljevanju P1), ki je vir preucevanja, je v tezaverju oznacen s TT (angl. top term), kar pomeni, da je P1 najvišji nivo tega hierarhicnega asociativnega sistema. Teorije osebnosti so opredeljene kot BT (angl. broader term) in DE (angl. descriptor), kar pomeni, da zasedajo v hierarhiji drugo mesto in so nadrejene dimenzijam, lastnostim, znacilnostim itd., ki so opredeljene kot NT (angl. narrower term), torej so v podrejeni poziciji v primerjavi s teorijami. Nenazadnje obstajajo še relacije, ki so oznacene z RT (angl. related terms), ki v bistvu predstavljajo asociacije 


med teorijami osebnosti. Zaradi vecje nazornosti naj predstavimo del izdelanega prirejenega tezavra. 

2.5.5 Slika 51: Del prirejenega tezavra z odgovarjajocimi odnosi 
Slika 51 prikazuje del prirejenega tezavra z ustreznimi odnosi. Prikazana je skupina 1 (glej desno stran slike 51), v katero je bila razvršcena teorija PD. Ta teorija še zlasti poudarja in preucuje vpliv motivacijskih dejavnikov na P1. Kot NT so prikazani dejavniki, kot so nagon, potrebe, želje in strahovi. Ti dejavniki so lahko v asociativnih povezavah (RT) z biološkimi dejavniki, dimenzijami, dražljaji, izkušnjami itd. Na levi strani slike 51 lahko opazimo osem klasifikacijskih skupin in del drugih pojmov, razvršcenih po abecedi. Slika 51 je pomembna, ker predstavlja ogrodje za izvoz teh podatkov v Excel. Sledi predstavitev dela podatkov iz Excela v obliki preglednice. 
2.5.5.1 Preglednica 69: Del izvoženih podatkov iz tezavra in dodane ocene 

BT dednost  P1 P1  1 1  3 3  P1 biološki ...  biološki ...  IT|KT ...  
dejanja dimenzije DNK  P1 P1 P1  5 3 1  5 3 3  svobodna ... TD genetski ...  družabnost  biološki ...  

Preglednica 69 prikazuje del izvoženih podatkov iz tezavra v Excel in dodane ocene. Pomen vecine 
kratic je bil že predhodno predstavljen, z izjemama Wcc in VV, ki pomenita ocene. Wcc pomeni ocene oziroma uteži (na lestvici od 1 do 5: utež 1 pomeni najmanj pomembno, utež 5 pomeni najbolj pomembno), ki so bile dodeljene za DE in CC glede na pomembnost teh teorij, dimenzij, lastnosti itd., z vidika opisovanja P1. VV predstavlja ocene za vpliv volje (lestvica od 1 do 5; ocena 1 pomeni, da je vpliv volje majhen, medtem ko ocena 5 pomeni, da je vpliv volje zelo velik), ki ga ima P1 na razlicne dejavnike, dimenzije, lastnosti itd. Dobro vemo, da volja P1 nima vpliva na genetske dejavnike, pa naj bi bila volja izjemno velika. Volja P1 lahko zelo vpliva na dejanja, odlocitve itd., ter deloma tudi na zadovoljevanje bioloških potrebšcin, kot sta zaužitje hrane in pijace. Podatki v tej obliki, kot jih prikazuje preglednica 69, so bili uvoženi v programsko orodje za prikaz in analizo omrežij Ora Casos. Postopek tehnicne priprave podatkov je, podobno kot pri prikazu kolektivnih simbolov, precej zapleten in naj ne bi bil predmet tega pisanja. V tem kontekstu naj bo zapisano, da uteži Wcc pomenijo težo povezave (mocne, srednje in šibke povezave), medtem ko ocene VV pomenijo manjša in vecja vozlišca (dolocena kot atribut za vozlišca DE in CC). Najprej naj bo prikazan hierarhicni pogled na to pojmovno in znakovno omrežje. 

2.5.5.2 Slika 52: Hierarhicni pogled na del pojmovnega in znakovnega omrežja 
Slika 52 ponazarja hierarhicni pogled na del pojmovnega in znakovnega omrežja teorij osebnosti z vidika P1. Takoj opazimo mocno rdeco povezavo, ki je usmerjena na skupino 7, ki predstavlja teorijo KT. Ta vkljucuje še druge teorije, kot so BT, IT itd. Same relacije se nato povežejo z NT, kot so npr. genetski dejavniki, izkušnje. Po moci ali teži povezav z vidika P1 sledijo še SO, VT, PD, IT, BT, TD in ST. Skratka, z vidika ocen P1 je razvidno, da je KT najprimernejša za opis osebnosti, 
medtem ko je ST najmanj primerna. Ta hierarhicni pogled na omrežje je zelo nazoren, vendar nam ne prikazuje velikosti razlicnih vozlišc. To pomanjkljivost bo odpravil organski pogled na omrežje. 

2.5.5.3 Slika 53: Organski pogled na pojmovno in znakovno omrežje 
Slika 53 prikazuje organski pogled na pojmovno in znakovno omrežje, s katerim dobimo vpogled tako v hierarhije kot tudi v asociativne povezave. Poleg tega lahko ugotovimo velikost posameznih vozlišc, ki so izid ocen za vpliv volje P1 na dejavnike, lastnosti, znacilnosti, dimenzije itd. Opazimo lahko rdeca vozlišca, ki so najvecja, kar pomeni, da je vpliv volje P1 na dolocene dejavnike, dimenzije, lastnosti, znacilnosti itd. najbolj izrazit. P1 ima lahko vecji vpliv na lastne odlocitve, dejanja, ukrepe, psihološke izkušnje (izhodišce je skupina 6 ali teorija SO), dolocene kognitivne procese (npr. ucenje), spoznavanje sveta, odkrivanje in raziskovanje njegovih zakonitosti (izhodišce je skupina 7 ali teorija KT) in nenazadnje ima P1 lahko vecji vpliv na notranjo težnjo, ali je družaben ali nedružaben (izhodišce je skupina 2 ali teorija TD). Glede vpliva volje P1 na že omenjene dejavnike itd. so v ospredju teorije SO, KT in TD. Pri prikazanih vijolicnih vozlišcih je vpliv volje P1 že nekoliko manjši, vendar kljub temu sorazmerno velik. Volja P1 ima sorazmerno vecji vpliv na lastno mišljenje in pozornost (izhodišce je skupina 7 ali teorija KT), izkušnje v širšem smislu, svobodno voljo, misli (izhodišce je skupina 6 ali teorija SO), medosebne odnose (izhodišce je skupina 5 ali teorija ST), kognitivni slog, pocutje, umske sposobnosti (izhodišce je skupina 8 ali teorija IT), težnjo po živahnosti, previdnosti (izhodišce je skupina 2 ali teorija TD) in nenazadnje na lastne izraze v obliki kretenj, mimike itd. (izhodišce je skupina 4 ali teorija VT). Pri tovrstnih vozlišcih že imamo vecje število izhodišc v obliki teorij, kot so KT, SO, ST, IT, TD in VT. Srednje velik vpliv volje P1 na razlicne dejavnike itd. lahko pripisujemo vozlišcem, ki so sivo obarvana. Našteti lahko zaznavanje, pomnjenje, pravila, dogodke (izhodišce je skupina 7 ali teorija KT), socialne in fiziološke izkušnje (izhodišce je skupina 6 ali teorija SO), status, socialne dejavnike, bivališce, družbeno vlogo (izhodišce je skupina 5 ali teorija ST), notranje dejavnike, telesno stanje, zdravje (izhodišce je skupina 8 ali teorija IT), strukturne dejavnike, osebnostne lastnosti, dimenzije, zadržanost, zaprtost (izhodišce je skupina 2 ali teorija TD), fiziološke znacilnosti (izhodišce je skupina 3 ali teorija BT), dražljaje in reakcije (izhodišce je skupina 4 ali teorija VT), motivacijske dejavnike, npr. strah, nagon, želje, strahove (izhodišce je skupina 1 ali teorija PD). Ta skupina vozlišc že vsebuje dele vseh obravnavanih teorij osebnosti. Vozlišca z manjšim vplivom volje z vidika P1 so predstavljena v svetlo zeleni barvi in so precej manjša od prejšnjih. Ta vozlišca so zunanji dejavniki, družbeni dejavniki, razvojna stopnja (izhodišce je skupina 8 ali teorija IT) in tipni dražljaji (izhodišce je skupina 4 ali teorija VT). V sklopu manjšega vpliva dejavnikov itd. z vidika P1 imamo zgolj dva predstavnika teorij. Povsem na koncu še obravnavamo dejavnike itd., na katere ima volja P1 najmanjši ali celo nicen vpliv. V tem sklopu lahko omenimo fizikalne dejavnike (izhodišce je skupina 8 ali teorija IT), biološke oziroma genetske dejavnike, npr. gene, DNK, dednost in nevrološke znacilnosti (izhodišce je skupina 3 ali teorija BT). Ob vsem tem lahko razkrijemo spoznanje, da se vpliv volje P1 obcutno zmanjšuje, kadar se ta odmika od lastne psihološke baze ali ko preide do fizikalnih in socialnih dejavnikov ali pa na podrocje bioloških oziroma genetskih dejavnikov. Skratka, kadar želimo s psihološkimi teorijami opisati posameznika oziroma osebnost, se moramo zavedati, da preucujemo mnoge dejavnike, dimenzije, lastnosti, znacilnosti itd., na katere posameznik oziroma osebnost nima velikega ali celo nikakršnega vpliva. Posameznikova volja nima vpliva na genetske dejavnike, na zgradbo DNK, na vremenske razmere in mnogokrat celo ne na multilateralne družbene dogovore. Znano pa nam je, da vsi dejavniki, vse dimenzije, vse lastnosti, znacilnosti itd. v bistvu bolj ali manj prispevajo k temu, da lahko posameznika oziroma osebnost bolje spoznamo. Ob tem se poraja zanimivo vprašanje: „Ali posameznika raziskovati kot P1 in potem razkriti njegovo osebnost?“ Ali pa „P1 že vnaprej dolociti kot osebnost in mu nato dolociti natancnejšo skupino osebnosti, v katero naj bi spadal?“ Izhajamo iz predpostavke, da je P1 že osebnost, ki se sicer še razvija, vendar že ima vse potrebne lastnosti. Osebnost je lahko v odnosu s samim sabo in do okolja bolje ali slabše organizirana, lahko ima mocnejšo ali šibkejšo voljo, lahko je introvertirana ali ekstravertirana, lahko ima izjemne umske sposobnosti ali pa jih nima itd. Osebnost je v bistvu poglavitni del dolocenega posameznika (npr. 
P1), ki vkljucuje duševne, vedenjske in telesne znacilnosti. Osebnost in s tem posledicno tudi posameznika dolocajo duševni procesi (kognicije, custva in motivacije), razne lastnosti (znacaj, temperament, sposobnosti in telesne znacilnosti) ter razlicna duševna stanja, ki so produkt duševnih pojavov in obnašanja. Osebnost je torej bolj ali manj celovita, bolj ali manj edinstvena in bolj ali manj vztrajna. Kadar posameznik zboli za kakšno hudo duševno boleznijo, kot je na primer shizofrenija, psihiatri pogosto trdijo, da se bodisi razpada njegova osebnost (posameznik zanemarja etiko, spreminja spominska obeležja, njegov zunanji videz je zanemarjen itd.) bodisi da se multiplicirajo osebnosti (shizofrenik si je izgradil vec osebnosti, ki bolj ali manj vplivajo na njegovo mišljenje in ravnanje). Gre v bistvu za dejstvo, da v obeh primerih posameznik izgubi nadzor nad samim sabo in postane izjemno slabo organizirana osebnost. Mnogi gradniki osebnosti (dejavniki, dimenzije, lastnosti itd.) so za posameznika že vnaprej doloceni oziroma usojeni. Obstajajo pa tudi številni gradniki osebnosti, na katere ima posameznik velik vpliv. Prav zaradi teh lahko posamezniki razvijajo bolj ali manj živahno dinamiko pomembnih in manj pomembnih pozitivnih in negativnih sprememb. 
Na pomen kolektivnih simbolov (glej raziskavo o simbolih) posameznikova volja nima prav velikega vpliva, ceprav je lahko pomen dolocenega kolektivnega simbola individualno obarvan (npr. srecen dogodek, travmaticen dogodek). Kljub individualnim pomenskim variantam pa kolektivni pomen ostaja prvenstven (npr. beli golob je v kolektivnem smislu simbol miru, kar tudi individualne slabe izkušnje v zvezi s tem simbolom ne spremenijo). 
Glede izrazov in vtisov (glej kratko predstavitev raziskave o izrazih in vtisih) je bilo mogoce ugotoviti, da je vpliv posameznikove volje na le-te sorazmerno velik, kar v dolocenem casovnem razponu ne velja tako za fizicne kot tudi miselne avtomatizme. Posameznik se lahko dokaj svobodno odloci, kdaj bo izvedel kakšen gib ali o kateri temi bo razmišljal. Prav tako lahko posameznik vpliva na lastne vtise in jih po potrebi dokaj svobodno prilagaja ali pa povsem spreminja. Vsi smo že slišali za ucinek prvega vtisa, ko nam je bila dolocena oseba sprva zelo simpaticna ali pa zelo nevšecna. Posameznikova volja ima moc, da spremeni ta ucinek prvega vtisa, še zlasti z analizo tega subjekta, ki lahko potrdi ali pa ovrže njegovo custveno nagnjenje do te osebe. 
Glede polariziranih fenomenov clovekovega obstajanja je lahko vpliv volje posameznika zelo velik, lahko pa je zanemarljiv oziroma celo nicen. Posameznikova volja ima moc, da se odloci za ljubezen, sorazmerno nevtralno custveno stanje ali pa sovraštvo. Na izid njegove volje vplivajo številni dejavniki, s cimer se verjetnost dosege cilja lahko zmanjša. Posameznikova volja se lahko odloci za razlicne vrste ljubezni in sovraštva, vendar v koncni fazi ne more vedno obvladati izida. 
Prav tako se lahko posameznikova volja odloci, da bo preživel dneve z delom ali pa ne. Kljub zapisanemu je treba še izpostaviti prisilo, ki pogosto ni izid posameznikove volje, še zlasti takrat, kadar govorimo o družbeni prisili. Posameznikova volja ima tudi dolocen vpliv na njegovo družbeno vlogo v smeri prevlade ali podrejenosti, vendar sama volja še ni zagotovilo, da bo dejansko mogel nadzorovati ves potek in izid. Na polariziran fenomen igre/ne-igre ima posameznikova volja precejšen vpliv, saj se lahko posameznik praviloma vedno odloci, ali bo igral ali pa ne bo. Mehanizem nadzora je v tem primeru dokaj mocan. Nazadnje imamo še polariziran fenomen clovekovega obstajanja življenje/smrt. Posameznikova volja ima dolocen vpliv na to, ali bo živel ali pa umrl, vendar se nadzorni mehanizem vztrajno eksponentno šibi, ko vstopa v sfere družbenega in naravnega. 
Na podlagi analize prikazanega pojmovnega in znakovnega omrežja lahko predstavimo prevladujoce predstavnike posameznikove volje (gre za posameznika P1). 
2.5.5.4 Preglednica 70: Vpliv posameznikove volje na dejavnike idr., izpeljane iz psiholoških teorij osebnosti 
Teorije osebnosti  Najvecja stopnja vpliva  Druga najvecja stopnja vpliva  Srednja velika stopnja vpliva  Majhna stopnja vpliva  Najmanjša stopnja vpliva  
PD TD BT VT ST SO KT  0 0 3 0 0 5 4 3 0 0 0 0 3 0 1 0 4 3 2 0 0 4 3 0 0 5 4 3 0 0 5 4 3 0 0  
IT  0 4 3 2 1  


2.5.5.5 Slika 54: Vpliv posameznikove volje na dejavnike idr. 
Preglednica 70 in slika 54 prikazujeta vpliv posameznikove (P1) volje na dejavnike, dimenzije, lastnosti idr., izpeljane iz psiholoških teorij osebnosti. Ugotovimo lahko, da se najvecja stopnja vpliva volje P1 nahaja pri KT (ucenje, spoznavanje sveta itd.), SO (izkušnje, misli idr.) in TD (npr. družabnost). Najmanjšo stopnjo vpliva volje P1 opazimo pri BT (npr. DNK, genetski dejavniki) in IT (npr. fizikalni dejavniki). Prikazana porazdelitev velja zgolj za P1 in njemu podobne posameznike, ne pa tudi za vrsto drugih skupin posameznikov. Znano je, da volja po eni strani polni posameznike z bioenergijo, po drugi strani pa jo tudi odvzema. Za dobro organizirano osebnost bi predpostavili, da je izkoristek energije zelo dober, kar pomeni, da posameznik ne izgublja nepotrebne energije zaradi negativnega stresa, nedosegljivih želja, odvecnih strahov in da ima pod optimalnim nadzorom lastne fiziopsihološke potrebe. Pozitivna oziroma ustvarjalna volja navadno teži k smiselnemu cilju. Kadar se posameznik približuje uresnicevanju dolocenega cilja, se s tem napolnjuje z energijo oziroma bioenergijo. Kot se pogosto zgodi v življenju, pa zastavljen cilj ni enostavno doseci, zato je potrebno vanj vložiti veliko napora oziroma energije. Pot do uresnicevanja cilja je mnogokrat strma in polna napak. Napake, ki jih ljudje naredimo, ne smejo biti kljucne oziroma negativno usodne. Lahko naredimo številne manjše napake, vendar nas lahko ena pravilna kljucna odlocitev pripelje do uresnicevanja zastavljenega cilja. Napake, bodisi drobne bodisi velike, v vsakem primeru odvzamejo posamezniku bioenergijo. Na odpravo napak ima volja posameznika dolocen vpliv, ki je vcasih celo izjemno velik. Na kolektivne napake ali celo kolektivne idiotizme pa je vpliv posameznikove volje precej majhen in v mnogih primerih tudi zanemarljiv. Ne smemo pa pozabiti na dejstvo, da prav kolektivni idiotizmi odvzamejo posameznikom veliko kolicino bioenergije. To lahko pomeni, da je hierarhicni asociativni sistem mišljenja in delovanja posameznika optimalno organiziran, vendar so kolektivni idiotizmi tisti, ki mu otežijo pot do pozitivnega zastavljenega cilja. O kolektivnih idiotizmih bo v poglavju "Družbena narava" še veliko govora, saj le-ti zmanjšujejo izkoristek energije družbenih hierarhicnih asociativnih sistemov. Širše okolišcine lahko prispevajo k neljubemu dejstvu, da lahko posamezniki izgubijo veliko vitalne bioenergije. Primer za izgubo energije na mikroravni lahko predstavlja tudi uporaba jezika, s katerim komuniciramo z ostalim svetom, izražamo misli in custva, se ucimo novih dejstev, pridobivamo nova znanja itd. V bistvu si lahko zastavljamo vprašanje o racionalnosti oziroma ucinkovitosti dolocenega jezika, s katerim komuniciramo ustno in pisno s prijatelji, profesorji na zahtevnih izpitih, v službi s sodelavci itd. Koliko energije v bistvu moramo vložiti, da sestavimo in izustimo doloceno enostavno poved? V tem vpogledu bi bila izjemno zanimiva primerjava med razlicnimi jeziki, npr. slovenšcina, nemšcina in anglešcina. Predpostavljamo lahko, da je poraba energije pri uporabi ustnih/pisnih slovenskih povedi mnogo vecja kot npr. v angleškem jeziku. To bi pomenilo, da je poraba energije (ob pogoju, da gre za isto vsebino) v ustnih in pisnih komunikacijah mnogo vecja v slovenšcini kot v anglešcini. Zdaj je kljucno vprašanje, kako to meriti in racunsko ovrednotiti? V svetu že obstajajo doloceni poskusi merjenja porabe energije pri ustnem govoru. Tako npr. merijo amplitude zvoka in frekvenco govora. Višje kot so amplitude in frekvenca, tem vecja je tudi poraba energije pri ustnem govoru. Povsem ocitno je, da tovrstne meritve predstavljajo zgolj približke. Obstajajo še druge metode merjenja, kot npr. merjenje porabe energije govorca s pomocjo glukoznih senzorjev. Glukozni senzor se pri tem preizkusu pritrdi na telo preizkusne osebe, ki naj bi nekaj minut mirovala, pri tem pa nicesar pocela. Nato preizkuševalec preizkusno osebo naprosi, da izrece nekaj izbranih stavkov, najprej kratkih in potem daljših. Clovekovo telo ob sleherni dejavnosti (tudi miselni) porabi nekaj energije v obliki kalorij glukoznega sladkorja, kar je mogoce izmeriti z ustreznim senzorjem. Vprašanje merjenja porabe energije bo tudi predmet prihodnjega podpoglavja o pozitivnih in distresnih dejavnikih. Nasploh bo poraba energije v razlicnih hierarhicnih asociativnih sistemih ena od kljucnih tem tega celotnega dela, saj tudi družbe in razlicni naravni sistemi ne koristijo optimalno vse energije, ki jo imajo na voljo. Na naravne sisteme clovek v mnogih primerih nima prav velikega vpliva, kar pa naj ne bi veljalo za družbene hierarhicne asociativne sisteme. 
2.6 Kratek pregledcloveške anatomijeinposkus slikovne ponazoritve hierarhicnega asociativnega sistema cloveškega telesa 
V tem podpoglavju bomo najprej na kratko predstavili cloveško anatomijo. Poglavje o posamezniku je doslej obravnavalo nekakšno biološko programsko opremo. Zdaj bomo predstavili trdno platformo posameznika, ki je analogna strojni opremi. Brez te platforme seveda ne bi mogli obcutiti, zaznavati, cutiti, misliti, hoditi, delati itd. Ta platforma predstavlja temelj za eksistenco vsakega posameznika. 

2.6.1 Slika 55: Clovekovo telo in telesni organi 
Slika 55 prikazuje cloveško telo in telesne organe, vkljucno z možgani, srcem, kožo, pljuci itd. Cloveško telo je zelo kompleksno in sestavljeno iz razlicnih sistemov, ki so naslednji: 
1. Živcni sistem: Ta je sestavljen iz živcnih in glialnih celic, katerih glavna naloga je prenašanje signalov o spremembah v notranjem in zunanjem okolju. Cutila (oci, ušesa, nos itd.) so podsistem živcnega sistema in sprejemajo razlicne dražljaje (npr. svetlobo, zvok, temperaturo, vonj). 2.Hormonski sistem: Ta vpliva na razmere v notranjem okolju telesa. Kljucni del hormonskega sistema so endokrine žleze, ki izlocajo hormone v kri. Hormoni skrbijo za ohranjanje stabilnega notranjega okolja in pozitivno vplivajo na delovanje drugih tkiv. 
3.
 Kardiovaskularni sistem: Sestavljen je iz srca, arterij, ven in krvnih kapilar. Sistem oskrbuje telo s kisikom in hranljivimi snovmi ter uravnava telesno temperaturo. Kri, ki kroži po telesu, deluje kot "pogonsko gorivo" za dinamicno delovanje posameznika. 

4.
 Dihalni sistem: Ta vkljucuje dihalne poti in pljuca. Sestavljen je iz zgornjih dihalnih poti (npr. ustna in nosna votlina) ter spodnjih dihalnih poti (npr. sapnik, bronhiji, pljucni mešicki). 

5.
 Prebavni sistem: Vkljucuje organe, ki omogocajo zaužitje, prebavo in absorpcijo hranljivih snovi. Prebavni trakt sestavljajo ustna votlina, žrelo, požiralnik, želodec in crevesje. Jetra, žolcnik in trebušna slinavka prav tako prispevajo k prebavi. Osnovna funkcija prebavnega sistema je absorpcija vode in izlocanje neprebavljenih snovi. 

6.
 Urogenitalni sistem: Sestavljajo ga secila in spolovila. Secila izlocajo urin, pri cemer imajo ledvice kljucno funkcijo. Spolovila omogocajo razmnoževanje. Izlocanje urina je vecinoma pod zavestnim nadzorom, razen ko je mehur poln. Podobno je odlocitev o razmnoževanju vecinoma odvisna od posameznika, a ce nihce ne bi poskrbel za razmnoževanje, bi cloveška vrsta izumrla. 

7.
 Sistem podpore in gibanja: Sestavljata ga okostje in mišice, ki telesu zagotavljata stabilnost in zmožnost gibanja. 

8.
 Koža: Koža je najvecji in najbolj vsestranski organ telesa. Deluje kot zašcitni ovoj, ki varuje pred zunanjimi vplivi, ohranja notranje ravnovesje in podpira imunski sistem. 

9.
 Imunski sistem (limfni sistem): Ta šciti telo pred okužbami. Limfni sistem je pomemben del imunskega sistema, ki igra kljucno vlogo tudi pri prenosu genov skozi izbiro partnerja. Iz tega kratkega pregleda cloveške anatomije je razvidno, da je telo sestavljeno iz devetih glavnih sistemov. Ti sistemi so medsebojno povezani in pogosto sodelujejo. Ceprav so nekateri sistemi hierarhicno urejeni, vsi delujejo avtonomno in pogosto v asociativnih odnosih. Sodelovanje med njimi omogoca posamezniku izvajanje življenjskih funkcij, kot so izlocanje snovi, zaznavanje okolja, obramba pred patogeni in razvijanje idej. V ugodnih razmerah (dovolj hrane, vode, spanca) sistemi delujejo skladno, kot nekakšna demokracija. Ob pomanjkanju hrane pa možgani, ki potrebujejo najvec energije, zacnejo delovati egoisticno in absorbirajo vecino razpoložljive glukoze, kar vodi do zmanjšanja teže drugih organov (npr. želodca, jeter). 


Med vsemi sistemi je živcni sistem najbolj povezan z zunanjim okoljem, predvsem prek senzornega podsistema, ki sprejema dražljaje iz okolja (npr. svetloba, zvok, temperatura). Koža prav tako zaznava spremembe, vendar predvsem prek živcnih koncicev. Drugi sistemi so vecinoma usmerjeni navznoter, ceprav na primer imunski sistem šciti pred zunanjimi sovražniki, dihalni sistem v telo vnaša kisik, prebavni sistem pa hrano in vodo. Senzorni sistem omogoca razlago zunanjega in notranjega sveta ter ustvarjanje podatkov, informacij, znanja in modrosti, kar pozitivno vpliva na posameznika in družbo. Ta vidik je kljucen za razumevanje cloveškega bivanja. Špekulacije o višjem pomenu našega obstoja pa nas vodijo izven znanstvenih okvirjev, vendar so vseeno zanimive in vcasih celo razkrivajo delcek resnice. 

2.6.2 Slika 56: Pomembnost posameznih sistemov cloveškega telesa z vidika komuniciranja z zunanjim okoljem 
Slika 56 prikazuje pomembnost posameznih sistemov cloveškega telesa z vidika komuniciranja z zunanjim okoljem, kar je bilo prej opisano nekoliko ohlapno. Najmocnejša povezava (glej odebeljeno rdeco povezavo) poteka med zunanjim okoljem in živcnim sistemom, natancneje senzornim sistemom. Ta povezava vodi do najvecjega vozlišca v tem omrežju (glej veliki rdeci krog). Živcni sistem, zlasti njegov senzorni del, deluje kot snemalnik zunanjih dražljajev (cutnih, vizualnih, zvocnih, vohalnih itd.), ki se nato v možganih obdelajo in pretvorijo v podatke. Ti podatki se razvrstijo in klasificirajo ter nato oblikujejo v informacije. Informacije nato usmerjajo posameznika pri procesih odlocanja o dolocenih dejanjih ali ravnanjih. Na podlagi rezultatov teh odlocitev si posameznik pridobi izkustvena znanja. Faktografska znanja pa pridobi predvsem z ucenjem iz kolektivne zakladnice znanja. Z vidika pridobivanja informacij je mogoce lažje dolociti pomembnost posameznih sistemov cloveškega telesa in posledicno vzpostaviti odnose nadrejenosti, podrejenosti in asociativnosti med njimi. Kljub temu pa so vsi ti sistemi avtonomni in predvsem sodelovalni, kar omogoca, da telo in duša skupaj zaživita. Osnovni pogoji za pridobivanje informacij in znanja so naslednji: 
-
 Hrana in voda potujeta iz zunanjega okolja skozi ustno votlino v druge telesne organe, kjer se predelata, da telo pridobi cim vec hranilnih snovi. 

-
 Z vdihavanjem in izdihavanjem zraka posameznik pridobi kisik, ki je kljucen za krvni obtok in s tem tudi za delovanje možganov. 

-
 Imunski sistem neprekinjeno varuje cloveško telo pred grožnjami, kot so bakterije in virusi, kar omogoca, da posameznik ohranja zdravje. 

-
 Hormonski sistem skrbi za krepitev volje do življenja in blaženje bolecin (tako telesnih kot duševnih). 

-
 Koža deluje kot zašcitni sloj med zunanjim okoljem in notranjostjo posameznika. 

-
 Kardiovaskularni sistem prenaša kri v razlicne telesne organe, kar je še posebej pomembno za delovanje možganov. 

-
 Brez okostja in mišic bi bil posameznik težko gibljiv. Ceprav v naravi obstajajo živa bitja z drugacno telesno zgradbo, tudi pri njih brez ogrodja ni mogoce govoriti o resnicni gibalni eksistenci. Clovek ima edinstveno telesno zgradbo, ki mu v dolocenih pogledih prinaša veliko prednosti. 

- 
Telo bi se "razletelo", ce bi se nenehno samo polnilo. Prav zato obstaja v clovekovem telesu sistem, ki omogoca izlocanje odvecnih in nekoristnih snovi. 

-
 Posameznik potrebuje umske funkcije, ki lahko sprejemajo in obdelujejo izzive iz zunanjega okolja. Ni nakljucje, da je clovek v zgodovinskem razvoju ustvarjal stroje, ki so naceloma bolj ali manj natancen posnetek cloveškega telesa. Dobre primere za to trditev najdemo v parnem stroju, vlaku, avtomobilu, proizvodnih procesih in racunalnikih. Še posebej osupljiva je želja cloveka po ustvarjanju inteligentnih strojev, ki so njemu podobni in ga v nekaterih pogledih celo prekašajo. V tem kontekstu lahko govorimo o androidnih, humanoidnih inteligentnih robotih, ki bodo morda v prihodnosti tako izpopolnjeni, da jih ne bomo vec dojemali kot stroje. 


Stroji imajo funkcijo, da olajšajo številne neprijetne dejavnosti, ki bi jih sicer moral opraviti clovek. Zamisel za stroj nastane pri cloveku, ki nato pripravi nacrt, priskrbi ustrezne materiale in dele ter postopoma izdela stroj, s katerim upravlja in ga nadzoruje. Clovek ima sposobnost zaznavanja dogodkov, pojavov in drugih dražljajev iz notranjega in predvsem zunanjega okolja. Možgani te dražljaje obdelajo in jih pretvorijo v informacije. Clovek je po svoji naravi svetovno odprt, zato njegov senzorni sistem pretežno zaznava zunanje okolje. Notranje delovanje telesa je v veliki meri avtomatizirano (npr. vzdrževanje telesne temperature, bitje srca) in se skozi evolucijo cloveka ni bistveno spremenilo. Fiziološko gledano se nismo bistveno spremenili. Domnevamo lahko, da je zaradi tega dejstva senzorni sistem bolj usmerjen v zunanji svet. V dolgem zgodovinskem razvoju cloveka so se zelo spremenili nacin prehranjevanja (vir energije), gibanja (dolge razdalje obicajno premagujemo z avtomobili, letali itd.) in mišljenja (»mehki del« oziroma programska oprema). Ob opazovanju drugih živalskih vrst (npr. razlicnih plazilcev, žuželk) lahko ugotovimo, da so spremembe pri njih skoraj zanemarljive in v bistvu pogojene s klimatskimi spremembami ter premikanjem tektonskih plošc. Omenjene živalske vrste so se v boju za obstanek izkazale kot izjemno uspešne, zato spremembe pri njih niso bile potrebne. Anatomija plazilcev ali žuželk se mocno razlikuje od anatomije cloveka. Za preživetje v naravi obstajajo številne in raznovrstne telesne zgradbe, ki uspešno premagujejo razlicne ovire in izzive. Ob tem se upraviceno poraja vprašanje: »Zakaj se je moral clovek v svoji evoluciji tako mocno miselno oziroma programsko spreminjati?« Obstaja veliko živalskih vrst, ki so vecje in telesno zmogljivejše od cloveka, prav tako pa tudi mnogo vrst, ki so manjše in telesno manj zmogljive. Clovekov miselni svet se ni spremenil zaradi pomanjkljivosti njegove telesne zgradbe, ki sicer v marsicem ni najucinkovitejša, vendar tudi ne najslabša. Je morda posebno magnetno polje povzrocilo spremembe v (miselnem) programskem delu cloveka? Odgovori na to vprašanje so zgolj špekulativni. Strogo tehnološko gledano je clovek pravzaprav mobilni informacijski sistem, ki je prek senzorjev povezan z zunanjim okoljem. V njegovem telesu, zlasti v možganih, je shranjena množica podatkov in informacij, katerih kolicine ni mogoce prešteti. Poleg tega je clovek tudi socialno bitje, ki se povezuje v velike skupnosti, kot so mesta. Kdo ali kaj pravzaprav upravlja in nadzoruje cloveka? Sonce, Zemlja, zrak, voda? Odgovor na to vprašanje ostaja v domeni špekulacij, saj ga ni mogoce znanstveno dokazati. Lahko se odlocimo, da v dolocen odgovor verjamemo, dvomimo ali pa vanj sploh ne verjamemo. Vsa narava, vkljucno s clovekom, je podrejena višjemu nivoju eksistence. Mnoga clovekova ravnanja in dejanja so zato plod izkrivljenega posnetka tega višjega nivoja. Iz tega izhaja domneva, da ima clovek v naravi dvojno funkcijo: po eni strani deluje kot mentor in unicevalec narave, po drugi strani pa je njegova temeljna funkcija snemanje in obdelava podatkov za višji nivo bivanja. 
Celotno vesolje snema podatke in informacije, pri cemer naša vrsta pomaga z zmogljivimi racunalniki, ki so verjetno zgolj izkrivljen posnetek shranjevalnikov informacij z višjega nivoja. S to domnevo se bomo zdaj poslovili od špekulativnih vod in se vrnili k raziskovanju hierarhicnega in asociativnega sistema cloveškega telesa. Ob tem se nenehno soocamo s podobo hierarhij. V tem primeru gre za organigram, ki ponazarja hierarhijo dolocene organizirane združbe ali dolocenega miselnega modela. Vedno išcemo enoto, ki je najbolj pomembna in nadrejena vsem ostalim. Ta pristop k ponazoritvi hierarhije in asociativnosti cloveškega telesa ni zadovoljiv, saj gre za avtonomne sisteme, ki medsebojno sodelujejo in so izjemno dinamicni. Vsi ti avtonomni sistemi vsebujejo podsisteme, ki so zelo zapleteni in pogosto nepregledni celo za strokovnjake s podrocja anatomije cloveškega telesa. Zato linearne organigrame niso ustrezne. Bolj primerno je govoriti o omrežjih, ki vkljucujejo polihierarhicne in poliasociativne povezave. Pomembnost dolocenega sistema cloveškega telesa je namrec odvisna od zornega kota. Na pomembnost lahko gledamo z vidika zunanjega okolja, vira in porabe energije, notranjega okolja, gibanja, umskih dejavnosti itd. V nadaljevanju bo predstavljen možen model hierarhicnega in asociativnega omrežja telesnih sistemov. 

2.6.3 Slika 57: Hierarhicni asociativni sistem cloveškega telesa z vidika energije in komunikacije 
Slika 57 prikazuje hierarhicni asociativni sistem cloveškega telesa z vidika vira in porabe energije ter komunikacije teh sistemov z notranjim in zunanjim okoljem. Gre za hierarhicno asociativno omrežje v obliki gnezd, ki so medsebojno povezana prek globalnega vozlišca (glej telesne sisteme). Povezava v obliki crnega romba ponazarja primarno nadrejeno pozicijo, medtem ko povezava z belim rombom predstavlja nadrejeno pozicijo znotraj posameznih gnezd. Povezave v obliki crt znotraj vidnih gnezd oznacujejo enakovredne pozicije. Na sliki so vidna štiri gnezda, znotraj katerih so prikazane hierarhicne in asociativne povezave. Gnezda so poimenovana glede na naslednje vidike: Vir energije (npr. trda in tekoca hrana, zrak, soncna svetloba), Poraba energije (npr. gibanje, miselni procesi), Komunikacija z notranjim okoljem (nacini sprejemanja signalov znotraj cloveškega telesa), Komunikacija z zunanjim okoljem (npr. spremljanje sprememb v okolju, obdelava podatkov, pretvorba podatkov v informacije in znanja, odlocitveni procesi, reakcije telesa na spremembe v zunanjem okolju). 
Glede na to, da je omrežje dokaj zapleteno, ceprav je njegov prikaz poenostavljen, bo treba posamezna gnezda podrobneje obrazložiti. Hierarhicni asociativni sistem cloveškega telesa je pogojno primerljiv s proizvodnimi procesi, ki so v bistvu poenostavljeni in izkrivljeni posnetki delovanja telesnega sistema, ki vkljucuje devet sistemov. 
2.6.4 Gnezdo vir energije 

2.6.4.1 Slika 58: Omrežje telesnih sistemov znotraj gnezda z vidika vira energije 
Slika 58 prikazuje omrežje telesnih sistemov, ki so kljucni za pridobivanje energije, potrebno za delovanje cloveka oziroma posameznika. Na sliki je razvidno, da so v cloveškem telesu predvsem trije telesni sistemi glavni donatorji energije. Z vidika širšega razumevanja telesnih sistemov so vsi avtonomni in enakovredni, saj noben sistem ne more optimalno delovati brez drugih. Vendar pa so z vidika pridobivanja oziroma vira energije glavni nosilci v relativno nadrejeni poziciji glede na ostale sisteme. Clovek pridobiva energijo predvsem iz trde in tekoce prehrane, ki jo prebavni sistem najprej sprejme skozi usta. Hrana se zmelje z zobmi, nato potuje skozi požiralnik v želodec, žolcnik in naprej v crevesje, kjer se izlocajo nepotrebne ali škodljive snovi. Preostale snovi se pretvorijo v energijo. Ta poenostavljen opis procesa prebave in pridobivanja energije se nanaša na prebavni sistem (glej sliko 57, levo spodaj). Z vidika pridobivanja energije je prebavni sistem v relativno 
nadrejeni poziciji (glej povezave z belim rombom) glede na kardiovaskularni sistem, sistem podpore in gibanja ter hormonski sistem. Znano je, da tudi ti trije sistemi niso zgolj porabniki energije, temvec jo deloma tudi proizvajajo. Na primer: Mišice poleg gibanja proizvajajo energijo, Srce kot "motor" poganja kri po telesu, Hormoni srece posamezniku zagotavljajo energijo v obliki dobrega pocutja. V sorazmerno enakovredni poziciji s prebavnim sistemom sta koža in dihalni sistem (glej povezave v obliki ravne crte). Koža kot telesni sistem pridobiva vitamin D preko soncne svetlobe, kar je izjemno pomembno za zdravje okostja in psihofizicno dobro pocutje posameznika. Pomanjkanje vitamina D lahko povzroci depresijo in oslabi imunski sistem. Dihalni sistem poskrbi za izmenjavo plinov v telesu, saj kisik vstopi v kri, ki nato potuje po telesu, vkljucno z možgani. Možgani brez tega dragocenega plina ne morejo normalno delovati. 
2.6.5 Gnezdo poraba energije 

2.6.5.1 Slika 59: Omrežje telesnih sistemov znotraj gnezda z vidika porabe energije 
Slika 59 prikazuje omrežje telesnih sistemov znotraj gnezda z vidika porabe energije. Najvecji porabnik energije v cloveškem telesu je živcni sistem (glej sliko 59, rožnato obarvan pravokotnik levo spodaj). Med vecje porabnike energije prištevamo tudi imunski in urogenitalni sistem. Zaradi tega so povezave do drugih sistemov porabnikov energije oznacene z belim rombom, kar pomeni, da so ti sistemi v sorazmerno nadrejeni poziciji znotraj tega gnezda. Pomembno je poudariti, da živcni sistem ni zgolj porabnik energije, vendar porabi bistveno vec energije, kot je lahko proizvede. Delovanje cloveškega telesa je nasploh zaznamovano z izgubo energije, saj clovekovi telesni sistemi nikoli ne proizvedejo toliko energije, kot je porabijo. Verjetno je tudi to eden od razlogov za smrtnost posameznika, saj se celice v mladih letih uspešno obnavljajo, medtem ko se ta sposobnost v starosti mocno zmanjša. Kljub temu pa velja omeniti, da v optimalnih okolišcinah (npr. zadostna kolicina hrane, zdrava genska zasnova, ugodne življenjske okolišcine) sistemi cloveškega telesa, vkljucno z živcnim sistemom, delujejo z izjemno ucinkovitim izkoristkom energije. V zvezi s tem obstajajo tudi razlicna mnenja. Nekateri posamezniki trdijo, da se sistemi cloveškega telesa od praskupnosti naprej, vkljucno z DNK, skoraj niso spremenili. Še vedno imamo v telesu dele, katerih funkcija je vprašljiva ali celo nepotrebna (npr. slepic, modrostni zobje, doloceni deli DNK imunskega sistema). Pri drugih živalskih vrstah so znanstveniki opazili, da so se njihovi telesni sistemi med evolucijo celo izboljšali. Na primer, pri šimpanzih je ucinkovitost imunskega sistema napredovala. Nekateri znanstveniki zato trdijo, da je evolucija cloveka z genskega vidika slepa ulica. Po njihovem mnenju bo clovekova DNK ostala nespremenjena in se tudi v prihodnosti ne bo prilagajala niti ob drasticnih spremembah v naravi. Kljub temu ne smemo pozabiti, da bo clovek morda z napredkom tehnologije in znanja lahko sam spreminjal ter izboljševal dolocene elemente v svoji DNK verigi. Pomembno je zavedanje, da cloveški telesni sistemi vedno porabijo vec energije, kot je proizvedejo. To je posledica nenehnega oddajanja toplote v okolje. Znano je, da je clovekova telesna temperatura vecinoma višja od temperature okolja, kar pomeni, da mora sistem za uravnavanje telesne temperature vložiti ogromno energije, da ohranja temperaturo pri približno 37 °C. Ce telesna temperatura naraste nad 40,5 °C ali pade pod 34 °C, lahko to že pomeni smrt. V zgodovini in danes so znanstveniki ter inženirji iskali nacine za izkorišcanje energije, ki jo cloveško telo oddaja, tudi z gibanjem. V casu Jamesa Watta so v eni izmed angleških kaznilnic poskušali pridobiti energijo s hojo zapornikov v velikem kolescu, ki je poganjalo kolo kot vir energije. V sodobnem casu je znan primer diskoteke, kjer plesalci na plesišcu ustvarjajo elektricno energijo. Izkoristek takšne energije je sicer majhen, vendar ideja ostaja zanimiva. Prav tako se preucujejo nacini pridobivanja energije iz zvoka, ki ga ustvarjajo mestne skupnosti (npr. avtoceste, restavracije, mestni promet). V tem primeru gre za izkorišcanje kolektivnega ucinka razlicnih zvocnih virov (npr. strojev in ljudi). 21. stoletje ni le obdobje razvoja cloveških možganov, temvec tudi nadaljevanje prizadevanj za cim vecjo izrabo (elektricne) energije! 
2.6.6 Gnezdo komunikacija z notranjim okoljem 

2.6.6.1 Slika 60: Omrežje telesnih sistemov znotraj gnezda z vidika komunikacije z notranjim okoljem 
Slika 60 prikazuje omrežje telesnih sistemov znotraj tretjega gnezda z vidika komunikacije z notranjim okoljem. V tem gnezdu so zajeti vsi sistemi cloveškega telesa, saj vsi komunicirajo in sodelujejo med seboj znotraj organizma. Na podlagi razlage slike 60 lahko hitro opazimo, da kardiovaskularni, hormonski in urogenitalni sistem najintenzivneje komunicirajo z notranjim okoljem. Sistemi, kot so prebavni sistem, dihalni sistem in koža, za katere je znacilno, da so predvsem donatorji oziroma viri energije, komunicirajo z notranjim okoljem manj intenzivno, saj je njihova glavna funkcija zagotavljanje surovin, ki se kasneje predelajo v energijo. Zaradi tega so kardiovaskularni, hormonski in urogenitalni sistem v sorazmerno nadrejeni poziciji v primerjavi z ostalimi sistemi (npr. prebavnim sistemom, živcnim sistemom), kar je na sliki prikazano s povezavo z belim rombom. Posebno pomembna funkcija živcnega sistema je spremljanje in obdelava signalov ter podatkov, pridobljenih iz zunanjega okolja, v informacije in znanje. Pri avtizmu bi lahko bila ta splošna ugotovitev deloma drugacna, vendar je to trditev težko dokazati, saj temelji na doloceni meri špekulacije. 
2.6.7 Gnezdo komunikacija z zunanjim okoljem 

2.6.7.1 Slika 61: Omrežje telesnih sistemov znotraj gnezda z vidika komunikacije z zunanjim okoljem 
Slika 61 prikazuje omrežje telesnih sistemov znotraj gnezda z vidika komunikacije z zunanjim okoljem. V tem gnezdu lahko opazimo, da je živcni sistem v sorazmerno nadrejeni poziciji v primerjavi s kardiovaskularnim sistemom, kožo in hormonskim sistemom (glej povezavo z belim rombom). Z vidika komunikacije z zunanjim okoljem je treba posebej izpostaviti koncept sprejemanja signalov in podatkov ter njihove predelave v informacije in znanje. Pri tem strogo locujemo vire energije, ki bi jih v kakšnem drugem modelu z drugacnimi poudarki lahko predstavljali kot enote informacij. Viri energije, kot so hrana, kisik in soncna svetloba, so v tem pogledu zgolj surovine za kasnejšo obdelavo v informacije. V drugacnem modelu z razlicnimi konceptualnimi poudarki bi lahko veljalo, da prebavni in dihalni sistem intenzivno komunicirata z zunanjim okoljem. Delovanje cloveškega telesa se z vidika notranje komunikacije zdi izrazito avtomatizirano (na primer srcni utrip, regulacija telesne temperature) in bolj predvidljivo, medtem ko se komunikacija z zunanjim okoljem zdi manj avtomatizirana in predvidljiva. Ta obcutek verjetno izhaja iz vecjega števila možnosti, kombinacij, variacij ipd., ki jih nudi zunanje okolje. S cutili zaznavamo zunanje okolje precej bolj intenzivno kot notranje (na primer za opazovanje delovanja notranjega okolja v telesu potrebujemo pripomocke, kot je mikroskop). Predstavljeno gnezdo sledi miselnemu poudarku, da najvec zunanjih signalov in podatkov sprejemamo preko senzornega sistema, ki je del možganov oziroma živcnega sistema. Clovekovo spremljanje delovanja zunanjega okolja celo presega meje naših zmogljivosti dojemanja pojavov, dogodkov in zakonitosti. Da bi izboljšal sposobnosti zaznavanja prostranega zunanjega okolja, kot je vesolje, je clovek razvil razlicne tehnologije in naprave (na primer radarje, teleskope, satelite, vesoljska plovila), kot da bi cutil doloceno povezanost s tem prostranim svetom. Ustvaril je neverjetne teorije in modele o razdaljah med razlicnimi zvezdami, ki so prostorsko in casovno tako oddaljene, da jih zaznavamo zgolj kot svetlobne tocke na nebu – a teh v tej obliki že davno ni vec. Pravzaprav opazujemo cas in dogodke na nebu, ki so že davno minili. Skratka, zremo v daljno preteklost, in ce bi želeli ujeti sorazmerno sedanjost obstoja teh oddaljenih ozvezdij, bi morali potovati s svetlobno hitrostjo do njih. Hiter in navidezno nezadržen razvoj cloveške tehnologije nas je že veckrat presenetil, zato se zdi, da bo clovek nekoc sposoben premagati tudi te razdalje. Doslej smo v poglavju o posamezniku obravnavali miselno koncentracijo, vkljucno z njenimi sestavnimi gradniki. Pri tem smo govorili o dražljajih, psiholoških vzgibih, miselnih prijemih, simbolih (poseben poudarek je bil na kolektivnih simbolih, ki so izjemno mocni koncepti znotraj informacijske hierarhije), izrazih in vtisih (zlasti z zunanjimi izrazi miselna koncentracija postaja viden fenomen). Nenazadnje smo obravnavali tudi telesne sisteme, brez katerih cloveška miselna koncentracija ne bi bila mogoca. V nadaljevanju poglavja o posamezniku bomo namenili še nekaj besed resnici in resnicnosti, ki sta izraz individualnih in še posebej kolektivnih dinamik. V dolgem razvoju cloveka je ta ustvaril kolektivno resnicnost, ki jo posamezniki od rojstva naprej bolj ali manj sprejemajo in z njo živijo. 
2.7 Resnica inresnicnostkottemeljmiselne koncentracije 
Povsem razumljivo je, da vsak posameznik resnico in resnicnost sprejema že od malih nog. Resnice so navadno bolj individualno obarvane, a hkrati prepletene z dano resnicnostjo. Resnice so predvsem rezultat izkušenj dolocenega posameznika. Zacenjajo se oblikovati ob nabiranju in obdelavi življenjskih ter fiktivnih izkušenj. Lahko se v veliki meri ujemajo z dano resnicnostjo, vendar pogosto prihaja tudi do pomembnih razhajanj. Posameznik si oblikuje razne vtise in ustvarja izraze o dolocenih predmetih, živih bitjih, dogodkih, pojavih, pravilih, odnosih, razmerjih, kolicinah itd. Pri oblikovanju resnic so vsi ti elementi že prisotni in dani, pri cemer je posameznik na tej stopnji brez vpliva. V zgodnjem obdobju svojega obstoja se posameznik sooca z enotnostjo prostora in casa. Resnice so lahko zelo dinamicne in polne nihanj, saj se mnoge resnice kasneje spremenijo v neresnice. Na osnovi skorajda neskoncnega števila resnic se lahko oblikuje ena ali celo vec resnicnosti. Resnicnost je veliko manj dinamicna in bistveno bolj stabilna, saj njen nastanek predstavlja rezultat dolgotrajnega semanticnega razvoja. Resnicnost je kolektivni dogovor, pri katerem so vplivnejši posamezniki prispevali najvecji delež k njenemu oblikovanju. Je produkt družbene indukcije, ki se je širila po hierarhicnem asociativnem sistemu od zgoraj navzdol. Resnicnost je pravzaprav psevdo­homogena in psevdo-heterogena hkrati. Tako resnice kot resnicnosti so vedno rezultat spoznanj, ki pa so mogoca le, ce smo prepricani, da obstajamo. Clovek s pomocjo senzornega sistema in možganov prepozna del resnicnih dogodkov, kar doseže z opazovanjem. Pravzaprav neposredno crpamo izkušnje na podlagi delovanja senzornega sistema, možganov in mišljenja. Naša zavest je locirana v velikih možganih, medtem ko nezavedni procesi potekajo v malih možganih. Naši možgani so oblikovali mocne koncepte, kot so ontološki realizem, agnosticizem in idealizem. Ti koncepti so sestavni deli resnicnosti, spoznanja pa se pod njihovim okriljem pridobivajo tako teoreticno kot empiricno. Na podlagi številnih polemik o razlagi resnicnosti so nekateri znanstveniki prepricani, da so predvsem naravoslovne vede sposobne zaznati vsaj približno resnicnost. Ta resnica verjetno zgolj delno pokriva resnicnost, ki jo, tako kot vse resnice in resnicnosti, lahko razumemo kot konstrukt. Zakaj naši možgani tako stremijo k pridobivanju resnic in resnicnosti? Nekateri nevrobiologi predpostavljajo, da se naši možgani na ta nacin samostojno nadzorujejo oziroma pregledajo (Roth, G., 2018, str. 155).22 V tem kontekstu obstajajo razlicni teoreticni konstrukti, ki poskušajo pojasniti, zakaj možgani tako intenzivno vsrkavajo spoznanja in posledicno oblikujejo resnice, še posebej pa resnicnost. Zelo mocan teoreticni konstrukt, imenovan evolucijska teorija spoznanja, trdi, da 
22 „Das Gehirn muss sich selber untersuchen!“ 
možgani ne le spremljajo spremembe v okolju, temvec se jim po potrebi tudi prilagajajo. Konstrukt teorije hipoteticnega realizma pa izpostavlja, da možgani in s tem posamezniki nenehno gradijo in vzdržujejo resnicnost. Podobnih konstruktov o resnicnosti obstaja še veliko vec. Dejstvo je, da imamo ljudje skupni razvoj z drugimi bitji na Zemlji, ki so se prav tako soocala s selektivnim izborom, velikimi katastrofami ter spremembami na fiziološki in mentalni ravni. Nekatere živalske vrste so mocno izpopolnile svoje fiziološke in mentalne sposobnosti, kar je vkljucevalo celo spremembe v DNK-verigi. Pogled na rodoslovno drevo živih organizmov razkriva, da so nekatera bitja manj, druga pa bolj kompleksno sestavljena. Med evolucijo so mnoga bitja ostala na ravni nizke kompleksnosti in na Zemlji preživela milijone ali celo milijarde let. Dokazala so svojo uspešnost pri razmnoževanju in preživetju vrste. Dober primer uspešnega modela preživetja so bakterije in virusi. V zvezi z virusi znanstveniki še danes niso povsem enotni glede vprašanja, ali jih lahko opredelimo kot živa bitja. Nekateri strokovnjaki s podrocja virologije menijo, da še vedno ne obstaja zadovoljiva definicija življenja oziroma živega bitja, temvec le seznam lastnosti, znacilnosti in dimenzij, ki zgolj ohlapno opisujejo življenje. Kljub temu imajo virusi izjemno uspešno strategijo preživetja, ceprav brez gostitelja oziroma celice ne morejo preživeti. Ob tem je treba poudariti, da clovek in druga kompleksnejša živa bitja brez svojega gostitelja, torej Zemlje, prav tako niso sposobna samostojnega obstoja. Samostojnost je konstrukt, ki je odvisen od izbranega pogleda. Ti pogledi so poznani kot mikrokozmos, mezokozmos in makrokozmos. Cloveku je najbližji mezokozmos (prostor in cas), saj se prav na tej ravni s pomocjo svojih cutil in možganov najbolj približa resnicnosti. Kako sploh razumemo makrokozmos (relativnostno teorijo) in mikrokozmos (kvantno fiziko)? Clovekova sposobnost razlaganja teh ravni temelji na zaupanju v lastne kognitivne zmogljivosti. Ucinki tega zaupanja, prepricanja in stališc so raznovrstni konstrukti, ki jih oblikujejo posamezniki oziroma možgani. Ti konstrukti naj bi prispevali k uspešnemu preživetju cloveške vrste. V tem okviru se osredotocamo na tako imenovane univerzalne resnice. Te so temeljni gradniki oziroma osnova dolocenih resnicnosti. Na univerzalnih resnicah temelji celotna cloveška civilizacija, tako zahodna kot vzhodna. Gre za izjemno mocne argumente, ki so jih naravoslovne vede uspele teoreticno in empiricno dokazati z meritvami. Takšne resnice so trajne skozi dolga zgodovinska obdobja ali celo, glede na naše dojemanje, vecne in nespremenljive. Pogosto jih imenujemo tudi zimzelene resnice. Dober primer univerzalne resnice je trditev, da je energija neunicljiva in se lahko le pretvarja iz ene oblike v drugo. Podobna misel se pojavlja že v Bibliji, mnogo kasneje pa so jo fiziki znanstveno dokazali in razširili z ugotovitvijo, da obstaja povezava med maso in energijo. Vecje kot je maso, vecja je posledicna energija. Filozofi pa so se dolgo ukvarjali z vprašanjem odnosa med materijo in duhom. Tudi tu obstaja povezava: duh bi lahko opredelili kot posebno obliko energije, povezano z okoljem clovekovega telesa. Med duhom in telesom pa je še vsebinska energija, ki jo imenujemo duša. Naravoslovne vede so se desetletja izogibale pojmu "duša", saj je veljal za premalo znanstven in bolj primeren za poljudne ali filozofske razprave. V zadnjem desetletju pa so ga nekateri naravoslovni znanstveniki zaceli sprejemati kot znanstveni pojem. Razvila se je celo nova teorija biocentrizma, ki izziva materialisticno paradigmo razlage resnicnosti. V življenje po smrti verjame veliko ljudi. Obstajajo sicer razlicne razlage (npr. da se umrli vrne v obliki cloveka, živali ipd.), vendar je velika vecina teh ljudi enotna v konstruktu, da življenje po smrti obstaja. Razhajanja med spiritualisticnim in materialisticnim modelom razumevanja resnicnosti so predvsem pojmovne narave, saj se tudi kvantni fiziki ukvarjajo z zanimivimi razlagami, ki so vcasih videti blizu spiritualizmu. Z drugimi besedami, lahko slutimo podobnosti, vendar se ne znamo sporazumeti, ker se omrežja pojmov razlikujejo v terminologiji. Skratka, potrebovali bi izrazoslovje, ki bi približalo ta na videz razlicna videnja. V tem kontekstu bi nam lahko pomagale univerzalne resnice, kot je na primer: energija je neunicljiva! Življenje po smrti zagotovo obstaja, vendar njegove oblike, vsebine, funkcije in ravni ne poznamo. O teh stvareh lahko zgolj ugibamo. Do razlicnih resnic lahko pridemo po povsem razlicnih poteh oziroma spoznanjih. V nadaljevanju je zaradi vecje jasnosti predstavljen primer takšne poti. 
2.7.1 Primer Paracelzius 
Ta primer izvira iz resnicnega življenja oziroma spoznanja. Potek bo opisan v obliki opisa in casovnega poteka dogodkov. 
Branje knjige dne 24. 1. 1992 z naslovom Das Weltbild des Parazelsius na strani 92: Mikrokozmos (tudi clovek) je podoba makrokozmosa! Junij 1985, kraj: mestni park v Žalcu Rodila se mi je zamisel, da so mikroorganizmi, živali in ljudje podoba neskoncnega vesolja! Ob tem sem dolgo casa zrl v nebesni svod. Zaradi senzornega napora sem pred ocmi zagledal nekakšne mehurcke, ki so me asociirali na mikroorganizme, ki potujejo proti nebu. Na poti domov sem se spomnil svojega razrednika iz tretjega razreda osnovne šole. Leto 1973, kraj: Wesseling, ucilnica Schillerschule Pri pouku biologije nam je razrednik s pomocjo mikroskopa, kaplje vode in projektorja projiciral mikroorganizme na belo platno. Mikro - majhen svet v kapljici vode je postal dobro viden! 
Ko sem prišel domov, sem si pripravil krompirjevo solato in med obedom se mi je utrnila jasno oblikovana misel: "Mikrokozmos, clovek je podoba makrokozmosa!" Sklepna misel: Švicarski zdravnik in alkimist Paracelzus je to resnico doumel že pred vec kot 400 leti. Vendar tudi Paracelzus ni odkril nic novega, saj so se že stari Grki, približno 300 let pr. n. št., ukvarjali s to zamislijo! Paracelzus je v primerjavi z mano in starimi Grki živel v povsem drugacnih okoljih, situacijah in se ukvarjal z drugimi nalogami. Navkljub temu je razvil oziroma spoznal (seveda nevedoc za stare Grke in mene) isto zamisel! Do iste resnice smo prišli po razlicnih poteh in po razlicnih poteh spoznanja. Obstajajo dolocene podobnosti v clovekovem mišljenju, saj v vecji ali manjši meri uporabljamo iste miselne prijeme. V tem primeru gre za miselni prijem podobnosti in razlicnosti. Koncept miselnih prijemov je razmeroma širok in manj odvisen od razlicnih dejavnikov, kot so dogodki, pojavi, obdobja, geografska lega, vreme, status, jezik, motiv ali celo pravila oziroma paradigme. 
Na kratko bi lahko rekli, da obstajajo razlicni vhodi, ki nas pripeljejo do istega izhoda oziroma resnice. Do spoznanj in s tem tudi do resnic lahko pridemo na podlagi dejanj, dogodkov, pojavov, pravil, objektivnih in subjektivnih okolišcin ter geografskih (prostorskih) in casovnih dinamik. Navedeni glavni dejavniki lahko povzrocijo rojstvo zamisli, spoznanja ali celo resnice in s tem tudi del resnicnosti. Pomembni so tudi stranski dejavniki, ki so zgolj posredno povezani z glavnimi dejavniki (npr. Paracelzija sem spoznal ob branju Sanjske knjige leta 1988, štiri leta pozneje pa sem si izposodil že omenjeno biografijo). Stranski dejavniki pogosto slabše vplivajo na kasnejše glavne dejavnike (npr. biografije Paracelzija nisem bral zaradi omembe v Sanjski knjigi, ampak predvsem zaradi vpliva filozofskega leksikona, kjer sem bral povzetke o teorijah razlicnih filozofov. Na podlagi teh povzetkov sem izbral avtorje, ki so se mi zdeli zanimivi in razumljivi). Stranski dejavniki lahko sicer dodatno spodbudijo dolocene odlocitve. 

2.7.1.1 Slika 62: Potek rojstva zamisli 
Slika 62 prikazuje, s pomocjo prirejenega diagram poteka (gl. tudi besedni opis na predhodni strani), rojstvo zamisli o univerzalni resnici, da je mikrokozmos (vkljucno s clovekom) podoba makrokozmosa. V nadaljevanju bomo ta potek skušali ponazoriti s pomocjo koordinatnega sistema. Kot odvisno spremenljivko (y) bomo dolocili cas v letih, neodvisno spremenljivko pa kot cas v mesecih. 

 2.7.1.2 Slika 63: Piramida spoznanja Slika 63 prikazuje piramido spoznanja, oblikovano na podlagi kljucnih dogodkov ter casovnih in geografskih dinamik. Piramida je nastala kot rezultat povezav med kljucnimi dogodki, ki so omogocili akterju, da je ponovno odkril univerzalno resnico: »Mikrokozmos (vkljucno s clovekom) je podoba makrokozmosa!« Opazimo lahko, da je akter premagal velike casovne in relativno prostorske razdalje, da je prišel do tega spoznanja ter mnogo let kasneje ponovno odkril omenjeno univerzalno resnico. Piramida sama služi predvsem kot model za izracun nagiba in velikosti ploskev. Kar zadeva njeno stabilnost, bi lahko rekli, da je precej nestabilna, saj obstajajo šibke povezave znotraj ploskev (gl. crtkane povezave). To pomeni, da so vpleteni dogodki le posredno vplivali na ponovno odkritje univerzalne resnice. Manjše kot bi bile ploskve piramide, prej bi akter odkril, da se njegova zamisel ujema s spoznanjem Paracelsusa. To nakazuje, da bi akter lahko mnogo prej izvedel za ujemanje svojega spoznanja s spoznanji Paracelsusa ali pa, v skrajnem primeru, bi omenjeno spoznanje odkril šele ob branju Paracelsusove biografije. To bi seveda zahtevalo, da bi akter izvajal raznolike interesne dejavnosti (npr. branje knjig, ukvarjanje s filozofijo) na precej drugacen in intenzivnejši nacin, kar bi vplivalo tudi na moc njegove miselne koncentracije. S tem bi se razvojna crta tega posameznika lahko znatno spremenila, ceprav to ne bi nujno vplivalo na koncni rezultat njegovega razvoja. Do že veckrat omenjene stavcne formulacije je prišlo zaradi prepletanja med manj (leto 1985) in bolj oddaljenim preteklim dogodkom (leto 1973). Pri prvem dogodku je zaradi senzornega napora (dolgotrajno strmenje v nebesni svod) prišlo do fiktivnega videnja mehurckov, ki jih je akter povezal z mikroorganizmi. Ta asociacija je sprožila spomin na dogodek iz osnovnošolskih dni, ko je akter kot ucenec tretjega razreda pri pouku biologije opazoval predstavitev mikroorganizmov. Takrat je spoznal, da se v navadni vodi nahaja ogromno živih bitij, ki jih s prostim ocesom ni mogoce videti. Nebesni svod torej predstavlja makrokozmos, medtem ko so fiktivni oziroma namišljeni mikroorganizmi odsev senzornega napora. Ta dogodek je bil manj prijeten, medtem ko je dogodek iz šolskih dni (opazovanje življenja v kapljici vode) sprožil navdušenje nad tolikšno raznolikostjo, kar je v akterju vzbudilo obcutek novega spoznanja. Ocitno je, da možgani pogosto razvršcajo dogodke glede na njihovo pomembnost, prijetnost, neprijetnost, lepoto, hitrost ali trajanje. V tem primeru bi lahko rekli, da so možgani dolocili prednost bolj prijetnemu dogodku (opazovanju mikrokozmosa) pred manj prijetnim dogodkom (makrokozmosom). Akter, ki ga enacimo s clovekom, je tako zasedel vmesno pozicijo med mikro- in makrokozmosom: namišljeni mikroorganizmi, spomin na dogodek s pravimi mikroorganizmi in nebesni svod so skupaj tvorili preplet obeh svetov. Zanimivo je, da se tovrstne resnice ohranijo skozi dolga zgodovinska obdobja in jih sprejema vecina ljudi. Na vprašanje, zakaj je temu tako, je težko odgovoriti, vendar lahko podamo dve domnevi. Prva domneva pravi, da lahko skozi razlicne poti (vhode) dosežemo enak cilj (izhodišce). 
Univerzalne resnice so vsebinsko tako obsežne, da niso omejene na enoten ali omejen nabor vhodov. Druga domneva je, da takšne resnice izvirajo iz sodelovanja fizicnih in psiholoških dinamik. Gre za stalno interakcijo med clovekovim notranjim in zunanjim okoljem. Clovek se notranjega okolja manj zaveda, medtem ko bolj aktivno spremlja in analizira zunanje okolje. Tako posameznik zavzema vmesni položaj med mikro- in makrokozmosom. Na ravni mezokozmosa (vmesnega sveta) spremlja in obdeluje razlicne signale, podatke in informacije. Clovekov odnos do mikrokozmosa je pogosto vzvišen, kar odraža kompleks vecvrednosti. Nasprotno pa odnos do makrokozmosa spremlja kompleks manjvrednosti, saj se clovek zaveda mogocnosti in velicine makrokozmosa. Posledica teh dveh kompleksov je kompleks sredinskosti, v katerem se clovek vecinoma nahaja. Kompleks sredinskosti je v cloveku ustvaril antropocentricni model razlaganja sveta. Takšni modeli se razlikujejo po svoji strogosti: od strogih (npr. clovek je središce vesolja in najpomembnejše bitje na Zemlji) do manj strogih (npr. clovek se od drugih živih bitij razlikuje le v niansah). Antropocentricni modeli so mocno prisotni v znanosti, umetnosti, religiji in vsakdanjih dejavnostih. Težko si predstavljamo možgane kot živo bitje, saj jih obravnavamo kot del cloveka. Prav tako nevrone dojemamo bolj kot posebne celice ali delce, ki omogocajo obdelavo in povezovanje podatkov ter informacij, in ne kot samostojna živa bitja. Znano je, da se nevroni premikajo in med seboj komunicirajo, vendar jih obicajno raje opredeljujemo kot pomembne gradnike. Podobno znanost ne obravnava sperme oziroma „sperminih paglavcev“ kot živih bitij, ceprav se lahko premikajo, vsebujejo del DNK-ja, imajo receptorje za vonj in celo spomin. Znanost za zdaj ni odkrila, da bi ta „semena“ (ceprav izraz ni najbolj primeren, saj spominja na rastlinska semena) imela svoje možgane. Osupljivo pa je, da tem „semenom“ pripisujemo življenjsko dobo – kar v poljudnem jeziku pripisujemo tudi avtomobilom in drugim strojem. Sperme so sicer opredeljene kot žive celice in s tem kot živi organizmi. Lahko bi domnevali, da je zgodba o odnosu med spermo in jajcno celico precej starejša od cloveka samega. Clovek je pravzaprav sestavljanka razlicnih materialnih delov, „polživih“ in živih organizmov. Možno je, da so sperme prodirale v jajcne celice že pred milijardami let, vendar s to razliko, da sta tako sperma kot jajcna celica takrat opravljali povsem drugacne funkcije in imeli drugacen nacin bivanja. Šele dolgotrajen evolucijski razvoj je omogocil nastanek okolja, ki je spremenilo njun nacin obstoja ter prispevalo k razvoju sesalcev in drugih živalskih vrst. Podobno bi lahko veljalo tudi za druge celice, kot so rdece in bele krvnicke. Z vidika celotnega cloveka in posameznika je obravnavano antropocentricno stališce povsem razumljivo. Težko si namrec predstavljamo, da nismo celoviti, temvec sestavljeni iz množice drugih živih bitij. Kje je potem clovek kot tak? Kje je njegova celovitost, njegova osebnost, duša in duh? Ce bi sprejeli stališce, da so ljudje zgolj sestavljanka številnih drugih bitij in raznovrstnih kemicnih spojin, bi lahko izjavili, da je na primer nasilnost dolocenega posameznika le posledica povecane kolicine hormona testosterona. Ta hormon naj bi povecal število „sperminih paglavcev“ in s tem možnost za ohranitev lastne vrste. Znanstveniki so sicer dokazali, da obstaja mocna povezava med povišano ravnijo testosterona in nasilnostjo, vendar ni nujno, da se to dejansko manifestira.23 Znano je vsakdanje življenjsko dejstvo, da se ženska populacija nekoliko bolj nagiba k predstavnikom moškega spola, ki izkazujejo doloceno odlocnost, moc in celo ocitno nasilnost. Ta vedenjski vzorec naj bi bil jamstvo, da bodo ti moški plodoviti in znali bolje poskrbeti za potomstvo. Nekatere predstavnice ženskega spola sledijo omenjenemu vedenjskemu vzorcu tako dosledno, da si bodo vedno izbrale nasilnega moškega, ne glede na prej pridobljene negativne izkušnje. Vedno znova jih ta miselna napaka popelje v objem nesrece in trpljenja. Obstaja domneva, da si tovrstne ženske podzavestno izberejo partnerja na osnovi nasilne vloge oceta v njihovem razvoju. Prav tako obstaja domneva, da si ženske izberejo nasilnega partnerja zaradi neodlocnih in mlacnih ocetov, ki so v njihovem razvoju igrali izjemno pasivno vlogo. Skratka, obstaja mocan potencial vpliva kemijskih spojin na vedenjske vzorce, misli in custva cloveka. Pri drugih živih bitjih oziroma živalih (še posebej pri sesalcih) naj bi ta vpliv bil še mnogo vecji. Znana je tudi domneva, da nasilno vedenje ni zgolj odvisno od kemijskih spojin oziroma hormonov, ampak tudi od vrste drugih dejavnikov, kot so okolje, casovne dinamike, vsebina (etika, morala, vrednote idr.) in številni drugi višji nivoji, ki se od mezokozmosa odmikajo proti makrokozmosu (npr. magnetna polja, elektricna polja, gravitacijska polja, podnebje, ozracje, nebesna telesa). Ohlapno smo obravnavali dva modela gledanja na cloveka: antropocentricni model (clovek je celota, celice, kot so nevroni, sperme, krvna telesa, so sicer živi organizmi, vendar niso živa bitja, temvec le del cloveka) in nesprejeti model sestavljanke (clovek je sestavljen iz številnih živih bitij in kemicnih spojin, pri cemer clovek ni celota). Skratka, prvi model predstavlja mezokozmicni pogled, slednji pa mikrokozmicni pogled. Makrokozmicni pogled bi lahko predstavili z modelom delca in/ali valovanja, s katerim domnevamo, da je clovek v velikem vesolju zgolj delec in/ali valovanje. 
23 Batrinos, M. L. (2012). Testosterone and aggressive behavior in man. International Journal of Endocrinology & Metabolism, 10(3), 563–568. https://doi.org/10.5812/ijem.3661. 
Ti razlicni pogledi nas v bistvu lahko usmerjajo k povsem razlicnim spoznanjem in s tem k drugim resnicam ter celo resnicnostim. Kljub tem razlicnim možnostim je potrebno ohraniti antropocentricno platformo, ki daje tako ljudem kot tudi razlicnim nacinom spremljanja resnicnosti 
– s pomocjo znanosti, vere, umetnosti in vsakdanjega mišljenja – doloceno stabilno miselno ogrodje. Na osnovi tega stabilnega miselnega ogrodja tudi etika ni ogrožena, saj pomeni poleg morale in vrednot dragoceno orientacijsko orodje skozi vse življenje posameznika in družbe. V vsakem primeru je potrebno v nekaj pozitivnega verovati – pa naj bo to vera v Boga, v pozitivne usmeritve znanosti, v ustvarjalno svobodo umetnosti ali v moc pozitivne etike na vseh nivojih družbenega življenja. Bistveno razliko med znanostjo in vero so (in še vedno to pocnejo) opredelili na osnovi trditve, da znanost išce dokaze, medtem ko vera teh ne išce, temvec obstoj Boga obravnava kot nesporno dejstvo, kjer so dokazi nepotrebni. V bistvu pa tudi pri znanosti moramo verjeti v razlicne kolektivne dogovore (npr. merske enote, standarde, aksiome), za katere dokazi niso potrebni, kar velja še zlasti za aksiome (npr. številcni sistem, aritmetika). Skratka, znanstveniki verjamejo v že obstojece simbolne sisteme, ker jih uporabljajo kot orodje (npr. matematicni jezik, naravni jezik) za reševanje problemov in interpretacijo okolja. Tako znanost, umetnost, vera in vsakdanje življenje so posejani s številnimi simboli. Znanost se v tem pogledu ne razlikuje bistveno od razlicnih verstev, saj se razlikujeta le modela gledanja na okolje. Verski model je bolj custveno obarvan in organicisticno usmerjen, medtem ko se znanosti poskušajo oddaljiti od custev, s tem pa dosežejo sorazmerno mehanisticno usmeritev. Vendar pa ne moremo trditi, da v znanostih ni prostora za custva. V poljudnih komunikacijah se pogosto srecujemo s trditvijo, da znanstveniki dvomijo v obstoj Boga ali pa mu pripisujejo neznanstven pomen. V skrajnem ateisticnem modelu gledanja na svet Bog ne obstaja. Dvom v Boga ali pa trditve, da ga sploh ni, ne morejo biti pravilne, saj velika množica ljudi veruje v Boga, kar pomeni, da je Bog prisoten v miselnih bazah tako verujocih kot tudi dvomljivcev. Pojem Boga je clovekov izum. S tem pojmom uclovecimo veliko kozmicno energijo, ki je neunicljiva in zmožna za naše pojme neskoncno število raznovrstnih pretvorb in podob. Antropocentricni model gledanja na Boga je v bistvu poenostavljeno gledanje na energijo celotnega vesolja. Manj izrazit antropocentricni model gledanja na Boga bi bil v tem, da Bog ne predstavlja zgolj dobrodušnega cloveka z dolgo sivo brado, ampak v bistvu predstavlja vsa živa bitja in vse kemicne prvine ter spojine, vkljucno z njihovimi raznovrstnimi dinamikami in zakonitostmi. Skratka, kdor ne veruje v Boga, v bistvu tudi dvomi o energiji, ki je ena od pomembnih kolicin v znanstvenem svetu. Imamo vso svobodo, da lahko dvomimo v Boga, vendar se ta dvom v koncni fazi ne zdi smiseln, saj smo ves cas našega življenja podvrženi naravnim procesom, ki nas prekašajo tako v prostorskem kot tudi casovnem vpogledu. Bog ali Omne je drugacen pogled na energijo. Ta model poenostavi nastanek vesolja, sveta in življenja, in je pogojno primerljiv z aksiomom, za katerega ne išcemo in ne potrebujemo dokazov o obstoju. Ob tem energijskem pogledu je potrebno nujno dodati, da sleherna pozitivna vera vsebuje pozitivne energije, ki v obliki etike in morale usmerjajo vedenjske vzorce in odlocitve velike množice ljudi. Vera v bistvu usmerja nacin pozitivne organizacije posameznika in cloveških skupnosti. Vera sama torej ne pomeni brezpogojnega nareka o tem, kako naj ljudje živijo, ampak za ta narek poskrbijo ekstremno egocentricni ljudje, ki razvijajo visoke potrebe po materialnih dobrinah in prevladi nad drugimi ljudmi. Prav tako znanosti pomenijo dolocen nacin usmerjanja ljudi pri spremljanju okolja, pri cemer mnogokrat prevladujejo egocentricni interesi dolocenih posameznikov in skupin. Prav zaradi tega se znanstvena spoznanja in izvedbe pogosto zlorabljajo v nemoralne in neeticne namene. Vse slabe in dobre stvari, ki se dogajajo na Zemlji, so bolj ali manj izid naše kolektivne in subjektivne interpretacije. Ne moremo razumeti višjih dimenzij in kozmoloških procesov, saj je naš um ujet v kletki znanih metodologij, teorij, modelov, pravil, zakonov, strahov, želja, upov itd. Z znanostjo poskušamo razumeti višje procese in razsežnosti, kar je pretežno v nasprotju z umetnostjo, ki jo poskušamo cutiti. Cloveštvo je odsev višje energije. Prav tako posnemamo nekatere višje procese, znanja, eksistence, emuliramo energijske tokove itd. Na primer, v racunalništvu skušamo zbirati informacije, simulirati dogodke, razvijati nova znanja, ki jih nato želimo shraniti na pomnilniške medije. Tudi v vesolju so shranjene razlicne informacije in energije, ki cakajo na pretvorbo, da bi obstajale v razlicnih oblikah in vsebinah. Mnogokrat razlicne kombinacije energij dajejo novo življenje. Polemika o obstoju Boga torej ni smiselna, saj je Bog pomemben del miselnosti razlicnih civilizacij cloveške vrste. Prav tako lahko dvomimo o naših umetnostih in znanostih, kar je naša pravica in svobodna izbira, vendar tudi ta dvom ne izgleda smiseln. Mnenja sem, da lahko v paralelnih svetovih obstajajo vere, znanosti in umetnosti. Ni smiselno radikalno zanikati pozitivna verstva, znanosti in umetnosti, ampak je bolje, da vedenja s teh podrocij po možnosti povežemo in uporabimo, še zlasti v namene psiholoških, družbenih in naravoslovnih izboljšav. Sleherni posameznik ima sorazmerno svobodno izbiro glede udejstvovanja v znanostih, umetnostih in verstev, ki pomenijo bogato nahajališce številnih raznovrstnih simbolov, ki so nastajali stoletja in tisocletja. Potrebno je še enkrat izrazito poudariti, da gre tako pri znanosti, umetnostih kot tudi verstvih za isto izhodišce, ki je energija. Vse pomenijo izjemno pomemben del clovekove resnicnosti in s tem oblikujejo pomemben del temelja clovekove miselne koncentracije! Posameznik v tehnološko razvitem svetu se bolj ali manj nenehno sooca z vsebinami umetniških stvaritev, znanstvenih dognanj in verskih manifestacij. Hierarhologija s hierarhografijo poskuša opisano tudi orisati oziroma slikovno prikazati, kar bo izvedeno glede na poglede oziroma perspektive na svet, kjer smo omenjali mikrokozmicni, mezokozmicni in makrokozmicni pogled na cloveka. 

2.7.2 Slika 64: Model sestavljanka ali mikrokozmicni pogled na cloveka 
Slika 64 prikazuje model sestavljanke ali mikrokozmicni pogled na cloveka, ki izhaja iz domneve, da clovek, tako kot živo bitje kot tudi osebnost, ni celota, ampak je sestavljen iz številnih drugih živih organizmov/bitij (npr. nevroni, krvna telesa, sperma, bakterije) in kemicnih spojin (npr. DNK). Omenjene sestavne prvine so med seboj hierarhicno in asociativno povezane in na osnovi ustvarjene dinamike v obliki raznovrstnih energij sestavljajo cloveka, ki je po tem modelu zgolj poimenovanje za celoto. Skratka, brez mikroorganizmov in kemicnih snovi tudi ni cloveka in drugih višjih organizmov (npr. žuželke, reptili, ptice, glodalci). Podobno v bistvu velja tudi za rastlinstvo. Clovek je zgolj izid odnosov in razmerij med številnimi nižjimi hierarhicnimi nivoji, ki v bistvu narekujejo vedenjske vzorce posameznika (npr. bakterije narekujejo posamezniku, kaj naj zaužije) in družbe (npr. povezovanje množice ljudi v mestne skupnosti je nekakšna preslikava delovanja mikroorganizmov). Predstavljajmo si, da uporabimo ta model kot psihološki ali sociološki opis posameznika. Verjetno ne bi v posamezniku iskali duha in duše. Prav tako tudi ne bi iskali celovite osebnosti, ampak prej vedenjske in socialne manifestacije, ki so nastale zaradi dolocenih dinamik mikroorganizmov in kemicnih spojin. Tako bi v bistvu sleherni znani mikroorganizem v soodvisnosti s kemicnimi spojinami predstavljal dolocen psihološki in/ali socialni vzorec vedenja. V zadnjem desetletju znanstveniki dejansko ugotavljajo izjemen vpliv bakterij znotraj cloveškega telesa, ki se povrhu tega vedejo podobno kot socialna omrežja.24 Ob tej ugotovitvi je potrebno opomniti, da se za analizo omrežij uporabljajo dolocena programska orodja (npr. Cytoscape, Pajek) in algoritmi (npr. Fruchterman-Reingold), ki so sorazmerno obsojeni na to, da dajejo podoben (oblikovan) izid. Znanost poskuša s pomocjo razlicnih orodij, naprav in metod bolje spoznati svetove, ki se nahajajo znotraj in zunaj cloveka. Posameznik, ki je sklop raznovrstnih mikroorganizmov in kemicnih spojin, se pod vplivom omenjenih sestavin nekoliko izkrivljeno, vendar podobno vede. Ena sama bakterija po vsej verjetnosti nima velikega vpliva na vedenjske vzorce posameznika, vendar celotna omrežja bi morda lahko narekovala dinamiko posameznika, kot npr. na moc bioenergije, stanje zavesti, dolocene fiziološke sposobnosti. Model sestavljanke torej izpostavlja glavni pomen vseh mikroorganizmov, ki živijo znotraj ohišja, ki ga imenujemo clovek. Pretresljivo, mar ne? Vsebina predstavljenega modela gre dejansko v smer razvrednotenja cloveka in s tem posameznika ter tudi družbe! Navkljub nevšecni vsebini sporocila obravnavanega modela, lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da ne pripada obstojeci znanstveni resnicnosti. Po drugi strani je vsebina modela sestavljanke zelo zanimiva, kajti odpira nam dolocen nov pogled na cloveka in družbo. Ta model gledanja na cloveka in s tem na posameznika izloci antropocentrizem. V nadaljevanju si še predstavljajte, da bi s podobnim modelom poskušali razložiti nastanek, zgradbo in dinamiko jezika. V posrednem smislu bi to pomenilo, da bi bila tudi jezikovna komunikacija v osnovi pod taktirko mikroorganizmov in kemicnih spojin. Kako bi pa tovrsten model vplival na razmišljanja o Bogu? V vsakem primeru bi lahko trdili, da ne smemo Boga iskati zgolj na nivoju makrokozmosa, ampak je prisoten tudi na nivoju mikro- in mezokozmosa. V nadaljevanju sledi predstavitev antropocentricnega modela oziroma mezokozmicni pogled na cloveka. 
24 Fernandez, M., Riveros, J. D., Campos, M., Mathee, K., & Narasimhan, G. (2015). Microbial “social networks.” BMC Genomics, 16(S11). https://doi.org/10.1186/1471-2164-16-s11-s6. 

2.7.3 Slika 65: Antropocentricni model ali mezokozmicni pogled na cloveka 
Slika 65 prikazuje antropocentricni ali mezokozmicni pogled na cloveka, ki opredeljuje, da na nivoju prostora in casa biva clovek, ki predstavlja celoto. Vsi ostali živi organizmi in kemicne spojine znotraj cloveka so zgolj del njegove dinamike in niso opredeljeni (razen bakterij) kot živa bitja. Prikazane organizme imenujemo kot žive celice (npr. nevroni, krvna telesa), ki nimajo vseh kljucnih lastnosti živega bitja, ampak so odvisne od gostitelja, ki je v tem primeru clovek. Mezokozmos je tista resnicnost, ki je cloveku najbližja in najbolj dojemljiva. Znotraj mezokozmosa uvršcamo ekosistem in kognitivni sistem. Ekosistem je naše okolje, ki vsebuje ozracje, podnebje, toploto, živali, rastline, kamenje, kristale, vodo itd. Kognitivni sistem pomeni clovekov nacin spoznavanja in razlaganja sveta, ki zaseda položaj sredinske dimenzije in predstavlja zgolj majhen izsek dejanske resnicnosti. Vse, kar zmoremo zaznati z našim senzornim sistemom in smiselno obdelati z možgani, predstavlja tako mezokozmos kot tudi antropocentricnost. Skratka, vse, kar je cloveško dojemljivo, je dimenzija, ki se z antropocentricnega vidika še najbolj približuje resnicnosti. Ta model velja za najbolj razširjenega tako znotraj številnih znanosti, umetnosti in verstev. Znanosti, ki so v zelo tesni navezi s tem pogledom na svet, so npr. psihologija, družboslovne in humanisticne vede. V to kategorijo lahko uvrstimo tudi okoljske vede, številne naravoslovne vede (npr. biologija, antropologija, oceanografija, meteorologija, kemija) in aplikativne vede (npr. medicina, inženirske vede, pretežni del racunalništva in informatike, mehanska fizika). 

2.7.4 Slika 66: Model delec/valovanje ali makrokozmicni pogled na cloveka 
Slika 66 prikazuje model delec/valovanje ali makrokozmicni pogled na cloveka, ki opredeljuje, da v celotnem velikem svetu clovek predstavlja zgolj majhen neznaten delec ali celo drobno valovanje. Mnoge verske, filozofske in znanstvene teorije so izrazile prepricanje, da je mikrokozmos preslikava makrokozmosa (npr. že obravnavan Paracelziusov svetovni nazor). V bistvu se v relativnem smislu makrokozmos v mikrokozmosu ponavlja kot nekakšen ciklus. Obravnavan model je tudi v precejšnjem nasprotju z antropocentricnim pogledom na cloveka, kajti višji nivoji vesolja usmerjajo cloveka in druga živa bitja skozi vse življenje. Spoznali smo že, da bi lahko bil mikrosvet, še zlasti pri mezokozmicnem pogledu na cloveka, njegova usmerjevalna sila. Pri makrokozmicnem pogledu ta predpostavka ne zdrži, kajti vecji vpliv na clovekovo eksistenco imajo veliki svetovi. V primeru, da clovek po makrokozmicnem pogledu predstavlja zgolj zelo majhen delec, so mikroorganizmi še mnogo manjši delci, pri cemer tako mikro- kot tudi mezokosmos nimata veliko vpliva. Na osnovi tega modela sta mikro- in mezokozmos pod krepkim vplivom makrokozmosa. Relativisticna teorija poskuša opisati delovanje dolocenega dela makrokozmosa, kajti predpostavlja, da se pod vplivom gibanja delca z doloceno maso in svetlobno hitrostjo proizvede velika kolicina energije. Vecja kot je masa dolocenega delca, ki potuje s svetlobno hitrostjo, toliko vecja je tudi energija, pri cemer se lahko ta energija pretvori v razlicne vrste energij in celo v maso. Ali je lahko izhodna masa vecja od vhodne mase delca, je zanimivo vprašanje. V primeru, da je izhodna masa kot posledica gibanja delca s svetlobno hitrostjo vecja od vhodne, bi s tem v bistvu padel zakon o ohranitvi mase, s katerim razlagamo zacetek in konec kemijskih reakcij. Po tem zakonu dana masa na zacetku kemijske reakcije ne more biti presežena na koncu kemijske reakcije. Skratka, kolikor vložimo, toliko na koncu dobimo in nic vec. Po relativisticni teoriji se prostor in cas nenehno spreminjata, kajti cas lahko tece hitreje ali pa pocasneje, kar je v izrazitem nasprotju s casom, ki ga poznamo na mezokozmicnem nivoju. V mezokozmosu je hitrost casa enakomerna in konstantna! Že iz tega kratkega opisa izhaja, da želimo po eni strani vzpostaviti dolocene podobnosti med mikro-, mezo- in makrokozmosem, a po drugi strani so se razvile teorije, ki prikažejo izrazito neprimerljivost med temi svetovi. Spoznanje, da se podatki in informacije shranjujejo tako na mikro- (nevroni oziroma možgani) kot tudi na mezokozmicnem nivoju (npr. racunalniki), sicer želimo, vendar ne moremo potrditi za makrokozmicni nivo. Samo s pomocjo špekulativnega razmišljanja bi lahko postavili domnevo, da obstajajo tudi na makrokozmicnem nivoju pomnilniški mediji, ki snemajo dogodke, pojave in zakonitosti z vseh treh svetov ali pa obstaja vsaj dolocena povezava. Problem je v tem, da ne poznamo niti enega primera pomnilniškega medija na nivoju makrokozmosa, medtem ko so pomnilniški mediji podatkov in informacij z drugih dveh svetov bolj znani. Predstavljajmo si sedaj, da uporabimo model delec/valovanje na psihologijo in sociologijo, bi to bila v bistvu skorajda misija nemogoce, kajti pogled na cloveka bi bil v antropocentricnem smislu razvrednoten in povrhu tega bi bile meritve v psihološkem in sociološkem smislu nepojmljive. Drugace je to pri hierarhologiji s hierarhografijo, ki bi po moji oceni lahko uporabila ta model gledanja na cloveka in družbo, kajti vsebinski in metodološki razpon je mnogo širši, kar seveda omogoca vec nacinov raziskovanja. Hierarhologija s hierarhografijo bi se lahko v tem pogledu združila z astrofiziko in astronomijo, pri cemer bi se preucevali hierarhicne in asociativne entitete ter povezave znotraj makrokozmicnega pogleda na cloveka. Prav tako bi si težko predstavljali uporabo tega modela pri raziskovanju jezika. Zdi se, da je raziskovanje jezika mogoce zgolj s pomocjo mezokozmicnega pogleda na cloveka, kajti ta je tudi v humanisticnih znanostih široko sprejet. Antropocentricen pogled je nujen, saj ne smemo pozabiti na našo identiteto. Po drugi strani pa deluje antropocentricni pogled kot nekakšna miselna kletka, še zlasti takrat, kadar je zelo radikalen! Drugi pogledi na cloveka so zanimivi in bi jih lahko uporabili kot dodatne pristope pri raziskovanju osebnosti in družb, s ciljem, da nam odkrijejo morda kaj novega.  

2.7.5 Slika 67: Vsi trije svetovni pogledi na cloveka 
Slika 67 prikazuje tri svetovne poglede na cloveka v celoti, kjer lahko zanesljivo izpostavimo naslednja dejstva: 
-
 vsi pogledi obravnavajo energijo kot kljucno gibalo resnicnosti, 

-
 v vseh pogledih je prisoten clovek, ceprav ne vedno v prednostni vlogi, 

-
 znanost tem svetovom pripisuje dolocene podobnosti, vendar tudi izpostavlja izrazite razlicnosti, 

-
 po antropocentricnem stališcu clovek zaseda položaj sredinskosti in s tem predstavlja nekakšen medius locus med mikro- in makrokozmosem, 

-
 na osnovi makrokozmicnega pogleda na cloveka bi lahko zakljucili, da clovek predstavlja zgolj majhen delec, ki je del dolocene celote, katere funkcija ni znana, 

-
 z mikrokozmicnim pogledom na cloveka ga oznacimo kot sestavljanko, ki sama po sebi ne predstavlja celote, ampak šele po metodi indukcije (hierarhicno od spodaj navzgor), npr. z združitvijo živih celic, bakterij in kemicnih spojin, dobimo celoto, mezokozmicen pogled na cloveka je antropocentricno usmerjen, kjer clovek predstavlja celoto, pri cemer je uporabljena deduktivna metoda (hierarhicno od zgoraj navzdol), 

-
 trdimo lahko, da se tako na mikro- kot tudi na mezokozmicnem nivoju snemajo podatki in informacije, kar pa ne moremo zanesljivo trditi za makrokozmicni nivo, vendar to na osnovi principa podobnosti z drugima dvema svetovoma lahko domnevamo, 

-
 najvecjo moc in vpliv med vsemi svetovi ima makrokozmos, ki narekuje dinamiko tako mikroorganizmov kot tudi vseh višjih živih organizmov, kot so sesalci (npr. primati, delfini, kiti), ptice, ribe, reptili, žuželke itd. Navedeni predstavljajo medius locus med mikro- in makrokozmosem. Po drugi strani je makrokozmos sestavljen iz mikro- in mezokozmosa ter v bistvu predstavlja ohišje obeh svetov. Meje med temi svetovi so lahko zelo ohlapne. Prav zaradi tega so vcasih verovali, da je konec makrokozmosa znotraj mikrokozmosa. Resnico je verjetno težko ugotoviti, saj obstajajo razlicni modeli gledanja na te svetove. Skratka, lahko porocamo o sorazmerni resnicnosti, s pomocjo katere se clovek orientira, kar pomeni tudi temelj posameznikove miselne koncentracije. Do resnic lahko clovek pride s pomocjo razlicnih orodij, kot so npr. miselni prijemi, psihicni vzgibi, cutila (povezava senzornega sistema in možganov), naprave (merilniki, snemalniki idr.) in kolektivni dogovori (npr. zakoni, simboli, jezik). Usmerjevalna sila pri nabiranju resnic dolocenega posameznika predstavlja prav miselna koncentracija. Resnicnost je izid številnih prispevkov mnogih posameznikov, ki so bolj ali manj povezani v družbenih skupnostih, tako da je v bistvu sprejeta in dogovorjena resnicnost miselna koncentracija družbe. V nadaljevanju se bomo nekoliko posvetili spolni identiteti in spolni usmerjenosti posameznika, kar bi sicer lahko že obravnavali pri podpoglavju o ljubezni, vendar je potrebno poudariti, da spolna usmerjenost ni nujno prvina ljubezni. Spolna identiteta in spolna usmerjenost sta mocna gradnika miselne koncentracije posameznika in s tem posledicno zelo prispevata k pridobivanju resnic in resnicnosti. 


2.8 Spolna identiteta inspolna usmerjenostposameznika 
To je pomemben del osebnosti posameznika in zacetna kal avtobiografskega spomina, ko posameznik zacenja shranjevati osebnostne podatke, izkušnje z raznovrstnimi osebami tekom življenja, dogodke in pojave ter svojo vlogo v njih, razlicne zakonitosti oziroma pravila, katerih se je naucil, ter nenazadnje informacije o tem, kakšen je bil, kakšen je sedaj in kakšen bi rad bil v prihodnje. Sleherni posameznik ustvarja znotraj svojih možganov lastno avtobiografijo. Sorazmerno redki posamezniki jo v kasnejšem življenju tudi napišejo. Spolna identiteta znotraj avtobiografskega spomina potrjuje posamezniku njegovo spolno pripadnost. V vecini družb obstajata dva spola, ki se clenita na moški in ženski. V redkih družbah se moškemu in ženskemu pridruži še srednji spol (npr. transseksualci, dvospolniki). Posameznik se zacne spola zavedati okoli tretjega leta starosti. Na spolno identiteto vplivajo tako biološki kot tudi kasneje socialni dejavniki. V bistvu se s pomocjo socialnih dejavnikov (družina, družba) spolna identiteta posameznika še bolj natancno oblikuje. V družbah lahko nastajajo glede spola izraziti stereotipi, ki pogosto trdno opredelijo vlogo in nacin vedenja moških in žensk. Te izrazite locnice med moškim in ženskim spolom so danes, približno po dvajsetih letih, manj izrazite, tako da celo trdijo, da se razlike med spoloma eksponentno zmanjšujejo. Tej izjavi težko oporekamo, saj ce sledimo zgodovinskemu razvoju obeh spolov v tehnološko razvitih družbah, lahko zlahka spoznamo, da so se številni odnosi, razmerja, pravice idr. med obema spoloma zelo spremenili. Vrnemo se lahko v cas, ko ženska ni imela volilne pravice, ni mogla zasesti vodilnih položajev v organiziranih združbah, bila je ustolicena kot gospodinja, ki praviloma ni bila zaposlena v podjetju, ni se spodobilo, da bi ženska nosila hlace, kljucne odlocitve je vecinoma prepustila moškemu itd. Z narašcajoco vlogo žensk, še zlasti v tehnološko razvitih družbah, se je spremenil tudi slog vladanja, ki je zaradi povecanega ženskega vpliva postal mehkejši, kar je pripomoglo k temu, da so tovrstne družbe napredovale, saj so omogocile miroljubne dogovore in raznovrstna sodelovanja pri reševanju problemov ter odlocanju. V vsakem pogledu spolna identiteta posameznika pomeni pomemben del naše mezokozmicne resnicnosti. Kakšne so dejanske biološke razlike med spoloma, je vprašanje, na katerega bi bilo smotrno odgovoriti. Biološke razlike ustvarjajo doloceno težnjo, ki se izraža v vedenjskih vzorcih obeh spolov, tako s psihološkega kot sociološkega vidika. V tem vpogledu se poraja zanimivo vprašanje 
o miselni razdalji in miselni bližini oziroma ekvivalentnosti med obema spoloma. Kako bi to lahko s pomocjo kompleksne ocenjevalne matrike racunsko dolocili in to v nadaljevanju slikovno prikazali? Biološke razlike med obema spoloma so pomembne, ker krojijo kognitivno in socialno dinamiko cloveških družb ter posledicno tudi kakovost življenja. Že dolgo nazaj so organizacijski znanstveniki ugotovili, da so najboljši in najbolj ucinkoviti tisti kolektivi, ki zmorejo združevati umske sposobnosti obeh spolov, s cimer bi dosegli še vecje poslovne ucinke. Potrebno je poudariti, da še posebej razlike v možganih med obema spoloma povzrocajo razlicne miselne in custvene svetove, ki vplivajo na sodelovanje, odlocitve, dogovore, reševanje kriznih situacij, inovacije, znanstvene izdelke, politiko itd. Fiziološke razlike med obema spoloma so nam nekoliko bolj znane in jih dolocamo glede na vrednosti telesne višine, mišicne mase, spolnih organov itd. Obstajajo tudi dolocene razlike med obema spoloma v zgradbi možganov. Naj v nadaljevanju navedemo nekaj teh razlik (Annis, B. & Nesbitt, R., 2017).25 
a.
Ženske imajo vecji hipokampus, kar pomeni boljši spomin na dolocene podrobnosti, še zlasti na besede, ki so se izmenjavale med dvema osebama ali vecjim številom oseb. 

b.
 Ženske ta svet interpretirajo bolj custveno, medtem ko moški pogosteje uporabljajo logiko. 

c.
Reševanje problemov poteka pri moškem drugace kot pri ženski. Moški se pogosteje odlocijo za dejanje, medtem ko ženske na problem gledajo širše in pogosto zahtevajo bolj poglobljeno razpravo. 

d.
 Moški se pogosteje nagibajo k konfliktnim situacijam, medtem ko ženske želijo doseci dogovor. 

e.
Ženski možgani so med mirovanjem bolj aktivni kot moški. 

f.
 Ženske imajo vecjo prefrontalno skorjo in vecjo amigdalo kot moški. Zaradi tega so ženske bolj obcutljive na grožnje in imajo boljši spomin za podrobnosti. 

g. 
Vedenje žensk na srecanjih se razlikuje od vedenja moških. Ženske so nagnjene k temu, da izražajo sebe, so bolj obcutljive na custveno klimo v prostoru oziroma na ljudi okoli sebe. 

h.
 Ženska korpusna žleza je za 25 % vecja kot pri moških, kar posledicno pripelje do drugacnega nacina mišljenja, saj moški raje razmišljajo linearno po korakih, medtem ko ženske pogosteje razmišljajo mrežno in povezujejo razlicne ideje. 

i.
Moški proizvajajo 20 do 30-krat vec testosterona kot ženske. Posledica tega se kaže pri doživljanju uspešnosti in nacinu reševanja negativnega stresa. Moški potrebujejo vecjo kolicino testosterona kot ženske, zaradi cesar so lahko nekoliko bolj nasilni. 

j.
 Moški in ženske potrebujejo oksitocin. Ženskam se oksitocin povecuje že ob obicajnem sprošcenem pogovoru. Moški potrebujejo oksitocin, da se lažje spoprijemajo z negativnim stresom, vendar prevelika kolicina oksitocina zmanjša raven testosterona, kar posledicno povzroca negativni stres. 

k.
 Raziskave so pokazale, da je raven kortizola pri ženskah višja kot pri moških. Ta hormon je kljucen pri spoprijemanju z negativnim stresom. Ker so ženske nekoliko bolj custvene in obcutljive kot moški, je narava poskrbela, da je raven kortizola pri njih višja. 


25 Clanek „Van Edwards, V. (2018). 6 Fascinating Gender Differences Between Men and Women in theWorkplace. Science of People“ je na osnovi knjige:Annis, B., & Nesbitt, R. (2017). Results at the top: Using gender intelligence to create breakthrough growth. Wiley. povzel nekatere kljucne razlike. 
l. V primeru konfliktnih situacij se ženskam bolj kot moškim v precejšnji meri zmanjša raven oksitocina, kar otežuje spoprijemanje z negativnimi socialnimi stresnimi dejavniki. Zato ženske pogosto želijo doseci dogovor, sodelovanje in prijetno družbeno klimo. Izbor navedenih razlik (ki jih verjetno obstaja še vec) v bistvu odraža spolno identiteto. Nacin, kako spoli (vkljucno s srednjim spolom) uresnicujejo svojo spolno identiteto, so spolne usmerjenosti. Na podlagi razpoložljivih virov obstaja 17 razlicnih vrst spolnih usmerjenosti, kar mocno presega število spolnih usmerjenosti vseh drugih živih bitij na Zemlji. V tem pogledu je clovek prvak 
narave.26 
1.
 Homoseksualnost: Gre za spolno usmerjenost posameznika, ki ga spolno privlacijo predstavniki istega spola. V tem smislu so te osebe lahko tako moški kot tudi ženske. Ta spolna usmerjenost je verjetno stara toliko kot cloveška vrsta. V preteklosti je bila homoseksualnost verjetno manj pogosta, saj je bilo število ljudi manjše, vecji poudarek pa je bil na nadaljevanju vrste. Homoseksualnost je bila pogosto prisotna v anticni Grciji in Rimu, še zlasti v bogatih krogih, kjer so imeli veljaki soprogo in moškega ljubimca. O ženski homoseksualnosti (lezbicnosti) zgodovina poroca manj. Najbolj znana predstavnica teh casov je bila Sapfo z otoka Lezbosa. Homoseksualnost se pojavlja tudi v živalskem svetu, ceprav redkeje. Pogostejša je pri drugih primatih, kot so bonobi. V cloveških skupnostih je homoseksualnost najpogostejša tam, kjer je velika gostota ljudi na kvadratni kilometer in v zaporih, medtem ko na podeželju domnevamo, da se homoseksualnost pojavlja redkeje. 

2.
 Demiseksualnost: Je spolna usmerjenost, kjer posamezniki ne morejo imeti spolnega odnosa z osebami, s katerimi so v romanticni zvezi. Predpogoj za spolni odnos s temi osebami je prekinitev romanticne zveze. 

3.
 Heteroseksualnost: Je najpogostejša spolna usmerjenost tako v cloveških kot tudi drugih živalskih vrstah. Ta usmerjenost se nanaša na osebe, ki jih privlacijo predstavniki nasprotnega spola. Heteroseksualna spolna usmerjenost je med vsemi usmeritvami najpomembnejša, saj omogoca zanesljivo nadaljevanje cloveške vrste. Predvidevamo lahko, da je heteroseksualna usmerjenost odstotkovno gledano najbolj pogosta na lokacijah, kjer je gostota prebivalstva izjemno majhna. Kot smo že spoznali, tudi ta oblika spolne usmerjenosti ni popolnoma cista, saj obstajajo primeri, ko heteroseksualno usmerjeni posamezniki vstopijo v spolni odnos s predstavniki istega spola. Podobno velja tudi za številne homoseksualne posameznike, ki priložnostno ne odklonijo spolnega odnosa z nasprotnim spolom. Glede spolnih usmerjenosti ne smemo pricakovati jasne locnice med njimi. Pravzaprav je število posameznikov, ki so 100 % heteroseksualni ali 


26 Povzel s spletnega vira: 17 razlicnih vrst spolne usmerjenosti. (2016). URL https://allwomenstalk.com/sl/56e0705a0c4fe713328b4686 (2018-12-29). 
homoseksualni, sorazmerno majhno. Skratka, lahko govorimo zgolj o sorazmerno cistih oblikah spolnih usmerjenosti. 
4.
 Biseksualnost: Je spolna usmerjenost, kjer posamezniki spolno privlacijo oba spola. To je zelo variabilna usmerjenost, saj znotraj biseksualnosti obstajajo razlicni scenariji (npr. moškemu so nekoliko bolj všec moški, vendar zelo pogosto obcujejo tudi z ženskami; moški ima spolni odnos z moškim le takrat, ko je prisotna tudi ženska; mnogi transseksualci so biseksualno usmerjeni). 

5.
 Biromantik (angl.: biromantic): Gre za posameznike, ki cutijo romanticno ljubezen do predstavnikov istega in nasprotnega spola. Ta spolna usmerjenost ni jamstvo, da dejansko pride do spolnega odnosa z osebami obeh spolov. 

6.
 Panseksualnost: Ali poliseksualnost je spolna, romanticna in custvena usmerjenost do vseh ljudi ne glede na njihov spol. Panseksualci se pogosto glede spolne identitete ne opredelijo, zato jim pravijo tudi, da so spolno slepi. 

7.
 Demiromantik (angl.: demiromantic): Je spolna usmerjenost, kjer posamezniki lahko cutijo romanticno navezanost na drugo osebo le, ce jo že dolgo casa poznajo. Romanticna navezanost lahko scasoma izzveni. 

8.
 Lezbijstvo: Glej homoseksualnost. 

9. 
Aseksualnost: Gre za spolno usmerjenost, kjer posamezniki ne cutijo želje ali potrebe po spolnem odnosu. Ne cutijo izrazite privlacnosti do predstavnikov istega ali nasprotnega spola. V tem krogu je vecji delež žensk. 

10.
 Cudaška spolna usmeritev (angl.: Queer): Predstavniki te usmerjenosti so zelo raznoliki in jih najdemo v skupnostih homoseksualcev, biseksualcev, transseksualcev itd. 

11. 
Avtoseksualnost: Gre za spolno usmerjenost, kjer posamezniki doživijo zadovoljstvo s samim sabo. Mnogi avtoseksualnost vidijo kot podrazred aseksualnosti. 

12. 
Aromantik (angl.: aromantic): Pri tej spolni usmerjenosti gre za posameznike, ki ne cutijo romanticne povezanosti do predstavnikov nasprotnega ali istega spola, ceprav imajo lahko spolne odnose. 

13.
 Gineromantik (angl.: Gyneromantic): Pomeni spolno usmerjenost do predstavnikov ženskega spola, pri cemer se posameznik glede spolne identitete ne opredeljuje. 

14.
 Ginekofilija (angl.: Gynecophilia): Je podobna lezbicni spolni usmerjenosti, vendar z poudarkom, da nobena od partneric ne prevzema moške vloge. 

15.
 Omniseksualnost (angl.: Omnisexual): Glej panseksualnost. 

16.
 Skolikseksualnost (angl.: Skoliksexual): Ljudje s to spolno usmerjenostjo gojijo spolno privlacnost do ljudi, ki ne pripadajo dolocenemu spolu. 

17.
 Spektraseksualnost (angl.: Spectrasexual): Gre za spolno usmerjenost, kjer posamezniki obožujejo vse ljudi, ne glede na njihovo spolno usmerjenost ali spolno pripadnost. Opaziti je, da obstaja veliko podobnih spolnih usmeritev, pri katerih le s težavo ugotovimo bistvene razlike. Navedene oblike spolne usmerjenosti naj bi veljale za družbeno sprejete in normalne. Obstoji pa tudi vrsta deviantnih oblik spolnih usmerjenosti (npr. mazohizem, sadizem, pedofilija, gerontofilija, eksibicionizem, voajerizem). O nekaterih teh bo nekoliko podrobneje govora v poglavju o družbeni naravi oziroma v podpoglavju o kriminaliteti. Spolne usmerjenosti posameznika/-ce lahko bolj natancno dolocijo njegovo spolno identiteto, vendar to ni nujno, ce izhajamo iz kratkih opisov spolnih usmeritev, kjer se doloceni posamezniki eksplicitno ne opredelijo za spolno identiteto. V tem pogledu socialni in psihološki dejavniki niso odlocilni za pripadnost spolu, vendar ne smemo prezreti bioloških dejavnikov, ki dokaj jasno dolocajo spolno pripadnost. 


Poglavje o posamezniku se bliža koncu, zato bo izveden pregled obravnavane snovi v obliki besednega opisa in miselne pokrajine posameznika. 
2.9 Zakljucek poglavja oposamezniku 

2.9.1 Slika 68: Konceptualni prerez vsebine poglavja o posamezniku 
Slika 68 prikazuje konceptualni prerez vsebine poglavja o posamezniku. Ukvarjali smo se z informacijsko hierarhijo, ki vsebuje gradnike (npr. dejstva, koncepti), ki jih posameznik uporablja pri zbiranju, izbiri in obdelavi podatkov. V tej vsebinski povezavi smo ugotovili, da simboli predstavljajo izjemno pomembne koncepte tako za posameznika kot tudi za družbo (npr. kolektivni simboli). Tovrstni koncepti lahko imajo velik vpliv na krepitev predstave, volje in identitete dolocenega posameznika. Še posebej kolektivni simboli lahko mocno vplivajo na krepitev identitete naroda. Simboli kot pomembni koncepti znotraj informacijske hierarhije lahko izražajo tudi dolocene vrednote, ki izhajajo iz simbolnih kategorij (npr. ljubezen, svoboda). Opisani in slikovno prikazani so bili tudi trije osnovni nacini mišljenja, ki se clenijo na filozofski, vsakdanji in libidni nivo mišljenja, kar je bilo poimenovano kot trinivojski nacin mišljenja. Predstavljeno je bilo 12 najbolj znanih psiholoških vzgibov, ki pomenijo dodaten motor za mišljenje v povezavi z dražljaji. Prav dražljaji (npr. impulzi, inhibitorji) in psihološki vzgibi (npr. želja/potreba po hrani in pijaci, želja/potreba po tekmovalnosti, želja/potreba po ljubezni in lojalnosti, želja/potreba po humorju, strahovi pred prihodnostjo, živalmi, smrtjo, želja/potreba po prijateljstvu) lahko vzpostavijo kulturne odgovore v obliki miselnih prijemov (npr. dedukcija, indukcija, bipolarnost, dialektika, podobnost, razlicnost, kondenzacija, abstrahiranje, odvajanje, dodajanje, sestavljanje, mini-maks, celota in del, konstanta), ki so bili navedeni in na kratko opisani. Ti miselni prijemi lahko usmerjajo posameznika k osredotocenosti na doloceno temo. Tovrstno osredotocenost smo poimenovali miselna koncentracija. Ta je bila opredeljena kot osredotocenost posameznika na kompleksnejšo vsebino in je produkt obstojecih pravil (npr. eticni kodeks, zakoni, vrednote), mocne predstave (npr. cas, prostor) in volje (npr. pretekla volja, sedanja volja, prihodnja in/ali preventivna volja). Opredelitvi in opisu sta sledili slikovni upodobitvi v obliki metamodela in paketnega diagrama. Kasneje je bila opisana in slikovno upodobljena dinamika izrazov in vtisov, ki so izid mišljenja in gibalne dinamike dolocenega posameznika. V tej povezavi so bile predstavljene razlicne teorije osebnosti, ki se uporabljajo za opis posameznika. Ugotovljeno je bilo, da ena teorija osebnosti ni zadostna za kakovosten opis posameznika, temvec potrebujemo hierarhicno asociativno omrežje razlicnih teorij osebnosti. V nadaljevanju je sledil opis telesnih sistemov (npr. kardiovaskularni sistem, hormonski sistem, imunski sistem, koža, sistem pljuc in dihal, senzorni sistem, urogenitalni sistem, sistem prebavil, sistem podpore in gibanja) z organi (npr. srce, želodec, možgani, jetra, crevesje, cutila, mišice). Telesni sistemi so bili opredeljeni kot hierarhicno asociativni omrežni sistemi. Na koncu tega poglavja je bila obravnavana resnicnost z resnicami, ki so osnovna orientacijska platforma tako za posameznika kot tudi za družbo. Resnicnost je tudi osnova za miselno koncentracijo posameznika in družbe. V tem pogledu je sledilo razmišljanje o spolni identiteti in spolnih usmeritvah, ki pomenita mocna gradnika miselne koncentracije in pomembno vplivata na pridobivanje resnic ter v dolgem zgodovinskem razvoju tudi na vzpostavitev resnicnosti. Resnicnost je bila opredeljena kot konstrukt, ki ga lahko modeliramo z mikrokozmicnega (ni antropocentricno usmerjen in predpostavlja, da clovek ni celota, ampak sestavljanka iz mikroorganizmov in živih celic), mezokozmicnega (antropocentricna usmerjenost, ki pogojuje, da je clovek celota) in makrokozmicnega (ni antropocentricno usmerjen in clovek predstavlja zgolj delec ali valovanje) pogleda na svet. Ugotovljeno je bilo, da nam je najbližji in najbolj razumljiv mezokozmos, ki je sicer zgolj majhen izsek resnicnosti, vendar še najbolj zanesljivo preslikava dejanskost, ki jo spremljamo s cutili in možgani. Pri spremljanju mikro- in makrokozmosa potrebujemo še dodatne pripomocke, kot so mikroskopi, obcutljive merilne naprave, teleskopi, radarji itd., ter precejšen delež domišljijskih sposobnosti. Oba svetova prvenstveno razlagamo na osnovi miselnega prijema podobnosti in razlicnosti. V nadaljevanju sledi miselna pokrajina. 

2.9.2 Slika 69: Miselna pokrajina posameznika 
Slika 69 prikazuje miselno pokrajino posameznika, kjer se srecujemo z gradniki, ki so bili na prejšnji strani ohlapno opisani.27 Na podlagi tega hierarhicnega modela lahko zapišemo, da miselni svet posameznika vsebuje doloceno miselno platformo (trinivojski nacin mišljenja, ki vkljucuje filozofski, vsakdanji in libidni nacin mišljenja), informacijsko hierarhijo (podatkovni gradniki, kot so npr. principi, dejstva, koncepti, še zlasti simboli), dovzetnost ali nedovzetnost za dražljaje, psihološke vzgibe (želje, potrebe, strahove, ki lahko sprožijo aktivne ali pasivne odzive na dražljaje), uporabo miselnih orodij v obliki miselnih prijemov (npr. dedukcija, indukcija, bipolarnost, okvir in temelj), kar poteka na podlagi mocne predstave in volje (identiteta, avtobiografski spomin), kar omogoca mocno miselno koncentracijo. Ta pomeni osredotocenost na 
27 Izdelano s pomocjo:Topicscape is an amazing visual information organizer. Topicscape (ni vec dosegljivo?) http://www.informationtamers.com/topicscape/. 
bolj ali manj kompleksno vsebino, brez katere dražljaji, psihološki vzgibi in miselni prijem ne bi imeli prave funkcije in vsebine! Telesni sistemi pomenijo doloceno trdo platformo (pogojno primerljivo z analogijo strojne opreme pri racunalniku), brez katere prej opisana mehka platforma (pogojno primerljivo z analogijo programske opreme pri racunalniku) ne bi delovala. 
V tem poglavju o posamezniku seveda ne gre pricakovati, da so bile opisane vse kljucne prvine osebnosti posameznika, saj so bili povzeti le tisti dejavniki, ki naj bi z vidika hierarhicnega asociativnega koncepta najbolj vplivali na miselni svet posameznika, da bi ustvarili dolocen nov pogled na osebnost. 
V naslednjem poglavju bo z vidika hierarhicnega asociativnega pogleda obravnavana družina, ki bo kot najmanjša celica družbe pomenila odskocno desko za prihodnje poglavje o družbeni naravi. 
3 Družina 
Družina v širšem smislu je osnovna in najpomembnejša eksistencialna celica, ki omogoca ohranjanje ter razvijanje razlicnih živalskih vrst, vkljucno z ljudmi. V naravi lahko najdemo razlicne naravne družinske modele, kjer so še zlasti žuželke in sesalci skozi dolgi zgodovinski razvoj s pomocjo teh modelov uspešno preživeli v boju za obstanek. S strogega antropocentricnega in sociološkega vidika ne bi smeli pojma družina uporabljati za poimenovanje skupnosti razlicnih živalskih vrst. Z vidika hierarhologije in hierarhografije pa so pod pojmom družina, vendar v širšem smislu, zajete tudi razlicne živalske skupnosti. Zanimiv je družinski model mravelj, kjer cela kolonija, tako vecja kot tudi manjša, predstavlja veliko evsocialno družino, kjer so si vsi osebki med seboj v sorodu (o mravljah bo še podrobneje govora v petem poglavju o naravni naravi, saj se bodo preucili hierarhicni asociativni sistemi razlicnih vrst mravelj). Samci po oploditvi navadno poginejo že po nekaj tednih, medtem ko mravlja kraljica lahko živi tudi do 30 let. Družinski model mravelj je bolj ali manj izrazito organiziran v hierarhije, znotraj katerih glavno mesto zaseda prav mravlja kraljica. Vsi ostali osebki so v podrejeni poziciji, pri cemer gre lahko za delavke (mlade, zrele, stare), zbiralce hrane, vojake itd. Skratka, mravlja kraljica omogoca zarod in s tem posledicno ohranjanje vrste. Ta družinski model je zelo hierarhicno organiziran. Podoben družinski model najdemo tudi pri evsocialnih cebeljih kolonijah, kjer zaseda cebelja matica najvišje hierarhicno mesto. Znotraj velikih cebeljih kolonij obstaja tudi cebelja policija, ki nadzoruje in vzdržuje obstojeco hierarhijo. Med sesalci in pticami lahko najdemo številne živalske vrste, kjer pomeni jedrni družinski model eksistencialno osnovo za ohranjanje vrste (npr. lisica, orel). V živalskem svetu so se tudi uveljavili enostarševski družinski modeli, kjer samice skrbijo za razvoj potomstva, medtem ko moški po oploditvi samice ne skrbijo za zarod (npr. leopard, domaca macka). Prav tako v naravi obstajajo tako imenovani razširjeni družinski modeli, kjer za potomstvo skrbijo starešine, starši in sorodniki (npr. slon). Zdi se, da bi lahko v naravni naravi našli še vrsto razlicnih družinskih modelov v širšem smislu. Cloveška vrsta je tudi nedvoumni prvak, kar se tice razlicnih družinskih modelov. V nadaljevanju bo obravnavana družina v ožjem smislu. Ta je opredeljena kot pomembna družbena celica cloveških družbenih skupnosti. V tem okviru poznamo družine, kjer je krvno sorodstvo eden od glavnih pogojev, in družine, kjer se ljudje združujejo na podlagi interesov, pri cemer krvno sorodstvo ni glavni pogoj (npr. kriminalne združbe, komune, socialna omrežja). 
3.1 Zgodovinskirazvojdružine 
V praskupnosti so prevladovala nekakšna plemena, znotraj katerih so samci poskrbeli za bivališce, hrano in varnost plemenske skupnosti, medtem ko so samice skrbele za vzgojo in varnost potomcev. Verjetno so bile v teh obdobjih plemenske skupnosti zelo majhne, zaradi cesar je ženski spol zasedel prvo mesto v hierarhiji teh plemenskih skupnosti. To obdobje zgodovinarji imenujejo matriarhat. V kasnejšem obdobju je matriarhat zamenjal patriarhat, saj je najmocnejši in najbolj izkušeni samec navadno prevzel vodenje plemenske skupnosti, ki je bila verjetno že nekoliko vecja. Ta družinski model nekoliko spominja na razširjeno družino, v katero so bili vkljuceni tudi clani plemena, ki niso bili v krvnem sorodstvu.V grški in rimski antiki pojma družina v našem pomenu te besede še niso poznali. V teh casih je bila družina obravnavana mnogo širše, pri cemer krvno sorodstvo ni bilo pogoj. Pojem družine so takrat razumeli tako, da je moški gospodar bil lastnik žene, otrok, sužnjev, zaposlenih in materialnih dobrin. Družina je bila v bistvu razumljena kot stroga hierarhicna enota, v kateri je kraljeval lastnik ljudi in imetja. Tudi v srednjem veku težko govorimo o družinah v današnjem pomenu te besede, vendar so v teh casih, še zlasti v plemiških krogih, tovrstne združbe imenovali plemiške domacije. Podobno kot v antiki je tudi v tovrstnih družinskih združbah moški bil gospodar in si lastil ženo (ponekod tudi številne žene), otroke, sužnje, služincad in materialne dobrine. Šele z vzponom mešcanstva, še zlasti po francoski revoluciji, so zaceli govoriti o mešcanski družini, ki je predpostavljala starše, otroke in krvno sorodstvo.Ta jedrni model družine se je izkazal kot zelo ucinkovit in uspešen v tehnološko in socialno razvitejših državah. Kljub uspešnosti omenjenega družinskega modela so se v relativno kratkem casu znotraj teh razvitejših držav izoblikovali številni drugi družinski modeli, od katerih se nekateri precej razlikujejo od jedrne družine. Najmocnejši razlog za nastanek novih družinskih modelov je lahko videti na individualni ravni. Doloceni posamezniki preprosto ocenijo, da jedrni družinski model ni dovolj primeren za kakovosten partnerski odnos in za razvoj otrok. Z vidika države in njihovih glavnih predstavnikov so mnenja o vzpostavitvi novih družinskih modelov deljena, saj država na družino gleda kot na osnovno celico družbe oziroma države. Prav zaradi tega so v tem vpogledu zajeta naslednja merila: 
a.
 Demografska merila – družina je sredstvo za pridobivanje potomcev in s tem državljanov, ki se bodo izobraževali, delali, placevali davke (npr. zemljiški davek) in prispevke (npr. za zdravstvo, pokojninsko blagajno), saj brez novih potomcev dolocena družba oziroma narod izumre, kar posledicno pomeni tudi izumrtje države. 

b.
 Pravna merila – jedrna družina je pravno formalno urejena, saj pravo ureja razlicne odnose tako med partnerjema, med starši in otroki, obvezno osnovno šolstvo (odnosi med starši, otroki in državo) ter lastništvo in druge pravne zadeve. 

c.
 Gospodarska financna merila – starši naj bi v procesu dela ustvarjali dodatne poslovne ucinke, izobraževali otroke v smeri istega namena ter izpolnjevali razlicne denarne obveznosti do države (npr. davki, prispevki, placevanje najemnin, varcevanje denarnih sredstev na bankah, trošenje denarja za nakup surovin za ogrevanje, prevoz, prehrambene izdelke, ki so nastajali tako v ruralnem (npr. velike kmetije z živinorejo) kot tudi v urbanem (npr. manjše in vecje industrije) okolju). 

d.
 Obrambna varnostna merila – sleherna država pricakuje od državljanov, da se v primeru vojaškega spopada z drugo državo odzovejo na državljansko dolžnost in branijo državne meje.V tem vpogledu so izjemnega pomena potomci, saj se v bistvu rodijo kot potencialni vojaki. 

e.
 Merila razvoja otrok – sleherna država je zainteresirana, da se otroci izobražujejo in pozitivno razvijajo, da bi kasneje, v obdobju odraslosti, koristili državi v smeri bolj ucinkovitih poslovnih rezultatov, po možnosti tudi prispevali k vecji prepoznavnosti države in, nenazadnje, ustvarili družine z otroki, ki bodo primerno vzgojeni (z ljudmi, ki so pošteni in zadovoljni, ima družba manj problemov in manj stroškov). 


Verjetno smo izpustili še kakšno pomembno merilo (npr. ohranjanje jezika in s tem naroda), vendar so zgoraj navedena merila dovolj nazorna, da prikazujejo uspešnost jedrnega družinskega modela, ki se je glede na ta merila izkazal kot zelo uspešen. V nadaljevanju bodo predstavljeni nekateri prepoznavni družinski modeli, kasneje pa bodo tudi modelirani fiktivni družinski modeli, ki bi morda nekega dne lahko postali dejanskost. 
3.2 Vrste družinskihmodelov z vidika skupnega gospodinjstva in krvnega sorodstva 
V tem podpoglavju bodo navedeni najbolj in najmanj prepoznavni družinski modeli v svetu.28 
a.
 Plemenski model družine Ta model je verjetno najstarejši družinski model, ki se je v tehnološko nerazvitih in odmaknjenih predelih sveta še vedno ohranil. Navadno ga sestavljajo poglavar, ženske, otroci, sorodniki in ostali clani skupnosti (npr. Papua Nova Gvineja). Sodobnejša razlicica tega modela se pojavlja v komunalah, ki so vecinoma versko motivirane. Glavna znacilnost teh skupnosti je, da obicajno niso trajne in pogosto razpadejo. 

b.
 Jedrni model družine Najpogosteje ga najdemo v tehnološko in socialno razvitih državah, kjer se je izkazal za 


28 Hareven,T. (1985). Historical Changes in the Family and the Life Course: Implications for Child Development. Monographs of the Society for Research in Child Development, 50(4/5), 8–23. https://doi.org/10.2307/3333860.      Furstenberg, F. F. (2019). Family change in Global Perspective: How and Why Family Systems Change.Family Relations, 68(3), 326–341. https://doi.org/10.1111/fare.12361. 
najuspešnejšega z vidika države. Tovrsten model družine sestavljata dva heterogena starša (moški in ženska) ter vsaj en otrok. V preteklosti, pred manj kot petdesetimi leti, je v družinski hierarhiji prvo mesto zasedal moški, medtem ko je bila ženska podrejena in brez kljucne odlocevalske moci. Od sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja so se razmerja v tehnološko in socialno razvitih državah bistveno spremenila. Ženskam je bila priznana enakopravnost, kar jim omogoca vpliv na kljucne odlocitve. Pri vzgoji otrok opazimo, da so postale mehkejše, manj stroge in bolj svobodne (npr. uporaba mehkejših metod vodenja). 
c. Model enostarševske družine 
Ta oblika družine postaja vse pogostejša. Mati samohranilka ali oce samohranilec skrbita za potomce. Enostarševske družine nastanejo iz razlicnih razlogov, npr. zaradi razveze (ženska želi biti neodvisna od moža, moški vara partnerico ali obratno) ali smrti enega od zakoncev. Najpogostejša oblika enostarševske družine je, ko mati samohranilka vzgaja in skrbi za razvoj otrok. 
d.
 Model preurejene ali reorganizirane družine Eden od staršev se znova poroci, kar prinese nove odnose, saj otroci dobijo ocima ali maceho. 

e.
 Mozaicni ali mešani model družine Ta model je podoben prejšnjemu. Nastane zaradi locitve staršev na osnovi sodnih postopkov (razveza) ali bioloških razlogov (smrt enega zakonca). Kasneje se porocita moški in ženska, ki oba že imata potomce. Ta družinski model je v Evropi vedno pogostejši. 

f.
 Model razširjene družine Vec generacij (npr. stari starši, starši, otroci) in drugi sorodniki (npr. strici, tete, sestricne, bratranci) živijo skupaj in skrbijo za gospodinjstvo ter razvoj otrok. Ta oblika družine je bila v preteklosti zelo pogosta, zlasti v ruralnih okoljih. 

g.
 Model družine s posvojenimi otroki Partnerja, ki zaradi bioloških razlogov ne moreta imeti otrok, se odlocita za posvojitev.Ta družinski model lahko sestavljata moški in ženska, dva moška ali dve ženski s posvojenim otrokom (ali vec posvojenimi otroki). Partnerja se lahko odlocita tudi za nadomestno mater, ki jo umetno oplodijo, nato pa s pomocjo sporazuma in denarnega nadomestila prevzameta otroka. 

h.
 Model družine podaljšane mladosti Potomci se zaradi osebnih, custvenih, bioloških ali socioloških razlogov ne odlocijo za ustvarjanje lastne družine. Namesto tega se posvetijo lastnemu razvoju (npr. izobraževanju in iskanju donosne zaposlitve) ter v odrasli dobi še vedno živijo pri starših. Tovrsten nacin življenja nekateri pojmujejo kot »življenje v starševskem hotelu«, drugi pa jih oznacujejo kot »vecne otroke«. 

i.
 Model razpršene razširjene družine Clani družine živijo bodisi skupaj na isti lokaciji bodisi na razlicnih lokacijah, vendar si nudijo vzajemno oporo na materialnem, delovnem in custvenem podrocju. 

j.
 Družinski model kohabitacije ali zunajzakonske zveze Gre za sporazumno skupno bivanje dveh partnerjev, ki ne skleneta formalne zakonske zveze. Lahko imata skupno ali loceno lastnino ter lastne ali posvojene otroke. Možno je tudi, da sta oba partnerja iz prejšnjih zakonov prinesla otroke, lahko pa imata še posvojenega ali skupnega otroka. Ta družinski model je precej podoben mozaicnemu. 

k.
 Model družine istospolnih partnerjev (mavricni družinski model) Ta model je eden najsodobnejših in se pojavlja predvsem v tehnološko in socialno razvitih državah. Razprave o tej obliki družin so izjemno polarizirane. 

l.
 Družinski model bigamije Ta model je v evropskem prostoru sorazmerno redek. Lahko vkljucuje tri starše (npr. žensko z dvema moškima ali moškega z dvema ženskama) in potomce. Otroci imajo npr. isto mamo, vendar dva razlicna oceta, istega oceta, vendar dve razlicni mami), 

m.
 Poligamni družinski model Ta model je v evropskem prostoru precej redek. Obicajno ga sestavlja en moški, vecinoma v funkciji poglavarja, ter najmanj tri ali vecje število žensk. Otroci v takšnem modelu imajo enega oceta, vendar lahko vec mater. S pravnega vidika sta oba prej omenjena modela (poligamni in bigamni) v tehnološko in socialno razvitih družbah nedopustna in celo kazniva. Ce se moški poroci zgolj z eno žensko in nato sporazumno z njo živi še z drugimi ženskami v istem gospodinjstvu, pravna regulacija teh razmerij ni vec ucinkovita. Skratka, oba družinska modela sta mogoca, vendar se moški ne more pravno porociti z vsemi ženskami. 

n.
 Družinski model pedofilskih obrocev Ta model je s pravnega in eticnega vidika nedopusten in kazniv, vendar na žalost kljub temu obstaja. Gre za model, ki je vecinoma spolno in pridobitniško motiviran.V okviru tega modela se pojavljajo razlicne variacije, npr.: 


-
 pedofilski par ima lastnega otroka in ugrabi še drugega, 

-
 pedofilski par posvoji otroka in ugrabi še vec otrok, 

-
 pedofilski par posvoji otroke in se povezuje z drugimi pedofilskimi pari prek pedofilskih obrocev ali omrežij. 

o. 
Vohunski družinski model Ta model je dokaj skrit in težko prepoznaven. Partnerja, ki lahko živita kot zakonca, delujeta v interesni simbiozi v tajni službi dolocene države. Posvojita ali ugrabita vec otrok, vecinoma iz 


revnih predelov sveta, jim nudita vse potrebno za uspešen razvoj, a jih nato usmerjata v delovanje tajne službe. Posvojeni otroci tako postanejo tajno orodje skritih državnih dejavnosti in tajni vohuni. 
p. Družinski model preprodaje telesnih organov Ta model je izjemno kriminalen ter pravno in eticno povsem nedopusten. Starša, ki sta lahko porocena in imata svoje otroke, posvojita še nekaj otrok iz revnih predelov sveta. Nato se povežeta s kriminalnimi združbami in se dogovorita za ugrabitev teh posvojenih otrok. Ugrabitev lahko z zamikom celo prijavita policiji, da bi se prikazala kot žrtvi. Predstavniki kriminalne združbe otroke umorijo, njihove telesne organe pa prodajo. Del denarnega izkupicka gre v korist zlocinskemu ocimu in macehi. 
Zanesljivo obstajajo še drugi družinski modeli, ki so povsem kriminalnega znacaja ali na meji sprejemljivega. S takšnimi oblikami se bomo podrobneje ukvarjali v naslednjem poglavju o družbeni naravi, kjer bomo obravnavali tudi razlicne vrste kriminalitet. 
V nadaljevanju bomo poskušali prikazati fiktivne družinske modele, ki bi lahko bolje zadovoljevali tako individualna (npr. vecje udobje, pozitivna custvena stanja, manj negativnega stresa) kot tudi kolektivna merila (npr. vecji poslovni ucinki, vecja varnost, pravna preglednost, vecje število rojstev). Pri tem ne bo dovolj le modeliranje novih hierarhicnih asociativnih družinskih modelov, temvec bo potrebno razlicne že obstojece in nove modele ocenjevati ter ovrednotiti na podlagi individualnih in kolektivnih meril. 
3.3 Fiktivnidružinskimodeli 
Fiktivne družinske modele bomo poskušali predstaviti tako opisno kot tudi slikovno, da jih bomo lahko v nadaljevanju s pomocjo zapletene matrike ocenjevali in primerjali z najbolj uspešnimi družinskimi modeli v tehnološko in socialno razvitejših družbah. Glede na dejstvo, da obstaja veliko razlicnih in družbeno priznanih spolnih usmeritev, lahko že vnaprej predpostavimo, da je skoraj nemogoce navesti vse možne fiktivne družinske modele. Zato se bomo omejili zgolj na nekaj najbolj zanimivih in potencialno uporabnih. 
Spoznali smo, da pomen družine ni zgolj sociološko obarvan, temvec vkljucuje tudi številne individualne oziroma kognitivne in psihološke vidike. Družina je kljucnega pomena tako za preživetje cloveškega rodu kot tudi za vzdrževanje in razvoj etike ter morale v širšem smislu. Brez pozitivne etike in morale bi cloveška vrsta po vsej verjetnosti že zdavnaj izumrla. Ce ne bi izumrla, se zagotovo ne bi razširila v takšnem obsegu, kot se je. Dekadencni antropologi bi v tem kontekstu verjetno etiko in moralo razglasili za "strupeno kal". 
Cloveška vrsta je v sorazmerno kratkem zgodovinskem obdobju naredila številne in resne napake, vendar ji tudi ne moremo odreci mnogih pozitivnih dosežkov. Zato ni smiselno, da bi na cloveštvo gledali zgolj z negativnega vidika. Pomembno je, da smo kljub zavezanosti do našega rodu dovolj kriticni – tako v pozitivnem kot v negativnem smislu te besede. 
Fiktivni družinski modeli so teoreticni modeli, ki nimajo neposredne uporabne podlage. Predstavljajo nekakšno tvorbo oziroma sintezo razlicnih obstojecih modelov, ki lahko na prvi pogled delujejo kot bolj ustrezni, racionalnejši, varnejši, z vecjim številom potomcev itd. Dokler nimamo empiricnih podatkov, lahko uspešnost teh fiktivnih modelov zgolj ocenjujemo, pri cemer moramo poudariti, da so te ocene zgolj teoreticne in nimajo pravega stika z realnostjo. 
Širši pomen družine je v zagotavljanju preživetja cloveške vrste, kar se zdi tehtnejši cilj kot številni individualni vidiki. Nedavno so bile zelo aktualne razprave o homoseksualnih družinah, ki bi lahko posvojile otroke. Mnenja o tej temi so bila mocno polarizirana. 
Prvi pogled zagovarja jedrni model družine kot najbolj naravno obliko, saj otrok za zdrav razvoj potrebuje tako oceta kot mater. Podporniki tega modela se pogosto sklicujejo na uspešnost jedrnega modela od preteklosti do danes. Drugi pogled poudarja clovekove pravice, pri cemer trdi, da imajo tudi istospolno usmerjeni posamezniki pravico do poroke in vzpostavitve lastne družine. Nacini za dosego tega cilja so lahko razlicni (npr. nadomestna mati, zveze med dvema lezbijkama in dvema homoseksualcema, ki skupaj živijo kot družina) in niso nujno odvisni od zakona. 
Zakon v bistvu ne more prepreciti neformalnih povezav, kot je skupno življenje homoseksualca in lezbijke, ki imata skupaj otroka. Na takšno zvezo lahko gledamo kot na zunajzakonsko zvezo, ki je legalna in vedno pogostejša. Skratka, zakon ne more popolnoma prepreciti nastanka novih družinskih oblik, zato homoseksualni pari za vzpostavitev družine pravzaprav ne potrebujejo formalnega zakona. 
Kljucno vprašanje je, ali bi lahko homoseksualni družinski modeli bili v širšem pogledu enako ali celo bolj uspešni kot jedrni model družine. Zanimiv trend v tehnološko in socialno razvitih družbah kaže, da mnogi heteroseksualni pari ne želijo biti formalno poroceni, temvec raje živijo v zunajzakonskih zvezah. Po drugi strani pa homoseksualni pari v številnih državah zahtevajo pravico do formalne poroke, pri cemer število formalnih zvez med homoseksualnimi pari narašca. 
Vedno glasnejše so tudi zahteve po ustvarjanju družin z otroki.V Sloveniji te zahteve za zdaj še niso bile uresnicene, vendar to ne preprecuje homoseksualnim parom, da bi si ustvarjali povezave in družine. Zdi se, da je razvoj v smeri velikega števila razlicnih družinskih modelov nezaustavljiv in iz širšega družbenega ter naravnega konteksta celo nujen za preživetje cloveške vrste. 
3.3.1 Dvojni homoseksualni model družine 

3.3.1.1 Slika 70: Dvojni homoseksualni model družine 
Slika 70 prikazuje dvojni homoseksualni model družine, v kateri živita dva moška homoseksualca in dve ženski homoseksualki ter dva otroka. Otroka sta rezultat ljubezni moškega homoseksualca 1 in ženske homoseksualke 1 ter moškega homoseksualca 2 in ženske homoseksualke 2. Na prvi pogled se zdi ta model dokaj zapleten in nasprotujoc, vendar to ne drži, saj je tovrstna oblika družine možna. Najprej bomo predstavili prednosti tovrstne združbe, ki je nastala zaradi individualnih potreb vpletenih, da bi imeli lastno družino. 
Pri opisu prednosti tega družinskega modela bomo upoštevali naslednje predpostavke: 
a.
 Moški homoseksualec 1 in ženska homoseksualka 1 sta v formalni zakonski zvezi. Prav tako sta moški homoseksualec 2 in ženska homoseksualka 2 v formalni zakonski zvezi. Oba zakonska para imata po enega otroka in živijo v istem gospodinjstvu, na primer v veliki stanovanjski hiši. 

b. 
Vsi zakonski pari imajo visoko izobrazbo, visoke eticne standarde in donosne zaposlitve, na primer v javni upravi. 

c.
 Otroka imata biološkega oceta in biološko mamo. 

d.
 Otroka imata ugodno izhodišce tako z vidika materialnih kot tudi kakovostnih življenjskih pogojev. 

e.
 Na oba otroka vedno nekdo pazi, zato nikoli nista prepušcena sama sebi. 

f.
 Otroka prejmeta kakovostno vzgojo z ustreznimi eticnimi in moralnimi vrednotami. 

g.
 Otroka imata vse možnosti za pozitiven razvoj, na primer za kakovostno izobraževanje. 

h.
 Formalno-pravno je vse urejeno. 

i.
 Otroka uživata visoko stopnjo varnosti. Na podlagi teh predpostavk lahko trdimo, da je takšen družinski model lahko boljši od jedrnega 


družinskega modela, saj otroka uživata vse ugodne možnosti za razvoj v prepoznavna clana družbe in imata odlicne pogoje za poznejše ustvarjanje lastne družine. Lahko se vprašamo, ali bi se otroka v prihodnosti odlocila za podoben družinski model. Prav tako se 
lahko vprašamo, ali se lahko del homoseksualnih vedenjskih vzorcev prenese na otroke. Na obe vprašanji je težko podati natancen odgovor, saj nimamo na voljo dovolj empiricnih podatkov. Na podlagi podanih predpostavk in pogojev ne vidimo resnejših težav. 
Alternativni pogoji pa lahko prikažejo ta družinski model v povsem negativni luci.Tako lahko navedemo naslednji negativni scenarij: a.Vsi starši so nezaposleni. 
b.
 Izobrazbena raven staršev je zelo nizka. 

c.
 Starši nimajo visokih eticnih standardov. 

d.
 Otroka sta zaradi homoseksualnih staršev v šoli stigmatizirana in zaradi tega izpostavljena socialnemu mobingu. 

e.
 Starši zanemarjajo otroka in se predvsem ukvarjajo z menjavanjem spolnih partnerjev. V primeru takšnega negativnega scenarija bi bil ta družinski model za otroka katastrofalen in unicujoc. Resnici na ljubo je treba dodati, da je takšen negativen scenarij možen tudi pri jedrnem 


družinskem modelu, za kar so na voljo doloceni statisticni podatki (na primer o nasilju med zakoncema ali spolnih zlorabah otrok). Skratka, sam model prikazuje zgolj obliko oziroma strukturo dolocenih družinskih hierarhicnih in 
asociativnih povezav. Prav zato bomo obravnavani družinski model ovrednotili na podlagi pozitivnega scenarija. Podoben pristop bomo uporabili tudi pri vrednotenju jedrnega in drugih družinskih modelov. 
3.3.2 Panseksualni model družine 

3.3.2.1 Slika 71: Panseksualni model družine 
Slika 71 prikazuje panseksualni model družine. Panseksualno usmerjeni ljudje so opredeljeni kot posamezniki, ki gojijo romanticno in custveno navezanost do vseh ljudi, ne glede na spolno identiteto. Zaradi tega jih pogosto oznacujejo kot "spolno slepe". Gre za ljudi, ki so vecinoma odprti, topli, dobronamerni in odkritosrcni. Njihov zunanji videz lahko mocno variira, saj tako moški kot ženske panseksualke izražajo svoj edinstven slog oblacenja in licenja. Vcasih je težko dolociti, kateremu spolu pripadajo. 
Glede na njihovo odprtost in prijaznost bi lahko predpostavili, da je panseksualno družinsko omrežje precej obsežno.Verjetnost, da bi bilo sestavljeno le iz maloštevilnih akterjev, kot je prikazano na sliki 70, je manjša.Tudi v tem primeru bomo opredelili nekaj predpostavk, ki izhajajo iz pozitivnega scenarija: 
a.
 Moški panseksualec 1 in ženska panseksualka 1 sta v zunajzakonski zvezi. Prav tako sta v zunajzakonski zvezi moški panseksualec 2 in ženska panseksualka 2. Oba para imata po enega otroka in ne živijo v istem gospodinjstvu, temvec so sosedje, na primer v stanovanjskem bloku. 

b. 
Vsi pari imajo visoko izobrazbo, visoke eticne standarde in donosne zaposlitve, na primer v muzeju ali šolah. 

c.
 Otroka imata biološkega oceta in biološko mamo. 

d.
 Otroka uživata ugodne življenjske pogoje tako z materialnega kot s kakovostnega vidika. 

e.
 Na oba otroka vedno nekdo pazi, zato nikoli nista prepušcena sama sebi. 

f.
 Otroka prejmeta kakovostno vzgojo z ustreznimi eticnimi in moralnimi vrednotami. 

g.
 Otroka imata vse možnosti za pozitiven razvoj, na primer kakovostno izobraževanje. 

h.
 Odnosi v družini niso povsem formalno pravno urejeni, vendar družinski clani nimajo težav s sporazumevanjem in sodelovanjem, zlasti ko gre za dobrobit otrok. 

i.
 Otroka nista vzgojena v duhu stroge spolne identitete, kar bi lahko povzrocilo doloceno stopnjo spolne neobcutljivosti. Njun nacin oblacenja ni povsem prilagojen okolici. 

j.
 Otroka uživata visoko stopnjo varnosti. 


Ta družinski model se zdi mocan. Edina možna težava je, da bi bila otroka lahko stigmatizirana, in to ne zgolj zaradi nacina oblacenja, ampak predvsem zaradi nejasnega izraza njune spolne identitete.Vemo, da imajo otroci v vrtcih in osnovnih šolah pogosto mocno razdeljene spolne vloge 
– fantje se izražajo skozi igro z avtomobili, moc in spretnost, medtem ko dekleta vecinoma nosijo pisana krila in se igrajo z lutkami. 
Kljub temu v zadnjih 45 letih opažamo trend zmanjševanja razdalje med spoloma. Navkljub domnevno šibki tocki tega družinskega modela lahko trdimo, da ima panseksualni model družine morda svetlo prihodnost.Takšen model družine bi se lahko mocno uveljavil, še posebej, ce bo izpolnjeval individualna in kolektivna merila ter prispeval k custvenemu, socialnemu in ekonomskemu blagostanju številnih panseksualnih družin.To je v bistvu tudi eno izmed temeljnih poslanstev sleherne družine! 
V nadaljevanju se bomo osredotocili na družinski model, ki združuje elemente razširjenega družinskega modela, umetne inteligence in socialnega omrežja. Postavlja se vprašanje, kakšna bo vloga denarnih sredstev v prihodnosti.Veliko je bilo že napisanega o e-denarju, vkljucno z Bitcoini. Gradijo se velike farme za rudarjenje Bitcoinov, ki so podprte z zmogljivo informacijsko tehnologijo. Ekonomisti in sociologi napovedujejo, da bo gotovinski denar postopoma izginil in ga bodo zamenjale druge placilne alternative. 
Prav prihodnost denarja bi lahko bila povezana s tvorbo novega družinskega modela, s katerim tako sociologi, politiki, pravniki kot gospodarstveniki še nimajo izkušenj. Razviti bi se utegnila povsem nova kakovost, ki bi bila podvržena novim denarnim politikam in pravnim regulacijam. 
3.3.3 Razširjeni model družine z inteligentnimi roboti in socialnimi omrežji 

3.3.3.1 Slika 72: Razširjeni model družine s podporo socialnih omrežij in inteligentnih robotov 
Slika 72 prikazuje razširjeni model družine s podporo socialnih omrežij in inteligentnih robotov, ki s pomocjo tehnologije verižnih blokov rudarijo po e-denarju oziroma Bitcoinih. Na prvi pogled se zdi ta model družine izjemno mocan, saj poleg mocne podpore clanstva (npr. sorodniki in socialna omrežja) naj bi tudi omogocal denarno ozadje za eksistenco družine (inteligentni roboti, ki rudarijo po e-denarju). V preteklosti smo že doživeli, da so tehnološke iznajdbe pomagale spremeniti tako naravo družine (gl. prvo industrijsko revolucijo in vzpon mešcanske oblike jedrne družine, še zlasti po francoski revoluciji). Inteligentni roboti bodo v vsakem primeru pomemben dejavnik tako za rudarjenje e-denarja kot tudi za podporo vzgoje in izobraževanja otrok. Kakovostna socialna omrežja so znana po tem, da vsebujejo mnogo uporabnih znanj in da lahko nekomu izjemno koristijo. Na žalost se skrivajo za socialnimi omrežji tudi nevarnosti, ki se najbolj kažejo v obliki socialnega mobinga, kraje identitete in unicevanju informacijske zasebnosti. Podobno kot pri obeh predhodnih fiktivnih modelov družine, bomo tudi v tem primeru dolocili nekaj predpostavk v smeri pozitivnega scenarija: 
a.
 Stari starši in starši skrbijo za potomstvo. Kot dodatno podporo so še na voljo drugi sorodniki kot so npr. tete, strici, bratranci, sestricne, 

b.
 vsi odrasli clani družine pari imajo visoko izobrazbo, imajo visoke eticne standarde in donosne zaposlitve npr. v javni upravi, samostojno podjetništvo in pokojnine, 

c.
 otroci imajo biološkega oceta in biološko mamo, 

d.
 otroci v bistvu imajo ugodno izhodišce tako z vidika materialnega kot tudi kakovostnega nivoja, 

e.
 na vse otroke lahko vedno nekdo pazi, tako da nikoli niso prepušceni samemu sebi, 

f.
 otroci so lahko deležni solidne vzgoje z ustrezno etiko in moralo, 

g.
 otroci bodo imeli vse možnosti za pozitivni razvoj npr. izobraževanje, 

h.
 odnosi so povsem formalno pravno urejeni in družinski clani nimajo težav s sporazumevanjem ter sodelovanjem, še zlasti takrat, kadar gre za dobrobit vseh otrok, 

i.
 otroci so deležni tudi dodatne podpore pri vzgoji in dodatnemu izobraževanju (npr. socialna omrežja, inteligentni humanoidni roboti), 

j.
 otroka uživata visoko stopnjo varnosti. 


Obravnavan model družine, bi morda lahko bil družina prihodnosti? Potrebno je kljub temu izpostaviti šibko tocko tega modela, ki je v tem, da gre za veliko število družinskih in drugih clanov, kar lahko dokaj hitro razpada (npr. notranji spori, smrt starih staršev, lakomje, zavist). 
Nedvomno bi lahko oblikovali še številne druge fiktivne družinske modele, ki bi morda lahko v prihodnosti dajali mocan pecat družbenih dejanskosti?V tem delu se bomo zadovoljili s tremi opisanimi, tako da bi se v nadaljevanju lotili ocenjevanja znanih in fiktivnih družinskih modelov s pomocjo zapletene matrike.V ožji izbor za ocenjevanje družinskih modelov bomo vkljucevali: plemenski model družine, jedrni model družine, model enostarševske družine, razširjeni model družine, mozaicni model, družinski model kohabitacije, model družine podaljšane mladosti, model družine s posvojenimi otroki, model razpršene družine, model družine bigamije, model družine poligamije, mavricni model družine, dvojni homoseksualni model družine, panseksualni model družine in razširjeni model družine podprto s socialnimi omrežji in inteligentnimi roboti. 15 izbranih družinskih modelov bomo ovrednotili na osnovi individualnih (npr. kakovostni partnerski odnos, boljši razvoj za otroka), demografskih, gospodarskih financnih, pravnih, obrambnih varnostnih in razvojnih meril (s poudarkom na pozitivnem razvoju otrok). Pri ovrednotenju bo potrebno tudi upoštevati razlicne razvojne družbene trende od socializacije, tehnologije, demokratizacija, morebitne spremenjene pokojninske reforme itd. 

3.3.4 Slika 73: Ovrednotenje 15 družinskih modelov 
Slika 73 prikazuje zapleteno matriko za ovrednotenje 15 družinskih modelov, ki so razdeljeni v dve skupini: realni oziroma obstojeci modeli (plemenski model, jedrni model, samohranilski ali enostarševski model, ekspanzivni ali razširjeni model, mozaicni model, model kohabitacije, model podaljšane mladosti, model posvojitve otroka, razpršeni model, bigamija, poligamija, spektralni ali mavricni model) in fiktivni modeli (dvojni homoseksualni model, panseksualni model, razširjeni model družine z inteligentnimi roboti in socialnimi omrežji). 
Družinski modeli so ovrednoteni na podlagi meril (individualna, demografska, gospodarska, pravna, obrambna-varnostna in razvojna merila s poudarkom na razvoju otrok) ter lastnosti (na primer kakovostnejši partnerski odnosi, vecje število otrok, dodatni poslovni ucinki, urejeni lastniški odnosi, obramba države, pozitiven razvoj otrok v smeri etike in morale).Vrednotenje temelji na treh kategorijah vpliva: pozitivni (oznaceni z rdecim trikotnikom, ki šteje pet tock), srednji (oznaceni s crnim krogom, ki šteje tri tocke) in negativni (oznaceni z vijolicnim krogom, ki šteje nic tock). 
Iz matrike je razvidno, da so še posebej modeli iz fiktivne skupine ocenjeni zelo pozitivno (na primer razširjeni model družine z inteligentnimi roboti in socialnimi omrežji). Najnižje je ovrednoten plemenski model družine, ki je v tehnološko in socialno razvitejših državah skoraj izginil, medtem ko se še vedno pojavlja na bolj odmaknjenih predelih sveta. 
Uspešni jedrni model družine je dosegel nekoliko nižje ocene pri individualnih merilih, saj dolocene skupine ljudi (npr. istospolno usmerjeni posamezniki ali partnerji, ki ne želijo v formalno zakonsko zvezo) menijo, da je jedrni model prevec izkljucevalen do dolocenih družbenih skupin. Poleg tega so lahko odnosi znotraj tega modela bolj zapleteni. 
Podatki iz matrike so bili nato izvoženi v Excel in analizirani s programsko opremo Tableau. Majhen del pripravljenih podatkov je predstavljen v naslednji preglednici. 
3.3.5 Preglednica 71: Del podatkov o ovrednotenih družinskih modelih v odstotkih 
Družinski  Moc  Individualna Demografska Gospodarska Pravna  Obrambna  Razvojna  
modeli  vpliva  merila  merila  merila  merila  varnostna  merila -  
merila  otroci  

Plemenski  Srednji  25  100  0  0  50  50  
model  vpliv  
Plemenski  Negativen 75  0  100  100  50  50  
model  vpliv  
Plemenski  Pozitiven 0  0  0  0  0  0  
model  vpliv  
Jedrni  Srednji  100  25  0  0  0  0  
model  vpliv  


3.3.5.1 Slika 74: Površinski diagram ovrednotenih družinskih modelov 
Preglednica 71 prikazuje del podatkov o ovrednotenju družinskih modelov v odstotkih, medtem ko slika 74 ponazarja površinski diagram primerjave družinskih modelov glede na individualna, demografska, gospodarska, pravna, obrambno-varnostna in razvojna merila. Negativni vplivi družinskih modelov so oznaceni z modro barvo, srednji vplivi z rdeco barvo, pozitivni vplivi pa z rumeno barvo. 
Na sliki 74 je jasno razvidno, da fiktivni družinski modeli ne izkazujejo negativnih vplivov na merila, kot so individualna, demografska, gospodarska, pravna, obrambno-varnostna in razvojna. Jedrni družinski model, ki je prav tako visoko ocenjen, izstopa predvsem pri gospodarskih, pravnih, obrambno-varnostnih in razvojnih merilih. Vendar pa so ocene jedrnega modela nekoliko nižje pri individualnih in demografskih merilih, saj se v tehnološko in socialno razvitejših državah partnerji pogosto ne odlocajo za vecje število otrok, kar vpliva na demografski vidik. 
Vprašanje, kateri družinski model bo v prihodnosti prevladoval, ostaja kompleksno. Odgovor je tesno povezan z razlicnimi družbenimi in naravnimi dejavniki, kot so politika (denarna, družinska, delovna, zdravstvena), reforme (pokojninska, socialna, zdravstvena, zaposlitvena), tehnologija (razvoj kriptovalut, pravna ureditev inteligentnih robotov, pridobivanje energije, komunikacija), podnebne spremembe, tektonski premiki in naravne nesrece. 
Nekateri družinski modeli bodo ohranjali svojo vlogo tudi v prihodnosti. Jedrni družinski model, zunajzakonske zveze, mozaicni model in mavricni model bodo verjetno ostali prisotni. Prevlada dolocenega modela bo v tehnološko in socialno razvitejših družbah odvisna od kljucnih meril: gospodarskih, financnih, pravnih, obrambno-varnostnih, demografskih, razvojnih (s poudarkom na otrocih) in individualnih vidikov. 
Za prevladujoci družinski model bodo kljucni pogoji vkljucili zagotavljanje zadostnega števila potomcev, pravno urejene odnose, financno stabilnost, prispevek k obrambi države ter optimalen razvoj otrok, tako v eticnem, moralnem kot tudi izobraževalnem smislu. Poleg tega mora model zagotavljati udobje in izpolnjevanje individualnih potreb družinskih clanov. Malokdo bi se odlocil za družinski model, ki je pravno zapleten, financno nevzdržen in povzroca negativen stres. 
Naši zanamci bodo svoje odlocitve sprejemali na podlagi teh dejavnikov, države pa bodo preucile, ali dolocen model ustreza merilom, kot so donosnost in pravna enostavnost (npr. glede dedovanja in lastniških odnosov). Analize kažejo, da fiktivni model razširjene družine z inteligentnimi roboti in socialnimi omrežji trenutno dosega najboljše ocene. Kljub temu je uveljavitev tega modela odvisna od številnih pogojev in okolišcin, ki jih je treba še izpolniti. 
1. Politika v prihodnosti 
Vloga politike bo kljucna za oblikovanje prihodnjih družinskih modelov. To vkljucuje razvoj denarne politike, strategij zaposlovanja, pokojninske reforme, izobraževalnega sistema, zakonodaje (vkljucno z mednarodnim pravom) in zagotavljanja brezplacnega zdravstva. 
V pokojninskem sistemu bo potrebna reforma, saj trenutni sistem, ki temelji na prispevkih delodajalcev in delojemalcev, ne bo vzdržal zaradi narašcajocega števila upokojencev in zmanjševanja delovne sile. Možni dodatni viri financiranja vkljucujejo prispevke iz iger na sreco ali sponzorske vložke. Poleg tega se razpravlja o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka, ki bi zagotovil osnovno financno varnost za vse. 
Hitri razvoj humanoidnih robotov bo prav tako vplival na delovna razmerja, saj bodo roboti opravljali številna rutinska dela bolje kot ljudje. To bo povzrocilo spremembe na trgu dela in povecalo pomen brezplacnega zdravstva kot osnovne pravice državljanov. 
Prihodnja politika bo morala ustrezno odgovoriti na te izzive, hkrati pa se izogniti tveganjem, ki jih prinaša zloraba napredne tehnologije, kot so nadzor posameznikov in totalitarni sistemi. Pomembno bo tudi pridobivanje novih virov energije, ki so kljucni za nadaljnji tehnološki in družbeni razvoj. 
a.Gotovinski denar v prihodnosti 
Ekonomisti napovedujejo, da bo v prihodnosti vedno manj transakcij z gotovinskim denarjem. Na Švedskem so že mocno omejili nakupovanje z bankovci in kovanci, saj potrošniki v veliki meri uporabljajo mobilne in elektronske nacine placevanja. Nekateri veliki bankovci, na primer tisti za 500 in 200 evrov, so bili že umaknjeni iz obtoka. 
Nekateri strokovnjaki za denarno politiko menijo, da bi potrošniki v prihodnosti lahko placevali s kriptovalutami, vendar le, ce bo pravna in bancna ureditev to omogocala, kar za zdaj še ni urejeno. Veliko se govori o Bitcoinu, ki je prisoten od leta 2009, vendar njegova izjemno nihajoca vrednost prinaša visoko tveganje, zlasti za resne vlagatelje. Po mnenju nekaterih ekonomistov gotovinski denar ne bo povsem izginil, a ne bo vec predstavljal glavnega nacina menjave. 
Ce bi kriptovalute, na celu z Bitcoinom, postale glavno placilno sredstvo za izdelke in storitve, bi lahko družinski model razširjene družine z inteligentnimi roboti in socialnimi omrežji postal kljucna oblika družine v prihodnosti. Humanoidni inteligentni roboti kot del družine bi lahko pridobivali kriptovalute in s tem omogocali družinam brezskrbno preživetje. Vendar se pri tem odpira vprašanje, kako pravno in humano obravnavati inteligentne robote. Ceprav so roboti stroji, bodo zaradi napredka, ki jih bo naredil podobne ljudem in celo kognitivno zmogljivejše, verjetno postali vec kot le naprave – morda celo družinski clani v obravnavanem družinskem modelu. 
b. Status in vloga inteligentnih in humanoidnih robotov v prihodnosti 
Ce bi zakonodaja v prihodnosti inteligentnim robotom priznala status družinskih clanov, bi poleg dolžnosti lahko pridobili tudi pravice. Lahko bi pomagali pri vzgoji in izobraževanju otrok ter obenem družinam omogocali preživetje z rudarjenjem kriptovalut, zaradi cesar bi postali glavni zaslužkarji. 
Pojavlja se vprašanje kakovosti in ucinkovitosti humanoidnih robotov. Ali bodo vse družine, ki bodo sprejele ta model, prejele robote enake kakovosti in zmogljivosti, ali bodo nekatere družine privilegirane? Ta razkorak bi lahko imel velik vpliv na socialno in ekonomsko enakost. 
c.Nacin prehranjevanja v prihodnosti 
Vprašanje prehranjevanja v prihodnosti, zlasti v tehnološko in socialno naprednih družbah, je kljucnega pomena. Predvideva se, da bodo žuželke postale glavni vir hrane. V tem primeru bi se trg mocno spremenil – klavnice bi nadomestile farme za gojenje velikih kolicin razlicnih žuželk. 
d. Migracije ljudi v prihodnosti 
V prihodnosti se pricakujejo množicni migracijski valovi, predvsem iz afriške celine, kar bo povzrocilo številne izzive na gospodarskem, pravnem in socialnem podrocju. Reševanje teh težav bo zahtevalo celovite in trajnostne ukrepe. 
2. Naravne težnje v prihodnosti 
a.Podnebne spremembe 
V prihodnosti se pricakuje nadaljnje tanjšanje ozonskega plašca, kar bo povecalo temperaturo na Zemlji. To bo vplivalo na ljudi, živali in rastlinstvo, pri cemer bi lahko številne vrste izumrle. Podnebne spremembe bodo verjetno povzrocile migracije tako ljudi kot tudi živali iz manj ugodnih obmocij. 
b. Tektonski premiki zemeljskih plošc 
Prihodnje tektonske premike bo težko napovedati, a so naravne nesrece, ki jih lahko povzrocijo, resna grožnja. Obsežne migracije iz prizadetih obmocij bi lahko povecale koncentracijo prebivalstva na ugodnejših obmocjih, kar bi povzrocilo dodatne izzive za družbo. 
Navedeni scenariji vkljucujejo le nekaj možnih vidikov prihodnosti (na primer niso bili obravnavani asteroidi ali oboroženi spopadi, ki bi lahko nastali v neugodnih razmerah). Oblika družine je kljucnega pomena za preživetje cloveške vrste in družbe kot celote. Jedrni družinski model v prihodnosti verjetno ne bo zadosten za preživetje cloveštva. 
Model razširjene družine z inteligentnimi roboti in socialnimi omrežji bi lahko igral kljucno vlogo pri zagotavljanju trajnosti in preživetja cloveštva v prihodnosti. 
Brez etike, morale in vrednot socialno razvitejše družbe ne morejo obstajati niti ucinkovito delovati. Pojavlja se vprašanje, kakšna naj bi bila pozitivno usmerjena družina. V ta namen bo kasneje izvedeno ovrednotenje pozitivnih lastnosti družine (podobno kot pri posamezniku), in sicer glede na njeno delovanje v dobro lastne družine, soljudi, družbe in naravnega okolja. 
3.4 Na kratkooetikiinmorali 
Etika je filozofska veda, ki se ukvarja z vprašanjem dobrega in zla ter preucuje pozitivne odlocitve. Ukvarja se torej s preucevanjem clovekovega pozitivnega in negativnega ravnanja. Morala je v sodobnejšem filozofskem pogledu podrejena kategorija etike in predstavlja dolocen normativni sistem, katerega predmet je zlasti pravilno in razumno ravnanje. Gre predvsem za prakticna navodila. 
Etika se deli na metaetiko (status moralnih izrazov in presoj), normativno etiko (kakšne normativne sisteme naj bi ljudje zastopali) in opisno etiko (kakšne normativne sisteme ljudje dejansko zastopajo). Etika ima tudi povezovalno naravo, saj se pojavlja znotraj številnih znanosti (npr. teologija, etika znanstvenoraziskovalnega dela, sociologija, psihologija, medicina) in strok oziroma poklicev (npr. etika zdravnika, policijska etika, menedžerska etika, trgovska etika). 
Etika, morala in vrednote so pravzaprav konstrukti, ki so se v clovekovem razvoju izkazali za uporabne in uspešne. Predstavljajo nekakšne programe mišljenja in delovanja, saj oblikujejo osnovno platformo za socialno združevanje in sodelovanje. Gre za kolektivne smernice, ki usmerjajo posameznike in družine. Kljub kolektivni naravi etike in morale se družine med seboj pogosto razlikujejo v tem, kako dejansko razumejo in zastopajo normativne sisteme. Pri tem niso glavni vzrok za razlike etika ali morala, temvec predvsem vrednote, katerim starši pripisujejo poseben pomen.29 Nekatere od teh vrednot smo že spoznali v poglavju o simbolih, kjer smo obravnavali simbolne kategorije, kot so svoboda, bogastvo, življenje, sreca, ljubezen, moc, upanje, mir, tehnologija, erotika, marljivost, zdravje in lepota. Vrednot je še mnogo vec, ki jih posamezni starši razlicno ovrednotijo, zaradi cesar se lahko tudi vzgoja otrok precej razlikuje. Kadar starši pripisujejo najvecji pomen vrednotama, kot sta moc in bogastvo, se to odraža v otroški miselnosti. Prav moc te indukcije bo v casu šolanja, tudi v okviru kolektivne vzgoje, težko preglavljena, saj je znano, da otroci še zlasti v najbolj ranem obdobju razvoja prevzamejo miselne in vedenjske vzorce staršev. 
Omenjeni poudarki vrednot so številni in raznoliki. Starši razlicnim vrednotam dodelijo razlicne uteži, tako da je lahko na primer ljubezen manj pomembna od bogastva. Z hierarhicnega asociativnega vidika to pomeni, da bi lahko ustvarili številne raznovrstne starševske hierarhicne asociativne modele oziroma omrežja vrednot z vecjimi, srednjimi in manjšimi poudarki oziroma utežmi. Božje zapovedi lahko štejemo tudi kot eticne oziroma moralne normative, saj predstavljajo dolocene organizirane usmeritve, ki se jih naj bi ljudje v organiziranih skupnostih držali. 
29 Liste allerWerte dostopno na URL: https://www.wertesysteme.de/alle-werte-definitionen/ (2019-02-23). 
1. 
Veruj v enega Boga! Mnogi ljudje ne verujejo v Boga, ampak verujejo v nekaj drugega (npr. ideologija) ali pa nicesar. Ta zapoved usmerja vernega cloveka v monoteizem. Znano pa je, da obstajajo tudi drugi modeli (npr. politeizem). Z eticnega ali moralnega vidika bi lahko rekli, da je sprejetje Boga svobodna izbira. Pri verovanju je pomembno, da verujemo v nekaj pozitivnega za posameznika, družino, družbeno in naravno naravo. 

2.
 Ne skruni božjega imena! Ta zapoved je z eticnega ali moralnega vidika še zlasti za vernega cloveka obveza, saj oskrunitev lastne vere zmanjšuje tudi vrednost samega sebe.Tudi za neverne ljudi je ta zapoved pomembna, kajti ce je nekaj pozitivnega, potem je nepravilno, da ne spoštujemo pozitivne misli, ceprav ne verujemo v Boga. 

3.
 Posvecuj Gospodov dan! Ta zapoved velja še zlasti za verne ljudi. Za neverne ljudi je ta zapoved svobodna izbira, vendar kljub temu lahko ohranijo spoštljiv odnos do tega dneva. 

4.
 Spoštuj oceta in mater!Tudi to zapoved lahko obravnavamo kot a priori pravilno, saj ce ne spoštujemo lastnih korenin, bo naša identiteta mocno zamajana, kar škoduje samemu sebi. 

5.
 Ne ubijaj! Zapoved „Ne ubijaj“ je ena najbolj pomembnih, saj ni smiselno in pozitivno ubijati drugih ljudi, ker s tem povzrocamo osebne in socialne tragedije. 

6.
 Ne necistuj! Daje doloceno orientacijo, da posameznik obdrži lastno pozitivno ravnotežje. 

7.
 Ne kradi! Kdor krade, škoduje drugim ljudem, kar oslabi zaupanje in škoduje pozitivnim socialnim povezavam. 

8.
 Ne pricaj po krivem! Poštenost je notranja pokoncna drža, saj ljudje moramo zaupati v pozitivne odnose, pricanje po krivem pa omaja zaupanje in unicuje pozitivne socialne povezave. 

9.
 Ne želi svojega bližnjega žene! Ta zapoved je zelo pomembna z vidika organizacije ljudi v družbenih skupnostih. Potrebno je spoštovati custveno in eksistencialno povezanost dveh ljudi, saj je na ta nacin življenje enostavnejše in srecnejše. 

10.
 Ne želi svojega bližnjega blaga! Kdor si želi imetje nekoga drugega, se usmerja v nezadovoljstvo, kar izjemno negativno vpliva na povezave med ljudmi. 


Kako se ljudje dejansko držijo teh zapovedi, je v veliki meri odvisno od mentalnega zdravja in vrednot, katerim pripisujejo vecji, srednji ali manjši pomen.V primeru nadpovprecne želje po bogastvu obstaja velika verjetnost, da bodo posamezniki oziroma starši kršili dolocene zapovedi, kar lahko povzroci negativne zapletene dogodke.V nadaljevanju bo izvedena analiza vrednot s starševskega vidika. 
3.4.1 Preglednica 72: Majhen del podatkov glede ocenjevanja vrednot z vidika staršev 
Vrednote  S1  
življenje  5  
sreca  5  
ljubezen  5  
pustolovšcina  1  
bogastvo  2  
moc  2  
pozornost  5  

S2 5 4 5 5 5 3 4 S3 5 3 2 4 3 3 5 
S4  S5  
5  4  
4  4  
3  3  
3  2  
1  5  
2  5  
5  2  

Preglednica 72 prikazuje majhen del podatkov o ocenjevanju 115 vrednot z vidika petih starševskih parov. Zaradi vecje nazornosti bodo v nadaljevanju prikazane omrežne vizualizacije ocen od ena (najnižja ocena) do pet (najvišja ocena). 
3.4.1.1 Starševski par 1 
Prikazana bo omrežna vizualizacija vrednot z vidika ocen prvega starševskega para, ki sta z ocenami od ena do pet ocenila pomembnost 115 vrednot. 

3.4.1.2 Slika 75: Omrežna vizualizacija ocen starševskega para 1 glede na 115 vrednot 
Slika 75 prikazuje omrežno vizualizacijo ocen prvega starševskega para glede na 115 vrednot.30 Z najvišjimi ocenami sta osebi ovrednotili npr. ljubezen, predanost, odpušcanje, odgovornost, obzirnost, zaupanje, potrpežljivost, vljudnost (glej rdeci oblak). Z oceno štiri sta partnerja ocenila npr. vedrino, pazljivost, ustvarjalnost, naklonjenost, harmonijo, velikodušnost, zadovoljstvo (glej rumeni oblak). Ocena tri je bila podeljena vrednotam, kot so domišljija, negovanost, pragmaticnost, hrabrost, zabavnost, poslovnost, erotika, nadzor (glej zeleni oblak). Z oceno dve sta osebi ovrednotili tri vrednote, kot so bogastvo, lepota in moc (glej turkizno zeleni oblak). Na koncu sledijo vrednote, ki so bile ocenjene z najnižjo oceno ena, in sicer avtoriteta, pustolovšcina in sumnicavost (glej modri oblak). Ce povzamemo izide, lahko trdimo, da partnerja dajeta prednost vrednotam, ki so ponotranjene in nematerialisticno usmerjene. Ta poudarek je lahko zelo mocan dejavnik pri vzgoji otrok, ki bi bili temu ustrezno vzgojeni. Sledijo ocene drugega starševskega para. 
30 Vizualizacija omrežja: ocena je bila izvedena s programskim orodjem ORA Casos 
3.4.1.3 Starševski par 2 
Prav tako bo tudi v tem primeru prikazana omrežna vizualizacija vrednot z vidika ocen, vendar drugega starševskega para, ki sta z ocenami od ena do pet ocenila pomembnost 115 vrednot. Velja ista skala ocen od ena (najnižja ocena) do pet (najvišja ocena). 

3.4.1.4 Slika 76: Omrežna vizualizacija ocen starševskega para 2 glede na 115 vrednot 
Slika 76 prikazuje omrežno vizualizacijo ocen starševskega para 2 glede na 115 vrednot. Opazimo lahko, da obstajajo dolocene razlike v primerjavi s predhodnim starševskim parom. Obravnavani starševski par je vrednoti, kot sta bogastvo in pustolovšcina, ocenil z najvišjo možno oceno. V sklop ocenjevanja z najvišjo možno oceno sta osebi vkljucili tudi ljubezen, prijaznost, nepokvarljivost, dobroto, življenje, agilnost, stabilnost, odgovornost, varnost, inovativnost idr. (glej rdeci oblak). Z oceno štiri je starševski par 2 ocenil vrednote, kot so npr. hvaležnost, obzirnost, pogum, inteligenca, velikodušnost, modrost, socutje, humor, cistoca, vljudnost, nežnost, solidarnost (glej rumeni oblak). Sledijo vrednote, ki so bile ovrednotene z oceno tri, kot so npr. samozavest, resnost, ustvarjalnost, negovanost, domišljija, zaupanje, altruizem (glej zeleni oblak). Z oceno dve sta osebi ovrednotili tri vrednote, ki so avtoriteta, nadzor in drugacnost (glej turkizno zeleni oblak). Najnižjo možno oceno ena pa nista osebi podelila nobeni vrednoti. 
3.4.1.5 Starševski par 3 
Sledijo izidi starševskega para 3, ki je korpus 115 vrednot ocenil z isto ocenjevalno lestvico. 

3.4.1.6 Slika 77: Omrežna vizualizacija ocen starševskega para 3 glede na 115 vrednot 
Slika 77 prikazuje omrežno vizualizacijo ocen starševskega para 3 glede na 115 vrednot. Ob pogledu na izide ocenjevanja starševskega para 3 takoj opazimo, da vrednota ljubezen ni prejela najvišje možne ocene. Najvišjo oceno pet so prejele vrednote, kot so npr. disciplina, zabavnost, varcnost, odgovornost, pozornost, lojalnost, optimizem, spodobnost, svoboda, nepokvarljivost itd. (glej rdeci oblak). Z oceno štiri so bile ovrednotene vrednote, kot so npr. predanost, timski duh, prijetnost, odlocnost, dinamicnost, zanesljivost, tradicionalnost, toleranca, odpušcanje idr. (glej rumeni oblak). Oceno tri so prejele vrednote, kot so ponižnost, solidarnost, prijaznost, erotika, ustrežljivost, sumnicavost, estetika, moc, lepota, mirnost, vljudnost, nadzor, konzervativnost, trajnost, harmonija, preglednost, negovanost, naklonjenost idr. (glej zeleni oblak). Oceno dve sta osebi podelili vrednotam, kot so avtoriteta, domišljija, zaupanje, ljubezen, odprtost, strast, poslovnost, modrost in veselost (glej turkizno zeleni oblak). Najnižjo oceno sta prejeli vrednoti, kot sta natancnost in drugacnost (glej modri oblak). Pri starševskem paru 3 opazimo, da sta vecje število vrednot ovrednotila z nižjimi ocenami, kot sta dve in ena. 
3.4.1.7 Starševski par 4 
Nadaljujemo s starševskim parom 4, pri cemer je odvec poudariti, da sta 115 vrednot ovrednotila na osnovi iste ocenjevalne lestvice (od 1 do 5). 

3.4.1.8:Slika 78: Omrežna vizualizacija ocen starševskega para 4 glede na 115 vrednot 
Slika 78 prikazuje omrežno vizualizacijo ocen starševskega para 4 glede na 115 vrednot. Najvišjo možno oceno sta podelila vrednotam, kot so npr. optimizem, motiviranost, spodobnost, dobrota, stabilnost, realisticnost, poštenost, socutje, pozornost, samozavest, orientacija, obzirnost, solidarnost (glej rdeci oblak). Oceno štiri so prejele vrednote, kot so vedrina, pazljivost, domišljija, tradicionalnost, ponižnost, odlocnost, modrost, navdušenje, spoštovanje, celovitost, neodvisnost, inteligenca, varcnost, vestnost itd. (glej rumeni oblak). Vrednote, ki so bile ovrednotene z oceno tri, so bile npr. intuicija, harmonija, empatija, nadzor, zadovoljstvo, estetika, ljubezen, zabavnost, marljivost, timski duh, idealizem, zaupanje itd. (glej zeleni oblak). Z nizko oceno dve je bilo ovrednotenih kar veliko število vrednot, kot so altruizem, navdih, tehnologija, negovanost, disciplina, pragmaticnost, natancnost idr. (glej turkizno zeleni oblak). Najnižjo možno oceno sta podelila vrednotam, kot so bogastvo, avtoriteta, strast, poslovnost, sumnicavost in drugacnost (glej modri oblak). Opazimo lahko, da je tudi ta starševski par namenil vecje število nizkih ocen za dolocene vrednote. 
3.4.1.9 Starševski par 5 
Nazadnje še imamo izide ocen starševskega para 5 (ista ocenjevalna lestvica od 1 do 5). 

3.4.1.9.1 Slika 79: Omrežna vizualizacija ocen starševskega para 5 glede na 115 vrednot 
Slika 79 prikazuje omrežno vizualizacijo ocen starševskega para 5 glede na 115 vrednot. Nemudoma lahko opazimo, da se podeljene ocene za vrednote najbolj razlikujejo od vseh dotlej obravnavanih. V ospredju so vrednote, kot so npr. veselost, zadovoljstvo, motiviranost, poslovnost, odlocnost, erotika, pogum, stabilnost, preglednost, avtoriteta, bogastvo, pozitivni obcutki itd. (glej rdeci oblak). Z oceno štiri so bile ovrednotene vrednote, kot so inovativnost, varnost, samodisciplina, sumnicavost, humor, bilanca, vedrina, sreca, prisotnost in življenje (glej vijolicni oblak). Oceno tri so prejele vrednote, kot so npr. navdih, timski duh, daljnovidnost, harmonija, ustvarjalnost, marljivost itd. (glej modri oblak). Z oceno dve je bilo ovrednotenih najvecje število vrednot od vseh dotlej obravnavanih starševskih parov (glej zeleni oblak). Prav tako velja za vrednote z oceno ena (glej svetlomodri oblak). Ce smo pri starševskem paru 1 ugotovili, da daje prednost vrednotam, ki so ponotranjene in nematerialisticno usmerjene, lahko za starševski par 5 trdimo, da daje prednost materialisticnim in hedonisticnim vrednotam. V bistvu bi lahko trdili, da je starševski par 5 sorazmerno diametralno nasprotje starševskega para 1. V nadaljevanju bo predstavljena izkustvena raziskava o družini in vrednotah. V tej raziskavi bo še zlasti govora o interpretaciji družine in vrednotah. 
3.5 Raziskava odružiniinvrednotah 
Raziskava obravnava temo, s katero smo se že srecali v predhodnih podpoglavjih. Po eni strani bo predstavljen pomen in prihodnji razvoj družine, po drugi strani pa vrednote, ki so po mnenju 428 anketirancev najtesneje povezane z družino.31 
3.5.1 Cilj raziskave 
Preucevanje hierarhicnih in asociativnih povezav med družino in vrednotami, zlasti z vidika prikazovanja, da družina skupaj z vrednotami tvori hierarhicna asociativna omrežja, ki imajo veliko informacijsko moc pri razlicnih odlocitvah. V tem okviru bodo natancneje opredeljene vrednote, med katerimi nekatere predstavljajo tudi simbolne kategorije. Vrednote se v informacijski hierarhiji, tako kot simbolne kategorije in posledicno tudi simboli, uvršcajo med koncepte. Med vrednotami in simbolnimi kategorijami obstajajo tako tesne kot manj tesne povezave. Prav tako vemo, da lahko doloceni simboli predstavljajo vrednote. Na koncu raziskave bodo analizirana tudi stališca 428 anketirancev o prihodnjem razvoju družine. 
3.5.1.2 Raziskovalne hipoteze 
1.
 Prednostni seznam vrednot, pomembnih za družino, se glede na spol, starostne skupine, izobrazbo in partnerski status sorazmerno ali celo zelo razlikuje. 

2.
 Prednostni seznam vrednot, pomembnih za družino, je glede na spol, starostne skupine, izobrazbo in partnerski status sorazmerno ali celo zelo enak. 

3.
 Prihodnji razvoj družine bo potekal v izrazito negativno smer. 

4.
 Prihodnji razvoj družine bo potekal v izrazito pozitivno smer. 

5.
 Prihodnji razvoj družine se ne bo bistveno razlikoval od sedanjega stanja. 

6.
 Družina in vrednote skupaj tvorijo hierarhicna asociativna omrežja. 


31 Petric, K. (2023). Hierarchical associative networks of family and values.European Review Of Applied Sociology, 16(27), 1–16. https://doi.org/10.2478/eras-2023-0006. 
3.5.1.3 Raziskovalna vprašanja 
1.
 Kakšen pomen ima družina po mnenju anketirancev? 

2. 
Ali anketiranci poznajo razlicne modele družin? 

3.
 Zakaj se lahko po mnenju anketirancev vzgoja otrok zelo razlikuje? 

4.
 Katere vrednote so anketiranci ocenili z najvišjimi in najnižjimi ocenami? 

5.
 Katere vrednote so po mnenju anketirancev najpomembnejše za družino? 

6.
 Kako anketiranci napovedujejo prihodnji razvoj družine? 

7. 
Ali se prednostni seznami vrednot, pomembnih za družino, po demografskih skupinah (npr. spol, starost, partnerski status, izobrazba) razlikujejo? 

8. 
Ali so prednostni seznami vrednot, pomembnih za družino, po demografskih skupinah (npr. spol, starost, partnerski status, izobrazba) enaki? 

9. 
Ali družina v povezavi z vrednotami lahko tvori hierarhicno asociativno omrežje? 


3.5.2 Metodologija 
V raziskovalni vzorec so bili vkljuceni javni uslužbenci in znanstveniki z razlicnih ministrstev, fakultet, šol, knjižnic, inštitutov ter znanstvenih socialnih omrežij (velikost vzorca je 428 pridobljenih oziroma uporabnih anketirancev). 
3.5.2.1 Orodja 
Za preverjanje ustreznosti hipotez je bil uporabljen spletni anketni vprašalnik.32 Za analizo podatkov so bila uporabljena razlicna programska orodja s podrocja odkrivanja vzorcev v podatkih. 
32 1KA (Verzija 17.05.02) [Software]. (2017). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Available online: https://www.1ka.si (2020-10-03). 
3.5.2.2 Potek 
Pri raziskavi je bilo zajetih 428 uporabnih javnih uslužbencev in znanstvenikov. Na e-obvestilo o anketnem vprašalniku, ki je bilo poslano na razlicna ministrstva, fakultete, šole, inštitute in druge ustanove, se je odzvalo 929 anketirancev. Od teh je 664 anketirancev zacelo izpolnjevati anketni vprašalnik, pri cemer jih je 236 vprašalnik izpolnilo le delno. Anketni vprašalnik je bil izveden s pomocjo spletnega anketnega orodja Enklik. V raziskavo so bili vkljuceni predvsem izobraženi kadri (od univerzitetnih diplomantov do magistrov in doktorjev znanosti) iz obmocij Ljubljane, Maribora, Kopra in Celja. Zbiranje podatkov je potekalo na naslednji nacin: 
a.
zbirali so se podatki o spolu, starosti, partnerskem statusu, izobrazbi in trenutnem statusu, 

b.
 zbirala so se mnenja anketirancev o pomembnosti družine, 

c.
zbirali so se podatki o poznavanju razlicnih družinskih modelov, 

d.
 zbirala so se mnenja o tem, zakaj se vzgoja otrok pogosto razlikuje, 

e.
zbirali so se podatki o tem, kako anketiranci ocenjujejo vrednote, kot so mir, ljubezen in pogum, 

f.
 zbirala so se mnenja o vrednotah, ki naj bi bile pomembne za družino, 

g.
 zbirala so se videnja anketirancev o prihodnjem razvoju družine. Podatki o vrednotah, pomembnih za družino, so bili razvršceni z isto klasifikacijo kot simboli. Pri analizi videnj o prihodnjem razvoju družine je bila uporabljena sentimentna analiza. 


3.6 Analiza statisticnihpodatkov ininterpretacija 
Poleg demografskih podatkov respondentov je bilo možno s spletnim anketnim orodjem zbirati tudi podatke o tehnološki opremi respondentov, kar bo predstavljeno pri uvodnih zanimivostih. 
3.6.1 Uvodne zanimivosti 
Najvec obiskovalcev oziroma anketirancev spletnega anketnega vprašalnika je za dostop uporabilo racunalnik (604 obiskov), mobilni telefon (56 obiskov) in tablico (štirje obiski). Vsi obiskovalci, razen dveh, so imeli omogocen JavaScript. Najpogosteje so uporabljali brskalnik Google Chrome (285 obiskov), sledijo brskalniki Firefox (158 obiskov), Internet Explorer (100 obiskov), Edge (52 obiskov), Safari (35 obiskov), Android WebView (dva obiska) in drugi (31 obiskov). 
Med operacijskimi sistemi je bil najpogosteje v uporabi Windows 10 (372 obiskov), sledijo Windows 7 (128 obiskov), Windows 8 (35 obiskov), macOS (30 obiskov), iOS (24 obiskov), Android (24 obiskov), Linux (15 obiskov), Windows 32 (trije obiski), Windows Vista (en obisk) in drugi (32 obiskov). Tehnološko gledano anketiranci uporabljajo sodobno opremo! 
3.6.1.1 Preglednica 73: Število in odstotek obiskovalcev/respondentov 
Število obiskovalcev Odstotki (%) 
Niso izpolnili 501 53,93 Izpolnili do konca 428 46,07 Celota 929 



Nisoizpolnili 


Izpolnili 
do konca 


3.6.1.2 Slika 80: Število obiskovalcev/respondentov spletnega anketnega vprašalnika 
Preglednica 73 in slika 80 prikazujeta število obiskovalcev oziroma anketirancev spletnega anketnega vprašalnika. Od skupno 929 obiskovalcev spletnega anketnega vprašalnika o družini in vrednotah je 428 ali 46,07 % (podatki z dne 14. 4. 2019) v celoti izpolnilo vprašalnik. Izpolnjevanje anketnega vprašalnika je trajalo povprecno štiri minute in 43 sekund. Najvecje število anketirancev 
(144) je vprašalnik v celoti izpolnilo dne 12. 3. 2019. 
3.6.1.3 Preglednica 74: Sestava po spolu 
Odgovori Frekvenca Odstotek 1 (Moški) 149 34,81 2 (Ženski) 277 64,72 3 (Drugo) 2 0,47 Skupaj 428 100 
Sestavapospolu 


1(Moški) 

2(Ženski) 

3(Drugo:) 
3.6.1.4 Slika 81: Sestava po spolu 
Preglednica 74 prikazuje podatke o spolu anketirancev, ki so v celoti izpolnili anketni vprašalnik, medtem ko slika 81 prikazuje iste podatke s tortnim diagramom za 428 anketirancev. Po pricakovanju se je na spletni anketni vprašalnik odzvalo najvecje število predstavnic ženskega spola (277; 64,72 %). Moških anketirancev je bilo precej manj (149; 34,81 %). Pod opcijo "drugo" so bili vkljuceni brezspolna in nebinarna oseba. Izidi v bistvu ne presenecajo, saj je bilo najvec anketirancev, ki so v celoti izpolnili spletni anketni vprašalnik, zaposlenih na šolah, fakultetah, knjižnicah, inštitutih in ministrstvih. Znotraj teh organizacij je zaposlenih najvec predstavnic ženskega spola. 
3.6.1.5 Preglednica 75: Starostne skupine 
Odgovori – 20let 21-40let 41-60let 61letalivec Skupaj  Frekvenca 17 130 253 28 428  Odstotek 3,98 30,37 59,11 6,54 100  
Starostneskupine  



1(do 20let) 2(21 -40let) 3(41 -60let) 



4(61let ali vec ) 
3.6.1.6 Slika 82: Starostne skupine 
Preglednica 75 in slika 82 prikazujeta starostne skupine: do 20 let (17; 3,98 %), od 21 do 40 let (130; 30,37 %), od 41 do 60 let (253; 59,11 %) in 61 let ali vec (28; 6,54 %). Kot vidimo, je starostna struktura pridobljenih anketirancev dokaj visoka. Najvecje število anketirancev izhaja iz drugega in še zlasti tretjega starostnega razreda. Na podlagi tega opažanja bi lahko sklepali, da je starostna struktura zaposlenih v javni upravi že zdaj dokaj visoka. Ta težnja se tudi v prihodnje ne bo spremenila, ampak se bo še stopnjevala, ce bodo seveda ostali dosedanji pogoji upokojevanja. 
3.6.1.7 Preglednica 77: Partnersko razmerje 
Odgovori  Frekvenca  Odstotek  
Samski  79  18,46  
Poroceni  257  60,05  
Vdoveli  5  1,17  
Razvezani  25  5,84  

Drugo 62 14,49 Skupaj 428 100 
Partnerskorazmerje 
300 
250 

1(Samski (nikoli porocen)) 200 

2(Poroceni) 

3(Vdoveli) 150 

4(Razvezani) 

5(Drugo:) 100 
50 
0 
3.6.1.8 Slika 83: Sestava partnerskega razmerja 
Preglednica 77 in slika 83 prikazujeta sestavo partnerskih razmerij, ki so naslednja: samski (79; 18,46 %), poroceni (257; 60,05 %), vdoveli (5; 1,17 %), razvezani (25; 5,84 %) in drugo (62; 14,49 %). Pod partnerskim razmerjem „drugo“ so razlicne variante, kot so npr. zunajzakonska skupnost (teh je bilo najvec), zarocen, v zvezi, vendar nikoli porocen, živim s punco, razvezan in ponovno porocen. 

3.6.1.9 Preglednica 78: Sestava po izobrazbi 
Odgovori Frekvenca Odstotek Manjkotsrednjašola 13 3,04 Srednjašola 22 5,14 Univerzitetništudij 124 28,97 Magisterij 72 16,82 Doktorat 179 41,82 
Drugo 16 3,73 
Skupaj 428 100 
180 
160 
140 

1(Manj kot srednja šola) 120 

2(Srednja šola ) 100 

3(Univerzitetni študij) 80 

4(Magisterij) 

5(Doktorat) 60 

6(Drugo:) 40 
20 
0 
3.6.1.9.1 Slika 84: Sestava po izobrazbi 
Preglednica 78 in slika 84 prikazujeta sestavo po izobrazbi anketirancev, ki je naslednja: manj kot srednja šola (13; 3,04 %), srednja šola (22; 5,14 %), univerzitetni študij (124; 28,97 %), magisterij (72; 16,82 %), doktorat (179; 41,82 %) in drugo (16; 3,73 %). Pod opcijo „drugo“ spadajo še druge izobrazbene stopnje, kot so npr. višja šola, visoka strokovna šola, visokošolski program, visoka šola 
- VII. stopnja, znanstveni magisterij (predbolonjski program), absolvent višje šole, strokovni magisterij, specializacija po univerzitetnem študijskem programu, 1. stopnja - dodiplomski študij. 

3.6.1.9.2 Preglednica 79: Sestava po trenutnem statusu 
Odgovori Zaposlen Upokojen Brez službe Drugo Skupaj  Frekvenca 402 7 3 16 428  Odstotek 93,92 1,64 0,7 3,74 100  
Zaposlenost  



1(Zaposlen) 

2(Upokojen) 

3(Brez službe) 

4(Drugo:) 
3.6.1.9.3 Slika 85: Sestava po trenutnem statusu 
Preglednica 79 in slika 85 prikazujeta sestavo po trenutnem statusu anketirancev. Najvecje število anketirancev je zaposlenih (402; 93,92 %). Imamo še manjše število upokojencev (7; 1,64 %) in brez službe (3; 0,7 %). Pod opcijo „drugo“ (16; 3,74 %) spadajo še naslednji trenutni statusi anketirancev, kot so npr. študent, šolanje, dijakinja, samozaposlen, v procesu šolanja, srednja šola. V nadaljevanju si bomo o demografskih podatkih ogledali še sestavljene podatke v slikah. 
3.6.2 Sestavljeni demografski podatki v slikah 
Predstavljeni bodo grafi sestavljenih demografskih podatkov glede na razmerja med spolom in starostjo, spolom in partnerskim razmerjem, spolom in doseženo formalno izobrazbo ter spolom in trenutnim statusom. Ob stolpcnih diagramih bodo dodane tudi nekatere ugotovitve glede sestave spola v razmerju z drugimi demografskimi kazalci. Stolpni diagrami so bili preneseni s spletnega anketnega orodja Enklik, ki med drugim omogoca, da lahko sami sestavimo preglednice in jih slikovno prikažemo. Opazili bomo, da so nekateri izidi dokaj presenetljivi. 

3.6.2.1 Slika 86: Razmerje med spolom in starostjo 
Slika 86 prikazuje razmerje med spolom in starostjo. Še posebej lahko opazimo, da se v starostni skupini do 20 let nahaja vec žensk (14; 5 %) kot moških (3; 2 %). V starostni skupini od 21 do 40 let je vec predstavnikov moškega spola (53; 36 % / ženske: 76; 27 %), medtem ko v starostni skupini od 41 do 60 let prevladujejo predstavnice ženskega spola (178; 64 % / moški: 75; 50 %). Nenazadnje imamo še starostno skupino od 61 let in vec, znotraj katere precej prepricljivo prevladujejo predstavniki moškega spola (18; 12 % / ženske: 9; 3 %). 

3.6.2.2 Slika 87: Razmerje med spolom in partnerskim razmerjem 
Slika 87 prikazuje razmerje med spolom in partnerskim statusom. Po pricakovanjih je vecji odstotek moških samskih (32; 21 %) v primerjavi z ženskami (47; 17 %). Glede zakonskega stanu lahko trdimo, da ni vecjih razlik med spoloma (moški: 32; 21 % / ženske: 47; 17 %). Nadalje opazimo, da je odstotek razvezanih žensk višji (21; 8 %) kot pri moških (4; 3 %). Enak odstotek zasledimo pri vdovcih in vdovah (moški: 2; 1 % / ženske: 3; 1 %). Presenetljiv je rezultat v skupini zunajzakonskih partnerstev. Pricakovali bi, da bo v tej skupini vec moških (16; 11 %), vendar to ne drži, saj tudi v tej skupini prevladujejo ženske (45; 16 %). 

3.6.2.3 Slika 88: Razmerje med spolom in izobrazbo 
Slika 88 prikazuje razmerje med spolom in izobrazbo. Na podlagi rezultatov lahko trdimo, da so moški bolj izobraženi kot ženske, saj je odstotek magistrskih (moški: 28; 19 % / ženske: 44; 16 %) in doktorskih nazivov (moški: 86; 58 % / ženske: 92; 33 %) med moškimi precej višji.V ženski populaciji pa je vecji delež univerzitetno diplomiranih (ženske: 99; 36 % / moški: 24; 16 %). 

3.6.2.4 Slika 89: Razmerje med spolom in trenutnim statusom 
Slika 89 prikazuje razmerje med spolom in trenutnim statusom. Na podlagi vzorca 428 respondentov je odstotek zaposlenih žensk (261; 94 %) nekoliko višji kot pri zaposlenih moških (139; 93 %). 
Preidimo na rezultate vprašanja „Zakaj se respondentom zdi družina pomembna?“ Pri tem je treba poudariti, da gre za nestrukturirane besedilne podatke, ki jih je treba pretvoriti v strukturirane. 
3.6.3 Pomembnost družine 
Na podlagi možnosti sestavljanja porocil po meri s spletnim anketnim orodjem Enklik je bila pripravljena preglednica, ki prikazuje razmerje med spoloma in posredovanimi mnenji. Kot zanimivost lahko omenimo, da je ženska populacija prispevala 3657 besed (13,20 besede na posameznico) v 405 vrsticah (1,46 vrstice na posameznico), medtem ko je moška populacija prispevala 1876 besed (12,59 besede na posameznika) v 205 vrsticah (1,38 vrstice na posameznika). To pomeni, da so ženske v povprecju prispevale nekoliko vec besed o pomembnosti družine kot moški, pri cemer je treba poudariti, da je razlika dokaj majhna. 
V nadaljevanju bo predstavljena analiza pojmovnega omrežja na podlagi odgovorov glede na moški in ženski spol. Tretjo kategorijo spola, v katero sta se uvrstila le dva respondenta, lahko zaradi majhnega števila izpustimo. 

3.6.3.1 Slika 90: Okrnjeno pojmovno omrežje najbolj pogostih besed iz odgovorov po moškem in ženskem spolu 
Slika 90 prikazuje okrnjeno pojmovno omrežje najpogostejših besed iz odgovorov glede na moški in ženski spol. Uporabljen je bil pogoj, da so bili izloceni vsi pojmi, katerih frekvenca je bila manjša od devet. Hitro opazimo izrazite pojme, kot so varnost, ljubezen, pomoc, pripadnost, življenje, okolje, zaupanje, družba, zavetje, otrok, družina, celica, opora, skupnost, skrb, razvoj, vrednote, vzgoja in povezanost. 
Dolocene pojme so ženske uporabljale pogosteje kot moški, kar je razvidno na primer pri pojmu varnost (glej belo vozlišce z mocno rdeco povezavo). Podobno opazimo tudi pri roza vozlišcu, ki predstavlja ljubezen. 
Na podlagi te kratke kvalitativne analize bo v nadaljevanju prikazano razmerje med številom enajstih pomembnih pojmov in številom respondentov glede na spol. 
3.6.3.2 Preglednica 80: Razmerje med številom pojmov in respondentov glede na spol 
Pojmi Število M Razmerje M/R Število Ž Razmerje Ž/R 
Varnost 29 0,19 74 0,27 
Ljubezen Celica  11 19  0,07 0,01  60 31  0,22 0,01  
Otrok  12  0,08  20  0,07  
Zaupanje Življenje Stabilnost Podpora Pripadnost Povezanost Vrednote  5 12 0 9 5 0 0  0,03 0,08 0 0,06 0,03 0 0  17 17 13 12 13 12 12  0,06 0,06 0,05 0,04 0,05 0,04 0,04  

0,3  
0,25 0,2  Varnost Celica  Ljubezen Otrok  
0,15  Zaupanje  Življenje  
0,1 0,05  Pripadnost Podpora Vrednote  Stabilnost Povezanost  
0  

3.6.3.3 Slika 91: Razmerje med številom pojmov in respondenti glede na spol 
Preglednica 80 prikazuje števila in razmerja med številom pojmov ter respondentov (277 žensk, 149 moških), medtem ko slika 91 prikazuje zgolj razmerja teh. Pri opisovanju pomembnosti družine so 
Ženski Moški 
nekateri respondenti uporabili kljucne besede, drugi pa so tvorili bolj ali manj zapletene stavcne zveze. Besedila sem obdelal s programskim orodjemAntConc, s pomocjo katerega sem pridobil obseg in število vsebovanih pojmov.33 
Na sliki 91 lahko takoj opazimo, da je bil pojem „varnost“ najpogosteje uporabljen tako pri ženskah (74-krat; razmerje glede na 277 respondentk je 0,27) kot pri moških (29-krat; razmerje glede na 149 respondentov je 0,19). Skratka, pri opisovanju pomembnosti družine so ženske pojmu varnost pripisale vecji poudarek kot moški. 
Še bolj izrazito je to pri pojmu „ljubezen“, ki so ga ženske (60-krat; razmerje glede na 277 respondentk je 0,22) uporabile pogosteje kot moški (11-krat; razmerje glede na 149 respondentov je 0,07). 
Zanimiv je pojem „celica“, ki so ga glede na razmerje enako pogosto uporabili tako moški kot ženske (0,01 glede na število 277 respondentk in 149 respondentov). Pri pojmu „otrok“ lahko opazimo rahlo razliko v razmerju, ki je v prid moških (moški: 0,08; ženske: 0,07). 
Pri pojmu „zaupanje“ gre razmerje v prid žensk (ženske: 0,06; moški: 0,03). Pri opisovanju pomembnosti družine glede na pojem „stabilnost“ so ženske dale izrazito vecji poudarek (razmerje pri ženskah: 0,05; pri moških: 0,00). 
Izjemno zanimiv je pojem „podpora“, kjer gre razmerje v prid moških (moški: 0,06; ženske: 0,04). Pojem „pripadnost“ so ženske ponovno uporabile pogosteje kot moški (ženske: razmerje 0,05; moški: razmerje 0,03). 
Nenazadnje imamo še pojma „povezanost“ in „vrednote“, kjer sta razmerji ponovno izrazito v prid žensk (ženske: pri obeh 0,04; moški: pri obeh 0,00). 
V nadaljevanju je bila s pomocjo programskega orodja JigSaw izvedena besedna analiza moških in ženskih mnenj o pomembnosti družine. 
33 Anthony, L. 2019. AntConc (Version 3.5.8) [Computer Software]. Tokyo, Japan:Waseda University.Available online: from https://www.laurenceanthony.net/software (2020-10-03). 

3.6.3.4 Slika 92: Klasifikacija pojmov in besednih zvez ter oznacevanje le-teh 
Slika 92 prikazuje klasifikacijo pojmov in besednih zvez ter oznacevanje le-teh iz dveh uvoženih besedilnih datotek, ki sta bili razdeljeni na moška in ženska mnenja o pomembnosti družine. Opazimo lahko, da je na voljo 11 skupin. 
Najpogosteje so moški in ženske pri opisovanju pomembnosti družine uporabljali pojme in besedne zveze, razvršcene v skupine, ki predstavljajo aktivnosti (61 razlicnih), procese (42 razlicnih), vrednote (25 razlicnih), stanja (32 razlicnih), osebe (21 razlicnih), psihicna stanja/lastnosti (87 razlicnih) in socialne skupine/lastnosti (51 razlicnih). 
Doloceni pojmi in besedne zveze so bili razvršceni še v skupine, ki so manj zastopane in jih lahko pri nadaljnji analizi zanemarimo, kot so oblike, objekti, cas in cloveštvo. 

3.6.3.5 Slika 93: Vizualna stolpna seznama vrednot moškega in ženskega spola 
Slika 93 prikazuje vizualna stolpcna seznama vrednot, ki so jih moški in ženske uporabljali pri opisovanju pomembnosti družine. Ugotovimo lahko, da so ženske pri opisovanju družine uporabljale vecje število razlicnih vrednot (20; razmerje na 277 respondentk je 13,85) kot moški (14; razmerje na 149 respondentov je 10,64) (glej spodnji del slike 93). 
Ženske so podobno kot moški pogosteje uporabljale vrednote, kot so ljubezen, podpora, pripadnost, smisel, solidarnost, spoštovanje, sreca, varnost, zadovoljstvo, zaupanje in življenje. Moški so pri opisovanju pomembnosti družine uporabljali tudi vrednoti iskrenost in nego, ki ju ženske niso omenile. 
Pomembna razlika med spoloma se kaže pri uporabi vrednot, kot so odgovornost, pogled, pozornost, predanost, pristojnost, samozavest, vzgled in vzor, ki so jih izkljucno uporabljale ženske. Na podlagi rezultatov lahko ugotovimo, da je 12 najpogostejših vrednot (ljubezen, podpora, pripadnost, smisel, solidarnost, spoštovanje, sreca, varnost, zadovoljstvo, zanesljivost, zaupanje in življenje) skupnih za oba spola. 
Presenetljivo je, da so se moški pogosteje sklicevali na iskrenost in nego, kar bi obicajno prej pripisali ženskam. Po drugi strani pa moški pri opisovanju pomembnosti družine niso uporabljali vrednot, kot so odgovornost, pozornost in predanost, kar je zanimivo, saj se pogosto poudarja, da moškim v partnerskem razmerju primanjkuje teh lastnosti. 

3.6.3.6 Slika 94: Vizualni stolpni seznam pojmov in besednih zvez o aktivnostih s strani predstavnikov moškega spola 
Slika 94 prikazuje vizualni stolpcni seznam pojmov in besednih zvez o aktivnostih, ki so jih moški uporabljali pri oznacevanju pomembnosti družine. Pri opisovanju pomembnosti družine so moški izpostavili 44 razlicnih aktivnosti: druženje, pogovor, pomoc, povezanost oziroma povezovanje, skrb, sodelovanje, vzgoja oziroma vzgoja otrok, biti vzgojen, deljenje (skoraj) vsega, deljenje znanja, dopolnjevanje in bogatenje s komunikacijo, izpopolnjevanje, kopicenje nujnih materialnih dobrin, nabiranje izkušenj, odklop od službenih obveznosti, ohranjanje vsake vrste, osnovna celica za vzgojo otrok, podpiranje strpnosti, postavljanje mej glede sprejemljivosti, kljucna socialna opora v življenju, preverjanje zunanjih dejavnikov, preživetje, psihosocialne dejavnosti, razvijanje odnosov, reševanje problemov, reševanje težav, samoizpopolnjevanje, skrb za šibkejše, skupna vzgoja, skupno bivanje, socialno ucenje, tekmovalnost, uresnicevanje vecine svojih interesov in potreb, podpora v partnerskem odnosu, vzgoja in skrb za otroke do dolocene starosti, vzgoja in izobraževanje, vzpostavljanje prvih socialnih stikov, vzgoja otrok ter združevanje najbližjih, ki se spoštujejo in imajo radi. 

3.6.3.7 Slika 95: Vizualni stolpni seznam pojmov in besednih zvez o aktivnostih s strani predstavnikov ženskega spola 
Slika 95 prikazuje vizualni seznam pojmov in besednih zvez o 27 razlicnih aktivnostih, ki so jih ženske uporabljale za poudarjanje pomembnosti družine. Ženske so še posebej dajale prednost naslednjim aktivnostim: druženje, pogovor, pomoc, povezanost oziroma povezovanje, skrb, sodelovanje, vzgoja oziroma vzgoja otrok, intenzivni medosebni stiki in medsebojna pomoc, intimni odnosi, iskanje življenjskega sloga, odrekanje, ples, razdelitev dela in prihodkov, rekreacija, reševanje konfliktov in stresnih situacij, pripovedovanje o doživetem s humorjem, pogovori in posvetovanja, dopolnjevanje, medsebojna pomoc, skupno športanje, ucenje negovanja spoštljivih medsebojnih odnosov, socialno sodelovanje, sprejemanje in upoštevanje vsakega posameznika kot individuuma, uvajanje dolocenih rutin, ucenje socialnih vešcin, vsakodnevno delovanje ter opazovanje individualnih interesov otrok. 
Opazimo lahko, da so moški pri opisovanju pomembnosti družine precej pogosteje uporabljali pojme in besedne zveze iz skupine aktivnosti kot ženske. Zanimivo je, da so moški izpostavili aktivnosti, kot so reševanje težav, reševanje problemov in skrb za šibkejše, medtem ko so se ženske osredotocile na druge aktivnosti, na primer reševanje konfliktov in stresnih situacij, dopolnjevanje, ucenje negovanja spoštljivih medsebojnih odnosov in socialnega sodelovanja. 
Z vidika aktivnosti oba spola pomembnost družine vidita predvsem v medsebojni pomoci, vzgoji otrok, dopolnjevanju, ucenju ter socialnem in custvenem povezovanju. 

3.6.3.8 Slika 96: Vizualna stolpna seznama pojmov in besednih zvez o procesih s strani obeh spolov 
Slika 96 prikazuje vizualna stolpcna seznama pojmov in besednih zvez o procesih, ki so jih uporabljali oboji spoli pri opisovanju pomembnosti družine. Predstavniki moškega spola so pri opisovanju družine uporabili zgolj tri razlicne procese (nadaljevanje vrste, razvoj in socializacija), medtem ko so predstavniki ženskega spola uporabili mnogo vec pojmov in besednih zvez (42 razlicnih) iz skupine „proces“. Poleg že omenjenih so izpostavile na primer gojenje skupnih vrednot, krepitev pravih vrednot, socializiranost, izgradnjo podobe o sebi, stabilnost z vidika razvojnega okolja, oblikovanje vrednot, ucenje odnosov, ucenje sobivanja, odnos do ustvarjanja in napredovanja ter možnost razvoja v samostojno in odgovorno osebnost. 
Skratka, predstavniki ženskega spola so glede pomembnosti družine mnogo bolj izpostavili razvojni vidik družine in osebnosti. 

3.6.3.9 Slika 97: Vizualna stolpna seznama pojmov in besednih zvez o stanjih s strani obeh spolov 
Slika 97 prikazuje vizualna stolpcna seznama pojmov in besednih zvez o stanjih, ki so jih uporabljali oboji spoli. Oba spola sta glede pomembnosti družine izpostavila stanja, kot so financna stabilnost, obstoj, pristan, socialna varnost, stabilnost in zavetje. Tako kot pri procesih so predstavniki ženskega spola pri opisovanju pomembnosti družine uporabili vecje število (15) razlicnih besednih zvez kot moški (6) iz skupine „stanje“. Uporabljale so še naslednje besedne zveze: financna gotovost, odnosi s sodelavci in delovna uspešnost, pristnost, navezanost, družinska tradicija, da se lahko na koga zaneseš, skupne vrednote, tradicija, trdnost in stanovitnost, uspeh in varno zatocišce. Predstavniki ženskega spola so tako bolj izpostavili tradicijo, vrednote, financno gotovost in varno zatocišce. Opise glede pomembnosti družine z vidika skupine „stanja“ s strani predstavnikov ženskega spola bi lahko strnili v krovni pojem „varnost“, medtem ko so predstavniki moškega spola bolj opisovali stabilno ogrodje za preživetje oziroma obstoj. 
V nadaljevanju si bomo ogledali skupino „oseba“. 

3.6.4 Slika 98: Vizualna stolpna seznama pojmov in besednih zvez o osebah s strani obeh spolov 
Slika 98 prikazuje vizualna stolpna seznama pojmov in besednih zvez o osebah, ki so jih uporabljali oboji spoli. 
Predstavniki moškega spola so pri opisovanju pomembnosti družine omenili osebe, kot so jaz, ljudje, mati, moški, oseba, otroci, oce, posameznik, starši, clovek in ženska. Predstavniki ženskega spola pa so uporabili še druge osebe pri opisu pomembnosti družine, kot na primer emocionalno bitje, potomstvo, prijatelji, sorojenci, študentka. 
Osebe, ki dejansko predstavljajo pomemben gradnik družine, so vsekakor starši in otroci, kar sta poudarila oba spola. 
Še posebej zanimivi bosta naslednji skupini, kot sta „psihicno stanje/lastnost“ in „socialna skupina/lastnost“. Obe skupini vsebujeta najvecje število besednih zvez glede opisovanja pomembnosti družine. 

3.6.4.1 Slika 99: Vizualni stolpni seznam pojmov in besednih zvez o psihicnih stanjih/lastnostih s strani predstavnikov moškega spola 
Slika 99 prikazuje vizualni stolpni seznam pojmov in besednih zvez (12 razlicnih . razmerje = 12,42) o psihicnih stanjih/lastnostih, ki so jih uporabili predstavniki moškega spola. Moški so glede pomembnosti družine poudarjali naslednja psihicna stanja/lastnosti: ljubezen, obcutek, obcutek varnosti, obcutek pripadnosti, razumevanje, samopodoba, sprejetost, sprošcenost, toplino, veselje, veselja in zatocišce (kot obcutek). Razen ljubezni in veselja so moški poudarjali predvsem razlicne obcutke in manj razlicnih oblik custev. V nadaljevanju bomo spoznali, da so se predstavniki ženskega spola pri opisovanju pomembnosti družine s številcnega vidika precej bolj naslanjali na psihicna stanja/lastnosti, vendar bo razmerje glede na število respondentk precej nižje. 


3.6.4.2 Slika 100: Vizualni stolpni seznam pojmov in besednih zvez o psihicnih stanjih/lastnostih s strani predstavnikov ženskega spola 
Slika 100 prikazuje vizualni stolpni seznam pojmov in besednih zvez o psihicnih stanjih/lastnostih s strani predstavnikov ženskega spola. Poleg poudarkov že omenjenih psihicnih stanj/lastnosti s strani predstavnikov moškega spola, so predstavniki ženskega spola pri opisovanju pomembnosti družine (64 razlicnih . razmerje = 4,33) poudarjali še naslednja psihicna stanja/lastnosti, kot so: biti ljubljen, cona udobja in varnosti, da se lahko pocutiš sprošceno, da daje zavedanje o lastni identiteti, opora, zatocišce, doma se pocutim varno in ljubljeno, spoznaš, kaj pomeni ljubiti, sprošceno vzdušje in dobro pocutje, tolažba, zaupnost, pripadnost, zavetje, imeti nekoga rad in skrbeti za nekoga, custvena eksistenca, pozitivna se mi zdi zaradi custvene in moralne podpore, intimnost, nauci te osnovnih moralnih vrednot, izpopolnjenost, potrpežljivost, pozitivna v smislu samopodobe, uresnicevanje dela lastne osebnosti, usmerja naše dojemanje, zagotavlja custveno stabilnost, zmožnost empatije, custvene vezi, custveno, psihološko in socialno okolje, custvovanje in topli osebni odnosi, se lahko vsak dan odklopiš od službenih problemov, cloveku omogoci osebnostno rast, zaradi varnosti in razumevanja. 
Predstavniki ženskega spola so mnogo bolj poudarjali varnostni, custveni in razvojni osebnostni vidik kot moški. Pri skupini „Psihicno stanje/lastnost“ bi lahko trdili, da med spoloma obstaja bistvena razlika pri dojemanju pomembnosti družine. 

3.6.4.3 Slika 101: Vizualni stolpni seznam pojmov in besednih zvez o socialnih skupinah/lastnostih s strani predstavnikov moškega spola 
Slika 101 prikazuje stolpni seznam pojmov in besednih zvez o socialnih skupinah/lastnostih s strani predstavnikov moškega spola. Predstavniki moškega spola so pri opisovanju pomembnosti družine uporabljali 21 (razmerje 7,1 na 149 respondentov) razlicnih besednih zvez, ki so bile razvršcene v skupino „Socialna skupina/lastnost“. Izpostavili so poudarke, kot so npr. bližina, družba, družina kot družina, družinski clani, skupni interesi, skupnost, boljša socialna varnost otrok, funkcioniranje clanov, jedrna skupnost, krog zaupnikov, osnovna skupnost za posameznika, ožji družinski clani, partnerski odnos, primarna skupnost, socialni krog, uradnost in zveze, vsakršna skupnost, zdrava urejena družba, clani družine, clen v družini. 

3.6.4.4 Slika 102: Vizualni stolpni seznam pojmov in besednih zvez o socialnih skupinah/lastnostih s strani predstavnikov ženskega spola 
Slika 102 prikazuje vizualni stolpni seznam pojmov in besednih zvez o socialnih skupinah/lastnostih s strani predstavnikov ženskega spola (33 razlicnih; razmerje 8,39 na 277 respondentk). Glede števila uporabe socialnih skupin/lastnosti pri opisovanju pomembnosti družine ni statisticno gledano bistvenih razlik med spoloma. Predstavniki ženskega spola so poleg bližine, družbe, družinskih clanov itd. poudarjali še zlasti naslednje socialne gradnike, ki naj bi bili za družino pomembni: najožji krog, odnos do dela in placila zanj, prijateljstvo, prijazni odnosi, partnerstvo, pripadanje neki skupnosti, se družimo, vzgajamo, spodbujamo in tolažimo, se clani medsebojno podpirajo/pomagajo, custvena in socialna navezanost, socialne vešcine, usklajevanje mnenj in interesov ter nadvlada dolocenih oseb, veš, od kod si in komu pripadaš, vrednote in medsebojni odnosi, komunikacija, medsebojna podpora, psihološka in materialna varnost družinskih clanov, zaupanje in podpora, zavezništvo, omogoca lahko zdravo okolje za odrašcanje otrok, podpira lahko zdravo socialno okolje idr. Bistvo socialnih poudarkov s strani predstavnikov ženskega spola glede pomembnosti družine lahko strnemo na gradnike, kot so socialna identiteta, socialne vešcine ter custvena in socialna povezanost. Opisi s strani predstavnikov moškega spola dajejo s socialnega vidika vecji poudarek na družinske clane in socialne skupnosti. Ostali poudarki s skupin, ki niso bili podvrženi posebni analizi, lahko strnemo na besedne zveze, kot so npr. družina je celica, center življenja – socialno izhodišce, predstavlja intimno socialno strukturo, tradicionalna vrednota, varnostna mreža, osnovna socialna enota, dom, prostor, vseživljenjska ucilnica, varno okolje, najljubši družbeni koticek, osnovna matica, prihodnost, sposobnost organizacije casa, temelj clovekovega razvoja, nataliteta, sodobne civilizacije idr. 
3.6.5 Poznavanje družinskih modelov 
Vprašanje glede poznavanja družinskih modelov je bilo namenoma nekoliko dvoumno in provokativno zastavljeno. Le redki respondenti so na to (sedem od 428 respondentov) nejasnost zastavljenega vprašanja opozarjali. Pod opcijo „Drugo“ so zapisali ugotovitve oziroma pomisleke, kot npr. nejasno zastavljeno vprašanje, ali vprašanje pomeni, da te družinske modele osebno iz lastnih izkušenj poznam oziroma ali poznam ljudi, ki živijo v takšnih partnerskih razmerjih idr. Pripombe so dobrodošle in tudi na svoj nacin pravilne, vendar njihovi pomisleki niso predstavljali grožnje glede glavnega namena vprašanja. S tem vprašanjem se je po eni strani preizkusilo, ce bodo respondenti iskreno odgovarjali, kajti podvprašanja so vsebovala navedene modele z opredelitvami. Na osnovi izidov bi lahko trdili, da so respondenti, navkljub navedenim opredelitvam, iskreno odgovarjali na vprašanje, kajti oznacili so zgolj tiste družinske modele, ki jih dejansko poznajo, tako da smo kot izid dobili pravo rangirno lestvico. Lahko bi dejali, da je bila s tem vprašanjem preizkušena iskrenost množice respondentov. Po drugi strani je bil glavni namen tega vprašanja usmerjevalne narave. S tem vprašanjem so bili respondenti usmerjeni na zadnje vprašanje glede videnja družine v prihodnosti. Dejansko je mnogo respondentov, kakor bomo kasneje videli, na zadnje vprašanje anketnega vprašalnika odgovorilo v duhu razvoja in obstoja družinskih modelov v prihodnosti. 
3.6.5.1 Preglednica 81: Poznavanje družinskih modelov
  Družinski modeli  Frekvence  Veljavni  % -Veljavni  Ustrezni  % - Ustrezni  Frekvence  % 
  plemenski model (poglavar je glava družine, v ta sklop spadajo tudi drugi clani plemena)  205  428  48%  428  48%  205  7% 
  jedrni model (klasicna družina, moški in ženska, otroci)  402  428  94%  428  94%  402  13% 
  razširjeni model (starši, stari starši, sorodniki, otroci)  371  428  87%  428  87%  371  12% 
  mozaicni model (npr. po zakonski razvezi, se moški in ženska, oba z dvema otrokoma iz prejšnjega zakona, odlocita za sklenitev zakonske zveze)  289  428  68%  428  68%  289  9% 
  model enega starša (mati samohranilka skrbi za potomstvo ali pa oce samohranilec)  345  428  81%  428  81%  345  11% 
  model kohabitacije (zunajzakonska zveza - partnerja se ne odlocita za poroko)  349  428  82%  428  82%  349  11% 
  adoptivni model (npr. partnerja se odlocita za posvojitev otroka)  295  428  69%  428  69%  295  9% 
  model podaljšane mladosti (oseba živi doma pri starših in se ne odloci za poroko)  294  428  69%  428  69%  294  9% 
  razširjeni model razpršene lokacije (starša živita na razlicnih lokacijah, otroci so npr. pri starih starših)  138  428  32%  428  32%  138  4% 
  mavricni model (npr. homoseksualna starša in otroci)  192  428  45%  428  45%  192  6% 
  bigamni model (npr. moški živi skupaj z dvema ženskama)  97  428  23%  428  23%  97  3% 
  poligamni model (npr. moški živi skupaj z vecjim številom žensk)  107  428  25%  428  25%  107  3% 
  razširjeni model z inteligentnimi roboti (pomoc pri vzgoji in kopanje po kriptovalutah) in spletnim socialnim omrežjem  22  428  5%  428  5%  22  1% 
  Drugo:  27  428  6%  428  6%  27  1% 
  SKUPAJ  428  428  3133  100%  


3.6.5.2 Slika 103: Stolpni diagram poznavanja družinskih modelov 
Preglednica 81 prikazuje izide glede poznavanja družinskih modelov s strani 428 respondentov, medtem ko slika 103 v obliki poševnega stolpnega diagrama v odstotkih ponazarja vrednosti iz Preglednice 81. 
Ugotovimo lahko, da so respondenti najbolje poznali jedrni družinski model (402 oziroma 94 % respondentov), sledijo razširjeni model družine (371 oziroma 87 % respondentov), družinski model kohabitacije (349 oziroma 82 % respondentov), družinski model enega starša (345 oziroma 81 % respondentov), adoptivni model družine (295 oziroma 69 % respondentov), družinski model podaljšane mladosti (294 oziroma 69 % respondentov), mozaicni model družine (289 oziroma 68 % respondentov), plemenski model družine (205 oziroma 48 % respondentov), mavricni model družine (192 oziroma 45 % respondentov), razširjeni model razpršene lokacije (138 oziroma 32 % respondentov), poligamni model družine (107 oziroma 25 % respondentov), bigamni model družine (97 oziroma 23 % respondentov), navedbe pod „drugo“ (27 oziroma 6 % respondentov), kot npr. jedrna družina s sestro, ženska, ki živi z vecjim številom moških, ženska kot poglavar družine, model sestavljene družine – nacin, v katerem živim tudi sama: partner je v izvenzakonsko skupnost pripeljal svojega otroka, skupaj imava še enega; nisva porocena, mož-žena, njegovi, njeni in skupni otroci, poliamorizem, starša živita vsak na svoji lokaciji, otroci so izmenjaje doma na obeh; starša se izmenjavata na lokaciji, ki je stalni dom otrok, NEET model (starša sta nesposobna, otroke vzgaja kek), model razširjene družine brez poroke, kjer partnerja na razlicne nacine vzgajata skupne in neskupne otroke itd., in nenazadnje se na zadnje mesto uvršca fiktivni razširjeni družinski model socialnih omrežij in inteligentnih robotov, ki so ga zanimivo poznali 22 ali 5 % vseh respondentov. 

3.6.5.2.1 Slika 104: Poznavanje družinskih modelov po spolu  
Slika 104 prikazuje poznavanje družinskih modelov po spolu. Lahko trdimo, da so predstavniki ženskega spola mnogo bolj bile seznanjene z razlicnimi družinskimi modeli kot predstavniki moškega spola. 
3.6.6 Razlogi oziroma vzroki glede razlik pri vzgoji otrok 
Prispeli smo do osmega vprašanja v anketnem vprašalniku o družini in vrednotah. Namen tega vprašanja je bil odkriti razloge oziroma vzroke za razlike pri vzgoji otrok na podlagi mnenj 428 respondentov. Glede na dejstvo, da imamo tudi v tem primeru opravka z besedilnimi podatki, je smiselno te podatke pretvoriti v strukturirane (podobno kot pri vprašanju o pomembnosti družine). Odgovori respondentov so bili najprej razdeljeni po spolu, nato pa sta bila besedili uvožena v programsko orodje AntConc. Pred tem sta bila sestavljena seznam nepotrebnih besed (npr. vezniki) in razlicnih besednih oblik (angl. Lemma list), ki sta bila po uvozu prav tako vkljucena v programsko orodje AntConc. Po izvedbi ustreznih ukazov je bil izid v obliki dveh strukturiranih seznamov, ki sta vsebovala razpon, frekvence in kljucne besede. Strukturirana seznam sta bila nato izvožena v obliki dveh .txt datotek. Potrebno je še pripomniti, da so bile iz obeh strukturiranih seznamov izlocene kljucne besede s frekvencami ena in dve. 
3.6.6.1 Preglednica 82: Majhen del izvoženih in predelanih podatkov 
Frekvence(f)  Kljucnebesede(K)  Spol  
68  otroci  Moški  
67  vzgoja  Moški  
59  razlike  Moški  
58  starši  Moški  
34  ljudje  Moški  
150  vzgoja  Ženski  
139  starši  Ženski  
127  razlike  Ženski  
118  otroci  Ženski  
69  vrednote  Ženski  

Preglednica 82 prikazuje majhen del izvoženih in predelanih podatkov iz programskega orodja AntConc. S pomocjo obeh prej omenjenih seznamov je programsko orodje izlocilo nepotrebne besede in razlicne besedne oblike ter jih ustrezno združilo v krovne pojme (npr. vzgoja -> vzgoje, vzgajanje, vzgoji, vzgojiti; otroci -> otrok, otroška, otroka, otroke). Že iz tega okrnjenega seznama lahko zlahka opazimo, da obstajajo razlicni poudarki mnenj obeh spolov glede razlik v vzgoji otrok. O tovrstnih razlikah bo sledil natancnejši vizualni prikaz v obliki dvojnega hierarhograma, s pomocjo katerega bo možno mnogo bolj nazorno prikazati razlicne mnenjske poudarke med spoloma. Celotni podatki so bili uvoženi v programsko orodje Ora Casos, pri cemer bomo tudi v tem primeru opustili natancnejši tehnicni opis dela s tem programskim orodjem. Naj bo zgolj omenjeno, da so se kot vir podatkov dolocile kljucne besede, kot cilj podatkov pa spol. Frekvenca pojavljanja dolocene kljucne besede se je dolocila kot utež za moc povezave in kot številcni atribut. 

3.6.6.2 Slika 105: Dvojni hierarhogram najpogostejših kljucnih besed glede videnja razlik o vzgajanju otrok med spoloma 
Slika 105 prikazuje dvojni hierarhogram najpogostejših kljucnih besed (kot že omenjeno, vkljucno z vgrajenimi besednimi oblikami) glede videnja razlik v vzgoji otrok med spoloma. Dobljene kljucne besede predstavljajo poudarke glede razlik pri vzgoji otrok. Poudarki so bili naslednji: 
1. 
Vzgoja (besedne oblike: vzgajanje, vzgoje, vzgoji, vzgojiti idr.): Predstavniki ženskega in moškega spola so ta poudarek navedli najbolj pogosto (ženske in moški: veliko svetlo modro vozlišce z mocjo povezave 151,0; moški: moc povezave 68,0). 

2.
 Otroci (besedne oblike: otrok, otroka, otroštvo, otroku idr.): Predstavniki ženskega in moškega spola so ta poudarek navedli precej pogosto (ženske in moški: veliko rumeno vozlišce z mocjo povezave 119,0; moški: moc povezave 69,0). 

3.
 Razlike (besedne oblike: razlik, razlicnost, razlika, razliki idr.): Predstavniki ženskega in moškega spola so ta poudarek navedli precej pogosto (ženske in moški: modro vozlišce z mocjo povezave 128,0; moški: moc povezave 60,0). 

4.
 Starši (besedne oblike: starša, starševstvo, roditelji, starševski idr.): Predstavniki ženskega in moškega spola so ta poudarek navedli precej pogosto (ženske in moški: modro vozlišce z mocjo povezave 140,0; moški: moc povezave 59,0). 

5.
 Ljudje (besedne oblike: ljudi, ljudem, ljudmi, clovek, cloveka idr.): Predstavniki ženskega in moškega spola so ta poudarek navedli sorazmerno pogosto (ženske in moški: svetlo modro vozlišce z mocjo povezave 50,0; moški: moc povezave 35,0). 

6.
 Individualnost (besedne oblike: individualno, individuum, individualna, individualnosti idr.): Predstavniki ženskega in moškega spola so ta poudarek navedli srednje pogosto (ženske in moški: rumeno vozlišce z mocjo povezave 41,0; moški: moc povezave 31,0). 

7.
 Družina (besedne oblike: družini, družinam, družinsko, družinah idr.): Predstavniki ženskega in moškega spola so ta poudarek navedli srednje pogosto (ženske in moški: roza vozlišce z mocjo povezave 66,0; moški: moc povezave 30,0). 

8.
 Normativi (besedne oblike: normativ, normativno, normativni, norma idr.): Predstavniki ženskega in moškega spola so ta poudarek navedli srednje pogosto (ženske in moški: rdece vozlišce z mocjo povezave 43,0; moški: moc povezave 28,0). 

9.
 Okolje (besedne oblike: okoljih, okolju, okolja, okolica idr.): Predstavniki ženskega in moškega spola so ta poudarek navedli srednje pogosto (ženske in moški: rdece vozlišce z mocjo povezave 40,0; moški: moc povezave 28,0). 

10.
 Sistemi (besedne oblike: sistem, sistema, sisteme, sistemom idr.): Predstavniki ženskega in moškega spola so ta poudarek navedli srednje pogosto (ženske in moški: svetlo modro vozlišce z mocjo povezave 42,0; moški: moc povezave 27,0). 

11. 
Vpliv (besedne oblike: vplivi, vpliva, vplivom, vplivu idr.): Predstavniki ženskega in moškega spola so ta poudarek navedli srednje pogosto (ženske in moški: svetlo modro vozlišce z mocjo povezave 38,0; moški: moc povezave 27,0). 

12. 
Vrednote (besedne oblike: vrednota, vrednoti, vrednot, vrednoto idr.): Predstavniki ženskega in moškega spola so ta poudarek navedli srednje pogosto (ženske in moški: svetlo modro vozlišce z mocjo povezave 70,0; moški: moc povezave 27,0). 


Natancneje so bili osvetljeni najbolj pogosto uporabljeni kljucni pojmi, zato bomo opustili natancnejši opis preostalih kljucnih pojmov s slike 105, ki bodo zgolj omenjeni. Predstavniki ženskega in moškega spola so manj pogosto uporabljali kljucne pojme in njihove razlicne besedne oblike, kot so npr. odvisnost, družba, socialnost, morala, pravila, življenje, izkušnje, dednost, kultura, etika, osebe, vedenje, enakost, znacilnost, izobrazba, lastnosti in vedenja. Zgolj predstavniki ženskega spola so uporabili kljucne pojme, kot so vzorec, osebnost, nazor, znacaj, prepricanje, egoizem, nacin, cilj in dejavnik.V nadaljevanju si bomo ogledali nekatera glavna mnenja predstavnikov ženskega in moškega spola, nato pa povzeli glavni vsebinski poudarek obeh spolov. 
Ženske so izrazile naslednja mnenja (gre predvsem za povzetek razlicnih mnenj): 
Starši se ne ozirajo na obstoj normativnih sistemov, ampak pri vzgoji otrok predvsem upoštevajo lastna prepricanja in nacela. 
-
 Starši dajejo vecji ali manjši poudarek razlicnim vrednotam in se poslužujejo razlicnih priucenih vzorcev pri vzgoji otrok. 

Že starši so izid razlicnih vzgoj, njihov prenos na nove rodove pa je temu bolj ali manj ustrezen. 

-
 Podlaga za vzgajanje otrok ni normativa, ampak privzeti vzorci obnašanja staršev. 

-
 1. neusklajenost med partnerjema, 2. nedoslednost pri vzgoji, 3. vpliv okolice. 

-
 1. zaradi razlicnih družinskih modelov, 2. religija, 3. privzgojeno od staršev, 4. država in njeni prioriteti. 

- 
Veliko je odvisno tudi od družbe in vrstnikov, ki vplivajo na razvoj otroka. Otroci posnemajo tako družinske vzgojne vzorce kot tudi vzorce vedenja svojih vrstnikov. Odvisno je tudi od karakterjev posameznikov in seveda razvoja sveta. 

- 
Vzgoja razlicnih družin je razlicna, ker smo ljudje razlicni. Ni potrebe, da je identicna. 

- 
Vzgoja otrok je naporna, zahteva veliko doslednosti in vztrajanja, kar je za vecino ljudi prenaporno, zato vložijo manj truda, kot je potrebno. 


Tako kot se razlikujejo ljudje (starši), se lahko razlikuje tudi vzgoja. Normativni sistemi se lahko interpretirajo na sto razlicnih nacinov ali pa se zgolj delno upoštevajo (ce sploh). 
Razlicna vzgoja, ki so jo bili deležni starši, in razlicni temperamenti. 
Dolocena ženska oseba je pripisovala znacaju staršev in otrok, razlicnim vzorcem vzgoje in inteligenci navedenih oseb kot poglavitne razloge za razlicne vzgoje otrok. 
Razlicni vzgojni slogi, vrednote, kultura … Vzgoja otrok se razlikuje zaradi naslednjih dejavnikov: dednost, okolje, samodejavnost. Zrelostna raven staršev vpliv, mladost staršev na vzgojo, življenjsko okolje, samozavest staršev, 
izobraženost staršev, cas, ki je na voljo, da se lahko starši ukvarjajo z otroki. Vsak posameznik je individuum, ima svojo zgodovino, vzgojo, vrednote in moralo. Zaradi vzgoje obeh staršev v primarnih družinah in razlicnih osebnostnih struktur. Zaradi materializma in pohlepa ni vec vrednot, kot so bile v starih casih, kar mocno vpliva na 
družbo in posledicno na vzgojo. 
1) Razlicna religiozna prepricanja in posledicno razlicni pogledi na vzgojo otrok, 2) razlicni pogledi na vzgojo - permisivna ali restriktivna vzgoja, 3) razlicni pogledi na to, kaj je avtoritativnost ali kaj je avtoritarnost staršev, 4) razlicna vzgoja glede na urbano ali ruralno okolje, razlicne vrste zaposlitve idr. 
Razlicna kultura, vera, obicaji, vzgoja, situacija, v kateri se nahajaš, okolica, razlike med ljudmi, njihovim temperamentom in znacajem … 
Razlicne osebnostne lastnosti oseb, ki vzgajajo otroke (niso nujno starši). Normativni sistem z moralnimi naceli se poruši, ce niso zagotovljene osnovne potrebe, tj. primarne (hrana, voda, dom, kurjava itd.), in s tem osnovno clovekovo dostojanstvo. Ce ni možnosti za normalno preživljanje družine (ki vkljucuje vzgojo otrok), so moralni standardi okrnjeni. Do razlik pa lahko prihaja tudi zaradi preobilja (nadstandarda), ko se izgubi obcutek za moralno. 
Predstavniki moškega spola so v povezavi s kljucno besedo „vzgoja“ izrazili naslednja mnenja 
(prav tako gre tudi v tem primeru za povzetek mnenj): Pravila vedenja, morale, etike so zastavljena zelo široko in nedefinirano, torej so le nekakšne smernice pri vzgoji in dopušcajo veliko svobode. 
Otroci in starši so samosvoji, in ni mogoce predvideti, kakšen bo rezultat vzgoje. 
Vzgoja se razlikuje zaradi staršev, neizobraženosti, neodlocnosti, nedoslednosti, nerazumevanja pomena družine in otrok v njej. Prvic, v razlicnih družbah (gledano tudi zgodovinsko) se pojavijo razlicne potrebe in tudi razlicne 
moralne smernice in vrednote. Drugic, vsak clovek ima svoj specificni nabor vrednot.Tretjic, vzgoja je odvisna tudi od trenutnih objektivnih faktorjev (tudi negativnih, kot je alkoholizem). 
Kulturne (in/ali geografske) razlike, osebnostne razlike, razlike pri vzgoji staršev kot otrok, premoženjske razlike. 
Ljudje so razlicni in ce ni spoštovanja vrednot, medsebojnega spoštovanja ter zaupanja, tudi vzgoja ne more biti uspešna. 
Vzgoja predvsem temelji na posnemanju. Samo besede in kricanje ne pomenijo dosti.V mojem primeru je veliko posnemanja v zacetni fazi in potem neprisilno svetovanje. Omogociti je treba razvijanje drugacnosti in ne ubijati ega. 
Odnos do in razumevanje navedenih normativnih modelov je med ljudmi zelo razlicen, vpliv (kulturnega) okolja, vzgoje, vere … 
Zaradi vrednot in socialnih modelov staršev ter velikega vpliva okolja na vzgojo in informiranje mladostnikov. 
Globalni individualizem --> vsi delamo "po svoje" --> vsak je unikat in ima svoje poglede na vzgojo. Ne vem pa, ali se vzgoje otrok res razlikujejo med seboj. 
Pravila, moralna in eticna nacela clovek pridobiva skozi vzgojo in nato skozi interakcijo z okolico; razlicna okolja proizvajajo razlicne temelje vzgoje. Raznolikost cloveških možganov (v veliki meri tudi genetsko pogojena) daje dodatne razlicne poudarke; nezmožnost empatije, slabe socialne vešcine ipd. (vzgojno ali genetsko pogojeno) povzrocijo velike spremembe v vzgoji. Zelo veliko pa je vzgoja odvisna od konkretnih izkušenj; travme v mladosti ali odraslosti se kažejo pri odrasli osebi pri vzgoji, ravno tako se mladost, kjer dejansko ni bilo kreganja in vecjih konfliktov, lahko pokaže kasneje pri odrasli osebi kot nezmožnost reševanja konfliktov s svojimi najstniškimi otroki. 
Ljudje imamo dve nasprotujoci si težnji: potrebo biti enak drugim in potrebo biti drugacen kot drugi. Prva prispeva k vecji varnosti skupine in posameznika v njej, druga pa prispeva k vzponu posameznikov po družbeni lestvici. Normativni sistemi prispevajo k vecji varnosti skupine in posameznika v njej. Dednost vpliva na to, ali je kdo bolj pripravljen biti enak drugim in slediti pravilom normativnega sistema, ali cuti pogosteje potrebo biti drugacen od drugih in prekršiti pravila. Vzgoja otrok zato zahteva prilagajanje posamezniku. 
Zaradi dejavnikov v sklopu sekundarne socializacije, genetike – na katero z vzgojo ne moremo vplivati v celoti, in zaradi subjektivne percepcije, kaj je "norma" in kaj ne (starši). 
Po mojem mnenju se vse otroke vzgaja v podobnem zahodnem duhu, kjer so le manjša odstopanja. Po mojem mnenju se vse otroke vzgaja v podobnem zahodnem duhu, kjer so le manjša odstopanja. Vecino vzgoje opravi družba. 
Razlicne opredelitve staršev glede pomembnosti vrednot vodijo v razlicne vrste vzgoje, razlicni osebni cilji staršev pa pogojujejo cas in pozornost, ki jo namenjajo otrokom. 
Temelji vzgoje so moralne vrednote, pomoc pri socializaciji v družbi, kako se znajti v težavnih situacijah ... to lahko nudi tudi en starš, lezbicna ali pac monogamna družina ipd. 
Zaradi razlicnih kulturnih in socioloških okolij. Tudi znotraj istega kulturnega sistema pride do razhajanj zaradi razlicnih pogledov na svet, cloveka in boga. Nimamo vsi istih moralno-eticnih nazorov, tudi znotraj istega kraja ali celo iste družine ne. Iz tega, kaj verjameš, tudi izhaja nacin vzgoje. 
Skratka, na osnovi navedenih mnenj lahko povzamemo, da so predstavniki moškega spola pripisovali vecji pomen glede razlik pri vzgajanju otrok, še zlasti zaradi obstoja normativnih sistemov (npr. etika, morala, vrednote, pravila vedenja), vpliva genetike oziroma dednosti in vpliva kulture, medtem ko so se predstavniki ženskega spola bolj osredotocili na osebe, osebnostne lastnosti oziroma osebnostne strukture, privzete vzorce vedenja, nedoslednost oziroma doslednost staršev pri vzgajanju otrok. Glede mnenja o vplivu okolja in casa na razlike pri vzgajanju otrok med obema spoloma ni bilo opaziti kljucnih razlik. 
3.6.7 Ocenjevanje vrednot 
Pri devetem vprašanju so respondenti prejeli nalogo, da na lestvici od 1 (najnižja ocena) do 5 (najvišja ocena) ocenijo vrednote, kot so zdravje, ljubezen, življenje, veselje, svoboda, optimizem, empatija, sreca, upanje, pogum, marljivost, inteligenca, inovativnost, erotika, tehnologija, lepota, avtoriteta, bogastvo in moc. Pod opcijo „drugo“ so lahko respondenti vpisali in ocenili še druge vrednote ali pa zgolj izrazili svoje mnenje. 
3.6.7.1 Preglednica 83: Statisticni podatki o ocenjenih vrednotah 
Podvprašanja  Odgovori  Veljavni  Št. enot  Povprecje  Std. Odklon  
1  2  3  4  5  Skupaj 
  Ljubezen  9 (2%)  2 (0%)  19 (4%)  83 (19%)  315 (74%)  428 (100%)  428  428  4.6  0.8 
  Svoboda  7 (2%)  6 (1%)  39 (9%)  133 (31%)  243 (57%)  428 (100%)  428  428  4.4  0.8 
  Sreca  8 (2%)  9 (2%)  49 (11%)  113 (26%)  249 (58%)  428 (100%)  428  428  4.4  0.9 
  Bogastvo  37 (9%)  113 (26%)  210 (49%)  54 (13%)  14 (3%)  428 (100%)  428  428  2.8  0.9 
  Moc  67 (16%)  106 (25%)  187 (44%)  53 (12%)  15 (4%)  428 (100%)  428  428  2.6  1.0  
Avtoriteta  33 (8%)  98 (23%)  187 (44%)  87 (20%)  23 (5%)  428 (100%)  428  428  2.9  1.0 
  Pogum  9 (2%)  13 (3%)  85 (20%)  170 (40%)  151 (35%)  428 (100%)  428  428  4.0  0.9  
Veselje  7 (2%)  4 (1%)  20 (5%)  126 (29%)  271 (63%)  428 (100%)  428  428  4.5  0.8 
  Inteligenca  8 (2%)  16 (4%)  106 (25%)  159 (37%)  139 (32%)  428 (100%)  428  428  3.9  0.9 
  Empatija  14 (3%)  8 (2%)  38 (9%)  105 (25%)  263 (61%)  428 (100%)  428  428  4.4  1.0 
  Življenje  10 (2%)  4 (1%)  29 (7%)  56 (13%)  329 (77%)  428 (100%)  428  428  4.6  0.8 
  Marljivost  7 (2%)  12 (3%)  100 (23%)  184 (43%)  125 (29%)  428 (100%)  428  428  4.0  0.9 
  Inovativnost  11 (3%)  23 (5%)  118 (28%)  176 (41%)  100 (23%)  428 (100%)  428  428  3.8  1.0 
  Optimizem  6 (1%)  5 (1%)  40 (9%)  138 (32%)  239 (56%)  428 (100%)  428  428  4.4  0.8 
  Erotika  17 (4%)  33 (8%)  145 (34%)  158 (37%)  75 (18%)  428 (100%)  428  428  3.6  1.0  
Tehnologija  30 (7%)  75 (18%)  176 (41%)  113 (26%)  34 (8%)  428 (100%)  428  428  3.1  1.0 
  Zdravje  9 (2%)  4 (1%)  21 (5%)  57 (13%)  337 (79%)  428 (100%)  428  428  4.7  0.8 
  Lepota  36 (8%)  85 (20%)  193 (45%)  92 (21%)  22 (5%)  428 (100%)  428  428  3.0  1.0 
  Upanje  9 (2%)  9 (2%)  55 (13%)  134 (31%)  221 (52%)  428 (100%)  428  428  4.3  0.9 
  Drugo:  9 (12%)  0 (0%)  10 (13%)  8 (11%)  49 (64%)  76 (100%)  76  428  4.2  1.4  

Preglednica 83 prikazuje statisticne podatke o ocenjenih vrednotah na ocenjevalni lestvici od 1 do 
5. Predstavljeni so podatki o vrednotah, številcni podatki o številu in odstotkih po posameznih ocenah glede na ocenjevalno lestvico, o številu respondentov, ki so ocenili dane vrednote, o povprecju ocen posameznih vrednot, znotraj zadnjega stolpca pa so navedeni še standardni odkloni ocen po posameznih vrednotah. Na polarnem diagramu, ki bo sledil, bodo prikazani izidi ocenjenih vrednot iz omenjene preglednice. 

3.6.7.2 Slika 106: Polarni diagram ocenjenih vrednot 
Slika 106 prikazuje polarni diagram ocenjenih vrednot na ocenjevalni lestvici od 1 do 5. Opazimo lahko, da je vrednota „Zdravje“ od 428 respondentov prejela najvišje ocene (povprecje ocen znaša 4,7 s standardnim odklonom ocen, ki je 0,8). Sledijo vrednote, kot so „Ljubezen“ (povprecje ocen znaša 4,6 s standardnim odklonom ocen, ki je 0,8), „Življenje“ (povprecje ocen znaša 4,6 s standardnim odklonom ocen, ki je 0,8), „Veselje“ (povprecje ocen znaša 4,5 s standardnim odklonom ocen, ki je 0,8), „Svoboda“ (povprecje ocen znaša 4,4 s standardnim odklonom ocen, ki je 0,8), „Optimizem“ (povprecje ocen znaša 4,4 s standardnim odklonom ocen, ki je 0,8), „Empatija“ (povprecje ocen znaša 4,4 s standardnim odklonom ocen, ki je 1,0), „Sreca“ (povprecje ocen znaša 4,4 s standardnim odklonom ocen, ki je 0,9), „Upanje“ (povprecje ocen znaša 4,3 s standardnim odklonom ocen, ki je 0,8), „Pogum“ (povprecje ocen znaša 4,0 s standardnim odklonom ocen, ki je 0,9), „Marljivost“ (povprecje ocen znaša 4,0 s standardnim odklonom ocen, ki je 0,9), „Inteligenca“ (povprecje ocen znaša 3,9 s standardnim odklonom ocen, ki je 0,9), „Inovativnost“ (povprecje ocen znaša 3,8 s standardnim odklonom ocen, ki je 1,0), „Erotika“ (povprecje ocen znaša 3,6 s standardnim odklonom ocen, ki je 1,0), „Tehnologija“ (povprecje ocen znaša 3,1 s standardnim odklonom ocen, ki je 1,0), „Lepota“ (povprecje ocen znaša 3,0 s standardnim odklonom ocen, ki je 1,0), „Avtoriteta“ (povprecje ocen znaša 2,9 s standardnim odklonom ocen, ki je 1,0), „Bogastvo“ (povprecje ocen znaša 2,8 s standardnim odklonom ocen, ki je 0,9) in „Moc“ (povprecje ocen znaša 2,6 s standardnim odklonom ocen, ki je 1,0). Pod opcijo „Drugo“ (povprecje ocen znaša 4,2 s standardnim odklonom ocen, ki je 1,4) so nekateri respondenti navedli in ocenili še druge vrednote. Poleg navedenih vrednot so pod omenjeno opcijo dodali tudi vrednote, kot so npr. spoštovanje, zaupanje, vera, iskrenost, sprejetost, resnica, dobrota, zanesljivost, nesebicnost, komunikacija, sodelovanje, odgovornost, izobraževanje, samostojnost, pozornost, volja, samozavest, podpora, pravicnost, varnost, solidarnost, osebnostna rast, zavezništvo, sprejemanje, ustvarjalnost, znanje, denar, razum, poslušanje, strast, prilagodljivost, ucenje, materialne dobrine in vztrajnost. Eden od respondentov je kot vrednoto navedel Bosno in Slovenijo. Enemu od respondentov se je zdelo vprašanje nesmiselno in nejasno. Dva respondenta sta omenila, da npr. tehnologija, erotika in ljubezen niso vrednote. Mnenji sta zanimivi in lahko odpirata širšo razpravo o opredelitvi vrednot. Sicer poznamo absolutne in relativne vrednote (npr. tehnologija in erotika bi se uvrstili med slednje omenjene). 
3.6.7.3 Preglednica 84: Ocene za vrednoto ljubezen glede na spol po frekvencah in odstotkih 
Spol  1  2  3  4  5  Skupaj  
Moški  6 (4%)  1 (1%)  11 (7%)  37 (25%)  94 (63%)  149 (100%)  
Ženski  2 (1%)  1 (0%)  8 (3%)  46 (17%)  220 (79%)  277 (100%)  
Drugo  1 (50%)  0 (0%)  0 (0%)  0 (0%)  1 (50%)  2 (100%)  
Skupaj  9 (2%)  2 (0%)  19 (4%)  83 (19%)  315 (74%)  428 (100%)  


3.6.7.4 Slika 107: Ocene za vrednoto ljubezen glede na spol po odstotkih 
Slika 107 prikazuje ocene za vrednoto ljubezen glede na spol po odstotkih (preglednica prikazuje statisticne podatke v številu in odstotkih), iz katerih je razvidna dodelitev ocen po ocenjevalni lestvici med spoloma (tretji spol oziroma „Drugo“ bomo zaradi nizke frekvence pri opisovanju zanemarili, kar velja tudi za naslednje primere). Na splošno lahko ugotovimo, da sta oba spola vrednoti ljubezen podelila visoke ocene, saj je nižjih ocen od 1 do 3 sorazmerno malo. Nasploh so predstavniki ženskega spola (220; 79 %) vrednoti podelili vecje število najvišjih ocen kot moški (94; 63 %). Glede ostalih ocen od 1 do 4 lahko trdimo, da so predstavniki moškega spola v rahli prednosti (npr. ocena 4: 37 ali 25 %; ženske: 46 ali 17 %). 
3.6.7.5 Preglednica 85: Ocene za vrednoto sreca glede na spol po frekvencah in odstotkih 
Spol  1  2  3  4  5  Skupaj  
Moški  5 (3%)  6 (4%)  22 (15%)  43 (29%)  73 (49%)  149 (100%)  
Ženski  2 (1%)  4 (3%)  27 (10%)  70 (25%)  175 (63%)  277 (100%)  
Drugo  1 (50%)  0 (0%)  0 (0%)  0 (0%)  1 (50%)  2 (100%)  
Skupaj  8 (2%)  9 (2%)  49 (11%)  113 (26%)  249 (58%)  428 (100%)  


3.6.7.6 Slika 108: Ocene za vrednoto sreca v odstotkih 
Slika 108 prikazuje ocene za vrednoto sreca glede na spol po odstotkih (preglednica prikazuje statisticne podatke v številu in odstotkih), iz katerih je razvidna dodelitev ocen po ocenjevalni lestvici med spoloma. Na splošno lahko ugotovimo, da sta oba spola vrednoti sreca podelila visoke ocene, saj je nižjih ocen od 1 do 2 sorazmerno malo. Ocena 3 je bila pri obeh spolih pogosteje zastopana kot pri vrednoti ljubezen (ženske: 27 ali 10 %; moški: 22 ali 15 %). Nasploh so predstavniki ženskega spola (175; 63 %) vrednoti podelili vecje število najvišjih ocen kot moški (73; 49 %). Glede ostalih ocen od 1 do 4 lahko trdimo, da so predstavniki moškega spola v rahli prednosti (npr. ocena 4: 43 ali 29 %; ženske: 70 ali 25 %). V nadaljevanju preidemo na vrednoto svoboda. 
3.6.7.7 Preglednica 86: Ocene za vrednoto svoboda glede na spol po frekvencah in odstotkih 
Spol  1  2  3  4  5  Skupaj  
Moški  4 (3%)  3 (2%)  18 (12%)  58 (39%)  66 (44%)  149 (100%)  
Ženski  2 (1%)  3 (1%)  21 (8%)  75 (27%)  176 (64%)  277 (100%)  
Drugo  1 (50%)  0 (0%)  0 (0%)  0 (0%)  1 (50%)  2 (100%)  
Skupaj  7 (2%)  6 (1%)  39 (9%)  133 (31%)  243 (57%)  428 (100%)  


3.6.7.8 Slika 109: Ocene za vrednoto svoboda v odstotkih 
Slika 109 prikazuje ocene za vrednoto svoboda glede na spol, izražene v odstotkih (preglednica prikazuje statisticne podatke v številkah in odstotkih). Iz nje je razvidna dodelitev ocen po ocenjevalni lestvici med spoloma. Na splošno lahko ugotovimo, da sta oba spola vrednoti svoboda podelila visoke ocene, saj je nižjih ocen (1–2) sorazmerno malo. Pri oceni 3 velja pri obeh spolih podobno kot pri vrednoti srece (ženske: 21 ali 8 %; moški: 28 ali 12 %). 
Nasploh so predstavnice ženskega spola (176 ali 64 %) dodelile tej vrednoti vecje število najvišje možne ocene kot moški (66 ali 44 %). Pri ostalih ocenah (1–4) lahko ponovno ugotovimo, da so predstavniki moškega spola v rahli prednosti (npr. ocena 4: moški 58 ali 39 %; ženske 75 ali 27 %). 
3.6.7.9 Preglednica 87: Ocene za vrednoto bogastvo glede na spol po frekvencah in odstotkih 
Spol  1  2  3  4  5  Skupaj  
Moški  21 (14%)  48 (32%)  60 (40%)  14 (9%)  6 (4%)  149 (100%)  
Ženski  15 (5%)  65 (23%)  149 (54%)  40 (14%)  8 (3%)  277 (100%)  
Drugo  1 (50%)  0 (0%)  1 (50%)  0 (0%)  0 (0%)  2 (100%)  
Skupaj  37 (9%)  113 (26%)  210 (49%)  54 (13%)  14 (3%)  428 (100%)  


3.6.8 Slika 110: Ocene za vrednoto bogastvo v odstotkih 
Slika 110 prikazuje ocene za vrednoto bogastvo glede na spol, izražene v odstotkih (preglednica prikazuje statisticne podatke v številkah in odstotkih). Iz nje je razvidna dodelitev ocen po ocenjevalni lestvici med spoloma. Na splošno lahko ugotovimo, da sta oba spola vrednoti bogastvo podelila nižje ocene, saj je višjih ocen (4–5) sorazmerno malo. Predstavniki obeh spolov so vrednoto bogastvo najpogosteje ocenili z oceno 3 (ženske: 149 ali 54 %; moški: 60 ali 40 %). 
Nasploh so predstavnice ženskega spola vrednoto bogastvo ocenile višje kot moški (gl. vrednosti v preglednici 87). Glede najvišje možne ocene (5) lahko ugotovimo, da so predstavniki moškega spola v rahli prednosti (6 ali 4 %; ženske: 8 ali 3 %). Razlog, da so predstavnice ženskega spola pripisale bogastvu vecji pomen kot moški, verjetno tici v predpostavki, da ženske to vrednoto tesneje povezujejo z varnostjo oziroma z zagotavljanjem varne eksistence družinskega življenja. 
3.6.8.1 Preglednica 88: Ocene za vrednoto moc glede na spol po frekvencah in odstotkih 
Spol  1  2  3  4  5  Skupaj  
Moški  28 (19%)  46 (31%)  56 (38%)  14 (9%)  5 (3%)  149 (100%)  
Ženski  38 (14%)  59 (21%)  131 (47%)  39 (14%)  10 (4%)  277 (100%)  
Drugo  1 (50%)  1 (50%)  0 (0%)  0 (0%)  0 (0%)  2 (100%)  
Skupaj  67 (16%)  106 (25%)  187 (44%)  53 (12%)  15 (4%)  428 (100%)  


3.6.8.2 Slika 111: Ocene za vrednoto moc v odstotkih 
Slika 111 prikazuje ocene za vrednoto moc glede na spol, izražene v odstotkih (preglednica prikazuje statisticne podatke v številkah in odstotkih). Iz nje je razvidna dodelitev ocen po ocenjevalni lestvici med spoloma. Na splošno lahko ugotovimo, da sta oba spola vrednoti moc podelila nižje ocene, saj je višjih ocen (4–5) sorazmerno malo. Predstavniki obeh spolov so vrednoto moc najpogosteje ocenili z oceno 3 (ženske: 131 ali 47 %; moški: 56 ali 38 %). 
Podobno kot pri vrednoti bogastvo lahko ugotovimo, da so predstavnice ženskega spola vrednoto moc ocenile višje kot moški (gl. vrednosti v preglednici 88). Glede najvišje možne ocene (5) so predstavnice ženskega spola v rahli prednosti (10 ali 4 %; moški: 5 ali 3 %). Tudi v tem primeru bi lahko oblikovali podobno predpostavko kot v prejšnjem primeru. 
3.6.8.3 Preglednica 89: Ocene za vrednoto avtoriteta glede na spol po frekvencah in odstotkih 
Spol  1  2  3  4  5  Skupaj  
Moški  21 (14%)  31 (21%)  64 (43%)  29 (19%)  4 (3%)  149 (100%)  
Ženski  11 (4%)  66 (24%)  123 (44%)  58 (21%)  19 (7%)  277 (100%)  
Drugo  1 (50%)  1 (50%)  0 (0%)  0 (0%)  0 (0%)  2 (100%)  
Skupaj  33 (8%)  98 (23%)  187 (44%)  87 (20%)  23 (5%)  428 (100%)  


3.6.8.4 Slika 112: Ocene za vrednoto avtoriteta v odstotkih 
Slika 112 prikazuje ocene za vrednoto avtoriteta glede na spol, izražene v odstotkih (preglednica prikazuje statisticne podatke v številkah in odstotkih). Iz nje je razvidna dodelitev ocen po ocenjevalni lestvici med spoloma. Na splošno lahko ugotovimo, da sta oba spola vrednoti avtoriteta podelila nižje ocene, vendar je ocena 4 s strani obeh spolov sorazmerno pogosto dodeljena (moški: 29 ali 19 %; ženske: 58 ali 21 %). Predstavniki obeh spolov so vrednoto avtoriteta najpogosteje ocenili z oceno 3 (ženske: 123 ali 44 %; moški: 64 ali 43 %). 
Podobno kot pri vrednoti moc lahko ugotovimo, da so predstavnice ženskega spola vrednoto avtoriteta ocenile višje kot moški (gl. vrednosti v preglednici 89). Glede najvišje možne ocene (5) so predstavnice ženskega spola v prednosti (19 ali 7 %; moški: 4 ali 3 %). Tudi v tem primeru bi lahko oblikovali podobno predpostavko kot v obeh prejšnjih primerih. 
3.6.8.5 Preglednica 90: Ocene za vrednoto pogum glede na spol po frekvencah in odstotkih 
Spol  1  2  3  4  5  Skupaj  
Moški  7 (5%)  7 (5%)  36 (24%)  56 (38%)  43 (29%)  149 (100%)  
Ženski  11 (4%)  6 (2%)  6 (2%)  114 (41%)  107 (39%)  277 (100%)  
Drugo  1 (0%)  0 (0%)  0 (0%)  0 (0%)  1 (50%)  2 (100%)  
Skupaj  9 (2%)  13 (3%)  85 (20%)  170 (40%)  151 (35%)  428 (100%)  


3.6.8.6 Slika 113: Ocene za vrednoto pogum v odstotkih 
Slika 113 prikazuje ocene za vrednoto pogum glede na spol, izražene v odstotkih (preglednica prikazuje statisticne podatke v številkah in odstotkih). Iz nje je razvidna dodelitev ocen po ocenjevalni lestvici med spoloma. Na splošno lahko ugotovimo, da sta oba spola vrednoti pogum podelila visoke ocene, saj je nižjih ocen (1–2) sorazmerno malo. Pri oceni 4 velja izpostaviti, da je bila zelo pogosto dodeljena, tako s strani žensk (114 ali 41 %) kot tudi moških (56 ali 38 %). 
Predstavnice ženskega spola (107 ali 39 %) so tej vrednoti podelile vecje število najvišje možne ocene kot moški (43 ali 29 %). Glede ocen 1–2 so predstavniki moškega spola v rahli prednosti (npr. ocena 1: moški 7 ali 5 %; ženske 11 ali 4 %). Oceno 3 so predstavniki moškega spola (36 ali 24 %) pri vrednoti pogum precej pogosteje dodelili kot ženske (6 ali 2 %). 
3.6.8.5 Preglednica 90: Ocene za vrednoto veselje glede na spol po frekvencah in odstotkih 
Spol  1  2  3  4  5  Skupaj  
Moški  5 (3%)  0 (0%)  12 (8%)  54 (36%)  78 (52%)  149 (100%)  
Ženski  1 (0%)  4 (1%)  8 (3%)  72 (26%)  192 (69%)  277 (100%)  
Drugo  1 (50%)  0 (0%)  0 (0%)  0 (0%)  1 (50%)  2 (100%)  
Skupaj  7 (2%)  4 (1%)  20 (5%)  126 (29%)  271 (63%)  428 (100%)  


3.6.8.6 Slika 114: Ocene za vrednoto veselje v odstotkih 
Slika 114 prikazuje ocene za vrednoto veselje glede na spol, izražene v odstotkih (preglednica prikazuje statisticne podatke v številkah in odstotkih). Iz nje je razvidna dodelitev ocen po ocenjevalni lestvici med spoloma. Na splošno lahko ugotovimo, da sta oba spola vrednoti veselje podelila visoke ocene, saj je nižjih ocen (1–3) sorazmerno malo. Ocena 3 je bila pogosteje dodeljena s strani predstavnikov moškega spola (12 ali 8 %; ženske: 8 ali 3 %). 
Nasploh so predstavnice ženskega spola (192 ali 69 %) tej vrednoti podelile vecje število najvišje možne ocene kot moški (78 ali 52 %). Glede ostalih ocen (1–4) lahko ugotovimo, da so predstavniki moškega spola v rahli prednosti (npr. ocena 4: 54 ali 36 %; ženske: 72 ali 26 %). 
3.6.8.7 Preglednica 91: Ocene za vrednoto inteligenca glede na spol po frekvencah in odstotkih 
Spol  1  2  3  4  5  Skupaj  
Moški  5 (3%)  10 (7%)  37 (25%)  49 (33%)  48 (32%)  149 (100%)  
Ženski  2 (1%)  6 (2%)  69 (25%)  110 (40%)  90 (32%)  277 (100%)  
Drugo  1 (50%)  0 (0%)  0 (0%)  0 (0%)  1 (50%)  2 (100%)  
Skupaj  8 (2%)  16 (4%)  106 (25%)  159 (37%)  139 (32%)  428 (100%)  


3.6.8.8 Slika 115: Ocene za vrednoto inteligenca v odstotkih 
Slika 115 prikazuje ocene za vrednoto inteligenca glede na spol, izražene v odstotkih (preglednica prikazuje statisticne podatke v številkah in odstotkih). Iz nje je razvidna dodelitev ocen po ocenjevalni lestvici med spoloma. Na splošno lahko ugotovimo, da sta oba spola vrednoti inteligenca podelila visoke ocene, saj je nižjih ocen (1–2) sorazmerno malo. Ocena 3 je bila pogosteje dodeljena s strani predstavnikov obeh spolov (moški: 37 ali 25 %; ženske: 69 ali 25 %). 
Ocena 5 je bila prav tako zelo pogosto dodeljena s strani obeh spolov (ženske: 90 ali 32 %; moški: 48 ali 32 %). Najpogosteje pa je bila dodeljena ocena 4 (moški: 49 ali 33 %; ženske: 110 ali 40 %). 
3.6.8.9 Preglednica 92: Ocene za vrednoto empatija glede na spol po frekvencah in odstotkih 
Spol  1  2  3  4  5  Skupaj  
Moški  10 (7%)  4 (3%)  21 (14%)  47 (32%)  67 (45%)  149 (100%)  
Ženski  3 (1%)  4 (1%)  17 (6%)  58 (21%)  195 (70%)  277 (100%)  
Drugo  1 (50%)  0 (0%)  0 (0%)  0 (0%)  1 (50%)  2 (100%)  
Skupaj  14 (3%)  8 (2%)  38 (9%)  105 (25%)  263 (61%)  428 (100%)  


3.6.9 Slika 116: Ocene za vrednoto empatija glede na spol v odstotkih 
Slika 116 prikazuje ocene za vrednoto empatija glede na spol, izražene v odstotkih (preglednica prikazuje statisticne podatke v številkah in odstotkih). Iz nje je razvidna dodelitev ocen po ocenjevalni lestvici med spoloma. Na splošno lahko ugotovimo, da sta oba spola vrednoti empatija podelila visoke ocene, saj je nižjih ocen (1–2) sorazmerno malo. Ocena 3 je bila pogosteje dodeljena s strani predstavnikov moškega spola (moški: 21 ali 14 %; ženske: 17 ali 6 %). 
Ocena 5 je bila zelo pogosto dodeljena s strani obeh spolov (ženske: 195 ali 70 %; moški: 67 ali 45 %). Podobno velja za oceno 4 (moški: 47 ali 32 %; ženske: 58 ali 21 %). 
3.6.9.1 Preglednica 93: Ocene za vrednoto življenje glede na spol po frekvencah in odstotkih 
Spol  1  2  3  4  5  Skupaj  
Moški  6 (4%)  2 (1%)  16 (11%)  24 (16%)  101 (68%)  149 (100%)  
Ženski  3 (1%)  2 (1%)  13 (5%)  32 (12%)  227 (82%)  277 (100%)  
Drugo  1 (50%)  0 (0%)  0 (0%)  0 (0%)  1 (50%)  2 (100%)  
Skupaj  10 (2%)  4 (1%)  29 (7%)  56 (13%)  329 (77%)  428 (100%)  


3.6.9.2 Slika 117: Ocene za vrednoto življenje glede na spol v odstotkih 
Slika 117 prikazuje ocene za vrednoto življenje glede na spol, izražene v odstotkih (preglednica prikazuje statisticne podatke v številkah in odstotkih). Iz nje je razvidna dodelitev ocen po ocenjevalni lestvici med spoloma. Na splošno lahko ugotovimo, da sta oba spola vrednoti življenje podelila visoke ocene, saj je nižjih ocen (1–3) sorazmerno malo. Ocena 3 je bila pogosteje dodeljena s strani predstavnikov moškega spola (16 ali 11 %; ženske: 13 ali 5 %). 
Nasploh so predstavnice ženskega spola (227 ali 82 %) tej vrednoti podelile vecje število najvišje možne ocene kot moški (101 ali 68 %). Glede ostalih ocen (1–4) lahko ugotovimo, da so predstavniki moškega spola v rahli prednosti (npr. ocena 4: 24 ali 16 %; ženske: 32 ali 12 %). 
3.6.9.3 Preglednica 94: Ocene za vrednoto marljivost glede na spol po frekvencah in odstotkih 
Spol  1  2  3  4  5  Skupaj  
Moški  5 (3%)  6 (4%)  40 (27%)  59 (40%)  39 (26%)  149 (100%)  
Ženski  1 (0%)  6 (2%)  60 (22%)  125 (45%)  85 (31%)  277 (100%)  
Drugo  1 (50%)  0 (0%)  0 (0%)  0 (0%)  1 (50%)  2 (100%)  
Skupaj  7 (2%)  12 (3%)  100 (23%)  184 (43%)  125 (29%)  428 (100%)  


3.6.9.4 Slika 118: Ocene za vrednoto marljivost glede na spol v odstotkih 
Slika 118 prikazuje ocene za vrednoto marljivost glede na spol, izražene v odstotkih (preglednica prikazuje statisticne podatke v številkah in odstotkih). Iz nje je razvidna dodelitev ocen po ocenjevalni lestvici med spoloma. Na splošno lahko ugotovimo, da sta oba spola vrednoti marljivost podelila visoke ocene, saj je nižjih ocen (1–2) sorazmerno malo. Ocena 3 je bila pogosteje dodeljena s strani predstavnikov moškega spola (40 ali 27 %; ženske: 60 ali 22 %). 
Nasploh so predstavnice ženskega spola (85 ali 31 %) tej vrednoti podelile vecje število najvišje možne ocene kot moški (29 ali 26 %). Glede ocen (1–3) lahko ugotovimo, da so predstavniki moškega spola v rahli prednosti (npr. ocena 2: 6 ali 4 %; ženske: 6 ali 2 %). Pri oceni 4 imajo predstavnice ženskega spola rahlo prednost (ženske: 85 ali 31 %; moški: 39 ali 26 %). 
3.6.9.5 Preglednica 95: Ocene za vrednoto inovativnost glede na spol po frekvencah in odstotkih 
Spol  1  2  3  4  5  Skupaj  
Moški  7 (5%)  15 (10%)  46 (31%)  53 (36%)  28 (19%)  149 (100%)  
Ženski  3 (1%)  8 (3%)  72 (26%)  123 (44%)  71 (26%)  277 (100%)  
Drugo  1 (50%)  0 (0%)  0 (0%)  0 (0%)  1 (50%)  2 (100%)  
Skupaj  11 (3%)  23 (5%)  118 (28%)  176 (41%)  100 (22%)  428 (100%)  


3.6.9.6 Slika 119: Ocene za vrednoto inovativnost glede na spol v odstotkih 
Slika 119 prikazuje ocene za vrednoto inovativnost glede na spol, izražene v odstotkih (preglednica prikazuje statisticne podatke v številkah in odstotkih). Iz nje je razvidna dodelitev ocen po ocenjevalni lestvici med spoloma. Na splošno lahko ugotovimo, da sta oba spola vrednoti inovativnost podelila sorazmerno visoke ocene, saj je nižjih ocen (1–2) sorazmerno malo. Ocena 3 je bila pogosteje dodeljena s strani predstavnikov moškega spola (46 ali 31 %; ženske: 72 ali 26 %). 
Nasploh so predstavnice ženskega spola (71 ali 26 %) tej vrednoti podelile vecje število najvišje možne ocene kot moški (28 ali 19 %). Glede ocen (1–3) lahko ugotovimo, da so predstavniki moškega spola v prednosti (npr. ocena 2: 15 ali 10 %; ženske: 8 ali 3 %). Pri dodeljevanju ocene 4 imajo predstavnice ženskega spola vecjo prednost (ženske: 123 ali 44 %; moški: 53 ali 36 %). 
3.6.9.7 Preglednica 96: Ocene za vrednoto optimizem glede na spol po frekvencah in odstotkih 
Spol  1  2  3  4  5  Skupaj  
Moški  4 (3%)  3 (2%)  20 (13%)  56 (38%)  66 (44%)  149 (100%)  
Ženski  1 (0%)  2 (1%)  20 (7%)  82 (30%)  172 (62%)  277 (100%)  
Drugo  1 (50%)  0 (0%)  0 (0%)  0 (0%)  1 (50%)  2 (100%)  
Skupaj  6 (1%)  5 (1%)  40 (9%)  138 (32%)  239 (56%)  428 (100%)  


3.6.9.8 Slika 120: Ocene za vrednoto optimizem glede na spol v odstotkih 
Slika 120 prikazuje ocene za vrednoto optimizem glede na spol, izražene v odstotkih (preglednica prikazuje statisticne podatke v številkah in odstotkih). Iz nje je razvidna dodelitev ocen po ocenjevalni lestvici med spoloma. Na splošno lahko ugotovimo, da sta oba spola vrednoti optimizem podelila visoke ocene, saj je nižjih ocen (1–3) sorazmerno malo. Ocena 3 je bila pogosteje dodeljena s strani predstavnikov moškega spola (20 ali 13 %; ženske: 20 ali 7 %). 
Nasploh so predstavnice ženskega spola (172 ali 62 %) tej vrednoti podelile vecje število najvišje možne ocene kot moški (66 ali 44 %). Glede ostalih ocen (1–4) lahko ugotovimo, da so predstavniki moškega spola v rahli prednosti (npr. ocena 4: 56 ali 38 %; ženske: 82 ali 30 %). 
3.6.9.9 Preglednica 97: Ocene za vrednoto erotika glede na spol po frekvencah in odstotkih 
Spol  1  2  3  4  5  Skupaj  
149  
Moški  9 (6%)  14 (9%)  44 (30%)  51 (34%)  31 (21%)  (100%)  
277  
Ženski  7 (3%)  19 (7%)  100 (36%)  107 (39%)  44 (16%)  (100%)  
Drugo  1 (50%)  0 (0%)  1 (50%)  0 (0%)  0 (0%)  2 (100%)  
428  
Skupaj  17 (4%)  33 (8%)  145 (34%)  158 (37%)  75 (18%)  (100%)  


3.6.9.9.1 Slika 121: Ocene za vrednoto erotika glede na spol v odstotkih 
Slika 121 prikazuje ocene za vrednoto erotika glede na spol, izražene v odstotkih (preglednica prikazuje statisticne podatke v številkah in odstotkih). Iz nje je razvidna dodelitev ocen po ocenjevalni lestvici med spoloma. Na splošno lahko ugotovimo, da sta oba spola vrednoti erotika podelila nekoliko višje ocene, saj je bila najvišja možna ocena s strani obeh spolov dokaj pogosto dodeljena (moški: 31 ali 21 %; ženske: 44 ali 16 %). 
Predstavnika obeh spolov sta pri ocenjevanju najpogosteje uporabila oceno 3, ki je bila pogosteje dodeljena s strani predstavnic ženskega spola (ženske: 100 ali 36 %; moški: 44 ali 30 %). 
Glede ostalih ocen (1–4) lahko trdimo, da so predstavnice ženskega spola v rahli prednosti (npr. ocena 4: ženske: 107 ali 39 %; moški: 51 ali 34 %). Lahko trdimo, da so moški, po pricakovanju, vrednoto erotike nekoliko višje ocenili kot ženske. 
3.6.9.9.2 Preglednica 98: Ocene za vrednoto tehnologija glede na spol po frekvencah in odstotkih 
Spol  1  2  3  4  5  Skupaj  
149  
Moški  17 (11%)  24 (16%)  57 (38%)  37 (25%)  14 (9%)  (100%)  
277  
Ženski  11 (4%)  51 (18%)  119 (43%)  76 (27%)  20 (7%)  (100%)  
Drugo  2 (100%)  0 (0%)  0 (0%)  0 (0%)  0 (0%)  2 (100%)  
428  
Skupaj  30 (7%)  75 (18%)  176 (41%)  113 (26%)  34 (8%)  (100%)  


3.6.9.9.3 Slika 122: Ocena za vrednoto tehnologija glede na spol v odstotkih 
Slika 122 prikazuje ocene za vrednoto tehnologija glede na spol, izražene v odstotkih (preglednica prikazuje statisticne podatke v številkah in odstotkih). Iz nje je razvidna dodelitev ocen po ocenjevalni lestvici med spoloma. Na splošno lahko ugotovimo, da sta oba spola vrednoti tehnologija podelila nekoliko nižje ocene, saj je bila najvišja možna ocena s strani obeh spolov redkeje dodeljena (moški: 14 ali 9 %; ženske: 20 ali 7 %). 
Predstavniki obeh spolov so pri ocenjevanju najpogosteje uporabili oceno 3, ki je bila pogosteje dodeljena s strani predstavnic ženskega spola (ženske: 119 ali 43 %; moški: 57 ali 38 %). 
Lahko trdimo, da med spoloma glede ocenjevanja vrednote tehnologije ni statisticno znacilnih razlik, kar sicer nekoliko preseneca. Pricakovali bi lahko nekoliko višje ocene s strani predstavnikov moškega spola, ki naj bi se tesneje poistovetili s tehnologijo kot predstavniki ženskega spola. Skratka, izidi v bistvu kažejo, da prej omenjeni stereotip ni pravilen. 
3.6.9.9.4 Preglednica 98: Ocene za vrednoto lepota glede na spol po frekvencah in odstotkih 
Spol  1  2  3  4  5  Skupaj  
149  
Moški  17 (11%)  22 (15%)  66 (44%)  36 (24%)  8 (5%)  (100%)  
277  
Ženski  17 (6%)  63 (23%)  127 (46%)  56 (20%)  14 (5%)  (100%)  
Drugo  2 (100%)  0 (0%)  0 (0%)  0 (0%)  0 (0%)  2 (100%)  
428  
Skupaj  36 (8%)  85 (20%)  193 (45%)  92 (21%)  22 (5%)  (100%)  


3.6.9.9.5 Slika 123: Ocene za vrednoto lepota glede na spol v odstotkih 
Slika 123 prikazuje ocene za vrednoto lepota glede na spol, izražene v odstotkih (preglednica prikazuje statisticne podatke v številkah in odstotkih). Iz nje je razvidna dodelitev ocen po ocenjevalni lestvici med spoloma. Na splošno lahko ugotovimo, da sta oba spola vrednoti lepota podelila nižje ocene, saj je bila najvišja možna ocena s strani obeh spolov precej redkeje dodeljena (moški: 8 ali 5 %; ženske: 14 ali 5 %). 
Predstavniki obeh spolov so pri ocenjevanju najpogosteje uporabili oceno 3, ki je bila pogosteje dodeljena s strani predstavnic ženskega spola (ženske: 127 ali 46 %; moški: 66 ali 44 %). 
Lahko trdimo, da med spoloma glede ocenjevanja vrednote lepote ni izrazitih statisticnih razlik. 
3.6.9.9.6 Preglednica 99: Ocene za vrednoto upanje glede na spol po frekvencah in odstotkih 
Spol  1  2  3  4  5  Skupaj  
149  
Moški  7 (5%)  7 (5%)  27 (18%)  57 (38%)  51 (34%)  (100%)  
277  
Ženski  1 (0%)  2 (1%)  28 (10%)  77 (28%)  169 (61%)  (100%)  
Drugo  1 (50%)  0 (0%)  0 (0%)  0 (0%)  1 (50%)  2 (100%)  
428  
Skupaj  9 (2%)  9 (2%)  55 (13%)  134 (31%)  221 (52%)  (100%)  


3.6.9.9.7 Slika 124: Ocene za vrednoto upanje glede na spol v odstotkih 
Slika 124 prikazuje ocene za vrednoto upanje glede na spol, izražene v odstotkih (preglednica prikazuje statisticne podatke v številu in odstotkih), iz katere je razvidna dodelitev ocen po ocenjevalni lestvici med spoloma. Na splošno lahko ugotovimo, da sta oba spola vrednoti upanje podelila visoke ocene, saj je bilo nižjih ocen od 1 do 3 sorazmerno malo. Ocena 3 je bila pogosteje dodeljena s strani predstavnikov moškega spola (27 ali 18 %; ženske: 28 ali 10 %). 
Nasploh so predstavniki ženskega spola (169 ali 61 %) vrednoti podelili vecje število najvišjih možnih ocen kot moški (51 ali 34 %). 
Glede ostalih ocen od 1 do 4 lahko trdimo, da so predstavniki moškega spola v vecji prednosti (npr. ocena 4: moški: 57 ali 38 %; ženske: 77 ali 28 %). 
3.6.9.9.8 Preglednica 100: Ocene za vrednoto zdravje glede na spol po frekvencah in odstotkih 
Spol  1  2  3  4  5  Skupaj  
149  
Moški  4 (3%)  1 (1%)  11 (7%)  27 (18%)  106 (71%)  (100%)  
277  
Ženski  4 (1%)  3 (1%)  10 (4%)  30 (11%)  230 (83%)  (100%)  
Drugo  1 (50%)  0 (0%)  0 (0%)  0 (0%)  1 (50%)  2 (100%)  
428  
Skupaj  9 (2%)  4 (1%)  21 (5%)  57 (13%)  337 (79%)  (100%)  


3.6.9.9.9 Slika 125: Ocene za vrednoto zdravje glede na spol v odstotkih 
Slika 125 prikazuje ocene za vrednoto zdravje glede na spol, izražene v odstotkih (preglednica prikazuje statisticne podatke v številu in odstotkih), iz katere je razvidna dodelitev ocen po ocenjevalni lestvici med spoloma. Na splošno lahko ugotovimo, da sta oba spola vrednoti zdravje podelila visoke ocene, saj je bilo nižjih ocen od 1 do 3 sorazmerno malo. Ocena 3 je bila pogosteje dodeljena s strani predstavnikov moškega spola (11 ali 7 %; ženske: 10 ali 4 %). Nasploh so predstavniki ženskega spola (230 ali 83 %) vrednoti podelili vecje število najvišjih možnih ocen kot moški (106 ali 71 %). Glede dodeljevanja ocen od 1 do 4 lahko trdimo, da so predstavniki moškega spola v rahli prednosti (npr. ocena 4: moški: 27 ali 18 %; ženske: 30 ali 11 %). Zakljucimo lahko, da so ženske vrednoti zdravju pripisale nekoliko vecjo težo kot moški. 
3.6.9.9.9.1 Preglednica 101: Ocene za opcijo „Drugo“ glede na spol po frekvencah in odstotkih 
Spol  1  2  3  4  5  Skupaj  
Moški Ženski  2 (8%) 6 (12%)  0 (0%) 0 (0%)  3 (12%) 7 (14%)  3(12%) 5 (10%)  17 (68%) 31 (63%)  25 (100%) 49 (100%)  
Drugo  1 (50%)  0 (0%)  0 (0%)  0 (0%)  1 (50%)  2 (100%)  
Skupaj  9 (12%)  0 (0%)  10 (13%)  8 11%)  49 (64%)  76 (100%)  


3.6.9.9.9.2 Slika 126: Ocene za opcijo „Drugo“ na spol v odstotkih 
Slika 126 prikazuje ocene za opcijo „Drugo“ glede na spol po odstotkih (preglednica prikazuje statisticne podatke v številu in odstotkih), iz katere je razvidna dodelitev ocen po ocenjevalni lestvici med spoloma. Na splošno lahko ugotovimo, da so predstavniki moškega spola (npr. ocena 
5:17 ali 68 %) nekoliko pogosteje izbrali to možnost kot predstavniki ženskega spola (npr. ocena 5: 31 ali 63 %). 
3.6.9.9.9.2 Sklepna ugotovitev 
Ugotovimo lahko, da so predstavnice ženskega spola še zlasti pri pozitivnejših vrednotah bile bolj radodarne z oceno 5 (npr. ljubezen, zdravje), medtem ko so nekateri predstavniki moškega spola tudi bolj pozitivnim vrednotam dodeljevali nižje ocene. Glede manj pozitivnih vrednot (npr. bogastvo, moc, avtoriteta) so ženske te vrednote nekoliko višje ocenjevale kot moški, saj so jih po vsej verjetnosti povezovale z varnostjo v družinskem življenju. Varnost, kot smo že lahko spoznali pri predhodni analizi odgovorov na vprašanje o razlikah pri vzgoji otrok, je jasno pokazala, da so temu pojmu ženske pripisale mnogo vecji pomen kot moški. 
3.6.7 Najpomembnejše vrednote za družino 
Pri desetem vprašanju spletnega anketnega vprašalnika so respondenti dobili nalogo, da z uporabo stavcne formulacije ali kljucnih besed navedejo vrednote, ki naj bi bile za družino najpomembnejše. 
3.6.7.1 Preglednica 102: Del podatkov glede najpomembnejših vrednot za 
družino
  Odgovori 
  ljubezen, povezanost   ljubezen, spoštovanje, empatija   ljubezen, spoštovanje, strpnost, pozornost, socutnost, odgovornost   ljubezen, spoštovanje, podpora, sreca   zaupanje, ljubezen   x   zdravje, družina, ljubezen   optimizem, marljivost, veselje,   ljubezen, zdravje, empatija   ljubezen, zaupanje, pomoc, empatija, predanost   ljubezen sreca, pogum, inovativnost   zaupanje in spoštovanje   ljubezen, varnost, solidarnost   ljubezen, empatija, veselje   spoštovanje, ljubezen, svoboda, sprejemanje razlicnosti, podobne vrednote in pogled na življenje.   ljubezen  stabilnost  varnost 
Frekvenca1211111111111111 
Preglednica 102 prikazuje le majhen del podatkov o najpomembnejših vrednotah za družino. Celoten korpus podatkov (brez frekvenc) je bil uvožen v programsko orodje AntConc, s katerim je bila izvedena besedna analiza mnenj za predstavnice ženskega in predstavnike moškega spola (upoštevana sta bila tudi seznama nepotrebnih besed in razlicnih besednih oblik). Kot rezultat smo pridobili strukturirane podatke v obliki dveh preglednic, ki sta vsebovali podatke o rangih, pogostosti pojavljanja dolocenih besed in kljucnih besedah. V nadaljevanju so bili podatki kategorizirani po spolu (moški/ženske), nato pa je bil izveden postopek združevanja obeh preglednic. Rezultat teh prizadevanj je bila preglednica, ki je vsebovala podatke o pogostosti pojavljanja dolocenih kljucnih besed, kljucnih besedah in spolu (postopek priprave podatkov je bil podoben kot pri 10. vprašanju). Dobljeni nabor podatkov je bil nato uvožen v programsko orodje Ora Casos. Prav tako je na tem mestu treba poudariti, da bo podroben tehnicni opis dela izpušcen. 
3.6.7.2 Preglednica 103: Okrnjen del podatkov za uvoz v programsko orodje Ora Casos 
Frekvenca 181 77 71 66  Kljucna beseda Ljubezen Spoštovanje Empatija Zdravje  Spol Ženski Ženski Ženski Ženski  
76  Ljubezen  Moški  
31  Empatija  Moški  
28  Zdravje  Moški  
23  Sreca  Moški  


3.6.7.3 Slika 127: Del najpomembnejših vrednot z vidika predstavnikov ženskega in predstavnikov moškega spola 
Slika 127 prikazuje dvojni hierarhogram najpogostejših kljucnih besed (vkljucno z razlicnimi besednimi oblikami, kot je bilo že omenjeno) glede na najpomembnejše vrednote z vidika obeh spolov. Dobljene kljucne besede predstavljajo poudarke najpomembnejših vrednot za družino (izkljucene so bile kljucne besede s frekvenco, nižjo od 6,1). Poudarki so bili naslednji: 
1.
 Ljubezen (besedne oblike: ljubeznijo, ljubezen, ljubiti, ljubita itd.): Predstavniki ženskega in moškega spola so ta poudarek navedli najpogosteje (gl. ženske in moške: veliko belo vozlišce z mocjo povezave 182,0; moški: moc povezave 77,0). 65,70 % predstavnic ženskega spola (277) in 51,68 % predstavnikov moškega spola (149) je tej vrednoti pripisalo najvecji pomen. Rezultat ni presenetljiv. 

2.
 Spoštovanje (besedne oblike: spoštovanje, spoštovanju, spoštovanjem, spoštovati itd.): Predstavniki obeh spolov so ta poudarek navedli precej pogosto (gl. ženske in moške: temno modro vozlišce z mocjo povezave 81,0; moški: moc povezave 25,0). 29,24 % žensk (277) je tej vrednoti pripisalo drugi najvecji pomen, medtem ko jo je 16,78 % moških (149) oznacilo kot cetrto najpomembnejšo. 

3.
 Empatija (besedne oblike: empatiji, empaticnost itd.): Tudi ta poudarek je bil pogosto omenjen (gl. ženske in moške: belo vozlišce z mocjo povezave 72,0; moški: moc povezave 32,0). 25,29 % žensk (277) je empatiji pripisalo tretji najvecji pomen, medtem ko jo je 21,48 % moških (149) oznacilo kot drugo najpomembnejšo vrednoto. 

4.
 Zdravje (besedne oblike: zdravju, zdravja, zdrav, zdravi itd.): Zdravje je bilo prav tako pogosto omenjeno (gl. ženske in moške: rumeno vozlišce z mocjo povezave 72,0; moški: moc povezave 29,0). 25,29 % žensk in 19,46 % moških je zdravju pripisalo tretji najvecji pomen. 

5.
 Zaupanje (besedne oblike: zaupanja, zaupati itd.): Ta poudarek je bil sorazmerno pogosto naveden (gl. ženske in moške: temno modro vozlišce z mocjo povezave 59,0; moški: moc povezave 24,0). 21,30 % žensk in 16,11 % moških je tej vrednoti pripisalo peti najvecji pomen. 

6.
 Sreca (besedne 3.oblike: sreci, sreco itd.): Sreca je bila navedena srednje pogosto (gl. ženske in moške: roza vozlišce z mocjo povezave 49,0; moški: moc povezave 24,0). 17,69 % žensk jo je oznacilo za šesto najpomembnejšo vrednoto, medtem ko jo je 16,11 % moških umestilo na peto mesto. 

7. 
Veselje (besedne oblike: veselja, veselju, veseliti itd.): Veselje je bilo prav tako srednje pogosto navedeno (gl. ženske in moške: roza vozlišce z mocjo povezave 43,0; moški: moc povezave 18,0). 15,52 % žensk in 12,08 % moških je tej vrednoti pripisalo sedmi najvecji pomen. 

8.
 Svoboda (besedne oblike: svobodi, svobodno itd.): Svoboda je bila srednje pogosto omenjena (gl. ženske in moške: svetlo modro vozlišce z mocjo povezave 39,0; moški: moc povezave 17,0). 14,10 % žensk in 11,4 % moških je svobodi pripisalo osmi najvecji pomen. 

9. 
Varnost (besedne oblike: varnosti, varno itd.): Varnost je bila srednje pogosto navedena (gl. ženske in moške: svetlo modro vozlišce z mocjo povezave 34,0; moški: moc povezave 6,0). 12,27 % žensk jo je oznacilo za deveto najpomembnejšo vrednoto, medtem ko jo je 4,03 % moških 

uvrstilo na dvanajsto mesto. 

10.
 Optimizem (besedne oblike: optimizmu, optimisticno itd.): Optimizem je bil srednje pogosto omenjen (gl. ženske in moške: svetlo modro vozlišce z mocjo povezave 28,0; moški: moc povezave 7,0). 10,11 % žensk ga je oznacilo za deseto najpomembnejšo vrednoto, medtem ko ga je 4,70 % moških uvrstilo na enajsto mesto. 

11.
 Razumevanje (besedne oblike: razumevanju, razumevanja itd.): Razumevanje je bilo srednje pogosto omenjeno (gl. ženske in moške: belo vozlišce z mocjo povezave 27,0; moški: moc povezave 17,0). 9,75 % žensk ga je oznacilo za enajsto najpomembnejšo vrednoto, medtem ko ga je 11,40 % moških uvrstilo na osmo mesto. 

12.
 Življenje (besedne oblike: življenje, življenju itd.): Življenje je bilo srednje pogosto navedeno (gl. ženske in moške: zeleno vozlišce z mocjo povezave 18,0; moški: moc povezave 11,0). 6,50 % žensk ga je oznacilo za dvanajsto najpomembnejšo vrednoto, medtem ko ga je 7,38 % moških uvrstilo na deseto mesto. Podrobneje so bili osvetljeni najpogosteje uporabljeni kljucni pojmi, medtem ko so drugi pojmi, kot so sprejemanje, iskrenost, marljivost, podpora, medsebojno, upanje, vrednote, pogum, družina, pomoc, strpnost, avtoriteta, povezanost in odgovornost, zgolj omenjeni. 


V nadaljevanju bodo analizirane pomembne vrednote glede na starostne skupine, formalno izobrazbo in partnerski status. Pri tem bo uporabljena metoda analize, podobna tisti pri spolu. Postopek vkljucuje pretvorbo nestrukturiranih podatkov v strukturirane s pomocjo programskega orodja AntConc (vkljucno z dvema seznamoma nepotrebnih besed in razlicnih besednih oblik), izvoz besednega seznama s frekvencami v .txt datoteko ter analizo podatkov po starostnih skupinah s programskim orodjem Ora Casos. 
3.6.7.4 Pomembne vrednote za družino po starostnih skupinah 
Natancneje bodo obravnavane starostne skupine od 21 do 40 let in od 41 do 60 let, medtem ko bosta starostni skupini do 20 let in 61 let ali vec zaradi manjšega števila podatkov preuceni zgolj na kvalitativni ravni. 
1.
 Starostna skupina do 20 let Iz te starostne skupine je zgolj 17 respondentov prispevalo svoja mnenja. Znotraj obravnavane skupine je mogoce izpostaviti dve vrednoti, ki naj bi bili po njihovem mnenju pomembni za družino: ljubezen in zaupanje. Kot že omenjeno, je vzorec premajhen za kvantitativno analizo. 

2.
 Starostna skupina 61 let ali vec Iz te starostne skupine je zgolj 28 respondentov prispevalo svoja mnenja. Izpostavimo lahko 

vrednote, ki so po njihovem mnenju pomembne za družino, na primer ljubezen, spoštovanje, empatijo, razumevanje, svobodo, zdravje in sreco. Tudi za to starostno skupino velja, da je vzorec premajhen za kvantitativno analizo. 

3.
 Starostni skupini od 21 do 40 let in od 41 do 60 let Mnenja iz starostne skupine od 21 do 40 let je prispevalo 130 respondentov, medtem ko je iz starostne skupine od 41 do 60 let svoja mnenja prispevalo 253 respondentov. To pomeni, da sta vzorca dovolj velika za kvantitativno analizo besedila. 


3.6.7.4.1 Preglednica 104: Okrnjen del podatkov za uvoz v programsko orodje Ora Casos 
Frekvenca  Kljucna beseda  Starostna skupina  
87  Ljubezen  21-40 let  
34  Empatija  21-40 let  
32  Zdravje  21-40 let  
30  Spoštovanje  21-40 let  
150  Ljubezen  41-60 let  
65  Empatija  41-60 let  
63  Spoštovanje  41-60 let  
52  Zdravje  41-60 let  

Preglednica 104 prikazuje okrnjen del podatkov za uvoz v programsko orodje Ora Casos. Kazalci vkljucujejo število oziroma frekvenco pojavljanja dolocene kljucne besede, kljucne besede in starostno skupino (vkljucuje dve: od 21 do 40 let ter od 41 do 60 let). Ti podatki (v celotni obliki) so bili uvoženi v programsko orodje Ora Casos. Tudi na tem mestu je treba poudariti, da bo tehnicni opis dela znotraj programskega orodja Ora Casos izpušcen. Pomemben podatek se nanaša na nastavitev filtra za izlocanje, ki je bil nastavljen na 8,1. 

3.6.7.4.2  Slika 128: Del najpomembnejših vrednot z vidika predstavnikov dveh starostnih skupin 
Slika 128 prikazuje del najpomembnejših vrednot z vidika predstavnikov dveh starostnih skupin (od 21 do 40 let in od 41 do 60 let). Oglejmo si glavne poudarke glede vrednot po obeh starostnih skupinah: 
1.
 Ljubezen: 67,69 % predstavnikov mlajše starostne skupine (130) in 59,68 % predstavnikov starejše starostne skupine (253) je tej vrednoti pripisovalo najvecji pomen. Glede na dobljene odstotke lahko trdimo, da je družinska vrednota ljubezen za mlajše predstavnike pomembnejša kot za starejše. 

2.
 Empatija: 26,92 % predstavnikov mlajše starostne skupine (130) in 26,09 % predstavnikov starejše starostne skupine (253) je tej vrednoti pripisovalo drugi najvecji pomen. Razlika med obema starostnima skupinama ni statisticno pomembna. 

3.
 Spoštovanje: Starejša starostna skupina je to vrednoto ocenila kot tretjo najpomembnejšo, mlajša pa kot cetrto. 25,30 % predstavnikov starejše starostne skupine (253) in 23,85 % predstavnikov mlajše starostne skupine (130) je tej vrednoti pripisovalo dokaj velik pomen. Spoštovanje ima nekoliko vecji pomen pri starejših predstavnikih. 

4.
 Zdravje: Mlajša starostna skupina je zdravje ocenila kot tretjo najpomembnejšo vrednoto, starejša pa kot cetrto. 20,95 % predstavnikov starejše starostne skupine (253) in 25,38 % predstavnikov mlajše starostne skupine (130) je tej vrednoti pripisovalo dokaj velik pomen. Zdravje ima nekoliko vecji pomen pri mlajših predstavnikih. 

5.
 Zaupanje: 17,39 % predstavnikov starejše starostne skupine (253) in 23,08 % predstavnikov mlajše starostne skupine (130) je tej vrednoti pripisovalo peti najvecji pomen. Zaupanje ima vecji pomen pri mlajših predstavnikih. 

6.
 Sreca: 15,02 % predstavnikov starejše starostne skupine (253) in 20,00 % predstavnikov mlajše starostne skupine (130) je tej vrednoti pripisovalo šesti najvecji pomen. Sreca ima vecji pomen pri mlajših predstavnikih. 

7. 
Veselje: 13,83 % predstavnikov starejše starostne skupine (253) in 16,15 % predstavnikov mlajše starostne skupine (130) je tej vrednoti pripisovalo sedmi najvecji pomen. Veselje ima vecji pomen pri mlajših predstavnikih. 

8.
 Svoboda: 13,04 % predstavnikov starejše starostne skupine (253) in 14,61 % predstavnikov mlajše starostne skupine (130) je tej vrednoti pripisovalo osmi najvecji pomen. Svoboda ima rahlo vecji pomen pri mlajših predstavnikih. 

9. 
Varnost: 10,28 % predstavnikov starejše starostne skupine (253) in 9,23 % predstavnikov mlajše starostne skupine (130) je tej vrednoti pripisovalo deveti oziroma deseti najvecji pomen. Varnost ima rahlo vecji pomen pri starejših predstavnikih. 

10.
 Razumevanje: 8,70 % predstavnikov starejše starostne skupine (253) in 12,31 % predstavnikov mlajše starostne skupine (130) je tej vrednoti pripisovalo deseti oziroma deveti najvecji pomen. Razumevanje ima vecji pomen pri mlajših predstavnikih. 

11.
 Optimizem: 7,90 % predstavnikov starejše starostne skupine (253) in 8,46 % predstavnikov mlajše starostne skupine (130) je tej vrednoti pripisovalo enajsti najvecji pomen. Optimizem ima rahlo vecji pomen pri starejših predstavnikih. 

12.
 Življenje: 7,51 % predstavnikov starejše starostne skupine (253) in 6,92 % predstavnikov mlajše starostne skupine (130) je tej vrednoti pripisovalo dvanajsti najvecji pomen. Življenje ima rahlo vecji pomen pri starejših predstavnikih. 


Manj pogosto omenjene vrednote, kot je na primer upanje, se pojavljajo pri obeh starostnih skupinah. Druge vrednote, kot so družina, marljivost, pogum, iskrenost, sprejemanje, strpnost in pomoc, so prisotne le pri starejši starostni skupini, medtem ko je vrednota podpore zabeležena le pri mlajši starostni skupini. 
Na podlagi dobljenih rezultatov lahko ugotovimo, da so predstavniki starostne skupine od 21 do 40 let dolocenim vrednotam, kot so ljubezen, zdravje, zaupanje, sreca, veselje, svoboda in razumevanje, pripisovali vecji pomen kot starejši predstavniki. Vrednote, kot so spoštovanje, varnost, optimizem in življenje, so bile nekoliko pomembnejše za starejše predstavnike. Pri vrednoti empatije ni bilo izrazitih razlik med obema starostnima skupinama.   
3.6.7.5 Pomembne vrednote za družino po formalni izobrazbi 
Pri formalni izobrazbi imamo opravka s šestimi skupinami. Glede na dejstvo, da so bili respondenti iz dolocenih izobrazbenih struktur redkeje zastopani, je prišlo do potrebe po združevanju nekaterih skupin glede na formalno izobrazbo. Tako so bile oblikovane štiri skupine: 
1.
 skupina – manj kot srednja šola / srednja šola (MSS: 35 respondentov) 

2.
 skupina – univerzitetna diploma / drugo (npr. vkljucuje višjo šolo; UnivDr: 140 respondentov) 

3.
 skupina – magisterij (Magist: 72 respondentov) 

4.
 skupina – doktorat (Doktor: 179 respondentov) 


Nacelo analize je sicer zelo podobno kot pri spolu in starostnih skupinah. Zaradi tega bo izpušcena preglednica o okrnjenem delu pripravljenih podatkov, ki vkljucuje kazalce, kot so število pogostosti pojavljanja dolocene kljucne besede, kljucna beseda in formalna izobrazba. 

3.6.7.5.1 Slika 129: Del najpomembnejših vrednot glede na formalno izobrazbo 
Slika 129 prikazuje del najpomembnejših vrednot glede na formalno izobrazbo respondentov. Izpostaviti je mogoce naslednje vrednote, ki so jih respondenti iz razlicnih izobrazbenih struktur ocenili kot najbolj pomembne: 
1.
 Ljubezen (glej veliko zeleno vozlišce) 

Predstavniki vseh štirih skupin so izrazili mnenje, da je ljubezen najpomembnejša družinska vrednota (glej moc povezave: MSS = 21,0; UnivDr. = 91,0; Magist = 46,0 in Doktor = 106,0). Na podlagi frekvence in števila respondentov lahko izracunamo odstotek udeležbe po posameznih skupinah. 65 % respondentov s formalno izobrazbo UnivDr. je menilo, da je ljubezen najpomembnejša vrednota za družinsko življenje. Sledijo 63,89 % respondentov z izobrazbo Magist, 60 % respondentov z izobrazbo MSS in 59,22 % respondentov z najvišjo izobrazbo Doktor. 

2.
 Zaupanje (glej rdece vozlišce) 

Predstavniki vseh štirih skupin so izrazili mnenje, da je zaupanje pomembna družinska vrednota (glej moc povezave: MSS = 9,0; UnivDr. = 23,0; Magist = 17,0 in Doktor = 36,0). Na podlagi frekvence in števila respondentov lahko izracunamo odstotek udeležbe po posameznih skupinah. 25,71 % respondentov z izobrazbo MSS meni, da je zaupanje pomembna vrednota za družinsko življenje. Sledijo 23,61 % respondentov z izobrazbo Magist, 20,11 % z izobrazbo Doktor in 16,43 % z izobrazbo UnivDr. 

3.
 Zdravje (glej rdece vozlišce) 

Predstavniki vseh štirih skupin so izrazili mnenje, da je zdravje pomembna družinska vrednota (glej moc povezave: MSS = 9,0; UnivDr. = 32,0; Magist = 17,0 in Doktor = 38,0). Odstotek udeležbe po skupinah znaša: 25,71 % za MSS, 23,61 % za Magist, 22,86 % za UnivDr. in 21,23 % za Doktor. 

4.
 Spoštovanje (glej svetlo modro vozlišce) 

Spoštovanje so kot pomembno družinsko vrednoto navedli predstavniki vseh štirih skupin (glej moc povezave: MSS = 8,0; UnivDr. = 32,0; Magist = 21,0 in Doktor = 41,0). Najvecji odstotek pripisovanja te vrednote beležimo pri skupini Magist (29,17 %), sledi skupina Doktor (22,90 %), nato MSS in UnivDr. z enakim deležem (22,86 %). 

5.
 Sreca (glej svetlo modro vozlišce) 

Sreco so kot pomembno vrednoto navedli predstavniki vseh skupin (glej moc povezave: MSS = 8,0; UnivDr. = 27,0; Magist = 13,0 in Doktor = 25,0). Odstotki po skupinah: 22,86 % za MSS, 19,29 % za UnivDr., 18,06 % za Magist in 13,97 % za Doktor. 

6. 
Veselje (glej svetlo modro vozlišce) Veselje so prav tako prepoznali kot pomembno vrednoto (glej moc povezave: MSS = 7,0; UnivDr. = 21,0; Magist = 9,0 in Doktor = 24,0). Najvišji odstotek beleži skupina MSS (20,00 %), sledijo UnivDr. (15,00 %), Magist (12,50 %) in Doktor (13,41 %). 

7.
 Empatija (glej majhno temno modro vozlišce) 


Empatija je bila ocenjena kot sorazmerno pomembna družinska vrednota (glej moc povezave: MSS = 3,0; UnivDr. = 40,0; Magist = 14,0 in Doktor = 51,0). Najvecji odstotek udeležbe beležijo UnivDr. (28,57 %), sledijo Doktor (28,49 %), Magist (19,44 %) in MSS (8,57 %). 
Manj pogosto navedene vrednote 
V skupini družinskih vrednot z manjšim pomenom so se pojavile: iskrenost, marljivost, optimizem, podpora, pogum, razumevanje, upanje, varnost in življenje. Med vrednotami, kjer niso vse skupine prispevale svojega deleža, lahko izpostavimo posebnosti, kot je podpora, ki se je pojavila le v nekaterih skupinah. 
1.
 Svoboda (glej veliko zeleno vozlišce) 

Predstavniki treh skupin so izrazili mnenje, da je svoboda izjemno pomembna vrednota za družinsko življenje (glej moc povezave: UnivDr. = 20,0; Magist = 6,0; Doktor = 25,0). Po izracunu odstotkov glede na participacijo respondentov po posameznih skupinah dobimo nekoliko drugacno sliko. 14,29 % respondentov s formalno izobrazbo UnivDr. je vrednoti svobode pripisovalo zelo velik pomen, sledijo respondenti skupine Doktor s 13,97 %, nato pa še 8,33 % respondentov s formalno izobrazbo Magist. 

2.
 Družina (glej vecje svetlo modro vozlišce) 

Le predstavniki dveh skupin so izrazili mnenje, da je družina pomembna vrednota za družinsko življenje (glej moc povezave: UnivDr. = 10,0; Doktor = 14,0). Odstotek respondentov, ki so vrednoti družine pripisovali velik pomen, znaša 7,82 % za skupino Doktor, sledijo pa respondenti s formalno izobrazbo UnivDr. s 7,14 %. 

3.
 Sprejemanje (glej vecje svetlo modro vozlišce) 

Predstavniki treh skupin so izrazili mnenje, da je sprejemanje izjemno pomembna vrednota za družinsko življenje (glej moc povezave: UnivDr. = 10,0; Magist = 6,0; Doktor = 4,0). 8,33 % respondentov s formalno izobrazbo Magist je vrednoti sprejemanja pripisovalo vecji pomen, sledijo respondenti skupine UnivDr. s 7,14 %, na zadnjem mestu pa so respondenti s formalno izobrazbo Doktor z 2,23 %. 

4.
 Pomoc (glej vecje rdece vozlišce) 


Samo predstavniki s formalno izobrazbo UnivDr. so opozorili na pomoc (clanom družine, drugim) in jo oznacili za pomembno družinsko vrednoto (glej moc povezave: UnivDr. = 9,0; 6,43 % respondentov iz te skupine). Pojavila se je tudi kljucna beseda „medsebojno“, ki jo je mogoce povezati s pomocjo. 
Na koncu velja omeniti še vrednote, kot so strpnost, inteligentnost in povezanost. 
Glede na pogostost pojavljanja kljucnih besed, pridobljenih s procesiranjem besedil s programskim orodjem AntConc (izlocene so bile nepotrebne besede, razlicne besedne oblike so bile združene v enoten pojem), je bilo mogoce izracunati prispevke kljucnih besed po posameznih izobrazbenih strukturah. 
Skratka, respondenti vseh štirih skupin so prispevali skupno 737 kljucnih besed. Najvec kljucnih besed so prispevali predstavniki z najvišjo formalno izobrazbo (381 ali 51,70 %), sledijo predstavniki s formalno izobrazbo UnivDr. (180 ali 24,42 %), nato predstavniki s formalno izobrazbo Magist (103 ali 13,98 %), na zadnjem mestu pa so respondenti s formalno izobrazbo MSS (73 ali 9,91 %). 
Analiza pomembnih družinskih vrednot z vidika partnerskih razmerij se nadaljuje. 
3.6.7.5.2 Pomembne družinske vrednote glede na partnerska razmerja 
Na voljo imamo pet razlicnih vrst partnerskih razmerij, od katerih tri skupine predstavljajo nevezane osebe (samski, vdoveli, razvezani), dve skupini pa vezane osebe (poroceni ter zunajzakonska zveza, fant in punca itd.). Glede na dejstvo, da je vzorec pri vdovelih in razvezanih sorazmerno majhen, je smiselno samske, razvezane in vdovele združiti v eno skupino. Podobno velja za osebe s statusom porocenosti in tiste, ki živijo v zunajzakonskih ali podobnih zvezah. Tako bi pri analizi obravnavali dve skupini: vezane in nevezane osebe. 
Na ta nacin zdaj razpolagamo z 321 vezanimi osebami (poroceni = 257; zunajzakonske in podobne zveze = 62) ter 109 nevezanimi osebami (samski = 79; vdoveli = 5; razvezani = 25). 
Sledi analiza, ki smo jo že spoznali pri prejšnjih primerih. Ob tem velja pripomniti, da se bo tudi tokrat opustil tabelaricni prikaz rezultatov, saj gre za podoben nacin obdelave kot pri predhodnih analizah. 

3.6.7.5.3 Slika 130: Pomembne družinske vrednote glede na vezana in nevezana partnerska razmerja 
Slika 130 prikazuje dvojni hierarhogram pomembnih družinskih vrednot z vidika vezanih (npr. poroceni, zunajzakonska zveza) in nevezanih oseb (npr. samski, razvezani). Izlocene so bile vse tiste kljucne besede, katerih frekvenca je bila manjša od 6,1 (filter). 
1.
 Ljubezen (besedne oblike: ljubeznijo, ljubezen, ljubiti, ljubita idr.): Vezane in nevezane osebe so menile, da je ljubezen za družinsko življenje najpomembnejša vrednota: gl. veliko temno modro vozlišce (vezane osebe: moc povezave je 202,0; nevezane osebe: moc povezave je 58,0). 62,93 % iz skupine vezanih oseb (321) in 53,21 % iz skupine nevezanih oseb (109) je pripisovalo tej vrednoti najvecji pomen. Glede na dobljena odstotka lahko trdimo, da je družinska vrednota ljubezen za predstavnike vezanih oseb pomembnejša kot za predstavnike nevezanih.  

2.
 Empatija (besedne oblike: empatiji, empaticnost idr.): Vezane in nevezane osebe so menile, da je empatija za družinsko življenje zelo pomembna vrednota: gl. veliko svetlo modro vozlišce (vezane osebe: moc povezave je 79,0; nevezane osebe: moc povezave je 27,0). 24,61 % iz skupine vezanih oseb (321) in 24,77 % iz skupine nevezanih oseb (109) je pripisovalo tej vrednoti velik pomen. Glede na dobljena odstotka lahko trdimo, da razlike med obema skupinama niso statisticno pomembne.  

3.
 Spoštovanje (besedne oblike: spoštovanje, spoštovanju, spoštovanjem, spoštovati idr.): Vezane in nevezane osebe so menile, da je spoštovanje za družinsko življenje zelo pomembna vrednota: gl. veliko svetlo modro vozlišce (vezane osebe: moc povezave je 74,0; nevezane osebe: moc povezave je 28,0). 23,05 % iz skupine vezanih oseb (321) in 25,69 % iz skupine nevezanih oseb (109) je pripisovalo tej vrednoti velik pomen. Glede na dobljena odstotka lahko trdimo, da je družinska vrednota spoštovanje za predstavnike nevezanih oseb rahlo pomembnejša kot za predstavnike vezanih.  

4.
 Zdravje (besedne oblike: zdravju, zdravja, zdrav, zdravi idr.): Vezane in nevezane osebe so menile, da je zdravje za družinsko življenje zelo pomembna vrednota: gl. zeleno vozlišce (vezane osebe: moc povezave je 72,0; nevezane osebe: moc povezave je 26,0). 22,43 % iz skupine vezanih oseb (321) in 23,85 % iz skupine nevezanih oseb (109) je pripisovalo tej vrednoti velik pomen. Glede na dobljena odstotka lahko trdimo, da je družinska vrednota zdravje za predstavnike nevezanih oseb rahlo pomembnejša kot za predstavnike vezanih. 

5.
 Sreca (besedne oblike: srece, sreci, sreca, srecno idr.): Vezane in nevezane osebe so menile, da je sreca za družinsko življenje dokaj pomembna vrednota: gl. svetlo modro vozlišce (vezane osebe: moc povezave je 57,0; nevezane osebe: moc povezave je 13,0). 17,76 % iz skupine vezanih oseb 


(321) in 11,93 % iz skupine nevezanih oseb (109) je pripisovalo tej vrednoti sorazmerno velik pomen. Glede na dobljena odstotka lahko trdimo, da je družinska vrednota sreca za predstavnike vezanih oseb pomembnejša kot za predstavnike nevezanih. 
6. 
Veselje (besedne oblike: veselost, veselo idr.): Vezane in nevezane osebe so menile, da je veselje za družinsko življenje rahlo manj pomembna vrednota: gl. belo vozlišce (vezane osebe: moc povezave je 51,0; nevezane osebe: moc povezave je 9,0). 15,89 % iz skupine vezanih oseb (321) in 8,26 % iz skupine nevezanih oseb (109) je pripisovalo tej vrednoti sorazmerno manjši pomen. Glede na dobljena odstotka lahko trdimo, da je družinska vrednota veselje za predstavnike vezanih oseb precej pomembnejša kot za predstavnike nevezanih. 

7.
 Zaupanje (besedne oblike: zaupljivost, zaupanja idr.): Vezane in nevezane osebe so menile, da je zaupanje za družinsko življenje precej pomembna vrednota: gl. veliko belo vozlišce (vezane osebe: moc povezave je 51,0; nevezane osebe: moc povezave je 33,0). 15,89 % iz skupine vezanih oseb 


(321) in 30,28 % iz skupine nevezanih oseb (109) je pripisovalo tej vrednoti vecji pomen. Glede na dobljena odstotka lahko trdimo, da je družinska vrednota zaupanje za predstavnike nevezanih oseb precej pomembnejša kot za predstavnike vezanih. 
8.
 Svoboda (besedne oblike: svobodi, svobodno idr.): Vezane in nevezane osebe so menile, da je svoboda za družinsko življenje dokaj pomembna vrednota: gl. veliko svetlo modro vozlišce (vezane osebe: moc povezave je 43,0; nevezane osebe: moc povezave je 13,0). 13,40 % iz skupine vezanih oseb (321) in 11,93 % iz skupine nevezanih oseb (109) je pripisovalo tej vrednoti sorazmerno vecji pomen. Glede na dobljena odstotka lahko trdimo, da je družinska vrednota svoboda za predstavnike vezanih oseb rahlo pomembnejša kot za predstavnike nevezanih. 

9.
 Razumevanje (besedne oblike: razumevanju, razumeti idr.): Vezane in nevezane osebe so menile, da je razumevanje za družinsko življenje dokaj pomembna vrednota: gl. roza vozlišce (vezane osebe: moc povezave je 32,0; nevezane osebe: moc povezave je 11,0). 9,97 % iz skupine vezanih oseb (321) in 10,09 % iz skupine nevezanih oseb (109) je pripisovalo tej vrednoti sorazmerno vecji pomen. Glede na dobljena odstotka lahko trdimo, da med obema skupinama ni statisticno pomembnih razlik. 

10. 
Varnost (besedne oblike: varnosti, varno idr.): Vezane in nevezane osebe so menile, da je varnost za družinsko življenje dokaj pomembna vrednota: gl. rumeno vozlišce (vezane osebe: moc povezave je 32,0; nevezane osebe: moc povezave je 7,0). 9,97 % iz skupine vezanih oseb (321) in 6,42 % iz skupine nevezanih oseb (109) je pripisovalo tej vrednoti sorazmerno vecji pomen. Glede na dobljena odstotka lahko trdimo, da je družinska vrednota varnost za predstavnike vezanih oseb pomembnejša kot za predstavnike nevezanih. 

11.
 Optimizem (besedne oblike: optimizmu, optimisticno idr.): Vezane in nevezane osebe so menile, da je optimizem za družinsko življenje dokaj pomembna vrednota: gl. rumeno vozlišce (vezane osebe: moc povezave je 27,0; nevezane osebe: moc povezave je 7,0). 8,41 % iz skupine vezanih oseb (321) in 6,42 % iz skupine nevezanih oseb (109) je pripisovalo tej vrednoti sorazmerno vecji pomen. Glede na dobljena odstotka lahko trdimo, da je družinska vrednota optimizem za predstavnike vezanih oseb pomembnejša kot za predstavnike nevezanih.  

12.
 Življenje (besedne oblike: živeti, življenju, živeti, življenja idr.): Vezane in nevezane osebe so menile, da je življenje za družino dokaj pomembna vrednota: gl. roza vozlišce (vezane osebe: moc povezave je 23,0; nevezane osebe: moc povezave je 8,0). 7,17 % iz skupine vezanih oseb (321) in 7,34 % iz skupine nevezanih oseb (109) je pripisovalo tej vrednoti sorazmerno vecji pomen. Glede na dobljena odstotka lahko trdimo, da med obema skupinama ni statisticno gledano vidnih razlik. 


V drugo skupino so se uvrstile vrednote (glej manjšo pisavo), ki so z vidika vezanih in nevezanih oseb nekoliko manj pomembne, vendar kljub temu pomembne. 
1.
 Iskrenost (besedne oblike: iskrenost, iskren, iskreno idr.): Vezane in nevezane osebe so menile, da je iskrenost za družinsko življenje nekoliko manj pomembna vrednota: glej rumeno vozlišce (vezane osebe: moc povezave je 15,0; nevezane osebe: moc povezave je 7,0). 4,67 % iz skupine vezanih oseb (321) in 6,42 % iz skupine nevezanih oseb (109) je tej vrednoti pripisalo sorazmerno manjši pomen. Glede na dobljena odstotka lahko trdimo, da je družinska vrednota iskrenost za predstavnike nevezanih oseb pomembnejša kot za predstavnike vezanih. 

2.
 Družina (besedne oblike: družina, družinah idr.): Vezane in nevezane osebe so menile, da je družina za družinsko življenje nekoliko manj pomembna vrednota: glej zeleno vozlišce (vezane osebe: moc povezave je 12,0; nevezane osebe: moc povezave je 12,0). 3,74 % iz skupine vezanih oseb (321) in 11,01 % iz skupine nevezanih oseb (109) je tej vrednoti pripisalo sorazmerno manjši pomen. Glede na dobljena odstotka lahko trdimo, da je vrednota družina za predstavnike nevezanih oseb precej pomembnejša kot za predstavnike vezanih. 

3.
 Podpora (besedne oblike: podpori, podporno idr.): Vezane in nevezane osebe so menile, da je podpora za družinsko življenje nekoliko manj pomembna vrednota: glej rumeno vozlišce (vezane osebe: moc povezave je 11,0; nevezane osebe: moc povezave je 7,0). 3,43 % iz skupine vezanih oseb (321) in 6,42 % iz skupine nevezanih oseb (109) je tej vrednoti pripisalo sorazmerno manjši pomen. Glede na dobljena odstotka lahko trdimo, da je vrednota podpora za predstavnike nevezanih oseb precej pomembnejša kot za predstavnike vezanih. 

4. 
Vrednote (besedne oblike: vrednota, vrednoti idr.): Zanimiva postavka s strani respondentov, da so vrednote same vrednota! Vezane in nevezane osebe so menile, da so vrednote za družinsko življenje nekoliko manj pomembna vrednota: glej roza vozlišce (vezane osebe: moc povezave je 10,0; nevezane osebe: moc povezave je 11,0). 3,12 % iz skupine vezanih oseb (321) in 10,09 % iz skupine nevezanih oseb (109) je tej vrednoti pripisalo sorazmerno manjši pomen. Glede na dobljena odstotka lahko trdimo, da je vrednota „Vrednote!“ za predstavnike nevezanih oseb precej pomembnejša kot za predstavnike vezanih. 

5.
 Povezanost (besedne oblike: povezano, povezava idr.): Vezane in nevezane osebe so menile, da je povezanost za družinsko življenje nekoliko manj pomembna vrednota: glej rumeno vozlišce (vezane osebe: moc povezave je 7,0; nevezane osebe: moc povezave je 7,0). 2,18 % iz skupine vezanih oseb (321) in 6,42 % iz skupine nevezanih oseb (109) je tej vrednoti pripisalo sorazmerno manjši pomen. Glede na dobljena odstotka lahko trdimo, da je vrednota povezanost za predstavnike nevezanih oseb precej pomembnejša kot za predstavnike vezanih. 


Na koncu še zgolj naštejmo tretjo skupino vrednot, ki imajo to znacilnost, da imajo zgolj eno povezavo – bodisi z vezanimi osebami (pogum, sprejemanje, pripadnost, strpnost, odgovornost, pomoc, marljivost, upanje, drugacnost) bodisi z nevezanimi osebami (otrok, individualnost). 
Pridobili smo precej ugotovitev, ki jih bo potrebno predelati v spoznanja. 
3.6.8 Prihodnji razvoj družine 
Pri zadnjem vprašanju spletnega anketnega vprašalnika so respondenti posredovali svoja mnenja o prihodnjem razvoju družine. Ponovno imamo opravka z nestrukturiranimi podatki oziroma besedili, ki jih bo potrebno pretvoriti v strukturirane. Glede na dejstvo, da so respondenti napovedovali nevtralne, crne in bele scenarije za položaj družine v prihodnosti, bo prilagojena sentimentna analiza zelo ustrezna metoda za ugotavljanje pozitivnih in negativnih predznakov. Obstaja sicer veliko programskih orodij, ki z uporabo posebnih algoritmov lahko ekstrahirajo custvena, negativna, nevtralna in pozitivna sporocila, vendar so ta orodja predvsem prilagojena za angleški jezik. Tudi v tem jeziku nas lahko omenjeni algoritmi zavedejo, kar zmanjša natancnost sentimentne analize (npr. dvoumna sporocila, ironija, sarkazem). Prav zaradi tega bo uporabljena intelektualna metoda oznacevanja pozitivnih in negativnih besed znotraj besedil s pomocjo programskega orodja JigSaw. Vzporedno z operacijo ustreznega oznacevanja bo preucevana tudi vsebina posredovanih mnenj, predvsem v smislu dvoumnosti, ironije idr. Opomniti je treba tudi na dolocena izhodišca pri ovrednotenju pozitivnih in negativnih mnenj. Pri ovrednotenju pozitivnih mnenj naceloma velja, da pomeni jedrni model glede prihodnjega razvoja družine pozitivno usmeritev, razen v primeru širšega konteksta dolocenega mnenja (npr. jedrni model bo obstajal še naprej, vendar bodo konzervativnost zamenjali bolj raznoliki in gibljivejši družinski modeli – v tem primeru jedrni model nima pozitivnega predznaka). Individualizem je lahko pozitivna kategorija, vendar pri obravnavi družine lahko individualisticna usmerjenost pomeni negativni predznak (npr. manjše družine, manj otrok, manj druženja in pretiran individualizem). Podobno velja za tehnologijo, ki lahko pomeni pozitiven razvoj cloveštva, vendar v dolocenih vsebinskih povezavah z družino lahko pomeni nekaj zelo negativnega (npr. tehnologija nezadržno napreduje, starši imajo manj casa za vzgojo otrok in otroci samevajo pred racunalniškimi zasloni). Prav te posebnosti bi dolocen programski algoritem težje prepoznal, zato je bila uporaba intelektualne metode ovrednotenja mnenj primerna, saj ti in podobni primeri ne predstavljajo zgolj redkosti. Potrebno je še opozoriti, da so bila ovrednotena zgolj mnenja, ki so izražala negativno ali pozitivno sporocilnost (npr. sem pesimist, sem optimist), ne pa tudi nevtralna (npr. ne vem, nimam pravega mnenja, težko napovem, družina se bo morala prilagajati družbenim spremembam). 
3.6.8.1 Prilagojena sentimentna analiza za moški spol 

3.6.8.1.2 Slika 131: Analiza pozitivnih in negativnih mnenj s strani predstavnikov moškega spola 
Slika 131 prikazuje pozitivna in negativna mnenja predstavnikov moškega spola. Na podlagi že omenjenih klasifikacijskih izhodišc so bila znotraj besedila oznacena pozitivna in negativna mnenja moških respondentov. Kot rezultat smo pridobili 47 pozitivnih in 82 negativnih mnenj (preostali del besedila je bil obravnavan kot nevtralen in se pri analizi ni upošteval). Skupaj so moški prispevali 36,43 % pozitivnih in 63,57 % negativnih mnenj od skupno 129 mnenj. Podrobneje si bomo mnenja ogledali v nadaljevanju. 

3.6.8.3 Slika 132: Vizualna stolpna seznama negativnih in pozitivnih mnenj za moški spol 
Slika 132 prikazuje vizualna stolpcna seznama negativnih in pozitivnih mnenj predstavnikov moškega spola. Moški so opisali prihodnji razvoj družine v smeri propada, razkroja in izgube vrednosti oziroma pomena. Opozarjali so tudi na možnost, da se bodo množile enostarševske družine. Izpostavili so vedno vecji vpliv družbe (npr. velike diktature) in sodobne tehnologije na družinsko življenje ter celo napovedali vecjo stopnjo moci individualisticnih usmeritev, kar za družino ni najbolj ugodna usmeritev (npr. osamljenost, odtujenost). Menili so, da bo jedrni model družine postopoma zatonil in se umaknil plemenskemu ter drugim bizarnim družinskim modelom (npr. poligamija, bigamija). V ospredje so postavili tudi mocan vpliv migracij z drugih celin in posledicno vsiljevanje tujih vrednot. Kot pozitivna mnenja lahko povzamemo, da se bo družina v današnjem smislu, kot izvor veselja, empatije in upanja, ohranila ter se še naprej razvijala. Družina naj bi še vedno igrala vlogo zatocišca, podpore in topline. Po eni strani gredo pozitivna mnenja v smeri ohranitve in celo okrepitve jedrnega modela družine, po drugi strani pa naj bi družba postala tudi bolj odprta za druge družinske modele. Nekateri so ocenili, da se položaj družine v današnjem smislu ne bo bistveno spremenil. 
3.6.8.4 Prilagojena sentimentna analiza za ženski spol 

3.6.8.5 Slika 133: Analiza pozitivnih in negativnih mnenj s strani predstavnikov ženskega spola 
Slika 133 prikazuje analizo pozitivnih in negativnih mnenj predstavnic ženskega spola. Na osnovi že omenjenih klasifikacijskih izhodišc so se (tako kot pri moških) znotraj besedila oznacila pozitivna in negativna mnenja ženskih respondentk. Kot rezultat smo dobili 60 pozitivnih in 165 negativnih mnenj (preostali del besedila je bil obravnavan kot nevtralen in se pri analizi ni upošteval). Skratka, od skupno 225 mnenj so ženske prispevale 26,67 % pozitivnih in 73,33 % negativnih mnenj. Kot kaže, so predstavnice ženskega spola videle nekoliko bolj negativen scenarij glede prihodnjega razvoja družine. Podrobneje si bomo tudi ta mnenja ogledali v nadaljevanju. 

3.6.8.6 Slika 134: Vizualna stolpna seznama negativnih in pozitivnih mnenj za ženski spol 
Slika 134 prikazuje vizualni stolpcni seznam negativnih in pozitivnih mnenj predstavnic ženskega spola. Ženske so prihodnji razvoj družine prav tako opisale v smeri propada, razpada in izgube vrednosti oziroma pomena. Opozarjale so tudi na možnost, da se bo stopnja plodnosti v prihodnosti mocno zmanjšala. Izpostavile so tudi bojazen, da bodo starši pri vzgoji otrok imeli vedno manj vpliva ter da družba temu ne bo nasprotovala. Zaradi pomanjkanja casa naj bi bilo tudi manj kakovostnih custvenih komunikacij, še zlasti z otroki. V tem kontekstu so omenile slab vpliv sodobne tehnologije na vzgojo otrok ter dejstvo, da družbeni sistemi ne zagotavljajo pravega zgleda. Podobno kot moški so negativno gledale na vecjo moc individualisticnih usmeritev, kar za družino ni najbolj ugodna usmeritev (npr. osamljenost, odtujenost). Mnogo bolj kot moški so izpostavile razlicne družinske modele, ki pa po njihovem mnenju ne okrepijo kakovostnega družinskega življenja. V ospredje so postavile tudi mocan vpliv migracij, ceprav nekoliko manj pogosto kot moški. Zanimanje za družinsko življenje naj bi v prihodnosti upadalo. Kot pozitivna mnenja lahko povzamemo, da bo družina v današnjem smislu ostala osnovna celica in da bo njen pomen celo še vecji. Družina naj bi se še naprej pozitivno razvijala ter postajala še bolj odprta in gibljivejša. Po njihovem mnenju družina ostaja zacetek življenja in bo vedno v vlogi primarne institucije. 
Ugotovili smo že, da so ženske nekoliko bolj negativno opisale prihodnji razvoj družine. Zdaj je zgolj vprašanje, ali je ta razlika med obema spoloma tudi statisticno pomenljiva. V ta namen je bil izveden Hi-kvadrat preizkus. 
3.6.8.7 Preglednica 105: Hi-kvadrat preizkus glede na negativna in pozitivna mnenja o prihodnjem razvoju družine med spoloma 
Ženske Moški Vsota X2 
Pozitivno  60  47  107  
Negativno  165  82  247  
Vsota  225  129  354  3,2603  

Hi - kvadrat test (X2-test) izracunamo po naslednjem obrazcu: X2 = S ( f - f *)2 / N Teoreticno frekvenco (f *) dolocimo kot 50 % pozitivnih in 50 % negativnih mnenj (tj. da ni razlike med pozitivnimi in negativnimi mnenji). X2 = 3,2603 (upoštevajoc 5 % tveganje, Yatesov popravek, ki je 0,5 in prve stopnje prostosti). X2 - test nam pove, ali je med vrednostmi kategorij statisticno pomenljiva razlika. Ce je dobljena vrednost višja kot 3,841, ki predstavlja mejno vrednost pri 5 % tveganju in eni stopnji prostosti, lahko sklepamo, da so razlike statisticno pomenljive. Dani X2 - preizkus pri primerjavi med pozitivnimi in negativnimi mnenji ni pokazal statisticne pomembnosti, saj dobljena vrednost 3,2603 leži pod mejno vrednostjo, ki je dolocena kot 3,841. Sklepna ugotovitev: Pri eni stopnji prostosti in 5 % tveganju med mnenji moških in žensk o prihodnjem razvoju družine ni statisticno pomembnih razlik! Zdaj bo potrebno še prikazati oziroma dokazati, da tvorita družina in vrednote hierarhicno asociativno omrežje, iz katerega so razvidne tako hierarhije kot tudi asociativne povezave. Priprava podatkov je potekala na podoben nacin kot pri predhodnih primerih (npr. pomembne vrednote za družino). V programsko orodje Ora Casos sta bili uvoženi dve .txt datoteki (pomembnost družine in najbolj pomembne družinske vrednote) s frekvencami, kljucnimi besedami in kategorijami po spolu. 

3.6.8.8 Slika 135: Del hierarhicnega asociativnega omrežja glede pomembnosti družine in najpomembnejših družinskih vrednot 
Slika 135 prikazuje del hierarhicnega asociativnega omrežja glede pomembnosti družine in najpomembnejših družinskih vrednot (uporabljen je bil filter 5,1, s cimer so bile odstranjene kljucne besede s frekvenco nižjo od omenjene vrednosti). Podatki so kategorizirani glede na ženski in moški spol. Na voljo imamo ženski POM in moški POM, ki pomenita opis pomembnosti družine po spolu, medtem ko oznaki ženski NV in moški NV pomenita navedbo najpomembnejših družinskih vrednot po spolu. Pri opisovanju pomembnosti družine sta oba spola (ženski in moški POM) navajala številne vrednote, ki so na mrežnem grafu tudi vidne (glej desni zgornji del slike 134, npr. ljubezen, spoštovanje, empatija, zdravje, zaupanje, sreca, svoboda, upanje). V še vecji meri so tako predstavniki moškega kot ženskega spola (ženski in moški NV) navedli prej omenjene vrednote. 
Zapisano v bistvu pomeni, da so pomembne vrednote sestavni del oziroma nekakšen program družine! Obstajajo pa še druge povezave do oseb (npr. partner), odnosov (npr. prijateljstvo), lastnosti (npr. stabilnost) in celo dimenzij (npr. cas), ki jasneje opredelijo družino kot celoto. Prikazana slika 134 v bistvu prikazuje okrnjen del hierarhicnega asociativnega omrežja družine in vrednot 428 respondentov, kar lahko štejemo kot dokaj reprezentativen izid. Skratka, družine in vrednote skupaj z osebami, odnosi, lastnostmi, dimenzijami idr. tvorijo hierarhicno asociativno omrežje. Hierarhije in asociacije se lahko glede poudarkov (npr. ljubezen) razlikujejo med seboj, ce bi iz tega vzorca analizirali manjše skupine respondentov ali pa ce bi v raziskavo zajeli respondente drugih socialnih struktur (npr. zdravniki, vojaki, delavci, obrtniki, brezposelni, brezdomci). Zaradi vecje nazornosti naj prikažemo del preucevanega omrežja z UML (angl. Unified Modeling Language) shemo. 

3.6.8.9 Slika 136: Izsek hierarhicnega asociativnega omrežja s pomocjo prirejene UML notacije 
Slika 136 prikazuje izsek hierarhicnega asociativnega omrežja s pomocjo prirejene UML notacije. Opazimo lahko razlicne vrste povezav, ki ponazarjajo nadrejene, podrejene in asociativne odnose (povezava z belim rombom predstavlja nadrejeni odnos, medtem ko navadna povezava prikazuje asociativni odnos). Prirejeni UML diagram prikazuje tudi mocnejše in šibkejše asociativne povezave med entitetami (npr. notacija 1,0 pomeni mocnejšo asociativno povezavo, medtem ko 0,5 pomeni šibkejšo. Povezave brez številcne vrednosti pomenijo še šibkejše asociativne povezave).34 V središcu se nahaja pojem ljubezen, ki je podrejen mnenjem predstavnikov moškega in ženskega spola (Ženske POM, Ženske NV, Moški POM, Moški NV). Navedene entitete v oklepaju so si med seboj v šibkejših ali mocnejših asociativnih odnosih. Pojem ljubezen je lahko povezan z empatijo, sreco, spoštovanjem in zaupanjem. Med osrednjim pojmom in drugimi pojmi bi lahko bile tudi nadrejene povezave. To bi veljalo za primer, ce bi po eni strani upoštevali še moc povezave za navedene pojme iz celotnega omrežja in po drugi strani kljucni pomenski poudarek s strani respondentov (npr. dolocena oseba pripisuje pojmu ljubezni tako veliko moc, da s tem podreja vse ostale pojme). S prikazanim smo v bistvu odgovorili na zadnje raziskovalno vprašanje in potrdili šesto raziskovalno hipotezo. Na osnovi zastavljenega cilja te raziskave bo zdaj potrebno še opredeliti vrednote in osvetliti nasprotja med teorijo ter izkustvenim dojemanjem ljudi. 
Vrednote lahko opredelimo kot na splošno zaželene, moralno ali eticno utemeljene specificne znacilnosti osebe, ki živi znotraj dolocene skupnosti vrednot. Vrednote obicajno sprožijo miselne vzorce, prepricanja, stališca, vedenjske vzorce in znacilnosti dolocenega znacaja. Posledice oziroma ucinki se lahko kažejo kot na primer izidi, izkušnje, uspehi, ki že vsebujejo ali pa stremijo k združevanju želenih vrednot. Vrednote so obicajno v obliki samostalnikov, ki poosebljajo dolocene pozitivne moralne lastnosti. Predstavljajo pomembne miselne (predstavne) koncepte za moralo.35 Povezan ali celo rahlo soroden pojem „vrednost“ je izid dolocene meritve ali ocene, kar se obicajno prikaže v obliki številk ali drugih simbolov (npr. merske enote). Iz tega izhaja, da vrednote povezujemo z vrednostnimi predstavami oziroma vrednostnimi sistemi. Vrednostni sistemi so vsota vseh konstruktivnih vrednostnih predstav in vrlin, ki imajo za doloceno osebo in/ali manjše ali vecje skupnosti velik pomen. Na podlagi individualnega družbenega induktivnega procesa nastane dolocen vrednostni red oziroma normativ. Kot smo že spoznali pri starševskih parih, lahko imajo vrednote za dolocene posameznike razlicne uteži, ki jih lahko prikažemo slikovno v hierarhicnih asociativnih povezavah. Vrednote so lahko npr. individualno, družinsko, socialno, ideološko, interesno (npr. poslovno), versko motivirane. Vrednote v bistvu nastajajo na osnovi skupnih imenovalcev, ki so lahko skupni jezik, skupna nomenklatura (npr. merski sistemi), identicna kultura, skupni projekti ali poslanstva ter identicen pogled na svet. V vsakem pogledu vrednote za dolocenega posameznika bolj ali manj pomenijo nekakšen program za osebnostno integriteto in se globoko zapišejo v avtobiografski spomin. To, kar za posameznika velja, je v bistvu tudi relevantno za družinske clane oziroma družino. Dana empiricna raziskava o družini in vrednotah je jasno 
34 Programsko orodje:Tsang, C. H. K., Lau, C. S. W., & Leung,Y. K. (2010). Object-oriented technology: From 
diagram to code with visual paradigm for UML. computer software, Singapore; McGraw-Hill. 35 Opredelitev sem priredil na osnovi nemškega spletnega vira o vrednotah, ki je dosegljiv na URL: 
http://www.wertesysteme.de/was-sind-werte/ (2019-06-16). 
pokazala, da obstaja dolocen prepad med predstavljeno teorijo in mnenjem ljudi. Mnogo respondentov je menilo, da pomenijo npr. družina, zadovoljstvo in sreca vrednote. Nekateri izvedenci s podrocja vrednot temu nasprotujejo (že citiran spletni vir), saj pojmi, kot so sreca, družina, obnašanje, ukaželjnost, uspeh, cloveškost, samozavest, zadovoljstvo, blagostanje, uravnoteženost med delom in življenjem ter ocenjevanje vrednosti, sicer ožje povezani z vrednotami, niso vrednote. Doloceni drugi avtorji, kot npr. Janek Musek, pojmujejo nekatere navedene nevrednote kot vrednote.36 Za sreco (glej sliko 136, kjer je sreca navedena kot vrednota) je zapisano, da je sreca sicer izjemno dragocena, vendar ne predstavlja dolocene vrednostne predstave. Na podlagi predstavljene teorije vrednot je sreca sorazmerna abstrakcija, ki nastane, ko dolocen posameznik nekaj doživi in to stanje zazna. Skratka, pojmovanja o tem, kaj so vrednote in kaj niso, so sorazmerno deljena. V tem delu bomo vrednote opredelili cim širše in uporabili isto klasifikacijo kot pri simbolih. Vrednote so eticne oziroma moralne predstave o entitetah, ki imajo za posameznika in/ali ožje ali širše skupnosti velik pomen in krmilijo tako vedenje posameznika, družine kot tudi družbe. V informacijski hierarhiji jih lahko uvrstimo med najbolj pomembne koncepte, ki imajo v koncni fazi izjemen vpliv na posameznikove, družinske in družbene odlocitve. Vrednote so nekakšna vozlišca v hierarhicnem asociativnem omrežju vrednot za odlocanje (npr. politicne odlocitve, ukrepi pri vzgoji, citiranje v publikacijah, odlocitve pri kirurških posegih). V tem kontekstu bomo vecji del že omenjenih nevrednot prišteli k vrednotam (npr. družina, sreca, blagostanje). Zdaj sledi prirejena klasifikacija vrednot, ki smo jo že spoznali pri simbolih. 
1. 
Vrednote, ki izražajo fizikalne pozornostne lastnosti:. npr. toplota, svetloba, ogenj, tišina, dež (npr. pri kmetovanju).  

2. 
Vrednote, ki izražajo storilnostne lastnosti:. npr. investiranje, služenje, delo, izobraževanje, šport. 

3. 
Vrednote, ki izražajo psihološke lastnosti:. npr. veselje, ljubezen, zadovoljstvo, custvenost, dostojanstvo.  

4. 
Vrednote, ki izražajo socialne lastnosti:. npr. družina, sodelovanje, druženje, prijateljstvo, priljubljenost.  

5. 
Vrednote, ki izražajo nežive naravne lastnosti:. npr. skala (kot kulturna znamenitost), zlato (kot redka kovina), kristal (npr. kot zdravilni ucinek), voda, Sonce. 

6. 
Vrednote, ki izražajo žive naravne lastnosti:. npr. srce (kot telesni del – motor za življenje), roža (kot krajevna znamenitost), clovek (kot sticišce mnogoterih vrednot), drevo (kot geografska posebnost), žival (kot geografska posebnost).  

7. 
Vrednote, ki izražajo zdravstvene in biološke lastnosti:. zdravje, življenje, bolezen (v smislu zdravljenja).  

8. 
Vrednote, ki izražajo produkte ljudi in pomembne osebnosti:. npr. knjiga, inovacija, stavba (kot znamenitost), kip.  

9. 
Vrednote, ki izražajo inštitucije in njihove dele:. npr. država, športno društvo, otok. 

10. 
Vrednote, ki izražajo letne case in pomembne zgodovinske dogodke:. npr. pomlad, dan samostojnosti.  

11. 
Vrednote, ki so neopredeljene – odprta skupina.. 


36 Gl. klasifikacijo vrednot po Musek, J. http://www.ipsos.si/VodenjeVIZ_VI_vrste_vrednot.html (2019-06-21). 
Namenoma je pri klasifikaciji vrednot uporabljena enaka klasifikacija kot pri simbolih, s pomocjo katere bomo ugotavljali povezavo med njima. Za zacetek sta bila pripravljena dva prirejena mikrotezavra za simbolne kategorije in vrednote (gl. obe raziskavi).  
V nadaljevanju so bili podatki izvoženi v ..txt. datoteko in nato v Excel. Znotraj Excela je bilo izvedeno ocenjevanje glede na moc odlocanja na lestvici od ena do pet (ena je bila najnižja, medtem ko je bila pet najvišja ocena združevanja). Ocene so bile dodeljene deskriptorjem tako za simbolne kategorije kot tudi vrednote. Ocene so bile podeljene na podlagi domneve o moci dolocenega koncepta na odlocanje.  
Po opravljenem ocenjevanju je bila združena datoteka z ocenami uvožena v programsko orodje Ora Casos. Sledila je priprava za izdelavo pojmovnega omrežja simbolnih kategorij in vrednot. Tudi tokrat bomo opustili podrobnejši tehnicni opis dela in zgolj omenili, da so bili pri vizualizaciji izloceni pojmi s frekvenco nižjo od 5,1. Za vecjo nazornost prikazujemo del pripravljenih podatkov za vizualizacijo hierarhicnega asociativnega omrežja simbolnih kategorij in vrednot. 
3.6.8.9.1 Preglednica 106: Majhen del podatkov izvoženih iz obeh prirejenih mikrotezavrov 
De  MO  TT  CC  BT  NT  RT  
Simbolne  Simbolne  rdeca barva,  bogastvo,  
ljubezen  5  kategorije  K3  kategorije  srce  erotika ...  
Simbolne  Simbolne  cebela,  bogastvo,  
marljivost  4  kategorije  K3  kategorije  mravlja  erotika ...  
Simbolne  Simbolne  beli golob,  bogastvo,  
mir  3  kategorije  K4  kategorije  beli mak  erotika ...  
Simbolne  Simbolne  bogastvo,  
moc  2  kategorije  K2  kategorije  lev, ogenj  erotika ...  
Simbolne  Simbolne  pušcava,  avtoriteta,  
samota  3  kategorije  K4  kategorije  tema  bogastvo  
Simbolne kategorije  3  Simbolne kategorije  bogastvo, erotika ...  
Simbolne  Simbolne  crnina, križ,  bogastvo,  
smrt  3  kategorije  K7  kategorije  krsta  erotika ...  
Simbolne  Simbolne  pentagram,  bogastvo,  


poljubi,  avtoriteta,  
ljubezen  5  Vrednote  K3  Vrednote  romanca  bogastvo ...  
avtoriteta,  
marljivost  4  Vrednote  K3  Vrednote  bogastvo ...  
kakovost,  avtoriteta,  
življenje  5  Vrednote  K7  Vrednote  material  bogastvo ...  
psihicno,  avtoriteta,  
zdravje  5  Vrednote  K7  Vrednote  telesno  bogastvo  
Racunalnik,  avtoriteta,  
tehnologija  4  Vrednote  K8  Vrednote  telefoni  bogastvo ...  

Preglednica 106 prikazuje zgolj majhen del podatkov, izvoženih iz obeh prirejenih mikrotezavrov. Entiteti simbolne kategorije in vrednote sta v vlogi supernadrejenega pojma (TT) in deskriptorja (DE). Kot deskriptorji so bili doloceni tudi pojmi, kot so ljubezen, marljivost, sovraštvo (DE), ki so bili ocenjeni na ocenjevalni lestvici od ena do pet (MO). 
Deskriptorji so bili razvršceni v že znane klasifikacijske skupine od K1 do K11 (CC). V naslednjem stolpcu so navedeni deskriptorjem podrejeni pojmi (NT), v zadnjem pa pojmi, ki so v relacijski povezavi z deskriptorji (RT). 
Na podlagi priprave podatkov, prikazane v preglednici, je bila izvedena vizualizacija hierarhicnega asociativnega omrežja. 

3.6.8.9.2 Slika 137: Vizualizacija hierarhicnega asociativnega omrežja vrednot in simbolnih kategorij vkljucno z nekaterimi simboli 
Slika 137 prikazuje vizualizacijo hierarhicnega asociativnega omrežja vrednot in simbolnih kategorij, vkljucno z nekaterimi simboli (uporabljen je bil filter 5,1). Na podlagi ocen moci odlocanja (MO) lahko ugotovimo, da imajo vrednote vecjo težo kot simbolne kategorije (glej veliko rdece vozlišce za vrednote in manjše modro vozlišce za simbolne kategorije). 
Iz slike 137 je razvidno tudi, da 11 simbolnih kategorij predstavljajo hkrati tudi vrednote, in sicer: ljubezen, bogastvo, lepota, marljivost, tehnologija, življenje, zdravje, upanje, sreca, moc in erotika. Na podlagi tega lahko sklepamo, da med dolocenimi simbolnimi kategorijami in vrednotami obstajajo bolj ali manj mocne povezave, kar bo podrobneje prikazano na sliki na naslednji strani. 

3.6.8.9.3 Slika 138: Ekstrakcija hierarhicnega asociativnega omrežja 
Slika 138 prikazuje ekstrakcijo hierarhicnega asociativnega omrežja s prejšnje strani. Na tem prikazu je izpostavljenih 11 vrednot, ki hkrati pomenijo tudi simbolne kategorije. Trdimo lahko, da imajo vrednote, kot so ljubezen, zdravje in življenje, ki so lahko hkrati tudi v vlogi simbolnih kategorij, najvecji vpliv pri odlocanju. Sledijo jim bogastvo, marljivost in tehnologija. Najmanjšo težo pri odlocanju pa imajo erotika, lepota, upanje in sreca. 
Povezave med vrednotami in simbolnimi kategorijami so glede na smer odlocanja prisotne bolj ali manj aktivno, pri cemer vrednote praviloma predstavljajo mocnejše koncepte kot simbolne kategorije znotraj informacijske hierarhije. Ob tem naj poudarimo, da so simbolne kategorije glede na profesionalno odlocanje vecinoma v podrejeni vlogi vrednotam. Kljub temu pa simbolne kategorije in s tem tudi simboli lahko dopolnjujejo oziroma okrepijo vrednote. 
Na podlagi slike 138 lahko prikažemo eno izmed številnih možnih hierarhij, kjer vrednote v povezavi s simbolnimi kategorijami (in posledicno simboli) z vecjo težo vplivajo na odlocitve in celo na nacin delovanja posameznika, družine ter celotne družbe. Prav je, da ob tem opozorimo na veliko pestrost raziskovalnih možnosti, ki jih ponuja obravnavano podrocje. Na osnovi tovrstnih raziskav bi lahko bolje razumeli razlicne modele odlocanja in jih tudi izboljšali! 

3.6.8.9.4 Slika 139 Možen prirejen UML model vrednot/simbolnih kategorij, ki dolocajo odlocanje 
Slika 139 prikazuje možen prirejen UML model vrednot in simbolnih kategorij, ki vplivajo na odlocanje. Model predstavlja abstrakcijo obsežnega hierarhicnega asociativnega omrežja, v katerem so vrednote v supernadrejeni poziciji (glej povezavo s crnim rombom). Simbolne kategorije, ki hkrati predstavljajo tudi vrednote, so v primerjavi z vrednotami v podrejeni poziciji (glej povezavo z belim rombom). Simbolne kategorije (ki so nadrejene simbolom), kot so zdravje (utež 6), življenje (utež 6) in ljubezen (utež 5), imajo asociativno povezavo (glej ravno crto) s simboli, ki v koncni fazi prav tako vplivajo na odlocanje. Skratka, vrednote in simbolne kategorije lahko obravnavamo loceno, vendar ob kompleksnejših odlocitvah posameznika, družine ali družbe locena obravnava ni vec smiselna. Vrednote, simbolne kategorije in simboli so namrec rezultat širših in ožjih dogovorov ter izid dolgega zgodovinskega razvoja in raznovrstnih izkušenj. Navedeno vpliva na številna podrocja, kot so vzgoja otrok, pomembne politicne odlocitve, življenjski slog posameznika in celo izbira partnerja. Vrednote imajo veliko informacijsko moc, ki nas lahko vodi do novih spoznanj in celo modrosti. Po drugi strani nas lahko usmerjajo ali vcasih celo omejujejo znotraj dolocenih miselnih okvirjev. Kljub temu nam omogocajo orientacijo in doloceno usmeritev, ki je bolj ali manj skladna z višjimi vrednotnimi svetovi. 
3.7 Ugotovitve in spoznanja 
V tem podpoglavju so navedene ugotovitve in spoznanja na podlagi analize 11 vprašanj iz spletnega anketnega vprašalnika. 
A. Ugotovitve in spoznanja na osnovi demografskih podatkov 
1. Sestava po spolu 
Med respondenti, ki so do konca izpolnili spletni anketni vprašalnik, namenjen zaposlenim na šolah, fakultetah, knjižnicah, inštitutih in ministrstvih, je bilo najvec žensk (277; 64,72 %). Moških respondentov je bilo precej manj (149; 34,81 %). Med izpolnjenimi odgovori je bil zabeležen tudi en brezspolnik in ena nebinarna oseba pod možnostjo »drugo«.  
Spoznanje: Javna uprava, vkljucno s šolami, fakultetami, knjižnicami, inštituti in ministrstvi (brez vojske, policije in zdravstva), ima vsebinski predznak, povezan z varnostjo, socialnostjo in pravicnostjo, kar je znacilno za žensko populacijo. Poleg tega fiziološka zgradba žensk pogosto pomeni, da se izogibajo težkim fizicnim delom, ki jih v teh institucijah skoraj ni.  
2. Starostne skupine 
Starostna struktura respondentov je dokaj visoka. Najvec jih spada v drugi (130; 30,37 %) in še posebej tretji starostni razred (253; 59,11 %).  
Spoznanje: Starostna struktura zaposlenih v javni upravi (brez vojske, policije in zdravstva) je že zdaj precej visoka, kar se bo ob trenutnih pogojih upokojevanja v prihodnje še stopnjevalo. To bo mladim otežilo pridobitev redne zaposlitve. Ob upoštevanju razvoja robotizacije in umetne inteligence se bodo možnosti za redno zaposlitev še dodatno zmanjšale. 
3. Partnersko razmerje 
Med respondenti jih je bilo najvec porocenih (257; 60,5 %), sledijo samske osebe (79; 18,46 %), tiste, ki živijo v zunajzakonski skupnosti (62; 14,49 %), razvezane osebe (25; 5,84 %) in nazadnje vdoveli (5; 1,17 %). Med moškimi je vec samskih, medtem ko je med ženskami vec razvezanih in vdovelih. Presenetljivo je, da tudi v skupini zunajzakonskih partnerjev prevladujejo ženske.  
Spoznanje: Z enakopravnostjo žensk po letu 1977 so te pridobile vecjo odlocitveno moc in postale manj odvisne od moških. Danes se lahko odlocajo za razlicne oblike skupnega življenja, vkljucno z zunajzakonskimi zvezami, ki postajajo ustrezna alternativa tradicionalni poroki. Poleg tega je ženski rod številcnejši od moškega.  
4. Sestava po izobrazbi Najvec respondentov je imelo najvišjo možno stopnjo izobrazbe, tj. doktorat (179; 41,82 %), sledijo osebe z univerzitetno diplomo (124; 28,97 %), z magisterijem (72; 16,82 %), s srednjo šolo (22; 5,14 %), z višjo izobrazbo (16; 3,73 %) in brez dokoncane srednje šole (13; 3,04 %).  
Spoznanje: Moški so bolj izobraženi kot ženske, saj je med njimi vecji delež magistrov in doktorjev znanosti. Ženske se zaradi narave svojega fiziološkega in socialnega položaja pogosto soocajo z ovirami pri nadaljnjem izobraževanju, predvsem zaradi materinstva, ki lahko pri vsakem porodu pomeni vsaj dve leti premora. Poleg tega se ženske pogosto bolj intenzivno posvetijo vzgoji otrok. 
5. Sestava po trenutnem statusu Vecina respondentov je zaposlenih (402; 93,92 %). Sledijo upokojenci (7; 1,64 %), nezaposleni (3; 0,7 %) in osebe z drugim statusom (16; 3,74 %). Med zaposlenimi je nekoliko vecji odstotek žensk. Spoznanje: Po koncanem šolanju so ženske praviloma hitreje pripravljene na pridobitev ustrezne zaposlitve in na ustvarjanje družine. Moški povprecno potrebujejo vec casa, da se odlocijo za družinsko življenje. 
B. Ugotovitve na osnovi tematskih vprašanj 
1. Pomembnost družine Pojem »varnost« je bil najpogosteje uporabljen tako pri ženskah (74-krat; razmerje glede na 277 respondentk je 0,27) kot pri moških (29-krat; razmerje glede na 149 respondentov je 0,19).  Na drugem mestu je pojem »ljubezen«, ki so ga ženske (60-krat; razmerje glede na 277 respondentk je 0,22) pogosteje uporabile kot moški (11-krat; razmerje glede na 149 respondentov je 0,07).  Zanimivo je, da je pojem »celica« glede na razmerje enako pogosto uporabljen pri moških in ženskah (0,01 glede na število 277 respondentk in 149 respondentov). Pri pojmu »otrok« je opazna rahla razlika v razmerju v prid moških (moški 0,08; ženske 0,07). Nasprotno pa gre razmerje pri pojmu »zaupanje« v prid žensk (ženske 0,06; moški 0,03).  Pri opisovanju pomembnosti družine z uporabo pojma »stabilnost« so ženske izrazito pogosteje poudarjale ta pojem (razmerje pri ženskah je 0,05; pri moških 0,00). Izjemno zanimiv je pojem »podpora«, kjer gre razmerje v prid moških (moški 0,06; ženske 0,04).  Pojem »pripadnost« so ženske ponovno pogosteje uporabile kot moški (ženske: razmerje je 0,05; moški: razmerje je 0,03). Nenazadnje sta tu še pojma »povezanost« in »vrednote«, kjer gre razmerje ponovno izrazito v prid žensk (ženske: pri obeh je razmerje 0,04; moški: pri obeh je razmerje 0,00). S tem je odgovorjeno na prvo raziskovalno vprašanje.  Spoznanje: Predstavnice ženskega spola so glede pomembnosti družine še posebej poudarjale varnost, ljubezen, vrednote, povezanost in zaupanje. Predstavniki moškega spola so sicer dajali velik poudarek na 
varnost in ljubezen (v obeh primerih manj kot ženske), vendar so bolj kot ženske izpostavili otroke in podporo.  Na splošno lahko ugotovimo, da ljudje pomembnost družine vidijo v zagotavljanju varnosti, dajanju in sprejemanju ljubezni, življenju po nacelih pozitivnih vrednot, povezanosti med družinskimi clani, medsebojnem zaupanju, skrbi za razvoj otrok ter podpori partnerja in otrok. Vse to opredeljuje družino kot pomembno osnovno celico cloveške vrste.  Nadaljujemo z ugotovitvami na osnovi analize besedil o pomembnosti družine z uporabo programskega orodja Jigsaw. Na osnovi analize obeh besedil in s pomocjo metode klasifikacije besednih zvez v skupine, kot so aktivnosti, procesi, vrednote, stanja, osebe, psihicna stanja/lastnosti ter socialne skupine/lastnosti, je bilo ugotovljeno, da so moški in ženske pri opisovanju pomembnosti družine najpogosteje uporabljali besedne zveze, razvršcene v naslednje skupine: aktivnosti (61 razlicnih), procesi (42 razlicnih), vrednote (25 razlicnih), stanja (32 razlicnih), osebe (21 razlicnih), psihicna stanja/lastnosti (87 razlicnih) in socialne skupine/lastnosti (51 razlicnih). 
a. 
Aktivnosti Ugotovljeno je, da so moški pri opisovanju pomembnosti družine precej pogosteje uporabljali pojme in besedne zveze iz skupine aktivnosti kot ženske. Zanimivo je, da so moški poudarjali aktivnosti, kot so reševanje težav, reševanje problemov ter skrb za šibkejše. Ženske pa so se osredotocale na aktivnosti, kot so reševanje konfliktov in stresnih situacij, ucenje spoštljivih medsebojnih odnosov ter socialnega sodelovanja. Z vidika aktivnosti oba spola vidita pomembnost družine predvsem v medsebojni pomoci, vzgoji otrok, dopolnjevanju, ucenju ter socialnem in custvenem povezovanju.  Spoznanje: Pomanjkanje deleža testosterona pri ženskah vpliva na manjšo zmogljivost in zanimanje za telesne dejavnosti v primerjavi z moškimi, ki imajo zaradi višje ravni testosterona vecji nagon k telesni aktivnosti in akcijam. Moški so bolj nagnjeni k takojšnjemu ukrepanju, medtem ko ženske pogosteje preucujejo situacije in odnose. To razliko lahko deloma pripišemo zgodovinskemu kulturnemu ozadju, ko so moški opravljali težka fizicna dela in igrali vlogo lovcev.  

b.
 Procesi Moški so pri opisovanju družine omenjali zgolj tri procese: nadaljevanje vrste, razvoj in socializacijo. Ženske so uporabljale bistveno vec besednih zvez iz skupine »Proces« (42 razlicnih), pri cemer so se mocno naslanjale na razvojni vidik družine in osebnosti.  Spoznanje: Ženske so v povprecju bolj procesno usmerjene kot moški, saj se osredotocajo na razvoj odnosov in potomstva. Posebej pomemben je razvojni vidik otroka, kjer ženske poudarjajo postopno pripravo 


na življenje in oblikovanje osebnosti, medtem ko moški razmišljajo bolj ciljno in o koncnih rezultatih (npr. sin bo postal uspešen športnik). 
c. 
Vrednote Oba spola sta uporabljala 12 najpogostejših vrednot: ljubezen, podpora, pripadnost, smisel, solidarnost, spoštovanje, sreca, varnost, zadovoljstvo, zanesljivost, zaupanje in življenje. Moški so bolj poudarjali iskrenost in nego, kar je presenetljivo, saj se ti vrednoti obicajno pripisujeta ženskam.  Ženske so pri opisovanju pomembnosti družine dodale vrednote, kot so odgovornost, pozornost, predanost, samozavest, vzgled in vzornost. Moški teh vrednot niso izpostavljali.  Spoznanje: Ženske so bolj obcutljive na negativne stresne dejavnike, zlasti psihološke in socialne. Vrednote, kot so odgovornost, predanost in samozavest, imajo kljucno vlogo pri zmanjševanju stresa ter krepitvi custvene stabilnosti. 

d.
 Stanja Ženske so pri opisovanju pomembnosti družine uporabljale krovni pojem »varnost«, medtem ko so moški opisovali stabilno ogrodje za preživetje (npr. denar, služba, streha nad glavo).  Spoznanje: Moški so pri opisovanju pomembnosti družine bolj doloceni in osredotoceni na materialno stabilnost, medtem ko ženske širše razmišljajo o razlicnih vidikih varnosti, kot so financna, prometna, biološka, zdravstvena in druga podrocja.  

e.
Osebe Oba spola sta poudarila, da so starši in otroci kljucni gradniki družine.  Spoznanje: Starši in otroci skupaj predstavljajo po mnenju obeh spolov temeljno jedro družine.  

f.
 Psihicna stanja/lastnosti Moški so izpostavljali naslednja psihicna stanja in lastnosti: ljubezen, obcutek pripadnosti, razumevanje, samopodoba, sprošcenost, toplina, veselje in zatocišce. Razen ljubezni in veselja so se osredotocali predvsem na obcutke, manj pa na custva.  Ženske so bistveno bolj poudarjale varnostni, custveni in razvojni vidik osebnosti. Spoznanje: Družina prispeva k harmonizaciji custvenega sveta, še posebej pri ženskah. Omogoca ljubezen, obcutek varnosti, pripadnost, krepi samopodobo ter spodbuja razvoj potomstva. 

g.
 Socialne skupine/lastnosti 


Ženske so pri pomembnosti družine izpostavile socialno identiteto, socialne vešcine ter custveno in socialno povezanost. Moški so vecji poudarek namenjali družinskim clanom in socialnim skupnostim. Spoznanje: Moški so bolj osredotoceni na posameznike, medtem ko ženske poudarjajo širšo družbeno pripadnost in komunikacijo, kar vodi k vecji povezanosti. Moški pogled na pomembnost družine je bolj hierarhicen, ženski pa asociativen in usmerjen v zmanjšanje stresa ter izboljšanje medsebojnih odnosov.  Zbrane ugotovitve in spoznanja predstavljajo dodaten odgovor na prvo raziskovalno vprašanje. 
2.
 Poznavanje družinskih modelov Lahko trdimo, da so predstavnice ženskega spola veliko bolj seznanjene z razlicnimi družinskimi modeli kot predstavniki moškega spola. Na ta nacin je bilo odgovorjeno na drugo raziskovalno vprašanje.  Spoznanje: Ženske se mocneje poistovetijo z družinskim življenjem kot moški, saj se intenzivneje vidijo v materinski vlogi, ki nesebicno ljubi in skrbi za potomstvo. Ženska si še posebej prizadeva zgraditi varno zavetje, ljubece odnose in vzgojno moralo. Zdi se, da jih družinske vsebine in vse, kar je povezano z njimi, bolj zanimajo. Prav tako ženske intenzivneje in bolj poglobljeno razmišljajo o razlicnih alternativah družinskih modelov, ki bi lahko izboljšali kakovost otrokovega, partnerjevega in njihovega življenja.  Ugotovitve nikakor ne pomenijo, da moške družinske teme ne zanimajo, temvec da je njihova osredotocenost usmerjena na vsebine, ki so posredno povezane z družino (npr. politika, zaslužek, dejavnosti, nacrtovanje doma, letovanja). Moški se pogosto vidijo kot glave družine (ceprav je ta stereotip v sodobnem casu manj izrazit kot v preteklosti), zaradi cesar se manj zanimajo za druge družinske modele. Izsledki so jasni, saj so ženske pokazale znatno vecje poznavanje razlicnih družinskih modelov. 

3.
 Razlogi oziroma vzroki za razlike pri vzgoji otrok Predstavniki obeh spolov so redkeje uporabljali kljucne pojme, kot so: odvisnost, družba, socialnost, morala, pravila, življenje, izkušnje, dednost, kultura, etika, osebe, vedenje, enakost, znacilnosti, izobrazba, lastnosti in vedenja. Le predstavnice ženskega spola so uporabile kljucne pojme, kot so: vzorec, osebnost, nazor, znacaj, prepricanje, egoizem, nacin, cilj in dejavnik. Predstavniki moškega spola so vecji pomen pripisovali razlikam pri vzgoji otrok zaradi normativnih sistemov (npr. etika, morala, vrednote, pravila vedenja), vpliva genetike oziroma dednosti ter vpliva 

kulture. Nasprotno pa so se predstavnice ženskega spola osredotocile na osebe, osebnostne lastnosti in strukture, privzete vzorce vedenja ter doslednost oziroma nedoslednost staršev pri vzgoji otrok. Glede mnenja o vplivu okolja in casa na razlike pri vzgoji otrok med spoloma ni bilo opaziti kljucnih razlik. Spoznanje: Clovek je proizvod narave, kar pomeni, da prinese s sabo dolocene fiziološke in mentalne potenciale. V življenju se sooca z okoljem, kjer srecuje razlicne osebe, spoznava osnovna pravila, opazuje ali aktivno sodeluje v dogodkih. Na ta nacin posameznik pridobi identicne in razlicne izkušnje, s katerimi razvija razlicne spretnosti in znanja. Razlicne genetske kombinacije ter raznovrstne situacije in normativi v okolju povzrocajo razlike pri odlocitvah. Vzgoja otroka je odvisna od posameznega starša, njegovega svetovnega nazora (ki se lahko spreminja), kulturnega dojemanja in družbenega stanja.  Moški so poudarili vidike, na katere posameznik nima velikega vpliva (genetika, normativni sistemi, etika, morala, vrednote, pravila vedenja, kultura). Po drugi strani pa so ženske izpostavile vidike, ki so povezani z osebnimi lastnostmi in družinskim okoljem (osebe, osebnostne lastnosti, privzeti vzorci vedenja, osebnostna struktura, doslednost oziroma nedoslednost staršev pri vzgoji otrok). Moški pogled na razlike pri vzgoji otrok je bolj globalen, medtem ko je ženski poudarek specificno vezan na družino. Na osnovi ugotovitev in spoznanj je bilo odgovorjeno na tretje raziskovalno vprašanje. 

4.
 Ocenjevanje vrednot Opaziti je, da je vrednota »Zdravje« prejela najvišje ocene od 428 respondentov (povprecna ocena znaša 4,7). Sledijo vrednote, kot so »Ljubezen« (povprecna ocena 4,6), »Življenje« (povprecna ocena 4,6), »Veselje« (povprecna ocena 4,5), »Svoboda« (povprecna ocena 4,4), »Optimizem« (povprecna ocena 4,4), »Empatija« (povprecna ocena 4,4), »Sreca« (povprecna ocena 4,4), »Upanje« (povprecna ocena 4,3), »Pogum« (povprecna ocena 4,0 s standardnim odklonom 0,9), »Marljivost« (povprecna ocena 4,0), »Inteligenca« (povprecna ocena 3,9), »Inovativnost« (povprecna ocena 3,8), »Erotika« (povprecna ocena 3,6), »Tehnologija« (povprecna ocena 3,1), »Lepota« (povprecna ocena 3,0 s standardnim odklonom 1,0), »Avtoriteta« (povprecna ocena 2,9), »Bogastvo« (povprecna ocena 2,8 s standardnim odklonom) in »Moc« (povprecna ocena 2,6). Opcija »Drugo« ima povprecno oceno 4,2. Spoznanje: Brez zdravja ni mogoce doseci prave ljubezni in pravega življenja. Posledicno tudi ni pravega veselja, svobode, optimizma, empatije, srece, upanja in drugih pozitivnih vrednot. Na podlagi ocen 

428 respondentov bi lahko poudarili pomen »trikotnika vrednot« – Življenje, Zdravje in Ljubezen –, na katerega bi bilo mogoce povezati vse druge vrednote. Na osnovi ugotovitev in spoznanj je bilo odgovorjeno na cetrto raziskovalno vprašanje. 

5.
 Najpomembnejše vrednote za družino 


A. Na osnovi besedne analize s programskim orodjem AntConc in vizualizacije omrežja s programskim orodjem Ora Casos so poudarki glede najpomembnejših vrednot za družino po spolu naslednji: 
1. Ljubezen: 65,70 % predstavnikov ženskega spola (277) in 51,68 % predstavnikov moškega spola 
(149) je pripisovalo tej vrednoti najvecji pomen. Skratka, izid ni presenecenje. Spoštovanje: 29,24 % predstavnikov ženskega spola (277) je tej vrednoti pripisalo drugi najvecji pomen, medtem ko je 16,78 % predstavnikov moškega spola (149) tej vrednoti pripisalo cetrti najvecji pomen. 
2.
 Empatija: 25,29 % predstavnikov ženskega spola (277) je tej vrednoti pripisalo tretji najvecji pomen, medtem ko je 21,48 % predstavnikov moškega spola (149) tej vrednoti pripisalo drugi najvecji pomen. 

3.
 Zdravje: 25,29 % predstavnikov ženskega spola (277) in 19,46 % predstavnikov moškega spola 


(149) je tej vrednoti pripisalo tretji najvecji pomen. 
4. Zaupanje: 21,30 % predstavnikov ženskega spola (277) in 16,11 % predstavnikov moškega spola 
(149) je tej vrednoti pripisalo peti najvecji pomen. 
5.
 Sreca: 17,69 % predstavnikov ženskega spola (277) je tej vrednoti pripisalo šesti najvecji pomen, medtem ko je 16,11 % predstavnikov moškega spola (149) tej vrednoti pripisalo peti najvecji pomen. 

6. 
Veselje: 15,52 % predstavnikov ženskega spola (277) in 12,08 % predstavnikov moškega spola 


(149) je tej vrednoti pripisalo sedmi najvecji pomen. 
7. Svoboda: 14,10 % predstavnikov ženskega spola (277) in 11,4 % predstavnikov moškega spola 
(149) je tej vrednoti pripisalo osmi najvecji pomen. 
8. 
Varnost: 12,27 % predstavnikov ženskega spola (277) je tej vrednoti pripisalo deveti najvecji pomen, medtem ko je 4,03 % predstavnikov moškega spola (149) tej vrednoti pripisalo dvanajsti najvecji pomen. 

9.
 Optimizem: 10,11 % predstavnikov ženskega spola (277) je tej vrednoti pripisalo deseti najvecji pomen, medtem ko je 4,70 % predstavnikov moškega spola (149) tej vrednoti pripisalo enajsti najvecji pomen. 

10.
 Razumevanje: 9,75 % predstavnikov ženskega spola (277) je tej vrednoti pripisalo enajsti najvecji pomen, medtem ko je 11,40 % predstavnikov moškega spola (149) tej vrednoti pripisalo osmi najvecji pomen. 

11.
 Življenje: 6,50 % predstavnikov ženskega spola (277) je tej vrednoti pripisalo dvanajsti najvecji pomen, medtem ko je 7,38 % predstavnikov moškega spola (149) tej vrednoti pripisalo deseti najvecji pomen. Lahko trdimo, da je prednostni seznam vrednot, ki so pomembne za družino, po spolu sorazmerno razlicen! Znotraj prednostnega seznama 12 vrednot so zgolj štiri vrednote istega ranga, kar ustreza 41,66 % identicnosti in 58,34 % razlicnosti! S tem je bila potrjena prva raziskovalna hipoteza, odgovori pa so dali vpogled v peto in sedmo raziskovalno vprašanje. Spoznanje: Prednostni seznam vrednot, ki so v globalnem pomenu pomembne, se nekoliko razlikuje od prednostnega seznama vrednot, ki so pomembne za družino (odprto vprašanje – opis), vendar vsebuje številne vrednote iz prejšnjega (polodprtega – ocenjevanje danih vrednot in dodajanje) vprašanja. Kot skupni imenovalec obeh meritev bi lahko dolocili vrednoto ljubezen, medtem ko sta vrednoti zdravje in življenje izgubili na pomembnosti. Enotno rangiranje pri obeh spolih najdemo pri vrednotah, kot so ljubezen, zaupanje, veselje, zdravje in svoboda, medtem ko neenotno rangiranje opazimo pri pojmih, kot so spoštovanje, empatija, sreca, razumevanje, optimizem, varnost in življenje. Prednostni seznam vrednot ima dolocen vpliv na odlocanje tako s strani moškega kot tudi ženskega spola. Kot prvo vpliva na morebitno sklenitev partnerskega razmerja (poroka, zunajzakonska skupnost), nato pa vpliva tudi na vzgojo otrok ter posledicno na celotno družinsko življenje. Prednostni seznam vrednot ni tako razlicen (kljub izracunani razlicnosti 58,34 %), da ne bi mogli tako predstavniki moškega spola kot tudi predstavniki ženskega spola uspešno in ljubece ustvariti skupnega partnerstva. Pri enostavnih odlocitvah dani poudarki niso tako izraženi, ampak se razlike bolj kot ne manifestirajo pri zapletenih situacijah, ki zahtevajo kompleksnejše odlocanje. Zaradi vecje nazornosti naj služi naslednji diagram. 



3.7.1 Sika 140: Prednostni seznam vrednot glede družinskega življenja po spolu 
Slika 140 prikazuje prednostni seznam vrednot glede družinskega življenja po spolu. Kot že ugotovljeno, obstajajo dolocene razlike v poudarkih posameznih vrednot med spoloma. Vrednote, kot izjemno mocni koncepti znotraj informacijske hierarhije, lahko imajo mocan vpliv na razlicne odlocitve. Denimo že pri izbiri partnerja, kjer mora biti dovolj identicnih poudarkov glede dojemanja vrednot, da pride do dolocene oblike skupnega družinskega življenja. Po drugi strani omenjeni poudarki ne smejo biti prevec identicni, saj bi to lahko zadušilo custveno in spolno razmerje. Skratka, najpomembnejša vrednota družinskega življenja je ljubezen do partnerja in otrok. Iz izkušenj vemo, da ljubezen med obema partnerjema ni vedno enoumna in da se po intenziteti in moci lahko precej razlikuje, vendar skupni imenovalec, kljub pomislekom, ostaja ljubezen. Druga situacija je lahko pri namenu ustvarjanja družine, kar vkljucuje financno stabilnost, zdravje, varno in ugodno okolje, službo itd. V nadaljevanju je praviloma potrebno pomisliti na potomstvo, ki ga je treba vzgajati in mu omogociti pozitiven razvoj za nadaljnje življenje. V tem vpogledu imamo na voljo dve razlicni hierarhiji vrednot med spoloma, ki hkrati sprožita hierarhicne in asociativne odnose med obema predstavnikoma. V primeru, da moški zagovarja mnenje, da je najprej potrebno poskrbeti za razvoj empaticnih sposobnosti pri potomcih, medtem ko bo ženska zagovarjala mnenje, da bo potrebno otroke najprej nauciti spoštovanja do staršev in drugih oseb, bosta morala najti najboljšo odlocitev in rešitev. Ali lahko otroka prej naucimo spoštovati starše in druge osebe, ali pa ga lahko prej naucimo empatije do staršev, drugih oseb, živali itd.? Na dlani je, da je po vsej verjetnosti otroka lažje nauciti spoštovanja do živih bitij, kar lahko starša že storita vzporedno s posredovanjem vsebin iz razlicnih normativnih sistemov (npr. pravila vedenja, etika, morala). Spoštovanje do drugih živih bitij je tesno povezano z empatijo do njih, kar pomeni, da je treba procesualno empaticna custva vgraditi v otrokovo miselnost (npr. "Sin, ne muci živali, saj jih boli, podobno kot bi tebe bolelo, ce bi ti to naredil nekdo"). Izsledki s podrocja nevrologije so tudi že dokazali, da nekaterim ljudem primanjkujejo ustrezne nevronske povezave, da bi lahko obcutili empatijo. Spoštovanje je v tem pogledu bolj vezano na proces ucenja kot na fiziološke in/ali mentalne lastnosti dolocenega posameznika. Z ucenjem empatije je zadeva nekoliko bolj zapletena, saj je tesno povezana z nevronskimi povezavami, vendar ce teh povezav ni, potem ucenje empatije ni možno. Skratka, poudarimo lahko, da imamo pri hierarhiji vrednot med spoloma ponovno opravka s hierarhicnimi asociativnimi omrežji. Dani izidi, pridobljeni s spletnega anketnega vprašalnika, jasno kažejo, da imajo predstavniki moškega spola nekoliko drugacne poudarke glede pomembnih vrednot za družinsko življenje kot predstavniki ženskega spola, vendar so te razlike in identicnosti dovolj ugodne za partnerska razmerja. S tem posledicno lahko oba predstavnika sorazmerno zlahka išceta in najdeta dogovor o razlicnih odlocitvah in ukrepih. Skratka, ocitno je, da je narava sama poskrbela za sorazmerno heterogenost in nehomogenost mišljenja tako moških kot žensk, kar je seveda odvisno od zgodovinskega kulturnega razvoja cloveške vrste, fiziologije obeh spolov in genske zasnove. 
B. Na osnovi besedne analize s programskim orodjem AntConc in vizualizacije omrežja s programskim orodjem Ora Casos so poudarki glede najpomembnejših vrednot, pomembnih za družino, po starostnih skupinah naslednji: 
V starostni skupini do 20 let je prispevalo 17 respondentov. Izpostavili so ljubezen in zaupanje. V starostni skupini 60 let in vec je 28 respondentov prispevalo svoja mnenja. V ospredje so izpostavili vrednote, kot so ljubezen, spoštovanje, empatija, razumevanje, svoboda, zdravje in sreca. 
Mnenja iz starostne skupine od 21 do 40 let je prispevalo 130 respondentov, medtem ko je iz starostne skupine od 41 do 60 let prispevalo svoja mnenja 253 respondentov, kar pomeni, da sta bila vzorca dovolj velika za kvantitativno analizo besedila. 
1.
 Ljubezen: 67,69 % predstavnikov mlajše starostne skupine (130) in 59,68 % predstavnikov starejše starostne skupine (253) je pripisovalo tej vrednoti najvecji pomen. Glede na dobljena 

odstotka lahko trdimo, da je družinska vrednota ljubezen za mlajše predstavnike pomembnejša kot za predstavnike starejše starostne skupine. 

2.
 Empatija: 26,92 % predstavnikov mlajše starostne skupine (130) in 26,09 % predstavnikov starejše starostne skupine (253) je pripisovalo tej vrednoti drugi najvecji pomen. Glede na dobljena odstotka lahko trdimo, da razlike med obema starostnima skupinama niso statisticno pomenljive. 

3.
 Spoštovanje: Predstavniki starejše starostne skupine so ta poudarek navedli kot tretjo najbolj pomembno vrednoto za družino (gl. 41 do 60 let), medtem ko je mlajša starostna skupina to vrednoto ocenila kot cetrto najpomembnejšo (gl. 21 do 40 let). 25,30 % predstavnikov starejše starostne skupine (253) in 23,85 % predstavnikov mlajše starostne skupine (130) je pripisovalo tej vrednoti dokaj velik pomen. Glede na dobljena odstotka lahko trdimo, da ima obravnavana družinska vrednota "spoštovanje" nekoliko vecji pomen pri starejših predstavnikih. 

4.
 Zdravje: Predstavniki starejše starostne skupine so ta poudarek navedli kot cetrto najbolj pomembno vrednoto za družino (gl. 41 do 60 let), medtem ko je mlajša starostna skupina to vrednoto ocenila kot tretjo najpomembnejšo (gl. 21 do 40 let). 20,95 % predstavnikov starejše starostne skupine (253) in 25,38 % predstavnikov mlajše starostne skupine (130) je pripisovalo tej vrednoti dokaj velik pomen. Glede na dobljena odstotka lahko trdimo, da ima obravnavana družinska vrednota zdravje nekoliko vecji pomen pri mlajših predstavnikih. 

5.
 Zaupanje: 17,39 % predstavnikov starejše starostne skupine (253) in 23,08 % predstavnikov mlajše starostne skupine (130) je pripisovalo tej vrednoti peti najvecji pomen. Glede na doblena odstotka lahko trdimo, da ima obravnavana družinska vrednota zaupanje vecji pomen pri mlajših predstavnikih. 

6.
 Sreca: 15,02 % predstavnikov starejše starostne skupine (253) in 20,00 % predstavnikov mlajše starostne skupine (130) je pripisovalo tej vrednoti šesti najvecji pomen. Glede na doblena odstotka lahko trdimo, da ima obravnavana družinska vrednota sreca vecji pomen pri mlajših predstavnikih. 

7. 
Veselje: 13,83 % predstavnikov starejše starostne skupine (253) in 16,15 % predstavnikov mlajše starostne skupine (130) je pripisovalo tej vrednoti sedmi najvecji pomen. Glede na doblena odstotka lahko trdimo, da ima obravnavana družinska vrednota veselje vecji pomen pri mlajših predstavnikih. 

8.
 Svoboda: 13,04 % predstavnikov starejše starostne skupine (253) in 14,61 % predstavnikov mlajše starostne skupine (130) je pripisovalo tej vrednoti osmi najvecji pomen. Glede na doblena odstotka lahko trdimo, da ima obravnavana družinska vrednota svoboda rahlo vecji pomen pri mlajših predstavnikih. 

9. 
Varnost: 10,28 % predstavnikov starejše starostne skupine (253) je pripisovalo tej vrednoti deveti najvecji pomen, medtem ko je 9,23 % predstavnikov mlajše starostne skupine (130) obravnavani 

vrednoti pripisovalo deseti najvecji pomen. Glede na doblena odstotka lahko trdimo, da ima obravnavana družinska vrednota varnost rahlo vecji pomen pri starejših predstavnikih. 

10.
 Razumevanje: 8,70 % predstavnikov starejše starostne skupine (253) je pripisovalo tej vrednoti deseti najvecji pomen, medtem ko je 12,31 % predstavnikov mlajše starostne skupine (130) pripisovalo tej vrednoti deveti najvecji pomen. Glede na doblena odstotka lahko trdimo, da ima obravnavana družinska vrednota razumevanje vecji pomen pri mlajših predstavnikih. 

11.
 Optimizem: 7,90 % predstavnikov starejše starostne skupine (253) in 8,46 % predstavnikov mlajše starostne skupine (130) je pripisovalo tej vrednoti enajsti najvecji pomen. Glede na doblena odstotka lahko trdimo, da ima obravnavana družinska vrednota optimizem rahlo vecji pomen pri starejših predstavnikih. 

12.
 Življenje: 7,51 % predstavnikov starejše starostne skupine (253) in 6,92 % predstavnikov mlajše starostne skupine (130) je pripisovalo tej vrednoti dvanajsti najvecji pomen. Glede na doblena odstotka lahko trdimo, da ima obravnavana družinska vrednota življenje rahlo vecji pomen pri starejših predstavnikih. Manj pogosto navedene vrednote, kot je npr. upanje, lahko najdemo pri obeh starostnih skupinah, medtem ko npr. družina, marljivost, pogum, iskrenost, sprejemanje, strpnost, pomoc lahko beležimo zgolj v starejši starostni skupini. Vrednoto podpore pa najdemo zgolj znotraj mlajše starostne skupine. Na podlagi prikazanega lahko ugotovimo, da so glede na dobljene odstotke predstavniki starostne skupine od 21 do 40 let dolocenim vrednotam, kot so ljubezen, zdravje, zaupanje, sreca, veselje, svoboda in razumevanje, pripisovali vecji pomen kot njihovi starejši predstavniki. Glede vrednot, kot so spoštovanje, varnost, optimizem in življenje, so bili starejši predstavniki v rahli prednosti. Pri vrednoti empatije ni bilo izrazite razlike med obema starostnima skupinama. Glede prednostnega seznama vrednot, pomembnih za družinsko življenje med starostnima skupinama, lahko ugotovimo, da je sorazmerno identicen. Znotraj prednostnega seznama 12 vrednot se nahaja osem vrednot z istim rangom, kar ustreza 66,67 % identicnosti oziroma 33,33 % razlicnosti. S tem je bila potrjena druga raziskovalna hipoteza in z vidika starostnih skupin odgovorjeno na peto ter osmo raziskovalno vprašanje. Spoznanje: celokupno gledano se znotraj obeh starostnih skupin nahaja vecji odstotek predstavnikov ženskega spola (91 %; moški: 86 %), kar ne predstavlja velike razlike. Ugotovljeno je že bilo, da so bili doloceni razlicni poudarki med starostnima skupinama, vendar glede prednostne uvrstitve obravnavanih vrednot je bilo veliko podobnosti, kar bo pokazala naslednja slika. 



3.7.2 Slika 141: Prednostni seznam vrednot po obeh starostnih skupinah 
Slika 141 prikazuje prednostni seznam vrednot po obeh starostnih skupinah. Opazimo lahko, da se rangi med seboj razlikujejo pri vrednotah, kot so zdravje, spoštovanje, varnost in razumevanje. Na kvalitativni ravni bi lahko izpeljali spoznanje, da med starostnima skupinama ni velikega prepada glede dojemanja obravnavanih vrednot. Zdi se, da je razmerje glede dajanja prednosti doloceni vrednoti dokaj homogeno. Starejši predstavniki so nekoliko bolj dajali v ospredje vrednote, kot so spoštovanje, varnost, optimizem in življenje, medtem ko so ostale vrednote (razen empatije) bile bolj v preferenci pri mlajših predstavnikih. Ponovno se srecujemo z informacijsko hierarhijo in odlocanjem, kjer si lahko zastavimo vprašanje, ali ta sorazmerno identicen prednostni seznam glede obravnavanih pomembnih vrednot za družinsko življenje dejansko pomeni, da so odlocitve (npr. pri vzgoji otrok) predstavnikov obeh starostnih skupin lahko identicne? V globalnem pogledu so lahko odlocitve predstavnikov obeh starostnih skupin glede vzgoje otrok v soodvisnosti od manj zapletenih situacij zelo podobne ali celo identicne. Pri bolj zapletenih situacijah in lokalni vsebinski osredotocenosti obravnavanih oseb z obeh starostnih skupin lahko pride do podobnih ali celo identicnih odlocitev, vendar je verjetnost, da do tega pride, precej manjša. Ponovno se nam lahko odpira zanimivo raziskovalno podrocje o odlocanju glede hierarhicnih asociativnih omrežij vrednot in oseb z razlicnih starostnih skupin. 
C. Na osnovi besedne analize s programskim orodjem AntConc in vizualizacije omrežja s programskim orodjem Ora Casos so poudarki glede najpomembnejših vrednot za družino po formalni izobrazbi naslednji: Pri analizi so se oblikovale štiri skupine: 
1.
 skupina – manj kot srednja šola / srednja šola (MSS: 35 respondentov) 

2.
 skupina – univerzitetna diploma / drugo (npr. vkljucuje višjo šolo; UnivDr: 140 respondentov) 

3.
 skupina – magisterij (Magist: 72 respondentov) 

4.
 skupina – doktorat (Doktor: 179 respondentov) Respondenti vseh štirih skupin so prispevali 737 kljucnih besed. Najvec kljucnih besed (respondenti so menili, da so to tudi družinske vrednote) so prispevali predstavniki z najvišjo formalno izobrazbo (381 ali 51,70 %), na drugem mestu so se nahajali predstavniki s formalno izobrazbo UnivDr. (180 ali 24,42 %), sledijo predstavniki s formalno izobrazbo Magist (103 ali 13,98 %) in na zadnje mesto so se uvrstili predstavniki s formalno izobrazbo MSS (73 ali 9,91 %). 


1.
 Ljubezen: Predstavniki vseh štirih skupin so izrazili mnenje, da je ljubezen najpomembnejša družinska vrednota. 65 % respondentov s formalno izobrazbo Univ. Dr. je menilo, da je ljubezen najpomembnejša vrednota za družinsko življenje. Na drugem mestu se nahaja 63,89 % respondentov s formalno izobrazbo Magisterij, sledi 60 % respondentov s formalno izobrazbo MSS in nenazadnje imamo še 59,22 % respondentov z najvišjo formalno izobrazbo Doktor. 

2.
 Zaupanje: Predstavniki vseh štirih skupin so izrazili mnenje, da je zaupanje pomembna družinska vrednota. 25,71 % respondentov s formalno izobrazbo MSS je menilo, da je zaupanje pomembna vrednota za družinsko življenje. Na drugem mestu se nahaja 23,61 % respondentov s formalno izobrazbo Magisterij, sledi 20,11 % respondentov s formalno izobrazbo Doktor in nenazadnje imamo še 16,43 % respondentov s formalno izobrazbo Univ. Dr. 

3.
 Zdravje: Predstavniki vseh štirih skupin so izrazili mnenje, da je zdravje pomembna družinska vrednota. 25,71 % respondentov s formalno izobrazbo MSS je menilo, da je zdravje pomembna vrednota za družinsko življenje. Na drugem mestu se nahaja 23,61 % respondentov s formalno 

izobrazbo Magisterij, sledi 22,86 % respondentov s formalno izobrazbo Univ. Dr. in nenazadnje imamo še 21,23 % respondentov s formalno izobrazbo Doktor. 

4.
 Spoštovanje: Predstavniki vseh štirih skupin so izrazili mnenje, da je spoštovanje pomembna družinska vrednota. 29,17 % respondentov s formalno izobrazbo Magisterij je menilo, da je spoštovanje pomembna vrednota za družinsko življenje. Na drugem mestu se nahaja 22,90 % respondentov s formalno izobrazbo Doktor, na zadnje mesto pa se uvršcata skupini respondentov s formalno izobrazbo Univ. Dr. in MSS, s 22,86 %. 

5.
 Sreca: Predstavniki vseh štirih skupin so izrazili mnenje, da je sreca pomembna družinska vrednota. 22,86 % respondentov s formalno izobrazbo MSS je menilo, da je sreca pomembna vrednota za družinsko življenje. Na drugem mestu se nahaja 19,29 % respondentov s formalno izobrazbo Univ. Dr., sledi 18,06 % respondentov s formalno izobrazbo Magisterij in nenazadnje imamo še 13,97 % respondentov s formalno izobrazbo Doktor. 

6. 
Veselje: Predstavniki vseh štirih skupin so izrazili mnenje, da je veselje pomembna družinska vrednota. 20,00 % respondentov s formalno izobrazbo MSS je menilo, da je veselje pomembna vrednota za družinsko življenje. Na drugem mestu se nahaja 15,00 % respondentov s formalno izobrazbo Univ. Dr., sledi 12,50 % respondentov s formalno izobrazbo Magisterij in nenazadnje imamo še 13,41 % respondentov s formalno izobrazbo Doktor. 

7.
 Empatija: Predstavniki vseh štirih skupin so izrazili mnenje, da je empatija dokaj pomembna družinska vrednota. 28,57 % respondentov s formalno izobrazbo Univ. Dr. je menilo, da je empatija sorazmerno pomembna vrednota za družinsko življenje. Na drugem mestu se nahaja 28,49 % respondentov s formalno izobrazbo Doktor, sledi 19,44 % respondentov s formalno izobrazbo Magisterij in nenazadnje imamo še 8,57 % respondentov s formalno izobrazbo MSS. Zdaj imamo še skupino družinskih vrednot, ki so jim respondenti vseh štirih skupin pripisovali nekoliko manjši pomen (iskrenost, marljivost, optimizem, podpora, pogum, razumevanje, upanje, varnost in življenje). Na zadnje se bodo še navedle dobljene družinske vrednote, kjer niso vse skupine prispevale svoj delež. 


1.
 Svoboda: Predstavniki treh skupin so izrazili mnenje, da je svoboda izjemno pomembna vrednota za družinsko življenje. 14,29 % respondentov z formalno izobrazbo Univ. Dr. je vrednoti svobode pripisovalo zelo velik pomen, sledijo respondenti z izobrazbo Doktor s 13,97 % in nenazadnje imamo še 8,33 % respondentov s formalno izobrazbo Magisterij. 

2.
 Družina: Zgolj predstavniki dveh skupin so izrazili mnenje, da je družina pomembna vrednota za družinsko življenje (glej moc povezave za: Univ. Dr. = 10,0 in Doktor = 14,0). Torej, 7,82 % respondentov z izobrazbo Doktor je vrednoti družini pripisovalo velik pomen, sledijo respondenti z izobrazbo Univ. Dr. s 7,14 %. 

3.
 Sprejemanje: Predstavniki treh skupin so izrazili mnenje, da je sprejemanje izjemno pomembna vrednota za družinsko življenje. 8,33 % respondentov z izobrazbo Magisterij je vrednoti sprejemanja pripisovalo vecji pomen, sledijo respondenti z izobrazbo Univ. Dr. s 7,14 % in nenazadnje imamo še 2,23 % respondentov s formalno izobrazbo Doktor. 

4.
 Pomoc: Zgolj predstavniki z izobrazbo Univ. Dr. so opozorili na pomoc (clanom družine, drugim) in jo proglasili za družinsko vrednoto (glej moc povezave Univ. Dr. = 9,0; 6,43 % respondentov iz te skupine). Pojavila se je tudi kljucna beseda „medsebojno“, ki jo lahko povežemo s pomocjo. Glede prednostnega seznama vrednot po razlicnih formalnih izobrazbah lahko ugotovimo, da se precej razlikuje! Znotraj prednostnega seznama 11 vrednot se nahaja zgolj ena vrednota z istim rangom, kar ustreza 9,09 % identicnosti oziroma 90,91 % razlicnosti. S tem je bila potrjena prva raziskovalna hipoteza in z vidika formalne izobrazbe odgovorjeno na peto ter sedmo raziskovalno vprašanje. Spoznanje: Glede na predhodne prednostne sezname vrednot po spolu in starostnih skupinah lahko ugotovimo, da se ta prednostni seznam vrednot najbolj razlikuje. Pri predhodnih analizah smo imeli opravka zgolj z dvema skupinama, medtem ko je bila analiza po formalnih izobrazbah razdeljena na štiri kategorije, kar pomeni, da so bila analizirana štiri razlicna besedila. Povrhu tega so bili razlicno veliki vzorci, tako glede števila respondentov znotraj razlicnih kategorij kot tudi glede obširnosti besedil. 



3.7.3 Slika 142: Prednostni seznam pomembnih vrednot za družinsko življenje po formalnih izobrazbah 
Slika 142 prikazuje prednostni seznam pomembnih vrednot za družinsko življenje po formalnih izobrazbah. Kot izid smo dobili tudi vrednote, ki prej niso bile v ospredju, kot so družina, sprejemanje in pomoc. Z vrhnjega seznama so izpadle vrednote, kot so varnost, optimizem in življenje. Najbolj identicna sta si prednostna seznama vrednot med Univ. Dr. in Doktor, medtem ko sta prednostna seznama MSS in Magister precej razlicna. V primeru, da ponovno izhajamo iz informacijske hierarhije in vrednot, ki pomenijo pomemben koncept znotraj le-te, potem bi lahko na osnovi izidov sklepali, da bi na podlagi danega vzorca osebe s formalno izobrazbo Univ. Dr. in Doktor v družinskem življenju z veliko verjetnostjo sprejemale podobne odlocitve. V vsakem primeru je snov zanimiva in bi si zaslužila posebno obravnavo, kar pa v tem ne bomo izvedli. 
D. Na osnovi besedne analize s programskim orodjem AntConc in vizualizacije omrežja s programskim orodjem Ora Casos so poudarki glede najpomembnejših vrednot za družino po partnerskih razmerjih naslednji: Partnerska razmerja so bila razdeljena na vezane (321) in nevezane osebe (109). Prednostni seznam vrednot, pomembnih za družino po partnerskih razmerjih, je bil naslednji: 
1.
 Ljubezen: Vezane in nevezane osebe so menile, da je ljubezen za družinsko življenje najpomembnejša vrednota. 62,93 % iz skupine vezanih oseb (321) in 53,21 % iz skupine nevezanih oseb (109) je pripisovalo tej vrednoti najvecji pomen. Glede na dobljena odstotka lahko trdimo, da 

je družinska vrednota ljubezen za predstavnike vezanih oseb pomembnejša kot za predstavnike nevezanih. 

2.
 Empatija: Vezane in nevezane osebe so menile, da je empatija za družinsko življenje zelo pomembna vrednota. 24,61 % iz skupine vezanih oseb (321) in 24,77 % iz skupine nevezanih oseb 


(109) je pripisovalo tej vrednoti velik pomen. Glede na dobljena odstotka lahko trdimo, da razlike med obema skupinama niso statisticno pomenljive. 
3. Spoštovanje: Vezane in nevezane osebe so menile, da je spoštovanje za družinsko življenje zelo pomembna vrednota. 23,05 % iz skupine vezanih oseb (321) in 25,69 % iz skupine nevezanih oseb 
(109) je pripisovalo tej vrednoti velik pomen. Glede na dobljena odstotka lahko trdimo, da je družinska vrednota spoštovanje za predstavnike nevezanih oseb rahlo pomembnejša kot za predstavnike vezanih. 
4. Zdravje: Vezane in nevezane osebe so menile, da je zdravje za družinsko življenje zelo pomembna vrednota. 22,43 % iz skupine vezanih oseb (321) in 23,85 % iz skupine nevezanih oseb 
(109) je pripisovalo tej vrednoti velik pomen. Glede na dobljena odstotka lahko trdimo, da je družinska vrednota zdravje za predstavnike nevezanih oseb rahlo pomembnejša kot za predstavnike vezanih. 
5.
 Sreca: Vezane in nevezane osebe so menile, da je sreca za družinsko življenje dokaj pomembna vrednota. 17,76 % iz skupine vezanih oseb (321) in 11,93 % iz skupine nevezanih oseb (109) je pripisovalo tej vrednoti sorazmerno velik pomen. Glede na dobljena odstotka lahko trdimo, da je družinska vrednota sreca za predstavnike vezanih oseb pomembnejša kot za predstavnike nevezanih. 

6. 
Veselje: Vezane in nevezane osebe so menile, da je veselje za družinsko življenje rahlo manj pomembna vrednota. 15,89 % iz skupine vezanih oseb (321) in 8,26 % iz skupine nevezanih oseb 


(109) je pripisovalo tej vrednoti sorazmerno manjši pomen. Glede na dobljena odstotka lahko trdimo, da je družinska vrednota veselje za predstavnike vezanih oseb precej pomembnejša kot za predstavnike nevezanih. 
7. Zaupanje: Vezane in nevezane osebe so menile, da je zaupanje za družinsko življenje precej pomembna vrednota. 15,89 % iz skupine vezanih oseb (321) in 30,28 % iz skupine nevezanih oseb 
(109) je pripisovalo tej vrednoti vecji pomen. Glede na dobljena odstotka lahko trdimo, da je družinska vrednota zaupanje za predstavnike nevezanih oseb precej pomembnejša kot za predstavnike vezanih. 
8. Svoboda: Vezane in nevezane osebe so menile, da je svoboda za družinsko življenje dokaj pomembna vrednota. 13,40 % iz skupine vezanih oseb (321) in 11,93 % iz skupine nevezanih oseb 
(109) je pripisovalo tej vrednoti sorazmerno vecji pomen. Glede na dobljena odstotka lahko trdimo, da je družinska vrednota svoboda za predstavnike vezanih oseb rahlo pomembnejša kot za predstavnike nevezanih. 
9.
 Razumevanje: Vezane in nevezane osebe so menile, da je razumevanje za družinsko življenje dokaj pomembna vrednota. 9,97 % iz skupine vezanih oseb (321) in 10,09 % iz skupine nevezanih oseb (109) je pripisovalo tej vrednoti sorazmerno vecji pomen. Glede na dobljena odstotka lahko trdimo, da med obema skupinama ni statisticno pomembnih razlik. 

10. 
Varnost: Vezane in nevezane osebe so menile, da je varnost za družinsko življenje dokaj pomembna vrednota. 9,97 % iz skupine vezanih oseb (321) in 6,42 % iz skupine nevezanih oseb 


(109) je pripisovalo tej vrednoti sorazmerno vecji pomen. Glede na dobljena odstotka lahko trdimo, da je družinska vrednota varnost za predstavnike vezanih oseb pomembnejša kot za predstavnike nevezanih. 
11. Optimizem: Vezane in nevezane osebe so menile, da je optimizem za družinsko življenje dokaj pomembna vrednota. 8,41 % iz skupine vezanih oseb (321) in 6,42 % iz skupine nevezanih oseb 
(109) je pripisovalo tej vrednoti sorazmerno vecji pomen. Glede na dobljena odstotka lahko trdimo, da je družinska vrednota optimizem za predstavnike vezanih oseb pomembnejša kot za predstavnike nevezanih. 
12. Življenje: Vezane in nevezane osebe so menile, da je življenje za družinsko življenje dokaj pomembna vrednota. 7,17 % iz skupine vezanih oseb (321) in 7,34 % iz skupine nevezanih oseb 
(109) je pripisovalo tej vrednoti sorazmerno vecji pomen. Glede na dobljena odstotka lahko trdimo, da med obema skupinama ni statisticno gledano vidnejših razlik. Glede prednostnega seznama vrednot, pomembnih za družinsko življenje po partnerskih razmerjih med vezanimi in nevezanimi osebami, lahko ugotovimo, da se precej razlikuje! Znotraj prednostnega seznama 12 vrednot se nahajajo tri vrednote z istim rangom, kar ustreza 25,00 % identicnosti oziroma 75,00 % razlicnosti! S tem je bila potrjena prva raziskovalna hipoteza in z vidika partnerskih razmerij odgovorjeno na peto ter sedmo raziskovalno vprašanje. Spoznanje: Med vezanimi in nevezanimi osebami obstajajo dolocene razlike glede na dojemanje vrednot v družinskem življenju, kar nekoliko sovpada z dejstvom, da je vecji odstotek nevezanih oseb moškega spola. Izidi sploh ne presenecajo, kajti slog življenja nevezanih oseb se v precejšnji meri razlikuje od slogov življenja vezanih. Nevezane osebe se lahko precej bolj ukvarjajo s samim sabo, medtem ko se vezane osebe praviloma morajo ukvarjati tako s partnerskim odnosom kot tudi s potomstvom. 

3.7.4 Slika 143: Prednostni seznam pomembnih vrednot za družinsko življenje glede na vezane in nevezane osebe 
Slika 143 prikazuje prednostni seznam pomembnih vrednot za družinsko življenje glede na vezane in nevezane osebe. Bistveno razliko pri tem prednostnem seznamu vrednot predstavlja vrednota zaupanje, ki jo nevezane osebe postavljajo v ospredje bolj kot vezane osebe. Nasploh lahko spoznamo, da so nevezane osebe manj zaupljive in imajo vec zadržkov do vzpostavitve razlicnih partnerskih razmerij. Prav zaradi tega potrebujemo nevezane osebe višjo stopnjo motivacije, da bi lahko gojile do druge osebe vecjo mero zaupanja. Drugi razlog tici v dejstvu, da so nevezane osebe bolj inhibirane v odnosu do nasprotnega spola in potrebujejo mocnejše signale naklonjenosti z njihove strani. Razlogi za tovrstno custveno zaprtost so razlicni in jih lahko išcemo bodisi v preteklih razocaranjih, smrti ljubljene osebe bodisi preprosto v prepricanju, da lahko bolje uresnicujejo samega sebe, ce niso vezane. Nevezane osebe imajo praviloma nekoliko nižjo stopnjo sposobnosti empatije, kar seveda v nobenem primeru ne pomeni, da vecinoma dalec zaostajajo za vezanimi osebami. Nevezane osebe se pogosteje bolj predajajo individualizmu, kar je za koncept družine manj ugodna lastnost. Po drugi strani pa se lahko nevezane osebe mnogo bolj predajajo dodanim vrednotam v smeri družbenega razvoja, pomoci socloveku in intenzivneje išcejo koristne rešitve za probleme v vsakdanjem življenju, medtem ko imajo vezane osebe v povprecju manj casa za tovrstne dejavnosti. Potrebno je poudariti, da tudi to spoznanje nikakor ne pomeni, da so vezane osebe v pogledu razvoja in koristnih rešitev manj sposobne in manj zavzete kot nevezane osebe. Navedeno pomeni zgolj doloceno težnjo oziroma potencial, ki ga lahko premorejo nevezane osebe bolj kot vezane. Z vidika odlocanja na osnovi prednostnega seznama vrednot znotraj informacijske hierarhije lahko izpeljemo spoznanje, da so lahko odlocitve nevezanih oseb v dolocenih zapletenih situacijah bolj nagnjene k nihanju, kar se odraža bodisi v pretirani zaprtosti bodisi v odprtosti. 
6. Prihodnji razvoj družine Izvedena je bila prilagojena sentimentna analiza besedil s pomocjo programskega orodja Jigsaw. Od skupno 129 mnenj so moški prispevali 36,43 % pozitivnih in 63,57 % negativnih mnenj, medtem ko so ženske od skupno 225 mnenj prispevale 26,67 % pozitivnih in 73,33 % negativnih mnenj. Moški so opisali prihodnji razvoj družine v smeri propada, razkroja in izgube vrednosti oziroma pomena. Opozarjali so tudi na možnost, da se bodo množile enostarševske družine. Izpostavili so tudi vedno vecji vpliv družbe (npr. velike diktature) in sodobne tehnologije na družinsko življenje ter celo napovedali vecjo stopnjo moci individualisticnih usmeritev, kar za družino ni najbolj ugodna usmeritev (npr. osamljenost, odtujenost). Menili so, da bo jedrni model družine postopoma zatonil in se umaknil plemenskemu ter drugim bizarnim družinskim modelom (npr. poligamija, bigamija). V ospredje so dajali tudi mocan vpliv migracij z drugih celin, kar bi lahko povzrocilo vsiljevanje tujih vrednot. Kot pozitivna mnenja lahko povzamemo, da se bo družina v današnjem smislu kot izvor veselja, empatije in upanja ohranila ter še naprej razvijala. Družina naj bi še naprej odigravala vlogo zatocišca, podpore in topline. Po eni strani pozitivna mnenja gredo v smeri ohranitve in celo okrepitve jedrnega modela družine, po drugi strani pa naj bi postala družba bolj odprta za druge družinske modele. Nekateri so ocenili, da se položaj družine v današnjem smislu ne bo bistveno spremenil. Ženske so prihodnji razvoj družine opisale prav tako v smeri propada, razpada in izgube vrednosti oziroma pomena. Opozarjale so tudi na možnost, da se bo stopnja plodnosti v prihodnosti mocno zmanjšala. Izpostavile so tudi bojazen, da bodo imeli starši pri vzgoji otrok vedno manj vpliva in da družba temu ne bo nasprotovala. Zaradi pomanjkanja casa naj bi bilo tudi manj kakovostnih custvenih komunikacij, še zlasti z otroki. V tem vpogledu so omenile slab vpliv sodobne tehnologije na vzgojo otrok in dejstvo, da družbeni sistemi ne dajejo pravega zgleda. Podobno kot moški so negativno gledale na vecjo stopnjo moci individualisticnih usmeritev, kar za družino ni najbolj ugodna usmeritev (npr. osamljenost, odtujenost). Mnogo bolj kot moški so izpostavile razlicne družinske modele, ki pa po njihovem mnenju ne okrepijo kakovostnega družinskega življenja. V ospredje so dajale tudi mocan vpliv migracij, ceprav nekoliko manj pogosto kot moški. Zanimanje za družinsko življenje naj bi v prihodnosti pojemalo. Kot pozitivna mnenja lahko povzamemo, da bo družina v današnjem smislu ostala osnovna celica in da bo pomen družine celo še vecji. Družina naj bi se še naprej pozitivno razvijala in postajala še bolj odprta ter gibljivejša. Družina po njihovem mnenju ostaja zacetek življenja in bo vedno v vlogi primarne inštitucije. Zbrane ugotovitve pomenijo potrditev tretje, cetrte in pete raziskovalne hipoteze ter hkrati odgovor na šesto raziskovalno vprašanje. Ženske so nekoliko bolj negativno opisale prihodnji razvoj družine kot moški, vendar je HI2­preizkus pokazal, da pri eni stopnji prostosti in 5 % tveganju med mnenji moških in žensk o prihodnjem razvoju družine ni bilo statisticno pomenljivih razlik (dobljena vrednost 3,2603 je bila pod mejno vrednostjo, ki je dolocena kot 3,841)! Družine in vrednote skupaj tvorijo hierarhicna asociativna omrežja, ki so sestavljena iz gradnikov, kot so osebe (npr. partner), odnosi (npr. prijateljstvo), lastnosti (npr. stabilnost) in celo dimenzij (npr. cas). Spoznanje: vrednote pomenijo sestavni del oziroma nekakšno "programje" družine! Povezave med vrednotami in simbolnimi kategorijami so v smeri odlocanja bolj ali manj aktivno prisotne, s tem pa predstavljajo vrednote praviloma mocnejše koncepte kot simbolne kategorije znotraj informacijske hierarhije. Simbolne kategorije in s tem posledicno tudi simboli dopolnjujejo oziroma okrepijo vrednote. Skratka, vrednote in simbolne kategorije lahko obravnavamo loceno, vendar ko gre še zlasti za kompleksnejše odlocitve posameznika, družine in družbe, locena obravnava ni vec možna, saj so vrednote tako kot simbolne kategorije oziroma simboli izid širših in ožjih dogovorov ter izid dolgega zgodovinskega razvoja in raznovrstnih izkušenj. Prav navedeno vpliva tako na vzgojo otrok, pomembne politicne odlocitve, življenjski slog posameznika in celo na izbiro partnerja. Vrednote imajo dejansko veliko informacijsko moc, ki nas lahko pripelje do novih znanj in celo modrosti. V tem hierarhicnem asociativnem vozlu se zdijo vecji strahovi žensk glede negativnega prihodnjega razvoja družine logicni, saj se ženske bolj kot moški bojijo negativnih stresnih dejavnikov, ker jih, kot je že bilo veckrat omenjeno, težje predelajo. Na osnovi zbranih ugotovitev in spoznanja je bila potrjena šesta raziskovalna hipoteza in odgovorjeno na deveto raziskovalno vprašanje. 
3.8 Zakljucek 
Na osnovi gibljive in široko zastavljene opredelitve vrednot je tudi družina vrednota, ceprav nekateri avtorji temu nasprotujejo. V zastavljenem širšem smislu je v tej raziskavi družina predstavljala krovno vrednoto za vrednote, ki so jih prispevali respondenti. 
Družina skupaj z vrednotami (ne glede na opredelitev družine kot vrednote) tvori hierarhicna asociativna omrežja, ki so lahko zelo obsežna in imajo velik vpliv na razlicne odlocitve, še posebej na podrocju vzgoje otrok. Hierarhicna asociativna omrežja družine in vrednot imajo izjemen pomen pri drugih odlocitvah, ki so interdisciplinarne narave (npr. politika, poslovanje, pravo – zakonodaja, medicina – zdravljenje bolnikov, znanost – preizkusne živali, kemija – izumi, vojska, policija, vsakdanje razmišljanje, menedžment – izbor kadrov). Ce so najbolj pozitivne vrednote (npr. ljubezen, zdravje, življenje) znotraj hierarhicnega asociativnega omrežja manjša vozlišca, ki vsebujejo šibke in maloštevilne povezave, obstaja velika verjetnost, da bodo odlocitve manj pozitivne oziroma manj ugodne tako za posameznika, družino kot tudi družbo. 
Pricujoca raziskava je v bistvu odprla zanimivo raziskovalno podrocje o hierarhicnih asociativnih omrežjih (hierarhicni asociativni sistemi), ki so vsebina vsega, kar je družbenega, in lahko pozitivno ali negativno vplivajo na našo naravno naravo. Preucevanje tovrstnih omrežij, bodisi v povezavi z posamezniki, družinami ali razlicnimi družbami, bi lahko pripomoglo k izboljšanju razlicnih odlocitvenih modelov. 
Drugi pogled pa gre v smeri umetne inteligence, ki že zdaj igra veliko vlogo v vsakdanjem življenju, njen vpliv pa naj bi bil v prihodnosti še vecji (npr. programiranje humanoidnih inteligentnih robotov s pozitivnimi in realnimi hierarhicnimi asociativnimi omrežji vrednot, da bi lahko sprejemali oziroma predlagali najboljše rešitve v družbenem življenju). Hierarhicna asociativna omrežja vrednot bodo tudi v prihodnosti odigrala pomembno vlogo pri sprejemanju razlicnih odlocitev, od cesar bo odvisen nadaljnji razvoj družine v prihodnosti. 
428 respondentov je v glavnem izražalo mnenje, da bo prihodnost družine manj pozitivna, kar je nekoliko alarmantno, saj so bili v glavnem zajeti javni uslužbenci, ki imajo praviloma urejeno družinsko življenje, urejen status in sorazmerno dovolj denarnih sredstev. 
To lahko pomeni, da bo treba pri uresnicevanju pozitivnih vrednot v družbenih hierarhicnih asociativnih sistemih (npr. družine, posamezniki, skupnosti, društva, organizirane združbe) vložiti še vec znanstveno raziskovalnega truda in poskrbeti, da nosilci državne oblasti zagotovijo intenzivnejši in mocnejši vpliv omenjenih vrednot v te sisteme. V primeru, da pozitivne vrednote v vsakdanjem življenju pojemajo, se bo posledica pokazala predvsem v obliki izgube energije družbenih hierarhicnih asociativnih sistemov, kar bo seveda negativno vplivalo na družine in posameznike. Uresnicevanje pozitivnih vrednot na vseh podrocjih družbenega življenja pomeni pridobivanje pozitivne energije, kar bo življenje naredilo bolj kakovostno, manj zapleteno in stroškovno manj obremenjeno. 
4 Družbena narava 
Glede podoživljanja življenja v hierarhicnih asociativnih sistemih družbene narave se soocamo z razlicnimi vidiki. To družbeno stvarnost lahko interpretiramo zelo pozitivno, razmeroma nevtralno ali zelo negativno. Pri tem so seveda možne tudi vmesne oblike, ki so bolj spremenljive in manj stabilne, saj omenjeno nihanje lahko povzroca že trenutno razpoloženje clanov sistema ali samo družbeno stanje (npr. gospodarska kriza). 
Globalna želja vecine clanov sistema je pozitivno dojemanje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Vzgoja, tako družinska kot institucionalna (npr. v šolah, vrtcih in na fakultetah), teži k ucenju in uresnicevanju pozitivnih vrednot, kar potrjujejo raziskave o družini in vrednotah. Ena izmed aplikacij za organizirano uresnicevanje pozitivnih vrednot v družbenih hierarhicnih asociativnih sistemih so razlicne zakonodaje. Vendar pa te, kot vemo iz izkušenj, pogosto niso dovolj življenjske. Prav zaradi tega so dopolnitve in popravki zakonov razmeroma pogosti. 
Ljudje, zlasti znotraj socialno in tehnološko razvitih družb, živimo v sistemu in od sistema. Ta sistem je mehanizem, ki diha in živi, v njem pa zakoni predstavljajo orientacijsko sredstvo, ki ga lahko spoštujemo ali pa tudi ne. Slabo poznavanje zakonodaje pogosto vodi v nevednost, kar takšne posameznike naredi bolj vodljive s strani tistih struktur, ki zakonodajne mehanizme bolje razumejo. V tem kontekstu lahko izpostavimo dejstvo, da so posamezniki s šibkim poznavanjem pravnih aplikacij že v podrejenem položaju. 
To dejstvo je dobra iztocnica za klasifikacijo ljudi znotraj socialno in tehnološko razvitih družb v štiri skupine. Moci denarja, vpliva in dobrega poznavanja pravnih vsebin se še posebej dobro zavedajo posamezniki, ki jih lahko oznacimo kot "ljudje z ekstremnim kompleksom hierarhicnosti". Druge skupine ljudi, kot so skupina napredka, skupina vecine in skupina anomalije, so v povprecju manj osredotocene na moc denarja, vpliva in zakonov. 
Misli in interesi teh skupin se lahko v precejšnji meri razlikujejo, kar pomeni, da imajo doloceni dogodki in pojavi na te razlicne strukture ljudi razlicen ucinek. V nadaljevanju bomo poskušali v okviru splošnih znacilnosti profilirati omenjene skupine ljudi, s cimer želimo najprej nakazati hierarhicni potencial družbenega sistema. 
4.1 Strukturiranostdružbenega hierarhicnega asociativnega sistema 
Clane družbenega hierarhicnega asociativnega sistema lahko razvrstimo v štiri skupine: skupino vecine, skupino anomalije, skupino z ekstremnim hierarhicnim kompleksom in skupino napredka. 
4.1.1 Skupina vecine 
V povprecju so bolj vodljivi, kar posledicno pomeni, da je njihovo delovanje in mišljenje bolj predvidljivo. Pretežno delujejo na ravni družbenega programiranja, iz cesar lahko izpeljemo predpostavko, da so v vecji meri kot druge skupine ljudi podvrženi moralnemu in nemoralnemu programiranju. Bolj se ravnajo po kolektivnih smernicah, kar je zelo ugodno za vzpostavljanje hierarhij. 
Ko življenje v družbi postaja manj varno, se ta skupina težje orientira in prilagaja, kar lahko vodi v kaoticnost in v nekaterih primerih celo v množicno psihozo. Njihova orientacija v sferah individualnosti je šibkejša, zato so bolj odvisni od kolektivnega mehanizma in vodij. Njihovo vedenje se najbolj približuje crednim nagonom, kar nakazuje, da so v povprecju bolj nagonsko usmerjeni. Njihov individualni instinkt je nekoliko šibkejši in lahko celo podrejen t. i. deinstinktu. 
Razum je vecinoma rezultat prispevkov izstopajocih posameznikov in prilagojen družbenemu nacinu organizacije. Kadar ta razum moti ustaljene cloveške strukture, se lahko preko ideoloških ali verskih dogem povrne v kolektivni nagon ali celo v deinstinkt posameznih celic. Primer za to so izredno mocne verske dogme, npr. v Indiji. 
Instinkt narekuje cloveku, da mora ohraniti svojo vrsto in skrbeti za potomstvo, pri cemer ima pomembno vlogo spolnost. Nekatere religije ucijo, da morajo biti verniki cim bolj plodni in imeti cim vec otrok. V Indiji so predstavniki skupine vecine goreci verniki, ki imajo kljub slabim socialnim razmeram pogosto po 10 ali vec otrok, za katere pa pogosto ne morejo ustrezno poskrbeti. Posledicno polovica otrok ne doživi cetrtega leta starosti, predvsem zaradi lakote in bolezni. V nekaterih delih Indije velja dogma, da so krave svete živali, zato jih verniki ne smejo jesti. Podobno velja za podgane, ki jih prav tako ne smejo ubijati. Te se posledicno množijo in prenašajo nevarne bolezni. 
Kastni sistem v Indiji v veliki meri preprecuje spremembe, saj nadrejeni sloji zavirajo razvoj. Tako religiozna ideologija, ki naj bi presegala nagonsko in razumsko mišljenje, postane orodje za utrjevanje ekstremnih hierarhicnih odnosov in spodbuja deinstinktno delovanje. To vodi v stanje hude revšcine, prenaseljenosti, lakote in bolezni, kar je izrazito nerazumsko. Na dolgi rok huda revšcina predstavlja velik problem za celotno cloveštvo. 
V socialno in tehnološko razvitih družbah prevladuje dogma bogastva, vpliva in dobicka. Tudi tukaj najdemo številne primere nerazumskega delovanja, vkljucno s kolektivnimi idiotizmi, kot je onesnaževanje narave. Kljub kratkorocnemu gospodarskemu dobicku je to pocetje dolgorocno nesmiselno in oznaceno kot anomalija ali kolektivni idiotizem. 
V takšnem sistemu sodelujejo vse strukture ljudi, ki ga vzdržujejo, ker so od njega odvisne (npr. raba avtomobilov ali uporaba škodljivih detergentov). Tudi v socialno tehnološko razvitih družbah obstajajo ugodne razmere za hierarhicne odnose, a ob tem tudi intenzivnejši odnosi sodelovanja. 
Cloveški odnos do narave je glede na nagonsko mišljenje in delovanje bolj polariziran kot pri drugih živih bitjih. Kontranagon je izjemno mocan in pogosto nerazumski, kar cloveka hkrati oznacuje kot mentorja in parazita narave. Po eni strani skrbi za ravnovesje, po drugi pa to ravnovesje ruši. 
Skupina vecine je, tako kot druge družbene skupine, mocno odvisna od družbeno hierarhicnega asociativnega sistema in mu zagotavlja najvecjo številcno podporo. Živijo v sistemu kolektivnega nagona, kar se kaže v visoki koncentraciji ljudi na kvadratnem kilometru, zlasti v socialno tehnološko razvitih družbah. Ta koncentracija sproži kolektivne nagonske procese, ki se pogosto izražajo v manj zaželenih oblikah, kot so prostitucija, kriminal, vojne, psihicne bolezni, alkoholizem, odvisnosti in prometne nesrece. 
Ti procesi pogosto izlocijo posameznike iz reprodukcijskega kroga. Prostitucija, na primer, kaže, da številne prostitutke ne bodo imele otrok, prav tako psihopatski morilci vecino svojega življenja preživijo v zaporih, kar preprecuje nadaljevanje njihove vrste. 
Na dolgi rok tovrstni kolektivni nagonski mehanizmi vplivajo na celotno družbo, ki jih vzdržuje zaradi odvisnosti od sistema. Tudi v socialno tehnološko razvitih družbah se srecujemo z manj zaželenimi pojavi, ki so posledica nagonskega in nerazumskega delovanja, kar kaže na paradoks clovekovega odnosa do narave in družbe. Prav tako številni homoseksualci nimajo svojih otrok, saj tovrstna spolna usmerjenost naceloma izkljucuje reprodukcijo. Nadalje lahko omenimo posameznike, ki so težje telesno ali mentalno prizadeti, hude psihoticne bolnike, narkomane, alkoholike in, kot je pokazala zgodovina, tudi nekatere umetnike. V to skupino sodijo tudi katoliški duhovniki ter pripadniki razlicnih meniških redov. Iz tega lahko sklepamo, da kolektivni nagonski mehanizem poleg genskega potenciala sam ustvarja omenjene skupine ljudi in jih obenem unicuje. 
Bolj ko grozi, da bo koncentracija ljudi na kvadratnem kilometru drasticno previsoka, bolj se izrazito pojavlja ta kolektivni nagonski mehanizem. Gre za nekakšen filter, ki skrbi za sorazmerno ravnotežje naseljenosti. Ce bi posamezniki iz navedenih skupin imeli po dva otroka, bi se drasticna koncentracija ljudi na kvadratnem kilometru že zdaj lahko prelevila v katastrofo. Skratka, hierarhicni asociativni družbeni sistem preko razlicnih individuumov sam poskrbi, da ne pride do skrajne prenaseljenosti. 
Ta kolektivni nagonski mehanizem ne izbira le dolocenih struktur ljudi, temvec izpolnjuje nujnosti ne glede na spol, starost, revšcino ali bogastvo. Tarca tega mehanizma je lahko vsakdo. Kolektivni nagonski mehanizem je slep za prošnje in zahvale, prav tako za ukaze in graje. Gre za posledico clovekovega delovanja v naravi in rezultat njegove biološke osnove. 
Zlasti v socialno tehnološko razvitih družbah se sistemi spreminjajo, pravila se prilagajajo, ker noben sistem ne more zagotoviti optimalne hierarhicne asociativne organizacije. Kljub temu vedno znova prihaja do boja med zakonom enotnosti, znotraj katerega se prepletajo nasprotja (aktivnost/pasivnost, združevanje/locevanje, posamezno/skupno itd.). 
„Nobene stvari in nobenega pojava ne moremo razumeti, dokler nimamo vpogleda v povezanost z drugimi stvarmi in pojavi, saj ena stvar posredno ali neposredno vpliva na drugo stvar.“37 Vsak del je del vecjega sistema, znotraj katerega sprejema in oddaja dolocene aktivnosti. Zato je moc miselne samoiniciative kljucni dejavnik, ki doloca položaj posameznika v družbeni strukturi. Ta miselna samoiniciativa je pri skupini vecine v povprecju manj izražena, kar omogoca lažje vzpostavljanje hierarhij in vecinoma podrejeno sodelovanje. 
Skupino vecine lahko opredelimo z znacilnostjo, da na miselnem nivoju in v delovanju vecinoma ne izstopa ter se v povprecju drži tradicije in pravil. Ljudje iz te skupine pogosto pripadajo delavskemu, zasebnemu (npr. obrtniki) ali srednjemu sloju (javni uslužbenci, ki ne zasedajo visokih položajev in imajo zato manjši vpliv). Njihovo razmišljanje je osredotoceno na vsakdanje teme, kot so prenova doma, nakupovanje, druženje s prijatelji, zanesljiva in varna zaposlitev, pogovori o politiki ali otrocih. 
V tej skupini je manj verjetno, da bi našli posameznike, ki so izjemno inovativni, visoko izobraženi ali izjemno ambiciozni glede bogastva in vpliva. Ljudje v skupini vecine so mocno podvrženi vplivom ljudi iz skupine z ekstremnim hierarhicnim kompleksom. Zato se pogosto zgodi, da prevzemajo njihove (hierarhicne) vedenjske vzorce. Dobro poznamo verižno reakcijo, ko nadrejeni zadrži odnos do podrejenega, ta pa nato podobno ravna z drugimi. 
Vse te znacilnosti prispevajo k temu, da so ljudje v skupini vecine v povprecju lojalni državi, dobri potrošniki, redni davkoplacevalci, zanesljivi, družabni, razmeroma fizicno in mentalno zdravi, prijazni itd., ter manj pogosto vpleteni v necedna dejanja, kot so kriminal, goljufije, zalezovanje ali mobing. 
37 Stiehler, G. (1960).Hegel und der Marxismus über den Widerspruch. Berlin: Dietz – Verlag. 
4.1.2 Skupina anomalije 
Znotraj te skupine lahko uvrstimo ljudi, katerih miselno in vedenjsko delovanje je izjemno nepredvidljivo. V mnogih pogledih predstavljajo pravo nasprotje skupine vecine. Mednje praviloma spadajo osebe s hudimi oblikami psihoz, kot so razlicne težje oblike shizofrenije, psihopati in sociopati z nasilnimi nagnjenji, ekstremni odvisniki od drog, alkohola, spolnosti, iger na sreco, racunalniških iger ter asocialne osebe (npr. mnogi brezdomci, nekateri umetniki, posamezniki z nižjo inteligenco). 
V statisticnem pogledu se zdi ta skupina navidezno obrobna in maloštevilna, vendar natancnejša analiza, ki vkljucuje seštevek teh ljudi, pokaže precej visoko številcno vrednost. 
Statisticni podatki iz leta 2015 za število registriranih mentalno prizadetih oseb v Združenih državah Amerike kažejo, da gre za veliko množico ljudi. Od skupno 319.929.162 prebivalcev je bilo približno 6.700.000 oseb zabeleženih kot mentalno prizadetih z razlicnimi hudimi oblikami psihoz, bipolarnimi motnjami in drugimi motnjami. V Sloveniji je bilo v istem obdobju registriranih okoli 
21.154 takšnih oseb.38 Ce bi za vse države sešteli število ljudi iz te skupine, bi lahko sarkasticno ugotovili, da imamo pred seboj velikansko armado anomalicnih cloveških primerkov. Statisticno gledano so ti ljudje skoraj neizraziti, vendar je ta globalni statisticni vidik lahko varljiv. Ljudje iz skupine anomalij so po vsej verjetnosti najmanj povezana socialna struktura med vsemi skupinami, vendar so z vidika stroškov in energije izjemno zahtevni, medtem ko je povratni pozitivni ucinek z njihove strani skoraj nicen. 
Ti ljudje imajo pravice in prav je, da jih imajo, ceprav so te pravice pogosto zapostavljene in nerazumljene. Z vidika hierarhologije in hierarhografije bi bilo smiselno vložiti veliko raziskovalnega truda in razviti aplikativne rešitve, ki bi omogocile, da bi družba lahko pridobila vec pozitivnih povratnih ucinkov z njihove strani. Skupina anomalij je v tehnološko in socialno razvitih družbah nekoliko podobna skupini nedotakljivih v indijskem kastnem sistemu. 
Ustrezno je, da poskušamo profilirati to heterogeno skupino, ki jo je zaradi njenih znacilnosti težje poenotiti kot predstavnike skupine vecine. Ljudje iz skupine anomalij so praviloma manj primerni za vzpostavljanje hierarhicne asociativne organiziranosti. Vecinoma gre za slabše organizirane osebnosti, ki jim pogosto primanjkuje pozitivne motivacije in custev. Pogosto se nahajajo v stanju custvene otopelosti. Velikokrat jih vodi ideologija, na katero so zavestno navezani, vendar realne življenjske situacije to navezanost pogosto spremenijo v kaoticno dovzetnost. Ta kaoticna 
38 Statisticne podatke lahko najdete na spletni strani https://www.who.int/mental_health/evidence/atlas/profiles­2017/en/ (2019-08-6). 
dovzetnost pogosto vodi v obcutek odtujenosti od ideološke navezanosti (podoben ucinek ima na te ljudi religija), kar sproži mocan obcutek krivde. 
Zaradi tega obcutka krivde se njihov realni ego-sistem oslabi, imaginacijski ego-sistem pa okrepi. Potuhnjena samokriticnost jih vodi k prepoznavanju lastnih šibkosti, kar lahko povzroci domišljave obcutke, da so opazovani, psihicno na dnu ali da so jim drugi sovražno nastrojeni. Posledicno se takšni posamezniki pogosto oddaljijo od družbenega normativnega mišljenja, ki je kljucni pogoj za vzpostavljanje hierarhicnih in asociativnih družbenih skupnosti. 
Opisane lastnosti kažejo dolocena splošna nagnjenja, vendar je skupina anomalij izjemno raznolika. Na primer, že ob primerjavi med shizofrenimi in klasicno paranoicnimi osebami lahko najdemo mocna nasprotja. Osebe z mejno osebnostno motnjo (borderline) lahko delujejo povsem sprejemljivo, dokler ne pride do posebnega afektivnega stanja. Tudi posamezne kategorije psihicnih obolenj so zelo raznolike in jih je mogoce poenotiti le z vidika osebnostnih znacilnosti. 
Zaradi teh lastnosti so ljudje iz skupine anomalij neugodna platforma za hierarhicne asociativne odnose. Pogosto zapadejo v stanje prekomerne anksioznosti, kar jih lahko vodi v trenutni kompleks vecvrednosti, ki nenadoma preide v kompleks manjvrednosti. To sproži stalni boj med pro- in kontraenergijo, kar jim jemlje veliko bioenergije. Nenehen boj vpliva na njihovo stanje zavesti, ki je lahko pretirano zoženo ali pa razpršeno. 
Pod vplivom zdravil so takšni posamezniki praviloma bolj vodljivi, kar pa ne ustreza življenju brez zdravil. Farmacevtska industrija ima od njihovega zdravljenja veliko denarnih koristi, saj obstajajo zdravila za skoraj vsako psihicno težavo. Ta zdravljenja so pogosto predstavljena kot uspešni raziskovalni projekti, ki pa se lahko v znanosti tudi zlorabljajo. 
Mnogi posamezniki iz skupine anomalij si ustvarijo lastno realnost in bežijo od resnicne, a hkrati se borijo z željo, da bi živeli v dogovorjeni realnosti. Vecinoma je kontraenergija mocnejša, zaradi cesar svojo notranjo energijo usmerjajo v lastne konstrukte realnosti. Znanost na tem podrocju še ni storila dovolj, da bi iz teh posameznikov pridobila uporabne informacije za razvoj inovativnih zamisli. 
Naš kolektivni nagonski mehanizem v družbeni naravi temelji na polariteti med resnico in lažjo. Razmerje znotraj te polaritete se lahko nagne v korist množicnih neresnic, kar lahko sproži nekontrolirane verižne družbene procese. Ti procesi ogrožajo vsako družbeno ureditev, saj v takšnih razmerah tudi ljudje iz skupine vecine postanejo manj vodljivi in bolj nepredvidljivi. 
Smiselno bi bilo kriticno razmisliti o strategijah in taktikah javnega psihiatricnega zdravljenja. Trenutno to zdravljenje pri ljudeh iz skupine anomalij premalo spodbuja metode samoopazovanja. 
Kot primer lahko navedemo psihiatricno seanso, kjer psihoticna osebnost govori o svojem videnju sveta, psihiater pa ga prekine in usmerja v dogovorjeno realnost. To pomeni, da mora psihoticna osebnost takoj preiti na psihiatrovo polje razmišljanja, kar je prakticno nemogoce. Posledicno so te osebnosti usmerjene v obmocje pasivnosti. V podpoglavju 2.4 je bila sorazmerno natancno opisana introspektivna metoda klasificiranih izrazov in vtisov, ki bi lahko prispevala k dodani vrednosti pri ugotavljanju vzrokov raznih miselnih anomalij ter hkrati omogocila nastanek inovativnih zamisli. Prekomerne miselne anomalije, še posebej z vidika psihoticnih obolenj (vkljucno z bipolarno motnjo, mejno osebnostno motnjo, psihopatijo, odvisnostmi in drugimi), se pojavljajo predvsem zaradi genske zasnove in dogovorjene družbene realnosti, torej dogodkov, pojavov in celo pravil znotraj dolocenega družbenega hierarhicnega asociativnega sistema. 
Vecja kot je skupina anomalij v dolocenem družbenem hierarhicnem asociativnem sistemu, bolj se lahko približujemo predpostavki, da so potrebne ucinkovite in pozitivne rešitve v obliki tehnoloških, pravnih, organizacijskih, informacijsko-komunikacijskih, semanticnih, eticnih, moralnih ter drugih izboljšav, patentov ali inovacij. Zavedati se je treba ucinka, da z rastjo skupine anomalij družbeni hierarhicno asociativni sistemi izgubljajo razlicne vrste energij (npr. kineticno energijo, bioenergijo). 
Tu pridemo do kljucnega vprašanja: ali naj na skupino anomalij gledamo kot na nekakšen višek civilizacijske populacije, ki je logicna posledica kolektivnega mehanizma ohranjanja in jih zato nagonsko izolira iz skupnosti, ali pa kot na potencial oziroma indikator, ki bi lahko pripomogel k izboljšanju družbenih hierarhicnih asociativnih sistemov? Oba vidika sta si nasprotujoca, tako kot so si nasprotujoce dolocene cloveške strukture, v katerih nenehno plapolajo nemiri. Ti nemiri povzrocajo zmedo, kar vpliva tudi na družbeni hierarhicno asociativni sistem. Ta lahko spodbuja psihoticne težnje in psihoze, kar posledicno ustvarja skupino anomalij. 
Ali pustiti stanje takšno, kot je, ali pa ga izboljšati? S tem vprašanjem se odpirajo nasprotujoce si težnje cloveških struktur: ene želijo ohraniti obstojeco družbeno danost, druge pa si jo prizadevajo spremeniti. Zaradi teh nasprotujocih si silnic prihaja do sprememb, ki povzrocajo cel plaz nasprotij, ta pa preplavljajo družbeno mrežo. Preplavljena družbena mreža postaja vedno bolj osvešcena o razlikah med družbenimi segmenti, kar prinaša vecjo raznolikost v hotenjih. 
Najvišja oblika raznolikosti je ugovor, ki ima svojo kolektivno in individualno zgodovino, podobno kot jezik, ki je sredstvo sporazumevanja. Že znotraj jezika prihaja do razlik med posamezniki. Medtem ko mnoge stvari, pojave, dogodke in pravila ljudje vrednotimo enako, jih hkrati v veliki meri vrednotimo razlicno. Razlicne situacije in z njimi povezane pozicije so med seboj precej raznolike. Tudi ce sta poziciji dveh posameznikov v družbeni mreži identicni, se situacije med seboj razlikujejo do te mere, da posledicno razlicno vrednotimo posamezne besede in celo glasove (npr. samoglasnike). 
Kljub razlicnim notranjim odzivom na besede (vkljucno z glasovi) te predstavljajo kolektivno in individualno orientacijsko sredstvo za izražanje strahov, želja, potreb, izkušenj in znanja. Prav z jezikom se vzpostavlja dinamicna in nenehno razvijajoca se infrastruktura za notranje in predvsem zunanje dojemanje sveta. Na podlagi navedenega lahko zakljucimo, da obstaja razmerje med emanacijo in parvamagnacijo, ki sta dinamicno prepleteni in medsebojno odvisni.39 V dolocenih pogledih je nacelo emanacije nadrejeno nacelu parvamagnacije, vendar obstajajo tudi številni pogledi, v katerih je emanacija v podrejenem položaju. Trditev o prepletenosti obeh nacel v naši družbeni naravi bomo poskušali nekoliko osvetliti. Poglejmo primer dojencka, ki še nima jezikovnega znanja. Na osnovi tega zacetnega položaja lahko trdimo, da se dojencek zacne uciti jezikovnih pravil preko višjega nivoja, torej preko staršev, ki ta pravila že bolj ali manj obvladajo. V tem pogledu višji nivo vpliva na nižjega. Vse, kar dojencek absorbira pri ucenju jezika, izvira iz necesa, kar je že vzpostavljeno in tvori sorazmerno celoto. Zato v tem primeru govorimo o emanacijskem nacelu. Ce pa se osredotocimo na nacin ucenja jezika, je emanacijsko nacelo v podrejenem položaju. Dojencek se uci besedo za besedo, da lahko v nadaljnjem razvoju tvori enostavne stavke. V tem primeru se vse z nižjega nivoja steka na višjega, kar predstavlja parvamagnacijsko nacelo v naši družbeni naravi. Prepletenost teh dveh nacel v naši družbeni naravi razkriva in ponazarja razlicnosti ter podobnosti cloveških struktur. Ljudje iz skupine anomalije se glede razmišljanja in nabiranja izkušenj nagibajo predvsem k parvamagnacijskemu nacelu, zato so manj dovzetni za celotno družbeno sliko. Znotraj teh osebnosti se oblikujejo razlicni notranji ugovori, ki so lahko izjemno naporni. Negativna posledica notranjih ugovorov so notranji konflikti, medtem ko je pozitivna posledica reševanje problemov. Ljudje iz skupine anomalije se kljucnega problema pogosto ne zavedajo, kar predstavlja šibko izhodišce za reševanje njihovih notranjih težav. Notranji ugovori so pri teh osebnostih pogosto disjunktivne narave, medtem ko so notranji ugovori pri drugih skupinah ljudi praviloma bolj konjunktivni. Ponovno se vrnimo k vprašanju, ki vsebuje dve nasprotujoci si tendenci: pustiti stanje takšno, kot je, ali izboljšati družbene hierarhicne asociativne sisteme z namenom zmanjšanja števila predstavnikov iz skupine anomalije in preprecevanja nastanka novih predstavnikov iz te skupine. Odgovor seveda je izboljšati. Toda kdaj? Kateri trenutek je za tovrstne posege najbolj primeren in najmanj tvegan? Kdaj se odlociti in ukrepati? Pri izboljšavah kateregakoli sistema je kljucno, da dobro poznamo njegove mehanizme 
39 Emanacija pomeni, da vse izhaja iz nekega najvišjega nivoja, da prav vse nižje oblike nastanejo iz višjih oblik. 
Pojem parvamagnacija pomeni prav  nasprotno, saj doloca, da nastanejo višje oblike iz nižjih oblik. Ta pojem je nov 
in nima znanstvene tradicije. 
delovanja. Ce jih ne poznamo dovolj dobro, se lahko pozitivni nameni izrodijo v negativne posledice, ki so lahko celo katastrofalne. Možnosti, da bi bili prizadeti tudi drugi clani sistema, so velike. Pomembno je imeti natancen vpogled v posamezne segmente sistema, kar pomeni, da poznamo njihove lastnosti, nacin delovanja ter povezovanje z drugimi segmenti. Ali gre pri povezovanju segmentov sistema za nadrejene in/ali asociativne odnose? Koristno je tudi poznati zgodovino posameznih segmentov sistema. Smiselno bi bilo ugotoviti, ali je dolocen segment v sistemu bolj uravnan emanacijsko ali parvamagnacijsko. To bi lahko dolocili s pomocjo analize vzrocnosti in pogojnosti.40 
Kot izid bi lahko dobili razlicna razmerja, ki bi prikazovala emanacijsko ali pa parvamagnacijsko uravnanost. Segmentu v sistemu lahko pripisujemo trojni pogled. 
1.
 Segment je sui generis – gledamo ga kot samostojno celoto. 

2.
 Segment je konglomerat – gledamo ga kot del neke celote. 

3.
 Segment je medij – gledamo ga kot nekaj, kar je vmes med delom in celoto in je v nekakšni posredniški vlogi. 


Smiselno bi bilo tudi, da bi po analizi kavzalnosti in pogojnosti uvedli še nekakšen opazovalni sistem, s katerim bi lahko sledili spremembam. 
Vpogled v razmerja med totaliteto oziroma celotno strukturo in imanence oziroma neodvisnostjo lahko prispeva dodatna spoznanja glede na delovanje in povezanosti med segmenti sistema. Celota je sestavljena iz stvari, odnosi v njej pa jo ohranjajo ali spreminjajo. V primeru, da se odnosi znotraj celote spreminjajo govorimo o procesu, ki postopoma spreminja sestavne dele, in s tem tudi clane v sistemu, ki so sotvorci celote. V družbenih hierarhicnih asociativnih sistemih se celota sorazmerno ohranja s pomocjo zakonov. Dokler zakoni ustrezajo ne pride do tvorbe spremenjene celote. Miselno razmerje, še zlasti pri skupini vecine gre v korist totalitete ali strukture nasproti imanence ali neodvisnosti, medtem ko je miselno razmerje skupine anomalije izjemno dinamicno, saj se ob dolocenih epizodah usmerja v korist totalitete ali strukture, v naslednji stopnji se lahko nahaja na nivoju miselne imanence ali neodvisnosti. Prav tovrstni boji oziroma silnice so odvisni od polisum in monosum zakona posameznika (kolektivni in individualni zakoni posameznika). Nacin dojemanja širše skupnosti in s tem tudi zakonov v odnosu z lastnim svetom se nagiba pri predstavnikih iz skupine anomalije bolj kot ne izrazito v smer izolirane individualnosti. To pomeni, 
40 Pojem etialni sistem (nem.: Ethialni sistem) je bil uporabljen po avtorju Menges, G. (1969). Beiträge zur 
Unternehmungswissenschaft. Würzburg :Wien. [s. n]. Ta pojem ni bil nikoli sprejet. Tudi omenjena izdaja
      te znanstvene monografije ni vec dosegljiva. Etialni sistem sem preimenoval v pogojni sistem (gl. podpoglavje 2.2). 
da je skupina anomalije sorazmerno amorfna tvorba in njihovi predstavniki so nekakšni zunaj lebdeci korelati znotraj družbenega hierarhicnega asociativnega sistema. 
4.1.3 Skupina z ekstremnim hierarhicnim kompleksom41 
V podpoglavju 2.3.6 smo že obravnavali temo prevlade, ki ima genski in psihosocialni izvor. Na sliki 11 je bilo predstavljeno dokazovanje prevlade z rokovanjem, kar je še posebej znacilno za predstavnike iz sveta politike. V nadaljevanju bo potrebno po nekaterih lastnostih profilirati tudi to skupino ljudi. 
Predstavniki, ki jih lahko oznacimo kot osebe z mocno izraženo voljo po prevladi nad drugimi, lahko izhajajo iz delavskega sloja, srednjega sloja, višjega srednjega sloja, višjega sloja in najvišjega sloja. Najvecje število teh oseb dejansko izhaja iz najvišjega sloja, kjer so še posebej dejavni pri izvrševanju oblasti, porazdeljevanju denarnih sredstev med clane družbenega hierarhicnega asociativnega sistema ter pri oblikovanju, sprejemanju in udejanjanju zakonodaje. 
Znotraj te skupine najdemo tudi tako imenovane "nevidne ljudi", ki predstavljajo nevidno oblast na lokalni in državnem nivoju. Gre za obvešcevalce, ki na razlicne nacine in nivojih širijo ter spremljajo informacije in dezinformacije (npr. lobisti, vohuni, informatorji). Njihov vpliv je zelo velik, zato je prav, da so bili omenjeni, saj se bomo kasneje na tovrstne ljudi še povrnili. 
Ljudje iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa so najpogosteje prisotni tam, kjer je velik odlocitveni vpliv, induktivni vpliv (npr. širjenje govoric, ekonomska propaganda, oblikovanje mnenj), odlocitvena in izvršilna moc ter vplivno bogastvo v razlicnih materialnih ali menjalnih oblikah. 
Prva kljucna ugotovitev je, da ljudje iz te skupine predstavljajo izjemno ugodno platformo za vzpostavljanje hierarhicnih odnosov. Kar zadeva sodelovalne odnose, so izrazito interesno usmerjeni. Predstavniki te skupine so glavno gibalo družbenega hierarhicnega asociativnega sistema. Brez njih bi bila družbena narava razmeroma amorfna, manj stratificirana in morda celo anarhicna. Ti posamezniki so kljucnega pomena za vzpostavitev in delovanje takšnega sistema. 
Kljub tej ugotovitvi bo potrebno tudi kriticno obravnavati te predstavnike, saj njihove odlocitve pogosto povzrocajo nepotrebno izgubo energije in družbene stroške. Namen kritike je izboljšanje sistema, da bi bile izgube energije cim manjše ter stroški in odlocitve cim bolj optimalni. 
41 Poimenovanje „Skupina z ekstremnim hierarhicnim kompleksom“ je zaradi ekstremne prirojene potrebe po prevladi 
nad drugimi clani družbenega hierarhicnega asociativnega sistema.V podpoglavju 2.3.6 je že bila omenjena njihova 
nadpovprecna potreba po crpanju hormonov srece, ki se uresnicuje s pomocjo nenehnega dokazovanja premoci nad 
drugimi ljudmi. Karikirano smo jih tudi oznacili kot narkomane bioloških drog. 
Predstavniki te skupine ne gojijo zgolj mocne želje po prevladi nad drugimi, temvec imajo tudi mocno potrebo po njej. Njihova genska zasnova je takšna, da so na nek nacin prisiljeni uresniciti to potrebo. Socialne in naravne okolišcine to potrebo dodatno spodbujajo. Pogosto so prepricljivi, karizmaticni in zelo prilagodljivi, zaradi cesar lahko pritegnejo veliko število pripadnikov drugih skupin. 
Ljudje iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa pogosto (vede ali nevede) uporabljajo metode s podrocja reverzne psihologije. Zaradi svoje prepricljivosti lahko neposredno ali posredno vplivajo na druge, saj zmorejo projicirati svojo življenjsko vizijo na številne posameznike. Zelo intenzivno uporabljajo psihološke vzvode, s katerimi v drugih vzbudijo želje, strahove in potrebe, saj zelo hitro prepoznajo šibke in mocne tocke drugih ljudi. Omeniti je treba, da niso nujno poznavalci psiholoških teorij, metod ali praks; te sposobnosti in potenciale imajo prirojene. 
Predstavnikov te skupine globalno ni mogoce oznaciti za nemoralne, saj so pogosto zagovorniki morale in vrednot. Vendar pa mnoge vrednote zasenci njihova pretirana potreba po prevladi, ki jo ob vsaki priložnosti želijo dokazati ali doseci. V tem prepletu med etiko, moralo, vrednotami in potrebo po prevladi nastajajo številni ucinki, ki imajo lahko na družbeni hierarhicni asociativni sistem izrazito negativne ali celo katastrofalne posledice. 
V tem kontekstu so pogosto nagnjeni k tunelskemu vidu, saj je potreba po prevladi pogosto mocnejša od pozitivnih vrednot. Problem je v tem, da se mnogokrat ne zavedajo ali nocejo zavedati, da s svojimi nepremišljenimi odlocitvami kršijo kljucne vrednote (npr. vzpostavitev igralniškega centra v središcu mesta ima dobre poslovne ucinke, vendar prinaša tudi negativne družbene pojave, kot so narkomanija med mladimi, nenadzorovana prostitucija, alkoholizem, prometne nesrece, nasilje in samomori). Svoje odlocitve seveda vedno znajo upraviciti z znanimi besednimi zvezami, kot so na primer: „razvili smo mestno infrastrukturo“, „odprli nova delovna mesta“. Njihovi argumenti niso napacni ali lažni, vendar ta kalkulacija ni upoštevala številnih nesrec, ki so se zgodile posameznikom, ki so podlegli drogam, poškodbam, smrti itd. Predstavniki skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa se obicajno branijo z argumentom, da tega niso nacrtovali in da bi se to lahko zgodilo tudi, ce bi igralniški center postavili na mestno obrobje ali pa ce ga sploh ne bi zgradili. Ta argument je na prvi pogled težje ovrgljiv, vendar z raziskavami okolja, ljudi, njihovih navad itd., bi lahko dokazali, da je v resnici postavitev igralniškega centra v središcu mesta povzrocala izjemno visoko varnostno tveganje za življenje dolocenih skupin ljudi. 
Drugi problem se lahko vidi na podrocju onesnaževanja narave, ki je v pridobitniškem smislu zelo lukrativno (prodaja avtomobilov, goriv, detergentov, škropiv ipd.), vendar dolgorocno povzroca intenzivno onesnaževanje okolja in vedno vec težkih ekoloških problemov. Tudi na to kritiko se vecinoma branijo z argumentom, da onesnaževanje narave nima velikega vpliva in ni kriticno. Cas pa pokaže, da so živeli v hudi zmoti. Lastnih napak praviloma ne priznajo, vendar se njihova gibljivost kaže v tem, da hitro spremenijo stališce. Ce so prej zmanjševali pomen onesnaževanja okolja, postanejo nenadoma goreci zagovorniki varovanja okolja. Sprejemajo se prenovljene zakonodaje in uvajajo korektivni ukrepi. 
Skorajda je treba reci, da je njihova kljucna osebnostna lastnost – „ekstremna in mocna potreba po prevladi nad drugimi ljudmi“ – izjemno ugodna za vzpostavitev organiziranih družbeno hierarhicnih asociativnih sistemov, vendar v drugi luci predstavlja nevarnost za kratkovidne odlocitve. Njihova miselna imanenca ali neodvisnost mocno prevladuje nad miselno totaliteto ali strukturo v smislu egocentricnosti lastne osebnosti. Zaradi izjemno mocne potrebe po prevladi nad drugimi ljudmi morajo postati vodje, da bi imeli doloceno oblast. V vsakem primeru oblast pomeni nekaj, kar je treba vzdrževati, braniti in ohraniti. Pri tem se poslužujejo razlicnih metod in sredstev, ki lahko povzrocijo izjemno negativne posledice, kot so izkorišcanje soljudi, hudi konflikti, kriminaliteta, spletke in celo vojne. Zaradi te mocne potrebe po prevladi lahko postanejo izjemno hladnokrvni in v eticnem smislu celo nerazumski. 
Glede pozitivnih in kljucnih izboljšav v družbeno hierarhicnih asociativnih sistemih pa moramo poudariti nujni pogoj: predstavniki iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa se morajo zavedati ne zgolj svoje moci, ampak tudi šibkosti, ki se skriva za to mocjo. Priporoceno bi bilo, da sleherno pomembno odlocitev pretehtajo ne zgolj z vidika oblasti, vpliva in bogastva, ampak naj bi poskusili dejavno spremljati predloge ljudi, še zlasti s podrocja znanstvenega sveta. Za svet politike to lahko pomeni, da bi poleg parlamenta in predsednika države obstajalo nekakšno modro socialno omrežje, kamor bi se vkljucile znanstvene institucije, razlicni znanstveniki, gospodarske sekcije, zasebniki in drugi posamezniki. Omenjeno modro socialno omrežje naj bi imelo tudi interaktivno in sprotno moc vplivanja na razprave v parlamentu. 
Marsikdo je že bil prica dolgim razpravam v državnem zboru, kjer ni prišlo do dogovora, ker so se trdovratno kresala dva subjektivna stališca. Ob neposredni vkljucenosti predstavnikov iz modrega socialnega omrežja bi se lahko mnoge neplodne razprave precej hitreje obrnile v bolj konstruktivno smer. Ljudje iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa nosijo veliko odgovornost za prihodnje eksistencialne odlocitve, ki bodo kljucne za obstoj cloveške vrste. 
4.1.4 Skupina napredka 
Ljudje iz skupine napredka so v širšem smislu nagnjeni k iskanju in uresnicevanju zamisli, ki bi izboljšale svet oziroma družbene hierarhicne asociativne sisteme. Praviloma se bolj nagibajo k enakovrednim odnosom, ki so lahko tudi odnosi sodelovanja. Trdi hierarhicni odnosi jih obicajno omejujejo pri razvijanju novih zamisli. Za predstavnike te skupine je težko trditi, da so ugodna ali pa neugodna platforma za hierarhicne odnose, ceprav so v svoji notranjosti sorazmerno veliki individualisti. V primeru, da ljudje iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa dopušcajo gibljivo hierarhicno asociativno organiziranost, so tovrstni odnosi najbolj ugodni za ljudi iz skupine napredka, saj lahko razvijajo lastne individualne potenciale in odnose sodelovanja z drugimi. Predstavnike iz skupine napredka lahko najdemo v vseh slojih družbe in ni nujno, da so ustoliceni v znanstvenih institucijah, ceprav iz njih izhaja najvecje število iz te skupine. Obstajajo ljudje, ki nimajo formalne izobrazbe, vendar so lahko izjemno inovativni in izobraženi (npr. nedeljski raziskovalci, razni zbiratelji, inovatorji, doloceni umetniki). Veliko ljudi iz te skupine niso nujno znanstveniki, vendar so lahko strokovnjaki z neverjetnimi kinesteticnimi sposobnostmi, ki zmorejo izboljšati delcek sistema. Miselna imanenca ali neodvisnost vecinoma prevladuje nad miselno totaliteto ali strukturo. Ljudje iz skupine napredka imajo praviloma mocne predstave in neomajno voljo, da bi izboljšali svet oziroma družbeno hierarhicni asociativni sistem. Pretežno se nagibajo k vizijam, ki so za širšo skupnost mnogokrat nesprejemljive ali pa nerazumljive. Podobno kot so ljudje iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa nekakšni narkomani prevlade nad drugimi ljudmi, so ljudje iz skupine napredka narkomani novih zamisli, s katerimi bi želeli izboljšati svet. V bistvu so prisiljeni, da iz dneva v dan sprejemajo težavne miselne izzive in se intelektualno dokazujejo. Njihova intelektualna moc lahko pomeni motnjo za širše okolje. Prav na takšne nevšecnosti naj bi bili ljudje iz skupine napredka pozorni, kajti posredovanje zahtevnih misli drugim skupinam ljudi lahko pri njih povzroci neprijetno razpoloženje in celo psihicno stanje. Razvijanje in upravljanje zahtevnih zamisli je vedno rezultat trdega možganskega treninga. Prav tega treninga druge skupine ljudi navadno niso uresnicevale. Predstavniki iz skupine napredka naj bi se izogibali egocentricnemu stanju, ki ga lahko razvijejo, ce so prevec zazrti v svojo vizijo, saj ta v mnogih primerih ostalim ljudem ni razumljiva, in celo lahko pride do tega, da ljudi iz skupine napredka oddaljuje od realnega sveta. 
4.1.5 Povezovalni profil skupin ljudi 
Vsi predstavniki iz razlicnih skupin znotraj družbenega hierarhicnega asociativnega sistema se bolj ali manj uspešno prilagajajo danim situacijam in pozicijam. Vsi se orientirajo po kolektivnih in individualnih vrednotah ter zakonih. Vsi delujejo z željo, da bi za sabo pustili sledove, vendar je nacin, kako to nameravajo izpeljati, delno odvisen od njih samih, v vecji meri pa je odvisno od možnosti, ki jih omogocajo socialne in naravne okolišcine. V funkcionalnem pogledu imamo opraviti z izvajalci (ljudje iz skupine vecine), narekovalci oziroma upravljavci (ljudje iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa), razvijalci (ljudje iz skupine napredka) in obolelimi (ljudje iz skupine anomalije). Najvecjo energijo miselne imanence ali neodvisnosti lahko najdemo znotraj skupine ljudi z ekstremnim hierarhicnim kompleksom in skupine ljudi napredka. Najmocnejša energija miselne totalitete ali strukture pa je prisotna pri ljudeh iz skupine vecine, medtem ko so ljudje iz skupine anomalije izjemno nihajoci in z veliko izgubo bioenergije. Za uspešno tehnološko, eticno in socialno razvojno usmerjeno delovanje družbenega hierarhicnega asociativnega sistema je kljucno pravo razmerje predstavnikov iz vseh skupin, saj ce je znotraj sistema preveliko število izvajalcev, upravljavcev, razvijalcev ali pa celo obolelih, se lahko zgodi, da sistem ne bo deloval optimalno. Ali bi bila formula za razmerje skupin, kot na primer cetrtina narekovalcev ali upravljavcev, cetrtina razvijalcev, polovica izvajalcev in nic obolelih, dobra popotnica za uspešno in humano delovanje družbenega hierarhicnega asociativnega sistema? To vprašanje je izjemno zanimivo, vendar na njega ni mogoce najti uporabnega odgovora. Morda bi bilo mogoce preuciti delež ljudi iz teh skupin znotraj posameznih uspešnih in manj uspešnih tehnološko in socialno razvitih držav, vendar bi pri tem kljub pozitivnim namenom spregledali veliko kolicino podatkov, na primer o nedeljskih raziskovalcih, psihicnih obolelih, saj svetovne statistike ne zmorejo zajeti povsem realne slike. Kljub tej pomanjkljivosti bi takšna raziskava morda bila zanimiva in bi nam dajala uporabne povratne informacije o odstotkovni sestavi ljudi iz posameznih skupin v uspešnih družbenih hierarhicnih asociativnih sistemih. 
Na osnovi tridimenzionalnega mišljenja (libidni nivo, vsakdanji nivo, filozofski nivo) in informacijske hierarhije je mogoce izdelati povezovalni profil vseh štirih skupin ljudi, da ugotovimo okvirno strukturo njihovega mišljenja oziroma katere podatkovne gradnike pretežno uporabljajo. Katere podatke oziroma informacije lahko torej pricakujemo od predstavnikov vseh štirih skupin? 

4.1.5.1 Slika 144: Profil predstavnikov skupin na osnovi tri-nivojskega nacina mišljenja 
Slika 144 prikazuje profil predstavnikov skupin na osnovi tridimenzionalnega nacina mišljenja s pomocjo zapletene matrike. Vse skupine ljudi so razdeljene v podskupine, kot so nižji sloj (npr. delavci, brezposelni, brezdomci), srednji sloj (npr. administratorji, obrtniki, ucitelji, srednješolski profesorji), srednji višji sloj (npr. univerzitetni profesorji, likovni akademiki, zdravniki), višji sloj (npr. bancni menedžerji, borzni lobisti, politicni lobisti, direktorji v gospodarstvu) in najvišji sloj (npr. državni politiki, predsednik države, ministri, visoki funkcionarji v obvešcevalni službi). Skupine ljudi iz obravnavanih štirih glavnih skupin (skupina vecine itd.) so bile ocenjene glede na libidni (npr. želja in potreba po ljubezni, želja in potreba po zvestobi, želja in potreba po udobju, želja in potreba po ugodju, želja in potreba po tekmovalnosti), vsakdanji (želja in potreba po hrani in pijaci, želja in potreba po zabavi, želja in potreba po prijateljstvu, želja in potreba po uspehu, strahovi pred smrtjo in neuspehom) ter filozofski nacin mišljenja (želja in potreba po izobraževanju, želja in potreba po odkrivanju novih zakonitosti, želja in potreba po prijateljstvu, želja in potreba po uspešnosti, želja po nesmrtnosti in strah pred smrtjo). V oklepajih so navedene lastnosti oziroma ocenjevani psihološki vzgibi po posameznih nivojih mišljenja. Ocenjevanje je potekalo s pomocjo ocenjevalne lestvice: zelo aktivno (najvišja ocena: dodeljena vrednost je tri), srednje aktivno (srednja ocena: dodeljena vrednost je dva) in pasivno (najnižja ocena: dodeljena vrednost je ena). Namen meritve je bil ugotoviti moc aktivnih potreb, želja in strahov v posameznih skupinah ljudi, porazdeljenih v že omenjene sloje. Zbrani podatki so bili izvoženi v Excel, nakar je sledila vizualizacija s pomocjo programskega orodja Tableau Software. Sledi analiza profilov ljudi po skupinah. Ob tem je še smiselno poudariti, da gre za simulacijo ugotavljanja profilov, saj tovrstna empiricna raziskava še ni bila izvedena. Glede na to dejstvo bo analiza profilov manj natancna in izpostavljene bodo zgolj izstopajoce lastnosti. 

4.1.5.2 Slika 145: Površinski diagram moci potreb, želja in strahov po stratificiranih skupinah 
Slika 145 prikazuje površinski diagram o moci potreb, želja in strahov po stratificiranih skupinah. Moc potreb, želja in strahov je prikazana z rdeco barvo (zelo aktivno), rumeno barvo (srednje aktivno) in modro barvo (pasivno). Številne vrednosti znotraj površinskega diagrama predstavljajo odstotke. Površinski diagram jasno ponazarja najvecjo, srednjo in najmanjšo moc aktivnosti po skupinah oziroma podskupinah glede na nivoje mišljenja. Skratka, pri katerih skupinah oziroma podskupinah lahko po nivojih mišljenja pricakujemo najvecjo, srednjo in najmanjšo moc aktivnosti glede na uresnicevanje danih psiholoških vzgibov? V bistvu smo kot izid dobili nekakšne vrocinske in hladne tocke aktivnosti po posameznih skupinah. Prevelika moc pasivnega odzivanja oziroma udejstvovanja po razlicnih nivojih mišljenja pomeni neugodno platformo za hierarhicne asociativne odnose, socializacijo, razvoj družbe, izmenjavo informacij in komunikacijo (glej modre površine). Rdece površine pomenijo prav nasprotno in nakazujejo na dominantnost in samoiniciativnost. Srednje vrednosti (glej rumene površine) pomenijo sicer ugodno platformo za hierarhicne asociativne odnose, vendar pretežno v vlogi podrejenega položaja in bolj kot ne pomanjkanje samoiniciativnosti. 
a.
Nižji sloj in moc filozofskega nivoja mišljenja: Pri skupinah vecine, anomalije in ekstremnega hierarhicnega kompleksa lahko ugotovimo manjšo moc aktivnosti in bolj pasivni odziv glede na dolocene psihološke vzgibe (glej zapleteno matriko: želja in potreba po izobraževanju, želja in potreba po odkrivanju novih zakonitosti). Pri nižjem sloju predstavnikov iz skupine napredka je moc po želji in potrebi po izobraževanju ter po odkrivanju novih zakonitosti vecja, kar pomeni, da ti predstavniki dajejo veliko vecji poudarek na izobraževanje in odkrivanje novih zakonitosti. Verjetnost, da ta poudarek tudi uresnicujejo z izobraževalnimi in znanstvenimi aktivnostmi, je precej vecja kot pri predstavnikih drugih skupin. Skratka, na filozofskem nivoju lahko pri predstavnikih iz skupine napredka glede na dane psihološke vzgibe pricakujemo vecjo moc aktivnosti kot pri predstavnikih drugih skupin. 

b.
 Nižji sloj in moc vsakdanjega nivoja mišljenja: Pri nižjem sloju skupine vecine lahko porocamo o povecanih aktivnostih glede želja in potreb po hrani in pijaci. Ob preucevanju ostalih lastnosti lahko ugotovimo srednjo moc aktivnosti glede želja in potreb po zabavi in prijateljstvu, medtem ko sta želja in potreba po uspehu ter strah pred smrtjo in neuspehom bolj v znamenju pasivne moci. Mnogo vecjo pasivno moc glede danih psiholoških vzgibov lahko ugotovimo pri predstavnikih nižjega sloja skupine anomalije. Predstavniki nižjega sloja skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa kažejo izjemno moc aktivnosti glede vseh danih psiholoških vzgibov. Mnogo vecja verjetnost je, da bodo tovrstni predstavniki zelo aktivno iskali socialne povezave na zabavah. Po drugi strani lahko porocamo tudi o zelo veliki moci glede strahov pred smrtjo in neuspehom. Predstavniki nižjega sloja skupine napredka so bili glede danih psiholoških vzgibov ocenjeni kot osebe s srednjo mocjo odzivnosti za uresnicevanje aktivnosti. Na osnovi ocen na vsakdanjem nivoju mišljenja lahko pri predstavnikih iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa glede na dane psihološke vzgibe pricakujemo vecjo moc aktivnosti kot pri ostalih skupinah. 

c.
Nižji sloj in moc libidnega nivoja mišljenja: Pri nižjem sloju glede moci uresnicevanja aktivnosti po danih psiholoških vzgibih ponovno izstopajo predstavniki iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa (želja in potreba po udobju, ugodju in tekmovalnosti). Sledijo jim predstavniki iz nižjega sloja skupine vecine (želja in potreba po udobju in ugodju). Predstavniki nižjega sloja iz skupine napredka dosegajo glede aktivnosti srednje ocene, medtem ko pri predstavnikih nižjega sloja iz skupine anomalije pricakujemo majhno moc glede uresnicevanja aktivnosti oziroma bolj kot ne pasivne odzive na dane psihološke vzgibe. 

d.
 Srednji sloj in moc filozofskega nivoja mišljenja: Pri srednjem sloju skupine anomalije lahko ugotovimo na filozofskem nivoju mišljenja najmanjše težnje po aktivnostih. Sledijo jim predstavniki iz skupine vecine, ki dosegajo povprecne vrednosti glede želja in potreb po danih psiholoških vzgibih. Na tretje mesto uvrstimo predstavnike iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa, ki kažejo mocne težnje po aktivnostih glede uresnicevanja dveh psiholoških vzgibov (želja in potreba po prijateljstvu ter potreba po uspehu). Pri srednjem sloju skupine napredka ugotavljamo mocno težnjo po dveh aktivnostih (želja in potreba po izobraževanju ter odkrivanju novih zakonitosti), medtem ko pri ostalih psiholoških vzgibih na tem nivoju mišljenja opazimo srednje vrednosti. 

e.
Srednji sloj in moc vsakdanjega nivoja mišljenja: Kot prvo lahko ponovno izpostavimo skupino anomalije z najmanjšo mocjo glede uresnicevanja aktivnosti zaradi danih psiholoških vzgibov. Srednji sloj skupine vecine in skupine napredka dosegata srednje vrednosti. Najvišje vrednosti oziroma najvecjo moc glede uresnicevanja aktivnosti zaradi danih psiholoških vzgibov opazimo pri skupini ekstremnega hierarhicnega kompleksa. 

f.
 Srednji sloj in moc libidnega nivoja mišljenja: Ponovno izstopajo predstavniki iz skupine anomalije z najvecjo pasivno mocjo, medtem ko ljudje iz skupine napredka dosegajo na libidnem nivoju mišljenja srednje vrednosti. Srednji sloj skupine vecine vsebuje mocne poudarke glede želja in potreb po ljubezni ter zvestobi, medtem ko ljudje iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa dosegajo visoke izide glede mocne težnje pri uresnicevanju aktivnosti zaradi treh psiholoških vzgibov (želja in potreba po udobju, ugodju, tekmovalnosti). 

g.
 Srednji višji sloj in moc filozofskega nivoja mišljenja: Pri srednjem višjem sloju na prvo mesto izpostavimo predstavnike iz skupine napredka, ki dosegajo glede filozofskega nivoja mišljenja in danih psiholoških vzgibov najvišje vrednosti. Kot pravo nasprotje temu so predstavniki iz skupine anomalije. Predstavniki iz srednjega višjega sloja skupine vecine kažejo na veliko moc glede uresnicevanja aktivnosti zaradi štirih psiholoških vzgibov (želja in potreba po izobraževanju, odkrivanje novih zakonitosti, uspešnost, nesmrtnost in strah pred neuspehom). Podobno lahko ugotovimo pri predstavnikih iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa, le s to razliko, da dajejo manjši poudarek glede uresnicevanja želja in potreb po odkrivanju novih zakonitosti. 

h.
 Srednji višji sloj in moc vsakdanjega nivoja mišljenja: Najbolj izstopajo predstavniki iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa, ki dosegajo pri uresnicevanju štirih psiholoških vzgibov najvišje možne ocene (želja in potreba po zabavi, prijateljstvu, uspehu ter strahovi pred smrtjo in neuspehom). Kot protiutež tej skupini lahko navedemo predstavnike iz skupine anomalije, ki dosegajo bolj kot ne nizke in srednje vrednosti. Identicne izide dobimo za predstavnike iz skupine 


vecine in napredka, saj prve tri psihološke vzgibe dosegajo srednjo oceno, medtem ko zadnji dve dosežeta najvišjo možno oceno (želja in potreba po uspehu, strahovi pred smrtjo in neuspehom). 
i.
Srednji višji sloj in moc libidnega nivoja mišljenja: Po pasivni moci izstopajo predstavniki iz skupine anomalije, ki so bili zgolj za zadnji psihološki vzgib na libidnem nivoju ocenjeni z najvišjo možno oceno (želja in potreba po tekmovalnosti). Ponovno lahko izpostavimo predstavnike iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa, ki dosegajo na libidnem nivoju mišljenja pri treh psiholoških vzgibih najvišjo možno oceno (želja in potreba po udobju, ugodju ter tekmovalnosti). Podobno lahko ugotovimo za predstavnike iz skupine vecine, le s to razliko, da sta bila prva dva psihološka vzgiba ocenjena z najvišjo možno oceno (želja in potreba po ljubezni ter zvestobi) in visoke ocene so tudi prejeli za zadnji psihološki vzgib (želja in potreba po tekmovalnosti). Predstavniki srednjega višjega sloja iz skupine napredka so pri dveh psiholoških vzgibih bili ocenjeni z najvišjo možno oceno (želja in potreba po zvestobi ter tekmovalnosti), medtem ko so ostale tri ocene v obmocju srednje vrednosti. 

j. 
Višji sloj in moc filozofskega nivoja mišljenja: Krepko izstopajo predstavniki višjega sloja iz skupine napredka, saj so bili vsi psihološki vzgibi ocenjeni z najvišjo možno oceno. Sledijo jim predstavniki iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa, ki glede ocen kažejo nagnjenje k mocnim aktivnostim na podrocju uresnicevanja zadnjih treh psiholoških vzgibov (želja in potreba po prijateljstvu, uspešnosti, nesmrtnosti in strah pred smrtjo). Glede želje in potrebe po izobraževanju ter odkrivanju novih zakonitosti dosega njihova moc aktivnosti glede odzivanja na psihološke vzgibe najnižjo in srednjo vrednost. Znotraj višjega sloja celo predstavniki iz skupine anomalije dosegajo visoke ocene glede zadnjih dveh psiholoških vzgibov (želja in potreba po uspešnosti, nesmrtnosti ter strah pred smrtjo), medtem ko kažejo vrednosti glede želje in potrebe po izobraževanju ter odkrivanju novih zakonitosti visoko pasivnost. Predstavniki višjega sloja iz skupine vecine kažejo identicne izide glede zadnjih dveh psiholoških vzgibov, vendar so nekoliko bolj pripravljeni se izobraževati in sklepati prijateljstva. 

k. 
Višji sloj in moc vsakdanjega nivoja mišljenja: Še posebej izstopajo predstavniki višjega sloja iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa, saj so dosegli glede vseh psiholoških vzgibov najvišje možne vrednosti. Prav to nakazuje izjemno mocne težnje glede aktivne prisotnosti na vseh nivojih vsakdanjega življenja. Sledijo jim predstavniki višjega sloja iz skupine vecine, ki imajo nekoliko manjše nagnjenje k uresnicevanju socialnih povezav, še zlasti v smeri prijateljstva. Predstavniki višjega sloja iz skupine anomalije dosegajo visoke vrednosti treh psiholoških vzgibov (želja in potreba po hrani in pijaci, uspehu ter strahovi pred smrtjo in neuspehom). Podobno kot predstavniki iz skupine anomalije dosegajo visoke vrednosti glede že navedenih psiholoških 


vzgibov, vendar s to razliko, da so nekoliko bolj pripravljeni sodelovati na zabavah in sklepati socialne povezave tudi v obliki prijateljstva. 
l. 
Višji sloj in moc libidnega nivoja mišljenja: Glede moci aktivnosti pri uresnicevanju psiholoških vzgibov še posebej izstopajo predstavniki iz skupine napredka in ekstremnega hierarhicnega kompleksa, saj je bil zgolj pri prvem psihološkem vzgibu (želja in potreba po ljubezni) izid v obliki srednje vrednosti. Predstavniki višjega sloja iz skupine anomalije kažejo vecjo moc pasivnosti glede uresnicevanja prvih dveh psiholoških vzgibov (želja in potreba po ljubezni ter zvestobi), medtem ko pri ostalih psiholoških vzgibih dosegajo najvišje možne vrednosti oziroma ocene (želja in potreba po udobju, ugodju ter tekmovalnosti). Pri prvih dveh navedenih vzgibih dosegajo predstavniki višjega sloja iz skupine vecine srednje vrednosti, medtem ko glede zadnjih treh psiholoških vzgibov dosežejo najvišje možne ocene. 

m.
Najvišji sloj in moc filozofskega nivoja mišljenja: Na tem nivoju mišljenja jasno izstopajo predstavniki najvišjega sloja iz skupine napredka, saj pri vseh lastnostih dosegajo najvišje možne vrednosti oziroma ocene. Sledijo jim predstavniki najvišjega sloja iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa, ki sicer izražajo težnjo po pasivnosti glede izobraževanja in srednje aktivno težnjo po odkrivanju novih zakonitosti, vendar izražajo zelo aktivna nagnjenja k vzpostavljanju socialnih povezav, ki so lahko tudi kljuc za uspešnost. Gojijo veliko željo po nesmrtnosti in strahove pred smrtjo. Na tretje mesto uvrstimo predstavnike najvišjega sloja iz skupine vecine, ki izražajo pasivnost glede izobraževanja in odkrivanja novih zakonitosti. Pri vzpostavljanju socialnih povezav dosegajo srednjo vrednost, medtem ko gojijo veliko željo in potrebo po uspešnosti ter nesmrtnosti in imajo velike strahove pred smrtjo. Predstavniki najvišjega sloja iz skupine anomalije izražajo najvišjo stopnjo pasivnosti glede izobraževanja, odkrivanja novih zakonitosti in so bolj kot ne socialno izolirani. Gojijo pa veliko željo in potrebo po uspešnosti ter nesmrtnosti, prav tako izražajo mocnejše težnje strahov pred smrtjo. 

n.
 Najvišji sloj in moc vsakdanjega nivoja mišljenja: Na tem nivoju prav tako jasno izstopajo predstavniki najvišjega sloja iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa, saj dosegajo glede vseh psiholoških vzgibov najvišje možne vrednosti oziroma ocene. Predstavniki iz skupine vecine jim tesno sledijo. Na vsakdanjem nivoju izražajo predstavniki najvišjega sloja iz skupine napredka manjšo moc aktivnosti, še zlasti na podrocju želje in potrebe po zabavi ter prijateljstvu. Na zadnje mesto lahko ponovno uvrstimo predstavnike najvišjega sloja iz skupine anomalije, ki glede danih psiholoških vzgibov dosegajo najnižje vrednosti glede želje in potrebe po zabavi ter prijateljstvu, medtem ko pri ostalih treh psiholoških vzgibih dosežejo najvišje možne vrednosti. 

o.
 Najvišji sloj in moc libidnega nivoja mišljenja: Na tem nivoju izstopata skupini ekstremnega hierarhicnega kompleksa in napredka, ki zgolj glede želje in potrebe po ljubezni izražata srednjo moc aktivnosti, medtem ko pri ostalih štirih psiholoških vzgibih dosegata najvišje možne vrednosti oziroma ocene. Sledijo jim predstavniki najvišjega sloja iz skupine vecine, ki izražajo srednjo moc aktivnosti glede želje in potrebe po ljubezni ter zvestobi. Ponovno lahko porocamo, da so predstavniki najvišjega sloja iz skupine anomalije dosegli najnižje možne vrednosti oziroma ocene glede želje in potrebe po ljubezni ter zvestobi. 


Na osnovi profiliranja skupin oziroma podskupin po posameznih slojih smo kot izid pridobili vrocinske in hladne tocke potenciala aktivnosti miselnega prostora oziroma miselnih con. To hkrati pomeni, da smo ugotovili, od katere skupine ljudi lahko pricakujemo najvecje, srednje in najmanjše energijske vložke. 
4.1.5.3 Zakljucno spoznanje o profilih skupin glede na nivoje mišljenja  
Ob preucevanju skupin oziroma podskupin smo ugotovili, da predstavniki skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa izražajo najmocnejšo težnjo po aktivnostih glede na libidni in vsakdanji nivo mišljenja, kar pomeni, da so pripravljeni oziroma imajo mocnejšo potrebo, da vložijo veliko energije v aktivnosti, kot je druženje z ljudmi in vzpostavljanje socialnih povezav, predvsem v obliki interesnih prijateljstev. Praviloma so tudi zelo dejavni na libidnem nivoju mišljenja, kar je povezano z vzpostavljanjem socialnih povezav, ki pa niso nujno povsem custvenega znacaja. Na filozofskem nivoju mišljenja je njihova težnja po aktivnostih nekoliko manjša, vendar še vedno višja kot pri predstavnikih skupine vecine in anomalije. 
Predstavniki skupine vecine kažejo vecjo težnjo po aktivnostih na vsakdanjem in libidnem nivoju mišljenja kot predstavniki skupine napredka. Na filozofskem nivoju mišljenja izražajo manjšo težnjo po aktivnostih kot predstavniki skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa in napredka. Dobljene vrednosti pri skupini vecine kažejo na pricakovano povprecnost. Predstavniki skupine napredka so izrazito izražali najmocnejšo težnjo po aktivnostih na filozofskem nivoju mišljenja, medtem ko na vsakdanjem in libidnem nivoju mišljenja zaostajajo za predstavniki skupine vecine in ekstremnega hierarhicnega kompleksa. Predstavniki skupine anomalije so izražali najmanjšo težnjo po aktivnostih na vseh nivojih mišljenja. Pri vseh skupinah so sicer obstajale razlike znotraj podskupin oziroma slojev, kar je omogocilo ugotovitev, da višje kot potujemo po hierarhicni lestvici, tem mocnejša je težnja po povecanih aktivnostih na vseh nivojih mišljenja. To verjetno sovpada z motivacijo in povecanimi možnostmi, ki jih praviloma imajo predstavniki višjih slojev. Simulacija v obliki analize je v bistvu pokazala energijsko dinamiko po razlicnih skupinah oziroma podskupinah. Ta je predvsem izražala porazdelitev v smeri težnje po aktivnostih oziroma energijskih vložkih. Zaradi vecje nazornosti naj bodo prikazani celotni izidi v obliki preglednice in stolpcnega diagrama. 
4.1.5.3.1  Preglednica 107: Statisticni podatki o vrednostih na treh nivojih mišljenja po skupinah 

Filozofski nivo Libidni nivo Skupaj po skupinah 
Skupina vecine 50 59 64 173 Skupina anomalije 45 43 47 135 Skupina EHK 59 74 67 200 Skupina napredka 69 58 60 187 Skupaj po nivojih 223 234 238 695 

4.1.5.3.2 Slika 146: Porazdelitev moci tri-nivojskega mišljenja po skupinah 
Preglednica 107 prikazuje statisticne podatke o vrednostih na treh nivojih mišljenja po skupinah, medtem ko slika 146 v obliki stolpcnega diagrama ponazarja porazdelitev moci tri-nivojskega mišljenja po skupinah. Najvišjo vrednost opazimo glede moci vsakdanjega nivoja mišljenja (vsakdanji nivo: 74, libidni nivo: 67, filozofski nivo: 59) pri skupini ekstremnega hierarhicnega kompleksa (skupina EHK), medtem ko se najnižja vrednost (43) nahaja pri skupini anomalij na vsakdanjem nivoju mišljenja. Vrednosti po nivojih mišljenja so pri skupini anomalij sorazmerno izenacene (filozofski nivo: 45, vsakdanji nivo: 43, libidni nivo: 47). Pri skupini vecine opazimo skoraj enakomerno rast vrednosti po nivojih mišljenja (filozofski nivo: 50, vsakdanji nivo: 59, libidni nivo: 64). Skupina napredka kraljuje na filozofskem nivoju mišljenja (filozofski nivo: 69, vsakdanji nivo: 58, libidni nivo: 60). V celostnem pogledu prevladuje libidni nivo mišljenja (238), sledi mu vsakdanji nivo (234), na zadnjem mestu pa je filozofski nacin mišljenja (223), ki je najbolj znacilen za predstavnike skupine napredka. Ob celostnem pogledu po skupinah lahko opazimo, da je skupina EHK imela najvišjo vrednost (200), sledi ji skupina napredka (187), na tretjem mestu je skupina vecine (173) in na zadnjem mestu skupina anomalij (135). Težnje po energijskih vložkih glede uresnicevanja aktivnosti na vseh nivojih mišljenja ali miselnih con v globalnem smislu jasno pripadajo skupini EHK. Predstavniki te skupine so najbolj akcijsko in vsebinsko gibljivi s poudarkom na prekomerni želji in potrebi po prevladi nad ljudmi. Predstavniki skupine napredka imajo izjemen poudarek na filozofskem nivoju mišljenja, medtem ko se na drugih nivojih nahajajo bolj ali manj v sorazmernem povprecju. Njihov vsebinski poudarek je na izboljšanju družbenega hierarhicnega asociativnega sistema. Slabost tega je, da so premalo dejavni na podrocju vsakdanjega nivoja mišljenja, zaradi cesar so manj uspešni pri uresnicevanju inovativnih rešitev. Prekomerna želja in potreba po prevladi nad ljudmi, ki je znacilna za predstavnike skupine EHK, kaže na pomembno slabost, saj se mnoge pozitivne rešitve ne uresnicujejo. V tem vpogledu gre za manj optimalno socialno in intelektualno povezanost med predstavniki skupine EHK in skupine napredka, kar seveda ne koristi niti sistemu niti vecini ljudi. Na vsakdanjem nivoju mišljenja so predstavniki skupine vecine in EHK sorazmerno bolj povezani, kar je sicer ugodna platforma za subordinarno delovanje, vendar v bistvu ohranja obstojece stanje. Tovrstna samoregulacija je po eni strani koristna, saj prispeva k sorazmerni stabilnosti družbenega hierarhicnega asociativnega sistema, tako da vsakdanjik ne doživlja poplave raznih novosti. Sorazmerno velika množica ljudi ne koristi svojih potencialov, kar v bistvu pomeni manj uporabno in pozitivno koristno usmerjanje energije. Omenjena množica kaže svoj obraz v poimenovanju skupine anomalij, ki je na custvenem, intelektualnem in socialnem nivoju najmanj dejavna. Prikazano in zapisano bo dobra iztocnica za že obljubljeno analizo informacijske hierarhije po skupinah ljudi. 
4.1.6 Informacijska hierarhija in skupine ljudi 
V tem podpoglavju bo izvedena simulacija v obliki analize aktivne uporabe podatkovnih gradnikov znotraj informacijske hierarhije po skupinah ljudi, kjer gre v bistvu za ugotavljanje pogostosti in kompleksnosti uporabe besednjaka pojmov, casovnih zaporedij, dejstev, kavzalnih zvez, epizod, generalizacij, principov in konceptov. Povsem jasno je, da navedene podatkovne gradnike uporabljajo bolj ali manj vsi ljudje tako na libidnem kot še zlasti na vsakdanjem in filozofskem nivoju mišljenja, vendar ne ekvivalentno pogosto in kompleksno. V podpoglavju 1.3 smo že spoznali, da se omenjeni podatkovni gradniki uporabljajo še zlasti na podrocju znanstvene analize in sinteze podatkov. Analiza in sinteza podatkov nista zgolj omejeni na znanstvenoraziskovalno dejavnost, ampak tudi na libidnem in vsakdanjem nivoju mišljenja. Ljudje v bistvu dan za dnem vede in nevede statisticno obdelujemo podatke v obliki dogodkov, oseb, stvari, pravil, pojavov, zgodovinskega poteka itd. Na ta nacin ovrednotimo pridobljene izkušnje, znanja, obstojece in želeno stanje, tako da dobijo navedene kategorije celo doloceno eksaktno vrednost (npr. v obliki simbola, vrednosti, teže, moci, velikosti, barve). 

4.1.6.1 Slika 147: Raba podatkovnih gradnikov po skupinah ljudi glede na tri­nivojsko mišljenje 
Slika 147 prikazuje rabo podatkovnih gradnikov po skupinah ljudi glede na tri-nivojsko mišljenje. Vse skupine ljudi so razdeljene v podskupine, kot so nižji sloj (npr. delavci, brezposelni, brezdomci), srednji sloj (npr. administratorji, obrtniki, ucitelji, srednješolski profesorji), srednji višji sloj (npr. univerzitetni profesorji, likovni akademiki, zdravniki), višji sloj (npr. bancni menedžerji, borzni lobisti, politicni lobisti, direktorji v gospodarstvu) in najvišji sloj (npr. državni politiki, predsednik države, ministri, visoki funkcionarji v obvešcevalnih službah). Skupine ljudi iz obravnavanih štirih glavnih skupin (skupina vecine itd.) so bile ocenjene glede na rabo podatkovnih gradnikov (besednjak pojmov, dejstva, casovna zaporedja, kavzalne zveze, epizode, generalizacije, principi in koncepti) v povezavi z libidnim, vsakdanjim in filozofskim nivojem mišljenja. Ocenjevanje je potekalo s pomocjo ocenjevalne lestvice: zelo aktivna raba (najvišja ocena: dodeljena vrednost tri), aktivna raba (srednja ocena: dodeljena vrednost dva) in pasivna raba (najnižja ocena: dodeljena vrednost ena). Skupina vecine je tako na filozofskem nivoju mišljenja dosegla vrednost 60, na vsakdanjem nivoju mišljenja vrednost 82 in na libidnem nivoju mišljenja vrednost 65. Pri skupini anomalij lahko po nivojih mišljenja opazimo najnižje vrednosti (filozofski nivo: 49, vsakdanji nivo: 47, libidni nivo: 51). Skupina ekstremnega hierarhicnega kompleksa je še zlasti na vsakdanjem nivoju mišljenja zbrala najvišjo vrednost (filozofski nivo: 60, vsakdanji nivo: 103, libidni nivo: 98). Nenazadnje je skupina napredka zbrala najvišjo vrednost na filozofskem nivoju mišljenja (filozofski nivo: 109, vsakdanji nivo: 103, libidni nivo: 74). Namen meritve je bil v ugotavljanju aktivnih in pasivnih rab podatkovnih gradnikov po razlicnih skupinah ljudi. Dobljene vrednosti se bodo kasneje uporabile pri vizualizaciji omrežja skupin ljudi, nivojev mišljenja in aktivne ali pasivne rabe podatkovnih gradnikov. S pomocjo metode izdelave prirejenega tezavra so se besedne razvršcale kot TT oziroma BT (nadrejena kategorija: skupine ljudi, informacijska hierarhija), CC (klasifikacija po nivojih mišljenja) in NT (podrejena kategorija po podatkovnih gradnikih). Podatki iz prirejenega tezavra so bili izvoziti v Excel (TT, CC, BT, NT). Ob stolpu za nadrejene pojme je bil ustvarjen stolp z naslovom „Aktivna raba“, kamor so se po vrsticah ustrezno vnašale prej navedene vrednosti. Za nadrejeno enoto „informacijska hierarhija“ smo vrednosti dobili tako, da so bile seštete vrednosti po skupinah ljudi in nivojih mišljenja. Tako skupine ljudi kot tudi informacijska hierarhija sta bili razclenjeni po nivojih mišljenja (npr. skupina vecine F, skupina vecine V, skupina vecine L, informacijska hierarhija F, informacijska hierarhija V, informacijska hierarhija L). V nadaljevanju so se podatki procesirali in vizualizirali s pomocjo že veckrat omenjenega programskega orodja Ora Casos. Sledi analiza aktivne rabe podatkovnih gradnikov oziroma vrst podatkov (informacijska hierarhija) po nivojih mišljenja in skupinah ljudi. Gre za simulacijo analize aktivne rabe podatkovnih gradnikov po skupinah ljudi, kajti tudi tovrstna empiricna raziskava še ni bila izvedena. Prav zaradi navedenega dejstva bo analiza manj reprezentativna. Naj zaradi vecje nazornosti še prikažemo del podatkov iz prirejenega tezavra (poleg podatkov o skupinah manjkajo še zlasti stolpi za NT5: generalizacije, NT6: kavzalne zveze, NT7: principi, NT8: koncepti). 
4.1.6.2 Preglednica 108: Del podatkov iz prirejenega mikrotezavra 
BT  Raba  CC  NT1  NT2  NT3  NT4  
Skupina vecine  Filozofski  Besednjak  Casovna  
F  60  nivo  pojmov  Dejstva  zaporedja  Epizode  
Skupina vecine  Vsakdanji  Besednjak  Casovna  
V  82  nivo  pojmov  Dejstva  zaporedja  Epizode  
Skupina vecine  Besednjak  Casovna  
L  65  Libidni nivo  pojmov  Dejstva  zaporedja  Epizode  
Skupina  Filozofski  Besednjak  Casovna  
anomalije F  49  nivo  pojmov  Dejstva  zaporedja  Epizode  
Skupina  Vsakdanji  Besednjak  Casovna  
anomalije V  47  nivo  pojmov  Dejstva  zaporedja  Epizode  
Informacijska hierarhija F  278  Filozofski nivo  Besednjak pojmov  Dejstva  Casovna zaporedja  Epizode  
Informacijska  Vsakdanji  Besednjak  Casovna  
hierarhija V  335  nivo  pojmov  Dejstva  zaporedja  Epizode  
Informacijska  Besednjak  Casovna  
hierarhija L  288  Libidni nivo  pojmov  Dejstva  zaporedja  Epizode 


 4.1.6.3 Slika 148: Omrežna vizualizacija aktivne rabe podatkovnih gradnikov Preglednica 108 prikazuje del izvoženih in dopolnjenih podatkov iz prirejenega mikrotezavra, medtem ko slika 148 prikazuje omrežno vizualizacijo aktivne rabe podatkovnih gradnikov (informacijska hierarhija F, V, L) po nivojih mišljenja in skupinah ljudi. Za analizo omrežja se odpirajo številne možnosti, vendar bi bilo prevec nepotrebno zamudno preuciti vse vidike. V nadaljevanju bo analizirana raba podatkovnih gradnikov po skupinah ljudi, da ugotovimo vsebinski poudarek le-teh. Katere aktivnosti in globalne vsebine lahko pricakujemo s strani predstavnikov razlicnih skupin? 
4.1.6.3.1 Skupina vecine glede rabe podatkovnih gradnikov na filozofskem nivoju mišljenja 
Na filozofskem nivoju mišljenja skupina vecine uporablja vse navedene podatkovne gradnike (glej tudi matriko: od 120 možnih tock je ta skupina dosegla 60 tock, kar pomeni 50 % uporabe), ceprav vecinoma ne z namenom znanstvenoraziskovalnega dela. Na mrežnem grafu (glej sliko 147) lahko opazimo, da je vecje vozlišce „Informacijska hierarhija F“ (glej svetlo modro vozlišce) z mocjo povezave (glej oranžno barvo) 279,0 povezano s podatkovnimi gradniki, kot so besednjak pojmov, dejstva, casovna zaporedja, epizode, kavzalne zveze, principi, generalizacije in koncepti. Skupina vecine (glej majhno belo vozlišce) na filozofskem nivoju mišljenja uporablja navedene podatkovne gradnike od srednje aktivno do pasivno (glej šibkejše svetlo modre povezave z mocjo 61,0). V namen ugotavljanja uporabne aktivne ali pasivne rabe podatkovnih gradnikov in globalnega vsebinskega poudarka je bil izdelan konceptni diagram.42 

4.1.6.3.1.1 Slika 149: Konceptni diagram skupine vecine na filozofskem nivoju mišljenja glede rabe podatkovnih gradnikov in globalni vsebinski poudarek 
Slika 149 prikazuje konceptni diagram skupine vecine na filozofskem nivoju mišljenja glede rabe podatkovnih gradnikov in globalnega vsebinskega poudarka. Praviloma predstavniki skupine vecine na filozofskem nivoju mišljenja uporabljajo manj zapletene podatkovne gradnike, kot so besednjak pojmov, dejstva in casovna zaporedja, ki jih uporabljajo s srednje aktivno mocjo in intenzivnostjo. Primeri tovrstne rabe manj zapletenih podatkovnih gradnikov so redno ali pa izredno izobraževanje ob delu ter usposabljanje za dolocene delovne naloge. Zapletenejše podatkovne gradnike, kot sta 
42 Luo, X. (2020). Design of full-link digital marketing in business intelligence era with computer software Edraw Max. 2020 Management Science Informatization and Economic Innovation Development Conference (MSIEID), 364–367. https://doi.org/10.1109/msieid52046.2020.00077. 
epizode in kavzalne zveze, uporabljajo srednje aktivno, medtem ko ostale zapletenejše podatkovne gradnike, kot so principi, generalizacije in koncepti, uporabljajo zgolj pasivno. Primeri rabe bolj zapletenih podatkovnih gradnikov pri skupini vecine na filozofskem nivoju mišljenja se lahko najdejo na podrocju poslovanja in ustvarjanja izboljšav (npr. bancno poslovanje, nakup nepremicnin, materialov, prodaja, drobne izboljšave pri delu ali pa na vrtu). Skratka, od predstavnikov skupine vecine na filozofskem nivoju mišljenja ne moremo pri rabi podatkovnih gradnikov pricakovati velikih energijskih vložkov in zapletenejših vsebinskih poudarkov, saj tovrstni predstavniki ne išcejo velikih sprememb v družbeni danosti, ampak delujejo pretežno v smeri sorazmernega prilagajanja in podrejanja. 
4.1.6.3.2 Skupina vecine glede rabe podatkovnih gradnikov na vsakdanjem nivoju mišljenja 
Na vsakdanjem nivoju mišljenja skupina vecine uporablja vse navedene podatkovne gradnike (od 120 možnih tock je skupina dosegla 82 tock, kar predstavlja 68,33 % uporabe). Na mrežnem grafu (glej sliko 148) lahko opazimo, da je najvecje vozlišce „Informacijska hierarhija V“ (glej svetlo modro vozlišce) z mocjo povezave (glej rdeco barvo) 336,0 povezano s podatkovnimi gradniki, kot so besednjak pojmov, dejstva, casovna zaporedja, epizode, kavzalne zveze, principi, generalizacije in koncepti. Skupina vecine (glej rdece vozlišce) na vsakdanjem nivoju mišljenja uporablja navedene podatkovne gradnike od zelo aktivno, srednje aktivno do pasivno (glej zelene povezave z mocjo 83,0). Sledi ugotavljanje uporabne aktivne ali pasivne rabe podatkovnih gradnikov in globalnega vsebinskega poudarka s pomocjo konceptnega diagrama. 

4.1.6.3.2.1 Slika 150: Konceptni diagram skupine vecine na vsakdanjem nivoju mišljenja glede rabe podatkovnih gradnikov in globalni vsebinski poudarek 
Slika 150 prikazuje konceptni diagram skupine vecine na vsakdanjem nivoju mišljenja glede rabe podatkovnih gradnikov in globalnega vsebinskega poudarka. Predstavniki skupine vecine na vsakdanjem nivoju mišljenja uporabljajo dolocene podatkovne gradnike zelo aktivno (besednjak pojmov, dejstva, casovna zaporedja in epizode), druge aktivno (kavzalne zveze) in nekatere pasivno (generalizacije, principi in koncepti). Število primerov uporabe podatkovnih gradnikov na vsakdanjem nivoju mišljenja s strani skupine vecine je bistveno vecje kot na filozofskem nivoju mišljenja. V osnovi jih lahko delimo na domace in službeno okolje. Primeri za rabo podatkovnih gradnikov v domacem okolju so lahko vzgoja otrok, gospodinjstvo, prehrana, zdravje, druženje, zabava, rekreacija, igra, šport, politika (npr. volitve), letovanje, obnova doma, nakupi (npr. avto) itd. Gre za številne dejavnosti v vsakdanjem življenju, ki opisujejo globalni vsebinski poudarek skupine vecine na vsakdanjem nivoju mišljenja. Podobno velja za službeno okolje, kjer se predstavniki skupine vecine lahko soocajo z vsebinami, kot so izvajanje delovnih nalog, komunikacija z nadrejenimi, podrejenimi in sodelujocimi, socialno povezovanje (formalno in manj formalno), napredovanje, višji osebni dohodek, stresni dejavniki, mobing. Od predstavnikov skupine vecine na vsakdanjem nivoju mišljenja pricakujemo predvsem prilagajanje in dosledno izvajanje državljanskih dolžnosti (npr. placevanje davkov, skrb za ustrezno vzgojo in izobraževanje otrok). Njihov miselni svet se giblje v smeri varnega doma, varne in sorazmerno donosne službe, ustreznega zdravja, cim manj zapletenega vsakdanjika, prijaznih odnosov, sorazmernega ali celo visokega spoštovanja do nekaterih družbenih avtoritet (npr. vodje, politiki, igralci, pevci), zabave, sorazmerno površinskega razmišljanja o politiki itd. Energijski vložki s strani predstavnikov skupine vecine na vsakdanjem nivoju mišljenja so praviloma bolj povprecni in se manj usmerjajo v izstopajoce dejavnosti (npr. zapletene odlocitve v gospodarstvu, kriminaliteta, izpostavljanje v javnosti, lobiranje, izvrševanje vpliva na družbene dogodke). Bolj kot ne so v vlogi aktivnega sprejemanja informacij kot pa ustvarjalci le-teh (npr. ustvarjalci mnenj).       
4.1.6.3.3 Skupina vecine glede rabe podatkovnih gradnikov na libidnem nivoju mišljenja 
Na libidnem nivoju mišljenja skupina vecine uporablja vse navedene podatkovne gradnike (od 120 možnih tock je skupina dosegla 65 tock, kar predstavlja 54,17 % uporabe). Na mrežnem grafu (glej sliko 148) lahko opazimo, da je najvecje vozlišce „Informacijska hierarhija L“ (glej svetlo modro vozlišce) z mocjo povezave (glej temno oranžno barvo) 289,0 povezano s podatkovnimi gradniki, kot so besednjak pojmov, dejstva, casovna zaporedja, epizode, kavzalne zveze, principi, generalizacije in koncepti. Skupina vecine (glej roza vozlišce) na libidnem nivoju mišljenja uporablja navedene podatkovne gradnike od srednje aktivno do pasivno (glej turkizno zelene povezave z mocjo 66,0). Pri skupini vecine lahko pricakujemo aktivno rabo manj zapletenih podatkovnih gradnikov in izjemno pasivno rabo bolj zapletenih podatkovnih gradnikov. Ponovno sledi ugotavljanje uporabne aktivne ali pasivne rabe podatkovnih gradnikov in globalnega vsebinskega poudarka s pomocjo konceptnega diagrama, ki bo tokrat manj zapleten z manjšim številom povezav in vsebinsko bolj okrnjen kot pri filozofskem in vsakdanjem nivoju mišljenja. Sicer pa se dolocene stvari, še zlasti iz vsakdanjega nivoja mišljenja, preslikavajo tudi na libidni nivo (npr. igranje vlog pri erotiki „gospodar in služkinja“). 

4.1.6.3.3.1 Slika 151: Konceptni diagram skupine vecine na libidnem nivoju mišljenja glede rabe podatkovnih gradnikov in globalni vsebinski poudarek 
Slika 151 prikazuje konceptni diagram skupine vecine na libidnem nivoju mišljenja glede rabe podatkovnih gradnikov in globalni vsebinski poudarek. Predstavniki skupine vecine na libidnem nivoju mišljenja uporabljajo dolocene podatkovne gradnike srednje aktivno (besednjak pojmov, dejstva, casovna zaporedja in epizode) in dolocene pasivno (kavzalne zveze, generalizacije, principi in koncepti). Število primerov uporabe podatkovnih gradnikov na libidnem nivoju mišljenja s strani skupine vecine je vsebinsko gledano precej okrnjeno in usmerjeno od dednih zasnov, nagona in družbene danosti. Libido je sicer pomemben vir življenjske energije, ki ni zgolj omejen na željo po spolnosti, ampak pomaga tudi pri zmanjševanju negativnih stresnih dejavnikov. Ustrezen libido lahko pretvori slabo voljo v zadovoljstvo, medtem ko nizek libido lahko povzroca nezadovoljstvo, še zlasti v partnerskem razmerju. V osnovi lahko „Informacijsko hierarhijo L“ clenimo na realno okolje in ega ter na domišljijsko okolje in ega. V prijateljskih krogih je tema erotike izjemno priljubljena. Navkljub temu je potrebno poudariti, da tisti, ki veliko govorijo in razmišljajo o tej temi, v bistvu kažejo znake nezadovoljstva. Primeri za rabo podatkovnih gradnikov v realnem okolju so lahko uskladitev partnerskega razmerja v smeri enakovrednih odnosov s cim manjšo mero nepotrebnih bojev za prevlado, razvijanje ugodnega in udobnega bivanja, razvijanje pozitivnih custev itd. Glede razvijanja pozitivnega oziroma ugodnega domišljijskega okolja je pomembno, da spolna domišljija ne obremenjuje posameznika, ampak mu predvsem pretvori negativno življenjsko energijo v pozitivno. V tem vpogledu so zelo pomembne tudi razlicne eroticne situacije, ki se aktivno odvijajo v domišljijskem svetu dolocenega posameznika (npr. prekomerno gledanje pornografije lahko pripelje posameznika v pasivnost in neugodje). V vsakem primeru so pogostokrat želje po spolnosti vecje od same potrebe po njej. Spolna realnost pri skupini vecine je mnogokrat manj romanticna, spremlja pa jo tudi sorazmerna custvena otopelost. V eroticni domišljiji lahko preide v obmocje prekomerne pasivnosti, kar seveda ne prispeva k vecjemu ugodju. Skratka, pri skupini vecine na libidnem nivoju mišljenja lahko ugotavljamo sorazmerno tradicionalne odnose, sorazmerno pasivnost in bolj kot ne življenjski realizem, ki se že v osnovnem principu oddaljuje od romanticnih custev. Navedeno ne pomeni, da ne obstajajo romanticna oziroma ljubezenska custva, vendar so prekomerno povezana s spolno energijo. Energijski vložki s strani predstavnikov skupine vecine na libidnem nivoju mišljenja so praviloma bolj povprecni in se pretežno ne usmerjajo v razlicne interesne dejavnosti (npr. s pomocjo spolnosti pridobiti boljši položaj, pridobivanje denarnih sredstev). Glede ustvarjanja libidnih informacij so predstavniki skupine vecine bolj kot ne pasivni clen v družbeni danosti, tako da izražajo vecje nagnjenje k sprejemanju libidnih informacij. 
4.1.6.3.4 Skupina anomalije glede rabe podatkovnih gradnikov na filozofskem nivoju mišljenja 
Na filozofskem nivoju mišljenja skupina anomalij uporablja bolj ali manj vse navedene podatkovne gradnike (od 120 možnih tock je skupina dosegla 49 tock, kar predstavlja 40,83 % uporabe). Na mrežnem grafu (glej sliko 148) lahko opazimo, da je vecje vozlišce „Informacijska hierarhija F“ (glej svetlo modro vozlišce) z mocjo povezave 279,0 (glej oranžno barvo) povezano s podatkovnimi gradniki, kot so besednjak pojmov, dejstva, casovna zaporedja, epizode, kavzalne zveze, principi, generalizacije in koncepti. Skupina anomalij (glej majhno crno vozlišce) na filozofskem nivoju mišljenja uporablja navedene podatkovne gradnike bolj pasivno (glej modre povezave z mocjo 50,0). Pri skupini anomalij lahko na filozofskem nivoju mišljenja pricakujemo aktivno rabo manj zapletenih podatkovnih gradnikov in izjemno pasivno rabo bolj zapletenih podatkovnih gradnikov. 
Že prej je bilo omenjeno, da je ta skupina izredno vecplastna, saj gre za posameznike z izjemno hudimi duševnimi motnjami, ki so lahko izrazito asocialnega, sociopatskega ali psihopatskega znacaja (obstajajo pa tudi izjeme, še posebej v svetu znanosti in umetnosti, kjer so ti posamezniki družbi dali velik prispevek. Tovrstne posameznike je zelo težko razvrstiti v skupino anomalij). Gre za odklon od družbenega normativnega mišljenja, ki lahko nastane zaradi genskih zasnov ali psihosocialnih okolišcin. Skupno vsem je, da v svojem mišljenju in dejanjih bolj ali manj izražajo odklanjanje realnosti ter se z veliko mocjo in intenzivnostjo naslanjajo na lastno ustvarjeno realnost. 
Z globalnega informacijskega vidika bi lahko to skupino opredelili kot informacijski šum znotraj družbenega hierarhicnega asociativnega sistema, ki ga znanost v pretežni meri še ni uspela zadovoljivo razvozlati, kaj šele pretvoriti v dodano vrednost. Informacijski šum praviloma vedno pomeni moteci dejavnik znotraj slehernega sistema in predstavlja nepravilno delovanje sistema ter celo izgubo energije. Ponovno sledi ugotavljanje uporabne aktivne ali pasivne rabe podatkovnih gradnikov in globalnega vsebinskega poudarka s pomocjo konceptnega diagrama. 

4.1.6.3.4.1 Slika 152: Konceptni diagram skupine anomalije na filozofskem nivoju mišljenja glede rabe podatkovnih gradnikov in globalni vsebinski poudarek 
Slika 152 prikazuje konceptni diagram skupine anomalij na filozofskem nivoju mišljenja glede rabe podatkovnih gradnikov in globalnega vsebinskega poudarka. Predstavniki iz skupine anomalij na filozofskem nivoju mišljenja v odnosu do dogovorjene realnosti uporabljajo dolocene podatkovne gradnike srednje aktivno (besednjak pojmov, dejstva, casovna zaporedja) in dolocene pasivno (kavzalne zveze, generalizacije, principi in koncepti). Število primerov uporabe podatkovnih gradnikov na filozofskem nivoju mišljenja s strani skupine anomalij je vsebinsko gledano precej okrnjeno in pretežno usmerjeno k lastnemu konstruktu realnosti. 
V tem primeru lahko pri skupini anomalij „Informacijsko hierarhijo F“ clenimo na realnost, ki jo še sprejemajo, in na realnost, ki jo odklanjajo. Primeri za rabo podatkovnih gradnikov v realnem okolju so lahko na primer izobraževanje, usposabljanje ali prispevek k znanosti, pretežno v vlogi pacienta. Do poslovanja in izboljšav sistema imajo izjemno pasiven odnos, saj je v ospredju njihov lastni konstrukt realnosti, ki je za vecino ljudi manj razumljiv in uporaben. 
Skratka, pri skupini anomalij na filozofskem nivoju mišljenja lahko ugotavljamo manj tradicionalne odnose, izredno pasivnost do dogovorjene realnosti in prekomerno aktivnost v razvijanju lastnega konstrukta realnosti. Energijski vložki predstavnikov skupine anomalij na filozofskem nivoju mišljenja se praviloma odmikajo od povprecja v smeri podpovprecnih aktivnosti znotraj družbenega hierarhicnega asociativnega sistema. Pretežno so v vlogi ustvarjalcev informacijskega šuma, saj se njihova informacijska hierarhija vecinoma podreja domišljijskemu scenariju. 
Podobno je mogoce ugotoviti tudi na vsakdanjem nivoju mišljenja (od 120 možnih tock je ta skupina dosegla 47 tock ali 39,17 % uporabe) in na libidnem nivoju mišljenja (od 120 možnih tock je ta skupina dosegla 51 tock ali 42,50 % uporabe). Nadaljujemo s simulacijo v obliki analize glede na skupino ekstremnega hierarhicnega kompleksa. 
4.1.6.3.5 Skupina ekstremnega hierarhicnega kompleksa glede rabe podatkovnih gradnikov na filozofskem nivoju mišljenja 
Na filozofskem nivoju mišljenja skupina ekstremnega hierarhicnega kompleksa uporablja vecino navedenih podatkovnih gradnikov (od 120 možnih tock je skupina dosegla 60 tock, kar predstavlja 50,00 % uporabe). Na mrežnem grafu (glej sliko 148) je vidno, da je vecje vozlišce „Informacijska hierarhija F“ (svetlo modro vozlišce) z mocjo povezave 279,0 (oranžna barva) povezano s podatkovnimi gradniki, kot so besednjak pojmov, dejstva, casovna zaporedja, epizode, kavzalne zveze, principi, generalizacije in koncepti. Skupina ekstremnega hierarhicnega kompleksa (majhno belo vozlišce) na filozofskem nivoju mišljenja uporablja te podatkovne gradnike v razponu od srednje aktivne do pasivne uporabe (modre povezave z mocjo 61,0). 
Pri skupini ekstremnega hierarhicnega kompleksa na filozofskem nivoju mišljenja lahko pricakujemo aktivno rabo manj zapletenih podatkovnih gradnikov in pasivno rabo bolj zapletenih podatkovnih gradnikov. 

4.1.6.3.5.1 Slika 153: Konceptni diagram skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa na filozofskem nivoju mišljenja glede rabe podatkovnih gradnikov in globalni vsebinski poudarek 
Slika 153 prikazuje konceptni diagram skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa na filozofskem nivoju mišljenja glede rabe podatkovnih gradnikov in globalnega vsebinskega poudarka. Praviloma predstavniki skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa na filozofskem nivoju mišljenja uporabljajo manj zapletene podatkovne gradnike, kot so besednjak pojmov, dejstva in casovna zaporedja, s srednje aktivno mocjo in intenzivnostjo. Primeri tovrstne rabe manj zapletenih podatkovnih gradnikov vkljucujejo redno ali izredno izobraževanje ob delu ter usposabljanje za dolocene delovne naloge, usmerjene v pridobivanje vodilnega položaja. 
Zapletenejše podatkovne gradnike, kot so epizode in kavzalne zveze, uporabljajo srednje aktivno, medtem ko ostale zapletene podatkovne gradnike, kot so principi, generalizacije in koncepti, uporabljajo zgolj pasivno. Primeri rabe bolj zapletenih podatkovnih gradnikov v tej skupini se kažejo na podrocjih, kot so mocan odlocitveni vpliv na poslovanje, sprejemanje zakonodaje, ustvarjanje mnenj in uvedba razlicnih izboljšav. Pri slednjem so pripravljeni interesno sodelovati z znanstveniki in strokovnjaki, vendar vecinoma v nadrejeni vlogi. 
Skratka, od predstavnikov skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa na filozofskem nivoju mišljenja ne moremo pricakovati velikih energijskih vložkov in zapletenejših vsebinskih poudarkov, saj ti predstavniki pogosto gojijo prekomerno patološko potrebo po prevladi nad drugimi. Pretežno ne išcejo velikih sprememb v družbeni danosti, temvec delujejo predvsem v smeri uveljavljanja vpliva, pridobivanja bogastva in ohranjanja nadrejenih odnosov do drugih ljudi. Spremembe v družbeni danosti sprejemajo zgolj takrat, ko so na vidiku pozicijske ali materialne koristi ali ko so težave tako intenzivne in perece, da je potrebno sprejeti inovativne rešitve. 
Izidi za to skupino so enakovredni tistim, dobljenim pri skupini vecine, kar nakazuje na identicnost in ugodno simbiozo med obema skupinama v odnosih nadrejenosti in podrejenosti. 
4.1.6.3.5.2 Skupina ekstremnega hierarhicnega kompleksa glede rabe podatkovnih gradnikov na vsakdanjem nivoju mišljenja 
Na vsakdanjem nivoju mišljenja skupina ekstremnega hierarhicnega kompleksa uporablja vecino navedenih podatkovnih gradnikov (od 120 možnih tock je skupina dosegla 103 tocke, kar predstavlja 85,83 % uporabe). Na mrežnem grafu (glej sliko 148) lahko opazimo, da je najvecje vozlišce „Informacijska hierarhija V“ (svetlo modro vozlišce) z mocjo povezave 336,0 (rdeca barva) povezano s podatkovnimi gradniki, kot so besednjak pojmov, dejstva, casovna zaporedja, epizode, kavzalne zveze, principi, generalizacije in koncepti. 
Skupina ekstremnega hierarhicnega kompleksa (svetlo modro vozlišce) na vsakdanjem nivoju mišljenja uporablja navedene podatkovne gradnike zelo aktivno do srednje aktivno (svetlo zelene povezave z mocjo 104,0). Pri tej skupini lahko na vsakdanjem nivoju mišljenja pricakujemo vecjo aktivnost tako pri rabi manj zapletenih podatkovnih gradnikov kot tudi pri rabi bolj zapletenih gradnikov. 
Izdelan bo konceptni diagram z življenjskim poudarkom skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa, ki se osredotoca predvsem na prevlado nad ljudmi. 

4.1.6.3.5.3 Slika 154: Konceptni diagram skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa na vsakdanjem nivoju mišljenja glede rabe podatkovnih gradnikov in globalni vsebinski poudarek 
Slika 154 prikazuje konceptni diagram skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa na vsakdanjem nivoju mišljenja glede rabe podatkovnih gradnikov in globalnega vsebinskega poudarka. Praviloma predstavniki iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa na vsakdanjem nivoju mišljenja uporabljajo manj zapletene podatkovne gradnike, kot so besednjak pojmov, dejstva in casovna zaporedja, z zelo aktivno mocjo in intenzivnostjo. Primeri tovrstne rabe manj zapletenih podatkovnih gradnikov vkljucujejo vzgojo otrok, gospodinjske odlocitve, druženje in izvajanje interesnih dejavnosti v smeri širitve vpliva, zabavo, prehrano, oddih ipd. 
Zapletenejše podatkovne gradnike, kot so epizode in kavzalne zveze, uporabljajo zelo aktivno, medtem ko ostale zapletene podatkovne gradnike, kot so principi, generalizacije in koncepti, uporabljajo srednje aktivno. Primeri za rabo bolj zapletenih podatkovnih gradnikov pri tej skupini na vsakdanjem nivoju mišljenja se pojavljajo na podrocjih politicnih odlocitev, sprejemanja zakonodaj, projekcije vizij in mnenj, financnih odlocitev, zdravja, socialnega in drugih oblik interesnega sodelovanja. 
Kot lahko opazimo, se globalni vsebinski koncept pri tej skupini ljudi ne razlikuje bistveno od filozofskega nivoja mišljenja. Vecjo razliko pa opažamo pri intenzivnosti in moci aktivnosti, ki so jih pripravljeni vložiti v smeri prevlade nad drugimi ljudmi ter posledicno v širjenje vpliva, pridobivanje pozicijske in materialne koristi ter odlocilne moci. Skratka, od predstavnikov skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa na vsakdanjem nivoju mišljenja lahko pricakujemo velike energijske vložke in zapletenejše vsebinske poudarke. 
Zelo dejavno spremljajo svojo pozicijo in pozicijo drugih ljudi, pri cemer si oznacujejo strateške in takticne tocke v družbeni danosti. Ce so zadovoljni s svojo stopnjo vpliva in bogastva, ne išcejo velikih sprememb v družbeni danosti. V nasprotnem primeru jih prekomerna patološka potreba po prevladi nad drugimi ljudmi sili v iskanje in uresnicevanje sprememb. 
Na vsakdanjem nivoju mišljenja se skupina ekstremnega hierarhicnega kompleksa precej razlikuje od skupine vecine, kar je pricakovano že z vidika zadovoljevanja patoloških potreb. Izpostavljena razlika med obema skupinama ne unicuje ali zmanjšuje ugodne simbioze med njima v odnosih nadrejenosti in podrejenosti, temvec jo dodatno krepi. 
Skratka, od skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa lahko pricakujemo velike energijske vložke v smeri širjenja informacij, ki naj bi pri drugih skupinah ljudi spodbudile željo in potrebo po potrošništvu, vzornosti, raznih izvajalskih funkcijah, državljanskih dolžnostih, vrednotah in velikih željah po nedosegljivem. To nedosegljivo je lahko teoreticno dosegljivo, vendar z izjemno majhno verjetnostjo (npr. zadetek na loteriji). 
4.1.6.3.5.4 Skupina ekstremnega hierarhicnega kompleksa glede rabe podatkovnih gradnikov na libidnem nivoju mišljenja 
Na libidnem nivoju mišljenja skupina ekstremnega hierarhicnega kompleksa uporablja vecino navedenih podatkovnih gradnikov (od 120 možnih tock je skupina dosegla 98 tock, kar predstavlja 81,67 % uporabe). Na mrežnem grafu (glej sliko 148) lahko opazimo, da je vecje vozlišce »Informacijska hierarhija L« (glej svetlo modro vozlišce) z mocjo povezave 289,0 (glej temno oranžno barvo) povezano s podatkovnimi gradniki, kot so besednjak pojmov, dejstva, casovna zaporedja, epizode, kavzalne zveze, principi, generalizacije in koncepti. Skupina ekstremnega hierarhicnega kompleksa (glej svetlo modro vozlišce) na libidnem nivoju mišljenja uporablja navedene podatkovne gradnike zelo aktivno do srednje aktivno (glej svetlo zelene povezave z mocjo 99,0). 
Pri skupini ekstremnega hierarhicnega kompleksa lahko na libidnem nivoju mišljenja pricakujemo visoko aktivnost tako pri uporabi manj zapletenih kot tudi bolj zapletenih podatkovnih gradnikov. Spolnost in crpanje življenjske energije igrata pri tej skupini še posebej pomembno vlogo, saj to narekuje njihova izrazito velika patološka potreba. Na podlagi tega lahko sklepamo, da se vsebina libida pri skupini ekstremnega hierarhicnega kompleksa glede na intenzivnost in moc bistveno razlikuje od drugih skupin ljudi (na primer: kar je za predstavnika skupine vecine ali napredka zgolj sprostitev, je za predstavnika iz te skupine poleg sprostitve tudi priložnost za lobiranje, doseganje boljšega položaja, nadzora, vpliva in materialne koristi). 
Predstavniki iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa so na libidnem nivoju mišljenja izjemno aktivni ter bolj napadalni in tekmovalni. Njihovi spolni odnosi so pogosto manj vodeni z globokimi custvi in bolj posledica nujne patološke potrebe po prevladi. 
V nadaljevanju se bo izdelal konceptni diagram z življenjskim poudarkom skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa, ki se osredotoca na socialno povezovanje, iskanje ugodja in predvsem prevlado nad drugimi ljudmi. 

4.1.6.3.5.5 Slika 155: Konceptni diagram skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa na libidnem nivoju mišljenja glede rabe podatkovnih gradnikov in globalni vsebinski poudarek 
Slika 155 prikazuje konceptni diagram skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa na libidnem nivoju mišljenja glede rabe podatkovnih gradnikov in globalnega vsebinskega poudarka. Praviloma predstavniki skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa na libidnem nivoju mišljenja uporabljajo manj zapletene podatkovne gradnike, kot so besednjak pojmov, dejstva in casovna zaporedja, z zelo aktivno mocjo in intenzivnostjo. Primeri takšne rabe manj zapletenih podatkovnih gradnikov vkljucujejo crpanje življenjske energije s pomocjo spolnosti, doseganje spoštovanja in ugleda, sprostitev od vsakdanjih dejavnosti ipd. 
Zapletenejše podatkovne gradnike, kot so epizode in kavzalne zveze, uporabljajo zelo aktivno, medtem ko ostale zapletene podatkovne gradnike, kot so principi, generalizacije in koncepti, uporabljajo srednje aktivno. Primeri za rabo bolj zapletenih podatkovnih gradnikov pri tej skupini so povezani z interesno spolnostjo, ki ni omejena zgolj na sprostitev, ampak jo uporabljajo kot dodatno orodje za pridobivanje vpliva, nadzora, boljšega položaja in materialnih koristi. 
Predstavniki te skupine morajo biti izjemno aktivni na podrocju spolnosti (tako propagandno kot akcijsko), saj le stežka ohranjajo stanje ugodja. Njihova potreba po ugodju je izrazito vodena z globalnim vsebinskim poudarkom, ki je usmerjen v prevlado. Pojem »kozarec je napol poln ali prazen« jih ne zadovoljuje, kar pojasnjuje njihovo izjemno dinamicnost. 
Tudi na tem nivoju mišljenja je opazno, da se globalni vsebinski koncept pri tej skupini bistveno ne razlikuje od filozofskega ali vsakdanjega nivoja mišljenja. Podobno kot na vsakdanjem nivoju so pripravljeni vlagati izjemne energijske napore v smeri prevlade nad drugimi ljudmi, širjenja vpliva, pridobivanja pozicijske in materialne koristi ter odlocitvene moci. 
Skratka, od predstavnikov skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa lahko tudi na libidnem nivoju mišljenja pricakujemo velike energijske vložke in zapletenejše vsebinske poudarke, ki vkljucujejo intenzivne in mocne informacijsko-komunikacijske dejavnosti (npr. ekonomska propaganda, ki spodbuja željo po spolnosti). V svetu, ki je prežet s spolnostjo, se ti predstavniki dobro znajdejo in prilagajajo, saj jo uspešno priredijo sebi v korist. V tem pogledu se razlikujejo od drugih predstavnikov cloveške vrste. Ta drugacnost je tako gensko kot tudi psihosocialno pogojena. 
4.1.6.3.5.6 Skupina napredka glede rabe podatkovnih gradnikov na filozofskem nivoju mišljenja 
Na filozofskem nivoju mišljenja skupina napredka uporablja vse navedene podatkovne gradnike (gl. tudi matriko: od 120 možnih tock je ta skupina dosegla 109 tock, kar pomeni 90,83 % uporabe), predvsem za namene znanstveno-raziskovalnega dela. Na mrežnem grafu (gl. sliko 148) je razvidno, da je vecje vozlišce »Informacijska hierarhija F« (gl. svetlo modro vozlišce) z mocjo povezave 279,0 (gl. oranžna barva) povezano s podatkovnimi gradniki, kot so besednjak pojmov, dejstva, casovna zaporedja, epizode, kavzalne zveze, principi, generalizacije in koncepti. 
Skupina napredka (gl. zeleno vozlišce) na filozofskem nivoju mišljenja uporablja navedene podatkovne gradnike od zelo aktivno do srednje aktivno (gl. rumene povezave z mocjo 110,0). V nadaljevanju bo izdelan konceptni diagram. 

4.1.6.3.5.7 Slika 156: Konceptni diagram skupine napredka na filozofskem nivoju mišljenja glede rabe podatkovnih gradnikov in globalni vsebinski poudarek 
Slika 156 prikazuje konceptni diagram skupine napredka na filozofskem nivoju mišljenja glede rabe podatkovnih gradnikov in globalnih vsebinskih poudarkov. Praviloma predstavniki skupine napredka na filozofskem nivoju mišljenja uporabljajo manj zapletene podatkovne gradnike, kot so besednjak pojmov, dejstva in casovna zaporedja, z zelo aktivno mocjo in intenzivnostjo. Primeri za tovrstno rabo manj zapletenih podatkovnih gradnikov vkljucujejo širjenje ali posredovanje znanja, usposabljanje ljudi za delo, organizacijo informativnih delavnic itd. 
Zapletenejše podatkovne gradnike, kot so epizode in kavzalne zveze, uporabljajo zelo aktivno, medtem ko druge zapletene podatkovne gradnike, kot so principi, generalizacije in koncepti, uporabljajo srednje aktivno. Primeri rabe bolj zapletenih podatkovnih gradnikov pri skupini napredka na filozofskem nivoju mišljenja vkljucujejo razvijanje zamisli in izboljšav, didaktiko, popularizacijo znanosti, raziskovanje okolja in znanstveno sodelovanje. Skupina napredka je na filozofskem nivoju mišljenja dosegla dalec najvecje število tock. 
Nekateri predstavniki iz skupine napredka uporabljajo vse podatkovne gradnike z zelo aktivno mocjo in intenzivnostjo, kar konceptni diagram ne prikazuje, saj je bila ta skupina, podobno kot druge, ocenjena po posameznih slojih, kjer so bile ocene nekoliko nižje. Skratka, od predstavnikov skupine napredka na filozofskem nivoju mišljenja lahko pricakujemo velike energijske vložke in zapletenejše vsebinske poudarke. 
Podobno kot predstavniki skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa tudi predstavniki skupine napredka zelo dejavno spremljajo sebe in okolje, prepoznavajo znacilne vzorce, oblike, strukture ter izstopajoce vrednosti. Razvijajo zamisli, spoznanja, znanja in aplikacije z glavnim ciljem izboljšanja ali prispevanja k izboljšanju družbenega hierarhicnega asociativnega sistema. 
Predstavniki te skupine so stalni iskalci in razvijalci zamisli, pri cemer jih pogosto vodi njihova mocna patološka potreba po dokazovanju lastnega intelekta. Njihova motivacija ni toliko povezana s prevlado nad drugimi ljudmi, temvec z intelektualnimi izzivi, ki naj bi pripomogli k odpravi pomanjkljivosti v razlicnih sistemih (npr. družbenih, naravnih ali umetnih sistemih, ki jih je ustvaril clovek). Ljudje iz te skupine aktivno išcejo spremembe v družbenih in deloma tudi naravnih danostih. 
Skratka, od skupine napredka lahko pricakujemo velike energijske vložke v širjenje informacij in znanja, ki pri drugih skupinah ljudi spodbujajo željo in potrebo po izboljšavah ter nujnih spremembah za bolj kakovostno in manj potratno družbeno danost. 
Kar zadeva hierarhicno organiziranost sistemov, so ti predstavniki bolj ucinkoviti v okoljih brez toge hierarhicne strukture, ki omogocajo enakovredno sodelovanje in plodno izmenjavo mnenj, kar vodi k raznolikim izboljšavam. V tem kontekstu je treba opozoriti na odnose med predstavniki skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa in napredka, kjer plodovita komunikacija pogosto ni ucinkovita. 
Predstavniki skupine napredka so tisti, ki v družbenih hierarhicnih asociativnih sistemih ustvarjajo najvecjo kolicino informacij in so nosilci najbogatejših bioloških arhivov znanja. Zaradi velike kolicine informacij in znanja pa so ti podatki pogosto težko dostopni in razumljivi širši javnosti, kar pomeni, da številne uporabne informacije ostajajo v zaprtih krogih.   
4.1.6.3.5.8 Skupina napredka glede rabe podatkovnih gradnikov na vsakdanjem nivoju mišljenja 
Na vsakdanjem nivoju mišljenja skupina napredka uporablja vse navedene podatkovne gradnike (glej tudi matriko: od 120 možnih tock je ta skupina dosegla 103 tocke, kar pomeni 85,83 % uporabe). Na mrežnem grafu (glej sliko 148) lahko opazimo, da je najvecje vozlišce „Informacijska hierarhija V“ (glej svetlo modro vozlišce) z mocjo povezave (glej oranžno barvo) 336,0, povezano s podatkovnimi gradniki, kot so besednjak pojmov, dejstva, casovna zaporedja, epizode, kavzalne zveze, principi, generalizacije in koncepti. Skupina napredka (glej zeleno vozlišce) na vsakdanjem nivoju mišljenja uporablja navedene podatkovne gradnike od zelo aktivno do srednje aktivno (glej zelene povezave z mocjo 104,0). Sledi izdelava konceptnega diagrama. 

4.1.6.3.5.9 Slika 157: Konceptni diagram skupine napredka na vsakdanjem nivoju mišljenja glede rabe podatkovnih gradnikov in globalni vsebinski poudarek 
Slika 157 prikazuje konceptni diagram skupine napredka na vsakdanjem nivoju mišljenja glede rabe podatkovnih gradnikov in globalni vsebinski poudarek, ki je zelo podoben konceptnemu diagramu na filozofskem nivoju mišljenja. Glavni razlog za to podobnost je v tem, da predstavniki iz skupine napredka tudi na vsakdanjem nivoju mišljenja težko odklopijo (podobno kot ljudje iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa s patološkim poudarkom na prevladi nad ljudmi) težnjo po dokazovanju lastnega intelekta in izboljšanju sveta. Praviloma predstavniki iz skupine napredka na vsakdanjem nivoju mišljenja uporabljajo manj zapletene podatkovne gradnike, kot so besednjak pojmov, dejstva in casovna zaporedja, z zelo aktivno mocjo in intenzivnostjo. Primeri za tovrstno rabo manj zapletenih podatkovnih gradnikov so poljudna širitev ali posredovanje znanja med ljudmi, pogoste razprave med prijatelji o znanstvenih temah itd. Zapletenejše podatkovne gradnike, kot so epizode in kavzalne zveze, uporabljajo zelo aktivno, medtem ko ostale zapletene podatkovne gradnike, kot so principi, generalizacije in koncepti, uporabljajo srednje aktivno. Primeri za rabo bolj zapletenih podatkovnih gradnikov pri skupini napredka na vsakdanjem nivoju mišljenja lahko najdemo na podrocju razvijanja zamisli in izboljšav, didaktike, popularizacije znanosti, raziskovanja okolja, znanstvenega sodelovanja, izboljšav v gospodinjstvu itd. Skupina napredka je na vsakdanjem nivoju mišljenja zbrala isto število tock kot skupina ekstremnega hierarhicnega kompleksa, t.j. 103 tocke, kar nakazuje doloceno podobnost med predstavniki obeh skupin, ceprav je globalni vsebinski poudarek precej drugacen, a kljub temu povezan. Skratka, od predstavnikov skupine napredka na vsakdanjem nivoju mišljenja lahko pri rabi podatkovnih gradnikov pricakujemo velike energijske vložke in zapletenejše vsebinske poudarke. Podobno kot ljudje iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa zelo dejavno spremljajo sebe in okolje, ugotavljajo znacilne vzorce, oblike, strukture, izstopajoce vrednosti, razvijajo zamisli, spoznanja, znanja in aplikacije z glavnim namenom, da izboljšajo ali pa dajejo prispevek k izboljšavam družbenega hierarhicnega asociativnega sistema. Predstavniki iz te skupine so s socialnega vidika manj gibljivi in dinamicni, ker se v glavnem nahajajo v zaprtih krogih oziroma socialnih povezavah. Ljudje iz te skupine sicer išcejo spremembe v družbeni in celo deloma v naravni danosti, vendar so glede uresnicitve nekoliko manj zmogljivi. Skratka, tudi na tem nivoju mišljenja lahko od skupine napredka pricakujemo velike energijske vložke v smeri razvijanja zamisli za izboljšave sistemov in posledicno v razvijanju rešitev za perece probleme v družbeni danosti. 
4.1.6.3.6 Skupina napredka glede rabe podatkovnih gradnikov na libidnem nivoju mišljenja 
Na libidnem nivoju mišljenja skupina napredka uporablja vse navedene podatkovne gradnike (glej tudi matriko: od 120 možnih tock je ta skupina dosegla 74 tock, kar pomeni 61,67 % uporabe). Na mrežnem grafu (glej sliko 148) lahko opazimo, da je vecje vozlišce „Informacijska hierarhija L“ (glej svetlo modro vozlišce) z mocjo povezave (glej oranžno barvo) 289,0 povezano s podatkovnimi gradniki, kot so besednjak pojmov, dejstva, casovna zaporedja, epizode, kavzalne zveze, principi, generalizacije in koncepti. Skupina napredka (glej belo vozlišce) na libidnem nivoju mišljenja uporablja navedene podatkovne gradnike od srednje aktivno do pasivno (glej zelene povezave z mocjo 75,0). Zdi se, da predstavniki iz skupine napredka dajejo manjši poudarek crpanju življenjske energije s pomocjo spolne motiviranosti v primerjavi z ljudmi iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa, kar lahko nakazuje na nižji libido. Po vsej verjetnosti bi višji libido pri predstavnikih iz te skupine povzrocil upad intelektualnih zmogljivosti, brez katerih ne bi bili to, kar so – „nenehni iskalci in razvijalci zamisli in rešitev“. Ali prekomerno povecan libido negativno vpliva na inovativno moc posameznika, je zanimivo vprašanje. Sledi izdelava konceptnega diagrama. 

4.1.6.3.6.1 Slika 158: Konceptni diagram skupine napredka na libidnem nivoju mišljenja glede rabe podatkovnih gradnikov in globalni vsebinski poudarek 
Slika 158 prikazuje konceptni diagram skupine napredka na libidnem nivoju mišljenja glede rabe podatkovnih gradnikov in globalni vsebinski poudarek. Praviloma predstavniki iz skupine napredka na libidnem nivoju mišljenja uporabljajo manj zapletene podatkovne gradnike, kot so besednjak pojmov, dejstva in casovna zaporedja, s srednje aktivno mocjo in intenzivnostjo. Primeri tovrstne rabe manj zapletenih podatkovnih gradnikov vkljucujejo opravljanje družinskih dolžnosti, sprostitev ali odklop od kognitivne preobremenjenosti itd. Zapletenejše podatkovne gradnike, kot so epizode in kavzalne zveze, uporabljajo srednje aktivno, medtem ko ostale zapletene podatkovne gradnike, kot so principi, generalizacije in koncepti, uporabljajo bolj kot ne pasivno. Primeri rabe bolj zapletenih podatkovnih gradnikov pri skupini napredka na libidnem nivoju mišljenja vkljucujejo razvijanje spolne domišljije, ki prinaša sprostitev in s tem novo energijo za intenzivno intelektualno delovanje, iskanje sprostitve v igri itd. Podobno kot skupina ekstremnega hierarhicnega kompleksa na libidnem nivoju mišljenja uporabljajo spolnost (ceprav v smeri podaljšane roke prevlade nad ljudmi) tudi kot orodje za zmanjševanje kognitivne preobremenjenosti, ki je še zlasti posledica intenzivnega in mocnega razmišljanja o manj in bolj kompleksnih problemih ter rešitvah. Skratka, od predstavnikov skupine napredka na libidnem nivoju mišljenja lahko pri rabi podatkovnih gradnikov pricakujemo srednje energijske vložke in nekoliko manj zapletene vsebinske poudarke. Na libidnem nivoju mišljenja so v tem pogledu podobni predstavnikom iz skupine vecine, s to razliko, da so ljudje iz skupine napredka mnogo bolj kognitivno obremenjeni, še zlasti na podrocju kompleksnih problemov. Ustrezno in ne prekomerno pogosto crpanje življenjske energije iz spolnosti, vkljucno s pozitivno spolno domišljijo, vliva na tovrstne predstavnike sprostitev in jih dodatno motivira za intelektualno ter inovativno delo. 
4.1.7 Združevanje podatkov glede nivojev mišljenja, psiholoških vzgibov, skupin ljudi in informacijske hierarhije 
V nadaljevanju bomo pretvorili vrednosti pri nivojih mišljenja glede na dane psihološke vzgibe in informacijske hierarhije po skupinah ljudi v odstotke (vrednosti izhajajo iz obeh zapletenih matrik), nato pa bo izvedena sinteza podatkov. Sintezo majhnega dela podatkov prikazuje naslednja preglednica. 
4.1.7.1 Preglednica 109: Del združenih podatkov 4.1.7.2 Slika 159: Drevesna mapa hladnih in vrocinskih tock glede na potencialne energijske vložke po skupinah ljudi, nivojih mišljenja, psiholoških vzgibih in informacijske hierarhije 
BT  EV %  CC  NT1  NT2  NT3  NT4  
Skupina vecineF  50  Filozofski nivo  Besednjak pojmov  Dejstva  Casovna zaporedja  Epizode  
Skupina vecineV  68,33  Vsakdanji nivo  Besednjak pojmov  Dejstva  Casovna zaporedja  Epizode  
Skupina vecineL  54,17  Libidni nivo  Besednjak pojmov  Dejstva  Casovna zaporedja  Epizode  
Skupina vecineFPV  66,67  Filozofski nivo  Besednjak pojmov  Dejstva  Casovna zaporedja  Epizode  
Skupina vecineVPV  78,67  Vsakdanji nivo  Besednjak pojmov  Dejstva  Casovna zaporedja  Epizode  
Informacijska hierarhijaF  66,19  Filozofski nivo  Besednjak pojmov  Dejstva  Casovna zaporedja  Epizode  


Preglednica 109 prikazuje del združenih statisticnih podatkov po skupinah ljudi na osnovi danih psiholoških vzgibov, nivojih mišljenja in informacijski hierarhiji z vidika potencialnih energijskih vložkov v odstotkih, medtem ko slika 159 v obliki drevesne mape ponazarja hladne in vrocinske tocke omenjenih statisticnih podatkov. Barvna lestvica ima deset barvnih stopenj, ki so prikazane v razponu vrednosti od 39,17 % (svetlo modra barva ali najbolj hladna tocka) do 98,67 % (rdeca barva ali najbolj vrocinska tocka). Izidi so naslednji: 
A. vroca cona 
1.
 mesto: vsakdanji nivo mišljenja skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa glede danih psiholoških vzgibov (VPV: 98,67 %),  

2.
 mesto: filozofski nivo mišljenja skupine napredka glede danih psiholoških vzgibov (FPV: 92,00 %),  

3.
 mesto: filozofski nivo mišljenja skupine napredka glede na rabo podatkovnih gradnikov (informacijska hierarhija F: 90,83 %),  

4.
 mesto: libidni nivo mišljenja skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa glede danih psiholoških vzgibov (LPV: 89,33 %),  

5.
 mesto: vsakdanji nivo mišljenja skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa glede rabe podatkovnih gradnikov (informacijska hierarhija V: 85,83 %),  

6.
 mesto: vsakdanji nivo mišljenja skupine napredka glede rabe podatkovnih gradnikov (informacijska hierarhija V: 85,83 %),  

7.
 mesto: libidni nivo mišljenja skupine vecine glede danih psiholoških vzgibov (LPV: 84,00 %),  

8.
 mesto: libidni nivo mišljenja ekstremnega hierarhicnega kompleksa glede na rabo podatkovnih gradnikov (informacijska hierarhija L: 81,67 %),  

9.
 mesto: vsakdanji nivo mišljenja skupine napredka glede danih psiholoških vzgibov (VPV: 80,00 %),  

10.
 mesto: vsakdanji nivo mišljenja skupine vecine glede danih psiholoških vzgibov (VPV: 78,67 %),  

11.
 mesto: libidni nivo mišljenja skupine napredka glede danih psiholoških vzgibov (LPV: 77,33 %),  

12.
 mesto: vsakdanji nivo mišljenja informacijske hierarhije V (69,79 %), 


B. srednje vroca cona 
13.
 mesto: vsakdanji nivo mišljenja skupine vecine glede na rabo podatkovnih gradnikov (informacijska hierarhija V: 68,33 %),  

14.
 mesto: filozofski nivo mišljenja skupine vecine glede danih psiholoških vzgibov (FPV: 66,67 %),  

15.
 mesto: filozofski nivo mišljenja informacijske hierarhije F (66,19 %), 


C. hladna cona 
16.
 mesto: libidni nivo mišljenja skupine napredka glede na rabo podatkovnih gradnikov (informacijska hierarhija L: 61,67 %),  

17.
 mesto: filozofski nivo mišljenja skupine anomalije glede danih psiholoških vzgibov (FPV: 60,00 %),  

18.
 mesto: libidni nivo mišljenja informacijske hierarhije L (60,00 %),  

19.
 mesto: libidni nivo mišljenja skupine anomalije glede danih psiholoških vzgibov (LPV: 60,00 %),  

20.
 mesto: vsakdanji nivo mišljenja skupine anomalije glede danih psiholoških vzgibov (VPV: 57,33 %),  

21.
 mesto: libidni nivo mišljenja skupine vecine glede na rabo podatkovnih gradnikov (informacijska hierarhija L: 54,17 %), 


D. zelo hladna cona 
22.
 mesto: filozofski nivo mišljenja skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa glede rabe podatkovnih gradnikov (informacijski nivo F: 50,00 %),  

23.
 mesto: filozofski nivo skupine vecine glede rabe podatkovnih gradnikov (informacijska hierarhija F: 50,00 %),  

24.
 mesto: libidni nivo mišljenja skupine anomalije glede na rabo podatkovnih gradnikov (informacijska hierarhija L: 42,50 %),  

25.
 mesto: filozofski nivo mišljenja skupine anomalije glede na rabo podatkovnih gradnikov (informacijska hierarhija F: 40,83 %),  

26.
 mesto: vsakdanji nivo mišljenja skupine anomalije glede na rabo podatkovnih gradnikov (informacijska hierarhija V: 39,17 %) 


V nadaljevanju bo izvedeno preracunavanje dobljenih odstotkov v kilokalorije (Kcal), da bi pridobili bolj jasno predstavo o potencialnih oziroma predvidenih energijskih vložkih s strani danih skupin ljudi v povezavi z nivoji mišljenja in rabo podatkovnih gradnikov. Ponovno naj bo poudarjeno, da gre za simulacijo, saj tovrstna empiricna raziskava še ni bila izvedena. 
4.1.7.2 Preglednica 110: Del statisticnih podatkov o predvidenih energijskih vložkih s strani skupin ljudi 
Nivoji  Predvidennajvišji  Predvidennajnižji  
Skupineljudi  PEV %  mišljenja  vložek energijev Kcal  vložek energijev Kcal  
Skupina  Filozofski  
anomalijeF  40,83  nivo  1633,2  816,6  
Skupina  Filozofski  
anomalijeFPV  60  nivo  2400  1200  
Skupina  
anomalijeL  42,5  Libidni nivo  1700  850  
Skupina  
anomalijeLPV  60  Libidni nivo  2400  1200  
Skupina  Vsakdanji  
anomalijeV  39,17  nivo  1566,8  783,4  
Skupina  Vsakdanji  
anomalijeVPV  66,19  nivo  2293,2  1146,6  


4.1.7.3 Slika 160: Drevesna mapa vrocinskih in hladnih tock po skupinah ljudi glede predvidenih energijskih vložkih na razlicnih nivojih mišljenja 
Preglednica 110 prikazuje del statisticnih podatkov o predvidenih energijskih vložkih s strani skupin ljudi v Kcal, medtem ko slika 160 ponazarja drevesno mapo vrocinskih in hladnih tock po skupinah ljudi glede predvidenih energijskih vložkov na razlicnih nivojih mišljenja v soodvisnosti z danimi psihološkimi vzgibi in rabo podatkovnih gradnikov. Veljajo naslednje vrednosti: clovek v mirujocem stanju porabi približno 2318,26 Kcal, v stanju povprecne aktivnosti 3146,98 Kcal in v stanju hudega telesnega napora okoli 3642,98 Kcal. Na podlagi teh vrednosti so bile dolocene maksimalna vrednost (4000 Kcal) in minimalna vrednost (2000 Kcal) za lažje preracunavanje. Racun je enostaven: odstotek potencialnega energijskega vložka (glej preglednico 110: PEV) se pomnoži s predvidenim vložkom energije, nato pa se zmnožek deli z vrednostjo 100. Kratice znotraj drevesne mape pomenijo naslednje: F (filozofski nivo mišljenja glede rabe podatkovnih gradnikov), V (vsakdanji nivo mišljenja glede rabe podatkovnih gradnikov), L (libidni nivo mišljenja glede rabe podatkovnih gradnikov), FPV (filozofski nivo mišljenja glede danih psiholoških vzgibov), VPV (vsakdanji nivo mišljenja glede danih psiholoških vzgibov) in LPV (libidni nivo mišljenja glede danih psiholoških vzgibov). Izidi po skupinah ljudi in nivojih mišljenja so bili naslednji (navedeni bodo izidi glede na prikaz drevesne mape oziroma maksimalno vrednost energijskih vložkov 4000 Kcal). Najprej bodo predstavljeni izidi vroce in srednje vroce cone: 
1.
 mesto: skupina ekstremnega hierarhicnega kompleksa VPV, katerih predstavniki naj bi na vsakdanjem nivoju mišljenja in danih psiholoških vzgibov bili pripravljeni vložiti 3947 Kcal (glej drevesno mapo in rdece polje na vrhu leve strani), kar že predstavlja zelo hud napor oziroma zelo mocno energijsko aktivnost (minimalno 1973,4 Kcal). Povprecje na podlagi maksimalne in minimalne energijske vrednosti kaže predvideni energijski vložek predstavnikov te skupine, ki znaša 2960,25 Kcal, kar je približno enako srednji energijski aktivnosti. Visoka dobljena vrednost ne pomeni, da bodo predstavniki iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa vsak dan vložili tako veliko kolicino fizicne in miselne energije, vendar obstaja dolocena verjetnost, da bodo v primeru velike eksistencne pomembnosti oziroma nujnosti vložili veliko kolicino energije v smeri socialnega povezovanja, lobiranja (poslovnega ali politicnega), organizacije ljudi, materialnih dobrin, pozicijske koristi itd., saj želijo biti še posebej uspešni in jih je strah neuspeha. Povrhu tega mora dosežek ustrezati njihovim zelo visokim pricakovanjem, kar pomeni, da se težko zadovoljijo. Za crpanje hormonov srece morajo izvesti številne strateške in takticne dejavnosti, ki jih lahko pripeljejo do prevlade nad drugimi ljudmi. Psihološki vzgibi za tovrstne predstavnike delujejo kot mehanizem, ki povecuje dovzetnost za dražljaje znotraj njih samih in iz okolja. Ti dražljaji sprožijo njihov povecan strah pred neuspehom, financnim polomom in izgubo vpliva nad drugimi ljudmi. 

2.
 mesto: skupina napredka FPV, katerih predstavniki naj bi na filozofskem nivoju mišljenja in danih psiholoških vzgibov bili pripravljeni vložiti 3680 Kcal (glej drevesno mapo in rdece polje pod prej opisanim), kar prav tako predstavlja zelo hud napor oziroma zelo mocno energijsko aktivnost. Podobno kot pri prejšnjem primeru, tudi ti predstavniki niso vsak dan tako dejavni, saj potrebujejo vmes tudi odmor od še posebej hudega miselnega napora. Pri predstavnikih iz te skupine delujejo dani psihološki vzgibi kot mehanizem, ki povecuje dovzetnost za dražljaje, ki sprožijo željo po novih znanjih, odkrivanju novih zakonitosti, uspehu, znanstvenih socialnih povezavah, nesmrtnosti 

in strahu pred smrtjo. Predstavniki te skupine morajo uriti in dokazovati lastne umske zmogljivosti ter sposobnosti, predvsem z dejavnostmi, s katerimi razvijajo nove zamisli, teorije, modele, aplikacije. 

3.
 mesto: skupina napredka F, katerih predstavniki naj bi na filozofskem nivoju mišljenja s pomocjo rabe raznovrstnih podatkovnih gradnikov (informacijska hierarhija F) bili pripravljeni vložiti 3633 Kcal (glej drevesno mapo in rdece polje pod prej opisanim), kar prav tako predstavlja izjemen energijski vložek. V svetu znanosti in inovacij je nujno potrebna raba zapletenejših podatkovnih gradnikov, kot so epizode, kavzalne zveze, generalizacije, principi in koncepti, tako da se predstavniki iz te skupine soocajo z nalogami, ki presegajo celo energijske vložke profesionalnih šahistov. 

4.
 mesto: skupina ekstremnega hierarhicnega kompleksa, katerih predstavniki naj bi na libidnem nivoju mišljenja in danih psiholoških vzgibov bili pripravljeni vložiti 3573 Kcal (glej drevesno mapo in rdece polje pod prej opisanim), kar predstavlja nadpovprecen hud napor oziroma zelo mocno energijsko aktivnost. Crpanje življenjske energije, še posebej na podrocju spolnosti, pomeni za tovrstne predstavnike pomembno orodje za ustvarjanje socialnih povezav, poslovnih interesov, vpliva nad drugimi ljudmi itd. V tehnološko razvitih družbah je spolnost prisotna v skoraj vseh struktura ljudi, saj gre ne le za fizicno udejstvovanje (npr. spolni akt), ampak tudi na kognitivnem podrocju (npr. ekonomska propaganda spodbuja željo po spolnosti, vsakdanja komunikacija je pogosto posredno ali neposredno prepletena s spolnimi dovtipi). 

5.
 mesto: skupina ekstremnega hierarhicnega kompleksa, katerih predstavniki naj bi na vsakdanjem nivoju mišljenja s pomocjo rabe raznovrstnih podatkovnih gradnikov (informacijska hierarhija V) bili pripravljeni vložiti 3433 Kcal (glej drevesno mapo in bledo rdece polje v drugi koloni zgoraj levo), kar prav tako predstavlja izjemen energijski vložek. Predstavniki iz te skupine uporabljajo razlicne kombinacije zapletenih podatkovnih gradnikov, da dosežejo prevlado nad drugimi ljudmi. Ceprav niso enako aktivni kot predstavniki iz skupine napredka na filozofskem nivoju mišljenja, so energijski vložki spoštovanja vredni, saj vkljucujejo kombinacijo kognitivnih in fizicnih dejavnosti. Filozofski nivo mišljenja je kljucnega pomena za ustvarjanje zapletenih informacij in znanja, medtem ko vsakdanji nivo mišljenja predstavlja najprimernejšo platformo za vzpostavitev in uresnicitev hierarhicnih asociativnih odnosov. V tem miselnem in socialnem prostoru se ponovno soocamo z izvajanjem vpliva nad drugimi ljudmi. Ta prostor je domac tudi skupini vecine, ki je najbolj številcna cloveška struktura. Na vsakdanjem nivoju mišljenja je pripravljena dejavno sodelovati pri vzpostavljanju, ohranjanju in razvoju hierarhicnih asociativnih odnosov s poudarkom na subordinarni organiziranosti. 

6.
 mesto: Skupina napredka, katerih predstavniki naj bi na vsakdanjem nivoju mišljenja s pomocjo rabe raznovrstnih podatkovnih gradnikov (informacijska hierarhija V) bili pripravljeni vložiti 3433 Kcal (gl. drevesno mapo in bledo rdece polje pod prej opisanim), kar ponovno lahko štejemo kot izjemno visok energijski vložek. Vrednosti za skupino ekstremnega hierarhicnega kompleksa in napredka so enake. To ne pomeni, da bi predstavniki iz skupine napredka delovali podobno kot predstavniki iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa, ampak gre razlog iskati v dejstvu, da ljudje iz skupine napredka težko odklopijo filozofski nivo mišljenja, tako da se tudi na vsakdanjem nivoju mišljenja pogosto nahajajo na filozofskem nivoju. Gre predvsem za iskanje in uresnicevanje zamisli, ki pripeljejo do pozitivnih sprememb znotraj družbenih in celo naravnih hierarhicnih asociativnih sistemov. Omenjeno je bilo že, da ljudje iz skupine napredka v glavnem nimajo intenzivnejših stikov z ljudmi iz skupine vecine, hkrati pa je dejstvo, da je komunikacija med ljudmi iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa manj ucinkovita. Glavni vzrok te manj ucinkovite komunikacije tici v osnovni miselni fronti med vizijo o svetobolju in bolj ali manj surovimi interesi. 

7.
 mesto: Skupina vecine, katerih predstavniki naj bi na libidnem nivoju mišljenja in danih psiholoških vzgibov bili pripravljeni vložiti 3360 Kcal (gl. drevesno mapo in bledo rdece polje pod prej opisanim), kar predstavlja približno povprecen napor oziroma srednje mocno energijsko aktivnost (povprecna vrednost se giblje okoli 3146,21 Kcal). Želja in potreba po spolnosti sta tudi pri tej skupini ljudi dejavno prisotni, še zlasti v smeri sprostitve, ohranjanja vrste in razmišljanja o domišljijskih možnostih. Mnogokrat se odzivajo na dane in premišljene dražljaje iz okolja (npr. ekonomska propaganda) in so v tem pogledu sorazmerno reflektivni, kar je ugodna osnova za subordinarno organiziranost. Spolnost pomeni poleg denarnih oziroma materialnih virov tudi osnovni skupni jezik med predstavniki iz skupine vecine in ekstremnega hierarhicnega kompleksa. V teh odnosih so predstavniki iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa mnogokrat oddajniki spolnih dražljajev, medtem ko se predstavniki iz skupine vecine bolj kot ne nahajajo v vlogi sprejemnikov. Prav distribucija intenzivnih in mocnih spolnih dražljajev spodbuja potrošniška nagnjenja in samo potrošništvo. Prav brez potrošništva si težko predstavljamo delovanje družbenega hierarhicnega asociativnega sistema v današnjem pomenu te besede. 

8.
 mesto: Skupina ekstremnega hierarhicnega kompleksa, katerih predstavniki naj bi na libidnem nivoju mišljenja s pomocjo rabe raznovrstnih podatkovnih gradnikov (informacijska hierarhija L) bili pripravljeni vložiti 3267 Kcal (gl. drevesno mapo in bledo rdece polje pod prej opisanim), kar ponovno lahko štejemo kot povprecen ali rahlo nadpovprecen visok energijski vložek. Raba podatkovnih gradnikov je sicer manj variabilna in zapletena, vendar kljub temu sorazmerno intenzivna v smeri širjenja vpliva in prevlade nad drugimi ljudmi. 

9.
 mesto: Skupina napredka, katerih predstavniki naj bi na vsakdanjem nivoju mišljenja in danih psiholoških vzgibov bili pripravljeni vložiti 3200 Kcal (gl. drevesno mapo in roza polje v tretji koloni zgoraj), kar lahko štejemo kot povprecni visok energijski vložek. Izracunan energijski vložek se zdi zelo pripravljen za aktivnosti, ki gredo v smeri družbene asimilacije, odzivanja na psihosocialne indukcije in refleksije ter hierarhicnega asociativnega sodelovanja s predstavniki iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa. 

10.
 mesto: Skupina ekstremnega hierarhicnega kompleksa, katerih predstavniki naj bi na filozofskem nivoju mišljenja in danih psiholoških vzgibov bili pripravljeni vložiti 3147 Kcal (gl. drevesno mapo in roza polje v cetrti koloni zgoraj), kar lahko štejemo kot povprecni visok energijski vložek, ki gre v smeri izvajanja aktivnosti s srednjo mocjo. Predviden energijski vložek s strani predstavnikov iz te skupine se zdi ustrezen za spremljanje in sprejemanje dolocenih pridobitev s sveta znanosti in inovacij, ki pripomorejo k temu, da lahko predstavniki iz te skupine pridobivajo materialno in pozicijsko korist ter s tem posledicno prevlado nad drugimi ljudmi. 

11.
 mesto: Skupina vecine, katerih predstavniki naj bi na vsakdanjem nivoju mišljenja in danih psiholoških vzgibov bili pripravljeni vložiti 3147 Kcal (gl. drevesno mapo in roza polje v peti koloni zgoraj), kar lahko štejemo kot povprecni visok energijski vložek. Izracunan energijski vložek se zdi zelo pripravljen za aktivnosti (ob tem upoštevajoc osnovne težnje ljudi iz te skupine), ki gredo v smeri družbene asimilacije, odzivanja na psihosocialne indukcije in refleksije ter sorazmernega subordinarnega delovanja s predstavniki iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa. 

12.
 mesto: Skupina napredka, katerih predstavniki naj bi na libidnem nivoju mišljenja in danih psiholoških vzgibov bili pripravljeni vložiti 3093 Kcal (glej drevesno mapo in roza polje v šesti koloni desno zgoraj), kar lahko štejemo glede na predhodno predstavljene vrednosti kot rahlo podpovprecen do povprecen visok energijski vložek. Poudarek libidnega mišljenja pri predstavnikih iz te skupine je zadovoljiv in naj ne bi motil zahtevne intelektualne dejavnosti. Nasploh so tovrstni ljudje manj spolno aktivni kot ljudje iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa in vecine, saj živijo pretežno v monogamnem partnerskem razmerju (v povprecju so imeli v celotnem življenju od pubertete naprej morda dve do tri partnerska razmerja) ali pa živijo samsko življenje. V nadaljevanju se bodo opisale skupine ljudi v soodvisnosti z nivoji mišljenja, psiholoških vzgibov in rabe podatkovnih gradnikov, katerih izidi so se uvrstili znotraj hladnejše in hladne cone. 

13.
 mesto: Skupina vecine, katerih predstavniki naj bi na vsakdanjem nivoju mišljenja s pomocjo rabe podatkovnih gradnikov (informacijska hierarhija V) bili pripravljeni vložiti 2733 Kcal (glej drevesno mapo in sivo polje v tretji koloni in drugi vrstici), kar lahko štejemo glede na predhodno predstavljene vrednosti kot rahlo podpovprecen visok energijski vložek. Predstavniki iz te skupine 

se nahajajo vecinoma v vlogi izvajalcev del in sprejemnikov informacij, tako da lahko pripomorejo svoj pomemben delež k vzpostavljanju hierarhicne asociativne platforme v smeri pretežnega subordinarnega delovanja. Prav zaradi navedenega dejstva nižji izid predvidenega energijskega vložka ne preseneca. 

14.
 mesto: Skupina vecine, katerih predstavniki naj bi na filozofskem nivoju mišljenja in danih psiholoških vzgibov bili pripravljeni vložiti 2667 Kcal (glej drevesno mapo in sivo polje pod prej opisanem), kar lahko štejemo kot rahlo podpovprecen izid. Predstavniki iz te skupine si navadno pridobijo osnovno, srednjo, visoko in univerzitetno izobrazbo, si ustvarijo dom in družino ter poskrbijo za varno zaposlitev, kjer so najveckrat v vlogi izvajalcev. Ljudje iz skupine vecine imajo mocno težnjo po prilagajanju in povrhu tega nimajo pretirane želje, da bi izstopali. Prav navedena težnja pomeni doloceno miselno oviro pri nadaljnjem izobraževanju in odkrivanju novih zakonitosti ter znanja, tako da tudi ta nižji izid ne preseneca. 

15.
 mesto: Skupina napredka, katerih predstavniki naj bi na libidnem nivoju mišljenja s pomocjo rabe podatkovnih gradnikov bili pripravljeni vložiti 2467 Kcal (glej drevesno mapo in sivo modro polje v tretji koloni in cetrti vrstici), kar lahko štejemo glede na predhodno predstavljene vrednosti kot podpovprecen visok energijski vložek. Predstavniki iz te skupine so praviloma manj spolno dejavni, kajti prepogosta in prevec intenzivna spolna dejavnost bi lahko oslabila intelektualno miselnost in delo, tako da se zdi dobljeni izid povsem ustrezen. 

16.
 mesto: Skupina anomalije, katerih predstavniki naj bi na filozofskem nivoju mišljenja in danih psiholoških vzgibov bili pripravljeni vložiti 2400 Kcal (glej drevesno mapo in sivo modro polje v cetrti koloni in drugi vrstici), kar lahko štejemo kot podpovprecen izid. Tudi ta nižji izid je vec kot pricakovan, kajti predstavniki iz skupine anomalije živijo navadno v lastnem konstruktu realnosti in so v odnosu z dogovorjeno realnostjo bolj pasivni. Obstajajo sicer tudi izjeme, ki so pa od velike statisticne množice preglašeni. 

17.
 mesto: Skupina anomalije, katerih predstavniki naj bi na libidnem nivoju mišljenja in danih psiholoških vzgibov bili pripravljeni vložiti 2400 Kcal (glej drevesno mapo in sivo modro polje v peti koloni in drugi vrstici), kar lahko štejemo kot podpovprecen izid. Predstavniki iz skupine anomalije imajo, razen nekaterih izjem, izjemno ambivalenten, destruktiven in pasiven odnos do spolnosti, tako da nizek izid ne preseneca. 

18.
 mesto: Skupina anomalije, katerih predstavniki naj bi na vsakdanjem nivoju mišljenja in danih psiholoških vzgibov bili pripravljeni vložiti 2293 Kcal (glej drevesno mapo in sivo modro polje v šesti koloni in drugi vrstici), kar lahko štejemo kot podpovprecen izid. Njihov nacin mišljenja na vsakdanjem nivoju je v precejšnji meri moten od pretiranih strahov, notranjih konfliktov, 

ambivalentnih želja, custvene otopelosti itd., tako da ne zmorejo razviti pravega odnosa do realnosti. 

19.
 mesto: Skupina vecine, katerih predstavniki naj bi na libidnem nivoju mišljenja s pomocjo rabe raznovrstnih podatkovnih gradnikov (informacijska hierarhija L) bili pripravljeni vložiti 2167 Kcal (glej drevesno mapo in sivo modro polje v cetrti koloni in tretji vrstici), kar lahko štejemo kot podpovprecen izid. Raba, še zlasti zapletenejših podatkovnih gradnikov, je pri predstavnikih iz skupine mocno okrnjena, saj uporabljajo libidno energijo predvsem kot orodje za sprostitev in so pretežno v vlogi sprejemnikov tovrstnih signalov in informacij. 

20.
 mesto: Skupina ekstremnega hierarhicnega kompleksa, katerih predstavniki naj bi na filozofskem nivoju mišljenja s pomocjo rabe raznovrstnih podatkovnih gradnikov (informacijska hierarhija F) bili pripravljeni vložiti 2000 Kcal (glej drevesno mapo in svetlo modro polje v cetrti koloni in cetrti vrstici), kar lahko štejemo za to skupino kot izjemen podpovprecen izid. Do sveta znanosti in inovacij imajo ljudje iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa v glavnem odnos sprejemanja in so v tem pogledu podobni ljudem iz skupine vecine. 

21.
 mesto: Skupina anomalije, katerih predstavniki naj bi na libidnem nivoju mišljenja s pomocjo rabe raznovrstnih podatkovnih gradnikov (informacijska hierarhija L) bili pripravljeni vložiti 1700 Kcal (glej drevesno mapo in svetlo modro polje v šesti koloni in tretji vrstici), kar lahko štejemo kot zelo podpovprecen izid. 

22.
 mesto: Skupina anomalije, katerih predstavniki naj bi na filozofskem nivoju mišljenja s pomocjo rabe raznovrstnih podatkovnih gradnikov (informacijska hierarhija F) bili pripravljeni vložiti 1633 Kcal (glej drevesno mapo in svetlo modro polje zraven prej opisanemu), kar lahko štejemo kot zelo podpovprecen izid. 

23.
 mesto: Skupina anomalije, katerih predstavniki naj bi na vsakdanjem nivoju mišljenja s pomocjo rabe raznovrstnih podatkovnih gradnikov (informacijska hierarhija V) bili pripravljeni vložiti 1567 Kcal (glej drevesno mapo in svetlo modro polje desno spodaj), kar lahko štejemo kot zelo podpovprecen izid. Opazili smo, da obstajajo dolocene bistvene razlike glede predvidenih energijskih vložkov med skupinami ljudi z vidika psiholoških vzgibov in rabe podatkovnih gradnikov (informacijska hierarhija). To nas pripelje do vprašanja, ali je ta razlika med skupinami ljudi gensko in socialno pogojena ali pa je morda bolj gensko pogojena v simbiozi z mikroorganizmi in makrokozmicnimi silami ter manj socialno, oziroma je socialni vpliv bolj kot ne manjši? Z vidika genetike imamo vsi ljudje 99 % enak genom, vendar so znanstveniki s tega podrocja ugotovili, da so izjemno majhne razlike lahko odlocilne pri nastanku bolezni ter pri potencialnih fizioloških in intelektualnih 


sposobnostih.43 Glede opredelitve genoma že razmišljajo o morebitnih spremembah. Ena od sedanjih veljavnih opredelitev je, da genom predstavlja celotno zbirko DNK (vkljucno z vsemi geni znotraj DNK) v dolocenem živem organizmu.44 Potem imamo še sile ali polja, kot jih imenujejo, ki so lahko elektricno polje, magnetno polje (oboje se pogosto pojavljata skupaj), gravitacijsko polje, šibke in mocne interakcije (npr. radioaktivnost v naravi), ki zanesljivo prispevajo pomemben delež k vedenjskim lastnostim vseh živih bitij na Zemlji. Vpliv genov in mikroorganizmov na vedenje ljudi lahko uvrstimo v sklop mikrokozmicnega pogleda, vpliv socialnih okolišcin znotraj mezokozmicnega pogleda, medtem ko omenjena elektromagnetna in gravitacijska polja oziroma sile razvrstimo kot makrokozmicen pogled. Predpostavimo lahko, da ljudje iz skupine vecine posedujejo najbolj identicen genom, identicno sestavo mikroorganizmov, so identicno dovzetni in reflektivni na makrokozmicne sile ter vplive socialnih okolišcin. Pri tej najštevilcnejši skupini smo izpostavili dolocene znacilnosti, ki pripomorejo k temu, da se ustvarja ugodna platforma za subordinarno organiziranost, da so pretežno izvajalsko usmerjeni in da so pretežno v vlogi sprejemnika informacij. Drugo sliko smo dobili od ljudi iz skupine anomalije, ekstremnega hierarhicnega kompleksa in napredka, ki predstavljajo statisticno gledano mocno manjšino cloveške vrste. Njihova temeljna drugacnost bi lahko temeljila na osnovi mikrokozmicnih (npr. geni, virusi, bakterije), mezokozmicnih (socialne okolišcine) in makrokozmicnih dejavnikov (npr. gravitacijska polja, elektromagnetna polja) hkrati. Morda se ob tem ni smiselno spraševati, kateri dejavniki zdaj najbolj vplivajo na drugacnost omenjenih treh skupin ljudi? Predpostavili bi lahko, da vsi dejavniki sodelujejo, se med seboj prepletajo tako, da z našega vidika samodejno prihaja do teh razlik oziroma drugacnosti in s tem posledicno do samoregulativne organiziranosti cloveške vrste v socialno tehnološko razvitih družbah. Ljudje iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa so še zlasti vodeni od nagona prevlade nad drugimi ljudmi, ljudje iz skupine anomalije bežijo iz dogovorjene resnicnosti in si ustvarijo lasten konstrukt resnicnosti, medtem ko so ljudje iz skupine napredka odvisni od razvijanja novih zamisli in dokazovanja lastne intelektualne sposobnosti. Vsa ta identicnost in drugacnost je samoregulativno ustvarila družbene hierarhicne asociativne sisteme. Ali bi sploh obstajala znanost, kot je psihologija in/ali psihiatrija, v današnjem pomenu, ce bi se vsi cloveški primerki vedli v dogovorjenih mejah normale? Ljudje iz skupine anomalije so ocitno v 
43 Glede dolocenih bolezni (npr. srcna obolenja, psihicna obolenja) so ugotovili izjemen vpliv genov in okoljskih 
dejavnikov: International HapMap Consortium (2003). "The International HapMap Project".Nature. 426 (6968): 
789–796. Prav tako je bilo ugotovljeno, da dolocene bakterije vplivajo na clovekovo mišljenje in custva: Kohn, D. 
(2015). When Gut bacteria change brain function. The Atlantic. Dostopno na URL: 
https://www.theatlantic.com/health/archive/2015/06/gut-bacteria-on-the-braine/395918/ (2019-08-30). Spomnimo se 
tudi že citiranega znanstvenega clanka, ki je porocal o vplivu mikroorganizmov na kadilske navade! 44 Bielawski J.P. (2019) Introduction to Genome Biology and Diversity. In:Anisimova M. (eds)Evolutionary 
Genomics. Methods in Molecular Biology, vol 1910. Humana, NewYork, NY. Dostop na URL: 
https://link.springer.com/content/pdf/10.1007%2F978-1-4939-9074-0.pdf (2019-08-30). 
vlogi, da se cloveška vrsta v notranjosti nenehno nadzoruje, tako da se dolocijo normativi vedenja, mišljenja in dejanj. Clovek torej ne izvaja zgolj funkcije mentorstva in parazitizma v naravi, ampak tudi nadzora nad lastnim notranjim svetom, ki naj bi pripomogel k vzpostavitvi sorazmerne homeostaze. V vsakem primeru si moramo priznati, da ne poznamo celotne kozmicne slike. Razlaganje mikrokozmosa temelji na naših predpostavkah, teorijah, modelih idr. ter merskih oziroma opazovalnih napravah (npr. mikroskop), pri razlaganju makrokozmosa je podobno (npr. teleskop, radar), medtem ko je razlaganje mezokozmoza (npr. družba), ki nam je najbližji in najbolj resnicen, odvisno od clovekovih miselnih modelov, znanja, stališc, izkušenj in cutov, kar pa ne zagotavlja popolnega jamstva, da svet pravilno vidimo, vendar se lahko dogovorimo in v to verjamemo. Hierarhicni asociativni model navedenih kozmicnih dejavnikov bi morda lahko prispeval k boljšemu razumevanju odnosov med geni, mikroorganizmi, socialnimi okolišcinami ter elektromagnetnimi in gravitacijskimi polji v povezavi z vzroki razlik med predstavniki obravnavanih skupin ljudi. Na osnovi profiliranja in simulacije v obliki analize razlicnih skupin ljudi smo si ustvarili doloceno predstavo o njihovih osnovnih težnjah in dinamiki, kar naj bi prispevalo k boljšemu razumevanju družbenega hierarhicnega asociativnega sistema. Nadaljujemo s simulacijo majhnega dela družbe v obliki prirejene mestne skupnosti. 
4.2 Simulacija delovanja prirejene mestne skupnosti 
Pri simulaciji delovanja prilagojene mestne skupnosti bomo uporabili metodo pogojnega sistema. Najprej bomo postavili pogoje (npr. demografski podatki, funkcije posameznikov, status, partnerska razmerja, izobrazba, organiziranost), nato pa bomo preucili posledice z vidika staticnosti in dinamike. 
4.2.1 Staticni pogled 
Dolocitev lastnosti prilagojene mestne skupnosti 
A. Splošni podatki 
1. Demografski podatki
   a.
Število prebivalcev: 5000 ljudi

   b.
 Starostne skupine


   -
 Do 20 let: 2000 ljudi

   -
 Od 21 do 40 let: 2000 ljudi

   -
 Od 41 do 60 let: 800 ljudi

   - 
Vec kot 60 let: 200 ljudi 

   c.
Spol

   -
 Moški: 2500 ljudi

   -
 Ženske: 2500 ljudi

   d.
 Status

   -
 Zaposleni: 2500 ljudi

   -
 Upokojenci: 300 ljudi

   -
 Brezposelni: 200 ljudi

   -
 Otroci in šolajoci: 2000 ljudi

   e.
Izobrazba

   - 
Visokošolska ali univerzitetna izobrazba: 200 ljudi

   - 
Višješolska izobrazba: 300 ljudi

   -
 Srednja šola z maturo: 500 ljudi

   -
 Poklicna šola: 1000 ljudi

   -
 Z dokoncano ali nedokoncano osnovno šolo: 1000 ljudi

   f.
 Partnersko razmerje

   -
 Poroceni/vezani: 1250 ljudi

   -
 Nevezani (vdoveli, samski, razvezani): 1750 ljudi 

B.
 Natancnejši opis splošnih podatkov  Zaradi lažjega vpogleda v to manjšo mestno skupnost je priporocljivo, da jo za nekaj casa zaustavimo, s cimer odvzamemo gibanje in posledicno tudi cas (mortaliteta: 0, nataliteta: 0, delo: 0, prometni pretok: 0, misli: 0 itd.). Tako dobimo staticno sliko prostora, v katerem so ljudje postavljeni kot figure na šahovnici. V tej mestni skupnosti: 

-
 Dela le 2500 ljudi,  

-
 2000 je mlajših od 18 let,  

-
 300 ljudi je upokojencev,  

-
 200 ljudi je brezposelnih. V mestni skupnosti obratujejo tri tovarne: 


1.
 Železarna: 1000 zaposlenih, 

2.
 Industrija umetnih mas: 500 zaposlenih,  

3.
 Živilska industrija: 500 zaposlenih.  Preostalih 500 zaposlenih je razdeljenih tako: 


-
 Obcina: 200 ljudi,  

-
 Policija: 50 ljudi,  

-
 Obrambni sektor: 2 cloveka, 

-
 Kulturni dom: 2 cloveka, 

-
 Pošta: 25 ljudi, 

-
 Dve banki: 25 ljudi,  

-
 Šola: 50 ljudi,  

-
 Zdravstveni dom: 20 ljudi,  

-
 Državno gostinstvo (hotel: 40 ljudi, restavracija: 10 ljudi),  

-
 Zasebno gostinstvo: 50 ljudi,  

-
 Razni obrtniki (40 ljudi):  - Elektroinštalacije: 4,  

  -
 Popravilo gospodinjskih aparatov: 3,  

  -
 RTV mehanik: 3,  

  - 
Turisticna agencija: 3,    - Mizarstvo: 3,    - Cvetlicarna: 2,    - Kovacnica: 2,  

  -
 Zasebna bencinska crpalka: 3,  

  -
 Krojaška delavnica: 3.  Predpostavke za poenostavljen model: 

A. 
Vsi prebivalci so zaposleni v svojem maticnem okraju, zato ni službenih migracij. Zaposlenih je 1250 žensk in 1250 moških. Od preostalih 2500 ljudi (vkljucno z otroki in mladostniki) je 1250 žensk in 1250 moških brez zaposlitve.  

B.
 1000 ljudi obiskuje šolo, od tega:

   -
 800 v osnovno šolo,  

   -
 200 v srednjo šolo v vecjem mestu, oddaljenem 15 km:

     -
 Gimnazija: 30 ljudi,  

     - 
Tehniška šola: 70 ljudi,  

     -
 Poklicne šole: 100 ljudi.

   -
 200 ljudi je starejših od 15 let,

   -
 1000 ljudi je mlajših od 6 let (vrtec so pravkar zgradili, otvoritev je nacrtovana za naslednji 


teden).     Starostna struktura skupnosti je sorazmerno mlada. 
C. Od 200 brezposelnih ljudi je 100 žensk in 100 moških.  
D. Med 300 upokojenci je 150 žensk in 150 moških.  
E.Skupaj je 1250 vezanih oseb (poroceni, zunajzakonska zveza itd.). Od tega je le 100 vezanih parov brez zaposlitve, ki prejemajo socialno podporo.  
F. 1000 vezanih parov ima po dva otroka (starih od 0 do 18 let), 250 vezanih parov pa je brez otrok. 
G.200 ljudi ima visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo, 300 jih ima višješolsko izobrazbo, 500 jih je zakljucilo srednjo šolo z maturo, 1000 jih ima poklicno šolo, in nenazadnje, 1000 ljudi ima dokoncano ali nedokoncano osnovno šolo. Iz katerih podrocij so ljudje pridobili visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo in kje so zaposleni? 50 ljudi je pravnikov: 25 jih je zaposlenih na obcini, 10 v železarni, 5 v industriji umetnih mas, 5 v živilski industriji, 2 na banki A, 2 na banki B, 1 pravnik je zaposlen na pošti. 50 ljudi je diplomiranih ekonomistov: 10 jih je zaposlenih na obcini, 10 v železarni, 10 v industriji umetnih mas, 10 v živilski industriji, 2 ekonomista sta zaposlena na pošti, 3 v turisticni agenciji, 3 na banki A, 2 na banki B. 90 ljudi je diplomiranih inženirjev s podrocja kemijske, metalurške, strojne, elektrotehnicne, živilske in drugih tehnicnih strok: vsi so zaposleni v industriji. 3 ljudje so zdravniki: zaposleni so v zdravstvu. 2 cloveka sta agronoma: oba sta zaposlena v živilski industriji. 1 kriminalist: zaposlen je na policiji. 2 obramboslovca: zaposlena sta na vojaškem odseku. 1 slavist: zaposlen je kot ravnatelj šole. 1 duhovnik: dokoncal je študij teologije. 49 ljudi ima dokoncano uciteljišce in so zaposleni v šolstvu. 
V tej majhni hierarhicni mestni skupnosti zavzemajo kljucne pozicije predvsem ekonomisti in pravniki. Ljudje z višješolsko izobrazbo prav tako zasedajo pomembne položaje na obcini, pošti, v industriji, šolstvu, policiji in na bankah. Ljudje s srednješolsko izobrazbo zasedajo le tretjino kljucnih položajev. Dve tretjini teh ljudi pa ne opravlja vodilnih funkcij in deluje v drugih vlogah, kot so: Administrativni tehniki, geodetski tehniki, ekonomski tehniki, policisti, medicinski tehniki, Ostali s srednješolsko izobrazbo so zaposleni v industriji, gostinstvu, pri obrtnikih itd. Glede ljudi brez kvalifikacij lahko zapišemo, da ne zasedajo kljucnih položajev. Najpogosteje so zaposleni v industriji, gostinstvu ali pri obrtnikih. Zakljucek: Na osnovi navedenih podatkov in predpostavk bomo v nadaljevanju analizirali možne posledice delovanja prilagojene mestne skupnosti. Možne posledice predpostavke A: Ker ni službenih migracij, so stroški za podjetja nižji, fizicna pota delavcev pa bolj predvidljiva. Zaposlenih je polovica žensk in polovica moških. Predvideva se, da moški opravljajo težja fizicna dela, medtem ko so ženske vecinoma zaposlene na delovnih mestih z manjšimi fizicnimi obremenitvami. To lahko vodi do presežka delovnih mest v administraciji in pomanjkanja fizicne delovne sile. Možne posledice predpostavke B: V šoli je zaposlenih 46 uciteljev (23 moških in 23 žensk), ki poucujejo 800 otrok, razporejenih v 40 razredov. Ce ima vsak razred 20 ucencev (10 deklic in 10 deckov), to pomeni, da vsaka razredna stopnja obsega pet razredov, šola pa potrebuje vsaj 40 ucilnic. Šola je na meji prostorske zmogljivosti, kar bi lahko povzrocilo selitev osnovnošolcev v vecje kraje ali pa potrebo po širitvi šolskega poslopja in zaposlitvi novih uciteljev. Prehodna rešitev bi bila združitev 40 razredov v 32 razredov, kar bi sicer poslabšalo pogoje poucevanja, saj je delo z vec kot 20 ucenci na razred oteženo. V prenatrpanih ucilnicah obstaja vecje tveganje za upad koncentracije ucencev in uciteljev. 200 dijakov obiskuje srednje šole v vecjem mestu. Od teh bo 25 predvidoma zakljucilo šolanje, kar lahko ustvarja potrebo po odpiranju novih delovnih mest v domacem okolju. Ce se to ne bo zgodilo, bodo mladi morali iskati zaposlitev drugod. Poleg tega je 1000 otrok mlajših od šest let, kar predstavlja sociološki problem, saj so lahko pogosto prepušceni sami sebi, ker so starši v službi. Zato je vrtec nujno potreben. Možne posledice predpostavke C: 
Od 200 brezposelnih bo vecina verjetno iskala zaposlitev v drugih mestih, kar bo povzrocilo službene migracije. Možne posledice predpostavke D: V mestni skupnosti je 1250 vezanih parov, kar pomeni 2500 ljudi, oziroma polovico celotne populacije. Visok delež vezanih oseb bi lahko pozitivno vplival na zmanjšanje kriminalitete. Po drugi strani pa vezane osebe, še posebej tiste z otroki, pogosto nimajo casa za dejavnosti, kot so šport, umetnost, znanost in inovacije, saj se ukvarjajo z vsakdanjimi eksistencnimi vprašanji. To lahko vodi v družbeno anemijo, kjer postanejo ljudje pretežno izvajalsko usmerjeni in manj intelektualno aktivni. Obstaja pa tudi možnost, da vezane osebe kljub temu prispevajo k razvoju na podrocju znanosti, športa, umetnosti in inovacij, kar bi predstavljalo pozitiven scenarij. Možne posledice predpostavke E: Družbena anemija bi lahko vplivala tudi na mlajše generacije, kar bi povzrocilo migracije v poznejših obdobjih. Med 150 vezanimi pari upokojencev ni otrok. Med 50 mladimi vezanimi pari pa jih polovica verjetno nacrtuje narašcaj. Že zdaj visoka otroška populacija bo tako še narašcala, kar lahko povzroci prenatrpanost znotraj majhnega prostora mestne skupnosti. Možne posledice predpostavke F: Obstojece stanje je ugodno za pripadnike skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa, ki imajo mocan vpliv nad drugimi ljudmi. Nasprotno pa manjka spodbude za inovativno in znanstveno miselnost, kar zavira razvoj mestne skupnosti in povzroca organizacijske ter socialne težave. Pomanjkanje predstavnikov razlicnih znanstvenih podrocij (npr. doktorjev in magistrov znanosti) pomeni, da v skupnosti ne prihaja do konstruktivnega spopada med "starimi" in "mladimi" dejstvi, temvec se oblikuje apaticna simbioza, kjer prevladujejo zastarela stališca. Ce vec kot 90 % mestnih skupnosti sledi podobni usmeritvi, to pomeni resno grožnjo za celotno državo, saj se izgubljajo obetavni potenciali in konstruktivne energije. Pripadniki skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa imajo najvecji vpliv na ljudi, finance in kulturo. Njihova organiziranost in povezanost bosta preuceni s pomocjo sociološke karte in digrafov, saj njihova agilnost, ceprav obcudovanja vredna, predstavlja tveganje za družbo, ker lahko usmerijo prevec energije v prevlado nad ljudmi, kar škodi celotnemu hierarhicnemu sistemu.45 
45 Na sociološki karti lahko vrišemo kljucne pozicije v prirejeni mestni skupnosti in povrhu tega lahko oznacimo lokacije njihovih domov. O digrafih si lahko preberete delo Günterja Mengesa z naslovom „Beiträge zur Unternehmungswissenschaft“, vendar ne že omenjeno izdajo, ki ocitno ni vec na razpolago. 
4.2.2 Kljucne pozicije v prilagojeni mestni skupnosti 
Kljucne pozicije v doloceni mestni skupnosti prav gotovo predstavljajo pomembni upravni objekti, ki jih lahko razdelimo na dve stopnji: 
a.
Primarni upravni objekti 

b.
 Sekundarni upravni objekti 


4.2.2.1 Primarni upravni objekti 
Med primarne upravne objekte prištevamo obcino, sodišce, policijo, obrambni sektor, upravo industrijskih objektov, inštitut, upravo šolskih objektov, upravo kulturnega doma, upravo vrtcev, upravo zdravstvenega doma in upravo bank. Ti primarni upravni objekti vsebujejo številne podatke 
o ljudeh, ki živijo znotraj dolocene mestne skupnosti (npr. lokacija bivanja, kaznovanost, prihranki, število otrok, zaposlenost, zdravstveno stanje, izobrazba, poklic, hobiji). 
S pomocjo pozicij znotraj primarnih upravnih objektov, ki jih zasedajo posamezniki iz skupine z ekstremnim hierarhicnim kompleksom, so na voljo podatki o preteklih, trenutnih in celo prihodnjih težnjah prebivalcev mestne skupnosti. 
Pred izdelavo konkretnega profila skupine ljudi z ekstremnim hierarhicnim kompleksom je treba predstaviti tudi prostorski vidik omenjenih primarnih upravnih objektov, kjer je vecina teh posameznikov zaposlenih. Pretežno opravljajo pomembne in zahtevne odlocitvene funkcije, povezane z denarnim poslovanjem, izvajanjem zakonov, izobraževalnimi programi, zagotavljanjem javnega reda in miru, zdravstvenimi programi, nacrtovanjem obrambnih in varnostnih nalog, proizvodnimi programi itd. 

4.2.2.1.1 Slika 161: Prostorski vidik primarnih upravnih objektov v odnosu z mestnim središcem 
Slika 161 prikazuje prostorski vidik primarnih upravnih objektov v odnosu do mestnega središca. Opazimo lahko, da se glavni primarni upravni objekti, kot so obrambni sektor, policija, obcina in sodišce, nahajajo v bližini mestnega središca. Izjema je industrija, ki je umešcena na jugovzhodni legi, medtem ko so ostali primarni upravni objekti (npr. banka, šola, zdravstveni dom, inštitut, kulturni dom in preostali dve industriji) bolj oddaljeni od mestnega središca. To bi lahko odražalo univerzalni vzorec razporejanja pomembnejših primarnih upravnih objektov glede na mestno središce, saj ti pogosto predstavljajo lokalno oblast ali vlado. Na to vprašanje bi lahko odgovorili le z izvedbo empiricnih primerjalnih raziskav (npr. med slovenskimi mesti). 
Za prirejeno mestno skupnost se kot rezultat oblikuje omrežje, kjer mestno središce deluje kot glavno vozlišce. Dodatno bi lahko prikazali vsebinske povezave med primarnimi upravnimi objekti, kar bi ustvarilo kompleksno omrežje s številnimi povezavami. V povezavi s prostorskim vidikom bi lahko vkljucili tudi zgodovinsko dinamiko mestnega središca, saj so mestno središce verjetno premikali skozi dolgotrajen zgodovinski razvoj. Tudi na to vprašanje lahko odgovorimo zgolj z empiricnimi primerjalnimi raziskavami (npr. sledenje premikom mestnega središca skozi cas pri slovenskih mestih). 
Prostorski vidik razkriva doloceno strategijo in taktiko delovanja primarnih upravnih objektov, kjer so kljucni upravljavci vecinoma posamezniki iz skupine z ekstremnim hierarhicnim kompleksom. Kdo so ti ljudje in po katerih lastnostih jih lahko opredelimo? Kot smo že omenili, so meje med razlicnimi skupinami ljudi pogosto nejasne in ne obstaja izrazita locnica. Na primer, lahko primerjamo dva pravnika: eden spada v skupino ljudi z ekstremnim hierarhicnim kompleksom, drugega pa bi prej uvrstili v skupino napredka, kljub temu da je njegov položaj v družbeni mreži znacilen za prvo skupino. 
Pri razvršcanju posameznika v doloceno družbeno strukturo ne ocenjujemo zgolj njegove fizicne pozicije (ceprav je to mocan indikator), temvec upoštevamo tudi njegovo miselno naravnanost in osnovno psihološko težnjo (npr. prekomerna potreba po prevladi nad drugimi, želja po razvoju zamisli za izboljšanje sistema). Podobno lahko primerjamo dva delavca, ki opravljata fizicno delo, vendar se njuna miselna naravnanost bistveno razlikuje. Pripadnost doloceni skupini je dinamicna, saj ljudje pogosto spreminjajo miselne pozicije. Nekdo, ki je bil vceraj še del skupine napredka, se lahko danes zaradi spremembe miselne naravnanosti znajde v skupini z drugacno osnovno težnjo (npr. zaradi koristoljubja ali želje po prevladi nad drugimi). 
Ljudje iz skupine z ekstremnim hierarhicnim kompleksom v manjših mestnih skupnostih so pogosto: 
A. Pravniki 
Pravniki imajo poglobljeno poznavanje zakonodaje in s tem tudi morebitnih pomanjkljivosti pravnih sistemov. Dejavnosti izvajajo na podrocjih kazenskega, prometnega, industrijskega, sindikalnega, zemljiškega, avtorskega, politicnega, bancnega in policijskega prava itd. Iz njihove široke vsebinske razpršenosti je razvidno, da so pravniki najdejavnejši in številcnejši na podrocjih financnega, kazenskega, industrijskega, dednega, zemljiškega in bancnega prava. Iz tega lahko sklepamo, da obstaja sorazmerno mocna simbioza med delovanjem pravnikov in ekonomistov.  
B. Ekonomisti so dobro seznanjeni s pretokom kapitala, naložbami, menjavami, investicijami itd. Še posebej so prirocni za sodelovanje s pravniki. 
C. Kriminalisticne službe in Agencija Republike Slovenije za placilni promet, nadziranje in informiranje (leta 1994 je bila ukinjena Služba družbenega knjigovodstva) pogosto dodatno krepijo sodelovanje med ekonomisti in pravniki, zlasti na podrocju gospodarske kriminalitete. 
D. Uprave šol so mocno odvisne od ekonomistov in pravnikov, saj jim ti zagotavljajo pravno podlago za delovanje ter potrebna financna sredstva. Podoben mocan vpliv imajo ekonomisti in pravniki tudi na uprave kulturnih domov. 
E.Uprave bank v veliki meri delujejo s podporo pravno-ekonomskih služb ter Agencije za placilni promet, nadziranje in informiranje. 
F. Uprave manjših in vecjih industrijskih objektov delujejo na podoben nacin kot uprave bank. 
G. Obrambni sektor je mocno odvisen od lobijev, ki so pripravljeni podpreti visoke financne vložke za obrambne in varnostne naloge. 
Skratka, ekonomisti in pravniki v veliki meri dolocajo merila in pravila, medtem ko represivni organi skrbijo za njihovo uveljavitev, izvajanje in zašcito. Poleg tega obstajajo še posebne službe, ki ustvarjajo nekakšno pregrado, ki vecini ljudi preprecuje jasen vpogled v te zakonske in financne strukture. Te službe lahko imenujemo gibljivi del nevidne oblasti. Prav ta del nevidne oblasti v veliki meri usmerja miselnost vecine ljudi. Najbolj znani predstavniki tega gibljivega dela nevidne oblasti so politicni in poslovni lobisti, organizatorji ter nacrtovalci ekonomske in politicne propagande itd. 
Zdaj, ko smo te sfere na kratko obravnavali, se bomo osredotocili na to, kje ljudje iz te skupine prebivajo, da bi morda ugotovili dolocen univerzalen vzorec. Kot smo že ugotovili, je skupina ljudi z ekstremnim hierarhicnim kompleksom razdeljena na razlicne sloje, ki pa imajo izrazito osnovno težnjo po prevladi nad drugimi ljudmi. 
Najprej bomo obravnavali sekundarne upravne objekte. 
4.2.2.2 Sekundarni upravni objekti 
Med sekundarne upravne objekte lahko prištevamo avtobusne postaje, železniške postaje, turisticne agencije, hotele, restavracije, druge gostinske objekte, razlicne obrtniške dejavnosti, veleblagovnice, trgovine s tehnicnimi izdelki itd. Sekundarni upravni objekti posredno, vcasih pa tudi neposredno, zagotavljajo dodatne informacije primarnim upravnim objektom o prebivalcih mestne skupnosti. Te dodatne informacije se uporabljajo za poslovne in nadzorne namene, ki jih izkorišcajo tako predstavniki vidne kot nevidne oblasti. S pomocjo teh dodatnih informacij so predvsem obvešceni o potrošniških in drugih vedenjskih vzorcih posameznikov. Kasneje se te informacije uporabljajo za ekonomske in politicne propagandne namene. 
4.2.2.3 Domovanja ljudi iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa 
Za ljudi iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa bi lahko sklepali, da se pretežno samoregulativno organizirajo tako, da so prisotni na vseh strateško in takticno pomembnih lokacijah mestne skupnosti. Glavni vzrok za to domnevno samoregulativno organizacijo izhaja iz njihove osnovne težnje po prevladi nad drugimi, pridobivanju materialnih in pozicijskih koristi ter doseganju uspeha oziroma ugleda. Na nek nacin si ti ljudje zavestno ali nezavedno oznacujejo prostore in si prizadevajo ohraniti ugodno stanje vpliva ter nadzora. 
Ljudje iz te skupine glede izbire doma pogosto sledijo dvema skrajnostma. Prva skrajnost je izbira lokacije blizu mestnega središca znotraj mestne skupnosti, saj se v tej bližini nahajajo pomembnejši primarni in sekundarni upravni objekti. Druga skrajnost je, da imajo rezervna bivališca, ki so precej oddaljena od mestne skupnosti. 
Življenje ljudi iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa je obicajno izjemno dinamicno, polno konfliktnih situacij in negativnega stresa, kar je zelo naporno. Ohraniti mocan vpliv in hkrati pridobivati materialne koristi ni lahka naloga. Za izpolnjevanje tega samoregulativnega poslanstva je potrebna mocna notranja motivacija, ki jo predstavniki te skupine praviloma imajo. Zaradi tega potrebujejo psihicni in fizicni odklop od napornega vsakdanjika. To lahko pojasni razlog za izbiro rezervnega bivališca, ki je sorazmerno zelo oddaljeno od mestne skupnosti. 
Iz navedenega lahko izlušcimo univerzalni vedenjski vzorec glede izbire domovanja, ki se giblje med dvema skrajnostma: od izjemne dinamike miselnega in fizicnega delovanja do potrebnega psihicnega in fizicnega pocitka. Pri izbiri lokacije doma gre pogosto za preplet nacrtovanja in mehanizma samoregulacije. 
Skupina ljudi z ekstremnim hierarhicnim kompleksom je v sociološkem smislu najbolj povezana skupina. Nobena druga skupina ljudi ne dosega tako visoke stopnje organiziranosti. Verjetno ste opazili izraz „cloveška vrsta“? Pravilno ste opazili, kajti ljudje iz te skupine se v svojem delovanju razlikujejo od drugih skupin. 
Nadaljujemo z analogijo o „cloveških vrstah“. Druge skupine so veliko manj povezane, manj organizirane in pretežno delujejo pod vplivom ljudi iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa, ki najmocneje širijo svoj vpliv. V naravi poznamo podobne modifikacije med dolocenimi živalskimi vrstami, na primer med sršeni, osami, cebelami in bumbari. Ceprav imajo podobno gensko zasnovo, obliko in zgradbo, delujejo povsem razlicno. Cebele veljajo za zelo marljive in krotke, bumbarji za umirjene in manj številcne, medtem ko sršeni in ose dajejo vtis napadalnosti in plenilstva. 
Zamisel o razlicnih cloveških vrstah znotraj družbenih hierarhicnih asociativnih sistemov ter uporabljena analogija se zdi zanimiva. Kljub temu v nadaljevanju ne bomo vec pisali o „cloveških vrstah“, ampak se bomo držali dogovorjenega pojmovanja ljudi kot ene cloveške vrste in ponovno uporabili izraz „razlicne skupine ljudi“. 
Preko katerih meril lahko klasificiramo posameznika v skupino ekstremnega hierarhicnega kompleksa? Mocni indikatorji so funkcionalna pozicija posameznika v družbeni mreži ter premoženje v obliki denarja, nepremicnin in zemlje. Poleg tega moramo upoštevati tudi sociološki in psihološki vpliv na druge ljudi. Najbolj izrazit indikator je njihova osnovna psihološka težnja po prevladi nad drugimi, ki se kaže že na mikro nivoju v številnih in raznovrstnih situacijah. Nadalje lahko omenimo še vsakodnevno informacijsko-komunikacijsko dejavnost, ki je pri ljudeh iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa najbolj intenzivna in mocna. Naslednji mocan indikator pa je tudi prostorski vidik, ki ga dejavno in premišljeno nacrtujejo. 
4.2.3 Dinamicni pogled na prirejeno mestno skupnost 
Za osnovno razumevanje delovanja prirejene mestne skupnosti je zelo dobro služil staticni pogled. V nadaljevanju bomo s pomocjo digrafov predstavili tudi dinamicni pogled na delovanje prirejene mestne skupnosti. Najprej bomo prikazali dve razlicni socialni sili, v katerih so v ospredju ljudje iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa. Dinamika družbenega hierarhicnega asociativnega sistema se kaže v pojavljanju številnih raznovrstnih situacij, ki spodbudijo ljudi iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa k izvajanju razlicnih premišljenih in manj premišljenih dejanj. Navidezno manj povezani predstavniki ljudi iz obeh nasprotujocih si sil ekstremnega hierarhicnega kompleksa se zaradi danih izrazitih situacij strateško in takticno združujejo v dve razlicni organizaciji ali omrežji, ki imata podobno težnjo, na primer pridobivanje pozicijske prednosti, materialnih koristi in vecjega vpliva. S pomocjo dinamicnega pogleda na dani družbeni hierarhicni asociativni sistem lahko spremljamo sociološke gibe dolocenega kolektivnega mehanizma. To je podobno, kot ce bi gledali s pomocjo vremenskega satelita na stanje in dinamiko vremena z namenom napovedovanja ucinkov in posledic (ali pa analogija z mikroskopom, s pomocjo katerega spremljamo dinamiko in vzorce delovanja živih bitij, da bi odkrili dolocene zakonitosti ter izpeljali nova spoznanja in znanja). Raziskovanje socioloških gibov se zdi obetavno podrocje, saj bi s pomocjo pridobljenih spoznanj in novih znanj lahko vnaprej napovedali dolocene organizacijske nespretnosti v mestnih skupnostih ter preprecili neljube družbene pojavne oblike, kot so kriminaliteta, povecani negativni stres, ki dodatno ustvarja psihicne bolnike, bolj smotrne in racionalno organizirane prometne povezave itd. Navkljub pozitivnim stranem tovrstnih raziskav je potrebno opozoriti tudi na negativne posledice teh zamisli, saj so možnosti zlorabe pridobljenih novih spoznanj in znanj verjetne. Zlorabe lahko gredo celo tako dalec, da bi lahko unicile zasebnost velike množice ljudi, kar bi lahko privedlo do sociološke katastrofe (npr. supertotalitarizem). S pomocjo digrafov in drugih prikazov bomo ugotavljali povezave med razlicnimi organiziranimi združbami in ljudmi, ki opravljajo pomembne funkcije znotraj njih. Povezave bomo še posebej izpostavili glede na aktivne, srednje aktivne ter manj aktivne ali zanemarljive sociološke odnose tako med organiziranimi združbami kot tudi med ljudmi, ki jih uvrstimo v skupino ekstremnega hierarhicnega kompleksa. Natancneje bomo preucili upravne in odlocitvene dejavnosti tudi z vidika dinamicnih socialnih omrežij, ki tako kot posamezniki podležejo dolocenim zakonitostim. Navajali bomo tudi razlicne variacije glede pojavljanja in delovanja nevidnega dela oblasti, ki je še posebej dejavno ob pomembnejših družbenih dogodkih. Ugotovili bomo tudi, da ni nujno, da najvišja oblastna funkcija pomeni najvecjo odlocitveno moc, saj lahko velikost in trdnost dolocenega socialnega omrežja zgolj na osnovi surovih interesov premagata visoke oblastne funkcije tako na lokalnem kot tudi na državnem nivoju. 

4.2.3.1 Slika 162: Digrafa za upravne dejavnosti in nosilcev glavnih funkcij 
Slika 162 prikazuje digraf za upravne dejavnosti in nosilce glavnih funkcij, kjer imamo na voljo pet razlicnih vozlišc (B1, B2, B3, B4 in B5) s povezavami, ki oznacujejo aktivne povezave med njimi. Vozlišca predstavljajo formalne in neformalne (glej nevidno oblast) organizirane združbe, vkljucno z njihovimi glavnimi predstavniki.46 
Legenda: 
B1 … Obcina – župan mestne skupnostih 
46 Digrafi so bili izdelani s pomocjo programskega orodja Graphviz. 
B2 … Policija – nacelnik policije 
B3 … Banka – direktor banke 
B4 … Industrija – direktor tovarne 
B5 … nevidna oblast 
Prikazani so sodelovalni odnosi med B1 (obcina) in B2 (policija). Na obcini je zaposlenih 200 ljudi, od katerih 160 uslužbencev podpira župana prirejene mestne skupnosti. Ti uslužbenci imajo širok krog poznanstev, kar bi lahko pomenilo, da vecina ljudi, s katerimi imajo prijateljske stike, prav tako podpira župana in njegovo mestno vlado. Na policiji je zaposlenih 50 ljudi, od katerih 40 podpira nacelnika policije. Tudi ti ljudje imajo širok krog poznanstev, vcasih celo identicen krogu poznanstev ljudi, ki so zaposleni na obcini, in imajo povrhu tega še svoj prijateljski krog. Prvi prikazani digraf predstavlja predvsem aktivne sociološke odnose med ljudmi, ki so zaposleni na obcini in policiji. Iz tega digrafa lahko sklepamo, da se najvišja predstavnika obeh organiziranih združb tudi medsebojno podpirata. Drugi digraf (B3, B4 in B5) predstavlja aktivne sociološke odnose med nevidno oblastjo, banko in industrijo. Spodnji del slike opozarja na pomembnost in moc teh odnosov s pomocjo dveh povezav, ki sta oznaceni z rdeco barvo. Razlaga sledi v nadaljevanju. 
Nevidna oblast je v bistvu sorazmerno amorfna, zelo heterogena in bolj kot ne neformalno organizirana združba (zveni podobno kot prostozidarska loža, mafija, sektaštvo idr., vendar je ta organiziranost drugacna, ceprav lahko obstajajo povezave med navedenimi in nevidno oblastjo), ki je lahko sestavljena iz nekaterih vplivnih obrtnikov, samostojnih pravnikov (npr. odvetniki, notarji), dolocenega segmenta („tajne“) policije (npr. informatorji, policisti pod krinko), obramboslovcev iz obrambnega sektorja, svobodnih umetnikov, nekaterih novinarjev (npr. lokalni mediji), javnih uslužbencev na obcini itd. Omenjena nevidna oblast lahko na osnovi širokega kroga poznanstev z mocnimi interesnimi poudarki širi svoj vpliv na lokalno bancno in industrijsko panogo. Iz drugega digrafa je razviden enakovreden odnos med lokalno bancno in industrijsko panogo, ki pa podlegata vplivom nevidne oblasti (ponovno glej spodnji del slike 161: dve usmerjeni rdeci povezavi iz vozlišca B5 na B3 in B4). 
V nadaljevanju bomo s pomocjo digrafov predstavili dinamiko dveh razlicnih konkurencnih socioloških formacij, ki sta postali izraziti zaradi prihoda pomembnega družbenega dogodka, ki je pod vplivom daljšega, vendar že znanega uveljavljenega družbenega procesa. Konkurencni sociološki formaciji si z organizacijskega vidika nista toliko razlicni, ker vecina predstavnikov izhaja iz istih organiziranih združb. Prav tako je osnovni interes obeh formacij identicen, saj gre v smeri pridobivanja vpliva nad drugimi ljudmi, materialnih in pozicijskih koristi. Prvo formacijo smo že spoznali in ta želi ohraniti ali celo povecati obstojeci vpliv nad drugimi ljudmi, materialne in pozicijske koristi, medtem ko druga formacija želi spremeniti obstojece stanje v svojo korist. Skratka, prihaja do sociološkega gibanja, ki lahko povzroci sorazmerne ali celo velike lokalne družbene spremembe. 

4.2.3.2 Slika 163: Sociološki gib zaradi prihoda konkurencne sociološke formacije in pomembnega družbenega dogodka 
Slika 163 s pomocjo vizualizacijske tehnike digrafa prikazuje sociološki gib zaradi prihoda konkurencne sociološke formacije in pomembnega družbenega dogodka. Povezave med vozlišci so ves cas bolj ali manj prisotne, vendar ne tako intenzivno in mocno, kot to kaže slika 162. Ta nam v bistvu kaže, kako in kdaj prihaja do aktivne sociološke povezanosti in do tvorbe bolj vidnih socioloških formacij glede na prikazane segmente. Dejansko je prišlo do gibanja kolektivnih mas v prirejeni mestni skupnosti. Tovrsten prelomni trenutek združevanja obeh sil je sociološki gib. Ta mehanizem ali organizem (odvisno od zornega kota gledanja) se je premaknil in se s tem spremenil, podobno kot se spreminja vreme zaradi gibanja zracnih tokov, katerih spremembe lahko opazujemo preko vremenskega satelita, ki nam nazorno prikaže, kako se te zracne mase prelivajo ali pa locijo med seboj. Pri vremenu smo prica številnim ponavljanjem, in nic drugace ni pri sociološkem podnebju, kjer so prisotne entitete (organizirane združbe in ljudje) in njihove bolj ali manj mocne povezave. Pomemben družbeni dogodek tako na državni kot tudi lokalni ravni predstavljajo volitve, ki v bistvu potekajo ves cas, vendar so najbolj intenzivne in mocne kakšen mesec pred dejanskim glasovanjem. V tem obdobju so tudi najbolj jasno razvidne politicne formacije, ki so v osnovi sestavljene iz vladajoce pozicije in tekmecev. Konkurencno politicno formacijo nam kaže zgornji del slike 162 (C1 – predstavniki z obcine, C2 – policijski predstavniki, C3 – predstavniki z bank, C4 
- predstavniki iz industrije in C5 - bolj ali manj širok krog poznanstev prej omenjenih predstavnikov in drugih). S pomocjo diagramaticne tehnike digrafa zelo hitro opazimo temeljno razliko med formacijo C (C1, C2, C3, C4, C5) in B (B1, B2, B3, B4, B5). Digraf z vozlišci iz formacije B prikazuje boljšo organiziranost, kot jo prikazuje digraf z vozlišci iz formacije C. To pomeni, da že vnaprej zelo hitro predvidimo, da bo formacija B imela vecje možnosti za ohranitev oblasti in zmago na lokalnih volitvah. Navkljub ugodni ugotovitvi za formacijo B pa je potrebno opozoriti, da digraf formacije B prikazuje šibko tocko med sociološkimi povezavami. To je vsekakor vozlišce B4 ali industrija, ki si je na nek nacin okrepila položaj med temi segmenti. Vozlišce B5 ali nevidna oblast je malce izgubilo na svoji prioritetni vlogi v primerjavi z digrafom s slike 161, ceprav je ta izguba le zacasna, vendar lahko usodna, saj bodo pomembni predstavniki iz industrije, vkljucno z direktorji, morda šli na pota surovih poslovnih interesov, kjer štejeta pozicijska in materialna korist. Oboje navedeno je manj povezano z drugimi vsebinami, kot so npr. etika, ideologija. Lokalni industrijski sektor lahko predstavlja potencialno priložnost za politicne tekmece. V digrafu formacije B bancni sektor ohranja isti status v primerjavi z industrijskim sektorjem. Vozlišce B5 ima prioritetno vlogo nasproti B3, medtem ko sta B5 in B4 v enakovrednem odnosu. B1 in B2 sta tudi v enakovrednem odnosu ter širita vpliv na B4 in B5. Iz zapisanega lahko sklepamo, da ima B5 prioritetno vlogo nad B4, B3 in celo B1, kar lahko pomeni, da je neformalni vrhovni poveljnik nevidne oblasti morda kakšen višji policijski castnik, namestnik nacelnika policije ali pa sam nacelnik policije. Preucevanje tovrstnih entitet in povezav na osnovi pozicij ter situacij (npr. pomembni dogodki) služi po eni strani predvsem za napovedovanje prihodnosti socioloških gibov z namenom, da se preprecijo manjše ali celo katastrofalne posledice (npr. vojne) v družbenih hierarhicnih asociativnih sistemih, po drugi strani pa služi za izboljšave in prihranek dragocene energije v delovanju sistema. Raziskovalno podrocje se zdi zanimivo in uporabno, vendar to ni v domeni dolocenih posameznikov, ampak predvsem potrebuje nivo dobro organiziranih znanstvenih skupin. V tem strateškem in takticnem prostoru bi si lahko skupina napredka izborila dolocen prednostni položaj, s cimer bi si lahko okrepila pomembnost v vsakdanjem življenju in našla prikljucek v odnosu s skupino vecine. Na ta nacin bi imela skupina napredka vec možnosti za vpliv na pomembne odlocitve in bi tako lahko še bolj uresnicila pomembno poslanstvo glede razvijanja zamisli in aplikacij, ki bi prispevale k pozitivnim spremembam znotraj družbeno hierarhicnih asociativnih sistemov. Osnovni namen pozitivnih sprememb tici v izboljšanju kakovosti življenja vecine ljudi (npr. cim manjši odstotek revšcine, cim manjšo stopnjo negativnega stresa) ter optimalni porabi energije (posledice neoptimalne porabe energije se lahko kažejo npr. pri nepotrebnih izdatkih, stroških, kolektivnih idiotizmih, povecanem odstotku kriminalitete). 
Nekoliko podrobneje je bila preucevana nekoliko manjša prirejena mestna skupnost, ki v osnovnem principu deluje podobno kot manjše in mnogo vecje mestne skupnosti (dinamika socioloških gibov je sicer mnogo vecja), ki so znotraj dolocene države povezane v obsežno vsebinsko in interesno omrežje. Na lokalnem, regionalnem in državnem nivoju predstavniki razlicnih mestnih skupnosti tudi bolj ali manj sodelujejo med seboj, kar je seveda zelo odvisno od prostorske lege, naravnih virov, notranjih interesov in od same infrastrukture dolocene mestne skupnosti (npr. informacijska komunikacijska infrastruktura, prometna infrastruktura, politicna infrastruktura, industrijska infrastruktura, turisticna infrastruktura, poslovna infrastruktura, organizacijska infrastruktura itd.). Še posebej mestne skupnosti s podobno razvito infrastrukturo in sorazmerno bližnjo prostorsko lego lahko med seboj bolje ali celo zelo dobro sodelujejo, medtem ko mnoge mestne skupnosti med seboj nimajo prav tesnejših stikov. Ucinkovitost in uspešnost sodelovanja med razlicnimi mestnimi skupnostmi lahko ima izjemno ugodne ucinke za delovanje celotne države. Dober primer sodelovanja mestnih skupnosti v doloceni demokraticni, socialni in pravni državi so volitve, ki jih v bistvu spremlja izrazita tekmovalnost med razlicnimi politicnimi strankami. Preden preidemo na naslednje podpoglavje o državi, bi še najprej opozorili na raziskave, ki bi jih lahko izvedli v številnih mestnih skupnostih z vidika razlicnih panog, da bi ugotovili, katere mestne skupnosti bi lahko med seboj uspešno in ucinkovito sodelovale na razlicnih nivojih družbenega življenja. Gre v bistvu za ugotavljanje podobnosti med mestnimi skupnostmi (npr. lokalno gospodarstvo, lokalna kultura, lokalna politika), mocnih in šibkih strani. Na katerih nivojih (npr. lokalno gospodarstvo) bi se lahko mestne skupnosti znotraj države dopolnjevale in tako povecale ucinkovitost in uspešnost delovanja? Omenjena zamisel o raziskavi bi potrebovala odlicno organizirano znanstveno skupino, sestavljeno iz razlicnih vrst znanstvenikov (npr. ekonomisti, pravniki, sociologi, psihologi, informatiki, geografi, zgodovinarji, naravoslovci, jezikoslovci, predstavniki medicinske stroke, kriminologi). Mnogi podatki o razlicnih mestnih skupnostih znotraj dolocene države so že dolgo na voljo (npr. demografski podatki, podatki o lokalni politicni infrastrukturi), medtem ko so mnogi podatki še vedno skriti (npr. uspešnost pridelkov, bancno poslovanje, podrobnejši podatki o uspešnosti delovanja na industrijskem podrocju, uspešnost preprecevanja kriminalitete). V tem vpogledu bi šlo za izjemno velik znanstveni projekt na državni ravni. Osnovni namen tega projekta bi bil ugotoviti dolocene zakonitosti delovanja mestnih skupnosti in prepoznati možnosti za boljše sodelovanje med njimi. Cilj na osnovi ugotovitev in spoznanj bi bil predlaganje dobrih rešitev. 
4.3 Država 
Opredelitev pojma države je lahko zelo raznolika, pri cemer so mnoge definicije bolj zapletene. Državo bomo opredelili cim bolj preprosto. Država je geografsko obmocje in sorazmerno neodvisna politicna enota (neodvisnost je pogojena z mednarodno oziroma svetovno politiko) s svojo lastno vladavino ter lastno ustavo (vkljucno z zakoni, davcnimi pravili itd.). Prav tako naj bi imela policijo, obrambne sile, svojo zastavo, himno in sorazmerno etnicno homogeno prebivalstvo. 
Z vidika omrežij država pomeni sestavljanko (angl. puzzle) razlicnih manjših in vecjih celic cloveških skupnosti z enakimi in razlicnimi vsebinskimi poudarki (npr. politika, gospodarske dejavnosti, industrijske panoge), ki so poenoteni s pomocjo zakonov, pravil, vrednot in simbolov (npr. zastave). 
S hierarhološkega in hierarhografskega vidika država predstavlja vecji in bolj zapleten družbeno­hierarhicni asociativni sistem, ki temelji na hierarhiji, sodelovanju med ljudmi, nacrtovanju, indukciji (vkljucuje politicno propagando, ekonomsko propagando, neformalne družbene dogovore, prenos psiholoških stanj na druge brez neposrednega fizicnega stika itd.) ter formalnih družbenih dogovorih. 

4.3.1 Slika 164: Digraf možnega osnovnega organizacijskega omrežja države 
Slika 164 prikazuje digraf možnega osnovnega organizacijskega omrežja države, ki v zelo poenostavljeni obliki ponazarja glavne entitete in odnose med njimi. 
Država (D) je krovna entiteta parlamentu (P), državnemu svetu (DS), predsedniku republike (PR) in ustavnemu sodišcu (US). Ta vzorec na državni ravni je v osnovi zelo podoben vzorcu na regionalni oziroma mestni ravni, saj je država tudi krovna entiteta mestnim skupnostim (MS) in razlicnim skupinam ljudi (skupina vecine – SV, skupina napredka – SN, skupina anomalije – SA, skupina ekstremnega hierarhicnega kompleksa – EHK). Skupina ekstremnega hierarhicnega kompleksa (EHK) je na mestni ravni razdeljena na dve sociološki formaciji, B in C (obe formaciji smo že podrobneje spoznali pri dinamicnem pogledu na prirejeno mestno skupnost). Formacija B predstavlja vladajoco strukturo, medtem ko je formacija C v vlogi tekmecev. Na državni ravni imamo opravka z vlado (VL) in koalicijo (KO). 
Obstajajo tudi drugi možni modeli državnih ureditev, vendar se v tem delu z njimi ne bomo ukvarjali. Pri preucevanju države se bomo osredotocili na ugotavljanje uspešnosti in ucinkovitosti na podlagi že znanih kazalnikov ter možnosti dolocanja porabe, še posebej izgubljene energije. 
Uradno se podatki o uspešnosti ali neuspešnosti dolocene države zbirajo na podrocju bruto domacega proizvoda (BDP) in nacionalnih racunov, cen in inflacije, dela in brezposelnosti, gospodarskih odnosov s tujino, energetike, gradbeništva, izobraževanja, kakovosti življenja, kmetijstva, gozdarstva in ribištva, kulture, okolja, plac in stroškov dela, podjetništva, prebivalstva, razvoja in tehnologije, regionalnih pregledov, socialne zašcite, transporta, trgovine in storitev ter turizma.47 Bruto domaci proizvod (BDP) v osnovi oznacuje doloceno ustvarjeno tržno vrednost, ki jo predstavljajo sešteti proizvodi in storitve, pomnoženi z njihovimi cenami. Tako pridobljen kazalnik izraža stopnjo uspešnosti in ucinkovitosti gospodarskega delovanja dolocene države. Višji kot je BDP države, bolj bogata oziroma uspešna naj bi bila. Kljub temu ta kazalnik ponuja zelo ozek pogled na uspešnost delovanja države. 
Ce BDP primerjamo s kazalnikom stopnje revšcine, lahko dobimo precej drugacno sliko. Z drugimi besedami, analiza porazdelitve pridobljenega bogastva med vse prebivalce države lahko pokaže, da se bogastvo kopici zgolj pri majhnem številu prebivalcev, medtem ko je veliko ljudi na robu revšcine. 
Za celovitejši prikaz uspešnosti in ucinkovitosti države bi bilo smiselno poskusiti vse kazalnike poenotiti na skupni imenovalec, da bi pridobili celovito in realno sliko. Državne statistike pogosto prikazujejo poenostavljene podatke oziroma kazalnike, kar ni nujno narobe, vendar bi bilo koristno, ce bi bile na voljo tudi bolj podrobne in kompleksne analize. 
Tržna vrednost BDP-ja se lahko med posameznimi regijami in mestnimi skupnostmi mocno razlikuje. V bolj razvitih regijah in mestnih skupnostih so rezultati višji, medtem ko so v manj razvitih regijah in mestnih skupnostih rezultati izrazito nizki. Pogosto manj razvite regije številcno prevladujejo, kar pomeni, da ima država vecje število manj razvitih obmocij. To negativno vpliva na celoten družbeni hierarhicni asociativni sistem, ki ga država predstavlja. 
Na podlagi obstojecih podatkov bi bilo smiselno analizirati razmerje med kazalnikom BDP-ja (izraženim v evrih, ameriških dolarjih in/ali odstotkih) in stopnjo tveganja revšcine (izraženo v odstotkih). Za leto 2018 so za Slovenijo glede BDP-ja, gospodarske rasti in stopnje tveganja revšcine na voljo naslednji podatki: 
a.
4,1-odstotna rast obsega BDP za leto 2018, kar ustreza denarni vrednosti 45.755 milijonov evrov. 

b.
 Stopnja tveganja revšcine za leto 2018 v primerjavi z letom 2017 je znašala 13,3 %, kar je relativno visoka vrednost. V letu 2018 je pod pragom revšcine živelo približno 268.000 oseb (celotno število prebivalcev v Sloveniji je okoli 2.066.880). 

c.
Na podlagi zgoraj predstavljenih vrednosti lahko sklepamo, da je bogastvo, ki ga država ustvarja na gospodarskem podrocju, neenakomerno porazdeljeno tako med posameznimi mestnimi skupnostmi kot tudi med posameznimi prebivalci. Ce 4,1-odstotno rast obsega BDP delimo s 13,3­


47 Primer tovrstnega nacina zbiranja in predstavljanja podatkov so spletne strani Statisticnega urada RS 
odstotno stopnjo tveganja revšcine, dobimo zelo nizko vrednost 0,31, pri cemer predpostavljamo, da bi vrednost ena predstavljala optimalno ali zaželeno razmerje. 
Prekomerna neenakomerna porazdelitev bogastva, bodisi med mestnimi skupnostmi bodisi med prebivalci, vsekakor pomeni izgubo produktivnih potencialov in relativno stagnacijo posameznih gradnikov države (mestne skupnosti, prebivalstvo itd.). Ob upoštevanju razmerja med številom delovno aktivnega prebivalstva (854.391) in neaktivnega prebivalstva (1.212.489, kar vkljucuje otroke, upokojence itd.) dobimo sliko o veliki izgubi produktivne energije v družbenem hierarhicnem asociativnem sistemu. 
Za bolj nazoren prikaz lahko navedemo simulacijo v obliki analize energijskih vložkov posameznih skupin ljudi, izraženih v kilokalorijah (kcal). Te vrednosti predstavljajo doloceni verjetnostni energijski potencial, ki ga ljudje lahko vložijo v razlicne dejavnosti na razlicnih ravneh delovanja. Visoka stopnja neaktivnega prebivalstva za hierarhologijo in hierarhografijo pomeni predvsem izjemno izgubo produktivne energije. Ce bi to izgubo izrazili v kcal ali kateri koli drugi energijski enoti, bi dobili izjemno visoko vrednost, tako na ravni mestnih skupnosti kot posameznih prebivalcev. 
Ce predpostavimo, da posameznik za izdelavo dolocenega izdelka ali izvedbo storitve povprecno porabi okoli 3.000 kcal, lahko enostavno pomnožimo to vrednost s številom neaktivnega prebivalstva in dobimo osupljivo vrednost 3.637.467.000 kcal (približno 3.637,467 Gcal). Ta rezultat kaže na ogromno izgubo energije, pri cemer ni bil ustvarjen noben izdelek niti izvedena nobena koristna storitev. Z neizkorišceno energijo na letni ravni bi lahko ob predpostavki letne porabe toplotne energije 700 Gcal približno pet let ogrevali povprecno velik stanovanjski blok. 
Ob visoki verjetnosti, da se stanje neaktivnega prebivalstva v prihodnjih letih bistveno ne bo spremenilo, se ta izguba energije še povecuje. Podobno velja, ce analiziramo izgubo energije iz preteklih obdobij. 
Smiselno bi bilo, da se poleg gospodarskih kazalcev uspešnosti in ucinkovitosti države v analize vkljucijo tudi energijski kazalniki izkoristka energije po mestnih skupnostih in posameznih prebivalcih. O sistematiki in kalkulaciji izkoristka energije znotraj družbenega hierarhicnega asociativnega sistema bi se bilo treba dogovoriti na znanstveni, strokovni, zakonski in politicni ravni. 
Naslednji kazalnik uspešnosti in ucinkovitosti države je lahko inflacija v povezavi s cenami. Inflacija z gospodarskega vidika pomeni rast cen izdelkov in storitev, ki se meri v dolocenem casovnem obdobju (npr. mesecno ali letno). Negativne posledice previsoke inflacije se kažejo predvsem v zmanjšanju kupne moci prebivalstva, vzbujanju strahu vlagateljev pred koristnimi in potrebnimi naložbami, zmanjšanju vrednosti valute in preveliki kolicini denarja v obtoku. 
Glavni vzroki za rast cen so lahko naslednji: 
-
 Povecano povpraševanje po dolocenih izdelkih in storitvah v povezavi z njihovo sorazmerno redkostjo. 

-
 Drage naložbe v tehnologijo za uporabo v industriji in javni upravi (npr. stroški za varnostne aplikacije in naprave, ki so pogosto nujni zaradi zunanjih groženj). 

-
 Neugodne vremenske razmere in naravne nesrece (npr. unicenje pridelkov zaradi suše, prevelike kolicine padavin, škodljivcev ali orkanskih vetrov). 

-
 Onesnaževanje okolja, zaradi katerega so potrebni visoki financni vložki za zmanjšanje negativnih vplivov, saj prekomerno onesnaževanje škoduje zdravju živih bitij. 

- 
Visoka stopnja revšcine in brezposelnosti (npr. nizka produktivnost teh ljudi, pri cemer je zanje treba zagotoviti financno podporo; hkrati so pogosto žrtve zlorab podjetnikov in borznih špekulantov). 

-
 Gospodarski monopoli, kjer podjetje z izdelkom ali storitvijo z visokim povpraševanjem poljubno zvišuje cene, kar posredno povzroca inflacijo. 

-
 Prekomeren uvoz tujih izdelkov, kjer so višje cene posledica stroškov poslovnih posrednikov, menedžerjev ipd. 

- 
Visoki stroški transporta dobrin, surovin, polizdelkov in izdelkov. 

-
 Povecanje stalnih in variabilnih stroškov. 

-
 Poslovne in borzne špekulacije, ki jih izvajajo vplivni posamezniki, organizirane skupine, banke ali celo države. Neustrezna denarna politika omogoca manipulacije s cenami surovin in prehrambenih izdelkov. 

-
 Gospodarska in financna kriminaliteta, kjer velika kolicina denarnih sredstev preide v roke majhne skupine ljudi, škodo pa utrpijo država in njeni prebivalci. To pogosto vodi v varcevalne ukrepe, znižanje plac in dvig cen. 

-
 Prekomerni negativni stres, ki vpliva na pocutje, ucinkovitost in zdravje ljudi, s cimer se povecuje število bolniških odsotnosti in zmanjšuje produktivnost, kar posredno povzroca rast cen. 


Spoznali smo glavne vzroke za dvigovanje cen, ki je glavni dejavnik za obstoj inflacije v gospodarstvu. Treba je poudariti, da se ti vzroki ne pojavljajo le na mednarodnih ali državnih financnih trgih, temvec tudi na lokalnih. Na lokalnem nivoju so borzni špekulanti sicer manj znani ali pa delujejo nekoliko drugace, zato jih ne enacimo neposredno s poslovnimi špekulacijami. 
Ena od najpreprostejših metod za izracun inflacije uporablja naslednji matematicni obrazec: 
TC-PC 
SI=( )·100 
PC 
Stopnja inflacije (SI) se izracuna na podlagi trenutnih (TC) in preteklih cen (PC). Razlika med njima se deli s PC, dobljeni rezultat pa se pomnoži s 100. Na primer, ce je trenutna cena izdelka 10,20 evra, pretekla cena istega izdelka pa je bila 10,00 evra, znaša stopnja inflacije 2 %, kar približno ustreza trenutni stopnji inflacije v Sloveniji. Stopnja inflacije se izracunava za cene vseh znanih izdelkov in storitev na mesecni in letni ravni, nato pa se izracuna še povprecje. 
V primeru, da se na mesecni ravni cena izdelka ali storitve zviša za 20 centov, je to že razmeroma visok znesek, še posebej, ce se cene v naslednjih mesecih še naprej zvišujejo za enak ali celo višji znesek. Obstajajo države z višjo stopnjo inflacije (npr. Romunija približno 5 %) in države z nižjo stopnjo inflacije (npr. Nemcija približno 1 %). 
Za Slovenijo velja, da uvaža veliko kolicino tujih izdelkov in koristi razlicne tuje storitve (npr. svetovanje na podrocju informacijske tehnologije), medtem ko ima relativno majhno število lastnih blagovnih znamk. Blagovne znamke, ki bi predstavljale svetovne uspešnice, so zanemarljive, v primerjavi z bolj razvitimi državami pa skoraj nicne. Visoka stopnja inovativnosti, ki vkljucuje številne izume, inovacije, patente ipd., lahko doloceni državi omogoci vecji uspeh na financnem trgu, kar posredno vpliva na nižje cene. 
Na cene izdelkov in storitev dolocena država pogosto nima velikega vpliva, saj te cene umetno zvišujejo vplivni borzni špekulanti. Možni ukrepi za zmanjšanje škodljivega vpliva borznih špekulantov na podrocju manipulacije cen energetskih surovin in prehrambenih izdelkov bi lahko vkljucevali dogovor svetovne denarne politike o prepovedi takšnih borznih špekulacij z ustrezno pravno regulacijo. Poleg tega bi bilo treba podrobneje preuciti vlogo nepotrebnih oziroma iracionalnih poslovnih posrednikov in menedžerjev, ki jih je verjetno veliko. 
Raziskave, povezane s cenami oziroma inflacijo, bi morale vkljucevati analizo najboljše možne realne porazdelitve bogastva, ki bi ohranila optimalno kupno moc prebivalstva. Veliko škodo, ki jo povzrocajo borzni špekulanti, je mogoce razumeti tudi kot izgubo energije, ki prizadene družbene hierarhicne asociativne sisteme, kot so države. Ce bi stopnjo revšcine in neaktivno prebivalstvo preracunali v energijsko enoto, bi bil rezultat izguba energije na makro ravni. S to izgubljeno energijo bi lahko, na primer, poganjali številne termoelektrarne. 
Nakup in skladišcenje velikih kolicin energetskih surovin in prehrambenih izdelkov z namenom dvigovanja cen in njihove prodaje revnim državam bi lahko šteli za zlocin nad 90 % svetovnega prebivalstva. Na ravni srednje socialno, pravno in tehnološko razvite države se lahko vrednost tega zlocina izrazi kot vpliv na 10 % do 20 % prebivalstva, ki živi v revšcini. Ceprav se te vrednosti v odstotkih zdijo majhne, pa v absolutnem številu ljudi pomenijo visok rezultat (npr. od 200.000 do 5 milijonov ljudi). 
Glede na dejstvo, da je bila tema dela in brezposelnosti že posredno obravnavana pri izracunu izgube energije, bi želeli izpostaviti pomembno vprašanje uvedbe novih poklicnih profilov ter pravne in politicne podpore za odpiranje novih delovnih mest na podrocju informatike, varstva okolja, prometne varnosti, samostojnega podjetništva, omogocanja uporabnih raziskav v povezavi z družbo, tehnologijo in naravo itd. S temi ukrepi bi lahko zmanjšali brezposelnost in s tem preprecili izgubo velike kolicine energije v obliki neaktivnega prebivalstva. Pri tej zahtevni temi je smiselno podati konkretne primere v obliki konkretnih ukrepov: 
a.Primer Zavoda za zaposlovanje in socialnega dela glede zmanjševanja brezposelnosti: 
Uporaba geografskih informacijskih sistemov in razlicnih analiticnih programskih orodij za odkrivanje (potencialnih) znanj brezposelnih oseb. To bi temeljilo deloma na podatkih, ki jih imajo na voljo zavodi za zaposlovanje, deloma pa na dodatnih kvalitativnih in/ali kvantitativnih raziskavah. Zbrane podatke bi lahko uporabili za ucinkovito organizacijo brezposelnih oseb z razlicnimi koristnimi znanji. V nadaljnjih korakih bi lahko ta znanja uporabili znotraj posebnih delovnih skupin ali projektov za ustvarjanje poslovnih ucinkov v obliki financnih sredstev in/ali družbene blaginje. Na ta nacin bi mnogi ljudje pridobili vsaj delno zaposlitev, država pa bi imela veliko koristi, saj je velikanska izguba za vsako družbo, ce znanja prebivalstva ostanejo neizkorišcena. 
b. Novi poklicni profili na podrocju informatike, ki vkljucujejo družboslovje in humanistiko: 
Univerzitetni izobraževalni programi s podrocja racunalništva in informatike so pogosto prevec osredotoceni na prenos znanja s podrocja informacijske tehnologije v povezavi s poslovanjem industrije in javne uprave. Manj poudarka je na znanjih, ki bi jih lahko uporabili na podrocju varstva okolja, preprecevanja kriminalitete, menedžmenta kakovosti življenja, psiholoških analiz ogroženih skupin prebivalstva, didaktike, ugotavljanja sposobnosti otrok v predšolskem in šolskem obdobju, zaposlovanja ljudi in socialnega dela. Kljub temu, da se veliko piše o menedžmentu znanja, to podrocje v univerzitetnih programih pogosto ni deležno zadostne pozornosti. Vec poudarka na menedžmentu znanja in uvedba poklicnih profilov, kot so informacijski inženirji, podatkovni analitiki in ekstraktorji znanja, bi lahko koristili tako industriji kot javni upravi. 
c.Novi poklicni profili na podrocju odkrivanja in preprecevanja divjih odlagališc smeti: 
Divja odlagališca smeti pogosto neprijetno presenetijo turiste in prebivalce, ki išcejo oddih v naravi. Poklicni profil, osredotocen na odkrivanje in preprecevanje divjih odlagališc, bi lahko predstavljal obetaven motiv za zaposlovanje. Usposabljanje za to delo bi lahko postalo del dolocenih študijskih programov. 
d. Novi poklicni profili na podrocju prometne varnosti: 
Ti profili bi se osredotocali na odkrivanje crnih tock v prometni infrastrukturi in iskanje rešitev v obliki patentov, inovacij in naprednih konceptov za preprecevanje prometnih nesrec. Projekti na tem podrocju bi lahko vkljucevali urbaniste, ustrezno usposobljene policiste ter brezposelne osebe z univerzitetno izobrazbo (npr. psihologi, sociologi, antropologi, ekologi, logistiki). 
e.Novi poklicni profili v zasebnem sektorju: 
Samozaposlitev ponuja številne možnosti, ki bi jih morala država pravno podpreti. Postopki pridobivanja statusa samozaposlene osebe bi morali biti enostavni in dostopni tudi financno. Na primer, starejši prebivalci nad 65 let pogosto potrebujejo pomoc pri vsakodnevnih opravilih, kot so vrtnarske storitve, zato bi zasebniki lahko pomagali pri skrbi za ostarele. 
f. Novi poklicni profili za zmanjševanje negativnega stresa: 
Strokovnjake za zmanjševanje stresa bi lahko zaposlovali tako v javni upravi kot v industriji. Ti strokovnjaki bi lahko ponujali razlicne storitve, kot so masaže in druge nekonvencionalne metode sprošcanja (npr. žgeckanje s copici). Posebej bi te storitve koristile zaposlenim v administraciji, kjer dolgotrajno sedenje povzroca težave s hrbtenico, vratnimi vretenci in ocmi. Kratkotrajno dnevno sprošcanje (npr. 15 minut) bi lahko izboljšalo pocutje zaposlenih in povecalo njihovo produktivnost. V povezavi z novimi poklicnimi profili bi bilo smiselno izvesti raziskavo v obliki ustreznega anketnega vprašalnika, s katerim bi ljudi povprašali o zamislih za neobstojece poklicne profile, ki bi bili uporabni in koristni za javno upravo in industrijo. Na ta nacin bi lahko zajeli mnogo vecjo kolicino odlicnih zamisli, saj je vsak posameznik bolj ali manj osredotocen na svoj prostor in mnogokrat sploh ne razmišlja o drugih možnostih. Od množice ljudi lahko pricakujemo boljše rezultate v obliki uporabnih in koristnih zamisli glede novih poklicnih profilov. Tema novih poklicnih profilov je bila izpostavljena, ker številne države ne izkorišcajo dovolj svojih potencialov, zlasti ljudi, ki živijo na pragu revšcine in so nezaposleni. 

Glede uvoza in izvoza blaga smo že zapisali, da nekatere države uvažajo vecjo kolicino tujega blaga in so manj dejavne pri njegovem izvozu. Po eni strani gre za surovine in prehrambene izdelke, ki jih na domacem trgu ni ali pa so njihove kolicine omejene. Po drugi strani pa prevelika odvisnost od uvoza tujih izdelkov kaže na to, da so te države premalo dejavne na podrocju znanosti, inovacij, patentov itd. Ta pojav je opazen tako na podrocju razvoja lastne napredne tehnologije (npr. informacijske tehnologije), ustvarjanja lastnih kulinaricnih izdelkov, ki bi lahko bili uspešni na svetovnih trgih, kot tudi na podrocju turizma in izrabe energetskih virov. Zaradi pomanjkanja znanstvene in inovativne zavesti so te države potisnjene v položaj odvisnosti. Prav ta odvisnost od tehnološko, kulinaricno in energetsko bolj razvitih držav se zdi kot neskoncna spirala. Posledica te odvisnosti je ponavljanje vedenjskih vzorcev manj znanstveno in inovativno osvešcenih držav, ki se vsako leto znova soocajo z neenakomernim razmerjem med uvozom in izvozom blaga, pri cemer tehtnica vedno znova pade v korist uvoza. To pomeni, da te države vsako leto porabijo ogromne vsote denarja in se posledicno soocajo z negativno bilanco med uvozom in izvozom surovin ter prehrambnih izdelkov. Podobno velja za energetsko odvisnost teh držav, ki so vedno znova v neravnovesju glede uvoza in oskrbe z energijo. 
Zelo pomembno gospodarsko panogo za državo predstavlja tudi gradbeništvo, kjer se po eni strani lahko zaposluje veliko ljudi, po drugi strani pa ustvarja bogastvo v obliki nepremicnin, kot so javne stavbe, industrijska poslopja, zasebna stanovanja itd. Težave na tem podrocju se pojavijo, kadar so nacrti in financne kalkulacije izvedene površno, zaradi cesar se gradi premalo ali prevec raznovrstnih stavb, zlasti zasebnih stanovanj. Pogosto se zgodi, da so cene stanovanj astronomsko visoke, medtem ko je kupna moc prebivalstva prenizka. Tako mnoga stanovanja ostanejo neprodana in neizkorišcena, kar za državo predstavlja veliko izgubo energije in financnih sredstev. 
Pomembno gospodarsko podrocje za vsako tehnološko, pravno in socialno razvito državo je tudi industrija. V industriji se lahko zaposluje veliko ljudi, kjer nastajajo izdelki za domaco in tujo uporabo. Na tem podrocju so jasno vidni tako pozitivni kot negativni ucinki delovanja, ki pogosto služijo kot pokazatelj ucinkovitosti in uspešnosti posamezne države. Prav tu se ponovno srecujemo z vprašanjem izkoristka energije (npr. toplotne, kineticne, elektricne, vodne, svetlobne, bioenergije 
– npr. pri ljudeh) tako tehnologije kot tudi ljudi. Industrije z zastarelo tehnologijo imajo bistveno manjši izkoristek energije in praviloma bolj onesnažujejo okolje, kar lahko opredelimo kot izgubo energije. Države s premalo ucinkovitim izkoristkom energije so pogosto tudi manj znanstveno in inovativno osvešcene. Razvijanje vsake znanstvene ali inovativne zamisli je treba postaviti v širši kontekst, ki ga posameznik ali manjše skupine ne morejo doseci same. Potrebno je intenzivno, vendar privlacno družbeno spodbujanje razvoja inovativnih zamisli, kar lahko prinese izjemno pozitivne ucinke. 
V zgodovini cloveštva so se v razlicnih obdobjih pojavljali izumi, patenti, inovacije, teorije, modeli, zakoni itd., ki so sledili želji po vecji, ucinkovitejši in gospodarnejši izrabi energije. To je pogosto koristilo pridobivanju dobicka, moci in vpliva elit (plemstva, kapitalistov itd.). Od 18. stoletja naprej smo prica industrijskemu razcvetu, pri katerem je znanost igrala kljucno vlogo. Po izumu parnega stroja je nastal tudi prvi zakon termodinamike, ki pravi, da je energija neunicljiva in da ne moremo pridobiti vec energije, kot je vložimo (Einstein je kasneje s svojo teorijo relativnosti predstavil enacbo, ki opisuje razmerje med maso in energijo). Ta perspektiva je podpirala želje bogatih podjetnikov po še vecjih dobickih. 
Poleg energije se je v zgodovini cloveštva in znanosti pojavila tudi mocna potreba po hitri, ucinkoviti in kakovostni komunikaciji (npr. izum telegrafa, telefona, e-pošte). Ta je omogocila še vecji vpliv elit. V 21. stoletju, obdobju možganov in znanja, gre ponovno za izboljšanje izkoristka energije, vendar tokrat z osredotocenjem na cim boljši izkoristek. Prav zato so se razvila velika virtualna socialna omrežja, ki omogocajo hitro izmenjavo in plemenitenje znanja. Skratka, izkoristek energije v družbi mora biti boljši, kar brez dodatnega spodbujanja znanja ne bo mogoce. To zahteva, da najvišje vodstvo po svetu spodbuja razvoj ekonomskih modelov, ki omogocajo manj asimetricno porazdelitev kapitala. V tem strateškem okviru je pomembna tudi industrija, ki mora slediti potrebi po razvijanju znanja in inovacij, da bo izkoristek raznovrstnih energij cim bolj optimalen. 
Izjemno pomembno kulturno podrocje predstavlja tudi izobraževanje. Na splošno imajo izobraževalni programi in njihovo izvajanje mocan poudarek na spodbujanju in posredovanju znanja z jezikoslovnega in matematicnega vidika. To spodbuja predvsem jezikoslovno in matematicno inteligenco, kar pa je premalo, saj poznamo še številne druge vrste inteligenc (npr. socialna, kinesteticna, duhovna, custvena inteligenca), ki jim izobraževalni programi posvecajo premalo pozornosti. Posledicno države ne izkorišcajo dovolj optimalno energije v obliki znanja in inteligence prebivalstva, saj mnoge sposobnosti ostajajo neizkorišcene. Da bi družbeni hierarhicno asociativni sistemi, kot so države, delovali z najvecjim možnim izkoristkom razlicnih vrst energije, je treba to kriticno pomanjkljivost resno obravnavati. Cloveštvo se bo v prihodnosti soocalo s težavami, ki jih prevladujoca matematicna in jezikoslovna inteligenca ne bo zmogla reševati. 
Tema kakovosti življenja je tesno povezana z zaposlenostjo, stopnjo tveganja revšcine, zdravstveno in socialno varnostjo ter kupno mocjo prebivalstva. V povezavi s socialno varnostjo se pogosto omenja kazalnik stopnje socialne izkljucenosti. Višja stopnja socialne izkljucenosti pomeni nižjo kakovost življenja. Kakovost življenja vkljucuje še vrsto drugih kazalnikov, kot so tehnološka oprema, bivalne razmere, dovolj casa za druženje s prijatelji, vzgojo otrok, uresnicevanje hobijev ipd. V tehnološko, socialno in pravno razvitih državah je lov za dobickom v obliki denarnih sredstev in nepremicnin tako intenziven, da delodajalci pogosto prikrajšajo ljudi za uresnicevanje teh kazalnikov kakovosti življenja. Državna politika bi lahko storila vec, da bi države namenjale vecji poudarek kakovosti življenja, na primer z omilitvijo prekomerno asimetricne razporeditve bogastva znotraj mestnih skupnosti in med ljudmi. 
Kmetijstvo je prav tako izjemnega pomena, saj zagotavlja pridelavo zdrave hrane. Velik pomen kmetijstva je tudi v smiselni organiziranosti in izrabi kmetijskih zemljišc. Kmetje pogosto ustvarijo sorazmerno majhen dobicek, zlasti zaradi politike blagovnega trga, ki dopušca prevec prostora tržnim posrednikom, ki poberejo velik del denarnih sredstev. Zaradi teh posrednikov se zvišujejo tudi cene (vkljucno s stroški skladišcenja, vzdrževanja ipd.) v veleblagovnicah. Mladi prebivalci pogosto ne cutijo velike želje po delu na podeželju in se raje selijo v vecja mesta. Spodbujanje vecje, kakovostnejše in ucinkovitejše rabe kmetijskih zemljišc bi bilo mogoce le s povecanjem zaslužkov kmetov. Dokler bo trg dopušcal številne nepotrebne posrednike, bodo dohodki kmetov ostajali nizki. To zmanjšuje motivacijo za kmetijsko dejavnost in vodi k vecjemu uvozu prehrambenih izdelkov ali celo k prodaji domacih kmetijskih podjetij tujim vlagateljem. To pomeni neucinkovito rabo domacih kmetijskih potencialov, kar vodi v velike izgube denarnih sredstev in energije. 
Državne statistike obicajno spremljajo kulturo delovanja države v zelo ozkem smislu. Beležijo število razstav v muzejih in galerijah ter se pohvalijo s številom javnih prireditev. Kultura pa ima širok vsebinski razpon, ki ni omejen zgolj na umetnost in javne prireditve, temvec vkljucuje tudi znanost, šport, kakovost življenja itd. Zožen pogled na kulturo s strani državne statistike ne ponuja realnega vpogleda v kakovost in ucinkovitost domace kulture. 
Zelo pomembni so tudi kazalniki, povezani z onesnaževanjem okolja, ki zagotavljajo podatke o nastalih odpadkih, onesnaženih vodah in izpušnih plinih v prometu. Višje vrednosti omenjenih kazalnikov prinašajo vecje stroške za odvoz odpadkov in cišcenje onesnaženih voda. Onesnažen zrak prav tako negativno vpliva na zdravje ljudi, živali in rastlin. Elektricni avtomobili, razgradljiva embalaža, naravni energetski viri in podobne rešitve, ki so že dolgo znane, se kljub svojim pozitivnim ucinkom na okolje še vedno niso dovolj uveljavile. Prevladovanje teh tehnologij v prihodnosti bi državi omogocilo dolgorocne prihranke denarja in energije. 
Place in stroški dela so prav tako pomembni kazalniki uspešnosti in ucinkovitosti dolocene države. Manj asimetricna razporeditev kapitala znotraj mestnih skupnosti in med prebivalci bi lahko povecala kupno moc, spodbudila domace vlagatelje in izboljšala poslovne rezultate podjetij. Država bi lahko z ustrezno politiko in zakonodajo preprecila nesmotrno bogatenje relativno majhne skupine ljudi. Prenizke place in previsoki stroški dela pomenijo izgubo financnih sredstev in predvsem ogromno izgubo cloveškega potenciala, saj ostajajo številna znanja neizkorišcena. Omenjena kazalnika sta tesno povezana z ravnijo tveganja revšcine in deležem neaktivnega prebivalstva. 
Kazalniki, povezani s podjetji, nam kažejo, koliko hitrorastocih in novonastalih podjetij deluje v doloceni državi. Mnoga podjetja sicer obstajajo, a ne izkazujejo prave koristnosti, temvec na trgu zgolj vegetirajo, kar dolgorocno povzroca izgubo denarnih sredstev ter spodbuja kriminalne dejavnosti, kot so zavarovalniške in financne goljufije. Pozitivno pa je, da takšna podjetja pogosto zaposlujejo (vsaj zacasno) vecje število ljudi. 
Pri ocenjevanju uspešnosti in ucinkovitosti države so zelo pomembni tudi demografski kazalniki, kot so nataliteta, mortaliteta, gostota prebivalstva na km˛ ter naravni in selitveni prirast. Uspešne države imajo obicajno ugodne kazalnike natalitete in pozitivno razmerje med priseljevanjem in odseljevanjem, kar povecuje gostoto prebivalstva na km˛. Ta rast lahko povzroca organizacijske in socialne izzive, saj lahko ugodna kazalnika skupaj privedeta do negativnih posledic. 
Priseljevanje kakovostnih prebivalcev, ki so izobraženi, usposobljeni, zdravi in eticni, lahko državi prinese družbeno blaginjo in dolgorocne koristi. Nasprotno pa priseljevanje manj socializiranih ljudi pogosto povzroca težave, kot so nasilje, kriminaliteta in višji stroški za socialno podporo. Takšni priseljenci pogosto nimajo ustrezne izobrazbe, so nepripravljeni za delo in težko prilagodljivi kulturi države. To lahko privede do dodatnih socialnih problemov, zlasti ce imajo veliko število otrok, za katere niso sposobni poskrbeti. 
Nekatere države, kot je Švica, so že uvedle selektivne ukrepe pri priseljevanju manj socializiranih ali manj sposobnih oseb. Ti ukrepi so lahko logicni in donosni, vendar lahko hkrati povzrocajo krivice kakovostnim posameznikom, ki so zaradi življenjskih okolišcin ostali brez možnosti za izobraževanje ali usposabljanje. Tovrstni posamezniki lahko predstavljajo velik potencial za vsako državo, vendar je ta pogosto neizkorišcen. 
V tem kontekstu bi bilo smiselno razmisliti o razvoju novega poklicnega profila, ki bi bil usposobljen za ocenjevanje razlicnih vrst priseljencev, odkrivanje njihovih skritih sposobnosti in njihovo vkljucitev v družbo. Ta profil bi lahko združeval sociologe in psihologe, ki bi s svojim strokovnim znanjem pripomogli k boljši integraciji priseljencev in krepitvi družbenega potenciala. 
Glede razvoja in tehnologije bi bilo smiselno še bolj spodbuditi razlicne pozitivne znanstvenoraziskovalne in inovativne dejavnosti na vseh nivojih družbenega in naravnega podrocja, kar bi lahko potekalo tako znotraj dolocenih vladnih in nevladnih organizacij kot tudi preko društev. Omenili smo že, da so manj znanstveno in inovativno osvešcene države tudi manj razvite in veliko bolj odvisne od tistih držav, ki intenzivno razvijajo znanstveno in inovativno kulturo. 
Kazalnik socialne zašcite nam pove, kolikšna denarna sredstva so namenjena za socialno podporo ljudem, ki so brezposelni in na robu preživetja. Višji kot je ta znesek, vecja je tudi neizkorišcena energija in skriti potenciali teh ljudi. Ugotovimo lahko, da je ta kazalnik tesno povezan s stopnjo tveganja revšcine in številom neaktivnega prebivalstva dolocene države. Smiselno bi bilo izvesti sintezo obeh kazalnikov z namenom, da okvirno izracunamo izkoristek in izgubo družbenega hierarhicnega asociativnega sistema, in sicer tako v odstotkih kot tudi v obliki energijske enote. 
Pri transportu surovin in energetskih virov smo že ugotovili, da povzrocajo velike stroške in povzrocajo dolocene organizacijske težave v prometnih sistemih. Kar zadeva prevoz ljudi, pa je uporaba javnega prevoza izjemno pozitivna, saj omili onesnaževanje okolja in zmanjša prometne zamaške. Problem pri javnem prevozu pogosto predstavlja manj razvita prometna infrastruktura. Smiselno bi bilo preuciti uporabnost in ucinkovitost celotne prometne infrastrukture v doloceni državi, da bi odkrili morebitne napake in nato razvili potrebne izboljšave. Na tem podrocju bi lahko tudi preracunali porabo oziroma izkoristek energije v dolocenih prometnih sistemih. 
Trgovine in razlicne storitve so zelo pomembne za pozitivne poslovne ucinke vsake države ter za potrošnike, ki kupujejo razlicne vrste izdelkov in so odjemalci razlicnih storitev. Pogosto se zgodi, da je prevec podobnih trgovin in storitev na eni lokaciji, medtem ko so druge lokacije manj izkorišcene. To lahko povzroci, da morajo ljudje prepotovati sorazmerno velike razdalje, da pridobijo dolocen izdelek ali storitev, kar sicer koristi prodaji bencina, vendar bolj škoduje okolju, ki postaja še bolj onesnaženo. Poleg tega lahko poudarimo tudi velikansko porabo energije, ki jo morajo ljudje porabiti, da pridejo od tocke A do tocke B. Dodatno pa neprijetni prometni zamaški lahko povzrocijo številne prometne nesrece. Skratka, smiselno bi bilo raziskovati in poiskati rešitve za bolj smotrno organizirano trgovinsko in storitveno infrastrukturo v doloceni državi. 
Turizem je pomembna panoga, s katero lahko vsaka država pridobi veliko denarnih sredstev. Turizem je tesno povezan s trgovinsko, storitveno, prometno, nastanitveno, informacijsko­komunikacijsko (npr. ekonomska propaganda, dostop do interneta) in prevozno infrastrukturo. Poleg tega so zelo pomembni ljudje, ki jih imenujemo turisti, z dolocenimi osebnostnimi profili in težnjami. Znotraj panoge turizma bi bil možen razvoj novih poklicnih profilov, ki bi se na socialni, potrošniški in psihološki ravni ukvarjali z njimi na znanstveni in strokovni ravni. Uspešnost in ucinkovitost države na podrocju turizma bi bilo mogoce dodatno prikazati s stopnjo izkoristka razlicnih vrst energij. 
Na podlagi predstavitve razlicnih kazalnikov, ki prikazujejo uspešnost in ucinkovitost dolocene države, smo ugotovili, da bi bilo možno vse kazalnike, ki jih kolicinsko merimo, pretvoriti v energijsko enoto (npr. kcal). S tem bi po eni strani lahko bolje primerjali in povezovali razlicne kazalnike, po drugi strani pa bi pridobili jasnejšo sliko o izkoristku energije znotraj vseh gospodarskih in drugih dejavnosti, ki potekajo v doloceni državi. S tem kazalnik denarnega dobicka ne bi vec imel monopolne vloge, temvec bi bil zelo odvisen od krovnega kazalnika izkoristka energije v doloceni državi. Znano je, da se lahko porabi ogromna kolicina energije za sicer visoke denarne dobicke, vendar pa se lahko na dolgi rok izkaže, da povzrocajo veliki vložki energije dodatne stroške (npr. v obliki bolniških izostankov, smrtnih primerov, nesrec, neracionalne porazdelitve dobicka med relativno majhno skupino ljudi). V nadaljevanju sledi prikaz tesne in manj tesne povezanosti med predstavljenimi kazalniki. Izdelana je bila kontingencna preglednica, v kateri so bili primerjani predstavljeni kazalniki z ocenjevalno lestvico od 1 do 5 (1 pomeni, da sta kazalnika med seboj manj tesno povezana, 5 pomeni najvišjo vrednost glede moci povezave med podrocjema). Moc samo-povezanosti dolocenega kazalnika je bila ovrednotena z oceno 10. 
4.3.2 Preglednica 111: Del podatkov glede moci povezanosti med kazalniki 
BDP  Cene in inflacija  Delo in brezposelnost  Uvoz in izvoz blaga  Energetika  

BDP  10  4  3  5  4  
Cene in  
inflacija  4  10  4  5  4  
Delo in  
brezposelnost  3  4  10  4  3  
Uvoz in izvoz  
blaga  5  4  3  10  5  
Energetika  4  4  4  5  10  


4.3.2.1 Slika 165: Stolpni diagrami glede moci povezanosti med kazalniki 
Preglednica 111 prikazuje zgolj del podatkov o moci povezanosti med kazalniki, medtem ko slika 165 z uporabo stolpcnih diagramov ponazarja vse moci povezanosti med obravnavanimi kazalniki. Na osnovi višine dolocenega stolpcnega diagrama lahko sklepamo, da ima dolocen kazalnik najvecje število mocnih povezav z drugimi kazalniki (npr. stolpec "prebivalstvo" ima vrednost seštevka ocen 95, sledi stolpec "podjetje" z vrednostjo 94, na tretjem mestu so "trgovine in storitve" z vrednostjo 89, najnižjo vrednost glede moci povezanosti pa ima kazalnik "kultura", ki znaša 63). Barvni pravokotniki znotraj stolpcnih diagramov ponazarjajo moc povezanosti dolocenega kazalnika z drugimi (najvecji pravokotniki znotraj stolpcnih diagramov imajo vrednost 10, najmanjši pa vrednost 1). Na osnovi slike 165 je razvidno, da so doloceni kazalniki bolj vplivni pri prikazu uspešnosti in ucinkovitosti dolocene države, medtem ko imajo drugi kazalniki manjši vpliv. V nobenem primeru to ne pomeni, da so s širše perspektive (ne zgolj z gospodarskega vidika) manj pomembni. Že prej je bilo opozorjeno na širok razpon, vecplastnost in velik pomen kulture v širšem smislu, ki je z gospodarskega vidika v omejenem casovnem obdobju dosegla najnižjo vrednost, vendar lahko na daljši rok mocno vpliva na gospodarsko ucinkovitost in uspešnost države (npr. že omenjene inovacije ali veliki športni dosežki, ki povecujejo prepoznavnost države). Težava je v tem, da so kazalniki predvsem ovrednoteni na podlagi pretoka denarnih sredstev, kar ne omogoca celovitega vpogleda. Na osnovi denarnega vidika niso vidni skriti vplivi in razvojni procesi, ki so lahko dolgorocno odlocilni in prispevajo pomemben delež k uspešnosti in ucinkovitosti dolocene države. Prav zaradi tega bi dodatni energetski vidik (izkoristek energije) prispeval k boljšemu vpogledu oziroma oceni dejanske ucinkovitosti in uspešnosti dolocene države. Družbeni hierarhicni asociativni sistemi, kot so države, lahko dosegajo velike denarne dobicke, ki se pogosto asimetricno porazdelijo med manjše skupine ljudi. Posledicno je dejanski izkoristek energije sistema manjši, država kot celota pa izgublja energijo. To povzroca težave, kot so brezposelnost in revšcina, velik del kapitala pa je skoncentriran pri manjšini prekomerno bogatih, ki se manj ukvarja s tehnološkim, pravnim in socialnim razvojem države. Povrhu tega se njihova sredstva pogosto porabljajo za manj bistvene stvari, kot so zbirke cevljev, oblek, avtomobilov ali nakita, ki nimajo posebne uporabne funkcije in služijo predvsem samovšecnosti. To nas vodi k razmišljanju, da ni dovolj zgolj dolociti minimalnega praga revšcine ali preživetja, temvec bi bilo smiselno vpeljati tudi maksimalni prag bogastva, ki bi omogocil optimalnejši izkoristek raznovrstnih virov energije, od cesar bi imela država kot celota vec koristi. Dolocanje minimalnega praga revšcine je relativno enostavno, saj temelji na izracunu kupne moci prebivalca glede na cene osnovnih življenjskih potrebšcin. Nasprotno pa maksimalni prag bogastva še ni bil dolocen, saj gre za novo kategorijo. Ta bi lahko temeljil na primerjavi presežne kupne moci prebivalca z minimalnim pragom preživetja, pri cemer bi bil presežek deljen z ustreznim indeksom preživetja. Dolocanje maksimalnega praga bogastva bi lahko zmanjšalo asimetricno porazdelitev bogastva. Prag bogastva bi moral biti dolocen tako, da bogati ljudje ostanejo motivirani za poslovno delovanje, del presežnega kapitala pa namenijo za dobrobit države in njenih prebivalcev. Tako bi lahko znižali kriminaliteto, izboljšali kakovost življenja in pospešili razvoj manj razvitih regij. Nadpovprecni presežni kapital bi se lahko uporabil tudi za krepitev pokojninskih skladov. Države kot družbeni hierarhicni asociativni sistemi bi morale stremeti k bolj optimalni organizaciji sodelovanja med vsemi prebivalci. Izguba razlicnih vrst energije pomeni za vsak sistem velik primanjkljaj. Podobno kot pri tehnicnih sistemih bi morali tudi družbeni sistemi težiti k cim boljšemu izkoristku energije. Nadpovprecni presežni kapital, skoncentriran pri manjšini prebivalcev, zmanjšuje energetski izkoristek sistema, kar vodi v neucinkovitost in dolgorocno škoduje razvoju države. V tem poglavju smo spoznali približen nacin delovanja države kot družbenega hierarhicnega asociativnega sistema, s poudarkom na pravni, socialni in tehnološki razvitosti. Ugotovili smo, da ta sistem glede izkorišcanja raznovrstnih energij ne deluje optimalno ter da so ob soocanju s prihodnjimi izzivi (npr. ucinek tople grede, množicne migracije revnega prebivalstva z drugih celin, izzivi in problemi inteligentne robotizacije) potrebne izboljšave na pravnem, socialnem in tehnološkem podrocju. Ce bi državo primerjali z elektricnim tokokrogom z žarnico, bi ta žarnica verjetno svetila zelo šibko in hitro pregorela. Preden se posvetimo preucevanju družbenih anomalij (npr. kriminaliteta, raznovrstne odvisnosti), ki so posledica neracionalnega in manj optimalnega delovanja držav, bomo najprej opredelili pojme, kot so pojav, dogodek in pravilo, ter prikazali vpliv drugih ljudi na mišljenje posameznika. Na podlagi tega vpliva se bomo ukvarjali z miselnimi in custvenimi indukcijami, s pomocjo katerih se preko komunikacije brez neposrednega fizicnega stika prenašajo podatki in informacije v odnosu med državo in njenimi prebivalci ter med prebivalci samimi. Podpoglavje o miselnih in custvenih indukcijah je izredno pomembno zaradi osnovne postavke hierarhologije in hierarhografije, ki poudarja, da družbeni hierarhicni asociativni sistemi delujejo (morda pretežno) na podlagi miselnih in custvenih indukcij. To lahko opredelimo kot notranje ali skrito delovanje teh sistemov, ki je vodeno z biološko-kemijskimi procesi in elektromagnetnimi valovanji. 
4.4 Uvod v miselno in custveno indukcijo v povezavi z družbenimi hierarhicnimi asociativnimi sistemi 
Za lažje razumevanje pojma miselne in custvene indukcije bomo najprej s kratko raziskavo spoznali mejni primer miselne in custvene indukcije. V naravi je indukcija zelo pogost pojav, saj jo srecujemo pri elektromagnetnih valovanjih, genetiki, biologiji, mešanju zracnih mas itd. Pred natancnejšo razlago tega pojma bo za zdaj zadostovala okvirna opredelitev. Indukcija je interdisciplinaren pojem, ki v osnovi pomeni prevzemanje dolocenega stanja ene entitete (npr. subjekta ali objekta) na drugo entiteto na podlagi obstojecega polja (npr. magnetno polje) brez neposrednega fizicnega stika (npr. namagneteno železo, drgnjenje plasticne palice ob obleki, širjenje informacij s pomocjo ekonomske propagande, komunikacija nevronov, ki niso v neposrednem stiku, komunikacija mravelj na daljavo). Predstavljen bo primer sinteze individualne in kolektivne misli, ki ga lahko razumemo kot proces delnega prevzemanja kolektivne miselnosti, pri cemer proces poteka brez neposrednega fizicnega stika. 
4.4.1 Intervjuji glede opredelitve pojmov kot so pojav, dogodek in pravilo 
Izvedenih je bilo 32 intervjujev z nakljucno izbranimi osebami, en intervju pa je pobudnik oziroma raziskovalec te kratke raziskave izvedel s samim seboj. Preizkusne osebe so bile spodbujene k opredelitvi pojmov, kot so pojav, dogodek in pravilo. Nato so bili navedeni pojmi preverjeni še s pomocjo razlicnih leksikonov. Na koncu raziskovalnega procesa je pobudnik in izvajalec intervjujev ponovno opredelil preucevane pojme (vec o tem v zakljucku). 
Opredelitve pojmov pojav, dogodek in pravilo s strani raziskovalca: Pojav: Nekaj, kar nam je poznano ali tuje (To je cisto normalen pojav). Dogodek: Je casovna in prostorska orientacija v družbeni mreži, ki je povezana z organizacijo 
kolektiva in posameznika. 
Pravilo: Družbena, normirana predpostavka, preko katere se clovek kot kolektivno bitje orientira skozi življenje. Opredelitve intervjuvancev: 
1.
 intervjuvanec: Pojav: Pojav je vse, kar na novo vidiš, kar vidiš v trenutku. Dogodek: Je vezan na pojav. Tisto, kar clovek doživi. Pravilo: Nacin življenja, ki bi se ga clovek moral držati in je pod vplivom inštitucij. Pravilo je 

normativ. 

2.
 intervjuvanec: Pojav: Presenecenje, nekaj novega. Dogodek: Doživetje, presenecenje. Pravilo: Obveza. 

3.
 intervjuvanec: Pojav: Nevidna stvar. Dogodek: Neko dogajanje, ki ga zaznaš in se ti vtisne v spomin. Pravilo: Predpis, zakon. 

4.
 intervjuvanec: Pojav: Kar se nenadoma prikaže, presenecenje. 


Dogodek: Pozitivno ali negativno. 
Pravilo: Okvir neke igre. 
5.
 intervjuvanec: Pojav: Naraven, nenaraven in cloveški. Dogodek: Pripetljaj, ki sproži pozitivne ali pa tudi negativne posledice. Pravilo: Kako priti s pomocjo dolocenih smernic do pravila? 

6.
 intervjuvanec: Pojav: znak bolezni, meteoriti. Dogodek: Nekaj negativnega ali pa pozitivnega. Pravilo: 10 božjih zapovedi. 

7.
 intervjuvanec: Pojav: Nekaj, kar ni možno, a vendar je. Nekaj pozitivnega. Dogodek: Nekaj pozitivnega ali pa negativnega, uspeh ali pa neuspeh. Pravilo: Je nekaj, kar je predpisano. 

8.
 intervjuvanec: Pojav: Oseba. Dogodek: Zlom noge. Pravilo: Zaslužen denar. 

9.
 intervjuvanec: 


Pojav: Stvar, ki se pojavlja v dolocenih casovnih intervalih in jo lahko definiramo ali pa ostane nedefinirana-nerazjasnjena. Dogodek: Nekaj, kar se je že zgodilo in je postalo evidentirano, kar predvidevaš, da se bo zgodilo – 
stanje pricakovanja. Pravilo: Za skupek dolocenih pojavov in dogodkov naj bi veljala specificna oziroma ustrezna pravila. 
10. intervjuvanec: Pojav: Vecnost, zacetek. 
Dogodek: Trenutek, minljivo. 
Pravilo: Zakon, ljubezen. 
11.
 intervjuvanec: Pojav: Cudež. Dogodek: Trenutek. Pravilo: Zakon. 

12.
 intervjuvanec: Pojav: Trenutek casa v vesolju. Dogodek: Trenutek usode v vesolju. Pravilo: Trenutek zakona v vesolju. 

13.
 intervjuvanec: Pojav: Odvisno, iz katere strani gledaš. Dogodek: Presenecenje. Pravilo: Da se kršijo. 

14.
 intervjuvanec: Pojav: Nek dogodek, ki se v trenutku zgodi. Dogodek: Pricakovanje glede dolžine ali pa kratkosti. Pravilo: Zakoni, katerih se je treba držati. 

15.
 intervjuvanec: Pojav: Posledica dogodka. Dogodek: Vse življenje skupaj. Pravilo: Omejevanje zavesti. 

16.
 intervjuvanec: Pojav: Kar še nisi videl. Dogodek: Kar si preživel. Pravilo: Preživljanje v neki družbi. 

17.
 intervjuvanec: 

Pojav: Ti si pojav. Dogodek: Ti si dogodek. Pravilo: Da preštudiraš. 

18.
 intervjuvanec: Pojav: Meteorit. Dogodek: Srecanje. Pravilo: Policijske zadeve. 

19.
 intervjuvanec: Pojav: Pravica, da pojme definiraš po svoje. Spece custvo, ki izbruhne ob dolocenem trenutku. Dogodek: Totalna posledica pojava, njegov izid je odvisen od nakljucja. Pravilo: Fakt, ki potrjuje doloceno hipotezo. Pravilo je naravna ali pa nenaravna omejitev. 

20.
 intervjuvanec: Pojav: Ne vem. Dogodek: Isto kot pojav. Pravilo: Zakon. 

21.
 intervjuvanec: Pojav: Pijan clovek. Dogodek: Rojstvo. Pravilo: Bodi samokriticen. 

22.
 intervjuvanec: Pojav: Naravni pojav – igre narave. Dogodek: Srecni in nesrecni dogodki. Pravilo: Naravna pravila. 

23.
 intervjuvanec: Pojav: Nic. 


Dogodek: Vec. 
Pravilo: Tri pravila. 
24.
 intervjuvanec: Pojav: Oseba. Dogodek: Dvignjena zapornica. Pravilo: Desno in smernik levo. 

25.
 intervjuvanec: Pojav: Tišina. Dogodek: V svojem prostoru. Pravilo: Hodiš v neko smer in jo spremeniš. 

26.
 intervjuvanec: Pojav: Težko razložljivo … rojstvo otroka. Dogodek: Pozitivno / negativno. Pravilo: Zlato pravilo. 

27.
 intervjuvanec: Pojav: Kar vidimo. Dogodek: Nekaj, kar se lahko zgodi … poroka. Pravilo: Nekaj, kar moramo upoštevati ali pa ne. 

28.
 intervjuvanec: Pojav: Negativno ali pa pozitivno. Dogodek: Posledica pojava. Pravilo: Pravila se moraš držati, da ne preideš cez crto zakona. 

29.
 intervjuvanec: Pojav: Trajnejši fenomen. Dogodek: Enkraten pojav. Pravilo: Krajevno, prostorsko in casovno utemeljeno. 

30.
 intervjuvanec: 

Pojav: Anketiranec. Dogodek: Locitev. Pravilo: Ga ni. 

31.
 intervjuvanec: Pojav: Je stranski tir zelene barve. Dogodek: Konjske dirke v tretjem polcasu. Pravilo: Sladkornik. 

32.
 intervjuvanec: 


Pojav: Je nekaj, v kar je usmerjena naša pozornost. Tisto nekaj pa se sestoji iz poteka in stanja. Stanje pa sproži rezultat, ki je lahko konkreten ali abstrakten. Dogodek: Potek. Pravilo: Sladkornik. Kot lahko opazimo so odgovori za stimulativne pojme izjemno raznovrstni. V nadaljevanju si bomo 
še ogledali opredelitve obravnavanih pojmov iz leksikonov oziroma slovarjev. Wahrig Deutsches Wörterbuch Pojav: Pri stvari je to zunanja oblika vidnega, izgled, sanjska slika, vizija, duh, prikazen, postane 
nenadoma vidno, izstopanje, nenadoma postane oseba dovzetna, vpadljiva osebnost, mocno grajena 
osebnost, ljubko dekle, znana oseba, oseba, ki postaja ucinkovita. Dogodek: Nekaj, kar se zgodi, pripetljaj, velika pustolovšcina, predstava je bila velicastna, vesela prigoda, vesel dogodek, rojstvo otroka, žalosten dogodek, že dolgo je tega … 
Pravilo: 1. Smernica, predpis, vsesplošno dopustno, norma. 
2.
 Glede umetnosti povsem pravilno, zelo marljivo in zelo cisto. V pravopisu bi to pomenilo, da postavimo na ustreznih mestih ustrezne znake, pravila igre. 

3. 
Vzpostavitev novih pravil, držati se pravil, kršiti pravila. Filozofsko izrazje in  repertorij (dr. Vlado Sruk) Pojav: Širši filozofski pomen – kakorkoli zavestno, akceptirano, doživeto. Ožji filozofski pomen – 


cutno dojeto, že v grški filozofiji je bilo izredno pomembno locevanja pojava in bistva. Kant je 
loceval med pojavom (stvarjo za nas, fenomenom) in bistvom (stvarjo po sebi, noumenon, kar je mogoce dojeti, mišljeno). Pojav je spoznaven, bistvo ne. Za teorijo odseva je pojav refleks same dejanskosti. Pojavnost je sila pomembna za empiristicno in senzualisticno spoznavoslovno usmeritev (racionalisti – umni svet). 
Dogodek: V naravi in v družbi naj bi se vse dogajalo po smotrih, ki so vsebovani v samih procesih. 
Pravilo: Logicna pravila, opredeljujejo nacine izpeljave stavkov – enih iz drugih. O pravilih govorimo vedno, kadar z ustreznimi predpisi urejamo neko podrocje (slovnicna pravila v jeziku, matematicna pravila, pravila iger ipd.). Norma – pravilo, nacelo, vodilo, mera, enotno predpisan vzorec, kolicina dela, ki jo je potrebno opraviti v dolocenem casu. V filozofiji imamo opraviti predvsem z eticnimi, estetskimi in logicnimi normami, zato etiko, estetiko in logiko tudi imenujemo normativne discipline. V empiricnih disciplinah je norma trditev ali ugotovitev o tem, kaj se dejansko dogaja in kaj se bo zgodilo glede na ugotovljene pravilnosti. Tako je norma izkustveni obrazec, model oziroma standard (kriteriji vedenja glede na postavljen cilj, glede na postavljeno zapoved itd.). 
Duden 
Pojav: Pricakujemo neko osebo, nato se ona le prikaže (ni se pojavil na delovnem mestu). Obala se je pojavila na horizontu. Njegov roman se bo pojavil jeseni. Njegova razlaga se mi dozdeva (nemšcina: erscheint) povsem nerazumljiva. 
Dogodek: Sicer obicajni tok dneva je prekinjen … denimo: Rojstvo otroka, zgodovinski dogodek (sporazum med PLO in Izraelom). 
Pravilo: Sporazum, predpis za ravnanje z nevarnimi snovmi, pravila obnašanja v cestnem prometu, pravila za postopek, pravica vedno zmaga, gramatika, marljivost pri delu, vecinoma se pripeti drugace, kot smo pricakovali. 
Sprach Brockhaus 
Pojav: Nekaj vidnega, vpogled v zunanjost neke stvari, objava, vstopiti nekam …, vse, kar spoznamo in izvemo. 
Dogodek: Pripetljaj, veseli dogodek, smrt ga je doletela, prehitel ga je. 
Pravilo: Smernica, norma, predpis, menstruacija se odvija v pravilnem ciklusu, pravila neke skupnosti. 
Bartel-Wörterbuch Pojav: Nek prikaz, obraz se prikaže, razglašenje. 
Dogodek: Nekaj se zgodi, nekaj se primerja, našli so primerek lobanje – neandertalca, slucaj – nakljucje. 
Pravilo: Ponavadi … (vedno srecam svojega soseda v trgovini), navadno, uravnavanje … (ce je Ph v želodcu nizek, lahko zaužijemo sodo bikarbono). 
V nadaljevanju so bile opredelitve iz intervjujev in leksikonov oziroma slovarjev, shranjenih v obliki .txt datoteke, uvožene v programsko orodje AntConc. Znotraj AntConc-a so bili doloceni grozdi ali klustri N-gramov. Grozd ali kluster N-gramov se pogosto uporablja v korpusni lingvistiki. Osnovno nacelo N-gram grozda ali klustra je v tem, da lahko celotno besedilo razstavimo na foneme, morfeme, besede itd., ki imajo vecji pomen v okviru celotnega besedila. 
V tem primeru je bil N-gram grozd ali kluster dolocen za pojme, kot so pojav, dogodek in pravilo. Naslednji korak je bil izvedba vizualizacije z uporabo programskega orodja Graphviz, s katerim so bili za prej navedene pojme izrisani digrafi. Kot prvo bomo preucili pojem pojav. 

4.4.1.2 Slika 166: Digraf za pojem pojav na osnovi grozda ali klustra Ngram 
Slika 166 prikazuje digraf za pojem pojav na osnovi grozda ali klustra N-gramov. Najbolj vplivne besede iz celotnega besedila za pojem pojav so: narava, oseba (npr. vinjena oseba, anketiranec), refleksija, dogodek (npr. igre), fenomen (npr. meteorit), negativnost, posledica (npr. presenecenje), trenutek (npr. pricakovanje), znak, tišina in cudež. Uporabljeni pristop nam omogoca, da osvetlimo, kako je prišlo do spremembe prvotne opredelitve pojma pojav s strani izvajalca intervjujev (glej avtointervjuvanec). 
V kolikšni meri so torej vplivale opredelitve intervjuvancev in razlicnih leksikonov oziroma slovarjev na drugo, nadgrajeno opredelitev izvajalca intervjujev, ki je hkrati tudi v vlogi raziskovalca? Smiselno je primerjati prvotno opredelitev s koncno za pojem pojav. 
Prvotna opredelitev: 
Pojav je nekaj, kar poznamo ali pa nam je tuje. 
Koncna opredelitev: 
Pojav je posledica naravnega, družbenega ali pa tudi naravno-družbenega procesa, ki ga vrednotimo z dolocenimi zakonitostmi, veljavnimi v naravi in družbi. V primeru, da za dolocen pojav ne poznamo nikakršnih zakonitosti, nam je tuj, ker ne poznamo njegovega kavzalnega ozadja. 
Opazimo lahko, da se je prvotna opredelitev na osnovi kratkega družbenega komunikacijskega procesa in intelektualnega dela (preucevanje opredelitev iz leksikonov oziroma slovarjev) izjemno nadgradila in se s tem v precejšnji meri spremenila. Navkljub vpletenosti mentalnih in družbenih procesov pojavu pripisujemo predvsem naravne lastnosti. 
Pri pojavu nismo nikoli aktivno prisotni kot akterji, ampak smo v vlogi bolj ali manj oddaljenih opazovalcev. Vecinoma pojav ni v obliki osebe, ceprav obstajajo izjeme, ki v osnovnem bistvu predstavljajo dolocene analogije na bistveni pomen pojava (npr. oseba se je pojavila kot blisk, na obzorju se je pojavila številna množica). 
Dojemanje dolocenega pojava je zelo odvisno od naših izkušenj, pricakovanj in dolžine retenzijskega casa (od zacetne situacije, kjer ne pricakujemo dolocenih sprememb, do koncne situacije, kjer pride do spremembe, ki je nismo pricakovali). Nepricakovana sprememba situacije v soodvisnosti s kratkim retenzijskim casom navadno izzove obcutek presenecenja (npr. prihod osebe, ki je že vec let nismo videli; nenadna odprtja vrat ucilnice, kjer ni nikogar; nenadna sprememba vremena iz soncnega v oblacno in bliskanje). 
Obstaja tanka locnica med dojemanjem pojma pojav in dogodek, saj nas lahko tudi dogodki presenetijo. Razlika je v tem, da imajo dogodki širšo vsebino, daljši retenzijski cas in ustvarjajo dolocene vsebinske pozicije. Osebe, ki se nakljucno pojavijo, ne obravnavamo kot dogodke, temvec kot pojave. Ce ta oseba izvede dejanje, ki sproži custveni odziv, to bližnji opazovalec interpretira kot dogodek (prijeten, neprijeten ali nevtralen). 
Podobno velja za naravne pojave, kot je strela in grom. Daljni opazovalec to dojema kot neprijeten pojav, toda ce strela povzroci škodo, se opazovalec prelevi v žrtev dogodka. 
Pojavu obicajno ne pripisujemo dolge trajnosti, razen ce se v razlicnih situacijah ponavlja. V takšnih primerih govorimo o ponavljajocem se stanju, ki izhaja iz pojava, vendar zaradi podaljšanega retenzijskega casa ne izzove vec presenecenja. 
Pojavi so lahko povezani s simboli ali simbolnimi sporocili. Dober primer je film, kjer vremenski pojavi pogosto nosijo simbolicno vrednost in predstavljajo rdeco nit celotne zgodbe. 
Najpomembnejše pri razumevanju pojma pojav je spoznanje procesov v ozadju, ki jih pogosto ne poznamo ob zaznavi ucinka. Sleherni pojav je rezultat dolocenega procesa, ceprav se nam zdi, da nastane nenadoma. Na vsakdanjem nivoju se z vzroki ne ukvarjamo, pojav dojemamo kot presenetljiv trenutek. Na filozofski ravni pa znanost poskuša razumeti pojav prek kavzalnih verig in procesov. 
Pojem pojav lahko skriva pomembna dejstva ali opravicuje nezmožnost razumevanja vzrokov. Zato lahko posameznike usmerja v fenomenološko miselno in custveno osredotocenost. Zelo radi poudarjamo, da je alkoholizem negativen družbeni pojav. Ko pa ta alkoholizem nenadoma dobi širše razsežnosti, hitro govorimo, da se je ta negativen družbeni pojav tako razširil, da ogroža velik del cloveške populacije. To je eden izmed številnih primerov, s katerimi lahko dokažemo, da se prava dejstva in vzroki skrivajo za pojmom, kot je pojav. Kadar alkoholizem poistovetimo s pojavom, to v bistvu storimo zaradi ugotovitev, ki nas presenecajo, in so bolj rezultat našega dojemanja, ki izhaja iz naših cutil in zmožnosti zaznavanja. 
Dobro se namrec zavedamo, da alkoholizem ni rezultat dolocenega trenutka, temvec za njim ticijo dolga obdobja raznovrstnih kognitivnih in družbenih procesov. Tako pri alkoholizmu, kriminaliteti, negativnem socialnem stresu, inflaciji in podobnih pojavih ni primerno govoriti o pojavih, ampak prej o entropicnih socioloških gibanjih. S pojmom pojav se pogosto uresnicujejo zakodirani konstrukti, ki delujejo kot maske za namerno ali nenamerno nevednost. Ta pojem, podobno kot pojem usoda, pogosto poenostavlja kompleksna ozadja. 
Ko zaznavamo dolocen naravni pojav, pravzaprav zaznavamo trenutno stanje dolocenega naravnega procesa, ki ga vrednotimo glede na to, ali nam je poznan ali tuj. 
S psihološkega vidika je pojav rezultat komunikacije med našimi cutili ter zavestnim in podzavestnim vrednotenjem teh zaznav. S sociološkega vidika je pojav rezultat komunikacije med našimi cutili in individualno-kolektivno dovzetnostjo za ta pojav. Hierarhicni vidik pojma pojav upošteva tako psihološki kot sociološki vidik, poleg tega pa vkljucuje še naravoslovni vidik, ki poskuša pod vplivom razlicnih situacij, vzrokov in pogojev bolje razumeti povezave in hierarhije med razlicnimi vidiki. 
Pojem pojav predstavlja semanticen in logicen problem, saj je izjemno širok in pogosto preobsežen. Uporablja se v številnih znanstvenih panogah ter v poljudnih in množicnih medijskih komunikacijah. 
Ob preucevanju prvotne in nadgrajene opredelitve lahko ugotovimo, da nadgrajena opredelitev vkljucuje elemente prvotne, kar ni presenetljivo. To je rezultat dialoga med individualnim in kolektivnim, kjer je polisumna zavest komunicirala z monosumno in tako razširila ter obogatila slednjo. Gre za proces dialoga med posameznikom, množico ljudi ter gradivi (leksikoni, slovarji), ki so kolektivno uveljavljeni.48 Tako monosumna kot tudi polisumna zavest sta prisotni znotraj zavesti posameznika. Clovek je pretežno svetovno odprte narave, zato v svoji notranjosti, zavestno ali nezavedno, nenehno komunicira z okoljem. Polisumna zavest predstavlja glas množice znotraj zavesti in podzavesti dolocenega posameznika, pri cemer se praviloma ohranja integriteta osebnosti (ceprav obstajajo izjeme, na primer pri shizofreniji). 
Raziskovalec, pobudnik intervjujev, je poleg svojega mnenja upošteval tudi mnenja intervjuvancev in referencne literature. Te podatke je dalj casa procesiral ter v zakljucni fazi oblikoval novo in izboljšano opredelitev. Med izvedbo intervjujev je raziskovalec imel glasovni stik z 32 intervjuvanci. Vendar pa med procesiranjem in obdelavo posredovanih podatkov ni bilo neposrednega fizicnega stika. Na osnovi tega lahko predpostavimo, da je prišlo vsaj do delne miselne in deloma tudi custvene indukcije. 
Ljudje pogosto povedo vec brez besed kot z njimi, pri cemer niso v ospredju le neverbalne informacije, temvec tudi custveni naboj, napetost in sprošcenost. Slika 165 lepo ponazarja vecji vpliv dolocenih besed znotraj celotnega besedila, saj lahko mnoge od teh besed posredno ali neposredno opazimo v novi opredelitvi. 
Komunikacija med monosumno in polisumno zavestjo praviloma poteka v korist posameznika. Ta proces krepi osebnost in posameznika usmerja na bolj ali manj pravilno pot. 
Pojav je, kot smo opazili, izjemno razširjen koncept, ki si zasluži vso raziskovalno pozornost na podrocjih naravoslovja, družboslovja in humanistike. Pojem pojav lahko oplemeniti ali razvrednoti bistvo ali pa ostane nevtralen do njega. Pojav je pretežno neodvisen od naše volje, vendar je zelo odvisen od naše pozornosti, ki jo mora spodbuditi sorazmerno mocan dražljaj. Ta dražljaj povzroci 
48 Pojma kot sta monosumje (dobesedni prevod, en jaz) in polisumje (dobesedni prevod, vec jazov) sta nova in nimata znanstveno raziskovalno tradicijo. 
spremembe v krvnem obtoku in centralnem živcnem sistemu, kar nam kot rezultat daje obcutek presenecenja. Pojav je z vidika ucinka izrazito situacijski pojem s kratkotrajno pozicijsko tendenco. 
Z namenom dodatne osvetlitve pojma miselne in custvene indukcije bomo v nadaljevanju na podoben nacin kot pri pojmu pojav preucili pojem dogodek. 

4.4.1.3 Slika 167: Digraf za pojem dogodek na osnovi grozda ali klustra Ngram 
Slika 167 prikazuje digraf za pojem dogodek na osnovi grozda ali klustra Ngram. Najbolj vplivne besede iz celotnega besedila za pojem dogodek so doživetje, pripetljaj, presenecenje, pozitivnost, rojstvo, smrt, sporazum, posledica (locitev), trenutek (pricakovanje), potek, srecanje in zlom. Uporabljen bo enak pristop kot pri pojmu pojav. Za zacetek si oglejmo obe opredelitvi: 
Prvotna opredelitev: 
Dogodek je casovna in prostorska orientacija v družbeni mreži, ki je povezana z organizacijo kolektiva in posameznika. 
Koncna opredelitev: 
Dogodek je posledica družbenega in naravnega procesa, v katerem prostoru in casu je prišlo do evidentnih stanj, s pomocjo katerih usklajujemo svoje misli in ravnanja v družbeni mreži. Prvotna opredelitev je omejena izkljucno na družbeno naravo, medtem ko koncna opredelitev, ki je bila rezultat procesiranja in obdelave podatkov s strani intervjuvancev in literature, vkljucuje tudi naravno naravo. Ne glede na zapisano lahko trdimo, da ljudje, ki živijo v vecjih mestnih skupnostih, dojemajo pojem dogodek s poudarkom na družbene dinamike. 
Ni dogodka, ki bi bil povsem nakljucne narave, ceprav se nam lahko pogosto tako zdi. To se zgodi predvsem takrat, kadar ne poznamo ozadja evidentnega dogodka in nas preseneti. Pojem nakljucje je pravzaprav opravicilo za nepoznavanje dolocenih vsebin, poteka ali procesov. V vsakem primeru je izraz situacij, ki jih interpretatorji ne razumejo zaradi pomanjkanja izkušenj. 
Za razliko od pojma pojav, pojmu dogodek pripisujemo bolj pozicijsko naravnanost, ki je nastala praviloma na osnovi vecjega števila situacij. Dogodek pomeni postajališce dolocenega procesa, ki ima dolocen potek in usmeritev. Z dogodkom oznacujemo družbeni in/ali naravni proces, ki ga lahko raziskujemo ali pa tudi ne. 
Vsakdanjim dogodkom ne pripisujemo vecje vrednosti, saj smo nanje precej navajeni, pogosto do te mere, da ne zaznamo manjših sprememb. Ko se te majhne spremembe razrastejo v vecje, smo v koncni fazi lahko preseneceni. Iz tega vidika lahko sklepamo, da posebni dogodki nastanejo zaradi stopnjevanih sprememb vsakdanjih dogodkov. 
Dober primer za to trditev je oseba, ki že vec let redno igra loto. Po petih letih igranja jo doleti izjemno visok denarni dobitek. Pred tem je hodila v službo, vzgajala otroke, gledala televizijo in igrala loto. Po denarnem zadetku pa je precej spremenila življenjski slog. Odpovedala se je službi, se locila od soproge in zacela živeti po hotelih. Postajala je vse bolj odvisna od alkohola in nekega dne, mocno vinjena, med vožnjo po cesti spregledala pešca ter ga povozila. To je primer negativnega scenarija. 
Pozitivni scenariji ob velikem denarnem dobitku so prav tako možni, vendar se morda zdijo nekoliko manj verjetni. 
Korenine tega nesrecnega dogodka izvirajo iz tako imenovanih vsakdanjih, obicajnih dogodkov. Po denarnem dobitku je opisana oseba sicer spremenila življenjski slog, vendar je pri tem prevzela dolocen ustaljen negativen vedenjski vzorec in s tem ponovno ustvarjala obicajne vsakdanje dogodke, ki so vodili do tistega nesrecnega oziroma katastrofalnega dogodka. 
Nic ne nastane nenadoma. Noben dogodek ni zgolj izid trenutka, saj se za vsakim dogodkom skrivajo procesi. Razlika je le v tem, da se doloceni dogodki odvijajo z manjšo ali vecjo dinamiko, zaradi cesar so lahko ti procesi bolj ali manj zapleteni. Dogodki se lahko nanašajo na preteklost, sedanjost ali prihodnost. Pri dogodku je lahko dolocena oseba v vlogi aktivnega, pasivnega ali nevtralnega clena. Lahko je akter ali opazovalec. 
Intervjuvanci so pogosto izrazili mnenje, da so dogodki bodisi pozitivni bodisi negativni. Nekateri so bili bolj konkretni in so se odlocili za eno izmed teh dveh variant (na primer poroka, locitev). Dogodki so pogosto subjektivno obarvani, saj je pogled nanje vecinoma custveno zaznamovan. 
Vzemimo za primer izbruh delujocega vulkana na Siciliji (Etna), ki s svojo žareco lavo ogroža bližnje prebivalstvo. Ceprav v tem dogodku niso dejavno prisotni, ljudje nehote pomislijo, kako hudo mora biti tamkajšnjim prebivalcem. Ob tem si morda dopovedujejo, da imajo sreco, in razmišljajo, da na Sicilijo ne bi šli za nic na svetu. Dogodek je sestavljen iz situacij oziroma nastane zaradi razlicnih situacij, ki mu lahko zagotovijo zelo stabilno pozicijo. Kot primer lahko navedemo dogodek, ki se je zgodil leta 1945 v Hirošimi. Ta dogodek bo še dolgo casa ohranil svojo trdno pozicijo. Gre za tako imenovane zgodovinske dogodke. 
Individualni dogodki so pomembni in imajo zelo izrazit pomen za posameznika, saj mu pomagajo pri dodatni orientaciji v življenju. Ce je bil dogodek srecne narave, bodo nadaljnje odlocitve tega posameznika v podobnih situacijah enake. V nasprotnem primeru bo posameznik analiziral stanje, vzroke, ucinke ipd. ter skušal najti ustrezne rešitve. Poleg individualnih dogodkov poznamo še kolektivne dogodke, ki jih lahko razdelimo na dogodke v ožjem in širšem smislu. Kolektivni dogodki v ožjem smislu vkljucujejo družinske, delovne, klubske in prijateljske dogodke. Kolektivni dogodki v širšem smislu pa so lahko politicni, ekonomski, državni, zgodovinski in kulturni (npr. državni praznik, zmaga državne reprezentance). 
S pomocjo teh dogodkov se ljudje orientirajo v družbeni mreži, saj dogodki pogosto delujejo kot kompas za pripadnost in integriteto osebnosti. Dogodki so tesno povezani z organizacijo družbe in osebnosti. Podobno kot pojavi lahko tudi dogodki nosijo sporocilno ali simbolno vrednost. Vsak dogodek vkljucuje znana in neznana dejstva. Simboli lahko nastanejo kot rezultat pravil, pojavov in dogodkov. 
Dogodki so lahko tudi avtomatizmi, ki se jih ne zavedamo, a imajo izrazit pomen za druge ljudi. Nekateri dogodki se lahko razvijejo v druge dogodke, medtem ko so evidentni dogodki pogosto zelo obstojni in ostanejo v našem spominu, dokler se še zavedamo svojega obstoja. Vsak evidentni dogodek vsebuje veliko kolicino podatkov in informacij. Dogodek je lahko kristal pojavov, pravil, simbolov, organizacije ljudi, oznacevalec stanja v doloceni skupnosti ter casovnih in prostorskih projekcij posameznika ali kolektiva. 
Žal ne znamo dekodirati vseh kodiranih informacij, saj so prevec obsežne in prepletene. Dogodek, ki postane evidentnega pomena, se pred nastankom postopoma stopnjuje, dokler ne doseže vrha. Nastanek vrha je odvisen od individualne in kolektivne pozornosti do situacij, ki se na dolocen nacin zgošcajo v evidentni dogodek. Ta dogodek predstavlja casovno, prostorsko in organizacijsko pozicijo ter je povezan z organiziranostjo narave, ki omogoca preživetje cloveške vrste. 
Posamezniki in kolektivi se nenehno orientirajo s pomocjo dogodkov, ki urejajo nerazumljive situacije v bolj razumljive celote. Iz dogodkov lahko nastanejo pozitivni ali negativni družbeni pojavi, še posebej kadar ne poznamo ozadja ilegalnih ali prikritih dogodkov. 
Dogodki so v veliki meri odvisni od delovanja možganov, ki upravljajo štiri kljucne funkcije: spomin, gibanje oziroma koordinacijo, domišljijo in logiko. Brez zunanjih dražljajev so te funkcije vecinoma usmerjene navznoter (npr. pri avtizmu ali katatonicni shizofreniji). Ljudje smo vecinoma odprte narave in z zunanjimi dražljaji stopamo v stik z zunanjim svetom, kar usklajujemo s svojimi notranjimi fiziološkimi procesi. 
Da lahko ohranjamo svojo odprtost, morajo naši možgani in cutila omogocati sprejemanje in obdelavo dražljajev, ki so kljucni za preživetje posameznika in kolektiva. Dogodki lahko vkljucujejo tvorbe dobrega in zla. Ob tem se lahko vprašamo: »Ali dobro in zlo ne sobivata ves cas v simbiozi, kjer vcasih prevladuje eno, drugic drugo?« 
Kaj je dobro in kaj je zlo? S cloveške perspektive je pomen dobrega v tem, da razvija in ohranja smotrno organizacijo cloveške vrste ter s tem prispeva k pozitivnim izidom tako za družbo, posameznika kot tudi za naravno naravo. Zlo s cloveške perspektive izraža nasprotne tendence in prispeva k negativnim izidom prej omenjenega. Optimalna organizacija cloveških množic pomeni usklajeno gibanje le-teh v družbeni naravi in ustrezen ter tvorjen odnos do naravne narave. Skratka, cloveški vidik dobrega je v tem, da cloveška vrsta deluje v dobro lastni vrsti, družbi in naravni naravi. Vse, kar škoduje navedenemu, lahko interpretiramo kot slabo oziroma zlo. 
Obstaja veliko procesov v naravni naravi, ki jih ljudje vrednotimo kot zlo, ker povzrocajo neizmerno škodo. Ne poznamo celotne kozmicne slike, kar pomeni, da je naša subjektivna interpretacija zelo oddaljena od velike kozmicne ali božje resnice. Ne zmoremo razumeti, zakaj se dogaja toliko negativnih dogodkov, tako v družbeni kot tudi naravni naravi. Denimo, serijski morilec, ki ubije 300 ljudi, kar oznacujemo kot veliko zlo. S širše, velike kozmicne perspektive bi lahko predpostavili, da so ti zlocinski dogodki bili potrebni, da lahko veliki kozmicni organizem bolj ucinkovito deluje in prispeva k sorazmernemu ravnotežju cloveške vrste? Skratka, ne poznamo ozadja procesov, ki potekajo na višjem in nižjem nivoju vsesplošne eksistence. 
Dobro in zlo sta konstrukta, ki pomagata ovrednotiti izide dogodkov na mezokozmicnem nivoju cloveškega bivanja in s tem prispevata k boljši orientaciji in organizaciji cloveških družb. Vse, kar škoduje posamezniku, družbeni ali naravni naravi, lahko s cloveške perspektive oznacimo kot zlo. 
Obravnavano nevednost ne srecujemo zgolj pri vzrokih in ucinkih negativnih ter pozitivnih dogodkov, ampak tudi pri številnih izumih, ki lahko povzrocijo tako mnoge pozitivne kot negativne spremembe v razvoju cloveške vrste. Clovek je pred dobrimi 120 leti ustvaril takšne stroje, naprave itd., katerih princip delovanja je v precejšnji meri podoben delovanju dolocenih segmentov v cloveškem organizmu (npr. posredovanje informacij v možganih deluje na podoben nacin kot telefonska centrala).49 Pred dobrimi 120 leti so znanstveniki zelo malo vedeli o delovanju možganov. Kje je lahko clovek dobil zamisel za telefonsko centralo? Lahko bi odgovorili, da je bila ta zamisel prisotna v možganih. Prav ta ugotovitev nas lahko usmerja k predpostavki, da ljudje ne spremljamo zgolj zunanjih dogodkov, marvec tudi notranje, vendar se teh mnogokrat ne zavedamo povsem, ker smo ljudje bolj kot ne usmerjeni v svetovno odprtost. Naša notranja cutila dobro zaznavajo naše možgane in njihov nacin delovanja, vendar so zunanja cutila bolj razvita oziroma bolj aktivirana, kar je nujno za spremljanje zunanjega okolja in prispeva k vecjim možnostim za preživetje cloveške vrste. 
Kljub temu pogosto pride do dialoga med zaznavanjem naše notranjosti in našega zunanjega okolja. Prav teh dialogov oziroma slikovnih izmenjav se vecinoma ne zavedamo. Lahko si predstavljamo dva ventila, od katerih je eden bolj odprt, kot drugi. Zamislimo si dva radiatorja, ki sta med seboj povezana. Prvi radiator predstavlja naše zunanje okolje, drugi pa naše notranje. Oba radiatorja zavzemata svoj prostor in sevata svojo toploto v skupen prostor, ki bi ga lahko primerjali z našimi možgani. Ventil na prvem radiatorju je bolj odprt, kar predstavlja odnos med zunanjimi cutili in zunanjim okoljem. Vplivi iz zunanjega okolja posredujejo našim možganom ogromno informacij. Ventil na drugem radiatorju je manj odprt, kar predstavlja odnos med našimi notranjimi cutili in notranjim okoljem. Vplivi iz notranjega okolja so zaradi pritiska iz zunanjega okolja manj izraziti. 
Navkljub mocni prevladi svetovne odprtosti lahko trdimo, da se ljudje tudi instinktivno zapiramo pred zunanjim svetom, kar nas nekoliko naredi tudi svetovno zaprte narave. Na osnovi zapisanega lahko sklepamo, da so dogodki pogosto usmerjeni od motivov, intenzivnosti našega ravnanja ter razmerja med svetovno odprtostjo in zaprtostjo. Svetovna odprtost in zaprtost sta vecinoma uravnani tako, da ne pride do hipersvetovne odprtosti ali pa do avtizma. 
V kolikšni meri je clovek usmerjen vase oziroma v notranje dogodke ali pa v zunanje, doloca prav prej omenjeno razmerje. Ali bi lahko gledali na bolezen avtizem kot na drugo modifikacijo cutil, ki gre v smeri prekomernega spremljanja notranjega okolja in s tem posledicno prevlade notranjih cutil nad zunanjimi, je težko vprašanje, ki bo zanesljivo še dolgo casa ostalo odprto. Podobno velja za vprašanje, ali avtisti dejansko s svojimi notranjimi cutili spremljajo notranje procese in 
49 Misel zasledil v delu: Saparina, J. (1965). Kibernetika v našem telesu. Ljubljana: Cankarjeva založba. 
posledicno bitja na mikro nivoju. Dolocene sposobnosti nekaterih avtistov so vec kot osupljive in presenetljive (Savants-sindrom). 
Kadar govorimo o dogodkih, je nujno poudariti naš spomin, v katerem se hranijo številni podatki. Brez spomina ni niti evidentnih dogodkov, niti se ne moremo spomniti niti enega pravila, saj bi brez spomina najbrž naša cloveška vrsta že zdavnaj izumrla. V že citiranem delu Jelene Saparine je bilo zastavljeno zelo zanimivo vprašanje: »Kako lahko možgani leta in leta ohranijo sledove enkrat vzbujenih živcnih vezi?« Obstajajo dokazi, da so živcne celice posebni drobceni magneti, ki delujejo kot nekakšen magnetofon, ki posname vse signale iz naše notranjosti in jih po potrebi, ce niso nujno potrebni, tudi izbriše. Ta magnetofon posebne vrste se lahko zavrti nazaj ali pa naprej. Davni signali pustijo sledove, a zakaj jih potem radi pozabljamo? Po vsej verjetnosti so ti davni signali pokriti z aktualnimi. Torej, ce želimo priti do že pozabljenih informacij, moramo zgornjo plast odstraniti, da bi lahko ponovno odkrili njihove sledove in s tem njihov pomen, katerega se že dolgo ne zavedamo vec. Zelo zanimiv poskus je pokazal, na kakšen nacin lahko ponovno oživimo že pozabljene dogodke. Skozi senco spustimo s pomocjo dveh elektrod in vira elektricne energije šibek tok. Izid tega pocetja je osupljiv, saj se nam pred ocmi prikažejo dogodki v vseh svojih podrobnostih, katere smo že zdavnaj pozabili. V teh nekaj stavkih smo se dotaknili spomina, ki je usmerjen v preteklost. Poznamo pa tudi spomin, ki nas usmerja v prihodnost. Ta prihodnostni spomin je akceptor dejanja, ki je svojevrsten fakir za cas. Akceptor dejanja že vnaprej predvidi, katere kretnje bodo v prihodnji situaciji potrebne, a to predvidevanje velja samo za dolocen konkretni položaj (npr. se izogibamo oviri). Brez spomina ni orientacije niti v družbeni niti v naravni naravi. Dejanja so aktivni udeleženci v dogodkih, lahko smo v njih aktivno prisotni ali pa smo zgolj opazovalci, sam spomin pa ima nalogo, da nas preko dejanj ali pa brez njih pripelje do zastavljenega cilja. Dejanja lahko razbremenijo spominski prostor, ga izpraznijo, tako da zacasno vežejo nase spominske enote, ki so potrebne za doloceno dejanje. Lep dokaz za to trditev je bil poskus, ki so ga izvedli s pomocjo desetih prostovoljcev, ki so jih zaprli v majhne celice za deset dni brez novih virov vidnih, slušnih in tipnih informacij. V teh celicah so le poležavali, kar pa ni imelo blagodejnega vpliva na delovanje njihovih živcnih sistemov. V tej izolaciji so zaceli kazati mocne simptome halucinacij, depresije oziroma duševnih bolezni. Dogodki so torej nujni tudi z vidika clovekovega mentalnega zdravja. Ponovno smo spoznali velik vpliv sorazmerno kratkega družbenega komunikacijskega procesa in uveljavljene literature skozi prizmo opredelitve pojma dogodka. Koncna opredelitev je bila izid zavednega in nezavednega vplivanja kolektivne miselnosti na miselnost posameznika oziroma v tem primeru raziskovalca. Ta delna miselna in/ali custvena indukcija je povzrocila stopitev kolektivnega glasu z individualnim glasom, kjer je šlo za zavedno in nezavedno prevzemanje misli in custev brez neposrednega fizicnega stika z intervjuvanci in avtorji uveljavljene referencne literature. Slika 167 je v obliki digrafa ponazorila vplivne besede iz celotnega besedila, katere so se pri nadaljnjem procesiranju in obdelavi podatkov s strani raziskovalca pretvorile v splošne kode, ki so v nadaljevanju služile kot izhodišce za razprto pojmovno drevesno strukturo. Omenjene splošne kode so v bistvu razširile pojmovno drevo na vsebine, ki so v hierarhicni in asociativni odvisnosti od le-teh. Na osnovi razširjenega pojmovnega drevesa je raziskovalec tudi razširil tako opredelitev kot tudi ves opis pojma dogodka. Lahko v bistvu porocamo o induciranih vsebinskih gradnikih, ki so pri raziskovalcu povzrocili zavedno in nezavedno prevzemanje misli in morda celo dolocenih custvenih nians? V nadaljevanju bomo izvedli še en prikaz miselne/custvene indukcije glede pojma pravilo. 

4.4.1.4 Slika 168: Digraf za pojem pravilo na osnovi grozda ali klustra Ngram 
Slika 168 prikazuje digraf za pojem pravilo na osnovi grozda oziroma klustra Ngram. Najbolj vplivne besede iz celotnega besedila za pojem pravilo predstavljajo norme (zakoni, predpisi, smernice), obveza, okvir, omejitev, dejstvo, zapoved, sporazum, trenutek, nacin, nacelo in preživetje. Ponovno je bil uporabljen isti pristop kot pri ostalih dveh preucevanih pojmih. Za zacetek si oglejmo obe opredelitvi: Prvotna opredelitev: Pravilo je družbena, normirana predpostavka, preko katere se clovek kot kolektivno bitje orientira skozi življenje. Koncna opredelitev: Pravilo je lahko individualno in/ali kolektivno normirano dolocilo, ki je nastalo na osnovi pridobljenih izkušenj iz naravnih in družbenih procesov, pojavov in dogodkov ter cloveški vrsti pomaga pri organizaciji družb in s tem omogoca vecjo možnost za organizirano preživetje. 
Ponovno lahko opazimo, da se je opredelitev v precejšnji meri razširila in nadgradila. V prvotni opredelitvi je bilo zgolj govora o družbenem predznaku, medtem ko nadgrajena opredelitev upošteva tudi naravne okolišcine. Zelo pomembno spremembo lahko vidimo pri dodajanju pridobljenih izkušenj, ki v vsakem primeru vplivajo na vzpostavitev slehernih izkustvenih pravil. Ljudje vecinoma živijo v vecjih ali manjših skupnostih, kjer veljajo za slehernega posameznika tudi kolektivna pravila (npr. pravila jezika, delovna pravila, prijateljska pravila, družinska pravila, hišna pravila, pravila igre). 
Ce se vrnemo v cas, ko je clovek šele nastal, je potrebno povedati, da so bila prva pravila »pravila mocnejšega«. V tej simbiozi sta mocnejši in šibkejši individuum dolocena pravila dodatno utrdila. Nastanek pravil cloveške vrste sega tako dalec nazaj v cas, odkar se je clovek v svoji evoluciji zacel oblikovati. Prvotna pravila, ki zagotovo obstajajo še danes, so pravi izid našega naravnega nagona. Iz doslej zapisanega lahko sklepamo, da za pravili sleherne vrste tici bolj ali manj dolgotrajen proces, saj so pravila izid naravnih in družbenih procesov. Kot primer lahko podamo vpliv naravnega pojava na vzpostavitev zelo pomembnega pravila za preživetje dolocenega posameznika. 
Oseba stoji pod velikim hrastom. Strela in grom ustrahujeta bližnje živali in ljudi. Iz izkušenj dobro vemo, da strela rada udari v sleherno vecje drevo, in zato v tem primeru ni priporocljivo stati pod hrastom. Naravni pojav, kot je strela, ki nastane zaradi naravnega procesa (razelektritev oblakov – posledica naelektrenosti), je v bistvu soustvarjal zelo pomembno izkustveno pravilo za cloveka, ki se glasi: »Nikoli ne stoj pod drevesom, kadar grmi in se bliska! Umakni se cim dlje od drevesa!« Vecina ljudi prav dobro pozna to pravilo, in zato tudi zlepa ne bodo stali pod drevesom. 
Kot primer pravila, ki je nastalo zaradi družbenih procesov in vplivalo na clovekovo mišljenje ter ravnanje, lahko navedemo naslednji primer: Oseba vstopi v trgovino, in družbeno nepisano pravilo doloca, da naj bi pozdravila vse prisotne v trgovini. To nepisano pravilo je pomembno v tolikšni meri, da je prodajalec seznanjen s prihodom nove stranke, ki je vljudna in dobro vzgojena, kar pomeni, da je vredna pozorne obravnave. Trgovec, ki je v vlogi nosilca prodaje izdelkov in/ali storitev, naj bi novi stranki odzdravil. V primeru, da je trgovec zaposlen z drugimi strankami, mu ni potrebno odzdraviti in se ta nevljudnost lahko šteje kot brezpredmetna. Ko trgovec odpravi vse stranke, je njegova dolžnost, da novo stranko pozdravi in jo povpraša po njeni želji. To splošno pravilo je pravzaprav vsepovsod v rabi, le da ponekod že izgublja na pomenu (npr. v veleblagovnicah). 
S pomocjo tega pravila, ki ima dolgo zgodovinsko ozadje, se v cloveških skupnostih tudi orientiramo, kajti še v casih plemenskih skupnosti je bil pozdrav znak nenapadalnosti in voljnosti komuniciranja. Pravila so nastala zaradi pojavov in dogodkov, ki so se na osnovi izkušenj uveljavila. Ko so bila prva pravila vzpostavljena in uveljavljena, je clovek z njihovo pomocjo vrednotil posamezne pojave in dogodke ter jim dolocil vsebinsko supozicijo. To dela še danes, vecinoma ne zavedajoc se, da imajo vsa dosedanja pravila svoje korenine v preteklih dogodkih in pojavih. Ljudje mnogokrat prav te dogodke in pojave vrednotimo s pravili, ki so v bistvu nastali pod vplivom dogodkov in pojavov. 
Ko z nekaterimi kolektivnimi pravili vrednotimo dolocene pojave in dogodke, smo s tem v bistvu ustvarili dolocene konstante. Konstanta znotraj dolocene družbene in/ali naravne dinamike pomeni, da je ta sorazmerno neodvisna od casa in sprememb znotraj dolocenega sistema, vendar se lahko konstante spreminjajo, kar lahko še zlasti negativno vpliva na napovedovanje prihodnosti. Pri napovedovanju vremena so imeli v preteklosti kar nekaj težav z natancnejšim dolocanjem vremenskih stanj. To pomanjkljivost so v današnjem casu v precejšnji meri ucinkovito odpravili. Vremenske napovedi so danes zelo natancne in ucinkovite. Najpomembnejši razlog za današnje uspešno napovedovanje vremena tici po eni strani v izboljšanih metodah in sodobnejših napravah, po drugi strani pa so meteorologi opazili, da se dolocene konstante pri dolocanju vremenskega stanja v sorazmerno kratkem casovnem obdobju spreminjajo. Podobno velja za pisane zakone, kjer je potrebno dejavno spremljati in analizirati pojave ter dogodke, da se zakoni prilagodijo novim situacijam. 
Spremembe dolocenih konstant lahko opazimo tudi pri ekonomskih sistemih, kjer se lahko zgodijo nepredvidljive dinamike, ki povzrocajo gospodarsko krizo. Navkljub dejstvu, da se doloceni družbeni vzorci vedenja na daljša casovna obdobja ponavljajo, jih je kljub temu potrebno nenehno spremljati in analizirati. V primerih napovedovanja prihodnosti so matematicni obrazci lahko preozkega profila, premalo empiricni in kot model vecinoma zajamejo le nek trenutek, ki se morda nikoli ne bo vec ponovil. 
Ljudje v družbenih sistemih tvorijo dolocene simbioze, v odvisnosti katerih se gibljejo in razmišljajo. Prvo simbiozo bi lahko poimenovali kot simbiozo med naravo in ljudmi. Pod to simbiozo razumemo odnose, kot so: Sonce – ljudje, Zemlja – ljudje, atmosfera – ljudje, živali – ljudje, rastline – ljudje, voda – ljudje, minerali – ljudje itd. Druga simbioza je prav gotovo simbioza med ljudmi – ljudmi, ki je pod mocnim vplivom kolektivnih pravil. Tretja simbioza je posameznik v odnosu s samim seboj. Ta je pod vplivom tako individualnih kot tudi kolektivnih pravil. 
Dobro bi bilo, ce bi natancneje preucevali uveljavljena kodeksna pravila, ki ucinkujejo na družbene odnose znotraj družbenih hierarhicnih asociativnih sistemov.50 V razlicnih organiziranih družbenih slojih prevladujejo tudi drugacna kodeksna pravila, ki jih pretežno narekujejo ljudje iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa in napredka. Zelo pomemben dejavnik, ki vpliva na naše mišljenje in s tem tudi na naša pravila, so komunikacije. Znani ameriški sociolog Stuart Chase je v svojem najbolj znanem delu navedel devet pogledov na raziskovanje komunikacij:51 
1.
 Individuum – slaba komunikacija kot psihiatricni problem. 

2.
 Dinamicne skupine – komunikacije v skupinah, v katerih se posamezniki dobro poznajo med seboj. 

3.
 Komunikacija med podrejenimi in nadrejenimi – ta naj bi bila sorazmerno obojesmerna. 

4.
 Reklama kot komunikacija – s pomocjo reklame naj bi se pozitivno vplivalo na ljudi. 

5. 
Analiza propagande – izlušciti negativne propagandne prijeme in jih zamenjati s pozitivnimi. 

6. 
Analiza govoric – neresnicne ali izkrivljene govorice je potrebno razkriti. V primeru, da tega ni mogoce dokazati, je potrebno ukrepati s protiutežjo – pozitivnimi govoricami. 

7.
 Zajemanje mnenj prebivalstva kot pomoc pri strokovni komunikaciji. 

8.
 Množicni mediji – s pomocjo njih naj bi se ustvarile pozitivne komunikacije. 

9.
 Semantika – preucevanje odnosov med znaki in tem, kar je oznacevano, ter reakcij ljudi na te znake. 


Stuart Chase je v bistvu priporocil oziroma opozoril na devet komunikacijskih pravil, ki bi izboljšala proces komunikacije med družbo in posameznikom. Še posebej lahko množicni mediji za bolj optimisticno razpoloženje prebivalstva veliko postorijo, tako da prebivalce spodbudijo k vecji ustvarjalnosti in pozitivni usmerjenosti. 
Slika 168 ponazarja, podobno kot pri pojavu in dogodku, velik vpliv dolocenih besed iz celotnega besedila, ki so pripomogle k temu, da je raziskovalec sprejel te miselne naboje s strani intervjuvancev in avtorjev uveljavljene referencne literature brez neposrednega fizicnega stika. Izid te delne miselne/custvene indukcije je bila razširjena in izboljšana opredelitev, ki je pripomogla k obširnemu opisu pojma pravilo. 
Pojavi, dogodki in pravila so v bistvu pomembni nosilci informacij, ki jih prejemamo iz zunanjega in notranjega okolja. V nadaljevanju se bomo lotili natancnejše razlage zapletenega pojma 
50 Podobno misel zasledil v delu: Malinovski, B. (1970). Naucna teorija kulture. Beograd: Zodijak. 51 Chase, S.  (1951). Die Wissenschaft vom Menschen. Stuttgart: HumboldtVerlag. 
miselne/custvene indukcije, na katerem principu naj bi prikrito delovali družbeni hierarhicni asociativni sistemi. 
4.4.2 Miselna in/ali custvena indukcija 
V svetovni znanstveni literaturi pojem miselne indukcije ni pogosto omenjan. Obstajajo sicer spletni prispevki, ki porocajo o miselni oziroma mentalni indukciji, vendar jih lahko bolj obravnavamo kot poljudnoznanstvene prispevke, ki se spogledujejo z mejnimi vedami.52 Vec znanstvenih prispevkov lahko najdemo s pomocjo dveh kljucnih pojmov kot sta indukcija razpoloženja in custvena indukcija.53 Podoben pojem, kot je miselna indukcija, lahko srecamo v prispevkih s podrocja racunalništva in informatike, ki kot vsebinsko ozadje uporabljajo teorije s podrocja kognitivne psihologije in vedenjskih znanosti.54 Pri tovrstnih prispevkih gre v bistvu za ucenje racunalnika, da s pomocjo vmesnika v obliki elektrod prepozna miselne vzorce uporabnikov. Prav tovrstne pridobitve se uporabljajo tudi pri racunalniških igrah. Kot lahko opazimo, je znanstvene literature s podrocja miselne (mentalne), razpoloženjske in custvene indukcije sorazmerno malo, kar v glavnem pomeni, da se bo treba nasloniti na izkušnje oziroma primere iz vsakdanjega življenja. Navkljub sorazmerno majhnemu številu bibliografskih zapisov s podrocja razpoloženjske indukcije bo kasneje izvedena analiza vsebine na osnovi naslovov del in revij, z namenom, da ugotovimo glavne vsebinske poudarke znanstvenih in strokovnih del. 
Nujno bo treba tudi lociti med v psihoanalizi uveljavljenim pojmom miselne projekcije in miselne indukcije. Miselna projekcija (odvreci, znebiti se) v osnovi s psihoanaliticnega vidika pomeni, da dolocen posameznik pripisuje drugim posameznikom pozitivne in/ali še zlasti negativne lastnosti z namenom, da pozitivno in/ali še zlasti negativno vpliva nanje, da se znebi lastnih problemov. Skratka, pojem miselne projekcije se bolj navezuje na posameznike, kjer lahko gre za psihicne manipulacije z namenom pridobivanja psihicne, pozicijske ali materialne koristi. 
Nekoliko soroden pojem, kot je miselna indukcija (vstaviti, vgraditi), pomeni prenos ali vgrajevanje dolocenih razpoloženj, custev in še zlasti miselnih vsebin z enega posameznika na drugega brez neposrednega fizicnega stika, pri cemer se lahko zasledujejo razlicni cilji, kot so psihicna in/ali 
52 Gl. knjigo:Atkinson, W. W. (2010).Practical mental influence. El. izd. Hollister:Yogebooks. Izvirnik je iz leta 1908. Dosegljivo na URL: http://www.yogebooks.com/english/atkinson/1908mentalinfluence.pdf 
53 Cranston, S. M. (2013). Effects of mood induction, thought-action fusion beliefs, and coping strategies on intrusive 
thoughts : master thesis. Ohio:  College ofArts and Sciences 
      Cyr, D. G. A. (2016). The influence of personality traits on mood : dissertation. Thunderbay: Lakehead University.
      Fusito, L. M. and Juliano, L. M. (2009). Depression moderates smoking behavior in response to a sad mood 
induction. Psychology of Addictive Behaviors, Vol. 23, No. 3, str. 546-551.
      Borges, L. M. (2015). An experimental examination of the interaction between mood induction task and personality 
psychopathology on state emotion dysregulation. Behavioral Sciences, Vol. 5, No. 1, str. 70-92. 
54 Jantke, K. P. and Drefahl, S. (2016). Theory of mind modeling and induction : Ausdrucksfähigkeit und Reichweite. Weimar:Adisy. 
socialna manipulacija s posameznikom in/ali množico v smeri pridobivanja psihicne, pozicijske in materialne koristi, pozitivno vplivanje na posameznika in/ali množico itd. Ob zapisanem naj bo še navedena bistvena razlika med miselno projekcijo in miselno indukcijo. V vsakem pogledu je miselna projekcija bolj opazna kot miselna indukcija, ki deluje tako, da je zelo prikrita in zgolj s pronicljivim umom opazna. 
Povrhu tega pri miselni indukciji ne gre zgolj za psihoanaliticni vidik, ampak tudi za druge vidike, kot so sociološki vidik (npr. širjenje govoric), nevrološki vidik (npr. nevronsko komuniciranje misli), ekonomski vidik, politicni vidik (npr. ekonomska propaganda, politicna propaganda), umetniški vidik podprt z množicnimi mediji (npr. celovecerni filmi, nadaljevanke, romani) itd. Preden se lotimo izjemno zapletenega pojma, kot je miselna indukcija, bi bilo smiselno, da najprej preucimo razpoloženje v povezavi z indukcijo (angl. mood induction). 
4.4.2.1 Razpoloženje in indukcija 
V osnovi poznamo dve vrsti razpoloženjske indukcije, ki sta pogosto med seboj prepleteni. Prva razpoloženjska indukcija ali indukcija razpoloženja je povezana s psihološkim podnebjem dolocenega posameznika, kjer gre za prenos ali vgraditev dolocenega razpoloženjskega stanja z enega posameznika na drugega brez neposrednega fizicnega stika. Druga pa oznacuje sociološko podnebje manjših, vecjih in velikih skupin ljudi (razpoloženje in vedenje množice – angl. crowd behaviour), kjer gre za prenos ali vgraditev dolocenega razpoloženjskega stanja s strani ustvarjalcev razpoloženj in/ali množicnih medijev brez neposrednega fizicnega stika na praviloma velike množice ljudi. 
Toda kaj sploh pomeni razpoloženje? Razpoloženje s psihološkega vidika pomeni doloceno notranje podnebje, ki je sestavljeno iz custev, uresnicenih in/ali neuresnicenih želja, potreb in strahov, misli ter telesnega zdravja in je zelo tesno povezano s spominom. V bistvu razpoloženje predstavlja globalni posnetek prej omenjenih sestavin. Razpoloženjska indukcija, kjer gre za prenos negativnega, pozitivnega ali nevtralnega razpoloženja z enega na drugega posameznika brez neposrednega fizicnega stika, je tudi pri ljudeh izjemno pogosta. Na dlani je, da bi na osnovi razpoloženja dolocenega posameznika lahko predpostavili njegova custva, uresnicene in/ali neuresnicene želje/potrebe/strahove, njegove misli, spomine ter celo njegovo telesno zdravje, ob pogoju, da imamo o tem posamezniku vec sestavljenih vsebinskih podatkov/informacij na voljo. 

4.4.2.1.1 Slika 169: Hierarhicni asociativni paketni diagram razpoloženja in njegovih sestavin 
Slika 169 prikazuje hierarhicni asociativni paketni diagram razpoloženja in njegovih sestavin. Prvi paket (glej zgornji levi del slike 169) predstavlja spomin, ki vsebuje pozitivne, nevtralne in negativne spomine. Poseben položaj imajo izkušnje, ki so lahko prav tako pozitivne, nevtralne in negativne. Dokler se izkušnje ne uporabljajo, ostanejo v spominskem paketu do trenutka, ko posameznik poskuša reševati perec problem, ki je prisoten ali bo prisoten. Takrat lahko posameznik poseže v spominski arhiv izkušenj. V tem primeru izkušnje postanejo misli. Ce so te izkušnje nove, se vrnejo v spominsko enoto do potrebnega priklica. Spominski paket je asociativno povezan z razpoloženjem, custvi, obstojecimi psihološkimi vzgibi in mislimi, saj vpliva tako na razpoloženje kot tudi na njegove sestavine. 
Drugi paket prikazuje razpoloženje, ki ga clenimo na pozitivno, nevtralno in negativno. Z vidika psihološkega podnebja posameznika (podobno kot z vidika sociološkega podnebja) je razpoloženje nadrejena enota tako za custva, obstojece oziroma sprožene psihološke vzgibe kot tudi za misli. Razpoloženje predstavlja mešanico prej omenjenih sestavin, saj je od prevlade ali koncentracije dolocene sestavine odvisno razpoloženje (npr. prevladujejo strahovi pred neuspehom, žalost, neuresnicene želje, velike potrebe, negativne misli, kar daje kot izid slabo razpoloženje). 
Tretji paket prikazuje custva, ki se clenijo na pozitivna, nevtralna in negativna. Cetrti paket predstavlja obstojece ali sprožene psihološke vzgibe, ki se clenijo na potrebe, želje in strahove. Peti paket predstavlja misli, ki se clenijo na pozitivne, nevtralne in negativne. Nenazadnje imamo še šesti paket (glej zgornji sredinski del slike 169), ki predstavlja telesno zdravje, od katerega je odvisno telesno pocutje (npr. telesne bolecine lahko vplivajo negativno na razpoloženje). 
V tem diagramu smo zaradi lažjega razumevanja snovi zanemarili dražljaje z notranjega in še zlasti zunanjega okolja, ki vsekakor vršijo mocan vpliv na razpoloženje, custva, sprožitev psiholoških vzgibov in misli. V primeru, da bi vkljucili tudi odvisnost od preteklih, sedanjih in predvidenih dražljajev na razpoloženje in njegove sestavine, bi imeli pred sabo dinamicni model. 
V nadaljevanju bi bilo smiselno izvesti poskus modeliranja razpoloženja štirih socioloških skupin, kot so skupina vecine, skupina anomalije, skupina ekstremnega hierarhicnega kompleksa in skupina napredka. Tovrstno modeliranje razpoloženja bi lahko bilo koristno pri nadaljnjem ugotavljanju raznovrstnih dovzetnosti do induciranega razpoloženja teh štirih socioloških skupin. Na mikronivoju bi to pomenilo, da bi lahko preucili dražljaje (vidne, slušne, olfaktorne in tipne), ki bolj ali manj krepko vplivajo na inducirano razpoloženje teh socioloških skupin. 
4.4.2.2 Možni modeli razpoloženja štirih socioloških skupin 
V tem podpoglavju bodo prikazani možni modeli razpoloženja za skupino vecine, anomalije, ekstremnega hierarhicnega kompleksa in napredka. Že ob sorazmerno obsežnih opisih glavnih znacilnosti teh štirih skupin smo spoznali, da so predstavniki teh skupin podvrženi dolocenim psihološkim vzgibom. Pri tem modeliranju bomo uporabili zgolj glavno znacilnost vsake sociološke skupine. Pri skupini vecine smo izpostavili prilagodljivost v smeri pretežnega subordinarnega delovanja, pri skupini anomalije je bila izpostavljena pasivnost do resnicnosti z lastnimi konstrukti resnicnosti, pri skupini ekstremnega hierarhicnega kompleksa je bila izpostavljena mocna potreba po prevladi nad ljudmi, pri skupini napredka pa mocna potreba po dokazovanju intelektualnih sposobnosti, ki jih spremljajo želje po pozitivnih spremembah. Naj bo še pripomnjeno, da gre zaradi lažjega razumevanja te sicer zapletene snovi za poenostavljene modele (npr. upoštevan je zgolj en psihološki vzgib, zanemarjen je vpliv telesnega zdravja). 

4.4.2.2.1 Slika 170: Možen model pozitivnega razpoloženja za skupino vecine 
Slika 170 prikazuje možen model pozitivnega razpoloženja za skupino vecine, kjer nenehni dražljaji vplivajo na razpoloženja tovrstnih ljudi. Razpoloženje, custva, psihološki vzgib in misli so, poleg prodirajocih dražljajev, odvisni in povezani s spominom, ki je podvržen procesu praznjenja in polnjenja. Custva, kljucen psihološki vzgib in misli se stekajo v zbirno vozlišce (gl. romb ZV). Izid tega procesa je prikazan v uresnicenem psihološkem vzgibu glede želje in potrebe po prilagajanju ter subordinarnem delovanju, kar je osnovni predpogoj za doseženo pozitivno razpoloženje ljudi iz skupine vecine. Uresniceni kljucni psihološki vzgib pomeni v bistvu temelj za vrsto življenjskih vsebin, ki jih predstavniki te skupine ljudi zasledujejo. Po eni strani gre za ustvarjanje družine, željo in potrebo po potomstvu, redni zaposlitvi, odnosih z vodji, streho nad glavo, varnem življenju brez socialne izkljucenosti, pripadnosti itd. Prav te želje in potrebe lahko sprožijo strahove pred drugacnostjo, socialno izkljucenostjo, življenjem brez potomstva itd. Na osnovi teh želja, potreb, strahov in drugih dejavnikov so ljudje iz skupine vecine lahko zelo dovzetni ali pa celo sugestibilni za razpoloženjske in druge indukcije. 

4.4.2.2.2 Slika 171: Možen model pozitivnega razpoloženja za skupino anomalije 
Slika 171 prikazuje možen model (sorazmernega) pozitivnega razpoloženja za skupino anomalije, kjer nenehni dražljaji izjemno intenzivno vplivajo na razpoloženja tovrstnih ljudi. Razpoloženje, custva, psihološki vzgib in misli so, poleg prodirajocih dražljajev, odvisni in povezani s spominom, ki je podvržen procesu praznjenja in polnjenja. Custva, kljucen psihološki vzgib in misli se stekajo v zbirno vozlišce (gl. romb ZV). Izid tega procesa je prikazan v uresnicenem psihološkem vzgibu glede želje in potrebe po begu iz resnicnosti ter ustvarjanju lastnega konstrukta resnicnosti, kar je na škodo teh ljudi osnovna miselna taktika za obcasno doseženo pozitivno razpoloženje. Obcasno uresnicen kljucni psihološki vzgib pomeni, da imajo predstavniki te skupine velike težave s prilagajanjem na socialne okolišcine in so zelo ranljivi na dolocene vrste dražljajev, ki jih vedno bolj oddaljujejo od dogovorjene resnicnosti. Obcasno tovrstni ljudje lahko obcutijo pozitivno razpoloženje, ki pa je sorazmerno neobstojno in hitro preide v negativno razpoloženje z negativnimi znaki njihovih duševnih težav. Predstavniki skupine anomalije so izjemno dovzetni in sugestibilni za razpoloženjske in druge indukcije. 

4.4.2.2.3 Slika 172: Možen model pozitivnega razpoloženja za skupino ekstremnega hierarhicnega kompleksa 
Slika 172 prikazuje možen model pozitivnega razpoloženja za skupino ekstremnega hierarhicnega kompleksa, kjer nenehni dražljaji vplivajo na razpoloženja tovrstnih ljudi. Razpoloženje, custva, psihološki vzgib in misli so, poleg prodirajocih dražljajev, odvisni in povezani s spominom, ki je podvržen procesu praznjenja in polnjenja. Custva, kljucen psihološki vzgib in misli se stekajo v zbirno vozlišce (gl. romb ZV). Izid tega procesa je prikazan v uresnicenem psihološkem vzgibu glede prekomerne želje in potrebe po prevladi nad ljudmi, kar je osnovni predpogoj za doseženo pozitivno razpoloženje ljudi iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa. Uresnicen kljucni psihološki vzgib pomeni v bistvu temelj za vrsto življenjskih vsebin, ki jih predstavniki te skupine ljudi zasledujejo. Po eni strani gre za ustvarjanje družine, željo in potrebo po potomstvu, uspešnost v življenju, imeti vodstveni položaj, nadzor nad okoljem, imeti vpliv nad ljudmi, ustvarjati mnenja oziroma stališca zase in za druge ljudi, željo in potrebo po bogastvu, polariziranem življenju, ustvarjanju cim vecjih socialnih omrežij itd. Prav te želje in potrebe lahko sprožijo strahove pred neuspehom, življenjem brez potomstva, izgubo strateškega materialnega in socialnega položaja ter izgubo prevlade nad ljudmi itd. Praviloma ljudje iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa vršijo intenzivne in mocne vplive nad drugimi skupinami ljudi, vendar so kljub temu, na osnovi navedenih želja, potreb in strahov, ter drugih dejavnikov, zelo dovzetni ali pa celo sugestibilni za razpoloženjske in druge indukcije. 

4.4.2.2.4 Slika 173: Možen model pozitivnega razpoloženja za skupino napredka 
Slika 173 prikazuje možen model pozitivnega razpoloženja za skupino napredka, kjer nenehni dražljaji vplivajo na razpoloženja tovrstnih ljudi. Razpoloženje, custva, psihološki vzgib in misli so, poleg prodirajocih dražljajev, odvisni in povezani s spominom, ki je podvržen procesu praznjenja in polnjenja. Custva, kljucen psihološki vzgib in misli se stekajo v zbirno vozlišce (gl. romb ZV). Izid tega procesa je prikazan v uresnicenem psihološkem vzgibu glede prekomerne želje in potrebe po dokazovanju intelektualnih sposobnosti v smeri izboljšanja sveta, kar je osnovni predpogoj za doseženo pozitivno razpoloženje ljudi iz skupine napredka. Uresnicen kljucni psihološki vzgib pomeni v bistvu temelj za vrsto življenjskih vsebin, ki jih predstavniki te skupine ljudi zasledujejo. Po eni strani gre za inovativne rešitve, željo in potrebo po duhovni nesmrtnosti, željo in potrebo po sodelovanju itd. Prav te želje in potrebe lahko sprožijo strahove pred intelektualnimi krizami, osamelostjo, nerazumevanjem soljudi, življenjem brez potomstva, krajo njihovih zamisli itd. Na osnovi teh želja, potreb in strahov ter drugih dejavnikov so ljudje iz skupine napredka lahko zelo dovzetni ali pa celo sugestibilni za razpoloženjske in druge indukcije. 
Že na osnovi teh poenostavljenih modelov lahko sklepamo, da je tovrstnih modelov oziroma scenarijev za pozitivno, nevtralno ali negativno razpoloženje izjemno veliko in da so vsi predstavniki vseh navedenih socioloških skupin lahko bolj ali manj dovzetni za razpoloženjsko indukcijo, ki jim lahko spremeni razpoloženje. Najbolj dovzetni za inducirano razpoloženje so vsekakor predstavniki skupine anomalije. Prav na tem nivoju poznamo številne razpoloženjske indukcije, ki sicer izhajajo iz dolocenih hujših duševnih motenj. Tovrstne indukcije razpoloženja lahko kažejo svoj obraz v depresijskem, paranoidnem, hipohonderskem, hudih obsesivno­kompulzivnih, megalomanskih itd. induciranih razpoloženjih. Gre za izjemno krepke bioenergije, kjer lahko prej navedene duševne motnje predstavnika skupine anomalije vplivajo na negativno razpoloženje drugega posameznika ali celo skupin ljudi, ki teh motenj prej niso imeli. V psihiatricni stroki celo poznajo primere, ko je paranoicni bolnik induciral svoje paranoidne misli v ostale družinske clane. V teh primerih ni šlo zgolj za inducirano razpoloženje ali celo custva in misli. Ob predpogoju, da imajo predstavniki skupine vecine urejen socialni status, optimalno zdravstveno stanje, družino s potomstvom itd., so lahko tovrstni ljudje najmanj dovzetni za razpoloženjsko indukcijo. V nasprotnem primeru so lahko izjemno dovzetni in nagnjeni k skupinskem kaoticnemu vedenju. Za predstavnike skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa lahko trdimo, da so v bistvu glavni ustvarjalci tako induciranih razpoloženj, custev in misli. Po drugi strani morajo tovrstni ljudje ogromno energije vložiti, da se lahko nahajajo v pozitivnem razpoloženju. Podobno velja za predstavnike skupine napredka, ki morajo vložiti veliko intelektualnega dela, da si ustvarijo pozitivno razpoloženje. V bistvu smo se v tem kratkem opisu dotaknili pojma sugestibilnosti, ki je izid tako induciranih razpoloženj, custev kot tudi misli. Sugestibilnost v osnovi pomeni stopnjo moci dovzetnosti do induciranih razpoloženj, custev in misli z namenom vplivanja na misli in/ali dejanja dolocenega posameznika. Pojem sugestibilnosti je še zlasti znan pri hipnozi, pri kateri se lahko bolj sugestibilni ljudje lažje hipnotizirajo.   
4.4.2.3 Analiza bibliografskih zapisov s podrocja razpoloženjske indukcije 
S pomocjo programskega orodja Publish or Perish so bile s poizvedbama „mood induction“ in „Stimmungsinduktion“ zajete svetovne znanstvene in strokovne publikacije s podrocja razpoloženjske indukcije. Poizvedba v angleškem jeziku je dala 657 bibliografskih zapisov, medtem ko je bil izid poizvedbe v nemškem jeziku bolj skromen (zgolj 30 zadetkov). Izvedene so bile še poizvedbe v francošcini (dva zadetka), italijanšcini (ni zadetkov), portugalšcini (šest zadetkov), španšcini (pet zadetkov), nizozemšcini (trije zadetki), rušcini (ni zadetkov), japonšcini (38 zadetkov) in korejšcini (10 zadetkov). Navedeni zadetki niso bili vkljuceni v analizo, ker jih je bilo po eni strani premalo, po drugi strani pa so bili zadetki v japonšcini in korejšcini nerazumljivi. Predvsem so bile zajete znanstvene in strokovne monografije (doktorska dela, knjige, zborniki), vkljuceni so bili znanstveni in strokovni clanki ter razlicna druga znanstvena in strokovna spletna dela. Na osnovi bibliografskih zapisov sta bili ustvarjeni dve datoteki (.ris format in .txt format). Obe datoteki sta bili v nadaljevanju obdelani s pomocjo programskega orodja Vos Viewer. Pri prvi datoteki so bili ugotovljeni produktivni avtorji s podrocja razpoloženjske indukcije, medtem ko je druga datoteka vsebovala naslove del in revij, na podlagi katerih so bili izlušceni najpomembnejši in najpogosteje uporabljeni pojmi. 

4.4.2.3.1 Slika 174: Najbolj produktivni avtorji 
Slika 174 prikazuje najbolj produktivne avtorje s podrocja razpoloženjske indukcije, ki so svoja znanstvena dela predvsem objavljali v letih od 1995 do 2016. Analiza soavtorstva 1169 avtorjev je izpostavila 13 avtorjev, ki so na tem podrocju objavili najmanj dve znanstveni deli. O cem so najbolj produktivni avtorji pisali in kako so bili citirani, bo predmet nadaljnje razlage.55 
1. Habel, U.: avtorico lahko zasledimo od leta 2001 do 2016 pri osmih znanstvenih prispevkih, ki so naslednji: 
Real-timemm of Single Trial Amygdala Activation during Sad Mood Induction with Feedback 1 citat. Clanek obsega eno stran. 2001 
Lacking amygdala activation in first-episode schizophrenia patients during mood induction 0 citatov (revija Neuroimage) 2004 
Schizophrenia patients show aberrant prefrontal activation during working memory performance under negative mood induction 0 citatov (12th Biennial Winter Workshop on Schizophrenia, Volume: 67) 2004 
Comparison of changes in mood: Cartoons vs. mood induction paradigm 0 citatov (revija International journal of psychology 2008 
Mood induction with olfactory stimuli reveals differential affective responses in males and females 52 citatov (revija Chemical senses) 2008 
Mood induction in depressive patients: A comparative multidimensional approach 30 citatov (revija Plos One) 2012 
In a sweet mood? Effects of experimental modulation of blood glucose 2 levels on mood-induction during fMRI 0 citatov (revija Neuroimage) 2015 
Vergleich verschiedener Techniken der Stimmungsinduktion mittels EDA und Selbstbewertung 0 citatov (doktorsko delo) v vlogi mentorice, 2016 
Na temo razpoloženjske indukcije je avtorica Ute Habel v  letih od 2001 do 2016 dosegla 83 citatov. 
Znanstvena dela so bila predvsem s podrocja nevrologije in psihiatrije. Glavni vsebinski poudarki so bili negativno razpoloženje in depresija. Ukvarjala se je predvsem s stimulacijo cutil s pomocjo kemicnih in olfaktornih dražljajev. V letih od 2000 do 2019 je dosegla zavidljivih 9176 citatov. Iz tega podatka je razvidno, da je tema razpoloženjske indukcije v njenem ustvarjalnem opusu (290 bibliografskih enot) bolj kot ne postranske narave (0,90 % glede na citate). V njenem ustvarjalnem opusu zasledimo tematska težišca na podrocjih, kot so: 
55 Wang, J., & Kim, H.-S. (2023).Visualizing the landscape of Home Iot Research:A Bibliometric analysis using VOSviewer.Sensors, 23(6), 3086. https://doi.org/10.3390/s23063086. 
-
 Nevrobiološki temelji custev in spoznanj, kot tudi razlike med spoloma pri zdravih in psihiatricnih bolnikih, ki uporabljajo funkcionalno magnetno resonanco. 

-
 Karakterizacija možganske disfunkcije pri psihiatricnih bolnikih in možnosti reorganizacije v kontekstu psihoterapevtske (biofeedback, postopki usposabljanja), kot tudi somatske (psihofarmacevtski, globoke možganske stimulacije) intervencije. 

-
 Nevropsihološki pregled custev in spoznanj. 

Duševne bolezni: npr. Shizofrenija, depresija, tesnoba, osebnostne motnje, odvisnost od alkohola. 

-
 Raziskave s podrocja žilne kirurgije bolnikov, presaditev ledvic. 

-
 Forenzicna psihologija: Psihosocialna podpora pric, epidemiologija psihiatricnih bolezni v zaporu, znanstvena psihološka ocena s kriminalnim poudarkom. 


Navkljub izjemni produktivnosti te avtorice lahko ugotovimo, da se je s tematiko razpoloženjske indukcije ukvarjala sorazmerno redko. 
2. Kellermann, T.: avtorja lahko zasledimo od leta 2003 do 2013 pri šestih znanstvenih prispevkih, ki so naslednji: 
-
 Emotion Discrimination and Mood Induction in First Episode Schizophrenia Patients: An fMRI Study 0 citatov (konferencni prispevek EuroCogSci03) leto 2003. 

-
 Lacking amygdala activation in first-episode schizophrenia patients during mood induction 0 citatov (revija Neuroimage) leto 2004. 

-
 Schizophrenia patients show aberrant prefrontal activation during working memory performance under negative mood induction 0 citatov (konferencni prispevek 12th Biennial Winter Workshop on Schizophrenia, Volume: 67) leto 2004. 

- 
The neural correlates of emotion experience–mood induction with facial expressions and classical music 2 citata (revija Neuroimage) leto 2009. 

-
 Cognitive versus automatic mechanisms of mood induction differentially activate left and right amygdala 83 citatov (revija Neuroimage) leto 2011. 

-
 Neural correlates of effective and ineffective mood induction 32 citatov (revija Social cognitive and affective neuroscience) leto 2013. 


Na temo razpoloženjske indukcije je avtor Thilo Kellermann v letih od 2003 do 2013 dosegel 117 citatov. Znanstvena dela so bila predvsem s podrocja nevrologije in psihiatrije. Glavni vsebinski poudarki so bili negativno razpoloženje in depresija. Ukvarjal se je predvsem z nevronskimi korelacijami ucinkovite in neucinkovite indukcije razpoloženja ter shizofrenijo v povezavi z razpoloženjsko indukcijo. V letih od 2000 do 2019 je dosegel precejšnje število 3892 citatov. Iz tega podatka je razvidno, da je tema razpoloženjske indukcije v njegovem ustvarjalnem opusu (100 bibliografskih enot) bolj postranske narave (3,00 % glede na citate). V njegovem ustvarjalnem opusu zasledimo tematska težišca na podrocjih, kot so: 
-
 Funkcionalno slikanje z magnetno resonanco (fMRI). 

-
 Metode statisticne analize (zlasti podatki o fMRI). 

-
 kognitivnimi procesi (npr. pozornost, delovni pomnilnik in izvršilne funkcije). 

-
 Funkcioniranje možganov v povezavi s custvenimi procesi (obrazni izrazi, indukcija custev z vohalnimi dražljaji). 


Podobno kot pri predhodno obravnavani avtorici tudi pri tem avtorju ugotovimo, da se je s tematiko razpoloženjske indukcije sorazmerno redko ukvarjal. 
3. Kohn, N.: avtorja lahko zasledimo od leta 2008 do 2015 pri treh znanstvenih prispevkih, ki so naslednji: 
-
 Comparison of changes in mood: Cartoons vs. mood induction paradigm 0 citatov (revija International journal of psychology) leto 2008. 

-
 Neural correlates of effective and ineffective mood induction 32 citatov (revija Social cognitive and affective science) leto 2013. 

-
 In a sweet mood? Effects of experimental modulation of blood glucose levels on mood-induction during fMRI 8 citatov (revija Neuroimage) leto 2015. 


Na temo razpoloženjske indukcije je avtor Nils Kohn v letih od 2008 do 2015 prejel 40 citatov. Znanstvena dela so bila predvsem s podrocja nevrologije in psihiatrije. Glavni vsebinski poudarki so bili preucevanje stimulacij, ki vplivajo na razpoloženjsko indukcijo. Ukvarjal se je predvsem z nevronskimi korelacijami ucinkovite in neucinkovite indukcije razpoloženja ter spreminjanjem razpoloženj. V letih od 2008 do 2019 je dosegel 1175 citatov. Iz tega podatka je razvidno, da je tema razpoloženjske indukcije v njegovem ustvarjalnem opusu (51 bibliografskih enot) bolj kot ne postranske narave (3,40 % glede na citate). 
4. Schneider, F.: avtorja lahko zasledimo od leta 1994 do 1998 pri štirih znanstvenih prispevkih, ki so naslednji: 
-
 EFFECTS OF MOOD INDUCTION OF RCBF-AN O-15 PET STUDY 1 citat (revija Human brainmapping) leto 1994. 

-
 Standardized mood induction with happy and sad facial expressions 206 citatov (revija Psychiatry research) leto 1994. 

-
 Standardized Mood Facial Expressions Induction With Happy and Sad. Methods 2 citata (revija Psychiatry research) leto 1994. 

-
 Neurobehavioural substrates of mood induction 4 citati (revija Advances in biological regulation) leto 1998. Na temo razpoloženjske indukcije je avtor Nils Kohn v  letih od 2008 do 2015 dosegel 40 citatov. 


Na temo razpoloženjske indukcije je avtor Frank Schneider v letih od 1994 do 1998 dosegel 211 citatov. Novejših prispevkov z njegove strani na podrocju razpoloženjske indukcije ni mogoce najti, kar pomeni, da tega avtorja ne moremo povezati kot glavnega nosilca te tematike. 
Na podlagi te analize je bilo mogoce zelo hitro ugotoviti, da na podrocju razpoloženjske indukcije ni ustvarjalnih znanstvenih avtoritet. Najbolj povezani in citirani so bili avtorji iz Nemcije. 
V nadaljevanju bo izvedena že prej napovedana analiza vsebine znanstvenih in strokovnih prispevkov na osnovi naslovov znanstvenih in strokovnih del ter naslovov revij. 

4.4.2.3.2 Slika 175: Besedna analiza naslovov znanstvenih del in naslovov revij 
Slika 175 prikazuje del izida besedne analize naslovov znanstvenih del in naslovov revij, ki so bili pridobljeni iz bibliografskih zapisov s pomocjo programskega orodja Vos Viewer. Upoštevana je 
bila 60-odstotna relevantnost dolocene besedne zveze glede na pogostost pojavljanja in povezave znotraj besedila. Na osnovi te analize lahko ugotovimo, s katerimi temami so se avtorji znanstvenih del najbolj ukvarjali. Na prvi pogled lahko nemudoma opazimo, da so teme s podrocja družboslovnih ved (npr. sociologija, etnologija, politika, ekonomija ipd.) in vpliv umetnosti izjemno redke. Znanstvena dela predvsem porocajo o nevroloških, psiholoških, biološko-kemicnih in psihiatricnih oziroma medicinskih vsebinah. Mnogo se ukvarjajo z duševnimi obolenji na nivoju posameznika (npr. shizofrenija, depresija, anksioznost, bipolarne motnje), kar je seveda pravilno, vendar dosedanji raziskovalni vložki ne dosegajo optimalnih izidov na podrocju raziskovanja razpoloženjske indukcije, ki bi si zaslužila vecjo znanstveno raziskovalno pozornost ne samo s strani fizio-psihološko usmerjenih ved (tudi v tem znanstvenem prostoru zasledimo sorazmerno nizko stopnjo ustvarjalnosti), ampak tudi s strani družboslovnih ved in vpliva umetniških stvaritev, kjer še zlasti gre za razmišljanja v smeri filmske umetnosti, proze, poezije, glasbe, arhitekture ipd. Nasploh se lahko zastavi mnenje, da je podrocje razpoloženjske indukcije kulturna tema v najširšem smislu (znanost, umetnost, šport, vsakdanje življenje, obicaji ipd.). Zdi se, da pri raziskovanju razpoloženjske indukcije, še zlasti na nivoju družboslovnih ved, nastopajo poglavitne težave pri nacinu merjenja tovrstnega pojava, ki je, kot že omenjeno, zelo pogost. Gre za vprašanje, kako meriti množicno psihozo, vpliv množicnih medijev na množico ljudi ipd. V organizacijski znanosti se mnogo ukvarjajo z ugotavljanjem organizacijskega podnebja znotraj dolocene organizirane združbe, vendar se te raziskave ne ukvarjajo z analizo vzrokov in ucinkov, pogojev in posledic razpoloženja ljudi oziroma kako dolocena inducirana razpoloženja vplivajo na vsesplošno pozitivno, nevtralno ali negativno razpoloženje. V sociologiji se mnogo ukvarjajo z vedenjem množice in celo s tem, kako dolocena razpoloženjska stanja vplivajo nanjo, toda z induciranim razpoloženjem se zelo malo ukvarjajo, kar je izjemno pomanjkljivo. Družbeni hierarhicni asociativni sistemi, še zlasti v svojem manj vidnem ali prikritem delovanju, delujejo na osnovi indukcije oziroma razpoloženjske, custvene in miselne indukcije. Že vsa informacijska in komunikacijska družbena infrastruktura predstavlja osnovno platformo za inducirana razpoloženja ne samo posameznikov, ampak tudi zelo velikih množic. Na to temo se bomo še povrnili v podpoglavju o miselnih indukcijah. Predmet nadaljnje obravnave bodo pojmi, pridobljeni iz analize besedil, ki lahko imajo velik vpliv na razpoloženje in s tem posledicno na razpoloženjsko indukcijo. 
1. 
Avtobiografski spomin: Zapisano je že bilo, da vsak posameznik v svojem življenjskem obdobju ustvarja lastno biografijo, ki je shranjena v predelu možganov, imenovanem avtobiografski spomin, in je tesno povezana z dojemanjem lastne osebnosti. V tem avtobiografskem spominu se shranjujejo številni podatki o dogodkih, izkušnjah, dejanjih, uresnicenih in neuresnicenih željah, potrebah in 

strahovih, lastnih dosežkih na nivoju vsakdanjega in delovnega/ustvarjalnega življenja, uspehih in neuspehih, videnju lastnih sposobnosti (mocne strani, šibke strani) itd. Skratka, v tem avtobiografskem spominu so shranjeni podatki o dojemanju lastne osebnosti, ki je lahko negativna, sorazmerno nevtralna (razmerje med pozitivnim in negativnim dojemanjem lastne osebnosti se bolj ali manj približuje nevtralnemu dojemanju) ali pozitivna. Vsaka avtobiografija je bolj kot ne ustvarjena na podlagi subjektivnega dojemanja, kar narekuje že ego posameznika, ki v svojem življenju bolj ali manj zavestno ocenjuje in nadaljuje z ustvarjanjem avtobiografije. Vsi dražljaji, ki lahko vplivajo na dojemanje lastne osebnosti, lahko v tesni povezavi z avtobiografskim spominom priklicejo razlicna razpoloženjska stanja. V primeru, da doloceni dražljaji vplivajo na manjšo samozavest posameznika, kar je v nasprotju z avtobiografskim spominom in posledicno z egom, se lahko zgodi, da bo ta posameznik podlegel negativnemu razpoloženju v obliki žalosti, obcutenja nemoci, jeze, sovražnega dojemanja okolice itd. V nasprotnem primeru se lahko posameznik znajde v stanju veselja, evforije, obcutenja moci itd. Avtobiografski spomin posameznika lahko v povezavi z egom vpliva na stopnjo moci dolocenega induciranega razpoloženja. Avtobiografski spomin v povezavi z egom lahko šibi, ohranja ali pa krepi obstojeco stopnjo samospoštovanja. Kateri dražljaji lahko na splošno vplivajo na pozitivno ali negativno razpoloženje vecine ljudi in s tem na možnost nastanka pozitivne ali negativne razpoloženjske indukcije? 

2.
 Dražljaji: Ti so lahko zunanji (npr. soncna svetloba) ali notranji (npr. obcutenje lakote). Z vidika natancnejšega zaznavanja jih lahko clenimo na kemicne, elektricne, mehanicne, svetlobne in/ali toplotne dražljaje. Poznamo cutilne receptorje, kot so fotoreceptorji (ki se odzivajo na svetlobne dražljaje), mehanoreceptorji (ki se odzivajo na mehanicne dražljaje), termoreceptorji (ki se odzivajo na toplotne dražljaje), elektroreceptorji (ki se odzivajo na elektromagnetne dražljaje), kemoreceptorji (ki se odzivajo na kemicne dražljaje) in nociceptorji (ki se odzivajo na bolecinske dražljaje), ki so selektivne narave. Procesiranje teh dražljajev poteka s pomocjo osrednjega živcevja. Dražljaji lahko delujejo na cloveka inhibitorno (posameznik ne izvede dejanja) ali impulzivno (dražljaj spodbudi cloveka k dejanju). Dražljaji, ki negativno vplivajo na razpoloženje vecine ljudi, vkljucujejo tiste, ki povzrocajo prekomerne strahove pred prihodnostjo (npr. financne težave v povezavi z dolgovi, ki jih nismo zmožni poravnati, strahovi pred nasiljem in kriminaliteto), neuresnicene želje in potrebe (npr. potreba po urejenem bivališcu, ki pa ne uspe, nezadovoljstvo v spolnem življenju), negativne stresne dejavnike (npr. prekomerno fizicno delo, prekomerna psihomotoricna obremenjenost, telesne bolecine, anksioznost, konflikti z okoljem, prekomerni hrup, ki povzroca glavobole, zavrnitev ljubljene osebe, socialna izkljucenost, negativne misli) itd. Kot lahko opazimo, je seznam dražljajev, ki povzrocajo negativno razpoloženje, lahko izjemno obsežen. 

Podobno velja za dražljaje, ki vplivajo pozitivno na razpoloženje cloveka. Pogosto lahko dobimo seznam dražljajev, ki vplivajo pozitivno na vecino ljudi, tako da preprosto poišcemo nasprotja dražljajev, ki vplivajo negativno. Ljudje imamo sicer mnogo skupnih lastnosti, vendar smo si v precejšnji meri razlicni tudi glede obcutenja razlicnih dražljajev. Za bolj celovit seznam negativnih in pozitivnih dražljajev, ki vplivajo na razpoloženje, bi bilo smiselno izvesti anketni vprašalnik s cim vecjim vzorcem, od 500 preizkusnih oseb naprej. Pred dobrim letom je bila sicer izvedena raziskava o stresni moci, kjer so preizkusne osebe posredovale svoje negativne stresne in pozitivne dejavnike, iz cesar lahko dobimo dokaj zajeten seznam negativnih in pozitivnih dražljajev. Ta raziskava bo v kasnejšem podpoglavju o stresu tudi predstavljena. Znanstvena in strokovna dela so v povezavi z razpoloženjsko indukcijo obravnavala, ceprav ne v tolikšni meri, kot bi pricakovali, tudi tematiko stresa, kot so na primer kronicna depresija, negativne asociacije, negativni kognitivni odzivi, afektivna stanja, obcutljivost na stres, neuravnovešena custva, stres v povezavi z izobraževanjem, usklajevanje stresnih dejavnikov, indukcija stresa v obliki bolecin oziroma migren, stopnja negativnega stresa v povezavi s senzornim sistemom, vpliv glasbe na distres, gibljivost kognitivnega sloga dolocenega posameznika, stresno življenje, alkoholizem, težave s prehranjevanjem, težave pri menstruaciji, težave s srcem, neudobje. 

3.
 Inteligenca: Poznamo vec vrst razlicnih inteligenc, kot so na primer socialna, mentalna, custvena, moralna, duhovna itd. Visoka stopnja socialne, mentalne, custvene, moralne in duhovne inteligentnosti lahko pomeni mocan dejavnik pri ohranjanju pozitivnega razpoloženja. Znanstvena in strokovna dela s podrocja razpoloženjske indukcije sicer niso obravnavala odvisnosti razpoloženja od inteligence v tolikšni meri, kot bi pricakovali, saj najdemo zgolj dva prispevka, ki sta obravnavala custveno inteligenco v situacijah pogajanja, kar je izjemno malo. Pricakovali bi lahko, da visoka stopnja custvene inteligence pri dolocenem posamezniku pripomore k temu, da nevtralizira negativno razpoloženje in ustvarja sorazmerno pozitivno razpoloženje. Še zlasti pri odlicno organiziranih osebnostih bi lahko pricakovali pretežno pozitivno razpoloženjsko podnebje in v glavnem dovzetnost za pozitivne razpoloženjske indukcije. Na podrocju inteligence in razpoloženjske indukcije bi bilo smiselno izvesti raziskave z zelo inteligentnimi, povprecno inteligentnimi in podpovprecno inteligentnimi osebami z vidika njihovih razpoloženjskih odstopanj. Vnaprej lahko predpostavimo, da so univerzalno inteligentne osebe (npr. tiste z visoko stopnjo custvene, mentalne, socialne, moralne in duhovne inteligence) bolj dovzetne za pozitivne razpoloženjske indukcije in da se le redkokdaj nahajajo v stanju negativnega razpoloženja. Ob tem lahko izpostavimo osebe, ki imajo visoko stopnjo mentalne inteligence, vendar zelo nizko stopnjo 

custvene in socialne inteligence. Tovrstni posamezniki bi se utegnili veckrat znajti v negativnem razpoloženju. 

4. 
Telesno zdravje: Pomeni fiziološko blagostanje dolocenega posameznika brez bolecin in funkcionalnih motenj telesnega sistema, ki lahko vplivajo na pozitivno ali negativno razpoloženje. V znanstvenih in strokovnih delih s podrocja razpoloženjske indukcije sicer pišejo o bolezenskih stanjih, vendar sorazmerno malo o vplivu telesnega zdravja na pozitivno, nevtralno ali negativno razpoloženje, kar je izjemno presenetljiva ugotovitev. Telesno zdravje je mocan dejavnik pri obcutenju razlicnih vrst razpoloženj. Predpostavljamo, da so telesno zdrave osebe v kombinaciji z mentalnim zdravjem bolj pogosto v pozitivnem razpoloženju, vendar pravega jamstva za to ni, saj na razpoloženje vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so na primer uresnicene želje in potrebe, custva, misli in spomin v povezavi z njimi. Z vso zanesljivostjo pa lahko trdimo, da optimalno telesno zdravje predstavlja dobro popotnico za doživljanje pozitivnega razpoloženja in manjšo obcutljivost na razpoloženjsko indukcijo s pomocjo negativnih avdiovizualnih dražljajev. Na pozitivno razpoloženje v zelo veliki meri vpliva tudi slog življenja, ki lahko vpliva negativno na telesno zdravje (npr. telesno povsem zdrav clovek, ki uživa mnogo alkohola, s cimer si na dolgi rok unicuje zdravje). 

5.
 Osebnost, etika in morala: Pojem osebnosti je bil znotraj znanstvenih in strokovnih del s podrocja razpoloženjske indukcije sorazmerno redko uporabljen. Ni bilo govora o etiki in morali, ki sicer lahko zelo vplivata na razpoloženje in s tem posledicno na dovzetnost za inducirano razpoloženje. Osebnost sama po sebi, kot tudi v povezavi z etiko in moralo, je mocan dejavnik, ki vpliva na menjavanje razpoloženj. Že z vidika preucevanja temperamenta lahko trdimo, da so doloceni temperamenti bolj dovzetni za inducirano razpoloženje (npr. melanholik lahko prej pade v stanje žalosti kot sangvinik, kolerik ali flegmatik, kolerik je nagnjen k temu, da se prej prepusti jezi kot ostali temperamenti, sangvinik in flegmatik pa lahko prej izražata težnjo k veselemu razpoloženju). V znanstvenih in strokovnih delih s podrocja razpoloženjske indukcije predvsem porocajo o kognitivni ranljivosti v povezavi z depresijo, sprejemljivosti osebnosti za dolocen funkcionalen namen, obcutljivosti osebnosti na stres, o borderline osebnostih v povezavi z anksioznostjo itd. Obravnavan je predvsem psihološki in medicinski vidik, kar je po eni strani zelo pomanjkljivo, vendar pa je po drugi strani to lahko znanstvenoraziskovalni izziv, da se na podrocju razpoloženjske indukcije preucijo osebnosti s sociološkega, eticnega in moralnega vidika. Že z vidika naših štirih socioloških skupin lahko ugotovimo, da so te skupine sestavljene iz razlicnih vrst osebnosti, ki imajo podobne usmeritve glede dojemanja etike in morale ter znacajske poteze (npr. intelektualno dokazovanje, prevlada nad ljudmi). Prav zaradi tega dejstva je možna razpoloženjska indukcija na 

velike množice ljudi, kjer prihaja do prikrite izmenjave številnih informacij. Socialna indukcija razpoloženja je vsakem pogledu zanimiva tema, ki bi si zaslužila vecjo znanstvenoraziskovalno pozornost. 

6. 
Virtualna resnicnost: To je vsekakor pomembna tema, saj je v tesni povezavi z množicnimi mediji in v socialno, pravno in tehnološko razvitih državah ima izjemen vpliv na razpoloženje velikih množic ljudi. V bibliografiji razpoloženjske indukcije dejansko najdemo znanstvena in strokovna dela, ki so obravnavala virtualno resnicnost kot mocan vpliv tako na razpoloženje kot tudi z vidika vplivanja na pozitivno razpoloženje. Virtualna resnicnost je v vsakem pogledu mocno orodje slehernega razvitega socialnega, pravnega in tehnološkega družbenega hierarhicnega asociativnega sistema za širjenje informacij na osnovi indukcije. 

7.
 Mikrokozmicni in makrokozmicni vplivi: Raziskave s podrocja razpoloženjske indukcije se niso ukvarjale z vplivi genov, bakterij, virusov (mikrokozmicni pogled) ter z elektromagnetnimi, gravitacijskimi, mocnimi in šibkimi silami (makrokozmicni pogled), ki imajo nedvomno izjemen vpliv na razpoloženje in dovzetnost za razpoloženjsko indukcijo. Že z vidika obolenja, povzrocenga zaradi dolocenega virusa ali bakterije, je lahko napoved negativnega razpoloženja dolocene osebe precej zanesljiva. Prav tako vpliv nebesnih teles ni zanemarljiv, temvec bolj ali manj krepko vpliva na razpoloženje slehernega posameznika (npr. polna luna, sonce in toplota). 


Na osnovi besedne analize 687 bibliografskih zapisov s podrocja razpoloženjske indukcije je bilo mogoce odkriti glavne vsebinske gradnike in opozoriti na zanimive znanstvenoraziskovalne spodbude. Ekstrahiranih je bilo sedem najmocnejših dejavnikov, ki mocno vplivajo na razlicna razpoloženja in s tem posledicno na vecjo ali manjšo moc razpoloženjske indukcije. 
Preden preidemo na temo custvene indukcije, bodo še predstavljeni patenti v smeri ustvarjanja pozitivnega razpoloženja.56 
56 Poizvedba na Google patents: https://patents.google.com/?q=mood&q=induction&oq=mood+induction (2019-10­20). 

4.4.2.3.3 Slika 176: Patenti za ustvarjanje pozitivnega razpoloženja 
Slika 176 prikazuje patente za ustvarjanje pozitivnega razpoloženja. Zajetih je bilo 40.353 patentov. Naštejmo nekaj teh patentov, ki naj bi pri ljudeh ustvarili pozitivno razpoloženje: 
1.
 Patent za ustvarjanje pozitivnega razpoloženja na osnovi pozitivne custvene prozodije govorca s pomocjo racunalnika in perifernih naprav (npr. mikrofon, slušalke). Ta patent je še posebej namenjen osebam, ki so zbolele za demenco, vendar ga lahko uporabljajo tudi zdravi ljudje. Deluje na principu govorca, ki pošilja zvocna sporocila s pozitivno vsebino in pozitivno custveno intonacijo prejemniku (npr. dementni osebi). Ob stalnem ucinkovanju teh pozitivnih zvocnih vsebin naj bi se prejemnik nahajal v pozitivnem razpoloženju (Koichi Nakayama, 2013). 

2. 
Aplikacija za mobilne telefone, ki ustvarja pozitivno razpoloženje na osnovi avdiovizualnih ucinkov in iger (Wu Longfei, 2012). 

3.
 Naprava za pozitivno inducirano razpoloženje s pomocjo zvoka (Wu Longfei, 2012). 

4.
 Naprava za odkrivanje razpoloženja s pomocjo racunalnika in graficnega vmesnika. Ta lahko posname obraz in na osnovi izraza izracuna razpoloženje (Lao, 2013). 

5.
 Dolocanje psihicnega stanja osebe na osnovi analize govora (Osman Kibar, 2004). 


Ob pregledu patentov za dosego pozitivnega razpoloženja naletimo na tehnološke izdelke, ki spodbudijo, odkrijejo in/ali analizirajo pozitivno razpoloženje (glej pet naštetih patentov). Za ustvarjanje pozitivnega razpoloženja obstajajo tudi patenti v obliki farmakoloških izdelkov. Vendar pa primanjkuje patentov, ki se nanašajo na kognitivne metode (npr. metoda samoopazovanja na osnovi analize gibanja, notranjih in zunanjih izrazov, kar lahko poteka tudi s pomocjo racunalnika in analiticnega orodja) in sociološke pristope za dosego pozitivnega razpoloženja (npr. skupina ljudi izvaja skupen projekt za cisto okolje, pri cemer okrepijo medsebojni obcutek pripadnosti in ustvarjalnosti, kar izboljša razpoloženje). Prav tako primanjkuje patentov v zvezi z ucinkovitimi masažami, umetniškim ustvarjanjem in alternativnimi medicinskimi metodami. Tehnološki in farmakološki patenti so sicer lahko koristni, vendar pa tudi drugi izdelki lahko izboljšajo razpoloženje. 
4.4.2.4 Custvena indukcija 
Custva so pomemben gradnik pri obcutenju razpoloženja, saj preko njih potekajo procesi custvovanja, ki lahko privedejo do bolj ali manj trajnih custvenih stanj in izražajo odnos posameznika do notranjega in/ali zunanjega sveta. Custva se lahko kažejo v razlicnih oblikah, te oblike pa so lahko v številnih odtenkih in kombinacijah. Temeljna custva naj bi bila veselje, žalost, jeza, strah, gnus in presenecenje (npr. jeza in gnus lahko dajeta sovraštvo, veselje in presenecenje pa lahko spodbudita ljubezen). Custva lahko tesneje povežemo z vrednotami, ki so bile že obravnavane. Dokaz za pravilnost te trditve nam dajejo razlicne klasifikacije custev, ki v bistvu že pomenijo vrednote, pod pogojem, da gre za pozitivna custva (npr. ljubezen). Custva se lahko delijo na pozitivna in negativna. Tako pozitivna kot tudi negativna custva so lahko povezana z osebami (npr. obcudovanje), dogodki in pojavi (npr. veselje, presenecenje), s pravili (npr. ljubezen do urejenih odnosov), z egom (npr. samospoštovanje), s casovno projekcijo (npr. upanje), z lastnostmi žive in nežive narave (npr. obcudovanje delfina, strast do svetlecih materialov), s komunikacijo (npr. ljubezen do jezika) itd. Custva lahko olepšajo ali pa razvrednotijo življenje, kar je izid izjemno mocnih custev (npr. srecna ljubezen, nesrecna ljubezen). Kot protiutež mocnim custvom obstajajo tudi šibka custva (npr. dolgcas, mirnost). Dolocena custva je mogoce delno nadzorovati (npr. prijaznost), medtem ko so nekatera custva, še zlasti ko se razplamtevajo, težje obvladljiva. Obstajajo custva, ki so zelo negativna (npr. zavist), medtem ko obstajajo tudi zelo pozitivna custva (npr. zadovoljstvo). V vsakem primeru je treba omeniti custva, ki so izrazito ekstrovertirana (npr. izraz šokiranosti, prizadetost, jeza, evforicnost). Dolocena custva izražajo optimizem (npr. veselje), medtem ko nekatera izražajo pesimizem (npr. žalost). Custva bi lahko obravnavali tudi z vidika negativnih stresnih dejavnikov (npr. nesrecna ljubezen, razocaranje z notranjimi konflikti) in pozitivnih dejavnikov (npr. srecna ljubezen, pozitivni upi). Že na osnovi tega kratkega seznama lahko spoznamo, da razvršcanje custev predstavlja izjemno obsežen klasifikacijski sistem, ki vkljucuje številne relacije, asociacije, nadpomenke, podpomenke, homonime, vsebinske podobnosti, vsebinska nasprotja itd. Ta ugotovitev ni presenetljiva, saj je življenje prepojeno s custvi, ki so lahko tesno povezani tudi z mislimi, saj te pogosto nastanejo prav iz dolocenega razpoloženja in custev. Izražanje custev pomeni dolocen vedenjski vzorec, ki naj bi bil v veliki meri genetsko dolocen. Custva spodbudijo motivacijski sistem tako posameznikov kot tudi manjših, vecjih in zelo velikih, manj ali bolj organiziranih skupin živih bitij (še zlasti ljudi), kar pripomore k okrepitvi težnje po preživetju. Navkljub vnaprejšnji dolocenosti custev je treba poudariti, da so custva proizvod dolgih kognitivnih in socialnih procesov (npr. proces ucenja), ki so povezani z izkušnjami, spominom, pravili, situacijami in mislimi. Custva lahko sprožijo samozavedanje, kar je še posebej pomembno za cloveško vrsto, saj vodi do življenjske motivacije in preživetja. Pri doživljanju custev igrajo izjemno pomembno vlogo razlicni nevrotransmiterji, ki so pomembno orodje za krepitev motivacijskega sistema. Custva imajo tudi kljucno vlogo pri custveni indukciji. Dolocena custva, še posebej tista, ki so mocnejša in težje obvladljiva, so ugodna za prenos custev od enega posameznika na drugega, od posameznika na skupino in celo od posameznika ali skupine ljudi na velike množice brez neposrednega fizicnega stika. Samo razpoloženje lahko v doloceni meri ostane nevtralno, saj se mnoga custva lahko racionalizirajo s pomocjo intelektualnih misli, zaradi cesar koncentracija custev v tej mešanici ni vec tako visoka. V primeru, da prevladujejo mocna pozitivna ali negativna custva, lahko to vpliva na vzpostavitev izrazitega pozitivnega ali negativnega razpoloženja. Ljudje v tem stanju so lahko bolj dovzetni za custvene indukcije, ki hkrati vplivajo na razpoloženje in celo misli. Obstajajo doloceni psihološki vzgibi, ki jih razlicne ekonomske in politicne propagande s pridom izkorišcajo za povecanje vpliva nad množico ljudi z namenom pridobivanja dobicka, nadzora in strateškega položaja vodenja. Tovrstni psihološki vzgibi (npr. želja/potreba po ljubezni, želja/potreba po bogastvu, želja/potreba po pripadnosti, strah pred smrtnostjo) so lahko še posebej ucinkoviti v kombinacijah in premišljenih odtenkih glede ustvarjanja custvene indukcije, tako na posameznika kot tudi na družbo. Preden navedemo konkretne primere izvedenih custvenih indukcij, si bomo najprej ogledali svetovno znanstveno in strokovno literaturo v nemškem in angleškem jeziku. Podobno kot pri analizi razpoloženjske indukcije je bila izvedena analiza produktivnih avtorjev in vsebin iz naslovov publikacij. Poizvedbe so bile izvedene v francošcini (17 zadetkov), italijanšcini (en zadetek), portugalšcini (šest zadetkov), španšcini (10 zadetkov), nizozemšcini (nic zadetkov), japonšcini (en zadetek), korejšcini (dva zadetka), kitajšcini (štiri zadetki) in rušcini (nic zadetkov). Zadetki iz teh jezikovnih obmocij niso bili vkljuceni v analizo zaradi enakih razlogov kot pri analizi publikacij o razpoloženjski indukciji. Izvedena je bila sestavljena poizvedba v angleškem in nemškem jeziku ("emotional induction" OR "Emotionsinduktion" OR "Emotionale Induktion"). Za analizo publikacij s podrocja custvene indukcije je bilo zajetih 76 bibliografskih zapisov. Najprej je bila izvedena analiza najbolj produktivnih avtorjev. 

4.4.2.4.1 Slika 177: Najbolj produktivni avtorji s podrocja custvene indukcije 
Slika 177 prikazuje najbolj produktivne avtorje s podrocja custvene indukcije, ki so svoja znanstvena in strokovna dela vecinoma objavljali v obdobju od leta 1990 do 2019. Analiza soavtorstva med 141 avtorji je izpostavila osem tesneje povezanih avtorjev, ki so na tem podrocju objavili vsaj dve znanstveni in/ali strokovni deli. O tem, o cem so ti najbolj produktivni avtorji pisali in kako pogosto so bili citirani, bo podrobneje obravnavano v nadaljevanju. 
1. Fartoukh, M.: avtorja lahko zasledimo od leta 2012 do 2014 pri treh znanstvenih prispevkih, ki so naslednji: 
- 
Influence of an emotional induction procedure on 4th and 5th graders’ emotional feelings and spelling performances (nic citatov), gre za znanstveni clanek, ki je bil objavljen na konferenci leta 2014. 

-
 Influence of an emotional induction procedure on 4th and 5th graders’ emotional feelings and spelling performances (sedem citatov),  gre za znanstveni clanek, ki je bil objavljen v reviji L’Année psychologique leta 2014. 

- 
The use of task based mood-induction procedures to generate high quality emotional assets (0 citatov), gre za konferencni prispevek, ki je bil objavljen leta 2014. 


Avtor Michaël Fartoukh je bil v svojem dosedanjem ustvarjalnem opusu, ki obsega osem bibliografskih enot, citiran 30-krat. Od skupnega števila citatov je bil kot avtor s podrocja custvene indukcije citiran sedemkrat (23,33 % celotne citiranosti). Svoja znanstvena in strokovna dela je objavljal v obdobju od leta 2012 do 2014. Njegova znanstvenoraziskovalna prizadevanja so usmerjena v naslednja podrocja: 
-
 Psihologija izobraževanja. 

-
 Psihologija otroštva in mladostništva. 

-
 Psihologija šolskega ucenja. 

-
 Motnje v razvoju. 

-
 Ucenje jezika s psihološkega vidika. 

- 
Teorije razvojne psihologije. 

-
 Ucenci s posebnimi izobraževalnimi potrebami. 

-
 Univerzitetna metoda dela. 


Skratka, avtorja ne moremo obravnavati kot uveljavljeno avtoriteto na podrocju custvene indukcije, saj je njegov znanstvenoraziskovalni opus zaenkrat zelo skromen. Kljub tej ugotovitvi lahko predvidevamo, da bi obravnavani avtor morda lahko postal znanstvena avtoriteta na tem podrocju. Njegovi dosedanji znanstveni prispevki namrec kažejo, da je njegovo glavno vsebinsko težišce usmerjeno prav v podrocje custvene indukcije. Poleg tega gre za relativno mladega avtorja, kar nakazuje možnost nadaljnjega razvoja in prispevkov na tem podrocju. 
2. Chanquoy, L.: Avtorica je bila na podrocju custvene indukcije soavtorica pri prej omenjenih treh znanstvenih prispevkih. Vec znanstvenih prispevkov na podrocju custvene indukcije z njene strani ne beležimo, kar pomeni, da ima na tem podrocju prav tako sedem citatov. Ugotavljamo, da gre za starejšo avtorico, ki je med letoma 1989 in 2019 objavila 132 znanstvenih in strokovnih del ter dosegla 2135 citatov. S custveno indukcijo se ni podrobneje ukvarjala, kar je razvidno iz primerjave med celotnim številom citatov in tistimi, povezanimi s custveno indukcijo (0,33 % vseh citatov). Njena znanstvena raziskovalna zanimanja zajemajo naslednja podrocja: 
-
 Razvojna psihologija. 

-
 Kognitivna psihologija s poudarkom na ucenju pisnih sposobnostih. 

-
 Psiholingvistika in proces ucenja. 

-
 Statistika v psihologiji. 


Skratka, tudi te avtorice ne moremo obravnavati kot znanstvene avtoritete na podrocju custvene indukcije, kar je razvidno iz njenega znanstvenoraziskovalnega opusa. Tako ta avtorica kot predhodno obravnavani avtor izhajata iz francoskega jezikovnega okolja. 
3. Fernández-Aguilar, l.: avtorica je na podrocju custvene indukcije objavila dva znanstvena prispevka, ki sta naslednja: 
-
 Emotional induction through films: a model for the regulation of emotions (dva citata), objava na konferenci leta 2016. 

-
 Emotional differences in young and older adults: films as mood Induction procedure (sedem citatov), objava v reviji Frontiers in Psychology leta 2018. Njen ustvarjalni opus obsega osem bibliografskih enot, pri cemer je bila 16-krat citirana. Znanstvena in strokovna dela je objavljala v letih od 2015 do 2019. Tudi v tem primeru gre za mlado avtorico, ki je šele na zacetku svoje znanstvenoraziskovalne poti. Skratka, avtorice Luz Fernández-Aguilar ne moremo opredeliti kot znanstvene avtoritete na podrocju custvene indukcije. Njena znanstvenoraziskovalna prizadevanja so usmerjena v kognitivno nevroznanost, kognitivno psihologijo in preucevanje custev. Avtorica prihaja iz španskega jezikovnega okolja. Podobno kot na podrocju razpoloženjske indukcije tudi na podrocju custvene indukcije ni mogoce najti znanstvene avtoritete. Prav tako ni mogoce ugotoviti izrazite povezave med avtorji, ki so pisali 


o razpoloženjski in custveni indukciji. Produktivnost avtorjev na podrocju custvene indukcije je nasploh precej nižja kot na podrocju razpoloženjske indukcije, ceprav je tudi tam produktivnost sorazmerno skromna. Za podrocje razpoloženjske indukcije lahko še trdimo, da vkljucuje sorazmerno produktivne avtorje, medtem ko so avtorji na podrocju custvene indukcije manj izkušeni in povprecno mlajši. Nadaljujemo z analizo naslovov znanstvenih in strokovnih del na podrocju custvene indukcije. 

4.4.2.4.2 Slika 178: Analiza naslovov znanstvenih in strokovnih del na podrocju custvene indukcije 
Slika 178 prikazuje vizualizacijo analize naslovov znanstvenih in strokovnih del s podrocja custvene indukcije. Opaziti je precejšnjo razliko v številu pridobljenih besednih zvez iz naslovov del s podrocja custvene indukcije v primerjavi z razpoloženjsko indukcijo, kar je posledica manjše produktivnosti na podrocju custvene indukcije. Na podlagi pridobljenih besednih zvez bo izveden vsebinski pregled. 
1.
 Povezava med custveno indukcijo in astmaticnimi ter zdravimi osebami: Ali so osebe z motenimi dihalnimi potmi bolj dovzetne za custveno indukcijo kot zdrave osebe? Obstaja možnost, da mocna custva pri astmaticnih bolnikih sprožijo astmaticne napade. Zaradi tega so lahko bolj dovzetni predvsem za negativne custvene indukcije (npr. negativne asociacije iz delovnega okolja lahko ob gledanju filma, katerega vsebino povežejo z neprijetnimi dogodki na delovnem mestu, sprožijo mocnejša sovražna custva. Posledicno lahko pride do hudega astmaticnega napada). 

2.
 Custvena indukcija s pomocjo videoprojekcij.  

3. 
Avtonomna kardiovaskularna nevropatija lahko vpliva na motnje delovanja srca, kar lahko poveca dovzetnost za negativne custvene indukcije.  

4.
 Parkinsonova bolezen in custvena indukcija.  

5. 
Vpliv custvene indukcije žalosti na jezo in obrazne izraze.  

6. 
Vpliv glasbe na custveno indukcijo.  

7. 
Vpliv rakavega obolenja na negativno custveno indukcijo.  

8. 
Vpliv filma na custveno indukcijo med spoloma. 

9.
 Custvena indukcija na osnovi motoricnih dražljajev.  

10. 
Vpliv negativnega avtobiografskega spomina na custveno indukcijo.  

11.
 Racunalniške igre in custvena indukcija.  

12.
 Borderline motnje in custvena indukcija.  

13.
 Negativna custvena indukcija s pomocjo spodbujanja strahu.  

14.
 Custvena indukcija in šport. 

15.
 Socialna custvena indukcija. Na osnovi tega kratkega vsebinskega pregleda lahko ugotovimo, da znanstvena in strokovna dela s podrocja custvene indukcije vecinoma obravnavajo naslednje teme: fiziološke in psihološke bolezni 


oseb, vpliv množicnih medijev, vpliv avdiovizualnih dražljajev, vpliv telesnih dejavnosti, socialni vplivi ter vpliv razlicnih custev (npr. strah, jeza) v povezavi s custveno indukcijo. Vsebine so podobne kot pri razpoloženjski indukciji, vendar je podrocje custvene indukcije vsebinsko manj bogato. 
Patenti, povezani s custveno indukcijo  
Z iskanjem fraze *"emotional induction"* v iskalniku Google Patents je bilo identificiranih 49.033 patentov. Ti patenti so bili izvoženi v Excel. Na podlagi naslovov patentov je bila ustvarjena .TXT datoteka, ki je bila nato uvožena v programsko orodje Vos Viewer. Orodje je izracunalo 60 % pomembnost besednih zvez. V analizo vsebine naslovov patentov je bilo vkljucenih 1624 besednih zvez.  
Na podlagi teh besednih zvez, ki okvirno predstavljajo usmeritev pri proizvodnji patentov, so bili identificirani izdelki, namenjeni nadzoru in/ali vplivu na pozitivna custva uporabnikov. Na naslednji strani bo predstavljen zelo majhen del teh patentov. 

4.4.2.4.3 Slika 179: Analiza naslovov patentov s podrocja custvene indukcije 
Slika 179 prikazuje analizo naslovov patentov s podrocja custvene indukcije. Podobno kot pri razpoloženjski indukciji bodo izbrani patenti, ki okvirno predstavljajo nacin vplivanja na pozitivna custva s pomocjo custvene indukcije. 
1.
 Sistemski vodnik custev s pomocjo uporabe metode custvene indukcije (2010): S pomocjo komunikacijskega agenta in naprave za custveno indukcijo se poskuša pozitivno vplivati na voznike v cestnem prometu, kjer pogosto zaradi zastojev pride do preboja negativnih psiholoških dražljajev, ki negativno vplivajo na custva (npr. jeza). 

2.
 Inteligentni robot za pozitivno vplivanje na avtisticnega otroka (2019): Pozitivno vplivanje na custva avtisticnega otroka s pomocjo humanoidnega inteligentnega robota. 

3.
 Kitajska medicina za zdravljenje shizofrenije (2019): S pomocjo zdravilnih snovi se izboljšuje custveno stanje shizofrenih bolnikov. 

4.
 Odkrivanje stanja zadovoljstva (2019): S pomocjo spektralne tehnologije se na daljavo zaznavajo obrazni izrazi posameznika in s tem tudi njegova custvena stanja. 

5.
 Naprava za induciranje custev in metoda (2005):Vplivanje na pozitivna custva z namenom ustvarjanja pogojev za optimalne odlocitve. 


Nedvomno gre za zanimive in uporabne patente, ki naj bi vplivali na pozitivna custva, spremljali custva, odkrivali negativna in pozitivna custva, zdravili oziroma izboljšali custvena stanja duševnih bolnikov itd. Podobno kot pri patentih na podrocju razpoloženjske indukcije lahko tudi pri patentih na podrocju custvene indukcije ugotovimo, da glavni poudarki ucinkovanja temeljijo na tehnologiji in farmakoloških izdelkih. 
V nadaljevanju bo preucevana miselna indukcija, ki je bolj sestavljene narave, težje izvedljiva in mnogokrat zelo tesno povezana s custvi. Pravzaprav bi utegnil biti pojem miselna/custvena indukcija bolj ustrezen, še zlasti zaradi dejstva, da prav zaradi custev zelo pogosto nastanejo misli. 
4.4.2.5 Miselna indukcija 
Miselna indukcija (miselna/custvena indukcija) v manj sestavljeni pojavnosti pomeni prenos misli z enega na drugega posameznika brez neposrednega fizicnega stika. V bolj sestavljeni pojavnosti lahko miselna indukcija pomeni prenos misli z enega posameznika na množico ljudi brez neposrednega fizicnega stika. Ob zapisanih opredelitvah lahko hitro pridemo do asociacije na pojem telepatije, ki v bistvu pomeni sposobnost dolocenega posameznika ali posameznikov, da berejo misli drugega cloveka ali celo ljudi. V primeru telepatije ni nujno, da gre za namenski prenos misli z enega posameznika na drugega brez neposrednega fizicnega stika, ampak prej za zavedni ali nezavedni vdor v miselni prostor drugega posameznika. 
Drugacno sliko dobimo, ko govorimo o dveh posameznikih, ki si s pomocjo sposobnosti telepatije lahko izmenjujeta misli in s tem posledicno informacije ali celo znanje, in to brez neposrednega fizicnega stika na velike razdalje (npr. enojajcni dvojcki). Ta primer lahko uvrstimo kot posebno obliko miselne indukcije. Sposobnost telepatije so že zelo veliko raziskovali, vendar kljub izjemnim intelektualnim vložkom še ni bilo nedvomnega dokaza o obstoju le-te. Kadar porocajo o pojavu telepatije, imamo še vedno obcutek, da gre za parapsihološki pojav. To predvsem zato, ker po eni strani še vedno ni mogoce obrazložiti tega pojava, po drugi strani pa je naša predstava o tovrstni sposobnosti zelo stroga (npr. posameznik bere misli drugega posameznika, pri cemer sliši njegov glas). 
V primeru, da bo znanost uspela dokazati nedvomni obstoj sposobnosti telepatije, bo mogoce dolocene oblike telepatije brez pomislekov klasificirati kot miselno indukcijo. Navkljub trenutnim stališcem znanosti bo telepatija tudi predmet razmišljanja v tem podpoglavju. Na parapsihološke vede mnogi ljudje sicer gledajo kot na neresne miselne špekulacije in jih lahko povezujejo z goljufijami, vendar kljub tem negativnim predznakom lahko parapsihološke vede povežemo tudi z odkrivanjem in opozarjanjem na pojave, ki jih še nismo zmožni razumeti. O telepatiji bo še kasneje govora. Za zdaj se bomo osredotocili na tako imenovane klasicne miselne indukcije, ki jih lažje dojamemo, ceprav so lahko zelo zapletene in težje razumljive. 
Izjemno spretno izvajanje miselne/custvene indukcije na veliko množico ljudi lahko najdemo na podrocju filmske produkcije. Zaradi vecje nazornosti za razumevanje ucinka miselne/custvene indukcije naj bo predstavljena svetovno znana nadaljevanka Vikingi (angl. Vikings).  
Ob gledanju te nadaljevanke lahko opazimo, da vsa dogajanja in osebe inducirajo dolocene misli, ki pa so mocno podprte s custvi. Ob poznavanju dolocenih zgodovinskih dejstev o Vikingih lahko sklepamo, da so bili Vikingi kmetovalci, klansko organizirani, inovativni na podrocju izgradnje ladij in izdelave orožja, nasilni plenilci in barbari, ki so živeli za svoje bogove, preživetje, boj in slavo. V tej nadaljevanki so prikazani kot nasilni in kruti, vendar tudi kot plemeniti in inteligentni. Navkljub njihovi nasilnosti in neusmiljenosti jih gledalec lahko simpatizira, kar je iz eticnega vidika izjemno nedopustno. Vikingi so napadali saksonske dežele, kjer so plenili, mucili, posiljevali, ubijali itd. Kralji saksonskih dežel so se v bistvu zgolj branili, saj so Vikingi zlohotno vdirali v njihove dežele. Glavni junak te nadaljevanke, Ragnar Lothbrok, se je kasneje predal, mucili so ga in ga ubili. Zavedel se je, da se bodo njegovi sinovi hoteli mašcevati za njegovo smrt, kar so tudi na okruten nacin izvedli. Zdaj pride glavna poanta. Njihovo mašcevanje je bilo z objektivne eticne logike neupraviceno, saj je bil njihov oce tisti, ki je vodil nepošteno in kruto plenjenje saksonskih dežel. Navkljub temu dejstvu pa gledalec še naprej simpatizira z okrutnimi in zlobnimi Vikingi, ceprav omenjena eticna logika to v bistvu negira. Avtor, scenarist, režiser in igralci so podobo Vikingov tako spretno prikazali, da so v gledalcevo eticno logiko miselno inducirali custvene prvine, ki izpodrinejo omenjeno objektivno eticno logiko. Z vsemi vsebinskimi vložki so v gledalce te nadaljevanke brez neposrednega fizicnega stika spodbudili simpatijo do Vikingov, ki pa so v bistvu izjemno negativni. To je dober primer miselne in custvene indukcije, kjer preko množicnega medija pride do prenosa misli in custev na velike množice ljudi brez neposrednega fizicnega stika! 
Povrhu tega je nastal dolocen notranji paradoks, saj se postavlja vprašanje, kako lahko sploh simpatiziramo z izjemno negativnimi ljudmi, ce to naša etika in morala v bistvu izkljucujeta? Veljalo bi razkriti vzroke za nastanek omenjenega paradoksa. 
Vzroki za ta miselni paradoks so lahko v poudarjanju dolocenih psihicnih vzgibov, ki preglasijo eticno in moralno logiko, saj se ti psihicni vzgibi v kognitivnem procesu mišljenja lahko pretvorijo v vrednote, v katere vecina ljudi verjame. Kot prvo je potrebno izpostaviti všecne podobe glavnih junakov, ki so Vikingi. Karizmaticni vodja je tudi predstavljen kot skrben družinski oce, mož besede, inovativen in izjemno spreten bojevnik. To so že lastnosti, zaradi katerih ga lahko simpatiziramo. Vendar pa spregledamo njegovo neusmiljenost, egocentricnost, castihlepnost in zlocinsko nasilnost. Ustvarjalci te nadaljevanke so spretno poudarili omenjene vrednote, ki izhajajo iz želje po družinskem življenju, ljubezni in fiziopsihicni moci. Vikingi se bojevniške smrti niso bali in so trdno verovali v svoja nebesa. Prav ta poudarjena lastnost je lahko v gledalcih sprožila simpatijo do Vikingov, saj pretežni del ljudi živi v strahu pred smrtjo. Vikingi so se v bojih prikazali kot izjemno castni, lojalni in prijateljski, kar so že pozitivne vrednote in izhajajo iz psiholoških vzgibov, kot so želja po lojalnosti, casti, prijateljstvu, tekmovalnosti in pripadnosti. Ob tovrstnih dražljajih v obliki avdiovizualnih ucinkov je bila celostna eticna in moralna logika preglašena. Možno razlago lahko najdemo v raziskavah, ki so jih znanstveniki izvedli na podrocju miselnega nadzora s pomocjo racunalnika. Predstavili so dve skupini nevronov, od katerih je ena vsebovala shranjene podatke (vizualna podoba, biografija, ustvarjalnost itd.) o Marilyn Monroe, druga pa o Joshu Brolinu.57 Ugotovili so, da lahko dejansko pride do ucinka tekmovalnosti med obema skupinama nevronov, pri cemer zmaga tista skupina, ki je bolj poudarjena. Nevroni delujejo podobno kot stikala, ki dajejo prednost mocnejšim dražljajem. Ali nevroni nadzorujejo našo voljo ali naša volja nadzoruje nevrone, je izjemno zanimivo vprašanje. Prva predpostavka, ki se poraja ob tem vprašanju, je v prepricanju, da volja nadzoruje nevrone. V primeru miselne/custvene indukcije, kot jo ponazarja nadaljevanka Vikingi, bi lahko trdili prav nasprotno, saj je kljub mocni skupini nevronov, ki se nanašajo na etiko in moralo, prevladala inducirana skupina nevronov, ki je kot izid 
57 Videopredstavitev:Thought projection by neurons in the human brain (2010). Dostop na URL: 
https://www.bing.com/videos/search? 
q=neurons+marilyn+monroe&&view=detail&mid=D65A70DAFC97F6A80A6FD65A70DAFC97F6A80A6F&&F 
ORM=VRDGAR (2019-10-27). 
posredovala simpatijo do Vikingov. Znanstveniki so namrec dokazali, da lahko volja vpliva na tekmovalni izid dveh ali vec skupin nevronov, kar je mogoce doseci z miselnim treningom. 
Zdaj prihaja upraviceno vprašanje, kako inducirati antipatijo do Vikingov iz svetovno znane nadaljevanke? Kdor je spremljal nadaljevanko od zacetka do konca, bo lahko prišel do spoznanja, da se bo le s težavo ali pa sploh ne znebil simpatije do glavnih junakov in njihovih v bistvu negativnih oziroma zlocinskih podvigov. Dani primer miselne/custvene indukcije lepo ponazarja izjemno moc vpliva na dojemanje vsebine, junakov, dogodkov itd. Prav ta moc je preglasila obstojeco etiko in moralo presojanja o dobrem in slabem. To seveda ne pomeni, da je zaradi tovrstne mocne miselne/custvene indukcije obstojeca etika in morala izginila, ampak se filmi in s tem tudi omenjena nadaljevanka dojema kot nekaj, kar ne pripada vsakdanjemu življenju, s cimer gledalceva obstojeca etika in morala ne izgubi na veljavi. Možno pa je, da bodo poudarjene pozitivne vrednote iz te nadaljevanke vplivale na odlocitve oziroma preference dolocenega posameznika. 
Skratka, posameznik bo lahko po ogledu vseh nadaljevank Vikingi nezavedno dajal prednost vrednotam, kot so lojalnost, tekmovalnost, cast, moc, pripadnost, bojevitost in prijateljstvo. V bistvu so to pozitivne vrednote, ki imajo moc, da nevtralizirajo v nadaljevanki prikazano okrutnost, castihlepje in nasilno zlocinskost Vikingov. 
Ali gre v tem primeru za negativno ucenje, je v bistvu nedoreceno? Za naslednji primer miselne custvene indukcije pa lahko trdimo, da gre za negativno ucenje in skorajda za programiranje misli. 
Glede intenzivnega in pogostega igranja nasilnih racunalniških iger so znanstveniki že dokazali, da lahko to izjemno vpliva na dojemanje vsakdanjega življenja dolocene osebe, ki se odtujuje iz socialne okolice in že z preveliko strastjo igra racunalniške igre, prepojene z brezumnim nasiljem. Tovrstne igre namrec zasledujejo zgolj cilj unicevanja nasprotnikov in potrošniški etos, saj igralec ne srecuje pozitivnih vrednot, temvec si z imaginarnih nasiljem zgolj nabira tocke z namenom doseganja rekordov in imaginarnih nagrad. Še posebej tiste igre, ki so podprte z obcudovanja vrednimi avdiovizualnimi ucinki, kjer ima igralec nalogo, da osvaja mesta in dežele brez pravega pozitivnega motiva, v katerih ga obkrožajo številni sovražniki, ki jih je treba odstraniti iz tega imaginarnega sveta, so dober primer negativnega ucenja oziroma negativne miselne custvene indukcije. 
Osebe lahko postanejo ob igranju tovrstnih racunalniških iger odvisne in izgubijo velik del dojemanja prave resnicnosti, pri cemer pozitivne vrednote zbledijo oziroma postanejo izkrivljene. Nenehne ponovitve imaginarnih ubijalskih strasti lahko tvorijo izjemno mocno nevronsko omrežje, ki preglasi ostala vsakdanja nevronska omrežja. Ob spremljanju množicnih medijev (npr. televizije, interneta, periodicnih publikacij) smo že mnogokrat slišali o nasilnih pokolih, ki so jih izvedle prizadete osebe, ki so izgubile stik z resnicnostjo in podlegle imaginarni resnicnosti z negativno inducirano miselnostjo in strastjo do ubijanja nasprotnikov iz resnicnega življenja.58 Skratka, nasilne racunalniške igre lahko okrepijo pripravljenost za nasilno vedenje in s tem privedejo do nepreklicnih kriminalnih posledic. Po drugi strani pa lahko tudi racunalniške igre, polne nasilnih vsebin, prispevajo k pozitivnim vplivom na posameznike. Kot primer bi lahko navedli obolelo osebo za rakom, ki z unicevanjem svojih imaginarnih sovražnikov z lastno voljo pravzaprav unicuje rakave celice. V tem primeru gre bolj za pozitivno miselno custveno indukcijo z jasnim motivom premagovanja smrtne bolezni in preživetja. V kolikšni meri to dejansko vpliva na premagovanje smrtne bolezni, ni povsem jasno in nedvoumno dokazano, vendar pa obstajajo doloceni znaki, da tovrstne terapije dejansko pomagajo. 
Za lažje razumevanje te zapletene snovi sta bila predstavljena primera miselne custvene indukcije s pomocjo množicnih medijev. V nadaljevanju bo na podlagi konkretnih primerov izvedeno razlaganje pojma miselne custvene indukcije skozi prizmo libidnega, vsakdanjega in filozofskega nacina mišljenja. Ob tem velja pripomniti, da pri navedenih nivojih mišljenja ne gre za izrazite locnice, ampak za nacine mišljenja, ki so med seboj bolj ali manj prepleteni. Nenazadnje je potrebno opozoriti na vsebinski poudarek zastavljene snovi, ki gre v smeri širjenja podatkov in informacij z namenom pozitivnega in/ali negativnega vplivanja na velike množice ljudi. 
4.4.2.5.1 Miselna/custvena indukcija na libidnem nivoju mišljenja 
Ta je izjemno pogosta, saj je prisotna tako v svetu množicnih medijev, vsakdanjih pogovorih, množicnih prireditvah, umetnosti, športu, delovnem življenju itd., in je povzrocena zaradi številnih dražljajev iz notranjega (npr. nagon, ki opozarja na potrebo po potomstvu, spolni identiteti itd.) in zunanjega sveta (npr. eroticni dražljaji v obliki tipa, vizualnih podob, zvoka, vonjav). Prav omenjeni dražljaji lahko okrepijo možnost širjenja podatkov in informacij tako na posameznika kot tudi na množice ljudi na velike razdalje brez neposrednega fizicnega stika. Libidni nivo mišljenja 
58Wildt te B, E. H. (2007). Computerspiele und Amoklauf: Die Verzweiflung hinter der Wut. Dtsch Ärztebl, 6, str. 163­165. 
Gewalt durch Ego-Shooter. (2016). Frankfurter Allgemeine. Dostopno na URL: https://www.faz.net/aktuell/gesellschaft/ungluecke/diskussion-ueber-killer-computerspiele-nach-amoklauf-in­muenchen-14355353.html. (2019-10-31). Willoughby, T., Adachi, P. J., & Good, M. (2012). A longitudinal study of the association between violent video game play and aggression among adolescents. Developmental psychology, 48(4), str. 1-14. Bajovic, M. (2012). Violent Video Game Playing, Moral Reasoning, and Attitudes Towards Violence in Adolescents: Is There a Connection? : dissertation. Brock University. http://hdl.handle.net/10464/4115. Hollingdale, J., & Greitemeyer, T. (2014). The effect of online violent video games on levels of aggression. PLoS one, 9(11), e111790. 
predstavlja pomemben del dogovorjene resnicnosti. Najbolj znan primer miselne/custvene indukcije lahko srecamo na podrocju ekonomske propagande, kjer ustvarjalci mišljenja še zlasti s pomocjo spodbujanja želje/potrebe po erotiki in zabavi uresnicujejo glavni cilj v smeri pridobivanja potrošnikov in s tem posledicno materialnega dobicka. Pogosto se tudi pri politicnih propagandah poslužujejo možnosti vplivanja na ljudi s pomocjo eroticnih dražljajev. Ekonomska propaganda je lahko pogosto v tesni povezavi s politicno (npr. pri volitvah). Takšno sintezo ekonomskih in politicnih scenarijev navadno poimenujemo kot ekonomsko-politicno propagando. Miselne/custvene indukcije na libidnem nivoju mišljenja zasledujejo prvenstveni cilj usmerjanja in spodbujanja želja/potreb ljudi na potrošniške in politicne vsebine. V nadaljevanju se te želje/potrebe s številnimi ponavljanji v razlicnih oblikah vgradijo v miselnost ljudi. Miselno/custveno indukcijo na libidnem nivoju mišljenja tako na posameznika kot tudi na velike množice ljudi ne srecujemo zgolj pri ekonomskih in politicnih propagandah, ampak tudi pri povsem navadnih vsakdanjih komunikacijah, psihološkem terapevtskem delu s pacienti, dvigovanju morale športnega moštva, vojske, policije itd., obvešcevalnih vohunskih dejavnostih, pridobivanju simpatije izvoljene osebe, pridobivanju prednostnega položaja na delovnem mestu, pridobivanju simpatije soljudi, širjenju pozitivnih in/ali negativnih govoric o dolocenem posamezniku in/ali skupinah ljudi itd. Izvedba miselne/custvene indukcije na libidnem nivoju mišljenja, bodisi na posamezniku bodisi na množici ljudi, je možna na razlicne nacine, v razlicnih oblikah in vsebinah ter povrhu tega lahko še prepletena s prvinami miselne/custvene indukcije tako na vsakdanjem kot tudi filozofskem nivoju mišljenja. Navedeno ne velja v primerih mocnih miselnih koncentracij oziroma sestavljenih telesnih in/ali mentalnih dejavnostih, kot so npr. igranje šaha, intenzivno igranje nogometa, znanstvenoraziskovalno delo, ukvarjanje z otroki, razmišljanje o reševanju družbenih in/ali tehnoloških problemov, verska predanost, podkrepljena z molitvami, praviloma tudi med koncentrirano vožnjo avtomobila, alpinisticni podvigi, ukvarjanje s financami, izrazita negativna stresna stanja (žalovanje zaradi smrti bližnjega itd.), mocna utrujenost zaradi prekomernega telesnega in/ali umskega dela. Povrhu tega je potrebno opozoriti na razlicne kulture dojemanja libidnih dražljajev, saj doloceni libidni dražljaji v nekaterih kulturah naletijo na hudo nasprotovanje oziroma ogorcenje (npr. prikaz ženskega dekolteja v državah Islama). Dojemanje libidnih dražljajev je še zlasti zelo odvisno od življenjskih pogojev, vrste osebnosti (npr. temperament, custveno podnebje, izkušnje), socialnih vplivov, prava dolocene države (nekatere države dolocajo mocnejše omejitve glede izvedbe reklam z eroticnimi dražljaji), kulture v najširšem smislu (znanost, umetnost, šport, vsakdanje življenje, etnografija idr.) itd. Izvajanje miselnih/custvenih indukcij na posameznika in množico ljudi temelji na posredovanju vrednot, simbolnih (npr. moc simbolov), senzornih (vid – vizualni dražljaji, sluh – zvocni dražljaji, vonj – vonjavni dražljaji, okus – dražljaji za okus, tip – tipni dražljaji) in glasovnih (govorec, ki s posebno intonacijo predstavlja libidne vsebine poslušalcem) kod, ki zacasno ali celo trajno spreminjajo mentalne koncepte posameznika in/ali množice ljudi, tako da se vgradijo v obstojeca omrežja nevronov ali pa celo tvorijo nova omrežja.59 V obeh primerih se sprožijo želje in v nadaljevanju celo obcutenje potrebe, da se uresnici oziroma zadostiti vgrajenemu mentalnemu konceptu. V tem procesu nihce ne narekuje nekomu ali pa neposredno sporoci, katero potrebo naj bi posameznik in/ali množica ljudi zadostila, ampak vse mentalne tvorbe so izid induktivne komunikacije brez neposrednega fizicnega stika. Pojav miselne/custvene indukcije ima že dolgo zgodovino. Gradi se po eni strani nacrtno s strani ustvarjalcev mnenj, po drugi strani pa za miselnimi/custvenimi indukcijami ni mogoce videti pravega nacrta, saj so izid številnih interakcij in izmenjav podatkov ter informacij, ki nastajajo na osnovi temeljnih psiholoških vzgibov (želje, potrebe, strahovi). Dokazi za to trditev so številni in moramo zgolj pobrskati po dolocenih miselnih stereotipih, stališcih, prepricanjih, obcutenjih, dogovorih itd. Tako se mnogokrat scenaristi ekonomske propagande pri reklamah poslužujejo libidnih dražljajev s pomocjo glasovne kode v obliki maticnega jezika s francoskim ali italijanskim naglasom. Oba naglasa naj bi bila s strani množice ljudi interpretirana kot bolj eroticna. Ljudje v to verjamejo, ker je bilo to stališce že desetletja vztrajno in krepko miselno/custveno inducirano v njihove mentalne koncepte. Podoben primer miselne/custvene indukcije, ki se razvija že desetletja, je v poimenovanju izdelkov v francoskem (npr. Shampooing la couleur), italijanskem (npr. Alfa Romeo) in angleškem (npr. Paradise Dream) jeziku. Z miselnimi/custvenimi indukcijami na velike množice ljudi nastaja proces poenotenja mentalnih konceptov, ki so sicer z vidika posameznika bolj prežeti s subjektivnostjo. Prav zaradi miselne/custvene indukcije (vkljucujoce razpoloženjske in custvene indukcije) lahko prihaja do dogovorjene resnicnosti, ki se ne odvija zgolj pri politicnih in ekonomskih propagandah, ampak ta najde tudi svoje mesto v najširšem smislu cloveške kulture. Miselne/custvene indukcije se dogajajo tudi v svetu znanosti, umetnosti, verstvih, športa. Še zlasti v svetu znanosti obstajajo številne teorije in modeli, ki jih na osnovi mezokozmicne slike težko ali pa sploh ne moremo dokazati, vendar smo ljudje sprejeli številne abstraktne mentalne koncepte, v katere celo verjamemo (npr. Zemlja se vrti okoli Sonca, crne luknje, teorija strun, teorija fotonov, relativisticna teorija). Podobno velja za svet umetnosti, kjer nekaj casa prevladujejo doloceni umetniški slogi v povezavi s predstavljenimi mentalnimi koncepti, vendar cez nekaj casa zbledijo, nakar jih zamenjajo sodobnejši slogi in drugi mentalni koncepti. V svetu mode se dogajajo prav tako številne miselne/custvene indukcije, ki se ne omejujejo zgolj na oblacila, ampak posredno posežejo tudi po nakitu, priceskah, avtomobilih in celo inducirajo ideal ženske in moške lepote. V 
59 Natancnejši opis omenjenih kod lahko najdete v delu: Rosenthal, S. (2012). Erotische Reize als Codes für die Markengestaltung. Göttingen: Verwaltungs- und Wirtschaftsakademie und Berufsakademie. 
renesansi so za lepotni ideal ženske poskrbeli vladarji in likovni umetniki. Takratno dojemanje ženske lepote se v precejšnji meri razlikuje od današnjega. 
Libidni dražljaji sprožijo temeljne psihološke vzgibe, kot so želja/potreba po erotiki, humorju, ljubezni, zabavi, strahu pred neuspehom itd. Miselne/custvene indukcije se mnogokrat uresnicujejo prav na osnovi dvoumnosti, prikaza dolgocasnosti, predstavitve avanturisticnih doživetij, kombinacij barv (npr. rdeca barva v kombinaciji s crno), obcutenja varnosti, moci in energije, polariziranih predstav, ki usmerjajo tudi voljo, privlacnost itd. V tem delu bodo, kot že napovedano, prikazani konkretni primeri vgraditve mentalnih konceptov v posameznika in/ali množico ljudi. To je pomembno, ker lahko na ta nacin spoznamo proces miselne/custvene indukcije v smeri izmenjave podatkov ter informacij, kar je ena od osnov za socialno eksistenco cloveške vrste. V nadaljevanju bo najprej prikazan model dveh nevronskih omrežij v obliki predmetnih oznak za mentalna koncepta zadovoljstva in nezadovoljstva. To bo osnovni model, iz katerega je možno izpeljati razlicne scenarije miselne/custvene indukcije na libidnem nivoju mišljenja. Vztrajni in dovolj mocni libidni dražljaji v obliki simbolnih, senzornih in glasovnih kod lahko imajo to moc, da vplivajo na mentalni koncept zadovoljstva in okrepijo mentalni koncept nezadovoljstva, ki lahko tako posameznika kot tudi množico ljudi spodbudi k dejanju z namenom, da se zadostijo želje oziroma potrebe, ki ponovno vzpostavljajo stanje zadovoljstva. V primeru, da se potreba ne zadostuje, se lahko zgodi negativni scenarij v obliki nezadovoljstva. Pri predstavljenih modelih se izhaja iz predpostavke, da so nevroni nosilci podatkov in informacij ter posledicno mentalnih konceptov, ki se razvrstijo v razlicne vsebinske skupine ali formacije nevronskih omrežij. 

4.4.2.5.1.1 Slika 180: Osnovni model dveh nevronskih omrežij z vidika dveh mentalnih konceptov 
Slika 180 prikazuje osnovni model nevronskih omrežij z vidika dveh mentalnih konceptov, ki sta zadovoljstvo in nezadovoljstvo.60 Oba koncepta sta prikazana v obliki grozda ali klustra (glej zeleno in rumeno razmejitev) in sta zgolj ohlapno povezana (glej crtkano modro povezavo), kajti oseba ali osebe se vecinoma nahajajo v stanju zadovoljstva (glej levo stran slike 180: mocne rdece in oranžne povezave ter vecja vozlišca v svetlomodri in rdeci barvi). Polarizacijo stanja zadovoljstva prikazuje desna stran slike 180, kjer so vidne šibkejše povezave in mnogo manjša vozlišca. 
Povezave in vozlišca so bila dolocena s pomocjo vrednostne lestvice od ena do pet, pri cemer vrednost ena predstavlja najmanjšo moc povezanosti in manjša vozlišca, medtem ko vrednost pet oznacuje mocnejše povezave in vecja vozlišca. Levi grozd ali kluster vsebuje pozitivne mentalne koncepte, kot so eksistencne dobrine (npr. prehrana, gretje), prestiž (npr. konjicek, zabava) in vrednote (npr. zdravje, ljubezen, marljivost, varnost). Nasprotno pa desni grozd ali kluster vkljucuje mentalne koncepte z negativnim vsebinskim predznakom (npr. pesimizem, konfliktne situacije, žalost, grožnje). 
Ne glede na to, ali na osnovi dane postavitve ocenjujemo stanje posameznika ali množice, lahko trdimo, da je stanje zadovoljstva mocno na pozitivni strani tehtnice. Levi grozd ali kluster je 
60 Omrežje je bilo izdelano s pomocjo programskega orodja Midos Thesaurus in Ora Casos. 
dosegel vrednost 273, medtem ko je desni grozd ali kluster dosegel vrednost 45 (od skupne vsote 312). Navkljub pozitivnemu stanju preucevane entitete (posameznika ali množice), ki kaže 85,90 % zadovoljstva in 14,10 % nezadovoljstva, lahko domnevamo, da se stanje zadovoljstva ne more vec bistveno izboljšati. Nasprotno pa bi se lahko ob ustreznih libidnih dražljajih, še posebej iz zunanjega okolja, poslabšalo. 
Predvidevamo lahko, da bi presežena vrednost 95 % zadovoljstva lahko imela škodljive posledice tako za posameznika kot za množico ljudi. Prekomerno zadovoljstvo lahko na dolgi rok pomeni slepoto za dejanske grožnje iz notranjega in zunanjega okolja. Prav ta slepota bi lahko ogrozila preživetje posameznika ali množice ljudi. V primeru, da je clovek prekomerno zadovoljen, se lahko zgodi, da postane prevec samovšecen ter umsko in telesno pasiven. Prav prekomerna pasivnost v naravnih okolišcinah lahko zaradi evolucijske tekmovalnosti vrst povzroci resno nevarnost za preživetje. Skratka, sleherna živalska vrsta, vkljucno s clovekom, je zaradi naravne zasnove (npr. geni, bakterije, nevroni, srce, grožnje iz okolja) prisiljena v optimalno dejavnost, da lahko preživi in se razvija. Brez gonila pomanjkljivosti bi se še posebej cloveška vrsta težje ohranila v boju za preživetje in razvoj. Dan primer zadovoljnega posameznika ali množice ljudi v bistvu ponazarja veliko verjetnost spremembe tega izrazito pozitivnega stanja zadovoljstva. Spremembo tega pozitivnega stanja bo prikazal naslednji model. Procesi miselne, custvene in razpoloženjske indukcije tako predstavljajo pomemben del preživetja cloveške vrste, saj prav te indukcije ustvarjajo homeostazo med boleznijo in zdravjem." 

4.4.2.5.1.2 Slika 181: Vpliv libidnih dražljajev na skupino nevronov nezadovoljstva 
Slika 181 prikazuje vpliv libidnih dražljajev (glej desno stran slike 181) na skupino nevronov nezadovoljstva (glej levo stran slike 181). Kot je bilo že prej ugotovljeno (glej sliko 180), je vsebinska moc skupine nevronov nezadovoljstva razmeroma šibka, kar je prikazano v obliki šibkih zelenih povezav ter manjših svetlomodrih in zelenih vozlišc. To pomeni, da vsebina skupine nevronov nezadovoljstva ne predstavlja grožnje ali nevarnega tekmeca za vsebino skupine zadovoljstva. 
Na libidnem nivoju mišljenja še posebej izstopajo in preko senzornega sistema prodirajo raznovrstni mocni libidni dražljaji, kot so eroticnost, oblacila, obutev, prijetne vonjave, elegantnost, prijetni okusi, blagi zvoki itd., ki lahko ustvarijo dolocen mocan mentalni koncept. Ta je prikazan v obliki mocnih povezav in velikih vozlišc. Omenjeni mentalni koncept lahko v naslednji fazi vpliva na okrepitev vsebine skupine nevronov nezadovoljstva, še posebej takrat, ko posameznik ali množica ljudi obcuti doloceno pomanjkanje, ki sproži mocno željo in nato potrebo, da se ta pomanjkljivost odpravi. 
V takšnem primeru bi lahko šlo za uresnicitev scenarija eksoticnega letovanja na kakšnem polinezijskem otoku, kjer naj ne bi manjkalo všecnih eroticnih in gurmanskih dogodivšcin. Povsem jasno je, da takšno zaželeno letovanje ni poceni in vecina ljudi na svetu si takšnega prestiža ne more privošciti. Vendar pa ta želja izjemno raste in lahko postane mocan mentalni koncept, ki ga je treba uresniciti. 
Skratka, nastali mocan mentalni koncept, ki je rezultat nenehnega in intenzivnega vpliva libidnih dražljajev, okrepi stanje skupine nevronov nezadovoljstva. Prav to stanje prikazuje naslednja slika.  

4.4.2.5.1.3 Slika 182: Krepitev stanja nezadovoljstva zaradi ucinkovanja procesiranih libidnih dražljajev v odnosu na skupino nevronov zadovoljstva 
Slika 182 prikazuje krepitev stanja nezadovoljstva zaradi delovanja procesiranih libidnih dražljajev v odnosu do skupine nevronov zadovoljstva. Na libidnem nivoju mišljenja posameznika ali množice ljudi se kaže izid v okrepljeni vsebinski moci skupine nevronov nezadovoljstva (glej krepke rdece povezave). Vozlišca so za zdaj še sorazmerno majhna, vendar se to lahko spremeni ob nadaljnjem pritoku libidnih dražljajev, ki se vsebinsko združeni lahko razvijejo v mocan mentalni koncept.Ta koncept je povezan tudi s skupino nevronov zadovoljstva, ki je prav tako povezana s skupino nevronov nezadovoljstva. 
Koncni izid prikazanega vecplastnega vplivanja lahko privede do zmanjšanja moci dolocenih vsebin znotraj skupine nevronov zadovoljstva.To je na sliki 182 ponazorjeno s šibkejšimi zelenimi povezavami in vijolicnimi vozlišci, ki so manjša od rdecih vozlišc znotraj omrežja zadovoljstva. Ce ponovno navežemo scenarij eksoticnega letovanja, lahko izpostavimo vsebine, kot so svoboda, ljubezen, pozitivno razpoloženje, denarna sredstva, zabava, energija in pozitivni spomini.Te vsebine so mocno povezane z željo po uresnicitvi eksoticnih pocitnic. 
Posameznik ali množica ljudi ima teoreticno na voljo vec razlicnih odlocitev. Mocno željo lahko kompenzirajo oziroma racionalizirajo tako, da si ustvarijo protiutež in se posvetijo drugim željam, ki so lažje uresnicljive. Druga možnost je kompromis, kjer namesto eksoticnega letovanja izberejo letovanje v domacem kraju. Tretja možnost pa je varcevanje tako dolgo, da se izpolnijo še posebej denarni pogoji za eksoticno letovanje na kakšnem polinezijskem otoku. 
Raznovrstni libidni dražljaji, še posebej iz zunanjega okolja, lahko vplivajo na uspešen proces miselne in custvene indukcije tako pri zadovoljnih posameznikih kot tudi pri zadovoljnih množicah ljudi. Povsem jasno je, da imajo ti dražljaji še mnogo vecji vpliv na manj zadovoljne posameznike in množice ljudi. 
Ponujajo se številne znanstvenoraziskovalne priložnosti za preucevanje dinamicnih vsebinskih omrežij raznovrstnih skupin nevronov, ki so nosilci podatkov in informacij. V primerih združevanja nevronov v grozde ali klustre te skupine vsebujejo tudi vsebine oziroma mentalne koncepte. Možno bi bilo prikazati razlicne posameznike in/ali množice ljudi glede na stopnjo zadovoljstva ali nezadovoljstva po petih ali vec stopnjah. 
Še vecji znanstvenoraziskovalni izziv bi bil prikaz miselne in custvene indukcije na osnovi interakcij med posamezniki, ki se nahajajo v razlicnih stanjih zadovoljstva in/ali nezadovoljstva. Pri takšnih preucevanjih si težko predstavljamo resno znanstvenoraziskovalno delo brez zmogljivih racunalnikov, programskih orodij in skupinskega znanstvenoraziskovalnega sodelovanja.61 Zapisano je mogoce prenesti tako na razpoloženjske kot tudi na custvene indukcije na razlicnih nivojih mišljenja. V tem delu številne možnosti (niti majhen del teh) ne bodo obravnavane, saj dejansko presegajo zmožnosti posameznika. Drugi razlog je, da je pred nami še obsežna snov, zaradi cesar bi prikazovanje tudi majhnega števila teh možnosti preseglo namen tega dela. 
V kolikšni meri libidni dražljaji v obliki raznovrstnih kod vplivajo na moc in pomembnost vsebinskega nevronskega omrežja zadovoljstva in/ali nezadovoljstva, je po eni strani odvisno od stanja posameznika, družbe in naravnih okolišcin (npr. vreme), po drugi strani pa od notranjih razmer (npr. spremembe pH-vrednosti nekaterih nevronov zaradi bolj ali manj intenzivnega vzdraženja, izmenjave kalijevih in natrijevih ionov ter nevronske elektricne aktivnosti).62 Poleg tega je vredno omeniti vzpostavljene semanticne kategorije, ki lahko bolj ali manj izrazito oznacujejo 
61 Dober vzgled za skupinsko znanstvenoraziskovalno delo predstavlja „Human brain project“! Gl. URL: 
https://www.humanbrainproject.eu/en/ (2019-11-16). 62 Primer za vpliv spremembe ph vrednosti nevronov: Farnam, A. (2014). pH of soul: how does acid-base balance affect our cognition?. BioImpacts: BI, 4(2), 53. 
razlicne vidike, kot so dejanja (npr. premikanje dolocenega telesnega dela), zvocne pojavnosti (npr. šum, hrup), vizualne prvine (npr. soncna svetloba), olfaktorne prvine (npr. vonj pecenega mesa), custvene prvine (npr. žalostna družba, vesela družba), casovne prvine (npr. pretekla nedelja, prihodnje srecanje, casovna stiska, starost) in prostorske dimenzije (npr. gneca, površina zemljišca, prostornost, volumen). 
Te že vzpostavljene semanticne kategorije dejansko omogocajo razumevanje jezikovnih in številcnih znakov, ki so shranjeni znotraj nevronskih omrežij. Takšen spomin se imenuje mentalni leksikon.63 Tudi tokrat ne moremo mimo pomembnega avtobiografskega spomina, ki v bistvu sooblikuje razlicne vrste osebnosti in s tem posredno tudi družbo. Od dojemanja lastne osebnosti je mocno odvisno, kako dovzeten bo posameznik in/ali množica ljudi za libidne dražljaje ter posledicno za miselno-custveno indukcijo. 
Po uradnem stališcu znanosti se nevroni ne obravnavajo kot živa bitja, temvec kot organski delci, ki imajo sposobnost gibanja, komuniciranja, orientacije in v dolocenem, manj strogo opredeljenem smislu celo zmožnost razmnoževanja. Na nevrone bi lahko gledali kot na ovoj, znotraj katerega se nahajajo živa bitja, ki omogocajo shranjevanje podatkov in informacij iz notranjega ter zunanjega okolja. V omrežjih delujejo kot razlicni, namagneteni informacijski sistemi, kjer se podatki in informacije ne le shranjujejo, temvec se tudi obdelujejo in prispevajo k raznovrstnim odlocitvam posameznikov in družbe. 
Tudi predstavo in voljo lahko interpretiramo kot velika in pomembna nevronska omrežja, ki v dolocenih okolišcinah (npr. razen pri vecini avtomatiziranih procesov znotraj telesnega sistema) bolj ali manj usmerjajo delovanje drugih nevronskih omrežij. Clovekova volja v bistvu predstavlja medius locus med vplivnimi nevronskimi omrežji v možganih in zunanjimi dejavniki (npr. socialnimi, podnebnimi, gravitacijskimi silami, zunanjimi elektromagnetnimi polji ter šibkimi in mocnimi silami). 
Clovekova volja ni vezana zgolj na možgane oziroma na nevronska omrežja.To v bistvu pomeni, da proces miselno-custvene indukcije ne poteka le na zunanjem nivoju, ampak tudi v naši notranjosti. Svet, ki ga zaznavamo, modeliramo, domnevamo, predpostavljamo ipd., je v bistvu posnet (ceprav v abstrahirani obliki) v raznovrstnih nevronskih omrežjih. 
Nevroni oziroma nevronska omrežja že skozi razvoj cloveške vrste dokazujejo svojo zmogljivost in prilagodljivost, saj so pripomogli k nastanku številnih razlicnih jezikov, ki jih uporabljamo v raznolikih družbenih hierarhicnih in asociativnih sistemih. Poleg tega se lahko posameznik nauci ne 
63 Sripada, P. N. (2008). Mental lexicon. Journal of the Indian Academy of Applied Psychology, 34(1), 181-186. 
samo enega, temvec celo vec razlicnih jezikov. To kaže, da je možen nastanek še drugih jezikov, pri cemer težko dolocimo omejitve nevronskih omrežij. 
V vsakem jeziku so nastajali pojmi, ki oznacujejo božanstva, ceprav so se posamezni narodi odlocali za politeisticne ali monoteisticne interpretacije. Res je, da so boga ali bogove poimenovali razlicno. Bog in/ali bogovi se nahajajo tudi v naši notranjosti, in vsak posameznik bi, ce se navežemo na besede filozofa Nikolaia Hartmanna, lahko predstavljal boga zase, ki se povezuje z drugimi bogovi oziroma posamezniki.64 Podobno lahko trdimo za zmogljiva in prilagodljiva nevronska omrežja. Nastanek razlicnih vrst jezikov bi lahko pojasnili prav na osnovi podnebnih razmer, znacilnosti pokrajine (npr. gozdovi, vodni viri, živali), nacina prehranjevanja, bolj ali manj razvitih socialnih interakcij ter razlicnih nevronskih elektricnih aktivnosti. Že rahle spremembe pH vrednosti znotraj dolocene skupine nevronov lahko namrec vodijo do drugacnih vedenjskih vzorcev, kar posledicno vpliva na razlicno poimenovanje dolocenih delov našega sveta. 
Nadaljujemo z obravnavo miselno-custvene indukcije na vsakdanji ravni mišljenja. 
4.4.2.5.2 Miselna/custvena indukcija na vsakdanjem nivoju mišljenja 
Miselna in custvena indukcija na vsakdanji ravni mišljenja je še pogostejša kot na libidni ravni in manj prikrita, saj se ljudje o številnih vsakdanjih temah pogosteje odkrito pogovarjajo. Podobno velja za množicne medije, ki pri širjenju podatkov in informacij na vsakdanji ravni mišljenja praviloma nimajo toliko omejitev kot na libidni ravni. Ponovno je treba izrecno poudariti, da med razlicnimi ravnmi mišljenja ni jasnih locnic. Dober primer je mentalni koncept zabave, ki se lahko pojavi tako na libidni kot tudi na vsakdanji ravni mišljenja. Pri libidni ravni je poudarek na intenzivnem intimnem telesnem zbliževanju, medtem ko na vsakdanji ravni gre bolj za prijetno komunikacijo, ki jo lahko dodatno podkrepita ples in/ali vino. 
Zabave so lahko tudi izrazito interesno usmerjene, s ciljem pridobivanja koristnih in uporabnih socialnih stikov. Vsakdanja raven mišljenja se praviloma navezuje bodisi na naš prosti cas bodisi na službene dejavnosti. Znotraj teh dveh kategorij lahko razvijamo tako mentalni koncept zadovoljstva kot tudi nezadovoljstva. Na vsakdanji ravni mišljenja so prisotni vsaj štirje kljucni mentalni koncepti: zadovoljstvo, nezadovoljstvo, prosti cas in vezani cas. Prav prosti in vezani cas vplivata na razvoj oziroma razmerje med mentalnima konceptoma zadovoljstva in nezadovoljstva. Raziskava o vplivu negativnih stresnih dejavnikov (o cemer bo podrobneje govora v enem od naslednjih podpoglavij) je jasno pokazala, da se zlasti v vezanem casu (npr. služba, zapletene družinske obveznosti) najbolj izrazito krepi mentalni koncept nezadovoljstva. Na drugi strani pa so 
64 Nikolai Hartman (1882-1950): nemški filozof s podrocja kriticnega realizma. 
rezultati anket pokazali, da so ljudje najbolj zadovoljni v prostem casu, tudi ce morajo vložiti veliko energije za reševanje dolocenih izzivov (npr. vzgoja otrok, gradnja hiše, nabava materiala). 
Znotraj obeh kategorij – prostega in vezanega casa – sta torej prisotna tudi mentalna koncepta zadovoljstva in nezadovoljstva. Ugotovitve kažejo, da so nevronska omrežja na vsakdanji ravni mišljenja bolj razvejana in zapletena, saj se soocamo z velikim številom dogodkov, dejanj, izkušenj, pravil, pojavov, eksistencnih dejavnikov in obveznosti, kar ni toliko znacilno za libidno raven mišljenja. 
Na vsakdanji ravni mišljenja se spoprijemamo s številnimi dražljaji (npr. placevanje racunov, poškodovan otrok, pomanjkanje denarja, obcudovanje luksuznih avtomobilov, konflikti na delovnem mestu), ki so lahko pogosto prepleteni z libidnimi dražljaji. Na tej ravni mišljenja izrazito izstopajo pomen simbolov, vrednot (etika in morala), pravil, eksistencnih dejavnikov (npr. dostop do hrane, streha nad glavo) ter zunanjih okolišcin (npr. vreme, prometni zastoji, socialne interakcije, gospodarske krize, politika, športne prireditve, razstave, praznovanja). 
Tako ekonomska kot politicna propaganda pogosto uporabljata (vcasih celo zlorabljata) psihološke vzvode, povezane z vsebinami na vsakdanji ravni mišljenja. Ekonomska propaganda na vsakdanji ravni mišljenja še zlasti inducira miselno-custvene prvine, povezane z družinskim življenjem, kjer so mocneje izpostavljeni motivi za prijazno, hitro in ucinkovito komunikacijo, zabavo (npr. zabavišcni parki), srecne otroke, zdravje (npr. dobra telesna kondicija), športne dogodivšcine, ganljiva in vesela srecanja, humor, usklajeno partnersko življenje, zdravo in okusno prehrano ter pijaco, verske vrednote, zunanjo pojavnost v smeri kreposti in veselja, veseli in svecani prazniki itd. Pri politicnih propagandah na vsakdanji ravni mišljenja pa se prvenstveno srecujemo z induciranjem miselno-custvenih prvin v povezavi z vrednotami (npr. pravicnost, lojalnost, pripadnost, stabilnost, pogum, usklajenost, intelektualnost, moc, svoboda, socialnost, blagostanje), s casovnimi in prostorskimi dimenzijami (npr. razvoj skozi cas, pravilna orientacija), vsesplošnimi možnostmi za uspeh in razvoj, mocjo simbolov (npr. barve, stavbe, verski simboli) itd. 
Politicna propaganda v nasprotju z ekonomsko manj uporablja motive, ki izražajo libidne dražljaje, in se bolj osredotoca na zapletenejše mentalne oziroma vsebinske koncepte. Politicne propagande sicer nagovorijo posameznika, vendar vedno z vidika množicnosti oziroma stabilne in/ali nestabilne družbe, zato pogosto izpostavijo razlicne strahove (npr. strah pred pomanjkanjem, gospodarskimi krizami, strah pred napacnimi in negativnimi usodnimi odlocitvami, strah pred manipulacijami). 
Na osnovi obeh oblik propagande lahko izlušcimo seznam tako vsakdanjih dražljajev kot tudi mentalnih oziroma vsebinskih konceptov na vsakdanji ravni mišljenja. V nadaljevanju bo torej poskusiti slikovno in opisno predstaviti nevronska omrežja in dražljaje na vsakdanji ravni mišljenja. Princip izdelave omrežij bo podoben tistemu, kot je bil uporabljen na libidni ravni mišljenja. Razlika bo le v tem, da bo potrebno izdelati vecje število manjših tezavrov, ki bodo v koncni fazi procesirani skozi programsko orodje (Ora Casos) za vizualizacijo omrežij.

 4.4.2.5.2.1 Slika 183: Možen scenarij miselne/custvene indukcije na vsakdanjem nivoju mišljenja Slika 183 prikazuje možen scenarij miselne-custvene indukcije na vsakdanji ravni mišljenja v obliki vsebinskega nevronskega omrežja, kjer imamo opravka s štirimi glavnimi vozlišci: prosti cas (glej vecje rdece vozlišce), vezani cas (glej manjše temno modro vozlišce), zadovoljstvo (glej vecje rdece vozlišce) in nezadovoljstvo (glej majhno svetlomodro vozlišce). Na vsakdanji ravni mišljenja imamo opravka s pozitivnimi dejavniki in negativnimi stresnimi dejavniki, ki predstavljajo dražljaje, ki vplivajo na vedenje in odlocitve tako posameznikov kot tudi množice ljudi. Ob tem je treba dodati, da niso bili upoštevani libidni dražljaji, ki se praviloma bolj ali manj dejavno ter intenzivno prepletajo s pozitivnimi dejavniki in negativnimi stresnimi dejavniki. Posameznik in/ali množica ljudi se v tem scenariju nahaja v stanju zadovoljstva (na sliki 183 je to prikazano v obliki mocnejših rdecih in oranžnih povezav). 
Miselno-custvene indukcije na vsakdanji ravni mišljenja delujejo še zlasti na osnovi šestih mocnih polarizacij, ki so v obliki razmerja med obcutenjem zadovoljstva v odnosu do nezadovoljstva, med doživljanjem prostega in vezanega casa, med pridobljenim zadovoljstvom na osnovi izkoristka preživljanja prostega casa, med pridobljenim nezadovoljstvom na osnovi izgube energije pri preživljanju vezanega casa, med nezadovoljstvom in preživljanjem prostega casa ter nenazadnje še med pridobljenim zadovoljstvom na osnovi preživljanja vezanega casa. Kot lahko opazimo, gre za precej zapletena razmerja, zato je bilo omrežje v precejšnji meri poenostavljeno. Brez mocnih polarizacij mocne miselne-custvene, custvene ter razpoloženjske indukcije na posameznika in/ali množico ljudi niso možne. 
Pri miselnih-custvenih indukcijah na vsakdanji ravni mišljenja gre za precej bolj zapletene mentalne oziroma vsebinske koncepte kot je temu primer na libidni ravni mišljenja, zaradi cesar so lahko miselne-custvene indukcije tudi na dolgi casovni skali bolj obstojne (npr. etika, morala, vrednote, vera, še zlasti kolektivni simboli, negativni stresni dejavniki, uspešnost na delovnem mestu, mesecni dohodek oziroma osnovna eksistenca, razvoj, poslanstvo). Vsesplošni pomembni vsebinski koncepti (npr. osnovne eksistencne dobrine) se tako bolj trdovratno vgradijo v miselnost slehernega posameznika in/ali množice ljudi. Prav omenjeni vsebinski koncepti predstavljajo vecjo težo za preživetje posameznika in/ali množice ljudi kot vsebinski koncepti na libidni ravni mišljenja (npr. telesni užitki, zabava, spolnost). Omenjene mocne polarizacije zagotovo vplivajo na pH vrednosti nevronskih omrežij, ki so nosilci ne samo najbolj pomembnih vsebinskih konceptov. V kolikšni meri je ta vpliv mocan, še ni eksplicitno znano. Iz zapisanega lahko sklepamo, da tako miselne-custvene kot tudi custvene in razpoloženjske indukcije vršijo mocan vpliv na spremembe pH vrednosti znotraj nevronskih omrežij v naših možganih. Na kakšen nacin lahko miselno-custvena indukcija vgradi dolocene vsebinske koncepte v dolocena nevronska omrežja, je vprašanje, na katerega zgolj na osnovi slike 183 ni mogoce odgovoriti. Za to bo potrebno razgraditi pomembnejše vsebinske gradnike nevronskih omrežij in jih v obliki reakcij ali dražljajev ali pa z drugimi vsebinskimi nevronskimi omrežji združiti, tako da kot izid dobimo drugacen ali celo nov mentalni oziroma vsebinski koncept. 
Dejstvo je, da znotraj procesov tekmovanja med nevronskimi omrežji lahko nastajajo bolj ali manj burne reakcije, ki lahko dajo kot izid nova omrežja v obliki radikalov. Ta lahko dopolnjujejo obstojece nevronsko omrežje ali pa pripomorejo k vzpostavitvi novih nevronskih omrežij s precej spremenjeno vsebinsko zgradbo, navkljub sorazmerni dolgorocni obstojnosti dolocenih vsebinskih gradnikov, kot so npr. vrednote, simboli. Izdelati bo potrebno enostavne modele v obliki razlicnih scenarijev, s pomocjo katerih bo mogoce prikazati spremembe izhodišcnega stanja, zaradi katerih bi lahko posamezniki in/ali množice ljudi bili pripravljeni sprejeti doloceno odlocitev in s tem posledicno doloceno dejanje. 
Potrebni so v bistvu dodatni dražljaji, ki nastanejo kot izid reakcije med sorazmerno obstojnimi vrednotami in npr. negativnimi stresnimi dejavniki, tako da je možna uresnicitev miselne/custvene indukcije na vsakdanji ravni mišljenja tako posameznika kot tudi množice ljudi. Skratka, na osnovi negativnih dražljajev, ki ogrožajo del sistema vrednot, so možni razlicni negativni in pozitivni scenariji. Proces miselne-custvene indukcije na vsakdanji ravni mišljenja je lahko v vlogi katalizatorja za bolj ali manj buren potek reakcije med spojino vrednot in negativnih dražljajev. Miselno-custvena indukcija na vsakdanji ravni mišljenja je lahko izid vsakdanjih dogodkov (npr. vsakdanja komunikacija med ljudmi), množicnih medijev (npr. ekonomska in politicna propaganda), pojavov (npr. vreme, nebesna telesa) in pravil (npr. novi zakoni glede varcevalnih ukrepov). 

4.4.2.5.2.2 Slika 184: Možna reakcija med spojino vrednot in negativnimi stresnimi dejavniki 
Slika 184 prikazuje možno reakcijo med spojino vrednot (glej enojno ali krepko povezavo med zdravjem, ljubeznijo, pripadnostjo in lojalnostjo) in negativnimi stresnimi dejavniki (strah, denarne težave), ki dajo kot izid spremenjeno strukturo in s tem sestavo spojine vrednot. Pri preucevanju izida reakcije lahko ugotovimo, da nespecnost ogroža zdravje in s tem povecuje skrb za mentalno in fizicno zdravje. Nespecnost je bila povzrocena zaradi strahu pred prihodnostjo, ki je dodatno podkrepljen z denarnimi težavami, ki lahko ogrožajo osnovno življenjsko eksistenco. Negativni stresni dejavniki so poleg tega okrepili razlicne želje in potrebe (želja/potreba po bogastvu, želja/potreba po stabilnosti, želja/potreba po moci). Navedene želje in potrebe predstavljajo tudi vrednote, ki se lahko okrepijo in s tem šibijo moc drugih vrednot (na sliki 184 je to prikazano v obliki dvojne povezave med vrednotami v odnosu do pripadnosti in lojalnosti). 
Skratka, posameznik ali množica ljudi se lahko nahajata v stanju, ki je ugodno tako za pozitivno kot tudi negativno miselno-custveno indukcijo na vsakdanji ravni mišljenja. Tako posameznik kot množica ljudi lahko sprejmeta doloceno odlocitev, ki lahko kot izid vodi v doloceno dejanje ali pa tudi ne. V primeru, da moc problema narašca do dejanja ali pa dejanj, ni vec dolga pot. Lahko si predstavljamo, da dokler problem ni uspešno razrešen oziroma odpravljen, bodo vedno znova vdirali znacilni negativni dražljaji, katerih moc lahko v daljšem casovnem obdobju eksponentno naraste. Posameznik in/ali množica ljudi sta ujetnika mehanizma miselne, custvene in razpoloženjske indukcije. Ta proces je v vsakem pogledu naraven, kajti pojav indukcije ne srecujemo zgolj pri posamezniku in družbenih hierarhicnih asociativnih sistemih, ampak tudi v naravi (npr. dva oblaka se med seboj približujeta in sprožita ucinek strele). Trdimo lahko, da je pojav indukcije eden od osnovnih mehanizmov, po katerem principu deluje vesolje. 

4.4.2.5.2.3 Slika 185: Drug primer možne reakcije med spojino vrednot in negativnimi stresnimi dejavniki 
Slika 185 prikazuje drug primer možne reakcije med spojino vrednot in negativnimi stresnimi dejavniki. Že v izhodišcu lahko pri spojini vrednot izpostavimo razliko, kjer lahko opazimo šibkejšo povezavo med glavnim vozlišcem ter pripadnostjo in lojalnostjo (na sliki 185 je to prikazano v obliki dvojne povezave). Še šibkejšo povezavo lahko vidimo med glavnim vozlišcem in ljubeznijo (glej trojno povezavo), medtem ko je povezava med glavnim vozlišcem in zdravjem krepka (glej enojno povezavo). Drugi reagent je ostal isti kot pri prvem scenariju. Izid reakcije med obema reagentoma lahko vidimo v spremenjeni sestavi in strukturi nove spojine vrednot. Vrednote, kot so ljubezen (glej cetverno vez), pripadnost (glej trojno vez) in lojalnost (glej trojno vez), so izgubile na pomenski moci. Prikazane želje in potrebe so v bistvu postale mocni radikali, ki predstavljajo vrednote, kot so bogastvo, moc in stabilnost (glej enojne vezi). 
V zvezi s tekmovalnostjo med nevroni to lahko pomeni, da so vrednote, kot so ljubezen, pripadnost in lojalnost, preglašene od želje in potrebe po bogastvu, moci in stabilnosti. Prav to lahko ima mocan vpliv na prihodnje odlocitve tako posameznika kot tudi množice ljudi. Na novo nastala spojina vrednot je manj obstojna kot je bila v prvem scenariju (glej sliko 184). Ta manjša obstojnost spojine vrednot pomeni ugodno izhodišce za nadaljnje reakcije in posledicno za mocnejše miselno-custvene indukcije na vsakdanji ravni mišljenja. 
V tem scenariju se tako posameznik kot tudi množica ljudi zelo mocno približujeta polarizaciji med zadovoljstvom in nezadovoljstvom, tako da so nevroni prisiljeni zapustiti mirujoce stanje in izstreliti mocne signale, ki lahko sprožijo še druge nevrone. Prav tako bodo z veliko verjetnostjo na mezokozmicnem nivoju potekale burne reakcije tako s strani posameznika kot tudi množice ljudi. V bistvu bodo lahko odlocitve in dejanja velikega števila ljudi identicne, ceprav mnogi eden za drugega niso vedeli (se nahajajo na razlicnih bolj ali manj oddaljenih lokacijah) in to brez neposrednega fizicnega stika. Zgodi se lahko celo, da se srecujejo številni posamezniki med seboj na istem mestu in celo ob istem casu, ne da bi se predhodno dogovorili. 
Družbeni hierarhicni asociativni sistemi zelo pogosto, mocno in intenzivno delujejo po tem principu. 

4.4.2.5.2.4 Slika 186: Tretji primer možne reakcije med spojino vrednot in negativnimi stresnimi dejavniki 
Slika 186 prikazuje tretji primer možne reakcije med spojino vrednot in negativnimi stresnimi dejavniki na vsakdanji ravni mišljenja. Izhodišcna spojina vrednot ali prvi reagent ima štiri zelo šibke povezave, kar pomeni, da so vrednote, kot so ljubezen, pripadnost in lojalnost, za dolocenega posameznika in/ali doloceno množico ljudi manj pomembne. V primeru, da se prvemu reagentu pridruži še drugi reagent z vsebinami negativnih stresnih dejavnikov, lahko kot izid reakcije dobimo precej drugacno spojino vrednot, kjer še zlasti jasno prevladujejo vrednote, kot so bogastvo, moc in stabilnost (glej enojno vez). Vrednote, kot so ljubezen, pripadnost, lojalnost in celo zdravje, so izgubile na vrednosti, kar prikazujejo crtkane povezave. 
Posameznika in/ali množico ljudi pesti nespecnost, kar lahko zelo negativno vpliva tako na mentalno kot tudi fizicno zdravje. Problem je zdaj v tem, da posameznik in/ali množica ljudi v tem danem scenariju niti vec ne zasleduje željo/potrebo po zdravju, ampak prihaja do skrajne osredotocenosti na bogastvo, moc in stabilnost. Ta osredotocenost lahko v precejšnjem obsegu zanemarja druge pomembne vrednote, kot so empatija, prijateljstvo, usklajenost, pokoncnost, poštenost, castnost itd., tako da lahko prihajajo na površje negativne in škodljive lastnosti, kot so nepoštenost, sociopatske poteze, prekomerna egocentricnost, sovraštvo, nevošcljivost, okrutnost idr. 
Tovrsten posameznik in/ali tovrstna množica ljudi je lahko v stanju, da sicer mentalno deluje v mejah normale (npr. psihoticne motnje niso zaznavne), ampak z eticnega in moralnega vidika ni možno porocati o normalnem mentalnem stanju niti posameznika niti množice ljudi. V bistvu gre v tem scenariju za ljudi, ki so se znašli v tunelski miselni koncentraciji, kar psihiatricna stroka še ne obravnava kot hudo obsesivno-kompulzivno motnjo in še manj kot psihoticno motnjo, ker so ostale mentalne funkcije, kot so inteligenca, casovna orientacija, prostorska orientacija, nacin komuniciranja oziroma govor itd., povsem ohranjene. Morda bi bilo smiselno tovrstne ljudi nekoliko natancneje preuciti? 
Tako posameznik kot tudi množica ljudi iz tega tretjega scenarija sta dovzetna za miselno-custvene indukcije, ki se dotikajo materialnega bogastva, moci in stabilnosti. Na druge miselno-custvene indukcije, ki predstavljajo pozitivne vrednote, so manj ali pa sploh ne dovzetni, kar lahko pomeni, da s svojo ekstremno ali tunelsko miselnostjo, ki je družbeno vsesplošno sprejeta, širijo negativne vplive na druge ljudi. 
Prikazani so bili zgolj trije scenariji iz nevronskega omrežja na sliki 183, vendar si lahko predstavljamo, da obstajajo še mnogi drugi scenariji, kjer prihaja do bolj ali manj burnih reakcij nevronov, ki se odražajo predvsem v tekmovalnosti razlicnih vsebinskih nevronskih omrežij. Prav ta tekmovalnost povzroca razlicne bolj ali manj mocne polarizacije, še zlasti med zadovoljstvom in nezadovoljstvom, kar je ugodna podlaga za procese miselne-custvene indukcije, kjer niso potrebne neposredne fizicne povezave. Nadaljujemo s podpoglavjem o miselnih-custvenih indukcijah na filozofski ravni mišljenja. 
4.4.2.5.3 Miselna/custvena indukcija na filozofskem nivoju mišljenja 
Filozofski nivo mišljenja je vsebinska nadgradnja libidnega in vsakdanjega nivoja mišljenja, kar pomeni, da so miselne custvene indukcije še bolj zapletene, vendar niso tako zelo redke, kot bi lahko pricakovali. Srecujemo jih tako v svetu poslovnosti, politike, inovativnosti kot znanosti. Gre v bistvu za podrocja, ki v najvecji meri širijo vplive na sleherni družbeni hierarhicni asociativni sistem. Omenjeni sistem bi lahko deloval brez filozofskega nivoja mišljenja, zato ta nivo ne predstavlja osnove za preživetje cloveške vrste, cesar pa ne moremo trditi za libidni in vsakdanji nivo mišljenja, ki skupaj predstavljata osnovo za preživetje. Filozofski nivo mišljenja je po vsej verjetnosti nastal iz nuje po bolj zanesljivem preživetju in delovanju sistema. Cloveški možgani delujejo mnogokrat tako, da išcejo optimalne rešitve, ki vkljucujejo dolocen prestiž, kar smo že spoznali v podpoglavju o telesnem sistemu, kjer je bilo govora o crpanju sladkorja. Cloveški možgani niso zadovoljni zgolj z osnovno kolicino sladkorja, ki ga crpajo iz krvi, ampak se v nobenem primeru ne bodo branili prebitka te snovi in so lahko v tem pogledu izjemno požrešni. Za preživetje to pomeni, da osnova ni dovolj, ampak je vedno potreben dolocen prestiž (npr. skladišcenje hrane, banke, ponudba, proizvajalnost, nacrtovanje zabav, nabava hrane, podatki/informacije, nakup oblacil in obutve). 
Na osnovi zapisanega bi najprej prikazali vsebinsko nevronsko omrežje zadovoljstva in nezadovoljstva na filozofskem nivoju mišljenja. 

4.4.2.5.3.1 Slika 187: Vsebinsko nevronsko omrežje zadovoljstva in nezadovoljstva na filozofskem nivoju mišljenja 
Slika 187 prikazuje vsebinsko nevronsko omrežje zadovoljstva in nezadovoljstva na filozofskem nivoju mišljenja, ki je pretežno sestavljeno iz vrednot (npr. pogum, lojalnost, stabilnost, pravicnost, ucinkovitost, intelektualnost, napredek), pozitivnih usmeritev (npr. pozitivne izboljšave, informacijsko udobje, odkritja, poenostavitve, pozitivne odlocitve) in negativnih usmeritev (npr. neusklajenost, zaprtost, informacijska zmeda, nezaupanje, nazadovanje). Znotraj tega vsebinskega nevronskega omrežja opazimo neobstojece custvene prvine, kar ne pomeni, da custva ne obstajajo, ampak so v glavnem racionalizirana in, kot bomo v nadaljevanju videli, povezana z libidnim in vsakdanjim nivojem mišljenja. Miselna custvena indukcija na filozofskem nivoju mišljenja je z vidika custev bolj prikrita in manj opazna, zaradi cesar lahko trdimo, da custva pretežno posredno vplivajo na filozofski nivo mišljenja. Glavne usmeritve filozofskega nivoja mišljenja predstavljajo vsebinski gradniki, kot so napredek, dober izkoristek, uporabne zamisli, pozitivne odlocitve, reševanje problemov, pozitiven razvoj, pozitivne zamisli in informativnost oziroma informacijsko udobje. Po eni strani gredo prizadevanja filozofskega nivoja mišljenja v ustvarjanje boljšega sveta, po drugi strani pa v uresnicitev prestiža, ki naj bi omogocil boljše izhodišce pred tekmeci, ki so lahko v obliki ljudi ali pa drugih živalskih vrst. V drugem vpogledu gre v bistvu za uresnicevanje superiornih upravljavskih in nadzornih funkcij, kar pa vedno ne prinaša boljšega sveta, ampak tudi neizprosno tekmovalnost in s tem posledicno mnoge konflikte ter kaoticne izide. Pozitivno razmerje med zadovoljstvom in nezadovoljstvom na filozofskem nivoju mišljenja narekujeta dva glavna tokova, ki sta ustvarjanje zamisli in izvedba. Brez obojega ni zadovoljstva na filozofskem nivoju mišljenja. 

4.4.2.5.3.2 Slika 188: Vsebinsko nevronsko omrežje zamisli in izvedb na filozofskem nivoju mišljenja 
Slika 188 prikazuje vsebinsko nevronsko omrežje zamisli in izvedb na filozofskem nivoju mišljenja, ki je glavni spodbujevalec zadovoljstva v odnosu z nezadovoljstvom. V primeru, da zamisli (npr. teorije, modeli, miselne izboljšave) in uresnicevanje zamisli (npr. aplikacije, rešitve, orodja) v obliki izvedb pojemajo, prihaja do negativnega scenarija nezadovoljstva. V nasprotnem primeru, kot to kaže slika 188, pride do pozitivnega scenarija v obliki zadovoljstva. Izid pozitivnega scenarija ni zgolj odvisen od vsebinskega nevronskega omrežja zadovoljstva in nezadovoljstva ter zamisli in uresnicevanja zamisli, ampak tudi od pozitivnega predznaka vsebinskih nevronskih omrežij na libidnem in vsakdanjem nivoju mišljenja, vkljucno z dražljaji, ki bolj ali manj intenzivno in mocno prodirajo do nevronov v možganih. V nadaljevanju bo veljalo prikazati združitev obeh nevronskih omrežij (zadovoljstvo/nezadovoljstvo in zamisli/izvedbe), da prikažemo genericno odvisnost med njima. Predpostavimo lahko, da bo združeno omrežje precej zajetno in zapleteno, zaradi cesar ga bo potrebno abstrahirati na najpomembnejše vsebinske gradnike. 

4.4.2.5.3.3 Slika 189: Majhen del nevronskega omrežja zadovoljstva, nezadovoljstva, zamisli in izvedb na filozofskem nivoju mišljenja 
Slika 189 prikazuje majhen del vsebinskega nevronskega omrežja zadovoljstva, nezadovoljstva, zamisli in izvedb na filozofskem nivoju mišljenja. Opazimo lahko nenehno povezanost med omenjenimi glavnimi vozlišci (na sliki 189 je to prikazano v obliki vecje pisave) in njihovimi vsebinskimi gradniki (npr. teorije, modeli, napredek, pozitiven razvoj, rešitve, aplikacije, informacijska zmeda, goljufije). Na osnovi prikaza lahko ugotovimo pozitivni scenarij v obliki zadovoljstva, ki je izid tako pozitivnih in uporabnih zamisli kot tudi izvedb. Del tega vsebinskega nevronskega omrežja „Nezadovoljstvo“ ima manjši vpliv, kar prikazujejo manjša vozlišca. V tem nevronskem omrežju, ki je poleg sodelovalne tudi tekmovalne narave, je zmaga na strani zadovoljstva, ki je izid tako dobrih zamisli kot tudi izvedb. Kot že napovedano bo zdaj izvedena sinteza v okrnjeni sestavi med glavnimi vozlišci na libidnem, vsakdanjem in filozofskem nivoju mišljenja. Sinteza glavnih vozlišc nam bo pokazala nenehno povezanost med razlicnimi nivoji mišljenja. Ta prikaz je nujen zaradi nadaljnje razlage o nacinu delovanja miselnih custvenih indukcij na dolocenega posameznika in/ali doloceno množico ljudi. 

4.4.2.5.3.4 Slika 190: Sinteza vsebinskih nevronskih omrežij v okrnjeni sestavi 
Slika 190 prikazuje sintezo vsebinskih nevronskih omrežij v okrnjeni sestavi, kjer lahko opazimo povezanost med libidnim, vsakdanjim in filozofskim nivojem mišljenja. Stanje zadovoljstva na filozofskem nivoju mišljenja ni zgolj odvisno od uporabnih zamisli in uresnicevanja izvedb, ampak tudi od pozitivnega predznaka libidnega (npr. ljubezen, spolnost) in vsakdanjega nivoja (npr. konjicek, prijazni odnosi, prehrana) mišljenja, kar na sliki 190 ponazarja mocna rdeca povezava med vozlišcema zadovoljstva in nezadovoljstva. Na vpogled imamo pozitivni scenarij zadovoljstva, kar prikazuje veliko modro vozlišce, medtem ko je vozlišce nezadovoljstva precej manjše. Iz zgodovine znanosti, poslovnosti, vojskovanja, inovativnosti itd. nam je znano, da uporabne zamisli in uresnicene izvedbe niso bile zgolj odvisne od pozitivnih predznakov, ampak so mnogokrat nastajale prav zaradi negativnih stresnih dejavnikov in drugih pritiskov zunanjih okolišcin (npr. podnebne spremembe, naravne nesrece, mortaliteta prebivalstva). Po eni strani lahko v razvoju cloveške vrste izide uporabnih zamisli in izvedb pripisujemo vsebinskim nevronskim omrežjem v clovekovih možganih (npr. notranja volja, vkljucno z mentalnim leksikonom in avtobiografskim spominom), vendar po drugi strani ne moremo spregledati vpliva drugih zunanjih omrežij na mezokozmicnem (npr. socialna omrežja, kolektivna volja) in makrokozmicnem nivoju (npr. vesoljska omrežja, svetloba, nadnivojska volja). Skratka, nevronsko omrežje volje pri cloveku ne zajema zgolj povezave med razlicnimi nevroni, ki se nahajajo v clovekovih možganih in so nosilci raznovrstnih podatkov/informacij/znanj, ampak so ti tudi povezani z drugimi omrežji, ki soustvarjajo tako voljo posameznika, množice ljudi, družbenih hierarhicnih asociativnih sistemov kot tudi hierarhicnih asociativnih sistemov naravne narave. 
Zadnje navedeno pomeni, da nismo zgolj ljudje nekakšni namagneteni informacijski sistemi, ampak tudi druga živa bitja, ki upravljajo, zahvaljujoc volji do življenja, podobno funkcijo, ki je sicer manj razvejena. Prvaki obdelave in prenosa podatkov/informacij so v tem pogledu cloveška vrsta, ki jih prav tako vodi volja do življenja. Odvisnost cloveške vrste od drugih živih bitij in same zemeljske podlage je izjemno intenzivna in mocna, kar mnogokrat v svoji polovicni izolaciji spregledamo. Želja in potreba po prestižu sta pri cloveški vrsti mnogo vecji kot pri drugih živih bitjih, kar lahko razložimo prav na osnovi zgradbe in gibljivosti vsebinskih nevronskih omrežij v clovekovih možganih. 
Kako torej deluje miselna custvena indukcija na posameznika in/ali množice ljudi? Na to vprašanje bo možno odgovoriti s pomocjo vzgleda znanstvenih socialnih omrežij, ki med seboj, kljub sorazmernim strogim hierarhicnim odnosom, sodelujejo in niso zgolj izkljucevalne narave. Kot vzgled bomo vzeli eksponentno rast publikacij v zvezi s tematiko DNA od leta 1950 do 1964. S programskim orodjem Publish or Perish je bila izvedena poizvedba s kljucno besedo DNA, ki se naj pojavlja v naslovih publikacij in kljucno besedo human. Zajete so bile razlicne vrste publikacij od clankov, znanstvenih monografij, zbornikov, spletnih del idr. Podobna poizvedba je bila izvedena na Google Ngram Book Viewer (1950-1964, DNA=>human), s pomocjo katere so bile zajete zgolj monografske publikacije. 
Pojem DNK (angl.: DNA) do 1950 leta ni nepoznan, ampak so o DNK pisali že v 19. stoletju in na zacetku 20. stoletja. Prava prelomnica izrazitega zanimanja za podrocje cloveške DNK je bila okoli leta 1950 do 1953, ko sta znanstvenika James D. Watson in Francis Crick razvijala model dvojne vijacnice, ki omogoca razlaganje hrambe in podvojevanja dednih informacij živih organizmov. Omenjen model je temeljil na osnovi dokazovanja zgradbe DNK s pomocjo metode rentgenske difrakcije, za kar je bila še zlasti zaslužna Rosalind Franklin. V ozadju te znanstvene prelomnice so bile govorice, da sta v bistvu znanstvenika Watson in Crick celo deloma odtujila njeno zamisel o dvojni vijacnici, za kar ni bilo nikoli jasnejših dokazov, tako da so te govorice scasoma utihnile in leta 1962 sta Watson in Crick za svoje izjemno znanstveno odkritje prejela nobelovo nagrado. Odkritje se je z neverjetno hitrostjo širilo po celem svetu, tako da so se pojavljali vedno novi avtorji, ki so dajali svoj delež k znanstvenemu raziskovalnemu delu na podrocje DNK. Zgodilo se je celo to, da so znanstveniki po vsem svetu raziskovali noc in dan ter vedno znova odkrivali nove sestavine molekule DNK. Model dvojne vijacnice je postala vera, kajti znanost brez verovanja ne zmore obstajati in v tem vpogledu ni zgolj mišljena vera v boga ali bogove. Pravi znanstveniki morajo verjeti v dolocene teorije in modele tako mocno kot duhovniki, ki verujejo v boga. Polemika 
o smiselnosti vere je povsem odvecna, kajti brez nje bi bilo cloveštvo zgolj ohišje brez prave funkcije in motivacije. Sleherna vera pomeni dolocen program raznovrstnih miselnih konceptov, brez katerih naša nevronska omrežja ne bi bila to kar so. 

4.4.2.5.3.5 Slika 191: Eksponentna rast publikacij in avtorjev na podrocju DNK 
Slika 191 prikazuje eksponentno rast publikacij in avtorjev na podrocju DNK od leta 1950 do 1964, iz katere je razviden izjemen porast števila avtorjev, kar ponazarja leva stran slike v obliki socialnih znanstvenih omrežij. V model dvojne vijacnice je zacelo verjeti vedno vecje število znanstvenikov. 
Desna stran slike prikazuje graf v obliki eksponentne funkcije, ki je bil izdelan s pomocjo spletne aplikacije Google Books Ngram Viewer. Opazimo lahko izjemno produkcijo monografskih publikacij, ki so bile na podrocju cloveške DNK napisane in javno objavljene. Še zlasti pri omrežjih avtorjev lahko vidimo, da jih je veliko število (npr. od leta 1960 do 1964: 2610 avtorjev) in mnogi med sabo niso bili povezani, ampak so delovali neodvisno drug od drugega. Mnogi se med sabo sploh niso poznali in tako niso bili nikoli v neposrednem fizicnem stiku. Vera v model dvojne vijacnice cloveške DNK je omogocala skupen program mišljenja in s tem dobro osnovo za miselno custveno indukcijo, saj je znano, da lahko sleherna vera združuje in povezuje ogromno množico ljudi, pri cemer niso nujni neposredni fizicni stiki. Niso namrec redki primeri, ko znanstveniki, neodvisni drug od drugega, ustvarijo isto misel oziroma teorijo na povsem razlicnih oddaljenih lokacijah bivanja. Mnogokrat dolocene teorije in v nadaljevanju celo izvedbe dopolnjujejo obstojece, in to na nacin, da sodelujoci niso poznali drug drugega. Zdi se carobno, vendar obstajajo razlage za ta cudežni fenomen. Na danem primeru odkritja dvojne vijacnice DNK lahko sklepamo, da so znanstvenike prvenstveno vodile želje/potrebe po zdravju, saj bi boljše poznavanje zgradbe DNK lahko omogocalo zdravljenje bolezni, ki jim cloveška vrsta v preteklosti ni bila kos. Prav tako so znanstvenike vodile želje/potrebe po manipulaciji genskega materiala v smeri boljših lastnosti, da bi našli skrito formulo vecne mladosti in celo nesmrtnosti. S temi željami/potrebami so se že soocali alkimisti v 16. in 17. stoletju. V nadaljevanju bo s pomocjo razlicnih vizualizacij prikazan sklop pomembnih vsebinskih konceptov, ki so lahko osnova za proces miselne custvene indukcije, katerim podlega vecji del predstavnikov cloveške vrste. S programskim orodjem Khcoder je bila izvedena analiza besedil, ki so bila ekstrahirana iz razlicnih že na drugacen nacin prikazanih mikrotezavrov (npr. libidni, vsakdanji in filozofski nivo mišljenja). Namen te analize je ponazoriti vsebinske koncepte, ki skupaj tvorijo programski algoritem mišljenja, kjer se prepletajo razlicni nivoji mišljenja. Predpostavimo lahko, da bodo tako posamezniki kot tudi množice ljudi, ki imajo doloceno vero (v našem primeru je to model dvojne vijacnice DNK) in identicne vsebinske podlage, razmišljali in celo ravnali podobno. Ti posamezniki in/ali množice ljudi postanejo sorazmerno enotni, ne da bi se sploh poznali med seboj. V takšni sorazmerno enotni vsebinski omrežni infrastrukturi se lahko procesirajo v kolektivnem zavednem in nezavednem pomembne informacije, spoznanja in celo znanja. Skratka, za izvajanje procesa miselne custvene indukcije so potrebni identicni vsebinski gradniki in dolocena globalna motivacijska sila, ki jo lahko dolocamo kot voljo do življenja in vero! Vera, tako v bogove, teorije, modele, napredek kot tudi nesmrtnost, je motivacijski pogon, ki ga druga živa bitja v naravi po vsej verjetnosti nimajo. Zapisano pomeni dodaten razlog, da so predstavniki cloveške vrste najmocnejši nosilci raznovrstnih podatkov in informacij, ki se procesirajo, obdelujejo in širijo med posamezniki in/ali po vecjih ali manjših socialnih omrežjih. Že pred 50 leti so porocali o informacijski eksploziji in danes v bistvu že potrebujemo rešitve, da ta problem omilimo. Naj bo še omenjeno, da bodo procesi miselne custvene indukcije v prihodnosti lahko še intenzivnejši in mocnejši, še zlasti zaradi vedno vecjih in gosto naseljenih mestnih skupnosti, kar bi lahko sprožilo presežek kriticne mase naseljenosti in s tem kolektivno telepatijo. 

4.4.2.5.3.6 Slika 192: Vsebinski koncepti razvršcenih v skupinah 
Slika 192 prikazuje vsebinske koncepte, razvršcene v skupine, ki ponazarjajo predvsem prepletenost med razlicnimi nivoji mišljenja v obliki pojmov znotraj posameznih skupin, ki so prikazane kot pokrajine. Te slike si ne smemo predstavljati kot staticne, saj se zaradi burnih reakcij nevronov oziroma nevronskih omrežij vecinoma spreminjajo. Pojmi v ospredju lahko zaradi procesov sinteze, asociacije in disociacije zatonejo v ozadje ali pa se tvorijo nove pojmovne spojine, ki lahko spreminjajo meje razlicnih skupin. Na osnovi simuliranega posnetka vsebine razlicnih nevronov oziroma nevronskih omrežij znotraj dolocenega posameznika in/ali množice ljudi je težko ugotoviti povezavo med podrocjem DNK in ostalimi pojmi. Prav tako znotraj tega posnetka ne opazimo mocnega vsebinskega koncepta zdravja. Ta je predvsem posredno izražen preko pojma bolezni (glej belo vsebinsko pokrajino), depresije (glej belo vsebinsko pokrajino) in smrti (glej modro-sivo vsebinsko pokrajino). Takšni vsebinski posnetki so zelo odvisni od trenutne situacije, optimalnega zdravstvenega stanja, pridobljenih izkušenj, znanja, razpoloženja, custev, moci miselne koncentracije in prevladujocega nivoja mišljenja. Najmanjšo prepletenost med razlicnimi nivoji mišljenja dosežemo ob predpostavki, da se posameznik in/ali množica ljudi nahajata v stanju mocne miselne koncentracije v smeri znanstvenoraziskovalnega dela, pozitivnega ali vsaj nevtralnega razpoloženja, pozitivnih ali vsaj nevtralnih custev, bogatih izkušenj, bogatega arhiva znanja in v ugodni situaciji, ki sploh omogoca znanstvenoraziskovalno razmišljanje in delo. Na osnovi tovrstnih pogojev mnogi vsebinski koncepti, kot so npr. ples, cimet, zabava, sladkoba, romantika, kozmetika, prehrana itd., zatonejo v ozadje (ne pa tudi izginejo). Okrepijo se lahko že prisotni vsebinski koncepti, kot so razvoj, orodje, avtomatizacija, reševanje, energija, izkoristek, informacijski, vizija, izboljšava, dejavnik itd. Posamezniki in/ali množice ljudi, ki se pod vplivom miselnih custvenih indukcij odlocijo za raziskovanje podrocja DNK, naj bi imeli doloceno skupno miselno osnovo. To miselno osnovo bi lahko najlažje pridobili s pomocjo kratkega anketnega vprašalnika, ki bi jih povprašal o vzroku za zanimanje za podrocje DNK, njihovih vizijah v zvezi s tem itd. V bistvu je podrocje miselne custvene indukcije lahko v zelo tesni povezavi z vprašanjem o tem, kako je dolocen posameznik in/ali množica ljudi prispela do dolocene zamisli. V nadaljevanju bi bilo smiselno prikazati posnetek posameznika in/ali množice ljudi v stanju najmanjše prepletenosti med razlicnimi nivoji mišljenja.   

4.4.2.5.3.7 Slika 193: Novi posnetek vsebinskih konceptov 
Slika 193 prikazuje novi posnetek vsebinskih konceptov, ki v precejšnji meri skrivajo mnoge prejšnje vsebine zaradi mocne in intenzivne miselne koncentracije na znanstvenoraziskovalno delo. 
Zdaj se postavlja upraviceno vprašanje o vzrokih nastalih sprememb. Vsebinski koncepti s slike 192 so bili predvsem usmerjeni na vsakdanji (npr. družinsko dobro, sodelavec, prijatelj, družina, prosti cas) in manj na libidni nivo mišljenja (npr. sprošcanje, zabava), medtem ko so podatkovne pokrajine že vsebovale zametke filozofskega nivoja mišljenja (npr. branje, knjiga, kultura, razvoj). Glavni vzrok za nastalo spremembo vsebinske pokrajine lahko poišcemo v usmeritvi tako posameznikov kot tudi množice ljudi, da sledijo razmerju med ugodjem in neugodjem, pri cemer naj bi šlo v korist ugodja in posledicno zadovoljstva. Drugi nic manj pomemben vzrok tici v avtobiografskem spominu posameznikov in/ali množice ljudi, ki s pomocjo volje do življenja in vere v danost usmerja ljudi v doloceno izraženo miselno pozicijo in v odgovarjajoce dejavnosti. Naslednji zelo pomemben vzrok lahko vidimo v premagovanju obstojecih vsebinskih konceptov (npr. negativen razvoj, problem), ki lahko šibijo osebnostno integriteto tako posameznikov kot tudi množice ljudi. Prav tako je pomembno kot vzrok za nastalo spremembo omeniti ubranitev vrednot (npr. stabilnost, mir, razumevanje, varnost, sodelovanje), brez katerih clovek le s težavo gradi in razvija lastno osebnost. Posnetek vsebinskih pokrajin s slike 193 prikazuje še zlasti mocne vsebinske koncepte s sveta znanstvenoraziskovalnega dela na podrocju zdravja, ki ga lahko povežemo z medicino, biologijo, farmakologijo, genetiko itd. Izhajamo lahko iz predpostavke, da posamezniki in/ali množica ljudi, ki se ukvarjajo s tematiko cloveške DNK, imajo skupno vsebinsko izhodišce, ki usmerja in upravlja bolj ali manj burne reakcije vsebinskih nevronskih omrežij v clovekovih možganih. Z navedeno predpostavko lahko razlagamo procese miselne custvene indukcije, ki hote in/ali nehote združujejo tako posameznike kot tudi množice ljudi, ki raziskujejo cloveško DNK. Skratka, obstaja doloceno število osnovnih vsebinskih konceptov, ki odlocajo o sorazmerno enotnem mišljenju in dejavnostih cloveka v smeri raziskovanja cloveške DNK. Prav ta skupna vsebinska osnova ali celo program, v soodvisnosti od množicnih medijev, formalnih in neformalnih komunikacij, sproži posledico eksponentne rasti avtorjev na podrocju cloveške DNK v letih od 1950 do 2019. Doloceno število znanstvenikov je med sabo v ožji povezavi, medtem ko je vecje število znanstvenikov zgolj posredno povezano ali celo nepovezano med sabo, tako da jih združuje skupen vsebinski program, dolocene znanstvene avtoritete in v doloceni meri celo skupne vizije (npr. zdravljenje bolezni, formula vecne mladosti, formula nesmrtnosti). Zaradi vecje nazornosti zapisanega bi bilo smotrno prikazati vsaj nekaj reakcij, ki bi lahko potekale med vsebinskimi koncepti in posledicno med deli vsebinskih nevronskih omrežij. Podrocje cloveške DNK pokriva v osnovi tri glavne usmeritve, in sicer identiteto (npr. dednost in sorodstvene povezave, prepoznavanje storilca kaznivih dejanj), zdravje (npr. želja po zdravljenju neozdravljivih bolezni) in manipulacijo (npr. izboljšanje genskega materiala in s tem sposobnosti cloveka, želja po vecni mladosti, želja po nesmrtnosti, ustvarjanje biološke umetne inteligence oziroma laboratorijsko ustvarjanje novih življenj). Znanstveniki, ki se intenzivno ukvarjajo s podrocjem cloveške DNK, sledijo vsaj eni od treh navedenih usmeritev. S tem je že ustvarjen mocan vsebinski koncept, ki ga lahko imenujemo vizija, ki v bistvu pomeni dolocen program mišljenja. Ta lahko narekuje podobne osnovne algoritme tako zamisli, dejavnosti kot tudi odlocitev tako posameznikov kot tudi množice ljudi.   

4.4.2.5.3.8 Slika 194: Možen potek reakcij miselne/custvene indukcije na primeru clovekove DNK 
Slika 194 prikazuje možen potek reakcij miselne/custvene indukcije po nivojih na primeru clovekove DNK. Vsi prikazani reagenti so povzeti s posnetkov podatkovnih pokrajin s slik 192 in 
193. Na prvem nivoju poteka reakcija med vsebinskima konceptoma zadovoljstva (ki vkljucuje: vrednoti moc in družino, sprošcanje z dejavnostmi, kot so branje, rekreacija in zabava) in nezadovoljstva (ki vkljucuje vsebinske gradnike, kot so bolezen, stres in problem). Na desni strani prvega nivoja, kjer poteka reakcija med reagentoma, je prikazan izid v obliki vsebinske molekule. Ta vsebuje vsebinske gradnike, kot so intelektualnost, izobraževanje v smeri medicine in biologije, problem v povezavi z reševanjem, kar je povezano z zamislijo in uspehom. Reakcija še zdalec ni zakljucena, ampak prehaja na drugi nivo, kjer je prvi reagent izid reakcije s prvega nivoja, drugi reagent pa predstavlja želje po zdravju, identiteti in manipulaciji. Izid reakcije na drugem nivoju zelo konkretno ponazarja vsebinsko molekulo, ki je lahko vzrok za vsebinsko usmeritev tako posameznikov kot tudi množice ljudi. Reakcija se nadaljuje na tretjem nivoju med reagentom, ki je bil izid reakcije na drugem nivoju, in reagentom, ki predstavlja globalno vsebinsko osnovo clovekove resnicnosti (življenje, okolje in clovek). Izid reakcije na tretjem nivoju nam sporoca, da so se doloceni posamezniki in/ali množice ljudi odlocili, da jih zanima podrocje clovekove DNK v povezavi z razvojem in kulturo v znanstvenem smislu. Same reakcije po nivojih (teh je lahko še mnogo vec) nakazujejo vsebinske potenciale, ki se lahko vgradijo v posameznike in/ali množice ljudi, da se posvetijo znanstvenoraziskovalnemu delu na podrocju clovekove DNK. Dobljen izid na tretjem nivoju lahko pomeni vsebinski programski algoritem za razlicne posameznike in/ali množice ljudi. Kombinacij za potek reakcij miselne custvene indukcije na filozofskem nivoju mišljenja, tako znotraj posameznikov kot tudi množice ljudi, je lahko izjemno veliko. Prikazovanje vsaj dolocenega števila omenjenih reakcij bi zahtevalo nov proizvod v obliki znanstvene monografije. Resnici na ljubo smo se v tem podpoglavju soocali z izjemno zapletenimi vsebinskimi nevronskimi omrežji, ki pa v bistvu po posameznih casovnih zaporedjih delujejo bolj v ozadju. V ospredju clovekove zavesti v okviru posameznih trenutkov so vsebinski koncepti mnogo bolj enostavni, in kot kaže, je že sama naravna predispozicija poskrbela za to, da se clovek v ospredju svoje zavesti opredeli le za najbolj eksistencno in osebnostno nujne vsebinske koncepte, ki preprecujejo obremenjenost miselnega sistema. Zaradi vecje nazornosti zapisanega naj še slikovno prikažemo misel. 

4.4.2.5.3.9 Slika 195: Reakcije miselnosti na krajše casovno obdobje po nivojih mišljenja 
Slika 195 prikazuje reakcije miselnosti na krajše casovno obdobje po nivojih mišljenja, ki bi lahko bolj ali manj veljale za slehernega cloveka. Izid vseh teh reakcij daje doloceno razpoloženje, ki je v tem primeru pozitivno naravnano. Libidni nivo mišljenja je sorazmerno izklopljen, vsakdanji nivo mišljenja deloma vklopljen, medtem ko je filozofski nivo mišljenja povsem vklopljen (na sliki 195 je to ponazorjeno s semaforji po nivojih mišljenja: zeleni romb pomeni popolno vklopljenost, rumeni delno in rdeci sorazmerno izklopljen). Prikazano stanje se lahko v drugem trenutku ob ustreznih dražljajih (npr. oseba prejme klic, da mora placati racune, oseba postane lacna, oseba zagleda izjemno simpaticno žensko) povsem spremeni, tako da lahko prevladuje bodisi vsakdanji bodisi libidni nivo mišljenja. Glede na prikazane reagente oziroma reakcije lahko sklepamo, da potekajo miselne reakcije filozofskega nivoja mišljenja v ospredju, medtem ko potekata reakciji na ostalih dveh nivojih bolj v ozadju. Prikazan primer reakcij bi lahko veljal za predstavnike ljudi iz skupine napredka in deloma ekstremnega hierarhicnega kompleksa, medtem ko je ta vzorec manj verjeten za predstavnike ljudi tako iz skupine vecine kot tudi anomalije. Zadovoljstvo (npr. erotika, zabava, eksistencna preskrbljenost, vrednote, intelektualna motivacija) daje kot izid obcutenje ugodja in s tem posledicno pozitivno razpoloženje, medtem ko nezadovoljstvo (npr. impotentnost, negativni stres, denarna stiska, intelektualna praznina) daje kot izid obcutenje neugodja, kar ustvarja negativno razpoloženje. V vsakem primeru je potek reakcij tako v ospredju kot tudi v ozadju clovekove zavesti pogojen z danimi okolišcinami in specificnimi situacijami, kar nam pove, da gre lahko za bolj ali manj živahno dinamiko teh miselnih procesov. Na podlagi slike 195 lahko še dodatno spoznamo, da v osnovi in v dolocenem krajšem casovnem obdobju clovekovo mišljenje v ospredju clovekove zavesti ni zelo kompleksno. V bistvu so aktivirani zgolj majhni deli izjemno razvejenih vsebinskih nevronskih omrežij, medtem ko so ostali ali v stanju pocivanja ali pa potekajo skrito v ozadju. V principu bi lahko model s slike 194 prikazali v obliki sistema treh enacb, vendar z razliko, da lahko prikažemo sistem treh enacb poleg seštevanja tudi s pomocjo drugih matematicnih operatorjev (npr. odštevanje, množenje, deljenje). Lahko gremo celo še korak dlje in posameznim sestavnim delom zadovoljstva (X = zadovoljstvo) in nezadovoljstva (X = nezadovoljstvo) dolocimo še ocenjevalno utež, npr. od ena do pet, pri cemer bi te uteži predstavljale moc vrednosti zadovoljstva in nezadovoljstva, medtem ko bi kot eksponente dolocili nivoje mišljenja (libidni nivo z eksponentom 1, vsakdanji nivo z eksponentom 2 in filozofski nivo z eksponentom 3). V tem primeru bi imeli opravka s sistemom linearne in dveh eksponentnih enacb. S pomocjo tega racunskega modela bi lahko izracunali koeficient razpoloženja (Y = razpoloženje). Matematicni obrazci za izracun koeficienta razpoloženja po nivojih mišljenja bi lahko bili naslednji: 
Yrl =6x-3x=3x 
Yrv =10x2-3x2 =7x2 
Yrf =10x3-3x3 =7x3 
Na podlagi danega primera bi kot izid dobili koeficiente pozitivnega razpoloženja. Obstajajo lahko še druge možnosti za dolocanje vrednosti x. Naj zgolj kot zanimiv preizkus navedemo drugo možnost. V tej vsebinski povezavi bodo vrednosti x namesto z ocenami od ena do pet dolocene s pomocjo pH-vrednosti posameznih vsebinskih sestavin zadovoljstva in nezadovoljstva, ki jih lahko dobimo s pomocjo kemicne reakcije med eno molarno klorovodikovo kislino in eno molarnim natrijevim hidroksidom. Prvi reagent zadovoljstva bi predstavljal natrijev hidroksid (NaOH), medtem ko bi klorovodikova kislina (HCl) predstavljala reagent nezadovoljstva. V 500 ml cašo bi dolili po 10 ml NaOH za sleherno vsebinsko sestavino zadovoljstva (npr. na libidnem nivoju mišljenja erotika, zabava, sprošcanje, intimno obcevanje, hedonizem, ljubezen) in po 10 ml HCl za vsebinsko sestavino nezadovoljstva (npr. na libidnem nivoju mišljenja impotenca, negativni stres, sovraštvo). Po koncu kemicne reakcije med NaOH in HCl bi izmerili skupno pH-vrednost dobljene raztopine, ki bi predstavljala vrednost razpoloženja. Višja kot bi bila pH-vrednost, tem bolj pozitivno bi bilo tudi razpoloženje. Preizkus bi v nadaljevanju po istem principu izvedli še za vsakdanji in filozofski nivo mišljenja. S pomocjo tovrstnega pristopa bi lahko po mnogih preizkusih z razlicnimi kombinacijami omrežij izdelali sistem (podobno kot pri DNK) za dolocanje razpoloženja. Vec kot jasno je, da zgolj posameznik ni zmožen izdelati takšen sistem oziroma model za eksaktno dolocanje razpoloženja, ampak bi številne znanstvene ekipe morale verjeti v to zamisel in delati na tem podrocju neutrudno dan in noc. Na vsak nacin vera v tovrsten model zahteva videnje uporabne in dodane vrednosti. V tem je bistvo znanosti. Naj bo zgolj še kot dodatna misel navedena možnost za eksaktno dolocanje razpoloženja, custvene in miselne/custvene indukcije. V tem kontekstu lahko izpeljemo zamisel, da bi bilo potrebno slehernim nevronom v clovekovih možganih dolociti tako vsebino kot tudi pH-vrednost. Na prvi pogled se zdi ta pobožna želja nedosegljiva, vendar, ce pomislimo na prizadevanja projekta Human Brain in na tehnologijo, ki omogoca tako snemanje nevronov kot tudi dolocanje oziroma merjenje njihovih pH-vrednosti, potem lahko predpostavimo, da je zapisana zamisel možno uresniciti. Uporabnost uresnicevanja predstavljene zamisli bi tako omogocila boljše poznavanje tako posameznika kot tudi družbe, kar bi lahko pripeljalo do razvoja novih informacijskih tehnologij v smeri bioloških informacijskih sistemov (npr. inteligentni humanoidni roboti na biološki ali pa vsaj podobni osnovi). S to zanimivo zamislijo bi zakljucili podpoglavje o miselni custveni indukciji. Povsem na koncu tega podpoglavja bi še predstavili omrežje svetovne literature (naslovi del, avtorji) na podrocju miselne indukcije, da bi dobili nekakšen pregledni obcutek, da je to podrocje sorazmerno šibko obdelano. 

4.4.2.5.4 Slika 196: Omrežje avtorjev na podrocju miselne indukcije 
Slika 196 prikazuje omrežje 340 avtorjev, ki so objavljali svoja znanstvena in strokovna dela v razlicnih revijah, monografijah ipd. Publikacije so bile objavljene od leta 1920 do 2019. Opazimo lahko, da je najvecje število avtorjev, ki so objavljali lastna znanstvena in strokovna dela v letih od 2010 do 2019. Ugotovljeno pomeni, da se je zanimanje za temo miselne indukcije povecalo prav v tem casovnem obdobju. Omrežje avtorjev s podrocja miselne indukcije ni niti približno identicno z omrežjem avtorjev tako s podrocja razpoloženjske kot tudi custvene indukcije. Prav tako tudi na tem podrocju še ne zmoremo dolociti znanstveno avtoriteto. V tem omrežju avtorjev lahko izpostavimo dva avtorja, ki sta: 
1. 
Wei-Dong Wang: ta je objavljal svoja dela na podrocju miselne indukcije (angl.: mind induction, thought induction, mental induction) v letih od 2011 do 2018. Gre za 10 publikacij, ki so obravnavale snov s podrocja psihologije, psihoterapije in medicine. Njegova dela na tem podrocju so bila 15 krat citirana. 

2.
 Klaus Peter Jantke: ta je objavljal svoja dela na podrocju miselne indukcije (angl.: mind induction, thought induction, mental induction) v letih od 2012 do 2018. Gre za 12 publikacij, ki so obravnavale snov s podrocja racunalništva in informatike ter teorije iger. Njegova dela na tem podrocju so bila 15 krat citirana. Raziskoval je predvsem uporabniško modeliranje v povezavi z miselno indukcijo s pomocjo racunalnika in uporabniškega vmesnika. 



4.4.2.5.4.1 Slika 197: Omrežje pojmov iz naslovih del na podrocju miselne indukcije 
Slika 197 prikazuje omrežje pojmov iz naslovov del na podrocju miselne indukcije (696 pojmov). Znanstvena in strokovna dela s podrocja miselne indukcije izhajajo predvsem iz podrocij 
racunalništva, matematike, psihologije, psihoterapije, biologije in medicine. Zanimiva so lahko še zlasti dela, ki porocajo o zdravljenju bolezni s pomocjo pozitivne custvene indukcije pri bolnikih (npr. upocasnjevanje razvoja rakavih obolenj s pomocjo vplivanja pozitivne custvene indukcije). Glede patentov na podrocju miselne indukcije lahko ugotovimo, da gre za podobne izdelke, kot so na podrocju custvene in razpoloženjske indukcije. V nadaljevanju bomo na kratko predstavili posebno možno obliko miselne/custvene indukcije, ki nam je bolj znana kot telepatija. 
4.4.2.5.5 Telepatija 
S telepatijo so se zelo intenzivno ukvarjali tako parapsihologi kot tudi psihologi. Telepatija je v bistvu naravni pojav, pri katerem prihaja do komunikacije oziroma prenosa misli ali podatkov/informacij v obliki univerzalnega jezika brez neposrednega fizicnega stika, ki je lahko besedni, zvocni, slikovni, tipni, olfaktorni, energijski, toplotni itd. Telepatija pomeni nacin komunikacije in s tem posledicno izmenjavo podatkov/informacij med clani razlicnih vrst socialnih skupin, pri cemer ni mišljen zgolj clovek, ampak tudi druga živa bitja (npr. mravlje, cebele, volkovi, rastline). Pri že obravnavanih indukcijah smo nekoliko zanemarili raznovrstnost in vecplastnost univerzalnega jezika ter se zaradi lažje razumljivosti bolj osredotocili na pojmovni del vsebinskih nevronskih omrežij, zaradi cesar je pomembno, da to dejstvo na tem mestu izpostavimo. Telepatija je lahko posebna oblika miselne indukcije, ce se sprejemajo in vgradijo misli z enega posameznika na drugega in/ali v množico ljudi. Telepatiji se s skrajno materialisticnega vidika pripisuje lastnost parapsihološkega pojava, ker ga s pomocjo materialisticnega videnja ne moremo niti razlagati niti razumeti. Obstoj telepatije je dokaz za zunanjo zavest, ki živi z notranjo zavestjo slehernega živega bitja v nekakšni informacijski/komunikacijski simbiozi. Del zunanje in notranje zavesti vkljucuje energijska polja, ki skupaj oblikujejo doloceno energijsko infrastrukturo, ki jo lahko poimenujemo tudi kot duh, ki ga s pomocjo materialisticnega modela videnja prav tako ne moremo razlagati oziroma razumeti. Skratka, polja duha se nahajajo tako v naših možganih kot tudi zunaj njih. Bistvo vseh teh komunikacij in posledicne izmenjave podatkov/informacij ali misli tici v izmenjavi razlicnih vrst energij, ki lahko premikajo staticno stanje (ali pa tudi ne) in ustvarjajo dinamiko, ki je z vidika živega bitja usmerjena v dejanja (ta dinamika za neživi del narave lahko prehaja v gibanje). Za prenos misli z enega na drugega živega bitja so izjemnega pomena custva, kajti custvena bližina med dvema živima entitetama doloca ucinkovitost telepatskega procesa. Za energijska polja znotraj in zunaj clovekovih možganov je bilo omenjeno, da predstavljajo duh. V tej povezavi obstaja tudi clovekova duša, ki ni zgolj omejena na clovekove možgane, ampak na celoten telesni sistem cloveka, ki proizvaja in izgublja energijo na osnovi izmenjave podatkov/informacij ter misli (misli so lahko informacije ali pa predstavljajo znanje in celo modrosti). Duh je preko energijskih polj znotraj clovekovih možganov povezan z dušo, ki v bistvu pomeni nekakšno skladišce ali hrambo signalov, podatkov, informacij, znanja, modrosti oziroma celotno energijo, ki jo ima dolocen clovek. Duh in duša ne moreta delovati v simbiozi, ce ni vere, pri cemer ni mišljena zgolj vera v monoteisticnega ali politeisticnega boga, ampak tudi druga verovanja, kot na primer vera v znanost ali pozitivne vrednote. Duh in duša prav tako brez volje do življenja ne zmoreta skupaj ustvarjati smiselno in pragmaticno simbiozo v obliki izmenjave podatkov/informacij, misli itd. in s tem posledicno energij. Telepatija ne poteka zgolj med ljudmi, ampak tudi med ljudmi in živalmi, pri cemer moramo še zlasti poudariti hišne ljubljencke (npr. pes, macka). Telepatski prenosi tako med ljudmi kot tudi drugimi živimi bitji niso možni, ce ne obstaja ustrezna energijska, informacijska in komunikacijska infrastruktura. Osnovni gradniki za obstoj pojava telepatije predstavljajo indukcijska polja v obliki razpoloženja, custev in misli, ki jih lahko pogojno poistovetimo s programsko opremo. Prav tako mora obstajati trdi del, ki ga lahko poimenujemo kot telesni del materialisticne infrastrukture, ki lahko proizvaja ali pa prehaja v energijo. Vse vesolje je z našega vidika tako zelo zajetno, da lahko mnoge stvari trdimo in v njih celo verjamemo, pri cemer je majhna verjetnost, da bi se lahko zmotili. Vprašanje je zdaj zgolj, ali so naše trditve dovolj kljucne in uporabne? Prevladujoca materialisticna dogma, še zlasti v eksaktnih in uporabnih znanostih, ni sama po sebi zgrešena, vendar je njen poudarek prekomerno mocan, kar pripelje do položaja, da clovek mnogih stvari, ki so kljucne za njegovo preživetje, ne zmore videti, kaj šele razumeti. Telepatija je takšen naravni pojav, ki ga še vedno ne razumemo, ker nam to dogma materialisticnega dvoma preprecuje, kajti brez vere ne moremo vzpostaviti ustrezne miselne infrastrukture. To je odlicen primer za mocan vpliv miselnih in custvenih indukcij na celotno cloveštvo, ki živi v tehnoloških, sorazmerno pravno in socialno urejenih družbenih hierarhicnih asociativnih sistemih. Lahko se prepricamo, da v telepatijo verjamemo in celo trdimo, da je to povsem normalen naravni pojav (glej opredelitev), vendar je vsebina materialisticne dogme, ki je vgrajena že vec stoletij, tako vplivna, da je vera v obstoj telepatije nehote v dvomih. Telepatijo je zelo težko umestiti v ekstremno materialisticno usmerjen družbeni hierarhicni asociativni sistem, ker ekstremno materialisticno videnje izkljucuje zunanjo ali razširjeno zavest živih bitij, ki je predpogoj za obstoj telepatije. S priznavanjem zunanje ali razširjene zavesti bi se lahko zgodilo, da bi se v precejšnji meri spremenila zgradba družbenega hierarhicnega asociativnega sistema, ki je sorazmerno piramidalne oblike. Prav v tem vpogledu ne obstaja globalni interes vplivnih clanov družbenega sistema, ki so pretežno poslovno in upravljavsko motivirani (v nadzoru in širjenju vpliva). Skratka, glede pojava telepatije obstajajo mocni zadržki, ker lahko z vidika dolocenih vplivnih posameznikov pomeni rušenje družbenega ravnotežja, ki želi ohraniti ekstremno profitno in v širjenje vpliva usmerjeno materialisticno logiko. Tovrstno miselno usmeritev srecujemo ne zgolj na poslovnih in politicnih nivojih, ampak tudi v svetu znanosti. Vsesplošno priznavanje zunanje ali razširjene zavesti bi hkrati pomenilo, da ne obstajajo zgolj vidne ali družbeno priznane hierarhije, ampak tudi skrite ali neuradne. To predvsem pomeni, da je lahko posameznik A v priznani hierarhiji v nadrejeni poziciji nad posameznikom B, medtem ko je v skriti hierarhiji podrejen posamezniku B. Tako bi nastali dve hierarhiji, ena, ki poteka v ospredju, in ena v ozadju, kajti zunanja ali razširjena zavest predvideva, da so ljudje vede in nevede med seboj povezani v zapletena duhovna omrežja brez neposrednega fizicnega stika (podobno kot pri internetu). Znotraj teh razširjenih ali zunanjih duhovnih omrežij niso vsi ljudje enako mocno povezani in mnogokrat so te povezave zgolj posredne. Prav tako vsi ljudje nimajo enako mocne in intenzivne telepatske sposobnosti, saj lahko nekdo prenaša signale, podatke/informacije in celo misli, ki jih lahko drugi posamezniki sprejmejo, vendar se oba posameznika tega procesa ne zavedata. Možne so številne kombinacije in špekulacije, saj je le s težavo ali pa celo nemogoce to dokazati, ker je telepatija, kljub številnim vztrajnimi in mocnimi znanstvenimi prizadevanji, še vedno slabo razumljiva. Povrhu tega še ne poznamo ustreznih tehnoloških orodij, da bi lahko dokazali obstojece skrite ali neuradne hierarhije. Zelo težko tudi razumemo celotni pomen univerzalnega jezika, ki ni zgolj omejen na besede. Prvi predpogoj za boljše razumevanje pojava telepatije je razlaganje pojma razpoloženjske, custvene in miselne indukcije, kar pomeni, da moramo bolje razumeti (vsebinska) nevronska omrežja in celo posamezne nevrone, ne zgolj v clovekovih možganih, ampak v celotnem telesnem sistemu. Globalni gradniki, ki omogocajo prenos misli brez neposrednega fizicnega stika na vecje ali manjše razdalje, so volja do življenja, moc verovanja in v dejanja usmerjena miselnost. Navedeno v bistvu predstavlja osnovno programsko hrbtenico, ki omogoca vzpostavitev telepatske energijsko-informacijske komunikacijske infrastrukture tako na libidnem, vsakdanjem, filozofskem kot tudi celostnem prepletenem nivoju mišljenja. Majhen je dvom, da tovrstna infrastruktura obstaja, vendar jo še ne moremo dokazati. Podobno velja za prenos podatkov/informacij iz preteklih obdobij v sedanjost, kadar umirajoca živa bitja tik pred smrtjo sprostijo energijo v obliki podatkov/informacij v druga živa bitja, ki se tega procesa vecinoma ne zavedajo. Tako postane košcek daljne zgodovine še vedno, ceprav po fragmentih, skrito prisoten. Priklicejo jih lahko zgolj doloceni dogodki, pojavi, pravila, custva, izkušnje, snovi itd. Preko teh že omenjenih duhovnih polj oziroma duhovnih omrežij potujejo podatki/informacije tako z daljne kot tudi kratkorocne preteklosti v sorazmerno sedanjost in s tem tudi v prihodnost. Zdaj je zgolj vprašanje, ali podatki/informacije potujejo zgolj postopoma z daljnih preteklih casovnih obdobij v sorazmerno sedanjost? Za dolocene podatke/informacije vemo, da jih je cloveštvo zapisalo v obliki številnih publikacij razlicnih oblik. V tem vpogledu lahko trdimo, da potujejo podatki/informacije z daljne preteklosti postopoma v našo sorazmerno sedanjost. Podobno pa ne moremo niti trditi niti dokazati prenosa podatkov/informacij preko duhovnih polj oziroma omrežij z daljne preteklosti v sorazmerno sedanjost. Lahko se celo zgodi, da se doloceni fragmenti podatkov/informacij z daljne preteklosti šele manifestirajo po mnogih stoletjih ali celo tisocletjih. Tovrsten prenos misli z daljnih casovnih obdobij bi pomenil, da je sleherno živo bitje dejansko nekakšen casovni stroj, ki hrani in razpršuje raznovrstne podatke/informacije. To bi hkrati pomenilo, da se prav nic ne izgubi. V primeru, da bi upoštevali model paralelnih svetov, bi razlaganje telepatskega prenosa misli preko daljnih preteklih casovnih obdobij raznovrstnih duhovnih polj oziroma omrežij postalo še bolj zapleteno. To bi lahko pomenilo, da je vso vesolje izjemno gibljiva masa in energija hkrati ter da ga resnicno lahko razlagamo asociativno. Po zbranih miselnih asociacijah se lahko predstavniki cloveške vrste dogovorijo in tvorijo hierarhicne asociativne modele dane resnicnosti. Skratka, v tem vpogledu hierarhija nastane na osnovi številnih miselnih asociacij, saj vso vesolje in našo dano resnicnost lahko na osnovi volje do življenja, vere (npr. smisel, vizija, poslanstvo, Bog) in v dejanja usmerjene miselnosti razlagamo hierarhicno in asociativno. Vso vesolje se lahko zdi kot dolocena gibljiva/elasticna masa in energija hkrati, ki jo lahko razlagamo prav s hierarhicno asociativno miselnostjo. To hkrati pomeni, da je vse, kar lahko neposredno in posredno zaznavamo ter v nadaljevanju razvijamo, lahko pravilno. Do dolocene pravilnosti vodijo številne in razlicne poti, pri cemer lahko uporabimo razlicne modele razlaganja dane resnicnosti, ki jih lahko vecstranski dogovori med clani hierarhicnega asociativnega sistema utrdijo kot vsesplošne resnice. Znotraj vesolja, ki je gibljiva in elasticna masa ter energija hkrati, lahko ustvarimo našo dano sprejeto resnicnost. V tej resnicnosti lahko vidimo hierarhije, pravila, zakone itd., hkrati pa lahko vidimo tudi kaos. Telepatski prenos misli je zgolj majhen del te svobodno sestavljene vesoljne uganke, ki je lahko povezan s potovanjem po razlicnih casovnih intervalih. 
Za konec tega podpoglavja o telepatiji si še oglejmo interesne smeri svetovne literature o telepatiji od leta 2005 do 2020. 

4.4.2.5.5.1 Slika 198: Omrežje avtorjev s podrocja telepatije 
Slika 198 prikazuje omrežje avtorjev s podrocja telepatije, ki smo ga pridobili s pomocjo poizvedbe „Telepathy OR "mind reading" OR "thought transference" OR "extrasensory perception"“ znotraj iskalnega polja naslovov del (angl. title words) v programskem orodju Publish or Perish.65 Casovna omejitev pri poizvedbi je bila dolocena kot interval od leta 2005 do 2020. V tem obdobju je 1237 avtorjev prispevalo 922 znanstvenih in strokovnih del s podrocja telepatije, pri cemer so bila ta dela citirana 17.041-krat (18,48 citatov na prispevek). Zdaj bomo nekoliko natancneje preucili avtorje, ki so objavili najvec prispevkov s podrocja telepatije. 
1. Simon Baron-Cohen: je angleški psiholog, ki je objavil 14 znanstvenih del v povezavi s telepatijo, pri cemer so bila njegova dela v letih od 1995 do 2017 citirana 6477-krat. Omenjeni avtor je bil v preteklosti zelo dejaven na podrocju psihologije in kognitivne nevroznanosti, najbolj pa se je ukvarjal s preucevanjem avtizma. To pomeni, da njegova celotna znanstvena prizadevanja niso osredotocena na podrocje telepatije, zaradi cesar ga ne moremo obravnavati kot znanstveno avtoriteto na tem podrocju. To trditev lahko podkrepimo z dejstvom, da je ta znanstvenik v letih od 1995 do 2020 objavil 956 znanstvenih in strokovnih del, ki so bila citirana 118.391-krat. Bolj kot s telepatijo se je Simon Baron-Cohen ukvarjal z branjem misli kot s samo telepatijo. Pri branju misli 
65 Poizvedba je bila izvedena dne, 4. 1. 2020 ob 15:00 uri 
gre bolj za interpretacijo misli, kot pa za prenos le-teh, zaradi cesar pojmov telepatije in branje misli ne moremo povsem poistovetiti. V povezavi z avtizmom je znanstvenica Diane Powell izvajala zanimive preizkuse, ki naj bi bili obetavni glede dokazovanja, da imajo nekateri avtisti dejansko izjemne telepatske sposobnosti. 
2.
 Rupert Sheldrake: je angleški biolog in parapsiholog, ki je v letih od 2002 do 2016 objavil 15 znanstvenih in strokovnih del v povezavi s telepatijo, pri cemer so bila njegova dela citirana 248­krat. Njegova podrocja zanimanja so raznovrstna in interdisciplinarna, saj je avtor objavljal dela s podrocja spiritualisticnih ved, filozofije, biokemije in biologije. Mnogo se je ukvarjal z znanostjo kot tako. Njegov ustvarjalni opus obsega 396 znanstvenih in strokovnih del, ki so bila citirana 10.006-krat. V enem od mnogih intervjujev je napovedal, da se bo v prihodnje še ukvarjal s telefonsko in e-poštno telepatijo. Kljub temu tudi Rupert Sheldrake zaenkrat še ni znanstvena avtoriteta na podrocju telepatije. 

3. 
Vahid Nejati: je iranski znanstvenik s podrocja psihiatrije in nevrologije, ki se osredotoca na raziskovanje clovekovih možganov. V letih 2012 do 2018 je na podrocju telepatije objavil devet znanstvenih in strokovnih del, ki so bila citirana 48-krat. Njegov celotni znanstvenoraziskovalni opus obsega 215 bibliografskih enot, ki so bile citirane 1127-krat. Tudi ta avtor se je mnogo bolj ukvarjal z branjem misli kot s telepatijo. 

4. 
Abbas Zabihzadeh: je prav tako iranski znanstvenik s podrocja kognitivne znanosti in psihiatrije. S podrocja branja misli je v letih od 2012 do 2020 objavil šest prispevkov, ki so bili citirani 35-krat. Njegov celotni ustvarjalni opus obsega 27 bibliografskih enot, ki so bile citirane 63-krat. Gre podobno kot pri Vahidu Nejatiu za precej mladega avtorja, ki ga prav tako ne moremo šteti kot znanstvenoraziskovalno avtoriteto na podrocju telepatije. V nadaljevanju sledi analiza smeri zanimanja na podrocju telepatije na osnovi besed iz naslovov znanstvenih in strokovnih del. 



4.4.2.5.5.2 Slika 199: Pojmovno omrežje s podrocja telepatije na osnovi naslovov del 
Slika 199 prikazuje pojmovno omrežje s podrocja telepatije na osnovi naslovov znanstvenih in strokovnih del. S pomocjo te pojmovne analize bodo preucene glavne interesne smeri podrocja telepatije. Glavne interesne smeri so bile naslednje: 
-
 Kvantna telepatija – povezuje razlicne znanstvene discipline, kot so kvantna fizika, teorija iger, informacijska tehnologija, matematika itd. Zelo zanimiv pojem je kvantni preplet, ki na grobo pomeni, da sta lahko dva delca izjemno oddaljena, vendar se v primeru spremembe stanja enega delca spremeni tudi stanje drugega delca. 

-
 Mentalna telepatija – v ospredje postavlja preizkuse z razlicnimi nalogami. 

- 
Telepatija v vsakdanjem življenju. 

- 
Telepatija in cuti. 

-
 Elektronska telepatija z nevronskimi vmesniki. 

-
 Sanjska telepatija – prenos misli preko sanj od enega na drugega posameznika. 

-
 Ganzfeldov preizkus telepatije – moc zunajcutne percepcije. 

-
 Racunalniški programi za izvajanje telepatije. 

- 
Telefonska telepatija. 

- 
Teorija naravne telepatije cloveka, ki lahko povzroca razlicne družbene pojave in celo katastrofe. 

- 
Tehnološka telepatija – gre še posebej za uporabo racunalnikov in možganskih vmesnikov. 

- 
Telepatski stroji – racunalniško podprti (npr. interpretator fonogramov). 

-
 DNK in telepatija – genetika, DNK molekule prikazujejo telepatijo kot kakovost. 

-
 Preizkusi telepatije v skupinah. 

-
 Robotska telepatija. 

- 
Telepatija na velike in majhne razdalje. 

- 
Transcendentalna telepatija poteka na osnovi empatije in simpatije. 

- 
Telepatija in affekti – intuicija custev, srce itd. 

- 
Telepatija dvojckov. 

-
 Digitalna telepatija – npr. izdelava pametne spletne strani, ki vnaprej predvidi potrebe dolocenega uporabnika. 

-
 Sinteticna telepatija – tehnologija, ki temelji predvsem na uporabi EEG. 

-
 Spiritualna telepatija. 

-
 Besedna telepatija. 

- 
Vertikalna telepatija – vkljucuje kategoriji, kot sta zavest in intuicija. 

-
 Jasnovidnost, telepatija in custva. 

- 
Verižna telepatija. 

- 
Algoritem telepatije kolonije mravelj. 

-
 Radijska telepatija. 

- 
Telepatska svetilka. 

- 
Telepatija in Facebook. 

- 
Analiza podatkov telepatije v skupinah. 

-
 Glasbena telepatija – možganski valovi in kombinacije. 

-
 Projekt telepatije – besedna komunikacija. 

- 
Telepatija v vojski. 

- 
Telepatski cipi – za krmiljenje in nadzorovanje racunalnikov. 

-
 Kraja podatkov in hekerski napadi v zvezi s telepatijo. 

-
 Komunikacijski okvir za telepatijo. 

-
 Spektralna telepatija. 

-
 Konsenzualna telepatija – združitev cloveka in racunalniške tehnologije. 

-
 Kolektivna telepatija. 

- 
Telepatija in nevromodulacije v dolocenem kulturnem okolju. 

-
 Programiranje telepatije. 

- 
Telepatsko virtualno okolje. 

- 
Telepatska znanost in tehnološka oprema v povezavi s prenosom misli. 

-
 Internetna telepatija in prenos misli na velike razdalje. 

-
 Raziskovanje telepatije. Na osnovi tega seznama, ki smo ga pridobili kot rezultat besedne analize naslovov del s podrocja telepatije, lahko zapišemo, da se s telepatijo ne ukvarjajo zgolj marginalne vede, temvec tudi naravoslovne in še zlasti aplikativne vede. Številna so znanstvena in strokovna dela s podrocja sinteticne in bioelektronske telepatije, socialne psihologije, kognitivne psihologije v povezavi z nevrologijo, psihiatrije ter racunalništva in informatike (npr. umetna inteligenca, robotika). Zanimanje za podrocje telepatije je izjemno tudi s strani vojske in obvešcevalnih služb. Obstajajo tudi dela, ki porocajo o kriminalnih zlorabah sodobne tehnologije v smeri sinteticne telepatije.66 Na to tematiko se bomo vrnili v podpoglavju o skriti (fiktivni) kriminaliteti, ki v uradnem smislu v bistvu še ne obstaja. Patentov, še zlasti tehnoloških, na podrocju telepatije zagotovo ne primanjkuje. Naj kot zanimivost prikažemo majhen del tovrstnih patentov. 



4.4.2.5.5.3 Slika 200: Pojmovno omrežje patentov s podrocja telepatije na osnovi naslovov del 
Slika 200 prikazuje majhen del pojmovnega omrežja patentov s podrocja telepatije na osnovi 
analize naslovov del. Pri poizvedbi „Telepathy“ v iskalniku Google Patents je bilo okoli 613 
66 Soleilmavis, L. (2015). Mind control technology with electromagnetic frequency.E-leader (10/1), 1-12.      Earth's International Research Society. (2011).Mind Weapon. Dostopnost: https://www.academia.edu/1934233/MIND_WEAPON (2020-01-07). 
zadetkov. Že ob okrnjeni množici obstojecih patentov na podrocju telepatije lahko ugotovimo glavne interesne smeri. Podrocje, ki najbolj izstopa, je umetna inteligenca in racunalniški sistemi v smeri inteligentnih humanoidnih robotov. Naj si kot zanimivost nekoliko podrobneje ogledamo nekatere patente. 
1. 
Alshdaifat, W. (2019). Autonomous city transportation means with artificial telepathy. Ženeva: World Intellectual Property Organization. Št. patenta: WO2019025872A3. 

Ta patent poroca o avtonomnem mestnem prevozu, ki temelji na telepatski umetni inteligenci, kjer gre za sodelovanje med razlicnimi napravami in stroji (npr. roboti, naprava za umetno telepatijo, RFID, GPS). Omenjeni patent ni zgolj omejen na cestni promet, ampak je predvidena uporaba tudi za letalski in železniški promet. 

2.
 Nemeth, A. D. (2000). Telepathy table game. Ženeva: World Intellectual Property Organization. Št. patenta: HU9901402A1. 

Gre za patent, ki ga lahko uvrstimo med igre, ki od igralcev zahtevajo kognitivne vizualne sposobnosti v smeri uresnicevanja telepatskih ucinkov. 

3.
 Richard, P. ... [et al.]. (2016). Brain computer interface (BCI) system based on gathered temporal and spatial patterns of biophysical signals. World Intellectual Property Organization. Št. patenta: KR101680995B1. 

Pri tem patentu je v ospredju možganski racunalniški vmesnik, ki temelji na zbranih prostorskih in casovnih biofizicnih signalih, povezanih z možganskimi aktivnostmi. 

4. 
Wei, W. ... [et al.]. (2017). A kind of telepathy guiding implanted wall of the chest port. World Intellectual Property Organization. Št. patenta: CN107050563A. 

Patent poroca o vgrajeni medicinski napravi v prsnem košu, ki zmore brati potrebe telesnega sistema v smeri transfuzije krvi pri kemicnem terapevtskem zdravljenju. 

5.
 Moody, L., Phillips Moody, M. (2005). System for producing artificial telepathy. World Intellectual Property Organization. Št. patenta: WO2005055579A1. 


Patent obravnava branje misli s pomocjo mobilne telefonije. 
Skratka, najvecje število patentov s podrocja telepatije najdemo na podrocjih, kot so umetna inteligenca (avtonomna vozila, robotika), racunalniški sistemi, komunikacijski sistemi (npr. e-pošta, mobilna telefonija), medicina (npr. transfuzija krvi) in igre. Na osnovi danega vzorca Googlovih patentov lahko sklepamo, da so predvsem tehnološko usmerjeni in da težko najdemo patente, ki poskušajo izboljšati npr. socialno klimo, izobraževalne procese in didakticne metode, napovedovanje kriminalitete (npr. nasilje v družini, umori, ropi, goljufije), projektne metode itd. Tako smo prispeli do konca podpoglavja o miselnih, custvenih in razpoloženjskih indukcijah. 
4.5 Anomalicnidružbenipojavi 
V tem podpoglavju se bomo ukvarjali z anomalicnimi družbenimi pojavi, ki jih v življenjskem okolju drugih živih bitij pretežno ne srecujemo, ampak so predvsem znacilni za cloveško vrsto, še zlasti v tehnološko, pravno in socialno urejenih družbenih hierarhicnih asociativnih sistemih. Glavni predmet preucevanja bodo anomalicni družbeni pojavi, kot so distres, razlicne vrste odvisnosti (npr. alkoholizem, droge, hazarderstvo, igre), psihoticna obolenja, spletke in kriminaliteta razlicnih vrst (vkljucno s kriminalitetami, ki še niso opredeljene). 
4.5.1 Stres 
Izraz stres izvira iz latinšcine (stringere). Prvic je bil uporabljen v anglešcini v 17. stoletju, in sicer za opis nadloge, pritiska, težave. V 18. in 19. stoletju je stres pomenil silo, pritisk ali mocan vpliv, ki deluje na predmet ali osebo (fizikalna znanost). O vplivih stresa na telesne in duševne bolezni so zaceli razmišljati šele v 19. stoletju.67 
Malo stresa je za življenje nujno potrebno, saj psiha in telo potrebujeta nekaj napetosti, da je clovek sploh lahko dejaven. Problem pa se pojavi, ce je stresnih situacij prevec, kar lahko povzroci stanje prekomernega stresa. Prav narašcanje stresnega pocutja pri ljudeh je rezultat življenja v cedalje vecjih mestnih skupnostih v družbah, ki se po eni strani integrirajo, znotraj njih pa se dejavnosti zelo razvejajo (saj narašca število razlicnih možnosti za interakcijo med ljudmi, množijo se razlicni interesi, potrošništvo je eden kljucnih elementov vsakdanjega življenja, zaradi razlicnih interesov nastajajo tudi zelo kompleksni konflikti itd.). S tem se hitrost življenja povecuje, hkrati pa nas pahne v iluzijo udobja, kar pomeni, da fizicno udobje sicer narašca, vendar psihološko gledano smo ljudje bolj obremenjeni kot kdajkoli prej. Prav neravnovesje med fiziološkim in psihološkim ustrojem povecuje obcutek stresa, kajti glede fizioloških znacilnosti se clovek v svoji evoluciji ni bistveno spremenil (npr. normalen srcni utrip niha med 60 in 70 udarci na minuto, psihicni utrip življenja pa se naglo pospešuje itd.). Stres je postal svetovni problem, ki ga je treba obravnavati enako resno kot onesnaževanje okolja (ekologija) ali velik odstotek brezposelnosti (socialna pravicnost), saj so ti trije svetovni problemi skupni ekvivalent civiliziranega sveta. Mnogi ljudje obcutijo stres kot nekaj normalnega, stimulativnega in ga ne doživljajo kot velik problem (pozitivni obeležji stresa oziroma evstres), toda 10 % celotne cloveške populacije se nahaja v stanju 
67 SPIELBERGER, C. (1985). Stres in tesnoba. Murska Sobota: Pomurska založba, str. 8 
prekomernega stresa (negativni obeležji stresa oziroma distres). Prekomerni stres se pri ljudeh kaže v najrazlicnejših oblikah (simptomih), in sicer od fizicnih (bolecine v vratu, glavobol, prebavne motnje itd.) do psihicnih težav (stanja anksioznosti, depresije, nemoci, prisilne nevroze, manicno­depresivnih psihoz itd.). Glavni razlog, da so nekateri ljudje bolj podvrženi prekomernemu stresu, je v tem, da imajo zelo nizek tolerancni prag za število stresnih situacij, kar lahko pomeni za tovrstne ljudi problem skozi vse življenje. Ljudje, ki so v stanju prekomernega stresa, pokažejo prve znake stresne preobremenjenosti že v pubertetnem obdobju. Adolescenti zacnejo uporabljati stimulanse kot zdravilo za svoje težave, vendar se stanje s tem zgolj poslabša.68 Prav tako se stanje prekomerno stresnih ljudi poslabšuje zaradi uporabe narkoleptikov.69 Uporaba tako PICK-ME-UPS kot tudi PUT-ME-DOWNS je rezultat skrajne potrošniške naravnanosti družbe in ljudi, ki so se ekstremno predali iluziji udobja ter tako padli v stanje pasivnosti (npr. celodnevno gledanje televizije, poležavanje na kavcu itd.). Drugi razlog za rast prekomernega stresa pri ljudeh nekateri znanstveniki vidijo v cedalje vecjem omreževanju clovekovega okolja s tehnicnimi napravami.70 Še zlasti zanimiv je clanek iz strokovne revije Science, ki piše o vplivih polj, ki jih ustvarja elektrika. V posebnih razmerah lahko nizkofrekvencna magnetna valovanja povzrocajo spremembe na nivoju celic. Te spremembe so še posebej opazne pri živalih.71 
Stres povzroca težave tako pri posameznikih, ki ne vidijo vec pravega smisla v življenju, kot tudi v delovanju družbe. Potrošniška družba ta problem vidi v povecanju števila bolniških izostankov in prometnih nesrec, pa tudi v širjenju alkoholizma, narkomanije, nevroz in psihoz, kar predstavlja za družbo velike financne stroške. Svetovni problem stresa oziroma prekomernega stresa je lahko izid nenaravnega tempa življenja, ki ni v skladu z biološko uro, in rezultat drasticnega množenja tehnicnih produktov, ki oddajajo dolocena ionizacijska in druga sevanja, kar lahko zelo vpliva na ljudi, ki so se predali pasivnosti življenja oziroma iluziji udobja. Clovek je že po svoji naravi in evolucijski poti tako uravnan, da se mora gibati, saj s tem utrjuje svoje telo in psiho, kajti po svoji evolucijski poti se v tem pogledu ne razlikuje bistveno od drugih živih bitij na naši Zemlji. Skratka, rešitev za problem prekomernega stresa je v naših rokah, torej v usklajevanju našega uma z moderno tehnologijo in v novem nacinu življenja. 
Kljucni koncepti stresa so: negativne custvene izkušnje, zunanje sile okolja (kjer je veliko stresnih dejavnikov), stres, za katerega so odgovorni mocni dražljaji, ter nenazadnje biološke, vedenjske in 
68 Angleži pravijo stimulansem PICK-ME-UPS. V to kategorijo uvršcajo sladkor, cokolado, kofein, alkohol, nikotin, 
ipd. 69 Angleži uporabljajo za tovrstne snovi izraz PUT-ME-DOWNS. Sem uvršcajo: valium, paxipam, barbiturate, ativan, 
centrax, ipd. 70 Bunge,W. Miller, J. Kupersmith so avtorji, ki so pisali o tem problemu in ga poimenovali tehnostres. 71 GABRŠCEK, S.(1990). Elektrika ubija tudi drugace.Življenje in tehnika, 61, str. 19 
psihološke spremembe, neposredni stresni dogodki ali pa prilagajanje ucinkom, ki jih dogodki prinašajo, pri cemer je potrebno poudariti, da je stres lahko škodljiv ali pa koristen proces. Stres je naravni proces, ki ga lahko proucujemo s fizikalnega, psihološkega, socialnega in biološkega stališca, in lahko ucinkuje pozitivno ali pa negativno na interakcije ter predelavo informacij znotraj in zunaj posameznika (okolje / družba).72 
4.5.2 Raziskava o stresu v vsakdanjem življenju in izracun stresne moci 
4.5.2.1 Uvod 
V tem delu bodo predstavljeni izidi, pridobljeni s pomocjo spletnega anketnega vprašalnika v zvezi s stresom v vsakdanjem življenju. V nadaljevanju bo potekala primerjava med izidi anketnega vprašalnika o stresu v vsakdanjem življenju in izidi, pridobljenimi na osnovi mnenj študentov glede stresnih dejavnikov v knjižnicnem okolju. Povrhu tega bo na kratko predstavljen izid pretekle raziskave o stresu na MNZ/policiji (primerjalni vidik). 
4.5.2.1.1 Cilj raziskave 
Ugotavljanje pozitivnih in distresnih vplivov iz vsakdanjega življenja na javne uslužbence in znanstvenike. Ali je vsakdanje življenje toliko distresno, da je ogrožen celo tisti del prebivalstva, ki ima praviloma redno zaposlitev in urejene družinske razmere? Po pricakovanjih avtorja te raziskave omenjeni del prebivalstva ne bi smel utrpeti kriticne oziroma alarmantne kolicine distresa tako na fiziološkem kot tudi mentalnem/psihicnem nivoju. Vrocinske tocke (angl. hot spots) distresa v bistvu prej pricakujemo na lokacijah policijskih, industrijskih in zdravstvenih ustanov. Izidi te raziskave bodo primerjani z izidi raziskave o distresnih dejavnikih v knjižnicah. Knjižnice praviloma pomenijo oazo miru in znanja v družbi, kjer prevladujejo bolj kot ne hladne tocke distresa (angl. cold spots) oziroma pozitivni dejavniki. Izracun distresne moci v posameznih družbenih okoljih nam lahko daje koristne povratne informacije o teh vrocinskih in hladnih obmocjih. Povrhu tega nam lahko prikaže dojemanje, razumevanje in custvovanje prebivalcev iz razlicnih družbenih struktur, ki razmišljajo/custvujejo hierarhicno in asociativno v že ustaljenih družbenih hierarhicnih asociativnih sistemih. Togi in birokratski hierarhicni sistemi navadno povzrocajo vec distresa, zavirajo družbeni napredek, ker tudi zavirajo razvojne potenciale številnih posameznikov. Vecje in mocnejše so vrocinske tocke distresa, tem vecja je tudi poraba energije (v 
72 Uvod in opredelitev je povzeta iz diplomskega dela: Petric, K. (2001). Uporabniki knjižnic in stres : diplomsko delo. 
Ljubljana:[K.Petric]. Prav tako klasifikacija in izracun stresnih dejavnikov v kasnejših podpoglavjih temeljita na 
citiranem diplomskem delu. 
obliki porabljenih kalorij zaradi nekoristnih in duhomornih opravil, izguba casa in denarnih sredstev, izguba pozitivne bioenergije) tako znotraj organiziranih združb kot tudi v domacem okolju. Prav tako ni izkljucena tesnejša povezava med stopnjo distresa in kriminaliteto razlicnih vrst (npr. nasilna kriminaliteta, gospodarska kriminaliteta, goljufije), ki jih lahko spremljamo tudi znotraj razlicnih družbenih okolij. 
4.5.2.1.2 Raziskovalne hipoteze 
a.
Distresna moc v vsakdanjem življenju je po mnenju izobraženih javnih uslužbencev in znanstvenikov izjemno visoka. 

b.
 Distresna moc v vsakdanjem življenju je po mnenju izobraženih javnih uslužbencev in znanstvenikov zelo nizka. 

c.
Distresna moc v vsakdanjem življenju ni visoka, vendar so nekateri dejavniki izjemno distresni. 


4.5.2.1.3 Raziskovalna vprašanja 
a.
Kako javni uslužbenci in znanstveniki gledajo na pojem stresa? 

b. 
Ali javni uslužbenci in znanstveniki menijo, da stres oziroma prekomerni stres predstavlja velik problem za družbo? 

c. 
Ali vsakdanje življenje po mnenju javnih uslužbencev in znanstvenikov povzroca veliko stresnih situacij? 

d.
 Kateri dejavniki po mnenju javnih uslužbencev in znanstvenikov povzrocajo v vsakdanjem življenju najvec stresnih situacij oziroma najbolj stresno vplivajo? 

e.
Kateri dejavniki v vsakdanjem življenju najbolj pozitivno vplivajo na javne uslužbence in znanstvenike? 

f.
 Katere predloge navajajo javni uslužbenci in znanstveniki za zmanjšanje stresnih situacij v vsakdanjem življenju? 


4.5.2.1.4 Metodologija 
V raziskovalni vzorec so bili vkljuceni javni uslužbenci in znanstveniki z razlicnih ministrstev, fakultet, šol, knjižnic, inštitutov in znanstvenih socialnih omrežij (velikost vzorca je 200 pridobljenih respondentov). 
4.5.2.1.5 Orodje 
Za preverjanje ustreznosti hipotez se je uporabil spletni anketni vprašalnik. 
4.5.2.1.6 Potek 
Poskusni raziskavi, v katero je bilo vkljucenih 10 javnih uslužbencev, je sledila glavna raziskava, v kateri je bilo vkljucenih 200 javnih uslužbencev in znanstvenikov. Obe raziskavi sta bili izvedeni s pomocjo spletnega anketnega orodja Enklik. Poleg slovenske razlicice anketnega vprašalnika je bila izdelana tudi angleška. Angleška razlicica je bila objavljena na znanstvenem omrežju ResearchGate, Academia.edu in Facebook, medtem ko je slovenska razlicica anketnega vprašalnika (s pridobljenim dovoljenjem s strani kadrovske službe) bila objavljena na intranet portalu MNZ. Poleg tega je kadrovska služba razpošiljala poziv k sodelovanju po celotnem MNZ poštnem predalu. Z drugimi organiziranimi združbami (fakultetami, šolami, knjižnicami, znanstvenimi inštituti) je avtor te raziskave stopil v stik s pomocjo seznamov e-naslovov, ki jih je izdelal na osnovi razlicnih spletnih strani. Zajeti so bili predvsem izobraženi kadri (od univerzitetnih diplomantov do magistrov in doktorjev znanosti) s podrocja Ljubljane, Maribora, Kopra in Celja. Zbiranje podatkov je potekalo na naslednji nacin: 
a.
 zbiranje podatkov o spolu, starosti in jeziku, 

b.
 zbiranje mnenj o seznanjenosti s pojmom stresa, problematicnosti prekomernega stresa v družbi ter o najvecjih povzrociteljih stresa, 

c.
 zbiranje mnenj o negativnih stresnih in pozitivnih vplivih v vsakdanjem življenju, 

d.
 zbiranje predlogov za odpravo, preprecevanje ipd. stresa, 

e.
 zbiranje pripomb o stresu. 


Podatki o pozitivnih in distresnih (negativnih) dejavnikih ter predlogih so bili klasificirani73: 
Preden bodo predstavljeni izidi, bo najprej na naslednjih straneh nekaj besed namenjenih klasifikaciji. Po statisticni obdelavi so bili izidi raziskave interpretirani na podlagi izrecenih hipotez in raziskovalnih vprašanj. 
4.5.2.1.7 Klasifikacija dejavnikov in predlogov 
Klasifikacija dejavnikov in predlogov temelji na istem principu, saj poteka s pomocjo istih klasifikacijskih kategorij, in sicer pozornostne fizikalne kategorije, parcialno socialne kategorije, 
73 Vec o klasifikaciji dejavnikov in o njenem ozadju lahko preberete nahttp://unidip125.beepworld.de/ (2017-11-28).  
O tem si lahko preberete tudi na 
https://www.researchgate.net/publication/236278726_Merjenje_in_izracunavanje_stresnih_dejavnikov_znotraj_orga 
niziranih_zdruzb_z_vidika_razvijanja_razlicnih_izboljsav (2025-02-26). 
individualno psihološke kategorije, socialne kategorije, storilnostne kategorije ter zdravstveno­biološke kategorije. 
4.5.2.1.8 Stresni dejavniki 
1. Pozornostni fizikalni stresni dejavniki (v nadaljevanju: PSD): 
a.
Svetloba: neustrezna razsvetljava (npr. fluorescentna svetila, ki imajo izrazit stroboskopski ucinek in ob daljši izpostavljenosti povzrocijo glavobole ali celo slabšajo vid, prešibka ali premocna razsvetljava). Reflektivne lastnosti racunalniških zaslonov se lahko pomešajo s prostorsko in soncno svetlobo, pri cemer motece refleksije ob daljši uporabnikovi izpostavljenosti mocno slabšajo njegov vid in intelektualno zbranost. Svetloba, ki jo oddajajo racunalniški zasloni, mora biti prilagojena svetlobi v prostoru. 

b.
 Hrup: tišina je zelo pomembna za intelektualno delo. 

c.
Senzorno pomanjkanje: ob daljši izpostavljenosti pomanjkanju senzornih dražljajev v dolocenem prostoru lahko javnemu uslužbencu zmanjka motivacije, kar lahko privede do apatije, melanholije ali celo depresivnega obcutenja delovnega okolja (mocna prevlada ene barve, popolna tišina, mrak ipd.). 

d.
 Klima: ustrezna temperatura in relativna vlaga v delovnem prostoru predstavljata dober predpogoj za ustrezno miselno zbranost. Ce posameznik obcuti, da mu primanjkuje energije, bo toliko bolj dovzeten za ozracje v prostoru. Višja temperatura in nižja relativna vlaga povzrocita utrujenost javnega uslužbenca. Prav tako neprijetni vonji negativno vplivajo na ljudi (npr. vonj po znoju, vonj po gnilobi itd.). 

e.
Ergonomske znacilnosti pisarniškega inventarja (npr. knjižne police naj bodo ustrezno oznacene in ne previsoke ali prenizke, stoli naj bodo udobni, višina miz naj bo primerna itd.). 


2. Parcialni socialni stresni dejavniki (v nadaljevanju: PSSD) so tisti, ki izhajajo iz posameznika in so povezani z družbenimi normami in cilji, ali pa tisti, ki jih družbene norme in cilji odražajo na posameznika ter slabo vplivajo na druge ljudi. Primeri:
   -
 Dražljaji kaznovanja (npr. javni uslužbenec obcuti grajo za opravljeno delo kot krivico).

   -
 Dražljaji dokazovanja lastne osebnosti (npr. javni uslužbenec si prizadeva za cim vecje družbeno priznanje in želi v cim krajšem casu pridobiti cim vec kvalitetnih informacij, a pri tem ne uporablja ucinkovite strategije). 


3. Individualni psihološki stresni dejavniki (v nadaljevanju: IPSD) so tisti, ki so že prisotni v posamezniku - so subjektivni (npr. negativne izkušnje, negativni obcutki) in negativno vplivajo na psiho dolocene osebe, tako da jih dražljaji iz okolja po subjektivni interpretaciji okrepijo. Primeri:
   -
 Utesnjenost (npr. posameznik se pocuti utesnjenega). 

   - 
Anksioznost (npr. strah pred vodjem).

   -
 Notranja napetost (npr. uporabnik potrebuje literaturo za zelo zahteven izpit).

   -
 Nenehno hitenje (npr. javni uslužbenec dela vse naloge v zadnjem trenutku). 


4. Socialni stresni dejavniki (v nadaljevanju: SSD) so tisti, ki negativno vplivajo na interakcije med ljudmi in organizacijo dela doma ter v službi. Primeri:
   -
 Prevec zaposlenih na m˛ v pisarni pomeni prenatrpanost, kar je zelo motec dejavnik (npr. cakanje na prost racunalnik, cakanje pri fotokopirnem stroju itd.).

   -
 Medosebni problemi (npr. nenehni spori med vodjo in sodelavcem itd.). 


5. Storilnostni stresni dejavniki (v nadaljevanju: StSD) so tisti, ki povzrocajo pri ljudeh prevelik ali nepotreben napor, kar lahko privede do izgube casa in energije. Primeri:
   -
 Iskanje fascikla v skladišcu (javnemu uslužbencu se porabi veliko casa in energije, da najde dokument - nepotreben napor).

   -
 Ucenje in pisanje v knjižnici (npr. uporabnik bere zahtevno študijsko literaturo, ki je na voljo samo v citalnici, zato mora iz oddaljenega kraja priti v knjižnico - nepotreben napor).

   -
 Nedostopnost in neažurnost informacij (npr. javni uslužbenec se zelo trudi, vendar ne more pridobiti potrebnih informacij, ker nima dostopa do interneta ali racunalnikov, mora na informacijo predolgo cakati itd. - prevelik napor).

   -
 Izpolnjevanje številnih obrazcev in sestavljanje manj pomembnih porocil, dvigovanje težjih bremen. 


6. Zdravstveni biološki stresni dejavniki (v nadaljevanju: ZBSD) so tisti, katerih bolezenski povzrocitelji (npr. virusi) so že prisotni v pisarniškem prostoru ali pa so vanj prenešeni, kar lahko škodljivo vpliva na fizicno zdravje zaposlenih. Primeri:
   -
 Prostorska in osebna higiena (npr. v pisarni ne bi smelo biti prevec umazanije in prahu - alergija na prah itd.).

   -
 Nalezljive bolezni dolocenega sodelavca (npr. kožna bolezen, gripa itd.).

   -
 Epidemija med zaposlenimi (npr. gripa).

   -
 Okužen pisarniški inventar (npr. dokumenti, mize, stoli itd.).

   -
 Biološka bitja (rastline, živali, alge itd.). Na podoben nacin se klasificirajo tudi pozitivni dejavniki in predlogi! 


4.5.2.1.8 Pozitivni dejavniki 
1. Pozornostni fizikalni pozitivni dejavniki (v nadaljevanju: PPD) so tisti, ki pozitivno vplivajo na cutila in s tem na pocutje ljudi, kar povzroca pozitivne ucinke pri izvajanju razlicnih dejavnosti (povecajo stopnjo pozornosti pri ljudeh, npr. prijetna klima spodbuja zaposlencevo intelektualno sposobnost pri opravljanju zahtevnejših intelektualnih nalog). Zgledi:
   -
 Svetloba: optimalna razsvetljava, zašciteni racunalniški zasloni itd.

   -
 Hrup: nevsiljiva, a prijetna glasba, prijetni zvoki iz narave ipd.

   -
 Klima: temperatura v prostoru naj bi bila med 20 in 22 °C, v poletnem casu pa lahko nekoliko nižja. V prostorih naj bi bile tudi prijetne vonjave (npr. vonj po smrecju).

   -
 Relativna senzorna pestrost: pestre barve, prijetni zvoki itd.

   -
 Ergonomske znacilnosti: udobni stoli, zlahka dosegljive dokumentne police itd. 


2. Parcialno socialni pozitivni dejavniki (v nadaljevanju: PSPD) so tisti, ki izhajajo iz posameznika in so povezani z družbenimi normami in cilji, ali pa tisti, ki jih družbene norme in cilji vtisnejo posamezniku ter pozitivno vplivajo na ljudi. Zgledi:
   -
 Dražljaji nagrajevanja (npr. vodja pohvali zglednega sodelavca, kar ta obcuti kot nagrado).

   -
 Dražljaji dokazovanja lastne osebnosti (npr. znanstvenik je zelo motiviran pri iskanju informacij, ker obvlada ustrezne iskalne strategije, s cimer si krepi obcutek sposobnosti). 


3. Individualni psihološki pozitivni dejavniki (v nadaljevanju: IPPD) so tisti, ki so že prisotni v posamezniku - so subjektivni, lastni slehernemu posamezniku (npr. pozitivne izkušnje, pozitivni obcutki), ki jih lahko po subjektivni interpretaciji dražljaji iz okolja okrepijo. Zgledi:
   -
 Optimizem.

   -
 Notranja sprošcenost (npr. prostor, kjer lahko zaposlenec popije sok ali poje prigrizek, bere casopise itd.).

   -
 Umirjenost in urejenost.

   -
 Osebno zadovoljstvo (npr. javni uslužbenec je opravil svoje delo in pri tem obcuti osebno zadovoljstvo). 


4. Socialni pozitivni dejavniki (v nadaljevanju: SPD) so tisti, ki pozitivno vplivajo na interakcije med ljudmi in na organizacijo dela tako doma kot tudi v službi. Zgledi:
   -
 Dovolj prostora za zaposlene (npr. da ni gnece).

   -
 Prijazni medosebni odnosi (npr. prijazen vodja, spodbujanje družabnega vzdušja). 


5. Storilnostni pozitivni dejavniki (v nadaljevanju: StPD) so tisti, ki olajšujejo napor zaposlenih, s cimer si prihranijo veliko casa in energije. Zgledi:
   -
 Enostavno iskanje informacij (npr. znanstvenik hitro najde zaželeno informacijo).

   -
 Dostopne in ažurne informacije (npr. možnost dostopa do interneta, racunalniškega kataloga itd.).

   -
 Primerni odpiralni casi knjižnic (npr. ce znanstvenik želi iti v knjižnico, a knjižnica ima ugoden odpiralni cas, kar mu prihrani cas in energijo, saj mu ni treba iti v drugo knjižnico). 


6. Zdravstveni biološki pozitivni dejavniki (v nadaljevanju: ZBPD) so tisti, ki pozitivno vplivajo na fiziološko zdravje ljudi v knjižnici. Zgledi:
   -
 Zdravi sodelavci, zdrav vodja službe, zdravstveno neoporecni pisarniški in sanitarni prostori.

   -
 Zgledna prostorska higiena, osebna higiena zaposlenih (npr. ni veliko prahu v knjižnici, tako da lahko v njej zdržijo tudi ljudje, ki so alergicni na prah). 


4.5.2.1.9.1 Predlogi 
1.
 Pozornostni  fizikalni predlogi (v nadaljevanju: PPR) npr. okraski z dišecimi cvetovi. 

2.
 Parcialno socialni predlogi (v nadaljevanju: PSPR) npr. simbolicno nagrajevanje zaposlenih. 

3.
 Individualni psihološki predlogi (v nadaljevanju: IPPR) npr. izoliran prostor vcasih izboljšuje psihicno pocutje. 

4.
 Socialni predlogi (v nadaljevanju: SPR) npr. šolanje kadra v smeri retorike. 

5.
 Storilnostni predlogi (v nadaljevanju: StPR) npr. vec razlicnih prostorov za razlicne namene, da bi se lahko zaposlenec sprostil. 

6.
 Zdravstveni biološki predlogi (v nadaljevanju: ZBPR) npr. naprave za nadzor stresa zaposlenih. 


4.5.2.2  Analiza statisticnih podatkov in interpretacija 
4.5.2.2.1 Uvodne zanimivosti 
S spletnim anketnim orodjem Enklik je mogoce zbirati raznovrstne podatke, od tistih o tehnološki rabi do IP-lokacije respondentov. Najvecje število obiskovalcev/respondentov spletnega anketnega vprašalnika je za dostop uporabilo racunalnik (205 obiskov), mobilni telefon (pet obiskov) in tablico (en obisk). Vsi obiskovalci so imeli omogocen JavaScript. Najpogosteje so uporabili brskalnik Google Chrome (89 obiskov), sledi Firefox (41 obiskov), Internet Explorer (49 obiskov), brskalnik Edge (10 obiskov), Safari (pet obiskov) in drugi brskalniki (17 obiskov). Od operacijskih sistemov je bil najpogosteje v uporabi Windows 7 (91 obiskov), sledijo Windows 10 (62 obiskov), Windows 8 (13 obiskov), Windows 32 (11 obiskov), Linux (sedem obiskov), macOS (šest obiskov), Windows Phone 10 (en obisk), iOS (en obisk) in na koncu drugi operacijski sistemi (17 obiskov). Tehnološko gledano obravnavani respondenti uporabljajo dokaj sodobno opremo! 
4.5.2.2.1.1 Preglednica 112: Število in odstotek obiskovalcev/respondentov 
Število obiskovalcev Odstotki (%) Niso izpolnili 413 66,19 Izpolnili 211 33,81 Celota 624 

4.5.2.2.1.2 Slika 201: Število obiskovalcev/respondentov spletnega anketnega vprašalnika 
Preglednica 112 in slika 201 prikazujeta število obiskovalcev/respondentov spletnega anketnega vprašalnika. Od 624 obiskovalcev spletnega anketnega vprašalnika o stresu v vsakdanjem življenju jih je zgolj 211 ali 34 % (podatek z dne 28.11.2017) do konca izpolnilo anketni vprašalnik. Izpolnjevanje anketnega vprašalnika je trajalo v povprecju dve minuti in 48 sekund. Dne 20.10.2017 in 25.10.2017 je najvecje število respondentov (24) do konca izpolnilo anketni vprašalnik. 

4.5.2.2.1.3 Slika 202: Respondenti iz Slovenije 
Respondenti so prihajali iz številnih geografskih lokacij po Sloveniji, najpogosteje iz Ljubljane (376; 60,3 %) in Maribora (53; 8,3 %). Med njimi so bili zlasti respondenti z Univerze v Mariboru (razlicne fakultete), IZUM-a, Mariborskih knjižnic, Univerze v Ljubljani (razlicne fakultete), ljubljanskih knjižnic, Inštituta Jožefa Stefana, Univerze na Primorskem (razlicne fakultete) in drugih ustanov. 

4.5.2.2.1.4 Slika 203: Respondenti iz tujine 
Respondenti  so prihajali tudi iz tujine: najpogosteje iz ZDA (47; 7,5 %) in Kanade (6; 1 %). Ti respondenti obiskujejo tudi znanstvena socialna omrežja kot npr. Researchgate. 
4.5.2.2.1.5 Preglednica 113: Statistika jezikov  
Jezik Število obiskovalcev  Odstotki (%)  
Slovenski  587  93,77  
Angleški  39  6,23  
Celota  626  100  


4.5.2.2.1.6 Slika 204: Statistika jezikov 
Preglednica 113 in slika 204 prikazujeta število respondentov, ki so obiskali slovensko in angleško razlicico spletnega anketnega vprašalnika (podatki zbrani 29. 11. 2017). Od skupno 200 respondentov jih je 195 izpolnilo slovensko anketno razlicico, medtem ko je angleško razlicico izpolnilo le pet respondentov. Povezava do angleške razlicice spletnega anketnega vprašalnika je bila objavljena na ResearchGate, Academia in Facebook straneh. Na koncu je spletni anketni vprašalnik v celoti izpolnilo le pet respondentov iz raziskovalnega družbenega omrežja ResearchGate! 
4.5.2.2.1.7 Preglednica 114: Sestava po spolu 
Odgovori  Frekvenca  Odstotek  
1 (Moški)  63  31,5  
2 (Ženski)  137  68,5  
Skupaj  200  100  


4.5.2.2.1.8 Slika 205: Sestava po spolu 
Preglednica 114 in slika 205 prikazujeta tortni diagram sestave spola med 200 respondenti. Po pricakovanjih se je na spletni anketni vprašalnik odzvalo najvec predstavnic ženskega spola (137; 68,5 %), medtem ko je bilo moških respondentov precej manj (63; 31,5 %). Ti izidi niso presenetljivi, saj je vecina respondentov, ki so do konca izpolnili spletni anketni vprašalnik, zaposlenih v šolah, na fakultetah, v knjižnicah, inštitutih in ministrstvih, kjer prevladujejo ženske. 
Preglednica 115: Starostne skupine 
Odgovori  Frekvenca  Odstotek  
– 20 let  0  0  
21-40 let  62  31  
41-60 let  122  61  
61 let ali vec  16  8  

Skupaj 200 100 
Starostneskupine 

–20let 

21-40let 

41-60let 

61let ali vec 
% vsakdanježivljenje 
4.5.2.2.1.9.1 Slika 206: Starostne skupine 
Preglednica 115 in slika 206 prikazujeta starostne skupine respondentov: do 20 let (0; 0 %), od 21 do 40 let (62; 31 %), od 41 do 60 let (122; 61 %) in 61 let ali vec (16; 8 %). Kot je razvidno, je starostna struktura pridobljenih respondentov razmeroma visoka. Najvec jih pripada drugi in zlasti tretji starostni skupini. Na podlagi tega opažanja bi lahko sklepali, da je starostna struktura zaposlenih v javni upravi že zdaj precej visoka. Ta trend se v prihodnje verjetno ne bo spremenil, temvec se bo še stopnjeval, ce bodo ostali enaki pogoji upokojevanja. V nadaljevanju bo predstavljen tematski sklop. 

4.5.2.2.2 Preglednica 116: Seznanjenost s pojmom stresa 
Odgovori  Frekvenca  Odstotek  
DA  196,00  98,00  
NE  1,00  0,50  
NE VEM)  3,00  1,50  
Skupaj  200  100  


4.5.2.2.2.1 Slika 207: Seznanjenost s pojmom stresa 
Preglednica 116 in slika 207 ponazarjata seznanjenost respondentov s pojmom stresa. Na osnovi rezultatov lahko sklepamo, da je ta pojem ljudem pretežno znan (196 ; 98 %). 
4.5.2.2.2.2 Preglednica 117: Prekomerni stres kot velik problem za družbo 
Odgovori  Frekvenca  Odstotek  
DA  178,00  89,00  
NE  5,00  2,50  
VCASIH  17,00  8,50  
Skupaj  200,00  100,00  


Preglednica 117 in slika 208 prikazujeta odgovore respondentov glede prekomernega stresa kot resnega problema za družbo. S tem se je strinjalo 178 respondentov (89 %), ki so izpolnili spletni anketni vprašalnik. Sedemnajst respondentov (8,5 %) je menilo, da prekomerni stres le obcasno predstavlja velik problem, medtem ko jih je pet (2,5 %) menilo, da prekomerni stres ni pomemben družbeni problem. Vecina respondentov je torej prepricana, da je prekomerni stres nevaren in ga ne gre podcenjevati. Ta ne predstavlja le grožnje posamezniku, temvec se lahko razvije tudi v resno družbeno težavo. Kljucnega pomena pri tem je tolerancni prag posameznika do stresnih dejavnikov, ki so zaradi kompleksnosti družbenih procesov lahko zelo raznoliki in pogosto nepredvidljivi. Nekatere stresne situacije je težko predvideti, še težje pa jih je prepreciti. Prekomerni stres lahko povzroci hude zdravstvene težave pri ljudeh, ki opravljajo kljucne in nepogrešljive funkcije v družbi. 
4.5.2.2.2.4 Preglednica 119: Najvecji povzrocitelji distresa 
Odgovori Frekvenca Odstotek Napor 76 38,00 Prepir 127 63,00 Strah 171 85,00 
Prisila  138  69,00  
Hrup  39  19,00  
Smrad  18  9,00  
Drugo:  40  20,00  


4.5.2.2.2.5 Slika 209: Najvecji povzrocitelji distresa 
Preglednica 119 in slika 209 prikazujeta najvecje povzrocitelje distresa (možnih je bilo vec odgovorov). Najpogostejši dejavniki, ki pri respondentih povzrocajo distres, so: 
a.
Strah (171 mnenj)  

b.
 Prisila (138 mnenj)  

c.
Prepir (127 mnenj)  

d.
 Napor (76 mnenj)  

e.
Drugo (40 mnenj) – odgovori so vkljucevali:


   -
 mnenje, da delo ni stres,  

   -
 prepricanje, da je pojem stresa zlorabljen,

   -
 pomanjkanje samozavesti,  

   -
 slaba komunikacija,  

   -
 casovni pritisk, preobremenjenost, stalna casovna stiska, 

   -
 preobremenjenost na delovnem mestu,   - odgovornost, ki si jo posameznik nalaga sam,  

   -
 želja po materialnem izobilju,  

   -
 skrbi, negotovost, medsebojni odnosi, trajna preobremenjenost,  

   -
 neprimerna osvetlitev, slabe delovne navade,  

   -
 nezadovoljstvo s samim seboj, nespoštovanje clovekovega dostojanstva,  

   -
 nemoc pri reševanju problemov, pomanjkanje komunikacije, financne težave,

   -
 trpincenje, mobing, pricakovanja drugih, pomanjkanje prostega casa,  

   -
 prevec administrativnih obveznosti, previsoki davki in dajatve,  

   -
 neprestana e-pošta in stalna dosegljivost prek mobilnega telefona,  

   -
 negativne novice, odnosi v družbi in na delovnem mestu,  

   -
 zahtevno delo brez možnosti pocitka, nerešljive situacije v službi,  

   -
 anksioznost, prekomerno delo, napacna prehrana,

   -
 preveliko število obveznosti, hitro življenjsko tempo, spremembe,  

   -
 neenaka obravnava, krivicno in nepošteno ravnanje na delovnem mestu,

   -
 korupcija in slabi odnosi.  

f.
 Hrup (39 mnenj)  

g.
 Smrad (18 mnenj)  Rezultati kažejo, da se distres pojavlja zaradi številnih razlicnih dejavnikov, pri cemer so med najpogostejšimi psihološki in medosebni dejavniki, kot so strah, prisila in konflikti. 


4.5.2.2.2.6 Preglednica 120: Mnenje o pogostosti stresnih situacij v vsakdanjem življenju 
Odgovori  Frekvenca  Odstotek  
DA  131  65,50  
NE  6  3,00  
VCASIH  62  31,00  
NE VEM  1  0,50  
Skupaj  200  100,00  


4.5.2.2.2.7 Slika 210: Mnenje o pogostosti stresnih situacij 
Preglednica 120 in slika 210 prikazujeta mnenja respondentov o pogostosti stresnih situacij v vsakdanjem življenju. Vecina jih meni, da so stresne situacije v vsakdanjem življenju pogoste (131; 65,5 %). 62 respondentov (31,0 %) ocenjuje, da do vecjega števila stresnih situacij prihaja obcasno. Šest posameznikov (3,0 %) meni, da v vsakdanjem življenju ni veliko stresnih situacij, medtem ko se je en respondent (0,5 %) vzdržal odgovora, saj ni vedel. Skratka, respondenti se zavedajo tveganja, ki ga predstavlja stres, in mu v veliki meri pripisujejo pomemben vpliv. V nadaljevanju bo predstavljena analiza pozitivnih in negativnih (distresnih) dejavnikov ter predlogi za odpravo slednjih. Sledili bodo izracuni s koncnim izidom dolocanja stopnje stresne obremenitve. Kot zanimivost bodo dobljeni rezultati primerjani z izsledki raziskave o distresnih dejavnikih v knjižnicnem okolju. 
4.5.2.2.3 Izracun stresne moci v vsakdanjem življenju 
V tem podpoglavju bodo predstavljeni izracuni in rezultati, pridobljeni na podlagi prejetih odgovorov o pozitivnih in negativnih (distresnih) dejavnikih ter predlogov za njihovo obvladovanje. Najprej bodo predstavljeni rezultati raziskave o stresu v vsakdanjem življenju, ki vkljucuje tako pilotno kot glavno raziskavo. Sledila bo primerjava rezultatov o intenziteti stresa v vsakdanjem življenju in v knjižnicnem okolju, pri cemer bosta zajeti tako pilotna kot glavna raziskava. 
4.5.2.2.3.1 Pozitivni in negativni dejavniki ter predlogi 
Zbrane pojme je bilo najprej treba razvrstiti s pomocjo klasifikacije dejavnikov in predlogov, ki je bila razvita v letih 2000/2001 na podlagi razlicnih teorij (Janke, Bouscein idr.) in modelov stresa (npr. Levijev model stresa). Omenjena klasifikacija omogoca razvršcanje tako pozitivnih kot negativnih dejavnikov ter predlogov. Rezultati so bili naslednji: 
4.5.2.2.3.2 Preglednica 121: Število mnenj in raznovrstnih mnenj glede pozitivnih dejavnikov 
Pozitivni dejavniki Število mnenj Število raznovrstnih mnenj PPD 25 18 IPPD 63 48 PSPD 49 44 SPD 217 180 StPD 156 129 ZBPD 21 18 Vsota 531 437 
Preglednica 121 prikazuje izide intelektualne klasifikacije pozitivnih dejavnikov. Kot izid smo pridobili število mnenj. Po analizi mnenj je bilo potrebno prešteti raznolika mnenja. Pri tem postopku so bila izlocena ponavljajoca in zelo podobna mnenja (npr. besedna zveza "dobri odnosi" se je pojavila trikrat, zato je bila šteta kot enkrat). Na podlagi obeh kazalcev je bilo mogoce izracunati gostoto (.) in kompleksnost (K) pozitivnih dejavnikov (o tem bo podrobneje še govora). Rangi posameznih pozitivnih dejavnikov so bili naslednji: 
1.
 SPD (fSPD=217, frSPD=180): v tem sklopu lahko izpostavimo mnenja, kot so npr. dobri odnosi z ljudmi, dobri medsebojni odnosi, dobri odnosi v službi, službeni odnosi, družinski odnosi, medcloveški odnosi, prijateljski odnosi, pozitivni odnosi, pristni odnosi, medsebojno sodelovanje in pomoc pri reševanju problemov, urejeno družinsko življenje, pozitivna komunikacija itd. Respondenti so razmišljali o pozitivnih odnosih z ljudmi iz domacega in službenega okolja (poudarek je bil bolj na domacem okolju). 

2.
 StPD (fStPD=156; frStPD=129): v tem sklopu so kot najbolj pozitivne dejavnike navajali: gibanje v naravi, sprehodi po gozdu, rekreacija, šport in prosti cas, delo v vrtu, hobiji, umirjena vadba, joga, branje, plavanje itd.  

3.
 IPPD (fIPPD=156; frIPPD=129): vprašanci so navedli naslednja mnenja: dobro pocutje, dobra samopodoba, duševno in telesno ravnovesje, mir, ljubezen, navdušenje, neobremenjenost, pozitivna naravnanost, samozavest, zadovoljstvo, pozitivno razmišljanje itd.  

4.
 PSPD (fPSPD=49; frPSPD=44): npr. obcutek uspeha, obilica novosti, s katerimi se moraš seznaniti, casovna stiska, uspehi pri poklicnem delu, primerno in dostojno placilo, obcutek varnosti, obcuteno spoštovanje, zavedanje, da imam službo, ki si jo zaslužim, da sem nagrajen za svoj uspeh, obcutek pripadnosti.  

5.
 PPD (fPPD=25; frPPD=18): npr. mirno okolje, lepo soncno vreme, življenje izven mestnega hrupa, dobra hrana pripravljena in zaužita v miru, dobra glasba.  

6.
 ZBPD (fZBPD=21; frZBPD=18): npr. dejstvo, da je clovek zdrav, dobro zdravstveno stanje, zdravo okolje, skrb za zdravje z rekreacijo, dobra dieta, primerna prehrana. 


4.5.2.2.3.3 Preglednica 122: Število mnenj in raznovrstnih mnenj glede negativnih stresnih dejavnikov 
Pozitivni dejavniki Število mnenj Število raznovrstnih mnenj PSD 17 13 IPSD 74 67 PSSD 61 54 SSD 244 222 StSD 128 107 ZBSD 19 17 Vsota 543 480 
Preglednica 122 predstavlja izide intelektualne klasifikacije negativnih stresnih dejavnikov. Rangi posameznih negativnih dejavnikov so bili naslednji: 
1.
 SSD (fSSD=244 ; frSSD=222): npr. agresivna komunikacija, izguba službe, cinizem v organizaciji, delo s težavnimi sodelavci, izguba ljubljene osebe, grožnje sodelavcev, mobing,                                šikaniranje, konfliktni odnosi, negativni odnosi v službi, nekorektni odnosi nadrejenih, težaven partnerski odnos, cakalne vrste v zdravstvu, tekmovalnost,  težave v družini, slabi odnosi na delovnem mestu, terorizem, zloraba moci s strani nadrejenih. 

2.
 StSD (fStPD=128 ; frStPD=107): npr. kratki roki za opravljanje delovnih nalog, delovne obremenitve, preobremenjenost na delovnem mestu, prevoz v službo, vzgoja otrok, premalo gibanja, pomanjkanje casa za družino, nujne nenapovedane naloge, neurejeni procesi, premalo casa za sprostitev, pomanjkanje casa za konjicke (hobije), slabi pogoji dela itd. 

3.
 IPSD (fIPSD=74 ; frIPSD=67): npr. strah, da imam premalo casa za vse, napetosti, negativna custva, nelagodje, nepotrpežljivost, egoizem, negotovost, frustracije, nemir, turobnost, histerije, psihicen pritisk, nesprejemanje dane situacije, skrbi, osamljenost, eksistencialni strah, aroganca, mentalna zloraba. 

4.
 PSSD (fPSSD=61 ; frPSSD=54): npr. pricakovanja, grožnje, hitenje, majhen dohodek, nemoc na vplivanje, neuspeh, obcutek neenakopravnosti, neprestana casovna stiska, obcutek odtujenosti med ljudmi, napacne odlocitve, ki vodijo v negativne posledice, nepošteni ljudje, pehanje za materialnimi dobrinami, tempo življenja. 

5.
 ZBSD (fPZBSD=19 ; fZBSD=17): npr. bolezen, nikakršna dieta, problemi z zdravjem, slaba prehrana, slabo ravnanje z živalmi, smrt, težje bolezni v družini, zdravstvene težave, utrujenost in telesna izcrpanost. 

6.
 PSD (PDPSD=17 ; fPSD=13): npr. hrup, mraz, onesnaženost, vreme, hitrost in slaba prehrana. 


4.5.2.2.3.4 Preglednica 123: Število mnenj in raznovrstnih mnenj glede predlogov 
Pozitivni dejavniki Število mnenj Število raznovrstnih mnenj PPR 99 IPPR 69 61 PSPR 57 50 SPR 159 143 StPR 131 112 ZBPR 21 20 Vsota 446 395 
Preglednica 123 predstavlja izide intelektualne klasifikacije predlogov za odpravo negativnih dejavnikov. Rangi po kategorijah so bili naslednji: 
1.
 SPR (fSPR=159 ; frSPR=143): vprašanci so glede na negativne stresne dejavnike posredovali naslednje predloge: vec druženja s prijatelji, optimalni ekonomski nivo za ljudi in dovolj avtonomije pri delu – brez nenehnega ustrahovanja, da je možno nemudoma izgubiti službo, bivanje v manjšem kraju, družinam prijazen in gibljiv delovnik, boljša organizacijska klima, boljša organizacija dela, bolj sprošcena družba, daljši odmor za malico, decentralizirano odlocanje, socialna varnost, timsko delo, pri kadrovanju vodstvenih delavcev ocenjevati tudi njihove vodstvene sposobnosti in sposobnosti za delo z ljudmi, Pomoc pri delu s strani kolegov. Kar sicer ni realno pricakovati, ker so tudi oni preobremenjeni, v organizaciji zaposlovati kompetentne ljudi s pricakovanim znanjem in izkušnjami, vec empatije od predpostavljenih, vecji poudarek organizacije na organizacijski klimi, ukvarjanje s športom, vodje ki dajejo naloge naj jih najprej sami opravijo in potem to zahtevajo od drugih, druženje s prijatelji, Sistemsko znižanje obveznega delavnika iz 40 ur 

na teden na manj kot 40 ur na teden, recimo na 30 ur, usmerjenost v raznolik dan posvecen vsem aktivnostim povezanih s službo in vsem ostalim (družino, zabavo, rekreacijo...), usposobljen vodilni kader, ki zna voditi ljudi in organizirati delo, redni pogovori o stresu in reševanju stiske ob stresu s strokovnjaki in tistimi, ki so v podobni situaciji, nacrtovano in organizirano postopanje v zvezi z vzrokom stresa itd. 

2.
 StPR (fStPR=131 ; frStPR=112): šest urni delovnik, aerobna vadba, branje, dihanje, dnevno sprošcanje oziroma meditacija, dobri delovni pogoji, dovolj gibanja, gibalna in mentalna rekreacija, joga, gibanje na svežem zraku, manj dela z racunalnikom, manj obveznosti, masaža, nenehno izpopolnjevanje predvsem vodilnega kadra na podrocju dela in upravljanja z ljudmi, omogociti delovni cas skladno s potrebami mladih družin, omogociti zaposlenim krajši delovni cas, sprostitvene tehnike med delom, vec odmorov in dopustov, zavestna regulacija kolicine obveznosti, sprošceni sprehodi v naravi,urejanje vrticka itd. 

3.
 IPPR (fIPPR=69 ; frIPPR=61): KVT kognitivna vedenjska terapija, dobre izbire, dovolj casa za sprostitev, ne jemati dogodkov prevec osebno, psihološka pomoc, vec vlaganja v samega sebe, samoaktualizacija, samonadzor, zadovoljstvo z malimi stvarmi, vec custvene inteligence, samozaupanje in dobra samopodoba, ozavešcanje o obvladovanju stresnih situacij itd. 

4.
 PSPR (fPSPR=57 ; frPSPR=50): bolj umirjen tempo življenja, empatija, empaticnost do soljudi, izogibanje negativnim in nepotrebnim situacijam, doma preceniti, kateri dejavniki so stresni in jih izlociti iz življenja, pohvala in spodbudna motivacija, racionalna poraba casa itd. 

5.
 PPR (fPPR=9 ; frPPR=9): npr. bolj pozitiven odnos do okolice, klasicna glasba, dober film. 

6.
 ZBPR (fZBPR=131 ; frZBPR=112): npr. cenjenje osebnega zdravja, rože, poznavanje stresnih situacij in njihovo obvladovanje, skrb za pravilno prehrano, skrb za zdravje na delovnem mestu, zdrava prehrana, vzpostaviti sistem pomoci zaposlenim, ki se znajdejo v zacaranem krogu stresa. Na osnovi predstavljenih podatkov bo mogoce izracunati stresno moc v stresnih stopinjah. Preden bo ta snov predstavljena, je smiselno še primerjati podatke o stresu v vsakdanjem življenju in knjižnicah. Obe raziskavi sta identicni tako po velikosti vzorca respondentov (N = 200 ljudi) kot tudi po drugih znacilnostih (npr. metodologija). 


4.5.2.2.4 Primerjalna raziskava o stresu v vsakdanjem življenju in knjižnicah 
Primerjane bodo vrednosti obeh raziskav na osnovi do sedaj izvedenih analiz. Skratka, primerjali bomo sestavo po spolu, starostne skupine, seznanjenost s pojmom stresa, vpliv prekomernega stresa za družbo, najvecji povzrocitelji stresa, pogostost stresnih situacij, pozitivni vplivi, negativni vplivi, predlogi in dodatne pripombe. 
4.5.2.2.4.1 Preglednica 124: Sestava po spolu 
Odgovori 1 (Moški) 2 (Ženski) Skupaj  fv  63 137 200  % v  31,5 68,5 100  fk  75 125 200  % k  37,5 62,5 100  
Spolvodstotkih (%)  
70  
60  
50 40 30  % Vsakdanje življenje % Knjižnice  
20  
10  
0  

Moški spol Ženski spol 
4.5.2.2.4.2 Slika 211: Sestava po spolu 
Preglednica 124 in slika 211 prikazujeta sestavo spola pri obeh raziskavah, kjer ženska populacija sorazmerno mocno prevladuje. Raziskava o stresu v knjižnicah je bila izvedena na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je, še zlasti med študenti, vec predstavnikov ženskega spola. Raziskava o stresu v vsakdanjem življenju je vkljucevala fakultete, šole, ministrstva, raziskovalne inštitute, raziskovalna socialna omrežja in knjižnice, kjer je vec zaposlenih žensk kot moških (še zlasti na ministrstvih, šolah, fakultetah in knjižnicah). Izidi ne presenecajo in nam dajejo povratno informacijo o sestavi spola znotraj javne uprave (brez policije, vojske, zdravstva). 
4.5.2.2.4.3 Preglednica 125: Starostne skupine 
Odgovori – 20 let 21-40 let 41-60 let 61 let ali vec Skupaj  Fv 0 62 122 16 200  % v 0 31 61 8 100  Fk 68 132 0 0 200  % k 34 66 0 0 100  
Starostne skupine pri obeh raziskavah  
70  
60  
50 40 30  – 20 let 21-40 let 41-60 let 61 let ali vec  
20  
10  
0  

% vsakdanje življenje % knjižnice 
4.5.2.2.4.4 Slika 212: Starostne skupine 
Preglednica 125 in slika 212 prikazujeta starostne skupine, ki so sodelovale pri obeh raziskavah. Pri raziskavi o stresu v vsakdanjem življenju lahko trdimo, da je starostna struktura zaposlenih v že omenjenih pomembnih delih javne uprave sorazmerno visoka (od 41 do 60 let: 122 ali 61 %). Druga starostna skupina, od 21 do 40 let (ta je v bistvu nekakšen pomladek), je bila precej manj zastopana (62 ali 31 % respondentov). Pri raziskavi o stresu v knjižnicah je bil najstarejši študent star okoli 40 let, ki je bil zajet bolj kot ne po nakljucju. Ostali študenti so bili precej mlajši (v povprecju okoli 23 let). Zaskrbljujoca je ugotovitev, da je starostna struktura pri prvi raziskavi precej visoka. Prav to dejstvo se tudi v prihodnje verjetno ne bo spremenilo, saj trenutno prevladuje precej kontradiktorna težnja, da se delovna doba zaposlenih še podaljšuje. Mladi ljudje, ki bodo uspešno zakljucili študij na primer na Filozofski fakulteti, bodo še težje našli ustrezno zaposlitev, in to ne zgolj za stalno, ampak celo zacasno. V tem trenutku se zdi, da bo stalna zaposlitev bolj kot ne pobožna želja mladih ljudi. Kako bo to vplivalo na obstojeci pokojninski sistem, še ne vemo. Se obetajo spremembe pokojninskega sistema? 
4.5.2.2.4.4 Preglednica 126: Seznanjenost s pojmom stresa 
Odgovori  Fv  % v  Fk  % k  
DA  196,00  98,00  199  99,5  
NE  1,00  0,50  1  0,5  
NE VEM  3,00  1,50  0  0  

Skupaj 200 98,00 200 100 
Seznanjenostspojmomstresa 
%vsakdanježivljenje %knjižnice 
4.5.2.2.4.5 Slika 213: Seznanjenost s pojmom stresa 
Preglednica 126 in slika 213 prikazujeta seznanjenost respondentov s pojmom stresa. Pri obeh raziskavah lahko ugotovimo, da so ljudje seznanjeni s pojmom stresa. Le redki posamezniki ga ne poznajo. 

4.5.2.2.4.5 Preglednica 127: Prekomerni stres kot velik problem za družbo 
Odgovori  Fv  % v  fk  % k  
DA  178  89,00  176  88  
NE  5  2,50  11  5,5  
VCASIH  17  8,50  13  6,5  

Skupaj 200 100 200 100 
Prekomerni strespomeni velikproblemzadružbo 
200 180 160 

Skupaj 140 

VCASIH 120 

NE 100 

DA 
80 60 40 20 0 
4.5.2.2.4.6 Slika 214: Prekomerni stres kot velik problem za družbo 
Preglednica 127 in slika 214 prikazujeta mnenja respondentov o prekomernem stresu kot velikem problemu za družbo. Vecina ljudi je bila mnenja, da prekomerni stres predstavlja velik problem za družbo. To velja tako za raziskavo o stresu v vsakdanjem življenju (178 respondentov ali 89 %) kot tudi za raziskavo o stresu v knjižnicah (176 respondentov ali 88 %). Nekoliko vec študentov je izrazilo mnenje, da prekomerni stres ni nevaren za družbo (11 respondentov ali 5,50 %), medtem ko so to mnenje nekateri javni uslužbenci (pet respondentov) zastopali v 2,50 %. Nekoliko vecje število javnih uslužbencev (17 respondentov ali 8,50 %) v primerjavi s študenti (13 respondentov ali 6,50 %) je menilo, da prekomerni stres zgolj obcasno povzroca družbi težave. 

4.5.2.2.4.6 Preglednica 128: Najvecji povzrocitelji stresa 


Najvecji povzrocitelji stresa 
700 Drugo: 
600 


Smrad 500 

Hrup Prisila 400 


Strah 
300 

Prepir Napor 200 

100 
0 
4.5.2.2.4.7 Slika 215: Najvecji povzrocitelji stresa 
Preglednica 128 in slika 215 prikazujeta najvecje povzrocitelje stresa v obeh raziskavah. Pri tem vprašanju je bilo možnih vec odgovorov. Zanimivo je, da so študentje prispevali manj mnenj (201 mnenj) kot javni uslužbenci in raziskovalci (609 mnenj). Javni uslužbenci in raziskovalci so pogosteje oznacevali ponujene opcije, kot so strah (171 respondentov), prisila (138 respondentov), prepir (127 respondentov), napor (76 respondentov), hrup (39 respondentov), smrad (18 respondentov) in odprta opcija "drugo" (40 respondentov je prispevalo dodatna mnenja). Študentje so naporu (55 respondentov) pripisali najbolj negativno moc, sledijo strah (53 respondentov), odprta opcija "drugo" (42 respondentov), prisila (32 respondentov), prepir (17 respondentov), ter nazadnje hrup (en respondent) in smrad (en respondent). Podrobneje si bomo ogledali odgovore v odprti opciji "drugo". Po frekvenci se zdi, da ni bistvenih razlik, vendar pa so odgovori precej razlicni. 

4.5.2.2.4.8 Slika 216: Odgovori pod odprto opcijo „Drugo“ 
Slika 216 prikazuje odgovore iz obeh raziskav v odprti opciji "Drugo". Dodatne pripombe se precej razlikujejo. Pripombe študentov so bolj splošne in se pretežno naslanjajo na ponujene opcije, medtem ko so dodatne pripombe javnih uslužbencev in raziskovalcev konkretnejše ter se osredotocajo na delovno okolje (npr. mobing na delovnem mestu, medsebojni odnosi, nerešljive situacije v službi, zahtevno delo, ki ne omogoca pocitka, slabe delovne navade, slaba komunikacija, pomanjkanje komunikacije, casovni pritisk in preobremenjenost, odnosi v družbi in negativni odnosi v službi, preobremenjenost na delovnem mestu, nemoc reševanja problemov, mobing in neenaka obravnava, krivicnost in nepoštenost na delovnem mestu, delo ni stres, dejstvo stresa je zlorabljeno, trpincenje, tempo življenja). Dodatne pripombe javnih uslužbencev in raziskovalcev kažejo na dejstvo, da imajo ti ljudje že globlje in širše izkušnje z negativnim stresom kot študenti. Zdi se, da dejavnike stresa z vecjo mero zaskrbljenosti interpretirajo. Ugotovitvi ne presenecata, saj so študentje praviloma imeli manj negativnih izkušenj kot ljudje, ki so starejšega datuma. Mnogi izmed njih so se že soocili z zelo hudimi stresnimi situacijami tako v delovnem (npr. mobing na delovnem mestu) kot domacem okolju (npr. locitev od partnerja, izguba otrok, denarne težave). Raziskava o stresu v knjižnicah je bila izvedena v letih 2000/2001, ko so mladi ljudje lažje prihajali do ustrezne zaposlitve. Prav zaradi tega v raziskavi niso bile navedene težave glede zaposlitve. 
4.5.2.2.4.9 Preglednica 128: Mnenje o pogostosti stresnih situacij 
Odgovori  Fv  % v  Fk  % k  
DA  131  65,50  11  5,5  
NE  6  3  178  89  
VCASIH  62  31  0  0  
NE VEM  1  0,50  11  5,5  
Skupaj  200  100  200  100  
Pogostoststresnih situacij  
90  
80  
70  
60  DA  
50 40  NE VCASIH NE VEM  
30  
20  
10  
0  

% vsakdanje življenje % knjižnice 
4.5.2.2.4.9.1 Slika 217: Pogostost stresnih situacij 
Preglednica 128 in slika 217 prikazujeta pogostost stresnih situacij v vsakdanjem življenju in knjižnicah. Ob tej primerjavi velja pripomniti, da je bilo vprašanje v zvezi s knjižnicami nekoliko drugace zastavljeno, saj so študenti odgovarjali na vprašanje, ali so knjižnice povzrociteljice stresnih situacij (pri tem vprašanju tudi ni bilo opcije „Vcasih“). Prav zaradi tega gre v tem primeru za pogojno primerjavo med obema raziskavama. Po mnenju študentov knjižnice v glavnem niso povzrociteljice stresnih situacij (179 študentov ali 89 %). Majhen del te populacije (11 študentov ali 5,5 %) je menil, da so knjižnice povzrociteljice stresnih situacij, prav tako enak delež študentov je izjavil, da tega ne bi vedeli. Iz teh izidov lahko izpeljemo ugotovitev, da v knjižnicah ni veliko stresnih situacij. V tem pogledu se raziskava o pogostosti stresnih situacij v vsakdanjem življenju bistveno razlikuje. Po mnenju javnih uslužbencev in raziskovalcev so stresne situacije v vsakdanjem življenju zelo pogoste (131 respondentov ali 65,5 %). 62 ali 31 % respondentov je menilo, da so obcasno stresne situacije zelo pogoste. Zelo majhen odstotek javnih uslužbencev in raziskovalcev je menil, da so stresne situacije v vsakdanjem življenju redke (6 respondentov ali 3 %), in še manj respondentov je izjavilo, da tega ne vedo (en respondent ali 0,5 %). Iz teh izidov je mogoce izpeljati ugotovitev, da vsakdanje življenje, v nasprotju s knjižnicami, povzroca veliko stresnih situacij. 
4.5.2.2.5 Preglednica 129: Pozitivni vplivi v vsakdanjem življenju in knjižnicah 

Pozitivni vplivi vvsakdanjemživljenjuinknjižnicah 
600 500 
400  fv  
frv  
300  fk  
frk  
200  
100  
0  

4.5.2.2.5.1 Slika 218: Pozitivni vplivi v vsakdanjem življenju in knjižnicah 
Preglednica 129 in slika 218 prikazujeta število pozitivnih (fv) in raznovrstnih mnenj (fr) o vsakdanjem življenju ter število pozitivnih (fk) in raznovrstnih mnenj (frk) o knjižnicah, tako po posameznih dejavnikih kot tudi v celoti. Razlike med vrednostmi obeh raziskav so ocitne, tako glede vsote vseh mnenj kot tudi raznovrstnih mnenj. O stresu v vsakdanjem življenju so respondenti našteli veliko število pozitivnih dejavnikov, še zlasti za SPD (npr. druženje s prijatelji, zabava, dobri medcloveški odnosi v službi) in StPD (npr. rekreacija, sprehodi v naravi, joga). Študentje so prav tako našteli veliko število SPD (npr. prijazni bibliotekarji), vendar manjše število StPD (npr. težave pri iskanju informacij). Študentje so navedli vecje število PPD (npr. ustrezna razsvetljava, tišina) in IPPD (npr. psihicni mir, sprošcenost). Javni uslužbenci in raziskovalci so pozitivne dejavnike bolj povezovali z domacim (npr. urejeni družinski odnosi) kot pa službenim okoljem (npr. prijazni sodelavci). Skratka, odgovori iz raziskave o stresu v vsakdanjem življenju so mnogo bolj kompleksni in manj napovedljivi, medtem ko so odgovori o stresu v knjižnicah manj kompleksni in bolj napovedljivi. 

4.5.2.2.5.2 Preglednica 130: Negativni stresni vplivi v vsakdanjem življenju in knjižnicah 
Negativni dejavniki  fv  frv  fk  frk  
PSD  17  13  28  15  
IPSD  74  67  76  15  
PSSD  61  54  23  4  
SSD  244  222  151  11  
StSD  128  107  43  6  
ZBSD  19  17  2  2  
Vsota  543  480  323  53  

Negativni stresni vplivi vvsakdanjemživljenjuinknjižnicah 600 500 
400  fv  
frv  
300  fk  
frk  
200  
100  
0  

4.5.2.2.5.3 Slika 219: Negativni stresni vplivi v vsakdanjem življenju in knjižnicah 
Preglednica 130 in slika 219 prikazujeta število negativnih (fv) in raznovrstnih mnenj (fr) o vsakdanjem življenju ter število negativnih (fk) in raznovrstnih mnenj (frk) o knjižnicah, tako po posameznih dejavnikih kot tudi v celoti. Pri obeh raziskavah so prevladovali SSD (npr. neprijazni bibliotekarji, mobing na delovnem mestu, šikaniranje, konflikti z vodjo). Pri raziskavi o stresu v vsakdanjem življenju je bilo mnogo vec raznovrstnih mnenj kot pri drugi raziskavi. Javni uslužbenci in raziskovalci so SSD bolj povezovali s službenim kot pa domacim okoljem. Še bolj ocitna je bila ta težnja pri StSD, ki se po odgovorih sodec mnogo pogosteje pojavljajo na delovnih mestih (npr. delovna obremenjenost, prekratki roki za opravljanje nalog, slabi pogoji dela). Prav tako tudi pri teh izidih velja, da so bila mnenja javnih uslužbencev in raziskovalcev številcnejša in mnogo bolj raznovrstna. 

4.5.2.2.5.3 Preglednica 131: Predlogi glede odprave negativnih stresnih dejavnikov 
Predlogi  fv  frv  fk  frk  
PPR  9  9  41  11  
IPPR  69  61  43  14  
PSPR  57  50  4  4  
SPR  159  143  141  34  
StPR  131  112  27  10  
ZBPR  21  20  0  0  
Vsota  446  395  256  73  


Predlogi zaodpravonegativnihstresnihdejavnikov 
450 
400 
350 
300 

fv frv 250 


fk 200 

frk 
150 
100 
50 
0 
4.5.2.2.5.4 Slika 220: Predlogi glede odprave negativnih stresnih dejavnikov 
Preglednica 131 in slika 220 prikazujeta število predlogov (fv) in raznovrstnih mnenj (fr) o vsakdanjem življenju ter predlogov (fk) in raznovrstnih mnenj (frk) o knjižnicah, tako po posameznih dejavnikih kot tudi v celoti. Najvecje število predlogov je bilo socialne (SPR) in storilnostne narave (StPR). Pri raziskavi o stresu v knjižnicah je bilo vec predlogov s poudarkom na odpravi pozornostnih fizikalnih negativnih stresnih dejavnikov (npr. boljša razsvetljava, aromaterapija v prostorih knjižnice, bolj udobni stoli). Predlogi javnih uslužbencev in raziskovalcev so bili številcnejši, obširnejši in raznovrstnejši kot predlogi študentov za odpravo negativnih stresnih dejavnikov v knjižnicnem okolju. Javni uslužbenci in raziskovalci so posredovali pretežno predloge za odpravo SSD znotraj delovnega mesta in manj za domace okolje. Podobno velja za predloge StSD. 

4.5.2.2.5.5 Slika 221: Izbor nekaterih predlogov 
Slika 221 prikazuje izbor nekaterih predlogov, ki so razdeljeni na predloge za domace in službeno okolje ter na splošne. Pri domacih predlogih gre predvsem za druženje s prijatelji, gibanje in meditacijo, medtem ko predlogi za službeno okolje obravnavajo predvsem krajši delavnik, obvladovanje in preprecevanje stresa na delovnem mestu, usposabljanje vodij za protistresno delovanje, uvedbo rekreacije na delovnem mestu itd. Splošni predlogi so uporabni tako v domacem kot tudi v delovnem okolju, npr. ustrezno dihanje, tehnike sprošcanja, ucenje prisotnosti, zavracanje nerealnih zahtev, razvijanje pojmovnega aparata, razvijanje vešcin kriticnega mišljenja itd. 
4.5.2.2.5.6 Dodatne pripombe na temo negativnega stresa 

4.5.2.2.5.7 Slika 222: Dodatne pripombe za knjižnice in vsakdanje življenje 
Slika 222 prikazuje dodatne pripombe glede knjižnic in vsakdanjega življenja. Nekateri študentje so pohvalili knjižnice in vse, kar je z njimi povezano, medtem ko so drugi kritizirali dolocene segmente v knjižnicah ali pa kar konkretno knjižnico. Dva študenta sta menila, da bi se morala družba bolj zavzeto posvetiti problemu stresa. Dva študenta sta menila, da bi lahko knjižnice imele pomembnejšo vlogo v družbi, vendar je zgolj ena študentka navedla idejo, kako bi lahko knjižnice izvajale posebne didakticne programe za študente, da bi ti bolje spoznali svoj umski potencial in tako doživeli manj stresa pri ucenju. Pri dodatnih pripombah o stresu v vsakdanjem življenju so javni uslužbenci in raziskovalci še zlasti posredovali mnenja o posebnih usposabljanjih v zvezi s stresom, njegovim obvladovanjem in preprecevanjem. Prav tako so, kot že pri SSD, izpostavili problem mobinga na delovnem mestu in neustreznega vodstva. En respondent je tudi omenil, da so ministrstva prevec pod vplivom politike, kar lahko izbiro kompetentnih vodij še poslabša. 
4.5.2.2.6 Metoda izracunavanja moci stresnih dejavnikov (SD) v vsakdanjem življenju 
Izracun moci SD v organiziranih združbah je razdeljen na tri stopnje, pri cemer je potrebno upoštevati tako celoto kot tudi posamicne enote SD: 
1. stopnja: 
a. izracun gostote mnenj na osebo (.0): 

f0 ... frekvenca vseh mnenj ; N0 ... velikost vzorca oziroma število vprašancev 
b. izracun kompleksnosti mnenj (K0): 

f0 ... frekvenca vseh mnenj ; fr ... frekvenca raznovrstnih mnenj 
c. izracun kompleksnosti mnenj znotraj posameznih enot (KE): 

f0 ... frekvenca vseh mnenj ; fr ... frekvenca raznovrstnih mnenj ; fE ... frekvenca vseh mnenj dolocene enote ; frE ... frekvenca raznovrstnih mnenj dolocene enote 
2.
 stopnja: gre za izracun realnega dejavnika (Fo), ki ga izracunamo tako, da med sabo primerjamo dejansko gostoto in kompleksnosti mnenj s teoreticno gostoto (.t= 10 mnenj na osebo) ter teoreticne kompleksnosti mnenj (Kt = 1 – najvecja možna kompleksnost mnenj npr. da kot izid od 1000 mnenj vprašancev dobimo 1000 razlicnih). Realni dejavniki se izracunajo tako za SD, PD kot tudi za predloge (v nadaljevanju: PR) v smeri zmanjševanja stresnih vplivov v dolocenih organiziranih združbah. 

3.
 stopnja: na osnovi treh izracunanih realnih dejavnikov (SD, PD in PR) izracunamo moci SD v stresnih stopinjah (0 S): 




s0SD … moc SD ; F0SD … realni dejavnik SD ; F0PR … realni dejavnik PR za zmanjševanje SD ; F0PD … realni dejavnik PD 
Moc SD v stresnih stopinjah po posameznih enotah SD se izracuna na podoben nacin, vendar je potrebno pri prvi stopnji najprej izracunati KE znotraj posameznih enot: 
a.
 za pozornostne SD (PSD) 

b.
 za storilnostne SD (StSD) 

c.
 za parcialno socialne SD (PSSD) 

d.
 za individualno psihološke SD (IPSD) 

e.
 za socialne SD (SSD) 

f.
 za zdravstvene SD (ZSD) 








Stres pretežno ni linearno narašcajoc proces, temvec sprva raste pocasi, nato pa vedno bolj ali manj intenzivno narašca. Prav zaradi tega je bila pri izracunu uporabljena inverzna kvadratna funkcija oziroma kvadratni koren. Inverzna sinusna funkcija (arcsin) je bila uporabljena predvsem zato, da bi kot rezultat dobili stopinje, ki jih je mogoce ucinkovito vizualno prikazati s pomocjo modela nagiba, predstavljenega v nadaljevanju. 
4.5.2.2.6.1 Model nagiba SD 
Model nagiba predpostavlja, da pomeni 90 0 najvecjo mero SD in 0 0 najmanjšo. S pomocjo omenjenega modela je možno lepo ponazoriti razlicne stopnje moci SD tako za celoto kot tudi za posamicne enote. 
4.5.2.2.6.2 Preglednica 132: Lestvica za rangiranje moci SD v stresnih stopinjah 

00,00 0 S  - 15,04 0 S  Zelo nizka  
15,05 0 S - 30,04 0 S  Nizka  
30,05 0 S - 45,04 0 S  Srednja  
45,05 0 S - 60,04 0 S  Višja  
60,05 0 S - 75,04 0 S  Visoka  
75,05 0 S - 90,00 0 S  Zelo visoka  


4.5.2.2.6.3 Slika 223: Moc SD v stresnih stopinjah za razlicne organizirane združbe 
Preglednica 132 prikazuje lestvico za rangiranje moci SD v stresnih stopinjah, medtem ko slika 223 prikazuje moc SD v stresnih stopinjah za razlicne organizirane združbe. Z omenjenim modelom bi lahko lepo ponazorili (gre sicer za fiktivni prikaz), v katerih organiziranih združbah je najvec distresnih in evstresnih dejavnikov (npr. znotraj mirovnih inštitutov je najmanj SD, medtem ko je v bolnišnicah najvec). S tem pristopom bi kot koncni izid dobili glavna stresna žarišca v družbi. Poleg tega bi postopoma našli rešitve, ki bi jih bilo možno vgraditi v razlicne delovne sisteme. V nadaljevanju sledijo izracuni stresne moci v stresnih stopinjah (0 S) za raziskavo o stresu v vsakdanjem življenju. 
4.5.2.2.6.4 Stresna moc v vsakdanjem življenju 

Gostota mnenj znaša 7,6 mnenj na osebo. Izid velja za vsa mnenja, kar vkljucuje pozitivne in negativne dejavnike ter predloge (za knjižnicno okolje je bil izid 5,14 mnenj na osebo). 

Celotna kompleksnost, ki je izid kolicnika med celotno število in celotno število raznovrstnih mnenj znaša 1,16. Zdaj bodo predstavljeni kljucni izracuni kompleksnosti in gostote mnenj za pozitivne in negativne dejavnike ter predloge. 

Gostota mnenj za PD znaša 2,65 mnenj na osebo. 

Gostota mnenj za SD je nekoliko višja in znaša 2,71 mnenj na osebo. 

Gostota mnenj za PR znaša 2,23. 

Kompleksnost mnenj za PD znaša 1,21. 

Kompleksnost mnenj za SD znaša 1,13. 

Kompleksnost mnenj za PR znaša 1,13. 

Realni faktor za PD znaša 0,32. 

Realni faktor za SD znaša 0,31. 

Realni faktor za PR znaša 0,25. Na osnovi dobljenih realnih faktorjev je možno izracunati stresno moc. 

sSD = arcsin(0,31 · 0,25 /0,32)-1/2= 32, 76 0 S 
Na podlagi pridobljenih mnenj javnih uslužbencev in raziskovalcev stresna moc za vsakdanje življenje znaša 32,76 0 S, kar lahko ovrednotimo kot srednje mocno stopnjo (s tem sta ovrženi prvi 
0 S 
dve hipotezi in potrjena tretja). V primeru, da bi v tej raziskavi dobili kot izid stresno moc nad 50 ali celo 60 0 S (višja ali celo visoka stopnja stresne moci), bi lahko domnevali, da ima naša družba katastrofalne probleme. Zakaj? Glede na dejstvo, da so bili pretežno zajeti izobraženi ljudje z najmanj univerzitetno diplomo (mnogo respondentov je imelo celo magisterij in/ali doktorat), s stalno zaposlitvijo, rednimi dohodki in urejenimi družinskimi razmerami, bi lahko trdili, da so ti ljudje v primerjavi z delovno silo v proizvodnji, bolnišnicah ipd. dokaj dobro preskrbljeni. Pricakovan izid v bistvu kaže na hujše težave v vsakdanjem življenju, ki so pretežno službene narave (še zlasti socialni in storilnostni negativni stresni dejavniki so sorazmerno mocni), saj domace okolje prinaša mnogo manj negativnih stresnih situacij! Skratka, smiselno je še izracunavanje stresne moci znotraj posameznih kategorij dejavnikov (prikazan bo zgolj en primer izracuna stresne moci za pozornostne fizikalne dejavnike in predloge. Ostali izracuni za druge dejavnike sledijo istemu principu. Sicer so že vse vrednosti izracunane oziroma pripravljene v Excelu). PPE (pozornostne fizikalne enote): 

Gostota mnenj za PPD znaša 0,13 mnenj na osebo. 

Gostota mnenj za PSD znaša 0,09 mnenj na osebo. 

Gostota mnenja za PPR znaša 0,05 mnenj na osebo. 

Kompleksnost mnenj za PPD znaša 1,21. 

Kompleksnost mnenj za PSD znaša 1,13. 

Kompleksnost mnenj za PPR znaša 1,13. 

Realni faktor za PPD znaša 0,02. 

Realni faktor za PSD znaša 0,01. 

Realni faktor za PPR znaša 0,006. V nadaljevanju se izracuna stresna moc pozornostne fizikalne enote. 

sPSD = arcsin(0,01 • 0,006/0,02)-1/2 = 3,49 0 S Stresna moc za pozornostne fizikalne negativne stresne dejavnike je nizka, kar pomeni, da tovrstni dejavniki po mnenju javnih uslužbencev in raziskovalcev ne povzrocajo hujših problemov v 

vsakdanjem življenju, tako v domacem kot tudi v službenem okolju. Respondenti so se morda globlje osredotocili na socialne in storilnostne motece dejavnike, zato so morda nekoliko zanemarili ali spregledali pozornostne fizikalne negativne stresne dejavnike. Ostale vrednosti stresne moci za druge dejavnike, vkljucno z zgoraj izracunano, bodo predstavljene v preglednici in stolpcnem diagramu. 
4.5.2.2.6.5 Preglednica 133: Vrednosti stresne moci za posamezne dejavnike 
Dejavniki  Vsakdanje življenje sv (0 S)  Knjižnicno okolje sk (0 S)  
Pozornostno fizikalni  3,49  6,5  
Individualno psihološki  12,82  7,64  
Parcialno socialni  12,82  7,7  
Socialni  18,26  16,68  
Storilnostni  14,21  7,7  
Zdravstveni biološki  6,38  0  
Celota  32,76  22,71  

Vrednosti stresnemoci zaposameznedejavnikePrimerjavamedvsakdanjem življenjem inknjižnicnem okoljem 
P
o
z
o
r
n
o
s
t
n
o
f
i
z
i
k
a
l
n
i 

I
n
d
i
v
i
d
u
a
l
n
o 
p
s
i
h
o
l
o
š
k
i 
P
a
r
c
i
a
l
n
o
s
o
c
i
a
l
n
i 
S
o
c
i
a
l
n
i 
S
t
o
r
i
l
n
o
s
t
n
i 
Z
d
r
a
v
s
t
v
e
n
i
b
i
o
l
o
š
k
i 

Vsakdanje življenje sv (0 S) Knjižnicno okolje sk (0 S) 
4.5.2.2.6.6 Slika 224: Stresna moc za posamezne dejavnike 
Preglednica 133 in slika 224 prikazujeta stresno moc za posamezne dejavnike tako za raziskavo o 
stresu v vsakdanjem življenju kot tudi za knjižnicno okolje. Na podlagi mnenj javnih uslužbencev 
in raziskovalcev izidi kažejo na mocno izpostavljenost stresne moci (glej levi del slike 224) 
socialnih, storilnostnih, parcialno socialnih in individualno psiholoških dejavnikov, medtem ko so 
zdravstveni biološki in še zlasti pozornostno fizikalni dejavniki manj izraziti. Ob teh izidih je potrebno poudariti, da obstaja mocna povezanost med individualnimi psihološkimi in parcialno socialnimi dejavniki (stresna moc je bila pri obeh kategorijah 12,82 0 S). Študentje, ki so podali mnenja za knjižnicno okolje, so bili prav tako mnenja, da so najbolj moteci socialni dejavniki. Nekoliko bolj so se osredotocili na pozornostne fizikalne dejavnike, medtem ko dejavnikov, ki ogrožajo zdravje, niso zaznali. Prav tako velja izpostaviti mocno povezavo med negativnimi individualno psihološkimi (sIPSD = 7,64 0 S) in parcialno psihološkimi (sPSSD = 7,70 0 S) dejavniki. V isto skupino z ozirom na stresno moc spadajo tudi storilnostni dejavniki (sStSD = 7,70 0 S). Glede na nizko stresno moc knjižnicnega okolja bi lahko knjižnice oznacili kot družbene oaze miru in sožitja, medtem ko je vsakdanje življenje mnogo bolj kompleksno in družbeno segmentirano. V družbah obstajajo razlicni sloji ljudi, ki živijo v razlicnih pogojih in imajo na voljo manj ali vec sredstev, živijo urejeno ali manj urejeno življenje, imajo svetlo ali manj svetlo vizijo za prihodnost itd. V raziskavi o stresu v vsakdanjem življenju so bili pretežno zajeti višji srednji sloji z vidika denarnih sredstev ali najvišji družbeni sloj z vidika intelektualnega kapitala. Izidi glede na statisticno množico kažejo, da živijo pretežno urejeno družinsko življenje, se ukvarjajo z razlicnimi hobiji, vzgajajo otroke itd. V primeru, da bi iz teh 200 ljudi modelirali posameznika, bi lahko trdili, da domace oziroma družinsko okolje ni zelo stresno, ampak prej harmonicno. Drugo sliko pa dobimo, ko analiziramo tehtne odgovore, ki porocajo o njihovem službenem okolju. Raziskava je pokazala, da bi si najvišje vodstvo moralo prizadevati, da odpravijo vsaj nekaj teh motecih dejavnikov na delovnih mestih, kot so npr. komunikacija z vodjem, izbira kompetentnih vodij z visoko stopnjo empatije do svojih sodelavcev, poenostavitev dolocenih delovnih postopkov (postopoma in permanentno, od primera do primera, ne ozirajoc se na menjavo politicnega vodstva), postavitev daljših rokov za izvedbo dolocenih nalog (ce je mogoce), resno razmislek o delu na domu (kjer je to možno), preprecevanje oziroma onemogocanje mobinga na delovnih mestih, zmanjšanje politicnih vplivov znotraj javne uprave in raziskovalnih inštitutov, skrbno preuciti porazdelitev delovnih nalog itd. Skratka, ustvariti bolj harmonicno službeno okolje, kar je znotraj javne uprave in raziskovalnih inštitutov precej lažje uresnicljivo kot v proizvodnjah stekla, barv, rud, kovin itd. Zelo verjetno je, da bi naši javni uslužbenci in raziskovalci bili še dodatno motivirani in pokazali še boljše delovne/intelektualne izide. Zavedati se je treba, da brez tega sloja pade stabilnost (pravilno delovanje, verodostojnost, svetovanje/vzgajanje ljudi, posredovanje znanja itd.) in prihodnost (npr. patenti, inovacije, izumi) družbenega sistema! 

4.5.2.2.6.7 Preglednica 134: Primerjava razlicnih vzorcev 
Vsakdanje  Vsakdanje  Knjižnicno  Knjižnicno  Okolje  
sSD  življenje 32,76  življenje - pilotna 28,03  okolje 22,71  okolje - pilotna 24,02  MNZ/Policija 41,25  
Primerjavarazlicnihvzorcevinokolij  
45 40 35 30 25 20 15 10 5 0  Vsakdanje življenje Vsakdanje življenje-pilotna Knjižnicnookolje Knjižnicnookolje-pilotna Okolje MNZ/Policija  

sSD 
4.5.2.2.6.8 Slika 225: Primerjava razlicnih vzorcev in okolij 
Preglednica 134 in slika 225 prikazujeta primerjavo med dvema pravima in pilotnima raziskavama (vsakdanje življenje in knjižnicno okolje) ter raziskavo o stresni moci (sSD) na MNZ/policiji (pri tej raziskavi je sodelovalo 31 respondentov, od tega zgolj devet policistov). Raziskava o stresni moci v vsakdanjem življenju nam je dala kot izid 32,76 0 S, medtem ko je bil izid stresne moci pri pilotnem vzorcu 10 ljudi enak 28,03 0 S. Ob primerjavi prave raziskave s pilotno za knjižnicno okolje je bilo možno ugotoviti, da dobimo v tem primeru od 10 ljudi skoraj enake informacije kot od 200 ljudi. Ta izid pa ne velja za stresno moc v vsakdanjem življenju, saj so bili odgovori javnih uslužbencev in raziskovalcev prevec raznovrstni. Ob preucevanju 100 respondentov je bilo prav tako mogoce ugotoviti, da od teh še zdalec ne dobimo enakih informacij kot od 200! Okrnjena raziskava o stresni moci znotraj MNZ/policije je bila izvedena leta 2012/2013. Na intranetni anketni vprašalnik se je odzvalo 31 ljudi. Od tega je 27 javnih uslužbencev v celoti izpolnilo anketni vprašalnik, medtem ko so ga štirje javni uslužbenci izpolnili zgolj delno. Na ta intranetni anketni vprašalnik se je odzvalo tudi devet policistov z višjimi rangi (npr. policijski svetnik, vodja okoliša, glavni inšpektor). Izracun stresne moci je bil precej višji od doslej obravnavanih raziskav, saj je znašal kar 41,25 0 S! Ta izid lahko še vedno uvrstimo v zgornji razred srednje stopnje stresne moci. Ob tem je treba pripomniti, da je bil vzorec premajhen, zato ni bilo povratnih informacij za pozornostne fizikalne dejavnike. Prav tako ni bilo povratnih informacij za zdravstvene biološke dejavnike. Obcutno so prevladovali socialni in storilnostni negativni stresni dejavniki, ki so nekoliko spominjali na že omenjene konfliktne situacije z vodstvenimi kadri in slabo razporeditev delovnih nalog. Veljalo bi izvesti raziskavo samo znotraj policijskega okolja, kjer ne bi zajeli zgolj mnenj že omenjenih policijskih predstavnikov, ampak še zlasti policistov iz operative (npr. policisti specialci, prometni policisti, policisti z osrednjih komunikacijskih centrov, mladi policisti, ki izvajajo svoje delo tudi ponoci), nato pa še druge strokovne izvajalce (npr. kriminaliste, ki se ukvarjajo s hudimi nasilnimi kaznivimi dejanji, forenzicne strokovnjake, kriminaliste, ki se ukvarjajo z gospodarsko kriminaliteto). V primeru, da bi bil izid stresne moci nad 60 0 S, bi to lahko bil nekakšen oranžni alarm za najvišje vodstvo policije. Predvidevamo lahko, da bi bile težave izrazite predvsem na medcloveški (pretirano avtokratsko vodenje, mobing), organizacijski/tehnološki (neustrezna porazdelitev delovnih nalog, zastarela informacijska oprema), storilnostni (npr. zahtevno delo z vinjenimi osebami ponoci, prihod na kraj prometne nesrece, še zlasti v nocni izmeni) in zdravstveni ravni (npr. hujše poškodbe, psihicne travme zaradi preteklih dogodkov).   
4.5.2.2.7 Zakljucek o raziskavi 
Družbeni hierarhicni asociativni sistemi v civiliziranih družbah so hierarhicno in povezovalno zgrajeni. Znotraj teh hierarhij se poleg obveznosti in pravic porazdelijo tudi potrebe. Bolj kot so hierarhije toge, vec energije tako posamezniki kot tudi družbeni sistemi izgubijo (npr. v obliki kilokalorij – v ergonomiji to tudi merijo, v enotah bioenergije, s posledicami slabega pocutja, napetosti, nesprošcenosti, izgube denarnih sredstev). Negativni stres (poleg kriminalitete, nasilja, custvene kuge in drugih anomalij) vecinoma pomeni tako za posameznika kot tudi za družbene sisteme izgubo omenjenih energij, ceprav imajo nekateri sorazmerno redki izbranci (npr. vodilni clani kriminalnih združb, avtokratski voditelji, prekomerno egocentricni ljudje) od tega praviloma velike koristi. Dodatni negativni stres, ki se ob navedenih anomalijah sprosti, ne izgine, ampak se na daljši casovni skali eksponentno krepi. Posamezniki kot tudi družbeni hierarhicni sistemi imajo sposobnost, da na doloceni stopnji pretvorijo negativni stres v pozitivno energijo, vendar obstajajo dolocene omejitve (npr. sama hierarhicna zgradba, dvorezna pravila, ki so po eni strani zaradi varnosti nujno potrebna, vendar pa po drugi strani onemogocajo implementacijo dobrih rešitev). Bolj kot negativni stres prerašca v prekomerni negativni stres, težja je pretvorba v pozitivno energijo, saj težave postajajo kronicne, ker se kot negativni program vgradijo v miselnost posameznikov in hierarhicnih zgradb družbenih sistemov. Skratka, potrebno je nenehno spremljanje in merjenje distresnih dejavnikov (še zlasti v okoljih, kjer lahko pricakujemo velika negativna stresna žarišca) ter izvajanje ustreznih ukrepov v obliki raznovrstnih izboljšav/inovacij, ki so lahko naslednje: 
a.
Organizacijske pravne izboljšave/inovacije (npr. bolj smiselni in racionalni organizacijski predpisi, geografske lokacijske izboljšave, boljša prostorska ureditev po oddelkih, boljše upravljanje s kadri), 

b.
 Informacijske komunikacijske izboljšave/inovacije (npr. hitrejši in bolj ucinkoviti komunikacijski kanali, vecja ucinkovitost pri izkoristku kolektivne inteligence s pomocjo upravljanja z znanjem, razvijanje pozitivnih in ustvarjalnih socialnih omrežij znotraj delovnih organizacij), 

c. 
Tehnološke izboljšave/inovacije (npr. kakovostna, sodobna in cenovno ugodnejša informacijska tehnologija, razvijanje koristnih aplikacij/aplikacijskih sistemov tako za zaposlene kot tudi za zunanje uporabnike, ucinkovitejši stroji, naprave), 

d.
 Poslovne izboljšave/inovacije (npr. ucinkovito usposabljanje in izobraževanje poslovnih ter drugih uporabnikov, zniževanje stroškov poslovanja, razvojna usmeritev delovne organizacije pri poslovanju, boljši poslovni ucinki), 

e.
Izboljšave/inovacije glede nacrtovanja (npr. veliki, srednji in majhni projekti: vecjo ucinkovitost dobimo pri majhnih in srednje velikih projektih), 

f.
 Izboljšave/inovacije glede sodelovanja z zunanjim okoljem (npr. bolj ucinkovito medresorsko sodelovanje, samo nujno potrebni zunanji izvajalci, ki bi se lahko vkljucili v proces dela zaradi boljše kakovosti in nižje cene dela, preprecevanje in zatiranje socialnega inženiringa ter racunalniške kriminalitete). Prav izboljšave/inovacije lahko pomenijo nekakšno transformatorsko orodje, ki nam ob pravem casu pomaga pretvoriti negativno energijo v pozitivno! Izjemno zanimivo bi bilo preucevati tudi druga družbena okolja, kot so zdravstvo, policija, proizvodnja itd., znotraj katerih bi lahko odkrivali številna negativna stresna žarišca. Prav zaradi tega bi bila predstavljena metoda izracunavanja stresne moci v razlicnih družbenih okoljih na domaci in mednarodni ravni zelo informativna in morda celo zelo potrebna. Kot nadgradnjo prikazanega bi še predstavili oceno porabe energije (z enoto Kcal) zaradi negativnih stresnih dejavnikov v knjižnicah in vsakdanjem življenju, ki izhaja na osnovi modela nagiba oziroma metode izracunavanja stresne moci. Prav dolocevanje in/ali ocenjevanje porabe energije v razlicnih sistemih naše resnicnosti (npr. posameznik, družba, narava, vesolje) je eno od pomembnih znanstvenih zanimanj hierarhologije s hierarhografijo. 


4.5.3 Poraba energije in izkoristek na osnovi stresnih stopinj 
Preden bo predstavljen izracun za oceno porabe energije in izkoristka, je smiselno najprej navesti nekaj osnovnih podatkov o potrebi po energiji in njenih virih. 
Clovek potrebuje energijo predvsem za ohranjanje sorazmerno konstantne telesne temperature, izvajanje telesnih funkcij (npr. gibanje, prebava, delovanje organov), rast (npr. v otroškem in mladostniškem obdobju), obnovo (npr. koža, lasje, nohti) ter izmenjavo snovi (npr. dihanje). Energijo pridobiva predvsem s prehrano in tekocino (npr. ogljikovi hidrati, mašcobe, voda) ter s soncno svetlobo (npr. vitamin D). 
Potreba po energiji se lahko doloca na naslednje nacine: 
a.
Osnovna potreba: v ležecem položaju za vzdrževanje telesne temperature znaša približno 24 kcal na dan. 

b.
 Potreba glede na aktivnosti: vkljucuje ležanje, sedenje, fizicno in intelektualno delo ter šport. 


Pri potrebi po energiji in njeni porabi obstajajo razlike med spoloma, saj imajo ženske zaradi praviloma manjše telesne zgradbe (npr. telesna višina, telesna teža, mišicna masa) nekoliko nižjo porabo energije. Zaradi tega bodo pri ocenjevanju porabe energije in izkoristka uporabljene sorazmerne povprecne vrednosti, ki so dolocene kot: 
a. 
V mirujocem stanju: približno 1832 kcal. 

b. 
V sedecem položaju: približno 2213 kcal. 

c.
Pri težkih telesnih aktivnostih: približno 3800 kcal. 


Na podlagi teh vrednosti bo zaradi poenostavitve pri ocenjevanju porabe in izkoristka energije dolocena referencna vrednost 2500 kcal. Enaka vrednost bo upoštevana tudi za vnos energije, s cimer bo sistemski vhod in izhod znašal 2500 kcal. 
V tem okviru bo clovek obravnavan kot sistem, ki proizvaja in porablja energijo zaradi dveh kljucnih procesov: predelave hranilnih snovi ter izvajanja aktivnosti, vkljucno z vplivom negativnih stresnih dejavnikov. 

4.5.3.1 Slika 226: Sistemski model cloveka glede energijskega izkoristka 
Slika 226 prikazuje sistemski model cloveka z vidika energijskega izkoristka. Na levi strani slike je prikazan energijski vnos v obliki hranilnih snovi, izražen v kilokalorijah (kcal). V sredini slike sta prikazana dva procesa: predelava hranilnih snovi in izvajanje clovekovih aktivnosti. Pri teh aktivnostih se clovek sooca z razlicnimi in številnimi negativnimi stresnimi dejavniki. Ta zelo poenostavljen model bo služil kot osnova za matematicni obrazec pri ocenjevanju porabe in izkoristka energije pri cloveku. Pri tem bodo upoštevane tako vrednosti vnosa kot tudi porabe energije (2500 kcal), pri cemer bo upoštevan tudi vpliv stresnih dejavnikov (izmerjeni in maksimalni stresni nagib). Glede na dejstvo, da je bilo v raziskavo o stresu v vsakdanjem življenju vkljucenih 200 javnih uslužbencev in znanstvenikov, bo koncna vrednost izhodne energije pomnožena s tem številom. Kot dodatno zanimivost bo prikazan tudi energijski izkoristek v knjižnicnem okolju (študentje). 
si 
WEP=(WI-WPS. ) 
sm 
32,760 S 
WEP =2500 Kcal-(2500 Kcal. )=1590 Kcal 
90,000 SLegenda: WEP … efektivno porabljena energija v Kcal WI    … Vhodna ali dovodna energija v Kcal WPS   … Porabljena energija zaradi stresnega nagiba v Kcal si      … Izmerjena oziroma izracunana stresna moc v stresnih stopinjah sm     … Maksimalna stresna moc v stresnih stopinjah dolocena kot 90 0 S 
Izracun je pokazal, da je bila efektivno porabljena energija na enega javnega uslužbenca zgolj na podlagi stresnega nagiba oziroma stresne moci 1590 kcal. Ce bi za 200 javnih uslužbencev izracunali efektivno dnevno porabljeno energijo na podlagi stresne moci, bi dobili rezultat 318.000 kcal, kar (pogojno primerjano) približno ustreza ogrevanju 8000 litrov vode za 39,85 °C!74 Pod pogojem, da bi bila stresna moc 0 °S, bi kot rezultat dobili impresivnih 500.000 kcal efektivno dnevno porabljene energije, s cimer bi lahko ogreli skoraj 12.500 litrov vode za 39,5 °C. Navedene vrednosti nam še ne povedo, za koliko odstotkov je izkoristek efektivne dnevne energije pri clovekovem delovanju zaradi stresne moci nižji. Zato bo v nadaljevanju prikazan še izracun izkoristka. 
WEP 
.W = .100 % 
WI 
1590 Kcal 
.W = .100 %=63,60 % 
2500 Kcal 
Efektivni dnevni izkoristek energije (.W) je znašal le 63,60 %, kar pomeni, da je v našem primeru javni uslužbenec zaradi stresne moci izgubil 36,4 % energije. Kam ta energija potuje po koncanih reakcijah v smeri fizicne, psihicne in socialne energije (ce si dovolimo pogojno primerjavo), je zanimivo vprašanje, na katerega bi bilo smiselno vsaj poskusno odgovoriti. Preden to izvedemo, bomo – kot že napovedano – najprej izracunali izgubo in izkoristek efektivne energije zaradi stresne moci v knjižnicnem okolju. 

Izracun je pokazal, da je bila efektivno porabljena energija na enega študenta zgolj na podlagi stresnega nagiba oziroma stresne moci v knjižnicnem okolju 1869,4 kcal. Ce bi za 200 študentov izracunali efektivno porabljeno energijo na podlagi stresne moci, bi dobili rezultat 373.880 kcal, kar (pogojno primerjano) približno ustreza ogrevanju 9200 litrov vode za 39,85 °C! Navedene vrednosti nam še ne povedo, za koliko odstotkov je izkoristek efektivne dnevne energije pri clovekovem delovanju zaradi stresne moci nižji. Zato bo v nadaljevanju prikazan še izracun izkoristka. 
74 Za ogrevanje 1000 litrov vode za 39,85 stopinj celzija potrebujemo 46,6 KWh ali 40068,79 Kcal. Podatek zasledil na URL: https://www.energie-lexikon.info/kilowattstunde.html (2020-01-25) RP – Energie Lexikon. 
WEP 
.W = .100 % 
WI 
1869,4 Kcal 
.W = .100 %=74,78 % 
2500 Kcal Efektivni dnevni izkoristek energije (.W) je znašal 74,78 %, kar pomeni, da je študent v našem primeru zaradi stresne moci izgubil 25,22 % energije. Dobljena vrednost izgube efektivne dnevne energije je obcutno nižja kot pri raziskavi o stresni moci v vsakdanjem življenju.75 Naj v nadaljevanju za zanimivost izracunamo efektivno dnevno porabljeno energijo na podlagi stresne moci po posameznih kategorijah stresnih dejavnikov (pozornostni fizikalni, storilnostni, parcialno socialni, individualni psihološki, socialni in zdravstveno-biološki), tako za vsakdanje življenje kot tudi za knjižnicno okolje. 
V ta namen bo pripravljena preglednica s podatki oziroma rezultati, na podlagi katerih bo predstavljena krivulja porabe efektivne dnevne energije zaradi stresne moci posameznih kategorij. Poleg tega bo v grafu prikazana tudi idealna efektivna dnevna porabljena energija za posamezne kategorije stresnih dejavnikov, pri cemer bo kot izhodišce dolocena vrednost 2500 kcal. 
75 Za okolje Ministrstva za notranje zadeve in policije bi znašal efektivni dnevni izkoristek energije zgolj 54,17 % ali 45,83 % izgube energije. Kot že omenjeno je bil vzorec premajhen in niso bili zajeti policisti, ki opravljajo psihicno in fizicno zahtevnejše delovne naloge. 
4.5.3.2 Preglednica 135: Dejanska in idealna efektivna dnevna porabljena energija po posameznih kategorijah 
Kategorije Pozornostno fizikalni Individualno psihološki Parcialno socialni Socialni  Dejanska EDPE v Kcal za VŽ 2403,6 2143,89 2143,89 1992,78  Idealna EDPE v Kcal 2500 2500 2500 2500  Dejanska EDPE v Kcal za KO 2319,44 2477,78 2286,11 2036,67  
Storilnostni  2105,28  2500  2286,11  
Zdravstveni biološki  2322,78  2500  2500  
Celota  1590  2500  1869,4  


4.5.3.3 Slika 227: Dnevna efektivna porabljena energija po kategorijah in celoti 
Preglednica 135 prikazuje podatke o dnevno porabljeni efektivni energiji za posamezne kategorije stresne moci (v kcal) ter idealno porabljeni efektivni energiji na dan. Slika 227 pa predstavlja graf idealne dnevne porabe efektivne energije (rdeci horizontalni graf), ki znaša 2500 kcal, krivuljo efektivne dnevne porabe energije v vsakdanjem življenju (modri graf EDPE za VŽ) ter za knjižnicno okolje (rumeni graf EDPE za KO). 
Ugotovimo lahko, da so vrednosti efektivno porabljene energije po posameznih kategorijah dejavnikov za vsakdanje življenje vecinoma nižje. Izjema je kategorija pozornostnih fizikalnih dejavnikov, kjer je poraba za vsakdanje življenje (2403,6 kcal) nekoliko višja kot za knjižnicno okolje (2319,44 kcal). Najbolj izrazito izstopajo socialni dejavniki, kjer je poraba efektivne dnevne energije najnižja (1992,78 kcal za vsakdanje življenje in 2036,67 kcal za knjižnicno okolje), kar lepo ponazarja odmik modre in rumene krivulje od rdecega grafa. 
Iz tega lahko sklepamo, da so socialni dejavniki glavni vzrok za izgubo izkoristka energije, saj vplivajo na nastanek številnih drugih dejavnikov. Na primer, znanost kot družbena kategorija je razvila neonska svetila, ki lahko škodljivo vplivajo na vid, hierarhicne strukture lahko povzrocajo konflikte med zaposlenimi in vodstvom, kar negativno vpliva na psihicno pocutje, lakomnost po dobicku pogosto vodi v delo v ekstremnih fizicnih in zdravju škodljivih razmerah, neracionalna razporeditev delovnih nalog pa povzroca nepotrebne konflikte in visoke stroške. Onesnaževanje okolja zaradi profitne logike dodatno prispeva k zdravstvenim težavam prebivalstva. 
Ce bi analizirali glavne povzrocitelje negativnih stresnih dejavnikov, bi lahko ocenili, da je v kar 90 % primerov socialni dejavnik glavni sprožilec negativnega stresa. To pomeni, da cloveštvo v pravno, socialno in tehnološko razvitih družbenih hierarhicnih sistemih zaradi socialnih dejavnikov izgubi najvec energije. Smiselno bi bilo podrobneje preuciti vzrocne in pogojne povezave med socialnimi dejavniki in nastankom stresa. 
Ponovno se pojavlja vprašanje: kam gre ta izgubljena energija? Dejansko se ne izgubi, temvec se prerazporedi med smiselne in manj smiselne dejavnosti znotraj družbenih hierarhicnih sistemov. Ekstremna materialisticna profitna logika povzroca pri vecini populacije ogromno izgubo energije, medtem ko jo redki posamezniki pretvorijo v materialno in pozicijsko korist. Z drugimi besedami, ta energija se spreminja v maso – na primer v gradnjo okolju neprijaznih tovarn, neracionalno porazdelitev denarja znotraj družbenih sistemov itd. Ceprav ta masa v nadaljevanju prispeva k proizvodnji energije, so dolgorocne izgube energije jasno zaznavne v obliki revšcine, onesnaženja okolja in vojn. 
S tem smo vsaj delno odgovorili na vprašanje o izgubi energije pri posameznikih in družbah. Prav tako se odpira zanimiva raziskovalna priložnost za preucevanje pretvorbe energije v maso in obratno v okviru družbenih sistemov. To bi bil pomemben znanstveni izziv, ki bi ga lahko izvedle dobro organizirane raziskovalne skupine. 
Izracun efektivne dnevne porabe energije temelji na vrednosti 2500 kcal, kar približno ustreza dejavnostim, ki se vecinoma izvajajo v sedecem položaju. Pri tem niso bile natancneje upoštevane starost, telesna teža, višina in razlicna fizicna opravila, ki se pojavljajo tako v delovnem kot tudi v domacem okolju javnih uslužbencev (npr. hitenje na sestanke, prevozi na delovno mesto in službene poti, laboratorijsko delo, testiranje aplikacij, pošiljanje dokumentov po klasicni pošti, izvedba inventure, vrtnarjenje, gradnja hiše, športne in rekreativne dejavnosti). 
Pomembno bi bilo še izracunati efektivno dnevno porabo energije in izkoristek za razlicna stanja, kot so mirovanje, srednje težke fizicne dejavnosti in težke fizicne dejavnosti. Ta stanja že vnaprej predpostavljajo razlicne vrednosti vnosa energije. 
V nadaljevanju bomo predstavili izracun efektivne dnevne porabljene energije in izkoristka za primer težkih fizicnih dejavnosti. Predpostavimo osebo moškega spola, visoko 1,80 m, staro 40 let in težko 75 kg.76 Na podlagi dveh spletnih aplikacij smo za potrebo po energiji dobili vrednost 4132,73 Kcal (dovodna energija) in isto za porabo energije 4132,73 Kcal. Kot stresni nagib bo izbrana vrednost 80 0 S (namenoma je dolocena izjemno visoka stresna moc). 
si 
WEP=(WI-WPS. ) 
sm 
80,000 S 
WEP =4132,73 Kcal-(4132,73 Kcal. )=459,19 Kcal 
90,000 S
Kot izid smo dobili 459,19 Kcal efektivne porabljene energije na dan, kar je izjemno nizka vrednost. Izracun izkoristka nam bo to še bolj nazorno prikazal. 
459,19 Kcal 
.W = .100 %=11,11 % 
4132,73 Kcal
Dnevni izkoristek energije z vidika obravnavanega posameznika na osnovi danih pogojev bi znašal zgolj 11,11 %, kar pomeni, da bi prišlo do 88,89 % izgube energije. Na podlagi tega ekstremnega pogoja za izvajanje izjemno težkih fizicnih opravil bi morala obravnavana oseba dovesti mnogo vec energije v obliki hranljivih snovi. V vsakem primeru bi ta oseba potrebovala veckratne pocitke, da bi preprecila popolno izgorelost. 88,89 % energije se je pretvorilo v maso, ki pa se nahaja zunaj tega posameznika (gradnja hiše, jarki za kanalizacijo, temelj itd.). Ta pretvorba v zunanjo maso je tudi povzrocila izgubo telesne teže obravnavane osebe. 
Tovrstne izjemno zahtevne dejavnosti lahko izjemno škodljivo vplivajo na cloveka, saj bi stanje z 0 % ali celo negativnimi vrednostmi energijskega stanja lahko povzrocilo popolno izgorelost in celo smrt tega posameznika. Energija je izjemno pomembna za preživetje vseh živih bitij na naši Zemlji, in s tem seveda tudi za cloveka ter družbene hierarhicne asociativne sisteme. 
Podpoglavje o stresu je tako zakljuceno. Nadaljujemo s podpoglavjem o psihicnih boleznih. 
4.5.4 Mentalne bolezni 
Po mednarodni statisticni klasifikaciji bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov (angl.: International Statistical Classification of Diseases and Related Health Problems ICD 10) se psihicne bolezni razvršcajo v naslednje skupine:77 
76 Potreba in poraba po energiji za težke fizicne dejavnosti je bila izracunana na osnovi dveh spletnih aplikacij, ki se 
nahajata na URL: https://www.kalorienbedarf.de/rechner/ in 
https://www.fitrechner.de/kalorienverbrauch/USC11050/Bauarbeiter%2C+schwere+Lasten+tragen (2020-02-02). 77 Aktualna spletna izdaja: https://www.dimdi.de/static/de/klassifikationen/icd/icd-10-who/kode-suche/htmlamtl2019/ 
(2020-02-08). 
a.
F00-F09 Organske, vkljucno s simptomatskimi duševnimi motnjami. V to skupino razvršcamo obolenja, kot so razlicne vrste Alzheimerjeve bolezni, demenca, Pickova bolezen, Parkinsonova bolezen, Creutzfeld-Jakobova bolezen, delirij, ki ni posledica uporabe psihotropnih snovi (npr. alkohol), organske halucinacije, razpoloženjske motnje, bipolarne motnje, katatonsko stanje, manicno-depresivne motnje, anksioznost, custvena labilnost, kognitivne motnje, mešani sindromi itd. 

b.
 F10-F19 Duševne in vedenjske motnje, ki jih povzrocajo psihotropne snovi. V to skupino se razvršcajo vsa psihicna obolenja, ki so posledica vpliva psihotropnih snovi, kot so kokain, opij, alkohol, nikotin. Simptomi se kažejo v razlicnih pojavnih oblikah, kot so npr. slušni prividi, vizualni prividi, delirij, vedenjske motnje. 

c.
F20-F29 Shizofrenija, shizotipne osebnostne motnje, prividi. V to skupino spadajo predvsem razlicne pojavne oblike shizofrenije, kot so paranoidna shizofrenija, disorganizirana shizofrenija, katatonska shizofrenija, hebefrenija, netipicna shizofrenija, druga oblika shizofrenije, nedolocena shizofrenija idr. 

d.
 F30-F39 Afektivne motnje. Sem se razvršcajo raznovrstne oblike manij, bipolarnih motenj, razpoloženjskih motenj, depresivnih motenj idr. 

e.
F40-F48 Nevroticne, stresne in somatoformne motnje. V to skupino se razvršcajo razlicne oblike fobij, anksioznosti, obsesivnih-kompulzivnih motenj, slabe odpornosti proti stresnim dejavnikom, disociativne motnje, somatoformne motnje itd. 

f.
 F50-F59 Vedenjske anomalije s fizicnimi motnjami in dejavniki. V to skupino razvršcamo motnje hranjenja, motnje spanja, spolne disfunkcije, mentalno retardacijo, psihoze v stanju nosecnosti, zlorabo pri uživanju stimulansev itd. 

g.
 F60-F69 Osebnostne in vedenjske motnje. V to skupino so razvršcene motnje, kot so npr. borderline osebnostna motnja, paranoja, kleptomanija, zasvojenost z igrami, spolni odkloni (npr. pedofilija, sadizem, mazohizem), motnje osebnostne identitete (npr. transseksualnost, transvestizem). 

h.
 F70-F79 Vpad inteligence oziroma inteligencni primanjkljaj. V to skupino razvršcamo npr. blage intelektualne primanjkljaje, srednje in krepke. 

i.
F80-F89 Razvojne motnje. Ta skupina vsebuje motnje, kot so npr. motnje govora, avtizem, Aspergerjev sindrom, motnje gibanja. 

j.
 F90-F98 Vedenjske in custvene motnje z zacetkom v otroštvu in adolescenci. Ta skupina vsebuje motnje, kot so npr. hiperaktivnost, pozornostni primanjkljaj, custvene motnje, slabo socialno funkcioniranje, tiki (npr. govorni tiki, motoricni tiki), infantilnost. 

k.
 F99 Nespecificirane duševne motnje. V to skupino spadajo sorazmerno neopredeljene motnje, kot so npr. organske psihicne motnje, psihicne motnje zaradi poškodbe ali obolenja možganov. Na osnovi globalnih statisticnih podatkov o mentalnih boleznih za leto 2017 bo sestavljena preglednica, ki vsebuje podatke o vrsti mentalne bolezni, številu prizadetih oseb in okvirni oceni hospitaliziranih ljudi (vrednosti v drugem stolpcu so bile deljene s številom pet, tako da so dobljene vrednosti zelo okvirne).78 


Na osnovi vrednosti iz tretjega stolpca bo kasneje predstavljena ocena izpada efektivne porabe energije. Poudariti je treba, da bodo dobljeni izidi predstavljali predvsem grobe ocene! 
78 Podatke o številu prizadetih oseb je bilo pridobljenih s pomocjo clanka: Ritchie, H., Roser, M. (2020). "Mental Health". Dostop URL: https://ourworldindata.org/mental-health (2020-02-09). 
4.5.4.1 Preglednica 136: Mentalne bolezni in število prizadetih oseb 

4.5.4.2 Slika 228: Stolpni diagram mentalno prizadetih oseb za leto 2017 
Preglednica 136 prikazuje število mentalno prizadetih oseb in grobo oceno hospitaliziranih v psihiatricnih bolnišnicah, medtem ko slika 228 prikazuje stolpcni diagram števila mentalno prizadetih oseb glede na zlorabe drog (brez alkohola), alkoholizem, razlicne duševne bolezni, ki so lahko povezane s psihotropnimi snovmi, shizofrenijo, motnje hranjenja in bipolarne motnje. Najvecje število mentalno prizadetih oseb najdemo v tretji skupini (glej svetlomodri stolp), kjer gre za heterogene pojave duševnih bolezni, ki so lahko tudi pod vplivom razlicnih drog (npr. kokain, heroin, stimulansi) in mamil (npr. alkohol). Na splošno podatki kažejo na mocno povezavo med psihicnimi težavami in psihotropnimi snovmi. Ugotovimo lahko, da sta depresija (264.000.000 ljudi) in anksioznost (284.000.000 ljudi) zelo pogosta predstavnika psihicnih bolezni v sorazmerno cisti obliki. Sledijo bipolarne motnje (46.000.000 ljudi), shizofrenija (20.000.000 ljudi) in motnje hranjenja (16.000.000 ljudi). Glede na sorazmerno natancno klasifikacijo mentalnih obolenj ti statisticni podatki obravnavajo zgolj majhno množico mentalno prizadetih oseb. Poleg tega ne smemo pozabiti na dejstvo, da gre pogosto za hibridne pojave razlicnih mentalnih obolenj (npr. depresivni in anksiozni simptomi se lahko pojavijo pri shizofrenih, paranoidnih in drugih vrstah mentalnih bolezni). Na osnovi teh podatkov lahko ugotovimo, da gre za zelo visoke vrednosti, ki prikazujejo precej optimisticno stanje, saj ti podatki ne vkljucujejo vseh neodkritih primerov. V resnicnem scenariju bi bile vrednosti verjetno precej višje. Vzroki za nastanek mentalnih obolenj so številni, med njimi poškodbe možganov, bolezni možganov, nepravilnosti v krvnem obtoku, vpliv psihotropnih snovi in nižji tolerancni prag za stresne dejavnike. Najbolj pa, podobno kot pri negativnem stresu, izstopajo socialni dejavniki, ki so vecinoma glavni vzrok za nastanek psihicnih obolenj. Na tem mestu bi bilo smiselno ponovno poudariti, da so družbeno-hierarhicni asociativni sistemi glavni povzrocitelji psihicnih obolenj. Ti sistemi so sorazmerno odgovorni za ogromno izgubo energije, saj so hospitalizirani posamezniki v psihiatricnih ustanovah, pragmaticno gledano (ne ustvarjajo izdelkov, ne izvajajo koristnih storitev, povzrocajo velike stroške), sorazmerno neproduktivni. Skratka, struktura družbeno-hierarhicnih asociativnih sistemov vsebuje številne sistemske napake. Z energijskega in stroškovnega vidika je ta sistem velik porabnik denarnih sredstev in razlicnih vrst energije (npr. toplotne, svetlobne, kineticne energije). Za podkrepitev te trditve bo podana tudi ocena izpada efektivno porabljene energije za obravnavano skupino ljudi z vidika ustvarjanja izdelkov in/ali izvajanja storitev. Kot predstavitvena vrednost energije v Kcal bo uporabljena vrednost iz primera za vsakdanje življenje, kjer je bila izracunana vrednost 1590 Kcal. 
4.5.4.3 Preglednica 137: Ocena izpada efektivno porabljene energije za skupino hospitaliziranih oseb z mentalnimi težavami 
Vrsta mentalne bolezni na  Hospitalizirane osebe na osnovi Izpad efektivne porabljene  
osnovi majhnega seznama  okvirne ocene  energije v enoto Kcal  
Depresija  52800000  83952000000  
Anksioznost  56800000  90312000000  
Bipolarne motnje  9200000  14628000000  
Motnje hranjenja  3200000  5088000000  
Shizofrenija  4000000  6360000000  
Sleherna duševna bolezen ...  194000000  308460000000  
Alkoholizem  21400000  34026000000  
Zloraba drog (brez alkohola)  14200000  22578000000  
Vsota  355600000  565404000000  

Preglednica 137 prikazuje oceno izpada efektivno porabljene energije za skupino hospitaliziranih oseb z mentalnimi težavami. Omenjene osebe so s produktivnega vidika sorazmerno neproduktivne, saj praviloma ne izdelajo niti enega uporabnega izdelka za trg in niti ne izvajajo koristnih storitev za trg. Posamezne vrednosti števila hospitaliziranih oseb so se pomnožile z vrednostjo 1590 Kcal, ki predstavlja efektivno porabljeno energijo javnega uslužbenca v vsakdanjem življenju. Dobljeni izidi pomenijo sorazmerni izpad efektivno porabljene energije, ob predpostavki, da te hospitalizirane osebe zgolj jemljejo zdravila, pocivajo in se hranijo. Pomembno je opozoriti na seštevek posameznih energijskih vrednosti. Kot rezultat lahko vidimo izjemno visoko vrednost 
565.404.000.000 Kcal oziroma 565.404 Gcal izgubljene svetovne energije v družbenih hierarhicnih asociativnih sistemih. To je primerljivo z vrednostjo, ki jo proizvajajo jedrske elektrarne, saj te lahko proizvedejo 50 Gcal/h toplotne energije. Dobljena vrednost 565.404 Gcal toplotne energije (kar je pogojna primerjava) bi lahko pomenila produkcijo toplotne energije plavajoce jedrske elektrarne z dolžino 144 m in širino 30 m, nosilnostjo 21.500 t, ki bi proizvedla toplotno energijo v obdobju približno enega leta, 106 dni in 4 ure. Kot že omenjeno, so vzroki in pogoji za nastanek mentalnih obolenj številni. Potrebno bi bilo nekoliko podrobneje preuciti negativne socialne stresne dejavnike. V raziskavi o stresni moci v vsakdanjem življenju in knjižnicnem okolju smo dobili obsežen seznam negativnih socialnih stresnih dejavnikov. Nekateri od teh, še posebej kadar so zelo mocni in intenzivni, bi lahko bili spodbujevalci mentalnih oziroma, v ožjem smislu, psihicnih obolenj. V ta okvir bi lahko prišteli kriminaliteto razlicnih vrst (npr. mobing, gospodarska kriminaliteta, organizirana kriminaliteta s preprodajo drog, kršenje clovekovih pravic, vojne), fizicno in psihicno nasilje, diskriminacijo na podlagi narodnosti, rase, statusa, verske izpovedi, mišljenja, spolne usmerjenosti in spola, šikaniranje, spletke, hude konflikte v službenem in domacem okolju, socialno izoliranost ali izkljucenost, revšcino, pomanjkanje denarnih sredstev za dostojno življenje, krivice v delovnem okolju glede napredovanja in opravljanja nalog itd. Seznam socialnih negativnih dražljajev je lahko skorajda neskoncno dolg. Ob tem ne smemo spregledati pomembnega dejavnika, ki je lahko posledica negativnega socialnega stresa. To sta še zlasti fizicna in psihicna utrujenost, ki sta lahko posledica življenjskega sloga, parcialnih socialnih in socialnih dejavnikov (npr. prevelike zahteve, prekomerna odgovornost, neizprosna tekmovalnost), okoljskih dejavnikov (npr. huda onesnaženost zraka, ki škodljivo vpliva na dihala, hude prometne konice, gneca), organskih motenj oziroma bolezni (npr. anemija, spalna apneja, disfunkcija šcitnice, sladkorna bolezen) in mentalnih motenj oziroma obolenj (npr. depresija, anksioznost). Smiselno je, da si nekoliko podrobneje ogledamo navedene skupine, ki povzrocajo nenehno utrujenost in v dolocenih primerih celo fizicno in psihicno izgorelost. 
a.Življenjski slog: ta lahko mocno vpliva tako na fizicno kot tudi na psihicno utrujenost. Kot primer lahko navedemo zakonska partnerja, ki imata tri otroke in sta oba zaposlena. Pogosto jim primanjkuje denarnih sredstev za razlicne gospodinjske dejavnosti. Zakonca sta torej prisiljena poleg službenih in družinskih obveznosti opravljati še druge dejavnosti (npr. obrtniško dejavnost), ki jima prinašajo dodatne denarne prihodke. Tako delata osem ur v službi in še šest do sedem ur doma. Poleg tega imata številne družinske obveznosti, saj morata poskrbeti za šoloobvezne otroke. Zgodi se lahko, da oba zakonca zacnejo uživati razlicne stimulanse, da lažje preneseta hude fizicne in psihicne pritiske. Problem pa nastane, ko stimulansi sicer zacasno premagajo hudo utrujenost, vendar se zacnejo pojavljati težave s spanjem. Takrat oba zakonca zacneta uživati tudi uspavala (npr. uspavalne tablete). Vec kot ocitno je, da takšen življenjski slog lahko vodi v prekomerni stres, ki škoduje tako telesnemu kot tudi mentalnemu zdravju ter povzroca celo popolno fizicno in psihicno izgorevanje. Tovrstni primeri niso redki. Nekatere raziskave o zdravstvenem menedžmentu so celo pokazale, da vsaj 50 % delovno aktivnih ljudi ocenjuje, da obstaja visoko tveganje za popolno fizicno in psihicno izgorevanje.79 Okvirno opisan življenjski slog lahko povzroca hude mentalne težave v razlicnih pojavnih oblikah, kot so depresija, anksioznost, paranoidnost, bipolarne motnje, motnje hranjenja in spanja, fobije, nasilnost, suicidnost itd. Življenjski slog posameznika, pa tudi manjših ali vecjih skupin ljudi, je lahko pod vplivom parcialnih socialnih in socialnih dejavnikov, ki v bistvu narekujejo dejavnosti in odlocitve številnih ljudi. Po eni strani so to merila, ki jih oblikujejo posamezniki pod vplivom lastnih potreb in zahtev (npr. nakup dragega avtomobila, ki naj bi pomenil statusni simbol, želja po tem, da bi bili cim bolj ugledni in spoštovani), po drugi strani pa zahteve družbenega okolja preko razlicnih norm (npr. vrednote, zakoni) oblikujejo vedenjske in odlocitvene vzorce ljudi (npr. potrebno je proizvesti cim vec izdelkov in/ali izvajati storitve, potrebno je placevati davke). 
b. Parcialni socialni in socialni dejavniki: ti so tesno povezani z življenjskim slogom, custvi in družbenimi normami. Poleg že omenjenih dejavnikov lahko izpostavimo casovno stisko pri opravljanju službenih in drugih vsakodnevnih nalog, custveni stres, dolge vožnje od doma do delovnega mesta in nazaj (kar je storilnostni stresni dejavnik, ki izhaja iz socialnih stresnih dejavnikov), hude prometne konice, neustrezno organizacijsko klimo na delovnem mestu (npr. šikaniranje, mobing, neprimerno zalezovanje), konflikte s sodelavci, vodstvom in partnerjem, prekomerno število delovnih nalog v strogo omejenem casovnem okviru, klientelizem na delovnem mestu (npr. vodja daje prednost drugemu zaposlenemu), visoke stroške v zvezi z gospodinjstvom itd. Gre za vrsto nujnih pogojev, ki so kljucni za preživetje ljudi. Ce so dolocene eksistencne kategorije (npr. denarna donosnost, socialna pripadnost, bivanje) ogrožene in mocno ter intenzivno pritiskajo na posameznika, je lahko psihicno zdravje posameznika ogroženo do te mere, da se razvijejo psihicne težave in kasneje celo bolezni, kot so depresija, anksioznost, motnje hranjenja, 
79 Matusiewicz, D., Kardys, C., & Nurnberg,V. (2020). Betriebliches Gesundheitsmanagement. Medizinisch WissenschaftlicheVerlagsgesellschaft. 
bipolarne motnje, manicno-depresivna stanja, paranoja, odvisnost od razlicnih drog in mamil (npr. hudi odvisniki od trdih drog lahko razvijejo psihicne simptome, ki so zelo podobni razlicnim oblikam shizofrenije itd.). Neugodni socialni dejavniki lahko celo pospešijo razvoj psihoticnih obolenj, kot so shizofrenija in hude borderline motnje. Za shizofrenijo razlicnih vrst in tudi borderline motnje so ugotovili, da so v pretežni meri gensko pogojene.80 Podobno velja za nizek tolerancni prag ali slabo odpornost proti stresnim dejavnikom. Praviloma tudi za razlicne vrste epilepsij velja, da so gensko pogojene, in že dolgo je znano, da obstaja povezava med epilepticnimi napadi in psihozami.81 Pri najcistejši obliki ali klasicni paranoji lahko zanesljivo predpostavimo, da se razvijejo prav zaradi mocnih in intenzivnih socialnih stresnih dejavnikov. Ljudje so lahko sicer bolj ali manj nagnjeni k paranoidnosti, vendar se pri vecini ljudi ta psihicna bolezen ne razvije, ampak ostaja zgolj pri obcasnih simptomih. Ta oblika psihicnega obolenja je predvsem znacilna za pravno, socialno in tehnološko razvite družbene hierarhicne asociativne sisteme in se manj pogosto pojavlja v redko naseljenih regijah ter manj razvitih, bolj ali manj civilizacijsko izoliranih okoljih (npr. pigmejci v deževnem gozdu, prebivalci nekaterih polinezijskih otokov, razlicna afriška plemena). Negativni stresni socialni dejavniki, kot so npr. mobing, zalezovanje, šikaniranje, krivice, socialna izkljucenost, politicno prepricanje, verska izpoved, so lahko mocni indikatorji, ki lahko sprožijo to psihicno bolezen. Lahko bi celo trdili, da je ta oblika psihoze še zlasti socialnega predznaka, kar pri mnogih drugih oblikah psihoz, kot je npr. shizofrenija, ne moremo trditi. Tako bi lahko paranojo poimenovali kot socialno psihozo. V mnogih primerih so tudi motnje hranjenja pogojene z visokimi družbenimi pricakovanji in priznanji (npr. pri bulimiji prizadeta oseba živi v strahu pred telesno debelostjo, saj bolniki nenehno razmišljajo o hrani in prekomerni teži, ki jo nato uravnavajo z bruhanjem in razlicnimi odvajali; pri anoreksiji gre za podoben strah, vendar z drugo tehniko boja proti telesni debelosti, ki jo dosežejo s pretiranim odklanjanjem hrane, kar lahko ogrozi njihovo življenje). 
c.Okoljski dejavniki: za te lahko trdimo, da niso povezani z življenjskimi slogi posameznikov, temvec predvsem deloma z življenjskim slogom družbenih hierarhicnih asociativnih sistemov. Zelo mocni spodbujevalci psihicnih težav so lahko vremenski dejavniki. Še zlasti v okoljih, kjer je premalo soncne svetlobe, so znanstveniki ugotovili, da lahko pomanjkanje soncne svetlobe spodbuja depresivna stanja ter povecuje verjetnost za nastanek samomorilnih nagnjenj in 
80 Max-Planck Geselschaft. (2014). Einblicke in genetische Ursachen der Schizophrenie. Dostopno na URL: 
https://www.mpg.de/8316066/gene_schizophrenie  (2020-02-16). 
Volker Faust. (2007). Borderline-Persönlichkeitsstörung. Dostopno na URL: https://www.psychosoziale­
gesundheit.net/pdf/faust1_borderline.pdf(2020-02-16). 81 Köhler G.K. (1993) Epilepsie und Psychose. In: Möller HJ., Przuntek H. (eds)Therapie im Grenzgebiet von 
Psychiatrie und Neurologie. Springer, Berlin, Heidelberg.
     Dostopno na URL: https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-3-642-78040-0_18 (2020-02-16). 
alkoholizma. Drugi mocan okoljski dejavnik je povezan z življenjskim slogom tehnološko razvitejših družbenih hierarhicnih asociativnih sistemov (mezokozmicni vplivi), ki na podlagi tehnoloških izdelkov in kemicnih spojin mocno onesnažujejo okolje in s tem ogrožajo zdravje ljudi ter življenjski obstoj številnih drugih živih bitij (npr. živali, rastline). Onesnaževanje okolja lahko vpliva na zdravje dihal, prebave in nastanek nevarnih znanih in neznanih virusov ter bakterij (mikrokozmicni vplivi). To lahko nadalje škodljivo vpliva na fizicno in mentalno zdravje ljudi. Pojavljajo se lahko prebavne motnje, neplodnost, prekomerni stres, depresija, anksioznost, bipolarne motnje, bolezni možganov itd. V nobenem primeru ne smemo spregledati škodljivih makrokozmicnih vplivov, ki se lahko okrepijo v povezavi s hudim onesnaževanjem okolja (npr. ucinek tople grede lahko povzroci spremembo temperature ozracja, kar lahko smrtonosno vpliva tako na rastlinstvo in živalstvo kot tudi na ljudi). Prav tako se lahko spremenijo frekvence elektromagnetnih valovanj, kar lahko vpliva na fizicno in mentalno zdravje (npr. glavoboli, vrtoglavica, migrena, depresija, anksioznost). Vse zgoraj navedene ter številni drugi mikrokozmicni, mezokozmicni in makrokozmicni dejavniki lahko vplivajo na neprestano prekomerno utrujenost prebivalstva.  
d. Organske motnje: te so lahko gensko pogojene in/ali povzrocene zaradi vseh prej omenjenih dejavnikov. Prav te organske motnje lahko obcutno prispevajo k stalni prekomerni utrujenosti ljudi.82 Med te organske motnje, glede na pogostost, moc in intenzivnost, prištevamo anemijo, ki pomeni, da je posameznik slabokrven, saj ima premalo rdecih krvnih celic v krvi. To povzroci, da so doloceni telesni organi premalo oskrbljeni s kisikom. Simptomi se kažejo v obliki glavobolov, vrtoglavice, nenehne utrujenosti, slabšega delovanja urogenitalnega sistema ter oslabele koncentracije pozornosti in mišljenja. V zdravstvu obicajno poskušajo te organske motnje zdraviti z dodajanjem železovih ionov. Slabše delovanje šcitnice je druga organska motnja, ki se sorazmerno pogosto pojavlja. Šcitnica ima predvsem nalogo proizvajati hormone, ki uravnavajo krvni obtok. S tem vpliva tudi na vecjo stopnjo odpornosti proti negativnim stresnim dejavnikom. Simptomi so ocitni v obliki povecane telesne teže in nenehnega obcutka mraza. Zdravljenje obicajno vkljucuje ustreznejšo prehrano in priporocila za spremembo življenjskega sloga prizadete osebe. Diabetes ali sladkorna bolezen je posledica pomanjkanja insulina, ki ima glavno nalogo, da sladkor iz hrane prenese v celice, s cimer zagotovi oskrbo vitalnih telesnih organov z ustrezno kolicino sladkorja. Glavni simptomi sladkorne bolezni vkljucujejo nenehno željo po sladki hrani, pogosto prekomerno utrujenost ter celo fizicno in psihicno izgorelost. Prekomerno utrujenost lahko povzroca tudi depresija, ki je lahko posledica razlicnih organskih motenj. 
82 Wolf, S. (2015).Gründe für anhaltende Müdigkeit. [Frankfurt a. M.]:Vistano. 
Spalna apneja je prav tako precej pogosta organska motnja, ki je obicajno posledica mocnega smrcanja med spanjem, kar lahko povzroci dihalne motnje. Te motnje so lahko izjemno nevarne, saj prizadeta oseba nenadoma ne more vec dihati, kar lahko vodi do zadušitve in celo smrti. Kronicno prizadete osebe obicajno spremljajo v posebnih spalnih laboratorijih. Simptomi vkljucujejo glavobole, prekomerno utrujenost, znatno zmanjšano spolno poželenje, pozabljivost in pomanjkanje koncentracije. Prekomerna nenehna utrujenost lahko pri ljudeh spodbuja razlicne oblike halucinacij, vkljucno s slušnimi, vidnimi, tipnimi in olfaktornimi.83 Mnogokrat se zgodi, da so prizadete osebe v stanju med budnostjo in spanjem. Dovolj je lahko, da posameznik za sekundo zaspi in pri tem doživi vidno ali slušno halucinacijo. Dogovorjena resnicnost, oblikovana preko razlicnih norm in informacijskih komunikacijskih omrežij, v bistvu ustvarja dolocene energijske valove, ki pa se lahko zaradi nenehne prekomerne utrujenosti spremenijo do te mere, da nastanejo energijski valovi, ki omogocajo raznovrstne halucinacije in s tem lahko spremenijo obstojeco energijsko platformo. Skratka, nenehna prekomerna utrujenost je še zlasti v tehnološko razvitejših družbenih hierarhicnih asociativnih sistemih svetovni problem, ki ga ne smemo podcenjevati. Z energijskega vidika to predvsem pomeni, da kljub tehnološki razvitosti primanjkuje ogromne kolicine energij razlicnih vrst (npr. bioenergija, toplotna energija). Nenehna prekomerna utrujenost prebivalstva je znak slabega energijskega izkoristka v družbenih hierarhicnih asociativnih sistemih. Nenehno prekomerno utrujenost je danes možno izmeriti z razlicnimi tehnološkimi pripomocki in metodami.84 Zdaj smo prispeli do tocke, kjer bi se lahko spraševali, kateri mocni in intenzivni negativni stresni dejavniki lahko povzrocajo hude nevroticne in psihoticne simptome. Za odgovor na zastavljeno vprašanje bomo izbrali doloceno število kljucnih, pogostih, mocnih in intenzivnih negativnih stresnih dejavnikov, ki lahko povzrocijo hude nevroticne in psihoticne težave. Poleg tega bodo zbrani najbolj znacilni simptomi za psihicna obolenja, kot so depresija, anksioznost, borderline motnje, paranoja in shizofrenija. V naslednjem koraku bodo postavljene predpostavke glede negativnih stresnih dejavnikov, ki lahko sprožijo hude nevroticne in psihoticne simptome. V nadaljevanju tega raziskovanja bodo prikazane nekatere kavzalne in pogojne reakcije med prevladujoco miselno koncentracijo že obravnavanih skupin ljudi (skupina vecine, anomalije, ekstremnega hierarhicnega kompleksa in napredka ter negativni stresni dejavniki). Razumljivo je, da bo prikazan le majhen del možnih reakcijskih scenarijev, saj so možne kombinacije, zlasti z vidika posameznika, skoraj neskoncne. 
83 Schuster, N. (2018). Bilder und Stimmen im Kopf. V:Pharmazeutische Zeitung : die Zeitschrift der deutschen 
Apotheker, Ausg. 22. Dostopno na URL: https://www.pharmazeutische-zeitung.de/ausgabe-222018/bilder-und­
stimmen-im-kopf/ (2020-02-23) 84 Amann-Jennson, G. W. (2018). Müdigkeit und Schlafneigung lassen sich messen. V: Einfach. Gesund. Schlafen : 
das Online-Magazin für perfekten Schlaf. 
1.
 Seznam negativnih stresnih dejavnikov lahko pridobimo na osnovi raziskav o stresni moci v vsakdanjem življenju. Nekateri negativni stresni dejavniki, ki povzrocajo nenehno prekomerno utrujenost, so že bili omenjeni. 

2.
 Seznam simptomov nekaterih nevroticnih in psihoticnih motenj, kot so depresija, anksioznost, odvisnost od drog in mamil, paranoja, borderline motnje in shizofrenija, bo mogoce pridobiti s pomocjo opisa teh psihicnih bolezni. 


a.
Depresija: je nevroticno obolenje, ki izhaja iz motenj razpoloženja. Depresija se kaže v številnih simptomih, kot so: pogosto obcutenje žalosti, praznine, obupa, jeze, razdraženosti in frustracij, pomanjkanje zanimanja za mnoge pozitivne dejavnosti (npr. šport, rekreacija, konjicki, druženje s prijatelji), motnje spanja (npr. prekomerno spanje, nespecnost), nenehna prekomerna utrujenost, izguba teka (hujšanje), povecana želja po hrani (pridobivanje telesne teže), tesnoba, vznemirjenost, notranji nemir, upocasnjeno mišljenje, upocasnjen govor in telesni gibi, pogoste misli o smrti, samomorilne misli ali celo poskusi samomora, nepojasnjene fizicne težave (bolecine v vratu, hrbtenici in glavi). Prizadeti pogosto ne poznajo vzroka za te simptome in imajo težave pri opravljanju osnovnih dejavnosti, kot so gospodinjstvo, delo in socialne dejavnosti (npr. druženje z ljudmi, izobraževanje). Vzroki za nastanek depresije so razlicni. Lahko nastane zaradi fizicnih sprememb v možganih, pomanjkanja hormonov srece in genetskih dejavnikov. V vsakem primeru ne smemo spregledati dejavnikov, ki lahko spodbudijo nenehno prekomerno utrujenost in depresijo. 

b. 
Anksioznost (anksiozne motnje): je nevroticno obolenje, ki povzroca pri prizadetih osebah pogosto, vztrajno in pretirano obcutenje strahu ter skrbi v obicajnih vsakodnevnih situacijah. Primeri anksioznih motenj vkljucujejo razlicne fobije (npr. socialno fobijo). Simptomi anksioznosti so lahko obcutenje živcnosti, napetosti, nemirnosti, panike, pogube, šibkosti, utrujenosti in nevarnosti, povecan srcni utrip, hitro dihanje, znojenje, tresenje, težave s koncentracijo in spanjem, prebavne motnje, nepremagljive skrbi ter burni odzivi na obicajna opozorila, ki se lahko zdijo kot hude grožnje. Vzroki za nastanek anksioznih motenj niso povsem znani, vendar so verjetno povezani z življenjskimi izkušnjami. S fiziološkega vidika lahko nastanejo zaradi bolezni srca, sladkorne bolezni, težav s šcitnico, bolezni dihal (npr. astma, bronhitis), zlorabe drog, alkohola in drugih snovi, crevesnih bolezni ter bolezni možganov (npr. redki tumorji). 

c.
Borderline motnje: so lahko nevroticno/psihoticno obolenje, ki je lahko gensko ali socialno pogojeno. Bistvene znacilnosti teh oseb so kontrastno gledanje na svet, strah pred izgubo naklonjenosti drugih, nestanovitnost, prekomerni dvom o lastni identiteti, polarizacija sovraštva in ljubezni ter nagnjenost k tveganju. Zaradi razlicnih vrst borderline osebnosti je to psihicno obolenje težko opredeliti. Simptomi so lahko prekomerna impulzivnost, izrazita nagnjenost k tveganim dejanjem (npr. hazarderstvo, tvegana spolnost, smrtonosna vožnja), strah pred zapušcanjem, skrajna 


custvena stanja, nepricakovani izbruhi jeze, težave pri nadzoru custev, izkrivljena samopodoba, samomorilno vedenje, pretiran strah pred samoto, obcutki praznine, nestabilni medcloveški odnosi in nagnjenost k paranoidnosti. Na stopnji hujše paranoidnosti lahko preidejo v psihoticno stanje, ki se lahko spet razvije v nevroticno obliko. Vzroki so lahko genetski, psihološki in socialni (npr. nizek tolerancni prag za stres, manjša amigdala, travmaticne izkušnje iz otroštva itd.). Takšne osebe so bolj znacilne v tehnološko razvitejših družbenih hierarhicnih sistemih, kjer medosebni odnosi lahko vplivajo na razvoj motenj. 
d.
 Paranoja: je psihoticno obolenje, pri katerem oseba razvija misli o preganjanju, zaroti in sovražnosti do nje. Simptomi so lahko dvom o zavezanosti in zvestobi, prekomerna nezaupljivost, preobcutljivost, zamerljivost, manjšanje tolerance za kritiko, nagnjenost k interpretaciji sovražnih sporocil, sumnicavost v partnerskem odnosu, hladnost, prizadevanje za nadzor nad ljudmi, prepirljivost, težave s sprošcanjem, trma in sovražno usmerjenost. Vzroki za nastanek paranoje niso povsem znani, vendar se predvideva, da so povezani z negativnimi socialnimi stresnimi dejavniki in travmaticnimi življenjskimi izkušnjami. Obstaja varianta paranoidne shizofrenije, vendar te ne smemo enaciti s klasicno paranojo. Obe vrsti lahko privedeta do razpada osebnosti. 

e.
Shizofrenija: je psihoticno obolenje, gensko pogojeno. Zanjo so znacilni razpad smiselnih miselnih procesov, izguba nadzora nad dogovorjeno resnicnostjo, vedenjske motnje in custvena odzivnost. To obolenje negativno vpliva na racionalno mišljenje in povzroca hude vedenjske, custvene in socialne težave. Pogosti sopotniki so depresija in anksioznost. Simptomi vkljucujejo halucinacije, blodnje, neurejeno mišljenje, motnje v govoru, pomanjkanje custev in logicnih misli, neologizme, megalomanske ideje, preganjalne blodnje, odtujenost, multipersonalnost in obcutek nadzora od zunaj. Shizofrenija je lahko razlicnih vrst (paranoidna, hebefrenska, katatonska, enostavna itd.). Vzroki niso povsem znani, vendar se predvideva, da so lahko genetski, poškodbe možganov, zloraba drog in travmaticne življenjske izkušnje. 


3. Poglavitne miselne koncentracije štirih socioloških skupin so bile že obravnavane. Zaradi vecje nazornosti naj bodo ponovno na kratko navedene. Skupina vecine (prilagajanje in pretežno subordinarno delovanje), skupina anomalij (beg od dogovorjene resnicnosti in ustvarjanje lastnega konstrukta resnicnosti), skupina ekstremnega hierarhicnega kompleksa (prevlada nad ljudmi in ohranjanje ali celo okrepitev vpliva ter nadzora nad njimi) in skupina napredka (nenehno dokazovanje lastne intelektualnosti in misli o boljšem svetu). V nadaljevanju sledi že napovedana analiza oziroma prikaz možnih kavzalnih in pogojnih reakcij. Pripravljeni so trije prirejeni mikrotezavri za negativne stresne dejavnike, simptome izbranih psihicnih bolezni in poglavitne osebnostne lastnosti štirih socioloških skupin. Izdelani mikrotezavri so bili izvozljeni v .TXT datoteke in nato v Excel v obliki preglednic. Deskriptorji ali predmetne oznake so se znotraj vseh treh mikrotezavrov ovrednotili s pomocjo ocenjevalne lestvice od ena do pet, pri cemer vrednost ena pomeni najmanjši, ocena pet pa najvecji vpliv. Sledila je izdelava razmejenih oblik .TXT datotek, ki so bile nato uvožene v programsko orodje Ora Casos. S tem orodjem so bila ustvarjena pojmovna omrežja, ki so bila v nadaljevanju s postopkom združevanja združena v eno pojmovno omrežje. Zaradi boljše preglednosti nad najbolj vplivnimi dejavniki je bil uporabljen filter 4,1. S tem so bile izlocene vse besedne zveze, katerih ocena je bila nižja od vrednosti štiri. Dobljeno okrnjeno pojmovno omrežje negativnih stresnih dejavnikov, simptomov in poglavitnih osebnostnih lastnosti štirih socioloških skupin bo prikazano in opisano v nadaljevanju. 

4.5.4.4 Slika 229: Pojmovno omrežje negativnih stresnih dejavnikov in simptomov psihicnih bolezni ljudi iz skupine anomalij 
Slika 229 prikazuje pojmovno omrežje negativnih stresnih dejavnikov in simptomov psihicnih bolezni skupine anomalij s filtrom vrednosti 4,1. Kategorija prekomerne utrujenosti zajema razlicne negativne stresne dejavnike, ki so lahko zdravstveno biološkega (organske motnje, nevarne bakterije, nevarni virusi, hormoni, geni, krvna telesa, nespecnost, ucinek tople grede), individualno psihološkega (negativne izkušnje), parcialno socialnega (grožnje, nenehno hitenje, prisila), storilnostnega (prekomerne obremenitve, preveliko število obveznosti) in socialnega znacaja (gospodarska kriza, vojne, revšcina, socialna izkljucenost, gneca, mobing, šikaniranje, socialne krivice, spletke, negativna socialna klima, socialni spori, negativni medcloveški odnosi). Omenjeni negativni stresni dejavniki izhajajo iz mikrokozmicnih (npr. nevarni virusi, nevarne bakterije), mezokozmicnih (npr. revšcina, vojne, mobing) in makrokozmicnih vplivov (npr. ucinek tople grede). V tem kontekstu še zlasti izstopajo socialni in zdravstveno biološki negativni stresni dejavniki. Ti so v bistvu glavni povzrocitelji prekomerne utrujenosti pri skupini ljudi anomalij (glej povezavo med kategorijama prekomerne utrujenosti in socialne skupine ljudi). Na temelju izstopajocih negativnih stresnih dejavnikov in poglavitnih psihicnih znacilnosti (beg pred dogovorjeno resnicnostjo in ustvarjanje lastnega konstrukta resnicnosti) skupine ljudi anomalij se jasno kažejo številni simptomi (npr. paranoidnost, razpad smiselnih miselnih procesov, multipersonalnost, izkrivljena samopodoba, dvom v lastno identiteto, samomorilno vedenje, obcutek praznine) psihicnih bolezni (glej kategorijo psihicnih obolenj, npr. borderline motnje, paranoja in shizofrenija). V primeru, da obravnavamo cloveka kot sistem, znotraj katerega potekajo številni procesi obdelave podatkov/informacij, lahko dolocimo, da predstavljajo negativni stresni dejavniki vhodne enote, poglavitne psihicne znacilnosti skupine anomalij potencialno miselno orodje za obdelavo podatkov/informacij, simptomi psihicnih obolenj pa izhodno enoto. Zaradi vecje nazornosti naj zapisano še podkrepimo z vizualizacijo. 

4.5.4.5 Slika 230: Sistemski model cloveka za obdelavo podatkov/informacij v soodvisnosti od poglavitnih psihicnih znacilnosti ljudi iz okrnjenega dela skupine anomalij 
Slika 230 prikazuje sistemski model cloveka za obdelavo podatkov/informacij v soodvisnosti od poglavitnih psihicnih znacilnosti ljudi iz okrnjenega dela skupine anomalij. Vse spremenljivke so v bistvu sorazmerno znane. Znani so tako sistemski vhodi, glavni psihicni prijem za obdelavo podatkov/informacij kot tudi izid oziroma sistemski izhodi. Vzroki za simptome psihicnih bolezni so v tem primeru negativni stresni dejavniki, medtem ko so ucinki simptomi psihicnih bolezni. V samem procesnem delu se z vecjo ali manjšo hitrostjo odvijajo nacini spoprijemanja z negativnimi stresnimi dražljaji. Ta kavzalni model bi veljal za vzroke, ki se praviloma izognejo nadzoru posameznikove volje (npr. onesnaževanje narave, ucinek tople grede, gneca, gospodarska kriza, vojne). Pri pogojnem modelu razlaganja vhodov so vzroki v obliki danih pogojev. Na izide ali sistemske izhode v obliki danih pogojev lahko ima dobro organiziran posameznik praviloma vecji (npr. obcutek šibkosti, obcutek praznine, slaba koncentracija mišljenja) ali pa manjši vpliv (npr. sovražna custva, pomanjkanje zanimanja). Opisani sistemski izhodi se imenujejo posledice. Pogojne reakcije se praviloma odvijajo na mezokozmicnem nivoju, medtem ko se kavzalne reakcije lahko uresnicijo tako na mikrokozmicnem, mezokozmicnem kot tudi makrokozmicnem nivoju. Pogojne reakcije potekajo predvsem znotraj tistih sistemov, ki jih je ustvaril clovek. Ljudje iz skupine anomalij se vecinoma težje spoprijemajo z negativnimi stresnimi dejavniki tako z vidika kavzalnosti (vzrok daje ucinek) kot tudi pogojnosti (pogoj daje posledico). Kulturni odgovor ljudi iz skupine anomalij na dane vzroke in/ali pogoje je v poglavitni meri beg pred dogovorjeno resnicnostjo in ustvarjanje lastnega konstrukta resnicnosti. Simptome lahko dolocimo kot odvisno spremenljivko (Y), medtem ko predstavljajo negativni stresni dejavniki neodvisno spremenljivko (X). Prevladujoca miselna koncentracija kot orodje za obdelavo podatkov/informacij predstavlja (sorazmerno) konstanto (K). Na podlagi modela (glej sliko 230) lahko ves potek zapišemo v obliki matematicnih enacb tako za kavzalni kot tudi pogojni vidik. Ocene vseh vpletenih kategorij (Y, X, 
K) bodo pri zapisu služile kot eksponent. Ta postavka bo veljala tako za kavzalne kot tudi pogojne vidike. 
Yk =log( Kn ·Xkn) Yp =log(Kn ·Xnp ) 
Kot izid sta nastali dve matematicni enacbi, pri cemer je pomen znakov naslednji: Yk … Nastali simptomi na osnovi kavzalne (vzrok daje ucinek) reakcije K  … konstanta prevladujoce miselne koncentracije Xk … Negativni stresni dejavniki, ki so v znamenju kavzalnosti Yp … Nastali simptomi na osnovi pogojne reakcije Xp … Negativni stresni dejavniki, ki so v znamenju pogojnosti n  … ocena dolocene kategorije je predstavljena kot eksponent 
Obe matematicni enacbi bosta nekoliko olajšali razumevanje kavzalnih in pogojnih reakcij. Gre v bistvu za matematicni enacbi, ki vkljucujeta tako moc (ocene v obliki eksponenta) kot tudi intenzivnost (nenehno pojavljanje negativnih stresnih dejavnikov v obliki številcnih vrednosti, npr. 
na dan) negativnih stresnih dejavnikov. Konstanta prevladujoce miselne koncentracije (Kn) pomeni število uporabljenih miselnih orodij, s pomocjo katerih se v poglavitni meri obdelajo negativni stresni dražljaji (K), medtem ko je eksponent (n) predstavljen v obliki ocen, ki pomenijo moc in vplivnost dolocenega miselnega orodja. Preden se bodo predstavile omenjene reakcije, bo potrebno najprej dolociti nekatere predpostavke v zvezi z negativnimi stresnimi dejavniki. Na osnovi mrežnega grafa se bodo dolocili tako kavzalni negativni stresni dejavniki kot tudi pogojni. 
A. Kavzalni negativni stresni dejavniki: ti se, kot že omenjeno, praviloma izmikajo vplivu posameznikove volje, so vezani na vzrok in ucinek ter povzrocajo dolocene nevroticne in/ali psihoticne simptome. 
1. Onesnaževanje narave predstavlja izjemno mocan negativni zdravstveno-biološki stresni dejavnik, ki lahko ob pogosti izpostavljenosti ljudi povzroci organske (npr. škodljiv vpliv na dihala, moten prebavni sistem, ogrožena plodnost, nastanek novih nevarnih bakterij in virusov) in/ali psihicne motnje (npr. anksioznost, depresija). Onesnaževanje narave je v toku desetletij povzrocilo ucinek tople grede, ki je bil ocenjen z najvišjo možno oceno negativnega vplivanja (ocena pet). Ucinek tople grede je vzrok nespametnega in tunelskega razmišljanja kolektivnih mas ljudi, ki so se osredotocili na prekomerno potrošništvo in ekstremno profitno logiko. Ucinek tople grede v bistvu povzroca spremembo temperature ozracja in s tem posledicno tudi spremembo podnebja, ki postopoma negativno vpliva na živo naravo (rastlinstvo, živalstvo, clovek). Glede pogostosti uporabe miselnega orodja (beg pred dogovorjeno resnicnostjo in ustvarjanje lastnega konstrukta resnicnosti) lahko za predstavnike ljudi iz skupine anomalij zapišemo, da ga pogosto uporabljajo, ceprav pozitivnega ucinka ni. Ucinki so lahko v obliki raznih nevšecnih psihicnih simptomov, ki so predvsem v znamenju strahov, živcnosti, slabega pocutja, glavobolov itd. Naj kot zanimivost izracunamo moc ali vidnost negativnih psihicnih simptomov glede na ucinek tople grede. 
Yk =log( Kn ·Xkn) 
Gre za matematicno enacbo kavzalnosti, kjer lahko dolocimo K kot številcno vrednost dve in n kot številcno vrednost ocene, ki je, kot je že bilo zapisano, pet. Za neodvisno spremenljivko (Xk) dolocimo število glede na pogostost dolocenega negativnega stresnega dejavnika (npr. petkrat dnevno) in oceno glede na moc vpliva. Dobljeno številcno vrednost na koncu še logaritmiramo z desetiškim logaritmom. Na osnovi danih podatkov lahko izracunamo moc ali vidnost dolocenega negativnega psihicnega simptoma (Yk). 
Yk =log( Kn ·Xkn)=log(25 ·55 )=log(32 ·3125)=log(100000)= 5 Dobljena modelirana vrednost 5 predvsem pomeni, da so negativni psihicni simptomi mocni in izrazito vidni ter se v pretežni meri izmikajo posameznikovi volji. Pri izracunu se je treba zavedati, da ta zgolj pripomore k boljšemu razumevanju kavzalnih in pogojnih reakcij. Ce so negativni stresni dejavniki izjemno mocni in intenzivni, lahko pricakujemo izrazite in vidne negativne psihicne simptome. Naceloma velja, da po zakljuceni kavzalni in/ali pogojni reakciji med negativnimi stresnimi dejavniki in prevladujocimi miselnimi koncentracijami kot rezultat dobimo izrazite in vidne negativne simptome duševnih bolezni. 
2. 
Vojne predstavljajo izredne družbene razmere, ki lahko priklicejo na dan razlicne negativne psihicne simptome oziroma bolezni. V tako neugodnih družbenih okolišcinah se lahko pri ljudeh pojavljajo negativni psihicni simptomi, kot so paranoidnost, anksioznost, depresija in še številne druge motnje. Na nastanek vojn posameznik nima velikega vpliva, vendar so vojne prav tako izid izkrivljenega uma kolektivnih mas. 

3.
 Gospodarska kriza prav tako predstavlja izredne družbene razmere, v katerih se pojavljajo številni že navedeni negativni psihicni simptomi, ki so lahko izraz psihicnih obolenj. Tudi gospodarske krize so predvsem izid nespametnega ravnanja kolektivnih mas ljudi, še zlasti tistih posameznikov, ki so imeli v rokah kljucne odlocitve. 

4.
 Nevarne bakterije in nevarni virusi prav tako predstavljajo kategorijo negativnih stresnih dejavnikov, ki se izmikajo tako vplivu posameznikove kot tudi pretežno kolektivne volje. Tako bakterije kot tudi virusi lahko vplivajo na posameznikove in kolektivne vedenjske vzorce ter posledicno pripomorejo k spremembi odlocitvene platforme. V zadnjih mesecih smo lahko spremljali vpliv nevarnega koronavirusa, zaradi katerega so nastale izredne družbene razmere. Koronavirus je že sedaj povzrocil velikanske gospodarske izgube številnih držav. Po drugi strani je pripomogel k spremembi kolektivnih vedenjskih vzorcev (npr. ustavitev javnega potniškega prevoza, okrnjeno delovanje gostinstva, vec dela na domu, manjša prometna gneca). Prav sprememba individualnih in kolektivnih vedenjskih vzorcev je pripomogla k manjša onesnaževalnosti narave in posledicno bolj cistemu okolju. Tako bakterije kot tudi virusi lahko prvenstveno povzrocajo organske motnje, zaradi katerih lahko v nadaljevanju nastanejo številni negativni psihicni simptomi in celo psihicna obolenja. 

5.
 Geni, hormoni in krvna telesa lahko predstavljajo negativne stresne dejavnike na mikrokozmicnem nivoju, na katere posameznik nima skorajda nobenega vpliva. Neugodna genska zgradba, pomanjkanje hormonov srece in premajhno število krvnih teles so lahko ugodna platforma za številne hude psihicne simptome in posledicno za neozdravljive psihicne bolezni. Neugodna sestava genov, hormonov in krvnih teles lahko pomeni, da je zdravje v tveganem položaju. Zgolj 

majhen negativni stresni dražljaj iz zunanjega okolja je že lahko dovolj, da se razvijejo tako fiziološka kot tudi mentalna obolenja. Glede shizofrenije in borderline motenj je že bilo zapisano, da so gensko pogojene. 

6.
 Revšcina, socialne krivice in socialna izkljucenost so izjemno mocni negativni socialni stresni dejavniki, na katere ima posameznikova volja zelo malo vpliva. Navedeni dejavniki lahko priklicejo na dan še zlasti paranoidne, anksiozne in depresijske simptome, saj ljudje, ki se znajdejo na robu preživetja, niso zgolj ekonomsko diskriminirani, ampak tudi osebnostno in socialno. Socialne razlike v bistvu pomenijo ugodno platformo za obcutek preganjenosti, strah pred prihodnostjo in dvom v lastno identiteto. 

7.
 Gneca prav tako spada v skupino negativnih socialnih dejavnikov, na katere ima posameznikova volja pretežno zelo malo vpliva. Ta navadno povzroca obcutke živcnosti in strahove pred množico. 


B. Pogojni negativni stresni dejavniki: na tovrstne dejavnike ima posameznikova volja dolocen vpliv, saj so vezani na pogoj in posledico, ter lahko povzrocajo dolocene nevroticne in/ali psihoticne simptome. 
1.
 Nespecnost lahko povzroci tako organsko kot tudi mentalno motnjo. Nespecnost, povzrocena zaradi psihicnih in socialnih težav, je lahko izid neustreznega življenjskega sloga, ki vpliva na izrazito negativno spremembo bioritma. Nespecnost predstavlja osnovno platformo za stanje stalne in prekomerne utrujenosti. Prav zaradi nespecnosti se lahko pojavijo obcutki živcnosti, anksioznosti, obupa, praznine, opticnih iluzij in halucinacij, ki niso redek pojav. V primeru, da je nespecnost negativni individualni psihološki dejavnik, lahko predpostavimo, da lahko posameznik spremeni dolocene pogoje v vsakdanjem življenju, ki naj bi v nadaljevanju prispevali k pozitivnim posledicam. Mnogokrat pa so pogoji izjemno zahtevni, tako da posameznik nima dovolj moci, da bi odvrnil negativne posledice. 

2.
 Negativne izkušnje uvršcamo v kategorijo negativnih individualnih psiholoških stresnih dejavnikov, na katere ima posameznik dolocen vpliv. Kadar govorimo o travmaticnih doživetjih, je vpliv posameznikove pozitivne volje precej manjši. Negativne izkušnje lahko priklicejo obcutke ogroženosti, sumnicavosti, sovražnosti, nezaželenosti, zaprtosti, strahu pred množico itd. Posameznik praviloma poskuša najti protiutež v obliki pozitivnih izkušenj ali pa poskuša racionalizirati negativno miselno jedro. Negativne izkušnje so nastale zaradi dolocenih neugodnih pogojev, ki nenehno ustvarjajo negativne posledice. Potrebno je poudariti, da lahko obravnavamo negativne izkušnje dolocenega posameznika tako z vidika kavzalnosti kot tudi pogojnosti. Pri ljudeh iz skupine anomalij pomenijo negativne izkušnje mnogokrat nepremagljivo oviro. 

3.
 Socialni spori, negativna socialna klima in negativni medcloveški odnosi so takšni negativni socialni stresni dejavniki, na katere lahko posameznik ima dolocen vpliv, vendar je ta vpliv vecinoma manjši kot pri nespecnosti. Navedene negativne socialne stresne dejavnike lahko obravnavamo tako z vidika kavzalnosti kot tudi pogojnosti. Tovrstni dejavniki lahko sprožijo pri posamezniku obcutke nezaželenosti, nepriljubljenosti, depresije, anksioznosti, sovražnosti in celo paranoidnosti. Posameznik se lahko spoprijema s temi negativnimi dražljaji tako, da se izogiba konfliktom, jih podkrepi ali pa poskuša najti rešitve z razlicnimi taktikami in strategijami. Ljudje iz skupine anomalije praviloma bežijo iz dogovorjene resnicnosti in si ustvarijo lastni konstrukt resnicnosti. Prav ta prevladujoca miselna koncentracija lahko pri tovrstnih posameznikih povzroci stanje zmedenosti in dvom v lastni ego. 

4.
 Grožnje, šikaniranje, mobing in spletke so izjemno nevšecni negativni socialni stresni dejavniki, ki pomenijo ugodno platformo za obcutke sumnicavosti, preganjenosti, paranoidnosti, sovražnosti, krivicnosti, nemoci, anksioznosti, depresije itd. Posameznik se lahko bori proti tovrstnim dejavam s tem, da ugotovi vzroke in pogoje. S tem nekoliko zmanjša obcutke nemoci. Posameznik lahko išce tudi zavezništva ali pa zadevo preprosto prijavi ustreznim policijskim službam. Tovrstne izjemno nevšecne negativne socialne stresne dejavnike lahko preucujemo tako z vidika kavzalnosti kot tudi pogojnosti. 

5.
 Prisila, nenehno hitenje, preveliko število obveznosti in prekomerne delovne obremenitve lahko razvršcamo kot negativne storilnostne stresne dejavnike. Tovrstni dejavniki lahko spodbudijo obsesivne kompulzivne težnje, obcutke živcnosti, stalne prekomerne utrujenosti, potlacenosti, krivicnosti, obupa, jeze itd. Posameznikova volja lahko ima velik vpliv pri uravnavanju moci teh nevšecnosti. Tudi za to skupino dejavnikov naceloma velja, da jih lahko obravnavamo tako s kavzalnega kot tudi pogojnega vidika. 


V nadaljevanju bo prikazanih nekaj primerov kavzalnih in pogojnih reakcij za štiri socialne skupine ljudi s predpostavko, da so obravnavani negativni stresni dejavniki izjemno intenzivni in mocni. 

4.5.4.6 Slika 231: Možne kavzalne in/ali pogojne reakcije pri ljudeh iz skupine anomalij 
Slika 231 prikazuje možne kavzalne in/ali pogojne reakcije pri ljudeh iz skupine anomalij, kjer gre za kompleksne mocne in intenzivne spojine negativnih stresnih dejavnikov, nacinov spoprijemanja z njimi in simptomov, ki predstavljajo izid teh reakcij (na sliki 231 so kompleksne spojine oznacene z oglatimi oklepaji/zaklepaji in številom „n“). Potek reakcij si lahko predstavljamo kot zaporedne in/ali vzporedne. Skratka, lahko potekajo loceno (po koncani eni reakciji se zacne druga) ali pa istocasno (možen je potek ene reakcije v ospredju ali v ozadju). Iz slike 231 lahko razberemo, da se doloceni simptomi psihicnih motenj vedno pojavljajo kot izid koncanih reakcij (živcnost, strah in paranoidnost) in v bistvu pomenijo skupni imenovalec tako kavzalnih kot tudi pogojnih reakcij. Simptomi depresije se kot izid koncane reakcije pojavljajo na kavzalnem in pogojnem nivoju, medtem ko se obcutki jeze in krivicnosti pojavljajo na pogojnem in prepletenem nivoju (pogojni in/ali kavzalni nivo). Pri tem možnem modelu kavzalnih in pogojnih reakcij imamo tudi pri vhodnih reagentih skupni imenovalec. Za negativne stresne dejavnike je bila dolocena prekomerna utrujenost, medtem ko imamo pri nacinu spoprijemanja z njimi skupni imenovalec, ki se imenuje prevladujoca miselna koncentracija (PMK), saj so ljudje iz skupine anomalije podvrženi mocni in intenzivni težnji, da bežijo iz dogovorjene resnicnosti in si ustvarijo lastni konstrukt resnicnosti z individualnimi pogoji in pravili. Za prikazane nivoje možnih kavzalnih in pogojnih reakcij lahko v širšem smislu predpostavimo, da ima cisti kavzalni nivo manjši delež pri nastanku in razvoju psihicnih obolenj. Sledi mu pogojni nivo, ki ima glavni poudarek na negativnih storilnostnih in parcialno socialnih stresnih dejavnikih (npr. prekomerne delovne obremenitve, preveliko število obveznosti, nenehno hitenje, prisila). V tem sklopu lahko negativni stresni dejavnik nespecnosti razlagamo kot posledico navedenih stresnih dejavnikov. Pri ljudeh iz skupine anomalij predhodna predpostavka ne velja, še zlasti za psihicna obolenja, kot sta borderline motnja in shizofrenija, saj imajo dedne lastnosti oziroma geni izjemno velik vpliv. Predpostavka v širšem smislu bi bila povsem pravilna za ostale tri socialne skupine ljudi. Pri ljudeh iz skupine anomalij, še zlasti tistega dela s hudimi duševnimi težavami, kot sta borderline motnja in shizofrenija, lahko ugotovimo, da so dedne lastnosti (mikrokozmicni vplivi) in negativni socialni stresni dejavniki glavni povzrocitelji hudih psihicnih bolezni. Za nastanek paranoje so predvsem mezokozmicni vplivi (npr. šikaniranje, mobing, prekomerne delovne obremenitve, socialni spori, slaba socialna klima) glavni povzrocitelji hudih paranoidnih simptomov, ki lahko prizadetim osebam, kot tudi širši socialni skupnosti, povzrocajo številne težave v obliki hudih konfliktov, neprilagajanja, sovražnosti, zmede itd. Prihaja do upravicenega vprašanja, katere ukrepe bi lahko družbeni hierarhicni asociativni sistemi sprejeli, da ne bi prišlo do izjemno pogostih hudih duševnih bolezni, kot je še zlasti paranoidna psihoza? Eden od zelo dobrih preteklih ukrepov je bila proglasitev mobinga kot hudo kaznivo dejanje. Sleherna prizadeta oseba zaradi mobinga ima že ob najmanjšem sumu možnost to prijaviti ustreznim policijskim službam. Seveda je izjemno težko dokazati obstoj mobinga, še zlasti takrat, ko deluje podtalno in je zelo dobro organiziran. O mobingu bo obširneje porocano v podpoglavju o kriminaliteti. Kot najpogostejši vzrok za nastanek in izvajanje mobinga lahko že zdaj zapišemo, da nastane še zlasti zaradi surovih pozicijskih in materialnih koristi. Mobinga ni možno povsem prepreciti, ker je to ena od metod, še zlasti ljudi iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa, ki zasedajo kljucne nadzorne in vodilne položaje v družbi, saj je pridobivanje pozicijskih in materialnih koristi izjemno mocna težnja teh ljudi. Z boljšo pozicijsko in materialno osnovo lahko bolje uresnicujejo svojo mocno izraženo težnjo po prevladi nad drugimi. Pojav mobinga lahko zgolj omilimo s pomocjo mocnejšega poudarka ustreznih vrednot. Družbeni hierarhicni asociativni sistemi bi morali v nadaljnjem procesu delovanja sprejeti in izvajati ozavešceno družbo pozitivnih vrednot. Pozitivne vrednote bi tako postale mocno informacijsko-komunikacijsko središce javnega življenja. To bi omogocilo bolj racionalno energijsko in denarno funkcioniranje celotne družbe. Skratka, ustrezne pozitivne vrednote morajo postati aksiom, ki ga vsi predstavniki razlicnih skupin ljudi podpirajo in po podrobneje razumejo. Ta dolgorocni razvojni ukrep bi zmanjšal število hudih psihicnih bolezni in prihranil veliko energije in denarnih sredstev. Kratkorocni ukrepi bi vkljucevali skrbno spremljanje medsebojnih socialnih odnosov in nenehno poudarjanje ter prakticno prikazovanje pozitivnih vrednot s strani kljucnih vodilnih oseb in množicnih medijev. Po drugi strani bi morali glavni nosilci družbenih hierarhicnih asociativnih sistemov ustvariti pogoje, da bi omilili nevšecen pojav stalne prekomerne utrujenosti pri ljudeh. Še posebej znotraj organiziranih delovnih združb bi bilo priporocljivo veckratno merjenje stalne prekomerne utrujenosti zaposlenih, saj ta lahko vodi v razvoj psihicnih bolezni, povzroca socialne konflikte in tudi prometne nesrece s smrtnim izidom. Na cistem kavzalnem nivoju potekajocih reakcij negativnih stresnih dejavnikov imajo družbeni hierarhicni asociativni sistemi manjši vpliv, kar pa ne velja za pogojni in prepleteni nivo reakcij. Skratka, na tej tocki ni odvec, ce ponovno izpostavimo potrebo po intenzivnejšem merjenju negativnih stresnih dejavnikov, še posebej znotraj organiziranih delovnih združb. Ena od možnih metod, ki se je izkazala kot uporabna in ucinkovita, bi lahko bila metoda merjenja stresne moci, ki je bila že predstavljena v podpoglavju o stresu. Podrobneje se lahko posvetimo vprašanju simptomov, ki so se pojavili kot skupni imenovalec vseh koncanih kavzalnih in pogojnih reakcij. Zakaj prihaja pri ljudeh do obcutka živcnosti, strahu in paranoidnosti? Ljudje navadno postajamo živcni, prestrašeni in paranoidni ob mocnejših in intenzivnejših grožnjah, ki še posebej prihajajo iz socialnega okolja. Izid teh groženj je obcutek ogroženosti, ki zahteva dolocen kulturni odgovor. Ljudje iz skupine anomalij se pogosto poslužujejo taktike bega in strategije ustvarjanja lastnega konstrukta resnicnosti, pri cemer se obcutki ogroženosti na daljši casovni lestvici le še poglabljajo. Gre v bistvu za kompleks miselnih omrežij, ki so se avtomatizirala in so v mnogih primerih celo gensko pogojena. Podobno velja za kompleksne spojine negativnih stresnih dejavnikov, ki so se avtomatizirale tako na individualni kot tudi kolektivni ravni. V bistvu je potrebno postopoma spremeniti programski algoritem delovanja družbenih hierarhicnih asociativnih sistemov na procesni ravni, tako da se omilijo najbolj kljucni negativni stresni dejavniki. Šele na osnovi tega dolgorocnega ukrepa je mogoce v nadaljevanju pozitivno vplivati na ljudi iz skupine anomalije in jim postopoma predlagati drug nacin spoprijemanja z negativnimi stresnimi dejavniki. To je zelo težko izvedljivo, vendar ob mocni volji vseh udeležencev bi bilo tudi to mogoce uresniciti, še posebej, ce imamo pred ocmi tako uporabno energijsko kot tudi denarno korist. Zavedati se je treba, da je veliko število primerov duševnih bolezni posledica manj ucinkovitega in funkcionalnega delovanja družbenih hierarhicnih asociativnih sistemov. To jasno kaže na potrebo po sistemskih izboljšavah družbe, kar je eno glavnih podrocij zanimanja hierahologije in hierahografije. Obcutki ogroženosti zmanjšujejo obcutek varnosti, pri cemer lahko v primeru velikega števila ljudi s tem izrazitim simptomom postane ogrožena celo varnost celotnega družbenega hierarhicnega asociativnega sistema. Ob dodatnih nenehnih pritiskih cisto kavzalnih reakcij, med katerimi posebej izstopajo naravne nesrece, ucinek tople grede, neznana virusna obolenja, neobvladljive socialne migracije iz revnih kontinentov itd., je lahko ogrožena celo svetovna varnost. Na mezokozmicni ravni je mogoce spremeniti dolocene pogoje in kavzalnosti, ki lahko privedejo do bolj pozitivnih posledic in ucinkov. To v manjši meri velja za mikrokozmicno in makrokozmicno raven, saj se oba svetova z naravnega vidika izmikata zmožnostim naših cutil in zaznav. V nadaljevanju bomo predstavili potencialno ogroženost ljudi iz vecinske skupine za razvoj duševnih obolenj. 

4.5.4.7 Slika 232: Pojmovno omrežje negativnih stresnih dejavnikov in možnih simptomov za psihicna obolenja ljudi iz skupine vecine 
Slika 232 prikazuje pojmovno omrežje negativnih stresnih dejavnikov in možnih simptomov za psihicna obolenja ljudi iz skupine vecine. 
Opazimo lahko, da je seznam možnih simptomov za psihicna obolenja glede na prodirajoce negativne stresne dejavnike in prevladujoco miselno koncentracijo pri ljudeh iz skupine vecine precej manj obsežen. Za ljudi iz skupine vecine je že bilo zapisano, da izražajo predvsem bolj ali manj izrazito težnjo po prilagajanju in subordiniranem delovanju. Prav ta poglavitna znacilnost v bistvu že vnaprej izloca številne možne simptome, ki lahko pripeljejo do psihicnih obolenj. Glavni vsebinski koncept ljudi iz skupine je enostaven in jasno opredeljen, vendar ta skupina ljudi kljub temu ni povsem odporna proti raznim oblikam psihicnih obolenj. V primeru, da se spremenijo doloceni pogoji življenjskih okolišcin (npr. smrt bližnjega, smrt vodje, socialna izkljucenost, izrazite denarne težave, vojne, gospodarska kriza, revšcina, socialne grožnje, hude naravne nesrece, locitev od partnerja/partnerice), se lahko možni simptomi še poglabljajo in postanejo vidno dejstvo. Manj verjetni sta sicer psihicni obolenji, kot sta shizofrenija in borderline motnje, ker jih genska sestava v bistvu sorazmerno izkljucuje, vendar ob zelo mocnih in intenzivnih negativnih stresnih dejavnikih, še zlasti socialnega, storilnostnega in zdravstveno-biološkega predznaka, se lahko razvijejo psihicna obolenja, kot so anksioznost, depresija, bipolarne motnje in celo paranoidna psihoza. 
Osnovni simptomi, kot so živcnost, vznemirjenost, napetost, frustracije, fizicne bolecine, motnje spanja, obcutek šibkosti in nemoci, slaba koncentracija mišljenja, strah pred zapušcanjem, samoto in izgubo ter obcutenje žalosti, lahko pomenijo ugodno osnovo za nastanek depresije in anksioznosti. Ob sprostitvi dodatnih simptomov, kot so jeza, sovražna custva, izrazito obcutenje podvrženosti nadzoru in razdražljivost, se lahko razvije celo paranoidna psihoza in suicidnost. Še posebej eksistencialne grožnje (npr. pomanjkanje hrane, pomanjkanje denarja, izguba doma) lahko ljudi iz skupine vecine pripeljejo v dezorientiranost in kaoticno vedenje. Zapisano je že bilo, da se ljudje iz skupine vecine bolj ali manj mocno naslanjajo na doloceno avtoriteto, ki so lahko raznovrstne vodje (npr. vodja v službi, predsednik države, župan). V primeru, da izgubijo zaupanje v vodjo ali da jih vodja zapusti, je lahko ogrožen njihov osnovni miselni (socialni) sistem, saj mocno potrebo po prilagajanju in subordiniranem delovanju potem mnogo težje zadovoljijo. To lahko pomeni nastanek dezorientiranosti, dvoma v lastni ego in celo izgube smisla v življenju. V tem vsebinskem scenariju lahko vidimo izjemno tesno povezanost z ljudmi iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa, ki v vecji meri predstavljajo vodje, saj ko je dolocen vodja ogrožen, so lahko ogroženi tudi ljudje iz skupine vecine. Gre v bistvu za mocno socialno in psihološko simbiozo med tema dvema socialnima skupinama ljudi, ki ob površinskem pogledu mnogokrat ni izrazito vidna. Ljudje iz skupine vecine se lahko prelevijo v predstavnike ljudi iz skupine anomalije, kar pa seveda ne gre v prid družbenim hierarhicnim asociativnim sistemom. Pretvorba dolocenega dela skupine vecine v predstavnike skupine anomalije pomeni predvsem dodatno energijsko in denarno izgubo družbenih hierarhicnih asociativnih sistemov. Povrhu tega so lahko ogrožene tudi dolocene pozitivne vrednote, ki pripomorejo k boljši organiziranosti in stabilnosti družbe. Negativen scenarij, ki predpostavlja povecan obseg psihicnih obolenj, bi bilo treba prepreciti ali vsaj omiliti. Praviloma se ljudje iz skupine vecine bolje spoprijemajo z negativnimi stresnimi dražljaji. Dokler so dani optimalni življenjski pogoji, ki omogocajo zadostitev osnovnih eksistencialnih potrebšcin, potreb po zanesljivem socialnem krogu in potreb po prilagajanju ter subordinarnem delovanju, ljudje iz skupine vecine niso v prekomerni nevarnosti, da bi zboleli za kakšno hujšo psihicno boleznijo. Obcasno se lahko zaradi pritoka mocnejših in intenzivnejših negativnih stresnih dražljajev pojavijo doloceni simptomi, ki nakazujejo smer v depresijska in anksiozna stanja. Drugacno sliko pa seveda lahko dobimo, kadar niso dani optimalni življenjski pogoji. Naj si še pri tej skupini ljudi ogledamo sistemski vidik. 

4.5.4.7.1 Slika 233: Sistemski model cloveka obdelave podatkov/informacij v soodvisnosti od poglavitnih psihicnih znacilnosti pri ljudeh iz skupine vecine 
Slika 233 prikazuje sistemski model cloveka obdelave podatkov/informacij v soodvisnosti od poglavitnih psihicnih znacilnosti pri ljudeh iz skupine vecine. Prikazan model je zelo podoben modelu, ki smo ga spoznali pri ljudeh iz skupine anomalij. Razlikuje se predvsem v procesnem delu, kjer predstavniki ljudi iz skupine vecine na drugacen nacin obdelujejo podatke/informacije v obliki negativnih stresnih dražljajev, saj ne želijo bežati iz dogovorjene resnicnosti in si ustvariti lastni konstrukt resnicnosti. Njihova temeljna miselna koncentracija izraža mocno potrebo po sprejemanju dogovorjene resnicnosti in s tem posledicno po prilagajanju ter subordinarnem delovanju, kar jim daje zadovoljivo custveno in miselno platformo, ki je potrebna za uresnicitev njihovega poslanstva in vizije. V primeru, da se njihov temeljni miselni sistem v precejšnji meri poruši, lahko kot izid dobimo izhodno enoto v obliki simptomov dolocenih psihicnih bolezni. Njihov temeljni miselni sistem se lahko v precejšnji meri naslanja na vodilne osebe, ki predstavljajo družbeno in moralno avtoriteto.To predvsem pomeni, da njihov temeljni miselni sistem podpira družbene in moralne avtoritete, kar zelo okrepi njihovo vero v dogovorjeno resnicnost, ki jim daje osnovno orientacijsko plošcad za zadovoljevanje nujnih eksistencnih potrebšcin in uresnicitev bolj ali manj mocnih teženj po prilagajanju ter subordinarnem delovanju. Naj si v nadaljevanju tega dela še ogledamo možne kavzalne in pogojne reakcije glede na že dolocene negativne stresne dejavnike in poglavitne miselne koncentracije, ki bodo kot izid dale možne simptome. 

4.5.4.7.2 Slika 234: Možne kavzalne in/ali pogojne reakcije pri ljudeh iz skupine vecine 
Slika 234 prikazuje možne kavzalne in/ali pogojne reakcije pri ljudeh iz skupine vecine, kjer gre za komplekse mocnih in intenzivnih spojin negativnih stresnih dejavnikov, nacina spoprijemanja z njimi in simptomov, ki predstavljajo izid reakcij (na sliki 234 so kompleksne spojine, podobno kot pri poteku reakcij za ljudi iz skupine anomalije, oznacene z oglatimi oklepaji/zaklepaji in številko „n“). Potek reakcij (podobno kot pri poteku reakcij za ljudi iz skupine anomalije) si lahko predstavljamo kot zaporedne in/ali kot vzporedne. Skratka, lahko potekajo loceno (po koncu ene reakcije se zacne druga) ali pa istocasno (možen je potek ene reakcije v ospredju ali v ozadju). S slike 234 lahko razberemo, da so spojine simptomov za možna psihicna obolenja manj kompleksne ter da se doloceni simptomi možnih psihicnih motenj vedno pojavljajo kot izid koncanih reakcij (živcnost, strah in slabo pocutje kot izid prvih dveh) in v bistvu pomenijo skupni imenovalec tako kavzalnih kot tudi pogojnih reakcij. Simptomi, kot so strah, živcnost in slabo pocutje, se kot izid koncane reakcije pojavljajo tako na cistem kavzalnem, pogojnem kot tudi prepletenem nivoju, medtem ko se obcutki jeze pojavljajo na pogojnem in prepletenem nivoju (pogojni in/ali kavzalni nivo). Pri tem možnem modelu kavzalnih in pogojnih reakcij imamo tudi pri vhodnih reagentih skupni imenovalec. Za negativne stresne dejavnike je bila dolocena prekomerna utrujenost, medtem ko imamo pri nacinu spoprijemanja z njimi skupni imenovalec, ki se imenuje prevladujoca miselna koncentracija (PMK), saj so ljudje iz skupine vecine podvrženi mocni in intenzivni težnji po prilagajanju in subordinarnem delovanju. Podobno kot pri modelu za ljudi iz skupine anomalije tudi ta model prikazuje nivoje možnih kavzalnih in pogojnih reakcij, ki jih lahko v širšem smislu predpostavimo. Cisti kavzalni nivo ima manjši delež pri nastanku in razvoju možnih psihicnih obolenj. Sledi mu pogojni nivo, ki ima glavni poudarek na negativnih storilnostnih in parcialno socialnih stresnih dejavnikih (npr. prekomerne delovne obremenitve, preveliko število obveznosti, nenehno hitenje, prisila). V tem sklopu lahko negativni stresni dejavnik nespecnosti razlagamo kot posledico navedenih stresnih dejavnikov. Ljudje iz skupine vecine niso povsem odporni proti razvoju in nastanku paranoidne psihoze, ki jo povzrocajo še zlasti mezokozmicni vplivi (npr. šikaniranje, mobing, prekomerne delovne obremenitve, socialni spori, slaba socialna klima). Glavni povzrocitelji hudih paranoidnih simptomov lahko prizadetim osebam in širši socialni skupnosti povzrocajo nemalo težav v obliki hudih konfliktov, neprilagajanja, sovražnosti, zmede itd. Prav tako lahko tudi na tem mestu upraviceno postavimo vprašanje, katere ukrepe bi lahko družbeni hierarhicni asociativni sistemi sprejeli, da ne bi prišlo do izjemno pogostih hudih duševnih bolezni, kot je še zlasti paranoidna psihoza? Na to vprašanje je že bilo odgovorjeno. V tem vpogledu bi bilo smiselno zgolj še opomniti na dejstvo, da ljudje iz skupine vecine razmišljajo in sodelujejo z ljudmi iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa v smeri sorazmerno mocne hierarhicne simbioze, kjer gre manj za odnose enakovrednega sodelovanja. Skratka, ljudje iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa predstavljajo pomemben kljuc za družbene izboljšave, ki nam lahko prihranijo veliko energije in denarnih sredstev ter s tem posledicno prispevajo k boljšemu izkoristku delovanja družbenih hierarhicnih asociativnih sistemov. Ponovno lahko na tem mestu poudarimo smiselnost že zapisane procesualne rešitve v smeri družbe ozavešcenih pozitivnih vrednot z pooglobljenim razumevanjem in izvajanjem le-teh. Ne bo odvec, da ponovno izpostavimo nujnost permanentnega merjenja stalne prekomerne utrujenosti zaposlenih in stresne moci znotraj organiziranih delovnih združb. Oboje lahko interpretiramo kot korektivni preventivni ukrep, ki lahko prepreci razvoj psihicnih bolezni in socialnih konfliktov ter tudi zmanjša število prometnih nesrec s smrtnim izidom. Ljudje iz skupine vecine predstavljajo pomemben vitalni del slehernega družbenega hierarhicnega asociativnega sistema, katerega je nujno potrebno bolje zavarovati in jim omogociti optimalne življenjske pogoje. Prav zapisano je v bistvu glavna skrb tako ljudi iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa kot tudi napredka. Prvi so v vlogi, da omogocajo preventivne korektivne ukrepe in jih spremljajo, medtem ko so ljudje iz skupine napredka v svojem temeljnem poslanstvu po izboljšanju sveta poklicani, da merijo, raziskujejo in najdejo rešitve za motilne družbene dejavnike. Nadaljujemo s preucevanjem ljudi iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa, kjer bodo z istimi vizualizacijskimi tehnikami prikazani tako pojmovno omrežje, sistemski model cloveka kot tudi potek cistih kavzalnih, pogojnih in prepletenih reakcij na kavzalnem in/ali pogojnem nivoju. 

4.5.4.8 Slika 235: Pojmovno omrežje negativnih stresnih dejavnikov in možnih simptomov za psihicna obolenja ljudi iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa (EHK) 
Slika 235 prikazuje pojmovno omrežje negativnih stresnih dejavnikov in možnih simptomov duševnih obolenj pri ljudeh iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa (v nadaljevanju EHK). Opazimo lahko, da je seznam možnih simptomov duševnih obolenj glede na prodorne negativne stresne dejavnike in prevladujoce miselne koncentracije pri ljudeh iz skupine EHK nekoliko obsežnejši in specificnejši kot pri ljudeh iz vecinske skupine. Ta skupina ljudi je bolj ali manj podvržena mocnim težnjam po prevladi in nadzoru nad drugimi ter širjenju vpliva, kar mrežni graf lepo ponazarja (glej sliko 235 levo zgoraj). Temeljna težnja te skupine že vnaprej doloca številne možne simptome, ki lahko vodijo v duševna obolenja. Osrednji koncept ljudi iz skupine EHK je nasprotje teženj, ki smo jih opredelili za ljudi iz vecinske skupine, vendar je prav tako jasno dolocen. Ljudje iz skupine EHK ne izražajo le teženj, temvec tudi mocno voljo po prevladi in nadzoru nad drugimi, kar dosežejo s širjenjem in utrjevanjem svojega vpliva. Veliko energije vlagajo v gradnjo lastne avtoritativne osebnosti in predvsem v vzpostavljanje koristnih socialnih odnosov. Kljub temu se lahko zgodi, da se predstavniki skupine EHK nenadoma znajdejo v položaju socialne izolacije, saj težijo k precej polariziranemu življenju, kar posledicno vodi tudi v polarizirane medcloveške odnose. Nenehno gradijo zavezništva in sprožajo konfliktne procese, ki lahko privedejo celo do sovražnih odnosov in oblikovanja sovražnikov. Prav ta znacilnost narekuje veliko potrebo po lojalnih podanikih, saj je lojalnost za ljudi iz skupine EHK izjemno pomembna vrednota. Potrebujejo ožji krog ljudi, na katere se lahko zanesejo in jim zaupajo. Ta ožji krog zaupanja mora imeti podobne lastnosti, kot smo jih prepoznali pri vecinski skupini, saj morajo biti posamezniki v njem izjemno prilagodljivi in pripravljeni na sorazmerno ekstremno podrejanje. Predstavniki skupine EHK nujno potrebujejo ožji krog ljudi, ki gojijo do njih skoraj neomajno vero. Prav v tem se skriva njihova neverjetna moc in hkrati šibkost, saj se lahko ob izgubi svojega kroga lojalnih privržencev odprejo vrata do duševnih motenj in celo bolezni. Ce se ob tem spremenijo še drugi življenjski pogoji v negativno smer (npr. neuspešno poslovanje, izguba vpliva nad množico, družinske težave), lahko ljudje iz skupine EHK postanejo še bolj dovzetni za duševne bolezni. Te lahko segajo od hujših nevroticnih motenj (npr. depresija, anksioznost, obsesivno-kompulzivna motnja) do hujših psihoticnih motenj (npr. bipolarna motnja, paranoidna psihoza, megalomanija). Izrazita polarizirana custva ustvarjajo ugodno podlago za razvoj paranoidne psihoze. Ljudje iz skupine EHK so praviloma izjemno obcutljivi na nespoštljive odnose, saj že najmanjša odstopanja od njihovih pricakovanj lahko pomenijo grožnjo njihovi hierarhicni ureditvi sveta, v katerem se vidijo v osrednji vlogi. Zato ne preseneca, da se pri njih pogosto pojavljajo simptomi, kot so paranoidnost, pretirana sumnicavost, ljubosumnost, sovražna custva, izkrivljena samopodoba in misli o zaroti. Ti simptomi prispevajo k razvoju paranoidne psihoze. Zgodovinske osebnosti na vodilnih položajih pogosto izkazujejo znake (domnevno) hude paranoidne psihoze, kot so jo verjetno razvili Stalin, Hitler, angleški kralj Henrik VIII ter rimska cesarja Kaligula in Komod. Ceprav jim nikoli ni bila uradno diagnosticirana paranoidna psihoza, bi lahko z natancno analizo njihovih misli in dejanj prišli do sklepa, da je bila ta domneva utemeljena. Skratka, tudi ljudje iz skupine EHK niso imuni na duševna obolenja, saj je njihov nacin dojemanja sveta mocno prepleten s hierarhicnimi strukturami, lojalnostjo in polariziranimi socialnimi odnosi. Možna je pretvorba dolocenega dela skupine EHK v skupino družbenih anomalij, ceprav pogosto ostanejo brez psihiatricne diagnoze. Tovrstna pretvorba je še posebej problematicna in nezaželena, saj lahko ob vecjem številu takih primerov družbeni hierarhicni sistemi ne le propadejo, temvec privedejo tudi do nepotrebnih cloveških žrtev (npr. vojn). Posledicno nastanejo astronomske financne izgube, izguba energije pa je skoraj neizmerljiva. Ljudje iz skupine EHK so nekoliko manj odporni na duševna obolenja kot pripadniki vecinske skupine, saj živijo izjemno dinamicno in polarizirano življenje, ki zahteva ogromne bioenergijske vložke. Zato bi bilo smiselno izvesti veckratne meritve njihove prekomerne utrujenosti in odpornosti na negativne stresne dražljaje. Ce bi bilo veliko ljudi iz skupine EHK duševno ogroženih, bi to lahko predstavljalo tveganje tudi za druge družbene skupine, še posebej za vecinsko skupino. V širšem kontekstu bi lahko to ogrozilo varnost družbenega hierarhicnega sistema in celo naravno okolje (npr. nesmiselna in škodljiva tekmovanja predsednikov razvitih držav v preizkušanju jedrskih bomb). 

4.5.4.8.1 Slika 236: Sistemski vidik obdelave podatkov/informacij pri ljudeh iz skupine EHK 
Slika 236 prikazuje sistemski vidik obdelave podatkov in informacij pri ljudeh iz skupine EHK. Prikazan model je zelo podoben modelu, ki smo ga spoznali pri ljudeh iz skupine anomalij in vecine. Razlikuje se predvsem v procesnem delu, saj predstavniki skupine EHK podatke in informacije v obliki negativnih stresnih dražljajev obdelujejo na drugacen nacin. Ne želijo bežati iz dogovorjene resnicnosti, temvec jo izkorišcajo v svoj prid, da bi postali vplivni ustvarjalci, pri cemer je obseg njihove moci odvisen predvsem od njihovih egocentricnih potreb in sposobnosti preoblikovanja dogovorjene resnicnosti. Njihova temeljna miselna usmeritev izraža mocno potrebo po sprejemanju dogovorjene resnicnosti, hkrati pa tudi težnjo po vplivanju nanjo. To jim zagotavlja zadovoljivo custveno in miselno podlago, ki je nujna za uresnicitev njihovega poslanstva in vizije. Ce se njihov temeljni miselni sistem v vecji meri poruši, se lahko kot izhodni rezultat pojavijo simptomi dolocenih duševnih bolezni. Njihov miselni sistem se pogosto mocno naslanja na moc, bogastvo in ožji krog zaupanja vrednih oseb, na katere se lahko zanesejo in jim zaupajo. To pomeni, da njihov miselni sistem podpira družbene in moralne avtoritete, pri cemer se vidijo v izjemno pomembni vlogi. To dodatno krepi njihovo vero v dogovorjeno resnicnost, ki jo lahko po potrebi, s pomocjo bogastva, moci in socialnega vpliva, preoblikujejo. Takšna sposobnost jim omogoca osnovno orientacijo za zadovoljevanje nujnih eksistencnih potreb ter uresnicitev mocnih teženj po prevladi, nadzoru in vplivu nad drugimi ljudmi. Kot smo že ugotovili, obstaja sorazmerno mocna genericna povezanost med ljudmi iz vecinske skupine in skupine EHK, ki bi jo lahko poimenovali naravna socialna simbioza. Ljudje iz skupine EHK uresnicujejo svoj obstoj predvsem v vlogi oddajanja podatkov in informacij, medtem ko so predstavniki vecinske skupine v vecji meri v vlogi sprejemanja teh podatkov in informacij. V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali možne kavzalne in pogojne reakcije na že opredeljene negativne stresne dejavnike ter kljucne miselne koncentracije, ki bodo privedle do specificnih simptomov. 

4.5.4.8.2 Slika 237: Možne kavzalne in/ali pogojne reakcije pri ljudeh iz skupine EHK 
Slika 237 prikazuje možne kavzalne in/ali pogojne reakcije pri ljudeh iz skupine EHK, kjer gre za komplekse mocnih in intenzivnih povezav med negativnimi stresnimi dejavniki, nacinom spoprijemanja z njimi in simptomi, ki predstavljajo izid reakcij. Na sliki 237 so kompleksne povezave, podobno kot pri poteku reakcij pri ljudeh iz skupine anomalije in vecinske skupine, oznacene z oglatimi oklepaji in številom „n“. Potek reakcij si lahko predstavljamo kot zaporednega in/ali vzporednega. Reakcije lahko potekajo loceno (ko se ena reakcija konca, se zacne druga) ali pa istocasno (lahko je ena reakcija v ospredju, druga pa v ozadju). 
Iz slike 237 je razvidno, da so povezave med simptomi možnih duševnih bolezni manj kompleksne kot pri ljudeh iz skupine anomalije, vendar bolj kompleksne kot pri ljudeh iz vecinske skupine. Vsak simptom, ki kaže na morebitne duševne motnje, se vedno pojavi kot rezultat koncanih reakcij, pri cemer živcnost predstavlja skupni imenovalec tako kavzalnih kot tudi pogojnih reakcij. Simptom živcnosti se kot izid reakcije pojavlja tako na cistem kavzalnem, pogojnem kot tudi na prepletenem nivoju, medtem ko se obcutki strahu, jeze in paranoidnosti pojavljajo le na pogojnem in prepletenem nivoju (pogojni in/ali kavzalni nivo). 
V tem modelu kavzalnih in pogojnih reakcij obstaja tudi skupni imenovalec pri vhodnih dejavnikih. Kot kljucni negativni stresni dejavnik je dolocena prekomerna utrujenost, medtem ko je pri nacinu spoprijemanja z njimi skupni imenovalec prevladujoca miselna koncentracija (PMK). Ljudje iz skupine EHK so namrec podvrženi mocni in intenzivni težnji po prevladi, nadzoru nad ljudmi ter širjenju svojega vpliva. Podobno kot modela za ljudi iz skupine anomalije in vecinske skupine tudi ta model prikazuje nivoje možnih kavzalnih in pogojnih reakcij, ki jih lahko v širšem smislu predpostavimo. 
Cisti kavzalni nivo ima manjši delež pri nastanku in razvoju možnih duševnih bolezni. Sledi mu pogojni nivo, kjer imajo glavno vlogo negativni storilnostni in deloma socialni stresni dejavniki (npr. prekomerne delovne obremenitve, preveliko število obveznosti, nenehno hitenje, prisila). V tem okviru lahko negativni stresni dejavnik nespecnosti razumemo kot posledico omenjenih stresnih dejavnikov. 
Ljudje iz skupine EHK niso povsem odporni na razvoj paranoidne psihoze, ki jo lahko sprožijo predvsem mezokozmicni vplivi (npr. socialne spletke, neuspešno poslovanje, nelojalnost poslovnih partnerjev in zaupanja vrednih oseb, mocni in sovražno usmerjeni tekmeci). Glavni povzrocitelji hudih paranoidnih simptomov lahko tako prizadetim posameznikom kot širši socialni skupnosti povzrocijo številne težave v obliki hudih konfliktov, neprilagojenosti, sovražnosti, zmede in celo vojaških spopadov. 
Na tem mestu se postavlja upraviceno vprašanje, katere ukrepe bi lahko družbeni hierarhicni asociativni sistemi sprejeli, da bi preprecili pogosto pojavljanje hudih duševnih bolezni, še posebej paranoidne psihoze? Ponovno lahko poudarimo smiselnost že veckrat omenjene procesne rešitve v smeri družbe ozavešcenih pozitivnih vrednot s poglobljenim razumevanjem in izvajanjem le-teh. Prav tako je pomembno stalno spremljanje prekomerne utrujenosti, zlasti pri ljudeh na vplivnih vodstvenih položajih, ter merjenje intenzivnosti stresa znotraj organiziranih delovnih skupin, vkljucno z nosilci državne oblasti. Oboje lahko razumemo kot korektivni preventivni ukrep, ki lahko zmanjša tveganje za razvoj duševnih bolezni in s tem prepreci resne socialne ter celo ekološke posledice. 
Ljudje iz skupine EHK predstavljajo kljucen in vitalen del vsakega družbenega hierarhicnega asociativnega sistema, zato jih je treba bolje zašcititi in pozitivno usmerjati, da lahko odigrajo svojo pomembno vlogo voditeljev, ki skrbijo za družbeno ravnovesje, še posebej v smeri socialne blaginje in povezovanja. To je temeljna skrb tako ljudi iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa kot tudi napredka. Prvi so v vlogi izvajanja preventivnih korektivnih ukrepov in njihovega nadzora, medtem ko so ljudje iz skupine napredka odgovorni za raziskovanje, merjenje in iskanje rešitev za družbene izzive. 
V nadaljevanju bomo preucili skupino napredka, pri kateri bomo na enak nacin prikazali pojmovno omrežje, sistemski model cloveka ter potek cistih kavzalnih, pogojnih in prepletenih reakcij na kavzalnem in/ali pogojnem nivoju. 

4.5.4.9 Slika 238: Pojmovno omrežje negativnih stresnih dejavnikov in možnih simptomov za psihicna obolenja ljudi iz skupine napredka 
Slika 238 prikazuje pojmovno omrežje negativnih stresnih dejavnikov in možnih simptomov duševnih obolenj pri ljudeh iz skupine napredka. Ugotavljamo, da je seznam možnih simptomov duševnih obolenj pri tej skupini nekoliko obsežnejši kot pri ljudeh iz skupine vecine in EHK, kar je posledica prodirajocih negativnih stresnih dejavnikov in prevladujocih miselnih koncentracij. Ta skupina posameznikov mocno teži k dokazovanju lastne intelektualnosti in izboljšanju sveta, kar je jasno razvidno iz mrežnega grafa (gl. sliko 238, levo zgoraj). 
Temeljna težnja te skupine že vnaprej doloca številne potencialne motnje, ki lahko vodijo v duševna obolenja. Ceprav se koncept ljudi iz skupine napredka lahko razlikuje od glavnih teženj skupine vecine in še posebej EHK, je prav tako jasno opredeljen. Tako kot ljudje iz skupine EHK tudi posamezniki iz skupine napredka ne izražajo le težnje, temvec tudi mocno voljo po dokazovanju lastne intelektualnosti in spreminjanju sveta na bolje. To dosežejo predvsem z natancnim opazovanjem in analizo okolja, entitet ter njihovih povezav. 
Ljudje iz te skupine vlagajo veliko energije v razvoj lastnega intelekta ter zbiranje in analizo podatkov. Pogosto se znajdejo v položaju socialne izolacije, saj sledijo napornemu poslanstvu pridobivanja znanja in modrosti ter zasledujejo vizijo izboljšanja sveta. Namesto ustvarjanja polariziranih konfliktov dajejo prednost racionaliziranim medcloveškim odnosom. Kljub njihovi miroljubni naravi pa se lahko zgodi, da njihove vizije o boljšem svetu naletijo na odpor, saj lahko posegajo v ustaljene družbene odnose, kar ni nujno v interesu skupine vecine ali EHK. Njihove zamisli lahko ogrozijo obstojeco hierarhicno in socialno ureditev ter ekonomske interese, kar lahko privede do konfliktov in celo sovražnih odnosov. 
Ljudje iz skupine napredka dajejo velik poudarek vrednotam, kot so intelektualnost, kakovost, pozitiven izkoristek in pozitivne spremembe. Te vrednote pa so pri ljudeh iz skupine vecine in še posebej EHK pogosto slabše ocenjene, kar lahko vodi v nerazumevanje ali celo obcutek ogroženosti. Zaradi bolj eksplozivne narave znacaja posameznikov iz skupine EHK lahko predvidevamo, da se bodo ti branili pred spremembami ali pa jih skušali prilagoditi svojim interesom. Ce se odlocijo za odpor proti spremembam, lahko pride do zapletenih socialnih spletk in moralnih pritiskov, zaradi cesar se ljudje iz skupine napredka znajdejo v nezavidljivem položaju. 
Socialni in psihološki pritiski, ki jih ustvarjajo konflikti med skupino napredka in predstavniki EHK ali vecine, lahko povzrocijo simptome anksioznosti in depresije, v nekaterih primerih pa celo privedejo do paranoidne psihoze, ki jo spremljajo misli o muceništvu. Tako lahko ugotovimo, da tudi ljudje iz skupine napredka niso povsem odporni proti duševnim obolenjem, ceprav so njihova custva bolj racionalizirana. Dodatne negativne življenjske spremembe, kot so neuspeh pri znanstvenoraziskovalnem delu, intelektualna kriza, izguba socialnih povezav, financne težave ali družinske težave, lahko povecajo tveganje za razvoj nevroticnih motenj (npr. depresija, anksioznost, obsesivno-kompulzivna motnja, hipohondrija, socialna fobija) in celo psihoticnih motenj (npr. bipolarna motnja, paranoidna psihoza, megalomanija, shizofrenija). 
Ceprav so ljudje iz skupine napredka zaradi racionalizacije custev in težnje po dogovorih manj nagnjeni k paranoidni psihozi, to ne pomeni, da so dolgorocno odporni na psihicne obremenitve. So izjemno obcutljivi na lastno intelektualno delovanje in že majhna grožnja lahko vzbudi dvom o njihovih sposobnostih. Obicajno vlagajo ogromno truda in energije v zmanjševanje lastnih intelektualnih pomanjkljivosti, kar poskušajo uresniciti z izboljšanjem sveta. 
Ljudje iz skupine napredka delujejo predvsem v okviru asociativnih struktur, ne pa togih hierarhicnih sistemov. V tem kontekstu je njihova lastna pomembnost pogosto prepoznana kot pozitivna, vendar se izidi v obliki simptomov, kot so slaba koncentracija, preganjavica, dvom v lastno identiteto, izguba nadzora, izkrivljena samopodoba in zaznava resnicnosti, pojavljajo predvsem kot odziv na družbene in kulturne vplive drugih skupin. 
Ce posamezniki iz skupine napredka zaradi pritiskov in socialnih razmer prestopijo v skupino anomalij, to pomeni veliko izgubo energije za celotno družbo. Takšna pretvorba lahko povzroci stagnacijo, inovacijsko praznino in negativno vpliva na ekonomski, socialni, zdravstveni in varnostni sistem. Posledice so lahko huda gospodarska in družbena kriza ter izguba razvojnih potencialov. Ljudje iz skupine napredka so na splošno manj odporni na duševne motnje kot posamezniki iz skupine vecine in EHK, saj si zastavljajo izjemno zahtevne cilje, pri cemer neuspeh hitro vodi v obcutek nemoci in dvom vase. Tako kot pri drugih skupinah bi bilo tudi pri njih smiselno redno meriti stopnjo prekomerne utrujenosti in odpornosti na stresne dražljaje. Ce bi se pokazalo, da je veliko število posameznikov iz te skupine psihicno ogroženih, to sicer ne bi neposredno vplivalo na druge skupine, vendar bi lahko dolgorocno ogrozilo celoten sistem cloveške civilizacije. To bi imelo resne posledice za vse ljudi in celo za naravno okolje. 

4.5.4.9.1 Slika 239: Sistemski vidik obdelave podatkov/informacij pri ljudeh iz skupine napredka 
Slika 239 prikazuje sistemski vidik obdelave podatkov in informacij pri ljudeh iz skupine napredka, ki se v procesnem delu razlikuje od drugih skupin. Vhodni negativni stresni dražljaji se pri njih, zlasti zaradi njihove temeljne miselne osredotocenosti na dokazovanje lastne intelektualnosti in prizadevanja za boljši svet, obdelujejo drugace ter se nato bolj ali manj analizirajo in povezujejo. 
Za predstavnike skupine napredka na splošno velja, da ne zavracajo dogovorjene resnicnosti, vendar se obenem ne odpovedo možnosti oblikovanja lastnega konstrukta resnicnosti, ki ga pogosto želijo predstaviti širši družbi. Podobno kot posamezniki iz skupine EHK tudi oni težijo k vplivanju na preoblikovanje resnicnosti in si želijo zapisa med duhovno nesmrtne oziroma pomembne zgodovinske osebnosti. To jim zagotavlja zadovoljivo custveno in miselno podlago, potrebno za uresnicitev njihovega poslanstva in vizije. 
Ce se njihov temeljni miselni sistem v vecji meri poruši, se lahko kot posledica pojavijo simptomi dolocenih duševnih motenj. Njihov miselni sistem se pogosto naslanja na intelektualno izpolnjenost, inovativne zamisli ter idejne in moralne somišljenike. To pomeni, da njihov miselni okvir sicer do dolocene mere podpira družbene in moralne avtoritete, a hkrati poudarja izvirno individualnost. V tako zasnovanem svetu se lahko dojemajo kot pomembni posamezniki, ki imajo tako v življenju kot po smrti izjemno vlogo, kar dodatno krepi njihovo vero v dogovorjeno in preoblikovano resnicnost. 
Ljudje iz skupine napredka so najvecji ustvarjalci in posredniki razlicnih podatkov ter informacij, ki se nato pretvorijo v novo znanje in v nadaljnjem razvoju celo v modrost. Prav tako so tudi najmocnejši prejemniki specializiranih podatkov, informacij in bogatih arhivov izkušenj ter znanj, ki jih pridobivajo predvsem iz razlicnih referencnih virov in od specializiranega kroga strokovnjakov. V nadaljevanju si oglejmo možne kavzalne in pogojne reakcije na že dolocene negativne stresne dejavnike in kljucne miselne osredotocenosti, ki lahko vodijo v pojav dolocenih simptomov. 

4.5.4.9.2 Slika 240: Možne kavzalne in/ali pogojne reakcije pri ljudeh iz skupine napredka 
Slika 240 prikazuje možne kavzalne in/ali pogojne reakcije pri ljudeh iz skupine napredka, pri katerih gre za komplekse mocnih in intenzivnih spojin negativnih stresnih dejavnikov, nacinov spoprijemanja z njimi ter simptomov, ki predstavljajo izid teh reakcij. Na sliki so kompleksne spojine, podobno kot pri poteku reakcij pri ljudeh iz skupin anomalije, vecine in EHK, oznacene z oglatimi oklepaji in številom „n“. 
Potek reakcij si lahko predstavljamo kot zaporedne in/ali vzporedne. To pomeni, da lahko potekajo loceno (po koncu ene reakcije se zacne druga) ali istocasno (ena reakcija je v ospredju, druga v ozadju). Iz slike 240 je razvidno, da so spojine simptomov za možna duševna obolenja manj kompleksne kot pri ljudeh iz skupine anomalije, a bolj kompleksne kot pri ljudeh iz skupin vecine in EHK. 
Simptomi, ki nakazujejo možne duševne motnje, se vedno pojavijo kot izid koncanih reakcij (npr. obcutki praznine, strah in tesnoba) ter predstavljajo skupni imenovalec tako kavzalnih kot pogojnih reakcij. Navedeni simptomi se lahko kot izid koncane reakcije pojavijo na cistem kavzalnem, pogojnem ali prepletenem nivoju, medtem ko se obcutki obupa pojavljajo le na pogojnem in prepletenem nivoju. 
V tem modelu kavzalnih in pogojnih reakcij obstaja skupni imenovalec tudi pri vhodnih reagentih. Pri negativnih stresnih dejavnikih je to prekomerna utrujenost, pri nacinu spoprijemanja z njimi pa prevladujoca miselna koncentracija (PMK), saj so ljudje iz skupine napredka podvrženi mocni in intenzivni težnji po dokazovanju lastne intelektualnosti ter izboljšanju sveta, v katerem živimo. 
Podobno kot model za ljudi iz skupin anomalije, vecine in EHK tudi ta model prikazuje nivoje možnih kavzalnih in pogojnih reakcij, ki jih lahko predpostavimo v širšem smislu. Cisti kavzalni nivo ima manjši delež pri nastanku in razvoju možnih duševnih obolenj. Sledi mu pogojni nivo, ki je mocneje povezan z negativnimi storilnostnimi in deloma socialnimi stresnimi dejavniki (npr. prekomerne delovne obremenitve, preveliko število obveznosti, nenehno hitenje, prisila). V tem okviru lahko negativni stresni dejavnik nespecnosti razlagamo kot posledico navedenih stresnih dejavnikov. 
Ljudje iz skupine napredka niso povsem odporni proti razvoju paranoidne psihoze, ki jo še posebej povzrocajo mezokozmicni vplivi (npr. socialne spletke, socialna izolacija, izguba moralnih in idejnih somišljenikov, znanstvena izolacija, mocni in sovražno usmerjeni tekmeci, zlasti iz skupine EHK). Glavni povzrocitelji hudih paranoidnih simptomov lahko prizadetim posameznikom in širši družbi povzrocijo nemalo težav, kot so hudi konflikti, neprilagodljivost, sovražnost, zmeda in celo kulturna degradacija dolocene skupnosti. Znova se lahko vprašamo, katere ukrepe bi lahko družbeni hierarhicni asociativni sistemi sprejeli, da bi preprecili pogosto pojavljanje hudih duševnih bolezni, kot je paranoidna psihoza. Poudariti velja pomen že veckrat izpostavljene procesualne rešitve v smeri družbe ozavešcenih pozitivnih vrednot z njihovim poglobljenim razumevanjem in udejanjanjem. Prav tako je nujno stalno spremljanje prekomerne utrujenosti, še posebej pri ljudeh, ki delujejo na pomembnih in nujnih znanstvenih projektih, ter merjenje stopnje stresa v znanstvenoraziskovalnih organiziranih delovnih okoljih. Oboje lahko interpretiramo kot korektivni preventivni ukrep, ki bi lahko preprecil razvoj duševnih bolezni in s tem tudi resne socialne krize. 
Ljudje iz skupine napredka predstavljajo kljucen del vsakega družbenega hierarhicnega asociativnega sistema, zato jih je treba bolje podpreti in zašcititi, da bodo lahko nemoteno opravljali svojo družbeno vlogo idejnih osebnosti, ki delujejo kot alarmni in informacijski sistem za optimalno delovanje vsakega socialnega, pravnega in tehnološko razvitega družbenega sistema. To je osrednja skrb tako skupine EHK kot tudi skupine napredka. Prvi imajo nalogo omogocati preventivne korektivne ukrepe ter spodbujati in spremljati ustvarjalno sodelovanje, medtem ko so posamezniki iz skupine napredka v svojem temeljnem poslanstvu izboljševanja sveta poklicani, da merijo, raziskujejo in išcejo rešitve za družbene izzive in motnje. 
V tej sorazmerno kratki predstavitvi ljudi iz štirih dolocenih skupin so bile izpostavljene potencialne grožnje v obliki negativnih stresnih dejavnikov ter njihovi temeljni nacini spoprijemanja z njimi, ki bi lahko kot posledico povzrocili simptome duševnih bolezni. 
Ob koncu vsake simulacije – v obliki pojmovnega omrežja, sistemskega vidika ter kavzalnih in pogojnih reakcij – je bila poudarjena pomembnost preventivnih korektivnih ukrepov, kot so spodbujanje, poglobljeno razumevanje in uporaba pozitivnih vrednot, stalno spremljanje prekomerne utrujenosti ter merjenje stopnje stresa, zlasti v organiziranih delovnih okoljih. 
V dolgi zgodovini cloveškega razvoja, od antike do danes, so obstajale razlicne oblike zdravljenja duševnih bolezni, ki pa so bile vecinoma usmerjene v zdravljenje in ne v preventivo. Opredeljevanje nenormalnega vedenja, ki nakazuje na doloceno duševno bolezen, je izjemno vecplastno in raznoliko, saj je dolocanje posameznih bolezenskih simptomov pogosto pogojeno z družbenimi dejavniki (npr. politicne razmere, socialne in zdravstvene razmere, verovanja, miti, kultura v najširšem pomenu) ter celo širšimi naravnimi okolišcinami (npr. neugodno podnebje, slabi pridelki, pomanjkanje soncne svetlobe, prekomerne padavine, naravne nesrece).85 Že v casu grške antike so se številni misleci ukvarjali z opredelitvijo duševnih bolezni in možnimi nacini zdravljenja. Takrat so uporabljali metode, kot so vodna terapija, sprehodi v naravi, uporaba zelišcne medicine, pogosto podprta z izdelavo zdravilnih zelišcnih napitkov, priporocila za spremembo življenjskega sloga, prehranska dieta, biblioterapija, predvajanje blagodejne glasbe, uprizarjanje projektivnih lutkovnih iger, zdravilne kopeli, uporaba verskih simbolov in drugo. Ti nacini zdravljenja so v nekoliko prilagojeni obliki še danes v uporabi. 
V srednjem veku so se poleg teh metod uveljavili še drugi pristopi, kot so spušcanje krvi in celo poskusi z elektrošokom s pomocjo elektricne jegulje. V sodobni dobi pa so poleg naštetih metod v veljavo prišli tudi postopki, kot so lobotomija, elektrokonvulzivna terapija, elektrošoki s sodobnimi napravami, intenziven stik z domacimi živalmi, od leta 1950 naprej pa je mocno napredovala farmacevtska industrija s skoraj neštetimi zdravili za zdravljenje duševnih motenj. 
Šele v 19. stoletju se je pojavila domneva, da lahko prekomerni stres vpliva na nastanek duševnih motenj, kot sta histerija in nevrastenija (kronicna utrujenost). Ta domneva je bila približno 150 let kasneje potrjena kot dejstvo, pri cemer se njen pomen ni omejil le na ti dve motnji, temvec se je v širšem smislu uveljavilo stališce, da je prekomerni stres lahko pomemben dejavnik pri razvoju razlicnih duševnih bolezni. Sorazmerno pozno se je pojavilo tudi mnenje, da družbene razmere (npr. družbena klima, hudi konfliktni odnosi, neizprosna tekmovalnost zaradi sebicnih interesov, vzgoja, revšcina, socialna stigma) pomembno prispevajo k nastanku številnih duševnih motenj. 
Že je bilo ugotovljeno, da obstaja tesna povezanost med negativnimi stresnimi dejavniki ter razlicnimi družbenimi odnosi in razmerami. Vprašanje, ki se ob tem zastavlja, je, katere družbene 
85 Misel izpeljal iz dela: Plante, T. G. (2013).Abnormal psychology across the ages. Santa Barbara: Praeger. 
(Abnormal psychology). Na osnovi tega gradiva bodo še v nadaljevanju okvirno navedene razlicne vrste zdravljenja 
psihicnih bolezni od antike do sodobnosti. 
rešitve – poleg že omenjenih – bi lahko prispevale k omilitvi negativnih stresnih dejavnikov in s tem zmanjšanju števila duševnih obolenj? 
4.6 Stigmainmerjenje 
Ena od znacilnih ovir, ki negativno vpliva na družbene odnose med ljudmi, je stigma (socialna, duševna in fiziološka stigma). Na njen pomen je bilo razmeroma pozno opozorjeno (Goffman, E., 1963), vendar lahko prepreci številne pozitivne družbene rešitve.86 Še posebej socialne stigme so pogosto politicno in strokovno motivirane ter služijo kot orodje za okrepljen družbeni nadzor nad obrobnimi skupinami ljudi, kar lahko vodi v diskriminacijo in zlorabo. Socialne stigme obicajno ustvarjajo vplivne skupine ljudi, ki dolocajo sorazmerno toga pravila o sprejemljivih vedenjskih vzorcih. Tistim, ki pripadajo obrobnim skupinam, se pogosto onemogoci, da bi tem pravilom zadostili (npr. revnim, socialno izkljucenim, duševno prizadetim ali fizicno oviranim osebam). Vnaprej so postavljena dolocena pravila, ki tem skupinam otežujejo vkljucitev v humane in razmeroma enakovredne družbene odnose. 
To pomeni, da se na podlagi teh pravil stopnja kakovosti socialne identitete teh posameznikov zmanjšuje, kar lahko negativno vpliva na njihovo samopodobo in kakovost življenja. Nastane proces družbene negativne percepcije vedenja, ki ga lahko politika, zakonodaja in psihiatricna stroka zaradi materialnih in statusnih interesov mocno zlorabijo, kar le še povecuje število duševno prizadetih oseb. Naš okvirni izracun je že pokazal, da celoten družbeni hierarhicni asociativni sistem zaradi ozkih interesov ne izgubi le velike vsote financnih sredstev, temvec tudi izjemno visoko energijsko vrednost. Potrebno je najti nacin, da dolocene socialne stigme, zlasti tiste, ki izhajajo iz surovih interesov ozkih elit, izgubijo svojo moc in vpliv. 
Prvi ukrep je sprememba zakonodaje, ki bi s pomocjo dolocenih politicnih in psihiatricnih frakcij v veliki meri preprecila ali vsaj omilila ucinke socialne stigmatizacije obrobnih skupin ljudi.87 Stigma kot nadrejeni vsebinski koncept lahko obstaja le, ce so prisotni vsaj naslednji podrejeni vsebinski koncepti:88 
a.Vplivnejša skupina ljudi doloca in oznacuje cloveške razlike, 
b. Kulturna verovanja že vnaprej opredelijo dolocene znacilnosti ljudi, ki veljajo za deviantne, 
86 Goffman, E. (1963).Stigma : Notes on the management of spoiled identity. Englewood Cliffs, NJ Prentice-Hall. 
87 Zamisel se je porodila ob branju dela: Donovan, J. (2008).A history of stigma : towards a sociology of mental 
illness and American psychiatry : [master thesis]. Montreal: Concordia University. Problem stigme je nacel 
francoski sociolog Emile Durkheim, vendar natancneje ga je opredelil Erving Goffman. 88 Link, B. G.,Yang, L. H., Phelan, J. C., & Collins, P. Y. (2004). Measuring mental illness stigma.Schizophrenia 
Bulletin, 30(3), 511–541. https://doi.org/10.1093/oxfordjournals.schbul.a007098. 
c.
 Oznacene skupine oseb so razvršcene v kategorije, s cimer so že vnaprej opredeljene kot nenormalne, 

d.
 Oznacene osebe obcutijo izgubo statusa in okrepljeno diskriminacijo, kar vnaprej povzroci obcutek neenakosti. 


Naj si v nadaljevanju ogledamo vire empiricnih raziskav v povezavi z merjenjem stigme duševnih bolezni. S pomocjo programskega orodja Publish or Perish je bila izvedena naslednja poizvedba: TI=mental illness stigmaAND KW=("measurement" OR "measuring") AND ("empirical studies" OR "surveys"). Kot rezultat smo prejeli 302 zadetke v casovnem razponu od leta 1997 do 2020, kar kaže na sorazmerno mlado znanstvenoraziskovalno prakso na podrocju merjenja stigme glede duševnih bolezni. Merjenje stigme glede duševnih bolezni pomeni prvi korak k boljšemu razumevanju tega socialnega in kulturnega pojava ter odpira vrata k razmišljanju o zdravljenju oziroma izboljšanju v smeri zmanjševanja razlicnih vrst stigem (socialna stigma, mentalna stigma in fiziološka stigma) znotraj družbenih hierarhicnih asociativnih sistemov. 

4.6.1 Slika 241: Okrnjeno omrežje avtorjev, ki so izvajali meritve v zvezi s stigmo mentalnih bolezni 
Slika 241 prikazuje okrnjeno omrežje avtorjev (skupaj jih je bilo 510), ki so izvajali meritve v zvezi z mentalno stigmo. Izbranih in opisanih bo pet najbolj produktivnih avtorjev s tega podrocja. 
1. Patrick W. Corrigan: Gre za izjemno produktivnega in citiranega ameriškega psihologa, ki je v obdobju od 1990 do 2020 na podrocju preucevanja stigme objavil 420 publikacij in bil 40.152-krat 
citiran. V zvezi z merjenjem stigme pri mentalnih boleznih je v letih od 2002 do 2020 objavil 40 publikacij, ki so bile 7.792-krat citirane. Patricka W. Corrigana lahko brez zadržkov opredelimo kot znanstvenoraziskovalno avtoriteto na podrocju stigme v širšem smislu, kot tudi merjenja stigme mentalnih bolezni. Stigma v zvezi z mentalnimi težavami oseb, ki doživljajo socialno diskriminacijo, in prizadevanja za njihovo rehabilitacijo so glavno podrocje zanimanja tega avtorja. Kot zanimivost si oglejmo okvirno vsebino njegovih najbolj citiranih clankov. 
a.Corrigan, P. W., Watson, A. C. (2002). The paradox of self-stigma and mental illness (revija Clinical psychology). Ta clanek je bil 1740 krat citiran. V tem clanku je opisan situacijski model osebnega odziva na stigmo duševnih bolezni s pomocjo metode pridobivanja osebnih izpovedi oseb s hudimi duševnimi težavami. Razpravlja se o osebnem odzivu duševno prizadetih oseb na stigmo mentalnih bolezni. Pri tej raziskavi sta avtorja odkrila paradoks glede dojemanja mentalno prizadetih oseb v zvezi s stigmo mentalne bolezni, saj izidi niso bili nedvoumni. Pri nekaterih osebah so osebne reakcije na stigmo duševnih bolezni usmerjene v izgubo vitalne samopodobe, druga skupina oseb se osredotoca na krivicne predsodke, zaradi katerih jih preplavi obcutek jeze, medtem ko tretja skupina oseb navidezno ignorira splošne predsodke o duševnih boleznih. 
Pripomba: Zadeva je takšne narave, da le s težavo poistovetimo razlicne vrste oseb z razlicnimi duševnimi boleznimi. Potrebno bi bilo tovrstne meritve izvesti znotraj razlicno kategoriziranih skupin oseb z razlicnimi duševnimi boleznimi, pri cemer bi moral biti populacijski vzorec reprezentativen (npr. najmanj 200 intervjuvancev za sleherno preucevano kategorijo duševnih bolezni). 
b. Corrigan, P. W., Watson, A. C. in Barr, L. (2006). The self-stigma of mental illness: implications for self-esteem and self-efficacy. Ta clanek je bil 1201-krat citiran (revija Journal of Social and Clinical Psychology). V tem clanku so avtorji uporabili trostopenjski model za preucevanje odnosov med prvini (stereotipni dogovor, samosoglasje, samospoštovanje) tega modela ter samopodobo, samoucinkovitostjo in depresijo. Na osnovi dveh meritev je bilo ugotovljeno, da stereotipno zavedanje ni bistveno povezano s prvinami modela oziroma samostigmo. Ugotovili so pa pomembno povezanost med samozavestjo in upadanjem samozavesti ter samoucinkovitostjo. Te povezave so ostale pomembne tudi ob upoštevanju depresije. Glavni namen tega clanka je bil raziskati posledice dejavnikov za boljše razumevanje pojava samostigme. 
Pripomba: Za tako kompleksno podrocje sta bila vzorca (54 in 60 oseb) pri obeh meritvah sorazmerno majhna, kar, kljub uspešnosti te raziskave, ne zagotavlja pravega reprezentativnega jamstva. 
c.Corrigan, P. W. … [et al.]. (2012). Challenging the public stigma of mental illness: a meta-analysis of outcome studies. Ta clanek je bil 1068-krat citiran (objavljen v reviji Psychiatry Online). Clanek obravnava metaanalizo znanstvene produkcije na podrocju spreminjanja javnega mnenja o stigmi mentalnih bolezni. Stigma v bistvu predstavlja že ugodno izhodišce za diskriminacijo prizadetih oseb. 
Javna stigma in diskriminacija zelo škodljivo vplivata na pocutje ljudi s hudimi duševnimi težavami. Glede na številne raziskave o spreminjanju stigme duševnih bolezni je v tem clanku predstavljena metaanaliza, ki je proucevala ucinke razlicnih pristopov antistigmaticnih programov, ki vkljucujejo družbeni aktivizem, tudi v obliki javnih protestov, izobraževanje javnosti in neposredne stike z mentalno prizadetimi osebami. Veliko število raziskav s podrocja spreminjanja javne stigme o mentalno prizadetih osebah je pokazalo, da je najbolj ucinkovit osebni pristop. Dobre izide so dajale tudi antistigmaticne video predstavitve. Za izobraževanje o stigmi mentalnih bolezni so mnoge raziskave ugotovile, da bolje ucinkujejo na odrasle kot na mladostnike. Najboljši ucinek na mladostnike glede spreminjanja mnenja o stigmi mentalno prizadetih oseb naj bi imela vzgoja. Raziskava je bila zelo zahtevna in obširna, saj so avtorji tega clanka preiskovali razlicne svetovne zbirke podatkov in ekstrahirali najbolj relevantne zadetke glede na zastavljeno tematiko. 
Pripomba: Spreminjanje javne stigme o mentalno prizadetih osebah bi bilo smiselno še intenzivno in trajno razširiti na razlicne vplivne ciljne skupine ljudi, kot so politiki, policisti, sodniki, odvetniki, novinarji, ustvarjalci ekonomske propagande, vodstveni kadri ter drugi zaposleni znotraj televizijskih in radijskih hiš, vodstveni kadri internetnih medijev, umetniški ustvarjalci itd. Psihiatricne ustanove bi lahko ob dodatnih strokovnih kadrih (ne nujno z medicinske stroke) spodbudile razlicne sposobnosti mentalno prizadetih oseb (umetnost, znanost, humor, književnost itd.) in iskale stik z javnostjo preko javnih nastopov. Poleg tega bi se lahko odpirali medosebni komunikacijski kanali preko diskusijskih skupin z neposrednim osebnim stikom in/ali preko e-medijev. V tem vpogledu bi lahko trdili, da država ne spodbuja dovolj zmogljivih potencialov tako psihiatricnih ustanov kot tudi mentalno prizadetih oseb. 
d. Corrigan, P. W., Druss, B. G., & Perlick, D. A. (2014). The impact of mental illness stigma on seeking and participating in mental health care. Ta clanek je bil 730-krat citiran (objavljen v reviji Psychological Science in the Public Interest). Avtorji ugotavljajo, da so razlicne razvite metode zdravljenja psihicnih bolezni že pogostokrat preizkušene in se izkazale kot ucinkovite, vendar se mnoge osebe z duševnimi težavami zaradi stigme o mentalnih boleznih kljub temu ne odlocijo za uporabo ponujenih zdravstvenih storitev. Avtorji tega clanka preucujejo zapletene elemente stigme, da bi razumeli njen negativen vpliv na mentalno prizadete osebe, ki zaradi stigme pogosto zavracajo ponujeno zdravstveno oskrbo. V nadaljevanju avtorji povzamejo glavne pomisleke glede ucinkovitosti delovanja javne politike, ki naj bi pripomogla k zmanjševanju moci stigme o mentalnih boleznih, z namenom povecanja pripravljenosti mentalno prizadetih oseb, da bi se odlocile za uporabo ponujenih zdravstvenih storitev. Stigma je opredeljena kot zapleten konstrukt, ki vkljucuje javne, osebnostne in strukturne sestavine. Neposredno vpliva tako na prizadete osebe z duševnimi težavami kot tudi na njihovo uporabo sistemske zdravstvene podpore. Razumevanje stigme je kljucnega pomena za zmanjšanje negativnega vpliva na samozavest mentalno prizadetih oseb, katerih zdravljenju stigma pomeni oviro. Razvijale so se locene strategije za boj proti ucinkom stigme v javnosti, osebnostnih in strukturnih sestavinah. Avtorji izpostavljajo programe za izvajalce zdravstvenih storitev, da bi lahko bolj ucinkovito spodbudili mentalno prizadete osebe k korišcenju ponujenega zdravljenja. Duševna pismenost, kulturna usposobljenost in kampanje družinske angažiranosti prav tako omilijo neugoden vpliv stigme na korišcenje ponujenih zdravstvenih storitev. Spremembe delovanja javne politike so po mnenju avtorjev tega clanka bistvene za preseganje strukturne stigme, ki spodkopava vladne programe za spodbujanje duševnega zdravja. 
Pripomba: Stigma o mentalnih boleznih povzroca negativno zunanjo in notranjo podobo mentalno prizadetih oseb. Kljucna prizadevanja za izboljšanje tako zunanje kot tudi notranje podobe tovrstnih oseb ticijo v sodelovanju javne politike s psihiatricnimi ustanovami, kar vkljucuje razlicna ministrstva, še posebej zdravstveni resor. 
e.Corrigan, P. W. & Miller, F. E. (2009). Shame, blame, and contamination: a review of the impact of mental illness stigma on family members. Clanek je bil 451-krat citiran (objavljen v reviji Journal of Mental Health). Avtorji ugotavljajo, da stigma o mentalnih boleznih nima le škodljivega vpliva na mentalno prizadete osebe, temvec tudi na njihove sorodnike in ožje družinske clane. V tem vpogledu avtorji razmišljajo o razlicnih programih, ki bi pomagali odstraniti razlicne manifestacije družinske stigme. 
Pripomba: V tem vpogledu bi se zdela smiselna bolj tesna povezanost med Ministrstvom za delo in družino ter Ministrstvom za zdravje, saj bi s tem pridobili podporo javne politike za tovrstna prizadevanja. 
2. Amy C. Watson: Ameriška avtorica s podrocja kazenskega prava in kriminologije se pogosto ukvarja z vprašanjem stigme v povezavi z mentalno prizadetimi osebami, vendar ji iz produktivnega vidika ni mogoce priznati statusa znanstvenoraziskovalne avtoritete na podrocju merjenja stigme o mentalno prizadetih osebah. V zvezi s stigmo je v letih od 2001 do 2017 objavila 40 znanstvenih in strokovnih del, ki so bila citirana 8648-krat. Mnogokrat je sodelovala s predhodno obravnavanim avtorjem, zaradi cesar dosega sorazmerno visoko citiranost. Na podrocju merjenja stigme o mentalnih boleznih je v letih od 2002 do 2017 objavila zgolj pet znanstvenih clankov, ki so bili zaradi sodelovanja z znanstvenoraziskovalno avtoriteto (P. W. Corrigan) na tem podrocju citirani 3324-krat. Najpogosteje citirana clanka sta bila že okvirno opisana. 
a.Corrigan, P. W., Watson, A. C. & Miller, F. E. (2006). Blame, shame, and contamination: the impact of mental illness and drug dependence stigma on family members. Clanek je bil citiran 320­krat (objavljen v reviji Journal of Family Psychology). Družinski clani in sorodniki mentalno prizadetih oseb in/ali zasvojenih z drogami porocajo, da obcutijo negativen vpliv javne stigme s strani clanov javnosti. Nobena populacijska raziskava pa ni nedvoumno potrdila stališca ljudi o dejanskem videnju povezanosti ožjega družinskega kroga in sorodnikov s stigmo o mentalnih boleznih. Prav zaradi tega so avtorji izvedli raziskavo, s pomocjo katere so preucili vpliv družinske vloge in psihicnih bolezni na družinsko stigmo (velikost vzorca je bila 968 respondentov). V uporabi je bil model vinjete, na osnovi katerega so opisovali družinske clane in njihovo zdravstveno stanje. Ugotovili so, da je povezava med družinsko stigmo in shizofrenijo zanemarljiva. Družinska stigma, povezana z odvisnostjo od drog, pa je pokazala mocno povezanost, saj so respondenti menili, da je družinski krog, tako v vzgojnem kot tudi socialnem pogledu, v precejšnji meri odgovoren za nastanek odvisnosti od drog. Izražali so mnenje, da bi lahko ožji družinski krog preprecil nastanek odvisnosti. 
Pripomba: Respondenti so imeli na voljo dve možnosti: psihicno bolezen in odvisnost od drog. V tej primerjavi so respondenti dali vecjo težo odvisnosti od drog kot psihicnim boleznim. Prav zaradi te polarizirane primerjave so avtorji kot izid dobili zanemarljiv vpliv psihicnih bolezni na nastanek družinske stigme. Prišlo je do ucinka „slona in muhe“ (zaradi slona je nastala muha). V tem vpogledu bi morda veljalo v nadaljevanju izvesti ta preizkus brez odvisnosti od drog in zgolj vkljuciti razlicne vrste psihicnih bolezni. Predpostavimo lahko, da bi bila povezava med psihicno boleznijo in družinsko stigmo mnogo mocnejša. 
b. Corrigan, P. W. & Watson, A. C. (2005). Mental illness and dangerousness: fact or misperception, and implications for stigma. Clanek je bil citiran 48-krat (objavljen v reviji Practical Strategies for Research and Social Change). V tem clanku sta avtorja razmišljala o javni stigmi, ki doloca, da so ljudje s hudimi duševnimi težavami izjemno nasilni in posledicno nevarni za okolje. Povecano nasilje ljudi s psihicnimi boleznimi nekateri preizkusni subjekti v tej raziskavi povezujejo z zmanjšano ucinkovitostjo zdravstvene oskrbe, medtem ko druga skupina preizkusnih oseb ugotavlja, da še zlasti množicni mediji z zabavno industrijo na celu ustvarjajo izkrivljeno predstavo 
o mentalno prizadetih osebah, ki so prikazane kot izjemno nasilne. Kakšna je torej povezava med psihicnimi boleznimi in nasiljem? Avtorja sta najprej na kratko pregledala znanstvene vire, ki primerjajo stopnjo nevarnosti mentalno prizadetih oseb s preostalim prebivalstvom. V nadaljevanju sta preucila dojemanje javnosti glede mentalno prizadetih oseb v povezavi z nasiljem ter kako te predstave vplivajo na te osebe. Na koncu raziskave avtorja še razmišljata o socialnih in politicnih posledicah stigme, ki mentalno prizadete osebe doloca kot potencialno nevarnost za okolje.  
Pripomba: Dejstvo, da obstajajo nasilni in okolju nevarni ljudje s psihicnimi težavami, ni povsem napacno, vendar obstajajo tudi izjemno nasilni in nevarni ljudje brez psihiatricnega dosjeja. Potrebno bi bilo jasno lociti in izobraževati javnost o razlicnih vrstah osebnosti z mentalnimi težavami. Stigme še zlasti uspevajo zaradi dejstva, da v dolocenem izseku niso povsem napacne, vendar v globalnem smislu mnogokrat ne dosegajo bolj pravilne resnice. 
c. Watson, A. C. (2007). Social work faculty and mental illness stigma. Clanek je bil citiran 10-krat (objavljen v reviji Journal of Social Work Education). Stigma lahko predstavlja mocno oviro za mentalno prizadete osebe glede psihicnega okrevanja in socialne vkljucenosti. Socialni delavci/ucitelji lahko odigrajo pomembno vlogo pri zmanjševanju moci še zlasti socialne stigme, vendar je o njihovih stališcih glede stigme le malo znanega. Prav zaradi tega so bili socialni delavci/ucitelji anketirani, da bi izrazili svoja splošna stališca do mentalno prizadetih oseb, o prakticnem delu z njimi in o njihovih ucencih znotraj izobraževalnega procesa, ki so pod vplivom duševnih bolezni. Splošno stališce socialnih delavcev/uciteljev v povprecju ni bilo negativnega predznaka, vendar so anketirani socialni delavci/ucitelji razlikovali med študenti z duševnimi boleznimi in študenti, ki so psihicno zdravi. Ugotovitve raziskave so pokazale, da bi se morali vzgojitelji/ucitelji socialnega dela še bolj ozavešcati in se spoprijeti z lastnim odnosom do podpore vseh študentov ter še zlasti podpreti vrednote socialnega dela.  
Pripomba: Zapisano ne velja zgolj za socialne delavce/ucitelje, ampak tudi za razlicne vrste pedagoških kadrov, kot so vzgojitelji v vrtcih, osnovnošolski ucitelji, srednješolski profesorji, univerzitetni profesorji, ucitelji vožnje itd., saj pedagoški kadri lahko spremljajo doloceno osebo od zgodnjega otroštva do 30. leta starosti in vec. Pedagoški kadri imajo lahko izjemen vpliv pri gradnji osebnosti mnogih posameznikov. Njihov vpliv je lahko tako mocan, da šibijo ali okrepijo osebnost posameznika. 
3. Bruce G. Link: Ameriški psihiater in sociolog Bruce G. Link je v letih od 1987 do 2020 uspel objaviti 67 znanstvenih in strokovnih del s podrocja stigme o mentalnih boleznih, pri cemer so bila njegova dela citirana 22.289-krat. Njegova znanstvenoraziskovalna in strokovna zanimanja zajemajo psihiatrijo in socialno epidemiologijo, kar vkljucuje tako javno zdravje, mentalno zdravje, biostatisticne metode kot tudi kronicna obolenja. Glede na visoko citiranost njegovih del mu lahko podelimo naziv znanstvenoraziskovalne avtoritete na podrocju preucevanja stigme, ceprav glavnina njegove znanstvenoraziskovalne produkcije ni neposredno namenjena tematiki stigme. Z avtorjem Patrickom W. Corriganom sta leta 2018 v zvezi s stigmo mentalnega zdravja ustvarila en znanstveni clanek, ki je bil citiran 13-krat. Na tematiko merjenja stigme o mentalnih boleznih je Bruce G. Link v letih od 1989 do 2020 objavil 17 znanstvenoraziskovalnih del, ki so bila citirana 3630-krat. Sledi opis njegovih petih najbolj pogosto citiranih del. 
a.Link, B. G. … [et al.]. (2004). Measuring mental illness stigma. Clanek je bil citiran 1282-krat (objavljen v reviji Schizophrenia Bulletin). Gre za zanimiv pregledni znanstveni clanek, v katerem so avtorji profilirali znanstvenoraziskovalne vire s podrocja merjenja stigme o mentalnih boleznih (109 raziskav od leta 1995 do 2003). Glavni namen clanka je bil v boljšem razumevanju procesov stigme in odkrivanju nacinov merjenja stigme o mentalnih boleznih. Kljucnega pomena za razumevanje procesov stigme je naša sposobnost opazovanja in merjenja njenih bistvenih komponent (stereotipi, kognitivna separacija, custvene reakcije, izguba statusa in diskriminacija). Na osnovi zajetih virov je bilo ugotovljeno, da so bile v obdobju od 1995 do 2003 izvedene neeksperimentalne raziskave, eksperimentalne raziskave, kvalitativne raziskave, meritve stališc, prepricanj in vedenj, uporaba vinjet za opis preizkusnih oseb, metoda opazovanja, intervjuji, anketni vprašalniki itd. Tako so v tem obdobju avtorji merili stigmo o mentalnih boleznih s pomocjo uporabe merskih dimenzij, kot so socialna distanca, semanticni diferencial, subjektivni pogledi na mentalno bolezen, stališca skupnosti o mentalnih boleznih, custvene reakcije na stigmo o mentalnih boleznih, ekstrakcija kljucnih informacij, ocenjevanje izjav o mentalnih boleznih, izkušnje mentalno prizadetih oseb, obcutek zavrnjenosti, osebne izpovedi, laboratorijski preizkusi glede diskriminacije, povezane vsebine glede na stigmo mentalnih bolezni, opazovanje preizkusnih oseb, razumevanje institucij, ki nudijo storitve mentalno prizadetim osebam itd. Na koncu clanka avtorji še opredelijo glavne vrzeli pri merjenju stigme v smislu zajetih konceptov in ocenjenih populacij. 
Pripomba: Ob branju tega clanka dobimo dober vpogled v to, katere nacine merjenja stigme uporabljajo razlicni avtorji ter kje so pri tem prednosti in šibkosti. V tem vpogledu lahko pojav stigme v širšem smislu povezujemo z miselno/custveno indukcijo, ki je že bila predstavljena, saj so stigme raznovrstne in vecplastne informacije, ki potujejo tako znotraj posameznika kot tudi znotraj družbenih hierarhicnih asociativnih sistemov (npr. socialni korelati, socialni agregati, skupnosti, društva, organizirane delovne skupine, vlada itd.). Stigme so v bistvu vgrajene negativne misli in custva, ki so obicajno usmerjena na obrobne in ranljive skupine ljudi. Z tega vidika je treba dodati, da bi bilo za boljše razumevanje procesov stigmatizacije koristno poznati miselne in custvene indukcije, saj stigme povzrocajo negativna razpoloženja tako z vidika posameznika kot tudi socialnih sredin. Stigma je specificni parcialno socialni in socialni pojav, ki ustvarja negativno socialno klimo, zaradi katere družbeni hierarhicni asociativni sistemi izgubijo tako denarne kot tudi energijske vrednosti, kar povzroci ozka grla pri neracionalnem komuniciranju. 
b. Link, B. G. … [et al.]. (2013). Stigma as a fundamental cause of population health inequalities. Clanek je bil citiran 1198-krat (objavljen v reviji American Journal of Public Health). Avtorji tega clanka opozarjajo na nevarnost stigme glede ogrožanja javnega zdravja velikega števila ljudi. Mnenja so, da stigma lahko povzroca razlicne oblike zdravstvenih težav in da je treba stigmo opredeliti kot mocan dejavnik tveganja za javno zdravje. Stigma se v vsakdanjem življenju kaže v razlicnih kategoricnih pojavnih oblikah, kot so stigma glede okuženih z virusom HIV, telesno prizadetih oseb, mentalno prizadetih oseb, spolne usmerjenosti, etnicne in rasne pripadnosti itd. Stigma lahko povzroca socialno izolacijo, motnje v psiholoških in vedenjskih procesih ter omogoca nastanek zdravstvene neenakosti. Avtorji ugotavljajo, da obstajajo zanimive znanstvenoraziskovalne usmeritve za prihodnost glede merjenja stigme ter izpostavljajo že izvedene raziskave z velikimi vzorci preizkusnih oseb, na katere bi se lahko prihodnje raziskave naslanjale. Stigma ima mnogo vecji negativni vpliv na javno zdravje, kot to prikazujejo dosedanje raziskave na tem podrocju, zaradi cesar bo potrebno v prihodnje izvesti raziskave, ki bodo pripomogle k izboljšanju stanja javnega zdravja. 
Pripomba: Stigma je mocan parcialno socialni in/ali socialni negativni stresni dejavnik, ki vkljucuje vecje število podrejenih kategorij (npr. diskriminacija, socialna izkljucenost) in deluje kot pritok podatkov/informacij z negativnim predznakom. Sleherno stigmo so ustvarili ljudje, in zato lahko le ljudje ves ta negativni informacijski/komunikacijski pojav, ce že ne zatirajo, vsaj omilijo. Z vidika javnega zdravja stigma pomeni grožnjo, medtem ko za sociologe predstavlja bolezen družbe. S sistemskega vidika je stigma sistemska disfunkcija izmenjave kakovostnih in koristnih podatkov/informacij znotraj družbenih hierarhicnih asociativnih sistemov. S komunikacijskega vidika bi lahko nastajanje stigme oznacili kot mocan dejavnik negativnega komuniciranja. Skratka, smiselno bi bilo stigmo obravnavati z razlicnih okvirov gledanja in ne zgolj z vidika medicine, psihologije in sociologije, da bi s tem povecali ucinkovitost zdravljenja tako posameznikov kot tudi družbenih hierarhicnih asociativnih sistemov. 
c.Link, B. G. … [et al.]. (2001). Stigma as a barrier to recovery: the extent to which caregivers believe most people devalue consumers and their families. Clanek je bil citiran 355-krat (objavljen v reviji Psychiatry Online). V raziskavo so bile vkljucene ocene na dveh devalvacijskih lestvicah 461 zdravstvenih negovalcev mentalno prizadetih oseb. Na prvi lestvici je 70 % preizkusnih oseb ocenilo, da ima vecina ljudi slabšalni odnos do uporabnikov zdravstvenih storitev, medtem ko je 43 % preizkusnih oseb na drugi lestvici ocenilo, da mnogi ljudje gojijo slabšalni odnos tudi do družinskega kroga mentalno prizadetih oseb. Koncni izidi raziskave kažejo, da je skrbniška vloga izjemno zahtevna in celo škodljiva za zdravje. Ob tem lahko še omenimo nerazumevanje širše skupnosti, ki otežuje življenje tako skrbnikom kot tudi družinskemu krogu mentalno prizadetih oseb. Avtorji na koncu clanka predlagajo razvoj in izvajanje ucinkovitih ukrepov za ustvarjanje bolj pozitivnega dojemanja širše skupnosti do mentalno prizadetih oseb. To je v bistvu spodbuda za izvajanje meritev razvrednotenja in slabšalnega odnosa do skrbnikov, družinskih krogov in mentalno prizadetih oseb. 
Pripomba: Slaba komunikacija med ljudmi lahko pomeni tako zdravstveni kot tudi socialni problem za vse družbene udeležence. Povrhu tega pomeni nekakovosten in neracionalen pretok podatkov/informacij, ki upocasnjuje in celo ovira bolj ucinkovito zdravljenje mentalno prizadetih oseb. Tovrstne raziskave so zelo koristne, saj dejansko pomagajo k boljšemu razumevanju prizadetih skupin ljudi ter širše socialne skupnosti, ki so v tem pogledu prav tako informacijsko dezorientirane. 
d. Link, B. G. (1997). The stigma of homelessness: the impact of the label "homeless" on attitudes toward poor persons. Clanek je bil citiran 337-krat (objavljen v reviji Social Psychology Quarterly). Revni ljudje so že dolgo stigmatizirani, širša socialna skupnost pa jih pogosto obtožuje, da so si sami krivi za nastale razmere. Glede na teorijo o stigmi in ideologijah, ki potrjujejo neenak položaj teh ljudi, bi bilo treba brezdomce stigmatizirati kot "genericno revne". S pomocjo vinjetnega eksperimenta so avtorji ugotovili naslednje: brezdomci nimajo pravega bivališca, pri cemer so si sami krivi. Zaradi tega so brezdomci zelo strogo stigmatizirani; moc stigme, pritrjene na oznako "brezdomstvo", je enaka moci stigme duševne hospitalizacije, stigme brezdomstva in duševne hospitalizacije pa sta med seboj neodvisni. Brezdomci tako utrpijo eksistencne težave in so obenem sooceni z mocno stigmatizacijo s strani preostalega dela prebivalstva. 
Pripomba: Revno prebivalstvo, še zlasti brezdomci, pomenijo za vsak družbeni hierarhicni asociativni sistem resno sistemsko napako, ki je pretežno nastala zaradi neracionalne in mocno asimetricne porazdelitve bogastva razlicnih vrst med razlicnimi socialnimi skupinami. Ob kolektivnih in multilateralnih dogovorih o racionalnejši porazdelitvi bogastva med prebivalstvom bi bilo možno revšcino v širšem smislu mocno omiliti in s tem zmanjšati mnoge nevšecne družbene anomalije, kot so negativni stres, vkljucno s stigmo, kriminaliteta (trgovina z drogami, trgovina z ljudmi, trgovina z belim blagom), veliko število psihicnih obolenj, dekadenca prekomerno bogatih itd. Skratka, stigmatizacija brezdomcev in nasploh revnih ljudi ni zgolj v domeni medicine, psihologije in sociologije, temvec tudi v mocnem obsegu v zakonodaji in denarni politiki, ki dopušca in spodbuja revšcino pri 90 % prebivalstva! Ob prihodu novega denarnega sistema v obliki kriptovalut bi bilo morda možno zagotoviti osnovo za preživetje vecine ljudi? 
e.Stuber, J., Galea, S. in Link, B. G. (2009). Stigma and smoking: the consequences of our good intentions. Clanek je bil citiran 106-krat (objavljen v reviji Social Service Review). Kajenje je v ZDA postajalo vse bolj socialno nesprejemljivo, ta sprememba pa sovpada s padcem uživanja tobaka. Ta narašcajoca družbena nesprejemljivost postavlja novo pomembno vprašanje: Ali ljudje, ki kadijo, mislijo, da so stigmatizirani? Stigme lahko delujejo kot vir družbenega nadzora in prispevajo k odlocitvam kadilcev, da prenehajo, da bi se izognili stigmatizaciji in socialni izkljucenosti. Vendar pa lahko stigma povzroci tudi kontraproduktivne posledice, ce stigmatizacija spodbuja socialni umik kadilcev od nekadilcev. Ta raziskava, ki temelji na nakljucnem vzorcu kadilcev iz New Yorka, ponuja nove ukrepe v zvezi z zaznanim razvrednotenjem, diferencialnim zdravljenjem zaradi kajenja, socialnim umikom od nekadilcev in prikrivanjem statusa kajenja. Štiriinštirideset odstotkov kadilcev obcuti slabšalni odnos nekadilcev do njih, 17 odstotkov pa poroca, da so zaradi kajenja obravnavani drugace. Skratka, izidi kažejo, da je stigmatizacija kadilcev potencialno mocna in manj vidna sila, ki ima lahko kontraproduktivne posledice z vidika socialne interakcije in zdravja. 
Pripomba: Po eni strani bi lahko rekli, da je tovrstna stigma ena od redkih primerov, ki bi jo lahko oznacili kot pozitivno, saj zaradi kajenja stopnja umrljivosti narašca, prav tako pa je nenehno ogroženo zdravstveno stanje preživelih kadilcev. Glede kontraproduktivnih posledic pa je potrebno malce kriticno ovrednotiti predhodno zapisano. V tem pogledu je treba opozoriti, da problem kajenja ni zgolj medicinski, psihološki in socialni, temvec tudi v sami tehnologiji in profitni logiki gospodarstva. Že dolgo bi bilo mogoce razviti in široko distribuirati kadilske pripomocke, ki so zdravju manj škodljivi in cenovno ugodni. Ceprav so na trgu že dalj casa prisotne e-cigarete, ki naj bi bile manj škodljive za zdravje, so cenovno precej neugodne. Tobacna industrija še vedno proizvaja ogromne kolicine tobacnih izdelkov, in zaenkrat temu ni videti konca. 
Jo C. Phelan: Ameriška znanstvenica in raziskovalka s podrocja socialne medicine je v letih od 1997 do 2020 objavila 47 znanstvenih in strokovnih del na temo stigme (od skupno 135 publikacij), pri cemer je bila citirana 19.696-krat. Na podrocju raziskovanja stigme ji lahko pripišemo naziv znanstvenoraziskovalne avtoritete, kar pa ne velja za podrocje merjenja stigme v zvezi z mentalnimi boleznimi. V zvezi z merjenjem stigme glede mentalnih bolezni je glede na zastavljeno poizvedbo napisala dva znanstvena prispevka, pri cemer je bil prvi že opisan. 
a.Link, B. G. & Phelan, J. C. (2014). Mental illness stigma and the sociology of mental health. Prispevek v znanstveni monografiji je bil citiran 10-krat (objavljen v znanstveni monografiji Sociology of Mental Health). V tem clanku sta avtorja izvedla razvojni pregled raziskav, ki se vsebinsko nanašajo na oznacevanje in stigmo v povezavi z mentalnimi boleznimi v zadnjih 30 letih. Ugotavljata, da obstaja mocna povezanost med razvojem tega raziskovalnega podrocja in razvojem oddelka Ameriškega sociološkega združenja za sociologijo duševnega zdravja. S pozitivnim razvojem združenja se je povecala tudi znanstvena produktivnost na podrocju oznacevanja in stigmatizacije v povezavi z mentalnimi boleznimi. Posledicno so znanstveniki zaceli bolje razumeti procese stigmatizacije. 
Pripomba: Zakaj ne ustanoviti in podpreti združenja za boj proti stigmi, ki bi ga vodila izbrana ekipa mentalno prizadetih oseb? To bi lahko potekalo tudi s pomocjo zunanjih podpornih clanov in psihiatricnih ustanov. Na osnovi takšne idejne postavitve se zdi, da bi bili procesi stigmatizacije mentalnih bolezni na daljši rok manj intenzivni in mocni. 
5. Winnie Wing-Sze Mak: Kitajska znanstvenica iz Hong Konga je v letih od 2004 do 2020 objavila 49 znanstvenih in strokovnih del v zvezi s stigmo ter bila 2.214-krat citirana (od skupno 163 publikacij). V zvezi z merjenjem stigme glede mentalnih bolezni je objavila tri prispevke, pri cemer je bila 67-krat citirana. Na podlagi danih podatkov lahko avtorico na podrocju stigme uvrstimo v srednji razred produktivne moci. 
a.Mak, W. W. S., Chong, E. S. K. & Wong, C. C. Y. (2014). Beyond attributions: understanding public stigma of mental illness with the common sense model. Clanek je bil citiran 38-krat (objavljen v reviji American Journal of Orthopsychiatry). V tej raziskavi so avtorji uporabili model zdrave pameti (angl. Common Sense Model) za ocenjevanje vzrokov, obvladljivosti, casovnega poteka, posledic in skladnosti bolezni, da bi bolje razumeli odnos javnosti do duševnih bolezni. Na podlagi nakljucnega vzorca 941 gospodinjstev v Hong Kongu so izidi strukturne enacbe pokazali, da ljudje, ki so pod vplivom kulturnega laicnega prepricanja o duševnih boleznih, navadno dojemajo potek duševnih bolezni kot manj obvladljiv. Po drugi strani pa ljudje s psihosocialnimi lastnostmi interpretirajo potek duševnih bolezni kot bolj nadzorovanega. Preizkusne osebe, ki so potek duševnih bolezni dojemale kot manj nadzorovanega, bolj kronicnega in nerazumljivega, so bile manj razumevajoce do mentalno prizadetih oseb, mocnejša pa je bila tudi stigma v povezavi z duševnimi boleznimi. Poleg tega so obcutili vecjo socialno distanco do mentalno prizadetih oseb. Ljudje z vecjo stopnjo razumevanja duševnih bolezni naj bi bili bolj sprejemljivi, da bi pomagali mentalno prizadetim osebam pri iskanju pomoci za zdravstvene storitve in obcutili manjšo socialno distanco do njih. Model zdrave pameti zagotavlja vecdimenzionalni okvir za razumevanje tako duševnih bolezni kot tudi stigme. Avtorji zakljucijo prispevek s pomembnim spoznanjem, da se raziskave ne bi smele osredotociti zgolj na biološke, psihološke in socialne dejavnike, ampak bi bilo smiselno preuciti tudi kulturne mite o duševnih boleznih. 
Pripomba: Avtorji so izpostavili izjemno pomembno spoznanje o primanjkljaju raziskav v zvezi s kulturnimi miti in duševnimi boleznimi. Poleg tega so izpostavili tudi množico ljudi, ki imajo manjšo stopnjo razumevanja glede mentalno prizadetih oseb, kar je prav tako kulturni problem, ki ga je možno rešiti s pomocjo izobraževalnih in drugih programov. Kulturni miti o duševnih boleznih predstavljajo trdovraten problem za premagovanje stigme, saj so se stoletja vgrajevali v miselnost številnih ljudi in so tako povezani s prednostnim seznamom vrednot. Prav ta kompleks je zelo težko razbiti. Zaradi tega bi bile v prihodnje priporocljive raziskave tako v povezavi s kulturnimi miti o duševnih boleznih kot tudi z vrednotami, zaradi katerih lahko veliko število ljudi sprejema stigmo o duševnih oziroma mentalnih boleznih. 
b. Yang, X. & Mak, W. W. S. (2017). The differential moderating roles of self-compassion and mindfulness in self-stigma and well-being among people living with mental illness or HIV. Clanek je bil citiran 29-krat (objavljen v reviji Mindfulness). Pogosto razmišljanje prizadetih oseb o samostigmi še dodatno vpliva na negativno pocutje. V tej raziskavi je bila preucevana vloga samovšecnosti in pozornosti pri vodenju odnosov med vsebino in procesom samostigme v razmerju s subjektivnim pocutjem tako ljudi z duševno boleznijo kot tudi ljudi, ki živijo z virusom HIV. V raziskavo je bilo zajetih 169 oseb z duševno boleznijo in 291 okuženih oseb z virusom HIV iz Hongkonga. Porocali so o lastnih ravneh pozitivne samopodobe, previdnosti, vsebine in procesov samostigme ter nasploh zadovoljstva z življenjem. Analize so pokazale, da sta v obeh skupinah tako pocutje kot tudi previdnost bistveno povezana z življenjskim zadovoljstvom. Samovšecnost je vodila odnos med vsebino samostigme in življenjskim zadovoljstvom znotraj skupine oseb, okuženih z virusom HIV, medtem ko je previdnost vodila odnos med samostigmo in življenjskim zadovoljstvom znotraj skupine oseb z duševno boleznijo. Na koncu prispevka je sledila razprava o zmanjševanju stigme in spodbujanju dobrega pocutja v razlicnih stigmatiziranih skupinah. 
Pripomba: Morda bi bilo smiselno razmisliti o skupinah ljudi, za katere ne bi pricakovali obremenjenosti s stigmo in samostigmo. Kot primer lahko navedemo prekomerno bogate ljudi, ki se prav tako lahko znajdejo v žarišcu stigme in samostigme. V tem sklopu bi lahko vkljucili tudi slavne javne osebnosti. Stigmatizirani so lahko tudi mornarji, mizarji, policisti, odvetniki itd. Tovrstno raziskavo bi bilo koristno izvesti tudi z omenjenimi skupinami ljudi. 
c.Chen, S. X., Mak, W. W. S. & Lam, B. C. P. (2020). Is it cultural context or cultural value? Unpacking cultural influences on stigma toward mental illness and barriers to help-seeking. Clanek še ni bil citiran (objavljen v reviji Social Psychological and Personality Science). Ta raziskava, v katero je bilo zajetih 555 univerzitetnih študentov (Kitajci iz Hongkonga, Kitajci in Evropejci), je proucevala kulturne vplive na stigmo o duševnih boleznih. Med srednjimi stopnjami so bile ugotovljene pomembne kulturne razlike, saj sta obe kitajski skupini porocali o višji ravni stigme o duševnih boleznih kot Evropejci. Ta kulturna razlika naj bi nastala predvsem zaradi vecje mere zaskrbljenosti. Iskanje zdravstvene pomoci zaradi duševne bolezni se je zdelo obema kitajskima skupinama bolj problematicno kot evropejski skupini preizkusnih oseb. Kulturne razlike glede dojemanja duševnih bolezni in stigme so izjemno pomembne in pomenljive. 
Pripomba: Avtorji tega clanka so se lotili pomembne teme, ki ima nedvomno velik vpliv na dojemanje tako duševne bolezni kot tudi stigme. V tem vpogledu se lahko tudi vzporedno primerjajo razlicne vrednote. Edini problem v tej raziskavi se lahko vidi v ucinku hruške in jabolke, saj Evropejci niso homogen narod, ampak sestavljeni iz razlicnih heterogenih etnicnih, zgodovinskih in kulturnih ozadij. Zdi se, kot da so avtorji tega prispevka vse Evropejce pometli v en koš. Podobno tudi Evropejci dojemamo azijske narode, mar ne (npr. le s težavo vidimo razliko med Kitajcem in Korejcem)? Sledi analiza naslovov znanstvenih in strokovnih del s podrocja merjenja stigme o mentalnih boleznih.   

4.6.2 Slika 242: Pojmovno omrežje naslovov del s podrocja merjenja stigme o mentalnih boleznih 
Slika 242 prikazuje pojmovno omrežje naslovov del s podrocja merjenja stigme duševnih bolezni, ki vsebuje 726 besednih zvez in 81 grozdov oziroma skupin. Znotraj pojmovnega omrežja lahko opazimo najvecje vozlišce, poimenovano "Mental illness", sledi mu vozlišce "stigma", na tretjem mestu pa se nahaja vozlišce "mental illness stigma". Najprej si oglejmo najvecje vozlišce. 
a.Mental illness Najvecje vozlišce vsebuje 46 besednih zvez in 36 grozdov oziroma skupin, pri cemer bomo izpostavili le tiste, ki vkljucujejo tri enote. Prva skupina vsebuje tri enote: internalized mental illness stigma (ponotranjena stigma duševne bolezni), mental illness self-stigma (samostigma duševne bolezni) in mental illness study protocol (raziskovalni protokol za preucevanje duševnih bolezni). Raziskovalni protokol je dokument, ki v medicinski znanosti in stroki predstavlja sistematicno urejeno podlago za raziskovanje dolocenega pojava ter za zbiranje in analizo podatkov. Ce želimo preucevati ponotranjeno stigmo in samostigmo, je tako pripravljen protokol izjemno pregleden in koristen, saj raziskovalcem omogoca dober vpogled v kompleksne vsebine. Obicajno vsebuje elemente, kot so cilj raziskave, metode dela, vrste ocenjevanja, nacin zbiranja podatkov in statisticni vidiki analize podatkov. Poleg tega vkljucuje tudi smernice za zašcito preizkusnih oseb ter zagotavljanje kakovostnih podatkov. Nadaljujemo s pregledom osme skupine, ki prav tako vsebuje tri besedne zveze: Measuring stigma toward mental illness (naslov znanstvenega clanka), mental illness stigma scale (lestvica za merjenje stigme duševnih bolezni) in mental illness stigma theory (teorija stigme duševnih bolezni). V tem grozdu si podrobneje oglejmo znanstveni clanek: Day, E. N., Edgren, K. in Eshleman, H. (2007). Measuring stigma toward mental illness: Development and application of the Mental Illness Stigma Scale. Clanek je bil citiran 144-krat in objavljen v reviji Journal of Applied Social Psychology. V skladu s teorijo stigme je bila uporabljena Likertova lestvica za merjenje sedmih dejavnikov odnosa do oseb z duševnimi boleznimi: medosebna anksioznost, motnje v odnosih, slaba higiena, vidnost, možnost zdravljenja, poklicna ucinkovitost in okrevanje. Lestvica je bila potrjena med študenti in clani skupnosti ter je merila odnos do ljudi z duševnimi boleznimi (npr. depresija, bipolarna motnja in shizofrenija). V drugem koraku so študenti najprej izpolnili lestvico s svojega vidika, nato pa še iz namišljene perspektive osebe z duševno boleznijo. Psihiatricni bolniki so lestvico izpolnili najprej iz lastne perspektive, nato pa iz zamišljenega stališca osebe brez duševne bolezni. Psihiatricni bolniki so predvidevali, da jih študenti bolj stigmatizirajo, vendar rezultati študentov tega niso potrdili. V deveti skupini se prav tako nahajajo tri enote: mental illness scale (lestvica duševnih bolezni), mental illness stigma framework (okvir stigme duševnih bolezni) in mental illness stigma impact (vpliv stigme duševnih bolezni). Smiselno je, da si v tej povezavi okvirno ogledamo naslednji znanstveni clanek: Fox, A. B. ... [et al.]. (2018). Conceptualizing and measuring mental illness stigma: The Mental Illness Stigma Framework and Critical Review of Measures. Clanek je bil citiran 21-krat in objavljen v reviji Stigma and Health. V zadnjem desetletju je prišlo do razmaha raziskav na podrocju stigme duševnih bolezni. Kljub temu avtorji tega clanka ugotavljajo, da raziskavam primanjkuje tako doslednosti kot tudi jasnosti glede konceptualizacije in nacina merjenja stigme duševnih bolezni, kar dejansko omejuje kopicenje znanstvenih spoznanj. V tem clanku so avtorji povezali razlicna raziskovalna žarišca s pomocjo okvira stigme duševnih bolezni. Ta ponuja enoten pristop in terminologijo za boljše razumevanje mehanizmov stigme duševnih bolezni, ki so pomembni za preucevanje tako stigmatiziranih oseb kot tudi tistih, ki stigmatizacijo podpirajo. Omenjeni metodološki okvir se v nadaljevanju uporablja za sistematicni pregled in klasifikacijo meritev stigme, ki so bile uporabljene v zadnjem desetletju. Avtorji clanka so identificirali vec kot 400 razlicnih meritev stigme duševnih bolezni, pri cemer dve tretjini teh niso bile sistematicno psihometricno preverjene. Najvec raziskovalne pozornosti so bili deležni stereotipi in diskriminacija, medtem ko so mehanizmi, ki se osredotocajo na perspektivo posameznikov z duševno boleznijo (npr. izkušnje, pricakovanja in ponotranjena stigma), najmanj raziskani. V zakljucku clanka avtorji razpravljajo o prednostih in slabostih konceptualnega okvira pri merjenju stigme duševnih bolezni ter izpostavljajo vrzeli v znanstveni literaturi in priporocila za prihodnje raziskave. Skupina 20 prav tako vkljucuje tri enote: personal mental illness (osebna duševna bolezen), stigma toward mental illness (stigma do duševnih bolezni) in toward understanding mental illness (k razumevanju duševnih bolezni). V tej povezavi si okvirno oglejmo naslednji znanstveni clanek. Klik, K. A., Williams, S. L. in Reynolds, K. J. (2019). Toward Understanding Mental Illness Stigma and Help-Seeking: A Social Identity Perspective. Clanek je bil citiran osemkrat in objavljen v reviji Social Science & Medicine. Za osebe z duševnimi boleznimi pogosto velja, da ne išcejo zdravstvene pomoci. Raziskave kažejo, da stigma duševnih bolezni negativno vpliva na iskanje pomoci, vendar je malo podatkov o dejavnikih, ki so povezani s stigmo. Zelo pomemben vidik pri tem predstavlja socialna identiteta, ki vkljucuje skupinsko družbeno identifikacijo – torej nacin, kako se posamezniki z duševnimi boleznimi dojemajo kot skupina in kako jih to usmerja k iskanju in uporabi zdravstvenih storitev.  Avtorji tega clanka so želeli prepoznati kljucna dejavnika – socialno identifikacijo in dojemanje skupine – ki vplivata na stigmo in sta povezana z vecstopenjskim procesom iskanja pomoci. Poleg tega so želeli raziskati, ali obstaja pozitivna povezava med temi dejavniki in fazami postopka iskanja pomoci, ki nastopijo pred samo uporabo storitev (npr. prepoznavanje bolezni in simptomov), ter dejansko vedenjsko uporabo teh storitev. Ugotovitve kažejo, da je socialna identifikacija oseb z duševno boleznijo pozitivno povezana z vecstopenjskim procesom iskanja pomoci in je morda še posebej pomembna za tiste, ki doživljajo stigmo zaradi duševnih bolezni.  Pripomba: Pogosto znanstveni clanki o merjenju stigme duševnih bolezni porocajo o uporabi zdravstvenih storitev, kjer si posamezniki poišcejo pomoc. Vendar pa še niso bile izvedene raziskave o stopnji samostojnosti stigmatiziranih oseb z duševnimi boleznimi. Kljucno vprašanje ostaja, kako spodbujati koristne dejavnosti in s tem vecjo samostojnost oseb z duševnimi boleznimi, da se ne bi zgolj zanašale na iskanje pomoci. Prekomerna pasivnost namrec ne vodi k pravemu napredku. 
b. Stigma Drugo najvecje vozlišce vsebuje 76 besednih zvez in 46 grozdov oziroma skupin, pri cemer bomo izpostavili le tiste, ki vkljucujejo vec kot dve enoti. 
-
 Prva skupina vsebuje štiri enote:

  -
 antistigma training (izobraževanje o stigmi in preprecevanju diskriminacije),  

  -
 anticipated stigma (pricakovana stigma oziroma bojazen pred prihodnjo stigmatizacijo s strani drugih oseb, npr. do osebe z duševno boleznijo),  

  -
 internalized mental illness stigma (ponotranjena stigma duševne bolezni),  

  -
 mental illness self-stigma (samostigma duševne bolezni).  

-
 Druga skupina vsebuje tri enote:

  -
 mental illness related stigma (stigma povezana z duševnimi boleznimi),

  -
 state level structural stigma (strukturna stigma na državni ravni),

  -
 structural stigma (strukturna stigma – družbene ali kulturne okolišcine, ki otežujejo dobro pocutje stigmatiziranih posameznikov).  

-
 Sedma skupina vsebuje pet enot:

  -
 family stigma stress scale (lestvica stresa zaradi družinske stigme oziroma orodje za oceno negativnega stresa, povezanega s stigmo),

  -
 measuring stigma toward mental illness (merjenje stigme duševnih bolezni),  

  -
 mental illness stigma scale (lestvica stigme duševnih bolezni),

  -
 mental illness stigma theory (teorija stigme duševnih bolezni),

  -
 stigma stress (stres zaradi stigme). Osma skupina vsebuje tri enote: 

-
 internalized stigma (ponotranjena stigma), 

-
 mental illness stigma framework (metodološki okvir za stigmo duševnih bolezni), 

-
 mental illness stigma impact (vpliv stigme duševnih bolezni). 

Skupina 50 vsebuje tri enote: 

-
 adolescent mental illness stigma (stigma duševnih bolezni pri mladostnikih), 

-
 stigma reduction programs (programi za zmanjševanje stigme), 

-
 youth stigma development (razvoj stigme pri mladostnikih). 

c.
Stigma duševnih bolezni Tretje najvecje vozlišce vsebuje 21 besednih zvez in 19 grozdov oziroma skupin, pri cemer bomo izpostavili le dve skupini, ki vsebujeta po dve enoti. 

-
 Sedma skupina vsebuje dve enoti:

  -
 mental illness stigma scale (lestvica stigme duševnih bolezni),

  -
 mental illness stigma theory (teorija stigme duševnih bolezni). 

-
 Osma skupina prav tako vsebuje dve enoti:

  -
 mental illness stigma framework (metodološki okvir za stigmo duševnih bolezni),

  -
 mental illness stigma impact (vpliv stigme duševnih bolezni). Na podlagi celotnega pojmovnega omrežja (glej sliko 242) bodo najprej izbrana vozlišca, ki jih po velikosti lahko uvrstimo v srednji razred (person / oseba, discrimination / diskriminacija, public stigma / javna stigma, impact / dejavnik, role / vloga, attitude / stališce, effect / ucinek, relationship / odnos in perception / zaznavanje). Nato bo, v soodvisnosti s tremi najvecjimi vozlišci, intuitivno oblikovan prilagojen metamodel. Namen tega metamodela je prikazati temeljni vsebinski koncept dosedanjih znanstvenoraziskovalnih prizadevanj na podrocju merjenja stigme duševnih bolezni. 



4.6.3 Slika 243: Prilagojen metamodel glede merjenja stigme 
Slika 243 prikazuje prilagojen metamodel merjenja stigme duševnih bolezni, pri cemer so zajeti le najosnovnejši in najpomembnejši vsebinski koncepti, oblikovani na podlagi pojmovnega omrežja (glej sliko 242). 
Osrednji koncepti vkljucujejo osebo (entiteta), ki lahko ima duševno bolezen (atribut) ter lastno in inducirano stališce do svoje prizadetosti (atribut), ki jo lahko stigma dodatno okrepi (dejavnik). Javno stigmo navadno ustvarja družba (entiteta), ki lahko prek procesa stigmatizacije negativno vpliva na osebo z duševno boleznijo. Javnost ima dolocena stališca in deluje kot mocan dejavnik, ki vpliva na dobrobit oseb z duševnimi boleznimi. Tako oseba kot javnost igrata doloceno vlogo v procesu stigmatizacije – oseba pogosto ostaja v pasivni vlogi, medtem ko javnost deluje aktivno. 
Stigma lahko ima negativen ucinek na osebo z duševno boleznijo, ki ga zaznava prek kognitivnega procesa dojemanja. Javnost ustvarja stigmo, kar posledicno vodi v negativne odnose do posameznikov ali skupin. Ti odnosi so lahko izrazito diskriminatorni – oseba jih zaznava kot ucinek stigme, medtem ko jih javnost pogosto ne prepoznava, temvec jih zgolj poustvarja. Dolgorocno je prav javnost tista, ki povzroca javno stigmo in s tem prispeva k nastanku samostigme ter ponotranjene ali inducirane stigme. 
V celotnem procesu preucevanja stigme ostajata kljucna preiskovana dejavnika tako oseba z duševno boleznijo (trpnik) kot tudi družba (tvornik). Merijo se tako ucinki kot tudi vzroki stigme, ki se odražajo v kompleksnih odnosih, oblikovanih na podlagi stališc javnosti in posameznikov z duševnimi boleznimi. Stališca predstavljajo pomemben dejavnik, saj dolocajo nacin dojemanja osebe, družbe ter medsebojnih odnosov, zlasti v kontekstu stigmatizacije. Ta proces vodi do koncnega ucinka diskriminacije, razvrednotenja ali socialne izkljucenosti. 
Znanstvenoraziskovalna prizadevanja na podrocju merjenja stigme oseb z duševnimi boleznimi se vecinoma osredotocajo na psihosocialne, socialne in medicinske vidike stigme kot negativnega stresnega dejavnika. Analiza naslovov znanstvenih in strokovnih del na tem podrocju razkriva hierarhicno strukturirane odnose med javnostjo in osebami z duševnimi boleznimi, saj so odnosi sodelovanja vecinoma prisotni le znotraj skupin, ki ustvarjajo stigmo in dolocajo pravila razlikovanja ter primerjanja. 
Stigma kot negativni stresni dejavnik doloca družbene norme in kategorizacije družbenih anomalij, kar je paradoksalno, saj je stigma sama po sebi družbena anomalija, ki izhaja iz potrebe po hierarhicni razslojenosti družbe in oblikovanju vplivnih skupin. Znotraj teh skupin potekajo procesi odlocanja in sodelovanja, ki dolocajo pravila družbenega razlikovanja. 
Obstajajo razlicne vrste stigme, ki lahko temeljijo na poklicni, znanstveni ali umetniški dejavnosti, zdravstvenem stanju, rasi, narodnosti, veri, spolu, spolni usmerjenosti, politicni in ideološki pripadnosti, družbenem statusu, razredni pripadnosti, telesnih znacilnostih, temperamentu ali življenjskem slogu (npr. prehranjevalne navade, uživanje alkohola, kajenje, uživanje drog itd.). 
Stigma pogosto predstavlja podlago za razvoj razlicnih oblik socialnih strategij, vkljucno z bolj ali manj zapletenimi spletkami, ki lahko v nekaterih primerih privedejo do kriminalnih ali celo zlocinskih dejanj, ceprav to ni nujno pravilo. Prav zaradi tega spletke v tej analizi ne bodo obravnavane kot oblika kriminalitete, saj bo temu podrocju namenjeno posebno podpoglavje. 
4.7 Spletke 
Spletka je strategija, ki jo nacrtuje posameznik in/ali skupina ljudi z namenom pridobivanja materialnih (npr. denar, zemljišca, nepremicnine), pozicijskih (npr. prevlada, politicna moc, okrepitev socialnih povezav), idejnih (npr. doseganje višjega dobrega) in/ali custvenih koristi (npr. ljubezen, sovraštvo, ugodje). Spletke so ciljno usmerjene in motivirane z razlicnimi nameni – od pridobivanja materialnih ali psiholoških koristi, zadovoljevanja prekomernih hedonisticnih potreb (vkljucno s spolno razvratnostjo), do zagotovitve prednostnega položaja pri izbrani osebi, uresnicevanja mašcevalnih namenov ali zgolj osebne zabave. 
Spletke imajo praviloma negativen predznak in potekajo prikrito ter (delno) nenacrtovano, pod nadzorom posameznika in/ali skupine, ki jih s pomocjo razlicnih dejanj uresnicuje. Obstajajo sicer 
tudi izjeme, kot je spletkarjenje v imenu višjega dobrega, vendar to pogosto prinaša tveganje 
nastanka številnih žrtev, kar se upravicuje s prepricanjem, da cilj opravicuje sredstva. 
Za izvedbo spletke so potrebni najmanj trije ljudje: spletkar, zaveznik in žrtev. Ce teh pogojev ni, 
spletka ne more obstajati. Kot je razvidno, spletka temelji na dolocenih pravilih in pogojih, ki jo 
jasno opredeljujejo. 
Metode in sredstva spletkarjenja 
Orodja oziroma metode spletkarjenja so raznolike in vecplastne. Spletkarji lahko za uresnicitev 
svojih ciljev uporabijo: 
mobing, 
stigmatizacijo dolocenih skupin, 
povzrocanje negativnih stresnih dejavnikov, 
organizirano kriminaliteto, 
socialno mreženje, 
podtikanje, 
podkupovanje, 
spolne zlorabe, 
širjenje lažnih govoric in informacij, 
vohunjenje, 
zlorabo zakonodaje, 
ekonomsko propagando, 
manipulacijo z množicami, 
uporabo množicnih medijev, 
umore, 
ekološko in zdravstveno škodovanje, 
uporabo umetnosti kot orodja manipulacije, 
strupene snovi, 
izsiljevanje itd. 
Te in številne druge metode lahko spletkarji uporabijo, da pridobijo koristi in/ali škodujejo posamezniku, skupini ali širši množici ljudi. Pri tem ni nujno, da storijo kaznivo dejanje, saj lahko uporabljajo tudi zakonite metode, ki formalno niso kazniva dejanja. Na primer, spletkar lahko pohvali in/ali nagradi svojo prihodnjo žrtev, s cimer pri drugih ljudeh (nasprotnikih žrtve) sproži željo po škodovanju tej osebi. Spletkarji ali organizirane spletkarske združbe lahko celoten proces izvajajo povsem v okviru zakonitih pravil. 
Spletke v razlicnih družbenih podrocjih Spletke lahko kategoriziramo glede na podrocja, kjer se pojavljajo, kot so: politika, vohunstvo, custva, hedonizem, ekonomija, pravo, kazniva dejanja, umetnost, znanost itd. Kjerkoli obstajajo neusmiljeni interesi, so prisotne tudi spletke. Potekajo na lokalni, regionalni, 
državni in mednarodni ravni ter v 98 % primerov ostanejo skrite in nezaznavne. Težavnost merjenja spletk Najvecja težava pri spletkah je njihovo merjenje, saj so v družbenih hierarhicnih sistemih pogosto 
nezaznavne. Statisticni podatki o spletkah so izjemno pomanjkljivi, saj se v mnogih primerih le domneva ali verjame, da spletka obstaja. Znane so t. i. teorije zarot (conspiracy theories), ki pogosto temeljijo na miselnih konstruktih in izražajo dvom v uradno priznana dejstva. Obcasno pridejo na dan spletke s podrocja politike, terorizma, bancništva, borznih špekulacij itd., vendar gre pri tem zgolj za pešcico razkritih primerov, saj je resnicno ozadje pogosto nedostopno. 
Družbeni vpliv spletk Spletke so izjemno intenziven družbeni pojav, ki vpliva na informacijske, energetske in materialne tokove znotraj hierarhicnih družbenih sistemov. Pogosto vkljucujejo metode dezinformiranja, ki se 
izvajajo prek razpoloženjskih, custvenih in kognitivnih manipulacij. Ali lahko spletke razumemo kot podzavest družbenih sistemov? Težko podamo dokoncen odgovor, saj so spletke vedno nacrtovane in ciljno usmerjene, kljub temu da se jih vecina ljudi ne zaveda. Mnogi posamezniki delujejo zgolj kot orodja v spletkarskem procesu, ne da bi se tega sploh zavedali. Podobno kot stigmatizacija lahko tudi spletke prispevajo k poslabšanju družbene klime in javnega zdravja, predvsem z narašcanjem duševnih bolezni. Pravzaprav jih lahko opredelimo kot izrazit negativen socialni in zdravstveni stresni dejavnik. Glede na kompleksnost spletk kot družbenega pojava je smiselno njihovo delovanje ponazoriti s strukturnim diagramom, ki lahko bolje prikaže njihovo vsesplošno prisotnost znotraj hierarhicnih asociativnih družbenih sistemov. 

4.7.1 Slika 244: Možen strukturni diagram uporabljenih orodij za uresnicevanje spletk 
Slika 244 prikazuje možen strukturni diagram uporabljenih orodij za uresnicevanje spletk, pri cemer so prikazane le nekatere prvine, ki izhajajo iz podrocij oziroma dejavnosti, ki jih izvajajo družbeni hierarhicni asociativni sistemi (gl. sliko 244 DHAS). Prikazanih je osem podrocij: 
-
 Ekonomija (npr. dejavnosti na podrocju gospodarstva, razlicnih gospodarskih panog, financ, davkov, bancništva, borzništva, poslovanja, uvoza in izvoza blaga),  

-
 Pravo (npr. dejavnosti na podrocju pisanja zakonov, delovanja sodišc, odvetništva, tožilstva in notariata),  

-
 Politika (npr. sprejemanje zakonodaje, volitve, predlogi prebivalstva, izvajanje in nadzorovanje dejavnosti razlicnih ministrstev, poveljevanje vojski),  

- 
Vzgoja in izobraževanje (npr. posredovanje znanja, vzgojni procesi v vrtcih, usposabljanje za prihodnje dejavnosti v gospodarstvu, šolstvu, politiki), 

-
 Znanost in tehnologija (npr. razvoj patentov, inovacij, izumov, izdelava in uporaba sodobne tehnologije, reševanje družbenih in tehnoloških problemov),  

-
 Kultura (npr. dejavnosti za utrjevanje nacionalne identitete, jezika, umetniške prepoznavnosti, omogocanje zabave), 

-
 Šport (npr. rekreacijske, amaterske in profesionalne športne dejavnosti, organizacija športnih prireditev razlicnih obsegov),  

-
 Zdravstvo (npr. dejavnosti za ohranjanje javnega zdravja, preprecevanje in zdravljenje bolezni, razvoj zdravil).  


Na vseh teh podrocjih potekajo številne in raznolike dejavnosti, ki so pogosto prepletene. Na primer, zdravstvo razvija zdravilo s pomocjo medicinske znanosti, farmacevtske industrije in sodobne tehnologije, medtem ko politika to legalizira prek državnega zbora in zdravniške zbornice. 
Zaradi kompleksnosti teh podrocij lahko spletke vzniknejo povsod, pri cemer lahko njihovi izvajalci uporabljajo razlicna orodja, ki segajo od kriminalnih dejavnosti (gl. sliko 244: klientelizem in mobing sta najpogostejši orodji spletk) do širjenja lažnih informacij, povzrocanja negativnega stresa in manipulacije z vrednotami ter kolektivnimi simboli (npr. prek filmske umetnosti, gledališca itd.). 
Iz strukturnega diagrama je razvidno, da so pogosto uporabljena orodja kriminal, manipulacija z informacijami, škodovanje javnemu zdravju in pravo (npr. sprejemanje zakonov, ki ustrezajo ozkim interesom dolocenih skupin, monopolizacija blaga in storitev). Ceprav niso vse spletke zapletene, velja pravilo, da postajajo kompleksnejše, ce vkljucujejo vecje število udeležencev in dejavnosti ter ce so povezane z mocnimi interesi.  
Strukturni diagram nam sicer omogoca dober vpogled v razvejanost spletk, vendar ne prikazuje njihove prostorske razporeditve. Zato bi bilo smiselno izdelati mestni zemljevid in lokacije klasificirati v razlicne cone, npr.: 
- 
Trgovska cona (rokodelska, trgovska, gostinska in hotelirska središca),  

-
 Financna cona (bancna in borzna središca), 

-
 Industrijska cona (industrijski objekti in dejavnosti),  

-
 Kulturna cona (muzeji, galerije, športni objekti, šole, knjižnice, znanstveni inštituti), 

-
 Bivalna cona (stanovanjska naselja in hiše),  

-
 Migracijska cona (avtobusne in železniške postaje),  

-
 Kmetijska cona (kmetijska zemljišca in poslopja),  

-
 Upravljavska cona (obcine, policija, ministrstva, sodišca, vojska, zdravstveni domovi in 


bolnišnice).  Obseg spletke je pogosto odvisen od moci interesov in števila vpletenih udeležencev iz razlicnih con. Kljucni dejavnik pri spletkah so tudi individualne lastnosti njihovih izvajalcev – na primer, idejni vodja spletke ima lahko širok socialni krog prijateljev in znancev v razlicnih conah, ki zasedajo vodilne položaje. 
Za boljšo ponazoritev bi bilo smiselno predstaviti enostaven scenarij v obliki zemljevida s prikazanimi socialnimi conami. 

4.7.2 Slika 245: Del mestne skupnosti z vrisanimi conami 
Slika 245 prikazuje del mestne skupnosti z vrisanimi conami, in sicer: 
- 
Trgovsko cono (gl. rdeci poligon: zajema trgovska središca, bencinsko crpalko s trgovino, hotel z igralnico in gostinske lokale), 

-
 Kulturno cono (gl. zeleni poligon: zajema kulturni dom, šolo, športne objekte in mestni park s spomenikom),  

-
 Industrijsko cono (gl. rjavi poligon: zajema dve tovarni). 


V tem poenostavljenem scenariju so predstavljene le tri od osmih navedenih socialnih con. Na prvi pogled opazimo, da je najbolj razširjena trgovska cona, sledi ji kulturna cona, najmanjša pa je industrijska cona. 
Med industrijsko in trgovsko cono ni opazne neposredne povezanosti, medtem ko med trgovsko in kulturno cono lahko zaznamo neposredno povezavo, saj se v mestnem parku prodaja pivo, kar nekoliko spominja na gostinsko dejavnost.  
V tem poenostavljenem scenariju prepoznavamo vsaj tri razlicne interese: 
- 
V trgovski coni si poslovni subjekti prizadevajo privabiti cim vec potrošnikov in povecati prodajo. 

- 
V kulturni coni se subjekti osredotocajo na zabavo ter spodbujanje telesnih in intelektualnih dejavnosti prebivalcev.  

- 
V industrijski coni je primarni cilj proizvodnja izdelkov in njihova prodaja za doseganje cim 


boljših poslovnih rezultatov.  Glede na osnovne interese lahko ugotovimo, da trgovska in industrijska cona zasledujeta podoben cilj – povecati prodajo.  
Kje in kdaj se lahko v tem trikotniku socialnih con pojavi spletka? Najbolj izrazita tekmovalnost je pricakovana med razlicnimi trgovskimi središci, kot so Hofer, Lidl, 
Tuš in Mercator, saj si vsa prizadevajo pridobiti cim vec kupcev in povecati prodajo. Ta trgovska središca imajo podobno prodajno strategijo, saj ponujajo predvsem prehrambne izdelke.  Znotraj tega konkurencnega okolja lahko izpostavimo dejstvo, da so Hofer, Lidl in Mercator v lasti 
tujih poslovnih subjektov, medtem ko je Tuš v slovenski lasti.  Orodja spletk in njihova ucinkovitost Eden najosnovnejših mehanizmov spletk so govorice, ki so lahko: 
-
 Negativne,  

-
 Pozitivne, 

-
 Hibridne (socasno negativne in pozitivne). Same govorice še ne pomenijo spletke, razen ce so nacrtne in imajo dolocen namen.  

-
 Ce se pojavijo hibridne govorice, lahko domnevamo, da en tekmec širi negativne govorice, drugi pa se odzove s pozitivnimi protiukrepi.  

-
 Možno je tudi, da obstaja tretji tekmec, ki socasno širi tako pozitivne kot negativne govorice, da bi 


zaostril odnose med prvima dvema. Ce bi se to zgodilo, bi lahko govorili o kompleksnejši spletki.  Glavni poslovni motiv spletke je ohranjanje tržnega položaja. Dokler govorice ostajajo uravnotežene, lahko domnevamo, da spletka ni ucinkovita ali je sploh ni.  
V krajšem obdobju pa lahko številni kupci zamenjajo trgovskega ponudnika, kar bi lahko nakazovalo spletko, vendar ni pravega jamstva za takšno domnevo. Možno je tudi, da je konkurencno trgovsko središce zgolj izboljšalo svojo ponudbo z višjo kakovostjo in nižjimi cenami. 
Povezava spletk s kriminaliteto in drugimi motivi 
Spletke so pogosto podobne kriminalnim dejanjem, saj jih lahko prepoznamo po znacilnih vzorcih vedenja in dinamiki delovanja posameznikov ter organiziranih skupin.  Vendar pa spletke niso omejene le na poslovne interese, temvec lahko vkljucujejo tudi: 
-
 Politicne motive,  

-
 Prijateljske interese,  

-
 Custvene vzgibe, 

-
 Kulturne vplive. 

Ce so ti motivi hkrati prisotni in mocni, lahko pricakujemo zapletenejšo spletko, vendar brez konkretnih dokazov ne moremo z gotovostjo potrditi njenega obstoja.  Spremljanje in vrednotenje spletk  Pri analiziranju spletk lahko ugotavljamo razmerje med škodo in koristjo. Kljucna vprašanja so: 

-
 Kateri posamezniki ali skupine so utrpeli materialno in/ali duševno škodo? 

-
 Kateri posamezniki ali skupine so pridobili materialno in/ali duševno korist? 


Tako kvantitativni kot kvalitativni kazalniki so lahko casovno omejeni, saj lahko hitro pride do nepricakovanih preobratov. O metodi analize razmerja med koristjo in škodo bo govora kasneje. Zdaj pa si oglejmo še 
enostavnejši primer vpletenosti vseh osmih socialnih con. 

4.7.2.1 Slika 246: Mestna skupnost z oznacenimi socialnimi conami 
Slika 246 prikazuje isto mestno skupnost, ki je razdeljena na osem socialnih con. Najbolj prevladujoca je bivalna/družinska cona, sledijo pa ji trgovska, kulturna, upravljavska, financna, industrijska, migracijska in kmetijska cona. 
Mocna prevlada bivalne/družinske cone je pricakovana, manj logicna pa se zdi izrazita prisotnost trgovske cone, ki je oznacena z oranžnimi krogi. Mestna skupnost ima namrec le približno 5000 prebivalcev, kar pomeni, da je število geografsko najugodnejših potrošnikov sorazmerno nizko v primerjavi s ponudbo, zlasti prehrambnih izdelkov. 
Opazimo lahko tudi, da je industrijska cona zelo šibko zastopana (oznacena z rjavimi krogi). Za tako majhno mestno skupnost pa je kulturna cona razmeroma mocno zastopana (oznacena z zelenimi krogi). Ta je mestoma povezana s turizmom in trgovsko cono. 
Upravljavska cona (oznacena z modrimi krogi) in financna cona (oznacena z vijolicnimi krogi) sta uravnoteženo oziroma optimalno zastopani. 
Migracijska cona (železniška in avtobusna postaja), oznacena z rumenimi krogi, je prav tako uravnoteženo zastopana glede na potrebe javnega prevoza. Vendar pa ima železniška postaja nekoliko slabše povezave z drugimi mestnimi središci. 
Kmetijska cona, oznacena s svetlo zelenimi krogi, je v mestni skupnosti maloštevilna, kar ni presenetljivo, saj se kmetijske cone praviloma nahajajo zunaj urbanih obmocij. Kljub temu jih je veliko v okolici mestne skupnosti, kjer prevladujejo kmetijska zemljišca in gospodarska poslopja. Najpogostejši predstavniki teh zemljišc so hmeljišca, saj je mestna skupnost poslovno mocno odvisna od hmeljarske kulture. 
Omrežje con in verjetnost spletk 
V tem zapletenem in prepletenem omrežju razlicnih con še vedno mocno izstopa trgovska cona, kjer je nastanek spletk s poslovnim motivom najverjetnejši. 
Vse oznacene cone v bistvu predstavljajo vozlišca, ki nam lahko nudijo podatke in informacije o njihovi funkciji, legi, povezavah, poslanstvu, viziji ter prihodnjem razvoju. 
To pomeni, da ta vozlišca delujejo kot podatkovne/informacijske zbirke, ki se ob povezovanju z drugimi vozlišci spremenijo v podatkovna/informacijska omrežja. 
Spremljanje dinamike povezanosti in nepovezanosti je naslednji korak, v katerem je možno analizirati, ovrednotiti ter izpeljati ugotovitve in spoznanja. 
Ta metodološki pristop bi bil eden izmed nacinov za odkrivanje, spremljanje in analizo spletk. 
Za ponazoritev tega koncepta si na podlagi socialnih con mestne skupnosti (gl. sliko 246) oglejmo možno spletkarsko omrežje. 

4.7.2.2 Slika 247: Možno spletkarsko omrežje med razlicnimi socialnimi conami 
Slika 247 prikazuje možno spletkarsko omrežje med razlicnimi socialnimi conami znotraj obravnavane mestne skupnosti. Opazimo lahko številne povezave med posameznimi socialnimi conami, kjer ponovno izstopa mocna prevlada trgovske cone. Kljub tej ugotovitvi še vedno ne moremo nedvomno trditi, da se znotraj teh vozlišc odvijajo spletke s poslovnim motivom. 
Potrebno bi bilo preuciti razmerje med škodo in koristmi tako posameznikov, skupin ljudi kot tudi organiziranih delovnih združb. V tem kontekstu je potrebno razviti modele, ocenjevalne matrike in kalkulacije, ki bi omogocile analizo obeh izidov, tj. škode in koristi. 
Analiza škode in koristi (angl.: harm-benefit analysis) je sicer bolj uporabljena na podrocju poskusov z živalmi ter v medicini pri zdravljenju bolezni in napovedovanju dolocenih bolezni, zato bomo v tem delu predstavili prirejeno analizo razmerja škode in koristi. 
Pri razvijanju modela in kasnejši uporabi ocenjevalnih matrik za prirejeno analizo škode in koristi je najbolje, da se najprej naslonimo na enostavne primere, kar pomeni, da imamo razvijalca in izvajalca spletke, zaveznika, motiv, cilj in žrtev. 
Za vecjo nazornost si oglejmo najbolj enostaven možen primer spletke s custvenim motivom. 
4.7.3 Enostaven primer Spletke s custvenim motivom 
Neposredni udeleženci spletke s custvenim motivom so mladoletni subjekti A (moški spol), B (ženski spol) in C (moški spol). Subjekt A nacrtuje in izvaja spletko proti subjektu C, pri cemer mu subjekt B kot zaveznik pomaga. Motiv subjekta A je custvene narave, saj želi razdreti ljubezensko razmerje med subjektoma C in D (ženski spol), da bi subjektu C škodoval in si s pridobitvijo subjekta D zagotovil custveno korist. Subjekt D tako predstavlja posredno udeleženko oziroma osrednji motiv spletke. 
Subjekte oziroma udeležence lahko opredelimo kot dimenzijo 1, pri cemer ima vsak doloceno vlogo in lastnosti. Dimenzijo 2 predstavlja motiv, dimenzijo 3 pa metodologija izvedbe spletke (npr. uporabljene metode, orodja in tehnike). Kljucno vprašanje je, katere metode in/ali orodja lahko subjekt A uporabi za oslabitev vezi med subjektoma C in D. Ljudje pri odlocanju vecinoma izhajajo iz preteklih informacij in signalov iz sedanjosti, saj na podlagi obeh razvijajo predstave o prihodnosti. Subjekt A razpolaga s preteklimi informacijami o subjektih C in D, zato lahko predpostavimo, da jih bo uporabil v svoji strategiji. 
Motiv subjekta B, ki ima vlogo zaveznika subjekta A, temelji na njunem prijateljskem odnosu. Subjekt B sicer nima sovražnega odnosa do subjekta C, vendar pomaga subjektu A zaradi njunega prijateljstva. 
V tem scenariju spletke se soocamo z dvema vrednotama – ljubeznijo in prijateljstvom. Ti vrednoti sta hkrati tudi glavna motiva spletke. Gre za primer, ko sta sicer pozitivni vrednoti postavljeni v kontekst z negativnim predznakom, kar lahko opredelimo kot zlorabo pozitivnih vrednot. 
Subjekt A bo lahko prvenstveno uporabil naslednje metode in orodja: 
a.
Uporabljal bo tako negativne kot tudi pozitivne podatke iz preteklosti in sedanjosti o subjektu C in subjektu D (npr. zdravstveno stanje, družinske razmere, socialni status, veroizpoved, politicno pripadnost, strahove, želje, dejavnosti). 

b.
 S pomocjo subjekta B bo širil negativne informacije o subjektu C do subjekta D.  

c.
Skupaj s subjektom B bo ustvarjal izkrivljene informacije o subjektu C.  

d.
 S pomocjo subjekta B bo sprožal negativne govorice o subjektu C.  

e.
Poskušal bo ustvariti negativno custveno klimo med subjektoma C in D.  

f.
 Poskušal bo uporabiti razlicne scenarije za podtikanje.  

g.
 S pomocjo subjekta B bo skušal zapeljati subjekt C ali pa vsaj ustvariti vtis, da med njima obstaja doloceno custveno razmerje (pri tem lahko uporablja npr. mobilni telefon za snemanje vizualnih in zvocnih posnetkov, racunalnik in družbena omrežja na spletu itd.). 

h.
 Poskušal bo ustvariti vtis, da med njim in subjektom D obstaja doloceno custveno razmerje.  

i.
Subjekt B se bo spoprijateljil s subjektom D, medtem ko bo subjekt A navezal stik s subjektom C. Ob tem bo subjekt A poskušal spraviti subjekta C v nezavidljiv položaj (npr. povabil ga bo na alkoholno pijaco z namenom, da bi ga mocno omamil, pri cemer bi lahko uporabil tudi KO kapljice in druge opojne substance). 

j.
 Subjekt A bi lahko posegel tudi po najhujših oblikah kriminala, kot so umor, povzrocitev 


prometne nesrece in podobno.  Seznam možnih metod oziroma orodij za izvedbo spletke s custvenim motivom je lahko zelo obsežen. Navedene metode so usmerjene v informacije in dejanja.  
V katerih socialnih conah lahko poteka takšen primer spletke? Glede na dejstvo, da so vsi vpleteni mladoletni, lahko sklepamo, da bo spletka s custvenim motivom najintenzivneje potekala znotraj: 
-
 bivalne/družinske cone, 

-
 kulturne cone (npr. šola, športne dejavnosti, spletne aktivnosti), 

-
 trgovske cone (npr. gostilne, nocni klubi).  


Socialne cone predstavljajo cetrto dimenzijo. Vsaka socialna cona ima specificne lastnosti in vloge 
ter opredeljuje posamezna podrocja dejavnosti, v katere so vkljuceni vsi udeleženci. Poleg tega je treba upoštevati še tri dimenzije: kraj, datum in cas dogodkov oziroma dejavnosti. V tem kontekstu sta kljucna podatka lokacijska oddaljenost in casovni razpon. 
Opis sedmih dimenzij dejansko predstavlja preglednicno zbirko podatkov in informacij. Škoda (dejstvo 1) in korist (dejstvo 2) predstavljata preglednicni zbirki podatkov oziroma 
informacij, ki prikazujeta povzroceno škodo – predvsem subjektu C – ter pridobljene koristi, zlasti z vidika subjekta A.  Skratka, obravnavamo sedem dimenzij in dve kljucni dejstvi. Kot rezultat dobimo model 
preglednic, sestavljen iz: 
-
 dveh preglednic dejstev (škoda in korist),  

-
 izida (ali vec izidov, ce jih je vec),  

-
 sedmih dimenzijskih preglednic z njihovimi lastnostmi.  To pomeni, da imamo povezavo med sedmimi dimenzijami in preglednico dejstev, imenovano škoda, ter enake sedem dimenzij, ki so povezane s preglednico dejstev, imenovano korist. Obe preglednici dejstev sta medsebojno povezani in prikazujeta razmerje med ugotovljeno škodo in 

koristjo tako za subjekta A kot tudi za subjekta B. Na tej podlagi je mogoce izracunati razmerje med škodo in koristjo.  Prav to razmerje nam lahko zagotovi povratne informacije o: - obstoju spletke,  

-
 njenih negativnih ucinkih, 

-
 njenih negativnih posledicah, 

-
 uspešnosti izvedene spletke.  Kot že omenjeno, spletke praviloma potekajo v ozadju in skrito, zato je izjemno pomembno, da 


najprej dokažemo verjetnost njihovega obstoja. V nasprotnem primeru bi lahko spletka ostala zgolj teorija zarote, v katero lahko verjamemo ali pa tudi ne.  Opisano bi bilo smiselno nazorneje ponazoriti z miselnim konceptom v obliki preglednicnega 
diagrama. 

4.7.3.1 Slika 248: Miselni koncept v obliki preglednicnega diagrama 
Slika 248 prikazuje miselni koncept v obliki preglednicnega diagrama, iz katerega so razvidne povezave med dimenzijami in dvema temeljnima kategorijama dejstev: škodo in koristjo. Kot je razvidno iz slike 248, sta ti dve dejstvi medsebojno povezani (glej rjavo obarvano povezavo). 
Obe preglednici dejstev sta povezani s sedmimi dimenzijskimi preglednicami, ki omogocajo spremljanje, zbiranje in analizo podatkov o vseh dimenzijah. Na podlagi teh podatkov se izpeljejo ugotovitve in spoznanja s pomocjo dveh preglednic dejstev, ki kot rezultat podajata razmerje. To razmerje bi bilo mogoce izraziti tudi s številcno vrednostjo. 
Osnovna zamisel spremljanja, zbiranja in analize podatkov je odkriti spletko ter ugotoviti njene negativne ucinke oziroma posledice, izražene kot razmerje med škodo in koristjo. Skratka, gre za preprost miselni model, ki omogoca lažjo izvedbo prilagojene analize koristi in škode, povzrocene zaradi dolocene spletke. 
Za natancnejši prikaz bo treba uporabiti ustrezne uteži, da bi bilo mogoce ucinkovito prikazati uravnoteženo ali neuravnoteženo stanje koristi in škode – tako z vidika glavnega izvajalca spletke kot tudi žrtve. 
Udeležence spremljamo skozi vec vidikov: 
informacijski, 
geografski, 
socialni, akcijski, motivacijski, migracijski, casovni. Najbolj nazoren prikaz tega koncepta je model tehtnice, ki ponazarja tako uravnotežena kot 
neuravnotežena stanja. Posebej izraziti nagibi tehtnice na eno ali drugo stran lahko podajo 
dragocene informacije o pridobljenih koristih ali povzroceni škodi oziroma izgubah. 

4.7.3.2 Slika 249: Model tehtnice škode in koristi 
Slika 249 prikazuje model tehtnice škode in koristi, ki zelo nazorno upodablja ravnotežje ali pa neravnotežje med obema kolicinama. 

4.7.3.3 Slika 250: Omrežje matrik za prirejeno analizo škode in koristi 
Slika 250 prikazuje omrežje matrik za prilagojeno analizo škode in koristi, ki izhajajo iz prisotnosti spletke s custvenim motivom. Skupni imenovalec vseh preglednic, tako dimenzijskih kot tudi preglednic dejstev, so udeleženci, ki so ovrednoteni z utežmi glede na intenzivnost svojih aktivnosti: 
-
 Mocne aktivnosti . vrednost +1  

-
 Delne ali srednje mocne aktivnosti . vrednost 0  

-
 Pasivnost . vrednost -1  


Dimenzije, kot so "Lokacija", "Socialna cona", "Metoda/orodje" in "Motiv", imajo skupni imenovalec v dimenziji "Udeleženec" in so med seboj povezane preko casovne dimenzije. Ta pa je hkrati povezana tudi s sintezo dveh preglednic dejstev, imenovano "Škoda/korist". S to preglednico dejstev so povezane tudi vse druge že omenjene dimenzije. 
Seštevek vrednosti, dolocenih na podlagi uteži po vrsticah, je prikazan v naslednji preglednici. 
4.7.3.4 Preglednica 138: Seštevek vrednosti na osnovi dolocenih uteži 
Udeleženec Cas (leta) Motiv Metoda/orodjeSocialna cona Lokacija Škoda/korist 
Udeleženec A  8  -6  7  0  2  6  
Udeleženec B  -1  -5  4  1  2  2  
Udeleženec C  -8  -7  -7  -1  -1  -8  
Udeleženec D  -8  -7  -7  -1  -1  2  


4.7.3.4.1 Slika 251: Stolpni diagrami dimenzij in dejstev 
Preglednica 138 prikazuje seštevek vrednosti po vrsticah na podlagi omrežja matrik (glej sliko 250), 
medtem ko slika 251 te vrednosti ponazarja s stolpcnimi diagrami. Nemudoma lahko opazimo, da stolpcni diagrami za osebo C in osebo D kažejo negativne vrednosti, medtem ko sta pri osebi A in osebi B vrednosti pretežno pozitivne. Ta izid ni presenetljiv, saj so bile simulirane meritve aktivnosti vseh vpletenih udeležencev v daljšem casovnem obdobju od leta 2013 do 2020, in sicer z vidika: 
-
 uporabljenih metod/orodij,  

-
 motivov,  

-
 dinamike menjavanja lokacij,  

-
 socialnih con. 

Na koncu analize so bile ovrednotene razlicne vrste aktivne koristi v odnosu do povzrocene škode. Pri ovrednotenju motiva so vsi udeleženci prejeli negativne vrednosti, razen dveh primerov: 

-
 ljubezenski motiv (oseba A) in  

-
 prijateljski motiv (oseba B),  


ki sta edina dosegla pozitivne vrednosti. Vsi ostali motivi so bili ovrednoteni negativno, saj pri udeležencih niso bili zaznani ali ugotovljeni.  
V tej sorazmerno enostavni spletki s custvenim motivom ni vecje kompleksnosti razlicnih motivov. Bolj zapletene spletke bi obicajno vsebovale vec razlicnih motivov, ki bi jih izvajalci prepletali in prilagajali glede na okolišcine. 
Na podlagi merjenja aktivnosti lahko dolocimo dinamicnost udeležencev. Ce opazimo, da so nekateri udeleženci bistveno aktivnejši od drugih, lahko sklepamo, da so prav oni glavni izvajalci spletke.  
Z nadaljnjim spremljanjem doseženih koristi v primerjavi s škodo pri posameznih udeležencih lahko izracunamo razmerje med škodo in koristjo. Ce korist pri dolocenih udeležencih mocno prevladuje, jih lahko opredelimo kot izvajalce spletke. Po drugi strani prevladujoca škoda pri dolocenih udeležencih kaže na to, da so žrtve spletke.  
Pri merjenju prostorskih in socialnih vedenjskih vzorcev, kot sta dinamika menjavanja lokacij in socialnih con, lahko pridobimo dodatne informacije o fizicnem gibanju udeležencev. Bolj zapleteni prostorski in socialni vedenjski vzorci bi lahko nakazovali prisotnost bolj kompleksne spletke. 
V našem primeru spletke s custvenim motivom lahko ugotovimo, da so tako prostorski kot socialni vedenjski vzorci sorazmerno predvidljivi. Nekatere lokacije, kot sta Lokacija G in Lokacija H, dosegajo negativne vrednosti, kar pomeni, da udeleženci tam niso pogosto prisotni. Pri socialnih conah pa so v ospredju predvsem: 
-
 bivalna/družinska cona, 

-
 trgovska cona, 

-
 kulturna cona. 


Na podlagi rezultatov simulirane spletke lahko sklepamo, da je bil koncni izid zelo ugoden za udeleženca A in izjemno neugoden za udeleženca C.  
Z analizo razlicnih vrst vložene energije – informacijske, prostorske, casovne, socialne, psihološke in tehnološke (npr. uporaba informacijske tehnologije in spletnih socialnih omrežij) – lahko sorazmerno enostavno dolocimo izvajalce in žrtve spletke.  
Casovni razpon trajanja spletke pa lahko poda še dodatne informacije o intenzivnosti in odlocnosti izvajalcev, da dosežejo zastavljeni cilj. 
Skratka, zamisel o prirejeni analizi razmerja škode in koristi se usmerja v spremljanje, merjenje, odkrivanje, raziskovanje in preiskovanje raznovrstnih spletk. Predpostavimo lahko, da so prav spletke izvor številnih kriminalnih dejavnosti znotraj družbenih hierarhicnih asociativnih sistemov. 
Številne oblike kriminalitete nastajajo prav zaradi vsesplošne prisotnosti tako enostavnejših kot tudi bolj zapletenih spletk. Zavedamo se, da je primer spletke s custvenim motivom težko spremljati, saj so tovrstne spletke nepregledne in skorajda neštevne. Poleg tega se odvijajo na individualni ravni, kar še dodatno zmanjšuje njihovo zaznavnost. 
S prihodnjim razvojem sodobnih tehnologij na podrocju merilnih naprav in umetne inteligence bi bilo tudi tovrstne spletke lažje odkrivati, raziskovati in – v primeru kaznivih posledic – tudi preiskovati. Postavlja se vprašanje, ali obstaja dovolj mocan družbeni interes za raziskovanje spletk na mikrosociološki ravni. Trenutno je to podrocje sorazmerno slabo raziskano, kar pomeni, da primanjkuje empiricnih podatkov. 
Ne glede na to pa je nujno poudariti potrebo po aktivnem raziskovanju zapletenejših spletk, ki imajo poslovne, politicne, teroristicne in hibridne motive. Za tovrstne primere bi moral obstajati mocan družbeni interes, saj se kriminaliteta pogosto ne konca pri bagatelnih prekrških, temvec sega od mobinga, korupcije in klientelizma do umorov, ropov, nasilja, goljufij ter financnega, gospodarskega, poslovnega in organiziranega kriminala. 
Izvor tovrstnih kriminalnih dejavnosti so lahko zapletenejše spletke, zlasti tiste, ki izhajajo iz poslovnih, politicnih in teroristicnih motivov. Ob tem je pomembno upoštevati tudi skrito dejstvo, da lahko razlicne hierarhicne asociativne združbe (npr. politicne stranke, trgovska in športna združenja, organizirane delovne skupine, kriminalne organizacije, nevladne organizacije in tolpe) izvajajo bolj ali manj kompleksne spletke, zaradi katerih lahko prihaja do številnih uradno priznanih in nepriznanih kaznivih dejanj. Spletke so skriti družbeni procesi, ki potekajo zelo intenzivno in temeljijo na razpoloženjskih, custvenih ter miselnih indukcijah. Nacrtovalci in izvajalci spletk pogosto poskušajo družbene dogodke in posameznike uporabiti sebi v prid, pri cemer si prizadevajo pridobiti korist, ki se najpogosteje izraža v obliki pozicijske prevlade in financnih koristi. To ne pomeni, da so drugi motivi nepomembni, saj se tudi ti pogosto pojavljajo. Kot zanimivost sta bili izvedeni dve besedni analizi na podlagi dveh publikacij. Prva analiza je zajela enciklopedijo spletk in teorij zarot.89 Druga e-publikacija je bila bibliografija o raziskavah v zvezi s spletkami in teorij zarot.90 S pomocjo seznama nepotrebnih besed sta bili izvedeni analizi pogostosti pojavljanja dolocene kljucne besede, kar je bilo nato vizualizirano z besednim oblakom. Že na podlagi strukturnega diagrama smo lahko dobili dober vpogled v širok vsebinski razpon spletk, kar je izhajalo iz dejavnosti, ki jih praviloma izvajajo socialno, pravno in tehnološko bolj razviti družbeni hierarhicni asociativni sistemi. 
Na podlagi obeh besednih analiz smo pridobili dodatne povratne informacije o vedah, ki se ukvarjajo s spletkami in teorijami zarot. Poleg tega sta analizi pokazali tudi, katere organizirane združbe, vkljucno s kriminalnimi, izvajajo zapletene spletke. Ob tem so bile izpostavljene tudi znamenite osebnosti iz cloveške zgodovine. 
Vrhunska dodana informativna vrednost o spletkah in teorijah zarot, pridobljena z dvema preprostima besednima analizama, nam omogoca še bolj jasno predstavo o motivih, ki so gonilna sila vsake, tako manj kot tudi bolj zapletene spletke. 
Pri omenjeni enciklopediji je bila ponazorjena tudi porazdelitev posameznih kategorij s kljucnimi besedami, pri cemer je bilo besedilo kodirano. 
89 Newton, M. (2006). The encyclopedia of conspiracies and conspiracy theories. NewYork, NY : Facts On File. 90 Bibliography of ConspiracyTheory Studies. (2018). Dostopno na https://conspiracytheories.eu/_wpx/wp­content/uploads/2018/10/Bibliography-of-Conspiracy-Theory-Studies-6.pdf. (2025-02-26). 

4.7.3.4.2 Slika 252: Besedna oblaka za enciklopedijo in bibliografijo 
Slika 252 prikazuje besedna oblaka najpogostejših kljucnih besed na podlagi Enciklopedije spletk in teorij zarot (glej levi del slike 252) ter bibliografije o spletkah in teorijah zarot (glej desni del slike 252). Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da se spletke pojavljajo v politiki, policiji, vojski, zaporih, cerkvenih institucijah, kriminalnih združbah, sodnih organih, vladnih dejavnostih, družbenih elitah itd. Pogosto so motivirane z željo po prevladi, sovražnimi stališci (npr. rasizem, nacizem, antisemitizem), ohranjanjem tajnosti (npr. skrivanje znanja, omejevanje dostopa do tajnih podatkov), verskimi prepricanji (npr. islam, verske sekte) ter ideologijami (npr. terorizem, anarhisticna gibanja, aktivisticna gibanja). Na desnem delu slike lahko vidimo tudi znanstvene discipline, ki se ukvarjajo z raziskovanjem spletk in teorij zarot, med njimi informacijsko znanost, sociologijo, psihologijo, zgodovino, kulturno antropologijo, humanisticne vede, semiotiko, komunikologijo, politicne vede, kognitivne vede, pravne vede, varnostne vede, medicino in marginalne vede. Iz obeh slik je mogoce razbrati tudi metode in orodja, ki se pri spletkah pogosto uporabljajo, kot so atentati, umori, vojne, goljufije, širjenje govoric, sejanje strahu, dezinformacije javnosti, ustvarjanje sovražnikov, propagandne dejavnosti in spodbujanje nezaupanja. Pri obeh besednih oblakih je razvidno, da se spletke odvijajo predvsem na nacionalni in mednarodni ravni. Zanimivo je, da pri obeh besednih oblakih ne zasledimo poslovno motiviranih spletk. Prav tako ni zaznati prizadevanj policijskih in kriminoloških ved za odkrivanje in zatiranje spletk, temvec nasprotno – policija in vojska sta pogosto vpleteni v izvajanje zapletenih spletk in sta vcasih celo gonilna sila pri preprodaji drog in orožja. Na koncu si še oglejmo porazdelitev kategorij v Enciklopediji spletk in teorij zarot. 

4.7.3.4.3 Slika 253: Kategorizirana porazdelitev kljucnih besed znotraj enciklopedije o spletkah in teorijah zarot 
Slika 253 prikazuje kategorizirano porazdelitev kljucnih besed znotraj enciklopedije o spletkah in teorijah zarot. Kategorije so oznacene v razlicnih barvnih stolpcih in so naslednje: 
a.
Politika (rjava barva): Ta kategorija, ki zajema kljucne besede o politiki, je bila najpogosteje in najbolj gosto zastopana v enciklopediji. 

b.
 Kriminaliteta (rumena barva): Kategorija, ki zajema kljucne besede o kriminaliteto, je bila glede pogostosti in gostote na drugem mestu. 

c.
Sovražna stališca (crna barva): Ta kategorija, ki zajema kljucne besede o sovražnih stališcih (npr. antisemitizem, rasizem, nacizem), je bila glede pogostosti in gostote na tretjem mestu. 

d. 
Vladi (modra barva): Ta kategorija, ki zajema kljucne besede v povezavi z državno vlado (npr. vladni resorji, državni aparat), je bila glede pogostosti in gostote na cetrtem mestu. 

e.
Kriminalne združbe (oranžna barva): Ta kategorija, ki zajema kljucne besede v povezavi s kriminalnimi združbami (npr. mafija), je bila glede pogostosti in gostote na petem mestu. 

f.
 Družbeni dogodki (rdeca barva): Ta kategorija, ki zajema kljucne besede o družbenih dogodkih (npr. vojne, športne prireditve), je bila glede pogostosti in gostote na šestem mestu. 

g.
 Sekte (roza barva): Ta kategorija, ki zajema kljucne besede v povezavi s sektami (npr. Aghora kult), je bila glede pogostosti in gostote na sedmem mestu. 

h.
 Policija in vojska (svetlomodra barva): Ta kategorija, ki zajema kljucne besede v povezavi s policijskimi in vojaškimi organizacijami (npr. FBI, zvezna vojska), je bila glede pogostosti in gostote na osmem mestu. 

i. 
Vohunstvo (zelena barva): Ta kategorija, ki zajema kljucne besede v povezavi z vohunstvom (npr. vohuni, vohunske afere), je bila glede pogostosti in gostote na devetem mestu. 


Med temi kategorijami lahko opazimo vsebinske povezave: prva je med politiko, družbenimi dogodki, vlado, policijo in vojsko; druga povezava je med kriminaliteto, kriminalnimi združbami, družbenimi dogodki, sektami, vojsko in policijo; tretja, mocnejša povezava, pa je med vohunstvom, politiko in vojsko ter mocno povezavo med družbenimi dogodki, sovražnimi stališci, sektami in kriminalnimi združbami. 
Enciklopedija o spletkah in teorijah zarot je torej mocno vsebinsko usmerjena v politiko, kriminaliteto in sovražna stališca. Enciklopedije naceloma veljajo za odlicno referencno gradivo, ki zajema dolocena vsebinska podrocja v daljšem casovnem obdobju ter pooseblja vsebinskega predstavnika za doloceno temo s splošnim pregledom. Predpostavljamo lahko, da bi pri drugih enciklopedijah o spletkah in teorijah zarot lahko dobili podoben izid. Ce ta predpostavka velja, bi lahko trdili, da zapletenejše spletke izvirajo iz sveta politike in da ta svet najbolj intenzivno ter mocno izvaja custvene in miselne indukcije na prebivalstvo znotraj družbenih hierarhicnih asociativnih sistemov. 
V svetu politike lahko nastanejo razlicni surovi interesi, ki brez ustreznih in zmogljivih informacijskih komunikacijskih kanalov ne morejo uresniciti svojih temeljnih nacrtov in ciljev v smeri prevlade ter pridobivanja materialnih koristi. Vendar to ne pomeni, da je svet politike edini nosilec skritega induktivnega informacijskega komunikacijskega pretoka. Politicni svet se lahko povezuje tudi s kriminalnimi združbami, policijo, vojsko, kulturo in drugimi podrocji znotraj družbenih danosti (glej strukturni diagram). 
Iz tega bi lahko nezadostno sklepali, da je politika glavni proizvajalec kriminalnih dejanj, kar seveda ne drži. Vendar politika lahko spodbudi in podpira omenjene škodljive dejavnosti. V vsakem primeru pa bi bilo to potrebno bolj skrbno spremljati, preucevati, analizirati in po najboljših moceh tudi preprecevati, saj družbeni hierarhicni asociativni sistemi ne morejo delovati optimalno, ce so izgube energijskih in denarnih vrednosti prevelike. Takšne razmere lahko vodijo v gospodarske krize, okoljske težave, organizacijske težave, brezposelnost, revšcino, porast psihicnih obolenj, kronicno slabo socialno klimo itd. 
Spletke so zanimiv in vseprisoten družbeni pojav, ki ga lahko klasificiramo kot družbeno anomalijo. Raziskovanje spletk, zlasti zapletenejših, bi bilo potrebno izvajati na podlagi empiricnih podatkov, kar bi vkljucevalo izdelavo razlicnih matrik groženj ali tveganj za organizirane združbe, skupine ljudi in posameznike. Raziskovanje spletk v živecem okolju bi bilo težko izvedljivo samo znotraj posameznih ved (sociologi, psihologi, kulturni antropologi itd.), zato je nujno sodelovanje med razlicnimi znanstvenimi disciplinami in policijsko/kriminološko znanostjo. Tako bi bilo mogoce vecplastno raziskovati družbeno anomalijo, kot je spletka, in s tem na zakonit nacin pridobiti žive empiricne podatke. 
Poleg tega je treba opozoriti, da lahko policija raziskuje in preiskuje le, ko je na vidiku že doloceno kaznivo dejanje, kar ni vedno ugodno, saj preprecevanje in napovedovanje kriminalnih dejavnosti ni mogoce, ce je kaznivo dejanje že storjeno. Kljub temu je nujno, da se raziskujejo in preiskujejo varnostna tveganja znotraj družbenih hierarhicnih asociativnih sistemov, kar bi moralo biti glavno vodilo tako za policijo kot za druge varnostne službe. 
Iz družbene anomalije spletke prehajamo na naslednjo že napovedano družbeno anomalijo, ki jo poimenujemo kriminaliteta. 
4.8 Kriminaliteta 
Kriminaliteto lahko opredelimo kot družbeno anomalijo znotraj družbenih hierarhicnih asociativnih sistemov, kar je v nasprotju z dojemanjem pojma kriminalitete pri francoskem sociologu Émileu Durkheimu. Ta je menil, da je kriminaliteta neizogiben in normalen družbeni pojav. Vsa polemika o tem, kaj je prav in kaj narobe, bi bila na tem mestu zgrešena, saj hierarhologija s hierarhografijo dojema vse družbene pojave kot anomalicne, ce ne delujejo v smotrno porazdeljeni energijski in materialni koristi družbenih hierarhicnih asociativnih sistemov. 
Poleg tega obstaja še sekundarno pravilo, ki primerja delovanje razlicnih živalskih vrst in cloveka. Pri cloveški vrsti lahko izpostavimo številne posebnosti, ki jih v živalskem svetu sploh ne najdemo ali pa le redko (npr. pokoncna hoja, vrednote, številna psihicna obolenja, spletke/zarote, razlicne vrste zdravju škodljivih odvisnosti, veliko število raznovrstnih spolnih usmerjenosti, visoka stopnja samomorilnosti, raznovrstne spolne prakse, dodatno povzrocen negativni stres, tudi s pomocjo sodobne tehnologije). 
Hierarhologija s hierarhografijo zagovarja stališce, da je najvecji delež kriminalitete v družbenih hierarhicnih asociativnih sistemih posledica delovanja organiziranih združb, med katere lahko prištevamo politicne, delovne, športne, kriminalne, poslovne, sektaške, informacijske, ekonomsko­propagandne, medijske in številne druge združbe. Z vidika hierarhologije s hierarhografijo kriminaliteta pomeni bolezenski signal oziroma manj optimalno in racionalno delovanje družbenih hierarhicnih asociativnih sistemov. Prekomerno pojavljanje kriminalitete je v bistvu sistemska napaka, bodisi na ravni posameznika (npr. psihopatski morilec), skupin ljudi (npr. interesna društva) ali družbe oziroma države (npr. državna kriminaliteta). Katalizatorji kriminalitete so lahko razpoloženjske, custvene in miselno-custvene indukcije, ki najdejo svoje najugodnejše izhodišce znotraj bolj ali manj zapletenih spletk. Opredeljevanje kriminalitete je izjemno zahteven in interdisciplinaren podvig, saj pri preucevanju zgodovinskih definicij ugotovimo, da zajemajo le majhen del celotnega pomena kriminalitete in so vecinoma rezultat zoženega pogleda, ki izhaja predvsem iz znanstvenih in strokovnih usmeritev. S kriminaliteto se ukvarjajo znanosti in stroke, kot so kriminologija, kriminalistika, policijska znanost, sociologija, psihologija, kulturna antropologija, forenzicne vede, medicina (zlasti psihiatrija), etnografija/etnologija, pravne vede, politicne vede, ekonomske vede (npr. gospodarska kriminaliteta) ter statistika. Poleg teh sodelujejo pri raziskovanju kriminalitete tudi številne druge znanosti in uporabne vede, ki lahko dodatno osvetlijo njen pomen. Mednje sodijo naravoslovne vede (npr. astronomija, meteorologija, fizika, biologija, kemija), uporabne vede (npr. racunalništvo in informatika, komunikologija), družbene vede (npr. zgodovina, ekonomija, etnografija), humanisticne vede (npr. jezikoslovje, bibliotekarstvo, pedagogika), vmesne vede (npr. geografija, menedžment, organizacijska znanost) ter marginalne vede (npr. astrologija, hiromantija, radiestezija). Seveda niso navedeni vsi znanstveni in strokovni predstavniki, ki lahko prispevajo k preucevanju kriminalitete. Preplet razlicnih znanstvenih pristopov vpliva tudi na razumevanje kriminalitete, ki ima lahko širok, interdisciplinaren razpon. Znano je, da si pri opredeljevanju kriminalitete avtoriteto lastijo predvsem kriminologi in sociologi. Pri tem se pojavljajo tako fundamentalisticni zoženi pogledi na kriminaliteto kot tudi multidisciplinarne in interdisciplinarne perspektive. To ni presenetljivo, saj se že pri analizah kriminalitete uporablja sodobna informacijska, komunikacijska, inženirska in druga tehnologija. Kot zanimivost si oglejmo nekatere pristope k opredeljevanju kriminalitete.91 
91 Brown, S. E., Esbensen, F-A. & Geis, G. (2013). Criminology : explaining crime and its context. Waltham : Anderson Publisher. Preglednica je bila izdelana na osnovi citiranega vira. 
4.8.1 Preglednica 139: Pregled kontinuitete glede opredelitve kriminalitete 
Pristop k opredeljevanju 
Pravni Prirejeno pravni Normativni Novejši 
Predstavniki Tappan Sutherland Sellin   Mannheim Taylor, Schwendingers Walton, Young Vrste opredelitev Pravno dolocena Družbeno škodljivo Kršitve Antisocialno Politicni in Kršenje z vidika kršenja dejanje z dolocbo, da glede norm vedenje ekonomski clovekovih pravic kazenskega ga država kaznuje ravnanja proizvod prava odklona (vedenje) Kriminološka Na znane Gospodarska Razlicne Razne vrste Politicni in Imperializem, osredotocenost storilce kaznivih kriminaliteta in vrste preverjenih ekonomski rasizem, seksizem dejanj reakcija na beli kršitve antisocialnih dejavniki. in revšcina ovratnik norm in vedenj in Odzivi reakcije reakcije nanje države na nanje odstopanja 
Preglednica 139 prikazuje najvidnejše predstavnike, ki so oblikovali temeljne pristope k opredeljevanju kriminalitete. Glede na prej opisano interdisciplinarno in multidisciplinarno naravo kriminološke vede lahko trdimo, da so opredelitve kriminalitete razmeroma ozkega obsega, saj se osredotocajo predvsem na kršenje kazenskega prava, normativnega vedenja, clovekovih pravic ter politicne in ekonomske dejavnike, ki lahko vodijo v odklonsko vedenje oziroma kazniva dejanja. Pri pregledu konkretnih opredelitev kriminalitete ugotavljamo, da je razmeroma ozka perspektiva kriminologije pri preucevanju tega pojava splošno sprejeta in uveljavljena.  
Opredelitve kriminalitete (primeri): 
1.
 Dejanja in/ali opustitev dolocenega odgovornega ravnanja, ki je opredeljeno kot kaznivo dejanje in se kaznuje po zakonu.  

2.
 Kriminaliteta je nezakonito dejanje, ki se lahko kaznuje po zakonu. 

3.
 Kriminaliteta lahko pomeni škodovanje javni blaginji, razvrednotenje morale ali poseganje v interese države.  

4.
 Kriminaliteta pomeni neracionalno, brezcutno in sramotno dejanje.  

5.
 Kriminaliteta (sinonim za kaznivo dejanje) je nezakonito ravnanje, ki škoduje posameznikom, skupnostim, družbi ali državi in se lahko kaznuje po zakonu.  

6.
 Kriminaliteta pomeni nezakonito vedenje posameznikov, skupin ljudi, organiziranih združb ali držav, ki je v nasprotju s kazenskim pravom. 

7.
 Kriminaliteta je zavestno dejanje, ki krši kazensko pravo in je bilo storjeno brez olajševalnih okolišcin, zato ga država kaznuje (Tappan, P., 1947).92 

8.
 Bistvena znacilnost kriminalitete je, da gre za prepovedano in škodljivo dejanje proti državi, na katero lahko ta odgovori s kaznijo. Gre za pravni opis dejanja, ki je družbeno škodljivo in zato zahteva zakonsko dolocitev kazni (Sutherland, E., 1949).93 

9.
 Kriminaliteta je neizogiben in normalen družbeni pojav, ki je lahko tudi funkcionalen, saj kršitve pravil spodbujajo državo k razvoju dodatnih ali novih predpisov, s cimer se izboljšuje delovanje zakonov in preprecuje družbena anomija, kjer veljavni zakoni niso vec uporabni (prirejeno po Durkheim, E.).  

10.
 Kriminaliteta je opozorilni signal, da doloceni vidiki družbe ne delujejo ustrezno (prirejeno po Cohen, A.). 


Sociološki pogled na kriminaliteto je nekoliko širši in ni osredotocen pretežno na kazensko pravo, kot je to znacilno za kriminologijo. Takšna ugotovitev ni presenetljiva, saj sociologija uporablja drugacen metodološki okvir kot kriminologija, kar je razvidno že iz predmeta raziskovanja obeh ved (kriminologija: kriminaliteta, sociologija: družba). Okvir znanstvenih paradigm za raziskovanje kriminalitete vkljucuje paradigme, kot so svobodna racionalna izbira, pozitivizem, interakcionizem, kriticna podlaga in integracijski pristop.  
-
 Paradigma svobodne racionalne izbire temelji na prepricanju, da so kazenski zakoni namenjeni preprecevanju kršitev, saj se posameznik na podlagi lastne zavesti svobodno odloca o svojem vedenju in posledicno o tem, ali bo storil kaznivo dejanje ali ne.  

-
 Paradigma pozitivizma predpostavlja, da kriminalno vedenje dolocajo tako racionalna izbira kot tudi zunanje sile, kot so bolezen ali zastrupitev z drogami. Zato si ta pristop prizadeva pojasniti kriminaliteto s kavzalnimi razlagami. 

-
 Interakcionisticna paradigma se osredotoca na dejanja posameznikov in skupin ter njihove medsebojne interakcije, da bi odkrila odklonska in kriminalna vedenja, ki jih nato nadzirajo in nevtralizirajo družbeni mehanizmi nadzora (npr. policija).  

-
 Paradigma kriticne podlage ali kriticne kriminologije je izrazito radikalna in marksisticno usmerjena. Postavlja pod vprašaj kazensko zakonodajo, ki strogo kaznuje manjša kazniva dejanja, 


92 Tappan, P. W. (1947). Who is the Criminal?American Sociological Review, 12(1), 96–102. https://doi.org/10.2307/2086496. 93 Sorensen, R. C. (1950). [Review ofWhite Collar Crime, by E. H. Sutherland]. Journal of Criminal Law and Criminology (1931-1951), 41(1), 80–82. https://doi.org/10.2307/1138403. 
medtem ko je do pripadnikov družbene elite, ki zagrešijo gospodarska kazniva dejanja (t. i. beli ovratniki), precej bolj tolerantna.  
- Integracijska paradigma ne temelji na eni sami teoreticni perspektivi, temvec združuje vec razlicnih pristopov k preucevanju kriminalitete v ustreznem razmerju. Predstavniki tega znanstvenega pristopa menijo, da je treba obstojece teoreticne perspektive posodobiti. Poleg tega integracijska paradigma odpira vrata prihodnjim znanstvenim pristopom k preucevanju kriminalitete.94 V tem kontekstu pogrešamo vsaj naslednje znanstvene paradigme o kriminaliteti, kot so konvencionalizem, pragmatizem, empirizem in strukturalizem. Zdi se, da je tudi znanstveni okvir paradigme o kriminaliteti sorazmerno ozko zastavljen. 
Jasno je, da zaradi razmeroma ozkega teoreticnega okvira kriminologija težje celovito ugotavlja vzroke za razlicne vrste kriminalitete in se pogosto mora povezovati s predstavniki drugih znanstvenih disciplin. Tako se pogosto zgodi, da kriminaliteto razlagajo tako sociologi kot tudi informatiki, katerih metodološki okvir je širše zastavljen. Informatika namrec poleg širokega teoreticnega okvira uporablja razlicna metodološka orodja za analizo velikih kolicin podatkov, vizualizacijo podatkov in razlicne programske algoritme, s katerimi poskušajo napovedovati oziroma predvidevati kriminaliteto. Nasprotno pa je manj verjetno, da bi se s podrocjem informatike ukvarjali kriminologi. 
Skratka, kriminologija sama po sebi ne more celovito ugotavljati vzrokov za kriminaliteto, temvec pogosto potrebuje sodelovanje strokovnjakov iz razlicnih podrocij, kot so psihologi, sociologi, geografi, informatiki, psihiatri, kulturni antropologi, forenziki, kemiki, fiziki itd. Nenazadnje ni nic narobe s nekoliko ožje zastavljenim teoreticnim okvirom, saj to lahko predstavlja izziv za znanost hierarhologije s hierarhografijo. V teoreticnem uvodu je bilo namrec zapisano, da je njen teoreticni in metodološki okvir izjemno širok ter v osnovi strožje vezan na predmet raziskovanja – hierarhicne asociativne sisteme v najširšem smislu. 
Obstajajo sicer razlicne razlage vzrokov kriminalitete, ki so biološko, psihološko in sociološko usmerjene, vendar ne glede na njihovo naravo lahko trdimo, da nobena od teh teorij ne zadostuje potrebi po celovitejšem pogledu na kriminaliteto.95 Pred seboj imamo biološke razlage vzrokov nastanka kriminalitete, ki so bile zlasti v 19. in prvi polovici 20. stoletja pod mocnim vplivom darvinisticne evolucijske teorije in ekonomske teorije Thomasa Malthusa. Ta je ugotovil, da se zaradi vse vecjega razmaha industrijalizacije mestne skupnosti hitro širijo, kar vodi v eksponentno rast prebivalstva. To pa poleg gospodarskega dobicka prinaša tudi številne revne ljudi in razlicne 
94 Povzeto iz dela:Brown, S. E., Esbensen, F-A. & Geis, G. (2013). Criminology : explaining crime and its context. Waltham : Anderson Publisher. 
95 Opisa razlicnih razlag o kriminaliteti se naslanja na naslednje delo: Marsh, I. (2007). Theories of crime . Routledge. 
bolezni. Slednje so biološko usmerjeni razlagalci kriminalitete uporabili kot kljucno dejstvo pri razlagi kriminalnega vedenja. 
V najzgodnejšem obdobju bioloških razlag so znanstveniki iskali tako imenovani "kriminalni gen", ki naj bi bil odgovoren za kriminalno vedenje posameznikov. Italijanski profesor Cesare Lombroso je preuceval fiziološke znacilnosti storilcev kaznivih dejanj ter jih primerjal z znacilnostmi oseb, ki niso imele kriminalnega dosjeja. Ugotovili so, da zgolj na podlagi fizioloških znacilnosti ni mogoce dolociti kriminalne osebnosti. Biološke razlage so bile v preteklosti veckrat zlorabljene v propagandne in stigmatizacijske namene. Nekatere državne oblasti so jih izkorišcale za utrjevanje prepricanja o domnevnih bioloških razlikah med rasami, etnicnimi in verskimi skupinami, kar je pripeljalo do rasizma, nacizma in antisemitizma. Kljub temu da so danes takšna stališca znanstveno ovržena, so še vedno prisotna v nekaterih krogih. Znano je namrec, da imajo vsi ljudje kar 99 % enako gensko zasnovo, zato v znanstvenem smislu sploh ne moremo govoriti o razlicnih cloveških rasah. 
Nekateri zagovorniki bioloških razlag so raziskovali razlicne dejavnike kriminalnega vedenja, kot so potreba po nadaljevanju lastne vrste, tekmovalnost, fiziološke znacilnosti (npr. ali je mocnejše grajena oseba bolj nagnjena k uporabi fizicne sile kot šibkejša?), potreba po prevladi in nadzoru ter vpliv hormonov in nevrotransmiterjev. Kasneje so se biološke razlage združile z okoljskimi teorijami, ki trdijo, da geni dolocajo vedenjske predispozicije, medtem ko okolje vpliva na njihov razvoj in izražanje. 
Z razvojem nevroznanosti in molekularne genetike so v ospredje stopile raziskave vloge živcnih celic v možganih, ki naj bi imele velik vpliv na normalno in kriminalno vedenje. Ugotovili so, da so interakcije med možganskimi živcnimi celicami mocno odvisne od hormonov in nevrotransmiterjev. Preucevali so tudi razlicne vrste poškodb možganov (npr. poškodbe temporalnega ali frontalnega korteksa) ter nevrološke bolezni (npr. tumorji, Alzheimerjeva bolezen, psihoze), ki lahko negativno vplivajo na osebnost in celo privedejo do kriminalnega vedenja. Veliko raziskav je bilo namenjenih tudi vplivu škodljivih snovi, kot so droge in psihoaktivne substance, na clovekovo vedenje, saj lahko pomembno prispevajo k oblikovanju kriminalne osebnosti. 
Skratka, biološke teorije kriminalitete vsebujejo številna uporabna spoznanja, vendar zgolj z biološkim modelom ni mogoce celovito in kakovostno pojasniti vzrokov kriminalnega vedenja. 
V zgodovini raziskovanja kriminalitete so se aktivno vkljucili tudi znanstveniki s podrocja psihologije in vedenjskih znanosti. Z razvojem teh disciplin so nastale številne teorije in modeli, ki so s pomocjo psiholoških pristopov poskušali pojasniti kriminaliteto.96 Zanimivo pri teh prizadevanjih je dejstvo, da so se pogosto osredotocali zgolj na razlago posameznih oblik kriminalitete (npr. posilstva, financne goljufije, umori). Predpostavljali so, da bi lahko inteligenca odigrala pomembno vlogo pri nastanku kriminalnega vedenja. Menili so, da zlasti nezmožnost ucenja pravil lahko posameznika kasneje vodi v kriminalna dejanja. Pri tem so kot primer izpostavljali financne goljufe in serijske morilce. 
Kasneje je postalo jasno, da lahko inteligenca vpliva na oblikovanje kriminalnih osebnosti, vendar v mnogih primerih dejavnik nizke ali visoke inteligence ne zadostuje za razlago kriminalnega vedenja. Veliko se je govorilo tudi o nizki stopnji samonadzora pri dolocenih osebah, zaradi cesar naj bi bile bolj nagnjene h kriminalnim dejanjem. Kljub temu pa raziskave niso pokazale, da imajo vse kriminalne osebnosti nizko stopnjo samonadzora. Pravzaprav se je izkazalo, da imajo zlasti organizirane kriminalne osebnosti pogosto visoko stopnjo samonadzora in se ne prepustijo impulzivnosti. Poleg tega lahko organizirane kriminalne osebnosti izkazujejo izjemno visoko stopnjo pozornosti, ki ni zmanjšana zaradi motenj, kot je hiperaktivnost. 
Kognitivno-vedenjske teorije (npr. Hans Eysenck) so poskušale pojasniti vzroke za kriminaliteto oziroma nastanek kriminalnih osebnosti s pomocjo dveh vedenjskih dimenzij: introvertiranosti in ekstrovertiranosti. Tako kot pri inteligenci tudi s tema osebnostnima znacilnostma ne moremo zanesljivo razložiti kriminalnega vedenja. Mnoge osebe so lahko vecino svojega življenja introvertirane, vendar se ob dolocenih dražljajih njihovo vedenje spremeni do te mere, da prevladajo ekstrovertirane lastnosti. Obstaja pa velika verjetnost, da lahko ekstrovertirane storilce kaznivih dejanj uvrstimo v skupino organiziranih kriminalnih osebnosti. 
V okviru kriminološke psihologije se je razvila posebna smer profiliranja osebnosti, ki se osredotoca na razlikovanje med organiziranimi in neorganiziranimi kriminalnimi osebnostmi. Ugotovljeno je bilo, da ti storilci pogosto sledijo doloceni prostorski zakonitosti. To pomeni, da imajo znacilen geografski vedenjski vzorec, ki je lahko patološki do te mere, da ga ne zmorejo popolnoma nadzorovati.97 Kriminalisticna praksa je pokazala, da je lahko pristop profiliranja osebnosti zelo ucinkovit, vendar tudi tvegan, saj se je ta metoda pogosto izkazala za zmotno. Prav zaradi tega znanstveniki in strokovnjaki s podrocja kriminologije in kriminalistike priporocajo previdnost pri uporabi metod profiliranja storilcev kaznivih dejanj. O tem bo vec govora v nadaljevanju. 
96 Podobno kot pri bioloških razlagah se ta opis naslanja na prej citirano delo. 97 Canter, D. (2005). Mapping Murder: Walking in Killers' Footsteps. Virgin Books. 
V razlaganje kriminalitete in kriminalnih osebnosti so se vkljucile tudi psihodinamicne teorije, ki temeljijo na nenehni dinamiki med zavestjo in podzavestjo. Posebej so izpostavile pomen pozitivnega odnosa med materjo in otrokom, ki naj bi predstavljal ugodno osnovo za zdrav osebnostni razvoj. Kriminalisticna praksa je pogosto pokazala, da je ta dejavnik lahko pomemben, vendar ne zagotavlja pravilnega spoznanja, saj so številne kriminalne osebnosti imele pozitiven odnos z materjo, kljub temu pa so zašle v kriminalno okolje. 
Kriminalni potencial so poskušali razlagati tudi s teorijami pogojnega refleksa, ki predpostavljajo, da lahko doloceni dražljaji iz okolja mocno vplivajo na odlocitev za storitev kaznivega dejanja. Po tej teoriji se mora posameznik prek negativnega ucenja priuciti kriminalnih vedenjskih vzorcev. Pri analizi vedenja so poudarili tudi vpliv razmerja med obcutenjem nagrade in kazni – ce je strah pred kaznijo vecji od želje po nagradi, obstaja vecja verjetnost, da posameznik ne bo storil kaznivega dejanja. Gre torej za obliko zgodovinskega ucenja osebnosti, pri kateri posameznik izracunava možnosti pridobitve nagrade in tveganja kazni. 
S širjenjem množicnih medijev so se razvile razlicne teorije medijskega nasilja. Te temeljijo na predpostavki, da lahko nasilna in kazniva dejanja nastanejo kot posledica vpliva sporocil množicnih medijev na posameznike. Posebej so izpostavljali mocne poudarke nasilnih oziroma kriminalnih vsebin v akcijskih in kriminalnih filmih, racunalniških igrah z bojnimi elementi, ekonomski propagandi ter celo v risankah. Slednje lahko vplivajo na otroško dojemanje resnicnosti, kar lahko privede do delinkventnega in kriminalnega vedenja. Številne raziskave so potrdile doloceno pravilnost te predpostavke, vendar dobljeni rezultati niso bili enoznacni. Zato lahko trdimo, da medijske teorije ne morejo v celoti pojasniti nastanka kriminalitete ali kriminalne osebnosti. 
Kognitivne teorije so se osredotocale na empatijo osebnosti, njeno odlocitveno moc, sposobnost razumevanja posledic odlocitev, izraženo potrebo po moci in prevladi, svetovni nazor, vpliv revšcine, socialno kognicijo, vzgojo, moralni razvoj in vrednote. Pri vzgoji, ucenju morale in vrednot je kljucen dolgotrajen osebnostni razvoj, ki poteka od predkonvencionalne moralnosti (zgodnje otroštvo), prek konvencionalne moralnosti do postkonvencionalne moralnosti (ucenje in razumevanje pozitivnih vrednot). Pogosto je bil izpostavljen tudi strah posameznika, da bi postal žrtev kriminala, saj lahko prav ta strah v dolocenih primerih vodi v kriminalno vedenje. 
Rutinska aktivnostna teorija predpostavlja, da za nastanek kaznivega dejanja morajo sovpadati trije dejavniki: motiviran storilec, primerna tarca in odsotnost ucinkovitih varovalnih mehanizmov. Kasneje so bile izpostavljene še številne druge spremenljivke, kot so razlicne perspektive gledanja (npr. dolgorocni, retrospektivni in prospektivni pogled), družinske znacilnosti, nacin odrašcanja, vzgojni slogi, neugodni socialni krogi, brezposelnost, zloraba otrok ter vplivi šolskega okolja. 
Podobno kot pri bioloških teorijah kriminalitete tudi v tem teoreticnem okviru najdemo številna uporabna spoznanja, ki pa kot posamezni dejavniki ne morejo ponuditi popolne razlage vzrokov za kriminalno vedenje.    
Sociologi so se intenzivno ukvarjali z vzroki za pojav kriminalitete in kriminalnih osebnosti ter prispevali pomembne sociološke razlage. V tem kontekstu lahko omenimo osnovni koncept klasicne kriminologije, katere glavna predstavnika sta bila Beccaria in Bentham. Zagovarjala sta stališce, da mora obstajati kazensko pravo, ki poleg pravil vkljucuje tudi kategorizacijo kriminalitete in kazni. Kazni za razlicne vrste kaznivih dejanj naj bi se dolocale na podlagi vrednostne lestvice z ustreznimi utežmi, kar pomeni, da vecja utež za doloceno vrsto kriminalitete prinaša tudi višjo kazen. 
Sociolog Émile Durkheim, ki smo ga že omenili, je predpostavljal, da je pojav kriminalitete mocno odvisen od kolektivne zavesti in vrednot. Menil je, da kriminaliteta predstavlja kulturni odziv na oslabljeno kolektivno zavest, kar je posledica upadanja spoštovanja pozitivnih vrednot. Prav tako je poudarjal, da lahko kriminaliteta opravlja tudi pozitivno funkcijo, saj opozarja na kršenje clovekovih pravic, omejevanje svobode govora in mišljenja, zastarelost veljavnih zakonov itd. 
Podobno stališce so zagovarjali predstavniki Cikaške šole, ki so kriminaliteto razumeli kot logicen odziv na okoljske razmere, pri cemer so posebej izpostavljali socialno dezorganizacijo. Ernest Burgess je razvil koncept socialnih con znotraj mestnega okolja in opozoril, da revne soseske nudijo ugodno okolje za prekomeren pojav kriminalitete. Sociolog Robert Merton se je ukvarjal s pojmom anomije vrednot, ki ustvarja ugodno situacijsko okolje za kriminalne dejavnosti. 
Predstavnik subkulturne teorije Albert Cohen je menil, da delinkventno vedenje nastaja v skupinah, ki vzpostavljajo svoja delinkventna pravila. Te skupine se pogosto oblikujejo kot posledica izrazite družbene neenakosti. Sociolog Travis Hirschi, eden glavnih zagovornikov teorije nadzora, je trdil, da je kriminaliteta posledica šibkega družbenega nadzora, ki vodi v nekonformno vedenje, slabši individualni samonadzor in negativne procese socializacije že v zgodnjem otroštvu. Posledicno so lahko socialne vezi, tudi z ožjimi družinskimi clani, mocno oslabljene, kar ustvarja ugodne razmere za pojav razlicnih vrst kriminalitete. 
To teorijo v doloceni meri podpira tudi Edwin Sutherland, ki je trdil, da kriminalni vedenjski vzorci nastanejo skozi dolgotrajen proces ucenja. Vsaka kriminalna osebnost se mora najprej nauciti kriminalnega vedenja, da lahko kasneje izvede kaznivo dejanje, kar še posebej velja za storilce gospodarskih in financnih kaznivih dejanj. 
Interakcijska teorija kriminalitete se osredotoca na procese socialnega oznacevanja in stigmatizacije (npr. kazensko pravo lahko stigmatizira dolocene etnicne skupine, policisti so lahko pod vplivom stereotipov pri obravnavi storilcev kaznivih dejanj, socialni delavci zaradi predsodkov ne pomagajo svojim varovancem). 
Konfliktne in marksisticne teorije poudarjajo, da je kriminaliteta posledica nepravicnih in izkorišcevalskih kapitalisticnih sistemov, ki krepijo družbene procese odtujenosti, neenakosti in revšcine. Zaradi poglabljanja teh procesov prihaja do krize kapitalisticnega družbenega reda. Narašcajoca industrializacija in razvoj tehnologije sta prispevala k širjenju korporativne in gospodarske kriminalitete, ki ima izjemno negativen vpliv na posameznike, podjetja in celotne družbe, pogosto tudi v obliki astronomsko visokih stroškov. Po prepricanju marksisticnih teoretikov kazensko pravo v kapitalisticnih sistemih relativno dobro šciti višje družbene elite, medtem ko ostale družbene sloje obravnava strožje. 
Nekateri sociologi in predstavnice feministicnih teorij so se ukvarjali tudi z vprašanjem žensk in kriminalitete. Ugotovili so, da se odstotek kriminalitete pri ženskah povecuje. Med možne vzroke za ta trend so uvrstili spremembe v procesu socializacije žensk, vecjo enakopravnost, moc odlocanja in s tem vecjo potrebo po prevladi. Raziskovali so tudi socialne znacilnosti kriminalnih žensk ter identificirali razlicne dejavnike tveganja, kot so revšcina, pripadnost etnicnim manjšinam, brezposelnost, neugodne socialne razmere in pomanjkanje izobrazbe, ki lahko prispevajo k storitvi kaznivih dejanj. Kljub temu ostaja kriminaliteta med ženskami bistveno nižja kot med moškimi, kar predstavlja pomembno izhodišce za nadaljnje raziskave. 
Na podlagi socioloških teorij razlage kriminalitete lahko ponovno poudarimo njihov delni uspeh, saj tudi sociološke razlage niso povsem zadostne za ugotavljanje vzrokov za nastanek tako kriminalitete kot tudi kriminalnih osebnosti. 
Tako v preteklosti kot tudi danes ostaja živa demonska teorija o pojavu kriminalitete, ki temelji na verskih in nadnaravnih prepricanjih (npr. obsedenost z demoni, satanom). Gre za dolocena verovanja, ki pa nimajo znanstvene podlage. 
Zdaj smo prispeli do kljucnega vprašanja: katere razlage se najbolj približujejo dejanskim vzrokom za nastanek kriminalitete in kriminalnih osebnosti? V tej knjigi je že bil opisan poskus modeliranja razlicnih psiholoških teorij osebnosti, ki omogocajo optimalen opis posameznika. Ko pa gre za kriminaliteto in kriminalne osebnosti, postane opis še bistveno bolj zapleten, saj bi morali upoštevati vsaj psihološke, biološke in sociološke dejavnike. 
Vzroki za nastanek kriminalitete in kriminalnih osebnosti so deloma psihološko pogojeni. Ljudje imajo sicer moc odlocanja o svojih dejanjih in mislih, vendar obstajajo tudi dejavniki, na katere posameznik nima vpliva ali pa je ta zelo omejen. Kljub temu lahko ti dejavniki mocno vplivajo na osebnost posameznika in celo na širšo družbo (npr. genska zasnova, mednarodni konvencionalni dogovori, podnebje, virusi, bakterije, gibanje nebesnih teles). Tako notranje kot zunanje okolje vkljucuje številne dejavnike, ki so zunaj nadzora posameznika in celo celotne cloveške vrste. 
Ponovno se lahko osredotocimo na tri ravni naše resnicnosti: mikrokozmos, mezokozmos in makrokozmos. Znotraj prepletenosti teh treh ravni lahko prepoznamo mocnejše in šibkejše povezave, ki oblikujejo dolocena razmerja ter kažejo na najverjetnejše vzroke za nastanek tako kriminalnih osebnosti kot tudi kriminalitete. 
Na ravni mikrokozmosa lahko kot primer navedemo dolocene bakterije, ki se združujejo v velika mikrobiološka omrežja in vplivajo na dolocene clovekove vedenjske vzorce, kot so prehranjevalne navade, kajenje itd. Ob neugodnih socialnih razmerah lahko bakterija latentni Toxoplasmosis vpliva na nasilne vedenjske vzorce ljudi.98 Na dlani je, da bi lahko dolocena vrsta bakterij vplivala na razvoj kriminalne osebnosti in s tem sooblikovala kriminaliteto. Vendar trenutno na tem podrocju obstaja premalo raziskav in dokazov, da bi lahko z gotovostjo trdili, da bakterije vplivajo na delinkventne in kriminalne vedenjske vzorce ljudi.99 Mikroorganizme (npr. bakterije, virusi), ki se nahajajo v našem telesu od rojstva do smrti, je skorajda nemogoce prešteti, njihovo število pa je mogoce zgolj grobo oceniti, saj so okupirali celotno clovekovo telo in tako vplivajo tudi na cloveško reprodukcijo. Nekatere virusne in bakteriološke okužbe lahko celo poškodujejo centralni živcni sistem cloveka do te mere, da povzrocijo antisocialne in kriminalne vedenjske vzorce (npr. bakterija Bartonella henselae). Obstaja velika verjetnost, da mikroorganizmi, predvsem bakterije in virusi, lahko vplivajo na nastanek kriminalne osebnosti in kriminalitete. 
Ta primer v bistvu prikazuje dinamicno prepletanje dveh kozmicnih nivojev, mikrokozmos in mezokozmos. V svetu mikrokozmosa bi morali poleg vpliva genov upoštevati tudi vlogo mikroorganizmov, kar bi spodbudilo razvoj tesnejšega sodelovanja med razlicnimi vedami, kot so genetika, virologija, bakteriologija, forenzicna medicina, kriminologija, sociologija in psihologija, da bi bolje razumeli vzroke za nastanek kriminalnih osebnosti in kriminalitete razlicnih vrst. 
98 Shotar,A.,Alzyoud, S. A., &AlKhatib, A. J. (2015). Social Impacts of Infectious Diseases: LatentToxoplasmosis and Crime. The Social Sci, 10, 1677-1681. 
99 Johnson, KaterinaV.-A., Foster, K. R. (2018).Why does the microbiome affect behaviour? : opinon. Nature reviews. Microbiology, (16/10), 647-655. 
Dostopno na (URL): https://www.nature.com/articles/s41579-018-0014-3 (2020-06-08). 
Dejstvo, da clovekovo telo vsebuje okoli 100 trilijonov mikroorganizmov, je številka, ki prekaša število cloveških celic v telesu najmanj desetkrat. Genski material mikroorganizmov (npr. virusi, bakterije) v clovekovem telesu imenujemo mikrobiom. Število teh genov je okoli 200-krat vecje od števila clovekovih genov. Bakterije v mikrobiomu skrbijo za crpanje hranilnih snovi, uravnavajo naš imunski sistem, nas varujejo pred škodljivimi bakterijami, ki povzrocajo bolezni, ter proizvajajo vitamine, kot so B, B12 in K (slednji pripomore k hitrejšemu strjevanju krvi v primeru poškodb). Velika omrežja bakterij lahko celo spremenijo delovanje cloveških genov, jih aktivirajo ali pa tudi ne.100 Geni imajo sposobnost nadzorovati delovanje razlicnih bakterijskih omrežij. V tej prepletenosti med geni in bakterijami znotraj mikrokozmosa lahko opazimo, da cloveški geni kot gradniki življenja niso tako zelo stabilni in nespremenljivi, kot bi lahko pricakovali. Glede na to je smiselno spodbuditi raziskovanje možnega vpliva mikroorganizmov na nastanek tako kriminalne osebnosti kot tudi kriminalitete. 
Zahvaljujoc bakterijam je v naši atmosferi nastal kisik, ki je omogocal življenje številnim drugim manj in bolj sestavljenim organizmom, vkljucno s clovekom. Mikroorganizmi imajo izjemen vpliv tako na zdravstveno stanje cloveka kot tudi posredno na delovanje družbenih in naravnih procesov v okviru hierarhicnih asociativnih sistemov. Dolocene vrste bakterij, še posebej v obliki obsežnih omrežij (npr. Toxoplasma in Bartonella), bi torej lahko vplivale na posameznike, da se razvijejo v delinkventne in kriminalne osebnosti ter s tem posledicno prispevajo k pojavljanju kriminalitete.101 V primeru, da navedena predpostavka postane povsem dokazano dejstvo, bi to v precejšnji meri spremenilo pogled ne le na pojav kriminalitete, temvec tudi na osebnost cloveka. Ta ne bi bila vec zgolj v glavnem odvisna od genov, živcnih celic v možganih, fiziološke zgradbe in okoljskih dejavnikov (mezokozmos in makrokozmos). Skratka, dolocena obsežna bakteriološka omrežja bi postala vpliven dejavnik, ki bi ga morali pri raziskovanju vzrokov za kriminaliteto resno upoštevati. 
Znanost in znanstveniki na kateremkoli podrocju prispevajo del resnice k veliki sestavljanki, pri cemer koncni izid ni poznan. Ob pozitivnem scenariju razvoja cloveške vrste se bodo tudi v prihodnosti razvijale znanstvene teorije in modeli, ki se bodo po eni strani naslanjali na že obstojece, po drugi strani pa odkrivali pomanjkljivosti preteklih in ponujali nadgradnje oziroma dodane vrednosti. Zdi se, da bo velika sestavljanka znanstvenih teorij in modelov zakljucena šele takrat, ko bo ugasnil obstoj cloveške vrste. 
100Babraham Institute (2018). "How good bacteria control your genes: Chemical signals from gut bacteria influence 
gene regulation in the gut lining."ScienceDaily, 9 January. Dostopno na URL: 
https://www.sciencedaily.com/releases/2018/01/180109102758.htm (2020-06-07) 101Pillai, S. D. (2015). Can microbes control criminal behavior?Linkedin. Dostopno na URL: 
https://www.linkedin.com/pulse/can-microbes-control-criminal-behavior-suresh-pillai (2020-06-10). 
Vzroke za nastanek kriminalitete razlicnih vrst lahko celoviteje dojamemo s tremi koncepti prepletenih oziroma povezanih resnicnosti, ki so mikro-, mezo- in makrokozmos. Znotraj teh glavnih konceptov je mogoce uvrstiti tudi razlicne biološke, sociološke, psihološke, okoljske in druge razlage, kjer imamo lahko opraviti z razlicnimi poudarki in povezavami. Znano je, da so ocenjevalcem oziroma preiskovalcem kaznivih dejanj dejavniki na mezokozmicnem nivoju bolj poznani in bližji, zato je ta poudarek v bistvu prvenstven. Dejavniki z mikro- in makrokozmicnega nivoja namrec zahtevajo izjemno natancne naprave, da sploh zaznamo doloceno dogajanje. Skratka, naša naravna cutila oziroma zaznave so v primerjavi z mikro- in makrokozmosa zelo oddaljena. Vendar pa mezokozmicna resnicnost znanosti ne zadostuje, ampak potrebuje še preostali dve resnicnosti. 
Zdaj lahko geni v povezavi z bakterijami in virusi pomenijo kljucne gradnike pri ugotavljanju vzrokov kriminalitete, vendar tega še ne moremo dokazati, ker so v ospredju mezokozmicni dejavniki. Podobno velja za elektromagnetna, gravitacijska in jedrska energijska polja ter gibanje nebesnih teles. Z veliko težavo uvrstimo mikro- in makrokozmicne dejavnike na prednostni seznam glede razlaganja vzrokov za nastanek kriminalnih osebnosti in kriminalitete. Velja doloceno hierarhicno pravilo, da zavzemajo mezokozmicni dejavniki prvo mesto na tem seznamu, saj se kriminaliteta preko akterjev in dejanj odvija znotraj mezokozmosa. Pogled z mezokozmicne perspektive je lahko sorazmerno popacen, ker obstaja nevarnost, da zanemarimo precej bolj kljucne dejavnike na mikro- in makrokozmicnem nivoju. Vplivi mocnejših elektromagnetnih polj so lahko izjemni, kar dokazujejo tudi razlicna orožja na principu elektromagnetnega sevanja, ki so zmožna unicevati ustrezno delovanje telesnih organov in živcnih celic v možganih (npr. izbris spomina). Vzemimo kot primer storilca, ki v stanju amoka umori pet ljudi in nato še sebe. Ali obstaja možnost, da je bil storilec izpostavljen dolgotrajnejšemu in intenzivnejšemu vplivu mocnejših elektromagnetnih valovanj? Možnost vsekakor obstaja, vendar še nimamo orodij, s katerimi bi lahko to hipotezo dokazali, saj ne obstajajo primerjalni vzorci možganskih in telesnih aktivnosti storilcev takšnih kaznivih dejanj. Znanost tega s pomocjo sodobne tehnologije še ni sposobna izmeriti. 
Dokazano je, da ima polna luna mocan vpliv na ljudi, vendar ni trdnih dokazov, da bi lahko povzrocila umore ali prometne nesrece. Najverjetneje tega še ne znamo natancno izmeriti. Logicna posledica tega je intenzivnejša osredotocenost na pojave oziroma dejavnike na mezokozmicni ravni. Takšna razmišljanja odpirajo vprašanje o tem, cesa je znanost sploh sposobna in kako bi lahko celoviteje raziskovala vzroke za nastanek kriminalnih osebnosti in kriminaliteto. 
Potrebujemo pregled razlicnih znanstvenih disciplin, ki poleg kriminologije, medicine, psihologije in sociologije raziskujejo kriminaliteto. Pregled svetovnih znanstvenih baz hitro pokaže, da kriminaliteto preucujejo številna znanstvena podrocja, ki pa jim to ni primarni predmet raziskovanja. Posledicno se pri raziskovanju kriminalitete uporabljajo razlicni metodološki pristopi, ki lahko zasledujejo povsem drugacne cilje, a kljub temu prispevajo dragocena spoznanja. Celovitega interdisciplinarnega pregleda znanosti, ki so se ukvarjale s kriminaliteto, v resnici še nimamo. 
Podobno velja za druga znanstvena podrocja. Na primer, genetik ima sorazmerno malo znanja o dosežkih bakteriologije in virologije. Ce bi uspela ucinkovitejša sinteza znanja s podrocja genetike, bakteriologije in virologije, bi to lahko povzrocilo novo znanstveno revolucijo. V današnjem casu znanstveniki poskušajo raziskovati kriminaliteto tudi s pomocjo analogij, kot je primerjava med mezokozmicnimi in mikrokozmicnimi ravnmi – denimo vzpostavljanje analogije med družbenim okoljem in imunskim sistemom cloveka. 
Kot zanimivost naj omenimo oceno znanstvenega in strokovnega publiciranja o kriminaliteti v povezavi z racunalništvom in informatiko med letoma 1970 in 2019. S pomocjo programske opreme „Publish or Perish“ je bila izvedena naslednja poizvedba: 
TI = „crime“ OR „criminal“ | AND KW = „informatics“ OR „information technology“ OR „computer science“ | PY1 = 1970 to PY2 = 2019. 
Na podlagi te analize lahko pricakujemo spoznanja o znanstvenoraziskovalnih prizadevanjih racunalništva in informatike na podrocju raziskovanja kriminalitete. Poleg tega lahko pridobimo vpogled v znanja in zanimanja, ki jih kriminologi manj upoštevajo, kar omogoca odkrivanje novih raziskovalnih smeri. 
Glavni problem kriminologije je, da kriminologi težje spremljajo novosti na podrocju znanstvenega in strokovnega publiciranja o racunalništvu in informatiki v povezavi s kriminaliteto. To pomanjkljivost bi lahko rešili s kakovostnim specializiranim informacijskim središcem ali specializirano knjižnico, v kateri bi bibliotekarji in informacijski specialisti dejavno sodelovali pri tovrstnih raziskavah. 
Mnoge knjižnice in informacijska središca so, podobno kot pri racunalništvu in informatiki, še vedno omejene na izvajanje osnovnih storitev (kot so izposoja, katalogizacija, posredovanje informacij in bibliografije raziskovalcev) ter nimajo znanstvenoraziskovalnega znacaja. Vendar bi lahko specialne knjižnice in informacijska središca dejavno sodelovala pri znanstvenoraziskovalnih dejavnostih, tako znotraj ministrstev kot fakultet in drugih znanstvenih institucij. Ne gre dvomiti, da takšne knjižnice in informacijska središca obstajajo, vendar so žal redke. Glavni problem pri vkljucevanju bibliotekarske in informacijske znanosti v raziskovanje kriminalitete, zlasti v okviru javne uprave, je v togih birokratskih pravilih in postopkih, ki dajejo prednost uradništvu pred raziskovalnim delom. V javni upravi ima znanstvenoraziskovalno delo pogosto manjšo težo, saj so knjižnice in informacijska središca vecinoma le podporne službe za uradnike, ki se ukvarjajo predvsem z zakonodajo. V Sloveniji policija deluje kot organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve, ki spada pod javno upravo. Takšna organizacijska ureditev že v izhodišcu omejuje razvoj in napredek policijske znanosti. Policijska znanost pa bi lahko imela pomembno vlogo pri raziskovanju kriminalitete ter pripomogla k uspešnejšemu preprecevanju negativnih družbenih pojavov. 

4.8.2 Slika 254: Pojmovno omrežje znanstvenih in strokovnih publikacij s podrocja racunalništva in informatike v povezavi s kriminaliteto v letih od 1970 do 1999 
Slika 254 prikazuje pojmovno omrežje, pridobljeno na podlagi naslovov znanstvenih in strokovnih del s podrocja racunalništva in informatike v povezavi s kriminaliteto v obdobju od leta 1970 do 1999. 
V zgodnjih 70. letih 20. stoletja so že nekatera dela porocala o elektronski kriminaliteti, kar se je dejansko zacelo dogajati šele takrat, ko je ameriška vojska omogocila širšo uporabo interneta. O racunalniški kriminaliteti so zaceli pisati v zgodnjih 80. letih, medtem ko so sredi tega desetletja že razmišljali o kazenskopravnih informacijskih sistemih. 
Znanstvena in strokovna skupnost s podrocja geografije in informatike je v zacetku 90. let 20. stoletja zacela intenzivneje raziskovati uporabo geografskih informacijskih sistemov pri spremljanju kriminalitete, zlasti pri analizi vedenjskih vzorcev v povezavi s prostorom, ceprav je bil ta izraz skovan že leta 1968. 
Pojem racunalniškega omrežja je bil znan že v 50. letih 20. stoletja. Racunalniška omrežja je najprej uporabljala ameriška vojska pri radarskih sistemih. V 90. letih je hitrost interneta znatno narasla, kar je pripeljalo do razmaha racunalniških omrežij, ki jih niso vec uporabljale le državne institucije, temvec tudi kriminalne združbe (npr. pedofilski obroci). 
Obdobje od leta 1970 do 1999 bi tako lahko oznacili kot obdobje zavedanja, da elektronska oziroma racunalniška kriminaliteta obstaja in je mogoca, hkrati pa tudi kot obdobje razvoja uporabnih vidikov informacijske tehnologije. S pomocjo slednje je postalo mogoce analizirati kriminalne vedenjske vzorce, povezovati racunalnike v omrežja ter razvijati sisteme za upravljanje podatkov. 
Na kratko so tako povzeti zametki dejavnejšega vkljucevanja znanstvenikov s podrocja racunalništva in informatike v raziskovanje kriminalitete. 

4.8.3 Slika 255: Pojmovno omrežje znanstvenih in strokovnih publikacij s podrocja racunalništva in informatike v povezavi s kriminaliteto v letih od 2000 do 2019 
Slika 255 prikazuje pojmovno omrežje, pridobljeno na podlagi naslovov znanstvenih in strokovnih publikacij s podrocja racunalništva in informatike v povezavi s kriminaliteto v obdobju od leta 2000 do 2019. Upoštevane so bile le besedne zveze, ki so se v naslovih del pojavile vsaj trikrat. 
Že na prvi pogled je mogoce opaziti, da je v razmeroma kratkem casovnem obdobju prišlo do številnih sprememb in celo do razmaha dejavnejšega vkljucevanja znanstvenikov in strokovnjakov s podrocja racunalništva in informatike v raziskovanje kriminalitete. Ta raziskovalna prizadevanja niso vec omejena zgolj na zavedanje obstoja racunalniške kriminalitete, možnosti analize kriminalitete s pomocjo geografskih informacijskih sistemov in razvoj informacijskih sistemov za podrocje kriminalitete. V tem novem obdobju postaja odkrivanje zakonitosti v podatkih izjemno pomembno orodje za analizo kriminalitete, zlasti pri obdelavi velikih kolicin podatkov in napovedovanju prihodnjih trendov. 
Pravi razcvet je doživela tudi izdelava programskih algoritmov za simulacijo kriminalitete, vedno pogosteje pa se raziskovalci srecujejo s podrocjem umetne inteligence. Racunalništvo in informatika sta danes izjemno dejavna na podrocju digitalne in kibernetske forenzike. Skratka, brez racunalnikarjev in informatikov si je že težko predstavljati številne kriminološke raziskave, ki jih v veliki meri podpira sodobna informacijska tehnologija. 
Prav zaradi tega bi bilo smiselno, da bi kriminološka znanost pridobila natancen pregled nad publikacijami o kriminaliteti, ki so jih v vecji meri ustvarili strokovnjaki s podrocja racunalništva in informatike. Takšen pregled je mogoce doseci z anotiranimi bibliografijami, ki poleg kratkih opomb vsebujejo tudi obsežnejše vsebinske povzetke ali vsaj izvlecke, oziroma s prilagojenimi tezavri. Izdelava tovrstnih virov je pretežno v domeni bibliotekarjev oziroma informacijskih znanstvenikov. 
Podobno oceno je mogoce opraviti tudi za podrocje jezikoslovja v povezavi s kriminaliteto z naslednjo poizvedbo: 
TI = „crime“ OR „criminal“ | KW = „linguistics“ OR „text mining“ OR „forensic linguistics“ OR „philology“ | PY1 = 2010 to PY2 = 2019 

4.8.4 Slika 256: Pojmovno omrežje znanstvenih in strokovnih publikacij s podrocja jezikoslovja v povezavi s kriminaliteto v letih od 2010 do 2019 
Slika 256 prikazuje pojmovno omrežje, pridobljeno na podlagi naslovov znanstvenih in strokovnih publikacij s podrocja jezikoslovja v povezavi s kriminaliteto v obdobju od leta 2010 do 2019. Upoštevane so bile le besedne zveze, ki so se v naslovih del pojavile vsaj dvakrat. 
Jezikoslovci se v povezavi s kriminaliteto pogosto ukvarjajo s pravom, kazenskim pravom, sodišci, zakonodajo in prevajalstvom (npr. v kazenskih postopkih). Na tem podrocju se uporabljajo razlicne metode za odkrivanje zakonitosti v besedilih, pri cemer je poseben poudarek na analizi vzorcev sovražnih sporocil. Zanimivo podrocje raziskovanja za jezikoslovce predstavlja tudi politika, kjer se osredotocajo na varnost sporocil in kazensko pravo. 
Pomembno vlogo jezikoslovcev v povezavi s kriminaliteto lahko opazimo na podrocju forenzicnih ved, kjer se je razvila relativno nova disciplina – forenzicna lingvistika. Ta vkljucuje razvoj in uporabo metod, ki so v nekaterih primerih nujno potrebne pri kriminalisticnih preiskavah. Prispevki jezikoslovcev k raziskovanju kriminalitete so razmeroma številni, kar na prvi pogled morda ni pricakovano. 
Podobno kot na podrocju racunalništva in informatike tudi v tem primeru nimamo celovitega sistematiziranega pregleda nad znanstveno produkcijo jezikoslovcev v povezavi s kriminaliteto. Znanje se pogosto oblikuje v ozkih raziskovalnih krogih, ki so sicer poznani posameznim strokovnjakom s podrocja jezikoslovja, vendar ne dosežejo kriminologov, ki bi lahko na tej podlagi razvili dodatna uporabna spoznanja.   
Podobne analize bi bilo mogoce izvesti tudi za številne druge znanstvene discipline, ki so se ukvarjale s kriminaliteto, kot so etnografija, etnologija, antropologija, umetnostna zgodovina, bibliotekarstvo, fizika in astronomija. Na ta nacin bi pridobili razlicne perspektive na kriminaliteto ter nova spoznanja in ugotovitve, ki bi lahko pripomogle k boljšemu razumevanju njenih vzrokov, kar bi bilo še posebej koristno za kriminološko znanost. 
Kateri procesi potekajo na makrokozmicni ravni, da v koncni fazi vedno vodijo k dolocenim urejenim vzorcem ali kaosu? Ali lahko takšne tvorbe ustvarjajo tako mocna energijska polja, da bi lahko bila odgovorna za nastanek kriminalitete in kriminalnih osebnosti ali pa vsaj posredno prispevajo k njihovemu oblikovanju? 
Astrologija kot mejna veda se je verjetno že v davni preteklosti ukvarjala s podobnimi vprašanji (npr. ugotavljanje vpliva nebesnih teles na plodnost ali dolocanje ugodnega datuma za vojaške spopade).102 Po drugi strani sta naravoslovni vedi, fizika in astronomija, že odkrili številne naravne zakonitosti delovanja makrokozmosa, ki jih še ne znamo povsem pojasniti v povezavi z mezo- in mikrokozmosom. Skratka, sinteza znanja o vseh treh ravneh naše resnicnosti je še vedno nepopolna 
– dolocene možne razlage že obstajajo, vendar jih še ne znamo ustrezno interpretirati. To posledicno vodi, tudi v kontekstu kriminalitete in drugih družbenih pojavov, v obstoj skritih, nezavednih znanj. 
S tem v mislih bi bilo smiselno opraviti nekaj kratkih intervjujev z razlicnimi fiziki, ki se posebej ukvarjajo z dogodki, pojavi in zakonitostmi na ravni makrokozmosa. Kot izhodišce za razmislek bi jim lahko zastavili nekaj vprašanj o možnem vplivu makrokozmosa na nastanek razlicnih družbenih pojavov, kot so spletke, kriminaliteta, nataliteta in mortaliteta. K tej temi se bomo vrnili nekoliko kasneje. 
Znotraj makrokozmosa najdemo prvine tudi na mikro ravni, na primer razlicne majhne delce v vesolju, ki jih lahko zaznamo le s pomocjo izjemno natancnih merilnih naprav (npr. fotoni, pioni). Podobno se dogaja na mezo ravni, na primer pri preucevanju nastanka govora, ki je posledica delovanja živcnih celic v možganih. Prvine mikro ravni so torej prisotne v vseh ravneh naše resnicnosti, kar nakazuje, da mikro svet predstavlja temelj za ostala dva svetova. Takšen model je cloveški um oblikoval skozi stoletja, ceprav nimamo stoodstotnega jamstva, da svet zares vidimo in razumemo pravilno. 
102Thakur, C. P., & Sharma, D. (1984). Full moon and crime. Br Med J (Clin Res Ed), 289(6460), 1789-1791. Zanimiv 
znanstveni clanek, ki dopušca možnost, da pojav polne lune lahko vpliva na povecan obseg pojavljanja 
kriminalitete. 
Pri tem velja omeniti še drug miselni model, ki zagovarja stališce, da vse izhaja iz delovanja višje oziroma makro ravni (npr. soncna svetloba pada kot slap z višjega na nižji nivo). Ta filozofski nacin razmišljanja je pomemben tudi pri raziskovanju kriminalitete – se ta pojavlja kot posledica mikrokozmosa, ki nato vpliva na mezo- in makrokozmos, ali pa je vzrok v delovanju makrokozmosa, ki vpliva na mezo- in mikrokozmos? 
Znanost si prizadeva najti argumente in dokaze, s katerimi razvija modele in teorije, ali pa te modele oblikuje intuitivno ter jih kasneje potrjuje z empiricnimi raziskavami. Težko je z gotovostjo trditi, katera izmed treh ravni (mikro-, mezo- ali makrokozmos) ima kljucno vlogo pri pojavljanju kriminalitete. Vendar pa so se kriminološka, sociološka, pravna, ekonomska, politicna in psihološka znanost v veliki meri osredotocile na mezokozmos, saj je ta ljudem najbližji in najbolj razumljiv. 
Tako pri negativnem stresu kot pri kriminaliteti se soocamo s sindromom "beg ali napad" (flight or fight syndrome), ki je tesno povezan s temeljnimi koncepti, kot so "kazen ali nagrada", "neugodje ali ugodje" ter "biti ali ne biti". 
Preden preidemo na predstavitev razlicnih vrst kriminalitete, se bomo najprej osredotocili na profiliranje storilcev kaznivih dejanj. 
4.8.5 Profiliranje storilcev kaznivih dejanj 
Znana polemika, s katero so se ukvarjali številni svetovno znani filozofi (npr. Jean-Jacques Rousseau: »Clovek je že po naravi dober, šele družba ga pokvari«), o tem, ali je clovek že po naravi dober ali slab, je morda nekoliko odvecna, saj resnica najverjetneje leži nekje vmes. Clovek namrec vsebuje dolocene potenciale, ki ga lahko zaradi družbenih in/ali naravnih okolišcin usmerijo na pravo ali pa na kriva pota. Ena izmed oblik teh krivih poti so zagotovo kriminalna dejanja, s katerimi posamezniki ali združbe uresnicujejo svoj obstoj, vendar to še ne pomeni, da so po naravi slabi. Dokler se v crnem krogu nahaja majhna bela lisa, za tak krog ne moremo trditi, da je popolnoma crn – je tudi nekoliko bel (Ludwig Wittgenstein, Filozofski traktati . Prava izjava). Dialektika ugodja in neugodja po mnenju številnih filozofov (npr. Eduard von Hartmann, Ludwig Klages idr.) igra kljucno vlogo, saj cloveka vodi k ovrednotenju drugih dialekticnih razmerij, kot so red in nered (kaos), predvidljivost in nepredvidljivost, toplo in hladno, sladko in grenko, ljubezen in sovraštvo, svetloba in tema, konkretno in abstraktno, svoboda in nesvoboda, odprtost in zaprtost, enakost in razlicnost, veliko in majhno, crno in belo ter nenazadnje tudi zakonito in kaznivo. Temeljni fenomeni clovekovega obstoja, ki jih je obravnaval Eugen Fink, so pod vplivom osrednjega gibala – življenja, ki ustvarja zamisli in dejanja ter iz njih oblikuje osrednje junake. Uresnicitev takšnih »glavnih junakov« temelji na razlicnih vrednostnih sodbah, ki so odvisne od individualnih in kolektivnih izkušenj. Vsak clovek je avtor svojih dejanj, vendar ga misel, oblikovana kot osrednji junak, usmerja na pot, ki je bodisi družbeno sprejeta bodisi nesprejeta. Kadar posameznik ali skupina uresnicuje doloceno zamisel s pomocjo kaznivih dejanj, takšna oblika obstoja postane za družbo škodljiva, a hkrati predstavlja opozorilni signal, da je družba v nekaterih svojih segmentih ranjena oziroma bolehna. Tovrstne družbene anomalije poskušajo odpravljati ali zdraviti razlicni »socialni kirurgi«, kot so centri za socialno delo, verske organizacije, organi kazenskega pregona, policija ter specializirani kriminalisticni analitiki in profilerji. Kriminaliteta je logicna posledica razlicnih akterjev v hierarhicno organiziranem družbenem sistemu, pri cemer so nekateri bolj pasivni, drugi pa bolj aktivni pri izvajanju kriminalnih dejavnosti. Lahko je obrambna ali napadalna reakcija dolocenega segmenta družbenega sistema. Posledicno se razlicne reakcije lahko stopnjujejo v konflikte, ki potekajo na lokalnih ali celo mednarodnih ravneh. Najhujša oblika kriminalitete, ki jo izvajajo napadalni hierarhicni družbeni sistemi, so zagotovo vojne. Kriminaliteta je vedno zunanji izraz dolocene družbe in ustvarja sledi v obliki razlicnih vzorcev. Ti vzorci, ki nakazujejo na patološki red, pogosto ostanejo neopaženi, saj še niso razvite ustrezne metode in tehnike za njihovo prepoznavanje – to pa lahko posredno ali neposredno vodi v kriminaliteto (npr. gospodarsko kriminaliteto). Pri profiliranju storilcev kaznivih dejanj je smiselno analizirati tudi kriminaliteto kot njen zunanji izraz: Kakšen je njen namen? Kakšno sporocilo prenaša? Ali odraža družbeno stanje in njeno prihodnost? Nesporno je dejstvo, da si cloveške civilizacije prizadevajo za preživetje, zlasti s pomocjo paradigme pravne države, ki doloca pravila organiziranosti družbe. Kljub temu se kriminaliteta vedno znova pojavlja – vcasih zgolj kot signal, drugic kot konkretna informacija o drugacnem videnju preživetja v cloveških skupnostih. Profiliranje storilcev kaznivih dejanj je v zadnjem desetletju, tudi zaradi vpliva množicnih medijev, postalo vse bolj prepoznavno in se znotraj posameznih kriminalisticnih služb (npr. FBI) pogosto uporablja kot metoda preiskovanja in/ali raziskovanja. Metodološki pristopi profiliranja so raznoliki, tako z vidika ucinkovitosti kot kakovosti preiskovanja kaznivih dejanj. Na osnovni ravni se metode profiliranja delijo na naslednje kategorije: 

4.8.5.1 Slika 257: Metodološke smeri pri profiliranju storilcev 
Slika 257 prikazuje metode in metodološke smeri pri profiliranju storilcev kaznivih dejanj. Metode se delijo na induktivne in deduktivne, pri cemer je treba poudariti, da so induktivne metode profiliranja kriminalitete in storilcev kaznivih dejanj starejšega izvora. Novejše in nekoliko bolj eksaktne naj bi bile deduktivne metode.  
Induktivna metoda, ki temelji na statisticnih podatkih, je še posebej znacilna za naslednje predstavnike: Anglež David Canter, ki se osredotoca na uporabo statisticnih metod in spoznanj s podrocja psihologije (npr. geografsko profiliranje), ter Nemec Stephan Harbort, ki temelji na empiricnih profilih storilcev kaznivih dejanj (npr. operativna analiza primerov). Druga induktivna metoda izhaja iz uporabe intuicije in bogatih delovnih izkušenj na podrocju kriminalisticnega dela – glavni predstavniki te smeri so profilerji FBI in klinicni psihologi.  
Deduktivne metode se nadalje delijo na: 
-
 analizo vedenjskih sledi (angl. Behavioral EvidenceAnalysis), katere glavni predstavnik je Brent Turvey, 

-
 heterogene deduktivne metode FBI, ki sta jih razvila Patrick Mullany in H. Teten,  

-
 deduktivno metodo s poudarkom na klinicnih postavkah, katere glavna predstavnika sta G. Copson in G. Gudjonsson.  


Teoreticna ozadja in razvoj profiliranja storilcev kaznivih dejanj ter kriminalitete so dostopni na svetovnem spletu, zato se v tem delu ne bomo podrobneje ukvarjali s tem vidikom.  
Pomembno pa je izpostaviti posebne kriminalisticne analitike oziroma profilerje, ki so nekakšni razclenjevalci in sestavljavci negativnih družbenih dogodkov. Profilerji so v bistvu posebni enigmatiki z zaželenim širokim spektrom znanja, ki obsega psihologijo, sociologijo, sodno medicino, kriminologijo, statisticne metode, analizo podatkov, informatiko, jezikoslovje, etnologijo, komunikologijo, tehniko ter kriminalisticne metode, taktike in tehnike.  
Iz navedenega je razvidno, da je izjemno zahtevno postati profiler, saj si potrebnih znanj ni mogoce pridobiti zgolj s štiriletnim ali celo osemletnim univerzitetnim študijem. Gre za podrocje, kjer se strokovnost razvija skozi najmanj 20 do 30 let. Vecina profilerjev izhaja iz specializiranih strok (npr. psihiatrije, psihologije) in si skozi daljše casovno obdobje pridobi dodatna znanja in izkušnje. Profiler mora imeti izjemen obcutek za organizacijo podatkov in informacij, saj je pogosto treba iz množice podatkov izlušciti uporabne informacije o storilcu kaznivega dejanja.  
Profilerji se vecinoma ukvarjajo s težjimi kaznivimi dejanji, kot so umori, posilstva, veliki bancni ropi in gospodarska kriminaliteta, precej manj pa s kaznivimi dejanji, kot so vlomi, pretepi in samomori. Praksa je celo pokazala, da profilerji na dolocenih podrocjih preiskovanja kriminalitete niso posebej ucinkoviti.  
V svetu obstajata dve glavni stališci o metodah dela profilerjev. Nekateri zagovarjajo popolno metodološko svobodo delovanja profilerjev, medtem ko bi drugi želeli, da se njihovo delo standardizira in uskladi s skupno metodologijo. Smiselno je dopušcati metodološko svobodo tistim profilerjem, ki so pri svojem delu posebej uspešni, vendar bi bilo hkrati treba znanstveno preuciti njihove metode in jih ovrednotiti s pomocjo posebnih analiticnih modelov.  
Znanstveno raziskovanje heterogenih metodologij bi lahko privedlo do razvoja novih modelov, ki bi dopolnjevali pomanjkljivosti razlicnih pristopov. Intuicija je sicer mocno orodje, vendar zaradi svoje subjektivnosti vcasih pripelje preiskovalce v slepo ulico. Tovrstna subjektivnost lahko povzroci, da po krivem za zapahi konca nedolžen clovek, kar je izjemno resna težava – gre namrec za cloveško življenje, ki je lahko na tak nacin uniceno.  
Pri profiliranju storilcev kaznivih dejanj so lahko koristna tudi znanja s podrocja biografij (analiza življenjskih poti znamenitih osebnosti ali navadnih državljanov) ter rodoslovja oziroma genealogije. Tako pri biografijah kot pri genealogiji se srecujemo z razlicnimi prelomnicami, ki so bile posledica pomembnih in vcasih tudi nepricakovanih odlocitev. Razlogi za tovrstne odlocitve (npr. gospodarska kriza, naravna katastrofa) so lahko predmet nadaljnjega znanstvenega preucevanja. 
Ko spremljamo življenjske zgodbe znamenitih ali znanih oseb, ki so pozitivno ali negativno vplivale na razvoj cloveških družb, ne moremo mimo enega najhujših diktatorjev vseh casov – Adolfa Hitlerja. Njegova prvotna življenjska pot je bila usmerjena v umetnost, natancneje slikarstvo. Vodilni slikarski teoretiki in umetniki dunajske družbe tistega casa so bili pretežno judovskega rodu. Hitler se je dvakrat poskušal vpisati na dunajsko slikarsko akademijo, vendar mu to ni uspelo. Takratni profesorji slikarstva mu niso priznali posebnega talenta, saj so menili, da je popolnoma nenadarjen, zato so mu dodelili najslabše ocene. 
Ta del njegove življenjske zgodbe je pomemben, saj je Hitler glavni koncept svojega življenja gradil na prepricanju, da je njegovo poslanstvo slikarstvo. Ta ideja je bila osrednja v njegovem razmišljanju. Po popolnem neuspehu na umetniškem podrocju se je postopoma radikalno preusmeril v politiko in si skozi nadaljnja leta zgradil miselni sistem, ki je bil še posebej usmerjen proti Judom (antisemitizem). Njegovo prvotno življenjsko poslanstvo in vizija sta postali drugotnega pomena, saj si je na podlagi spremenjenih okolišcin in nazorov zastavil nov glavni cilj – postal je politicni strateg. 
Kaj lahko doprinese dolocena osrednja ideja o poslanstvu in viziji ter posledicno glavni cilj? Na to vprašanje v našem primeru odgovarja zgodovinska znanost. Adolf Hitler je v zgodovini cloveštva zapisan kot eden najhujših zlocincev, saj je ukazal množicna unicenja tako kulturnih spomenikov kot tudi ljudi. S kriminalisticnega vidika je storil številna kazniva dejanja, vkljucno z umori, poboji, tatvinami, goljufijami, spletkami in drugimi hudodelstvi. Kot vemo iz zgodovinskih virov, si je v koncni fazi sodil sam, vendar ne iz slabe vesti ali kesanja, temvec zaradi katastrofalnega propada svoje osrednje zamisli in neuresnicitve glavnega cilja – zmage nemškega naroda. Skratka, sodil si je sam, ker je bil poražen, oziroma ker je bila poražena njegova ideologija. 
Ta življenjska zgodba je poucna in vsebuje številna spoznanja o naravi posameznika ter o kolektivnih vplivih družbe. Prav tako so poucne in dragocene tudi druge življenjske zgodbe manj znanih množicnih in serijskih morilcev, saj ti zlocinci delujejo v negativni smeri in so mnogi prepricani, da delajo prav. Pri profiliranju kriminalitete in storilcev so pomembne tudi žrtve (viktimologija), saj dolocen morilec, poleg tega, da upošteva družbene dejavnike, ovrednoti tudi posameznike, med katerimi je lahko nekdo izbran kot žrtev. Ta žrtev mora imeti dolocene lastnosti, ki delujejo dražilno na serijskega morilca. Tovrstni dražljaji lahko sprožijo notranje konfliktne situacije v tovrstnem kriminalcu, ki jih ne zmore zadovoljivo obvladati, zato se odloci za krvolocno dejanje, katerega avtor postane. V nadaljevanju bo predstavljen primer posebne matrike za profiliranje serijskih morilcev in žrtev glede na najbolj znane osnovne psihicne vzgibe. 

4.8.5.2 Slika 258: Profiliranje razlicnih vrst serijskih morilcev in žrtev 
Slika 258 prikazuje matriko za profiliranje razlicnih vrst serijskih morilcev in žrtev na podlagi osnovnih psiholoških vzgibov (za ta primer so izbrani naslednji: slo / želja po: hrani – pijaci, uspehu, zdravju, ljubezni, humorju, udobju, strahu, gibanju – potovanju, tekmovalnosti, harmoniji – cistoci, igri, intelektu – znanju). Z razlicnimi odtenki rdece, rumene in zelene barve je oznacena (glej sliko 258 - oba semaforja) moc zastopanosti dolocenega psihicnega vzgiba pri razlicnih vrstah serijskih morilcev in žrtev. Zelena barva pomeni izrazito zastopanost dolocenega psihicnega vzgiba pri cloveku, rumena barva manj izrazito zastopanost, rdeca pa pomeni, da je dolocen psihicni vzgib zelo šibko zastopan. Pri serijskih morilcih (glej sliko 258 zgoraj: spolno usmerjeni, denarno usmerjeni itd.) so ti vzgibi oznaceni s krogci, medtem ko so pri žrtvah (glej sliko 258 spodaj: pravnik, športnik itd.) vzgibi oznaceni s kvadratki. Druge oznacbe znotraj matrike lahko pomenijo dodatne beležke pri preucevanju profilov ljudi (npr. crno polje - temna lisa, X - zgrešena postavka, 0 - ponovno preucevanje, rdece polje - zacasno zaustavljeno preucevanje). Na podlagi dobljenih vzorcev bi bilo mogoce vzpostaviti nekakšne »genske algoritme«, ki bi ponazorili, kateri tip serijskega morilca glede na vsebovane psihološke vzgibe bi si lahko izbral doloceno žrtev, kateri vzorec je identicen ali pa diametralno nasproten. Za vecjo nazornost naj služi naslednji slikovni prikaz: 

4.8.5.3 Slika 259: Simulacija genetskega algoritma glede na psihološke vzgibe serijskih morilcev in žrtev 
Slika 259 prikazuje prirejeno simulacijo »genetskega algoritma« glede na psihološke vzgibe serijskih morilcev in žrtev z osnovnim namenom, da dobimo nazornejši vpogled v razlicne verižne vzorce oziroma v t.i. generacije. Doloceni profili se med sabo izkljucujejo, medtem ko se lahko nekateri profili med sabo pokrivajo (npr. verjetnost umora serijskega storilca iz prve verige je zelo majhna ob primerjavi z drugo verigo, ki predstavlja dolocen tip žrtve). Psihološke vzgibe je možno povezovati z asociacijami oziroma asociacijskimi omrežji (konekcionizem), ki pa so izid predelave razlicnih dražljajev iz okolja (negativni dražljaji, nevtralni dražljaji, pozitivni dražljaji, hibridni dražljaji ipd.). Pozitivna asociacija na npr. priljubljeno jed lahko okrepi psihološki vzgib po hrani in pijaci na splošno, ceprav v tem arealu obstajajo tudi jedi, ki vzbujajo odpor ali celo gnus. Asociacije (vidne, slušne, olafaktorne, tipne, pojmovne idr.) so vedno izid individualnih in / ali kolektivnih izkušenj (npr. predsodki so lahko izid kolektivnega vpliva, ceprav kot posameznik nismo imeli z dolocenim predmetom ali osebo slabe izkušnje). Znano je, da doloceni dražljaji v zelo veliki meri usodno vplivajo na prihodnja ravnanja serijskih morilcev in celo na sam izbor žrtve. Pri serijskih morilcih, ki skrbno nacrtujejo zlocin, je možno s precejšnjo verjetnostjo predpostaviti, da njihove žrtve niso nakljucno izbrane. Pri nekaterih psihopatih in/ali sociopatih pa lahko trdimo nasprotno, namrec žrtev je mnogokrat nakljucno izbrana, ker na tovrstne serijske morilce ne vplivajo toliko osebnosti, temvec bolj razlicni distresni dogodki oziroma konfliktne situacije, ki jih tovrstni ljudje ne zmorejo ucinkovito predelati. Ob tem se pojavlja vprašanje o (negativnih) življenjskih prelomnicah, ki so jih doživeli doloceni ljudje. V ta namen bo na kratko predstavljen Wittgesteinov indeks. 

4.8.5.4 Slika 260: Wittgesteinov indeks za risano drevo 
Slikovni prikaz 260 predstavlja model risanega drevesa, ki ga je mogoce ovrednotiti s pomocjo Wittgesteinovega indeksa. Wittgestein je na podlagi spoznanja, da je risanje drevesa vcasih zelo ucinkovita metoda v psihodiagnostiki, drugic pa popolnoma neucinkovita, prispel do zanimive interpretacije. »Integralni del interpretacije drevesa je dolocanje casovnih terminov, v katerih so se zgodili najpomembnejši dogodki v subjektovem življenju (povzeto iz Tušak, M., str. 124-125, 1997).103 Ob tem so še zanimive naslednje prvine drevesa, ki jih je dolocena preizkusna oseba narisala: 
- 
Višina drevesa lahko ponazarja starost risalca. 

-
 Posebni znaki ali brazgotine na drevesu lahko ponazarjajo dolocen travmaticen dogodek. Z matematicnim obrazcem je vcasih mogoce na podlagi narisanega drevesa (še zlasti pri otrocih) ugotoviti, v kateri starosti se je doloceni osebi pripetil travmaticni dogodek. 


(VTZ·KS) STI=VD 
STI ... starost subjekta v casu travmaticne izkušnje VTZ ... razdalja med najnižjo tocko na drevesu in travmaticnim znakom (npr. grca) KS ... (aktualna) starost subjekta VD ... razdalja med najnižjo in najvišjo tocko drevesa Skratka, ce poznamo okolišcine, vrsto in cas dolocenega travmaticnega dogodka, npr. pri serijskem morilcu, bi bilo mogoce sestaviti seznam razlicnih dražljajev, ki prekomerno vplivajo na omenjeno osebnost in povzrocajo distres. Prizadevanja profilerjev storilcev kaznivih dejanj lahko v širšem smislu strnemo v naslednji metamodel: 

4.8.5.5 Slika 261: Možen metamodel profilerja glede profiliranja storilcev kaznivih dejanj 
Slika 261 prikazuje možen metamodel profilerja za profiliranje storilcev kaznivih dejanj, ki je zelo splošne narave in predstavlja nekakšno grobo profiliranje tovrstnih ljudi s pomocjo najpomembnejših gradnikov, kot so poslanstvo, vizija, cilj, proces odlocanja, problemi, reševanje problemov, pravila, interesna hierarhija, izkušnje, predelava informacij (npr. negativne asociacije), 
103Tusak, M. (1992).Risanje v psihodiagnostiki. Znanstveni Inst. Filozofske Fak. Ljubljana. 
klasifikacijski sistem itd. Najvecja prednost takšnega metamodela je v tem, da omogoca prikaz bistvenih elementov, ki naj bi bili skupni vsem storilcem kaznivih dejanj. Obravnavane entitete znotraj metamodela so po pravilih predstavljene v ednini (npr. zaradi morebitnega kasnejšega zbiranja in/ali organizacije podatkov za izgradnjo podatkovnih baz, izvedbo analiz, odkrivanje zakonitosti v podatkih itd.) in opremljene s pojasnili ob povezavah. Branje tega modela lahko dopušca bralkam in bralcem veliko svobode, vendar je prav, da kljub temu sledimo dolocenemu vrstnemu redu branja tega prikaza. 
a.
Levo zgoraj: Trditev, da naj bi clovek imel poslanstvo, vizijo in cilj v življenju. Clovek je lahko tudi (potencialni) storilec kaznivega dejanja, za katerega velja, da nima pravega poslanstva, vizije in cilja v življenju. Mnogi storilci imajo biofilni cilj v življenju, vendar obstajajo izjeme, kot so amok morilci in samomorilci, ki nimajo biofilnega cilja, zato je njihov cilj usmerjen v predcasen zakljucek življenja. Interesna hierarhija posameznika – (potencialnega) storilca kaznivega dejanja – je vecinoma usmerjena v nagrado, beg pred kaznijo, doseganje ugodja in osnovno eksistenco. To pa ne velja za ideološko in versko motivirane storilce kaznivih dejanj (npr. teroriste, clane sekt), saj imajo ti drugacno motivacijo. Takšna ozko usmerjena vizija in poslanstvo posameznika lahko v koncni kalkulaciji privedeta do ene same rešitve za zadovoljevanje njegovih potreb – storitve kaznivega dejanja.  

b.
 Levo spodaj: Negativne izkušnje lahko okrepijo negativne asociacije pri posamezniku in spodbudijo željo po storitvi kaznivega dejanja. Tako negativne izkušnje kot tudi negativne asociacije posameznik obicajno razvršca v dolocen klasifikacijski sistem, ki lahko še dodatno okrepi njegovo negativno dojemanje sveta. Negativne izkušnje so predvsem rezultat subjektivnega doživljanja sveta (psihološki vidik) in dejanskih vplivov družbenega okolja (sociološki vidik). To postane še izrazitejše, kadar se posameznik sooca z intenzivnimi in mocnimi konfliktnimi situacijami, ki izvirajo iz psiholoških in socioloških dejavnikov. 

c.
Sredina: Pravila so izjemno pomemben dejavnik, brez katerega bi si težko predstavljali delovanje posameznika in družbe. Imajo lahko tudi ambivalenten pomen, saj lahko bodisi omogocajo bodisi ovirajo doseganje ciljev. Znotraj interesnih hierarhij lahko povzrocajo hude konfliktne situacije, ki posameznika dodatno utesnjujejo. Pravila lahko olajšajo ali pa zavirajo proces reševanja problemov, še posebej, kadar so neustrezno oblikovana. Posledicno se lahko okrepi ali oslabi odlocanje posameznika. 

d.
 Z leve proti desni zgoraj: (Potencialni) storilec kaznivega dejanja za izvedbo dejanja uporabi doloceno orodje ali snov, v nekaterih primerih pa tudi drugo osebo ali celo dresirano žival.  

e.
Skrajna desna stran slike: Storjeno kaznivo dejanje je lahko posledica problemov, s katerimi se je storilec soocal. Ti problemi so lahko: 


-
 Izguba identitete 

-
 Sociološki problemi (nekakovostne interakcije v družbi, prezahtevno družbeno okolje, razlicne oblike diskriminacije, npr. mobing) 

-
 Psihološki problemi (hude duševne motnje, prekomerni stres itd.)  

-
 Orientacijski problemi (npr. posameznik ne zmore vec dolociti, kje se nahaja in kam bi rad šel)  

-
 Biološki problemi (npr. neozdravljiva bolezen) 

-
 Eticni problemi (npr. obcutek krivde, mašcevalnost, harakiri)  

-
 Hibridni problemi (npr. kombinacija izgube orientacije, hudih psihicnih motenj in potrebe po ubraniti casti) 


Na podlagi slikovnega in besednega opisa je mogoce ugotoviti, da je koncni izid storitve kaznivega dejanja posledica izgube nadzora in s tem tudi orientacije v življenju (to ne velja v celoti za ideološko in versko motivirane storilce kaznivih dejanj). Posameznikova eksistenca oziroma identiteta je najbolj zašcitena takrat, kadar ima pozitivno poslanstvo, vizijo in cilj v življenju. Prav zato je manj verjetno, da bi tak posameznik izvedel kakršno koli kaznivo dejanje. 
Obcutek izgube (npr. izguba prevlade, materialnih dobrin, ljubljene osebe), neustreznosti (npr. družbena anomija, socialna izkljucenost, stigmatizacija obrobnih družbenih skupin) in zatiranosti (npr. pripadnost etnicni manjšini, življenje pod diktaturo, verska manjšina) so dejavniki, ki so znacilni predvsem za ideološko in versko motivirane storilce kaznivih dejanj. V tem kontekstu se lahko soocamo s funkcionalnostjo kriminalitete, ki pa ima pogosto izjemno visoko ceno – tudi v obliki cloveških življenj. 
V nadaljevanju sledijo opisi razlicnih vrst kriminalitete v obliki prirejenega tezavra. 
4.8.5.6 Prirejen tezaver za kazensko pravo in kazniva dejanja 
343 Kazensko pravo je posebna pravna veda, ki vsebuje pravna pravila in nacela, s katerimi opredeljuje kazniva dejanja, kazensko odgovornost in višino kazni. Pravo ni eksaktna veda, zato tudi kazensko pravo ne more biti povsem eksaktno, saj na podlagi obstojecih pravil in nacel doloca kaznivost ali legitimnost dolocenih dejanj.  Družbeni hierarhicni asociativni sistemi niso staticne dimenzije, ki bi ostale nespremenjene na daljši casovni rok, temvec postajajo zaradi hitrega tehnološkega razvoja vse bolj dinamicni in manj predvidljivi. Spremembe, ki so se v zadnjih dveh desetletjih zgodile na podrocju tehnologije, so zanemarljive v primerjavi s tistimi, ki prihajajo v naslednjem desetletju. Te bodo še mocneje vplivale na clovekove dejavnosti in odnose – tako med posamezniki kot tudi znotraj družbenih skupin in organiziranih delovnih združb. Znano je, da so kazenske zakonodaje v dolocenih primerih zastarele in ne zmorejo zajeti novih oblik kriminalitete, ki ostajajo v t. i. sivem polju. Pojavljajo se škodljive oblike kriminalitete, ki jih zakonodaja ne predvideva in jim zato ni mogoce dolociti niti odgovornosti niti kazni. Mednje sodijo, na primer: 
-
 škodljive borzne špekulacije, ki eksponentno zvišujejo cene osnovnih prehrambnih izdelkov in poglabljajo revšcino po svetu, 

-
 goljufije s pomocjo humanoidnih inteligentnih robotov, 

-
 bionicni izdelki, ki kršijo clovekovo dostojanstvo in pravico do zasebnosti,  

-
 uporaba škodljivega orožja na podlagi elektromagnetnega sevanja s strani neznanih storilcev.  Ker za te oblike kriminalitete ni mogoce dolociti storilca, odgovornosti ali kazni, tudi kazenskega postopka ni mogoce sprožiti. Ce kaznivega dejanja ni mogoce dokazati, ga pravno ni mogoce opredeliti kot kaznivo dejanje. V kazenskem zakoniku ni mogoce popisati vseh vrst kriminalitete, saj za nekatere še ne obstajajo ustrezna pravila, ki bi omogocala dolocitev odgovornosti, kazni ali celo samega obstoja tovrstnih dejanj. Predpostavke o obstoju dolocenih oblik kriminalitete niso zadosten razlog za njihovo obravnavo v okviru kazenskega prava. O razlicnih vrstah kriminalitete, ki se nahajajo v sivem polju, bo podrobneje govora kasneje.  Vsako kaznivo dejanje lahko uvrstimo med kriminaliteto, vendar vsaka kriminaliteta še ni kaznivo dejanje. Kazensko pravo se ne ukvarja s preprecevanjem kaznivih dejanj, temvec z njihovim sankcioniranjem. Kazniva dejanja so sinonim za kriminaliteto in obratno, medtem ko izraz „kriminal“ ni ustrezna pravna oznaka. Kriminaliteta je predmet raziskovanja, pri cemer obstajajo t. 

i.
crna polja – podrocja, kjer zakonodaja še ni razvila ustreznih dolocil. Kazenski zakoniki so pogosto za casom in za nekaterimi oblikami kriminalitete zaostajajo tudi desetletje ali vec. Na primer, neko dejanje je lahko v dolocenem obdobju kaznivo (npr. kritika državnega režima), po spremembi politicnega sistema pa to ni vec kaznivo dejanje. V vsakdanjem življenju se odvijajo razlicne spletke – politicne, poslovne, custvene ali versko motivirane – ki se lahko poslužujejo povsem legalnih metod ali delujejo na robu zakonitosti. Vcasih pa uporabljajo tudi kriminalna sredstva, kot so mobing, izsiljevanje, umori ali nasilje. Zaradi prikritosti in nezaznavnosti teh dejanj jih pogosto ni mogoce obravnavati kot kazniva dejanja.  


V tem kontekstu je kriminaliteta širši pojem od kaznivega dejanja, saj se kazniva dejanja nanašajo predvsem na kazenski zakonik. Oba pojma sta mocno povezana, vendar kriminalitete ne moremo opredeliti zgolj skozi prizmo kazenskega prava – obravnavati jo je treba tudi z drugih vidikov. Po drugi strani so kazniva dejanja, ki so predmet vsakega kazenskega zakonika, lažje obravnavana kot kriminaliteta, dokler se ne vprašamo o njihovih vzrokih, motivih, verjetnosti nastanka, možnostih preprecevanja ipd. Pri opredeljevanju prekrškov je situacija bolj jasna, vendar se lahko prekrški scasoma razvijejo v kazniva dejanja ali pa dolocena kazniva dejanja postanejo prekrški. Na primer, prostitucija je bila sprva obravnavana kot kaznivo dejanje, nato kot prekršek, kasneje pa celo kot nekaznivo dejanje. Poleg tega lahko prekrški tudi posredno sodelujejo s kaznivimi dejanji, kot v primeru bancnega ropa, kjer nenapovedani protesti na ulici preusmerijo pozornost in olajšajo delo roparjem. Za zakljucek: kazniva dejanja so sorazmerno statisticno obvladljiva kategorija, medtem ko kriminaliteta ni. S pojmom kriminaliteta oznacujemo tudi dolocene skupine ljudi, kar pri kaznivih dejanjih neposredno ni mogoce. Tako govorimo o mladostniški kriminaliteti (mladostniki), kriminaliteti belega ovratnika (gospodarska kriminaliteta) in otroški kriminaliteti (otroci). Ob vsem zapisanem je treba izpostaviti, da pri opredeljevanju kriminalitete in kaznivega dejanja pogosto nastane dilema, saj je meja med tema pojmoma zelo tanka. Zdi se, da bi bilo smiselno razširiti okvir kazenskega prava tudi na preventivne vidike in preprecevanje kaznivih dejanj. TT pravo BT pravo NT kazen pomeni kategorijo, ki je dolocena na osnovi kazenskega prava, pri cemer so dolocene uteži glede višine kazni za razlicne vrste kaznivih dejanj. kazenska sodišca pomenijo koncno odlocitveno vozlišce za dodelitev kazni dolocenemu osumljencu, ki naj bi storil kaznivo dejanje. kazenske sankcije pomenijo vzvod, ki omogoca reakcijo družbe na kazniva dejanja tako s pomocjo kazni, varovalnih in vzgojnih ukrepov. kazenski postopek pomeni orodje za uresnicevanje kazenskega prava in s tem posledicno dodelitvi kazni. V tem postopku sodelujejo tako (osumljenci) storilci, policija, odvetništvo, tožilstvo kot tudi sodišca in sodniki. kazenski zakonik je javno objavljena publikacija, ki vkljucuje vsaj pretežni del kazenskega prava pravosodnega sistema. V njemu so opredeljena kazniva dejanja, ki so znana in se lahko kaznujejo. kazniva dejanja so protipravne dejavnosti, ki lahko škodujejo naravi, družbi in posameznikom ter se lahko kaznujejo na osnovi obstojece kazenskopravne zakonodaje. Kriminalistika je veda o preiskovanju, dokazovanju in odkrivanju kaznivih dejanj. S tem predznakom je prvenstveno usmerjeno h kazensko pravnim vidikom. Pri preiskovanju, dokazovanju in odkrivanju kaznivih dejanj uporablja razlicne metode, taktike, tehnike in orodja. Zaradi sorazmerno stroge povezanosti s kazenskim pravom praviloma ne deluje v smeri preprecevanja kriminalitete, ampak se bolj osredotoca na prakticni in represivni vidik. Kriminaliteta je negativni družbeni pojav, ki kot makrofenomen zajema kazniva dejanja v nasprotju s kazenskim pravom. Širša in podrobnejša opredelitev kriminalitete, ki ne temelji zgolj na kazenskem pravu, temvec izhaja iz hierarhicnega asociativnega vidika, bi lahko bila naslednja: "Kriminaliteta je negativni družbeni pojav, ki nastane zaradi prepletenih vplivov znotraj mikro-, makro- in mezokozmosa, pri cemer izstopajo mocnejši in intenzivnejši negativni pozornostno­fizikalni, storilnostni, individualno-psihološki, parcialno-socialni, socialni ter zdravstveno-biološki dejavniki. Posledicno prihaja do slabšega energijskega in denarnega izkoristka znotraj družbenih hierarhicnih asociativnih sistemov." Kriminaliteto bi lahko opredelili tudi kot izrazito negativen socialni stresni dejavnik. K bolj natancni ali izboljšani opredelitvi kriminalitete se bomo vrnili po preucitvi izsledkov izvedene mnenjske raziskave o kriminaliteti in 3M-kozmicnih vplivih. Kriminologija je družbena veda, ki interdisciplinarno preucuje kriminaliteto s pomocjo drugih ved ter združuje teoreticni, prakticni in kazenskopravni vidik. Kot znanstvena disciplina, ki se ukvarja s kaznivimi dejanji v kontekstu kazenskega prava, hkrati proucuje kriminaliteto z vidika etiologije, modus operandija, psihologije storilcev in žrtev, sociologije ter napovedovanja in preprecevanja kriminalnih dejanj. Zaradi tega kriminologija ne bi smela biti omejena zgolj na družboslovni vidik. penologija je veda o kaznovanju in zaporih. Njen znanstvenoraziskovalni obseg je v razponu teorije, prakse in razvijanju ter implementaciji rešitev na podrocju življenja zapornikov in delovanja zaporov. preprecevanje kaznivih dejanj je dejavnost, s katero se pretežno ukvarjajo tako policijski znanstveniki kot tudi kriminologi. V praksi še vedno obstaja veliko možnosti, da bi kompetentni znanstveniki in strokovnjaki z razlicnih podrocij razvili ucinkovitejše metode in rešitve za preprecevanje kriminalitete. Ena od zelo pomembnih metod preprecevanja, ki pa se v praksi manj uporablja, je napovedovanje kriminalitete na podlagi analize velikih kolicin podatkov. Na tem obetavnem raziskovalnem podrocju so najdejavnejši informatiki in geografi. V Združenih državah Amerike razlicne policijske in kriminalisticne službe poskušajo vse bolj vkljucevati to metodo, ki naj bi v praksi že pokazala dolocene uspešne rezultate. RT forenzicne vede so raznotere in delujejo v okviru tako humanisticnih (npr. jezikoslovje, filozofija), družboslovnih (npr. sociologija, etnografija, pravo, ekonomija), naravoslovnih (npr. 
biologija, kemija, geologija), vmesnih (npr. psihologija, ekologija, geografija) in aplikativnih ved (npr. racunalništvo in informatika, tehnologija, psihiatrija, medicina). Poznamo številne vrste forenzicnih ved (npr. forenzicne medicina, forenzicna psihiatrija, forenzicna psihologija, forenzicna biologija, forenzicna kemija, forenzicna toksikologija, forenzicna deontologija, forenzicna antropologija, forenzicna entomologija, forenzicna ekologija, forenzicna lingvistika, forenzicna arheologija, racunalniška forenzika), ki raziskujejo in preiskujejo kriminaliteto v sodelovanju s kriminalistiko, kriminologijo, kazenskim pravom in sodišci. Forenzicni strokovnjaki in znanstveniki prvenstveno delujejo na kraju kaznivega dejanja, v laboratorijih in na sodišcih s temeljnim poslanstvom, da posredujejo dokaze in sodna izvedenska mnenja. 
343.3/.7 Kazniva dejanja SY kriminaliteta 
Najprej se bomo ukvarjali z opisi znanih oblik kriminalitet oziroma kaznivih dejanj, ki so uradno priznane in v kazenskem zakoniku zavedene. NT detomor je v slovenskem kazenskem zakoniku opredeljen na naslednji nacin: 
a.
opredelitev: „Mati, ki vzame življenje svojemu otroku med porodom ali takoj po njem, dokler je še pod njenim vplivom, se kaznuje z zaporom do treh let.“104 

b.
 etiologija: vzroki za tovrstno vedenje, ki ga najdemo tako v živalskem kot tudi v našem svetu so raznoteri. Po eni strani lahko vzroke poišcemo znotraj negativnih stresnih socialnih (npr. negativen odnos med partnerjema, neugodne socialne in zdravstvene razmere, neugodne ekonomske razmere, socialna neenakost, socialna stigma, socialna izkljucenost, spolne in fizicne zlorabe), parcialno­socialnih (npr. strah pred mnenjem ljudi, obcutek nesposobnosti za prevzemanje prihodnjih odgovornosti, negativno ucenje vrednot), zdravstveno-bioloških (npr. mentalna obolenja, hormonske motnje, poškodbe možganov, neozdravljiva fiziološka bolezen), individualno­psiholoških (npr. anksioznost, osebna stiska, depresija, neodpornost proti distresu), storilnostnih (npr. delovna preobremenjenost, zaradi cesar nastaja stanje stalne prekomerne utrujenosti) in pozornostno-fizikalnih dejavnikov (npr. pomanjkanje soncne svetlobe, stalen škodljiv hrup, neugodna konstelacija nebesnih teles). Skratka, na osnovi modela negativnih stresnih dejavnikov (gl. raziskavo o merjenju stresne moci) in glavnih psiholoških vzgibov (potrebe, želje in strahovi) znotraj treh bolj ali manj prepletenih kozmicnih ravnin (mikro-, mezo- in makrokozmos) lahko poišcemo vzroke za pojavljanje sleherne oblike kriminalitete in nastanek kriminalne osebnosti. Posebnost tega preprostega in univerzalnega modela pojava kriminalitete ter nastanka kriminalne 


104Gl. PISRS: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5050 (2020-08-04). V obliki monografije: SLOVENIJA. Zakoni itd. (2018).Kazenski zakonik (KZ-1) : (neuradno precišceno besedilo) / z uvodnimi pojasnili k noveli KZ-1E MatjažaAmbroža ter stvarnim kazalom JanezaTopliška in Sabine Zgaga ; Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD). - 1. ponatis. - Ljubljana : Uradni list Republike Slovenije. ­322 str. ; 20 cm. - (Zbirka predpisov / Uradni list Republike Slovenije). - ISBN 978-961-204-613-2 
osebnosti je v tem, da prikazuje stresne dejavnike, pri cemer poudarja predvsem negativne vplive v povezavi s tremi kozmicnimi ravninami: 
-
 Makrokozmos: pomanjkanje soncne svetlobe, globalno segrevanje, vplivi nebesnih teles itd.  

-
 Mezokozmos: socialni konflikti, partnerske težave, gneca itd.  

-
 Mikrokozmos: virusna obolenja, nevrološke bolezni, vpliv mikroorganizmov itd. Ti dejavniki vplivajo na reakcijo osebnosti, ki temelji na psiholoških vzgibih, ki jih v širšem smislu razvršcamo v potrebe, želje in strahove.  Model združuje v okviru treh kozmicnih ravnin oziroma naše kozmicne resnicnosti razlicne pristope k razlagi kriminalitete in kriminalne osebnosti, vkljucno z biološkimi, nevroznanstvenimi, psihološkimi, feministicnimi, medijskimi, sociološkimi in okoljskimi vidiki. Poleg tega je ta model izjemno prilagodljiv, saj omogoca prilagajanje glede na obravnavano obliko kriminalitete in osebnosti, kar omogoca raznolike poudarke pri razlagi tako kriminalitete kot tudi posameznikovih znacilnosti. To pa predstavlja ugodno izhodišce za razvoj racunalniških simulacij in animacij razlicnih možnih scenarijev. Hierarhologija in hierarhografija zagovarjata stališce, da je za razlago kriminalitete in kriminalne osebnosti nujen prilagodljiv, interdisciplinaren model. 



4.8.5.7 Slika 262: Univerzalni dinamicni interdisciplinarni holisticni agilni model (DIHAM) za pojav kriminalitete in nastanek kriminalne osebnosti 
Slika 262 prikazuje univerzalni dinamicni interdisciplinarni holisticni agilni model (DIHAM) za pojav kriminalitete in nastanek kriminalne osebnosti. Model temelji na predpostavki, da je mogoce pojav kriminalitete in oblikovanje kriminalne osebnosti razlagati skozi tri kozmicne ravni naše resnicnosti, ki so povezane s stresnimi dražljaji in reakcijskim potencialom posameznika v širšem smislu. 
Predstavljeni univerzalni model je mogoce uporabiti tudi za razlago nastanka in razvoja jezika, znanstvenih teorij in drugih pojavov. Po potrebi ga je mogoce nadgraditi z dodatnimi elementi iz naše resnicnosti, kot so custva, avtobiografski spomin, živcne celice, geni, mikroorganizmi ter razlicne sociološke, psihološke, biološke in okoljske razlage. Nadgradnja poteka na nacin sestavljanja in/ali razstavljanja gradnikov, podobno kot pri sestavljanju lego kock. 
Znanstvenoraziskovalne potrebe omogocajo uporabo razlicnih miselnih pristopov, kot so sestavljanje, razstavljanje, bipolarnost, indukcija in dedukcija. Zaradi tega je model dinamicen in agilen, saj omogoca prikaz razlicnih dinamik ter prilagoditev metodologije znanstvenega raziskovanja. Poleg tega je model usmerjen v interdisciplinarno in celostno razlago kriminalitete ter kriminalne osebnosti, pri cemer omogoca preucevanje odnosa med celoto in njenimi deli ter obratno. To bomo v nadaljevanju ponazorili s primerom. 

4.8.5.8 Slika 263: Primer nadgrajenega modela DIHAM za pojav kriminalitete in nastanek kriminalne osebnosti 
Slika 263 prikazuje primer nadgrajenega modela DIHAM o pojavljanju kriminalitete in nastanku kriminalne osebnosti, ki se osredotoca na negativne stresne dejavnike, ki lahko sprožijo reakcijski potencial v obliki psiholoških vzgibov (potrebe, želje, strahovi) v povezavi s fiziopsihološkim stanjem (custva, ugodje, neugodje, zadovoljstvo, nezadovoljstvo) ter miselnimi strukturami posameznika (miselna koncentracija, izkušnje, avtobiografski spomin, nacini mišljenja). Model lahko nadgradimo z negativnimi asociativnimi verigami, ki so v bolj ali manj tesni povezavi z dražljaji (negativnimi stresnimi dejavniki), avtobiografskim spominom in ogroženim egom. Izid tega se kaže v negativno usmerjeni miselni koncentraciji, ki intenzivno pritiska na posameznika. Na primeru detomorilke bi to lahko pomenilo, da se obravnavana oseba ves cas polni z miselnostjo denarnega pomanjkanja, težav s partnerjem, nerazumevanja s strani staršev in sorodstva, neuresnicenih želja in potreb, strahov pred prihodnostjo idr., cemur se lahko pridružijo še psihoticne težave po porodu. Ceprav se številne ženske soocajo s podobnimi težavami, le majhen odstotek teh bo izvedel zlocin, znan kot detomor. Domnevamo lahko, da zgolj ugotavljanje mezokozmicnih vzrokov ni dovolj za razkritje ozadja tovrstnih vzrokov. Ta primer univerzalnega modela DIHAM bolj izpostavi mezokozmicen vidik naše resnicnosti. Vendar pa obstaja možnost, da model še nadgradimo z makrokozmicno in mikrokozmicno resnicnostjo, pri cemer upoštevamo vpliv pomanjkanja soncne svetlobe, podnebnih sprememb, lune od srpa do polnosti, bakterij (npr. okužb), možganskih valov (npr. EEG) itd. V nobenem primeru ne smemo zanemariti vpliva stalne prekomerne utrujenosti na tovrstne storilke kaznivih dejanj, saj domnevamo, da se te ženske v mnogih primerih nahajajo v stanju popolnega fiziopsihološkega izgorevanja. V tem primeru bi bilo smiselno izvesti meritev stalne prekomerne utrujenosti.V zvezi z detomorstvom je treba omeniti možno varianto hladnokrvnega pridobitništva, v smeri preprodaje telesnih organov za razlicne presaditve. V tem primeru mati, ki je rodila novorojencka, ne bi bila neposredna morilka, ampak bi aktivno sodelovala pri umoru svojega otroka v sodelovanju s kriminalno združbo preprodajalcev telesnih organov.Ta oblika kriminalitete je javnosti in kriminalisticni praksi manj znana. Prav tako slovenski kazenski zakonik te oblike kriminalitete eksplicitno ne navaja, kar lahko pomeni, da so morebitne kazni za ta zlocin morda izjemno nizke. Na podoben nacin kot smo obravnavali zlocin detomor lahko v nadaljevanju opisujemo tudi druge oblike kaznivih dejanj, ki so navedene v našem kazenskem zakoniku. 
NT genocid SY rodomor je zlocin proti cloveštvu usmerjen na dolocene pripadnike narodov (npr. narodne manjšine), pripadnike verskih manjšin idr. z namenom, da se jih šibi ali pa popolnoma unici. V slovenskem kazenskem zakoniku (že citirano gl. detomor) je zapisano naslednje: 
(1) Kdor ukaže ali stori z namenom, da bi v celoti ali delno unicil neko narodnostno, etnicno, rasno ali versko skupino, naslednja dejanja: 
-
 pobijanje pripadnikov takšne skupine, 

-
 povzrocanje hudih telesnih poškodb ali okvar duševnega zdravja pripadnikom takšne skupine, 

-
 naklepno izpostavljanje takšne skupine življenjskim razmeram, ki naj privedejo do 

njenega popolnega ali delnega fizicnega unicenja, 

-
 izvajanje ukrepov, ki preprecujejo rojstva v takšni skupini, 

-
 prisilno preseljevanje otrok ene skupine v drugo skupino, se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let. 


(2) Enako se kaznuje, kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka proti kakšni skupini zaradi razlogov iz osme alineje 101. clena. Za kazniva dejanja genocida, hudodelstva zoper clovecnost, vojnega hudodelstva in agresijo ter pod pogoji iz 1. tocke drugega odstavka 53. clena tega zakonika za dve ali vec kaznivih dejanj po petem odstavku 108. clena, po 116. clenu, po 352. clenu, po drugem odstavku 360. clena, po cetrtem odstavku 371. clena in po tretjem odstavku 373. clena, se sme izreci kazen dosmrtnega zapora. 

4.8.5.9 Slika 264: Primer nadgrajenega modela DIHAM za genocid 
Slika 264 prikazuje primer nadgrajenega modela DIHAM za genocid, kjer opazimo, da je dodan nov paket zgodovinskega razvoja družbe (kultura, politika, tehnologija), ki izhaja z mezokozmicne ravnine in se povezuje z miselno strukturo, kjer so še posebej pomembne izkušnje, miselna koncentracija in avtobiografski spomin. Pri kaznivih dejanjih genocida se zdi, da so vplivi s strani makrokozmicnih in mikrokozmicnih ravnin povsem zanemarljivi, saj pred nami nastopajo jasni hladnokrvni motivi, kot so popolna prevlada nad drugim narodom ali celo narodi, materialno dobickarstvo v obliki prostora, denarja in nepremicnin, ter krepitev lastne pripadnosti z opravicilom bojevanja za varnost in vitalnost dolocenega naroda. Pojavljanje tovrstne oblike kriminalitete in nastanek genocidnih kriminalnih osebnosti je težko razložiti zgolj s pomocjo mezokozmicne ravnine, dražljajev in reakcijskega potenciala, saj je genocid organizirana oblika kriminalitete, ki ima za sabo dolgotrajni zgodovinski razvoj tako legalnih državnih institucij kot tudi kljucnih osebnosti, ki so v vlogi izvrševalcev obravnavanega zlocina. Genocid je praviloma sestavljen iz številnih razlicnih vrst kriminalitet, kot so goljufije, diskriminacija ljudi, mobing, umori, kršenje clovekovih pravic itd. Poleg tega imamo opravka z zapletenimi spletkami na lokalnih in mednarodnih ravneh, ki sprošcajo v vsakdanjem življenju razlicne vrste podtikanj, prekrškov in kriminalitete. 
S podobno zapletenostjo se soocamo, ko poskušamo izdelati profile izvajalcev genocida, saj gre za pisano sestavo osebnosti, ki pripadajo razlicnim družbenim skupinam (ljudje iz skupine anomalij, ljudje iz vecinske skupine, ljudje iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa in ljudje iz skupine napredka). Znanstveniki na podrocju preucevanja genocida so ugotovili, da storilci genocida uporabljajo dolocene skupne nevtralizacijske tehnike, s katerimi poskušajo upraviciti svoja dejanja in jim zmanjšati težo. Na podlagi intervjujev s storilci genocida so ugotovili, da so v mnogih primerih zanikali odgovornost za zlocinska dejanja, povzrocitev škode in obstoj žrtve (npr. trdili so, da so se le zavarovali in da so si žrtve tega zaslužile). Nekateri so po zanikanju odgovornosti tudi obsodili svoja dejanja, prenesli odgovornost na druge in se sklicevali na višje dobro, viktimizirali samega sebe (trdili so, da niso imeli druge izbire) in nenazadnje poskušali poudariti lastni dober znacaj.105 Za profiliranje genocida in storilcev genocida so vsekakor pomembne prelomnice tako v družbeni realnosti kot tudi v osebnostnem razvoju. V tem kontekstu se ne sme spregledati niti zgodovinski razvoj družbe niti pisana sestava razlicnih osebnosti, ki so bile bodisi v vlogi storilcev bodisi v vlogi žrtev. Prav zaradi tega je pomembno preucevati obdobje pred genocidom, med genocidom in obdobje po zlocinih. Pri profiliranju kljucnih storilcev genocida so znanstveniki ugotovili dolocene skupne poudarjene psihološke lastnosti, kot so narcisoidnost, iskanje lastne identitete, mocna potreba po pozornosti in prevladi ter poudarjen egocentrizem.106 Povrhu tega so se ob preucevanju kljucnih storilcev genocida ugotavljale tudi mocne povezave s sociološkimi in kulturnimi znacilnostmi casa in prostora. Prevladovale so obicajno izjemno 
105 Bryant, E., Schimke, E. B., Nyseth Brehm, H., & Uggen, C. (2018).Techniques of neutralization and identity work 
among accused genocide perpetrators. Social Problems, 65(4), 584-602. 106 Dekleva, K. B., & Post, J. M. (1997). Genocide in Bosnia: the case of Dr. Radovan Karadzic.The journal of the 
American Academy of Psychiatry and the Law, 25(4), 485-496. 
dinamicne družbene spremembe, ki so v kombinaciji s poudarjenimi psihološkimi potenciali kljucnih storilcev genocida omogocale izjemne priložnosti za dvigovanje družbenega položaja. Vplivi makrokozmicne in mikrokozmicne ravnine na pojavljanje genocida ter nastanek tovrstnih osebnosti doslej niso bili raziskovani, zato o tem ni zanesljivih virov. Navkljub tej pomanjkljivosti pa lahko domnevamo, da imata tako makrokozmicni (npr. sprememba podnebja, globalno ogrevanje) kot mikrokozmicni (npr. bakteriološka omrežja, centralni živcni sistem) vplivi doloceno težo pri pojavljanju genocida in nastanku tovrstnih kriminalnih osebnosti. Skratka, zaradi pomanjkanja metodologije in orodij, s katerimi bi lahko merili in preucevali pojav genocida v povezavi z makrokozmicno, mezokozmicno in mikrokozmicno ravnino, lahko zgolj postavljamo domneve. S podobnim problemom se soocajo tudi naravoslovne vede (npr. fizika), kadar poskušajo ugotoviti mocnejše povezave in primerljivost med makro- in mezokozmosom (npr. že znana dilema 
o kvantni mehaniki in relativisticni teoriji). NT goljufije so praviloma kazniva dejanja, kjer prihaja do naklepne prevare dolocene osebe in/ali skupin ljudi, organiziranih delovnih združb in celo države z namenom pridobivanja pozicijske in/ali materialne koristi, pri cemer utrpijo omenjene žrtve materialno in/ali duševno škodo. Slovenski kazenski zakonik doloca naslednje (že citirano gl. detomor): 
(1)
 Kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okolišcin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti, se kaznuje z zaporom do treh let. 

(2)
 Kdor z namenom iz prejšnjega odstavka tega clena v zavarovalništvu ob sklenitvi pogodbe navede lažne podatke ali zamolci pomembne podatke, sklene prepovedano dvojno zavarovanje ali sklene zavarovalno pogodbo potem, ko je zavarovalni ali škodni primer že nastopil, ali lažno prikaže škodni dogodek, se kaznuje z zaporom do enega leta. 

(3)
 Ce sta goljufijo storili dve ali vec oseb, ki so se združile zato, da bi goljufale, ali ce je storilec z dejanjem iz prvega odstavka tega clena povzrocil veliko premoženjsko škodo, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let. 

(4)
 Ce je bilo dejanje iz prvega ali tretjega odstavka tega clena storjeno v hudodelski združbi, se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let. 

(5)
 Ce je z dejanjem iz prvega odstavka tega clena povzrocena majhna premoženjska škoda in je storilec hotel pridobiti majhno premoženjsko korist, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. 

(6)
 Kdor, zato da bi drugega oškodoval, spravi koga z lažnim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okolišcin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. 

(7)
 Pregon za dejanje iz petega in šestega odstavka tega clena se zacne na predlog. Obstaja veliko število raznovrstnih goljufij, pri katerih se kriminalisti ob preiskovanju pogosto soocajo z nejasnimi ali dvomljivimi podrocji. Mnogo goljufij, ki se dogajajo v družbenih hierarhicnih asociativnih sistemih, poteka v ozadju in so lahko z vidika prava povsem legalne ali pa na robu legalnosti. Nadalje, obstajajo goljufije, pri katerih ne opazimo neposrednih žrtev ali dobickarjev. Goljufije so mocno orodje za dosego ciljev v zapletenih spletkah. Kazenski zakonik omenja kot obliko goljufije tako imenovane denarne verige ali piramidne sisteme, kjer lahko zgornja skupina doseže izjemne denarne dobicke, srednja skupina pridobiva simbolicne dobicke, medtem ko predstavniki spodnje skupine, katerih je najvecje število, vedno znova izgubljajo denar. Sistem denarne verige ali piramidni sistem je poenostavljena preslikava legalnega državnega sistema. Znotraj tega lahko opazimo pešcico izjemno bogatih ljudi, nekaj srednjega sloja in veliko število prebivalcev, ki se nenehno borijo za življenjski obstanek, saj morajo vložiti ogromno energije, da lahko sorazmerno dostojno preživijo. Ne smemo pozabiti na veliko število ljudi, ki živijo na pragu revšcine. V bistvu imamo tudi s sistemsko pravno urejeno goljufijo opraviti s kriminaliteto vsakdanjika, vendar ne s kaznivim dejanjem. Prav to je eden od glavnih razlogov, da še vedno mnogi ljudje podlegajo goljufivim denarnim verigam. Kazenski zakonik omenja tudi organiziranje in izvajanje nedovoljenih iger na sreco, ki so nekakšna preslikava legalnih iger na sreco, ki so pravno in sistemsko urejene (npr. Loto, Toto). Ena od oblik goljufij so lahko tudi izsiljevanja, oderuštva, prekrivanje dejstev, zloraba izvršb, izneverjenje itd. Goljufije so lahko izjemno tesno povezane z zvijacami, škodljivimi sugestijami, miselnimi in custvenimi indukcijami, iluzijami, lažmi itd. Tu so še goljufije, ki jih lahko poimenujemo kot manipulacijo s custvi, prevaro zakonskega partnerja, pridobivanje in zlorabo prevlade nad drugo osebo, zavajanje ljudi na nepravo pot, klevetanje itd. Kot lahko opazimo, je seznam razlicnih vrst in podvrst goljufij zelo obsežen in celo nepregleden, saj se dolocene manj ciste oblike goljufij pogosto prepletajo z drugimi manj eticnimi in kriminalnimi dejanji. Manj obsežen je seznam kljucnih motivov pri izvajanju goljufij, ki jih lahko strnemo na pridobivanje prevlade, koristi, uspeha, manipulacijo ljudi in zadovoljevanje požrešnih potreb lastnega narcisoidnega ega. 



4.8.6 Slika 265: Primer nadgrajenega modela DIHAM za goljufije 
Slika 265 prikazuje primer nadgrajenega modela DIHAM za goljufije, v okviru katerega so izpostavljeni kljucni motivi za zadovoljevanje potreb dolocenega prevaranta ali goljufa. Podobno kot pri izvajalcih genocida se tudi pri goljufih srecujemo z izraženo potrebo po prevladi, uspehu, koristi in potrjevanju lastnega narcisoidnega ega. Navedene potrebe in v nadaljevanju kljucni motivi za nastanek goljufov in posledicno pojavljanje goljufij lahko razlagamo z mezokozmicnega vidika, pri cemer izstopajo predvsem kriminološke, psihološke, sociološke in okoljske razlage. Prav v tem znanstvenem prostoru lahko najdemo tudi najvecje število znanstvenih in strokovnih publikacij. Izjemno težko pa najdemo znanstvene in strokovne publikacije, ki obravnavajo pojavljanje kriminalitete in nastanek kriminalnih osebnosti ter s tem tudi goljufije in goljufe z mikro- in makrokozmicnega vidika. To pomeni, da težko na znanstveni ravni razlagamo vpliv mikrokozmosa in makrokozmosa na pojavljanje kriminalitete in nastanek kriminalne osebnosti. Po drugi strani obstajajo znanstvene domneve, ki porocajo o vplivu genov, mikroorganizmov, živcnih celic v možganih ter podnebja, soncne svetlobe in gibanja nebesnih teles. Skratka, lahko izražamo znanstveno domnevo, da geni kot gradniki življenja v sozvocju z mikroorganizmi znotraj in zunaj našega telesnega sistema soustvarjajo podlago za nastanek kriminalne osebnosti in posledicno pojavljanje kriminalitete, kar velja tudi za goljufe in izvajanje goljufij. Obsežna sodelovalna DNK in bakteriološka omrežja bi lahko bila v odvisnosti od zunanjega okolja (mezokozmos: medosebni odnosi, dovajanje hrane idr. in makrokozmos: podnebje, soncna svetloba idr.) reakcijska podlaga za pojavljanje kriminalitete in nastanek kriminalnih osebnosti. Bakteriološka omrežja so še posebej odvisna od simbioze z DNK in dovoda hrane, saj z nacinom prehranjevanja vsak posameznik v bistvu doloca, katere bakteriološke kulture bodo prevladovale v njegovem telesu. Znano je tudi, da bakterije vsebujejo lastno DNK, ki morda vpliva na spreminjanje zgradbe cloveške DNK. Prav tako ne smemo spregledati dejstva, da so osnovne potrebe po samoohranjanju, varovanju, prehranjevanju, izlocanju, gibanju, sodelovanju, tekmovanju, nadzoru in prevladi prirojene, kar dokazujejo dinamike živih organizmov znotraj našega telesnega sistema (npr. tekmovanje živcnih celic v možganih, nadzor levkocitov nad eritrociti, tekmovanje in sodelovanje spermijev za dosego cilja, nenehen boj za obstanek razlicnih bakterijskih kultur v našem telesu). Te potrebe predstavljajo nekakšen kompleks našega nagona. Nenazadnje ne smemo spregledati pomembne vloge hormonov in nevrotransmiterjev, ki obarvajo zdravje v našem telesu in vplivajo na razpoloženje. V tem vpogledu obstaja izjemno mocna povezava z makrokozmicnimi vplivi, kot so toplota, soncna svetloba in podnebje (npr. optimalna kolicina padavin), saj nam soncna svetloba dovaja vitamin D in spodbuja hormone srece v našem telesu. V tem znanstvenem prostoru obstaja veliko možnosti in namigov, ki bi nam lahko razjasnili pojavljanje kriminalitete in nastanek kriminalne osebnosti. Kar zadeva obliko kriminalitete, kot so goljufije, bi to lahko pomenilo, da bi bilo smiselno pri profiliranju oziroma raziskovanju goljufov zbirati podatke o njihovih bakterioloških sestavah in nacinu prehranjevanja. Forenzicna znanost že uporablja metode za preiskovanje bakterioloških sledi na kraju kaznivega dejanja, saj so ugotovili, da vlomilci še zlasti pustijo za sabo biološke sledi v obliki bakterij.107 Goljufije lahko pogostokrat srecujemo v povezavi z gospodarsko, državno, korporativno, financno, poslovno in racunalniško kriminaliteto, kjer gre še zlasti za pridobivanje materialne in pozicijske koristi ter pridobivanja informacij in s tem nadzora nad družbenimi dinamikami ter vplivnih predstavnikov v družbenem sistemu. Nadaljujemo z ostalimi oblikami uradno priznanih kaznivih dejanj, pri cemer se bomo omejili zgolj na bolj ali manj obsežne opise in ne bodo vec izvedeni poskusi profiliranja razlicnih vrst kriminalitet in ustreznih osebnosti, kar bi presegalo namen tega dela. 
NT tatvina (kraja) je kaznivo dejanje, kjer dolocena oseba, skupina ljudi, organizirana združba in/ali država odtuji materialno in/ali intelektualno lastnino drugi osebi, skupini ljudi, organizirani 
107Newman, T. (2018). Using microbes to track down criminals. V:Medical News Today (June 10). Dostopno na URL: https://www.medicalnewstoday.com/articles/322069 (2020-08-13) 
združbi in/ali državi in si s tem pridobi protipravno korist. Slovenski kazenski zakonik navaja naslednje: 
(1)
 Kdor vzame komu tujo premicno stvar, da bi si jo protipravno prilastil, se kaznuje z zaporom do treh let. 

(2)
 Ce je vrednost ukradene stvari majhna in si je storilec hotel prilastiti stvar take vrednosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. 

(3)
 Pregon za dejanje iz prejšnjega odstavka se zacne na predlog. 

(4)
 Ce je storilec vrnil oškodovancu ukradeno stvar, preden je zvedel, da je uveden kazenski postopek, se mu sme kazen odpustiti. Slovenski kazenski zakonik locuje razlicne oblike tatvin, med njimi veliko tatvino, rop, roparsko tatvino, zatajitev, poneverbo, neupraviceno uporabo tujega premoženja, odvzem motornega vozila, že obravnavano goljufijo, organiziranje denarnih verig, nedovoljeno prirejanje iger na sreco, izsiljevanje, oderuštvo, izneverjenje, zlorabo izvršbe, prikrivanje, nedovoljen izvoz in uvoz stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote, poškodovanje ali unicenje stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote, poškodovanje tuje stvari, napad na informacijski sistem (sistemski vdori, kraja identitete in informacij), krajo intelektualne lastnine oziroma kršitve avtorskih pravic itd. Motivi storilcev tatvin so razlicni. Najpogosteje tovrstni storilci sledijo želji po pridobivanju materialnih koristi, bodisi za prestižne namene bodisi za golo preživetje. Sorazmerno pogosto se pojavi tudi motiv po dokazovanju lastne spretnosti in iskanju pustolovskih doživetij. Manj pogosto se pojavi izrazit motiv, da bi storilci tatvine želeli zgolj nekomu škodovati. Še manj pogost je motiv, da bi storilci želeli preusmeriti pozornost na drugo kaznivo dejanje, ki se odvija istocasno in v istem kraju. Manj pogosto je tovrstno kaznivo dejanje povezano z duševno prizadetostjo. Sorazmerno pogosto se tatvine izvajajo zaradi odvisnosti od dolocene psihotropne snovi. Ljudje, ki pogosto izvajajo tatvine v kakršnikoli obliki, se lahko tega pocetja navadijo in postanejo celo odvisni od njega. Zadnje navedeno velja tudi za številne druge vrste storilcev kaznivih dejanj (npr. serijske morilce). Na osnovi izdelave geografskih profilov storilcev kaznivega dejanja tatvin (npr. roparji, vlomilci) je bilo ugotovljeno, da sledijo dolocenemu psihopatološkemu vedenjskemu vzorcu, ki ga nimajo povsem pod zavestnim nadzorom. Kakšen bi lahko bil vpliv mikrokozmosa in makrokozmosa na pojavljanje te oblike kriminalitete in nastanek tovrstnih kriminalnih osebnosti, je zanimivo vprašanje. Razlicne oblike fiziopsiholoških odvisnosti nastajajo znotraj clovekovega telesnega sistema, kjer igrajo hormoni in nevrotransmiterji zelo pomembno vlogo, saj storilci postajajo narkomani bioloških drog, kot so dopamin, adrenalin in serotonin. Te biološke droge so tiste, ki narekujejo tako pojavljanje te oblike kriminalitete kot tudi 


nastanek tovrstnih kriminalnih osebnosti. Nekaj podobnega se dogaja tudi znotraj ljudi, ki zavestno izzivajo nevarne in celo smrtne situacije (npr. kaskaderji, gorski plezalci, avtomobilski dirkaci). Vloga genov v simbiozi z mikroorganizmi morda lahko spodbuja tovrstni nagib k crpanju hormonov srece in zadovoljstva ter posledicno k veliki potrebi po tveganju in hlepenju po nevarnih situacijah. S tem se odpira vprašanje o sestavi bakterioloških kultur znotraj telesnega sistema tovrstnih storilcev kaznivih dejanj. Na podrocju bakterijske forenzike so že ugotovili, da vlomilci za sabo pušcajo znacilne biološke sledi v obliki bakterij, ki kažejo na unikatnost in delujejo skoraj kot prstni odtis.108 Sestava bakterij se lahko s casom spreminja in ni tako stalna kot sestava genov. Na podlagi sestave bakterij je mogoce celo ugotoviti razlicne prehranjevalne navade, saj nacin prehranjevanja vpliva na prevlado razlicnih bakterijskih kultur. Glede vpliva makrokozmicnih dejavnikov na pojav tovrstnih kaznivih dejanj in nastanek kriminalnih osebnosti pa zaenkrat še ne opazimo vecje povezanosti. Na izvajanje kaznivega dejanja tatvin sicer vplivajo vremenske razmere, vendar so ti vplivi bolj pragmaticno usmerjeni (npr. v primeru snega in poledice ni smiselno izvesti bancnega ropa, ker je potem težje ubežati sledilcem). Vpliv polne lune pa lahko tici v dejstvu, da se storilci kaznivega dejanja tatvin zaradi prevelike osvetljenosti prostora morda ne bodo odlocili za dejanje, saj obicajno dajejo prednost manj osvetljenim lokacijam. 
NT mobing ali šikaniranje/trpincenje je kaznivo dejanje s poudarkom na izvajanju psihosocialnega nasilja zoper dolocene osebe, skupin ljudi, organiziranih združb, države z namenom povzrocitve fiziopsihološke, materialne in pozicijske škode. Slovenski kazenski zakonik eksplicitno ne navaja pojem mobing, ampak uporablja slovensko ustreznico „šikaniranje“. Slovenski kazenski zakonik je glede obravnave šikaniranja zelo dolocen oziroma opredeljen na besedno zvezo „šikaniranje na delovnem mestu“. 
197. clen (1) Kdor na delovnem mestu ali v zvezi z delom s spolnim nadlegovanjem, psihicnim nasiljem, trpincenjem ali neenakopravnim obravnavanjem povzroci drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost, se kaznuje z zaporom do dveh let. 
(2) Ce ima dejanje iz prejšnjega odstavka za posledico psihicno, psihosomatsko ali fizicno obolenje ali zmanjšanje delovne storilnosti zaposlenega, se storilec kaznuje z zaporom do treh let. Pojav mobinga ne srecujemo zgolj na delovnih mestih, ampak tudi v okoljih preživljanja prostega casa. Povrhu tega ni nujno, da poteka proces mobinga zgolj na delovnem mestu, ampak se lahko tovrstne kriminalne dejavnosti tudi razširijo na domace in celo mednarodno okolje. Slovenski kazenski zakonik torej pravno ureja zgolj šikaniranje na delovnem mestu. O mobingu kot oblika kriminalitete lahko govorimo prav takrat, kadar ga preucujemo izven delovnega okolja. Pri mobingu 
108Saey,T. H. (2010). Genes & cells:To catch a thief, follow grubby paws: Bacterial forensics gives criminals new reason to wear gloves. Science News, 177(8), 13-13. 
tudi ni nujno, da je zgolj uperjeno zoper doloceno osebo (gl. opredelitev), ampak se lahko tudi izvaja nad skupinam ljudi (npr. socialno izkljucenimi, stigmatiziranimi skupinami), organiziranim združbam (podjetje A izvaja mobing nad direktorjem iz podjetja B, kriminalna združba A izvaja mobing nad vodjem kriminalne združbe B ipd.) in državo (npr. država A izvaja mobing nad predsednikom države B). Mobing, še posebej tista oblika, ki poteka v ozadju, je priljubljeno orodje izvajalcev spletk, ki želijo onemogociti ali celo izlociti svoje tekmece, da bi si tako zagotovili doloceno ali vecplastno korist. Mobing, ki je usmerjen proti dolocenemu posamezniku, je lahko tudi nacin preusmerjanja pozornosti na drug, bolj pomemben cilj. Napad na posameznika lahko v tem primeru pomeni napad celo na celotno družbeno hierarhijo. Izzivanje in trpincenje dolocenega posameznika lahko pomeni zgolj ustvarjanje zmede znotraj dolocene organizirane združbe. Tovrstno metodo lahko uporablja tudi policija, ki se želi dokopati do vodje kriminalne združbe, prav tako pa kriminalna združba lahko izvaja mobing nad direktorjem policije. Pojav mobinga je lahko zelo tesno povezan z drugimi oblikami kriminalitete, kot so diskriminacija, terorizem in genocid, saj te oblike kriminalitete pogosto vsebujejo bolj ali manj intenzivne in mocne prvine mobinga. Mobing lahko izvajajo tudi doloceni deli državnih inštitucij, ki poskušajo zmanjšati ali izlociti vpliv dolocenih skupin ljudi. V tem kontekstu lahko najdemo zgodovinske primere temacnih diktatorskih režimov. Res je, da lahko v teh zgodovinskih primerih bolj porocamo o skritem genocidu, ki je uporabljal mobing kot dodatno orodje za dosego unicevalnih ciljev svojih nasprotnikov. Javnosti manj znana oblika mobinga je šikaniranje ljudi na podlagi zabavnega preživljanja prostega casa. Nadalje lahko navedemo izvajanje psihosocialnega nasilja satanisticnih društev ali drugih sekt nad katoliškimi duhovniki, kar predstavlja izjemno crno polje pri raziskovanju kriminalitete. V svetu filmske produkcije in manekenstva se nenehno dogajajo procesi mobinga, ki jih pristojni organi še ne zmorejo niti raziskovati, kaj šele preiskovati. Razlicne vrste mobinga potekajo znotraj razlicnih socialnih skupin in v razlicnih razmerjih. Horizontalni mobing praviloma poteka znotraj enakovrednih socialnih skupin (npr. znotraj predstavnikov vecine), vertikalni mobing praviloma poteka od zgoraj navzdol (npr. vodilni predstavniki iz skupine z mocnim hierarhicnim kompleksom v odnosu do podrejenih predstavnikov skupine napredka), obratni vertikalni mobing (predstavniki skupine napredka izvajajo mobing nad vodilnimi predstavniki iz skupine z mocnim hierarhicnim kompleksom) in hibridni mobing (možne so razlicne kombinacije med predstavniki razlicnih skupin). Pri mobingu gre za skupinsko sodelovanje ljudi, ki izvajajo psihosocialno nasilje nad žrtvijo ali celo nad žrtvami. Mobing pomeni konflikt in ga zato lahko razvrstimo kot izjemno negativni socialni stresni dejavnik. Nastali konflikti imajo konkretno vsebino in cilj, da bi žrtev utrpela škodo. Konstruktivni konflikti lahko spodbudijo razvoj in napredek v družbi, medtem ko mobing krepko zavira napredek in povzroca izjemne zdravstvene ter psihosocialne težave.109 Prepoznavni znaki mobinga so lahko uporaba fizicne sile, negativna govorna in neverbalna komunikacija, grožnje, izsiljevanje, unicevanje in/ali kraja lastnine žrtve, žalitve, zahrbtna dejanja, socialno nasilje, širjenje negativnih govoric, socialno izkljucevanje in socialna izolacija. Glavna motiva izvajalcev mobinga sta potreba in želja po prevladi ter socialni pripadnosti. Negativne posledice uspešnega mobinga se kažejo v tem, da žrtve utrpijo psihicne in telesne zdravstvene težave, kot so anksioznost v obliki socialne fobije, depresija, paranoja, težave s srcem, visok krvni tlak, hude prebavne motnje, stalni hudi glavoboli, kronicne migrene, kronicne bolecine v vratu itd. Posledicno se tudi povecujejo bolniški izostanki, ki za slehernega delodajalca pomenijo velike denarne stroške. Splošna ocena o odstotku prizadetih oseb zaradi mobinga v Nemciji je pokazala, da je približno 3 % ljudi celotne nemške populacije (okoli 83 milijonov ljudi) prizadetih.110 Ocena v bistvu ne odraža dejanskega stanja, saj se v tem prostoru nahaja ogromno temno polje, zato jo lahko obravnavamo kot nekakšen optimisticen scenarij. V skladu s pomembno usmeritvijo hierarhologije in hierarhografije, ki poskuša izmeriti ali vsaj oceniti energijske izgube sistemov v širšem smislu, je povsem na mestu, da bo tudi v tem delu izvedena ocena izgube toplotne energije znotraj družbenega hierarhicnega asociativnega sistema. V ta namen bo ponovno uporabljena vrednost 2500 Kcal, ki jih dolocen posameznik v procesu dela porabi. V primeru bolniških izostankov, ki so posledica mobinga, ta energija postane zgolj potencialna. Izgubljeno energijsko vrednost v obliki toplotne energije bo izracunana na osnovi enega delovnega dneva in števila delojemalcev, katerih število je okoli 44,5 milijona.111 Na osnovi preprostega izracuna, kjer upoštevamo 3 % prizadetih oseb in število delojemalcev v Nemciji, dobimo približno sedem milijonov prizadetih ljudi zaradi mobinga. Dolocili bomo dan D, ko so te prizadete osebe v bolniškem staležu in ne prispevajo k obicajnim poslovnim oziroma delovnim ucinkom v procesu dela. Preprost zmnožek vrednosti 2500 Kcal s sedem milijoni delojemalcev v bolniškem staležu nam daje 17.500.000.000 Kcal oziroma 17.500 Gcal izgubljene toplotne energije zgolj v enem delovnem dnevu. 
Z namenom, da si pridobimo še bolj nazorno predstavo o izgubljeni toplotni energiji znotraj organiziranih delovnih združb, lahko nakazujemo pogojno primerljivo možnost uporabe dobljene energijske izgube. 350 jedrskih reaktorjev bi na osnovi navedene energijske izgube zaradi mobinga v eni uri proizvedlo okoli 50 Gcal toplotne energije. Skratka, energijsko izgubo lahko oznacimo kot izgubo toplotne energije na nivoju produktivnosti jedrskih reaktorjev. 
109Alsaker, D. F. (2012). Mutig gegen Mobbing in Kindergarten und Schule. Bern: Huber. 110 Podatek je bil pridobljen na osnovi vira: Fehlau, E. G: (2008).30 Minuten gegen Mobbing am Arbeitsplatz. 
Offenbach: Gabal. 111Podatek je bil pridobljen na osnovi spletnega statisticnega vira: 
https://de.statista.com/statistik/daten/studie/1376/umfrage/anzahl-der-erwerbstaetigen-mit-wohnort-in-deutschland/ 
(2020-08-15). 
Glede ucinkovanja makrokozmicnih vplivov na pogostost pojavljanja mobinga v naših družbenih hierarhicnih asociativnih sistemih še nimamo niti izkušenj niti domnev, ki bi nam lahko obarvali mišljenje. Domnevamo lahko, da prekomerna vrocina lahko povecuje stopnjo psihofiziološke in socialne nasilnosti. Nekoliko vec izkušenj glede mikrokozmicnih vplivov na pojavljanje mobinga imajo znanstveniki s podrocja mikro-nevrobiologije. Povecan negativni stres zaradi mobinga lahko v naši crevesni flori povzroca težave pri normalnem delovanju crevesnih bakterij v našem telesu, s cimer se lahko povecuje število novih vrst virusov (ocenjujejo, da 95 % virusov v našem telesu spada v skupino bakteriofagov, ki ubijajo tudi koristne bakterije), mnogi od teh pa ogrožajo naš imunski sistem oziroma nasploh naše zdravje.112 Na podlagi zapisanega bi lahko domnevali, da se najbolj vehementni izvajalci mobinga vedejo tako, da z namenom ohranjanja optimalnega delovanja crevesnih bakterij s svojim mišljenjem in dejavnostmi komunicirajo z njimi ter s tem prispevajo k ohranjanju zdravega fiziopsihološkega ustroja.113 Prav zapisana domneva bi lahko dodatno pojasnila ne le pojavljanje mobinga in izvajalcev mobinga, temvec tudi vse oblike kriminalitete in mnoge druge cloveške vedenjske vzorce. Na podlagi te domneve lahko zakljucimo, da je pojavljanje mobinga in nastanek mobing osebnosti povsem normalen naravni proces, ki pa se ob prekomernem pojavljanju spremeni v naravno anomalijo in posledicno v družbeno težavo, saj šibi celotni obstojeci družbeno-hierarhicni asociativni sistem v obliki visokih denarnih stroškov in velike izgube toplotne energije. Prav zaradi tega so nujni in dobrodošli razlicni preprecevalni programi ter korektivni ukrepi, da bi zmanjšali pojavljanje mobinga in število tovrstnih storilcev na optimalno raven delovanja in obstoja. Zapisano je z eticnega vidika nekoliko šokantno, saj mobinga in storilcev mobinga ne smemo tolerirati, vendar tudi ne moremo spremeniti naravnih procesov, ki potekajo z dolocenim namenom. Tega ne zmoremo niti razložiti niti spremeniti. 
NT ilegalne migracije pomenijo protipraven prehod meje tako posameznikov kot tudi vecjih in manjših skupin ljudi na ozemlje dolocene države. Slovenski kazenski zakonik poimenuje ta družbeni pojav v 308. clenu kot prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države. Vsebina tega clena je naslednja: 
(1)
 Kdor nasilno prekoraci državno mejo Republike Slovenije ali oborožen nezakonito vstopi na njeno ozemlje, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let ali z denarno kaznijo. 

(2)
 Enako se kaznuje tujec, ki nima dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji, ce se na nacin iz prejšnjega odstavka zadržuje na njenem ozemlju ali se upre zakoniti odstranitvi z njega. 

(3)
 Kdor se ukvarja s tem, da tujce, ki nimajo dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo ali 


112 Brookshire, B. (2018). Belly bacteria can shape mood and behavior : Conversations between the brain and gut may 
influence stress, memory and more. V:ScienceNewsforStudents (June 7). Dostopno preko spletnega vira: 
https://www.sciencenewsforstudents.org/article/belly-bacteria-can-shape-mood-and behavior  (2020-08-15). 113 Crvesne bakterije in živcne celice v možganih komunicirajo med sabo. Povzeto po zgornjem citiranemu viru. 
prebivanje v njej, nezakonito spravlja na njeno ozemlje, jih po njem prevaža ali jim pomaga pri skrivanju ali kdor enega ali vec takih tujcev za placilo nezakonito spravi cez mejo ali ozemlje države ali omogoci nezakonito prebivanje na njem, se kaznuje z zaporom od treh do desetih let in denarno kaznijo. 
(4)
 S kaznijo iz prejšnjega odstavka se kaznuje uradna oseba, ki omogoci tujcu nezakonit vstop na ozemlje Republike Slovenije ali nezakonito prebivanje na njem. 

(5)
 Kdor pridobiva ali zbira ljudi za nezakonito preseljevanje, jim preskrbuje ponarejene dokumente ali prevoz ali kako drugace organizira nezakonito preseljevanje ali organizira preseljevanje s preslepitvijo pristojnih organov glede pravega namena vstopa na ozemlje Republike Slovenije, se kaznuje z zaporom od treh do desetih let in denarno kaznijo. 

(6)
 Ce storilec z dejanji iz tretjega, cetrtega ali petega odstavka tega clena sebi ali komu drugemu pridobi nesorazmerno premoženjsko korist ali priskrbi brezpravno delovno silo ali povzroci nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ali taka dejanja stori kot clan hudodelske združbe, se kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let in denarno kaznijo. 

(7)
 Prejšnji odstavki se uporabljajo tudi za kazniva dejanja, storjena v tujini, ce je država, v kateri so bila storjena, enako kot Republika Slovenija sprejela skupno mednarodnopravno obveznost preprecevati taka kazniva dejanja, ne glede na to, kje so storjena, ter je dejanja v svojem zakonu ustrezno enako dolocila kot kazniva dejanja. Ce je bilo kaznivo dejanje storjeno na obmocju Evropske unije, se državljani njenih clanic pri uporabi drugega, tretjega, cetrtega in petega odstavka tega clena ne štejejo za tujce. Vzroki za nedovoljeno prehajanje državnih ali drugih pravno urejenih meja so razlicni. Po eni strani lahko gre za politicne ubežnike, socialne manjšine, ki doživljajo genocid, izjemno revne ljudi, ki jim maticna država ne zagotavlja dovolj sredstev za dostojno preživetje, ljudi, ki so v postopku kazenskega pregona, ljudi, ki bežijo iz vojnih žarišc, ali ljudi, ki so zaradi hudih naravnih katastrof izgubili premoženje itd. Javnosti manj znane so ilegalne množicne migracije ljudi, okuženih z virusi, ki so jih domace oblasti izgnale iz države z namenom, da bi sledile usmeritvi po zacetku biološke vojne v obliki cloveških teles, s ciljem ustvariti zmedo, socialne in zdravstvene težave, kar naj bi oslabilo nasprotnike. Ilegalne migracije lahko štejemo kot normalen naravni in družbeni pojav, ki pa ob prekomernem pojavljanju postane naravna in družbena anomalija. Ilegalnih migracij ni možno povsem prepreciti ali nadzorovati, saj so mnogokrat mocno pod vplivom makrokozmicnih dejavnikov, kot so že omenjene naravne katastrofe (npr. orkani, tsunamiji, vulkanski izbruhi, potresi) in neugodne spremembe podnebja v obliki globalnega segrevanja, ki onemogocajo vzrejo in pridelavo razlicnih kmetijskih pridelkov, zaradi cesar so ljudje v teh obmocjih prisiljeni 

spremeniti življenjsko okolje, kar pogosto privede do protipravnih dejanj, vkljucno z ilegalnimi migracijami. Zdi se, da so pri ilegalnih migracijah mikrokozmicni vplivi manj izraziti, vendar lahko tudi širjenje kužnih bolezni prisili ljudi, ki živijo v teh obmocjih, da bežijo iz svojega življenjskega prostora. Znanstveniki s podrocja mikrobiologije ugotavljajo, da lahko socialne migracije iz drugih cloveških kultur spreminjajo sestavo crevesnih bakterij do te mere, da povzrocajo resnejše zdravstvene težave.114 NT nasilje pomeni udejstvovanje fizicne in/ali psihosocialne sile  z namenom prestrašiti, ponižati, podjarmiti in/ali poškodovati idr. drugo osebo ali pa skupin in celo množico ljudi. Slovenski kazenski zakonik poroca v 296. clenu o nasilništvu: 

(1)
 Kdor z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugace bolece ali ponižujoce kaznuje, ga s silo ali grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja ali mu jemlje svobodo gibanja, ga prisiljuje k delu ali opušcanju dela ali ga kako drugace z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v podrejen položaj, se kaznuje z zaporom do dveh let. 

(2)
 Ce dejanje iz prejšnjega odstavka storita dve ali vec oseb ali ce je bilo hudo ponižanih vec oseb ali ce storilec drugega lahko telesno poškoduje, se storilec kaznuje z zaporom do treh let. 

(3)
 Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje, kdor povzroca nasilje ali ogroža varnost drugih na športnih prireditvah ali v zvezi s temi prireditvami. V zvezi z nasiljem obstaja veliko število razlicnih podvrst, teorij in modelov. Nasilje v najširšem smislu je v bistvu stvar vrednot družbenega sistema in pripravljenosti posameznika, da napada ali pa se brani pred grožnjami. Potreba posameznika za napad ali obrambo je spodbujena sociološko in/ali psihološko. V vsakem primeru pomeni izvajanje nasilja uveljavitev skupinske pripadnosti, ohranjanje in krepitev identitete, brez katere posamezniki in celo družbe težje preživijo. Krepitev in ohranjanje lastne identitete se lahko doseže s pozitivnimi vrednotami (ljubezen, spoštovanje, vera, ideologija) ali pa z zasužnjevanjem in sovraštvom do drugih ljudi. Kot pot za dosego ene ali druge možnosti se ljudje poslužujejo podobnih ali celo istih orodij. Dober primer za to trditev lahko vidimo pri uporabi sodobne informacijske tehnologije, saj npr. diskusijski forum, Facebook, Twitter na spletu lahko služijo za vzajemno pomoc ljudem ali pa se uporabljajo za širjenje nestrpnosti, ki jo lahko na koncu uresnicimo s fizicnim nasiljem. Pripravljenost, da posamezniki, skupine in družbe ravnajo izjemno nasilno, je v današnjem casu izredno visoka, kar lahko še zlasti opazimo pri dejavnostih množicnih medijev (npr. glasbeni videi, sodobne kriminalke, srhljivke, grozljivke). Ocitno je popustila dolocena zavora, lahko bi rekli strah pred negativnimi posledicami, kar deloma izvira iz pomanjkanja pozitivne ideologije in/ali vere itd. Duh družbe postaja zaradi tega še bolj 


114 Gl. vir o migracijah Azijcev v ZDA:Vangay, P. ... [et al.]. (2018). US Immigration Westernizes the Human Gut Microbiome. Cell, 175(4), 962–972. Dostop na URL: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6498444/ (2020-08-16). 
materialisticen, s cimer je ravnovesje med duhovnim in materialnim porušeno. V tem primeru je možno v ospredje postaviti ustvarjalce javnega mnenja v najširšem smislu, ki lahko vgradijo ožje interese in potrebe v številne posameznike (npr. lahko vplivajo celo na sprejetje nove zakonodaje). Kaj se mora zgoditi, da se veliki in relativno togi sistemi odzovejo na nevarne dražljaje iz okolja? Prvobitni ustvarjalci javnega mnenja so v bistvu raznovrstni avtorji publikacij, ki lahko povelicujejo ali zmanjšujejo dolocen družbeni problem. Najprej se v te dejavnosti vkljucijo pisci casniških clankov, nato pa še udeleženci drugih množicnih medijev, kot so televizija, radio, internet itd. V nadaljevanju se navadno odzovejo strokovnjaki s podrocja prava, policije in znanstveniki (npr. politologi, kriminologi, sociologi, psihologi, komunikologi, informatiki, pedagogi), katerih glavni namen ni le porocanje, ampak iskanje ucinkovitih modelov in rešitev za zaznane družbene probleme. Eden od izdelkov tovrstnih prizadevanj je seveda nova zakonodaja, ki naj bi pomagala urejati in nadzorovati dolocen družbeni problem. 

4.8.6.1 Slika 266: Miselni vzorec vsebinskega razpona glede nasilja v družini 
Slika 266 prikazuje miselni vzorec vsebinskega razpona glede preucevanja nasilja v družini. Vsebine znanstvenih in strokovnih publikacij s podrocja nasilja so pogosto povezane s clovekovimi pravicami, fizicnimi in spolnimi zlorabami žensk in otrok, policijo, kriminologijo, kriminalistiko, politiko, kulturo, vero, vojno, vzgojo in izobraževanjem, zgodovino itd. Tematika nasilja v družini je ena od najpomembnejših predmetov raziskav in preiskav na podrocju nasilja, saj entiteta "družina" pomeni kljucni gradnik za ohranjanje dolocenega družbenega oziroma državnega sistema (še zlasti veliko družinskega nasilja lahko ogroža ta sistem). V casih miru in družbenega/ekonomskega blagostanja je dokazano, da je družinskega nasilja mnogo manj. To pa ne pomeni, da se ta oblika nasilja ne pojavlja zelo pogosto, še zlasti ce sledimo zgodovini nasilja v družini! Matere in otroke so pretežno ocetje, tako v visokih kot tudi v nižjih slojih, redno pretepali, zlorabljali, preprodajali in celo grozno mucili. Še zlasti so dolgo casa na otroke gledali kot na lastnino! Tako na primer visoko opevana anticna Grcija, kot zibelka demokracije in napredka, je ravnala z ženskami in otroki zelo nasilno in necloveško. Ta divji vedenjski vzorec se je nadaljeval tudi v prihodnja obdobja, kot so rimski imperij, srednji vek, humanizem, barok in celo do konca 19. stoletja. Šele 20. stoletje je z vidika vzgoje in izobraževanja doprineslo vecje mere humanosti, še zlasti nasproti ženskam in otrokom. V tem vpogledu je pomembna še ena kategorija, ki bi jo lahko poimenovali kot kultura vedenja, kamor bi lahko uvrstili tudi vzgojo in izobraževanje. Vzgoja in izobraževanje sta zelo pomembna komunikacijska kanala. Vzgoja lahko otroku posreduje osnove etike in morale, medtem ko lahko izobraževanje daje otrokom doloceno globino. Za razumevanje etike in morale ljudje potrebujemo neko globino, kajti brez nje postajajo stvari delno ali pa celo nerazumljive (npr. nabiranje številnih faktografskih podatkov). Brez globine tudi ni pravega razumevanja dolocenega problema in/ali socloveka. Po mnenju nekaterih avtorjev naj bi dobri odzivi proti družinskemu nasilju potekali v povezavi z naslednjimi institucijami: 
-
 razna ministrstva, 

-
 delodajalci (npr. organizacija prakticnih delavnic v zvezi z družinskim nasiljem), 

-
 pravosodni sistem (omogociti boljši in lažji nacin zašcite ljudem, ki so trpinceni oziroma zlorabljeni), 

-
 izobraževalni sistem, 

-
 cerkveni sistem, 

-
 množicni mediji, 

-
 Urad za socialno delo, 

-
 nevladne organizacije. 


K temu bi morda lahko še dodali, da bi bilo smiselno izkoristiti zmogljivosti, ki nam jih omogoca današnja (in nam jih bo omogocila prihodnja) informacijska tehnologija. Izgradnja koristnih informacijskih sistemov za reševanje družbenih in/ali ekoloških problemov je smiselna, saj bi tako navedene institucije kot tudi posamezni potencialni uporabniki lahko bolje reševali družbene/zasebne probleme, med seboj bolje komunicirali in s tem posledicno ucinkoviteje izmenjavali pomembne informacije/izkustvena znanja. Na podlagi številnih vsebinskih konceptov s podrocja nasilja v družini (glej miselni vzorec) lahko v nadaljevanju izdelamo prirejeni kavzalni diagram znotraj ribjega okvira (v anglešcini: fishbone causes-effect diagram). Omenjena diagramaticna tehnika (v svoji cisti obliki) slikovno prikazuje odnose med izhodom dolocenega sistema in vsemi znanimi dejavniki, ki vplivajo na ta izhod. Ribji okvir v bistvu ponazarja mejo sistema in pomeni neko celoto, ki jo primerjamo z njenimi deli. Diagram, ki bo sledil, je že bil delno prikazan pri miselnih prijemih in kavzalnih ter pogojnih sistemih v obliki negativnega scenarija, medtem ko bo naslednji diagram prikazal še pozitivni vhodni in izhodni scenarij. 

4.8.6.2 Slika 267: Prirejena kavzalna in pogojna diagrama na primeru nasilja v družini 
Slika 267 prikazuje prirejena kavzalna diagrama, pri cemer zgornji diagram predstavlja pozitiven scenarij v obliki sistemskih vhodov (vzrok, ucinki, pogoji in posledice) ter pozitivnega sistemskega izhoda (sožitje, enakopravnost, konstruktivna dejanja - ni družinskega nasilja), medtem ko spodnji diagram prikazuje negativen scenarij (negativni sistemski vhodi in izhodi – razlicne oblike nasilja znotraj družine). Odvec bi bilo zdaj obe sliki natancneje opisati; dovolj bo, ce navedemo zgolj osnovni pomen obeh diagramov. V primeru zgornjega diagrama ni potrebno iskati rešitev, medtem ko je pri spodnjem nujno najti rešitve (razlicne oblike fizicnega in psihicnega nasilja se zelo intenzivno manifestirajo), ki so okvirno gledano lahko naslednje: udejstvovanje raziskovalnih terenskih skupin, ustrezno ravnanje z udeleženci, uvedba ucinkovitih izobraževalnih programov, vzpostavitev ustreznih informacijskih sistemov (tehnicne/tehnološke rešitve), redno spremljanje, merjenje in analiziranje družinskega nasilja v mestnih skupnostih, razvijanje metod in metodologij za boljše odkrivanje in napovedovanje družinskega nasilja, razvijanje razlicnih orodij za ucinkovitejše preprecevanje nasilja v družini idr. Kateri vzroki, ucinki, pogoji in posledice ustvarjajo sliko, v kateri nasilna ravnanja v družinah ne obstajajo, ali pa nasprotno, kateri vzroki, ucinki, pogoji in posledice pripeljejo do tega, da se nasilna ravnanja nenehno pojavljajo? Obe vprašanji sta zelo zanimivi in bi ju morda najlažje vsaj deloma razrešili z metodami eksaktnih znanosti. Skratka, mnogo poti vodi do nasilnih dejanj, vendar pa je ob tem treba izrecno dodati, da tudi mnoge poti ne vodijo do nasilja. Z družinskim nasiljem se tako pri nas kot tudi v tujini ukvarjajo številne vladne in nevladne organizacije, ki si prizadevajo npr. zavarovati žrtve in pomagati družinam (Center za socialno delo, ustrezne nevladne organizacije), preiskovati kazniva dejanja in izlociti storilca iz okolja (policija), pravocasno zaznati vzgojne, ucne in vedenjske probleme posameznikov (šole/vrtci), pravocasno ukrepati ob zaznavi bolezni (zdravstveni domovi), pridobiti dokaze za pravnomocno obtožbo (tožilstvo) in zagovarjati otrokove ter nasploh clovekove pravice (zagovorniki). Število nevladnih organizacij, ki se borijo proti družinskemu nasilju, je še zlasti v ZDA in Nemciji zelo veliko. Prav tako se Slovenija lahko pohvali s sorazmerno velikim številom nevladnih organizacij, ki se intenzivno ukvarjajo z družinskim nasiljem. Izgradnja informacijskega sistema za nasilje v družini bi lahko bila prava pridobitev ne le za Slovenijo, ampak tudi za druge države, saj bi bilo možno lažje najti zaželene informacije, druge storitve (npr. pravni nasveti) pa bi lahko potekale hitreje (po možnosti celo avtomatizirano) ter bile cenejše ali celo brezplacne. Povrhu tega bi lahko vladne in nevladne organizacije v boju proti nasilju v družini tesneje sodelovale med sabo, pri cemer bi tudi žrtve utrpele manjšo škodo. V poslovnem svetu, kjer je informacijska tehnologija izjemno dobickonosna, ne moremo prešteti informacijskih sistemov, medtem ko informacijskih sistemov za reševanje pomembnih družbenih problemov ni prav veliko. Ob ustrezni uporabi informacijske tehnologije (npr. geografski informacijski sistem – GIS za boljši prostorski pregled nad družbenim dogajanjem) bi bilo mogoce posredno zmanjšati število nasilnih ravnanj znotraj družin. V kolikšni meri lahko mikrokozmicni in makrokozmicni dejavniki vplivajo na pojavljanje nasilja in nastanek nasilnih osebnosti, pa še ni dovolj raziskano. Znanstveniki s podrocja nevro-vedenjskih znanosti in mikrobiologije ugotavljajo, da obstaja komunikacijska povezava med crevesnimi bakterijami in našimi možgani. V primeru, da je ta komunikacijski kanal moten oziroma v neravnovesju, to lahko povzroci nastanek razlicnih fizioloških (npr. hude migrene, kronicne bolecine v vratu) in mentalnih obolenj (npr. avtizem, depresija, Parkinsonova bolezen), kar se nato lahko manifestira v obliki razlicnih vedenjskih motenj (npr. nasilno vedenje med spanjem, prepirljivost).115 Po drugi strani lahko izvajano nasilje razlicnih oblik nad prizadeto osebo povzroca komunikacijske motnje med crevesnimi bakterijami in možgani. Gre za obojestransko povezavo vplivov med mikrokozmosom in mezokozmosom. Dolocen delež k nasilnemu vedenju lahko prispevajo tudi makrokozmicni vplivi, kot so pomanjkanje ali presežek soncne svetlobe in toplote.116 Domnevamo lahko, da gre za bolj ali manj intenzivno in stalno prepletenost mezokozmicnih, mikrokozmicnih in makrokozmicnih dejavnikov, ki lahko povzrocijo pojav nasilnih vedenjskih vzorcev. Na podlagi naših izkušenj in vecje zavezanosti mezokozmosu se nagibamo k mnenju, da so negativni socialni stresni dejavniki v povezavi z našim mišljenjem in dejanji najpomembnejši dejavniki pri pojavu nasilja.   NT ponarejanje je kaznivo dejanje, ki pomeni posnemati nekaj verodostojnega z namenom kraje, unicenja ali zamenjave izvirnika za uporabo v nezakonitih transakcijah ali kako drugace zavajati posameznike, ki naj bi verjeli, da je ponaredek vsaj enako, ce ne vec vreden od izvirnega izdelka. Poznamo razlicne oblike ponarejanja, ki so npr. ponarejanje denarja, uradnih listin, umetnin, blagovnih znamk, žigov. Poznamo še podobne oblike ponarejanja, ki jih lahko strnemo na kopiranje intelektualnih (npr. patenti, inovacije, izumi, znanstveni clanki) in umetniških izdelkov (npr. slike, kipi, pesmi, melodije).   NT pranje denarja je zelo tesno povezano s kaznivim dejanjem ponarejanja denarja. Pranje denarja lahko štejemo kot kaznivo dejanje, ki poskuša protipravno pridobljen denar s pomocjo razlicnih denarnih prenosov (npr. banke, igralnice) pretvoriti v neoporecno bogastvo. Slovenski kazenski zakonik doloca v 245. clenu naslednje: 
(1)
 Kdor denar ali premoženje, za katero ve, da je bilo pridobljeno s kaznivim dejanjem, sprejme, zamenja, hrani, z njim razpolaga, ga uporabi pri gospodarski dejavnosti ali na drug nacin, dolocen z zakonom o preprecevanju pranja denarja, s pranjem zakrije ali poskusi zakriti njegov izvor, se kaznuje z zaporom do petih let. 

(2)
 Enako se kaznuje, kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka, pa je hkrati storilec ali udeleženec pri kaznivem dejanju, s katerim je bil pridobljen denar ali premoženje iz prejšnjega odstavka. 


115 Ignatova,V. (2019). Influence of gut microbiota on behavior and its disturbances. V:Behavioral Neuroscience. 
London: IntechOpen. ISBN 978-1-78985-185-4. 116 Bosman, E. S., Albert, A. Y., Lui, H., Dutz, J. P., &Vallance, B. A. (2019). Skin exposure to narrow band ultraviolet 
(UVB) light modulates the human intestinal microbiome.Frontiers in Microbiology, 10. 
https://doi.org/10.3389/fmicb.2019.02410. 
(3)
 Ce je denar ali premoženje iz prvega ali drugega odstavka tega clena velike vrednosti, se storilec kaznuje z zaporom do osmih let in denarno kaznijo. 

(4)
 Ce je dejanje iz prejšnjih odstavkov storjeno v hudodelski združbi za izvedbo takih dejanj, se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let in denarno kaznijo. 

(5)
 Kdor bi moral in mogel vedeti, da je bil denar ali premoženje pridobljeno s kaznivim dejanjem, pa stori dejanje iz prvega ali tretjega odstavka tega clena, se kaznuje z zaporom do dveh let. 

(6)
 Denar in premoženje iz prejšnjih odstavkov se vzameta. Pranje denarja pomeni priljubljena metoda tako belega ovratnika (gospodarska kriminaliteta) kot tudi organiziranih kriminalnih združb. O belem ovratniku oziroma gospodarski kriminaliteti bo še kasneje nekoliko obširneje govora. NT samomor pomeni samounicevalno dejanje dolocenega posameznika ali pa skupin ljudi, ki pripelje do stanja smrti. V sistemu univerzalne decimalne klasifikacije je samomor razvršcen kot kaznivo dejanje. Samomor je tudi v nekaterih državah opredeljen kot kaznivo dejanje (npr. Iran). Slovenski kazenski zakonik doloca napeljevanje in pomoc k samomoru kot kaznivo dejanje, pri cemer samomor to ni. 120. clen kazenskega zakonika pravi naslednje: 

(1)
 Kdor koga naklepoma napelje k samomoru ali mu pomaga pri njem in ga ta stori, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. 

(2)
 Kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka proti mladoletni osebi, ki je že stara štirinajst let, ali proti osebi, katere sposobnost razumeti pomen svojega dejanja ali imeti v oblasti svoje ravnanje je bila bistveno zmanjšana, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. 

(3)
 Ce je dejanje iz prvega odstavka tega clena storjeno proti mladoletni osebi, ki še ni stara štirinajst let, ali proti osebi, ki ni mogla razumeti pomena svojega dejanja ali imeti v oblasti svojega ravnanja, se storilec kaznuje kot za uboj ali umor. 

(4)
 Kdor surovo ali necloveško ravna s kom, ki mu je podrejen ali od njega odvisen in zaradi takega ravnanja stori samomor, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. 

(5)
 Kdor komu pomaga pri samomoru in ga ta stori, pa so pri tem dane posebne olajševalne okolišcine, se kaznuje z zaporom do treh let. 

(6)
 Ce je kdo zaradi kakšnega dejanja iz prejšnjih odstavkov samomor samo poskušal, sme sodišce storilca kaznovati mileje. V kolikšni meri so številni negativni impulzi znotraj in zunaj posameznika tako mocni, da se je pripravljen odreci življenju kot najvišji vrednoti clovekovega obstoja? 


Ce so negativni dražljaji znotraj posameznika izjemno vztrajni in intenzivni, se lahko psihicna bolecina manifestira kot mocna fizicna bolecina. Prav nad to bolecino posameznik pogosto nima vec nadzora, še posebej kadar se še naprej oklepa neucinkovitega življenjskega sloga. Pogosto slišimo o primerih, ko posamezniki nenehno tarnajo nad telesnimi bolecinami, vendar zdravniki – splošni ali specialisti – ne uspejo zaznati nobene fizicne nepravilnosti. Vse preiskave pokažejo, da je navidezni bolnik povsem zdrav. 
Bolniki temu težko verjamejo, saj obcutijo hude glavobole, bolecine v trtici, vratu in celo v spodnjem delu trebuha. Vedno kadar o teh težavah porocajo zdravniku, ta pogosto prisluhne z dvomom in na koncu kot tolažbo poda znano oceno, da gre najverjetneje za prekomerni psihicni stres ter da bo treba spremeniti dolocene življenjske navade. Nekateri bolniki upoštevajo nasvet in resnicno spremenijo svoj nacin življenja, vendar kljub temu še naprej trpijo zaradi že znanih pekocih, dolgotrajnih in izcrpavajocih tegob. 
Le majhen odstotek takšnih posameznikov se zacne spraševati, zakaj so v življenju tako nezadovoljni. Je razlog zgolj bolecina? Sprva se zdi, da je tako. Kasneje pa se dokopljejo do kljucnih vprašanj, kot so: „Kateri dogodki me spravljajo v nezadovoljstvo?“ ali „Ali sem uresnicil vsaj tretjino svojih ciljev?“ Ta vprašanja jih pripeljejo do iskanja globljih vzrokov. Nato ni vec dalec do kljucnega vprašanja: „Ali so prav ti vzroki odgovorni za to, da se pocutim izgorelega, izcrpanega, praznega in brez energije?“ 
Vzroki za slabo pocutje so lahko številni, med njimi na primer: 
-
 slaba fizicna kondicija, 

-
 strah pred prihodnostjo (npr. brezposelnost), 

-
 želja po višji izobrazbi, 

-
 slabe stanovanjske razmere, 

-
 pomanjkanje prostega casa,  

-
 previsoke zahteve do sebe,  

-
 izpostavljenost nasilju in nevarnemu življenju,  

-
 nesreca v ljubezni,  - ostre konfliktne situacije v družbi,  - obcutek manjvrednosti in nemoci v dolocenih situacijah.  Telesne bolecine, ki izvirajo iz intenzivnih in dolgotrajnih negativnih psihicnih dražljajev, 


povzrocajo veliko neugodja. To vodi v vse vecji stres, ki lahko doseže stopnjo popolne izcrpanosti, 
zaradi cesar posameznik izgubi življenjsko energijo – njegov „biološki akumulator“ se dobesedno izprazni. 
Ker je clovek po naravi bitje, ki za svoje telesno in duševno ravnovesje potrebuje tudi ugodje, bi lahko predpostavili, da so prav hude telesne bolecine in stalna napetost pomemben dejavnik pri odlocitvi nekaterih posameznikov za samomor. Nezmožnost prenašanja kronicne izcrpanosti in neprestanih bolecin, ki trajajo tudi do 16 ur dnevno, jih lahko pripelje do skrajnega obupa.  
Na podlagi tega lahko zakljucimo, da je ustrezen življenjski slog izjemno pomemben za vsakega posameznika. Ta slog je v bistvu nekakšen življenjski program, ki doloca, kako živeti kakovostno. Ker pa je vsak clovek edinstven, mora vsak zase raziskati in oblikovati svoj nacin življenja – seveda v skladu s splošnimi družbenimi normami, kot so zaposlitev, družinske obveznosti in medosebni odnosi.  
V nadaljevanju se bomo osredotocili na metamodel (potencialnega) samomorilca. 

4.8.6.3 Slika 268: Metamodel (potencialnega) samomorilca 
Slika 268 prikazuje metamodel samomorilca, ki je splošne narave in predstavlja grobo profiliranje tovrstnih posameznikov s pomocjo kljucnih gradnikov, kot so kakovost življenja, poslanstvo, vizija, cilj, proces odlocanja, problemi, reševanje problemov, pravila, interesna hierarhija, izkušnje, obdelava informacij (npr. negativne asociacije), klasifikacijski sistem itd.  
Najvecja prednost takšnega metamodela je v tem, da omogoca prikaz tistih temeljnih znacilnosti, ki so skupne vsem potencialnim samomorilcem. Entitete, obravnavane v metamodelu, so v skladu s pravili takšnih prikazov predstavljene v ednini (kar olajša kasnejše zbiranje in organizacijo podatkov za izgradnjo podatkovnih baz, analize in odkrivanje zakonitosti) ter opremljene s pojasnili ob povezavah. Branje tega modela dopušca precej interpretacijske svobode, vendar je kljub temu smiselno upoštevati dolocen vrstni red.  
Struktura metamodela: 
a.Levo zgoraj: 
Temeljna predpostavka je, da lahko clovek živi kakovostno življenje, ce ima svoje poslanstvo, vizijo in cilj. Nasprotno velja za (potencialnega) samomorilca, ki nima kakovostnega življenja, ker je izgubil svoje poslanstvo, vizijo in cilje. Ker samomorilec nima biofilnega cilja (cilja, usmerjenega v življenje), je njegov edini preostali cilj predcasen zakljucek življenja. Zaradi izgube življenjskega poslanstva in vizije se njegova interesna hierarhija mocno zoži, kar vodi do tega, da kot edino rešitev svojega problema vidi smrt. 
b. Levo spodaj: 
Negativne izkušnje lahko okrepijo negativne asociacije pri posamezniku in spodbudijo željo po samomoru. Tako negativne izkušnje kot negativne asociacije posameznik organizira v dolocen klasifikacijski sistem, ki dodatno krepi njegovo negativno dojemanje sveta. Negativne izkušnje so predvsem posledica subjektivnega doživljanja sveta (psihološki vidik) in dejanskih družbenih interakcij (sociološki vidik). To je še posebej izrazito v primeru intenzivnih konfliktnih situacij, ki izhajajo iz psiholoških in socioloških dejavnikov.  
c.Sredina: 
Pravila predstavljajo kljucno entiteto, brez katere si delovanja posameznika in družbe ne moremo predstavljati. Lahko imajo dvoumen ucinek – bodisi podpirajo bodisi zavirajo uresnicevanje ciljev, kar lahko znotraj interesnih hierarhij povzroca hude konflikte in dodatno utesnjuje posameznika. Pravila lahko olajšajo ali otežijo proces reševanja problemov, še posebej v primerih, ko so neustrezna. To posledicno vpliva na odlocanje – lahko ga okrepi ali pa oslabi. 
d. Od leve proti desni zgoraj: (Potencialni) samomorilec za izvedbo samomora uporabi doloceno sredstvo, orodje ali snov, v nekaterih primerih pa tudi drugo osebo ali celo dresirano žival.  
e.Skrajna desna stran slike: Samomor je lahko posledica razlicnih problemov, s katerimi se je posameznik soocal, med njimi: 
-
 Izguba identitete 

-
 Sociološki problemi (nekakovostne interakcije, prevec zahtevno socialno okolje, diskriminacija, mobing itd.) 

-
 Psihološki problemi (hude duševne motnje, prekomerni stres itd.)  

-
 Orientacijski problemi (življenje postane prevec zapleteno, posameznik ne zmore vec dolociti, kje se nahaja in kam želi iti)  

-
 Biološki problemi (npr. neozdravljiva bolezen) 

-
 Eticni problemi (obcutek krivde, harakiri – vprašanje casti)  

-
 Hibridni problemi (kombinacija izgube orientacije, hudih psihicnih motenj in obcutka casti). Na podlagi slikovnega in besednega opisa lahko ugotovimo, da je koncni izid samomora posledica izgube nadzora in s tem tudi orientacije v življenju. Posameznikova eksistenca oziroma identiteta je najbolje zašcitena takrat, ko ima jasno opredeljeno poslanstvo, vizijo in cilje v življenju. Prav s 


pomocjo teh temeljnih elementov lahko oblikuje lastno življenjsko formulo oziroma program, kar mu omogoca kakovostnejše življenje. V naslednjem koraku bo sledil poskus modeliranja odlocitvene matrike za razlicne skupine 
(potencialnih) samomorilcev z vidika razvojnega procesa. Ta proces obsega vec faz, med katerimi so: zbiranje podatkov, signalov in asociacij; obdelava podatkov in informacij; ocenjevanje podatkov, informacij in spoznanj; sprejemanje odlocitve ter njena uresnicitev oziroma dejanje. Podrobnejša obravnava sledi v nadaljevanju. 

4.8.6.4 Slika 269: Odlocitvena matrika razlicnih skupin (potencialnih) samomorilcev 
Slika 269 ponazarja odlocitveno matriko razlicnih skupin (potencialnih) samomorilcev ter njihov nacin zbiranja, obdelave, ocenjevanja in sprejemanja odlocitev glede uspešne izvedbe samomora. Prikazuje razlicno stopnjo aktivnosti posameznih skupin (pasivno, aktivno, najbolj aktivno) pri zbiranju signalov, podatkov in informacij, njihovi obdelavi, ocenjevanju ter koncni odlocitvi in dejanju. Proces je soodvisen od razlicnih dogodkov in stanj, razvršcanja teh dogodkov, negativnih miselnih procesov, odlocitev o dejanju in nacina izvedbe samomora. 
Skupine (potencialnih) samomorilcev so razvršcene po uspešnosti in pogostosti izvedenih samomorov v naslednjem vrstnem redu: 
a.
Obešenec – posamezniki, ki kot sredstvo za samomor uporabijo vrv v obliki zanke, ki si jo namestijo okoli vratu in se obesijo. 

b.
 Strelec – posamezniki, ki za samomor uporabijo strelno orožje. 

c.
Zastrupljevalec – posamezniki, ki se zastrupijo s strupenimi snovmi, uspavalnimi tabletami, ogljikovim monoksidom ipd. 

d.
 Skakalec – posamezniki, ki se za samomor odlocijo s skokom z visokih mostov, stavb ipd. 

e.
Davitelj – posamezniki, ki kot sredstvo za samomor uporabijo vzglavnik, plasticno folijo ali druge pripomocke za dušenje. 

f.
 Potapljac – posamezniki, ki se utopijo v globokih vodnih površinah, bazenih, kadeh ipd. 

g.
 Povoženec – posamezniki, ki se namerno izpostavijo trcenju z motornimi vozili, vlaki ipd. 

h.
 Izzivalec kaskader – posamezniki, ki z nevarnimi podvigi zavestno ogrožajo svoje življenje (npr. smrtonosni skoki ipd.). 

i.
Eksperimentator – posamezniki, ki zavestno preizkušajo razlicne metode samomora, ki pogosto ne privedejo do smrti. 

j.
 Rezalec – posamezniki, ki za samomor uporabijo ostre predmete, kot so noži, steklo ipd. 

k.
 Etik ali mož casti – posamezniki, ki si zaradi eticnih, castnih, ideoloških ali verskih razlogov vzamejo življenje (npr. samuraji, teroristi, kamikaze ipd.). 


S pomocjo programskih orodij, kot je Apes Tool, je mogoce izdelati zapletene odlocitvene matrike in primerjati razlicne kategorije med seboj. Program omogoca izracun vrednosti na podlagi ovrednotenih kategorij (npr. oseba–oseba, oseba–faza, oseba–dogodek, faza–dogodek) in izvoz podatkov v obliki .txt v druga programska orodja za analizo in odkrivanje vzorcev v podatkih. To omogoca nadaljnjo analizo in vizualizacijo ter s tem odkrivanje novih zakonitosti in spoznanj o (potencialnih) samomorilcih. 
Podrocje raziskovanja in preiskovanja samomorov je izjemno raznovrstno in interdisciplinarno. Zaradi boljše predstave naj služi naslednja slika. 

4.8.6.5 Slika 270: Pojmovno omrežje o samomorih in povezanih temah 
Slika 270 prikazuje pojmovno (semanticno) omrežje o samomoru in drugih povezanih temah. Predstavlja osrednji vsebinski koncept, ki vkljucuje dva temeljna gradnika: suicidologijo in samomore. Ta koncept je povezan z dvema dodatnima vsebinskima grozdoma: "Povezana podrocja" (npr. psihiatrija, socialno delo, sodna psihologija, psihopatologija, socialna psihologija, kriminalistika, sodna medicina, demografija) in "Družinsko nasilje ter mladinska kriminaliteta". 
Tudi iz tega zgošcenega prikaza je razvidno, da gre pri suicidologiji (in s tem pri raziskovanju samomorov) za izjemno kompleksen interdisciplinarni in multidisciplinarni vpogled. Pomembno je poudariti vsebinski grozd povezanih podrocij, kot so sodna psihologija, socialno delo, psihopatologija, demografija, kriminalistika, psihiatrija, sodna medicina, socialna psihologija, mladinska kriminaliteta in družinsko nasilje. 
Pomembni vidiki v zvezi s samomori in samomorilci: 
a. Vloga nadzora 
Kljucno vprašanje pri preprecevanju samomorov je nadzor, ki se krepi z aktivnim reševanjem problemov. Reševanje problemov je tesno povezano z odlocitvami, ki posamezniku omogocajo vecjo organiziranost in mocnejšo identiteto. Zdrava identiteta izhaja iz pozitivnega avtobiografskega spomina, ki podpira biofilno (življenju naklonjeno) dojemanje sveta. Ta proces vkljucuje tudi poistovetenje z osebami, dejavnostmi in dogodki iz preteklosti. Uspešen nadzor nad lastnim življenjem deluje kot zašcitni dejavnik pred samomorilnim vedenjem. 
b. Pomen tradicije 
Tradicija je pomemben orientacijski dejavnik v življenju, saj posamezniku daje obcutek poslanstva, vizije in cilja. Pozitivna orientacija krepi nadzor in organiziranost, saj so dobro organizirane osebnosti pogosto zavezane dolocenim tradicionalnim vrednotam. V nekaterih primerih pa lahko tradicija tudi omejuje, še posebej v družbah, kjer npr. dolocajo poroke med posamezniki. Kljub temu lahko zdrave tradicionalne vrednote krepijo identiteto in delujejo kot zašcita pred samomorilnim dejanjem. 
c.Odvisnost od družbenega sistema 
Velik del civilizirane populacije je odvisen od državnega sistema, ki zagotavlja varnost in stabilnost. Državljani sistem vzdržujejo z dajatvami in varcevanjem, s cimer omogocajo kroženje kapitala. Poistovetenje z družbeno skupnostjo krepi identiteto posameznika. Ce tega poistovetenja ni, lahko nastopi apatija, obcutek brezizhodnosti in izgubljenost, kar vodi v dvom o smislu življenja. Verovanje v smisel življenja je temeljni vir biofilne energije, njeno pomanjkanje pa vodi v negativno miselno naravnanost, ki je visok dejavnik tveganja za samomor. Odvisnost od sistema lahko postane izcrpavajoca, kadar se posameznik ne more poistovetiti z družbenimi vrednotami in se pocuti kot tujek. K temu prispeva egoizem družbe, ki pogosto zanemarja šibkejše in se osredotoca na pridobitniške ter izkorišcevalske prakse (npr. agresivni marketing, kopicenje bogastva brez družbene odgovornosti). 
d. Družbene krize kot grožnja za biofilno dojemanje sveta 
Nacionalne krize, vojne, gospodarske recesije, revšcina in neenakomerna porazdelitev bogastva predstavljajo resno grožnjo za pozitivno dojemanje sveta. Nesorazmerna porazdelitev kapitala ovira družbeni razvoj in povecuje socialne napetosti. Mnoge družbene nesrece imajo svoj izvor v kriminalnih dejanjih, kot so gospodarske goljufije, korupcija, klientelizem in neucinkoviti družbeni sistemi. Svetovni družbeni sistemi so pogosto zastareli in potrebujejo reorganizacijo (npr. reforme pokojninskih sistemov, prehod na informacijsko družbo, kjer bi bil vecji poudarek na kakovosti življenja). Statistike kažejo, da v casu družbenih kriz število samomorov mocno naraste, medtem ko v obdobjih splošne blaginje obcutno upade. 
e. Vloga množicnih medijev 
Odgovorno porocanje v kriznih casih ima lahko pozitiven ucinek na duševno stanje državljanov. Po drugi strani pa neodgovorno medijsko porocanje lahko povzroci negativne ucinke, kot je psiho­socialna indukcija, ki ustvarja negativna custva in misli. Skrajni primer tega so množicne psihoze, ki se pojavljajo v vojnah, izgredih in drugih družbenih nemirih. Mediji bi morali igrati kljucno vlogo pri nacionalnem programu za preprecevanje samomorov s spodbujanjem nenasilne komunikacije in zmanjševanjem družbenega stresa. 
f. Pomen družine in izobraževanja 
Visoka rodnost v doloceni državi je pogosto povezana z nižjo stopnjo samomorov in vec sklenjenimi zakonskimi zvezami. Družina je osnovna družbena celica, ki posamezniku nudi osnovni življenjski okvir. Izobraževalni sistem ima pri tem kljucno vlogo, saj lahko ustrezni programi delujejo kot zašcita pred samomorilnim vedenjem. 
g. Vpliv geografskih in klimatskih dejavnikov 
Ugodna geografska lega in podnebje pogosto pozitivno vplivata na biofilno dojemanje sveta. Poleg tega pa imajo pomembno vlogo tudi dednost, okolje, cas in življenjski slog posameznika. 
h. Previsoka pricakovanja in razocaranje 
Visoka pricakovanja in zahteve v življenju lahko povecajo stopnjo razocaranja, kar pomeni tveganje za prihodnje generacije. Okrepljeno nasilje in socialna polarizacija bi lahko vplivala tudi na porast samomorov. Pomembno je upoštevati modro misel dr. Antona Trstenjaka: 
"Kdor od življenja malo pricakuje, zlepa ne more biti razocaran." 
Nacelo zlate sredine – uravnoteženo postavljanje ciljev – lahko pomaga posamezniku pri ohranjanju stabilnosti in zmanjšanju tveganja za samomorilne misli. Clovek, ki se zaveda svoje identitete in realnih pricakovanj, lažje ohranja biofilno energijo in se izogne negativni miselni naravnanosti, ki vodi v depresijo in samounicevalno vedenje. 
i.
Znacaj, zgodovina in kultura nekega naroda so zanimive iztocnice za raziskovanje njegove morebitne nagnjenosti k samomoru. Na primer, Japonci v dolocenih primerih casti obravnavajo samomor kot sprejemljivo dejanje, medtem ko se Slovenci pogosto pocutimo majhne in se oznacujemo kot majhen narod. Pogosto smo prevec zahtevni do sebe, poleg tega pa smo bili v zgodovini veckrat podjarmljeni, kar lahko vpliva na našo kolektivno samopodobo. 

j. 
Ali je prekomerno gledanje pornografije škodljivo? Odgovor na to vprašanje je pritrdilen. Podobno kot ekonomska propaganda, ki pogosto uporablja motive iz sveta eroticnih impulzov, prekomerna izpostavljenost pornografiji spodbuja pretirane potrebe, želje in pricakovanja. Takšna sporocila ustvarjajo obcutek stalnega pomanjkanja in pritiska po njegovi cim hitrejši odpravi. V tem kontekstu se odpira vprašanje nadzora nad nagoni in njihovim uravnavanjem, kar je kljucno za oblikovanje stabilne samopodobe in dojemanja sveta. Prekomerno gledanje tako pornografije kot tudi agresivne ekonomske propagande lahko predstavlja doloceno tveganje za biofilno dojemanje 


sveta in posredno celo spodbuja samomorilne misli. Poleg tega dolgorocno oža miselno obzorje, kar je ena od znacilnosti miselne naravnanosti (potencialnih) samomorilcev. Prav tako lahko vodi v zmanjšanje ravni serotonina, t. i. hormona srece, v organizmu ter povecuje tveganje za razvoj bipolarne motnje (manicno-depresivnih stanj), ki so del izzivov sodobnih civiliziranih družb. 
k.
 Samomor je dejanje, ki je posledica izgube poslanstva, vizije in s tem tudi življenjskega cilja. Vsak samomor za seboj pusti mocan val negativnih custev, zaradi katerega trpijo predvsem bližnji sorodniki. Med najpogostejšimi razlogi za samomor so osamljenost, izguba ugleda in/ali statusa, obcutek krivde, konflikti, uporaba psihoaktivnih snovi, bolezenska stanja, obcutek brezizhodnosti ter obcutki utesnjenosti in zaprtosti (npr. stopnja samomorov med zaporniki je višja kot v splošni populaciji). Samomor je lahko tudi oblika upora proti krivicam, kot je na primer gladovna stavka.  

l.
Strokovnjaki oziroma znanstveniki, ki se profesionalno ukvarjajo s preucevanjem samomorov, se imenujejo suicidologi. V Sloveniji ta poklic v organizirani obliki še ne obstaja. Suicidologi lahko prihajajo iz razlicnih strok, kot so socialno delo, zdravstvena nega, pedagogika, policija, duhovništvo in novinarstvo. V tujini obstajajo tudi izobraževalni programi s podrocja suicidologije. 

m.
Med metodami samomora so obešanje, uporaba strelnega orožja, samozastrupitev, utopitev, skok z višine, uporaba hladnega orožja, zadušitev ipd. Najbolj zanesljive metode vkljucujejo uporabo strelnega orožja, obešanje, zastrupitev z ogljikovim monoksidom in utopitev. Manj zanesljive metode, kot so prevelik odmerek tablet ali uporaba rezil, se pogosteje pojavljajo pri poskusih samomora. Statisticno gledano je število poskusov samomora vecje pri ženskah, medtem ko so moški pri dokoncanju samomorilnega dejanja bistveno uspešnejši. 

n. 
Vecina raziskav na podrocju samomorov je makrosociološke narave. Osrednja teza teh raziskav je, da je pojavnost samomorov obratno sorazmerna stopnji integracije posameznika v družbeno skupnost. V Sloveniji se s preucevanjem samomorov ukvarjajo predvsem Psihiatricna klinika v Ljubljani in razlicne statisticne službe.  

o.
 Nacionalni program za preprecevanje samomorov je izjemno pomemben, saj so se v državah, kjer so ga uvedli, stopnje samomorov obcutno zmanjšale (npr. na Norveškem). Takšen program vkljucuje razlicne ukrepe in dejavnosti, med drugim: 


-
 medresorsko sodelovanje (npr. povezovanje razlicnih ministrstev, policije, nevladnih organizacij in verskih skupnosti), 

-
 zdravstvene ukrepe, 

-
 raziskovalne centre za analizo (potencialnih) samomorilcev in spremljanje trendov,  

-
 informacijske centre, ki zagotavljajo brezplacne storitve za uporabnike, 

-
 izobraževalne programe za ozavešcanje javnosti,  

-
 posebne službe za odnose z javnostmi v zvezi s problematiko samomorov,  

-
 razlicne oblike pomoci, ki se izvajajo prek razlicnih komunikacijskih kanalov (npr. telefonska pomoc za ljudi v stiski). Podrocje samomorov ni pomembno zgolj za razlicne strokovnjake in znanstvenike, temvec za celotno cloveštvo, saj nam posredno ponuja odgovore na temeljna vprašanja o smislu in gonilu življenja, ki predstavlja najvišjo vrednoto vsakega živega bitja. Za samomor se najpogosteje odlocajo ljudje, ki so izgubili voljo in moc za soocanje z negativnimi procesi, ki se odvijajo v posamezniku in družbi. Takšne negativne procese obcutimo vsi, bodisi v manjši bodisi v vecji intenzivnosti. 


V življenjskem krogu cloveka in s tem v njegovem obstoju ga spremljajo razlicni fenomeni, kot so smrt, nadvlada, delo, ljubezen in igra (Eugen Fink, nemški filozofski antropolog). Ti fenomeni so sestavni del naše miselne strukture in med seboj povezani v polarnih razmerjih: smrt – nesmrtnost, nadvlada – suženjstvo, delo – nedelo, igra – neigra, ljubezen – sovraštvo. Dvojnost teh osnovnih fenomenov clovekovega bivanja tvori temelj odnosa med ljubeznijo in sovraštvom, smrtnostjo in nesmrtnostjo, delom in nedelom, igro in neigro ter nadvlado in suženjstvom. Glavna miselna koncentracija, ki nastaja zaradi teh odnosov, predstavlja preplet razlicnih miselnih vzorcev, pri cemer lahko doloceni fenomeni bolj ali manj prevladajo. 
V povezavi s samomori in samomorilci je še posebej zanimivo razmerje med negativno in pozitivno miselno koncentracijo, saj se v prvem primeru oblikujejo vse mocnejši negativni hierarhicni in asociativni odnosi. Miselna struktura postaja nasicena z nepremagljivimi obcutki grenkobe, ki se stopnjujejo z dodajanjem novih izkušenj – te pa so pogosto zgolj odsev preteklih. Prav tako se dinamicne življenjske situacije lahko spremenijo v izrazito monotonijo, v doživljanje negativne in nespremenljive dokoncnosti. 
Številni miselni impulzi, ki se lahko izražajo tudi skozi simbole, lahko v interakciji z družbenim okoljem utrdijo prepricanje o nesmiselnosti življenja in smislu smrti. Po drugi strani pa obstajajo še številcnejši miselni impulzi, ki lahko krepijo obcutek smiselnosti življenja. Zbiranje in temeljita analiza takšnih podatkov lahko osvetlita problematiko samomora, ki je v svojem bistvu nasprotje življenja. Ob tem bi bilo mogoce tudi identificirati negativne družbene dejavnike, ki rušijo biofilno dojemanje sveta in spodbujajo težnje po prezgodnji smrti. S tem bi lahko izboljšali delovanje družbenih sistemov, ki so pogosto podobni nedokoncanim elektricnim vezjem – delujejo, vendar na dolgi rok z veliko izgubami. 
Družbeni hierarhicni in asociativni sistemi pogosto delujejo z velikimi energijskimi izgubami in s sorazmerno slabim izkoristkom znanja, ki ga imajo posamezniki v velikih cloveških skupnostih. Nacionalni programi za preprecevanje samomorov bi lahko še dodatno okrepili osebno angažiranost tistih posameznikov, ki so izgubili nadzor nad poplavo negativnih predstav o sebi, družbi in svetu. Dejavna samoopazovanje in analiza lastnih miselnih procesov povecujeta osebno aktivnost in odpornost. Posebni oddelki znotraj Nacionalnega programa za preprecevanje samomorov bi lahko tem ljudem nudili pomoc pri analizi njihovih obcutkov in vtisov ter jih spodbujali k vkljucevanju v tovrstne raziskave. 
Samomori niso le problem posameznikov, temvec celotne družbe in cloveške civilizacije. Predstavljajo tudi veliko izgubo življenjske energije, saj energija, ki bi sicer delovala v mezokozmosu, z dejanjem samomora preprosto izgine. Po vsem svetu zaradi samomora letno umre približno 800.000 ljudi. Ce je v letu 2019 zaradi samomora umrlo 800.000 ljudi, to pomeni, da teh ljudi v letu 2020 ni vec mogoce šteti med prebivalce našega planeta.117 50 % omenjenih ljudi je prispevalo k pozitivnim socialnim in poslovnim ucinkom. S preprostim izracunom lahko ocenimo trajno izgubo toplotne energije v družbenih hierarhicnih in asociativnih sistemih. Vrednost 400.000 preprosto pomnožimo z 2.500 kcal in dobimo rezultat 1.000.000.000 kcal oziroma 1.000 Gcal trajne izgube produktivne toplotne energije – in to zgolj v enem letu! 
Dobljena vrednost izgubljene toplotne energije je sicer nižja kot pri mobingu, vendar še vedno primerljiva s proizvodnjo toplotne energije jedrskega reaktorja (20 jedrskih reaktorjev bi lahko v eni uri proizvedlo 50 Gcal). Poleg tega je ta izguba toplotne energije trajna, medtem ko pri mobingu tega ne moremo trditi – žrtve mobinga imajo namrec možnost, da v prihodnosti še naprej ustvarjajo pozitivne socialne in poslovne ucinke. 
Podobno kot pri drugih obravnavanih temah se lahko tudi pri samomorih sprašujemo o mikro- in makrokozmicnih vplivih na samomorilnost ljudi. Na podrocju mikro- in nevrobiologije so že odkrili tesno povezanost med geni in nagnjenostjo k samomoru.118 Ugotovili so, da je nagnjenost k samomorilnosti dedna. Prav tako so z mikrobiološkega in psihiatricnega vidika odkrili povezanost med pojavom depresije in porušenim ravnovesjem crevesnih bakterij, kar lahko vodi v željo po 
117Podatek pridobljen na osnovi spletnega vira: https://ourworldindata.org/suicide (2020-08-18). 
118Zai, C. C., & et al. (2012). 11 Genetic Factors and Suicidal Behavior.V:The neurobiological basis of suicide, 213. 
Boca Raton:Taylor & Francis. ISBN 978-1-4398-3881-5 Dostop na URL: 
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK107191/ (2020-08-18). 
storitvi samomora.119 Skratka, lahko domnevamo, da obstajajo neposredne usodne povezave med geni, hormoni srece in zadovoljstva ter neucinkovito organizacijsko strukturo crevesnih bakterij, kar lahko pomeni, da so mezokozmicni vplivi pri dolocenih ljudeh, ki so žrtve neugodne usodne konstelacije genov in crevesnih bakterij, manj pomembni. Glede moci makrokozmicnih vplivov, kot so vremenske razmere (npr. nevihte), sonce in lunine mene v povezavi z biološkimi, socialnimi in kognitivnimi dejavniki, so odkrili mocnejšo povezanost z samomorilnostjo, ceprav dobljeni izidi ne kažejo izrazite statisticne pomembnosti.120 Ob združitvi mikro-, mezo- in makrokozmicnih dejavnikov pri preucevanju samomorov bi verjetno kot izid dobili višjo stopnjo statisticne pomembnosti. NT spolne zlorabe so kazniva dejanja, s katerimi dolocena oseba in/ali skupina ljudi prisili drugo osebo in/ali drugo skupino ljudi v nezaželen spolni stik ali spolni odnos. Pri tovrstnih nasilnih spolnih zlorab so lahko žrtve otroci, ženske, moški, dvospolniki, transseksualci, brezspolniki idr. Poznamo tudi spolne zlorabe še zlasti domacih živali. Slovenski kazenski zakonik to obravnava v 
171. clenu kot spolno nasilje: 
(1)
 Kdor uporabi silo ali zagrozi osebi drugega ali istega spola z neposrednim napadom na življenje ali telo in jo tako prisili, da stori ali trpi kakšno spolno dejanje, ki ni zajeto v prejšnjem clenu, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do desetih let. 

(2)
 Ce je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno grozovito ali posebno poniževalno ali ce je dejanje storilo vec oseb zaporedoma ali nad obsojenci ali drugimi osebami, ki jim je vzeta prostost, se kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let. 

(3)
 Kdor osebo drugega ali istega spola prisili, da stori ali trpi kakšno spolno dejanje iz prvega odstavka tega clena, tako da ji zagrozi, da bo o njej ali njenih bližnjih odkril, kar bi škodovalo njeni ali njihovi casti ali dobremu imenu, ali da bo njej ali njenim bližnjim povzrocil veliko premoženjsko škodo, se kaznuje z zaporom do petih let. 

(4)
 Ce sta bili dejanji iz prvega ali tretjega odstavka tega clena storjeni proti osebi, s katero storilec ali storilka živi v zakonski, zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, se pregon zacne na predlog. Spolna zloraba oseb pomeni kršenje osnovnih clovekovih pravic. Spolne zlorabe se lahko manifestirajo v razlicnih oblikah, kot so nespodobni dotiki, eroticno fotografiranje, prisiljevanje k snemanju pornografskih materialov, prisilni spolni odnosi in mucenje, nespodobna verbalna komunikacija s spolno vsebino itd. Skratka, ni nujno, da gre vedno za tesnejši telesni stik. Vse vrste 


119 Cheung, S. G. ... [et al.]. (2019). Systematic review of gut microbiota and major depression. Frontiers in psychiatry, 
10(34). Dostopno na URL: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6378305/ (2020-08-18).120 Kmetty, Z.,Tomasovszky, Á., & Bozsonyi, K. (2018). Moon/sun–suicide. Reviews on environmental health, 33(2), 
213-217. Dostop na URL: https://www.degruyter.com/view/journals/reveh/33/2/article-p213.xml (2020-08-18). 
spolnih zlorab lahko v bistvu poimenujemo kot zlocin nad žrtvijo. Še posebej izstopajo spolni zlocini zoper otrokovo nedotakljivost. Storilce poimenujemo kot pedofile, vendar je to zgolj splošno poimenovanje, saj klasifikacija storilcev spolnih zlorab nad mladoletnimi osebami vsebuje razlicna poimenovanja (npr. hebefilija, efebofilija). 
Prihodnost cloveške vrste je v sposobnosti razviti razlicna znanja in jih posredovati prihodnjim rodovom. Kasnejši rodovi brez otrok niso mogoci, saj prav otroci gradijo našo prihodnost tudi na podlagi spoznanj in modrosti odraslih. V bistvu je v mednarodnem in nacionalnem interesu, da se otroci cim bolje razvijajo. Osnovni pogoj za to je fiziološko in mentalno kakovostno življenje, iz katerega izhaja, da odrasli ne povzrocajo prevec travmaticnih dogodkov. 
Po drugi strani pa je potrebno dodati, da morajo otroci spoštovati starejše, saj bodo le na ta nacin imeli kakovostno orientacijsko platformo za ucenje in izgradnjo avtobiografskega spomina. Brez pozitivne predstave o ljudeh in o sebi se lahko v posamezniku rojevajo zelo nekrofilne vsebine. Ena od pozitivnih predstav je tudi zamisel o preprecevanju negativnih stvari, saj mocna pozitivna predstava okrepi voljo, da izboljšamo, popravimo ipd. svet okoli nas. 
Vec kot crn madež v razvitih cloveških družbah pomenijo posnetki spolnih zlorab otrok na internetu, kar v bistvu posredno kaže na skrajno negativen odnos do prihodnosti cloveštva. Prav zaradi tega je nujno najti dolocene rešitve, da to hudo civilizacijsko grožnjo vsaj omilimo. Omilimo? Internet je zelo kompleksen mehanizem, ki poleg svetovnega spleta (WWW) vsebuje še številne druge storitve, aplikacije, programe itd. Sicer se internet v grobem deli na vidni in nevidni del. Skrajno problematicen je nevidni internet, saj znotraj tega potekajo številne kriminalne dejavnosti (npr. preprodaja orožja, preprodaja drog, trgovanje z ljudmi, bancne špekulacije, pedofilska omrežja, ki ne ogrožajo zgolj posameznikov ali manjših skupin, temvec celo celotne državne sisteme). Posnetki spolnih zlorab otrok so izjemno donosen posel, mnogi ljudje pa na osnovi te sramote živijo in preživijo. Zaslužki so vrtoglavi, distributerji pa navadno niso pedofili, vendar ocitno zelo dobro poznajo miselni svet svojih dejanskih in potencialnih strank oziroma imajo odlicno vedenje o pedofilskih omrežjih. Pedofilska omrežja, tako v fizicni kot tudi internetni obliki, predstavljajo zelo hud problem, še posebej takrat, kadar so vanje vkljucene vplivne osebnosti. 
Pri pedofilskih združbah gre mnogokrat za navidezno povsem normalne odnose, drugi ljudje pa vecinoma ne opazijo nic nenavadnega, še zlasti takrat, kadar gre za pedofilske družine. Pojem "pedofilska družina" je precej kompleksen, saj lahko oznacuje družinske clane, ki so si popolnoma, deloma ali sploh ne v krvnem sorodstvu. Kot najbolj sprevržen primer bi lahko navedli, da so nekateri revni in/ali ugrabljeni otroci posvojeni s strani pedofilske osebe, ki je celo porocena in ima lastne otroke. Tovrstne in podobne anomalije se pogosto pojavljajo zaradi socialne in ekonomske bede v nerazvitih državah. Pedofilija ni zgolj psihiatricni ali individualni problem, temvec tudi problem družbe (npr. revšcina, kultura, ambiciozni zaslužkarji, slaba politika). 
V poseben sklop lahko uvrstimo tudi parcialni socialni problem, ki nastaja zaradi negativnih vplivov množicnih medijev, tradicije, vzgoje, kulture itd. na posameznika. Preprecevanje kaznivih dejanj ogledov spolnih zlorab otrok na spletu se lahko izvede na razlicne nacine. Najprej takoj pomislimo na tehnološke/tehnicne metode (delna blokada npr. s prikazom prometnih znakov, filtriranje, blokiranje domen, hekerski napadi na pedofilske spletne strani), vendar obstajajo tudi druge, kot so pozitivno ucinkovanje medijev na dojemanje posameznika, profiliranje pedofilov, usposabljanja o pedofilskih omrežjih, sodelovanje s policijo in drugimi ustreznimi organizacijami itd. Uspešno in ucinkovito onemogociti dostop do posnetkov spolnih zlorab otrok se zdi mogoce vsaj v vidnem delu interneta, kar pa ne velja za nevidni del, kot so t.i. temacna omrežja. Nekateri ljudje omenjena prizadevanja ocenjujejo kot poseg v osebno svobodo posameznika, vendar to ni pravilen pogled na ta problem. Mnogi ljudje se ne zavedajo dejstva, da pomeni klikanje po obravnavanih vsebinah dejansko gledanje na kraj kaznivega dejanja oziroma zlocina. Vsebine s spolnimi zlorabami otrok na internetu se štejejo kot dokazna gradiva o zlocinih! Pred tovrstnimi zlocini nad cloveštvom si ljudje ne smejo zatiskati oci, ampak je smiselno, da tovrstne vsebine nemudoma prijavijo (v primeru, da slucajno naletijo nanje) ustreznim organizacijam (npr. Cyber Tipline). Za konec tega uvodnega sestavka naj bodo še predstavljeni statisticni podatki o izmenjavi datotek s posnetki spolnih zlorab otrok (podatki pridobljeni iz porocila: U.S. Department of Justice, 2010). 
4.8.6.6 Preglednica 140: Izmenjava datotek s spolnimi zlorabami otrok 
Datum  Vsi zadetki  Delež ZDA zadetkov  Odstotek zadetkov ZDA  Edinstveni IP naslovi  
19.9.2009  18.965.165  8,781,521  46.30%  1.033,134  
27.9.2009  20.144.735  9,226,370  45.80%  1.052,217  
30.9.2009  20.862.015  9,493,631  45.51%  1.060,522  
3.10.2009  21.425.113  9.698.666  45.27%  1.067,617  
4.10.2'009  21.670.444  9.793.430  45.19%  1.073,065  

Preglednica 140 prikazuje podatke o izmenjavi datotek, povezanih s spolnimi zlorabami otrok, v zelo kratkem casovnem obdobju. Ce izpustimo podrobnosti, lahko izpeljemo kljucno misel: gre za 
812 
veliko število posameznikov, ki so v bistvu sodelovali pri spolnih zlorabah otrok. Takšne datoteke lahko oznacimo kot dokazno gradivo o krajih zlocina nad prihodnostjo cloveške vrste. 

Kako prepreciti tovrstne negativne dejavnosti? Na to zahtevno vprašanje bo treba odgovoriti v nadaljevanju tega dela. 
Poleg problema nevidnega interneta je treba izpostaviti še drug, nic manjši problem, ki v prejšnjem stoletju ni bil tako zaznaven. Po eni strani je treba odraslim osebam onemogociti dostop do posnetkov spolnih zlorab otrok, po drugi strani pa tudi mladostnikom in otrokom. Skratka, soocamo se z vec generacijami, kar vpliva na razlicne metode usmerjanja nadaljnjih procesov, kot so kaznovanje, usposabljanje in zdravljenje. 
Ne gre le za pedofile, ki jih ne moremo preprosto strpati v isti koš, temvec tudi za razlicne tipe osebnosti iz razlicnih družbenih okolij. Poleg tega bi bilo treba oblikovati razlicne profile osebnosti s tehnološkega, psihološkega/kognitivnega, medicinskega, geografskega in sociološkega/družinskega vidika. To je zelo zapleteno, a najlažje izvedljivo s pomocjo dobro organiziranih znanstvenoraziskovalnih in strokovnih skupin. 
Prav tako bi morali poiskati odgovore na že vecna vprašanja, kot je: Kateri dražljaji sploh sprožijo pedofilska nagnjenja? Hkrati bi se morala tako politika kot civilna družba še bolj zavzeti za zmanjšanje vpliva nekoristnih poslovnih modelov (npr. otroška šminka, otroški modeli, otroške manekenke), ki zaradi ekstremne dobickonosnosti spodbujajo prehiter (spolni) razvoj otrok. 
Možni pristopi za preprecevanje širjenja posnetkov spolnih zlorab otrok na spletu so naslednji: 
a. Pojmovno-induktivni pristop 
Ta pristop temelji na preimenovanju pojmov in besednih zvez, ki jih podpirajo množicni mediji ter nastopi znanih osebnosti iz politike, znanosti, umetnosti in športa. Kljucno je, da se v javnem diskurzu mocneje uveljavi izraz *posnetki spolnih zlorab otrok* namesto pogosto uporabljane in neustrezne besedne zveze *otroška pornografija*. Slednja se je zaradi dolgoletne uporabe in klasifikacije pornografije mocno zakoreninila v množicnih medijih in vsakdanji miselnosti, kar otežuje spremembo. 
b. Pristop izobraževanja in usposabljanja 
Izobraževanje in usposabljanje odraslih ter drugih ciljnih skupin bi se lahko izvajalo v šolah, na fakultetah in v spletnih ucilnicah v okviru ustreznih organiziranih združenj (npr. MNZ, policija, Ministrstvo za izobraževanje). Pogosto ljudje zagrešijo napake zaradi nevednosti, zato bi nova znanja zagotovo zmanjšala število obiskov in izmenjav datotek na kriminalnih spletnih straneh, povezanih s pedofilijo in trgovino s posnetki spolnih zlorab otrok.  
Na spletu obstaja vec programov za ozavešcanje in usposabljanje na tem podrocju, med drugim OSIG, CCLEA, COEU, SOLAS, ter številni clanki in izobraževalni tecaji, kot so "Classroom teaching", "Computer forensics training" in "Child protection training". Morda bi bilo smiselno razmisliti tudi o oblikah usposabljanja za nekatere skupine pedofilov in/ali potencialnih storilcev, z namenom preprecevanja kaznivih dejanj.  
Kljucno je tudi prepreciti financne tokove, ki podpirajo trgovino s posnetki spolnih zlorab otrok, hkrati pa zagotoviti celovito zašcito otrok kot temelja prihodnosti cloveške družbe. Države bi morale vlagati sredstva v razvoj novih poklicnih profilov, specializiranih za odkrivanje tovrstnih kaznivih dejanj na spletu. Pri preiskavah bi se lahko uporabila tudi starejša racunalniška oprema. Zaradi velikega pomena tega problema bi morala imeti preprecevanje spolnih zlorab otrok osrednje mesto v programih politicnih strank. Le z aktivnim pristopom bi lahko znatno omejili širjenje pedofilskih mrež.  
Pomembno je poudariti, da sicer obstaja veliko razlicnih programov in iniciativ, vendar se lahko (vsaj laiku) zdijo prevec razpršeni in medsebojno nepovezani.  
c. Sodelovalni pristop  
Z mocnimi kolektivnimi prizadevanji je mogoce doseci pomembne ucinke, ki so lahko izrazito negativni ali pozitivni. Eden od kljucnih dejavnikov uspeha je sodelovanje razlicnih deležnikov, vkljucno z organizacijami in posamezniki, ki lahko prispevajo k preprecevanju dostopa do pedofilskih spletnih strani. Med njimi so: 
- organizirane družine in starši,  
- organizirani upokojenci,  
-
 usposobljeni in ozavešceni otroci ter mladostniki, 

-
 šole (pedagogi, psihologi),  

-
 verske ustanove (npr. cerkve),  

-
 Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (npr. socialni delavci),  

-
 Ministrstvo za pravosodje (sodniki, tožilci, odvetniki),  

-
 zdravstvene ustanove (psihiatri, terapevti), 

-
 ponudniki internetnih storitev (npr. Telekom, Siol),  

- organizacije za nadzor internetnih vsebin (npr. policija, SOVA),  

-
 lastniki iskalnikov (npr. Google, Najdi.si), 

-
 upravljavci spletnih portalov (npr. spletne trgovine), 

-
 založniki in spletne knjigarne.  


- organizacije za zašcito potrošnikov,  Uspeh pri omejevanju širjenja posnetkov spolnih zlorab otrok na spletu je mogoc le s celovitim in usklajenim pristopom vseh omenjenih deležnikov. Z lahkoto jih je mogoce našteti, veliko težje pa jih je ucinkovito in uspešno povezati v enoten cilj – zašcito otrok in njihovih pravic. Povezovanje takšnih organiziranih združenj s tehnološkega ali tehnicnega vidika ne predstavlja vecjega problema. Glavne ovire pri združevanju teh entitet pod eno streho so predvsem financne, zakonodajne, organizacijske, kulturne, avtoritetne, politicne in komunikacijske narave. Kljub tem izzivom ni smiselno domnevati, da povezovanje ni mogoce. Pri tem nam lahko bistveno pomaga kakovostna odprtokodna informacijska tehnologija v kombinaciji z ustreznim vsebinskim konceptom. 
d. Analiticno-napovedovalni pristop 
Ta pristop temelji na uporabi razlicnih metod in tehnik s podrocja analize podatkov, besedil, omrežij, psihologije, sociologije in drugih disciplin. Dostop do spletnih strani s posnetki spolnih zlorab otrok je mogoce dodatno omejiti s tem, da bolje razumemo miselne procese pedofilov, trgovcev s tovrstnimi vsebinami ter drugih vpletenih posameznikov. 
Posebej bi nas zanimali motivi, dražljaji, strahovi in želje, ki posameznike vodijo na takšne spletne strani. Kljucno je odkrivanje vzorcev vedenja teh oseb, ki so v vecji ali manjši meri vkljucene v to dejavnost. Cilj tega pristopa je predvidevanje in preprecevanje zelo negativnih dogodkov, ki se še niso zgodili, a obstaja velika verjetnost, da se bodo – na primer nastanek nove pedofilske spletne strani. 
Omeniti je treba, da ne obstaja veliko izcrpnih spletometricnih analiz informacijskih in vedenjskih vzorcev internetnih uporabnikov, ki obiskujejo spletne strani s posnetki spolnih zlorab otrok, ali pa te analize niso pogosto objavljene. e.Tehnološki/tehnicni pristop  
Najbolj oprijemljiv in ucinkovit pristop za onemogocanje dostopa do spletnih strani s posnetki spolnih zlorab otrok je tehnološki oziroma tehnicni pristop. Nacini omejevanja dostopa do teh 
vsebin so že dolgo znani, med najpogostejše pa sodijo: blokiranje, filtriranje, brisanje, hekerski 
napadi na spletne strani, zašcita z gesli, algoritemsko zaznavanje in drugi pristopi. Pri tem je treba poudariti, da sta filtriranje in blokiranje ekvivalentni metodi.Te metode se v razlicnih oblikah uporabljajo v sistemih za regulacijo interneta (angl.: internet regulation systems), med katere sodijo: 
-
 filtrirni sistemi, 

-
 spletni proxy sistemi,  

-
 sistemi za blokiranje posnetkov spolnih zlorab otrok,  

-
 modeli za blokiranje spletnih strani na veliki skali,  

-
 sistemi za cišcenje novic (angl.: cleanfeed systems),  

-
 sistemi za blokiranje vsebin (angl.: content blocking systems).  Ucinkovita uporaba teh tehnologij lahko pomembno prispeva k zmanjšanju dostopa do nelegalnih in škodljivih vsebin. Osnovno nacelo teh sistemov temelji na uporabi obsežnih crnih seznamov internetnih naslovov, domen ali imen gostiteljev, ki naj bi bili blokirani. Takšni seznami se 


uporabljajo v številnih državah, pri cemer jih implementirajo vlade, razlicni ponudniki internetnih storitev in omrežni operaterji.  Kljub temu so ti sistemi pogosto pomanjkljivi, saj lahko zaradi nenatancnosti blokirajo premalo 
škodljivih spletnih strani ali pa po nepotrebnem omejijo dostop do legitimnih spletnih vsebin. Prav zaradi teh pomanjkljivosti so se v Veliki Britaniji odlocili za uvedbo hibridnih blokadnih sistemov, kot je sistem "packet dropping and content filtering".  
Najbolj dejavne pri blokiranju nezakonitih spletnih vsebin so bile sprva skandinavske države (Norveška, Švedska, Finska in Danska), ki so jim kasneje sledileVelika Britanija, ZDA, Kanada, Avstralija, Malta in Italija. Od leta 2010 je v te aktivnosti intenzivneje vkljucena tudi mednarodna policijska organizacija Interpol. Leta 2011 se je na spletnih straneh s posnetki spolnih zlorab otrok pojavil tudi opozorilni znak *STOP*, ki obiskovalce opozarja na škodljive in nezakonite vsebine.  
Ob tem se razvijajo tudi novi sistemi, kot so: 
-
 sledilni hekerski sistemi, 

-
 sistemi za nadzor spletnega prometa in podatkov, 

-
 algoritemski sistemi za prepoznavanje uporabniških profilov itd.  


V tej povezavi obstajajo tudi koristni mehanizmi za porocanje uporabnikov interneta ustreznim organizacijam. Ce uporabnik naleti na spletno stran s posnetki spolnih zlorab otrok, mucenja živali ipd., jo lahko prijavi organizacijam, kot je "InternetWatch Foundation". V Sloveniji podobno nalogo opravlja portal "Spletno oko", kjer je mogoce prijaviti primere spolnih zlorab otrok.  
Trenutno se pojavljajo številne nejasnosti glede blokiranja psevdo-pornografskih vsebin, ustvarjenih s 3D tehnologijami. Sem sodijo na primer: 
-
 animirana pedofilska pornografija,  

-
 visoko izpopolnjena racunalniška 3D grafika, 

-
 retuširane ali zmanipulirane pornografske vsebine, pri katerih se legalni pornografski posnetki preoblikujejo v pedofilski material.  


Regulacija in omejevanje takšnih vsebin predstavljata poseben izziv, saj gre za tehnološko dovršene metode, ki pogosto zaobidejo obstojece mehanizme nadzora. Že v davni preteklosti (npr. v grški antiki, rimskem cesarstvu, srednjem veku, baroku) se je cloveštvo soocalo s pojavom pedofilije, saj so imeli otroci v teh obdobjih bistveno manj pravic kot danes in so bili pogosto prepušceni na milost in nemilost odraslih. Prav zaradi tega preseneca dejstvo, da so v današnjem casu še vedno prisotne številne hude zlorabe otrok. Na žalost k temu precej prispeva internet, kjer so se pedofilska omrežja mocno razširila. 
Po drugi strani pa v nekaterih delih sveta še vedno prevladujejo socialna revšcina ter tradicije in kulture, ki dopušcajo pedofilijo (npr. dogovorjene poroke odraslih moških z desetletnimi deklicami). 
V živalskem svetu je pojav, ki bi ga lahko primerjali s pedofilijo, izjemno redek (opažen je bil pri psih, bonobih, mackah), vendar se lahko v dolocenih okolišcinah okrepi, zlasti ob vecjih konfliktnih situacijah ali ob povecani socialni stiski (npr. pri bonobih).V cloveških družbah pa bi lahko problem, poleg socialne stiske, deloma pripisali tudi pretiranemu poudarjanju spolnosti v medijih in industriji zabave, saj so ti poslovni modeli izjemno vplivni, agresivni in prodorni. 
V vsakem primeru so nujne rešitve, ki bodo otrokom zagotovile kakovostno in varno življenje, kar vkljucuje tudi odgovorno in ucinkovito družbeno politiko. Blokiranje pedofilskih (vkljucno s hebefilskimi idr.) spletnih strani je pomemben, a majhen korak pri zatiranju spolnih zlorab otrok na internetu. Potrebno je razviti dodatne tehnološke in sistemske rešitve, kot je družbeno odgovoren informacijski sistem (ali sistem za upravljanje in širjenje znanja) s podrocja preprecevanja spolnih zlorab otrok v najširšem smislu.Takšen aplikacijski sistem, podprt z ustreznim vsebinskim konceptom, bi lahko prispeval k zmanjšanju odstotka negativnih pedofilskih (vkljucno s hebefilskimi, efebofilskimi, parafilskimi idr.) dejavnosti v svetu. 
Ob tem je pomembno poudariti, da pedofilskih nagnjenj ne smemo samodejno enaciti s spolnimi napadi ali zlorabami in s tem tudi ne s kaznivimi dejanji, saj pedofilija sama po sebi velja za duševno motnjo.121 Nekatere raziskave so pri preucevanih pedofilih ugotovile, da se te osebe ne razlikujejo le po dolocenih fizioloških znacilnostih (npr. nižja telesna višina, pogostejše levicarstvo), temvec so zaznali tudi razlike v velikosti in delovanju prefrontalnega ter temporalnega korteksa.122 Zadnje navedeno nas usmerja k razmišljanju o vlogi genov in s tem mikrokozmicnih vplivov na pojav pedofilije ter oblikovanje pedofilskih osebnosti. Glede na dejstvo, da je dolocen delež pedofilov storil kazniva dejanja, povezana s spolnimi napadi oziroma spolnimi zlorabami otrok, se postavlja tudi vprašanje mikrokozmicnih vplivov na nastanek teh dejanj. Kakšni bi torej lahko bili mikrokozmicni vplivi na pojav spolnih zlorab otrok in oblikovanje spolno dejavne pedofilske osebnosti? Raziskave vpliva genov nakazujejo, da bi ti lahko predstavljali dejavnik tveganja za razvoj pedofilske osebnosti, vendar za to domnevo še ni nedvoumnih znanstvenih dokazov.123 Glede vpliva crevesnih bakterij na pojav pedofilije in oblikovanje pedofilskih osebnosti doslej ni bilo mogoce zaslediti jasnih raziskav, ki bi porocale o usodni povezanosti med crevesnimi bakterijami in pedofilsko osebnostjo. Prav tako ni bilo mogoce najti raziskave, ki bi preucevala prenos crevesnih bakterij zdrave heteroseksualne osebe na pedofilsko osebo. Poleg tega ni znanstvenih študij, ki bi raziskovale povezavo med crevesnimi bakterijami, geni, hormoni in živcnimi celicami v možganih ter njihov morebitni vpliv na razvoj pedofilske osebnosti. 
Holisticni in interdisciplinarni pristop k proucevanju pedofilije, ki bi vkljuceval spoznanja s podrocja sociologije, kriminologije, biologije, nevroznanosti, okoljevarstva, psihologije in medicine, bi lahko omogocil jasnejše razumevanje te motnje, ki je opredeljena v diagnosticnem prirocniku DSM-5, pa tudi širše problematike spolnih zlorab. 
Glede makrokozmicnih vplivov v povezavi z mezokozmicnimi in mikrokozmicnimi dejavniki pri pojavu pedofilskih spolnih zlorab in oblikovanju pedofilskih osebnosti prav tako ni mogoce najti raziskav, ki bi se celovito ukvarjale s to tematiko. Zdi se, da bi bilo na tem raziskovalnem podrocju 
121 Kaplan, M. (2014).Pedophilia: A disorder, not a crime. Retrieved November, 27, 2016. 
122Tenbergen, G. ... [et al.]. (2015). The neurobiology and psychology of pedophilia: recent advances and challenges.  
Frontiers in human neuroscience, 9, 344. Dostopno na URL: 
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4478390/ (2020-08-20). 123 M Berryessa, C. (2014). Potential implications of research on genetic or heritable contributions to pedophilia for 
the objectives of criminal law. Recent Advances in DNA & Gene Sequences (Formerly Recent Patents on DNA & 
Gene Sequences), 8(2), 65-77. Dostop na URL: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4393782/ (2020-08­
20). 
nujno opraviti analizo za odkrivanje skritega znanja ter sintezo obstojecih spoznanj z razlicnih znanstvenoraziskovalnih disciplin. 
NT trgovanje z ljudmi UF trgovanje z belim blagom je kaznivo dejanje, ki krši osnovne clovekove pravice in pomeni protipravno ustvarjanje delovnih/poslovnih ucinkov z njimi. Slovenski kazenski zakonik poroca o trgovini z ljudmi in v 113. clenu doloca naslednje: 
(1)
 Kdor zaradi izkorišcanja prostitucije ali drugih oblik spolnih zlorab, prisilnega dela, suženjstva, služabništva, storitve kaznivih dejanj ali trgovine z organi, cloveškimi tkivi ali krvjo drugo osebo kupi, prevzame, nastani, prepelje, proda, izroci oziroma z njo kako drugace razpolaga ali tako osebo novaci, menjava ali prenaša nadzor nad njo ali pri teh ravnanjih posreduje, se, ne glede na morebitno privolitev te osebe, kaznuje z zaporom od enega do desetih let in denarno kaznijo. 

(2)
 Ce je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno proti mladoletni osebi ali pa s silo, grožnjo, preslepitvijo, ugrabitvijo ali zlorabo podrejenega ali odvisnega položaja ali z dajanjem ali prejemanjem placil ali koristi, da se doseže soglasje osebe, ki ima nadzor nad drugo osebo, ali z namenom prisiljevanja k nosecnosti ali umetni oploditvi, se storilec kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let. 

(3)
 Kdor z namenom izvršitve dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega clena zadrži, odvzame, skrije, poškoduje ali unici javno listino, s katero se izkazuje identiteta žrtve trgovine z ljudmi, se kaznuje z zaporom do treh let in denarno kaznijo. 

(4)
 Kdor ve, da je oseba žrtev trgovine z ljudmi, pa uporablja njene storitve, ki so posledica izkorišcanja te osebe, opisanega v prvem in drugem odstavku tega clena, se kaznuje z zaporom do treh let in denarno kaznijo. 

(5)
 Kdor stori dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega clena kot clan hudodelske združbe za izvedbo takih dejanj ali ce je bila s tem dejanjem pridobljena velika premoženjska korist, se kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let in denarno kaznijo. Poznamo razlicne oblike trgovanja z ljudmi, ki so usmerjene v pridobivanje in prodajo delovne sile, tako v obliki težavnih fizicnih del kot tudi korišcenja spolnih uslug, kot so prostitucija, pornografija in podobno. Podrocje trgovine z ljudmi je lahko tudi tesno povezano s preprodajo cloveških organov in drog. Trgovci z belim blagom niso izbircni, pri svojih zlocinskih dejanjih pa se ukvarjajo tako s prodajo moških, žensk kot tudi otrok. Gre za sodobno suženjstvo, ki se je ohranilo še iz obdobja praskupnosti. Trgovina z ljudmi pomeni kršenje osnovnih clovekovih pravic v obliki razlicnih kaznivih dejanj, kot so protipravno in brezcutno izkorišcanje, telesne in psihicne zlorabe, umori, fizicno nasilje, goljufije, življenjsko nevarne poškodbe idr. Najvecji vzrok za to družbeno anomalijo tici v tem, da so pravno in tehnološko razvitejše države dopustile razmah prekomerne 


revšcine v vecjem delu našega sveta. Ocenjuje se, da okoli 90 % ljudi na svetu živi v prekomerni revšcini. Tako strašljiva ocena kot tudi nesposobnost pravno-tehnoloških razvitejših držav nas ne presenecata, saj srecujemo revšcino sorazmerno intenzivno in pogosto tudi znotraj teh držav. Skratka, najboljši strateški preprecevalni ukrep bi bil, da bi si vplivne mednarodne organizacije in velesile prizadevale za vzpostavitev ustreznih politicnih režimov, temeljecih na demokraciji in clovekovih pravicah, znotraj teh kriticno revnih držav. Drugi korak bi bil racionalnejša in smiselnejša porazdelitev kapitala. Glavni problem pri uresnicevanju tega pa je v tem, da surovi in egocentricni materialni ter pozicijski interesi onemogocajo optimalno sodelovanje in ustrezno komunikacijo. Vsi drugi preventivni ukrepi so sicer dobrodošli, vendar v resnici zgolj pomenijo polnjenje luknjicastih posod. Koncni izid je zato že vnaprej znan, saj posode nikoli ne bomo mogli napolniti niti do polovice, tako da ostaja vecno prazna. Motivi trgovcev z ljudmi oziroma tovrstnih kriminalnih združb so precej jasni in so usmerjeni predvsem v obcutek prevlade, zadovoljevanje prekomernih hedonisticnih potreb in zaslužek, medtem ko odjemalci zadostijo svoji prekomerni potrebi po korišcenju cenovno ugodnih storitev razlicnih oblik. Trgovanje z ljudmi ne prinaša zgolj socialnih težav, ampak tudi zdravstvene in biološke težave, saj trgovci belega blaga ne skrbijo za ustrezno higieno, hranjenje in zdravje ljudi, ki jih želijo prodati. To lahko vpliva na razvoj škodljivih mikroorganizmov, ki so lahko usodni tudi za odjemalce, kar pomeni, da se ti mikroorganizmi še naprej širijo in povzrocajo pandemije. 
Glede vpliva samih mikroorganizmov, še zlasti crevesnih bakterij na pojav kriminalitete trgovanja z ljudmi in nastanek tovrstnih osebnosti, ni bilo najti raziskav, ki bi se ukvarjale s to tematiko, zato lahko zgolj špekulativno domnevamo, da obstajajo doloceni vplivi. Vplivnost makrokozmosnih dejavnikov na razmah trgovine z ljudmi pa se zdi bolj oprijemljiva, saj naravne katastrofe in neugodne podnebne razmere v prepletu z neugodnimi socialnimi razmerami lahko še okrepijo obravnavano družbeno anomalijo. 
NT trgovanje z drogami je kaznivo dejanje posameznika in/ali organiziranih kriminalnih združb, ki s protipravno prodajo škodljivih snovi kot so mamila, depresivov, halucinogenov, narkotikov in stimulansev ustvarjajo odvisnike in s tem povzrocajo tako zdravstvene težave in socialne težave ter celo smrti. Slovenski kazenski zakonik to v 186. clenu obravnava kot neupraviceno proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami. Dolocuje naslednje: 
(1)
 Kdor neupraviceno proizvaja, predeluje, prodaja ali ponuja naprodaj ali zaradi prodaje ali dajanja v promet kupuje, hrani ali prenaša ali posreduje pri prodaji ali nakupu ali kako drugace neupraviceno daje v promet rastline ali substance, ki so razvršcene kot prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu, ali predhodne sestavine, ki se uporabljajo za izdelavo prepovedanih 

drog, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. 

(2)
 Kdor prodaja, ponuja na prodaj ali brezplacno deli prepovedano drogo, ali nedovoljeno snov v športu, ali predhodno sestavino za izdelavo prepovedanih drog mladoletni osebi, duševno bolni osebi, osebi z zacasno duševno motnjo, hujšo duševno zaostalostjo ali osebi, ki je v postopku odvajanja od odvisnosti ali rehabilitacije ali ce stori dejanje v vzgojnih ali izobraževalnih ustanovah ali v njihovi neposredni bližini, v zaporih, v vojaških enotah, v javnih lokalih ali na javnih prireditvah, ali stori dejanje iz prvega odstavka javni uslužbenec, duhovnik, zdravnik, socialni delavec, ucitelj ali vzgojitelj in pri tem izkorišca svoj položaj ali kdor za izvrševanje omenjenega dejanja uporablja mladoletne osebe se kaznuje z zaporom od treh do petnajst let. 

(3)
 Ce je dejanje iz prvega ali drugega odstavka storjeno v hudodelski združbi za izvedbo takih dejanj, ali ce je storilec tega dejanja organiziral mrežo prekupcevalcev ali posrednikov, se kaznuje z zaporom od petih do petnajstih let. 

(4)
 Kdor brez pooblastila izdeluje, nabavlja, ima ali daje v uporabo opremo, snovi ali predhodne sestavine, za katere ve, da so namenjene za izdelavo prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. 

(5)
 Prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu in sredstva za njihovo izdelovanje se vzamejo. Prevozna sredstva, uporabljena za prevoz in hrambo drog ali nedovoljenih snovi v športu, se odvzamejo, ce imajo za prevoz in hrambo drog ali nedovoljenih snovi v športu posebej prirejene prostore ali ce je njihov lastnik vedel ali bi bil mogel vedeti, da bodo uporabljena za tak namen. Organizirane kriminalne združbe, ki se ukvarjajo s preprodajo prepovedanih drog, so lahko tesno povezane s kriminalnimi združbami trgovine z ljudmi ali pa so celo v vlogi organizatorjev in izvajalcev obeh družbenih anomalij. Gre za organizirane kriminalne združbe, katerih sledi so najbolj zaznavne v obliki krvi (npr. naroceni umori, krvna mašcevanja), bolezni (npr. virusi, narkomanija) in denarja (npr. bancni prenosi, pranje denarja na temnem delu interneta). Motivi tovrstnih zlocinskih storilcev so podobni kot pri trgovcih z ljudmi. Kakšni so motivi odjemalcev drog, ki v naslednji stopnji mnogokrat postanejo hudi odvisniki od drog ali narkomani? Motive uživalcev prepovedanih in zdravju nevarnih drog lahko poišcemo v pustolovskem duhu, povecevanju telesnih in umskih zmogljivosti ter nenazadnje v stalnem prekomernem slabem pocutju. Pri uživalcih trdih drog bi lahko pricakovali, da imajo pomembno vlogo tako crevesne bakterije, živcne celice v možganih kot tudi kolicina hormonov srece, zadovoljstva in stresne odpornosti. Za žrtve prepovedanih drog bi lahko predpostavili, da mikrokozmicni dejavniki vršijo zelo intenziven in mocan vpliv.124 Dejansko so znanstveniki s podrocja mikrobiologije, 


124 Ren, M., & Lotfipour, S. (2020).The role of the gut microbiome in opioid use.Behavioural Pharmacology, 31(2&3), 113-121. 
nevroznanosti, medicine in psihofarmakologije ugotovili tesno povezanost med težnjo po odvisnosti in zlorabo razlicnih vrst drog.125 V primeru, da se tem biološkim potencialom pridružijo razlicni neugodni socialni dejavniki, kot so negativni socialni stres, lahko pricakujemo porast števila odvisnikov od trdih drog ali narkomanov. Glede moci makrokozmicnih dejavnikov bi lahko pricakovali dolocene dodatne vplive na uporabnike trdih drog (npr. prekomeren dež, premalo soncne svetlobe, lunine mene, mocnejša elektromagnetna polja). V primeru, da se za narkomanijo povežejo ugodni mikrokozmicni, mezokozmicni in makrokozmicni dejavniki, lahko skoraj z vso zanesljivostjo trdimo, da bo veliko potencialnih in dejanskih narkomanov temu podleglo. Kot zanimivost naj še izracunamo letno energijsko izgubo v obliki toplotne energije zaradi uživanja tobaka, alkohola in trdih drog. Število smrtnih primerov v svetu znaša okoli 11,8 milijona ljudi letno.126 To vrednost lahko pomnožimo (podobno kot pri prej obravnavanih primerih) z vrednostjo 2500 kcal. Kot rezultat dobimo 29.500.000.000 kcal ali 29.500 Gcal izgube toplotne energije na letni ravni. Ponovno se srecujemo z izgubo toplotne energije na nivoju delovanja številnih jedrskih reaktorjev. Zaradi zlorabe razlicnih vrst drog umira mnogo vec ljudi kot zaradi raka. Dobljeno oceno izgubljene toplotne energije lahko obravnavamo kot optimisticen scenarij, saj v tem temnem podrocju raziskovanja mnogi smrtni primeri zaradi zlorabe drog niso upoštevani. Poleg tega zloraba drog ne povzroca zgolj smrtnih primerov, ampak prinaša tudi razlicne oblike hudih bolezni, kot so virusi (1,3 milijona uživalcev trdih drog naj bi bilo okuženih z virusom HIV), škodljive bakterije in okužbe (5,5 milijona uživalcev trdih drog naj bi trpelo za hepatitisom C).127 Preprodajo in zlorabo tako nekaterih legalnih kot tudi prepovedanih drog lahko uvrstimo med hude družbene anomalije in nezaslišane sistemske napake družbenih hierarhicnih asociativnih sistemov. NT mladoletniška kriminaliteta obravnava tudi kazniva dejanja, ki so jih storile mladoletne osebe. Pri tem lahko gre za vse znane oblike kaznivih dejanj, ki jih lahko storijo tudi odrasle osebe (npr. tatvina, umori, goljufije, sistemski vdori, preprodaja prepovedanih drog, telesne poškodbe, mobing). Slovenski kazenski zakonik obravnava mladoletniško kriminaliteto v posebnem sklopu. Motivi, ki ženejo mladega življenjskega popotnika v svet kriminalnih dejanj, so preiskovalcem in znanstvenikom mladoletniške kriminalitete dobro poznani. Vecji problem pa tici, po mojem mnenju, v naslednjem vprašanju: "Na kakšen nacin ta znanja in vedenja še bolj uspešno uporabiti v vsakdanji kriminološki, kriminalisticni, pedagoški, socialni idr. praksi?" Iz tega vprašanja ni vec 
125 Meckel, K. R., & Kiraly, D. D. (2019). A potential role for the gut microbiome in substance use disorders. Psychopharmacology, 1-18. Weersma, R. K., Zhernakova,A., & Fu, J. (2020). Interaction between drugs and the gut microbiome.Gut. Dostopen na URL:  https://gut.bmj.com/content/gutjnl/69/8/1510.full.pdf (2020-08-22). 126 Ritchie, H., & Roser, M. (2019).Drug use. Our World in Data. Dostop na URL: https://ourworldindata.org/drug­use#total-deaths (2020-08-22). 127 Nekatera dejstva v povezavi z zlorabo drog si lahko ogledate na URL: https://www.who.int/substance_abuse/facts/en/ (2020-08-22). 
dalec do naslednjih, ki upraviceno izpostavljajo problem ustreznih metod oziroma pristopov pri preprecevanju in/ali zatiranju mladoletniške kriminalitete. Prav tako ne moremo mimo naslednjega vprašanja, ki je nekakšna nadgradnja predhodnih: "Kako uspešno, humano in pravicno prevzgojiti oziroma preusmeriti mlade kriminalce in jim nuditi perspektivo za nadaljnje urejeno življenje v družbi?" 

4.8.6.7 Slika 271: Miselni vzorec o mladoletniški kriminaliteti 
Slika 271 prikazuje miselni vzorec oziroma vsebinske koncepte, ki so povezani s temo "mladoletniške kriminalitete". Vsebinski koncepti so naslednji: mladinska kriminaliteta, mladinsko sodstvo, mladinska sodišca, mladoletniško sodstvo, mladoletni storilci, mladinska delinkvenca, mladoletniška delinkvenca, mladoletni delinkventi, mladinsko prestopništvo, mladoletno prestopništvo, mladoletni prestopniki, preprecevanje kriminalitete, programi, medresorsko sodelovanje, cerkve, verski programi, zdravstvo, medicinski programi, šolstvo, visoko šolstvo, izobraževalni programi, policija, policijski programi, socialno delo, socialni programi, mladinsko delo, mladinski klubi, gospodarstvo, poslovni programi, država/vlada, nacionalni programi, politicni programi, družina, starši in/ali ožji sorodniki, dijaške/študentske organizacije, programi vodenja, storitveno usmerjene organizacije, programi komuniciranja, oblike mladinske kriminalitete, nasilna kriminaliteta, okoljska kriminaliteta, organizirana kriminaliteta, sekte, mladinske tolpe, premoženjska kriminaliteta, racunalniška kriminaliteta, zlorabe drog, spolne zlorabe, ropi, vlomi, podtikanje požarov, umori, etiologija, nasilje, družinsko nasilje, medvrstniško nasilje, vrstniško nasilje, mladoletniško nasilje, oblike nasilja, preprecevanje nasilja in vzroki nasilja. Z namenom še uspešnejšega preprecevanja mladoletniške kriminalitete lahko v nadaljevanju izdelamo prirejen UML hierarhicni asociativni diagram kot osnutek za nacrtovanje in kasnejšo izdelavo inteligentnega informacijskega sistema za mladoletniško kriminaliteto. 

4.8.6.8 Slika 272: Osnutek za inteligentni informacijski sistem o mladoletniški kriminaliteti 
Slika 272 ponazarja osnutek za nacrtovanje inteligentnega informacijskega sistema o mladoletniški kriminaliteti, ki predstavlja vsebinske gradnike o mladoletniški kriminaliteti in z njo povezane tematike. Vsebuje razlicne že pripravljene poizvedbe, dostop do zbirk podatkov, dostop do novih izdelkov (npr. izdelana bibliografija o mladinski kriminaliteti) ter druge koristne spletne povezave (npr. do ekspertnih sistemov). Zamisel obravnavanega osnutka gre v smeri naslednjih prizadevanj: 
-
 koristne informacije na enem mestu (prihranek energije in casa pri iskanju), 

-
 pregledno urejene informacije, 

-
 hiter pretok informacij (npr. izmenjava, obvešcanje, dobra informiranost, hiter odziv do uporabnikov), 

-
 združevanje/približevanje vladnih in nevladnih organizacij, 

- odpiranje novih storitev, ki so uporabnikom lahko koristne (npr. spremljanje in analiza uporabnikovih dejavnosti na spletnem informacijskem sistemu), 

-
 medresorsko sodelovanje, 

-
 povezava z ustreznim vsebinsko povezanem informacijskim sistemom (npr. informacijski sistem o družinskem nasilju). 

Sledi opis po vsebinskih blokih: 

- 
Vrh: glavni temno moder rumen blok – izrecno bi izpostavili povezavo do informacijskega sistema 


o nasilju v družini. 
- 
Vrh: glavni oranžni blok – naslov (gre za že pripravljene poizvedbe na iskalniku Google v razlicnih jezikih), ki ima namen izobraževanja v povezavi z novimi dognanji o mladoletniški kriminaliteti. 

-
 Sive tipke v vodoravni legi opredelijo podrocje informacijske ponudbe glede mladoletniške kriminalitete, npr. podatkovne zbirke (gl. valje: pripravljene poizvedbe o mladinski kriminaliteti na COBIB, izdelana bibliografija (vkljucuje kazala) o mladinski kriminaliteti na lokalni zbirki podatkov MNZRS in zbirka podatkov o programih glede preprecevanja nasilja in mladoletniške kriminalitete), portali, eksperti (še zlasti zanimiva je slicica eksperta z mikroskopom, ki vsebuje izjemno zanimivo spletno povezavo do ekspertnega sistema, orodja, geografski informacijski sistemi gl. GIS, ki imajo namen prostorskega spremljanja in analize). Znotraj posameznih podrocij se nahajajo slicice, ki predstavljajo naslednje vsebinske bloke. 

-
 Pokoncni blok rumene barve z leve strani diagrama vsebuje spletno povezavo do že pripravljenih poizvedb v razlicnih jezikih na iskalniku Google glede preprecevanja mladoletniške kriminalitete. 

-
 Pokoncni blok sinje modre barve z desne strani je namenjen uporabnikom in vsebuje prav tako pripravljene poizvedbe v razlicnih jezikih o raziskovalcih, socialnih delavcih, pravnikih in psihologih, ki so dejavni na podrocju mladoletniške kriminalitete. Naj se ob tem izpostavi majhna slicica štirih ljudi, ki vsebuje vsebine nevladnih in vladnih organizacij, ki se dejavno ukvarjajo s preprecevanjem mladinske kriminalitete in uživanjem drog. 

-
 Sive tipke na desni strani ponazarjajo razlicne vrste uporabnikov (npr. žrtve/storilci, pravniki, psihologi, socialni delavci, pedagogi in kriminalisti). Pod tem se nahaja še slika telefona, ki vsebuje vsebine na temo službe za stike z javnostmi v smeri preprecevanja mladoletniške kriminalitete. 

- 
Vodoravni blok rožnate barve s spodnje strani predstavlja storitve. Storitve so lahko izobraževalne, ucinkovito razvijanje partnerstev, sodelovanje v skupinah. 

-
 Nenazadnje je še prikazano sodelovanje med razlicnimi resorji (gl. spodaj: medresorsko sodelovanje). Gre za sodelovanje med gospodarstvom, šolami, družinskimi skupnostmi, vladami/ministrstvi, mediji, cerkvenimi institucijami, policijo in razlicnimi centri za socialno delo. Intenzivnejše sodelovanje med razlicnimi resorji naj bi omogocilo ucinkovitejše preprecevanje nasilja in mladoletniške kriminalitete. Bistveni namen zamišljenega inteligentnega informacijskega sistema o mladoletniški kriminaliteti bi bil v prizadevanju, da bi nudil izobraževalne in informativne vsebine, omogocal po možnosti brezplacne stike z razlicnimi svetovalci (npr. pravniki, socialni delavci), socialno povezovanje in analizo mladoletniške kriminalitete, da bi se lahko v koncni stopnji preprecila kazniva dejanja, ki jih izvajajo mladoletni storilci. 


Mladoletniki so zelo pomembna entiteta za cloveško populacijo, saj ohranjajo naš rod in nadgrajujejo znanje, do katerega smo se doslej dokopali. Prirast mladoletniške kriminalitete pomeni za družbo zelo bolec alarmni signal. Mlade osebe potrebujejo prav tako kot odrasli ljudje spoštovanje in priznanje. Spoštovanje in priznanje s strani odraslih jim po mojem mnenju izboljšata notranji obcutek. V vsakem primeru pa spoštovanje in priznanje ne moreta imeti pozitivnih ucinkov, ce ni eticnih in moralnih vrednot.Tudi teh se mladi ljudje od odraslih posredno in/ali neposredno naucijo. Uspešne oblike vedenja v družbi je treba povezovati s pozitivno etiko in moralo, ne pa z agresivnostjo in prekomerno lakomnostjo, ampak prej z dobrim obcutkom do soljudi in vsesplošnim družbenim ter naravnim napredkom. Na uspešnih vedenjskih vzorcih, ki izvirajo iz pozitivne etike in morale, morajo družbe prihodnosti graditi svojo nadaljnjo razvojno informacijsko casovnico, še zlasti s strani množicnih medijev. Prihajajo nove in nove oblike kriminalitete (ne samo) s strani mladih ljudi, vzporedno s tem pa se tudi množijo raznovrstne dejavnosti le-teh.V današnjem casu lahko mladoletne osebe izvajajo razlicne oblike kriminalitete, ki jih še pred 100 leti niso mogle izvajati (npr. racunalniška kriminaliteta, hekerski vdori, financne goljufije). Kako se danes v bistvu zacenjajo kriminalne kariere mladih ljudi? Kakšen je filozofski pogled na smisel življenja s strani mladih ljudi?V kolikšni meri se mladi ljudje na dražljaje iz okolja odzovejo refleksivno in/ali uporniško?To so v bistvu pomembna vprašanja, na katerih je treba najti ustrezne teoreticne in prakticne kulturne odgovore. Mezokozmicni vplivi na pojav mladoletniške kriminalitete se zdijo kljucni, kar dokazujejo tudi znanstvena in strokovna dela razlicnih kriminologov, kriminalistov, sociologov in psihologov. Najpogosteje obravnavajo dejavnike vzgoje, socialnih odnosov in psiholoških stanj pri mladoletnih osebah. Kakšni so lahko mikrokozmicni vplivi na pojav mladoletniške kriminalitete in nastanek kriminalnih mladoletnih oseb? Zaenkrat so še premalo raziskane povezave med informacijskim kanalom crevesnih bakterij in živcnimi celicami v naših možganih ter hormoni srece, zadovoljstva in odpornosti proti negativnemu stresu. Navedeni dejavniki bi lahko imeli še mocnejši vpliv na mladoletne osebe. Podobno velja glede makrokozmicnih vplivov, saj tudi na tem podrocju še ne obstajajo pomembne raziskave.    
NT umori so kazniva dejanja, kjer dolocena oseba in/ali skupina ljudi drugi osebi in/ali drugi skupini ljudi vzame življenje brez sklicevanja na samoobrambo. Slovenski kazenski zakonik v 116. clenu naslednje: Kdor koga umori s tem, da mu vzame življenje 
1) na grozovit ali zahrbten nacin; 
2) zaradi ukrepanja pri uradnih dejanjih varovanja javne varnosti ali v predkazenskem postopku ali zaradi odlocitev državnih tožilcev ali zaradi postopka in odlocitev sodnikov ali zaradi ovadbe ali pricanja v sodnem postopku; 
3) zaradi kršitve enakopravnosti; 
4) iz morilske sle, iz koristoljubnosti, zato da bi storil ali prikril kakšno drugo kaznivo dejanje, iz brezobzirnega mašcevanja ali iz kakšnih drugih nizkotnih nagibov; 
5) z dejanjem, storjenim v hudodelski združbi za storitev takih dejanj, se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let. Poznamo razlicne vrste umorov in razlicne vrste morilcev. O tem je na voljo veliko znanstvenih in strokovnih virov. V tem delu bomo osredotocili na serijske morilce v povezavi z mikrokozmicnimi, mezokozmicnimi in makrokozmicnimi vplivi. Na podlagi razlicnih biografij serijskih morilcev lahko ugotovimo, da je povod njihovih morilskih pohodov pogosto povezan s spolnimi zlorabami, strahom pred zapušcanjem, slabimi odnosi znotraj družine, zlorabo drog, poškodbami in boleznimi.128 Motivi se kažejo v razlicnih pojavnih oblikah, kot so okultna verovanja, želja po pridobivanju denarja in materialnih dobrin, umiritev prekomernega spolnega nagona, herojstvo, muceništvo, premagovanje izgube smisla v življenju, nevtralizacija zunanjih in notranjih konfliktov, bojevanje proti negativnim stresnim dejavnikom, ki povzrocajo stalno neugodje in telesne bolecine, želja po nadzoru in prevladi tako nad žrtvami kot tudi nad lastnimi custvi, izdajstvo s strani ljubljene osebe, castihlepje in vzbujanje pozornosti, kanibalizem itd. Motivi se uresnicujejo na osnovi dejanj, ki jih spremlja modus operandi. Serijski morilci pogosto uporabljajo smrtonosna orožja, kot so pištole, puške, noži, vrvi, kable, vzglavniki itd. za dušenje žrtve, razlicne vrste strupov, okultne in verske rituale v povezavi z mucenjem žrtve itd. Izjemno pogosto so žrtve serijskih morilcev spolno zlorabljene in ponižane, kar kaže na eksplozivno delovanje spolnega 
128 Philbin, T., & Philbin, M. (2009). Killer Book of Serial Killers: Incredible stories, facts, and trivia from the world of serial killers. Sourcebooks, Inc. 
nagona, ki naj bi sprostil ogromno kolicino hormonov srece in zadovoljstva. Gre za individualno zlorabo biološke droge, ki lahko izzove stanje podobno odvisnosti od trdih in mehkih drog. Prav na tem mestu lahko povežemo prejšnje zapise z vsebinami odvisnosti od drog in mikrokozmicnimi vplivi, ki izhajajo iz našega telesa. Glede odvisnosti od trdih in mehkih drog so že bili izsledki raziskav, ki so kazali na sorazmerno mocno povezavo med crevesnim bakteriološkim omrežjem, hormoni, nevrotransmiterji in živcnimi celicami v naših možganih, ki vplivajo na razlicne prehranjevalne, kadilske, pivske in celo deviantne vedenjske vzorce. Zdi se, da bi prekomerna zloraba bioloških drog v povezavi z negativnimi stresnimi dejavniki lahko imela podoben ucinek na clovekove vedenjske vzorce. V primeru, da k temu še prištejemo krepko simbiozo med cloveškimi geni in bakteriološkimi omrežji, postaja slika o vplivu clovekovega mikrokozmosa toliko mocnejša.129 K temi vplivom lahko prištejemo še razlicne makrokozmicne dejavnike (npr. sonce, podnebje), ki prav gotovo imajo dolocen vpliv na naš notranji svet. Domnevati je mogoce, da potekajo razlicne eksotermne in endotermne reakcije med mikrokozmicnimi, mezokozmicnimi in makrokozmicnimi dejavniki, pri katerih nastajajo bolj ali manj kompleksne omrežne spojine, ki na principu hierarhije in asociacij delujejo bodisi kot stabilne bodisi kot manj stabilne tvorbe. Bolj stabilne tvorbe teh omrežnih spojin postanejo patološki vedenjski vzorci, ki se pogosto tudi na daljši casovni skali ne spreminjajo. Dolocene tvorbe teh omrežnih spojin iz mikro-, mezo- in makrokozmosa so bolj predvidljive in verjetne, medtem ko mnoge to niso, ker so naše znanstvenoraziskovalne zmožnosti v primerjavi z veliko trojico mocno omejene. Poudarjena antropocentricna moc mezokozmosa je bolj ali manj patološka, kar seveda ne preseneca, in tega ne moremo šteti kot negativni predznak. Kljub temu bi bil potreben poglobljen premislek o moci vpliva tako mikrokozmicnih kot tudi makrokozmicnih dejavnikov na pojavnost umorov in nastanek serijskih morilcev. Dejanskost v širšem smislu ni zgolj v luci antropocentrizma in posledicno mezokozmicne slike v našem umu. NT državna kriminaliteta ali kriminaliteto države lahko opredelimo s sistemskega vidika tj. kot hudo sistemsko napako ali sistemski defekt, ki povzroca državi bolj ali manj hude izgube v obliki materialnih in/ali moralnih dobrin? Vprašati se moramo, ali so bile tovrstne sistemske napake namerno povzrocene ali pa so nastale kot nenamerni stranski ucinki pravnih, organizacijskih, gospodarskih ali informacijskih dejavnosti. Z vso gotovostjo lahko trdimo, da državna kriminaliteta ni rezultat linearnih procesov, ki potekajo skozi majhna omrežja. Državna kriminaliteta je pretežno posledica nelinearnih procesov (ki so vcasih celo sistemsko vodeni), ki pa se dejansko izvajajo skozi vecja oziroma velika družbena omrežja v obliki negativnih izidov (npr. izguba velike kolicine 
129 McDonald, D. ... [et al.]. (2018).American Gut: an open platform for citizen science microbiome research. Msystems, 3(3), e00031-18. Dostopno na URL:  https://msystems.asm.org/content/3/3/e00031-18 (2020-08-24). 
denarnih sredstev, izguba ugleda države, izguba znanja, spodbujanje nasilja s pomocjo množicnih medijev). Vir nastanka državne kriminalitete zagotovo ni na spodnjih, srednjih in višjih družbenih hierarhicnih nivojih, ampak je treba izvor tega spremljati na najvišjih državnih nivojih. Skratka, družbeni pojav državne kriminalitete ne nastaja od spodaj navzgor, ampak od zgoraj navzdol. Negativni izidi so nato pogosto vidni tudi na najnižjih družbenih hierarhicnih nivojih. Kdo pa so akterji, ki izvajajo takšne kriminalne izide (output)? Pri državni kriminaliteti je glavni akter vedno le eden, in sicer država! Iz katerih gradnikov pa je sestavljena država? Država kot pravno telo je sestavljena iz (državljanov?!?), zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti. Država je pomemben del družbe, vendar kriminaliteta pomeni negativen družbeni pojav. Družbene dejavnosti in s tem posledicno dejavnosti države so na splošno lahko segmentirane na negativne, indiferentne in pozitivne. Natancneje lahko družbene dejavnosti delimo na GOSPODARSKE, POLITICNE (npr. ideologija), PRAVNE (npr. clovekove pravice, socialne pravice), VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST, KULTURO (npr. umetnost, muzeji, galerije, religija), ŠPORT, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO, OTROŠKO VARSTVO, INVALIDSKO VARSTVO, SOCIALNO ZAVAROVANJE in DRUGE (npr. ekološke oziroma okoljske). Navedene družbene dejavnosti potekajo tudi na ravni države. Znotraj družbenih dejavnosti se poleg konstruktivnih vedno znova pojavljajo destruktivne dejavnosti v najrazlicnejših pojavnih oblikah kriminalitete. V primeru, da je povzrociteljica država, lahko govorimo o državni kriminaliteti, ki v vsej svoji anomaliji bolj ali manj izkrivlja prej omenjene družbene dejavnosti.130 Na podlagi razlicnih dejavnosti lahko dolocimo sistemske vhode (input) in celo poimenujemo sistemske izide (output) v obliki npr. pozitivnih poslovnih ucinkov ali pa v negativni obliki kot gospodarsko škodo, ki je nastala zaradi gospodarskih kriminalnih dejavnosti. Potek oziroma razlicni procesi, ki so usmerjali vhode (input) v razlicne izide ali izhode (output), se opazovalcem sistema izmaknejo, ce jih natancno ne spremljajo (naslednja stopnja bi bila analiza in sinteza, nakar bi sledili regulativni sistemski ukrepi, npr. sprememba zastarelega zakona ali sprememba neustrezne organizacijske oblike). Kako lahko prihaja do npr. terorizma oziroma zaradi katerih družbenih dejavnosti se ta rodi? Družbene dejavnosti lahko v sklopu surovih interesov oziroma mileje zapisano "hiperaktivnih potreb/želja/strahov" pomenijo vzrok, ki v nadaljevanju sproži/-jo negativni/-e ucinek/-e ali posledico/-e. Zanimivo je, da slovenski kazenski zakonik eksplicitno ne obravnava državne kriminalitete, kar je sorazmerni paradoks, saj kriminaliteto, spodbujeno iz najvišjih vej državnih oblasti, ne moremo dolociti kot kaznivo dejanje. To lahko pomeni, da dolocena država dejavno 
130 Friedrichs, D. O.(1998).State crime. Volume 1, Defining, delineating.
       Bjřrgo, T.(2005).Root causes of terrorism : myths, reality and ways forward. London, NewYork : Routledge.
       Green, P. &Ward, T.(2004).State crime : governments, violence and corruption. London, Sterling (VA) : Pluto      
Press. 
podpira mednarodni terorizem, ki pa ne more biti kaznovan na osnovi obstojecih kazenskih zakonikov. Praviloma se druge države, še zlasti velesile, odlocijo za druge oblike kazni, kot so npr. zapiranje poslovnih kanalov, zapiranje dovoda surovin, gospodarski embargi ali izkljucitev iz razlicnih mednarodnih organizacij. Nadaljujemo s prikazom raznovrstne vsebinske sestave državne kriminalitete s pomocjo vizualizacijske tehnike miselnega vzorca. 

4.8.6.9 Slika 273: Vsebinska sestava državne kriminalitete 
Slika 273 prikazuje miselni vzorec oziroma vsebinske koncepte, ki so povezani s temo državne kriminalitete. Vsebinski koncepti so naslednji: vrste državne kriminalitete; kazniva dejanja policistov; država kot storilka kaznivega dejanja; korupcija kot državna kriminaliteta; naravne nesrece kot kriminaliteta države; organizirana kriminaliteta ob podpori države; mucenje ljudi; vojni zlocini; genocid; politicna ekonomija kriminalitete države (Irak); državni teror; terorizem (leto 1993, WTC7 leto 2001, napad na Pentagon); državna podjetniška kriminaliteta. 
Na podlagi teh številnih vsebinskih konceptov je mogoce izdelati strukturni diagram. S pomocjo strukturnega diagrama lahko v tem primeru izpostavimo podrocja in dejavnosti, ki jih sleherna civilizirana država pokriva oziroma izvaja. Poleg tega, da države delujejo pravilno, izvajajo tudi nekatere nepravilnosti oziroma v hujši obliki celo kriminaliteto najrazlicnejših vrst. Na entiteto "DRŽAVA" lahko gledamo s pravnega (npr. ima vseživljenjsko populacijo, lastno zakonodajo, upravo, policijo, vojsko, opredeljeno podrocje, vlado, zmožnost povezovanja z drugimi državami) in/ali politicnega, gospodarskega, geografskega, kulturnega, sociološkega ter razvojnega vidika. Iz razlicnih vidikov lahko prispemo do skupnega sklepa, da država izvaja številne in raznolike dejavnosti, h katerim moramo na žalost še prišteti kriminalne. Vec o tem v nadaljevanju. 

4.8.6.9.1 Slika 274: Strukturni diagram državnih podrocij oziroma dejavnosti in razlicne oblike kriminalitete 
Slika 274 prikazuje strukturni diagram podrocij (zelo podoben strukturnemu diagramu o spletkah), s katerimi se država ukvarja, in razlicnih oblik kriminalitete. Kriminaliteta je lahko posledica razlicnih dejavnosti, ki jih država (vecinoma) izvaja v nasprotju s paradigmo o družbeni blaginji in pravni državi. Še zdalec niso navedene vse oblike kriminalnih dejavnosti. Strukturni diagram v tem primeru kaže na spektralno pestrost podrocij, s katerimi se dolocena država ukvarja, in s tem posledicno kot del sistemskega izhoda prikazuje tudi že omenjene negativne izide. Podrocja in kriminalne dejavnosti so naslednje: Tocka 1 do 1.11 . EKONOMIJA (npr. organizirana kriminaliteta, gospodarska kriminaliteta, korupcija, klientelizem, podjetniška kriminaliteta, kriminaliteta belih ovratnikov, kriminaliteta sindikatov, kriminaliteta borze, povzrocanje inflacije, ilegalno trgovanje, ogrožanje/žrtvovanje delovne sile). 
Tocka 2 do 2.11 . PRAVO (npr. organizirana kriminaliteta, kršenje clovekovih pravic, korupcija, klientelizem, zakonodajna kriminaliteta, policijska kriminaliteta, kriminaliteta sodstva, kriminaliteta državnega tožilstva, kriminaliteta pravobranilstva, kriminaliteta zaporov - zakonodajni vidik, manipuliranje s kaznimi). 
Tocka 3 do 3.12 . POLITIKA (npr. organizirana kriminaliteta, politicna kriminaliteta, korupcija, klientelizem, vojni zlocini, genocid, terorizem, državno izdajstvo, vohunstvo v nasprotju z nacionalno varnostjo, državni teror, mucenje ljudi, prisluškovanje). 
Tocka 4 do 4.6 . VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE (npr. organizirana kriminaliteta, zloraba položaja, korupcija, klientelizem, zloraba informacij, zloraba izobraževalnega programa). 
Tocka 5 do 5.4 . ZNANOST (npr. organizirana kriminaliteta, zloraba inovacij/izumov - povzrocanje naravnih nesrec, korupcija, klientelizem). 
Tocka 6 do 6.5 . KULTURA (npr. organizirana kriminaliteta, kriminaliteta umetnin, korupcija, klientelizem, unicevanje/razprodaja kulturnih spomenikov). 
Tocka 7 do 7.4 . ŠPORT (npr. organizirana kriminaliteta, zloraba stimulansov, korupcija, klientelizem). 
Tocka 8 do 8.5 . ZDRAVSTVO (npr. organizirana kriminaliteta, povzrocanje epidemij, korupcija, klientelizem, ekološka kriminaliteta). 
Na podlagi slike 274 je mogoce spoznati, da se organizirana kriminaliteta, korupcija in klientelizem pojavljajo v vseh osmih tockah, medtem ko so druge oblike kriminalitete prevec specificne, da bi se jih dalo spraviti pod skupni imenovalec. Tema državne kriminalitete je zelo raznolika in že zaradi tega njena obravnava zahteva interdisciplinarni, celovit in kompleksno-sistemski pristop (zapletena omrežja). Vpliv državne kriminalitete na prebivalstvo dolocene države je dolgo casa skrit, nato pa nenadoma, kot hudournik, privre na dan – bodisi v obliki hudega teroristicnega napada, gospodarske krize, vojne, ekološke katastrofe itd. Državna kriminaliteta je kot nevarno in potuhnjeno rakavo obolenje, ki ga v mnogih primerih ni mogoce odkriti pravocasno in ga že v kali prepreciti. Še posebej nevarna so nezavedna/polzavedna dejanja glavnih akterjev, ki sprejemajo ali pa tudi ne sprejemajo dolocenih zakonov, podpirajo ali pa tudi ne podpirajo dolocenih raziskovalnih projektov ipd. Nic manj nevarna so organizirana delovanja glavnih protagonistov na najvišjih (vidnih in nevidnih) državnih funkcijah, saj vojne, socialne težave, gospodarske težave, ekološki kolaps ipd. niso izid nenadne volje narave in družbe, temvec nastanejo na osnovi dolgih in vztrajnih procesov številnih škodljivih nepravilnosti. Znova in znova cloveštvo kroži okoli sonca in vedno znova se pojavlja problem "POTICA", ki jo je treba ucinkovito in kakovostno razdeliti med clane družbenih sistemov, da bi ti optimalno delovali. Drugi problem, ki je nekoliko povezan s prejšnjim, je v tem, da imajo cloveške civilizacije hude težave z nacrtovanjem lastnih potreb. Nekje v tem zamotanem gordijskem vozlu se zacenja najhujša oblika vseh kriminalitet, tj. DRŽAVNA KRIMINALITETA! Podrocje je tako zahtevno in zapleteno, da ga že s pomocjo mezokozmicne ravnine težko razlagamo. Še bolj zahtevno in zapleteno bi utegnilo postati, ce bi bili vpeti tudi kozmicni ravnini, kot sta mikro- in makrokozmos. Doloceni del na najvišjih hierarhicnih nivojih vidnih in nevidnih predstavnikov oblasti po eni strani vzdržuje sistem, po drugi strani pa zlorablja sistemske luknje v smeri zadovoljevanja prekomernih potreb po izraziti prevladi in prekomernem materialnem bogastvu. V našem telesu obstajajo doloceni organizmi, kot so nekatere parazitske bakterije in škodljivi virusi, ki podobno delujejo. Bakteriofagi so virusi, ki po eni strani sodelujejo pri obrambi imunskega sistema, saj v obliki socialnih omrežij in medsebojne komunikacije unicijo škodljive bakterije, po drugi strani pa sledijo lastnemu interesu in ubijajo tudi koristne bakterije znotraj našega telesa. To nas lahko nekoliko spominja na dolocene dele obrambnih in obvešcevalnih sil na ravni nacionalne varnosti, ki se lahko odmikajo od paradigme o svobodni in pravni državi ter uresnicujejo lastne hedonisticne in prevladne potrebe. Prav tako ne smemo pozabiti na lakomne cloveške možgane, ki si privošcijo najvecji delež hranljivih snovi, še zlasti v obliki sladkorja. Na ta dogajanja znotraj našega telesa lahko gledamo kot na bolj ali manj natancno obojesmerno refleksijo mikrokozmosa na mezokozmos in obratno. Ucinki makrokozmicne ravnine bi se zdeli manj mocni, ker je ta bolj oddaljena, vendar obojesmerne refleksije med ravninami makro-, mikro- in mezokozmosa ne moremo izkljuciti. Na državno kriminaliteto je možno gledati kot na proizvod raznovrstnih in zapletenih reakcij, ki delujejo tudi na principu medsebojnih refleksij treh kozmicnih ravnin. Podobne reakcije lahko potekajo stopenjsko in celo sorazmerno istocasno znotraj vseh treh kozmicnih ravnin. 
NT gospodarska kriminaliteta gre za kazniva dejanja praviloma organizirane skupine ljudi in celo države na ravni gospodarskih dejavnosti (npr. kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, lov, industrija, rudarstvo, gradbeništvo, energetika, trgovina, turizem, promet, bancništvo, zdravstvo, šolstvo, javna uprava), ki povzrocajo denarno, materialno in/ali moralno škodo (npr. izguba ugleda podjetja, države) tako organiziranim delovnim združbam kot tudi državi. Slovenski kazenski zakonik obravnava gospodarsko kriminaliteto kot kazniva dejanja zoper gospodarstvo (od 225. clena do 250. clena).  V ta sklop so navedene tudi razne dolocbe in višine kazni za omejevanje konkurence, poslovno goljufijo, pranje denarja, tihotapstvo, davcno zatajitev, zlorabo negotovinskega placilnega sredstva, ponarejanje vrednostnih papirjev, ponarejanje denarja, nedovoljeno dajanje daril, nedovoljeno sprejemanje daril, zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, zlorabo trga financnih instrumentov, zlorabo notranjih informacij in informacijskih sistemov idr. 

4.8.7 Slika 275: Prirejeni hierarhicni asociativni UML diagram o gospodarski kriminaliteti in povezanih podrocij 
Slika 275 prikazuje prirejen hierarhicni asociativni UML-diagram gospodarske kriminalitete in povezanih podrocij. Kazensko pravo je prikazano kot nadrejena kategorija v odnosu do gospodarske kriminalitete, kar ponazarja povezava s crnim rombom. Kazensko pravo namrec vkljucuje gospodarsko kazensko pravo (glej crtkano povezavo s trikotnikom na koncu), ki je hkrati podrejeno podrocju gospodarske kriminalitete (glej povezavo z belim rombom). 
Etiologija gospodarske kriminalitete je prav tako podrejena gospodarski kriminaliteti (glej povezavo z belim rombom), saj se ukvarja z iskanjem in raziskovanjem vzrokov za njen nastanek. Podrejena kategorija so tudi storilci ali "beli ovratniki", pri katerih je pomembno preucevati njihov modus operandi (glej povezavo z belim rombom). Ti so asociativno povezani (glej ravno crto) z žrtvami gospodarske kriminalitete. S preucevanjem žrtev se ukvarja viktimologija v okviru kriminološke znanosti in kriminalisticne stroke. 
Gospodarsko kriminaliteto lahko razdelimo na kriminaliteto javnega sektorja (npr. zloraba pooblastil, nezakonita pooblastila), korupcijo (npr. sumljive financne subvencije, odobritev sumljivih kreditov nerentabilnim podjetjem), korporativno kriminaliteto (npr. poslovno vohunstvo, socialni inženiring), financno kriminaliteto (npr. pranje denarja, zloraba bank) in poslovno kriminaliteto (npr. kazniva dejanja v kmetijstvu in industriji). Omenjene pojavne oblike so podrejene enote gospodarske kriminalitete, kar je ponazorjeno s povezavami, ki imajo na koncu beli romb. 
Gospodarska kriminaliteta je lahko izjemno ucinkovito orodje storilcev kriminalitete, povezanih z državo, zato je meja med obema vrstama kriminalitete pogosto zelo tanka. Na desni strani prirejenega UML-diagrama je prikazana dvosmerna asociativna povezava odvisnosti med gospodarsko kriminaliteto in drugimi podrocji (npr. forenzicno racunovodstvo, ekološka kriminaliteta, državna kriminaliteta, mednarodna kriminaliteta). Leva stran diagrama ponazarja, da je gospodarsko kriminaliteto smiselno preprecevati, ceprav je to pogosto skoraj nemogoce, še posebej kadar so v necedna dejanja vpleteni državni organi. Pri preprecevanju gospodarske kriminalitete naj bi delovale nadzorne institucije, ki se ukvarjajo z analiticnimi, nadzornimi in preiskovalnimi dejavnostmi. 
Storilci gospodarske kriminalitete ali "beli ovratniki" imajo obicajno izjemno visoke zahteve, potrebe in želje po prevladi, nadzoru ter dobicku, zlasti v obliki denarja in materialnih dobrin. Da bi dosegli visoko zastavljene cilje, morajo vložiti veliko energije, kar povzroca tako pri njih kot pri preostalem prebivalstvu negativni stres – predvsem psihološkega, storilnostnega in socialnega znacaja. Po uspešnih kriminalnih podvigih se ta zacarani krog ne zakljuci, temvec se vedno znova ponavlja. 
Tovrstni storilci, ki hlepijo po prevladi, nadzoru in bogastvu, morajo ta dejanja ponavljati, da bi ohranili obcutek srece in zadovoljstva. Ta odvisnost je po eni strani lahko gensko pogojena, po drugi strani pa se okrepijo tudi usodne povezave med bakterijskimi omrežji v crevesju, hormoni, nevrotransmiterji in možgani. Lahko bi rekli, da so storilci v veliki meri pod vplivom teh mikrokozmicnih dejavnikov. Mezokozmicni dejavniki nato dodatno okrepijo to usodno odvisnost od "bioloških drog" v kontekstu interpretacije dogodkov. 
Nenazadnje pa makrokozmicni dejavniki, zlasti gospodarske dejavnosti, kot so kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, pomembno vplivajo na pojav gospodarske kriminalitete, saj omogocajo tako priložnosti kot tudi grožnje za izvedbo gospodarskih kriminalnih scenarijev. Zdi se, da bi lahko z že obravnavanim modelom DIHAM ucinkovito in celovito razlagali gospodarsko kriminaliteto. NT racunalniška kriminaliteta je negativni družbeni pojav, kjer gre za kazniva dejanja dolocene osebe, dolocene skupine ljudi, dolocenega podjetja in/ali dolocene države z uporabo oziroma zlorabo racunalnika in druge informacijske tehnologije za namene protipravnega pridobitništva v obliki denarnih sredstev, materialnega bogastva (npr. stanovanja, zemljišca), obcutljivih informacij (npr. kraja identitete, skrivanje pomembnih informacij), informacijske prevlade (npr. manipuliranje z obvešcanjem javnosti, informacijski monopoli) itd. Praviloma sistemski vdori potekajo v druge racunalniške in/ali informacijske sisteme, pri cemer storilec ali storilci poskušajo pridobiti informacije, nadzorovati drug sistem ali pa ga poškodovati oziroma uniciti. Navedeno se izvaja s pomocjo programerskih zvijac in sodobne informacijske tehnologije. 
Druga oblika vdora je obicajno socialni inženiring, pri katerem organizirana skupina ljudi, pogosto tudi z osebnim stikom, pridobiva informacije o dolocenem racunalniškem in/ali informacijskem sistemu. Zaposleni na podrocju informatike so lahko prevec zaupljivi in hote ali nehote izdajo pomembne informacije o sistemu, kar hekerjem omogoci, da v kasnejši fazi vdrejo vanj. 
Slovenski Kazenski zakonik v 221. clenu obravnava napad na informacijski sistem, v 237. clenu pa zlorabo informacijskega sistema. Racunalniška kriminaliteta je v zadnjih dvajsetih letih izjemno porasla, predvsem zaradi dejstva, da so se racunalniki vkljucili ne le v poslovne in akademske sfere, temvec tudi v vsakdanje dejavnosti in dogodke. Že pojmovna analiza racunalniške kriminalitete bi jasno pokazala njeno razvejanost. 
Brez informacijske tehnologije si danes skoraj ne moremo vec predstavljati normalnega delovanja družbe in posameznika, ki v njej živi. Racunalniki so zapleteni stroji, ki v veliki meri pozitivno vplivajo na delovanje družbe. Kljub temu pa je treba izpostaviti tudi temno stran njihove uporabe, ki se še posebej kaže v družbenih sferah. Po eni strani je povezovanje racunalnikov v omrežja omogocilo hitrejšo komunikacijo med ljudmi, po drugi strani pa je prav to povezovanje povecalo tveganje za sistemske ranljivosti, ki omogocajo razlicne zlorabe podatkov (npr. kraja podatkov, kraja identitete, kibernetska špijonaža, pedofilska omrežja, teroristicna omrežja, spletni socialni inženiring). Takšne zlorabe so lahko zelo resne in lahko, ceprav posredno, ogrozijo tudi cloveška življenja. 
Druga pomembna negativna posledica, ki jo je treba izpostaviti, je zmanjšanje socialnega cuta do soljudi ter spodbujanje nezdravega, fiziološko pasivnega nacina življenja. Prekomerno socialno izolirani posamezniki lahko hitro postanejo tarca izkušenih virtualnih kriminalcev.  

4.8.7.1 Slika 276: Miselni vzorec o racunalniški kriminaliteti 
Slika 276 prikazuje miselni vzorec oziroma vsebinske koncepte racunalniške kriminalitete. Vsebinski koncepti so naslednji: 
-
 Kibernetska kriminaliteta (gl. tudi RK)  

- 
Tehnicna infrastruktura: oprema, komunikacijske naprave, mobilna omrežja, telefonske linije, racunalniška omrežja 

-
 Kazniva dejanja: goljufije, kraja podatkov, kraja identitete, špijonaža, racunalniško piratstvo, poneverbe, financne prevare, prenašanje virusov  

-
 Nevarnosti na spletu: pedofilska omrežja, spletni terorizem, spletke, mobing, zalezovanje (stalking), spletni vandalizem 

-
 Povezani pojmi: racunalniška kriminaliteta (RK), internetna kriminaliteta, digitalna kriminaliteta, virtualna kriminaliteta, e-kriminaliteta, informacijska kriminaliteta 

-
 Racunalniška forenzika: odkrivanje, preiskovanje, preprecevanje Zanimiv bo tudi naslednji prikaz, ki ponazarja povezavo med gospodarsko in racunalniško kriminaliteto. 



4.8.7.2 Slika 277 Povezava med gospodarsko in racunalniško kriminaliteto 
Slika 277 prikazuje povezavo med gospodarsko in racunalniško kriminaliteto, pri cemer gre za visoko organizirano obliko kriminalitete, ki izhaja iz gospodarskih dejavnosti ter se izvaja s pomocjo racunalnikov in sodobne informacijske tehnologije. Racunalniško kriminaliteto lahko povežemo z informacijsko kriminaliteto, virtualno kriminaliteto, zlorabo racunalniške opreme, e-kriminaliteto, internetno kriminaliteto in kibernetsko kriminaliteto. Pojavne oblike znanih kaznivih dejanj s podrocja racunalniške kriminalitete vkljucujejo: spletni vandalizem, spletno zalezovanje, spletni mobing, prenašanje virusov, poneverbe, financne prevare, poslovne goljufije, krajo identitete, zlorabe na družbenih omrežjih (npr. teroristicna omrežja, pedofilski obroci), racunalniško piratstvo, krajo podatkov in denarnih sredstev itd. Racunalniške forenzicne vede, kot so digitalna, informacijska in racunalniška forenzika, preiskujejo in raziskujejo tovrstna kazniva dejanja z namenom zbiranja dokazov. Ob nespornih dokazih se lahko proti storilcu ali storilcem sprožita kazenski postopek in pregon, ki vodita v sodni postopek ter izrek kazni. Racunalniška forenzika se poleg zbiranja dokazov za sodišce ukvarja tudi s preprecevanjem racunalniške kriminalitete, raziskovanjem in preiskovanjem žrtev (viktimologija) ter profiliranjem storilcev (npr. hekerjev, krekerjev), pri cemer analizira njihov modus operandi, vedenjske znacilnosti, znanja in sposobnosti. Najvecji izziv predstavlja racunalniška kriminaliteta na temnem spletu, kjer se izvajajo številna kazniva dejanja, ki so javnosti razmeroma dobro poznana, a se zaradi uporabe digitalnih medijev odvijajo v drugacni obliki. Med njimi so preprodaja drog, preprodaja orožja, trgovina z ljudmi, pranje denarja in narocila za umore. Poleg teh pa obstajajo tudi manj znane kriminalne dejavnosti, kot so borzne špekulacije, investicije podjetij in celo držav v sumljive in tvegane posle, pedofilski obroci s spolnimi zlorabami otrok, preprodaja strupov, škodljivih bakterij in virusov, trgovina z nekonvencionalnim orožjem na osnovi mikro- in elektromagnetnih valovanj ter izdelki s podrocja bionike, ki se uporabljajo za vohunjenje ali celo ubijanje ljudi. Prav tako se na temnem spletu izvajajo razlicne spletne manipulacije in mobing proti posameznikom, skupinam ljudi, podjetjem ali državam. Problem je v tem, da številnih oblik kriminalitete, ki se odvijajo na temnem spletu, sploh ne poznamo. Poleg tega se dogajajo prikrito in v ozadju, kar otežuje ucinkovit nadzor. Podobno kot pri drugih oblikah kriminalitete se tudi tukaj pojavlja vprašanje o vplivu mikro-, mezo-in makrokozmosa na pojav racunalniške kriminalitete in oblikovanje kriminalnih osebnosti. Racunalniki in racunalniška omrežja so v doloceni meri odsev delovanja cloveškega telesa, miselnih procesov in socialnih interakcij, pa tudi makroskopskih omrežij, kot so omrežja zvezd in planetov. Ta tehnološki razvoj se nenehno izboljšuje in vedno bolj posnema zaznavanje resnicnosti na vseh treh kozmicnih ravneh. Na podlagi te domneve lahko sklepamo, da je bil vpliv mikrokozmosa na nastanek racunalnikov in racunalniških omrežij znaten. Vendar je verjetno, da se je razvoj teh tehnologij odvijal kot sinteza znanj in spoznanj z vseh treh ravni. Podobno domnevo lahko postavimo tudi za pojav racunalniške kriminalitete in oblikovanje storilcev kaznivih dejanj, pri cemer mikrokozmicni in makrokozmicni vplivi delujejo predvsem na podzavestni ravni, medtem ko so mezokozmicni vplivi bolj rezultat zavestnega mišljenja in delovanja. Poglavitni sprožilci razvoja racunalnikov in racunalniških omrežij ter racunalniške kriminalitete so cloveške želje in potrebe po hedonizmu ter prevladi. Po eni strani gre za poenostavitev vsakdanjih dejavnosti, po drugi strani pa pretirana potreba po uživanju in nadzoru prinaša dodatne zaplete, med drugim tudi širjenje racunalniške kriminalitete in drugih oblik kriminala. Model DIHAM bi lahko omogocil celovitejše raziskovanje in preiskovanje racunalniške kriminalitete ter oblikovanje njenih storilcev. Podobno lahko predpostavimo tudi za racunalniško in druge tehnološke oblike komuniciranja (npr. telefon, mobilni telefon, tablicni racunalnik). V tem kontekstu se lahko spomnimo biološke "telefonske centrale" v naših možganih, ki je delovala že dolgo pred izumom telefona in kasnejšim razvojem telefonskih central na mezokozmicni ravni. Nadaljujemo s podpoglavjem o manj znanih oblikah kriminalitete, ki bi jih lahko poimenovali tudi fiktivne kriminalitete, saj njihovega obstoja za zdaj še ne moremo dokazati. To pomeni, da jih še ne moremo uvrstiti med kazniva dejanja. 
4.8.7.3 Manj znane ali fiktivne oblike kriminalitete 
Preden bo predstavljena raziskava o treh kozmicnih vplivih na pojavljanje kriminalitete bodo še dani kratki opisi manj znanih ali fiktivnih oblik kriminalitet. 
1. Manj znana ali fiktivna kriminaliteta, povezana z odklonskimi spolnimi usmeritvami 
Pri serijskih morilcih smo že ugotovili, da so njihova zlocinska dejanja pogosto spolno motivirana. Podobno lahko sklepamo tudi za kriminaliteto, ki jo lahko izvajajo posamezniki ali celo organizirane skupine z izrazitimi spolnimi odkloni. V to kriticno skupino prištevamo predvsem pedofilno in sadisticno usmerjene osebnosti, saj se ti posamezniki pogosto povezujejo v socialna omrežja s spolno motivirano vsebino. Pri drugih oblikah spolnih odklonov (npr. ekshibicionizem, gerontofilija, voajerizem, pretirana masturbacija, mazohizem) gre vecinoma za posameznike, ki svoje deviantne spolne usmerjenosti ne delijo z drugimi podobno mislecimi. Tako pri nekaterih pedofilih kot pri sadistih pa gre za izjemno mocno spolno motivacijo, ki se izraža predvsem v zadovoljevanju pretirane potrebe po prevladi, kar ustvarja ugodno izhodišce za organizirano socialno povezovanje. Pedofilska in sadomazohisticna socialna omrežja so najbolj dejavna na t. i. temacnem spletu, saj tam ni ucinkovitega nadzora, kar jim omogoca, da v celoti uresnicujejo svoje izkrivljene spolne fantazije. V vecini primerov so ti predstavniki spolne deviantnosti zasvojeni s hormoni srece, zadovoljstva in obcutkom moci. Zaradi teh skrajnih potreb podrejajo svoje celotno življenje tem obsesijam, pri cemer je v nekaterih primerih ta nagnjenja še dodatno okrepljena s pretirano željo po bogastvu. Takšno okolje omogoca številne oblike kriminala. Podobno kot nekateri serijski morilci so tudi obravnavani spolni prestopniki nagnjeni k zbiranju "trofej" svojih žrtev, pogosto v obliki snemanja in objavljanja posnetkov spolnih zlorab na temacnem spletu. Pedofilske kriminalne združbe in socialna omrežja 
1.
 Sadisticno usmerjene kriminalne združbe 

Te skupine so izjemno okrutne in pogosto vkljucujejo otroke v temacne scenarije zlorab. Sadisticno usmerjeni storilci zlocinov se pogosto skrivajo pod krinko okultnih sekt ali satanisticnih združb. Na podlagi razpoložljivih podatkov lahko domnevamo, da so žrtve takšnih skupin pogosto izpostavljene okultnim ritualom, ki vkljucujejo žrtvovanje ali pa usposabljanje za prihodnje "crne svecenike" in sužnje. Kasneje ti posamezniki znotraj organiziranih okultnih združb razvijejo lastne kriminalne kariere. 

2.
 Pedofilske kriminalne združbe, ki narocajo ugrabitve otrok  


   Statisticni podatki o pogrešanih otrocih po svetu kažejo zaskrbljujoce visoke številke. Pomembno je poudariti, da te uradne statistike odražajo le del dejanskega števila pogrešanih otrok. Na podlagi teh podatkov lahko domnevamo, da je za tako visoke številke odgovorna dobro organizirana kriminalna mreža. Za boljšo predstavo bomo v nadaljevanju predstavili preglednico s podatki o pogrešanih otrocih v nekaterih državah na letni ravni (pri cemer gre za previdne ocene).131 
4.8.7.3.1 Preglednica 141: Ocena pogrešanih otrok po nekaterih državah na letni ravni 
Države  Ocena števila pogrešanih otrok na leto  
Avstralija  20000  
Kanada  45288  
Nemcija  100000  
Indija  96000  
Združene Države Amerike (ZDA)  460000  

Preglednica 141 prikazuje grobo oceno števila pogrešanih otrok na letni ravni v nekaterih državah: Avstralija (20.000 otrok), Kanada (45.288 otrok), Nemcija (100.000 otrok), Indija (96.000 otrok) in ZDA (460.000 otrok). Po ocenah za leto 2019 naj bi v povprecju na vsakih šest primerov pogrešanih otrok en primer predstavljal trgovino z otroki za spolne namene.132 Žrtve so pogosto prisiljene v prostitucijo, snemanje vizualnih posnetkov s spolno vsebino in novacenje novih otroških žrtev. Njihov nadaljnji razvoj se lahko odvija po razlicnih, praviloma temacnih scenarijih. V odrasli dobi se nekateri znajdejo v vlogi svojih nekdanjih muciteljev in prevzamejo njihove metode, postanejo žrtve umorov, se vkljucijo v preprodajo drog ali pa postanejo sami odvisniki.  V primerih tako pedofilskih kot tudi sadisticnih okultnih organiziranih kriminalnih združb se žrtve najpogosteje soocajo z dvema glavnima usodama: smrtjo ali kriminalno kariero. Gre za zlovešci krog, ki ne le obstaja, temvec se nenehno krepi, razvija in postaja vse bolj dinamicen, kar vzbuja resno zaskrbljenost. Znotraj teh kriminalnih združb so lahko prisotni vplivni posamezniki iz sveta politike, množicnih medijev, filmske industrije, manekenstva, popularne glasbe, podjetništva, zdravstva, nacionalne varnosti, policije in drugih sektorjev, ki dodatno podpirajo in šcitijo obstoj teh organiziranih kriminalnih struktur. To vodi do sklepa, da lahko otroške žrtve v odraslosti postanejo orodje za uresnicevanje potreb po prevladi teh vplivnih posameznikov, pri cemer so lahko vkljucene v vohunstvo, izvajanje umorov, organizirano preprodajo drog, zvodništvo, vlome in rope, nasilne napade, spletkarjenje, podtikanje, mobing, zalezovanje in druge nezakonite ali na meji zakonitosti dejavnosti. Tako otroci niso le žrtve fizicnih in spolnih zlorab, temvec se njihove zlorabe pogosto nadaljujejo tudi v odraslosti, v obliki vkljucevanja v kriminalne ali sumljive dejavnosti, katerih obstoj lahko le domnevamo.  
131 Podatki pridobljeni na URL: https://globalmissingkids.org/awareness/missing-children-statistics/ (2020-08-28). 132 Missing children statistics dostopno na URL: https://www.missingkids.org/footer/media/keyfacts (2020-09-01). 
Na tej tocki se že približujemo fiktivni ravni preucevanja, saj organizirane kriminalne združbe pogosto delujejo na podoben nacin kot korporacije ali celo države, pri cemer se njihove dejavnosti pogosto prepletajo z delovanjem zakonitih gospodarskih subjektov in državnih institucij na nacionalni in mednarodni ravni. Ce so v zlorabe otrok vpletene vplivne osebnosti, lahko predvidevamo celotno verigo kriminalnih dejavnosti, ki se ne koncajo zgolj pri eni generaciji. Otroške žrtve, še posebej tiste, ki so bile ugrabljene iz revnih delov sveta, pogosto ne prijavijo svojih muciteljev, temvec sprejmejo svojo novo realnost, ki jim morda ponuja relativno boljše življenjske pogoje. Nekaterim uspe celo družbeni vzpon, kar je pojav, znan iz dokumentiranih primerov delovanja klasicne mafije. 
2. Manj znana ali fiktivna kriminaliteta, povezana z družino 
V tem kratkem opisu se bomo osredotocili na kriminaliteto, povezano z družino, v kateri iz roda v rod potekajo kriminalne dejavnosti. Pri fiktivnih oziroma manj znanih protipravnih družinskih modelih (npr. pedofilski družinski model, družinski model tajnih obvešcevalnih dejavnosti ali vohunski model družine, družinski model preprodaje telesnih organov) kot tudi pri zakonsko uveljavljenih družinskih modelih se lahko srecujemo z razlicnimi oblikami kriminalitete. Znotraj zakonsko uveljavljenih družin vcasih potekajo kriminalne dejavnosti, kot so preprodaja drog, preprodaja nezakonito pridobljenega blaga, organiziranje protipravnih iger na sreco, organiziranje protipravnih stav na boje (npr. petelinji boji, pasji boji, boji ljudi), organiziranje nevarnih tekmovanj z motorji in avtomobili, organiziranje tatvin, preprodaja lastnih otrok v smeri spolnega turizma itd. Starši v vlogi mentorjev lastnih otrok pogosto prenašajo kriminalne vedenjske vzorce, ki jih otroci prevzamejo in prenašajo na naslednje generacije. V pretežni meri lahko zgoraj omenjene kriminalne dejavnosti štejemo kot nacin življenja in preživetja. Pri protipravnih družinskih modelih ni nujno, da gre zgolj za preživetje, ampak pogosteje za dobickonosen prestiž v smeri hedonizma, bogastva in prevlade, kjer je glavna motivacija tovrstnih družin spolnega znacaja. Poleg tega ti protipravno zastavljeni družinski modeli vcasih niso odvisni od krvnega sorodstva. V drugem kontekstu se lahko srecamo z legalnimi družinskimi modeli, kot so razširjene družine in posvojeni otroci, kjer sicer ni vidnih kaznivih prvin, vendar je lahko njihov nacin delovanja kriminalnega znacaja. Javnost in organi pregona tovrstnih anomalij pogosto ne zaznajo, saj delujejo skrito in v ozadju. Povsem normalna družina z lastnimi in posvojenimi otroki je lahko v svojem delovanju zelo podobna pedofilskemu družinskemu modelu. Možne so razlicne psihicne in fizicne zlorabe. V zelo velikih državah, kot so ZDA, Avstralija, Kitajska in Rusija, lahko nastanejo prave kolonije posvojenih otrok znotraj navidezno povsem normalnih družin, kar bi lahko oznacili kot suženjstvo sodobnega casa. V teh velikih državah se nahaja veliko bolj izoliranih in manj dostopnih krajev, kjer ljudje in organi pregona težko odkrivajo suženjske kolonije posvojenih otrok. V tem kontekstu ne pomislimo zgolj na spolne zlorabe, ampak tudi na nezaslišane možnosti, kot so kmetije z otrokovimi telesnimi organi. Ce k temu prištejemo še ugrabitve otrok iz revnih predelov razlicnih družbenih hierarhicnih sistemov, postaja slika še bolj grozljiva. Revšcina predstavlja ugodno izhodišce za izvedbo tovrstnih zlocinov nad otroci. V današnjem svetu imamo opraviti z izjemno visokim odstotkom revnih kot tudi bogatih ljudi, kar pomeni, da lahko obstajajo bogate družine, ki bi lahko upravljale s suženjskimi kolonijami otrok. Otroške žrtve bi lahko bile tudi predmet posebne vzgoje za vohunske naloge, izvajanje narocenih umorov, preprodajo drog in crnega blaga itd. Obstajajo še druge možnosti zlorabe otrok, na katere težko pomislimo. Otroci bi lahko bili zlorabljeni tudi v smeri tveganih in protipravnih laboratorijskih psiholoških in genskih preizkusov, tudi na ravni države, za kar je izjemno malo možnosti, da bi to opazili javnost ali organi pregona. Milejša razlicica teh zlocinov bi bila skrbna vzgoja in materialna podpora posvojenih otrok, ki bi v odrasli dobi postali zvesti služabniki potomcev zlocinskega para. To vrsto kriminalnih dejavnosti bi bilo najtežje opaziti, saj tudi posvojeni in ugrabljeni otroci tega ne bi zaznali, ampak bi to doživljali kot samoumevno dejanskost. Spomnimo se monarhij iz preteklosti, ko je služincad živela, da bi se lahko žrtvovala za svojega gospodarja. Dokler te možnosti ne postanejo statisticno pomembne, so na osnovi trenutnega znanja in izkušenj s sodobnega sveta zgolj fikcija, na kateri bi lahko nastajala literarna in filmska dela. 
3. Manj znana ali fiktivna kriminaliteta na temacnem internetu 
Na temacnem internetu ima velik del družbe svojo e-obliko, kar vkljucuje tako povsem legalne, na robu legalnih kot tudi kriminalne dejavnosti. Slednje se družbeni hierarhicni asociativni sistemi srecujejo vsakodnevno. Gre za znane oblike kriminalitete, kot so preprodaja drog, narocanje umorov, prodaja crnega blaga, preprodaja orožja, pranje denarja, nedovoljene igre na sreco itd. V materialnem svetu imajo organi pregona vec možnosti za uspeh pri odkrivanju in kaznovanju storilcev kaznivih dejanj, vendar to ne velja za temacni internet, kjer obstajajo številna socialna omrežja raznovrstnih kriminalnih združb, ki lahko med seboj skoraj povsem nemoteno komunicirajo in se dogovarjajo za izvedbo kriminalnih dejavnosti. Sledenje njihovim komunikacijam na temacnem internetu je zelo oteženo, saj je že samo odkrivanje teh kriminalnih združb na tem mediju skorajda nemogoce. Najvecji problem tega stanja lahko vidimo v rušenju ravnotežja družbenih hierarhicnih asociativnih sistemov, kar posledicno ogroža vrednote pravne države. Celo državljani, ki v materialnem svetu odigrajo vlogo povsem lojalnih državljanov, so lahko na temacnem internetu bodisi vodje kriminalnih socialnih omrežij bodisi vplivni clani. Le s težavo se odrecejo donosnim zaslužkom, ki lahko presegajo njihove letne osebne dohodke. Še bolj kriticni so tisti državljani, ki živijo na robu revšcine ali v prekomerni revšcini. Ljudje ne želijo le preživeti, temvec želijo kakovostno in dostojno življenje. Kriminalna socialna omrežja so lahko mocan magnet za privabljanje, še posebej med revnejšimi prebivalci. V tem je tudi mocan razlog, da bi si pravno, socialno in tehnološko razvitejše države po svetu morale mocneje prizadevati za omilitev revšcine in zmanjšanje prekomerne bogatije. Obstaja bojazen, da ce tega ne bodo storile, bodo kriminalna socialna omrežja še bolj obvladovala svet. Tovrstna kriminalna socialna omrežja na temacnem internetu so lahko nadpovprecno uspešna tudi zaradi neracionalne porazdelitve bogastva med clani družbenih hierarhicnih asociativnih sistemov. Ob še vecjem razvoju in razmahu humanoidnih inteligentnih robotov se utegne to stanje še bolj nagniti v korist temacnih kriminalnih socialnih omrežij. Temacni internet v dolocenem pogledu pomeni slepo pego za sleherno državo, ki bi naj delovala na principu pravne in socialne urejenosti. Na temacnem internetu zlahka potekajo razni denarni piramidni sistemi v obliki raznovrstnih kriptovalut, katerih nacionalni in mednarodni bancni sistemi ne obvladujejo, zaradi cesar jih posledicno ne morejo nadzorovati. Nadalje, na podrocju pranja denarja prav tako ni na voljo orodij in mehanizmov, s katerimi bi lahko zaznali protipravne denarne prenose, še posebej pri pretvorbi protipravno pridobljenega denarja v kriptovalute in nato nazaj v klasicno valuto. Še težje je možno nadzorovati pretvorbo ponarejenega denarja v kriptovalute, kar omogoca pridobitev legalnih denarnih valut, nepremicnin in zemljišc. Podobno velja za raznovrstne borzne špekulacije in investicije razlicnih posameznikov, organiziranih socialnih mrež, celo na državnem nivoju. Še bolj verjetno je, da bo preprodaja vojaškega orožja koncala v rokah povsem legalnih institucij, ki se ukvarjajo z obrambnimi nalogami in nacionalno varnostjo. Zavedamo se lahko, da na temacnem internetu v ozadju povsem skrito in skoraj nedotakljivo delujejo mehanizmi, ki mocno ogrozijo paradigmo pravne in socialne države ter posledicno omogocajo vzpon kriminalne anarhije. To lahko pomeni, da bo v ospredju pravna in socialna država navidezno normalno delovala, vendar bo vedno bolj odvisna od paradigme kriminalne anarhije, ki bo temeljila na obsežnih temacnih socialnih omrežjih. 
4. Manj znana ali fiktivna kriminaliteta, ki jo omogoca sodobna tehnologija 
Na podrocju manj znanih ali fiktivnih kriminalitet, ki so povzrocene s pomocjo sodobne tehnologije, obstajajo le mlacne domneve o njihovem obstoju. V mnogih primerih naj bi bila tovrstna dejanja usmerjena v daljinski miselni nadzor nad še zlasti vplivnimi osebami, vendar naj bi se izvajali tudi protipravni preizkusi na nakljucno izbrane žrtve. Drugi namen teh sodobnih tehnoloških orožij je poskus poškodovanja ali celo ubijanja cloveškega telesnega sistema, zlasti živcnega sistema v možganih. Tovrstne kriminalne dejavnosti je seveda nemogoce odkrivati, raziskovati in preiskovati. Storilci so lahko posamezniki, vendar je bolj verjetno, da za tem stojijo organizirane formacije, bodisi v obliki manj ocitnih služb povsem legalnih institucij bodisi organiziranih kriminalnih združb. Gre za javnosti manj znana orožja, ki delujejo na osnovi mikro-, elektromagnetnih, zvocnih in laserskih valov.133 Velja še omeniti mednarodno organizacijo za zašcito znanstvenikov, ki se med drugim ukvarja tudi s tem podrocjem.134 SSodobne tehnologije, ki omogocajo nadzor mišljenja in poškodbe telesnih organov, so pogosto orožja, ki lahko vkljucujejo vgrajene elektronske mikrocipe, razlicne nanotehnologije, mikrovalove in/ali elektromagnetna valovanja. Ob intenzivni izpostavljenosti živih bitij, vkljucno s clovekom, lahko vplivajo na vedenjske vzorce ljudi, custvovanje, cutno zaznavanje ter na same odlocitvene procese in posledicno tudi na odlocitve. V primeru zlorabe tovrstnih sodobnih tehnologij najpogosteje delujejo na principu napada na clovekove možgane in njegov živcni sistem. Gre v bistvu za zlorabo teh tehnologij oziroma orožij, ki ni popolnoma nova; zametke tega nezaslišanega kriminalnega pocetja lahko najdemo že v obdobju nacisticne Nemcije, še zlasti med drugo svetovno vojno. Znotraj številnih koncentracijskih taborišc so se nemški znanstveniki noc in dan ukvarjali z možnostjo nadzora nad clovekovim mišljenjem. Po porazu nacisticne Nemcije naj bi vecino teh nemških znanstvenikov, ki so bili odgovorni za številne zlocine in celo neposredno izvajali zlocine znotraj koncentracijskih taborišc, prevzele dolocene obvešcevalne službe v ZDA. Namen tega je bil pridobiti znanje nemških znanstvenikov o nadzoru mišljenja, da bi zahodne sile pridobile prestižno takticno in strateško prednost pred vzhodnimi silami. Na osnovi te težnje so se v ZDA zaceli vzpostavljati razlicni znanstvenoraziskovalni projekti v smeri nadzora nad mišljenjem ljudi (npr. CIA Human Behavior Control – Bluebird 1947, projekt Mk-ultra itd.). Oglejmo si zgolj majhen izsek na podrocju sodobnih tehnologij, ki se lahko uporabljajo kot orožje z namenom mucenja, pridobivanja informacij in nadzora mišljenja nad ljudmi.135 
1. 
Vgrajeni ali s pomocjo fluida injecirani elektronski cipi: Ti lahko omogocajo nadzor nad gibanjem dolocenega posameznika, tako da ta v nevarnih situacijah napacno odreagira (npr. pri delu s strojem se hudo poškoduje, povzroci hudo prometno nesreco, ker ni mogel držati volana in je vedno bolj zavil na desno stran vozišca). Zloraba te tehnologije je možna, vendar ni dokazljiva. 

2. 
Tehnologija indukcije zvoka v možgane (angl. Voice to Skull Technologies): Ta tehnologija se lahko zlorablja za mucenje in pridobivanje kriticnih informacij od ljudi. Ljudje slišijo nenehno zvoke, ki niso posledica normalnega zunanjega dražljaja, temvec se zvoki znotraj možganov povzrocajo s pomocjo posebnih zunanjih naprav, kot je nevro-elektromagnetna naprava, ki oddaja 


133 SOLEILMAVIS, L. (2015). Mind control technology with electromagnetic frequency. "V:"E-leader (Fort Lee, N.J. 
Online). - ISSN 1935-4819. 10(1), 1-12. Dostopno na URL: https://www.g­
casa.com/conferences/shanghai/paper_pdf/Liu-mindcontrol.pdf (2020-01-06).
      EARTH'S International Research Society. (2011). Mind Weapon. Dostopno na URL: 
https://www.academia.edu/1934233/MIND_WEAPON (2020-01-06). 134 EARTH'S International Research Society Dostopno na URL: https://internationalresearchsociety.wordpress.com/ 
(2020-09-02) 135 Mnogo podrobneje lahko o tem preberete znotraj dela: EARTH'S International Research Society. (2011). Mind 
Weapon. Dostopno na URL URL: https://www.academia.edu/1934233/MIND_WEAPON (2020-01-06). 
mikrovalove v kombinaciji s tiho zvocno napravo, ki omogoca prenos ultrazvoka v clovekove možgane. Ugotavljajo, da je bilo veliko primerov, ko so ljudje trpeli zaradi nenehnega slišanja zvokov v možganih, vendar je vecina teh ljudi koncala v psihiatricnih bolnišnicah. Navkljub mocnim zdravilom ti zvoki niso prenehali. V mnogih primerih so nenadoma zvoki v možganih popolnoma utihnili, iz cesar bi lahko sklepali, da ti ljudje niso bili vec izpostavljeni žarcenju na osnovi mikrovalov in ultrazvoka. Podobno kot pri prejšnji tehnologiji tudi tukaj velja, da dokazovanje zlorabe tovrstne tehnologije v smeri mucenja ljudi ni mogoce, saj EEG, radiološke naprave in podobni pripomocki ne morejo zaznati niti mikrovalov niti prenosa ultrazvoka v clovekove možgane. 
3. Tehnologija branja mišljenja: Deluje na principu merjenja možganskih aktivnosti in spodbujanja cutov brez normalnih zunanjih dražljajev. Skovan je bil izraz "psihotronika", ki pomeni vpliv elektromagnetnih valov na psiho cloveka. S pomocjo te tehnologije je možno pridobiti kriticne informacije, manipulirati s sanjami in inducirati razlicne vonjave. V že citiranem delu "Mind Weapon" je bilo navedeno veliko primerov storilcev amoka, ki so slišali glasove, ki so jim narocali, da morajo storiti dejanje. Zlorabo tovrstne tehnologije v smeri manipulacije mišljenja in mucenja ljudi prav tako ni mogoce dokazati. Obstaja še vrsta drugih tehnologij, ki so bile opisane v delu "Mind Weapon", od laserjev, nevrofonov (slišijo glasove drugih ljudi), biomagnetnih polj, satelitskih sistemov do interneta z zunanjimi vmesniki itd. Opomniti bi bilo treba še na zlorabo humanoidnih inteligentnih robotov v smeri najhujših oblik kriminalnih dejanj, kot so umori, hude telesne poškodbe, financne goljufije itd. Za zlorabo tovrstne tehnologije umetne inteligence bo verjetno prihodnost prinesla vec informacij. V kategorijo tehnologij z umetno inteligenco lahko prištevamo tudi izjemne izdelke na podrocju bionike, ki oponašajo, na primer, žuželke, ki so lahko v vlogi pridobivanja informacij s pomocjo prisluškovanja ali pa celo izvajajo umore s pomocjo smrtonosnega strupa ali nevarnega virusa, ki jih te umetne žuželke znotraj zaprtega prostora lahko izlocajo skozi izjemno majhno šobo (npr. umetna hišna muha, umetni komar, umetna vešca). Zadnja opisana zloraba se zdi popolna fikcija, vendar to seveda ne izkljucuje možnosti, da tovrstne zlorabe na osnovi bionicne tehnologije obstajajo. Ponovno lahko izpostavimo nedokazljivost tovrstnih kriminalnih dejanj. 
5. Manj znana ali fiktivna kriminaliteta na podrocju farmacije izdelkov in zdravstva 
Izjemno tabu tema se zdi domnevna kriminaliteta na podrocju farmacije v sodelovanju z zdravstvom, saj še nikoli ni bilo toliko uporabnikov raznovrstnih zdravil kot v zadnjih 25 letih. Že 25 % otrok naj bi bilo podvrženih raznovrstnim mocnim zdravilom (glej že citirano delo Mind Weapon). Problem se kaže v tem, da je velik del cloveške populacije odvisen od zdravil, kar posledicno spodbuja njihovo težnjo k pasivnosti in sprejemanju. Po drugi strani pa lahko opažamo izjemno donosen zaslužek na podrocju prodaje številnih zdravil, od katerih mnoge ne zagotavljajo zadovoljivega jamstva glede pozitivnega ucinka. Že na podrocju psihiatrije obstaja veliko število zdravil, saj se soocamo z razlicnimi psihicnimi obolenji. Z vidika dobickonosnosti se logicno zdi, da mora za vsako psihicno motnjo obstajati tudi ustrezno zdravilo. Klasifikacija psihicnih obolenj je sorazmerno zapletena, saj obsega številne podkategorije. Zlorabe oziroma kriminalna dejanja na podrocju farmacije v povezavi s psihiatrijo so možna, vendar jih je težko dokazati. Po eni strani gre za izjemno lukrativne zaslužke, po drugi strani pa lahko gre tudi za miselno manipulacijo in zastrupitev dolocenega dela cloveške populacije, kar bi lahko že oznacili kot genocid. Tako kot pri predhodnih primerih manj znanih ali fiktivnih oblik kriminalitet primanjkuje statisticno pomembnih podatkov, ki porocajo o nedvoumnem obstoju kriminalitete farmacije v sodelovanju z zdravstvom z namenom izvajanja genocida nad dolocenimi skupinami ljudi. Za farmacijo vemo, da mocno sledi logiki poslovnega dobicka, medtem ko od zdravstva pricakujemo humanisticno poslanstvo v smeri zdravljenja ljudi in preprecevanja bolezni. Statisticno pomembni podatki o humanisticnem in medicinskem delovanju zdravstva so sorazmerno potrjeni, medtem ko o izvajanju kriminalnih dejanj in celo genocida najdemo manj statisticnih podatkov oziroma mnogo manj primerov. V zgodovini cloveštva so se vedno našli posamezni primeri oseb s podrocja zdravstva, ki so celo umorili lastne paciente, vendar so manj znane organizirane oblike kriminalitet v zdravstvu. Možnosti za številne organizirane oblike kriminalitet na podrocju zdravstva nedvomno obstajajo, zato ne moremo povsem izkljuciti možnosti obstoja organiziranega genocida nad dolocenimi skupinami ljudi. Pod udarom bi lahko bile ranljive skupine ljudi, kot so duševno prizadete osebe, osebe z neozdravljivo boleznijo, brezdomci, nezaposleni z nižjo stopnjo ali brez izobrazbe, upokojenci in ostarele osebe brez ali skoraj brez denarnih sredstev, ki živijo v manj kakovostnih domovih za starejše obcane. Omenjene ranljive skupine so z gospodarskega vidika neproduktivne in povzrocajo državi velike stroške. To bi lahko v prihodnosti, ob še mocnejših gospodarskih in socialnih krizah, pripeljalo do skritega genocida teh ranljivih socialnih skupin ljudi celo na podtalni ravni države, pri cemer lahko pomislimo na paraobvešcevalne službe znotraj legalnega sektorja za nacionalno varnost, ki bi organizirali in s pomocjo nekaterih predstavnikov s podrocja zdravstva in farmacije izvajali skrite umore. Uradno stališce države o pravni in svobodni državi bi s tem bilo spremenjeno v neuradno kriminalno oziroma zlocinsko stališce, po katerem bi bilo potrebno pridobiti denarna sredstva za vsako ceno, cetudi bi to dosegli preko cloveških žrtev. Tudi ta fiktivni scenarij ima svojo dolgo zgodovino, pri cemer nam je najbolj znano stališce nacisticne Nemcije iz obdobja od leta 1933 do 1945. V tem mracnem casu uradna nacisticna oblast ni zgolj zastopala zlocinsko stališce o likvidaciji ranljivih skupin ljudi, ampak je to tudi uresnicila. Veliko število mentalno prizadetih oseb je postalo žrtev smrtonosnih laboratorijskih medicinskih preizkusov. Organi pregona in zašcitniki clovekovih pravic bi morali v prihodnjih obdobjih biti pozorni, da se takšen fiktivni crni scenarij ne uresnici. 
6. Manj znana ali fiktivna kriminaliteta v širšem smislu (interne skupnosti znotraj mesta, kriminaliteta družbenih dogovorov npr. kriminaliteta umetnin) 
V tem delu smo že spoznali, da je naša resnicnost konstrukt, ki temelji na številnih družbenih dogovorih. Ti dogovori se pojavljajo na razlicnih podrocjih, kot so znanost, umetnost, gospodarstvo, politika, politicni denarni sistem, pravo idr., pa tudi na ravni vsakdanjih medcloveških odnosov. Dolocena vodilna skupina ljudi v urbanih in/ali ruralnih skupnostih lahko v bistvu narekuje oziroma usmerja druge clane skupnosti, da sprejemajo doloceno resnicnost, tudi s pomocjo razlicnih socialnih navad. Po eni strani imamo organizirano skupnost ljudi, kar je pozitivno, vendar pa lahko po drugi strani nastanejo mocni socialni koloidi, ki so do dolocenih skupin ljudi prekomerno izkljucevalni, do te mere, da so celo pripravljeni kršiti zakone oziroma si jih prilagoditi. Omenjeno ni tako redek pojav, saj nas zgodovina družbe uci, da so se pogosto dogajale krivice ljudem, ki niso zadostili dolocenim merilom za enakopravno obravnavo. V razvitejših pravnih, socialnih, demokraticnih in tehnoloških skupnostih so procesi izkljucevanja manj opazni, vendar procesi na robu legalnosti ali celo v okviru kriminalnosti kljub temu lahko potekajo. Najbolj nevarni za potek omenjenih procesov so prav gotovo mocni socialni koloidi, ki vehementno narekujejo ostalim clanom dolocena pravila, ki niso v skladu z zakonom. Dober primer lahko najdemo na podrocju mobinga, kjer ti mocni socialni koloidi izvajajo psihosocialno nasilje nad skupinami ljudi, ki ne izpolnjujejo vseh pogojev za sledenje njihovim neuradnim pravilom (npr. osebe nimajo ustrezne veroizpovedi, nimajo pravega politicnega prepricanja ali pa imajo govorno napako). To je zgolj milejši primer kriminalitete dolocenega družbenega dogovora. Ponovno lahko izjavimo, da tovrstno izvajanje kriminalitete težko dokažemo, kar potrjujejo tudi sorazmerno skromni statisticni podatki o izvajanju mobinga. Nadalje se lahko premaknemo na podrocje umetnin, ki imajo na podlagi družbenih dogovorov izjemno visoko denarno in umetniško vrednost. Pomembna merila za dolocanje umetniške in denarne vrednosti dolocene umetnine so še zlasti redkost, avtor, starost, kraj, sporocilo in izvirni slog izdelka. V primeru, da so ta merila optimalno ustrezna, lahko posebni izvedenci s podrocja umetnosti in ekonomije ter vplivne bogate osebnosti na trgu umetnin dolocajo denarno vrednost umetniškega izdelka. Gre za specializiran interni družbeni dogovor, na katerega 99 % ljudi na svetu nima vpliva. Skratka, ocenjena vrednost dolocene umetnine je popoln konstrukt, ki postane dejstvo, ko pride do omenjenega družbenega dogovora. V tem lebdecem korelatu naše resnicnosti je veliko praznega prostora, kar omogoca številne manipulacije in posledicno tudi razlicne oblike kriminalnih dejavnosti (npr. goljufije, korupcija, naroceni ropi umetnin, ponarejanje, umori). Dolocena skupina ljudi, med njimi cenilci ali izvedenci s podrocja umetnin, ekonomisti na podrocju umetnin, pravniki in bogati vplivni ljudje, se lahko dogovorijo, da izvirnik umetnine ni v dolocenem muzeju ali galeriji, ampak na povsem drugem, odmaknjenem mestu, medtem ko drugi izvirnik najde mesto v muzeju. Gre celo tako dalec, da ima visoko ocenjena umetnina vec izvirnikov, kar širši in strokovni javnosti ni znano. V bistvu je šlo za sorazmerni serijski umetniški proizvod iz obdobja srednjega veka, ki so ga specializirane interne skupine ljudi oznacile za unikatni primer, kar lahko oznacimo kot nezaslišano goljufijo. Zagotovo bi lahko našli še številne druge primere kriminalnih dejavnosti na podrocju umetnin, vendar bi njihovo opisovanje preseglo namen tega dela. Glede na zapisano v povezavi z manj znanimi ali fiktivnimi oblikami kriminalitete bi lahko izjavili, da je vpliv mikrokozmosa na pojav kriminalitete in nastanek kriminalnih osebnosti vecji, kot bi si utegnili priznati. Mnogo kriminalnih dejanj je hormonsko, crevesno bakterijsko in nevronsko vodenih (npr. prekomerna potreba po hedonizmu, prevladi, odvisnosti). Opisana sodobna tehnologija v obliki orožja bi teoreticno lahko spodbudila razvoj storilcev kaznivih dejanj, kar dokazuje moc vpliva razlicnih valovanj in energijskih polj na telesni in še zlasti centralni živcni sistem cloveka, ki se nahaja v ravnini mikrokozmosa. Ob tem ne bi smeli zanemariti makrokozmicne ravni, saj vsa navedena valovanja, ki jih povzema sodobna tehnologija v obliki orožja, v bistvu pomenijo izkrivljen posnetek valovanj, ki jih srecujemo v velikem obsegu tudi na makrokozmicni ravni. Kriminaliteta povzroca v družbenih hierarhicnih asociativnih sistemih ogromno negativnega stresa, velike denarne stroške in izgubo energije na ravni jedrskih elektrarn, pri cemer lahko ocenimo zgolj majhen izsek celotne izgube. Ce k tem izgubam prištejemo še izgube, povezane z manj znanimi ali fiktivnimi kriminalitetami, lahko trdimo, da gre za izgube, ki so v naših predstavah lahko vredne neskoncnosti. Nadaljujemo z izvedeno mnenjsko raziskavo o kriminaliteti in 3M kozmicnih vplivih. 
4.9 Raziskava okriminalitetiin3~Mkozmicnihvplivih 
Raziskava obravnava snov, s katero smo se že srecevali v predhodnih podpoglavjih. Po eni strani je bilo preverjeno interdisciplinarno delovanje razlicnih vrst znanosti na podrocju kriminalitete, po drugi strani so se zbirala mnenja o vplivnih dejavnikih, ki vplivajo na pojavnost kriminalitete, tako s pomocjo ocen kot tudi opisa. Na osnovi analiziranih mnenj se je v nadaljevanju ugotavljal vsebinski ali miselni razpon predstavnikov razlicnih ved kot pokazatelj v smeri ugodnega ali neugodnega izhodišca za interdisciplinarno raziskovanje na podrocju kriminalitete. Posebnost tega anketnega vprašalnika je bila v tem, da so bile pri ocenjevanju in razlagah o pojavljanju kriminalitete poudarjene tri ravnine, in sicer mikrokozmos, mezo-kozmos in makrokozmos  (v nadaljevanju: 3~M).136 
4.9.1 Cilj raziskave 
Glavna cilja zastavljene raziskave sta bila ugotavljanje interdisciplinarnega sodelovanja med razlicnimi vrstami ved (humanisticne vede, družboslovne vede, vmesne vede, naravoslovne vede, aplikativne vede in marginalne vede) v Sloveniji ter zbiranje mnenj z namenom ugotavljanja vsebinskega ali miselnega razpona predstavnikov razlicnih ved, ki bi bil ugoden ali neugoden za interdisciplinarno znanstvenoraziskovalno delo na podrocju kriminalitete.  
4.9.2 Raziskovalne hipoteze 
1.
 Na podrocju raziskovanja kriminalitete v Sloveniji je veliko interdisciplinarnega sodelovanja med humanisticnimi, družboslovnimi, vmesnimi, naravoslovnimi, aplikativnimi in marginalnimi vedami. 

2.
 Na podrocju raziskovanja kriminalitete v Sloveniji je izjemno malo interdisciplinarnega sodelovanja med humanisticnimi, družboslovnimi, vmesnimi, naravoslovnimi, aplikativnimi in marginalnimi vedami. 

3.
 Kolektivna zavest predstavnikov razlicnih ved glede njihovega znanstvenoraziskovalnega delovanja ter ocenjevanja in razlaganja kriminalitete je izrazito mezokozmicno usmerjena. 

4.
 Predstavniki razlicnih ved menijo, da so mezokozmicni vplivi glede pojavljanja kriminalitete najbolj kljucni, mikro- in makrokozmicni vplivi pa so zanemarljivi. 

5. 
Vsebinski ali miselni razpon predstavnikov razlicnih ved glede pojmovanja kriminalitete je sorazmerno ozek, kar pomeni manj ugodno izhodišce za interdisciplinarno znanstvenoraziskovalno delo na podrocju kriminalitete. 


136 Petric, K. (2024). An empirical study of Interdisciplinary Crime Research. European Journal of Economics, Law and Social Sciences, 8(1), 1–21. https://doi.org/10.2478/ejels-2024-0001. 
4.9.2.1 Raziskovalna vprašanja 
1.
 Katere vede so v Sloveniji prispevale najvec raziskav na podrocju kriminalitete? 

2. 
Ali so tudi naravoslovne, aplikativne, vmesne, humanisticne in marginalne vede v Sloveniji pogosto raziskovale kriminaliteto? 

3.
 Kakšna je moc in intenzivnost razlicnih ved v Sloveniji glede interdisciplinarnega sodelovanja na podrocju kriminalitete? 

4.
 Na kateri kozmicni ravnini predstavniki razlicnih ved v Sloveniji najbolj dejavno raziskujejo? 

5. 
V katero kozmicno ravnino je kolektivna zavest predstavnikov razlicnih ved v Sloveniji najbolj izrazito usmerjena? 

6.
 Kateri kozmicni vplivi so po mnenju predstavnikov razlicnih ved glede pojavljanja kriminalitete v Sloveniji najbolj kljucni? 

7.
 Kakšen je vsebinski ali miselni razpon predstavnikov razlicnih ved glede pojmovanja kriminalitete? 

8. 
Ali je vsebinski oziroma miselni razpon predstavnikov razlicnih ved na podrocju raziskovanja kriminalitete dovolj širok in ugoden za interdisciplinarno znanstvenoraziskovalno delo? 


4.9.2.2 Metodologija 
V raziskovalni vzorec so bili vkljuceni predstavniki razlicnih ved v Sloveniji, pretežno z razlicnih fakultet, raziskovalnih inštitutov, knjižnic in ministrstev. Zajemala so se tudi mnenja predstavnikov s podrocja marginalnih ved (velikost vzorca je 200 pridobljenih oziroma uporabnih respondentov). 
4.9.2.3 Orodja 
Za preverjanje ustreznosti hipotez je bil uporabljen spletni anketni vprašalnik. Za analizo podatkov so bila uporabljena razlicna programska orodja s podrocja odkrivanja zakonitosti v podatkih. 
4.9.2.4 Potek 
V raziskavo je bilo vkljucenih 200 uporabnih predstavnikov razlicnih ved v Sloveniji. Na številne fakultete, raziskovalne inštitute, knjižnice in ministrstva po celotni Sloveniji je bilo poslanih 5125 e-vabil za spletni anketni vprašalnik o kriminaliteti in 3M kozmicnih vplivih.Vzorec je zajemal predstavnike humanisticnih ved, družboslovnih ved, vmesnih ved, naravoslovnih ved, aplikativnih ved in marginalnih ved. Med institucijami so bile vkljucene Fakulteta za ekonomske poslovne vede Univerze v Mariboru in Ljubljani, Fakulteta za poslovne in komercialne vede, Fakulteta za logistiko, Filozofska fakulteta Univerz v Mariboru in Ljubljani, Fakulteta za menedžment Univerze na Primorskem, Fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mariboru, Fakulteta za evropske študije, Inštitut Jožef Štefan, Inštitut informacijskih znanosti v Mariboru, Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru in Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Mariboru in Ljubljani, Fakulteta za racunalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in Ljubljani, Fakulteta za zdravstvo, Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru in Ljubljani, Fakulteta za veterinarstvo, Fakulteta za družbene vede, Fakulteta za ekologijo, Fakulteta za matematicne in naravoslovne vede Univerze v Mariboru in Ljubljani, Fakulteta za astronomijo (oddelek), Narodna univerzitetna knjižnica, Mariborska knjižnica, Univerzitetna knjižnica v Mariboru, Pedagoška fakulteta v Ljubljani in Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Fakulteta za šport, Fakulteta za gradbeništvo v Ljubljani in Mariboru, Fakulteta za arhitekturo, Fakulteta za pravo v Mariboru in Ljubljani, Inštitut za kriminologijo, UPI Žalec, Univerzitetna klinika za pljucne bolezni, Psihiatricna klinika v Ljubljani, Oddelek za nevrologijo v Ljubljani, Fakulteta za geodezijo in številne druge institucije. Zajeti so bili tudi predstavniki s podrocja astrologije, ki so se odzvali na 50 poslanih e-vabil. Na 5125 e-vabil je odgovorilo 634 (12,37 %) respondentov. Od tega je 205 (32,33 %) respondentov izpolnilo spletni anketni vprašalnik do konca, pri cemer je bilo zaradi neuporabnih odgovorov potrebno izlociti pet respondentov. Zajem respondentov je potekal od 21. 6. 2020 do 21. 7. 2020. Pri zbiranju podatkov so bili vkljuceni naslednji vidiki: 
a.
 podatki o spolu, starosti, partnerskem razmerju in podrocju znanstvenega delovanja, 

b.
 podatki o raziskovanju in/ali sodelovanju na podrocju kriminalitete s strani predstavnikov razlicnih ved v Sloveniji, 

c.
 ocene in mnenja glede najbolj vplivnih dejavnikov, ki povzrocajo pojavljanje kriminalitete, 

d.
 ocene in mnenja glede dejavnega raziskovanja na podrocju treh kozmicnih ravnin, 

e.
 ocene in mnenja o moci vpliva treh kozmicnih ravnin na pojavljanje kriminalitete, 

f.
 opisna mnenja glede kriminalitete v širšem smislu (zadnje vprašanje je bilo namenoma zastavljeno zelo svobodno). Znanstveniki so bili razvršceni v kategorije: humanisticne vede (filozofija, teologija, jezikoslovje, bibliotekarstvo, pedagogika), družboslovne vede (sociologija, pravo, ekonomija, javna uprava, politicne vede, demografija, statistika, zgodovina), naravoslovne vede (matematika, astronomija, fizika, kemija, geologija, biologija, fizicna antropologija), aplikativne vede (racunalništvo in informatika, gradbeništvo, strojništvo, elektrotehnika, medicina), vmesne vede (npr. menedžment, organizacijska znanost, psihologija, kibernetika, kinestezilogija, geografija, ekologija) in marginalne vede (uspel je zajeti zgolj tri predstavnike s podrocja astrologije). Pri razvršcanju je bilo upoštevano predvsem sistem univerzalne decimalne klasifikacije in izkušnje s podrocja sistematike znanosti. 


Najvecje število uporabnih respondentov (200 ali 100 %) je bilo iz podrocja aplikativnih ved (56 ali 28 %), naravoslovnih ved (45 ali 22,5 %), družboslovnih ved (37 ali 18,5 %), humanisticnih ved (34 ali 17 %), vmesnih ved (25 ali 12,5 %) in nenazadnje marginalnih ved (3 ali 1,5 %). 
4.9.3 Analiza statisticnih podatkov in interpretacija 
Poleg demografskih podatkov respondentov je bilo s spletnim anketnim orodjem možno zbirati tudi podatke o tehnološki opremi respondentov, ki bodo predstavljeni pri uvodnih zanimivostih. 
4.9.3.1 Uvodne zanimivosti 
Najvecje število uporabnih respondentov je za dostop do spletnega anketnega vprašalnika uporabilo racunalnik (178 respondentov) in mobilni telefon (22 respondentov). Vsi uporabni respondenti so imeli omogocen JavaScript. Najpogosteje so uporabili brskalnik Google Chrome (95), sledijo brskalnik Firefox (55), IE 11 (23), Edge (15), Safari (11) in drugi (1). Od operacijskih sistemov je bil najpogosteje v uporabi Windows 10 (137), sledijo Windows 7 (17), Android (16), MacOSX (11), iOS (6), Windows 8.1 (5), Linux (4), Windows 64 (3) in nazadnje drugi (1). Tehnološko gledano obravnavani respondenti uporabljajo sodobno opremo! 
4.9.3.2 Preglednica 142: Število in odstotek respondentov 
Število obiskovalcev Odstotki (%) Niso izpolnili 451 69,28 Izpolnili do konca 200 30,72 Celota 651 100 


Nisoizpolnili Izpolnili 

4.9.3.2.1 Slika 278: Odstotek respondentov spletnega anketnega vprašalnika 
Preglednica 142 in slika 278 prikazujeta število in odstotkov respondentov spletnega anketnega vprašalnika. Od 651 respondentov spletnega anketnega vprašalnika o kriminaliteti in 3M~kozmicnih vplivih jih je 200 ali 30,72 % (podatek z dne 26. 7 .2020) do konca izpolnilo anketni vprašalnik. Izpolnjevanje anketnega vprašalnika je trajalo v povprecju štiri minute in 40 sekund. Dne 8 .7 .2020 je najvecje število respondentov (23) do konca izpolnilo anketni vprašalnik. 
4.9.3.3 Preglednica 143: Sestava po spolu 
Odgovori Frekvenca Odstotek 1 (Moški) 105 52,5 2 (Ženski) 95 47,5 Skupaj 200 100 


1(Moški) 

2(Ženski) 
4.9.3.3. 1 Slika 279: Sestava po spolu 
Preglednica 143 predstavlja podatke o sestavi anketirancev po spolu, ki so do konca izpolnili anketni vprašalnik, medtem ko slika 279 prikazuje enake podatke s tortnim diagramom za 200 respondentov. Na spletni anketni vprašalnik se je odzvalo najvec znanstvenikov moškega spola (105; 52,5 %), nekoliko manj je bilo znanstvenic (95; 47,5 %). Možnosti "drugo" ni izbral noben anketiranec. Rezultati glede spolne sestave so razmeroma uravnoteženi. 
4.9.3.4 Preglednica 144: Starostne skupine 
Odgovori  Frekvenca  Odstotek  
– 20 let  0  0  
21-40 let  61  30,5  
41-60 let  110  55  
61 let ali vec  29  14,5  

Skupaj 200 100 

–20let 


21-40 let 

41-60 let 

61 let ali vec 
4.9.3.4.1 Slika 280: Starostne skupine 
Preglednica 144 in slika 280 prikazujeta starostne skupine: do 20 let (0; 0 %), od 21 do 40 let (61; 30,5 %), od 41 do 60 let (110; 55,0 %) ter 61 let ali vec (29; 14,5 %). Kot je razvidno, je starostna struktura anketiranih predstavnikov razlicnih znanstvenih ved razmeroma visoka. Najvec znanstvenikov spada v drugo in še posebej v tretjo starostno skupino. Na podlagi tega opažanja bi lahko sklepali, da primanjkuje mlajših znanstvenikov, kar je nekoliko zaskrbljujoce za nadaljnji razvoj znanosti v Sloveniji. 
4.9.3.5 Preglednica 145: Partnersko razmerje 
Odgovori  Frekvenca  Odstotek  
Samski  32  16  
Poroceni  124  62  
Vdoveli  1  0,5  
Razvezani  16  8  

Drugo  27  13,5  
Skupaj  200  100  
70  
60 50  Samski  
40  Poroceni  
30  Vdoveli  
20  Razvezani  
10 0  Drugo  

4.9.3.5.1 Slika 281: Sestava partnerskega razmerja 
Preglednica 145 in slika 281 prikazujeta sestavo partnerskih razmerij, in sicer: samski (32; 16,0 %), poroceni (124; 62,0 %), vdoveli (1; 0,5 %), razvezani (16; 8,0 %) in drugo (27; 13,5 %). Pod kategorijo „drugo“ spadajo razlicne oblike partnerskih razmerij, kot so zunajzakonska skupnost (najpogostejša), zarocenost, partnerska zveza ipd. 
Odstotek 
4.9.3.6 Preglednica 146: Sestava predstavnikov ved 
Odgovori  Frekvenca  Odstotek  
Humanisticne vede  34  17  
Družboslovne vede Vmesne vede Naravoslovne vede Aplikativne vede Marginalne vede Skupaj  37 25 45 56 3 200  18,5 12,5 22,5 28 1,5 100  



Humanisticnevede 

Družboslovne 
vede 



Vmesnevede 



Naravoslovnevede 



Aplikativnevede 



Marginalnevede 


4.9.3.6.1 Slika 282: Sestava predstavnikov ved 
Preglednica 146 in slika 282 prikazujeta sestavo predstavnikov razlicnih znanstvenih ved. Med 200 anketiranimi (100 %) jih je najvec prihajalo s podrocja aplikativnih ved (56; 28 %), sledijo naravoslovne vede (45; 22,5 %), družboslovne vede (37; 18,5 %), humanisticne vede (34; 17 %), vmesne vede (25; 12,5 %) in nazadnje marginalne vede (3; 1,5 %). Sestava predstavnikov razlicnih ved je, z izjemo marginalnih ved, sorazmerno uravnotežena, kar je ugodno za analizo razlicnih in podobnih pogledov na kriminaliteto. 
4.9.3.7 Preglednica 147: Znanstveniki, ki so že raziskovali oziroma sodelovali pri kakšni raziskavi o kriminaliteti 
Znanstveniki  Frekvenca  Odstotek  
Da  22  11  
NE  178  89  
Celota  200  100  


4.9.3.7.1 Slika 283: Znanstveniki, ki so že raziskovali oziroma sodelovali pri kakšni raziskavi o kriminaliteti 
Preglednica 147 in slika 283 prikazujeta frekvence in odstotke znanstvenikov, ki so že raziskovali ali sodelovali pri raziskavi o kriminaliteti. Od 200 anketiranih znanstvenikov (100 %) jih je le 22 (11 %) navedlo, da so že raziskovali ali vsaj sodelovali pri raziskavi o kriminaliteti, medtem ko 178 znanstvenikov (89 %) pri takšnih raziskavah ni bilo nikoli dejavnih. Na podlagi zbranih podatkov je mogoce sklepati, da na podrocju raziskovanja kriminalitete ni aktivnega interdisciplinarnega sodelovanja med znanstvenimi vedami. To trditev bo mogoce še natancneje potrditi s pomocjo dodatne analize podatkov. 
4.9.3.8 Preglednica 148: Predstavniki ved v povezavi z raziskovanjem kriminalitete 
Predstavniki ved  Frekvenca  Odstotek  
Humanisticne vede Družboslovne vede Vmesne vede  1 13 2  0,5 6,5 1  
Naravoslovne vede Aplikativne vede Marginalne vede Velikost vzorca  1 5 0 200  0,5 2,5 0 11  


4.9.3.8.1 Slika 284: Mozaicni diagram glede raziskovanja kriminalitete po vedah in spolu 
Preglednica 148 prikazuje statisticne podatke o raziskovanju kriminalitete po znanstvenih vedah, medtem ko slika 284 ponazarja mozaicni diagram raziskovanja kriminalitete glede na vede in spol. Na podlagi zbranih podatkov (200 respondentov) lahko ugotovimo, da so se zunaj kriminološke, (kazensko-)pravne in policijske znanosti (13; 6,5 %) le redke druge znanstvene discipline (9; 4,5 %) ukvarjale z raziskovanjem kriminalitete. Ceprav obstajajo posamezne redke raziskave, je njihov 
obseg zanemarljiv (na primer en respondent s podrocja kmetijstva in gozdarstva je imel status sodnega izvedenca). To kaže na pomanjkanje celostne sinteze znanja in potrebe po intenzivnejšem interdisciplinarnem pristopu k raziskovanju kriminalitete v Sloveniji. Vecji vzorec bi zagotovo ponudil celovitejšo sliko, zato lahko sklepe oblikujemo le na podlagi podatkov 200 znanstvenikov iz razlicnih ved. Posebej zanimiva bo še analiza znanstvenih dejavnosti na podrocju kriminalitete glede na spol. 

4.9.3.8.2 Slika 285: Mozaicni diagram raziskovanja kriminalitete po spolu 
Slika 285 prikazuje mozaicni diagram raziskovanja kriminalitete glede na spol. Ugotavljamo, da so moški predstavniki razlicnih ved prispevali vec k raziskovanju kriminalitete (15,24 %; 105) kot ženske predstavnice (6,32 %; 95). Prispevek družboslovnih ved k raziskovanju kriminalitete je znašal 9,52 % (10 moških predstavnikov) in 3,16 % (tri ženske predstavnice). Pri aplikativnih vedah je bil delež 2,86 % (trije moški predstavniki) in 2,10 % (dve ženski predstavnici), pri vmesnih vedah 0,95 % (en moški predstavnik) in 1,05 % (ena ženska predstavnica), pri humanisticnih vedah 0,95 % (en moški predstavnik), medtem ko pri ženskah ni bilo predstavnic (0 %). Pri naravoslovnih vedah je prispevek znašal 0,95 % (en moški predstavnik), pri ženskah pa prav tako ni bilo predstavnic (0 %). Na podrocju marginalnih ved ni bilo nobenega predstavnika, ne med moškimi ne med ženskami. Rahlo prevlado ženskih predstavnic opažamo le pri vmesnih vedah, medtem ko pri vseh drugih vedah (razen marginalnih) prevladujejo moški predstavniki. Prikazani rezultati analize odgovarjajo na prvo, drugo in tretje raziskovalno vprašanje ter potrjujejo drugo raziskovalno hipotezo, da je interdisciplinarno sodelovanje med humanisticnimi, družboslovnimi, vmesnimi, naravoslovnimi, aplikativnimi in marginalnimi vedami v Sloveniji izjemno omejeno. 
4.9.3.9 Preglednica 149: Ocene vplivov na pojavljanje kriminalitete 
Vplivi  Odgovori  Vzorec  Povprecje  Std. Odklon  
Ocena 1  Ocena 2  Ocena 3  Ocena 4  Ocena 5  Skupaj  
Vzgoja  0,00%  3,00%  17,00%  40,00%  41,00%  100,00%  200  4,2  0,8  
Socialne razmere  0,00%  6,00%  13,00%  35,00%  47,00%  100,00%  200  4.2  0,9  
Geni  25,00%  31,00%  34,00%  9,00%  3,00%  100,00%  200  2,3  1  
Mikroorganizmi  64,00%  25,00%  9,00%  2,00%  1,00%  100,00%  200  1,5  0,8  
Nebesna telesa  72,00%  16,00%  10,00%  3,00%  1,00%  100,00%  200  1,4  0,8  
Psihopatologija cloveka  1,00%  6,00%  26,00%  38,00%  31,00%  100,00%  200  3,9  0,9  
Fiziologija cloveka  30,00%  36,00%  23,00%  12,00%  1,00%  100,00%  200  2.2  1  
Prekomerna naseljenost  14,00%  23,00%  39,00%  19,00%  5,00%  100,00%  200  2,8  1,1  
Drugo:  31,00%  4,00%  23,00%  19,00%  23,00%  100,00%  26  3  1,6  


4.9.3.9.1 Slika 286: Polarni diagram ocenjenih vplivov na pojavljanje kriminalitete 
Preglednica 149 prikazuje statisticne podatke o oceni vplivov na kriminaliteto, ki so jih podalo 200 respondentov. Ti vplivi vkljucujejo socialne razmere, vzgojo, psihopatološke znacilnosti, prekomerno naseljenost, gene, fiziološke znacilnosti, mikroorganizme, nebesna telesa in druge dejavnike. V preglednici so prikazani odstotki, izracunana povprecja ocen ter standardni odkloni. Slika 286 ponazarja ocenjene vplive na kriminaliteto s polarnim diagramom.  Rezultati kažejo, da so anketiranci najvišje ocene dodelili naslednjim vplivom: 
-
 Socialne razmere (povprecna ocena 4,2; standardni odklon 0,8),  

- 
Vzgoja (povprecna ocena 4,2; standardni odklon 0,9),  

-
 Psihopatološke znacilnosti (povprecna ocena 3,9; standardni odklon 0,9),  

-
 Prekomerna naseljenost (povprecna ocena 2,8; standardni odklon 1,1).  Nižje ocene so anketiranci namenili vplivom: 

-
 Geni (povprecna ocena 2,3; standardni odklon 1,0),  

-
 Fiziološke znacilnosti (povprecna ocena 2,2; standardni odklon 1,0),  

-
 Mikroorganizmi (povprecna ocena 1,5; standardni odklon 0,8),  

-
 Nebesna telesa (povprecna ocena 1,4; standardni odklon 0,8).  Pod možnost "Drugo" so 26 respondentov navedlo dodatne vplive, ki so jih ocenili s povprecno oceno 3,0 (standardni odklon 1,6). Med omenjenimi vplivi so bili: družba, vzorniki, podnebje, nedelovanje sistema, šibke institucije, ideologija, stopnja odkrivanja storilcev, spol, družbena klima, osebne stiske, priložnost, psihologija množice, moralne vrednote, družbeni vpliv in empatija (oziroma njena odsotnost).  Analiza ocen posameznih vplivov ni pokazala statisticno pomembnih razlik med spoloma. 


4.9.3.8.3 Preglednica 150: Ravnine znanstvenoraziskovalnega dela znanstvenikov/raziskovalcev 
Ravnine  Odgovori  Veljavni  Št. enot  Povprecje  St. odklon  
Ocena 1  Ocena 2  Ocena 3  Ocena 4  Ocena 5  Skupaj  
Mikrokozmos  60,00%  12,00%  8,00%  10,00%  12,00%  100,00%  200  200  2  1,5  
Mezokozmos  17,00%  8,00%  21,00%  18,00%  37,00%  100,00%  200  200  3,5  1,5  
Makrokozmos  67,00%  15,00%  10,00%  4,00%  5,00%  100,00%  200  200  1,7  1,1  
Drugo:  46,00%  4,00%  14,00%  11,00%  25,00%  100,00%  28  200  2,6  1,7  


4.9.3.8.3.1 Slika 287: Polarni diagram znanstvenoraziskovalnega dela na treh kozmicnih ravninah 
Preglednica 150 prikazuje statisticne podatke o ravninah znanstvenoraziskovalnega dela 200 znanstvenikov oziroma raziskovalcev, medtem ko slika 287 ponazarja iste podatke v obliki polarnega diagrama. 
Na podlagi zbranih podatkov lahko ugotovimo, da je najvecji delež znanstvenikov dejaven na ravni raziskovanja mezokozmosa (povprecna ocena 3,5), sledi kategorija "drugo" (povprecna ocena 2,6), nato mikrokozmos (povprecna ocena 2,0), na zadnjem mestu pa je makrokozmos (povprecna ocena 1,7).  Iz rezultatov je razvidna izrazita znanstvenoraziskovalna usmeritev k mezokozmicni ravni, ki je najbližje antropocentricnemu pogledu na svet, kar ni presenetljivo. Zanimiva so tudi razmerja med tremi ravnmi znanstvenoraziskovalnega dela: 
-
 razmerje med mezokozmicno in mikrokozmicno ravnjo je 1,75 ali 175:100,  

-
 razmerje med mezokozmicno in makrokozmicno ravnjo znaša 2,06 ali 206:100,  

-
 razmerje med mikrokozmicno in makrokozmicno ravnjo pa je 1,18 ali 118:100. Vizualizacija teh razmerij dodatno pripomore k boljšemu razumevanju znanstvenoraziskovalnih usmeritev zajetih respondentov. 


350  
300  
250  
200 150  Makrokozmos Mikrokozmos Mezokozmos  
100  
50  
0  

4.9.3.8.3.2 Slika 288: Znanstveno raziskovalni miselni poudarek respondentov glede na kozmicne ravnine 
Slika 288 prikazuje znanstvenoraziskovalni poudarek respondentov glede na kozmicne ravni, pri cemer je jasno vidna prevlada mezokozmicne ravni (glej moder stolpec) v primerjavi z drugima dvema ravnema. Tretji stolpec prikazuje rahlo prevlado mikrokozmicne nad makrokozmicno ravnijo.Ta razmerja odražajo znanstvenoraziskovalno kolektivno zavest dolocene skupine ljudi, ki v osnovi doloca njihov pogled na svet ter posledicno vpliva na dojemanje pomembnih dejavnikov, vzrokov, pogojev, vplivov, nacin analize podatkov, sintezo ugotovitev in spoznanj ter odlocitvene procese. Ta pristop je izrazito antropocentricno usmerjen. 
1
2
3 

Na podlagi interpretacije in analize podatkov je bila potrjena tretja raziskovalna hipoteza ter odgovorjeno na cetrto in peto raziskovalno vprašanje. Pod opcijo "drugo" so bile navedene dolocene vmesne ravni, ki se lahko pojavljajo na vseh treh ali vsaj dveh kozmicnih ravninah (npr. Zemlja, komunikacija, informacije, signali, mehanska in elektricna energija, morje, zavest, doživljanje, matematika, racunalništvo, teoreticne vede, zgodovina, družba v širšem smislu). Medtem pa nanokozmos uvrstimo znotraj mikrokozmicne ravnine (glede na zastavljeno delitev treh ravnin). Pri opciji "drugo" gre v bistvu za povezovalne prvine (npr. komunikacijo, ki jo srecujemo na razlicnih ravninah, kot so komunikacija med vesoljskimi sateliti, komunikacija med ljudmi, komunikacija med živcnimi celicami) ter vidike gledanja (npr. zgodovina, ki je lahko zgodovina vesolja, zgodovina družbe ali zgodovina dolocene vede). 
4.9.3.8.4 Preglednica 151: Vpliv 3~M kozmicnih dejavnikov na pojavljanje kriminalitete 

4.9.3.8.4.1 Slika 289: Ocenjen vpliv 3~M kozmicnih dejavnikov na pojavljanje kriminalitete 
Preglednica 151 prikazuje statisticne podatke o ocenjenih vplivih, povprecjih in standardnih odklonih ocen 3~M kozmicnih dejavnikov, medtem ko slika 289 ponazarja povprecje ocen s pomocjo polarnega diagrama. 
Pod opcijo "drugo" so nekateri respondenti dodali in ocenili vplive dejavnikov, kot so osebni znacaj, kombinacija razlicnih dejavnikov, femtokozmos ter preplet med 3~M kozmicnimi ravninami. 
Podobno kot v prejšnjem primeru lahko tudi tukaj izracunamo razmerja med mezokozmicnimi in mikrokozmicnimi vplivi, mezokozmicnimi in makrokozmicnimi vplivi ter mikrokozmicnimi in makrokozmicnimi vplivi, kar bo prikazano v stolpnih diagramih. 
Razmerje med vplivi mezokozmicnih in mikrokozmicnih dejavnikov glede na pojavljanje kriminalitete znaša 2,00 oziroma 200:100. Razmerje med mezokozmicnimi in makrokozmicnimi dejavniki znaša 2,09 oziroma 209:100, medtem ko razmerje med mikrokozmicnimi in makrokozmicnimi dejavniki znaša 1,05 oziroma 105:100. 
Gre za izjemno preprost izracun in vizualizacijo dobljenih izidov, ki nazorno prikažejo težišce vplivnih dejavnikov z vidika respondentov. 
350  
300  
250  
200 150  Makrokozmos Mikrokozmos Mezokozmos  
100  
50  
0  

4.9.3.8.4.2 Slika 290: Vpliv dejavnikov 3~M kozmicnih ravnin na pojavljanje kriminalitete 
Slika 290 prikazuje vpliv dejavnikov 3~M kozmicnih ravnin na pojavljanje kriminalitete v obliki vizualizirane primerjave izracunanih razmerij med mezokozmosom in mikrokozmosom, mezokozmosom in makrokozmosom ter mikrokozmosom in makrokozmosom. Opazimo lahko, da je slika 289 zelo podobna sliki 287. Po mnenju 200 respondentov vplivi mezokozmicnih dejavnikov na pojavljanje kriminalitete krepko prevladujejo nad vplivi mikrokozmicnih in makrokozmicnih dejavnikov, medtem ko je ocenjen vpliv med mikrokozmicnimi in makrokozmicnimi dejavniki rahlo v korist mikrokozmicnih dejavnikov. 
123 
Ponovno se srecujemo z mocno mezokozmicnim stališcem glede pojavljanja kriminalitete, ki sledi antropocentricni usmeritvi. Pri opciji "Drugo" gre za dejavnike, katerih vpliv se lahko vrši na vseh treh ali vsaj dveh kozmicnih ravninah (npr. osebni znacaj je proizvod genov, mikroorganizmov, vzgoje, izobrazbe, medosebnih odnosov, okolja, kombinacija in preplet dejavnikov z vseh treh kozmicnih ravni, medtem ko femtokozmos (podobno kot pri nanokozmosu, npr. na nivoju atoma in elektrona) lahko uvrstimo kot dejavnik z mikrokozmicne ravnine). Ugotovimo lahko, da so odgovori pod opcijo "Drugo" manj antropocentricno usmerjeni in dopušcajo vec svobodnega prostora pri dolocanju vplivov kozmicnih dejavnikov na pojavljanje kriminalitete. Na podlagi izida analize je bilo odgovorjeno na šesto raziskovalno vprašanje in potrjena cetrta raziskovalna hipoteza, da so glede pojavljanja kriminalitete najbolj kljucni mezokozmicni dejavniki, medtem ko je vpliv dejavnikov ostalih dveh svetov zanemarljiv. 
4.9.3.9 Besedna analiza mnenj z zadnjega vprašanja 
Preden preidemo na besedno analizo mnenj, bomo najprej predstavili produktivnost odgovorov na zadnje vprašanje anketnega vprašalnika s strani predstavnikov razlicnih ved. Od 200 respondentov je bilo pridobljenih 153 uporabnih mnenj, medtem ko 47 respondentov ni posredovalo mnenja. 
4.9.3.9.1 Preglednica 152: Produktivnost posredovanih mnenj po vedah 
Predstavnikived Brez mnenjaF Brez mnenja% Uporabnamnenja Vsamnenja Humanisticne vede 8 23,53 26 34 
Družboslovne vede 4 12,12 33 37 
Vmesnevede 6 24 19 25 
Naravoslovne vede 13 28,89 32 45 
Aplikativnevede 16 28,57 40 56 Marginalne vede 00 33 
Vsota 47 11 153 200 

4.9.3.9.3 Slika 291: Mehurcni diagram produktivnosti posredovanih mnenj po vedah 
Preglednica 152 prikazuje podatke o produktivnosti posredovanih mnenj s strani predstavnikov razlicnih ved, medtem ko slika 291 ponazarja isto snov na osnovi izracunanih odstotkov med frekvencami brez mnenj in vseh mnenj v obliki mehurcnega diagrama. Ugotovimo lahko, da so bili predstavniki družboslovnih ved najbolj produktivni pri posredovanju mnenj na zadnje vprašanje anketnega vprašalnika, saj zgolj štirje predstavniki družboslovnih ved (ali 12,12 %) niso posredovali mnenja (glej oranžen krog). Za ostale predstavnike razlicnih ved (razen marginalnih – zgolj trije predstavniki) pa ugotovimo precej manjšo produktivnost pri predstavnikih naravoslovnih (glej zelen krog, 13, 28,89 %), aplikativnih (glej moder krog, 16, 28,57 %), vmesnih (glej rumen krog, 6, 24 %) in humanisticnih ved (glej rdec krog, 8, 23,53 %). To lahko pomeni, da so ti predstavniki veliko manj razmišljali o kriminaliteti in da se pri svojem znanstvenoraziskovalnem delu manj srecujejo s to tematiko. Na podlagi dobljenih izidov se zdi, da se s kriminaliteto v Sloveniji prvenstveno bolj intenzivno ukvarjajo zgolj družboslovci. Nadaljujemo z besedno analizo. Pri besedni analizi mnenj je najprej potekal proces priprave, obdelave in cišcenja podatkov. Najprej so bili izloceni odgovori brez mnenja, katerih je bilo 47. Nato je bilo 153 mnenj preslikanih in shranjenih v .txt datoteko. Pripravil se je seznam nepotrebnih besed ter seznam razlicnih oblik (npr. vzgoja . vzgajanje, vzgojiti, vzgoji) in semanticnih polj besed (npr. vsebinsko povezani pojmi so bili dodeljeni ustrezni pojmovni kategoriji, npr. izobrazba . šola, izobraževanje, ucenje). Po pripravi vseh potrebnih podatkov je sledil proces obdelave podatkov v programsko orodje AntConc. Najprej je bila uvožena .txt datoteka s 153 mnenji, nato so bili pri opciji besednega seznama (angl. word list) uvoženi tudi seznam nepotrebnih besed, razlicnih besednih oblik in semanticnih polj. Ob sprožitvi ukaza „Zacni“ (angl. Start) je program AntConc izracunal pogostost pojavljanja besed znotraj 153 mnenj. Dobljeni izidi so bili v zacetni, surovi obliki, zato je bil v nadaljevanju izveden postopek cišcenja podatkov, ki je vkljuceval združevanje razlicnih oblik in semanticnih polj besed. Hkrati je potekal še postopek dodajanja nepotrebnih besed. Po zakljucku cišcenja in organiziranja podatkov je bil ponovno sprožen ukaz „Zacni“. Majhen del izida besedne analize iz 153 mnenj prikazuje naslednja slika. 

4.9.3.9.4 Slika 292: Izid besedne analize po pogostosti pojavljanja dolocene besede 
Slika 292 prikazuje posnetek okna iz programskega orodja AntConc z izidi o rangih in pogostosti pojavljanja dolocene besede v 153 mnenjih. Ugotovimo lahko, da je najpogosteje uporabljena 
besedna kategorija „socialnost“ in z njo povezane besede (rang 1, frekvenca 140), medtem ko se je na drugo mesto uvrstila besedna kategorija „kriminaliteta“ in z njo povezane besede (rang 2, frekvenca 139), ki je bila sicer osrednja tema zadnjega vprašanja iz anketnega vprašalnika. Podrobneje o izidih nekoliko kasneje. Po pripravi podatkov za analizo je sledil postopek klasifikacije besed s pomocjo že uporabljene univerzalne klasifikacije (glej podpoglavje o simbolih) besednih in nebesednih simbolov/besed, vendar v nekoliko prilagojeni obliki. Besede so bile razvršcene v skupine, kot so pozornostna fizikalna lastnost (UKBS 1), storilnostna lastnost (UKBS 2), individualna psihološka lastnost (UKBS 3), socialna lastnost (UKBS 4), neživa naravna lastnost (UKBS 5), živa naravna lastnost (UKBS 6), zdravstvena biološka lastnost (UKBS 7), materialni in intelektualni produkti ljudi (UKBS 8), institucije in njeni deli (UKBS 9), obdobja (UKBS 10) in odprta skupina (UKBS 11). Po izvedeni klasifikaciji besed so bile še dolocene ocene o moci povezave (ocenjevalna lestvica od 1 do 10, pri cemer 1 pomeni najšibkejšo povezavo in 10 najmocnejšo) med osrednjo temo kriminaliteta in besedami glede na pogostost pojavljanja. Kot izid je bila sestavljena preglednica s podatki, katerega majhen izsek prikazuje naslednja slika. 

4.9.3.9.5 Slika 293: Del sestavljenih podatkov za besedno analizo 
Slika 293 prikazuje del sestavljenih podatkov za besedno analizo, kjer je v skrajnem levem stolpcu prikazan predmet zanimanja oziroma osrednja tema (PR: kriminaliteta). V drugem stolpcu (MP – moc povezave) so navedeni podatki o ocenah moci povezanosti med kriminaliteto in besedami v 153 mnenjih respondentov. V tretjem stolpcu so podatki o pogostosti pojavljanja dolocene besede. V cetrtem stolpcu so navedene besede (UKB), medtem ko se v petem stolpcu nahajajo klasifikacije besed (UKBS od 1 do 11). Podatki v obliki .txt datoteke so bili v nadaljevanju z ukazom „Ustvari meta omrežje iz podatkov v obliki preglednice“ (angl.: Create a meta network from table data) uvoženi v programsko orodje Ora Casos za analizo socialnih in pojmovnih omrežij. V nadaljevanju je bilo potrebno poimenovati glave stolpcev glede na vrsto podatka. Osrednja tema je bila dolocena kot vir podatkov (angl.: resource), moc povezanosti kot ocena (angl.: belief – v programu se nahaja ta opcija), pogostost pojavljanja dolocene besede prav tako kot ocena (angl.: belief), besede so bile dolocene kot znanje (angl.: knowledge), in nenazadnje je bila klasifikacija besed dolocena kot organizacija (angl.: organization). Sledil je postopek ustvarjanja povezav med razlicnimi kategorijami (PR, UKB in UKBS) in atributi (MP, F) iz preglednice. Po zakljucku ustvarjanja povezav med kategorijami in atributi je bil sprožen ukaz za vizualizacijo pojmovnega omrežja. Pri pojmovnem omrežju je bilo potrebno še dolociti barvo in moc povezav ter barvo in velikost vozlišc. Velikost in barve vozlišc so se dolocile na osnovi atributa o pogostosti pojavljanja dolocene besede, medtem ko sta se barva in moc povezav dolocili s pomocjo atributa o moci povezanosti (MP). Izid nam prikazuje naslednja slika. 

4.9.3.9.5.1 Slika 294: Pojmovno omrežje kriminalitete in klasificiranih besed s filtrom 
Slika 294 prikazuje pojmovno omrežje kriminalitete in klasificiranih besed s filtrom, ki izloci vse besede z velikostjo vozlišca manjšo od 5,0. K filtru je bil dodan še razpon velikosti vozlišc od manj kot 6,1 do manj kot 5,1, kar je znotraj pojmovnega omrežja prikazano s crtkanimi povezavami od osrednje teme kriminalitete do manjših vozlišc (npr. osrednja tema kriminaliteta in crtkane povezave do besed, kot so motivacija, osebnost, genetika, razlike, odnosi, raziskava itd.). Moc vsebinske povezanosti navedenih besed z osrednjo temo je manj znacilna oziroma manj pogosta. Znanstveniki in raziskovalci so se pri posredovanju mnenj manj osredotocili na te besede oziroma vsebine, ki jih te besede predstavljajo. Zadnje vprašanje je bilo zelo svobodno zastavljeno, saj so se lahko respondenti odlocili, da posredujejo lastna mnenja o vzrokih, vplivih, povezavah, posledicah, ucinkih, preventivnih ukrepih ali pa o prihodnjih vizijah glede osrednje teme kriminalitete. Respondenti so se lahko odlocili za kompleksne odgovore, kar pomeni, da so poskušali glede pojavljanja kriminalitete navesti tako vzroke, vplive kot tudi preventivne ukrepe. Prav za obliko sestavljenega odgovora so se respondenti odlocili manj pogosto. Poleg tega so lahko respondenti sprejeli ponujeni model o treh kozmicnih ravninah glede razlaganja kriminalitete, kar so pogosteje storili (od 153 mnenj je bilo 27 ali 17,65 %, ki so pri opisovanju kriminalitete sprejeli model 3~M kozmicnih ravnin). Respondenti so pogosteje pisali o vplivih na pojavljanje kriminalitete in precej manj osredotocili na vzroke in preprecevalnih ukrepih. Besedne kategorije znotraj klasifikacijskih skupin, kot sta UKBS 1 in UKBS 5, se zaradi nastavljenega filtra niso uvrstile v ožji izbor za analizo. Sledi natancnejši opis pojmovnega omrežja po razvršcenih UKBS 2, 3, 4, 6, 7, 8, 9, 10 in 11 skupinah. UKBS 2: V to skupino so se uvrstile besede, ki oznacujejo storilnostne lastnosti oziroma vsebine. 
-
 dejanje (dejanje -> dejanja, dejanj, dejanjem, dejanji, naredil, pocetje, pocne, pocnejo, ravnanja, ravnati, storiti) se je v povezavi razlicnih oblik in ozke vsebinske povezanosti besed pojavila 28­krat (moc povezave do osrednje teme je 7,0; moc povezave do UKBS 2, glej modro povezavo, je 29,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca. Predstavniki s podrocja humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj. Znotraj teh uporabnih mnenj se je besedna kategorija „dejanje“ pojavila trikrat. Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj. Znotraj teh uporabnih mnenj so trikrat uporabili besedo iz krovne besedne kategorije „dejanje“. Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, pri cemer so devetkrat uporabljene besede iz krovne besedne kategorije „dejanje“. Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „dejanje“ in z njo povezanih besed se je v teh mnenjih pojavila sedemkrat. Predstavniki s podrocja aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „dejanje“ in z njo povezanih besed se je v teh mnenjih pojavila šestkrat. Na koncu so še mnenja treh predstavnikov s podrocja marginalnih ved, ki so prispevali tri uporabna mnenja, ki niso vsebovala besede iz besedne kategorije „dejanje“. 

b.
 Raziskava (raziskava -> prouceval, raziskan, raziskani, raziskav, raziskave, raziskavi, raziskovalca, raziskovalnega, raziskovanju) se je pojavila znotraj 153 mnenj 13-krat (moc povezave do osrednje teme je 6,0; moc povezave do UKBS 2, glej temno modro povezavo, je 14,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca. Predstavniki s podrocja humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj. Znotraj teh uporabnih mnenj se je besedna kategorija „raziskava“ pojavila trikrat. Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj. Znotraj teh uporabnih mnenj so štirikrat uporabili besedo iz besedne kategorije „raziskava“. Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, pri cemer so bile dvakrat uporabljene besede iz besedne kategorije „raziskava“. 


Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „raziskava“ in z njo povezanih besed se je v teh mnenjih pojavila dvakrat. Predstavniki s podrocja aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „raziskava“ in z njo povezanih besed se je v teh mnenjih pojavila dvakrat. Na koncu so še mnenja treh predstavnikov s podrocja marginalnih ved, ki so prispevali tri uporabna mnenja. Besedna kategorija „raziskava“ se znotraj teh mnenj ni pojavila. Za besedne kategorije, kot so nasilje, preventiva in raziskava, lahko trdimo, da njihova vsebinska pomembnost glede na posredovana mnenja ni velika. Za besedno kategorijo „dejanje“ lahko ugotavljamo, da je vsebinska pomembnost znotraj posredovanih mnenj pri predstavnikih vmesnih ved nekoliko vecja. 
c. Vzgoja (vzgoja -> privzgojiš, vzgajajo, vzgoje, vzgoji, vzgojiti, vzgojne, vzgojo) se je pojavila znotraj 153 mnenj 45-krat (moc povezave do osrednje teme je 9,0; moc povezave do UKBS 2, glej svetlo zeleno povezavo, je 46,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca, ki je znotraj skupine UKBS 2 najvecje. Predstavniki s podrocja humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj. Znotraj teh uporabnih mnenj se je besedna kategorija „vzgoja“ pojavila štirikrat. Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj. Znotraj teh uporabnih mnenj so enajstkrat uporabili besedo iz besedne kategorije „vzgoja“. Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, pri cemer so bile osemkrat uporabljene besede iz besedne kategorije „vzgoja“. Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „vzgoja“ in z njo povezanih besed se je znotraj posredovanih mnenj pojavila desetkrat. Predstavniki s podrocja aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „vzgoja“ in z njo povezanih besed se je v teh mnenjih pojavila dvanajstkrat. Na koncu so še mnenja treh predstavnikov s podrocja marginalnih ved, ki so prispevali tri uporabna mnenja. Besedna kategorija „vzgoja“ se v teh mnenjih ni pojavila.V nadaljevanju bodo po vedah izracunana razmerja med pogostostjo pojavljanja dolocene besedne kategorije in vsemi posredovanimi mnenji znotraj posameznih ved. Izracunana razmerja bodo v obliki preglednice in naloženega stolpcnega diagrama prikazana za vse besedne kategorije in predstavnike posameznih ved (razen za marginalne vede zaradi premajhnega števila predstavnikov). Zapisano velja v nadaljevanju za vse klasifikacijske skupine, katerih besede oziroma besedne kategorije so se uvrstile v ožji izbor za analizo podatkov. 
4.9.3.9.5.2 Preglednica 153: Izracunana razmerja za besedne kategorije znotraj UKBS 2 
UKB  RHV  RDV  RVV  RNV  RAV  Vsota V  UKBS  
dejanje raziskava vzgoja Vsota S Št. mnenj  0,09 0,09 0,12 0,3 34  0,08 0,11 0,3 0,49 37  0,36 0,08 0,32 0,76 25  0,16 0,04 0,22 0,42 45  0,11 0,04 0,21 0,36 56  0,8 0,36 1,17 2,33 197  2 2 2 2 2  


4.9.3.9.5.2 Slika 295: Naložen stolpcni diagram razmerij po vedah 
Preglednica 153 prikazuje izracunana razmerja po posameznih vedah (RHV, RDV, RVV, RNV in RAV) ter vsote teh razmerij po vrsticah (Vsota V) in stolpcih (Vsota S), medtem ko slika 295 ponazarja naložen stolpcni diagram glede na izracunana razmerja po posameznih besednih kategorijah (dejanje, raziskava, vzgoja), ki oznacujejo storilnostne lastnosti oziroma vsebine (UKBS 2) in vedah. Pri predstavnikih humanisticnih ved je mogoce ugotoviti, da je vsebinski poudarek znotraj njihovih mnenj za besedne kategorije „dejanje“ (gl. vrednost 0,09), „raziskava“ (gl. vrednost 0,09) in „vzgoja“ (gl. vrednost 0,12) manj pomenljiv. Pri predstavnikih družboslovnih ved opazimo mocnejši vsebinski poudarek na besedni kategoriji „vzgoja“ (gl. vrednost 0,30), medtem ko sta besedni kategoriji „dejanje“ in „raziskava“ manj izraziti (gl. vrednosti 0,08 in 0,11). Ob tem je treba pripomniti, da so predstavniki družboslovnih ved v primerjavi z drugimi predstavniki ved znotraj mnenj najpogosteje uporabili besedno kategorijo „raziskava“. Predstavniki vmesnih ved so vecji poudarek dajali na besedne kategorije „dejanje“ (gl. vrednost 0,36) in „vzgojo“ (gl. vrednost 0,32), medtem ko je uporaba besedne kategorije „raziskava“ znotraj mnenj vsebinsko precej manj pomembna (gl. vrednost 0,08). Predstavniki naravoslovnih ved so dajali nekoliko vecji vsebinski poudarek na besedni kategoriji „vzgoja“ (gl. vrednost 0,22) in „dejanje“ (gl. vrednost 0,16), medtem ko je besedna kategorija „raziskava“ vsebinsko neizrazita (gl. vrednost 0,04). Nazadnje lahko obravnavamo predstavnike aplikativnih ved, ki so podobno kot predstavniki naravoslovnih ved pogosteje uporabili besedni kategoriji „dejanje“ (gl. vrednost 0,11) in „vzgoja“ (gl. vrednost 0,21), medtem ko je besedna kategorija „raziskava“ vsebinsko precej manj pomembna (gl. vrednost 0,04). Na osnovi seštevka vrednosti razmerij po stolpcih lahko poudarimo vodilno vlogo predstavnikov vmesnih ved (gl. vrednost 0,76), sledijo predstavniki družboslovnih (gl. vrednost 0,49), naravoslovnih (gl. vrednost 0,42), aplikativnih (gl. vrednost 0,36) in nenazadnje humanisticnih ved (gl. vrednost 0,30). Ob seštevkih razmerij po vrsticah lahko izpostavimo najvecji vsebinski pomen besedne kategorije „vzgoja“ (gl. vrednost 1,17), sledi „dejanje“ (gl. vrednost 0,80) in na zadnje mesto se uvršca „raziskava“ (gl. vrednost 0,36). Mnenja o kriminaliteti predstavnikov razlicnih ved v bistvu niso bila osredotocena na raziskovanje kriminalitete, ampak so se te preizkusne osebe bolj osredotocile na protipravna dejanja, ki so lahko posledica neustrezne vzgoje. V primeru, da dosega vzgoja visoke eticne standarde, je tudi mnogo manj verjetno, da bi do porasta kriminalitete sploh prišlo. Kriminalisticna praksa je mnogokrat pokazala, da je ustrezna vzgoja sicer pomembna, vendar ne daje pravega jamstva, da do porasta kriminalitete ne pride, saj so vpleteni še mnogi drugi dejavniki (npr. nasilna socialna okolja, socialna stiska, priložnost, denarne težave, bolezen). Nekoliko preseneca nizek izid besedne kategorije „raziskava“, saj so bili zajeti znanstveniki/raziskovalci z razlicnih ved, ki jim je eno od glavnih poslanstev prav znanstvenoraziskovalno delo. S pomocjo raziskovanja lahko bolje razumemo dolocene pojave in s tem posledicno tudi negativne izhode prej preprecimo. UKBS 3: v to skupino so se uvrstile besede, ki oznacujejo individualne psihološke lastnosti oziroma vsebine. 
a.Individualnost (individuum, individualizem, individualne, individualnimi, individualnosti, posameznik, posameznikov, posameznika, posamezniki, posamezniku, individum, individuumi, posameznikih, posameznikova, posameznike, posameznikovo, individualisticne, individualna, individualnih, individualno, individualisticne) se je v povezavi razlicnih oblik in ozke vsebinske povezanosti besed pojavila 37-krat (moc povezave do osrednje teme je 8,0; moc povezave do UKBS 3, glej svetlomodro povezavo, je 38,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca. Predstavniki s podrocja humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj. Znotraj teh uporabnih mnenj se je besedna kategorija „individualnost“ pojavila osemkrat. Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj. Znotraj teh uporabnih mnenj so desetkrat uporabili besedo iz besedne kategorije „individualnost“. 
Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, pri cemer so bile trikrat uporabljene besede iz besedne kategorije „individualnost“. Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „individualnost“ in z njo povezanih besed se je znotraj posredovanih mnenj pojavila osemkrat. Predstavniki s podrocja aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „individualnost“ in z njo povezanih besed se je znotraj posredovanih mnenj pojavila sedemkrat. Na koncu so še mnenja treh predstavnikov s podrocja marginalnih ved, ki so prispevali tri uporabna mnenja. Besedna kategorija „individualnost“ se je znotraj mnenj predstavnikov marginalnih ved enkrat pojavila. 
b.
 Mišljenje (mišljenje -> miselnega, miselnost, neumnost, pameti, razmislite, razmišljam, razmišljanja, razmišljanje, razmišljanju) se je v povezavi razlicnih oblik in ozke vsebinske povezanosti besed pojavilo dvanajstkrat (moc povezave do osrednje teme je 6,0; moc povezave do UKBS 3, glej temnomodro povezavo, je 13,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca. Predstavniki s podrocja humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj. Znotraj teh uporabnih mnenj se je besedna kategorija „mišljenje“ pojavila enkrat. Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj. Znotraj teh uporabnih mnenj so dvakrat uporabili besedo iz besedne kategorije „mišljenje“. Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, pri cemer so bile štirikrat uporabljene besede iz besedne kategorije „mišljenje“. Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „mišljenje“ in z njo povezanih besed se je znotraj posredovanih mnenj pojavila štirikrat. Predstavniki s podrocja aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „mišljenje“ in z njo povezanih besed se je znotraj posredovanih mnenj pojavila enkrat. Na koncu so še mnenja treh predstavnikov s podrocja marginalnih ved, ki so prispevali tri uporabna mnenja. Besedna kategorija „mišljenje“ se znotraj mnenj predstavnikov marginalnih ved ni pojavila. 

c.
Motivacija (motivacija -> motivacijo, spodbudijo, spodbuja, spodbujajo, spodbujanja, spodbujanje, spodbujati, vzpodbud, vzpodbudno, vzpodbuja, vzpodbujanje) se je v povezavi razlicnih oblik in ozke vsebinske povezanosti besed pojavila štirinajstkrat (moc povezave do osrednje teme je 6,0; moc povezave do UKBS 3, glej temnomodro povezavo, je 15,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca. Predstavniki s podrocja humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj. Znotraj teh uporabnih mnenj se je besedna kategorija „motivacija“ pojavila štirikrat. 


Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj. Znotraj teh uporabnih mnenj so dvakrat uporabili besedo iz besedne kategorije „motivacija“. Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, pri cemer so bile besede iz besedne kategorije „motivacija“ uporabljene dvakrat. Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „motivacija“ in z njo povezanih besed se je znotraj posredovanih mnenj trikrat pojavila. Predstavniki s podrocja aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „motivacija“ in z njo povezanih besed se je znotraj posredovanih mnenj pojavila trikrat. Na koncu so še mnenja treh predstavnikov s podrocja marginalnih ved, ki so prispevali tri uporabna mnenja. Besedna kategorija „motivacija“ se znotraj mnenj predstavnikov marginalnih ved ni pojavila. 
d.
 Osebnost (osebnost -> identitete, karakter, osebna, osebne, osebnega, osebnem, osebni, osebnih, osebno, osebnostne, osebnostnega, osebnostno) se je v povezavi razlicnih oblik in ozke vsebinske povezanosti besed pojavila dvajsetkrat (moc povezave do osrednje teme je 6,0; moc povezave do UKBS 3, glej temnomodro povezavo, je 21,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca. Predstavniki s podrocja humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj. Znotraj teh uporabnih mnenj se je besedna kategorija „osebnost“ pojavila trikrat. Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj. Znotraj teh uporabnih mnenj so osemkrat uporabili besedo iz besedne kategorije „osebnost“. Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, pri cemer so bile besede iz besedne kategorije „osebnost“ uporabljene šestkrat. Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „osebnost“ in z njo povezanih besed se je znotraj posredovanih mnenj dvakrat pojavila. Predstavniki s podrocja aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „osebnost“ in z njo povezanih besed se je znotraj posredovanih mnenj pojavila enkrat. Na koncu so še mnenja treh predstavnikov s podrocja marginalnih ved, ki so prispevali tri uporabna mnenja. Besedna kategorija „osebnost“ se znotraj mnenj predstavnikov marginalnih ved ni pojavila. 

e.
Psihologija (psihologija -> labilnost, psihe, psihiatricne, psiho, psihofizicni, psihofizicnih, psiholabilnost, psihologije, psihologijo, psihološka, psiholoških, psihosocialne) se je v povezavi razlicnih oblik in ozke vsebinske povezanosti besed pojavila dvanajstkrat (moc povezave do osrednje teme je 5,0; moc povezave do UKBS 3, glej temnomodro povezavo, je 13,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca. Predstavniki s podrocja humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj. Znotraj teh uporabnih mnenj se je besedna kategorija „psihologija“ pojavila enkrat. 


Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj. Znotraj teh uporabnih mnenj so dvakrat uporabili besedo iz besedne kategorije „psihologija“. Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, pri cemer so bile besede iz besedne kategorije „psihologija“ uporabljene dvakrat. Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „psihologija“ in z njo povezanih besed se je znotraj posredovanih mnenj štirikrat pojavila.  Predstavniki s podrocja aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „psihologija“ in z njo povezanih besed se je znotraj posredovanih mnenj pojavila trikrat.  Na koncu so še mnenja treh predstavnikov s podrocja marginalnih ved, ki so prispevali tri uporabna mnenja. Besedna kategorija „psihologija“ se znotraj mnenj predstavnikov marginalnih ved ni pojavila. 
4.9.3.9.5.3 Preglednica 154: Izracunana razmerja za besedne kategorije znotraj UKBS 3 
UKB  RHV  RDV  RVV  RNV  RAV  Vsota V  UKBS  
individualnost  0,24  0,27  0,12  0,18  0,13  0,94  3  
mišljenje  0,03  0,05  0,16  0,09  0,02  0,35  3  
motivacija  0,12  0,05  0,08  0,22  0,05  0,37  3  
osebnost  0,09  0,22  0,24  0,07  0,02  0,61  3  
psihologija  0,03  0,05  0,08  0,04  0,05  0,3  3  
Vsota S  0,51  0,64  0,68  0,47  0,27  2,57  3  
Št. mnenj  34  37  25  45  56  197  3  


4.9.3.9.5.4 Slika 296: Naložen stolpcni diagram razmerij po vedah 
Preglednica 154 prikazuje izracunana razmerja po posameznih vedah (RHV, RDV, RVV, RNV in RAV) ter vsote teh razmerij po vrsticah (Vsota V) in stolpcih (Vsota S), medtem ko Slika 296 ponazarja naložen stolpcni diagram glede na izracunana razmerja po posameznih besednih kategorijah (individualnost, mišljenje, motivacija, osebnost in psihologija), ki oznacujejo individualne psihološke lastnosti oziroma vsebine (UKBS 3) in vedah. Pri predstavnikih humanisticnih ved je mogoce ugotoviti, da je vsebinski poudarek znotraj njihovih mnenj za besedne kategorije „mišljenje“ (gl. vrednost 0,03), „psihologija“ (gl. vrednost 0,03) in „osebnost“ (gl. vrednost 0,09) manj pomemben. Vecjo vsebinsko težo imata besedni kategoriji „motivacija“ (gl. vrednost 0,12) in „individualnost“ (gl. vrednost 0,24). Pri predstavnikih družboslovnih ved opazimo mocnejši vsebinski poudarek na besednih kategorijah „individualnost“ (gl. vrednost 0,27) in „osebnost“ (gl. vrednost 0,22), medtem ko so ostale besedne kategorije, kot so „mišljenje“ (gl. vrednost 0,05), „motivacija“ (gl. vrednost 0,05) in „psihologija“ (gl. vrednost 0,05), manj izrazite. Predstavniki vmesnih ved so dajali vecji poudarek na besednih kategorijah „individualnost“ (gl. vrednost 0,12), „mišljenje“ (gl. vrednost 0,16) in „osebnost“ (gl. vrednost 0,24), medtem ko je uporaba preostalih dveh besednih kategorij, kot sta „motivacija“ (gl. vrednost 0,08) in „psihologija“ (gl. vrednost 0,08), znotraj mnenj vsebinsko precej manj pomembna. Predstavniki naravoslovnih ved so dajali nekoliko vecji vsebinski poudarek na besedni kategoriji „individualnost“ (gl. vrednost 0,18), medtem ko so ostale besedne kategorije vsebinsko manj pomembne (gl. vrednosti od 0,09 do 0,04). Nazadnje lahko obravnavamo predstavnike aplikativnih ved, ki so podobno kot predstavniki naravoslovnih ved pogosteje uporabili besedno kategorijo „individualnost“ (gl. vrednost 0,13), medtem ko so ostale besedne kategorije dosegle nižje vrednosti (gl. vrednosti od 0,05 do 0,02). Na podlagi seštevka vrednosti razmerij po stolpcih lahko poudarimo vodilno vlogo predstavnikov vmesnih ved (gl. vrednost 0,68), sledijo predstavniki družboslovnih (gl. vrednost 0,64), humanisticnih (gl. vrednost 0,51), naravoslovnih (gl. vrednost 0,47) in nenazadnje aplikativnih ved (gl. vrednost 0,27). Ob seštevkih razmerij po vrsticah lahko izpostavimo najvecji vsebinski pomen besedne kategorije „individualnost“ (gl. vrednost 0,94), sledi „osebnost“ (gl. vrednost 0,61), „motivacija“ (gl. vrednost 0,37), „mišljenje“ (gl. vrednost 0,35) in na zadnje mesto se uvršca „psihologija“ (gl. vrednost 0,30). Ob tem je treba izpostaviti ugotovitev, da so vrednosti manj pomembnih vsebinskih poudarkov sorazmerno blizu skupaj. Mnenja o kriminaliteti predstavnikov, še zlasti humanisticnih, družboslovnih in vmesnih ved, so poudarila vsebine v zvezi z individualnostjo in osebnostjo, medtem ko za predstavnike naravoslovnih in aplikativnih ved ne moremo z individualnega psihološkega vidika, razen „individualnosti“, izpostaviti nobene vsebinsko izrazite besedne kategorije. 
Za predstavnike humanisticnih in družboslovnih ved lahko ugotovimo, da sta besedna kategorija „individualnost“ in z njo povezana beseda sorazmerno pomembni vsebini v povezavi s kriminaliteto. V tem vpogledu presenecajo predstavniki vmesnih ved, kjer se zdi, da ta besedna kategorija ni tako zelo pomembna vsebinska enota glede razmišljanja o kriminaliteti, ceprav so bila zajeta tudi mnenja psihologov. Pri besedni kategoriji „mišljenje“ in z njo povezanih besedah je mogoce ugotoviti rahlo vsebinsko pomembnost na osnovi mnenj predstavnikov vmesnih ved. Pri ostalih predstavnikih ved ta vsebinska enota ne predstavlja izrazite pomembnosti. Pri besedni kategoriji „motivacija“ in z njo povezanih besed lahko ugotovimo, da je z vidika predstavnikov humanisticnih ved ta vsebinska enota v povezavi s kriminaliteto bolj pomembna kot pri drugih predstavnikih ved. Izid v bistvu ne preseneca, saj se še zlasti pedagogi pogosto ukvarjajo z motivacijskimi dejavniki pri ucenju. Pri najvecjem vozlišcu „osebnost“ lahko izpostavimo predstavnike družboslovnih in vmesnih ved, za katere lahko trdimo, da je vsebinska enota „osebnost“ v povezavi s kriminaliteto pomembna. Pri ostalih predstavnikih ved tega zaradi prenizkih izidov ne moremo trditi. Pri besedni kategoriji „psihologija“ in z njo povezanih besedah ni mogoce ugotoviti vecjega vsebinskega pomena v povezavi s kriminaliteto. Osebnost je pomembna vsebinska enota, kadar razmišljamo o kriminaliteti, še zlasti takrat, ko gre za psihologijo kriminalitete. Prav zaradi tega nekoliko presenecajo dobljene nizke vrednosti s strani predstavnikov obravnavanih ved, saj bi lahko pricakovali mocnejšo vsebinsko korelacijo med besednima kategorijama „osebnost“ in „mišljenje“. Mocnejšo vsebinsko korelacijo je mogoce izpostaviti med besednima kategorijama „individualnost“ in „osebnost“. Iz tega bi lahko sklepali, da še zlasti predstavniki družboslovnih in vmesnih ved menijo, da imajo individualne lastnosti dolocenih osebnosti velik vpliv na pojav kriminalitete in morda lahko celo pomenijo pomemben vzrok. Na osnovi dobljenih izidov lahko trdimo, da so predstavniki humanisticnih, naravoslovnih in aplikativnih ved v povezavi s pojavljanjem kriminalitete manj osredotoceni na psihološke vplive in vzroke. UKBS 4: V to skupino so se uvrstile besede, ki so oznacevale individualne socialne/sociološke lastnosti oziroma vsebine. 
a.Družina (družina -> družinah, družine, družini, družinske, družinskega, družinskem, družinski, družinskih) se je v povezavi razlicnih oblik in ozke vsebinske povezanosti besed pojavila 22-krat (moc povezave do osrednje teme je 7,0; moc povezave do UKBS 4 gl. temnomodro povezavo je 23,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca. 
Predstavniki s podrocja humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj. Znotraj teh uporabnih mnenj se je besedna kategorija „družina“ pojavila štirikrat. Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj. Znotraj teh uporabnih mnenj so devetkrat uporabili besedo iz besedne kategorije „družina“. Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, pri cemer so bile besede iz besedne kategorije „družina“ uporabljene trikrat. Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „družina“ in z njo povezanih besed se je znotraj posredovanih mnenj enkrat pojavila. Predstavniki s podrocja aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „družina“ in z njo povezanih besed se je znotraj posredovanih mnenj pojavila štirikrat. Na koncu so še mnenja treh predstavnikov s podrocja marginalnih ved, ki so prispevali tri uporabna mnenja. Besedna kategorija „družina“ se je znotraj mnenj predstavnikov marginalnih ved enkrat pojavila. 
b.
 Gospodarstvo (gospodarstvo -> delnice, ekonomicnih, ekonomska, ekonomske, ekonomskem, ekonomski, ekonomsko, financne, financni, financnih, financno, gospodarska, gospodarski, gospodarskimi, gospodarsko, kredita, makroekonomski, poslov) se je v povezavi razlicnih oblik in ozke vsebinske povezanosti besed pojavila 24-krat (moc povezave do osrednje teme je 7,0; moc povezave do UKBS 4 gl. temnomodro povezavo je 25,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca. Predstavniki s podrocja humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj. Znotraj teh uporabnih mnenj se je besedna kategorija „gospodarstvo“ pojavila šestkrat. Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj. Znotraj teh uporabnih mnenj so petkrat uporabili besedo iz besedne kategorije „gospodarstvo“. Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, pri cemer so bile besede iz besedne kategorije „gospodarstvo“ uporabljene trikrat. Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „gospodarstvo“ in z njo povezanih besed se je znotraj posredovanih mnenj trikrat pojavila. Predstavniki s podrocja aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „gospodarstvo“ in z njo povezanih besed se je znotraj posredovanih mnenj pojavila sedemkrat. Na koncu so še mnenja treh predstavnikov s podrocja marginalnih ved, ki so prispevali tri uporabna mnenja. Besedna kategorija „gospodarstvo“ se ni pojavila znotraj mnenj predstavnikov marginalnih ved. 

c.
Kriminaliteta (kriminaliteta -> collar, crime, kaznivih, kriminal, kriminala, kriminalitete, kriminaliteti, kriminaliteto, kriminalna, kriminalne, kriminalnega, kriminalnih, kriminalnim, 


kriminalnimi, kriminalno, kriminalom, kriminalu, prestopkih, samomorov, utaje, white). Beseda se je v povezavi razlicnih oblik in ozke vsebinske povezanosti besed pojavila 139-krat (moc povezave do osrednje teme je 11,0; moc povezave do UKBS 4 gl. krepko rdeco povezavo je 140,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca. Predstavniki s podrocja humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj. Znotraj teh uporabnih mnenj se je besedna kategorija „kriminaliteta“ pojavila 40-krat. Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj. Znotraj teh uporabnih mnenj so 18-krat uporabili besedo iz besedne kategorije „kriminaliteta“. Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, pri cemer so bile besede iz besedne kategorije „kriminaliteta“ uporabljene 26-krat. Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „kriminaliteta“ in z njo povezanih besed se je znotraj posredovanih mnenj 24-krat pojavila. Predstavniki s podrocja aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „kriminaliteta“ in z njo povezanih besed se je znotraj posredovanih mnenj 30-krat pojavila. Na koncu so še mnenja treh predstavnikov s podrocja marginalnih ved, ki so prispevali tri uporabna mnenja. Besedna kategorija „kriminaliteta“ se je znotraj mnenj predstavnikov marginalnih ved enkrat pojavila. 
d.
 Odnosi (odnosi -> odnos, odnosih, odnosov). Beseda se je v povezavi razlicnih oblik in ozke vsebinske povezanosti besed pojavila 16-krat (moc povezave do osrednje teme je 6,0; moc povezave do UKBS 4 gl. temnomodro povezavo je 23,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca. Predstavniki s podrocja humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj. Znotraj teh uporabnih mnenj se je besedna kategorija „odnosi“ pojavila štirikrat. Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj. Znotraj teh uporabnih mnenj so trikrat uporabili besedo iz besedne kategorije „odnosi“. Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, pri cemer so bile besede iz besedne kategorije „odnosi“ uporabljene štirikrat. Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „odnosi“ in z njo povezanih besed se je znotraj posredovanih mnenj štirikrat pojavila. Predstavniki s podrocja aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „odnosi“ in z njo povezanih besed se v teh mnenjih ni pojavila. Na koncu so še mnenja treh predstavnikov s podrocja marginalnih ved, ki so prispevali tri uporabna mnenja. Besedna kategorija „odnosi“ se je znotraj mnenj predstavnikov marginalnih ved enkrat pojavila. 

e.
Povezanost (povezanost -> interakcije, korelacija, omrežne, povezan, povezana, povezane, povezani, povezano, povezanost, povezati, povezave, povezavi, povežemo, soodvisnosti, sorodstvene). Beseda se je v povezavi razlicnih oblik in ozke vsebinske povezanosti besed pojavila 26-krat (moc povezave do osrednje teme je 7,0; moc povezave do UKBS 4 gl. temnomodro povezavo je 27,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca. 


Predstavniki s podrocja humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj. Znotraj teh uporabnih mnenj se je besedna kategorija „povezanost“ pojavila trikrat. Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj. Znotraj teh uporabnih mnenj so osemkrat uporabili besedo iz besedne kategorije „povezanost“. Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, pri cemer ni bilo besed iz besedne kategorije „povezanost“. Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „povezanost“ in z njo povezanih besed se je znotraj posredovanih mnenj sedemkrat pojavila. Predstavniki s podrocja aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „povezanost“ in z njo povezanih besed se je znotraj posredovanih mnenj šestkrat pojavila. Na koncu so še mnenja treh predstavnikov s podrocja marginalnih ved, ki so prispevali tri uporabna mnenja. Besedna kategorija „povezanost“ se je znotraj mnenj predstavnikov marginalnih ved dvakrat pojavila. 
f.
 Razlike (razlike -> razlicna, razlicnih, razlicnimi, razlicno). Beseda se je v povezavi razlicnih oblik in ozke vsebinske povezanosti besed pojavila 26-krat (moc povezave do osrednje teme je 6,0; moc povezave do UKBS 4 gl. temnomodro povezavo je 18,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca. Predstavniki s podrocja humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj. Znotraj teh uporabnih mnenj se je besedna kategorija „razlike“ pojavila štirikrat. Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj. Znotraj teh uporabnih mnenj so trikrat uporabili besedo iz besedne kategorije „razlike“. Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, pri cemer so trikrat uporabili besede iz besedne kategorije „razlike“. Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „razlike“ in z njo povezanih besed se je znotraj posredovanih mnenj trikrat pojavila. Predstavniki s podrocja aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „razlike“ in z njo povezanih besed se je znotraj posredovanih mnenj štirikrat pojavila. Na koncu so še mnenja treh predstavnikov s podrocja marginalnih ved, ki so prispevali tri uporabna mnenja. Besedna kategorija „razlike“ se znotraj mnenj predstavnikov marginalnih ved ni pojavila. 

g.
 Razmere (razmere -> razmer, razmerah, razmeram, razmerami). Beseda se je v povezavi razlicnih oblik in ozke vsebinske povezanosti besed pojavila 27-krat (moc povezave do osrednje teme je 7,0; moc povezave do UKBS 4 gl. temnomodro povezavo je 27,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca. Predstavniki s podrocja humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj. Znotraj teh uporabnih mnenj se je besedna kategorija „razmere“ pojavila šestkrat. 


Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj. Znotraj teh uporabnih mnenj so sedemkrat uporabili besedo iz besedne kategorije „razmere“. Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, pri cemer so štirikrat uporabili besede iz besedne kategorije „razmere“. Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „razmere“ in z njo povezanih besed se je znotraj posredovanih mnenj štirikrat pojavila. Predstavniki s podrocja aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „razmere“ in z njo povezanih besed se je znotraj posredovanih mnenj šestkrat pojavila. Na koncu so še mnenja treh predstavnikov s podrocja marginalnih ved, ki so prispevali tri uporabna mnenja. Besedna kategorija „razmere“ se znotraj mnenj predstavnikov marginalnih ved ni pojavila. 
h.
 Revšcina (revšcina -> lakota, manjko, pomanjkanje, reveži, revni, revnih, revnimi). Beseda se je v povezavi razlicnih oblik in ozke vsebinske povezanosti besed pojavila 27-krat (moc povezave do osrednje teme je 6,0; moc povezave do UKBS 4 gl. temnomodro povezavo je 15,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca. Predstavniki s podrocja humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj. Znotraj teh uporabnih mnenj se je besedna kategorija „revšcina“ pojavila trikrat. Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj. Znotraj teh uporabnih mnenj so šestkrat uporabili besedo iz besedne kategorije „revšcina“. Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, pri cemer so dvakrat uporabili besede iz besedne kategorije „revšcina“. Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „revšcina“ in z njo povezanih besed se je znotraj posredovanih mnenj enkrat pojavila. Predstavniki s podrocja aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „revšcina“ in z njo povezanih besed se je znotraj posredovanih mnenj trikrat pojavila. Na koncu so še mnenja treh predstavnikov s podrocja marginalnih ved, ki so prispevali tri uporabna mnenja. Besedna kategorija „revšcina“ se znotraj mnenj predstavnikov marginalnih ved ni pojavila. 

i.
Socialnost (socialnost -> družb, družba, družbah, družbe, družbena, družbene, družbenem, družbeni, družbenih, družbeno, družbenost, družbi, družbo, družboslovju, druži, družimo, družba, 


globalizacijo, mehanizme, skupina, skupine, skupini, socializacija, socializacije, socialna, socialne, socialnem, socialnemu, socialni, socialnih, socialnimi, socialno, sociološka, sociološki, socioloških). Beseda se je v povezavi razlicnih oblik in ozke vsebinske povezanosti besed pojavila 140-krat (moc povezave do osrednje teme je 11,0; moc povezave do UKBS 4 gl. krepko rdeco povezavo je 141,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca. Predstavniki s podrocja humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj. Znotraj teh uporabnih mnenj se je besedna kategorija „socialnost“ pojavila 25-krat. Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, pri cemer so 21-krat uporabili besede iz besedne kategorije „socialnost“. Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „socialnost“ in z njo povezanih besed se je znotraj posredovanih mnenj 38-krat pojavila. Predstavniki s podrocja aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „socialnost“ in z njo povezanih besed se je znotraj posredovanih mnenj 20-krat pojavila. Na koncu so še mnenja treh predstavnikov s podrocja marginalnih ved, ki so prispevali tri uporabna mnenja. Besedna kategorija „socialnost“ se je znotraj mnenj predstavnikov marginalnih ved dvakrat pojavila. 
4.9.3.9.5.5 Preglednica 155: Izracunana razmerja za besedne kategorije znotraj UKBS 4 
UKB  RHV  RDV  RVV  RNV  RAV  Vsota V  UKBS  
družina  0,12  0,24  0,12  0,02  0,07  0,57  4  
gospodarstvo  0,18  0,14  0,12  0,07  0,13  0,64  4  
kriminaliteta  1,18  0,49  1,04  0,53  0,54  3,78  4  
odnosi  0,12  0,11  0,16  0,09  0  0,48  4  
povezanost  0,09  0,22  0  0,16  0,11  0,58  4  
razlike  0,12  0,08  0,12  0,07  0,07  0,46  4  
razmere  0,18  0,19  0,07  0,09  0,11  0,64  4  
revšcina  0,09  0,16  0,08  0,02  0,05  0,4  4  
socialnost  0,74  0,92  0,84  0,84  0,36  3,7  4  
Vsota S  2,82  2,55  2,55  1,89  1,44  11,25  4  
Št. mnenj  34  37  25  45  56  197  4  


4.9.3.9.5.6 Slika 297: Naložen stolpcni diagram razmerij po vedah 
Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj. Znotraj teh uporabnih mnenj so 34-krat uporabili besedo iz besedne kategorije „socialnost“. Preglednica 155 prikazuje izracunana razmerja po posameznih vedah (RHV, RDV, RVV, RNV in RAV) ter vsote teh razmerij po vrsticah (Vsota V) in stolpcih (Vsota S), medtem ko slika 297 ponazarja naložen stolpcni diagram, ki prikazuje izracunana razmerja po posameznih besednih kategorijah (družina, gospodarstvo, kriminaliteta, odnosi, povezanost, razlike, razmere, revšcina in socialnost), ki oznacujejo socialne lastnosti oziroma vsebine (UKBS 4) in vede. Pri predstavnikih humanisticnih ved je mogoce ugotoviti, da je vsebinski poudarek znotraj njihovih mnenj za besedno kategorijo „povezanost“ (gl. vrednost 0,09) ter „revšcina“ (gl. vrednost 0,09) manj pomemben. Vecjo vsebinsko težo imajo besedne kategorije, kot so „kriminaliteta“ (gl. 
vrednost 1,18), „socialnost“ (gl. vrednost 0,74), „gospodarstvo“ (gl. vrednost 0,18), „razmere“ (gl. vrednost 0,18), „odnosi“ (gl. vrednost 0,12) in „razlike“ (gl. vrednost 0,12). Pri predstavnikih družboslovnih ved opazimo mocnejši vsebinski poudarek na besedni kategoriji „socialnost“ (gl. vrednost 0,92), „kriminaliteta“ (gl. vrednost 0,49), „družina“ (gl. vrednost 0,24), „povezanost“ (gl. vrednost 0,22), „razmere“ (gl. vrednost 0,19), „revšcina“ (gl. vrednost 0,16), „gospodarstvo“ (gl. vrednost 0,14) in „odnosi“ (gl. vrednost 0,11), medtem ko je besedna kategorija „razlike“ (gl. vrednost 0,08) vsebinsko manj poudarjena. Predstavniki vmesnih ved so dajali vecji poudarek na besedno kategorijo „kriminaliteta“ (gl. vrednost 1,04), „socialnost“ (gl. vrednost 0,84), „odnosi“ (gl. vrednost 0,16) ter „družina“, „gospodarstvo“, „razlike“ (gl. vse imajo vrednost 0,12), medtem ko je uporaba ostalih besednih kategorij, kot so „revšcina“ (gl. vrednost 0,08), „razmere“ (gl. vrednost 0,07) in „povezanost“ (gl. vrednost 0), znotraj mnenj vsebinsko precej manj pomenljiva. Za besedno kategorijo „povezanost“ lahko celo ugotovimo nicelni vsebinski poudarek. Predstavniki naravoslovnih ved so dajali vecji vsebinski poudarek na besedno kategorijo „kriminaliteta“ (gl. vrednost 0,53), „socialnost“ (gl. vrednost 0,84) in „povezanost“ (gl. vrednost 0,16), medtem ko so ostale besedne kategorije vsebinsko manj pomembne (gl. vrednosti od 0,09 do 0,02). Nazadnje lahko obravnavamo predstavnike aplikativnih ved, ki so pogosteje uporabili besedno kategorijo „kriminaliteta“ (gl. vrednost 0,54), „socialnost“ (gl. vrednost 0,36), „gospodarstvo“ (gl. vrednost 0,13), „povezanost“ in „razmere“ (gl. vrednosti oboje 0,11), medtem ko so ostale besedne kategorije dosegle nižje vrednosti (gl. vrednosti od 0,07 do 0). Besedna kategorija „odnosi“ je celo dosegla nicelno vrednost. Na podlagi seštevka vrednosti razmerij po stolpcih lahko poudarimo vodilno vlogo predstavnikov humanisticnih ved (gl. vrednost 2,82), sledijo predstavniki družboslovnih in vmesnih ved (gl. vrednost oboji 2,55), nato naravoslovnih ved (gl. vrednost 1,89) in nenazadnje aplikativnih ved (gl. vrednost 1,44). Ob seštevkih razmerij po vrsticah lahko izpostavimo najvecji vsebinski pomen besedne kategorije „kriminaliteta“ (gl. vrednost 3,78), sledi „socialnost“ (gl. vrednost 3,70), „gospodarstvo in razmere“ (gl. vrednost oboji 0,64), „povezanost“ (gl. vrednost 0,58), „družina“ (gl. vrednost 0,57), „odnosi“ (gl. vrednost 0,48), „razlike“ (gl. vrednost 0,46), na zadnje mesto pa se uvršca „revšcina“ (gl. vrednost 0,40). Ob tem je treba izpostaviti ugotovitev, da so vrednosti manj pomembnih vsebinskih poudarkov sorazmerno blizu skupaj. Mnenja o kriminaliteti predstavnikov vseh ved so vsebovala mocan vsebinski poudarek na socialnosti (npr. socialni vplivi, skupine, druženje, družba), predstavniki vseh ved, še zlasti 
humanisticnih in vmesnih ved, pa so tudi izjemno pogosto uporabili besedno kategorijo „kriminaliteta“, ki je bila osrednja tema tega zadnjega vprašanja iz anketnega vprašalnika. Zaradi jasnejšega vpogleda v povezave med besednimi kategorijami znotraj klasifikacijske skupine UKBS 4 je bil izdelan hierarhicni asociativni diagram. 

4.9.3.9.5.7 Slika 298: Hierarhicni asociativni diagram besednih kategorij in  predstavnikov ved 
Slika 298 prikazuje hierarhicni asociativni diagram besednih kategorij in predstavnikov ved. Predstavniki ved so posredovali mnenja (glej realizacijo oziroma crtkano povezavo s trikotnikom) o osrednji temi kriminalitete, ki je nadrejena (glej povezavo s crnim rombom) vsem besednim kategorijam. Besedna kategorija „socialnost“ je sicer v podrejeni vlogi v povezavi s kriminaliteto, vendar nadrejena (glej povezavo z belim rombom) ostalim besednim kategorijam, kot so družina, gospodarstvo, revšcina, razmere, povezanost, razlike in odnosi. Upoštevajoc variacijske razlike med vrednostmi (glej vrednosti v rumenem polju – manjši kot je variacijski razmik, mocnejša je povezanost) lahko opazimo mocnejšo asociativno povezavo (glej povezave z ravno crto) med besednimi kategorijami „družina“, „povezanost“ in „odnosi“. Drugo mocnejšo asociativno povezavo vidimo med besednimi kategorijami „gospodarstvo“, „revšcina“ in „razmere“. Opazimo lahko še asociativno povezavo med besednima kategorijama „povezanost“ in „odnosi“. Na podlagi analize lahko ugotovimo izrazit poudarek socialnih dejavnikov pri razlagi kriminalitete. Z namenom, da bi se dotaknili vsebinskih poudarkov predstavnikov posameznih ved, je potrebno izdelati hierarhicne asociativne diagrame za vsako krovno vedo posebej, kajti prejšnji diagram velja (glej vrednosti) za vse predstavnike ved skupaj. 

4.9.3.9.5.8 Slika 299: Hierarhicni asociativni diagram besednih kategorij glede na predstavnike humanisticnih ved 
Slika 299 prikazuje hierarhicni asociativni diagram besednih kategorij, ki temelji na predstavnikih humanisticnih ved, znotraj katerega lahko opazimo dolocene spremembe. Pri upoštevanju variacijskih razmikov med vrednostmi (glej vrednosti znotraj roza, oranžnih in rumenih polj) so se spremenile moci hierarhicnih in asociativnih povezav med besednimi kategorijami. V tem kontekstu so, glede na spremembo vsebinskega poudarka, še posebej pomembne asociativne povezave. Predstavniki humanisticnih ved menijo, da so najmocnejši dejavniki, ki vplivajo na pojav kriminalitete, socialni oziroma sociološki. Mocnejše vplive in vzroke na sekundarni ravni za pojav kriminalitete vidijo predvsem v neugodnih socialnih in gospodarskih razmerah, odnosih znotraj družine, tesnejši in bolj kakovostni povezanosti med družinskimi clani ter v razlikah pri vzgoji. Asociativni povezavi med besednima kategorijama „gospodarstvo“ in „revšcina“ (glej variacijski razmik od 0,18 do 0,09) ter med „revšcino“ in „razmere“ (glej variacijski razmik od 0,09 do 0,18) sta šibkejši (glej crtkano povezavo). Šibkejša je tudi asociativna povezava med besednima kategorijama „povezanost“ in „odnosi“ (glej variacijski razmik od 0,09 do 0,12). Skratka, predstavniki humanisticnih ved so na sekundarni ravni za pojav kriminalitete poudarili mocnejši vpliv gospodarstva, razmer, povezanosti in družine. Predstavniki humanisticnih ved so predvsem zagovorniki socioloških razlag pojavljanja kriminalitete in pri tem ne poudarjajo krepke vloge množicnih medijev, razlicnih veroizpovedi, etnicnih ozadij, revšcine, politicnih sistemov, nezaposlenosti itd., temvec lahko njihove sociološke razlage strnemo v vplive in vzroke, ki izhajajo iz okrepljene vloge družine in gospodarstva v povezavi s financnim stanjem države ter številnih družin. To predstavlja vsebinski razpon stališc predstavnikov humanisticnih ved glede pojavljanja kriminalitete. 

4.9.3.9.5.9 Slika 300: Hierarhicni asociativni diagram besednih kategorij glede na predstavnike družboslovnih ved 
Slika 300 prikazuje hierarhicni asociativni diagram besednih kategorij glede na predstavnike družboslovnih ved, znotraj katerega je mogoce ponovno opaziti dolocene spremembe. Pri upoštevanju variacijskih razmikov med vrednostmi (glej vrednosti znotraj roza, oranžnih in rumenih polj) so se spremenile moci hierarhicnih in asociativnih povezav med besednimi kategorijami. Kot prvo lahko opazimo, da je vrednost razmerja besedne kategorije „socialnost“ višja (glej vrednost 0,92) kot vrednost besedne kategorije „kriminaliteta“ (glej vrednost 0,49), ceprav le-ta predstavlja osrednjo temo zadnjega vprašanja anketnega vprašalnika. Na splošno lahko ugotovimo, da so predstavniki družboslovnih ved odgovarjali v drugacnem slogu kot predstavniki humanisticnih in drugih ved. Manj so uporabljali besede iz kategorije „kriminaliteta“ in se bolj osredotocili na socialne oziroma sociološke vsebine, s katerimi razlagajo vsak družbeni pojav, vkljucno s kriminaliteto. Na splošno opazimo najvecje variacijske razmike med kategorijo „socialnost“ in drugimi besednimi kategorijami, iz cesar lahko sklepamo, da so predstavniki družboslovnih ved prispevali najbolj variabilne odgovore. Da se ne bi prišlo do prezgodnjih sklepov, bo potrebno to še z vsebinskega vidika podrobno preuciti. Prav tako kot pri predstavnikih humanisticnih ved bo smiselno preuciti asociativne povezave glede na spremembe vsebinskega poudarka. Predstavniki družboslovnih ved so posredovali še mnogo bolj okrepljena mnenja glede moci vpliva socialnih oziroma socioloških dejavnikov na pojav kriminalitete. Mocnejše vplive in vzroke na sekundarni ravni za pojav kriminalitete vidijo predvsem v obstojecih družinskih razmerah (glej asociativno povezavo med kategorijama „družina“ in „razmere“ z variacijskim razmikom od 0,24 do 0,19) in nacinu povezanosti med družinskimi clani (glej asociativno povezavo med kategorijama „družina“ in „povezanost“ z variacijskim razmikom od 0,24 do 0,22). K temu lahko dodamo še mocnejšo asociativno povezavo med besednimi kategorijami, kot so „gospodarstvo“, „revšcina“ in „razmere“ (glej variacijske razmike od 0,14 do 0,16, od 0,19 do 0,16 in od 0,14 do 0,19), kar pomeni, da je revšcina posledica neugodnih gospodarskih razmer in da neugodne gospodarske ter socialne razmere mocno vplivajo na delovanje najpomembnejše družbene celice, družine. Na odnose, izražene kot socialne in gospodarske razlike, so predstavniki družboslovnih ved namenili manj vsebinskega poudarka. Skratka, na osnovi danih rezultatov lahko miselni razpon predstavnikov družboslovnih ved glede pojavljanja kriminalitete opredelimo kot osredotocenost na družino in socialne povezave v širšem smislu, pri cemer na te povezave vplivajo tudi drugi socialni dejavniki, kot so gospodarske in financne dejavnosti. Glede odgovora, ki kaže najvecjo variabilnost med predstavniki družboslovnih ved, se bomo po zakljucku analize obsega in raznovrstnosti mnenj po posameznih vedah podrobneje izjasnili.  

4.9.3.9.6 Slika 301: Hierarhicni asociativni diagram besednih kategorij glede na predstavnike vmesnih ved 
Slika 301 prikazuje hierarhicni asociativni diagram besednih kategorij glede na predstavnike vmesnih ved. Prav tako lahko opazimo mocan poudarek na besedni kategoriji „socialnost“ (glej vrednost 0,84), vendar nekoliko manjši kot pri predstavnikih družboslovnih ved. Izjemno pogosto so tudi uporabili besedno kategorijo „kriminaliteta“ (glej vrednost 1,04). Na sekundarnem nivoju vsebinske pomembnosti opazimo, da je izginila povezava z besedno kategorijo „povezanost“, saj tega vsebinskega poudarka pri predstavnikih vmesnih ved ne najdemo (vrednost 0). Bolj poudarjene so besedne kategorije, kot so „odnosi“, „razlike“, „družina“ in „gospodarstvo“, medtem ko sta vsebinski poudarek pri besednih kategorijah „revšcina“ in „razmere“ precej nižja (glej vrednosti razmerij 0,08 in 0,07). Ob tej ugotovitvi lahko izpostavimo mocnejše asociativne povezave med besednimi kategorijami „odnosi“ in „razlike“ (glej asociativno povezavo z variacijskim razmikom od 0,12 do 0,16), „družina“ in „odnosi“ (glej asociativno povezavo z variacijskim razmikom od 0,12 do 0,16), „gospodarstvo“ in „odnosi“ (glej asociativno povezavo z variacijskim razmikom od 0,12 do 0,16), „družina“ in „razlike“ (glej asociativno povezavo z variacijskim razmikom od 0,12 do 0,12) ter med besednimi kategorijami „družina“ in „gospodarstvo“ (glej asociativno povezavo z variacijskim razmikom od 0,12 do 0,12). Predstavniki vmesnih ved so glede vplivov in vzrokov za pojav kriminalitete mocni zagovorniki socialnih oziroma socioloških dejavnikov. Znotraj tega krovnega stališca dajejo prednost mocnejšemu vsebinskemu poudarku na odnosih znotraj družine, na razlikah v odnosih v širšem smislu in na odnosih znotraj gospodarskih in financnih dejavnosti. Navedeno predstavlja poglavitni miselni razpon predstavnikov vmesnih ved glede na dobljene izide. 

4.9.3.9.6.1 Slika 302: Hierarhicni asociativni diagram besednih kategorij glede na predstavnike naravoslovnih ved 
Slika 302 prikazuje hierarhicni asociativni diagram besednih kategorij glede na predstavnike naravoslovnih ved, znotraj katerega lahko, podobno kot pri predstavnikih družboslovnih ved, opazimo pogostejšo rabo besedne kategorije „socialnost“ v primerjavi z besedno kategorijo „kriminaliteta“ (glej vrednost variacijskega razmika od 0,53 do 0,84). V tem primeru se srecujemo z manjšim variacijskim razmikom kot pri predstavnikih družboslovnih ved (od 0,49 do 0,92). 
Predstavniki naravoslovnih ved prav tako mocno poudarjajo socialne oziroma sociološke dejavnike kot vplive in vzroke za pojav kriminalitete. Na sekundarni ravni vsebinskega poudarka ne opazimo mocnejših asociativnih povezav med besednimi kategorijami. Vsebinski poudarek pri besednih kategorijah, kot so „družina“, „gospodarstvo“, „revšcina“, „razmere“, „razlike“ in „odnosi“, dosega zelo nizke vrednosti razmerij (od 0,02 do 0,09), medtem ko besedna kategorija „povezanost“ dosega višjo vrednost (glej vrednost 0,16). Predstavniki naravoslovnih ved menijo, da lahko vplive in vzroke za pojav kriminalitete pripišemo socialnim oziroma sociološkim dejavnikom, pri cemer se lahko znotraj teh dejavnikov poišcejo razlicne variacije in kombinacije povezanosti. Prav v tem sklopu lahko dolocimo miselni razpon predstavnikov naravoslovnih ved glede razlaganja kriminalitete. 

4.9.3.9.6.2 Slika 303: Hierarhicni asociativni diagram besednih kategorij glede na predstavnike aplikativnih ved 
Slika 303 prikazuje hierarhicni asociativni diagram besednih kategorij glede na predstavnike aplikativnih ved. Podobno kot predstavniki drugih ved tudi predstavniki aplikativnih ved poudarjajo mnenje o moci socialnih oziroma socioloških dejavnikov pri pojavljanju kriminalitete. Na sekundarni ravni lahko opazimo mocnejše asociativne povezave med besednimi kategorijami „gospodarstvo“ in „razmere“ (glej asociativno povezavo z variacijskim razmikom od 0,13 do 0,11), med „gospodarstvom“ in „povezanostjo“ (glej asociativno povezavo z variacijskim razmikom od 0,13 do 0,11) ter med „razmerami“ in „povezanostjo“ (glej asociativno povezavo z variacijskim razmikom od 0,11 do 0,11). Ostale besedne kategorije, kot so „družina“, „revšcina“ in „razlike“, imajo bistveno manjši vsebinski poudarek (glej vrednosti od 0,07 do 0,05). Pri predstavnikih aplikativnih ved opazimo posebnost, saj se besedna kategorija „odnosi“ ne uporablja (vrednost 0). Skratka, mnenju o moci socialnih oziroma socioloških dejavnikov pri pojavljanju kriminalitete se tesneje prikljucujejo vplivi in vzroki, povezani z gospodarskimi in financnimi dejavnostmi, pri katerih usodne negativne povezanosti vplivajo na negativne socialne in gospodarske razmere. To hkrati predstavlja tudi miselni razpon predstavnikov aplikativnih ved. Predstavniki razlicnih ved so mocno poudarili socialne oziroma sociološke dejavnike pri pojavljanju kriminalitete. Znotraj asociativnih povezav smo lahko opazili odtencne razlicnosti njihovih mnenj. UKBS 5: v to skupino so se uvrstile besede, ki so oznacevale nežive naravne lastnosti oziroma vsebine. V to skupino se zaradi nastavljenega filtra ni uvrstila niti ena beseda. UKBS 6:  v to skupino so se uvrstile besede, ki so oznacevale žive naravne lastnosti oziroma vsebine. 
a.
ljudje (ljudje . ljudeh, ljudem, ljudi, ljudje, clovek, cloveka, clovekovega, cloveku). Beseda se je v povezavi razlicnih oblik in ozke vsebinske povezanosti besed pojavila 50-krat (moc povezave do osrednje teme je 9,0; moc povezave do UKBS 6 – glej krepkejšo zeleno povezavo – je 51,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca. Predstavniki s podrocja humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj. Znotraj teh mnenj se je besedna kategorija „ljudje“ pojavila devetkrat. Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj. V teh mnenjih so besedno kategorijo „ljudje“ uporabili sedemkrat. Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, pri cemer so besedno kategorijo „ljudje“ uporabili sedemkrat. Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „ljudje“ in z njo povezane besede se je v posredovanih mnenjih pojavila 12-krat. Predstavniki s podrocja aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „ljudje“ in z njo povezane besede se je v posredovanih mnenjih pojavila 12-krat. Mnenja treh predstavnikov s podrocja marginalnih ved – skupaj tri uporabna mnenja – vsebujejo besedno kategorijo „ljudje“ trikrat. 

b.
 osebe (osebe . akterji, državljana, državljane, državljani, fizik, gospodarstveniki, oseba, osebami, osebe, osebi, Pickett, Plecnik, Refugijev, Rejnikov, Richard, sovrstnike, Wilkinson, zagovorniki, športniki, županov). Beseda se je v povezavi razlicnih oblik in ozke vsebinske povezanosti besed pojavila 26-krat (moc povezave do osrednje teme je 7,0; moc povezave do UKBS 6 – glej modro povezavo – je 27,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca. 


Predstavniki s podrocja humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj. V teh mnenjih se je besedna kategorija „osebe“ pojavila štirikrat. Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj. V teh mnenjih so besedno kategorijo „osebe“ uporabili petkrat. Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, pri cemer so besedno kategorijo „osebe“ uporabili šestkrat. Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „osebe“ in z njo povezane besede se je v posredovanih mnenjih pojavila petkrat. Predstavniki s podrocja aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „osebe“ in z njo povezane besede se je v posredovanih mnenjih pojavila šestkrat. Mnenja treh predstavnikov s podrocja marginalnih ved – skupaj tri uporabna mnenja – ne vsebujejo besedne kategorije „osebe“. 
c.otrok (otrok . otroka, otroku, otroštva, otroštvo, otroštvu). Beseda se je v povezavi razlicnih oblik in ozke vsebinske povezanosti besed pojavila 13-krat (moc povezave do osrednje teme je 6,0; moc povezave do UKBS 6 – glej temnomodro povezavo – je 14,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca. Predstavniki s podrocja humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj. V teh mnenjih se je besedna kategorija „otrok“ pojavila trikrat. Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj. V teh mnenjih so besedno kategorijo „otrok“ uporabili trikrat. Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, pri cemer so besedno kategorijo „otrok“ uporabili dvakrat. Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „otrok“ in z njo povezane besede se je v posredovanih mnenjih pojavila trikrat. Predstavniki s podrocja aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „otrok“ in z njo povezane besede se je v posredovanih mnenjih pojavila dvakrat. Mnenja treh predstavnikov s podrocja marginalnih ved – skupaj tri uporabna mnenja – ne vsebujejo besedne kategorije „otrok“. V nadaljevanju bomo prikazali izracunana razmerja, ki kažejo moc vsebinskega vpliva posameznih besednih kategorij med predstavniki razlicnih ved znotraj klasifikacijske skupine UKBS 6. 
4.9.3.9.6.3 Preglednica 156: Izracunana razmerja za besedne kategorije znotraj UKBS 6 
UKB  RHV  RDV  RVV  RNV  RAV  Vsota V  UKBS  
ljudje osebe otrok Vsota S Št. mnenj  0,26 0,12 0,09 0,47 34  0,19 0,14 0,08 0,41 37  0,28 0,24 0,08 0,6 25  0,27 0,11 0,07 0,45 45  0,21 0,11 0,04 0,36 56  1,21 0,72 0,36 2,29 197  6 6 6 6 6  


4.9.3.9.6.4 Slika 304: Naložen stolpcni diagram razmerij po vedah 
Preglednica 156 prikazuje izracunana razmerja po posameznih vedah (RHV, RDV, RVV, RNV in RAV) ter vsote teh razmerij po vrsticah (Vsota V) in stolpcih (Vsota S). Slika 304 ponazarja naložen stolpcni diagram glede na izracunana razmerja po posameznih besednih kategorijah (ljudje, osebe, otrok), ki oznacujejo žive naravne lastnosti oziroma vsebine (UKBS 6) in vedah. Pri predstavnikih humanisticnih ved ugotavljamo, da je vsebinski poudarek na besedni kategoriji „otrok“ (gl. vrednost 0,09) manj izrazit, medtem ko sta kategoriji „osebe“ (gl. vrednost 0,12) in „ljudje“ (gl. vrednost 0,26) vsebinsko pomembnejši. Pri predstavnikih družboslovnih ved opazimo mocnejši poudarek na besedni kategoriji „ljudje“ (gl. vrednost 0,19) in „osebe“ (gl. vrednost 0,14), medtem ko je besedna kategorija „otrok“ manj izrazita (gl. vrednost 0,08). Predstavniki vmesnih ved so najvecji poudarek namenili besednima kategorijama „ljudje“ (gl. vrednost 0,28) in „osebe“ (gl. vrednost 0,24), medtem ko je uporaba besedne kategorije „otrok“ manj pomembna (gl. vrednost 0,08). Predstavniki naravoslovnih ved so vecji vsebinski poudarek dali kategorijama „ljudje“ (gl. vrednost 0,27) in „osebe“ (gl. vrednost 0,11), medtem ko je besedna kategorija „otrok“ manj izrazita (gl. vrednost 0,07). Nazadnje so predstavniki aplikativnih ved, ki so podobno kot drugi predstavniki pogosteje uporabili besedni kategoriji „ljudje“ (gl. vrednost 0,21) in „osebe“ (gl. vrednost 0,11), medtem ko je besedna kategorija „otrok“ vsebinsko manj pomembna (gl. vrednost 0,04). Na podlagi seštevka vrednosti razmerij po stolpcih izstopajo predstavniki vmesnih ved (gl. vrednost 0,60), sledijo predstavniki humanisticnih (gl. vrednost 0,47), naravoslovnih (gl. vrednost 0,45), družboslovnih (gl. vrednost 0,41) in aplikativnih ved (gl. vrednost 0,36). Po seštevkih razmerij po vrsticah je najpomembnejša besedna kategorija „ljudje“ (gl. vrednost 1,21), sledita „osebe“ (gl. vrednost 0,72) in „otrok“ (gl. vrednost 0,36). Vsebinska osredotocenost predstavnikov razlicnih ved je predvsem usmerjena na akterje storilcev kaznivih dejanj v obliki ljudi in oseb v splošnem smislu, medtem ko je poudarek na otrocih manjši. Klasifikacijska skupina UKBS 6 predstavlja povezovalni clen med UKBS 2, UKBS 3 in še posebej UKBS 4, ki vsebinsko razmeroma malo prispeva k širšemu miselnemu razponu predstavnikov razlicnih ved. UKBS 7:  v to skupino so vkljucene besede, ki oznacujejo zdravstvene, biološke in naravne lastnosti oziroma vsebine. 
a.Genetika (genetika . dednost, dednosti, genetike, genetiki, geni, genske, podedovan, predispozicije) Beseda se je v razlicnih oblikah in v ozki vsebinski povezanosti pojavila 14-krat (moc povezave z osrednjo temo: 6,0; moc povezave z UKBS 7 glede na temnomodro povezavo: 15,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca.  
-
 Predstavniki humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj, pri cemer se je besedna kategorija „genetika“ pojavila dvakrat.  

-
 Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj, pri cemer so besedo iz besedne kategorije „genetika“ uporabili štirikrat.  

-
 Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, pri cemer so besede iz besedne kategorije „genetika“ uporabili dvakrat.  

-
 Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj, pri cemer se je besedna kategorija „genetika“ in z njo povezane besede pojavila trikrat.  

-
 Predstavniki aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj, pri cemer se je besedna kategorija „genetika“ in z njo povezane besede pojavila trikrat.  

-
 Predstavniki marginalnih ved so prispevali tri uporabna mnenja, vendar se besedna kategorija „genetika“ v njihovih mnenjih ni pojavila.  

b.
 Življenje (življenje . bio, biološke, biološko, živi, živih, živijo, življenja, življenjski, življenjskimi, življenju)  Beseda se je v razlicnih oblikah in v ozki vsebinski povezanosti pojavila 24-krat (moc povezave z osrednjo temo: 7,0; moc povezave z UKBS 7 glede na modro povezavo: 25,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca.  

-
 Predstavniki humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj, pri cemer se je besedna kategorija „življenje“ pojavila štirikrat.  

-
 Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj, pri cemer so besedo iz besedne kategorije „življenje“ uporabili štirikrat.  

-
 Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, pri cemer so besede iz besedne kategorije „življenje“ uporabili štirikrat.  

-
 Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj, pri cemer se je besedna kategorija „življenje“ in z njo povezane besede pojavila šestkrat. 

-
 Predstavniki aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj, pri cemer se je besedna kategorija „življenje“ in z njo povezane besede pojavila šestkrat.  

-
 Predstavniki marginalnih ved so prispevali tri uporabna mnenja, vendar se besedna kategorija „življenje“ v njihovih mnenjih ni pojavila. 


4.9.3.9.6.5 Preglednica 157: Izracunana razmerja za besedne kategorije znotraj UKBS 7 
UKB  RHV  RDV  RVV  RNV  RAV  Vsota V  UKBS  
genetika življenje Vsota S Št. mnenj  0,06 0,12 0,18 34  0,11 0,11 0,22 37  0,04 0,16 0,2 25  0,07 0,13 0,2 45  0,05 0,11 0,16 56  0,33 0,63 0,96 197  7 7 7 7  


4.9.3.9.6.6 Slika 305: Naložen stolpcni diagram razmerij po vedah 
Preglednica 157 prikazuje izracunana razmerja po posameznih vedah (RHV, RDV, RVV, RNV in RAV) in vsote teh razmerij po vrsticah (Vsota V) in stolpcih (Vsota S), medtem ko slika 305 ponazarja naložen stolpcni diagram glede na izracunana razmerja dveh besednih kategorij (genetika in življenje), ki oznacujejo zdravstvene biološke lastnosti oziroma vsebine (UKBS 7) in vedah. Pri predstavnikih humanisticnih ved je možno ugotoviti, da je vsebinski poudarek znotraj njihovih mnenj za besedno kategorijo „genetika“ (gl. vrednost 0,06) manj pomenljiv, medtem ko ima besedna kategorija „življenje“ (gl. vrednost 0,12) mocnejši vsebinski poudarek. Pri predstavnikih družboslovnih ved opazimo prav tako enakovredno mocni vsebinski poudarek tako za besedno kategorijo „življenje“ (gl. vrednost 0,11) kot tudi „genetika“ (gl. vrednost 0,11). Predstavniki vmesnih ved so dajali vecji vsebinski poudarek na besedno kategorijo „življenje“ (gl. vrednost 0,16), medtem ko je uporaba besedne kategorije „genetika“ znotraj mnenj vsebinsko mnogo manj pomenljiva (gl. vrednost 0,04). Predstavniki naravoslovnih ved so prav tako dajali vecji vsebinski poudarek na besedno kategorijo „življenje“ (gl. vrednost 0,13), medtem ko je besedna kategorija „genetika“ vsebinsko manj izrazita (gl. vrednost 0,07). Nazadnje še lahko obravnavamo predstavnike aplikativnih ved, ki so podobno kot predstavniki naravoslovnih ved pogosteje uporabili besedno kategorijo „življenje“ (gl. vrednost 0,11), medtem ko je besedna kategorija „genetika“ vsebinsko mnogo manj pomenljiva (gl. vrednost 0,05). Na osnovi seštevka vrednosti razmerij po stolpcih lahko poudarimo vodilno vlogo predstavnikov družboslovnih ved (gl. vrednost 0,22), sledijo predstavniki humanisticnih, vmesnih in naravoslovnih ved (gl. trikrat vrednost 0,20) in nenazadnje aplikativnih ved (gl. vrednost 0,16). Ob seštevkih razmerij po vrsticah lahko izpostavimo najvecji vsebinski pomen besedne kategorije „življenje“ (gl. vrednost 0,63), nakar sledi besedna kategorija „genetika“ (gl. vrednost 0,33) Vsebinska osredotocenost predstavnikov razlicnih ved so manj usmerjena v zdravstveno biološke razlage glede pojavljanja kriminalitete. Skratka, predstavniki razlicnih ved ne pripisujejo biološkim razlagam o pojavljanju kriminalitete vecjega pomena, kar v bistvu pomeni, da so tovrstne vplivi in vzroki, še zlasti ob primerjavi socialnih/socioloških in psiholoških dejavnikov. Zapisano pomeni hkrati tudi miselni razpon predstavnikov razlicnih ved. UKBS 8:  v to skupino so se uvrstile besede, ki so oznacevale intelektualne in/ali materialne izdelke ljudi. 
a.Izobrazba (besede povezane z izobrazbo: branje, izobrazbo, izobraževanja, izobraževanje, izobražujem, magisterij, naucenemu, nauci, nauciš, OŠ, pedagoški, ucimo, visokoizobraženi, šolanje, šole, šoli, šolski).  Beseda „izobrazba“ se je v razlicnih oblikah in v ozko povezani vsebinski rabi pojavila 26-krat (moc povezave z osrednjo temo: 10,0; moc povezave z UKBS 8, glej modro povezavo: 27,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca. 
-
 Predstavniki humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj. V teh mnenjih se je besedna kategorija „izobrazba“ pojavila šestkrat. 

-
 Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj, besedo iz besedne kategorije „izobrazba“ pa so uporabili trikrat. 

-
 Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, besedno kategorijo „izobrazba“ so uporabili štirikrat. 

-
 Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „izobrazba“ in z njo povezane besede so se v njihovih mnenjih pojavile petkrat.  

-
 Predstavniki aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „izobrazba“ in z njo povezane besede so se pojavile osemkrat.  

-
 Predstavniki marginalnih ved so prispevali tri uporabna mnenja, v katerih besedna kategorija „izobrazba“ ni bila uporabljena. 

b.
 Politika (besede povezane s politiko: demokracija, demokracijo, kapitalisticne, politike, politiki, politicne, politicni). Beseda „politika“ se je v razlicnih oblikah in v ozko povezani vsebinski rabi pojavila 11­

krat (moc povezave z osrednjo temo: 6,0; moc povezave z UKBS 8, glej temnomodro povezavo: 12,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca. 

-
 Predstavniki humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj. V teh mnenjih se je besedna kategorija „politika“ pojavila dvakrat.  

-
 Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj, besedo iz besedne kategorije „politika“ pa so uporabili enkrat.  

-
 Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, besedno kategorijo „politika“ so uporabili dvakrat.  

-
 Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „politika“ in z njo povezane besede so se v njihovih mnenjih pojavile trikrat. Predstavniki s podrocja aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „politika“ in z njo povezane besede so se znotraj posredovanih mnenj pojavile trikrat. Nazadnje so tu še mnenja treh predstavnikov s podrocja marginalnih ved, ki so prispevali tri uporabna mnenja. Besedna kategorija „politika“ se v mnenjih predstavnikov marginalnih ved ni pojavila. 

c. 
Vrednota (besede povezane z vrednoto: dobrobit, vredne, vrednost, vrednot, vrednotah, vrednote, vrednoto).  Beseda „vrednota“ se je v razlicnih oblikah in v ozko povezani vsebinski rabi pojavila 11-krat (moc povezave z osrednjo temo: 6,0; moc povezave z UKBS 8, glej temnomodro povezavo: 12,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca. 

-
 Predstavniki humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj. V teh mnenjih se je besedna kategorija „vrednota“ pojavila dvakrat. 

-
 Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj, besedo iz besedne kategorije „vrednota“ pa so uporabili enkrat. 

-
 Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, besedno kategorijo „vrednota“ so uporabili trikrat. 

-
 Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „vrednota“ in z njo povezane besede so se v njihovih mnenjih pojavile štirikrat.  

-
 Predstavniki aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „vrednota“ in z njo povezane besede so se pojavile dvakrat.  

-
 Predstavniki marginalnih ved so prispevali tri uporabna mnenja, v katerih besedna kategorija „vrednota“ ni bila uporabljena.  

d.
 Zakon 

(besede povezane z zakonom: nezakonita, nezakonitih, odlok, zakona, zakonitosti, zakonom, zakonsko).  Beseda „zakon“ se je v razlicnih oblikah in v ozko povezani vsebinski rabi pojavila 11-krat (moc povezave z osrednjo temo: 6,0; moc povezave z UKBS 8, glej temnomodro povezavo: 12,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca. 

-
 Predstavniki humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj. V teh mnenjih se je besedna kategorija „zakon“ pojavila enkrat.  

-
 Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj, vendar besedne kategorije „zakon“ niso uporabili. 

-
 Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, besedno kategorijo „zakon“ so uporabili enkrat. Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „zakon“ in z njo povezane besede so se znotraj posredovanih mnenj pojavile sedemkrat. Predstavniki s podrocja aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „zakon“ in z njo povezane besede so se znotraj posredovanih mnenj pojavile dvakrat.  Nazadnje so tu še mnenja treh predstavnikov s podrocja marginalnih ved, ki so prispevali tri uporabna mnenja. Besedna kategorija „zakon“ se v mnenjih predstavnikov marginalnih ved ni pojavila. 

e.
Zgled  (besede povezane z zgledom: vzgledom, vzorniki, zgledi, zgledov). Beseda „zgled“ se je v razlicnih oblikah in v ozko povezani vsebinski rabi pojavila 13-krat (moc povezave z osrednjo temo: 6,0; moc povezave z UKBS 8, glej temnomodro povezavo: 14,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca. 

-
 Predstavniki humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj. V teh mnenjih se je besedna kategorija „zgled“ pojavila dvakrat. 

-
 Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj, besedo iz besedne kategorije „zgled“ pa so uporabili dvakrat. 

-
 Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, besedno kategorijo „zgled“ so uporabili dvakrat.  

-
 Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „zgled“ in z njo povezane besede so se v njihovih mnenjih pojavile štirikrat. 

-
 Predstavniki aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „zgled“ in z njo povezane besede so se pojavile dvakrat. 

-
 Predstavniki marginalnih ved so prispevali tri uporabna mnenja, v katerih besedna kategorija „zgled“ ni bila uporabljena. 


4.9.3.9.6.7 Preglednica 158: Izracunana razmerja za besedne kategorije znotraj UKBS 8 
UKB  RHV  RDV  RVV  RNV  RAV  Vsota V  UKBS  
izobrazba politika vrednota zakon zgled Vsota S Št. mnenj  0,18 0,06 0,06 0,03 0,06 0,39 34  0,05 0,03 0 0 0,08 0,16 37  0,16 0,08 0,12 0,04 0,08 0,48 25  0,11 0,07 0,09 0,16 0,09 0,52 45  0,14 0,05 0,04 0,04 0,04 0,31 56  0,64 0,29 0,31 0,27 0,35 1,86 197  8 8 8 8 8 8 8  


4.9.3.9.6.8 Slika 306: Naložen stolpcni diagram razmerij po vedah 
Preglednica 158 prikazuje izracunana razmerja po posameznih vedah (RHV, RDV, RVV, RNV in RAV) ter vsote teh razmerij po vrsticah (Vsota V) in stolpcih (Vsota S). Slika 306 ponazarja naložen stolpcni diagram glede na izracunana razmerja besednih kategorij (izobrazba, politika, vrednota, zakon in zgled), ki oznacujejo materialne in/ali intelektualne produkte ljudi (UKBS 8) in posamezne vede. Pri predstavnikih humanisticnih ved lahko ugotovimo, da je vsebinski poudarek v njihovih mnenjih najizrazitejši pri besedni kategoriji „izobrazba“ (gl. vrednost 0,18), medtem ko so pri ostalih besednih kategorijah, kot so „politika“, „vrednota“, „zakon“ in „zgled“ (gl. vrednosti od 0,03 do 0,06), izraženi izjemno šibki vsebinski poudarki. Pri predstavnikih družboslovnih ved opazimo prav tako izjemno šibek vsebinski poudarek vseh besednih kategorij (gl. vrednosti od 0 do 0,08), pri cemer izstopata nicelni vrednosti za besedni kategoriji „vrednota“ in „zakon“ (gl. vrednost 0 pri obeh). Predstavniki vmesnih ved so najvecji vsebinski poudarek namenili besednima kategorijama „izobrazba“ (gl. vrednost 0,16) in „vrednota“ (gl. vrednost 0,12), medtem ko so preostale besedne kategorije uporabljali precej manj pogosto (gl. vrednosti od 0,04 do 0,08). Pri predstavnikih naravoslovnih ved sta najvecji vsebinski poudarek dobili besedni kategoriji „izobrazba“ (gl. vrednost 0,11) in „zakon“ (gl. vrednost 0,16), medtem ko so preostale besedne kategorije dosegale nižje vrednosti (gl. vrednosti od 0,07 do 0,09).  Nazadnje so predstavniki aplikativnih ved najpogosteje uporabljali besedno kategorijo „izobrazba“ (gl. vrednost 0,14), medtem ko so ostale besedne kategorije dosegale precej nižje vrednosti (gl. vrednosti od 0,04 do 0,05).  Na podlagi seštevka vrednosti razmerij po stolpcih lahko izpostavimo vodilno vlogo predstavnikov naravoslovnih ved (gl. vrednost 0,52), ki jim sledijo predstavniki vmesnih ved (gl. vrednost 0,48), humanisticnih ved (gl. vrednost 0,39), aplikativnih ved (gl. vrednost 0,31) in nazadnje družboslovnih ved (gl. vrednost 0,16).  Ce upoštevamo seštevke razmerij po vrsticah, ima najvecji vsebinski pomen besedna kategorija „izobrazba“ (gl. vrednost 0,64), sledijo ji „zgled“ (gl. vrednost 0,35), „vrednota“ (gl. vrednost 0,31) in „politika“ (gl. vrednost 0,29), medtem ko „zakon“ z gl. vrednostjo 0,27 zavzema zadnje mesto.  Predstavniki razlicnih ved ne pripisujejo vecje teže materialnim in/ali intelektualnim produktom ljudi v povezavi s pojavnostjo kriminalitete. Izstopa zgolj besedna kategorija „izobrazba“, ki ji, z izjemo predstavnikov družboslovnih ved, pripisujejo razmeroma mocno vsebinsko težo. Višja stopnja izobrazbe naj bi bila kazalnik vecje socialne, pravne in tehnološke razvitosti države, kar naj bi posledicno zmanjševalo pogostost kriminalitete. Vendar v praksi ni mogoce potrditi te trditve, saj se ob višji stopnji izobrazbe prebivalstva morda zmanjša delež bagatelne kriminalitete, ne moremo pa enako trditi za druge oblike kriminalitete, kot sta gospodarska kriminaliteta ali mobing.  Skratka, predstavniki razlicnih ved materialnim in/ali intelektualnim produktom ljudi ne pripisujejo vecjega pomena v povezavi s pojavnostjo kriminalitete. To pomeni, da jih je mogoce povezati predvsem s socialnimi, sociološkimi in storilnostnimi dejavniki, kar tudi odraža miselni okvir predstavnikov razlicnih ved. UKBS 9: V to skupino so uvršcene besede, ki oznacujejo institucije in/ali njihove dele. 
a.Država (država . Avstrijo, držav, države, državi, državljanov, državnih, Slovenije, Sloveniji). Beseda se je v razlicnih oblikah in v okviru ozke vsebinske povezanosti pojavila 13-krat (moc povezave z osrednjo temo: 6,0; moc povezave z UKBS 9, glej temnomodro povezavo: 14,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca. 
-
 Predstavniki s podrocja humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj, pri cemer se besedna kategorija „država“ ni pojavila.  

-
 Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj, znotraj katerih so petkrat uporabili besedo iz besedne kategorije „država“.  

-
 Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, pri cemer so enkrat uporabili besedo iz besedne kategorije „država“.  

-
 Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „država“ in z njo povezane besede so se znotraj posredovanih mnenj pojavile trikrat.  

-
 Predstavniki s podrocja aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „država“ in z njo povezane besede so se znotraj posredovanih mnenj pojavile štirikrat. 

-
 Nazadnje so tu še mnenja treh predstavnikov s podrocja marginalnih ved, ki so prispevali tri uporabna mnenja. Besedna kategorija „država“ se v mnenjih predstavnikov marginalnih ved ni pojavila. 


4.9.3.9.6.9 Preglednica 159: Izracunana razmerja za besedne kategorije znotraj UKBS 9 
UKB  RHV  RDV  RVV  RNV  RAV  Vsota V  UKBS  
država Vsota S Št. mnenj  0 0 34  0,14 0,14 37  0,04 0,04 25  0,07 0,07 45  0,07 0,07 56  0,32 0,32 197  9 9 9  


4.9.3.9.7 Slika 307: Naložen stolpcni diagram razmerij po vedah 
Preglednica 159 prikazuje izracunana razmerja po posameznih vedah (RHV, RDV, RVV, RNV in RAV) ter vsote teh razmerij po vrsticah (Vsota V) in stolpcih (Vsota S). Slika 307 ponazarja naložen stolpcni diagram, ki prikazuje izracunano razmerje besedne kategorije „država“, ki se je kot edini predstavnik institucij in/ali njihovih delov uvrstila v klasifikacijsko skupino UKBS 9 in bila vkljucena v ožji izbor za analizo.  Pri predstavnikih humanisticnih ved je mogoce ugotoviti, da je vsebinski poudarek na besedni kategoriji „država“ (gl. vrednost 0) nicen. Pri predstavnikih vmesnih, naravoslovnih in aplikativnih ved opažamo šibek vsebinski poudarek te besedne kategorije (gl. vrednosti od 0,04 do 0,07). Izjemo predstavljajo predstavniki družboslovnih ved, ki besedni kategoriji „država“ pripisujejo vecji pomen (gl. vrednost 0,14).  Na podlagi seštevka vrednosti razmerij po stolpcih lahko izpostavimo vodilno vlogo predstavnikov družboslovnih ved (gl. vrednost 0,52), sledijo predstavniki naravoslovnih in aplikativnih ved (gl. vrednosti 0,07), vmesnih ved (gl. vrednost 0,04) ter nazadnje humanisticnih ved (gl. vrednost 0). Pri seštevkih razmerij po vrsticah ima najvecji vsebinski pomen besedna kategorija „država“ (gl. vrednost 0,32).  Predstavniki razlicnih ved institucijam in njihovim delom ne pripisujejo pomembnejšega vpliva na zmanjševanje ali porast kriminalitete. Izjema so predstavniki družboslovnih ved, ki so nekoliko bolj poudarili vpliv države in državljanov na pojavljanje in zmanjševanje kriminalitete, zlasti prek boljšega medresorskega sodelovanja med državnimi institucijami. Preseneca šibek vsebinski poudarek na institucije in/ali njihove dele; celo pri predstavnikih družboslovnih ved bi lahko pricakovali mocnejšo osredotocenost na to temo, še posebej v kontekstu gospodarske, poslovne, financne, korporativne in državne kriminalitete. Opis dobljenih rezultatov, ki so jih podale preizkusne osebe, ustreza miselnemu razponu predstavnikov razlicnih ved. UKBS 10: V to skupino so uvršcene besede, ki oznacujejo cas in/ali obdobja.  
a.Cas ("cas" . leti, minljivost, obdobje, obdobjih, obdobju, rok, socasna, casa, casovna, casovne, casu*). Beseda se je v razlicnih oblikah in ob tesni vsebinski povezanosti z drugimi besedami pojavila 16-krat (moc povezave z osrednjo temo: 6,0; moc povezave z UKBS 10, glej temnomodro povezavo: 17,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca. 
-
 Predstavniki humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj. Znotraj teh mnenj se besedna kategorija „cas“ ni pojavila. 

-
 Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj. V njih so petkrat uporabili besedo iz besedne kategorije „cas“.  

-
 Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, pri cemer so besede iz besedne kategorije „cas“ uporabili trikrat.  

-
 Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „cas“ in z njo povezane besede so se v njihovih mnenjih pojavile trikrat. 

-
 Predstavniki aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „cas“ in z njo povezane besede so se v njihovih mnenjih pojavile petkrat.  Nazadnje so podana še mnenja treh predstavnikov marginalnih ved, ki so prispevali tri uporabna mnenja. Besedna kategorija „cas“ se v njihovih mnenjih ni pojavila. 


4.9.3.9.7.1 Preglednica 160: Izracunana razmerja za besedne kategorije znotraj UKBS 9 
UKB  RHV  RDV  RVV  RNV  RAV  Vsota V  UKBS  
cas Vsota S Št. mnenj  0 0 34  0,14 0,14 37  0,12 0,12 25  0,07 0,07 45  0,09 0,09 56  0,42 0,42 197  10 10 10  


4.9.3.9.7.2 Slika 308: Naložen stolpcni diagram razmerij po vedah 
Preglednica 160 prikazuje izracunana razmerja po posameznih vedah (RHV, RDV, RVV, RNV in RAV) ter vsote teh razmerij po vrsticah (Vsota V) in stolpcih (Vsota S), medtem ko slika 308 ponazarja naložen stolpcni diagram glede na izracunano razmerje besedne kategorije „cas“.  Pri predstavnikih humanisticnih ved je mogoce ugotoviti, da je vsebinski poudarek znotraj njihovih mnenj za besedno kategorijo „cas“ (gl. vrednost 0) niceln. Pri predstavnikih naravoslovnih in aplikativnih ved lahko opazimo šibek vsebinski poudarek te besedne kategorije (gl. vrednosti od 0,07 do 0,09), medtem ko je vsebinski poudarek pri predstavnikih družboslovnih in vmesnih ved mocnejši (gl. vrednosti 0,14 in 0,12).  Na podlagi seštevka vrednosti razmerij po stolpcih lahko izpostavimo vodilno vlogo predstavnikov družboslovnih ved (gl. vrednost 0,14), sledijo predstavniki vmesnih ved (gl. vrednost 0,12), aplikativnih ved (gl. vrednost 0,09), naravoslovnih ved (gl. vrednost 0,07) in nazadnje humanisticnih ved (gl. vrednost 0). Seštevek razmerij po vrsticah kaže na najvecji vsebinski pomen besedne kategorije „cas“ (gl. vrednost 0,42).  Predstavniki razlicnih ved ne pripisujejo velikega vpliva casu in razlicnim obdobjem na pojavljanje kriminalitete, kar je nekoliko presenetljivo. Na podlagi zgodovinskih spoznanj lahko ugotovimo, da je cas oziroma obdobje pomemben dejavnik pri pojavljanju razlicnih družbenih pojavov, med katerimi je tudi kriminaliteta. Še posebej naturalisti so mocno poudarili dejavnike, ki vplivajo na razvoj osebnosti in posledicno na kriminalne poti dolocenih posameznikov, pri cemer imajo kljucno vlogo cas oziroma obdobje, geni in okolje. V miselnem okviru predstavnikov razlicnih ved pa tega poudarka skorajda ni zaznati.  UKBS 11: v to skupino so uvršcene besede, ki oznacujejo izjemno široko vsebino in jih ni bilo smiselno klasificirati v katerokoli drugo skupino. 
a.Dejavnik  ("dejavnik" . dejavnika, dejavnike, dejavniki, dejavnikih, dejavnikov, dejavniku, facto, faktor, faktorjev). Beseda se je v razlicnih oblikah in ob tesni vsebinski povezanosti z drugimi besedami pojavila 48-krat (moc povezave z osrednjo temo: 9,0; moc povezave z UKBS 11, glej krepko zeleno povezavo: 49,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca. 
-
 Predstavniki humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj, pri cemer se je besedna kategorija „dejavnik“ pojavila 11-krat.  

-
 Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj in besedo iz besedne kategorije „dejavnik“ uporabili 16-krat. 

-
 Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, pri cemer so besede iz besedne kategorije „dejavnik“ uporabili sedemkrat.  

-
 Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj, znotraj katerih se je besedna kategorija „dejavnik“ pojavila štirikrat.  

-
 Predstavniki aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj, znotraj katerih se je besedna kategorija „dejavnik“ pojavila desetkrat.  

-
 Nazadnje so podana še mnenja treh predstavnikov marginalnih ved, ki so prispevali tri uporabna mnenja. Besedna kategorija „dejavnik“ se v njihovih mnenjih ni pojavila.  

b.
 Makrokozmos ("makrokozmos" . makro, makrokozmicne, makrokozmicni, makrokozmicnih, makrokozmosa, makrokozmusu, makrookolja). Beseda se je v razlicnih oblikah in ob tesni vsebinski povezanosti z drugimi besedami pojavila 19-krat (moc povezave z osrednjo temo: 6,0; moc povezave z UKBS 11, glej temnomodro povezavo: 20,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca. 

-
 Predstavniki humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj, pri cemer se je besedna kategorija „makrokozmos“ pojavila štirikrat.  

-
 Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj in besedo iz besedne kategorije „makrokozmos“ uporabili trikrat.  

-
 Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, pri cemer besede iz besedne kategorije „makrokozmos“ niso uporabili. 

-
 Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj, znotraj katerih se je besedna kategorija „makrokozmos“ pojavila trikrat. Predstavniki s podrocja aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „makrokozmos“ in z njo povezanih besed se je znotraj posredovanih mnenj pojavila osemkrat.  Nazadnje so podana še mnenja treh predstavnikov s podrocja marginalnih ved, ki so prispevali tri uporabna mnenja. Besedna kategorija „makrokozmos“ se je znotraj njihovih mnenj pojavila enkrat. 

c.
Mezokozmos ("mezokozmos" . mezo, mezokozmicne, mezokozmicnega, mezokozmicni, mezokozmicnih, mezokozmicnimi, mezokoznicnih, mizokozmicni). Beseda se je v razlicnih oblikah in ob tesni vsebinski povezanosti z drugimi besedami pojavila 25-krat (moc povezave z osrednjo temo: 7,0; moc povezave z UKBS 11, glej modro povezavo: 26,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca.  

-
 Predstavniki humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj, pri cemer se je besedna kategorija „mezokozmos“ pojavila trikrat.  

-
 Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj in besedo iz besedne kategorije „mezokozmos“ uporabili trikrat.  

-
 Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, pri cemer so besede iz besedne kategorije „mezokozmos“ uporabili dvakrat. 

-
 Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj, znotraj katerih se je besedna kategorija „mezokozmos“ pojavila šestkrat. 

-
 Predstavniki aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj, znotraj katerih se je besedna kategorija „mezokozmos“ pojavila 11-krat.  

-
 Nazadnje so podana še mnenja treh predstavnikov marginalnih ved, ki so prispevali tri uporabna mnenja. Besedna kategorija „mezokozmos“ se znotraj njihovih mnenj ni pojavila.  

d.
 Mikrokozmos ("mikrokozmos" . mikro, mikrokozmicnega, mikrokozmicnih, mikrokozmosa, mikrookolje, mikroorganizmi, mikroorganizmov). Beseda se je v razlicnih oblikah in ob tesni vsebinski povezanosti z drugimi besedami pojavila 18-krat (moc povezave z osrednjo temo: 6,0; moc povezave z UKBS 11, glej temnomodro povezavo: 19,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca.  

-
 Predstavniki humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj, pri cemer se je besedna kategorija „mikrokozmos“ pojavila dvakrat. 

-
 Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj in besedo iz besedne kategorije „mikrokozmos“ uporabili trikrat.  

-
 Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, pri cemer so besedo iz besedne kategorije „mikrokozmos“ uporabili enkrat. Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „mikrokozmos“ in z njo povezanih besed se je znotraj posredovanih mnenj pojavila trikrat. Predstavniki s podrocja aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „mikrokozmos“ in z njo povezanih besed se je znotraj posredovanih mnenj pojavila devetkrat. Nazadnje so podana še mnenja treh predstavnikov s podrocja marginalnih ved, ki so prispevali tri uporabna mnenja. Besedna kategorija „mikrokozmos“ se znotraj njihovih mnenj ni pojavila. 

e.
Okolje ("okolje" . okolice, okolja, okoljem, okoljih, okoljski, okoljskih, okolju). Beseda se je v razlicnih oblikah in ob tesni vsebinski povezanosti z drugimi besedami pojavila 43-krat (moc povezave z osrednjo temo: 8,0; moc povezave z UKBS 11, glej krepkejšo zeleno povezavo: 44,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca. 

-
 Predstavniki humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj, pri cemer se je besedna kategorija „okolje“ pojavila šestkrat. 

-
 Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj in besedo iz besedne kategorije „okolje“ uporabili 12-krat. 

-
 Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, pri cemer so besede iz besedne kategorije „okolje“ uporabili dvakrat. 

-
 Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj, znotraj katerih se je besedna kategorija „okolje“ pojavila osemkrat. 

-
 Predstavniki aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj, znotraj katerih se je besedna kategorija „okolje“ pojavila 14-krat. 

-
 Nazadnje so podana še mnenja treh predstavnikov marginalnih ved, ki so prispevali tri uporabna mnenja. Besedna kategorija „okolje“ se je znotraj njihovih mnenj pojavila enkrat. 

f.
 Pojav ("pojav" . pojavi, pojavijo, pojavlja, pojavljanja, pojavljanje, pojavnost, pojavov). Beseda se je v razlicnih oblikah in ob tesni vsebinski povezanosti z drugimi besedami pojavila 32-krat (moc povezave z osrednjo temo: 8,0; moc povezave z UKBS 11, glej krepkejšo svetlomodro povezavo: 33,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca. 

-
 Predstavniki humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj, pri cemer se je besedna kategorija „pojav“ pojavila desetkrat. 

-
 Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj in besedo iz besedne kategorije „pojav“ uporabili petkrat. 

-
 Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, pri cemer so besede iz besedne kategorije „pojav“ uporabili štirikrat. Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „pojav“ in z njo povezanih besed se je znotraj posredovanih mnenj pojavila osemkrat. Predstavniki s podrocja aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „pojav“ in z njo povezanih besed se je znotraj posredovanih mnenj pojavila petkrat. Nazadnje so podana še mnenja treh predstavnikov s podrocja marginalnih ved, ki so prispevali tri uporabna mnenja. Besedna kategorija „pojav“ se znotraj njihovih mnenj ni pojavila. 

g.
 Pomembnost ("pomembnost" . najpomembnejše, najpomembnejši, pomemben, pomembna, pomembnejših, pomembno, pomembnosti). Beseda se je v razlicnih oblikah in ob tesni vsebinski povezanosti z drugimi besedami pojavila 16-krat (moc povezave z osrednjo temo: 6,0; moc povezave z UKBS 11, glej temnomodro povezavo: 17,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca. 

-
 Predstavniki humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj, pri cemer se je besedna kategorija „pomembnost“ pojavila dvakrat. 

-
 Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj, pri cemer so besedo iz besedne kategorije „pomembnost“ uporabili dvakrat. 

-
 Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, pri cemer so besede iz besedne kategorije „pomembnost“ uporabili trikrat. 

-
 Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj, znotraj katerih se je besedna kategorija „pomembnost“ pojavila šestkrat. 

-
 Predstavniki aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj, znotraj katerih se je besedna kategorija „pomembnost“ pojavila trikrat. 

-
 Nazadnje so podana še mnenja treh predstavnikov marginalnih ved, ki so prispevali tri uporabna mnenja. Besedna kategorija „pomembnost“ se znotraj njihovih mnenj ni pojavila. 

h.
 Posledica ("posledica" . posledicami, posledice, posledicno). Beseda se je v razlicnih oblikah in ob tesni vsebinski povezanosti z drugimi besedami pojavila 11-krat (moc povezave z osrednjo temo: 6,0; moc povezave z UKBS 11, glej temnomodro povezavo: 12,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca. 

-
 Predstavniki humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj, znotraj katerih se je besedna kategorija „posledica“ pojavila petkrat. 

-
 Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj, vendar besede iz besedne kategorije „posledica“ niso uporabili niti enkrat. 

-
 Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, znotraj katerih so besede iz besedne kategorije „posledica“ uporabili enkrat. Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „posledica“ in z njo povezanih besed se je znotraj posredovanih mnenj pojavila dvakrat. Predstavniki s podrocja aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „posledica“ in z njo povezanih besed se je znotraj posredovanih mnenj pojavila trikrat. Nazadnje so podana še mnenja treh predstavnikov s podrocja marginalnih ved, ki so prispevali tri uporabna mnenja. Besedna kategorija „posledica“ se znotraj njihovih mnenj ni pojavila. 

i. 
Vidik ("vidik" . gledišca, humanisticnega, pogled, vidika). Beseda se je v razlicnih oblikah in ob tesni vsebinski povezanosti z drugimi besedami pojavila 12-krat (moc povezave z osrednjo temo: 6,0; moc povezave z UKBS 11, glej temnomodro povezavo: 13,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca. 

-
 Predstavniki humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj, pri cemer se je besedna kategorija „vidik“ pojavila enkrat. 

-
 Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj, pri cemer so besedo iz besedne kategorije „vidik“ uporabili dvakrat. 

-
 Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, pri cemer besede iz besedne kategorije „vidik“ niso uporabili niti enkrat. 

-
 Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj, znotraj katerih se je besedna kategorija „vidik“ pojavila šestkrat. 

-
 Predstavniki aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj, znotraj katerih se je besedna kategorija „vidik“ pojavila dvakrat. 

-
 Nazadnje so podana še mnenja treh predstavnikov marginalnih ved, ki so prispevali tri uporabna mnenja. Besedna kategorija „vidik“ se je znotraj njihovih mnenj pojavila enkrat. 

j. 
Vpliv ("vpliv" . vpliva, vplivajo, vplivali, vplivamo, vplivata, vplivati, vplive, vplivi, vplivom, vplivov, vplivu). Beseda se je v razlicnih oblikah in ob tesni vsebinski povezanosti z drugimi besedami pojavila 95-krat (moc povezave z osrednjo temo: 10,0; moc povezave z UKBS 11, glej krepko rumeno povezavo: 96,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca. 

-
 Predstavniki humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj, pri cemer se je besedna kategorija „vpliv“ pojavila 22-krat. 

-
 Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj, pri cemer so besedo iz besedne kategorije „vpliv“ uporabili 18-krat. 

-
 Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, pri cemer so besede iz besedne kategorije „vpliv“ uporabili devetkrat. Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „vpliv“ in z njo povezanih besed se je znotraj posredovanih mnenj pojavila 21-krat. Predstavniki s podrocja aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj. Besedna kategorija „vpliv“ in z njo povezanih besed se je znotraj posredovanih mnenj pojavila 22-krat. Nazadnje so podana še mnenja treh predstavnikov s podrocja marginalnih ved, ki so prispevali tri uporabna mnenja. Besedna kategorija „vpliv“ se je znotraj mnenj s strani predstavnikov marginalnih ved pojavila trikrat. 

k. 
Vzrok ("vzrok" . povzroca, povzrocajo, povzrocil, vzroke, vzroki, vzrokov). Beseda se je v razlicnih oblikah in ob tesni vsebinski povezanosti z drugimi besedami pojavila 24-krat (moc povezave z osrednjo temo: 7,0; moc povezave z UKBS 11, glej krepko rumeno povezavo: 25,0). Ta vrednost hkrati predstavlja tudi velikost vozlišca. 

-
 Predstavniki humanisticnih ved so prispevali 26 uporabnih mnenj, pri cemer se je besedna kategorija „vzrok“ pojavila trikrat. 

-
 Predstavniki družboslovnih ved so prispevali 33 uporabnih mnenj, pri cemer so besedo iz besedne kategorije „vzrok“ uporabili štirikrat. 

-
 Predstavniki vmesnih ved so prispevali 19 uporabnih mnenj, pri cemer so besede iz besedne kategorije „vzrok“ uporabili dvakrat. 

-
 Predstavniki naravoslovnih ved so prispevali 32 uporabnih mnenj, znotraj katerih se je besedna kategorija „vzrok“ in z njo povezanih besed pojavila petkrat. 

-
 Predstavniki aplikativnih ved so prispevali 40 uporabnih mnenj, znotraj katerih se je besedna kategorija „vzrok“ in z njo povezanih besed pojavila desetkrat. 

-
 Nazadnje so podana še mnenja treh predstavnikov marginalnih ved, ki so prispevali tri uporabna mnenja. Besedna kategorija „vzrok“ se znotraj njihovih mnenj ni pojavila. 


4.9.3.9.7.3 Preglednica 162: Izracunana razmerja za besedne kategorije znotraj UKBS 11 
UKB  RHV  RDV  RVV  RNV  RAV  Vsota V  UKBS  
dejavnik  0,33  0,43  0,28  0,09  0,18  1,31  11  
makrokozmos  0,12  0,08  0  0,07  0,14  0,41  11  
mezokozmos  0,09  0,08  0,08  0,13  0,2  0,58  11  
mikrokozmos  0,06  0,08  0,04  0,07  0,16  0,41  11  
okolje  0,18  0,32  0,08  0,18  0,25  1,01  11  
pojav  0,29  0,14  0,16  0,18  0,09  0,86  11  
pomembnost  0,06  0,05  0,12  0,13  0,05  0,41  11  
posledica  0,15  0  0,04  0,04  0,05  0,28  11  
vidik  0,03  0,05  0  0,13  0,04  0,25  11  
vpliv  0,65  0,49  0,36  0,47  0,39  2,36  11  
vzrok  0,09  0,11  0,08  0,11  0,18  0,57  11  
Vsota S  2,05  1,83  1,24  1,6  1,73  8,45  11  
Št. mnenj  34  37  25  45  56  197  11  


4.9.3.9.7.4 Slika 309: Naložen stolpcni diagram razmerij po vedah 
Preglednica 162 prikazuje izracunana razmerja po posameznih vedah (RHV, RDV, RVV, RNV in RAV) ter vsote teh razmerij po vrsticah (Vsota V) in stolpcih (Vsota S). Slika 309 ponazarja naložen stolpcni diagram glede na izracunana razmerja besednih kategorij, kot so „dejavnik“, „makrokozmos“, „mezokozmos“, „mikrokozmos“, „okolje“, „pojav“, „pomembnost“, „posledica“, „vidik“, „vpliv“ in „vzrok“. Besedne kategorije iz klasifikacijske skupine UKBS 11 izražajo širok vsebinski razpon, so zelo splošne in lahko predstavljajo univerzalne sestavne dele slehernega znanstvenoraziskovalnega sporocanja, kar pomeni, da jih lahko povežemo z vsemi ostalimi besednimi kategorijami iz drugih klasifikacijskih skupin. Skratka, gre za izjemno pomembne besedne kategorije, brez katerih si težko predstavljamo opisno obliko znanstvenoraziskovalnih publikacij. Pri predstavnikih humanisticnih ved lahko opazimo, da krepkeje izstopajo vrednosti za besedne kategorije, kot so „vpliv“ (gl. vrednost 0,65), „dejavnik“ (gl. vrednost 0,33) in „pojav“ (gl. vrednost 0,29). V skupino s srednjim vsebinskim poudarkom lahko uvrstimo besedne kategorije, kot so „okolje“ (gl. vrednost 0,18), „posledica“ (gl. vrednost 0,15) in „makrokozmos“ (gl. vrednost 0,12). Nazadnje imamo opravka z besednimi kategorijami, ki izražajo šibkejši vsebinski poudarek, kot so „mezokozmos“ (gl. vrednost 0,09), „vzrok“ (gl. vrednost 0,09), „mikrokozmos“ (gl. vrednost 0,06), „pomembnost“ (gl. vrednost 0,06) in „vidik“ (gl. vrednost 0,03). Pri predstavnikih družboslovnih ved lahko opazimo podoben okrepljen vsebinski poudarek na besedne kategorije, kot so „vpliv“ (gl. vrednost 0,49), „dejavnik“ (gl. vrednost 0,43) in „okolje“ (gl. vrednost 0,32). V skupino s srednjim vsebinskim poudarkom lahko uvrstimo besedni kategoriji, kot sta „pojav“ (gl. vrednost 0,14) in „vzrok“ (gl. vrednost 0,11). V skupino s šibkejšim vsebinskim poudarkom lahko uvrstimo besedne kategorije, kot so „makrokozmos“, „mezokozmos“ in „mikrokozmos“ (gl. vrednosti 0,08), „pomembnost“ in „vidik“ (gl. vrednosti 0,05), medtem ko je besedna kategorija „posledica“ dosegla nicelno vrednost (gl. vrednost 0). Pri predstavnikih vmesnih ved lahko odkrijemo mocnejši vsebinski poudarek besednih kategorij, kot sta „vpliv“ (gl. vrednost 0,36) in „dejavnik“ (gl. vrednost 0,28). V srednjo skupino moci vsebinskega poudarka se lahko uvrstita besedni kategoriji, kot sta „pojav“ (gl. vrednost 0,16) in „pomembnost“ (gl. vrednost 0,12). V skupino z najšibkejšim vsebinskim poudarkom so se uvrstile ostale besedne kategorije (gl. vrednosti od 0,08 do 0,04), pri cemer je treba še opomniti na dve besedni kategoriji, kot sta „makrokozmos“ in „vidik“, ki sta dosegli nicelno vrednost (gl. vrednosti 0). Za predstavnike naravoslovnih ved lahko izpostavimo zgolj eno besedno kategorijo, ki ima mocan vsebinski poudarek, tj. „vpliv“ (gl. vrednost 0,47). V srednjo kategorijo moci vsebinskega poudarka lahko uvrstimo besedne kategorije, kot so „okolje“ (gl. vrednost 0,18), „pojav“ (gl. vrednost 0,18), „mezokozmos“ (gl. vrednost 0,13), „pomembnost“ (gl. vrednost 0,13), „vidik“ (gl. vrednost 0,13) in „vzrok“ (gl. vrednost 0,11). V zadnjo skupino s šibkejšim vsebinskim poudarkom spadajo besedne kategorije, kot so „dejavnik“ (gl. vrednost 0,09), „makrokozmos“ (gl. vrednost 0,07), „mikrokozmos“ (gl. vrednost 0,07) in „posledica“ (gl. vrednost 0,04). Pri predstavnikih aplikativnih ved lahko izpostavimo dve besedni kategoriji z mocnim vsebinskim poudarkom, kot sta „vpliv“ (gl. vrednost 0,39) in „okolje“ (gl. vrednost 0,25). V srednjo skupino glede moci vsebinskega poudarka so se uvrstile besedne kategorije, kot so „dejavnik“ (gl. vrednost 
0,18), „vzrok“ (gl. vrednost 0,18), „mezokozmos“ (gl. vrednost 0,20), „mikrokozmos“ (gl. vrednost 0,16) in „makrokozmos“ (gl. vrednost 0,14). Besedne kategorije, kot so „pojav“, „pomembnost“, „posledica“ in „vidik“ (gl. vrednosti od 0,09 do 0,04), lahko razvršcamo v skupino z najmanjšo mocjo vsebinskega poudarka. Na osnovi seštevka vrednosti razmerij po stolpcih lahko poudarimo vodilno vlogo predstavnikov humanisticnih ved (gl. vrednost 2,05), sledijo predstavniki družboslovnih ved (gl. vrednost 1,83), aplikativnih ved (gl. vrednost 1,73), naravoslovnih ved (gl. vrednost 1,60) in nenazadnje vmesnih ved (gl. vrednost 1,24). Ob seštevkih razmerij po vrsticah lahko izpostavimo najvecji vsebinski pomen besedne kategorije „vpliv“ (gl. vrednost 2,36), sledi „dejavnik“ (gl. vrednost 1,31), „okolje“ (gl. vrednost 1,01), „pojav“ (gl. vrednost 0,86), „mezokozmos“ (gl. vrednost 0,58), „vzrok“ (gl. vrednost 0,57), „makrokozmos“, „mikrokozmos“ in „pomembnost“ (gl. vrednosti 0,41), „posledica“ (gl. vrednost 0,28), na zadnje pa se uvršca „vidik“ (gl. vrednost 0,25). Preden nadaljujemo s prikazi hierarhicnih asociativnih diagramov po posameznih vedah, naj še predstavimo podatkovno pokrajino besednih kategorij za vse vede skupaj. 

4.9.3.9.7.5 Slika 310: Podatkovna pokrajina besednih kategorij iz skupine UKBS 11 
Slika 310 prikazuje podatkovno pokrajino besednih kategorij iz skupine UKBS 11, ki smo jo pridobili na osnovi uvoženih podatkov iz preglednice 162 v obliki .txt datoteke (predhodno je bil izlocen stolpec z nazivom UKBS) v programsko orodje TmeV.137 Nato so se podatki vizualizirali s pomocjo vizualizacijske tehnike „izražena pokrajinska mapa“ (angl. expression terrain map). Besedne kategorije (npr. vpliv, vzrok, mezokozmos) so predstavljene v obliki stožcev ali hribov, ki 
137 Howe, E., Holton, K., Nair, S., Schlauch, D., Sinha, R., & Quackenbush, J. (2010). MeV: MultiexperimentViewer. Biomedical Informatics for Cancer Research, 267–277. https://doi.org/10.1007/978-1-4419-5714-6_15. 
zavzemajo lego na zeleni platformi ali travniku. Podatkovni hribi so med seboj mocneje ali šibkeje povezani, kar nam ponazarjajo rdece (mocne povezave), vijolicne (srednje mocne povezave) in modre (šibke povezave) povezave. Kot najnižji prag vrednosti je dolocena vrednost 0,5. Uporabljen je bil merski algoritem oddaljenosti Pearson kvadrat (angl. Pearson squared distance), ki združuje pozitivne in negativne korelacije v razponu vrednosti od 0 do 1. Najmocnejše povezave so vidne med besednimi kategorijami, kot so „vpliv“, „vzrok“, „mezokozmos“, „mikrokozmos“, „okolje“, „pojav“ in „dejavnik“, kar predstavlja vsebinsko središce besednih kategorij iz skupine UKBS 11. Precej oddaljeno od vsebinskega središca, na desni strani, opazimo še mocno povezavo med besednima kategorijama „vidik“ in „makrokozmos“. Vse ostale povezave med besednimi kategorijami, kot so „posledica“, „pomembnost“ in „makrokozmos“, so šibkejše. Iz tega lahko izpeljemo pomembno ugotovitev, da so se preizkusne osebe bolj osredotocile na navajanje vplivov v povezavi s pojavnostjo kriminalitete, medtem ko so se mnogo manj poglobile v vzroke. Ponujen model 3~M kozmicnih ravnin je bil nekoliko bolj v znamenju mezokozmosa, medtem ko sta bila makrokozmos in mikrokozmos manj poudarjena. Izrazita vsebinska premoc besednih kategorij, kot so „vpliv“, „okolje“, „dejavnik“ in „pojav“ znotraj klasifikacijske skupine UKBS 11, bi lahko bila obravnavana kot samoumevna in pricakovana. Na osnovi prikazane podatkovne pokrajine je mogoc opis miselnega scenarija preizkusnih oseb, ki so pogosteje vsebinsko poudarjale univerzalne besedne kategorije, kot so „vpliv“, „okolje“, „dejavnik“ in „pojav“, predvsem v razmerju samozadostnosti ali pa v povezavi z besednimi kategorijami iz drugih klasifikacijskih skupin, še posebej UKBS 4. Nekajkrat pa so te kategorije povezovale tudi z „vzrokom“, mezokozmosom in „mikrokozmosom“. Opisano velja oznaciti kot povprecni miselni razpon predstavnikov razlicnih ved. Med razlicnimi vedami seveda obstajajo glede vsebinskih poudarkov odtencne razlike, kar smo že spoznali pri klasifikacijski skupini UKBS 4. 

4.9.3.9.7.6 Slika 311: Hierarhicni asociativni diagram besednih kategorij UKBS 11 glede na predstavnike humanisticnih ved 
Slika 311 prikazuje hierarhicni asociativni diagram besednih kategorij UKBS 11 glede na predstavnike humanisticnih ved, ki so se pri odgovorih na zadnje vprašanje iz anketnega vprašalnika najpogosteje osredotocili na vplive glede pojavljanja kriminalitete, zaradi cesar je tudi vrednost besedne kategorije „vpliv“ najvišja (gl. vrednost 0,65). Tako je nastala hierarhija med besedno kategorijo „vpliv“ in drugimi besednimi kategorijami (gl. povezave z belim rombom). To usmeritev bomo opazili tudi pri drugih predstavnikih ved. V tem diagramu velja opozoriti na mocnejše asociativne povezave med besedno kategorijo „dejavnik“ in „pojav“, katerih variacijski razmik znaša od 0,33 do 0,29. Naslednjo mocnejšo asociativno povezavo lahko opredelimo med besednima kategorijama „pojav“ in „okolje“ z variacijskim razmikom od 0,29 do 0,18. Nekoliko šibkejšo asociativno povezavo opazimo med besednima kategorijama „okolje“ in „posledica“, katere variacijski razmik znaša od 0,18 do 0,15. Nazadnje lahko omenimo še šibkejšo asociativno povezavo med besednima kategorijama „posledica“ in „makrokozmos“, ki ima variacijski razmik od 0,15 do 0,12. Ostale besedne kategorije, kot so „vzrok“, „vidik“, „pomembnost“, „mezokozmos“ in „mikrokozmos“, so dosegle nižje vrednosti (gl. vrednosti od 0,09 do 0,03), zaradi cesar ni bilo smiselno dolociti mocnejše asociativne povezave. Predstavniki humanisticnih ved se glede na dobljene izide v glavnem niso ukvarjali z iskanjem vzrokov niti z možnostjo mocnih vplivov s strani mikrokozmosa. Pri analizi skupine UKBS 4 smo ugotovili, da so pri odgovorih izjemno pogosto uporabili besede iz besedne kategorije „kriminaliteta“, zaradi cesar ne presenecajo sorazmerno visoke vrednosti besednih kategorij, kot so „vpliv“, „dejavnik“, „pojav“ in „okolje“ (npr. besedne zveze „na pojavljanje kriminalitete vplivajo okoljski in socialni dejavniki“, „kriminaliteta je pojav, na katero vplivajo okolje in vzgoja“, „okoljski, psihološki in socialni dejavniki vplivajo na pojavljanje kriminalitete“).  

4.9.3.9.7.7 Slika 312: Hierarhicni asociativni diagram besednih kategorij UKBS 11 glede na predstavnike družboslovnih ved 
Slika 312 prikazuje hierarhicni asociativni diagram besednih kategorij UKBS 11 glede na predstavnike družboslovnih ved, ki so se (podobno kot predstavniki humanisticnih ved) pri odgovorih na zadnje vprašanje iz anketnega vprašalnika najpogosteje osredotocili na vplive glede pojavljanja kriminalitete, zaradi cesar je tudi vrednost besedne kategorije „vpliv“ najvišja (gl. vrednost 0,49). Velja pripomniti, da je vrednost razmerja za besedno kategorijo „vpliv“ opazno nižja (padec vrednosti z 0,65 na 0,49). V tem diagramu je treba izpostaviti mocnejše asociativne povezave med besedno kategorijo „dejavnik“ in „okolje“ z variacijskim razmikom od 0,43 do 0,32. Naslednjo mocnejšo asociativno povezavo lahko dolocimo med besednima kategorijama „dejavnik“ in „pojav“ z variacijskim razmikom od 0,43 do 0,14. Mocnejšo asociativno povezavo lahko opazimo tudi med besednima kategorijama „pojav“ in „okolje“ z variacijskim razmikom od 0,14 do 0,32. Nazadnje lahko omenimo mocno asociativno povezavo med besednima kategorijama „vzrok“ in „pojav“ z variacijskim razmikom od 0,11 do 0,14. Ostale besedne kategorije, kot so „vidik“, „pomembnost“, „makrokozmos“, „mezokozmos“ in „mikrokozmos“, so dosegle nižje vrednosti (gl. vrednosti od 0,08 do 0,05). Besedna kategorija „posledica“ je celo dosegla nicelno vrednost (gl. rdeckasto enoto z vrednostjo 0). Predstavniki družboslovnih ved so se glede na dobljene izide nekoliko pogosteje ukvarjali z iskanjem vzrokov za pojavljanje kriminalitete. Prav tako so nekoliko bolj poudarili okoljski vidik oziroma okoljske dejavnike glede pojavljanja kriminalitete. Pri analizi skupine UKBS 4 smo ugotovili, da so pri odgovorih manj pogosto uporabili besede iz besedne kategorije „kriminaliteta“ in se bolj osredotocili na rabo besed iz besednih kategorij, kot sta „dejavnik“ in „okolje“, zaradi cesar so vrednosti obeh besednih kategorij višje kot pri predstavnikih humanisticnih ved. Nekoliko nižja vrednost besedne kategorije „vpliv“ je mogoce razlagati na osnovi višje vrednosti besedne kategorije „vzrok“. 

4.9.3.9.7.8 Slika 313: Hierarhicni asociativni diagram besednih kategorij UKBS 11 glede na predstavnike vmesnih ved 
Slika 313 prikazuje hierarhicni asociativni diagram besednih kategorij UKBS 11 glede na predstavnike vmesnih ved. Kot prvo opazimo nicelno vrednost za besedni kategoriji, kot sta „vidik“ in „makrokozmos“. Drugo nic manj pomembno opažanje je obcuten padec vrednosti besedne kategorije „okolje“ (gl. vrednost 0,08). Mocnejši asociativni povezavi lahko glede na dobljene izide dolocimo med besedno kategorijo „dejavnik“ in „pojav“ (gl. variacijski razmik od 0,28 do 0,16) ter med „pomembnost“ in „pojav“ (gl. variacijski razmik od 0,12 do 0,16). Zaradi nizkih vrednosti ostalih besednih kategorij, kot so „vzrok“, „okolje“, „posledica“, „makrokozmos“, „mezokozmos“ in „mikrokozmos“, ni smiselno dolociti asociativnih povezav (gl. vrednosti od 0,08 do 0,04). Predstavniki vmesnih ved so se pri odgovorih bolj fenomenološko osredotocili na dejavnike, ki povzrocajo kriminaliteto, pri cemer so le izjemno redko iskali vzroke in možnosti za preprecevanje negativnih dejavnikov. Tudi pri predstavnikih vmesnih ved je bilo že na osnovi analize klasifikacijske skupine UKBS 4 razvidno, da so pri posredovanju mnenja izjemno pogosto uporabili besede iz besedne kategorije „kriminaliteta“, kar dodatno utrjuje fenomenološko usmeritev predstavnikov vmesnih ved na osrednjo temo kriminalitete. 

4.9.3.9.7.9 Slika 314: Hierarhicni asociativni diagram besednih kategorij UKBS 11 glede na predstavnike naravoslovnih ved 
Slika 314 prikazuje hierarhicni asociativni diagram besednih kategorij UKBS 11 glede na predstavnike naravoslovnih ved. Kot prvo lahko opazimo vecje število asociativnih povezav med razlicnimi besednimi kategorijami in obcutno nižje vrednosti besedne kategorije „dejavnik“ (gl. vrednost 0,09). Izpostavljen je tudi vecji vsebinski delež dveh besednih kategorij, kot sta „mezokozmos“ in „vidik“. Mocnejše asociativne povezave lahko glede na dobljene izide dolocimo med besedno kategorijo „pojav“ in „okolje“ (gl. variacijski razmik od 0,18 do 0,18), „pomembnost“ in „pojav“ (gl. variacijski razmik od 0,13 do 0,18), „vzrok“ in „pojav“ (gl. variacijski razmik od 0,11 do 0,18), „vzrok“ in „mezokozmos“ (gl. variacijski razmik od 0,11 do 0,13), „pomembnost“ in „mezokozmos“ (gl. variacijski razmik od 0,13 do 0,13) ter „vidik“ in „pojav“ (gl. variacijski razmik od 0,13 do 0,18). Ostale besedne kategorije, kot so „mikrokozmos“, „makrokozmos“, „posledica“ in „dejavnik“, so dosegle nižje vrednosti (gl. vrednosti od 0,09 do 0,04). Predstavniki naravoslovnih ved so se pri odgovorih bolj osredotocili na pojavljanje kriminalitete znotraj dolocenega okolja, pri cemer so nekoliko pogosteje tudi iskali vzroke in se pogosteje sklicevali na mezokozmicno ravnino. Nekoliko preseneca manj pogosta raba besed iz besedne kategorije „dejavnik“, ki je bila pri drugih predstavnikih ved pogosto uporabljena kot razlaga in/ali opis dolocenih vplivov, ki povzrocajo pojavljanje kriminalitete. 

4.9.3.9.8 Slika 315: Hierarhicni asociativni diagram besednih kategorij UKBS 11 glede na predstavnike aplikativnih ved 
Slika 315 prikazuje hierarhicni asociativni diagram besednih kategorij UKBS 11 glede na predstavnike aplikativnih ved. Kot prvo lahko opazimo vecje število asociativnih povezav med razlicnimi besednimi kategorijami, kot je „dejavnik“ (gl. vrednost 0,18). Izpostavljen je tudi vecji vsebinski delež besednih kategorij, kot so „makrokozmos“ (gl. vrednost 0,14), „mezokozmos“ (gl. vrednost 0,20) in „mikrokozmos“ (gl. vrednost 0,16). Mocnejše asociativne povezave lahko glede na dobljene izide dolocimo med besedno kategorijo „dejavnik“ in „okolje“ (gl. variacijski razmik od 0,18 do 0,25), „vzrok“ in „kozmicnimi ravninami“ (gl. variacijski razmik od 0,18 do 0,14; 0,18 do 0,20; 0,18 do 0,16) itd. Predstavniki aplikativnih ved so se pri odgovorih bolj osredotocili na pojavljanje kriminalitete znotraj dolocenega okolja, pri cemer so nekoliko pogosteje tudi iskali vzroke in se pogosteje sklicevali na kozmicne ravnine. Nekoliko preseneca manj pogosta raba besed iz besedne kategorije „pojav“ (gl. vrednost 0,09), ki je bila pri drugih predstavnikih ved pogosteje uporabljena kot razlaga in/ali opis dolocenih vplivov, ki povzrocajo pojavljanje kriminalitete.  
4.9.4 Analiza gostote in raznovrstnosti mnenj po predstavnikih razlicnih ved 
S pomocjo analize gostote in raznovrstnosti mnenj iz zadnjega vprašanja anketnega vprašalnika med predstavniki razlicnih ved bo mogoce ugotoviti najbolj produktivne in variabilne predstavnike posameznih ved. Izvedlo se bo štetje besed v posameznih sklopih mnenj po predstavnikih ved, prav tako pa tudi štetje frekvenc in raznovrstnosti besed s pomocjo programskega orodja Antconc. V ta namen je bilo pripravljenih pet .txt datotek, ki so vsebovale mnenja predstavnikov humanisticnih, družboslovnih, vmesnih, naravoslovnih in aplikativnih ved. Zaradi premajhnega števila mnenj predstavnikov marginalnih ved bomo ta sklop izlocili iz nadaljnje analize. Izid teh vložkov prikazuje naslednja preglednica. 
4.9.4.1 Preglednica 163: Analiza gostote in raznovrstnosti mnenj 
Predstavniki ved  Fb  Fm  B/m  Rb  Rb/Fm  
Humanisticne vede  1004  34  29,52  390  11,47  
Družboslovne vede  870  37  23,51  360  9,7  
Vmesne vede  816  25  32,64  351  14,04  
Naravoslovne vede  1267  45  28,16  492  10,9  

Aplikativne vede 1276 56 22,79 525 9,4 
Povprecja 1046,6 39,4 27,3 423,6 11,1 
Preglednica 163 prikazuje statisticne podatke o gostoti in raznovrstnosti mnenj. Najvecje število besed (gl. povprecje 1046,6) glede na posredovana mnenja so prispevali predstavniki aplikativnih ved (gl. vrednost 1276), sledijo predstavniki naravoslovnih ved (gl. vrednost 1267), nato humanisticnih ved (gl. vrednost 1004), družboslovnih ved (gl. vrednost 870) in na zadnje mesto so se uvrstili predstavniki vmesnih ved (gl. vrednost 816). Najvecje število besed še ne pomeni najvecjo gostoto mnenj, zaradi cesar so bile vrednosti števila besed (Fb) deljene s številom mnenj po predstavnikih razlicnih ved (Fm). Na podlagi tega smo dobili vrednosti za gostoto besed na število mnenj (B/m). Najvecjo gostoto besed smo izracunali za predstavnike vmesnih ved (gl. vrednost 32,64 besed/mnenje), sledijo predstavniki humanisticnih ved (gl. vrednost 29,52 besed/mnenje), nato predstavniki naravoslovnih ved (gl. vrednost 28,16 besed/mnenje), predstavniki družboslovnih ved (gl. vrednost 23,51 besed/mnenje) in na zadnje mesto so se uvrstili predstavniki aplikativnih ved (gl. vrednost 22,79 besed/mnenje). Ob upoštevanju števila besed in števila mnenj po posameznih vedah smo dobili povsem drugacno razvrstitev. V nadaljevanju so bile izracunane vrednosti za rabo raznovrstnih besed znotraj mnenj (Rb/Fm). Izveden je bil preprost racunski postopek deljenja med vrednostmi števila raznovrstnih besed (Rb) in številom mnenj (Fm) po predstavnikih posameznih ved. Na podlagi izracunanih vrednosti je bilo ugotovljeno, da so predstavniki vmesnih ved prispevali najvecjo raznovrstnost mnenj (gl. vrednost 14,04 raznovrstnih besed na mnenje), na drugem mestu so predstavniki humanisticnih ved (gl. vrednost 11,47 raznovrstnih besed na mnenje), sledijo predstavniki naravoslovnih ved (gl. vrednost 10,9 raznovrstnih besed na mnenje), nato predstavniki družboslovnih ved (gl. vrednost 9,7 raznovrstnih besed na mnenje) in na zadnje mesto so se uvrstili predstavniki aplikativnih ved (gl. vrednost 9,4 raznovrstnih besed na mnenje). Število raznovrstnih besed nam ne pove veliko o pomembnosti teh besed oziroma besednih kategorij. V nadaljevanju te analize so bile izlocene besede oziroma besedne kategorije, ki so se pojavile manj kot trikrat. Po izlocanju manj številnih besed oziroma besednih kategorij so bile dobljene naslednje vrednosti po vedah: a. predstavniki humanisticnih ved: 35 besed oziroma besednih kategorij, b. predstavniki družboslovnih ved: 40 besed oziroma besednih kategorij, c. predstavniki vmesnih ved: 31 besed oziroma besednih kategorij, d. predstavniki naravoslovnih ved: 53 besed oziroma besednih kategorij, e. predstavniki aplikativnih ved: 56 besed oziroma besednih kategorij. V nadaljevanju je bilo treba izracunati zgolj razmerja med pogostimi besedami oziroma besednimi kategorijami in številom mnenj po posameznih vedah. Na podlagi izracunanih razmerij smo ugotovili, da so predstavniki vmesnih ved prispevali 1,24 pomembnih besed oziroma besednih kategorij na mnenje, sledijo predstavniki naravoslovnih ved, katerih prispevek pomembnih besed oziroma besednih kategorij na mnenje znaša 1,18. Na tretjem mestu so predstavniki družboslovnih ved z izidom 1,08 na mnenje, cetrto mesto zasedajo predstavniki humanisticnih ved z vrednostjo 1,03 na mnenje, na zadnje mesto pa so se uvrstili predstavniki aplikativnih ved z najnižjo vrednostjo na mnenje, ki znaša 1,0. Zanesljivo lahko trdimo, da so predstavniki vmesnih ved prispevali najvišjo gostoto besed oziroma besednih kategorij na mnenje, najvecjo raznovrstnost besed oziroma besednih kategorij na mnenje in tudi najvecjo gostoto pomembnih besed oziroma besednih kategorij na mnenje. Na predzadnjem mestu se glede na vse dobljene vrednosti nahajajo predstavniki družboslovnih ved, medtem ko so najnižje vrednosti dosegli predstavniki aplikativnih ved. Razvrstitev predstavnikov humanisticnih in naravoslovnih ved je nekoliko manj jasna. V ta namen bo izveden preprost izracun za vsoto obsega, raznovrstnosti in moci mnenj po naslednjem matematicnem obrazcu: 
. .= .rb+ .Bm+ .rbm 
Pomen znakov je naslednji: S. … vsota obsega, raznovrstnosti in moci mnenj  .bm … število besed na mnenje .rbm … število raznovrstnih besed na mnenje    .rb … število pomembnih besed na mnenje Pomen „ .rb“ je v tem, da deluje kot pomembni kazalec, ki ponazarja prispevek s strani posameznih ved glede posredovanja pomembnejših besed oziroma besednih kategorij. Ob seštevku ustreznih vrednosti za posamezne vede dobimo naslednji izid: 
1.
 mesto so osvojile vmesne vede S. = 47,92 

2.
 mesto zavzemajo humanisticne vede S. = 42,02 

3.
 mesto pripada naravoslovnim vedam  S. = 40,24 

4.
 mesto zasedajo družboslovne vede S. = 34,29 

5.
 mesto zavzemajo aplikativne vede S. = 33,19 Na podlagi dobljenih izidov lahko jasneje dolocimo vede, ki so prispevale sorazmerno vecji delež glede na 


posredovana mnenja. Jasen razkorak je opazen pri vmesnih vedah, medtem ko je razlika med naravoslovnimi in humanisticnimi vedami zelo majhna in statisticno gledano manj pomembna. Vecjo statisticno pomembnost glede razlik bi dosegli, ce bi si natancneje ogledali razliko med prvimi tremi vedami v primerjavi z družboslovnimi in aplikativnimi vedami. Ob primerjavi vrednosti med družboslovnimi in aplikativnimi vedami ponovno izpostavimo izjemno majhno razliko, kar posledicno pomeni zelo majhno statisticno pomembnost. Zaradi vecje nazornosti naj bo to še vizualizirano z modelom krogov. 

4.9.4.2 Slika 316: Model krogov obsega, raznovrstnosti in moci mnenj 
Slika 316 dodatno v obliki modela krogov ponazarja bolj ali manj pomemben prispevek posameznih ved k posredovanim mnenjem. Na osnovi te vizualizacije so zelo jasno razvidna velikostna razmerja prej izracunanih vrednosti. Ta model prikazuje tudi kroge, znotraj katerih se nahajajo barvni mehurcki (npr. roza mehurcki spadajo v skupino UKBS 4, rumeni mehurcki spadajo v skupino UKBS 11), ki upodabljajo pomembnejše besede oziroma besedne kategorije, ki so bile klasificirane po UKBS. Velikost teh mehurckov je odvisna od pogostosti pojavljanja dolocene klasificirane besede oziroma besedne kategorije. Opazimo lahko, da še posebej izstopajo besede oziroma besedne kategorije iz klasifikacijske skupine UKBS 4 (socialne lastnosti/vsebine, kot so kriminaliteta, socialnost, povezanost, gospodarstvo, razmere) in UKBS 11 (univerzalne besede oziroma besedne kategorije, kot so dejavnik, vpliv, vzrok, mikrokozmos, makrokozmos, mezokozmos, posledica, pomembnost, pojav, oblika, nivo, vzorec, vrsta itd.). Manj pogosto izstopajo besede oziroma besedne kategorije iz klasifikacijske skupine UKBS 2 (storilnostne lastnosti/vsebine), vendar ta skupina vsebuje nekatere mocnejše besede oziroma besedne kategorije, kot sta „vzgoja“ in „dejanje“. Vse ostale klasifikacijske skupine so v mnenjih manj izrazite, kar pomeni, da tudi manj vplivajo na glavne vsebinske poudarke, ki so jih izpostavili predstavniki razlicnih ved. Ti glavni vsebinski poudarki tvorijo glavni vsebinski koncept glede pojmovanja kriminalitete. Glavni vsebinski koncept poudarja socialne/sociološke dejavnike, ki so opisani s pomocjo univerzalnih besed oziroma besednih kategorij. Znotraj tega glavnega vsebinskega koncepta glede pojmovanja kriminalitete bi lahko vkljucili tudi storilnostne dejavnike, kot sta vzgoja in dejanja. Prav ta glavni vsebinski koncept glede pojmovanja kriminalitete zelo jasno ponazarja model krogov (glej roza, rumene in zelene mehurcke). Besedna analiza s statisticnim poudarkom je pokazala, da glede glavnega vsebinskega koncepta o pojmovanju kriminalitete ne obstaja bistvena razlika med vedami. Kriminaliteto v glavnem pojmujejo kot posledico družbenih vplivov in vzrokov, h katerim se na osnovi dobljenih izidov pridružujejo še ostali manj izraziti vplivi in vzroki, povezani s storilnostnimi in psihološkimi dejavniki. Še veliko manj so poudarjeni okoljski dejavniki (v smislu podnebnih sprememb, ekoloških katastrof), medijski, tehnološki, institucionalni in biološki dejavniki (npr. genska osnova, virusna obolenja, sodelovanje med crevesnimi bakterijskimi omrežji in živcnimi celicami v naših možganih, sodelovanje genov in bakterij). Prav tako je izjemno šibko zastopan preprecevalni vidik glede pojavljanja kriminalitete, kar ob upoštevanju glavnega vsebinskega koncepta s strani predstavnikov razlicnih ved ne preseneca, saj se vsi zavedamo, da so velikanske družbene dejanskosti lahko izjemno toge in celo neodzivne na vidike pozitivnih sprememb. Posameznik kot bolj gibljivi del družbe lahko sicer posreduje predloge za preprecevanje razlicnih negativnih pojavov, vendar se ob tem nenehno zaveda, da je kot posameznik zavit v trden oklep nemoci proti moci in togosti družbe, ki pogosto sledi zgolj surovim interesom pozicijske in materialne dobickonosnosti. Besedna analiza s statisticnim poudarkom je lepo ponazorila glavni vsebinski koncept predstavnikov razlicnih ved. S pomocjo te analize je bilo tudi mogoce dolociti rang lestvico glede vsote obsega, raznovrstnosti in moci mnenj s strani predstavnikov razlicnih ved. Dalec od tega, da bi lahko trdili, da so predstavniki aplikativnih in družboslovnih ved bili najmanj izvirni in produktivni. Tega nam besedna analiza mnenj s statisticnim poudarkom seveda ne more pokazati. Ob intelektualnem pregledu mnenj po posameznih vedah lahko ugotovimo izvirna in kakovostna mnenja s strani predstavnikov vseh ved. Prav zaradi tega je bila izvedena še analiza odklona mnenj s strani predstavnikov razlicnih ved od stroge sociološke razlage glede pojmovanja kriminalitete. V ta namen je bilo pripravljenih šest .txt datotek (za humanisticne, družboslovne, vmesne, naravoslovne, aplikativne in marginalne vede), ki so vsebovale mnenja po vedah. V nadaljevanju so se te datoteke uvozile v programsko orodje JigSaw, ki je primerno za preucevanje razlicnih besedil. Znotraj slehernega besedila oziroma mnenj s strani predstavnikov razlicnih ved so bile intelektualno dolocene entitete izstopajocih mnenj od glavnega vsebinskega koncepta. Entitete so bile dolocene kot humanisticne vede, družboslovne vede, vmesne vede, naravoslovne vede, aplikativne in marginalne vede. Zaradi vecje nazornosti zapisanega naj služi posnetek programskega okolja JigSaw. 

4.9.4.3 Slika 317: Posnetek programskega okolja JigSaw 
Slika 317 prikazuje posnetek programskega okolja JigSaw, v katerem so bila odkrita mnenja, ki se odmikajo od poudarjenega sociološkega vsebinskega koncepta s strani predstavnikov razlicnih ved. Izidi so prikazani v levem zgornjem delu slike, kjer so navedene številcne vrednosti za posamezne vede. Število izstopajocih mnenj je bilo preracunano glede na število mnenj, ki so jih prispevali predstavniki razlicnih ved. Zaradi vecje preglednosti je bila izdelana preglednica z ustreznimi podatki o številu izstopajocih mnenj, številu mnenj po posameznih vedah in izracunanimi odstotki odklona od glavnega vsebinskega koncepta. Posnetek prikazuje tudi del mnenj, ki so jih prispevali predstavniki aplikativnih ved, s pomocjo tehnike dokumentnega pregleda in vizualnega stolpcnega seznama. Iste vizualizacije so bile izdelane tudi za humanisticne, družboslovne, vmesne, naravoslovne in marginalne vede, vendar tega posnetek ne prikazuje. 
4.9.4.4 Preglednica 164: Izracunani odstotki izstopajocih mnenj glede na glavni vsebinski koncept 
Predstavniki ved  Fim  Fm  Odstotek izstopajocih mnenj  
Humanisticne vede Družboslovne vede Vmesne vede  6 8 4  34 37 25  17,6 21,62 16  
Naravoslovne vede  7  45  15,6  

Aplikativne vede 13 56 23,2 
Marginalne vede 3 3 100 
Preglednica 164 prikazuje podatke o številu izstopajocih mnenj, številu mnenj in izracunanih odstotkih izstopajocih mnenj po posameznih vedah glede na glavni vsebinski koncept. Najvecji odstotek izstopajocih mnenj glede na glavni vsebinski koncept lahko opazimo pri predstavnikih aplikativnih ved (13 mnenj ali 23,2 %), na drugem mestu so predstavniki družboslovnih ved (8 mnenj ali 21,62 %), sledijo jim predstavniki humanisticnih ved (6 mnenj ali 17,6 %), nato vmesne vede (4 mnenja ali 16 %) in na zadnjem mestu se nahajajo predstavniki naravoslovnih ved (7 mnenj ali 15,6 %). Zaradi premajhnega števila predstavnikov marginalnih ved in posledicno tudi mnenj so bili ti izloceni iz tega rang seznama. V primeru, da bi bilo v tej raziskavi zajetih vecje število predstavnikov marginalnih ved, bi lahko pricakovali mnogo vecji odmik od glavnega vsebinskega koncepta, ki je sorazmerno strogo sociološko in antropocentricno usmerjen. Skratka, ustaljena in trdna stališca so s splošnega vidika dobrodošla, saj zagotavljajo doloceno ucinkovito orientacijo v življenju in sorazmerno družbeno stabilnost. Po drugi strani pa lahko omenjena stališca zapirajo inovativne znanstvene zamisli in v veliki meri tudi onemogocajo komunikacijo in sodelovanje s skupinami ljudi, ki zastopajo druga stališca. Prav ta usmeritev je manj ugodna za interdisciplinarno sodelovanje med znanostmi na razlicnih predmetih raziskav, vkljucno s kriminaliteto. Mnenja zajetih znanstvenikov/raziskovalcev so bila pretežno trdno zasidrana v sorazmerno strogi mezokozmicni in antropocentricni miselnosti. S to programirano miselno nastavitev je zelo težko biti odprt za podrocja, ki niso sestavni del te miselnosti. Za kriminaliteto vemo, da je vsebinsko izjemno kompleksna in je ni mogoce razlagati zgolj na sociološki, psihološki, okoljski, biološki, medijski itd. osnovi. Za raziskovanje izjemno kompleksnih podrocij je praviloma v uporabi multidisciplinarni in/ali interdisciplinarni pristop, kar pomeni, da raziskovanje kriminalitete ni zgolj v domeni kriminologov, psihologov in sociologov, ampak se v ta predmet raziskave prikljucijo tudi naravoslovne, aplikativne in celo marginalne znanosti. Na osnovi zajetega vzorca znanstvenikov/raziskovalcev in analize podatkov iz anketnega vprašalnika lahko povsem zanesljivo trdimo, da v Sloveniji ni ucinkovitejšega interdisciplinarnega sodelovanja med razlicnimi vrstami znanosti. Prav tako lahko razlagamo dobljene izide tako, da imajo predstavniki razlicnih ved glede pojmovanja kriminalitete izjemno ozek vsebinski oziroma miselni razpon, kar je zelo neugodno izhodišce za sleherno interdisciplinarno znanstvenoraziskovalno dejavnost. S to ugotovitvijo smo odgovorili na sedmo in osmo raziskovalno vprašanje ter potrdili peto raziskovalno hipotezo. 
4.9.5 Zakljucek 
Interdisciplinarnost v znanosti v bistvu pomeni sposobnost ustvarjati sintezo in uporabljati znanje z razlicnih znanstvenih panog. V Sloveniji primanjkuje polnejšega in ucinkovitejšega interdisciplinarnega pristopa na podrocju raziskovanja kriminalitete, saj so razlicne znanstvene panoge sorazmerno zaprte in usmerjene v lastne tradicionalne predmete raziskav, kar pomeni, da je kriminaliteta zanje zelo oddaljena. Prav to socialno podnebje že vnaprej onemogoca koristno sintezo in uporabo znanja z razlicnih podrocij znanosti. Na osnovi velike potrebe po boljšem razumevanju kriminalitete je potrebna takšna socialna znanstvena klima, ki ni prekomerno zaprta do drugih znanj in razmišljanj. Mnogokrat se lahko zgodi, da dolocena znanstvena panoga že ima rešitev za perece družbene in okoljske probleme, vendar se tega eksplicitno ne zaveda. V tem primeru lahko govorimo o skritih nezavednih gruci znanja, ki ne najdejo poti do prave osebe oziroma znanstvenika, kar že vnaprej onemogoca sorazmerno zaprta znanstvena socialna klima. Pri preucevanju kriminalitete je potreben interdisciplinaren pristop, le tako lahko pride do ucinkovitejše sinteze znanja z razlicnih znanstvenoraziskovalnih podrocij. Poleg tega je vecja verjetnost, da se odkrijejo tako imenovana skrita znanja, ki lahko skupaj z že znanimi znanji omogocijo sintezo oziroma nadgradnjo, kar bi omogocilo še boljše razumevanje kriminalitete in morda celo njeno boljše preprecevanje. Ne smemo zanemariti mezokozmicne ravnine z vplivi, ki iz nje izhajajo, vendar je za interdisciplinaren pristop pri preucevanju kriminalitete potrebno biti odprt tudi za vplive, ki izhajajo z makrokozmicne in mikrokozmicne ravnine. Preseneca nevednost predstavnikov razlicnih ved, še zlasti biologov in mikrobiologov, o velikem vplivu bakterijskih in virusnih kultur na vedenjske vzorce ljudi, kar skupaj z manj ugodnimi socialnimi dejavniki povecuje možnost pojavljanja deviantnih in kriminalnih vedenjskih vzorcev. Obstaja cela vrsta priznanih raziskav, ki dokazujejo velik vpliv mikroorganizmov na cloveka in druga živa bitja. Podobno velja za makrokozmicne vplive, kjer bi še zlasti od fizikov in astronomov morda lahko pricakovali dolocen odziv v smeri razmišljanja o mocnih vplivih elektromagnetnih in drugih polj na cloveka. Nobena sramota ni, da o teh vplivih še niso niti slišali ali razmišljali, saj se produkcija znanja na razlicnih podrocjih znanosti nezadržno povecuje in noben znanstvenik na tem svetu ne zmore imeti niti delnega pregleda nad novimi spoznanji. Prav tako ni sramota, da kriminologi le s težavo ali pa sploh ne spremljajo publikacij, ki nekoliko drugace obravnavajo kriminaliteto. Ta problem bi lahko omilili s pomocjo dejavnega sodelovanja s specialnimi knjižnicami in/ali specializiranimi informacijskimi središci, ki bi lahko preiskovali omenjene publikacije ter poskušali ekstrahirati oziroma odkriti skrita znanja. Morda bi lahko izvedli tudi sintezo teh znanj? Seveda se to redkokdaj izvaja, ker so knjižnice pogosto obticale v stereotipnem dojemanju osnovnih storitev, kot so izposoja, informacijsko opismenjevanje in bibliografije raziskovalcev (zgolj za pridobivanje tock). Še zlasti slednje lahko opravlja tudi druge koristne funkcije. V glavnem, z ucinkovitejšo sintezo znanja bi lahko tako kriminologija kot tudi vsebinsko sorodno usmerjene vede (npr. policijska znanost) razvijale nove poglede, ki bi lahko povecali ucinkovitost pri napovedovanju/predvidevanju kriminalitete in posledicno preprecili mnoge negativne dogodke ter s tem izboljšali del sveta. Glede pregleda nad clovekovim znanjem ni le kriminologija v vlogi Davida proti Goljathu (npr. genetiki težko spremljajo novosti na podrocju bakteriologije in obratno). Ta primer je bil naveden zato, ker naši cloveški geni od rojstva do smrti sodelujejo z obsežnimi bakteriološkimi omrežji znotraj našega telesa (slednjih je najmanj desetkrat vec kot cloveških celic – ocenjujejo jih na stotrilijonov). V primeru optimalnega sodelovanja imata tako clovekovo telo kot tudi bakteriološka omrežja korist (okrepijo imunski sistem, vplivajo na našo reprodukcijo, dovajajo vitamine, kot so B, B12 in K). Obstaja tudi crni scenarij, ko lahko bakteriološka omrežja zlahka upravljajo z našimi geni (jih vklapljajo in izklapljajo). Skratka, mezokozmos ima vodilno vlogo, ta del vesolja najbolje razumemo in cutimo, vendar ob usodnih prepletenostih vseh treh ravnin (npr. škodljivo delovanje bakterij, okrepljeno elektromagnetno polje, neugodne socialne razmere) se lahko kriminalno nagnjenje morda celo eksponentno povecuje. Razlicna uradna tradicionalna stališca glede razlaganja kriminalitete so znana in zapisana. Ob preucevanju kriminalitete ne smemo podcenjevati ostalih, bolj skritih oziroma manj znanih dejavnikov (npr. mikroorganizmi, elektromagnetna polja), iz katerih posredno nastajajo mezokozmicni dejavniki oziroma vplivi. Ne smemo pozabiti (to nas tudi zgodovina nenehno uci), da so uradna stališca (npr. zakoni, klasifikacijski sistemi, uveljavljene znanstvene paradigme, teorije, modeli) pogosto zastarela. To nas ne preseneca, saj je zelo težko zajeti vso dinamiko sprememb v našem okolju in znotraj nas samih. 
4.9.6 Simuliran model o kriminaliteti v širšem ali naravnem smislu 
Na podlagi zanimivega mnenja preizkusne osebe, da v bistvu ni kriminalitete, ce ni zakona, bi lahko izpeljali nekoliko spremenjeno trditev, ki bi bila naslednja: „Ce ni zakona, tudi ni kaznivih dejanj, vendar kriminaliteta kljub temu lahko obstaja!“ To trditev si lahko razlagamo tako, da osvetlimo pomen pojma kriminalitete glede na njegov izvor v latinšcini (lat.: crimen). Kot izid lahko dobimo besedno zvezo „udejanjena napaka“ (napadanje, napaka). S splošnega vidika lahko izpeljemo izjavo, da pomeni kršenje naravnih zakonov udejanjeno napako živih bitij znotraj naravnega hierarhicnega asociativnega sistema. Zakoni naravnega hierarhicnega asociativnega sistema, ki veljajo tudi znotraj družbenih, so lahko naslednji: 
a.
zakon hierarhije ali zakon mocnejšega/sposobnejšega, 

b.
 zakon sodelovanja (sorazmerno enakovredne in enakopravne asociacije, simbioze ipd.), 

c.
zakon preživetja, 

d.
 zakon o prenosu genov, 

e.
zakon življenjskega prostora, 

f.
 zakon gibljivosti in raznovrstnosti (npr. prilagajanje, širok prehranjevalni razpon), 

g.
 zakon o sorazmerni ohranitvi mase in energije (npr. poraba energije dolocenega življenja bitja ali socialnega omrežja živih bitij ne sme ogrožati življenjske eksistence, dovod energije mora omogocati optimalno porabo energije), 

h.
 zakon priložnosti (živo bitje izkoristi ponujeno priložnost v svojo korist, npr. zajedalci), 

i.
zakon indukcije (npr. poteka komunikacija med mravljami na daljavo). Verjetno obstaja še kar nekaj tako imenovanih naravnih zakonov, ki niso bili navedeni, vendar bodo omenjeni za ilustracijo kriminalitete ali udejanjenih napak živih bitij v naravni naravi povsem zadostovali. Po tem modelu so lahko izvajalci kriminalitete ne zgolj ljudje, ampak tudi druga živa bitja, kot so npr. bakterije, rastline, sesalci, reptili, dvoživke, mrces. Kako in kdaj? V primeru, da navedena živa bitja kršijo naravne zakone in s tem vplivajo negativno na ravnovesje okoljskega sistema, v bistvu udejanjajo napake ali kriminaliteto v širšem ali naravnem smislu. Kriminaliteta po tem modelu lahko obstaja tudi v živalskem svetu (v anticni Grciji in srednjem veku so celo potekali sodni procesi in obsodbe živali), pri cemer bi se od kriminalitete rastlin oddaljili, ceprav tudi rastlinski sistemi delajo napake in s tem lahko kršijo naravne zakone. Pri tem modelu sicer lahko odpremo vprašanje o zavestnem delovanju živali, in lahko trdimo, da nimajo prave zavesti in da delujejo zgolj nagonsko, vendar v širšem smislu lahko izhajamo iz predpostavke, da imajo vsa živa bitja doloceno zavest, ki se sicer bolj ali manj razlikuje od clovekove. Prav tako lahko po tem modelu trdimo, da vsa živa bitja ravnajo tako odgovorno kot tudi neodgovorno. 


Poglavitni namen tega modela o „udejanjenih napakah“ ali „kriminaliteti v širšem ali naravnem smislu“ je, da po eni strani abstrahiramo kompleksne vzroke in vplive na pojavljanje kriminalitete pri ljudeh v družbenih sistemih, po drugi strani pa izpeljemo najbolj atomarne vzroke in vplive glede pojavljanja kriminalitete pri živih bitjih v naravni naravi. Pri tem lahko izhajamo iz osnovne predpostavke, da v temeljni miselni strukturi ne obstajajo bistvene razlike med ljudmi in drugimi živimi bitji. V ta namen se naj simulirajo podatki o nekaterih naravnih zakonih in udejanjenih napakah v naravni naravi. Obe kategoriji bosta ocenjeni z ocenami od 1 do 10, pri cemer pomeni 10 najmocnejšo oceno, medtem ko 1 najšibkejšo. Po sestavljanju podatkov za obe kategoriji in ocen v obliki preglednice so bili ti podatki uvoženi v programsko orodje Ora Casos, da bi ustvarili omrežni diagram, s katerim bi lahko nazorneje prikazali moc udejanjenih napak v povezavi s pomembnostjo razlicnih naravnih zakonov. Na podlagi tega lahko simuliramo moc kršitve naravnega zakona in predpostavljamo dolocene scenarije z negativnimi posledicami. 
4.9.6.1 Preglednica 165: Del simuliranih podatkov o ocenjenih udejanjenih napakah in pomembnosti naravnih zakonov 
Udejanjene napake  Ocene napak  Naravni zakoni  Ocene pomembnosti  
Uboj tekmeca  10  Zakon hierarhije  8  
Uboj potomcev  10  Zakon sodelovanja  8  
Parazitsko izkorišcanje  7  Zakon o prenosu genov  9  
Kraja skladišcene ...  5  Zakon življenjskega prostora  8  
Monopol nad prostorom  5  Zakon gibljivosti in ...  8  
Plenjenje prehrane  4  Zakon priložnosti  5  
Odvzemanje plena  3  Zakon o sorazmerni ...  7  
Prekomerno ubijanje ...  9  Zakon indukcije  6  
Unicevanje hierarh. ...  8  Zakon preživetja  10  


4.9.6.2 Slika 318: Možno omrežje naravnih zakonov in udejanjenih napak 
Preglednica 165 prikazuje simulirane statisticne podatke o ocenah udejanjenih napak in pomembnosti naravnih zakonov, medtem ko slika 318 na osnovi omenjenih podatkov ponazarja možno omrežje udejanjenih napak in naravnih zakonov. Znotraj naravnega hierarhicnega asociativnega sistema, kamor v bistvu spadajo tudi družbeni hierarhicni asociativni sistemi cloveške vrste, lahko kot najmocnejši zakon narave, kateremu so podrejeni vsi ostali zakoni narave, dolocimo „zakon preživetja“, ki je usmerjen v obstanek oziroma življenje. Zelo mocni so tudi naravni zakoni, kot so „zakon o prenosu genov“, „zakon hierarhije“ in „zakon asociacije ali sorazmernega enakovrednega sodelovanja“. Ostali naravni zakoni so prav tako pomembni za preživetje slehernih živih bitij, saj lahko „zakon o sorazmerni ohranitvi mase in energije“, „zakon gibljivosti in raznovrstnosti“, „zakon življenjskega prostora“, „zakon priložnosti“ in „zakon indukcije“ prispevajo pomemben delež k preživetju slehernega živega bitja. Ob kršitvi tovrstnih naravnih zakonov s strani živih bitij v naravni naravi lahko prihaja do usodnih negativnih posledic znotraj naravnega okoljskega sistema, ki lahko celo postopoma povzroci izumrtje dolocene živalske in/ali rastlinske vrste. Ponazorjene udejanjene napake pomenijo kršitev naravnih zakonov, pri cemer lahko nastanejo negativne posledice. 
Kot primer lahko podamo scenarij o levu-izzivalcu, ki ubije leva poglavarja in njegovih šest potomcev. „Nic kaj takšnega“ bi lahko marsikdo dejal, to je pac naravni zakon mocnejšega. Do te tocke bi se lahko strinjali. V nadaljevanju prevzame lev zmagovalec njegovo samico, vendar potomci izostanejo, s cimer ni zadošcen naravni zakon o prenosu genov. Levje krdelo se stara in postopoma izumre. V tem okoljskem sistemu sedaj nastaja dolocena praznina, ki pomeni neravnovesje sistema. Okrepi se vloga drugih plenilcev, še zlasti hijen in divjih psov, ki se eksponentno množijo. To ne pomeni nic drugega kot to, da je potreben dodaten obilen pretok hrane v obliki številnih vrst plenov, ki so zaradi prekomerne nasilnosti in požrešnosti vodilnih plenilcev izjemno ogrožene. Kot vidimo, je lev izzivalec storil hudo napako oziroma kriminaliteto v širšem ali naravnem smislu, ker je zaradi mocne potrebe po prevladi in nadaljevanju lastne vrste kršil pomemben naravni zakon o prenosu genov. Ta kršitev je v nadaljevanju povzrocila pravi domino ucinek, kajti nenadoma se je število kršiteljev naravnih zakonov eksponentno povecalo, kar je pripeljalo do hude udejanjene napake ali kriminalitete v širšem oziroma naravnem smislu, saj je prišlo do ucinka okoljskega neravnovesja med plenilci, pleni in rastlinskimi sistemi zaradi prekomernega ubijanja plena. Prvotno manjše ravnovesje okoljskega sistema se je povecalo, s cimer je nastalo ogromno neravnovesje med plenilci, pleni in rastlinskimi sistemi. 
Možnosti za pojavljanje najrazlicnejših kriminalitet v smislu kršenja naravnih zakonov s strani razlicnih živih bitij je težko prešteti. Same vzroke lahko lažje dolocimo in jih lahko strnemo znotraj naravnih zakonov, ki so s strani živih bitij kršeni. Te bolj ali manj hude kršitve v naravni naravi nastanejo prvenstveno zaradi doseganja boljših pogojev preživetja in pridobivanja prestiža. K slednjemu lahko prištejemo boljše možnosti za prenos genov, vecjo površino življenjskega prostora, boljše možnosti za pridobivanje hrane in vode idr. Omenjeni prestiž bi lahko poimenovali kot potrebo po prevladi nad okoljskim sistemom. Preživetje pomeni nadaljevanje življenja, medtem ko potreba po prevladi predstavlja orodje za dosego preživetja s prestižem. Ves naravni hierarhicni asociativni sistem ima sicer lastnosti samoorganizacije in samoregulacije, vendar prav te lastnosti so tudi prisotne znotraj posameznih živih bitij. Srecujemo se tako z dinamiko obstojecih avtomatizmov narave kot tudi posameznih delov, saj notranji gon po preživetju predstavlja vecinoma patološki avtomatizem. Sleherni avtomatizem pomeni dolocen spomin, ki pa še ni nedvoumni pokazatelj življenjske zavesti po volji do preživetja in s tem življenja. Celotni naravni hierarhicni asociativni sistem, ki je nosilec razlicnih porazdeljenih spominskih enot in zavesti o življenju, samodejno razvija gibe in se odziva na gibe številnih enot žive in nežive narave. Razlicne enote žive narave znotraj celotnega sistema sledijo gonu po preživetju in gonu, ki utegne to ogrožati, kar se manifestira z obcutenjem pomanjkljivosti in nemoci, pri cemer nastaja (bio)energijska izguba teh živih enot, kar pomeni distres v najširšem smislu. Temeljne reakcije na distres v najširšem smislu so znane kot beg, okamenitev in boj. V primeru reakcije bega in boja se razvijajo (deloma) samodejni gibi oziroma izjemno hitre odlocitve o odpravljanju pomanjkljivosti oziroma groženj. Pozitiven izid tovrstnih gibov predstavlja preživetje in nadaljevanje življenja. Celotni naravni hierarhicni asociativni sistem po eni strani predstavlja taktirko vsem živim in neživim enotam narave, vendar po drugi strani je ta celotni sistem nelinearni seštevek mnogokrat izjemno hitrih odlocitev živih enot po volji do življenja. Opisan avtomatizem pogojuje ponavljanje dolocenih vedenjskih vzorcev živih enot v celotnem naravnem hierarhicnem asociativnem sistemu, pri cemer ta sistem narekuje oziroma vgrajuje razlicne procese ponavljanj v te žive enote (npr. vremenski cikli, gibanje planetov okoli Sonca, letni casi). Ponavljajoci procesi pomenijo nekakšen algoritem razlicnih dinamik, ki so zaradi spreminjajocih se situacij bolj ali manj natancna preslikava predhodnega procesa. V tem prostoru nastanejo spremembe, ki narekujejo spremembe prihodnjih procesov. Pri slehernem procesu ponavljanja se soocamo z izhodišcem, delovanjem (vmesni postopek) in ciljem. Pricakuje se uresnicitev zaželenega ucinka, ki se mnogokrat odmika od dejanskega ucinka, kar je ugodno izhodišce za ponovni proces, ki se bo lahko odvijal bolj ali manj razlicno. Gon po preživetju vzpostavlja dolocena pravila, ki oblikujejo razlicne vedenjske odzive. V tem okviru razmišljanja se srecujemo s procesom reprodukcije, ki teži k ponavljanju, vendar je izid pogosto bolj ali manj verodostojna preslikava predhodnega procesa. Cebele praviloma živijo v velikih evsocialnih skupnostih, ki imajo s cloveške perspektive gledanja izjemno strog hierarhicni sistem delovanja. Cebelja kraljica predstavlja najvišji hierarhicni nivo znotraj cebelje skupnosti, saj poskrbi za potomce in s tem za prihodnost obstoja oziroma uspešnega preživetja le-te. Sorazmerno pogosto se zgodi, da poskušajo dolocene cebelje delavke prav tako ustvarjati potomce, kar cebelja policija ne dovoljuje. Cebelja policija vsa ta jajceca unici in strogo kaznuje kršiteljice vedno ponavljajoce se hierarhije cebelje skupnosti. Obstojeca hierarhija velike cebelje skupnosti omogoca sistemski red in ohranja njeno velikost, s cimer ima ves rod boljše možnosti za preživetje. V nasprotnem primeru, ce bi ostale cebele postale kraljice in imele potomce, bi se ta organizacija cebel lahko soocala s procesom razpada na razlicne manjše enote, ki bi imele manjšo možnost preživetja. Obstojeci sistem cebelje skupnosti se je v dolgem zgodovinskem razvoju izkazal kot zelo uspešen. Unicevalke hierarhicne zgradbe obstojecega cebeljega sistema so v tem vpogledu storilke kriminalitete v širšem ali naravnem smislu in s tem kršiteljice naravnega zakona o preživetju in prenosu genov, ker ogrožajo obstoj celotne cebelje vrste. Obstoj cebelje vrste je z vidika naravnega hierarhicnega asociativnega sistema izjemno pomemben, saj cebelje delavke ne proizvajajo zgolj medu, ampak tudi poskrbijo za opraševanje in nadaljnji obstoj dolocenega dela rastlinskega sveta. Ta rastlinski svet omogoca življenje drugim živim bitjem, ki prav tako dajejo pozitiven prispevek k sorazmernemu sistemskemu ravnovesju celotnega naravnega hierarhicnega asociativnega sistema. 
Skratka, glavni vzrok za pojavljanje kriminalitete in nastanek kriminalnih živih bitij bi lahko strnili na gon po preživetju in doseganju prestiža, kar pa je izjemno tesno povezano z razlicnimi kozmicnimi ravninami, ki po eni strani narekujejo življenjsko dinamiko, vendar po drugi strani zbirajo in procesirajo te energije v sorazmerni vlogi odvisnosti. To povzroca razlicna stanja neravnovesja sistema, ki pa vendarle teži k sorazmernemu ravnovesju. Prav slednje je izjemno tesno povezano z zakonom o sorazmerni ohranitvi mase in energije tako razlicnih živih enot kot tudi celotnega naravnega hierarhicnega asociativnega sistema. Ta energija se ne porazdeljuje po nacelu enakovrednosti, ampak po izidih izgube in/ali pridobitve energije sorazmerno ponavljajocih se naravnih procesov. Na osnovi zapisanega postaja jasno, da razlaganje kriminalitete in kriminalnih živih bitij ni smiselno strniti zgolj na procese z mezokozmicne ravnine, saj so vplivi z mikrokozmicne kot tudi makrokozmicne ravnine vpleteni v porazdelitev energije celotnega naravnega hierarhicnega asociativnega sistema. 
Da prenesemo zapisano na sfere cloveške družbe, to predvsem pomeni, da je pojavljanje kriminalitete in nastanek kriminalne osebnosti odvisno od dolocenega energijskega razpona, ki ga prvenstveno ustvarjajo patološki avtomatizmi preživetja in prestiža, kar ne moremo omejiti zgolj na mezokozmicno ravnino. Izvor energije za kriminaliteto ne najdemo zgolj znotraj mezokozmicnega, ampak tudi na obmocjih prepletenosti z makro- in mikrokozmosom. Nadaljujemo z naslednjim podpoglavjem, kjer bo govora o družbeni anomaliji, ki jo lahko poimenujemo kot onesnaževanje narave. 
4.9.7 Onesnaževanje narave 
Obstaja še ena bistvena znacilnost, zaradi katere se pravni, socialni in tehnološki vidik civilizirane cloveške družbe bistveno razlikuje od vseh drugih živih bitij na planetu Zemlja. Ta del cloveške vrste je namrec najvecji onesnaževalec narave. V zadnjih 150 letih je izjemno nasilno posegel v prvotno cistost našega okoljskega sistema in s temi dejanji celo vplival na izumrtje dolocenih živalskih in rastlinskih vrst ter postopoma spremenil podnebje do te mere, da je zašcitna ozonska plast v ozracju stanjšana, kar posledicno vodi v postopno segrevanje ozracja. Prav to bo imelo negativne posledice tako za preživetje mnogih živalskih in rastlinskih vrst kot tudi za cloveka samega. 
Ta družbena anomalija je lahko tesno povezana z okoljsko kriminaliteto, ki predstavlja zgolj majhen del kriminalnih dejavnosti cloveške vrste. Najvecji procesi onesnaževanja narave potekajo povsem zakonito, saj vecinoma služijo interesom dobickonosnosti na podrocju pridobivanja materialnih in/ali položajnih koristi. Pri tem so lahko prisotni tako ožji kot širši interesi, celo na nacionalni in mednarodni ravni. Po strogi oceni so v bistvu vsi poslovni procesi, ki onesnažujejo naravo, kriminalna dejanja, vendar niso kazniva. Iz tega bi lahko sklepali, da so pravni, socialni in tehnološki vidik civilizirane cloveške vrste najvecji kršitelji naravnih zakonov in s tem posledicno najhujši "kriminalci" evolucije. Pri nobeni drugi vrsti živih bitij ni prisotna tako izjemno mocna volja po preživetju, povezana s poudarjenim prestižem. 
To podpoglavje po eni strani odlicno povezuje predhodno podpoglavje o kriminaliteti, po drugi strani pa predstavlja mehak prehod v naslednje poglavje o naravni naravi. V tem podpoglavju ne bo toliko govora o razlicnih vrstah in metodah onesnaževanja narave, temvec bo eden od glavnih poudarkov energijski vidik družbenih hierarhicnih asociativnih sistemov. Ti zaradi drugih družbenih anomalij, ki so bile obravnavane v predhodnih podpoglavjih, izgubljajo veliko energije, kar prekomerno onesnaževanje narave še dodatno eksponentno krepi. 
Dejavnik onesnaževanja narave lahko povzroca hude zdravstvene težave tako pri ljudeh kot pri drugih živih bitjih, smrtni primeri zaradi zastrupitve zraka, vode in zemlje pa niso redek pojav. Mesta z višjo stopnjo onesnaženosti ozracja beležijo porast kriminalitete, še posebej v obliki nasilnih roparskih napadov, tatvin, vlomov in nasilja v družini.138 Pri tem lahko posebej izpostavimo vpliv povecanega deleža dima v ozracju in porasta temperature. Zaradi clovekovega delovanja v ozracje vstopajo razlicne emisije, kot so ogljikov dioksid, fluorovodikove spojine, dušikovi oksidi, metan ter plini, ki nastajajo zaradi požigov gozdov in drugih dejavnikov. Ti povzrocajo ucinek tople 
138 Gl. znanstveni clanek:Burkhardt, J. et al. (2019). The effect of pollution on crime: Evidence from data on    particulate matter and ozone. Journal of Environmental Economics and Management, 98, 102267. 
grede in posledicno oslabijo ozonsko plast, ki živa bitja šciti pred nevarnimi UV-žarki in kozmicnim sevanjem. 
V tem kontekstu razmišljanja se soocamo z vplivi iz mezokozmicne na makrokozmicno ravnino, saj se postopoma spreminjata vsebnost kisika v ozracju in samo podnebje. To ustvarja povratno zanko, ki negativno vpliva na mezokozmicno ravnino in s tem na življenje na našem planetu. 
Poleg tega prihaja do ogromne izgube razlicnih vrst energije, ki nastaja že zgolj zaradi velikih kolicin raznovrstnih odpadkov, s katerimi civilizirane pravno-socialno-tehnološke družbe niso vec zmožne ucinkovito upravljati. Velik del teh odpadkov iz razvitih držav se izvaža v manj razvite države Afrike, Azije in Južne Amerike. Posledicno so tudi te države preplavljene z odpadki, kar povzroca resne zdravstvene težave prebivalstva, ki živi v bližini teh ogromnih odlagališc. 
Prehranjevalni sistemi porabijo približno 30 % celotne energije, velik del te energije pa konca v obliki odpadkov. Raziskave v ZDA so pokazale, da se letno zavrže približno 60 milijard kilogramov hrane, kar predstavlja izjemno potratno porabo energije. Ta problem se še dodatno stopnjuje zaradi gnitja živil, ki sprošca dodatne emisije razlicnih plinov in drobnih strupenih delcev v ozracje.139 Problem niso zgolj emisije razlicnih plinov in strupenih delcev v ozracju, temvec lahko k temu prištejemo vsaj enakovredno težavo onesnaževanja voda zaradi izjemno majhnih delcev umetnih mas na nanonivoju, ki iz rek prehajajo v morja in oceane. Gre predvsem za plasticne izdelke z dolgo razpolovno dobo razgradnje. Ogrožena niso le morska bitja, ki zaužijejo te plasticne delce, temvec tudi ljudje, ki se prehranjujejo z ribami. 
Nic manjši problem predstavlja množicna uporaba umetnih gnojil in insekticidov na kmetijskih površinah, kar povzroca zastrupljanje tal in rastlin, ki se uporabljajo za krmo domacih živali in prehrano ljudi. To je tesno povezano z mesno industrijo, katere proizvodnja dosega astronomske vrednosti in ima škodljive posledice tudi za zdravje ljudi. 
Zaradi onesnaževanja narave se eksponentno razmnožujejo razlicne bakterije in virusi, pri cemer nekatere od teh mikroorganizmov prispevajo k proizvodnji kisika v ozracju, medtem ko druge škodljivo vplivajo na živa bitja, vkljucno s sesalci in clovekom. 
Mnogo izumov za pridobivanje toplotne in elektricne energije, ki jih je clovek ustvaril predvsem v zadnjih 150 letih, je po eni strani omogocilo sorazmerno udobno življenje, a po drugi strani izcrpavalo naravne energetske vire, ki niso na voljo v neomejenih kolicinah. Poleg tega je pridobivanje energije iz teh virov povzrocilo ogromne kolicine odpadnih snovi in onesnaževanje 
139 Bloom, J. (2010). American wasteland: how America throws away nearly half of its food (and what we can do about it). Cambridge, MA:Da Capo Press. 
okolja. Dolgorocno se zaradi tega soocamo z globalnim segrevanjem, spremembo podnebja in narašcajoco lakoto, ki prizadete prebivalce sili v selitve v ugodnejša okolja. 
To pa predstavlja organizacijski problem za razvite družbe, ki se že spopadajo s prenaseljenostjo, zaradi cesar so množicne migracije iz revnejših predelov sveta pogosto obravnavane kot nezaželene in problematicne. Poraba energije se nenehno povecuje, in to na vseh ravneh – od industrije, prometnih sistemov in gospodinjstev do drugih gospodarskih sektorjev, kot so trgovina in kmetijstvo. 
V tem kontekstu je še posebej pomemben pravno-socialno-tehnološki vidik razvitejšega dela cloveške vrste, ki se sooca z nujnostjo iskanja rešitev za energetske in okoljske izzive. Pri tem pa niso dovolj zgolj tehnološke inovacije, temvec je potrebno tudi usklajeno delovanje na podrocjih organizacije, prava, komunikacije, sociale, projektnega sodelovanja, programske in postopkovne izvedbe ter poslovanja. 
Doslej še ni bilo ucinkovitega usklajevanja med temi vrstami inovacij. Dolocene sodobne tehnologije so resda povecale energetsko ucinkovitost in izboljšale kakovost življenja, a so hkrati prinesle nove izzive, kot so povecana brezposelnost, zapleteni formalni postopki, zmanjšana medsebojna komunikacija, kompleksnejše zakonodaje in ekstremni poslovni modeli. Poleg tega se kolicina odpadnih snovi ni zmanjšala, temvec se je celo povecala. 
Tehnološko razvitejši del cloveške vrste, predvsem s poslovnega in politicnega vidika, je spodbujal uvajanje sodobnih tehnologij za povecanje proizvodnje toplotne in elektricne energije. Vendar pa zaradi ozko usmerjenega razmišljanja glavnih akterjev pri pomembnih odlocitvah niso bili dovolj upoštevani potencialni problemi, ki jih te tehnologije prinašajo. Prav na tem podrocju bi bilo interdisciplinarno sodelovanje med razlicnimi znanstvenimi in strokovnimi podrocji še posebej smiselno. 
Poraba energije, zlasti v obliki izgorevanja fosilnih goriv (nafta, plin, premog), je v zadnjih 20 letih mocno narasla. Trenutno se srecujemo s porabo energije na ravni od 40.000 do 1.400.000 TWh (343.938.091,14 do 120.378.331.900 Gcal).140 
Ob izgorevanju fosilnih goriv v ozracje prehajajo velike kolicine strupenih plinov, pri cemer se vrednosti emisij gibljejo v obmocju gigatonskih (Gt) izpustov. Leta 2018 je zgolj na Kitajskem zaradi izgorevanja fosilnih goriv prišlo do emisije ogljikovega dioksida v višini 37,5 milijard (bn) ton.141 Skratka, tehnološko razviti del cloveške vrste neprestano napada naše ozracje in zdravje živih 
140 Podatki pridobljeni na osnovi spletnega vira: https://ourworldindata.org/fossil-fuels (2020-11-03). 141 Podatek pridobljen s pomocjo naslednjega spletnega vira: https://www.carbonbrief.org/analysis-fossil-fuel­
emissions-in-2018-increasing-at-fastest-rate-for-seven-years (2020-11-03). 
bitij. Pretirana želja po preživetju, povezana s prekomernim prestižem, vodi cloveka k manj racionalnemu in nerazumnemu ravnanju, kar posledicno povzroca hude sistemske napake tako v družbenem kot tudi v naravnem hierarhicnem asociativnem sistemu. 
Že vec desetletij obstajajo energijske in tehnološke alternative, s katerimi bi bilo mogoce zmanjšati razlicne vrste emisij plinov v ozracje, vendar se še vedno niso uveljavile na poslovnih trgih. Veliki poslovni koncerni in njihovi vodilni predstavniki se ne glede na povzroceno škodo ne odpovedujejo fosilnim virom energije, pri cemer jih politika zvesto podpira. 
Forenzicna ekologija oziroma okoljska forenzika je veda, ki v okviru kazenskega prava preiskuje kazniva dejanja, povezana z onesnaževanjem okolja, ter s pomocjo posebnih metod zbira dokaze o storjenih kaznivih dejanjih. Poleg tega poskuša odkriti odgovorne osebe, skupine ljudi, korporacije in druge subjekte, odgovorne za okoljska kazniva dejanja. Vendar pa okoljska forenzika zunaj okvira kazenskega prava ne preiskuje takšnih dejanj. 
Skratka, kadar koli in kjer koli zakoni omogocajo mocno škodljivo onesnaževanje okolja, okoljska forenzika ni dejavna niti pri preiskovanju niti pri preprecevanju okoljske ali ekološke kriminalitete. Na splošno forenzicne vede (podobno kot kriminalistika) praviloma ne delujejo v smeri preprecevanja kriminalitete, temvec so vecinoma represivno usmerjene, saj poskušajo s pomocjo pridobljenih dokazov identificirati storilca, ki naj bi nato prevzel odgovornost in prejel ustrezno kazen. 
Kazenski zakoniki po vsem svetu dopušcajo hudo onesnaževanje okolja in škodljivo vplivanje na zdravje živih bitij, vkljucno s clovekom, kadar gre za legalne, dobickonosne poslovne procese težke industrije. Okoljske vede, med katerimi se nekatere ukvarjajo tudi s škodljivim onesnaževanjem narave, v svojih raziskavah opozarjajo na okoljsko kriminaliteto in zastarelost kazenskih zakonikov, vendar pogosto traja vec desetletij, preden pride do bistvenih sprememb v kazenski zakonodaji. 
Transnacionalna okoljska kriminaliteta, kot sta divji lov in nezakonita secnja gozdov, povzroca na svetovni ravni ogromne stroške, ocenjene na med 91 in 259 milijard dolarjev letno.142 Poleg denarnih stroškov transnacionalna okoljska kriminaliteta mocno spodbuja resne grožnje v razlicnih oblikah, kot so zdravstvene težave prebivalstva, nasilna kriminaliteta, širjenje plantaž drog (secnja dreves in uporaba škodljivih insekticidov), trgovina z ljudmi in orožjem, ogrožanje živalskih vrst, tanjšanje ozonske plasti v ozracju in druge negativne posledice. 
142 Gore, M.L. et al. (2019). Transnational environmental crime threatens sustainable development. Nature 
Sustainability, 2, 784–786. Dostopno preko URL: https://www.ecohealthalliance.org/wp­
content/uploads/2019/09/Transnational-environmental-crime-threatens-sustainable-development.pdf (2020-11-08). 
     Drug nemški spletni clanek se opira na navedeno raziskavo: 
https://www.umweltdialog.de/de/management/Compliance/2019/Umweltkriminalitaet-kostet-Weltwirtschaft 
Milliarden.php (2020-11-08). 
Za uspešno omejevanje in zatiranje transnacionalne okoljske kriminalitete so nujno potrebne ucinkovite reforme kazenske zakonodaje, boljša organizacija organov pregona ter inovativne strategije za napovedovanje in preprecevanje tovrstnih kaznivih dejanj. V primerjavi z izgubo razlicnih vrst energije so denarni stroški, cetudi astronomsko visoki, razmeroma zanemarljivi, saj te grožnje slabijo energetske sisteme in s tem delovanje celotnih družbenih hierarhicnih asociativnih sistemov. 
Tudi brez vpliva transnacionalne okoljske kriminalitete je okolje že mocno obremenjeno s proizvodnjo in porabo toplotne ter elektricne energije, kar vodi v nastajanje škodljivih emisij plinov. Zato je nujno razmišljati o novih ali vsaj izboljšanih energetskih sistemih, ki bi omogocali zmanjšanje porabe energije, povecanje njene proizvodnje ter uporabo virov, ki bodisi ne povzrocajo emisij ali pa jih ustvarjajo v minimalnih kolicinah. 
Naravni hierarhicni asociativni sistemi, ki ne vkljucujejo cloveških družb, že sami po sebi proizvajajo emisije plinov v razlicnih oblikah, na primer zaradi iztrebkov velikih cred antilop, gazel in kafrskih bivolov, razkroja mrhovine in trupel (ki jih v veliki meri odstranijo mrhovinarji) ter gnitja rastlin. V tem pogledu razlicne vrste žuželk, ki jih ljudje pogosto obravnavamo kot škodljivce, najmanj onesnažujejo naravo. Podobno velja za mikroorganizme, saj nekateri izmed njih celo prispevajo k nastajanju kisika v ozracju. 
Cloveško ravnanje, zaradi vpliva manjšinskih interesnih skupin in pretirane želje po udobju ter prestižu, pogosto vodi v neracionalne odlocitve. Uporaba naravnih energetskih virov se zdi kljucna za ohranjanje ravnovesja naravnih ekosistemov, vendar je manj donosna. Kljub temu so že dolgo znani številni alternativni viri energije, kot so geotermalni vrelci, voda, veter, sonce, biomasa in geotermalna toplota. Napovedi kažejo, da bodo stroški uporabe teh virov v prihodnosti obcutno nižji od stroškov, povezanih z izrabo fosilnih goriv.143 
V Nemciji so leta 2019 s pomocjo alternativnih virov energije proizvedli eno milijardo kWh oziroma 860.050.647.427,0199 kcal. Tako poraba energije kot tudi onesnaževanje okolja s plinskimi emisijami v ozracju sta bila v tem letu obcutno nižja.144 Vetrna energija se že sorazmerno dolgo uporablja, saj je brezplacna in za naše potrebe na voljo v navidez neomejenih kolicinah. Njeno delovanje je preprosto – temelji na rotorju, ki zajema kineticno energijo vetra in jo pretvarja 
143 Hühn, S. (2020).Alternative Energie : Mit diesen Quellen kann die Energiewende gelingen.V:Ingeneur.de (26. 03. 
2020). Dostopno na spletu: https://www.ingenieur.de/technik/fachbereiche/energie/alternative-energiequellen/ 
(2020-11-08) 144 Umwelt Bundesamt. (2020). Erneuerbare Energien in Zahlen. Dostopno na spletu: 
https://www.umweltbundesamt.de/themen/klima-energie/erneuerbare-energien/erneuerbare-energien-in­
zahlen#uberblick (2020-11-08). 
v mehansko energijo. Poseben generator nato to mehansko energijo pretvori v elektricno. Raba vetrne energije je tudi s pravnega vidika sorazmerno dobro urejena. 
Pri pretvorbi soncne energije se s pomocjo soncnih kolektorjev neposredno pridobiva elektricna energija. Pri pretvorbi vodne energije se prav tako, podobno kot pri vetrni energiji, uporablja generator, ki v koncni fazi proizvaja elektricno energijo. Raba bioenergije za pridobivanje elektricne energije je še vedno v razvoju, saj ne zagotavlja popolne varnosti tako za ljudi kot za druga živa bitja. Po mnenju mnogih je uporaba okoljske toplote za pridobivanje toplotne energije zelo prijazna do okolja in s tem tudi do živih bitij. 
Pridobivanje toplotne energije deluje po obratnem principu hladilnega stroja – toplotna crpalka iz zemlje crpa toploto in jo oddaja v sistem ogrevanja, ki lahko nato oskrbuje celotno stavbo s toploto. Podobno kot pri vetrni energiji so tudi drugi, na kratko opisani alternativni viri energije s pravnega vidika ustrezno urejeni. 
Na tehnološki in pravni podlagi se zdi, da nadaljnja uporaba fosilnih virov energije ni vec nujna. Glavni izziv predstavlja reorganizacija velikih energetskih koncernov, ki bi morali postopoma preiti na proizvodnjo alternativnih virov energije. Pri tem lahko predpostavimo sorazmerno visoke zacetne stroške, ki v prihodnosti morda ne bodo zagotavljali enake stopnje dobicka. Po drugi strani pa gre tudi za reševanje socialnega problema – delovna sila, zaposlena v teh velikih energetskih koncernih, bi se morala prilagoditi novim delovnim procesom in postopkom, kar bi zahtevalo obsežno prestrukturiranje. 
V tem kontekstu bo verjetno potrebno odrekanje vecjim dobickom s strani poslovnih elit, z namenom varovanja okolja ter zdravja ljudi in drugih živih bitij. Trenutno je mogoce predvsem zmanjševati že povzroceno škodo, ki so jo v najvecji meri povzrocili veliki industrijski koncerni s pridobivanjem in uporabo fosilnih virov energije ter kemicno-metalurškimi procesi (npr. proizvodnja plastike, pridobivanje cistih kovin iz heterogenih surovin). 
Spremembe pri uporabi energetskih virov bodo morale potekati hitro, saj je nujno zmanjšati obremenitev naravnega ekosistema, da ne bi prišli do tocke, ko varovanje okolja ne bo vec mogoce. To nas vodi v izjemno obširno poglavje o naravnih hierarhicnih sistemih, ki bodo preucevani z vidika 3~M-kozmoloških ravnin. Ta raziskava bo izjemno zahtevna in izvedljiva le s pomocjo empiricnih poskusov ter hierarhološkega oziroma hierarhografskega koncepta. 
5 Naravni hierarhicni asociativni sistemi 
Najprej bo treba opredeliti naravne hierarhicne asociativne sisteme. V nadaljevanju se bomo ukvarjali s pomembnim in vplivnim naravnim procesom indukcije, nato pa bodo obravnavane entitete, kot so voda, zemlja, zrak in svetloba, ki predstavljajo temelj našega naravnega sistema oziroma življenja nasploh. To bo nekakšen mehak prehod tako k neživi naravi (npr. kamnine, minerali, kristali, kemicne spojine) kot tudi k živi naravi (npr. mikroorganizmi, insekti, dvoživke, plazilci, ptice, sesalci, rastline, alge). 
5.1 Opredelitev naravnihhierarhicnihasociativnihsistemov innjegova razmejitev oddružbenih 
Omenjeno je že bilo, da družbeni hierarhicni asociativni sistemi predstavljajo le majhen del naravnega hierarhicnega asociativnega sistema. Podobno kot pri drugih vedah (npr. antropologiji) se pojavlja potreba po pogojni razmejitvi naravnega in družbenega dela, znotraj katerega se nahaja cloveška vrsta s svojo potrebo po poudarjanju lastne identitete. Poleg tega predvsem socialno, pravno in tehnološko razvitejši del cloveške vrste nenehno vpliva na delovanje naravnega okolja in s tem na naravne sisteme. Zaradi teh vplivov se spreminjajo meje med družbenim in naravnim, saj se omenjeni del cloveške vrste nenehno širi na neokrnjene naravne pokrajine in jih preoblikuje. 
V precej manjšem obsegu tudi socialno, pravno in tehnološko manj razviti del cloveške vrste vpliva na naravno okolje, vendar njihove dejavnosti bistveno ne odstopajo od dejavnosti drugih živalskih vrst, saj pretežno živijo v skladu z naravnim okoljem. S tega vidika lahko ta del cloveške vrste vsaj delno obravnavamo kot predstavnike naravnih hierarhicnih asociativnih sistemov. Zavedati se moramo, da so mnoga avtohtona plemena že obcutila vpliv tako imenovanega civiliziranega sveta. Razmejitev med družbenim in naravnim ni tako preprosta, kot se zdi na prvi pogled – meje so ohlapne in prepletene z razlicnimi stopnjami intenzitete. 
Z vidika nastanka sveta in posledicno tudi cloveške vrste morda niti ni smiselno strogo locevati naravne in družbene narave, temvec je bolj ustrezno razmišljati o celotnem naravnem hierarhicnem asociativnem sistemu, ki je skozi dolg razvoj ter številne kemicne, fizikalne, elektromagnetne in biološke reakcije ustvarjal živa bitja. Ce v to razmišljanje vkljucimo še mikro-, mezo- in makrokozmicno ravnino, postane razmejitev še bolj zapletena, saj so povezave med razlicnimi ravninami izjemno mocne. Tako lahko na primer mikroorganizme, ki bivajo znotraj in na clovekovem telesu, obravnavamo kot del cloveka in s tem kot del družbenih hierarhicnih asociativnih sistemov, medtem ko mikroorganizme izven clovekovega telesa uvršcamo med enote naravnega okolja, ki lahko eksistirajo tako na mezo- kot tudi na makrokozmicni ravni (npr. zracne bakterije v ozracju). 
Kot razberemo iz tega kratkega pregleda, je delitev na družbeno in naravno v veliki meri umetna in temelji na subjektivnem obcutku, zato ni vedno jasno dolocena. Smiselno bi bilo uvesti posodobljeno antropološko razmejitev družbenega in naravnega okolja, s cimer bi zmanjšali konceptualno nejasnost. Antropologi bi tej ideji verjetno nasprotovali, saj je tradicionalna delitev na družbeno in naravno že dogovorjena in uveljavljena. Hierarhologija in hierarhografija imata v tem pogledu dve možnosti: bodisi prevzameta antropološko delitev bodisi jo nekoliko prilagodita. V tem besedilu se je vecinoma uporabljala antropološka delitev narave na naravno in družbeno, v nadaljevanju pa bo predstavljena še alternativna možnost, ki se od antropološke razmejitve razlikuje in omogoca lažji prikaz sistemskega vidika.

 5.1.1 Slika 319: Razmejitev narave in družbe Slika 319 prikazuje razmejitev med naravo in družbo z vidika sistemskega pristopa. Kozmicna realnost, kot si jo lahko razlagamo, je vseprisotna, vplivi iz kozmicnih dimenzij (mikro-, mezo- in makrokozmos) pa delujejo na našo naravo. Glede na antropološko delitev narave na naravno in družbeno s tem posledicno vplivajo tako na naravno kot tudi družbeno naravo. Znotraj naravne narave se nahajajo naravni hierarhicni asociativni sistemi, znotraj družbene narave pa družbeni hierarhicni asociativni sistemi s poudarkom na cloveka. 
Kot lahko opazimo iz slike 319, ni jasne locnice med naravnimi in družbenimi hierarhicnimi asociativnimi sistemi; obstajajo zgolj relacije, ki oznacujejo povezave med razlicnimi sistemi. V tem poglavju bomo podrobneje preucevali naravne hierarhicne asociativne sisteme skozi prizmo treh kozmicnih ravnin. To pomeni, da bo manjši vsebinski poudarek na cloveku in s tem na družbenih hierarhicnih asociativnih sistemih. 
Naravni hierarhicni asociativni sistemi se nahajajo v vseh treh kozmicnih ravninah, od koder izhajajo tudi njihovi vplivi. Pri preucevanju teh sistemov je potrebno zajeti celotno kavzalnost znotraj treh ravnin in raziskati njihove medsebojne povezave. To raziskovanje je zelo obsežno, saj vkljucuje mikroorganizme, organizme na mezo nivoju, kristale, kamnine, nebesna telesa, podnebje in še vec. 
V posebno kategorijo lahko uvrstimo zrak, zemljo, vodo in svetlobo, ki predstavljajo osnovo vsega poznanega in se pojavljajo v vseh treh kozmicnih ravninah. Zrak je heterogena zmes razlicnih plinov; zemlja je sestavljena iz mineralov, mikroorganizmov ter kalcijevih, magnezijevih, železovih in drugih spojin; voda je spojina vodika in kisika, prepojena z mikroorganizmi; svetloba pa je sestavljena iz fotonov, ki nimajo mase, vendar prispevajo k nastanku mase v nadaljnjih procesih. 
Iz vsega navedenega lahko razberemo, da je delitev na naravno in družbeno zelo pogojna in sinteticna. V bistvu gre za metodo abstrakcije, s katero pogojno izlocimo vpliv pravno-socialno­tehnološko razvitejšega dela cloveške vrste. Naravne hierarhicne asociativne sisteme lahko opredelimo kot tista podrocja v naravi, kjer clovek nima izrazitejšega vpliva in kjer ni stalno prisoten. 
Primer za to so naravni rezervati, kjer si clovek prizadeva za ohranjanje in razvoj živalskih ter rastlinskih vrst z nadzorom dolocenih procesov. Namen je prepreciti izumrtje živalskih vrst, kar bi lahko škodilo celotnemu ekosistemu. Naravni rezervati so nastali zaradi potrebe po zašciti pred divjimi lovci, ki ubijajo živali za preprodajo dragocenih delov, ter za spodbujanje dobickonosnega turizma. Poleg tega služijo kot podrocja raziskovanja, kjer naravoslovne znanosti pridobivajo znanje o naravnih sistemih. 
Vpliv cloveka na naravni sistem lahko razumemo kot sodelovanje med naravo in družbo. Vendar družbeni hierarhicni asociativni sistemi pogosto ne sodelujejo z naravnimi sistemi, temvec negativno vplivajo nanje (npr. onesnaževanje z odpadki, vrtanje za nafto v oceanih, preizkusi jedrskih bomb). 
Naravnih rezervatov zato ne moremo šteti med naravne hierarhicne asociativne sisteme. Enako velja za velike parke, botanicne vrtove, terarije, akvarije in živalske vrtove. 
Naravni hierarhicni asociativni sistem je sistem, v katerem potekajo hierarhicni in asociativni kavzalni procesi fizikalnih, kemicnih in bioloških reakcij brez izrazitejšega vpliva cloveške vrste. Ti procesi vodijo v nastanek bolj ali manj prepoznavnih organiziranih struktur hierarhij in asociacij. 
Hierarhija je ena od oblik sodelovanja, pri kateri je poudarjena razlika med nadrejenimi in podrejenimi cleni, medtem ko asociacija ni nujno vezana na odnose nadrejenosti in podrejenosti, ceprav so lahko asociativni odnosi vkljuceni v hierarhicne strukture. Najbolj znane in pomembne oblike asociacije so procesi simbioze, asimilacije, akomodacije in adaptacije med razlicnimi entitetami v naravi. 
Simbioze se lahko razlikujejo – lahko gre za pozitivno simbiozo med najmanj dvema živima organizmoma ali za vsiljeno simbiozo, znano tudi kot parazitizem. Asimilacija ali vkljucevanje s prevzemanjem znacilnosti dolocenega prostora in/ali drugih organizmov je zelo podobna procesoma akomodacije in adaptacije. Pri teh procesih gre predvsem za oblike sodelovanja, kjer izrazite hierarhicne strukture niso v ospredju. 
Pomembno je poudariti, da med hierarhicnimi in asociativnimi strukturami ni ostre locnice, temvec gre predvsem za poudarke – hierarhije niso vedno osrednji element sistema. Podobno kot družbeni hierarhicni asociativni sistemi tudi naravni pogosto temeljijo na principu indukcije, ki omogoca delovanje celotne informacijske, komunikacijske, organizacijske in celo materialne infrastrukture. 
Indukcija v naravnih hierarhicnih asociativnih sistemih predstavlja temelj za nastanek hierarhicnih, asociativnih in hibridnih struktur ter omogoca oblikovanje kompleksnih omrežij.145 Preden preidemo na preucevanje zraka, vode, zemlje in svetlobe, se bomo ponovno posvetili procesu indukcije, tokrat s poudarkom na njenem pojavljanju in delovanju znotraj naravnih hierarhicnih asociativnih sistemov. 
5.2 Indukcija v naravnih hierarhicnih asociativnih sistemih 
Že pri delovanju cloveškega telesnega sistema smo lahko opazili, da številni procesi potekajo na samoregulativni in samoorganizacijski ravni, pri cemer si sistem prizadeva doseci optimalno varcno omrežno strukturo. Ta naj bi preprecevala nepotrebno porabo energije in omogocala optimalno delovanje vseh telesnih organov. 
145 Zamisel nastala na osnovi naslednjega dela:Wang, R., Fan, Y. &Wu, Y (2019). Spontaneous electromagnetic 
induction promotes the formation of economical neuronal network structure via self-organization process. Scientific 
Reports, 9(1), 1-13. https://doi.org/10.1038/s41598-019-46104-z (2021-01-30). 
Podobno tudi v naravnih hierarhicnih asociativnih sistemih potekajo samoregulativni in samoorganizacijski procesi, pri katerih zaradi razlicnih vrst indukcij nastajajo sorazmerno homogene, direktne omrežne strukture, ki delujejo po nacelu optimalne varcnosti sistemov. Kot rezultat nastajajo podobne omrežne strukture, ki so sposobne sodelovati in tako obstajati kot dolocena vrsta. 
Procesi indukcije ne potekajo zgolj v živi naravi (npr. nevronska omrežja, kjer si nevroni medsebojno izmenjujejo informacije), temvec tudi v neživi naravi (npr. pojav strele, ko se dva oblaka približata). 
Najprej si podrobneje oglejmo razlicne vrste indukcij v naravnih hierarhicnih asociativnih sistemih: 
1.
 Magnetna indukcija: Pojavi se, kadar se v magnetnem polju ustvari elektricna napetost, kar je posledica prisotnosti magneta oziroma magnetne snovi ter premikanja vodnika znotraj magnetnega polja (npr. magnetizacija materialov). Pri tem se elektroni kopicijo na spodnji strani vodnika, kar povzroci inducirano napetost in posledicno inducirani tok, ki tece v nasprotni smeri premikanja elektronov. 

Magnetna indukcija je prisotna v celotnem magnetnem polju, ne le na njegovih polih (sever/jug). Pogosto jo srecamo v kombinaciji z elektricnimi silami, zato je bolj uveljavljen izraz elektromagnetna indukcija. Medtem ko je magnetizem stalen naravni pojav, se elektricni naboj vzpostavi z drgnjenjem, vendar se kasneje izgubi. 

2.
 Elektromagnetna indukcija: Elektromagnetna indukcija je pojav, pri katerem v elektricnem vodniku nastane elektromotorna sila zaradi spremembe magnetnega polja. Prvi jo je leta 1831 odkril angleški znanstvenik Michael Faraday. Elektromagnetna indukcija se pojavi pri uporabi magnetov ali magnetnih snovi v kombinaciji z elektricnimi vezji. Gre za združitev magnetne in elektricne sile, ki pod vplivom gibanja medija skozi vodnik ali tuljavo (npr. elektricni kabel, palicni magnet) povzroci nastanek elektricne napetosti in toka. Ta pojav lahko izmerimo z multimetrom (npr. voltmeter ali ampermeter).  

3.
 Geomagnetna indukcija: Magnetno polje Zemlje, ki se nahaja v njenem notranjem in zunanjem sloju, je v stalni interakciji s solarnimi vetrovi, kar povzroca pojav geodinama. Elektricni tokovi v visoko prevodnem tekocem železu v Zemljinem jedru zaradi elektromagnetne indukcije ustvarjajo magnetna polja, ki naš planet varujejo pred škodljivimi vplivi soncevih vetrov. Zemlja deluje kot negativno nabito telo, medtem ko je atmosfera pozitivno nabita zaradi obstreljevanja s kozmicnimi žarki. Magnetne lastnosti Zemlje izvirajo iz prisotnosti železa, niklja in kobalta v njeni notranjosti. Inducirane napetosti in tokovi so višjih vrednosti takrat, ko je hitrost vrtenja Zemlje vecja.  

4. 
Tekocinska magnetna indukcija: Pojavi se, kadar gibanje tekocine v magnetnem polju povzroci nastanek elektricnih tokov. To velja za vodo, razlicne homogene in heterogene raztopine ter tekoce pline in kovine. Tekoce kovine v Zemljini notranjosti ter druge tekocine (npr. voda, nafta) so vseprisotne v naravi, zato je tekocinska magnetna indukcija pogost pojav.  

5.
 Zracna indukcija: Nanaša se na pojav, pri katerem vneseni zrak premakne oziroma odnese prisotni zrak. Ta princip se uporablja predvsem v prezracevalnih in ogrevalnih sistemih. 

6.
 Indukcija toplote in hladu: Ta pojav je zelo pogost v naravi in je povezan z zracno, elektromagnetno ter geomagnetno indukcijo. Zracne mase so sestavljene iz delcev, ki so vecinoma v gibanju skozi magnetna polja. Pogostejši trki delcev povzrocajo dvig temperature, medtem ko redkejši trki povzrocajo ohlajanje. 


Verjetno bi lahko našteli še številne druge vrste indukcije v naravnih hierarhicnih asociativnih sistemih in jih podrobneje opisali, kar bi predstavljalo temo za nova monografska dela. Ob vseh teh pojavih velja poudariti, da inducirane napetosti in tokovi nastajajo predvsem zaradi magnetnih polj, magnetnih lastnosti snovi in gibanja medija. 
Že pri preucevanju geomagnetizma smo ugotovili, da je Zemlja nabita s presežkom elektronov, medtem ko je zracna atmosfera pozitivno nabita. Poleg tega se v njeni notranjosti nahajajo snovi z magnetnimi lastnostmi. Te ugotovitve lahko prenesemo tako na neživo kot tudi na živo naravo na Zemljinem površju. Posebej velja izpostaviti živa bitja – rastline, polrastline, mikroorganizme, žuželke, ptice, ribe, plazilce, dvoživke in sesalce –, ki v svojih telesih vsebujejo magnetne snovi, med drugim tudi v obliki magnetita (Fe3O4, ena od oblik železovega oksida). Raziskave so pokazale, da se magnetne snovi v obliki magnetita nahajajo tudi v cloveških možganih.146 Zdaj lahko na podlagi modela Faradayeve elektromagnetne indukcije predpostavimo, da se živa bitja, vkljucno s clovekom, gibljejo skozi Zemljino magnetno polje, pri cemer v individualnem pogledu nastajajo izjemno majhne vrednosti inducirane napetosti in tokov. To seveda ne velja za vsoto vseh posameznih primerkov živih bitij.  
146 Kirschvink, J. L., Kobayashi-Kirschvink, A., &Woodford, B. J. (1992). Magnetite biomineralization in the human 
brain. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America, 89(16), 7683–7687. 
https://doi.org/10.1073/pnas.89.16.7683.
      BarbaraA. et al. (2016). Magnetite pollution particles in the human brain. Proceedings of the National Academy of 
Sciences, Sep 2016, 113(39) 10797-10801. 
      https://doi.org/10.1073/pnas.1605941113.
      Guilder, S. A. et al. (2018). Distribution of magnetic remanence carriers in the human brain. Sci Rep, 8(11363).        
https://doi.org/10.1038/s41598-018-29766-z. 
      Duncombe, J. (2019), Human brains have tiny bits of magnetic material,Eos, 100. 
https://doi.org/10.1029/2019EO137782.
      Kletetschka, G. et al. (2021). Magnetic domains oscillation in the brain with neurodegenerative disease. Sci Rep, 
11(714).
      https://doi.org/10.1038/s41598-020-80212-5. 
Trenutno naše naprave še niso dovolj natancne in zmogljive, da bi lahko izmerile tovrstne inducirane napetosti in tokove. Poleg tega je Faradayeva teorija prevec poenostavljena, da bi lahko v celoti opisala naravne procese razlicnih vrst indukcij, ki vplivajo na vsa živa bitja v naravnih hierarhicnih asociativnih sistemih. Pri gibanju cloveka delujejo številni dejavniki, ki niso omejeni le na magnetizem in elektriko, temvec so izjemno mocni tudi vplivi gibanja tekocin (zlasti vode) in zraka, kar za zdaj še ni bilo natancneje izmerjeno.  
Skratka, ne gre le za elektromagnetno indukcijo, temvec tudi za druge vrste indukcij, ki so bile v tem delu na kratko opisane. Kljub tej kompleksnosti bomo izvedli poskus vizualnega prikaza elektromagnetne indukcije posameznika in množice ljudi, ki se gibljejo skozi homogeno magnetno polje ter pri tem ustvarjajo elektricno napetost in tok. Ta tok je izjemno težko izmeriti, saj so do zdaj meritve v posebej pripravljenih pogojih in z najsodobnejšo opremo omogocale zaznavo tokov v obmocju piko-amperov (1 pA = 10.ą˛ A).  
Verjetno bi za natancnejše meritve potrebovali instrumente, ki bi omogocali zaznavo tokov v obmocju femto-amperov (1 fA = 10.ą5 A), atto-amperov (1 aA = 10.ą8 A), morda celo zepto­amperov (1 zA = 10.˛ą A) in jokto-amperov (1 yA = 10.˛4 A).  
Preden zacnemo z vizualizacijo gibanja posameznika in množice ljudi skozi homogeno magnetno polje, dolocimo še predvideno vrednost izmerjenega toka v enoti femto-ampera (fA), kar ustreza merilnemu nivoju atomov, protonov in elektronov. 

5.2.1 Slika 320: Gibanje cloveka posameznika skozi tuljavo zraka in vlage v homogenem magnetnem polju 
Slika 320 ponazarja gibanje cloveka skozi tuljavo zraka in vlage v homogenem magnetnem polju, pri cemer posameznik deluje kot magnet, ki ustvarja inducirano napetost in tok na femto-nivoju. Morda bi bilo to mogoce izmeriti z izjemno natancno napravo v posebej pripravljenih pogojih.  
Prvi pogoj za tovrstno meritev bi bil, da je naprava sposobna zaznati vrednosti v obmocju femto­amperov (fA). Drugi pogoj bi bil ustrezno pripravljena tuljava iz zraka in vlage z dovolj gostimi navoji. Ker bi bilo izjemno težko prikljuciti merilno napravo na tuljavo zraka in vlage s klasicnimi žicnimi povezavami, bi morala naprava omogocati brezžicno merjenje napetosti in tokov. 
Planet Zemlja ima, kot je znano že dolgo, magnetne lastnosti in ustvarja geomagnetno polje. Prav tako ima tudi clovek šibke magnetne lastnosti, saj njegovo telo, zlasti možgani, vsebujejo majhne kolicine magnetita in drugih snovi z magnetnimi lastnostmi. Kljub temu imata tako zrak (0,3 do 0,8 × 10.ą4 S/m) kot tudi vlaga oziroma voda (0,05 S/m) v primerjavi z bakrom (57–60 × 106 S/m) izjemno šibke prevodne lastnosti.  
Inducirani tok, ki ga ustvari posameznik, po vsej verjetnosti obstaja, vendar je njegova vrednost za naše zaznavanje in razumevanje zanemarljiva. V naravnih hierarhicnih asociativnih sistemih praviloma ne obravnavamo individualnih enot, temvec njihove združbe, ki tvorijo bolj ali manj obsežna omrežja. Tako neživa kot živa narava ustvarjata inducirane napetosti in tokove, vendar omrežij vseh živih bitij s hierarhicnimi in asociativnimi povezavami za zdaj še ne zmoremo upodobiti. Nekoliko bolje nam to uspeva pri vizualizaciji clovekovih socialnih omrežij.  
Lahko bi pricakovali, da množica ljudi z enakim motivom (npr. gledanje nogometne tekme) ustvarja precej mocnejše inducirane napetosti in tokove kot posameznik. Predstavljajmo si množico ljudi, ki se držijo za roke in se gibljejo v zaporedni formaciji (možne so tudi druge formacije) skozi ustrezno pripravljeno tuljavo zraka in vlage do njenega konca. 

5.2.2 Slika 321: Gibanje množice ljudi skozi tuljavo zraka in vlage v homogenem magnetnem polju 
Slika 321 ponazarja gibanje množice ljudi skozi tuljavo zraka in vlage v homogenem magnetnem polju. Množica ljudi predstavlja vrednost „n“, ki je v tem primeru dolocena kot 11 posameznikov.V resnici ne obstaja natancno dolocena vrednost za množico, saj se ta doloca glede na velikost prostora (npr. 10 ljudi na 5 m˛ lahko predstavlja množico). 
Že na podlagi gibanja dolocene skupine ljudi skozi omenjeno tuljavo bi lahko pricakovali višje izmerjene vrednosti induciranega toka. Ce bi število udeležencev še povecali (npr. na 1000 ljudi), kar bi bilo precej težje izvedljivo, bi morda lahko zaznali vrednosti v obmocju piko-amperov (pA)? 
Kot je bilo že izpostavljeno, poznamo razlicne vrste indukcij in magnetnih polj, ki delujejo znotraj naravnih hierarhicnih asociativnih sistemov, kar pomeni kompleksen proces, prepleten z razlicnimi dejavniki. Predpostavimo lahko, da množica ljudi, povezana v omrežje z enako miselno koncentracijo ali skupnim motivom, vsebuje dovolj magnetita in drugih snovi z magnetnimi lastnostmi, da lahko ustvarja elektricne napetosti in tokove.  
Namen teh napetosti in tokov ni v tem, da bi zasvetila žarnica, temvec v necem drugem, kar nam za zdaj še ni poznano. Lahko le domnevamo, da naravni procesi razlicnih vrst indukcij prispevajo k ucinkoviti komunikaciji med vrstami in s tem k vzpostavitvi optimalnih organizacijskih struktur, ucenju prakticnih vzorcev mišljenja in delovanja, pragmaticnemu odlocanju, ucinkovitejšemu poteku biokemicnih in fizikalnih reakcij, zašciti planeta Zemlje, vzpostavitvi relativnega ravnovesja energije in mase v vesolju itd. 
Znano je, da se v clovekovem telesu proizvaja elektricni tok, ki se s pomocjo celic prenaša in omogoca delovanje živcnega sistema.Ta sistem mora pošiljati ustrezne signale po telesu in v možgane, kar omogoca gibanje, cutenje in mišljenje. Cloveško telo deluje kot kondenzator in ima prevodne lastnosti.V izoliranih pogojih lahko shrani elektricni naboj, pri cemer je višja ali nižja kapacitivnost odvisna od okolice.  
Skratka, množica ljudi v povezavi z okoljem lahko deluje kot zelo napolnjen kondenzator. V bližini katerega koli prevodnega predmeta, povezanega z zemljo, lahko to povzroci elektrostatiko, celo v obliki iskre. 
Naravni procesi razlicnih vrst indukcij, v soodvisnosti s potenciali tako mrtve kot žive narave, ustvarjajo energijo za optimalno delovanje Zemlje in s tem posledicno tudi našega osoncja. V kakšnem razmerju je to povezano s paralelnimi svetovi, za zdaj ostaja neraziskana vesoljna uganka. 
Preucevanje indukcije predstavlja izjemno zahtevno in pomembno raziskovalno podrocje za hierarhologijo in hierarhografijo, saj indukcije razlicnih vrst vplivajo na pridobivanje in izgubo razlicnih vrst energij. V nadaljevanju bodo predstavljeni nekateri poskusi, povezani z indukcijami. Najprej bosta prikazana dva poskusa, povezana z magnetno indukcijo. 

5.2.3. Slika 322: Preizkusa magnetne indukcije z bakreno tuljavo s 13 in 17 navoji 
Slika 322 prikazuje posnetek preizkusa magnetne indukcije z bakreno tuljavo s 13 in 17 navoji, skozi kateri je bil sunkovito premaknjen neodimov magnetni stolp (sestavljen iz 10 neodimovih magnetnih diskov) z nosilnostjo osmih kilogramov (skupna nosilnost magnetnega stolpa bi bila približno 80 kg) in premerom 25 mm. 
En konec tuljave je bil povezan s pozitivno rdeco elektrodo, drugi konec pa z negativno crno elektrodo. Obe elektrodi sta bili prikljuceni na multimeter, pri cemer je bilo merilno obmocje nastavljeno na miliampere.  
Neodimovi magneti so bistveno mocnejši od obicajnih feritnih magnetov, saj so sestavljeni iz zlitine neodima, železa in bora. Magnetni stolp je bil sunkovito premaknjen v in iz bakrene tuljave s 13 in 17 navoji. Meritve so pokazale nekoliko višje vrednosti pri bakreni tuljavi s 17 navoji, saj so nestalne vrednosti toka znašale med 3,33 in najveckrat med 2,57 ter 1,89 miliampera. Pri bakreni tuljavi s 13 navoji so se vrednosti gibale med 2,65 ter najveckrat med 1,67 in 1,17 miliampera. 
Izidi meritev bodo prikazani loceno za bakreno tuljavo s 13 in 17 navoji. 
5.2.3.1 Preglednica 166: Izidi meritev s 13 in 17 navoji 
Št. 
CU-13 navojev v mA CU-17 navojev v mA meritve 
1  1,33  2,57  
2  1,17  1,91  
3  2,65  3,33  
4  1,59  1,89  
5  1,24  2,46  
6  1,67  1,96  
7  1,19  2,86  
8  1,59  1,97  
9  1,29  2,33  
10  1,47  1,94  
Vsota  15,19  23,22  
Povprecje  1,52  2,322  


5.2.3.2 Slika 323: Stolpni diagram meritev s 13 in 17 navoji 
Preglednica 166 in slika 323 prikazujeta izide meritev s 13 in 17 navoji v miliamperih (mA). Kot je razvidno, vecje število navojev povecuje vrednosti toka, vendar te vrednosti takoj izginejo, ce se magnet ustavi. Pri obeh preizkusih smo zaznali izmenicno višje in nižje vrednosti toka. 
Opažanja: 
-
 Magnet zmanjšuje moc baterije. 

-
 Izjemno prevodne kovine zmanjšujejo moc magneta.  

-
 Magnet lahko ustvari elektricno polje, elektrika pa lahko ustvari magnetno polje.  

- 
V kombinaciji lahko povzrocita mocne tokove in ustvarita veliko energije, vendar le pod pogojem, da se magnet giblje.  

-
 Magnetizem je stalen naravni pojav, medtem ko elektrika ni stalna in pogosto nastane kot posledica drgnjenja, nato pa izgine iz naravnega okolja.  

-
 Elektrika lahko ustvari magnetno in elektricno polje ter povzroci kemicne spremembe (npr. elektroliza vode). Magnetizem v nam znanih okolišcinah ne more povzrociti kemicnih sprememb. 

-
 Magnetizem in elektrika se lahko združita, vendar je tovrstna združitev manj verjetna brez gibanja 


magnetnega telesa in/ali ucinka drgnjenja dveh ali vec snovi.  V nadaljevanju sledi prikaz poskusa magnetne indukcije s tuljavo v obliki verižice. 

5.2.3.3 Slika 324: Preizkus magnetne indukcije s tuljavo v obliki bakrene verižice 
Slika 324 prikazuje preizkus magnetne indukcije s tuljavo v obliki bakrene verižice. Uporabljena je bila ista bakrena žica kot pri prejšnjih preizkusih. Ob gibanju 14 neodim magnetov skozi krog 
tuljave (glej stojalo, pritrjeno bakreno verižico in elektrodi) je multimeter zaznal tokovne vrednosti. Na podlagi izidov meritev bomo opazili, da so vrednosti v mA precej nižje. 
5.2.3.4 Preglednica 167: Izidi treh preizkusov 
Št. CU-13 navojev CU-17 navojev v CU – verižica meritve v mA mA mA 
1  1,33  2,57  0,42  
2  1,17  1,91  0,44  
3  2,65  3,33  0,41  
4  1,59  1,89  0,48  
5  1,24  2,46  0,6  
6  1,67  1,96  0,36  
7  1,19  2,86  0,48  
8  1,59  1,97  0,45  
9  1,29  2,33  0,39  
10  1,47  1,94  0,56  
Vsota  15,19  23,22  4,59  

Povprecje 1,52 2,322 0,459 
Preglednica 167 prikazuje izide treh preizkusov magnetne indukcije na osnovi treh razlicnih oblik tuljav, ki so bile ustvarjene s pomocjo iste dvometrske bakrene žice. Brez odvecne dodatne vizualizacije lahko ugotovimo, da so bile izmerjene vrednosti v tretjem preizkusu opazno nižje. Tuljava v obliki bakrene verižice je sicer imela številne navoje, vendar se je neodim magnet gibal v sredini zgolj skozi en navoj. Pri prejšnjih preizkusih se je ta magnet gibal skozi tuljavi s 13 in 17 navoji. Skratka, višje vrednosti induciranega toka nastanejo predvsem zaradi števila navojev tuljave in hitrosti gibanja 14 neodim magnetov (magneti v obliki diska so bili med sabo spojeni v obliki stolpa) skozi nje. V primeru, da izdelamo iz iste žice tuljavo v obliki špirale s tremi navoji, dobimo višje vrednosti induciranega toka v obmocju od 0,94 do 1,30 mA. Podobne izide dobimo s pomocjo tuljave v obliki radarja. Ponovno velja poudariti, da na izmerjene višje vrednosti induciranega toka ni vplivala oblika tuljave, ampak število navojev. V nadaljevanju si bomo ogledali zanimiv preizkus indukcije balonov s pomocjo magneta in baterije. 

5.2.3.5 Slika 325: Preizkus indukcije balonov s pomocjo magneta in baterije 
Slika 325 prikazuje preizkus indukcije balonov s pomocjo magneta in baterije. Rumeni balon je bil prek bakrene cevi povezan z 1,5 V baterijo, medtem ko je bil oranžni balon prav tako prek bakrene cevi spojen s 14 neodim magneti. Nato je bilo mogoce rumeni balon z roko brez neposrednega fizicnega stika odriniti, medtem ko se je oranžni balon dobesedno prilepil na odprto dlan. Isti ucinek je bilo mogoce doseci s pritiskom dveh dlani na rumeni ali oranžni balon, saj sta se oba balona prilepila na desno dlan, kot da bi bila roka magnet. Težko pa je bilo doseci, da bi se balona prilepila na obe dlani hkrati. Ta ucinek je bil zelo kratkotrajen. 
Za boljše razumevanje opisanega naj bo predstavljen še naslednji preizkus z baloni, bakrenim vodnikom, 14 neodim magneti in 1,5 V baterijo. V tem preizkusu so bile izvedene tudi meritve toka ter enosmerne in izmenicne napetosti bakrenega vodnika samega ter v povezavi z baloni, magneti in baterijo. 

5.2.3.6 Slika 326: Preizkusi in meritve indukcije balonov s pomocjo magneta, baterije in bakrenega vodnika 
Slika 326 prikazuje preizkuse in meritve indukcije balonov s pomocjo 14 neodim magnetov, 1,5 V baterije in bakrenega vodnika. Pri merjenju toka ter enosmerne in izmenicne napetosti bakrenega vodnika, znotraj katerega so se nahajali stolp neodim magnetov, en balon in 1,5 V baterija (glej sliko 326, levo zgoraj), je multimeter pokazal vrednosti 0,0000 µA, 0,0000 V (enosmerna napetost) in 0,0000 V (izmenicna napetost). 
Ko je bil stolp neodim magnetov postavljen v sredino bakrenega vodnika, dva balona pa na levo in desno stran magneta (glej sliko 326, desno zgoraj), prav tako ni bilo mogoce izmeriti vrednosti niti za tok niti za enosmerno napetost. Ob premikanju tretjega balona nad stolpom neodim magnetov in dvema balonoma pa je multimeter po dolocenem casu zaznal 0,040 V izmenicne napetosti.  
Pod vplivom dveh balonov in stolpa neodim magnetov se je tretji, modri balon (glej sliko 326, levo spodaj) prilepil na odprto dlan. Nato se je modri balon odmaknil od bakrenega vodnika in približal 1,5 V bateriji s pozitivnim polom. Po nekaj trenutkih se je modri balon, ki je imel negativen naboj, odcepil od dlani in se prilepil na pozitivni pol baterije. To pomeni, da je bil modri balon negativno nabit, dlan pozitivno nabita, medtem ko je bila 1,5 V baterija še mocneje pozitivno nabita kot dlan, na kateri je bil sprva pritrjen balon. 
Baloni se obicajno med seboj odbijajo zaradi enakega naboja, kar pa se ne zgodi, ce imajo baloni razlicne naboje (glej sliko 326, desno spodaj), saj so v bakrenem vodniku med seboj povezani. Naboji se lahko pod vplivom sunkovitega in neenakomernega gibanja, razlicnih materialov, temperature, površine in pritiska hitro spreminjajo, zato v kompleksnih okolišcinah niso tako stabilni, kot so v kemijskih spojinah.  
Ko balon postavimo med magnet in baterijo, zacne rahlo nihati in se nato prilepi na mocnejše polje, bodisi magnetno bodisi elektricno. V našem preizkusu se je balon prilepil na stolp neodim magnetov. Ce pa je bil balon bolj pomaknjen proti 1,5 V bateriji, se je prilepil na njen pozitivni pol. 
Baloni za rojstne dneve, ki so obicajno izdelani iz lateksa in umetnih mas, so zaradi presežka elektronov praviloma negativno nabiti. To je ugodno za nastanek staticne elektrike, še posebej, ce pridejo v stik s pozitivno nabitimi materiali, kot so cloveški lasje, aluminij, papir, svila, macje krzno ali suha cloveška koža. Ob drgnjenju balona ob sinteticno tkanino (npr. hlace) lahko ob približevanju balona bakrenemu vodniku ali drugemu balonu slišimo tih zvok v obliki prasketanja. To je pojav staticne elektrike, ki jo je mogoce izmeriti s posebej prirejenim voltmetrom. 
Nadaljujemo s poskusom, pri katerem ne preucujemo indukcije toka ali napetosti, temvec indukcijo upornosti. V ta namen je bil ponovno uporabljen dvometrski bakreni vodnik, na katerem sta bila prikljucena pozitivna in negativna elektroda multimetra. Naprava ni zaznala vrednosti upornosti v ohmih (O), saj se specificna elektricna upornost bakra (Cu) pri 20 °C giblje okoli 1,68×10.8 O·m, medtem ko njegova prevodnost znaša 5,96×107 S/m (Siemens na meter). Baker je izjemno prevodna kovina, ki jo po prevodnosti prekaša le srebro (Ag).  
V nadaljevanju so bili v sredino bakrenega vodnika namešceni magnetno mešalo, caša z navadno vodo, magnet, 1,5 V baterija in stolp iz 14 neodim magnetnih diskov. Caša vode z magnetom je bila postavljena na magnetno mešalo, nanjo pa je bil namešcen balon, da bi preprecil brizganje vode. Znotraj caše vode je bil položen magnet, ki se je ob vklopu magnetnega mešala zacel vrteti, s cimer je bil dosežen ucinek mešanja.  
Nekoliko stran od magnetnega mešala in caše vode je bila postavljena 1,5 V baterija, še nekoliko dlje pa neodim magnetni stolp. Po vklopu multimetra je bila nastavljena enota za merjenje upornosti. Tokrat izmerjena vrednost upornosti ni bila vec 0 O, temvec 3,4 O. Ta vrednost je v casovnem razponu od približno 40 do 60 sekund linearno narašcala za 0,1 O. Po 17 meritvah je bila dosežena vrednost 5 O.  
Po koncanih meritvah je bil multimeter izklopljen za približno 15 minut. Ob ponovnem vklopu je pokazal znatno višjo vrednost upornosti, in sicer 218 O, ki je še naprej narašcala. Po drugem izklopu in ponovnem vklopu je bila izmerjena vrednost 6 O, ki je prav tako še naprej rasla. Pri tretjem izklopu in vnovicnem vklopu so vrednosti mocno nihale, in sicer od 11,4 do 19,7 O, nato so poskocile na 37,1 O, padle na 15 O in se ponovno povzpele na 25,6 O. 
Ob nadaljnjih ponovitvah postopka so bile izmerjene vrednosti upornosti precej nižje, in sicer 11,4 O, 5,8 O, 4,6 O ter 2,4 O. Za lažje razumevanje poskusa sledi slikovni prikaz eksperimenta. 

5.2.3.7 Slika 327: Inducirana upornost na bakreni vodnik 
Slika 327 prikazuje poskus, pri katerem je brez neposrednega fizicnega stika med mešano vodo, magnetnim mešalom, neodim magnetom, 1,5 V baterijo in navadnim lateksnim balonom prišlo do inducirane upornosti bakrenega vodnika. Poskus je zanimiv, saj v doloceni meri posnema naše okolje, v katerem smo obdani z bakrenimi vodniki, vodo, umetnimi materiali ter magnetnimi in elektricnimi polji.  V tem kontekstu lahko jasno izpostavimo velik vpliv mešanja vode, ki je najmocneje prispevalo k ucinku inducirane upornosti bakrenega vodnika. Pri tem ne smemo prezreti dejstva, da je bila prevodnost bakra zaradi tega bistveno zmanjšana – za vec milijonov S/m. Inducirana upornost v bakrenem vodniku dolgorocno povzroca izgubo velike kolicine elektricne energije, kar posledicno zmanjšuje izkoristek sistema. Mogoc bi bil tudi drugacen scenarij: ce bi uspeli shraniti elektricno energijo v kondenzator in jo nato skozi bakreni vodnik dovajali v baterijo v natancno tolikšni kolicini, kot je potrebna za optimalno delovanje, brez presežkov, bi lahko izboljšali ucinkovitost sistema. Ob praznjenju baterije bi lahko vlogo prevzel kondenzator, ki bi shranjeno elektricno energijo, pridobljeno zaradi inducirane upornosti, sprošcal po potrebi. Bi lahko baterija v takšnem sistemu delovala obcutno dlje?147 Skratka, do inducirane upornosti bakrenega vodnika je predvsem prišlo zaradi gibanja vode, medtem ko so ostali dejavniki imeli zgolj potencialni vpliv, saj so mirovali. Ob premikanju neodim magnetnega stolpa ali 1,5 V baterije je bil zaznan dolocen vpliv, saj so vrednosti na multimetru rahlo zanihale. Lahko domnevamo, da je šlo pri tej indukciji upornosti za razmeroma površinski pojav.  Po odstranitvi vseh elementov in preoblikovanju bakrenega vodnika je bila ponovno izvedena meritev upornosti. Rezultat je bil pricakovan, hkrati pa tudi nekoliko presenetljiv, saj se je upornost bakrenega vodnika na multimetru znova izkazala kot 0 O. V tem smislu bi lahko sklepali, da je oblika bakrenega vodnika vplivala na vrednost inducirane upornosti. Ocitno je pri poskusu z mešanjem vode nastalo doloceno polje, ki je zaobjelo bakreni vodnik. Dokler je bila ohranjena dolocena oblika, je bila zaznana tudi upornost, po rušenju obstojece oblike pa je upornost izginila oziroma je postala nezaznavna za multimeter. Ta poskus opozarja, da je treba procese indukcije v naravnih hierarhicnih in asociativnih sistemih preucevati celostno. Elektromagnetne sile sicer igrajo izjemno pomembno vlogo, vendar ne smemo zanemariti drugih vrst indukcije, ki so stalno prisotne in v kombinaciji z elektromagnetnimi vplivi mocno dolocajo delovanje sistemov.  O indukciji v naravnih hierarhicnih in asociativnih sistemih bi lahko napisali še veliko, vendar so ti procesi pogosto zelo kompleksni in težko merljivi, zaradi cesar nastajajo številne domneve, ki jih še ne znamo dokazati. Prav zaradi tega bo poglavje o indukciji v naravnih hierarhicnih in asociativnih sistemih tu zakljuceno. V naslednjih poglavjih bodo predstavljeni dodatni primeri iz žive in nežive narave, kot sta na primer komunikacija mravelj na daljavo ali pojav polarnega sija. 
147 Zamisel je nastala na osnovi naslednjega clanka: Liao, C. (2021). Persistent Induction Battery.Project: Energy and Environment [Preprint]. 
5.3 Voda,Zemlja,zrak insvetloba 
V tem podpoglavju bodo obravnavani temeljni gradniki življenja, kot so voda, zemlja, zrak in svetloba, kar nekoliko spominja na starogrško filozofijo. Že anticni filozofi so tem elementom pripisovali izjemen pomen, pri cemer so namesto svetlobe izpostavljali ogenj. V teh podpoglavjih bodo predstavljena osnovna spoznanja o teh gradnikih življenja, pri cemer bo vecji poudarek na izvedbi bioloških, fizikalnih, kemijskih in hibridnih preizkusov. 
Doloceni vrstni red preucevanja omenjenih gradnikov ima predvsem prakticen pomen, saj bo pred preucevanjem zraka in svetlobe treba zagotoviti ustrezne merilne naprave. Prav zaradi tega bosta zrak in svetloba obravnavana na koncu. S strogo materialisticnega vidika bi sicer morali najprej obravnavati svetlobo in zrak, nato pa vodo in zemljo. Kljub tej vsebinski vrzeli bo mogoce sintetizirati spoznanja iz teorije in zlasti iz prakticnih preizkusov. 
5.3.1 Voda ali vodikov oksid (H2O) 
Voda je osnovna sestavina raznovrstnih živih bitij in ima kljucno vlogo pri prehranjevanju ter posledicno pri njihovem nadaljnjem obstoju. V naravi popolnoma ciste ali deionizirane vode ne najdemo, saj naj bi bila najcistejša oblika vode deževnica v neindustrijskih okoljih. V kemijskem smislu je voda spojina dveh vodikovih atomov in enega kisikovega atoma. Je polarna molekula, ki sama po sebi nima elektricnega naboja, vendar je kisikov atom bolj negativno nabit kot vodikova atoma. Prav zaradi te znacilnosti lahko celotna molekula privlaci druge molekule vode, kar omogoca nastanek številnih vodikovih mostov. 
Ta lastnost je odgovorna za dve pomembni anomaliji vode: pri vrelišcu (vodikove vezi povzrocajo višjo temperaturo vrelišca) in pri gostoti (najvecja gostota vode je pri 3,98 °C, nato pa pri 0 °C pade, zaradi cesar je led lažji od tekoce vode). Nastanek številnih vodikovih mostov omogoca kot med kisikovim in vodikovima atomoma, ki znaša 104,45°. V naravi se voda pojavlja v vseh treh agregatnih stanjih: kot led, tekocina in plin. V posebnih pogojih, imenovanih kriticna tocka, lahko voda obstaja v vseh treh agregatnih stanjih hkrati. 
V tekoci vodi delujejo številne privlacne in odbojne sile med molekulami, pri cemer je najvecja potencialna energija shranjena na površini, kar povzroca površinsko napetost. Voda deluje kot topilo, saj ima sposobnost raztapljanja številnih snovi. Kar 71 % Zemljine površine prekriva voda, prav tako pa jo v velikem deležu vsebujejo številna živa bitja. Cloveško telo vsebuje približno 70 % vode, možgani pa celo okoli 85 %. 
Najnovejše raziskave na podrocju vode nakazujejo, da bi voda lahko imela spomin in sposobnost shranjevanja informacij. Kot je bilo že razvidno iz tega kratkega uvoda, lahko vodo preucujemo z razlicnih zornih kotov, na primer biološkega, kemijskega, fizikalnega, sociološkega, psihološkega in geografskega. V tem podpoglavju bo voda obravnavana z vidika veckrat uporabljenega modela treh kozmicnih ravnin, kar dodatno širi raznolike poglede in povezave med njimi. 
5.3.2 Hierarhicna asociativna zgradba vodnih molekul 
Voda je ena najpomembnejših snovi v bioloških in ekoloških sistemih v najširšem smislu, saj brez nje raznovrstne življenjske in okoljske oblike, kot jih poznamo, sploh ne bi bile možne. Hierarhicna asociativna zgradba vodnih molekul, ki se v tekocem stanju nenehno združujejo in razdružujejo, je pod sorazmerno mocnim vplivom polarnosti nabojev kisika in vodika. Na kisikov atom sta vezana dva vodikova atoma pod naklonskim kotom 104,45°, kar je le malo odstopanje od idealnega tetraedrskega kota 109°. Prav ta strukturna lastnost omogoca razvoj polarnosti, pri cemer je ena stran molekule negativno, druga pa pozitivno nabita.  
Zaradi višje elektronegativnosti kisikovega atoma so vezi polarno kovalentne, kar pomeni, da kisikov atom mocneje privlaci skupne elektrone kovalentnih vezi kot vodikova atoma. Na podlagi tega lahko razvijemo model hierarhije molekule vode, pri cemer kisikov atom prevzema nadrejeno vlogo v primerjavi z vodikovima atomoma. Drugi vidik, ki podpira hierarhicno razumevanje strukture vode, je relativna atomska masa. Relativna atomska masa kisika (približno 16 enot) je bistveno vecja od mase vodika (ena enota). Skratka, kisikov atom v molekuli vode prispeva vecji delež k polarnosti kot vodikova atoma, vendar brez pozitivne nabitosti vodika znana polarnost vode ne bi bila mogoca. 
Zaradi tega bi izginile številne znacilne lastnosti vode, kot so topnost, anomalija gostote, anomalija vrelišca, sposobnost povezovanja in znacilna površinska napetost. Kot je bilo že omenjeno, vsaka vodna molekula izraža mocno težnjo po povezovanju z drugimi vodnimi molekulami. Ta asociativnost je najizrazitejša v trdnem agregatnem stanju, kjer se vodne molekule ne razdružujejo pogosto, temvec tvorijo strukture tetraedrske in šesterokotne oblike. Prav na tem mestu lahko izpostavimo model hierarhicnega asociativnega videnja zgradbe vodnih molekul, kjer ne gre zgolj za hierarhijo, temvec tudi za sorazmerno enakovredno sodelovanje.  
Za boljšo ponazoritev naj služi naslednja slika. 

5.3.2.1 Slika 328: Posnetek opilkov ledu 
Slika 328 prikazuje posnetek ledenih opilkov iz domacega zamrzovalnika pri 100-kratni povecavi, na katerem je razvidno povezovanje vodnih molekul med procesom taljenja ledu. Vodne molekule si s povezovanjem prizadevajo ohraniti obstojeco zgradbo, vendar jim to zaradi višje temperature okolja uspeva le zacasno.148 Pojav polarnosti v prvi fazi omogoca vzpostavitev hierarhicnih odnosov, nato pa tudi sorazmerno enakovrednih povezav, ki se širijo v manjša in vecja omrežja. V primeru vode je to predvsem odvisno od zunanjih dejavnikov, kot sta zracni tlak in temperatura. Povišana temperatura povzroci spremembo obstojece zgradbe in s tem tudi nacina povezovanja vodnih molekul. 
Te se prilagajajo vplivom okolja, vendar njihova osnovna težnja po povezovanju ostaja. Poleg tega se pojavlja še druga težnja, ki jo lahko opišemo kot težnjo po razdruževanju. Oba procesa potekata neprekinjeno, kar spodbuja tako hierarhicne kot tudi sorazmerno enakovredne asociativne odnose. Velik pomen vode za biološke in okoljske sisteme v najširšem smislu je bil že poudarjen. 
V nadaljevanju si podrobneje oglejmo lastnosti obeh prvin, iz katerih je voda sestavljena. 
148 Posnetek je bil izveden s pomocjo mikroskopa Zeiss Primostar 3 (objektiv 10x) in kameroAxiolab 208 color. 
5.3.2.2 Preglednica 168: Lastnosti in pomembnost vodika ter kisika 

Nizko vrelišce Nizko vrelišce Enako 
Temnomodri kristali Ni enako 
Gostota je nizka (0,089 g/l) Gostota je nizka (1,43 g/l) Enako 
Preglednica 168 prikazuje nekatere lastnosti in pomena vodika ter kisika s kvalitativnimi primerjalnimi opombami. Iz teh opomb je razvidno, da se vodik in kisik med seboj precej razlikujeta, ceprav imata tudi nekaj skupnih lastnosti. Z mezokozmicnega in mikrokozmicnega vidika je nevezan kisik bistveno pomembnejši od nevezanega vodika, tako za našo atmosfero kot za vsa nam znana živa bitja. Ta slika se spremeni, ko obravnavamo makrokozmos, saj ta vsebuje približno 75 % vodika.  
Poleg tega ne smemo pozabiti na naše Sonce in številne oddaljene zvezde, v katerih potekajo procesi fuzijskega izgorevanja. Pri teh procesih kisik ni potreben, saj vodik izgoreva v helij, pri cemer se sprošca ogromna kolicina toplotne in svetlobne energije, ki omogoca življenje na Zemlji. Z makrokozmicnega vidika bi torej lahko trdili, da je vodik pomembnejši od kisika.  
V naravnih hierarhicnih asociativnih sistemih potekajo kompleksni procesi, ki jih ne moremo omejiti zgolj na posamezne kozmicne ravni, temvec so ti procesi pogosto medsebojno povezani. Pri tem ne gre zgolj za ucinkovito rabo energije, temvec tudi za delovanje sil in pojavov, kot so gravitacija, indukcija, polarnost, privlacnost, odbojnost, radioaktivnost, magnetizem in elektrika. Ti pojavi lahko delujejo v razlicnih kombinacijah (npr. polarnost, indukcija in gravitacija ali elektrika, magnetizem, indukcija in gravitacija).  
Naravoslovne znanosti skušajo meriti te ucinke in ugotavljati vzroke, ki vplivajo na razlicne izide, pri cemer je poudarek na mezokozmicnem vidiku. Vendar pa ne smemo spregledati mikrokozmicnega vidika, predvsem mocnega vpliva vodnih molekul na vedenjske vzorce številnih živih bitij. Polarnost vodnih molekul vpliva na naše dojemanje sveta, saj številna živa bitja vsebujejo velik odstotek vode v telesu, zlasti v možganih. Tako bi lahko vodo oznacili kot temeljni gradnik našega polariziranega zaznavnega sistema. 
Ceprav so kognitivni procesi veliko bolj zapleteni in niso omejeni zgolj na vpliv vodnih molekul, te vseeno predstavljajo pomembno osnovo za mišljenje razlicnih živih bitij. Vodne molekule imajo sposobnost prilagajanja drugim strukturam, hkrati pa lahko nanje tudi vplivajo. Prav tako lahko razvijajo samodejne gibe, zlasti kadar kljubujejo gravitaciji. Voda se nenehno izmenjuje med prilagajanjem in vplivanjem (npr. pri raztapljanju soli), zato bi ji lahko pripisali lastnost polarne izmenicnosti. Vodne molekule so lahko tudi polarno usmerjene in sledijo doloceni smeri, pri cemer se nenehno pojavljajo nasprotni tokovi. 
Voda v naravi deluje kot pomnilnik dogodkov, medtem ko to ne velja za deionizirano vodo, saj njeni hidronijevi ioni niso dovolj mocni, da bi povzrocali izrazite povezave in razpade. Dolocene necistoce v vodi (npr. minerali, soli, mikroorganizmi) prispevajo k temu, da vodne molekule razvijajo omenjene lastnosti.  
Pod ustreznimi pogoji (pritisk, temperatura, hitrost zraka, struktura zracnih mas) lahko vodne molekule razvijejo izjemno rušilno moc. Na primer, ob vrtincenju in veliki hitrosti zracnih mas lahko pride do razvoja prekomernih asociativnih potencialov molekul vode, kar lahko sproži tsunamije. Ti pojavi so vidni tudi pri nizkih temperaturah, ko voda prehaja iz tekocega v trdno stanje. Ledeni kristali lahko ob zelo nizkih temperaturah povzrocijo celo pokanje kamnin, saj vodne molekule nenehno težijo k povezovanju. Pri temperaturah nad ledišcem pa nastopijo tudi sile razdruževanja.  
Številni znanstveniki, ki preucujejo lastnosti vode, s pomocjo mikroskopskih tehnik raziskujejo njeno domnevno sposobnost shranjevanja informacij. Pri tem uporabljajo metodo opazovanja posušenih kapljic vode pod mikroskopom, kjer naj bi se vzorci razlikovali glede na osebo, ki je vzorec pripravila. Ceprav so rezultati zanimivi, ostaja odprto vprašanje o dokazni moci teh preizkusov. Možni vplivi, kot so razlicna organizacija vodnih molekul v vzorcu, prisotnost mikroorganizmov ali vpliv delcev prahu, lahko vplivajo na koncne rezultate.  
Kljub morebitnim dvomom gre za zanimive poskuse, katerih izsledki spodbujajo nadaljnje raziskovanje. Za boljšo ponazoritev sledi posnetek tovrstnega preizkusa, izvedenega z mikroskopom Zeiss Primostar 3 in kamero Axio Cam Color 208. 

5.3.2.3 Slika 329: Vzorec posušene vodne kapljice pod mikroskopom 
Slika 329 prikazuje del vzorca posušene vodne kapljice pod mikroskopom z uporabo dveh razlicnih barvnih tehnik: varianta temnega polja in faznega kontrasta. Pri tem je mogoce opaziti nastanek dolocene strukture, ki spominja na asociacijo vodnih molekul. 
Vpliv preucevalca na nastalo strukturo je izjemno težko dolociti. Preizkus je bil izveden z razpoložljivimi sredstvi, kar pomeni, da rezultati lahko odražajo tudi eksperimentalne omejitve. Glede na dejstvo, da cloveško telo vsebuje približno 73 % vode, lahko domnevamo, da obstaja indukcija med vodnimi molekulami v telesu in tistimi v okolju. To bi pomenilo, da clovek potencialno vpliva na nacin povezovanja vodnih molekul zunaj svojega telesa.  
Blagodejni vpliv vode, zlasti jezer, rek in potokov, je že dolgo znan, saj deluje kot naravno sredstvo za zmanjšanje stresa. Pri tem pa ni pomembna le voda sama, temvec tudi spremljajoci zvoki, kot je tiho šumenje vode. Ta pojav bi lahko opisali kot kombinacijo tekocinske in zvocne indukcije.  
Voda ima sposobnost vplivati na živo in neživo naravo, hkrati pa je tudi sama podvržena razlicnim vplivom. Koncept naravne vode kot nosilke raznovrstnih informacij in spominov je zanimiv, vendar ga za zdaj ni mogoce zanesljivo dokazati ali prakticno uporabiti.  
Še vedno ni povsem pojasnjeno, kako lahko dve razlicni snovi kot rezultat kemijske reakcije tvorita povsem novo snov, kot je voda, ki ima popolnoma drugacne lastnosti in funkcije na vseh treh ravneh kozmicne resnicnosti. Podoben primer lahko opazimo pri nastanku natrijevega klorida (kuhinjske soli) iz natrija in klora (2Na + Cl2 = 2NaCl), kjer dve strupeni snovi tvorita življenjsko pomembno spojino. 
Morda bi lahko bolj izcrpno razlago našli s pomocjo hierarhicnega asociativnega koncepta in induciranih lastnosti? 
5.3.3 Telesne tekocine pri cloveku 
Telesne tekocine pri cloveku so praviloma precej zapleteno sestavljene, vendar jim je skupno, da vsebujejo vodo. Med najbolj znane telesne tekocine sodijo znoj, slina, solze, urin, kri, semenska tekocina ter pri ženskah tudi mleko. 
5.3.3.1 Znoj 
Znoj vsebuje približno 99 % vode in 1 % natrijevega klorida (NaCl). V sledovih so v njem prisotni tudi glukoza, aminokisline, amoniak, mlecna kislina, secnina itd. pH vrednost znoja se razlikuje glede na del telesa (npr. stopala, dlani, pazduhe, obraz) in se obicajno giblje med 4,5 in 7,0. Proces znojenja uravnava telesno temperaturo, omogoca izlocanje odpadnih in toksicnih snovi ter prispeva k proizvodnji feromonov.149 Obstajajo tri glavne vrste znojnic: ekrine (uravnavajo telesno temperaturo), apokrine in apoekrine. Prekomerno ali nezadostno potenje lahko povzroci resne zdravstvene zaplete. Proces znojenja je tesno povezan s termoregulacijskim središcem v možganih, saj to ob zaznavi prekomernega segrevanja telesa sproži znojenje, ki omogoca njegovo ohlajanje. Brez znojenja bi clovek lahko doživel toplotni udar, kar bi lahko privedlo do telesnega šoka in posledicno celo do smrti. Na podlagi zapisanega lahko znova poudarimo izjemen pomen vode za življenje. 
5.3.3.2 Slina
 Slina je telesna tekocina, sestavljena iz številnih kemijskih spojin, kot so 98,5 % vode, natrijeve, kalijeve, magnezijeve, kalcijeve in fosforne ione ter encime (maltaza, amilaza itd.), holesterol, proste mašcobne kisline, hormone in druge snovi. Slina opravlja pomembne funkcije, kot so mehcanje trde hrane, cišcenje ustne sluznice, cišcenje zobovja in druge. Kadar se optimalna sestava sline prekomerno spremeni, lahko to povzroci nevarnost zobnih bolezni in hujših prebavnih motenj. Proces slinjenja nadzoruje avtonomni živcni sistem. Majhna kolicina sline je lahko posledica razlicnih strahov, stresnih situacij in dehidracije. Med spanjem se lahko proces slinjenja tudi popolnoma ustavi. Pod vplivom prijetnih okusov in vonjav se slinjenje praviloma povecuje. Normalna pH-vrednost sline se obicajno giblje med 6,2 in 7,6. pH sline se lahko spusti tudi pod vrednost 5,5, kar se zgodi, kadar clovek zaužije prevec kislih osvežilnih napitkov. Nizek pH sline lahko povzroci bolezni zobovja. 
149 Lindsay B. Baker (2019) Physiology of sweat gland function:The roles of sweating and sweat composition in     human health, Temperature, 6:3, 211-259. https://doi.org/10.1080/23328940.2019.1632145 
5.3.3.3 Solze 
V medicini poznamo tri vrste solz: bazalne, refleksne in custvene. Prve praviloma vlažijo oko, druge se pojavljajo ob fizicnih dražljajih iz zunanjega okolja (npr. cebula, dim, prah, veter, bolecina, nastala zaradi udara ali poškodbe), medtem ko se tretje pojavijo zaradi manifestacije raznovrstnih custev (npr. veselje, žalost, jeza, psihicna bolecina). Njihove funkcije vkljucujejo vlaženje oci (bazalne solze), odstranjevanje dražilnih snovi (refleksne solze) in pomoc imunskemu sistemu. Custvene solze lahko znižajo raven moci stresnih dejavnikov. Solze vsebujejo v najvecji meri vodo (okoli 98 %). Ostale sestavine so lahko NaCl, KCl, manganovi ioni, cinkovi ioni, glukoza in razni encimi, ki šcitijo oci pred razlicnimi okužbami. pH vrednost solz se giblje med 6,5 in 7,6. Zelo nizka pH vrednost solz, kot je 4, ali zelo visoka, kot je 10, lahko povzrocita poškodbe oci. 
5.3.3.4 Urin 
Urin je telesna tekocina, ki jo izlocajo ledvice preko secnih poti. Proizvodnja urina v telesu je zelo pomemben fiziološki proces, ki uravnava kolicino in sestavo telesnih tekocin ter omogoca izlocanje nepotrebnih snovi. Zdrav urin vsebuje okoli 95 % vode, secnino, natrijeve, kalijeve in klorove ione, kreatinin, anorgansko žveplo ter v sledovih fosfor, citronsko kislino, amoniak itd. Normalna pH vrednost urina znaša od 5,5 do 7,0, gostota pa je v obmocju od 1003 kg/mł do 1035 kg/mł. Pomemben pokazatelj zdravega telesa je tudi barva urina, ki je praviloma rumena. V primeru, da je barva urina oranžna, to lahko pomeni, da smo zaužili preveliko kolicino betakarotenov ali pa premalo vode. Obstajajo tudi druge barvne variante, kot sta zelena ali rdeca barva. V teh primerih lahko gre za resnejšo bolezen ali pa za znak, da smo zaužili dolocene prehrambene artikle, kot so rdeca pesa, beluši itd. Urin je navadno bister, in kadar je moten, je to lahko znak prisotnosti bakterij in prekomerne kolicine beljakovin. 
5.3.3.5 Kri 
Kri je sestavljena iz 56 % krvnega seruma (krvna plazma in beljakovina fibrinogen) in 44 % krvnih teles (eritrociti, levkociti in trombociti). Sestava krvnega seruma je precej raznolika in vsebuje okoli 92 % vode, od 6 do 8 % beljakovin, okoli 0,8 % soli, 0,6 % lipidov, 0,1 % glukoze ter v sledovih razlicne minerale, hormone in vitamine. Odrasel clovek ima približno 5 do 6 litrov krvi, ki kroži po celotnem telesu. Kri je izjemno pomembna življenjska tekocina, ki oskrbuje vsako celico v našem telesu s hranilnimi snovmi in kisikom, kar omogoca normalno delovanje telesa. Eritrocite lahko štejemo za žive celice, medtem ko trombociti predstavljajo zgolj fragmente živih celic. Levkociti se razlikujejo od drugih celic v telesu, saj delujejo kot neodvisni, živi enocelicni organizmi. Lahko se premikajo samostojno, zajemajo druge celice in bakterije ter na zunanjih membranah vsebujejo DNK. Vecina levkocitov ne prehaja v delitev znotraj krvnega obtoka, vendar nekateri ohranijo to sposobnost. Življenjska doba krvnih teles se giblje od nekaj ur do 120 dni. Izjema je levkocit, imenovan spominska celica (angl. memory cell), ki lahko preživi tudi vec let. Vecina teh krvnih teles se rodi v kostnem mozgu.Trombociti imajo glavno funkcijo celjenja ran, eritrociti poskrbijo za prenos hranilnih snovi in kisika, medtem ko levkociti opravljajo pomembno obrambno funkcijo, ki krepi imunski sistem. 
5.3.3.6 Sperma 
Spermini paglavci imajo skoraj vse lastnosti živega bitja, kot so DNK, samostojno gibanje, lasten cilj, orientacija, cutila, nacin prehranjevanja, v ugodnih pogojih so neodvisni od gostitelja itd. Nimajo pa sposobnosti oplojevanja in razmnoževanja, kar pomeni, da ne morejo imeti potomcev. Prav zaradi tega dejstva ima sperma po trenutnih merilih živega bitja status žive celice. Tekoca sperma vsebuje približno 99 % vode in le 1 % drugih snovi, kot so kalcij, magnezij, cink, fruktoza, beljakovine, encimi, minerali, aminokisline itd. pH clovekove sperme se giblje od 7,2 do 8,0, kar pomeni, da se spermini paglavci najbolje pocutijo v alkalnem okolju. Spermini paglavci naj bi imeli dolocen nekognitivni spomin in naj bi med seboj na neznan nacin komunicirali.150 Prav tako naj bi se povezovali v razlicne socialne skupine, da lažje premostijo ovire na poti in tako lažje uresnicijo svoj cilj.151 Ni zgolj surovega tekmovanja med njimi. Poleg tega so odkrili, da spermini paglavci celo imajo razvit receptor za vonjave, kar pomeni, da verjetno tudi tega uporabijo na zapleteni poti do jajceca.152 
5.3.3.7 Materino mleko 
Nenazadnje lahko na kratko porocamo o telesni tekocini, ki jo imajo v telesu praviloma zgolj predstavniki ženskega spola. To je materino mleko. To vsebuje približno 80 % vode, mašcobe, beljakovine, ogljikove hidrate in minerale. Ph vrednost materinega mleka se giblje v obmocju od 7,0 do 7,4. Gostota materinega mleka naj bi bila okoli 1,03 g/cmł. Materino mleko vsebuje tudi veliko število posebnih in koristnih bakterij, ki se razlikujejo od drugih v cloveškem telesu. Otrok z dojenjem prejme okoli 800.000 bakterij na dan, ki okrepijo njegov imunski sistem.Tudi transspolne osebe in osebe z dvospolnostjo lahko proizvajajo materino mleko. 
150 Graham-Rowe, D. (2002). Smart human sperm have memory.NewScientist, 28. August. URL: 
https://www.newscientist.com/article/dn2729-smart-human-sperm-have-memory/ (2021-07-10). 151 Foster, K. R. & Pizzari,T.(2010). Cooperation:The Secret Society of Sperm. Current biology, 20(7), str. R314­
R316. URL: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0960982210001582 (2021-07-11) 152American Association ForTheAdvancement Of Science. (2003, March 28). Human Sperm May 'Smell' TheirWay 
To The Egg, Science Study Suggests.ScienceDaily. URL: 
http://www.sciencedaily.com/releases/2003/03/030328073214.htm (2021-07-11). 
Ta kratek pregled telesnih tekocin pri cloveku jasno prikazuje njihov velik pomen za življenje ter izjemen pomen vode, brez katere clovek dejansko ne bi obstajal v taki obliki in vsebini, kot jo poznamo. Telesne tekocine pri cloveku ne bi smele vsebovati škodljivih mikroorganizmov.Vendar pa obstajajo razlicne poti, preko katerih škodljivi mikroorganizmi prodirajo v cloveško telo, kar lahko pripelje do onesnaženja telesnih tekocin. To se lahko zgodi preko pitne vode iz razlicnih gospodinjskih vodnih sistemov, kot so hišni vodovodi, vodnjaki, štepihi in podobno, preko prehrambnih izdelkov, medosebnih stikov, predmetov, zraka oziroma kapljicno.Vstopne tocke za škodljive mikroorganizme v cloveško telo so lahko oci, nos, usta, krvni obtok, dihalni sistem, telesne rane, crevesje in spolovila. Glede na široko podrocje, si za ilustracijo oglejmo zgolj možne škodljive mikroorganizme v pitni vodi, saj bodo v nadaljevanju podrobneje predstavljene snovi, kot so abiotska in biotska prehranjevalna veriga, prehranjevalno omrežje in prehranjevalna piramida. 
5.3.3.8 Škodljivi mikroorganizmi v pitni vodi 
Poznamo razlicne vrste vodnih virov, kot so npr. potoki, vodni vrelci, hudourniki, reke, jezera, morja in oceani.V teh razlicnih vodnih virih živi izjemno veliko število raznovrstnih mikroorganizmov. V pitni vodi iz vodovodne cevi se lahko nahajajo mikroorganizmi, ki jih lahko razdelimo v tri skupine: 
a.
 Okoljsko povezani mikroorganizmi (npr. nitrobakterije, koliformne bakterije); 

b. 
Vodni mikroorganizmi (npr. Pseudomonas, Legionella); 

c.
 Fekalni mikroorganizmi (npr. Citrobacter, E. coli). 


Vecina mikroorganizmov v pitni vodi ne predstavlja vecje nevarnosti za clovekovo zdravje. Obstajajo pa doloceni mikroorganizmi, kot so bakterije (npr. Legionella), virusi (npr. poliovirus) in protozoe (npr. Giardia lamblia), ki lahko cloveka izjemno ogrožajo.153 
5.4 Naravni hierarhicni asociativni prehranjevalni sistemi s poudarkom na vodi 
Abiotski in biotski dejavniki skupaj ustvarijo celostni ekološki sistem. Del tega celostnega ekološkega sistema predstavljajo prehranjevalni sistemi žive narave. Pomemben kljuc za boljše razumevanje naravnih hierarhicnih asociativnih sistemov so prehranjevalne verige, ki so osnova za vzpostavitev prehranjevalnih omrežij in piramid. V tem podpoglavju bomo obravnavali prehranjevalne hierarhicne asociativne sisteme s poudarkom na vodi. Kaj to v bistvu pomeni? Najenostavnejšo razlago lahko poišcemo znotraj povezave abiotskih in biotskih dejavnikov. 
153 Botzenhart, K.(1996). Mikroorganismen imTrinkwasser.Das Ärzteblatt, 93(34-35):A-2142–2144. URL: https://www.aerzteblatt.de/archiv/2518/Mikroorganismen-im-Trinkwasser (2021-07-12). 
Pretežno se prehranjevalne verige, omrežja in piramide razlagajo zgolj z vidika biotskih dejavnikov, pri cemer se abstrahira vpliv abiotskih dejavnikov. 
Izdelava prehranjevalnih verig poteka tako, da se najprej dolocijo producenti, nato pa konzumenti prvega, drugega in tretjega reda. Producenti so opredeljeni kot živa bitja iz vrst rastlin, alg in planktona, ki nudijo rastlinojedcem vir hrane. Ti so konzumenti prvega reda. Konzumenti drugega in tretjega reda so vecinoma mesojedi, vcasih tudi vsejedi. Konzumenti prvega reda so praviloma v vlogi plena, medtem ko so konzumenti drugega, tretjega itd. reda v vlogi plenilca. Ne smemo spregledati posebne skupine živih bitij, ki so v vlogi destruentov (npr. glive, bakterije, deževniki). Ti razkrajajo in cistijo organske odpadke. 
Na koncu prehranjevalne verige se nahaja konzument plenilec, ki obicajno nima naravnih sovražnikov, zato skoraj nikoli ne odigra vloge plena. Tovrstni konzumenti zasedajo najvišje mesto v prehranjevalni piramidi. Prehranjevalna piramida ponazarja hierarhicne odnose med plenom in plenilcem. Prehranjevalno omrežje pa se sestavlja iz vecjega števila prehranjevalnih verig, kar osvetljuje odnose med razlicnimi pleni in plenilci. 
Pri obravnavi teh odnosov ne smemo pozabiti na razlicne vrste simbioz, kot so parazitizem, komenzalizem in mutualizem. Pri parazitizmu gre za izkorišcevalski odnos med gostiteljem in parazitom, kjer parazit izcrpava gostitelja in se s tem krepi, gostitelj pa lahko celo umre. To je v bistvu odnos med plenom in plenilcem, vendar parazit ne ubije svojega gostitelja takoj. Komenzalizem je nekoliko bolj enakovreden odnos, saj eno bitje koristi, drugo pa ne utrpi škode, vendar tudi ne koristi. Najbolj enakovreden odnos pa je mutualizem, kjer imata obe bitji koristi in sta oba v vlogi zmagovalca. 
Pri dolocanju sorazmerno enakovrednih asociativnih odnosov upoštevamo le komenzalizem in mutualizem, medtem ko parazitsko simbiozo obravnavamo kot odnos plenilca in plena. Pri vizualizaciji prehranjevalnega hierarhicnega sistema je pravilno upoštevati že obravnavane ravnine mikro-, mezo- in makrokozmosa. Zakaj? Odgovor je mogoce podati z zelo preprostim primerom. Na vrhu prehranjevalnega sistema je npr. clovek, ki na mezokozmicnem nivoju nima naravnih sovražnikov (razen samega sebe, kar v tem kontekstu ne moremo polnokrvno priznati). Clovekovi najvecji naravni sovražniki na vrhu prehranjevalnega sistema so lahko razlicne vrste škodljivih bakterij, virusov in gliv, ki jih najdemo predvsem na mikrokozmicnem nivoju. 
Zaradi tega bi lahko pomislili, da so na vrhu prehranjevalnega sistema škodljive bakterije in virusi, vendar imajo tudi ti mikroorganizmi svoje plenilce v mikrokozmosa. Pravzaprav bi bilo treba dolociti glavnega plenilca na mikrokozmicnem nivoju in ugotoviti, ali ta plenilec ogroža cloveka. 
To je izjemno težka naloga, saj še vedno ne poznamo dovolj dobro razlicnih in številnih vrst mikroorganizmov. Iz tega izhaja, da imajo tudi ljudje svoje naravne sovražnike v obliki mikroorganizmov, ki so po naših mezokozmicnih merilih neinteligentni in mnogo manjši. 
Poleg tega je izjemno težko nacrtovati in vizualizirati clovekov naravni prehranjevalni sistem, saj je zelo raznolik. Mnogi ljudje so vsejedi, medtem ko je manjši odstotek osredotocen zgolj na meso ali rastlinsko prehrano. Ljudje, ki so rastlinojedci (konzumenti prvega reda), na mezokozmicnem nivoju prav tako nimajo naravnih sovražnikov, razen škodljivih mikroorganizmov, kot so bakterije, protozoe in virusi. 
Vecina ljudi v razvitejših družbah je pasivni plenilec, saj ne ubijajo plena, ampak nakupujejo že pripravljene ali na pol pripravljene prehranske izdelke. Prav tako ne smemo spregledati psa, najboljši clovekov prijatelj, ki prav tako nima naravnih sovražnikov in ni aktivni plenilec, saj dobi že pripravljeno hrano od svojega lastnika. To lahko obravnavamo kot uspešno simbiozo, ki v nekaterih primerih celo lahko pomeni sorazmerno enakovredno sodelovanje. Kljub temu gre za hierarhicno obliko sodelovanja med obema entitetama. 
Za povezovanje biotskih in abiotskih dejavnikov se povrnemo k producentom, ki so živa bitja, kot so rastline, alge in plankton. Znotraj abiotskih dejavnikov pa obstajajo superproducenti, ki jih opredelimo kot vodo, zemljo, zrak in svetlobo. Navedeni superproducenti so iz nežive narave, brez njih pa ne bi mogli obstajati biotski producenti. Voda je izjemno pomemben superproducent v živi naravi, saj so biotski producenti in konzumenti od nje odvisni. Voda omogoca življenje tako producentom kot konzumentom, saj brez nje naš naravni prehranjevalni sistem ne bi mogel funkcionirati. Voda je tako v vlogi sistemskega vhoda (input) kot tudi izhoda (output). 
Voda in ostali abiotski superproducenti predstavljajo osnovo za hierarhicne in asociativne odnose, saj je vsa živa narava pod mocnim vplivom teh abiotskih superproducentov, ki so kljucni del nežive narave. Biotski producenti so v tem širšem sistemu tudi konzumenti. Pred izdelavo mikrotezavra kot podatkovne osnove za vizualizacijo prehranjevalnega sistema bo prikazan zelo splošni trodimenzionalni model. 

5.4.1 Slika 330: Splošni konceptualni model prehranjevalnega omrežja 
Slika 330 prikazuje splošni konceptualni model prehranjevalnega omrežja, ki v ospredje postavlja superproducenta, kot je voda, saj voda omogoca vsem živim bitjem – producentom (npr. rastlinstvo, alge, plankton), živalim (npr. delfin, slon, lev), cloveku in destruentom (npr. deževniki, mikroorganizmi, glive) osnovno prehrano za življenje. Voda omogoca rast in razvoj, zaradi cesar je opredeljena kot abiotski superproducent. 
Živalstvo je razdeljeno na konzumente prvega reda (npr. žival, ki se prehranjuje izkljucno z rastlinami, podobno kot clovek vegetarijanec), konzumente drugega reda (npr. žival, ki se prehranjuje pretežno z drugimi živalmi), konzumente tretjega reda (npr. žival, ki se prehranjuje izkljucno z mesom drugih živali) in konzumente cetrtega reda (npr. vrhunski plenilec, kot je clovek, ki se prehranjuje z mesom drugih živali in na mezokozmicnem nivoju nima naravnih sovražnikov). 
Ostanejo še destruenti, ki cistijo okolje od organskih odpadkov (npr. mrtve rastline, mrtve živali, mrtev clovek). Iz rastlinskega sveta se lahko spomnimo vsaj dveh izjem, ki so mesojede in parazitske rastline. Praviloma mesojede (npr. navadna mastnica) in parazitske rastline (npr. predenice) ne moremo prišteti med produse, saj se poleg vode in fotosinteze prehranjujejo še z drugimi živimi bitji (npr. z žuželkami, drugo rastlino). 
Celotna masa našega planeta naj bi znašala 5,972 x 10^24 kg, pri cemer predstavlja voda zgolj 0,05 % celotne mase, ceprav pokriva okoli 70 % zemeljske površine. Celotno biomaso na našem planetu ocenjujejo na okoli 550 GT. Rastlinstvo je prvak, saj zavzema kar 450 GT celotne biomase. Na drugem mestu so bakterije s 70 GT, sledijo jim glive z 12 GT. Biomasa živalstva je sorazmerno majhna, in sicer okoli 2 GT. Še manjša je biomasa ljudi, saj znaša zgolj okoli 0,06 GT.154 V prehranjevalni piramidi obstaja pravilo, da masa in energija prehajata z nižjih nivojev na višje nivoje. Predhodno zapisane vrednosti biomase nedvoumno potrjujejo to pravilo. 

5.4.2 Slika 331: Omrežje super producenta vode v odnosu s producenti in konzumenti 
Slika 331 prikazuje omrežje superproducenta vode v odnosu do producentov in konzumentov, pri cemer so upoštevane ocene mas. Voda ima najvecjo maso, saj pokriva okoli 70 % zemeljske površine in predstavlja pomemben del vsega življenja na Zemlji (npr. clovek, delfini, šimpanzi). Na sliki 331 je ocena mase vode prikazana z najvecjim vozlišcem zelene barve in krepko rdeco povezavo do superproducenta. Na drugem mestu je rastlinstvo, sledijo živali, nato pa clovek. Pri ocenah mas niso bile upoštevane bakterije (ceprav ta biomasa mocno presega biomaso živali in cloveka skupaj, gl. 70 GT : 2,06 GT), ker so v tem kontekstu delovale kot destruenti. Vemo z vso zanesljivostjo, da bakterije v naravnih hierarhicnih asociativnih sistemih niso zgolj destruenti, ampak opravljajo še številne druge funkcije, kot so ustvarjanje kisika v zracni atmosferi, krepitev imunskega sistema živali in cloveka ter izboljšanje kakovosti zemlje za boljšo rast rastlin. Skratka, tako producenti, konzumenti kot tudi destruenti so krepko podrejeni superproducentu, kot je voda, kar pomeni, da je voda na mezokozmicnem nivoju (poleg zemlje in zraka, medtem ko je vir 
154 Podatke pridobil na podlagi clanka: Bar-On, Y. M., Phillips, R., & Milo, R. (2018). The biomass distribution on 
Earth. Proceedings of the National Academy of Sciences, 115(25), 6506–6511. 
https://doi.org/10.1073/pnas.1711842115 
svetlobe, kot je sonce, na makrokozmicnem nivoju) eden glavnih nosilcev naravnega hierarhicnega asociativnega sistema v okviru našega planeta. Brez superproducentov ni mogoce celostno razlagati našega naravnega hierarhicnega asociativnega sistema na mezokozmicnem nivoju! Ta sistem ne vsebuje zgolj linearnih sistemskih vhodov in izhodov, ampak si jih lahko predstavljamo kot bolj heterogena omrežja kot pa homogenih. To pomeni, da dolocen sistemski vhod lahko predstavlja sistemski izhod za potek drugega procesa in obratno. Tudi ta sistemski vidik je precej sinteticen, saj so clovekove zmožnosti za razlaganje zapletenih procesov omejene, vendar pa potrebujemo doloceno orientacijo, da vsaj nekatere fragmente te zapletene stvarnosti bolje razumemo. Za boljše razumevanje našega naravnega hierarhicnega asociativnega sistema in procesov v njegovem okviru služi hierarhicni asociativni kozmicni omrežni koncept. Kot prvo bo razvit zgolj vizualni model na mezokozmicnem nivoju z glavnim nosilcem vode. V kasnejših poglavjih, kot so zemlja, zrak in svetloba, se bomo vrnili k tem spoznanjem z namenom sinteze in nadgradnje modela. 

5.4.3 Slika 332: Sistemski pogled na abiotskega super producenta vode 
Slika 332 prikazuje sistemski pogled na abiotskega superproducenta vode. Ta oskrbuje tako producente, konzumente razlicnih redov kot tudi destruente skozi razlicne procese z osnovno hrano za življenje. Šele v nadaljevanju lahko potekajo razlicni procesi prehranjevalnih verig, kot jih poznamo, torej producenti nudijo hrano konzumentom prvega reda in redkeje tudi konzumentom drugega in višjih redov. Konzumenti prvega reda so vecinoma hrana za konzumente drugega reda in redkeje za konzumente tretjega reda, medtem ko so konzumenti drugega reda pogosto v vlogi hrane za konzumente tretjega reda ter vcasih tudi cetrtega reda. Konzumenti tretjega reda pogosto podlegajo vrhunskim plenilcem, konzumentom cetrtega reda. Cloveka lahko v tem zastavljenem scenariju uvrstimo kot konzumenta tako prvega (npr. vegetarijanci) kot tudi prvega in cetrtega reda hkrati. Vecino ljudi na našem planetu lahko uvrstimo v skupino, ki se prehranjuje z izjemno širokim razponom virov, kar pomeni, da se lahko prehranjujejo tako z rastlinami, žuželkami, ribami, reptili, amfibijami, pticami, sesalci itd. Med vire prehranjevanja lahko spadajo tudi nekatere vrste destruentov, kot so npr. glive in deževniki, ki sicer opravljajo vlogo cišcenja tal od organskih odpadkov. Kot lahko opazimo, slika 332 prikazuje poenostavljene povezave do producentov in konzumentov razlicnih redov, zaradi cesar je predstavljen model zelo splošen, saj prikazuje najpogostejše povezave z linearnim poudarkom. Producent nudi hrano konzumentom prvega reda, ti so hrana konzumentom drugega reda, ti so nato hrana konzumentom tretjega reda itd. Za povezave z nelinearnimi poudarki potrebujemo nov model, ki upošteva specificnega producenta ali konzumenta, ki je v podrejeni vlogi superproducentu, kot je voda. Velja izvesti poskus modeliranja clovekovega prehranjevalnega sistema s hierarhicnim poudarkom na vodi. 

5.4.4 Slika 333: Clovekov prehranjevalni sistem s poudarkom na vodi 
Slika 333 prikazuje clovekov prehranjevalni sistem s hierarhicnim poudarkom na superproducentu vodi. Osnovna hrana za clovekovo življenje je voda, pri cemer je lahko ta v vlogi konzumenta prvega reda (npr. clovek vegetarijanec) ali pa v vlogi konzumenta cetrtega reda ali vrhunskega plenilca (mesojedec in vsejedec). V nadaljevanju poteka proces oskrbe s hrano. Razpon prehranjevalnih možnosti je izjemno širok. Lahko bi trdili, da na mezokozmicnem nivoju cloveško bitje glede tega nima dostojnega sopotnika (npr. morda zgolj nekateri destruenti mrhovinarji, ki se prehranjujejo z mrtvimi ostanki rastlin, živali in ljudi?). Na njegovem prehranjevalnem seznamu se nahajajo tako destruenti (npr. deževniki, stonoge, hrošci), producenti (npr. zelenjava, sadje, listje, cvetovi, korenine), konzumenti prvega reda (npr. žuželke), konzumenti drugega reda (npr. ptice, amfibije), konzumenti tretjega reda (npr. volk, lisica) kot tudi drugi vrhunski plenilci (npr. morski pes, veliki reptili). Ta seznam je še vedno zelo obsežen, ce bi se omejili zgolj na evropski prostor. Cloveško bitje predstavlja v primerjavi z rastlinstvom, bakterijami, glivami in živalmi izjemno majhno biomaso, a njegov tek po hrani je izjemen. V splošnem ali povprecnem pogledu je mogoce izpostaviti, da se clovekova prehranjevalna veriga sestoji iz treh vrst živih bitij, in sicer producentov (npr. zelenjava, sadje), konzumentov prvega reda (npr. rastlinojedci) in konzumentov drugega reda (npr. divji prašici), vendar praviloma redkeje posežejo po konzumentih tretjega in cetrtega reda. To pomeni, da so razni vsejedci in drugi vrhunski plenilci na clovekovem prehranjevalnem seznamu redkeje zastopani. 

5.4.5 Slika 334: Prehranjevalni hierarhicni asociativni sistem med clovekom in bakterijami 
Slika 334 prikazuje prehranjevalni hierarhicni asociativni sistem med clovekom in bakterijami, kjer gre za preplet dveh kozmicnih ravnin. Tako ljudje kot tudi bakterije so mocno odvisni od abiotskega superproducenta vode, saj procesi oskrbe potekajo na mezokozmicnem in mikrokozmicnem nivoju. Odnosi med bakterijami in ljudmi so izjemno vecplastni in v tem primeru potekajo med obema kozmicnima ravninama. Po eni strani gre za sodelovalne odnose, kjer potekajo procesi mutualizma, po drugi strani pa tudi za procese oskrbovanja s hrano bakterijam, ki so v vlogi plenilca, medtem ko so ljudje v vlogi plena. V tem primeru lahko te bakterije, ki so poimenovane kot škodljive za cloveka, oslabijo njegov telesni sistem ali pa celo povzrocijo smrt. Tudi v primeru mutualizma med bakterijami in ljudmi potekajo prehranjevalni procesi, le da bakterije znotraj clovekovega telesa dobivajo hrano, hkrati pa poskrbijo za krepitev imunskega sistema cloveka. Ta model ne velja zgolj za cloveka, ampak je prenosljiv tudi na številne vrste drugih živih bitij na našem planetu. Naravni prehranjevalni hierarhicni asociativni sistem deluje na principu prepleta med dvema kozmicnima ravninama in predstavlja osnovo za vrsto obstojecih prehranjevalnih verig oziroma omrežij. Vrhunski plenilci so pod mocnim vplivom bakterijskih omrežij, ki jim narekujejo nacin prehranjevanja, vkljucno s clovekom. Na skorajda caroben nacin onemogocajo naravno katastrofo, da bi se vrhunski plenilci med seboj pobijali in se tako prehranjevali. Biomasa vrhunskih plenilcev je v primerjavi z rastlinstvom ter konzumenti prvega, drugega in tretjega reda sorazmerno majhna, zato prehranjevalni vedenjski vzorec vrhunskih plenilcev že vnaprej onemogoca, da bi se pogosteje prehranjevali z vrhunskimi plenilci drugih vrst. Sorazmerno konstantno ohranjevanje števila vrhunskih plenilcev omogoca sorazmerno ohranjanje biomase in energije znotraj našega naravnega hierarhicnega asociativnega sistema na mezokozmicnem nivoju. To uravnavajo številni mikroorganizmi, pri cemer so bakterije na celu. Modeliranje prehranjevalnega hierarhicnega asociativnega sistema je zelo zahteven podvig, saj lahko v podrobnejšem pogledu zajamemo zgolj majhen del celotnega sistema. To postaja še zahtevnejše, kadar vkljucujemo razlicne kozmicne ravnine. Ne glede na izjemno zahtevnost opisanega je potrebno izpostaviti dejstvo, da je to nujno potrebno. Razume se, da tega ni možno storiti zgolj z enim modelom, ampak bi potrebovali tehniko stripa ali filmskega posnetka, kar seveda presega namen tega dela. Priporocljiva bi bila izdelava posebne monografije s slikovnimi posnetki in opisi povezanih prehranjevalnih sistemov. Tovrstna monografija bi morala biti opremljena tudi z ocenami vrednosti biomas, bioenergij in pogostosti odnosov med plenilci in pleni. V vsakem pogledu bi to bilo delo, ki presega sposobnosti posameznika. Zanimiv je bil dokumentarni film, ki je simuliral naš naravni hierarhicni asociativni sistem na mezokozmicnem nivoju. Na koncu je bilo ugotovljeno, da bi se naša narava brez clovekove prisotnosti izjemno opomogla, iz cesar bi lahko sklepali, da clovekov obstoj na našem planetu ni nujno potreben.155 Morda bi lahko na splošno dejali, da bi naša narava, kljub odsotnosti vrhunskih plenilcev, še naprej sorazmerno racionalno delovala? Kakorkoli že, na naslednji strani bo prikazan fragment prehranjevalnega hierarhicnega asociativnega omrežnega modela s poudarkom na cloveku in bakterijah v vlogi plenilcev in sodelavcev. 
155 Gl. video https://www.youtube.com/watch?v=l11zPNb-MFg (2021-08-04). 

5.4.6 Slika 335: Fragment hierarhicnega asociativnega modela omrežja vrhunskih plenilcev in bakterij 
Slika 335 prikazuje fragment hierarhicnega asociativnega modela omrežja vrhunskih plenilcev in bakterij. Na vrhu hierarhije so bakterije, ki delujejo kot plenilci in zlasti kot partnerji v tvorni simbiozi, kot je mutualizem. Ta odnos je znacilen za številna živa bitja na mezokozmicni ravni (npr. clovek, lev, morski pes, medved, volk). Gre bolj za odnos tvornega sodelovanja kot za strogo hierarhijo. Bolj rigidne hierarhicne odnose opažamo v razmerjih med vrhunskimi plenilci in njihovim plenom (npr. volk . srna, ovca, los, zajec, bizon; morski pes . morski lev, morska želva, sardine; clovek . kozica).  
Prehranjevalni hierarhicni asociativni sistem (brez upoštevanja abiotskega superproducenta – vode) na vhodu temelji predvsem na tvorni simbiozi, medtem ko nadaljnji procesi potekajo v smeri poudarjenih hierarhicnih odnosov. Celotni sistemski izhod lahko povzamemo kot rezultat sorazmernega ohranjanja biomase in bioenergije. Pri posameznih pogledih sicer obstajajo razlicni sistemski izhodi, vendar praviloma prevlada težnja po sorazmernem ravnotežju med vsemi deležniki. Hierarhije znotraj prehranjevalnih sistemov nastajajo šele po vzpostavitvi odnosov tvornega sodelovanja, pri cemer so v manjši meri prisotni tudi rigidni hierarhicni odnosi. To stanje je precej dinamicno, saj lahko rigidni hierarhicni odnosi sprva prevzamejo pobudo in preglasijo tvorno simbiozo mutualizma. V takšnem negativnem scenariju so živa bitja na mezokozmicni ravni lahko mocno ogrožena.  
Kot je bilo že ugotovljeno, glavnih nosilcev hierarhije prehranjevalnega sistema ne predstavljajo vrhunski plenilci, niti ne mikroorganizmi, temvec so te hierarhije jasno dolocene glede na vpliv abiotskih superproducentov, kot je voda. Vrh hierarhije torej predstavljajo abiotski dejavniki nežive narave, ne pa možgani. Skratka, anorganski svet mocno prevladuje nad organskim, in prav tej zakonitosti je podrejen tudi naš naravni prehranjevalni hierarhicni asociativni sistem. 
Prehranjevalni hierarhicni asociativni sistem podlega še eni pomembni zakonitosti, ki jo lahko poimenujemo potreba po energiji in dejanski izkoristek energije, saj energija doloca sposobnost sistema za izvajanje razlicnih dejavnosti. Osnovne dejavnosti živih bitij vkljucujejo uravnavanje telesne temperature, prebavljanje hrane in oskrbo možganov s hranilnimi snovmi. Živa bitja se glede na prehranjevanje razlikujejo po vrsti in kolicini zaužite hrane ter nacinu pridobivanja hrane. Pri tem že dolžina prebavnega trakta doloca prilagoditve: pri rastlinojedcih je praviloma daljši, pri mesojedcih krajši, pri vsejedcih pa nekje vmes. Poraba energije za prebavo hrane je pri rastlinojedcih najvecja, pri vsejedcih srednja, pri mesojedcih pa najmanjša.  
Pomemben kazalnik je tudi kolicinska potreba po hrani pri dolocenih živih bitjih – nekatera potrebujejo skoraj neprekinjen vnos hrane za optimalno delovanje telesa (npr. krt). Drug pomemben kazalnik je nacin pridobivanja hrane: rastlinojedci sicer porabijo veliko energije za prebavo, vendar hrano pridobijo razmeroma enostavno, medtem ko imajo mesojedci hitrejšo prebavo, a porabijo veliko energije za iskanje, zasledovanje in lov plena. Neuspešen lov plenilcev je pogost pojav v prehranjevalnih sistemih, kar pomeni tudi izgubo energije. Izkoristek energije od producentov do konzumentov prvega reda, od konzumentov prvega reda do drugega reda itd. znaša zgolj približno 10 %, kar pomeni, da sistem deluje z zelo nizkim, le 10-odstotnim izkoristkom.156 Raznovrstnost in kolicina rastlinskih vrst izboljšujeta funkcionalnost in s tem tudi energijski izkoristek prehranjevalnega naravnega hierarhicnega asociativnega sistema.157 To ne pomeni zgolj ugodnejših okolišcin za konzumente prvih redov, temvec za celotno prehranjevalno omrežje, vkljucno s 
156Mehner, T., Lischke, B., Scharnweber, K., Attermeyer, K., Brothers, S., Gaedke, U., Hilt, S., & Brucet, S. (2018). 
Empirical correspondence between trophic transfer efficiency in freshwater food webs and the slope of their size 
spectra. Ecology, 99(6), 1463–1472. https://doi.org/10.1002/ecy.2347. 157 Buzhdygan, O. Y., Meyer, S. T., Weisser, W. W., Eisenhauer, N., Ebeling,A., Borrett, S. R., Buchmann, N., Cortois, 
R., De Deyn, G. B., de Kroon, H., Gleixner, G., Hertzog, L. R., Hines, J., Lange, M., Mommer, L., Ravenek, J., 
Scherber, C., Scherer-Lorenzen, M., Scheu, S., … Petermann, J. S. (2020). Biodiversity increases multitrophic 
energy use efficiency, flow and storage in Grasslands. Nature Ecology & Evolution, 4(3), 393–405. 
https://doi.org/10.1038/s41559-020-1123-8. 
clovekom in njegovimi dejavnostmi na kmetijskem podrocju. Poleg tega bi lahko spodbujanje raznovrstnosti in kolicinske razširjenosti rastlinstva morda preprecilo izumrtje nekaterih živih bitij, ki so pomembna za boljše delovanje celotnega sistema. 
Razmerje med anorgansko snovjo in biomaso se skozi zgodovino Zemlje nenehno spreminja. Pred intenzivnejšim tehnološkim vplivom cloveka na naravo, približno 5000 let pred našim štetjem, naj bi biomasa znašala okoli 1000 GT. Do danes se je biomasa zmanjšala za skoraj 50 %. Po drugi strani naj bi se masa Zemlje vsako leto zmanjšala za 40.000 do 50.000 ton, kar lahko razumemo kot upad anorganske mase. Medtem pa naj bi cloveška populacija ustvarila toliko anorganske mase, da presega ocenjeno obstojeco biomaso, ki znaša 550 GT.158 Ob teh podatkih se lahko porodi nenavadno vprašanje: ali clovekova hiperprodukcija anorganske mase na Zemlji prispeva k nadomešcanju izgubljene anorganske mase? Kolicina kovin, betona, plastike, oblacil itd. eksponentno narašca na letni ravni. Zdi se, kot da postopoma prehajamo v novo geološko obdobje, kar bi lahko negativno vplivalo na obstojeco biomaso. 
S tem vprašanjem bomo to podpoglavje zacasno zakljucili. Na prehranjevalne hierarhicne asociativne sisteme se bomo v kasnejših podpoglavjih o zemlji, zraku in svetlobi ponovno vrnili. V naslednjem podpoglavju pa bo govor o mikroorganizmih, ki živijo v vodi. 
5.4.7 Voda in mikrokozmos 
Dolocitev meje med mikro-, mezo- in makrokozmosom je lahko še posebej zahtevna in je v nadaljevanju bolj ali manj stvar dogovora. Po eni strani imamo opravka s pojmi, kot so elektroni, jedra, atomi itd., ki so sestavni del tako nežive kot žive narave na mezokozmicni in makrokozmicni ravni. Skratka, gre za preplet vseh treh ravni. Razmejevanje teh kozmicnih ravni nekoliko olajša njihovo razlaganje. 
V tem podpoglavju torej ne bo govora o atomih in drugih manjših delcih, ki jih je znanost že uspela poimenovati, temvec o mikroorganizmih, ki živijo v vodi. Na tem podrocju se srecujemo z izjemno raznovrstnostjo živih bitij, ki jih znanost skuša interpretirati, še posebej s pomocjo zmogljivih mikroskopov. Ti so lahko svetlobni ali elektronski. Svetlobni mikroskopi delujejo na podlagi loma svetlobe, ki pada na preucevano snov ali živo bitje, medtem ko elektronski mikroskopi delujejo na principu snopa elektronov, ki potuje skozi preucevano substanco. 
V vsakem primeru nam vidni pojavi, ki jih zaznavamo s pomocjo povecav svetlobnih ali elektronskih mikroskopov, razkrivajo le dolocene obrise oziroma perspektive, ki jih znanstvena 
158 Elhacham, E., et al. (2020). Global human-made mass exceeds all living biomass. Nature, 588(7838), 442–444.      https://doi.org/10.1038/s41586-020-3010-5. 
sistematika nato razlaga. Pomembno je poudariti, da tudi najboljši elektronski mikroskopi ne zagotavljajo popolnega vpogleda v dejansko resnicnost. Znanstvene skupnosti so skozi stoletja sprejele razlaganje mikrokozmosa kot resnicnost na podlagi dogovorjenih interpretacij. 
Posledicno bodo predstavljeni opisi razlicnih vodnih mikroorganizmov, ki temeljijo na vizualizaciji s pomocjo mikroskopov in dogovorjeni znanstveni sistematiki. Preden pa bodo podani primeri znanih vodnih mikroorganizmov, bo okvirno predstavljena njihova klasifikacija. Glavne skupine mikroorganizmov v vodi lahko razvrstimo v bakterije, viruse, arheje, praživali (protozoe), alge in glive (npr. kvasovke, plesni). Te se med seboj razlikujejo po DNK, obliki, strukturi, velikosti, nacinu gibanja in presnovi. Na podlagi teh razlikovalnih znacilnosti je skozi stoletja nastajala klasifikacija, ki se nenehno posodablja. 
5.4.7.1 Bakterije 
Bakterije so preprosta enocelicna bitja brez celicnega jedra in so, z redkimi izjemami, zelo majhne, saj merijo od 0,5 do 5 µm. Imajo celicne stene, pogosto se premikajo s pomocjo bicka in se razmnožujejo nespolno. Razmnoževanje poteka v treh fazah: prilagajanje okolju, eksponentna rast ob zadostni kolicini hrane ter mirovanje, ko bakterijske kolonije prenehajo rasti. 
Bakterije se najpogosteje pojavljajo v okrogli, jajcasti, palicasti in spiralasti obliki. Njihovo povezovanje je lahko v obliki grozdov, verig, por, tetraedrov ali oktaedrov. Imajo tudi lastno gensko sestavo, ki si jo lahko med seboj izmenjujejo. Že je bilo zapisano, da bakterije lahko vplivajo na clovekovo gensko sestavo z vklapljanjem in izklapljanjem dolocenih genov. Možen je celo stranski prenos genov iz bakterije v živo celico druge vrste ali celo drugega organizma. 
Od tega razmisleka ni vec dalec do tvorbe novih bakterij in drugih živih bitij, morda celo na osnovi clovekove DNK.159 O bakterijah je kljub številnim in intenzivnim znanstvenoraziskovalnim prizadevanjem veliko zapisanega, vendar je sorazmerno malo dejansko znanega. 
V tem podpoglavju bodo predstavljeni preizkusi gojenja bakterijskih kultur s pomocjo filtrata zemlje (10 g zemlje in 90 ml vode s pH-vrednostjo 7,1), clovekove sline (10 ml s pH-vrednostjo 7,19) in sperme (pH-vrednost 7,7). Vzorci so bili nato izpostavljeni šibkemu magnetnemu polju, pri cemer je bil na pokrov vsake Petrijevke postavljen navaden gumbast magnet. 
159 Scientists Created BacteriaWith a Synthetic Genome. IsThis Artificial Life? (2019).The New York Times, 21st May 2019, 1-4. URL: https://www.nytimes.com/2019/05/15/science/synthetic-genome-bacteria.html (2021-08-19). 

65.4.7.1.1 Slika 336: Pripravljeni vzorci v petrijevkah 
Slika 336 prikazuje pripravljene vzorce v Petrijevkah, na katerih pokrovih so namešceni navadni feritni magneti v obliki gumba. 
V filtratu zemlje in sperme praviloma ne pricakujemo prisotnosti bakterij, kar pa ne velja za clovekovo slino. Ta vsebuje veliko število bakterij, katerih skupno število lahko doseže vec milijard. Mednje spadajo na primer Prevotella, Streptococcus oralis, Propionibacterium, Fusobacterium in Lactobacillus.160 Pri dveh vzorcih je bil dodan še 50 mg encima Lallzyme HC, ki se uporablja za bistrenje belega in rdecega mošta. 
Encimi imajo sposobnost spodbujanja rasti tako bakterijskih kot tudi glivicnih kultur. Tudi clovekova slina vsebuje encim amilazo, ki skrbi za zacetno razgradnjo škroba in uravnavanje krvnega sladkorja v ustih. Pripravljeni vzorci so bili nato preuceni pod mikroskopom.161 Nekatere izide nam kaže naslednja slika. 
160 Conrads, G. (2020). Das orale Mikrobiom und seine kariogenen Spezies. zm online, Hft. 23-24, (1. 12. 2020). URL: https://www.zm-online.de/archiv/2020/23_24/zahnmedizin/das-orale-mikrobiom-und-seine-kariogenen­spezies/seite/alle/ (2021-08-21). 
161 Uporabljen je bil svetlobni mikroskop Zeiss Primostar 3 zAxio kamero 208 color. 

5.4.7.1.2 Slika 337: Izbor mikroskopskih posnetkov bakterij in gliv znotraj preucevanih vzorcev 
Slika 337 prikazuje majhen izbor mikroskopskih posnetkov bakterij in gliv iz preucevanih vzorcev. Prva slika v levem zgornjem kotu prikazuje delno pripravljen vzorec filtrata zemlje in sperme. Opazimo, da je število bakterij sorazmerno majhno ter da je njihovo pojavljanje pretežno rezultat dodatka filtrata zemlje (pri preucevanju sperme bakterij ni bilo mogoce opaziti). 
Druga slika v desnem zgornjem kotu prikazuje omrežne strukture gliv, ki razmejujejo razlicne bakterijske kolonije. Ta struktura je nastala ob reakciji filtrata zemlje, sperme, sline in Lallzyme HC encima. Povsem drugacno strukturo dobimo (glej sliko v levem spodnjem kotu) ob reakciji filtrata zemlje, sperme in sline, kjer ne opazimo gliv, ampak obsežnejša bakterijska omrežja. 
Ob dodatku sperme (glej sliko v desnem spodnjem kotu) lahko ugotovimo, da je nastala gostejša omrežna struktura, kar je posledica vecjega števila spermini paglavcev, ki jih nekatere bakterije uporabljajo kot vir hrane in/ali kot organsko podlago za tvorbo biofilma. Ob tem se postavi zanimivo vprašanje: ali si bakterije lahko izmenjujejo gene s sperminimi paglavci? Bakterije si lahko v procesu konjugacije izmenjujejo gene z rastlinskimi in celo živalskimi celicami, medtem ko pri ljudeh to še ni povsem jasno.162 O tem zanimivem vprašanju potekajo intenzivne in vnete razprave. Skratka, zamisel, da bi bile bakterije v dolgem zgodovinskem razvoju soustvarjalke povsem novih, manj in bolj sestavljenih živih bitij, se zdi povsem verjetna. Kombinacij je seveda izjemno veliko, in le redke kombinacije bakterijskih reakcij vodijo v ustvarjanje povsem novih živih organizmov. Kot primer lahko navedemo izvedeni preizkus z glivami (glej prejšnjo sliko desno zgoraj). V prvem vzorcu so bile reakcijske substance odmerjene v majhnih kolicinah, medtem ko so bile iste substance v drugem vzorcu dodane v prekomernih kolicinah. Koncni izid se kaže v zelo razlicni luci. Kot zanimivost je obema vzorcema bila dodana še 4 % raztopina sladkorja v kolicini 10 ml. 

5.4.7.1.3 Slika 338: Tvorba razlicnih gliv po reakciji istih reagentov 
Slika 338 prikazuje tvorbo razlicnih gliv po reakciji istih reagentov v Petrijevki. V prvem vzorcu (glej levo stran) so bili dodani reagenti: 10 ml filtrata zemlje, 10 ml clovekove sline, 5 ml clovekove sperme, 50 mg Lallzym HC encima in 10 ml 4 % raztopine sladkorja. V drugem vzorcu so bili dodani isti reagenti, vendar v najmanj 15-kratni kolicini Lallzym HC encima. Razlika je izjemno ocitna. Za tvorbo dolocene nove, sorazmerno obstojne žive vrste so potrebna prava razmerja razlicnih reagentov in katalizatorjev znotraj bioloških, kemicnih, elektromagnetnih idr. reakcij. V primeru, da je dolocen reagent v prebitku, do tvorbe novega življenja ne more priti. Zadeti ustrezna razmerja je zelo podobno loteriji, le s to razliko, da so kombinacije razlicnih možnosti še mnogo vecje. Pri tem si lahko sicer pomagamo z intuicijo, znanjem in izkušnjami, tako da predpostavimo, da bo katalizator Lallzym HC encim pospešil reakcijo, da bo sladkor v nižjih koncentracijah dobro sprejet s strani gliv kot vir hrane, da zemljin filtrat lahko vsebuje dolocene snovi, ki so za tvorbo npr. belih gliv zelo ugodne, da clovekova slina vsebuje lasten DNK in DNK bakterij, da clovekova sperma vsebuje del DNK itd. Lahko predpostavimo, da so dolocene snovi zaradi okrepljenih lastnosti ugodne za raznovrstne reakcije, vendar ne moremo napovedati koncnega izida dolocene reakcije, ki ni zgolj kemicna, ampak je sestavljene narave. Drugi problem, s katerim se soocamo, je 
162 Madigan, M. T., Bender, K. S., Buckley, D. H., Sattley,W. M., Stahl, D.A., & Brock,T. D. (2022). Brock Biology of Microorganisms. Pearson Education. 
casovne narave. Sestavljena živa bitja, kot npr. sesalci, so se razvijala vec milijonov let, medtem ko je clovekova eksistenca zgolj bliskoviti trenutek. To pomeni, da bi lahko zadeli prave reagente in dolocili prava razmerja, vendar ne bi mogli do konca spremljati koncnega izida teh vecdimenzionalnih in raznovrstnih reakcij. Za ustvarjanje novih bitij na mikrokozmicnem nivoju obstaja vec možnosti za uspeh. Tako je možno ustvariti novo oziroma nam nepoznano bakterijo, novo oziroma nam nepoznano protozoe, ali pa ustvarimo iz dolocenih reagentov nam poznano protozoe. Poskus z Lallzym HC encimom in drugimi reagenti je pokazal, da niso nastajale zgolj glive, ampak tudi protozoe, ki prej v okviru navedenih reagentov niso bile vidne. 

LHC + Slina + Sperma + Filtrat zemlje + Sladkor + bakterije + DNK . Protozoe + Bele glive  + Reorganizirane bakterije 
Reakcija kaže na spremembo prvotne sestave, tako da so nastali mikroorganizmi, kot so protozoe in bele glive, medtem ko pri bakterijah ni povsem jasno, ali gre za novo bakterijsko vrsto ali zgolj za reorganizirano bakterijsko kulturo. 

5.4.7.1.4 Slika 339: Hierarhicni asociativni diagram reagentov 
Slika 339 prikazuje hierarhicni asociativni diagram reagentov, ki so ucinkovali pri biokemicni in magnetni reakciji. Clovekova slina vsebuje DNK in vsebuje tako bakterije kot tudi encime (glej povezavo belega romba s crto, ki prikazuje nadrejeni odnos). Bakterije prav tako vsebujejo DNK (glej nadrejeni odnos, prikazan kot beli romb s crto) in proizvajajo encime kot stranski produkt (glej crtkano povezavo s trikotnikom ali realizacijo). Encimi so med seboj asociativno povezani (glej povezavo v obliki crte). Posebej izpostavljen je encim Lallzym HC, kar je prikazano s super-nadrejenostjo (glej crto s crnim rombom). Filtrat zemlje vsebuje minerale in mikroorganizme, ceprav v manjši meri, kar je prikazano z odnosom nadrejenosti (glej beli romb s crto). Mikroorganizmi, kot mnoge bakterije, protozoe in glive, imajo DNK (glej nadrejen odnos, prikazan z belim rombom s crto). Clovekova sperma je asociativno povezana s clovekovo slino, ker ju lahko razvrstimo kot telesno tekocino (glej asociativno povezavo, ki je prikazana s crto). Clovekova sperma vsebuje tako minerale (glej odnos nadrejenosti v obliki povezave z belim rombom) kot tudi žive celice (glej povezavo z belim rombom do spermatozoe). Spermatozoe imajo tudi DNK (glej odnos nadrejenosti, ki je prikazan s crto in belim rombom). Iz teh raznovrstnih povezav med razredi lahko sklepamo, da ima clovekova slina isti DNK kot spermatozoa, medtem ko DNK bakterij in drugih mikroorganizmov ni identicna. Nadalje lahko opazimo, da filtrat zemlje in Lallzym HC encim nimata DNK. Filtrat zemlje vsebuje v manjši meri tako organske (npr. košcek listja) kot tudi anorganske snovi (npr. minerali). Lallzym HC je opredeljen kot encim, ki pospešuje reakcijo pri bistrenju mošta. Skratka, pri obravnavani sestavljeni reakciji imamo opravka z razlicnimi DNKI in razlicnimi encimi. Slednji imajo sposobnost pospešiti dolocene biokemicne reakcije. Prav tako lahko magneti spodbujajo rast bakterijskih kultur. Šibko magnetno polje lahko deluje kot anorganski katalizator. Imamo v bistvu opravka s snovmi, ki so v osnovi sorazmerno reaktivne. Kako so torej lahko iz teh reagentov nastale bele glive in protozoe? Zaradi nepoznavanja samega poteka sestavljenih reakcij se zdi, kot da so bele glive in protozoe nastale iz nic. Ta odgovor kot rešitev lahko takoj izlocimo, kajti doloceni reagenti in encimi so morali imeti vpliv pri nastanku tako belih gliv kot tudi protozoe. Domnevamo lahko, da so bakterije iz clovekove sline, spermatozoe, filtrat zemlje in Lallzym HC encim spodbudile reakcijo v smeri nastanka belih gliv. Protozoe bi lahko nastale na osnovi filtrata zemlje, ki bi lahko vseboval DNK protozoe v sledovih, kar pa je samo po sebi manj verjetno. Verjetnejša je bolj sestavljena razlaga. Pod vplivom bakterij in njihovega naklonjenosti k izmenjavi genov z belimi glivami bi lahko nastale protozoe, medtem ko so spermatozoe bile v vlogi donatorja hranilnih snovi sprva zgolj za bakterije in nato tudi za bele glive, tako da je nastala krepka simbioza. Ta zamisel je presenetljiva, saj so glive sicer vir hrane bakterijam. V bistvu so si glive in bakterije naravni sovražniki. Ta simbioza brez tekmecev oziroma naravnih sovražnikov zaradi izobilja hrane je spodbudila prekomerni razmah omrežij belih gliv. Lahko domnevamo, da so bile bakterije pri tem precej zaslužne z izmenjavo DNK in oskrbovanjem odpadnih snovi glivam. To bi lahko spodbudilo nastanek protozoe. Vecina protozoe se prehranjuje z bakterijami, vendar obstaja ena vrsta ameb (glej Vampyrellids), ki se prehranjuje z glivami. Mikroskopski posnetki so pokazali, da znotraj gliv ni bilo protozojev, ampak so se protozoe nahajale blizu bakterij, iz cesar bi lahko sklepali, da so bakterije izvedle uravnavanje porasta lastne vrste, da so si posredno preko gliv ustvarile naravnega sovražnika, kot je protozoa. Zapisano zveni precej neverjetno in prav tako ni dokazljivo. Morda je še najbolj verodostojna razlaga v tem, da so bili potenciali za nastanek protozoejev že nastavljeni, vendar niso bili vidni pod svetlobnim mikroskopom, ki je bil na voljo. Res je, da lahko encimi pospešijo dolocene biokemicne reakcije in da šibko magnetno polje spodbudi rast bakterijskih in glivicnih kultur, vendar se zdi precej neverjetno, da bi iz danih reagentov nastala bitja, ki jih prej ni bilo. 

5.4.7.1.5 Slika 340: Porazdelitev gliv, bakterij in protozoe v istem vzorcu 
Slika 340 prikazuje porazdelitev gliv, bakterij in protozoe v istem vzorcu. Opazimo lahko, da na zahodni strani (glej levo stran slike) krepko prevladujejo glivicne kolonije, medtem ko v središcu glivicnih kultur sobivajo manjša bakterijska omrežja. Na vzhodni strani (glej desno stran slike) krepko prevladujejo bakterije, ki jih spremljajo redki predstavniki iz vrst protozoe.163 Tako na levi kot na desni strani slike ne opazimo vecjih bakterijskih omrežij. Praviloma se bakterije prehranjujejo z glivami in jih uporabljajo za tvorbo biofilma, ceprav glive uporabljajo ostre obrambne mehanizme, ki lahko unicijo bakterije. Ni še povsem jasno, ali se dolocene vrste gliv tudi prehranjujejo z bakterijami. Za vecino vrst protozoe je znano, da se prehranjujejo z bakterijami, saj so protozoe praviloma mnogo vecje in imajo bolj sestavljeno gensko zgradbo. Ali so dejansko glive in bakterije z izmenjavo genov ustvarile protozoe, ostaja zaenkrat nerešeno vprašanje. Znan je zgolj izid, saj se soocamo z razredceno populacijo bakterijskih vrst in z razmahom gliv. Protozoe so ocitno v funkciji nadaljnjega zmanjševanja bakterijske populacije ali pa vsaj nekakšnega nadzora nad njimi. V kolikšni meri so bakterije uspele ustvariti biofilm s pomocjo gliv, pa se na osnovi mikroskopskih posnetkov s 1000-kratno povecavo ne da jasno razbrati. Po posnetkih sodec obstajajo zgolj razredcene bakterijske kolonije, nekaj piclih predstavnikov protozoe in velika prepletena omrežja gliv. Glive lahko zlahka preživijo brez bakterij in potrebujejo za svoj nadaljnji obstoj zgolj vodo in kisik. Koncni scenarij procesa znotraj petrijevke bi lahko bil znan, saj brez zadovoljivega števila bakterij protozoe, kot je prikazano na posnetku, ne bi mogle preživeti. Koncna 
163 Posnetek je bil narejen s pomocjo mikroskopa Zeiss Primostar3 in Aksio kamero 256 color. Vzorec je bil obarvan z barvilom metilen modro. Gre za 1000-kratno povecavo (objektiv 100x imerzijsko olje). 
zmagovalka v tem majhnem ekosistemu je torej gliva in ne ostala dva predstavnika iz vrst mikroorganizmov. Povsem jasno je, da s svetlobnim mikroskopom, ki je na voljo, ne moremo preucevati morebitne vplive virusov na celotno dogajanje v tem majhnem ekosistemu. 
5.4.7.2 Virusi 
Virusi v bistvu niso žive celice, še manj pa živa bitja, vendar vsebujejo potencial, da postanejo žive celice, kadar se uspejo vgraditi v gostitelja. Virusi imajo lasten DNK ali RNK, ki sta lahko enojni ali dvojni vijacnici. Znano je, da so si razlicne organske molekule DNK in RNK znotraj razlicnih živih bitij tako po strukturi kot tudi po sestavi sorazmerno podobne. Prav tako se DNK/RNK virusov bistveno ne razlikuje po osnovni strukturi in sestavi od drugih nam znanih živih bitij. To je v vsakem pogledu že dober predpogoj za razlicne vire, da lahko s pomocjo gostitelja zaživijo v smeri unicenja živega bitja (žive celice) ali pa celo ustvarjanja nove vrste živega bitja (žive celice). Obstajajo domneve, da bi lahko virusi bili potomci ali morda bolje odpadniki prej prosto živecih organizmov, ki so uresnicevali parazitsko strategijo razmnoževanja. Potekajo izjemno intenzivne razprave glede starosti virusov. Nekateri znanstveni predstavniki so mnenja, da so virusi ustvarjalci vseh nam znanih živih bitij, in da njihova prisotnost na Zemlji sega dalec nazaj v obdobja, ko ni bilo niti praživali, arhej, bakterij, gliv in niti alg. Druga pogosta mnenja predpostavljajo, da so virusi zgolj stranski proizvod izumrlih živih celic in drugih bolj sestavljenih mikroorganizmov. Po vsej verjetnosti bi lahko resnica ticala nekje vmes. Vecina virusov je mnogo manjša od bakterij, saj njihova velikost sega od 0,02 do 0,3 µm. Obstajajo tudi virusi, ki lahko dosežejo premer od 0,5 do 0,7 µm, pri cemer lahko v dolžino merijo tudi vec kot 1 µm (npr. mimivirus). Po obliki so virusi pretežno nitasti, palicni, spiralni, oviti s proteini in imajo glavo ter rep. Zgradba virusov je pogosto sestavljena iz membranskega plašca, membranskega proteina, glikoproteina, nukleoproteina, kapsomera, kapsida in DNK ali RNK (genoma).164 Virusi se zdijo kot inteligentne spojine, ki koristijo lastno DNK ali RNK za preslepitev žive celice, bakterij, makrovirusov (npr. virofagi) idr. Poleg tega so doloceni deli znotraj mnogih virusovih DNK in RNK verig podobni clovekovim, saj so odkrili kljucno podobnost v nacinu dolocanja genetske kode, ki omogoca virusu, da se izogne naši celicni obrambi.165 Lahko pa gre tudi za igro privlacnih in odbojnih sil, ki jih je ustvarila naša narava, kjer potekajo številne sestavljene reakcije pod vplivom gravitacijskih, elektromagnetnih (induktivnih) in jedrskih sil. Virusi naj bi imeli tudi nekakšno socialno življenje in naj bi med seboj komunicirali, tako da naj ne bi bili zgolj pasivni deležniki pri napadanju žrtev, kot je na primer 
164 Podatke pridobil iz dela: Modrow, S., Falke, D., Schätzl, H., &Truyen, U. (2010). Molekulare Virologie. Spektrum 
AkademischerVerlag. 165Takata, M. A., Gonçalves-Carneiro, D., Zang, T. M., Soll, S. J., York,A., Blanco-Melo, D., & Bieniasz, P. D. 
(2017). Cg dinucleotide suppression enables antiviral defence targeting non-self rna.Nature, 550(7674), 124–127. 
https://doi.org/10.1038/nature24039 
bakterija.166 Tovrstna razmišljanja v precejšnji meri spremenijo ustaljene poglede na viruse. Vecina virusov je glede na izbiro žrtve ozko specializiranih, kar pomeni, da napadejo zgolj cloveka, živali, bakterije, makroviruse, alge, rastline ali glive. Obstajajo tudi virusi, ki lahko napadejo tako živali kot tudi bakterije. Morda imajo nekateri virusi celo še širši razpon žrtev? Ceprav virusi povzrocajo težave živemu delu narave, je treba poudariti, da v bistvu koristijo naravnemu hierarhicnemu asociativnemu sistemu. Brez njih bi mnoge žive vrste izumrle. Virusi so v pogledu višjega doprinosa pomembni, še zlasti za prilagoditvene mehanizme naravnih hierarhicnih asociativnih sistemov, saj bodo prihodnji izzivi, kot so podnebne spremembe, onesnaževanje ozracja, onesnaževanje voda itd., brez virusov težko rešeni. V primerjavi z bakterijami je biomasa virusov sorazmerno majhna, saj znaša zgolj okoli 0,2 GT. V tehnicnem pogledu predstavljajo virusi prehod med živo in neživo naravo in niso razvršceni niti kot živa bitja niti kot žive celice. Nekatere raziskave porocajo, da lahko virusi obstajajo tudi v vodi.167 Virusi ne morejo obstajati brez gostiteljske žive celice in v sorazmerno kratkem casu razpadejo. Razpade predvsem njihov proteinski plašc, medtem ko DNK ali RNK virusa ne razpadata. Virus torej prej postane "goli" virus, kot pa da bi se razgradil. DNK v bistvu vsebuje kode za izdelavo proteinov. Zakaj torej "goli" virus znotraj gostitelja ne bi mogel s pomocjo obstojece DNK proizvesti novega proteinskega plašca? Ko govorimo o virusih, si pretežno predstavljamo, da prihajajo z zunanjega okolja živega bitja, manj pa pomislimo na možnost, da so lahko virusi produkt disociativnih reakcij živih celic, bakterij in gliv. Bakterija, na primer, namesto da bi se replicirala, enostavno izgubi dolocen del svoje DNK. Prav tako DNK ali RNK dolocenega virusa brez zašcitnega ovoja lahko vstopi v telo dolocenega živega bitja in ob nadaljnjih reakcijah z živimi celicami, bakterijami in glivami v gostitelju ponovno postane virus z ovojem in spremenjenimi lastnostmi. Ce se trdno držimo domneve, da so virusi pionirji pri nastajanju živih bitij, bi to lahko razložilo njihovo sorazmerno majhno biomaso na Zemlji. V povezavi z zmanjšano biomaso virusov lahko izpostavimo še ugotovitev, da je zgradba virusov cedalje bolj enostavna, medtem ko postaja zgradba bakterij vedno bolj zapletena. Na tem mestu se lahko resno sprašujemo, ali je glavna funkcija virusov zgolj unicevanje gostitelja, saj bi virusi morda lahko sodelovali pri nastajanju novih kombinacij, na primer vedno bolj zapletenih zgradb bakterij. Ugotovitev o magnetnih lastnostih nekaterih vrst bakterij je že bila opisana. Prav to nas lahko napelje k razmišljanju o morebitnih magnetnih lastnostih virusov. S pomocjo magnetov je možno krmiliti gibanje tako virusov kot tudi živih celic. Nadaljnja razmišljanja lahko gredo v smeri, da so virusi stranski proizvodi razpada živih celic, 
166 Dolgin, E. (2019).The secret social lives of viruses. Nature, 570(7761), 290–292. https://doi.org/10.1038/d41586­
019-01880-6 167 Pinon, A., &Vialette, M. (2018). Survival of viruses in water. Intervirology, 61(5), 214–222. 
https://doi.org/10.1159/000484899 
bakterij in gliv. Nasploh bi lahko izpeljali misel, da so virusi organske spojine z ovojem, ki vsebujejo mnogokrat priseske in sodelujejo v nadaljnjih fazah v sestavljenih biokemicnih, elektromagnetnih, induktivnih in mehanskih procesih, kjer obstajajo privlacne in odbojne sile oziroma polja. Skratka, prihaja do samoorganiziranih reakcij eksotermne in/ali endotermne narave zaradi sestavljenih vzrokov (analogija z enostavno eksotermno kemicno reakcijo med dvema reagentoma, na primer Na in voda, HCl in CaCO3, H2SO4 in Mg). Ocenili so, da v eni kapljici morske vode živi okoli 10 milijonov virusov, od katerih je le pešcica škodljivih za ribe in sesalce, saj je vecina morskih virusov bakteriofagi, ki ubijajo morske bakterije. V pitni vodi se lahko nahajajo razlicne vrste virusov, kot so adenovirus, astrovirus, enterovirus, hepatitis A, norovirus in rotavirus. Vsi ti virusi so izjemno škodljivi za clovekovo zdravje in napadajo predvsem clovekova prebavila. Najbolj ucinkovita metoda za unicenje teh virusov je segrevanje preucevane vode do vrelišca in kuhanje vode od ene do treh minut. Naj si te viruse nekoliko podrobneje ogledamo. 

5.4.7.2.1 Slika 341: Za clovekovo zdravje škodljivi vodni virusi 
Slika 341 prikazuje viruse, ki so lahko prisotni v vodnih virih. Ti so škodljivi za clovekovo zdravje, povzrocajo hude bolecine in še zlasti prizadenejo prebavila. Adenovirus (glej zgornji levi del slike) s premerom od 80 do 110 nm ima ikosahedrsko simetrijo. DNK adenovirusa je v obliki linearne dvojne vijacnice z dolžino genoma od 30 do 45 KB. Astrovirus (glej zgornji srednji del slike) s premerom od 28 do 35 nm ima ikosahedrsko simetrijo v obliki zvezdnate zgradbe (v vidiku elektronskega mikroskopa). RNK astrovirusa je v obliki enojne vijacnice z dolžino genoma od 6,8 do 7,9 KB. Enterovirus (glej zgornji desni del slike) ima premer od 25 do 30 nm. Simetrija je podobna kot pri adenovirusu in astrovirusu. RNK enterovirusa je v obliki enojne vijacnice z dolžino genoma od 7,2 do 8,5 KB. Naslednji virus, ki se lahko nahaja v vodi, je hepatitis A (glej spodnji levi del slike). Premer ima od 27 do 32 nm, njegova simetrija pa je prav tako ikosahedrska. RNK hepatitisa A je v obliki enojne vijacnice z dolžino genoma okoli 7,5 KB. Norovirus (glej srednji spodnji del slike) s premerom od 38 do 40 nm ima ikosahedrsko simetrijo. RNK je v obliki enojne vijacnice z dolžino genoma okoli 7,5 KB. Zadnji izbrani predstavnik, rotavirus, s premerom od 55 do 80 nm, ima ikosahedrsko simetrijo. RNK je v obliki dvojne vijacnice z dolžino genoma okoli 18,5 KB. Opazimo lahko, da so vsi na kratko opisani virusi izjemno majhni, imajo podobno simetrijo in majhno dolžino genoma, ki je lahko DNK ali RNK. V bistvu gre za zelo enostavne molekule, ki vsebujejo sorazmerno majhno kolicino informacij (clovekova DNK vsebuje okoli 700 MB), kar pomeni, da so izjemno specializirane za dolocene žive celice. Virusi v dolocenem živem organizmu po eni strani sodelujejo pri strogo hierarhicnih deterministicnih sestavljenih procesih, po drugi strani pa so lahko zelo dejavni deležniki pri asociativnih stohasticnih sestavljenih procesih. Po sprostitvi mRNK iz celicnega jedra so v igri razlicne privlacne in odbojne sile, ki usmerjajo tako mRNK kot ribosome. Ena živa celica lahko vsebuje 10 milijonov ribosomov, ki so sestavljeni iz ribosomske RNK in ribosomskih proteinov. Glavna naloga ribosoma je, da iz natancno dolocenih gradnikov RNK (adenin, timin, citozin in gvanin) vsrkava enote v natancno dolocenem zaporedju (npr. AUG). V nadaljevanju tega strogo hierarhicnega deterministicnega procesa na osnovi pridobljenih snovi ribosomi izdelujejo zapletene proteine. Po zakljucenem organskem programskem algoritmu se ta del procesa ustavi, nakar ribosom izdelan protein spusti v heterogeno raztopino znotraj žive celice. Po tej opravljeni nalogi ribosoma nadaljnji procesi, na osnovi našega razumevanja in logike, ne potekajo vec strogo hierarhicno deterministicno, ampak prej asociativno stohasticno. To pomeni, da prosto plavajoci proteini ne sledijo vec vsaj nam vidnemu strogemu algoritmu, ampak prej asociativni nakljucni verjetnosti privlacnih in odbojnih sil drugih deležnikov znotraj žive celice. Na primeru virusa to lahko pomeni, da virus prodre skozi steno žive celice, nakar njegov proteinski plašc razpade in s tem daje na voljo svojo DNK ali RNK. Ribosomi so tako urejeni, da odcitavajo sleherno DNK ali RNK verigo, ki vsebuje ugodne kombinacije snovi, iz katerih lahko izdelajo proteine. DNK ali RNK virusa potuje skozi ribosom, ki iz tega virusa izdeluje virusni protein. Vecje število izdelanih virusnih proteinov se nato oblikuje v geometrijsko telo z mnogokrat ikosahedrsko simetrijo. To je eden od nacinov, s katerim se lahko virusi replicirajo. V primeru, da se oklepamo modela DNK in/ali RNK s strogo dolocenimi gradniki, je prihod virusa v živo celico z lastnim DNK ali RNK izid sorazmernega asociativnega stohasticnega procesa. Prav tako je srecanje virusa z ribosomom sorazmerno nakljucen dogodek, vendar je zaradi sestave DNK ali RNK dolocenega virusa zelo verjeten. Ob odcitavanju virusove DNK ali RNK z ribosomom postaja proces ponovno strogo hierarhicno deterministicno usmerjen. Po izlocanju izdelanih virusnih proteinov s strani ribosoma se za trenutek potek procesa ponovno usmeri v asociativno stohasticno naravo. Izdelane virusne proteinske plošcice se med sabo privlacijo in samoorganizirano ustvarijo geometrijsko telesno simetrijo. Ta del procesa težko opredelimo kot izrazito stohasticen ali deterministicen, ampak mu lahko bolj pripisujemo hierarhicni asociativni predznak, kar pomeni, da je ta proces izid stroge dolocenosti in nakljucne verjetnosti. Izid tega procesa se kaže v obliki sorazmerno pravilnega telesa, ki je prilagojeno danemu okolju. Jasno je, da clovekov um lažje interpretira deterministicne procese kot stohasticne. Skratka, v tem obstojecem modelu izdelave virusnih proteinov na osnovi RNK mnogih sestavljenih reakcijskih dogodkov ne moremo videti in jih s tem tudi ne moremo spoznati. Zaenkrat še ne zmoremo opaziti in dolociti razlicnih vplivov na osnovi indukcije, polarizacije, privlacnosti, odbojnosti in razlicnih vrst valovanj. Viruse ne moremo razvršcati kot živa bitja, saj za svoje delovanje v neposrednem pogledu ne potrebujejo vode za preživetje. Vsa druga nam znana živa bitja so bolj ali manj odvisna od vode. Neodvisnost od vode lahko pripišemo mrtvim materialom, kot so kemicne prvine in kemicne spojine. Znano pravilo, da vedno obstajajo izjeme, lahko najdemo tudi v tem neživem svetu (npr. kristali, mnoge spojine, ki vsebujejo vodo, kot so kisline, bazne raztopine, etanol). Kljub temu te spojine za svoj obstoj v neposrednem pogledu niso odvisne od vode. Prav zaradi tega lahko viruse pojmujemo kot inteligentne spojine, ki v svoji notranjosti vsebujejo enostaven program in sorazmerno kratko molekulo DNK ali RNK. Oboje deluje v odvisnosti od privlacnih in odbojnih sil znotraj živega gostitelja. V kolikor so vpletena druga valovanja in induktivne lastnosti samih virusov, nam bo morda prihodnost ponudila še vec informacij. Navkljub vsemu je osupljivo, cesar so virusi sposobni, saj so sposobni posnemati življenje. To nekoliko spominja na nano inteligentne organske robote, ki jih je narava ustvarila, in posledicno na njene avtomatizme. 
5.4.7.3 Arheje 
Arheje so bile v preteklosti razvršcene kot bakterije, vendar je znanost v nadaljnjem razvoju ugotovila, da se od njih bistveno razlikujejo. Imajo tako prokariontske kot evkariontske lastnosti, saj bakterije vsebujejo zgolj prokariontske lastnosti. Arheje in bakterije imata sicer podobno zgradbo, vendar se razlikujeta po kemicni sestavi. Arheje so lahko okrogle, palicaste, spiralne, lopataste, pravokotne ali nepravilne oblike. Arheje so znane kot splošno razširjene in zmorejo preživeti v najbolj ekstremnih naravnih okoljih (npr. vroci vodni vrelci, metan, izjemno slana okolja, v izjemnih morskih globinah). Glede na nacin prehranjevanja lahko arheje razvrstimo kot fototrope (za življenje in prehranjevanje potrebujejo soncno svetlobo), litotrope (za življenje in prehranjevanje koristijo kemicne snovi, kot je metan) in organotrope (se prehranjujejo podobno kot ljudje in živali z organskimi snovmi). Vpliv arhej na živo naravo (razen nekaterih redkih izjem, ki se še raziskujejo) naj bi bil izjemno pozitiven. Arheje se tudi zelo dejavno koristijo v industriji za proizvodnjo metana. Mnoge arheje lahko preživijo brez kisika, vendar za življenje (ceprav v nekaterih primerih v izjemno majhnih kolicinah) potrebujejo vodo. Zelo pomembni kazalci za pojavljanje razlicnih vrst arhej so lahko kemicne prvine/spojine (npr. žveplo, železo, metan), temperatura (npr. izjemno visoke 130 °C ali nizke -70 °C) in pH (npr. zelo kisla vrednost okoli 1 do zelo alkalna vrednost okoli 10). Zelo odmevne so domneve, da naj bi bile arheje prva živa bitja na našem planetu, kar se razlaga s pomocjo sorazmerno prepricljivih argumentov, saj naj bi bile prilagojene takratnim ekstremnim okolišcinam (npr. visoke temperature, ni bilo še pravega ozracja, ni bilo kisika). Prvi tovrstni organizmi naj bi se pojavili na osnovi najdb fosilnih ostankov že pred 3,5 milijardami let. Arheje je mogoce najti tako v živalskem kot tudi v cloveškem blatu. Najbolj pogosti predstavnik arhej, ki živi v cloveškem blatu, se imenuje Methanobrevibacter smithii. Ta ima pomembno vlogo pri ucinkoviti prebavi polisaharidov. Arheje se lahko nahajajo tako v vrocih vodnih vrelcih, izjemnih morskih globinah, prsti in celo v pitni vodi. Predstavniki arhej, ki živijo v vodi, so lahko Bathyarchaeota, Euryarchaeota, Woesearchaeota, Pacearchaeota, Thaumarchaeota, Prometheoarchaeum idr. 

5.4.7.3.1 Slika 342: Arheje, ki živijo v vodnih virih 
Slika 342 prikazuje primere klasificiranih skupin arhej, ki živijo tudi v vodnih virih. Njihova velikost seže od 0,1 do 15 µm, medtem ko je dolžina genoma v obmocju od 0,5 do 5,5 MB. Podobno kot bakterije imajo arheje lastno DNK, vendar njihova DNK ni v jedru, saj ni obdana z membrano, kot je to v celicah rastlin, živali, gliv, alg in praživali. Nekatere od teh ne živijo zgolj v vodi, temvec jih je možno najti tudi v prsti in znotraj razlicnih sestavljenih živih bitij (npr. krava, clovek). Vse arheje imajo epitelno vezane lipide, pomanjkanje peptidoglikana v celicnih stenah in strukturno zapletene RNK polimeraze, ki so bolj podobne tistim v živalih in ljudeh kot v bakterijah.168 
5.4.7.4  Protozoe ali praživali 
Praživali so vecinoma enocelicni mikroorganizmi, ki spadajo v skupino evkariontov, nekatere pa se razmnožujejo tudi spolno.169 Pojavljajo se v razlicnih oblikah in velikostih, na primer od amebe, ki lahko spreminja svojo obliko, do paramecije, ki ima ustaljeno obliko. Nahajajo se v razlicnih življenjskih prostorih, kot so morska voda, pitna voda in prst. Prosto živece praživali najpogosteje najdemo v sladkih, mineralnih in slanih vodah, medtem ko obstajajo tudi vrste, ki živijo v prsti, mahu in celo v vrocih vodnih vrelcih. Vse praživali so odvisne od vode in brez nje ne morejo preživeti. Nekatere protozoe ali praživali so lahko paraziti, ki izkorišcajo gostoljubnost rastlin, živali in cloveka ter povzrocajo hude bolezni (na primer plasmodij, ki povzroca malarijo). Nacin prehranjevanja praživali je heterotrofen, kar pomeni, da se prehranjujejo z drugimi živimi bitji. Dolocene vrste praživali lahko tvorijo simbiozo z algami, ki s pomocjo fotosinteze omogocajo dodaten vir prehrane. Vecina praživali nima trdne zunanje celicne stene. Protozoe so gibljive, pri cemer se poslužujejo razlicnih tehnik gibanja. Ciliate imajo drobne dlacice, ki pokrivajo zunanjost mikroba. S pomocjo teh se premikajo, kar nekoliko spominja na veslanje. Flagelati imajo nekakšne zastavice, s katerimi se lahko premikajo kot bic, kar ustvarja valove in omogoca gibanje. Tretja najbolj znana in pogosta tehnika je ameboidno gibanje. Organizem, kot je ameba, se premika s pomocjo zacasnih izrastkov, ki se napolnijo s citoplazmo, ki tece iz telesa celice. Na ta nacin ameba po potrebi spreminja tudi svojo obliko. Velikost protozoe ocenjujejo v obmocju od 1 µm (na primer Plasmodium falciparum) do 20 cm (na primer ameba foraminifera). Dolžina genoma ima prav tako izjemno širok razpon, od 100 KB do 200.000 MB (na primer ameba). V nadaljevanju bodo predstavljeni nekateri predstavniki praživali, ki živijo v vodi.    
5.4.7.4.1 Amebe 
Amebe so enocelicna živa bitja, ki zmorejo spreminjati svojo obliko z raztezanjem in umikanjem psevdopodijev. Ameboidne celice se ne pojavljajo zgolj pri protozoah, temvec tudi pri živalih, 
168 Madigan, M. T., et al. (2021).Brock biology of microorganisms. Pearson. 
169 Po mnenju mnogih znanstvenih predstavnikov s podrocja mikrobiologije je pojem protozoa zastarel in zamenjan s 
pojmom protista. Ta opredeljuje tovrstne mikroorganizme kot enocelicne mikroorganizme, ki jih ne moremo 
razvršcati niti kot živali, rastline in niti kot glive. 
glivah in algah. Iz tega sledi, da obstaja vec razlicnih vrst ameb. Amebe nimajo celicne stene, zaradi cesar se lahko neovirano gibljejo s pomocjo nožicam podobnih citoplazemskih podaljškov ali psevdopodijev. Amebe se razmnožujejo nespolno s preprosto delitvijo celice. Velikost ameb se najpogosteje giblje od 0,01 do 0,5 mm, ceprav obstajajo tudi mnogo vecje (na primer Syringammina fragilissima, ki lahko doseže premer 20 cm). Prehranjujejo se pretežno z bakterijami, algami in drugimi praživali (na primer paramecijami). V bistvu zaužijejo vse, kar jim pride na pot. Velikost genoma amebe Proteus je za 1000-krat vecja od cloveškega genoma, pri cemer obstajajo tudi amebe s še mnogo vecjim genomom (na primer Amoeba dubia). Ob tem se pojavi upraviceno vprašanje, zakaj amebe sploh potrebujejo tako obsežen genom. Amebe v bistvu opravljajo raznovrstne dejavnosti, kot so gibanje, presnova, razmnoževanje itd., in niso ozko specializirane, ampak imajo širok prehranjevalni razpon. Povrhu tega lahko tudi (kot že omenjeno) precej poljubno spreminjajo svojo velikost in obliko, zaradi cesar imajo verjetno tako obsežen genom. Amebe lahko celo preživijo brez kisika. 

5.4.7.4.2 Slika 343: Spreminjanje oblike in velikosti amebe proteus ob gibanju 
Slika 343 prikazuje spreminjanje oblike in velikosti amebe Proteus med gibanjem in zajemanjem plena, ki so pretežno bakterije, alge in druge praživali.170 Gibanje amebe dolocajo predvsem privlacne in odbojne sile, saj se raje usmerijo v negativno elektrodo in se pretežno izogibajo 
170 Posnetki so bili izdelani na osnovi svetlobnega mikroskopa Zeiss Primostar 3 in Axio kamero 208 color. Za povecavo je bil uporabljen oljni 100x objektiv. Uporabljena je bila tehnika faznega kontrasta. 
pozitivni. To pomeni, da so amebe vecinoma negativno nabite in da ima elektricno polje vpliv na njihovo gibanje. Podobno bi to lahko veljalo za magnetna in elektromagnetna polja. Pomemben dejavnik pri gibanju amebe je tudi osvetljenost. Izogibajo se prekomerni svetlobi in prekomerni temi. Tretji pomemben dejavnik, ki vpliva na njihovo gibanje, je temperatura vode, v kateri se nahajajo. Podobno kot pri osvetljenosti se tudi v tem primeru izogibajo skrajnostim prekomerno hladnega in toplega okolja, tako da se najraje nahajajo v temperaturnem obmocju od 20 do 25 °C. Zelo pomemben dejavnik, ki vpliva na gibanje amebe, je tudi pH vrednost vode, ki je za amebe najbolj ugodna v obmocju od 6,50 do 7,50. Na gibanje amebe vplivajo tudi razne ovire (npr. ostri predmeti, strupene snovi, plenilci, kot so ribe, drobne rakovice in nekatere bakterije), ki se nahajajo v vodi. Vsi navedeni dejavniki, verjetno pa še mnogi drugi, ne vplivajo zgolj na gibanje amebe, ampak tudi na njeno spreminjanje oblike, kar posledicno vpliva na njen izbor prehranjevanja. Kot vir hrane zajemajo torej tista živa bitja, ki ne živijo v ekstremnih okolišcinah in se ne gibljejo pretežno v okolju z ostrimi predmeti, gostimi omrežji gliv in strupenimi snovmi, saj ameba potrebuje sorazmerno veliko prostora za gibanje. Kot vidimo iz posnetkov, se oblika amebe nenehno spreminja pod vplivom prej opisanih dejavnikov. Spreminjanje oblike in velikosti amebe pomeni tudi prilagajanje na obstojece okolje, v katerem obstajajo bolj in manj ugodne okolišcine, še zlasti v obliki hranljivih snovi. 
5.4.7.4.2 Paramecij 
Paramecij je enocelicni mikroorganizem, ki vsebuje dve jedri v citoplazmi. Velikost paramecija se giblje v razponu od 50 do 350 µm, medtem ko naj bi bila velikost genoma lahko dvakrat vecja od clovekovega.171 Razmnoževanje paramecij poteka v odvisnosti od kolicine hrane. V primeru, da hrane primanjkuje, se praviloma razmnožujejo spolno s konjugacijo. V ugodnih okolišcinah, kadar je hrane v izobilju ali pa vsaj dovolj, se razmnožujejo nespolno (binarna delitev celice). Poznamo okoli 15 razlicnih vrst paramecij. Paramecije se premikajo z migetalkami, zaradi cesar jih lahko razvrstimo med migetalkarje. Paramecije so mikroorganizmi, ki živijo izkljucno v vodi in jih praviloma ne najdemo v cloveškem telesu. Paramecije sicer lahko vsebujejo potencial za škodovanje clovekovemu zdravju, vendar imajo tudi potencial, da koristijo clovekovemu zdravju. Pretežno se prehranjujejo z bakterijami, algami in kvasovkami, medtem ko so njihovi plenilci amebe, didiniji in vodne bolhe. Nekatere vrste paramecij so lahko gostitelji tako bakterijam, arhejam kot tudi algam. Še zlasti z algami lahko tvorijo koristno simbiozo v smeri dodatnega pridobivanja hrane s pomocjo fotosinteze. Paramecije se izogibajo premocni osvetljenosti, nižjim temperaturam in prekomerno kislemu ali alkalnemu mediju. Na nižje temperature se sicer lahko 
171 Madigan, M. T., et al. (2021).Brock biology of microorganisms. Pearson. 
prilagajajo, vendar ne zmorejo preživeti v vodah s pH vrednostjo v obmocju od 1 do 4,7 ter od 10,7 do 14. Najbolj ugodna pH vrednost za življenje paramecij je v razponu od 4,7 do 6,7.172 Prav navedene okolišcine predstavljajo ugodne pogoje, da se paramecije in amebe pogosto srecujejo, pri cemer so paramecije priljubljen vir prehrane ameb. 

5.4.7.4.2.1 Slika 344: Paramecija kot plen amebi 
Slika 344 prikazuje del poteka plenilskega dogodka med amebo in paramecijem, kjer prva zaužije drugo. V sveži vodi je verjetnost srecanja med obema vrstama zelo velika, saj obe živi bitji dajeta prednost sorazmerno blagemu okolju z ustrezno temperaturo in pH-vrednostjo. Paramecije se sicer pogosteje gibljejo v gostejši pokrajini vodnih rastlin in alg, kjer tudi bakterije niso v pomanjkanju, medtem ko amebe potrebujejo vec prostora za gibanje, kar pa v porašcenem okolju ni optimalno mogoce. Kljub temu se amebe in paramecije zelo pogosto srecujejo. Amebe vsebujejo veliko kolicino zaužite hrane v obliki bakterij, alg in drugih mikroorganizmov, kar deluje na paramecije kot magnet, saj se tudi te prehranjujejo podobno. Skratka, paramecije išcejo vhod, da bi se dokopale do notranjosti amebe in si pridobile hrano, zlasti bakterije in alge, katerih v amebinem telesu ne primanjkuje. Ameba omogoci ta vhod, vendar hkrati ustvari komoro, iz katere se paramecije ne morejo vec rešiti. Nadaljnji izid je vec kot znan, saj se plen v obliki paramecija postopoma prebavi znotraj amebe. S tem ameba pridobi izjemno bogat prehranjevalni seznam, saj tudi paramecije vsebujejo zaužite bakterije, alge in druge mikroorganizme. Prav zaradi tega so paramecije 
172 Heydarneja, M. S. (2008). Survival of paramecium caudatum at various ph values and under normoxic and hypoxic conditions. Pakistan Journal of Biological Sciences, 11(3), 392–397. https://doi.org/10.3923/pjbs.2008.392.397 
priljubljen vir hrane amebam. Kot lahko opazimo, se prehranjevalna veriga ucinkovito izvaja tudi na nivoju vodnega mikrokozmosa, s cimer obstajata tako prehranjevalna piramida kot tudi prehranjevalna omrežja. Hierarhicne in asociativne povezave med plenilci, pleni ter razlicnimi simbiozami niso, podobno kot na mezokozmicnem nivoju, vedno povsem linearne, temvec gre tudi v teh primerih za zelo sestavljene in prepletene odnose. 
S sredstvi, ki so bila na voljo, je bil izveden preizkus gibanja paramecij in bakterij pod vplivom elektricnega toka oziroma polja. Pod vplivom elektricnega toka oziroma polja se paramecije praviloma (podobno kot amebe) usmerijo proti negativno nabiti elektrodi ali katodi.173 V nadaljevanju naj bo opisan preizkus z izidi. 

5.4.7.4.2.2 Slika 345: Posnetek preizkusa vpliva elektricnega polja na paramecije 
Slika 345 prikazuje posnetek preizkusa vpliva elektricnega polja na paramecije in druge mikroorganizme. Na objektno steklo je bila nanesena kapljica recne vode, obogatena z algami, nato pa je bil vzorec prekrit s krovnim steklom. Na levi in desni strani krovnega stekla sta bili položeni dve tanki plasti modelirne gline, da bi v nadaljevanju obe žici s pozitivnim in negativnim virom napetosti (4,5 V baterija) pritrdili. Poleg tega je bil tok merjen z multimetrom v amperih in miliamperih. Vzorec je bilo treba še fokusirati z objektivi, kot so 4x, 10x, 40x in 100x (oljni). Spocetka je tekel tok moci 1,624 A, vendar je ta postopoma pojenjal do vrednosti 39,64 mA. Ob 
173 Ogawa, N., Oku, H., Hashimoto, K., & Ishikawa, M. (2006).A physical model for Galvanotaxis of Paramecium Cell. Journal of Theoretical Biology, 242(2), 314–328. https://doi.org/10.1016/j.jtbi.2006.02.021 
višji vrednosti toka je bilo gibanje tako paramecij kot tudi bakterij veliko bolj usmerjeno v horizontalne jate na južnem polu krovnega stekla. Po izrazitejšem padanju moci elektricnega toka se je horizontalna jata sprva premaknila bolj proti sredini vzorca pod krovnim steklom in postala diagonalno usmerjena ter manjša. 

5.4.7.4.2.3 Slika 346: Posnetki formacij paramecij in bakterij pod vplivom elektricnega toka 
Slika 346 prikazuje posnetke, ki prikazujejo izid vpliva elektricnega toka na formacije paramecij in bakterij znotraj vzorca recne vode, obogatene z algami. Zgornji posnetek prikazuje gosto formacijo paramecij in bakterij z horizontalno usmeritvijo pri tokovni vrednosti 1,624 A. Pri nižji tokovni vrednosti 937 mA (glej posnetek v sredini) lahko opazimo, da je horizontalna formacija bakterij manj gosta, pri cemer se obcasno pojavijo paramecije, ki se kot delfini hitro premikajo na sever in jug formacije (ta posnetek ob 100x povecavi z imersijskim oljem tega ne prikazuje). Na spodnjem posnetku, pri še nižji moci toka, lahko opazimo, da se je usmeritev bakterij spremenila v diagonalno formacijo in se bolj ali manj premaknila proti sredini vzorca, medtem ko paramecij skorajda ne opazimo vec. Poleg galvanotaksije obstaja tudi magnetotaksija, ki pomeni odziv gibanja dolocenega organizma ali žive celice na magnetno polje. Pri tem preizkusu je bil uporabljen neodim magnetni stolp (11 neodim magnetov v obliki diska) v gibanju skozi elektricni vodnik, vendar ni bilo mogoce opaziti nobene spremembe v formaciji bakterij ali paramecij. Nekateri mednarodni preizkusi porocajo o vplivu gravitacijskih (gravitaksija), elektricnih in magnetnih polj na gibanje paramecij v vzorcih vode.174 
5.4.7.5 Vorticella 
Vorticella je rod zvonastih cilij z steblom, s katerim se lahko pritrdijo na ustrezno podlago. Steblo nastane po fazi prostega plavanja. Vorticelle se predvsem prehranjujejo z bakterijami in manjšimi protozoami s pomocjo premikajocih se cilij, ki delujejo kot nekakšen sesalnik. Plen dobesedno vsrkavajo v notranjost vorticelle, kjer se predela oziroma presnavlja. Vorticelle lahko najdemo tako v svežih sladkovodnih kot tudi v slanovodnih virih. Pojavljajo se pogosto posamicno, lahko pa jih najdemo tudi v skupinah, ki spominjajo na nekakšna omrežja, pri cemer so stebla sleherne vorticelle individualno pritrjena in nimajo skupnega vozlišca. Razmnožujejo se lahko nespolno s cepitvijo ali spolno s konjugacijo. Znanih je okoli 150 razlicnih vrst vorticell, ki delujejo v dobrobit vodnega okolja in s tem posledicno tudi cloveku. Njihova telesa v povprecju merijo od 30 do 40 µm, medtem ko so lahko njihova stebla dolga tudi do 100 µm. Vorticella ima v celici dve jedri, ki vsebujeta DNK. Mikrojedro je diploidno, kar pomeni, da vsebuje (podobno kot pri cloveku) dve kopiji slehernega kromosoma. Geni v velikem jedru se aktivno prepisujejo v mRNA (podobno kot pri ljudeh) in nato prevedejo oziroma predelajo v beljakovine. Velikost genoma ocenjujejo od okoli 70 do 130 MB. Ta vrednost naj bi veljala za razlicne vrste vorticell, kot so npr. C. ceramicola, Vaginicola sp., Zoothamnium in Convallaria.175 Najbolje uspevajo v zmernejših okolišcinah, kot so pH okoli 7,5 in temperature okoli 25 °C. V mlajšem obdobju njihovega obstoja so to samostojna plavajoca bitja, ki se v zrelejšem obdobju s pomocjo stebla pritrdijo na vodne rastline, alge ali pa na anorganske podlage. Njihovo gibanje mocno spominja na vzmet, ki se lahko sproži refleksno ob zaznavanju plena. Praviloma so vorticelle predolge, da bi jih plenilec iz mikrokozmosa lahko napadel, z izjemo rotiferjev, ki lahko odtrgajo kakšen delcek. Potencialno nevarnost lahko predstavljajo licinke moskitov, ki lahko okužijo vorticello. Dotlej zapisano pomeni, da spadajo vorticelle v sam vrh prehranjevalne piramide znotraj mikrokozmosa. Nekatere zelene alge lahko živijo znotraj zvonca vorticelle, kjer prihaja do simbioze mutualizma. Vorticella omogoca algi varno preživetje, medtem ko ji alga zagotavlja dodaten vir prehranjevanja. S fototaksijo, galvanotaksijo in 
174 Ogawa, N., Oku, H., Hashimoto, K., & Ishikawa, M. (2006).A physical model for Galvanotaxis of Paramecium 
Cell. Journal of Theoretical Biology, 242(2), 314–328. https://doi.org/10.1016/j.jtbi.2006.02.021
      Swenson, J. E. (1975). Magnetotactic behavior of Paramecium caudatum. Fairleigh Dickinson University. 175 Gre za približne ocene vrednosti povzetih iz naslednjega clanka: Chen, X.,Wang, C., Pan, B., Lu, B., Li, C., Shen, 
Z.,Warren,A., & Li, L. (2020). Single-cell genomic sequencing of three peritrichs (Protista, Ciliophora) reveals less 
biased stop codon usage and more prevalent programmed ribosomal frameshifting than in other ciliates. Frontiers in 
Marine Science, 7. https://doi.org/10.3389/fmars.2020.602323 
magnetotaksijo je možno krmiliti gibanje vorticell. Vorticella Convallaria se lahko uporabi kot linearni aktuator oziroma senzor za temperaturo, hitrost in pospešek. Naj si še oglejmo okvirno zgradbo vorticelle. 

5.4.7.5.1 Slika 347: Okvirna zgradba vorticelle 
Slika 347 prikazuje okvirno oziroma grobo zgradbo vorticelle, ki zelo spominja na zvon, zaradi cesar jo poimenujejo tudi zvoncnica. Vorticella je sestavljena iz zvonastega telesa in dolgega stebla, ki je praviloma pritrjeno na organsko ali anorgansko podlago. Znotraj stebla se nahajajo drobna vlakenca. Na vrhu telesa vorticelle se nahajata ovratnik in ciliatni venec. Na ciliatnem vencu se premikajo številne ciliate ali migetalki, s katerimi vorticella ustvarja pritisk, ki spominja na vsrkavanje oziroma sesanje. Plen v obliki bakterij, alg in manjših protozoov se enostavno vsrkava v ustni utor, nakar se ulovljena živa bitja presnavljajo (glej spodnji del slike, tj. mikroorganizmi – žrtve). 
5.4.7.6 Didinij 
Didiniji so rod enocelicnih trepalnic in prosto živeci plenilski protozoji, ki jih najpogosteje najdemo v slanovodnih in sladkovodnih življenjskih okoljih. Vecina vrst didinijev se izkljucno prehranjuje s paramecijami, vendar se ne branijo manjših ciliatov. Njihova oblika je ovalna, velikost pa je praviloma od 50 do 150 µm. Velikost njihovega genoma je sorazmerno majhna in znaša od 350 do 1650 baznih parov.176 Vsebujejo pretežno linearno DNK ali pa RNK. Podobno kot parameciji in amebe se izogibajo skrajnim vrednostim tako temperature kot tudi pH. Didiniji so vrhunsko specializirani plenilci, ki se pretežno prehranjujejo s paramecijami tako, da vanje vbrizgajo strup in jih pocasi presnavljajo. 

5.4.7.6.1 Slika 348: Oblika in struktura didinije 
Slika 348 prikazuje obliko in strukturo didinije. Telo celice obkrožata dva ciliatna pasova, zgornji in spodnji pas. Pasova se uporabljata za premikanje didinije skozi vodo z vrtenjem celice okoli svoje osi. Na sprednjem koncu se nahaja del telesa, ki je podobno stožcu, s katerim zasledijo in zaužijejo plen. Kontraktilna vakuola in analna odprtina se nahajata v zadnjem delu celice. Podobno kot druge vrste ciliate se tudi didinije lahko razmnožuje nespolno z binarno cepitvijo celice ali pa spolno s konjugacijo. 
Na kratko smo predstavili nekaj predstavnikov protozojev. Nadaljevali bomo s kratko predstavitvijo alg. 
5.4.7.7 Alge 
Alge so steljcnice, ki nimajo organov, kot so stebla, listje in korenine, saj imajo zgolj telo, imenovano steljka. Alge so pomembne proizvajalke hrane za živa bitja tako na mikrokozmicni kot tudi mezokozmicni ravni. Prav tako so zelo pomembne pri tvorbi pozitivnih simbioz z drugimi živimi organizmi (npr. alga in protozoa). Alge so lahko enocelicna ali mnogocelicna bitja, ki se po zgradbi lahko izjemno razlikujejo. Njihova velikost precej variira, saj nekatere vrste lahko vidimo zgolj pod mikroskopom, medtem ko so druge vidne s prostim ocesom. Pri razvršcanju alg lahko 
176 Podatek pridobljen iz vira https://www.ncbi.nlm.nih.gov/nuccore/?term=txid5996[Organism:exp]  (2021-11-07). 
nastane dolocena zadrega, saj alge imajo tako dolocene živalske kot tudi rastlinske lastnosti, zaradi cesar jih je smiselno obravnavati kot nekaj vmes, torej niso niti živali niti rastline. Alge pogosto najdemo v slanovodnih virih, vendar se pojavljajo tudi v sladkovodnih virih in celo na kopnem, kjer prevladuje višja ali visoka stopnja vlažnosti. Glede na obliko steljke se alge delijo na enocelicne bickaste (ki se lahko samostojno premikajo in povezujejo med seboj), kroglaste (ki se lahko povezujejo med seboj, vendar se ne morejo samostojno premikati), veccelicne nitaste (ki so lahko samostojne ali pa povezane), tkivno steljcne (npr. visoko razvite rjave alge) in nazadnje cevaste (kjer je celica vidna s prostim ocesom). Alge s pomocjo kloroplastov, ki vsebujejo DNK, izvajajo fotosintezo. Alge najbolje uspevajo v temperaturnem obmocju od 17 do 20 °C in pH vrednostih od 8,2 do 8,7. Rast alg se nekoliko zmanjša v pH obmocju od 6 do 7, še bolj pa ob prekomerno nizkih ali prekomerno visokih vrednostih. Mnogo vrst alg za ucinkovito fotosintezo potrebujejo manj osvetljena obmocja, saj prekomerna osvetljenost zmanjšuje ucinkovitost fotosinteze.177 Velikost genoma alg se mocno razlikuje, saj se giblje od 16,5 Mb, 1500 Mb pa vse do 185 Gb.178 Alge so praviloma izjemno koristne tako za ekosistem kot tudi za mnoga živa bitja, vkljucno s clovekom, saj proizvajajo kisik in so, kot že omenjeno, bogat vir prehranjevanja številnih mikroorganizmov in bolj kompleksnih živih bitij. Alge se uporabljajo na mnogih podrocjih naše družbene dejavnosti, od medicine, kozmetike, proizvodnje plastike, živilske tehnologije, bio goriv itd. Barvitost alg je zelo pestra, saj poznamo rjave alge, rdece alge, rumene alge, oranžne alge, modre alge in zelene alge. Nekatere izmed njih se lahko same premikajo, medtem ko so druge zasidrane na trdno podlago ali pa je njihovo gibanje odvisno od vetra in vodnih tokov. Alge so predvsem zanimive zaradi svojih številnih oblik in struktur, saj njihovo povezovanje lahko ustvarja pravo geometrijo, ki je z našega zornega kota natancno dolocena. Najbolj nas lahko impresionira njihova sposobnost sodelovanja z drugimi živimi bitji v koristnem ali pozitivnem procesu, saj lahko nudijo drugim bitjem dodaten vir prehranjevanja ali pa delujejo kot vizualni šcit pred plenilci. V teh procesih mutualizma imajo seveda tudi alge svojo korist, saj si znotraj ali zunaj drugega življenja ustvarijo varnejši in ugodnejši življenjski prostor. Alge so pretežno sestavljene iz približno 50 % ogljika, 10 % dušika in 2 % fosforja. Za ucinkovito fotosintezo in prehranjevanje potrebujejo kombinacijo ogljikovega dioksida, vode in soncne svetlobe, kar jim omogoca rast. Alge proizvajajo kisik in razlicne sladkorje, s katerimi se pretežno tudi prehranjujejo. V nekaterih primerih lahko alge v procesu fotosinteze proizvajajo vodik (npr. modro-zelene alge ali cianobakterije).179 To je lahko pomembno za prihodnje 
177 Singh, S. P., & Singh, P. (2015). Effect of temperature and light on the growth of algae species:A Review. 
Renewable and Sustainable Energy Reviews, 50, 431–444. https://doi.org/10.1016/j.rser.2015.05.024. 178 Blaby, C. E. (2003). Comparative and Functional Genomics. Comparative and Functional Genomics, 4(5), 515– 
515. https://doi.org/10.1002/cfg.321. 179 Sharma,A.,Arya, S. K. (2017). Hydrogen from algal biomass:A review of production process.Biotechnology 
Reports, 15, 63–69. https://doi.org/10.1016/j.btre.2017.06.001. 
pridobivanje in izkorišcanje energije, tudi v smeri novih pogonskih goriv, ki ne onesnažujejo našega ozracja. Genetsko križanje razlicnih vrst alg je v primerjavi z rastlinami manj raziskano podrocje, vendar so dokazali, da obstajajo alge, ki so proizvod hibridizacije genov med dvema razlicnima vrstama alg (npr. Carpophyllum maschalocarpum in Carpophyllum angustifolium).180 Naj bo v nadaljevanju v povezavi s poskusi nekoliko vec besed namenjenih rjavim algam. Kemicna sestava rjavih alg v suhem stanju je lahko od 46 % do 63 % beljakovin, od 8 % do 14 % ogljikovih hidratov, od 4 % do 9 % lipidov in od 2 % do 5 % nukleinskih kislin. Celicne stene rjavih alg vsebujejo poseben sladkor, kot je polisaharid sulfat, ki vsebuje SO3 skupine, kar kaže naslednja strukturna formula. 

5.4.7.7.1 Slika 349: Polisaharid s sulfatno IV. Skupino 
Slika 349 ponazarja del strukturne formule polisaharida s sulfatno IV. skupino, kjer na levi strani opazimo namesto OH skupine SO3 skupino. Tovrstni saharidi se lahko ekstrahirajo iz rjavih alg, ki jih nato uporabimo v prehrambene in medicinske namene.181 Omenjeni sulfatni polisaharid znotraj celicnih sten alg predstavlja zanimivo iztocnico za fizikalno-kemicne preizkuse. V tem kontekstu so bili izvedeni preizkusi na osnovi elektrolize rjavih alg in 1 % raztopine saharoze. Pri elektrolizi je bila uporabljena 4,5 V baterija in dve bakreni elektrodi v obliki zelo tanke žice. Izveden je bil preizkus z dvema 4,5 V baterijama, pri cemer je ena dajala tok 3 A, medtem ko je druga dajala 0,6 
A. Potekala je sorazmerno pocasna reakcija, vendar je bilo po približno eni uri opaziti, da so se na 
180 Hodge, F. J., Buchanan, J., & Zuccarello, G. C. (2010). Hybridization between the endemic brown algae carpophyllum maschalocarpum and Carpophyllum angustifolium (Fucales): Genetic and morphological evidence. Phycological Research, 58(4), 239–247. https://doi.org/10.1111/j.1440-1835.2010.00583.x. 
181 Je, J.-G., Lee, H.-G., Fernando, K. H., Jeon, Y.-J., Ryu, B. (2021). Purification and structural characterization of sulfated polysaccharides derived from brown algae, Sargassum binderi: Inhibitory mechanism of inos and COX-2 pathway interaction. Antioxidants, 10(6), 822. https://doi.org/10.3390/antiox10060822. 
anodi sprostili najverjetneje kisikovi mehurcki, medtem ko je na katodi nastala svetlomodra snov. Prva asociacija, ki se je porodila, je bila, da je bil koncni izid elektrolize na katodi spojina bakrov 
VI. sulfat pentahidrat (CuSO4 · 5H2O). Osnovna domneva, ki se ni potrdila, je bila, da bi lahko elektroliza z bakrenima elektrodama povzrocila razgradnjo celicnih sten rjavih alg (na osnovi SO3 znotraj sladkorja, bakra in kisika bi lahko nastal bakrov VI. sulfat). Nadaljnji preizkusi elektrolize zgolj z raztopinami razlicnih koncentracij (1 %, 2 %, 3 %, 4 % in 5 %) saharoze brez alg so pokazali, da se na katodi prav tako tvori svetlomodra snov. Ta svetlomodra snov torej ni bakrov sulfat, kar so tudi meritve pH vrednosti (pH okoli 6,59 do 7,23) dokazale, saj raztopina bakrovega sulfata ali modre galice ima mnogo bolj kislo vrednost (v našem primeru 3,31). Glede na višje vrednosti pH nastale snovi po elektrolizi bi lahko sklepali, da je nastal bakrov II. hidroksid (Cu(OH)2), ki je prav tako svetlomoder. Zaradi vecje nazornosti bodo prikazani preizkusi. 

5.4.7.4.2 Slika 350: Preizkusi elektrolize sladkorne raztopine z in brez rjavih alg 
Slika 350 prikazuje nekatere preizkuse elektrolize z mocnejšim in šibkejšim tokom sladkorne raztopine z in brez rjavih alg. Mocnejši tok pri elektrolizi je povzrocil hitrejši nastanek svetlomodre snovi. Kot že omenjeno, pri elektrolizi sladkorne raztopine brez in z algami dobimo isti izid v obliki bakrovega II. hidroksida. Ti preizkusi so bili glede na postavljeno domnevo, da bi SO3 ioni iz saharida vplivali na nastanek bakrovega VI. sulfata in s tem na razgradnjo celicnih sten rjavih alg, dokaj neuspešni. Zato je bilo odloceno, da se izvede še drugi preizkus elektrolize recne in destilirane vode z rjavimi algami. V prvo 100 ml cašo je bila dodana recna voda in rjave alge, medtem ko je v drugo 100 ml cašo bila dodana destilirana voda in rjave alge. V nadaljevanju je bila s pomocjo dveh 4,5 V baterij, ki sta dajali tok 3 A, in dveh prikljucenih bakrenih žic izvedena elektroliza. Pri tem je bilo potrebno paziti, da se je vsaka bakrena žica dotaknila dna posode in rjavih alg. Pri izvedeni elektrolizi recne vode z rjavimi algami je že po približno eni uri bil viden ucinek, saj se je na katodi izlocila bela snov, medtem ko se je na anodi izlocila svetlo modra rahlo zelenkasta snov. Pri prvi snovi gre najverjetneje za bakrov(I) klorid (CuCl), medtem ko je druga snov, podobno kot pri prejšnjem preizkusu, najverjetneje Cu(OH)2. Pri kombinaciji destilirane vode in rjavih alg je bil prvi ucinek viden šele po desetih urah. Na dnu raztopine so bili opazni svetlomodri koloidi Cu(OH)2 in beli do sivi koloidi CuCl. Na koncu obeh elektrod je bilo možno opaziti, da je del obeh žic pocrnel. To bi lahko pomenilo, da je baker zaradi sprošcanja kisika oksidiral v bakrov(II) oksid. Oglejmo si nekaj posnetkov obeh preizkusov. 

5.4.7.4.3 Slika 351: Preizkusi z elektrolizo rjavih alg z recno in destilirano vodo 
Slika 351 prikazuje preizkuse elektrolize rjavih alg v recni in destilirani vodi. Zgornji del slike prikazuje elektrolizo obeh vzorcev, pri cemer lahko opazimo nastanek svetlo modre, rahlo 
zelenkaste snovi. Pri obeh vzorcih je bil izmerjen pH, ki se je gibal med 6,61 in 6,79 (v srednjem desnem delu slike je prikazan univerzalni papirni pH trak, ki kaže vrednost med 6,5 in 6,7).  
Kasneje je bila izvedena tudi dokazna reakcija za hidroksilne ione s fenolftaleinom, saj sta se obe raztopini obarvali vijolicno. Spodnji del slike prikazuje nekakšno oljnato plast, ki je bila vidna pod dolocenim kotom in pri zmerni osvetlitvi. Ta oljna plast je bila opazna, ceprav v precej manjši meri, tudi pri vzorcu alg v destilirani vodi, kar zaradi manjše razlocljivosti na sliki ni jasno vidno.  
Tako imenovana oljnata plast je pod dolocenim kotom kazala raznolik spekter barv, od rumene, zlate, vijolicne, modre do rdece. Kaj se je v obeh elektrokemijskih reakcijah pravzaprav zgodilo? To je vprašanje, na katero bi bilo vredno poskusiti najti verodostojno razlago.  
Alge na splošno, vkljucno z rjavimi algami, vsebujejo ione (SO4˛., NO3., Cl., CO3˛., Ca˛., Mg˛., Na., K. idr.) v celicnih stenah, ki bi jih elektroliza lahko sprostila in s tem povzrocila kemicne reakcije z bakrenimi elektrodami.182 To bi lahko pomenilo, da sprošceni ioni zaradi elektrolize znotraj celicnih sten rjavih alg lahko potujejo proti katodi ali anodi.183 Naj se vrnemo k opažanju oljne plasti, saj alge, vkljucno z rjavimi algami, vsebujejo lipidna olja.184 Na ta nacin bi lahko pojasnili nastanek vecbarvne oljne plasti na površini raztopine (glej spodnji del slike). Na podlagi zapisanih indikatorjev so pod vplivom elektricnega toka potekale razlicne kemicne reakcije. Zlasti pri poskusu elektrolize recne vode in rjavih alg lahko predpostavimo nastanek sulfatnih, karbonatnih, nitratnih, fosfatnih, oksidnih in oljnih snovi. Pri poskusu elektrolize destilirane vode in rjavih alg je potekalo manj raznovrstnih kemicnih reakcij, ki jih lahko omejimo na nastanek oljnih, hidroksilnih, oksidnih in sulfatnih snovi. 
Poleg tega je bilo pri poskusu z recno vodo in rjavimi algami mogoce opaziti nastanek kisika in vodika, kar je bilo pri drugem poskusu veliko manj izrazito. Pri prvem poskusu se je na katodi izlocila bela snov, najverjetneje v obliki karbonatov, medtem ko se je na anodi izlocila svetlo modra snov v obliki sulfatov in bakrovega hidroksida. Poleg tega se je na obeh elektrodah pojavila crna plast, kar nakazuje oksidacijo in s tem nastanek bakrovega oksida. 
Pri drugem poskusu tako na katodi kot na anodi ni bilo mogoce opaziti niti bele niti svetlo modre plasti, saj se je na obeh elektrodah tvorila zgolj tanka crna plast, najverjetneje v obliki bakrovega 
182 Sasaki, H., Kataoka, H., Murakami, A., & Kawai, H. (2004). Inorganic ion compositions in brown algae, with 
special reference to sulfuric acid ion accumulations. Hydrobiologia, 512(1-3), 255–262. 
https://doi.org/10.1023/b:hydr.0000020334.08794.0a. 183 Pearsall, R., Connelly, R., Fountain, M., Hearn, C., Werst, M., Hebner, R., & Kelley, E. (2011). Electrically 
dewatering microalgae. IEEE Transactions on Dielectrics and Electrical Insulation, 18(5), 1578–1583. 
https://doi.org/10.1109/tdei.2011.6032827. 184Valizadeh Derakhshan, M., Nasernejad, B., Abbaspour-Aghdam, F., & Hamidi, M. (2014). Oil extraction from 
algae:A comparative approach.Biotechnology and Applied Biochemistry, 62(3), 375–382. 
https://doi.org/10.1002/bab.1270. 
oksida. Elektroliza dolocene snovi je praviloma mogoca le v prisotnosti ionov, zato lahko sklepamo, da alge vsebujejo ione, kar dodatno potrjuje poskus z destilirano vodo in rjavimi algami. Elektrolizo z destilirano vodo je sicer težko izvesti, saj zahteva visoko napetost in mocan tok. Kljub mocni prisotnosti destilirane vode so rjave alge omogocile elektrolizo pri napetosti 4,5 V in jakosti toka 3 A, kar je sprožilo razlicne kemicne reakcije tako znotraj algnih delcev kot na obeh bakrenih elektrodah. 
Pri elektrolizi rjavih alg lahko govorimo o sestavljenih procesih ekstrakcije (lipidna olja), oksidacije (bakrov oksid), redukcije (bakrov hidroksid) in substitucije (soli v obliki karbonatov, sulfatov idr.). Struktura in sestava rjavih alg sta se na dolocenih mestih zagotovo spremenili, vendar je težko sklepati, da je prišlo do nastanka nove ali drugacne vrste alg (npr. pretvorba rjave alge v zeleno s pomocjo elektrolize). To domnevo je mogoce delno potrditi z naslednjimi mikroskopskimi posnetki rjavih alg. 

5.4.7.4.4 Slika 352: Struktura rjavih alg pred in po elektrolizi 
Slika 352 prikazuje mikroskopske posnetke strukture rjavih alg pred in po elektrolizi. Najprej lahko opazimo, da se je osnovna struktura mnogokotnih celic rjave alge sicer ohranila, vendar so celice precej manj zapolnjene. Prav tako lahko zaznamo spremembo barve, saj mikroskopski posnetki rjavih alg pred elektrolizo prikazujejo veliko bolj intenzivne barve, medtem ko spodnji posnetki po elektrolizi kažejo bolj blede odtenke. To bi lahko nakazovalo razgradnjo dolocene kolicine klorofila, ki pri fotosintezi deluje kot katalizator za nastanek kisika in glukoze. 
Vendar pa samo z elektrolizo verjetno ni mogoce pridobiti druge vrste alg. Na kratko so bile predstavljene alge, ki so kljucni proizvajalci hrane v vodnem mikrokozmosu. Nekatere vrste alg se sicer lahko pojavljajo tudi na mezokozmicni ravni. 
Nadaljujemo s predstavitvijo gliv v vodnem mikrokozmosu, pri cemer velja opozoriti, da se nekatere vrste gliv, na primer gobe, pojavljajo tudi na mezokozmicni ravni. 
5.4.7.5 Glive 
Glive tvorijo samostojno kraljestvo živih bitij in so heterotrofni organizmi, ki živijo saprofitsko, parazitsko ali v simbiozi. Najdemo jih v sladkovodnih virih, na kopnem in vcasih celo v slanih vodah. Nekatere vrste gliv so za clovekovo zdravje izjemno škodljive, medtem ko druge v normalnih razmerah ne povzrocajo zdravstvenih težav. 
Glive ne vsebujejo klorofila, vendar imajo steljko, ki ni razdeljena tako kot pri rastlinah. Vse nam znane vrste gliv so mocno odvisne od vode, medtem ko so manj odvisne od soncne svetlobe. Prehranjujejo se z živimi organizmi, kot so rastline, in vecinoma z odmrlimi živalmi. Zato jih najpogosteje najdemo na mestih z veliko kolicino organskih snovi, kot so komposti in gosti gozdovi. 
Dolocene vrste gliv živijo v sožitju z rastlinami, druge pa so lahko parazitske ali celo plenilske. Razmnožujejo se lahko spolno ali nespolno v zapletenih procesih. Velikost njihovega genoma se giblje med 8,97 Mb in 178 Mb. Glive imajo sestavljeno celicno organizacijo in lastno DNK, ki se ovija okoli histonskih proteinov.  
Najbolje uspevajo pri temperaturah med 25 °C in 35 °C ter v pH-mediju med 5 in 7.185 Velikost vecine mikroskopskih gliv se giblje med 2 in 10 µm v širino ter med 5 in 50 µm v dolžino, medtem ko lahko glive na mezokozmicni ravni dosežejo velikost 30 cm ali vec. 
Vecino vrst gliv lahko prištevamo med konzumente prvega reda, saj ne uporabljajo soncne svetlobe kot glavnega vira energije, temvec se prehranjujejo z drugimi živimi organizmi in so hkrati vir hrane konzumentom višjih redov.  
Celicna stena gliv je praviloma sestavljena iz manoproteinov, GPI-ostanka (glikosilfosfatidilinozitol), ß-1,6-glukana, ß-1,3-glukana in hitina.186 Glive vsebujejo razlicne ione, med drugim fosfor, dušik, kalcij, magnezij, kalij in selen. Izveden bo zanimiv poskus elektrolize belih gliv v destilirani vodi. Za izvedbo poskusa bodo uporabljene laboratorijsko pridelane glive 
185 Jaitly,A. K. (2019). Effect of ph and temperature on growth of fungi from city waste of bareilly.Biotech Today, 
9(2), 82–87. https://doi.org/10.5958/2322-0996.2019.00027.9. 186Watkinson, S. C., Boddy, L., Money, N. P., & Carlile, M. J. (2016). The Fungi. Elsevier,Academic Press. 
(glej podpoglavje o bakterijah in praživalih), pridobljene na osnovi clovekovih telesnih tekocin (slina, sperma), encima Lallzyme in raztopine sladkorja.  
V 100-mililitrsko cašo je bilo položenih nekaj košckov pridobljene bele glive, nato je bilo dodanih približno 30 ml destilirane vode. Na baterijo z napetostjo 4,5 V in jakostjo toka 3 A sta bili prikljuceni dve tanki bakreni žici, ki sta služili kot elektrodi. Žici sta bili potopljeni v destilirano vodo tako, da sta se njuna konca dotikala košckov gliv. Da bi preprecili širjenje morebitnih zdravju škodljivih spor po prostoru, je bila celotna elektrolizna postavitev pokrita z 1-litrsko cašo.  
V primerjavi z algami so bili ucinki elektrolize opazni sorazmerno hitro. Po desetih urah se je na anodi ob glivi pojavila bela in svetlo modra rahlo zelenkasta snov, medtem ko je bakrena žica na katodi povsem pocrnela. Opazili smo podoben ucinek kot pri elektrolizi rjavih alg.  
Ker destilirana voda sama po sebi ne vsebuje ionov, elektroliza pod danimi pogoji napetosti in toka sicer ne bi bila mogoca. Vendar so uporabljene glive vsebovale ione, kar je omogocilo potek elektrolize. Na katodi je prišlo do oksidacije bakrene žice, pri cemer je nastal bakrov(II) oksid (CuO), kar je nekoliko presenetljivo. Kisik bi se sicer moral sprostiti na katodi, nato pa na anodi preiti v dva negativna aniona, vendar tega ucinka ni bilo vidno zaznati.  
Kot že omenjeno, so se na anodi pojavile bele in svetlo modre rahlo zelenkaste kemicne spojine, medtem ko na bakreni žici ni bilo vidnih sledov pocrnelosti. Proces redukcije vodika bi se moral odvijati na katodi, vendar se to ocitno ni zgodilo, saj je prišlo do oksidacije bakrene žice.  

5.4.7.5.1 Slika 353: Bele glive in elektroliza 
Slika 353 prikazuje vzorec belih gliv (bele plesni – glej zgornji del slike) v petrijevki ter elektrolizo destilirane vode in gliv (glej spodnji del slike). Podobno kot pri elektrolizi rjavih alg so tudi v tem primeru potekali dokaj zapleteni procesi oksidacije, redukcije in substitucije. Glede procesa ekstrakcije ni vidnega dokaza v obliki oljne mavrice. Ceprav je znano, da kvasovke lahko proizvajajo olje, tega za konkretni primer neznane vrste glive ne moremo trditi. pH vrednost raztopine po elektrolizi je znašala 7,67, kar je višje kot pri algah (pH okoli 6,70). Podobno kot alge tudi glive vsebujejo ione, zaradi cesar je bila elektroliza destilirane vode z glivami pod danimi pogoji sploh mogoca. Kraljestvo gliv je izjemno raznovrstno, saj je bilo do zdaj odkritih približno 200.000 vrst. Skupna znacilnost vseh gliv je izjemno razvejana struktura micelija, kar opažamo pri kvasovkah, plesnih in drugih vrstah, kot so gobe. Dolocene vrste gliv za clovekovo zdravje ne predstavljajo posebne grožnje, vendar obstajajo tudi vrste, ki so izjemno škodljive – na primer dobro poznana modra plesen, ki jo lahko opazimo na sadju, zelenjavi in kruhu. Glive same po sebi niso najvecja težava, temvec so problematicni toksini, ki se ob njihovem razvoju sprošcajo in lahko povzrocijo zastrupitev clovekovega telesa. 
Glive so lahko tudi razkrojevalci (destruenti), hkrati pa mnogim organizmom, vkljucno s clovekom, služijo kot dodaten vir hrane. Za zakljucek tega podpoglavja si oglejmo še nekaj posnetkov razlicnih vrst gliv. 

5.4.7.5.2 Slika 354: Mikroskopski posnetki razlicnih vrst gliv 
Slika 354 prikazuje mikroskopske posnetke razlicnih vrst gliv pri razlicnih povecavah – od crnih plesni (glej zgornji del slike) in suhih kvasovk (glej srednji del slike) do gliv neznane vrste, ki so nastale pod vplivom biokemicne reakcije med clovekovimi telesnimi tekocinami, zemeljskim filtrom, encimom Lallzym HC in 4-odstotno raztopino saharoze (glej spodnji del slike). 
Glive imajo sposobnost, da s pomocjo micelija ustvarjajo izjemno zapletena omrežja, ki se lahko povezujejo s koreninskim sistemom razlicnih rastlin. Prav tako lahko tvorijo simbiotske odnose z razlicnimi vrstami alg, kot so na primer lišaji. 
Ceprav imajo glive nekatere znacilnosti, ki jih približujejo živalim, in druge, ki spominjajo na rastline, so tako posebne, da jih ni mogoce uvrstiti niti med živali niti med rastline. Na podlagi ocen naj bi glive nastale pred algami. 
5.4.7.6 Voda in mezokozmos 
Vcasih je težko jasno lociti vodo z mikrokozmicnega in mezokozmicnega vidika, saj dolocene snovi ter živi organizmi in snovi srecujemo tako v mikrokozmosu kot tudi v mezokozmosu (npr. plankton, alge, glive, kristali v mikro- in mezoskopskih velikostih).  
Cloveško oko praviloma zazna predmete velikosti od 80 do 100 µm, kar lahko pogojno uvrstimo v mezokozmicno ravnino. Znotraj mezokozmosa poznamo razlicne vodne vire, ki se lahko v precejšnji meri razlikujejo po kemicni sestavi, pH-vrednosti, gostoti in skupni trdoti. 
Nasploh je gostota zelo tesno povezana s skupno trdoto, saj praviloma velja, da višja gostota vode pomeni tudi višjo skupno trdoto vode v ppm (kratica za parts per million). Skupna trdota vode, merjena v enoti ppm, oznacuje vsebnost anorganskih in organskih snovi v vodi.  
Skupno trdoto vode lahko dolocimo s tehtanjem tako, da vodo izparimo in nato preostanek enostavno iztehtamo v izparilnici. Ta nacin je precej bolj zamuden, zato je bolj smiselno uporabiti TDS meter, ceprav je ta metoda nekoliko manj natancna kot tehtanje preostalega ostanka. 
Prikazane bodo meritve pH-vrednosti in skupne trdote v nekaterih vodnih virih. 

5.4.7.6.1 Slika 355: Merjenje skupne trdote vode s TDS metrom 
Slika 355 prikazuje merjenje skupne trdote vode v ppm s pomocjo TDS metra. Za vodne vire, kot so voda iz vodovoda, dva potoka, dve reki, jezero in simulirana morska voda, so bile izmerjene pH-vrednost, temperatura in skupna trdota. Izidi so prikazani v naslednji preglednici. Opazili bomo, da se vrednosti pH in skupne trdote med seboj precej razlikujejo ter da so precej oddaljene od idealnih vrednosti. 
Idealna vrednost skupne trdote vode znaša od 5 do 40 ppm. Kot zelo kakovostne vode lahko poimenujemo tudi vode, katerih vrednosti se gibljejo od 26 do 100 ppm. V primeru, da vrednosti presegajo 100 ppm, lahko že govorimo o trdih vodah. Kot zelo trde vode poimenujemo tiste vode, katerih vrednosti presegajo 180 in 200 ppm. 
5.4.7.6.2 Preglednica 169: Meritve Ph in skupne trdote razlicnih vodnih virov 
Vodni vir  Ph  Trdota  Temperatura  
Domaci vodovod  6,94  271  16,8  
Potok A  7,19  196  15,3  
Potok B  6,38  199  15,9  
Reka A  6,2  312  16,6  
Reka B  6,78  188  15,5  
Jezero  6,67  468  15,8  
Simulirana morska voda  6,94  >15000  24,1  

Preglednica 169 prikazuje meritve pH in skupne trdote razlicnih vodnih virov. pH vrednosti so v razponu od 6,20 (rahlo kislo obmocje) do 7,19 (rahlo alkalno obmocje), medtem ko so vrednosti 
1014 
skupne trdote vode v razponu od 188 (Reka B) do 468 ppm (jezero).Vrednost trdote vode iz domacega vodovoda (glej 271 ppm) predstavlja trdo in manj pitno vodo. Kakovost pitne vode je mogoce precej izboljšati z BWT filtri, tako da po dvojnem filtriranju dosežemo vrednosti pod 100 ppm.V preglednici je tudi podatek o simulirani morski vodi, ki vsebuje veliko kolicino natrijevih, kalijevih, kalcijevih, kloridnih in jodidnih ionov, zaradi cesar je trdota te vode vec kot 15.000 ppm. Tovrstna voda seveda ni pitna in je v vecjih kolicinah lahko zdravju škodljiva. Pri vodnih mikroorganizmih smo že opazili, da sta pH in temperaturna vrednost izjemno pomembna za njihovo življenje in razmnoževanje. Neugodne pH in temperaturne vrednosti v vodnem mediju lahko povzrocijo stagnacijo in celo smrt nekaterih vrst vodnih mikroorganizmov. Skupna trdota vodnega medija utegne imeti prav tako velik vpliv na hitrost gibanja posameznih vrst mikroorganizmov, saj je skupna trdota vode tesno povezana z gostoto. Na podlagi teh ugotovitev lahko sklepamo, da veljajo podobna pravila tudi za vodna živa bitja na mezokozmicnem nivoju, saj prekomerno nizke ali visoke vrednosti omenjenih kazalcev povzrocajo zmanjševanje raznovrstnosti živih organizmov. Povrhu tega se poruši obstojeca zgradba naravnega hierarhicnega asociativnega sistema za vodna bitja na mezokozmicnem nivoju. To vpliva tudi na prehranjevalna omrežja, saj manjša raznovrstnost plenilcev in producentov pomeni manj hrane za preživetje. Vodni organizmi na mezokozmicnem nivoju so izjemno številni, zato ni mogoce opisati vseh. Zaradi tega bo obravnavan zgolj majhen izbor razlicnih vrst vodnih živih bitij s širšega mezokozmicnega vidika. Pri tem mislimo predvsem na vrste, kot so vodne rastline, vodne žuželke, ribe, vodni reptili, dvoživke, vodne ptice in vodni sesalci, ki so lahko v vlogi producenta, plena ali plenilca. Mnoge vrste iz teh skupin živijo v razlicnih vodnih virih. Preden predstavimo vodna bitja s širšega vidika, velja še poudariti bistveno razliko med vodnim mikrokozmosom in mezokozmosom. Mnogi vodni mikroorganizmi niso prisotni na mezokozmicnem nivoju ali na ravni naše vidne zaznave. Gre za unikatna bitja (npr. vorticelle, paramecije, ciliati, rotiferji, didinije, bakterije), ki se pretežno razmnožujejo nespolno. V vodnem mezokozmosu pa je vecji poudarek na spolnem razmnoževanju živih bitij. Naravni hierarhicni asociativni sistemi se najbolj širijo, kadar je hrane in vode dovolj. V nasprotnem primeru se ti sistemi skrcijo in v nadaljevanju lahko razpadejo v novo obliko in vsebino.Trenutno se vesolje širi, kar pomeni, da se povecuje tudi entropija. Obstajajo napovedi, da se bo entropija v vesolju še povecala, dokler ne nastane crna luknja. Po drugem možnem scenariju bi širitev lahko dosegla kriticno tocko, nakar bi se vesolje skrcilo na nivo vesoljskega semena. Ob pogledu na razlicna nam znana živa bitja, vkljucno s clovekom, lahko spoznamo, da vsa delujejo v dolocenem ritmu pod vplivom zunanjih okolišcin (npr. sonce, voda, podnebje, magnetne sile, gravitacijske sile) in notranjih biomehanicnih lastnosti (npr. srcni utrip, ritem dihanja, prebavljanje hrane, izlocanje odvecnih snovi). Njihova telesa se v življenju nenehno širijo in krcijo (npr. vdih in izdih, rast telesa v mladosti, skrcenje telesa v starosti). 
5.4.7.6.3 Vodne rastline 
Z besedno zvezo "vodne rastline" predvsem mislimo na rastline, ki imajo svoj življenjski prostor v vodi, na vodi ali ob njej. Gre za izjemno pestro sestavo razlicnih vrst v sladkovodnih in/ali slanovodnih virih (npr. amarant, baldrijan, mah, lotus, morska trava). Vodni viri so lahko potoki, reke, tolmuni, jezera, morja in oceani. Vodne rastline so pomembne za življenjski prostor, saj omejijo rast nezaželenih alg in ohranijo vodo cisto, z optimalno kolicino kisika. Poleg tega so lahko vodne rastline (87 družin, 1022 razlicnih vrst) pomemben vir za pridobivanje bioenergije.187 Velikost genoma se giblje od 60 Mbp do 150000 Mbp.188 Vse vodne rastline so nastale na osnovi kopenskih rastlin, kar pomeni, da delijo z njimi mnoge morfološke in genske lastnosti. Vodne rastline so obicajno brez plasti obnohtne kožice, da bi se izognile prekomerni suhosti. Vodne rastline nimajo ksilema, saj njihovo listje opravi vso nalogo, in imajo redke stomate. Vodne rastline imajo liste, ki ali štrlijo iz vode ali pa lebdijo na površini vodne gladine z dostopom do zraka in sonca, ceprav se njihove korenine vedno nahajajo na dnu vodnega telesa. Najbolj ugodna temperatura za rast vodnih rastlin se giblje od približno 16,5 °C do 22,5 °C. V tem temperaturnem obmocju voda ni niti prehladna niti pretopla, tako da vodna rastlina še vedno ohrani optimalno kolicino raztopljenega kisika. Prav tako Ph vrednost vode vpliva na ucinkovito rast vodnih rastlin, saj lahko prevec kisle ali pa alkalne vrednosti vode precej omejijo rast in razmnoževanje. V mocvirjih lahko izmerimo izjemno kisle Ph vrednosti od 2 do 4, nekatere mocvirne rastline pa lahko preživijo v tem kislem mediju, kot na primer mocvirnata lilija. Prav tako lahko pretrde ali pa premehke vode negativno vplivajo na rast vodnih rastlin, še zlasti v primerih, kadar je koncentracija kalcijevih in magnezijevih ionov previsoka. Morske vodne rastline so se v toku evolucije prilagodile tako, da zmorejo slano vodo razgraditi na natrijeve in kloridne ione (npr. fitoplankton, morska trava, morska lilija).189 S tem je omogocena osmoza, kar pomeni, da lahko prihaja do difuzije vodnih molekul skozi selektivno prepustno membrano. Navadne kopenske rastline ne bi mogle živeti v slanih vodah, ker bi se omenjena membrana zaradi višje koncentracije razlicnih mineralov zamašila, kar bi posledicno onemogocilo nastanek optimalnega osmoznega tlaka. Spoznamo lahko, da brez ustreznih zunanjih fizikalno-kemicnih pogojev živa bitja ne morejo živeti, 
187 Hu, S., Li, G., Yang, J., & Hou, H. (2017).Aquatic Plant Genomics:Advances, applications, and prospects. 
International Journal of Genomics, 2017, 1–9. https://doi.org/10.1155/2017/6347874. 188 Heslop-Harrison, J. S. P., & Schmidt, T. (2012). Plant Nuclear Genome Composition. ELS. 
https://doi.org/10.1002/9780470015902.a0002014.pub2. 189 Rae, K. (2018).WhatType of Plants Grow in SaltWater?Sciencing (19. april) https://sciencing.com/type-plants­
grow-salt-water-5527311.html. 
kar vkljucuje tudi vodne rastline. To spoznanje velja za vse tri kozmicne ravnine. Zunanji fizikalno­kemicni pogoji predstavljajo vrh naravnega hierarhicnega asociativnega sistema in so v bistvu predpogoj za potek procesov, kot so adaptacija, asimilacija, simbioza itd. Vodne rastline se morajo prilagoditi fizikalno-kemicnim danostim in oblikovati ustrezno morfološko strukturo z optimalnimi biomehanicnimi lastnostmi. Kot primer lahko predstavimo mah na kamenju ob in znotraj potoka. 

5.4.7.6.3.1 Slika 356: Posnetki potocnega maha z USB in svetlobnim mikroskopom 
Slika 356 prikazuje posnetke potocnega maha z USB (zgornji dve sliki) in svetlobnim mikroskopom.190 Opazimo lahko, da je gostota listnatega dela izjemno visoka, kar pomeni ucinkovito povezanost med njimi (podobno kot pri bršljanu). Posnetki svetlobnega mikroskopa nam kažejo celice v obliki mnogokotnikov, ki so med seboj povezane, tako da nekoliko spominjajo na naše soncne kolektorje. Prav zaradi te lastnosti mah ne potrebuje veliko soncne svetlobe in toplote, da lahko izvaja ucinkovite procese fotosinteze, saj potrebuje veliko kolicino vode, da se ne posuši. Podobno strukturo celic s klorofilom srecujemo tudi pri algah. Vse, kar lahko vodne rastline storijo, je to, da obrnejo sebi v prid zunanje fizikalno-kemicne okolišcine, tako da se jim prilagodijo. Vodne rastline živijo v odvisnosti od razmerja sonca/svetlobe, vode, zemlje in zraka, pri cemer je treba izpostaviti vrstni red po pomembnosti. Primarni dejavnik za vodne rastline predstavlja voda, sekundarni dejavnik sonce/svetloba, medtem ko se zdita zemlja in zrak v funkciji terciarnih dejavnikov. Vodne rastline se lahko hitro posušijo, zato potrebujejo obilen in stalen pritok vodnih molekul. Mnoge vodne rastline znajo, kot je že pri mahu prikazano, odlicno izkoristiti soncno 
190 Digital USB microscope 1500x povecava. Zeiss Primostar 3 povecava 100x (imerzijsko olje). 
svetlobo, kar velja še zlasti za okolišcine manj osvetljenih obmocij, saj za uspešno fotosintezo ne potrebujejo veliko soncne svetlobe in toplote. V svetu vodnih rastlin obstajajo glede odpornosti na zunanje okolišcine razlicni tolerancni pragi, saj nekatere od teh uspevajo celo pod ledenim površjem vode, medtem ko so druge mnogo bolj obcutljive na temperaturne razpone. Glede hierarhicnega asociativnega razmerja med zunanjimi okolišcinami in uspešnim razmahom vodnih rastlin lahko poudarimo prevlado temperature, pritiska, trdote vode, gostote in pH vrednosti. Sledijo jim pritok vodnih molekul, soncna svetloba in zemlja. Šele na dnu te hierarhicne asociativne zgradbe se znajdejo biomehanicne lastnosti vodnih rastlin. V tem vpogledu je bil bolj poudarjen hierarhicni pogled. Asociativni vidik nam odpira drugo perspektivo. Ne glede na prevlado zunanjih okolišcin, pritoka vodnih molekul, soncne svetlobe in zemlje, bogate z minerali, nam asociativna perspektiva pove, da brez sodelovanja med temi pogoji vodne rastline ne morejo uspeti. Res je, da obstajajo sorazmerno pogosti scenariji, ko vodna rastlina ne potrebuje niti veliko soncne svetlobe niti obogateno zemljo z minerali, vendar brez soncne svetlobe in hranljivih snovi je prehranjevanje onemogoceno. Skratka, ta hierarhija je pod mocnim vplivom optimalne ustreznosti vseh dejavnikov, ki se s hierarhicnega vidika dolocajo kot podrejeni. V bistvu lahko porocamo o verižni in omrežni kavzalnosti ter pogojnosti hierarhicnega asociativnega omrežja dejavnikov. Zdi se precej podobno kot pri telesnih sistemih, kjer le s težavo dolocimo jasno hierarhijo. Sleherna vodna rastlina ima pogosto v svojem življenjskem prostoru glavno funkcijo producenta, tako hrane kot tudi kisika. Gre za hierarhicni asociativni sistem številnih medsebojnih odvisnosti. Prav to smo lahko že spoznali v podpoglavju o vodnem mikrokozmosu. Na ta in podobna razmišljanja se bomo povrnili kasneje, da bi izvedli sintezo vseh treh ravnin vodnega kozmosa. Za zakljucek tega podpoglavja sledi še opis nekaterih vodnih rastlin, da bi izpostavili razlicne oblike, lastnosti in doprinos k prehranjevalnim verigam. To bo izjemno skop izbor vodnih rastlin v jezerih, saj bi morali v popolnejšem vpogledu opisati še raznovrstne druge vodne rastline z razlicnih vodnih virov, kot so potoki, tolmuni, morja in oceani.   

5.4.7.6.3.2 Slika 357: Vodne rastline v jezeru 
Slika 357 prikazuje majhen izbor vodnih rastlin, ki imajo svoj življenjski prostor v jezeru. Te bodo na kratko opisane na podlagi oštevilcenih slicic.191 
1. Ameriška bela vodna lilija (lat.: Nymphaea odorata/tuberosa)  
Ta vodna rastlina najbolje uspeva v vodah z zmerno alkalnostjo in prevodnostjo. Raste na srednji globini, od približno 91 do 106 cm. Listi in stebla so okrogli, vecina listov pa lebdi na vodni površini. Najpogosteje jo najdemo v mirnem in sorazmerno ekološko cistem okolju znotraj ribnikov in jezer. Ta vodna lilija predstavlja bogat vir hrane pticam, ki se prehranjujejo z njenimi semeni. Poleg tega se z njo prehranjujejo tudi jeleni, bobri, losi in drugi kopenski sesalci, ki se hranijo z njenimi koreninami. Krepki listi nudijo senco in zavetje ribam, ki se lahko lažje skrijejo pred 
191 Lall, N. (2021). Aquatic plants:Pharmaceutical and cosmetic applications. CRC Press, Taylor & Francis 
Group.Lucas, J. S., Southgate, P. C., &Tucker, C. S. (2018). Aquaculture:Farming aquatic animals and plants. 
John Wiley & Sons. Parker, R. O. (2012). Aquaculture science. Delmar Cengage Learning. 
morebitnimi plenilci, tako z zraka kot tudi znotraj vode. Cebulica te rastline se uporablja za izdelavo zdravil proti driski, boleznim vagine, grla in ust. Bela vodna lilija je prosto plavajoca vodna rastlina s koreniko, ki oskrbuje telo in cvet s potrebnimi hranilnimi snovmi. Najpogostejši geografski lokaciji te vodne rastline sta ZDA in Kanada. Na podnebne spremembe te rastline nimajo neposrednega vpliva, vendar pa vršijo posreden vpliv (npr. ublažijo ucinke tople grede, prispevajo k biološki raznovrstnosti, izboljšujejo kakovost vode, uravnavajo temperaturo vode, shranjujejo velike kolicine organskih snovi in ohranjajo mokrišca). Energijska vsebnost ameriških vodnih lilij je ocenjena med 10 kJ/g in 20 kJ/g (od 2,4 kcal/g do 4,8 kcal/g). Podatka o velikosti genoma v NCBI podatkovni bazi ni bilo. Glede na sorodno vrsto Nymphaea colorata bi lahko bila velikost genoma okoli 400 Mb. 
2. Mošusna trava (lat.: Chara vulgaris)  
Ta rastlina je pravzaprav manj znacilna vrsta alg, ki ima rastlinsko obliko in jo pogojno uvršcamo med višje rastline. Njena zgradba je zelo preprosta – nima korenin, temvec koreniko. Doseže velikost približno 50 cm in raste pod vodno gladino. Glavne veje imajo grebene, ki so pogosto obdani s skorjo iz kalcijevega karbonata. Najpogosteje jo najdemo v trdih, globljih vodah, kjer ima raje blatno ali pešceno podlago. 
Njena gosta rast pokriva celotno dno jezera in prinaša številne okoljske koristi, saj predstavlja pomemben vir hrane za vodne ptice. Poleg tega zagotavlja hrano algam in nekaterim nevretencarjem. Gredice mošusne trave so ugoden življenjski prostor za ribe, še posebej za brancina. Prav tako izboljšuje kakovost vode in upocasnjuje gibanje trdih delcev. Hitro se razraste na odprtih obmocjih oziroma na dnu dolocenega jezera ter deluje kot stabilizator. Mehca vodo z odstranjevanjem apna in ogljikovega dioksida. Skratka, za kakovostnejše življenjsko okolje in prehranjevalna omrežja je izjemno koristna.  
Najpogostejša geografska obmocja, kjer uspeva, so ZDA, Kanada, Nemcija in Madžarska. Mošusna trava nima neposrednega vpliva na podnebne spremembe, temvec deluje posredno – blaži ucinek tople grede, proizvaja kisik, stabilizira usedline, prispeva k biološki raznovrstnosti, izboljšuje kakovost vode, uravnava temperaturo vode, shranjuje velike kolicine organskih snovi ter ohranja mokrišca.  Energijsko vrednost mošusne trave bi lahko ocenili na 10 kJ/g do 20 kJ/g (2,4 kcal/g do 4,8 kcal/g). Podatka o velikosti genoma v podatkovni bazi NCBI ni bilo mogoce najti, a glede na sorodno vrsto "Chara braunii" bi lahko znašala približno 1,70 Gb.  
3. Klasasti rmanec (lat.: Myriophyllum spicatum) To vodno rastlino pogosto obravnavajo kot plevel. Raste do približno štiri metre v globino in jo 
najdemo v vodah z zmerno prevodnostjo ter višjimi pH-vrednostmi. Najbolje uspeva v okoljih z manj svetlobe in višjimi temperaturami. Zaradi premocnega razrasta lahko izpodrine druge koristne vodne rastline. 
Zdi se, da ta rastlina ni posebej koristna za okolje in življenjski prostor drugih organizmov, saj lahko celo ovira delovanje ucinkovitih prehranjevalnih omrežij. Razširjena je v Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Na podnebne spremembe lahko vpliva neposredno, tako pozitivno kot negativno – lahko blaži ucinek tople grede, zmanjšuje koncentracijo ogljikovega dioksida v ozracju, zmanjšuje onesnaženost s hranili ter prispeva k biološki raznovrstnosti, vendar lahko v invazivni vlogi spremeni vzorce gibanja vode in zmanjša biotsko pestrost. 
Energijsko vrednost klasastega rmanca bi lahko ocenili na 10 kJ/g do 20 kJ/g (2,4 kcal/g do 4,8 kcal/g). Podatka o velikosti genoma v podatkovni bazi NCBI ni bilo mogoce najti, a bi ga lahko ocenili na približno 260 Mb. 
4. Mala vodna leca (lat.: Lemna minor) 
Mala vodna leca je majhna prosto plavajoca vodna rastlina, ki raste v zalivih in mirnih obmocjih, zašcitenih pred vetrom in valovi. Njena rast ni odvisna od globine vode ali talne podlage, najpogosteje pa jo najdemo v vodah z zmerno alkalnostjo in prevodnostjo. V stojecih vodah lahko povzroca težave, sicer pa je zelo koristna kot prehranski vir za vodne ptice, bobre in ribe. Kar zadeva zagotavljanje zatocišca ribam in nevretencarjem, je manj primerna. 
Geografsko gledano je sorazmerno razširjena, saj jo najdemo v Severni, Srednji in Južni Ameriki, Evropi in Aziji. Znotraj vodnih ekosistemov lahko neposredno vpliva na podnebne spremembe – lahko blaži ucinek tople grede, prispeva k biološki raznovrstnosti, izboljšuje kakovost vode in omogoca ucinkovito kroženje hranilnih snovi, vendar lahko tudi povzroci segrevanje vodnih teles. 
Energijsko vrednost male vodne lece bi lahko ocenili na 10 kJ/g do 20 kJ/g (2,4 kcal/g do 4,8 kcal/g). Podatka o velikosti genoma v podatkovni bazi NCBI ni bilo mogoce najti, vendar bi ga lahko ocenili na približno 360 Mb. 
5. Vodni sago plevel (lat.: Potamogeton pectinatus) 
Raste v vodnih globinah do najvec štirih metrov, najpogosteje pa ga najdemo na globinah od enega do treh metrov. Preživi lahko v zelo motnih, zmerno alkalnih in prevodnih vodah. Cvetovi in plodovi se razvijejo na tankem peclju, ki je lahko potopljen ali lebdi na vodni površini. Velja za precej ekspanzivno vodno rastlino in je zelo odporen na onesnaževanje. Vodni sago plevel je trdno zakoreninjen ter ima razvejana in vitka stebla z ozkimi listi, podobnimi travam. Nudi življenjski prostor žuželkam, ki so pomemben vir hrane za ribe in vodne ptice. Njegovi plodovi in gomolji so prehranski vir za nekatere vrste vodnih ptic. 
Geografsko gledano je ta vodna rastlina precej razširjena, saj raste v Evropi, Aziji, Afriki ter Srednji in Severni Ameriki. Na podnebne spremembe lahko vpliva tako neposredno kot posredno – blaži ucinek tople grede, pomaga pri ohranjanju zdravega ravnovesja hranilnih snovi in prispeva k biološki raznovrstnosti. 
Energijsko vrednost vodnega sago plevela bi lahko ocenili na 10 kJ/g do 20 kJ/g (2,4 kcal/g do 4,8 kcal/g). Podatka o velikosti genoma v podatkovni bazi NCBI ni bilo mogoce najti, a bi ga morda lahko ocenili na približno 351 Mb. 
6. Kodrasta listnata vodna rastlina (lat.: Potamogeton crispus) 
Navadno raste v plitvih vodah do najvec treh in pol metrov globine, pri cemer uspeva na mehkih talnih podlagah. Odlicno prenaša nizke temperature in manj osvetljena obmocja ter je neobcutljiva na motne vode. Najbolj uspeva v vodah z zmerno alkalnostjo in prevodnostjo. 
Nekaterim ribam in nevretencarjem, zlasti v zimskem in pomladanskem casu, nudi hrano in zatocišce. Kljub temu je ta rastlina za okolje manj koristna, saj lahko predstavlja pravo nadlogo, še posebej med procesom gnitja, ki lahko povzroci zmanjšanje ravni kisika v vodi in vcasih celo razcvet nezaželenih alg. 
Tudi ta vodna rastlina je geografsko zelo razširjena, saj raste v Evropi, Aziji, Afriki ter Srednji in Severni Ameriki. Na podnebne spremembe lahko vpliva tako neposredno kot posredno – lahko blaži ucinek tople grede, pomaga pri ohranjanju zdravega ravnovesja hranilnih snovi in prispeva k biološki raznovrstnosti. 
Energijsko vrednost kodraste listnate vodne rastline bi lahko ocenili na 10 kJ/g do 20 kJ/g (2,4 kcal/g do 4,8 kcal/g). Podatka o velikosti genoma v podatkovni bazi NCBI ni bilo mogoce najti, a bi ga morda lahko ocenili na približno 400 Mb. 
7. Navadni rogolist (lat.: Ceratophyllum demersum) 
Navadni rogolist raste predvsem v cisti vodi na globinah do približno petih metrov. Najdemo ga v vodah z razlicnimi kemicnimi lastnostmi, pri cemer za rast daje prednost mehkim talnim podlagam. Dobro uspeva tudi v manj bistrih vodah. 
Ta rastlina ima dolga stebla in nima pravih korenin, vendar se lahko ohlapno zasidra v usedlino. Prenaša sorazmerno nizke temperature in manj osvetljena obmocja, kar ji omogoca, da kljub zimskim razmeram izvaja fotosintezo in tako ostane zimzelena. Ceprav velja za manj koristno vodno rastlino, ima nekaj pozitivnih lastnosti – ribam in nevretencarjem nudi udoben življenjski prostor, za nekatere ptice pa predstavlja dodaten vir hrane. Poleg tega ima sposobnost odstranjevanja fosforja iz vode. 
Navadni rogolist uspeva v razlicnih delih sveta, med drugim v ZDA, Kanadi in na Norveškem. Na podnebne spremembe lahko vpliva neposredno in posredno – lahko blaži ucinek tople grede, prispeva k biološki raznovrstnosti, proizvaja kisik in izboljšuje kakovost vode. V invazivni vlogi pa lahko prispeva tudi k izumrtju domorodnih vodnih rastlin. 
Energijsko vrednost navadnega rogolista bi lahko ocenili na 10 kJ/g do 20 kJ/g (2,4 kcal/g do 4,8 kcal/g). Podatka o velikosti genoma v podatkovni bazi NCBI ni bilo mogoce najti, a bi ga morda lahko ocenili na približno 725 Mb. 
8. Racja zel (lat.: Elodea canadensis) 
Za rast potrebuje predvsem mehko talno podlago, neobcutljiva je na motne vode in manj osvetljena obmocja. Vecinoma raste pod vodno gladino, z izjemo majhnih belih cvetov, in uspeva v hladnih, alkalnih vodah, bogatih z minerali. 
Je zimzelena rastlina, kar pomeni, da lahko fotosintezo izvaja tudi pozimi, celo pod ledom. Predstavlja odlicen življenjski prostor za ribe in nevretencarje, z njo pa se prehranjujejo predvsem pižmovke in vodne ptice. 
Razširjena je na razlicnih geografskih obmocjih, kot so ZDA, Kanada in Švedska. Na podnebne spremembe lahko vpliva neposredno in posredno – blaži ucinek tople grede, prispeva k biološki raznovrstnosti, proizvaja kisik in izboljšuje kakovost vode. V invazivni vlogi pa lahko prispeva k izumrtju domorodnih vodnih rastlin. 
Energijsko vrednost racjega zelišca bi lahko ocenili na 10 kJ/g do 20 kJ/g (2,4 kcal/g do 4,8 kcal/g). Podatka o velikosti genoma v podatkovni bazi NCBI ni bilo mogoce najti, a bi ga morda lahko ocenili na približno 245 Mb. 
9. Rumena vodna lilija (lat.: Nuphar advena) 
Ta rastlina najpogosteje raste v plitvih vodah z mehkimi talnimi podlagami znotraj jezer, ribnikov in pocasi tekocih potokov. Uspeva v vodnih globinah do približno dva metra in pol ter ima plavajoce liste, ki segajo nad vodno gladino. Dobro uspeva tako na soncu kot v senci, pri cemer njeni cvetovi najbolje uspevajo ob obilici soncne svetlobe. 
Ribam in nevretencarjem nudi odlicen življenjski prostor. Pod listi se pogosto zadržujejo žuželke, ki predstavljajo pomemben vir hrane za razlicne vrste rib. Vodne ptice se prehranjujejo s semeni, medtem ko se z listi, cvetovi in stebli hranijo razlicni sesalci, kot so bober, jelen in pižmar. 
Najpogosteje jo najdemo v ZDA in Kanadi. Na podnebne spremembe lahko vpliva neposredno in posredno – blaži ucinek tople grede, prispeva k biološki raznovrstnosti, proizvaja kisik in izboljšuje kakovost vode. V invazivni vlogi pa lahko prispeva k izumrtju domorodnih vodnih rastlin. 
Energijsko vrednost rumenih vodnih lilij bi lahko ocenili na 10 kJ/g do 20 kJ/g (2,4 kcal/g do 4,8 kcal/g). Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 464 Mb. 
10. Severni šiljasti vodni list (lat.: Myriophyllum sibiricum) 
Rastlina raste vec kot štiri metre pod vodno gladino in najbolje uspeva v nemotnih vodah z mehko talno podlago. Najpogosteje jo najdemo v vodah z zmerno alkalno vrednostjo in prevodnostjo. Njena stebla in cvetni poganjki se pojavijo spomladi in poleti, pri cemer cvetni poganjki v tem obdobju izrazito štrlijo iz vode. 
Z ekološkega vidika je ta rastlina, predvsem njeni listi in plodovi, pomemben vir hrane za vodne ptice. Njeno listje pa nudi tudi varno zavetje ribam in nevretencarjem. 
Rastlina uspeva na razlicnih geografskih obmocjih, kot so ZDA, Kanada in Rusija. Na podnebne spremembe lahko vpliva neposredno in posredno – blaži ucinek tople grede, prispeva k biološki raznovrstnosti, proizvaja kisik in izboljšuje kakovost vode. V invazivni vlogi pa lahko prispeva k izumrtju domorodnih vodnih rastlin. 
Energijsko vrednost severnih šiljastih vodnih listov bi lahko ocenili na 10 kJ/g do 20 kJ/g (2,4 kcal/g do 4,8 kcal/g). Velikost njihovega genoma bi morda lahko ocenili na približno 350 Mb. 
11. Trdna najada (lat.: Najas marina) 
Ta rastlina najbolje uspeva v vodah z visokimi vrednostmi pH in prevodnosti. Raste do približno treh metrov v globino in je odporna tudi na višje koncentracije kloridov. Nudi zatocišce ribam in predstavlja pomemben vir hrane za vodne ptice, predvsem za race. 
Geografsko gledano je izjemno razširjena vrsta, saj jo najdemo v Evropi, Severni Ameriki, Aziji, Afriki in na oceanskih otokih. 
Na podnebne spremembe lahko vpliva neposredno in posredno – blaži ucinek tople grede, prispeva k biološki raznovrstnosti, proizvaja kisik in izboljšuje kakovost vode. V invazivni vlogi pa lahko prispeva k izumrtju domorodnih vodnih rastlin. 
Energijsko vrednost trdnih najad bi lahko ocenili na 10 kJ/g do 20 kJ/g (2,4 kcal/g do 4,8 kcal/g). Velikost njihovega genoma bi morda lahko ocenili na približno 220 Mb. 
12. Vilicasta racka (lat.: Lemna trisulca)  
Vilicasta racka se od sorodnih vrst razlikuje predvsem po pecljasti obliki listov, najdemo pa jo pogosteje tik pod površjem mirne vode. Gre za prosto plavajoco rastlino, ki ni odvisna od globine, bistrosti in talne podlage, vendar mora voda vsebovati dovolj hranilnih snovi. Najbolje uspeva v zmernejšem podnebju. 
Rastlina nudi vir hrane vodnim pticam ter ugodno zatocišce nevretencarjem in ribam. Geografsko gledano je sorazmerno razširjena vrsta, saj jo lahko najdemo v Evropi, Severni Ameriki in Aziji. 
Na podnebne spremembe lahko vpliva neposredno in posredno – ublaži ucinek tople grede, prispeva k biološki raznovrstnosti, proizvaja kisik in izboljšuje kakovost vode. V invazivni vlogi pa lahko prispeva tudi k izumrtju domorodnih vodnih rastlin. 
Energijsko vrednost vilicastih rack bi lahko ocenili na 10 kJ/g do 20 kJ/g (2,4 kcal/g do 4,8 kcal/g). Velikost njihovega genoma bi morda lahko ocenili na približno 360 Mb. 
13. Vitka najada (lat.: Najas flexilis) 
Raste v razlicnih vodnih globinah in najbolje uspeva na trdih talnih podlagah, kot sta pesek in gramoz, ter dobro prenaša motne vode. Dobro prenaša alkalne in prevodne vode ter je trdno zakoreninjena v talno podlago. 
Ta rastlina je izjemno pomembna za vodne ptice in pižmovke. Njena stebla, semena in listje uživajo predvsem race. S to rastlino se prehranjujejo tudi ribe, ki poleg tega v njenem listju najdejo ustrezno zavetje. 
Praviloma vitka najada ne spada med ekstremno ekspanzivne vodne rastline. Najdemo jo lahko najpogosteje v Evropi in Severni Ameriki. 
Na podnebne spremembe lahko vplivajo neposredno in posredno – ublažijo ucinek tople grede, prispevajo k biološki raznovrstnosti, proizvajajo kisik in izboljšujejo kakovost vode. V invazivni vlogi pa lahko tudi prispevajo k izumrtju domorodnih vodnih rastlin. 
Energijsko vrednost vitkih najad bi lahko ocenili od 10 kJ/g do 20 kJ/g (od 2,4 kcal/g do 4,8 kcal/g). Velikost njihovega genoma bi morda lahko ocenili na približno 250 Mb. 
14. Zvezdna vodna trava (lat.: Heteranthera/Zosterella dubia) 
Nahaja se v vodnih globinah do približno treh metrov. Ni obcutljiva na motne vode in razlicne vrste talnih podlag ter najbolje uspeva v vodah z zmerno alkalnostjo in prevodnostjo. 
Z zvezdno vodno travo se lahko prehranjujejo tako vodne ptice kot tudi ribe. Slednje v tej vodni rastlini najdejo tudi varno zavetje. 
Pojavlja se pretežno na geografskih lokacijah od Severne do Srednje Amerike. 
Na podnebne spremembe lahko te rastline vplivajo zgolj posredno (npr. ublažijo ucinek tople grede, prispevajo k biološki raznovrstnosti, proizvajajo kisik, izboljšujejo kakovost vode; v invazivni vlogi lahko povzrocajo ekološko neravnovesje). 
Energijsko vsebnost zvezdnih vodnih trav bi lahko ocenili od 10 kJ/g do 20 kJ/g (od 2,4 kcal/g do 4,8 kcal/g). Velikost njihovega genoma bi morda lahko ocenili na okoli 571 Mb. 
15. Listnati vodni plevel (lat.: Potamogeton foliosus) 
To vodno rastlino najpogosteje najdemo v plitvih vodah z mehkimi talnimi podlagami. Ni obcutljiva na vode z visoko koncentracijo anorganskih soli in nižjo koncentracijo kisika. Predstavlja pomemben vir hrane za vodne ptice, jelene, losove, bobre in možgane. Grmovita oblika te vodne rastline nudi odlicno zatocišce tako ribam kot tudi nevretencarjem. 
Raste pretežno na geografskih lokacijah Severne in Srednje Amerike. 
Na podnebne spremembe lahko te rastline vplivajo neposredno in posredno (npr. ublažijo ucinek tople grede, prispevajo k biološki raznovrstnosti, proizvajajo kisik, izboljšujejo kakovost vode; v invazivni vlogi lahko povzrocajo ekološko neravnovesje). 
Energijsko vsebnost vitkih najad bi lahko ocenili od 10 kJ/g do 20 kJ/g (od 2,4 kcal/g do 4,8 kcal/g). Velikost njihovega genoma bi morda lahko ocenili na okoli 420 Mb. Kot smo lahko opazili iz teh kratkih opisov, je vecina vodnih rastlin koristna tako za okolje kot tudi kot vir hrane mnogim živalim. Obstajajo pa tudi nekatere vrste vodnih rastlin, ki ne prinašajo vecjih koristi ali celo škodljivo vplivajo na življenjsko okolje. Tovrstne vodne rastline so pogosto izjemno prilagodljive razlicnim okoljskim pogojem, kjer se srecujemo s sorazmerno širokim razponom temperature, pritiska, trdote vode in pH vrednosti. Pogosto so to vrste, ki jih je clovek uvozil s svojimi posegi v naravo. 
Za zakljucek tega podpoglavja naj še v diagramu povzamemo hierarhicno asociativno postavitev med kljucnimi entitetami (voda, svetloba/sonce, zemlja in zrak) z zunanjimi okolišcinami (pritisk, temperatura, gostota, trdota, osvetljenost, talna podlaga in pH) ter biomehanicnimi lastnostmi vodne rastline (oblika, zgradba, odpornost, staticnost, osmoza in genom). 

5.4.7.6.3.3 Slika 358: Paketni hierarhicni asociativni diagram kljucnih entitet, zunanjih okolišcin in biomehanicnih lastnosti vodnih rastlin 
Slika 358 prikazuje paketni hierarhicni asociativni diagram kljucnih entitet, zunanjih okolišcin in biomehanicnih lastnosti vodnih rastlin.V tem diagramu je voda prikazana kot kljucna entiteta (glej povezavo belega romba s crto do zemlje, zraka in svetlobe) glede uspevanja vodnih rastlin v dolocenem okolju, kjer vladajo razlicni zunanji pogoji (trdota vode, temperatura, osvetljenost, pH, gostota vode, talna podlaga in zracni pritisk). Prvi paket je supernadrejen drugemu paketu (glej crni romb s crto do drugega paketa), medtem ko je drugi paket nadrejen tretjemu paketu (glej beli romb s crto do tretjega paketa). Znotraj drugega in tretjega paketa se nahajajo asociativne povezave (glej povezave v obliki crte), ki prikazujejo zunanje okolišcine in biomehanicne lastnosti. Zunanje okolišcine lahko zelo mocno vplivajo na biomehanicne lastnosti vodnih rastlin. Neustrezna talna podlaga, previsoka gostota, prenizka ali previsoka pH vrednost, previsoka trdota vode itd. lahko vplivajo na sposobnost osmoze glede vsrkavanja vodnih molekul s hranljivimi snovmi skozi polprepustno membrano, odpornost, staticnost, obliko, zgradbo in v daljšem casovnem obdobju celo na genom. Vodna rastlina lahko zaradi prekomerno neugodnih okolišcin enostavno propade.V tem diagramu manjka še zunanja okolišcina, kot je prostor, saj ce je prostora dovolj, se lahko zelo ekspanzivne rastline hitro in ucinkovito razširijo ter optimalno rastejo. Izjemno pozitivne biomehanicne lastnosti dolocene vodne rastline lahko vsaj za nekaj casa kljubujejo neugodnim zunanjim okolišcinam, kot so npr. prenizke pH vrednosti, prenizke temperature, previsoke gostote, prekomerno nizki ali visoki pritiski, previsoke ali prenizke trdote vode, neustrezna talna podlaga in previsoka ali prenizka osvetljenost. Ne morejo pa niti zacasno kljubovati prekomernemu pomanjkanju prostora. Prav zaradi tega dejstva prostor ni bil vkljucen v diagram. Prostor v bistvu predstavlja doloceno ravnino, ki jo lahko razdelimo na tri kozmicne prostore, in sicer mikrokozmos, mezokozmos in makrokozmos. Podrobneje o tem kasneje, ko bo izvedena sinteza vseh treh ravnin vodnega kozmosa.  
5.4.7.6.4 Vodne žuželke 
V tem sklopu bodo obravnavane nekatere vrste žuželk, ki živijo ob, v in na vodi. Na žuželke v najširšem pomenu ljudje pogosto gledamo kot na škodljiva in nadležna bitja, še zlasti takrat, ko nas komarji in obadi srdito napadajo in nam pijejo kri. Druga stran te kolajne pa prikazuje drugacen pogled, saj so žuželke lahko izjemen doprinos k ekosistemu in prehranjevalnim omrežjem. Poleg tega, da ustvarjajo biološko raznovrstnost, tudi nudijo hrano mnogim živalim. Poleg tega predstavljajo pomembno orodje za forenzicno entomologijo pri ugotavljanju casa in kraja smrti dolocene žrtve. Ocenjujejo, da zgolj v Severni Ameriki obstaja vec kot 10.000 razlicnih vrst vodnih in obvodnih žuželk, ki na našem planetu že kraljujejo vec kot 400 milijonov let.192 Velika vecina vrst žuželk v svojem življenju doživi popolno metamorfozo s štirimi glavnimi razvojnimi stopnjami: jajcece, licinka brez kril, buba (stopnja spreminjanja) in koncna stopnja (žuželka s krili). V fazi licinke žuželke zadostijo svojo potrebo po hrani in rasti, medtem ko se izpopolnjene žuželke ukvarjajo predvsem z razmnoževanjem. Njihova fiziologija je živalska, kar pomeni, da imajo iste osnovne fiziološke sisteme kot vse druge živali (prebavni, izlocilni, krožilni, imunski, mišicni, živcni in reproduktivni sistem). Glede rasti imajo vse nam znane žuželke doloceno omejitev, še zlasti glede širine telesa, ki naj ne bi presegla enega centimetra. Glavni razlog za to omejitev so njihovi drobni sapniki, ki so razporejeni po njihovih telesih in z njimi crpajo optimalno kolicino kisika v telo. V primeru, da bi bilo žuželkino telo široko dva ali tri centimetre, bi bila hitrost zraka krepko upocasnjena, tako da drobni sapniki ne bi zmogli zajeti dovolj zraka in bi se takšna žuželka hitro zadušila. Najvecji prispevek žuželk k ekosistemu je v tem, da se z njimi prehranjujejo ribe, ptice, dvoživke in sesalci. Potrebne so velike populacije žuželk, da se lahko nahranijo številne druge vrste živali, ki so kljucnega pomena za optimalno delovanje našega ekosistema. Poleg tega nekatere vrste žuželk pomagajo pri boju proti škodljivcem na rastlinah in clovekovih pridelkih (na primer pikapolonice se prehranjujejo z listnimi ušmi). Z vodnimi in drugimi rastlinami tvorijo tri vrste mutualisticnih simbioz, kot so zašcita, opraševanje in razširitev semen. V ekosistemu imajo pomembno vlogo ne le zaradi svoje številcnosti, ampak predvsem zaradi skupne biomase na našem planetu, ki je kljucna za pretok biološke energije.193 Skratka, žuželke predstavljajo vrhovne 
192Waldbauer, G. (2008). A walk around the pond: Insects in and over the water. Harvard University Press. 193 Schowalter, T. D. (2022).Insect ecology. ElsevierAcademic Press. 
organizme znotraj naravnega hierarhicnega asociativnega sistema v mezokozmosu, saj spodbujajo rast rastlin, vplivajo na pretok hranil ter spreminjajo hitrost in smer ekološkega nasledstva. Žuželke so pomembne pri predelavi organskega detritusa (drobci razpadlih rastlin in živali) v kopenskih in vodnih ekosistemih ter vplivajo na plodnost prsti in kakovost vode. Žuželke so zelo odvisne od temperature vode, ceprav je njihov tolerancni prag izjemno širok, saj lahko preživijo tako ekstremno nizke (-50 °C) kot tudi visoke temperature (50 °C).194 Povrhu tega so zelo odvisne od pritoka kisika in pH vrednosti, saj lahko dolocene kemicne spremembe (npr. nastanek dušikovih in žveplovih spojin) škodljivo vplivajo na nekatere vrste žuželk. Še zlasti vodne žuželke so precej obcutljive na nivo in pretocnost vode, kar posledicno vpliva na njeno kakovost. Prav tako ima svetloba mocan vpliv na (vodne) žuželke, saj so celo tiste, ki se obicajno izogibajo svetlobi, lahko v primeru pomanjkanja kisika odvisne od nje. Kot ste verjetno opazili, gre za podobne odvisnosti od zunanjih okolišcin kot pri vodnih mikroorganizmih in vodnih rastlinah na mezokozmicni ravni, le s to bistveno razliko, da so nekatere vrste žuželk izjemno odporne celo na prekomerne spremembe zunanjih okolišcin. Vodne žuželke, podobno kot druga živa bitja, upravljajo s porabo in pridobivanjem energije, kar je mogoce izraziti z enostavnim matematicnim obrazcem:195 
I = P + R + E 
Poraba energije (I) je odvisna od seštevka energije, potrebne za produkcijo (rast, reprodukcija), dihanje (R) in izlocanje (E). Pri prebavljanju hrane se nepotrebne ali odvecne snovi izlocajo, medtem ko se preostale snovi uporabljajo kot biogorivo za žuželke. Koncni izid procesa asimilacije hranljivih snovi dolocajo izkoristek oziroma ucinkovitost asimilacije. Od tega izkoristka je odvisen tudi optimalni funkcionalni metabolizem ne le žuželk, ampak vseh živih bitij. Glavne potrebe po energiji in hranilnih snoveh vkljucujejo dejavnosti, kot so iskanje hrane, parjenje, razmnoževanje, tekmovanje in obrambno vedenje. Na podlagi znanja, ki ga imamo v tem casu znanosti, bi lahko trdili, da se najvec biomase in bioenergije nahaja v mezokozmicni ravnini, sledita biomasa in bioenergija v mikrokozmicni ravnini, na zadnjem mestu pa lahko uvrstimo makrokozmicno ravnino, ki jo omejuje naš soncni sistem. Makrokozmicne ravnine zaradi njene nam nedoumljive širine ne poznamo, zato tudi ne moremo oceniti tako biomase kot bioenergije. Z makrokozmicne ravnine sicer izhaja najvecja masa in energija v razlicnih oblikah, kot so toplotna, svetlobna, jedrska, kineticna itd., in v tem širokem pogledu sta mikro- in mezokozmos v podrejeni vlogi. Ponovimo lahko že usvojeno spoznanje, da anorganski svet prevladuje nad organskim. Živa bitja so z tega vidika v bistvu zgolj stranski proizvod zapletenih fizikalno-kemicnih procesov, ki pa imajo z naše perspektive gledanja svojo funkcionalnost in koristnost. Odpira se zanimivo vprašanje, ali 
194 Schowalter, T. D. (2022).Insect ecology. ElsevierAcademic Press. 195 Schowalter, T. D. (2022).Insect ecology. ElsevierAcademic Press. 
imajo živa bitja v veliki sliki ali velikem scenariju sploh kakšen smisel? Z vidika verovanja v Boga ali v pozitivno kozmicno energijo lahko nemudoma izjavimo, da predstavljajo živa bitja žlahten vrh vsega obstojecega. V to naj bi verjeli ljudje, po drugi strani pa imamo glede tega vso svobodo. V koncni fazi je naša odlocitev o veri v pomembnost živih bitij izid mešanice stroge dolocenosti in svobodne volje. Slednja se lahko približuje strogi stohasticnosti z obiljem nakljucij in nedorecenosti. O žuželkah, še zlasti evsocialnih, bo podrobneje govora v podpoglavju o kopenskih žuželkah na mezokozmicnem nivoju. Nadaljujemo z opisi nekaterih vrst vodnih žuželk.196 

5.4.7.6.4.1 Slika 359: Vodne žuželke in njihove licinke 
Slika 359 prikazuje oštevilcene primere vodnih žuželk in nekatere njihove licinke, ki živijo v vodnem mezokozmosu. 
1. Vodni drsalec (lat.: razred Hemiptera; Gerridae) 
Obstajajo številne vrste tovrstnih žuželk iz razreda Hemiptera. Z izjemo veslavke so vsi vodni drsalci plenilci in s tem konzumenti. Najpogosteje se prehranjujejo z drobnimi žuželkami, ki so 
196Waldbauer, G. (2008). A walk around the pond:Insects in and over the water. Harvard University Press. 
padle v vodo in se niso vec sposobne rešiti. Hranijo se tudi z licinkami komarjev, kar preprecuje njihov pretiran razmah, zaradi cesar jih lahko štejemo med koristne žuželke. 
Za gibanje po vodi uporabljajo svoje dolge, tanke noge, ki so obdane s hidrofobnim voskom in izkorišcajo površinsko napetost vode. Prav zaradi visoke površinske napetosti vode se lahko te žuželke premikajo oziroma tekajo po vodni gladini. Vodni drsalci imajo tudi krila, s katerimi lahko poletijo in si po potrebi poišcejo drug življenjski prostor na vodi. 
Najpogosteje jih srecujemo v jezerih, tolmunih ter mirnih rekah in potokih. Med žuželke, ki živijo na vodni gladini, sodijo tudi vodni drsalci na jezerih. Za razliko od vodnih drsalcev v mirnih potokih in rekah se najraje zadržujejo v gostem obrežnem rastlinju, kjer lovijo predvsem manj krepke žuželke, kot so listne uši, komarji in mušice. 
Pozimi se vodni drsalci odmaknejo od vode in si poišcejo zatocišce za prezimovanje. Dokazano je, da so obcutljivi na vode, ki vsebujejo preveliko kolicino raztopljenega kisika.197 Prav tako se lahko vodni drsalci zastrupijo z živim srebrom, ce ga vodni vir vsebuje že v majhnih kolicinah.198 Kot že omenjeno, je vpliv temperature na vodne drsalce izjemen že v zgodnji fazi njihovega razvoja. Pri hladnejših temperaturah, okoli 10 °C ali manj, je njihova rodnost mocno ovirana, saj ne pride niti do nastanka jajcec, kaj šele licink. Ugotovljeno je bilo, da je temperatura med približno 20 °C in 22 °C najbolj ugodna za nastanek jajcec in posledicno licink.199 Znižane pH-vrednosti vodnega vira, onesnaženega s kovinami zaradi industrijskih dejavnosti, prav tako izjemno negativno vplivajo na življenje in razvoj vodnih drsalcev.200 Verjetno na gibanje vodnih drsalcev vpliva tudi trdota vode. Meritve so pokazale, da povišana temperatura znižuje vrednost površinske napetosti, kar bi lahko upocasnilo njihovo gibanje. Prav tako lahko koloidni delci v vodi in onesnaženje z detergenti mocno zmanjšajo površinsko napetost, kar posledicno vpliva na življenjsko dinamiko teh bitij.201 Kot ste verjetno opazili, so tudi pri vodnem drsalcu kljucne zunanje fizikalno-kemicne okolišcine, ki vplivajo na njegovo rast in razvoj. Njihov vpliv na podnebne spremembe je zgolj posreden, in 
197 Hirayama, H., & Kasuya, E. (2008). Factors affecting submerged oviposition in a water strider: Level of dissolved oxygen and male presence.Animal Behaviour, 76(6), 1919–1926. https://doi.org/10.1016/j.anbehav.2008.08.013. 
198 Jardine, T. D., Kidd, K. A., Cunjak, R. A., &Arp, P. A. (2009). Factors affecting water strider (Hemiptera: Gerridae) Mercury concentrations in Lotic Systems. Environmental Toxicology and Chemistry, 28(7), 1480. https://doi.org/10.1897/08-478.1. 
199 Spence, J. R., Spence, D. H., & Scudder, G. G. (1980).The effects of temperature on growth and development of water strider species (Heteroptera: Gerridae) of Central British columbia and implications for species packing. Canadian Journal of Zoology, 58(10), 1813–1820. https://doi.org/10.1139/z80-248. 
200 Drover, S., Leung, B., Forbes, M. R., Mallory, M. L., & McNicol, D. K. (1999). Lake ph and aluminum concentration: Consequences for developmental stability of the water strider rheumatobates rileyi (Hemiptera: Gerridae). Canadian Journal of Zoology, 77(1), 157–161. https://doi.org/10.1139/z98-205. 
201 Cho, Y. I., & Lee, S.-H. (2005). Reduction in the surface tension of water due to physical water treatment for fouling control in heat exchangers. International Communications in Heat and Mass Transfer, 32(1-2), 1–9. https://doi.org/10.1016/j.icheatmasstransfer.2004.03.019. 
sicer prek optimalnega kroženja hranilnih snovi, ustvarjanja biološke raznovrstnosti ter ohranjanja zdravega okolja. 
Vodni drsalci naseljujejo geografska obmocja Evrope, Azije, Afrike, Severne in Južne Amerike ter Avstralije. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 1000 Mb.202 Ta genom je za tako majhno bitje sorazmerno velik, saj se velikost clovekovega genoma giblje okoli 3000 Mb. Morda je velika velikost genoma vodnega drsalca povezana z njegovo sposobnostjo letenja po zraku in tekanja po vodi ter zato nujno potrebna. 
Energijska vsebnost teh žuželk je grobo ocenjena na 16,72 kJ/g oziroma 4 kcal/g. 
2. Licinka kacjega pastirja in kacji pastir (lat.: razred Odonata) 
Pri kacjem pastirju se srecujemo s podobnimi razvojnimi stopnjami kot pri metuljih. Kacji pastir, ki pogosto živi ob vodi, izleže jajceca v vodo, iz katerih se razvijejo licinke. Te pretežno živijo pod vodno gladino in dihajo s trahealnimi škrgami. Hranijo se z vodnimi mikroorganizmi, manjšimi nevretencarji, nekatere vrste pa celo s paglavci in majhnimi ribami. V primeru pomanjkanja hrane se lahko poslužujejo kanibalizma. 
Po uspešnem prehranjevalnem ciklusu se licinke zapredejo in po dolocenem casu doživijo metamorfozo v odrasle žuželke z genitalijami in krili (gl. 2a in 2b). Za razliko od licink odrasli kacji pastirji ne živijo v vodi, temvec ob njej, najpogosteje ob jezerih, tolmunih, ribnikih, potokih in rekah. Podobno kot licinke so tudi odrasli plenilci in se pretežno prehranjujejo z mušicami in komarji, s cimer uravnavajo njihovo populacijo in tako pozitivno vplivajo na okolje. 
Kacji pastirji uspevajo bolje pri višjih temperaturah in v soncnih, dobro osvetljenih okoljih. Imajo številne naravne sovražnike, med katerimi so mravlje, pajki in ptice. Njihove licinke so zelo odvisne od temperature, pH-vrednosti in onesnaženosti vode. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden, saj prispevajo k shranjevanju ogljika, zmanjševanju ucinka tople grede, uravnavanju populacije razlicnih žuželk, ustvarjanju biološke raznovrstnosti in ohranjanju zdravega okolja. 
Kacji pastirji naseljujejo geografska obmocja Evrope, Azije, Afrike, Severne in Južne Amerike ter Avstralije. Velikost njihovega genoma znaša približno od 590 Mb do 750 Mb, kar je nekoliko manj kot pri vodnem drsalcu.203 Energijska vsebnost teh žuželk je lahko grobo ocenjena na 16,72 kJ/g oziroma 4 kcal/g. 
202Armisén, D., Rajakumar, R., Friedrich, M., Benoit, J. B., Robertson, H. M., Panfilio, K.A., & et al. (2018). The 
genome of the water strider Gerris Buenoi reveals expansions of gene repertoires associated with adaptations to life 
on the water.BMC Genomics, 19(1). https://doi.org/10.1186/s12864-018-5163-2. 203Ardila-Garcia, A. M., & Gregory,T. R. (2009).An exploration of genome size diversity in dragonflies and 
damselflies (Insecta: Odonata).Journal of Zoology, 278(3), 163–173. https://doi.org/10.1111/j.1469­
7998.2009.00557.x. 
3. Komarji (lat.: razred Diptera; Culicidae) 
Licinke komarjev živijo v najrazlicnejših vodnih okoljih. Samci se prehranjujejo s sesanjem rastlinskih sokov, medtem ko samice vecine vrst zaužijejo kri drugih bitij, ceprav ta za njihovo preživetje ni neposredno potrebna. Kri zaužijejo predvsem zaradi optimalnega razvoja jajcec in s tem posledicno potomstva. 
Njihova življenjska doba znaša približno en mesec, pri cemer vecinoma naseljujejo toplejša podnebja. Licinke komarjev se najpogosteje prehranjujejo z razlicnimi mikroorganizmi, zlasti z bakterijami. Nekatere vrste niso izbircne in sesajo kri razlicnih živali, medtem ko so druge specializirane na eno vrsto gostitelja. 
V ekosistemu so komarji koristni predvsem kot bogat vir hrane ribam, pticam, kacjim pastirjem, žabam in drugim plenilcem. Za cloveka pa so vecinoma škodljivi, saj prenašajo številne bolezni. Komarji so praviloma odporni na vode z razponom pH-vrednosti od 4 do 12, vendar se njihove licinke najbolje razvijajo v rahlo alkalnem okolju, blizu nevtralne vrednosti. 
Na razvoj licink mocno vpliva tudi trdota vode. Ce je voda prekomerno trda zaradi visoke vsebnosti kalcijevih in karbonatnih ionov, je njihova rast lahko mocno ovirana. Njihov vpliv na podnebne spremembe je zgolj posreden, saj prispevajo k biološki raznovrstnosti, spreminjanju ekološkega ravnotežja in prenosu nevarnih bolezni. 
Velikost genoma komarjev se ocenjuje v razponu od 210 Mb do 1380 Mb (npr. Aedes aegypti), pri cemer najvišja vrednost predstavlja sorazmerno velik genom.204 Trenutno je znanih 3500 razlicnih vrst komarjev, ki prebivajo na razlicnih geografskih lokacijah, kot so Afrika, Azija, Evropa, Severna, Srednja in Južna Amerika itd. Energijska vsebnost teh žuželk je lahko grobo ocenjena na 16,72 kJ/g oziroma 4 kcal/g. 
4. Pravi hrošci (lat.: razred hemiptera) 
Poznamo okoli 80.000 razlicnih vrst hrošcev, ki spadajo v razred Hemiptera zaradi posebnosti svojih kril. Nekatere vrste se izkljucno prehranjujejo z rastlinami in rastlinskimi sokovi, medtem ko so druge pravi plenilci, ki se hranijo z nevretencarji in drugimi žuželkami. Eden od znanih predstavnikov pravih hrošcev je vodni hrošc (Nepomorpha), ki je razširjen po vsem svetu. 
Vodni hrošci živijo v svežih vodnih okoljih, kot so reke, potoki, jezera itd., in so zaradi tega tudi indikatorji kakovosti vode. Dolocene vrste pravih vodnih hrošcev so za cloveka škodljive (npr. jedo licinke za cloveka dragocenih rib), medtem ko druge lahko prinašajo korist. 
204Wiegmann, B. M., & Richards, S. (2018). Genomes of Diptera. Current Opinion in Insect Science, 25, 116–124. https://doi.org/10.1016/j.cois.2018.01.007. 
Zelo pomembne so pri uravnavanju velikosti populacij komarjev. Poleg tega so vir hrane razlicnim ribam, amfibijam, pticam in celo netopirjem.205 Najbolj uspevajo v vodah z zmerno prevodnostjo, trdoto, temperaturo in alkalnostjo. Njihov vpliv na podnebne spremembe je zgolj posreden, saj prispevajo k ustvarjanju biološke raznovrstnosti, spreminjanju ekološkega ravnotežja in opraševanju cvetov. 
Nahajajo se na geografskih obmocjih Evrope,Azije, Afrike, Severne in JužneAmerike ter Avstralije.Velikost genoma žuželk iz razreda Hemiptera se giblje med 407 Mb in 7000 Mb.206 Energijska vsebnost teh žuželk je lahko grobo ocenjena na 16,72 kJ/g ali 4 kcal/g. 
5. Mladoletnice (lat.: razred Trichoptera) 
Njihove licinke živijo v razlicnih vodnih okoljih, kot so jezera, reke, tolmuni, ribniki in potoki. Znane so predvsem zaradi gradnje majhnih hišic iz svile, ki je podobna pajcevini, ali pa iz drobnega kamenja. Njihove bube so, v nasprotju z metuljevimi, precej dejavne, prehod v izoblikovano odraslo žuželko pa je precej hitrejši. 
Odrasle mladoletnice merijo od približno 3,5 mm do 40 mm v dolžino. Zelo so podobne molju in nocnemu metulju, živijo pa praviloma najvec nekaj tednov. 
Za okolje so koristne, saj nudijo bogat vir hrane ribam, pticam, amfibijam, netopirjem itd. Zelo so odvisne od optimalne koncentracije kisika v vodi in od cistosti same vode, kar pomeni, da naj bi bile vode z zmernimi vrednostmi prevodnosti, pH, temperature in trdote. 
Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden, saj prispevajo k ustvarjanju biološke raznovrstnosti, spreminjanju ekološkega ravnotežja, kroženju hranilnih snovi, zmanjševanju ucinka tople grede in ohranjanju zdravja v ekosistemu. 
Nahajajo se na geografskih obmocjih Evrope,Azije, Afrike, Severne in JužneAmerike ter Avstralije.Velikost genoma žuželk iz razredaTrichoptera se giblje od približno 230 Mb do 1,4 Gb, kar je nekoliko manj od žuželk iz razreda Hemiptera.207 Energijska vsebnost teh žuželk je lahko grobo ocenjena na 16,72 kJ/g ali 4 kcal/g. 
6. Hrošci (lat.: razred Coleoptera) Predstavljajo najštevilcnejši živalski red, trenutno pa je znanih okoli 350.000 razlicnih vrst. Njihove licinke živijo v zelo razlicnih vodnih okoljih, kot so morja, vroci vrelci, jezera, potoki, tolmuni itd. 
205 Schaefer, C. W., & Panizzi Antonio Ricardo. (2000). Heteroptera of economic importance. CRC Press. 206 Hanrahan, S. J., & Johnston, J. S. (2011). New genome size estimates of 134 species of arthropods.Chromosome 
Research, 19(6), 809–823. https://doi.org/10.1007/s10577-011-9231-6. 207 Heckenhauer, J., Frandsen, P. B., Sproul, J. S., Li, Z., Paule, J., Larracuente, A. M., Maughan, P. J., Barker, M. S., 
Schneider, J. V., Stewart, R. J., & Pauls, S. U. (2022). Genome size evolution in the diverse insect orderTrichoptera. 
GigaScience, 11. https://doi.org/10.1093/gigascience/giac011. 
Za cloveka tako licinke kot tudi odrasli hrošci vecinoma predstavljajo pravo nadlogo, saj napadajo in ogrožajo številne rastlinske vrste. 
Za okolje v širšem smislu pa predstavljajo bogat vir hrane amfibijam, netopirjem, pticam, pajkom itd. Hrošci in še zlasti njihove licinke so precej odporni na vecja nihanja temperature, pritiska, pH, trdote vode in koncentracije kisika, vendar najbolje uspevajo v toplejših pogojih in v vodah z zmerno prevodnostjo in alkalnostjo. 
Nahajajo se na geografskih obmocjih Evrope,Azije, Afrike, Severne in JužneAmerike ter Avstralije. 
Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden, saj prispevajo k ustvarjanju biološke raznovrstnosti, spreminjanju ekološkega ravnotežja, kroženju hranilnih snovi, zmanjševanju ucinka tople grede, opraševanju cvetov, razkroju organskih snovi in ohranjanju zdravja v ekosistemu. 
Povprecna velikost genoma tega razreda žuželk je približno 760 Mb (z razponom od 160 Mb do 5020 Mb).208 Energijska vsebnost teh žuželk je lahko grobo ocenjena na 16,72 kJ/g ali 4 kcal/g. 
7. Velekrilci (lat.: razred: Megaloptera) 
Licinke imajo podolgovato telo in celjusti ter se po izleganju iz jajcec splazijo v vodo, kjer se prehranjujejo z manjšimi clenonožci. Živijo predvsem v mirnih vodah, kot so manjši potoki, tolmuni, ribniki itd. Hitrost razvoja licinke velekrilcev je odvisna od temperature, pH vrednosti vode, trdote vode in števila plenov. Najbolje uspevajo v vodah z zmerno prevodnostjo in alkalnostjo. 
Licinka ima trahealne škrge, s katerimi lahko diha pod vodo. Pred preobrazbo se vrnejo na kopno, kjer se zabubijo v zemlji. 
Življenjska doba odraslih velekrilcev je vecinoma zelo kratka, saj se, kljub dobro razvitim celjustim, zelo malo ali pa sploh ne prehranjujejo. 
Za okolje so pomembni, ker predstavljajo bogat vir hrane ribam. Geografsko so zelo razširjeni in jih najdemo, razen v tropskih predelih Afrike in Antarktike, po celem svetu. 
Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden, saj prispevajo k ustvarjanju biološke raznovrstnosti, spreminjanju ekološkega ravnotežja, kroženju hranilnih snovi, zmanjševanju ucinka tople grede in ohranjanju zdravja v ekosistemu. 
208 Schoville, S.D., Chen,Y.H.,Andersson, M.N., & et al. (2018).A model species for agricultural pest genomics: the 
genome of the Colorado potato beetle, Leptinotarsa decemlineata (Coleoptera: Chrysomelidae).Sci Rep 8, 1931. 
https://doi.org/10.1038/s41598-018-20154-1. 
Velikost njihovega genoma znaša od približno 481 do 767,8 Mb.209 Energijska vsebnost teh žuželk je lahko grobo ocenjena na 16,72 kJ/g ali 4 kcal/g. 
8. Muha enodnevnica (lat.: razred Ephemeroptera) 
Samice muhe enodnevnice zležejo do 8000 jajcec na površino vode. Licinke živijo v potokih in rekah, obicajno pod kamenjem ali med vodnimi rastlinami. Vecina vrst iz razreda Ephemeroptera se prehranjuje z rastlinami, vendar obstajajo tudi plenilske vrste. Licinke živijo od nekaj mesecev do nekaj let, medtem ko odrasli primerki živijo zgolj nekaj ur do nekaj dni. Odrasle muhe enodnevnice imajo ocitno zgolj eno funkcijo – parjenje, s cimer se razmnožujejo v velikem številu. 
Licinke so zelo odvisne od optimalne koncentracije raztopljenega kisika v vodi in zmerne temperature vode. Najbolje uspevajo v vodah z zmerno prevodnostjo in alkalnostjo. So precej obcutljive na prekomerno trde in onesnažene vode, zato prisotnost teh licink v vodi pomeni, da je voda kakovostna. 
Tako licinke kot tudi odrasle muhe enodnevnice so pomemben vir hrane ribam, pticam, amfibijam itd. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden, saj prispevajo k ustvarjanju biološke raznovrstnosti, spreminjanju ekološkega ravnotežja, kroženju hranilnih snovi, zmanjševanju ucinka tople grede in ohranjanju zdravja v ekosistemu. 
Nahajajo se na geografskih lokacijah Evrope, Azije, Afrike, Severne Amerike, Južne Amerike in Avstralije. Velikost genoma muhe enodnevnice je podobno majhna kot pri predhodno obravnavanem razredu vodnih žuželk in znaša od približno 174,1 Mb do 474,3 Mb.210 Energijska vsebnost teh žuželk je lahko grobo ocenjena na 16,72 kJ/g ali 4 kcal/g. 
9. Pravi mrežekrilci (lat.: razred Neuroptera) 
Pravi mrežekrilci so prepoznavni po svojih mrežastih krilih ter zelenkasti ali rjavkasti barvi. Licinke so plenilske in živijo tako na kopnem kot v sladkih vodah. Najbolje uspevajo v zmernejših podnebjih, v vodah z zmernimi vrednostmi temperature, pH, trdote in prevodnosti. Licinke lahko predstavljajo dodaten vir hrane ribam. Odrasli primerki pravih mrežekrilcev se skorajda ne prehranjujejo. Najbolje uspevajo v zmernejših podnebjih. 
Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden in prispeva k ustvarjanju biološke raznovrstnosti, spreminjanju ekološkega ravnotežja, kroženju hranilnih snovi, zmanjševanju ucinka tople grede, opraševanju cvetov in ohranjanju zdravja v ekosistemu. 
209 Genome Dataset: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/genome/?term=Megaloptera (2022-02-09). 210 Genome Dataset: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/datasets/genomes/?taxon=30073&utm_source=data-hub (2022-02­
09). 
Nahajajo se na geografskih lokacijah Evrope, Azije, Afrike, Severne Amerike, Južne Amerike in Avstralije. Velikost njihovega genoma znaša približno 550 Mb.211 Energijska vsebnost teh žuželk je lahko grobo ocenjena na 16,72 kJ/g ali 4 kcal/g. 
10. Navadni hrbtni plavalec (lat.: razred Notonecta glauca) 
Ta vodna žuželka je zlahka prepoznavna po svojih rdecih oceh in nacinu plavanja po hrbtu. Je izjemna plenilka, saj poleg drugih žuželk lovi tudi paglavce in ribe. Jajceca zleže pod vodno površino. Gre za geografsko precej razširjeno vrsto, saj jo lahko najdemo v Evropi in Aziji. Najbolje uspevajo v mirnih vodah, kot so majhna jezera, tolmuni, ribniki in nedotaknjeni potoki, ki niso onesnaženi ter imajo zmerne vrednosti temperature, raztopljenega kisika, pH, trdote, prevodnosti in alkalnosti. 
Za okolje ne predstavljajo nevarnosti, ki bi lahko bile škodljive za cloveka, temvec jih lahko obravnavamo kot regulatorke populacij drugih žuželk, manjših rib in paglavcev. 
Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden in prispeva k ustvarjanju biološke raznovrstnosti, spreminjanju ekološkega ravnotežja, kroženju hranilnih snovi, zmanjševanju ucinka tople grede in ohranjanju zdravja v ekosistemu. 
Podatka o velikosti genoma v Mb ni bilo možno najti. Velikost genoma bi morda lahko bila ocenjena na 1,2 Gb. Energijska vsebnost teh žuželk je lahko grobo ocenjena na 16,72 kJ/g ali 4 kcal/g. 
11. Vrbnice (lat.: razred Plectoptera) 
Odrasli primerki odložijo jajceca na površino vode, ki se cez nekaj casa potopijo na dno. Iz teh jajcec se izležejo licinke, ki so že podobne odraslim vrbnicam, le s to razliko, da nimajo kril. Licinke dihajo predvsem z izmenjavo plinov skozi telesno površino. Obstajajo tudi vrste licink vrbnic, ki dihajo s pomocjo škrg na nogah ali vratu. Prehranjujejo se pretežno z mahom in algami. Nekatere vrste so plenilske in se prehranjujejo z licinkami drugih vodnih žuželk. Licinke postopoma rastejo in ko dosežejo pravo velikost, se preselijo na kopno kot odrasle živali. 
Odrasle vrbnice dolocenih vrst se pogosto sploh ne hranijo, medtem ko nekatere vrste jedo kopenske alge in cvetni prah. Njihova življenjska doba je približno tri tedne. Licinke vrbnic živijo v hladnejših vodah, ki so ciste in imajo dovolj raztopljenega kisika. Vode naj bi bile zmerno prevodne, trdne in alkalne. V onesnaženih vodah licink vrbnic ne srecujemo, zaradi cesar so te vodne žuželke tudi indikator kakovosti vode. 
211 Podatek pridobil s pomocjo Genomes – NCBI Datasets: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/datasets/genomes/? taxon=7516&utm_source=data-hub (2022-02-09). 
Licinke vrbnic in odrasle vrbnice pomenijo bogat vir hrane ribam. Geografsko gledano gre za izjemno razširjena bitja, ki jih ne najdemo zgolj na Antarktiki in oceanskih otokih. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden in prispeva k ustvarjanju biološke raznovrstnosti, spreminjanju ekološkega ravnotežja, kroženju hranilnih snovi, zmanjševanju ucinka tople grede in ohranjanju zdravja v ekosistemu. Velikost njihovega genoma se giblje okoli 510 Mb.212 Energijska vsebnost teh žuželk je lahko grobo ocenjena na 16,72 kJ/g ali 4 kcal/g. 
12.
 Ose blizu vodnih virov (lat.: razred Hymenoptera) 

Gre za izjemno pisano družino razlicnih vrst os, ki veljajo pretežno za evsocialna bitja. Velika vecina razlicnih vrst os so kopenske živali. Na kopnem odložijo svoja jajceca, iz katerih se razvijajo in rastejo licinke. Obstajajo pa tudi ose, kot na primer Polistes erythrocephalus, ki gradijo svoja gnezda blizu vodnih virov. Licinke teh os se prehranjujejo predvsem z drugimi vodnimi žuželkami, v primeru pomanjkanja hrane pa se tudi ne odrecejo kanibalizmu. Najvecji naravni sovražniki teh licink, ki živijo ob vodi, so mravlje. Licinke so obcutljive na prekomerno svetlobo in previsoke temperature. Na okolje ne vplivajo škodljivo. Najdemo jih pretežno na geografskih lokacijah v Srednji in Južni Ameriki. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden in prispeva k ustvarjanju biološke raznovrstnosti, spreminjanju ekološkega ravnotežja, kroženju hranilnih snovi, zmanjševanju ucinka tople grede, opraševanju cvetov in ohranjanju zdravja v ekosistemu. Ocenjena velikost genoma je približno med 300 Mb in 400 Mb.213 Energijska vsebnost teh žuželk je lahko grobo ocenjena na 16,72 kJ/g ali 4 kcal/g. 

13. 
Vodni molji/metulji (lat.: razred lepidoptera) 


Javnosti so bolj znane kopenske vrste moljev in metuljev. Obstajajo pa tudi manj znane vrste moljev in metuljev, katerih licinke ali gosenice živijo v vodi (npr. lat.: Bellura gortynoides).214 Vecina teh gosenic se prehranjuje z vodnimi rastlinami, vendar obstajajo tudi vrste, ki živijo plenilsko in/ali parazitsko. Razvojna stopnja od gosenice do metulja je podobna tisti pri kacjih pastirjih, le da se gosenice bistveno razlikujejo od odraslih moljev/metuljev. Vodne gosenice najbolj uspevajo pri višjih temperaturah in v vodah z zmernimi vrednostmi trdote, prevodnosti, pH ter koncentracije raztopljenega kisika. Za okolje pretežno predstavljajo veliko korist, saj pomenijo bogat vir hrane 
212 Hotaling, S., Kelley, J. L., &Weisrock, D. W. (2019). Nuclear and mitochondrial genomic resources for the 
meltwater stonefly (Plecoptera: Nemouridae), LedniaTumana (Ricker, 1952). Aquatic Insects, 40(4), 362–369. 
https://doi.org/10.1080/01650424.2019.1639764. 213 Podatek pridobil in oceno priredil na osnovi vira Zhang, X., Wang, G., Zhang, S., Chen, S., Wang, Y., Wen, P., Ma, 
X., Shi, Y., Qi, R., Yang,Y., Liao, Z., Lin, J., Lin, J., Xu, X., Chen, X., Xu, X., Deng, F., Zhao, L., Lee, Y.-lun, & et 
al. (2020). Genomes of the banyan tree and pollinator wasp provide insights into fig-wasp coevolution. Cell, 183(4). 
https://doi.org/10.1016/j.cell.2020.09.043. 214 Ricciuti, E. (2021).The Lepidopteran LifeAquatic. Entomology today, (February 12). 
https://entomologytoday.org/2021/02/12/the-lepidopteran-life-aquatic/ (2022-02-10). 
drugim živim bitjem, odrasli primerki pa so odlicni opraševalci cvetov in razprševalci semen. Vodne molje/metulje lahko najdemo v predelih Severne Amerike, Evrope in oceanskih otokih. Njihov vpliv na podnebne spremembe je zgolj posreden v smeri ustvarjanja biološke raznovrstnosti, spreminjanja ekološkega ravnotežja, kroženja hranilnih snovi, zmanjševanja ucinka tople grede, opraševanja cvetov in ohranjanja zdravja v ekosistemu. Velikost genoma ocenjujejo od okoli 200 Mb do 850 Mb. Energijska vsebnost teh žuželk je lahko grobo ocenjena na 16,72 kJ/g ali 4 kcal/g. 
O kopenskih osah in metuljih bo nekoliko obširneje porocano v podpoglavju o kopenskem mezokozmosu. Podobno kot pri podpoglavju o vodnih rastlinah bo tudi v tem podpoglavju v diagramu povzeta hierarhicna asociativna postavitev med kljucnimi entitetami (voda, svetloba/sonce, zemlja in zrak) z zunanjimi okolišcinami (pritisk, temperatura, gostota, trdota, osvetljenost, biološka raznovrstnost in pH) ter biomehanicnimi lastnostmi vodnih žuželk (oblika, zgradba, odpornost, gibljivost, prilagodljivost in genom). Vodne žuželke in rastline so živa bitja, ki so med seboj povezane v najrazlicnejših oblikah. Nekatere vodne rastline pomenijo vodnim žuželkam bogat vir hrane in varno zatocišce pred prekomernimi visokimi temperaturami ter drugimi vecjimi plenilci, kot so vodne ptice, amfibije in vodni reptili. V drugem primeru so lahko vodne žuželke opraševalke cvetov in razpršilke semen vodnih rastlin. V obeh primerih gre za simbiozo med vodnimi rastlinami in vodnimi žuželkami. Na osnovi teh pozitivnih simbioz je ekosistem plodnejši, raznovrstnejši in glede biomase okrepljen, saj se v današnjem casu zaradi negativnih posegov cloveka v naravno okolje soocamo z mocno zmanjšano biomaso na našem planetu. Sodelovanje med obema vrstama živih bitij je v luci drasticnega zmanjševanja biomase še posebej dobrodošlo in predstavlja nekakšen opomnik tehnološko pravnega razvitega dela cloveštva, da je nujno potrebna okrepitev pozitivne simbioze med clovekom in naravo. To pomeni, da je potrebno v velikem obsegu spremeniti tako politicne kot tudi ekonomske modele odlocanja. 

5.4.7.6.4.2 Slika 360: Paketni hierarhicni asociativni diagram kljucnih entitet, zunanjih okolišcin in biomehanicnih lastnosti vodnih rastlin ter vodnih žuželk 
Slika 360 prikazuje paketni hierarhicni asociativni diagram kljucnih entitet, zunanjih okolišcin in biomehanicnih lastnosti vodnih rastlin ter vodnih žuželk. V tem diagramu je voda ponovno prikazana kot kljucna entiteta (glej povezavo belega romba s crto do zemlje, zraka in svetlobe) glede uspevanja vodnih rastlin v dolocenem okolju, kjer vladajo razlicni zunanji pogoji (trdota vode, temperatura, osvetljenost, pH, gostota vode, talna podlaga in zracni pritisk). Prvi paket je super- nadrejen drugemu paketu (glej crni romb s crto do drugega paketa), medtem ko je drugi paket nadrejen tretjemu in cetrtemu paketu (glej beli romb s crto do tretjega paketa). Znotraj drugega, tretjega in cetrtega paketa se nahajajo asociativne povezave (glej povezave v obliki crte), ki prikazujejo zunanje okolišcine in biomehanicne lastnosti. Zunanje okolišcine lahko zelo mocno vplivajo na biomehanicne lastnosti tako vodnih rastlin kot tudi vodnih žuželk. Neustrezna talna podlaga, previsoka gostota, prenizka ali previsoka pH vrednost, previsoka trdota vode itd. lahko vplivajo na sposobnost osmoze vodnih rastlin ter na gibanje in razvijanje vodnih žuželk. Brez raznolikih simbioz in konzumacije med vodnimi rastlinami in vodnimi žuželkami ekosistem ne zmore optimalno delovati (glej asociativno povezavo med tretjim in cetrtim paketom v obliki crte). Biomehanicne lastnosti vodnih žuželk se razlikujejo od lastnosti vodnih rastlin in so v tem diagramu dolocene kot prilagodljivost, odpornost, dinamicnost, genom, zgradba in oblika. Ucinkoviti razvoj vodnih rastlin omogoca ucinkovit razvoj vodnih žuželk, saj jim služijo bodisi kot hrana bodisi kot zatocišce. Izjemno pozitivne biomehanicne lastnosti tako dolocenih vodnih rastlin kot tudi vodnih žuželk omogocajo predvsem bolj stabilen ekosistem, ki ga tudi neugodne zunanje okolišcine ne zmorejo zlahka poškodovati. Prav tako v tem diagramu še ni bil vkljucen prostor, ki bo upoštevan šele pri sintezi vseh treh kozmicnih ravnin. 
5.4.7.6.5 Ribe 
Ribe so poseben razred živih bitij, ki jih lahko najdemo v razlicnih vodnih okoljih, kot so potoki, ribniki, tolmuni, jezera, reke, morja in oceani. Znanih je vec kot 21.000 razlicnih vrst, ki živijo v sladkovodnih, slanovodnih ali hibridnih vodnih okoljih.215 Ribe so pretežno hladnokrvne živali (npr. izjema je tuna, ki je toplokrvna riba), ki imajo hrbtenico in dihajo s škrgami (npr. izjema je pljucna riba, ki diha s pljuci), kar pomeni, da ne crpajo kisika iz ozracja.Telo ribe se v osnovi sestoji iz dolge hrbtenice, plavuti, lusk, mišic in škrg. S to biološko opremo se lahko ribe hitreje gibljejo, so zašcitene in dihajo, kar jim omogoca osnovo za ucinkovito prehranjevanje. Oblika rib je izjemno raznovrstna in vecinoma prilagojena vodnemu okolju. Tako poznamo podolgovate ribe, ravne, plošcate, cevaste in celo okrogle. Te oblike jim pomagajo, da se lahko izognejo dolocenim oviram, se hitreje gibljejo, ucinkoviteje branijo itd. Neverjetno raznolikost pri ribah ne najdemo zgolj pri oblikah, ampak tudi pri barvi. Ribe uporabljajo telesno barvo predvsem z namenom zavajanja, posnemanja, parjenja, opozarjanja idr. Glede izostrenosti cutil rib pretežno velja, da izjemno dobro slišijo, vohajo in na kratke razdalje celo dobro vidijo v barvah. Okušanje naj bi bilo za ribe manj pomembno cutilo in zato manj izostreno. Imajo še poseben cut, ki zaznava razlicne šibke vibracije, od elektromagnetnih valovanj do temperaturnih razponov.To dodatno cutilo mnogim ribam pomaga pri iskanju in odkrivanju plena, pri begu pred plenilci, pri migracijah v toplejše ali hladnejše vode itd. Razmnoževanje rib je spolno in poteka na razlicne nacine. Najpogosteje ribe izležejo jajceca, vendar obstajajo tudi primeri vrst rib, ki rodijo žive mlade potomce. V razredu rib glede prehranjevanja najdemo tako izkljucno rastlinojede kot tudi mesojede. Nekatere druge vrste se prehranjujejo s planktonom. Pri ribah obstajajo tudi izjemno nasilne vrste, ki veljajo za plenilske prvake. Mnogo rib se prehranjuje z drugimi ribami, žuželkami in nevretencarji. Nenazadnje še obstajajo ribe, ki so mrhovinarji in jedo izkljucno mrtve vodne živali ali pa njihove dele. Ribe, ki veljajo za najbolj razširjene vretencarje na našem planetu, lahko živijo v vodah s temperaturnim razponom od okoli 37 °C do celo -4 °C.216 Podobno kot pri prejšnjih dveh podpoglavjih bo tudi v tem podpoglavju obravnavan ozek izbor sladkovodnih rib, ki živijo v vodnih virih, kot so potoki, 
215 Schultz, K. (2004). Ken Schultz's Field Guide to Freshwater Fish. John Wiley & Sons. 216 Schultz, K. (2004). Ken Schultz's Field Guide to Freshwater Fish. John Wiley & Sons. 
tolmuni, ribniki, jezera, reke itd., kar bo mocna olajšava pri preucevanju majhnega dela naravnega vodnega hierarhicnega asociativnega sistema na mezokozmicnem nivoju. 

5.4.7.6.5.1 Slika 361: Majhen izbor pretežno sladkovodnih rib 
Slika 361 prikazuje majhen izbor oštevilcenih (pretežno) sladkovodnih rib, ki so oštevilcene od 1 do 15.217 
1. Sled (lat.: Alosa pseudoharengus) 
Slede najdemo tako v slanovodnih obalnih kot tudi v sladkovodnih virih (npr. reke, ribniki, tolmuni, jezera). V slanih vodah lahko slede v primerjavi s sladkovodnimi dosežejo vecjo velikost. Sled je riba, ki se najraje giblje v velikih jatah drugih sledov. Konec aprila do junija se nekatere sledi iz slanih voda zatecejo v sladke vode, da bi se drstile, predvsem v rekah in jezerih. Ta proces poteka pri temperaturah vode od približno 11 °C do 21 °C. Sladkovodne samice sleda odležejo takrat od približno 10.000 do 12.000 iker. Sladkovodni sledi najbolje uspevajo pri temperaturnem obmocju drstenja. Sledi so zelo obcutljive na visoke alkalne pH-vrednosti vode, kar je lahko indikator za onesnaženost vode. Prav tako trdota vode ne sme preseci 200 ppm, saj prevec trda voda lahko povzroci visoke pH-vrednosti in je lahko znak onesnaženosti. V širšem pogledu so sledi izjemno koristni za ekosistem, saj pomenijo bogat vir hrane orlom, drugim vodnim pticam, ribam in cloveku. V nekaterih jezerih lahko sledi povzrocajo dolocene težave, ker se prehranjujejo z istim planktonom kot ribe, ki veljajo za domorodne. Ta vrsta sledov je geografsko omejena na lokacije v Severni Ameriki. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden in se kaže v kroženju hranilnih 
217 Kot pomoc pri opisih je služilo naslednjo monografsko delo: Schultz, K. (2004). Ken Schultz's Field Guide to Freshwater Fish. John Wiley & Sons. 
snovi, ublažitvi ucinka tople grede, shranjevanju ogljika, ohranjanju ravnovesja v ekosistemu ter povecevanju emisij škodljivih plinov v ozracje zaradi clovekovih industrijskih dejavnosti na podrocju ribištva. Velikost genoma teh rib je približno od 600 do 900 Mb. Energijska vsebnost teh rib je približno 25 kJ/g ali 6 kcal/g. 
2. Beli Brancin (lat.: Morone chrysops) 
Riba je sorazmerno mocno grajena, vendar ne prav velika (od 25 cm do 44 cm) in težka (od pol do enega kilograma). Velja za srdito plenilko, ki se prehranjuje z manjšimi ribami, raki, žuželkami in drobnimi nevretencarji. Živi predvsem v sladkovodnih virih, kot so reke, jezera, tolmuni in ribniki. Najbolje uspeva v temperaturnem obmocju vode od 13 °C do 24 °C, saj se ob višjih temperaturah pri tej vrsti zmanjšuje rodnost in povecuje smrtnost.218 Drstenje je najbolj ucinkovito pri temperaturi okoli 14 °C. Prav tako je pomembna pH-vrednost vode, ki naj bi bila med 6,9 in 7,5. Brancini so še posebej obcutljivi na mocno alkalne vode. Podobno lahko prekomerno trda voda, nad 200 ppm, škodljivo vpliva na rast in razvoj brancina, saj prevec trde in alkalne vode lahko kažeta na onesnaženost, zlasti z nitrati. Te ribe so za ekosistem zelo koristne, saj predstavljajo hrano mnogim ribam, vodnim pticam in celo cloveku. Kot ucinkovite plenilke poskrbijo tudi za populacijsko ravnotežje manjših rib, nevretencarjev in žuželk. Belega brancina še posebej pogosto najdemo v Severni Ameriki. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden, saj se kaže v kroženju hranilnih snovi, ublažitvi ucinka tople grede, shranjevanju ogljika, ohranjanju ravnovesja v ekosistemu in povecevanju emisij škodljivih plinov v ozracje zaradi clovekovih industrijskih dejavnosti na podrocju ribištva. Velikost genoma je približno 640 Mb. Energijska vsebnost teh rib je približno 25 kJ/g ali 6 kcal/g. 
3. Postrvji ostriž (lat.: Micropterus salmoides) 
Ta riba je sladkovodna plenilka, ki se pretežno prehranjuje z drugimi ribami, vendar se na njenem prehranjevalnem seznamu najdejo tudi živali, kot so kace, žabe, moceradi, miši idr. Doseže lahko velikost od 40 cm do 97 cm. Najbolje uspeva v temperaturnem obmocju vode od približno 18 °C do 29 °C, pri cemer je 21 °C optimalna temperatura za rast in razvoj. Za uspešno reprodukcijo vrste ta riba najbolje uspeva v vodi z razponom pH od 5 do 10, kar pomeni, da niso zelo obcutljive na zmerne kisle in višje alkalne vrednosti. Preživijo celo v trših vodah, pri cemer je 400 ppm trdote vode optimalno zanje. Voda mora vsebovati vecjo koncentracijo raztopljenega kisika, še zlasti v primerih, kadar temperatura vode presega 25 °C. Kot vecina rib je tudi postrvji ostriž obcutljiv na onesnaževanje voda. V splošnem pogledu pa gre za precej odporne ribe. Postrvji ostriž je vrhunski 
218 Person-Le Ruyet, J., Mahé, K., Le Bayon, N., & Le Delliou, H. (2004). Effects of temperature on growth and 
metabolism in a Mediterranean population of European Sea Bass, Dicentrarchus labrax. Aquaculture, 237(1-4), 269– 
280. https://doi.org/10.1016/j.aquaculture.2004.04.021. 
plenilec, ki je pomemben za ohranjanje ravnotežja populacij drugih rib in pomeni bogat vir hrane vecjim plenilcem, vkljucno s clovekom. Najpogosteje to ribo najdemo v predelih Severne in Srednje Amerike, vendar živi tudi v Evropi, Južni Afriki in na Japonskem. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden, saj se kaže v kroženju hranilnih snovi, ublažitvi ucinka tople grede, shranjevanju ogljika, ohranjanju ravnovesja v ekosistemu in povecevanju emisij škodljivih plinov v ozracje zaradi clovekovih industrijskih dejavnosti na podrocju ribištva. Velikost genoma je približno 920 Mb. Energijska vsebnost teh rib je približno 25 kJ/g ali 6 kcal/g. 
4. Pikasti brancin (lat.: Cichla temensis) 
Pikasti brancin lahko doseže maso 14 kg in dolžino 98 cm. Najpogosteje živi v toplih krajih s tropskim podnebjem, v vodi s temperaturo od 27 °C do 29 °C in pH-vrednostjo v razponu od 5,5 do 6,5. Preživi lahko v vodah s trdoto od 85 do 267 ppm. Živi pretežno v recnih lagunah s pešceno in skalnato podlago. Prehranjuje se predvsem z manjšimi ribami in z jajceci drugih rib. Sorazmerno zlahka se prilagaja novim okoljim in je zelo primeren za akvarij, vendar je lahko v novem naravnem okolju prekomerno invaziven in ekspanziven, kar lahko predstavlja težavo za ekosistem.219 V Južni Ameriki to ribo gojijo za komercialni športni ribolov. Najpogosteje jo najdemo v JužniAmeriki na obmocjihVenezuele in Brazilije. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden in se kaže v kroženju hranilnih snovi, ublažitvi ucinka tople grede, shranjevanju ogljika ter ohranjanju ravnovesja v ekosistemu.Velikost genoma lahko ocenimo na približno 900 Mb. Energijska vsebnost teh rib je približno 25 kJ/g ali 6 kcal/g. 
5. Ameriška jegulja (lat.: Anguilla rostrata) 
Po obliki je podobna kaci in zraste v dolžino od približno 37 cm do 100 cm, vendar lahko doseže tudi dolžino do 152 cm in težo sedmih kilogramov. Najdemo jo lahko tako v slanih kot tudi v sladkih vodah s temperaturo od 4 °C do 25 °C ter širokim razponom pH in trdote. Preživijo lahko celo v precej kislih in slanih vodah ter so manj obcutljive na koncentracijo raztopljenega kisika v vodi. Prav tako imajo širok prehranjevalni razpon, ki vkljucuje mrhovino, žabe, ribe, žuželke, nevretencarje, ikre, licinke, rakovice idr. Ameriška jegulja je izjemno pomembna in koristna za ekosistem, saj je vrhunska plenilka, ki uravnava populacijski razmah žuželk, nevretencarjev, amfibij itd. Poleg tega ameriška jegulja predstavlja bogat vir hrane želvam, drugim vecjim ribam, vodnim pticam in sesalcem, vkljucno s clovekom. Še zlasti jo lahko najdemo na geografskih podrocjih Severne in Srednje Amerike. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden in se kaže v kroženju hranilnih snovi, ublažitvi ucinka tople grede, shranjevanju ogljika ter ohranjanju 
219 Sastraprawira, S. M., Abd. Razak, I. H., Shahimi, S., Pati, S., Edinur, H. A., John, A. B., Ahmad, A., Kumaran, J. 
V., Martin, M. B., Chong, J. L., Chowdhury,A. J., & Nelson, B. R. (2020). A review on introduced Cichla spp. and 
emerging concerns. Heliyon, 6(11). https://doi.org/10.1016/j.heliyon.2020.e05370. 
ravnovesja v ekosistemu. Velikost genoma ocenjujejo na približno 975 Mb do 1413 Mb. Energijska vsebnost teh rib je približno 25 kJ/g ali 6 kcal/g. 
6. Blatna šcuka (lat.:Amia calva) 
Najdemo jo predvsem v toplejših vodah jezer in rek, bogatih z vodnim rastlinstvom. Najbolje uspeva v temperaturnem obmocju vode od 15 °C do 25 °C, v vodah s pH razponom od 6,0 do 7,5 in trdote od 54 ppm do 268 ppm. Zraste v velikosti od približno 53 cm do 109 cm in lahko doseže težo preko devetih kilogramov. Lahko preživi brez vode skoraj 21 dni, zaradi cesar je manj odvisna od koncentracije raztopljenega kisika v vodi. Prehranjujejo se z ribami, vodnimi žuželkami, nocnimi pajki, žabami, kacami, kušcarji, moceradi in raznimi vodnimi nevretencarji. Iz tega lahko sklepamo, da so vsestranski vrhunski plenilci, ki uravnavajo populacijsko rast drugih vrst živali. Imajo maloštevilne naravne sovražnike, med katere lahko prištevamo zgolj aligatorje. Blatno šcuko še zlasti lahko najdemo na podrocjih Severne Amerike. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden in se kaže v kroženju hranilnih snovi, ublažitvi ucinka tople grede, shranjevanju ogljika ter ohranjanju ravnovesja v ekosistemu. Velikost genoma ocenjujejo na približno 831 Mb do 897 Mb. Energijska vsebnost teh rib je približno 25 kJ/g ali 6 kcal/g. 
7. Orada (lat.: Lepomis macrochirus) 
Življenjski prostor teh rib se nahaja v rekah in velikih jezerih s temperaturo vode od približno 1 °C do 36 °C, s pH razponom od 7,0 do 7,5 in trdote od 178 ppm do 267 ppm. Obcutljive so na onesnažene vode in pomanjkanje koncentracije raztopljenega kisika v njih. Tehtajo lahko do 2,2 kg in zrastejo v dolžino od 19 cm do najvec 41 cm. Prehranjujejo se z manjšimi ribami, polži, vodnimi žuželkami in nevretencarji. Za okolje so pomembne tako z vidika uravnavanja populacijske rasti drugih živali kot tudi kot bogat vir hrane za druge ribe, kot je na primer postrvji ostriž. Najpogosteje jih najdemo na geografskih lokacijah Severne, Srednje in Južne Amerike, v Aziji, Afriki ter na oceanskih otokih. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden in se kaže v kroženju hranilnih snovi, ublažitvi ucinka tople grede, shranjevanju ogljika ter ohranjanju ravnovesja v ekosistemu. Velikost genoma ocenjujejo na približno 889 Mb. Energijska vsebnost teh rib je približno 25 kJ/g ali 6 kcal/g. 
8.
 Navadni krap (lat.: Cyprinus carpio) Gre za ribe, ki so precej odporne na razlicne zunanje okolišcine. Vecinoma živijo na dnu mirnih voda, kot so manjše reke in jezera z mehko talno podlago ter gosto vodno vegetacijo. Niso obcutljive na manjše koncentracije raztopljenega kisika v vodi, prenašajo ekstremna temperaturna nihanja vode od 3 °C do 35 °C, preživijo v vodah z razponom pH vrednosti od 6,5 do 9,0 in 

preživijo v vodah s trdoto od 178 ppm do 267 ppm. Najbolj idealna temperatura za drstenje je med 15 °C in 20 °C. Navadni krapi so pretežno rastlinojedci, vendar se obcasno hranijo tudi s polži, vodnimi žuželkami, nevretencarji, rakci in algami. Prav zaradi tega so koristni uravnavalci rasti populacij vodnih rastlin in drugih živali v ekosistemu. Prav tako predstavljajo bogat vir hrane velikim ribam (npr. šcuka) in ljudem. Navadni krapi lahko na nedomacih obmocjih postanejo invazivne ribe in tako škodijo ekosistemu, še zlasti vodnemu rastlinstvu. Najdemo jih lahko na geografskih lokacijah Severne Amerike, Evrope in Azije. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden in se kaže v kroženju hranilnih snovi, ublažitvi ucinka tople grede, shranjevanju ogljika, emisijah toplogrednih plinov zaradi clovekovih industrijskih dejavnosti na podrocju ribištva ter ohranjanju ravnovesja v ekosistemu. Velikost genoma ocenjujejo od 1,415 Gb do 1,714 Gb. Energijska vsebnost teh rib je približno 25 kJ/g ali 6 kcal/g. 

9.
 Rjavi ameriški som (lat.:Ameiurus nebulosus) Ta riba je izjemno odporna na temperaturna nihanja vode, saj lahko preživi v vodah od 0 °C do 37 °C. Poleg tega je manj obcutljiva na nizke koncentracije raztopljenega kisika v vodi in celo lahko preživi nekaj casa brez vode. Živijo lahko tako v sladkih kot v slanih vodah, kar pomeni, da niso obcutljive na zelo trde vode. Prav tako niso prekomerno obcutljive na onesnažene kisle in alkalne vode. Zrastejo približno 55 cm v dolžino in težejo nekaj vec kot en kilogram. Rjavi ameriški som je vrhunski plenilec, ki se prehranjuje tako z vodnimi rastlinami kot tudi z drugimi živalmi, kot so ribe, žuželke, nevretencarji, ikre, licinke itd. Pogosto se znajde na jedilnem seznamu vodnih kac, šcuk, želv, pljucnih rib itd., zaradi cesar ga lahko uvrstimo tudi kot vir hrane. Za ekosistem je pretežno koristen, vendar lahko v nedomacih okoljih postane invazivna in ekspanzivna riba, kar povzroca veliko škodo domorodnim ribam in vodnemu rastlinstvu. Najpogosteje ga najdemo na geografskih lokacijah, kot so Severna Amerika, Evropa, Azija in oceanski otoki. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden in se kaže v kroženju hranilnih snovi, ublažitvi ucinka tople grede, shranjevanju ogljika in ohranjanju ravnovesja v ekosistemu. Velikost njihovega genoma lahko ocenimo na približno 840 Mb. Energijska vsebnost teh rib je približno 23 kJ/g ali 5 kcal/g. 

10.
 Kanalski som (lat.: Ictalurus punctatus) Ta riba se nahaja pretežno v jezerih in tolmunih, vendar lahko najdemo tudi odrasle osebke v rekah. Najbolje se razvija v temperaturnem obmocju vode od 10 °C do 32 °C, z razponom pH vrednosti vode od 6,0 do 8,0 in trdoto vode od 71,2 ppm do 534 ppm. Kanalski som je manj obcutljiv na koncentracijo raztopljenega kisika v vodi. Zraste lahko v dolžino od 54 cm do 132 cm in lahko tehta tudi do 26,3 kg. Prehranjuje se predvsem z manjšimi ribami, rakci, polži, vodnimi žuželkami in manjšimi sesalci. Njegovi plenilci so lahko vodne ptice ujede, kace, aligatorji, vidre in clovek, zato 


v ekosistemu ne zaseda zgolj mesta plenilca, temvec je tudi bogat vir hrane za druge vrste živih bitij. Poleg tega nekatere sladkovodne školjke uporabljajo kanalskega soma kot gostitelja svojih licink. Kanalski som je za ekosistem zelo koristen predstavnik, vendar lahko predstavlja problem v tujih okoljih, saj je ta riba zelo ekspanzivna in invazivna, zaradi cesar lahko spodrine nekatere vrste domorodnih rib. Najpogosteje ga lahko najdemo na geografskih obmocjih, kot so Kanada, ZDA in Mehika. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden in se kaže v kroženju hranilnih snovi, ublažitvi ucinka tople grede, shranjevanju ogljika in ohranjanju ravnovesja v ekosistemu. Velikost njihovega genoma ocenjujejo od okoli 783,3 Mb do 1,037 Gb. Energijska vsebnost teh rib je približno 23 kJ/g ali 5 kcal/g. 
11. Postrvji ostriž – Florida (lat.: Micropterus salmoides floridanus) 
Ta vrsta živi predvsem v vodnih virih, kot so jezera, vecji tolmuni in reke, in kot že latinsko ime pove, izhaja iz zvezne države Florida. Zaradi toplejšega podnebja rastejo hitreje kot njeni severni sorodniki. Zrastejo v dolžino od 46 cm do 67 cm in lahko tehtajo do 11 kg. Te ribe raje živijo v toplejših vodah, kot so jezera in reke, v temperaturnem obmocju približno od 20 °C do 30 °C, so precej obcutljive na nižje pH vrednosti, pod 6,0, in manj obcutljive na trde vode, s trdoto od 200 ppm do 400 ppm. Niso prekomerno obcutljive na vode z nižjo koncentracijo raztopljenega kisika. Prehranjujejo se pretežno z manjšimi ribami, vodnimi žuželkami in nevretencarji. Te ribe pomenijo tudi bogat vir hrane za vecje ribe (npr. šcuka, ameriška jegulja), vecje vodne ptice (npr. caplja) in velike reptile (npr. aligator). Ta vrsta rib je za ekosistem zelo pomembna, najdemo pa jo še zlasti na geografski lokaciji Florida v ZDA. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden in se kaže v kroženju hranilnih snovi, ublažitvi ucinka tople grede, ustvarjanju biološke raznovrstnosti, shranjevanju ogljika in ohranjanju ravnovesja v ekosistemu. Velikost genoma bi lahko ocenili na približno 1,0 Gb. Energijska vsebnost teh rib je približno 23 kJ/g ali 5 kcal/g. 
12. Dolgonosni gar (lat.: Lepisosteus osseus) 
Živijo predvsem v vodnih virih, kot so velika jezera, reke in ribniki, s temperaturnim razponom od 12 °C do 20 °C, pH vrednostmi od 7,0 do 7,7 in trdoto od 178 ppm do 267 ppm. Lahko preživijo v vodah z nižjo koncentracijo raztopljenega kisika in celo dalj casa zdržijo v slanih vodah. Zrastejo praviloma v dolžino od 66 cm do 80 cm, vendar lahko dosežejo tudi dolžino do 200 cm in tehtajo do 22,8 kg. Prehranjujejo se pretežno z ribami in rakci. V južnih predelih Floride so pomemben vir hrane za aligatorje. Za ekosistem je ta riba pomembna, saj uravnava rast populacij manjših ribjih plenilcev. Najdemo jo pretežno na geografskih lokacijah v ZDA in Mehiki. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden in se kaže v kroženju hranilnih snovi, ublažitvi ucinka tople grede, shranjevanju ogljika, ustvarjanju biološke raznovrstnosti in ohranjanju ravnovesja v ekosistemu. Velikost njihovega genoma bi lahko ocenili na približno 940 Mb. Energijska vsebnost teh rib je približno 23 kJ/g ali 5 kcal/g. 
13.
 Navadna šcuka (lat.: Esox lucius) Zraste v dolžino od 25 cm do 150 cm in lahko tehta celo 28,4 kg. Najdemo jo predvsem v cistih jezerih in rekah z bogato vegetacijo in temperaturo od 10 °C do 28 °C. Ta riba lahko živi v vodah s pH razponom vrednosti od 5,0 do 9,0, iz cesar lahko sklepamo, da je manj obcutljiva tudi na bolj trde vode z trdoto od 200 ppm do 400 ppm in na nižjo koncentracijo raztopljenega kisika. Navadna šcuka se pretežno prehranjuje z ribami, vendar se ne odrece tudi drugim virom hrane, kot so manjše vodne ptice, miši, žabe, reptili, nevretencarji itd. Ta plenilec spada v sam vrh prehranjevalne piramide in razen cloveka ter predstavnikov iz lastne vrste nima naravnih sovražnikov. Za ekosistem so zelo pomembni, saj nadzorujejo rast populacij drugih manjših plenilskih rib in drugih živali. Najdemo jih pretežno na geografskih lokacijah, kot so Severna Amerika, Azija in Evropa. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden in se kaže v kroženju hranilnih snovi, ublažitvi ucinka tople grede, shranjevanju ogljika, ustvarjanju biološke raznovrstnosti in ohranjanju ravnovesja v ekosistemu. Velikost njihovega genoma bi lahko ocenili na približno 919 Mb. Energijska vsebnost teh rib je približno 25 kJ/g ali 6 kcal/g. 

14.
 Soncni ostriž (lat.: Lepomis gibbosus) Zrastejo lahko v dolžino od 9,9 cm do 40 cm in tehtajo od 171 g do 630 g. Živijo predvsem v vodnih virih, kot so jezera, ribniki in manjše reke, s temperaturnim razponom od 4 °C do 30 °C, pH vrednostjo od 7,0 do 7,5 in trdoto od 178 ppm do 267 ppm. So odporne na nižje koncentracije raztopljenega kisika v vodi. Prehranjujejo se z manjšimi ribami, vodnimi nevretencarji, vodnimi žuželkami, vodnimi pajki in ikrami drugih rib. Soncni ostriž pomeni bogat vir hrane vecjim ribam, kot so postrvji ostriži, šcuki itd., ter cloveku. Za ekosistem so pomembne, saj kot plenilci in plen uravnavajo populacijsko rast drugih živih bitij. V tujih življenjskih prostorih lahko predstavljajo problem za ravnotežje ekosistema. Najdemo jih predvsem na geografskih lokacijah Severne Amerike. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden in se kaže v kroženju hranilnih snovi, ublažitvi ucinka tople grede, shranjevanju ogljika, ustvarjanju biološke raznovrstnosti in ohranjanju ravnovesja v ekosistemu. Velikost njihovega genoma bi lahko ocenili na približno 773 Mb. Energijska vsebnost teh rib je približno 23 kJ/g ali 4 kcal/g. 

15.
 Pasji losos (lat.: Oncorhynchus keta) Živijo deloma v slanovodnih virih, kot so morja, in sladkovodnih virih, kot so reke, v temperaturnem razponu od 0 °C do 24 °C in pH razponu od 6,5 do 8,0. Na trde vode niso zelo obcutljive, saj kot že omenjeno lahko živijo tudi v slani vodi. Obcutljive so pa na nižje 


koncentracije raztopljenega kisika v vodi, ki naj bi presegale 6,3 mg/l. Zrastejo v dolžino od 58 cm do 100 cm in lahko tehtajo do skoraj 16 kg. Pasji losos se prehranjuje pretežno z morskimi (npr. lignji) in recnimi ribami (npr. šprat, pešcena jegulja). Poleg tega se v rekah prehranjuje tudi z vodnimi žuželkami in planktonom. Pomenijo tudi bogat vir hrane številnim plenilcem, kot so vecje morske ribe, vecje ptice in sesalci (npr. orka, tjulnji, medved, clovek). Po poginotju pasjih lososov v rekah postanejo pomemben dodatni vir hranljivih snovi v recnem ekosistemu. Skratka, ta riba je zelo koristna za dva razlicna ekosistema, kot sta morski in recni. Najdemo jih predvsem na geografskih lokacijah Severne Amerike in Severovzhodne Azije. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden v smeri kroženja hranilnih snovi, ublažitve ucinka tople grede, shranjevanja ogljika, ustvarjanja biološke raznovrstnosti in ohranjanja ravnovesja v ekosistemu. Velikost njihovega genoma bi lahko ocenili na približno 2,20 Gb. Energijska vsebnost teh rib je približno 25 kJ/g ali 6 kcal/g. Podobno kot pri podpoglavju o vodnih rastlinah in žuželkah bo tudi v tem podpoglavju v diagramu povzeta hierarhicna asociativna postavitev med kljucnimi entitetami (voda, svetloba/sonce, zemlja in zrak) ter zunanjimi okolišcinami (pritisk, temperatura, gostota, trdota, osvetljenost, biološka raznolikost in pH) ter biomehanicnimi lastnostmi rib (oblika, zgradba, odpornost, gibljivost, prilagodljivost in genom). Ribe, vodne žuželke in vodne rastline so živa bitja, ki so med seboj povezana na razlicne nacine. Nekatere vodne rastline in vodne žuželke pomenijo bogat vir hrane ribam, ceprav je treba poudariti, da obstaja mocnejša povezava med ribami in vodnimi žuželkami, saj sorazmerno maloštevilne vrste rib jedo vodne rastline. V drugem pogledu pa vodne rastline nudijo zatocišce ribam pred visokimi temperaturami in vecjimi plenilci, kot so vodne ptice in vodni reptili. Pomembno je poudariti, da gre za simbiozo med vodnimi rastlinami in dolocenimi vrstami rib. Kljub boju za preživetje razlicnih vrst živih bitij ni v ospredju zgolj surovo tekmovanje, temvec tudi manj ocitno sodelovanje med razlicnimi vrstami. Surovo tekmovanje med razlicnimi vrstami živih bitij lahko v zoženem pogledu opredelimo kot ekstremno hierarhicno, vendar ob celovitejšem pogledu po vzoru velike slike spoznamo, da je hkrati prisotno tudi medsebojno enakovredno sodelovanje. Egoisticni vzgibi v velikem pogledu ne morejo prepreciti skrite zavesti glede skupnega dobrega, kar pomeni, da je ekosistem plodovitejši, raznovrstnejši, glede biomase okrepljen in uravnotežen. Zdi se, da cloveška vrsta v mnogih primerih izstopa iz tega sodelovalnega okvirja, saj je v piclih 10.000 letih prekomerno zmanjšala biomaso na našem planetu. Ni še povsem jasno, zakaj clovek to pocne v pogledu velike slike naravnega hierarhicnega asociativnega sistema in ali obstaja kakšna funkcionalna ali racionalna razlaga za njegovo pocetje. 

5.4.7.6.5.2 Slika 362: Paketni hierarhicni asociativni diagram kljucnih entitet, zunanjih okolišcin in biomehanicnih lastnosti vodnih rastlin, vodnih žuželk ter rib 
Slika 362 prikazuje paketni hierarhicni asociativni diagram kljucnih entitet, zunanjih okolišcin in biomehanicnih lastnosti vodnih rastlin, vodnih žuželk in rib. Opazimo lahko, da je paketno omrežje že bolj zajetno in vkljucujoce glede na moc asociativnih povezav med paketi biomehanicnih lastnosti vodnih rastlin, vodnih žuželk in rib. Glede na dejstvo, da je vecina rib mesojedih in da uporabljajo vodne rastline kot dolocen zavetišce, ne pa tudi kot vir hrane, lahko ugotovimo, da gre za šibkejšo asociativno povezavo med biomehanicnimi lastnostmi vodnih rastlin in rib (glej sliko: moc asociativne povezave je oznacena kot 1,0 in je manj okrepljena). Srednje mocno asociativno povezavo opazimo glede razmerja med biomehanicnimi lastnostmi vodnih žuželk in vodnih rastlin, saj se mnoge vrste žuželk, vkljucno z njihovimi licinkami, ne prehranjujejo z drugimi živalmi, ampak pogosto tudi z rastlinami, ki ne predstavljajo zgolj zatocišca pred drugimi plenilci (glej sliko: moc asociativne povezave je oznacena kot 2,0 in je nekoliko bolj okrepljena). Nenazadnje imamo še najbolj krepko asociativno povezavo med biomehanicnimi lastnostmi vodnih žuželk in rib (glej sliko: najbolj okrepljena asociativna povezava z vrednostjo 3,0). Te bolj ali manj mocne asociativne povezave biomehanicnih lastnosti med razlicnimi vrstami živih bitij so predvsem izid genoma in prilagajanja, vendar pod vplivom zunanjih okolišcin. Genom v bistvu doloca potencial za lastnosti, kot so velikost, oblika, zgradba, odpornost in prilagodljivost. Te lastnosti v nadaljevanju dolocajo proizvajalce in potrošnike hrane, ki so pod mocnim vplivom vodnega medija z njegovimi fizikalno­kemicnimi lastnostmi, kot so pH, temperatura, gostota in trdota. Voda ni otok zase, ampak je genericno povezana tako z zemljo (talna podlaga in hranilne snovi, minerali), s svetlobo (soncna svetloba in toplota) kot tudi z zrakom (zracni pritisk, onesnaženost). Brez teh glavnih fizikalno­kemicnih lastnosti tudi niso vzpostavljeni pogoji, da bi lahko prišlo do usodnih srecanj med razlicnimi vrstami živih bitij. Iz tega posledicno izhaja, da se prav tako ne morejo uveljaviti razlicni genski potenciali. Na osnovi zapisanega bi lahko znotraj paketa biomehanicnih lastnosti genom dolocili kot nadrejenega nad drugimi lastnostmi, vendar lahko kombinacije razlicnih supozicij, pozicij, situacij in dogodkov znotraj mezokozmosa mocno zmanjšujejo pomen genoma. 
5.4.7.6.6 Dvoživke (amfibije) 
Dvoživke nimajo stalne telesne temperature in v vecini primerov niso popolnoma prilagojene na kopensko življenje. Velik del življenja preživijo ob in znotraj razlicnih vodnih virov, kot so izviri, potoki, ribniki, reke, jezera in mocvirja. Manjši odstotek dvoživk živi v gozdovih in na vlažnih kmetijskih zemljišcih, zelo majhen odstotek pa lahko preživi tudi v morski vodi (npr. žabe, ki se prehranjujejo z rakovicami). Vecina vodnih licink dvoživk diha s škrgami, v odrasli dobi pa diha s pljuci in s kožo. Dvoživke predstavljajo prehodno obliko med ribami in plazilci (reptili). Glavna znacilnost dvoživk je, da imajo namesto plavuti štiri noge. Poleg tega imajo veke, jezik, razvite vonj in okus. Poznamo dvoživke, ki izležejo svoja jajceca v vodi, ter druge, ki so živorodne, pri katerih se jajceca razvijajo znotraj materinega telesa. Dvoživke imajo odlicen sluh zaradi posebne zgradbe srednjega ušesa, ki je povezano preko evstahijeve cevi z žrelom.Voda je za dvoživke kljucnega pomena, saj omogoca vlažnost kože, kar jim omogoca funkcionalno dihanje in gibanje. Dvoživke sicer redkeje zaužijejo vodo v cisti obliki, ampak jo pridobijo po zaužitju plena.V redkih primerih, oziroma v dolocenih obdobjih, lahko dvoživke posežejo tudi po rastlinski hrani, kar se še zlasti zgodi v vrocih poletnih dneh. Kljub temu pa dvoživke pogosteje posežejo po mesni prehrani, saj lahko zaužijejo žuželke, polže, druge žabe, manjše ribe, pajke, crve, v primeru, da so dovolj velike, pa tudi ptice, netopirje in miši.Vecina licink dvoživk daje prednost rastlinski prehrani. Zaradi številnih naravnih sovražnikov so nekatere vrste dvoživk razvile strupne žleze, ki plenilcem onemogocajo zaužitje. Druge vrste uporabljajo druga orožja, kot so opticno prevaranje plenilca in posnemanje drugih vrst živali, kar plenilce preseneti in odganja. Poleg petih osnovnih cutil imajo dvoživke sposobnost zaznavanja ultravijolicne in infrardece svetlobe ter celo magnetnih polj.220 Dvoživke v grobem delimo na žabe, krastace, salamandre, tritone in cecilije. Sledi opis zelo ozkega 
220 Clarke, B., Brightling, G., & Greenaway, F. (2005). Amphibian. DK Pub. 
izbora razlicnih vrst dvoživk.221 Glede na dejstvo, da žabe predstavljajo 90 % vseh dvoživk, bo vecina opisov namenjena prav tem. 

5.4.7.6.6.1 Slika 361: Izbor žab, salamandrov in krastac 
1.
 Zelena rega (lat.: Hyla arborea) Zrastejo do okoli štiri do pet centimetrov in so živo zelene barve, medtem ko so paglavci rumenkaste barve. Zelo pogosto jih srecujemo na obrobju gozdov, na travnikih z drugim rastlinjem in blizu vodnih virov, kot so mlake, manjši tolmuni ali manjših kanali, kjer odložijo svoja jajceca, pritrjena na vodno rastlinje. Praviloma se izogibajo vodam, kjer se nahajajo ribe, saj te lahko ogrožajo tako jajceca kot tudi paglavce, ki se iz jajcec izležejo po desetih dneh. Paglavci in odrasle žabe najbolje uspevajo v vodah s temperaturo od 15 °C do 20 °C, s pH vrednostjo od 6,5 do 7,5 in mehkejših do srednje trdnih vodah, s trdoto od 80 ppm do 200 ppm. Koncentracija raztopljenega kisika v vodi naj bi bila višja od 7 mg/l. Paglavci se prehranjujejo predvsem z rastlinskimi deli, medtem ko se odrasle žabe praviloma prehranjujejo z raznimi manjšimi nevretencarji. Zaradi svojih prehranjevalnih navad jih lahko uvrstimo kot koristne za ohranjanje populacijskega ravnotežja v ekosistemu. Najpogosteje jih srecujemo na geografskih lokacijah po celotni Evropi. Zelena rega bo kasneje ponovno obravnavana kot kopensko živo bitje. Velikost njihovega genoma je približno 3,6 Gb. 

2.
 Sekulja (lat.: Rana temporaria) 


221 Kot dodatna pomoc pri opisu je služilo monografsko delo: Wells, K. D. (2007). The Ecology & Behavior of Amphibians. The University of Chicago Press. 
Zrastejo v dolžino od okoli 6 cm do 9 cm in so lahko razlicnih barv s temnimi lisami, medtem ko so paglavci temno rjave barve. Izven paritvene sezone jih najpogosteje srecujemo na vlažnih mestih blizu ribnikov ali mocvirij, ali pa na travnikih z dolgo travo. V zimskem casu se nahajajo v stanju hibernacije v stojecih vodah, jezerih, blatnih rovih itd. Paglavci in odrasle žabe najbolje uspevajo v vodah z nekoliko višjo temperaturo, od 20 °C do 23 °C, s pH vrednostjo od 6,5 do 7,5 in mehkejših do srednje trdnih vodah, s trdoto od 80 ppm do 200 ppm. Koncentracija raztopljenega kisika v vodi naj bi bila višja od 7 mg/l. Paglavci se v zgodnji fazi razvoja prehranjujejo z algami in vodnim rastlinjem, vendar se v kasnejši fazi razvoja preusmerijo na manjše vodne živali in nevretencarje. Odrasle žabe se prehranjujejo z razlicnimi manjšimi žuželkami, pajki, lesnimi ušmi, polži in crvi. Tako paglavci kot tudi odrasle žabe imajo številne naravne sovražnike, kot so vodne ptice, ptice ujed, kace, srake, podlasice itd. Sekulje so koristne za ekosistem, saj ohranjajo populacijsko ravnotežje žuželk in so bogat vir hrane drugim živalim. Najpogosteje jih srecujemo na geografskih lokacijah po celotni Evropi in v dobrem delu Azije. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden, v smeri kroženja hranilnih snovi, ublažitve ucinka tople grede, shranjevanja ogljika, ustvarjanja biološke raznovrstnosti in ohranjanja ravnovesja v ekosistemu. Velikost njihovega genoma je približno 4,11 Gb. Energijska vsebnost teh žab je približno 12 kJ/g ali 3 kcal/g. 
3.
 Plavcek (lat.: Rana arvalis) Zrastejo v dolžino od okoli 5 cm do 7 cm, samci pa so v casu drstitve modre barve, medtem ko so paglavci rjave barve. Najpogosteje jih srecujemo na predelih mocvirij, ob robovih gozdov itd. Paglavci in odrasle žabe najbolje uspevajo v vodah z nekoliko višjo temperaturo, od 15 °C do 20 °C, s pH vrednostjo od 4,5 do 7,5, ter so manj obcutljive na bolj trde vode z višjo trdoto od 200 ppm. Prav tako so manj obcutljive na koncentracijo raztopljenega kisika v vodi (še zlasti paglavci), saj lahko preživijo tudi ob nižjih koncentracijah, ki so pod 7 mg/l. Paglavci se prehranjujejo z algami in manjšimi nevretencarji, odrasle žabe pa z razlicnimi žuželkami in drugimi nevretencarji. Tako paglavci kot odrasle žabe imajo številne naravne sovražnike, kot so ptice, kace, videri itd. Plavcki so koristni za ekosistem, saj ohranjajo populacijsko ravnotežje žuželk in so bogat vir hrane drugim živalim. Najpogosteje jih srecujemo na geografskih lokacijah celotne Evrope in v dobrem delu Azije. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden, v smeri kroženja hranilnih snovi, ublažitve ucinka tople grede, shranjevanja ogljika, ustvarjanja biološke raznovrstnosti in ohranjanja ravnovesja v ekosistemu. Velikost njihovega genoma je približno 3,2 Gb. Energijska vsebnost teh žab je približno 12 kJ/g ali 3 kcal/g. 

4.
 Zelena žaba (lat.: Pelophylax kl. Esculentus) Zrastejo v dolžino od okoli 5 cm do 11 cm in so zelenkaste barve s temnimi lisami. Gre za križanko med pisano žabo in debeloglavko. Najpogosteje jih srecujemo v jezerih, ribnikih, tolmunih, kanalih, 

jarkih itd. Paglavci in odrasle žabe najbolje uspevajo v vodah s temperaturo od 15 °C do 20 °C, s pH vrednostjo od 6,5 do 7,5 in trdoto vode od okoli 120 ppm do 200 ppm. Koncentracija raztopljenega kisika v vodi (še zlasti pri paglavcih) naj bi bila vecja od 7 mg/l. Paglavci se prehranjujejo z algami in manjšimi žuželkami. Odrasle žabe se prehranjujejo z raznimi žuželkami, nevretencarji, pajki ter celo ribami, drugimi žabami in manjšimi pticami. Tako paglavci kot odrasle žabe imajo številne naravne sovražnike, kot so vodne ptice, kace, orli, ljudje itd. Zelene žabe so zelo koristne za ekosistem, saj ohranjajo populacijsko ravnotežje žuželk in so bogat vir hrane drugim živalim. Najpogosteje jih srecujemo na geografskih lokacijah po vsej Evropi. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden, v smeri kroženja hranilnih snovi, ublažitve ucinka tople grede, shranjevanja ogljika, ustvarjanja biološke raznovrstnosti in ohranjanja ravnovesja v ekosistemu. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 4,0 Gb. Energijska vsebnost teh žab je približno 8 kJ/g ali 2 kcal/g. 

5.
 Navadna cesnovka (lat.: Pelobates fuscus) V dolžino zrastejo od 4 cm do 9 cm in so rjavkaste do bele barve, medtem ko so paglavci olivne barve s crnimi vzorci. Odrasle žabe vecino svojega življenja, razen v casu parjenja, preživijo na kopnem ob mirnih rekah, ribnikih, jezerih, tolmunih itd. Znotraj teh vodnih virov srecujemo tudi njihove paglavce, ki se vecinoma prehranjujejo z algami in mikroorganizmi ter lahko dosežejo velikost celo do 10 cm. Odrasle žabe se hranijo z žuželkami in nevretencarji. Predstavljajo tudi vir hrane za druge živali, kot so npr. sove, vrane, caplje in kojoti. Prav zaradi tega so izjemno koristne za ekosistem, saj uravnavajo velikost populacij plena in so bogat vir hrane drugim plenilcem. Tako paglavci kot tudi odrasle žabe so zelo obcutljive na kakovost vode, ki naj bi imela ustrezno temperaturo v obmocju od 18 °C do 20 °C, ustrezen pH razpon od 6,5 do 7,5, trdoto vode od okoli 100 ppm do 200 ppm, ustrezno koncentracijo raztopljenega kisika (vsaj 7 mg/l) in naj ne bi bila onesnažena z amonijevimi in nitratnimi ioni. Najpogosteje jih srecujemo na geografskih lokacijah po celotni Evropi. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden, saj vplivajo na kroženje hranilnih snovi, ublažitev ucinka tople grede, shranjevanje ogljika, ustvarjanje biološke raznovrstnosti in ohranjanje ravnovesja v ekosistemu. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 4,0 Gb. Energijska vsebnost teh žab je približno 8 kJ/g ali 2 kcal/g. 

6.
 Pisana žaba (lat.: Pelophylax ridibundus) V dolžino zrastejo od 4,5 cm do 6,5 cm in so travnato zelene barve s temnimi pikami. Pisana žaba je bližnji sorodnik debeloglavke in zelene žabe. Za njih veljajo podobne lastnosti, kot so bile zapisane pri zeleni žabi. Podatka o velikosti genoma v NCBI podatkovni bazi ni bilo mogoce najti. 

7.
 Debeloglavka (lat.: Rana ridibunda) Predstavniki debeloglavke veljajo za najvecje prave žabe v Evropi, saj lahko v dolžino zrastejo celo 

do spoštljivih 17 cm. So zelene barve s crnimi vzorci po vsem telesu. Prvenstveno se prehranjujejo z žuželkami, še zlasti kacjimi pastirji, vendar lahko posežejo tudi po drugih živalih, kot so deževniki, lazarji, manjše ribe, druge dvoživke in celo manjši sesalci. Pomenijo bogat vir hrane manjšim sesalcem, kušcarjem, kacam, rovkam, vidram in vecjim pticam, kot so caplje. Tako paglavci kot tudi odrasle žabe te vrste najbolje uspevajo v vodi s temperaturo okoli 15 °C ter z zmernimi vrednostmi pH, trdote vode in koncentracije raztopljenega kisika. Najpogosteje jih srecujemo v razlicnih predelih Evrope in Azije. Za ekosistem je ta vrsta žab izjemno koristna (podobno kot zelena in pisana žaba). Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden in sega v smeri kroženja hranilnih snovi, ublažitve ucinka tople grede, shranjevanja ogljika, ustvarjanja biološke raznovrstnosti in ohranjanja ravnovesja v ekosistemu. Velikost njihovega genoma bi lahko ocenili na približno 4,0 Gb. Energijska vsebnost teh žab je približno 8 kJ/g ali 2 kcal/g. 

8.
 Rosnica (lat.: Rana dalmatina) Zrastejo v dolžino od 5 cm do 9 cm in so svetlo rjave barve s crnimi pikami. Z izjemo v casu parjenja so zavezane kopenskemu življenju, vendar se gibljejo v bližini vlažnih trav, na obrobju gozdov, mirnih rek in ribnikov. Prehranjujejo se pretežno s kopenskimi žuželkami, vendar se lahko na njihovih jedilnikih znajdejo tudi deževniki in pajki. Pomenijo bogat vir hrane razlicnim pticam, kacam in celo nekaterim sesalcem, kot so lisice. Iz tega sledi, da so za ravnotežje ekosistema izjemno koristne živali. Njihovi paglavci najbolje uspevajo pri zmernejših vrednostih temperature, pH in trdote vode ter optimalnih vrednostih koncentracije raztopljenega kisika v vodi. Paglavci se pretežno prehranjujejo z vodnim rastlinjem in mrhovino živalskega izvora. Najpogosteje jih srecujemo na razlicnih geografskih lokacijah Evrope. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden in sega v smeri kroženja hranilnih snovi, ublažitve ucinka tople grede, shranjevanja ogljika, ustvarjanja biološke raznovrstnosti in ohranjanja ravnovesja v ekosistemu. Velikost njihovega genoma bi lahko ocenili na približno 4,0 Gb. Energijska vsebnost teh žab je približno 8 kJ/g ali 2 kcal/g. 

9. 
Volovska žaba (lat.: Lithobates catesbeianus) Zrastejo do celih 20 cm v dolžino in so olivno zelenkaste rjave barve, medtem ko so njihovi paglavci temno rjave barve in dolgi približno 9 cm do 10 cm. Žabe in njihovi paglavci se lahko nahajajo v razlicnih vodnih virih, kot so jezera, mirne reke, tolmuni in ribniki. Odrasle žabe glede hrane niso izbircne in pojedo vse, kar lahko ulovijo – od žuželk, nevretencarjev, rib, manjših sesalcev do kac in kušcarjev. Njihovi paglavci se pretežno prehranjujejo z algami in drugimi organskimi snovmi v vodi, zaradi neužitnosti pa imajo zelo malo naravnih sovražnikov. Odrasle žabe pa imajo naravne sovražnike, kot so lisice, rakuni, vecje vodne ptice, kace, vodne želve in ljudje. Za ekosistem so izjemno koristne živali, vendar lahko zaradi njihove prekomerne požrešnosti 

pomenijo hudo grožnjo za bolj obcutljive živalske vrste. Praviloma je najbolj ugodna temperatura vode za življenje odraslih žab in njihovih paglavcev od okoli 15 °C do 20 °C, vendar naj bi za cas parjenja temperatura presegla 25 °C. Najbolje uspevajo v vodah z razponom pH vrednosti od 7,0 do 7,5 in trdote od 80 ppm do 250 ppm. Glede koncentracije raztopljenega kisika v vodi je potrebno poudariti, da so volovske žabe manj obcutljive na nižje vrednosti od 7 mg/l. Najdemo jih lahko na geografskih lokacijah Evrope in Severne Amerike. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden v smeri kroženja hranilnih snovi, ublažitve ucinka tople grede, shranjevanja ogljika, ustvarjanja biološke raznovrstnosti in ohranjanja ravnovesja v ekosistemu. Velikost njihovega genoma bi lahko ocenili na približno 6,25 Gb. Energijska vsebnost teh žab je približno 12 kJ/g ali 3 kcal/g. 

10.
 Navadni mocerad (lat.: Salamandra salamandra) V dolžino lahko zrastejo od 20 cm do 25 cm in so crne barve z okroglimi rumenimi vzorci na hrbtu. Zadržujejo se blizu vodnih virov, kot so izviri in manjši potoki. Naravnih sovražnikov skorajda nimajo, saj imajo po vsem telesu strupene žleze, ki jih šcitijo pred plenilci. Licinke se razvijejo v telesu samice in ob rojstvu že imajo razvite okoncine. Do odraslosti plavajo v vodi in imajo škrge. Navadni mocerad ima sposobnost, da lahko regenerira svoje telesne ude in celo dolocene telesne organe. Prehranjuje se pretežno z žuželkami, pajki, crvi in licinkami drugih živali. Za ravnotežje ekosistema je to izjemno koristna žival. Navadni mocerad ni zelo obcutljiv na nižje temperature vode od 15 °C, vendar naj bi bila trdota vode od okoli 80 ppm do 300 ppm, koncentracija raztopljenega kisika pa naj bi presegala 7 mg/l. Najpogosteje ga srecujemo na geografskih lokacijah Evrope. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden v smeri kroženja hranilnih snovi, ublažitve ucinka tople grede, shranjevanja ogljika, ustvarjanja biološke raznovrstnosti in ohranjanja ravnovesja v ekosistemu. Velikost njihovega genoma bi lahko ocenili na približno 20,0 Gb. Energijska vsebnost teh moceradov je približno 8 kJ/g ali 2 kcal/g. 

11.
 Navadni pupek (lat.: Lissotriton vulgaris) V dolžino zrastejo kakšnih 10 cm in so rjavkaste olivno zelenkaste barve. Vecino casa preživijo na kopnem, razen v obdobju parjenja. V tem obdobju odrasli navadni pupki živijo v mirnejših vodnih virih, kot so izviri, jezera, mirne reke, mirni potoki in ribniki. Njihove licinke živijo do preobrazbe ves cas v vodi in se pretežno prehranjujejo z vodnim rastlinjem. Odrasli moceradi se v vodnem obdobju pretežno prehranjujejo z vodnimi nevretencarji, vodnimi bolhami in licinkami žuželk, medtem ko v kopenskem življenju plenijo pretežno deževnike in polže. Pomenijo bogat vir hrane za vodne ptice, kace in nekatere žabe. Za ekosistem so te živali izjemno pomembne in koristne. Niso zelo obcutljive na nižje temperature vode od 15 °C, pH razpon vrednosti od 4 do 9 in višjo trdoto vode nad 300 ppm. Prav tako niso prekomerno obcutljive na nižje koncentracije raztopljenega 

kisika v vodi. Najpogosteje jih srecujemo na geografskih lokacijah Evrope. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden v smeri kroženja hranilnih snovi, ublažitve ucinka tople grede, shranjevanja ogljika, ustvarjanja biološke raznovrstnosti in ohranjanja ravnovesja v ekosistemu. Velikost njihovega genoma bi lahko ocenili na približno 20,0 Gb. Energijska vsebnost teh tritonov je približno 8 kJ/g ali 2 kcal/g. 

12.
 Planinski pupek (lat.: Ichthyosaura alpestris) Zrastejo lahko do dolžine 12 cm in so crne barve. Prilagojeni so na življenje v krajih z nižjimi temperaturami od 10 °C. Samice svoja jajceca odložijo na vlažno travo ali pa na liste vodnih rastlin. Iz njih se izležejo že izpopolnjeni živi mladici. Za razmnoževanje potrebujejo zgolj manjše kotanje vode, luže, ribnike in manjša jezera. Tako licinke kot odrasli predstavniki planinskega pupka se pretežno prehranjujejo s planktonom, licinkami žuželk in manjšimi vodnimi rakci. Pomenijo bogat vir hrane kacam, ribam, pticam, vodnim hrošcem in sesalcem, kot so ježi. Za ravnotežje ekosistema so to zelo koristne živali. Licinke navadnega pupka so obcutljive na višje temperature vode nad 20 °C, na kisle pH vrednosti, nižje od 6,5, na mehke vode pod 100 ppm in na nižje koncentracije raztopljenega kisika pod 6,5 mg/l. Srecujemo jih lahko najpogosteje po geografskih lokacijah Evrope. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden v smeri kroženja hranilnih snovi, ublažitve ucinka tople grede, shranjevanja ogljika, ustvarjanja biološke raznovrstnosti in ohranjanja ravnovesja v ekosistemu. Velikost njihovega genoma bi lahko ocenili na približno 20,0 Gb. Energijska vsebnost teh tritonov je približno 8 kJ/g ali 2 kcal/g. 

13.
 Bradavicasti trni (lat.: Triturus cristatus) V dolžino lahko zrastejo do 16 cm, na hrbtu so temno rjave barve, njihov trebuh pa je rumenkast. Vecino casa preživijo na kopnem, v obdobju parjenja pa se zadržujejo v razlicnih vodnih virih, kot so jezera, vecji ribniki, tolmuni in vcasih celo reke. 


V kopenskem obdobju se bradavicasti trni pretežno prehranjujejo z nevretencarji, v vodnem obdobju pa njihov jedilnik vkljucuje tudi žuželke, licinke drugih živali in vodne nevretencarje. So pomemben vir hrane za vodne ptice, kace in nekatere sesalce, kot so ježi, jazbeci in rovke. Za ekosistem so zelo koristne živali, tako v kopenski kot vodni fazi življenja. 
Njihove licinke, ki lahko dosežejo dolžino do 7 cm, se pretežno prehranjujejo z vodnim rastlinjem in odpadnimi organskimi snovmi. Za njihovo optimalno okolje naj bi bila voda kakovostna, s temperaturo pod 25 °C, pH vrednostmi v razponu od 6,84 do 8,70 ter trdoto med 36 ppm in najvec 215 ppm. Bradavicasti trni lahko preživijo tudi v vodah z nižjimi koncentracijami raztopljenega kisika, kot so 7 mg/l, 6,5 mg/l ali celo 6,0 mg/l. To vrsto moceradov najdemo na razlicnih geografskih obmocjih Evrope. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden, saj prispevajo k kroženju hranilnih snovi, ublažitvi ucinka tople grede, shranjevanju ogljika, ustvarjanju biološke raznovrstnosti in ohranjanju ravnovesja v ekosistemu. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 20,0 Gb. Energijska vrednost teh tritonov je približno 8 kJ/g ali 2 kcal/g. 
14. Navadna krastaca (lat.: Bufo bufo) V dolžino lahko zrastejo od 10 cm do 18 cm in so rumenkasto rjave barve s temnimi vzorci. Vecino casa preživijo na kopnem, le v pomladnem obdobju pa postanejo vodna bitja. Takrat se parijo in izležejo tudi po vec tisoc jajcec, iz katerih se razvijejo paglavci. Ti se pretežno prehranjujejo z algami in vodnim rastlinjem. 
Odrasle navadne krastace se hranijo z žuželkami, manjšimi miši, manjšimi kacami, crvi in drugimi krastacami. Tako krastace kot tudi njihovi paglavci najbolje uspevajo v vodah s temperaturo od 17 °C do 21 °C. Lahko preživijo tudi v vodah s širokim razponom pH vrednosti od 4,7 do 9,9, trdoto od 86 ppm do 500 ppm ter pri nižjih koncentracijah raztopljenega kisika pod 7 mg/l. 
Praviloma so te živali zelo koristne za ohranjanje ravnovesja v ekosistemu, vendar lahko v primeru ekspanzije postanejo nadloga za cloveka in druga obcutljiva živa bitja. Najdemo jih predvsem v Evropi, Aziji in Afriki. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden, saj prispevajo k kroženju hranilnih snovi, ublažitvi ucinka tople grede, shranjevanju ogljika, ustvarjanju biološke raznovrstnosti in ohranjanju ekološkega ravnovesja. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 4,39 Gb. Energijska vrednost teh krastac je približno 12 kJ/g ali 3 kcal/g. 
15. Zelena krastaca (lat.: Bufotes viridis) V dolžino zrastejo od 8 cm do 10 cm in so sivo-bele do rjavkaste barve z zelenimi lisami na hrbtu. So pretežno kopenske živali, le v casu pomladanskega parjenja se zadržujejo v vodi, kjer odlagajo jajceca (od 9000 do 15 000) okoli podvodnega rastlinja. 
Paglavci zelene krastace so svetlejše barve kot pri navadni krastaci in se pretežno prehranjujejo z algami in vodnimi rastlinami. So pomemben vir hrane za vodne žuželke in njihove licinke, kace, mocerade, vodne ptice in manjše sesalce. Odrasle krastace se hranijo predvsem z žuželkami (npr. mravljami), kopenskimi nevretencarji in redkeje z manjšimi sesalci. So pomemben vir hrane za številne plazilce, nekatere ptice in sesalce. 
Tako na kopnem kot v vodi imajo pomembno vlogo v ekosistemu. Zelene krastace so izjemno trdožive in preživijo v ekstremnih razmerah, od hude vrocine do nižjih temperatur, pa tudi v slani vodi. Njihovi paglavci pa so bolj obcutljivi in odvisni od temperature vode (približno od 18 °C do 21 °C), pH vrednosti (približno od 6,75 do 7,12), trdote (približno od 80 ppm do 300 ppm) ter koncentracije raztopljenega kisika (približno od 7,2 do 7,8 mg/l). 
Najdemo jih predvsem v Evropi, Aziji in Afriki. V podatkovni bazi NCBI ni mogoce najti podatkov 
o velikosti njihovega genoma, vendar bi ga lahko ocenili na približno 3,70 Gb. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden, saj prispevajo k kroženju hranilnih snovi, ublažitvi ucinka tople grede, shranjevanju ogljika, ohranjanju biotske raznovrstnosti in ekološkega ravnovesja. Energijska vrednost teh krastac je približno 12 kJ/g ali 3 kcal/g. 
Po kratkih opisih izbranih vrst dvoživk nadaljujemo z diagramom hierarhicne asociativne razporeditve kljucnih entitet (voda, svetloba/sonce, zemlja in zrak) ter zunanjih dejavnikov (pritisk, temperatura, gostota, trdota, osvetljenost, biološka raznovrstnost in pH). Hkrati upoštevamo tudi biomehanske lastnosti dvoživk (oblika, zgradba, odpornost, gibljivost, prilagodljivost in genom) ter njihovo povezavo z vodnimi rastlinami, žuželkami in ribami. 

5.4.7.6.6.2 Slika 364: Paketni hierarhicni asociativni diagram kljucnih entitet, zunanjih okolišcin in biomehanicnih lastnosti dvoživk v povezavi z vodnimi rastlinami, vodnih žuželk in rib 
Slika 364 prikazuje paketni hierarhicni asociativni diagram kljucnih entitet, zunanjih okolišcin in biomehanskih lastnosti dvoživk v povezavi z vodnimi rastlinami, vodnimi žuželkami in ribami. Opazimo lahko, da zaradi dodatka biomehanskih lastnosti dvoživk hierarhicno asociativno paketno omrežje postaja obsežnejše, vendar v konceptualnem smislu ostaja sorazmerno preprosto. Gre za kljucne povezanosti vseh prvin znotraj paketnega omrežja, saj v primerih, ko ima plenilec izrazite lastnosti odpornosti, prilagodljivosti in dinamicnosti, obstaja velika verjetnost, da bo tudi plen imel podobne lastnosti. Ce pa je dolocen plen izjemno obcutljiv na zunanje okolišcine (npr. prenizek pH, previsoka trdota vode), manj odporen ter premalo gibcen, je manj verjetno, da se bosta plen in plenilec sploh srecala. 
V teh hierarhicnih odnosih prehranjevalnega omrežja obstajajo tudi asociativni oziroma simbioticni odnosi. Na primer, vodne rastline ne igrajo zgolj vloge producenta hrane, temvec mnogim živalim nudijo tudi zavetje pred plenilci in višjimi temperaturami. V zameno te živali oskrbujejo vodne rastline z dodatnimi mineralnimi snovmi. V tej mutualisticni simbiozi so vsi udeleženci v zmagoviti poziciji. 
Licinke dvoživk se pogosto prehranjujejo z vodnimi rastlinami in algami, medtem ko odrasle dvoživke pretežno lovijo druge živali, vcasih celo pripadnike svoje vrste (npr. kanibalizem). Podobno velja za vodne žuželke, pri katerih se številne licinke (npr. licinke kacjega pastirja) prehranjujejo z drugimi manjšimi živalmi, medtem ko se odrasle živali hranijo z vodnimi rastlinami in drugimi organizmi. Ribe in njihove licinke se prav tako prilagajajo razlicnim prehranjevalnim strategijam, saj le malo vrst rib sodi med izkljucno rastlinojede. 
Na podlagi asociativnih povezav, opremljenih z utežmi, lahko sklepamo, da so najmocnejše asociativne povezave med žuželkami ter ribami in dvoživkami (moc povezave med biomehanskimi lastnostmi je oznacena z vrednostjo 3,0), medtem ko je povezava med dvoživkami in ribami nekoliko šibkejša (utež 2,0). Najšibkejšo asociativno povezavo opažamo med ribami in vodnimi rastlinami (utež 1,0). 
Ta paketni hierarhicni asociativni diagram velja pretežno za manjši izbor teh živih bitij, vendar so osnovne zakonitosti sorazmerno verodostojno prikazane. Vecina dvoživk vecino casa preživi na kopnem, v vodno okolje pa se selijo le v obdobju parjenja. Posledicno samice pogosto odlagajo jajceca na ustrezne vodne rastline, iz katerih se nato razvijejo licinke, ki so pri nekaterih vrstah, zlasti pri žabah, povsem prilagojene vodnemu življenju. Pri teh kljucnih povezavah opažamo precejšnjo zakonitost, saj se migracija dvoživk iz kopenskega v vodno okolje in nazaj ponavlja zelo natancno tudi s casovnega vidika. 
V nadaljevanju bomo spoznali vodne plazilce, ki imajo v nekaterih primerih podobne prehranjevalne navade, vendar vecinoma spadajo v višji razred plenilcev in so brez izjeme izkljucno mesojede živali. 
5.4.7.6.7 Vodni plazilci (reptili) 
Podobno kot ribe in dvoživke tudi plazilci spadajo med vretencarje. Njihova glavna znacilnost je, da so hladnokrvni in vse življenje dihajo s pljuci, zato pri njih ne poteka takšna metamorfoza kot pri dvoživkah. Plazilci so razlicnih oblik – nekateri so podobni velikim crvom, medtem ko imajo drugi noge in bolj zaobljeno telo. Nekateri plazilci ležejo jajceca, drugi pa so živorodni. 
Plazilce lahko na grobo razvrstimo v štiri osnovne skupine: Crocodylia (krokodili, gaviali, kajmani in aligatorji), Sphenodontia (npr. tuatara), Squamata (kušcarji, kace in kolutniki) ter Testudines (želve). Gre za izjemno številcno in raznovrstno skupino živali, ki naseljujejo razlicna kopenska in vodna okolja. Tako poznamo morske kace, ki vecino življenja preživijo v morju, pa tudi kace, ki živijo v pušcavah in celo v hladnejših predelih sveta. Obstajajo krokodili, ki naseljujejo tako sladkovodne kot slanovodne habitate. Posebnost so galapaški morski legvani, ki živijo ob obali in se hranijo z algami, ki jih smukajo s površja morja. Na indonezijskih otokih pa najdemo zelo velike kušcarje, kot je komodoški varan, ki je izkljucno mesojed in zaradi svoje strupene sline lahko smrtno nevaren tudi za cloveka – z njo lahko ubije celo vodnega bivola. 
V nadaljevanju bo predstavljen le majhen izbor evropskih plazilcev s poudarkom na vodnih habitatih. Opisane bodo vrste iz skupin (ob)vodnih kac, (ob)vodnih kušcarjev in (ob)vodnih želv.222 

5.4.7.6.7.1 Slika 365: Majhen izbor (ob)vodnih plazilcev 
Slika 365 prikazuje majhen izbor oštevilcenih (ob)vodnih plazilcev, med katerimi so ena vrsta 
kušcarja, tri razlicne vrste želv in pet razlicnih vrst kac, ki živijo bodisi obcasno bodisi stalno v 
222 Pomoc pri opisih omejenega izbora plazilcev so  bili viri:Vitt, L. J., & Caldwell, J. P. (2014).Herpetology an introductory biology of amphibians and reptiles. Academic Press. Green, J., Green, J., Spilsbury, R., &Taylor, B. (2009). Exploring the world of reptiles and Amphibians. Chelsea House.  Cox, N. A., &Temple, H. J. (2009). European red list of reptiles. Office for Official Publications of of the European Communities.  Speybroeck, J., Beukema, W., Bok, B., &Van DerVoort, J. (2016).Field guide to the amphibians and reptiles of Britain and Europe. Christopher Helm. 
vodi. 
1. Živorodna kušcarica (lat.: Zootoca vivipara) Zrastejo lahko do 16 cm v dolžino in so rjave barve. V hladnejših podnebnih razmerah kotijo žive mladice, medtem ko v toplejših podnebjih odlagajo jajceca. Niso mocno odvisne od vode, saj gre pretežno za kopenske živali, ki vodne vire in vodno rastlinje priložnostno uporabljajo kot zavetje pred vecjimi plenilci. Prehranjujejo se s pajki in razlicnimi žuželkami, kot so kobilice, muhe in licinke metuljev. 
Za ekosistem so koristne, saj uravnavajo populacijo žuželk in pajkov ter služijo kot bogat vir hrane za druge plenilce, kot so lisice, macke, sokoli, srake in vecji plazilci. Živorodne kušcarice najdemo v Evropi in Aziji, velikost njihovega genoma pa je ocenjena na približno 1464 Mb. 
Podrobnejši opis živorodne kušcarice, vkljucno z njenim vplivom na podnebne spremembe ter grobimi ocenami energijske vsebnosti (v kJ/g in kcal/g), bo podan kasneje pri opisu kopenskih živali. 
2. Mocvirska skednica (lat.: Emys orbicularis) V dolžino merijo od 25 cm do 30 cm in imajo temen oklep, medtem ko je njihovo telo crno s posutimi rumenimi pegami. Najdemo jih v mirnih vodnih habitatih, kot so vodotoki, ribniki, jezera in kanali. 
Te živali so obcutljive na temperature pod 10 °C in so odvisne od toplejšega podnebja za svojo aktivnost, zato dajejo prednost vodam s temperaturo nad 20 °C. Glede na pH vrednost in trdoto vode so zelo prilagodljive. Preživijo lahko v rahlo kislih razmerah s pH okoli 5,0 do rahlo alkalnih razmer s pH 7,5. Najbolje uspevajo v vodah s trdoto nad 300 ppm, vendar preživijo tudi v mehkejših vodah s trdoto do 150 ppm. 
Prehranjujejo se predvsem z ribami, manjšimi kacami, paglavci, žuželkami, deževniki in polži. So pomemben vir hrane za vecje vodne ptice, vecje ribe, sesalce, kace in celo ljudi. Posledicno imajo pomembno vlogo pri vzdrževanju ekosistemskega ravnovesja. 
Razširjene so na geografskih obmocjih Evrope, Azije in Afrike. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden, saj prispevajo k kroženju hranilnih snovi, shranjevanju ogljika, ohranjanju biotske raznovrstnosti ter vzdrževanju ekosistemske stabilnosti in zdravja. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 2,30 Gb, njihova energijska vrednost pa znaša približno 17,9 kJ/g oziroma 4,3 kcal/g. 
3. Želva rdecevratka (lat.: Trachemys scripta elegans) Merijo od približno 20 cm do 30 cm v dolžino in imajo temen oklep z belimi obrobami ter rdec 
vzorec okoli vratu. Najbolje uspevajo v toplejših podnebnih razmerah s temperaturami med 24 °C in 30 °C ter v bujno poraslih vodnih habitatih, kot so jezera, ribniki in tolmuni, kjer je temperatura vode v enakem razponu. 
Optimalna pH-vrednost vode zanje znaša med 6,5 in 7,6, pri cemer naj bi bila trdota vode zmerno visoka in ne bi smela preseci 300 ppm. Poleg tega potrebujejo sorazmerno cisto vodo, brez onesnaženja s kloridnimi in nitratnimi ioni. 
Te želve so vsejede – prehranjujejo se z vodnim rastlinjem, algami, vodnimi polži, vodnimi žuželkami, paglavci, ribami, pa tudi z mrhovino in odmrlimi deli vodnih rastlin. Pri hranjenju potrebujejo soncno svetlobo, saj jim ta po eni strani pomaga pri prebavi, po drugi strani pa jim zagotavlja obcutek varnosti. 
So pomemben vir hrane za vecje plazilce in vodne ptice ter igrajo kljucno vlogo pri ohranjanju ekosistemskega ravnovesja. Najpogosteje jih najdemo v Severni in Srednji Ameriki, Evropi, Afriki in Aziji. 
Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden, saj prispevajo k kroženju hranilnih snovi, shranjevanju ogljika, ustvarjanju biotske raznovrstnosti ter ohranjanju ravnovesja in zdravja ekosistema. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 2,13 Gb, njihova energijska vrednost pa znaša približno 17,9 kJ/g oziroma 4,3 kcal/g. 
4. Želva rumenovratka (lat.: Rachemys scripta scripta) Merijo od približno 15 cm do 35 cm v dolžino in imajo svetlejši oklep s temnimi obrobami ter rumen vzorec okoli vratu do celjusti. So precej podobne rdecevratkam, ne le po zunanjem videzu, ampak tudi po nacinu prehranjevanja in nacinu življenja v toplejših podnebnih razmerah s temperaturo vode od 24 °C do 28 °C, lahko pa preživijo tudi v toplejših vodah, do 30 °C. Ta podobnost velja tudi za druga merila kakovosti vode, kot so pH, trdota in neonesnaženost. 
Srecujemo jih v mirnih vodnih virih, kot so pocasnejše reke, jezera, tolmuni in ribniki z bujnim rastlinstvom. Za ravnotežje ekosistema so to zelo koristne živali. Najpogosteje jih najdemo v Severni Ameriki in Evropi. 
Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden, saj prispevajo k kroženju hranilnih snovi, shranjevanju ogljika, ustvarjanju biološke raznovrstnosti ter ohranjanju ravnovesja in zdravja ekosistema. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 2,13 Gb, energijska vsebnost teh želv pa znaša približno 17,9 kJ/g oziroma 4,3 kcal/g. 
5. Belouška (lat.: Natrix natrix) V dolžino merijo od približno 90 cm do 110 cm, vendar so bili že najdeni primerki, ki so presegli 
200 cm. Njihov hrbet je temen, prepoznamo pa jih po znacilnih svetlejših lisah ob straneh glave. Najbolje uspevajo v vlažnem, bujnem rastlinskem okolju ob pocasnih tekocih vodah (npr. potoki, manjše reke) in stojecih vodah (manjša jezera, ribniki, tolmuni). Prehranjujejo se pretežno z odraslimi dvoživkami in njihovimi paglavci, vodnimi nevretencarji ter priložnostno tudi z ribami. 
Za ravnotežje ekosistema so te živali zelo koristne, še zlasti zaradi tega, ker preprecujejo prekomerno rast populacij razlicnih dvoživk. Poleg tega pomenijo bogat vir hrane lisicam, ježem, domacim mackam in vecjim pticam. Njihovo vodno okolje mora biti zelo cisto, z zmernimi vrednostmi temperature (od 20 °C do 25 °C), pH (od 6,5 do 7,5) in trdote vode (80 ppm do 200 ppm). Najpogosteje jih najdemo v Evropi. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden, saj prispevajo k kroženju hranilnih snovi, shranjevanju ogljika, ustvarjanju biološke raznovrstnosti ter ohranjanju ravnovesja in zdravja ekosistema. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 1,73 Gb, energijska vsebnost teh kac pa znaša približno 17,9 kJ/g oziroma 4,3 kcal/g. 
6.
 Kobranka (lat.: Natrix tessellata) V dolžino zrastejo približno 100 cm in so temnosive ali olivno zelene barve. Navadno jih srecamo v sladkovodnih virih, vendar lahko preživijo tudi v rahlo slanih vodah. Najraje naselijo mirne vode, kot so ribniki, tolmuni in manjša jezera z bujnim rastlinstvom. Prehranjujejo se pretežno z ribami, paglavci, žabami in salamandri (npr. pupki). Pomenijo bogat vir hrane nekaterim vecjim vodnim pticam, vecjim kacam in nekaterim sesalcem. 

Za populacijsko ravnotežje ekosistema so zelo koristne živali. Najbolje uspevajo v toplejših vodah, od okoli 26 °C do 28 °C, s pH razponom vrednosti od 6,8 do 7,9. Na trdnejše vode so manj obcutljive, saj so precej tolerantne tudi na rahlo slane vode. Najpogosteje jih najdemo v Severni Afriki, Evropi in Aziji. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden, saj prispevajo k kroženju hranilnih snovi, shranjevanju ogljika, ustvarjanju biološke raznovrstnosti ter ohranjanju ravnovesja in zdravja ekosistema. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 1,60 Gb, energijska vsebnost teh kac pa znaša približno 17,9 kJ/g oziroma 4,3 kcal/g. 

7.
 Navadni gad (lat.: Vipera berus) V dolžino merijo približno od 60 cm do 85 cm in so sivkaste ali rjavkaste barve s temnimi cikcak vzorci na hrbtu. So sicer bolj kopenske živali, vendar jih lahko srecamo tudi na obrobju mocvirij in mirnejših predelih rek. Prehranjujejo se pretežno z manjšimi sesalci, pticami in dvoživkami. Pomenijo bogat vir hrane vecjim sesalcem in pticam ujedam. 


Za populacijsko ravnotežje ekosistema, še zlasti na kopnem in deloma blizu vodnih virov, prispevajo velik delež. Navadni gadi sicer niso izrazito odvisni od vodnih virov, vendar se lahko nahajajo blizu njih, ceprav so lahko pH vrednosti nižje od 5,0 ali pa višje od 7,5. Ta precejšnja tolerantnost velja tudi za trdoto vode, ki lahko preseže 300 ppm. Prav tako so precej tolerantni na hladnejše in toplejše vode. Najdemo jih predvsem na geografskih lokacijah Evrope. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden in prispeva k kroženju hranilnih snovi, shranjevanju ogljika, ustvarjanju biološke raznovrstnosti ter ohranjanju ravnovesja in zdravja v ekosistemu. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 1,53 Gb, energijska vsebnost teh kac pa znaša približno 17,9 kJ/g oziroma 4,3 kcal/g. 
8. 
Viperinska vodna kaca (lat.: Natrix Maura) Zrastejo do dolžine približno 85 cm in so sivo-zelene ali rjavkaste barve. Prehranjujejo se pretežno z ribami, žabami in drugimi manjšimi vodnimi živalmi. Pomenijo bogat vir hrane bobrom in vecjim pticam ujedam. Za ekosistem so zelo koristne živali. Pogosto lovijo svoj plen v rekah in jezerih ter vcasih tudi v rahlo slanih vodah. So zelo tolerantne na hladnejše in toplejše vode, vendar so ucinkovitejši plenilci v vodah s temperaturo od 20 °C do 26 °C. 

Najbolje uspevajo v vodah z zmerno alkalno vrednostjo in zmerno trdoto, vendar so precej živahne tudi v trših vodah z vrednostjo nad 300 ppm. Najpogosteje jih najdemo na geografskih lokacijah v Evropi, Severni Afriki in Severni Ameriki. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden in prispeva k kroženju hranilnih snovi, shranjevanju ogljika, ustvarjanju biološke raznovrstnosti ter ohranjanju ravnovesja in zdravja v ekosistemu. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 1,60 Gb, energijska vsebnost teh kac pa znaša približno 17,9 kJ/g oziroma 4,3 kcal/g. 

9.
 Progasti gož (lat.: Elaphe quatuorlineata) Zrastejo lahko od 185 cm do 225 cm in so rjavkaste barve s crnimi progami. Gre pretežno za kopenske živali, ki obcasno živijo v travnatih predelih ob rekah, kar je v veliki meri odvisno od plena. Tovrstne kace imajo rade toplo podnebje in so sorazmerno neodvisne od kakovosti vodnih virov. Prehranjujejo se pretežno z manjšimi glodalci, kušcaricami, pticami in njihovimi jajci. Pomenijo lahko vir hrane vecjim sesalcem, kot so domaca macka, divja macka, kojoti in lisice. 


Za ohranjanje ravnovesja ekosistema so zelo koristne, saj zmanjšujejo populacijsko rast nekaterih ekspanzivnih glodalcev, kot so miši in podgane. Najdemo jih predvsem na geografskih lokacijah v Evropi in prednji Aziji. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden, saj prispevajo k kroženju hranilnih snovi, shranjevanju ogljika, ustvarjanju biološke raznovrstnosti ter ohranjanju ravnovesja in zdravja v ekosistemu. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 1,60 Gb, energijska vsebnost teh kac pa znaša približno 17,9 kJ/g oziroma 4,3 kcal/g. 
V nadaljevanju bo ponovno dopolnjen paketni hierarhicni asociativni diagram, v katerega bodo dodani plazilci, ki so od dosedanjih opisanih vrst še najmanj zavezani vodnemu okolju. 

5.4.7.6.7.2 Slika 366: Paketni hierarhicni asociativni diagram plazilcev v povezavi z vodnimi rastlinami, žuželkami, ribami in dvoživkami 
Slika 366 prikazuje paketni hierarhicni asociativni diagram plazilcev v povezavi z vodnimi rastlinami, žuželkami, ribami in dvoživkami. Poleg uteži za moc asociativnih povezav so bile dodane še uteži za moc nadrejenosti, ki prikazujejo mocnejšo ali šibkejšo odvisnost od vodnega okolja. Vodni plazilci so v širšem pogledu precej manj odvisni od vodnega medija kot doslej opisane vrste, zaradi cesar je moc nadrejenosti ovrednotena zgolj z vrednostjo 1,0, kar je prikazano z neokrepljeno crto in belim rombom. Vodni plazilci so v vecini primerov mesojede živali, ki so z vidika prehrane manj odvisne od vodnih rastlin, kar je v tem diagramu ponazorjeno s šibkejšo asociativno povezavo z vrednostjo 1,0. Podobno velja za odnos med žuželkami in plazilci. Plazilci imajo najmocnejšo asociativno povezavo z ribami in dvoživkami, saj sta obe vrsti lahko pomemben vir hrane, zaradi cesar sta obe povezavi ovrednoteni z vrednostjo 2,0 (kar je prikazano z nekoliko okrepljenima crtama). Iz tega lahko sklepamo, da so plazilci na vrhu tega prehranjevalnega omrežja, ceprav so v vecini primerov pretežno kopenske živali. Razen plazilcev, ki se pogosteje nahajajo v vodnem okolju, so ti tudi manj odvisni od fizikalno-kemicnih dejavnikov vode, kot so pH, temperatura, trdota in stopnja onesnaženosti. Plazilci so mnogo bolj odvisni od temperature zraka, zracnega pritiska in sonca, ceprav potrebujejo tudi veliko sence, da uravnavajo svojo telesno temperaturo. Pri teh opisih niso bili obravnavani vrhunski plenilci iz vrst plazilcev, ki živijo v morskih vodah (npr. morske kace, morske želve) in v vodah tropskega podnebja (npr. anakonde, krokodili, kajmani). Pri zadnje omenjenih je vloga fizikalno-kemicnih dejavnikov vode precej vecja, saj velik del svojega življenja preživijo v vodi, kjer se prehranjujejo in parijo. Njihovi potomci se rodijo po izleganju jajc na kopnem, zato so s tega vidika manj odvisni od vode. Podobno velja za uravnavanje telesne temperature, saj ta bitja potrebujejo kopno, da lahko v popolnosti soncijo svoja telesa. Plazilci, kot so krokodili, velikanski kušcarji (npr. Komodo varan) in velike kace, imajo zelo malo naravnih sovražnikov, in v odrasli dobi niso ogroženi s strani vodnih ptic, ki bodo obravnavane v nadaljevanju. 
5.4.7.6.8 Vodne ptice 
Med vodne ptice uvršcamo vrste, ki se pretežno pojavljajo ob tekocih in stojecih vodah ter pogosto imajo tace, ki mocno spominjajo na plavuti. Vecina vodnih ptic je vsejedih, saj se prehranjujejo tako z rastlinsko hrano kot tudi z drugimi živalmi, kot so ribe, žuželke, nevretencarji, plazilci in dvoživke. Iz tega lahko sklepamo, da imajo vodne ptice izjemen pomen pri uravnavanju populacijskega ravnotežja rastlin in živali, v nasprotju s plazilci in ribami, ki so pretežno mesojede živali. 
Kljub številnim razlicnim vrstam vodnih ptic imajo te nekatere skupne znacilnosti, kot so rahlo zamaknjene zadnje noge, ki omogocajo lažje plavanje, zelo razvita uropigialna žleza, ki skrbi za higieno in vodoodpornost perja, ter pri morskih pticah razvite solne žleze, ki omogocajo izlocanje presežka soli iz telesa. Glavna znacilnost vodnih ptic je njihova prilagoditev vodnemu okolju, kar se kaže v razlicnih morfoloških oblikah telesa, glave in zlasti kljuna. Prav telesne znacilnosti vodnih ptic pogosto dolocajo nacin, kako si bodo priskrbele in zaužile hrano. 
Prisotnost vodnih ptic v dolocenem življenjskem prostoru je predvsem odvisna od raznolikosti in biomase vodnega rastlinstva, od ugodnih temperatur vode in zraka v dolocenem letnem obdobju ter od same velikosti in teže teh živali. Izjemno pomembno je razmerje med ekološko vlogo vodnih ptic in vodnimi površinami, saj to doloca tako njihovo potrošnjo hrane, produkcijo koristnih organskih snovi za okolje in prilagoditvene sposobnosti kot tudi oblikovanje zatocišc za varno preživetje. 
Zaradi velike raznolikosti številnih vrst vodnih ptic (približno 212) bo v tem podpoglavju predstavljen le majhen izbor tistih, ki živijo v ali ob sladkovodnih virih. 

5.4.7.6.8.1 Slika 367: Majhen izbor vodnih ptic 
Slika 367 prikazuje majhen izbor vodnih ptic, med katerimi so labodi, race, gosi, caplje, štorklje, povodni kosi, vodomci, tukalice, galebi in druge. Sledi kratek opis teh vodnih ptic, oštevilcenih od ena do petnajst. 
1. Labod (lat.: Cygnus) Labodi so izjemno velike vodne ptice, ki lahko dosežejo dolžino od 120 cm do 180 cm in živijo v sladkih vodah z bujnim rastlinstvom. Pretežno se prehranjujejo z vodnim rastlinjem, kot so zelene alge in vodna trava, vendar lahko obcasno pojedo tudi manjše ribe, crve, žuželke in žabe. Poleg tega uporabljajo vodno rastlinje tudi pri gradnji plavajocega vodnega gnezda. 
Odrasli labodi imajo zelo malo naravnih sovražnikov, medtem ko so mladici lahko ogroženi zaradi rakunov in lisic. Naseljujejo vodna okolja, kot so jezera, ribniki in mirne reke, pri cemer jim ustrezajo zmerne temperature ter uravnotežene vrednosti pH in trdote vode, kar sovpada z razvojem vodnega rastlinstva. 
Labodi imajo pomembno vlogo v ekosistemu, saj prispevajo k ohranjanju populacijskega ravnotežja vodnega rastlinstva in delujejo kot bioindikatorji onesnaženosti vode in zraka. Razširjeni so skoraj po vsem svetu, z izjemo afriške celine. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden, saj sodelujejo pri kroženju hranilnih snovi, shranjevanju ogljika, spodbujanju biotske raznovrstnosti ter ohranjanju ekosistemskega ravnovesja in zdravja. 
Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 1,12 Gb. Energijska vrednost teh ptic znaša približno 22 kJ/g oziroma 5,3 kcal/g. 
2. Raca mlakarica (lat.:Anas platyrhynchos) V dolžino lahko zrastejo od 50 cm do 60 cm in naseljujejo tako stojece kot tekoce vode. Pretežno se prehranjujejo z vodnim rastlinstvom, obcasno pa tudi z žabami, njihovimi paglavci in razlicnimi žuželkami. 
Raca mlakarica je izjemno prilagodljiva vodna ptica, vendar najbolje uspeva v vodnih okoljih z zmernimi temperaturami ter uravnoteženimi vrednostmi pH in trdote vode. Njeni najvecji naravni sovražniki so lahko lisice, caplje, sokoli in clovek. 
Race mlakarice imajo pomembno vlogo v ekosistemu, saj prispevajo k ohranjanju populacijskega ravnotežja vodnega rastlinstva in delujejo kot bioindikatorji onesnaženosti vode in zraka. Prav tako predstavljajo pomemben vir hrane za druge plenilce, vkljucno s clovekom. 
Razširjene so po razlicnih geografskih obmocjih, vkljucno z Evropo, Azijo, Severno in Južno Ameriko, Avstralijo ter celo Severno Afriko. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden, saj sodelujejo pri kroženju hranilnih snovi, shranjevanju ogljika, spodbujanju biotske raznovrstnosti ter ohranjanju ekosistemskega ravnovesja in zdravja. 
Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 1,18 Gb. Energijska vrednost teh ptic znaša približno 22 kJ/g oziroma 5,3 kcal/g. 
3. Raca konopnica (lat.: Anas strepera) V dolžino lahko zrastejo od 46 cm do 57 cm in najraje živijo v mocvirjih, blatnih vodah, ribnikih in manjših jezerih. Pretežno se prehranjujejo z vodnim rastlinstvom, obcasno pa tudi z vodnimi nevretencarji, žabami, ribami, žuželkami in semeni. 
Raca konopnica je izjemno prilagodljiva vodna ptica, vendar najbolje uspeva v vodnih okoljih z zmernimi temperaturami ter uravnoteženimi vrednostmi pH in trdote vode. Njeni najvecji naravni sovražniki so lahko lisice, rakuni, sokoli, podlasice, vrane, kune, jazbeci, kojoti in clovek. 
Race konopnice imajo pomembno vlogo v ekosistemu, saj prispevajo k ohranjanju populacijskega ravnotežja vodnega rastlinstva in delujejo kot bioindikatorji onesnaženosti vode in zraka. Poleg tega predstavljajo bogat vir hrane za druge plenilce. 
Razširjene so v razlicnih geografskih obmocjih, vkljucno z Evropo ter Severno in Srednjo Ameriko. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden, saj sodelujejo pri kroženju hranilnih snovi, shranjevanju ogljika, spodbujanju biotske raznovrstnosti ter ohranjanju ekosistemskega ravnovesja in zdravja. 
Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 1,12 Gb. Energijska vrednost teh ptic znaša približno 22 kJ/g oziroma 5,3 kcal/g. 
4. Raca sivka (lat.:Aythya ferina) V dolžino lahko zrastejo od 42 cm do 50 cm in najraje živijo v mocvirjih ter jezerih z globino vode do približno enega metra. Pretežno se prehranjujejo z vodnim rastlinstvom, obcasno pa tudi z vodnimi nevretencarji, vodnimi žuželkami in majhnimi ribami. 
Raca sivka je izjemno prilagodljiva vodna ptica, vendar najbolje uspeva v vodnih okoljih z zmernimi temperaturami ter uravnoteženimi vrednostmi pH in trdote vode. Njeni najvecji naravni sovražniki so lahko rdece lisice, rakuni, sokoli, podlasice, kune in clovek. 
Race sivke imajo pomembno vlogo v ekosistemu, saj prispevajo k ohranjanju populacijskega ravnotežja vodnega rastlinstva in so, tako kot vecina vodnih ptic, bioindikatorji onesnaženosti vode in zraka. Poleg tega predstavljajo bogat vir hrane za druge plenilce. 
Razširjene so v razlicnih geografskih obmocjih, vkljucno z Evropo, Azijo in Severno Afriko. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden, saj sodelujejo pri kroženju hranilnih snovi, shranjevanju ogljika, spodbujanju biotske raznovrstnosti ter ohranjanju ekosistemskega ravnovesja in zdravja. 
Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 1,12 Gb. Energijska vrednost teh ptic znaša približno 22 kJ/g oziroma 5,3 kcal/g. 
5. Raca veliki žagar (lat.: Mergus merganser) V dolžino lahko zrastejo od 58 cm do 72 cm in najraje živijo ob rekah in jezerih z bujnim rastlinstvom ter v bližini gozdov. Pretežno se prehranjujejo z ribami, obcasno pa tudi z dvoživkami, rakci, školjkami, nevretencarji in zelo redko z vodnimi rastlinami. 
Raca veliki žagar je izjemno prilagodljiva ptica, ki najbolje uspeva v vodnih okoljih z zmernimi temperaturami ter uravnoteženimi vrednostmi pH in trdote vode, pogosto pa jo najdemo tudi v slanovodnih okoljih. Njeni najvecji naravni sovražniki so lahko velike plenilske ribe, orli, sokoli in sove. 
Race veliki žagarji imajo pomembno vlogo v ekosistemu, saj prispevajo k ohranjanju populacijskega ravnotežja vodnega živalstva in so, tako kot vecina vodnih ptic, bioindikatorji onesnaženosti vode in zraka. Poleg tega predstavljajo bogat vir hrane za druge plenilce, zlasti ptice ujede. 
Razširjene so v razlicnih geografskih obmocjih, vkljucno z Evropo, Azijo in Severno Afriko. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden, saj sodelujejo pri kroženju hranilnih snovi, shranjevanju ogljika, spodbujanju biotske raznovrstnosti ter ohranjanju ekosistemskega ravnovesja in zdravja. 
Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 1,19 Gb. Energijska vrednost teh ptic znaša približno 22 kJ/g oziroma 5,3 kcal/g. 
6. Siva gos (lat.:Anser anser) V dolžino lahko zrastejo od 76 cm do 90 cm in živijo v razlicnih vodnih habitatih, kot so reke, jezera, ribniki in tolmuni z bujnim rastlinstvom, vcasih pa jih lahko opazimo tudi na poljih. Pretežno se prehranjujejo s koreninami, travami, razlicnimi zrni ter vodnimi rastlinami in algami. 
Siva gos najbolje uspeva v vodnih okoljih z zmernimi temperaturami ter uravnoteženimi vrednostmi pH in trdote vode. Njeni najvecji naravni sovražniki so lahko orli, krokarji, jastrebi, divji psi, lisice in ljudje. 
Sive gosi imajo pomembno vlogo v ekosistemu, saj prispevajo k ohranjanju populacijskega ravnotežja vodnega rastlinstva in so, tako kot vecina vodnih ptic, bioindikatorji onesnaženosti vode in zraka. Poleg tega predstavljajo bogat vir hrane za druge plenilce. 
Razširjene so v razlicnih geografskih obmocjih, vkljucno z Evropo, Azijo in nekaterimi predeli Avstralije. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden, saj sodelujejo pri kroženju hranilnih snovi, shranjevanju ogljika, spodbujanju biotske raznovrstnosti ter ohranjanju ekosistemskega ravnovesja in zdravja. 
Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 1,21 Gb. Energijska vrednost teh ptic znaša približno 22 kJ/g oziroma 5,3 kcal/g. 
7. Njivska gos (lat.:Anser fabalis) V dolžino lahko zrastejo od 69 cm do 88 cm in živijo ob razlicnih vodnih virih, zlasti na vlažnih njivah in mocvirjih z bujnim rastlinstvom. Pretežno se prehranjujejo s travami in semeni. 
Njivska gos je izjemno prilagodljiva ptica, ki najbolje uspeva v vodnih okoljih z zmernimi temperaturami ter uravnoteženimi vrednostmi pH in trdote vode, vendar lahko preživi tudi v okoljih z nižjimi temperaturami. Njeni najvecji naravni sovražniki so lisice in clovek. 
Njivske gosi imajo pomembno vlogo v ekosistemu, saj prispevajo k ohranjanju populacijskega ravnotežja rastlinstva ob vodnih virih in mocvirjih ter so bioindikatorji onesnaženosti vode in zraka. Poleg tega predstavljajo bogat vir hrane za druge plenilce, zlasti za cloveka. 
Razširjene so v razlicnih geografskih obmocjih, predvsem v Evropi in Aziji. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden, saj sodelujejo pri kroženju hranilnih snovi, shranjevanju ogljika, spodbujanju biotske raznovrstnosti ter ohranjanju ekosistemskega ravnovesja in zdravja. 
Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 1,21 Gb. Energijska vrednost teh ptic znaša približno 22 kJ/g oziroma 5,3 kcal/g. 
8. Velika caplja (lat.:Ardea alba) V dolžino lahko zrastejo od 80 cm do 104 cm in živijo ob razlicnih vodnih virih, zlasti ob jezerih in mirnejših rekah. Pretežno se prehranjujejo z ribami, žabami, malimi sesalci ter obcasno z majhnimi plazilci, rakci in žuželkami. 
Velika caplja najbolje uspeva v vodnih okoljih z višjimi temperaturami ter uravnoteženimi vrednostmi pH in trdote vode. Njeni najvecji naravni sovražniki so šoje, jastrebi in rakuni. 
Velike caplje so pomembne za ekosistem, saj ohranjajo populacijsko ravnotežje vodnega živalstva. Poleg tega predstavljajo bogat vir hrane drugim plenilcem. 
Razširjene so v razlicnih geografskih obmocjih, kot so južna Evropa, Afrika, Severna in Južna Amerika ter Azija. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden, saj sodelujejo pri kroženju hranilnih snovi, shranjevanju ogljika, spodbujanju biotske raznovrstnosti ter ohranjanju ekosistemskega ravnovesja in zdravja. 
Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 1,19 Gb. Energijska vrednost teh ptic znaša približno 22 kJ/g oziroma 5,3 kcal/g. 
9. Siva caplja (lat.:Ardea cinerea) V dolžino lahko zrastejo okoli 100 cm in živijo ob razlicnih vodnih virih, kot so ribniki, jezera, reke, mocvirja in ob morskih obalah. Prehranjujejo se pretežno z ribami, žabami, malimi sesalci, žuželkami in celo z drugimi nedoraslimi vodnimi pticami. 
Siva caplja je zelo tolerantna vodna ptica, ki lahko uspeva v vodnih okoljih z višjimi in nižjimi temperaturami, ter v vodah z zmernimi vrednostmi pH in trdote. Zaradi svoje velikosti in teže ima zelo malo naravnih sovražnikov, vendar to ne velja za njihova jajca in nedorasle potomce. Njeni najvecji naravni sovražniki so vecje ptice ujede in vrane. 
Sive caplje so pomembne za ekosistem, saj ohranjajo populacijsko ravnotežje vodnega živalstva. Poleg tega predstavljajo bogat vir hrane drugim plenilcem. 
Razširjene so v razlicnih geografskih obmocjih, kot so Evropa, Afrika in Azija. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden, saj sodelujejo pri kroženju hranilnih snovi, shranjevanju ogljika, spodbujanju biotske raznovrstnosti ter ohranjanju ekosistemskega ravnovesja in zdravja. 
Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 1,19 Gb. Energijska vrednost teh ptic znaša približno 22 kJ/g oziroma 5,3 kcal/g. 
10. Crna štorklja (lat.: Ciconia nigra) V dolžino lahko zrastejo od 90 cm do 105 cm in živijo predvsem v vlažnih okoljih iglicastih gozdov, kjer se nahajajo reke in mocvirja. Prehranjujejo se pretežno z dvoživkami in žuželkami, ki živijo ob vodi. 
Crna štorklja najbolje uspeva v gozdovih z obilico vlage oziroma vode, pri zmernih temperaturah in širokem razponu pH vrednosti ter trdote. Zaradi svoje velikosti in teže ima zelo malo naravnih sovražnikov, vendar to ne velja za njihova jajca in nedorasle potomce. 
Njeni najvecji naravni sovražniki so velike ptice ujede, kot so orli, in sesalci, kot so opice. Crne štorklje so pomembne za ekosistem, saj ohranjajo populacijsko ravnotežje vodnega in kopenskega živalstva. Poleg tega predstavljajo bogat vir hrane vecjim plenilcem. 
Razširjene so na razlicnih geografskih obmocjih, kot so Evropa, Afrika in Azija. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden, saj sodelujejo pri kroženju hranilnih snovi, shranjevanju ogljika, spodbujanju biotske raznovrstnosti ter ohranjanju ravnovesja in zdravja v ekosistemu. 
Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 1,19 Gb. Energijska vrednost teh ptic znaša približno 22 kJ/g oziroma 5,3 kcal/g. 
11. Grahasta tukalica (lat.: Porzana porzana) V dolžino lahko zrastejo od 19 cm do 23 cm in živijo predvsem v razlicnih vodnih virih, kot so reke, jezera, ribniki, tolmuni in poplavljena mocvirja. Prehranjujejo se pretežno z dvoživkami, žuželkami, majhnimi ribami, polži, crvi in redkeje z vodnimi rastlinami. 
Grahasta tukalica najbolje uspeva v vodah z zmernimi temperaturami, širšim razponom pH vrednosti in trdote. Njeni najvecji naravni sovražniki so velike ptice ujede. 
Grahaste tukalice so pomembne za ekosistem, saj ohranjajo populacijsko ravnotežje vodnega živalstva. Poleg tega predstavljajo bogat vir hrane vecjim pticam ujedam. 
Razširjene so na razlicnih geografskih obmocjih, kot so Evropa, Afrika in Azija. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden, saj sodelujejo pri kroženju hranilnih snovi, shranjevanju ogljika, spodbujanju biološke raznovrstnosti ter ohranjanju ravnovesja in zdravja v ekosistemu. 
Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 1,27 Gb. Energijska vsebnost teh ptic je približno 22 kJ/g ali 5,3 kcal/g. 
12. Mokož (lat.: Rallus aquaticus) V dolžino lahko zrastejo od 23 cm do 26 cm in živijo v razlicnih vodnih virih, kot so pocasne reke, nederoci vecji potoki in manjša jezera, ki so obdana z gostim rastlinstvom. Prehranjujejo se pretežno z nevretencarji, žuželkami, redkeje pa posežejo po manjših pticah, sesalcih in ribah. 
Mokož najbolje uspeva v vodah z zmernimi temperaturami, zmernimi pH vrednostmi in širokim razponom trdote. Njeni najvecji naravni sovražniki so velike ptice ujede in nekateri sesalci iz vrst psov in mack. 
Mokoži so pomembni za ekosistem, ker ohranjajo populacijsko ravnotežje vodnega živalstva. Poleg tega pomenijo bogat vir hrane vecjim pticam ujedam in nekaterim sesalcem. 
Razširjeni so na razlicnih geografskih lokacijah, kot so Evropa in Azija. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden, saj sodelujejo pri kroženju hranilnih snovi, shranjevanju ogljika, ustvarjanju biološke raznovrstnosti ter ohranjanju ravnovesja in zdravja v ekosistemu. 
Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 1,23 Gb. Energijska vsebnost teh ptic je približno 22 kJ/g ali 5,3 kcal/g. 
13. Vodomec (lat.:Alcedo atthis) V dolžino lahko zrastejo od 17 cm do 20 cm in živijo v razlicnih vodnih virih, kot so pocasne reke, nederoci potoki in manjša jezera, ki so obdana z drevjem. Prehranjujejo se pretežno z manjšimi ribami, obcasno pa tudi z nevretencarji in žuželkami. 
Vodomec najbolje uspeva v vodah z zmernimi temperaturami, zmernimi pH vrednostmi in trdoto. Imajo zelo malo naravnih sovražnikov, vendar lahko podlegajo vecjim pticam ujedam in kacam. 
Vodomci so pomembni za ekosistem, ker ohranjajo populacijsko ravnotežje vodnega živalstva. 
Razširjeni so na razlicnih geografskih lokacijah, kot so Evropa, Afrika in Azija. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden, saj sodelujejo pri kroženju hranilnih snovi, shranjevanju ogljika, ustvarjanju biološke raznovrstnosti ter ohranjanju ravnovesja in zdravja v ekosistemu. 
Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 1,14 Gb. Energijska vsebnost teh ptic je približno 22 kJ/g ali 5,3 kcal/g. 
14. Povodni kos (lat.: Cinclus Cinclus) V dolžino lahko zrastejo okoli 20 cm in živijo v razlicnih vodnih virih, kot so pocasne reke, ribniki in jezera. Prehranjujejo se pretežno z licinkami žuželk, žuželkami in majhnimi polži. 
Povodni kos je bioindikator za neonesnažene vode, kjer prevladujejo zmerne temperature, zmerne pH vrednosti in trdota. Njihovi najvecji naravni sovražniki so iz vrst kavk, vran in podgan. 
Povodni kosi so pomembni za ekosistem, ker ohranjajo populacijsko ravnotežje žuželk in nevretencarjev. 
Razširjeni so na razlicnih geografskih lokacijah, kot so Evropa, Afrika in Azija. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden, saj sodelujejo pri kroženju hranilnih snovi, shranjevanju ogljika, ustvarjanju biološke raznovrstnosti ter ohranjanju ravnovesja in zdravja v ekosistemu. 
Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 1,00 Gb. Energijska vsebnost teh ptic je približno 22 kJ/g ali 5,3 kcal/g. 
15. Recni galeb (lat.: Larus ridibundus) V dolžino lahko zrastejo od 37 cm do 44 cm in živijo v razlicnih vodnih virih, kot so reke in jezera. Prehranjujejo se pretežno z žuželkami, ribami, nevretencarji in semeni. 
Recni galeb najbolje uspeva v vodnih okoljih, kjer prevladujejo zmerne temperature, zmerne pH vrednosti in trdota. Lahko preživi tudi v vodnih okoljih z nižjimi temperaturami. Njihovi najvecji naravni sovražniki so ptice iz vrst sokolov, vran in vecjih galebov. 
Recni galebi so pomembni za ekosistem, ker ohranjajo populacijsko ravnotežje rib, vodnih in kopenskih žuželk ter nevretencarjev. 
Razširjeni so na razlicnih geografskih lokacijah, kot so Evropa, Azija in Severna Amerika. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden, saj sodelujejo pri kroženju hranilnih snovi, shranjevanju ogljika, ustvarjanju biološke raznovrstnosti ter ohranjanju ravnovesja in zdravja v ekosistemu. 
Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 1,17 Gb. Energijska vsebnost teh ptic je približno 22 kJ/g ali 5,3 kcal/g. 

5.4.7.6.8.2 Slika 368: Paketni hierarhicni asociativni diagram vodnih ptic v povezavi z vodnimi rastlinami, žuželkami, ribami, dvoživkami in plazilci 
Slika 368 prikazuje paketni hierarhicni asociativni diagram vodnih ptic v povezavi z vodnimi rastlinami, žuželkami, ribami, dvoživkami in plazilci. Kot lahko opazimo, je postalo hierarhicno asociativno omrežje med glavnimi entitetami, kazalci zunanjih okolišcin in biomehanicnimi lastnostmi živih bitij še bolj obsežno. 
Vodne ptice so zelo mocno povezane z vodnimi rastlinami (moc asociativne povezave je enaka 3,0), in to ne zgolj zaradi tega, ker vodne rastline predstavljajo mnogim vodnim pticam pomemben vir hrane, temvec tudi zaradi zavetja in gradbenega materiala za njihova gnezda. 
Ceprav lahko mnoge vodne ptice razvrstimo kot vsejede, so predstavniki vodnih ptic, ki se prehranjujejo zgolj z mesom v obliki rib, dvoživk, plazilcev, nevretencarjev in žuželk, razmeroma redki. Iz tega lahko izpeljemo ugotovitev, da so vodne ptice izjemno odvisne od kakovosti vode (pH, trdota, neonesnaženost). Ta vpliva na vodne ptice, da se njihove biomehanicne lastnosti izrazijo mnogo bolj ucinkovito. Mnoge vodne ptice veljajo za zanesljive bioindikatorje cistega okolja.223 Skratka, na lokacijah, kjer se nahajajo vodne rastline in je okolje neonesnaženo, se bodo pojavile tudi vodne ptice. Prav ti dva pogoja sta potrebna, da lahko pride do genericnih srecanj med producenti in konzumenti hrane, še zlasti prvega reda. Povezava med obravnavanimi vodnimi 
223 Amat, J. A., & Green, A. J. (2009). Waterbirds as bioindicators of environmental conditions. Biological Monitoring in Freshwater Habitats, 45–52. https://doi.org/10.1007/978-1-4020-9278-7_5. 
pticami ter žuželkami, ribami in dvoživkami je nekoliko šibkejša, zaradi cesar je bila dodeljena manjša utež (glej diagram z asociativnimi povezavami 2,0). Najšibkejšo povezavo lahko opazimo med vodnimi pticami in (ob)vodnimi plazilci, saj do genericnih srecanj obeh vrst prihaja redkeje (glej diagram z asociativno povezavo 1,0). Pri teh povezavah, podobno kot pri plazilcih, niso bile upoštevane vodne ptice, ki živijo v slanovodnih virih, in mnoge od teh so vrhunski plenilci (npr. morski orli, morski galebi). 
Pri vodnih pticah lahko opazimo pomemben migracijski vedenjski vzorec, ki se oblikuje pod vplivom letnih casov, od katerih so tudi druga vodna živa bitja zelo odvisna. Vodne ptice se parijo v casu, ko je možnost za pridobivanje hrane cim bolj ugodna, kar vkljucuje razcvet vodnih rastlin, rodovitnost žuželk, rib, dvoživk in nekoliko manj plazilcev. 
Z vidika clovekovih meril za dolocanje inteligentnosti veljajo vodne ptice kot najbolj inteligentne od doslej obravnavanih vodnih živih bitij, ceprav je treba poudariti, da obstojeca clovekova merila ne pomenijo absolutne resnice. V zvezi s pticami v širšem smislu obstajajo zanimive teorije o povezanosti med dinozavri, plazilci in pticami.224 To razlagajo predvsem na podlagi predhodnega izvora s pomocjo filogenetske klasifikacije živih bitij. Po drugi strani pa starejši klasifikacijski sistem Linnaean ptice ne uvršca v sorodstveno povezavo z dinozavri in plazilci, saj se osredotoca na nacin, kako živa bitja živijo, in na njihove lastnosti. Razlicni vidiki lahko seveda dajejo precej razlicne izide, kar lahko spodbuja nove poglede, ki uspejo izvesti sintezo obstojecih vsebinskih osredotocenosti. Ponovno se na tem mestu srecujemo z znanstvenimi dogovori, ki oblikujejo spoznanja, znanja in v naslednji fazi relativne resnice. Zob casa je že mnogokrat pokazal, da mnoga spoznanja, znanja in relativne resnice v prihodnosti ne veljajo vec, saj znanost dela napake, ki jih v toku nadaljnjega razvoja popravi ali pa jih nadomesti z novimi spoznanji, znanji in s tem posledicno relativnimi resnicami. V nadaljevanju bodo obravnavani nekateri vodni sesalci, za katere se domneva, da naj bi po inteligentnosti prekašali vodne ptice. 
5.4.7.6.9 Polvodni in obvodni sesalci 
V slanovodnih virih, kot so morja in oceani, se nahajajo sesalci, kot so kiti in delfini, ki jih lahko nedvomno poimenujemo kot vodne sesalce. V sladkovodnih virih, kot so jezera, ribniki, tolmuni, potoki in reke, ne poznamo sesalcev, ki bi izkljucno živeli v vodnem mediju, zaradi cesar bodo v tem podpoglavju opisani zgolj polvodni in obvodni sesalci. Kot polvodne sesalce lahko dolocimo bobre in vidre. Z obvodnimi sesalci predvsem pomislimo na tiste vrste, ki so sicer izrazito kopenska 
224 Feduccia, A. (2002). Birds are dinosaurs: Simple answer to a complex problem. TheAuk, 119(4), 1187. 
https://doi.org/10.1642/0004-8038(2002)119[1187:badsat]2.0.co;2.
      DVG Service. (2014). In Jahrestagung der Dvg-Fachgruppe Zier-, zoo- und wildvogel, Reptilien und Amphibien. 
Gießen: Deutsche Veterinärmedizinische Gesellschaft. 
živa bitja, vendar pogosto zahajajo ob bregove vodnih virov, kot so jezera, ribniki, tolmuni, potoki in reke, zaradi hrane v obliki rib, dvoživk, (ob)vodnih plazilcev, vodnih ptic in zelo poredko zaradi žuželk. V kategorijo obvodnih sesalcev lahko prištejemo podlasice, lisice, volkove, divje macke, šakale, medvede in celo cloveka. Gre v bistvu za konzumente višjih redov in celo za vrhunske plenilce, ki so bodisi vsejedi bodisi se prehranjujejo izkljucno z mesom. 

5.4.7.6.9.1 Slika 369: Majhen izbor polvodnih in obvodnih sesalcev 
Slika 369 prikazuje majhen izbor oštevilcenih polvodnih in obvodnih sesalcev kot so bober, vidra, podlasica, rdeca lisica, evroazijski šakal, volk, divja macka, rjavi medved in clovek. 
1.
 Bober (lat.: Castor albicus) V dolžino lahko zrastejo od 74 cm do 90 cm, tehtajo do 30 kg in se veliko casa svojega življenja nahajajo v vodnih virih, kot so ribniki, jezera, reke in vecji potoki. Bobri z gradnjo jezov prispevajo k vecji kakovosti vode. Bobri so zelo socialna družinska bitja, njihov nacin življenja pa je zelo hierarhicno zgrajen. Najbolje uspevajo v vodnih virih z zmerno temperaturo, Ph-vrednostjo, trdoto in optimalno koncentracijo raztopljenega kisika. Bobri so izkljucno rastlinojedci, saj se prehranjujejo z vodnimi rastlinami, travami, zelišci, v poletnih mesecih pa tudi z drevesi in lesnatimi grmi. Njihovi najvecji naravni sovražniki so risi, kojoti, vidre, medvedi, orli in velike sove. Bobri kot naravni inženirji ekosistema so silno koristni za ekosistem, saj z gradnjo svojih 

jezov omogocajo življenjski prostor mnogim drugim vodnim živalim. Povrhu tega ohranjajo populacijsko rast dolocenih vrst rastlin in so pomemben vir hrane plenilcem. Najpogosteje bobre srecujemo na geografskih lokacijah Evrope, Azije in Severne Amerike. Njihov vpliv na podnebne spremembe je lahko neposreden v smeri kroženja hranilnih snovi, shranjevanja ogljika, zmanjševanja toplogrednih plinov (prispevajo k proizvodnji biogoriv), ustvarjanja biološke raznovrstnosti ter ohranjanja ravnovesja in zdravja v ekosistemu. Povzrocajo lahko tudi negativne spremembe v smeri povecevanja toplogrednih plinov in rušenja ravnovesja ekosistema. Velikost njihovega genoma bi lahko ocenili na približno 2,90 Gb. Energijska vsebnost teh sesalcev je približno 20 kJ/g ali 4,8 kcal/g. 

2. 
Vidra (lat.: Lutra lutra) V dolžino lahko zrastejo od 90 cm do 100 cm, tehtajo okoli 10 kg in vecino svojega casa preživijo v raznovrstnih vodnih virih, kot so ribniki, tolmuni, jezera, reke, morja in celo mocvirja. Vidre so bioindikatorke za cistost voda, ceprav lahko preživijo tudi v vodah nižje kakovosti. V glavnem velja, da najbolje uspevajo v vodnih virih z zmernimi temperaturami, pH vrednostmi, trdoto in vodah z optimalno koncentracijo raztopljenega kisika, saj so to tudi glavni predpogoji za mnoge vrste rib, s katerimi se vidre vecinoma prehranjujejo. Poleg tega se obcasno hranijo z žabami, rakci, manjšimi sesalci, mladici bobrov in celo z vodnim rastlinjem. V slanovodnih virih imajo številne mogocne naravne sovražnike, kot so morski psi, kiti ubijalci in morski levi, medtem ko so v sladkovodnem okolju njihovi glavni naravni sovražniki medvedi, veliki orli in kojoti. Za ekosistem so ta živa bitja izjemno pomembna, saj poskrbijo za ravnotežje populacijske rasti mnogih vrst rib. Vidre so izjemno razširjene in jih lahko najdemo skorajda po celem svetu v razlicnih vodnih okoljih in podnebjih. Evroazijsko vidro najpogosteje srecujemo na geografskih lokacijah Evrope in Azije. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden v smeri kroženja hranilnih snovi, shranjevanja ogljika, zmanjševanja toplogrednih plinov, ustvarjanja biološke raznovrstnosti ter ohranjanja ravnovesja in zdravja v ekosistemu. Velikost njihovega genoma bi lahko ocenili na približno 1,76 Gb. Energijska vsebnost teh sesalcev je približno 20 kJ/g ali 4,8 kcal/g. 

3. 
Velika podlasica (lat.: Mustela erminea) V dolžino zrastejo od okoli 24 cm do 38 cm, tehtajo okoli 300 g in veljajo za kopenska ter obvodna živa bitja, ki pa zelo dobro plavajo in jih lahko srecujemo v razlicnih vodnih virih, kot so jezera, reke, potoki, ribniki in tolmuni. V glavnem se prehranjujejo s sesalci, kot so zajci in miši, vendar se tudi priložnostno hranijo s pticami, njihovimi jajci, vecjimi žuželkami, plazilci, rakci, ribami in žabami. Njihovi glavni naravni sovražniki so iz vrst mnogo vecjih plenilcev, kot so rdece lisice, kace in divje macke. Glede ohranjanja ravnotežja populacijske rasti njihovih plenov vec prispevajo na kopnem, vendar so z vidika ohranjanja populacijske rasti koristne tudi v vodnem okolju. V 

vodnem okolju nimajo pravih naravnih sovražnikov, kar pomeni, da pomenijo bogat vir hrane kopenskim plenilcem višjih redov. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden v smeri kroženja hranilnih snovi, shranjevanja ogljika, zmanjševanja toplogrednih plinov, ustvarjanja biološke raznovrstnosti ter ohranjanja ravnovesja in zdravja v ekosistemu. Velikost njihovega genoma bi lahko ocenili na približno 2,04 Gb. Energijska vsebnost teh sesalcev je približno 20 kJ/g ali 4,8 kcal/g. 

4.
 Rdeca lisica (lat.: Vulpes vulpes) V dolžino lahko zrastejo do 140 cm, tehtajo okoli 10 kg in podobno kot velike podlasice veljajo za kopenska in obvodna živa bitja. Možno jih je srecati blizu jezer, ribnikov, tolmunov, potokov in rek, kjer se priložnostno prehranjujejo s plazilci, dvoživkami, ribami, bobri, vidrami in vodnimi pticami, saj so lisice izjemno dobre plavalke. V glavnem se prehranjujejo z zajci, miši, vevericami, podlasicami itd. Lisice imajo številne naravne sovražnike iz vrst konzumentov višjih redov, kot so orli, sove, volkovi, kojoti, šakali, risi, medvedi, gorski levi in celo clovek. Za ohranjanje populacijskega ravnotežja so še zlasti izjemno koristne na kopnem, vendar prispevajo tudi svoj delež v vodnem okolju. Sicer so lisice glede nacina življenja in izbire plena manj odvisne od vodnega okolja. Rdece lisice se najpogosteje pojavljajo na geografskih lokacijah v Evropi, Severni Ameriki, Severni Afriki in Aziji. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden v smeri kroženja hranilnih snovi, shranjevanja ogljika, zmanjševanja toplogrednih plinov, ustvarjanja biološke raznovrstnosti ter ohranjanja ravnovesja in zdravja v ekosistemu. Velikost njihovega genoma bi lahko ocenili na približno 2,42 Gb. Energijska vsebnost teh sesalcev je približno 20 kJ/g ali 4,8 kcal/g. 

5.
 Evroazijski šakal (lat.: Canis aureus moreoticus) V dolžino lahko zrastejo do okoli 120 cm, tehtajo od 10 kg do 15 kg in podobno kot velike podlasice in lisice veljajo za kopenska živa bitja, ki se lahko priložnostno nahajajo blizu razlicnih vodnih virov, kot so jezera, reke in mocvirja, saj so tudi šakali dobri plavalci. Gre za zelo socialna živa bitja, ki imajo strogo hierarhijo znotraj krdela. V glavnem se prehranjujejo z zajci, malimi glodalci, vecjimi fazani, racami in pticami, vkljucno z vodnimi. Priložnostno se hranijo tudi s plazilci, dvoživkami, ribami, nevretencarji, žuželkami in celo s sadjem. Njihovi najvecji naravni sovražniki so na primer volkovi, orli in velike divje macke. Za ohranjanje populacijskega ravnotežja so še zlasti izjemno koristni na kopnem, vendar prispevajo tudi svoj delež v vodnem okolju. Sicer so evroazijski šakali glede nacina življenja in izbire plena manj odvisni od vodnega okolja. Najpogosteje jih srecujemo na geografskih lokacijah v Evropi in Aziji. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden v smeri kroženja hranilnih snovi, shranjevanja ogljika, zmanjševanja toplogrednih plinov, ustvarjanja biološke raznovrstnosti in ohranjanja ravnovesja ter zdravja v 

ekosistemu. Velikost njihovega genoma bi lahko ocenili na približno 2,30 Gb. Energijska vsebnost teh sesalcev je približno 20 kJ/g ali 4,8 kcal/g. 

6. 
Volk (lat.: Canis lupus) V dolžino lahko zrastejo do 140 cm in vec, tehtajo od 23 kg do 80 kg in podobno kot šakali veljajo za kopenska živa bitja, ki se lahko priložnostno nahajajo blizu razlicnih vodnih virov, kot so jezera, reke in vecji potoki, saj so tudi volkovi izjemni plavalci. Podobno kot šakali imajo volkovi izjemno strogo hierarhicno ureditev krdela. V glavnem se prehranjujejo z velikimi rastlinojedci, kot so losi, jeleni, srne in bizoni, vendar se hranijo tudi z manjšimi sesalci, kot so bobri, vidre, miši, zajci, lisice in šakali. V dolocenih obdobjih se prehranjujejo tudi z ribami, dvoživkami, vodnimi pticami, plazilci, žuželkami in celo s sadjem ter zelenjavo. Njihovi najvecji naravni sovražniki so iz vrst medvedov, velikih divjih mack, kojotov, rdecih lisic, orlov in cloveka. Volkovi so glede nacina življenja in izbire plena manj odvisni od vodnega okolja. Najpogosteje jih srecujemo na geografskih lokacijah v Evropi, Severni Ameriki in Aziji. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden v smeri kroženja hranilnih snovi, shranjevanja ogljika, zmanjševanja toplogrednih plinov, ustvarjanja biološke raznovrstnosti in ohranjanja ravnovesja ter zdravja v ekosistemu. Velikost njihovega genoma bi lahko ocenili na približno 2,42 Gb. Energijska vsebnost teh sesalcev je približno 20 kJ/g ali 4,8 kcal/g. 

7.
 Divja macka (lat.: Felis silvestris) V dolžino lahko zrastejo od 80 cm do 100 cm, tehtajo od 4 kg do 7 kg in vecino svojega življenja preživijo v gozdovih, vendar se lahko priložnostno nahajajo blizu razlicnih vodnih virov, kot so jezera, tolmuni, reke in potoki, saj tudi divje macke veljajo za izjemne plavalke. Njihov glavni vir hrane so zajci, kunci, miši, gozdne kure, podlasice, veverice, vendar se hranijo tudi z ribami, plazilci, dvoživkami in vodnimi pticami. V dolocenih obdobjih se prehranjujejo tudi z žuželkami in celo s sadjem ter zelenjavo. Imajo številne naravne sovražnike iz vrst volkov, lisic, velikih ptic ujed in drugih vecjih mack. Divje macke so zelo pomembne za ohranitev ravnotežja populacijske rasti živali in pomenijo bogat vir hrane vecjim plenilcem. Divje macke so glede nacina življenja in izbire plena manj odvisne od vodnega okolja. Najpogosteje jih srecujemo na geografskih lokacijah v Evropi, Aziji in Afriki. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden v smeri kroženja hranilnih snovi, shranjevanja ogljika, zmanjševanja toplogrednih plinov, ustvarjanja biološke raznovrstnosti ter ohranjanja ravnovesja in zdravja v ekosistemu. Velikost njihovega genoma bi lahko ocenili na približno 2,42 Gb. Energijska vsebnost teh sesalcev je približno 20 kJ/g ali 4,8 kcal/g. 

8.
 Rjavi medvedi (lat.: Ursus arctos) V dolžino lahko zrastejo od 120 cm do 260 cm, tehtajo od 150 kg do 400 kg in vecino svojega 

življenja preživijo v gozdovih, vendar se lahko priložnostno nahajajo blizu razlicnih vodnih virov, kot so jezera, tolmuni in reke. So vrhunski plenilci in vsejedi, saj se lahko prehranjujejo tako s sadjem, zelenjavo in medom kot tudi z živalmi, kot so miši, bobri, vidre, lisice, volkovi, srne, jeleni, dvoživkami, ribami, (vodnimi) pticami in celo z mrhovino. To pomeni, da so izjemno pomembni za ohranitev ravnotežja ekosistema in regulacijo populacijske rasti živali. Rjavi medvedi so izvrstni plavalci, vendar so sicer manj odvisni od vodnega okolja. Najpogosteje jih srecujemo na geografskih lokacijah v Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden v smeri kroženja hranilnih snovi, shranjevanja ogljika, zmanjševanja toplogrednih plinov, ustvarjanja biološke raznovrstnosti ter ohranjanja ravnovesja in zdravja v ekosistemu. Velikost njihovega genoma bi lahko ocenili na približno 2,40 Gb. Energijska vsebnost teh sesalcev je približno 20 kJ/g ali 5 kcal/g. 

9.
 Clovek (lat.: Homo sapiens sapiens) Telesne mere cloveka se zelo razlikujejo, lahko pa jih pogojno dolocimo od 75 cm do 230 cm v višino, z izjemno širokim razponom telesne mase od 20 kg do 300 kg. Podobno velja za življenjske prostore, saj lahko ljudi srecamo v pušcavah, gorah, gozdovih, nižinskih predelih velikih mest in ob razlicnih vodnih virih. Clovek velja za vrhunskega plenilca med vsemi plenilci in, razen samega sebe, nima naravnih sovražnikov. Na njegovem jedilniku se znajdejo številna živa bitja v obliki rastlin, gliv, alg in mesa. Clovek je zelo odvisen od vodnih virov, saj jih poskuša prilagoditi sebi in jih izkorišcati v svojo korist. Glede ohranjanja ravnotežja populacijske rasti živih bitij je cloveška vrsta v veliki meri škodljiva, saj je, kot že omenjeno, povzrocila enormno zmanjšanje biomase na našem planetu. Ljudje so prisotni po celem svetu, kljub dejstvu, da je cloveška vrsta v primerjavi z žuželkami številcno zelo skromna. Njihov vpliv na podnebne spremembe je neposreden in za naravo bolj negativen kot pozitiven. Clovek prispeva velik delež k povecevanju toplogrednih plinov (npr. fosilna goriva, odpadki), zmanjševanju biološke raznovrstnosti (npr. krcenje gozdov) ter rušenju ravnovesja in zdravja v ekosistemih. Cloveška vrsta pa ima tudi potencial za ustvarjanje pozitivnih ucinkov na podnebne spremembe z obnovljivimi viri energije, tehnološkimi inovacijami in ustvarjanjem zdrave biološke raznovrstnosti. Velikost njihovega genoma bi lahko ocenili na približno 3,10 Gb. Energijska vsebnost teh sesalcev je približno 20 kJ/g ali 5 kcal/g. 



5.4.7.6.9.2 Slika 370: Paketni hierarhicni asociativni diagram vodnih/obvodnih sesalcev v povezavi z vodnimi rastlinami, žuželkami, ribami, dvoživkami, plazilci in vodnimi pticami 
Slika 370 prikazuje paketni hierarhicni asociativni diagram vodnih/obvodnih sesalcev v povezavi z vodnimi rastlinami, žuželkami, ribami, dvoživkami, plazilci in vodnimi pticami. Opazimo lahko izjemno mocne asociativne povezave med polvodnimi/obvodnimi sesalci in vodnimi rastlinami ter ribami (glej odebeljeni crti z vrednostma 3,0), saj so ti sesalci zelo intenzivni in pogosti konzumenti teh organizmov. Poleg tega obstaja tudi mocna lastna asociativna povezava polvodnih/obvodnih sesalcev, saj se mnogi od njih prehranjujejo z drugimi sesalci (glej vrednost 3,0). Že vemo, da so še posebej obvodni sesalci glede biomehanicnih lastnosti manj odvisni od kazalcev zunanjih okolišcin, ki vplivajo na stanje in kakovost vode, saj gre vecinoma za kopenska življenja bitja. Ta zaužijejo pretežno kopensko rastlinstvo in kopenske živali, zato je moc hierarhicne povezave šibkejša (glej povezavo z vrednostjo 1,0). Vecina živih bitij se pari in razmnožuje v dolocenih letnih casih, kar je pogosto odvisno od možnosti pridobivanja hrane za mladice. V tem pogledu se cloveška vrsta razlikuje od drugih živih bitij na mezokozmicnem nivoju, saj parjenje in razmnoževanje poteka neodvisno od letnih casov. V nekaterih delih sveta, zlasti v nerazvitih gospodarskih obmocjih, to vodi do nezmožnosti prehranjevanja potomcev, kar še poglobi revšcino. Pri drugih živih bitjih na mezokozmicnem nivoju pa se zdi, da je kalkulacija zmožnosti prehranjevanja potomcev veliko bolj ustrezna. 
Nadaljujemo s sintezo ugotovitev med vodno mikrokozmicno in mezokozmicno ravnino. Za ta namen so bili pripravljeni podatki v obliki treh preglednic. Prva preglednica je bila izdelana na osnovi mikrotezavra, znotraj katerega so bili prikazani odnosi med superproducentom voda (TT) in producenti (DE), ter konzumenti hrane (DE). Preglednici je bila dodana še ocena moci produkcije producentov hrane in plenilstva na lestvici od 0 do 100 (MPROPIE). Sledila je izdelava druge preglednice o konzumentih in producentih hrane (ZB) z ocenami odpornosti in prilagodljivosti na fizikalno-kemicne okolišcine glede na biomehanicne lastnosti (ob)vodnih živih bitij na lestvici od 0 do 100 (FKOBL). K tej preglednici so bile dodane še relacije med konzumenti in producenti hrane (K1 do K11) ter plenilci oziroma naravnimi sovražniki (P1 do P11). Nazadnje je bila izdelana še tretja preglednica s podatki o mutualisticnih simbiozah med (ob)vodnimi živimi bitji (M1, V1) in ocenami moci na lestvici od 0 do 100 (OMS). Ocene so bile dolocene na osnovi opisov živih bitij (npr. pH, trdota, odpornost, prehranjevanje, naravni sovražniki) na vodnem mikro- in mezokozmicnem nivoju. Podatki so bili uvoženi v programsko orodje Ora Casos, kjer je bil izveden postopek združevanja podatkov. Izid tega postopka je bil združeno prehranjevalno omrežje, vkljucno z mutualisticnimi simbiozami med živimi bitji. Zaradi obsežnosti in zapletenosti sestavljanja podatkov se tehnicni postopki izpustijo. 

5.4.7.6.9.3 Slika 371: Izjemno majhen del pripravljenih podatkov o živih bitjih 
Slika 371 prikazuje zelo majhen del pripravljenih podatkov o živih bitjih, namenjenih za analizo oziroma ocenjevanje prehranjevalnih simbioznih omrežij na vodnem mikro- in mezokozmicnem nivoju. V nadaljevanju bodo prikazana dobljena omrežja. 

5.4.7.6.9.4 Slika 372: Celotno omrežje, omrežje najmocnejših predstavnikov živih bitij in moc mutualisticnih simbioz 
1085 
Slika 372 prikazuje celotno omrežje, omrežje najmocnejših predstavnikov živih bitij (producente in konzumente hrane) ter moc mutualisticnih simbioz med njimi. Na podlagi obsežnega omrežja mikroorganizmov, rastlin, alg, gliv in živali, vkljucno s clovekom (glej zgornji del slike), je bilo s pomocjo filtra ocen > 90,1 ekstrahirano omrežje najmocnejših predstavnikov (glej srednji del slike). Spodnji del slike prikazuje omrežje mutualisticnih simbioz živih bitij z genericnimi nazivi (npr. žuželke, sesalci). Kot prvo bi bilo potrebno natancneje preuciti ekstrahirano omrežje najmocnejših predstavnikov živih bitij, kar vkljucuje tako producente kot tudi konzumente hrane. Najmocnejši producent je voda, saj oskrbuje vsa živa bitja s hrano v obliki tekocine oziroma vodnih molekul (glej najvecje zeleno vozlišce z vrednostjo 200,0). Iz nje izhajajo hierarhicne povezave do živih bitij z genericnimi nazivi, kot so mikroorganizmi, rastline, žuželke, nevretencarji, ribe, dvoživke, plazilci, ptice in sesalci. Iz teh izhajajo hierarhicne povezave do posameznih najmocnejših predstavnikov živih bitij, kot so arheje, bakterije M, bakterije P (mikroorganizmi), hrošci (žuželke), plavcki, navadni moceradi, navadni pupki (dvoživke), postrvji ostriži, rjavi ameriški somi (ribe), rjavi medvedi in ljudje (sesalci). Prisotne so tudi asociativne povezave med (vodnimi) rastlinami, kot so vitke najade, trdne najade, vodni sago pleveli, mošuske trave, kodraste listne vodne rastline, navadni rogolisti in racje zeli, do živalskih vrst, kot so ribe, ptice, nevretencarji in sesalci. Obstaja še asociativna povezava med mošusko travo, nevretencarji in algami, kar ponazarja že omenjeno pri opisih okrnjenega izbora živih bitij, saj so mošuske trave manj znacilna vrsta alg, ki zagotavljajo hrano nekaterim vrstam alg in nevretencarjem. Sledili bodo sistematicni opisi z ugotovitvami po posameznih vrstah z genericnimi nazivi, vkljucno z njihovimi predstavniki, ki so se po ocenah uvrstili med najmocnejša živa bitja zaradi lastnosti, kot so produkcija hrane, moc plenjenja oziroma konzumiranja hrane, odpornost in prilagodljivost na fizikalno-kemicne okolišcine. 
1. Mikroorganizmi 
Na nivoju vodnega mikrokozmosa smo spoznali kar nekaj vrhunskih plenilcev, med katerimi vsi niso zelo tolerantni na fizikalno-kemicne okolišcine s širšim razponom. Praviloma potrebujejo zmerno temperaturo vode, dovolj raztopljenega kisika v vodi, zmerne vrednosti trdote vode, nižjo stopnjo osvetljenosti in sorazmerno ozek razpon pH vrednosti. Tako smo spoznali amebe, arheje, paramecije, vorticele in didinije. Prav zaradi prej omenjenih pogojev se ta bitja niso uvrstila v ožji izbor. Med najmanj obcutljivimi in najbolj uspešnimi producenti in/ali konzumenti so se uvrstili arheje, bakterije M (bakterije mutualistke), bakterije P (bakterije paraziti), mikroalge in glive, saj so njihove vrednosti ocen znašale preko 90,1. Že znotraj mikrokozmicne ravnine obstajajo številne mutualisticne simbioze med mikroalgami in glivami, med paramecijami in mikroalgami, med bakterijami M in glivami ter bakterijami M in mikroalgami. Sicer spadajo številne vrste mikroalg in gliv v kategorijo producentov, medtem ko so bakterije mnogokrat bolj v vlogi konzumentov hrane. V povsem posebno kategorijo lahko uvrstimo arheje, ki se lahko prehranjujejo zgolj z anorganskimi snovmi in nato proizvajajo organske snovi. S tega vidika so tudi arheje posredno v vlogi producentov hrane. Zelo zanimive so mutualisticne simbioze med dolocenimi vrstami paramecij in mikroalgami, saj mikroalge oskrbujejo paramecije z dodatnimi hranilnimi snovmi, medtem ko paramecije v zahvalo nudijo mikroalgam gibanje in varno zatocišce znotraj svojega telesa. Le redki mikroorganizmi postanejo plen mnogo vecjih živih bitij z mezokozmicne ravnine (npr. ameba se znajde znotraj planktona, nakar jo vodna ptica zaužije skupaj s planktonom, licinke dolocenih žuželk in dvoživk se lahko prehranjujejo z mikroorganizmi), tako da poznamo zelo maloštevilne primere tovrstnih plenov. Zdi se, da lahko najdemo še mnogo številcnejše primere mutualisticnih simbioz med mikrokozmicno in mezokozmicno ravnino, saj mikroorganizmi z bakterijami M in nekaterimi vrstami gliv tvorno sodelujejo skoraj z vsemi živimi bitji, kot so vodne rastline, vodni nevretencarji, ribe, dvoživke, (ob)vodni plazilci, vodne ptice, makroalge, makroglive in (ob)vodni sesalci. Ob preucevanju spodnjega dela slike lahko porocamo o najbolj dejavnih mutualisticnih simbiontih v povezavi z dvema kozmicnima ravninama, tako da bi lahko v bistvu mikroorganizme proglasili za absolutne prvake tvornih medsebojnih sodelovanj. Ta tvorna sodelovanja omogocajo živim bitjem na mezokozmicnem nivoju osnovo za zdravo in plodovito življenje, saj okrepijo imunski sistem in pozitivno vplivajo na reprodukcijo vrst. 
2. Vodne rastline 
Številne vrste vodnih rastlin so zelo dejavne tako glede produkcije hrane kot tudi pri mutualisticnih simbiozah z drugimi živimi bitji, saj jim nudijo varno zavetje in senco pred prehudimi soncnimi žarki. V zahvalo razlicne živalske vrste, alge in glive vodne rastline oskrbujejo z razlicnimi dodatnimi hranilnimi snovmi in širijo njihova semena po razlicnih lokacijah. Hierarhicno gledano s perspektive produkcije hrane se nobena vodna rastlina ni uvrstila v ožji izbor, kar pa ne velja za asociativni vidik, saj se je v ožji izbor uvrstilo sedem razlicnih vrst vodnih rastlin, kot so trdne najade, vitke najade, navadni rogolisti, racje zeli, mošuske trave, vodni sago pleveli in kodraste listne vodne rastline. Te predstavljajo hrano, varno zavetje in gradbeni material razlicnim živalskim vrstam. Gre v bistvu za vodne rastline, ki sicer niso izrazite prvakinje glede produciranja hrane, vendar imajo skupno lastnost, da so vse sorazmerno odporne na bolj trde vode, nižji in višji temperaturni razpon vode in manj osvetljena obmocja. Prav tako jih lahko uvrstimo glede koristnosti za okolje s cloveškega vidika v nižjo kategorijo, in zaradi njihove sorazmerne ekspanzivnosti jih vcasih lahko poimenujemo kot nadlogo. Glede pogostosti in intenzivnosti mutualisticnih simbioz z drugimi živimi bitji jih lahko postavimo v bok mikroorganizmov, saj so pozitivno sodelovalno povezane tako z mikroorganizmi, algami, glivami, nevretencarji, dvoživkami, plazilci, pticami kot tudi s sesalci. Ob tem lahko izpostavimo najnižjo stopnjo povezanosti s plazilci, še zlasti s kacami. Za vse vrste kac je znano, da se ne prehranjujejo z rastlinami, algami in glivami, ampak so izkljucno mesojede živali in je njihovo sodelovanje z vodnimi rastlinami pretežno zgolj komenzalisticne narave. Vodne rastline za cloveka v nasprotju s kopenskimi ne predstavljajo kljucnega dejavnika za prehranjevanje, ampak je njihova vloga bolj v ustvarjanju biološke raznovrstnosti in sorazmerne okoljske homeostaze. Mnogo vecje število raznovrstnih mutualisticnih simbioz med živalskimi vrstami in vodnimi rastlinami lahko najdemo med ribami, nevretencarji, dvoživkami, vodnimi pticami in sesalci iz vrst bobrov in vider. 
3.
 Žuželke in drugi nevretencarji 

Podobno kot pri vodnih rastlinah se v ožji izbor niso uvrstili predstavniki tako (ob)vodnih žuželk kot tudi drugih nevretencarjev. Žuželke in drugi nevretencarji so zelo pogosto v vlogi konzumentov hrane in kot plen, ki prehranjujejo veliko število razlicnih živalskih vrst. Glede mutualisticnih simbioz so najbolj v ospredju tvorni sodelovalni odnosi med (ob)vodnimi žuželkami, drugimi nevretencarji in vodnimi rastlinami ter mikroorganizmi. Manj znane so mutualisticne simbioze med (ob)vodnimi žuželkami, drugimi nevretencarji in drugimi živalskimi vrstami. To ne pomeni, da tovrstne simbioze ne obstajajo, vendar so manj pogoste kot pri mikroorganizmih in vodnih rastlinah do drugih živih bitij. Še zlasti žuželke bolj povezujemo s parazitskimi odnosi do drugih živih bitij. Zdi se, da je glavna funkcija žuželk v prekomernem razmnoževanju, tako da se z njimi prehranjujejo bolj sestavljena živa bitja in tako prispevajo k vecji biološki raznolikosti. 

4.
 Ribe 

V ožji izbor sta se uvrstili dve vrsti rib, in sicer rjavi ameriški som in postrvji ostriž. Obe ribi spadata med vrhunske plenilke in imata skupno lastnost, da nista prekomerno obcutljivi na širši pH razpon vode, trdoto in temperaturo vode. Glavni funkciji rib sta v vlogi plenilca in plena, saj v naravnih hierarhicnih asociativnih sistemih obstaja sorazmerno majhno število mutualisticnih simbioz do drugih živalskih vrst. V tem vpogledu obstajajo najmocnejše in najbolj številcne mutualisticne simbioze med mikroorganizmi, vodnimi rastlinami in ribami. K temi simbiozami lahko prištejemo tudi cistilne ribe v odnosu do velikih plenilskih rib. Sicer obstaja sorazmerno veliko število mutualisticnih simbioz med ribami in algami ter nekoliko manj z glivami. 

5.
 Dvoživke 


V ožji izbor so se uvrstili navadni mocerad, navadni pupek in žaba plavcek. Gre za sorazmerno trpežne predstavnike dvoživk, ki so manj obcutljive na bolj trde vode, nižjo temperaturo vode in na nekoliko širši pH razpon vode. Zelo pomembna funkcija dvoživk tici v ohranjanju populacijskega ravnotežja žuželk in drugih nevretencarjev. Najpogostejše mutualisticne simbioze med dvoživkami in drugimi živimi bitji lahko najdemo v odnosu z mikroorganizmi, vodnimi rastlinami in algami. Manj so znani odnosi tvornega sodelovanja z drugimi vrstami živih bitij. 
6.
 Plazilci Za tovrstna živa bitja lahko ocenimo, da obstaja najmanjše število mutualisticnih simbioz z drugimi (ob)vodnimi živimi bitji, kar seveda ne pomeni, da tovrstnih simbioz ni (npr. ptica cisti krokodila od zajedavcev in v zahvalo dobi hrano in varno zatocišce pred drugimi plenilci). Podobno kot pri dotlej obravnavanih živih bitjih lahko izpostavimo najvecje število tvornih sodelovanj z mikroorganizmi, kar je lepo razvidno na osnovi spodnjega dela slike. Za plazilce prej kot ne veljajo zakoni plenilstva in plena kot pa tvornega obojestranskega sodelovanja. Gre za živalske vrste, ki so zelo trpežne in odporne tudi na manj ugodne okolišcine in lahko za njih trdimo, da so pravi mojstri v boju za obstanek. Glede na okrnjen izbor živih bitij, ki so bile opisane, se kot vrhunski plenilec ni uvrstil niti en predstavnik. 

7. 
Vodne ptice V ožji izbor se ni uvrstil noben predstavnik vodnih ptic. Razlog za to je, da so vodne ptice precej obcutljive na onesnažene vode in zrak. Poleg tega se kar nekaj predstavnikov (ob)vodnih ptic prehranjuje s rastlinami ali pa se zgolj hranijo z manjšimi pleni, kot so majhne ribe, licinke, žuželke in nevretencarji. Razen laboda (ki je del okrnjenega izbora opisanih živih bitij), imajo drugi predstavniki (ob)vodnih ptic veliko število naravnih sovražnikov, zato so pogosto v vlogi plena velikih rib, vecjih plazilcev in vecjih plenilskih sesalcev, vkljucno s clovekom. Najvecje število mutualisticnih simbioz med (ob)vodnimi pticami in drugimi živimi bitji lahko najdemo v tvorni sodelovanju z mikroorganizmi, vodnimi rastlinami in algami. 

8.
 Sesalci Sesalci, vkljucno s clovekom, veljajo za najbolj razvite in inteligentne živali, ki so se pojavile na našem planetu nazadnje. V ožji izbor sta se uvrstila dva vrhunska plenilca, rjavi medved in clovek. Oba imata skoraj nicelno število naravnih sovražnikov ter izjemno širok prehranjevalni razpon, od rastlin do drugih živih bitij. Glede na število mutualisticnih simbioz bi lahko sesalce uvrstili na tretje mesto, takoj za mikroorganizme in vodne rastline. Sesalci so pretežno družinska in kolektivna živali, ki med seboj lahko tvorno sodelujejo in ucinkovito komunicirajo. Glede cloveka bi lahko trdili, da je v teku tehnološkega razvoja ustvaril veliko število koristnih simbioz z drugimi živimi 


bitji, vendar je hkrati pripomogel k zmanjševanju biomase na našem planetu, zaradi cesar ga je težko imenovati mentor naravnih hierarhicnih asociativnih sistemov. 
Na podlagi analize oziroma ocenjevanja ožjega izbora živih bitij v smislu prehranjevanja in medsebojnega sodelovanja lahko sklepamo, da je boj za obstanek med razlicnimi vrstami živih bitij le majhen del celotne slike, saj so prav tako pomembni odnosi sodelovanja za preživetje. Nobeni vrsti živih bitij ni v interesu, da bi popolnoma iznicili druge vrste, ampak obstaja samoregulativni mehanizem naravnih hierarhicnih asociativnih sistemov, ki zagotavlja, da do tega ne pride, tudi zaradi raznovrstnih naravnih sil, kot so elektromagnetizem, magnetizem, gravitacija in druge. Znotraj sistema v bistvu obstaja dolocena nezavedna kolektivna zavest. Torej, za preživetje razlicnih vrst živih bitij bi bila izrazita prevlada zakona mocnejšega izjemno pogubna, kajti brez zakona, še zlasti tvornega sodelovanja med vrstami živih bitij, ni preživetja. Naravni hierarhicni asociativni sistemi niso zgolj v kavzalni funkciji zmagovalca in poraženca, ampak uresnicujejo tudi koncept, da so vsa živa bitja tudi v vlogi zmagovalcev, kar omogoca vecjo verjetnost preživetja celotne biomase na našem planetu. Skratka, zaradi vecje možnosti preživetja živih bitij na našem planetu naj bi se tehtnica od zakona mocnejšega obrnila v korist tvornega medsebojnega sodelovanja, pri cemer bi imela cloveška vrsta z optimalnimi politicnimi, pravnimi in gospodarskimi odlocitvami lahko dolocen vpliv. 
Sleherni oboroženi spopadi oziroma vojne pomenijo crn scenarij, kjer lahko pricakujemo predvsem poražence. Dober primer za takšen negativen potek in neodgovorne politicne odlocitve lahko najdemo v sedanjem vojaškem spopadu med Rusijo in Ukrajino. Po eni strani imamo kritike Rusije, da se je NATO prevec razširil na vzhod, po drugi strani pa je Rusija zacela vojno, da bi preprecila nadaljnjo širitev Nata. Ruska vlada zahteva vrnitev v leto 1997. Možna bi bila sodelovalna rešitev te družbene katastrofe, ki negativno vpliva tudi na naš naravni hierarhicni asociativni sistem, vendar bi uresnicitev te rešitve zahtevala visoko raven komunikacije in mentalne racionalnosti, še zlasti s strani politikov in diplomatov. Že dolgo ne živimo vec v casih dveh glavnih vojaških blokov, in pravzaprav je obstoj Nata v sedanji obliki in vsebini nepotreben. Smiselno bi bilo preimenovati in reorganizirati NATO (npr. razlicne vohunske mreže, vojaške enote) v Human Alliance Survival (HAS) in vkljuciti vse države sveta (vkljucno z Rusijo, Ukrajino itd.) v boj proti prihodnjim skupnim problemom, kot so množicnost migracij, kriminal na Darknetu, pretiran negativni stres, virusne bolezni, podnebne spremembe, onesnaževanje okolja, izcrpavanje biomase na našem planetu itd. Poleg tega bi bilo smiselno v obliki mednarodnega prava doseci mednarodni dogovor, da je sleherna vojna zlocin proti cloveštvu in drugim živim bitjem. Vojne dodatno zmanjšujejo biomaso na našem planetu. To bi lahko bilo orodje za preprecevanje vojn. Te prihodnje težave lahko ogrozijo nadaljnji obstoj cloveške rase in drugih živih bitij. Skratka, ni cas za sovražnike in razkazovanje mišic, ampak cas za plodno sodelovanje med državami in razlicnimi verskimi locnicami. Prihodnje razumne in odgovorne odlocitve politikov, pravnikov in gospodarstvenikov lahko omogocijo cloveški rasi, živalim, rastlinam idr., da preživijo, kajti brez plodnega sodelovanja in vecjega vpliva interdisciplinarnih skupin znanstvenikov pri politicnih odlocitvah bo clovek le s težavo ali pa sploh ne rešil sedanjih in mnogo bolj zapletenih prihodnjih problemov. 
5.4.7.7 Voda in makrokozmos 
Kje se makrokozmos v bistvu zacenja? Ta meja je dolocena kot Kármánova linija, ki naj bi se nahajala približno 100 km nad zemeljskim površjem, saj naj bi na teh tockah naše ozracje prenehalo obstajati.225 Na podlagi te razmejitve ne moremo prišteti živih bitij, kot so zracne bakterije, k makrokozmicni ravnini. V zadnjem casu so znanstveniki odkrili, da se voda, za naše dojemanje, znotraj makrokozmicne ravnine pojavlja v velikih kolicinah oziroma masivnih blokih kozmicnega leda.226 Domnevajo, da se je voda pojavila že ob samem zacetku nastajanja celotnega vesolja. V kombinaciji z drugimi dejavniki so morda te masivne ledene mase vode pripomogle k nastanku slavnega velikega poka. Tako so morda v nadaljevanju procesov nastale tudi številne kemicne prvine. Prav zanesljivo tega ne moremo vedeti, ceprav se veliki poki nenehno poskušajo dokazovati kot temeljna razlaga za nastanek velike vesoljne Resnice. Mnogi ljudje v to verjamejo, in navsezadnje se je ta konstrukt uveljavil tako znotraj znanosti, vzgojno-izobraževalnih procesov kot tudi v poljudnih komunikacijah. Kemicna prvina, kot je helij, naj bi nastala na osnovi radioaktivnega razpada urana in torija. Na osnovi helija lahko z ogromnim vložkom energije pridobimo vodik in ogljik. Posredno lahko preko ogljika in helija pridobimo kisik, na podoben nacin pa bi lahko nastal tudi dušik. To so že osnovne prvine, potrebne za nastanek anorganskih in organskih spojin. V vesoljnem etru se nahaja zdalec mnogo vecja masa anorganskih kot organskih snovi, podobno razmerje velja tudi za naš planet, ceprav je Zemlja, glede na poznavanje našega soncnega sistema, nadpovprecno bogata z organskimi snovmi. Od teh dogovorjenih dejstev se lahko preselimo k bistvu tega podpoglavja, saj nas zanimajo raznovrstne oblike življenja na makrokozmicnem nivoju v povezavi z vodo. Glede na dejstvo, da je voda v vesoljnem etru v agregatnem stanju masivnih ledenih mas, bi bilo po našem poznavanju tega velikega dela sveta zelo težko najti kakšno živo bitje. Zanesljivo pa obstajajo živa bitja, kot so bakterije, glive in vodni medvedki (angleško: tardigrades), ki lahko v teh za nas neugodnih okolišcinah preživijo. Za te 
225 McDowell, J. (2020).Where does outer space begin?Physics Today, 73(10), 70–71. 
https://doi.org/10.1063/pt.3.4599. 226 Piani, L., Marrocchi, Y., Rigaudier, T., Thomassin, D., Vacher, L., & Marty, B. (2021). Earth’s water may have been 
inherited from material similar to enstatite chondrite meteorites. Goldschmidt2021 Abstracts. 
https://doi.org/10.7185/gold2021.4658. 
glive in bakterije so celo ugotovili, da lahko preživijo pod pogoji mocnih radiacij in prekomerno nizkih temperatur.227 Odkrili so jih med popotovanjem vesoljske postaje Mir, saj so onesnažili okna vesoljskega plovila in celo poškodovali dolocene kovinske dele. Vesoljske bakterije naj bi dosegle precej vecje velikosti kot njihovi sorodniki na našem planetu. Ni še povsem znano, s cim se ta neznana živa bitja prehranjujejo. Znano pa je, da se razmnožujejo in pod vplivom kozmicnih sevanj pogostokrat mutirajo, kar vodi do nastanka novih vrst. Prava posebnost pa predstavljajo vodni medvedki, ki so lahko izpostavljeni mocnim radiacijam, strupenim plinom, nizkim in visokim temperaturnim obremenitvam itd., vendar kljub temu lahko v teh pogojih preživijo s pomocjo kibernacije. Dokumentirano je, da so preživeli celo vec kot 10 dni kozmicnega vakuuma in nevarnega nefiltriranega sevanja. Na Luni so celo našli veliko število dehidriranih vodnih medvedkov, ki so se skrcili v obliki posušenih organskih kroglic. Pripeljali so jih na Zemljo in jih oživili z vodo, po nekaj casa pa so se obnovili, kot da se ne bi nic zgodilo. Naj si te vodne medvedke, pocasnike ali tardigrade nekoliko natancneje ogledamo. 
227 Can germs live in outer space? https://www.wonderopolis.org/wonder/can-germs-live-in-outer-space (2022-04-19). 

5.4.7.7.1 Slika 373: Vodni medvedek v gibanju 
Slika 373 prikazuje vodnega medvedka ali pocasnika v gibanju, kjer se prehranjuje s steblom in listi maha.228 Po zgradbi so cokati, imajo osem nožic ali priseskov in so mnogocelicne živali, ki se prehranjujejo pretežno z rastlinjem, vendar obstajajo tudi vrste, na katerih jedilnikih se znajdejo tako bakterije kot tudi majhne talne živali. Znanih je vec kot 1000 vrst teh živih bitij, ki jih lahko najdemo po vsej Zemlji, od Antarktike, pušcav, gorskih višav pa vse do Arktike. Živijo tako v slanovodnih kot tudi sladkovodnih okoljih, vendar lahko najvecje število vrst oznacujemo kot kopenske živali. Vsem vrstam pocasnikov je skupno, da potrebujejo vlažno okolje in brez vode ne morejo izvajati gibanja, prehranjevanja, izlocanja in razmnoževanja. Nekatere vrste so, podobno kot polži, hermafroditi, medtem ko obstajajo tudi vrste, kjer sta prisotna oba spola. Samica lahko zleže 
228 Posnetek je bil narejen na osnovi vzorca maha z vodo s pomocjo mikroskopa Zeiss Primostar 3, kameroAxiocam color 208 in 10x objektivom (100 kratna povecava). 
do 30 jajcec, ki jih potem oplodi samec. Razvoj poteka s precejšnjo hitrostjo, saj je v manj kot dveh tednih pocasnik že popolnoma izoblikovan. V ugodnih razmerah lahko živijo tudi do tri leta. V primeru nenehno ponavljajocih se neugodnih okolišcin, ki jih prisilijo v stanje kibernacije oziroma kriptobioze, lahko živijo tudi od 70 do 100 let. Njihova velikost se giblje od 0,5 mm do najvec 1,5 mm, pri cemer je velikost 0,5 mm najpogostejša. Temperatura vode nad vrelišcem lahko ubije pocasnike v manj kot enem dnevu. Nimajo pljuc in dihajo skozi kožo ali kožico; celotno telo pa deluje kot crpalka za kroženje tekocin. Vodni medvedki imajo dorzalne možgane in ventralni živcni sistem, ki koordinira nevronsko signalizacijo od možganov do telesa in obratno, pri cemer integrira senzoricni vhod in lokomotorni izhod. Imajo tudi par preprostih ocesnih tock, ki se nahajajo znotraj glave in so intracerebralni fotoreceptorji. Pocasniki spadajo v razred nevretencarjev, ki so v oddaljenem sorodstvu z rakci, žuželkami in okroglimi crvi. Zelo presenetljiva ugotovitev je, da pocasniki sprejemajo ali celo odvzemajo gene drugih živih bitij, kot so rastline, bakterije, arheje in glive.229 Ta živalska vrsta vsebuje najvecje število tujih genov od vseh nam znanih vrst živih bitij (približno 17,5 % tujega genetskega materiala, medtem ko ljudje in druge živalske vrste vsebujejo izjemno majhen odstotek). Velikost njihovega genoma znaša od okoli 150 Mb do 360 Mb, kar sprico njihovih neverjetnih sposobnosti ni prav veliko. Pocasniki imajo tudi visok tolerancni prag glede onesnaženega okolja, višjih temperatur in trdot vode, vendar slabo prenašajo prekomerne kisle vrednosti (pod pH = 4) in alkalne vrednosti (nad pH = 10). Opisana živalska vrsta ima precejšnje število naravnih sovražnikov, kot so rakci, deževniki, nematodi, pršice, pajki in licinke žuželk. K temu lahko prištejemo tudi razne parazitske protozoe in glive, ki lahko okužijo veliko število vodnih medvedkov. Glede na razmejitev makrokozmosa na karmansko linijo pa o drugih živih bitjih na tej kozmicni ravnini v povezavi z vodo ni mogoce porocati. Preden preidemo na podpoglavje o Zemlji, bodo še opisane razlicne kemicne raztopine, ki kot topilo vsebujejo vodo. Poleg tega bodo obravnavani tudi nekateri kristali, ki so nastali na osnovi procesa hidracije (absorpcija vode). 
5.4.7.8 Voda, kemicne raztopine in kristali 
V tem podpoglavju se bomo posvetili vodi z vidika kemicnih raztopin in rasti kristalov na osnovi procesa hidracije ali absorpcije vode.To je pomembno, ker se znotraj naravnih hierarhicnih asociativnih sistemov odvijajo razlicne kemijske in fizikalne reakcije, ki vplivajo tako na pokrajino kot tudi na življenja številnih živih bitij. To podpoglavje bo predvsem posveceno razlicnim 
229 Boothby,T. C., Tenlen, J. R., Smith, F.W., Wang, J. R., Patanella, K. A., Osborne Nishimura, E., Tintori, S. C., Li, 
Q., Jones, C. D., Yandell, M., Messina, D. N., Glasscock, J., & Goldstein, B. (2015). Evidence for extensive 
horizontal gene transfer from the draft genome of aTardigrade. Proceedings of the National Academy of Sciences, 
112(52), 15976–15981. https://doi.org/10.1073/pnas.1510461112. 
preizkusom z aparaturami, kot so mikroskopi (svetlobni, USB), pH meter, TDS meter, konduktometer, multimeter ter sestavljena ogrodja za izvedbo elektrolize, prirejene papirne kromatografije in hidracije nekaterih kemicnih snovi, kot so natrijev klorid, kalijev klorid, bakrov sulfat, kalcijev karbonat itd. 
5.4.7.8.1 Kemicne raztopine s poudarkom na vodi v naravnih hierarhicnih asociativnih sistemih 
Kemicne snovi, ki so raztopljene v vodi, so eksistencnega pomena za življenje raznovrstnih živih bitij, saj znotraj njih potekajo številne kemijske reakcije, brez katerih mnogih živih bitij, kot jih poznamo, sploh ne bi bilo. Poleg tega voda z njihovimi raztopinami uravnava temperaturo zemeljskega površja, kar omogoca pogoje primerne za življenje. Kot že omenjeno, ima voda polarno kemijsko vez, znotraj katere ni izrazitega elektricnega naboja. Obstajata zgolj dva pola, šibkejša pozitivna nabitost vodika (H2) in nekoliko mocnejša negativna nabitost kisika (O2). To poimenujejo elektrostaticne interakcije. Zaradi te asimetrije elektronskih nabojev, ki je v korist negativnosti, se vodne molekule lahko združijo med sabo in topijo razlicne kemicne snovi. V vodi se kemicne spojine z ionsko vezjo razpadejo na negativne in pozitivne ione. V tem procesu disociacije pozitivni del vodnih molekul obkroži negativni ion kemicne snovi, medtem ko negativno nabiti del vodnih molekul obkroži pozitivni ion. Zaradi vecje nazornosti bomo zapisano ponazorili še z reakcijo in sliko (sledijo primeri razlicnih kemicnih snovi). 
5.4.7.8.1.1 Natrijev klorid (kuhinjska sol) 
Na+ + Cl- + H2O . (Na+ H2O) + (Cl- H2O) 

5.4.7.8.1.2 Slika 374: Obkrožitev natrijevih in kloridnih ionov s strani vodnih molekul 
Slika 374 prikazuje obkrožitev natrijevih (Na.) in kloridnih (Cl.) ionov z vodnimi molekulami. Drobni kristali NaCl, ki so obicajno v obliki kocke, se razmeroma hitro raztopijo v vodi zaradi elektrostaticne privlacnosti med pozitivno nabitimi delci oziroma kationi Na. in delno negativnimi atomi kisika vodnih molekul ter med negativno nabitimi delci oziroma anioni Cl. in delno pozitivno nabitimi atomi vodika vodnih molekul. Voda pri raztapljanju deluje kot nekakšen ovoj raznovrstnih molekul, še posebej pri kemicnih spojinah z ionsko vezjo. Za boljšo ponazoritev tega procesa je bil izveden preizkus raztapljanja kristalov NaCl v dveh kapljicah vode, kar je bilo mogoce opazovati s pomocjo svetlobnega mikroskopa in ustrezne kamere. Ceprav ionov ne moremo videti, lahko na ta nacin dobimo dober obcutek o tem, kar je bilo doslej opisano. 

5.4.7.8.1.3 Slika 375: Topljenje drobnih kockastih kristalov NaCl v vodi 
Slika 375 prikazuje drobne kristale NaCl in faze njihovega raztapljanja v dveh kapljicah vode pod svetlobnim mikroskopom.230 Sledi opis oštevilcenih posnetkov od prikaza vzorca do abstrahiranih faz topljenja. 
1.
 Priprava vzorca Kot lahko vidimo v zgornjem levem delu slike, so kristali NaCl sorazmerno pravilnih kockastih oblik. Ti kristali so bili položeni na objektno steklo, nato pa je bil vzorec preucen pod mikroskopom s tehniko faznega kontrasta. Za zacetno fokusiranje posnetka je bil uporabljen objektiv s 4-kratno povecavo, nato pa je bil zamenjan z objektivom s 10-kratno povecavo. Sledil je postopek izostritve posnetka. 

2.
 Izostritev posnetka Gumb na mikroskopu je bil prilagajan, dokler posnetek ni bil zadovoljivo izostren. Nato so bile opazovane faze raztapljanja NaCl v vodi.  

3.
 Prva faza raztapljanja Ob dodatku dveh drobnih kapljic destilirane vode je bilo že v prvi fazi raztapljanja hitro opazno, da se je zacela kockasta zgradba kristala NaCl rušiti. 

4.
 Druga faza raztapljanja V tej fazi je bila že jasno vidna obcutna sprememba zgradbe, ki je zdaj spominjala na asimetricno kroglo. 

5. 
Tretja faza raztapljanja Zgradba asimetricne krogle se je postopoma spreminjala v manj asimetricno obliko. 

6.
 Cetrta faza raztapljanja Opaziti je bilo mogoce številne drobne, sorazmerno pravilno oblikovane kroglice raztopine NaCl in vode. Kot že omenjeno, ionov ni bilo mogoce videti, vendar je bil jasno prikazan ucinek vodnih molekul, ki so obkrožile delce razpadlih kockastih kristalov. Iz tega lahko sklepamo, da so vodne molekule dejansko obkrožile tako Na. kot tudi Cl. ione. Po eni strani imamo v tem primeru opravka s hierarhijo nabojev, po drugi strani pa z asociacijo vodnih molekul, ki prispevajo k elektricni prevodnosti. Brez vode NaCl ne more prevajati elektricnega toka, saj so ioni vgrajeni v kristalno mrežo in sorazmerno negibljivi. V vodi pa postanejo mnogo bolj gibljivi, ceprav jih obdaja plašc vodnih molekul. Zapisano naj ponazorimo še s prikazom kristala NaCl v polni in mrežni obliki. 


230 Posnetki so bili narejeni s pomocjo USB mikroskopa (1500 kratna povecava) in svetlobnim mikroskopom Zeiss Primostar 3, Axiocam color 208 kamero in 10x objektivom (100 kratna povecava). 

5.4.7.8.1.4 Slika 376: Struktura kristala NaCl 
Slika 376 prikazuje strukturo kristala NaCl v mrežni in polni obliki. Opazimo lahko, da simetrija deluje kot okvir, ki usmerja gibanje atomov oziroma ionov in posledicno tudi elektronov, ki so trdneje vezani na dolocen prostor v geometrijski obliki kocke. Nastanek bolj gibljivih ionov je predvsem posledica migracije elektronov zaradi širjenja prostora in pritoka vodnih molekul, pri cemer simetrija dejansko deluje kot tenzor elektricne prevodnosti.231 V ionskih vezeh je moc povezave med Na. in Cl. bistveno vecja kot v primeru, ko sta ta iona raztopljena v vodi, saj takrat nastanejo precej šibkejše interakcije med njima. To pomeni, da se tudi kristalna mreža spreminja iz razmeroma toge in prostorsko omejene strukture v bolj prosto obliko, kar je posledica širjenja prostora zaradi delovanja vodnih molekul na ione.  
Povezave med vodnimi molekulami in ioni niso izrazito mocne, ceprav se okoli ionov oblikujejo dokaj pravilne simetricne strukture, ki so med seboj le ohlapno povezane. Kljub temu so te ohlapne vezi med vodnimi molekulami mocnejše od vezi med posameznimi ioni. Zaradi svoje polarnosti vodne molekule povzrocijo prelom prvotne simetrije ionske kristalne mreže, kar vodi do precejšnjih sprememb lastnosti, kot so povecana entropija, vecja površinska napetost, vecja elektricna prevodnost, vecja gostota, vecja trdota itd. Dejansko pride do tvorbe ionskih polarnih vezi med vodnimi molekulami ter ioni Na. in Cl..  
Nastane hierarhicno asociativno omrežje vodnih molekul in ionov NaCl, v katerem prevladujejo sodelovalne oziroma asociativne povezave nad strogo hierarhicnimi. Hierarhicne vezi so najšibkejše v mocno razredcenih raztopinah NaCl, vendar postajajo mocnejše z vecanjem koncentracije NaCl. Najmocnejše hierarhicne povezave v raztopini se pojavijo pri nasiceni raztopini, medtem ko ob nadaljnjem presežku NaCl v nasiceni raztopini sistem postopoma prehaja nazaj v prvotno simetrijo kristalne mreže NaCl. 
Skratka, v raztopinah NaCl so hierarhicni odnosi šibkejši, bolj nagnjeni k asociativni moci in s tem posledicno bolj sodelovalne narave. Stroge hierarhije sicer zmanjšujejo entropijo ter povecujejo dolocljivost in napovedljivost, a hkrati omejujejo variabilnost in gibljivost. V naravnih hierarhicnih asociativnih sistemih lahko – ce sledimo temu modelu kemicnih vezi – opazimo tako toge, strogo hierarhicne strukture (npr. kristalne mreže) kot tudi bolj svobodne asociativne odnose (npr. raztopine). Pogosto pa zaradi naravne variabilnosti prihaja do prepleta togejših in svobodnejših struktur, kar vodi do nastanka številnih novih hierarhicnih in asociativnih interakcij.  
Takšne vzorce lahko analiziramo in interpretiramo, da bi ocenili razmerje med hierarhijo in asociativnostjo. V ta namen bi potrebovali ustrezno lestvico, s katero bi dolocili, kdaj je odnos strogo hierarhicen in kdaj bolj asociativen. Kristalno mrežo NaCl z optimalno simetrijo bi lahko umestili visoko na hierarhicni lestvici, medtem ko bi odnosi v homogeni ali heterogeni raztopini 
231 Graef, D. M., & McHenry, M. E. (2013). Structure of materials: An introduction to crystallography, diffraction and symmetry. Cambridge University Press. 
dosegali višjo vrednost na asociativni lestvici. Ocenjevalne lestvice sicer omogocajo hitro analizo, a so pogosto premalo natancne.  
Kako bi lahko kvantificirali moc hierarhicnih in/ali asociativnih odnosov? Ali bi lahko za ta namen uporabili razlicne merilne naprave, kot so multimetri, konduktometri, polarimetri, gostotometri, TDS-metri, pH-metri, kromatografi itd.? Pogojno bi lahko na to vprašanje odgovorili pritrdilno in kot izhodišcno referenco uporabili meritve vode. Tako bi lahko za kristalno mrežo NaCl in raztopino NaCl izmerili prevodnost oziroma upornost in primerjali dobljene vrednosti. Višja upornost bi nakazovala mocnejše hierarhicne vezi, medtem ko bi višja prevodnost kazala na vecjo moc svobodnejših asociativnih interakcij.  
Vendar tega pristopa ne bi mogli neposredno uporabiti pri kovinskih kemijskih vezeh, saj so kovinske kristalne mreže pogosto izjemno simetricne, z delokaliziranimi elektroni, ki se prosto gibljejo med pozitivno nabitimi kovinskimi ioni. Struktura kovinske vezi je izjemno hierarhicna in dosega visoke vrednosti prevodnosti. Pri merjenju prevodnosti raztopin NaCl z razlicnimi koncentracijami je treba upoštevati tudi gibljivost ionov v raztopini. Nasicena raztopina NaCl naj bi imela najvišjo prevodnost, ne le zaradi visoke koncentracije ionov, temvec tudi zaradi njihove optimalne gibljivosti. Ce k nasiceni raztopini NaCl dodamo še presežek ionov, zacne prevodnost upadati, saj se ioni ne morejo vec optimalno svobodno gibati. 
Drugo merilo za dolocanje moci hierarhicnih in/ali asociativnih vezi bi lahko bila razdalja med Na. in Cl. ioni. Meritve takšnih razdalj bi bile zahtevnejše in bi zahtevale uporabo elektronskega mikroskopa. Prav tako sta bili omenjeni gostota in trdota kot merili, ki sta tesno povezani s prevodnostjo. Višja kot je gostota raztopine NaCl, višja je tudi njena trdota, kar prispeva k vecji prevodnosti – vendar le do koncentracije nasicenosti. Ob nadaljnjem presežku NaCl v raztopini se gostota in trdota še povecujeta, medtem ko prevodnost zacne upadati. 
Metoda dolocanja moci hierarhicnih in/ali asociativnih vezi med vodnimi molekulami ter ioni Na. in Cl. s pomocjo merjenja prevodnosti je izvedljiva, ceprav omejena na kemicne spojine z ionsko vezjo. V nadaljevanju bodo prikazane meritve prevodnosti, gostote in trdote pri nižjih koncentracijah raztopin NaCl, in sicer pri 0,1 %, 0,2 %, 0,3 % in 0,4 %. 
5.4.7.8.1.5 Preglednica 170: Meritve trdote, gostote in prevodnosti raztopin NaCl 
Koncentracije v %  Trdota v ppm  Gostota v g/cm3  Prevodnost v µS  
0,1  780  1,0010  1592  
0,2  808  1,0020  3077  
0,3  1998  1,0030  6995  
0,4  2606  1,0040  8084  

Preglednica 170 prikazuje meritve trdote (ppm – delcev na milijon), gostote (g/cmł) in prevodnosti (µS – mikrosiemens) za raztopine nizkih koncentracij NaCl v razponu od 0,1 % do 0,4 %. Višja kot je koncentracija NaCl v vodi, višje so tudi vrednosti trdote, gostote in prevodnosti. Moc hierarhicnih in asociativnih povezav med ioni in vodnimi molekulami se prav tako povecuje v soodvisnosti z gostoto, trdoto in še posebej prevodnostjo raztopin. Vendar pa hierarhicne povezave med ioni niso vec tako mocne kot v kristalni mreži, kjer so bile asociativne povezave izjemno šibke. Na podlagi meritev lahko ocenimo, da se je v raztopinah NaCl izrazito povecala moc asociativnih povezav med vodnimi molekulami in ioni. Ker gre za raztopine nizkih koncentracij, lahko trdimo, da v njih prevladujejo asociativne povezave nad hierarhicnimi. Pri raztapljanju enega mola NaCl v destilirani vodi se sprosti energija približno 3,9 kJ/mol, kar pomeni rahlo endotermno reakcijo. V preucevanih vzorcih je sprošcena energija bistveno nižja: 0,0668 kJ/mol pri 0,1 % (0,01713 mol/l), 0,1337 kJ/mol pri 0,2 % (0,03429 mol/l), 0,2008 kJ/mol pri 0,3 % (0,05149 mol/l) in 0,2682 kJ/mol pri 0,4 % (0,06879 mol/l). Gostota kristalne mreže NaCl znaša približno 2,167 g/cmł, medtem ko so gostote preucevanih raztopin bistveno nižje (od 1,001 g/cmł do 1,004 g/cmł). Število ionov v enem molu NaCl je približno 1,204 · 10˛4, kar pomeni približno 6,022 · 10˛ł kationov Na. in 6,022 · 10˛ł anionov Cl.. Gre za izjemno visoko številcno vrednost, ki ostaja velika tudi v razredcenih raztopinah NaCl, kjer prevladujejo polarizirane vodne molekule. To pomeni, da imajo vodne molekule v raztopini dovolj prostora, da se lahko svobodno združujejo in razdružujejo. Na mestih, kjer vodne molekule obkrožajo ione Na. (s polmerom približno 102 pm) in Cl. (s polmerom približno 181 pm), njihovo gibanje ni vec povsem prosto, saj so polarizirani naboji rahlo vezani na ione NaCl. V 100 ml raztopine 0,1 % NaCl je približno 3,3 × 10˛ł molekul vode in 3,426 · 10˛° ionov (1,713 · 10˛° Na. in 1,713 · 10˛° Cl.). V raztopinah z višjimi koncentracijami je število ionov nekoliko vecje, število vodnih molekul pa nekoliko manjše. Kljucno vprašanje je, kje v raztopini se nahaja najvecje število hidratiziranih ionov. Meritve upornosti kažejo, da so najvišje vrednosti upornosti na površini raztopine, najnižje pa na dnu. Vmesne vrednosti so nižje od tistih na površini in višje od tistih na dnu. Nižje vrednosti upornosti pomenijo višjo prevodnost, višje vrednosti upornosti pa nižjo prevodnost. To kaže, da hidratizirani ioni niso enakomerno porazdeljeni po raztopini. To domnevo je mogoce preveriti z multimetrom v obmocju Ohmov ali alternativno v obmocju mA/µA, vendar je treba poudariti, da so te meritve bolj kvalitativne kot kvantitativne. Ker imajo anioni vecjo maso kot kationi, lahko domnevamo, da je najvecje število ionov Cl. na dnu raztopine. Vendar je treba upoštevati tudi, da v raztopini še vedno obstajajo povezave med Na. in Cl., le da so razdalje med njimi vecje (4,59 Ĺ oziroma 4,59 · 10.ą° m) kot v kristalni mreži NaCl (2,81 Ĺ oziroma 2,81 · 10.ą° m). V raztopini so anioni Cl. vecinoma pod kationi Na., kar je odvisno od moci in dinamike vodnih molekul. Masa ionov se nekoliko razlikuje od mase nevtralnih atomov, vendar gre še vedno za izjemno majhne vrednosti (masa protona = 1,6726 · 10.˛7 kg, masa elektrona = 9,109 · 10.łą kg, masa nevtrona = 1,675 · 10.˛7 kg). Na zacetku procesa hidracije kristalne mreže NaCl se vecina ionov Na. usklajuje z vodnimi molekulami, medtem ko se skoraj vsi ioni Cl. usklajujejo tako z Na. kot tudi z molekulami vode.232 To pomeni, da so ioni Na. bolj oddaljeni od svojega prvotnega položaja v kockasti kristalni rešetki kot ioni Cl., pri cemer najbližji ion Na. pomembno vpliva na vodni plašc, ki obdaja ion Cl.. Pri tem opažamo hkratno težnjo po urejenosti ionov in vodnih molekul ter njihovi neurejenosti. Povecevanje koncentracije NaCl v raztopini lahko vpliva na spremembo tetraedrske strukture nekaterih vodnih molekul, pri cemer je ta ucinek izrazitejši v raztopinah z višjimi koncentracijami NaCl kot v preucevanih raztopinah z nižjimi koncentracijami.233 Pri merjenju prevodnosti raztopin NaCl je bilo ugotovljeno, da so te prevodne, ceprav le v obmocju mikrosiemensov (µS) oziroma nižjih vrednosti milisiemensov (mS). Pri merjenju upornosti raztopin NaCl z multimetrom na merilni skali ohmov (O) je mogoce izmeriti vrednosti upornosti na površini, v sredini in na dnu raztopine. Namen teh meritev je ugotoviti, kje v raztopini se nahaja najvecje oziroma najmanjše število ionov NaCl. Pomembno je poudariti, da te meritve niso izjemno natancne, vendar so zelo informativne. Na podlagi izmerjenih vrednosti upornosti lahko izracunamo prevodnost razlicnih raztopin z enacbo . = 1/R (kjer je . prevodnost, R pa upornost). Izvedeni so bili preizkusi merjenja upornosti destilirane vode, 1 % raztopine NaCl in 0,4 % raztopine NaCl. Pri vseh vzorcih so bile izmerjene vrednosti upornosti na površini, v sredini in na dnu raztopine. Za izvedbo meritev je bilo treba uporabiti ustrezno stojalo in pritrdilne elemente (npr. oprijemalke ali sponke), da so bile elektrode pravilno namešcene na razlicnih višinah v raztopini. Najvecja natancnost in zahtevnost sta bili potrebni pri namešcanju elektrod multimetra na površino raztopine, saj sta se morali obe elektrodi dotikati površine zgolj s konicama. Za boljšo ponazoritev preizkusov si oglejmo posnetke meritev. 
232 Liu, F., & Sun, D. (2019). Ion Distribution and hydration structure at solid–liquid interface between NaCl Crystal and its solution. ACS Omega, 4(20), 18692–18698. https://doi.org/10.1021/acsomega.9b02620. 
233 El Hog, S., Rjiba,A., Jelassi, J., & Dorbez-Sridi, R. (2022). NaCl salt effect on water structure:A Monte Carlo Simulation Study.Physics and Chemistry of Liquids, 1–11. https://doi.org/10.1080/00319104.2022.2049776. 

5.4.7.8.1.6 Slika 377: Merjenje upornosti destlirane vode in raztopine NaCl 
Slika 377 prikazuje del meritev upornosti destilirane vode in raztopine NaCl, pri cemer so bile upornosti merjene na površini, v sredini in na dnu tekocine oziroma raztopine. Na desnem zgornjem delu slike je prikazana meritev upornosti na površini destilirane vode. Preostale slike prikazujejo meritve upornosti raztopine NaCl na površini, v sredini in na dnu. Meritve so bile opravljene za destilirano vodo in dve raztopini NaCl s koncentracijama 0,4 % in 1 %. 
5.4.7.8.1.7 Preglednica 171: Meritve upornosti destilirane vode in dveh raztopin NaCl 
Vzorci Destilirana voda  Rp  3600  Rs 1300,0000  Rd 1020  
0,4 % NaCl  890  180,0000  60  
1,0 % NaCl  386  82,0000  25  

Preglednica 171 prikazuje meritve upornosti za destilirano vodo in dve raztopini NaCl z razlicnima koncentracijama. Vrednosti Rp, Rs in Rd so izražene v kiloohmih (KO) in pomenijo naslednje: 
-
 Rp pomeni meritve na površini, 

-
 Rs na sredini in 

-
 Rd na dnu raztopin. 


Nemudoma lahko opazimo izrazite razlike v vrednostih med Rp, Rs in Rd, iz cesar lahko sklepamo, da znotraj raztopin ni popolnega homogenega stanja. Za destilirano vodo lahko trdimo, da so vse izmerjene vrednosti upornosti izjemno visoke v obmocju megaohmov (MO), medtem ko pri dveh raztopinah NaCl opazimo obcuten padek upornosti v soodvisnosti od lokacije merjenja. Iz tega lahko sklepamo, da so delci oziroma ioni NaCl v raztopini razlicno porazdeljeni. Nižje vrednosti upornosti pomenijo višje vrednosti prevodnosti, kar pomeni, da so te raztopine najbolj prevodne na dnu raztopine, nato v sredini in najmanj prevodne na površini. Porazdelitev ionov še zdalec ni povsem enakomerna in homogena, kot je temu v kristalni mreži. Poleg tega se mase kationov in anionov med seboj razlikujejo. Omenjeno je bilo že, da je masa Cl- anionov vecja od mase Na+ kationov, in da so na doloceni razdalji povezani, kar lahko pomeni, da se Cl- anioni, obdani z vodnim plašcem, pogosteje nahajajo pod Na+ kationi, ki so prav tako obdani z vodnim plašcem. Ti Na+ kationi v precejšnji meri vplivajo na vodni plašc, ki obdaja Cl- anione, kar bi lahko izzvalo spremembe v dinamiki in morda tudi v zgradbi teh vodnih molekul. Ce sledimo tej domnevi, so Na+ kationi hierarhicno gledano v nadrejeni poziciji in narekujejo dinamiko vodnega plašca okoli Cl-anionov. Poleg tega so Na+ kationi v vlogi donatorjev elektronov, medtem ko so Cl- anioni v vlogi akceptorjev, zato so zelo odvisni od Na+ kationov. V bistvu Na+ kationi aktivneje vplivajo na povezanost z Cl- anioni, ki so v tem kontekstu bolj pasivne narave. Vloga vodnih molekul v tem preucevanem razmerju je taka, da ustvarjajo vecje razdalje med obema ionoma, kar pomeni, da je kemijska vez med njima šibkejša kot v kristalni mreži. Najbolj osnovno strukturo vodne molekule ohranjajo na površini raztopine, ceprav je njena površinska napetost zaradi ionov NaCl vecja. V tej konstelaciji prihaja do kolektivnega ucinka tako vodnih molekul kot tudi ionov NaCl v obliki prevodnosti, ki posledicno omogoca tok. Ta kolektivni ucinek postaja ob vecjih koncentracijah NaCl ionov vedno mocnejši, vse do kriticne tocke prebitnega nasicenja. Skratka, vodne molekule s svojim polarnim znacajem sodelujejo v asociativnem odnosu z ioni NaCl, medtem ko obstaja med obema ionoma zaradi povecane razdalje blag hierarhicni odnos. S povecano koncentracijo NaCl v vodi postane organizacija ionov in vodnih molekul okoli ionov manj asimetricna, konicasta, in vse bolj podobna normalni porazdelitvi, kar posledicno povzroca vecjo simetrijo. Vecjo asimetricno porazdelitev delcev srecujemo pri raztopinah NaCl z nižjimi koncentracijami (od 0,1 % do 1,9 %), medtem ko od 2 % do nasicenosti opazimo povecanje simetricne porazdelitve, ki na koncu daje tudi mocnejši kolektivni ucinek prevodnosti ionov NaCl, vkljucno s plašci vodnih molekul. Bolj simetricna porazdelitev in optimalna svoboda gibanja delcev omogocata boljši izkoristek prevodnosti in s tem posledicno vecjo ucinkovitost v prenosu elektricne energije. Raztopina NaCl velja za sorazmerno mocan elektrolit, saj npr. 0,59 % (0,1 M – molarna) raztopina lahko da tok v vrednosti 1,065 mA. Znano je, da ima geometrijsko telo ionov NaCl obliko krogle, medtem ko so vodne molekule oblikovane v simetricne tetraedre. Pri raztapljanju NaCl se ne zgodijo kemicne spremembe, ampak predvsem fizikalne. Iz tega lahko sklepamo, da se geometrijska telesa ionov in vodnih molekul pri disociaciji NaCl v vodi sorazmerno ne spreminjajo. Ionske krogle obdajajo polarni simetricni tetraedri. Ionske in polarne vezi so napete zaradi privlacnih sil. Pobudo prevzamejo polarne vodne molekule, tako da se v koncni fazi ioni Na+ in Cl- ohlapno postavijo med vodne molekule. To si lahko predstavljamo tako, da vodne molekule tvorijo okolje za NaCl ione. Tako kationi kot anioni imata lastno okolje vodnih molekul, ta pa se znotraj raztopine nenehno ponavlja kot vzorec. S sistemskega vidika imamo opravka z nenehnimi vhodi iz okolja Na+ kationov, ki oddajajo elektrone v okolje Cl- anionov, pri cemer nastajajo ohlapne, vendar stabilne združbe dveh razlicnih okolij. Vecja kot je koncentracija NaCl v vodi, bolj so te ohlapne in stabilne združbe simetricne ter bolj kolektivno organizirane. To pomeni tudi, da se okrepijo hierarhicni odnosi znotraj raztopine, saj brez hierarhicnih in sodelovalnih odnosov ni optimalnega kolektivnega ucinka. To strukturo si lahko ponazorimo za vodo in raztopino z nižjo koncentracijo NaCl. 

5.4.7.8.1.8 Slika 378: Fragment omrežja vodnih molekul in NaCl ionov 
Slika 378 prikazuje fragment (glej crne kroge z rdeco obrobo) omrežja vodnih molekul in ionov NaCl, pri cemer je zajetih zgolj šest ionov NaCl, ki so obkroženi s 30 molekulami vode. Vmes se nahajajo druge vodne molekule, ki v osnovi niso spremenile svoje lastnosti glede ustvarjanja mostickov med vodikovimi in kisikovimi atomi ter nenehnega združevanja in razdruževanja. Njihova struktura pa je pod vplivom ionov NaCl postala nekoliko manj simetricna. Omrežje ionskih polarnih vezi je rezultat raztopine NaCl z nižjo koncentracijo, od 0,1 % do 2 %. Pri višjih koncentracijah (od 3 % naprej) bi lahko bila struktura vodnih molekul še manj simetricna, kar bi povzrocilo dodatne spremembe osnovnih lastnosti. Poleg tega bi ioni v glavnem ne bili vec obkroženi s petimi molekulami vode, temvec verjetno s tremi. Prostor za gibanje ionov NaCl in vodnih molekul bi se nekoliko zmanjšal, vendar to ne bi vplivalo na povecevanje kolektivnega ucinka v smislu dajanja elektricne energije do tocke prebitka nasicenosti raztopine. 
Razporeditev NaCl ionov v raztopini nižje koncentracije je ohranila osnovno lastnost glede razporeditve ionov v kockasti kristalni mreži, le da so razdalje med kationi in anioni postale precej vecje. Najvec elektricne energije iz raztopine NaCl, tako pri nižjih kot tudi višjih koncentracijah, lahko pridobimo na dnu raztopine, saj se tam nahaja najvecja koncentracija NaCl ionov. Na površju raztopine se ta koncentracija NaCl ionov drasticno zmanjšuje. To drasticno zmanjšanje NaCl ionov na površju raztopine je odvisno predvsem od koncentracije raztopine, saj se s povecevanjem koncentracije NaCl v vodi od 3 % naprej povecuje tudi število ionov na površju. Kljub temu pa osnovna težnja ostaja, da se na površju raztopine, tudi pri višjih koncentracijah do 35,7 % pri temperaturi 25 °C, nahaja manjše število ionov kot v sredini in na dnu. Na površju raztopine najbolj prevladuje asociativna hierarhija vodnih molekul nad ioni NaCl, saj bi v nasprotnem primeru bilo vodno površje v sorazmerno trdem agregatnem stanju. Asociativna hierarhija vodnih molekul prevladuje tudi v sredini in na dnu raztopine, vendar so ioni NaCl tam bolj vplivni kot na površju. Prav zaradi tega je hierarhicni odnos med natrijevimi kationi in klorovimi anioni mocnejši, kar je v omrežnem grafu prikazano s povezavo v obliki pušcice od Na+ do Cl-. Poleg tega Na+ kationi vplivajo na vodne molekule okoli klorovih anionov. 
Opisana ureditev ionov znotraj raztopin velja predvsem za mirujoce raztopine, saj se ob mešanju ti ioni prerazporejajo z dna v sredino in na površje raztopine. V naravi to funkcijo mešanja npr. v morski vodi opravljajo tresljaji, veter, padavine in živa bitja, ki v morju živijo. Kljub temu se na površju raztopine ali slanovodnega vira vedno nahaja najmanjše število NaCl ionov. 
Porazdelitev ionov znotraj raztopin NaCl lahko zelo nazorno prikažemo s prilagojeno papirno kromatografsko metodo. Pri tej metodi se uporablja filter papir z doloceno dimenzijo (npr. širina: 3 cm, dolžina: 4,8 cm). Ta se potopi do globine 0,5 cm v raztopino NaCl, ki je v kromatografski komori, pri cemer se meri retenzijski cas potovanja raztopine od zacetne do ciljne crte. Pri tej metodi ne uporabljamo barv. Nato se filter papir s delci posuši v že iztehtanem žarilnem loncku, nakar sledi postopek žarjenja pri 900 °C. Po eni uri žarjenja sledi postopek hlajenja na zraku, nato se loncek z vsebino postavi v eksikator, da se prepreci vpojnost vlage v NaCl. V naslednjem koraku se loncek z vsebino (filter papir je zgorel v ogljikov dioksid) iztehta z analitsko tehtnico na štiri ali pet decimalk. Kot rezultat dobimo kolicino adsorbiranega NaCl, ki je bila posledica potovanja delcev po filter papirju od zacetne do ciljne crte. Znotraj ene raztopine lahko ta preizkus ponovimo vse do tocke, ko ni vec raztopine. To lahko izvedemo tudi za raztopine razlicnih koncentracij NaCl. V tem primeru so bili izvedeni adsorpcijski ciklusi za raztopine 1 g NaCl + 100 ml H2O, 2 g NaCl + 100 ml H2O in 3 g NaCl + 100 ml H2O. Pri tej prilagojeni papirni kromatografski metodi so bili uporabljeni izmerjeni in narezani filter papirji znamke Machery-Nagel, oznake MN 640 w (dimenzija širina = 3 cm in dolžina oziroma cilj = 4,8 cm). Preden si ogledamo izide za raztopine omenjenih koncentracij, bo zaradi vecje jasnosti najprej prikazan prikaz takšne enostavne kromatografske komore. 

5.4.7.8.1.9 Slika 379: Enostavna kromatografska komora 
Slika 379 prikazuje preprosto kromatografsko komoro, v kateri se nahaja raztopina NaCl, v katero je namocen trak filter papirja dolocene dimenzije (brez barve, kar je prikazano na sliki). Pri tem se meri cas potovanja raztopine od zacetne do koncne crte. Ves preostali postopek je bil že prej opisan. 
5.4.7.8.2 Adsorpcija delcev iz raztopin NaCl na filter trakovih 
S pomocjo opisane prirejene metode papirne kromatografije in gravimetricne analize so bili kot izidi iz raztopin razlicnih koncentracij (1 g/100 ml, 2 g/100 ml in 3 g/100 ml) doloceni mase adsorbiranega NaCl na filter trakovih. Za vsako raztopino se je prirejena metoda papirne kromatografije ponovila tako dolgo, dokler v kromatografski komori ni bilo vec raztopine. Za raztopino 1 g/100 ml je bilo porabljenih 165 filter trakov, za raztopino 2 g/100 ml 175 filter trakov, medtem ko se je za raztopino 3 g/100 ml porabilo 170 filter trakov. Glavni razlog za te sicer sorazmerno majhne razlike je pojav izhlapevanja vode, saj so poskusi potekali od 21. 6. 1993 do 12. 
12. 1993. Skratka, na osnovi teh meritev smo dobili kot izid porazdelitev delcev NaCl v raztopinah. Izide adsorbiranega NaCl iz raztopin treh razlicnih koncentracij na filter trakovih za nekatere zacetne in koncne meritve bomo prikazali v preglednici. 
5.4.7.8.2.1 Preglednica 172: Majhen del podatkov adsorpcije NaCl 
Vzorci Map (mg) Mas (mg) Mad (mg) 
1 g NaCl /100 ml 1,45 1,85 2,20 2 g NaCl / 100 ml 2,40 3,20 5,05 3 g NaCl / 100 ml 6,30 6,10 8,95 
Preglednica 172 prikazuje izjemno majhen del podatkov (le 510 podatkov o adsorbiranih masah) za adsorpcijo NaCl na filter papirnih trakovih iz raztopin treh razlicnih koncentracij. Nemudoma opazimo, da se je v kromatografski komori najmanjša kolicina NaCl adsorbirala na površini raztopine (glej mase v mg – Map), nekoliko vecje mase so se pojavile iz sredine raztopin, najvecje mase pa so bile iz dna raztopin. Na osnovi vseh podatkov o adsorbiranih masah je bila izvedena preprosta statisticna analiza, pri cemer so bile izracunane vrednosti aritmeticnih sredin, variacijskih razmikov, kvartilnih odklonov, povprecnih absolutnih odklonov, standardnih odklonov, koeficientov variacije, koeficientov asimetrije in koeficientov splošcenosti. Navedenje vseh racunskih postopkov ni potrebno, saj so izidi manj natancni, vendar so zelo informativni. Zato bodo predstavljeni zgolj koncni rezultati teh številnih meritev. Pri raztopini 1 g NaCl / 100 ml H2O je bila aritmeticna sredina (M) vecja od mediane (Me), ta pa vecja od modusa (Mo), kar pomeni: M > Me > Mo. Na osnovi koeficientov asimetrije in splošcenosti je bila porazdelitev delcev NaCl v raztopini rahlo asimetricna v desno in rahlo konicasta, kar se je razlikovalo od normalne porazdelitve. Pri raztopini 2 g NaCl / 100 ml H2O je bil modus (Mo) vecji od mediane (Me), ta pa vecja od aritmeticne sredine (M), torej: Mo > Me > M. Na osnovi koeficientov asimetrije in splošcenosti je bila porazdelitev delcev NaCl v raztopini rahlo asimetricna v levo in rahlo splošcena, kar se je nekoliko manj razlikovalo od normalne porazdelitve. Pri raztopini 3 g NaCl / 100 ml H2O je bila mediana (Me) vecja od aritmeticne sredine (M), ta pa vecja od modusa (Mo), torej: Me > M > Mo. Na osnovi koeficientov asimetrije in splošcenosti je bila porazdelitev delcev NaCl v raztopini skorajda normalna in simetricna. Porazdelitev delcev NaCl v raztopini z najvecjo koncentracijo je bila že zelo podobna Gaussovi porazdelitveni krivulji. Iz tega lahko sklepamo, da bi pri še vecjih koncentracijah raztopin NaCl verjetno kot izid dobili vedno bolj normalne porazdelitve, kar bi pripeljalo do boljše organiziranosti delcev oziroma ionov NaCl, ki bi v koncni fazi dajali vecji kolektivni ucinek v smeri dajanja elektricne energije. Boljša organiziranost je predvsem izid mocnejših hierarhicnih in asociativnih povezav med ioni in vodnimi molekulami. Znano je, da s statisticnimi analizami pretežno razlagamo množicne pojave, pri cemer se manj osredotocamo na pomembne posamicne pojave. Kljub vedno vecjim koncentracijam raztopljenega NaCl v vodi bi še vedno imeli že dognano porazdelitev ionov NaCl, ki bi ostala v svojem bistvu asimetricna, pri cemer bi bilo na dnu raztopine najvecje število ionov, na sredini manj, najmanj pa na površju raztopine. Ob podrobnejšem pregledu podatkov o adsorbiranih masah lahko ugotovimo, da tudi predhodna ugotovitev ni povsem pravilna, saj vecje mase adsorpcije NaCl na filter papirju srecujemo tudi v sredini raztopine in malo nad dnom raztopine. Po eni strani ucinkujejo Van der Waalsove sile, ki vlecejo ione navzdol, po drugi strani pa imamo v sredini raztopine sile, ki potisnejo vecjo maso delcev proti sorazmerni sredini raztopine. Gre za disperzijske sile, ki delujejo na principu privlacnosti in odbojnosti. Ob tem naletimo na pojav indukcije, ki poteka zaradi privlacnih dipolnih sil med molekulami in atomi, ki niso v neposrednem fizicnem stiku. Smiselno je nekoliko podrobneje preuciti frekvencne porazdelitve adsorbiranih mas NaCl. 
5.4.7.8.2.2 Preglednica 173: Adsorpcijske mase in frekvencna porazdelitev 
Ma 1g Nacl 
0,40 – 0,70 0,71 – 1,00 1,01 – 1,30 1,31 – 1,60 1,61 – 1,90 1,91 – 2,20 2,21 – 2,50 2,51 – 2,80 2,81 – 3,10 
f1 
4 19 33 56 25 18 8 1 1 
Ma 2g NaCl 
2,40 – 2,70 2,71 – 3,00 3,01 – 3,30 3,31 – 3,60 3,61 – 3,90 3,91 – 4,20 4,21 – 4,50 4,51 – 4,80 4,81 – 5,10 5,11 – 5,40 5,41 – 5,70 5,71 – 6,00 
f2 
7 6 18 14 27 21 30 28 16 2 5 1 
Ma 3g NaCl  f3  
4,80 – 5,10  6  
5,11 – 5,40  0  
5,41 – 5,70  3  
5,71 – 6,00  8  
6,01 – 6,30  11  
6,31 – 6,60  16  
6,61 – 6,90  12  
6,91 – 7,20  23  
7,21 – 7,50  25  
7,51 – 7,80  17  
7,81 – 8,10  13  
8,11 – 8,40  15  
8,41 – 8,70  6  
8,71 – 9,00  6  
9,01 – 9,30  5  
9,31 – 9,60  3  
9,61 – 9,90  1  

Preglednica 173 prikazuje razrede adsorpcijskih mas NaCl na filter papirnih trakovih in frekvencne porazdelitve za raztopine, ki vsebujejo od 1 g NaCl / 100 ml H2O do 3 g NaCl / 100 ml H2O. Najvecje število razredov adsorpcijskih mas (17 razredov) je pri raztopini s koncentracijo 3 g NaCl / 100 ml H2O, sledijo ji razredi adsorpcijskih mas (12) za raztopino s koncentracijo 2 g NaCl / 100 ml H2O, najmanjše število razredov adsorpcijskih mas pa je pri raztopini z najnižjo koncentracijo. Najmanjša stopnja variabilnosti adsorbirane mase je pri najnižji koncentraciji raztopine NaCl, medtem ko je najvecja stopnja variabilnosti pri najvecji koncentraciji raztopine NaCl. Razreda adsorbiranih mas NaCl pri raztopini z najnižjo koncentracijo, od 1,01 do 1,30 mg (f = 33) in od 1,31 do 1,60 mg (f = 56), se najpogosteje pojavita na površini ali blizu površine raztopine. Najvišje vrednosti adsorbirane mase, kot sta 2,50 mg in 2,85 mg, za raztopino NaCl z najnižjo koncentracijo lahko opazimo blizu sredine in ne blizu dna ali na dnu raztopine, ceprav v tem obmocju najdemo tudi izide z višjimi vrednostmi, kot so 2,20 mg, 2,30 mg, 2,35 mg. Pri raztopini s koncentracijo 2 g NaCl / 100 ml H2O se najpogosteje pojavlja razred adsorpcijskih mas NaCl od 4,21 mg do 4,50 mg (f = 30). Te vrednosti lahko opazimo tako blizu površine, sredine kot tudi blizu dna raztopine. Najvišje vrednosti adsorpcijskih mas, od 4,80 mg do 5,95 mg, najdemo blizu dna ali na dnu raztopine. Pri raztopini z najvecjo koncentracijo NaCl najdemo najvišje vrednosti adsorpcijskih mas, od 9,00 mg do 9,90 mg, blizu dna in na dnu raztopine. Redke predstavnike tovrstnih adsorpcijskih mas lahko najdemo tudi okoli sredine raztopine. Najpogosteje opazimo predstavnike adsorpcijskih mas, od 6,91 mg do 7,50 mg, ki se pojavijo blizu površine, sredine in dna raztopine NaCl. Podobno velja za vrednosti adsorpcijskih mas od 7,51 mg do 8,40 mg. Kot lahko opazimo, ugotovitev o porazdelitvi delcev ali ionov znotraj raztopin NaCl ni povsem preprosta, saj najmanjše mase ionov najdemo na površini in sredini dolocene raztopine, vendar se znotraj teh dveh obmocij vedno najdejo predstavniki z višjimi vrednostmi adsorbiranih mas. Prav tako se blizu dna raztopine pojavijo predstavniki adsorpcijskih mas z nekoliko nižjimi vrednostmi. V splošnem lahko uporabimo preprost obrazec, da so ioni NaCl v vodi porazdeljeni po principu: map (površina) < mas (sredina) < mad (dno). Lokalno ali posamicno pa prihaja do odstopanj od tega splošnega pravila. Katera sila bi lahko vplivala na to, da se blizu površine in sredine raztopine NaCl vedno znova pojavljajo delci NaCl, obkroženi z vodnimi molekulami, ki imajo vecjo maso celo od nekaterih predstavnikov na dnu ali blizu dna raztopine? Sila, ki bi lahko bila vsaj delno odgovorna za ta odstopanja od splošnega pravila, bi lahko bila osmoza, saj voda potuje po filter traku navzgor, in zaradi osmozne sile lahko potegne navzgor tudi težje delce iz raztopine. Ob tem ne smemo spregledati dejavnikov, kot so vlažnost in temperatura zraka ter zracni pritisk. Pri zracnem pritisku nad 1000 mb je hitrost potovanja delcev oziroma raztopine NaCl po filter traku od zacetka do cilja vecja, kar lahko pomeni, da imamo opravka z mocnejšo osmozno silo. Ob vseh doslej zapisanih ugotovitvah lahko razmišljamo o najvecjih energijskih potencialih znotraj razlicnih raztopin NaCl. V primeru pridobivanja elektricne energije iz morij oziroma velikih oceanov, ki vsebujejo vec kot 4 % NaCl, bi lahko sklepali, da bi najvecjo vrednost elektricne energije dobili v obmocju med spodnjo sredino in dnom slanovodnega vira. Morska voda ni povsem homogena raztopina NaCl, ampak vsebuje številne druge vrste soli, od jodidov, bromidov, fluoridov do drugih klorovih spojin z zemeljskimi alkalnimi prvinami. V bistvu je prirejena metoda papirne kromatografije nakazovala poudarjene težnje organizacije delcev v raztopini NaCl. Voda ima to sposobnost, da lahko kljubuje zemeljski gravitaciji, tako da lahko potuje navzgor, kar zelo dobro poznamo iz rastlinskega sveta. Papirni filter trakovi so po strukturi omrežje celuloznih vlaknin, ki lahko delujejo kot drobne med seboj povezane kapilare. Potovanje raztopine NaCl po papirnem filter traku deluje na principu, da lažja komponenta, kot je voda, potegne zaradi osmozne sile s seboj tudi delce oziroma ione NaCl, ki so, kot je že bilo zapisano, obkroženi z vodnimi molekulami. To lahko pomeni, da najprej potujejo tiste proste vodne molekule, ki ne obkrožajo ionov NaCl. Te molekule v bistvu najprej pridejo do ciljne crte, kar lahko pomeni, da bomo v zadnji tretjini filter traku imeli najmanjšo kolicino ionov NaCl. V drugi tretjini potovalne steze bo nekoliko vecje število ionov, medtem ko se bo najvecje število ionov NaCl nahajalo v prvi tretjini potovalne steze. Ponovno se srecujemo z že ugotovljenim splošnim principom kolicinske porazdelitve ionov NaCl znotraj raztopine, da je na dnu najvecje število ionov, najmanjše pa blizu površine. Pri tej prirejeni metodi s papirnim filter trakom dejansko zajemamo vsebino blizu površine, ne pa iz sredine ali dna raztopine, in se šele s številnimi preizkusi postopoma dokopljemo do dna raztopine. Veljalo bi izvesti preizkuse s papirnimi filter trakovi, tako da poskusimo zajeti delce NaCl s površine, sredine in tudi z dna raztopine. Domnevamo lahko, da se bomo ponovno soocili z že znanim osnovnim principom porazdelitve delcev NaCl v raztopini. Ob tem je treba opozoriti na strukturo filter papirja. Omrežje celuloznih vlaknin je lahko bolj gosto, srednje gosto ali manj gosto (fini – grobi filter papir). Pri bolj grobih papirnih filter trakovih bodo delci potovali bolj v širino, medtem ko bodo pri finem filter papirju potovali bolj v višino oziroma dolžino, kar sicer ne spremeni osnovne težnje porazdelitve delcev NaCl v raztopini, vendar daje izid drugacno obliko organizacije delcev oziroma ionov. To je mogoce ponazoriti z dodatkom barvne komponente, tako da v sredino zacetne linije narišemo barvno tocko (npr. fluorescentna barvica). Pri finejšem filter papirju, ki je potopljen v raztopini NaCl, bo barvica potovala po dolžini, pri bolj grobem pa v širino. Smiselno je še izide adsorpcij delcev NaCl opazovati pod USB in svetlobnim mikroskopom. Jasno je, da ionov s pripomocki, ki so na voljo, še vedno ne bomo mogli videti, vendar bomo lahko opazovali majhne gruce delcev NaCl na filter papirni podlagi. Voda spreminja fizikalne lastnosti ionov NaCl, saj se spreminjajo razdalje med kationi in anioni, kar omogoca vecje kolektivne ucinke v smeri prevodnosti in dajanja elektricne energije. Povrhu tega tudi prihaja do spremembe gostote in trdote. Nimamo zgolj opravka z enosmernim vplivom sprememb fizikalnih lastnosti vode na ione NaCl, ampak tudi ioni NaCl vplivajo na spremembo fizikalnih lastnosti vode, kot so temperatura, gostota, trdota in še zlasti površinska napetost. Gre za obojesmerne spremembe fizikalnih lastnosti polarnih molekularnih in ionskih vezi. Spreminja se struktura obeh kemicnih spojin, ki pa v osnovi ostajata nespremenjeni, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do spremembe kemicne strukture. Še vedno obstajajo tetraedricne vodne molekule in razpršene kockaste kristalne mreže, ki so locene med seboj zaradi plašcev vodnih molekul. Na katerih lokacijah filter traku papirja se bo adsorbirala najvecja kolicina NaCl? V namen reševanja tega vprašanja je bil izveden poskus prirejene metode papirne kromatografije in gravimetricne analize po tretjinah. Filtrirni trakovi omenjene blagovne znamke Machery-Nagel z dimenzijami 3 cm širine in 4,8 cm dolžine so bili razdeljeni na tri tretjine po 1,6 cm v dolžino. Na ta nacin smo dobili zacetno, vmesno in koncno tretjino. Sledi opis s pomocjo slike. 

5.4.7.8.2.3 Slika 380: Adsorpcija NaCl celostno in po tretjinah 
Slika 380 prikazuje del postopka za dolocanje adsorbirane mase NaCl na filter papirnih trakih celostno in po tretjinah. Najprej je bil filter trak znane dimenzije za 0,5 cm potopljen znotraj kromatografske komore (glej zgornji levi del slike) v raztopino NaCl. Raztopina NaCl je potovala po filter papirju navzgor, in ko je dosegla koncno ali ciljno crto, je bil filter trak odstranjen iz kromatografske komore ter položen v keramicno izparilnico, ki je bila predhodno iztehtana (glej spodnji desni del slike). Sledil je postopek sušenja z gorilnikom (glej zgornji desni del slike), nato pa je bil posušen filter trak papirja s pomocjo pincete in plinskega žarilnika žarjen do zoglenitve (glej spodnji levi del slike). Pred tem postopkom je bila dolocena masa zoglenelega filter traku znane dimenzije, ki je znašala 0,0004 mg. Keramicno izparilnico z vsebino je bilo potrebno pred tehtanjem ohladiti, nato pa je bila postavljena na analitsko tehtnico. Sledil je preprost racun, pri katerem smo od iztehtane mase keramicne izparilnice najprej odšteli maso pepela in nato še maso prazne keramicne izparilnice. Kot izid smo dobili 14,2 mg adsorbirane mase NaCl. Postopek smo nato ponovili, vendar s to bistveno razliko, da smo najprej dolocili maso za prvo tretjino (ko je raztopina potovala od zacetne tocke do prve koncne crte prve tretjine) in pozneje še za drugo tretjino (ko je raztopina potovala od zacetne tocke do koncne crte druge tretjine). Masa adsorpcije NaCl za prvo tretjino je bila 7,8 mg, medtem ko je bila masa adsorpcije NaCl za drugo tretjino 14,0 mg. Najvecja kolicina NaCl se je adsorbirala na površini prve tretjine filter traku (m = 7,8 mg), sledila ji je površina druge tretjine (m = 6,2 mg), na zadnje pa še ostanek, ki pomeni maso adsorpcije NaCl na površini tretje tretjine (m = 0,2 mg). Na podlagi tega postopka smo lahko ugotovili, na katerih površinah filter traku se nahaja najvecje in najmanjše število ionov NaCl. Povsem na zacetku filter trak papir vsrkava vodne molekule, zaradi cesar je hitrost potovanja raztopine najvecja. Po prehodu na drugo tretjino hitrost potovanja raztopine upada in približno ostane konstantna do ciljne crte tretje tretjine. Pri potovanju raztopine NaCl po filter traku imajo vodne molekule ves cas prednost, tako da ioni NaCl ne dosežejo zadnje ciljne crte. Ionov brez elektronskega mikroskopa ne moremo zaznati, vendar lahko s svetlobnim mikroskopom opazimo nekatere mikrokristale NaCl, ki jih obdajajo molekule vode.234 Kristali postanejo še bolj vidni, ce na objektivno steklo položimo zgolj kapljico preucevane raztopine NaCl in jo pokrijemo s krovnim steklom. Pripravljen vzorec preucimo pod svetlobnim mikroskopom z objektivoma 10x in 40x. Cez nekaj casa voda izpod krovnega stekla izhlapeva, na robovih pa se tvorijo beli kristali NaCl. 
234Yakhno, T., &Yakhno,V. (2019).A study of the structural organization of water and aqueous solutions by means of optical microscopy.Crystals, 9(1), 52. https://doi.org/10.3390/cryst9010052. 

5.4.7.8.2.4 Slika 381: Mikroskop in kristalizacija NaCl 
Slika 381 prikazuje tvorbo kristalov NaCl ob robovih krovnega stekla (glej zgornji del slike) in njihovo oblikovno asimetrijo (glej spodnji del slike). Kristali NaCl tvorijo verigo med seboj povezanih mikrokristalov. Le s težavo lahko prepoznamo znano kockasto strukturo kristalov NaCl. Vrnimo se k adsorbiranih masam NaCl iz raztopine po tretjinah. 

5.4.7.8.2.5 Slika 382: Masa adsorbcije NaCl po tretjinah 
Slika 382 prikazuje mase adsorbiranega NaCl iz raztopine po tretjinskih površinah, ki merijo po 4,8 cm˛. Najvecjo maso adsorpcije opažamo v prvi tretjini (7,8 mg), kjer so delci obdani z vodnimi molekulami bolj razpršeni v širino. To stanje se nekoliko spremeni po prehodu v drugo tretjino, saj se delci manj porazdelijo po širini, ampak bolj v dolžino. Vodne molekule in najmanjši kristali, obdani z vodnim plašcem molekul, najprej potujejo po filter traku, zaradi cesar je hitrost potovanja vecja. Ta težnja se tudi v nadaljnjem potovanju raztopine ne spremeni. Na površini druge tretjine so meritve pokazale drugo najvecjo maso adsorpcije NaCl (6,2 mg). Hitrost potovanja v nadaljevanju še nekoliko upada, na površini tretje tretjine pa je bila izmerjena najmanjša masa adsorpcije NaCl (0,2 mg). Kot izid smo dobili površinski graf v obliki trapeza (glej spodnji del slike), kar pomeni, da je vrednost adsorbirane mase najprej sorazmerno linearno in v nadaljevanju eksponentno pojemala. Porazdelitev ionov v raztopini 5 g NaCl + 100 ml H2O še zdalec ni povsem enakomerna in homogena, saj srecujemo mikrokristale, obdane z vodnimi molekulami, ki so razlicnih tež in velikosti. Osmozna sila je spocetka mocnejša, zato je tudi hitrost potovanja raztopine vecja. V nadaljevanju pa postaja osmozna sila, še zlasti za bolj oddaljene površine, šibkejša, poleg tega pa mora izvesti prenos težjih in vecjih mikrokristalov, ki so obdani z vodnimi molekulami. Med težjimi in vecjimi hidratiziranimi mikrokristali se še vedno najdejo mikrokristali manjših mas in velikosti. V glavnem velja splošno pravilo, da se pod plastmi manjših in lažjih hidratiziranih mikrokristalov NaCl nahajajo vecji in težji hidratizirani mikrokristali, vendar obcasno opažamo tudi manjše plasti manjših in lažjih mikrokristalov, ki so obdani z vodnimi molekulami. Ta pojav lahko pojasnimo tako, da se doloceni vecji in težji mikrokristali, obdani z vodnimi molekulami, še naprej hidratizirajo na bolj ali manj vecje število manjših in lažjih mikrokristalov. To pomeni, da proces hidratizacije ni zakljucen. Zaradi združevalne in razdruževalne narave vodnih molekul se lahko zgodi, da se nekateri manjši in lažji mikrokristali zaradi ionskih polarnih privlacnih sil združijo v vecje in težje mikrokristale. To je lahko nenehno ponavljajoci se vzorec dinamike znotraj raztopin NaCl razlicnih koncentracij. 
Poskus je bil ponovljen z 0,4 % raztopino NaCl in izidi so bili pricakovani. Celostno se je adsorbiralo 3,4 mg NaCl, v prvi tretjini 1,9 mg (najvec), v drugi tretjini 1,5 mg (nekoliko manj), v tretji tretjini pa je bil izid adsorbirane mase NaCl enak nic (najmanj). Skratka, gre za podoben vzorec masne adsorpcije NaCl na filter traku s natanko dolocenimi dimenzijami, kot pri raztopini NaCl s koncentracijo 5 g NaCl + 100 ml H2O. 
Z namenom, da bi še natancneje dolocili lokacije ionov NaCl iz raztopin razlicnih koncentracij, kot so 1 g NaCl + 100 ml H2O, 2 g NaCl + 100 ml H2O, 3 g NaCl + 100 ml H2O, 4 g NaCl + 100 ml H2O in 5 g NaCl + 100 ml H2O, si oglejmo nacin dolocevanja specificne (površinske) adsorpcije omenjenih raztopin, ki jo izracunamo s pomocjo naslednjega preprostega matematicnega obrazca: 
m
SA = a 
S 
SA … specificna adsorpcija; ma … masa adsorpcije; S … površina filter trak papirja 
Majhen del (34 serij) teh že izracunanih vrednosti SA v enoti g/cm˛ na osnovi adsorbiranih mas (ma) in konstantne površine filter traku papirja (S = 3 cm x 4,8 cm = 14,4 cm˛) za navedene koncentracije raztopin NaCl bo prikazan v naslednji preglednici.235 
5.4.7.8.2.6 Preglednica 174: Specificne adsorpcije NaCl raztopin 
Sa 1g Nacl 
0,0001 0,0001 0,0001 0,0001 0,0001 0,0001 0,0001 0,0001 
Sa 2g Nacl 
0,0003 0,0003 0,0004 0,0003 0,0002 0,0003 0,0004 0,0003 
Sa 3g Nacl 
0,0005 0,0005 0,0005 0,0006 0,0005 0,0005 0,0004 0,0005 
235 Izidi adsorbiranih mas NaCl so na osnovi meritev iz leta 1993. 
1116 
Sa 4g Nacl 
0,0006 0,0008 0,0008 0,0008 0,0007 0,0007 0,0006 0,0007 
Sa 5g Nacl 
0,0009 0,0010 0,0010 0,0009 0,0009 0,0008 0,0009 0,0009 
Preglednica prikazuje majhen del podatkov o specificnih adsorpcijah (Sa) v enoti g/cm˛ za raztopine NaCl razlicnih koncentracij, od 1 g NaCl + 100 ml H2O do 5 g NaCl + 100 ml H2O. S pomocjo tako adsorbiranih mas kot tudi specificnih adsorpcij je bila omogocena ponazoritev števila zrnc oziroma kristalov NaCl v velikosti od 0,1 mm do 0,2 mm na površini 1 cm˛. Poleg tega je bilo možno s pomocjo analitske tehtnice dolociti tudi razpon števila kristalov po razlicnih koncentracijah raztopin NaCl na površini 1 cm˛. 

5.4.7.8.2.7 Slika 383: Število kristalov NaCl po razlicnih koncentracijah 
Slika 383 prikazuje število kristalov NaCl po razlicnih koncentracijah na površini 1 cm˛. Poleg tega prikazuje razpon števila kristalov (glej desno stran slike). Opazimo lahko, da se število kristalov pri vecjih koncentracijah raztopin NaCl linearno povecuje, kar daje linearno narašcajoco matematicno funkcijo Y = 8x. Možna so rahla odstopanja od linearnosti (npr. kombinacija 10, 13, 21, 28 in 39 kristalov). Ta izid je bil pridobljen na podlagi meritev številnih adsorpcijskih mas in specificnih adsorpcij (g/cm˛) pri razlicnih koncentracijah raztopin NaCl (34 serij, po pet razlicnih koncentracij = 170 meritev) ter tehtanja kristalov s pomocjo analitske tehtnice. S tem smo pridobili precej dober vpogled v organizacijo delcev NaCl, tako znotraj raztopine kot tudi na filter traku. Ugotovljeno je bilo, da se najvecja masa NaCl adsorbira na prvi tretjini filter traku papirja s površino 4,8 cm˛, sledi masa adsorpcije na površini 4,8 cm˛ druge tretjine in najmanj na tretji tretjini s površino 4,8 cm˛. V primeru, da bi ugotavljali specificne adsorpcije NaCl po posameznih tretjinah, bi pridobili še natancnejši vpogled v organizacijo delcev NaCl znotraj raztopin razlicnih koncentracij. 
Kot prvo bi s pomocjo analitske tehtnice posredno ugotovili število kristalov, ki so se adsorbirali po posameznih tretjinah. Nato bi lahko s preprostimi izracuni dolocili število ionov v enem kristalu z velikostjo od 0,100 mm do 0,200 mm. Pri tem potrebujemo maso enega kristala, npr. z velikostjo 0,100 mm, znano molekulsko maso (M = 58,4 g/mol) in Avogadrovo število (Na = 6,023 · 10˛ł). Najprej je treba izracunati število molov, ki ga dobimo s kolicnikom med dejansko maso kristala NaCl in molekulsko maso NaCl. Dobljeni izid nato pomnožimo z Avogadrovim številom, da dobimo število ionov NaCl v enem kristalu NaCl z velikostjo 0,100 mm. Za vecjo nazornost bomo uporabili primer za koncentracijo raztopine 5 g NaCl + 100 ml H2O, kjer smo s pomocjo prirejene papirne kromatografske metode in gravimetricne analize izmerili adsorpcijske mase za posamezne tretjine površin (S = 4,8 g/cm˛). 
ma (0,0078 g) g 
ma1/3 = 7,8 mg = 0,0078 g; S13 = 4,8 g/cm2; Sa ===0,0016 2 
S13 (4,8 cm2 ) cm
ma (0,0062 g) g 
ma2/3 = 6,2 mg = 0,0062 g; S23 = 4,8 g/cm2; S===0,0013 
aS23 (4,8 cm2) cm2 
ma (0,0002 g) g 
ma3/3 = 0,2 mg = 0,0002 g; S33 = 4,8 g/cm2; Sa ===4,17 ·10-52 
S33 (4,8 cm2) cm
Za en kristal velikosti 0,100 mm predpostavimo, da 40 kristalov tehta 0,0010 g, kar pomeni, da masa enega drobnega kristala NaCl znaša 0,0004 g. V nadaljevanju to maso enostavno delimo z molekulsko maso NaCl, ki znaša 58,4 g/mol. 
mkNaCl (0,0004 g) 
ML== =6,85 ·10-6 molov 
MNacl g 
(58,4 ) 
mol
Kot izid smo dobili 6,85 x 10-6 molov. To vrednost enostavno pomnožimo z avogadrovim številom. 
Ni =ML·Na = 6,85 ·10-6 ·6,023 ·1023 =41,36 ·1017 ionov 
En kristal NaCl z maso 0,0004 g vsebuje 41,36 × 10ą7 ionov, kar pomeni, da imamo približno 20,63 · 10ą7 kationov Na. in 20,63 · 10ą7 anionov Cl.. Na površini tretje tretjine se nahaja najmanjše število ionov, in sicer okoli 10,32 · 10ą7 ionov, na površini druge tretjine 31,98 · 10ą8 ionov, na površini prve tretjine pa okoli 40,23 · 10ą8 ionov. Gre za izjemno visoke številcne vrednosti, ki jih je težko modelirati. To lahko poenostavimo tako, da abstrahiramo eksponente in vzamemo zgolj zaokrožene osnovne številcne vrednosti, kot so 2 (20,63 · 10ą7), 32 (31,98 · 10ą8) in 40 (40,23 · 10ą8). Te ione lahko zaradi vecje locljivosti oziroma jasnosti postavimo na površino posameznih ustrezno povecanih tretjin, tako da lahko nacin organizacije ionov pregledno prikažemo oziroma modeliramo. Tako se na površini prve tretjine nahaja 40 ionov (20 kationov in 20 anionov), na površini druge tretjine 32 ionov (16 kationov in 16 anionov), na površini tretje tretjine pa 2 iona (en kation in en anion). Izhajamo iz že omenjene predpostavke, da se težnja NaCl ionov v raztopini po kockasti strukturi v splošnem ne spremeni, saj je NaCl še vedno v obliki (elasticnih) mikrokristalov, ki so obdani z vodnimi molekulami. Povrhu tega je bilo ugotovljeno, da adsorbirane mase NaCl iz raztopin od 1 g NaCl + 100 ml H2O do 5 g NaCl + 100 ml H2O narašcajo skoraj linearno ali celo linearno s funkcijo Y = 8x, kar nekoliko sovpada s številom oglišc ali vozlišc geometrijskega telesa kocke (osem vozlišc, 12 robov in šest ploskev). Oblika organizacije ionov v raztopini NaCl in na filter trak papirju je torej lahko podobna bolj ali manj deformirani kockasti strukturi. Mikrokristali NaCl in s tem posledicno ioni, ki so obdani z vodnimi molekulami, se izmenicno širijo in krcijo, tako da prihaja do procesov razpadanja na manjše mikrokristale in združevanja teh v vecje mikrokristale. Skratka, gre za dinamicno organiziranost tako ionov NaCl kot tudi vodnih molekul, kar bi bilo potrebno prikazati z dinamicno simulacijo. V tem delu bodo prikazani zgolj staticni modeli. Kot prvo si bomo ogledali organizacijo ionov na površini tretje tretjine. 

5.4.7.8.2.8 Slika 384: Organizacija ionov na površini tretje tretjine 
Slika 384 prikazuje organizacijo ionov na površini tretje tretjine filter traku papirja, ki je hkrati sorazmerna refleksija organizacije teh ionov v raztopini NaCl. Rdece obrobljeni crni krogi pomenijo, da je to odlomek (konec) ionske polarne vezi, saj se od teh krogov naprej nadaljujejo povezave med vodnimi molekulami. Vrednosti med povezavami pomenijo število povezanih robov. V nadaljevanju lahko na tej osnovi modeliramo ione druge in prve tretjine filter traku papirja. 

5.4.7.8.2.8.1 Slika 385: Organizacija ionov na površini druge tretjine 
Slika 385 prikazuje organizacijo ionov NaCl na površini druge tretjine filter traku papirja. Ioni so organizirani po vzoru kockaste strukture s 16 vozlišci (2 x 8). Sleherna skupina ionov je med seboj (glej rdece-bele pakete) zelo ohlapno povezana preko mostov vodnih molekul, kar prispeva k kolektivnemu ucinku prevodnosti in s tem potencialno k proizvodnji elektricne energije. Opazimo lahko, da so se približno ohranile kockaste strukture NaCl iz trdne kristalne mreže (glej pakete in razporeditev ionov NaCl), vendar imamo opraviti s heterogenim omrežjem NaCl ionov in vodnih molekul s tetraedno strukturo. Prav s tem obeležjem je nastala nova kakovost s kvantitativnimi kolektivnimi ucinki. Ioni se v bistvu razporejajo po celotni površini sorazmerno enakomerno, vendar s sinusoidno podobnimi horizontalnimi odmiki, kar je verjetno posledica ne povsem enakomerne reliefne strukture filter traku papirja. Ioni imajo veliko prostora na voljo, tako da so lahko sorazmerno gibljivi, ceprav so omejeni s papirno podlago. Razporeditev ionov na filter traku papirju pomeni nekakšen posnetek stanja v kromatografski komori, kjer se nahaja raztopina z NaCl ioni in vodnimi molekulami. Zacetne plasti vodnih molekul se ob potovanju raztopine po filter traku papirju prekrivajo z NaCl ioni, ki so obdani v ohlapni povezavi z vodnimi molekulami do tistega obmocja tretje tretjine, kjer imajo vodne molekule izrazito pobudo in najdemo NaCl ione v bistvu, z vidika velikosti površine 4,8 cm˛, zgolj v sledovih. 

5.4.7.8.2.8.2 Slika 386: Organizacija ionov na površini prve tretjine 
Slika 386 prikazuje organizacijo ionov na površini prve tretjine filter traku papirja, kjer imamo ponovno opraviti s številnimi ponavljajocimi se motivi NaCl ionov, ki so obdani s plašci vodnih molekul. Ta ohlapna, vendar kljub temu stabilna združba vsebuje mnogo vecji potencial glede dajanja elektricne energije, saj so kolektivni ucinki ionske polarne vezi mnogo mocnejši. Vecja kot je koncentracija NaCl ionov v vodi, tem pogosteje se tudi ponavljajo osnovni motivi ohlapnih in stabilnih združb ionskih polarnih celic, ki dodatno prispevajo k povecanemu kolektivnemu ucinku v smeri prevodnosti in s tem posledicno k potencialu dajanja vecje kolicine elektricne energije. To je pogojno primerljivo z rastlinami, kot so npr. razlicna drevesa s številnimi vejami in listi, bršljan. Še zlasti je bršljan v tem vpogledu lahko še posebej zanimiv, saj ta rastlina izjemno ucinkovito koristi soncno energijo v vseh letnih casih. Skrivnost tega je v listih, ki si med seboj izmenjujejo hranilne snovi v obliki mineralov, vode in soncne energije. Pri bršljanu se prav tako srecujemo s številnimi ponavljajocimi se motivi, ki v koncni fazi dajo izjemen kolektivni ucinek, saj bršljan raste osupljivo hitro tako v višino kot tudi na tleh. Ta rastlina je izjemno ekspanzivna, predvsem zaradi kolektivnega ustroja listnih celic oziroma enot. Gre za hierarhicno asociativno stabilno združbo, ki se odlicno prilagaja tudi manj prijaznim zunanjim okolišcinam. Podobno kot kristali, se razrašca tja, kjer je dovolj prostora. Na osnovi te iztocnice bodo v nadaljevanju predstavljene najprej meritve prevodnosti raztopin NaCl razlicnih koncentracij, od 1 g NaCl + 100 ml H2O do 10 g NaCl + 100 ml H2O, ter nenazadnje merjenje prevodnosti prebitno nasicene raztopine NaCl. 

5.4.7.8.2.9 Slika 387: Merjenje prevodnosti raztopin NaCl 
Slika 387 prikazuje meritev prevodnosti raztopine NaCl. Izmerjene so bile prevodnosti raztopin razlicnih koncentracij, od 1 g NaCl + 100 ml H2O do 10 g NaCl + 100 ml H2O, nazadnje pa je bila izmerjena še prevodnost prebitno nasicene raztopine NaCl. Izidi so prikazani v naslednji preglednici. 
5.4.7.8.2.9.1 Preglednica 175: Prevodnosti razlicnih koncentracij raztopin NaCl 
Koncentracije raztopin. NaCl (g+100 ml H2O) 
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Dodatni prebitek NaCl k nasiceni raztopini 
. (mS) T (°C) 
17,85 20,50 33,90 20,50 48,50 21,00 62,20 20,90 75,60 20,40 87,00 22,20 99,30 22,40 111,00 21,80 121,70 22,00 132,30 21,80 230,00 21,60 
Preglednica 175 prikazuje izmerjene vrednosti prevodnosti in temperature raztopin NaCl razlicnih koncentracij, od 1 g NaCl + 100 mlH2O do 10 g NaCl + 100 ml H2O. Izvedena je bila še dodatna meritev za nasiceno raztopino NaCl (35,5 %) s prebitkom (okoli 38 %). Zelo hitro lahko opazimo, da z vecjo koncentracijo skoraj linearno narašcajo vrednosti prevodnosti (Y = 12x + 15) v milisiemensih (mS), kar nekoliko sovpada s številom kristalov na doloceni površini (Y = 8x). Pri nasiceni raztopini s prebitkom NaCl lahko ugotovimo, da je vrednost prevodnosti (230 mS) manjša, kot bi utegnila biti za koncentracijo raztopine 20 g NaCl + 100 ml H2O. S temi meritvami je dokoncno potrjeno, da z dodatno nasicenostjo nasicene raztopine NaCl pojema vrednost prevodnosti.V primeru, da k vrednostim prevodnosti dodamo še prevodnost prekomerno nasicene raztopine NaCl, graf ni vec povsem linearen (Y = 29,47x + 102,9). To bi veljalo, ce abstrahiramo koncentracije od 11 g + 100 ml H2O do nasicenosti. Nasicena raztopina (ali pa blizu nasicenja) NaCl bi lahko dajala najvecjo možno elektricno energijo. V tej povezavi seveda ne smemo zanemarjati revolucionarni izum baterije italijanskega fizikaAlessandraVolte. Ta je uporabil bakrene in cinkove plošcice, s katerimi je sestavil stolp. Med plošcicami je položil opojni papir, ki je bil navlažen s slano vodo. Aluminijevo plošco pa je uporabil kot medijsko platformo, kamor je postavil voltažni stolp. Ioni NaCl so lahko v kombinaciji s kovinami dajali elektricni tok, ki je bil vecji, ce je bil voltažni stolp višji. Možne so sicer razlicne variante, kako izdelati baterijo. V tem delu bodo še izvedene meritve prevodnosti za morsko sol od 1 g NaCl + 100 ml H2O do 5 g NaCl + 100 ml H2O. Morska sol je v bistvu heterogena zmes razlicnih kemicnih spojin, ki je sicer v glavnini sestavljena iz NaCl, vendar vsebuje še druge mocne elektrolite, kot so kalijev klorid, kalcijev klorid, magnezijev klorid, sulfatov, boratov, bromidov, jodidov, fluoridov in silikatov. Hierarhicno asociativno omrežje polarnih vodnih molekul in ionov raztopine morske soli se morda precej razlikuje od kamnite kuhinjske soli, saj nimamo zgolj opravka z ioni NaCl in plašci vodnih molekul, ampak se znotraj takšne raztopine pojavljajo še druge polarne ionske vezi. Ali to pomeni hkrati tudi nekoliko drugacen nacin organizacije ionov in polarnih molekul vode, kar utegne dajati razlicni kolektivni ucinek v obliki prevodnosti in s tem posredno k dajanju elektricne energije? Vprašanje zdaj je, ali imajo raztopine morske soli razlicnih koncentracij vecjo ali manjšo prevodnost kot raztopine primerljivih koncentracij kamnite kuhinjske soli? Na to vprašanje lahko odgovorimo zgolj z meritvami. Na osnovi meritev prevodnosti raztopin morske soli razlicnih koncentracij lahko trdimo, da so dobljene vrednosti skoraj povsem identicne z meritvami, ki so bile izvedene z raztopinami kamnite kuhinjske soli. Izgleda, da krepka prevlada NaCl ionov v raztopinah morske soli ne dovoljuje vecjih odmikov od vrednosti dobljenih pri raztopinah kamnite kuhinjske soli. Hierarhicno asociativno omrežje polarnih vodnih molekul in ionov z mocno prevlado NaCl v morski soli se ocitno glede prevodnosti ne razlikuje bistveno od omrežja kamnite 
kuhinjske soli. Veljalo bi v nadaljevanju izdelati baterijo, kjer bi bili opojni papirji namoceni v raztopino kuhinjske soli s koncentracijo 5 g NaCl + 100 ml H2O. Kovinski del obeh baterij bi bil sestavljen iz pet centov (evro) kovancev in aluminijastih kovancev, medtem ko bi aluminijeva folija služila kot podlaga.236 Kot vmesne papirnate plasti bodo v uporabi kavni papirni filtri, ki jih bo potrebno pripraviti v ustrezni krožni velikosti, in naj bi imeli enak premer kot petcentovski kovanci. Pred tem preizkusom bo izveden še enostavnejši poskus z raztopino NaCl iste koncentracije ter bakreno in cinkovo elektrodo, nakar bo s pomocjo multimetra najprej izmerjena napetost, nato pa še tok. 

5.4.7.8.2.9.2 Slika 388: Meritev napetosti in toka za raztopino NaCl 
Slika 388 prikazuje meritev upornosti in toka za raztopino NaCl s koncentracijo 5 g NaCl + 100 ml H2O. Rdeci krokodilni kabel je bil prikljucen na bakreno plošcico, medtem ko je zeleni kabel šel na cinkovo plošcico. Druga konca obeh krokodilnih kablov sta bila prikljucena na elektrodi multimetra. Najprej je bil multimeter nastavljen na opcijo napetosti. Izmerjena je bila vrednost 0,806 V. Po tej meritvi je bil multimeter preklopljen na opcijo miliamperov (mA). Naprava je izmerila šibkejši tok v vrednosti 0,54 mA. Jasno je, da bi vecje število kovinskih celic omogocilo vecje vrednosti tako za napetost kot tudi za tok. V naslednjem poskusu bo preizkušen že omenjeni baterijski model. Na kovanec petih centov se je položil papir, namocen v slano vodo, nato pa se je nanj položil aluminijasti kovanec, s cimer je bila vzpostavljena prva baterijska celica. Ta postopek se je ponovil še štirikrat, tako da smo dobili pet baterijskih celic. Crna ali COM elektroda multimetra je bila namešcena na vrh aluminijastega kovanca, medtem ko je bila rdeca elektroda multimetra namešcena ob spodnji kovanec petih centov. Najprej je bila izmerjena napetost, ki je 
236 Kovanec za pet centov je sestavljen iz 75 % bakra, 20 % niklja in 5 % cinka. 
znašala okoli 2,083 V. Nato je bil izmerjen tok v miliamperih (mA), ki je znašal 1,50 mA. Za vecjo nazornost opisanega postopka sledi slika. 

5.4.7.8.2.9.3 Slika 389: Meritev napetosti in toka za majhen baterijski stolp 
Slika 389 prikazuje meritev napetosti in toka za majhen baterijski stolp, ki je bila opisana že na prejšnji strani. Po pricakovanju so bili rezultati precej boljši, saj sta se tako napetost kot tudi tok obcutno povecala. V primeru, da bi bila koncentracija raztopine NaCl bistveno vecja, bi dobili še vecje vrednosti napetosti in še posebej toka. Na podlagi podatka o prevodnosti raztopine NaCl in napetosti lahko izracunamo tok s pomocjo znanega matematicnega obrazca: 
UUU 
R==I==I== I=U·. 
IR 1 
(.) 
V bistvu zgolj pomnožimo napetost (U) z vrednostjo prevodnosti (.), pri cemer kot izid dobimo vrednost toka v miliamperih oziroma amperih. Kazalniki, kot so prevodnost, upornost, napetost in tok, so med seboj tesno povezani, zato bi bilo mogoce na podlagi, še posebej prevodnosti in upornosti, oceniti doloceno hierarhicno asociativno omrežje polarnih ionskih vezi glede na asociativno moc kolektivnih ucinkov. Višje vrednosti prevodnosti bi pomenile vecjo asociativno moc kolektivnih ucinkov, medtem ko bi vrednosti upornosti nakazovale na hierarhicno moc polarnih ionskih vezi. Prevodnost pomeni gibljivost polarnih vodnih molekul in ionov, medtem ko upornost oznacuje bolj trdno doloceno stanje, ki ga lahko pricakujemo, še posebej s strani polarnih vodnih molekul v raztopinah razlicnih koncentracij (npr. NaCl, KCl, CaCl2, CuSO4 · 5H2O, FeSO4 · 7H2O). Prevodnost raztopin NaCl je še posebej odvisna od koncentracije ionov in temperature, saj se tako z višjo koncentracijo ionov kot z višjo temperaturo povecuje tudi prevodnost. Pri zelo majhnih koncentracijah ionov NaCl v vodni raztopini pa je vpliv povišane temperature zanemarljiv. Na povecano prevodnost naj bi vplivalo tudi dinamicno elektromagnetno polje.237 Podoben ucinek naj bi povzrocalo mocnejše magnetno polje, ki poleg prevodnosti povecuje tudi pH dolocene elektrolitske raztopine.238 raztopine NaCl z namenom pridobitve vecje kolicine elektricne energije. Skratka, gre za inducirano prevodnost, ki po vsej verjetnosti nima trajnega ucinka in je v glavnem odvisna od dinamike elektromagnetnega in/ali magnetnega polja. To je glavna znacilnost mnogih vrst indukcij: njihova moc ob prenehanju dinamik postopoma upada in na koncu celo izgine (npr. naelektrimo plasticno palico, ki nato privlaci lasišce, vendar, ce ni ponovne staticne naelektritve, ta ucinek privlaka sorazmerno hitro izgine). Brez nenehnega vpliva dinamik elektromagnetnega in/ali magnetnega polja na doloceno raztopino NaCl ni možno doseci trajnega ucinka vecje prevodnosti. 
Od teh razmišljanj preidemo k življenjski pomembnosti NaCl za mnoga živa bitja. NaCl je bistveno hranilo, ki ga telo ne zmore samo proizvajati. Ima kljucno vlogo pri uravnavanju številnih telesnih funkcij in se nahaja v telesnih tekocinah, ki prenašajo kisik in hranilne snovi. NaCl je prav tako pomemben za vzdrževanje celotnega tekocinskega ravnovesja v telesu. V primeru, da so ravni elektrolitov prenizke ali previsoke, se lahko zgodi dehidracija ali prekomerna hidracija mnogih živih bitij, vkljucno s clovekom. Natrij omogoca prenos živcnih impulzov po telesu, saj je elektrolit, podobno kot kalij, kalcij in magnezij, ki uravnava elektricne naboje, ki se premikajo v in iz celic v telesu. Nadzira naše okusne, vohalne in otipne procese. Prisotnost natrijevih ionov je bistvenega pomena za krcenje mišic, vkljucno s srcem. Je temeljnega pomena za delovanje signalov v možgane in iz njih. Brez zadostne kolicine natrija bi bili cuti in živci izjemno nefunkcionalni. Prav tako je pomemben klor, ki je bistvenega pomena za dobro zdravje in je temeljni element v procesu prebave. Ohranja kislinsko-bazicno ravnovesje v telesu in pomaga pri absorpciji kalija. Omogoca obstoj klorovodikove kisline v želodcnih sokovih, ki pomagajo razgraditi hrano. Poleg tega nadzoruje raven bakterij v želodcu in okrepi sposobnost krvi za prenos ogljikovega dioksida iz dihalnega tkiva v pljuca. Natrij ima vlogo pri telesnem nadzoru krvnega tlaka in volumna. Natrij (Na+) in klorid (Cl-) sta glavna iona v zunajcelicnem prostoru, ki vkljucuje krvno plazmo, intersticijsko tekocino (tekocina med celicami) in transcelularno tekocino (npr. cerebrospinalna tekocina, sklepna tekocina). Kot taka igrata kljucno vlogo v številnih procesih, ki vzdržujejo življenje. Natrij in klorid sta elektrolita, ki prispevata k vzdrževanju razlik koncentracije in naboja na celicnih membranah. 
237 Li, N., Chai, F., Chen, L., & Cheng, S. K. (2011). Effect of rotating electromagnetic field on the conductivity of 
aqueous NaCl solution. Advanced Materials Research, 391-392, 1080–1084. 
https://doi.org/10.4028/www.scientific.net/amr.391-392.1080. 238Wu, T., & Brant, J. A. (2020). Magnetic field effects on ph and electrical conductivity: Implications for water and 
wastewater treatment. Environmental Engineering Science, 37(11), 717–727. https://doi.org/10.1089/ees.2020.0182. 
Kalij (K+) je glavni pozitivno nabit ion (kation) znotraj celic, medtem ko je natrij glavni kation v zunajcelicni tekocini. Koncentracije kalija so v notranjosti celic približno 30-krat višje kot zunaj, medtem ko so koncentracije natrija v notranjosti celic vec kot 10-krat nižje kot zunaj celic. Koncentracijske razlike med kalijem in natrijem na celicnih membranah ustvarjajo elektrokemicni membranski potencial, ki ga vzdržujejo ionske crpalke. Tesen nadzor potenciala celicne membrane je kljucnega pomena za prenos živcnih impulzov, krcenje mišic in delovanje srca.239 NaCl pri cloveku predstavlja približno 0,4 % telesne teže, v krvi pa ga je med 45 g in 50 g (približno 9 g/l). Prevelike ali premajhne kolicine NaCl v krvi lahko povzrocijo nezaželeno skrajšano življenjsko dobo rdecih krvnih celic.240 
Natrijev klorid, raztopljen v vodah po vsem svetu, je prav tako izjemnega pomena za proizvodnjo kisika, brez katerega vecina živih bitij ne bi mogla preživeti. Poleg tega natrijev klorid, raztopljen v oceanih in morjih, pripomore k optimalnemu ravnotežju mase planeta Zemlje, saj bi lahko nenadno zmanjšanje mase te snovi povzrocilo povecanje števila velikih naravnih nesrec, kot so npr. vulkanski izbruhi, orkani, ekstremni padci temperature in potresi. Skratka, brez natrijevega klorida, raztopljenega v vodi, naš naravni hierarhicni asociativni sistem ne bi bil takšen, kot ga poznamo. Nadaljujemo s podpoglavjem o kemicni spojini kalijev klorid (KCl), ki ima podobno strukturo in lastnosti kot natrijev klorid (NaCl). 
5.4.7.8.3 Kalijev klorid 
Kalijev klorid je, tako kot natrijev klorid, kemicna spojina z ionsko vezjo, ki ima podobno kockasto kristalno strukturo. Bistvena razlika med obema kristalnima strukturama je v tem, da so kalijevi ioni vecji od natrijevih, kar si lahko razlagamo na osnovi atomskih mas in elektropozitivnosti (kalijev ion je manjši od klorovega iona). Kalijev klorid (74,55 g/mol) ima vecjo molsko maso kot natrijev klorid (58,44 g/mol). To je tudi razlog, da je KCl v vodi zelo dobro topen (344 g/l pri 20 °C), vendar manj kot NaCl (359 g/l pri 20 °C). Razdalje med kalijevimi in klorovimi ioni so vecje (3,15 Ĺ ali 3,15 x 10.ą° m) kot med natrijevimi in klorovimi ioni (2,81 Ĺ ali 2,81 x 10.ą° m), zaradi cesar je za prekinitev ionske vezi v KCl potrebna manjša kolicina energije. To lahko potrdimo tudi s podatki o tališcu obeh kemicnih spojin, saj se KCl tali pri temperaturi 776 °C, medtem ko se NaCl tali pri temperaturi 801 °C, kar pomeni, da je kristalna struktura NaCl bolj obstojna kot KCl. Prav tako je 
239 Sestavek o pomembnosti NaCl za življenje je bil izdelan na osnovi razlicnih spletnih virov kot so npr. 
https://lpi.oregonstate.edu/mic/minerals/sodium (2022-05-19), https://www.healthline.com/health/sodium-chloride 
(2022-05-19), https://saltassociation.co.uk/education/salt-health/salt-function-cells/ (2022-05-19), 
https://www.chemicalsafetyfacts.org/sodium-chloride/ (2022-05-19) idr. 240 Goodhead, L. K., & MacMillan, F. M. (2017). Measuring osmosis and hemolysis of red blood cells. Advances in 
Physiology Education, 41(2), 298–305. https://doi.org/10.1152/advan.00083.2016. 
gostota kristala NaCl vecja (2,16 g/cmł) kot gostota KCl (1,98 g/cmł).241 V bistvu gre za sorazmerno majhne razlike med obema kemicnima spojinama z zelo podobno kockasto strukturo kristalne mreže, vendar te majhne razlike povzrocajo precej razlicne lastnosti. V tem podpoglavju bodo opisani nekateri preizkusi, ki so bili izvedeni z raztopinami NaCl razlicnih koncentracij. Kot prvi naj bo izveden preizkus topljenja drobnih KCl kristalov v dveh kapljicah destilirane vode. 


5.4.7.8.3.1 Slika 390: Topljenje drobnih (manj) kockastih kristalov KCl v vodi 
Slika 390 prikazuje drobne kristale KCl in faze njihovega topljenja v dveh kapljicah vode pod svetlobnim mikroskopom. Na desnem zgornjem delu slike z oznacbo 1 je razvidno, da so kristali KCl manj pravilne oblike in nekoliko bolj motni kot pri NaCl. Nacini topljenja KCl kristalov v dveh kapljicah destilirane vode se precej razlikujejo, posnetki pa so manj jasni. Prav tako je cas raztapljanja teh drobnih kristalov precej daljši, pri cemer se kroglice oziroma mehurcki združujejo med seboj, kar pri topljenju NaCl kristalov ni bilo opazno. Naceloma je postopek topljenja kristalov tako NaCl kot tudi KCl povsem enak, saj vodne molekule v obeh primerih obkrožijo kalijeve katione in klorove anione. KCl v trdnem agregatnem stanju, podobno kot NaCl, ne prevaja elektricnega toka, ker so ioni znotraj kristalne mreže precej negibljivi, ceprav so razdalje med K+ in 
241 Podatke pridobil s pomocjo podatkovne baze ChemSpider http://www.chemspider.com/Chemical­Structure.4707.html?rid=e68957c3-efb3-4ffc-8489-edeec580db13 (2022-06-21). 
Cl- vecje kot pri NaCl. Kot že omenjeno, je struktura kristalne mreže KCl izjemno podobna strukturi kristalne mreže NaCl, zato bo v tem podpoglavju prikaz kristalne mreže KCl opušcen. Z naslednjim izvedenim preizkusom kristalizacije pod svetlobnim mikroskopom naj bo prikazana razlika v poteku in tvorbi kristalov obeh kemicnih spojin (KCl/NaCl). Pod krovnim steklom voda izhlapeva, tako da se na straneh krovnega stekla tvorijo kristali. 

5.4.7.8.3.2 Slika 391: Kristalizacija KCl in NaCl pod mikroskopom 
Slika 391 prikazuje kristalizacijo (obeh mikroraztopin) KCl in NaCl pod svetlobnim mikroskopom, pri cemer je potrebno izpostaviti pomembno razliko med obema kristalizacijama. Kristalizacija KCl pod krovnim steklom traja veliko dlje (nekaj ur) kot pri NaCl (pol ure do ene ure). Poleg tega je gostota kristalov NaCl ob krovnem steklu precej vecja kot pri KCl, saj je energija hidracije pri NaCl vecja kot pri KCl.242 Znano je tudi, da je KCl nekoliko bolj higroskopen kot NaCl, kar pomeni, da hitreje veže vodo nase. Na tej tocki bi si bilo smiselno ogledati omrežno strukturo kalijevih in natrijevih ionov, ki so obdani z vodnimi polariziranimi plašci. Disociacija KCl v vodi sledi istemu principu kot pri NaCl, pri cemer je tudi struktura omrežja zelo podobna, le s to razliko, da so razdalje med kalijevimi kationi in klorovimi anioni nekoliko vecje. Ta povecana razdalja med ionoma je tudi razlog, da je moc povezave med njima nekoliko šibkejša kot med natrijevimi in klorovimi ioni. Treba je opozoriti še na bistveno razliko, saj so kalijevi ioni nekoliko vecji od natrijevih, tako da je razlika v velikosti med kalijevimi in klorovimi ioni nekoliko manjša. Prav ta razlika vpliva na nekoliko bolj asimetricen potencial glede na omrežno strukturo polarne ionske 
242 Chindapan, N., Niamnuy, C., & Devahastin, S. (2018). Physical properties, morphology and saltiness of salt 
particles as affected by spray drying conditions and potassium chloride substitution. Powder Technology, 326, 265– 
271. https://doi.org/10.1016/j.powtec.2017.12.014. 
vezi. Poleg tega utegnejo kalijevi ioni vršiti nekoliko manjši vpliv na vodne molekule, ki obdajajo klorove anione, ker je razdalja med njima nekoliko vecja kot pri omrežni strukturi polarne ionske vezi NaCl. Na to razliko ne vpliva niti nekoliko vecji premer kalijevih kationov. Ta omrežna struktura vpliva na vrsto fizikalnih lastnosti, kot so še zlasti gostota raztopine, topnost, vrelišce itd. 

5.4.7.8.3.3 Slika 392: Fragment omrežja vodnih molekul in KCl ionov ter primerjava med NaCl in KCl omrežjem 
Slika 392 prikazuje fragment omrežja vodnih molekul in KCl ionov (glej zgornji del slike) ter primerjavo med NaCl in KCl omrežjem polarne ionske vezi (glej spodnji del slike). Nadaljnje meritve prevodnosti, gostote in mase adsorpcije na filtra trakovih s površino 4,8 cm˛ za raztopine s koncentracijo od 1 g NaCl/KCl + 100 ml H2O do 20 g NaCl/KCl + 100 ml H2O so dejansko pokazale, da vecje razdalje K+ do Cl- prispevajo velik delež k sorazmerno velikim razlikam v dobljenih vrednostih. Vecje razdalje med K+ in Cl- v bistvu omogocajo vecjo gibljivost tudi vodnim molekulam, ki se sicer obnašajo podobno kot pri raztopinah NaCl, vendar z bistveno razliko, da je vpliv K+ na vodni plašc okoli Cl- nekoliko manjši kot pri razmerju Na+ in Cl-, ter nenazadnje lahko vodne molekule nekoliko bolj uveljavljajo lastno strukturo. Koncni izid te drobne razlike v razdalji in velikosti povzroci precej drugacne kolektivne ucinke v obliki prevodnosti, gostote in adsorpcije mase na filtra trakovih. V nadaljevanju bodo prikazane meritve za prevodnost, gostoto in adsorpcijo mase za razlicne koncentracije raztopin KCl in NaCl. 
5.4.7.8.3.3 Preglednica 176: Meritve prevodnosti, gostote in adsorpcije mase razlicnih koncentracij raztopin KCl in NaCl 

1  17,05  23,7  1,0040  4,3  17,85  20,5  1,0060  2,8  
2  32,9  23,3  1,0080  7,5  33,9  20,5  1,0110  4,8  
3  48,1  23,4  1,0120  10,2  48,5  21  1,0160  7,75  
4  62,3  23  1,0160  13  62,2  20,9  1,0210  12,5  
5  76,1  23  1,0200  16,1  75,6  20,4  1,0260  17,1  
6  89,7  23,2  1,0240  19,7  87  22,2  1,0300  21,2  
7  103,4  23,1  1,0270  22,5  99,3  22,4  1,0340  23,5  
8  116,3  24  1,0300  26,8  111  21,7  1,0390  25,5  
9  129,4  23,7  1,0350  28,9  121,7  22  1,0440  26,6  
10  142,1  23,3  1,0380  31,3  132,3  21,8  1,0490  33,9  
11  154,4  24,9  1,0410  32,3  141,9  22  1,0540  36,5  
12  167,4  23,5  1,0440  34,1  151,4  22,4  1,0590  38  
13  180,5  22,7  1,0470  35,7  160,5  23,7  1,0630  42,1  
14  191  24  1,0510  39  166,4  25,2  1,0680  43  
15  202  23,9  1,0540  42,7  176,2  22,8  1,0730  47,4  
20  257  23,1  1,0690  52,2  208  22,5  1,0980  58,5  


5.4.7.8.3.3.1 Slika 393: Linearni grafi prevodnosti, gostot in mase adsorpcij 
Preglednica 176 prikazuje izide meritev za prevodnost, gostoto in adsorpcijo mase za raztopine razlicnih koncentracij KCl in NaCl (od 1 g + 100 ml H2O do 20 g + 100 ml H2O), medtem ko slika 393 ponazarja linearne grafe teh meritev. Pri vseh treh merilnih kategorijah (. ali X – prevodnost, . ali G – gostota in Ma – adsorpcija mase) opazimo linearno narašcanje vrednosti. Pri meritvah prevodnosti raztopin razlicnih koncentracij KCl in NaCl lahko opazimo, da so do koncentracije 8 g KCl/NaCl + 100 ml H2O vrednosti sorazmerno usklajene. Do vecjih razlik med temi vrednostmi prihaja še zlasti pri višjih koncentracijah od 9 g KCl/NaCl + 100 ml H2O do 20 g KCl/NaCl + 100 ml H2O. Vrednosti za prevodnost KCl raztopin še naprej linearno strmo narašcajo, medtem ko vrednosti za raztopine NaCl narašcajo manj strmo in opazimo celo vecje odmike od trendne crte (linearna X NaCl). Izmerjene vrednosti za prevodnost raztopin KCl razlicnih koncentracij so precej usklajene s trendno crto (linearna X KCl). Kot rezultat smo dobili dve linearni funkciji oziroma enacbi: y = 12,767x + 11,396 (. KCl) in y = 10,32x + 21,809 (. NaCl). Elektricna prevodnost dolocene snovi pomeni njeno sposobnost za prenos elektricne energije, pri cemer je omogocen cim manj moten pretok elektricnih nabojev. Vodne molekule so na površini NaCl ionov zelo urejene, medtem ko pri KCl to ni tako, kar pomeni, da Na+ kationi bolj hidratizirajo kot K+ kationi.243 To pomeni, da pri NaCl v primerjavi s KCl zaradi vecjega ucinka hidracije nekoliko pojema moc elektricnih nabojev. Skratka, vecja kot je koncentracija KCl ionov v vodni raztopini, vecja bo tudi njena elektricna prevodnost, medtem ko bo pri NaCl elektricna prevodnost zaradi mocnejšega privlaka, še zlasti med Na+ kationi in negativno usmerjenim kisikom v vodni molekuli, manj strmo narašcala in celo glede na trendno crto nekoliko upadala. Sicer KCl in NaCl v trdnem agregatnem stanju nista prevodnika elektricne energije. 
Pri meritvah gostot lahko opazimo precejšnjo razliko med KCl in NaCl, še zlasti pri višjih koncentracijah raztopin. Pri nižjih koncentracijah od 1 g KCl/NaCl + 100 ml H2O do 5 g KCl/NaCl 
+100 ml H2O razlika v gostoti med obema še ni zelo izrazita, vendar se zelo spremeni pri koncentracijah od 10 g KCl/NaCl + 100 ml H2O naprej, saj so vrednosti gostot precej vecje pri raztopinah NaCl z višjimi koncentracijami kot pri KCl. 
Prvenstveni pomen gostote je v tem, da nam daje informacije o masi, energiji itd. na doloceni površini ali v dolocenem prostoru. Skratka, prikazuje, kako zgošcena ali koncentrirana je dolocena merilna kategorija. Povecana koncentracija soli v vodni raztopini poveca gostoto in posledicno zviša vrelišce, površinsko napetost ter zniža zmrzišce vode. Vecja gostota raztopljene soli (bodisi KCl bodisi NaCl) daje kot izid tudi vecjo prevodnost dolocene raztopine. V vsakem primeru vpliva tudi na samo strukturo vodnih molekul, ki so ob slehernem dodatku soli bolj in bolj angažirane. 
243 Du, H., Ozdemir, O., Wang, X., Cheng, F., Celik, M. S., & Miller, J. D. (2014). Flotation chemistry of Soluble Salt 
Minerals: From ion hydration to Colloid adsorption. Mining, Metallurgy & Exploration, 31(1), 1–20. 
https://doi.org/10.1007/bf03402344. 
Drugi vidik pa je, da se ob dodatku NaCl ali KCl v vodi spremeni gostota kristalne strukture obeh soli. Gostota kristala NaCl je 2,176 g/cm3, medtem ko je gostota kristala KCl okoli 1,98 g/cm3, in ob raztapljanju obeh snovi v vodi se zmanjšuje gostota obeh kristalov ter povecuje gostota vode. Vzemimo za primer koncentracijo raztopine 10 g NaCl ali KCl + 100 ml H2O: 
. kristala 10 g NaCl = 2,176 g/cm3 -> 10 g NaCl + 100 ml H2O -> 1,049  g/cm3 . kristala 10 g KCl = 1,98 g/cm3 -> 10 g KCl + 100 ml H2O -> 1,038  g/cm3 
V prvem primeru se je gostota zmanjšala za 48,21 %, medtem ko se je v drugem primeru zmanjšala za 52,42 %. Gostota vode se je v prvem primeru povecala za 95,33 %, v drugem primeru pa za 96,34 %. V vseh primerih lahko opazimo precejšnje spremembe fizikalnih lastnosti vseh udeleženih kemicnih snovi. Pri meritvah gostote razlicnih koncentracij raztopin KCl in NaCl smo kot izid dobili dve linearni enacbi: 
a.
za .KCl y = 0,0036x + 1,0011 

b.
 za .NaCl y = 0,0047x + 1,0018 


Nenazadnje imamo še meritve mase adsorpcije razlicnih koncentracij raztopin KCl in NaCl, kjer opažamo podoben vzorec vedenja polarnih ionskih vezi tako pri KCl kot pri NaCl. Do koncentracije okoli 10 g soli + 100 ml H2O ne opazimo bistvenih razlik med raztopinama KCl in NaCl. Ob povecanih koncentracijah obeh soli v raztopini prihaja do vedno vecjih razlik v adsorpcijskih masah med njima, saj se na filter traku adsorbira vecja kolicina NaCl kot KCl. Pri merjenju mase adsorpcije se srecujemo s kapilarnim ucinkom topila, topljenca in stacionarne podlage, kot je filter papir. Najhitreje navzgor potuje voda (topilo), ki vlece za sabo delce soli (KCl ali NaCl) po stacionarni podlagi, ki deluje kot mnoge kapilare oziroma adsorbent. Gre v bistvu za nekoliko podoben proces, kot pri rastlinah, ki skozi polprepustno membrano crpajo vodo z mineralnimi snovmi navzgor po deblu do cvetja. Na osnovi dobljenih izidov lahko ugotovimo, da so meritve adsorbirane mase tesneje povezane z gostoto raztopin KCl in NaCl, saj vecja kot je gostota dolocene raztopine, tem vecje so tudi adsorbirane mase na filter traku. Pri nižjih koncentracijah raztopin KCl in NaCl ta postavka ne drži, ker se gostote obeh solnih raztopin bistveno ne razlikujejo. Adsorpcija je površinski pojav, kjer privlacne sile ustvarijo simbiozo med podlago in adsorbirano snovjo. Kot koncni izid teh meritev smo prav tako dobili dve linearni enacbi, ki sta: 
a.
za MaKCl y =  2,5592x + 3,6256 

b.
 za MaNaCl y = 3,0674x + 0,7318 


Skupaj smo kot izid dobili šest linearnih enacb, ki izražajo motive glede prenosa elektricne energije, zgošcenosti mase v prostoru in adsorbirane mase na doloceni površini. Prenos elektricne energije je izražen v milisiemensih, zgošcenost mase v prostoru v g/cmł, in adsorbirana masa v g/cm˛. Glavna gonilna sila vseh izmerjenih kazalcev je koncentracija (g/l) raztopin KCl in NaCl, saj se ob povecani koncentraciji obeh soli v raztopinah povecuje tako prevodnost, gostota kot tudi masa adsorpcije na filter papirju. Drugi najvecji vpliv ima gostota raztopin, saj ta vpliva tako na porast prevodnosti kot tudi na porast mase adsorpcije. Kazalca, kot sta prevodnost in masa adsorpcije, nimata vpliva na gostoto in koncentracijo raztopin. Prav tako ni medsebojnega vpliva med prevodnostjo in maso adsorpcije. Skratka, kazalca, kot sta prevodnost in masa adsorpcije, v tem pogojnem sistemu predstavljata posledico, medtem ko je koncentracija v vlogi pogoja. Poseben položaj zavzema kazalec gostota, ki predstavlja nekakšen sinonim za koncentracijo, saj se z vecanjem koncentracije povecuje tudi gostota dolocene raztopine. Bistvena razlika med koncentracijo in gostoto dolocene raztopine je ta, da koncentracija izhaja iz trenutne kolicine dolocene snovi, ki se nahaja v topilu, medtem ko gostota obravnava to kolicino z vidika razmerja med maso in volumnom dolocene snovi v topilu. Oba izracunamo po istem matematicnem obrazcu, le z razlicnimi oznakami: koncentracijo oznacimo s C = m/V, gostoto pa z . = m/V. 
Z namenom modeliranja polarne ionske vezi dolocene raztopine KCl bi izvedli podoben racunski postopek kot pri NaCl. Najprej bi posredno, s pomocjo analitske tehtnice, dobili število kristalov, ki so se adsorbirali po posameznih tretjinah. Nato bi s preprostimi izracuni dolocili število ionov v enem kristalu z velikostjo 0,05 mm. Pri tem potrebujemo maso enega kristala (npr. z velikostjo 0,05 mm), molekulsko maso (M = 74,5513 g/mol) in Avogadrovo število (Na = 6,023 · 10˛ł). Najprej izracunamo število molov, ki ga dobimo na osnovi kolicnika med dejansko maso kristala KCl in molekulsko maso KCl. Dobljeni izid nato pomnožimo z Avogadrovim številom, da dobimo število ionov KCl v enem kristalu KCl z velikostjo 0,05 mm. Ker nimamo podatkov o številu kristalov KCl v posameznih tretjinah, bo modeliranje nekoliko poenostavljeno, kar pomeni, da organizacije KCl v raztopini ne bomo modelirali na osnovi adsorpcijskih mas po tretjinah. Za en kristal z velikostjo 0,05 mm bomo predpostavili, da v povprecju tehta 0,0001 g, kar predstavlja dejansko maso enega drobnega kristala KCl.244 V nadaljevanju to maso enostavno delimo z molekulsko maso KCl, ki je 74,5513 g/mol. 
mkKCl (0,0001 g) 
ML== =1,34 ·10-6 molov MKcl g 
(74,5513 ) 
mol
Kot izid smo dobili 1,34 x 10-6 molov. To vrednost enostavno pomnožimo z avogadrovim številom. 
244 Posamezni kristali KCl so bili iztehtani s pomocjo analitske tehtniceVibra. Povprecna vrednost je bila 0,0001 g. 
Ni =ML·Na = 1,34 ·10-6 ·6,023 ·1023 =8,07 ·1017 ionov V enem kristalu KCl se nahaja precej manjše število ionov kot pri NaCl. En kristal KCl z maso 0,0001 g (štirikrat manj kot en kristal NaCl, ki tehta 0,0004 g) vsebuje 8,07 · 10ą7 ionov, kar pomeni, da imamo okoli 4,035 · 10ą7 kationov K. in 4,035 · 10ą7 anionov Cl.. Gre podobno kot pri NaCl za izjemno visoke številcne vrednosti, ki jih je težko modelirati. To lahko poenostavimo tako, da kot osnovno celico dolocimo dva iona (K. in Cl.) ter eno kapljico destilirane vode (ki v povprecju tehta okoli 0,0444 g), kar pomeni, da bo modeliranih osem ionov KCl (abstrahiramo eksponent in zaokrožimo število 8,07 na 8). Naj še izracunamo število polariziranih atomov v eni kapljici destilirane vode. 
mkH2O (0,0444 g) 
ML===0,0024 molov 
MH2O g 
(18 ) 
mol
Dobljeno število molov pomnožimo z avogadrovim številom. 
Ni =ML·Na = 0,0024 ·6,023 ·1023 =14,4 ·1020 polariziranihatomov V eni kapljici destilirane vode je mnogo vec polariziranih atomov vodika in kisika kot ionov v enem kristalu KCl velikosti 0,05 mm. Podobno kot pri modeliranju NaCl raztopine izhajamo iz predpostavke, da se težnja KCl ionov v raztopini po sorazmerni kockasti strukturi v splošnem principu ne spremeni, saj je KCl še vedno v obliki (elasticnih) mikrokristalov, ki so obdani z vodnimi molekulami. Adsorbirane mase KCl iz raztopin od 1 g KCl + 100 ml H2O do 20 g NaCl + 100 ml H2O narašcajo po že prikazani linearni funkciji y = 2,5592x + 3,6256 (pri NaCl je ta linearna funkcija zapisana kot y = 3,0674x + 0,7318). Prav tako gre pri prevodnosti in gostoti za linearne narašcajoce trende. Mikrokristali KCl, in posledicno ioni, obdani z vodnimi molekulami, se izmenicno širijo in krcijo, kar povzroca procese razpadanja na manjše mikrokristale in ponovnega združevanja v vecje. Skratka, tudi v tem primeru gre za dinamicno organiziranost ionov KCl in vodnih molekul, kar bi bilo potrebno prikazati z dinamicno simulacijo. V tem delu bodo prikazani zgolj staticni modeli. Najprej si bomo ogledali osnovno celico dveh ionov KCl in obkrožajocih vodnih molekul. Ta osnovna celica bo primerjana z osnovno celico dveh ionov NaCl in vodnimi plašci okoli teh dveh ionov. V nadaljevanju bo prikazano hierarhicno asociativno omrežje osmih ionov KCl v raztopini (abstrahiran je eksponent, glej 8,07 · 10ą7 ionov), znotraj katerega bo prikazan zgolj majhen del vodnih molekul, saj jih je sicer okoli 1784-krat vec. Domnevamo lahko, da se vodne molekule okoli KCl ionov nekoliko ukrivljajo, kar povzroci spremembo njihove tetraedrne strukture. Tako imenovane proste vodne molekule v pretežni meri ohranjajo obstojeco strukturo. Sicer je sleherni ionski par v povprecju obkrožen z najmanj petimi vodnimi molekulami, kar je predpogoj za disociacijo KCl v K. kation in Cl. anion.245 

5.4.7.8.3.4 Slika 394: Primerjava med osnovno celico KCl in NaCl ionov v raztopini 
Slika 394 ponazarja primerjavo med osnovno celico KCl in NaCl ionov v raztopini. Glavno razliko med obema omrežjema opazimo pri razdalji kalijevega (glej vijolicno vozlišce) in natrijevega kationa (glej modro vozlišce) do klorovega aniona (glej zeleno vozlišce), saj je kalijev kation bolj oddaljen od klorovega aniona kot natrijev kation od klorovega. Druga ocitna razlika je, da je kalijev kation nekoliko vecji od natrijevega. Glede same strukture vodnih molekul, ki obkrožajo ione, ne 
245 Sen, A., & Ganguly, B. (2010). What is the minimum number of water molecules required to dissolve a potassium chloride molecule?Journal of Computational Chemistry. https://doi.org/10.1002/jcc.21590. 
vidimo bistvenih razlik. Predstavljamo si lahko, da je struktura vodnih molekul okoli NaCl ionov nekoliko bolj ukrivljena kot pri KCl ionih, kar je lahko posledica razdalje med K+ kationi in Cl-. 
V enem kristalu z velikostjo 0,100 mm in maso 0,0004 g se nahaja vecje število ionov kot v kristalu KCl z velikostjo 0,05 mm in maso 0,0001 g, cetudi bi preracunali velikost in maso kalijevega kristala v natrijevega. Za izenacitev mase enega kristala NaCl z velikostjo 0,100 mm bi potrebovali štiri drobne kristale KCl z velikostjo 0,05 mm, da bi dosegli izid 0,0004 g mase. Zaradi vecje jasnosti te trditve naj bo prikazan izracun: 
Število ionov v 0,0004 g kristala NaCl je 41,36 · 10ą7. 
Število ionov v 0,0001 g kristala KCl je 8,07 · 10ą7, kar je potrebno pomnožiti s številom štiri, da dobimo maso 0,0004 g, kar daje 32,28 · 10ą7 ionov. Razlika med obema bi bila še vedno 9,08 · 10ą7 ionov v korist NaCl kristala. 
Navkljub nekoliko manjšem številu ionov KCl v raztopini lahko ta daje vecjo prevodnost kot raztopina NaCl z enako kolicino vode. Pri nižjih koncentracijah raztopin obeh soli ta razlika ni zelo ocitna, še manj pa v kapljici destilirane vode, ki vsebuje, kot že omenjeno, 14,4 · 10˛° polariziranih atomov (7,2 · 10˛° atomov kisika in 7,2 · 10˛° atomov vodika). Šele pri višjih koncentracijah od 10 g KCl/NaCl + 100 ml H2O naprej prihaja do bolj opaznih razlik v prevodnosti med obema raztopinama, ceprav je število ionov v raztopini KCl še vedno manjše kot v raztopini NaCl. Navkljub podobni strukturi obeh raztopin dobimo razlicne kolektivne ucinke ionov, kot so prevodnost, gostota in masa adsorpcije. Vecje število ionov v raztopini ne pomeni nujno mocnejših kolektivnih ucinkov, temvec so ti odvisni predvsem od nacina organizacije vseh sodelujocih delcev, vkljucno z vodnimi molekulami. Prevodnost dolocene raztopine je odvisna od najmanj štirih dejavnikov: temperature, koncentracije oziroma gostote ionov, vrste ionov in njihove gibljivosti. Elektronegativnost dolocenega iona lahko prištejemo k dejavniku vrste ionov, vkljucno z njihovimi lastnostmi. Kalij (0,82) je manj elektronegativen kot natrij (0,93) in ima zato vecjo sposobnost oddajanja elektronov klorovemu atomu (3,16). Prav ta lastnost lahko prevlada nad številom ionov v doloceni raztopini in daje vecje kolektivne ucinke v obliki prevodnosti ter posledicno tudi pri dajanju elektricne energije. V ta scenarij je nujno vkljuciti še vodne molekule, znotraj katerih je kisik (3,44) bolj elektronegativen kot vodik (2,20). Vodne molekule se lahko na osnovi vrednostne bližine elektronegativnosti do Na+ in Cl- bolj tesno oklepajo kot pa K+ in Cl-. To smo lahko spoznali ob opazovanju topljenja kristala NaCl in KCl v dveh kapljicah destilirane vode pod svetlobnim mikroskopom. Kristal NaCl je mnogo hitreje in jasneje razpadel na ione Na+ in Cl- kot KCl. Povrhu tega je pod svetlobnim mikroskopom mnogo hitreje potekal proces kristalizacije mikro raztopine NaCl kot pri KCl, kar je tudi posledica dejstva, da so K+ kationi bolj higroskopni kot Na+ kationi. 
Prav zaradi tega so K+ kationi v raztopini bolj gibljivi in lahko hitreje in lažje izstrelijo potreben elektron do Cl- anionov. Poenostavljeno zapisano to pomeni, da so K+ kationi bolj reaktivni kot Na+ kationi. Vecja razdalja med K+ kationi in Cl- anioni daje kot posledico že omenjeno lastnost vecje gibljivosti. Ta elektronegativnost ne vpliva zgolj na prevodnost, temvec tudi na druge fizikalne lastnosti, kot so npr. vrelišce, topnost, ionizacijska energija, elektronska afiniteta, premer, gostota itd. V nadaljevanju sledi že napovedano modeliranje osmih ionov KCl s številom „n = 10ą7“, ki jih obkrožajo vodne molekule. 

5.4.7.8.3.4.1 Slika 395: Paketno omrežje KCl ionov in vodnih molekul 
Slika 395 prikazuje paketno omrežje KCl ionov in vodnih molekul (n = 10ą7), kjer so vsi paketi med seboj povezani v obliki asociativnih povezav. Vpliv razdalje med ioni nekoliko spominja na vpliv razdalje med geni, ki lahko vplivajo na nastanek in razvoj razlicnih populacij živih bitij, vkljucno s clovekom. Kot koncni rezultat nastajajo sorazmerno razlicne lastnosti, od fizioloških do psiholoških razlik.246 Cloveške populacije imajo okoli 99,1 % enako gensko sestavo in strukturo, medtem ko se zgolj okoli 0,1 % genov razlikuje. Vendar pa razdalje med geni lahko povzrocijo sorazmerno velike razlike med razlicnimi vrstami živih bitij in celo znotraj ene vrste.To vodi do precejšnjih razlik v zunanji podobi ter v potencialu razlicnih vedenjskih vzorcev. S tem je povezan tudi vidik moci povezave, saj vecje razdalje tako med geni kot tudi ioni ustvarijo šibkejše povezave, kar posledicno povzroci vecje razlike v lastnostih. Pri KCl je bilo ugotovljeno, da je razdalja od K+ kationa do Cl-vecja od razdalje Na+ kationa do Cl- aniona. Manjše razdalje med ioni povzrocajo vecjo 
246Vrieze, S. I., Iacono, W. G., & McGue, M. (2012). Confluence of genes, environment, development, and behavior 
in a post genome-wide association study world. Development and Psychopathology, 24(4), 1195–1214. 
https://doi.org/10.1017/s0954579412000648. 
determiniranost na dolocen prostor in manjšo gibljivost. Mocnejše hierarhije in asociacije so dolocene z razdaljo in mocjo povezave med posameznimi enotami hierarhicnih asociativnih omrežij, ki na koncu dajejo razlicne kolektivne ucinke. Povprecna razdalja med vodnimi molekulami in K+ kationi znaša okoli 2,56 Ĺ, medtem ko so povprecne razdalje med Na+ kationi in vodnimi molekulami oziroma O˛. nekoliko vecje, saj znašajo okoli 2,72 Ĺ. Zelo pomembne so tudi razdalje med Cl- anioni in H+, ki znašajo od 2,06 Ĺ do 2,29 Ĺ, medtem ko so vodne molekule med seboj v povprecni razdalji 3,1 Ĺ. V tej metriki se v koncni fazi vsi ioni in polarne molekule porazdelijo znotraj dolocenega prostora. Elektrostaticne in disperzijske sile oblikujejo dvojne dipole v smeri ionskega dipolnega privlaka. Po eni strani imamo opravka s tvorbo vodikovih vezi med vodnimi molekulami, po drugi strani pa z ionskimi dipolnimi silami med K+ kationi in Cl- anioni ter vodnimi molekulami. Pri teh odnosih lahko opazimo hierarhije med kisikovimi in vodikovimi atomi ter med kalijevimi in klorovimi ioni, pa tudi asociativne mediacije kisikovih atomov do kalijevih kationov ter vodikovih atomov do klorovih anionov.Ti odnosi pripeljejo do vzpostavitve hierarhicnih asociativnih omrežij, znotraj katerih hierarhicne sile niso zadostne za ohranjanje mrežne strukture, temvec so potrebni tudi sorazmerni odnosi enakovrednosti v obliki mediacijskih mostov. Moc združb obstaja le, kadar imamo opravka s povezovalnimi silami, ki zagotavljajo vztrajne in ponavljajoce se odnose ter s tem uporabne kolektivne ucinke. Skratka, hierarhicne strukture so le ena od pomembnih komponent hierarhicnih asociativnih omrežij, kar je pogojno primerljivo z elektricnim krogotokom z žarnico, kjer brez vira elektricne energije (hierarhicno nadrejena enota), vodnika (asociativna mediacijska enota) in žarnice (podrejena enota) ni pravega uporabnega kolektivnega ucinka.Tudi pri tako enostavnih združbah, kot so vodne raztopine kemicnih spojin, se srecujemo s podobnimi odnosi kot pri telesnih sistemih, kjer brez dolocenega kljucnega organa ni pravega obstoja, kot ga poznamo. V raztopinah višjih koncentracij tako KCl kot tudi NaCl je znano, da vodikove vezi med molekulami vode ostajajo vecinoma nespremenjene, vendar ioni mocno spreminjajo funkcije kisikovih vezi in jih celo ukrivljajo, kar je zelo podobno stanju, ko izpostavimo cisto vodo pod dolocenim pritiskom.247Vecja kot je ukrivljenost vodnih molekul oziroma kisikovih vezi v raztopinah KCl in NaCl, vecji so tudi kolektivni ucinki v smeri prevodnosti.To ukrivljanje pa nima neomejenega kolektivnega ucinka, temvec ima kriticne tocke, ki se pojavijo pri prekomerni nasicenosti raztopin. Pri okoli 20şC je raztopina s 35 g KCl na 100 g vode nasicena, medtem ko NaCl postane nasicen šele pri 36 g na 100 g vode. Vse, kar v masi presega stanje nasicenosti obeh raztopin, preide v smeri vzpostavitve osnovne kristalne strukture trdnega agregatnega stanja tako KCl kot tudi NaCl, saj je gibljivost ionov omejena. Moc elektricne 
247 Mancinelli, R., Botti, A., Bruni, F., Ricci, M. A., & Soper,A. K. (2007). Perturbation of water structure due to monovalent ions in solution. Physical Chemistry Chemical Physics, 9(23), 2959. https://doi.org/10.1039/b701855j. 
prevodnosti in s tem potencialno tudi rojstvo (elektricne) kineticne energije sta odvisna prav od gibanja elektricnih nabojev. Brez tega bi imeli bolj ali manj zgolj opravka s potencialno energijo v obliki potencialne svetlobe, toplote, prožnosti in dinamicnosti. Ustrezno bi bilo izvesti še meritvi z nasiceno raztopino KCl in NaCl. 
5.4.7.8.3.4.2 Preglednica 177: Prevodnosti raztopin KCl in NaCl do nasicenosti 

1  17,05  23,7  17,85  20,5  
2  32,9  23,3  33,9  20,5  
3  48,1  23,4  48,5  21  
4  62,3  23  62,2  20,9  
5  76,1  23  75,6  20,4  
6  89,7  23,2  87  22,2  
7  103,4  23,1  99,3  22,4  
8  116,3  24  111  21,7  
9  129,4  23,7  121,7  22  
10  142,1  23,3  132,3  21,8  
11  154,4  24,9  141,9  22  
12  167,4  23,5  151,4  22,4  
13  180,5  22,7  160,5  23,7  
14  191  24  166,4  25,2  
15  202  23,9  176,2  22,8  
20  257  23,1  208  22,5  
35  378  24,8  253  26,8  


5.4.7.8.3.4.3 Slika 396: Grafi prevodnosti raztopin KCl in NaCl 
Preglednica 177 prikazuje meritve prevodnosti raztopin KCl in NaCl od nižjih koncentracij do nasicenosti, medtem ko slika 396 ponazarja grafe prevodnosti raztopin na podlagi teh meritev. Oba trendna grafa kažeta povsem linearno rast, medtem ko se grafa iz meritev nekoliko odmikata od trendne crte.Ta odmik je bil pri raztopinah NaCl opazen že prej, pri raztopinah KCl pa šele pri koncentraciji 35 g KCl + 100 ml H2O. 
Z dodatnima meritvama nasicene raztopine KCl (35 g KCl + 100 ml H2O) in NaCl (36 g NaCl + 100 ml H2O) smo dobili dve linearni enacbi, ki se sorazmerno ocitno razlikujeta od prvotnih linearnih enacb zaradi zmanjšanja koeficienta abscise (x-osi): 
yKCl = 12,767x + 11,396 . yKCl = 10,903x + 25,861 
yNaCl = 10,32x + 21,809 . yNaCl = 7,2999x + 45,251 
Ker pri višjih koncentracijah pricakujemo vedno vecjo prevodnost, to zmanjšanje koeficienta v obeh primerih nakazuje doloceno izgubo izkoristka kolektivnih ucinkov ionskih polarnih vezi. Optimalni kolektivni ucinki prevodnosti pri nasicenih raztopinah KCl in NaCl nekoliko spominjajo na prenasicene mestne skupnosti, kjer prihaja do razlicnih oblik zastojev, kot so komunikacijski, socialni, zdravstveni, financni in prometni zastoji. Ti lahko povzrocijo družbene konflikte, revšcino, prekomerno bogastvo, porast psihofizicnih obolenj, onesnaževanje okolja in vecjo pojavnost prometnih nesrec s smrtnim izidom. Posledicno nastajajo neproduktivna in škodljiva omrežja, ki onemogocajo optimalen izkoristek pozitivnih kolektivnih ucinkov. 
Z analogijo na prenasicene raztopine KCl in NaCl lahko predvidevamo, da se tudi v teh raztopinah pojavljajo "zamaški", ki povzrocajo zmanjšanje elektricne prevodnosti.Ti zamaški so organizirani v obliki gostih gruc ionov in prekomerno ukrivljenih vodnih molekul, kar blokira gibanje sicer funkcionalnih ionov in vodnih molekul. Posledicno se pojavljajo motnje v gibanju ionov in polarnih molekul, kar lahko vpliva na zmanjšanje razdalje med ioni, prekinitev vodikovih mostov in deformacijo vodnih plašcev okoli ionov. 
Kot je razvidno iz linearnih grafov prevodnosti raztopin KCl in NaCl, se v obmocju nasicenosti že pojavlja zmanjšanje kolektivnih ucinkov prevodnih in mediacijskih delcev. Za modeliranje blokad prevodnosti v nasicenih raztopinah KCl in NaCl bodo najprej izvedeni izracuni števila ionov in polarnih atomov v dolocenem volumnu raztopine.To zahteva dolocitev volumna raztopine ter izracun števila kristalov na podlagi raztopljene mase KCl in NaCl (pri 20 şC je to 35 g KCl + 100 g H2O in 36 g NaCl + 100 g H2O). 
Glede na to, da je bilo število ionov v enem kristalu KCl in NaCl že izracunano, lahko skupno število ionov preprosto dobimo tako, da pomnožimo število kristalov v 35 g KCl in 36 g NaCl s prej izracunanimi vrednostmi. Poleg tega bo treba izracunati tudi število kapljic destilirane vode v 100 g. Število polarnih atomov v eni kapljici destilirane vode je že znano, zato ga pomnožimo s številom kapljic, da dobimo celotno število polarnih atomov v destilirani vodi.Volumen obeh nasicenih raztopin lahko nato izracunamo s kolicnikom mase in gostote (V = m/.). Gostota nasicene raztopine NaCl pri 20 şC znaša približno 1,2021 g/cmł, medtem ko gostota nasicene raztopine KCl pri 20 şC znaša približno 1,1753 g/cmł.248 
VKCl = mKCl/.KCl = 35 g/1,1753 g/cm3 = 29,78  cm3 
VNaCl = mNaCl/.NaCl = 36 g/1,2021 g/cm3 = 29,95  cm3 
VH2O = mH2O/.H2O = 100 g/0,9982 g/cm3 = 100,18 cm3 
Skupni volumen ali prostor, ki ga zavzema nasicena raztopina KCl pri 20 şC, znaša 129,96 cmł, medtem ko skupni volumen nasicene raztopine NaCl znaša 130,13 cmł. Sledita izracuna števila kristalov v obeh nasicenih raztopinah. 
NKCl = mKCl/m1KCl = 35 g/0,0001 g = 350000 kristalov KCl se nahaja znotraj nasicene raztopine pri 
20ş C. 
NNaCl = mNaCl/m1NaCl= 36 g/0,0004 g = 90000 kristalov NaClse nahaja znotraj nasicene raztopine pri 20ş C. 
NH2O = mH2O/m1H2O= 100 g/0,0444 g = 2252 kapljic H2O se nahaja znotraj obeh nasicenih raztopin. 
Število ionov in polariziranih atomov za en kristal obeh soli ter eno kapljico destilirane vode je že bilo izracunano, zato te vrednosti preprosto pomnožimo s številom kristalov obeh soli in številom kapljic destilirane vode. Tako dobimo koncne izide – skupno število ionov v celotni masi obeh nasicenih raztopin ter število polariziranih atomov v njih. Ti izidi bodo izhodišce za modeliranje ionskih polarnih blokad oziroma zamaškov v obeh nasicenih raztopinah. 
NionovconcKCl (20şC) = NKClkristali · N1KClioni = 350000 x 8,07 · 1017 = 2824,5  · 1017 ionov = 28,245 · 1019 je 
število ionov KCl znotraj nasicene raztopinepri 20ş C. 
NionovconcNaCl (20şC) = NNaClkristali · N1NaClioni = 90000 · 41,36 x 1017 = 3722,4  · 1017 ionov = 37,22 · 1019 je 
število ionov NaCl znotraj nasicene raztopine pri 20ş C. 
NpaH2O (20şC) = NH2Okapljice · N1kapljicaH2Opa = 2252 · 14,4 · 1020 = 32428,8 · 1020 polariziranih atomov = 
Število polariziranih atomov v obeh nasicenih raztopinah pri 20 ş C znaša 32,4288 · 10˛ł. Postaja jasno, da celostno modeliranje polariziranih atomov v okviru tega modela ne bo izvedljivo, saj njihovo število obcutno presega število ionov v obeh nasicenih raztopinah. Gre pravzaprav za omrežno vizualizacijo, ki še dodatno osvetljuje dejstvo, zapisano na prejšnji strani – prekomerno 
248 Podatka pridobljena na osnovi naslednjega spletnega vira:Thurmond, V. L., Potter, R. W., & Clynne, M. A. (1984). 
The densities of saturated solutions of NaCl and KCL from 10 degrees to 105 degrees C. Open-File Report. 
https://doi.org/10.3133/ofr84253. 
ukrivljeni vodni plašci okoli kationov povzrocajo zamaške oziroma blokade, ki upocasnjujejo prenos elektronov do anionov in posledicno oslabijo moc teh negativno nabitih delcev. 
V prekomerno nasicenih raztopinah KCl in NaCl lahko celo pride do popolne blokade prenosa elektronov do klorovih anionov.To je glavni razlog, da sicer nasiceni raztopini KCl in NaCl dosegata najvišjo možno prevodnost, vendar je izkoristek glede na vloženo maso slabši kot pri raztopinah z nižjimi koncentracijami.To je bilo prikazano z vecjim odmikom od strmo narašcajoce trendne crte ter s pojemanjem vrednosti na abscisni osi (x-osi). 
Po eni strani so vodne molekule, zlasti na strani kisikovih atomov, stisnjene v manjši volumen, po drugi strani pa so kationi ujeti v plašcih vodnih molekul, kar dodatno vpliva na prevodnost in dinamiko ionskih premikov. 

5.4.7.8.3.4.4 Slika 397: Modeliranje blokad in/ali zamaškov 
Slika 397 prikazuje modeliranje blokad oziroma zamaškov ionske polarne vezi v dveh nasicenih raztopinah, KCl in NaCl, pri cemer na nekaterih obmocjih okoli kationov opazimo stisnjene in zgošcene vodne molekule. Te tvorijo dolocene ovire ali celo popolne blokade, ki upocasnjujejo oziroma v nekaterih primerih celo preprecijo prenos elektronov do klorovih anionov. Ti zamaški oziroma blokade so izrazitejši v nasiceni raztopini NaCl in nekoliko manj opazni v raztopini KCl. V prekomerno nasicenih raztopinah vrednosti prevodnosti glede na dodano maso soli dodatno upadajo, saj se zaradi presežka raztopljene snovi v raztopini zacnejo tvoriti delcne gruce ali celo vecji kristali. Ob vsakem dodatnem odmerku soli v nasiceno raztopino zacne sicer strmo narašcajoci linearni graf prevodnosti postopoma upadati in se vedno bolj oddaljuje od linearne funkcije oziroma trendne crte. Nastaja funkcijska oblika, ki predstavlja mešanico linearne in kvadratne funkcije, podobna enacbi Y = 2x – x2/4. Po dodatni meritvi prevodnosti z 92 g KCl na 100 g destilirane vode smo dobili naslednji rezultat: 
5.4.7.8.3.4.5 Preglednica 178: Prevodnosti raztopin KCl do prekomerne nasicenosti 

1 17,05 23,7 2 32,9 23,3 3 48,1 23,4 4 62,3 23 5 76,1 23 6 89,7 23,2 7 103,4 23,1 8 116,3 24 9 129,4 23,7 10 142,1 23,3 11 154,4 24,9 12 167,4 23,5 13 180,5 22,7 14 191 24 15 202 23,9 20 257 23,1 35 378 24,8 92 340 20,1 

5.4.7.8.3.4.6 Slika 398: Graf prevodnosti raztopin KCl 
Preglednica 178 in graf 398 prikazujeta meritve prevodnosti raztopine s 92 g KCl in 100 ml H2O. Kot je bilo že zapisano, prevodnost ob nadaljnjih dodatkih KCl v nasiceno raztopino izrazito upada, kar pomeni, da ne gre vec za linearno funkcijo. Ce bi to meritev izvedli tudi s prekomerno nasiceno raztopino NaCl, bi bil upad linearnega grafa glede na trendno crto še izrazitejši. 
Neraztopljeni in oborjeni delci KCl in NaCl delujejo kot upori, pri cemer kovinski ioni dodatno pritiskajo na vodne molekule, kar bistveno ovira gibanje ionov v raztopini. Ceprav raztopina s 92 g KCl in 100 ml H2O še vedno kaže visoko prevodnost v primerjavi z raztopinami z nižjimi koncentracijami (od 1 g do 20 g KCl na 100 ml H2O), je izkoristek glede na vloženo maso precej manjši, kot bi ga pricakovali na podlagi prejšnje trendne crte. 
To je znacilno za številne kolektivne ucinke v hierarhicnih asociativnih sistemih, kjer je sistemski izkoristek odvisen od prostorske zmogljivosti oziroma kapacitete sistema. V primeru nasicenih raztopin KCl in NaCl je volumen približno 130 cmł (za KCl + H2O 129,96 cmł, za NaCl + H2O 130,13 cmł). Ce bi želeli izboljšati izkoristek, bi morali povecati volumen oziroma razširiti sistem. 
Podoben pojav opažamo tudi v družbenih hierarhicnih sistemih – kadar želijo veliki poslovni koncerni povecati dobicek, a imajo premalo novih potrošnikov, širijo svoje poslovanje na druge geografske lokacije. 
Podoben proces se dogaja tudi v naravnih ekosistemih: ce se število plenilcev prekomerno poveca in zmanjka plena, morajo razširiti svoj teritorij ali migrirati, sicer lahko postanejo ogroženi. Prekomerno nasicena stanja, tako v družbenih kot naravnih sistemih, povzrocajo visoko stopnjo negativnega stresa in silijo sistem k spremembam. 
Že v miniaturnih sistemih, kot so kemicne raztopine, vidimo, da prekomerna nasicenost zmanjšuje sistemski izkoristek. Enako velja za kompleksnejše kavzalne sisteme – družbe, kjer se prekomerna revšcina in ekstremno bogastvo koncentrirata v rokah posameznikov, kažejo izjemno slabe kolektivne ucinke, zlasti dolgorocno. 
Modelirani nasiceni raztopini KCl in NaCl nakazujeta kriticno tocko sistemskega izkoristka, kjer vsak dodaten delež raztopljene soli le še poslabša kolektivne ucinke, namesto da bi izboljšal prevodnost. Vsako nasiceno stanje je lahko opozorilni signal za ukrepanje, medtem ko prekomerno nasicena stanja že zahtevajo konkretne ukrepe ali vsaj omejevanje nastale škode. 
KCl ima izjemen pomen tako za živa bitja kot za naravne hierarhicne asociativne sisteme. Pri mnogih organizmih omogoca delovanje živcnega sistema in mišic, sodeluje pri prenosu hranil v celice ter pri izlocanju odpadnih snovi. Poleg tega igra kljucno vlogo pri proizvodnji energije, zašciti srca in delovanju beljakovin. 
Uporaba KCl namesto NaCl v mehcalcih vode lahko zmanjša negativne vplive izpustov slanice v okolje, saj je KCl pomembno hranilo za mnoga živa bitja, vkljucno s clovekom in rastlinami. Kalij je nujno potreben za vsa živa bitja, saj omogoca sprejem vode in pretvorbo rastlinskih sladkorjev v hranilne snovi. KCl je torej kljucnega pomena za ohranjanje in razvoj biomase na našem planetu – brez zadostne kolicine kalija bi vecina živih organizmov neizogibno izumrla. 
5.4.7.8.4 Natrijev karbonat (pralna soda) 
Natrijev karbonat (v nadaljevanju: Na2CO3) je kemicna spojina z ionsko vezjo, ki nastane kot koncni produkt reakcije med mocno bazo, natrijevim hidroksidom (NaOH), in šibko ogljikovo kislino (H2CO3). Vse njegove oblike so bele barve, brez vonja in se pojavljajo v razlicnih hidratnih oblikah, kot so Na2CO3·10H2O, Na2CO3·7H2O in Na2CO3·H2O. Brezvodni Na2CO3 ima molsko maso 105,9888 g/mol, gostoto 2,54 g/cmł (pri T = 25 °C), tališce 851 °C in topnost v vodi 34,07 g na 100 ml H2O pri temperaturi 27,80 °C. Kristalni sistem nehidriranega Na2CO3 je monoklinski, kar pomeni, da se kristali raztezajo vzdolž treh osi (a, b in c) neenakih dolžin. Za boljše razumevanje si oglejmo kristalno strukturo Na2CO3. 

5.4.7.8.4.1 Slika 399: Kristalna struktura Na2CO3 
Slika 399 prikazuje monoklinsko kristalno strukturo brezvodnega Na2CO3, kjer je os a pravokotna na osi b in c, vendar ti dve med seboj nista pravokotni.249 Oblikuje se pravokotna prizma, katere osnova je paralelogram. Med ione Na. in (CO3)˛. obstaja ionska vez, medtem ko je vez med C4. in O˛. kovalentna. V teh vezeh, ki držijo molekulo skupaj, prevladujejo elektronske privlacne sile. 
Najvecji ioni v strukturi so kisikovi z relativnim polmerom 1,26 Ĺ, sledijo jim natrijevi z 1,16 Ĺ, najmanjši pa so ogljikovi z 0,16 Ĺ. V tej strukturi se pojavljajo kisikovi mostovi, ki se na eni strani vežejo na katione Na., na drugi strani pa na atome C4, kar pomeni, da neposredne vezi med kationi
. 
Na in atomi C4 ne obstajajo. S strukturnega vidika bi morala biti kemijska formula zapisana kot
.. 
Na2OCO2. 
249 Kristalna struktura je bila izdelana na osnovi spletne aplikacije na spletni strani https://materialsproject.org/materials/mp-3070/# (2022-07-04). 
Ce Na2CO3 raztopimo v destilirani vodi, dobimo kot koncni produkt mocno bazo, natrijev hidroksid (NaOH), in šibko ogljikovo kislino (H2CO3). Slednja ni obstojna in razpade na ogljikov dioksid (CO2) in vodo (H2O). Disociacija Na2CO3 v vodi se precej razlikuje od disociacije NaCl in KCl, tudi z vidika sprošcanja energije. Medtem ko se pri raztapljanju KCl in NaCl raztopina zaradi endotermne reakcije ohlaja, se pri raztapljanju Na2CO3 v vodi sprošca toplotna energija, zaradi cesar poteka mocna eksotermna reakcija. Topnost Na2CO3 v 100 g vode pri 25 °C znaša 30,7 g.250 Potek disociacije Na2CO3 v vodi ni povsem jasen. Po eni strani se pogosto zapisuje kot razpad na 2Na kationa in (CO3)˛ anion, po drugi strani pa naj bi potekala eksotermna kemicna reakcija z že
.. navedenim koncnim produktom. V nadaljevanju naj bi potekala še nevtralizacijska reakcija med mocno bazo NaOH in šibko ogljikovo kislino (H2CO3), pri cemer nastaneta natrijev hidrogenkarbonat (NaHCO3) in NaOH. 
Pri modeliranju omrežja raztopine Na2CO3 bo uporabljen prvi vidik disociacije, torej razpad na 2Na in (CO3)˛, pri cemer se sledi istemu principu hidratacijskih plašcev kot pri KCl in NaCl. Ti 
.. 
plašci obdajajo tako Na katione kot tudi (CO3)˛ poliatomske anione. Gostota raztopine Na2CO3 v 
.. koncentracijah od 1 % do 14 % pri 20 °C znaša od 1,0086 g/cmł do 1,1463 g/cmł, kar je precej vec kot pri raztopinah KCl in NaCl. To pomeni, da je tudi gostota kationov in poliatomskih anionov v raztopini vecja, posledicno pa so razdalje med temi delci manjše. 
250 Podatek dobil s spletne strani https://pubchem.ncbi.nlm.nih.gov/compound/Sodium-carbonate#section=Boiling-Point (2022-07-04). 

5.4.7.8.4.2 Slika 400: Fragment omrežja vodnih molekul in Na2CO3 ionov 
Slika 400 prikazuje fragment omrežja vodnih molekul in ionov Na2CO3, ki je sestavljen iz štirih razlicnih elementov: ogljika (C), natrija (Na), kisika (O) in vodika (H). Pozitivni del vodnih molekul obdaja poliatomske anione (CO3)˛., medtem ko negativni del obdaja katione Na.. 
Princip povezovanja teh ionov je precej podoben tistemu pri že obravnavanih kemicnih spojinah NaCl in KCl, vendar z bistveno razliko, da namesto klorovih anionov vsebuje karbonatne (CO3)˛. poliatomske anione. Razlika v nabojih med atomoma kisika in ogljika znaša 0,89, medtem ko je elektronegativnost klora (Cl) 3,1, kar pomeni precejšnjo razliko. Elektronegativnost natrija znaša 0,9, zato je razlika v elektronegativnosti med natrijem in klorom 2,1. Pri Na2CO3 je razlika nekoliko vecja in znaša približno 2,51, saj se Na. v resnici ne veže neposredno na (CO3)˛. anion, temvec na kisikova atoma v tej poliatomski skupini. 
Vez med ogljikom (C) in kisikom (O) je kovalentna, medtem ko je vez med natrijem (Na) in kisikom (O) ionska, kar pomeni, da imamo opravka s hibridno kovalentno-ionsko vezjo. Kljub tej hibridnosti se Na2CO3 obravnava kot kemicna spojina z ionsko vezjo. Poleg tega Na2CO3 deluje kot mocan stabilizator strukture vode, saj okrepi predvsem vodikove vezi med vodnimi molekulami.251 Vpliv kationa Na. na anion (CO3)˛. je precej mocan, in to ne le zaradi prenosa elektronov, temvec predvsem zaradi vpliva na vodne molekule, ki obdajajo ta anion. Razprave o spreminjanju strukture vodnih molekul pod vplivom raztopljenih soli ostajajo nedorecene, saj sta dva razlicna 
251 Ozdemir, O., Çelik, M. S., Nickolov, Z. S., & Miller, J. D. (2007). Water structure and its influence on the flotation 
of carbonate and bicarbonate salts. Journal of Colloid and Interface Science, 314(2), 545–551. 
https://doi.org/10.1016/j.jcis.2007.05.086. 
eksperimentalna pristopa – nevtronska difrakcija in infrardeca spektroskopija – dala povsem nasprotujoce si rezultate glede sprememb tetraedrske strukture vodnih molekul.252 Avtorji novejšega znanstvenega clanka na podlagi metode racunalniške simulacije molekularne dinamike, ki temelji na nevronski mreži, ugotavljajo, da tetraedrska struktura vode pod vplivom raztopljenih soli ostaja sorazmerno neokrnjena ter da vodne molekule niso pod nikakršnim pritiskom.253 Vnete razprave o tej temi še zdalec niso zakljucene. Glede na dejstvo, da je struktura vodnih molekul izjemno fleksibilna ter da se te nenehno združujejo in razdružujejo, je verjetno kljucno, v kateri fazi jih opazujemo ali simuliramo. Raztopljene soli nedvomno vplivajo vsaj na upocasnjevanje obeh faz, saj se tako združevanje kot tudi razdruževanje vodnih molekul v solnih raztopinah mocno upocasni. Posledicno se spreminjajo fizikalne lastnosti vode, kot so površinska napetost, gostota, prevodnost itd. 
V fazi združevanja vodnih molekul imajo raztopljene soli – zlasti pri nižjih koncentracijah – zanemarljiv vpliv na spremembe tetraedrske strukture vodnih molekul. Vendar ta trditev ne velja pri višjih koncentracijah soli, ko se vodne molekule nahajajo v fazi razdruževanja. V teh primerih raztopljene soli najverjetneje mocno vplivajo na spremembe tetraedrske strukture vode. 
Kot že omenjeno, se obe fazi neprekinjeno ponavljata, pri cemer raztopljene soli upocasnjujejo njun potek. Bolj kot je raztopina soli koncentrirana, izrazitejši je ta ucinek, kar pomeni, da so lahko tetraedrske strukture vodnih molekul zaradi vpliva soli dalj casa okrnjene oziroma deformirane. Pri zelo visokih koncentracijah raztopljenih soli so te strukture dejansko pod ionskim pritiskom, kar še dodatno podaljšuje casovne intervale med obema fazama. 
Ti podaljšani intervali združevanja in razdruževanja vodnih molekul seveda ne potekajo v sekundah, temvec v mikro- ali celo nanosekundah. Skratka, ugotavljanje dejanskih sprememb tetraedrske strukture vodnih molekul pod vplivom raztopljenih soli je mocno odvisno od uporabljene merilne metode in zmogljivosti zajemanja izjemno kratkih casovnih intervalov. 
Podobno kot pri NaCl in KCl bi bilo smiselno posneti prah Na2CO3 z USB-mikroskopom ter opazovati topljenje mikrokolicine te snovi v dveh kapljicah destilirane vode, pri cemer bi postopek spremljali s pomocjo svetlobnega mikroskopa. 
252 Leberman, R., & Soper, A. K. (1995). Effect of high salt concentrations on water structure.Nature, 378(6555),   364–366. https://doi.org/10.1038/378364a0.       Omta, A. W., Kropman, M. F.,Woutersen, S., & Bakker, H. J. (2003). Negligible effect of ions on the hydrogen-bond structure in liquid water. Science, 301(5631), 347–349. https://doi.org/10.1126/science.1084801. 253 Zhang, C., Yue, S., Panagiotopoulos, A. Z., Klein, M. L., &Wu, X. (2022). Dissolving salt is not equivalent to applying a pressure on water. Nature Communications, 13(1). https://doi.org/10.1038/s41467-022-28538-8. 

5.4.7.8.4.3 Slika 401: Topljenje drobnih amorfnih kristalov Na2CO3 v vodi 
Slika 401 prikazuje drobne amorfne kristale Na2CO3 in faze njihovega topljenja v dveh kapljicah destilirane vode pod svetlobnim mikroskopom. V zgornjem desnem delu slike, oznacenem s številko 1, lahko opazimo, da so kristali Na2CO3 pretežno amorfne oblike in nekoliko manjši kot pri NaCl in KCl. 
Topljenje kristalov Na2CO3 v dveh kapljicah destilirane vode se bistveno razlikuje od topljenja NaCl in KCl, saj se zdi, da so delci precej manjši. Cas raztapljanja teh drobnih amorfnih kristalov je precej krajši, pri cemer se tvorijo kroglice oziroma mehurcki, ki tvorijo zanimive asociativne združbe – pojav, ki je bil pri topljenju kristalov NaCl in KCl manj izrazit. 
Hitrost te disociacije bi lahko pojasnili s kratko razdaljo med kationi Na. in anioni O˛.. Ceprav ni bilo mogoce najti natancnega podatka o njuni razdalji, jo lahko približno dolocimo s preprostim izracunom – tako, da k polmeru aniona O˛. prištejemo polmer kationa Na.. 
d = raO2- + rcNa+ = 1,40 Ĺ + 0,9 Ĺ = 2,3 Ĺ (2,3 · 10-10 m) 
Seštevanje obeh vrednosti nam pokaže, da je medionska razdalja med Na. in O˛. precej manjša kot pri NaCl ali KCl in znaša le 2,3 Ĺ. Ta majhna razdalja med obema ionoma bi lahko pojasnila tvorbo teh zanimivih asociativnih združb v obliki kroglic oziroma mehurckov. Priporocljivo je, da si ogledamo kristalizacijo Na2CO3 pod svetlobnim mikroskopom, podobno kot pri NaCl in KCl. 

5.4.7.8.4.4 Slika 402: Kristalizacija Na2CO3 pod svetlobnim mikroskopom in primerjava 
Slika 402 prikazuje kristalizacijo Na2CO3 pod svetlobnim mikroskopom in primerjavo s kristalizacijo NaCl in KCl. Že pri primerjavi nastalih kristalov NaCl in KCl so bile ugotovljene velike razlike, kar nastanek kristalov Na2CO3 ob robovih krovnega stekla še dodatno poudari. Nastajale so kristalne strukture, podobne rastlinam, z vejami in listjem, kar kaže na veliko zgošcenost in bližino delcev. Cas trajanja kristalizacije Na2CO3 je bil približno dve uri, kar je vec kot pri NaCl in manj kot pri KCl. Glede na krajše razdalje med kationi in anioni v mikro-raztopini Na2CO3 bi pricakovali hitrejši potek kristalizacije kot pri mikro-raztopini NaCl. Po vsej verjetnosti je potek tvorbe kristalov Na2CO3 ob robovih krovnega stekla hitrejši, vendar za naše oko nezaznavno, saj so amorfni kristali Na2CO3 v trdnem agregatnem stanju precej manjši od kristalov KCl in mnogo manjši od kristalov NaCl. Gostota Na2CO3 tako v trdnem kot tudi v raztopljenem agregatnem stanju je vecja kot gostota NaCl in KCl. Sedaj bomo prikazali primerjavo razdalj med kationi in anioni v raztopinah NaCl, KCl in Na2CO3. 

5.4.7.8.4.5 Slika 403: Razdalje med kationi in anioni pri raztopinah NaCl, KCl in Na2CO3 
Slika 403 prikazuje razdalje med Na. kationi in anioni v raztopinah NaCl, KCl in Na2CO3, ki so najvecje pri KCl (3,14 Ĺ), manjše pri NaCl (2,814 Ĺ) in najmanjše pri Na2CO3 (2,3 Ĺ). Te razdalje vplivajo na vrednosti gostot teh raztopin, saj raztopine Na2CO3 pri enakih koncentracijah v primerjavi z raztopinami NaCl in KCl imajo najvecje gostote. Sledijo jim raztopine NaCl, na zadnjem mestu pa so raztopine KCl. 
dNa2CO3 < dNaCl < dKCl . .Na2CO3 > .NaCl > .KCl 
Z množenjem razdalje (m) in gostote (kg/mł) dobimo kot rezultat masno površino (kg/m˛) med kationi in anioni oziroma masno površino, ki jo zavzemajo ioni znotraj razlicnih raztopin. Izracunajmo te masne površine za navedene raztopine s koncentracijo 1 g soli + 100 ml H2O z naslednjimi gostotami: 
.Na2CO3 = 1008 Kg/m3;  .NaCl = 1006 Kg/m3; .KCl = 1004 Kg/m3 
SNa2CO3+/- = dNa2CO3+/-·  .Na2CO3 = 2,3 · 10-10 m · 1008 Kg/m3 = 2318,4 · 10-10 Kg/m2 
SNaCl+/- = dNaCl+/-·  .NaCl = 2,814 · 10-10 m · 1006 Kg/m3 = 2830,9 · 10-10 Kg/m2 
SKCl+/- = dKCl+/-·  .KCl = 3,14 · 10-10 m · 1004 Kg/m3 = 3152,6 · 10-10 Kg/m2 
Najvecjo masno površino znotraj raztopin z omenjeno koncentracijo zavzemajo ioni KCl, sledijo jim ioni NaCl, najmanjšo masno površino pa zavzemajo ioni Na2CO3. 
dNa2CO3 < dNaCl < dKCl · .Na2CO3 > .NaCl > .KCl = SKCl > SNaCl > SNa2CO3 
Raztopine, v katerih ioni zavzemajo najvecjo masno površino, imajo tudi najvecjo elektricno prevodnost. Na to temo se bomo še pozneje vrnili, ko bodo predstavljene meritve prevodnosti za raztopine NaCl, KCl in Na2CO3 v razponu koncentracij od 1 g soli + 100 ml H2O do 20 g soli + 100 ml H2O. Posebna obravnava bo posvecena raztopinam NaCl, KCl in Na2CO3 na nivoju nasicenosti, z vidika odnosa masne površine med ioni in izmerjenih vrednosti prevodnosti. 
V nadaljevanju bomo dolocili (podobno kot pri NaCl in KCl) število ionov znotraj enega kristala Na2CO3, kar bo nekoliko težje izvesti, saj so ti amorfni kristali v obliki belega prahu in razlicnih oblik ter velikosti. Potrebno bo pri tem upoštevati povprecno oceno meritev s pomocjo tehtanja posameznih kristalov Na2CO3. Majhen amorfen kristal Na2CO3 na osnovi desetih meritev v povprecju tehta 0,00005 g in je velik okoli 0,01 mm. Molska masa Na2CO3 je znana in znaša približno 105,9888 g/mol. Na podlagi teh podatkov lahko izracunamo število molov Na2CO3. 
mkNa2CO3 (0,00005 g) 
ML== =4,72 ·10-7 molov 
MNa2CO3 g 
(105,9888 ) 
mol
V 0,00005 g Na2CO3 se nahaja 4,72 · 10-7 molov. Število ionov dobimo na osnovi množenja števila molov z avogadrovim številom. 
Ni =ML·Na = 4,72 ·10-7 ·6,023 ·1023 =2,84 ·1017 ionov 
V enem amorfnem kristalu Na2CO3 se v povprecju nahaja 2,84 · 10ą7 ionov, kar pomeni, da imamo 1,42 · 10ą7 Na. kationov in 1,42 · 10ą7 poliatomskih anionov (CO3)˛., kar je manj kot pri NaCl in KCl. Na podlagi podatka o masni površini med ioni (kg/m˛) v raztopini Na2CO3 in številu ionov lahko pricakujemo, da bomo pri meritvah prevodnosti raztopin od 1 g Na2CO3 + 100 ml H2O do 20 g Na2CO3 izmerili nižje vrednosti prevodnosti, kot smo jih dobili pri raztopinah NaCl in KCl. Na zastavljeno predpostavko lahko bolj zanesljivo odgovorimo zgolj z empiricnimi meritvami prevodnosti. 
5.4.7.8.4.6 Preglednica 179: Izmerjene prevodnosti in gostote za raztopine KCl, NaCl in Na2CO3 

1 17,05 1,0040 17,85 1,0060 14,84 1,0080 2 32,9 1,0080 33,9 1,0110 26,3 1,0120 
3  48,1  1,0120  48,5  1,0160  36,1  1,0200  
4  62,3  1,0160  62,2  1,0210  44,8  1,0260  
5  76,1  1,0200  75,6  1,0260  52,4  1,0320  
6  89,7  1,0240  87  1,0300  59,4  1,0380  
7  103,4  1,0270  99,3  1,0340  65,6  1,0430  
8  116,3  1,0300  111  1,0390  71,4  1,0490  
9  129,4  1,0350  121,7  1,0440  76,6  1,0540  
10  142,1  1,0380  132,3  1,0490  80,7  1,0600  
11  154,4  1,0410  141,9  1,0540  85,7  1,0660  
12  167,4  1,0440  151,4  1,0590  90  1,0710  
13  180,5  1,0470  160,5  1,0630  92,4  1,0770  
14  191  1,0510  166,4  1,0680  96,1  1,0820  
15  202  1,0540  176,2  1,0730  99  1,0880  
20  257  1,0690  208  1,0980  109,3  1,1160  
35  378  253  117,6  


5.4.7.8.4.6.1 Slika 404: Primerjava prevodnosti in gostot raztopin za Na2CO3, KCl in NaCl 
Preglednica 179 prikazuje izmerjene vrednosti za prevodnost (.) in gostoto (.) raztopin razlicnih koncentracij (C) za KCl, NaCl in Na2CO3, medtem ko slika 404 prikazuje primerjalne grafe, ki so izid izmerjenih vrednosti. Potrdila se je predpostavka, da so vrednosti za prevodnost nižje pri tistih raztopinah kemicnih spojin, ki imajo vecjo gostoto in krajšo razdaljo med kationi ter anioni, ter posledicno manjšo masno površino. Glede števila ionov razlaga ni povsem enostavna, saj KCl v doloceni raztopini z isto koncentracijo vsebuje vecje število ionov kot Na2CO3, vendar manjše število ionov kot raztopina NaCl z isto koncentracijo, in kljub temu ima vecjo prevodnost. Raztopina z isto koncentracijo NaCl ima vecje število ionov kot raztopina Na2CO3 in tudi vecjo prevodnost. Iz tega lahko sklepamo, da na podlagi števila ionov v doloceni raztopini ne moremo neposredno sklepati o vecji ali manjši prevodnosti, saj število ionov ne pove veliko o razdalji med kationi in anioni, zavzeti masni površini kationov in anionov ter zgošcenosti ionov v dolocenem prostoru ali volumnu. Skratka, merilne vrednosti, kot so razdalja med ioni, zavzeta masna površina med ioni in gostota raztopine, nam lahko zelo pomagajo pri napovedovanju vecje ali manjše prevodnosti dolocene raztopine z ionsko polarno vezjo. Kot bomo videli, lahko ocenimo vecje ali manjše prevodnosti dolocene raztopine z ionsko polarno vezjo tudi s pomocjo podatkov o adsorbiranih masah z že predstavljeno metodo prirejene papirne kromatografije in gravimetricne analize. 
5.4.7.8.4.6.2 Preglednica 180: Adsorpcije mas raztopin KCl, NaCl in Na2CO3 

1 4,3 2,8 1,5 2 7,5 4,8 6,2 3 10,2 7,75 10,5 4 13 12,5 15,3 5 16,1 17,1 21,8 6 19,7 21,2 / 7 22,5 23,5 / 8 26,8 25,5 / 9 28,9 26,6 / 10 31,3 33,9 / 11 32,3 36,5 / 12 34,138 / 13 35,7 42,1 / 14 3943/ 15 42,7 47,4 / 20 52,2 58,5 / 
Preglednica 180 prikazuje izmerjene vrednosti adsorbiranih mas raztopin razlicnih koncentracij KCl, NaCl in Na2CO3. Pri raztopinah Na2CO3 z vecjimi koncentracijami od 5 g Na2CO3 + 100 ml H2O metoda prirejene papirne kromatografije z gravimetricno analizo ni bila uporabna, saj je bil posušen filter trak papirja z delci Na2CO3 skoraj povsem odporen proti žarilniku in je zgorel le s precejšnjimi težavami. Zaradi tega podatkov o teh meritvah ni možno predstaviti, saj so napake prevelike. Pri koncentracijah od 1 g do 5 g Na2CO3 + 100 ml H2O pa je bilo možno meritve o adsorbiranih masah dosledno in natancno izvesti. Kot že omenjeno, lahko adsorbirane mase iz raztopin razlicnih koncentracij povežemo z merilno enoto gostote, saj vecja kot je gostota dolocene raztopine, vecje so praviloma tudi adsorbirane mase na filter traku papirja. Deloma lahko iz izidov teh adsorbiranih mas ocenimo tudi moc prevodnosti dolocene raztopine z ionsko polarno vezjo, saj vecje kot so adsorbirane mase na filter traku papirja, manjše so praviloma tudi prevodnosti raztopin. Posebnost raztopin vecjih koncentracij Na2CO3 je bila v tem, da so se delci adsorbirali po vseh tretjinah, saj je bil filter trak papirja sorazmerno odporen proti gorenju tudi v predelu zadnje tretjine. Pri raztopinah KCl in NaCl smo spoznali, da se v zadnji tretjini adsorbira izjemno majhna masa delcev in da do ciljne crte delci ne prispejo. Pri raztopinah Na2CO3 pa delci prispejo tudi do ciljne crte. To posebnost si lahko razlagamo tako, da delci Na2CO3 izjemno radi nase vežejo vodo v obliki dihidrata in še zlasti dekahidrata, katerih kristali se razširijo v obliki drevesne strukture z vejami in listjem. Naj okvirno pravilo o adsorbiranih masah ponazorimo z linearnimi grafi teh meritev. 

5.4.7.8.4.6.3 Slika 405: Adsorpcije mas raztopin Na2CO3, NaCl in KCl 
Slika 405 prikazuje vrednosti meritev o adsorbiranih masah za raztopine Na2CO3, NaCl in KCl razlicnih koncentracij. Opazimo lahko najvecje adsorbirane mase pri koncentracijah 4 g Na2CO3 + 100 ml H2O do 5 g Na2CO3 + 100 ml H2O, medtem ko pri NaCl in KCl ne opazimo bistvenih razlik. Ta izid sovpada z meritvami gostot raztopin, saj so najvecje gostote imele raztopine Na2CO3, sledile so jim raztopine NaCl, na zadnje mesto pa so se glede velikosti gostote uvrstile raztopine KCl. Najmanjša površina med kationi in anioni se nahaja v raztopinah Na2CO3, kar omogoca vodnim molekulam, da lažje pritegnejo delce Na2CO3, kot je temu še posebej pri raztopinah KCl, kjer so masne površine med kationi in anioni vecje. Gre za združbe ionov in vodnih plašcev okoli njih, ki delujejo kot gibljiva celota. Ta gibljiva celota se adsorbira na filter trak papirja kot celota in ne kot posamezni segmenti disociiranih ionov. Skratka, vedno, kadar vodne molekule potegnejo za sabo katione, potegnejo za sabo tudi ustrezne anione. Cim vecja je masna površina med kationi in anioni v raztopini, tem bolj se vodne molekule organizirajo tako, da najprej potujejo proste vodne molekule po filter traku, da bi jim sledili ustrezni kationi s pripadajocimi anioni in oklepajocimi vodnimi plašci. Pri raztopinah Na2CO3 so razdalje med kationi in anioni ter s tem posledicno masne površine manjše, kar omogoca vodnim molekulam lažji prenos teh delcev po filter traku, ki v bistvu deluje kot omrežje številnih kapilar. Zaradi tega so raztopine KCl pri manjših koncentracijah mnogo bolj primerne za zalivanje rastlin kot raztopine NaCl in še zlasti Na2CO3, saj lahko rastlinski sistem lažje izvede prenos hranljivih snovi. Gre za privlacne, hierarhicne in asociativne sile, ki vzpostavljajo visoko stopnjo organiziranosti vseh udeleženih delcev, pri cemer je vpliv individualnosti le-teh izrazito zanemarljiv. Ta visoka stopnja organiziranosti delcev omogoca številne raznolike kolektivne ucinke, ki jih lahko ponazorimo z meritvami adsorbiranih mas, gostot in prevodnosti. To pomeni, da vecja kot je koncentracija raztopin z ionsko polarno vezjo, tem manjša utegne biti vrednost entropije ionov in vodnih molekul. Gre za samoorganizacijo delcev, ki jo spodbudijo že omenjene privlacne, hierarhicne in asociativne sile. Manjša stopnja entropije se ne dogaja zgolj na nivoju živega sveta, ampak tudi neživega. V primeru, da bi to spoznanje prenesli na ravnino makrokozmosa, bi lahko predpostavili, da se vesoljni prostor izmenicno organizirano širi in oža do tock prekomerne nasicenosti, ki jih lahko srecujemo v tako imenovanih crnih luknjah z visoko koncentriranimi masami, ki so v sorazmerno mirujocem stanju. Podobno lahko srecujemo na nivoju mezokozmosa znotraj družbenih hierarhicnih asociativnih sistemov, kjer dejavnik prekomerne nasicenosti povecuje entropijo in s tem posledicno distres. V obeh primerih imamo opraviti z okrnjeno gibljivostjo organiziranih mas, kar povzroca za naše pojmovanje nekoristne kolektivne ucinke ali pa blokade. Na tej tocki smo prispeli do že napovedane posebne obravnave raztopin NaCl, KCl in Na2CO3 na nivoju nasicenosti z vidika odnosa masne površine med ioni in izmerjenih vrednosti za prevodnost. Znotraj nasicenih raztopin z ionsko polarno vezjo imamo opravka z ucinkom zmanjševanja razdalje med ioni in s tem posledicno z zmanjševanjem masne površine med njimi, kar daje kot izid glede na vložene mase sorazmerno majhne vrednosti za prevodnost. To pojemanje kolektivnih ucinkov lahko lepo ponazorimo s trendnimi crtami, saj vecji odmik v smeri zmanjševanja prevodnosti od trendne crte pomeni slabši izkoristek kolektivnih ucinkov delcev znotraj nasicenih raztopin z ionsko polarno vezjo. Pri meritvah prevodnosti raztopine KCl s koncentracijo 35 g + 100 ml H2O smo dobili izmerjeno vrednost zgolj 378 mS, medtem ko trendna crta kaže na vrednost 420 mS. Na osnovi obeh vrednosti lahko izracunamo izkoristek, ki znaša 90 %. Podobno lahko dokažemo z nasiceno raztopino (36 g + 100 ml H2O) NaCl, za katero je bila izmerjena vrednost 253 mS, medtem ko trendna crta prikazuje vrednost 300 mS, kar ustreza izkoristku (glede na vloženo maso) 84,33 %. Pri nasiceni raztopini Na2CO3 (35 g + 100 ml H2O) je bila izmerjena vrednost za prevodnost 117,6 mS, medtem ko je vrednost glede na trendno crto 150 mS, kar ustreza izkoristku (glede na vloženo maso) 78,4 %. Ta izracunani izkoristek za prevodnost pomeni najnižji izkoristek, sledijo mu izkoristek nasicene raztopine NaCl, najvecji izkoristek pa je bil dolocen za nasiceno raztopino KCl. 
..KCl > ..NaCl > ..Na2CO3 
Pri prekomerno nasicenih raztopinah ta izkoristek še bolj pada zaradi ionskih zamaškov in ukrivljenih vodnih molekul okoli ionov, kar povzroca manjše razdalje med kationi in anioni v nekaterih predelih raztopine ter posledicno zmanjševanje masnih površin med njimi. Vsak dodatek snovi v raztopino zmanjšuje izkoristek (glede na vloženo maso) elektricne prevodnosti in unicuje tako imenovano genericno naravno organiziranost delcev. Zanimiv je bil poskus ustvarjanja hibridne raztopine z 2 g Na2CO3, 2 g KCl in 2 g NaCl. V 150 ml cašo so z analitsko tehtnico zatehtali po 2,0000 g Na2CO3, 2,0000 g KCl in 2,0000 g NaCl v obliki trdne snovi, nakar je bilo dodano 100 ml destilirane vode. V cašo z vsebino je bil položen magnet z namenom mešanja raztopine z magnetnim mešalom. Postopek mešanja je trajal okoli 20 minut, nakar so bile izmerjene prevodnost, gostota in masa adsorpcije te hibridne raztopine. Dobljene vrednosti so bile nato primerjane z vrednostmi raztopin s koncentracijo 6 g KCl + 100 ml H2O, 6 g NaCl + 100 ml H2O in 6 g Na2CO3 + 100 ml H2O. 
5.4.7.8.4.6.4 Preglednica 181: Primerjave med hibridno raztopino in cistimi raztopinami 

Hibridna 6 g+100 ml H2O 78,1 1,030 21,1 KCl 6 g+100 ml H2O 89,7 1,024 19,7 NaCl 6 g+100 ml H2O 87 1,030 21,2 Na2CO3 6 g+100 ml H2O 59,4 1,038 24,5 
Preglednica 181 prikazuje izmerjene vrednosti za prevodnost, gostoto in adsorpcijo mase za hibridno raztopino (2 g Na2CO3 + 2 g KCl + 2 g NaCl + 100 ml H2O) in ciste raztopine KCl, NaCl ter Na2CO3 s koncentracijo 6 g + 100 ml H2O. S to primerjavo se poskuša ugotoviti, v kolikšni meri je posamezna sol vplivala na izmerjene vrednosti, še posebej na upad vrednosti prevodnosti, ce primerjamo hibridno raztopino z raztopinama KCl in NaCl. Pri hibridni raztopini je bila izmerjena prevodnost 78,1 mS, kar je manj kot pri raztopini NaCl (87 mS) in še manj kot pri raztopini KCl (89,7 mS), vendar precej vec kot pri Na2CO3 (59,4 mS). Z vidika ciste raztopine KCl je znotraj hibridne raztopine Na2CO3 povzrocil upad vrednosti od 89,7 mS na 78,1 mS (razlika je 11,6 mS), medtem ko je bil vpliv NaCl na upad prevodnosti znotraj hibridne raztopine zanemarljiv. 
Ce izracunamo povprecno vrednost za prevodnost treh cistih raztopin, dobimo 78,7 mS, kar je zelo blizu vrednosti hibridne raztopine s prevodnostjo 78,1 mS, tako da je NaCl prispeval svoj delež, da prevodnost ni še bolj upadla. Z mešanjem treh soli je ta raztopina dosegla nižjo vrednost prevodnosti kot cisti raztopini KCl in NaCl, vendar vecjo vrednost kot cista raztopina Na2CO3. Z vidika ciste raztopine Na2CO3 je mešanje treh soli prispevalo k porastu prevodnosti za 18,7 mS. Na osnovi razlik pri KCl in Na2CO3 gre v bistvu za porast prevodnosti v vrednosti (18,7 mS – 11,6 mS) 7,1 mS, kar pomeni, da je bil vpliv ionov KCl znotraj hibridne raztopine nekoliko mocnejši kot vpliv ionov Na2CO3. 
Skratka, razmerja niso povsem preprosta in linearna, kajti gre predvsem za vprašanje, ali so ioni NaCl znotraj hibridne raztopine nudili podporo KCl ionom glede na dejstvo, da imata podobno strukturo. Drugo, nic manj pomembno vprašanje je glede nacina organizacije delcev znotraj hibridne raztopine. Na osnovi izmerjenih vrednosti gostot treh cistih raztopin bi lahko pricakovali, da se nahajajo delci Na2CO3 bolj na dnu raztopine, delci NaCl v sredini raztopine in delci KCl bolj na vrhu raztopine. Meritev gostote hibridne raztopine (1,030 g/cmł) je pokazala, da gre v bistvu skoraj za povprecno vrednost gostot treh cistih raztopin (.KCl = 1,024 g/cmł; .NaCl = 1,030 g/cmł; .Na2CO3 = 1,038 g/cmł). Ali to lahko pomeni, da se nahajajo številni delci Na2CO3 tudi na sredini in na vrhu raztopine? Kakšna je vloga vodnih molekul pri tem? Vodne molekule ustvarjajo mozaike vodnih plašcev, ki oklepajo katione in anione na vseh lokacijah raztopine. Prav zaradi te lastnosti vodnih molekul lahko najdemo ione Na2CO3 na vseh lokacijah hibridne raztopine. Podobno velja za ione KCl in NaCl. 
Vodne molekule (M = 18 g/mol) imajo sicer precej manjšo maso kot ioni KCl (M = 74,5513 g/mol), NaCl (M = 58,44 g/mol) in Na2CO3 (105,9888 g/mol), vendar njihova sposobnost oklepanja ionov omogoca, da se tudi težji ioni nahajajo na vrhu raztopine. Ioni so v bistvu znotraj posameznih celic, ki imajo celicno steno iz vodnih molekul, kar nekoliko spominja na cebelji panj, le s to razliko, da imamo opraviti s tetraedricno strukturo. 
Preucevana hibridna raztopina predstavlja nekakšen posnetek povprecnih lastnosti vseh treh cistih raztopin, kar so meritve prevodnosti, gostote in adsorpcije mase sorazmerno dokazale. Obstajajo sicer manjši odmiki od meritev omenjenih merilnih enot treh cistih raztopin, kar si lahko razlagamo na osnovi vpliva temperature, zracnega pritiska in zracne vlage. Poleg tega so vse tri kemicne spojine higroskopne, kar pomeni, da imajo sposobnost pritegniti vodne molekule iz zracne vlage. 
Izmed teh treh spojin je najbolj higroskopen KCl, sledi mu NaCl in na zadnjem mestu je Na2CO3. To predvsem pomeni, da so vse tri spojine izjemno dobro topne v vodi (NaCl > KCl > Na2CO3). 
Zanimiv bo še preizkus kristalizacije hibridne mikro-raztopine z isto koncentracijo (6 g soli + 100 ml H2O) pod svetlobnim mikroskopom. Preizkus nam bo pokazal, katere kristalne strukture bodo prevladovale ob robovih krovnega stekla, nakar bo izid mogoce primerjati z izidi cistih mikro­raztopin, kot so NaCl, KCl in Na2CO3. Z namenom, da bi poskus postal še bolj privlacen, bi bilo smiselno zajeti vzorce z razlicnih lokacij raztopine, tj. s površine, sredine in dna. Na sleherno objektno steklo so bile dodane po dve kapljici raztopine, ki sta bili nato previdno pokriti s krovnim steklom. Sledil je postopek sušenja vzorcev na treh objektnih steklih s pomocjo gorilnika, ki je bil od vzorcev oddaljen 20 cm. Po izhlapevanju vode so se na robovih krovnih stekel oblikovali kristali, ki jih je bilo mogoce opazovati pod svetlobnim mikroskopom z objektivi 10x (fazni kontrast), 40x (fazni kontrast) in 100x (imerzijsko olje). Izide nam prikazuje naslednja sestavljena slika. 

5.4.7.8.4.6.5 Slika 406: Kristalne strukture iz hibridne raztopine 
Slika 406 prikazuje nastale kristalne strukture pod svetlobnim mikroskopom. Zgornje štiri slike prikazujejo kristale s površine hibridne raztopine, v sredini velike slike pa se nahajata dva posnetka, ki prikazujeta kristale s sredine hibridne raztopine, medtem ko zadnje štiri slike prikazujejo kristale z nenehno ponavljajocimi se motivi z dna hibridne raztopine. Najmanj informativna se zdita posnetka s sredine hibridne raztopine, kjer prevladuje vecja zgošcenost in niso jasno razvidne posamezne strukture kristalov, saj izgledajo kot nekakšne gruce razlicnih delcev. Zelo inspirativni so posnetki s površine hibridne raztopine, s katerih lahko prepoznamo kockaste in palicaste strukture kristalov. Posnetki z dna hibridne raztopine ponovno prikazujejo bolj zgošcene, vendar lepo prepoznavne kristalne strukture v obliki dreves, zvezd in mrež. 
Navkljub veliki informativnosti teh posnetkov pa težko dolocimo (še zlasti s sredine in dna raztopine), za katere kristale v bistvu gre. Ali je prišlo do sinteze razlicnih struktur kristalov? Preden poskušamo odgovoriti na to zahtevno vprašanje, najprej, kot že napovedano, prikažemo posnetke kristalov za posamezne raztopine KCl, NaCl in Na2CO3, ki jih bomo primerjali s kristali hibridne raztopine. 

5.4.7.8.4.6.6 Slika 407: Kristalne strukture iz cistih raztopin in hibridne raztopine 
Slika 407 prikazuje kristalne strukture iz cistih raztopin (R NaCl, R KCl in R Na2CO3) ter hibridne raztopine po razlicnih lokacijah (HR s površine, HR s sredine in HR z dna). Porocamo lahko o zelo velikih razlikah med dobljenimi kristalnimi strukturami iz cistih raztopin in hibridne raztopine. Eden od pomembnih razlogov za te velike razlike je lahko drugacen nacin kristalizacije. Pri cistih raztopinah je voda pocasneje izparevala neposredno pod svetlobnim mikroskopom, medtem ko je bila pri hibridni raztopini dovajana toplota s pomocjo gorilnika, tako da je kristalizacija potekala precej hitreje. Pri raztopinah NaCl in KCl vidimo zgolj zgošceno maso delcev, medtem ko pri raztopini Na2CO3 opazimo lepo drevesno strukturo. Podoben motiv srecujemo tudi z dna hibridne raztopine, ceprav se ta precej razlikuje. 
Z namenom, da bi vec izvedeli o teh razlikah v kristalnih strukturah, bodo izvedeni poskusi s kombinacijami raztopin, kot so 6 g KCl/Na2CO3 + 100 ml H2O, 6 g NaCl/Na2CO3 + 100 ml H2O in 6 g NaCl/KCl + 100 ml H2O. Po istem postopku bo izvedena kristalizacija raztopin, nakar se bodo dobljeni kristali preucevali pod svetlobnim mikroskopom. Po izdelavi posnetkov se bodo ti posnetki primerjali s posnetki kristalov iz hibridne raztopine. Predpostavljamo lahko, da se bodo kristalne strukture bistveno razlikovale. 

5.4.7.8.4.6.7 Slika 408: Primerjava kristalnih struktur razlicnih kombinacij raztopin 
Slika 408 prikazuje primerjavo kristalnih struktur razlicnih kombinacij raztopin, ki so bile predhodno omenjene, in hibridne raztopine (KCl, NaCl in Na2CO3). Kot pricakovano se kristalne strukture precej razlikujejo. Pri hibridni raztopini je ocitno prišlo do kemicne reakcije med KCl in Na2CO3, tako da je nastal K2CO3 (kalijev karbonat) in dodatni NaCl. Na površini te raztopine lahko opazimo znacilne palicne strukture K2CO3 in kockaste strukture NaCl. V sredini raztopine so kristalne strukture (kot že omenjeno) manj jasne in zelo zgošcene, kar je verjetno posledica kopicenja delcev K2CO3, NaCl in neodreagiranega KCl ter Na2CO3. Na dnu raztopine so kristalne strukture ponovno manj zgošcene in lepo oblikovane v obliki zvezd in asimetricnih mrež. 
Sicer velja za rast kristalov povsem preprosto pravilo, da se razrastejo v tisto smer, kjer je dovolj prostora, in se tako lahko precej odmikajo od pravilnih kristalnih struktur, kot so npr. kocke. Drugo, nekoliko bolj zapleteno pravilo, govori o privlacnih in odbojnih silah delcev, ki poleg prostora tudi zelo pomembno vplivajo na raznovrstne oblike oziroma strukture kristalov. Privlacne in odbojne sile delcev v bistvu usmerjajo delce na dolocene lokacije znotraj prostora, medtem ko ta omejuje neomejeno gibanje teh in s tem predstavlja mejo tega majhnega sistema. Tretje pravilo glede tvorbe kristalov je v hitrosti tvorbe in oblikovanja pod vplivom dovoda toplote in ohlajevanja, saj lahko s pomocjo dovoda toplote zelo pospešimo izparevanje vode in s tem posledicno tvorbo kristalov. Z nenadnim ohlajevanjem nastalih kristalov se ti okrepijo in utrdijo na natanko doloceni poziciji. 
Znano je, da so kristali K2CO3 in Na2CO3 v obliki palicastih in drevesnih struktur, medtem ko so kristali KCl in NaCl oblikovani kot bolj ali manj pravilne kocke. Na površini hibridne raztopine dejansko srecujemo kristale s palicasto in kockasto strukturo, kar lahko pomeni, da je potekala kemicna reakcija zamenjave med KCl in Na2CO3. Za sredino in za dno raztopine tega ne moremo domnevati, kaj šele trditi, ker je na obeh lokacijah mnogo vec razlicnih delcev in s tem posledicno tudi vecja gostota, kar vodi v pomanjkanje prostora za oblikovanje pravilnih geometrijskih teles. Glede na sredstva, ki so bila na voljo, težko opredelimo vse posamicne kristalne strukture. Posnetki s povratno razpršenimi elektroni v skenirnem elektronskem mikroskopu bi nam morda lahko povedali vec. 
Pri teh preizkusih je najbolj pomembno spoznanje o omejenem prostoru, privlacnih in odbojnih silah delcev ter dinamicnih zunanjih okolišcinah, saj ti dejavniki v koncni stopnji dolocajo sleherni hierarhicni asociativni sistem znotraj razlicnih ravnin kozmosa. To kljucno spoznanje bo hkrati tudi popotnica pri opisu pomembnosti kemicne spojine Na2CO3 za cloveka in celoten naravni hierarhicni asociativni sistem. 
Na2CO3 je kemicna spojina, ki je v naravi zelo razširjena, saj se pojavlja kot sestavina mineralnih voda in mineralov, kot so natron, trona in termonatrit. Najpogosteje se pojavlja v obliki mono- in deka hidrata. Za naravo je zelo pomemben, ker lahko nevtralizira prekisle vodne vire in prsti, kar omogoca dodaten vir užitne vode za raznovrstna živa bitja in rastline, ki pomenijo dodaten vir hrane. V kmetijski panogi se Na2CO3 uporablja tudi kot naravno gnojilo. Na2CO3 je znan po tem, da je za okolje zelo prijazna snov in je lahko tudi v vlogi nekakšnega cistilca zraka, saj nevtralizira številne strupene pline, ki izhajajo iz dimnikov tovarn, kot so žveplov dioksid (SO2), klorovodikova kislina (HCl) idr., in pri tem ne oksidira. Povrhu tega je lahko Na2CO3 tudi v vlogi mehcalca vode, kar je izjemno koristno tako za ljudi kot tudi za druga živa bitja. Predstavlja tudi pomembno sestavino kosti nekaterih živali in cloveka. 
Za cloveka je Na2CO3 še posebej pomemben, zlasti na podrocju zdravstva (npr. zdravljenje prebavil), industrije (npr. pralni praški, izdelava stekla) in že omenjenega kmetijstva (uporabljajo ga tudi kot dodatek pri krmi domacih živali). Skratka, Na2CO3 znotraj naših naravnih hierarhicnih asociativnih sistemov predstavlja še zlasti homeostazo za predele sveta, kjer izrazito prevladujejo kisle snovi. Prav to omogoca rast dodatne biomase v obliki rastlin, ki pomenijo osnovno hrano mnogim živalim. Zdi se, kot da Na2CO3 ni toliko pomemben kot NaCl, vendar brez te snovi naš planet ne bi bil to, kar je – zatocišce oziroma dom za mnoga živa bitja. 
5.4.7.8.5 Natrijev hidrogenkarbonat (soda bikarbona, jedilna soda) 
Natrijev hidrogenkarbonat (v nadaljevanju: NaHCO3) je, podobno kot Na2CO3, kemicna spojina z ionsko vezjo, ki ima zelo podobne lastnosti kot Na2CO3. Ta spojina je produkt kemicne reakcije med mocno bazo NaOH in šibko kislino H2CO3, njen pH pa je precej alkalen (pH je okoli 9). Ob segrevanju razpade na Na2CO3, CO2 in H2O. NaHCO3 je eden redkih hidrogenkarbonatov, ki so topni v vodi (sicer je tudi nekoliko topen v acetonu in metanolu). Pojavlja se v obliki belega prahu in belih kristalov. Gostota NaHCO3 v trdnem agregatnem stanju je 2,2 g/cmł, medtem ko je njegova molekulska masa 84,007 g/mol. Topnost NaHCO3 v vodi pri 20 °C je 9,34 g/100 ml. V naravi obstaja tudi mineral NaHCO3 v beli sivkasti kristalni obliki, ki ga imenujejo nahkolit ali termolkalit. Kristalni sistem NaHCO3 je (podobno kot pri Na2CO3) monoklinski. Veljalo bi, da si nekoliko pobližje ogledamo kristalno strukturo NaHCO3. 

5.4.7.8.5.1 Slika 409: Kristalna struktura NaHCO3 
Slika 409 prikazuje kristalno strukturo NaHCO3, ki je izjemno podobna tisti pri Na2CO3, le s to bistveno razliko, da so prisotni še vodikovi atomi.254 V tej kristalni strukturi vodikovi atomi povezujejo karbonatne skupine med seboj, tako da tvorijo neskoncne verige. Kristali kažejo popolno razcepljenost, vezi med vodikovimi in kisikovimi atomi pa niso zelo mocne. Kristali NaHCO3 so monoklinski prizmaticni. Enota celice vsebuje štiri molekule. Vsak natrijev atom je obdan s šestimi kisikovimi atomi na povprecni razdalji 2,47 Ĺ. Vsak vodikov atom je povezan z dvema kisikovima atomoma, ki tvorita solinearno skupino O-H-O, pri cemer je razdalja med H in O približno 1,27 Ĺ.255 V tej strukturi imamo ponovno opravka s kisikovimi mostovi, ki se po eni strani vežejo na Na. kation in po drugi strani na C4. atome, tako da neposredne povezave med Na. kationom in C4. atomom pri NaHCO3 ne obstajajo. Namesto (CO3)˛. poliatomskega aniona imamo pri tej kemicni spojini (HCO3). poliatomski anion. C4. se veže na dva kisika in na OH. skupino, pri cemer ostane še prosta vez enega kisikovega atoma, ki je vezan na Na. kation. S tega strukturnega vidika bi morala biti empiricna formula zapisana kot NaOCOOH. Ob raztapljanju NaHCO3 v vodi ta razpade na Na. kation in (HCO3). poliatomski anion. Podobno kot pri kemicni spojini Na2CO3 poteka tudi v tem primeru eksotermna reakcija, pri cemer se sprošca toplotna energija. Gostota 5­odstotne raztopine NaHCO3 pri 20ş C znaša okoli 1,030 g/cmł. Razdalje med Na. kationi in (HCO3). poliatomskimi anioni so vecje, kot so bile razdalje pri Na2CO3, kar bi lahko pomenilo, da naj bi bila prevodnost raztopin NaHCO3 vecja kot pri Na2CO3. Na to domnevo se bomo še vrnili pri meritvah gostote in prevodnosti. Podobno kot pri doslej obravnavanih raztopinah kemicnih spojin si bomo v tem podpoglavju ogledali omrežje vodnih molekul in NaHCO3 ionov. 
254 Kristalna struktura je bila izdelana na osnovi spletne aplikacije na spletni strani 
https://materialsproject.org/materials/mp-696396/ (2022-07-20). 255 Zachariasen, W. H. (1933).The crystal lattice of sodium bicarbonate, NaHCO3. The Journal of Chemical Physics, 
1(9), 634–639. https://doi.org/10.1063/1.1749342. 

5.4.7.8.5.2 Slika 410: Fragment omrežja vodnih molekul in NaHCO3 ionov 
Slika 410 prikazuje fragment omrežja vodnih molekul in NaHCO3 ionov, ki je sestavljeno iz štirih razlicnih elementov, kot so ogljik (C), natrij (Na), kisik (O) in vodik (H). Pozitivni del vodnih molekul obkroža (HCO3). poliatomske anione, medtem ko negativni del obkroža Na. katione. Glede na dejstvo, da gre za precej podobno strukturo kot pri raztopini Na2CO3, bodo nadaljnja razmišljanja o tej konkretni snovi opušcena. Enako kot pri prej obravnavanih kemicnih spojinah bomo izvedli posnetke prahu NaHCO3 pod USB mikroskopom ter stopili mikro kolicino te snovi v dveh kapljicah destilirane vode, kar bo ponovno spremljano s pomocjo svetlobnega mikroskopa. 

5.4.7.8.5.3 Slika 411: Topljenje drobnih amorfnih kristalov NaHCO3 v vodi 
Slika 411 prikazuje amorfne kristale NaHCO3 (glej zgornji levi del slike z oznacbo 1) in faze topljenja teh kristalov v dveh kapljicah destilirane vode (glej slike z oznacbami od 2 do 6). Ponovno se soocamo s povsem drugacnim procesom topljenja kristalov, pri cemer je potrebno dodatno poudariti, da je bil cas raztapljanja manjših mikrokristalov zelo pospešen, medtem ko je bil cas raztapljanja vecjih kristalov nekoliko daljši kot pri Na2CO3. Ta daljši cas raztapljanja vecjih kristalov NaHCO3 v primerjavi z kristali Na2CO3 lahko pojasnimo na osnovi vecje razdalje med Na. kationom in kisikovim atomom, ki je vezan znotraj poliatomske ionske skupine (HCO3).: dNaHCO3 = 2,47 Ĺ > dNa2CO3 = 2,30 Ĺ. Sledi primerjava kristalizacije med NaHCO3 in Na2CO3 pod svetlobnim mikroskopom. 

5.4.7.8.5.4 Slika 412: Primerjava kristalizacije med NaHCO3 in Na2CO3 pod svetlobnim mikroskopom 
Slika 412 prikazuje primerjavo kristalizacije med NaHCO3 (glej spodnji del slike) in Na2CO3 (glej zgornji del slike). S posnetkov je razvidno, da gre za zelo podobne kristalne drevesne strukture z nenehno ponavljajocimi se motivi vej in listja. Gostota vej in listja kristala Na2CO3 je vecja kot pri kristalu NaHCO3, kar lahko sklepamo na osnovi danih posnetkov in razdalj med Na. kationom in O˛. atomom, ki je vezan znotraj skupine poliatomskih anionov, kot sta (HCO3). in (CO3)˛.. Pri posnetkih kristalov tako kloridov alkalijskih kovin kot tudi karbonatov alkalijskih kovin vedno znova opazimo podobne strukture, ki se predvsem razlikujejo v razdaljah med ioni in v gostoti le­teh. Prav te razlike dajejo v koncni fazi povsem razlicne kolektivne ucinke ionov, ki jih lahko merimo s pomocjo prevodnosti v mS. Soli šibke kisline in mocne baze imajo praviloma manjšo prevodnost, medtem ko imajo soli mocne kisline in baze vecjo prevodnost. Pri pogledu na drevesne strukture kristalov tako Na2CO3 kot tudi NaHCO3 se poraja zanimiva misel, da so v bistvu dobljene kristalne strukture bolj ali manj izkrivljen posnetek organizacije ionov v raztopinah. Po eni strani ucinkujejo stroge hierarhije, kar je lepo razvidno iz drevesne strukture kristala, po drugi strani pa delujejo asociativne sile, ki omogocajo nenehno ponavljajoce se motive vej in listja kristala. Koncni izid prepleta hierarhije in asociacije nam daje razvejenost in variabilnost teh kristalnih struktur. Ob spreminjanju dolocenih zunanjih okolišcin, kot je npr. dovod toplote, se tako hierarhija kot tudi asociacija delcev precej spremenita, kar pomeni, da kot izid dobimo precej drugacne hierarhicne in asociativne strukture. Sledi primerjalni ogled razdalj med kationi in anioni za doslej obravnavane raztopine z ionsko polarno vezjo. 

5.4.7.8.5.5 Slika 413: Primerjava razdalj med kationi in anioni pri raztopinah NaCl, KCl, Na2CO3 in NaHCO3 
Slika 413 prikazuje primerjavo razdalj med kationi in anioni pri raztopinah NaCl, KCl, Na2CO3 in NaHCO3. Najvecja razdalja med kationi in anioni je izmerjena pri raztopinah KCl (d = 3,14 Ĺ), sledi NaCl (d = 2,814 Ĺ), na tretjem mestu so raztopine NaHCO3 (d = 2,47 Ĺ), najkrajše razdalje pa zasledimo med ioni v raztopinah Na2CO3 (d = 2,30 Ĺ). Glede velikosti gostot lahko te raztopine rangiramo v naslednjem vrstnem redu: Na2CO3, sledi NaCl, na zadnjem mestu pa se uvršcata raztopini KCl in NaHCO3. Pri slednjem se pravilo razdalje in gostote poruši, saj je razdalja med kationi in poliatomskimi anioni v NaHCO3 krajša kot v NaCl, iz cesar bi lahko sklepali, da imajo raztopine NaHCO3 vecjo gostoto kot NaCl, vendar to ne drži. To odstopanje od pravila bi lahko pripisali vodikovemu atomu, ki je vezan na karbonatno skupino, saj ta v bistvu zamenja Na. kation v raztopini Na2CO3. Navkljub tem ugotovitvam je potrebno izpostaviti dejstvo, da ima NaHCO3 vecjo molekulsko maso kot KCl in NaCl, ter manjšo kot Na2CO3. Za ostale raztopine kemicnih spojin so že bile izracunane vrednosti masnih površin ionov, zato bo sedaj še izracunana masna površina za ione raztopine NaHCO3 s koncentracijo 1 g soli + 100 ml H2O. 
.Na2CO3 = 1008 Kg/m3;  .NaCl = 1006 Kg/m3; .KCl = 1004 Kg/m3; .NaHCO3 = 1004 Kg/m3 SNa2CO3+/- = dNa2CO3+/-·  .Na2CO3 = 2,3 · 10-10 m · 1008 Kg/m3 = 2318,4 · 10-10 Kg/m2 SNaCl+/- = dNaCl+/-·  .NaCl = 2,814 · 10-10 m · 1006 Kg/m3 = 2830,9 · 10-10 Kg/m2 SKCl+/- = dKCl+/-·  .KCl = 3,14 · 10-10 m · 1004 Kg/m3 = 3152,6 · 10-10 Kg/m2 
SNaHCO3+/- = dNaHCO3+/-·  .NaHCO3 = 2,47 · 10-10 m · 1004 Kg/m3 = 2479,9 · 10-10 Kg/m2 Najvecjo masno površino znotraj raztopin z omenjeno koncentracijo zavzemajo ioni KCl, sledijo jim ioni NaCl, NaHCO3, najmanjšo masno površino pa zavzemajo ioni Na2CO3. dNa2CO3 < dNaHCO3 < dNaCl < dKCl ..Na2CO3 > .NaCl > .KCl = .NaHCO3 . SKCl > SNaCl > SNaHCO3 > SNa2CO3 
Na osnovi tega izraza naj bi raztopine NaHCO3 imele vecjo prevodnost kot raztopine Na2CO3. Na to predpostavko se bomo še kasneje vrnili, ko bodo izmerjene prevodnosti raztopin NaHCO3 razlicnih koncentracij. Zdaj pa še izracunajmo število ionov v enem majhnem kristalu z ocenjeno maso 0,00005 g. Molska masa za NaHCO3 je znana in znaša 84,0007 g/mol. Na osnovi obeh podatkov lahko izracunamo število molov: 
mkNaHCO3 (0,00005 g) 
ML== =5,95 ·10-7 molov 
MNaHCO3 g 
(84,0007 ) 
mol
V enem majhnem kristalu NaHCO3 z maso 0,00005 g se nahaja 5,95 · 10-7 molov. Kot že po znanem racunskem postopku izracunamo število ionov: 
Ni =ML·Na = 5,95 ·10-7 ·6,023 ·1023 =3,58 ·1017 ionov 
V enem amorfnem kristalu NaHCO3 se v povprecju nahaja 3,58 · 10ą7 ionov, kar pomeni, da imamo 1,79 · 10ą7 Na. kationov in 1,79 · 10ą7 poliatomskih anionov (HCO3)., kar je vec kot pri Na2CO3 in manj kot pri NaCl ter KCl. Na temelju podatkov o masni površini med ioni (kg/m˛) v raztopini NaHCO3 in številu ionov lahko pricakujemo, da bomo pri meritvah prevodnosti raztopin od 1 g Na2CO3 + 100 ml H2O do 20 g NaHCO3 izmerili vecje vrednosti za prevodnost kot pri Na2CO3, vendar manjše kot pri raztopinah NaCl in KCl. Na to predpostavko bo možno odgovoriti na podlagi izvedenih meritev prevodnosti. 
5.4.7.8.5.5.1 Preglednica 182: Izmerjene prevodnosti in gostote za raztopine KCl, NaCl, Na2CO3 in NaHCO3 

1  17,05  1,0040  17,85  1,0060 14,84  1,0080  1,0040  8,8900  
2  32,9  1,0080  33,9  1,0110 26,3  1,0120  1,0080  16,5000  
3  48,1  1,0120  48,5  1,0160 36,1  1,0200  1,0120  23,3000  
4  62,3  1,0160  62,2  1,0210 44,8  1,0260  1,0160  29,5000  
5  76,1  1,0200  75,6  1,0260 52,4  1,0320  1,0200  35,1000  
6  89,7  1,0240  87  1,0300 59,4  1,0380  1,0240  40,7000  
7  103,4  1,0270  99,3  1,0340 65,6  1,0430  1,0280  45,2000  
8  116,3  1,0300  111  1,0390 71,4  1,0490  1,0320  49,8000  
9  129,4  1,0350  121,7  1,0440 76,6  1,0540  1,0360  54,1000  
10  142,1  1,0380  132,3  1,0490 80,7  1,0600  1,0400  58,3000  
11  154,4  1,0410  141,9  1,0540 85,7  1,0660  60,8000  
12  167,4  1,0440  151,4  1,0590 90  1,0710  
13  180,5  1,0470  160,5  1,0630 92,4  1,0770  
14  191  1,0510  166,4  1,0680 96,1  1,0820  
15  202  1,0540  176,2  1,0730 99  1,0880  
20  257  1,0690  208  1,0980 109,3  1,1160  
35  378  253  117,6  


5.4.7.8.5.5.2 Slika 414: Primerjava prevodnosti in gostot raztopin za NaHCO3, Na2CO3, KCl in NaCl 
Preglednica 182 prikazuje izmerjene vrednosti za prevodnost (.) in gostoto (.) raztopin razlicnih koncentracij (C) za KCl, NaCl, Na2CO3 in NaHCO3, medtem ko slika 414 prikazuje primerjalne grafe, ki so rezultat izmerjenih vrednosti. Odmik od ugotovljenega pravila, da so vrednosti prevodnosti nižje pri tistih raztopinah kemicnih spojin, ki imajo vecjo gostoto in krajšo razdaljo med kationi ter anioni ter posledicno manjšo masno površino, predstavljajo dobljene vrednosti za raztopine NaHCO3. Te imajo manjšo prevodnost od Na2CO3, manjšo gostoto, ob tem pa je razdalja med kationi in anioni vecja (dNaHCO3 = 2,47 Ĺ > dNa2CO3 = 2,30 Ĺ). Glede vrednosti razdalj bi pricakovali, da bodo raztopine NaHCO3 imele vecjo prevodnost kot raztopine Na2CO3. Odmik od tega pravila lahko pojasnimo z manjšo topnostjo NaHCO3 v vodi v primerjavi z Na2CO3. Hidrogencarbonati so vecinoma izjemno slabo topni v vodi, pri cemer je NaHCO3 najbolj topen hidrogencarbonat. V hidrogencarbonatih alkalijskih kovin je vkljucena intermolekularna vodikova vez, kar zavira normalen potek disociacije v vodi, zaradi cesar je potrebno vec energije za razpad NaHCO3 na ione. V primeru, da se v raztopino NaHCO3 dovaja toplota, se posledicno povecuje tudi topnost. Pri 20şC je topnost NaHCO3 v vodi 9,34 g/100 ml, kar pomeni, da imamo opravka z nasiceno raztopino. Pri teh meritvah se je NaHCO3 pri koncentraciji 10 g + 100 ml H2O zaradi višje temperature vzorca (27,6şC) popolnoma raztopil. Ob poskusu topljenja 11 g NaHCO3 v 100 ml H2O se ta ni vec popolnoma raztopil, kar je povzrocilo nastanek prekomerno nasicene raztopine. Skratka, poleg razdalje med ioni, števila ionov, gostote in adsorpcije mase na filtrirnem traku je potrebno v pravilo vkljuciti še topnostni potencial v vodi, kar omogoca predhodno oceno prevodnosti raztopin. Kljub sorazmerno jasnemu merilu glede topnostnega potenciala dolocene soli v vodi, tudi ta ni povsem brez izjem, kar osvetljuje primerjava med prevodnostmi raztopin NaCl in KCl. Namrec, NaCl je bolj topen v vodi kot KCl, vendar kljub temu raztopine KCl dosegajo vecjo prevodnost, kar lahko pojasnimo z medionskimi razdaljami. Vecje kot so razdalje med ioni, vecja je lahko tudi prevodnost raztopine. Vse, kar je bilo zapisano, pomeni, da obstajajo razlicne hierarhije razlag glede boljše ali slabše topnosti raztopin pri ionskih polarnih vezeh, in da je potrebno celostno oziroma matricno preuciti vzroke. Povsem linearnega pravila glede razlag o boljši prevodnosti v bistvu ni, kar je nasploh znacilnost hierarhicnih asociativnih sistemov, ceprav znanost kljub temu razvija modele, ki se zaradi poenostavitve približujejo linearnemu pogledu. Sam po sebi ni nic narobe s tem, ce takšne poenostavitve uporabljamo kot zacetno orientacijo pri preucevanju dolocenih pojavov, vendar je potrebno v nadaljevanju zaradi boljšega razumevanja pojavov pooglobiti in razširiti interpretacijo z asociativnimi povezavami. Za konkreten primer preucevanja vzroka o boljši ali slabši prevodnosti to pomeni, da je potrebno upoštevati vse kazalce in jasno zacrtati vecji ali manjši vpliv le-teh. Kot osnovni model lahko izpeljemo statisticno prevlado posameznih kazalcev nad drugimi, vendar je še mnogo bolj ustrezno zraven vkljuciti primerjavo z manj vplivnimi kazalci. Na danem primeru je bilo možno jasno razbrati, da obstaja sorazmerno veliko število izjem, ki se ne podrejajo dolocenemu modelu ali pravilu, zaradi cesar je sleherni model statisticne prevlade zgolj velik približek naših relativnih resnic. Naj si še ogledamo dobljene izide o adsorbiranih masah. 
5.4.7.8.5.5.3 Preglednica 183: Adsorpcije mas raztopin KCl, NaCl, Na2CO3 in NaHCO3 

1  4,3  2,8  1,5  2,1  
2  7,5  4,8  6,2  3,2  
3  10,2  7,75  10,5  4,9  
4  13  12,5  15,3  6,6  
5  16,1  17,1  21,8  11,4  
6  19,7  21,2  /  16,1  
7  22,5  23,5  /  23,6  
8  26,8  25,5  /  24,2  
9  28,9  26,6  /  24,8  
10  31,3  33,9  /  25,6  
11  32,3  36,5  /  /  
12  34,1  38  /  /  
13  35,7  42,1  /  /  
14  39  43  /  /  
15  42,7  47,4  /  /  
20  52,2  58,5  /  /  


5.4.7.8.5.5.4 Slika 415: Adsorpcije mas raztopin NaHCO3, Na2CO3, NaCl in KCl 
Preglednica 183 prikazuje izmerjene vrednosti adsorbiranih mas raztopin razlicnih koncentracij KCl, NaCl, Na2CO3 in NaHCO3, medtem ko slika 415 ponazarja vizualizacijo vrednosti meritev o adsorbiranih masah za raztopine NaHCO3, Na2CO3, NaCl in KCl razlicnih koncentracij. Najmanjše mase adsorpcije opazimo za raztopine NaHCO3, ki sprva rahlo narašcajo. Od koncentracije 5 g NaHCO3 + 100 ml H2O do 8 g NaHCO3 + 100 ml H2O vrednosti strmo narašcajo, nato pa od koncentracije 9 g NaHCO3 + 100 ml H2O do 10 g NaHCO3 + 100 ml H2O skorajda neopazno narašcajo. Pri teh preizkusih je bilo zanimivo, da je bilo možno z žarjenjem filtrirnega papirja izvesti vse meritve o adsorbiranih masah za NaHCO3, ceprav je filter papir ob višjih koncentracijah nekoliko težje zagorel. Enako ni bilo možno doseci za raztopine Na2CO3 pri koncentraciji 6 g + 100 ml H2O. Pri teh meritvah je glede NaHCO3 potrebno še opozoriti na pomembno dejstvo, da NaHCO3 pri temperaturi 80şC razpade na Na2CO3, H2O in CO2. Pri žarjenju NaHCO3 se je v bistvu zmanjšala masa adsorpcije zaradi mase CO2, koncni izid pa je bila adsorbirana masa Na2CO3. V tem vpogledu bi dobili natancnejše izide o adsorbiranih masah NaHCO3, ce bi namocen filtrirni papir podvrgli postopku sušenja, namesto da smo ga najprej sušili in nato žarili. Zaradi enotnosti meritev adsorbiranih mas je bilo kljub temu pravilno, da je bila uporabljena metoda žarjenja. Najmanjše vrednosti adsorbiranih mas NaHCO3 v bistvu sovpadajo z najmanjšimi izmerjenimi vrednostmi za prevodnost raztopin NaHCO3 razlicnih koncentracij. Za raztopine Na2CO3 je bilo ugotovljeno, da na obmocje zadnje tretjine in celo do ciljne crte filtrirnega papirja prispejo tudi delci Na2CO3, kar se pri raztopinah KCl in NaCl ne zgodi, saj se na obmocju zadnje tretjine filtrirnega papirja adsorbira zelo majhna masa. Glede raztopin NaHCO3, še zlasti ob koncentracijah od 4 g + 100 ml H2O do 10 g + 100 ml H2O, se zgodi nekaj podobnega kot pri raztopinah Na2CO3, saj na obmocje tretje tretjine in celo do ciljne crte prispe vecje število delcev NaHCO3, zaradi cesar so filtrirni papirji težje zagoreli. Z impregnacijo papirja z Na2CO3 bi lahko preprecili gorenje in s tem požare, medtem ko pri NaHCO3 tega ni mogoce trditi, saj papir še vedno zagori, ceprav nekoliko težje. Sicer je znano, da v papirni industriji uporabljajo Na2CO3 za mehcanje celuloznih vlaken in beljenje papirja.256 Gostota raztopin NaHCO3 je poleg raztopin KCl najmanjša, medionske razdalje so majhne in zgolj nekoliko vecje kot pri raztopinah Na2CO3. NaHCO3 je med doslej obravnavanimi kemicnimi spojinami najslabše topen v vodi, kar pomeni, da je prevodnost teh raztopin najmanjša v primerjavi z drugimi raztopinami drugih kemicnih spojin. Posledicno so bile ugotovljene tudi najmanjše mase adsorpcije na filtrirnih papirjih. Na nivoju (blizu) nasicenosti raztopine NaHCO3 je bila prevodnost 58,3 mS, medtem ko je bila prevodnost na nivoju prenasicenosti 60,8 mS, kar pomeni, da je prevodnost glede na vloženo maso dosegla najvecji izkoristek na nivoju (približne) nasicenosti. V primeru, da ponovno uporabimo kazalec za izkoristek glede na vloženo maso, dobimo osupljivo visok izkoristek, ki znaša okoli 95,89 %, kar je v primerjavi z drugimi raztopinami obravnavanih kemicnih spojin najvecji. Ob primerjavi dobljenih vrednosti za prevodnost raztopin NaHCO3 z 
256 https://www.echemi.com/cms/703927.html (2022-07-24). 
drugimi raztopinami drugih kemicnih spojin dobimo kot izid precejšnje razlike, kar nakazuje na najšibkejšo moc kolektivnih ucinkov ionov. To dejstvo potrjujejo tudi izmerjene vrednosti za adsorbirane mase. Najvecja adsorbirana masa je bila ugotovljena kot 25,6 mg, trendna crta pa ne kaže pretirane rasti (okoli 28 mg). Najbolj jasno sliko o tem si lahko pridobimo s pomocjo racunanja razmerij najvecjih vrednosti tako za prevodnost kot tudi adsorbirane mase. 
.maxKCl : .maxNaHCO3 = 378 mS : 60,8 mS = 6,22; MamaxKCl : MamaxNaHCO3 = 52,2 mg : 25,6 mg = 2,04 
.maxNaCl : .maxNaHCO3 = 253 mS : 60,8 mS = 4,16; MamaxNaCl : MamaxNaHCO3 = 58,5 mg : 25,6 mg = 2,29 
.maxNa2CO3 : .maxNaHCO3 = 117,6 mS : 60,8 mS = 1,93; MamaxNa2CO3 : MamaxNaHCO3 = 21,8 mg : 11,4 mg = 1,91 
Pri vseh izracunanih razmerjih lahko opazimo, da so kolektivni ucinki raztopljenih ionov NaHCO3 v primerjavi z drugimi raztopljenimi kemicnimi spojinami v vodi najšibkejši. Kolektivni ucinki raztopljenih ionov KCl so za 6,22-krat mocnejši kot raztopljeni ioni NaHCO3, pri NaCl je bil izracunan veckratnik 4,16, medtem ko so bili kolektivni ucinki raztopljenih ionov Na2CO3 za veckratnik 1,93 mocnejši od raztopljenih ionov NaHCO3. Slabši kolektivni ucinki za izracunana razmerja adsorbirane mase to le še potrjujejo. Za slabše kolektivne ucinke je še zlasti odgovoren droben vodikov atom, ki je vezan znotraj karbonatne skupine in v bistvu ucinkuje kot nekakšen upor. V samih naravnih hierarhicnih asociativnih sistemih verjetno ta element upora, oziroma bolje varovalka, poskrbi za uravnoteženost razlicnih vrst sil in preprecuje prevelik prevodnostni potencial na dolocenih lokacijah našega planeta, kjer bi to lahko bilo manj ucinkovito za optimalno delovanje naravnih sil. 
Ponovno je bil izveden poskus s hibridno ali veckomponentno raztopino, tokrat z dodatkom NaHCO3. Raztopina je bila pripravljena tako, da je bilo v 150 ml kozarcu zatehtano po 1,5 g NaHCO3, Na2CO3, KCl in NaCl, nato pa je bilo dodanih še 100 ml destilirane vode. Zaradi potrebe po mešanju hibridne raztopine z magnetnim mešalom je bil dodan tudi magnet. Vzorec je bil pokrit s kosom trdega papirja. Postopek mešanja je tokrat trajal vec ur, nakar je bila raztopina postavljena v temen kot prostora. Naslednji dan so bile izmerjene prevodnost, gostota in masa adsorpcije te hibridne raztopine. Dobljene vrednosti so bile nato primerjane z vrednostmi hibridne raztopine iz prvega poskusa. 
5.4.7.8.5.5.5 Preglednica 184: Primerjava med hibridnima raztopinama in cistimi raztopinami 

Hibridna 6 g+100 ml H2O 78,1 1,030 21,1 Hibridna2 6 g+100 ml H2O 68,3 1,029 15 KCl 6 g+100 ml H2O 89,7 1,024 19,7 NaCl 6 g+100 ml H2O 87 1,030 21,2 Na2CO3 6 g+100 ml H2O 59,4 1,038 24,5 
Preglednica 184 prikazuje podatke o meritvah prevodnosti, gostote in adsorbirane mase dveh hibridnih ter treh cistih raztopin. Hibridna raztopina z oznacbo 2 je bila sestavljena iz 1,5 g NaCl, 1,5 g KCl, 1,5 g Na2CO3 in 1,5 g NaHCO3 + 100 ml destilirane H2O. Opazimo lahko, da je pod vplivom NaHCO3 prevodnost upadla na vrednost 68,3 mS, kar je za 9,8 mS manjša vrednost od hibridne raztopine brez NaHCO3. S tem upadom sovpada tudi zmanjšanje adsorbirane mase na filter trak papirja, ki je znašala pri hibridni raztopini z oznacbo 2 celih 15,0 mg, medtem ko je bila adsorbirana masa pri prvi hibridni raztopini 21,1 mg. Zanimivo pa je, da se gostoti obeh hibridnih raztopin nista bistveno razlikovali (.H1 = 1,030 g/cmł . .H2 = 1,029 g/cmł). Lahko bi sklepali, da NaHCO3 deluje kot nekakšen upor, ki zmanjšuje prevodnost znotraj hibridne raztopine, kar je posledica njegove slabše topnosti v vodi, ki je še zlasti povzrocena z vodikovo vezjo znotraj (HCO3). poliatomske anionske skupine. V naravi ima NaHCO3 v obliki minerala nahkolit verjetno podobno funkcijo kot Na2CO3, saj ga lahko najdemo po celem svetu, razen v Avstraliji. Kot uravnilovka poskrbi za nevtralizacijo kislosti tal, kar pripomore k boljši rasti rastlin in alg, ki so v vlogi tako producentov hrane kot tudi kisika v ozracju. Povrhu tega NaHCO3 vpliva tudi na cistost vodnih virov. NaHCO3 je zelo koristen tako za gospodinjske kot tudi industrijske namene, saj ga med drugim uporabljajo kot aditiv za živila, zdravilo in cistilo. Uporablja se tudi v pirotehniki (npr. za ognjemete), gasilnih aparatih, fungicidih in pesticidih. V clovekovem telesu se NaHCO3 proizvaja vsak dan v ledvicah, želodcu in trebušni slinavki, da bi ucinkoval na zmanjševanje kislosti v clovekovih tekocinah, še zlasti v krvi. Na osnovi tega kratkega opisa lahko sklepamo, da je pozitiven ucinek NaHCO3 v naravnih hierarhicnih asociativnih sistemih predvsem nevtralizacijskega in zdravilnega znacaja. Clovek si je tekom stoletij pridobil razlicna znanja o tej kemicni spojini, da bi jo lahko koristno uporabil za raznovrstne industrijske namene. V manjših kolicinah lahko NaHCO3 najdemo tudi v razlicnih vodnih virih, kot so morja in jezera. 
5.4.7.8.6 Kalcijev karbonat (apnenec, kreda, marmor) 
Kalcijev karbonat (v nadaljevanju: CaCO3) ali apnenec se lahko pojavlja v amorfni (praškasti) in kristalinicni obliki. Najdemo ga v kamninah, kot so aragonit, vaterit, vermikulit, kalcit, kreda, apnenec, marmor, travertin in druge. Gostota v trdem agregatnem stanju znaša od okoli 2,7 do 2,9 g/cmł, njegova molekulska masa je 100,1 g/mol, razpade pri temperaturi 800 şC na kalcijev oksid (CaO) in CO2 ter je slabo topen v H2O (le 0,0013 g v 100 ml H2O). CaCO3 je rahlo do srednje alkalen in ima ionsko kemicno vez, ki vsebuje Ca˛. kation in (CO3)˛ poliatomski anion.V
. nasprotju z Na2CO3 se Ca˛. kation veže z dvema kisikovima atomoma, tako da bi morala biti empiricna formula zapisana kot CaOOCO. Ta ionska spojina se pojavlja v treh razlicnih kristalnih oblikah: kalcit (trigonalno-heksagonalno ß), aragonit (ortorombicno .) in vaterit (heksagonalno µ). Glede na dejstvo, da bodo izvedeni preizkusi s cistim belim CaCO3 v praškasti obliki, ki se najpogosteje pridobiva iz minerala kalcita (npr. apnenec, kreda), si bomo nekoliko podrobneje ogledali zgolj kristalno strukturo kalcita. 

5.4.7.8.6.1 Slika 416: Kristalna struktura kalcita 
Slika 416 prikazuje trigonalno kristalno strukturo kalcita, ki je vecinoma bele barve, ceprav ga je mogoce najti tudi v drugih barvah. Razdalja med Ca˛. kationi in O˛. delci znaša okoli 2,3528 Ĺ, medtem ko je razdalja med C4. in O˛. delci 1,2713 Ĺ. Polmer Ca˛. kationa je 1,14 Ĺ, C4. je 0,16 Ĺ in O˛. je 1,26 Ĺ. Energija kristalne rešetke CaCO3 oziroma kalcita je okoli 2800 kJ/mol, medtem ko je hidracijska energija -229 kJ/mol. Prav zaradi obcutno vecje energije kristalne rešetke CaCO3 v primerjavi z hidracijsko energijo ta kemijska spojina ni zelo topna v vodi. Prvi predpogoj za boljšo topnost v vodi je, da hidracijska energija ne sme biti manjša od energije kristalne rešetke kemicne spojine. CaCO3 je najbolj topen v zelo mrzli vodi, saj z zviševanjem temperature topnost te spojine pojenja. To je tudi glavni razlog, da z destilirano in navadno vodo ne reagira oziroma polnokrvno disociira. CaCO3 pa reagira z deževnico, ker ta vsebuje CO2, tako da nastane kalcijev hidrogen karbonat (Ca(HCO3)2). Slednji pa je veliko bolj topen v vodi. Na podlagi zapisanega je jasno, da meritve prevodnosti, gostote in adsorbiranih mas za CaCO3 ne bodo izvedljive. V nadaljevanju bo predstavljen model CaCO3 z vodnimi plašci okoli ionov, ki jih zaradi slabe topnosti te snovi seveda ni prav veliko. 

5.4.7.8.6.2 Slika 417: Omrežje ionske polarne vezi CaCO3 v vodi 
Slika 417 prikazuje omrežje ionskih polarnih vezi CaCO3 v vodi, znotraj katerega nemudoma opazimo, da je okoli tako Ca˛. kationa kot tudi (CO3)˛ poliatomskega aniona izjemno malo vodnih 
. plašcev. To je posledica izjemno slabe topnosti CaCO3 v vodi, tako da ponavljajoci se motivi ne nastanejo. Pa vendar so zelo izraziti nenehno ponavljajoci se motivi neraztopljenih kristalnih rešetk CaCO3 oziroma kalcita. Okoli teh se nahajajo vodne molekule, vendar se te ne oklepajo teh kristalnih rešetk. Neraztopljeni CaCO3 se usede na dno posode in v raztopini s 1 g CaCO3 + 100 ml H2O se raztopi zgolj 0,13 % te kemijske spojine. To zelo majhno kolicino raztopljene soli lahko pricakujemo predvsem v sredini celotne raztopine, z izrazitim poudarkom na usedlini. Povsem na vrhu pa še mnogo bolj krepko prevladujejo vodne molekule. Število ionov v raztopini s koncentracijo 1 g CaCO3 + 100 ml H2O se lahko izracuna po že veckrat uporabljenem racunskem postopku. 
mkCaHCO3 (0,0013 g) 
ML== =1,30 ·10-5 molov 
MCaCO3 g 
(100,1 ) 
mol
Masa 0,0013 g topnega CaCO3 nam daje kot izid 1,35 · 10-5 molov. 
Ni =ML·Na = 1,30 ·10-5 ·6,023 ·1023 =7,83 ·1018 ionov 
V masi topnega CaCO3 v 100 ml H2O se nahaja 7,83 · 10ą8 ionov. Za optimalno delovanje naravnega hierarhicnega asociativnega sistema je ta šibka topnost v vodi in posledicno majhno število ionov verjetno precej kljucnega pomena pri nevtralizacijskem ravnotežju tako prsti kot tudi vodnih virov. V vsakem pogledu CaCO3 pomaga pri ustvarjanju vode s cim manjšo vsebnostjo ogljikovega dioksida in optimalno kolicino neraztopljenega kisika, kar je izjemnega pomena za številne vrste živih bitij, kot so žuželke, ribe, dvoživke, rastline in alge. CaCO3 je sicer slabo topen v vodi, vendar je zelo topen v deževnici, ki vsebuje sorazmerno veliko kolicino CO2. Pri tej kemicni reakciji nastane Ca(HCO3)2. Ta reakcija je zelo pomembna pri eroziji karbonatnih kamnin, pri cemer nastajajo podzemne jame. Te so zelo pomembne za ohranjanje zdravega okolja, ki je predpogoj za normalno življenje številnih živih bitij, ki uporabljajo podzemne jame kot zatocišca. Minerali kalcijevega karbonata so gradniki okostij in lupin številnih vodnih in kopenskih živih bitij, vkljucno s clovekom. Telesa mnogih živih bitij potrebujejo kalcij za cvrsto okostje, zdravo delovanje mišic, živcnega sistema in srca. Zemeljska skorja vsebuje okoli 4 % CaCO3, ki dodatno okrepi njeno kompaktnost, kar naš planet šciti pred še hujšimi potresnimi dejavnostmi. Povrhu tega CaCO3 pomembno vpliva na kolicino CO2 v našem ozracju in s tem posledicno na spreminjanje podnebja. Z razpadom CaCO3 pri visokih temperaturah se tvori CO2, medtem ko ta v deževnici reagira s CaCO3, kar zmanjšuje emisijo CO2 v ozracju. Uporabnost CaCO3 z vidika cloveka je raznovrstna, saj ga uporabljajo v gradbeništvu (npr. gradbeni material, cement), medicinski industriji (npr. zdravilo proti zgagi), proizvodnji barv, papirja, plastike itd. Velika kolicina CaCO3 se nahaja blizu vodnih virov, pomeni osnovo za zgradbo teles živih bitij, je pomembna za ustvarjanje novih kamnin in mineralov ter je pomembna sestavina zemeljske skorje. Sama narava je poskrbela za slabšo topnost CaCO3 v vodi, saj bi v primeru obratnega scenarija imeli opravka z zelo trdimi vodami, ki bi bile za mnoga živa bitja neužitne, poleg tega pa bi postal del naše zemeljske skorje mnogo manj stabilen. Skratka, brez te kemicne spojine naš naravni hierarhicni asociativni sistem ne bi mogel po našem pojmovanju optimalno delovati niti v pogledu mnogih živih bitij niti v pogledu sorazmernega ohranjanja našega podnebja. Druga stran te kolajne nas opozarja na ustvarjanje presežne anorganske mase na našem planetu, za kar je prvenstveno zaslužen clovek preko industrijskih dejavnosti (npr. beton, plastika). 
5.4.7.8.7 Bakrov (II) sulfat pentahidrat (modra galica, modri vitriol, halkantit) 
Bakrov(II) sulfat pentahidrat (v nadaljevanju: CuSO4 · 5H2O) je najbolj razširjena oblika te kemicne spojine. CuSO4 je sicer bel do bledo zelen prah, ki zaradi mocne higroskopicnosti hitro hidrira v razlicne hidratne oblike, od CuSO4 · 2H2O do CuSO4 · 7H2O, saj na zraku nehidriran CuSO4 ni obstojen, zaradi cesar ga v naravi izjemno redko srecujemo. V cloveških družbah je najbolj znana in uporabljena pentahidratna razlicica te kemicne spojine. V naravi se najpogosteje pojavlja kot mineral halkantit. Molekulska masa CuSO4 · 5H2O znaša 249,68 g/mol, gostota je 2,284 g/cmł, tališce ima pri 150 °C, njegova topnost pri 20 °C pa znaša okoli 32 g na 100 ml destilirane vode. Pri temperaturi 650 °C ta spojina razpade na bakrov oksid (CuO) in žveplov trioksid (SO3). Ima triklinsko kristalno strukturo, ki velja za najmanj simetricni kristalni sistem, kar pomeni, da so vektorji razlicnih dolžin z razlicnimi koti med njimi in da nima zrcalnih ravnin. Poglejmo si primer kristalne strukture CuSO4 · 5H2O. 

5.4.7.8.7.1 Slika 418: Kristalna struktura CuSO4 · 5H2O 
Slika 418 prikazuje kristalno strukturo CuSO4 · 5H2O, kjer so prisotni bakrovi kationi (Cu˛.), sulfatni poliatomski anioni (SO4˛.) in vezane vodne molekule (5H2O). Ob raztapljanju CuSO4 · 5H2O v vodi se na osnovi eksotermne reakcije tvorijo šibke in sorazmerno obstojne vezi med Cu˛. kationi in vodnimi molekulami, kar vodi v tvorbo kompleksnih združb (Cu[H2O]6)˛., ki so povezane preko HO mostickov s poliatomskimi anioni (SO4)˛. (razdalja med S in O je od 1,52 Ĺ do 1,80 Ĺ). Koncni rezultat tega procesa daje oktaedricno strukturo molekul. Atomski polmer Cu atoma je okoli 1,35 Ĺ, polmer iona pa okoli 0,73 Ĺ, medtem ko je polmer atoma žvepla (S) okoli 1,02 Ĺ, polmer pa S6. delca naj bi znašal 1,70 Ĺ, kar je vecja vrednost od kisika (0,73 Ĺ; 1,26 Ĺ) in vodika (0,53 Ĺ; 0,31 Ĺ). Razdalje med Cu˛. kationi in O˛. atomi se gibljejo v obmocju od 1,93 Ĺ do 2,38 Ĺ.257 Štiri molekule H2O so koordinirane s Cu˛. kationom, ena molekula H2O pa je v koordinaciji s poliatomskim anionom (SO4)˛.. Na podlagi pridobljenih podatkov bo izveden poskus modeliranja raztopine CuSO4 · 5H2O, kjer imamo opravka z ionsko (Cu˛. in (SO4)˛.), kovalentno (S in O) ter koordinirano kovalentno vezjo (5H2O). 
257 Persson, I., Lundberg, D., Bajnóczi, É. G., Klementiev, K., Just, J., Sigfridsson Clauss, K. G. (2020). EXAFS study on the Coordination Chemistry of the solvated copper(ii) ion in a series of oxygen donor solvents. Inorganic Chemistry, 59(14), 9538–9550. https://doi.org/10.1021/acs.inorgchem.0c00403.  

5.4.7.8.7.2 Slika 419: Omrežje ionske polarne koordinativne vezi raztopine CuSO4 · 5H2O 
Slika 419 prikazuje omrežje ionskih, polarnih in koordinativnih vezi v raztopini CuSO4·5H2O ter razdalje med vpletenimi delci, kot so Cu˛., O˛., H. in S˛., ki tvorijo ponavljajoce se motive kompleksa [Cu(4H2O)]˛., vodnih mostov in poliatomskih anionov (SO4)˛.. Koordinativna kovalentna vez med štirimi molekulami H2O in kationom Cu˛. je v vodni raztopini obdana s polarnimi kovalentnimi molekulami vode. Podobno opazimo pri kovalentni vezi med S6. in štirimi atomi O˛., ki je koordinativno vezana na eno molekulo H2O, saj je tudi ta kompleks obdan s polarnimi kovalentnimi molekulami vode. 
Težje razumljiv je koncept, da so vodne molekule v kompleksu obdane z drugimi vodnimi molekulami, saj tega pri do zdaj preucenih kemicnih spojinah še nismo zasledili. Podobno situacijo lahko opazimo, ko na ledene vodne kristale zlijemo tekoco vodo. Tedaj molekule vode v tekocem stanju najprej obdajo ledene kristale, ki se nato zaradi višje temperature zacnejo topiti. Pri CuSO4·5H2O se prav tako srecujemo s kristalno strukturo, v kateri so vodne molekule vezane na kristal CuSO4 in jih niti tekoca voda ne more lociti. To razmeroma stabilno povezavo med petimi vodnimi molekulami in CuSO4 lahko razgradimo šele s segrevanjem na približno 200 °C. Pri tej temperaturi koordinativno vezana voda izhlapi, kristali CuSO4 pa spremenijo barvo iz modre v belo. Ob ohlajanju beli kristali CuSO4 ponovno postanejo modri, saj ta spojina iz zraka absorbira molekule vode in se ponovno tvori pentahidrat. Ta fizikalni proces je reverzibilen, saj ga lahko nenehno ponavljamo. 
Reverzibilnost je pomembna lastnost hierarhicnih asociativnih sistemov, saj omogoca tako imenovane povratne zanke in nasprotuje nepreklicnosti. V naravi pa obstajajo tudi številni ireverzibilni procesi, kjer povratne zanke ne obstajajo in so zato nepreklicni, podobno kot dolocena nepreklicna dejanja. Ali to pomeni, da so nekateri segmenti našega vesolja koncni? Glede na naše razumevanje sveta bi lahko tako sklepali. 
Pri preucevanju kemicnih spojin in raztopin smo ugotovili dolocene ucinke na razlicnih kozmicnih ravneh. Na mikrokozmicni ravni smo pod mikroskopom analizirali ione in kristale, na mezokozmicni ravni smo raziskovali vplive teh spojin na živa bitja, na makrokozmicni ravni pa smo preucevali njihove ucinke na podnebje in planet. Zdi se, da bi z nadaljnjim raziskovanjem lahko razjasnili razmerje med reverzibilnostjo in ireverzibilnostjo našega sveta. 
Na vseh kozmicnih ravneh ves cas potekajo tako reverzibilni kot ireverzibilni procesi, ki pa se lahko zaradi sprememb pogojev (npr. tlaka, temperature) bistveno spremenijo in ne pomenijo dokoncnega stanja. Dokoncna stanja lahko le domnevamo, dolocimo in se o njih dogovorimo, medtem ko lahko neskoncna stanja zgolj zaznavamo skozi našo nevednost in omejenost. V bistvu gre vedno za preplet koncnosti in neskoncnosti, preklicnosti in nepreklicnosti, reverzibilnosti in ireverzibilnosti. 
Podoben proces poteka pri tvorbi in topljenju kristalov. V raztopini voda najprej izhlapi zaradi toplote, nato pa kristale pod mikroskopom raztapljamo v kapljicah destilirane vode. Ta proces lahko veckrat ponovimo, pri cemer vedno znova opazimo dolocene ucinke. Ti so lahko podobni, vendar se pri vsakem ciklu del energije izgubi, prerazporedi ali spremeni obliko. Tudi najmanjše spremembe zunanjih pogojev, kot so vlažnost zraka, tlak in temperatura, vplivajo na ta proces. Pomemben dejavnik so tudi za cloveško oko nevidni prašni delci, ki vsebujejo tako organske kot anorganske snovi. 
To pomeni, da se nenehno srecujemo z dinamicno koncnostjo in neskoncnostjo, ki prehaja v zaznavno koncnost, kadar na mezokozmicni ravni ne moremo vec zaznati gibanja. To gibanje je kljucno za elektromagnetna polja in prevodnost raztopin. Raztopine z ionskimi in polarnimi vezmi so prevodne, ker obstajajo privlacne in odbojne sile, ki nevidne delce spodbujajo k gibanju, hkrati pa oblikujejo stabilne hierarhicne asociativne združbe. Te tvorijo dolocen prostor in s tem omejujejo gibanje delcev. 
V nadaljevanju si bomo pod svetlobnim mikroskopom ogledali faze topljenja mikrokristalov CuSO4·5H2O v dveh kapljicah destilirane vode. 

5.4.7.8.7.3 Slika 420: Kristali CuSO4 · 5H2O in faze topljenja Slika 420 prikazuje kristale CuSO4·5H2O pod USB-mikroskopom (oznaceno s številko 1) ter faze topljenja enega kristala v dveh kapljicah destilirane vode pod svetlobnim mikroskopom, oštevilcene od 2 do 7. V raztopljeni obliki ima CuSO4·5H2O oktaedricno molekularno geometrijo, pri kateri je šest atomov ali skupin atomov razporejenih okoli osrednjega atoma, ki tvori središce oktaedra. Ta hierarhicna asociativna geometrijska struktura dvojne piramide doloca razlicne kemicne in fizikalne lastnosti te spojine oziroma molekule. 
Zgornji levi del slike prikazuje kristale CuSO4·5H2O razlicnih oblik in velikosti. Zaradi svetlobe, ki jo oddaja USB-mikroskop, je znacilna modra barva manj izrazita. Ob spremljanju faz topljenja CuSO4·5H2O lahko ponovno opazimo veliko razliko v primerjavi z drugimi kemicnimi spojinami in raztopinami. Pri topljenju ne nastajajo združbe v obliki mehurckov, temvec v koncni fazi dobimo nekakšno gruco manjših delcev, ki nekoliko spominjajo na zvezdne meglice. 
Topljenje kristala CuSO4·5H2O poteka razmeroma hitro, kar nakazuje, da je ta snov zelo dobro topna v vodi. Zaradi vecjih in neenakomernih razdalj med Cu˛. in štirimi O˛. atomi je na tem delu piramidalne strukture nižji topnostni potencial v vodi, medtem ko je na drugi strani piramidalne strukture, med S6. in štirimi O˛. atomi, zaradi manjših razdalj topnostni potencial vecji. Skratka, domnevamo lahko, da topnostni potencial v vodi ni enakomerno porazdeljen znotraj spojine oziroma enega kristala CuSO4·5H2O, temvec nanj vplivajo parametri, kot so razdalje med delci in koti med njimi. 
Glede na dejstvo, da kompleks [Cu(4H2O)]˛. ni samostojna enota, temvec je povezan z molekulami vode in poliatomsko anionsko skupino (SO4)˛., lahko predpostavimo, da se zaradi teh povezav topnostni potencial v vodi sorazmerno izravna. Po eni strani imamo opravka z individualnimi enotami ali skupinami, ki pa so hkrati povezane z drugimi enotami ali skupinami. Podobno nacelo srecamo tudi v telesnih sistemih, kjer so organi sicer samostojni, vendar brez povezave z drugimi organi nimajo funkcionalne vrednosti z vidika pozitivnega kolektivnega ucinka. V primeru CuSO4·5H2O bi to pomenilo, da brez tesne povezanosti med kompleksom [Cu(4H2O)]˛., vodnim mostickom in poliatomsko anionsko skupino (SO4)˛. tudi ni kolektivnega ucinka na prevodnost raztopine. 
O meritvah prevodnosti bo porocano v nadaljevanju. Najprej pa bo smiselno predstaviti kristalizacijo raztopine CuSO4·5H2O pod svetlobnim mikroskopom s postopkom izparevanja vode oziroma s segrevanjem. Tokrat bo preucevan vzorec s koncentracijo 13 g CuSO4·5H2O na 100 ml H2O. 

5.4.7.8.7.4 Slika 421: Kristalizacija raztopine CuSO4 · 5H2O 
Slika 421 prikazuje kristalizacijo raztopine CuSO4·5H2O s koncentracijo 13 g te soli v 100 ml H2O, in sicer brez dovoda toplote ter ob dovajanju toplote. Pri pocasni kristalizaciji (brez dovoda toplote) nastane gosta, crepinjasta struktura, medtem ko pri hitri kristalizaciji (z dovajanjem toplote) dobimo mnogokotna geometrijska telesa. Dodatno dovajanje toplote vodi do nastanka geometrijsko bolj prepoznavnih kristalov, saj voda hitreje izhlapeva. V našem primeru je bila koncentracija raztopine sorazmerno visoka, kar je omogocilo hitro tvorbo vecjih in bolj prepoznavnih kristalov. Pocasno izhlapevanje vode iz raztopine povzroci nastanek manjših kristalov, ki se v danem prostoru širijo manj kot pri hitrem kristaliziranju, kjer dodatek toplotne energije pospeši proces. Nastanek kristalov je mocno odvisen od zunanjih dejavnikov, kot so zracni tlak, vlažnost zraka, temperatura okolja in pogoji kristalizacije (npr. koncentracija raztopine, prostornina posode). Že majhna razlika v teh dejavnikih lahko vodi do nastanka bistveno razlicnih kristalnih struktur. Ob tem se poraja zanimivo vprašanje, ali geometrijske razlike v kristalih vplivajo tudi na prevodnost raztopine. To bi lahko preverili tako, da bi iz dobljenih kristalnih struktur pripravili novo raztopino in nato izmerili njeno prevodnost. Ali bi konduktometer zaznal majhne razlike, ali bi bile razlike v prevodnosti vecje? Pri pripravi raztopine CuSO4·5H2O se tvorijo kristali razlicnih oblik in velikosti, kar pomeni, da je tudi zacetna geometrijska organiziranost kristalov precej drugacna od tiste, ki nastane po izhlapevanju vode. Razlicna organizacija delcev bi lahko vplivala tudi na razlicne vrednosti prevodnosti raztopine. Znano je, da organizacija ionov v raztopini mocno vpliva na prevodnost, pri cemer so pomembni dejavniki, kot so razdalje med ioni, razdalje do vodnega plašca, ukrivljenost vodnih molekul, gostota ionov in zunanji pogoji. Ce bi se zaradi spremembe geometrijske strukture spremenili tudi ti dejavniki, bi to lahko vplivalo na vecjo ali manjšo prevodnost raztopine. 
Pri tem je treba upoštevati tudi osnovne kemijske lastnosti dolocene spojine, ki v vecji meri niso odvisne od zacetnih pogojev kristalizacije. S pogojno analogijo s clovekom in njegovim okoljem lahko trdimo, da so osnovne lastnosti oziroma genska zasnova posameznika stalnica, vendar pa lahko zunanje okolišcine ta potencial okrepijo, oslabijo ali celo v vecji meri spremenijo. Ce bi posameznika primerjali s kristalom, bi to pomenilo, da lahko razlicni pogoji rasti kristala privedejo do precej drugacnih koncnih oblik, kot bi pricakovali glede na osnovno strukturo spojine. Poleg tega lahko dolocene patološke spremembe v strukturi kristala spremenijo tudi njegove fizikalne lastnosti. Razporeditev kristalov in posledicno tudi ionov v raztopini lahko vpliva na prevodnost, ce se zaradi tega spremenijo kljucni vplivni dejavniki. To izjemno kompleksno vprašanje bo obravnavano kasneje, da bi prišli do zadovoljivega odgovora. Za zdaj bodo izvedene meritve prevodnosti, gostote in adsorpcije mase za raztopine razlicnih koncentracij v razponu od 1 g CuSO4·5H2O v 100 ml H2O do 20 g CuSO4·5H2O v 100 ml H2O. Poleg tega bo opravljena tudi meritev nasicene raztopine s koncentracijo 32 g CuSO4·5H2O v 100 ml H2O. Kot doslej bodo rezultati primerjani tudi z drugimi raztopinami kemicnih spojin, pri cemer bo CaCO3 izkljucen iz analize zaradi njegove zelo slabe topnosti v vodi. 
5.4.7.8.7.5 Preglednica 185: Meritve prevodnosti, gostote in adsorpcije mase za raztopine razlicnih koncentracij CuSO4 · 5H2O 

1  4,26  27  1,0040  1,2  
2  7,3  27  1,0080  2,5  
3  9,95  26,5  1,0110  3,7  
4  12,46  26,6  1,0140  5,3  
5  14,83  25,2  1,0180  5,8  
6  17  25,5  1,0210  7,4  
7  19,09  25,3  1,0240  12,4  
8  21,3  25,3  1,0270  14,1  
9  23,2  25,2  1,0300  14,3  
10  25,1  25,2  1,0340  14,8  
11  26,8  25  1,0370  20,3  
12  28,3  25,4  1,0400  22,7  
13  29,9  25,4  1,0430  23,7  
14  31,5  25,7  1,0460  24,3  
15  32,8  26,4  1,0490  26,3  
20  39,4  26,1  1,0640  40,2  
32  50,4  25,8  1,1000  46,3  


5.4.7.8.7.5.1 Slika 422: Grafi na osnovi meritev razlicnih raztopin CuSO4 · 5H2O 
Preglednica 185 prikazuje statisticne podatke o meritvah prevodnosti, gostote in adsorpcije mase za raztopine razlicnih koncentracij CuSO4·5H2O, medtem ko slika 422 ponazarja vizualizacijo teh podatkov. Izmerjene vrednosti prevodnosti se nekoliko odmikajo od linearne trendne crte, vrednosti gostote skoraj popolnoma linearno narašcajo, medtem ko se vrednosti adsorbirane mase najbolj izrazito odmikajo od linearne trendne crte. Pri slednjih lahko opazimo periodicna nihanja med vecjimi in manjšimi vrednostmi adsorbirane mase na filtrirnem traku iz papirja. 
Pri nasiceni raztopini s koncentracijo 32 g CuSO4·5H2O na 100 ml H2O opazimo razmeroma majhno povecanje adsorbirane mase v primerjavi z raztopino s koncentracijo 20 g CuSO4·5H2O na 100 ml H2O. Dodatnih 12 g CuSO4·5H2O je prispevalo le 6,1 mg vecjo vrednost adsorbirane mase. 
Izmerjene vrednosti gostote raztopin razlicnih koncentracij CuSO4·5H2O so sprva zelo podobne vrednostim, izmerjenim pri raztopinah razlicnih koncentracij KCl. Vendar pa pri koncentracijah nad 13 g CuSO4·5H2O na 100 ml H2O gostote raztopin KCl postanejo nekoliko višje. 
Med vsemi doslej preucevanimi raztopinami razlicnih kemicnih spojin (z izjemo CaCO3) lahko ugotovimo, da imajo raztopine CuSO4·5H2O najnižje vrednosti prevodnosti in hkrati tudi najnižje vrednosti adsorbirane mase. Oglejmo si primerjavo vseh doslej izmerjenih vrednosti. 
5.4.7.8.7.5.2 Preglednica 186: Primerjava izmerjenih vrednosti za razlicne raztopine kemicnih spojin 

1  17,05 1,004 4,3  17,85 1,006 2,8  14,84  1,008  1,5  8,89 1,004  2,1  4,26  1,004 1,2  
2  32,9  1,008 7,5  33,9  1,011 4,8  26,3  1,012  6,2  16,5 1,008  3,2  7,3  1,008 2,5  
3  48,1  1,012 10,2  48,5  1,016 7,75  36,1  1,020  10,5  23,3 1,012  4,9  9,95  1,011 3,7  
4  62,3  1,016  13  62,2  1,021 12,5  44,8  1,026  15,3  29,5 1,016  6,6  12,46 1,014 5,3  
5  76,1  1,020 16,1  75,6  1,026 17,1  52,4  1,032  21,8  35,1 1,020  11,4  14,83 1,018 5,8  
6  89,7  1,024 19,7  87  1,030 21,2  59,4  1,038  40,7 1,024  16,1  17  1,021 7,4  
7  103,4 1,027 22,5  99,3  1,034 23,5  65,6  1,043  45,2 1,028  23,6  19,09 1,024 12,4  
8  116,3 1,030 26,8  111 1,039 25,5  71,4  1,049  49,8 1,032  24,2  21,3  1,027 14,1  
9  129,4 1,035 28,9  121,7 1,044 26,6  76,6  1,054  54,1 1,036  24,8  23,2  1,030 14,3  
10  142,1 1,038 31,3  132,3 1,049 33,9  80,7  1,060  58,3 1,040  25,6  25,1  1,034 14,8  
11  154,4 1,041 32,3  141,9 1,054 36,5  85,7  1,066  60,8  26,8  1,037 20,3  
12  167,4 1,044 34,1  151,4 1,059 38  90  1,071  28,3  1,040 22,7  
13  180,5 1,047 35,7  160,5 1,063 42,1  92,4  1,077  29,9  1,043 23,7  
14  191 1,051 39  166,4 1,068 43  96,1  1,082  31,5  1,046 24,3  
15  202 1,054 42,7  176,2 1,073 47,4  99  1,088  32,8  1,049 26,3  
20  257 1,069 52,2  208 1,098 58,5  109,3  1,116  39,4  1,064 40,2  
35  378  253  117,6  50,4  1,100 46,3  

Preglednica 186 prikazuje primerjavo izmerjenih vrednosti za razlicne raztopine kemicnih spojin, ki so bile doslej obravnavane. Najnižje vrednosti vseh merjenih parametrov opažamo pri raztopinah CuSO4·5H2O razlicnih koncentracij, sledijo jim raztopine NaHCO3, nato Na2CO3. 
Primerjava vseh izmerjenih vrednosti za razlicne parametre raztopin NaCl in KCl razlicnih koncentracij ni povsem preprosta. V razponu koncentracij od 1 g NaCl/KCl na 100 ml H2O do 3 g NaCl/KCl na 100 ml H2O imajo raztopine NaCl nekoliko vecjo prevodnost kot raztopine KCl. 
Vendar se pri vecjih koncentracijah ta trend postopoma obrne, saj postanejo prevodnosti raztopin KCl obcutno višje kot pri raztopinah NaCl. Pri izmerjenih gostotah so vrednosti dosledno višje pri raztopinah NaCl. Pri adsorbirani masi opažamo podoben trend kot pri prevodnosti, vendar z razliko, da so pri višjih koncentracijah vrednosti adsorbirane mase za raztopine NaCl precej višje. Omenjena odstopanja od pricakovanih rezultatov so verjetno posledica hierarhicne asociativne organizacije ionov, ki je še ne poznamo dovolj dobro. Pri adsorpciji mase opažamo, da so pri raztopinah razlicnih kemicnih spojin – z izjemo CuSO4·5H2O – vrednosti sorazmerno linearne. 

5.4.7.8.7.5.3 Slika 423: Vizualizacija primerjave med razlicnimi raztopinami razlicnih kemicnih spojin 
Slika 423 prikazuje vizualizacijo primerjave med raztopinami razlicnih kemicnih spojin glede na izmerjene vrednosti prevodnosti, gostote in adsorbirane mase. Pri adsorbirani masi CuSO4·5H2O ne opažamo linearnega trenda, temvec polinomski trend (glej enacbo: Y = -0,0295x˛ + 2,5119x – 4,0961). To lahko pomeni, da pri raztapljanju kristalov CuSO4·5H2O v vodi prihaja do nehomogene organizacije in porazdelitve ionov, kar je pri drugih kemicnih spojinah, zlasti pri NaCl in KCl, manj izrazito. Vedenjski vzorec destilirane vode je sorazmerno stalen, saj s pomocjo osmotskih sil dviguje tako vodne molekule kot tudi raztopljene delce razlicnih kemicnih spojin po filter papirju. Iz tega lahko sklepamo, da je vedenjski vzorec delcev CuSO4·5H2O manj konsistenten v primerjavi z NaCl in KCl. Na podlagi izmerjenih prevodnosti raztopin razlicnih koncentracij CuSO4·5H2O lahko predpostavimo, da so ioni v raztopini razmeroma homogeno porazdeljeni, kar potrjuje linearno narašcanje prevodnosti v mS. Tudi pri izmerjenih gostotah se potrjuje zakonitost linearne rasti. Zdaj bo izveden poskus, ki bo skušal odgovoriti na zanimivo vprašanje: ali geometrijska raznolikost kristalov vpliva na prevodnost raztopine? V ta namen je bil izveden preprost eksperiment izparevanja vode iz raztopine s koncentracijo 32 g CuSO4·5H2O na 100 ml H2O. 

5.4.7.8.7.5.4 Slika 424: Izparevanje vode iz nasicene raztopine CuSO4 · 5H2O 
Slika 424 prikazuje preprost preizkus izparevanja vode iz nasicene raztopine CuSO4·5H2O (približno 12 ml). Strjeno sol (okoli 5,4489 g) v izparilnici je bilo treba ohladiti, nato pa so bile pripravljene raztopine. V eno 150-mililitrsko cašo je bilo stehtano 2,0000 g dobljenega CuSO4·5H2O, v drugo pa 1,0000 g iste snovi. Obema vzorcema je bilo dodano po 100 ml destilirane vode. 
V obe raztopini je bil dodan majhen magnet, da bi omogocili mešanje z magnetnim mešalom v trajanju 15 minut. Po zakljucenem mešanju je bila izmerjena prevodnost obeh raztopin v mS. Nato so bili dobljeni rezultati primerjani s predhodnimi meritvami za 1 g CuSO4·5H2O + 100 ml H2O in 2 g CuSO4·5H2O + 100 ml H2O.  
Izmerjene prevodnosti: 
- 
Tovarniški CuSO4·5H2O (1 g + 100 ml H2O): 4,26 mS 

-
 CuSO4·5H2O po izparevanju (1 g + 100 ml H2O): 4,11 mS 

- 
Tovarniški CuSO4·5H2O (2 g + 100 ml H2O): 7,30 mS 

-
 CuSO4·5H2O po izparevanju (2 g + 100 ml H2O): 6,78 mS Na podlagi rezultatov lahko ugotovimo, da so razlike v prevodnosti med tovarniškim CuSO4·5H2O in CuSO4·5H2O po izparevanju sorazmerno majhne. To v bistvu dokazuje, da geometrijska oblika 


kristalov nima bistvenega vpliva na prevodnost raztopine. Kljub temu je opaziti, da sta raztopini iz kristalov CuSO4·5H2O po izparevanju dosegli nekoliko nižjo prevodnost.  Za konec si oglejmo še posnetke oblik kristalov tovarniškega CuSO4·5H2O in kristalov, dobljenih 
po izparevanju vode iz nasicene raztopine. 

5.4.7.8.7.5.5 Slika 425: Tovarniški kristali CuSO4 · 5H2O in kristali po izparevanju vode 
Slika 425 prikazuje posnetka tovarniških kristalov CuSO4·5H2O (glej zgornji del slike) in kristalov po izparevanju vode iz nasicene raztopine (glej spodnji del slike). Razlika med geometrijskimi oblikami kristalov je izrazita. Na zgornjem posnetku so vidni posamezni kristali, ki so pretežno asimetricnih oblik, medtem ko spodnji posnetek prikazuje zlepljene plasti kristalov CuSO4·5H2O, sestavljene iz vecjih in manjših drobnih kristalov.258 Navkljub tej razlicnosti vrednosti prevodnosti niso bile izrazito razlicne. Kljucno vprašanje je, katero zrnatost upoštevamo pri ugotavljanju razlik. Z mezokozmicnega in makrokozmicnega vidika je razlika med vrednostmi zanemarljiva, medtem ko to ne velja za mikrokozmicni vidik, kjer so razlike dejansko velike. Pri vzorcih s koncentracijo 1 g CuSO4·5H2O + 100 ml H2O je razlika v prevodnosti približno 150 µS, pri koncentraciji 2 g CuSO4·5H2O + 100 ml H2O pa celo 520 µS. Predvidevamo lahko, da bi bile razlike v prevodnosti pri vecjih koncentracijah, od 3 g do 32 g CuSO4·5H2O + 100 ml H2O, še izrazitejše. Na mikro nivoju so razlike med dobljenimi vrednostmi prevodnosti torej precej velike. S to ugotovitvijo se spremeni tudi osrednja teza, saj geometrijska oblika kristalov na mikro nivoju mocno vpliva na prevodnost dolocene raztopine. Z mezokozmicnega uporabnega vidika so ti kolektivni ucinki prevodnosti sicer manj relevantni. Vendar pa ne smemo pozabiti, da se dinamicni procesi z mikro delci odvijajo prav na mikrokozmicnem nivoju, z ioni pa celo na femtokozmicnem nivoju. Posamezen kristal CuSO4·5H2O v prahu tehta v povprecju približno 0,00004 g oziroma 40 µg. Ce dolocimo število ionov, bomo dobili izjemno veliko številcno vrednost. Najprej izracunajmo število molov v enem takšnem majhnem kristalu, nato pa še število ionov. 
mkCuSO4x5H2O (0,00004 g) 
ML== =1,6 ·10-7 molov 
MCuSO4x5H2O g 
(249,68 ) 
molEn droben kristal z maso 0,00004 g vsebuje 1,6 · 10-7 molov. To vrednost pomnožimo z avogadrovim številom in dobimo. 
Ni =ML·Na = 1,6 ·10-7 ·6,023 ·1023 =9,64 ·1016 ionov V enem takšnem drobnem kristalu z maso 0,00004 g se nahaja 9,64 × 10ą6 ionov (4,82 × 10ą6 kationov in 4,82 × 10ą6 anionov). Ti ioni, obdani z vodnimi molekulami, so prevodni in s tem potencialni ustvarjalci elektricne energije. Supozicija geometrijskih oblik kristalov lahko predstavlja bolj ali manj ugodno izhodišce za ustvarjanje kolektivnih ucinkov, saj lahko doloceni ioni v manj ucinkovitih organizacijskih strukturah delujejo prej kot upori kot pa kot prevodniki. Pri tem lahko nastajajo ionizacijski zamaški, ki dodatno ukrivljajo vodne molekule in posledicno zmanjšujejo kolektivne ucinke v smeri vecje prevodnosti. 
258 Posnetka sta bila izdelana s pomocjo svetlobnega mikroskopa Zeiss Primostar 3 in Axio kamero 208 color s povecavo oziroma objektivom 10x. Uporabila se je tehnika faznega kontrasta. 
Veljalo bi primerjati vrednosti merilnih enot, kot so število ionov, zavzeta površina ionov, gostota in prevodnost raztopin kemicnih spojin, obravnavanih doslej (z izjemo CaCO3): NaCl, KCl, Na2CO3, NaHCO3 in CuSO4·5H2O pri koncentraciji 1 g soli + 100 ml H2O. 
5.4.7.8.7.5.6 Preglednica 187: Podatki za prevodnost, gostoto, število ionov in 
zavzete masne površine med ioni  
Spojine . KCl 17,05  . 1004  N ionov 8,07 · 1021  S ionov 3,15 · 10-7  
NaCl 17,85  1006  10,3 · 1021  2,83 · 10-7  
Na2CO3 14,84  1008  5,68 · 1021  2,32 · 10-7  
NaHCO3 8,89  1004  7,17 · 1021  2,48 · 10-7  
CuSO4 · 5H2O 4,26  1004  2,41 · 1021  2,44 · 10-7  

Preglednica 187 prikazuje podatke za prevodnost, gostoto, število ionov in zavzete masne površine med ioni za raztopine razlicnih kemicnih spojin s koncentracijo 1 g soli + 100 ml H2O. Za raztopino NaCl lahko ugotovimo, da ima v primerjavi z drugimi raztopinami kemicnih spojin najvecjo prevodnost. Ta najvišja prevodnost (.NaCl =17,85 mS) je v sekundarnem pogledu izid druge najvecje zavzete masne površine med ioni, ki znaša okoli SNaCl = 2,83 · 10-7 kg/m2 in v primarnem pogledu najvecje število ionov NNaCl = 10,3 · 1021. Gostota NaCl je med temi raztopinami razlicnih kemicnih spojin druga najvecja (.NaCl = 1006 kg/m3). Drugo najvecjo prevodnost ima raztopina KCl (.KCl = 17,05 mS), ki ima prav tako drugo najvecjo število ionov (NKCl = 8,07 · 1021, vendar pa najvecjo zavzeto površino med ioni (SKCl = 3,15 · 10-7 kg/m2). Gostota je med najnižjimi (.KCl = 1004 kg/m3). Na osnovi meritev prevodnosti raztopin razlicnih koncentracij je znano, da imajo raztopine KCl od koncentracije 4 g + 100 ml H2O naprej vecjo prevodnost kot NaCl. Omenjeno je bilo, da je vzrok temu bolj optimalna organizacija ionov KCl nasproti vodnim molekulam, kar prispeva k mocnejšim kolektivnim ucinkom v smeri vecje prevodnosti. Na tej tocki se lahko sprašujemo, zakaj ioni KCl ne dosegajo vecje kolektivne ucinke glede prevodnosti že pri nižjih koncentracijah? Glede na vecjo velikost K+ od Na+ kationa, vecje razlike v elektronegativnosti, mocnejšega ionskega znacaja in vecje elektrostaticnosti bi lahko pricakovali vecjo prevodnost raztopine KCl že pri koncentracijah od 1 g do 3g soli + 100 ml H2O. Res je, da gre za razlike na mikro- nivoju, vendar kot je bilo že omenjeno, so te razlike znotraj dinamicnega mikrokozmicnega scenarija lahko zelo pomembne. Najvecja zavzeta masna površina med ioni je mocan dejavnik v smeri vecje prevodnosti. Ta pogoj raztopina KCl sicer izpolnjuje, vendar je gostota nekoliko nižja, kar verjetno pri nižjih koncentracjah od 1 g do 3 g KCl + 100 ml H2O nekoliko zmanjšuje vpliv vecje površine ionov. Pri raztopini s koncentracijo 1 g Na2CO3 + 100 ml H2O se soocamo z najvecjo gostoto (.Na2CO3 = 1008 kg/m3), vendar pa z najmanjšo zavzeto površino med ioni (SNa2CO3 = 2,32 · 10-7 kg/m2) in cetrto najvecjo vrednostjo glede števila ionov (NNa2CO3 = 5,68 · 1021), kar daje kot koncni izid tretjo najvecjo vrednost za prevodnost (.Na2CO3 = 14,84 mS). Pri raztopini s koncentracijo 1 g NaHCO3 + 100 ml H2O se soocamo z nižjo gostoto (.NaHCO3 = 1004 kg/m3), s tretjo najvecjo zavzeto površino med ioni (SNaHCO3 = 2,48 · 10-7 kg/m2) in tretjo najvecjo vrednostjo glede števila ionov (NNa2CO3 = 5,68 · 1021), kar daje kot koncni izid cetrto najvecjo vrednost za prevodnost (.NaHCO3 = 8,89 mS). Nenazadnje je še raztopina CuSO4 · 5H2O s koncentracijo 1 g + 100 ml H2O, ki ima najmanjšo prevodnost (.CuSO4 = 4,26 mS), cetrto najmanjšo zavzeto površino med ioni (SCuSO4 = 2,44 · 10-7 kg/m2), nižjo gostoto (.CuSO4 = 1004 kg/m3) in najmanjše število ionov (NCuSO4 = 2,41 · 1021). Navedene vrednosti za gostoto, število ionov in zavzete masne površine med ioni nedvomno vplivajo na koncni kolektivni ucinek v smeri vecje ali manjše prevodnosti, vendar so lahko preglašene zaradi genericnih lastnosti teh kemicnih spojin, kot so elektronegativnost, topnostni potencial, elektrostaticnost, velikost ionov itd. Pri raztopinah KCl in NaCl je vpliv števila ionov in zavzete masne površine med ioni zelo velik, saj sta obe raztopini dale tudi najvecjo prevodnost. Raztopine, kot so Na2CO3, NaHCO3 in CuSO4·5H2O, so dosegle dokaj manjše vrednosti za prevodnost, ker so vrednosti tako za število ionov kot tudi za zavzete masne površine med ioni manjše. Zaradi vecje nazornosti in z namenom izdelave modela vpliva, naj dobljene vrednosti prikažemo s stolpnimi diagrami. 

5.4.7.8.7.5.7 Slika 426: Vizualizacija podatkov dobljenih vrednosti 
Slika 426 prikazuje vizualizacijo podatkov dobljenih vrednosti za prevodnost, gostoto, število ionov in zavzete masne površine med ioni. Vecje ali manjše vrednosti za gostoto v bistvu ne vplivajo izrazito na vecjo prevodnost. Na vecjo prevodnost bolj vplivata število ionov in zavzeta masna površina med ioni, vendar ta vpliv ni enoumen. S pogojno primerjavo na množico ljudi, razvršceno v pet skupin z neenakim številom clanov v smeri vecje ucinkovitosti pri opravljanju istih delovnih nalog, lahko predpostavimo, da bodo razlike lahko zelo velike, srednje velike ali pa zelo majhne. 20 ljudi lahko opravi iste delovne naloge bolj ucinkovito, bolj kakovostno in celo hitreje kot 30, 40, 100 ali pa celo 200 ljudi. Skrivnost te ucinkovitosti oziroma vecjega kolektivnega ucinka tici v sami organizaciji, strategiji, taktiki dela, tehnološki opremi in v fiziopsiholoških lastnostih posameznikov. V bistvu bi lahko sestavili izjemno obsežen seznam merilnih enot in dejavnikov, ki dajejo vecje ali manjše kolektivne ucinke. Bistven dejavnik pa tici v sami naravi posameznikov in v kompetentnosti vodje, ki zmore posameznike motivirati v smeri vecjih kolektivnih ucinkov. Ljudje se med seboj razlikujejo, ceprav imajo tudi mnogo skupnih lastnosti. Nekaj podobnega lahko srecujemo tudi pri ionih iste kemicne spojine, ki je raztopljena v vodi. Med istovrstnimi ioni morajo obstajati razlike na femto-nivoju, ki dajejo kot koncni izid razlicne kolektivne ucinke. Ob tem lahko tudi domnevamo prisotnost tako vodilnih ionov dolocene soli kot tudi vodilnih polarnih vodnih molekul. Privlacne in odbojne sile pomenijo nekakšno taktirko za razdalje med ioni in polarnimi vodnimi molekulami ter s tem posledicno vplivajo na asociacijo, disociacijo in hierarhijo le-teh. Na osnovi tega lahko sklepamo, da je vecja prevodnost izid v razlicnostih in podobnostih delcev, kot so ioni in polarne vodne molekule. Sledi napovedan model vpliva. 

5.4.7.8.7.5.8 Slika 427: Model vpliva gostote, števila ionov in zavzete masne površine med ioni na prevodnost 
Slika 427 ponazarja zelo preprost model vpliva gostote, števila ionov in zavzete masne površine med ioni na manjšo ali vecjo prevodnost. Glede na preucevane raztopine razlicnih kemicnih spojin lahko ugotovimo, da vpliv vecje ali manjše gostote na prevodnost ni bil prepoznaven. Tako je raztopina s koncentracijo 1 g KCl + 100 ml H2O imela nizko gostoto, vendar kljub temu drugo najvecjo prevodnost, medtem ko je raztopina 1 g Na2CO3 + 100 ml H2O imela najvecjo gostoto in zgolj tretjo najvecjo prevodnost. Vecji vpliv pa je bil opazen pri številu ionov in zavzeti masni površini med ioni, saj sta oba dejavnika bolj prepoznavno prispevala k vecji prevodnosti raztopine, še zlasti za raztopini KCl in NaCl. Za raztopino s koncentracijo 1 g Na2CO3 + 100 ml H2O je potrebno opozoriti, da je imela med preucevanimi raztopinami tretjo najvecjo prevodnost, vendar pa najmanjšo površino med ioni in zgolj cetrto najvecje število ionov. Za raztopino 1 g CuSO4 · 5H2O 
+100 ml H2O lahko ugotovimo, da je imela nižjo gostoto, cetrto najvecjo površino med ioni in najmanjše število ionov, kar je posledicno pripeljalo do najmanjše prevodnosti. Najslabše topna kemicna spojina v vodi, kot je NaHCO3, je imela pri isti koncentraciji cetrto najvecjo prevodnost, tretje najvecje število ionov in zavzeto površino med ioni. To kljub najslabšemu topnostnemu potencialu med preucevanimi raztopinami, saj bi pricakovali manjšo prevodnost kot pri raztopini 1 g CuSO4 · 5H2O + 100 ml H2O, ki je mnogo bolj topna v vodi. Lahko zakljucimo, da število ionov in zavzeta masna površina med ioni imata dolocen vpliv na prevodnost raztopine, vendar je ta vpliv bolj prepoznaven pri solih, ki so izid reakcije med mocno kislino in mocno bazo. Sama gostota nima izrazite izpovedne moci glede vecje ali manjše prevodnosti. Velja podobno kot pri opisu osebnosti ljudi, da potrebujemo številne razlicne merilne enote, da jih lahko dovolj natancno opišemo, saj se ljudje, kljub mnogim podobnostim, med seboj zelo razlikujejo. Nic drugace ni pri ionih iste kemicne spojine, ki so sicer poenostavljeno modelirani kot majhne kroglice, kar pa je zgolj velika abstrakcija dejanske resnicnosti. Geometrijska supozicija kristalov ima dolocen vpliv na vecjo ali manjšo prevodnost v prostoru mikrokozmosa, vendar je ta za mezokozmicni vidik manj prepoznaven. Vecji vpliv na prevodnost imajo sami ioni dolocene kemicne spojine, ki se med seboj lahko precej razlikujejo na nivoju femtokozmosa, kar pa zaenkrat znanost še ni sposobna izmeriti oziroma prepoznati. Zaradi tega so trenutno na voljo zgolj poenostavljeni modeli tako atomov kot tudi ionov, pri katerih lahko dolocajo bolj ali manj zgolj verjetnost nahajanja in domnevno obliko. 
CuSO4 · 5H2O je kemicna spojina, ki je v naši naravi precej razširjena in deluje kot naravni pesticid, fungicid in algocid. Iz tega lahko sklepamo, da v naravnih hierarhicnih asociativnih sistemih ta sol ucinkuje kot uravnilovka oziroma zavora v smislu preprecevanja pretiranega razmaha žuželk, mehkužcev, gliv in alg. Najdemo ga v rastlinah, zemlji, hrani in vodi. V prsti poskrbi za kisel pH, kar omogoca rast nekaterih rastlinskih kultur. Najdemo ga na geografskih lokacijah, kot so Severna Amerika, Srednja Amerika, Južna Amerika, Afrika, Azija, Avstralija in Evropa. Najvecji rudniki minerala halkantit se nahajajo v Peruju, Mehiki in ZDA. Najpogosteje ga uporabljajo v kmetijstvu in zdravstvu. Kmetovalci ga uporabljajo predvsem za preprecevanje in obvladovanje bakterijskih bolezni paradižnika, solate, krompirja in cešenj. Ucinkuje tako, da unicuje bakterije, ki se hranijo z rastlinskim tkivom. V zdravstvu ga uporabljajo za bolj ucinkovito celjenje ran, kot protistrup v primeru zastrupitve s fosforjem, za testiranje krvnih vzorcev in odkrivanje slabokrvnosti, za unicevanje zdravju škodljivih bakterij in gliv, za preprecevanje malarije itd. Uporabljajo ga tudi kot dodatek v proizvodnji umetnih mas, bakra, v steklarski in tekstilni industriji. 
5.4.7.8.8 Železov (II) sulfat heptahidrat (zelena galica, zeleni vitriol) 
Železov (II) sulfat heptahidrat (v nadaljevanju: FeSO4 · 7H2O) je oblika te kemicne spojine, ki se v naravi najpogosteje pojavlja v obliki minerala melanterita. Obstajajo še druge hidratne oblike FeSO4, kot so FeSO4 · H2O, FeSO4 · 4H2O, FeSO4 · 5H2O in FeSO4 · 6H2O. Pri temperaturi 90 °C se heptahidrat spremeni v monohidrat, medtem ko pri nadaljnjem segrevanju pri 480 °C razpade na železov (III) oksid, žveplov dioksid (SO2) in žveplov trioksid (SO3). Gostota FeSO4 · 7H2O v trdnem agregatnem stanju se giblje okoli 1,898 g/cmł, topnost v vodi je 25,6 g na 100 ml H2O, tališce je 400 °C (pri tem že zacne razpadati), njegova molska masa pa znaša 278,05 g/mol. Ima monoklinsko kristalno strukturo, pri cemer se šest molekul vode veže na Fe˛. kation, ena molekula vode pa na (SO4)˛. poliatomski anion. Ta princip vezave vodnih molekul zelo spominja na predhodno obravnavano kemicno spojino. V bistvu imamo ponovno opraviti s pozitivno nabitim kompleksom, vodnim mostom in poliatomskim anionom, torej z ionsko koordinativno kovalentno vezjo. Naj si nekoliko pobliže oglejmo kristalno strukturo FeSO4 · 7H2O. 

5.4.7.8.8.1 Slika 428: Kristalna struktura melanterita 
Slika 428 prikazuje kristalno strukturo melanterita, kjer so vodikovi in kisikovi atomi združeni v eno vozlišce, kar je prikazano z modrimi kroglicami.259 Šest vodnih molekul je koordinativno vezanih na železov kation v kompleksu [Fe2+(H2O)6], medtem ko je ena vodna molekula vezana na poliatomski anion (SO4)2-. Med S in štirimi atomi O v poliatomskem anionu (SO4)2- je kovalentna vez, medtem ko je vez med Fe2+ in (SO4)2- ionska. Po obliki so ti kristali rahlo prizmaticni. Razdalje med S in O znotraj poliatomskega aniona (SO4)2- so razlicne in znašajo od 1,47 Ĺ do 1,51 Ĺ (dve razdalji sta krajši, dve pa daljši). Prav tako se razdalje med Fe2+ kationom in šestimi O2- ioni razlikujejo v vrednostih od 2,06 Ĺ do 2,24 Ĺ (dve razdalji sta krajši, štiri pa daljše).260 Atomski polmer Fe atoma je približno 1,26 Ĺ, medtem ko je polmer Fe2+ kationa okoli 0,77 Ĺ. Polmer atoma žvepla (S) je približno 1,02 Ĺ, polmer S6+ iona pa naj bi znašal 1,70 Ĺ, kar je vecja vrednost od polmera kisika (0,73 Ĺ; 1,26 Ĺ) in vodika (0,53 Ĺ; 0,31 Ĺ). Na prvi pogled je FeSO4 · 7H2O glede na fizikalne in kemicne lastnosti nekoliko podoben CuSO4 · 5H2O, vendar razpade pri precej nižji temperaturi. Prav tako je topnost nekoliko slabša kot pri CuSO4 · 5H2O. To kemicno spojino pogosto poimenujejo kot železovo razlicico bakrovega vitriola ali galice. Podobno kot pri CuSO4 · 
259 Kristalna struktura gl.:  https://www.mindat.org/min-2633.html (2022-08-12). 260 Podatke pridobil na URL: https://www.osti.gov/dataexplorer/biblio/dataset/1193934 (2022-08-12). 
5H2O bo na podlagi pridobljenih podatkov izveden poskus modeliranja raztopine FeSO4 · 7H2O, kjer imamo opravka z ionsko (Fe2+ in (SO4)2-), kovalentno (S in 4O) in koordinirano kovalentno vezjo (5H2O). 

5.4.7.8.8.2 Slika 429: Omrežje raztopine  FeSO4 · 7H2O 
Slika 429 prikazuje omrežje ionske polarne koordinativne vezi raztopine FeSO4 · 7H2O z razdaljami med vpletenimi delci, kot so Fe2+, O2-, H+ in S6+, v obliki ponavljajocih se motivov kompleksa [Fe(H2O)6]2+, vodnih mostov in poliatomskih anionov (SO4)2-. Koordinativna kovalentna vez med šestimi molekulami H2O in Fe2+ kationom je v vodni raztopini obdana s polarnimi kovalentnimi vodnimi molekulami. Podobno srecujemo kovalentno vez med S6+ in štirimi atomi O2-, ki je v kovalentni koordinativni povezavi z eno molekulo H2O, saj je tudi ta kompleks obdan s polarnimi kovalentnimi vodnimi molekulami. Podobno kot pri CuSO4 · 5H2O lahko postopek izhlapevanja kristalne vode in hidracije FeSO4 nenehno ponovimo, kar pomeni, da se tudi v tem primeru srecujemo z reverzibilnostjo. Kompleks [Fe(H2O)6]2+ ima dvojno piramidalno ali oktaedricno molekularno geometrijo in paramagnetske lastnosti, kar pomeni, da se odziva na zunanje magnetno polje in oblikuje notranja inducirana magnetna polja. Ob primerjavi razdalj med raztopinama FeSO4 · 7H2O in CuSO4 · 5H2O lahko opazimo, da so razdalje med Fe2+ in O2- nekoliko vecje kot pri Cu2+ in O2-, medtem ko so razdalje med S6+ in O2- nekoliko manjše. Prav ta majhna razlika na mezokozmicnem nivoju daje obema kemicnima spojinama precej razlicne kemicne in fizikalne lastnosti, saj je FeSO4 · 7H2O manj topen v vodi in ob dovajanju toplote razpade mnogo prej kot CuSO4 · 5H2O. Te za mezokozmicni nivo zanemarljive razlike so tudi odgovorne za drugacno barvo kristalov in obeh raztopin. V nadaljevanju sledi ogled kristalov FeSO4 · 7H2O pod USB mikroskopom ter topljenje mikro kolicine te snovi v dveh kapljicah destilirane vode s pomocjo svetlobnega mikroskopa. 

5.4.7.8.8.3 Slika 430: Kristali FeSO4 · 7H2O in faze topljenja 
Slika 430 prikazuje kristale FeSO4 · 7H2O pod USB mikroskopom (glej številcno oznacbo 1) in faze topljenja enega kristala v dveh kapljicah destilirane vode pod svetlobnim mikroskopom, kar je oštevilceno od 2 do 6. V raztopljeni obliki ima FeSO4 · 7H2O, podobno kot CuSO4 · 5H2O, oktaedricno molekularno geometrijo. Ta hierarhicna asociativna geometrijska struktura dvojne piramide v bistvu doloca razlicne kemicne in fizikalne lastnosti te spojine oziroma molekule. Zgornji levi del slike prikazuje kristale FeSO4 · 7H2O razlicnih oblik in velikosti. Sama zelena barva je, kljub svetlobi, ki jo oddaja USB mikroskop, lepo vidna. Ob spremljanju faz topljenja FeSO4 · 7H2O lahko ponovno opazimo veliko razliko v primerjavi z dotlej obravnavanimi kemicnimi spojinami oziroma raztopinami. V nasprotju z CuSO4 · 5H2O nastajajo mehurcne združbe v obliki mehurckov, kar se pri koncni fazi zgolj še utrdi. Topljenje kristala FeSO4 · 7H2O se odvija sorazmerno hitro, kar nam daje povratno informacijo, da je tudi ta snov zelo dobro topna v vodi. Zaradi vecjih in neenakih razdalj med Fe2+ in 6O2- atomi je na tem delu piramidalne strukture manjši topnostni potencial v vodi, medtem ko je na drugi strani piramidalne strukture, med S6+ in 4O2-, zaradi manjših razdalj, topnostni potencial v vodi nekoliko vecji. Skratka, soocamo se s podobno domnevo kot pri CuSO4 · 5H2O, da nimamo opravka z enakim topnostnim potencialom v vodi znotraj spojine oziroma enega kristala FeSO4 · 7H2O, saj o tem ponovno odlocajo parametri, kot so razdalje med delci in koti med njimi. Glede na dejstvo, da omenjeni kompleks [Fe(H2O)6]2+ ni enota zase, ampak je povezan z vodno molekulo in s poliatomsko anionsko skupino (SO4)2-, lahko ponovno predpostavljamo, da prihaja do sorazmerne izravnave topnostnega potenciala v vodi. Podobno kot pri CuSO4 · 5H2O tudi pri FeSO4 · 7H2O velja, da brez usodne povezanosti med kompleksom [Fe(H2O)6]2+, vodnim mostickom in poliatomsko anionsko skupino (SO4)2- prav tako ni kolektivnega ucinka glede prevodnosti raztopine. Sledi predstavitev poskusa kristalizacije raztopine FeSO4 · 7H2O s pomocjo izparevanja vode oziroma dovoda toplote. Pocasna kristalizacija pod svetlobnim mikroskopom ni dajala pravega spoznavnega ucinka. Ponovno bo uporabljena ista koncentracija, tj. 13 g FeSO4 · 7H2O + 100 ml H2O. Pri izparevanju vode bo potrebno biti še posebej previden, saj FeSO4 · 7H2O že pri temperaturi 400 °C zacne postopoma kemicno razpadati. To bo v bistvu tudi glavni razlog, da pri kasnejših meritvah prevodnosti in gostote ne bodo izvedene meritve za adsorbirane mase. Naravno sušenje je prevec zamudno in povrhu tudi ni primerljivo s sušenjem s pomocjo alkoholnega gorilnika. Poleg tega Fe2+ kation sorazmerno hitro oksidira v Fe3+ kation. 

5.4.7.8.8.4 Slika 431: Hitra kristalizacija FeSO4 · 7H2O 
Slika 431 prikazuje mikroskopske posnetke, ki so rezultat hitre kristalizacije raztopine s koncentracijo 13 g FeSO4 · 7H2O + 100 ml H2O. S površine, sredine in dna te raztopine so bile prenešene kapljice na objektna stekla, ki so bila pokrita s krovnimi stekli. V nadaljevanju je bila dovajana toplota s pomocjo alkoholnega gorilnika, ki je bil od objektnih stekel oddaljen približno 20 cm. Kot prvo lahko opazimo, da raztopina FeSO4 · 7H2O kljub dovajanju toplote ne kristalizira tako hitro in ekspanzivno, kot je bilo opazno pri raztopinah NaCl, KCl, Na2CO3, NaHCO3 in celo CuSO4 · 5H2O. Zgošcenost kristalov na površini raztopine je nekoliko manjša kot na sredini in dnu raztopine. Izrazitih prepoznavnih geometrijskih teles ne opazimo. Podobno velja za kristale s sredine raztopine, le da prevladuje vecja zgošcenost le-teh. Za kristale z dna raztopine lahko ugotovimo, da je njihova zgošcenost manjša kot na sredini raztopine, vendar so bolj prepoznavna geometrijska telesa v obliki kvadra in valja. V isti raztopini imamo opravka z raznovrstno porazdelitvijo ionov, ki v bistvu predstavljajo osnovno gonilno platformo za nastanek kristalov. Sledijo meritve prevodnosti in gostote za raztopino FeSO4 · 7H2O. 
5.4.7.8.9 Preglednica 188: Prevodnosti raztopin FeSO4 · 7H2O razlicnih koncentracij 

1  4,510  1,004  
2  7,580  1,007  
3  10,420  1,010  
4  12,780  1,013  
5  15,220  1,016  
6  17,330  1,019  
7  19,460  1,021  
8  21,400  1,025  
9  23,200  1,028  
10  24,900  1,030  
11  26,500  1,033  
12  28,100  1,036  
13  29,600  1,039  
14  31,000  1,040  
15  32,400  1,043  
20  38,400  1,058  
25  42,800  1,072  

Preglednica 188 prikazuje izide meritev prevodnosti in gostote za raztopine FeSO4 · 7H2O razlicnih koncentracij, od 1 g FeSO4 · 7H2O + 100 ml H2O do 25 g FeSO4 · 7H2O + 100 ml H2O. Kot lahko opazimo, imamo opravka z manjšimi vrednostmi prevodnosti v mS in manjšimi vrednostmi gostote v g/cmł. Na podlagi podatkov lahko sklepamo, da gre za linearni porast vrednosti tako pri prevodnosti kot pri gostoti. Pri obeh merilnih enotah pa ni povsem enakomeren linearni porast vrednosti, kar odpira vprašanje, saj bi pricakovali povsem enakomeren in homogen porast vrednosti z rastoco koncentracijo raztopine. Glavni razlog za to manjšo asimetrijo porasta vrednosti lahko išcemo v necistocah, ki jih vsebuje tovarniški FeSO4 · 7H2O v trdem agregatnem stanju. Drugi, morda manjši vplivni razlog, bi lahko bil v dejstvu, da Fe2+ kationi, kot že omenjeno, zelo radi oksidirajo v Fe3+ katione. Z namenom jasnejšega vpogleda v omenjeno asimetrijo porasta prevodnosti in gostote pri rastocih koncentracijah raztopin sledi vizualizacija. 

5.4.7.8.9.1 Slika 432: Vizualizacija podatkov za prevodnosti in gostot raztopin FeSO4 · 7H2O 
Slika 432 prikazuje vizualizacijo podatkov iz preglednice 188 za prevodnosti in gostote raztopin FeSO4 · 7H2O razlicnih koncentracij. Prevodnost, glede na trendno crto, od koncentracije 5 g + 100 ml H2O do 15 g + 100 ml H2O sorazmerno strmo narašca, nakar postopoma, glede na vloženo maso te soli, zacne postopoma upadati. V stanju nasicenosti te raztopine je vrednost za prevodnost precej manjša, kot bi to pricakovali na osnovi trendne crte. Razlika med prevodnostima (.. = .t – .m = 47,5 mS – 42,8 mS) znaša okoli 4,7 mS, kar ustreza padcu za okvirno 9,9 % ali skoraj enega grama te snovi (glej prevodnost za raztopino s koncentracijo 1 g FeSO4 · 7H2O + 100 ml H2O, ki znaša 4,51 mS). Razlog za ta padec od trendne crte lahko ponovno poišcemo v vsebovanih necistocah tovarniškega FeSO4 · 7H2O in v oksidaciji Fe2+ kationa v Fe3+ kation. 
Pri izmerjenih gostotah lahko opazimo tesnejše prileganje na trendno crto, saj vrednosti za gostoto v obeh primerih sorazmerno enakomerno linearno narašcajo. Vrednosti za gostoto praviloma porastejo s povecano koncentracijo za 0,003 g/cmł, vendar obstajajo izjeme pri koncentracijah, kot so 8, 10 in 14 g FeSO4 · 7H2O, kjer gre za porast vrednosti 0,002 g/cmł, 0,004 g/cmł in 0,001 g/cmł. Za te razlike so verjetno odgovorne tako dolocene necistoce v tovarniškem FeSO4 · 7H2O kot tudi oksidacija Fe2+ kationa. 
Ob nižjih koncentracijah od 1 g FeSO4 · 7H2O + 100 ml H2O do 4 g FeSO4 · 7H2O + 100 ml H2O je barva raztopin bledo rumena, medtem ko je barva raztopin ob višjih koncentracijah od navedenih vedno bolj zelena. Podobno lahko opazimo glede bistrosti raztopin, saj raztopine postajajo ob višjih koncentracijah vedno bolj bistre. Ob teh meritvah je potrebno pripomniti, da se prave raztopine FeSO4 · 7H2O pripravijo s pomocjo dodatka razredcene žveplove (VI) kisline (H2SO4), ki naj bi preprecila oksidacijo Fe2+ kationa v Fe3+. Glede na dejstvo, da pri teh meritvah raztopine FeSO4 · 7H2O niso bile pripravljene z dodatkom H2SO4, lahko predpostavimo, da so pricujoce meritve deloma izid zmesi med FeSO4 · 7H2O in Fe2(SO4)3. Sledi primerjava med vrednostmi za prevodnost in gostoto za dotlej izmerjene raztopine NaCl, KCl, Na2CO3, NaHCO3, CuSO4 · 5H2O in FeSO4 · 7H2O. 
5.4.7.8.9.2 Preglednica 189: Primerjava vrednosti za prevodnost in gostote razlicnih kemicnih raztopin 

1  17,05  1,004  17,85  1,006  14,84.  1,008  8,89  1,004  4,26  1,004  4,51  1,004  
2  32,9  1,008  33,9  1,011  26,3  1,012  16,5  1,008  7,3  1,008  7,58  1,007  
3  48,1  1,012  48,5  1,016  36,1  1,020  23,3  1,012  9,95  1,011  10,42  1,010  
4  62,3  1,016  62,2  1,021  44,8  1,026  29,5  1,016  12,46  1,014  12,78  1,013  
5  76,1  1,020  75,6  1,026  52,4  1,032  35,1  1,020  14,83  1,018  15,22  1,016  
6  89,7  1,024  87  1,030  59,4  1,038  40,7  1,024  17  1,021  17,33  1,019  
7  103,4  1,027  99,3  1,034  65,6  1,043  45,2  1,028  19,09  1,024  19,46  1,021  
8  116,3  1,030  111  1,039  71,4  1,049  49,8  1,032  21,3  1,027  21,4  1,025  
9  129,4  1,035  121,7  1,044  76,6  1,054  54,1  1,036  23,2  1,030  23,2  1,028  
10  142,1  1,038  132,3  1,049  80,7  1,060  58,3  1,040  25,1  1,034  24,9  1,030  
11  154,4  1,041  141,9  1,054  85,7  1,066  60,8  26,8  1,037  26,5  1,033  
12  167,4  1,044  151,4  1,059  90  1,071  28,3  1,040  28,1  1,036  
13  180,5  1,047  160,5  1,063  92,4  1,077  29,9  1,043  29,6  1,039  
14  191  1,051  166,4  1,068  96,1  1,082  31,5  1,046  31  1,040  
15  202  1,054  176,2  1,073  99  1,088  32,8  1,049  32,4  1,043  
20  257  1,069  208  1,098  109,3  1,116  39,4  1,064  38,4  1,058  


5.4.7.8.9.3 Slika 433: Vizualizacija primerjanih vrednosti za prevodnost in gostoto kemicnih raztopin 
Preglednica 189 prikazuje podatke o meritvah prevodnosti in gostot za razlicne raztopine kemicnih spojin z razlicnimi koncentracijami, medtem ko slika 433 ponazarja vizualizacijo teh vrednosti. Že na podlagi linearnih enacb trendnih crt lahko prepoznamo raztopine kemicnih spojin, ki so dosegle najvecje (KCl, NaCl, Na2CO3) in najmanjše vrednosti (NaHCO3, CuSO4 · 5H2O, FeSO4 · 7H2O) za prevodnost (glej levi del slike). Pri tem lahko opazimo, da so vrednosti prevodnosti raztopin CuSO4 · 5H2O in FeSO4 · 7H2O zelo blizu skupaj.  
V koncentracijskem obmocju od 1 g do 9 g soli + 100 ml H2O imajo raztopine FeSO4 · 7H2O vecjo prevodnost kot raztopine CuSO4 · 5H2O. Prav pri koncentraciji 9 g soli + 100 ml H2O sta vrednosti prevodnosti obeh raztopin izenaceni (23,2 mS). Pri vecjih koncentracijah, do 20 g soli + 100 ml H2O, so vrednosti prevodnosti raztopin CuSO4 · 5H2O nekoliko višje kot pri raztopinah FeSO4 · 7H2O. Povsem razumljivo je, da so prevodnosti raztopin CuSO4 · 5H2O pri vecjih koncentracijah višje kot pri FeSO4 · 7H2O, saj ima CuSO4 · 5H2O vecji topnostni potencial v vodi (32 g/100 ml H2O pri 20 °C) kot FeSO4 · 7H2O (25 g/100 ml H2O pri 20 °C).  
Ni pa povsem jasno, zakaj so vrednosti prevodnosti raztopin FeSO4 · 7H2O do koncentracije 9 g + 100 ml H2O višje kot pri CuSO4 · 5H2O. Podoben pojav smo že opazili pri raztopinah KCl in NaCl ter Na2CO3 in NaHCO3. To je verjetno posledica genericne lastnosti FeSO4 · 7H2O, ki v vodi hitreje disociira na ione in je na splošno bolj obcutljiv na temperaturo kot CuSO4 · 5H2O. Pri meritvah prevodnosti raztopin CuSO4 · 5H2O so bile temperature celo nekoliko višje (od 25 °C do 27 °C) kot pri raztopinah FeSO4 · 7H2O (od 22 °C do 25,5 °C).  
Znano je, da je železo nekoliko bolj reaktivno kot baker, saj ima vec neparnih elektronov. To genericno lastnost lahko prenesemo tudi na Fe˛. in Cu˛. katione. Fe˛. kationi hitreje eksotermno reagirajo z molekulami vode kot Cu˛. kationi, kar pri nižjih koncentracijah pomembno vpliva na vecjo prevodnost. Pri višjih koncentracijah pa ta genericna lastnost prispeva manjši delež k skupni prevodnosti, saj zacne prevladovati topnostni potencial posamezne kemicne spojine v vodi. 
Ce potopimo železni žebelj v raztopino CuSO4 · 5H2O, se na žeblju izloca elementarni baker (Cu), medtem ko se iz železa tvorijo Fe˛. kationi, ki se vežejo s poliatomskim anionom (SO4)˛.. Po pripravi nasicene raztopine CuSO4 · 5H2O je bil vanjo potopljen železni žebelj, ki je zacel spreminjati barvo v rožnato rdeco. Žebelj je bil v raztopini približno 15 ur, da bi se na njem ustvarila bakrena elektroda za kasnejšo uporabo pri izdelavi galvanske celice. Vzporedno s tem je bila pripravljena tudi nasicena raztopina FeSO4 · 7H2O, v katero je bil potopljen klobcic bakrene žice. Rezultat prikazuje naslednja slika.  

5.4.7.8.9.4 Slika 434: Plemenitenje železa in bakra 
Slika 434 prikazuje izid dveh reakcij plemenitenja železa in bakra. Železni žebelj, ki je bil potopljen v nasiceno raztopino CuSO4 · 5H2O, je spremenil barvo, pri cemer je nastal elementarni baker (Cu). Klobcic bakrene žice je bil potopljen v nasiceno raztopino FeSO4 · 7H2O, vendar pri elementarnem bakru ni prišlo do spremembe. 
Poleg tega se je volumen raztopine CuSO4 · 5H2O obcutno zmanjšal, medtem ko se volumen raztopine FeSO4 · 7H2O ni spremenil. Železo (U = -0,49 V) ima nižji standardni redukcijski potencial kot baker (U = 0,34 V), zaradi cesar je bolj reaktivno, kar velja tudi za katione Fe˛. v vodnih raztopinah. Prav tako ima elementarno železo vecjo upornost (R = 9,78 · 10.8 O) kot elementarni baker (R = 1,68 · 10.8 O). Zaradi teh inherentnih fizikalno-kemijskih lastnosti se elementarni baker v raztopini FeSO4 · 7H2O ne spreminja, medtem ko se elementarno železo v raztopini CuSO4 · 5H2O pretvori v elementarni baker. 
Pri tej reakciji potekata oksidacija in redukcija. Cu˛. kationi se reducirajo v elementarni baker (Cu), medtem ko se elementarno železo oksidira v Fe˛. katione. Obe reakciji lahko zapišemo na naslednji nacin: 
Cu2+ (H2O) + 2e-. Cu0 (trd) ; Fe0 (trd) . Fe2+ (H2O) + 2e­
Obe polovicni reakciji redukcije in oksidacije lahko združimo v eno reakcijo. 
Fe0 (trd) + Cu2+ (H2O) . Fe2+ (H2O) + Cu0 (trd) 
Ta poskus je bil (kot že omenjeno) namenjen izdelavi galvanske celice. Uporabljena je bila destilirana voda druge znamke, zaradi cesar je FeSO4 · 5H2O ob njenem dodatku spremenil barvo iz zelene v rjavo. Pri tem je prišlo do oksidacije Fe˛. kationov v Feł. katione, pri cemer je nastala raztopina železovega(III) sulfata (Fe2(SO4)3 · nH2O). Tako je destilirana voda v bistvu delovala kot oksidant. 
V nadaljevanju sledi predstavitev galvanske celice v sliki in besedi. 

5.4.7.8.9.5 Slika 435: Merjenje napetosti in toka galvanske celice 
Slika 435 prikazuje merjenje napetosti in toka galvanske celice s pomocjo dveh multimetrov.261 Na levi strani se nahaja nasicena raztopina Fe2(SO4)3·nH2O (raztopina rjave barve), medtem ko je na desni strani nasicena raztopina CuSO4·5H2O (raztopina temno modre barve). Kot povezovalni element med obema raztopinama služi solni mosticek (bel trak cez obe caši z raztopinama) iz zloženega filtrirnega papirja, ki je bil predhodno namocen v 5 % raztopino NaCl. 
Železni žebelj, ki deluje kot železova elektroda, je potopljen v nasiceno raztopino Fe2(SO4)3·nH2O, medtem ko pobakrenjeni žebelj služi kot bakrena elektroda, potopljena v nasiceno raztopino CuSO4·5H2O. Obe elektrodi sta povezani s krokodilcjima sponkama, ki sta na drugem koncu prikljuceni na elektrode obeh multimetrov. 
Izmerjene so bile vrednosti napetosti in toka, ki ju generira opisana galvanska celica. Z multimetrom Greenline DM-150A je bila izmerjena napetost 616 mV, tok pa 0,158 mA. Z drugim multimetrom, Trotec Be 47, so bile izmerjene podobne vrednosti, in sicer napetost (U = 619 mV) in tok (I = 0,159 mA). 
Poskus je bil ponovljen s tremi spremenjenimi pogoji. Pri pripravi obeh nasicenih raztopin je bila uporabljena destilirana voda, ki je bila enaka za vse (razen predhodne) priprave raztopin. Kot solni mosticek je bil tokrat uporabljen bombažni stenj za alkoholne gorilnike, predhodno namocen v 5 % raztopino NaCl. Kot bakrena elektroda se je pri tem poskusu uporabil baker v obliki valja. Vsi ostali pogoji so ostali nespremenjeni. 
261Vrednosti so bile izmerjene s pomocjo Greenline DM-510A in Trotec Be 47 multimetra. 

5.4.7.8.9.6 Slika 436: Galvanska celica dveh nasicenih raztopin FeSO4·7H2O in CuSO4·5H2O 
Slika 436 prikazuje galvansko celico, sestavljeno iz dveh nasicenih raztopin, FeSO4·7H2O in CuSO4·5H2O, ter solnega mosticka iz bombažnega stenja, ki povezuje obe raztopini. Z omenjenima multimetroma so bile ponovno izvedene meritve napetosti in toka. Razlike so bile kljub trem spremenjenim pogojem zanemarljive. 
Z multimetrom Greenline je bila izmerjena napetost 615 mV, tok pa 0,160 mA. Z multimetrom Trotec je bila izmerjena napetost 620 mV, tok pa 0,158 mA. Pobakrenjeni žebelj iz prejšnjega poskusa je povsem zadovoljivo opravil vlogo bakrene elektrode, enako velja za solni mosticek in uporabljeno destilirano vodo. Slednja je v prejšnjem poskusu omogocila oksidacijo Fe˛. kationov v Feł., kar pa ni bistveno vplivalo na zmogljivost galvanske celice. Obe galvanski celici sta proizvajali skoraj enako elektricno napetost in tok. 
Izvedeni preizkusi so potrdili domnevo, da zaradi vecje reaktivnosti Fe˛. kationov v primerjavi s Cu˛. kationi ter zaradi obcutljivosti Fe˛. na oksidacijo v Feł. katione raztopine FeSO4·7H2O pri nižjih koncentracijah kažejo vecjo prevodnost kot raztopine CuSO4·5H2O. Pri nižjih koncentracijah se topnostni potencial obeh kemicnih spojin v vodi bistveno ne razlikuje. Pri koncentracijah nad 9 g soli na 100 ml H2O se topnostni potencial FeSO4·7H2O nekoliko zmanjša, medtem ko se pri CuSO4·5H2O poveca. 
Ob tem je treba upoštevati genericno lastnost obeh kemicnih spojin – njuno topnost v vodi. CuSO4·5H2O je bolj topen (32 g/100 ml) kot FeSO4·7H2O (25 g/100 ml). Na splošno je CuSO4·5H2O bistveno bolj topen v vodi kot FeSO4·7H2O, kar pomeni, da pri vecjih koncentracijah raztopine CuSO4·5H2O delujejo mocnejše asociativne sile med topljencem in topilom. 
Pri merjenju prevodnosti raztopine Fe2(SO4)3·nH2O dobimo vrednost, ki je blizu prevodnosti raztopine FeSO4·7H2O. Ni natancno znano, katera hidratna razlicica Fe2(SO4)3·nH2O (kjer je n neznanka) je nastala v prvem poskusu, vendar lahko domnevamo, da je šlo za monohidratno obliko Fe2(SO4)3·H2O. Ta ima pri sobni temperaturi topnost približno 25,6 g/100 ml H2O, kar je celo nekoliko vec kot pri FeSO4·7H2O. Poleg tega ima Fe2(SO4)3·H2O vecjo molekulsko maso (477,18 g/mol) v primerjavi s FeSO4·7H2O (278,014 g/mol). 
Na podlagi teh podatkov lahko sklepamo, da se število ionov med obema raztopinama bistveno razlikuje. Kljub tem razlikam so bile izmerjene vrednosti elektricne napetosti in toka v galvanski celici ter prevodnost obeh nasicenih raztopin zelo podobne. Smiselno bi bilo izracunati število ionov v nasiceni raztopini tako za FeSO4·7H2O kot za Fe2(SO4)3·H2O. 
mkFeSO4 (25,0 g) 
ML== =8,99 ·10-2 molov 
MFeSO4 g 
(278,014 ) 
mol
mkFe2SO43 (25,6 g) 
ML== =6,12 ·10-2 molov 
MFe2SO43 g 
(417,88 ) 
mol
Nasicena raztopina Fe2(SO4)3·H2O vsebuje manj molov kot nasicena raztopina FeSO4·7H2O, kar pomeni tudi manjše število ionov. To trditev potrjujeta naslednja izracuna. 
NiFeSO4 =ML·NaFeSO4 = 8,99 ·10-2 ·6,023 ·1023 =5,414 ·1022 ionov 
NiFe2SO43 =ML·NaFe2SO43 = 6,12 ·10-2 ·6,023 ·1023 =3,69 ·1022 ionov 
Nasicena raztopina Fe2(SO4)3·H2O vsebuje manj ionov (1,845·10˛˛ kationov in 1,845·10˛˛ anionov) kot nasicena raztopina FeSO4·7H2O (2,707·10˛˛ kationov in 2,707·10˛˛ anionov). Kljub precejšnji razliki v številu ionov med obema kemicnima raztopinama se izmerjene vrednosti bistveno ne razlikujejo. Zdi se, da ne obstaja nobena teorija ali model, ki bi lahko razložila razlog za skoraj enake meritve. V tem primeru se ne moremo sklicevati na topnostni potencial v vodi, velikost ionov, gostoto, prevodnost ali število ionov, temvec moramo vzrok za to podobnost vsaj domnevati. V takšnih primerih matematicni jezik kot primarno orodje pogosto odpove, zato je treba uporabiti naravni jezik brez numericnih znakov. 
Pri obeh nasicenih raztopinah imamo opravka z ioni, ki so še vedno dovolj gibljivi, ceprav manj kot v raztopinah z nižjimi koncentracijami. Ioni in vodne molekule skupaj se lahko organizirajo in ustvarijo kolektivne ucinke, ki vplivajo na vecjo ali manjšo prevodnost. Manjše število ionov lahko daje približno enak kolektivni ucinek na prevodnost kot vecje število ionov, kar lahko pomeni naslednje: 
a) 
Vodilni ioni, skupaj z vodnimi molekulami, lahko organizirajo podrejene ione in njihove vodne ovoje tako, da je dosežen optimalni kolektivni ucinek. 

b)
 Organizacija številcnejših ionov in vodnih molekul je manj optimalno usmerjena v povecanje kolektivnih ucinkov. 

c)
Pri organizaciji ionov je manj zaviralnih ali blokirnih dejavnikov, ki bi sicer preprecevali vecje kolektivne ucinke. Ponovno se srecujemo z dejstvom, da se ioni iste kemicne spojine v raztopini lahko med seboj zelo razlikujejo. Podobno velja za vodne molekule, ki se pod vplivom ionov ukrivljajo in že na tej stopnji ustvarjajo potenciale za razlicne kolektivne ucinke. Brez ustrezne organizacije na razlicnih ravneh – od mikro- do makrokozmosa – tudi kolektivni ucinki ne morejo nastati. Ta univerzalna zakonitost velja tako v mikro-, mezo- kot tudi v makrokozmosu oziroma za hierarhicne asociativne sisteme. To spoznanje bi lahko predstavljalo temelj za oblikovanje nove teorije o statiki in dinamiki delcev. Trenutni problem pri razvoju te teorije je pomanjkanje merilnih metod, ki bi omogocale natancno dokazovanje razlik med posameznimi ioni iste kemicne spojine v vodni raztopini. Trenutno lahko le merimo kolektivne ucinke delcev na femto-kozmicnem nivoju, kar je podobno modelom statisticnih množic, ki pogosto izkljucujejo individualne vplive. Možna rešitev bi bila uporaba analogij iz mezokozmicne ravni in povezovanje teh analogij z omrežnimi modeli ter razvitimi lestvicami. Vendar bi to zahtevalo obsežen raziskovalni trud, tudi v dobro organiziranih znanstvenih skupinah, z upanjem na uporabne in pozitivne rezultate. FeSO4 je naravni nevtralizator prekomerno alkalnih tal, kar omogoca rast nekaterih rastlinskih vrst, pomembnih za prehranjevalne verige. Prav tako lahko omejuje prekomerno rast invazivnih rastlin, kot je mah, kar prispeva k ekološkemu ravnovesju in produkciji biomase. FeSO4 se uporablja tudi kot gnojilo za razlicne vrste rastlin, kot so trave in drevesa. Poleg tega pomaga zavirati prekomerno širjenje bakterije E. coli v naravi in s tem preprecuje zastrupitve hrane, ki jo zaužijejo živa bitja. Clovek uporablja FeSO4·7H2O v medicini (npr. pri zdravljenju slabokrvnosti), v industriji barvil (kot pigment) in v kmetijstvu (kot herbicid ter za izboljšanje rasti hranljivih rastlin). Mineral melanterit, naravna oblika FeSO4·7H2O, je razširjen po vsem svetu, najvecji rudniki pa se nahajajo v Nemciji, na Portugalskem, v Franciji, ZDA, Argentini, Avstraliji in drugih državah. 


Preuceval se je zgolj zelo majhen izbor ionskih anorganskih kemicnih spojin v povezavi z vodo, in sicer izmed približno 500.000 znanih anorganskih spojin, pri cemer niso vse topne v vodi. V tem podpoglavju so bile predstavljene kemicne spojine in njihove vodne raztopine, ki imajo velik pomen za živo in neživo naravo ter za delovanje naravnega hierarhicnega asociativnega sistema nasploh. Predstavljene so bile soli iz skupine kloridov (NaCl in KCl), karbonatov (Na2CO3, NaHCO3 in CaCO3) ter sulfatov (CuSO4·5H2O in FeSO4·7H2O). 
Ob tem velja omeniti, da obstajajo tudi nitrati, fosfati, jodidi, bromidi, fluoridi, borati in druge soli, ki prav tako pomembno vplivajo na naš planet in podnebje. Mnoge od teh soli so namrec široko razširjene v vodnih virih, tleh in celo v ozracju. Kemicne spojine z ionsko vezjo so vecinoma produkt reakcije med doloceno kislino in bazo, pri cemer pride do bolj ali manj izrazite izravnave pH vrednosti. Model pH temelji na lestvici med dvema skrajnostma – kislim in alkalnim obmocjem, pri cemer lahko pride do nevtralizacije, ki se nahaja v sredini lestvice med vrednostjo 0 in 14. Ti dve nasprotni sili ustvarjata dodatno uravnoteženo silo. 
Obravnavane kemicne spojine in njihove raztopine so geografsko zelo razširjene, kar kaže na njihovo vlogo pri vzdrževanju homeostaze na našem planetu. Poleg tega vplivajo na magnetna polja Zemlje, saj gibanje elektricnega naboja ustvarja magnetno polje v snovi. Magnetizem je lastnost vseh materialov, ki vsebujejo elektricno nabite delce. Geografska porazdelitev teh ionskih in/ali ionsko polarnih spojin tako prispeva k relativni homeostazi dinamicnih magnetnih polj. Še posebej v kombinaciji z vodo se poveca gibljivost ionov, kar lahko posredno zmanjša ali poveca magnetna polja na našem planetu. 
Gostejše kamnine, ki vsebujejo mineralne rude, povzrocajo vecja lokalna gravitacijska polja na Zemljini površini, medtem ko manj goste kamnine povzrocajo manjša gravitacijska polja. Prav tako tudi vodni viri vplivajo na Zemljino gravitacijo. Celotna sestavljanka mineralov in vodnih virov ohranja gravitacijska polja na približno konstantni vrednosti, tj. okoli 9,80665 m/s˛. Vecja ali manjša odstopanja od te povprecne vrednosti so lokalna in, kot že omenjeno, odvisna predvsem od prisotnosti anorganskih mineralov in vodnih virov po vsem svetu. 
Nekateri minerali imajo tudi naravno radioaktivnost, saj vsebujejo razlicno kolicino radionuklidov. Voda sicer obcutno blaži ucinke radioaktivnosti, ceprav lahko manjše kolicine tudi absorbira. Naravna radioaktivnost ima kljucno vlogo pri ogrevanju notranjosti Zemlje, saj je posledica pocasnega razpada radioaktivnih snovi. To notranje segrevanje Zemlje ohranja njeno magnetno polje, nas šciti pred nevarnim kozmicnim sevanjem in preprecuje razpad ozracja.262 
262 https://www.universetoday.com/148796/what-role-do-radioactive-elements-play-in-a-planets-habitability/ (2022­
08-22).
      https://www.iaea.org/sites/default/files/38205680915.pdf (2022-08-22). 
Skratka, obravnavane kemicne spojine, vkljucno z njihovimi vodnimi raztopinami, vplivajo na pomembne naravne sile, kot so elektromagnetizem, gravitacija in radioaktivnost. Poleg tega imajo kljucno vlogo pri razlicnih indukcijskih procesih v naravnih hierarhicnih asociativnih sistemih, ki omogocajo naravne informacijsko-komunikacijske platforme in s tem hitrejše premagovanje fizicnih razdalj. Prav te pogosto upocasnjujejo dolocene naravne procese, kar lahko vpliva na njihovo optimalnost. 
Kemicne spojine in njihove vodne raztopine pogosto dojemamo kot nekaj samoumevnega, brez lastnega življenja ali duše – kot mrtvo snov, ki nas obkroža in je prisotna tudi v nas. Vendar pa te snovi, ceprav ne ustrezajo vecini dogovorjenih kriterijev za žive organizme, zaradi svoje organizacije in aktivnosti delcev pomembno vplivajo na naravne sile ter posledicno na ozracje, pokrajino, podnebje in živa bitja. 
V tem podpoglavju smo se osredotocili na zgradbo kristalov, organizacijo delcev in meritve prevodnosti razlicnih vodnih raztopin kemicnih spojin, ki imajo potencialno lastnost proizvajanja elektricne energije. Ta potencial se uresnici, kadar obstaja ustrezen vmesnik ali mosticek – na tem principu delujejo galvanske celice oziroma baterije. Pri meritvah smo opazili, da imajo nekatere raztopine kemicnih spojin vecjo prevodnost kot druge, kar je v glavnem odvisno od njihovih genericnih lastnosti, kot so topnostni potencial v vodi, elektronegativnost in nabitost delcev, koncentracija in organizacija ionov, njihova velikost, masna površina med kationi in anioni, medionske razdalje, koti interakcij med ioni in vodnimi molekulami, moc porušenja simetrije vodnih molekul, število in moc povezav v hierarhicnih asociativnih strukturah med ioni in vodnimi molekulami itd. 
Poleg raztopin ionskih polarnih spojin z visoko elektricno prevodnostjo poznamo tudi raztopine s kovalentno polarno vezjo (npr. klorovodikova kislina – HCl, fluorovodikova kislina – HF) in bazne raztopine (npr. natrijev hidroksid – NaOH, kalijev hidroksid – KOH), ki imajo vecjo elektricno prevodnost kot raztopine vecine ionskih soli. Na tej osnovi bi lahko pricakovali, da imajo soli, ki so produkt reakcije med mocno kislino in mocno bazo, najvišjo elektricno prevodnost, vendar to ne drži povsem. Pri preucevanju ionskih raztopin smo sicer opazili takšen vzorec, a nekatere soli (npr. kalcijev klorid – CaCl2, aluminijev klorid – AlCl3, barijev klorid – BaCl2) kažejo vecjo prevodnost kot NaCl ali KCl, kar je mogoce razložiti s številom ionov v raztopini. Omenjene soli so produkt reakcije mocne kisline in srednje mocne baze, kar kaže, da izvor baze in kisline ni odlocilen dejavnik pri elektricni prevodnosti, temvec predvsem ucinkovitost polarnih in ionskih vmesnikov oziroma mostov. 
Podoben princip lahko opazimo pri šahovski igri: ceprav ima igralec A vec figur kot igralec B, to še ne zagotavlja zmage. Ce so povezave med figurami slabe in je njihova aktivnost nizka, je lahko igralec A kljub številcni premoci v slabšem položaju. Slaba organizacija figur zmanjša izkoristek prostora in oslabi strateške ter takticne možnosti. Podobno pri ionsko polarnih vezeh dinamicna omrežja ionov ves cas preurejajo svojo strukturo, da bi dosegla najboljše kolektivne ucinke, na primer povecanje elektricne prevodnosti. 
Kljucna razlika med omrežjem šahovskih figur in ionsko polarnih vezi je v tem, da ne gre za zmago pozitivnih ionov nad negativnimi ali obratno, temvec za vzpostavitev optimalne hierarhicne asociativne strukture, ki je prilagojena okolju in njenim lastnostim. Tako kot v svetu ionov in vodnih molekul tudi v telesnih sistemih brez vmesnikov ni sodelovanja med organi in posledicno ni kolektivnih ucinkov, ki so bistveni za življenje. Prav ta princip opazimo tudi v socialnih, internetnih, bakterioloških in celo soncnih omrežjih. 
Vsa omrežja potrebujejo platformo in prostor, ki omogocata stabilnost in gibanje hkrati ter s tem tvorbo genericne infrastrukture. V kristalnih rešetkah soli sta tako platforma kot prostor osnova za pravilno razporeditev kationov in anionov. Podobno velja za vodne molekule, ki omogocajo nenehno združevanje in razdruževanje delcev. Pri raztapljanju soli v vodi nastajajo številne nove konfiguracije, ki se zaradi dinamicne narave ionskih polarnih omrežij postopoma preoblikujejo v stabilnejše, ponavljajoce se vzorce. 
S temi ugotovitvami zakljucujemo podpoglavje o kemicnih spojinah in njihovih vodnih raztopinah. V nadaljevanju se bomo posvetili že napovedanemu poglavju o zemlji oziroma prsti, ki je tesno povezana s strukturo Zemljine površine in notranjosti. V tem kontekstu poznamo mehansko delitev Zemljine sestave (litosfera, astenosfera, mezosferski plašc, zunanje in notranje jedro) ter kemicno delitev (zemeljska skorja, zgornji in spodnji plašc, zunanje in notranje jedro). 
5.5 Zemlja ali prst 
Preden se lotimo opisovanja in preucevanja razlicnih vrst tal oziroma prsti, bo najprej predstavljena zgradba in sestava našega planeta Zemlja. 
1. Zemeljska skorja 
Najmanjši del Zemlje zavzema zemeljska skorja (približno 1 %), ki jo v glavnem sestavljata bazalt in granit. Zemeljska skorja je razdeljena na posamezne tektonske plošce, ki se premikajo. Te se razlikujejo po debelini, zato locimo celinsko skorjo (debelina med 20 km in 70 km) in oceansko skorjo (debelina med 5 km in 10 km). Temperatura zemeljske skorje je na površju najnižja in približno ustreza temperaturi ozracja. 
Zemeljska skorja je v glavnem sestavljena iz oksidov, kot so silicijev dioksid ali kremen (SiO2 – približno 59,3 %), aluminijev oksid (Al2O3 – približno 15,9 %), železov(II) oksid (FeO – približno 4,5 %), železov(III) oksid (Fe2O3 – približno 2,5 %), titanov dioksid (TiO2 – približno 0,9 %), manganov oksid (MnO – približno 0,1 %), magnezijev oksid (MgO – približno 4,0 %), kalcijev oksid (CaO – približno 7,2 %), natrijev oksid (Na2O – približno 3,0 %), kalijev oksid (K2O – približno 2,4 %) in difosforjev pentoksid (P2O5 – približno 0,2 %). Kloridi, sulfidi in fluoridi le redko presežejo 1 %.263 Zemeljska skorja je še posebej pomembna, saj predstavlja življenjski prostor za številna živa bitja na našem planetu, pri cemer je treba posebej izpostaviti rastlinstvo in alge. Rastline in alge niso le pomemben vir hrane za živali in cloveka, temvec so tudi proizvajalke kisika, brez katerega številna živa bitja, vkljucno s clovekom, ne bi mogla preživeti. 
2. Zemeljski plašc 
Zemeljski plašc se nahaja med zemeljsko skorjo in zunanjim jedrom. Zavzema približno 84 % Zemljine prostornine in je debel okoli 2890 km. Gre pretežno za izjemno trdno snov, ki obdaja vroce jedro, bogato z železom. Na tanjših obmocjih Zemljinega plašca potekajo procesi taljenja in vulkanizma, pri katerih se sprošcajo plini, ki pomembno vplivajo na sorazmerno uravnoteženo sestavo naše atmosfere. 
Glavnino Zemljinega plašca sestavljajo oksidi, med katerimi prevladujejo silicijev dioksid (SiO2 – približno 46 %), magnezijev oksid (MgO – približno 37,8 %), železov(II) oksid (FeO – približno 7,5 %), aluminijev oksid (Al2O3 – približno 4,2 %), kalcijev oksid (CaO – približno 3,2 %), natrijev oksid (Na2O – približno 0,4 %) in kalijev oksid (K2O – približno 0,04 %). 
V Zemljinem plašcu vladajo visoke temperature, ki segajo od približno 500 °C (na zgornji meji) do 4000 °C (na meji z jedrom). Zemeljski plašc je imel kljucno vlogo pri nastanku zemeljske skorje, brez katere rastline ne bi imele ustrezne podlage za življenje. Prav tako brez Zemljinega plašca ne bi bilo tektonike plošc, ki oblikujejo celine – osnovo za življenje kopenskih organizmov, vkljucno s clovekom. 
Poleg tega brez premikanja tektonskih plošc ne bi nastajale gorske pokrajine, ki so kljucne za shranjevanje sladkovodnih virov in tako zagotavljajo osnovne življenjske potrebe po vodi. Gorski reliefi imajo tudi pomemben vpliv na podnebje. 
263 Podatke pridobil s pomocjo vira: Gupta,A. K. (2009). Physics and chemistry of the Earth's interior crust, mantle and Core : a platinum jubilee special issue. Springer. 
3. Zemeljsko jedro 
Zadnji sloj našega planeta predstavlja zemeljsko jedro, ki ga sestavljata zunanje in notranje jedro. Zunanje jedro je tekoca plast železa (Fe) in niklja (Ni), ki se nahaja med plašcem in trdnim notranjim jedrom. V njem vladajo izjemno visoke temperature, ki segajo od približno 2730 °C do 
13.940 °C. 
Zunanje jedro vsebuje tudi izjemno mocno magnetno polje, ki znaša približno 2,5 militesla (mT) in je okoli 50-krat mocnejše kot na Zemljinem površju. Notranje jedro je v trdnem agregatnem stanju, saj v njem prevladujejo izjemno visoki pritiski in temperature. Gostota snovi v notranjem jedru je najvecja, kar prispeva k nastanku Zemljinega gravitacijskega polja. To gravitacijsko polje omogoca, da se mase obdržijo na površju, vpliva na premike tal ter povzroca gibanje ledenikov. 
V jedru Zemlje potekajo tudi razpadi radioaktivnih elementov, ki ogrevajo naš planet in prispevajo k pojavu geodinama. Ta proces ustvarja Zemljino magnetno polje, ki nas šciti pred nevarnostmi iz vesolja (geomagnetna indukcija). 
V tem poglavju bo poudarek na kamninah, mineralih in predvsem na prsteh. Tako kot v prejšnjem podpoglavju o kemijskih raztopinah bodo tudi ta podpoglavja temeljila na fizikalno-kemijskih preizkusih. 
5.5.1 Kamnine 
Geologi razlikujejo med magmatskimi (prekrivajo približno 3 % Zemljinega površja), sedimentnimi (približno 93 %) in metamorfnimi kamninami (približno 4 %). Med najpogostejše predstavnike magmatskih kamnin uvršcamo granit in bazalt, medtem ko je najbolj znan predstavnik sedimentnih kamnin apnenec. Magmatske in sedimentne kamnine se scasoma lahko spremenijo v metamorfne, med katerimi je najbolj znan marmor.  
Do danes je znanih približno 700 vrst magmatskih kamnin, pri cemer med najpogostejše sestavine sodijo silikati. To so predvsem spojine silicija (Si), kisika (O), aluminija (Al), natrija (Na), kalija (K), kalcija (Ca), železa (Fe) in magnezija (Mg). Glede na mineralno sestavo magmatske kamnine razvršcamo v: 
-
 granitsko skupino (npr. granit, riolit, pegmatit),  

-
 sienitsko skupino (npr. trahit, porfir, keratofir),  

-
 dioritsko skupino (npr. diorit, tonalit, andezit),  

-
 gabrsko skupino (npr. gabro, bazalt),  

-
 peridotitsko skupino (npr. biotit, amfiboli). 

Najpomembnejši minerali, iz katerih so sestavljene magmatske kamnine, so glinenci, kremen, pirokseni, karbonati in drugi. Sedimentne kamnine omogocajo razvoj mikroorganizmov in jih delimo na: 

-
 klasticne (npr. kremenjak, magnetit, rutil),  

-
 biogenokemicne (npr. aragonit), 

-
 kemicne (npr. kreda, kremen, železova ruda, apnenec, kamena sol),  

-
 piroklasticne (npr. vulkanski materiali, kot so pepel in pesek, ki scasoma tvorijo trdne kamnine).  Sedimentne kamnine imajo izjemen gospodarski pomen, saj se uporabljajo v gradbeništvu. Poleg 

tega so skozi milijone let prispevale k nastanku fosilnih goriv, ki so kljucnega pomena za gospodarstvo.  Metamorfne kamnine nastajajo iz protolita pod vplivom razlicnih vrst metamorfoze: 

-
 termalne metamorfoze (npr. marmor),  

-
 tektonske metamorfoze (npr. milonit),  

-
 regionalne metamorfoze (npr. gnajs).  


Metamorfne kamnine obicajno nastajajo globoko pod površjem Zemlje, vendar jih lahko najdemo tudi na površju. 
5.5.2 Minerali (rudnine) 
Minerali so kemicne spojine z bolj ali manj znacilno kristalno zgradbo, ki je nastala skozi dolgotrajne geološke procese. V bistvu predstavljajo gradnike kamnin, ki imajo heterogeno sestavo anorganskih in organskih snovi. Med minerale uvršcamo tako kemicne prvine (npr. železo, diamant) kot tudi kemicne spojine (npr. silikate, okside, sulfide).  
Veda, ki se ukvarja z raziskovanjem mineralov, se imenuje mineralogija, do danes pa je znanih približno 4000 razlicnih mineralov. Minerali so anorganske ali organske snovi s sorazmerno natancno doloceno kemijsko in kristalno strukturo. 
Primeri mineralov v obliki kemicnih prvin so: 
-
 kovine (npr. platina, živo srebro, iridij, železo, baker, srebro, zlato, osmij),  

-
 polkovine (npr. bor, silicij, antimon), 

-
 nekovine (npr. ogljik v obliki diamanta in grafita). 

Minerali kot kemicne spojine so lahko: 

-
 sulfidi, 

-
 haloidi, - oksidi, 

-
 hidroksidi, 

-
 nitrati, 

-
 karbonati,  

-
 borati,  

-
 sulfati,  

-
 kromati, 

-
 fosfati, 

-
 silikati in drugi. Minerale preucujemo na podlagi njihovih fizikalnih lastnosti (npr. geometrijska struktura kristala, 


trdota, sijaj, lomljivost, specificna masa) in kemijskih lastnosti (npr. razvrstitev v razrede, kot so karbonati, silikati, sulfati, halogeni, oksidi, sulfidi, fosfati, nekatere kemicne prvine).  Težišce tega poglavja je strogo usmerjeno v preucevanje prsti. 
5.5.3 Zemlje ali prsti 
Prsti nastanejo v dolgotrajnem procesu pedogeneze, pri katerem kamnine najprej postopoma preperevajo. Manjši kosi razpadle kamnine nato tvorijo maticno podlago, na katero vplivajo mikroorganizmi, voda in zrak. Prav ta zadnja faza procesa je kljucna za nastanek prsti. 
Prst je heterogena zmes snovi, sestavljena iz 95 % anorganskih (npr. mineralov) in 5 % organskih snovi, kamor spadajo organizmi, humus in korenine. S preucevanjem fizikalnih, kemijskih in biotskih lastnosti prsti ter njene rodovitnosti, geneze in klasifikacije se ukvarja veda pedologija.  
Najpomembnejše fizikalne lastnosti prsti, ki se preucujejo, so: 
-
 razporeditev mineralnih zrn,  

-
 vsebnost vode in zraka, 

-
 struktura, 

-
 barva. 

Dejavnike, ki vplivajo na prst, imenujemo pedogenetski dejavniki, med katere sodijo podnebje, cas, vodni viri, geološka sestava, relief, živi organizmi in vpliv cloveka. Obstajajo razlicne klasifikacije prsti. Ena najpreprostejših jih razvršca na: 

-
 grobozrnate (npr. pešcena prst),  

-
 drobnozrnate (npr. glinena prst),  

-
 visokoorganske (npr. humusna prst).  


Prsti imajo sposobnost oskrbovati rastline z vodo, mineralnimi snovmi in kisikom. Poleg tega rastlinam nudijo oporo, živalim pa zatocišce.  Prsti predstavljajo zapleten trifazni sistem, sestavljen iz treh glavnih komponent: 
1.
 trdne organske in mineralne snovi,  

2.
 talne vode, 

3.
 talnega zraka.264 Med litosfero, atmosfero, hidrosfero in biosfero obstajajo mocni medsebojni vplivi. Brez prsti številni organizmi, kot jih poznamo danes, ne bi obstajali, saj prsti pomembno prispevajo k rasti biomase na našem planetu.  


Prsti predstavljajo le zelo tanko plast zemeljske skorje, vendar imajo kljucno vlogo pri nastanku in razvoju življenja.  Profiliranje prsti izvajamo s preucevanjem naslednjih lastnosti: 
-
 barva, 

-
 struktura, 

-
 zrnatost,  

-
 vsebnost humusa,  

-
 vsebnost karbonatov,  

-
 pH vrednost.  pH vrednost prsti se doloca na podlagi lestvice, razdeljene na šest nivojev: 

-
 <3,5 – izjemno kisla,  

-
 3,5–5,0 – zelo kisla, 

-
 5,01–6,5 – kisla, 

-
 6,51–7,5 – nevtralna, 

-
 7,51–8,7 – alkalna, 

-
 >8,7 – zelo alkalna.265 K profiliranju tal lahko dodamo še meritve prevodnosti, vlage, zracnosti in slanosti. Še bolj dosledno oziroma celostno profiliranje prsti je mogoce z uporabo analiticnih metod s podrocja biologije, fizike, kemije ter aplikativnih ved, kot sta racunalništvo in informatika. Pri tem gre za oblikovanje bioloških, fizikalnih, kemijskih in aplikativnih vidikov v celovito analizo. 


264 Urbancic Mihej, Simoncic Primoz, Prus Tomaz, & Kutnar, L. (2005).Atlas Gozdnih Tal Slovenije. Zveza gozdarskih drustev Slovenije. 
Znotraj teh analiz je mogoce preucevati povezanost med minerali in mikroorganizmi, vpliv fizikalnih dejavnikov ter uporabne scenarije z vidika živih bitij, zlasti cloveka. Tako kot v telesnih sistemih tudi v naravi obstajajo tesne povezave med prstjo, zrakom, vodo, svetlobo in živimi bitji. Ce katerikoli clen te povezave odpove, lahko pride do manjših funkcionalnih motenj ali celo do popolnega izpada dolocenih procesov znotraj naravnih hierarhicnih sistemov. Zaradi samoumevnosti njihovega obstoja te povezanosti pogosto spregledamo. 
V ospredju raziskovanja niso le kemijske, biološke ali fizikalne reakcije in njihove uporabne domene, temvec celovit preplet vseh teh dejavnikov, ki omogoca bolj popolno sliko. 
Pri profiliranju prsti je zelo pomembno dolociti vsebnost vode oziroma vlažnost. Najbolj natancno jo lahko izmerimo pri temperaturi okoli 105 °C, saj pri tej temperaturi voda izhlapi, ne da bi negativno vplivala na organske snovi ali temperaturno obcutljive anorganske snovi.266 Zavedati se je treba, da pri navedeni temperaturi ne odstranimo vezane vode v nekaterih mineralih, saj za to potrebujemo višje temperature, na primer okoli 1000 °C. V vsakem primeru gre za primerjalne analize, pri katerih preucujemo zemljo z vodo in brez nje.  
Druga pomembna analiza prsti je dolocanje velikosti, oblike, gostote in razporeditve zrn. Pri analizi teksture tal si lahko pomagamo s klasifikacijsko lestvico, ki jo je leta 1912 predlagal Atterberg. Ta doloca dve glavni frakciji: 
-
 drobna prst (glina, melj in pesek) z zrni manjšimi od 2 mm, 

-
 grobi elementi (prod, kamenje) z zrni vecjimi od 2 mm.267 Verjetno obstajajo sodobnejše metode za dolocanje teksture prsti. V ta namen bi lahko kot standard uporabili humus in ga primerjali z 


265 Pansu, M. (2006).Handbook of Soil Analysis:Mineralogical, organic and inorganic methods. Springer. 266 Pansu, M. (2006).Handbook of Soil Analysis:Mineralogical, organic and inorganic methods. Springer. 267 Pansu, M. (2006).Handbook of Soil Analysis:Mineralogical, organic and inorganic methods. Springer. 
drugimi vrstami prsti s pomocjo USB in svetlobnega mikroskopa. Na to zamisel se bomo še vrnili pri kasnejših preizkusih. 
Zelo zanimivo in informativno je tudi merjenje sedimentacije prsti v vodi. Pri teh analizah je smiselno izmeriti hitrost usedanja delcev. S temi meritvami lahko dolocimo maso delcev, ki se usedajo na dno, in maso tistih, ki temu kljubujejo. Poleg tega lahko ugotavljamo tudi snovi, ki se v vodi topijo. Zanimiva bi bila tudi analiza trdote in prevodnosti filtrata prsti, o kateri bo podrobneje porocano pri dejanskih preizkusih. 
Prisotnost in vsebnost karbonatov v prsti lahko dolocimo z dodatkom solne ali klorovodikove kisline (HCl), pri cemer se sprosti ogljikov dioksid (CO2). Pred tem je treba zatehtati doloceno kolicino prsti, nato pa po dodajanju HCl ponovno stehtati vzorec. Razlika med zacetno in koncno maso nam pove vsebnost karbonatov v prsti. Ta analiza nam tudi pokaže, da je pH prsti višji od 7. S vodikovim peroksidom (H2O2) lahko ugotavljamo prisotnost mangana (Mn). 
Velikost delcev lahko preucujemo za vecje delce z USB-mikroskopom, za manjše delce pa s svetlobnim mikroskopom. Zanimiva bi bila tudi metoda merjenja hitrosti prehajanja vode skozi vzorec prsti. To lahko izvedemo tako, da zatehtamo doloceno kolicino prsti, jo položimo na dvojni naguban filter papir in namestimo v lijak. Nato na vzorec zlijemo 100 ml vode in izmerimo cas, v katerem voda preide skozi prst in filter. 
Pri analizi prsti lahko izvedemo tudi termalno analizo in opazujemo nastale spremembe (npr. variacije v masi, spremembe barve, prisotne vonjave). Te ugotovitve lahko kombiniramo z drugimi meritvami, kot so prevodnost, pH in gostota. 
Za analizo prsti se lahko poslužujemo tudi elektrokemicnih metod, kot so elektroliza, merjenje napetosti in toka galvanskih celic. Pri tem lahko kot standardni vzorec prsti uporabimo humus in rjave prsti. Med možnimi metodami bi bila tudi papirna kromatografija, s katero bi lahko merili cas potovanja barve pod vplivom zemljine suspenzije in dolocali grobost ali finost delcev, ki vplivajo na obliko barvne sledi. 
Z rocnim odstranjevanjem ali filtriranjem rastlinskih delov bi lahko ugotavljali spremembe pri meritvah pH in prevodnosti, saj organske snovi v vzorcu lahko vplivajo na fizikalne, kemijske in biološke lastnosti prsti. Poleg tega nam lahko informacije o preteklem nahajališcu vzorca pomagajo pri preucevanju odnosa med ekosistemom in prstjo. 
Preizkus namagnetenosti prsti bi bil lahko zelo informativen, saj bi lahko s pomocjo neodimskih magnetov ekstrahirali morebitne železove delce. 
5.5.3.1 Vrste prsti 
Obstajajo razlicna poimenovanja za vrste tal, zato bodo v tem delu navedene naslednje vrste: aluvialna prst, crna prst, rdeca prst, lateritna prst, gozdna prst, gorska prst, suha in pušcavska prst, slana prst, alkalna prst, šotna prst in mocvirna prst.  
1. 
Aluvialne prsti (npr. mulj, pesek, glina, gramoz) so tiste, ki jih odlagajo vodni viri, kot so predvsem reke in potoki. V dolinah so praviloma bolj ilovnate in meljaste, medtem ko so v višjih in gorskih legah bolj grobozrnate. 

2.
 Crne prsti so crno obarvane in vsebujejo veliko humusa (okoli 4 % - 16 %), imajo pa tudi visok delež fosfornih kislin, fosforja in amonijaka. Crna prst je zelo rodovitna zemlja, ki je še posebej pomembna v kmetijstvu, ker je sposobna shranjevati veliko kolicino vlage. 

3.
 Rdece prsti so vrsta prsti, ki se obicajno razvijejo v toplem, zmernem in vlažnem podnebju ter predstavljajo približno 13 % zemeljskih tal. Rdece prsti praviloma vsebujejo velike kolicine gline in železa ter nastajajo predvsem zaradi vremenskih vplivov v povezavi s starimi kristalnimi in metamorfnimi kamninami. Njihova sposobnost shranjevanja vode je precej majhna, zaradi cesar te prsti za kmetijske dejavnosti brez dodatkov niso najbolj primerne.  

4.
 Lateritne prsti so rdeckasto obarvane, ker vsebujejo veliko kolicino železa in aluminija. Tovrstne prsti pretežno srecujemo v vlažnih tropskih predelih našega planeta.  

5.
 Gozdne prsti so pogosto crne in temno rjave barve, ker vsebujejo velik odstotek humusa. Ta zelo dobro zadržuje vodo, saj imajo sorazmerno dobro porazdelitev zrnatosti. Gozdne prsti so znane po tem, da v njih izjemno dobro uspevajo številne vrste rastlin.  

6.
 Gorske prsti so mnogokrat bolj grobe in manj razvite, s kislim pH-jem in sorazmerno nerodovitne, kar se z vecjo nadmorsko višino še stopnjuje. Tovrstne prsti prispevajo velik delež k bolj cistemu zraku. 

7.
 Suhe in pušcavske prsti najdemo v vrocih in pušcavskih pokrajinah. Te so izjemno nerodovitne in neprimerne za kmetijske dejavnosti. So bolj svetle sivkaste in rumenkaste barve ter vsebujejo zelo malo humusa.  

8.
 Slane prsti so znacilne za suha obmocja in vsebujejo veliko kolicino raznovrstnih soli, zaradi cesar so te prsti pogosto belkaste barve. So zelo nerodovitne in neprimerne za kmetijske dejavnosti. 

9. 
Alkalne prsti vsebujejo veliko kolicino gline in Na2CO3 ter imajo visoko pH vrednost, vecjo od 8,5. Struktura teh prsti je precej groba. Alkalne prsti so sicer zelo primerne za kultivacijo riža.  

10.
 Šotne prsti pomenijo skupek delno razpadlega rastlinja oziroma organskih snovi in so znacilne za naravna obmocja, kot so šotišca, barja, mocvirja ipd. Imajo praviloma bolj kisel pH.  

11.
 Mocvirske prsti so sestavljene iz trdnih snovi (npr. minerali, organske snovi), tekocin in plinov, ki se pojavljajo na zemeljskem površju. Za te prsti velja, da imajo zelo kisle pH vrednosti.  


V tem delu bomo z izbranimi laboratorijskimi preizkusi preucili zgolj majhen izbor razlicnih vrst prsti (vrtna zemlja, gozdna zemlja, obvodna zemlja), ki bodo primerjane s humusom. V ta namen bodo dolocene laboratorijske preizkusne metode, s katerimi bodo izmerjene vrednosti za pH suspenzij, pH filtratov, trdota filtratov, prevodnost filtratov, vlažnost prsti, velikost delcev, zrnatost delcev, struktura delcev, prepustnost prsti, ugotavljanje mikroorganizmov, ugotavljanje rastlinskih delov v prsti, vsebnost karbonatov, vsebnost železa, elektroliza suspenzij, elektroliza filtratov, merjenje upornosti, napetosti in toka galvanskih celic suspenzij in filtratov, itd. V ta namen bodo uporabljene naprave in pripomocki, kot so pH-meter, magnetno mešalo, konduktometer, TDS-meter, analitska tehtnica, alkoholni gorilnik, filtrirna aplikacija, baterije, multimeter, kovinska in ogljikova elektroda, izparilnice, caše, neodim magneti, USB mikroskop, svetlobni mikroskop itd. Glavni namen teh preucevanj bo ugotavljanje potenciala elektricne energije in magnetizma, ki jih ta majhen izbor prsti vsebuje. V nadaljevanju sledijo razlicni laboratorijski preizkusi. 
5.5.4 Laboratorijski preizkusi 
Kot že napovedano, bodo izvedeni razlicni laboratorijski preizkusi, pri katerih bodo uporabljene razlicne metode, tehnike in naprave. Ugotavljale se bodo lastnosti prsti, zlasti v smeri odkrivanja potenciala za proizvajanje elektricne energije in morebitnega magnetizma ter preucevanja usodnih povezav z živimi bitji (npr. rastlinami, živalmi, mikroorganizmi, algami, glivami, virusi). Poleg tega se bodo preucili tudi vplivi prsti na našo zracno atmosfero in podnebje. 
5.5.4.1 Merjenje Ph vrednosti prsti 
Z merjenjem pH-vrednosti prsti pridobimo povratne informacije o vsebnostih hidronijevih (H3O.) in karbonatnih ((CO3)˛.) oziroma hidroksilnih (OH.) ionov v prsti, kar se meri na lestvici od 0 do 
14. pH-meter meri voltažno razliko v milivoltih (mV) med senzorno elektrodo in vzorcem, v katerega je senzorna elektroda potopljena. pH-meter to razliko prikazuje na že omenjeni lestvici. V primeru, da je (mili)voltažna razlika med senzorno elektrodo in vzorcem izjemno majhna ali celo nic, je pH-vrednost blizu 7 ali povsem enaka 7. Vse vrednosti pH pod 7 bodo imele pozitivne voltažne vrednosti, medtem ko bodo pH-vrednosti nad 7 imele negativne voltažne vrednosti. pH-vrednost lahko pretvorimo v mV, tako da na primer pH 5 pomeni 114,29 mV, medtem ko pH 9 daje vrednost -114,29 mV. pH-meter meri koncentracijo hidronijevih ionov v obsegu ustrezne napetosti od +400 mV do -400 mV. Pri pH-metru je poudarek na merjenju koncentracije H3O. ionov, in ce imamo ta podatek, lahko pH izracunamo po naslednjem matematicnem obrazcu: pH = -log [H3O.]. Majhna ali minimalna koncentracija H3O. ionov v preucevani snovi pomeni, da se pH giblje v nevtralnem in alkalnem obmocju (okoli 7 do 14). To hkrati pomeni, da se voltažna vrednost nahaja v razponu od 0 mV do -400 mV. Skratka, za izracun voltaže iz pH-vrednosti veljajo naslednji preprosti matematicni obrazci: 
UphH3O+ = U0 + n · Uk1e = 0 mV + 1 · 57,14 mV = 57,14 mV (vrednost velja za Ph = 6) 
UphH3O+ = U0 + n · Uk01e = 0 mV + 0,1 · 57,14 mV = 5,714 mV (vrednost velja za Ph = 6,9) 
UphH3O- = U0 - n · Uk1e = 0 mV – 1 · 57,14 mV = -57,14 mV (vrednost velja za Ph = 8) 
UphH3O- = U0 - n · Uk01e = 0 mV – 0,1 · 57,14 mV = -5,714 mV (vrednost velja za Ph = 7,1) 
Velja si v nadaljevanju ogledati meritve Ph vrednosti za prst v obliki suspenzije iz vrtnega okolja. 
5.5.4.1.1 Meritve Ph vrednosti prsti 
Obstajajo razlicne metode in naprave za merjenje pH-vrednosti prsti. Poznamo neposredno (npr. ICZD06 merilec pH in vlažnosti prsti) in posredno (npr. merjenje pH v suspenziji, v filtratu prsti) metodo, s katerima lahko izmerimo pH in stopnjo vlažnosti prsti. Najprej bosta predstavljeni posredni metodi za merjenje pH-vrednosti prsti, nakar bo predstavljena še neposredna metoda s pomocjo merilca. Znano je, da neposredne metode s pomocjo merilca pH-vrednosti prsti dajejo natancnejše rezultate kot posredne metode. Kljub temu bodo izvedene nekatere meritve pH-vrednosti prsti iz vrtnega okolja in humusa citrusa na osnovi priprave suspenzij in filtratov. Zanimivo bo ugotoviti, ali obstajajo bistvene razlike med obema metodama pri izmerjenih pH-vrednostih. V vsakem primeru potrebujemo suspenzije prsti za kasnejšo pripravo filtratov prsti, pri katerih bodo izmerjene vrednosti prevodnosti v µS in trdote v ppm enotah. Te meritve nam bodo omogocile povratne informacije o vecji ali manjši prisotnosti mineralnih snovi oziroma ionov v prsti. Poleg tega bo pri filtracijah suspenzij možno oceniti prepustnost prsti, ceprav bodo te meritve izvedene predvsem z manjšimi kolicinami prsti. Predpostavljamo, da bi bilo merjenje prepustnosti prsti z vecjo maso precej dolgotrajen postopek, kar bi bilo zelo zamudno in verjetno ne bi prispevalo bistveno k vecji natancnosti meritev. Posredna metoda merjenja pH-vrednosti je sicer precej bolj zamudna kot neposredna. V primeru, da bi želeli izmeriti zgolj pH-vrednosti prsti, bi bila neposredna metoda bolj primerna. Zavedamo se, da dodatek destilirane vode prsti spodbuja aktivacijo dolocenih ionov, ki jih z neposredno metodo merjenja ne dobimo, saj so v organskih snoveh (npr. korenine, odmrlo listje, lubje, mikroorganizmi, živali, kot so deževniki, stonoge, mravlje) v prsti adsorbirani ioni, ki jih šele dodatek destilirane vode sprosti. Ob tem obstaja tudi pomislek, da bi lahko nekatere drobne živali v prsti vplivale na pH-vrednost dolocenega vzorca (npr. prisotne mravlje sprostijo ob dodatku destilirane vode mravljincno kislino). Zaradi tega pomisleka je temeljnega pomena, da pred meritvami izlocimo vecje organske snovi. Motilni dejavnik lahko predstavljajo tudi drobni kamni, ki lahko zelo vplivajo na pH meritve. V 150 ml caši smo z analitsko tehtnico zatehtali po 10 g zemlje iz istega vrtnega okolja z razlicnih lokacij. Slehernemu vzorcu je bilo dodanih 100 ml destilirane vode, nato so se vzorci mešali okoli 20 minut na magnetnem mešalu. Ob mešanju se je potopila pH elektroda v suspenzijo. Izidi so prikazani v naslednji preglednici. 
5.5.4.1.1.1 Preglednica 190: Meritve Ph vrednosti prsti iz vrtnega okolja po lokacijah 

11.05.21  1  7,9  19,74  Trta pri lopi1  
11.05.21  2  7,5  19  Kup zemlje pri cešnji1  
12.05.21  3  8,1  20,11  Trta pri lopi2  
12.05.21  4  7,5  20,06  Kup zemlje pri cešnji2  
13.05.21  5  8,1  19,56  Trta pri lopi3  
13.05.21  6  7,8  20,17  Kup zemlje pri cešnji3  
14.05.21  7  8  19,28  Trta pri lopi4  
14.05.21  8  7,8  19,44  Kup zemlje pri cešnji4  
15.05.21  9  8,2  18,83  Trta pri lopi5  
15.05.21  10  7,8  19,11  Kup zemlje pri cešnji5  
16.05.21  11  7,7  19,39  Trta pri lopi6  
16.05.21  12  8,1  19,22  Kup zemlje pri cešnji6  
18.05.21  13  8  17,83  Blizu cešnje  
18.05.21  14  7,9  18  Za uto pri smreki  
21.05.21  15  8,4  17,33  Pri lilijah  
21.05.21  16  8,4  17,44  Pri forti  
26.05.21  17  8,5  16,94  Blizu cešnje2  
26.05.21  18  8,5  16,94  Pri lilijah2  
27.05.21  19  8  16,94  V gošcavi1  
27.05.21  20  8  17,17  V gošcavi2  
29.05.21  21  7,7  18,28  Pri živi meji blizu smreke  
29.05.21  22  8  18,5  Pri živi meji blizu hidranta  
30.05.21  23  7,9  17,77  Pri kanalizacijskem jašku1  
30.05.21  24  8  17,77  Pri kanalizacijskem jašku2  
02.06.21  25  6,7  19  Pri pušpanu  
02.06.21  26  7,8  19,22  Pri divji slivi  

Preglednica 190 prikazuje izmerjene pH-vrednosti za suspenzije iste vrtne zemlje oziroma prsti po 
datumih in razlicnih lokacijah vrta. Na podlagi teh vrednosti lahko sklepamo, da je ta prst pretežno alkalne narave, na eni lokaciji pa celo mocno alkalna (glej lokaciji „Blizu cešnje2“ in „Blizu lilijah2“, pH = 8,5). Nevtralno pH-vrednost lahko zasledimo na treh lokacijah („Pri pušpanu“, pH = 6,7, ter „Kup zemlje pri cešnji1“ in „Kup zemlje pri cešnji“, pH = 7,5). Obe lokaciji sta v bistvu izid mešanja prsti z nekaterih predelov vrta. Lokacija vzetega vzorca predstavlja pomemben podatek, saj nam lahko daje povratne informacije o vplivu rastlin in mikroorganizmov na prst. Prav tako ni nic manj pomemben podatek o datumu vzetega vzorca, saj nam lahko ta daje povratne informacije o padavinah in soncnem vremenu, kar vpliva na vlažnost prsti in posledicno tudi nekoliko na pH. Vpliv rastlin na pH prsti je zelo verjeten scenarij. Sedaj naj se prikažejo meritve pH-vrednosti prsti z drugega vrtnarskega okolja. 
5.5.4.1.1.2 Preglednica 191: Meritve Ph vrednosti prsti iz drugega vrtnarskega okolja 

Mak 7,6 23 Jagode 7,2 23,11 Zelje 7,52 23,22 
Preglednica 191 prikazuje izmerjene pH-vrednosti prsti po razlicnih gredah oziroma vrstah rastlin. Prst pri maku (pH = 7,6; -34,29 mV) in zelju (pH = 7,52; -29,71 mV) imata rahlo alkalno vrednost, medtem ko ima prst pri jagodah idealno nevtralno vrednost (pH = 7,2; U = -11,43 mV). Same jagode so zaradi vsebnosti limonine kisline nekoliko kisle, kar bi lahko imelo vpliv na nekoliko nižjo pH-vrednost prsti. Jagode sicer najbolje uspevajo v kislih do rahlo kislih prsteh v obmocju od 5,4 do 6,5, vendar se dobro prilagajajo tudi na prsti z nekoliko višjimi pH-vrednostmi. Pri maku je najbolje, da zemlja ostane nekoliko suha, prst pa ima pH v razponu od 6,5 do 7,5. V tem primeru bi bil vpliv maka na pH prsti bolj kot ne zanemarljiv. Zelje najbolje uspeva v pH razponu prsti od 6,0 do 7,0. Glede na izmerjeno pH-vrednost prsti pri zelju bi veljala podobna ugotovitev kot pri maku. Vecji vpliv na pH prsti bi lahko pricakovali s strani žuželk, nevretencarjev in mikroorganizmov. Na splošno velja, da v kislih prsteh primanjkujejo glive in mikroorganizmi, kot so bakterije, ki opravljajo pomembno nalogo razgradnje organske snovi, saj se hranijo z ogljikom, minerali in drugimi hranilnimi snovmi. Bakterije in glive najbolj uspevajo v prsteh s pH-vrednostjo od 6,0 do 7,5, pri cemer so bakterije nekoliko bolj naklonjene pH-vrednostim nad 7. Prav zaradi upravicenih razmišljanj o mutualisticnih povezavah med rastlinstvom, živalmi in mikroorganizmi je potrebno poleg kemicnih in fizikalnih lastnosti preucevati oziroma meriti tudi biološke lastnosti. Biološke lastnosti prsti v glavnem pomenijo posredne in neposredne vplive živih organizmov, ki se naseljujejo na njeni površini in globini. Na ta razmišljanja se bomo še kasneje vrnili. Za zdaj bi bilo smiselno izvesti nekaj meritev pH-vrednosti suspenzije, pH filtrata, prevodnosti filtrata, trdote filtrata in gostote filtrata za humusno zemljo z nazivom „Substral citrus“. Ta je sestavljena iz crne in bele šote, lubja, naravnih biospodbujevalcev ter gnojila NPK. Ta humus naj bi poskrbel za primerno kislost tal, ki je ugodna za sajenje limon, pomaranc in grenivk. Humusne prsti imajo praviloma veliko kapaciteto za zadrževanje vode in hranilnih snovi. 

5.5.4.1.1.3 Slika 437: Meritve Ph vrednosti, prevodnosti, trdote in gostote humusne prsti 
Slika 437 prikazuje meritve pH-vrednosti za suspenzijo humusne prsti (glej zgornji levi del slike s številko 1), filtracijo suspenzije prsti (glej zgornji desni del slike s številko 2), prevodnost filtrata prsti (glej spodnji levi del slike s številko 3), trdoto filtrata prsti in gostoto (glej spodnji desni del slike s številko 4). Za TDS metrom je še prikazan refraktometer. Postopek priprave vzorcev za merjenje pH je bil enak kot pri zemlji iz vrtnega okolja, le s to razliko, da sta bila dodatno pripravljena vzorca po 1 g in 2 g humusne prsti. pH humusnih suspenzij je bil izmerjen ob stalnem mešanju z magnetnim mešalom. Ostale meritve, kot so prevodnost, trdota in gostota, so bile izvedene s filtrati posameznih vzorcev. 
5.5.4.1.1.4 Preglednica 192: Izmerjene vrednosti za Ph, prevodnost, trdoto in gostoto humusne prsti 

1 6,51 24,8 6,56 245 1,0005 123 
2 6,91 25 6,54 420 1,0005 209 
10 6,84 25 6,67 1618 1,0010 806 
Preglednica 192 prikazuje izmerjene vrednosti pH suspenzij, pH filtratov, prevodnost filtratov, gostoto filtratov in trdoto filtratov. Kot lahko opazimo, je vpliv koncentracije humusne zemlje v raztopini velik na prevodnost in trdoto, saj vrednosti strmo linearno narašcajo. Na izmerjene pH-vrednosti in gostoto je vpliv sorazmerno majhen ali celo zanemarljiv. To je povsem razumljivo, saj pH-meter deluje na principu merjenja prisotnosti H3O+ ionov, medtem ko konduktometer meri prisotnost vseh nabitih ionov. Podobno velja za TDS-meter, ki zajema nabite ione mineralnih snovi in poleg tega še organske snovi brez naboja. 

5.5.4.1.1.5 Slika 438: Linearna trendna grafa za prevodnost in trdoto 
Slika 438 prikazuje linearne trendne grafe za prevodnost in trdoto filtratov humusnih raztopin razlicnih koncentracij (1 g humusa + 100 ml H2O, 2 g humusa + 100 ml H2O in 10 g humusa + 100 ml H2O). Ugotovimo lahko porast obeh merilnih enot na podlagi vpliva višje koncentracije humusne prsti v raztopini. Pri humusni prsti mnoge organske snovi niso topne v vodi, medtem ko je velik del anorganskih snovi topnih v vodi, tako da ionizirajo (npr. (NO3), (NH4), (SO4)˛ ioni).
... 
5.5.4.1.2 Kombinirane meritve Ph, prevodnosti, trdote, temperature in ocene prepustnosti prsti 
Preucevani so bili vzorci prsti humusa citrusa (HC), prsti blizu vodnih virov in prsti znotraj dveh urejenih vrtov. Izmerjene so bile naslednje vrednosti: 
1.
 pH po razlicnih metodah (v suspenzijah, v filtratih in neposredno s pomocjo merilca pH-ja prsti), 

2.
 Stopnja vlažnosti prsti na lestvici od 0 do 10 s pomocjo merilca (od 0 do 3,5 suha prst, od 3,5 do 7,5 vlažna prst in od 7,5 do 10 pomeni mokra prst). Pri teh številkah ne gre za odstotke vlažnosti, ampak zgolj za relativne številcne vrednosti, ki nam povedo, ali je potrebno prsti dodati vodo ali pa ne, 

3. 
Temperatura prsti s pomocjo analognega termometra, 

4.
 Ocena prepustnosti suspenzije prsti skozi dvojni naguban filter papir na lestvici od 1 do 4 (1 pomeni najbolj prepustna prst, 4 pa slabo prepustna prst), 

5.
 Prevodnost filtratov prsti v µS, in 

6. 
Trdota filtratov v ppm. 


Na osnovi teh meritev je že možno dokaj dobro profilirati prsti in jim dodeliti ustrezno klasifikacijsko skupino. Sledi prikaz meritev in razlaga dobljenih izidov. 
5.5.4.1.2.1 Preglednica 193: Kombinirane meritve razlicnih vrst prsti 

DVT  85,1  6,92  22,4 41  6,95  5,5  8,4  RRM  
JPG  34,1  5,91  23,1 19  7  1,8  7,82  M  
JPZ  92,8  7,34  22,2 44  6,6  6,8  7,61  MR  
SP  94,7  6,99  22,4 45  6,7  2  8,24  RM  
SPJ  177  7,56  22,9 86  6,7  3  8,22  RRM  
TLV  71,4  6,62  23,1 35  6,82  2  7,51  RM  
HC  1618  6,67  25  806  6,9  6  6,84  B  

2  10  100  22  
4  10  100  22  
2  10  100  20,5  
3  10  100  23  
2  10  100  22,5  
2  10  100  20  
1  10  100  21  

Preglednica 193 prikazuje razlicne meritve razlicnih vrst prsti iz razlicnih okolij, pri cemer stolpcne oznake pomenijo naslednje: 
a. 
Vrsta oznacuje vrsto prsti z dolocenega okolja. Vzorci so bili vzeti z dveh vrtov blizu trte (DVT in TLV), z ene lokacije blizu recnega vodnega vira (SP), z ene lokacije blizu jezera (SPJ) in z dveh lokacij v gozdu blizu jame (JPG in JPZ). Posebnost pri vrsti vzorca predstavlja humus citrus (HC), ki služi kot nekakšen vzorec kakovosti prsti, saj bodo s HC primerjani ostali vzorci prsti. 

b.
 Prevodnost filtrata (.) je izmerjena v µS. Filtrat je pridobljen na osnovi filtracije suspenzije prsti (mešanica 10 g prsti s 100 ml H2O). Te meritve so zelo informativne, saj nam posredujejo povratno informacijo o prisotnosti nabitih ionov v prsti, kar posledicno daje vpogled v prisotnost mineralnih hranilnih snovi za rastline. 

c.
pH filtrata (Phf) je ena od metod merjenja pH vrednosti prsti. Filtrat pridobimo prav tako na osnovi filtracije suspenzije prsti. 

d. 
Temperatura filtrata (Tf) pomeni temperaturo v °C, ki jo izmeri pH-meter. 

e.
PPM filtrata (PPM) predstavlja meritve trdote filtrata prsti v enoti ppm. 

f.
 Neposredna meritev pH vrednosti s pomocjo merilca (Phnep) je izvedena tako, da merilec vstavimo v dolocen del razrahljane prsti in odcitamo vrednost. 

g.
 Stopnja vlažnosti zemlje (Svl) nam pove (kot že omenjeno), ali je zemlja premalo, dovolj ali pa prevec vlažna. 

h.
 pH suspenzije (Phs) je še ena od možnih metod merjenja pH prsti. Vsi vzorci so bili pripravljeni na enak nacin, torej je vsebnost prsti znašala 10 g (m) in 100 ml destilirane vode (VH2O). Postopek te metode merjenja je bil že natancno opisan v prejšnjem podpoglavju. 

i.
Bistrost filtrata (BF) je kvalitativen opis bistrosti ali motnosti filtrata, pri cemer so filtrati lahko bistri (B), rahlo motni (RM), rahlo rahlo motni (RRM), motni (M) in motni z rdecim barvnim podtonom (MR). 

j.
 Ocena prepustnosti suspenzije prsti skozi dvojni naguban filter papir (Pro) pomeni grobo oceno hitrosti prehajanja suspenzije skozi filter papir, kar je razdeljeno na štiri stopnje (že opisano). 

k. 
Temperatura prsti (Tz) je bila izmerjena neposredno na nahajališcu prsti, hkrati s pH in stopnjo vlažnosti. Meritve elektricne prevodnosti v µS med razlicnimi prstmi so pokazale, da je prst HC najbolj prevodna (1618 µS). Elektricna prevodnost prsti je v bistvu koristno merilo za kolicino nabitih delcev oziroma ionov v prsti. Porocajo nam povratno informacijo o razpoložljivosti in izgubi hranilnih snovi, prav tako pa so dober kazalnik glede teksture tal in zmogljivosti shranjevanja vode. Iz tega lahko sklepamo, da je prst HC najbolj zmogljiva in bogata s hranilnimi snovmi. Vzorec blizu jezera (SPJ) je imel drugo najvecjo elektricno prevodnost (177 µS), kar je precej manj kot pri HC. Še nižje vrednosti so bile izmerjene pri drugih vzorcih, kot so SP (94,7 µS), JPZ (92,8 µS), DVT (85,1 µS), TLV (71,4 µS), in na zadnjem mestu je bila najnižja vrednost pri JPG (34,1 µS). Prenizke vrednosti elektricne prevodnosti v prsti pomenijo predvsem primanjkljaj hranilnih snovi, kar nakazuje na bolj pešcene prsti z nizko vsebnostjo organskih snovi. Pri zelo glinastih tleh so lahko vrednosti elektricne prevodnosti prekomerno visoke, kar prav tako ni dober pokazatelj kakovosti prsti. Optimalne vrednosti elektricne prevodnosti v prsti naj bi bile manjše od 4 mS. Glede na dejstvo, da smo imeli opravka s suspenzijo 10 g prsti + 100 ml H2O, ki je bila filtrirana s pomocjo dveh nagubanih filter papirjev, smo dobili izide v µS. Praviloma merijo elektricno prevodnost z nasiceno suspenzijo prsti ali pa v razmerju 1:1 in zatehtajo 20 g prsti. Razmerje pri danih preizkusih je bilo 1:10, pri cemer je bila zatehtana masa za faktor dva manjša. Razumljivo je, da vecja masa 


vzorca zaradi heterogenosti prsti predstavlja natancnejše izide, še zlasti takrat, kadar vzorec prsti najprej presejemo in s tem izlocimo vecje delce, kot so kamencki in rastlinski deli. Po drugi strani pa tovrstni pripravljeni vzorci ne predstavljajo dejanskega stanja prsti in zaradi tega niso povsem avtenticni, saj vse snovi, ki jih prsti vsebujejo, vplivajo na manjše in vecje prevodnosti. 
Pri meritvah pH vrednosti filtratov so bile skoraj pri vseh vzorcih dobljene skorajda idealne vrednosti, od 5,91 (JPG) do 7,34 (JPZ), medtem ko so bile meritve pH vrednosti suspenzij vecinoma v alkalnem obmocju, od 7,51 (TLV) do 8,4 (DVT). Glavna razloga za ta odklon med obema metodama merjenja pH sta prisotnost kamenckov in rastlinskih delov v prsti. Drobni kamencki zagotovo vplivajo na višje pH vrednosti, rastlinski deli pa adsorbirajo nekatere ione, ki jih potem voda v vodni suspenziji prsti sprosti. V primeru (CO3)2- anionov je povsem jasno, da ti dvigujejo pH vrednost v smeri alkalnosti. Najbolj zanesljiva se zdi neposredna metoda merjenja pH z merilcem, ki ga zabodemo v zemljo. Ta metoda je dajala idealne pH vrednosti od 6,6 (JPZ) do 7,0 (JPG). Tej metodi lahko ocitamo zgolj to, da izloca predvsem prisotnost adsorbiranih ionov v rastlinskih delih in kamenju. 
Pri meritvah stopnje vlažnosti prsti (Svl) so bile nekatere prsti suhe (JPG = 1,8; SP = 2; TLV = 2; SPJ = 3), medtem ko so bile druge vrste prsti optimalno navlažene (DVT = 5,5; HC = 6; JPZ = 6,8). Trdota filtratov prsti je zelo tesno povezana s prevodnostjo filtratov, saj pri manjših prevodnostih dobimo kot izid manjšo trdoto (npr. JPG . = 34,1 µS . PPM = 19 ppm; HC . = 1612,1 µS . PPM = 806 ppm). Trdota, merjena s TDS metrom, nam daje povratno informacijo o vsebnosti mineralnih snovi z nabitimi delci in organskih snovi v filtratu prsti. Pri bistrosti filtratov je zgolj HC prst dosegla stopnjo najvecje bistrosti (B). Vsi ostali filtrati so bili bodisi rahlo rahlo motni (SPJ), rahlo motni (DVT, SP in TLV), bodisi povsem motni (JPG in JPZ). Motni filtrati nakazujejo na prisotnost snovi, ki so težje ali pa sploh ne topne v vodi, medtem ko bistri filtrati pomenijo topnost snovi v filtratu. Nenazadnje imamo še oceno prepustnosti prsti za vodo (Pro) na lestvici od 1 do 4. Najboljšo oceno prepustnosti prsti za vodo je dosegla HC prst (Pro = 1), sledijo prsti kot so DVT, JPZ, SPJ in TLV z drugo najboljšo prepustnostjo za vodo (Pro = 2), na predzadnjem mestu se je uvrstila SP prst (Pro = 3), najslabšo prepustnost za vodo (Pro = 4) pa je dosegla prst JPG. 
Na osnovi dobljenih izidov lahko sklepamo, da je prst JPG dosegla najslabše vrednosti za prevodnost (34,1 µS), trdoto (19 ppm), bistrost filtrata (M - moten), stopnjo vlažnosti (le 1,8) in prepustnost za vodo (najslabša stopnja 4), medtem ko pH vrednosti niso negativno izstopale. Ob tem lahko kvecjemu dodamo pripombo glede dobljene pH vrednosti filtrata, ki je bila zgolj 5,91, kar že predstavlja kislo vrednost, ceprav ni kriticna. Povrhu tega je bil filtrat zelo moten z rdecim barvnim podtonom. pH suspenzije JPG prsti je bil v rahlo alkalnem obmocju, in sicer 7,82. 
Prst TLV lahko glede na dobljene izide uvrstimo kot drugo najmanj kakovostno prst s prevodnostjo 71,4 µS, trdoto 35 ppm, stopnjo vlažnosti 2 in prepustnostjo za vodo enako 2. Tudi pri tej prsti pH vrednosti niso negativno izstopale. Na naslednje mesto po kakovosti prsti se je uvrstila DVT prst s prevodnostjo 85,1 µS, trdoto 41 ppm, solidno stopnjo vlažnosti (5,5) in prepustnostjo za vodo enako 
2. pH vrednosti niso negativno izstopale, le z izjemo pH vrednosti suspenzije, ki je bila že skoraj mocno alkalna (8,4). 
Nekoliko boljše kakovosti od DVT prsti je bila JPZ prst, ki je imela vecjo prevodnost (92,8 µS), trdoto (44 ppm), stopnjo vlažnosti (6,6) in enako oceno prepustnosti za vodo. Tudi pri tej prsti ni možno porocati o izstopajocih pH vrednostih. Na enako stopnjo kakovosti prsti kot predhodna se je uvrstila SP prst s prevodnostjo 94,7 µS in trdoto 45 ppm, vendar z manjšo stopnjo vlažnosti (Svl = 
2) in slabšo prepustnostjo za vodo (Pro = 3). pH vrednosti tudi pri tej prsti niso negativno izstopale. 
Kot drugo najbolj kakovostno prst lahko glede na dane izide uvrstimo SPJ prst s prevodnostjo 177 µS, trdoto 86 ppm, s prepustnostjo za vodo enako oceni 2 in nižjo stopnjo vlažnosti (Svl = 3). pH vrednosti tudi pri tej prsti niso negativno izstopale. 
Kot najboljšo prst lahko proglasimo HC prst, ki je dosegla zdalec najvecjo prevodnost (. = 1618 µS), trdoto (806 ppm), bistrost filtrata in prepustnost za vodo (Pro = 1). Povrhu tega je imela tudi optimalno stopnjo vlažnosti (Svl = 6). Vse izmerjene pH vrednosti so se gibale v obmocju idealnega, vkljucno s pH vrednostjo suspenzije, ki je bila 6,84. Izidi so zelo informativni in nam poleg tega posredujejo predstavnika prsti, ki bi lahko opravljal funkcijo idealnega standarda, s katerim bi lahko dolocili kakovost in cistost dolocene prsti. Na osnovi danih meritev lahko s preprostimi matematicnimi izracuni dolocimo cistost dolocene prsti v primerjavi s HC prstjo. To lahko izvedemo tako na osnovi prevodnosti razlicnih prsti kot tudi trdote. 
.SPJ (177µ S) 
%Cl.= ·100 %=·100%=10,94 % 
.HC (1618µ S)
TRSPJ (86 ppm) 
%Clt =·100%=·100%=10,67 % 
TRHC (806 ppm)
Prst SPJ dosega 10,94 % idealne vrednosti glede na prevodnost HC prsti in 10,67 % idealne vrednosti glede na TDS trdoto HC prsti. 
.SP (94,7µ S) 
%Cl.= ·100%=·100 %=5,85 % 
.HC (1618µ S)
TRSP (44 ppm) 
%Clt =·100 %=·100 %=5,46% 
TRHC (806 ppm)
Prst SP dosega 5,85 % idealne vrednosti glede na prevodnost HC prsti in 5,46 % idealne vrednosti glede na TDS trdoto HC prsti. .JPZ (92,8 µS) 
%Cl.= ·100 %=·100%=5,73 % 
.HC (1618µ S)TRJPZ (45 ppm) 
%Clt =·100%=·100%=5,58 % 
TRHC (806 ppm)Prst JPZ dosega 5,73 % idealne vrednosti glede na prevodnost HC prsti in 5,58 % idealne vrednosti glede na TDS trdoto HC prsti. .DVT (85,1µ S) 
%Cl.= ·100 %=·100%=5,26 % 
.HC (1618µ S)
TRDVT (41 ppm) 
%Clt =·100%=·100%=5,09% 
TRHC (806 ppm)Prst DVT dosega 5,26 % idealne vrednosti glede na prevodnost HC prsti in 5,09 % idealne vrednosti glede na TDS trdoto HC prsti. .TLV (71,4µ S) 
%Cl.= ·100%=·100 %=4,41 % 
.HC (1618µ S)TRTLV (35 ppm) 
%Clt =·100 %=·100 %=4,34 % 
TRHC (806 ppm)Prst TLV dosega 4,41 % idealne vrednosti glede na prevodnost HC prsti in 4,34 % idealne vrednosti glede na TDS trdoto HC prsti. .JPG (34,1 µ S) 
%Cl.= ·100%=·100 %=2,11% 
.HC (1618 µ S)TRJPG (19 ppm) 
%Clt =·100%=·100 %=2,36 % 
TRHC (806 ppm)
Prst JPG dosega 2,11 % idealne vrednosti glede na prevodnost HC prsti in 2,36 % idealne vrednosti 
glede na TDS trdoto HC prsti. Primerjava med HC prstjo in drugimi vrstami prsti še jasneje izpostavi razlike v kakovosti med njimi. Za JPG prst lahko trdimo, da gre bolj za pešceno prst. Za pešcena tla je znano, da slabše shranjujejo in zadržujejo katione, kar pomeni, da posledicno prej izgubljajo hranilne snovi kot druge vrste prsti (npr. elektricna prevodnost je bila zgolj 34,1 µS). Poleg tega so manj zmožna shranjevati vodo, kar dokazuje tudi izmerjena najnižja vrednost stopnje vlažnosti, ki je znašala zgolj 
1,8. Druga najslabša prst po kakovosti glede na izmerjene vrednosti za prevodnost, trdoto, pH in stopnjo vlažnosti je TLV prst. Ima manjšo zmogljivost za shranjevanje vode (stopnja vlažnosti je znašala zgolj 2, meritve pa so bile izvedene v senci) in primanjkuje ji optimalnih kolicin hranilnih snovi. Vsebovala je tudi vecjo kolicino drobnih kamnin. Nekoliko boljša prst je DVT, saj ima vecjo prevodnost, trdoto in vecjo stopnjo vlažnosti (Svl = 5,5), kar pomeni, da bolje skladišci vodo. Poleg tega je ta prst vsebovala manj drobnih kamnin kot TLV prst. Prst SP je sicer imela nekoliko vecjo prevodnost kot JPZ prst, vendar nižjo stopnjo vlažnosti, iz cesar lahko sklepamo, da slednja bolje shranjuje vodne zaloge. SPJ prst pa je bila po teh meritvah druga najboljša prst, saj je imela prevodnost 177 µS in trdoto 86 ppm. Po drugi strani pa je imela nižjo stopnjo vlažnosti (Svl = 3), kar bi lahko nakazovalo na slabšo kapaciteto shranjevanja vode. Absolutni prvak glede kakovosti prsti pa je bila, kot že omenjeno, HC prst, ki je vrsta humusa. Humus v bistvu ni vrsta prsti, ampak predstavlja pomemben del le-te. Vsebuje veliko kolicino organskih snovi, ki so izdelek razgradnje rastlin in živali. Brez te pomembne komponente prst ni lahko plodovita. Humus praviloma vsebuje okoli 60 % ogljika, 6 % dušika, manjšo kolicino žvepla, fosforja ter še vrsto drugih sestavin, kot so magnezij, kalcij itd. Pri teh meritvah je bila uporabljena posebna umetno izdelana HC prst, obogatena z gnojilom NPK in drugimi snovmi. Posebnost HC prsti je bila ta, da so meritve pH z razlicnimi metodami dajale primerljive izide. Vse ostale preizkušene prsti niso dajale primerljivih izidov meritev pH vrednosti. Izidi pH filtratov prsti so bili sorazmerno primerljivi z neposrednimi meritvami, vendar (kot že omenjeno) so bila velika razhajanja med metodo merjenja pH v suspenzijah in drugima dvema metodama. Možna razlaga tega je že bila podana, zato se s tem vprašanjem ne bomo vec ukvarjali. Pri teh meritvah so bili vzorci prsti pripravljeni v razmerju 1:10 (10 g prsti + 100 ml H2O), kar je v neskladju z dogovori o pripravljenih vzorcih prsti. Prav zaradi tega so bile izvedene še meritve z istimi prstmi v razmerju 1:5, kar odgovarja masi 20 g prsti in 100 ml H2O. Sicer pa pravega standarda za metodo merjenja pH v prsti v bistvu ne obstaja, saj se te metode prilagajajo raznovrstnim okolišcinam (npr. geografska lega, podnebje, padavine, nacionalni dogovori).268 
268 Miller, R. O., &amp; Kissel, D. E. (2010). Comparison of soil ph methods on soils of North America. Soil Science Society of America Journal, 74(1), 310–316. https://doi.org/10.2136/sssaj2008.0047. 
5.5.4.1.2.2 Preglednica 194: Kombinirane meritve razlicnih vrst prsti v razmerju 1:5 

DVT 155,5 7,3  24,2 74  6,95  5,5 7,91 M  3  20  100  22  
JPG  30,4  6,45 24,6 14  7  1,8 5,06 MR  4  20  100  22  
JPZ  323 7,16 24,2 160  6,6  6,8 7,27 RM  2  20  100  20,5  
SP  133,3 7,14 24,4 65  6,7  2  7,75 RM  2  20  100  23  
SPJ  164,7 7,75 24,1 80  6,7  3  8,66 RM  2  20  100  22,5  
TLV 130,5 7,47 23,7 64  6,82  2  7,78 M  3  20  100  20  
HC  2390 6,57 23,4 1204 6,9  6  6,8 B  1  20  100  21  

Preglednica 194 prikazuje izide kombiniranih meritev za razlicne vrste prsti. Vzorci so tokrat bili pripravljeni v razmerju 1:5, medtem ko so bili pri predhodnih meritvah vzorci pripravljeni v razmerju 1:10. Potrebno je opozoriti na dejstvo, da so nastale dolocene razlike, še zlasti pri prsteh, kot sta DVT in SP. Ocitne razlike lahko opazimo pri izmerjenih prevodnostih, pri ocenah bistrosti filtratov in prepustnosti za vodo. Prevodnost in TDS trdota DVT (155,5 µS; 74 ppm) prsti sta bili v novem razmerju vecji kot pri SP (133,3 µS; 65 ppm) prsti. Prav tako je prišlo tudi do spremembe obeh kvalitativnih ocen, saj je filtrat DVT prsti bil moten in prepustnost za vodo je bila ocenjena na nižjo tretjo stopnjo. Pri SP prsti je bil filtrat, podobno kot pri predhodni oceni, rahlo moten, vendar je bila prepustnost za vodo višje ocenjena kot druga stopnja. Pri SPJ prsti sta bila prevodnost in trdota v novem razmerju celo nekoliko manjša (164,7 µS; 80 ppm) kot pri razmerju 1:10 (177 µS; 86 ppm). V novem razmerju je bila bistrost filtrata SPJ prsti ocenjena kot rahlo motna, medtem ko je bila pri razmerju 1:10 ocenjena kot rahlo motna. Pri ostalih preucevanih prsteh so bili izidi glede na predhodne meritve pricakovani. Pri meritvah pH suspenzij je vrednost za JPG prst pojemala v smer kislega medija (prej v razmerju 1:10: pH = 7,82; v razmerju 1:5: pH = 5,06), kar predstavlja veliko presenecenje, saj je bila pri razmerju 1:10 pH vrednost filtrata v kislem mediju (pH = 5,91). V novem razmerju 1:5 pa je bila pH vrednost filtrata 6,45. Pri ostalih meritvah pH suspenzij drugih prsti so bile izmerjene vrednosti nad 7 in celo nad 8, razen pri HC prsti. Nasploh so bile vrednosti pH filtratov prsti v skupnem vpogledu v razmerju 1:10 nižje kot v razmerju 1:5, medtem ko so bile vrednosti pH suspenzij v skupnem vpogledu višje. Te meritve nam sporocajo, da so prsti že po naravi zelo heterogene in da je težko pridobiti povsem poenotene izide. Prav zaradi tega nas ne more presenetiti dejstvo, da ne obstaja pravi standard za merjenje pH prsti. Najbolj poenotene izide so dajale neposredne meritve pH v prsti. Ponovno bi bilo smiselno izracunati cistost dolocene prsti v primerjavi s HC prstjo. 
.SPJ (164,7µ S) 
%Cl.= ·100 %=·100%=6,89 % 
.HC (2390µ S)
TRSPJ (80 ppm) 
%Clt =·100%=·100 %=6,64 % 
TRHC (1204 ppm)Pri meritvah v razmerju 1:10 je SPJ prst dosegla 10,94 % idealne vrednosti glede na prevodnost HC prsti in 10,67 % idealne vrednosti glede na TDS trdoto HC prsti. V razmerju 1:5 pa smo lahko prica upadu kakovosti prsti glede na odstotkovne vrednosti (glej 6,89 % za prevodnost in 6,64 % za TDS trdoto). 
.SP (133,3µ S) 
%Cl.= ·100%=·100%=5,58% 
.HC (2390µ S)
TRSP (65 ppm) 
%Clt =·100 %=·100 %=5,40% 
TRHC (1204 ppm)
Pri meritvah v razmerju 1:10 je SP prst dosegala 5,85 % idealne vrednosti glede na prevodnost HC prsti in 5,46 % idealne vrednosti glede na TDS trdoto HC prsti. V razmerju 1:5 so dobljene vrednosti blizu predhodnih izidov (gl. 5,58 % za prevodnost in 5,40 % za TDS trdoto). 
.JPZ (323µ S) 
%Cl.= ·100 %=·100 %=13,51 % 
.HC (2390µ S)
TRJPZ (160 ppm) 
%Clt =·100 %=·100%=13,29 % 
TRHC (1204 ppm)
Pri meritvah v razmerju 1:10 je JPZ prst dosegala 5,73 % idealne vrednosti glede na prevodnost HC prsti in 5,58 % idealne vrednosti glede na TDS trdoto HC prsti. V razmerju 1:5 so dobljene vrednosti precej vecje od predhodnih izidov (gl. 13,51 % za prevodnost in 13,29 % za TDS trdoto). 
.DVT (155,5µ S) 
%Cl.= ·100 %=·100%=6,51 % 
.HC (2390 µ S)
TRDVT (74 ppm) 
%Clt =·100%=·100%=6,15% 
TRHC (1204 ppm)
Pri meritvah v razmerju 1:10 je DVT prst dosegla 5,26 % idealne vrednosti glede na prevodnost HC prsti in 5,09 % idealne vrednosti glede na TDS trdoto HC prsti. V razmerju 1:5 so dobljene vrednosti vecje od predhodnih izidov (glej 6,51 % za prevodnost in 6,15 % za TDS trdoto). Tako pri JPZ kot tudi pri DVT prsti gre lahko za zelo heterogeno sestavo razlicnih snovi in porazdelitev nabitih delcev oziroma ionov v celokupnem vzorcu. V bistvu bi bile potrebne še meritve v drugih razmerjih med prstjo in destilirano vodo, da bi lahko potrdili predhodno domnevo. Prav tako bi bilo potrebno veckrat ponoviti predhodne meritve, kar seveda ne spada v okvir tega monografskega dela. 
.TLV (130,5µ S) 
%Cl.= ·100%=·100 %=5,46 % 
.HC (2390 µ S)
TRTLV (64 ppm) 
%Clt =·100%=·100 %=5,32 % 
TRHC (1204 ppm)
Pri meritvah v razmerju 1:10 je TLV prst dosegala 4,41 % idealne vrednosti glede na prevodnost HC prsti in 4,34 % idealne vrednosti glede na TDS trdoto HC prsti. V razmerju 1:5 so dobljene vrednosti vecje od predhodnih izidov (gl. 5,46 % za prevodnost in 5,32 % za TDS trdoto). 
.JPG (30,4µ S) 
%Cl.= ·100%=·100%=1,27% 
.HC (2390µ S)
TRJPG (14 ppm) 
%Clt =·100 %=·100 %=1,16 % 
TRHC (1204 ppm)
Pri meritvah v razmerju 1:10 je JPG prst dosegla 2,11 % idealne vrednosti glede na prevodnost HC prsti in 2,36 % idealne vrednosti glede na TDS trdoto HC prsti. V razmerju 1:5 so dobljene vrednosti še manjše od predhodnih izidov (glej 1,27 % za prevodnost in 1,16 % za TDS trdoto). Meritve prevodnosti in trdote filtratov prsti so nam v bistvu pokazale, da so v glavnem vse prsti (z izjemo SP prsti) zelo heterogeno sestavljene, tako v smeri organskih kot tudi anorganskih snovi, še zlasti v obliki topnih snovi oziroma ionov v vodi. Za vecjo nazornost naj prikažemo primerjalno vizualizacijo dobljenih odstotkov za prevodnost. 

5.5.4.1.2.3 Slika 439: Primerjava idealnih odstotkovnih vrednosti med prstmi za prevodnost 
Slika 439 prikazuje primerjavo idealnih odstotkovnih vrednosti glede na HC prst med preucevanimi prstmi (DVT, JPG, JPZ, SP, SPJ in TLV) za prevodnost. Z izjemo SP prsti so razlike med prstmi precej velike, še zlasti pri JPZ in SPJ prsti, medtem ko so razlike pri DVT, JPG in TLV prsti manjše. Rangi glede na kakovost prsti so se po meritvah prevodnosti v razmerju 1:5 nekoliko spremenili. 
Kot najbolj kakovostno prst še vedno uvrstimo SPJ prst, sledijo ji DVT prst (rang 2), SP prst (rang 3), TLV prst (rang 4), na zadnje mesto pa se je ponovno uvrstila JPG prst (rang 5). Zanesljivo lahko po izvedenih meritvah trdimo, da je SPJ prst med preucevanimi prstmi v primerjavi s HC prstjo najbolj kakovostna prst, medtem ko sta TLV in JPG prsti najmanj kakovostni. Iz vseh teh meritev je razvidno, da meritve prsti nekoliko "visijo v zraku" in da ni pravega standarda. V tem kontekstu bi lahko HC prst veljala za merilo ali celo standard pri ovrednotenju meritev razlicnih vrst prsti. Izvedene so bile še iste kombinirane meritve z istimi prstmi v razmerju 1:5, le s to razliko, da so bile prsti najprej presejane skozi drobno sito (z izjemo HC prsti), nato pa so se vzorci zatehtali. S presejanjem so se izlocili drobni kamni in vecji rastlinski deli. Glavni namen teh dodatnih meritev je bil ugotoviti, ali so drobni kamni in vecji rastlinski delci v predhodnih meritvah imeli vecji ali manjši vpliv na Ph vrednosti, prevodnost, trdoto, bistrost filtrata in prepustnost za vodo. 
5.5.4.1.2.4 Preglednica 195: Presejani vzorci prsti in kombinirane meritve 


DVT  153,2 7,15  23,9  73  6,95  5,5  7,95  M  3  20  100  
TLV  122,3 7,68  23,5  58  6,82  2  7,54  RM  3  20  100  
HC  2390  6,57  23,4  1204  6,9  6  6,8  B  1  20  100  
SPJ  223 7,77  23,9  111 6,7  3  8,49  RRM  2  20  100  
SP  155,4 7,17  23,5  79  6,7  2  8,13  RM  2  20  100  
JPG  47,9  6,48  23,9  21  7  1,8  5,09  Mr  4  20  100  
JPZ  180,2 7,08  24  87  6,6  6,8  7,51  RM  2  20  100  

Preglednica 195 prikazuje podatke o kombiniranih meritvah za presejane vzorce prsti, kot so DVT, TLV, HC, SPJ, SP, JPG in JPZ. Ph vrednosti, izmerjene s pomocjo razlicnih metod, se med seboj ob primerjavi s predhodnimi meritvami brez presejanja bistveno ne razhajajo. Ph suspenzije so bile ponovno nekoliko višje (z izjemo JPG prsti, kar je podobno kot pri meritvah brez presejanja), Ph filtrati pa nekoliko nižji. Vecji razkorak je mogoce opaziti pri nekaterih prsteh glede na meritve prevodnosti in trdote filtratov (SPJ). Pri DVT, TLV, SP in JPG prsti ni bilo vecjih razlik glede izidov meritev za prevodnost in trdoto. Te prsti so pred presejanjem vsebovale precejšnjo kolicino drobnega kamenja in rastlinskih delov v obliki korenin, kar dokazuje, da oboje ni bistveno vplivalo na prevodnost in trdoto teh prsti. Drugacno sliko dobimo, ko obravnavamo SPJ in JPZ prsti. Pri SPJ prsti sta se prevodnost in trdota po presejanju izrazito povecali (predhodna meritev: 164,7 µS; 80 ppm, po presejanju: 223 µS; 111 ppm). SPJ prst je vsebovala veliko število nekoliko vecjih kamenckov in tanjših korenin. Za to prst bi lahko predpostavili, da so še posebej kamni in korenine vplivali na sorazmerno drasticno spremembo prevodnosti in trdote, saj so bile vrednosti brez obojega vecje. Kamni in korenine so v bistvu delovali kot nekakšni upori, ki so blokirali popolnejši pretok nabitih delcev. Pri JPG prsti smo bili prica anomaliji glede merjenja Ph suspenzije in filtrata, saj so pri vseh poskusih (z izjemo enega) Ph vrednosti ležale v kislem obmocju (glej meritve za 1:10, 1:5 in 1:5 po presejanju: za filtrat 5,91; 6,45 in 6,48; za suspenzijo 7,82 – omenjena izjema; 5,06 in 5,09). Glede izjeme 7,82 je težko postaviti smiselno razlago. Morda je bil vzorec zatehtane prsti nekoliko drugacne sestave? Glede dobljenih nizkih Ph vrednosti je možno najti razlago v kemicni reakciji, ki jo je sprožil dodatek 100 ml destilirane H2O. Vzorec JPG prsti je bil vzet v gozdu približno 20 metrov od (apnencaste) jame, zato je zanesljivo vseboval CaCO3. Znano je, da je CaCO3 nekoliko topen v vodi in da v prisotnosti CO2 reagira v kalcijev hidrogenkarbonat (Ca(HCO3)2), ki ima kislo Ph vrednost. 
CaCO3 +  H2O +  CO2 . Ca(HCO3)2 
Ca(HCO3)2 obstaja zgolj v tekoci obliki in je zelo dobro topen v vodi. Skratka, prst JPG je imela doloceno apnencasto podlago. Pri merjenju prevodnosti in trdote prsti JPG so bile izmerjene najnižje vrednosti (gl. .1:10 = 34,1 µS; .1:5 = 30,4 µS in .1:5 = 47,9 µS; PPM1:10 = 19 ppm; PPM1:5 = 14 ppm in PPM1:5 = 21 ppm), kar v bistvu ne sovpada s predhodno razlago, saj prisotnost Ca(HCO3)2 povecuje tako prevodnost kot tudi trdoto vodnih raztopin. 
Prisotnost enovalentnih kationov, kot sta Na. in K., bi morda lahko vplivala na zmanjšanje prevodnosti in trdote filtrata. Najbolj smiselna razlaga za nižje vrednosti prevodnosti in trdote pri prsti JPG je verjetno v tem, da je ta prst vsebovala razmeroma veliko maso v vodi netopnih snovi. Dodatek destilirane vode namrec ni uspel raztopiti vecjega dela mase prsti JPG, zaradi cesar so bile izmerjene vrednosti prevodnosti in trdote v obmocju destilirane vode, katere trdota znaša od 0 ppm do 71,2 ppm. 
To pojasnjuje tudi meritve drugih vrst prsti (z izjemo prsti HC in deloma prsti JPZ), pri katerih so bile vrednosti prevodnosti in trdote filtratov nižje kot pri vecini vod iz vodovodnega omrežja (npr. PPM = 270 ppm). Prevodnost je sicer mocno odvisna od števila nabitih ionov, njihove hitrosti gibanja in vrste ionov z dolocenim nabojem. Z meritvijo TDS-trdote v enoti ppm v bistvu dolocimo število nabitih aktivnih ionov v raztopini (npr. vrednost 19 ppm pomeni 19 ionov). 
Za filtrat prsti JPG je bilo ugotovljeno, da vsebuje izjemno majhno število ionov – primerljivo s destilirano vodo, medtem ko druge vrste prsti (z izjemo prsti HC) vsebujejo število aktivnih ionov, podobno kot voda iz vodovodnih pip. V zvezi s tem se pojavlja zanimivo vprašanje: kateri ioni so prisotni v filtratih prsti? Vecina prsti obicajno vsebuje ione Na., K., NH4., H3O., Ca˛., Mg˛., Cl., NO3., SO4˛. in PO4ł.. Mnoge prsti vsebujejo tudi druge ione, kot so Fe˛., Feł., Alł., Mn4., Si4., CO3˛., O˛. in drugi. Na dokazne reakcije nekaterih ionov se bomo vrnili po izvedbi preizkusa sedimentacije posameznih preucevanih prsti v destilirani vodi. 
5.5.4.1.3 Sedimentacija preucevanih prsti 
Pri preizkusu sedimentacije prsti DVT, TLV, JPG, JPZ, SPJ, SP in HC so bile najprej pripravljene suspenzije v razmerju 1:5 (20 g prsti in 100 ml H2O). Suspenzije so bile temeljito premešane, nato pa so jih pustili stati na pultu približno 18 ur. V tem casu so se grobi delci posedli na dno suspenzije, medtem ko so bolj fini in/ali topni delci tvorili bolj ali manj bistro vodno fazo. 
Meritve vodne faze so dale naslednje rezultate: 
-
 JPG prst = 3,5 cm (motna, rdeckasto rjava barva) 

-
 JPZ prst = 3,7 cm (rahlo motna, sivkast barvni podton)  

-
 SP prst = 4,4 cm (bistra, brez izrazitega barvnega podtona)  

-
 DVT prst = 4,02 cm (rahlo motna, belkasto sivkast barvni podton) 

- 
TLV prst = 4,02 cm (bistra, z rahlo belkastim barvnim podtonom)  

-
 SPJ prst = 3,9 cm (rahlo motna, belkast barvni podton)  

-
 HC prst = 4,5 cm (bistra, brez izrazitega barvnega podtona) Za boljše razumevanje zapisanega sledi slika preizkusa. 



5.5.4.1.3.1 Slika 440: Sedimentacija preucevanih prsti z digitalnim pomicnim merilom 
Slika 440 prikazuje sedimentacijo preucevanih snovi v destilirani vodi z uporabo digitalnega pomicnega merila, s katerim so bile izmerjene višine vodnih faz v centimetrih (cm). Sedimentacija prsti v vodi temelji na dveh glavnih principih: ucinku gravitacije in privlacnosti delcev. Težji delci se posedajo na dno suspenzije, medtem ko lažji, finejši in nabiti delci ostanejo suspendirani v vodni fazi. Še lažji delci, obicajno rastlinskega izvora, se praviloma naberejo na površini vodne faze. 
Pri tem preizkusu je bila izmerjena višina faze lažjih delcev, ki zaradi privlacnih sil kljubujejo gravitacijski sili. Vecja kot je vodna faza lažjih in topnih delcev v suspenziji prsti, bolj kakovostna je prst, saj vsebuje vec hranilnih snovi v obliki ionov. Na podlagi meritev z digitalnim pomicnim merilom se je HC prst izkazala za najbolj kakovostno, saj je bila vodna faza bistra in je merila 4,5 cm. Poleg tega je vsebovala veliko organskih snovi, ki so se nabrale na površini vodne faze. Najmanj kakovostna je bila prst JPG, saj je imela vodna faza zgolj 3,5 cm in je bila mocno motna z rdeckasto-rjavim podtonom. 
V povezavi s tekoco fazo je bila izvedena tudi zanimiva meritev z lasersko svetlobo, s katero so preizkusili bistrost oziroma prosojnost vodnih faz v suspenzijah. 

5.5.4.1.3.2 Slika 441: Prosojnost vodnih faz v suspenzijah 
Slika 441 prikazuje prosojnost vodnih faz v razlicnih suspenzijah preucevanih prsti s pomocjo laserskega kazalnika. Pred to meritvijo je suspenzija stala približno 24 ur, da so se najbolj grobi delci posedli. Caša z vzorcem je bila oddaljena približno 15 cm od platna z milimetrskim papirjem (kar na tej sliki sicer ni vidno, saj prikazuje le bel papir), nato pa je bil laserski kazalnik usmerjen v bolj ali manj bistro fazo suspenzij prsti.  
Na koncu je bil za vsako suspenzijo izmerjen premer laserske tocke na milimetrskem papirju, hkrati pa je bila ocenjena moc odboja svetlobe. Rezultati so bili naslednji: 
-
 HC prst: premer laserske tocke 3 mm, odboj svetlobe ocenjen kot mocan.  

- 
TLV prst: premer laserske tocke 3 mm, odboj svetlobe ocenjen kot šibek.  

-
 DVT prst: premer laserske tocke 2,5 mm, odboj svetlobe ocenjen kot šibek. 

-
 SPJ prst: premer laserske tocke 3 mm, odboj svetlobe ocenjen kot mocan. 

-
 SP prst: premer laserske tocke 3 mm, odboj svetlobe ocenjen kot šibek.  

-
 JPZ prst: premer laserske tocke 3 mm, odboj svetlobe ocenjen kot šibek.  

-
 JPG prst: premer laserske tocke je bil najmanjši, zgolj 2,5 mm, odboj svetlobe pa ocenjen kot zelo šibek. 


Predpostavljamo lahko, da obstaja tesna povezava med prevodnostjo, trdoto, velikostjo laserske tocke in mocjo odboja svetlobe. Prav zaradi te domneve so bile izmerjene tudi prevodnosti, trdote in pH-vrednosti teh vodnih faz v suspenzijah. 
HC prst: Prevodnost je znašala 2030 µS, trdota 1011 ppm, pH pa 6,64. V tem primeru se izid velikosti laserske tocke in moci njenega odboja ujema z najvišjo vrednostjo za prevodnost in trdoto. 
JPG prst: Prevodnost je znašala 23,8 µS, trdota 11 ppm, pH pa zgolj 5,61. Tudi v tem primeru se nizki vrednosti prevodnosti in trdote ujemata z meritvijo premera laserske tocke in zelo šibko mocjo njenega odboja. 
Za skrajna primera glede vrednosti prevodnosti in trdote lahko potrdimo predpostavko o tesni povezanosti z velikostjo laserske tocke in mocjo njenega odboja. Zdaj bi bilo smiselno preuciti še ostale vodne faze suspenzij prsti. 
JPZ prst: Prevodnost je znašala 149,5 µS, trdota 73 ppm, pH pa 6,91. Premer laserske tocke in moc odboja se glede na dosedanje vpoglede ujemata z zastavljeno predpostavko. 
SP prst: Prevodnost je znašala 118,2 µS, trdota 58 ppm, pH pa 7,07. Manjši premer laserske tocke in njena šibka odbojna moc se ujemata z nižjimi vrednostmi prevodnosti, trdote in pH. 
SPJ prst: Prevodnost je znašala 182,4 µS, trdota 85 ppm, pH pa 7,43. Tudi ta primer potrjuje zastavljeno predpostavko. 
DVT prst: Prevodnost je znašala 77,3 µS, trdota 38 ppm, pH pa 6,9. Glede na manjši premer in šibek odboj laserske tocke lahko tudi v tem primeru ugotovimo tesnejšo povezanost med izmerjenimi vrednostmi. 
TLV prst: Prevodnost je znašala 102,8 µS, trdota 45 ppm, pH pa 6,99. Prevodnost in trdota sta bili nižji kot pri SP prsti, vendar sta bila premer laserske tocke in moc njenega odboja pri TLV prsti višja kot pri SP prsti. V tem izjemnem primeru lahko zastavljeno predpostavko o tesnejši povezanosti med vrednostmi prevodnosti, trdote ter velikostjo laserske tocke in njeno odbojno mocjo ovržemo. 
Na splošno se je preizkus z lasersko svetlobo izkazal za zelo uspešnega, saj je na podlagi premera in moci odboja laserske tocke mogoce vnaprej sorazmerno zanesljivo oceniti tudi opisne vrednosti elektricne prevodnosti in TDS trdote suspenzij prsti. 
Izmerjene vrednosti prevodnosti in TDS trdote vodnega dela suspenzij so sicer nekoliko nižje kot pri meritvah filtratov suspenzij po presejanju, vendar so razponi vecinoma ostali enaki, razen pri DVT in TLV prsti, kjer sta bili prevodnost in TDS trdota višji. 
V nadaljevanju bo predstavljen naslednji zanimiv preizkus z ultravijolicno (UV) svetlobo, s katerim so bile gostote preucevanih prsti ocenjene na lestvici od 1 do 5 (pri cemer ocena 1 oznacuje najmanj goste prsti, ocena 5 pa najbolj goste prsti). 

5.5.4.1.3.3 Slika 442: Ocenjevanje gostosti prsti s pomocjo UV svetlobe 
Slika 442 prikazuje nekaj primerov ocenjevanja gostote prsti s pomocjo UV-svetlobe. Najprej je bilo treba lociti trdi del suspenzij od vodnega, da so bile preucevane prsti pripravljene na osvetlitev z UV-kazalnikom. Ta je bil usmerjen pod pravim kotom nekaj centimetrov nad površjem prsti, pri cemer je bil viden ucinek porazdelitve osvetljenih tock vijolicne barve, ki dejansko predstavljajo nekakšne reliefe gostote teh površin.  
Na podlagi teh reliefov so bile gostote posameznih prsti ocenjene na omenjeni lestvici vrednosti. Rezultati so bili naslednji: 
-
 HC prst: ocenjena z oceno 1, kar pomeni, da je bila med najmanj gostimi.  

-
 DVT prst: ocenjena z oceno 5, kar pomeni, da je bila najbolj gosta. 

- 
TLV prst: ocenjena z oceno 2, kar pomeni, da je bila gostejša od HC prsti, vendar precej manj gosta kot DVT prst.  

-
 SPJ prst: ocenjena z oceno 1, podobno kot HC prst, saj je bila med najmanj gostimi. 

-
 SP prst: ocenjena z oceno 3, kar pomeni, da je bila gostejša od HC, TLV in SPJ prsti, vendar manj gosta kot DVT prst.  

-
 JPZ prst: ocenjena z oceno 2 in je bila po gostoti podobna TLV prsti. 

-
 JPG prst: ocenjena z oceno 3, saj je bila po gostoti podobna SP prsti. 


V naslednjem preizkusu bodo na soncu posušene prsti (cas sušenja je bil približno 10 ur) preucene pod USB-mikroskopom. 

5.5.4.1.3.4 Slika 443: Gladke in grobe površine prsti pod USB mikroskopom 
Slika 443 prikazuje gladke in grobe površine preucevanih prsti pod USB-mikroskopom, kjer so jasno vidni vzorci razpok.Ti so razdeljeni po barvnih oznakah: 
-
 Roza oznacba predstavlja vrtni prsti DVT in TLV.  

-
 Zelena oznacba oznacuje gozdni prsti JPZ in JPG.  

-
 Modra oznacba predstavlja obvodni prsti SP in SPJ.  

-
 Rumena oznacba predstavlja umetno izdelano prst HC.  


Posnetki USB-mikroskopa dobro ponazarjajo znacilnosti površin posameznih prsti. Pri DVT prsti lahko opazimo skoraj ravno površino, medtem ko pri drugih prsteh prevladuje vecja ali manjša grobost, ki odstopa od ravnih površin. Tudi pri HC prsti je vidna sorazmerno groba struktura. 
Grobe površine prsti obicajno kažejo na dolocene nepravilnosti, ki jih lahko povzrocajo razlicni dejavniki, kot so tekstura, velikost delcev, vsebnost kamenja, vecji rastlinski ostanki, nacin urejanja zemljišca in podnebni vplivi (npr. visoka kolicina padavin ali suša). 
Znano je, da prsti s hrapavo ali grobo površino sodijo med pešcene ilovice in pešcene prsti, saj vsebujejo vecji delež peska. Nasprotno lahko prsti z gladko površino uvrstimo med glinene ali muljaste. 
Pri DVT prsti lahko kljub relativno gladki površini opazimo vecje delce peska in drobnega kamenja, kar pomeni, da ta prst verjetno ni ilovnata ali glinena. Natancnejši odgovor bo podala kasnejša sedimentacijska analiza. 
S pomocjo analize obdelave slik lahko pridobimo koristne informacije ne le o sami sliki, temvec tudi o preucevanih prsteh. Poseben predmet zanimanja so glavne oziroma centralne razpoke, saj nam lahko nudijo vpogled v lastnosti prsti, kot so zmožnost shranjevanja vode, prepustnost in celo kemicna sestava. 
Za zacetek bomo prikazali možno analizo obdelave slik in posledicno analizo dolocenih lastnosti preucevanih prsti. 

5.5.4.1.3.5 Slika 444: Analiza obdelave posnetkov preucevanih prsti 
Slika 444 prikazuje analizo obdelave posnetkov preucevanih prsti s poudarkom na velikosti površine centralnih razpok.269 Pri teh analizah je potrebno posebej poudariti pripravo posnetkov, ki 
269Analiza je bila izvedena s pomocjo programskega orodja Fiji (ImageJ). Gre za odprtokodno programsko orodje, ki je dosegljivo na URL: https://imagej.net/software/fiji/downloads (2022-09-17). 
morajo odražati dejansko velikost in biti pripravljeni v enotnem formatu (npr. JPEG) in velikosti slikovnih tock (npr. 400 x 300). Poleg tega je treba posnetke opremiti z natancnim dolžinskim merilom, ki je v tem primeru 1 cm ali 55 slikovnih tock, da lahko v nadaljevanju dolocimo ustrezno skalo (znana razdalja v slikovnih tockah je 55, znana razdalja je 1 cm, merilo je 1:1 in enota merjenja je cm). Pri tej analizi so glavni predmet zanimanja velikosti površine razpok posameznih prsti. S programskim orodjem za analizo obdelave slik s pomocjo prostorocnega oznacevalca enostavno oznacimo želene površine, nakar s pomocjo ukaza za meritve (angl. "measures") programsko orodje izracuna posamezne površine glavnih razpok v prsteh. Najvecja razpoka je bila izmerjena pri DVT prsti, ki je znašala 11,374 cm˛, sledijo ji JPG prst s površino 9,633 cm˛, TLV prst s površino 9,239 cm˛, SP prst s površino 7,883 cm˛, SPJ prst s površino 6,338 cm˛, na zadnje mesto pa se je uvrstila JPZ prst s površino 4,122 cm˛. Pri HC prsti ni bilo opaznih omembe vrednih razpok, saj je znano, da humusne prsti izjemno dobro shranjujejo vodo in obdržijo hranilne snovi. Praviloma prsti, bogate z glino, ob pomanjkanju vlage in izpostavljenosti soncu razpoka, ker voda v prsti izhlapeva, kar povzroca skrcenje nekaterih mineralov, kot so smektit, montmorilonit itd. Na osnovi dobljenih izidov o površinah centralnih razpok bi lahko sklepali, da najvecji odstotek gline vsebuje DVT prst in najmanjši JPZ prst. Glede na dejstvo, da ima SPJ prst zgolj majhne razpoke, bi lahko to prst oznacili kot prst z najmanjšim odstotkom vsebnosti gline. 
Zdaj bi bilo smiselno oceniti odstotek peska, mulja in gline v preucevanih prsteh. Pri tem bo v pomoc kalkulator za dolocanje teksture prsti.270 
JPG prst sestavljajo 2 cm peska, 0,6 cm mulja in 0,3 cm gline. Vsebuje približno 69 % peska, 20,7 % mulja in 10,3 % gline. JPG prst lahko uvrstimo med pešcene ilovice (angl.: sandy loam). 
Glavne znacilnosti tovrstnih prsti so velike delce rdecerjavkaste barve, ki ob rahlem fizicnem pritisku hitro razpadejo. Njihova pH-vrednost je obicajno rahlo alkalna, lahko pa doseže tudi blago kisle vrednosti. Pešcene ilovice imajo dobro zracnost, zato ucinkovito vpijajo vodo in omogocajo dober pretok kisika v prsti. 
V takšnih tleh živijo majhne živali in mikroorganizmi, ki prispevajo k boljši rasti rastlin. Slabo zadržujejo vodo, kar lahko v sušnih obdobjih povzroci nezadosten dotok hranilnih snovi do rastlin. Zato jih je treba pogosto zalivati in gnojiti. 
To je tudi glavni razlog, da imata elektricna prevodnost in TDS-trdota nizke vrednosti (gl. meritve). Pešcene ilovice lahko prispevajo k rodovitnosti, ce so stalno dodatno oskrbovane z vodo in gnojili.  
270 https://www.nrcs.usda.gov/wps/portal/nrcs/detail/soils/survey/?cid=nrcs142p2_054167 (2022-09-11). 
JPZ prst sestavljajo 2 cm peska, 0,8 cm mulja in 0,2 cm gline. Vsebuje približno 66,7 % peska, 26,7 % mulja in 6,6 % gline. JPZ prst lahko uvrstimo med pešcene ilovice (angl.: sandy loam). 
Podobna je JPG prsti, vendar je nekoliko temnejše rjave barve. Vzorca obeh prsti sta bila odvzeta v gozdnem okolju blizu kraške jame. JPZ prst je bila približno 300 metrov oddaljena od kraške jame. 
DVT prst sestavljajo 1 cm peska, 0,5 cm mulja in 0,4 cm gline. Vsebuje približno 52,6 % peska, 26,3 % mulja in 21,1 % gline, zato jo lahko uvrstimo med pešcene glinene ilovice (angl.: sandy clay loam). 
Tovrstne prsti so pretežno sestavljene iz peska, vendar vsebujejo tudi vecji delež mulja in gline. Ob dodatku vode jih je mogoce zlahka gneti in oblikovati. Vsebujejo veliko hranilnih snovi in lahko shranjujejo velike kolicine vode, vendar slabše prepušcajo vodo. Pod vplivom visokih temperatur in izhlapevanja vode pogosto nastajajo razpoke. Kljub temu so te prsti zelo primerne za kmetijsko pridelavo. 
TLV prst sestavljajo 2,4 cm peska, 0,4 cm mulja in 0,1 cm gline. Vsebuje približno 82,8 % peska, 13,8 % mulja in 3,4 % gline, zato jo lahko uvrstimo med pešcene prsti (angl.: loamy sand). 
Za tovrstne prsti je znacilno, da zlahka prepušcajo vodo, vendar jo slabše zadržujejo. Pešcene prsti niso zelo konsistentne, saj jih ni mogoce gneti in oblikovati tako kot muljaste in glinene prsti. Zaradi tega so nekoliko manj primerne za kmetijsko pridelavo. SP prst sestavljajo 2,2 cm peska, 0,5 cm mulja in 0,2 cm gline. Vsebuje približno 75,86 % peska, 17,24 % mulja in 6,90 % gline, zato jo lahko uvrstimo med pešcene ilovice (angl.: sandy loam). 
SPJ prst sestavljajo 1,2 cm peska, 0,6 cm mulja in 0,5 cm gline. Vsebuje približno 52,2 % peska, 26,1 % mulja in 21,7 % gline, zato jo lahko uvrstimo med pešcene glinene ilovice (angl.: sandy clay loam). 
Ima podobne lastnosti kot DVT prst. SP prst (blizu reke) in SPJ prst (blizu jezera) sta bili med seboj oddaljeni približno 20 metrov. 
HC prst je umetno izdelana prst, ki je pretežno organskega izvora in vsebuje razlicne dodatke, kot so gnojila in drugi materiali. Zato je ne moremo uvrstiti v isto klasifikacijsko shemo kot druge vrste prsti. 
Velikost delcev peska je opredeljena s premerom v razponu od 0,05 mm do 2,0 mm, medtem ko imajo delci mulja premer od 0,002 mm do 0,05 mm. Najdrobnejši delci se nahajajo v glini, kjer premer znaša manj kot 0,002 mm. 

5.5.4.1.3.6 Slika 445: Odstotkovna sestava peska, mulja in gline v preucevanih prsteh 
Slika 445 prikazuje odstotkovno sestavo peska, mulja in gline v preucevanih prsteh, iz cesar lahko sklepamo, da TLV prst vsebuje najvecjo kolicino grobih delcev v obliki peska ter najmanjšo kolicino finih delcev v obliki mulja in še posebej gline. SPJ prst vsebuje najmanj grobih delcev v obliki peska, hkrati pa ima najvecji delež mulja in gline. Temu tesno sledi DVT prst. Na splošno sta si ti dve prsti glede na teksturo izjemno podobni, vendar to ne velja za površino in osrednje razpoke, ki nastanejo po sušenju. Površina osrednje razpoke pri SPJ prsti je bila namrec precej manjša kot pri DVT prsti. To bi lahko nakazovalo na manjši delež gline, vendar je analiza teksture prsti to ovrgla, saj je SPJ prst vsebovala celo nekoliko vec gline kot DVT prst.  
Dobljene odstotkovne vrednosti vsebnosti peska, mulja in gline pri JPG in JPZ prsti so si razmeroma podobne, ceprav se ti dve prsti, ki izvirata iz istega gozdnega okolja, že po barvi in osrednji razpoki po sušenju mocno razlikujeta. Crna barva JPZ prsti je nakazovala vecjo kolicino humusa, medtem ko je rdeckasto rjava JPG prst kazala na njegovo pomanjkanje. Velike razlike so bile ugotovljene tudi med SPJ in SP prstjo, ki izhajata iz istega okolja in sta bili med seboj oddaljeni le nekaj metrov. SP prst je vsebovala bistveno vecji delež peska ter obcutno manj mulja in gline v primerjavi s SPJ prstjo. Na podlagi razlike v površini osrednjih razpok po sušenju tega ne bi pricakovali.  
Pri tako heterogenih snoveh, kot je prst, je težko dolociti toge zakonitosti. Za smiselno primerjavo je treba izvesti razlicne preizkuse ter uporabiti raznovrstne metode in tehnike. To smo ugotovili že pri meritvah pH-vrednosti, kjer so bili nekateri izidi povsem drugacni od pricakovanih. 
Vse preucevane prsti, z izjemo TLV prsti, je bilo mogoce oblikovati v razmeroma stabilne svaljke, kar glede na ugotovljene vrednosti vsebnosti mulja in gline ni presenetljivo. Kot že omenjeno, je TLV prst vsebovala najmanj mulja in gline ter najvec peska.  
Preizkus namagnetenosti preucevanih prsti 
V 150-mililitrske caše je bilo stehtanih po 20 g posamezne prsti. S pomocjo neodim magnetov z nosilnostjo od 80 kg do 100 kg je bila izvedena ekstrakcija magnetnih delcev. Po ekstrakciji so se vzorci ponovno stehtali, da bi dolocili masno razliko med zacetno in koncno maso. 
Vse preucevane prsti (z izjemo HC prsti) so vsebovale dolocen delež magnetnih delcev v obliki železa in/ali železovih mineralov. Dobljeni rezultati namagnetenosti so bili naslednji: 
-
 DVT prst: ekstrahiranih 14,3 mg magnetnih snovi, kar predstavlja 0,073 % delež.  

- 
TLV prst: ekstrahiranih 18,3 mg magnetnih snovi (0,0915 %).  

-
 JPG prst: masna razlika po ekstrakciji 12,9 mg magnetnih snovi (0,0645 %).  

-
 JPZ prst: ekstrahiranih 12 mg magnetnih snovi (0,06 %).  

-
 SP prst: ekstrahiranih le 2,5 mg magnetnih snovi (0,0125 %).  

-
 SPJ prst: ekstrahiranih 90,5 mg magnetnih snovi, kar predstavlja 0,45 % delež. 


Dokazano je, da magnetne snovi, kot so elementarno železo in mineralne spojine z magnetnimi lastnostmi, spodbujajo rast rastlin ter povecujejo aktivnost drobnih živali in mikroorganizmov, še posebej gliv in bakterij.271 Magnetni delci v prsti predstavljajo heterogeno mešanico razlicnih mineralov, vkljucno z diamagnetnimi, paramagnetnimi in feromagnetnimi fazami.272 V prsti prevladujejo predvsem spojine z magnetnimi lastnostmi, kot so razlicni železovi oksidi, med njimi magnetit in titanovi magnetiti. Železovi oksidi z magnetnimi lastnostmi so predvsem rezultat procesov razpadanja kamnin zaradi vremenskih vplivov in s tem povezanih padavin. Skratka, magnetni delci v prsti, kljub svoji sorazmerno nizki kolicini, predstavljajo pomembne dejavnike za delovanje prsti in posledicno za rast rastlin. Pri teh naravnih procesih magnetizma se lahko ponovno pojavijo magnetne indukcije, ki sprožijo ucinek namagnetenosti tudi v paramagnetnih in diamagnetnih snoveh, brez neposrednega fizicnega stika. 
Kot že omenjeno, HC prst, ki je sestavljena pretežno iz organskih snovi v obliki odmrlih rastlinskih delov, živali in razlicnih umetnih gnojil, ni vsebovala magnetnih delcev. Filtrati HC prsti so v primerjavi z drugimi prstmi dosegli najvecjo prevodnost in trdoto. To dejstvo bo v nadaljevanju uporabljeno za preizkus galvanskih celic med HC prstjo in drugimi prstmi. Z multimetrom bodo izmerjene vrednosti napetosti in toka. 
271 Pittman, U. J. (1964). Magnetism and plant growth: II. effect on root growth of cereals. Canadian Journal of Plant 
Science, 44(3), 283–287. https://doi.org/10.4141/cjps64-055. 272 Jordanova, N. (2017). Soil magnetism: Applications in Pedology, environmental science and agriculture. 
Elsevier/Academic Press. 

5.5.4.1.3.7 Slika 446: Meritve napetosti in toka galvanske celice prsti 
Slika 446 prikazuje meritve napetosti in toka galvanske celice prsti, ki je sestavljena iz železove (glej filtrat HC prsti v levi 150 ml caši) in ogljikove elektrode (glej filtrat druge prsti v desni 150 ml caši), bombažnega mosticka (ki je bil namocen v 10 % raztopini KCl) ter krokodilnih sponk, ki so povezane s senzornima elektrodama multimetra. Meritve so pokazale, da filtrat HC prsti v kombinaciji s filtrati drugih prsti daje tako majhno elektricno napetost kot tudi majhen elektricni tok. Izidi so bili naslednji: 
-
 Galvanska celica med HC in DVT prstjo (HC || DVT) je dajala okoli 488 mV elektricne napetosti in 15 µA elektricnega toka. 

-
 Galvanska celica med HC in TLV prstjo (HC || TLV) je dajala okoli 492 mV elektricne napetosti in 13 µA elektricnega toka. 

-
 Galvanska celica med HC in JPZ prstjo (HC || JPZ) je dajala okoli 502 mV elektricne napetosti in 12,5 µA elektricnega toka. 

-
 Galvanska celica med HC in JPG prstjo (HC || JPG) je dajala okoli 498 mV elektricne napetosti in 6 µA elektricnega toka. 

-
 Galvanska celica med HC in SP prstjo (HC || SP) je dajala okoli 505 mV elektricne napetosti in 12,5 µA elektricnega toka. 

-
 Galvanska celica med HC in SPJ prstjo (HC || SPJ) je dajala okoli 520 mV elektricne napetosti in 18 µA elektricnega toka. 


Gre sicer za meritve, ki so dajale majhne vrednosti elektricnih napetosti in tokov, ki nakazujejo tesno povezanost med humusom in prstmi, saj prsti z majhno vsebnostjo humusa dajejo pretežno manjše vrednosti, še zlasti elektricnega toka (glej JPG prst, zgolj 6 µA). Poleg tega so te meritve pokazale, da so prsti bolj ali manj dinamicne in imajo lastnosti naravnega kondenzatorja, ki zbira in shranjuje tokove. Povezave med humusom in prstmi delujejo tudi kot naravne varovalke ali upori, ki preprecujejo prekomerni pretok elektricne napetosti in toka skozi prsti. V tej vsebinski povezavi so bile z multimetrom izmerjene vrednosti za upornost (MO - megaom) in kapacitivnost (nF - nanofarad) presejanih prsti. Upornost dolocene snovi preprecuje dinamicnost tokov, medtem ko kapacitivnost opisuje zmogljivost snovi za shranjevanje oziroma zadrževanje elektricnih nabojev. 
Meritev za HC prst je dala kot izid 0,37 MO upornosti in 20 nF kapacitivnosti.  
Meritev za DVT prst je dala kot izid 0,5 MO upornosti in 0,07 nF kapacitivnosti.  
Meritev za TLV prst je dala kot izid 4,7 MO upornosti in 0,03 nF kapacitivnosti. 
Meritev za JPZ prst je dala kot izid 2,1 MO upornosti in 0,03 nF kapacitivnosti.  
Meritev za JPG prst je dala kot izid 3,5 MO upornosti in 0,02 nF kapacitivnosti. 
Meritev za SP prst je dala kot izid 1,1 MO upornosti in 0,05 nF kapacitivnosti. 
Meritev za SPJ prst je dala kot izid 3,8 MO upornosti in 0,03 nF kapacitivnosti. 
Za upornost so bile dobljene zelo visoke vrednosti, medtem ko so bile vrednosti za kapacitivnost precej majhne. Najmanjšo upornost in najvecjo kapacitivnost beležimo pri HC prsti, sledijo ji prsti, kot so DVT, SP, SPJ, JPZ, TLV, in na zadnjem mestu JPG prst. Pri teh meritvah še zlasti preseneca velika upornost TLV prsti in sorazmerno majhna upornost JPG prsti, za katero bi glede na nizke vrednosti prevodnosti in trdote pricakovali mnogo vecjo upornost. Za naše zanimanje so bolj zanimive izmerjene vrednosti za kapacitivnost preucevanih prsti. Velja zakonitost, da prisotnost magnetnega polja v prsti preprecuje izpad kapacitivnih lastnosti, tako da imajo prsti sposobnost zadrževanja elektricnih nabojev. Izidi za izmerjene vrednosti kapacitivnosti prsti v nF so naslednji: 
-
 HC prst = 20 nF (Dobljena vrednost za elektricno kapacitivnost je dokaj visoka in izven okvira naravnih prsti, katerih vrednosti so precej nižje.) 

-
 DVT prst = 0,07 nF 

- 
TLV prst = 0,03 nF 

-
 JPZ prst = 0,03 nF 

-
 JPG prst = 0,02 nF 

-
 SP prst = 0,05 nF 

-
 SPJ prst = 0,03 nF 


Pri merjenju toka in napetosti galvanskih celic med humusem in razlicnimi prstmi je bilo ugotovljeno, da dajejo šibke napetosti in šibke tokove, ki se v bistvu shranjujejo v plasteh na nivoju nanofaradov. Prav tako obstajajo, zaradi gibanja prsti pod vplivom drobnih živali, mikroorganizmov in vremenskih dejavnikov, številna šibkejša magnetna polja, ki jih potrebujejo tako rastline kot tudi druga živa bitja za optimalno življenje. V sozvocju elektricnih in magnetnih polj se vedno znova pojavlja Lorentzova sila. Ta deluje na nabite delce, ki se gibljejo z doloceno hitrostjo tako v elektricnem kot tudi v magnetnem polju, kar sproži elektromagnetna valovanja oziroma elektromagnetna polja. Od teh skorajda neštetih sintez šibkih magnetnih in elektricnih polj so vsa živa bitja, vkljucno s clovekom, odvisna, kajti brez teh bi se še zlasti rastline težje razvijale in se razrašcale. Prav to je pomembno v smeri optimalnega delovanja prehranjevalnih omrežij. Tako imamo v bistvu poleg glavnega zemeljskega magnetnega in elektricnega polja opravka s številnimi nano- ali celo piko-celicami elektromagnetnih polj tako na površini kot tudi v globini prsti. V bistvu je to predpogoj, da na površini in globini prsti potekajo za nas manj zaznavne in neštetne elektrolize (odvisno od vsebnosti ogljikovih in magnetnih mikropalicic Fe v prsti), ki v doloceni meri spreminjajo kemicno sestavo prsti. V teh primerih ne gre za izkljucno ireverzibilne kemicne reakcije, ampak deloma tudi za reverzibilne. Izkoristek med ireverzibilnostjo in reverzibilnostjo še zdalec ni 100 %, ampak se v toku casa prsti nekoliko izcrpajo. Za ponovno polnokrvno oživljanje prsti v naravi deloma poskrbijo živa bitja in deloma zunanji dejavniki v obliki bolj ali manj dinamicnih zracnih mas, sonca in padavin. Znotraj kultiviranih zemljišc, kot so razlicni vrtovi in kmetijske površine, pa za ohranjanje in nadgrajevanje kreposti prsti poskrbijo ljudje. V povezavi z zamislijo za neštevne elektrolize v prsteh so bili izvedeni preizkusi elektrolize razlicnih suspenzij prsti, kot so HC, LTV, DVT, JPG, JPZ, SP in SPJ. Suspenzije prsti so bile pripravljene tako, da so se v 150 ml caše zatehtale po 5 g omenjenih prsti, nakar je bilo slehernemu vzorcu dodanih po 100 ml destilirane vode. Pred zacetkom elektrolize so se suspenzije temeljito premešale s stekleno palicico. V nadaljevanju je sledila postavitev elektrolitskih aplikacij, kot jo v manjšem obsegu prikazuje naslednja slika. 

5.5.4.1.3.8 Slika 447: Elektrolize suspenzij prsti 
Slika 447 prikazuje elektrolize suspenzij razlicnih prsti, kjer so bile uporabljene železove (katoda) in grafitne (ogljikove) elektrode (anoda). Prve omenjene so bile s pomocjo krokodilnih kablov prikljucene na negativne pole 9 V baterij, medtem ko so bile ogljikove elektrode prikljucene na pozitivne pole. Vse elektrode so bile potopljene v suspenzije razlicnih vrst prsti. Vse elektrolize so trajale natanko pet ur. Po dolocenem casu so bili opazni manjši mehurcki (vodik) okoli ogljikovih elektrod in vecji mehurcki (kisik) okoli železovih. Okoli železovih elektrod se je po približno eni uri pojavila svetlo rjava snov, ki spominja na železov (III) hidroksid (Fe(OH)3). V manjših kolicinah se je ta svetlo rjava snov pojavila tudi okoli ogljikovih elektrod. Na železovih elektrodah suspenzij se je vgravirala prav tako rjava snov v obliki železovega (III) oksida (Fe2O3), medtem ko se je na ogljikovih elektrodah izlocala bolj porozna bela snov, najverjetneje v obliki razlicnih karbonatov, fosfatov in nitratov. Zadnje omenjeno ni bilo osrednje zanimanje teh preizkusov, saj bo v enem od naslednjih podpoglavij izvedena okvirna analiza kemicne sestave preucevanih prsti. Osrednje zanimanje teh preizkusov je bilo usmerjeno v preucevanje elektrod in pH vrednosti po elektrolizah. Sleherna elektroda je bila opazovana pod USB mikroskopom s 1500-kratno povecavo. Na osnovi vgraviranih snovi in oblog na elektrodah bi lahko sklepali na pH medij teh suspenzij. Ce je ta domneva pravilna, nam bodo vec o tem povedale meritve pH vrednosti teh suspenzij po izvedenih elektrolizah. Za sleherne elektrode, ki so bile potopljene v suspenzijah prsti, so bili izdelani posnetki, ki naj bi kazali na identicnost in/ali razlicnost posameznih prsti. Po pricakovanju naj bi se na dolocenih železovih elektrodah izlocala vecja kolicina že omenjene rjave snovi, na dolocenih grafitnih elektrodah pa vecja kolicina bele snovi. V primeru, da se je na železovih elektrodah izlocala vecja kolicina Fe2O3, lahko predpostavimo, da je znotraj elektroliticne suspenzije nastala manjša kolicina Fe(OH)3, kar nakazuje na manjšo mero alkalnosti. 

5.5.4.1.3.9 Slika 448: Elektrode po elektrolizi suspenzij prsti 
Slika 448 prikazuje stanje železovih in ogljikovih elektrod po izvedenih elektrolizah suspenzij razlicnih prsti. Pri dveh suspenzijah, kot sta JPG in TLV z nižjo vrednostjo pH-ja, lahko opazimo izjemno majhno kolicino vgravirane rjave rumene snovi na obeh železovih elektrodah. Porocamo lahko, da se je na obeh železovih in ogljikovih elektrodah prvenstveno izlocala bela porozna snov. Pri ostalih suspenzijah z višjimi vrednostmi pH-jev lahko opazimo vecjo kolicino rjave rumene snovi na železovih elektrodah, medtem ko se je na ogljikovih elektrodah izlocala vecja kolicina bele kristalinicne snovi. Rumenkasti delci na železovih elektrodah lahko nakazujejo na prisotnost žvepla 
(S) v suspenzijah, iz cesar lahko sklepamo, da sta JPG in TLV prst vsebovali najmanjšo kolicino le­tega. Na osnovi teh opažanj lahko predpostavimo, da bosta suspenziji JPG in TLV po elektrolizi imeli nižjo vrednost pH-ja, medtem ko bodo ostale suspenzije imele višje vrednosti pH-jev v obmocju alkalnega. Elektricna energija je sprožila kemicne reakcije in s tem kemicne spremembe v vseh preucevanih suspenzijah. Glede na meritve mase magnetnih snovi v prsteh ni zgolj elektricno polje vplivalo na spremembe kemicnih snovi v suspenzijah, ampak tudi šibko magnetno polje.Tako elektricno kot tudi magnetno polje sta povzrocila vpliv Lorentzove sile, ki je v bistvu posledica delovanja sinteze obeh polj. Ta sinteza obeh polj je glede šibkejšega vpliva magnetnega polja v primerjavi z elektricnim zgolj parcialne narave, saj je bilo še vedno prevladujoce cisto elektricno polje, ki ni bilo podvrženo sintezi. V nadaljevanju sledijo izidi meritev pH-jev suspenzij po elektrolizah. 
5.5.4.1.3.9.1 Preglednica 196: Meritve Ph-jev suspenzij po elektrolizah 

TLV  6,18  16,1  
JPG  7,03  16,8  
DVT  8,15  15,5  
SPJ  10,44  16,6  
JPZ  10,55  16,7  
SP  10,65  16,1  
HC  10,99  15,5  

Preglednica 196 prikazuje izide pH vrednosti suspenzij razlicnih prsti po izvedenih elektrolizah, ki potrjujejo predpostavke, oblikovane na osnovi posnetkov železovih in ogljikovih elektrod. Dejansko so bile pH vrednosti nižje priTLV (6,18) in JPG (7,03) prsti. V obmocju alkalnega se nahajajo prsti, kot so DVT (8,15), SPJ (10,44), JPZ (10,55), SP (10,65) in HC (10,99). Še posebej za zadnje štiri navedene prsti lahko trdimo, da so suspenzije v zelo mocnem alkalnem obmocju, medtem ko je pH vrednost DVT prsti v zmernem alkalnem razponu. Kljub tem ugotovitvam lahko podvomimo v verodostojnost dobljenih vrednosti, saj presegajo vsa pricakovanja, zlasti za zelo mocna alkalna obmocja. Meritve pH suspenzij prsti so bolj podobne ocenam, saj zaradi heterogene narave prsti težko natancno dolocimo zanesljivo vrednost. Suspenzije prsti so bile preizkušene tudi z univerzalnim pH papirjem, s katerimi so bile dobljene povsem normalne vrednosti na skali od 6 do 
8. TLV prst je imela pH vrednost okoli 6,5, JPG prst pa vrednost okoli 7,5. Ostale suspenzije prsti so imele vrednosti med 7,5 in 8. Pri homogenih kemicnih vodnih raztopinah se meritve s pomocjo pH metra zelo dobro ujemajo z ocenami na osnovi univerzalnega pH papirja. Pri SPJ, JPZ, SP in HC prsti pa so bile razlike precejšnje. V nadaljevanju so bile suspenzije preverjene še z indikatorjem fenolftalein. Po dodatku štirih kapljic fenolftaleina (C20H14O4) so se vse suspenzije obarvale bolj ali manj vijolicno. SuspenzijaTLV prsti je bila najmanj vijolicne barve, vendar glede na meritev pH-ja se ta suspenzija ne bi smela obarvati. Podobno velja za suspenzijo JPG prsti. Ob dodatku vecje kolicine fenolftaleina so pri vseh vzorcih nastale bele kristalinicne oborine, ki pa se niso razširile na sredino in dno suspenzij. Tovrstne oborine nakazujejo na prisotnost visokih lokalnih koncentracij trdnih delcev, ki so sicer v vodni fazi razpršeni, vendar niso topni. Pri teh koncentratih gre pretežno za organske snovi, kot so razlicni rastlinski delci, mašcobe, olja itd. Prav ti so glavni razlog, da otežujejo pH meritve suspenzij prsti. Pri visokih vrednostih pH-jev nad 10 ne smemo pozabiti na dejstvo, da smo dobili kot izid negativne napetosti v mV.Ali so visoki pH-ji po elektrolizi povezani s prisotnostjo kalijevih, natrijevih, karbonatnih in hidroksilnih ionov, ali pa so za to odgovorne inducirane negativne napetosti? Na to vprašanje naj bi analiza kemicne sestave prsti dala dolocen zadovoljiv odgovor. Glede na visoke vrednosti dušikovih, fosfornih in še zlasti kalijevih ionov bi lahko predpostavili, da so alkalijski kovinski ioni zaslužni za te zelo visoke vrednosti izmerjenih pH-jev. Po drugi strani bi to lahko pomenilo, da prstom, kot sta DVT in JPG, ter še zlastiTLV, primanjkuje kalijevih ionov. 
5.5.4.1.4 Analiza kemicne sestave prsti 
Pri analizi kemicne sestave prsti bodo izvedene naslednje meritve oziroma ocene: vsebnost (CO3)2-, dušikovih (N), fosfornih (P) in kalijevih ionov, sulfatnih ionov ter drugih ionov. 
5.5.4.1.4.1 Vsebnost karbonatnih ionov v prsti 
Analiza vsebnosti (CO3)2- anionov je bila izvedena s pomocjo metode izhajanja CO2 plina iz prsti ob ucinkovanju 20 % HCl kisline. V 150 ml caše je bilo zatehtanih po 5 g razlicnih prsti, katerim se je dodalo po 5 g 20 % HCl. Nastale so burne reakcije, pri katerih je pretežno izhajal CO2 plin, vendar pa se je z izjemo TLV in JPG prsti pri drugih vzorcih še zaznaval rahel vonj po vodikovem sulfidu (H2S), kar dokazuje prisotnost S2- delcev oziroma žvepla. Po koncanih reakcijah so se caše z vsebino najprej ohladile, nato pa so bile na analitski tehtnici izmerjene mase, iz katerih so bili izracunani odstotki vsebnosti (CO3)2- anionov v posameznih prsteh. Gre za zelo preprost postopek, ki sicer ne ponuja natancnejše meritve, vendar pa daje doloceno oceno o prisotnosti (CO3)2- anionov v prsteh. Izidi so bili naslednji: 
DVT prst = 2,1 %; TLV prst = 1,15 %; JPG prst = 0,58 %; JPZ prst = 0,73 %; SP prst = 4,47 %; SPJ prst = 4,45 %. Za HC prst meritev ni bila izvedena, ceprav je bogata z ogljikom, naj ne bi vsebovala veliko kolicino karbonatnih ionov, saj mora biti njen pH od okoli 5,6 do 7,0. Vsebnost karbonatnih ionov v HC prsti bi lahko povzrocila nezaželen alkalni medij. Skratka, za HC prst lahko dolocimo oceno 0 % vsebnosti (CO3)2- anionov. Znano je, da primanjkljaj (CO3)2- v prsti lahko povzroca pH v kislem mediju, kar lahko ogroža mnoge vrste rastlin in drugih živih bitij, ki prispevajo k plodovitosti. (CO3)2- anioni mocno vplivajo tudi na strukturo tal in pretocnost vode. Prav slednje je izjemno pomembno za rast in razcvet razlicnih rastlinskih kultur, ki prispevajo velik delež k obstoju prehranjevalnih omrežij. Poleg tega (CO3)2- anioni pripomorejo k zadrževanju težkih kovin v prsti.273 Za oba predstavnika gozdnih prsti (JPG in JPZ) lahko ocenimo, da vsebujeta sorazmerno majhno kolicino (CO3)2- na površini, ceprav se v sorazmerni bližini nahaja kraška jama. Glede na dejstvo, da se v tem gozdu nahajajo velika drevesa z globokimi in debelimi koreninskimi sistemi, lahko predpostavimo, da primanjkljaj (CO3)2- na površini tal ni enak stanju v globini. Nekoliko vecji odstotek vsebnosti (CO3)2- anionov je bil ocenjen za oba predstavnika vrtnih prsti (DVT in TLV), 
273Wang, C., Li,W., Yang, Z., Chen, Y., Shao,W., & Ji, J. (2015). An invisible soil acidification: Critical role of soil carbonate and its impact on heavy metal bioavailability.Scientific Reports, 5(1). https://doi.org/10.1038/srep12735 
kar je dober znak, da tla niso zakisana in ne vplivajo škodljivo na rast vrtnih rastlinskih kultur, kot je npr. trta. Najvecji odstotek vsebnosti (CO3)2- anionov je bil ocenjen za oba predstavnika prsti v bližini vodnih virov (SP in SPJ). Spodbudno je, da tudi pri teh prsteh ne gre niti za zakisano niti za prekomerno alkalno obmocje. V tem kontekstu je smiselno dobljene izmerjene ocene povezati s podatki drugih meritev/ocen, kot so pH (neposredno, v filtratih, v suspenzijah pred in po elektrolizi), prevodnost, trdota, tekstura, magnetnost, prepustnost, gostota, (CO3)2-, itd., da bi lahko celostno ocenili kakovost posameznih prsti. Izidi meritev/ocen za prsti so bili najprej rangirani, nato pa so bili ti rangi tockovani na lestvici od 1 (najmanj kakovostno) do 7 (najbolj kakovostno). Tockovne vrednosti za posamezne vrste prsti so prikazane v naslednji preglednici in stolpcnem diagramu. 
5.5.4.1.4.1.1 Preglednica 197: Dosežene tocke posameznih vrst prsti glede na razlicne meritve/ocene 

JPZ  3  3  7  1  6  2  7  3  6  4  3  5  6  6  4  2  68  
JPG  1  1  3  7  1  7  1  4  1  5  2  3  1  2  1  1  41  
SP  5  5  5  3  3  2  2  2  6  3  7  3  3  4  5  6  64  
SPJ  6  6  1  3  2  4  4  7  6  6  6  7  5  5  4  3  75  
HC  7  7  4  5  7  1  6  1  7  1  1  7  7  7  7  7  82  
TLV  2  2  2  4  5  6  2  6  3  2  4  5  2  3  4  5  57  
DVT  4  4  6  6  4  5  5  5  3  7  5  1  4  1  6  5  71  


5.5.4.1.4.1.2 Slika 449: Vizualizacija seštetih tock glede na meritve/ocene 
Preglednica 197 prikazuje dosežene tocke posameznih vrst prsti glede na razlicne meritve/ocene, medtem ko slika 449 ponazarja vizualizacijo teh podatkov. Tocke za posamezne meritve/ocene so bile dodeljene glede na bližino najboljših vrednosti za posamezne merilne enote (npr. pH = 7; stopnja vlažnosti - Svl = 5 – 7; magnetnost prsti – Mag > 10 mg; % (CO3)2- > 2 %; tekstura prsti – tx = 40 % peska, 40 % mulja in 20 % gline). Gre za kvalitativno primerjavo med razlicnimi prstmi na osnovi dotlej izvedenih meritev/ocen. Kot izid so se dobili seštevki za posamezne vrste prsti, ki naj bi pomenili vecjo ali manjšo kakovost dolocene prsti. Vecja kot je bila vrednost seštevka, bolj kakovostna naj bi bila tudi prst. Glede na izmerjene vrednosti in ocene je bila HC prst z 82 doseženimi tockami najboljša. Na drugo mesto po kakovosti se je s 75 tockami uvrstila SPJ prst, ki ji tesno z 71 tockami sledi DVT prst. Ostale vrste prsti so pri skupnem seštevku dosegle nižje vrednosti, kot so JPZ (68 tock), SP (64 tock), TLV (57 tock), na zadnje mesto po kakovosti pa se je uvrstila JPG prst (41 tock). Na osnovi meritev prevodnosti in trdote lahko v mnogih primerih dolocimo kakovost dolocene prsti, medtem ko je meritev pH vrednosti lahko manj zanesljiva. Sorazmerno dober kazalec za kakovost prsti predstavlja tudi tekstura, s pomocjo katere lahko dolocimo odstotkovne vrednosti peska, mulja in gline. V nadaljevanju lahko te vrednosti primerjamo z idealnimi, nakar dolocimo profil posamezne prsti (npr. pešcena, pešcena glinena ilovica). Prav tako dolocevanje vsebnosti magnetnih snovi v prsti predstavlja koristen podatek o potencialni plodovitosti prsti. Zelo koristna je tudi ocena idealne vrednosti prsti v primerjavi s HC prstjo, ki jo lahko dobimo na osnovi primerjave vrednosti za posamezne prevodnosti (gl. Pivhc v preglednici) in trdote. Skratka, na osnovi rangiranja in ovrednotenja vseh dotlej izvedenih meritev ter ocen lahko bolj zanesljivo ugotavljamo kakovost dolocene vrste prsti kot zgolj z merilnimi enotami, kot so pH, prevodnost, trdota in stopnje vlažnosti. Prav zaradi te prednosti bo tudi pri naslednjih meritvah/ocenah glede npr. opticne crnine, vsebnosti organskih snovi, vsebnosti FeS2, kemicne sestave prsti uporabljena predstavljena metoda, ki je zelo preprosta in zelo informativna. 
5.5.4.1.4.2 Ocena opticne crnine prsti 
S pomocjo kvalitativne metode ocenjevanja opticne crnine prsti lahko ocenimo vsebnost ogljika v prsti.V bistvu opticno primerjamo umetno proizvedeno humusno prst (HC) z drugimi vrstami prsti, saj humusne prsti lahko vsebujejo okoli 60 % ogljika (C), zaradi cesar so te prsti pogosto izjemno crne. Druge naravne vrste prsti ne vsebujejo tako velike kolicine ogljika, zato njihove barve variirajo od sive, rumene, rdece, rjave do temno rjave. Ocena vsebnosti ogljika v prsteh predstavlja v tem kontekstu dodatno oceno kakovosti prsti. Ob primerjavi barvne razlike med HC prstjo in drugimi vrstami prsti gre za preprosto ugotavljanje razlike v temnosti prsti.V tem delu bo predstavljena tehnika ocenjevanja crnine prsti s pomocjo izdelave past na osnovi imerzijskega olja. Izvedene bodo primerjave med HC in DVT, TLV, JPG, JPZ, SP in SPJ prstmi. V ta namen je bilo pripravljenih sedem ustrezno oznacenih lonckov, v katere je bilo zatehtanih po en gram posamezne prsti. Nato je bil vsaki prsti dodanih po 25 kapljic imerzijskega olja, vsebine pa so bile premešane s stekleno palcko, dokler niso nastale paste teh prsti. Na sredino slehernega objektnega stekla je bila nanešena pasta HC prsti, medtem ko so bile paste drugih prsti nanešene ob levi in desni strani HC prsti.V koncni fazi so se ocenjevale razlike v crnini med HC prstjo in drugimi prsti na ocenjevalni lestvici od 1 do 5. Crnina z oceno 1 pomeni, da preiskovana prst ob primerjavi s HC prstjo vsebuje sorazmerno majhno kolicino ogljika, medtem ko višje ocene pomenijo, da dolocena prst vsebuje vecjo kolicino ogljika. Razlike v crnini med prstmi so se ugotavljale s pomocjo mocnejše svetlobe in USB mikroskopa, kar med drugim prikazuje naslednja slika. 


5.5.4.1.4.2.1 Slika 450: Tehnika ocenjevanja opticne crnine med HC prstjo in drugimi prstmi 
Slika 450 prikazuje tehniko ocenjevanja opticne crnine med HC prstjo in drugimi prstmi, kot so DVT, TLV, JPG, JPZ, SP in SPJ. Za cim boljše prepoznavanje opticne crnine je priporocljivo uporabiti mocnejšo LED svetilko in po možnosti tudi USB mikroskop s 1500-kratno povecavo, s katerim lahko natancneje ocenimo kontraste (glej zgornji del slike v sredini in na desni strani). Crnina HC prsti je bila ocenjena z oceno pet, medtem ko so druge prsti ob primerjavi s HC prstjo prejele nižje ocene. Najnižja ocena za crnino ena je bila dodeljena JPG prsti, ki je zaradi rdece rjave barve še posebej izstopala. Ta ocena pomeni, da je vsebnost ogljika v tej prsti najmanjša, kar pomeni, da je ta prst manj kakovostna. Druga najnižja ocena, dve, za crnino je bila dodeljena SP prsti, ki je imela svetlejši sivkast podton, kar pomeni, da je ta prst prav tako manj kakovostna, ker vsebuje majhno kolicino ogljika. Crnina za DVT in TLV prsti je bila ocenjena z oceno tri, kar pomeni, da obe prsti vsebujeta vecjo kolicino ogljika kot predhodno opisani. Na podlagi te ocene ju lahko razvrstimo v srednji kakovostni razred. Na koncu sta preostali še JPZ in SPJ prst, ki sta bili ocenjeni z oceno štiri, kar pomeni, da vsebujeta vecjo kolicino ogljika kot predhodno opisane prsti, zaradi cesar ju lahko glede na vsebnost ogljika uvrstimo v višji razred kakovosti. V tem pogledu lahko dejansko humusna prst odigra vlogo standarda za vse ostale vrste prsti. S pomocjo kvalitativne metode oziroma tehnike ocenjevanja crnine prsti lahko zelo hitro ocenimo primanjkljaj vsebnosti ogljika v prsti, kar posledicno pripelje do tega, da so tovrstne prsti manj plodovite, kar onemogoca nadaljnjo razrast rastlin in zavira razvoj živali ter mikroorganizmov, ki živijo na površini in v globini prsti. Primanjkljaj ogljika v prsti povzroca zmanjševanje biološke raznovrstnosti, zaradi cesar se lahko zmanjša tudi biomasa v širšem pogledu. Ocenjevanje ogljika v prsti se lahko natancneje izvede z drugimi metodami, kot so termalna analiza, inkubacijska in ekstrakcijska metoda s pomocjo kloroforma, vendar bo za potrebe tega dela povsem zadostovala predstavljena tehnika ocenjevanja crnine prsti. 
Dobljene ocene o crnini prsti lahko v koncni fazi uporabimo kot dodatek za skupno ocenjevanje kakovosti prsti, kar je bilo že izvedeno v prejšnjem podpoglavju. Ocene za crnino enostavno ovrednotimo z ocenami od ena do sedem. Tako bo imela HC prst sedem tock, JPZ in SPJ prst po šest tock, DVT in TLV prst po štiri tocke, SP prst po dve tocki, JPG prst pa eno tocko. 
5.5.4.1.4.2.2 Preglednica 198: Dosežene tocke posameznih vrst prsti glede na razlicne meritve/ocene 2 

JPZ  3  3  7  1  6  2  7  3  6  4  3  5  6  6  4  2  6  74  
JPG  1  1  3  7  1  7  1  4  1  5  2  3  1  2  1  1  1  42  
SP  5  5  5  3  3  2  2  2  6  3  7  3  3  4  5  6  2  66  
SPJ  6  6  1  3  2  4  4  7  6  6  6  7  5  5  4  3  6  81  
HC  7  7  4  5  7  1  6  1  7  1  1  7  7  7  7  7  7  89  
TLV  2  2  2  4  5  6  2  6  3  2  4  5  2  3  4  5  4  61  
DVT  4  4  6  6  4  5  5  5  3  7  5  1  4  1  6  5  4  75  

Preglednica 198 prikazuje nadaljevanje skupnega ocenjevanja kakovosti prsti glede na razlicne meritve/ocene, pri cemer je bilo pri tem ocenjevanju dodano število doseženih tock glede na opticno crnino (OC) prsti. Kot lahko opazimo, se vrstni red po kakovosti prsti ni spremenil. Tako še vedno HC prst velja za najbolj kakovostno (89 tock), sledijo ji prsti, kot so SPJ (81 tock), DVT (75 tock), JPZ (74 tock), SP (66 tock), TLV (61 tock), na zadnje mesto pa se ponovno uvršca JPG (42 tock). 
5.5.4.1.4.3 Ocena organskih snovi in pirita v prsteh 
V tem podpoglavju bo predstavljen zelo enostaven preizkus prsti za oceno vsebnosti organskih snovi in pirita (FeS2) s pomocjo 30 % raztopine vodikovega peroksida (H2O2). Z analitsko tehtnico je bilo v ustrezno oznacene loncke zatehtanih po 1 g HC, DVT, TLV, JPZ, JPG, SP in SPJ prsti. Ob dodatku 3 ml 30 % raztopine H2O2 na preiskovane vzorce so se sprožile bolj ali manj mocne eksotermne kemicne reakcije, pri katerih je prišlo do razgradnje nekaterih organskih snovi in oksidacije nekaterih mineralov. Zelo burna reakcija je potekala še zlasti pri JPZ prsti, vendar je bila krajšega trajanja. Podobna burna reakcija je potekala tudi pri DVT prsti, vendar je trajala nekoliko dlje. Pri SP in SPJ prsti je sprva potekala manj burna reakcija, ki pa je postopoma postajala vse bolj burna. Ti dve reakciji sta trajali najdlje. Pri JPG prsti je prav tako potekala hitra burna reakcija, ki je podobno kot pri JPZ prsti trajala krajši cas. Pri TLV prsti je potekala manj burna reakcija, ki je trajala tudi krajši cas. Najmanj burna reakcija je potekala pri HC prsti, kar nekoliko preseneca, saj humusne prsti vsebujejo veliko kolicino organskih snovi. Tudi ta reakcija je potekala podobno kot pri TLV prsti, vendar krajši cas. Na podlagi burnosti in casa trajanja reakcij lahko na grobo ocenimo vsebnost organskih snovi v prsteh. Zaradi daljšega casa trajanja in burnosti kemijskih reakcij pri SP in SPJ prsti lahko ocenimo, da sta ti dve prsti vsebovali najvecjo kolicino organskih snovi v obliki rastlinskih delov, gliv in bakterij. Sledijo jim DVT, JPZ in JPG prst. Manjšo kolicino organskih snovi lahko ocenimo pri TLV prsti, najmanjšo pa pri HC prsti. V nadaljevanju so bile s pomocjo univerzalnih Ph trakov preizkušene še Ph vrednosti teh prsti. Izide prikazuje naslednja slika. 

5.5.4.1.4.3.1 Slika 451:Ocena FeS2 v prsteh 
Slika 451 prikazuje reakcije prsti s H2O2 in ocenjene Ph vrednosti s pomocjo univerzalnih Ph trakov. Izidi so bili naslednji: 
1.
 SP in SPJ sta po reakciji dosegli Ph vrednost okoli 7, kar pomeni, da nista vsebovali FeS2. 

2.
 Ocenjena Ph vrednost za TLV prst po koncani reakciji je bila okoli 6,5, kar pomeni, da bi lahko FeS2 bil prisoten v sledovih. Podobno lahko ugotovimo za HC prst. 

3.
 Za DVT in JPZ prsti lahko ocenimo Ph vrednost v obmocju od 5,5 do 6,0. Ta ocena nakazuje na prisotnost manjše kolicine FeS2. 

4.
 Nazadnje imamo JPG prst, katere Ph vrednost se nahaja v obmocju precejšnje kislosti, tj. od 3 do 


4. To pomeni, da lahko pri JPG prsti ocenimo vecjo kolicino FeS2. Pri kemijski reakciji JPG prsti s 
H2O2 je nastala izjemno agresivna snov, kot je žveplova (VI) kislina (H2SO4). Kemijska reakcija je naslednja: 
FeS2 + H2O2 . H2SO4 + Fe2O3 + H2O. 
Skratka, v procesu oksidacije piritne soli nastajajo kisla sulfatna tla, ki škodljivo vplivajo tako na rastlinstvo, glive, živali kot tudi na mikroorganizme, z bakterijami na celu. Kisla sulfatna tla predstavljajo še zlasti velik problem na podrocju kmetijstva in posledicno na pridelke. V primeru, da je FeS2 pod mocnim vplivom vode in kisika, lahko povzroca celo poškodbe poslopij oziroma njihovih delov.274 V majhnih kolicinah je FeS2 lahko za rastline zelo koristen, saj spodbuja njihovo plodovitost, povecuje vsebnost klorofila v listih in povecuje vsebnost glukoze v sadju. 
5.5.4.1.4.3.1 Preglednica 199: Dosežene tocke posameznih vrst prsti glede na razlicne meritve/ocene 3 

JPZ  3  3  7  1  6  2  7  3  6  4  3  5  6  6  4  2  6  4  3  81  
JPG  1  1  3  7  1  7  1  4  1  5  2  3  1  2  1  1  1  3  1  46  
SP  5  5  5  3  3  2  2  2  6  3  7  3  3  4  5  6  2  7  7  80  
SPJ  6  6  1  3  2  4  4  7  6  6  6  7  5  5  4  3  6  7  7  95  
HC  7  7  4  5  7  1  6  1  7  1  1  7  7  7  7  7  7  1  5  95  
TLV  2  2  2  4  5  6  2  6  3  2  4  5  2  3  4  5  4  2  5  68  
DVT  4  4  6  6  4  5  5  5  3  7  5  1  4  1  6  5  4  5  3  83  

Preglednica 199 prikazuje dosežene tocke posameznih vrst prsti glede na razlicne meritve/ocene, pri cemer so vkljucene tudi ocene organskih snovi in pirita.Vrstni red glede na kakovost preucevanih prsti se po ocenah vsebnosti organskih snovi in pirita ni bistveno spremenil, le s to razliko, da si HC in SPJ prst delita prvo mesto s 95 tockami. Na tretjem mestu se nahaja DVT prst s 83 tockami, tesno ji sledita JPZ prst s 81 tockami in SP prst z 80 tockami, medtem ko jeTLV prst dosegla zgolj 68 tock, JPG prst pa še manj, in sicer 46 tock. Pri ocenjevanju FeS2 je treba pripomniti, da velja zakonitost, da prst ne bi smela vsebovati prevelike kolicine te snovi, saj, kot že omenjeno, škodljivo vpliva na rastlinstvo, živali in mikroorganizme. Prav zaradi tega so prstem, ki so vsebovale manjšo kolicino FeS2, bile dodeljene višje ocene, medtem ko so prstem z vecjo vsebnostjo te snovi bile dodeljene nižje ocene. 
274 Penner, E., Eden,W. J., & Grattan-Bellew, P. E. (1972). Expansion of pyritic shales.Canadian building digest, 152, 
1-4. Gl. tudi URL: https://www.americangeosciences.org/critical-issues/faq/how-do-pyrite-and-pyrrhotite-damage­
building-foundations (2022-11-01). 
5.5.4.1.4.4 Ocena slanosti in kloriranosti v dekantatih prsti 
Slanost v širšem pogledu pomeni koncentracijo soli brez karbonatov v vodi ali prsteh. V morskih vodah merijo pretežno slanost NaCl, saj je ta sol najbolj izrazito zastopana. V drugih, manj slanih in pitnih vodah pa se težišce merjenja premakne na skupno kolicino razlicnih soli. Slanost razvršcajo glede na vzrok v tri skupine: naravno, suho in namakalno. Najpogostejša enota za merjenje slanosti je ppt (angl. part per thousand), kar pomeni gram soli na en kilogram celotnega vzorca (g/kg) ali promil (‰). 
V tem podpoglavju bodo predstavljene meritve slanosti v filtratih prsti. V 150 ml caši bo tehtano po 20 g posušenih in presejanih prsti, nakar bo tem vzorcem dodano po 100 ml destilirane vode, da se pripravi suspenzija. V nadaljevanju se bodo suspenzije 20 minut mešale na magnetnem mešalu. Po zakljucenem mešanju bodo vzorci stali na pladnju 24 ur, da se posedajo najgrobeši in netopni delci. Nato bodo izvedene meritve slanosti dekantatov preucevanih prsti v enoti ppt. V tem cakalnem obdobju se bo s pomocjo preizkuševalca klora v vodi (pool tester) izvedla ocena kloriranosti dekantatov prsti v mg/l. Kloriranost prsti lahko povzroci unicevanje nekaterih koristnih mikroorganizmov v prsteh, vendar lahko tudi ubije nekatere škodljivce. V primeru, da kloriranost v prsteh preseže koncentracijo nad 0,2 mg/l, lahko predpostavljamo, da gre za kontaminacijo, ki škoduje rastlinstvu, živalstvu in mikroorganizmom. 

5.5.4.1.4.3.2 Slika 452: Ocena kloriranosti in slanosti v dekantatih prsti 
Slika 452 prikazuje oba preizkusa, kjer sta bila v nadaljevanju ocenjena tako kloriranost (glej levi del slike) kot tudi slanost (glej desni del slike) dekantatov preucevanih prsti. Preizkuševalec kloriranosti se sicer uporablja za oceno pH in kloriranosti v akvarijskih vodah, vendar ga je možno uporabiti tudi v prirejenem smislu. V desni predel posodice je bil doliv dekantat prsti, nakar je bil temu dodan ustrezen reagent oziroma tableta. Z namenom, da bi reakcija potekala manj moteno, je bila posodica zaprta z gumijastim pokrovom. Po 15 minutah je bilo potrebno primerjati barvo dekantata z barvno lestvico na sprednjem delu posodice, ki je hkrati pomenila oceno koncentracije kloriranosti dekantata dolocene prsti v enoti mg/l. Slanost dekantatov prsti je bila izmerjena s pomocjo multimetra Greisinger, ki je bil že uporabljen za meritve prevodnosti. Glede na dejstvo, da so bili vzorci prsti pripravljeni v razmerju 1:5, je bilo potrebno dobljene izide pretvoriti na razmerje 1:1.Te pretvorbe sicer praviloma potekajo v soodvisnosti od teksture prsti, vendar bomo v tem primeru uporabili pretvorni kolicnik 7,5. Ta velja za pretvorbo prevodnosti iz razmerja 1:5 v 1:1.275 Glede na dejstvo, da gre pri tem preizkusu bolj za oceno, bo isti pretvorni kolicnik uporabljen tudi za slanost. Izidi meritev oziroma ocen kloriranosti in slanosti dekantatov prsti so prikazani v naslednji preglednici. 
5.5.4.1.4.3.3 Preglednica 200: Meritve/ocene kloriranosti in slanosti prsti 

JPZ  0,2  0,1  0,75  180,2  
JPG  0,1  0  0  47,9  
SP  0,1  0,1  0,75  155,4  
SPJ  0,1  0,2  1,5  223  
HC  0,1  1,3  9,75  2390  
TLV  0,2  0,1  0,75  122,3  
DVT  0,2  0,1  0,75  153,2  

Preglednica 200 prikazuje meritve ocen kloriranosti in slanosti v dekantatih prsti, pri cemer lahko ugotovimo, da je koncentracija kloriranosti v prsti zgolj v sledovih in ne presega vrednosti 0,2 mg/l. HC1:1 prst vsebuje najvecjo kolicino soli (9,75 g/Kg oziroma 9,75 ppt). Sledi ji SPJ1:1 prst z 1,5 ppt soli v prsti. V tretji skupini najdemo JPZ1:1, SP1:1, DVT1:1 in TLV1:1 prsti, katerih vrednosti znašajo 0,75 ppt. Najslabši izid je z 0 ppt dosegla JPG1:1 prst. Podobno je bilo možno ugotoviti že pri meritvah prevodnosti. Glede na majhne razlike v kloriranosti v dekantatih prsti ne bo izvedena skupna ocena kakovosti. Enako velja za slanost v dekantatih prsti, katerih vrednosti se, z izjemo HC in JPG prsti, zelo ne razhajajo. Povrhu tega lahko ugotovimo, da nam merjenje prevodnosti v tem primeru vec pove o vsebnosti mineralnih snovi v prsteh. Nadaljujemo z analizo sestave dušika, fosforja in kalija v prsti s pomocjo kolorimetricnih primerjalnih in titracijskih analiz. Na osnovi teh analiz bo možno oceniti koncentracijo celotnega dušika, fosforja in kalija, kot tudi posameznih ionov v mg/l, kot so Fe2+, Cu2+, Ca2+, Mg2+, K+, SiO2, NH4+, NO2, NO3-, PO43- in SO42-. Poleg tega bo ugotovljena koncentracija O2 in NH3 ter karbonatna trdota v filtratih prsti. Analize filtratov prsti so bile izvedene s komercialnimi analiticnimi kompleti, 
275 Seo, B.-S., Lee, K.-S., Park, H.-J., Jeong, Y.-J., Baek, N., Lee, S.-I.,Yoon, K.-S., & Choi, W.-J. (2022). Conversion 
factors for electrical conductivity of 1:5 soil-water extracts to saturated paste of reclaimed tideland soils are affected 
by sand contents. Korean Journal of Soil Science and Fertilizer, 55(3), 251–260. 
https://doi.org/10.7745/kjssf.2022.55.3.251.  
ki se sicer uporabljajo za analizo vode v akvarijih, medtem ko je dolocanje skupnega NPK potekalo s terenskim analiticnim priborom, ki se uporablja izkljucno za prsti.276 
5.5.4.1.4.5 Analiza Ph, dušika, fosforja in kalija v prsteh 
Prvine, kot so dušik (N), fosfor (P) in kalij (K), so izjemnega pomena za plodovitost prsti in s tem posledicno eksistencialno pomembne za številna živa bitja, kot so rastline, alge, glive, mikroorganizmi in živali, vkljucno s clovekom. Omenjene prvine, tudi znane pod kratico NPK, so osnova za ustvarjanje klorofila, metabolizem rastlin, procesiranje hranljivih snovi (N), razvoj koreninskega sistema (P) ter aktivacijo encimov in procesov rasti (K). Skratka, NPK pomeni mezokozmicno in mikrokozmicno osnovo za vzpostavitev ucinkovitih prehranjevalnih omrežij. Najbolj idealna vsebnost NPK v prsti je v razmerju okoli 3 N : 1 P : 2 K, vendar kmetovalci in vrtnarji pogosto uporabljajo tudi razmerje 20 N : 20 P : 20 K. V rastlinskem svetu ni znana niti ena izjema, ki bi zmogla obstajati brez NPK. Prav v tem pogledu je izjemnega pomena prst, ki vsebuje optimalno kolicino NPK, tako da lahko te snovi s pomocjo vode dosežejo rastlinske sisteme (korenine, stebla, cvetove in plodove). V primeru pešcenih prsti obstaja nevarnost, da se zaradi slabega zadrževanja vode kalijevi ioni izperejo, tako da do korenin rastlin pride le majhna kolicina teh snovi oziroma do rastline nasploh. V pušcavskih prsteh pogosto primanjkuje sestavin, kot so NPK in organske snovi, zaradi cesar so tovrstne prsti sorazmerno nerodovitne. Pušcavske prsti imajo praviloma visoke pH vrednosti in velik odstotni delež gline. Za prsti, ki vsebujejo prevelik odstotek NPK, je znano, da prekomerno privlacijo razlicne vrste žuželk, ki lahko spodbudijo razvoj raznovrstnih bolezni rastlin. Poleg tega lahko prekomerna kolicina NPK v prsti sproži prekomerno rast rastlin, kar posledicno zmanjšuje moc in stabilnost stebel. V tem pogledu se ponovno soocamo s strogo dolocenim determinizmom, ki doloca razpon dovoljenih vrednosti NPK v prsti, tako da lahko rastline optimalno uspevajo. Dušik (N) v prsti se pojavlja v razlicnih oblikah, kot so organske in anorganske dušikove spojine (npr. amonijevi kationi ((NH4)+), amonijak (NH3), nitriti (NO2) in nitratni anioni ((NO3)-)). Fosfor (P) se pojavlja v obliki organskih in anorganskih spojin (npr. fosforjev pentoksid P2O5), medtem ko se kalij (K) pojavlja izkljucno v anorganskih spojinah, kot so razpoložljivi (K+, npr. K2O), vezan na nekatere minerale, in nerazpoložljiv, ki je trdneje vezan na nekatere minerale. Ob tem je treba omeniti, da pogosto obstajajo koristne povezanosti med NPK in mikroorganizmi, ki so v vlogi spodbujevalcev in odjemalcev teh snovi. Tako nekatere bakterije v prsti lahko pretvorijo dušik iz zraka v potrebne nitrate, netopni fosfor in kalij pa v topne oblike. Poleg tega bakterije potrebujejo kalij za krepitev svojih celicnih membran. Koristne povezave lahko najdemo tudi v zvezi s padavinami v obliki dežja, ki vsebuje tako dušik, fosfor, kalij kot tudi druge 
276Analize so bile izvedene s posebnimi komercialnimi kompleti kot so NPK farm 40, Hanna soiltest, Zoolek, JBL Aquatest idr. 
hranljive snovi, kot so kalcij, magnezij in natrij. Prav padavine oziroma, širše gledano, podnebni pogoji izrazito vplivajo na sestavo hranljivih snovi v prsti ter na plodovito življenje mikroorganizmov, še zlasti koristnih bakterioloških omrežij in gliv. Ob vsem tem je mogoce ugotoviti tesne povezanosti med mikro- (npr. ioni, mikroorganizmi), mezo- (npr. stik med prstjo in dežjem, živali, rastline) in makrokozmosem (npr. nastanek padavin v oblakih, sonce). Koncni izid teh povezav lahko v pozitivnem scenariju opazimo kot porast biomase na našem planetu. V primeru negativnega scenarija (npr. prekomerne padavine) pa prihaja do izpiranja hranljivih snovi in zmanjšanja biomase. Preden bodo predstavljene meritve NPK v sedmih vrstah prsti, naj bo zaradi vecje nazornosti na kratko prikazan postopek analize NPK. 

5.5.4.1.4.6 Slika 453: Analiza barv in motnosti NPK v prsteh 
Slika 453 prikazuje komplet za analizo barve in motnosti NPK v prsteh, ki vkljucuje reagente za dolocanje pH, dušika (N), fosforja (P2O5) in kalija (K2O). Na levi strani v ozadju obeh slik so vidni vzorci že obravnavanih prsti. Ta komplet poleg reagentov vsebuje tudi epruvete za pripravo vzorcev, kapalke in barvne kartice. Osnovni princip teh analiz temelji na ujemanju barvnih reakcij (za dušik in fosfor) in motnosti (za kalij) med dekantati ter dokaznimi reagenti, kar se preverja z barvnimi lestvicami. Izidi analiz so izraženi v obliki opisnih vrednosti glede na vsebnost NPK, kot so „v sledovih“ (t – trace), „nizka“ (l – low), „srednja“ (m – medium) in „visoka“ (h – high). Pri dolocanju vsebnosti dušika in fosforja so bile uporabljene kolorimetricne analize, medtem ko so pri dolocanju kalija uporabljene ocene motnosti glede na ustrezno kartico z belimi in crnimi vzorci. Gre za preproste analize oziroma ocene vsebnosti NPK v prsteh. Pri teh ocenah je najpomembnejše, da svetloba pade na vzorec z zadnje strani in da je osvetlitev prostora primerna (najboljše v obliki naravne svetlobe). Cloveško oko ni vedno najbolj zanesljiv ocenjevalec barvnih nians, zato je priporocljivo zaupati izkušnjam pri izvedbi teh ocen. Izidi so bili naslednji: 
5.5.4.1.4.6.1 Preglednica 201: Ocene NPK v sedmih razlicnih vrstah prsti in meritve pH vrednosti 

JPZ h > 40 t 0 - 5 m 15 - 39 6,5 6,49 JPG t 0 - 5 t 0 - 5 t 0 - 5 4,5 5,52 HC h > 40 m 15 - 39h > 40 7 6,36 DVT l-m 10 - 15m 15 - 39m 15 - 39 6,5 6,52 TLV m 15 - 39t 0 - 5 t 0 - 5 6,5 6,26 SP m 15 - 39t 0 - 5 m 15 - 39 6,5 6,67 SPJ m 15 - 39t 0 - 5 l 5 - 10 7,5 7,31 
Preglednica 201 prikazuje opisne ocene NPK v sedmih razlicnih vrstah prsti z oznacbami h, m, l in 
t.Pri ocenah dušika in fosforja so možne tudi vmesne ocene (npr. l-m), medtem ko pri kaliju te niso možne. Poleg opisnih ocen so prikazane tudi ocene za masno koncentracijo v mg/kg. Na podlagi teh ocen lahko sklepamo, da JPG prst kronicno vsebuje premalo dušika, fosforja in kalija (0–5 mg/kg). Vzorec JPZ, ki je bil odvzet približno 100 m stran od JPG lokacije, vsebuje veliko kolicino dušika (> 40 mg/kg), zelo majhno kolicino oksidnega fosforja (0–5 mg/kg) in srednje veliko kolicino oksidnega kalija (15–39 mg/kg). HC prst, kot predstavnik umetne prsti, vsebuje veliko kolicino dušika (> 40 mg/kg), srednje veliko kolicino fosforja (15–39 mg/kg) in veliko kolicino kalija (> 40 mg/kg). Predstavnik vrtne prsti DVT vsebuje majhno do srednje veliko kolicino dušika (10–15 mg/kg), srednje veliko kolicino oksidnega fosforja (15–39 mg/kg) in srednje veliko kolicino oksidnega kalija (15–39 mg/kg). Drugi predstavnik vrtne prsti TLV vsebuje srednje veliko kolicino dušika (15–39 mg/kg), izjemno majhno kolicino oksidnega fosforja (0–5 mg/kg) in prav tako majhno kolicino oksidnega kalija (0–5 mg/kg). Gozdna obrecna prst SP vsebuje srednje veliko kolicino dušika (15–39 mg/kg), izjemno majhno kolicino fosfornega oksida (0–5 mg/kg) in srednje veliko kolicino oksidnega kalija (15–39 mg/kg). Prst ob jezeru SPJ, katerega vzorec je bil odvzet približno 10 metrov od SP lokacije, vsebuje prav tako srednje veliko kolicino dušika (15–39 mg/kg), vendar precej manjšo kolicino oksidnega fosforja (0–5 mg/kg) in majhno kolicino oksidnega kalija (5–10 mg/kg). Kot dodatek k temi analizami so bile dolocene pH vrednosti prsti s pomocjo barvne ocene in pH metra. Z izjemo JPG (pHf = 5,52; pH = 4,5) so bile pH vrednosti v mejah normale, od 6,5 do 7,31. V prsteh (JPG in deloma tudi DVT prst), kjer primanjkuje dušika, lahko sklepamo, da so koristne bakterijske kolonije manj vplivne glede na produkcijo nitratov, kar posledicno lahko negativno vpliva na tvorbo optimalne kolicine klorofila, procesiranje hranljivih snovi in optimalno presnovo teh snovi v rastlinah. Primanjkljaj oksidnega fosforja v prsteh (JPZ, JPG, TLV, SP in SPJ) lahko povzroca motnje v razvoju koreninskega sistema rastlin. V primeru pomanjkanja oksidnega kalija v prsteh (JPG, TLV in SPJ) je lahko resno ogrožen proces aktivacije encimov in rasti rastlin. To negativno vpliva tudi na razvoj živalskega sveta ter raznovrstnih mikroorganizmov, z bakterijami in glivami na celu. V tem prehranjevalnem omrežju, kjer kemicne spojine dolocajo pozitivno rast in razvoj omenjenih živih bitij, tudi clovek ni izkljucen, saj je njegova odvisnost od rastlinskega sveta izjemna. Sledi nadaljevanje že napovedanih podrobnejših analiz posameznih molekul (npr. NH3, O2), kationov (npr. K+, Ca2+) in anionov (npr. (PO4)3-, (SO4)2-, (NO3)-) v prsteh. Kot prvo (podobno kot pri predhodnih analizah) se naj predstavi slikovna upodobitev tovrstnih analiz s filtrati razlicnih vrst prsti. 

5.5.4.1.4.6.2 Slika 454: Analiza barv in motnosti filtratov prsti 
Slika 454 prikazuje komplete za analizo barve in motnosti molekul, anionov in kationov v filtratih prsti s koncentracijo 5 g + 100 ml H2O. Komplet vsebuje reagente za ocenjevanje koncentracije razlicnih ionov in molekul v mg/l na osnovi zelo preprostih analiz, s katerimi lahko ocenjujemo barvne spremembe s pomocjo titracijske in/ali primerjalne kolorimetricne metode ter motnosti (npr. ocenjevanje koncentracije sulfatnih in kalijevih ionov). Preden prikažemo izide oziroma ocene po analizah, bi bilo smiselno najprej opisati vpliv oziroma pomembnost posameznih molekul in ionov za prst ter posledicno za živa bitja, kot so rastline, živali (vkljucno s clovekom) in mikroorganizmi. 
a.Kalcij (Ca2+, Ca0): Ti kationi prispevajo k združevanju anorganskih in organskih delcev v prsteh, kar lahko pripomore k boljši strukturi tal. Druga koristna funkcija Ca2+ kationov je, da delujejo kot dodatno hranilo, s cimer omogocajo bolj optimalno pH ravnotežje na doloceni površini, saj bi sicer hitro prišlo do prevlade kislih kationov in anionov. To je kljucnega pomena za rast in razvoj mnogih rastlinskih kultur, saj rastline potrebujejo Ca2+ katione za tvorbo celicnih sten in membran. 
Pomanjkanje Ca2+ kationov v prsteh povzroca zmanjšanje rasti, gnitje, slabšo prepustnost za vodo in prezgodnje odpadanje cvetov pri rastlinah. Rastline so, poleg vode, najpomembnejši producenti hrane, kar omogoca življenje živalim (vretencarjem, nevretencarjem, žuželkam idr.), mikroorganizmom (npr. bakterijam, glivam) in cloveku. Kalcij ima tudi velik nevrofiziološki pomen (npr. okostje, zobovje, pošiljanje signalov do mišicevja, prenos elektricnih signalov po aksonih, metabolizem, rast celic). Kalcij v obliki prvine in kationa pomembno vpliva tudi na naše podnebje, saj gore vsebujejo veliko kolicino kalcijevih mineralov, kar prispeva k stabilizaciji temperature našega ozracja, preprecuje prekomerno nizke temperature na našem planetu. Drasticno zmanjšanje kalcija v oceanih in drugih vodnih virih bi lahko sprožilo zakisanje voda, kar bi negativno vplivalo na številne vodne rastline, živali in mikroorganizme. Kot lahko sklepamo, velik pomen kalcija ni vezan zgolj na prsti in živa bitja, ampak tudi na stabilnost našega planeta in ozracja. 
b.
 Magnezij (Mg2+, Mg0): Aktivira nekatere encimske sisteme in kot osrednja prvina v klorofilu skrbi za ustrezne procese fotosinteze, kar posledicno vpliva na rast rastlin. Magnezij ni pomemben zgolj za rastlinski svet, ampak tudi za živali, mikroorganizme in cloveka. Potreben je v prehrani živih bitij zaradi njegove glavne vloge pri celicni presnovi in razvoju kosti ter preprecevanju raznih obolenj. Mg2+ kationi so izjemno pomembni za rast bakterij in vzdrževanje njihovih celic. Poleg tega Mg2+ kationi igrajo kljucno vlogo pri prenosu živcnih impulzov in ustrezni prevodnosti v relaciji mišic in živcev. Podobno kot kalcij, magnezij preprecuje prekomerno kisle pH vrednosti oceanov in drugih vodnih virov. Drasticno zmanjšanje magnezija na našem planetu bi lahko povzrocilo spremenjeno podnebje, podobno kot pri drasticnem zmanjšanju kalcija. 

c.
Železo (Fe2+, Fe0): Izboljšuje absorpcijo hranil v rastlinah in zadrževanje vlage v prsteh. V ustreznih koncentracijah spodbuja rast rastlin in pripomore k optimalni zelenosti trat ter nekaterih dreves. Železo je pomembno mikrohranilo za številne organizme, saj omogoca osnovne celicne procese, kot so dihanje, prenos kisika v krvi, fotosinteza (boljši prenos kisika skozi korenine in liste), ucvrstitev dušika in zmanjšanje nitratov. Železo v zunanjem jedru Zemlje je odlicen prevodnik za elektricne tokove, kar poganja magnetno polje, ki zašciti naš planet pred makrokozmicnimi nevarnostmi. Skratka, železo je izjemno pomembno za vrsto eksistencialnih naravnih procesov, kot so gravitacija, indukcija itd., in posledicno vpliva tudi na naše letne case, podnebje in zracno atmosfero. 

d.
 Baker (Cu2+, Cu0): Ustrezna koncentracija Cu2+ v prsteh je nujna za izvedbo številnih encimskih reakcij v rastlinah, proizvodnjo klorofila ter nastanek semen. Poleg rastlin tudi druga živa bitja potrebujejo Cu2+ katione, npr. za barvo rdecih krvnick, ohranjanje zdravih živcnih celic in podporo imunskemu sistemu. Baker je bistven za tehnologijo obnovljivih energij, kar je potrebno za 


preprecevanje še hujših podnebnih sprememb. Poleg tega baker vpliva na naše ozracje, saj zmanjšuje emisijo ogljika. Prevelike koncentracije bakra so lahko smrtonosne za mikroorganizme in mehkužce ter poslabšajo kakovost prsti. 
e.
Kalij (K+, K0): O pomembnosti kalija je bilo že porocano v podpoglavju KCl in NPK. K+ kationi v prsteh prispevajo k boljši rasti rastlin in povecujejo odpornost proti suši, kar posledicno zmanjša dehidracijo in venenje rastlin. K+ kationi prispevajo tudi k fotosintezi in produkciji hrane. Skratka, kalij vpliva na gibanje vode, hranilnih snovi in ogljikovih hidratov v rastlinskem tkivu. Kalij je kljucnega pomena za delovanje telesnih organov in živcnih sistemov. Prisotnost kalija ima pomemben vpliv na živo naravo, njegov vpliv na neživo naravo pa je manj izpostavljen in raziskan. 

f.
 Silicij (Si4+, SiO2, Si0): Silicijevi atomi in ioni okrepijo strukturo prsti, kar pripomore k boljši podlagi za rast rastlin. Ustrezna vsebnost silicija v prsti lahko zašciti rastline pred škodljivimi žuželkami, boleznimi in krepi njihov obrambni sistem, kar povecuje tolerancni prag za okoljske stresne dejavnike. V cloveškem telesu so silicij našli v vezivnem tkivu in koži. Silicij naj bi pripomogel k produkciji antibakterijskih in antiglivicnih spojin, ki preprecujejo okužbe. Vsa višja živa bitja vsebujejo pomembno kolicino silicija v sledovih, najdemo pa ga tudi pri mikroorganizmih, kot so bakterije in glive. Zaenkrat je znano, da silicij ni nujen za živo naravo, vpliva pa na stabilizacijo organskega ogljika v tleh, s cimer preprecuje podnebne spremembe. Zaradi široke razširjenosti silicija v zemeljski skorji naš planet zagotavlja stabilne temelje, silicij pa je tudi razširjen v makrokozmusu. Cisti silicij je polprevodnik, kar pomeni, da je lahko tako dober izolator kot tudi prevodnik elektricne energije in toplote. SiO2 je izjemno dober izolator elektricne energije in slab prevodnik toplote. Na podlagi tega lahko predpostavimo, da silicij vpliva na jakost elektricnih in magnetnih polj na Zemlji, ki niso prevec ali premalo naelektreni ali namagneteni. 

g. 
Amonij (NH4+): Amonij je eden od glavnih virov dušika, ki ga rastline nujno potrebujejo za boljšo rast in razvoj. (NH4)+ je osnovna sestavina za proizvodnjo dušikovih gnojil (npr. NH4NO3). Rastline najpogosteje in intenzivno uporabljajo dušik v amonijevi in nitratni obliki. (NH4)+ kationi v prsteh lahko pomagajo pri zatiranju škodljivcev, kot so dolocene vrste bakterij in gliv. Poleg tega lahko (NH4)+ kationi zmanjšajo kislost tal in izboljšajo kapaciteto shranjevanja vode v prsteh. V prevelikih koncentracijah so (NH4)+ kationi škodljivi za prsti, živa bitja in zrak, kar lahko pripomore k onesnaževanju okolja. Koncentracija (NH4)+ kationov lahko vpliva na podnebje in celo podnebne spremembe. Ob reakciji z drugimi onesnaževalci lahko tvorijo aerosole, ki zmanjšujejo pritok soncnih žarkov, s tem pa znižujejo temperaturo Zemljine površine. Kationi (NH4)+ lahko povecajo proizvodnjo ozona (O3) in tako okrepijo ucinek tople grede, kar prispeva k globalnemu segrevanju. 


Na geodinamiko našega planeta (NH4)+ kationi nimajo neposrednega vpliva, njihov vpliv pa je posreden skozi kemicne in biološke procese.277 
h. 
Amonijak (NH3): Gre za kemicno spojino v plinastem agregatnem stanju, ki je zelo higroskopna in ob vezavi vode nase tvori (NH4)+ katione v obliki baze NH4OH. Ucinek NH3 na prst, ozracje in podnebje je podoben tistemu pri (NH4)+ kationih, vendar z bistveno razliko, da se lahko NH3 hitreje širi po prostoru. NH3 je v vesolju izjemno razširjena kemicna spojina, saj so jo odkrili v ozracju planetov (npr. Neptun, Saturn, Jupiter), asteroidov in zvezdnega prahu. 

i.
Molekularni kisik (O2): Molekularni kisik je izjemno pomemben dejavnik, ki lahko vpliva na fizikalne, kemicne in biološke lastnosti prsti. Vpliva lahko na vecjo razpoložljivost hranil za rastline, razkrajanje organskih snovi in preživetje številnih mikroorganizmov. Koncentracija kisika v ozracju ima velik vpliv na naše podnebje in posledicno tudi na podnebne spremembe. Prisotnost kisika tako v prsteh kot tudi v ozracju vpliva na geodinamiko našega planeta (npr. proces preperevanja, erozija, tvorba novih mineralov, spremenjene lastnosti kamnin, spreminjanje bioloških procesov). Vpliv kisika na elektromagnetna polja je lahko zgolj posreden in manj raziskan oziroma razumljen. 

j.
 Nitritna molekula oziroma nitriti (NO2): Nitriti nastanejo, kadar so bakterijske kolonije manj številcne in/ali dezorganizirane, kar vodi v zmanjšanje koncentracije koristnih nitratov. To lahko negativno vpliva na rastlinstvo in druga živa bitja. Nitriti so sicer manj biološko dostopni, vendar se lahko pretvorijo v nitrate, ki pomenijo hranilo za rastline, kar pozitivno vpliva na njihovo rast. Prevelika koncentracija nitritov v prsti lahko povzroci kisle pH vrednosti, kar negativno vpliva na mikroorganizme in rastline. Nitriti kot potencialni vir dušika lahko vplivajo na podnebne razmere in spremembe, saj lahko povecujejo ucinek tople grede in onesnažujejo okolje. Prekomerna prisotnost nitritov lahko vpliva na geodinamiko našega planeta (npr. tektonski premiki plošc, gibanje magme, ucinkovitost dušikovega cikla, kemicna sestava Zemljine površja). 

k.
 Nitrati ((NO3)-): Nitrati so izjemno pomembna hranila za rast in razvoj rastlin. Predstavljajo kljucno sestavino za rastlinske beljakovine, ki so potrebne za sintezo aminokislin. (NO3)- lahko izboljšajo izkoristek fotosinteze pri rastlinah, kar pozitivno vpliva na njihovo rast. (NO3)- so tudi odlicna gnojila, ki izboljšujejo pridelek in prispevajo k boljšemu imunskemu sistemu rastlin, kar jih šciti pred boleznimi in škodljivci. Poleg tega (NO3)- povecujejo odpornost rastlin proti suši. Nitrati lahko povzrocajo okoljske probleme, kot so onesnaževanje voda, prsti in ozracja ter celo podnebne spremembe v obliki stranskega produkta pri fizikalno-kemicnih reakcijah, kot je dušikov oksid 


277 Opis za amonijeve katione, amoniak, kisik, nitriti idr. je deloma sestavljen na osnovi openAI Chat gpt: OpenAI CHATGPT-3 chatbot. OpenAI. (2022, December 30). Retrieved December 31, 2022, from https://openaibot.chat/ 
(NO). Ta lahko vpliva na globalno ogrevanje oziroma na ucinek tople grede. Nitrati lahko vplivajo na geodinamiko našega planeta v procesu denitrifikacije, ki pomeni pretvorbo nitratov v plinasti dušik (N2). V tem procesu so v prsteh in vodnih okoljih zelo dejavne nekatere vrste bakterij. (NO3)­lahko negativno vplivajo na spremembo geodinamike, ce reagirajo z drugimi snovmi, kot so žveplo, klor itd. Neposreden vpliv (NO3)- na elektromagnetna polja je lahko zgolj posreden preko dušikovega cikla. Nitrate lahko srecamo tudi na nivoju makrokozmosa (npr. kometi, planeti). 
l.
Fosfati ((PO4)3-): Fosfati so podobno kot (NO3)- izjemno pomembna hranila za rast in razvoj rastlin. Še posebej so pomembni za rast in razvoj koreninskih sistemov pri rastlinah. Prav tako (PO4)3- izboljšajo zdravje in odpornost rastlin tako na škodljivce kot tudi na stresna sušna obdobja. (PO4)3- lahko vplivajo tako negativno kot pozitivno na okoljske sisteme. Po eni strani pripomorejo k bogatosti prsti, po drugi strani pa lahko povzrocijo prekomerni razmah (škodljivih) alg in ogrožajo življenje rib ter drugih vodnih prebivalcev. Nepremišljena raba (PO4)3- v obliki gnojil lahko povzroci podnebne spremembe. Kopanje fosfatnih rud lahko prav tako nepravilno vpliva na podnebje in geodinamiko našega planeta. (PO4)3- so tudi na nivoju makrokozmosa zelo razširjeni, saj jih najdemo na planetih, lunah ter v medzvezdnem prostoru in plinastih oblakih. (PO4)3- anioni naj ne bi imeli neposrednega vpliva na elektromagnetna polja, možni pa so doloceni posredni vplivi (npr. fosfat kot komponenta v elektricnem prevodniku). 

m.
Sulfati ((SO4)2-): V prevelikih koncentracijah ti anioni zelo škodljivo vplivajo na rastlinstvo. Sicer je prisotnost (SO4)2- v prsteh lahko koristna za rastline, nekatere živali in mikroorganizme. (SO4)2- lahko izboljšajo strukturo ilovnatih tal, saj povecujejo prepustnost zraka in vode. Poleg tega predstavljajo dodaten vir žvepla za rastline, ki je potreben za tvorbo beljakovin, encimov in vitaminov. Prisotnost (SO4)2- v prsteh lahko zniža pH vrednost in zavira rast nekaterih patogenov, kar koristi nekaterim rastlinskim kulturam. V ustreznih koncentracijah lahko (SO4)2- povecajo razpoložljivost fosforja v tleh. (SO4)2- lahko tudi prispevajo k onesnaževanju prsti, ozracja in voda. Prekomerna koncentracija (SO4)2- lahko povzroci podnebne spremembe, kot je globalno ogrevanje. (SO4)2- lahko vplivajo na razlicne geodinamicne procese, ki lahko povzrocijo neugodne spremembe v strukturi in sestavi Zemljine skorje. (SO4)2- so pomembna sestavina soncnega sistema in naj bi prispevali tudi k nastanku in razvoju razlicnih nebesnih teles (npr. kometi, planeti, lune, asteroidi). (SO4)2- lahko vplivajo tudi na elektromagnetna polja, saj povecujejo prevodnost nekaterih materialov in magnetne lastnosti. Nekateri (SO4)2- so paramagnetni in se lahko namagnetijo. (SO4)2­lahko vplivajo na nacin shranjevanja in sprošcanja elektricnega naboja v dielektricnih materialih. 


Ob kratkih opisih ionov in molekul smo lahko spoznali, da ne vplivajo zgolj na mezokozmicno ravnino, ampak vršijo posredne in neposredne vplive tudi na mikrokozmos in makrokozmos. Niso zgolj v vlogi krepitve strukture prsti in hranilnih snovi za živa bitja, še zlasti rastline, ampak lahko tudi prispevajo k podnebnim spremembam, gravitaciji, indukciji in moci elektromagnetnih polj na našem planetu. Nekaj podobnega smo že lahko spoznali v podpoglavju o kemicnih spojinah oziroma raztopinah (npr. CaCO3, NaCl, FeSO4). V nadaljevanju bi bilo smiselno še predstaviti relativno razširjenost ionov in molekul v prsteh. Relativna vsebnost ionov in molekul v tleh na našem planetu se lahko zelo razlikuje glede na številne dejavnike, vkljucno z vrsto tal, lokalnim podnebjem ter vrstami rastlin in živali, ki živijo na tem obmocju. V splošnem so najpogostejši ioni v tleh navadno kationi (npr. Ca2+, Mg2+, K+), ki so bistvena hranila za rastline. Pogosti anioni v tleh so lahko kloridi (Cl-), sulfati (SO4)2- in nitrati (NO3)-. Poleg ionov se v prsteh nahaja tudi veliko razlicnih vrst molekul. Mednje lahko uvrstimo organske molekule, kot so ogljikovi hidrati, lipidi in beljakovine, ter anorganske molekule, kot so voda (H2O), ogljikov dioksid (CO2) in kisik (O2). Relativna vsebnost teh molekul se lahko razlikuje in pogostokrat spreminja glede na številne dejavnike, vkljucno z vrsto tal, karbonatno trdoto padavin in lokalnim podnebjem. Na našem planetu bi relativna razširjenost prvin izgledala približno tako: 

5.5.4.1.4.6.3 Slika 455: Relativna razširjenost prvin na Zemlji in grožnje 
Slika 455 prikazuje relativno razširjenost prvin na našem planetu in verjetne prihodnje grožnje glede primanjkljaja teh prvin. Poleg tega slika v barvah prikazuje bogatost zalog, sinteticno uporabo, sporne vire in uporabo teh prvin v pametnih telefonih. Resno grožnjo v prihodnjih 100 letih lahko predstavlja nespametna uporaba ogljikovih virov, saj bi ogrožen lahko bil ogljikov cikel, ki uravnava pomemben proces fotosinteze, kar omogoca obstoj naših rastlin. Previsoke emisije CO2 tako v ozracju kot tudi v prsti lahko dodatno okrepijo globalno ogrevanje našega planeta, kar lahko izjemno škodljivo vpliva na številna živa bitja. Podobno problematicna se zdi nespametna uporaba ogljika iz fosilnih goriv za vojne namene, kar lahko obcutno zmanjša biomaso na našem planetu. 
Prirejen periodni sistem prvin nas opozarja tudi na druge probleme, kot je izcrpavanje magnezija, vkljucno z njegovo uporabo v pametnih telefonih (glej rumeno polje). Zaenkrat lahko magnezij še prištejemo k prvinam, ki so splošno razširjene. Kot smo že spoznali, so magnezijevi kationi kljucno hranilo za živa bitja in pomembna sestavina njihove nevrofiziologije. Magnezijevi atomi so tudi osrednja sestavina organske spojine klorofila, ki omogoca proces fotosinteze, kot ga poznamo. Nic manjša grožnja pa je omejena razpoložljivost fosforja v prihodnosti (glej rumeno polje), brez katerega še zlasti rastline ne morejo preživeti. Podobno kot pri magneziju je tudi prekomerna uporaba fosforja za izdelavo pametnih telefonov škodljiva za prihodnost biomase na našem planetu in nespametna. Gre za tri izjemno pomembne in potrebne prvine, ki prispevajo velik delež k obstoju in razvoju biomase.278 V tem pogledu se ponovno srecujemo s hierarhicnimi asociativnimi omrežji znotraj mikro-, mezo- in makrokozmicnih ravnin, ki so po eni strani strogo deterministicno organizirane, vendar po drugi strani iz našega vidika obstaja vecje število stohasticnih organiziranosti. Opisan sestav prvin, ionov ali molekul v bistvu odraža obstoj živega organskega sveta. Sestava prej opisanih ionov in molekul v prsteh ter razširjene prvine na našem planetu ustvarjajo pogoje za življenje živih bitij. Nadaljujemo z izidi kolorimetricnih/titracijskih analiz prej opisanih ionov in molekul. 
5.5.4.1.4.6.4 Preglednica 202: Izidi koncentracije ionov in molekul v prsteh 

SP 20 3 0 0 7,52 0,2 0,252 2 <0,054 0 SPJ 30 6 0,2 0 2 3 0,05 0,13 3,7 >6 <0,058 25 JPG 10 3 0,0500,0120 0 0,05 0 0 <0,1 <0,058 60 JPZ 15 3 0,0250,0120,5 0 0,05 0,13 1 2 <0,058 0 DVT 10 3 0,0100,0500 1 0,05 0,75 4,5 >6 <0,058 25 TLV15 3 0 >1 0 0,5 0,05 1 2,3 >6 <0,054 0 HC 215 6 0 0 35 0 0,05 0 15,5 0,2 <0,058 150 
Preglednica 202 prikazuje rezultate koncentracij ionov in molekul v mg/l (ppm) v razlicnih filtratih 
prsti. Izstopajo nizke vrednosti v prsti JPG, in sicer za Ca˛. (10 mg/l), Mg˛. (3 mg/l), Fe˛. (0,050 
mg/l), NO3. (0 mg/l), NH4. (0,050 mg/l), PO4ł. (0 mg/l), K. (0 mg/l) in Si4. (<0,1 mg/l) ter tudi NH3 
(0 mg/l). Vsebuje pa potencialno škodljive koncentracije NO2. (0,012 mg/l) in SO4˛. (60 mg/l). 
Posebej kriticne za rastlinstvo, živalstvo in mikroorganizme so lahko nizke koncentracije Mg˛., 
NO3., PO4ł., K., Si4. ter v tem razmerju previsoka koncentracija SO4˛. ionov. Meritve prevodnosti 
in TDS so pokazale, da imajo filtrati prsti JPG najnižje vrednosti. Prav zaradi previsoke 
278 Sliko sem prevzel z naslednjega vira: EuChemS. (2019). EuChemS periodic table. Dostop na: https://www.euchems.eu/periodic-table/. 
koncentracije SO4˛. anionov je ta prst precej kisla, kar ne ustreza številnim rastlinskim vrstam ter koristnim bakterijam in glivam. 
Ob tem je treba poudariti, da v suhi prsti JPG prevladuje FeS2, ne pa SO4˛. anioni, saj šele voda v kemicni reakciji s FeS2 tvori H2SO4. 
Na tej lokaciji so rasla drevesa, kot so navadna smreka, bukev in hrast. Za optimalen razvoj navadna smreka potrebuje pH med 5,5 in 6,0, vendar tolerira tudi pH vrednosti prsti od 4,5 do najvec 6,5.279 pH vrednost prsti JPG je bila nekaj nad 5, kar je še vedno ugodno za rast navadne smreke. Za uspešno rast in razvoj navadne smreke potrebujejo tudi ustrezno koncentracijo hranilnih snovi, kot so dušik, fosfor, kalij, kalcij, magnezij in žveplo. 
Ugotovljeno je bilo, da prst JPG na tej lokaciji ne vsebuje ustreznih koncentracij dušika, fosforja, kalija in magnezija. Tudi koncentracija kalcija v prsti je bila na spodnji meji sprejemljivega. 
Bukev za uspešno rast in razvoj potrebuje pH vrednost med 6,0 in 7,0, sprejemljive pa so tudi prsti s pH vrednostmi od 5,0 do celo 8,0.280 Bukev potrebuje ustrezno koncentracijo dušika, fosforja in kalija ter poleg tega še manjše kolicine cinka (Zn), železa (Fe) in bakra (Cu). Na tej lokaciji bukev sicer še uspeva, vendar prst ni najbolj ugodna za njen dolgorocni obstoj. 
Podobno kot bukev je tudi hrast razmeroma toleranten do nižjih pH vrednosti prsti, saj je njegova optimalna vrednost med 6,0 in 7,0, tolerancno obmocje pa sega od 4,5 do 7,5. Enako velja za hranilne snovi – prst naj bi vsebovala optimalne kolicine dušika, fosforja in kalija ter manjše kolicine Zn, Fe in Cu. Tudi za hrast je prst JPG manj ugodna za optimalno rast in razvoj. 
Izstopajoce vrednosti koncentracij ionov in molekul opažamo pri prsti HC, ki je izjemno bogata z ogljikom in vsebuje visoke koncentracije Ca˛. (215 mg/l), K. (15,5 mg/l) in SO4˛. (150 mg/l). Ta prst predstavlja ugodno osnovo za saditev limon, pomaranc in grenivk. 
V preglednici opažamo tudi anomalijo pri vrtni prsti TLV, saj vsebuje nenavadno visoko koncentracijo NO2. (>1 mg/l). Ta vrednost je precej visoka in lahko negativno vpliva na rast rastlin, saj lahko ovira tudi dostopnost drugih hranilnih snovi, kot sta K. in Mg˛..281 Vzorec prsti je bil vzet 
279 Podatke pridobil na osnovi dveh virov: Heiskanen, J., & Rikala, R. (2006). Root growth and nutrient uptake of Norway spruce container seedlings planted in mounded boreal forest soil. Forest Ecology and Management, 222(1– 3), 410–417. https://doi.org/10.1016/j.foreco.2005.10.047. Alfredsson, H., Condron, L. M., Clarholm, M., & Davis, M. R. (1998). Changes in soil acidity and organic matter following the establishment of conifers on former grassland in New Zealand.Forest Ecology and Management, 112(3), 245–252. https://doi.org/10.1016/s0378-1127(98)00346-6. 
280 Cremer, M., & Prietzel, J. (2017). Soil acidity and exchangeable base cation stocks under pure and mixed stands of European Beech, Douglas Fir and Norway Spruce. Plant and Soil, 415(1–2), 393–405. https://doi.org/10.1007/s11104-017-3177-1. 
281 Chen, B.-M., Wang, Z.-H., Li, S.-X., Wang, G.-X., Song, H.-X., &Wang, X.-N. (2004). Effects of nitrate supply on plant growth, nitrate accumulation, metabolic nitrate concentration and nitrate reductase activity in three leafy vegetables.Plant Science, 167(3), 635–643. https://doi.org/10.1016/j.plantsci.2004.05.015. 
v bližini vinske trte, ki sicer dobro prenaša širok razpon pH vrednosti (od 5,5 do 7,0), vendar za optimalno rast potrebuje ustrezno koncentracijo dušika, fosforja, kalija, žvepla, kalcija in magnezija ter v manjših kolicinah cinka, železa in bakra. 
Na podlagi rezultatov (gl. preglednico) ugotavljamo, da številni pogoji glede vsebnosti hranilnih snovi niso optimalno izpolnjeni, predvsem primanjkljaj NO3., Mg˛. in Fe˛.. Zaradi visoke koncentracije NO2. v tej prsti lahko sklepamo, da je tudi vnos K. kationov v vinsko trto mocno oviran. 
Drugemu predstavniku vrtne prsti, DVT pri vinski trti, predvsem primanjkuje hranilnih snovi, kot je NO3. (0 mg/l), poleg tega pa vsebuje približno 0,05 mg/l NO2., kar vinski trti prej škoduje kot koristi. Ta prst vsebuje tudi nekoliko vec NH3, kar lahko ogroža mikroorganizme, predvsem koristne bakterije in glive. 
Drugi predstavnik gozdne prsti, JPZ, vsebuje ustrezne koncentracije Ca˛. (15 mg/l), Fe˛. (0,025 mg/l), Cu˛. (<0,05 mg/l), Si4. (2 mg/l), NO3. (0,5 mg/l) in PO4ł. (0,125 mg/l). Vsebuje pa tudi nekaj NO2. (0,2 mg/l) in K. kationov (1 mg/l), kar lahko pomeni vecjo kolicino rastlinam nerazpoložljivega organsko vezanega kalija. Za razliko od prsti JPG, JPZ ne vsebuje SO4˛. anionov, ceprav sta bila vzorca odvzeta le približno 100 metrov narazen. 
Preostala predstavnika prsti sta obvodni prsti SP (blizu reke) in SPJ (ob jezeru). Prst SP vsebuje razmeroma veliko NO3. (7,5 mg/l), Ca˛. (20 mg/l) ter ustrezne koncentracije drugih ionov, kot so PO4ł. (0,25 mg/l), NH4. (0,05 mg/l), Si4. (>6,0 mg/l) in K. (2 mg/l). Podobno ugodno sestavo ionov najdemo tudi v prsti SPJ, ki vsebuje Ca˛. (30 mg/l), Fe˛. (0,2 mg/l), NO3. (2 mg/l), PO4ł. (0,125 mg/l), NH4. (0,05 mg/l), Si4. (>6,0 mg/l) in K. (3,7 mg/l). 
Blizu obeh lokacij rastejo drevesa, kot so crna jelša, beli gaber in cremsa. Optimalna pH vrednost prsti za cremso je med 6,0 in 7,0. Pri bolj kislih pH vrednostih lahko glavna hranila, kot so dušik, fosfor in kalij, postanejo rastlinam manj dostopna, kar velja tudi za beli gaber in crno jelšo.282 Hierarhicna asociativna omrežja živega in neživega sveta so med seboj tesno povezana, tako v okviru hierarhij kot tudi asociacij, ki predstavljajo razlicne oblike sodelovanja v funkcijah stroge dolocenosti, verjetnosti in za naš nacin pojmovanja tudi nakljucnosti. 
Spoznali smo, da brez ionov in molekul iz neživega sveta živi svet ne more delovati. To ne velja le za mikroorganizme, rastline, alge, glive in živali, temvec tudi za cloveka. V tem kontekstu so ioni in molekule v prsti mocno nadrejeni živemu svetu oziroma živi naravi, saj skupaj z vodo predstavljajo osnovo za žive ali organske producente (rastline, alge, glive). 
282 Barrow, N. J., & Hartemink, A. E. (2023).The effects of ph on nutrient availability depend on both soils and plants. Plant and Soil, 487(1–2), 21–37. https://doi.org/10.1007/s11104-023-05960-5. 
Jasno je, da omenjeni hierarhicni vidik ni edini in da obstajajo tudi druge perspektive, ki lahko hierarhijo spremenijo. S temi meritvami oziroma rezultati smo se le okvirno dotaknili pomembne povezave med kemicno sestavo prsti in živim svetom (npr. rastlinami in mikroorganizmi), o cemer bo podrobneje obravnavano v enem izmed kasnejših podpoglavij. 
Za zakljucek teh meritev bi najprej ovrednotili kakovost prsti na podlagi ustrezne vsebnosti ionov in molekul. Kot kljucno merilo za oceno kakovosti prsti so nepogrešljivi dušik, fosfor in kalij, medtem ko kot sekundarno merilo upoštevamo druge ione in molekule, ki so lahko prisotni ali pa tudi ne (npr. Ca˛., Mg˛., SO4˛., NO3., PO4ł., Cu˛., Fe˛., Si4., NH4., NO2., NH3 in O2). 
5.5.4.1.4.6.5 Preglednica 203: Zakljucno ocenjevanje kakovosti prsti na osnovi koncentracij NPK, ionov in molekul 

NPK 

JPZ 3  3  7  1  6  2  7  3  6  4  3  5  6  6  4  2  6  4  3  4  85  
JPG 1  1  3  7  1  7  1  4  1  5  2  3  1  2  1  1  1  3  1  1  47  
SP  5  5  5  3  3  2  2  2  6  3  7  3  3  4  5  6  2  7  7  5  85  
SPJ  6  6  1  3  2  4  4  7  6  6  6  7  5  5  4  3  6  7  7  6  101  
HC  7  7  4  5  7  1  6  1  7  1  1  7  7  7  7  7  7  1  5  7  102  
TLV 2  2  2  4  5  6  2  6  3  2  4  5  2  3  4  5  4  2  5  3  71  
DVT 4  4  6  6  4  5  5  5  3  7  5  1  4  1  6  5  4  5  3  3  86  

Preglednica 203 prikazuje dosedanje ocene kakovosti prsti, ki temeljijo na ocenjevanju vsebnosti koncentracij hranilnih snovi, kot so NPK, posamezni ioni in molekule. Kot najbolj kakovostna je bila ocenjena HC prst (102 tocki), tesno ji sledi SPJ prst (101 tocka). Na tretjem mestu se nahaja DVT prst (86 tock), medtem ko si JPZ in SP prst delita cetrto mesto (85 tock). Na šesto mesto se je uvrstila TLV prst (71 tock), na zadnjem mestu po kakovosti pa je JPG prst (47 tock). Na podlagi kakovosti dolocene prsti lahko sklepamo, katera živa bitja bodo na dolocenem obmocju prevladovala in se tam uspešno razvijala. Pri tem imamo v mislih predvsem rastlinstvo, mikroorganizme ter nekatere živali, kot so vodni medvedki, mehkužci, žuželke, pajki in druge vrste. V tem prostoru neživega sveta, prepletenega z živim svetom, nastajajo hierarhicna asociativna prehranjevalna omrežja, ki temeljijo na odnosih med producenti in porabniki hranilnih snovi. Organski producenti, kot so rastline, po nam znanih izkušnjah ne morejo obstajati brez anorganskih virov, kot so voda in razlicne kemicne spojine. Za uspešno delovanje hierarhicnih asociativnih prehranjevalnih omrežij morajo biti vzpostavljene ustrezne koncentracije kemicnih spojin in prvin. Te so deloma strogo dolocene, vendar z dolocenim tolerancnim poljem, ki še omogoca rast, razvoj in preživetje razlicnih živih bitij. 
Kakovost dolocene prsti ni odvisna le od mezokozmicne ravni, temvec je tesno povezana tudi z mikro- in makrokozmicno ravnjo. Kot rezultat teh prepletenosti in medsebojnih odvisnosti nastajajo raznolika hierarhicna asociativna omrežja. Perspektiva gledanja lahko spremeni prevlado dolocenega hierarhicnega koncepta, zaradi cesar nastajajo razlicne strukture omrežij znotraj omenjenih ravni. Tudi same ravni lahko pod vplivom spremenjene perspektive dobijo povsem drugacno hierarhicno asociativno strukturo. Gre za dinamicna omrežja, katerih hierarhicne poudarke nenehno spreminjajo razlicni dejavniki. Po eni strani ima makrokozmos mocan vpliv na mezokozmos in mikrokozmos, po drugi strani pa mikrokozmos sooblikuje in spreminja mezokozmos in makrokozmos. S teh premislekov prehajamo k raziskovanju bioloških dejavnikov v prsti. 
5.5.4.1.4.7 Vpliv bioloških dejavnikov na prsti 
V tem podpoglavju bo govor o vplivu bioloških dejavnikov na razlicne vrste prsti. Pri tem mislimo predvsem na razne mikroorganizme, koreninske sisteme rastlin, živali in cloveka. Najprej si oglejmo žive mikroorganizme, ki naseljujejo tla, kot so bakterije, praživali (protozoji) in glive v vrtnih, gozdnih ter obvodnih prsteh. V vrtnih prsteh s pH-razponom od 6,0 do 7,5 lahko najdemo razlicne vrste bakterij, ki uspevajo tako v kislih kot tudi v nevtralnih tleh. Med bakterije, ki dajejo prednost življenju v bolj kislih tleh, prištevamo tudi predstavnike rodu Streptomyces. Ti pozitivno vplivajo na dolocene rastlinske kulture, saj omejujejo razmnoževanje manj koristnih ali celo škodljivih bakterij. Poleg tega izboljšujejo rodovitnost tal s povecevanjem dostopnosti hranilnih snovi (npr. dušika in fosforja), razgradnjo organskih snovi ter proizvodnjo kemicnih spojin, ki spodbujajo rast rastlin.283 V bolj kislih tleh lahko uspevajo tudi mikobakterije, ki proizvajajo širok spekter encimov in drugih biološko aktivnih spojin. Prispevajo k povecani dostopnosti hranilnih snovi, kot so dušik, fosfor in kalij, ter obenem zmanjšujejo onesnaženost tal z nezaželenimi kemicnimi spojinami. Poleg tega izboljšujejo toleranco rastlin na stresne dejavnike ter povecujejo njihovo sposobnost razgradnje odvecnih organskih snovi.284 Med bakterije, ki uspevajo v bolj nevtralnih tleh, prištevamo bakterije iz rodu Pseudomonas, ki prispevajo k vezavi dušika v prsti ter povecujejo njeno rodovitnost. Poleg tega lahko zašcitijo rastline pred boleznimi in opravljajo pomembno cistilno vlogo v tleh, saj preprecujejo onesnaženje z nezaželenimi kemicnimi spojinami.285 V vrtnih tleh z nevtralno pH­
283 Podatke našel s pomocjo naslednjih clankov: Olanrewaju, O. S., & Babalola, O. O. (2018). Streptomyces: Implications and interactions in plant growth promotion. Applied Microbiology and Biotechnology, 103(3), 1179–1188. https://doi.org/10.1007/s00253-018-09577-y. 284 Podatke dobil s pomocjo naslednjih clankov: Shirkot, C. K., & Sharma, N. (2005). Growth promotion of apple seedlings by plant growth promoting rhizobacterium (bacillus megaterium).Acta Horticulturae, (696), 157–162. https://doi.org/10.17660/actahortic.2005.696.26. 285Viri so naslednji: 
vrednostjo lahko uspevajo tudi bakterije iz rodu Bacillus. Te bakterije prispevajo k ucinkovitejši proizvodnji encimov in drugih biološko aktivnih kemicnih spojin, kar omogoca boljšo razgradnjo odvecnih organskih snovi in spodbuja zdravje tal. V vrtnih tleh (DVT in LTV) z rahlo kislo, nevtralno ali rahlo alkalno pH-vrednostjo (6,0 do 7,5) pogosto najdemo tudi praživali ali protozoe (npr. bickarje, migetalkarje, ciliate, amebe), ki imajo pomembno vlogo pri uravnavanju populacij škodljivih bakterij. Protozoe se prehranjujejo z bakterijami in drugimi mikroorganizmi ter jih razgrajujejo, pri cemer sprošcajo hranila, ki so pomembna za rast rastlin. Ce je število bakterij v tleh zelo nizko, protozoe preidejo v stanje mirovanja, kar je pod svetlobnim mikroskopom vidno kot obrobljeni krogi. V vrtnih tleh s pH-vrednostjo okoli 5,5 ali manj ter 8,0 ali vec je število praživali bistveno manjše. V vrtnih tleh s pH-vrednostjo od 6,0 do 7,5 pogosto najdemo tudi številne vrste gliv. Med najpomembnejše za rastline prištevamo tako razkrojevalne kot tudi mikorizne glive. Prve glive razgrajujejo nepotrebne organske snovi, medtem ko druge tvorijo mutualisticne odnose s koreninami rastlin. Glive v gozdnih prsteh so še posebej pomembne za funkcionalno kroženje vode in hranljivih snovi ter zagotavljajo bolj zdravo okolje za rast rastlin. V gozdnih prsteh (JPG in JPZ) naletimo na vecjo raznovrstnost tal. V tem delu bomo obravnavali zgolj predstavnika rdece (JPG) in crne gozdne prsti (JPZ). Rdece gozdne prsti imajo obicajno pH-vrednost v razponu od 4,5 do 6,5. Tovrstne prsti so manj rodovitne in bolj kisle. Najdemo jih predvsem v hladnih, vlažnih in zmernih regijah, kjer najbolje uspevajo iglasti gozdovi. Bakterije, ki živijo v teh prsteh, so posebej prilagojene za preživetje v kislih razmerah. Gre predvsem za acidofilne in acidotolerantne vrste (npr. Streptomyces in Mycobacterium). Te bakterije opravljajo pomembne funkcije, kot so kroženje hranilnih snovi, razgradnja organskih snovi in sprošcanje hranil za rastline. V rdecih gozdnih prsteh srecamo tudi razkrojne glive iz rodu, kot sta Laccaria in Pleurotus. Prav tako v teh tleh živijo mikorizne glive iz rodu Suillus in Thelephora, ki tvorijo mutualisticne simbioze s koreninskim sistemom rastlin. V rdecih gozdnih prsteh obicajno preživijo predvsem acidofilne in acidotolerantne protozoe, kot so nekatere vrste bickarjev in ameb. Poslanstvo protozoe v kislih rdecih gozdnih prsteh je podobno kot v vrtnih prsteh. V rdecih gozdnih prsteh je pricakovati manjšo raznolikost mikroorganizmov.286 
F, S., M.R, I., M.A, S., & M.M, H. (2020). Plant growth promotion and suppression of damping off in tomato by plant growth promoting Rhizobacterium Bacillus Amyloliquifaciens. Canadian Journal of Agriculture and Crops, 5(1), 59– 68. https://doi.org/10.20448/803.5.1.59.68. 286 Podatke pridobil na osnovi naslednjih virov: El-Tarabily, K. A., & Hardy, G. E. S. J. (2015). Pseudomonas as plant growth-promoting rhizobacteria:A review. Australian Journal of Crop Science, 9(6), 826-835. Gao,Y., & Zhang, S. (2018). Pseudomonas:A versatile genus of plant-associated bacteria. Microbiology and Molecular Biology Reviews, 82(4), e00028-17. 
Crne gozdne prsti ali kambisoli imajo obicajno pH-vrednost v razponu od 6,0 do 7,5 in so pretežno zmerno rodovitne ter dobro zadržujejo vodo. Bakterije, ki živijo v teh prsteh, so prilagojene preživetju v nevtralnem (nevtrofilne bakterije) do rahlo alkalnem mediju (alkalitolerantne bakterije). Kljucni vlogi bakterij v crnih gozdnih tleh sta razgradnja organskih snovi in ucinkovito kroženje hranilnih snovi. V primerjavi z drugimi vrstami prsti so bakterijske populacije v crnih gozdnih prsteh zelo številcne in raznolike. Primerki nevtrofilnih bakterij, ki živijo v teh prsteh, so pretežno iz rodu Pseudomonas in Bacillus, medtem ko so primerki, tolerantni na alkalni medij, iz vrst Arthrobacter in Micrococcus. Znacilne prebivalke v crnih gozdnatih tleh so protozoe, kar pomeni, da so razmere v tem okolju ugodnejše za njihovo preživetje in uspevanje. V teh prsteh najdemo razlicne vrste flagelatov, ciliatov, bickarjev, migetalkarjev in ameb, ki opravljajo pomembno funkcijo uravnavanja populacij škodljivih bakterij. Glive, ki živijo v crnih gozdnih prsteh, so prilagojene za preživetje v nevtralnem do rahlo alkalnem mediju. Gre pretežno za razkrojevalne in mikorizne glive. Glavni predstavniki razkrojevalk, ki živijo v crnih gozdnatih tleh, so vecinoma iz rodu Penicillium, Aspergillus in Fusarium, za katere je znano, da razgrajujejo odvecne organske snovi in sprošcajo hranila. Glavni predstavniki mikoriznih gliv so pretežno iz rodu Glomus in Rhizopogon. Tovrstne glive živijo v mutualisticnem odnosu s koreninskimi sistemi rastlin, kar omogoca ucinkovitejšo absorpcijo hranilnih snovi, vkljucno z vodo. Druge vrste gliv, ki živijo v crnih gozdnatih tleh, so lahko kvasovke, plesni in gobe. Njihova funkcija je v ucinkovitejšem kroženju hranilnih snovi, kar prispeva k boljšemu zdravju in rasti rastlin. Humus (HC) je sestavljen iz organskih snovi, tj. rastlinskih in živalskih ostankov, in ima obicajno pH-vrednost v razponu od 5,5 do 7,0. V humusu živijo pretežno bakterije, ki so acidotolerantne (Streptomyces in Mycobacterium) in nevtrofilne (Pseudomonas in Bacillus). Koristna funkcija teh bakterij je podobna kot pri drugih vrstah prsti, kot že prej opisano. V humusu živijo razlicne vrste protozoe, od flagelatov, ciliatov do ameb. Znotraj humusa živijo tudi številne vrste gliv, od razkrojevalk do mikoriznih gliv. Opravljajo podobno koristno funkcijo kot pri dotlej obravnavanih prsteh. Predstavnik iz vrst obvodnih prsti (SPJ), kot je pokazala naša ocena teksture, je dokaj bogat z glino. Tovrstna tla imajo visoko zmogljivost zadrževanja vode in hranilnih snovi, vendar imajo precej slabo drenažo in so manj ugodna za kmetijsko obdelavo. Povrhu tega marsikateri mikroorganizmi težje preživijo v prsteh, bogatih z glino. Podobno kot pri predhodno obravnavanih prsteh najdemo 
Okamoto, M., & Miyamoto, K. (2019). Pseudomonas as plant growth-promoting bacteria: Current perspectives and future prospects. Microbes and Environments, 34(3), 1-10. 
tudi v prsteh, bogatih z glino, nevtrofilne bakterije, kot so Pseudomonas in Bacillus. V teh prsteh preživijo tudi bakterije, ki so tolerantne na visoke koncentracije gline, kot so Sporosarcina in Clostridium. V prsteh, bogatih z glino, marsikateri predstavniki iz vrst protozoe težje preživijo. Brez gliv tudi v prsteh, bogatih z glino, ne gre (npr. Penicillium, Aspergillus, Fusarium). Tla, ki se nahajajo v bližini vodnih virov, so lahko pogosteje poplavljena, zaradi cesar imajo visoko vsebnost vode, kar je izjemno ugodno za številne vrste mikroorganizmov. V tovrstnih prsteh (SP) pretežno živijo bakterije, ki so prilagojene na vecjo kolicino vode, in tudi vodne vrste bakterij so prisotne. Podobno velja za protozoe in glive. Zelo ohlapno smo spoznali najbolj znacilne mikroorganizme, ki živijo v razlicnih vrstah prsti. Mikroorganizmi vplivajo na biokemicne reakcije, ki potekajo v prsti, bodisi neposredno bodisi posredno. Dober primer vpliva mikroorganizmov na biokemicne reakcije je proces nitrifikacije, v katerem bakterije aktivno pretvorijo NH4. katione iz gnojil in organskih snovi v NO2. Visoke ravni NO2 so lahko škodljive tako za rastlinske kot tudi za živalske vrste, vkljucno s clovekom. V primeru, da so kolonije koristnih bakterij v prsti dovolj številne, nastanejo iz NH4. kationov NO3. anioni, kar v ustreznih koncentracijah izjemno koristi tako rastlinam, živalim kot tudi cloveku. V nadaljevanju si bomo ogledali nekaj mikroskopskih posnetkov dekantatov že obravnavanih vrst prsti, kjer bomo ocenjevali prisotnost mikroorganizmov, kot so bakterije, protozoe in glive. 

5.5.4.1.4.7.1 Slika 456: Pripravljeni vzorci za oceno prisotnosti mikroorganizmov v prsteh 
Slika 456 prikazuje pripravljene vzorce za oceno prisotnosti mikroorganizmov v prsteh, kot so LTV, DVT, JPZ, JPG, SP, SPJ in HC. Vzorci so bili pripravljeni v razmerju 1:5, kar pomeni, da so bile epruvete z zemljo napolnjene do oznake 1 ml, nato pa so bili vsi vzorci dopolnjeni z destilirano vodo do oznake 5 ml. V nadaljevanju so se vzorci za pol minute blago premešali, nato so vzorci stali tri dni. V tem casu so se vecji delci posedali in bili pripravljeni za pregled pod svetlobnim mikroskopom. S stisnjeno mikrokapalko so bili zajeti vzorci, ki so bili naneseni po dveh kapljicah na objektno steklo. V koncni fazi tega natancnega postopka vzorcenja so bila na te vzorce še položena krovna stekla. Nekaj posnetkov s pomocjo svetlobnega mikroskopa s povecavami 10x, 40x in 100x nam prikazuje naslednja slika. 

5.5.4.1.4.7.2 Slika 457: Mikroskopski posnetki mikroorganizmov v prsteh 
Slika 457 prikazuje izbrane mikroskopske posnetke mikroorganizmov v prsti, na katerih lahko vidimo bakterije, praživali oziroma vecjo ciliato in glive. Pri opazovanju prsti pod svetlobnim mikroskopom je bilo mogoce videti tudi manjše amebe, bickarje in flagelate. Treba je opozoriti na dejstvo, da bakterij, ciliatov, ameb, bickarjev, flagelatov in gliv ni bilo v velikem številu. 
Glede kolicinske prisotnosti gliv v prsti lahko izpostavimo izjemi, in sicer SP in SPJ prst, kjer je bilo mogoce zaznati tudi manjša omrežja gliv. Za protozoje, kot so ciliate in amebe, je znano, da zaradi pomanjkanja bakterij v prsti preidejo v nekakšno stanje hibernacije, kar lahko pod svetlobnim mikroskopom vidimo kot pravilno obrobljene kroge. V tem stanju vztrajajo, dokler primanjkuje bakterijskih in drugih manjših populacij mikroorganizmov. Ce je na voljo dovolj bakterij in drugih mikroorganizmov, s katerimi se protozoje prehranjujejo, se te prebudijo in zacnejo razmnoževati. 
Najmanjše število mikroorganizmov je bilo mogoce zaznati v HC prsti, saj je ta v vecini sestavljena iz rastlinskih delov in kemikalij, kot je NPK gnojilo. Nekoliko vec gliv je bilo mogoce opaziti v LTV prsti, vendar bakterij in praživali ni bilo veliko. To opažanje sovpada z meritvijo NO2 v prsti, saj je bila pri LTV prsti zabeležena vecja koncentracija NO2 (>1 mg/l), medtem ko je bil NO3. prisoten zgolj v sledovih. Pri DVT prsti je bilo zaznati nekoliko vec bakterij, praživali in gliv, vendar brez vecjih populacij. Podobno kot pri LTV prsti je bila tudi pri DVT izmerjena višja koncentracija NO2 (0,05 mg/l), medtem ko je bil NO3. prisoten le v sledovih. 
Na osnovi grobe ocene lahko pri JPZ prsti opazimo nekoliko vecje populacije mikroorganizmov kot pri LTV in DVT prsti. Ta prst je vsebovala NO2 v koncentraciji 0,012 mg/l in 0,5 mg/l NO3. anionov. Nekoliko presenetljiva je bila sestava JPG prsti, ki sicer velja za manj rodovitno zaradi pomanjkanja hranilnih snovi v obliki ionov (nizka prevodnost in TDS trdota). Vsebuje doloceno koncentracijo za rastline škodljivega NO2 (0,012 mg/l). Na osnovi grobe ocene številcnosti mikroorganizmov je ta prst vsebovala razmeroma veliko bakterij in praživali, vendar majhno populacijo gliv. Za JPG prst bi lahko trdili, da je precej izcrpana, njena funkcija bakterij in praživali pa ni povsem razumljena. Po eni strani so kolonije bakterij v tej prsti še vedno premajhne, da bi proizvajale rastlinam nujno potrebne NO3. anione, po drugi strani pa bakterije vecinoma delujejo kot destruenti organskih snovi, protozoje pa kot plenilci bakterij. 
Predstavnika obvodnih prsti, SP in SPJ, sta vsebovala najvecje populacije gliv, vendar v primerjavi z glivami sorazmerno malo bakterij in praživali. Kljub temu so bile populacije bakterij in praživali dovolj velike, da so lahko bakterije proizvajale NO3. v sorazmerno visokih koncentracijah (SP NO3. = 7,5 mg/l, SPJ NO3. = 2 mg/l), protozoje pa so bile ucinkoviti plenilci. 
V tem hierarhicnem asociativnem omrežju se nenehno vzpostavljajo, vzdržujejo, razpadajo, obnavljajo in spreminjajo razlicna hierarhicna prehranjevalna omrežja kot rezultat fizikalnih, kemicnih in bioloških reakcij. To poteka na podlagi prepletenosti in odvisnosti treh kozmicnih ravni, kar pomeni, da je treba spremljati dinamiko in statiko omrežnih povezav med živim in neživim svetom na mikro-, mezo- in makrokozmicni ravni. Le s celostnim pristopom si lahko obetamo boljše razumevanje naravnih hierarhicnih asociativnih sistemov. 
To pomeni, da pri preucevanju hierarhicnih prehranjevalnih omrežij ni smiselno locevati organskega in anorganskega sveta, saj organski svet ne more obstajati brez anorganskega, ki predstavlja osnovo za vsako živo bitje. Posledicno je vpliv anorganskega sveta izjemno pomemben za delovanje hierarhicnih sistemov ter za kavzalne in pogojne zveze med razlicnimi pojavi, dogodki in pravili, ki se nenehno vzdržujejo (statika) in spreminjajo (dinamika). 
Clovek lahko obstaja le, ce ima na voljo zadostne kolicine eksistencialno pomembnih kemicnih elementov in spojin (npr. Ca˛., Mg˛., HCl, H2O, O2, C) ter dovolj koristnih mikroorganizmov in hranilnih snovi (npr. vitamini, beljakovine, mašcobe) v svojem telesu. Poleg tega je odvisen od proizvajalcev hrane, podnebja, magnetizma, elektricnih nabojev (indukcija), gravitacije in gibanja Zemlje okoli Sonca. Ta odvisnost se verjetno razteza še dlje v makrokozmos, vendar se je za lažje razumevanje smiselno omejiti na prej omenjene dejavnike. Podobno velja tudi za mikroorganizme in druga živa bitja. 
Oglejmo si nekaj kavzalnih povezav v obliki postavljenih pogojev oziroma vprašanj med populacijami bakterij, praživali in gliv. 
1.
 Kaj bi se zgodilo, ce bi se v prsti nahajala majhna biomasa bakterij in velika biomasa gliv? 

Ce ima prst majhno biomaso bakterij in veliko biomaso gliv, lahko to pomeni, da kroženje hranil v prsti ni optimalno, zaradi cesar je lahko prst manj rodovitna. Bakterije so izjemno pomembne za razgradnjo organskih snovi in pretok hranilnih snovi do rastlin, medtem ko glive pomagajo pri razgradnji in absorpciji hranil. Brez ravnovesnega razmerja med bakterijami in glivami prst ne bo optimalno podpirala rastlinske raznolikosti. Velika biomasa gliv lahko prav tako kaže na vecjo prisotnost škodljivih gliv za rastlinske populacije. 

2.
 Kaj bi se zgodilo, ce bi se v prsti nahajala majhna biomasa gliv in velika biomasa bakterij? 

Ce je biomasa gliv v prsti majhna, biomasa bakterij pa velika, lahko to pomeni, da je prst bogata s hranilnimi snovmi in manj ugodna za širitev gliv. Pomanjkanje gliv v prsti lahko povzroci manjšo ucinkovitost pri razgradnji organskih snovi in manjšo raznolikost drugih mikroorganizmov, kar na dolgi rok negativno vpliva na številne rastlinske kulture in ravnovesje ekosistema. 

3.  
bi se zgodilo, ce bi se v prsti nahajala majhna biomasa praživali in velika biomasa bakterij? 


Ce je biomasa praživali v prsti majhna, biomasa bakterij pa velika, lahko to pomeni, da je kroženje hranil manj ucinkovito in da primanjkuje nadzora nad populacijami bakterij. Praživali uravnavajo število bakterij v prsti, saj se hranijo z njimi in drugimi mikroorganizmi ter s tem reciklirajo hranilne snovi. Brez ravnovesja med praživalmi in bakterijami je lahko prst manj sposobna podpirati rastlinsko raznolikost. Prevelika biomasa bakterij lahko povzroci prekomerno tekmovanje za razpoložljiva hranila, kar oteži dostop rastlin do njih. Majhna biomasa praživali pa lahko zmanjša ucinkovitost razgradnje organskih snovi, kar lahko negativno vpliva na zdravje rastlin. 
Kaj bi se zgodilo, ce bi se v prsti nahajala majhna biomasa bakterij in velika biomasa praživali? 
Ce je biomasa bakterij v prsti majhna, biomasa praživali pa velika, lahko to pomeni, da je v tleh nizka razpoložljivost hranilnih snovi in visoka stopnja plenilstva, ki še dodatno zmanjšuje populacijo bakterij. Bakterije igrajo kljucno vlogo pri razgradnji organskih snovi in sprošcanju hranilnih snovi za rastline, zato bi majhna biomasa bakterij najverjetneje povzrocila manj rodovitna tla. Izrazita prevlada biomase praživali nad bakterijami lahko kaže na intenzivno plenjenje mikrobov, kar omejuje razpoložljivost bakterij in negativno vpliva na kroženje hranil ter razgradnjo organskih snovi. 
5. Kaj bi se zgodilo, ce bi se v prsti nahajala majhna biomasa gliv, vendar velika biomasa praživali in bakterij? 
Ce je biomasa gliv v prsti majhna, biomasa bakterij in praživali pa velika, lahko to pomeni, da zemlji primanjkuje bistvenih hranilnih snovi, kar povzroca visoko motnjo pri njihovem posredovanju. Glive imajo pomembno vlogo pri razgradnji organskih snovi in spodbujanju kroženja hranil. Pomanjkanje gliv lahko zmanjša rodovitnost in produktivnost rastlin. Prevelike populacije bakterij in praživali lahko povzrocijo prekomerno razgradnjo svežih organskih snovi, kar dodatno moti ekosistem. 
Kaj bi se zgodilo, ce bi se v prsti nahajala majhna biomasa praživali, vendar velika biomasa gliv in bakterij? 
6. 
V tem scenariju bi lahko bila prst relativno stabilna brez izrazitih motecih dejavnikov. Po drugi strani lahko pomanjkanje praživali povzroci nenadzorovano rast bakterijskih kolonij, kar vodi v neuravnotežen pretok hranilnih snovi in manjšo rodovitnost tal. Velika biomasa bakterij in gliv lahko pomeni, da je prst bogata z organsko snovjo in omogoca ucinkovito kroženje hranilnih snovi. Vendar pa je ta proces najbolj ucinkovit, ce so vse tri populacije mikroorganizmov uravnotežene. Pomanjkanje praživali lahko povzroci prekomerno tekmovanje med glivami in bakterijami. 

7.
 Kaj bi se zgodilo, ce bi se v prsti nahajala majhna biomasa bakterij, vendar velika biomasa gliv in praživali? 


V tem primeru bi to lahko pomenilo, da prst ni primerna za rast rastlin, saj bi lahko prišlo do pomanjkanja organskih in drugih hranilnih snovi. 
Iz razlicnih scenarijev razmerja populacij teh treh skupin mikroorganizmov lahko sklepamo, da je njihov vpliv na prst in posledicno na rastline izjemno velik. To se kaže v pomanjkanju koristnih ionov in organskih snovi, brez katerih rastline ne morejo optimalno uspevati. S tem vplivajo tudi na manjše in vecje živali ter na cloveka. Prst kot heterogena zmes organskih in anorganskih snovi je tesno povezana z živim svetom, pri cemer imajo rastline kljucno vlogo pri produkciji hrane. Prsti so sestavljene iz številnih ionov ter anorganskih in organskih molekul, ki so osnova za življenje rastlin in drugih živih bitij (npr. mikroorganizmov, živali, cloveka). 
Kot je bilo ugotovljeno, skoraj vsa živa bitja (vkljucno z mikroorganizmi, kot so bakterije in praživali) potrebujejo kalij, dušik, fosfor, vodo itd. To pomeni, da obstaja tesna povezava med mikroorganizmi in kemicnimi snovmi, ki so del anorganskega in organskega mikrokozmosa. Prav ta kljucni del oskrbuje rastline in glive (pri preucevanih prsteh ni bila ugotovljena prisotnost alg) s hranilnimi snovmi, ki se s pomocjo vode prenašajo do korenin, stebel, listov in cvetov. To dejansko pomeni prehod z mikrokozmicne ravni na mezokozmicno, saj se vecina rastlin nahaja znotraj mezokozmicne ravnine. Za glive pa vemo, da obstajajo tako mikroglive (npr. bela plesen) kot mezoglive (npr. gobe). Mikrokozmicno raven bi bilo smiselno slikovno podrobneje preuciti. 

5.5.4.1.7.3 Slika 458: Mikrokozmicen pogled na prst in mikroorganizme 
Slika 458 prikazuje mikrokozmicni pogled na prst z vidika kemicnih snovi v obliki ionov, molekul in atomov ter mikroorganizmov, kot so virusi, bakterije, praživali in glive. Celotno mikrokozmicno raven lahko razdelimo na anorganski in organski mikrokozmos. Brez ustreznega razmerja anorganskih in organskih sestavin prst ne more obstajati ter je zelo oddaljena od svojega rodovitnega potenciala.  
Znotraj prsti delujejo razlicne vrste energije, kot so: 
- 
Toplotna energija, ki vpliva na lastnosti prsti in dejavnosti mikroorganizmov.  

-
 Kineticna energija, saj so delci prsti nenehno v gibanju zaradi fizikalnih procesov, kot so erozija, usedanje in pretakanje vode.  

-
 Kemicna energija, ki se sprošca pri eksotermnih in endotermnih kemicnih reakcijah.  

-
 Sevalna energija, na primer svetloba kot elektromagnetno valovanje, ki vpliva na prst.  

-
 Magnetna energija, ki sicer ni opredeljena kot znacilna energija, ki deluje znotraj prsti, vendar vpliva na rast rastlin in dejavnost mikroorganizmov. 

-
 Elektricna energija, ki nastaja zaradi gibanja ionov v tleh ter vpliva na kemicne reakcije in dostopnost hranilnih snovi. 

-
 Gravitacijska energija, ki vpliva na fizikalne lastnosti prsti in gibanje vodnih molekul. 

-
 Elasticna energija, ki omogoca odpornost proti fizikalnim stresnim dejavnikom ter zmanjšuje možnost prekomerne deformacije prsti.  


Jedrska energija v sistemih prsti ni posebej pomembna in nanje vecinoma ne vpliva. Kljub temu številne vrste prsti vsebujejo majhne kolicine naravnih radioaktivnih izotopov, kot so uran, torij in radij.  
Kot zadnjo vrsto energije, ki je stalno prisotna v prsti, lahko dolocimo potencialno energijo, ki se kaže v obliki toplote, elektromagnetnega sevanja, elektricnih nabojev, magnetizma, gravitacije, kemicnih reakcij, kinetike, elasticnosti ter blage prisotnosti jedrskih izotopov. Potencialna energija predstavlja možnost za pretvorbo v druge vrste energije in izhaja tako iz anorganskega kot tudi iz organskega sveta. Tudi ta vidik bi bilo smiselno prikazati slikovno.  

5.5.4.1.7.4 Slika 459: Vrste energij znotraj mikrokozmicne ravnine, ki vplivajo na prst 
Slika 459 prikazuje ravnino razlicnih vrst energij, ki vplivajo na lastnosti in dinamiko prsti ter posledicno na razvoj in rast rastlin, gliv in mikroorganizmov. Najmocnejše energije v tleh praviloma izvirajo iz kemicnih vezi med minerali in organskimi snovmi. Kemicne vezi dolocajo strukturo prsti, njeno stabilnost in razpoložljivost hranilnih snovi, ki so rastlinam na voljo za optimalno absorpcijo. 
Razvršcanje razlicnih vrst energij glede na njihovo moc je zahtevno, saj so medsebojno odvisne in prepletene. Tako lahko na moc kemicnih vezi v tleh vpliva temperatura, ki pa je sama odvisna od shranjene toplotne energije. Poleg tega na energijsko dinamiko tal pomembno vplivata sestava in struktura prsti, prav tako pa tudi okoljske razmere, ki lahko spremenijo njeno sestavo in lastnosti. 
V splošnem lahko kemicno energijo v tleh oznacimo kot najstabilnejšo in temeljno obliko energije, medtem ko se vrednosti drugih oblik (npr. toplotna, elasticna, kineticna, elektricna, sevalna) nenehno spreminjajo in nihajo skozi cas. Z vidika potencialnih energij je kemicna energija še posebej pomembna, saj tla vsebujejo velike kolicine organskih in anorganskih snovi, ki tvorijo edinstvene kemicne vezi. Moc teh vezi doloca stabilnost, reaktivnost, zdravje in rodovitnost prsti. 
Potencialna kemicna energija, shranjena v organskih snoveh v tleh, se lahko pretvori v druge oblike energije. Na primer, zaradi procesov razgradnje se lahko sprošca toplotna energija, medtem ko lahko gravitacijska potencialna energija vpliva na velikost in položaj delcev, ki se nato zaradi stresnih dejavnikov pretvorijo v elasticno energijo. Tako anorganske kot organske potencialne energije se izražajo prek fizikalnih, biokemicnih, elektrokemicnih in drugih procesov, ki potekajo v povezavi z obstojecimi masami. Vsaka masa predstavlja doloceno kolicino potencialne energije, ki se lahko z raznovrstnimi procesi sproži v gibanje in s tem preoblikuje v drugo vrsto energije, kot sta kineticna ali elasticna energija. 
Tudi z energijskega vidika velja za mikroorganizme podobno kot za tla – kemicna energija je najpomembnejša. Shranjena je v kemicnih vezeh organskih molekul, kot so ogljikovi hidrati, beljakovine in lipidi. Mikroorganizmi to energijo izkorišcajo za izvajanje številnih celicnih procesov, kot so rast, razmnoževanje in presnova. Pri presnovnih procesih se anorganske spojine dušika in fosforja pretvarjajo v organske, kar predstavlja hranila za razlicne vrste organizmov. 
Poleg kemicne energije imata pomembno vlogo pri rasti in razvoju mikroorganizmov tudi sevalna (zlasti svetlobna) in toplotna energija, vendar kemicna energija ostaja kljucna za njihovo preživetje v prsti. Po kratkem pregledu razlicnih vrst energij, ki vplivajo na obstoj tal in mikroorganizmov, se lahko usmerimo še v rastlinski svet, kar pomeni prehod na mezokozmicno raven. 

5.5.4.1.7.5 Slika 460: Mezokozmicni pogled s poudarkom na rastline 
Slika 460 prikazuje mezokozmicno ravnino oziroma mezokozmicni pogled na živa bitja (vretencarje, nevretencarje, rastline in glive), pri cemer se v tem podpoglavju osredotocamo predvsem na rastline. Tudi znotraj te ravni se srecujemo z osnovno delitvijo na anorganski in organski mezokozmos. Anorganski mezokozmos sestavljajo razlicne kemicne snovi, prisotne v zraku, vodnih virih, kamninah, mineralih in prsti. Na rastline in glive najmocneje vplivajo kemicne snovi v tleh, plini v ozracju ter voda iz razlicnih vodnih virov. Pri drugih živih bitjih, kot so vretencarji in nevretencarji, je neposreden vpliv tal manj pomemben, saj je ta povezava zgolj posredna – rastline namrec predstavljajo kljucen vir hrane za številne vrste vretencarjev in nevretencarjev. Brez rastlin mnoge vrste živih bitij ne bi mogle preživeti. 
Povezanost med energijami, tlemi in rastlinami nas ponovno vodi do energijske ravnine (gl. sliko 459). Razlicne oblike energije se izražajo tudi na mezokozmicni ravni, kjer so pogosto prisotne v vecji intenzivnosti. Najpomembnejša oblika energije v rastlinah je sevalna energija, natancneje svetlobna energija, ki omogoca proces fotosinteze. Med fotosintezo se svetlobna energija pretvori v kemicno energijo v obliki glukoze. Rastlina to energijo shranjuje in jo uporablja za rast ter presnovne procese. Pomemben vir energije predstavlja tudi respiratorna energija, ki je pravzaprav posebna oblika kemicne energije. Ta omogoca razgradnjo organskih spojin in absorpcijo hranilnih snovi iz tal. 
Na podlagi koncentracije posameznih ionov in molekul v filtratih razlicnih tal je mogoce izracunati energijo, ki je povezana z njihovimi kemicnimi potenciali. To energijo dolocimo kot kolicino energije, potrebno za dodajanje ali odstranjevanje dolocene kolicine ionov ali molekul iz raztopine. Kemicni potencial iona v raztopini je izražen glede na njegovo koncentracijo in standardni kemijski potencial v cisti obliki. Pomembno je razmerje med energijo iona v raztopini in njegovo koncentracijo, kar pojasnjuje zakon o masnem delovanju. Ta doloca, da je kemijski potencial dolocenega iona ali molekule v raztopini sorazmeren z njegovo koncentracijo. To razmerje lahko uporabimo za izracun energije ionov ali molekul v raztopini glede na njihovo koncentracijo (mg/l) in standardni kemijski potencial v cisti obliki. 
Energija iona ali molekule v raztopini je odvisna od razlicnih dejavnikov, kot so temperatura, tlak in prisotnost drugih delcev v raztopini, saj ti vplivajo na standardni kemijski potencial in s tem na energijo delcev. Izracun te energije temelji na razmeroma preprostem postopku. Najprej je treba koncentracijo ionov v filtratih razlicnih tal pretvoriti iz miligramov na liter (mg/l) v mol na liter (mol/l). Na primer, koncentracija K. kationa v filtratu DVT tal je bila ocenjena na 4,5 mg/l, relativna atomska masa K. iona pa znaša 39,1. Dejansko koncentracijo K. iona v filtratu tal izracunamo tako, da vrednost v mg/l delimo z relativno atomsko maso in 1000, kar nam da koncni rezultat 0,000115 mol/l. 
Na podlagi tega podatka lahko izracunamo Gibbsovo prosto energijo (.G) z uporabo števila molov elektronov (v tem primeru 1), Faradayeve konstante (96485 C/mol), standardnega kemijskega potenciala (­2,93 V za K. ion) in desetiškega logaritma koncentracije K. iona v filtratu tal. 
Cr 
.G+ K=-ne·F·e·log( )=- 1 ·96485 C ·(-2,93 V)·1=282,70 kJ 
Co mol mol 
Dobljena vrednost 282,7 kJ/mol predstavlja spremembo Gibbsove proste energije za reakcijo, ki temelji na koncentraciji 0,000115 mol/l ionov K. in prenosu enega mola elektronov. Ta kolicina energije lahko pozitivno vpliva na rastlinske sisteme in njihove presnovne procese. Vendar je treba poudariti, da gre pri izracunani vrednosti zgolj za oceno proste energije, ki se lahko sprosti ob doloceni kemicni reakciji. Na koncni izid namrec vplivajo še številni drugi dejavniki, kot so reagenti (v tem primeru kemicne spojine s K.), reakcijski pogoji, dolžina presnovne poti, temperatura, tlak, vlažnost itd. 
Pomembno je spoznanje, da na mikrokozmicni in mezokozmicni ravni v odnosu do mikroorganizmov in rastlin prevladuje kemicna energija. To pa ne pomeni, da druge oblike energije, kot so sevalna (svetlobna), toplotna, kineticna in druge, niso pomembne. Pri preucevanju rastlinskih sistemov, tal, mikroorganizmov in živali lahko trdimo, da energija predstavlja skupni imenovalec oziroma povezovalni element tako mikrokozmosa kot mezokozmosa. Ta energijski most omogoca vzpostavitev hierarhicnih in asociativnih povezav med razlicnimi entitetami. Prav zaradi hierarhicne in povezovalne vloge energije je mogoc obstoj hierarhicnih asociativnih sistemov. 
Najvecja kolicina energije in mase se nahaja na makrokozmicni ravni, vendar je gostota porazdelitve energije in mase na tej ravni manjša kot na mikrokozmicni ravni. Neposreden vpliv makrokozmosa na tla sicer obstaja, vendar je manjši v primerjavi z vplivi mikrokozmicne in mezokozmicne ravni. 
Oglejmo si zdaj špekulativen 3D-model makrokozmicne ravni. V nadaljevanju bo postalo jasno, zakaj je ta model oznacen kot špekulativen. 

5.5.4.1.7.6 Slika 461: Špekulativni pogled na makrokozmicno ravnino 
Slika 461 prikazuje špekulativen pogled na makrokozmicno ravnino, v kateri prevladujejo kemicne snovi v obliki plinov, tekocin, ledenih vodnih virov, kamnin, mineralov, prsti in živih bitij na makrokozmicni ravni. Ta del 3D-modela temelji na špekulativnem razmišljanju, da so živa bitja na višji ravni sestavljena iz anorganskega in organskega mezokozmosa. S tega vidika so živa bitja, vkljucno s clovekom, v bistvu mikrobi, ki opravljajo dolocene funkcije znotraj makrokozmicne informacijsko-komunikacijske infrastrukture in hkrati predstavljajo nekakšno shrambo dogodkov in dejstev. Ta infrastruktura poleg podatkov in informacij ustvarja tudi razlicne oblike energije, ki so med seboj hierarhicno in asociativno prepletene ter delujejo v medsebojni soodvisnosti. 
Sam koncept energije lahko razumemo tudi kot razmerje med dinamiko in statiko na razlicnih ravneh, kot so mikro-, mezo- in makrokozmos. Znotraj mikrokozmosa lahko dinamiko in statiko energij pojasnimo prek interakcij razlicnih vrst atomov, molekul, ionov in drugih delcev. Na tej ravni se proizvajajo in porabljajo razlicne oblike energije, kot so kemicna, toplotna, kineticna in potencialna energija, pri cemer se prenos energije med delci odraža v spremembah njihovih fizikalnih in kemicnih lastnosti (npr. temperature, tlaka, kemicne sestave). 
Na mezokozmicni ravni lahko energije preucujemo z vidika kolektivnega vedenja in medsebojnih povezav raznovrstnih skupin delcev v tekocinah, trdnih snoveh in plinih. 
Na makrokozmicni ravni pa se energije proucujejo skozi obsežne sisteme in procese, kjer poteka prenos energije med razlicnimi sestavnimi deli sistema (npr. ozracjem, podnebjem, vremenom). 
Skratka, koncept energije lahko razumemo in preucujemo z razlicnih zornih kotov – tako z vidika dinamike in statike vedenja posameznih delcev ter skupin delcev kot tudi celotnih sistemov. Ce upoštevamo celotno kolicino energije v vesolju, je makrokozmos nedvomno energetsko najbogatejši, sledita mu mezokozmos in nazadnje mikrokozmos. S tega vidika kolicina energije eksponentno upada od višjih proti nižjim ravnem. Ce pa obravnavamo energijo na lokalni ravni, je gostota energije najvišja v mikrokozmosu, saj so energije skoncentrirane v medsebojnih povezavah raznovrstnih delcev. V tem primeru gostota energije eksponentno upada od nižje proti višjim ravnem. 
Kot lahko razberemo iz tega kratkega opisa, se srecujemo z razlicnimi hierarhicnimi poudarki miselne osredotocenosti. Na tem podrocju naše znanstvene miselnosti še vedno primanjkuje ustreznih asociativnih povezav, kar ni presenetljivo, saj verjetno nikoli ne bomo sposobni v celoti razumeti vesolja. Vse, kar lahko storimo, je, da k temu težimo. 
Energije so na razlicnih ravneh porazdeljene na razlicne nacine, kar je predvsem odvisno od anorganskih fizikalno-kemijskih sil v vseh treh kozmicnih ravninah. Na podlagi modeliranja kozmicnih in energijskih ravnin lahko trdimo, da obstajajo skupni imenovalci v obliki mase, pri cemer je poudarek na anorganskih kemicnih snoveh (kamninah, mineralih, prsteh, plinih, tekocinah) in raznovrstnih oblikah energije. Z vidika našega zaznavanja in razumevanja kozmicnih ravnin biomasa bolj predstavlja izjemo kot pravilo. 
Smiselno bi bilo izvesti sintezo kozmicnih in energijskih ravnin. 

5.5.4.1.7.7 Slika 462: Sinteza kozmicnih in energijskih ravnin 
Slika 462 ponazarja sintezo kozmicnih in energijskih ravnin, ki v okviru razlicnih naravnih procesov delujejo lokalno razmeroma avtonomno, vendar so z globalnega vidika medsebojno vzrocno povezane. Vsaka kozmicna ravnina je bogata tako z maso kot tudi z energijo, iz cesar lahko sklepamo, da sta masa in energija skupna imenovalca vseh treh kozmicnih ravnin. 
Znanstveniki s podrocja fizike si vztrajno prizadevajo odkriti ekvivalentne povezave med zakonitostmi razlicnih pojavov na vseh treh kozmicnih ravninah, vendar jim to pogosto ne uspeva. Masa in energija se v posameznih kozmicnih ravninah porazdelita na razlicne nacine, kar že v osnovi otežuje njihovo primerljivost. Vemo pa, da energije iz makrokozmosa vplivajo tako na mezokozmos kot tudi na mikrokozmos. Prav tako lahko ugotovimo, da na vseh treh kozmicnih ravneh mocno prevladuje anorganska masa nad organsko. 
Ce to prenesemo na tla in živa bitja, lahko zanesljivo trdimo, da soncna (sevalna) energija iz makrokozmosa vpliva na obstoj in razvoj tako anorganske kot tudi organske mase. Že sama tla, ki so nastala na podlagi fizikalno-kemijskih procesov pod vplivom makrokozmicnih in mikrokozmicnih sil, omogocajo rast in razvoj rastlin ter posledicno proizvodnjo hrane za številne organizme, tako nevretencarje kot vretencarje. 
Znotraj vseh treh kozmicnih ravnin potekajo mocni in vztrajno medsebojno povezani naravni procesi. V tem kontekstu lahko zaznamo dolocene ekvivalentne in asociativne povezave med vsemi tremi svetovi. Vse druge povezave so za nas manj vidne oziroma posredne, zato jih težko vkljucimo v enoten scenarij. Že sama razlicna porazdelitev mase in energije znotraj kozmicnih ravnin dejansko onemogoca nastanek jasnih neposrednih povezav in s tem skupnega scenarija, saj obstajajo razlicni mezosvetovi z razlicnimi funkcijami obstoja. 
Kljub temu lahko domnevamo, da med naravnimi procesi, ki potekajo v vseh treh kozmicnih ravninah, obstajajo številne ekvivalentne in asociativne povezave. Skupni imenovalec vseh treh kozmicnih ravnin lahko strnemo v koncept dveh temeljnih fizikalnih kategorij: mase in energije. 
Oglejmo si domnevne ocene mas in energij znotraj vseh treh kozmicnih ravnin.287 Jasno je, da je ocena mase in energije znotraj makrokozmosa bolj ali manj špekulativna. Vse, kar lahko zanesljivo trdimo, je, da gre za izjemno velike vrednosti. Po nekaterih znanstvenih ocenah naj bi skupna masa vesolja znašala približno 105ł kg. Glede na to, da imamo opraviti z nepredstavljivimi dinamicnimi procesi in pretvorbami, lahko zgolj domnevamo, da gre v resnici za precej skromno oceno. Podobno velja za oceno celotne kolicine energije v makrokozmosu, ki je ocenjena na približno 10ąą˛ J. V tej oceni so vkljucene energije razlicnih oblik, kot so energija snovi, sevanje in temna energija. 
Ocenjevanje mase mezokozmosa je prav tako zahtevno, vendar nekoliko bližje natancni oceni. Po ocenah znaša približno 5,97 · 10˛4 kg, pri cemer je upoštevana masa trdnih snovi Zemlje, vodnih virov, ozracja in kemijskih snovi na površju. Podobno kot pri makrokozmosu je tudi ocena kolicine energije v mezokozmicni ravnini zgolj približek. Ocenjena vrednost je približno 1,0 · 10˛. J, pri cemer ni upoštevana energija, shranjena v živih organizmih in fosilnih gorivih. 
Ocenjevanje mase in energije znotraj mikrokozmosa je prav tako zelo približno. Ocenjuje se, da znaša približno 300 · 10. ton, kar predstavlja pomemben del celotne biomase na našem planetu (npr. virusi, bakterije, glive, protozoji, alge). Ta ocena nikakor ni stalna, saj se nenehno spreminja in preoblikuje. Celotna energija, shranjena v biomasi mikroorganizmov na Zemlji, je ocenjena na približno 2,0 · 10ą. J. Tudi ta vrednost ni konstantna, saj se energija neprestano pretvarja in prehaja med razlicnimi oblikami. 
Na podlagi teh ocen lahko sklepamo, da tako energija kot tudi masa od makrokozmosa proti mezo-in mikrokozmosu hierarhicno in asociativno gledano postopoma upadata. Lokalni in avtonomni 
287 Microbial biomass: Measurement. (2017). Encyclopedia of Soil Science, Third Edition, 1429–1432. 
https://doi.org/10.1081/e-ess3-120006581.
      Lübbert, A. (2017). Measurement and characterization of microbial biomass. Current Developments in 
Biotechnology and Bioengineering, 705–724. https://doi.org/10.1016/b978-0-444-63663-8.00024-0. 
      Longair, M. S. (2008). A Brief History of Cosmology and Galaxy Formation. Galaxy Formation, 3-25.
     Piattella, O. (2018). Cosmology. UNITEXT for Physics, 1–16. https://doi.org/10.1007/978-3-319-95570-4_1.
      Holton, J. R., & Hakim, G. J. (2019). An introduction to dynamic meteorology. Academic Press. 
Wallace, J. M., & Hobbs, P. V.  (2010)Atmospheric Science : an introductory survey. 2nd ed. Academic Press. 
vidik posameznih kozmicnih ravnin vodi v povecevanje entropije ter v spremembe gostote mase in energije. 
V tem poglavju, posvecenem tlom, so v ospredju kemicne spojine in njihove interakcije z živimi bitji, podnebjem ter soncno svetlobo, zato bo vsebina, povezana z makro- in mikrokozmosom, mocno abstrahirana. Glavni poudarek bo na vzrokih in ucinkih znotraj mezokozmicne ravnine. Tako bodo v nadaljevanju predstavljena kopenska živa bitja (rastline, žuželke, pajki, plazilci, ptice, sesalci) v povezavi s preucevanimi tlemi, z namenom oblikovanja hierarhicno asociativnega prehranjevalnega omrežja. V okviru te vsebinske osredotocenosti bo mogoce spoznati številne eksistencialne povezave med kemicnimi snovmi, živimi bitji, podnebjem, ozracjem in Soncem. 
5.5.4.2 Kopenske rastline 
V tem podpoglavju bodo predstavljene kopenske rastline v povezavi s preucevanimi tlemi. Gre za zelo ozek izbor rastlinskih vrst, pri cemer so bile nekatere že na kratko opisane (npr. bukev, hrast, crna jelša, gaber, navadna smreka, cremsa). Opisi rastlin bodo vkljucevali podatke o njihovi tolerantnosti na pH, temperaturo, svetlobo in vlago. Poleg tega bodo predstavljeni tudi podatki o njihovem okoljskem pomenu, vlogi v prehranjevalnih verigah, znacilnih prebivalcih ter velikosti genoma. 

5.5.4.2.1 Slika 463: Vrste dreves znotraj mezokozmicne ravnine 
Slika 463 prikazuje razlicne vrste dreves, ki jih lahko srecamo znotraj mezokozmicne ravnine v gozdovih, blizu vodnih virov in v vrtovih.  
1.
 Bukve (lat.: Fagus grandifolia): Razvršcajo se med listavce in jih najdemo predvsem v zmernih gozdovih ZDA in Kanade. Zrastejo pocasi, dosežejo višino do 100 metrov in lahko živijo vec kot 100 let. Bukve praviloma najbolje uspevajo v prsteh z ustrezno prepustnostjo in visokim odstotkom organskih snovi. Najbolj optimalno pH obmocje za uspešno rast bukev je med 6,0 in 7,5. Prsti navadno vsebujejo nekaj peska, mulja, glinenih delcev, humusa in odpadlega listja. Bukvino lubje je svetlosive barve, gladko, vendar precej tanko in obcutljivo na razlicne poškodbe, požare ter živalske in cloveške dejavnosti. Lubje bukve se sicer uporablja kot zdravilo proti glavobolom, povišani telesni temperaturi in kožnim obolenjem. Bukve pomenijo pomemben življenjski prostor za številne živali, od ptic, sesalcev do žuželk. Plodovi bukev v obliki orešckov so pomemben vir hrane za razlicne živali, medtem ko veje in listje nudijo zatocišce mnogim pticam, kar prispeva k biološki raznovrstnosti. Ta drevesa najbolje uspevajo v nekoliko hladnejših (15 şC – 21 şC) in vlažnih razmerah (60 % – 80 %). Na splošno so zelo obcutljive na višje temperature in suho ozracje, vendar imajo lahko tudi višji ali nižji tolerancni prag. V regijah z manjšo kolicino padavin zelo težko uspevajo brez dodatne pomoci cloveka. Bukve so izjemnega pomena za delovanje prehranjevalnih omrežij (npr. veverice, miši, jeleni, medvedi, listne uši, gosenice, ptice, glive, ljudje), shranjevanje ogljika (blažitev vplivov podnebnih sprememb) in za zdrava tla (njihovi listi obogatijo prst z nujnimi hranilnimi snovmi). Po nekaterih ocenah je povprecna energijska vrednost suhe biomase od 18 do 19 MJ/kg. To pomeni, da bi lahko bukva, ki proizvede 100 kg suhe biomase, proizvedla od 1800 do 1900 MJ, kar ustreza približno 430.000 do 450.000 kalorij energije. Vsa energija, ki jo drevo proizvaja, se ne porablja zgolj za rast in proizvodnjo biomase. Nekaj energije bukve porabijo za respiracijo in transpiracijo, velika kolicina pa gre tudi v podporo živalim in ljudem. Velikost bukvinega genoma je ocenjena na približno 730 Mb do 766 Mb.288 

2.
 Hrasti (lat.: Quercus): so v Severni Ameriki in Evropi zelo razširjeni ter lahko zrastejo od 15 do 44 metrov v višino. Poznanih je vec kot 600 razlicnih vrst. Imajo dolgo življenjsko dobo in v ugodnih okolišcinah lahko živijo od nekaj stoletij do vec kot tisoc let. Njihovo lubje je izjemno debelo in trpežno, kar jih šciti pred razlicnimi boleznimi in škodljivimi žuželkami. 


Hrasti imajo globok koreninski sistem, kar je zelo ugodno tako za crpanje vode kot tudi hranilnih snovi iz prsti. Najbolje uspevajo na ustreznih prepustnih tleh, katerih pH znaša od 6,0 do 7,5. Obstajajo tudi vrste hrasta, ki dobro prenašajo bolj kisla tla (pH = 4,5) ali alkalna tla (pH = 8,5). 
288 Opis bukve sestavil s pomocjo naslednjih virov: Peters, R. (1997). Beech forests:Woody species composition, populations and spatial aspects. Beech Forests, 89–130. https://doi.org/10.1007/978-94-015-8794-5_6. Peters, R. (2011). Beech Forests. Springer. Evans, C. A., Lucas, J. A., &Twery, M. J. (2005).Beech Bark Disease: Proceedings of the Beech Bark Disease Symposium. https://doi.org/10.2737/ne-gtr-331. Fagus grandifolia. (2022). In USDA Plants Database. Retrieved February 18, 2023, from https://plants.usda.gov/. 
Vecina vrst hrasta najbolje uspeva v zmernih in tropskih gozdovih, vendar obstajajo tudi vrste, ki lahko preživijo v bolj sušnih pokrajinah. 
Optimalna temperatura za rast in razvoj hrastov se giblje med 15 °C in 27 °C, medtem ko je optimalna vlažnost ocenjena na 60 % do 80 %. Na njihovo rast in razvoj vplivajo še številni drugi dejavniki, kot so kakovost prsti, nadmorska višina in podnebje (npr. kolicina padavin). 
Hrasti so pomembni za okolje in imajo velik vpliv na ekosisteme. Nudijo zavetje in zatocišce mnogim živalskim vrstam, kot so ptice, žuželke in glodavci. Njihovi plodovi, želodi, so pomemben vir hrane za ptice, veverice, srne in druge živali. Hrasti spodbujajo biotsko raznovrstnost ter ucinkovito shranjujejo ogljik v lesu in listju, s cimer prispevajo k blaženju podnebnih sprememb. Poleg tega izboljšujejo strukturo prsti, jo bogatijo z organskimi snovmi in omogocajo ustrezno kroženje hranil. 
Velikost njihovega genoma je ocenjena na 836 Mb do 852 Mb. Povprecna energijska vrednost njihove suhe biomase znaša približno 18–19 MJ/kg (megajoulov na kilogram). Hrast s približno 150 kg suhe biomase bi lahko na leto proizvedel okoli 2700 do 2850 MJ energije, kar ustreza približno 640.000 do 680.000 kalorijam.289 
3. Crna jelša (lat.:Alnus glutinosa) 
Crna jelša je listnato drevo, ki ga praviloma srecujemo v mocvirnatih okoljih blizu vodnih virov, kot so reke in mocvirja, po skoraj vsej Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Raste hitro in v ugodnih razmerah doseže višino do 30 metrov. Lubje mladih dreves je gladko in sivkasto rjave barve, s staranjem pa postaja temnejše in hrapavo. Listi so ovalni, nazobcani in temnozelene barve ter merijo od 5 do 12 cm v dolžino. Plodovi so majhni in stožcasti ter vsebujejo drobna semena. 
Crne jelše so izjemno koristne za ekosistem, saj utrjujejo brežine rek in preprecujejo prekomerno erozijo. Njihove korenine imajo sposobnost vezave dušika, kar bogati prst celo na obmocjih, kjer primanjkuje hranilnih snovi. Poleg tega zagotavljajo pomemben življenjski prostor številnim pticam, sesalcem in žuželkam. 
289 Opis sestavil na osnovi virov: Oak trees. (2005). Van Nostrand’s Scientific Encyclopedia. https://doi.org/10.1002/0471743984.vse5183. Oak growth and ring measurement. (2014).Tree-Ring Dating and Archaeology, 44–67. https://doi.org/10.4324/9781315748689-14. Koenig,W. D., & Haydock, J. (1999). Oaks, acorns, and the geographical ecology ofAcornWoodpeckers. Journal of Biogeography, 26(1), 159–165. https://doi.org/10.1046/j.1365-2699.1999.00256.x. Morrison, G. (2000). Oak Tree. Houghton Mifflin Co. Williams, A. P., Allen, C. D., Macalady,A. K., Griffin, D.,Woodhouse, C. A., Meko, D. M., Swetnam,T. W., Rauscher, 
S. A., Seager, R., Grissino-Mayer, H. D., Dean, J. S., Cook, E. R., Gangodagamage, C., Cai, M., & McDowell, N. G. (2013).Temperature as a potent driver of regional forest drought stress and tree mortality.Nature Climate Change, 3(3), 292-297. https://doi.org/10.1038/nclimate1693.    
Crne jelše uspevajo v širokem razponu pH vrednosti prsti (od 4,0 do 7,5), temperatur (od –30 °C do +30 °C) in vlažnosti (od 70 % do 80 %). Razvijajo tudi mutualisticno simbiozo z nekaterimi vrstami bakterij iz rodu Frankia, ki živijo ob njihovih koreninah. Te bakterije so sposobne vezave dušika iz ozracja in njegove pretvorbe v nitrate, ki so pomembni za rast rastlin. 
Njihova semena in brsti so bogat vir hrane za razlicne ptice ter sesalce, kot so veverice in jeleni, medtem ko njihovi listi nudijo prehrano številnim žuželkam, kot so hrošci, listne uši in gosenice. Ker crne jelše pogosto rastejo ob recnih bregovih, prispevajo k cistejšemu vodnemu okolju, kar je še posebej koristno za ribe. 
Crna jelša je kljucna za delovanje prehranjevalnih verig. Kolicina energije, ki jo s fotosintezo proizvede in porabi, je odvisna od razlicnih dejavnikov, kot so velikost in starost drevesa ter rastni pogoji. Crna jelša s premerom debla 20 cm lahko v enem letu s fotosintezo ustvari od 30 kg do 50 kg suhe biomase, kar ustreza približno 540 MJ do 570 MJ (130.000 cal do 140.000 cal). Velikost njenega genoma je ocenjena na približno 730 Mb.290 
4. Navadni gaber (lat.: Carpinus betulus) 
Navadni gaber je listnato drevo, ki ga najdemo v evropskih in azijskih gozdovih. Zraste lahko do 25 metrov v višino, s premerom debla do 80 cm. Njegovi listi so ovalni in nazobcani ter v jesenskem casu porumenijo. Plodovi navadnega gabra so krilati oreški, ki dozorijo jeseni. Navadni gaber zagotavlja življenjski prostor razlicnim vrstam živali, kot so ptice, sesalci in žuželke. Je pomemben za okolje, saj veže ogljikov dioksid in s fotosintezo proizvaja dragoceni kisik. Poleg tega prispeva k uravnavanju vlažnosti tal in preprecuje neželeno erozijo. Navadni gaber je zelo prilagodljiv glede na vrsto prsti in uspeva tako na pešcenih kot glinenih tleh. Najbolje raste na tleh s pH vrednostjo med 5,5 in 7,5 ter je odporen tako na nizke kot visoke temperature (od –30 °C do +40 °C). Prav tako prenese razlicne stopnje vlažnosti (od 30 % do 70 %). Prispeva k zmanjšanju podnebnih sprememb, saj ucinkovito shranjuje ogljik iz ozracja. Poleg tega pripomore k vzdrževanju vodnega ravnovesja, 
290 Opis izdelal na osnovi naslednjih virov: Dierschke, H. (1975). Black alder- (Alnus glutinosa-) riverside forests of Corse.Phytocoenologia, 2(3–4), 229–243. 
https://doi.org/10.1127/phyto/2/1975/229. Heywood, V. H. (1993).Flowering plants of the world. Oxford University Press. Claessens, H., Oosterbaan, A., Savill, P., & Rondeux, J. (2010). A review of the characteristics of black alder (Alnus glutinosa (L.) gaertn.) and their implications for Silvicultural Practices.Forestry, 83(2), 163–175. https://doi.org/10.1093/forestry/cpp038. USDA NRCS. (2019).Alnus glutinosa (L.)Gaertn. Plants Database. Retrieved from https://plants.usda.gov/. Striganaviciute, G., Sirgedaite-Šežiene,V., Šilanskiene, M. et al. (2024). Black alder’s (Alnus glutinosa L.) defense against polycyclic aromatic hydrocarbons (PAHs).Environmental Science and Pollution Research. https://doi.org/10.1007/s11356-024-35017-8. Abdi, E., Majnounian, B., Rahimi, H., & Zobeiri, M. (2009). Distribution and tensile strength of hornbeam (Carpinus betulus) roots growing on slopes of Caspian forests, Iran. Journal of Forestry Research, 20(2), 105–110. https://doi.org/10.1007/s11676-009-0019-x. 
saj absorbira in filtrira deževnico. Njegovi listi, lubje in drugi deli so pomemben vir hrane za številne živali, kot so jeleni, zajci, gosenice in ptice. Po ocenah lahko drevo navadnega gabra s premerom debla 30 cm v povprecju letno proizvede od 70 do 100 kg suhe biomase. Energijska vrednost te biomase znaša približno od 1260 MJ do 1330 MJ na leto (300.000 do 320.000 kalorij). Velikost njegovega genoma je ocenjena med 1400 Mb in 2500 Mb.291 
5. Cremsa (lat.:Prunus padus) 
Nekatere vrste cremse lahko zrastejo od 15 do 21 metrov v višino, s premerom debla od 0,6 do 0,9 metra, medtem ko druge ostanejo nižje ter rastejo kot vecji grm ali manjše drevo. Njihova krošnja je nepravilno oblikovana, deblo pa kratko, z debelim in grcastim lubjem. Listi cremse so zeleni, ovalni in nazobcani. Cremse razvijajo drobne cvetove in majhne plodove. Pogosto rastejo v kolonijah, kar pomaga preprecevati erozijo tal. 
Najbolje uspevajo v tleh s pH vrednostjo med 6,0 in 8,0, vendar prenesejo tudi širši razpon pH vrednosti – od kislih do alkalnih tal. So zelo odporne na razlicne temperaturne (od –25 °C do +40 °C) in vlažnostne razmere (od 50 % do 60 %), saj uspevajo tako v zelo hladnih kot tudi v subtropskih in celo tropskih regijah. Dobro prenašajo tako vlažna kot suha tla. Poleg tega so prilagojene na mocno soncno svetlobo, vendar uspevajo tudi v bolj sencnih obmocjih. Najdemo jih v razlicnih okoljih, vkljucno z gozdovi, savanami, obrežji rek ter mestnimi obmocji. 
Cremse imajo pomembno vlogo v ekosistemu, saj stabilizirajo tla, preprecujejo prekomerno erozijo in pomagajo pri cišcenju ter shranjevanju vode. Prav tako zmanjšujejo nevarnost zemeljskih plazov, bogatijo tla z organsko snovjo ter izboljšujejo njihovo strukturo in rodovitnost. Njihovi plodovi in listi so pomemben vir hrane ter zatocišce za številne živali, kot so ptice, sesalci (npr. veverice, rakuni, oposumi) in žuželke. Kot producenti hrane imajo kljucno vlogo v prehranjevalnih verigah. 
Velikost genoma cremse je ocenjena na približno 1,45 Gb. Kolicina energije, ki jo lahko proizvede in porabi s fotosintezo, je odvisna od razlicnih dejavnikov, kot so starost in velikost drevesa, rastne razmere ter njegovo splošno zdravje. V povprecju lahko zrelo drevo s premerom debla 40 cm letno s fotosintezo ustvari od 100 do 150 kg suhe biomase. Pri 100 kg suhe biomase to ustreza energijski vrednosti približno od 1800 MJ do 2000 MJ, kar znaša med 430.000 in 450.000 kalorij.292 
291 Opis sestavil s pomocjo naslednjih virov: Earle, C. J. (2021). Carpinus betulus Fact Sheet. The Gymnosperm Database. United States Department ofAgriculture (USDA). (2021).Plants Database: Carpinus. Retrieved from https://plants.usda.gov/. 292 Opis sestavil s pomocjo naslednjih virov: Johns, C. A.The bird-cherry. (2014). The Forest Trees of Britain, 269–273. https://doi.org/10.1017/cbo9781107252509.011. Prunus Padus (bird cherry). (2019). CABI Compendium. https://doi.org/10.1079/cabicompendium.44334. 
6. Navadna smreka (lat.:Picea abies) 
Navadne smreke so zimzeleni iglavci, ki izvirajo iz severne in srednje Evrope. Zrastejo lahko od 60 do 70 metrov v višino. Imajo stožcasto obliko, ravno deblo in ozko krošnjo. Najbolje uspevajo v hladnejših regijah z nižjimi temperaturami in obilico padavin. Tolerirajo širok razpon pH vrednosti tal (od 3,5 do 7,5), vendar jim bolj ustreza kislo okolje. Najpogosteje rastejo na vlažnih in dobro odcednih tleh. Navadne smreke imajo visoko toleranco na temperaturna nihanja (od –40 °C do +30 °C), vendar najbolje uspevajo pri temperaturah med +10 °C in +20 °C. Prav tako so prilagojene razlicnim stopnjam vlažnosti (od 50 % do 70 %). Tako kot številna druga drevesa imajo izjemno pomembno ekološko vlogo. Prispevajo k biološki raznovrstnosti, saj nudijo zatocišce številnim živalim, kot so veverice, jeleni in razlicne vrste žuželk. Poleg tega jim zagotavljajo tudi hrano, predvsem v obliki storžev in semen. 
Navadne smreke lahko absorbirajo ogljikov dioksid iz ozracja ter ga shranjujejo v lesu in tleh. Pomembno prispevajo k preprecevanju erozije in izboljšanju strukture ter stabilnosti tal, še posebej v gorskih obmocjih. Poleg tega cistijo tako vodo kot zrak, kar izboljšuje njuno kakovost in ima kljucen pomen za ekosistem. 
Velikost genoma navadne smreke je ocenjena na približno 20 Gb. Zrela smreka s premerom debla od 20 do 30 cm lahko s fotosintezo letno proizvede od 20 do 40 kg suhe biomase, kar ustreza energijski vrednosti med 360 MJ in 380 MJ (približno 85.000 do 90.000 kalorij).293 
7. Bori (lat.: Pinus spp.) 
Bori sodijo med zimzelene iglavce, ki uspevajo v razlicnih življenjskih okoljih, kot so pušcave, deževni gozdovi in zmerni gozdovi. V višino lahko zrastejo tudi do 100 metrov. Proizvajajo storže, ki vsebujejo številna semena, ki so pomemben vir hrane za mnoge živali, kot so ptice, veverice in medvedi. Poleg tega zagotavljajo zavetje in zatocišce številnim vrstam živali. 
Z okoljskega vidika so bori zelo pomembni, saj prenašajo izjemno suha in s hranili revna tla. Prispevajo k stabilizaciji in strukturi tal ter zmanjšujejo tveganje za erozijo. Borova drevesa so izjemno prilagodljiva na širok razpon pH vrednosti tal (od 4,5 do 7,5), temperatur (od –30 °C do +40 °C) in zracne vlažnosti (od 40 % do 60 %). Podobno kot navadne smreke lahko absorbirajo 
293 Opis sestavil na osnovi naslednjih virov: Martincic,A., Wraber, T., Jogan, J., Podobnik, A.,Turk, B., Vreš, B., Ravnik, V., Frajman, Božo., Strgulc-Krajšek, S., Trcak, B., Bacic, M., Fischer, M. A., Eler, K., & Surina, B. (2010). Mala Flora Slovenije : kljuc Za Dolocanje Praprotnic in Semenk. Tehniška založba Slovenije. Tjoelker, M., Boratynski, A., & Bugala,W. (2019).Biology and ecology of Norway Spruce. Scholars Portal. https://link.springer.com/book/10.1007/978-1-4020-4841-8. 
ogljikov dioksid iz ozracja ter ga shranjujejo v lesu in iglicah, s cimer prispevajo k uravnavanju podnebja. 
Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 22,18 Gb. V povprecju lahko zrel bor s premerom debla od 20 do 30 cm s pomocjo fotosinteze letno proizvede od 20 do 40 kg suhe biomase. To ustreza energijski vrednosti med 360 MJ in 380 MJ (približno 85.000 do 90.000 kalorij). Vsa proizvedena energija ni namenjena zgolj rasti in tvorbi biomase, temvec se del porabi tudi za dihanje, izhlapevanje vode ter podporo drugim organizmom v ekosistemu.294 
8. Breze (lat.: Betula spp.) 
Breze so listnata drevesa, ki so najbolj razširjena v regijah severne poloble našega planeta. Najbolje uspevajo v borealnem in zmernem podnebju. V povprecju so srednje velika drevesa s precej tanko belo skorjo. Njihovi listi so trikotne, nazobcane oblike in zelene barve, jeseni pa porumenijo. Zrastejo lahko od nekaj metrov do 40 metrov, odvisno od vrste in rastišcnih razmer. Podobno velja za premer debla, ki lahko meri od 10 cm do vec kot 1 meter. 
Breze najbolje uspevajo v tleh s pH vrednostjo med 5,0 in 7,5 ter so tolerantne na širok temperaturni razpon, vendar se najbolje razvijajo pri temperaturah med +5 °C in +18 °C. Potrebujejo ustrezno vlažnost za optimalno rast, vendar prenesejo tudi bolj sušna obdobja (z vlažnostjo med 40 % in 70 %). 
Z ekološkega vidika so breze izjemno pomembne, saj zagotavljajo življenjski prostor številnim živalim, kot so ptice, žuželke in manjši sesalci. Pozitivno vplivajo na zdravje tal, saj njihovo odpadlo listje obogati tla z organskimi in drugimi hranilnimi snovmi. Breze izboljšujejo strukturo prsti in preprecujejo erozijo. Poleg tega lahko iz zraka vežejo dušik, kar prispeva k vecji rodovitnosti tal. 
Breze zagotavljajo hrano razlicnim živalim, kot so bobri, zajci, jeleni in losi, ki se hranijo z njihovimi listi, vejicami in lubjem. Njihovo listje pa predstavlja prehranski vir tudi za nekatere glive in žuželke. 
Velikost brezinega genoma se razlikuje med vrstami in je ocenjena med 313 Mb in 510 Mb. V povprecju lahko zrela breza s premerom debla od 20 cm do 30 cm s fotosintezo letno proizvede približno 20 kg do 30 kg suhe biomase, kar ustreza energijski vrednosti od 360 MJ do 380 MJ (približno 85.000 do 90.000 kalorij).295 
294 Gozd in Gozdarstvo. Gozd. https://www.gozd-les.com/slovenski-gozdovi/drevesa/javor (2025-02-14) 295 Opis sestavil s pomocjo naslednjih virov: Asplund, J., &Wardle, D.A. (2016). How lichens impact on terrestrial community and ecosystem properties. Biological Reviews, 91(1), 172-189. https://doi.org/10.1111/brv.12305. 
9. Javori (lat.: Sapindaceae) 
Podobno kot breze, se javori pretežno nahajajo na severni polobli Zemlje, v zmernih podnebnih obmocjih Severne Amerike, Evrope in Azije. Javori lahko rastejo v obliki manjših grmov ali dreves, ki lahko dosežejo višino do 44 metrov. Njihovo listje je lahko v obliki crke U ali V, jeseni pa se obarva v razlicne barve, od rumene, rdece do rožnate. 
Najbolje uspevajo v prsteh s pH vrednostjo med 5,5 in 7,5 ter z zmerno vlažnostjo. Dobro prenašajo širše temperaturne in vlažnostne razpone (-40 °C do +32 °C; od 30 % do 70 %). 
Javori so zelo pomembni za okolje, saj zagotavljajo življenjski prostor in vir hrane mnogim živalim, kot so ptice, veverice, žuželke (na primer mravlje in cebele). Tako kot ostala drevesa, javori preprecujejo erozijo tal in lahko izboljšajo kakovost zraka. Pomembno je tudi, da preprecujejo drasticne podnebne spremembe s pomocjo absorpcije in shranjevanja ogljika. 
Javori so pomembni producenti hrane za razlicne vrste konzumentov, kot so veverice, jeleni, žolne, listne uši, gosenice, pikapolonice itd. Velikost njihovega genoma je ocenjena med 1,5 Gb in 1,9 Gb. 
V povprecju lahko zrel javor s premerom debla od 20 cm do 30 cm s pomocjo fotosinteze proizvede približno 20 kg do 30 kg suhe biomase na leto, kar ustreza energijski vrednosti od 360 MJ do 380 MJ na leto (približno 85.000 do 90.000 kalorij). Podobno kot pri drugih opisanih drevesih velja, da celotna energija, ki jo javorji proizvedejo s fotosintezo, ni porabljena le za rast in proizvodnjo biomase. Nekaj te energije se porabi za transpiracijo, dihanje, podporo drugim organizmom in druge procese.296 
Možno je, da se nekatera od opisanih dreves pojavljajo v istem naravnem okolju, kar je odvisno od razlicnih dejavnikov. Navadne smreke in borovci zelo pogosto sobivajo v gozdovih in parkih. V mešanih listnatih gozdovih lahko breze najdemo skupaj z javorji in gabri. 
Sopojavljanje opisanih dreves je mocno odvisno od podnebja, kakovosti zraka, zdravja tal in drugih posebnih dejavnikov v posameznih regijah (npr. vlažnost, prisotnost drugih organizmov, rastlinojedci). 
Ob opisih razlicnih dreves lahko opazimo, da je velikost njihovega genoma pogosto veliko vecja kot pri živalih in ljudeh. Ta velika razlika je najverjetneje posledica kombinacije razlicnih 
Schneider, A. (2023).Guide to the study of Lichens. Legare Street Press. https://wgbis.ces.iisc.ac.in/biodiversity/sahyadri_enews/newsletter/issue34/reports/a%20guide%20to%20the%20study %20of%20lichens.pdf. 296 Opis sestavil na osnovi naslednjih virov: 
Zhang, M., Luo, Y., Meng, Q., & Han, W. (2022). Correction of leaf nutrient resorption efficiency on the mass basis. Journal of Plant Ecology, 15(6), 1125–1132. https://doi.org/10.1093/jpe/rtac041. Gozd in Gozdarstvo. Gozd. https://www.gozd-les.com/slovenski-gozdovi/drevesa/javorhttps://www.gozd­les.com/slovenski-gozdovi/drevesa/javor (2025-02-14). 
dejavnikov, kot so vecje število celic, širša in vecja potreba po prilagajanju na razlicne okoljske pogoje (npr. svetloba, pH tal) ter specificna sestava genskega materiala. 
Glede porabe in proizvodnje energije imajo drevesa bistveno vecjo tako porabo kot tudi proizvodnjo energije v primerjavi z živalmi in ljudmi. Vendar pa je pri tej primerjavi treba poudariti, da je energijska primerjava med drevesi, živalmi in ljudmi precej zahtevna, saj se med seboj bistveno razlikujejo po življenjski dobi, velikosti in nacinu presnove. 

5.5.4.2.2 Slika 464: Ozek izbor rastlin z razlicnih lokacij vzorcenja 
Slika 464 prikazuje ožji izbor rastlin z razlicnih lokacij vzorcenja prsti, kot so DVT, TLV (vrtna prst), JPG, JPZ (gozdna prst) ter SP, SPJ (obvodna prst). Sledijo opisi oštevilcenih rastlin z oznakami od 1 do 10. 
1. Trave (lat.: Poaceae): Do zdaj je poznanih 12.000 razlicnih vrst trav. Razširjene so po vsem svetu in uspevajo na obmocjih arkticne tundre, zmernega celinskega podnebja ter tropskih deževnih gozdov. Že v evropskem prostoru rastejo razlicne vrste trav, kot so travniška trava, yorkshirska trava, sladka pomladna trava, timotejeva trava in bilnica.297 Vecina evropskih trav ima raje nekoliko bolj kisel pH, nekatere vrste pa prenesejo tudi rahlo bolj alkalen pH. Razpon pH vrednosti tal, primeren za trave, se giblje od 4,5 do 8,0.298 Evropske trave najbolje uspevajo v temperaturnem obmocju od 15 °C do 25 °C in pri zracni vlažnosti od 50 % do 70 %. Nekatere vrste trav (npr. 
297 Opis sestavil na osnovi naslednjih virov: Stapleton, C. M. A. (2021). Poaceae. In J. A. Langenheim (Ed.), Encyclopedia of biodiversity (pp. 267-274). Elsevier. Poaceae. https://www.britannica.com/plant/Poaceae (2025-02-15) Simpson, M. G. (2010). Plant systematics (2nd ed.). ElsevierAcademic Press. 298 Podatke pridobil s pomocjo naslednjih virov: Crozier, C. R., & Hardy, D. H. (2005).Soil acidity and liming: Basic information for farmers and Gardeners. N.C. Cooperative Extension Service. https://content.ces.ncsu.edu/soil-acidity-and-liming-basic-information-for-farmers-and-gardeners. Lemaire, G., Hodgson, J., Chabbi,A. (2011). Grassland productivity and ecosystem services. CABI. 
travniška trava, sladka pomladna trava, bilnica) prenesejo tudi nižje temperature in višjo zracno 
vlažnost.299 Evropske navadne trave so izjemno pomembne za ekosisteme, saj omogocajo biološko 
raznovrstnost ter zagotavljajo zatocišce in hrano številnim živim bitjem (žuželkam, pticam, 
manjšim sesalcem idr.). Te splošno razširjene rastline pomembno prispevajo k stabilizaciji tal, 
preprecevanju erozije ter izboljšanju zdravja in kakovosti tal. 
Evropske trave igrajo kljucno vlogo pri optimalnem kroženju hranilnih snovi, kar zagotavlja 
zadostno rodovitnost prsti. Z absorpcijo ogljikovega dioksida iz ozracja pripomorejo tudi k 
stabilnejšemu podnebju. Poleg tega so pomemben vir hrane za domace živali, kot so krave, konji, 
ovce idr. Skratka, trave so bistvena sestavina številnih ekosistemov.300 Konzumenti razlicnih 
evropskih trav so zelo številni, med njimi domace živali (npr. krave, ovce), divje živali (npr. ptice, 
glodavci, jeleni, žuželke) ter ljudje, ki trave uporabljajo za športna igrišca, gojenje pšenice in 
vrtnarjenje. Velikost genoma evropskih trav se giblje od približno 3,3 Gb do 17 Gb.301 Kaloricna 
vrednost trav je mocno odvisna od njihove vlažnosti, saj imajo bolj suhe trave višjo kaloricno 
vrednost kot mokre. Približne kaloricne vrednosti navadnih evropskih trav so naslednje: 
-
 Sveža trava: 3,5–4,5 MJ/kg (približno 830–1070 kcal/kg)  

-
 Suha trava (10 % vsebnost vlage): 15–17 MJ/kg (približno 3600–4100 kcal/kg) 


Splošno pravilo je, da imajo trave nižjo kaloricno vrednost kot številni drugi viri biomase (npr. les, 
premog). Vendar pa imajo trave prednost, saj so obnovljiv vir, ki ga je mogoce gojiti na obrobnih 
zemljišcih, obenem pa imajo relativno nizek ogljicni odtis. Pomembno je tudi upoštevati, da je 
dejanska kolicina energije, pridobljene iz trav, odvisna od ucinkovitosti procesa pretvorbe. Pri 
proizvodnji biogoriv lahko med postopkom pretvorbe pride do dolocenih energetskih izgub.302 
Vitousek, P. M., & Sanford, R. L. Jr. (1986). Nutrient cycling in moist tropical forest. Annual Review of Ecology and Systematics, 17(1), 137-167. 299 Opis sestavil s pomocjo naslednjih virov: Blaser, B. C., & Rasmussen, P. (2018). Climate and grassland systems. InGrassland systems:An ecosystem perspective (pp. 33-58). Cambridge University Press. Lemaire, G., & Hodgson, J. (2019). Grassland productivity and ecosystem services. CABI. 300 Opis sestavil s pomocjo naslednjih virov: 
Pol-van Dasselaar, A. van den, Bastiaansen-Aantjes, L., Bogue, F., O’Donovan, M., & Huyghe, C. (2019). Grassland use in Europe Agnes van den pol-van dasselaar, Leanne Bastiaansen-Aantjes, Fergus Bogue, Michael O’Donovan, Christian Huyghe, editors. editions Quae. https://www.doi.org/10.35690/978-2-7592-3146-1. Lemaire, G., & Hodgson, J. (2019). Grassland productivity and ecosystem services. CABI. 301 Opis sestavil s pomocjo naslednjih virov: Díaz, S., & Cabido, M. (2001).Vive la différence: plant functional diversity matters to ecosystem processes. Trends in ecology & evolution, 16(11), 646-655. Lemaire, G., & Hodgson, J. (2019). Grassland productivity and ecosystem services. CABI. Bennett, M. D., & Leitch, I. J. (2010). Nuclear DNA amounts in angiosperms: targets, trends and tomorrow.Annals of botany, 107(3), 467-590. 302 Podatke dobil s pomocjo vira: 
Ketzer, D., Rösch, C., & Haase, M. (2017). Assessment of sustainable grassland biomass potentials for energy supply in Northwest Europe. Biomass and Bioenergy, 100, 39–51. https://doi.org/10.1016/j.biombioe.2017.03.009. 
Navadne evropske trave lahko pozitivno ali negativno vplivajo na podnebne spremembe, zlasti na ucinek tople grede. Med pozitivnimi vplivi je zadrževanje ogljika, med negativnimi pa emisije metana, izpusti plinov iz iztrebkov pašnih živali ter uporaba gnojil in pesticidov.303 
2. Regrati (lat.: Taraxacum officinale): Obstaja približno 100 razlicnih vrst regrata, ki izvirajo predvsem iz Azije in Evrope, danes pa so razširjeni po vsem svetu. Rastlina ima znacilne rumene cvetove in mocno nazobcane liste, razporejene v rozeto. Regrat se že dolgo uporablja v zdravilne in kulinaricne namene. 
Regrati najbolje uspevajo v rahlo kislih do rahlo alkalnih tleh (pH od 6,0 do 7,5), vendar prenesejo tudi nekoliko bolj kisla ali alkalna obmocja. So zelo prilagodljive rastline, ki dobro uspevajo v temperaturnem razponu od 15 °C do 25 °C in pri zracni vlažnosti od 40 % do 60 %. Ce imajo dostop do bolj vlažnih tal, lahko uspevajo tudi v nekoliko bolj suhih okoljih. Regrati so izjemno pomembni za ekosisteme in mocno prispevajo k njihovemu delovanju. Spodbujajo biološko raznovrstnost, saj zagotavljajo zatocišce in hrano številnim živalim, kot so cebele, metulji, ptice in manjši sesalci. So pomemben vir nektarja in cvetnega prahu, ki ga uporabljajo in širijo razlicni opraševalci. Poleg tega absorbirajo ogljikov dioksid iz ozracja ter ga shranjujejo kot ogljik v svojih tkivih. Regrati imajo tudi izjemne prilagoditvene sposobnosti na podnebne spremembe, kar je še posebej koristno za organizme, ki se z njimi prehranjujejo. Znani so po tem, da lahko prispevajo k zmanjšanju ucinka toplotnega otoka v mestnih središcih. Ceprav niso glavni dejavnik podnebnih sprememb, lahko posredno vplivajo na okolje in ogljikov cikel. Regrat je pomemben vir hrane za številne organizme v prehranjevalnih mrežah, med njimi žuželke, ptice, zajce, svizce, jelene in ljudi. Velikost njihovega genoma se giblje med 1,1 Gb in 1,6 Gb. Regrati proizvajajo energijo s fotosintezo, pri cemer ogljikov dioksid in vodo pretvarjajo v glukozo in kisik. Po okvirnih ocenah lahko zrel regrat z maso 10 g (0,01 kg) s fotosintezo proizvede približno 0,0001 MJ (24 cal) energije na dan.304 
Lewandowski, I., Scurlock, J. M. O., Lindvall, E., & Christou, M. (2003).The development and current status of perennial rhizomatous grasses as energy crops in the US and Europe. Biomass and Bioenergy, 25(4), 335–361. https://doi.org/10.1016/s0961-9534(03)00030-8. 303 Opis sestavil na osnovi naslednjih virov: Garnett, T. (2009). Livestock-related greenhouse gas emissions: Impacts and options for policy makers. Environmental Science &amp; Policy, 12(4), 491–503. https://doi.org/10.1016/j.envsci.2009.01.006.  Smith, P., Haberl, H., Popp, A., Erb, K. H., Lauk, C., Harper, R., ... & Bustamante, M. (2013). How much land-based greenhouse gas mitigation can be achieved without compromising food security and environmental goals?Global Change Biology, 19(8), 2285-2302. https://doi.org/10.1111/gcb.12160. Zomer, R. J., Bossio, D. A., Sommer, R., &Verchot, L.V. (2017). Global sequestration potential of increased organic carbon in cropland soils. Scientific Reports, 7(1), 15554. https://doi.org/10.1038/s41598-017-15794-8.  304 Opis sestavil s pomocjo naslednjih virov: Chatterjee, S. J., Ovadje, P., Mousa, M., Hamm, C., & Pandey, S. (2011). The efficacy of dandelion root extract in inducing apoptosis in drug-resistant human melanoma cells. Evidence-Based Complementary and Alternativ Medicine, 2011, 1-11. https://doi.org/10.1155/2011/129045. Gruenwald, J., Brendler,T., & Jaenicke, C. (Eds.). (2007). PDR for herbal medicines (4th ed.). Thomson PDR. 
Vinske trte imajo dolga stebla in rastejo po tleh, pogosto pa se vzpenjajo s pomocjo rešetk, ograj, 
stebrov ali zgradb. S sposobnostjo oprijemanja s pomocjo vitic se lahko plazijo po razlicnih 
površinah. Vinske trte se razlikujejo po obliki, velikosti in barvi ter jih najdemo skoraj po vsem 
svetu. 
Med pogostimi vrstami vinskih trt so trta, kovacnik, jasmin in jutranja slava. Ocenjujejo, da obstaja 
vec kot 10.000 razlicnih vrst vinskih trt, med katerimi so lesnate trte, zelnate trte, plezalne 
grmovnice in liane. Vinske trte najbolje uspevajo v tleh s pH vrednostjo med 6,0 in 7,0. Optimalno 
temperaturno obmocje za njihovo rast in razvoj je med 15 °C in 25 °C, medtem ko naj bi bila 
idealna zracna vlažnost med 50 % in 70 %. Vinska trta ima pomembno ekološko vlogo. Po eni 
strani zagotavlja zavetje in vir hrane številnim živalim, po drugi strani pa prispeva k ohranjanju in 
stabilizaciji tal ter s tem preprecuje erozijo. Nekatere vrste vinskih trt lahko izboljšujejo rodovitnost 
tal s sposobnostjo vezave dušika. Tako kot druge rastline tudi vinske trte absorbirajo ogljikov 
dioksid iz ozracja in s tem prispevajo k uravnavanju ogljikovega cikla. Poleg tega spodbujajo 
biološko raznovrstnost v ekosistemih. Vinske trte lahko vplivajo tako pozitivno kot negativno na 
podnebne spremembe. Ce absorbirajo prevec ali premalo ogljikovega dioksida, lahko to vpliva na 
podnebno ravnovesje. Med naravnimi konzumenti vinskih trt so številne žuželke, ptice in sesalci. 
Velikost genoma vinske trte je ocenjena na približno 0,487 Gb. Kolicino energije, ki jo vinska trta 
proizvede s fotosintezo, je težko natancno oceniti. Po nekaterih raziskavah lahko vinska trta na 
enem hektarju površine letno proizvede od približno 114.756 MJ do 161.000 MJ energije.305 
Shittu, R. O., Ceesay, I., & Pwavodi, P. C. (2025). Antioxidant and antimicrobial activities of dandelion root extract (taraxacum officinale) and its cytotoxic effect on MDA-MB-231 breast cancer cells. Discover Applied Sciences, 7(2). https://doi.org/10.1007/s42452-024-06419-7. Schütz, K., Carle, R., & Schieber,A. (2006). Taraxacum—a review on its phytochemical and pharmacological profile. Journal of Ethnopharmacology, 107(3), 313-323. https://doi.org/10.1016/j.jep.2006.07.021. Seale, M., Zhdanov, O., Soons, M. B., Cummins, C., Kroll, E., Blatt, M. R., Zare-Behtash, H., Busse,A., Mastropaolo, E., Bullock, J. M., Viola, I. M., & Nakayama, N. (2022). Environmental morphing enables informed dispersal of the dandelion diaspore. eLife, 11. https://doi.org/10.7554/elife.81962. Lin, T., Xu, X., Ruan, J., Liu, S., Wu, S., Shao, X., Wang, X., Gan, L., Qin, B.,Yang,Y., Cheng, Z.,Yang, S., Zhang, Z., Xiong, G., Huang, S., Yu, H., & Li, J. (2017). Genome analysis of taraxacum kok-SAGHYZ rodin provides new insights into rubber biosynthesis. National Science Review, 5(1), 78–87. https://doi.org/10.1093/nsr/nwx101. 305 Opis sestavil s pomocjo naslednjih virov: Speck, T., & Burgert, I. (2011). Plant stems: Functional design and Mechanics. Annual Review of Materials Research, 41(1), 169–193. https://doi.org/10.1146/annurev-matsci-062910-100425. Reynolds, A., &Willwerth, J. J. (2020). Spatial variability in Ontario riesling vineyards: I. Soil, vine water status and Vine Performance.OENO One, 54, 311–333. https://doi.org/10.20870/oeno-one.2020.54.2.2401. LI, Z.-N., LI,W., LIU, J.-L., NIU, R.-X., & QIN,Y. (2012). Effect of drip irrigation pattern on wine grape growth, yield, photosynthesis and water use efficiency in arid desert regions. Chinese Journal of Eco-Agriculture, 19(6), 1324– 1329. https://doi.org/10.3724/sp.j.1011.2011.01324. ROGIERS, S. Y., HARDIE, W. J., & SMITH, J. P. (2011). Stomatal density of grapevine leaves (vitis vinifera L.) responds to soil temperature and atmospheric carbon dioxide.Australian Journal of Grape and Wine Research, 17(2), 147–152. https://doi.org/10.1111/j.1755-0238.2011.00124.x. Schnitzer, S. A. (2015).The contribution of Lianas to Forest Ecology, diversity, and Dynamics. Sustainable Development and Biodiversity, 149–160. https://doi.org/10.1007/978-3-319-14592-1_9. Houghton, R. A. (2000). Emissions of carbon from land-use change. The Carbon Cycle, 63–76. https://doi.org/10.1017/cbo9780511573095.006.   
4.
 Marjetice (lat.: Bellis perennis): Ocenjujejo, da obstaja do 32.000 razlicnih vrst marjetic. V družino Asteraceae poleg navadne ali angleške marjetice spadajo tudi druge rastline, kot so soncnice in regrati. Marjetice so razširjene predvsem v Evropi, Severni Afriki in nekaterih predelih Azije, najdemo pa jih tudi v drugih delih sveta. 

Skupna znacilnost vseh vrst marjetic je, da so sestavljene iz cvetne glave z osrednjim diskom, obdanega s številnimi žarkastimi cvetovi, ki so lahko razlicnih barv (npr. rumena, roza). Cvetijo pretežno spomladi in poleti ter pogosto krasijo domace vrtove. Angleške marjetice najbolje uspevajo v tleh s pH vrednostjo med 6,0 in 7,0 (lahko pa uspevajo tudi v obmocju pH od 5,5 do 7,5). Uspevajo v temperaturnem obmocju od 5 °C do 25 °C ter vlažnosti od 50 % do 70 %. Angleške marjetice so za ekosisteme zelo pomembne iz razlicnih razlogov. Predstavljajo dobrodošel vir hrane za koristne žuželke, kot so metulji in cebele, stabilizirajo prst in preprecujejo erozijo, zagotavljajo življenjski prostor mnogim živalim (npr. pticam, manjšim sesalcem, žuželkam) ter prispevajo k estetiki domacih vrtov. Vpliv angleških marjetic na podnebne spremembe je vecinoma potencialen oziroma posreden. Med njihovimi pozitivnimi vplivi so shranjevanje ogljika iz ozracja, regulacija temperature v urbanih obmocjih, zmanjševanje ucinkov poplav in erozije ter spodbujanje biološke raznovrstnosti v ekosistemih. Konzumenti angleških marjetic so številni in vkljucujejo divje živali (npr. žuželke, ptice, manjših sesalcev), domace živali (npr. ovce, krave) ter ljudi. Velikost njihovih genomov je ocenjena na približno 1,6 Gb. Angleške marjetice s pomocjo fotosinteze proizvedejo približno 0,72 MJ/kg (približno 239.000 cal) energije.306 

5.
 Ripeca zlatica (lat.: Ranunculus acris): To je izjemno strupena rastlina, ki zraste v višino od 30 cm do 80 cm. Najdemo jo predvsem v Evropi in Aziji, raste pa na travnikih, pašnikih in v odprtih gozdovih. Cveti od maja do avgusta, njene cvetove pa oprašujejo žuželke. Cvetovi so svetlo rumeni, z širokimi cvetnimi listi in vlaknastim koreninskim sistemom. 


Wan, S., Li,W., Zhu, Y., Liu, Z., Huang, W., & Zhan, J. (2014). Genome-wide identification, characterization and expression analysis of the auxin response factor gene family in Vitis vinifera. Plant Cell Reports, 33(8), 1365–1375. https://doi.org/10.1007/s00299-014-1622-7. Clark, J.W., & Donoghue, P. C. J. (2018).Whole-genome duplication and Plant Macroevolution. Trends in Plant Science, 23(10), 933–945. https://doi.org/10.1016/j.tplants.2018.07.006. Akdemir, S. (2022). Determination of energy balance in grape production for wine in Thrace region. Erwerbs-Obstbau, 64(S1), 103–111. https://doi.org/10.1007/s10341-022-00730-6. Santillan, D., Garrote, L., Iglesias, A., & Sotes, V. (2020). Climate Change Risks and Adaptation for Mediterranean Grapevine Production. https://doi.org/10.5194/egusphere-egu2020-5676. 306 Opis je bil sestavljen na osnovi naslednjih virov: Bellis perennis (common daisy). (2019). CABI Compendium. https://doi.org/10.1079/cabicompendium.8874. Albien, A.-L., & Stark, T. D. (2023). (bio)active compounds in Daisy Flower (Bellis perennis).Molecules, 28(23), 7716. https://doi.org/10.3390/molecules28237716. Leszczuk, A., Szczuka, E., Lewtak, K., Chudzik, B., & Zdunek, A. (2021). Effect of low temperature on changes in AGP distribution during development of Bellis perennis ovules and anthers. Cells, 10(8), 1880. https://doi.org/10.3390/cells10081880. Jaedicke, K., Rösler, J., Gans, T., & Hughes, J. (2011). Bellis perennis:A useful tool for protein localization studies. Planta, 234(4), 759–768. https://doi.org/10.1007/s00425-011-1443-7. 
Ripeca zlatica uspeva tudi na tleh s pH vrednostmi od 5,0 do 8,0, najbolje pa se razvija na tleh s pH vrednostjo med 6,0 in 7,5. Optimalno temperaturno obmocje za njeno rast je od 10 °C do 20 °C, vendar lahko prenese tudi temperaturne vrednosti od -5 °C do +30 °C. Raste v obmocjih z višjo vlažnostjo, ki se giblje od 60 % do 90 %, po ocenah nekaterih raziskav. 
Za ekosistem je koristna, saj zagotavlja hrano in življenjski prostor razlicnim žuželkam, pticam in manjšim sesalcem. Po drugi strani pa lahko ripeca zlatica izpodrine domorodne rastline, zato je poimenovana tudi kot invazivna vrsta. 
Vpliv teh rastlin na podnebne spremembe je manjši in zgolj posreden, predvsem preko shranjevanja ogljika s pomocjo fotosinteze. Žuželke se hranijo z njihovim listjem, stebli, cvetovi in celo semeni (npr. hrošci, gosenice, vešce). Ptice se z njimi pretežno prehranjujejo s semeni (npr. šcinkavci, strnadi), medtem ko se manjši sesalci, kot so zajci in kunci, prehranjujejo z listi in stebli. 
Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno od 0,1 Gb do 0,23 Gb. Letno proizvedejo približno 600 MJ energije (kar je okoli 14.000 cal) s pomocjo fotosinteze.307 
6. Široki rogolisti (lat.: Typha latifolia) izvirajo iz Severne Amerike, Evrope in Azije ter obicajno rastejo v mokrišcih, mocvirjih ter ob robovih vodnih virov, kot so ribniki, jezera in pocasi tekoci potoki. Zrastejo lahko do treh metrov v višino, pri cemer imajo ozke liste in rjavkaste, cilindricne cvetne glavice. Te se pojavijo pozno spomladi ali zgodaj poleti. 
Najbolje uspevajo v tleh s pH vrednostjo med 6,0 in 7,5, ceprav prenesejo pH od 5,0 do 8,0. So odporni na nizke in visoke temperature, vendar jim najbolj ustrezajo temperature med 10 °C in 20 °C ter zracna vlažnost med 70 % in 80 %. Široki rogolisti so pomembne rastline za ekosistem, saj izboljšujejo kakovost vode, shranjujejo ogljik iz ozracja, nudijo zavetje številnim živalskim vrstam (npr. žuželkam, pticam, dvoživkam in plazilcem), stabilizirajo tla ter preprecujejo erozijo in sedimentacijo. Poleg tega vsebujejo velik delež celuloze, kar omogoca njihovo uporabo pri proizvodnji bioenergije. Imajo pomembno vlogo pri blažitvi podnebnih sprememb. Predstavljajo tudi pomemben vir hrane za številne ptice (npr. rdecekrilaste kose, mocvirske vrabce), žuželke (npr. kacje pastirje, muhe), sesalce (npr. bobra, cloveka) in ribe (npr. brancina). Široke rogoliste lahko 
307 Opis sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Ranunculus acris (meadow buttercup). (2019). CABI Compendium. https://doi.org/10.1079/cabicompendium.46766. Fröst, S. (2009). The meiotic behaviour of accessory chromosomes in ranunculus acris.Hereditas, 62(3), 421–425. https://doi.org/10.1111/j.1601-5223.1969.tb02250.x. Bourdôt, G. W., Saville, D. J., & Crone, D. (2003). Dairy production revenue losses in New Zealand due to giant buttercup (ranunculus acris). New Zealand Journal of Agricultural Research, 46(4), 295–303. https://doi.org/10.1080/00288233.2003.9513557. 
Totland,  &#x000D8;rjan. (1999). Effects of temperature on performance and phenotypic selection on plant traits in Alpine Ranunculus acris. Oecologia, 120(2), 242–251. https://doi.org/10.1007/s004420050854. Winter, D. J. (2003).Stress tolerance of Ranunculus acris and Sanguisorba officinalis. University of Groningen. Dostopno na https://fse.studenttheses.ub.rug.nl/9174/1/Biol_Ma_2003_DJWinter.CV.pdf. 
uvršcamo med obvodne rastline, saj ne sodijo med znacilne kopenske rastline. Opisane so bile, ker je bil vzorec prsti (SPJ) odvzet v njihovi bližini. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 1,2 Gb. Njihova kaloricna vrednost znaša od 18 MJ/kg do 20 MJ/kg (43.000 do 48.000 cal), kar na letni ravni pomeni približno 180 GJ do 200 GJ na hektar.308 
7. 
Angleške ljuljke (lat.: Lolium perenne) so vrsta trave, ki naravno uspeva predvsem v Evropi, Aziji in Severni Afriki, vendar raste tudi na ameriški in avstralski celini. Te rastline so precej odporne na mehanske obremenitve in imajo temno zeleno barvo z drobno teksturo. V višino dosežejo približno od 30 cm do 60 cm, pri cemer imajo plitev koreninski sistem, zaradi cesar najbolje uspevajo v vlažnih tleh z dobro prepustnostjo. Angleške ljuljke najbolje uspevajo v tleh s pH vrednostjo med 5,5 in 7,5, vendar lahko prenašajo tudi vrednosti od 4,5 do 8,0. Optimalna temperatura za njihovo rast je med 15 °C in 24 °C, najbolje pa uspevajo pri zracni vlažnosti med 50 % in 70 %. Za ekosistem so koristne, saj pomagajo pri zmanjševanju erozije in stabilizaciji strukture tal. Poleg tega lahko prispevajo k zmanjšanju ucinkov toplogrednih plinov in shranjujejo ogljik iz ozracja v tleh, kar prispeva k blažitvi podnebnih sprememb. Angleške ljuljke so pomemben vir hrane za tako domace (npr. krave, ovce, konji) kot divje živali (npr. jeleni, divji prašici, zajci, glodalci). Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 5,5 Gb do 9,2 Gb. Njihova kaloricna vrednost znaša od 17 MJ/kg do 19 MJ/kg (okoli 4.250 cal), kar pomeni, da lahko na letni ravni na hektar prispevajo približno 180 GJ do 200 GJ energije.309 

8. 
Vejicasti rogovilcki (lat.: Galinsoga ciliata) izvirajo iz Južne Amerike, vendar so se razširili tudi v Severno Ameriko, Evropo in Azijo. Zrastejo lahko do 80 cm v višino in imajo zeleno, kosmato listje ter rumeno-bele cvetove, ki nekoliko spominjajo na marjetice. Optimalna pH vrednost tal za njihovo rast je med 6,0 in 7,5. Najbolje uspevajo pri temperaturah od 20 °C do 25 °C, vendar prenesejo tudi temperature v razponu od 0 °C do 30 °C. Za optimalen razvoj potrebujejo zracno vlažnost med 60 % in 80 %. V invazivni obliki lahko negativno vplivajo na ekosisteme. Kot 


308 Opis je bil sestavljen na osnovi naslednjih virov: Ciria, M. P., Solano, M. L., & Soriano, P. (2005). Role of macrophyteTypha latifolia in a constructed wetland for wastewater treatment and assessment of its potential as a biomass fuel. Biosystems Engineering, 92(4), 535–544. https://doi.org/10.1016/j.biosystemseng.2005.08.007. Kumari, M., &Tripathi, B. D. (2015). Efficiency of phragmites australis andTypha latifolia for heavy metal removal from wastewater. Ecotoxicology and Environmental Safety, 112, 80–86. https://doi.org/10.1016/j.ecoenv.2014.10.034. Sullivan, J. (2008). Typha latifolia. USDA Forest Service, Rocky Mountain Research Station, Fire Sciences Laboratory. Clements, D. (2010). Typha latifolia (broadleaf cattail). CABI Compendium. https://doi.org/10.1079/cabicompendium.54297. 309 Opis je bil sestavljen na osnovi naslednjih virov: Popay, I. (2013).Lolium Perenne (perennial ryegrass). CABI Compendium. https://doi.org/10.1079/cabicompendium.31166. https://identify.plantnet.org/sl/k-world-flora/species/Lolium%20perenne%20L./data (2025-02-15). Christians, N. E., & Jones, M. (2012). Perennial Ryegrass Study. https://doi.org/10.31274/farmprogressreports-180814­2514. 
invazivna rastlina lahko izpodrivajo avtohtone rastlinske vrste in tako zmanjšujejo kolicino 
shranjenega ogljika v koreninah in tleh. Kozumenti, ki se prehranjujejo z vejicastimi rogovilcki, so manj znani, vendar te rastline zagotavljajo zatocišce razlicnim žuželkam (npr. cebelam) in pajkom. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 1,5 Gb. Podatkov o proizvodnji energije v megadžulih (MJ) za to rastlinsko vrsto ni bilo mogoce najti, saj je to podrocje manj raziskano.310 
9.
 Navadni bršljan (lat.: Hedera helix) je izjemno ekspanzivna zimzelena rastlina, ki lahko zraste do 50 metrov v dolžino. Obicajno za svojo rast potrebuje oporo v obliki zidov ali dreves, lahko pa se razraste tudi po tleh. Njegovi listi so v zgodnji fazi rasti svetlo zeleni, s staranjem pa potemnijo. Po obliki so spodnji listi srcasti, zgornji pa ovalni. Cvetovi so svetlo zeleni in združeni v kobule. Najbolje uspeva v tleh s pH vrednostjo med 6,0 in 7,5. Optimalni pogoji za rast so temperature med 10 °C in 25 °C ter zracna vlažnost med 40 % in 60 %. Navadni bršljan je kot invazivna vrsta lahko škodljiv za ekosistem, saj izpodriva avtohtone rastline in s tem zmanjšuje biotsko raznovrstnost, kar negativno vpliva na živali, ki so od teh rastlin odvisne. Poleg tega lahko njegov prekomerni razrast spremeni kemicno sestavo tal in zmanjša ucinkovitost kroženja hranilnih snovi. Kljub temu ima lahko tudi pozitiven vpliv na ekosistem, saj številnim živalim nudi zatocišce in predstavlja pomemben vir hrane za razlicne ptice in žuželke. Navadni bršljan lahko vpliva na mikroklimatske razmere, saj lahko zmanjša kolicino shranjenega ogljika v rastlinah in tleh. Z navadnim bršljanom se prehranjujejo razlicne žuželke (npr. listne uši, pajkove pršice), ptice (npr. tašcice, drozgi) in sesalci (npr. jeleni, zajci). Velikost njegovega genoma je ocenjena med 1,3 Gb in 1,5 Gb. Energijska vrednost biomase navadnega bršljana naj bi se gibala med 16,2 MJ/kg in 20,7 MJ/kg (3891–4967 

cal/g).311 

10. 
Velika kopriva (lat.: Urtica dioica) lahko zraste v višino od 50 cm do 150 cm. Stebla te rastline so štirioglatna in prekrita z drobnimi dlacicami. Konice dlacic vsebujejo mravljicno kislino. Cvetovi so ženskega ali moškega spola, zelenkasto-belih odtenkov, in cvetijo od maja do julija. Raste v Severni Ameriki, Evropi, Aziji in Afriki na vlažnih, rodovitnih tleh na poljih, travnikih, v gozdovih in ob recnih bregovih. Najbolje uspeva v tleh s pH-vrednostmi med 5,0 in 7,5, pri temperaturah med 


310 Opis izveden s pomocjo naslednjih virov: Fu, R., &Ashley, R. A. (2006). Interference of large crabgrass (Digitaria sanguinalis), Redroot Pigweed (Amaranthus retroflexus), and hairy galinsoga (galinsoga ciliata) with Bell Pepper.Weed Science, 54(02), 364–372. https://doi.org/10.1614/ws-05-053r1.1. https://www.urbanatura.si/vsebina/2375/Vejicati-rogovilcek (2025-02-15). Kucewicz, M., Gojlo, E., & Kowalska,A. (2012). The effect of achene heteromorphism on progeny traits in the shaggy soldier [galinsoga ciliata (Rafin) S. F. blake]. Acta Agrobotanica, 63(2), 51–56. https://doi.org/10.5586/aa.2010.032. 311 Opis izveden s pomocjo naslednjih virov: Metcalfe, D. J. (2005). Hedera helix L.Journal of Ecology, 93(3), 632–648. http://www.jstor.org/stable/3599428. Süleyman, H., Mshvildadze,V., Gepdiremen, A., & Elias, R. (2003). Acute and chronic antiinflammatory profile of the ivy plant, Hedera helix, in rats. Phytomedicine, 10(5), 370–374. https://doi.org/10.1078/0944-7113-00260. Ivy (Hedera helix). https://www.woodlandtrust.org.uk/trees-woods-and-wildlife/plants/wild-flowers/ivy/ (2025-02-15). 
15 °C in 25 °C ter relativni vlažnosti zraka od 40 % do 70 %. Navadna kopriva lahko v svoji 
naravni ekspanziji pozitivno vpliva na ekosisteme, saj prispeva k rodovitnosti tal in biološki raznovrstnosti. Njen vpliv na podnebne spremembe je predvsem potencialen v smeri shranjevanja ogljika v tleh. Koprivo uživajo razlicni organizmi, med drugim žuželke (npr. listne uši, gosenice, hrošci, metulji), ptice (npr. šcinkavci, vrabci) in sesalci (npr. jeleni, zajci, ljudje). Velikost njenega genoma je ocenjena na približno 611 Mb. Energijska vrednost suhe biomase te rastline se giblje med 18,62 MJ/kg in 19,42 MJ/kg (od 4453 cal/g do 4643 cal/g).312 
11. Mahovi (lat.: Bryophyta) so zimzelene, mehke rastline, ki zrastejo od enega do desetih centimetrov v višino. Rastejo v gostih skupinah in nimajo ne semen ne cvetov, zato jih uvršcamo med nižje rastline. Mahove najdemo na vseh celinah sveta, vkljucno z Antarktiko. Pojavljajo se v razlicnih življenjskih okoljih, od tundre, sencnih in vlažnih gozdov, barij, mokrišc do mestnih središc. 
Mahovi prenesejo tako kisla kot alkalna tla, vendar najbolje uspevajo pri pH-vrednostih med 5,0 in 7,0. Rastline lahko preživijo v zelo neugodnih temperaturnih razmerah, od pod nicle do 30 °C, pri cemer je optimalna temperatura med 10 °C in 25 °C. Prav tako dobro uspevajo v izjemno vlažnih razmerah, pri relativni vlažnosti zraka med 60 % in 100 %. Mahovi so kljucni za razlicne ekosisteme, saj zagotavljajo hranila tako za živa bitja kot za tla. Prispevajo k ustreznemu kroženju vode in so znani kot indikatorji zdravega okolja, saj so zelo obcutljivi na spremembe kakovosti zraka in vode. Imajo pomembno vlogo pri podnebnih spremembah, saj shranjujejo ogljik iz ozracja in uravnavajo vodni cikel. Posledicno zmanjšujejo erozijo in povecujejo zmožnost zadrževanja vode v tleh. 
Mahovi so pomemben vir hrane za številne nevretencarje, kot so polži in žuželke, prav tako jih uživajo nekatere žuželke in sesalci, kot so jeleni in karibuji. Velikost njihovega genoma je ocenjena 
312 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Foster, S., & Duke, J.A. (2014).Peterson field guide to medicinal plants and herbs of eastern and central North America. Houghton Mifflin Harcourt. Mohammadian, M., Biregani, Z. M., Hassanloofard, Z., & Salami, M. (2024). Nettle (Urtica dioica L.) as a functional bioactive food ingredient:Applications in food products and edible films, characterization, and Encapsulation Systems. Trends in Food Science & Technology, 147, 104421. https://doi.org/10.1016/j.tifs.2024.104421. Bokelmann, J. M. (2022). Stinging nettle/nettles/nettle (Urtica dioica, Urtica urens).Medicinal Herbs in Primary Care, 599–607. https://doi.org/10.1016/b978-0-323-84676-9.00071-4. Jeannin, T., Yung, L., Evon, P., Labonne, L., Ouagne, P., Lecourt, M., Cazaux, D., Chalot, M., & Placet, V. (2020). Native stinging nettle (Urtica dioica L.) growing spontaneously under short rotation coppice for phytomanagement of trace element contaminated soils: Fibre yield, processability and quality.Industrial Crops and Products, 145, 111997. https://doi.org/10.1016/j.indcrop.2019.111997. Flood, P. J., & Hancock, A. M. (2017).The genomic basis of adaptation in plants. Current Opinion in Plant Biology, 36, 88–94. https://doi.org/10.1016/j.pbi.2017.02.003. Scarlat, N., Martinov, M., & Dallemand, J.-F. (2010).Assessment of the availability of agricultural crop residues in the European Union: Potential and limitations for bioenergy use.Waste Management, 30(10), 1889–1897. https://doi.org/10.1016/j.wasman.2010.04.016. 
na približno 280 Mb do 1,8 Gb. S fotosintezo lahko proizvedejo energijo v razponu od 12 MJ/kg do 
24 MJ/kg suhe snovi (od 2868 cal/g do 5721 cal/g).313 
12. Praproti (lat.: Pteridophyta, Filicophyta) – trenutno je znanih približno 20.000 razlicnih vrst 
praprotov, ki jih uvršcamo med višje rastline, saj imajo pravo listje, vendar nimajo cvetov in semen. 
Razmnožujejo se s sporami. Te rastline so razširjene po vsem svetu, vkljucno z Antarktiko. 
Orlovo praprot (lat.: Pteridium aquilinum) najdemo v bolj kislih, svetlih gozdovih, mokrišcih, 
pogorišcih, zapušcenih obmocjih in celo v vrtovih (nadaljnji opis bo posvecen tej vrsti). Najbolje 
uspeva v tleh s pH-vrednostmi med 5,5 in 7,5. Tolerira temperature od 5 °C do 35 °C, vendar se 
najbolje razvija v temperaturnem obmocju med 15 °C in 25 °C. Za optimalno rast potrebuje zracno 
vlago med 70 % in 90 %, ceprav lahko preživi tudi pri nižjih vrednostih.  
Orlova praprot pozitivno vpliva na živali, saj jim nudi zavetje in hrano, vendar lahko hkrati 
negativno vpliva na biotsko raznovrstnost rastlinstva. Posredno lahko vpliva na podnebne 
spremembe, saj sodeluje pri shranjevanju ogljika iz ozracja.  
S to vrsto praproti se prehranjujejo razlicne živali, vkljucno z žuželkami (npr. metulji, vešce, 
kobilice), pticami (npr. jerebi, divji purani), plazilci in dvoživkami (npr. kušcarji, moceradi) ter 
sesalci (npr. jeleni, zajci, glodavci). Velikost njenega genoma je ocenjena na približno 32,3 Gb. 
Energijska vrednost, ki jo te rastline proizvedejo s fotosintezo, se giblje med 20 MJ/kg in 25 MJ/kg 
(od 4800 cal/g do 6000 cal/g).314 
313 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Vicherová, E., Hájek, M., & Hájek,T. (2015). Calcium intolerance of Fen Mosses: Physiological evidence, effects of nutrient availability and successional drivers.Perspectives in Plant Ecology, Evolution and Systematics, 17(5), 347– 359. https://doi.org/10.1016/j.ppees.2015.06.005. Tyler,T., & Olsson, P. A. (2016). Substrate ph ranges of south Swedish bryophytes—identifying critical ph values and richness patterns.Flora, 223, 74–82. https://doi.org/10.1016/j.flora.2016.05.006. Vitt, D. H., & House, M. (2021). Bryophytes as key indicators of ecosystem function and structure of northern peatlands. Bryophyte Diversity and Evolution, 43(1). https://doi.org/10.11646/bde.43.1.18. Lightowlers, P. (2009).The illustrated moss flora ofAntarctica.Journal of Bryology, 31(2), 143–144. https://doi.org/10.1179/174328209x413286. Hohenwallner, D., & Zechmeister, H. G. (2001). Factors influencing bryophyte species richness and populations in urban environments:A case study.Nova Hedwigia, 73(1–2), 87–96. https://doi.org/10.1127/nova.hedwigia/73/2001/87. Turetsky, M. R. (2003). The role of bryophytes in Carbon and Nitrogen Cycling.The Bryologist, 106(3), 395–409. https://doi.org/10.1639/05. Magill, R. E. (2014). Moss diversity: New look at old numbers.Phytotaxa, 9(1), 167. https://doi.org/10.11646/phytotaxa.9.1.9. Stech, M., Camara, P. E. A. S., Medina, R., & Munoz, J. (2021). Advances and challenges in bryophyte biology after 50 years of InternationalAssociation of bryologists. Bryophyte Diversity and Evolution, 43(1). https://doi.org/10.11646/bde.43.1.4. All about  bryophytes. https://expeditions.fieldmuseum.org/early-land-plants/all-about-bryophytes (2025-02-16). 314 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Vetter, J. (2009).A biological hazard of our age: Bracken fern [ pteridium aquilinum (L.) kuhn] — a review.Acta Veterinaria Hungarica, 57(1), 183–196. https://doi.org/10.1556/avet.57.2009.1.18. Redei, G. (2005). Encyclopedic Dictionary of Genetics, genomics, and proteomics. J.Wiley & Sons. https://doi.org/10.1002/0471684228. 
Možno je, da se opisane rastline pojavljajo v istem naravnem okolju, kar je odvisno od razlicnih 
dejavnikov, kot so podnebje, konzumenti, vrsta tal, stopnja vlažnosti, osvetljenost in clovekovi posegi (npr. onesnaženost ozracja). Te rastline pripadajo razlicnim skupinam, zato lahko sobivajo brez vecjega medsebojnega tekmovanja. To še posebej velja za številne vrste trav, ki so izjemno prilagodljive, saj lahko rastejo v razlicnih okoljih, kot so mokrišca, travniki, gozdovi in vrtovi. 
Ob opisih teh rastlin lahko opazimo, da je velikost njihovega genoma precej manjša kot pri drevesih, vendar pa je v primerjavi z živalmi, vkljucno s clovekom, pogosto vecja. Eden od razlogov za to je lahko v tem, da so rastline v primerjavi z živalmi gibalno staticne in ne morejo pobegniti pred okoljskimi vplivi. Zaradi tega so številne rastline razvile vecje genome, ki jim omogocajo prilagoditev na razlicne okoljske razmere. 
Poraba in proizvodnja energije v rastlinah sta odvisni od dejavnikov, kot so ucinkovitost fotosinteze, stopnja dihanja, razpoložljivost hranil in okoljski pogoji. V primerjavi z živalmi in bakterijami imajo opisane rastline nižjo stopnjo metabolizma in manjšo potrebo po energiji, saj ucinkovito izkorišcajo soncno energijo in so sposobne same proizvajati hrano s fiksacijo ogljika, ki je nujno potreben za življenje. Zaradi tega so manj odvisne od zunanjih virov energije. 
Poleg tega so razvile številne mehanizme za optimizacijo ucinkovitosti fotosinteze, ki jo lahko omejujejo razlicni okoljski dejavniki, kot so temperatura, osvetljenost, padavine itd. Po drugi strani morajo te rastline velik del svoje energije nameniti rasti, razmnoževanju ter obrambi pred patogenimi dejavniki in škodljivci. Na splošno velja, da omenjene rastline proizvedejo in porabijo manj energije kot mnoga druga živa bitja, kot so bakterije, sesalci, žuželke, plazilci, ptice itd.    
5.5.4.3 Kopenske živali 
V tem podpoglavju bodo predstavljene kopenske živali v povezavi s prstmi, ki so bile preucevane. Pri tem je treba poudariti, da so številne vrste kopenskih živali le posredno ali ohlapno odvisne od vrste tal. Obravnavan bo zgolj ožji izbor kopenskih živali, med katere sodijo destruenti, žuželke, pajki, mehkužci, plazilci, ptice in sesalci. 
Opisi izbranih vrst bodo vkljucevali podatke o njihovi tolerantnosti na pH tal, temperaturo, svetlobo, vlago in prehrano. Poleg tega bodo predstavljeni tudi podatki o njihovem vplivu na okolje, vlogi v prehranski verigi, velikosti genoma in energijski vsebnosti. 
Marrs, R. H., &Watt, A. S. (2006). Biological flora of the British Isles: pteridium aquilinum (L.) kuhn. Journal of Ecology, 94(6), 1272–1321. https://doi.org/10.1111/j.1365-2745.2006.01177.x. 
A. Destruenti 
Destruenti so organizmi, ki razkrajajo rastlinske in živalske ostanke v tleh. V tem sklopu bo predstavljen manjši izbor destruentov, prikazanih na naslednji sliki. 

5.5.4.3.1 Slika 465: Majhen izbor destruentov v prsteh 
Slika 465 prikazuje majhen izbor destruentov v tleh, med katerimi so navadni deževniki, navadni prašicki, navadni govnaci, dvojnonožci, veliki vrtni polži in crvi mušjih licink. 
1. Navadni deževnik (lat.: Lumbricus terrestris) 
Navadni deževniki izvirajo iz Evrope, danes pa jih najdemo skoraj po vsem svetu. So dvospolniki in živijo v vlažnih tleh. Prehranjujejo se tik pod površjem tal z razpadajocimi organskimi snovmi, kot je odmrlo listje, ceprav kopljejo tudi precej globoke rove. Znani so primeri, kjer lahko navadni deževniki dosežejo dolžino do 55 cm, vendar so v povprecju dolgi od 15 cm do 25 cm in debeli od 0,5 cm do 1,0 cm. 
Navadni deževniki lahko preživijo v tleh s pH-vrednostmi med 5,0 in 8,0, vendar najbolje uspevajo pri pH med 6,5 in 7,5. Najboljše življenjske pogoje imajo pri temperaturah med 10 °C in 25 °C ter pri vlažnosti tal od 60 % do 80 %. 
So izjemno pomembni za ekosistem, saj povecujejo rodovitnost tal, izboljšujejo kroženje hranil, krepijo optimalno strukturo tal in spodbujajo rast številnih rastlin. Poleg tega so pomemben vir hrane za številne živali, predvsem za žuželke (npr. hrošce, stonoge), plazilce (npr. kušcarje, kace), dvoživke (npr. žabe), ptice (npr. kose, drozge, škorce) ter sesalce (npr. krte, rovke, ježe, voluharje, miši in celo ljudi). 
Navadni deževniki lahko posredno vplivajo na podnebne spremembe, saj sodelujejo pri shranjevanju ogljika v tleh, hkrati pa lahko prispevajo k emisijam toplogrednih plinov, kot sta ogljikov dioksid in dušikov oksid. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 2,5 Gb. Energijska vrednost navadnih deževnikov znaša od 20 kJ/g do 30 kJ/g (od 5 cal/g do 7 cal/g).315 
2. Navadni prašicki (lat.: Porcellio scaber) so vrsta rakov enakonožcev, ki jih pogosto najdemo v vrtovih in bližini stavb. Zrastejo do približno dveh centimetrov v dolžino in so vecinoma sive barve. Izvirajo iz srednje in zahodne Evrope, vendar so se razširili tudi na druge celine, kot so Severna Amerika, Južna Afrika in Avstralija. 
Prehranjujejo se pretežno z odmrlo rastlinsko snovjo, obcasno pa se lotijo tudi svežega rastlinskega tkiva. Za vzdrževanje svojega oklepa nujno potrebujejo apnenec, zato jih pogosto najdemo v bolj alkalnih tleh ter v bližini zidov hiš in drugih betonskih konstrukcij. 
Njihov vpliv na ekosistem je pretežno pozitiven. So pomemben vir hrane za razlicne sesalce, ptice (npr. evropskega rdeceglavca, kosa, vrabce) in nekatere nevretencarje (npr. stonoge), s cimer prispevajo k vecji biotski raznovrstnosti. Poleg tega sodelujejo pri razgradnji organske snovi v tleh in tako izboljšujejo kroženje hranilnih snovi, kar koristi rastlinam. 
Njihov vpliv na podnebne spremembe je zgolj posreden, saj prispevajo k shranjevanju ogljika v tleh in izboljševanju zdravja ekosistemov. Navadni prašicki lahko preživijo v rahlo kislih in alkalnih tleh, najbolje pa uspevajo pri pH-vrednostih med 6,5 in 7,0. Najraje se zadržujejo v okoljih z zmernimi temperaturami (med 20 °C in 25 °C) ter relativno vlažnostjo okoli 60 %. 
Velikost njihovega genoma še ni dovolj raziskana, ocenjuje pa se na približno 700 Mb. Njihova energijska vrednost je ocenjena na približno 15 kJ/g oziroma 3,6 kcal/g.316 
315 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Schon, N. L., Mackay,A. D., Gray, R. A., van Koten, C., & Dodd, M. B. (2017). Influence of earthworm abundance and diversity on soil structure and the implications for soil services throughout the season.Pedobiologia, 62, 41–47. https://doi.org/10.1016/j.pedobi.2017.05.001. Yadav, R., Kumar, R., Gupta, R. K., Kaur, T., Kiran, Kour, A., Kaur, S., & Rajput, A. (2023). Heavy metal toxicity in earthworms and its environmental implications:A Review. Environmental Advances, 12, 100374. https://doi.org/10.1016/j.envadv.2023.100374. Karaca,A. (2011). Biology of earthworms. Springer Berlin Heidelberg. S, K.K., Ibrahim, M.H., Quaik, S., Ismail, S.A. (2016).General Introduction to Earthworms, Their Classifications, and Biology. In: Prospects of OrganicWaste Management and the Significance of Earthworms.Applied Environmental Science and Engineering for a Sustainable Future. Springer, Cham. https://doi.org/10.1007/978-3-319-24708-3_4. Blouin, M., Hodson, M. E., Delgado, E. A., Baker, G., Brussaard, L., Butt, K. R., Dai, J., Dendooven, L., Peres, G., Tondoh, J. E., Cluzeau, D., & Brun, J. -J. (2013).A review of earthworm impact on soil function and ecosystem services. European Journal of Soil Science, 64(2), 161–182. https://doi.org/10.1111/ejss.12025. 316 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Capinera, J. L. (2020).Handbook of vegetable pests. Academic Press, an imprint of Elsevier. 
3. Navadni govnaci (lat.: Geotrupes stercorarius) so vrsta hrošcev s temno modro kovinsko barvo, 
ki v dolžino merijo približno 2,5 cm. Pretežno se prehranjujejo z živalskimi iztrebki rastlinojedov. 
Spomladi pari navadnih govnacev izkopljejo rove, globoke do pol metra, kamor samice v majhnih 
kupckih gnoja izležejo jajceca. Licinke se pod zemljo prehranjujejo z organsko snovjo in se po 
približno enem letu zabubijo ter preobrazijo v odrasle hrošce. 
Najdemo jih pretežno v gricevnatih predelih subalpskega pasu Evrope. Najbolje uspevajo v tleh s 
pH-vrednostjo med 6,5 in 7,5, pri temperaturah od 10 °C do 30 °C in relativni vlažnosti tal med 60 
% in 80 %. 
V optimalnem številu so navadni govnaci izjemno pomembni za ekosisteme, saj prispevajo k 
reciklaži hranilnih snovi v tleh in izboljšujejo njihovo zdravje. S kopanjem rovov vplivajo na boljšo 
zracnost tal, kar pospešuje infiltracijo vode. 
So pomemben vir hrane za številne ptice (npr. kosmatinca, cebelarja, veliko žolno), žuželke (npr. 
ose, mravlje, muhe) in manjše sesalce (npr. ježe, lisice, divje prašice, srne). Kljub temu lahko v 
velikih populacijah v ekosistemih povzrocijo vec škode kot koristi. 
Navadni govnaci lahko posredno vplivajo na podnebne spremembe, saj njihova aktivnost prispeva k 
sprošcanju ogljikovega dioksida v ozracje. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 287 
Mb. Energijska vrednost povprecno velikega navadnega govnaca znaša približno 0,5 J/g.317 
4. Evropski vrtni milipedi (lat.: Ommatoiulus sabulosus) so vrsta stonog, ki jih najdemo v domacih 
vrtovih po vsej Evropi. V dolžino zrastejo od tri do štiri centimetre in so sive do rjavkaste barve, z 
valjastim telesom, sestavljenim iz segmentov. Vsak segment vsebuje dva para nog, zaradi cesar jih 
Hassall, M. (2002). Effects of spatial heterogeneity on feeding behaviour of porcellio scaber (Isopoda: Oniscidea). European Journal of Soil Biology, 38(1), 53–57. https://doi.org/10.1016/s1164-5563(01)01124-4. Dolar, A., Petrišic,T., Drobne, D., & Jemec Kokalj, A. (2024). Response of the terrestrial isopod porcellio scaber to lipopolysaccharide challenge after microplastic and insecticide exposure. Science of The Total Environment, 925, 171698. https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2024.171698. Gunn, D. L. (1937).The humidity reactions of the wood-louse,porcellio scaber(latreille). Journal of Experimental Biology, 14(2), 178–186. https://doi.org/10.1242/jeb.14.2.178. Den Boer, P. J. (1962). The ecological significance of activity patterns in theWoodlouse porcellio scaber latr. (Isopoda). Archives Néerlandaises de Zoologie, 14(3), 283–409. https://doi.org/10.1163/036551661x00070. 317 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Audova, A. (1929).Thanatose des Grossen Rosskäfers geotrupes Stercorarius L.Zeitschrift Für Morphologie Und Ökologie Der Tiere, 13(3–4), 722–744. https://doi.org/10.1007/bf00408546. Guide to British Dung Beetles: GEOTRUPIDAE (Dor beetles). https://quelestcetanimal-lagalerie.com/wp­content/uploads/2017/04/geotrupidae_lr_web.pdf (2025-02-16). Twist, C. (2006). Dung beetles. Gareth Stevens Pub. Mota, A. A., Carvalho, E., Correa, C. M., &Vaz-de-Mello, F. Z. (2023). Identification guide of dung beetle species (Coleoptera: Scarabaeidae: Scarabaeinae) of the Brazilian pantanal. Biota Neotropica, 23(2). https://doi.org/10.1590/1676-0611-bn-2022-1443. Visual Guide to Dung Beetles. https://cals.cornell.edu/new-york-state-integrated-pest-management/eco­resilience/beneficial-insects/visual-guide-dung-beetles (2025-02-16). 
imenujemo tudi dvojnonoge. Premikajo se pocasi in so bolj aktivni ponoci. Prehranjujejo se predvsem z razpadajocimi rastlinskimi snovmi. Živijo v bolj vlažnih okoljih, kot so optimalno namoceni vrtovi, vlažni gozdovi, travniki in recni bregovi. Najbolje uspevajo v tleh s pH-vrednostjo med 6,0 in 8,0. Ker vecino življenja preživijo v tleh, jim najbolj ustrezajo temperature med 10 °C in 30 °C ter vlažnost tal med 70 % in 90 %. 
So pomemben vir hrane za razlicne plenilce, kot so žuželke (npr. zemeljski hrošci), ptice (npr. drozgi, kosi), dvoživke (npr. krastace) in plazilci (npr. rjave kace, navadni stenski kušcarji). V optimalnem številu imajo vrtni milipedi pomembno vlogo pri kroženju hranilnih snovi in izboljšanju strukture tal. V prevelikih populacijah pa lahko povzrocajo škodo rastlinam, vkljucno s kmetijskimi pridelki. 
Njihov vpliv na podnebne spremembe je posreden, saj sodelujejo pri sprošcanju toplogrednih plinov in stabilizaciji ogljika v tleh, vendar je to podrocje še premalo raziskano. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 2,1 Gb. Energijska vrednost povprecno velikega vrtnega milipeda je ocenjena med 23,46 KJ/g in 28,93 KJ/g (5,6 kcal/g do 6,9 kcal/g).318 
5. Veliki vrtni polži (lat.: Helix pomatia) dihajo s pljuci in lahko v dolžino zrastejo do osem centimetrov. Njihove hišice so visoke od tri do pet centimetrov, v širino pa merijo od tri do 4,5 cm. So dvospolniki in odlagajo jajceca v velikosti od 5,5 mm do 6,5 mm. V nekaj tednih se iz njih izležejo majhni polži, ki že imajo hišice. Živijo v okoljih s konstantno vlažnostjo (okoli 80 %) in blagimi temperaturami (od 15 °C do 20 °C), predvsem v vinogradih, vrtovih in parkih. Najbolje uspevajo v tleh s pH-vrednostjo med 7,5 in 8,2. Veliki vrtni polži so pomembni za ekosisteme, saj sodelujejo pri razkrajanju odmrlih rastlinskih snovi, izboljšujejo kroženje hranil v tleh in predstavljajo hrano za številne živali. Med njihovimi plenilci so ptice (npr. drozgi), sesalci (npr. ježi, ljudje), dvoživke (npr. ognjeni moceradi) in razlicni nevretencarji (npr. podzemni hrošci, stonoge). Njihov morebitni vpliv na podnebne spremembe še ni dovolj raziskan. Velikost njihovega 
318 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Stašiov, S., Vician,V., Bencat,T., Pätoprstý,V., Lukácik, I., & Svitok, M. (2021). Influence of soil properties on millipede (diplopoda) communities in forest stands of various tree species. Acta Oecologica, 113, 103793. https://doi.org/10.1016/j.actao.2021.103793. Occasional Invaders: Millipedes. https://blogs.ifas.ufl.edu/collierco/files/2018/05/Millipedes-R.-Shelley-292­Occasional-Invaders-2016-1-6pp-BLOG-r.pdf (2016-02-169). Rannavre, R., & Donde, S. (2023). Some notes on the impact of millipedes (Myriapoda: Diplopoda) on fungi and bacteria.Journal of Bacteriology and Mycology, 10(3). https://doi.org/10.26420/jbacteriolmycol.2023.1211. So, W. L., Nong,W., Xie, Y., Baril, T., Ma, H., Qu, Z., Haimovitz, J., Swale, T., Gaitan-Espitia, J. D., Lau, K. F., Tobe, 
S. S., Bendena, W. G., Kai, Z., Hayward, A., & Hui, J. H. (2022). Myriapod genomes reveal ancestral horizontal gene transfer and hormonal gene loss in millipedes. Nature Communications, 13(1). https://doi.org/10.1038/s41467-022­30690-0. 
genoma je ocenjena na približno 1,8 Gb. Energijska vrednost povprecno velikega vrtnega polža je ocenjena na približno 17,57 kJ/g (4,2 kcal/g).319 
6. Licinke/crvi žuželk (lat.: Diptera) imajo znacilno mehko, podolgovato in valjasto telo brez nog in kril. V dolžino lahko zrastejo od nekaj milimetrov do celo nekaj centimetrov, kar je zelo odvisno od vrste licink in zunanjih okolišcin, kot so temperatura, vlažnost, pH prsti itd. Nekatere vrste so rastlinojede in se prehranjujejo z rastlinskimi tkivi, medtem ko obstajajo tudi plenilske in mrhovinarske licinke, ki se prehranjujejo z razpadajocimi organskimi snovmi. Licinke so pomembne za ekosisteme, saj delujejo kot razkrojevalke organskih snovi in predstavljajo dobrodošel vir hrane za druge živali, kot so ptice (npr. lastovke, muharice), dvoživke (npr. krastace, moceradi), ribe (npr. brancini) in druge žuželke (npr. kacji pastirji, plenilski hrošci). Te licinke se najbolje pocutijo v prsteh s pH vrednostmi od 5,5 do 7,5. Najbolje se razvijajo in rastejo v temperaturnem obmocju od 25 °C do 30 °C in vlažnostnem razponu od 60 % do 70 %. Na podnebne spremembe lahko posredno vplivajo preko kroženja hranilnih snovi v prsteh, razgradnje organskih snovi in spodbujanja biološke raznovrstnosti. Velikost njihovega genoma je ocenjena med 180 Mb in 200 Mb. Energijska vsebnost povprecno velikih licink/crvov žuželk je ocenjena na približno od 15 kJ/g do 25 kJ/g (od 3,58 kcal/g do 5,97 kcal/g).320 
319 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Idczak-Figiel, P. A., Ostrowski, M., & Nowakowska, A. (2024). The influence of environmental stressful conditions on the interaction between heat shock proteins and chaperone-assisted proteins in land snails, helix pomatia L.Canadian Journal of Zoology, 102(2), 175–181. https://doi.org/10.1139/cjz-2023-0118. Cameron, R. A., Papa, R., & De Grassi, A. (2015).The first large-scale, high-throughput DNA sequencing of an extensively used neurotoxin gene, the alpha-conotoxin Vc1. 1, produced by Conus victoriae.BMC genomics, 16(1), 1­13. Coeurdassier, M., Saint-Denis, M., Vaufleury,A. G., Ribera, D., & Badot, P.-M. (2001). The garden snail (helix aspersa) as a bioindicator of organophosphorus exposure: Effects of dimethoate on survival, growth, and acetylcholinesterase activity.Environmental Toxicology and Chemistry, 20(9), 1951–1957. https://doi.org/10.1002/etc.5620200913. 320 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Rodriguez, S. D., Drake, L. L., Price, D. P., Hammond, J. I., & Hansen, I.A. (2015). The efficacy of some commercially available insect repellents foraedes aegypti(diptera: Culicidae) andaedes albopictus(diptera: Culicidae). Journal of Insect Science, 15(1), 140. https://doi.org/10.1093/jisesa/iev125. Wiegmann, B. M., & Richards, S. (2018). Genomes of Diptera. Current Opinion in Insect Science, 25, 116–124. https://doi.org/10.1016/j.cois.2018.01.007. 
B. Kopenske žuželke 
Predstavljen bo ozek izbor kopenskih žuželk kot so kobilice, hrošci, strigalice, muhe, kopenski metulji, cebele, kopenske ose, sršeni in mravlje. S slehernega razreda žuželk bodo izbrani najbolj znacilni predstavniki v Sloveniji. 
B1. Kobilice in bogomolke 

5.5.4.3.2 Slika 466: Majhen izbor kobilic in bogomolk 
Slika 466 prikazuje majhen izbor kobilic in bogomolk živecih v Sloveniji. Sledijo opisi. 
1. Drevesna zelenka (lat.: Tettigonia viridissima) je zelene barve in lahko zraste do sedem centimetrov v dolžino. Razširjena je skoraj po vsej Evropi, najdemo pa jo v razlicnih življenjskih okoljih, kot so vrtovi in gozdni robovi. Najbolj dejavna je v poletnih mesecih, kar je še posebej opazno po petju samcev, ki s svojimi krili proizvajajo znacilne zvoke. Drevesne zelenke so vsejede, saj se prehranjujejo tako z rastlinskimi snovmi kot tudi z manjšimi žuželkami. Predstavljajo pomemben vir hrane za razlicne ptice (npr. drozge, kose, rdeceglavke), manjše sesalce (npr. rovke, ježe) in druge žuželke (npr. bogomolke, zemeljske hrošce). Poleg tega vplivajo na strukturo in sestavo rastlinskih združb, kar pomeni, da so v optimalnem številu koristne za ekosisteme. pH tal neposredno ne vpliva na življenje in preživetje drevesnih zelenk, lahko pa posredno vpliva na njihov življenjski prostor in vire hrane. To lahko vpliva na velikost njihove populacije in splošno okoljsko ravnovesje. Najbolje uspevajo pri temperaturah med 25 °C in 30 °C ter pri vlažnosti zraka med 40 % in 60 %. Drevesne zelenke nimajo neposrednega vpliva na podnebne spremembe, vendar bi lahko kot rastlinojede živali posredno vplivale na kroženje ogljika in emisijo toplogrednih plinov. Velikost njihovega genoma je še slabo raziskana, ocene pa kažejo na približno 750 Mb. Energijska vsebnost povprecno velike drevesne zelenke je ocenjena na približno 15 kJ/g (3,6 kcal/g).321 
321 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Schirmel, J., & Fartmann, T. (2013). Coexistence of two related bush-cricket species (orthoptera:Tettigonia Caudata,T. viridissima) in an agricultural landscape. Biologia, 68(3), 510–516. https://doi.org/10.2478/s11756-013-0177-3. Hodkinson, I. D. (2005). Terrestrial insects along elevation gradients: Species and community responses to altitude. Biological Reviews, 80(3), 489–513. https://doi.org/10.1017/s1464793105006767. Kneitel, J. M., & Chase, J. M. (2003). Trade-offs in community ecology: Linking spatial scales and species coexistence. Ecology Letters, 7(1), 69–80. https://doi.org/10.1046/j.1461-0248.2003.00551.x. 
2.
 Kratkokrile šcebetulje (lat.: Pseudochorthippus parallelus / Chorthippus parallelus) spadajo med kratkotipalcnice. Dosežejo dolžino od 1,3 cm do 2,3 cm in so zelene ali rjave barve. Razširjene so predvsem v Evropi, Severni Afriki in Aziji, najpogosteje pa jih najdemo v življenjskih okoljih, kot so travniki in zelenice. Najbolj dejavne so poleti, prehranjujejo pa se predvsem z rastlinami, pri cemer imajo prednost trave. Predstavljajo pomemben vir hrane za ptice (npr. vrabce, šcinkavce, škrjance, kosmice), plazilce (npr. navadnega kušcarja), žuželke (npr. bogomolke, muhe roparice) ter manjše sesalce (npr. rovke, voluharice, miši, ježe, netopirje). Optimalne vrednosti pH tal za rast in razvoj rastlin, s katerimi se prehranjujejo te poljske kobilice, so med 6,0 in 7,5. Najbolje uspevajo pri temperaturah med 25 °C in 30 °C ter pri vlažnosti zraka med 40 % in 60 %. Na ekosisteme lahko vplivajo tako negativno (npr. unicujejo kmetijske pridelke, izrivajo druge žuželke, ki so pomembne za dolocene ekosisteme) kot tudi pozitivno (npr. prispevajo k biološki raznovrstnosti znotraj prehranjevalnih omrežij, uravnavajo rast in porazdelitev dolocenih rastlinskih vrst). Poljske kobilice lahko posredno vplivajo tudi na podnebne spremembe, saj nadzorujejo rast dolocenih rastlinskih populacij in s tem vplivajo na shranjevanje ogljika v prsteh. Velikost njihovega genoma je za zdaj še premalo raziskana, ocenjuje pa se na približno od 1,5 Gb do 16 Gb. Energijska vsebnost povprecno velikih poljskih kobilic je ocenjena na približno 16 kJ/g do 20 kJ/g (4 kcal/g do 

5 kcal/g).322 

3.
 Navadna bogomolka (lat.: Mantis religiosa) lahko v dolžino zraste od štiri do osem centimetrov. Glede na naravno okolje lahko spreminja barvo, ki je lahko zelena ali bledo rjavkasta. Licinke navadnih bogomolk so zelo podobne odraslim osebkom, le da še nimajo razvitih kril. Geografsko so precej razširjene, saj jih najdemo v Evropi, Aziji, Afriki in celo v Severni Ameriki. Živijo v razlicnih življenjskih okoljih, kot so gozdovi, travniki, vrtovi in kmetijske površine. Dobro prenašajo razlicna podnebja – od zmernega do subtropskega in tropskega. pH vrednost tal nima neposrednega vpliva na bogomolke, lahko pa vrednosti, ki se odmikajo od obmocja med 6,0 in 7,5, neugodno vplivajo na razvoj drugih žuželk in njihovih licink, s katerimi se bogomolke pretežno 


322 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Miao, H.-T., Liu, Y., Shan, L.-Y., &Wu, G.-L. (2018). Linkages of plant-soil interface habitat and grasshopper occurrence of typical grassland ecosystem. Ecological Indicators, 90, 324–333. https://doi.org/10.1016/j.ecolind.2018.03.008. Lucas, J. M., Jonas, J., Laws,A. N., Branson, D. H., Pennings, S. C., Prather, C. M., & Strickland, M. S. (2020). Functional and taxonomic diversity of grasshoppers differentially shape above- and below-ground communities and their function. Functional Ecology, 35(1), 167–180. https://doi.org/10.1111/1365-2435.13682. Fartmann,T., Poniatowski, D., & Holtmann, L. (2022). Effects of land-use and climate change on grasshopper assemblages differ between protected and unprotected grasslands. Basic and Applied Ecology, 63, 83–92. https://doi.org/10.1016/j.baae.2022.06.005. Palacios-Gimenez, O. M., Koelman, J., Palmada-Flores, M., Bradford, T. M., Jones, K. K., Cooper, S. J., Kawakami, T., & Suh, A. (2020). Comparative analysis of morabine grasshopper genomes reveals highly abundant transposable elements and rapidly proliferating satellite DNA repeats.BMC Biology, 18(1). https://doi.org/10.1186/s12915-020­00925-x. 
prehranjujejo. Najbolje uspevajo pri temperaturah med 25 °C in 30 °C ter pri vlažnosti zraka med 50 % in 70 %, vendar lahko preživijo tudi v okoljih, kjer te vrednosti odstopajo. Bogomolke imajo pomembno vlogo v ekosistemih, saj kot plenilke uravnavajo populacije svojih plenov, kar lahko pozitivno vpliva na rast in razvoj rastlinskih združb. Prehranjujejo se predvsem z žuželkami (npr. muhami, kobilicami), pajki in obcasno tudi z manjšimi bogomolkami, pticami (npr. kolibriji) ter kušcarji (npr. navadnimi kušcarji). Same pa predstavljajo pomemben vir hrane za razlicne ptice (npr. drozge, vrabce, rdeceglavke), sesalce (npr. rovke, ježe, krte, miši, netopirje), dvoživke (npr. žabe), plazilce (npr. kušcarje) in žuželke (npr. mravlje, hrošce). Na podnebne spremembe vplivajo le posredno s svojo plenilsko dejavnostjo. Velikost njihovega genoma je še slabo raziskana, ocene pa kažejo približno 1 Gb. Energijska vsebnost navadnih bogomolk je manj preucena, vendar naj bi bila podobna kot pri nekaterih drugih vrstah žuželk, in sicer od 18 kJ/g do 23 kJ/g (4,3 kcal/g do 5,5 kcal/g).323 
323 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Blume, H. P., Brümmer, G. W., Horn, R., Kandeler, E., Kögel-Knabner, I., Kretzschmar, R., Stahr, K., &Wilke, 
B. M. (2016).Scheffer/Schachtschabel Soil Science. Springer. Ehrmann, R. (2002). Mantodea: Gottesanbeterinnen der welt. Natur und Tier-Verlag. McMonigle, O., & Lasebny,A. (2008). Praying mantids: Keeping aliens. Elytra &Antenna. Goldberg, J. K., Godfrey, R. K., & Barrett, M. (2024). A long-read draft assembly of the Chinese mantis (Mantodea: Mantidae:tenodera sinensis) genome reveals patterns of ion channel gain and loss acrossArthropoda. G3: Genes, Genomes, Genetics, 14(6). https://doi.org/10.1093/g3journal/jkae062. Chaulk, A., & Keyghobadi, N. (2022). Insect Landscape Genomics. Population Genomics. https://doi.org/10.1007/13836_2022_106. Akintunde, Jacob & Obisesan, O.O. &Akinsete, Shade &Adegoke,Ayodeji. (2019). Diet from Mantisa religiosa-egg case abolishes pulmonary dysfunctions triggered by sub-acute exposure to aerosolized-petroleum hydrocarbons in rat model. Clinical Nutrition Experimental. 26. https://doi.org/10.1016/j.yclnex.2019.04.001. 
B2. Strigalice in hrošci 

5.5.4.3.3 Slika 467: Majhen izbor strigalic in hrošcev 
Slika 467 prikazuje majhen izbor strigalic in hrošcev, ki živijo v okoljih preucevanih tleh in so oštevilcene od 1 do 6. 
1.
 Navadna strigalica (lat.: Forficula auricularia) v dolžino zraste od 1,2 cm do 1,5 cm in je zelo razširjena v Evropi, Severni Ameriki ter nekaterih predelih Azije. Najdemo jo v razlicnih življenjskih okoljih, kot so gozdovi, vrtovi, travniki, pod odpadlim listjem in kamni. Navadno strigalico zlahka prepoznamo po rjavi barvi, sorazmerno dolgih tipalkah ter izrastku na koncu zadka v obliki klešc. Pretežno je dejavna ponoci in se vecinoma prehranjuje z rastlinami ter odmrlimi deli rastlin, vendar obcasno tudi plení manjše žuželke, kot so listne uši, pršice in gosenice. V optimalnem številu te žuželke pozitivno vplivajo na ekosistem, saj se hranijo z žuželkami, ki veljajo za škodljivce v vrtovih in na kmetijskih površinah. Poleg tega so koristne tudi pri razkroju odmrlih rastlinskih delov. Navadne strigalice so pomemben vir hrane za razlicne živali, med drugim za ptice (npr. kose in vrabce), sesalce (npr. rovke, ježe in miši), žuželke (npr. mravlje in hrošce), pajke (npr. zemeljske pajke, pajke rakovice, pajke skakace in volcje pajke) ter dvoživke (npr. žabe) in plazilce (npr. navadne kušcarje). Pomembno prispevajo k prehranjevalnim mrežam. Na podnebne spremembe vplivajo le posredno, in sicer z vplivom na shranjevanje ogljika v tleh in rastlinah. Najbolje uspevajo v tleh s pH-vrednostjo od 5,5 do 7,5, v temperaturnem obmocju od 25 °C do 30 °C ter pri vlažnosti med 70 % in 90 %. Velikost genoma navadnih strigalic še ni povsem raziskana, ocenjena pa je na približno 1,12 Gb. Energijska vrednost navadnih strigalic je slabo raziskana, 

vendar je na osnovi njihove suhe mase ocenjena na približno 10,46 kJ/g do 14,64 kJ/g (2,5 kcal/g do 3,5 kcal/g).324 

2. 
Vrtni listni hrošc (lat.: Phyllopertha horticola) v dolžino zraste od 0,9 cm do 1,1 cm in je zelo razširjen v Evropi ter zahodni Aziji. Najdemo ga v razlicnih življenjskih okoljih, kot so gozdovi, vrtovi in parki. Vrtnega listnega hrošca zlahka prepoznamo po rjavkasto crnem telesu, glavi, ki ima kovinsko zelen sijaj, ter rdecerjavih tipalkah. Pretežno je dejaven podnevi in se vecinoma prehranjuje s cvetnim prahom ter nektarjem, medtem ko se njegove licinke hranijo s koreninami rastlin. V optimalnem številu ti hrošci pozitivno vplivajo na ekosistem, saj pomagajo uravnavati populacije rastlinskih vrst, razkrajajo odvecne organske snovi in prispevajo k opraševanju cvetov. Predstavljajo tudi pomemben vir hrane za razlicne živali, med drugim za ptice (npr. drozge, škorce in srake), sesalce (npr. rovke, ježe in krte) ter žuželke (npr. zemeljske hrošce in ose). Podobno kot navadne strigalice tudi vrtni listni hrošci pomembno prispevajo k prehranjevalnim mrežam. Na podnebne spremembe vplivajo le posredno, in sicer z vplivom na shranjevanje ogljika v tleh in rastlinah. Najbolje uspevajo v tleh s pH-vrednostjo od 5,5 do 6,5, v temperaturnem obmocju od 20 °C do 25 °C (licinke od 10 °C do 15 °C) ter pri vlažnosti med 70 % in 80 %. Velikost njihovega genoma še ni dovolj raziskana, ocenjena pa je na približno 900 Mb. Energijska vrednost vrtnih listnih hrošcev je glede na njihovo maso ocenjena na približno 15 kJ/g (3,6 kcal/g).325 

3.
 Majski hrošc (lat.: Melolontha melolontha) v dolžino zraste do 3 cm in je zelo razširjen v osrednji Evropi. Najdemo ga v razlicnih življenjskih okoljih, kot so gozdovi, vrtovi, parki, polja in travniki. Majskega hrošca zlahka prepoznamo po rjavi barvi telesa, medtem ko so njegove licinke belkaste. Pretežno je dejaven podnevi, vendar ga v nocnih urah privlaci tudi umetna svetloba. Prehranjuje se z listi in cvetovi dreves (npr. hrasta, bukve) ter grmovnic, medtem ko njegove licinke živijo v tleh, kjer se hranijo s koreninami rastlin. V optimalnem številu ti hrošci pozitivno vplivajo 


324 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Dermaptera. (2008). Encyclopedia of Entomology, 681–681. https://doi.org/10.1007/0-306-48380-7_1201. https://doi.org/10.1002/0471684228. Romeu-Dalmau, C., Pińol, J., & Espadaler, X. (2012). Friend or foe? the role of earwigs in a mediterranean organic citrus orchard.Biological Control, 63(2), 143–149. https://doi.org/10.1016/j.biocontrol.2012.06.010. Orpet, R. J., Crowder, D. W., & Jones, V. P. (2019). Biology and management of European Earwig in orchards and vineyards. Journal of Integrated Pest Management, 10(1). https://doi.org/10.1093/jipm/pmz019. Coulm, M., & Meunier, J. (2021). Effects of temperature, fungal infection and weight on intermoult duration and survival of starving earwig larvae. Journal of Insect Physiology, 132, 104262. https://doi.org/10.1016/j.jinsphys.2021.104262. 325 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Hann, P., Trska, C., Wechselberger, K. F., Eitzinger, J., & Kromp, B. (2015). Phyllopertha horticola (Coleoptera: Scarabaeidae) larvae in easternAustrian mountainous grasslands and the associated damage risk related to soil, topography and management. SpringerPlus, 4(1). https://doi.org/10.1186/s40064-015-0918-6. EPPO global database. https://gd.eppo.int/taxon/PHPHHO. (2025-02-17) Raw, F. (1951). The ecology of the garden chafer, phyllopertha horticola (L.) with preliminary observations on Control Measures.Bulletin of Entomological Research, 42(3), 605–646. https://doi.org/10.1017/s0007485300029023. 
na ekosistem, saj prispevajo k opraševanju rastlin in imajo pomembno vlogo pri kroženju hranilnih snovi v prsti. Njihove licinke pa veljajo za škodljivce, saj lahko poškodujejo korenine rastlin. Predstavljajo pomemben vir hrane za razlicne živali, med drugim za ptice (npr. drozge, škorce, žolne in soje), sesalce (npr. netopirje, jazbece, lisice in ježe) ter žuželke (npr. zemeljske hrošce, ose in mravlje). Majski hrošci imajo pomembno vlogo v prehranjevalnih mrežah. Na podnebne spremembe vplivajo le posredno, in sicer s shranjevanjem ogljika iz ozracja v tleh in rastlinah. Najbolje uspevajo v tleh s pH-vrednostjo od 6,5 do 7,5, v temperaturnem obmocju od 15 °C do 25 °C ter pri vlažnosti med 40 % in 70 %. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 1,5 Gb. Energijska vrednost majskih hrošcev je ocenjena med 17 kJ/g in 25 kJ/g (4,06 kcal/g do 5,98 
kcal/g).326 
4. Sedempikcasta polonica (lat.: Coccinella septempunctata) v dolžino zraste od 0,4 cm do 1 cm in je zelo razširjena v Evropi, Severni Ameriki in Avstraliji. Najdemo jo v razlicnih življenjskih okoljih, kot so vrtovi, mokrišca, parki, polja, gozdovi in travniki. Sedempikcasto polonico zlahka prepoznamo po rdeci ali oranžni zgornji strani telesa, ki je okrašena s sedmimi crnimi pikami. Pretežno je dejavna podnevi in se prehranjuje z žuželkami, kot so listne uši, pršice in luskavice. V optimalnem številu te žuželke pozitivno vplivajo na ekosistem, saj imajo velik potencial pri uravnavanju populacij škodljivih žuželk. Predstavljajo tudi pomemben vir hrane za razlicne živali, med drugim za ptice (npr. vrabce, šcinkavce in sinice), sesalce (npr. netopirje in rovke) ter žuželke (npr. parazitske ose). Sedempikcaste polonice imajo pomembno vlogo v prehranjevalnih mrežah. Na podnebne spremembe vplivajo le posredno, vendar to še ni dovolj raziskano. Najbolje uspevajo v tleh s pH-vrednostjo od 6,0 do 8,0. Optimalni temperaturni in vlažnostni pogoji so med 20 °C in 30 °C ter pri vlažnosti med 50 % in 70 %. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 398 Mb. Energijska vrednost sedempikcastih polonic je ocenjena med 18 kJ/g in 24 kJ/g (4,3 kcal/g do 5,7 kcal/g).327 
326 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Klein, A. M., Vaissičre, B. E., Cane, J. H., Steffan-Dewenter, I., Cunningham, S. A., Kremen, C., & Tscharntke,T. (2007). Importance of pollinators in changing landscapes for world crops.Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences, 274(1608), 303-313. https://doi.org/10.1098/rspb.2006.3721. Blüthgen, N., Menzel, F., Hovestadt, T., Fiala, B., & Blüthgen, N. (2007). Specialization, constraints, and conflicting interests in mutualistic networks. Current Biology, 17(4), 341-346. https://doi.org/10.1016/j.cub.2006.12.039. IPBES. (2019). Summary for policymakers of the global assessment report on biodiversity and ecosystem services of the Intergovernmental Science-Policy Platform on Biodiversity and Ecosystem Services. IPBES secretariat. Bennett, A. (2010).The role of soil community biodiversity in insect biodiversity.Insect Conservation and Diversity, 3(3), 157–171. https://doi.org/10.1111/j.1752-4598.2010.00086.x. 327 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Featured creatures : ladybirds. https://entnemdept.ufl.edu/creatures/beneficial/lady_beetles.htm. (2025-02-17). Biological control : ladybeetles. https://biocontrol.entomology.cornell.edu/predators/ladybeetles.php. (2025-02-17). Crowley, L. (2021).The genome sequence of the seven-spotted ladybird, coccinella septempunctata Linnaeus, 1758. Wellcome Open Research, 6, 319. https://doi.org/10.12688/wellcomeopenres.17346.1. 
5.
 Gozdni rjavi hrošc (lat.: Melolontha hippocastani Fabricius) v dolžino zraste od 2 cm do 3 cm, njegove licinke pa do 4 cm. Razširjen je v Evropi, zahodni Aziji in severni Afriki. Najdemo ga v razlicnih življenjskih okoljih, kot so vrtovi, žive meje, gozdovi in travniki. Gozdnega rjavega hrošca zlahka prepoznamo po znacilni rjavi barvi. Pretežno je dejaven ponoci. Prehranjuje se z listi listavcev (npr. hrasta, bukve, divjega kostanja), grmovnic in cvetov, medtem ko se njegove licinke hranijo s koreninami rastlin. V optimalnem številu te žuželke pozitivno vplivajo na ekosistem, saj prispevajo k opraševanju cvetov, kroženju hranilnih snovi in prezracevanju prsti. Predstavljajo pomemben vir hrane za razlicne živali, med drugim za ptice (npr. šoje, kose, velike žolne), sesalce (npr. jazbece, lisice, ježe) in žuželke (npr. ose). Gozdni rjavi hrošci imajo pomembno vlogo v prehranjevalnih mrežah. Na podnebne spremembe vplivajo le posredno, vendar to še ni dovolj raziskano. Najbolje uspevajo v tleh s pH-vrednostjo od 6,5 do 8,0, pri cemer licinke najbolje uspevajo v obmocju od 7,0 do 8,0. Optimalni temperaturni in vlažnostni pogoji za odrasle hrošce so med 20 °C in 25 °C ter pri vlažnosti od 60 % do 80 %, medtem ko licinke najbolje uspevajo pri temperaturi od 20 °C do 25 °C in vlažnosti od 70 % do 80 %. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 1,5 Gb. Energijska vrednost gozdnih rjavih hrošcev še ni dovolj raziskana, vendar je ocenjena na približno 15 kJ/g (3,6 kcal/g).328 

6.
 Osmerozobi smrekov lubadar (lat.: Ips typographus) v dolžino zraste od 0,4 cm do 0,5 cm in je zelo razširjen v Evropi ter nekaterih predelih Azije. Najpogosteje ga najdemo v iglastih gozdovih. Osmerozobega smrekovega lubadarja zlahka prepoznamo po znacilni temno rjavi ali crni barvi ter valjastem telesu. Pretežno je dejaven podnevi, od zgodnje pomladi do zgodnje jeseni. Hranijo se s tkivi dreves, kot so smreka, bor, jelka in macesen. V optimalnem številu te žuželke ne povzrocajo vecjih negativnih vplivov na ekosistem, vendar lahko njihovo povecano število vodi v propad številnih iglavcev. Predstavljajo pomemben vir hrane za razlicne ptice (npr. sinice, plešci, žolne) in sesalce (npr. rovke, netopirje). Osmerozobi smrekovi lubadarji imajo kljucno vlogo v prehranjevalnih mrežah. Na podnebne spremembe lahko mocno vplivajo, predvsem v obdobjih povišanih temperatur, ki spodbujajo njihovo populacijsko rast. To lahko povzroci povecane napade na iglavce, kar posledicno vodi v njihovo odmiranje in zmanjšano proizvodnjo kisika v ozracju. Najbolje uspevajo v tleh s pH-vrednostjo med 5,0 in 6,5. Optimalni temperaturni in vlažnostni 


Orlova-Bienkowskaja, M. Ja. (2013). Dangerous invasive harlequin ladybird HarmoniaAxyridis (pallas, 1773) (Coleoptera, Coccinellidae) in the European Russia. Russian Journal of Biological Invasions, 4(3), 190–193. https://doi.org/10.1134/s2075111713030107. 328 Opis sestavil s pomocjo naslednjih virov: Schwerdtfeger, F. (2009). Untersuchungen über dieWanderungen des Maikäfer-Engerlings (Melolontha Melolontha L. und Melolontha Hippocastani F.).Zeitschrift Für Angewandte Entomologie, 26(2), 215–252. https://doi.org/10.1111/j.1439-0418.1939.tb01566.x. Kamp, H. J. (1950). Einiges über dasAuftreten von Melolontha melolontha l. und Melolontha Hippocastani F. in Württemberg.Anzeiger Für Schädlingskunde, 23(11), 167–168. https://doi.org/10.1007/bf01999790. Melolontha Hippocastani (cockchafer). (2019). CABI Compendium. https://doi.org/10.1079/cabicompendium.33324. 
pogoji za njihov razvoj so temperature med 18 °C in 30 °C ter vlažnost med 70 % in 80 %. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 236 Mb. Energijska vrednost osmerozobih smrekovih lubadarjev sicer še ni dovolj raziskana, vendar se ocenjuje med 16 kJ/g in 39 kJ/g (3,8 kcal/g do 9,3 kcal/g).329 
B3. Muhe 

5.5.4.3.4 Slika 468: Majhen izbor muh 
Slika 468 prikazuje majhen izbor muh, ki živijo v preucevanih tleh, in so oštevilcene od 1 do 6. 
Hišne muhe (lat.: Musca domestica) v dolžino zrastejo od 0,6 cm do 0,7 cm. Imajo sivo telo s 
štirimi crnimi progami na oprsju ter rumenkast trebuh. Hišne muhe so zelo razširjene in jih najdemo 
329 Opis sestavil s pomocjo naslednjih virov: Byers, J. A. (1984). Nearest neighbor analysis and simulation of distribution patterns indicates an attack spacing mechanism in the bark beetle, IPS typographus (Coleoptera: Scolytidae). Environmental Entomology, 13(5), 1191– 1200. https://doi.org/10.1093/ee/13.5.1191. Faccoli, M. (2009). Effect of weather on IPS typographus(coleoptera curculionidae) phenology,Voltinism, and associated spruce mortality in the southeastern alps. Environmental Entomology, 38(2), 307–316. https://doi.org/10.1603/022.038.0202. Genome size. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/datasets/genome/GCA_016097725.1/ (2025-02-17). Powell, D., Große-Wilde, E., Krokene, P., Roy,A., Chakraborty,A., Löfstedt, C., Vogel, H., Andersson, M. N., & Schlyter, F. (2021).A highly-contiguous genome assembly of the Eurasian spruce bark beetle, IPS typographus, provides insight into a major Forest Pest. Communications Biology, 4(1). https://doi.org/10.1038/s42003-021-02602-3. 
skoraj povsod po svetu, razen na Antarktiki. Živijo v tesnem stiku z ljudmi, najpogosteje na mestih z razpadajocimi organskimi snovmi, kot so smeti, živalski iztrebki in gnijoca hrana. Pogosto jih lahko opazimo tudi ob stojecih vodah, kot so odtoki in kanalizacije. S cloveškega vidika veljajo za škodljivce, saj lahko prenašajo nevarne bakterije in viruse ter povzrocajo bolezni. Kljub temu so njihove licinke lahko koristne, saj pomagajo pri razgradnji velikih kolicin razpadajoce organske snovi. Hišne muhe in njihove licinke so izjemno prilagodljive ter lahko preživijo v tleh s pH vrednostmi od 5,5 do 8,0. Najbolje uspevajo pri temperaturah med 25 °C in 35 °C ter pri vlažnosti med 60 % in 80 %. Hišne muhe in njihove licinke igrajo pomembno vlogo v ekosistemih, saj prispevajo k razkroju odvecne organske snovi ter k izboljšanju kroženja hranil v tleh. Poleg tega predstavljajo pomemben vir hrane za številne organizme, kot so ptice (npr. lastovke, vrabci), žuželke (npr. kacji pastirji, roparske muhe, hrošci ubijalci), pajki (npr. pajki skakaci, osasti pajki, navadni križevci), dvoživke (npr. žabe, krastace), plazilci (npr. navadne kušcarice, gekoni) in sesalci (npr. rovke, netopirji). Posredno lahko vplivajo na podnebne spremembe, saj sodelujejo pri shranjevanju ogljika v tleh ter pri emisijah toplogrednih plinov. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 691 Mb. Energijska vsebnost hišnih muh sicer še ni dovolj raziskana, vendar se ocenjuje na vrednosti med 16,5 kJ/g in 37,7 kJ/g (3,95 kcal/g do 9,02 kcal/g).330 
2. Konjske muhe (lat.: Tabanidae) zrastejo v dolžino zrastejo od 0,6 cm do 2,5 cm in so pretežno temno sive ali crne barve s svetlimi mavricnimi ocmi (zelene, modre in vijolicne barve). Razširjene so po vsem svetu, z izjemo Antarktike. Najdemo jih v razlicnih življenjskih okoljih, kot so travniki, gozdovi, kmetijska polja ter ob rekah, potokih, ribnikih in jezerih. Razmnožujejo se praviloma v mokrišcih. Odrasle konjske muhe se prehranjujejo s krvjo sesalcev, kot so konji, jeleni, govedo in ljudje, medtem ko se njihove licinke hranijo z majhnimi vodnimi nevretencarji, licinkami komarjev, licinkami mušic in majhnimi rakci. Odrasle konjske muhe se prav tako prehranjujejo z nektarjem cvetov in drugimi viri sladkorja. pH tal nima neposrednega vpliva na odrasle konjske muhe, lahko pa vpliva na dolocene rastline, s katerih nektarjem se prehranjujejo. Njihove licinke so vodna bitja, ki najbolje uspevajo v pH obmocju od 6,0 do 8,0. Odrasle konjske muhe najbolje uspevajo pri temperaturah od 15 °C do 35 °C in pri vlažnosti zraka med 70 % in 90 %. Konjske muhe so zelo pomembne za ekosisteme, saj so ucinkoviti opraševalci cvetov in predstavljajo pomemben vir hrane 
330 Opis temelji na osnovi naslednjih virov: Bahrndorff, S., Kjćrsgaard,A., Pertoldi, C., Loeschcke, V., Schou, T. M., Skovgĺrd, H., & Hald, B. (2012).The effects of sex-ratio and density on locomotor activity in the house fly,Musca Domestica. Journal of Insect Science, 12(71), 1– 12. https://doi.org/10.1673/031.012.7101. Casagrande, R. A., & Hansens, E. J. (1969).The Effects ofTemperature and Humidity on Longevity of Insecticide Resistant and Susceptible Musca domestica Linnaeus. Journal of the New York Entomological Society, 77(4), 257–263. http://www.jstor.org/stable/25006183. Simpson, P. (2002). Evolution of development in closely related species of flies and worms. Nature Reviews Genetics, 3(12), 907–907. https://doi.org/10.1038/nrg947. 
za plenilske žuželke (npr. kacje pastirje, bogomolke, ubijalske hrošce, roparske muhe), ptice (npr. 
lastovke, žolne, kukavice) in sesalce (npr. netopirje, ježe, jelene). Možen vpliv konjskih muh na 
podnebne spremembe je za zdaj slabo raziskan. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 
1,1 Gb. Energijska vsebnost konjskih muh (ocenjena glede na njihovo maso) naj bi bila približno 15 
kJ/g ali 3,6 kcal/g, vendar za zdaj še ni natancno dolocena, saj se vecina raziskav osredotoca na 
njihovo ekologijo, vedenjske vzorce in vpliv na druga živa bitja.331 
3. Glavnikarice (lat.: Ctenophora pectinicornis): V dolžino zrastejo od 1 cm do 4 cm in so crne 
barve z rumenimi oznakami. Samci imajo tipalke v obliki anten, ki mocno spominjajo na glavnike. 
Aktivne so predvsem od pozne pomladi do jeseni. Najdemo jih pretežno v Evropi, predvsem v 
starejših listnatih gozdovih, sadovnjakih in vrtovih, kjer je veliko nacetih dreves. Njihove licinke so 
odvisne od razpadajocega lesa, s katerim se vecinoma prehranjujejo. Odrasle glavnikarice pa se 
pretežno hranijo z nektarjem cvetov in rastlinskimi sokovi. Za ta živa bitja je najugodnejša prst s pH 
vrednostmi od 5,5 do 7,5. Najbolje uspevajo pri temperaturah med 10 °C in 25 °C ter pri vlažnosti 
zraka med 50 % in 70 %. V optimalnem številu so koristne za ekosisteme, saj skrbijo za 
opraševanje cvetov, njihove licinke pa so odlicne razkrojevalke organskih snovi. Hkrati so 
pomemben vir hrane za razlicne ptice (npr. škorce, drozge, lastovke, vrabce), pajke (npr. volcje 
pajke), plazilce (npr. navadne kušcarje) in sesalce (npr. netopirje, krte, rovke). Vpliv glavnikaric na 
podnebne spremembe je posreden, predvsem v smislu shranjevanja ogljika v tleh in emisije 
toplogrednih plinov. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 1,24 Gb. Njihova 
energijska vsebnost znaša približno 24,2 kJ/g (5,79 kcal/g).332 
331 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Takken, W., & Knols, B. G. (1999). Odor-mediated behavior of afrotropical malaria mosquitoes. Annual Review of Entomology, 44, 131-157. https://doi.org/10.1146/annurev.ento.44.1.131. Mullens, B.A. (2002). Horse flies and deer flies (Tabanidae). Medical and Veterinary Entomology, 263–277. https://doi.org/10.1016/b978-012510451-7/50015-3. do Carmo, D. D., Sampronha, S., Santos, C. M., & Ribeiro, G. C. (2022). Cretaceous horse flies and their phylogenetic significance (Diptera:Tabanidae). Arthropod Systematics & Phylogeny, 80, 295–307. https://doi.org/10.3897/asp.80.e86673. Horse-flies (Tabanidae). (2008).Medical Entomology for Students, 111–120. https://doi.org/10.1017/cbo9780511811012.011. Changbunjong, T., Bhusri, B., Sedwisai, P., Weluwanarak, T., Nitiyamatawat, E., Chareonviriyaphap,T., & Ruangsittichai, J. (2018). Species identification of horse flies (Diptera:Tabanidae) in Thailand using DNA barcoding. Veterinary Parasitology, 259, 35–43. https://doi.org/10.1016/j.vetpar.2018.07.002. 332 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Oosterbroek, Pjotr & Bygebjerg, Rune & Munk, Thorkild. (2006). TheWest Palaearctic species of Ctenophorinae (Diptera:Tipulidae): key, distribution and references.IEEE Transactions on Information Theory -TIT. 138-149. Byriel, D. B., Schmidt, I. K., Justesen, M. J., Pape,T., Hansen, A. K., Riis-Nielsen, T., & Kepfer-Rojas, S. (2020). Forest ManagementAffects Crane Fly (tipuloidea) community structure through changes in edaphic conditions. Forest Ecology and Management, 457, 117756. https://doi.org/10.1016/j.foreco.2019.117756. Autio, O., Salmela, J., & Suhonen, J. (2013). Species richness and rarity of crane flies (Diptera, Tipuloidea) in a boreal mire.Journal of Insect Conservation, 17(6), 1125–1136. https://doi.org/10.1007/s10841-013-9593-5. Sivell, O., Mitchell, R., & Sivell, D. (2024). The genome sequence of a cranefly,Tipula (lunatipula) Helvola Loew, 1873. Wellcome Open Research, 9, 597. https://doi.org/10.12688/wellcomeopenres.23207.1. 
4.
 Navadni komarji (lat.: Culex pipiens): V dolžino zrastejo od 0,3 cm do 0,5 cm in so pretežno crno-rjave barve. Razširjeni so skoraj po vsem svetu, predvsem v Evropi, Severni Ameriki, Aziji in Afriki. Razmnožujejo se v razlicnih vodnih virih, kar vkljucuje tako stojece vode kot tudi zmerno tekoce vode, na primer pocasnejše potoke in reke. Najdemo jih v življenjskih okoljih, kot so mocvirja, ribniki, vrtovi in gozdovi. Njihove licinke živijo izkljucno v vodi in se vecinoma prehranjujejo z mikroorganizmi ter rastlinskimi snovmi, medtem ko se odrasle samice prehranjujejo s krvjo razlicnih živali, vkljucno s clovekom.  Samci navadnih komarjev pa se prehranjujejo izkljucno z rastlinskimi sokovi. Njihov vpliv na ekosisteme je lahko zelo negativen (npr. zaradi prenosa bolezni), vendar tudi pozitiven, saj tako odrasli komarji kot njihove licinke predstavljajo pomemben vir hrane za številne organizme, vkljucno s pticami (npr. lastovke, kosi, vrabci), žuželkami (npr. kacji pastirji, damelji), pajki (npr. pajki tkalci, pajki skakaci), dvoživkami (npr. paglavci, žabe), plazilci (npr. navadni kušcar) in sesalci (npr. netopirji, rovke). Vpliv navadnih komarjev na podnebne spremembe je manj raziskan. pH vrednosti tal neposredno ne vplivajo na njihovo rast in razvoj, medtem ko pH vrednost vode vpliva na razvoj njihovih licink. Optimalni pH za licinke navadnih komarjev se giblje med 6,5 in 8,5. Navadni komarji najbolje uspevajo pri temperaturah od 20 °C do 30 °C in pri vlažnosti zraka med 60 % in 80 %. Velikost njihovega genoma je ocenjena med 575 Mb in 590 Mb. Njihova energijska vsebnost je še slabo raziskana, vendar je bila za njihove licinke ocenjena na približno 16,9 kJ/g do 20,5 kJ/g suhe teže (od 4,04 kcal/g do 4,90 kcal/g).333 

5. 
Trepetavke (lat.: Syrphidae): V dolžino zrastejo od 0,5 cm do 1,5 cm in so razlicnih barv, saj posnemajo barve pikajocih žuželk, kot so ose, cebele, cmrlji in sršeni (mimikrija). Razširjene so skoraj po vsem svetu, vendar so najpogostejše v Evropi in Severni Ameriki. Najdemo jih v razlicnih življenjskih okoljih, kot so gozdovi, travniki, polja, vrtovi, mokrišca in celo pušcave. Najpogosteje jih srecamo v cvetlicnih obmocjih, saj se odrasle trepetavke prehranjujejo z  nektarjem in cvetnim prahom. Nekatere redke vrste trepetavk so plenilke in se prehranjujejo z manjšimi žuželkami, kot so listne uši. Njihove licinke se vecinoma hranijo z rastlinskimi snovmi, vendar obstajajo tudi 


333 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Kilpatrick,A. M., Daszak, P., Jones, M. J., Marra, P. P., & Kramer, L. D. (2006). Host heterogeneity dominates West Nile virus transmission. Proceedings of the Royal Society B:Biological Sciences, 273(1595), 2327-2333. https://doi.org/10.1098/rspb.2006.3575. Alvial, I. E., Hernández-P, R., Suazo, M. J., González, C. R., Véliz, D., & Benítez, H. A. (2024). Unraveling biotypes of the northern house mosquito, culex pipiens S.L. (Diptera: Culicidae): Molecular differentiation and morphometric analysis. Journal of Insect Science, 24(1). https://doi.org/10.1093/jisesa/ieae006. Kilpatrick,A. M. (2011). Globalization, land use, and the invasion ofWest Nile virus.Science, 334(6054), 323-327. https://doi.org/10.1126/science.1201010. Krol, L., Blom, R., Dellar, M., van der Beek, J. G., Stroo, A. C. J., van Bodegom, P. M., Geerling, G. W., Koenraadt, C. 
J. M., & Schrama, M. (2023). Interactive effects of climate, land use and soil type on Culex pipiens/torrentium abundance.One Health, 17, 100589. https://doi.org/10.1016/j.onehlt.2023.100589. 
plenilske licinke, ki se prehranjujejo z listnimi ušmi. Trepetavke najbolje uspevajo v okoljih s pH vrednostmi tal med 6,5 in 7,5. Ugodno rastejo in se razvijajo pri temperaturah od 20 °C do 30 °C ter pri vlažnosti zraka med 70 % in 90 %. Njihov vpliv na ekosisteme je velik, saj so pomembni opraševalci, prispevajo k zatiranju škodljivcev in pomagajo pri kroženju hranilnih snovi. Poleg tega so pomemben vir hrane za razlicne organizme, vkljucno s pticami (npr. lastovke, penice), žuželkami (npr. bogomolke), dvoživkami (npr. žabe, krastace), pajki (npr. pajki tkalci, pajki skakaci), plazilci (npr. kušcarji, kace) in sesalci (npr. netopirji, rovke). Vpliv trepetavk na podnebne spremembe je zgolj posreden, saj prispevajo k sekvestraciji ogljika oziroma privzemu atmosferskega CO2 med rastlinsko fotosintezo. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 320 do 612 Mb. Njihova energijska vsebnost je še premalo raziskana, vendar domnevajo, da znaša okoli 15 kJ/g (3,6 
kcal/g).334 
6. Grabežnice (lat.: Asilidae) zrastejo v dolžino od 0,5 cm do 8 cm in so pretežno rjavkaste ali sive barve, pogosto okrašene s crtami ali pikami. Razširjene so po vsem svetu, razen na Antarktiki. 
Grabežnice ali roparske muhe naseljujejo razlicna življenjska okolja, kot so gozdovi, kmetijska polja, vodni viri in celo pušcave. So izrazite plenilke, saj se prehranjujejo z drugimi žuželkami, kot so muhe, cebele, ose in metulji. Njihove licinke se hranijo z žuželkami z mehkimi telesi, na primer z gosenicami, licinkami hrošcev in muh. 
Odrasle grabežnice in njihove licinke niso neposredno odvisne od pH vrednosti tal. Ugodno rastejo in se razvijajo pri temperaturah med 15 °C in 35 °C ter pri vlažnosti zraka med 50 % in 80 %. 
Za ekosisteme so te žuželke zelo pomembne, saj uravnavajo populacije škodljivcev. Poleg tega predstavljajo pomemben vir hrane za razlicne organizme, vkljucno s pticami (npr. jastrebi, srakoperji), žuželkami (npr. nekatere vrste os in roparskih muh, kacji pastirji), pajki (npr. pajki skakaci), dvoživkami (npr. žabe), plazilci (npr. kušcarji) in sesalci (npr. netopirji, rovke). 
Njihov vpliv na podnebne spremembe je zgolj posreden, saj sodelujejo v ogljikovem ciklu in emisiji toplogrednih plinov, vendar to podrocje ostaja premalo raziskano. Velikost njihovega genoma je 
334 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: van Steenis, J. (2023). Saproxylic breeding sites for hoverflies (Diptera: Syrphidae): From artificial design to natural habitat management. Journaal van Syrphidae, 2(1), 1–22. https://doi.org/10.55710/1.diof2888. Keil, P., & Konvicka, M. (2005). Local species richness of Central European hoverflies (Diptera: Syrphidae):A Lesson taught by local faunal lists. Diversity and Distributions, 11(5), 417–426. https://doi.org/10.1111/j.1366­9516.2005.00172.x. Milicic, M., Vujic, A., & Cardoso, P. (2017). Effects of climate change on the distribution of hoverfly species (Diptera: Syrphidae) in Southeast Europe.Biodiversity and Conservation, 27(5), 1173–1187. https://doi.org/10.1007/s10531-017­1486-6. 28(6), 1223–1245. https://doi.org/10.1007/s10841-024-00619-7. 
ocenjena na približno 279 Mb. Energijska vsebnost grabežnic prav tako še ni natancno dolocena, vendar približne ocene glede na njihovo maso nakazujejo vrednosti okoli 15 kJ/g (3,6 kcal/g).335 B4 Metulji 

5.5.4.3.5 Slika 469: Majhen izbor metuljev 
Slika 469 prikazuje majhen izbor metuljev, ki živijo v okoljih preucevanih tal in so oštevilceni od 1 do 6. 
1. Kapusovi belini (lat.: Pieris brassicae) imajo razpon kril, ki znaša od 5,5 cm do 6,5 cm. Imajo belo obarvana krila s štirimi crnimi pikami in obrobami na zgornji strani. Razširjeni so predvsem v Evropi, Severni Afriki in Aziji, vendar jih lahko srecamo tudi v dolocenih predelih Severne Amerike, Avstralije in Nove Zelandije. Veliki beli metulji živijo v razlicnih habitatih, kot so vrtovi, travniki, njive, žive meje in gozdni robovi. Njihove licinke oziroma gosenice se prehranjujejo s cvetaco, zeljem, ohrovtom in gorcico, kar povzroca škodo mnogim kmetovalcem in vrtnarjem. Odrasli metulji se prehranjujejo z nektarjem razlicnih cvetov, kot so regrat, detelja in bodika, obcasno pa tudi z gnijocim sadjem. Odrasli metulji so koristni za ekosistem, saj omogocajo opraševanje cvetov in prispevajo k ohranjanju rastlinskih skupnosti. Hkrati so pomemben vir hrane 
335 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: McCabe, T. L., &Weber, C. N. (2017). The robber flies (Diptera:Asilidae) of theAlbany pinebush.The Great Lakes Entomologist, 27(3). https://doi.org/10.22543/0090-0222.1855. Lenzi, A., Birtele, D., Gisondi, S., Romano, M., Petriccione, B., Cerretti, P., & Campanaro, A. (2023). Robber flies and hover flies (Insecta, Diptera,Asilidae and Syrphidae) in beech forests of the CentralApennines:A contribution to the inventory of insect biodiversity in Italian state nature reserves.Biodiversity Data Journal, 11. https://doi.org/10.3897/bdj.11.e101327. Talley, J., Pusdekar, S., Feltenberger,A., Ketner, N., Evers, J., Liu, M., Gosh, A., Palmer, S. E., Wardill, T. J., & Gonzalez-Bellido, P. T. (2023). Predictive saccades and decision making in the beetle-predating saffron robber fly. Current Biology, 33(14). https://doi.org/10.1016/j.cub.2023.06.019. 
za številne ptice (npr. drozgi, penice, šcinkavci), žuželke (npr. hrošci ubijalci, bogomolke), 
parazitske žuželke (npr. parazitoidne ose, parazitoidne muhe), pajke (npr. pajki skakaci, volcji pajki), dvoživke (npr. žabe, krastace), plazilce (npr. navadni stenski kušcarji, gekoni) in manjše sesalce (npr. netopirji, rovke). Vpliv kapusovih belinov na podnebne spremembe je zanemarljiv in zgolj posreden prek rastlinskih kultur. Njihove licinke najbolje uspevajo pri pH-vrednosti tal med 6,5 in 7,5. Odrasli metulji so od pH-vrednosti prsti odvisni zgolj posredno. Najbolje se razvijajo in živijo pri temperaturah med 20 °C in 25 °C ter relativni zracni vlažnosti med 70 % in 80 %. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 278 Mb. Njihova energijska vrednost za zdaj ni raziskana, vendar bi lahko glede na njihovo maso znašala približno 15 kJ/g (3,6 kcal/g).336 
2. Citroncki (lat.: Gonepteryx rhamni/Colias croceus) imajo razpon kril, ki se giblje med 5 cm in 6 cm. Samci so svetlo rumene, samice pa bledo rumene barve. Najdemo jih v Evropi, Severni Afriki in Aziji. Živijo v habitatih, kot so travniki, vrtovi in žive meje. Njihove licinke se prehranjujejo z listi rakitovca, medtem ko se odrasli metulji hranijo z nektarjem razlicnih cvetlic (npr. regrata, detelje), s sokovi drevesnih ran in obcasno z gnijocim sadjem. Odrasli metulji citroncka niso neposredno odvisni od pH-vrednosti prsti, medtem ko se njihove licinke najbolje razvijajo pri pH-vrednosti tal med 6,0 in 7,5. Odrasli metulji se optimalno razvijajo in živijo pri temperaturah med 20 °C in 25 °C ter relativni zracni vlažnosti med 70 % in 80 %. 
Ti metulji so za ekosisteme zelo koristni, saj delujejo kot opraševalci cvetov in so hkrati pomemben vir hrane za razlicne ptice (npr. modre sinice, tašcice, šcinkavce, crne kapice), žuželke (npr. parazitske ose, tahinidne muhe), pajke (npr. pajke skakace, volcje pajke), dvoživke (npr. žabe, krastace), plazilce (npr. navadni kušcar, belouška) in sesalce (npr. rovke, voluharice). Njihov vpliv na podnebne spremembe je zgolj posreden, saj vplivajo na dolocene rastlinske kulture. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 321 Mb. Energijsko vrednost teh metuljev bi lahko ocenili na podlagi njihove povprecne mase, kar bi znašalo približno 15 kJ/g (3,6 kcal/g).337 
336 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Hasan, F., &Ansari, M. S. (2010). Population growth of Pieris Brassicae (L.) (Lepidoptera: Pieridae) on different Cole crops under laboratory conditions. Journal of Pest Science, 84(2), 179–186. https://doi.org/10.1007/s10340-010-0339-9. Chahil, G. S., & Kular, J. S. (2013). Biology of pieris brassicae (Linn.) on different brassica species in the plains of Punjab. Journal of Plant Protection Research, 53(1), 53–59. https://doi.org/10.2478/jppr-2013-0008. Romeis, J., &Wäckers, F. L. (2002). Nutritional suitability of individual carbohydrates and amino acids for adult pieris brassicae.Physiological Entomology, 27(2), 148–156. https://doi.org/10.1046/j.1365-3032.2002.00281.x. Gardiner, B. O. (1963). Genetic and environmental variations of Pieris Brassicae. The Journal of Research on the Lepidoptera, 2(2), 127–136. https://doi.org/10.5962/p.333439. Khaling, E., Papazian, S., Poelman, E. H., Holopainen, J. K., Albrectsen, B. R., & Blande, J. D. (2015). Ozone affects growth and development of Pieris Brassicae on the wild host plant brassica nigra. Environmental Pollution, 199, 119– 129. https://doi.org/10.1016/j.envpol.2015.01.019. Kumar, P., Brar, Dr. J., & Singh, G. (2020). Life cycle of Cabbage Caterpillar, Pieris Brassicae Linn. (Lepidoptera: Pieridae) on cabbage leaves in Talwandi Sabo (Punjab).Journal of Entomology and Zoology Studies, 8(4), 766–769. https://doi.org/10.22271/j.ento.2020.v8.i4m.7206. 337 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: 
3. Mali koprivarji (lat.:Aglais urticae) imajo razpon kril, ki se giblje med 4,5 cm in 5,8 cm. Imajo 
oranžno obarvana krila s crnimi pikcastimi oznakami. Najdemo jih v Evropi, Severni Afriki in Aziji. 
Srecujemo jih v odprtih, soncnih habitatih, kot so travniki in vrtovi z mnogimi cvetlicami. Njihove 
licinke se pretežno prehranjujejo z listi kopriv, medtem ko se odrasli metulji hranijo z nektarjem 
razlicnih cvetlic (npr. kosmicev, bodike), drevesnimi sokovi, gnijocim sadjem in drugimi 
sladkornimi viri. Odrasli metulji malega koprivarja niso neposredno odvisni od pH-vrednosti prsti, 
medtem ko se njihove licinke najbolje razvijajo pri pH-vrednosti tal med 5,5 in 8,0. Odrasli metulji 
se optimalno razvijajo in živijo pri temperaturah med 20 °C in 25 °C ter relativni zracni vlažnosti 
med 20 % in 80 %. Ti metulji so za ekosisteme zelo koristni, saj delujejo kot opraševalci cvetov, 
prispevajo k sestavi potrebnih mikroorganizmov v prsti (licinke) in so pomemben vir hrane za 
razlicne ptice (npr. modre sinice, velike sinice, šcinkavce), žuželke (npr. muhe roparice, 
parazitoidne ose, mravlje), pajke (npr. pajke rakovice, volcje pajke), dvoživke (npr. krastace), 
plazilce (npr. živorodno kušcarico) in sesalce (npr. rovke, netopirje). Njihov vpliv na podnebne 
spremembe je zgolj posreden, saj vplivajo na dolocene rastlinske kulture. Velikost njihovega 
genoma je ocenjena na približno 382 Mb. Podobno velja za njihovo energijsko vrednost – ocenjeno 
na približno 15 kJ/g (3,6 kcal/g).338 
4. Dnevni pavlincki (lat.:Aglais io) imajo razpon kril, ki se giblje med 5,0 cm in 6,3 cm. Imajo 
oranžno obarvana krila s štirimi vecjimi pikami modre, crne, rdece in rumene barve, ki nekoliko 
spominjajo na pavja peresa. Najdemo jih v Evropi in Aziji. Srecujemo jih v habitatih, kot so 
travniki, žive meje, gozdovi, parki in vrtovi z raznovrstnimi cvetlicami. Njihove licinke se pretežno 
Gonepteryx rhamni. (2019). CABI Compendium. https://doi.org/10.1079/cabicompendium.25655. Pechácek, P., Stella, D., Keil, P., & Kleisner, K. (2014). Environmental effects on the shape variation of male ultraviolet patterns in the brimstone butterfly (Gonepteryx rhamni, Pieridae, Lepidoptera). Naturwissenschaften, 101(12), 1055– 1063. https://doi.org/10.1007/s00114-014-1244-5. Nekrutenko, Y. P. (1965). ’gynandromorphic effect‘ and the optical nature of hidden wing-pattern in Gonepteryx rhamni L. (Lepidoptera, Pieridae).Nature, 205(4969), 417–418. https://doi.org/10.1038/205417a0. Gutiérrez, D., &Thomas, C. D. (2000). Marginal Range Expansion in a host-limited butterfly species gonepteryx rhamni. Ecological Entomology, 25(2), 165–170. https://doi.org/10.1046/j.1365-2311.2000.00241.x. Wang, Y., Peng, C., Yao, Q., Shi, Q., & Hao, J. (2014). The complete mitochondrial genome ofgonepteryx rhamni(lepidoptera: Pieridae: Coliadinae). Mitochondrial DNA, 26(5), 791–792. https://doi.org/10.3109/19401736.2013.855755. 338 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Meshcheryakova, E. N., Bulakhova, N. A., Zhigulskaya, Z.A., Shekhovtsov, S. V., & Berman, D. I. (2023). Wintering and cold hardiness of the small tortoiseshell aglais urticae (Linnaeus, 1758) (Nymphalidae, Lepidoptera) in theWest and east of the Northern Palearctic. Diversity, 15(1), 72. https://doi.org/10.3390/d15010072. Gathmann,A.,Wirooks, L., Eckert, J., & Schuphan, I. (2006). Spatial distribution ofaglais urticae(l.) and its host planturtica dioica(l.) in an agricultural landscape: Implications forbtmaize risk assessment and post-market monitoring. Environmental Biosafety Research, 5(1), 27–36. https://doi.org/10.1051/ebr:2006014. Poluha, E. (2023).The effects of heat stress on the larval behaviour of Pieris brassicae and Aglais urticae (Doctoral dissertation, University of Lincoln). https://repository.lincoln.ac.uk/ndownloader/files/46868332 (2025-02-18). Andersson, S. (2003). Antennal responses to floral scents in the butterflies inachis io , Aglais urticae (Nymphalidae), and Gonepteryx rhamni (Pieridae). Chemoecology, 13(1), 13–20. https://doi.org/10.1007/s000490300001. Bishop, G., Ebdon, S., Lohse, K., &Vila, R. (2021).The genome sequence of the small tortoiseshell butterfly,Aglais urticae (Linnaeus, 1758).Wellcome Open Research, 6, 233. https://doi.org/10.12688/wellcomeopenres.17197.1. 
prehranjujejo z listi kopriv, medtem ko se odrasli metulji hranijo z nektarjem razlicnih cvetlic (npr. 
bodike, koprive, španskega bezga). Odrasli metulji dnevnega pavlincka niso neposredno odvisni od pH-vrednosti prsti, medtem ko se njihove licinke najbolje razvijajo pri pH-vrednosti tal med 5,5 in 7,5. Odrasli metulji se optimalno razvijajo in živijo pri temperaturah med 13 °C in 30 °C ter relativni zracni vlažnosti med 30 % in 80 %. Ti metulji so za ekosisteme zelo koristni, saj delujejo kot opraševalci cvetov, prispevajo k sestavi potrebnih mikroorganizmov v prsti (licinke) in so pomemben vir hrane za razlicne ptice (npr. modre sinice, velike sinice), žuželke (npr. muhe roparice, parazitoidne ose, mravlje), pajke (npr. zebrasti pajki), dvoživke (npr. krastace), plazilce (npr. živorodno kušcarico) in sesalce (npr. rovke, netopirje). Njihov vpliv na podnebne spremembe je zgolj posreden, saj vplivajo na dolocene rastlinske kulture. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 382 Mb. Energijska vrednost teh metuljev in njihovih licink za zdaj še ni bila izmerjena, vendar bi lahko znašala približno 15 kJ/g (3,6 kcal/g).339 
5. Admirali (lat.: Vanessa atalanta) imajo razpon kril, ki se giblje med 4,5 cm in 5,0 cm. Imajo pretežno crna krila z rdece-oranžnimi pasovi, ki nekoliko spominjajo na vojaške cine. Najdemo jih v Evropi, Severni Ameriki, Severni Afriki in Aziji. Srecujemo jih v habitatih, kot so travniki, polja, gozdovi, parki in vrtovi z raznovrstnimi cvetlicami. Njihove licinke se pretežno prehranjujejo z listi kopriv, breze, bresta in vrbe, medtem ko se odrasli metulji hranijo z nektarjem razlicnih cvetlic (npr. bodike, rdece detelje, mlecnice, astre), prezrelim sadjem, drevesnimi sokovi in celo z mrhovino. Odrasli metulji admirala niso neposredno odvisni od pH-vrednosti prsti, medtem ko se njihove licinke najbolje razvijajo pri pH-vrednosti tal med 6,5 in 7,5. Odrasli metulji se optimalno razvijajo in živijo pri temperaturah med 20 °C in 25 °C ter relativni zracni vlažnosti med 60 % in 80 %. Ti metulji so za ekosisteme zelo koristni, saj delujejo kot opraševalci cvetov, prispevajo k raznovrstnosti rastlin in so pomemben vir hrane za razlicne ptice (npr. modre sinice, robine), žuželke (npr. muhe roparice, parazitoidne ose, mravlje), pajke (npr. pajke tkalce), dvoživke (npr. krastace), plazilce (npr. navadnega kušcarja) in sesalce (npr. miši, netopirje, voluharje). Njihov vpliv na podnebne spremembe je zgolj posreden, saj vplivajo na dolocene rastlinske kulture. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 326 Mb do 405 Mb. Energijska vrednost teh 
339 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Park, J., & Heo, D. (2020).The influence of the eyespots of Peacock Butterfly (Aglais IO) and Caterpillar on predator recognition. Open Science Journal, 5(2). https://doi.org/10.23954/osj.v5i2.2455. Lohse, K., Mackintosh, A., &Vila, R. (2021). The genome sequence of the European peacock butterfly,Aglais IO (Linnaeus, 1758).Wellcome Open Research, 6, 258. https://doi.org/10.12688/wellcomeopenres.17204.1. Herremans, M., Gielen, K., Van Kerckhoven, J., Vanormelingen, P., Veraghtert, W., Swinnen, K. R. R., & Maes, D. (2021).Abundant citizen science data reveal that the peacock ButterflyAglais io recently became Bivoltine in Belgium. Insects, 12(8), 683. https://doi.org/10.3390/insects12080683. 
metuljev in njihovih licink za zdaj še ni bila izmerjena, vendar bi lahko znašala približno 15 kJ/g 
(3,6 kcal/g).340 
6. Beli C (lat.: Polygonia c-album) imajo razpon njihovih kril, ki se giblje med 4,5 cm in 6,0 cm, 
pri cemer so ob razprtih krilih pretežno oranžne barve s crnimi oznakami. Ko imajo krila zaprta, ti 
metulji spominjajo na posušen list z manjšo oznako v obliki belega crke C, kar predstavlja obliko 
mimikrije, ki je v živalskem svetu pogosta. Najdemo jih na geografskih obmocjih Evrope, Severne 
Amerike in Azije. Poseljujejo razlicna življenjska okolja, kot so travniki, polja in gozdovi z 
raznovrstno vegetacijo. 
Njihove licinke se pretežno prehranjujejo z listi kopriv, vendar ne zavracajo niti drugih rastlinskih 
vrst. Odrasli metulji pa se hranijo z drevesnimi sokovi in gnijocim sadjem. Odrasli metulji belega C 
niso neposredno odvisni od pH-vrednosti prsti, medtem ko se njihove licinke najbolje razvijajo v 
pH-obmocju od 5,5 do 7,5. Odrasli metulji admirala najbolje uspevajo in živijo pri temperaturah 
med 20 °C in 30 °C ter pri zracni vlažnosti med 60 % in 80 %. 
V ekosistemu so ti metulji zelo koristni kot opraševalci cvetov ter s svojim vplivom na 
raznovrstnost rastlin. Prav tako so pomemben vir hrane za razlicne živali, med drugim ptice (npr. 
velike sinice, modre sinice, tašcice, kose), žuželke (npr. muhe roparice, parazitoidne ose, mravlje), 
pajke (npr. pajki rakovice), dvoživke (npr. žabe, moceradi), plazilce (npr. navadni kušcar) in sesalce 
(npr. miši, netopirji, rovke). Njihov vpliv na podnebne spremembe je zgolj posreden, predvsem prek 
vpliva na dolocene rastlinske vrste. 
Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 373 Mb. Energijska vsebnost teh metuljev in 
njihovih licink za zdaj še ni bila izmerjena, vendar jo lahko glede na maso organizma ocenimo na 
približno 15 kJ/g (3,6 kcal/g).341 
340 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Leake, L., & Rice, K. B. (2022). Life history and laboratory rearing of the Red Admiral,VanessaAtalanta (Lepidoptera: Nymphalidae). The Great Lakes Entomologist, 54(2). https://doi.org/10.22543/0090-0222.2399. Stefanescu, C. (2001).The nature of migration in the red admiral butterflyVanessaAtalanta: Evidence from the population ecology in its Southern Range. Ecological Entomology, 26(5), 525–536. https://doi.org/10.1046/j.1365­2311.2001.00347.x. Brattström, O., Kjellén, N., Alerstam, T., & Ĺkesson, S. (2008). Effects of wind and weather on red admiral, Vanessa Atalanta, migration at a coastal site in southern Sweden.Animal Behaviour, 76(2), 335–344. https://doi.org/10.1016/j.anbehav.2008.02.011. Lohse, K., García-Berro,A., &Talavera, G. (2021). The genome sequence of the Red Admiral, Vanessa Atalanta (Linnaeus, 1758). Wellcome Open Research, 6(356), 1-14. https://doi.org/10.12688/wellcomeopenres.17524.1. 341 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Söderlind, L., Janz, N., & Nylin, S. (2012).Effects of sequential diets in the comma butterfly, Polygonia c-album: testing predictions from gene expression (Doctoral dissertation). Stockholm: University, Faculty of Science, Department of Zoology. https://www.diva-portal.org/smash/record.jsf?dswid=-5460&pid=diva2%3A471761 (2025-02-18). Nylin, S. (1992). Seasonal plasticity in life history traits: Growth and development in Polygonia C-album (Lepidoptera: Nymphalidae). Biological Journal of the Linnean Society, 47(3), 301–323. https://doi.org/10.1111/j.1095­8312.1992.tb00672.x. 
B5 Evsocialne žuželke 
V tem sklopu bodo obravnavane žuželke, ki živijo v nekakšnih socialnih združbah. Glavna znacilnost teh združb je, da so z našega cloveškega vidika izjemno hierarhicno organizirane, kar pa ne pomeni, da v njih ni tvornega sodelovanja. V nadaljevanju bodo opisane evsocialne žuželke, kot so ose, sršeni, cebele, cmrlji in razlicne vrste mravelj, ki naseljujejo obmocja, s katerih so bili odvzeti vzorci prsti. 
B5a Ose, sršeni, cebele in cmrlji 

5.5.4.3.6 Slika 470: Majhen izbor os in cebel 
Slika 470 prikazuje majhen izbor os (navadna osa, sršen) in cebel (kranjska cebela, temni zemeljski cmrlj), ki živijo v okoljih preucevanih prsti in so oštevilcene od 1 do 4. 
1. Navadna osa (lat.: Vespula vulgaris): Delavke navadne ose zrastejo v dolžino od 1,2 cm do 1,7 cm, medtem ko so matice vecje, od 1,8 cm do 2,0 cm. Navadne ose so rumeno-crne barve s pasastimi vzorci na zadku ter imajo crno glavo in oprsje. Razširjene so predvsem v Evropi, Aziji in Severni Ameriki, vendar jih lahko najdemo tudi v nekaterih delih Južne Amerike in Avstralije. So izjemno prilagodljive in lahko živijo v razlicnih življenjskih okoljih, kot so gozdovi, travniki, kmetijska polja, parki in vrtovi. Svoja vecnadstropna gnezda ali osirje gradijo na drevesih, v grmovju, na zgradbah in celo v podzemnih rovih. Ta gnezda so vecinoma izdelana iz prežvecenih 
Nylin, S., Gamberale-Stille, G., &Tullberg, B. S. (2001). Ontogeny of defense and adaptive coloration in larvae of the comma butterfly, Polygonia c-album (Nymphalidae). Journal-Lepidopterists Society, 55(2), 69-73. https://images.peabody.yale.edu/lepsoc/jls/2000s/2001/2001-55(2)63-Nylin.pdf (2025-02-18). Söderlind, L., & Nylin, S. (2010). Genetics of diapause in the comma butterfly polygonia c-album. Physiological Entomology, 36(1), 8–13. https://doi.org/10.1111/j.1365-3032.2010.00756.x. 
lesnih vlaken in imajo sfericno ali ovalno obliko. Navadne ose so evsocialne žuželke, ki živijo v kolonijah, ki lahko obsegajo tudi vec sto osebkov. Njihova socialna struktura je visoko organizirana 
– kolonijo ustanovi matica, ki izleže jajceca, iz katerih se razvijejo delavke. Te skrbijo za gradnjo gnezda, oskrbo s hrano in nego zaroda, medtem ko so matice zadolžene za odlaganje jajcec. Hierarhicna struktura kolonije postavlja matico na vrh, sledijo ji delavke, na dnu hierarhije pa so samci, katerih edina naloga je parjenje z novimi maticami iz drugih kolonij. Kolonije so enoletne – jeseni vecina osebkov odmre, preživijo le oplojene matice, ki spomladi ustanovijo nove kolonije. Navadne ose niso neposredno odvisne od pH-vrednosti prsti, temvec od rastlin in plena, ki se prehranjuje s temi rastlinami ali tam najde zatocišce. Optimalna pH-vrednost prsti za njihovo življenjsko okolje naj bi bila med 6,5 in 7,5. Najbolje uspevajo pri temperaturah od 20 °C do 30 °C in v relativni zracni vlažnosti med 50 % in 80 %. Odrasle navadne ose imajo raznoliko prehrano – najraje uživajo nektar, sadje in druga sladka hranila. Kot aktivne plenilke se prehranjujejo tudi z muhami, pajki, gosenicami in manjšimi clenonožci, vendar ulovljen plen vecinoma prinašajo svojim licinkam, ki so izkljucno mesojede. Po hranjenju licinke izlocajo sladko snov, s katero se prehranjujejo osje delavke, kar jim zagotavlja dodatno energijo za delo v koloniji. Navadne ose imajo pomembno vlogo v ekosistemih – v optimalnem številu delujejo kot opraševalke cvetov in kot ucinkoviti plenilci žuželk ter manjših clenonožcev, s cimer pripomorejo k vzdrževanju ravnovesja v prehranjevalnih mrežah. V primeru prevelike populacije pa lahko porušijo ekološko ravnovesje. Hkrati so tudi pomemben vir hrane za razlicne živali, med drugim ptice (npr. škorci, vrabci), pajke (npr. navadni križevci) in žuželke (npr. hrošci ubijalci, bogomolke). Njihov vpliv na podnebne spremembe je zgolj posreden – zmanjševanje populacije škodljivih žuželk in manjših clenonožcev lahko vpliva na emisije ogljikovega dioksida in zmanjša potrebo po uporabi pesticidov. Velikost genoma navadnih os je ocenjena na približno 185 Mb, kar velja za razmeroma majhno velikost. Njihova energijska vrednost je ocenjena na približno 15 kJ/g (3,6 kcal/g).342 
342 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Wardhaugh, C. W., & Didham, R. K. (2004). The effect of introduced wasp (vespula vulgaris, hymenoptera:Vespidae) predation on the dispersive life history stages of beech scale insects (ultracoelostomaspp., Homoptera: Margarodidae). New Zealand Entomologist, 27(1), 91–101. https://doi.org/10.1080/00779962.2004.9722129. Oliveira, R. C., Oi, C. A.,Vollet-Neto,A., &Wenseleers, T. (2016). Intraspecific worker parasitism in the common wasp,Vespula vulgaris. Animal Behaviour, 113, 79–85. https://doi.org/10.1016/j.anbehav.2015.12.025. Steinmetz, I., & Schmolz, E. (2005). Nest odor dynamics in the social waspVespula vulgaris.Naturwissenschaften, 92(9), 414–418. https://doi.org/10.1007/s00114-005-0006-9. Pereira, R. A. (2024).Wasp pollination: Mechanisms, evolution and ecological significance in neglected pollinator groups.Journal of Applied Entomology. https://doi.org/10.1111/jen.13386. Free, J. B. (1970). The behaviour of wasps (Vespula germanica L. and v. vulgaris L.) when foraging. Insectes Sociaux, 17(1), 11–19. https://doi.org/10.1007/bf02223769. Crowley, L. (2021).The genome sequence of the common wasp,Vespula vulgaris (Linnaeus, 1758). Wellcome Open Research, 6, 232. https://doi.org/10.12688/wellcomeopenres.17205.1. 
2. Navadni sršeni (lat.: Vespa crabro): Delavke navadnega sršena zrastejo v dolžino od 1,8 cm do 2,5 cm, medtem ko so matice vecje, od 2,5 cm do 3,5 cm. Navadni sršeni so zelo barviti, z mešanico rumene, crne, rdeckaste in rjavkaste barve. Podobno kot navadne ose imajo znacilne rjavo-rumene pasaste barvne vzorce na trebuhu ter rjavo glavo in oprsje. Razširjeni so predvsem v Evropi in Aziji. Navadni sršeni živijo v razlicnih življenjskih okoljih, kot so gozdovi, mestna okolja, sadovnjaki, vecji vrtovi, parki in stanovanjski objekti. Svoja gnezda gradijo v drevesnih votlinah, votlih deblih, hlevih, podstrešjih in stenah z odprtinami. Ta gnezda so lahko velika kot košarkaška žoga, izdelana pa so iz prežvecenih lesnih vlaken, ki so oblikovana v obliki solze. Navadni sršeni so evsocialna bitja, ki živijo v kolonijah, katerih clanstvo lahko šteje od 200 do celo 1000 osebkov. Te kolonije imajo visoko organizirano socialno strukturo, ki jo ustanovijo matice. Iz jajcec, ki jih izleže matico, nastanejo delavke. Te skrbijo za gradnjo gnezda, oskrbo hrane in nego zaroda, medtem ko so matice zadolžene za odlaganje jajcec. Gre za hierarhicno družbeno strukturo, kjer je matico na vrhu, sledijo ji delavke, na dnu pa so samci, katerih naloga je parjenje z novimi maticami iz drugih kolonij. Kolonije živijo le eno leto, jeseni pa odmrejo. Preživijo le oplojene matice, ki spomladi ustanovijo nove kolonije. Navadni sršeni niso neposredno odvisni od pH-vrednosti prsti, temvec od rastlin in plena, ki se s temi rastlinami prehranjujejo ali tam najdejo svoja zatocišca. Optimalne pH-vrednosti prsti za njihovo življenje naj bi bile med 6,0 in 7,0. Najbolje uspevajo pri temperaturah med 20 °C in 30 °C ter v relativni vlažnosti med 50 % in 70 %. Odrasli navadni sršeni imajo raznoliko prehrano, s poudarkom na nektarju, sadju in drugih sladkih hranilih. Kot plenilci se prehranjujejo z muhami, pajki, gosenicami in manjšimi clenonožci, vendar ulovljeni plen vecinoma prinašajo svojim licinkam, ki so izkljucno mesojede. Za ekosisteme so navadni sršeni zelo pomembni v optimalnem številu, saj veljajo za opraševalce cvetov in ucinkovite plenilce žuželk ter manjših clenonožcev, cimer prispevajo k ravnovesju v prehranjevalnih omrežjih. Ce pa njihovo število preseže optimalno raven, lahko porušijo ekološko ravnovesje (na primer, postanejo grožnja cebeljim kolonijam). Poleg tega so navadni sršeni tudi pomemben vir hrane za številne živali, kot so ptice (npr. škorci, žolne, vecje ptice pevke), pajki (npr. pajki rakovice), žuželke (npr. mravlje, bogomolke, roparske muhe), dvoživke (npr. žabe, krastace), plazilci (npr. kušcarji, kace) in sesalci (npr. netopirji, rovke, miši). Njihov vpliv na podnebne spremembe je zgolj posreden – z ubijanjem škodljivih žuželk in manjših clenonožcev lahko potencialno pripomorejo k zmanjšanju emisije ogljikovega dioksida v ozracju in k zmanjšanju uporabe pesticidov. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 230 Mb. Energijska vrednost navadnih sršenov zaenkrat ni dovolj raziskana, vendar bi jo lahko ocenili na približno 16 kJ/g (4 kcal/g).343 
343 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Pusceddu, M., Lezzeri, M., Cocco,A., Floris, I., & Satta,A. (2022). Bio-ethology ofVespa Crabro in Sardinia (Italy), an area of new introduction. Biology, 11(4), 518. https://doi.org/10.3390/biology11040518. 
3. Kranjske cebele (lat.: Apis mellifera carnica): Delavke kranjske cebele zrastejo v dolžino od 1,2 cm do 1,5 cm, medtem ko so kraljice vecje, od 1,6 cm do 1,8 cm. Kranjske cebele imajo crn do temno rjav prsni koš in rumeno-rjavkast trebuh v obliki pasov. Razširjene so pretežno v srednji Evropi (npr. Avstrija, Italija, Slovenija, Madžarska). Kranjske cebele živijo v razlicnih življenjskih okoljih, kot so gozdovi, travniki, sadovnjaki, vecji vrtovi in kmetijska zemljišca. Svoja gnezda ali panje gradijo znotraj drevesnih votlin in drugih zašcitenih obmocij. Ta gnezda so lahko zelo velika, kar je odvisno od števila clanov dolocene cebelje kolonije (od 15.000 do 70.000 delavk). Izdelana so iz cebeljega voska, ki je oblikovan v šesterokotne celice, ki se uporabljajo za vzrejo zalege, shranjevanje medu in cvetnega prahu. Cebelje kolonije imajo visoko organizirano socialno strukturo, ki jo ustanovijo matice. Te izležejo jajceca, iz katerih nastanejo delavke. Delavke imajo nalogo, da gradijo gnezdo, oskrbujejo hrano in skrbijo za zarod, medtem ko so kraljice zadolžene za odlaganje jajcec. Gre za hierarhicno družbeno strukturo, kjer je kraljica na vrhu, sledijo ji delavke, na dnu pa so samci, katerih naloga je parjenje z novimi maticami iz drugih kolonij. Cebelje samce ali drone cebelje delavke kasneje izženejo iz kolonije. Cebelje socialne združbe lahko živijo od dveh do pet let, odvisno od ugodnih ali manj ugodnih okolišcin ter življenjske dobe kraljice. Kranjske cebele niso neposredno odvisne od pH vrednosti prsti, temvec od rastlin, s katerimi se prehranjujejo (nektar in cvetni prah). Optimalne pH vrednosti prsti za rastlinstvo naj bi bile med 6,0 in 7,5. Kranjske cebele so najbolj produktivne v temperaturnem obmocju od 32 °C do 36 °C in v vlažnostnem razponu od 40 % do 70 %. Odrasle kranjske cebele se prehranjujejo z nektarjem, cvetnim prahom in vodo, medtem ko se njihove licinke prehranjujejo z maticnim mleckom, ki ga proizvajajo cebelje delavke, ter z cebeljim kruhom (mešanica cvetnega prahu in meda). Za ekosisteme so kranjske cebele izjemno pomembne, saj veljajo za opraševalke cvetov, ustvarjalke biološke raznovrstnosti rastlin in drugih živali ter kot spodbujevalke plodovitosti kmetijskih pridelkov. Poleg tega so tudi pomemben vir hrane za številne živali, kot so ptice (npr. legati, žolne), žuželke (npr. kacji pastirji, bogomolke, roparske muhe, sršeni), dvoživke (npr. žabe), plazilci (npr. kušcarji), pajki (npr. pajki rakovice, osasti pajki, pajki skakalci, volcji pajki, crne vdove) in sesalci (npr. medvedi, skunki, jazbeci idr., vendar se ti prehranjujejo z njihovim medom). Njihov vpliv na podnebne spremembe je zgolj posreden – opraševanje cvetov in absorpcija ogljikovega dioksida iz ozracja. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 230 do 250 Mb. Energijska vsebnost kranjskih cebel je ocenjena na približno 16,20 kJ/g (3,88 kcal/g).344 
Bazzato, E., Cocco,A., Salaris, E., Floris, I., Satta,A., & Pusceddu, M. (2025). Modeling the effects of climate change scenarios on the potential distribution ofVespa Crabro Linnaeus, 1758 (hymenoptera:Vespidae) in a Mediterranean Biodiversity Hotspot. Ecological Informatics, 86, 103006. https://doi.org/10.1016/j.ecoinf.2025.103006. Crowley, L. (2022).The genome sequence of the European Hornet, Vespa Crabro Linnaeus, 1758. Wellcome Open Research, 7, 27. https://doi.org/10.12688/wellcomeopenres.17546.1. 344 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: 
4. Temni zemeljski cmrlji (lat.: Bombus terrestris): Delavke in samci temnih zemeljskih cmrljev zrastejo v dolžino od 1,1 cm do 1,7 cm, medtem ko so kraljice vecje, od 1,8 cm do 2,2 cm. Temni zemeljski cmrlji so crno-rjavkaste z rumenimi barvami in daljšimi dlakami, ki spominjajo na kožuh. Razširjeni so v srednji Evropi, Aziji, Severni Afriki, Južni Ameriki in na Novi Zelandiji. Temni zemeljski cmrlji živijo v razlicnih življenjskih okoljih, kot so obrobja gozdov, travniki, vrtovi in kmetijske površine. Svoja gnezda gradijo v podzemnih rovih ali pa nad zemljo v okoljih z bujnim rastlinstvom. Matica cmrljev izkoplje majhno votlino v zemlji in gradi gnezdo s pomocjo voska in rastlinskih snovi. Gnezdo je sestavljeno iz vecjega števila komor, ki so namenjene za vzrejo zalege, shranjevanje hrane in zatocišce matice ter cmrljevih delavk. Notranjost gnezda je oskrbovana s cvetnim prahom in nektarjem, kar služi kot hrana licinkam. Ta gnezda so precej manjša od tistih pri cebelah ali sršenih. Kolonije cmrljev štejejo praviloma od 10 do 300 clanov. Gnezda imajo eno vhodno in izhodno tocko, kratek predor do gnezda, niz celic razporejenih v grozde (znotraj katerih so shranjena jajceca) in loncke za shranjevanje medu, cvetnega praha in nektarja. Podobno kot druge evsocialne žuželke imajo tudi kolonije temnih zemeljskih cmrljev visoko organizirano socialno strukturo, ki jo ustanovijo matice. Te izležejo jajceca, iz katerih nastanejo delavke. Delavke imajo nalogo, da gradijo gnezdo, oskrbujejo hrano in skrbijo za zarod, medtem ko so kraljice zadolžene za odlaganje jajcec. Gre za hierarhicno družbeno strukturo, kjer je kraljica na vrhu, sledijo ji delavke, na dnu pa so samci in reproduktivne matice. Socialne združbe temnih zemeljskih cmrljev lahko živijo od nekaj mesecev do enega leta, odvisno od ugodnih ali manj ugodnih okolišcin ter življenjske dobe kraljice. Temni zemeljski cmrlji so neposredno odvisni od pH vrednosti prsti, ki naj bi se gibale od 6,0 do 7,5. Najbolj so produktivni v temperaturnem obmocju od 20 °C do 30 °C in v vlažnostnem razponu od 50 % do 70 %. Odrasli temni zemeljski cmrlji se pretežno prehranjujejo z nektarjem in cvetnim prahom, medtem ko se njihove licinke prehranjujejo izkljucno s cvetnim prahom. Za ekosisteme so temni zemeljski cmrlji izjemno pomembni, saj veljajo za opraševalce cvetov, ustvarjalce biološke raznovrstnosti rastlin in drugih živali ter spodbujevalce plodovitosti kmetijskih pridelkov. Poleg tega so tudi pomemben vir hrane za številne živali, kot so ptice (npr. škorci, lastovke, penice, drozgi, cebelarji), žuželke (npr. kacji pastirji, 
Gregorc, A., & Smodiš Škerl, M. I. (2015). Characteristics of honey bee (apis mellifera carnica, pollman 1879) queens reared in Slovenian commercial breeding stations. Journal of Apicultural Science, 59(2), 5–12. https://doi.org/10.1515/jas-2015-0016. Moškric,A., Marinc, A., Ferk, P., Leskošek, B., Mosbech, M.-B., Bunikis, I., Pettersson, O., Soler, L., & Prešern, J. (2022).The Carniolan Honeybee from Slovenia—a complete and annotated mitochondrial genome with comparisons to closely related apis mellifera subspecies. Insects, 13(5), 403. https://doi.org/10.3390/insects13050403. Ghosh, S., Jung, C., & Meyer-Rochow,V. B. (2016). Nutritional value and chemical composition of larvae, pupae, and adults of worker honey bee, apis mellifera Ligustica as a sustainable food source. Journal of Asia-Pacific Entomology, 19(2), 487–495. https://doi.org/10.1016/j.aspen.2016.03.008. ŠaleharA., (2018).Kranjska cebela in cebelarji družine Rothschütz, Ivancna Gorica: Zavod Prijetno domace. 
bogomolke, roparske muhe, ose, sršeni, hrošci, obcasno tudi mravlje), dvoživke (npr. navadne žabe, drevesne žabe, navadne krastace, navadni pupki), plazilci (npr. belouške, gadi, navadni kušcarji), pajki (npr. pajki rakovice, pajki skakalci, volcji pajki) in sesalci (npr. ježi, rovke, jazbeci, netopirji, miši, lisice). Njihov vpliv na podnebne spremembe je zgolj posreden – shranjevanje ogljika v rastlinah, absorpcija ogljikovega dioksida iz ozracja in na splošno zdravje rastlin. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 320 Mb. Energijska vsebnost temnih zemeljskih cmrljev je zaenkrat še premalo raziskana, vendar bi bilo mogoce sklepati, da bi bila lahko vecja kot pri kranjski cebeli (>16,20 kJ/g, >3,88 kcal/g).345 
B5b Mravlje iz okolij preucevanih prsti 

5.5.4.3.7 Slika 471: Majhen izbor mravelj 
Slika 471 prikazuje majhen izbor mravelj (crne vrtne mravlje, rumene travniške mravlje, crne 
gozdne mravlje in velike rdece mravlje), ki živijo v okoljih preucevanih prsti in so oštevilcene od 1 
do 4. 
345 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Williams, P. H., Osborne, J. L., & Rasmont, P. (2009). Bumblebee vulnerability and conservation world-wide. Apidologie, 40(3), 367-387. https://doi.org/10.1051/apido/2009025. Goulson, D., Lye, G. C., & Darvill, B. (2008). Decline and conservation of bumblebees. Annual Review of Entomology, 53, 191-208. https://doi.org/10.1146/annurev.ento.53.103106.093454. Goulson, D. (2012). Bumblebees: Behaviour, ecology, and conservation. Oxford University Press. Stelzer, R. J., Chittka, L., Carlton, M., & Ings,T. C. (2010). Bumblebee foraging rhythms under the midnight sun measured with radiofrequency identification. BMC Biology, 8(1), 93. Stelzer, R. J., & Chittka, L. (2010). Bumblebee foraging rhythms under the midnight sun measured with radiofrequency identification. BMC Biology, 8(1). https://doi.org/10.1186/1741-7007-8-93. Goulson, D., Lye, G. C., & Darvill, B. (2008). Decline and conservation of Bumble Bees. Annual Review of Entomology, 53(1), 191–208. https://doi.org/10.1146/annurev.ento.53.103106.093454. KNIGHT, M. E., OSBORNE, J. L., SANDERSON, R. A., HALE, R. J., MARTIN, A. P., & GOULSON, D. (2009). Bumblebee nest density and the scale of available forage in arable landscapes.Insect Conservation and Diversity, 2(2), 116–124. https://doi.org/10.1111/j.1752-4598.2009.00049.x. González-Varo, J. P., Biesmeijer, J. C., Bommarco, R., Potts, S. G., Schweiger, O., Smith, H. G., Steffan-Dewenter, I., Szentgyörgyi, H., Woyciechowski, M., &Vilŕ, M. (2013). Combined effects of global change pressures on animal-mediated pollination. Trends in Ecology & Evolution, 28(9), 524–530. https://doi.org/10.1016/j.tree.2013.05.008. Sadd, B. M., Barribeau, S. M., Bloch, G., de Graaf, D. C., Dearden, P., Elsik, C. G., ... & Evans, J. D. (2015). The genomes of two key bumblebee species with primitive eusocial organization. Genome biology, 16(1), 1-10. https://doi.org/10.1186/s13059-015-0623-3. 
1. Crne vrtne mravlje (lat.: Lasius niger): Delavke v dolžino zrastejo od 0,3 cm do 0,5 cm, medtem ko so kraljice nekoliko vecje, od 0,6 cm do 0,9 cm. Zlahka jih prepoznamo po znacilni crni barvi. Razširjene so po vsej Evropi, nekaterih delih Azije, Severne in Južne Amerike. Najdemo jih v življenjskih okoljih, kot so vrtovi, travniki, parki in gozdovi. Preživijo v razlicnih vrstah prsti s pH razponom vrednosti od 3,6 do 7,0. Najbolje uspevajo v temperaturnem obmocju od 20 °C do 25 °C (toleranca od 10 °C do 35 °C) in vlažnostnem razponu od 50 % do 70 % (toleranca od 10 % do 70 %). Crne vrtne mravlje so izjemnega pomena za ekosisteme, saj vplivajo na razširjanje semen, s cimer prispevajo k biološki raznovrstnosti rastlin. Poleg tega so ucinkoviti destruenti organskih snovi, predvsem listja, s cimer sprošcajo hranilne snovi za rastline. Poskrbijo tudi za ucinkovito prezracevanje tal, saj gradijo zapletene podzemne sisteme s številnimi rovi. Ta nacin prezracevanja tal spodbuja delovanje koristnih mikroorganizmov, zaradi cesar prst postaja bolj zdrava in rodovitnejša. Crne vrtne mravlje so tudi pomembne zaradi raznovrstnih odnosov z drugimi živalmi. Ti odnosi so lahko tekmovalni (npr. tekmujejo z drugimi vrstami mravelj) ali pa mutualisticni (npr. gojijo listne uši, uživajo njih sokove in v zahvalo jim nudijo zašcito pred drugimi plenilci). Tovrstne mravlje so vsejede, saj se prehranjujejo tako z rastlinami kot tudi z drugimi živalmi, kot so muhe, gosenice in drugi clenonožci. Njihove licinke se prehranjujejo z majhnimi žuželkami, z lastno vrsto in jajcecem ter s hrano, ki jo prinašajo delavke. Crne vrtne mravlje so tudi znane po tem, da s pomocjo listnih uši proizvajajo medeno roso, prav tako pa gojijo glive, s cimer se mravlje ucinkovito prehranjujejo. Pomenijo tudi dobrodošel vir hrane za žuželke (npr. druge vrste mravelj, volkci), pajke (ki se pretvarjajo kot mravlje), ptice (npr. žolne, vrabci, muholovke), plazilce (npr. navadni kušcarji), dvoživke (npr. žabe, krastace), nevretencarje (npr. stonoge) in sesalce (npr. rovke, netopirji). Na podnebne spremembe tovrstne mravlje ne vplivajo neposredno, imajo pa posreden vpliv v smeri shranjevanja ogljika v tleh in okrepitve raznovrstnosti rastlinstva. Crne vrtne mravlje so evsocialne žuželke z dokaj zapleteno hierarhicno organizacijo. Njihov sistem je kastni, kjer obstaja socialna stratifikacija znotraj dolocene kolonije in delitev dela. Kaste so sestavljene iz kraljice (najvišji hierarhicni nivo, odgovorna za proizvajanje in odlaganje jajcec), delavk (odgovorne za iskanje hrane, vzdrževanje gnezda, nego zaroda in obrambne naloge) in samcev (parjenje z maticami). Delitev dela med delavkami se organizira tudi na osnovi starosti. Mlajše delavke pretežno skrbijo za zarod in gnezdo, medtem ko starejše delavke praviloma skrbijo za hrano in obrambo gnezda. Njihova komunikacija temelji predvsem na biokemicnih snoveh, kot so feromoni, ter geomagnetnih poljih (magnetna indukcija). Ta nacin komunikacije služi razlicnim namenom, kot so usmerjanje do vira hrane, opozarjanje drugih clanov kolonij na prihajajoce grožnje in prepoznavanje clanov znotraj kolonije. Svoja gnezda gradijo v zemlji, pod kamni ali pa v gnilem lesu. Gnezda se lahko povezujejo med seboj v sistem z razlicnimi vhodi in izhodi (polidomija). Kolonije crnih vrtnih mravelj lahko živijo od treh do 12 let. Ta dolga življenjska doba je omogocena tudi zahvaljujoc ucinkovitemu nacinu prezimovanja. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 245 Mb. Energijska vsebnost crnih vrtnih mravelj je okoli 16,736 kJ/g (4 kcal/g). Imajo sorazmerno visoko vsebnost beljakovin, ogljikovih hidratov in lipidov v telesu. Tako pri oceni velikosti genoma kot tudi energijske vsebnosti crnih vrtnih mravelj gre zgolj za ohlapno 
oceno.346 
2. Rumene travniške mravlje (lat.: Lasius flavus): Delavke v dolžino zrastejo od 0,2 cm do 0,45 cm, medtem ko so kraljice nekoliko vecje, od 0,7 cm do 0,9 cm. Zlahka jih prepoznamo po znacilni rumeni barvi. Razširjene so po Evropi in nekaterih predelih Severne Amerike. Najdemo jih v življenjskih okoljih, kot so travniki in odprta soncna obmocja s pešcenimi ali ilovnatimi tlemi. Preživijo v razlicnih vrstah prsti s pH razponom vrednosti od 5,5 do 7,5. Najbolje uspevajo v temperaturnem obmocju od 20 °C do 25 °C in vlažnostnem razponu od 50 % do 70 %. Rumene travniške mravlje so izjemnega pomena za ekosisteme, saj vplivajo na razširjanje semen, s cimer prispevajo k biološki raznovrstnosti rastlin. Poskrbijo tudi za ucinkovito prezracevanje tal, saj gradijo zapletene podzemne sisteme s številnimi rovi. Ta nacin prezracevanja tal spodbuja delovanje koristnih mikroorganizmov, zaradi cesar prst postaja bolj zdrava in rodovitnejša. Rumene travniške mravlje so tudi pomembne zaradi raznovrstnih odnosov z drugimi živalmi. Ti odnosi so lahko tekmovalni (npr. tekmujejo z drugimi vrstami mravelj) ali pa mutualisticni (npr. gojijo koreninske listne uši, uživajo njihove sokove in v zahvalo jim nudijo zašcito pred drugimi plenilci). Tovrstne mravlje so vsejede, saj se prehranjujejo tako z rastlinami kot tudi z drugimi živalmi, kot so muhe, gosenice in drugi clenonožci. Njihove licinke se prehranjujejo z majhnimi žuželkami, medeno roso in s prebavljeno hrano, ki jo prinašajo delavke. Rumene travniške mravlje so tudi znane po tem, da s pomocjo listnih uši proizvajajo medeno roso. Pomenijo tudi dobrodošel vir hrane za žuželke (npr. druge vrste mravelj, roparske muhe, ubijalski hrošci), pajke (npr. pajki rakovice), ptice (npr. 
346 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Bird, A. E., Hesketh, H., Cross, J. V., & Copland, M. (2004). The common black ant,lasius niger (hymenoptera: Formicidae), as a vector of the entomopathogenlecanicillium longisporumto rosy apple aphid, Dysaphis plantaginea(Homoptera:Aphididae).Biocontrol Science and Technology, 14(8), 757–767. https://doi.org/10.1080/09583150410001720716. Golichenkov, M. V., Neimatov, A. L., & Kiryushin, A. V. (2009). Microbiological activity of soils populated by Lasius Niger ants. Eurasian Soil Science, 42(7), 788–792. https://doi.org/10.1134/s1064229309070096. Konorov, E. A., Nikitin, M. A., Mikhailov, K. V., Lysenkov, S. N., Belenky, M., Chang, P. L., Nuzhdin, S. V., & Scobeyeva,V. A. (2017). Genomic exaptation enables Lasius Niger adaptation to urban environments.BMC Evolutionary Biology, 17(S1). https://doi.org/10.1186/s12862-016-0867-x. Römer, D., Bollazzi, M., & Roces, F. (2019). Leaf-cutting ants use relative humidity and temperature but not colevels as cues for the selection of an underground dumpsite.Ecological Entomology, 44(4), 502–511. https://doi.org/10.1111/een.12727. Mannino, G., Casacci, L. P., Bianco Dolino, G., Badolato, G., Maffei, M. E., & Barbero, F. (2023). The geomagnetic field (GMF) is necessary for Black GardenAnt (lasius niger L.) foraging and modulates orientation potentially through AMINERGIC regulation and MAGR expression. International Journal of Molecular Sciences, 24(5), 4387. https://doi.org/10.3390/ijms24054387. 
muharice, vrabci, penice), plazilce (npr. navadni kušcarji, gekoni, kace podvezice, gadi), dvoživke (npr. žabe, krastace, moceradi), nevretencarje (npr. plenilske pršice) in sesalce (npr. rovke, netopirji, miši). Na podnebne spremembe tovrstne mravlje ne vplivajo neposredno, imajo pa posreden vpliv v smeri shranjevanja ogljika v tleh in okrepitve raznovrstnosti rastlinstva. Rumene travniške mravlje so evsocialne žuželke z dokaj zapleteno hierarhicno organizacijo. Njihov sistem je kastni, kjer obstaja socialna stratifikacija znotraj dolocene kolonije in delitev dela. Kaste so sestavljene iz kraljice (najvišji hierarhicni nivo, odgovorna za proizvajanje in odlaganje jajcec), delavk (odgovorne za iskanje hrane, vzdrževanje gnezda, nego zaroda in obrambne naloge) in samcev (parjenje z maticami). Delitev dela med delavkami se organizira tudi na osnovi starosti. Mlajše delavke pretežno skrbijo za zarod in gnezdo, medtem ko starejše delavke praviloma skrbijo za hrano in obrambo gnezda. Njihova komunikacija lahko poteka s pomocjo biokemicnih snovi, kot so feromoni, dotika z njihovimi antenami, vida in geomagnetnih polj (magnetna indukcija). Ta nacin komunikacije služi razlicnim namenom, kot so usmerjanje do vira hrane, opozarjanje drugih clanov kolonij na prihajajoce grožnje in prepoznavanje clanov znotraj kolonije. Svoja gnezda gradijo v zemlji, pod kamni, pod mahom ali pod listnimi odpadki. Gnezda se lahko povezujejo med seboj v sistem z razlicnimi vhodi in izhodi (polidomija). Kolonije rumenih travniških mravelj lahko živijo od treh do 18 let. Ta dolga življenjska doba je omogocena tudi zahvaljujoc ucinkovitemu nacinu prezimovanja. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 256 Mb. Energijska vsebnost rumenih travniških mravelj je najverjetneje nekoliko manjša kot pri crnih vrtnih mravljah, okoli 14,644 kJ/g (3,5 kcal/g). Imajo sorazmerno visoko vsebnost beljakovin, ogljikovih hidratov in lipidov v telesu. Tako pri oceni velikosti genoma kot tudi energijske vsebnosti rumenih travniških mravelj gre zgolj za ohlapno oceno.347 
3. Crne gozdne mravlje (lat.: Camponotus herculeanus): Delavke in samci zrastejo v dolžino od 0,8 cm do 1,5 cm, medtem ko so kraljice vecje, celo do 2,0 cm. Zlahka jih prepoznamo po znacilni crni ali temno rjavi barvi z rahlimi rdecimi ali rumenimi podtoni. Razširjene so skoraj po celotni Evropi. Najdemo jih v življenjskih okoljih, kot so iglasti ali mešani gozdovi z visoko stopnjo vlažnosti, kjer se nahaja velika kolicina strohnelega lesa oziroma drevja. Preživijo v razlicnih vrstah prsti s pH razponom vrednosti od 5,5 do 6,5. Najbolje uspevajo v temperaturnem obmocju od 15 °C do 25 °C in vlažnostnem razponu od 40 % do 60 %. Crne gozdne mravlje so izjemnega pomena za ekosisteme, saj vplivajo na razgradnjo odmrlega lesa, s cimer prispevajo k kroženju hranilnih snovi 
347 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Czechowski, W., Czechowska, W., & Radchenko, A. (2002).The ants (hymenoptera, Formicidae) of Poland. Museum and Institute of Zoology PAS. https://www.researchgate.net/publication/274073334_TheAnts_Hymenoptera_Formicidae_of_Poland (2025-02-18). Dauber, J., Rommeler,A., &Wolters, V. (2006). TheAnt Lasius flavus alters the viable seed bank in pastures.European Journal of Soil Biology, 42. https://doi.org/10.1016/j.ejsobi.2006.06.002. 
v ekosistemih. Poskrbijo tudi za razširjanje semen. Crne gozdne mravlje so pomembne tudi zaradi tekmovalnih odnosov z drugimi mravljami in clenonožci, kar povecuje biološko dinamiko. Tovrstne mravlje so vsejede, saj se prehranjujejo tako z rastlinami kot tudi z drugimi živalmi, kot so muhe, gosenice in drugi clenonožci. Njihove licinke se prehranjujejo z majhnimi žuželkami, medeno roso in s prebavljeno hrano, ki jo prinašajo delavke. Pomenijo tudi dobrodošel vir hrane za žuželke (npr. druge vrste mravelj, ubijalski hrošci), pajke (npr. pajki rakovice, pajki skakaci, volcji pajki), ptice (npr. žolne, kukavice, ptice pevke), plazilce (npr. kušcarji), dvoživke (npr. drevesne žabe, navadne krastace, moceradi), nevretencarje (npr. stonoge) in sesalce (npr. rovke, netopirji, evropski mravljincarji). Na podnebne spremembe tovrstne mravlje ne vplivajo neposredno, imajo pa posreden vpliv v smeri shranjevanja ogljika v tleh in okrepitve raznovrstnosti rastlinstva. Crne gozdne mravlje so evsocialne žuželke z dokaj zapleteno hierarhicno organizacijo. Njihov sistem je kastni, kjer obstaja socialna stratifikacija znotraj dolocene kolonije in delitev dela. Kaste so sestavljene iz kraljice (najvišji hierarhicni nivo, odgovorna za proizvajanje in odlaganje jajcec), delavk (odgovorne za iskanje hrane, vzdrževanje gnezda, nego zaroda in obrambne naloge), vojakov (obrambne naloge) in samcev (parjenje z maticami). Delitev dela med delavkami se organizira tudi na osnovi starosti. Mlajše delavke pretežno skrbijo za zarod in gnezdo, medtem ko starejše delavke praviloma skrbijo za hrano in obrambo gnezda. Njihova komunikacija lahko poteka s pomocjo biokemicnih snovi, kot so feromoni, dotika z njihovimi antenami, vida in geomagnetnih polj (magnetna indukcija). Ta nacin komunikacije služi razlicnim namenom, kot so usmerjanje do vira hrane, opozarjanje drugih clanov kolonij na prihajajoce grožnje in prepoznavanje clanov znotraj kolonije. Svoja gnezda gradijo v zemlji, pod kamni, pod hlodi ali pod drevesnimi koreninami. Gnezda se lahko povezujejo med seboj v sistem z razlicnimi vhodi in izhodi (polidomija). Imajo lahko tudi satelitska gnezda, ki so povezana z glavnim gnezdom preko feromonov sledi. Kolonije crnih gozdnih mravelj lahko živijo od nekaj let do 15 let. Ta dolga življenjska doba je omogocena tudi zahvaljujoc ucinkovitemu nacinu prezimovanja. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 790 Mb. Energijska vsebnost crnih gozdnih mravelj je najverjetneje nekoliko vecja kot pri crnih vrtnih mravljah, okoli 19,635 kJ/g (4,7 kcal/g). Imajo sorazmerno visoko vsebnost beljakovin, ogljikovih hidratov in lipidov v telesu. Tako pri oceni velikosti genoma kot tudi energijske vsebnosti crnih gozdnih mravelj gre zgolj za ohlapno oceno.348 
348 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Vander Meer, R. K. (2020). Applied myrmecology: A world perspective. CRC PRESS. Manthey, J. D., Girón, J. C., & Hruska, J. P. (2022). Impact of host demography and evolutionary history on endosymbiont molecular evolution:A test in carpenter ants (genus camponotus) and their blochmannia endosymbionts. Ecology and Evolution, 12(7). https://doi.org/10.1002/ece3.9026. López-Alfaro, C., Coogan, S. C., Robbins, C. T., Fortin, J. K., & Nielsen, S. E. (2015).Assessing nutritional parameters of brown bear diets among ecosystems gives insight into differences among populations. PLOS ONE, 10(6). https://doi.org/10.1371/journal.pone.0128088. 
4. Velike rdece mravlje (lat.: Formica rufa): Delavke in samci zrastejo v dolžino od 0,5 cm do 1,0 cm, medtem ko so kraljice vecje, celo do 1,5 cm. Zlahka jih prepoznamo po znacilni rdeci, rjavi ali temno rjavi barvi. Razširjene so skoraj po celotni Evropi. Najdemo jih v življenjskih okoljih, kot so iglasti ali mešani gozdovi, kjer gradijo svoja velika kupolasta gnezda blizu dreves. Preživijo v razlicnih vrstah prsti s pH razponom vrednosti od 5,0 do 7,0. Najbolje uspevajo v temperaturnem obmocju od 10 °C do 30 °C in vlažnostnem razponu od 40 % do 60 %. Velike rdece mravlje so izjemnega pomena za ekosisteme, saj vplivajo na prezracevanje tal, s cimer prispevajo k kroženju hranilnih snovi v ekosistemih. Poskrbijo tudi za razširjanje semen. Velike rdece mravlje so pomembne tudi zaradi tekmovalnih odnosov z drugimi mravljami in clenonožci, kar povecuje biološko dinamiko. Gojijo tudi listne uši, da pridobijo medeno roso. Tovrstne mravlje so vsejede, saj se prehranjujejo tako z rastlinami, glivami kot tudi z drugimi živalmi, kot so muhe, gosenice, clenonožci in obcasno uživajo tudi mrhovino. Njihove licinke se prehranjujejo z licinkino slino in s tekoco prebavljeno hrano, ki jo prinašajo delavke. Pomenijo tudi dobrodošel vir hrane za žuželke (npr. druge vrste mravelj, ubijalski hrošci, zemeljski hrošci, roparske muhe, kacji pastirji, bogomolke), pajke (npr. pajki rakovice, pajki skakalci, volcji pajki), ptice (npr. žolne), plazilce (npr. kušcarji), dvoživke (npr. drevesne žabe, moceradi), nevretencarje (npr. stonoge) in sesalce (npr. rovke, miši, jazbeci, mravljincarji). Na podnebne spremembe tovrstne mravlje pretežno ne vplivajo neposredno, imajo pa posreden vpliv v smeri shranjevanja ogljika v tleh, zdravja rastlin, ravnotežja biomase žuželk in okrepitve raznovrstnosti rastlinstva. Velike rdece mravlje so evsocialne žuželke z dokaj zapleteno hierarhicno organizacijo. Njihov sistem je kastni, kjer obstaja socialna stratifikacija znotraj dolocene kolonije in delitev dela. Kaste so sestavljene iz kraljice (najvišji hierarhicni nivo, odgovorna za proizvajanje in odlaganje jajcec), delavk (odgovorne za iskanje hrane, vzdrževanje gnezda, nego zaroda in obrambne naloge) in samcev (parjenje z maticami iz drugih kolonij). Delitev dela med delavkami se organizira tudi na osnovi starosti. Mlajše delavke pretežno skrbijo za zarod in gnezdo, medtem ko starejše delavke praviloma skrbijo za hrano in obrambo gnezda. Njihova komunikacija lahko poteka s pomocjo biokemicnih snovi, kot so feromoni, dotika z njihovimi antenami, vida in geomagnetnih polj (magnetna indukcija). Ta nacin komunikacije služi razlicnim namenom, kot so usmerjanje do vira hrane, opozarjanje drugih clanov kolonij na prihajajoce grožnje in prepoznavanje clanov znotraj kolonije. Svoja gnezda gradijo na gozdnih tleh, pod drevesnimi štori, pod podrtimi drevesnimi hlodi ali pa ob vznožju dreves. Gnezda se lahko povezujejo med seboj v sistem z razlicnimi vhodi in izhodi (polidomija). Kolonije velikih rdecih mravelj lahko živijo od nekaj let do 15 let. Ta dolga življenjska doba je omogocena tudi zahvaljujoc ucinkovitemu nacinu prezimovanja. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno od 600 Mb do 700 Mb. Energijska vsebnost velikih rdecih mravelj je najverjetneje nekoliko manjša kot pri crnih gozdnih mravljah, okoli 18 kJ/g (4,3 kcal/g). Imajo sorazmerno visoko vsebnost beljakovin, ogljikovih hidratov in lipidov v telesu. Tako pri oceni velikosti genoma kot tudi energijske vsebnosti velikih rdecih mravelj gre zgolj za ohlapno oceno.349 
Pri obravnavanih mravljah lahko ugotovimo, da njihova komunikacija pretežno poteka s pomocjo biokemicne indukcije, na posreden nacin pa tudi s pomocjo geomagnetne indukcije. Na osnovi slednje se lahko mravlje bolj ucinkovito orientirajo, saj brez pravilne orientacije tudi smiselna komunikacija ni mogoca. Evsocialne žuželke, vkljucno z mravljami, naj bi vsebovale magnetne snovi v telesu.350 To so tako imenovani nanodelci magnetita, ki naj bi se nahajali v trebušckih in antenah mravelj. Magnetit nastaja na osnovi biološkega procesa in s pomocjo konzumiranja železa iz hrane. Prav ta vsebnost magnetnih snovi naj bi mravljam omogocala sposobnost magnetne recepcije, kar pomeni, da naj bi bile sposobne zaznati in interpretirati magnetna znamenja v okolici, s cimer se lahko mravlje v okolju bolje orientirajo tako casovno kot prostorsko. To je pogojno primerljivo s kompasom. Poleg tega zaznavajo tudi elektricna polja. Tako magnetna kot tudi elektricna polja vplivata na vedenjske vzorce mravelj v smeri produkcije nevrotransmiterjev in hormonov v njihovih možganih, kar lahko vpliva na njihovo razpoloženje in celo na njihove odlocitve.351 Velik del komunikacije med mravljami torej poteka brez neposrednega fizicnega stika med njimi. To je vzoren primer pojavljanja indukcije v naravnih procesih. Na dlani je, da bi lahko clovekova miselnost brez neposrednega fizicnega stika vplivala na reakcijo dolocene mravlje in morda celo na številne clane njihove kolonije. Obstaja verjetnost, da tudi žuželke in pajki zaznavajo miselne grožnje s strani cloveka, kar pa zaenkrat še ni dokazano.352 Mravlja ali pajek lahko zaznava vibracije, feromone ali celo zvok na mikro- (nano-) nivoju s strani cloveka in se na osnovi teh dražljajev odziva. Slednje ni neposreden izid dolocene grozece miselne koncentracije dolocenega cloveka. Kot je že veckrat poudarjeno v tem delu, indukcija pomeni pomemben naravni proces, ki pospešuje dolocene sinteze tako v smeri biokemicnih reakcij kot tudi v smeri individualne in množicne komunikacije med clani naravnih hierarhicnih asociativnih sistemov. Prav to ima izjemen 
349 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov:Serttas, A., Bakar, Ö., Alkan, U. M., Yilmaz, A.,Yolcu, H. I., & Ipekdal, K. (2020). Nest survival and transplantation success of formica rufa (hymenoptera: Formicidae) ants in southern Turkey:A predictive approach.Forests, 11(5), 533. https://doi.org/10.3390/f11050533.Kadochová, Š., & Frouz, J. (2014). Thermoregulation strategies in ants in comparison to other social insects, with a focus on red wood ants (formica rufa & group).F1000Research, 2, 280. https://doi.org/10.12688/f1000research.2­280.v2. 350Wajnberg, E., Acosta-Avalos, D., Alves, O. C., de Oliveira, J. F., Srygley, R. B., & Esquivel, D. M. (2010). Magnetoreception in eusocial insects:An update. Journal of The Royal Society Interface, 7 (suppl_2). https://doi.org/10.1098/rsif.2009.0526.focus. 351 Pereira, M. C., Guimarăes, I. de, Acosta-Avalos, D., &Antonialli Junior,W. F. (2019). Can altered magnetic field affect the foraging behaviour of ants?PLOS ONE, 14(11). https://doi.org/10.1371/journal.pone.0225507. 352 Heaven, D. (2015). Does consciousness create reality?New Scientist, 226(3019), 33. https://doi.org/10.1016/s0262-4079(15)30261-x. 
vpliv na prehranjevalna omrežja, kjer prihaja do tvorbe plenilskih, sodelovalnih in parazitskih odnosov med clani tega velikega sistema. Ta indukcija znotraj naravnih hierarhicnih asociativnih sistemov vpliva na odlocitve o plenu, sodelovanju in parazitstvu znotraj raznovrstnih prehranjevalnih omrežij. Dolocena mocna kolonija mravelj bi lahko na primer povsem unicila drugo vrsto kolonije mravelj, kar pa vcasih ne stori. To si lahko razlagamo na osnovi kolektivnega nezavednega mišljenja vseh živih bitij na našem planetu. Skratka, med živimi bitji, vkljucno z mravljami, obstaja dolocen skrit dogovor, ki ga narekujejo naravni hierarhicni asociativni sistemi na mikro-, mezo- in makro- nivoju. Ta skrit dogovor je pomemben, ker ohranja in/ali vzpostavlja doloceno sistemsko ravnotežje med vzgiboma zakona mocnejšega in zakona sodelovanja. Unicevanje dolocene kolonije mravelj s strani druge kolonije bi lahko povzrocilo veliko škodo v ekosistemu, s cimer bi bili tudi napadalci zelo oškodovani. Gre za zelo tankocutne in prepletene odnose med živimi bitji, ki sprejemajo tudi nareke anorganskega sveta, tako v obliki kemicnih reakcij kot tudi v obliki raznovrstnih fizikalnih indukcij (npr. magnetit). Živa bitja so sicer na krajši casovni rok bolj dinamicna, vendar so z vidika energije in mase v mocni podrejeni vlogi. Nenazadnje so tudi živa bitja sestavljena iz anorganskih snovi in so odvisna od anorganskega superproducenta vode, brez katere postanejo neživi svet. Prav tako ne smemo pozabiti na rodovitne prsti, ki sploh omogocajo rast in razvoj rastlin, saj brez njih naravna hierarhicna asociativna prehranjevalna omrežja ne bi mogla obstajati. Ob teh razmišljanjih ne smemo spregledati pomembnosti zraka in svetlobe, saj brez obeh pomembnih komponent življenje ne bi bilo mogoce. 
C Pajki 

5.5.4.3.8 Slika 472: Majhen izbor pajkov 
Slika 472 prikazuje majhen izbor pajkov, ki živijo v okoljih preucevanih prsti, oštevilcenih od 1 do 
6. Pri pajkih velja splošna zakonitost, da so samice praviloma vecje od samcev. 
1.
 Navadni križevci (lat.:Araneus diadematus): v dolžino lahko zrastejo do 1,5 cm, z razponom nog 

3,5 cm. Prepoznamo jih po rjavi ali rjavo-sivkasti barvi z znacilno belo oznako na trebuhu, ki mocno spominja na križ. Nahajajo se pretežno na geografskih lokacijah v Evropi in Aziji. Srecujemo jih lahko v življenjskih okoljih, kot so vrtovi, travniki in obrobja gozdov, kjer gradijo svoje krasne krožne mreže, da bi ujele plen. Navadni križevci niso neposredno odvisni od pH vrednosti prsti, temvec je ta odvisnost zgolj posredna, skozi rastlinstvo in živali, ki se prehranjujejo z rastlinami oziroma njihovimi deli. Preživijo lahko v precej surovih temperaturnih pogojih (od 4°C do 40°C), vendar najbolje uspevajo v temperaturnem razponu od 20°C do 25°C. Podobno velja za odstotek vlage, optimalne vrednosti vlage pa se nahajajo v razponu od 60 % do 80 %. Za ekosisteme so ti pajki zelo pomembni, saj ohranjajo populacijsko ravnotežje raznovrstnih žuželk (npr. muhe, komarji, vešce), kar posledicno vpliva tudi na uravnavanje ogljikovega dioksida v ozracju in razvoj rastlin. Poleg tega pomenijo dobrodošel vir hrane razlicnim pticam (npr. robini, modre sinice, velike sinice), žuželkam (npr. plenilske stenice, ose, parazitske muhe), dvoživkam (npr. žabe), plazilcem (npr. navadni kušcarji) in drugim pajkom (npr. osasti pajki). Priložnostno lahko pomenijo vir hrane tudi manjšim sesalcem (npr. netopirji, rovke). Na podnebne spremembe vplivajo zgolj posredno, v smeri zmanjševanja toplogrednih plinov v ozracju. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 3,19 Gb. Energijska vsebnost teh pajkov je zaenkrat manj raziskana, vendar je znano, da imajo sorazmerno visoko hranilno vrednost, saj so bogati z beljakovinami in lipidi (približno 14 kJ/g ali 3,34 kcal/g).353 

2.
 Osasti pajki (lat.:Argiope bruennichi) lahko v dolžino zrastejo do 1,5 cm, njihov razpon nog pa znaša od 3,0 cm do 4,0 cm. Prepoznamo jih po znacilnem crno-rumenem vzorcu, ki mocno spominja na ose. Naseljujejo predvsem geografska obmocja Evrope in Azije. Najdemo jih v razlicnih življenjskih okoljih, kot so vrtovi, travniki in parki, kjer gradijo svoje cudovite krožne mreže za lovljenje plena. Osasti pajki niso neposredno odvisni od pH-vrednosti prsti; ta vpliv je zgolj posreden, saj vpliva na rastlinstvo in živali, ki se prehranjujejo z rastlinami ali njihovimi deli. Preživijo lahko v precej zahtevnih temperaturnih razmerah (od 10 °C do 40 °C), vendar najbolje uspevajo pri temperaturah med 20 °C in 30 °C. Podobno velja za vlažnost, pri cemer se optimalne vrednosti gibljejo med 30 % in 70 %. Ti pajki so pomembni za ekosistem, saj pomagajo ohranjati populacijsko ravnotežje raznovrstnih žuželk (npr. muh, komarjev, gosenic), kar posledicno vpliva tudi na uravnavanje ogljikovega dioksida v ozracju in razvoj rastlin. Poleg tega so pomemben vir 


353 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Foelix, R. F. (2011).Biology of spiders. Oxford University Press. Schwager, E. E., Sharma, P. P., Clarke,T., Leite, D. J., Wierschin,T., Pechmann, M., ... & McGregor, A. P. (2017). The house spider genome reveals an ancient whole-genome duplication during arachnid evolution. BMC Biology, 15(1), 62. https://www.doi.org/10.1186/s12915-017-0399-x. 
hrane za številne ptice (vetruške, modre sinice, velike sinice), žuželke (npr. hrošci ubijalci, ose, 
roparske muhe), dvoživke (npr. žabe), plazilce (npr. navadne kušcarje) in druge pajke (npr. navadne križevce, pajke rakovice, pajke skakalce). Obcasno so lahko tudi hrana manjšim sesalcem (npr. netopirjem, rovkam, mišim). Na podnebne spremembe vplivajo le posredno, saj prispevajo k zmanjševanju toplogrednih plinov v ozracju. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 2,29 Gb. Energijska vrednost osastih pajkov je še slabo raziskana, vendar je znano, da imajo relativno visoko hranilno vrednost, saj so bogati z beljakovinami in lipidi (okoli 14 kJ/g ali 3,34 
kcal/g).354 
3.
 Rumeni pajki (lat.: Cheiracanthium punctorium) lahko v dolžino zrastejo do 0,9 cm, njihov razpon nog pa znaša od 2,0 cm do 3,0 cm. Prepoznamo jih po znacilni rumeni ali svetlo zeleni barvi. Naseljujejo predvsem geografska obmocja Evrope, Severne Amerike in Azije. Najdemo jih v razlicnih življenjskih okoljih, kot so vrtovi, travniki, polja, gozdovi in celo v cloveških domovih. Rumeni pajki niso neposredno odvisni od pH-vrednosti prsti; ta vpliv je zgolj posreden, saj vpliva na rastlinstvo in živali, ki se prehranjujejo z rastlinami ali njihovimi deli. Preživijo lahko v temperaturnem obmocju od 10 °C do 30 °C, vendar najbolje uspevajo pri temperaturah med 20 °C in 25 °C. Optimalna vlažnost zanje znaša med 60 % in 80 %. Ti pajki so pomembni za ekosistem, saj pomagajo ohranjati populacijsko ravnotežje raznovrstnih žuželk (npr. muh, vešc, kobilic), kar posledicno vpliva tudi na uravnavanje ogljikovega dioksida v ozracju in razvoj rastlin. Poleg tega so pomemben vir hrane za številne ptice (npr. penice, šcinkavce, vrabce), žuželke (npr. bogomolke), plazilce (npr. navadne in zelene kušcarje), clenonožce (npr. stonoge) in druge pajke (npr. volcje pajke, pajke skakalce). Obcasno so lahko tudi hrana manjšim sesalcem (npr. netopirjem, rovkam, mišim). Na podnebne spremembe vplivajo le posredno, saj prispevajo k zmanjševanju toplogrednih plinov v ozracju. Velikost njihovega genoma je za zdaj slabše raziskana, vendar se ocenjuje na približno 2,0 Gb. Energijska vrednost rumenih pajkov je prav tako slabo raziskana, vendar je znano, da imajo relativno visoko hranilno vrednost, saj so bogati z beljakovinami in lipidi (okoli 14 kJ/g ali 3,34 kcal/g).355 

4.
 Navadni gozdni volkci (lat.: Pardosa lugubris) lahko v dolžino zrastejo do 1,5 cm, njihov razpon nog pa znaša od 2,5 cm do 3,5 cm. Prepoznamo jih po znacilni temno rjavi ali crni barvi z belimi 


354 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Kim, K. W. (2015). Individual physical variables involved in the stabilimentum decoration in the wasp spider, Argiope Bruennichi.Journal of Ecology and Environment, 38(2), 157–162. https://doi.org/10.5141/ecoenv.2015.017. Crowley, L. M., & Hutchinson, F. (2023). The genome sequence of the wasp spider,Argiope Bruennichi (Scopoli, 1772).Wellcome Open Research, 8, 522. https://doi.org/10.12688/wellcomeopenres.20339.1. 355 Opis sestavljen s pomocjo naslednjega vira: Nyffeler, M., & Birkhofer, K. (2017). An estimated 400-800 million tons of prey are annually killed by the global spider community.The Science of Nature, 104(9-10), 30. https://doi.org/10.1007/s00114-017-1440-1. 
oznakami na trebuhu. Naseljujejo predvsem geografska obmocja Evrope in Azije. Najdemo jih v 
odprtih življenjskih okoljih, kot so travniki, polja, recni bregovi in sipine. Navadni gozdni volkci živijo na tleh in ne gradijo mrež, temvec si kopljejo rove za zatocišce in gnezdenje. Imajo širok tolerancni prag za pH-vrednosti prsti, ki se giblje od 4,5 do 8,5. Niso neposredno odvisni od pH-vrednosti prsti; ta vpliv je bolj posreden, saj vpliva na rastlinstvo in živali, ki se prehranjujejo z rastlinami ali njihovimi deli. Preživijo lahko v temperaturnem obmocju od 0 °C do 30 °C, vendar najbolje uspevajo pri temperaturah med 15 °C in 25 °C. Optimalna vlažnost zanje znaša med 20 % in 80 %. Ti pajki so pomembni za ekosistem, saj pomagajo ohranjati populacijsko ravnotežje raznovrstnih žuželk (npr. muh, hrošcev, kobilic, gosenic) in drugih pajkov (npr. manjših volcjih pajkov), kar posledicno vpliva tudi na uravnavanje ogljikovega dioksida v ozracju in razvoj rastlin. Poleg tega so pomemben vir hrane za razlicne ptice (npr. drozge, pastirice) in druge pajke (npr. pajke skakalce, pajke rakovice). Obcasno so lahko tudi hrana manjšim sesalcem (npr. rovkam, mišim). Na podnebne spremembe vplivajo le posredno, saj prispevajo k zmanjševanju toplogrednih plinov v ozracju. Velikost njihovega genoma je za zdaj slabše raziskana, vendar se ocenjuje na približno 2,0 Gb. 
Energijska vrednost navadnih gozdnih volkov je prav tako slabo raziskana, vendar je znano, da imajo relativno visoko hranilno vrednost, saj so bogati z beljakovinami in lipidi (okoli 14 kJ/g ali 3,34 kcal/g).356 
5. Zeleni lovski pajki (lat.: Micrommata virescens) lahko v dolžino zrastejo do 2,0 cm, njihov razpon nog pa znaša od 4,5 cm do 6,0 cm. Prepoznamo jih po znacilni zeleni ali rumeno-zeleni barvi. Naseljujejo predvsem geografska obmocja Evrope. Najdemo jih v odprtih življenjskih okoljih, kot so travniki, gozdovi in vrtovi. Zeleni lovski pajki gradijo mreže med višje rastocimi rastlinami. Niso neposredno odvisni od pH-vrednosti prsti; ta vpliv je bolj posreden, saj vpliva na rastlinstvo in živali, ki se prehranjujejo z rastlinami ali njihovimi deli. Preživijo lahko v temperaturnem obmocju od 10 °C do 30 °C, vendar najbolje uspevajo pri temperaturah med 20 °C in 25 °C. Optimalna vlažnost zanje znaša med 50 % in 80 %. Ti pajki so pomembni za ekosistem, saj pomagajo ohranjati populacijsko ravnotežje raznovrstnih žuželk (npr. muh, hrošcev, kobilic) in drugih pajkov (npr. lastne vrste), kar posledicno vpliva tudi na uravnavanje ogljikovega dioksida v ozracju in razvoj rastlin. Poleg tega so pomemben vir hrane za razlicne ptice (npr. velike in modre sinice, tašcice), žuželke (npr. bogomolke, ubijalske hrošce, morilske stenice), dvoživke (npr. žabe, krastace), plazilce (npr. živorodne kušcarice) in sesalce (npr. rovke, miši). Na podnebne spremembe 
356 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Nyffeler, M., & Benz, G. (2008). Einige Beobachtungen zur Nahrungsökologie derWolfspinne Pardosa lugubris (WALCK.) (Araneae, Lycosidae).Deutsche Entomologische Zeitschrift, 28(4–5), 297–300. https://doi.org/10.1002/mmnd.19810280406. 
vplivajo le posredno, saj prispevajo k zmanjševanju toplogrednih plinov v ozracju. Velikost 
njihovega genoma je za zdaj slabše raziskana, vendar se ocenjuje na približno 2,1 Gb. Prav tako je njihova energijska vrednost slabo raziskana, vendar je znano, da imajo relativno visoko hranilno vrednost, saj so bogati z beljakovinami in lipidi (okoli 14 kJ/g ali 3,34 kcal/g).357 
6. Rumeno-rjavi skakaški pajki (lat.: Carrhotus xanthogramma) lahko v dolžino zrastejo do 0,8 cm, njihov razpon nog pa znaša do 2,0 cm. Prepoznamo jih po znacilni rumeni ali svetlo rjavi barvi. Naseljujejo predvsem geografska obmocja Evrope, Afrike, Severne Amerike in Azije. Najdemo jih v odprtih življenjskih okoljih, kot so travniki in gozdovi. Rumeno-rjavi skakaški pajki gradijo mreže v vrecasti obliki na obmocju listov in vejic dolocenih rastlin. Niso neposredno odvisni od pH-vrednosti prsti; ta vpliv je bolj posreden, saj vpliva na rastlinstvo in živali, ki se prehranjujejo z rastlinami ali njihovimi deli. Najbolje uspevajo pri temperaturah med 20 °C in 30 °C. Optimalna vlažnost zanje znaša med 40 % in 60 %. Ti pajki so pomembni za ekosistem, saj pomagajo ohranjati populacijsko ravnotežje raznovrstnih žuželk (npr. muh, hrošcev, kobilic, gosenic), kar posledicno vpliva tudi na uravnavanje ogljikovega dioksida v ozracju in razvoj rastlin. Poleg tega so pomemben vir hrane za razlicne ptice (npr. sove, jastrebe), sesalce (npr. netopirje, rovke) in plazilce (npr. navadne kušcarje). Na podnebne spremembe vplivajo le posredno, saj prispevajo k zmanjševanju toplogrednih plinov v ozracju. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 2,16 Gb. Energijska vrednost teh pajkov je za zdaj slabše raziskana, vendar je znano, da imajo relativno visoko hranilno vrednost, saj so bogati z beljakovinami in lipidi (okoli 14 kJ/g ali 3,45 kcal/g).358 
357 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih dveh virov: Jäger, P., & Kreuels, M. (2004). Die spinne des jahres goes colour - die Grüne Huschspinne.Arachnologische Mitteilungen, 27/28, 121–125. https://doi.org/10.5431/aramit2714. 358 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Jackson, R. R., Pollard, S. D., & Nelson, X. J. (1996). Predatory behavior of jumping spiders.Annual Review of entomology, 41, 287 – 308. https://doi.org/10.1146/annurev.en.41.010196.001443. Chang, C., Ng, P. J., & Li, D. (2016). Aggressive jumping spiders make quicker decisions for preferred prey but not at the cost of accuracy.Behavioral Ecology. https://doi.org/10.1093/beheco/arw174. 
D Dvoživke 

5.5.4.3.9 Slika 473: Drevesna žaba zelena rega 
Slika 473 prikazuje drevesno žabo – zeleno rego (lat.: Hyla arborea), ki je edina vrsta žab v Sloveniji, katere življenjski prostor je na kopnem. Že ohlapno je bila opisana pri vodnih dvoživkah (glej parjenje in odlaganje jajcec v vodi). Zeleno rego zlahka prepoznamo po gladki koži, ki je na hrbtni strani zelene barve. V dolocenih okolišcinah (npr. ob prebujanju iz zimskega spanja ali ob skrivanju pred plenilci) lahko svojo barvo spremeni v rjavo ali sivo. Pretežno naseljuje Evropo in nekatere dele Azije. Razen v obdobju parjenja živi v iglastih in listnatih gozdovih, na travnikih, v mokrišcih in mocvirjih. Te žabe imajo rade soncne lege z bujnim rastlinstvom, zato najbolje uspevajo v tleh s pH-vrednostmi med 6,0 in 7,0, kar sovpada z optimalnimi pogoji za rast vecine rastlin. Najbolj so dejavne pri temperaturah med 20 °C in 30 °C, hkrati pa imajo precej širok tolerancni razpon glede vlažnosti (od 40 % do 90 %). V ekosistemu imajo pomembno vlogo, saj ucinkovito zatirajo škodljivce (npr. prehranjujejo se z muhami, komarji in hrošci), prispevajo k kroženju hranilnih snovi za rastline, raznašajo semena, spodbujajo biotsko raznovrstnost rastlin ter so pomemben vir hrane za razlicne živali. Njihovi plenilci so številne ptice (npr. vodomci, zelene žolne, navadna kukavica, kos, sraka), plazilci (npr. gadi, belouške, smokulje, stenski kušcarji) in sesalci (npr. ježi, vidre, dihurji, lisice, rovke, voluharice). Vpliv zelenih reg na podnebne spremembe je zgolj posreden in tesno povezan z njihovimi ucinki na ekosistem. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 3,6 Gb, kar je vec kot velikost cloveškega genoma.359 Energijska vsebnost zelenih reg je ocenjena na približno 12,552 kJ/g (3 kcal/g). Pri tej oceni je treba posebej poudariti, da gre za grobo oceno, ki je bila izpeljana na podlagi povprecne mase oziroma povprecne mase tkiva te žabe. V tem kontekstu ne gre za znanstveno priznane vire, ki bi jih bilo smiselno 
359 https://www.lifeamphicon.eu/sl/zelena-rega (2023-05-21). 
citirati. Kot je mogoce opaziti, so ocene energijske vsebnosti dreves bistveno bolje raziskane kot pri drugih živih bitjih, zlasti pri živalih, vkljucno s clovekom. E Kopenski Plazilci 

5.5.4.4 Slika 474: Majhen izbor kopenskih plazilcev 
Slika 474 prikazuje majhen izbor kopenskih plazilcev, ki živijo v okoljih preucevanih prsti in so oštevilceni od 1 do 9. 
1.
 Navadni slepci (lat.: Anguis fragilis) so vrsta kušcarja brez nog, ki na prvi pogled spominja na kaco. V dolžino zrastejo od 40 cm do 50 cm in so lahko razlicnih barv – od sive in rjave do bakrene, s temnimi lisami ali progami vzdolž telesa. Pretežno naseljujejo geografska obmocja Evrope in nekaterih predelov Azije. Srecamo jih lahko v razlicnih življenjskih okoljih, kot so vrtovi, travniki, resave in gozdovi. Prednost dajejo obmocjem z bujno vegetacijo in visoko stopnjo vlažnosti prsti, saj se lahko vanjo zakopljejo in tam lovijo svoj plen. Najbolje uspevajo v prsti s pH-vrednostjo med 6,0 in 7,5, pri temperaturah od 20 °C do 30 °C ter vlažnosti zraka med 40 % in 60 %. Za ekosisteme so pomembni, saj uravnavajo populacijo nekaterih nevretencarjev, kot so polži, žuželke (npr. muhe, kobilice, mravlje, hrošci, vešce, metulji, gosenice, cricki), pajki in deževniki. S kopanjem rovov omogocajo ucinkovito prezracevanje tal in kroženje hranilnih snovi, nenamerno razširjajo rastlinska semena ter s tem prispevajo k biološki raznovrstnosti. Poleg tega so pomemben pokazatelj 

kakovosti okolja in predstavljajo vir hrane za razlicne plenilce, med njimi ptice (npr. sove, jastrebi, vetruške), plazilce (npr. belouške, smokulje, martincke) in sesalce (npr. lisice, jazbece, domace macke, rovke, miši). Na podnebne spremembe vplivajo zgolj posredno, saj prispevajo k ucinkovitejšemu shranjevanju ogljika v tleh, biološki raznovrstnosti in ohranjanju zdravega okolja. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 3,2 Gb. Energijska vsebnost navadnih slepcev zaenkrat še ni raziskana, vendar bi jo lahko ocenili na podlagi njihove povprecne mase, kar bi znašalo približno 18 kJ/g (4,30 kcal/g).360 

2.
 Navadni kušcarji ali živorodne kušcarice (lat.: Lacerta vivipara, Zootoca vivipara) zrastejo v dolžino od 10 cm do 18 cm in so lahko razlicnih barv, od sive do olivno zelene, s temnimi oznakami vzdolž telesa. Pretežno so razširjeni na geografskih obmocjih Evrope in nekaterih delih Azije. Srecamo jih lahko v razlicnih življenjskih okoljih, kot so travniki, resave, barja, skalnata obmocja in gozdovi. Prednost dajejo okolju z zmerno vegetacijo, pogosto tudi z dostopom do vodnega vira. Dobro uspevajo v okoljih s pH-vrednostjo tal od 5,0 do 8,0, pri temperaturah od 20 °C do 35 °C in v relativni zracni vlažnosti med 30 % in 80 %. Za ekosisteme so pomembni, saj uravnavajo populacije nekaterih nevretencarjev, kot so žuželke (npr. muhe, kobilice, mravlje, hrošci, vešce, metulji, stenice, listne uši, gosenice, cricki, kacji pastirji), pajki (npr. volcji pajki, pajki skakaci, pajki rakovice) in drugi nevretencarji (npr. deževniki, polži, stonoge). Prav tako izboljšujejo strukturo mikrohabitata, nenamerno razširjajo rastlinska semena, prispevajo k biotski raznovrstnosti, delujejo kot pokazatelji kakovosti in zdravja okolja ter predstavljajo pomemben vir hrane za razlicne ptice (npr. postovke, sove, srake), plazilce (npr. belouške, smokulje) in sesalce (npr. podlasice, domace macke, rovke). Na podnebne spremembe vplivajo posredno, in sicer s spodbujanjem vecje biotske raznovrstnosti ter ohranjanjem zdravega okolja. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 1,5 Gb. Energijska vrednost navadnih kušcarjev za zdaj še ni raziskana, vendar bi jo glede na njihovo povprecno maso lahko ocenili na približno 18 kJ/g (4,3 


kcal/g).361 
360 Opis sestavil s pomocjo naslednjih virov: Abbey, G. (1909). The balance of nature and modern conditions of cultivation; a practical manual of animal foes and friends for the country gentleman, the farmer, the forester, the gardener, and the sportsman. G. Routledge & Sons. Berkovitz, B., & Shells, P. (2017).Teeth of non-mammalian vertebrates: Dentitions for form, function, and feeding. ElsevierAcademic Press. Alam, S., Sarre, S., Gleeson, D., Georges, A., & Ezaz, T. (2018). Did lizards follow unique pathways in sex chromosome evolution?Genes, 9(5), 239. https://doi.org/10.3390/genes9050239. 361 Opis sestavil s pomocjo naslednjih virov: Benton, T. G., Baguette, M., Clobert, J., & Bullock, J. M. (2013). Dispersal Ecology and evolution. Oxford University Press. https://doi.org/10.1093/acprof:oso/9780199608898.001.0001. Yurchenko,A. A., Recknagel, H., & Elmer, K. R. (2020). Chromosome-level assembly of the Common Lizard (ZootocaVivipara) genome. Genome Biology and Evolution, 12(11), 1953–1960. https://doi.org/10.1093/gbe/evaa161. 
3.
 Pozidne kušcarice (lat.: Podarcis muralis) zrastejo v dolžino od 15 cm do 20 cm in so razlicnih barv, od sive do rjave, s temnimi oznakami vzdolž telesa. Pretežno so razširjene v Evropi. Srecamo jih lahko v razlicnih življenjskih okoljih, kot so vrtovi, parki, gozdovi in skalnata obmocja. Prednost dajejo okolju z zmerno do bujno vegetacijo, kjer so v bližini skale, kamni ali zidovi. Dobro uspevajo v okoljih s pH-vrednostjo tal od 6,5 do 8,5, pri temperaturah od 20 °C do 35 °C in pri relativni zracni vlažnosti med 40 % in 60 %. Za ekosisteme so pomembne, saj uravnavajo populacije nekaterih nevretencarjev, kot so žuželke (npr. muhe, kobilice, mravlje, hrošci, vešce, metulji, stenice, listne uši, gosenice, cricki, kacji pastirji), pajki (npr. volcji pajki, pajki skakaci, pajki rakovice) in drugi nevretencarji (npr. deževniki, polži, stonoge). Prav tako izboljšujejo strukturo mikrohabitata, nenamerno razširjajo rastlinska semena, pomembno prispevajo k biotski raznovrstnosti in predstavljajo pomemben vir hrane za razlicne ptice (npr. orle, sove, jastrebe, sokole, pevke), plazilce (npr. belouške, druge kušcarje) in sesalce (npr. podlasice, domace macke, rovke). Na podnebne spremembe vplivajo posredno, predvsem s spodbujanjem vecje biotske raznovrstnosti in ohranjanjem zdravega okolja. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 1,51 Gb. Energijska vrednost pozidnih kušcaric je okvirno ocenjena na 12,552 kJ/g do 25,104 kJ/g (od 3 kcal/g do 6 kcal/g).362 

4.
 Navadni zelenci (lat.: Lacerta viridis) zrastejo v dolžino od 30 cm do 40 cm in so zlahka prepoznavni po izraziti zeleni barvi. Pretežno so razširjeni v Evropi in Zahodni Aziji. Srecamo jih lahko v razlicnih življenjskih okoljih, kot so travniki, travišca, obrobja gozdov in bližina kmetijskih površin. Prednost dajejo odprtemu okolju z zmerno vegetacijo, kjer se lahko ustrezno soncijo. Dobro uspevajo v okoljih s pH-vrednostjo tal od 6,0 do 8,5, pri temperaturah od 20 °C do 35 °C in pri relativni zracni vlažnosti med 40 % in 60 %. Za ekosisteme so pomembni, saj uravnavajo populacije nekaterih nevretencarjev, kot so žuželke (npr. muhe, kobilice, mravlje, hrošci, vešce, metulji, stenice, listne uši, gosenice, cricki, kacji pastirji), pajki (npr. volcji pajki, pajki skakaci, pajki rakovice) in drugi nevretencarji (npr. deževniki, polži, stonoge). Prav tako izboljšujejo strukturo mikrohabitata, nenamerno razširjajo rastlinska semena, pomembno prispevajo k biotski raznovrstnosti in predstavljajo pomemben vir hrane za razlicne ptice (npr. orle, sove, jastrebe, sokole, pevke), plazilce (npr. belouške, druge kušcarje), dvoživke (npr. žabe, krastace) in sesalce 


362 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Manley, G.A. (1990).Peripheral hearing mechanisms in reptiles and birds. Springer. Thomas, O. (2020). Predation and ingestion of a viviparous lizard (Zootoca vivipara) by the common wall lizard (Podarcis muralis) in England.Herpetological Bulletin, (152, Summer 2020), 44–44. https://doi.org/10.33256/152.44. Andrade, P., Pinho, C., de Lanuza, G. P., Afonso, S., Brejcha, J., Rubin, C.-J., Wallerman, O., Pereira, P., Sabatino, S. J., Bellati, A., Pellitteri-Rosa, D., Bosakova, Z., Carretero, M. A., Feiner, N., Marsik, P., Paupério, F., Salvi, D., Soler, L., While, G. M., … Carneiro, M. (2018). Regulatory Changes in Pterin and Carotenoid Genes Underlie Balanced Color Polymorphisms in the Wall Lizard. https://doi.org/10.1101/481895. 
(npr. podlasice, domace macke, lisice, rovke). Na podnebne spremembe vplivajo posredno, predvsem s spodbujanjem vecje biotske raznovrstnosti in ohranjanjem zdravega okolja. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 1,44 Gb. Energijska vrednost navadnih zelencev je okvirno ocenjena med 8,368 kJ/g in 16,736 kJ/g (od 2 kcal/g do 4 kcal/g).363 
5.
 Horvatove ali velebitske kušcarice (lat.: Iberolacerta horvathi) zrastejo v dolžino od 7 cm do 10 cm in so pretežno rjave barve. Razširjene so predvsem v Evropi. Najdemo jih pretežno v gorskih in subalpskih življenjskih okoljih, kjer prevladujejo skale in kamnita obmocja, na katerih se obicajno soncijo. Prednost dajejo odprtemu okolju in niso odvisne od zmerne ali bujne vegetacije. Dobro uspevajo v okoljih s širokim razponom pH-vrednosti tal, od 4,0 do 8,5, pri temperaturah od 15 °C do 25 °C in pri relativni zracni vlažnosti med 20 % in 60 %. Za ekosisteme so pomembne, saj uravnavajo populacije nekaterih nevretencarjev, kot so žuželke (npr. muhe, kobilice, mravlje, hrošci, cricki) in pajki (npr. volcji pajki, pajki skakaci, pajki rakovice). Prav tako izboljšujejo strukturo mikrohabitata, nenamerno razširjajo rastlinska semena, pomembno prispevajo k biotski raznovrstnosti in predstavljajo pomemben vir hrane za razlicne ptice (npr. orle, sove, jastrebe, sokole), plazilce (npr. gade, modrase, gladke kace, slepce, pozidne kušcarice) in sesalce (npr. podlasice, kune, lisice, rovke, miši, voluharje). Na podnebne spremembe vplivajo posredno, predvsem s spodbujanjem vecje biotske raznovrstnosti in ohranjanjem zdravega okolja. Velikost njihovega genoma je slabo raziskana, vendar je ocenjena na približno 1,123 Gb. Energijska vrednost velebitskih kušcaric prav tako še ni dobro raziskana, vendar je verjetno nižja kot pri drugih obravnavanih vrstah kušcaric.364 

6.
 Martincki (lat.: Lacerta agilis) zrastejo v dolžino od 15 cm do 20 cm in so pretežno rjave barve, pri cemer so samci po zgornjem delu telesa smaragdno zeleni. Razširjeni so predvsem v Evropi. 


363 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Dieckmann, M. (2017).Smaragdeidechsen lacerta bilineata und lacerta viridis Wissenswertes uber die Farbenfrohen Reptilien Europas. Thorsten Geier, kleintierverlag.de, Fachverlag fur naturnaheTierhaltung. Kolora, S. R., Weigert,A., Saffari,A., Kehr, S., Costa, M. B., Spröer, C., Indrischek, H., Chintalapati, M., Lohse, K., Doose, G., Overmann, J., Bunk, B., Bleidorn, C., Grimm-Seyfarth,A., Henle, K., Nowick, K., Faria, R., Stadler, P. F., & Schlegel, M. (2018). Divergent evolution in the genomes of closely-related lacertids, lacerta viridis and L. bilineata and implications for speciation. GigaScience. https://doi.org/10.1093/gigascience/giy160. 364 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Osojnik, N., &Vrezec, A. (2012).Primerjava Obmocja optimalnih telesnih Temperatur pri Pozidni (Podarcis muralis) in Velebitski Kušcarici (Iberolacerta Horvathi) Diplomsko Delo: Univerzitetni študij = preferred body temperature ranges comparison between common wall lizard (Podarcis muralis) and Horvath’s rock lizard 
(Iberolacerta Horvathi): Graduation thesis: University studies. N. Osojnik. Bitenc, K., &Vrezec,A. (2013). Plenilski Pritisk na Pozidno in Velebitsko Kušcarico v sintopicnih in alotopicnih populacijah: Magistrsko Delo: Magistrski študij - 2. stopnja = predation pressure on common wall lizard and Horvath’s rock lizard in syntopic and allotopic populations: M. Sc. thesis: Master study programmes. 
K. Bitenc. Žagar,A., Vrezec,A., & Carretero, M. A. (2016). Interspecific competition between the common wall lizard (Podarcis muralis laurenti 1768) and the Horvath’s rock lizard (Iberolacerta Horvathi Méhely 1904) Medvrstno Tekmovanje Med Pozidno (Podarcis muralis (Laurenti 1768)) in Velebitsko Kušcarico (Iberolacerta Horvathi (méhely 1904)): Doctoral dissertation. A. Žagar. 
Najdemo jih pretežno v suhih in pešcenih življenjskih okoljih, kjer prevladujejo pesek, skale in kamnita obmocja (npr. sipine, resave, pešceni travniki, skalnata obmocja), kjer se lahko ustrezno soncijo. Prednost dajejo odprtemu okolju in niso odvisni od zmerne ali bujne vegetacije. Dobro uspevajo v okoljih s pH-vrednostjo tal od 6,0 do 8,0, pri temperaturah od 25 °C do 35 °C in pri relativni zracni vlažnosti med 30 % in 50 %. Za ekosisteme so pomembni, saj uravnavajo populacije nekaterih nevretencarjev, kot so žuželke (npr. muhe, kobilice, mravlje, hrošci, gosenice, cricki) in pajki (npr. volcji pajki, pajki skakaci, pajki rakovice). Prav tako izboljšujejo strukturo mikrohabitata, nenamerno razširjajo rastlinska semena, prispevajo k biotski raznovrstnosti in predstavljajo pomemben vir hrane za razlicne ptice (npr. vetruške, sove, jastrebe), plazilce (npr. smokulje, belouške, slepce, pozidne kušcarice, zecene kušcarje) in sesalce (npr. lisice, podlasice, domace macke, ježe, kune, bele dihurje). Na podnebne spremembe vplivajo posredno, predvsem s spodbujanjem vecje biotske raznovrstnosti in ohranjanjem zdravega okolja. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 2,0 Gb. Energijska vrednost martinckov je slabo raziskana, vendar naj bi znašala med 15,0 kJ/g in 17,6 kJ/g (3,6 kcal/g do 4,2 kcal/g).365 
7. Modrasi (lat.: Vipera ammodytes) zrastejo v dolžino od 60 cm do 90 cm in so pretežno svetlo sive ali rjave barve s crnimi cik-cakastimi oznakami vzdolž telesa. Razširjeni so predvsem v Evropi, vendar jih najdemo tudi v nekaterih delih Turcije. Prebivajo predvsem v suhih pešcenih in skalnatih habitatih, pogosto pa jih srecamo tudi v grmišcih, na travnikih in v odprtih gozdovih. Prednost dajejo odprtemu okolju in niso odvisni od zmerne ali bujne vegetacije. Dobro uspevajo v okoljih s pH-vrednostjo tal od 4,5 do 8,5, pri temperaturah od 20 °C do 30 °C in pri relativni zracni vlažnosti med 40 % in 60 %. V ekosistemih igrajo pomembno vlogo, saj uravnavajo populacije nekaterih vretencarjev, kot so sesalci (npr. voluharji, rovke, miši, manjše podgane), ptice (npr. vrabci, šcinkavci), dvoživke (npr. žabe, krastace) in plazilci (npr. martincki, zeleni kušcarji, belouške, kobranke, drugi gadi). Prav tako izboljšujejo strukturo mikrohabitata, prispevajo k biotski raznovrstnosti in predstavljajo pomemben vir hrane za nekatere ptice (npr. orle, jastrebe) ter sesalce (npr. jazbece, lisice, divje prašice). Na podnebne spremembe vplivajo posredno, predvsem z ohranjanjem biotske raznovrstnosti in zdravega okolja. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 1,75 Gb. Energijska vrednost modrasov je slabo raziskana, vendar naj bi se gibala med 20,91 kJ/g in 21,08 kJ/g (4,9 kcal/g do 5,04 kcal/g).366 
365 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Fearnley, H. (2009).Towards the ecology and conservation of sand lizard (Lacerta agilis) populations in southern England. Original typescript. Glandt, D., & Bischoff, W. (1988). Biologie und schutz der zauneidechse (lacerta agilis) = biology and conservation of the sand lizard (Lacerta agilis). Deutsche Gesellschaft fur Herpetologie und Terrarienkunde. https://genomeark.github.io/vgp-curated-assembly/Lacerta_agilis.html (2023-06-01). Pough, F. H. (1973). Lizard energetics and Diet.Ecology, 54(4), 837–844. https://doi.org/10.2307/1935678. 366 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: 
8.
 Smokulje (lat.: Coronella austriaca) zrastejo v dolžino od 60 cm do 85 cm in so pretežno sivo­rjave barve s temnimi lisami vzdolž telesa. Razširjene so predvsem v Evropi. Srecamo jih predvsem v resavah, barjih, na travnikih in v odprtih gozdovih. Prednost dajejo delno odprtemu okolju ter imajo rade bujno vegetacijo ali skalnata obmocja, kjer se lahko zatecejo oziroma skrijejo. Dobro uspevajo v okoljih s pH-vrednostjo tal od 6,5 do 8,5, pri temperaturah od 22 °C do 35 °C in pri relativni zracni vlažnosti med 50 % in 70 %. V ekosistemih igrajo pomembno vlogo, saj uravnavajo populacije nekaterih vretencarjev, kot so sesalci (npr. voluharji, rovke, miši), ptice (npr. vrabci, šcinkavci), dvoživke (npr. žabe, krastace) in plazilci (npr. navadne kušcarice, slepci, martincki). Poleg tega nenamerno razširjajo semena, izboljšujejo strukturo mikrohabitata, prispevajo k biotski raznovrstnosti ter predstavljajo pomemben vir hrane za nekatere ptice (npr. sove, vetruške), plazilce (npr. gade, belouške) in sesalce (npr. jazbece, lisice, podlasice, domace macke). Na podnebne spremembe vplivajo posredno, predvsem z ohranjanjem biotske raznovrstnosti in zdravega okolja. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 1,98 Gb. Energijska vrednost smokulj je slabo raziskana, vendar naj bi se gibala med 17,0 kJ/g in 18,0 kJ/g (4,31 kcal/g do 4,55 kcal/g).367 

9.
 Navadni goži (lat.: Zamenis longissimus) zrastejo do dolžine 2 m, v redkih primerih celo do 2,5 


m.Njihova barva je pretežno sivo-rjava s temnejšimi lisami vzdolž telesa. Razširjeni so predvsem v Evropi. Srecamo jih lahko na travnikih, v gozdovih, grmišcih, parkih in celo na skalnatih obmocjih. Pogosto jih najdemo v bližini vodnih virov, kot so reke, vecji potoki in jezera. Prednost dajejo okolju z ustrezno vegetacijo ter primernimi mesti za soncenje. Dobro uspevajo v okoljih s pH-vrednostjo tal od 4,5 do 8,5, pri temperaturah od 22 °C do 30 °C ter relativni zracni vlažnosti med 40 % in 60 %. V ekosistemih igrajo pomembno vlogo, saj uravnavajo populacije nekaterih vretencarjev, kot so sesalci (npr. voluharji, rovke, miši, manjše podgane), ptice (npr. vrabci, šcinkavci, sinice, penice, muharice, drozgi, crni kosi, manjše race, gosji mladici, liske) in plazilci (npr. manjše kace, skinki, zeleni kušcarji, pozidni kušcarji, gekoni). Poleg tega nenamerno razširjajo semena, izboljšujejo strukturo mikrohabitata, prispevajo k biotski raznovrstnosti ter predstavljajo pomemben vir hrane za nekatere ptice (npr. sove, jastrebe, orle), plazilce (npr. vecje kace, ce so navadni goži manjši) in sesalce (npr. lisice, kune). Na podnebne spremembe vplivajo posredno, predvsem z ohranjanjem biotske raznovrstnosti in zdravega okolja. Velikost njihovega genoma je 
Crnobrnja-Isailovic, J., Ajtic, R., &Tomovic, L. (2007). Activity patterns of the sand viper (Vipera ammodytes) from the central Balkans.Amphibia-Reptilia, 28(4), 582–589. https://doi.org/10.1163/156853807782152598. 367 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Galarza, J.A., Mappes, J., &Valkonen, J. K. (2014). Biogeography of the smooth snake (coronella austriaca): Origin and conservation of the northernmost population. Biological Journal of the Linnean Society, 114(2), 426–435. https://doi.org/10.1111/bij.12424. https://www.first-nature.com/reptiles/coronella-austriaca.php (2023-06-02). https://www.ncbi.nlm.nih.gov/Taxonomy/Browser/wwwtax.cgi?mode=Info&id=201445 (2025-02-19). 
ocenjena na približno 1,90 Gb. Energijska vrednost navadnih gožev je slabo raziskana, vendar bi jo morda lahko ocenili na 20,92 kJ/g (5,0 kcal/g).368 F Kopenske ptice 

5.5.4.4.1 Slika 475: Majhen izbor kopenskih ptic 
Slika 475 prikazuje majhen izbor kopenskih ptic, ki živijo v okoljih preucevanih tal in so oštevilcene od 1 do 16. 
1. Velika sinica (lat.: Parus major) doseže dolžino od 13 cm do 14 cm in je sorazmerno barvita ptica. Prepoznamo jo po crni glavi, belih licnicah, olivnozeleni barvi zgornjega dela telesa, rumenem trebušnem predelu ter modrikastosivih perutih. Razširjena je predvsem v Evropi, Aziji in nekaterih predelih Severne Afrike. Srecamo jo v razlicnih življenjskih okoljih, kot so travniki, gozdovi, parki in vrtovi. Najraje prebiva v okolju z ustrezno vegetacijo, še posebej v obmocjih z drevesi, ki jih potrebuje za gnezdenje. Ceprav ni neposredno odvisna od pH vrednosti tal, živi v 
368 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Leutscher,A., & Driscoll, B. (1965).The Curious World Of Snakes. McGraw-Hill. Street, D. (1979). The reptiles of Northern and Central Europe. Batsford. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/datasets/taxonomy/201439/ (2025-02-19). 
ekosistemih, kjer vegetacija najbolje uspeva pri pH vrednostih od 6,0 do 7,5. Najbolje se razvija pri temperaturah med 10 °C in 30 °C ter v vlažnosti zraka od 40 % do 70 %. Za ekosistem je pomembna, saj uravnava populacijo nekaterih žuželk (npr. metuljev, moljev, gosenic, hrošcev, mravelj, kobilic, crickov, muh in licink žuželk) ter pajkov (npr. pajkov rakovic, pajkov skakacev, dolgonogih pajkov). Poleg tega nenamerno razširja semena in sodeluje pri opraševanju cvetov s prehranjevanjem s sadjem (npr. jagodami, cešnjami, bezgom), semeni, orešcki in cvetnim nektarjem. S tem prispeva k biotski raznovrstnosti in predstavlja pomemben vir hrane za druge ptice (npr. sove, jastrebe, sokole, srakoperje), plazilce (npr. navadne gože) ter sesalce (npr. stojake, podlasice, veverice, podgane, domace macke). Na podnebne spremembe vpliva zgolj posredno, saj prispeva k vecji biotski raznovrstnosti in ohranjanju zdravega okolja. Velikost njenega genoma naj bi bila ocenjena na približno 1,62 Gb. Energijska vsebnost velikih sinic je slabo raziskana, vendar bi jo glede na njihovo maso lahko ocenili v razponu od 16,73 kJ/g do 41,84 kJ/g (od 4,0 kcal/g do 10,0 
kcal/g).369 
2. Kosi (lat.: Turdus merula) zrastejo v dolžino od 23 cm do 29 cm in so crne ali rjave barve z rumeno-oranžnim kljunom. Samci imajo crno perje, medtem ko so samice nekoliko manjše in imajo bolj rjavkasto perje. Razširjeni so pretežno v Evropi, Aziji in nekaterih predelih Severne Afrike. Srecujemo jih v življenjskih okoljih, kot so gozdovi, grmišca, parki in vrtovi. Dajejo prednost okolju z gosto vegetacijo in podrastjo, še posebej zaradi gnezdenja. Kosi niso neposredno odvisni od pH vrednosti tal, a živijo v ekosistemih, kjer vegetacija najbolje uspeva pri pH vrednostih od 6,0 do 7,5. Zmorejo preživeti v življenjskih okoljih s temperaturami od -10 °C do 40 °C (optimalne so temperature med 15 °C in 30 °C) ter vlažnostjo zraka od 40 % do 70 %.  
Za ekosisteme so pomembni, ker uravnavajo populacijo nekaterih žuželk (npr. gosenic, hrošcev, mravelj, kobilic in muh), pajkov (npr. pajkov rakovic, pajkov skakacev in dolgonogih pajkov) ter drugih nevretencarjev (npr. polžev, deževnikov, stonog in milipedov). Nenamerno razširjajo semena z zaužitjem sadja (npr. jagod, malin, robid, bezgovih jagod, gloga in trnulj), semen (npr. semen trav, divjih rož in dreves), orešckov (npr. želodov, bukovih orehov in lešnikov v jesenskem ter zimskem casu) ter rastlin (npr. jagod bršljana in tise). Kosi prispevajo velik delež k biološki raznovrstnosti in predstavljajo dobrodošel vir hrane razlicnim pticam (npr. sovam, jastrebom, sokolom), plazilcem (npr. navadnim gožem, podganjim kacam) ter sesalcem (npr. domacim mackam, lisicam, kunam, stojakom in podlasicam). Na podnebne spremembe vplivajo zgolj posredno v smeri vecje biološke raznovrstnosti in ohranjanja zdravega okolja. Velikost njihovega genoma naj bi bila ocenjena na 
369 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Kluijver, H. N. (1951).The population ecology of the Great Tit, Parus M. Major L. E. J. Brill. Hinde, R. (1952). The behaviour of the Great Tit (parus major) and some other related species. E.J. Brill. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/datasets/genome/GCF_001522545.2/  (2025-02-19). 
približno 1,2 Gb. Energijska vsebnost evroazijskih kosov je slabo raziskana, vendar bi jo lahko ocenili na osnovi mase kosa od 14 kJ/g do 16 kJ/g (od 3,3 kcal/g do 3,8 kcal/g).370 
3.
 Domaci vrabci (lat.: Passer domesticus) zrastejo v dolžino od 14 cm do 16 cm in so sivkasto rjave barve. Razširjeni so pretežno v Evropi, Aziji, Severni Ameriki, Južni Ameriki, Afriki in nekaterih delih Avstralije. Srecujemo jih lahko v življenjskih okoljih, kot so mestna središca, parki, kmetijska zemljišca, robovi gozdov, grmišca in vrtovi. Dajejo prednost okolju z gosto vegetacijo, še posebej zaradi gnezdenja in zavetja. Domaci vrabci niso neposredno odvisni od pH vrednosti tal, vendar živijo v okoljih, kjer vegetacija najbolje uspeva pri pH vrednostih od 6,0 do 7,5. Najbolje se pocutijo v življenjskih okoljih s temperaturo od 20 °C do 30 °C in vlažnostjo zraka od 40 % do 60 %. Za ekosisteme so pomembni, ker uravnavajo populacijo nekaterih žuželk (npr. gosenic, hrošcev, mravelj, kobilic in muh), pajkov (npr. pajkov rakovic, pajkov skakacev in dolgonogih pajkov) ter drugih nevretencarjev (npr. crvov in deževnikov). Nenamerno razširjajo semena in oprašujejo cvetove z zaužitjem sadja (npr. jagod, malin, robid, bezgovih jagod, gloga, trnulj, jabolk, hrušk, cešenj in grozdja), semen (npr. semen trav, koruze, žita, jecmena, ovsa, soncnic in regrata) ter obcasno zaužijejo tudi cvetni nektar in ostanke clovekove hrane (npr. drobtinice kruha). Domaci vrabci prispevajo velik delež k biološki raznovrstnosti in pomenijo dobrodošel vir hrane razlicnim pticam (npr. sovam, jastrebom, sokolom, vranam, srakoperjem in šojam), plazilcem (npr. navadnim gožem in podganjim kacam) ter sesalcem (npr. domacim mackam, divjim mackam, vevericam, podlasicam in podganam). Na podnebne spremembe vplivajo zgolj posredno, v smeri vecje biološke raznovrstnosti in ohranjanja zdravega okolja. Velikost njihovega genoma naj bi bila ocenjena na približno 1,04 Gb. Energijska vsebnost domacih vrabcev je slabo raziskana, vendar bi jo morda lahko ocenili na osnovi mase domacega vrabca na 19 kJ/g ali 4,5 kcal/g.371 

4.
 Brglezi (lat.: Sitta europaea) zrastejo v dolžino od 13 cm do 14 cm in so precej pisane ptice (zgornji del telesa je modrikast siv, spodnji del je oranžen, imajo crno progo cez oci itd.). Razširjeni so pretežno v Evropi, Aziji in nekaterih predelih Severne Afrike. Srecujemo jih lahko v življenjskih okoljih, kot so mestna središca s parki in drevesi, vrtovi ter listnati in iglasti gozdovi. Dajejo prednost okolju z gosto vegetacijo, še zlasti drevesom, zaradi gnezdenja, pridobivanja hrane in 


370 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Stephan, B. (1999).Die Amsel, Turdus Merula. WestarpWissenschaften. Roche, G. (2022).Blackbird = Manu Pango = Merle Noir = Amsel = Kurotadori: (Turdus Merula). Geoffrey Roche. Landmann,A. (1991). Habitat preferences and seasonal dynamics of SpaceAtilization in Blackbirds (Turdus Merula) living in villages.Journal Für Ornithologie, 132(3), 303–318. https://doi.org/10.1007/bf01640539. http://www.genomesize.com/result_species.php?id=998 (2023-06-04) 371 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Lowther, P. E., & Cink, C. L. (1992). House sparrow (passer domesticus). American Ornithologists’ Union. Liker,A. (2022). Passer domesticus (house sparrow). CABI Compendium, CABI Compendium. https://doi.org/10.1079/cabicompendium.38975. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/genome/?term=Passer+domesticus (2023-06-04). 
zavetja. Brglezi niso neposredno odvisni od pH vrednosti tal, vendar živijo v okoljih, kjer vegetacija najbolje uspeva pri pH vrednostih od 6,0 do 7,0. Najbolje se pocutijo v življenjskih okoljih s temperaturo od 10 °C do 25 °C in vlažnostjo zraka od 40 % do 70 %. Za ekosisteme so pomembni, ker uravnavajo populacijo nekaterih žuželk (npr. gosenic, hrošcev, mravelj, kobilic in muh), pajkov (npr. pajkov rakovic, pajkov skakacev) ter drugih nevretencarjev (npr. crvov, licink, lesnih uši in podlubnikov). Nenamerno razširjajo semena z zaužitjem in izlocanjem le-teh (npr. želodov, bukovih jamborov, lešnikov in semen bora) ter prispevajo velik delež k biološki raznovrstnosti. Brglezi pomenijo dobrodošel vir hrane razlicnim pticam (npr. sovam, jastrebom, sokolom), plazilcem (npr. navadnim gožem in podganjim kacam) ter sesalcem (npr. domacim mackam, divjim mackam in vevericam). Prav tako lahko postanejo žrtev parazitskih žuželk, kot so uši, pršice in klopi. Na podnebne spremembe vplivajo zgolj posredno, v smeri vecje biološke raznovrstnosti in ohranjanja zdravega okolja. Velikost njihovega genoma naj bi bila ocenjena na približno 1,02 Gb. Energijska vsebnost brglezov je slabo raziskana, vendar bi jo morda lahko ocenili na osnovi mase brgleza na 19 kJ/g ali 4,5 kcal/g.372 
5. Sraka (lat.: Pica pica) zraste v dolžino od 44 cm do 46 cm in je crno-bele barve, z modrikastimi perutmi in modrikastim crnim repom. Razširjene so pretežno v Evropi, Aziji in nekaterih predelih Severne Afrike. Srecujemo jih lahko v življenjskih okoljih, kot so mestna središca s parki, vrtovi, jase, travniki, kmetijska zemljišca in obrobja gozdov. Znajdejo se tako v okolju z gosto vegetacijo kot tudi na odprtih obmocjih. Srake niso neposredno odvisne od pH vrednosti tal, vendar živijo v okoljih, kjer vegetacija najbolje uspeva pri pH vrednostih od 6,0 do 7,5. Najbolje se pocutijo v življenjskih okoljih s temperaturo od 5 °C do 30 °C in vlažnostjo zraka od 40 % do 80 %. Za ekosisteme so pomembne, ker uravnavajo populacijo nekaterih žuželk (npr. gosenic, hrošcev in kobilic), pajkov (npr. pajkov rakovic in pajkov skakacev), vretencarjev (npr. kušcarjev, manjših kac, žab in pticjih mladicev), sesalcev (npr. miši, voluharjev, rovk in mladih zajcev), ter drugih nevretencarjev (npr. crvov). Pripomorejo tudi k razgradnji mrhovine ter nenamerno razširjajo semena z zaužitjem in izlocanjem le-teh (npr. semena poljskih pridelkov, jagod in zrnatega sadja). Srake prispevajo velik delež k biološki raznovrstnosti in pomenijo dobrodošel vir hrane razlicnim pticam (npr. sovam, jastrebom, orlom, vranam in krokarjem) ter sesalcem (npr. domacim mackam, divjim mackam in lisicam). Prav tako lahko postanejo žrtev parazitskih žuželk, kot so uši, pršice, bolhe in klopi. Na podnebne spremembe vplivajo zgolj posredno, v smeri vecje biološke 
372 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Schmidt, F., &Wiese, V. (2006). Der Kleiber: Sitta Europaea ; Linnaeus 1758. Verein zur Forderung der Naturkunde in Cismar e.V. Löhrl, H. (2010). Das Verhalten des Kleibers (Sitta Europaea CaesiaWolf). Zeitschrift Für Tierpsychologie, 15(2), 191–252. https://doi.org/10.1111/j.1439-0310.1958.tb00564.x. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/genome/?term=Sitta+europaea (2023-06-04). 
raznovrstnosti in ohranjanja zdravega okolja. Velikost njihovega genoma naj bi bila ocenjena na približno 1,06 Gb. Energijska vsebnost srak je slabo raziskana, vendar bi jo morda lahko ocenili na osnovi mase srake na 19 kJ/g ali 4,5 kcal/g.373 
6.
 Sive vrane (lat.: Corvus cornix) zrastejo v dolžino od 48 cm do 52 cm in so sivo-crne barve. Razširjene so pretežno v Evropi in Aziji. Srecujemo jih lahko v življenjskih okoljih, kot so mestna središca s parki, vrtovi, jase, travniki, kmetijska zemljišca, obrobja gozdov, gozdovi in obalna obmocja. Znajdejo se tako v okolju z gosto vegetacijo kot tudi na odprtih obmocjih. Sive vrane niso neposredno odvisne od pH vrednosti tal, vendar živijo v okoljih z vegetacijo, ki najbolje uspeva pri pH vrednostih od 6,0 do 7,5. Najbolje se pocutijo v življenjskih okoljih s temperaturo od -10 °C do 30 °C in vlažnostjo zraka od 40 % do 80 %. Za ekosisteme so pomembne, ker uravnavajo populacijo nekaterih žuželk (npr. gosenic, hrošcev, kobilic in mravelj), pajkov (npr. pajkov rakovic in pajkov skakacev), vretencarjev (npr. kušcarjev, manjših kac, žab, pticjih mladicev in jajc ptic), sesalcev (npr. miši, voluharjev, rovk in mladih zajcev), ter drugih nevretencarjev (npr. crvov, stonog in milipedov). Pripomorejo tudi k razgradnji mrhovine ter nenamerno razširjajo semena z zaužitjem in izlocanjem le-teh (npr. semena poljskih pridelkov, jagod in zrnatega sadja). Sive vrane prispevajo velik delež k biološki raznovrstnosti in pomenijo dobrodošel vir hrane razlicnim pticam (npr. sovam, jastrebom in orlom) ter sesalcem (npr. rakunom, lisicam in domacim psom). Na podnebne spremembe vplivajo zgolj posredno, v smeri vecje biološke raznovrstnosti in ohranjanja zdravega okolja. Velikost njihovega genoma naj bi bila ocenjena na približno 1,05 Gb. Energijska vsebnost sivih vran je slabo raziskana, vendar bi jo morda lahko ocenili na osnovi mase sive vrane na 19 kJ/g ali 4,5 kcal/g.374 

7.
 Lesne sove (lat.: Strix aluco) zrastejo v dolžino od 37 cm do 39 cm in so rjavkasto sive barve s svetlejšimi vzorci okoli oci. Lesne sove lahko spreminjajo barvo perja v odvisnosti od okolice in so lahko tudi rdeckasto rjave ali sivo obarvane. Razširjene so pretežno v Evropi, Aziji in nekaterih predelih Severne Afrike. Srecujemo jih lahko v življenjskih okoljih, kot so mestna središca s parki, vecji vrtovi, gozdovi in kmetijska zemljišca. Dajejo prednost življenjskemu okolju z drevesi, kjer lahko gnezdijo in pretežni del dneva prespijo. Lesne sove niso neposredno odvisne od pH vrednosti tal, vendar živijo v okoljih z vegetacijo, ki najbolje uspeva pri pH obmocju od 5,5 do 7,5. Najbolje 


373 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Bahrmann, U. (1995).Die Elster (Pica Pica). Westarp-Wiss. Tatner, P. (2008a).The diet of Urban Magpies Pica Pica.Ibis, 125(1), 90–107. https://doi.org/10.1111/j.1474-919x.1983.tb03086.x. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/genome/?term=Pica+pica (2023-06-04). 374 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Melde, M. (2014). Raben- und nebelkrahe: Corvus Corone, Corvus Cornix. VerlagsKGWolf.  Madge, S. (2020). Hooded Crow (Corvus Cornix). Birds of the World. https://doi.org/10.2173/bow.hoocro1.01. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/genome/?term=Corvus+cornix (2023-06-04). 
se pocutijo v življenjskih okoljih s temperaturo od 15 °C do 30 °C in vlažnostjo zraka od 40 % do 60 %. Za ekosisteme so pomembne, ker uravnavajo populacijo nekaterih žuželk (npr. gosenic, hrošcev, kobilic in moljev), pajkov (npr. volcjih pajkov in zemeljskih pajkov), dvoživk (npr. žab in krastac), ptic (npr. šcinkavcev, sinic in manjših sov) ter sesalcev (npr. miši, voluharjev, rovk in podgan) in manjših rib (npr. manjših postrvi). 
Lesne sove prispevajo velik delež k biološki raznovrstnosti in pomenijo dobrodošel vir hrane razlicnim pticam (npr. sovam uharicam, jastrebom in orlom) ter sesalcem (npr. kunam in lisicam). Na podnebne spremembe vplivajo zgolj posredno, v smeri vecje biološke raznovrstnosti in ohranjanja zdravega okolja. Velikost njihovega genoma je manj raziskana in bi lahko bila ocenjena na približno 1,22 Gb (ta podatek velja za drugo vrsto sove, Tyto alba alba). Energijska vsebnost lesnih sov je slabo raziskana, vendar bi jo morda lahko ocenili na osnovi mase lesne sove na 19 kJ/g ali 4,5 kcal/g.375 
8. Kragulji (lat.:Accipiter gentilis) zrastejo v dolžino od 48 cm do 61 cm in so temno sive do skrilasto modre barve s temnimi progami na spodnjem delu telesa. Razširjeni so pretežno v Evropi, Aziji, Severni Ameriki in nekaterih predelih Severne Afrike. Srecujemo jih lahko v življenjskih okoljih, kot so listnati in iglasti gozdovi. Dajejo veliko prednost življenjskemu okolju z drevesi, kjer lahko gnezdijo in lovijo svoj plen. Kragulji niso neposredno odvisni od pH vrednosti tal, vendar živijo v okoljih z vegetacijo, ki najbolje uspeva pri pH obmocju od 5,5 do 7,5. Najbolje se pocutijo v življenjskih okoljih s temperaturo od 15 °C do 25 °C in vlažnostjo zraka od 40 % do 80 %. Za ekosisteme so pomembni, ker uravnavajo populacijo ptic (npr. golobov, šoj, srak, vrane in jerebov) ter sesalcev (npr. miši, voluharjev, zajcev, veveric, lisic in rakunov). Prispevajo velik delež k biološki raznovrstnosti in pomenijo dobrodošel vir hrane razlicnim pticam (npr. sovam uharicam in orlom) ter sesalcem (npr. sivim volkovom). Na podnebne spremembe vplivajo zgolj posredno, v smeri vecje biološke raznovrstnosti in ohranjanja zdravega okolja. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 1,22 Gb. Energijska vsebnost kraguljev je slabo raziskana, vendar bi jo morda lahko ocenili na osnovi mase kragulja na 21 kJ/g ali 5 kcal/g.376 
375 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Melde, M. (1995). Der Waldkauz Strix Aluco. Westarp-Wiss. Mikkola, H. (2010). Owls of Europe. Poyser. Ducrest, A., Neuenschwander, S., Schmid-Siegert, E., Pagni, M., Train, C., Dylus, D., Nevers,Y., Warwick Vesztrocy,A., San-Jose, L. M., Dupasquier, M., Dessimoz, C., Xenarios, I., Roulin, A., & Goudet, J. (2020). New GenomeAssembly of the barn owl (tyto alba alba). Ecology and Evolution, 10(5), 2284–2298. https://doi.org/10.1002/ece3.5991. 376 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Griffith, R. S. (1993).Accipiter gentilis. USDA Forest Service, Rocky Mountain Research Station, Fire Sciences Laboratory. 
Proposed Wildlife Habitat Areas for the Northern Goshawk (Accipiter gentilis laingi) on the Central Coast of British Columbia (2008). 
9.
 Sokoli selci (lat.: Falco peregrinus) zrastejo v dolžino od 38 cm do 50 cm in so temno modrikasto sive barve s svetlejšimi vzorci na spodnjem delu telesa, ki je oznacen s temnimi crtami. Njihova glava je zelo temna s crno crto, ki spominja na brke. Razširjeni so na vseh kontinentih, razen v Antarktiki. Srecujemo jih lahko v življenjskih okoljih, kot so skalnata obmocja v gorah, obalna obmocja, mocvirja, travniki in mestna središca z visokimi stavbami. Dajejo veliko prednost življenjskemu okolju v gorah, kjer lahko gnezdijo in lovijo svoj plen. Potujoci sokoli niso neposredno odvisni od pH vrednosti tal, vendar živijo v okoljih z vegetacijo, ki najbolje uspeva pri pH obmocju od 4,5 do 7,0. Živijo v življenjskih okoljih s temperaturo od 0 °C do 30 °C in vlažnostjo zraka od 20 % do 80 %. Za ekosisteme so pomembni, ker uravnavajo populacijo ptic (npr. golobov, rac, gosij, labodov, ciger, šcinkavcev, vrabcev, penic, jerebov in prepelic) ter v manjši meri sesalcev (npr. miši in voluharjev). Prispevajo velik delež k biološki raznovrstnosti in pomenijo dobrodošel vir hrane razlicnim pticam (npr. sovam uharicam in orlom) ter sesalcem (npr. lisicam in rakunom). Na podnebne spremembe vplivajo zgolj posredno, v smeri vecje biološke raznovrstnosti in ohranjanja zdravega okolja. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 1,16 Gb. Energijska vsebnost sokolov selcev je slabo raziskana, vendar bi jo morda lahko ocenili na osnovi njihove mase na 14,2 kJ/g ali 3,4 kcal/g.377 Naj bo še opozorjeno, da bi lahko orle belorepce obravnavali tudi znotraj vodnega mezokozmosa, saj gre v bistvu za obvodna bitja, ki vecji del plena ulovijo prav na vodnih površinah. Med vodne ptice jih težko uvrstimo, ker ne živijo na vodi in ne gradijo svojih gnezd blizu vodnih površin, ampak izkljucno na kopnem v visokih legah. 

10.
 Orli belorepci (lat.: Haliaeetus albicilla) zrastejo v dolžino od 66 cm do 94 cm in so temno rjave barve z belim repom. Imajo mocan rumen kljun in svetlo rumene oci. Nahajajo se na geografskih lokacijah Evrope, Azije in Severne Amerike. Srecujemo jih lahko v življenjskih okoljih, kot so obalna obmocja blizu velikih jezer in rek, mokrišca, skalne plošcadi ter gozdovi na višjih legah (za gradnjo gnezd in lov). Dajejo veliko prednost življenjskemu okolju v gorah in blizu vodnih virov, kjer lahko gnezdijo in lovijo svoj plen. Od pH vrednosti prsti orli belorepci niso neposredno odvisni, vendar živijo v okoljih z vegetacijo in plenom, ki najbolje uspeva v pH obmocju od 4,5 do 8,5. Živijo v življenjskih okoljih s temperaturo od 0 °C do 30 °C in vlažnostjo ozracja od 30 % do 80 %. Za ekosisteme so pomembni, ker uravnavajo populacijo rib (npr. lososi, 


https://www2.gov.bc.ca/assets/gov/farming-natural-resources-and-industry/natural-resource-use/land-water-use/crownland/land-use-plans-and-objectives/westcoast-region/great-bear­rainforest/ei02a_nogo_general_release_report.pdf. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/genome/?term=Accipiter+gentilis (2023-06-05). 377 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: White, C. M. (2002).Peregrine Falcon: Falco peregrinus. Birds of NorthAmerica, Inc. Landenberger, J. F., Roosa, D. M., Stravers, J.W., Ehresman, B., & Patterson, R. (2013). Peregrine Falcon: Falco peregrinus. InThe Raptors of Iowa (pp. 56–57). University of Iowa Press. https://doi.org/10.2307/j.ctt20q1vqp.25. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/genome/?term=Falco+peregrinus (2023-06-05). 
postrvi, sledi, trske), ptic (npr. race, gosi, labodi) in v manjši meri sesalcev (npr. zajci, miši, voluharji). Prispevajo velik delež k biološki raznovrstnosti in pomenijo dobrodošel vir hrane raznim pticam (npr. velike uharice, zlati orli) ter v manjši meri sesalcem (npr. lisice, rakuni – plenijo njihova jajca in nezavarovane mladice). Na podnebne spremembe vplivajo zgolj posredno v smeri vecje biološke raznovrstnosti in ohranjanja zdravega okolja. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 1,20 Gb. Energijska vsebnost belorepih orlov je slabo raziskana, vendar bi jo morda lahko ocenili na osnovi njihove mase na 14,2 kJ/g ali 3,4 kcal/g.378 
11.
 Evropski zeleni šcinkavci (lat.: Fringilla coelebs) zrastejo v dolžino od 12,5 cm do 14 cm in imajo svetlo zelenkasto rumeno perje (samice imajo bolj bledo zeleno barvo perja). Nahajajo se pretežno na geografskih lokacijah Evrope, Severne Afrike in nekaterih predelih Avstralije. Srecujemo jih lahko v življenjskih okoljih, kot so mestna središca, parki, kmetijska zemljišca, gozdovi, žive meje in vrtovi. Dajejo prednost okolju z gosto vegetacijo, še zlasti zaradi gnezdenja in zavetja. Od pH vrednosti prsti zeleni šcinkavci niso neposredno odvisni, vendar živijo v okoljih z vegetacijo, ki najbolje uspeva v pH obmocju od 6,0 do 7,5. Najbolje se pocutijo v življenjskih okoljih s temperaturo od 10 °C do 30 °C in vlažnostjo ozracja od 40 % do 80 %. Za ekosisteme so pomembni, ker uravnavajo populacijo nekaterih žuželk (npr. gosenice, hrošci, kobilice, muhe) in pajkov (npr. pajki rakovice, pajki skakaci, dolgonogi pajki), nenamerno razširjajo semena z zaužitjem sadja (npr. jagode, jabolka, cešnje, grozdje) in semen (npr. trave, dreves, plevela, regrat, soncnice). Prispevajo velik delež k biološki raznovrstnosti in pomenijo dobrodošel vir hrane raznim pticam (npr. sove, jastrebi, sokoli), plazilcem (npr. navadni goži, podganje kace) in sesalcem (npr. domace macke, podlasice). Poudariti je treba, da zeleni šcinkavci sicer niso pogosto tarca plenilcev, ker zaradi njihovega nacina prehranjevanja vsebujejo manjšo kolicino hranilnih snovi. Na podnebne spremembe vplivajo zgolj posredno v smeri vecje biološke raznovrstnosti (s poudarkom na rastlinah) in ohranjanja zdravega okolja. Velikost njihovega genoma naj bi bila ocenjena na približno 995 Mb. Energijska vsebnost zelenih šcinkavcev je slabo raziskana, vendar bi jo morda lahko ocenili na osnovi mase zelenega šcinkavca na 20 kJ/g ali 4,8 kcal/g.379 

12. 
Tašcice (lat.: Erithacus rubecula) zrastejo v dolžino od 12,5 cm do 14 cm in imajo rjavkasto rdeco barvo perja (bel trebuh in rdeckasto oprsje). Nahajajo se pretežno na geografskih lokacijah 


378 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Nadjafzadeh, M. (2011).Feeding ecology of and lead exposure in a top predator: The white-tailed eagle (haliaeetus albicilla). Logos-Verl. Scholz, F. (2010).Spatial use and habitat selection of white-tailed eagles (haliaeetus albicilla) in Germany. Logos-Verl. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/genome/?term=Haliaeetus+albicilla (2023-06-05). 379 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Kragenow, P. (2004).Der Buchfink Fringilla coelebs. Westarp-Wiss.-Verl.-Ges. Newton, I., &Vaisanen, R. A. (1997). Fringilla coelebs: Chaffinch. T. &A.D. Poyser. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/genome/?term=Fringilla+coelebs (2023-06-06). 
Evrope, Severne Afrike, Zahodne Azije in nekaterih predelih Avstralije. Srecujemo jih lahko v življenjskih okoljih, kot so mestna središca, parki, kmetijska zemljišca, gozdovi, žive meje, grmicevja in vrtovi. Dajejo prednost okolju z gosto vegetacijo, še zlasti zaradi gnezdenja in zavetja. Od pH vrednosti prsti tašcice niso neposredno odvisne, vendar živijo v okoljih z vegetacijo, ki najbolje uspeva v pH obmocju od 6,0 do 7,5. Najbolje se pocutijo v življenjskih okoljih s temperaturo od 10 °C do 25 °C in vlažnostjo ozracja od 40 % do 80 %. Za ekosisteme so pomembne, ker uravnavajo populacijo nekaterih žuželk (npr. gosenice, hrošci, mravlje, muhe), pajkov (npr. pajki rakovice, pajki skakaci, dolgonogi pajki) in drugih nevretencarjev (npr. polži, deževniki, majhni rakci), nenamerno razširjajo semena z zaužitjem sadja (npr. jagode, jabolka, cešnje, grozdje) in redkeje semen (npr. v zimskem obdobju). Prispevajo velik delež k biološki raznovrstnosti in pomenijo dobrodošel vir hrane raznim pticam (npr. sove, jastrebi, sokoli), plazilcem (npr. navadni goži, podganje kace) in sesalcem (npr. domace macke, podlasice). Poudariti je treba, da tudi tašcice niso pogosto tarca plenilcev. Na podnebne spremembe vplivajo zgolj posredno v smeri vecje biološke raznovrstnosti (s poudarkom na rastlinah) in ohranjanja zdravega okolja. Velikost njihovega genoma naj bi bila ocenjena na približno 980 Mb. Energijska vsebnost tašcic je slabo raziskana, vendar bi jo morda lahko ocenili na osnovi mase tašcice na 20 kJ/g ali 4,8 
kcal/g.380 
13. Zelene žolne (lat.: Picus viridis) zrastejo v dolžino od 30 cm do 36 cm in imajo olivno zelenkasto barvo perja (rumenkasto zelen trebuh). Nahajajo se pretežno na geografskih lokacijah Evrope in nekaterih predelih Azije. Srecujemo jih lahko v življenjskih okoljih, kot so gozdovi, parki, kmetijska zemljišca, sadovnjaki in vrtovi. Dajejo prednost okolju z drevesi, še zlasti zaradi gnezdenja in zavetja. Od pH vrednosti prsti zelene žolne niso neposredno odvisne, vendar živijo v okoljih z vegetacijo, ki najbolje uspeva v pH obmocju od 6,0 do 7,5. Najbolje se pocutijo v življenjskih okoljih s temperaturo od 10 °C do 25 °C in vlažnostjo ozracja od 40 % do 80 %. Za ekosisteme so pomembne, ker uravnavajo populacijo nekaterih žuželk (npr. gosenice, hrošci, mravlje, kobilice, cricki, licinke metuljev, licinke moljev), pajkov (npr. pajki skakalci, volcji pajki) in drugih nevretencarjev (npr. polži, deževniki, stonoge, milipedi). Nenamerno razširjajo semena z zaužitjem sadja (npr. jagode, robide, maline, jabolka, cešnje, hruške), oreškov (npr. bukovi orešcki, kostanj) in semen (npr. trave, dreves, plevela). Prispevajo velik delež k biološki raznovrstnosti in pomenijo dobrodošel vir hrane raznim pticam (npr. jastrebi) in sesalcem (npr. domace macke, 
380 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Patzold, R. (1995).Das Rotkehlchen: Erithacus Rubecula. WestarpWissenschaften. Lack, D. (2008). Geographical variation in Erithacus rubecula. Ibis, 93(4), 629–630. https://doi.org/10.1111/j.1474-919x.1951.tb05469.x. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/genome/?term=Erithacus+rubecula (2023-06-06). 
podlasice, kune). Zelene žolne sicer niso pogosto v vlogi plena. Na podnebne spremembe vplivajo zgolj posredno v smeri vecje biološke raznovrstnosti (s poudarkom na rastlinah) in ohranjanja zdravega okolja. Velikost njihovega genoma bi lahko ocenili na približno 1,17 Gb (ta podatek sicer velja za sorodno vrsto, kot je Dryobates pubescens). Energijska vsebnost zelenih žoln je slabo raziskana, vendar bi jo morda lahko ocenili na osnovi mase zelene žolne na 19 kJ/g ali 4,5 kcal/g.381 
14.
 Drozgi carar (lat.: Turdus viscivorus) zrastejo v dolžino od 25 cm do 29 cm in imajo bledo sivo rjavo barvo perja (spodnji del telesa je rumenkasto bel s temnimi tockami). Nahajajo se pretežno na geografskih lokacijah Evrope in nekaterih predelih Azije. Srecujemo jih lahko v življenjskih okoljih, kot so gozdovi, parki, kmetijska zemljišca, grmišca in vrtovi. Dajejo prednost okolju z drevesi v listnatih, mešanih in iglastih gozdovih, še zlasti zaradi gnezdenja, iskanja hrane in zavetja. Od pH vrednosti prsti drozgi carar niso neposredno odvisni, vendar živijo v okoljih z vegetacijo, ki najbolje uspeva v pH obmocju od 6,0 do 7,5. Najbolje se pocutijo v življenjskih okoljih s temperaturo od 10 °C do 25 °C in vlažnostjo ozracja od 40 % do 80 %. Za ekosisteme so pomembni, ker uravnavajo populacijo nekaterih žuželk (npr. gosenice, hrošci, licinke razlicnih žuželk), pajkov (npr. navadni križevci, pajki skakalci, volcji pajki, osasti pajki) in drugih nevretencarjev (npr. deževniki). Nenamerno razširjajo semena z zaužitjem sadja (npr. jagode, robide, maline, bezgove jagode, jagode omele, jerebika), oreškov (npr. bukovi orešcki, kostanj, hrastovi oreški, leska) in semen (npr. trave, divje rože). Prispevajo velik delež k biološki raznovrstnosti in pomenijo dobrodošel vir hrane raznim pticam (npr. jastrebi), sesalcem (npr. domace macke, lisice, podlasice) in plazilcem (npr. gadi). Drozgi carar, podobno kot zelene žolne, sicer niso pogosto v vlogi plena. Na podnebne spremembe vplivajo zgolj posredno v smeri vecje biološke raznovrstnosti (s poudarkom na rastlinah) in ohranjanja zdravega okolja. Velikost njihovega genoma bi lahko ocenili na približno 1,05 Gb (ta podatek sicer velja za sorodno vrsto, kot je rdeci drozg). Energijska vsebnost drozga cararja je slabo raziskana, vendar bi jo morda lahko ocenili na osnovi mase drozga cararja na 17 kJ/g ali 4 kcal/g.382 

15. 
Vrtne penice (lat.: Sylvia borin) zrastejo v dolžino od 12 cm do 14 cm in imajo sivo rjavo barvo perja (spodnji del telesa je bledo sivo z bledo rumenim trebuhom). Nahajajo se pretežno na 


381 Blume, D., & Blume, D. (1996). Schwarzspecht, Grauspecht und grunspecht: Dryocopus Martius, Picus canus, Picus viridis. WestarpWissenschaften. Winkler, H., &amp; Christie, D. (2020). Eurasian green woodpecker (Picus viridis). Birds of the World. https://doi.org/10.2173/bow.eugwoo2.01. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/genome/?term=woodpecker (2023-06-06). 382 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Chiatante, G. (2022). Habitat use of the mistle thrush (turdus viscivorus):The importance of urban areas and permanent crops. Journal of Vertebrate Biology, 71(22041). https://doi.org/10.25225/jvb.22041. Crossley, R., Baicich, P. J., & Barry, J. (2017).The crossley ID guide. Crossley Books, Princeton University Press. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/genome/?term=Turdus (2023-06-06). 
geografskih lokacijah Evrope ter nekaterih predelih Azije in Afrike. Srecujemo jih lahko v življenjskih okoljih, kot so gozdovi, parki, žive meje, grmišca, mokrišca, mocvirja in vrtovi. Dajejo prednost okolju z gostim rastlinjem, še zlasti zaradi gnezdenja, iskanja hrane in zavetja. Od pH vrednosti prsti vrtne penice niso neposredno odvisne, vendar živijo v okoljih z vegetacijo, ki najbolje uspeva v pH obmocju od 5,5 do 7,0. Najbolje se pocutijo v življenjskih okoljih s temperaturo od 15 °C do 25 °C in vlažnostjo ozracja od 40 % do 70 %. Za ekosisteme so pomembne, ker uravnavajo populacijo nekaterih žuželk (npr. gosenice, hrošci, molji, zemeljski hrošci, muhe, kobilice, cricki, cvrcalke), pajkov (npr. pajki rakovice, pajki skakalci) in drugih nevretencarjev (npr. listne uši). Nenamerno razširjajo semena z zaužitjem sadja (npr. jagode, robide, maline) in semen (npr. trave, rož), prispevajo velik delež k biološki raznovrstnosti in pomenijo dobrodošel vir hrane raznim pticam (npr. jastrebi, sokoli, sove, srake, šoje), sesalcem (npr. domace macke, divje macke, lisice, podlasice) in plazilcem (npr. navadni goži). Na podnebne spremembe vplivajo zgolj posredno v smeri vecje biološke raznovrstnosti in ohranjanja zdravega okolja. Velikost njihovega genoma bi lahko ocenili na približno 1,04 Gb. Energijska vsebnost vrtnih penic je slabo raziskana, vendar bi jo morda lahko ocenili na osnovi mase vrtne penice na 19 kJ/g ali 4,5 
kcal/g.383 
16. Prosniki (lat.: Saxicola rubicola) zrastejo v dolžino od 11 cm do 13 cm in so precej barvite ptice (crna glava, bel ovratnik, rdeckasto oranžne prsi). Nahajajo se pretežno na geografskih lokacijah Evrope, nekaterih predelih Azije in Afrike. Srecujemo jih lahko v življenjskih okoljih, kot so odprta travišca, resave, grmišca in mocvirja. Dajejo prednost okolju z nizkim rastlinjem, kar omogoca boljše izhodišce pri lovu na žuželke. Od pH vrednosti prsti prosniki niso neposredno odvisni, vendar živijo v okoljih z vegetacijo, ki najbolje uspeva v pH obmocju od 6,0 do 7,5. 
Najbolje se pocutijo v življenjskih okoljih s temperaturo od 10 °C do 25 °C in vlažnostjo ozracja od 40 % do 70 %. Za ekosisteme so pomembni, ker uravnavajo populacijo nekaterih žuželk (npr. gosenice, hrošci, molji, metulji, listni hrošci, muhe), pajkov (npr. pajki rakovice, pajki skakalci) in drugih nevretencarjev (npr. stenice). 
Nenamerno razširjajo semena z obcasnim zaužitjem sadja (npr. jagode) in semen (npr. trave), prispevajo velik delež k biološki raznovrstnosti in pomenijo dobrodošel vir hrane raznim pticam (npr. jastrebi, sokoli, sove, vrane, srake, srakoperji), sesalcem (npr. lisice, podlasice) in plazilcem 
383 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Shirihai, H., Gargallo, G., Helbig,A. J., Harris, A., Kirwan, G. M., & Svensson, L. (2001).Sylvia warblers. Princeton University Press. Urban, E. K., Fry, C. H., &amp;Woodcock, M. (2013).The birds of Africa. Christopher Helm. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/genome/?term=Sylvia+borin (2023-06-06). 
(npr. smokulje, belouške). Na podnebne spremembe vplivajo zgolj posredno v smeri vecje biološke raznovrstnosti in ohranjanja zdravega okolja. 
Velikost njihovega genoma bi lahko ocenili na približno 1,02 Gb (ta podatek velja za sibirskega prosnika). Energijska vsebnost prosnikov je slabo raziskana, vendar bi jo morda lahko ocenili na osnovi mase prosnika na 20 kJ/g ali 4,8 kcal/g.384 
G Kopenski sesalci 

5.5.4.4.2 Slika 476: Majhen izbor kopenskih sesalcev 
Slika 476 prikazuje majhen izbor kopenskih sesalcev, ki živijo v okoljih preucevanih prsti in so 
oštevilceni od 1 do 16.385 
1. Domace macke (lat.: Felis catus) v dolžino zrastejo do enega metra oziroma do 1,30 m in so 
lahko razlicnih barv, od sivo-bele, povsem bele, crne, rjave in drugih odtenkov. Domace macke 
živijo na vseh celinah, razen na Antarktiki. Gre za zelo prilagodljive živali, ki lahko uspevajo v 
384 Opis je bil sestavljen s pomocjo naslednjih virov: Urquhart, E., & Bowley, E. (2002).Stonechats: A guide to the genus saxicola. Christopher Helm. Collar, N. (2020). European stonechat (saxicola rubicola). Birds of the World. https://doi.org/10.2173/bow.stonec4.01. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/genome/?term=Saxicola (2023-06-06). 385 Poglavje sem sestavil na osnovi naslednjih virov: The Status and Distribution of European Mammals. https://portals.iucn.org/library/sites/library/files/documents/RL-4­013.pdf (2025-02-19). Corlatti, Luca & Zachos, Frank. (2022). Terrestrial Cetartiodactyla - Handbook of the Mammals of Europe. Springer Nature. https://www.doi.org/10.1007/978-3-030-24475-0. Hackländer, K., & Zachos, F. E. (Eds.). (2020). Mammals of Europe-Past, Present, and Future. London: Springer. 
razlicnih življenjskih okoljih in imajo nekakšno dvojno vlogo. Po eni strani so to domace živali oziroma hišni ljubljencki, po drugi strani pa divje zveri, ki so sposobne same poskrbeti zase. Srecamo jih tako v urbanih kot tudi v ruralnih obmocjih, na vrtovih, kmetijskih zemljišcih, v gozdovih ter ob vodnih virih, kot so potoki, reke in jezera. pH-vrednost prsti za rastline na obmocjih, kjer živijo ti sesalci, naj bi bila med 6,0 in 7,5. Kar zadeva temperaturni razpon, se najbolje pocutijo pri temperaturah med 20 °C in 25 °C ter pri zracni vlagi od 40 % do 60 %. Vendar lahko preživijo tudi pri zelo nizkih in precej visokih temperaturah ter stopnjah vlažnosti zraka. Njihov vpliv na ekosisteme je lahko negativen (npr. prekomeren lov na ptice, kušcarje, kace in koristne žuželke, kar lahko poruši ravnovesje ekosistema, poleg tega pa lahko prenašajo nevarne bolezni) ali pozitiven (npr. uravnavajo populacijo glodavcev, ki povzrocajo ljudem škodo, kot domace živali pa nudijo ljudem custveno in mentalno podporo). 
Njihova prehrana obsega predvsem komercialno hrano, ki jo kupujejo ljudje, pa tudi ptice (npr. sinice, kose, vrabce, tašcice, vodne ptice), sesalce (npr. miši, podgane, voluharje, veverice, zajce, rovke, netopirje), plazilce (npr. manjše kušcarje, manjše kace), dvoživke (npr. žabe, krastace, mocerade) ter celo žuželke (npr. pikapolonice, poljske hrošce, molje, metulje, muhe, komarje, kobilice, cricke, mravlje, hišne pajke, vrtne pajke, pajke skakace). Po rastlinski hrani posežejo zelo redko (npr. trava, nekatere cvetlice). Domace macke imajo na podnebne spremembe zgolj posreden vpliv, in sicer prek proizvodnje komercialne hrane za macke, ki prispeva k izpustom toplogrednih plinov. Podoben ucinek lahko opazimo pri macjih iztrebkih, prav tako pa lahko oslabijo populacije dolocenih živali, ki so pomembne za ekološko ravnovesje. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 2,48 Gb. Energijska vrednost telesne mase domacih mack znaša približno 16 kJ/g ali 3,82 kcal/g. 
2.
 Rdece lisice (lat.: Vulpes vulpes, obravnavane že pri (ob)vodnih sesalcih) v dolžino zrastejo do enega metra oziroma do 1,30 m. Imajo znacilno rdece-oranžno barvo z belim ovratnikom. Razširjene so v Evropi, Aziji, Severni Ameriki in nekaterih predelih Severne Afrike. Srecamo jih v razlicnih življenjskih okoljih, kot so gozdovi, odprti travniki, kmetijska zemljišca, vecji parki in celo hladnejša arkticna obmocja. pH-vrednost prsti za rastline na obmocjih, kjer živijo ti sesalci, naj bi bila med 6,0 in 7,5. Glede temperaturnega razpona (od –40 °C do 40 °C) in zracne vlage (od 20 % do 80 %) so ta bitja izjemno prilagodljiva. Njihov vpliv na ekosisteme je pretežno pozitiven, saj uravnavajo populacije glodavcev in plazilcev, prispevajo k širjenju rastlinskih semen, povecujejo biotsko raznovrstnost ter kot mrhovinarji obcasno delujejo kot pomembni razkrojevalci. Vendar pa je njihov vpliv lahko tudi negativen, saj prenašajo nekatere bolezni. Lisice se prehranjujejo s pticami (npr. sinicami, vodnimi pticami, fazani), plazilci (npr. kacami, kušcarji, želvjimi jajci), 

dvoživkami (npr. žabami, krastacami, tritoni), žuželkami (npr. hrošci, kobilicami, cricki), pajki (npr. pajki skakaci, pajki rakovice) ter sesalci (npr. zajci, kunci, voluharji, miši, podgane, veverice, manjši ranjeni jeleni). Poleg tega uživajo tudi mrhovino (npr. poginule volkove, medvede, srne) in obcasno sadje (npr. gozdne sadeže, kot so jagode, brusnice, maline in robidnice). Vpliv rdecih lisic na podnebne spremembe je minimalen in predvsem posreden, saj prispevajo k biotski raznovrstnosti, širjenju rastlinskih semen ter ohranjanju ravnovesja in zdravja ekosistemov. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 2,42 Gb. Energijska vrednost njihove telesne mase znaša približno 20 kJ/g ali 4,78 kcal/g. 

3.
 Rovke (lat.: Soricidae) v dolžino zrastejo od približno 7 cm do 13 cm in so rjave ali sive barve. Razširjene so v Evropi, Aziji, Afriki, Severni Ameriki ter v nekaterih predelih Srednje in Južne Amerike. Srecamo jih v razlicnih življenjskih okoljih, kot so gozdovi, travniki, mokrišca, grmišca, kmetijska zemljišca in vrtovi. Vecina vrst rovk je najbolj prilagojena prsti s pH-vrednostjo med 6,0 in 7,0, nekatere vrste pa uspevajo tudi v tleh s pH-vrednostjo okoli 5,0 ali celo 8,5. Rovke iz Evrope se najbolje pocutijo pri temperaturah od 5 °C do 30 °C in pri zracni vlagi med 50 % in 80 %. Za ekosisteme so to zelo pomembne živali, saj uravnavajo populacije žuželk (npr. kopenskih in vodnih hrošcev, mravelj, kobilic, crickov, metuljev, gosenic, moljev, muh) in drugih nevretencarjev (npr. pajkov, deževnikov, polžev, vecnog, stonog). Poleg tega nenamerno širijo rastlinska semena, s cimer prispevajo k biotski raznovrstnosti ekosistemov. Njihova dejavnost omogoca ucinkovito kroženje hranilnih snovi, z izkopavanjem rovov pa izboljšujejo prezracevanje tal in s tem pretok vode ter zraka. Rovke predstavljajo tudi pomemben vir hrane za razlicne ptice (npr. sove, jastrebe, orle), plazilce (npr. smokulje, belouške, gože) in sesalce (npr. podlasice, kune, lisice, domace macke, kojote, volkove). Njihov vpliv na podnebne spremembe je zgolj posreden, saj prispevajo k shranjevanju ogljika v tleh, povecanju biotske raznovrstnosti ter ohranjanju zdravega življenjskega okolja. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 2,41 Gb. Njihova energijska vrednost znaša približno 16,74 kJ/g ali 4 kcal/g. 

4. 
Veliki voluharji (lat.: Arvicola terrestris) v dolžino zrastejo od približno 12 cm do 20 cm in so rdeckasto-rjave ali sivo-rjave barve. Razširjeni so v Evropi, kjer jih najdemo na obrobju gozdov, travnikih, mokrišcih, mocvirjih, kmetijskih zemljišcih in vrtovih. Ti sesalci so najbolj prilagojeni prsti s pH-vrednostjo med 6,0 in 7,5. Najbolje se pocutijo pri temperaturah med 15 °C in 25 °C ter pri zracni vlagi od 40 % do 80 %. Veliki voluharji igrajo pomembno vlogo v ekosistemih, saj uravnavajo populacije rastlin (npr. korenin, cebulic, gomoljev), nenamerno širijo rastlinska semena in tako prispevajo k biotski raznovrstnosti ekosistemov. Njihova dejavnost omogoca ucinkovito kroženje hranilnih snovi, z izkopavanjem rovov pa izboljšujejo prezracevanje tal, kar pripomore k 

boljšemu pretoku vode in zraka. Poleg tega so pomemben vir hrane za razlicne ptice (npr. sove, jastrebe), plazilce (npr. smokulje, belouške, gože) in sesalce (npr. podlasice, dihurje, lisice, domace macke). Njihov vpliv na podnebne spremembe je zgolj posreden, saj prispevajo k shranjevanju ogljika v tleh, povecanju biotske raznovrstnosti ter ohranjanju zdravega življenjskega okolja. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 2,03 Gb. Njihova energijska vrednost znaša približno 19,7 kJ/g ali 4,7 kcal/g. 

5.
 Miši (lat.: Mus) v dolžino zrastejo od približno 6,5 cm do 10 cm in so rjavkaste, sive ali crne barve. Razširjene so na vseh celinah razen na Antarktiki. Najdemo jih v razlicnih življenjskih okoljih, kot so bivališca ljudi, vrtovi, travniki, kmetijska zemljišca in gozdovi. Ti sesalci so najbolj prilagojeni prsti s pH-vrednostjo med 6,0 in 7,5. Hišne miši se najbolje pocutijo pri temperaturah med 20 °C in 26 °C ter pri zracni vlagi od 40 % do 70 %. Za ekosisteme so pomembna živa bitja, saj uravnavajo populacije rastlin (npr. semen, žit, sadja), žuželk (npr. hrošcev, šcurkov, moljev, metuljev, gosenic, mravelj, crickov) in pajkov (npr. pajkov skakacev, pajkov rakovic). Poleg tega nenamerno širijo rastlinska semena in s tem prispevajo k biotski raznovrstnosti ekosistemov. Njihova dejavnost omogoca ucinkovito kroženje hranilnih snovi, z izkopavanjem rovov pa izboljšujejo prezracevanje tal, kar pripomore k boljšemu pretoku vode in zraka. Miši predstavljajo pomemben vir hrane za razlicne ptice (npr. sove, jastrebe, orle), plazilce (npr. smokulje, gože) in sesalce (npr. rovke, podgane, lisice, podlasice, domace macke, dihurje, kune). Njihov vpliv na podnebne spremembe je predvsem posreden, saj vplivajo na spreminjanje vegetacije, shranjevanje ogljika v tleh, povecanje biotske raznovrstnosti in ohranjanje zdravega življenjskega okolja, lahko pa tudi porušijo okoljsko ravnovesje. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 2,50 Gb. Njihova energijska vrednost znaša približno 17,0 kJ/g ali 4,0 kcal/g. 

6.
 Podgane (lat.: Rattus) v dolžino zrastejo od približno 18 cm do 45 cm in so rjavkaste, sive ali crne barve. Razširjene so na vseh celinah razen na Antarktiki. Najdemo jih v razlicnih življenjskih okoljih, kot so bivališca ljudi, kanalizacije, vrtovi, travniki, kmetijska zemljišca in gozdovi. Ti sesalci so najbolj prilagojeni prsti s pH-vrednostjo med 6,0 in 7,5. Podgane se najbolje pocutijo pri temperaturah med 20 °C in 26 °C ter pri zracni vlagi od 40 % do 70 %. Za ekosisteme so pomembna živa bitja, saj uravnavajo populacije rastlin (npr. semen, žit, sadja), žuželk (npr. hrošcev, šcurkov, moljev, metuljev, gosenic, mravelj, crickov), pajkov (npr. pajkov skakacev, pajkov rakovic), plazilcev (npr. navadnih kušcaric, slepcev, manjših kac), dvoživk (npr. žab, krastac), ptic (npr. vrabcev, sinic in njihovih jajc) ter sesalcev (npr. rovk, miši, voluharjev). Poleg tega nenamerno širijo rastlinska semena in tako prispevajo k biotski raznovrstnosti ekosistemov. Njihova dejavnost omogoca ucinkovito kroženje hranilnih snovi, z izkopavanjem rovov pa izboljšujejo prezracevanje tal, kar pripomore k boljšemu pretoku vode in zraka. Podgane predstavljajo pomemben vir hrane za 

razlicne ptice (npr. sove, jastrebe, sokole), plazilce (npr. vecje kace) in sesalce (npr. rovke, lisice, podlasice, domace macke, dihurje, kune). Njihov vpliv na podnebne spremembe je predvsem posreden – vplivajo na spreminjanje vegetacije, shranjevanje ogljika v tleh, povecanje biotske raznovrstnosti in ohranjanje zdravega življenjskega okolja, lahko pa tudi porušijo okoljsko ravnovesje. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 2,70 Gb. Njihova energijska vrednost znaša približno 17,0 kJ/g ali 4,0 kcal/g. 

7.
 Evropski ježi (lat.: Erinaceinae) v dolžino zrastejo od približno 20 cm do 30 cm. Njihove bodice so rjavkaste, sive, belkaste ali crne, medtem ko je njihovo telo temno rjave barve. Razširjeni so v Evropi, Aziji in Afriki. Najdemo jih v razlicnih življenjskih okoljih, kot so žive meje, vrtovi, parki, travniki, kmetijska zemljišca in gozdovi. Ti sesalci so najbolj prilagojeni prsti s pH-vrednostjo med 6,0 in 7,5. Evropski ježi se najbolje pocutijo pri temperaturah med 15 °C in 25 °C ter pri zracni vlagi od 40 % do 70 %. Za ekosisteme so pomembna živa bitja, saj uravnavajo populacije žuželk (npr. hrošcev, šcurkov, moljev, metuljev, gosenic, mravelj, crickov, kobilic), pajkov (npr. pajkov skakacev, pajkov rakovic), plazilcev (npr. navadnih kušcaric, slepcev, manjših kac), dvoživk (npr. žab, krastac), ptic (predvsem njihovih jajc) ter drugih nevretencarjev (npr. deževnikov, stonog, strig). Poleg tega nenamerno širijo rastlinska semena in tako prispevajo k biotski raznovrstnosti ekosistemov. Njihova dejavnost omogoca ucinkovito kroženje hranilnih snovi, z izkopavanjem rovov pa izboljšujejo prezracevanje tal, kar pripomore k boljšemu pretoku vode in zraka. Ježi so tudi pomemben vir hrane za razlicne plenilce, kot so sove, plazilci (npr. belouške, gadi) in sesalci (npr. lisice, podlasice, jazbeci). Njihov vpliv na podnebne spremembe je predvsem posreden – vplivajo na spreminjanje vegetacije, shranjevanje ogljika v tleh, povecanje biotske raznovrstnosti in ohranjanje zdravega življenjskega okolja. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 2,42 Gb. Njihova energijska vrednost znaša približno 17,0 kJ/g ali 4,0 kcal/g. 

8.
 Kuna zlatica (lat.: Martes martes) v dolžino zraste od približno 45 cm do 58 cm. Njeno kožuh je temno rjave ali sive barve, s svetlejšim rumenkasto belkastim ovratnikom. Razširjena je v Evropi, predvsem v gozdovih in obmocjih z gosto vegetacijo. Ti sesalci so najbolj prilagojeni prsti s pH-vrednostjo med 5,5 in 7,5. Kune zlatice se najbolje pocutijo pri temperaturah med –20 °C in 30 °C ter pri zracni vlagi od 40 % do 80 %. Za ekosisteme so pomembna živa bitja, saj uravnavajo populacije žuželk (npr. hrošcev, metuljev, gosenic, kobilic), plazilcev (npr. manjših kušcarjev in kac), dvoživk (npr. žab, krastac), ptic (npr. sinic, šcinkavcev, vrabcev) in sesalcev (npr. miši, voluharjev, podgan, rovk). Poleg tega nenamerno razširjajo rastlinska semena, saj uživajo tudi sadje, s cimer prispevajo k biotski raznovrstnosti ekosistemov. Njihova prisotnost omogoca ucinkovito kroženje hranilnih snovi in pripomore k ohranjanju zdravega okolja. Kune zlatice so tudi pomemben vir hrane za nekatere ptice (npr. sove, orle) in sesalce (npr. sive volkove, rise, jazbece, 

vidre, domace macke). Njihov vpliv na podnebne spremembe je predvsem posreden – vplivajo na spreminjanje vegetacije, shranjevanje ogljika v tleh, povecanje biotske raznovrstnosti in ohranjanje zdravega življenjskega okolja. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 2,45 Gb. Njihova energijska vrednost znaša približno 22,0 kJ/g ali 5,0 kcal/g. 

9.
 Navadna veverica (lat.: Sciurus vulgaris) v dolžino zraste od približno 19 cm do 43 cm. Njeno krzno je pretežno rdeckasto rjave barve, s svetlejšim, belkastim ovratnikom in trebuhom. Razširjena je v Evropi in Aziji, najpogosteje pa jo srecamo v gozdovih ter vecjih mestnih parkih z obilico dreves, kot so bor, smreka, jelka in hrast. Ti sesalci so najbolj prilagojeni prsti s pH-vrednostjo med 6,0 in 6,5. Navadne veverice se najbolje pocutijo pri temperaturah med 0 °C in 30 °C ter pri zracni vlagi od 40 % do 80 %. Za ekosisteme so izjemno pomembna živa bitja, saj prispevajo k zdravju rastlin in kroženju hranilnih snovi. Nenamerno razširjajo rastlinska semena, saj se prehranjujejo s semeni, oreški, jabolki, hruškami, malinami, robidami, drevesnim lubjem, storži iglavcev in gobami. Tako pomembno prispevajo k biotski raznovrstnosti ekosistemov in regeneraciji dreves. Poleg tega so pomemben vir hrane za nekatere ptice (npr. sove, jastrebe, orle), plazilce (npr. belouške, smokulje) in sesalce (npr. kune, lisice, podlasice, domace macke). Njihov vpliv na podnebne spremembe je predvsem posreden – vplivajo na spreminjanje vegetacije, shranjevanje ogljika v tleh, povecanje biotske raznovrstnosti in ohranjanje zdravega življenjskega okolja. Posebej pomembna je njihova vloga pri ohranjanju dreves, ki prispevajo velik delež kisika v ozracje. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 2,12 Gb. Njihova energijska vrednost znaša približno 17,0 kJ/g ali 4,0 kcal/g. 

10.
 Navadni netopir (lat.: Myotis myotis) v dolžino zraste od približno 6,0 cm do 8 cm. Njegovo krzno je temno rjave ali crno-rjave barve. Razširjen je v Evropi in naseljuje razlicna okolja, kot so stare stavbe, vrtovi, grmicevja, kmetijska zemljišca in gozdovi. Ti sesalci niso neposredno odvisni od pH-vrednosti prsti, vendar pa rastline in nekatere žuželke, ki jih plenijo, potrebujejo dolocene pogoje za preživetje. S tega vidika je optimalna pH-vrednost prsti med 5,5 in 7,5. Navadni netopirji se najbolje pocutijo pri temperaturah med 10 °C in 35 °C ter pri zracni vlagi od 50 % do 70 %. Za ekosisteme so zelo pomembni, saj uravnavajo populacije žuželk, kot so molji, hrošci, muhe, mušice, komarji, stenice, kobilice, cricki, ose in cebele. Poleg tega nenamerno razširjajo rastlinska semena, oprašujejo cvetove in tako prispevajo k biotski raznovrstnosti ekosistemov ter ucinkovitemu kroženju hranilnih snovi. So tudi pomemben vir hrane za nekatere ptice (npr. sove), plazilce (npr. podganja kaca) in sesalce (npr. domace macke). Njihov vpliv na podnebne spremembe je zgolj posreden – prispevajo k ohranjanju vegetacije, kroženju hranilnih snovi, shranjevanju ogljika v tleh, povecevanju biotske raznovrstnosti in vzdrževanju zdravega življenjskega okolja. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 2,10 Gb. Njihova energijska vrednost znaša približno 

17,0 kJ/g ali 4,0 kcal/g. 

11.
 Navadni polh (lat.: Glis glis) v dolžino zraste od približno 20 cm do 35 cm. Njegovo krzno je rjave ali sive barve, spodnji del telesa pa prekriva svetlejša dlaka. Razširjen je v Evropi, najpogosteje pa ga najdemo v listnatih in mešanih gozdovih. Ti sesalci niso neposredno odvisni od pH-vrednosti prsti, vendar pa rastline in nekatere žuželke, ki jih plenijo, potrebujejo dolocene pogoje za preživetje. S tega vidika je optimalna pH-vrednost prsti med 6,0 in 7,5. Navadni polhi se najbolje pocutijo pri temperaturah med 20 °C in 25 °C ter pri zracni vlagi od 50 % do 70 %. Za ekosisteme so zelo pomembni, saj uravnavajo populacije žuželk (npr. hrošci, gosenice) in drugih nevretencarjev (npr. pajki, deževniki). Poleg tega se prehranjujejo z rastlinami, kot so glive, drevesno lubje, drevesni sokovi, sadje in semena, pri cemer nenamerno razširjajo rastlinska semena ter prispevajo k biotski raznovrstnosti ekosistemov. Omogocajo ucinkovito kroženje hranilnih snovi in so pomemben vir hrane za nekatere ptice (npr. sove, jastrebe, sokole), plazilce (npr. gade) in sesalce (npr. domace macke, lisice, kune, podlasice, jazbece). Njihov vpliv na podnebne spremembe je zgolj posreden – prispevajo k ohranjanju vegetacije, uravnavanju populacij žuželk, kroženju hranilnih snovi, shranjevanju ogljika v tleh, povecanju biotske raznovrstnosti in vzdrževanju zdravega življenjskega okolja. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 2,46 Gb. Njihova energijska vrednost znaša približno 20,0 kJ/g ali 4,8 kcal/g. 

12.
 Navadni krti (lat.: Talpa europaea) v dolžino zrastejo od približno 12 cm do 15 cm in so crno­rjave barve. Razširjeni so po geografskih lokacijah Evrope, kjer jih srecujemo predvsem v listnatih in mešanih gozdovih. Ti sesalci se najbolje razvijajo v tleh s pH-vrednostmi od 5,5 do 7,0. Navadni krti se najbolje pocutijo v temperaturnem razponu od 15 °C do 25 °C in v obmocju zracne vlage od 70 % do 80 %. Za ekosisteme so pomembna živa bitja, saj uravnavajo populacije žuželk (npr. hrošci, mravlje, muhe, licinke žuželk) ter drugih nevretencarjev (npr. pajki, deževniki, polži, stonoge). Obcasno uživajo tudi vretencarje (npr. žabe, manjše miši, manjše rovke). Nenamerno razširjajo rastlinska semena in s tem prispevajo k biološki raznovrstnosti v ekosistemih. Ucinkovito prezracujejo tla, kar omogoca boljši pretok zraka in vode, ter ucinkovito kroženje hranilnih snovi. Poleg tega so dobrodošel vir hrane za razlicne ptice (npr. sove, jastrebi) in sesalce (npr. domace macke, lisice, kune, podlasice, jazbece, dihurje). Njihov vpliv na podnebne spremembe je zgolj posreden, saj prispevajo k uravnavanju populacij žuželk, kroženju hranilnih snovi, shranjevanju ogljika v tleh, povecevanju biološke raznovrstnosti in ohranjanju zdravega življenjskega okolja. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 2,01 Gb. Njihova energijska vrednost znaša približno 20,0 kJ/g ali 4,8 kcal/g. 

13.
 Divje svinje (lat.: Sus scrofa) v dolžino zrastejo od približno 90 cm do 150 cm in so crno-rjave ali sive barve. Razširjene so po geografskih lokacijah Evrope, Azije in Severne Afrike. Srecujemo 

jih predvsem v življenjskih okoljih, kot so gozdovi, travniki, kmetijska polja in grmišca. Ti sesalci se najbolje razvijajo v sozvocju z rastlinami, ki uspevajo v tleh s pH-vrednostmi od 6,0 do 7,5. Divje svinje se najbolje pocutijo v temperaturnem razponu od 5 °C do 25 °C in v obmocju zracne vlage od 40 % do 70 %. Za ekosisteme so pomembna živa bitja, saj uravnavajo populacije rastlin (npr. korenine, gomolje, gozdne jagode, maline, robide, jabolka, hruške, oreške, želode, koruzo, pšenico, riž) in živali, kot so nevretencarji (npr. pajki, deževniki, polži, stonoge, licinke žuželk, hrošci), dvoživke (npr. žabe, krastace, tritoni), plazilci (npr. kace, kušcarji) in sesalci (npr. miši, rovke, voluharji, podgane). S prispevanjem k razgradnji mrhovine nenamerno razširjajo rastlinska semena, kar prispeva k biološki raznovrstnosti v ekosistemih. Ucinkovito prezracujejo tla, kar omogoca boljši pretok zraka in vode, ter ucinkovito kroženje hranilnih snovi. So tudi dobrodošel vir hrane za razlicne ptice (npr. vecji orli in vecje sove plenijo njihove mladice) in sesalce (npr. sivi volkovi, medvedi, lisice, kojoti, evroazijski šakali). Divje svinje veljajo tudi za prenašalke bolezni. Njihov vpliv na podnebne spremembe je zgolj posreden in se kaže v uravnavanju populacij sesalcev, dvoživk, plazilcev in rastlinstva, kroženju hranilnih snovi, shranjevanju ogljika v tleh, zmanjševanju toplogrednih plinov, povecevanju biološke raznovrstnosti in ohranjanju zdravega življenjskega okolja. Ti sesalci so lahko tudi škodljivci, še zlasti v primerih, ko je njihova populacija prekomerno velika. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 2,46 Gb. Njihova energijska vsebnost znaša približno 20,0 kJ/g ali 4,8 kcal/g. 

14.
 Srne (lat.: Capreolus capreolus) v dolžino zrastejo od približno 60 cm do 75 cm in so pretežno rdeckasto rjave barve z belkastim ovratnikom in trebuhom. Razširjene so po geografskih lokacijah Evrope. Srecujemo jih lahko v življenjskih okoljih, kot so gozdovi, vecji mestni parki, travniki in kmetijska zemljišca. Ti sesalci se najbolje razvijajo v sozvocju z rastlinami, ki uspevajo v tleh s pH-vrednostmi od 6,0 do 7,5. Evropske srne se najbolje pocutijo v temperaturnem razponu od 0 °C do 20 °C in v obmocju zracne vlage od 40 % do 80 %. Za ekosisteme so zelo pomembna živa bitja, saj poskrbijo za zdravje rastlin, kroženje hranilnih snovi, nenamerno razširjajo rastlinska semena (uživajo npr. semena, oreške, jabolka, hruške, maline, robide, drevesno lubje, storže iglavcev, gobe) in s tem prispevajo k biološki raznovrstnosti v ekosistemih. Dodatno prispevajo k regeneraciji dreves in so dobrodošel vir hrane za razlicne ptice (npr. orli) ter sesalce (npr. sivi volkovi, rjavi medvedi, risi, lisice). Njihov vpliv na podnebne spremembe je zgolj posreden in se kaže v spreminjanju vegetacije, shranjevanju ogljika v tleh, povecevanju biološke raznovrstnosti ter ohranjanju zdravega življenjskega okolja, še zlasti dreves, ki prispevajo velik delež kisika v ozracju. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 2,78 Gb. Njihova energijska vsebnost znaša približno 18,0 kJ/g ali 4,3 kcal/g. 

15.
 Poljski zajci (lat.: Lepus europaeus) zrastejo od približno 50 cm do 70 cm in so pretežno 

rdeckasto rjave ali sive barve (v zimskem casu je njihov kožuh svetlejši). Razširjeni so po geografskih lokacijah Evrope in Azije. Srecujemo jih lahko v življenjskih okoljih, kot so odprti gozdovi, vecji travniki, grmišca in kmetijska zemljišca. Ti sesalci se najbolje razvijajo v sozvocju z rastlinami, ki uspevajo v tleh s pH-vrednostmi od 6,0 do 7,0. Poljski zajci se najbolje pocutijo v temperaturnem razponu od 0 °C do 30 °C in v obmocju zracne vlage od 40 % do 70 %. Za ekosisteme so to zelo pomembna živa bitja, saj poskrbijo za zdravje rastlin, kroženje hranilnih snovi ter nenamerno razširjajo rastlinska semena (uživajo npr. semena, travo, zelišca, kmetijske pridelke, kot so korenje in zelje), s cimer prispevajo k biološki raznovrstnosti v ekosistemih. So tudi dobrodošel vir hrane za razlicne ptice (npr. orli, jastrebi, sove) in sesalce (npr. sivi volkovi, rjave kune, podlasice, risi, lisice, ljudje). Njihov vpliv na podnebne spremembe je zgolj posreden in se kaže v spreminjanju vegetacije, shranjevanju ogljika v tleh, povecevanju biološke raznovrstnosti ter ohranjanju zdravega življenjskega okolja. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 2,80 Gb. Njihova energijska vsebnost znaša približno 19,0 kJ/g ali 4,5 kcal/g. 

16.
 Jazbeci (lat.: Meles meles) zrastejo od približno 70 cm do 90 cm in so crno-bele barve z znacilnimi vzorci oziroma progami. Razširjeni so pretežno po geografskih lokacijah Evrope in Azije. Srecujemo jih še zlasti v življenjskih okoljih, kot so gozdovi, travniki in grmišca. Ti sesalci se najbolj razvijajo v tleh s pH-vrednostmi od 5,5 do 7,0. Evropski jazbeci se najbolje pocutijo v temperaturnem razponu od 0 °C do 30 °C in v obmocju zracne vlage od 40 % do 70 %. Za ekosisteme so to pomembna živa bitja, saj uravnavajo populacijo žuželk (npr. hrošci, mravlje, licinke žuželk), drugih nevretencarjev (npr. pajki, deževniki, polži, stonoge), dvoživk (npr. žabe, krastace), plazilcev (npr. kušcarji, kace), sesalcev (npr. miši, voluharji, podgane, zajci) in ptic (npr. plenijo predvsem njihova gnezda zaradi jajc). Nenamerno razširjajo rastlinska semena tudi z uživanjem rastlinskih materialov (npr. jagode, maline, robide, orešcki, korenine), s cimer prispevajo k biološki raznovrstnosti v ekosistemih. Uživajo tudi mrhovino (razgradijo organske snovi), ucinkovito prezracujejo tla za boljši pretok zraka in vode ter omogocajo ucinkovito kroženje hranilnih snovi. Poleg tega so dobrodošel vir hrane raznim pticam (npr. orli, ki plenijo mladice) in sesalcem (npr. sivi volkovi, rjavi medvedi, lisice, risi). 


Njihov vpliv na podnebne spremembe je zgolj posreden in se kaže v uravnavanju populacij žuželk, kroženju hranilnih snovi, shranjevanju ogljika v tleh, povecevanju biološke raznovrstnosti ter ohranjanju zdravega življenjskega okolja. Velikost njihovega genoma je ocenjena na približno 2,72 Gb. Njihova energijska vsebnost znaša približno 22,0 kJ/g ali 5,3 kcal/g. 
V nadaljevanju bo izvedena sinteza ugotovitev oziroma spoznanj s podrocja kopenskega mikro- in mezokozmosa, s poudarkom na prsti. Prst igra vlogo superproducenta, saj brez nje kopenske rastline ne morejo proizvesti hrane za konzumente niti ne morejo ustvariti dragocenega kisika, kar pomeni, da posledicno ni možno vzdrževati ekološkega ravnovesja. Podobno kot pri vodnem mikro- in mezokozmosu se bodo tudi za kopenski mikro- in mezokozmos podatki sestavili v obliki treh preglednic. 
Da na kratko osvežimo, prva preglednica bo ponovno izdelana na osnovi mikrotezavra, v okviru katerega bodo prikazani odnosi med superproducentom prsti (ioni, molekuli, anorganske in organske snovi – TT) ter producenti (DE) in konzumenti hrane (DE). Tej prvi preglednici bo dodana ocena moci produkcije producentov in plenilstva na lestvici od 0 do 100 (MPROPIE). 
Sledila bo izdelava druge preglednice o konzumentih in producentih hrane (ZB) z ocenami odpornosti in prilagodljivosti na fizikalno-kemicne okolišcine glede na biomehanicne lastnosti kopenskih živih bitij, prav tako na lestvici od 0 do 100 (FKOBL). K tej preglednici bodo (podobno kot pri vodnem mikro- in mezokozmosu) dodane relacije med konzumenti in producenti hrane (K1 do K11) ter plenilci oziroma naravnimi sovražniki (P1 do P11). 
V nadaljevanju bo sestavljena tretja preglednica s podatki o mutualisticnih simbiozah med živimi bitji v kopenskem mikro- in mezokozmosu (M2, V2). Ti odnosi bodo ocenjeni na lestvici od 0 do 100 (OMS). Vsi podatki se bodo uvozili v programsko orodje Ora Casos, nakar bo izvedena analiza oziroma ocenjevanje prehranjevalnih simbioznih omrežij na kopenskem mikro- in mezokozmicnem nivoju. V nadaljevanju bodo prikazana dobljena omrežja, vendar tokrat zgolj v ekstrahirani obliki. 

5.5.4.4.3 Slika 477: Ekstrahirani omrežji najmocnejših predstavnikov kopenskih živih bitij 
Slika 477 prikazuje ekstrahirano omrežje najmocnejših predstavnikov živih bitij (producentov in konzumentov hrane) ter njihovo odpornost in prilagodljivost na fizikalno-kemicne okolišcine v povezavi z njihovimi biomehanskimi lastnostmi. V obeh primerih je bil uporabljen filter ocen > 90,1, kar pomeni, da so bila vkljucena živa bitja, ki so dosegla ocene nad 90,1. 
Najprej bi bilo smiselno natancneje preuciti ekstrahirano omrežje najmocnejših predstavnikov živih bitij, ki vkljucuje tako producente kot konzumente hrane. Najmocnejši anorganski producent oziroma superproducent je prst, saj oskrbuje vecino kopenskega rastlinstva s hranilnimi snovmi in stabilno podlago (gl. najvecje zeleno vozlišce z vrednostjo 200,0). Znano je, da vecina kopenskih rastlin opravlja funkcijo produkcije hrane za živa bitja iz skupine konzumentov prvega reda ter deloma tudi višjih redov. Iz nje izhajajo hierarhicne povezave do živih bitij z genericnimi nazivi, kot so mikroorganizmi, rastline, žuželke, destruenti, plazilci, ptice in sesalci. 
Poleg tega velja omeniti tudi anorganska producenta, kot sta anorganske snovi in ioni. Iz njiju izhajajo hierarhicne povezave do posameznih najmocnejših predstavnikov živih bitij, kot so bakterije M, ki opravljajo vlogo konzumenta, plena in producenta (mikroorganizmi), orli, sove, kragulji in sokoli, ki delujejo kot konzumenti in plenilci v prehranjevalnem omrežju (ptice), ter divje svinje in jazbeci (sesalci), ki prav tako opravljajo funkcijo konzumentov in plena v prehranjevalnem omrežju. Med producenti hrane so rastline, kot so trave, trte, koprive, marjetice, regrati, mahovi, rogolisti, cremse, gabri, jelše, javori, bukve, hrasti, smreke in bori. Ob navedenih konzumentih in plenilcih znotraj prehranjevalnega omrežja je treba posebej poudariti, da gre za predstavnike, ki pretežno opravljajo funkcijo plenilcev. Spodnji omrežni graf prikazuje najbolj odporna in prilagodljiva živa bitja glede na njihovo odpornost na fizikalno-kemicne okolišcine v povezavi z njihovimi biomehanskimi lastnostmi. 
Kot je razvidno, so navedene posamezne vrste kopenskih rastlin, ki jim ustrezna prst zagotavlja odpornost, prilagodljivost in ustrezne funkcionalne biomehanske lastnosti (npr. trave, marjetice, regrati, mahovi, ljuljke, praproti, rogolisti, breze, cremse, gabri, javori, hrasti, smreke in bori). 
Zelo odporni in prilagodljivi z optimalnimi biomehanskimi lastnostmi so tudi predstavniki kopenskih mikroorganizmov (npr. bakterije M, bakterije P, amebe, ciliate, parameciji). Ti mikroorganizmi lahko izboljšajo rodovitni potencial dolocene prsti, kar kopenskim rastlinam omogoca dodatne optimalne pogoje za rast in razvoj. 
Kot edini predstavnik sesalcev se je v skupino najbolj odpornih in prilagodljivih živih bitij uvrstila domaca macka, ki je izjemno odporna in prilagodljiva, saj je ohranila svojo vlogo plenilke kljub tesni povezanosti z ljudmi. Ceprav domaca macka ni najucinkovitejši plenilec, prav tako redko nastopa v vlogi plena. Zaradi zašcite s strani ljudi ima zagotovljeno hrano in zatocišce. 
V skupino najbolj odpornih in prilagodljivih živih bitij se je uvrstil tudi predstavnik pajkov – gozdni volkec, saj je zelo odporen in prilagodljiv na fizikalno-kemicne okolišcine (npr. temperatura, zracni tlak, vlažnost zraka, pH prsti). Gozdni volkci so ucinkoviti plenilci žuželk in drugih pajkov, vendar so pogosto tudi sami plen ptic, drugih pajkov in manjših sesalcev. Prav zaradi tega se niso uvrstili v omrežje najmocnejših predstavnikov živih bitij glede na plenilsko moc. 
Nadaljujemo s prikazom ocen mutualisticnih simbioz posameznih skupin živih bitij. 

5.5.4.4.4 Slika 478: Ocena moci mutualisticnih simbioz posameznih skupin kopenskih živih bitij 
Slika 478 prikazuje oceno moci mutualisticnih simbioz posameznih skupin kopenskih živih bitij s pomocjo omrežnega grafa. Najprej lahko izpostavimo najšibkejšo skupino kopenskih živih bitij – plazilce. Vecina plazilcev je izkljucno mesojedih, kar že vnaprej zmanjšuje možnosti za mutualisticne simbioze z drugimi kopenskimi živimi bitji, še posebej s kopenskimi rastlinami. V tem pogledu lahko ugotovimo podobnosti z (ob)vodnimi plazilci. 
Najmocnejša mutualisticna simbioza pri plazilcih obstaja med njimi in mikroorganizmi, zlasti z bakterijami, ki jim pomagajo pri razgradnji hrane in krepitvi imunskega sistema. To ugotovitev lahko razširimo tudi na odnos med mikroorganizmi in drugimi kopenskimi živimi bitji. 
Sledili bodo sistematicni opisi z ugotovitvami po posameznih vrstah z genericnimi nazivi, vkljucno z njihovimi predstavniki, ki so se glede na ocene uvrstili med najmocnejša živa bitja zaradi lastnosti, kot so produkcija hrane, plenilska moc oziroma konzumiranje hrane, odpornost ter prilagodljivost na fizikalno-kemicne okolišcine. 
1. Kopenski mikroorganizmi 
Na ravni kopenskega mikrokozmosa obstaja, podobno kot pri vodnem mikrokozmosu, vec vrhunskih plenilcev, med katerimi vsi niso zelo tolerantni na fizikalno-kemijske razmere s širšim razponom. Praviloma potrebujejo dovolj vlažna tla, ustrezen pH razpon tal, optimalno zracnost tal, optimalno kemicno (ionsko) sestavo tal in ustrezne rastlinske združbe. Tako poznamo kopenske amebe, kopenske bakterije, kopenske cilijate in kopenske paramecije. Z vidika fizikalno-kemijskih pogojev gre za precej obcutljiva živa bitja. 
Kljub temu so se v najožji izbor najmocnejših organizmov uvrstile bakterije, ki prispevajo k vecji rodovitnosti tal in s tem k rasti razlicnih rastlinskih vrst – od manjših rastlin do velikih dreves. Med najmanj obcutljivimi in najuspešnejšimi producenti in/ali konzumenti so se izkazale kopenske bakterije M (mutualisticne bakterije) in plenilci, kot so kopenske amebe, saj so njihove ocene presegale 90,1. 
Znotraj mikrokozmicne ravni obstaja veliko mutualisticnih simbioz med kopenskimi mikroglivami in bakterijami. Le redki mikroorganizmi postanejo plen veliko vecjih organizmov iz mezokozmicne ravni (npr. ameba se lahko znajde v tleh blizu deževnika, ki ga poje ptica; kopenske licinke nekaterih žuželk in kopenskih dvoživk se prehranjujejo s kopenskimi mikroorganizmi). Zdi se, da je število mutualisticnih simbioz med mikrokozmicno in mezokozmicno ravnijo še precej vecje. Mikroorganizmi, še posebej bakterije M in nekatere vrste gliv, tvorno sodelujejo s skoraj vsemi živimi bitji, kot so kopenske rastline, kopenski nevretencarji, kopenske dvoživke, kopenski plazilci, kopenske ptice, kopenske glive in kopenski sesalci. 
Omrežni graf mutualisticnih simbioz (podobno kot pri vodnem mikrokozmosu) kaže, da so mikroorganizmi med najbolj dejavnim mutualisticnim simbionti, povezanimi z obema ekosistemskima ravnema. Tako bi mikroorganizme lahko razglasili za absolutne prvake tvornih medsebojnih sodelovanj. Ta sodelovanja omogocajo organizmom na mezokozmicni ravni osnovo za zdravo in plodno življenje, saj krepijo imunski sistem in pozitivno vplivajo na reprodukcijo vrst. 
2. Kopenske rastline 
Številne vrste kopenskih rastlin so zelo dejavne tako pri proizvodnji hrane kot tudi pri mutualisticnih simbiozah z drugimi organizmi, saj jim nudijo zavetje in senco pred mocnimi soncnimi žarki. V zameno jih razlicne živalske vrste (kopenske alge so v tem preucevanem okolju manj izrazite) in glive oskrbujejo z dodatnimi hranilnimi snovmi ter širijo njihova semena na razlicne lokacije. 
Hierarhicno in asociativno gledano s perspektive produkcije hrane se je v najožji izbor uvrstilo 14 razlicnih vrst kopenskih rastlin, med njimi trave, marjetice, regrati, mahovi, ljuljke, praproti, rogolisti, breze, cremsi, gabri, javori, hrasti, smreke in bori. Te rastline predstavljajo vir hrane, zavetja in gradbenega materiala za številne živalske vrste. 
Kopenske rastline so izrazite prvakinje pri proizvodnji hrane in imajo skupno lastnost, da so razmeroma odporne na manj ugodne fizikalno-kemijske pogoje, kot so temperaturni ekstremi, zracni tlak, nihanja pH vrednosti tal, vlažnost tal, kemicna sestava tal (s poudarkom na potrebnih ionih), nižja stopnja osvetljenosti in celo onesnaženost zraka. Z vidika koristi za okolje jih lahko uvrstimo v višjo kategorijo, saj ljudem zagotavljajo hrano, kisik in energijo. 
Obstajajo tudi kopenske rastline, ki zaradi svoje ekspanzivnosti postanejo invazivne vrste. Glede pogostosti in intenzivnosti mutualisticnih simbioz jih lahko postavimo ob bok kopenskim mikroorganizmom, saj so tesno povezane z mikroorganizmi, glivami, žuželkami, nevretencarji (npr. pajki, deževniki, polži), dvoživkami, plazilci, pticami in sesalci. Najnižjo stopnjo povezanosti imajo s plazilci, predvsem s kacami, saj se vse vrste kopenskih kac prehranjujejo izkljucno z mesom, njihova interakcija s kopenskimi rastlinami pa je vecinoma komenzalisticna. 
Za cloveka so kopenske rastline kljucnega pomena za prehrano in pridobivanje energije. Poleg tega prispevajo k biološki raznovrstnosti in ohranjanju okoljske homeostaze. Še posebej številne mutualisticne simbioze s kopenskimi živalmi najdemo pri nevretencarjih, pticah in številnih sesalcih. 
3. Kopenske žuželke in drugi kopenski nevretencarji 
V ožji izbor najmocnejših živih bitij se ni uvrstil noben predstavnik kopenskih žuželk ali drugih nevretencarjev. Kopenske žuželke in drugi kopenski nevretencarji pogosto nastopajo kot konzumenti hrane in kot plen, s katerim se prehranjuje veliko število razlicnih živalskih vrst. 
Kar zadeva mutualisticne simbioze, so najbolj izraziti tvorni sodelovalni odnosi med kopenskimi žuželkami, drugimi kopenskimi nevretencarji ter kopenskimi rastlinami in mikroorganizmi. Manj znane so mutualisticne simbioze med kopenskimi žuželkami, drugimi kopenskimi nevretencarji in drugimi živalskimi vrstami. To ne pomeni, da takšne simbioze ne obstajajo, vendar so manj pogoste kot pri mikroorganizmih in kopenskih rastlinah. Še posebej žuželke so pogosteje povezane s parazitskimi odnosi do drugih živih bitij. 
Zdi se, da je glavna funkcija kopenskih žuželk (podobno kot pri obvodnih žuželkah) prekomerno razmnoževanje, kar omogoca, da se z njimi prehranjujejo višje razviti organizmi in tako prispevajo k vecji biološki raznolikosti. 
4.
 Kopenske dvoživke V ožji izbor najmocnejših živih bitij se ni uvrstil noben predstavnik kopenskih dvoživk. Gre za sorazmerno redke predstavnike dvoživk, ki vecji del svojega življenja preživijo na kopnem. V preucevanem geografskem prostoru, kjer so bili odvzeti vzorci prsti, lahko porocamo le o drevesni žabi, ki pa v obdobju parjenja preide v vodno okolje. Njena jajceca in kasneje licinke se razvijajo in rastejo v vodi. 

Glavna funkcija teh kopenskih dvoživk je ohranjanje populacijskega ravnotežja žuželk in drugih nevretencarjev. Najpogostejše mutualisticne simbioze med dvoživkami in drugimi živimi bitji lahko najdemo v odnosih z mikroorganizmi, kopenskimi rastlinami ter delno z vodnimi rastlinami in algami. Manj znani so odnosi tvornega sodelovanja z drugimi vrstami živih bitij. 

5.
 Kopenski plazilci 


Pri kopenskih plazilcih obstaja najmanjše število mutualisticnih simbioz z drugimi kopenskimi živimi bitji, kar pa ne pomeni, da jih sploh ni. Podobno kot pri drugih obravnavanih živih bitjih je najvec tvornega sodelovanja opaziti z mikroorganizmi, kar je lepo razvidno iz omrežnega grafa o mutualisticnih simbiozah. 
Za kopenske plazilce bolj kot sodelovanje veljajo zakoni plenilstva in plena. Gre za živalske vrste, ki so zelo trpežne in odporne tudi na manj ugodne okoljske razmere, zato jih lahko oznacimo za prave mojstre preživetja. 
Glede na omejen nabor obravnavanih živih bitij se kot vrhunski plenilec ni uvrstil noben predstavnik kopenskih plazilcev. 
6. Kopenske ptice 
V ožji izbor so se uvrstile predvsem ujede (orli, sove, sokoli, kragulji), ki so izkljucno mesojede in imajo zelo malo naravnih sovražnikov. Razlog za to je njihova odpornost in prilagodljivost tudi na manj ugodne fizikalno-kemijske razmere. Poleg tega so sposobne loviti plen ob vodi ali celo na vodi. Te kopenske ptice se ne prehranjujejo z žuželkami in drugimi nevretencarji, temvec predvsem s sesalci, drugimi pticami in plazilci. Najvecje število mutualisticnih simbioz med kopenskimi pticami in drugimi živimi bitji je mogoce najti v tvornem sodelovanju z mikroorganizmi in kopenskimi rastlinami. 
6. Kopenski sesalci 
Sesalci, vkljucno s clovekom, veljajo za najbolj razvita in inteligentna živa bitja, ki so se na našem planetu pojavila najpozneje. V ožji izbor najmocnejših živih bitij so se uvrstili predstavniki jazbecev in divjih svinj. Obe živalski vrsti sta vsejedi in imata v preucevanem prostoru skoraj nicelno število naravnih sovražnikov. Poleg tega sta zelo odporni in prilagodljivi na manj ugodne fizikalno-kemijske razmere. Njuna telesna zgradba je cvrsta in biomehansko mocna, kar jima omogoca ucinkovito obrambo. 
Glede na število mutualisticnih simbioz bi lahko kopenske sesalce uvrstili na tretje mesto, takoj za mikroorganizme in kopenske rastline. Sesalci so pretežno družabna in kolektivna živa bitja, ki lahko tvorno sodelujejo in ucinkovito komunicirajo. V tej kopenski sliki živih bitij manjka clovek, ki pa je bil že opisan pri vodnem mezokozmosu. 
Podobno kot pri ocenjevanju vodnega kozmosa lahko tudi na kopenskem nivoju ugotovimo, da boj za obstanek med razlicnimi vrstami živih bitij predstavlja le majhen del celotne slike. Prav tako pomembni so odnosi sodelovanja, ki so kljucni za preživetje. Poleg teh odnosov je treba izpostaviti tudi pomen ionov v prsti, saj so ti osnovni gradniki hranilnih snovi za rastline, ki proizvajajo hrano za druga živa bitja. 
V širšem pogledu so ioni pomembni tudi za druga živa bitja, saj brez elementov, kot so kalij, kalcij, magnezij in železo, življenje ni mogoce. Brez teh ionov tudi naš planet in ozracje ne bi mogla optimalno delovati. Kot je bilo že omenjeno, bi se v nadaljevanju izvedla sinteza obeh omrežij – vodnega in kopenskega kozmosa. Spoznali smo, da kljub nekaterim podobnostim obstajajo tudi bistvene razlike. 

5.5.4.4.5 Slika 479: Sinteza omrežji vodnega in kopenskega kozmosa glede na najmocnejše predstavnike živih bitij 
Slika 479 prikazuje sintezo omrežij vodnega in kopenskega kozmosa s poudarkom na najmocnejših predstavnikih živih bitij, ki so odvisni od superproducentov – vode in prsti. Najprej lahko iz tega omrežja izpostavimo oba superproducenta, vodo in prst, ki omogocata obstoj rastlinskih vrst, kakršne poznamo v našem svetu. Posledicno sta omogoceni tako produkcija hrane kot tudi kisika. Prva je kljucna za obstoj hierarhicnih asociativnih prehranjevalnih omrežij, medtem ko je drugi izjemnega pomena za naše ozracje. 
Opazimo lahko, da se je precejšnje število kopenskih rastlin, zlasti dreves (z izjemo mahu), uvrstilo med najmocnejše predstavnike živih bitij. V tem sklopu veljajo smreke za najbolj odporne in prilagodljive na fizikalno-kemijske okolišcine (gl. temno modro pušcicno povezavo do nekoliko vecjega svetlo modrega vozlišca z vrednostjo 100). Poleg tega so njihove biomehanicne lastnosti zelo optimalne: rastejo zelo visoko, imajo globok in razvejan koreninski sistem (kar je ugodno za absorpcijo hranilnih snovi), proizvajajo velike kolicine kisika, njihova semena so lahko dostopna drugim živim bitjem, kar omogoca ucinkovito razmnoževanje in biotsko raznovrstnost, ter ucinkovito izkorišcajo soncno svetlobo za fotosintezo. Prav zaradi slednje sposobnosti niso prevec obcutljive na manj osvetljena obmocja, kar jim omogoca zimzelenost tudi v zimskem obdobju. 
Drevesa, kot so bukve, gabri, hrasti, javorji in jelše, imajo podobne lastnosti glede odpornosti, prilagodljivosti in biomehanike, vendar so v splošnem nekoliko manj sposobna (gl. crtkane temno modre pušcicne povezave do manjših temno modrih vozlišc z vrednostjo 95). Med najmocnejše producente so se uvrstili tudi mahovi (gl. crtkano temno modro pušcicno povezavo do temno modrega vozlišca z vrednostjo 95). 
V ta skupni producentski scenarij lahko uvrstimo tudi ione (gl. vecje svetlo modro vozlišce z vrednostjo 100, ki je s temno modro pušcicno povezavo povezano s producenti hrane – P). Ioni so kljucni tako za kopenske kot za vodne rastline. Lahko bi jih poimenovali anorganski mostovi oziroma vmesniki znotraj omrežja. Opazimo lahko, da se v to ekstrahirano omrežje (s kriterijem >99,0 OR >90,1) niso uvrstile vodne rastline. To lahko pripišemo njihovi sorazmerni obcutljivosti na neugodne fizikalno-kemijske okolišcine (temperatura, vlažnost, pritisk, pH, trdota vode, prevodnost vode, onesnaženost) in manjšemu potencialu za proizvodnjo energije. 
Druga velika skupina živih bitij, ki kot most oziroma vmesnik pomembno vpliva na produkcijo hrane, so mikroorganizmi. Iz te skupine lahko izpostavimo protozoje (amebe, paramecije, ciliate) in bakterije M. Pri optimalni populacijski velikosti lahko ta živa bitja v mutualisticnih simbiozah krepijo življenje drugih organizmov ter povecujejo rodovitnost prsti, kar prispeva k vecji produkciji hrane. Kljucno pri tem je, da protozoje (npr. amebe, ciliate, bickarji, paramecije) vzdržujejo uravnoteženo populacijo bakterij. Bakterije M imajo sorazmerno redko sposobnost, da lahko delujejo kot konzumenti, plen in producenti hrane (K/Pl/P). 
Med mikroorganizmi velja omeniti tudi glive (gl. vecje svetlo modro vozlišce z vrednostjo 70), ki lahko tvorijo parazitske in mutualisticne simbioze z rastlinami. Poleg tega so lahko pomemben vir hrane za druga živa bitja. 
Naslednja skupina živih bitij so sesalci. V ožji izbor najmocnejših predstavnikov živih bitij so se uvrstili rjavi medvedi, jazbeci, divje svinje in ljudje. Gre za vsejede organizme, ki se prehranjujejo tako z mesom kot z rastlinsko hrano. To so mocni konzumenti hrane, ki se redko znajdejo v vlogi plena. 
Pri cloveku (gl. vecje svetlo modro vozlišce z vrednostjo 100) lahko dodamo, da je lahko tudi producent hrane, ceprav ima hkrati funkcijo unicevalca biomase na planetu. V tem pogledu bi ga lahko pogojno primerjali z bakterijami, ki opravljajo funkcijo konzumenta, plena in producenta v prehranjevalnem omrežju. Jazbeci in divje svinje skrbijo za zracnost in pretocnost prsti, medtem ko imajo rjavi medvedi in ljudje širok razpon lovišc, ki segajo od kopnega do vodnih virov ali celo na vodno površje. 
Nenazadnje lahko omenimo še skupino ptic. Med najmocnejše predstavnike te skupine so se uvrstili orli. Orli so izkljucno mesojedi plenilci z izjemno širokim razponom lovišc – od gozdov in polj do vodnih virov. So vrhunski lovci, opremljeni z ostrim vidom, mocnim kljunom, širokimi krili in ostrimi kremplji. Poleg tega so izjemno hitri in okretni tako v zraku kot deloma tudi na tleh. Mnoga živa bitja niso neposredno odvisna od same prsti, medtem ko so od vode odvisna neposredno. Z vidika produkcije hrane lahko pomembnost prsti enacimo z vodo. Vloga ionov in mikroorganizmov pri proizvodnji hrane je sicer manj izrazita, vendar tako mikroorganizmi kot ioni delujejo kot vmesniki, ki omogocajo življenje razlicnim živalskim in rastlinskim vrstam. Ob tem ne smemo pozabiti na alge in glive, ki so prav tako odvisne od drugih mikroorganizmov in ionov. 
Skratka, voda in prst delujeta kot superproducenta hrane, medtem ko mikrokozmos (vkljucno z nano-, piko-, femto- itd. kozmosi) predstavlja most ali vmesnik tako pri proizvodnji hrane kot pri omogocanju življenja živim bitjem. Šele mikroorganizmi in ioni omogocajo optimalne kolektivne ucinke, saj brez mostov ali vmesnikov ne bi mogli prepoznati pomembnih kolektivnih pojavov, kot so kondenzacija delcev, vedenje v rojih in jatah, nastanek inteligence s pomocjo nevronskih mrež, usklajevanje ritmov, fazni prehodi med razlicnimi agregatnimi stanji, kolektivna inteligenca, razlicne oblike indukcij (naravnih, družbenih, mentalnih), organizacijske strukture, samoorganizirana kriticnost, razvoj jezika, komunikacijski procesi, širjenje informacij in odlocanje itd. 
Ožji izbor najmocnejših predstavnikov živih bitij v preucevanem lokalnem okolju je rezultat njihove odpornosti in prilagodljivosti na zunanje fizikalno-kemijske dejavnike (podnebje, temperatura, pritisk, vlažnost, pH, vsebnost ionov in molekul, lastnosti vode in prsti, onesnaženost), biomehanicne lastnosti (npr. zgradba, velikost, telesni deli kot orožje, inteligenca, genom), število naravnih sovražnikov, vpliv na ekosistem, morebiten vpliv na podnebne spremembe, sposobnost produkcije hrane, širina prehranskega spektra in energijska vrednost. 
Ugotavljamo, da je vpliv velikosti genoma živih bitij razmeroma zanemarljiv. Kar zadeva energijsko vrednost opisanih živih bitij, sicer ni izrazito drasticnih razlik, vendar ta vpliva na nacin konzumiranja (npr. plenilci pogosteje izbirajo plen, bogat s proteini in lipidi) in produkcijo hrane (npr. nekatere rastline ponujajo listje, semena in sadeže konzumentom, druge pa le semena). Smiselno bi bilo podrobneje analizirati energijski vidik znotraj ekstrahiranega omrežja najmocnejših predstavnikov živih bitij. Pri tem je treba poudariti, da so ocenjene vrednosti energijske vsebnosti živih bitij le okvirne ocene (gl. na koncu opisov posameznih živih bitij). 

5.5.4.4.6 Slika 480: Prikaz energijske vsebnosti znotraj omrežja najmocnejših predstavnikov živih bitij 
Slika 480 prikazuje energijsko vsebnost znotraj omrežja najmocnejših predstavnikov živih bitij v preucevanem okolju. V omrežju lahko izpostavimo višjo energijsko vsebnost v kJ/g pri šestih predstavnikih rastlin (gaber, hrast, javor, jelša, mah in smreka), treh predstavnikih sesalcev (jazbec, clovek in rjavi medved) ter enem predstavniku ptic (orel). 
V tem kontekstu so rastline neposredno odvisne od kakovosti prsti, medtem ko so sesalci in ptice od nje odvisni le posredno. Energijska vsebnost živih bitij je pomembna, saj v veliki meri doloca ravnovesje ali neravnovesje celotnega ekosistema. Porazdelitev energijske vsebnosti znotraj mikrokozmosa in mezokozmosa predstavlja izhodišce za razlicne odlocitve živih bitij – tako pri produkciji in konzumaciji hrane kot tudi pri vzpostavljanju mutualisticnih simbioz za boljše preživetvene pogoje. Producenti hrane zlasti podpirajo konzumente prvega reda, ki nato služijo kot hrana konzumentom višjih redov. 
Vzpostavitev sorazmernega ravnotežja energijske vsebnosti živih bitij znotraj dinamicnega prepleta mikrokozmosa in mezokozmosa deloma doloca kolicino rastlinske produkcije in velikost populacij konzumentov hrane. Na to vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so podnebje, svetloba, toplota, hranilne snovi, ioni, molekule ter predvsem voda. Posledicno je dolocena tudi velikost populacij najmocnejših predstavnikov živih bitij, ki imajo zelo malo naravnih sovražnikov ter so vecinoma vrhunski plenilci in/ali imajo širok prehranjevalni spekter (npr. vsejeda, kot sta rjavi medved in clovek). 
Prav energijska vsebnost živih bitij v obeh kozmicnih ravninah postavlja v ospredje kineticno energijo, saj ta pogojuje gibanje živih bitij v iskanju hrane in s tem preživetje. Hierarhicni in asociativni (sodelovalni) odnosi tako med živimi bitji kot tudi med kozmicnima ravninama so mocno odvisni od porazdelitve energijske vsebnosti. Ta pa je neposredno povezana z biomaso živih bitij na našem planetu, saj v dinamiki naravnih hierarhicnih asociativnih sistemov doloca energijski pretok razlicnih vrst energije, posledicno pa tudi kineticne energije. 
Biomase za posamezne skupine živih bitij so ocenjene v gigatonah ogljika (Gt C) in imajo naslednje vrednosti:386 
a.
Rastline so absolutni prvak z okoli 450 Gt C. 

b.
 Mikroorganizmi (brez virusov) imajo ocenjeno biomaso okoli 81 Gt C, pri cemer bakterije predstavljajo približno 70 Gt C, protozoe pa okoli 4 Gt C. 

c.
Glive (mikrokozmos in mezokozmos) imajo ocenjeno biomaso okoli 12 Gt C. 

d.
 Živali, vkljucno s clovekom, imajo ocenjeno biomaso okoli 2 Gt C. 


386 Bar-On, Y. M., Phillips, R., & Milo, R. (2018). The biomass distribution on Earth. Proceedings of the National Academy of Sciences, 115(25), 6506–6511. https://doi.org/10.1073/pnas.1711842115. 
5.5.4.4.7 Preglednica 204: Podatki glede najmocnejših predstavnikov živih bitij s poudarkom na biomaso Gt C 
DE 

CC BT 
amebe 90 1 3100voda K/Pl mikroorganizmi K/Pl/ 
bakterije M 50 50 0,004voda mikroorganizmi 
P 
bakterije P 50 20 0,004voda K/Pl mikroorganizmi 
ciliate 60 2 0,06voda K/Pl mikroorganizmi 
glive 70 12 0,01voda K/Pl mikroorganizmi 
K/Pl/ 
ljudje 100 0,06 20 3,1voda sesalci 
P paramecije 70 1 0,07voda K/Pl mikroorganizmi rjavi medvedi 95 0,001 20 2,4voda K/Pl sesalci gabri 95 20 17 2,5prst P rastline hrasti 95 20 19 0,85prst P rastline javori 95 20 18 1,9prst P rastline jazbeci 95 0,001 22 2,7prst K/Pl sesalci jelše 95 20 18 0,7prst P rastline mahovi 95 30 12 1prst P rastline orli 97 0,001 14 1,2prst K/Pl ptice smreke 100 20 17 20prst P rastline 

5.5.4.4.7.1 Slika 481: Omrežje najmocnejših predstavnikov živih bitij s poudarkom na biomaso Gt C 
Preglednica 204 prikazuje podatke o najmocnejših predstavnikih s poudarkom na biomaso v Gt C (glej svetlo modri stolpec), medtem ko slika 481 ponazarja vizualizacijo teh podatkov v obliki 
omrežja. Opazimo lahko, da imajo predstavniki sesalcev in ptic v kolektivnem pogledu manjšo biomaso kot predstavniki mikroorganizmov in rastlin. To pomeni, da so populacije živalskih vrst v primerjavi z mikroorganizmi in rastlinami izjemno majhne. Najmocnejši predstavniki živalskih vrst imajo sicer sorazmerno visoko energijsko vsebnost, vendar izjemno majhno biomaso v Gt C. Rastline niso zgolj prvakinje glede energijske vsebnosti, produkcije hrane in kisika ter števila mutualisticnih simbioz z drugimi živimi bitji, ampak tudi z vidika biomase (glej vsoto predstavnikov, ki znaša 130 Gt C). Zelo vplivni so tudi mikroorganizmi, z bakterijami v vlogi vodilnih (50 Gt C), medtem ko sesalci (jazbeci, rjavi medvedi in ljudje) ter ptice (orli) prispevajo zgolj 0,063 Gt C. V primeru, da bi preracunali ocenjene biomase v toplotno energijo (Wq = Q/m), bi dobili velike razlike v vrednostih toplotne energije, pri cemer bi rastline ponovno zasedle vlogo vodilne entitete, ki bi ji tesno sledili mikroorganizmi. Podoben izid bi dobili tudi pri izracunih kemicne, kineticne in potencialne energije. Naj se izvede simulacija dveh omrežij s poudarkom na lokalni energijski vsebnosti in globalni biomasi najmocnejših predstavnikov živih bitij. 

5.5.4.4.7.2 Slika 482: Primerjava dveh omrežij najmocnejših predstavnikov živih bitij 
Slika 482 ponazarja primerjavo dveh omrežij najmocnejših predstavnikov živih bitij, enkrat s poudarkom na lokalni energijski vsebnosti v kJ/g (glej zgornji del slike) in drugic s poudarkom na globalni biomasi v Gt C. Z lokalnega vidika energijske vsebnosti bi lahko porocali o sorazmerno enakomerni porazdelitvi, medtem ko z globalnega zornega kota biomase v Gt C lahko ugotovimo krepko prevlado populacij rastlin in mikroorganizmov. Najmocnejši predstavniki živalskih vrst (sesalci, ptice) prispevajo statisticno gledano zanemarljivo majhen del biomase v Gt C znotraj naravnih hierarhicnih asociativnih sistemov. Na osnovi te simulacije bi lahko sklepali, da vecinski del živih bitij (mikroorganizmi, rastline, glive) deluje v smeri razvijanja in ohranjanja manjšinskega dela živih bitij (sesalci, ptice). Ta misel bi nas lahko spomnila na delovanje družbenih hierarhicnih asociativnih sistemov, znotraj katerih v bistvu vecina populacije ljudi dela za manjšino, ta pa odloca tudi v smeri delitve bogastva. S še vecjo drznostjo bi lahko celo prišli do zamisli, da ves naravni hierarhicni asociativni sistem na mikro- in mezokozmicnem nivoju deluje za cloveka in druge najmocnejše plenilce. Še zlasti, ce sledimo zgodovinskemu razvoju cloveštva, lahko ugotovimo, da je cloveška vrsta od prve industrijske revolucije naprej ves cas koristila in celo zlorabljala naravne dobrine. Drasticno je posegala v naravne hierarhicne asociativne sisteme in celo vplivala na tanjšanje ozonske plasti v ozracju ter s tem povzrocila spremembo podnebja. Prav zaradi tehnološkega razvoja je cloveška vrsta povzrocila izumrtje številnih rastlinskih in živalskih vrst ter s tem okrepila selektivne procese, ki vecinoma nosijo negativen predznak. Cloveška vrsta tega sicer ni strogo nacrtovala, vendar je nacrtovala in udejanila prekomerni prestiž ter prekomerno udobje. Porazdelitev tega prestiža in udobja je v precejšnji meri asimetricna. Prav ta asimetricnost povzroca veliko število negativnih stranskih ucinkov, kot so onesnaževanje narave, kriminaliteta, negativni stres, vojne, izcrpavanje naravnih dobrin itd. Ob tem se sproži zanimivo vprašanje, ali je ta produkcija asimetrije bistveno razlicna od asimetrij delovanja drugih delov naravnega hierarhicnega asociativnega sistema? Zdi se, da je prispevek porazdelitvene asimetrije s strani drugih živih bitij mnogo manjši. Za omenjeno oceno lahko najdemo trden dokaz v smeri unicevanja biomase. Cloveška vrsta je unicila mnogo vec biomase, kot so jo kdajkoli povzrocile naravne nesrece in druga živa bitja. Cloveška vrsta je sicer tudi v vlogi producenta tako biomase kot tudi anorganske mase. Prav tako tudi v razmerju obeh produkcij opazimo mocno asimetrijo v korist produkcije anorganske mase (omenjeno je bilo, da že presega celotno biomaso na našem planetu). V cem je v bistvu globalni smisel te prekomerne asimetrije? Lahko bi zakljucili, da morajo biti živi sistemi ali organizmi smrtni (odvisno od zornega kota gledanja), tako da se lahko v nadaljnjem razvoju razvijajo nove kakovosti tako v obliki raznovrstnih energij kot tudi mas. To bi lahko pomenilo, da cloveška vrsta postopoma povzroca obvezno bolehno stanje in morda celo obvezno smrtnost naravnega hierarhicnega asociativnega sistema ter s tem posledicno novo rojstvo drugih oblik in vsebin? V primeru tega scenarija so živa bitja, z avtoritativnim poudarkom na cloveku, gibljiva množica, ki lahko deloma nacrtno povzrocajo lokalne in globalne premike anorganske mase na našem planetu. Ta sama po sebi ni sposobna avtonomnega gibanja in vedno potrebuje zunanjo energijo, da lahko pride do nastanka kineticne energije (npr. clovek premakne kamen, kamen povzroca snežni plaz). V tesni povezavi z zmanjševanjem biomase na Zemlji so tudi clovekove dejavnosti na podrocju prekomernega izkorišcanja fosilnih goriv, mineralov in rudnin v namene, kot so vojne, vesoljske, informacijske komunikacijske, industrijske, farmacevtske in gospodinjske tehnologije. Ta dejavnost je precej intenzivno usmerjena v množicno izdelavo pametnih naprav (npr. mobilni telefoni, iPad-i) ter umetno inteligentnih sistemov. Še zlasti izdelava umetno inteligentnih sistemov (npr. pametna mesta, pametni prometni sistemi, humanoidni inteligentni roboti, živalska bionika) utegne še bolj zmanjšati biomaso in s tem povecati anorgansko maso na Zemlji. Spomnimo se že prikazanega prirejenega periodnega sistema kemijskih prvin in njihove relativne razširjenosti. Z izcrpavanjem ogljika, magnezija, kalcija in fosforja niso ogrožene zgolj rastline, ampak tudi vsa druga živa bitja, vkljucno s clovekom. Koncni izid tega scenarija si lahko predstavljamo kot dodatno povecanje anorganske mase in v koncni fazi celo metamorfozo našega planeta, polnega življenja, v izkljucno neživo materijo. V primeru, da je omenjeni scenarij spodbujen s strani makrokozmicnih energijskih in masnih vplivov, je dejansko cloveško bitje v funkciji višje anorganske sile. Dejstvo pa je, da tega ne vemo, zaradi cesar v ta scenarij, kljub njegovi prepricljivosti in mocnim argumentom, ne bi smeli verjeti. V tem arealu ticijo naše svobodne misli in s tem posledicno tudi naše nadaljnje odlocitve. Pomembne bodo prihodnje spremembe na podrocju odlocitvenih modelov v politiki, sociali, zdravstvu, ekonomiji, pravu in izdelavi/rabi sodobne tehnologije. Pretežni del biomase ali živega sveta (rastline, mikroorganizmi) na Zemlji deluje v dobrobit konzumentom hrane nižjih in višjih redov, pri cemer je vkljucena tudi cloveška vrsta. Ta ima lahko to prednost, da s pravim razmišljanjem in odlocitvami, ki niso prekomerno vezane na biološke droge in hedonizem, sledi pozitivnemu scenariju v smeri sorazmerne homeostaze bioloških naravnih hierarhicnih asociativnih sistemov. Povsem jasno je, da ta sistem ni nesmrten, saj naše Sonce prav tako nima neomejene življenjske dobe v tej obliki in vsebini, ampak se bosta njena oblika in vsebina v makrokozmosu zelo spremenili. Tej metamorfozi ne moremo ubežati, lahko se ji zgolj uklonimo in jo sprejmemo. V tem casu je naše Sonce še vedno v funkciji motivacije biomase na našem planetu in po napovedih naj bi to še dolga geološka obdobja ostalo. S strogega antropocentricnega vidika bi lahko celo izjavili, da ves naravni hierarhicni asociativni sistem deluje v podporo cloveški vrsti, pri cemer so druga živa bitja naša hrana in naši zavezniki. Ob kratkih opisih razlicnih živih bitij in kemicnih snovi smo lahko opazili, da pretežni del le-teh prispeva svoj delež k rodovitnosti in plodovitosti življenja (npr. prezracevanje tal, spodbujanje biološke raznovrstnosti, shranjevanje ogljika v tleh, zmanjševanje emisij plinov v ozracju, ohranjanje podnebja, uravnavanje temperature na površju Zemlje, proizvodnja kisika). Prišel naj bi cas, ko bi se cloveška vrsta še mnogo bolj vneto ucila od drugih vrst živih bitij in s tem spremenila dosedanje vedenjske vzorce. V tem vpogledu bi bilo potrebno izvesti temeljito introspektivno analizo cloveške vrste s poudarkom na skupinah ljudi, ki sprejemajo in uveljavljajo raznolike globalne in lokalne eksistencialne odlocitve. V nadaljevanju se bomo selili na novo podpoglavje v zvezi s prstjo in makrokozmosom. 
5.5.4.5 Prst in makrokozmos 
Razmišljanja o prsti v povezavi z makrokozmicno ravnino so še posebej zahtevna, saj še vedno nimamo dovolj povratnih informacij, ki bi nam omogocile natancnejše oblikovanje misli. Druga težava pri preucevanju prsti znotraj makrokozmosa je njena razmejitev. Zaradi prostorske obsežnosti te ravnine se bo treba omejiti na znane planete in lune znotraj našega Osoncja. V tem pogledu se lahko vsaj delno opremo na dolocena opažanja, ki so rezultat clovekovih vesoljskih podvigov. 
Glede na sestavo lahko prsti v nekoliko bolj znanem delu našega Osoncja razdelimo na kamnite prsti, ledene prsti in prsti z organskimi spojinami. Kamnite prsti so pretežno sestavljene iz mineralov in kamnin, ki lahko vsebujejo razlicne elemente in minerale, odvisno od dolocenega planeta ali njegove lune. 
Zemljin satelit Luna naj bi vseboval prst, ki je pretežno sestavljena iz majhnih drobcev kamnin, mineralov in steklastih delcev, katerih izvor je praviloma bazaltne narave. Marsova prst naj bi bila sestavljena iz železovega oksida, bazalta, olivina (magnezijev železov silikat), piroksena (tetraedrski silikati, ki vsebujejo tudi aluminij, železo in titan) ter perkloratov (mocnih oksidantov organskih spojin). Drugacno sestavo prsti srecujemo na Merkurju, kjer naj bi bila mešanica silikatnih materialov, vkljucno z bazaltnimi kamninami in steklastimi delci. 
Plutonova prst (ceprav Pluton ni vec priznan kot planet) je povsem drugacna, saj je ledena. Naj bi bila sestavljena iz vodnega ledu, dušikovega ledu, ogljikovega dioksida, ogljikovega monoksida, metana in kamnitih delcev. Jupitrova luna Evropa je v celoti prekrita s plastjo vodnega ledu, pod katero naj bi se nahajali kamniti ostanki in potencialne organske spojine. Prst na Saturnovi luni Titan naj bi bila prav tako ledena ter sestavljena iz mešanice organskih spojin (npr. etan, metan). Na njej naj bi se odvijale tudi ledene vulkanske dejavnosti. 
Prst na Titanu lahko razvrstimo kot prst, bogato z organskimi spojinami. V to kategorijo lahko uvrstimo tudi Marsovo prst, ki naj bi vsebovala celo kompleksne organske molekule, kar že lahko predstavlja ugodno izhodišce za pojav mikrobov. 
Iz teh kratkih opisov je razvidno, da se prsti na drugih nebesnih telesih bistveno razlikujejo od razlicnih vrst prsti, ki jih poznamo na Zemlji. Na podlagi trenutnega znanja lahko trdimo, da prsti z drugih planetov in njihovih satelitov ne morejo spodbuditi rodovitnosti in posledicno ne omogocajo razvoja višjih oziroma bolj kompleksnih oblik življenja. Kljub prevladujoci neživi, anorganski masi ti planeti in njihovi sateliti obstajajo ter imajo razlicno maso, gravitacijo, magnetno polje, hitrost gibanja, vrtenja okoli lastne osi in naklon ekliptike. 
Navkljub temu je treba poudariti, da je naš planet, vkljucno z živim svetom in podnebjem, odvisen od obstoja teh nebesnih teles. Brez Jupitra ali Saturna bi se najverjetneje soocali s pogostejšimi trki asteroidov z Zemljo, kar bi verjetno negativno vplivalo na razvoj življenja. 
Oglejmo si podrobneje lastnosti planetov glede na prej omenjene kazalnike (gre zgolj za približne podatke).387 
5.5.4.5.1 Preglednica 205: Mase, premeri, moc gravitacije, moc magnetnega polja, hitrost gibanja in aksialni nagib planetov ter Sonca v našem Osoncju 

Preglednica 205 prikazuje podatke o masah, premerih, jakosti gravitacijskega polja, jakosti magnetnih polj, hitrosti gibanja in aksialnih nagibih planetov ter našega Sonca v Osoncju. 

Sonce kroži okoli središca Rimske ceste s povprecno hitrostjo 220 km/s, medtem ko se v primerjavi s planeti v našem Osoncju giblje z veliko manjšo hitrostjo (glede na Merkur 47,87 km/s, Venero 35,02 km/s, Zemljo 30 km/s, Mars 24,13 km/s, Jupiter 13,07 km/s, Saturn 9,69 km/s, Uran 6,81 km/s in Neptun 5,43 km/s). 
Naše Sonce ima tudi dalec najvecjo maso, premer, najmocnejšo gravitacijo in najmocnejše magnetno polje. Njegov aksialni nagib je majhen (zgolj 7,25°). Skratka, Sonce je najpomembnejše nebesno telo v tem sistemu, saj s svojo mocno gravitacijo ohranja planete na njihovih tirnicah. Poleg tega zaradi mocnega magnetnega polja (približno 1000 µT) vpliva na podnebje vseh planetov. Vpliv drugih planetov na Zemljino podnebje naj bi bil majhen. Kvecjemu pri Veneri in Jupitru so ugotovili, da vsakih 405.000 let na Zemlji povzrocata podnebne spremembe.388 Gre predvsem za posredne vplive v obliki plimskih motenj, podnebnih sprememb zaradi planetarnih sil, vesoljskega vremena okoli Zemlje in že omenjene planetarne zašcite (glej Jupiter). Zdi se, da med planeti v tem omrežju ne obstajajo mocnejše povezave. Skupni naboj tako Sonca kot tudi planetov naj bi bil nevtralen, vendar se lahko obcasno pojavijo šibke negativne ali pozitivne nabitosti. Z izjemo Zemlje 
387 Podatke pridobil s pomocjo Chat GPT 3.0 https://chat.openai.com/ (2023-07-09) 
388 Horner, J., Gilmore, J. B., &Waltham, D. (2015).The role of Jupiter in driving Earth’s orbital evolution: an update. 
InProceedings of the 14th Australian Space Research Conference (ASRC 2014) (pp. 25-38). National Space Society 
ofAustralia Ltd. Gl. tudi vir: https://bigthink.com/surprising-science/the-pull-of-jupiter-and-venus-on-earth-causes-
major-climate-events/ (2023-07-10). 
imajo vsi drugi planeti skupno lastnost, da na njih še niso odkrili nobene oblike življenja. Vsi planeti v našem Osoncju vplivajo na Zemljo in njene lune zgolj posredno, vendar so ti vplivi kljub temu pomembni. Brez prisotnosti drugih planetov bi bila Zemljina tirnica manj stabilna, interakcije z asteroidi in kometi bi bile drugacne, plimovanje bi bilo manj izrazito, nebesni svod pa povsem drugacen. Te posledice bi lahko vplivale tudi na razlicne vrste živih bitij in njihovo preživetje. Iz tega lahko sklepamo, da je naš Soncni sistem s planeti in njihovimi sateliti izjemno natancno urejen, pri cemer je težko prepoznati nakljucne zakonitosti. Ravno to odpira resno vprašanje o nakljucnem nastanku življenja na našem planetu. Statika in dinamika Osoncja s poudarkom na planetih in lunah dejansko tvorita strukturo, ki je omogocila obstoj živih bitij na Zemlji. V tem kontekstu lahko sklepamo, da v makrokozmosu obstaja še veliko podobnih sistemov. Pogosto se omenja, da sta skupni ekvivalent vseh treh kozmicnih ravnin masa in energija. Postavlja se vprašanje, zakaj te kozmicne ravnine sploh potrebujejo živa bitja za preoblikovanje in prenos mase ter energije. V primerjavi z neživim svetom je živi svet mnogo manjši, redkejši, lažji in tudi energijsko manj zmogljiv. Res je, da neživi delci potrebujejo zunanjo energijo za gibanje, pri živih bitjih pa to energijo predstavlja življenjska sila, ki jim omogoca svobodno odlocanje. Živa bitja lahko s svojimi odlocitvami in dejanji vplivajo na fine ali majhne strukture v vesolju ter s tem dodatno izboljšajo energijski izkoristek celotnega sistema na lokalnih ravneh. Drug pomemben vidik je shranjevanje in širjenje informacij, kar lahko obravnavamo kot posebno obliko energije. Tu se postavlja vprašanje, kdo poleg nam znanih živih bitij, vkljucno s clovekom, lahko izkorišca te informacije. Zaradi pomanjkanja znanja lahko zgolj špekuliramo in domnevamo, da v vesolju obstajajo razlicna energijska bitja, ki lahko obstajajo zgolj kot energija ali pa se zacasno utelesijo v razlicna živa bitja. 
Zakaj bi ta energijska bitja to sploh potrebovala? Morda za prenos finih energij na manjše površine? Ali kot nacin energijskega praznjenja v stanju mirovanja? Morda celo kot nacin potovanja skozi cas? Ali pa gre za kondenzacijo energije, ki omogoca lažji prenos energij (glej model o špekulativnem pogledu na makrokozmicno ravnino)? Vrnimo se k prsti v povezavi z makrokozmosom. Vecinoma nima funkcije spodbujanja življenja, kot je to znacilno za naš planet. Po eni strani prst šciti planete pred udarci, po drugi strani pa zagotavlja stabilnost podlage. S tem pripomore k ohranjanju planetov v kompaktnem stanju skozi daljša obdobja, kar je predpogoj za njihovo ustrezno gibanje po tirnicah. Na Zemlji ima prst poleg teh funkcij tudi kljucno vlogo pri plodnosti, rasti in razvoju živih bitij, zlasti rastlin. 
Nastanek razlicnih vrst prsti na Zemlji je v glavnem odvisen od Sonca, gibanja zracnih in vodnih mas, kamnin, mineralov ter organskih snovi, posredno pa tudi od vpliva gibanja drugih planetov v Osoncju, ceprav v precej manjšem obsegu. Na podlagi teh ugotovitev bi bilo smiselno vizualizirati hierarhicno asociativno strukturo med Soncem in njegovimi planeti. V ta namen bo izdelan prilagojen mikrotezaver, ki bo v nadaljevanju dopolnjen s podatki iz preglednice. 

5.5.4.5.2 Slika 483: Hierarhicni asociativni diagram Sonca in njegovih planetov v Soncnem sistemu 
Slika 483 prikazuje hierarhicni asociativni diagram Sonca in njegovih planetov v Osoncju s poudarkom na gravitacijski sili. Sonce ima najvecjo gravitacijsko silo (glej veliko rumeno vozlišce z vrednostjo 247 m/s˛), saj ohranja vse planete na njihovih tirnicah. Gre za izrazito hierarhicno razmerje med Soncem in planeti, saj je organiziran in stabilen obstoj vseh planetov v našem Osoncju odvisen prav od njega (glej mocno poudarjene rdece povezave med Soncem in planeti). 
Razdalje med Soncem in planeti merimo v astronomskih enotah (a.e.). Oddaljenosti posameznih planetov od Sonca so zelo raznolike. Od Merkurja (glej vecje svetlomodro vozlišce z vrednostjo 3,70 m/s˛), Venere (glej vecje temnomodro vozlišce z vrednostjo 8,87 m/s˛), Zemlje (glej vecje oranžno vozlišce z vrednostjo 9,81 m/s˛) do Marsa (glej vecje svetlomodro vozlišce z vrednostjo 3,71 m/s˛) se razdalje povecujejo skoraj linearno (0,39 a.e., 0,72 a.e., 1,00 a.e. in 1,52 a.e.). Od Marsa naprej pa razdalje do Jupitra in drugih planetov narašcajo eksponentno (5,20 a.e., 9,54 a.e., 19,22 a.e. in 30,06 a.e.). Zdi se, da ni nakljucje, da se v središcu tega sistema nahaja najvecji planet Jupiter, ki ima med planeti tudi najvecjo gravitacijsko silo (glej vecje zeleno vozlišce z vrednostjo 24,79 m/s˛). Vlogo Jupitra lahko razumemo kot podporo Soncu pri ohranjanju stabilnosti in urejenosti preostalih planetov v sistemu. Planeti, ki sledijo, imajo že manjšo gravitacijsko silo (glej vecje rumeno vozlišce Saturna z vrednostjo 10,44 m/s˛, vecje temnomodro vozlišce Urana z vrednostjo 8,69 m/s˛ in vecje rumeno vozlišce Neptuna z vrednostjo 11,15 m/s˛). Med planeti obstajajo šibkejše asociativne povezave (glej zelene pušcice), ki prispevajo k relativno stabilni organizaciji njihovega gibanja po tirnicah. Kljub tem povezavam pa med planeti ni eksistencialnih odvisnosti – na primer, naš planet lahko obstaja tudi brez preostalih planetov v Osoncju. V tem sistemu lahko Sonce razumemo kot povsem neodvisno spremenljivko v razmerju do planetov, saj za svoj obstoj ne potrebuje planetov. Na skrajnem desnem delu hierarhicnega asociativnega diagrama lahko opazimo skupni imenovalec vseh planetov – prst (glej šibke zelene pušcice od planetov do prsti). Kot že omenjeno, se prsti med seboj mocno razlikujejo – v resnici imajo pravo prst le Merkur, Venera, Zemlja in Mars, pri cemer lahko le prsti na Zemlji prispevajo k razvoju kompleksnejših oblik življenja. Prsti sicer predstavljajo izjemno majhen delež celotne mase planetov, kar velja tudi za naš planet. Razmerja med masami planetov so prav tako zanimiva kot zaporedna distribucija gravitacijskih sil. Ce jih izrazimo v masnih enotah (Me), ima Merkur najmanjšo maso (0,055 Me), sledijo Mars (0,107 Me), Venera (0,815 Me), Zemlja (1 Me), Uran (14,50 Me), Neptun (17,10 Me), Saturn (95,20 Me), medtem ko ima dalec najvecjo maso Jupiter (317,8 Me). Ce te mase prikažemo v zaporedni formaciji, je graf do Jupitra skoraj linearen, nato pa zaradi velike mase Jupitra eksponentno naraste. V nadaljevanju se srecamo z eksponentnim padcem mase (pri Saturnu in Uranu), nakar sledi ponoven sorazmerno linearni dvig mase (od Urana do Neptuna). Ponovno se izpostavi Jupiter, ki s svojo ogromno maso pomembno prispeva k stabilnemu in organiziranemu gibanju preostalih planetov po njihovih tirnicah. Hierarhicni asociativni sistem Sonca v povezavi s planeti je strogo hierarhicen, medtem ko so odnosi med planeti bolj asociativni. Razlicne oblike prsti so rezultat avtonomnega razvoja znotraj posameznih planetov, vendar še vedno pod vplivom Sonca. Bolj kot je planet oddaljen od Sonca, nižja je njegova temperatura, kar neposredno vpliva na podnebje in s tem na nastanek prsti. Pri bolj oddaljenih planetih (Jupiter, Saturn, Uran, Neptun) lahko govorimo predvsem o ledu in plinih, medtem ko Merkur, Venera, Zemlja in Mars vsebujejo prsti, v katerih najdemo anione (Cl., (SO4)˛., O2.) in katione (Na., K., Mg˛., Ca˛., Fe˛., Feł.). Nastanek ionov v prsti je rezultat številnih dejavnikov, med katerimi imata Sonceva toplota in svetloba kljucno vlogo. Vplivata na temperaturo, fotodisociacijo, kemicne reakcije, biološke procese in izhlapevanje. Zato je nastanek ionov na dolocenem planetu neposredno odvisen od njegove oddaljenosti od Sonca, kar pomeni, da je tudi nastanek rodovitne prsti na planetu povezan s Soncem. 
Na koncu lahko ugotovimo, da v povezavi s prstjo in makrokozmosom (razen špekulativnih teorij o energijskih živih bitjih) ni mogoce porocati o živih organizmih. S tem zakljucujemo poglavje o prsti in prehajamo na naslednje poglavje – Zrak. 
5.6 Zrak 
Zrak je heterogena zmes plinov, sestavljena iz dušika (približno 78 %), kisika (približno 21 %), argona (približno 0,9 %) in ogljikovega dioksida (približno 0,04 %).389 Poleg tega zrak vsebuje še zelo majhne kolicine neona, helija, kriptona, ksenona, žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, metana, amoniaka, joda, ozona, vodne pare in drugih plinov. Njegova sestava se spreminja glede na clovekove (zlasti industrijske) dejavnosti ter višino. V višjih plasteh je zrak redkejši, v industrijskih obmocjih pa so prisotne vecje koncentracije amoniaka, vodikovega sulfida ter ogljikovih, dušikovih in žveplovih oksidov. Gostota zraka je odvisna od temperature in zracnega tlaka. Višja kot je temperatura ozracja, manjša je gostota, medtem ko se zracni tlak z višino eksponentno zmanjšuje. Sorazmerno cist zrak je brezbarven in brez vonja. Vecina živih bitij za življenje potrebuje kisik, saj ga njihovi organizmi uporabljajo za dihanje in presnovo. Obstajajo pa tudi organizmi, ki za življenje ne potrebujejo kisika in uporabljajo druge pline, kot je metan (npr. že obravnavane arheje). Atmosfera ali ozracje je sestavljena iz razlicnih plasti zraka, ki obdajajo doloceno nebesno telo, na primer Zemljo. Omogoca dihanje, uravnava temperaturo na površju planeta, vpliva na vreme in šciti Zemljo pred nevarnim sevanjem iz vesolja. Po Kármánovi liniji lahko ozracje uvrstimo v mezokozmicno ravnino. Razdelimo ga na vec plasti: troposfera (od 6 km do 20 km nad površjem), stratosfera (20,1 km do 50 km), mezosfera (50,1 km do 85 km) in termosfera (85,1 km do 600 km). Dober del termosfere (od 100 km nad površjem naprej) že spada v makrokozmicno ravnino. V troposferi in stratosferi so odkrili razlicne vrste mikroorganizmov, kot so bakterije, mikroskopske glive in alge, rastlinske delce (npr. cvetni prah) ter celo nekatere žuželke (npr. uši, hrošce, pršice). Cvetni prah in žuželke se znajdejo v teh plasteh predvsem zaradi gibanja zracnih mas, ki jih povzrocajo mocni vetrovi, nevihte in izhlapevanje vode iz razlicnih vodnih virov. V zraku se lahko merijo razlicni parametri, kot so temperatura, vlaga, tlak, hitrost in smer vetra, volumen zraka, vsebnost trdnih delcev in plinov (npr. CO2, CO, SO2, H2S, CH4, O3, NO2, NH3, hlapljive organske snovi), ultravijolicno sevanje, vidljivost, rosišce in stabilnost ozracja. Na podlagi teh meritev lahko ocenimo kakovost zraka, napovedujemo vreme, raziskujemo podnebne spremembe in ocenjujemo zdravstvene vplive. Zrak vsebuje veliko število razlicnih molekul in atomov, vendar ostaja sorazmerno kompakten. Glavni vzrok za to so medmolekularne sile (npr. londonske disperzijske sile, dipolne povezave, vodikove vezi), ki ohranjajo delce skupaj, ceprav med njimi ni kemicnih vezi. Modeliranje strukture zraka je zahtevno, saj vkljucuje številne snovi, ki so med seboj povezane s šibkimi medmolekularnimi silami. V sestavi prevladujejo molekule dušika (N2) in kisika (O2), medtem ko so druge sestavine prisotne le v sledovih. Zaradi teh šibkih sil lahko organizmi, ki dihajo s pljuci, enostavno zajamejo kisik, ki je nujen za celicne funkcije in presnovo, pri cemer se 
389 Spellman, F. R. (2019).The Science of Air: Concepts and Applications. CRC Press. 
kot odpadni produkt izloca ogljikov dioksid. Dušik pri dihanju nima posebne vloge, saj deluje le kot nevtralni plin in se pri izdihu vrne v ozracje. Zaradi šibkejših medmolekularnih sil je proces dihanja manj energijsko zahteven. 
Nadaljujemo z modeliranjem heterogene sestave in strukture zraka. Pomembno je izpostaviti, da vsak plin v zraku ohranja svojo izvirno geometrijsko strukturo: molekule N2, O2 in CO2 imajo linearno geometrijo, medtem ko žlahtni plini, kot je argon, obstajajo v obliki posameznih atomov s sfericno simetricno distribucijo. 

5.6.1 Slika 484: Možen model strukture zraka 
Slika 484 prikazuje možen model strukture zraka s šibkimi medmolekularnimi silami, ki jih imenujemo tudi londonske disperzijske ali Van der Waalsove sile. Te sile lahko povzrocajo polarizabilnost v obliki zacasnih dipolov. Prav zaradi tega je zrak, ki je zmes razlicnih plinov, sorazmerno kompakten. O vecji polarizabilnosti odlocata oblika in velikost molekule ali atoma. Kot lahko opazimo, je kisikova molekula vecja od dušikove, kar omogoca, da prva povzroca mocnejše zacasne dipole (glej crtkano pušcicno povezavo od paketa kisikove molekule do dušikove). Žlahtni plin argon (Ar) tvori tudi šibke medmolekularne sile s kisikom (O), dušikom (N), metanom (CH4), ogljikovim dioksidom (CO2), vodikom (H) in vodno paro (H2O) ter z drugimi žlahtnimi plini, kot so helij (He), ksenon (Xe), kripton (Kr), neon (Ne) in radon (Rn). Argonov atom je vecji od kisikovega, dušikovega in ogljikovega atoma (tudi vecji od spojin, kot sta metan in ogljikov dioksid), kar omogoca, da ta žlahtni plin povzroca mocnejše zacasne dipole. 
Te zacasne dipole si lahko predstavljamo kot nekakšne oblake okoli atomov in molekul, ki so pozitivno ali negativno nabiti. Ta proces pozitivne ali negativne nabitosti oblakov okoli atomov in molekul se ves cas prekinja in obnavlja. Po eni strani gre pri zmesi plinov za hierarhije, ki jih dolocajo velikosti atomov in molekul, po drugi strani pa gre za asociativne združbe, ki so vsaka zase samostojne. Z vidika dihanja so dušikove molekule iz zraka mnogo bolj pomembne za rastline, medtem ko so kisikove molekule mnogo bolj pomembne za živalski svet. Žlahtni plin argon ni pomemben za živi svet, a je kljub temu pomemben za stabilnost zemeljskega ozracja. Ogljikov dioksid je pomemben plin za naš podnebni sistem in za procese fotosinteze. Odstotek ostalih plinov (npr. metan) v ozracju je zelo majhen, vendar ti plini kljub temu prispevajo k ohranjanju podnebja. 
V primeru, da se pretežno zaradi clovekovih industrijskih in kmetijskih dejavnosti v ozracju znajdejo drugi plini, kot so vodikov sulfid, dušikov dioksid, amoniak in žveplov dioksid, ta trenutna sestava nikakor ni stalna. Gre za pline, ki povzrocajo mocno onesnaževanje ozracja, kar ni koncna stopnja tega procesa. Omenjene snovi se v nadaljnjih kemijskih reakcijah spreminjajo, pri cemer nastajajo nove snovi, ki pogosto še bolj škodijo okolju. Vodikov sulfid reagira s kisikom v ozracju, pri cemer nastane žveplov dioksid. Ta lahko še dodatno oksidira v žveplov trioksid, ki je mnogo bolj higroskopen kot žveplov dioksid. V reakciji z vodo nastaneta žveplova (IV) in (VI) kislina, kar lahko še zlasti škoduje mnogim rastlinskim kulturam. Skratka, ne gre zgolj za onesnaževanje ozracja, ampak tudi za onesnaževanje prsti in dodatno zmanjševanje biomase. 
Dušikov dioksid lahko oksidira v dodaten ozon, ki škoduje predvsem zdravju živih bitij, vkljucno s clovekom. Amoniak lahko reagira z žveplovo (VI) kislino, pri cemer nastanejo amonijeve soli, ki se odlagajo na površju prsti. To lahko mocno zmanjša rodovitnost tal in ovira koristne funkcije mikroorganizmov. V stiku z vodo lahko amonijeve soli povzrocajo prekomerno ekspanzijo alg in zniževanje ravni kisika, kar škoduje ribam in drugim vodnim prebivalcem. Iz amonijevih soli na površini prsti lahko nastane strupen amoniak, ki povzroca bolezni dihal. Skratka, tudi v tem primeru ne gre zgolj za onesnaževanje ozracja, ampak tudi za onesnaževanje prsti in vode, kar pogosto vodi v dodatno zmanjševanje biomase. 
Nenazadnje imamo žveplov dioksid, ki se lahko preko procesa oksidacije in hidrolize spremeni v žveplovo (IV) kislino. V nadaljevanju tega procesa nastane tako imenovani kisli dež, ki škoduje mnogim rastlinskim kulturam in drugim živim bitjem. Pri vseh teh reakcijah je koncni izid zmanjševanje biomase na našem planetu. Glede ogljikovega dioksida je potrebno poudariti, da gre za sorazmerno obstojen plin, ki je pomemben del ozracja. Zaradi clovekovih dejavnosti, kot so prekomerna uporaba fosilnih goriv, posek gozdov in razlicni industrijski procesi, prihaja do prekomerne koncentracije tega plina v ozracju. To prispeva k negativnim ucinkom, kot so podnebne spremembe (globalno segrevanje planeta), kislejše vrednosti vodnih virov, še zlasti oceanov (škodljiv vpliv na nekatera vodna živa bitja), talitev ledenikov (povzroca dvig morske gladine), zmanjševanje biomase na planetu (nekatera živa bitja se ne morejo prilagoditi spremembam in umrejo) ter slabši kmetijski pridelki. Ob vsem tem ne smemo pozabiti na prisotnost in vpliv ionov v ozracju. Ti vplivajo na kakovost zraka, podnebje in na pojav indukcije (npr. komunikacije znotraj sistemov) v naravnih hierarhicnih asociativnih sistemih. Brez ionov v ozracju tudi nastanek oblakov ne bi bil takšen, kot ga poznamo. Poleg tega ioni posredno s pospešitvijo združevanja kapljic povzrocajo padavine. Ioni so tudi zelo pomembni pri praznjenju elektricne energije v obliki strele. Lahko vplivajo tudi na tanjšanje ozonskega plašca, kar je posledica kemicnih reakcij. V zgornjem delu našega ozracja se nahaja ionosfera, ki je pretežno sestavljena iz ionov in elektronov. Nanjo mocno vplivajo aktivnosti Sonca. Dober primer vpliva Sonca na ionosfero lahko vidimo v nastanku polarnih avror, kjer nabiti delci s soncevih vetrov sodelujejo z zemeljsko ionosfero. Kot izid dobimo cudovite barvite svetlobne manifestacije. Nastanek polarnih avror bi lahko z vidika zemeljskega magnetnega polja in nabitih delcev pogojno opredelili kot posebno vrsto magnetne indukcije. 
Navkljub pomembni vlogi ionov v našem ozracju zaenkrat še niso bili ugotovljeni njihovi vplivi na podnebne spremembe. Prav tako ne bi smeli imeti vpliva na sorazmerno konstantno sestavo našega ozracja, saj se ta v glavnem uravnava s pomocjo raznovrstnih naravnih procesov, kot so fotosinteza, dihalne dejavnosti, vulkanske dejavnosti, izmenjava plinov znotraj ozracja, oceanskih dejavnosti, biosferskih dejavnosti (npr. blato, mrhovina, gnitje rastlin), vkljucno s cloveškimi dejavnostmi (npr. poraba fosilnih goriv, posek gozdov, industrijska proizvodnja). 
5.6.2 Podnebne spremembe, globalno ogrevanje in entropija 
Tako podnebne spremembe, globalno ogrevanje kot tudi entropija so procesi, ki se nenehno odvijajo v naravnem genericnem smislu. Prisotnost cloveške vrste na našem planetu te procese, še zlasti podnebne spremembe, precej drasticno pospešuje. Sestava zraka je sicer, kot je že bilo ugotovljeno, sorazmerno konstantna in obnovljiva. Razlicne industrijske, kmetijske in potrošniške dejavnosti (npr. poraba fosilnih goriv) so stalno prisotne in povzrocajo prekomerno emisijo raznovrstnih plinov, kot so CO2, SO2, NO2, H2S, NH3 itd. v ozracju. Gre v bistvu za stalen pritok teh in drugih plinov v ozracje, kar spreminja njihovo koncentracijo. Plini, kot so SO2, NO2, H2S in NH3, se s kemicnimi reakcijami spreminjajo v druge snovi, ki se pojavljajo v obliki tekocin ali trdnih soli na površju našega planeta. CO2 je eden od toplogrednih plinov, ki v pretežni meri ostaja v cisti obliki in ni predmet kemicnih reakcij. Ta plin se na osnovi že omenjenih clovekovih dejavnosti nenehno prekomerno dovaja v ozracje, kar zelo spreminja njegovo koncentracijo. To je pogojno primerljivo z merjenjem koncentracije CO2 v spalnici. Pred spalnimi seansami je zrak kakovosten, saj je koncentracija CO2 v ppm ali mg/l manjša (npr. od 350 ppm do 450 ppm). Med spanjem clovek z dihanjem oziroma izdihom izloca CO2 v prostor, tako da se koncentracija povecuje (npr. od 850 ppm do 2200 ppm), kar je zelo odvisno od velikosti prostora. Po zakljucku spalne seanse se koncentracija CO2 ponovno zniža na manjše vrednosti, od 350 ppm do 450 ppm.390 Ta proces obnavljanja zraka je toliko bolj poudarjen, ce je okno v spalnici nekoliko odprto. Obnova kakovostnega zraka je možna zgolj zaradi izostanka dihalnih dejavnosti cloveka v tem prostoru, ker se posameznik nahaja na drugih lokacijah znotraj stanovanja ali v zunanjem okolju. Podobno se dogaja s clovekovimi dejavnostmi, ki nenehno proizvajajo in dovajajo toplogredne pline v ozracje. Problem je v tem, da nimamo posebnih oken, ki bi lahko prezracila ta zracni prostor. Sama zamisel je zanimiva, vendar bi morebitna uresnicitev te zamisli lahko povzrocila razlicna tveganja v smislu rušenja naravnega ravnovesja. Poleg tega bi bilo te procese s pomocjo današnje tehnologije nemogoce nadzorovati in vzdrževati. Prekomerne emisije toplogrednih plinov v ozracje povzrocajo dvig temperature, saj absorbirajo infrardeco svetlobo. Ta svetloba oziroma toplota se razprši po našem ozracju, kar povzroca njegovo tanjšanje, ker se delci zaradi dodatne toplote hitreje gibljejo. Najbolj vplivne v procesu tanjšanja ozracja se zdijo molekule vodne pare, ki najbolje absorbirajo infrardeco svetlobo in s tem prispevajo k ogrevanju ozracja. Drugi toplogredni plini, kot sta npr. CO2 in CH4, v prekomernih in intenzivnih kolicinah dodatno prispevajo k globalnemu ogrevanju našega planeta, saj z dodatnim dvigom temperature izhlapeva tudi vecja kolicina vode iz razlicnih vodnih virov. To pomeni, da se prekomerno zvišuje koncentracija vodne pare v ozracju. Dolocena kolicina vodne pare se sicer utekocini in se v obliki padavin znajde na zemeljski površini, vendar v ozracju ostaja presežek vodne pare, kar povzroca nenehno neravnovesje. Izid tega lahko opazimo v taljenju ledenih vodnih mas na Arktiki in v ogrevanju površja našega planeta. Ta interakcija svetlobe s toplogrednimi plini povzroca dvig temperature in postopoma podnebne spremembe. Do teh pride zaradi sprememb vremenskih vzorcev na Zemlji. Eden od kljucnih vplivov na spreminjanje vremenskih vzorcev je dvig temperature. Drugi kljucni vplivi se kažejo v obliki padavin, nacina gibanja vetra, zracne vlage, pritiska in kemicnih sprememb (npr. zakisanje vodnih virov, še zlasti oceanov, zakisanje ali alkalizacija prsti). Drasticne spremembe v pH vrednostih prsti (zelo kisle ali alkalne prsti) imajo usodne posledice za rastlinstvo in živali, kar posredno vpliva tudi na podnebne spremembe. V zvezi z entropijo je že bilo zapisano, da z našega vidika pomeni 
390 Nekaj meritev je bilo izvedenih s pomocjo merilca (Extech CO 100) ogljikovega dioksida, temperature in vlažnosti zraka v prostoru. 
doloceno dezorganiziranost in nepredvidljivost. Hierarhicni in asociativni odnosi so ob visokih stopnjah entropije krepko porušeni. Ta postavka velja za razlicne vrste entropij. Entropija je v širšem pogledu zgolj koncept, ki izpostavlja težnjo po širitvi in razpršenosti v prostoru. Skratka, hierarhicne in asociativne organiziranosti so manj verjetne. Koncept entropije se lahko v glavnem razlaga z vidika uporabne energije (npr. drugi zakon termodinamike: visoka stopnja entropije pomeni, da je manjša koristna energija za opravljanje dela na voljo) in informacij (npr. informacijska entropija: nacelo negotovosti, nedolocljivosti in nakljucnosti med sprejemnikom in oddajnikom sporocila). Gre v bistvu tudi za ugotavljanje vzorcev porazdelitve opazovanih parametrov (npr. energija, informacije). S široko zastavljenim konceptom, kot je entropija, lahko najdemo tesne povezave med energijo in informacijo. Tako energija kot tudi informacija sta pomembna koncepta, s katerima poskušamo razlagati hierarhicne asociativne sisteme. Posredno je možno energijo pretvoriti v informacije in obratno. Tako energijska kot tudi informacijska entropija vplivata zgolj posredno na podnebne spremembe, saj so naravni procesi in clovekove dejavnosti v bistvu gonilna sila podnebnih sprememb. Manjše in višje stopnje entropije so v bistvu zgolj posledica znotraj kavzalnih in pogojnih sistemov, ki šibijo ali celo rušijo hierarhicne asociativne strukture, tako z vidika energij kot tudi informacij. Do pospešenih podnebnih sprememb zaradi clovekovih prekomernih negativnih dejavnosti prihaja predvsem zaradi ucinka presežka vodne pare v ozracju in emisij drugih toplogrednih plinov. Slednji krepko spodbudijo nastanek presežka molekul vodne pare v ozracju, kar je povzroceno zaradi dviga temperature oziroma hitrejšega gibanja delcev. V tem vpogledu gre za hierarhicno asociativno konfiguracijo kemicnih spojin in fizicnih vplivov, ki pospešeno vplivajo na podnebne spremembe. Z vidika tega bi lahko cloveka v okviru pravno-tehnološko civiliziranih družb opredelili kot katalizatorja kemicnih in fizicnih reakcij. 

5.6.2.1 Slika 485: Možen scenarij globalnega ogrevanja in podnebnih sprememb 
Slika 485 prikazuje možen scenarij globalnega ogrevanja in podnebnih sprememb s poudarkom na molekulah vodne pare, saj interakcije med njimi in infrardeco svetlobo igrajo kljucno vlogo pri oblikovanju zemeljskega podnebja, podnebnih sprememb in ohranjanju energijskega ravnovesja. Od vseh toplogrednih plinov v našem ozracju imajo molekuli vodne pare najvecjo koncentracijo, medtem ko imajo ostali plini, kot sta npr. CO2 in CH4, precej manjšo koncentracijo. Lahko bi celo trdili, da je njihova koncentracija v našem ozracju zanemarljiva, vendar kljub temu v sodelovanju z vodnimi molekulami postopoma vplivajo na podnebne spremembe. Z dodatnim ogrevanjem našega ozracja in zemeljskega površja izhlapeva vecja kolicina vode. Nastale molekuli vodne pare v presežku absorbirajo del infrardece svetlobe, nakar jo spet oddajajo v ozracje, pri cemer nastane dodatna nezaželena toplotna energija.V sodelovanju z drugimi toplogrednimi plini se ta toplotna energija dodatno povecuje, kar vzpostavlja postopno neravnovesje atmosferskega sistema.To neravnovesje v nadaljevanju ruši optimalno hierarhicno asociativno zgradbo našega ozracja, kar povecuje energijsko entropijo. Ta entropija je z vidika živih bitij škodljiva, saj razpršenost toplotne energije povzroca globalno ogrevanje našega ozracja in planeta.To že vzpostavlja en predpogoj za podnebne spremembe. Prekomerno razpršena energija potuje v številne smeri, kar je z našega vidika neuporabno in pomeni slabši energijski izkoristek celotnega naravnega hierarhicnega asociativnega sistema. 
Ob tem se lahko poraja zanimiva misel, da bi presežek molekul vodne pare enostavno preusmerili v vesolje. To bi zahtevalo ogromne energijske vložke in nove sodobne tehnologije, saj bi za takšen podvig morali premagati Zemljino gravitacijsko privlacnost, kar zaenkrat še ni v mejah dosegljivega. Poleg tega ne bi znali napovedati morebitnih posledic, ki bi se lahko pojavile v zvezi s kroženjem vode, oblikovanjem oblakov in razlicnimi spremenjenimi vremenskimi vzorci. Znano je, da naše Sonce postaja vedno manj zmogljivo in da podnebne spremembe pomenijo nujen naravni proces, vendar clovekove dejavnosti na podrocju industrije, kmetijstva in potrošnje dobesedno prehitevajo ves potek. S tem se dodatno povecuje energijska entropija, ki ne gre v prid sorazmernemu ravnovesju naravnega hierarhicnega asociativnega sistema. Pri tem poenostavljenem scenariju niso bili upoštevani številni drugi vplivni dejavniki, kot so veter, zracni tlak, razlicni vodni viri, gravitacija, indukcija, magnetna in elektricna polja, interakcije zracnih mas s prstmi ter dejavnosti mikroorganizmov v ozracju, vodnih virih in prsteh, kot tudi koncentracija razlicnih soli v vodnih virih (npr. NaCl), ki prav tako pomembno prispevajo k podnebnim spremembam. Podnebni sistem je izjemno kompleksen in postaja ocitno, da ne deluje zgolj pod glavno taktirko makrokozmicnih sil, temvec je tudi podvržen mikrokozmicnim in mezokozmicnim vplivom. Gre dejansko za vecstavno ali vecnadstropno hierarhicno asociativno zgradbo, v okviru katere predstavlja podnebni sistem zgolj majhno enoto ali celico. Globalno gledano so makrokozmicne enote (npr. Sonce, asteroidi, drugi planeti) nadrejene mezo- in mikrokozmicnim enotam. Z lokalnega vidika pa so makrokozmicne enote prepletene z mikro- (npr. fotoni, pioni, ioni, atomi) in mezokozmicnimi enotami (npr. led, kamnine), zaradi cesar so lahko funkcionalne v doloceni smeri, kjer že obstajajo in celo nastajajo razlicne vzorcne strukture mikro- in mezokozmosa. V tem lokalnem vpogledu gre bolj za asociativne povezave. Gre za nekakšno sfericno refleksijo med strogo hierarhijo makrokozmosa nad drugima dvema ravninama ter bolj ali manj ohlapno asociacijo do mikro- in mezokozmosa.To bi bilo možno ponazoriti s tehniko zrcalnega hierarhicnega asociativnega diagrama. Ob tem je potrebno nujno opozoriti, da je manifestacija odseva stroge hierarhije v znamenju bolj ali manj ohlapne asociacije, ki dajejo z naše perspektive kot izid dolocene prepoznavne vzorce, iz katerih lahko ekstrahiramo dolocene strukture.V bistvu ne dobimo tistega, kar vidimo, ce bi se gledali v zrcalu, ampak prej povsem drugo podobo, ki jo morajo naši možgani pretvoriti. To je pogojno primerljivo z obrnjeno projekcijo slike na notranji strani ocesa, ki jo naši možgani prepoznajo in razumejo.  

5.6.2.2 Slika 486: Osnovna celica vecnadstropnega podnebnega sistema 
Slika 486 prikazuje osnovno celico vecnadstropnega podnebnega sistema s sfericno preslikavo komponent z globalnega na lokalni nivo. V tem primeru gre ponovno za princip neskoncno ponavljajocih se motivov, ki se bolj ali manj istovetno preslikavajo na lokalne ravni. Na levi strani slike lahko opazimo paket nebesnih teles z makrokozmicne ravnine, ki je prisoten zgolj na globalnem nivoju. Nebesna telesa (razen Zemlje in našega satelita) ne spadajo neposredno v kategorijo našega podnebnega sistema, vendar so lahko z njim bolj ali manj mocno asociativno povezana in nanj vplivajo. V tem kontekstu lahko najbolj izpostavimo naše Sonce, ki oddaja razlicne vrste elektromagnetnega sevanja, kot so vidna svetloba (omogoca nam, da vidimo svet okoli nas), infrardece sevanje (obcutimo toploto), ultravijolicno sevanje (vecinoma je absorbirano v ozracju), rentgensko sevanje (prav tako vecinoma absorbirano v ozracju) in gama sevanje (tudi vecinoma absorbirano v ozracju). V tem primeru gre za mocno in pomembno asociativno povezavo s podnebnim sistemom, saj sta vidno in infrardece sevanje kljucna za razvoj in delovanje biosfere (rastlinstvo, živalstvo, mikroorganizmi, clovek). Povrhu tega ta sevanja mocno vplivajo na termosfero (temperatura), ionosfero (ustvarjanje nabitih delcev), stratosfero (produkcija in odstranitev molekul ozona) in troposfero (ogrevanje površine planeta). 
Elektromagnetno sevanje Sonca ima prav tako pomemben vpliv na energijsko ravnovesje, saj je kljucna gonilna sila našega podnebnega sistema. Na globalnem nivoju lahko v sredini na levi strani slike opazimo paket fizikalnih komponent, ki pomembno vplivajo na podnebni sistem na vseh treh kozmicnih ravninah (glej 3M ravnine). Gre za kompozicijo komponent, kot so fizika delcev (npr. atomi, ioni, elektroni, fotoni, pioni, mioni, nevtrini), osnovne sile (npr. gravitacijske sile, elektromagnetne sile, šibke in mocne jedrske sile), energijo in maso, elektricna polja in magnetna polja. Podobno kot nebesno telo Sonce tudi fizikalne komponente ne pripadajo podnebnemu sistemu, vendar gre za mocno asociativno povezavo med obema. Na desni spodnji strani slike je ponazorjen paket podnebnega sistema, ki je sestavljen iz biosfere (živa bitja), kriosfere (led, sneg), hidrosfere (vodni viri), litosfere (prsti, kamnine, minerali) in atmosfere (zrak, kemicne snovi). Tudi podnebni sistem na globalnem nivoju je prisoten na vseh treh kozmicnih ravninah. Oba paketa se v izkrivljeni preslikani obliki nahajata tudi na lokalnem nivoju (glej desno stran slike) in sta prisotna zgolj na dveh kozmicnih ravninah (glej 2M ravnine: mikrokozmos in mezokozmos). 
Vezna clena med fizikalnimi komponentami in podnebnim sistemom predstavljata indukcija (npr. elektromagnetna indukcija, elektrostaticna indukcija) ter že omenjena svetloba in toplota. Med veznima clenoma obstaja tudi asociativna povezava, kar se manifestira z razlicnimi pojavnimi oblikami, ki so izid elektromagnetnih valovanj (npr. elektromagnetna indukcija), toplotnega sevanja (npr. zracna indukcija), elektrostaticnih nabojev (npr. strela, glej oblaki/padavine) in drugih pojavov. Pojav indukcije seveda srecujemo tudi znotraj hierarhicnih asociativnih sistemov živih bitij. Brez prisotnosti elektromagnetnega in toplotnega sevanja bi bile manifestacije indukcij za nas manj zaznavne ali pa sploh ne. Iz tega lahko sklepamo, da sta ustrezna moc indukcij in sevanj pomembna dejavnika za naš podnebni sistem, ki se od podnebnih sistemov drugih planetov v našem Soncnem sistemu bistveno razlikuje. Skupna imenovalca podnebnega sistema predstavljata še zlasti razlicne vrste indukcij in sevanj, ki v glavnini izvirajo z našega Sonca. Same indukcije v bistvu pomenijo posredne posledice Sonca in drugih vmesnikov, kot so npr. oblaki, zrak, fizika delcev, kemicne spojine, živa bitja itd. To predvsem pomeni, da brez teh vmesnikov tudi nam znane indukcije ne bi bile možne oziroma bolje prepoznavne. Kljucno dejstvo pri vsej tej hierarhicni asociativni zgradbi podnebnega sistema je v tem, da je glavna gonilna sila tega sistema prav soncna energija v obliki elektromagnetnih valov. Nekoliko presenetljivo je, da Sonce neposredno ne predstavlja hierarhicno nadrejene enote podnebnemu sistemu, temvec zgolj mocno asociativno enoto. Naše Sonce vecinoma proizvaja energijo s pomocjo procesa jedrske fuzije vodika v helij. Pri tem procesu se sprosti ogromna kolicina energije v obliki svetlobe in toplote. Ta sprošcena svetloba in toplota sta posledica visoke stopnje entropije v jedru Sonca, zaradi cesar se lahko tvorijo številni soncni žarki, ki potujejo do površine Sonca in nato do drugih planetov v Soncnem sistemu. Skratka, soncni žarki predstavljajo razpršeno energijo z visoko stopnjo entropije, od katerih nekateri dosežejo Zemljino površje. Iz tega vidika dejansko ne gre za ciljno usmeritev soncnih žarkov k našemu planetu, temvec prej za povsem neodvisno delovanje jedrske fuzije v jedru Sonca. Proces entropije energije v obliki soncnih žarkov omogoca asociativno povezanost z našim podnebnim sistemom. Ta entropija je zlasti koristna za živa bitja na Zemlji, ki v svoji evoluciji prispevajo k vecji stopnji organiziranosti in s tem posledicno zmanjšujejo energijsko entropijo na lokalni mikrokozmicni in mezokozmicni ravni. Živa bitja sicer tudi prispevajo k dezorganizaciji, pri cemer lahko ponovno izpostavimo cloveško vrsto v civiliziranih pravno-tehnoloških družbah. Njene industrijske, kmetijske in potrošniške dejavnosti po eni strani ustvarjajo visoko stopnjo organiziranosti, vendar po drugi strani povecujejo informacijsko (nepregledna eksponentna rast publikacij) in energijsko entropijo (npr. prekomerna emisija toplogrednih plinov v ozracje). Prav to mocno vpliva na pospešeno spreminjanje našega podnebja. Fizikalne komponente prav tako ne predstavljajo hierarhicno nadrejene enote podnebnemu sistemu, ampak zgolj mocno asociativno povezavo. Imajo širšo vsebino in so bistvene za razumevanje temeljnih principov, ki naj bi oblikovali celotno vesolje, vkljucno z našim planetom in njegovim okoljem. Pri fizikalnih komponentah gre pogosto za koncepte, ki jih s pomocjo opazovanja in meritev dokazujemo. Podnebni sistem ima v tem vpogledu nekakšen dvojni obraz. Po eni strani predstavlja majhno enoto znotraj makrokozmicne ravnine, po drugi strani pa kot sfericna preslikava deluje v okviru dveh kozmicnih ravnin, kot sta mikrokozmos in mezokozmos. V slednjem scenariju predstavlja veliko enoto, ki je nadrejena mnogim drugim enotam (npr. mikroorganizmi, rastline, alge, glive, živali, ljudje, vodni viri, prsti, kamnine, minerali). Podobno velja za fizikalne komponente, ki predstavljajo pomembne vsebinske koncepte, s katerimi znanosti poskušajo razlagati številne pojave in procese na vseh kozmicnih ravninah, tako na globalnih kot tudi na lokalnih nivojih. Problem pri fizikalnih komponentah nastopi še zlasti takrat, kadar naravoslovne znanosti poskušajo uskladiti spoznanja med makro-, mezo- in mikrokozmom. Ugotavljajo obstoj razlicnih zakonitosti, ki jih med seboj ni mogoce primerjati in uskladiti (npr. cas, prostor, energija, masa, fizika delcev). Podnebni sistem je tako povezan z neprimerljivimi kozmicnimi ravninami in heterologno sestavo zakonitosti. 
To je v bistvu tudi razlog, da se podnebni sistem pretežno razlaga na osnovi majhnega dela makrokozmosa in celotnega dela obeh drugih kozmicnih ravnin. Zavedamo se lahko, da je tovrstna interpretacija podnebnega sistema pomanjkljiva, vendar žal še ne obstajajo znanja in/ali vešcine, s katerimi bi lahko dolocili doloceno primerljivost med zakonitostmi na razlicnih kozmicnih ravninah. 
5.6.3 Zrak in prsti 
Vpliv zraka na kakovost in plodnost razlicnih vrst prsti je sorazmerno velik, saj omogoca, da imajo korenine dostop do kisika, kar jim omogoca dihanje. Optimalna kakovost zraka spodbuja koristne dejavnosti mikroorganizmov, razvoj mocnejših korenin, izboljšuje razpoložljivost hranilnih snovi, povecuje zracnost prsti za ucinkovito odvajanje presežne vode, posredno pomaga pri uravnavanju pH vrednosti prsti, uravnava temperaturo prsti, preprecuje prekomerno zbijanje tal, zmanjšuje erozijo tal in prispeva k boljšemu zdravju rastlin. Poudariti je treba, da odnos med zrakom in prstjo ni enosmeren, ampak lahko tudi prsti vplivajo na kakovost zraka. 
Pri prsteh blizu vodnih virov z vecjim odstotkom ilovice se lahko zgodi, da zaradi mocnejše erozije potuje mnogo vecje število delcev po zraku, kar onesnažuje zrak. Tovrstno onesnaževanje lahko vetrovi pospešijo, tako da se ti delci širijo na daljše razdalje. Poleg tega lahko tudi onesnaženi vodni viri s prisotnostjo rastlin zmanjšujejo kakovost zraka. Glinene prsti lahko vplivajo na lokalne podnebne razmere, znižujejo in zvišujejo temperaturo zraka (refleksija in absorpcija toplote), zmanjšujejo vlažnost zraka ter vplivajo na vzorce vetra. V primeru, da segrevamo tovrstne prsti, se lahko sprostijo razlicni plini, kot so ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4), dušikov oksid (N2O), vodna para (H2O) in žveplov dioksid (SO2). Navedeni plini lahko povzrocajo dodatno lokalno in globalno segrevanje, kar vpliva na kakovost zraka. 
Vrtne prsti z vecjim odstotkom peska lahko vplivajo na kakovost zraka s prašno erozijo. Ce je takšna prst neposredno izpostavljena vetru, se lahko sprostijo drobni delci prsti v zrak, kar povzroci onesnaževanje zraka. Na kakovost zraka vplivajo tudi mikrobne dejavnosti znotraj prsti z vecjim odstotkom peska, saj te lahko sprostijo v zrak tudi škodljive pline. V primeru, da segrevamo tovrstne prsti, se lahko sprostijo razlicni plini, kot so ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4), dušikov oksid (N2O), dušikov dioksid (NO2), hlapne organske spojine, amoniak (NH3), vodikov sulfid (H2S), vodna para (H2O) in žveplov dioksid (SO2). Pri segrevanju vrtnih prsti z vecjo vsebnostjo mulja se sprošcajo podobni plini, vkljucno z ogljikovim monoksidom (CO). Podobno velja tudi za gozdne pešcene ilovnate prsti. 
Iz teh kratkih opisov lahko razberemo, da gre za kompleksne obojestranske vplive v odnosu zraka in prsti. To spoznanje lahko potrdimo tudi za vetrove. Ti vplivajo na prsti tako, da lahko spremenijo njihove fizikalne, kemijske in biološke lastnosti. Moc vpliva vetrov na prsti je odvisna od njihove hitrosti, casa trajanja in fizikalno-kemijske biološke sestave tal. Mocnejši vetrovi lahko povzrocijo vetrno erozijo, ki odvzema in prenaša trde delce po zraku, s cimer zmanjšuje rodovitnost in prepustnost prsti. Že manj mocni vetrovi lahko povecajo izhlapevanje vode iz prsti, kar je še zlasti manj ugodno v okoljih, kjer je malo dežja. Vetrovi zmorejo tudi zbijati tla, kar spremeni njihovo optimalno strukturo, zaradi cesar prsti težje prepustijo vodo in zrak. To je zelo neugodno za rast in razvoj rastlin. Vetrovi so sposobni tudi izvesti prenos in odlaganje trdih delcev z ene na drugo lokacijo, kar lahko povzroca pokop rastlin, ki rastejo na tem obmocju. Vetrovi lahko tudi spreminjajo mikroklimo okoli rastlin in v tleh. Negativni ucinek mikroklime se kaže v procesu sušenja rastlin in prsti. Zmerni vetrovi imajo na rastline in prsti praviloma bolj pozitiven ucinek (npr. boljšo zracnost tal). Tovrstni vetrovi lahko tudi vplivajo na temperaturo, tako da v hladnejših obdobjih pospešujejo izgubo toplote iz tal, v bolj vrocih obdobjih pa poskrbijo za pridobivanje toplote. Vetrovi so znani tudi po tem, da razvršcajo delce po velikosti in teži. Na obmocjih blizu slanih vodnih virov lahko vetrovi z vodne gladine odnašajo številne kapljice slane vode na kopno, kar postopoma povzroca odlaganje soli na tleh. Ta proces negativno vpliva na rast in razvoj rastlin, saj moti absorpcijo vode in hranilnih snovi. 
5.6.4 Vetrovi 
Opazili smo lahko, da vetrovi vplivajo na razlicne vrste prsti in s tem posledicno na rast in razvoj rastlin. Kako bi lahko opredelili veter? Veter je naravno gibanje zraka ali zracnih mas, ki ga pretežno povzrocajo vodoravne razlike v zracnem pritisku v ozracju. Nastaja zaradi dejavnikov, kot so soncna energija, vrtenje Zemlje okoli svoje osi in Sonca ter neenakomerno ogrevanje površja planeta.391 Vetrovi se razvršcajo na osnovi meril, kot so njihov izvor, hitrost, smer, volumen in razlicne geografske znacilnosti, v naslednje skupine: a. Globalni vetrovi (npr. pasati, zahodni vetrovi, polarni vzhodni vetrovi) 
b.
 Lokalni vetrovi (npr. morski vetrovi, kopenski vetrovi, gorski in dolinski vetrovi) 

c.
Monsunski vetrovi (npr. zimski monsuni) 

d.
 Katabatski vetrovi (npr. gorski katabatski vetrovi, polarni katabatski vetrovi) 

e.
Foehn vetrovi (npr. suh in topel veter) 

f.
 Doldrums (npr. šibki ekvatorialni vetrovi) 


Vecina teh vrst vetrov se na lokacijah, od koder so bili vzeti vzorci prsti, ne pojavlja. Na omenjenih lokacijah so najbolj verjetni vetrovi, kot so lokalni dolinski vetrovi (pretok zraka s hladnega dolinskega dna proti ogrevanemu pobocju), lokalni gorski vetrovi (v nocnem casu potujejo zracne mase z gora v dolino) in prevladujoci zahodni vetrovi (zracne mase se gibljejo od zahoda proti vzhodu). 
Lokalni dolinski vetrovi lahko vplivajo na vlažnost in erozijo prsti, kar lahko negativno vpliva na rastlinstvo. Lokalni gorski vetrovi lahko vplivajo na temperaturo tal, pri cemer nizke temperature negativno vplivajo na dejavnosti mikroorganizmov in razpoložljivost hranilnih snovi. Slednje lahko spremeni strukturo tal. Poleg tega lahko pride do ucinka kopicenja vlage v prsti. Zahodni vetrovi lahko povzrocajo masiven prenos trdnih delcev po zraku. Ti delci se nato odlagajo na drugih lokacijah, kar lahko neugodno spremeni raven hranilnih snovi in strukturo tal. Mocnejši zahodni vetrovi lahko sprožijo neugoden ucinek vetrne erozije, ki lahko povzroci rušenje strukture (npr. 
391 Definicij je veliko npr. v knjigi: Burton, T. (2011). Wind energy handbook. Wiley. 
izguba zgornje plasti) in zmanjšano rodovitnost prsti. Zahodni vetrovi so na obmocjih, od koder so bili vzeti vzorci prsti, tudi najbolj pogosti in intenzivni. Prav ti vetrovi lahko spremenijo splošna vremenska stanja na teh lokacijah. Glede gibanja vetra obstajajo raznovrstne merilne tehnike, ki jih lahko razdelimo na naslednje: 
a.
Merjenje hitrosti vetra nam pove, kako hitro se gibljejo molekuli zraka v dolocenem prostoru, kar merimo pogosto z enoto m/s. Za merjenje hitrosti vetra najpogosteje uporabljajo razlicne vrste anemometrov. 

b.
 Dolocevanje smeri vetra poteka s pomocjo kompasa, kar se doloci v stopinjah (npr. 0° je sever, 90° je vzhod, 180° je jug, 270° je zahod). Pri dolocanju smeri vetra se pogosto uporablja vetrnica. 

c.
Merjenje sunka vetra nam daje povratno informacijo o spremenljivosti in intenzivnosti, kar se meri z enoto m/s (npr. z anemometrom ali Beaufortovo lestvico: ocena od 0 do 12). 

d.
 Merjenje hladilnega ucinka vetra pomaga pri ocenah bolj ali manj drasticnih temperaturnih sprememb. 

e.
Ocena gostote vetrne energije se doloca na osnovi podatkov o hitrosti vetra in gostote zraka. Ugotovitve in spoznanja na osnovi tovrstnih meritev je možno uporabiti za oceno potenciala za proizvodnjo vetrne energije (nekoliko podobna ocena je dolocevanje razreda vetrne energije). 

f.
 Merjenje mejnih hitrosti vetra nam razkriva kriticne hitrosti, ki lahko imajo rušilne ucinke in povzrocajo nezaželeno erozijo tal. 


V nadaljevanju bodo prikazane nekatere meritve z anemometrom.392 
392 Meritve so bile izvedene s pomocjo Extech termo anemometrom. 

5.6.4.1 Slika 487: Merjenje hitrosti vetra s pomocjo anemometra 
Slika 487 prikazuje primer merjenja hitrosti vetra v m/s s pomocjo anemometra, ki poleg tega 
izmeri tudi temperaturo ozracja.V nadaljevanju bodo prikazane meritve hitrosti vetra v vrtnem 
okolju. 
5.6.4.2 Preglednica 206: Meritve najvecjih hitrosti vetra v fazi gibanja 

20,7 M 00:00:14 0,00 20,7 SUG 00:03:20 0,29 20,7 SUG 00:01:45 0,59 20,7 SUG 00:02:33 0,51 20,7 SUG 00:00:25 0,31 20,7 SUG 00:00:16 0,39 20,7 SUN 00:00:15 0,62 20,7 SUG 00:00:59 0,45 20,7 SUG 00:00:34 0,34 20,7 SUN 00:00:48 0,19 20,7 SUN 00:00:15 0,72 20,7 SUG 00:00:20 1,20 
Preglednica 206 prikazuje meritve najvecjih hitrosti vetra v fazah gibanja v vrtnem okolju. Meritve 
so bile izvedene v soncnem vremenu in v senci (temperatura zraka je bila 20,7 °C). V casu meritev 
je bila ugotovljena zgolj ena faza mirovanja (M), ki je trajala 14 sekund (hitrost vetra 0,00 m/s). 
Zvrstilo se je pet zaporednih gibalnih faz v smeri urnega kazalca (glej preglednico SUG). Najvecja 
hitrost vetra je znašala od 0,29 m/s do 0,59 m/s. V nadaljevanju se je pojavila kratka (trajanje 15 s) gibalna faza v nasprotni smeri urnega kazalca (glej preglednico SUN) z najvecjo hitrostjo vetra 0,62 m/s. Po tej fazi gibanja vetra sta se ponovno pojavili fazi gibanja vetra v smeri urnega kazalca (cas trajanja od 34 s do 59 s). Izmerjena najvecja hitrost vetra je bila od 0,34 m/s do 0,45 m/s. V nadaljevanju sta se pojavili dve fazi gibanja vetra v nasprotni smeri urnega kazalca s casom trajanja od 15 s do 48 s. Najvecji izmerjeni hitrosti vetra sta bili od 0,19 m/s do 0,72 m/s. Nenazadnje je bila izmerjena še faza gibanja vetra v smeri urnega kazalca s casom trajanja 20 s. Najvecja izmerjena hitrost vetra je bila 1,20 m/s. Na podlagi maloštevilnih meritev lahko sklepamo, da veter deluje v dolocenem ritmu in smeri. Ritem in smer vetra se pogosto spreminjata, kar je odvisno od atmosferskih razmer (npr. temperatura ozracja, tlak, plinska sestava ozracja) in vrtenja Zemlje okoli svoje osi. V dolocenem casu je veter lahko tudi v fazi mirovanja, pri cemer je hitrost 0 m/s. Hitrost vetra se nenehno spreminja v obmocju od minimuma do maksimuma (npr. od 0,19 m/s do 1,20 m/s). Veter je gibljiva masa zraka, ki ima svoj znacilen vzorec „dihanja“. Vetrovi se zdijo kot hladilni in toplotni mehanizmi hkrati. V splošnem pozitivnem smislu lahko trdimo, da vetrovi lahko ugodno vplivajo na uravnavanje podnebja (npr. porazdelijo toploto), vremenske vzorce (npr. padavine), uravnavanje temperature ozracja, kmetijske pridelke, ravnotežje ekosistema, možnost korišcenja energije in na kakovost ozracja (prihaja do cišcenja zraka od škodljivih plinov, ki so pretežno posledica industrijskih dejavnosti). V naslednjem preizkusu bodo izmerjene hitrosti vetra na osnovi dveh casovnih zrnatosti (na eno minuto in na 30 sekund). Cas merjenja na skali zrnatosti ene minute je 20 minut, medtem ko je cas merjenja na skali zrnatosti pol minute celih 10 minut. 
5.6.4.3 Preglednica 207: Meritve hitrosti vetra na dveh casovnih skalah 

1  28,1  0  NS  0,5  0  NS  
2  28,1  0,15 SUG  1  0,75 SUN  
3  28,1  0,49 SUN  1,5  0,41 SUN  
4  28,1  0,17 SUN  2  0,22 SUN  
5  28,1  0,22 SUN  2,5  0,32 SUN  
6  28,1  0  NS  3  0,05 SUN  
7  28,1  0  NS  3,5  0  NS  
8  28,1  0,65 SUN  4  0  NS  
9  28,1  1,25 SUN  5,5  0,42 SUN  
10  28,1  0,69 SUN  6  0,78 SUN  
11  28,1  0,36 SUN  6,5  1,21 SUN  
12  28,1  0  NS  7  0,71 SUN  
13  28,1  0  NS  7,5  0,85 SUN  
14  28,1  0  NS  8  0,58 SUN  
15  28,1  0  NS  8,5  0,33 SUN  
16  28,1  0  NS  9  0,53 SUN  
17  28,1  0,22 SUN  9,5  0,09 SUN  
18  28,1  0,23 SUN  10  1,09 SUN  
19  28,1  0  NS  10,5  0,56 SUN  
20  28,1  0,14 SUN  11  0,11 SUN  


1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 v1 v2 
5.6.4.3.1 Slika 488: Crtni grafikon dveh hitrosti vetra 
Preglednica 207 prikazuje meritve hitrosti vetra na dveh razlicnih casovnih skalah, medtem ko slika 488 ponazarja obe hitrosti vetra (v1 in v2). Na bolj grobi casovni zrnatosti (meritve hitrosti na eno minuto) opazimo, da je število mirujocih faz pogostejše kot pri casovni zrnatosti na pol minute. Opazimo lahko tudi, da so vecje hitrosti vetra manj pogoste na bolj grobi casovni zrnatosti. Na bolj fini casovni zrnatosti lahko bolje spremljamo postopno pojemanje in povecanje hitrosti vetra. Prav s tem lahko tudi bolje dolocimo ritem hitrosti vetra. V obeh primerih merjenja hitrosti imamo opraviti z usmeritvijo vetra v nasprotni smeri urnega kazalca (pri meritvah na eno minuto je zgolj en primer gibanja vetra v smeri urnega kazalca). 
Pri teh izidih imamo pretežno opraviti z zmernimi vetrovi, ki praviloma nimajo takšne moci, da bi lahko premikali vecje objekte. Zmerni vetrovi prinašajo številne ugodnosti tako glede zmanjševanja atmosferske turbulence (boljša nocna vidljivost) kot tudi glede bolj ucinkovitega vrtnarjenja. Zmerni vetrovi so zelo koristni za stabilizacijo tal, preprecevanje erozije tal, zmanjševanje odstotka izhlapevanja vode s tal in prezracevanje prsti.393 
Prav ti pozitivni doprinosi zmernih vetrov na prsti dajejo v koncni fazi tudi boljšo rast in razvoj rastlin ter spodbujajo dejavnosti koristnih mikroorganizmov v tleh. To pa v nadaljevanju ponovno pozitivno vpliva na konzumente prvega reda, ki se prehranjujejo z rastlinami, in s tem posledicno tudi na druge konzumente, ki so mesojedi in potrebujejo ustrezen pritok beljakovin v telesu. Znotraj makrokozmicne ravnine so prisotne razlicne vrste vetrov, kot so: 
a.
Soncni veter: gre za veliko množico nabitih delcev, kot so protoni in elektroni, ki imajo visoko energijo in magnetno polje, kar vpliva na Zemljino magnetosfero (npr. že omenjeni pojav polarnega sija). 

b.
 Zvezdni veter: podobno kot pri soncnem vetru gre tudi pri zvezdnem vetru za veliko množico protonov in elektronov, ki s svojo energijo in magnetnim poljem vplivajo na vesoljsko okolje ter posledicno na nastanek in razvoj drugih nebesnih teles (npr. planetov in asteroidov). 

c.
Planetarni veter: pojavlja se tudi na Zemlji in, kot že omenjeno, vpliva na vremenske vzorce ter podnebni sistem. 

d.
 Galakticni veter: gre predvsem za odvajanje plinov, prahu in drugih delcev iz dolocene galaksije. Nastane kot posledica eksplozij masivnih zvezd in povzroca prenos materije z veliko hitrostjo, kar vpliva tako na razvoj galaksij kot tudi na medzvezdni medij. 

e.
Medzvezdni veter: velika masa plinov in prahu z mocnimi tokovi gibanja vpliva na galakticna magnetna polja ter posledicno na celotno zgradbo galaksij in razporeditev materije v medzvezdnem mediju. 

f.
 Medgalakticni veter: nastane zaradi še veliko vecjih mas snovi, ki se nahajajo med razlicnimi galaksijami. Tak veter vpliva na obliko številnih galakticnih jat ter na samo porazdelitev materije v makrokozmosu. 


393 Shao, Y. (2009).Physics and modelling of Wind Erosion. Springer. Smagin,A.V., & Karelin, D. V. (2021). Effect of wind on soil-atmosphere gas exchange.Eurasian Soil Science, 54(3), 372–380. https://doi.org/10.1134/s1064229321030133. 
Na podlagi teh kratkih opisov vetrov tako na mezokozmicni kot tudi makrokozmicni ravni lahko sklepamo, da gre za medsebojno prepletenost obeh kozmicnih ravnin. Gre za velike sisteme in podsisteme, ki po eni strani delujejo povsem avtonomno z visoko stopnjo energijske entropije, po drugi strani pa vecji sistemi in podsistemi vplivajo na manjše enote. Prav te medsebojne interakcije, ki jih lahko interpretiramo kot dolocene vzorce, zmanjšujejo energijsko entropijo. 
Globalno gledano se energijska entropija nenehno povecuje, medtem ko se na lokalnih ravneh lahko tudi zmanjšuje. Zdi se, kot da nastaja sorazmerno ravnovesje energijske entropije med globalnim in lokalnim nivojem. Pri tem naš miselni koncept lokalni nivo predstavlja izjemno veliko število množic, medtem ko globalni nivo predstavlja zgolj eno množico. Globalni nivo bi lahko razumeli kot integracijo razlicnih operatorjev (npr. seštevanja, množenja, deljenja, eksponentiranja) lokalnih množic oziroma nivojev. 
Kljub zapisanemu je treba poudariti, da je izvor lokalnih množic v delovanju zvezd in našega Sonca, ki – kot že omenjeno – širijo energijsko entropijo. V vsakem pogledu imamo opravka vsaj z dvema dinamicnima procesoma: razpršitvijo in sestavljanjem. Med tema procesoma se vedno znova pojavlja tudi faza mirovanja. Pogojno bi lahko govorili tudi o vetrovih na mikrokozmicni ravni, kjer imamo opravka z zelo majhnimi delci in njihovim gibanjem. Ti tako imenovani vetrovi so v pogojnem smislu težje primerljivi z vetrovi na mezokozmicni in makrokozmicni ravni, razen ce uporabimo miselni koncept prepletenosti. Kot je bilo že veckrat poudarjeno, so vse ravni med seboj prepletene tako, da v okviru našega kozmicnega modela (mikro-, mezo- in makrokozmos) brez mikrokozmosa ne bi mogla obstajati ne mezokozmos ne makrokozmos. 
Vetrovi znotraj mikrokozmicne ravni bi lahko bili naslednji: 
a.
Brownov veter: gre za gibanje delcev znotraj tekocine (npr. raztopine ali utekocinjenega plina), pri katerem ne moremo dolociti verjetnosti dinamike trkov med njimi. Te delce lahko opazujemo pod mikroskopom. Gibanje delcev lahko kaže dolocene vzorce, podobne vetrovom v mezokozmicni ravni. 

b.
 Razpršitev plinov: ustvarja nekakšne vzorce vetra, ki nastanejo zaradi gibanja molekul plinov med obmocji z višjo in nižjo koncentracijo. 

c. 
Tekocinska konvekcija: temperaturne razlike znotraj tekocin lahko povzrocajo konvekcijske tokove, ki povzrocijo dvigovanje in pogrezanje delcev zaradi razlik v temperaturi. Ti ucinki sprožijo gibanje posameznih delcev znotraj celotne mase tekocine. 

d.
 Odnašanje (drift) elektronov: v prevodnih snoveh lahko pod vplivom elektricnega polja nastanejo kolektivni gibalni vzorci elektronov, kar nekoliko spominja na dinamiko vetrov v mezokozmicni ravni. 

e.
Kvantni veter: delci na mikro- in femtonivoju se usmerjeno gibljejo v obliki tunelskega pojava ali valov, kar bi pogojno lahko interpretirali kot vzorec vetra, ki je v dolocenem smislu podoben vetrovom na mezokozmicni ravni. 


Pogojno lahko govorimo tudi o nekakšnih vetrovih v prsti, ki vkljucujejo: 
a.
Erozijo tal: gre za premikanje delcev v prsti, predvsem zaradi delovanja vode in vetra. To povzroca odnašanje talnih delcev s površja in posledicno erozijo. 

b.
 Kapilarnost: tekocina se ne glede na gravitacijsko silo dviguje po majhnih kapilarnih prostorih v tleh, kar je nekoliko podobno dvigu vode, ki ga lahko povzroci mezokozmicni veter, kjer voda na podoben nacin kljubuje gravitaciji. 

c.
Koreninsko absorpcijo: proces, pri katerem korenine rastlin crpajo vodo in hranila iz zemlje. To bi lahko pogojno primerjali s sesanjem ali prenosom delcev pod vplivom mezokozmicnega vetra. 

d.
 Plazenje ali lezenje tal: pocasno premikanje delcev prsti pod vplivom gravitacije. To lahko povzrocijo cikli zmrzovanja in taljenja ali spremembe vlažnosti tal. Gre za proces, ki je v dolocenih vidikih primerljiv z delovanjem mezokozmicnih vetrov, ki postopoma premikajo delce v zraku. 

e.
Mikroskopski talni veter: posledica gibanja živih bitij v prsti (npr. mravelj, deževnikov, mikroorganizmov), ki ustvarjajo majhne prehode in omogocajo bolj svobodno kroženje zraka. 

f.
 Soliflukcija (površinsko odnašanje): pocasno premikanje tal in usedlin po pobocju zaradi ciklicnega zmrzovanja in taljenja. Ta pojav je v dolocenih vidikih podoben premikanju delcev, ki ga povzroca mezokozmicni veter. 


Pogojno bi lahko govorili tudi o vetrovih, ki jih povzroca dihalni sistem mnogih živih bitij (npr. pri cloveku). Dihalni sistem v cloveškem telesu vkljucuje gibanje zraka, ki ga lahko pogojno primerjamo z gibanjem vetra. Pretok zraka v dihalnem sistemu je kljucen za izmenjavo plinov, predvsem kisika in ogljikovega dioksida. Dihanje poteka okvirno na naslednji nacin: 
1.
 Z vdihom v telo vnašamo bolj ali manj svež zrak, ki vsebuje razlicne pline, med katerimi je za telo najpomembnejši kisik. Z izdihom izlocamo presežek ogljikovega dioksida. Proces vdihavanja in izdihavanja zraka poganjajo krcenje in sprošcanje dihalnih mišic v prsnem košu in trebušni preponi. Pri tem prihaja do pritoka in odtoka zraka (zrak se iztisne). Ta vzorec gibanja zraka lahko 

pogojno obravnavamo kot nekakšen veter v telesu, saj v dolocenih vidikih spominja na gibanje zraka v ozracju.  

2.
 Zracni tok omogoca izmenjavo plinov med krvjo in zrakom v pljucih, pri cemer kri absorbira kisik in odvaja ogljikov dioksid.  

3.
 Dihalni sistem omogoca prenos kisika po krvnem obtoku do razlicnih delov telesa, vkljucno z možgani, medtem ko se ogljikov dioksid izloca iz telesa. Ritmicno vdihavanje in izdihavanje nadzoruje dihalni center v možganskem deblu, kar je bistveno za zagotavljanje stalne oskrbe s kisikom in odstranjevanje odvecnega ogljikovega dioksida.  


Ta pogojna primerjava dihalnega sistema z vetrom, kot ga poznamo na mezokozmicni ravni, predstavlja mehak prehod v naslednje podpoglavje. V njem bo poudarjena kljucna vloga zraka, predvsem v povezavi z nevrofiziološkimi in kognitivnimi procesi cloveka.  
Nevrofiziološke funkcije so tesno povezane s psihološkimi oziroma kognitivnimi procesi, kot so obcutenje, zaznavanje, pozornost, spomin, ucenje, mišljenje, jezikovno procesiranje, custvovanje, odlocanje, razumevanje itd. To podpoglavje bo predvsem podprto z empiricnimi raziskavami, ki preucujejo vpliv dihanja na ucinkovitost in energijski izkoristek spanja. 
5.6.5 Zrak, dihanje, spanje in energijski izkoristek 
Velik pomen zraka je tesno povezan z dihanjem živih bitij, njihovimi funkcijami pocivanja ali spanja ter energijskim izkoristkom bioloških sistemov. Poseben poudarek je na optimalnem razmerju med trajanjem faze spocitosti in stresa, saj lahko tako pretirana sprošcenost kot tudi prekomerni stres vodita v energijsko izgubo dolocenega biološkega sistema. Prav to optimalno ravnovesje je mocno odvisno od kakovosti in energijskega izkoristka spanja živih bitij. 
Jasno je, da obstajajo velike razlike med clovekom in drugimi živimi bitji (npr. rastlinami, algami, glivami, mikroorganizmi, živalmi). Koncept stresa je pri divjih živalih težko uporabiti, saj se njihov življenjski ritem pogosto razume kot usklajen z naravnim hierarhicnim in asociativnim sistemom. Pri cloveku, še posebej v pravno-tehnološko civiliziranih družbah, pa se pogosto domneva, da ne živi povsem v skladu z naravnimi zakonitostmi, saj se njegovi vedenjski vzorci pogosto prekomerno usmerjajo v prestiž. 
Zanimiv intelektualni izziv bi bilo primerjati cloveka in druga živa bitja skozi prizmo razmerja med spocitostjo in stresom, vendar se to trenutno zdi manj uresnicljivo. Prav zato bo v nadaljevanju tega dela s pomocjo empiricnih podatkov podrobneje preucen odnos cloveka do zraka, dihanja, spanja, kakovosti in energijskega izkoristka spanja ter optimalnega razmerja med fazama spocitosti in stresa tekom dneva. 
5.6.5.1 Zrak in dihanje 
Odnos med zrakom in dihanjem predstavlja za cloveka temeljni eksistencialni vidik, ki se uresnicuje prek dihalnega sistema. Dihanje je predvsem proces izmenjave plinov med okoliškim zrakom in dihalnim sistemom, pri cemer prihaja do dovajanja kisika in odvajanja ogljikovega dioksida. V prvi fazi vdihnemo zrak, ki vstopi v pljuca. Nato kisik prehaja iz pljuc v krvni obtok, kjer se razporedi do številnih celic v telesu. Med izmenjavo plinov se kisik veže na hemoglobin v rdecih krvnickah, medtem ko ogljikov dioksid, ki je stranski produkt celicnega metabolizma, potuje iz krvi nazaj v pljuca. Z izdihom se ogljikov dioksid izloci v okolico. Ta proces se neprekinjeno ponavlja, dokler je clovek živ. 
Opisani proces je kljucen za zdravje in pravilno delovanje telesa. Kisik je nujen za pridobivanje energije, medtem ko je ogljikov dioksid odpadni produkt, ki ga je treba izlociti, saj bi njegova kopicenja povzrocila težave z dihanjem in presnovo. Ob tem je pomembna tudi kakovost zraka, saj lahko onesnažen zrak vsebuje škodljive snovi, ki zmanjšujejo energijski izkoristek, ker negativno vplivajo na dihalni sistem in optimalno izmenjavo plinov. Zato morajo biti bivalni, delovni in spalni prostori ustrezno prezraceni. Obstajajo tudi cistilne naprave zraka, ki lahko filtrirajo prašne delce, ione, bakterije, viruse in plesni, kar prispeva k boljši kakovosti zraka in posledicno boljšemu spanju. 
Dihanje zdravega cloveka je cez dan in ponoci praviloma samodejno nadzorovano, brez prekinitev ciklov vdiha in izdiha. To pa ne velja za posameznike s pljucnimi boleznimi (npr. kronicni bronhitis, astma), srcnimi obolenji ali motnjami dihanja med spanjem (npr. centralna, obstruktivna, mešana apneja in hipopneja). V tem kontekstu ima srce pomembno vlogo pri vzdrževanju pravilnega dihanja in kakovostnega spanja. Srcni utrip in dihanje nista neposredno povezana, temvec le posredno prek avtonomnega živcnega sistema, ki uravnava številne fiziološke procese v telesu, vkljucno s hitrostjo dihanja in srcnim utripom. 
Avtonomni živcni sistem sestavljata simpaticni in parasimpaticni del. Simpaticni živcni sistem je povezan z odzivom "boj ali beg", kar pogosto povzroci povišan srcni utrip, širjenje zenic in sprošcanje vecjih kolicin stresnih hormonov (npr. adrenalina). To vpliva tudi na hitrost in globino dihanja, saj povzroca hitrejše in plitvejše dihanje. Nasprotno pa parasimpaticni živcni sistem deluje po principu "pocivaj in predelaj", pri cemer znižuje srcni utrip, oži zenice in spodbuja sprošcanje hormonov, kar vodi v pocasnejše in globlje dihanje. 
Na podlagi zapisanega lahko sklepamo, da tako srcni utrip kot ritem dihanja vplivata na razmerje med stanjem spocitosti in stresnosti posameznika skozi dan. To razmerje je tesno povezano z energijskim izkoristkom telesa. Splošni energijski izkoristek telesa cez dan je mocno odvisen od kakovosti in ucinkovitosti spanja. V primeru optimalnega spanja ima posameznik vec energije za soocanje s stresnimi dejavniki tekom dneva, ne glede na stopnjo njegove aktivnosti. 
5.6.5.2 Spanje in energijski izkoristek 
Pri spanju in energijskem izkoristku se soocamo s casovnim razmerjem med fazo okrevanja in fazo distresa skozi celoten dan. V idealnem scenariju naj bi clovek približno 16 ur preživel v fazi okrevanja in osem ur v razlicnih dejavnostih, ki poleg evstresa vkljucujejo tudi distres. To pomeni, da bi dve tretjini dneva preživeli v stanju okrevanja ali sprostitve, eno tretjino pa v stanju aktivnosti, ki lahko vkljucuje tudi negativne obremenitve. Vendar takšen idealni scenarij ne upošteva individualnih razlik, življenjskega sloga, vrste odgovornosti, spola, starosti, zdravstvenega stanja, telesne konstitucije, temperamenta in dejanskih možnosti posameznika za njegovo uresnicitev. 
Ljudje se razlikujemo glede potreb in tolerance do razlicnih stresnih dejavnikov. Vsak posameznik ima nalogo, da pri sebi poišce najbolj ugodno razmerje med obema fazama skozi dan. Kljucni cilj vsakega posameznika bi moral biti vzpostavitev ustreznega ravnovesja, ki optimalno podpira njegovo zdravje, produktivnost in dobro pocutje. 
Idealno ravnovesje med fazo okrevanja in aktivnostmi (ki vkljucujejo evstres in distres) naj bi pri starejših od 60 let znašalo osem do devet ur okrevanja in šest do sedem ur aktivnosti. Starejši posamezniki potrebujejo zadostno kolicino spanja in ustrezne aktivnosti, ki ne obremenjujejo prekomerno njihovega zdravja in pocutja. Ohranitev telesne dejavnosti je pomembna tudi za starejše, saj prispeva k ohranjanju gibljivosti, mišicne moci in kognitivnih funkcij. Starejši posamezniki obicajno potrebujejo vec krajših pocitkov po razlicnih fazah aktivnosti. Pomembno je najti ravnovesje med telesnimi zmožnostmi, zdravstvenimi potrebami in osebnimi preferencami. 
Pri osebah, starejših od 60 let, ki trpijo za kriticno obliko centralne nocne apneje, pa je iskanje in vzdrževanje tega ravnovesja še posebej zahtevno. Hud sindrom centralne nocne apneje je problematicen, saj povzroca prekinitve dihanja med spanjem, kar mocno poslabša kakovost spanja in energijski izkoristek. Možgansko deblo ne pošilja signalov dihalnim mišicam, zaradi cesar prihaja do ponavljajocih se prekinitev dihanja med spanjem. Posledicno telesni sistem prejme premalo kisika, kar lahko poleg utrujenosti in povecanega tveganja za srcno ali možgansko kap povzroci tudi resne psihološke težave, kot so razdražljivost, depresija, bipolarne motnje in anksioznost. 
Pri posameznikih s to boleznijo se priporoca od osem do devet ur okrevanja (vkljucno s spanjem) in štiri do pet ur aktivnosti z evstresom in distresom. Kljub temu se soocajo s številnimi ovirami pri doseganju kakovostnega in energijsko ucinkovitega spanja, zato je kljucno, da si zagotovijo dovolj casa za pocitek. Prekomerno pogoste prekinitve dihanja je mogoce omiliti z uporabo naprav CPAP (angl. Continuous PositiveAirway Pressure) ali BIPAP (angl. Bilevel PositiveAirway Pressure). Glavna razlika med njima je, da CPAP ohranja konstanten zracni tlak pri vsakem vdihu, medtem ko BIPAP zagotavlja razlicne ravni zracnega tlaka pri vdihu in izdihu. 
Vedenjski vzorci posameznika s to boleznijo morajo biti disciplinirani in casovno natancni. Kljucno je ustvariti ustrezno spalno okolje, ki vkljucuje kakovosten zrak, minimalno prisotnost mocnih elektricnih in magnetnih polj ter nizko raven hrupa. Telesna dejavnost je za takšnega posameznika pomembna, vendar mora biti prilagojena njegovim energijskim ravnem in zdravstvenemu stanju. Praviloma so priporocljive lahke do zmerne telesne aktivnosti, ki spodbujajo boljšo prekrvavitev, povecujejo obcutek moci in izboljšujejo splošno pocutje. 
V nadaljevanju bodo predstavljene empiricne meritve o kakovosti in energijskem izkoristku spanja pri osebi, starejši od 60 let, ki trpi za hudim sindromom centralne nocne apneje. Predstavitev naprav in pripomockov za zbiranje, vizualizacijo in analizo podatkov 
Preden bodo predstavljeni izidi meritev, naj bodo na kratko predstavljene naprave in drugi pripomocki, s katerimi je bilo mogoce zbirati, vizualizirati in analizirati podatke.  
a.Pametna ura Suunto 3 in aplikacija Suunto App  Z omenjeno napravo je bilo mogoce izmeriti spalne seanse, vkljucno z naslednjimi parametri: 
-
 cas uspavanja,  

-
 dolžina spanja,  

-
 dolžina globokega spanja (v minutah in sekundah), 

-
 kakovost spanja (v %),  

-
 pridobljene energijske rezerve po spanju (v %),  

-
 pojemanje energijskih rezerv skozi dan (v %),  

-
 povprecni srcni utrip med spanjem in skozi celoten dan (v udarcih na minuto ali bpm),  

-
 casovna dolžina faz okrevanja (v urah in minutah),  

-
 casovna dolžina distresnih faz (v urah in minutah). 


S tablicno aplikacijo Suunto je bilo mogoce te podatke zbirati, vizualizirati in nadalje obdelovati. 
b.
 Merilec temperature, vlage in koncentracije CO2 znamke Extech S to napravo so bile izmerjene koncentracije CO2 pred in po spalnih seansah (v ppm ali mg/l). 

c.
BIPAP dihalna naprava Prisma 25 ST in programsko orodje Prisma Journal Ta naprava je od zacetka uporabe zbirala podatke o: 


-
 prekinitvah dihanja (AHI v n/h), 

-
 RERA indeksu (prebujanje zaradi napora dihanja med spanjem), 

-
 smrcanju (v urah in minutah), 

-
 vrstah nocnih apnej (npr. obstruktivne, centralne), - odstotku nadzorovanega ali mandatornega dihanja, 

-
 frekvenci dihanja (bpm), 

-
 pušcanju zraka iz obrazne maske (v %),  

-
 minutnem volumnu dihanja (v l/min),  

-
 tidalnem ali dihalnem volumnu pljuc (v ml). 


S programskim orodjem Prisma Journal je bilo mogoce podatke preko SD kartice uvoziti, vizualizirati, analizirati in izvoziti v format .csv za nadaljnje analize z drugimi programskimi orodji. 
d. Druge merilne naprave in pripomocki v povezavi s spanjem in dihanjem 
-
 Mettler Toledo 5 Easy Plus pH meter (za merjenje pH vrednosti 24-urnega urina),  

-
 Greisinger multimeter (za merjenje prevodnosti 24-urnega urina v mS),  

- 
TDS meter (za merjenje skupne trdote 24-urnega urina v ppm), 

-
 Refraktometer ATH (za merjenje gostote 24-urnega urina v g/cmł), 

-
 Svetlobni mikroskop Zeiss Primostar 3 (za preucevanje kristalov in morebitnih mikroorganizmov v 24-urnem urinu),  

- 
Analizni kompleti (za dolocanje (SO4)˛., Cl. in NO3. anionov v 24-urnem urinu),  

-
 Merilec elektricnih in magnetnih polj v spalnih in drugih prostorih, 

-
 Cistilec in ionizator zraka znamke UFESO.  


Še posebej pomembne bi lahko bile meritve 24-urnega urina, saj lahko kažejo vpliv dihalne naprave na sestavo in vrednosti urina (o tem vec kasneje pri ustreznih meritvah).  
e.Ocenjevanje kakovosti in energijskega izkoristka spanja Kljucna ocena kakovosti in energijskega izkoristka spanja temelji na ocenjevalni lestvici od 1 do 
10. Ocenjevanje se izvaja na podlagi meritev s pametno uro Suunto 3 in naslednjih meril: 
-
 Hitrost uspavanja – subjektivna ocena casa, potrebnega za globlji spanec:

  -
 15 do 30 minut . hitro uspavanje,

  -
 30 minut do ene ure . srednja hitrost uspavanja,  

  -
 vec kot ena ura . izjemno pocasno uspavanje.  

-
 Dolžina faz plitkega in globokega spanja – subjektivna ocena casovne razporeditve (npr. ena ura plitkega spanca in pet ur globokega spanja prispeva k boljši kakovosti in izkoristku spanja).  

-
 Dolžina REM faz s sanjami, ki prodrejo v zavest – pomožno merilo; daljše REM faze lahko pomenijo prekomerno možgansko aktivnost med spanjem, kar negativno vpliva na kakovost in izkoristek spanja.  

-
 Število in intenzivnost negativnih simptomov med spanjem in po prebujanju – simptomi, ki motijo kakovostno arhitekturo spanja in lahko prispevajo k slabši prekrvavitvi možganov:

  -
 izjemno suha usta in žrelo,  

  -
 glavoboli,

  -
 togost in napetost mišic,

  -
 težave pri odvajanju blata,  

  -
 mozaicne migrene oziroma avre, ki so se pogosto pojavljale po prebujanju.  Te migrene so se v preteklosti pogosto pojavljale ob dolgih vožnjah v službo. Med njimi oseba vidi 

le delcke okolice, kar je lahko zelo neprijetno, še posebej med vožnjo po avtocesti. Med bolniškim staležem (približno osem mesecev) pred uporabo CPAP naprave teh simptomov ni bilo.  

-
 Cas trajanja popolnega prebujanja – subjektivna ocena stanja budnosti po spanju brez izrazite prisotnosti negativnih simptomov. Sem spada tudi hipoteticna ocena, kako bi pacient prenesel daljše vožnje.  

-
 Dodatna merila (najmanjša utež) – meritve pH, trdote (TDS), gostote in prevodnosti 24-urnega urina. 

Izidi po uporabi BIPAP aparata pogosto kažejo na: 

-
 nižje pH vrednosti (pod 5,6),  

-
 visoko prevodnost (okoli 30 mS),  

-
 visoko trdoto TDS (med 12.000 in 13.000 ppm). Možno je, da BIPAP aparat deluje kot dehidrator (npr. povzroca gostejše blato in urin). To je zgolj zanimivost, ki pri ocenjevanju kakovosti spanja ni bila posebej upoštevana. Da povzamemo. Na podlagi meril za ocenjevanje kakovosti in energijskega izkoristka spanja, 


meritev s pametno uro Suunto 3 ter drugih naprav in pripomockov se je oblikovala koncna ocena kakovosti in energijskega izkoristka spanja na ocenjevalni lestvici od 1 do 10. Pri tem: - ocene od 1 do 5 oznacujejo izjemno slab izid,  - ocene od 5,5 do 6,5 manj dober izid,  - ocene od 7 do 7,5 povprecen izid, - ocene od 8 do 10 dober do zelo dober izid.  Ta lestvica je prilagojena osebam s hudim sindromom centralne nocne apneje. Za zdrave osebe je 
nekoliko drugacna: - ocene od 9 do 10 pomenijo zelo dober do odlicen izid,  - ocene od 8 do 8,5 dober ali povprecen izid, - ocene od 7 do 7,5 manj dober izid,  - ocene od 1 do 6,5 zelo slab izid.  Ocenjevalna lestvica je torej tako za prizadete kot za zdrave osebe pogojno primerljiva s kakovostjo 
in energijskim izkoristkom spanja. Za obe skupini velja, da so izidi: 
-
 med 80 % in 85 % povprecni,  

-
 med 86 % in 90 % dobri, 

-
 nad 90 % zelo dobri ali odlicni, 

-
 pod 80 % podpovprecni.  


Temu ustrezno bo prilagojena tudi kategorizacija ocen, da bo narava izidov poenotena glede na zdrave osebe.  Kot že napovedano, bomo zdaj predstavili del podatkov iz meritev in ocen. 
5.6.5.2.1 Preglednica 208: Ocene kakovosti in energijskega izkoristka spanja na osnovi meril in meritev s pametno uro Suunto 3 

27.4.23 03:15:0001:02:00 00:00:0004:27:00  6702:00:00 00:30:00  63  56  2,5  
28.4.23 01:52:0001:41:00 00:00:00 04:11:00  6102:00:00 00:00:00  73  66  4,5  
29.4.23 00:17:0001:54:00 00:00:0005:50:00  5800:05:00 04:00:00  81  79  8  
30.4.23 00:27:0003:22:00 00:00:0005:36:00  6100:05:00 04:00:00  59  76  8  
1.5.23  01:49:0002:17:00 00:00:0004:18:00  6102:00:00 00:30:00  59  54  4,5  
2.5.23  00:19:0002:22:00 00:00:0006:50:00  6000:30:00 04:00:00  78  92  8  


5.6.5.2.2 Slika 489: Primer raztresenega diagrama na osnovi danih podatkov 
Preglednica 208 prikazuje majhen izbor podatkov, ki so bili pridobljeni na podlagi ocen s postavljenimi merili in meritvami s pomocjo pametne ure Suunto 3, medtem ko slika 489 ponazarja le en primer raztresenega diagrama, ki prikazuje odvisnost med povprecnim srcnim utripom med spanjem (x-os) in izkoristki pridobljenih energijskih rezerv po spanju (y-os). Zaradi preglednosti v tem delu ne bodo prikazani vsi diagrami, ampak bodo predstavljene le tendence odvisnosti in/ali vpliva med razlicnimi kazalci. 
a.Odvisnost in/ali vpliv med pridobljenimi energijskimi rezervami spalne seanse (Wr v %) in povprecnim srcnim utripom med spanjem (Sbpm v bpm ali udarci na minuto): boljši izkoristek Wr v % spalne seanse dosežemo, kadar je povprecni Sbpm med spanjem v obmocju od 55 bpm do 58 bpm. Praviloma je takrat dosežena tudi boljša kakovost spanja. 
b.
 Odvisnost in/ali vpliv med pridobljenimi energijskimi rezervami spalne seanse (Wr v %) in prehodom v stresno stanje (ts v urah in minutah) po zakljucku spalne seanse: boljši kot je izkoristek Wr v %, daljši so tudi prehodi ts po zakljucku spalne seanse. Praviloma je takrat dosežena boljša kakovost spanja, poleg tega pa je manjša verjetnost pojava budnosti med spanjem. 

c.
Odvisnost in/ali vpliv med stanjem budnosti (tb v urah in minutah) med spanjem in izkoristkom Wr spalne seanse v %: krajši kot je tb med spanjem, boljši so izkoristki Wr spalnih seans v %. To hkrati pozitivno vpliva na kakovost spanja. 

d.
 Odvisnost in/ali vpliv med casom popolnega prebujanja (tp v urah in minutah) in izkoristkom Wr spalne seanse v %: tp je krajši, kadar je izkoristek Wr spalne seanse višji. Z veliko verjetnostjo bo tudi kakovost spanja boljša. 

e.
Odvisnost in/ali vpliv med prehodi ts v urah in minutah in Sbpm v bpm: ts je daljši, kadar je Sbpm v obmocju od 55 bpm do 58 bpm. To lahko pomeni boljši Wr in izboljšano kakovost spanja (Qs). 

f.
 Odvisnost in/ali vpliv med tp in ts v urah in minutah: daljši kot je tp, krajši je ts. To lahko pomeni slabši Wr in nižjo kakovost spanja (Qs). 

g.
 Odvisnost in/ali vpliv med casom uspavanja (tu v urah in minutah) in ts: daljši kot je tu, krajši so ts. To lahko pomeni slabši Wr in nižjo kakovost spanja (Qs). 

h.
 Odvisnost in/ali vpliv med tu, tp in Wr spalne seanse v %: krajša tu in tp vodita do boljšega izkoristka Wr spalne seanse v %. To pogosto pozitivno vpliva na kakovost spanja (Qs). 

i.
Odvisnost in/ali vpliv med casom globokega spanja (tg v urah in minutah), ts in Wr spalne seanse v %: krajši kot je tg, krajši so ts in slabši je Wr spalne seanse. To pogosto pomeni slabšo kakovost spanja (Qs). 

j.
 Odvisnost in/ali vpliv med celotnim casom spanja (tc v urah in minutah), tp in Wr v %: daljši kot je tc, krajši je tp in boljši je izkoristek Wr spalne seanse. To pogosto pomeni tudi boljšo kakovost spanja (Qs). 

k.
 Odvisnost in/ali vpliv med tb in prehodom ts: krajši kot je tb med spanjem, daljši so prehodi ts. To je lahko povezano z bolšimi izidi Wr in Qs v %. 

l.
Odvisnost in/ali vpliv med tc, ts in Wr spalne seanse v %: daljši kot je tc, daljši so tudi ts in boljši je Wr spalne seanse. Ta pogoj pogosto prinaša boljši izid glede Qs v %. 

m.
Odvisnost in/ali vpliv med tu, tc in Wr spalne seanse v %: tu je krajši, kadar je tc daljši, kar pogosto pomeni boljši izkoristek Wr spalne seanse. To pozitivno vpliva tudi na kakovost spanja (Qs). 

n.
 Odvisnost in/ali vpliv med tu in Sbpm v bpm: cas uspavanja je krajši, kadar je Sbpm med 55 bpm in 58 bpm, kar pozitivno vpliva na Wr spalne seanse in Qs v %. 

o.
 Odvisnost in/ali vpliv med tb, tp in Wr spalne seanse v %: tb med spanjem lahko vpliva na tp in na slabši Wr spalne seanse. To lahko negativno vpliva na kakovost spanja (Qs). 

p.
 Odvisnost in/ali vpliv med tg, Qs in Wr spalne seanse v %: daljši kot je tg, boljši je lahko izid Qs, kar pogosto pomeni tudi boljši izkoristek Wr spalne seanse. 

q.
 Odvisnost in/ali vpliv med tg, tp, Wr spalne seanse in Qs v %: daljši tg lahko pozitivno vpliva na krajši tp, kar izboljša izkoristek Wr spalne seanse in kakovost spanja (Qs). 

r.
Odvisnost in/ali vpliv med tg in Sbpm: ustrezen tg je lahko povezan z optimalnim povprecnim srcnim utripom med spanjem v obmocju 55 bpm do 58 bpm. 

s.
 Odvisnost in/ali vpliv med Sbpm in tc: ustrezen povprecni Sbpm lahko ugodno vpliva na tc. 

t.
Odvisnost in/ali vpliv med tu in tg: krajši tu lahko pozitivno vpliva na dolžino tg. 

u.
 Odvisnost in/ali vpliv med tb in tg: daljši tb lahko neugodno vpliva na ustrezno dolžino tg. 

v.
 Odvisnost in/ali vpliv med tb in tu: daljši tu lahko poveca pojavnost tb. 

w.
 Odvisnost in/ali vpliv med tc in tb: daljši tc lahko povzroci daljši tb, kar lahko pomeni slabši izid Wr spalne seanse in Qs v %. 

x.
 Odvisnost in/ali vpliv med tc in tg: daljši tc lahko spodbudi daljši tg, kar lahko pozitivno vpliva na Wr spalne seanse in Qs v % Na podlagi zapisanih odvisnosti in vplivov lahko ugotovimo, da sta Wr spalne seanse in Qs v % mocno odvisna od razlicnih parametrov, zlasti od Sbpm in razlicnih kategorij casa. Pridobljene vrednosti Wr v % so lahko mocno povezane tudi z vrsto in dolžino REM faz sanj, ki prodrejo v zavest. Pri tem locimo kratke REM faze zavestnih sanj (kRem), dolge REM faze zavestnih sanj z negativno ali naporno vsebino (dRem) in dolge REM faze zavestnih sanj s pozitivno vsebino (d+Rem). Med spanjem sicer prevladujejo NREM faze, katerih sanj se zavestno ne zavedamo. Gre za misli, ki delujejo v ozadju celo tekom dneva, ne le ponoci. Te NREM faze so z energijskega 


vidika manj potratne, medtem ko so dRem in kRem faze spanja energijsko bistveno bolj potratne. Na podlagi zbranih podatkov bo prikazan ustrezen primer. 
5.6.5.2.3 Preglednica 209: Majhen del podatkov glede odvisnosti pridobljenih energijskih rezerv po spanju od faz spanja 


15.5.2023  06:31:00  dRem  63  
16.5.2023  06:15:00  dRem  44  
17.5.2023  06:13:00  dRem  47  
18.5.2023  06:08:00  dRem  29  
19.52023  05:55:00  dRem  54  


5.6.5.2.4 Slika 490: Razpršeni diagram odvisnosti pridobljenih energijskih rezerv po spanju in faz spanja 
Preglednica 209 prikazuje majhen del podatkov o pridobljenih energijskih rezervah po spanju (celotni cas spanja – tc v urah in minutah) v odvisnosti od faz spanja, medtem ko slika 490 ponazarja (140 meritev) razlicne faze spanja (NREM, kREM, dREM in d+REM) ter pridobljene energijske rezerve (Wr v %) v okviru tc v urah in minutah. 
Najprej je treba kategorizirati slabe in dobre vrednosti Wr v %. Naceloma lahko vse izide, pri katerih izkoristek Wr ne dosega vsaj 70 %, uvrstimo v kategorijo slabih, medtem ko lahko vrednosti izkoristka Wr od 80 % naprej opredelimo kot dobre. Jasno je opaziti težnjo, da dolge REM faze spanja (dREM) pretežno neugodno vplivajo (ceprav obstaja nekaj izjem) na izkoristek Wr v %, medtem ko dolge REM faze spanja s pozitivno sporocilnostjo (d+REM) ugodno vplivajo na izkoristek Wr v % (glej rdeci simbol kroga, npr. vrednosti 84 % in 79 %). 
Pri kratkih REM fazah spanja (kREM) opažamo nižjo frekvenco pojavljanja med spanjem in neizrazito težnjo v smeri pozitivnega ali negativnega vpliva (nekaj je dobrih izidov, glej simbol +, npr. 81 % in 76 %). Spalne seanse, ki vsebujejo le NREM faze brez zavestnih sanj, praviloma ugodno vplivajo na izkoristek Wr v % (glej modre kroge in njihove vrednosti Wr v %). 
Brez uporabe dihalnega aparata BIPAP so izidi glede pridobljenih Wr v % še slabši (glej simbol X), kar je logicno, saj oseba s hudim sindromom centralne nocne apneje zaradi pogostih prekinitev dihanja med spanjem dobi bistveno manj zraka v pljuca in posledicno manj kisika v možgane. Oglejmo si scenarij zgolj z uporabo dihalnega aparata BIPAP. 

5.6.5.2.5 Slika 491: Mozaicni diagram pridobljenih energijskih rezerv v odvisnosti od razlicnih faz spanja 
Slika 491 ponazarja pridobljene Wr v % v odvisnosti od dolžine trajanja razlicnih faz spanja (glej legendo na spodnjem delu slike: NREM, d+REM, dREM in kREM). Takoj opazimo, da dolge REM faze s sanjami, ki prodrejo v zavest, mocno vplivajo na slab izkoristek pridobljenih Wr v % po spanju (glej vrednosti na x-osi mozaicnega diagrama: < 46,5 %, 46,5 % do 58,5 % in 58,5 % do 69,5 %). Obstajajo redke izjeme znotraj polja > 69,5 % (npr. vrednost 83 % z dne 10. 5. 2023). 
Dolge REM faze s sanjami pozitivnih vsebin, ki prodrejo v zavest, so redke in so v tem primeru dosežene zgolj s pomocjo uporabe BIPAP dihalne naprave. Nasprotno pa dolge REM faze s sanjami zapletenih in neprijetnih vsebin, ki prodrejo v zavest, porabijo veliko energije v možganih. Namesto da bi si možgani ustrezno odpocili, se znajdejo v situaciji intenzivnega procesiranja številnih podatkov, osredotocenih na razlicne koncepte in mentalne konstrukte. 
Zavedamo se, da je kisik iz zraka kljucna prvina, ki telesu, in s tem tudi možganom, zagotavlja potrebno energijo za opravljanje razlicnih nalog in reševanje problemov. Zato bi bilo smiselno podrobneje preuciti pot kisika iz zraka v krvni obtok in nato v razlicne dele telesa, še posebej v možgane. 
Preden se lotimo te razprave, bomo najprej predstavili razlicne vrste dihalnih sistemov pri mikroorganizmih, rastlinah, žuželkah, ribah, dvoživkah, plazilcih, pticah in sesalcih. Vsi nam znani dihalni sistemi temeljijo na povecanju površine za boljšo difuzijo, kar omogoca ucinkovitejšo izmenjavo plinov. Pri dihanju poteka izmenjava kisika in ogljikovega dioksida: ob vdihu kisik vstopa v telo, ob izdihu pa se izloca presežek ogljikovega dioksida.394 To je osnovni vzorec dihanja pri živih bitjih, ceprav obstajajo nekatere izjeme, s katerimi se v tem delu ne bomo ukvarjali. 
a.Dihalni sistemi mikroorganizmov 
Mikroorganizmi pri dihanju uporabljajo neposredno difuzijo plinov skozi celicne membrane, pri cemer izlocajo ogljikov dioksid in vsrkavajo kisik. Takšna difuzija plinov je mogoca predvsem zato, ker so celicne membrane vecine mikroorganizmov polprepustne, kar omogoca prehajanje majhnih molekul kisika in ogljikovega dioksida skozi koncentracijske gradiente (gibanje delcev z obmocja višje na obmocje nižje koncentracije, dokler ne dosežejo ravnovesja). Izmenjava plinov mikroorganizmom omogoca pridobitev ustrezne kolicine kisika, ki je potreben za proizvodnjo energije in izvajanje življenjskih funkcij. Hkrati se na ta nacin znebijo škodljivih molekul ogljikovega dioksida, kar omogoca nemoteno presnovo. 
b. Dihalni sistemi rastlin 
Dihalni sistem rastlin se mocno razlikuje od sistemov mikroorganizmov in živali. Podnevi, zlasti ob soncnem vremenu, so rastline izjemno aktivne v procesu fotosinteze, pri katerem iz zraka vsrkavajo molekule ogljikovega dioksida in v ozracje sprošcajo kisik. Ponoci, ko fotosinteza ne poteka, pa rastline vsrkavajo kisik iz zraka in izlocajo ogljikov dioksid. Celicno dihanje rastlinam omogoca 
394 Hsia, C. C., Schmitz, A., Lambertz, M., Perry, S. F., & Maina, J. N. (2013). Evolution of air breathing: Oxygen 
homeostasis and the transitions from water to land and Sky.Comprehensive Physiology, 849–915. 
https://doi.org/10.1002/cphy.c120003. 
pridobivanje energije v obliki sladkorjev in drugih organskih molekul, kar jim omogoca opravljanje življenjskih funkcij, vkljucno s presnovo. 
c.Dihalni sistemi žuželk 
Žuželke dihajo neodvisno od krvnega obtoka, saj imajo trahealni dihalni sistem. Ta je sestavljen iz mreže drobnih cevcic, ki oskrbujejo celotno telo s kisikom. Gre za izjemno ucinkovit nacin dihanja, saj žuželke kisik neposredno prejemajo v tkiva, hkrati pa regulirajo difuzijo ogljikovega dioksida in vodne pare. Zrak vstopa in izstopa iz trahealnega sistema skozi posebne odprtine, imenovane spirakule, kar omogoca hitro pridobivanje energije, potrebne za izvajanje življenjskih funkcij, vkljucno s presnovo. 
d. Dihalni sistemi rib 
Ribe dihajo s pomocjo škrg, ki se nahajajo na obeh straneh glave. Vsaka škrga je sestavljena iz nitastih struktur, ki so bogato prekrvavljene. Kisik pridobivajo iz vode – v procesu izmenjave plinov se ogljikov dioksid v krvi nadomesti s kisikovimi molekulami, ki nato prehajajo v krvni obtok in se vežejo na hemoglobin v rdecih krvnickah. Srce oksigenirano kri nato crpa v razlicne dele telesa, kjer se uporablja za celicno dihanje in proizvodnjo energije. 
e.Dihalni sistemi dvoživk 
Dvoživke lahko v razlicnih razvojnih fazah dihajo na razlicne nacine: s škrgami (npr. v fazi paglavcev), s pljuci (v odrasli dobi) in s kožo (prav tako v odrasli dobi). Nacin dihanja je torej odvisen od njihovega razvojnega stadija. Ne glede na metodo dihanja pa vse dvoživke pridobivajo kisik iz zraka ali vode ter izlocajo ogljikov dioksid. Ta izmenjava plinov jim omogoca pridobivanje energije, ki je nujna za osnovne življenjske procese, kot je presnova. 
f. Dihalni sistemi plazilcev 
Plazilci dihajo s pljuci, ki so dobro prilagojena za ucinkovito pridobivanje kisika iz zraka. Pri njih prav tako poteka izmenjava plinov – kisik se uporablja za proizvodnjo energije, ogljikov dioksid pa se izloca kot odpadni produkt. Kisik, ki ga pridobijo s pomocjo pljuc, omogoca nemoteno delovanje organizma in opravljanje življenjskih funkcij. 
g. Dihalni sistemi ptic 
Ptice dihajo s pljuci, vendar se pri letenju srecujejo s posebnim izzivom – zaradi visoke porabe energije so razvile zracne mešicke. Njihov dihalni sistem je prilagojen letenju in poteka v dveh stopnjah vdihavanja in izdihavanja, kar omogoca ucinkovitejšo izmenjavo plinov. Ta sistem omogoca pticam, da iz ozracja zelo ucinkovito pridobivajo kisik in ga uporabijo za proizvodnjo energije, potrebno za letenje in druge življenjske funkcije. 
h. Dihalni sistemi sesalcev 
Sesalci imajo izjemno razvit dihalni sistem, ki zagotavlja ustrezno prezracevanje, oskrbo s kisikom in izlocanje ogljikovega dioksida. Kisik se po telesu prenaša s krvnim obtokom in omogoca proizvodnjo energije, potrebne za delovanje organov in drugih življenjskih procesov, ki jih nadzorujejo možgani. Možgani sesalcev so energetsko zelo potratni – najbolj pri cloveku, ki ima izjemno velike potrebe po kisiku zaradi kompleksnih kognitivnih procesov, reševanja problemov, ucenja in socialnih interakcij. 
Po kratki predstavitvi razlicnih dihalnih sistemov, katerih osnovna funkcija je oskrba telesa z energijo za opravljanje življenjskih funkcij, se bomo osredotocili na potovanje kisikovih molekul v razlicne dele telesa, s posebnim poudarkom na porabi kisika v cloveških možganih. 
Kot že omenjeno, ob vdihu zrak, ki je sestavljen približno iz 78 % dušika, 21 % kisika, 0,9 % argona, 0,04 % ogljikovega dioksida ter drugih plinov v sledovih, pretežno vstopa skozi nosno votlino v sapnik in nato v pljuca. Dihanje skozi nos omogoca filtracijo vecjih delcev, ki so prisotni v zraku v razlicnih kolicinah. 
Ob izdihu se sestava plinov spremeni – izdihani zrak vsebuje približno 78 % dušika, 16 % kisika, 4,5 % ogljikovega dioksida, 0,9 % argona ter druge pline v sledovih. Glavni razlog za povecano koncentracijo CO2 je dejstvo, da je ta plin stranski produkt presnovnih procesov v telesu. Prisotnost CO2 v organizmu je kljucna za uravnavanje pH-vrednosti telesnih tekocin, dihanje ter odstranjevanje drugih odpadnih snovi iz celic. Kljub temu lahko previsoka koncentracija CO2 v krvi negativno vpliva na dihalne procese. Z vdihavanjem razmeroma cistega zraka omogocimo odstranjevanje presežnega CO2 iz telesa. Molekule kisika iz zraka izpodrivajo ogljikov dioksid iz krvi, pri cemer se kisik uporablja za proizvodnjo energije, ki je nujna za opravljanje življenjskih funkcij. Kisik tako predstavlja kljucno surovino za pridobivanje energije. 
Med vdihom se diafragma in medrebrne mišice skrcijo, kar omogoca vstop zraka v pljuca. Nato pride do izmenjave plinov, saj vdihani zrak doseže alveole oziroma drobne zracne mešicke. V tem prostoru molekule kisika prehajajo skozi tanke membrane v krvni obtok, kjer se vežejo na hemoglobin v rdecih krvnickah. S kisikom obogatena kri se nato prek pljucnih ven prenaša v srce, ki jo preko levega atrija in levega prekata crpa v glavno arterijo – aorto. Ta se razveja v mrežo manjših arterij, ki oskrbujejo razlicna tkiva in organe s kisikom. Tako so vzpostavljeni pogoji za kapilarno izmenjavo plinov. 
V kapilarah, drobnih krvnih žilah s tankimi stenami, se kisik sprošca iz hemoglobina in prehaja v okoliška tkiva. Celice uporabljajo kisik za celicno dihanje, ki je kljucno za tvorbo energije v obliki ATP (adenozin trifosfat). Pri tem procesu se glukoza in druge snovi oksidirajo s pomocjo encimov, ki pospešujejo biokemicne reakcije. Kot stranski produkt celicne presnove nastaja ogljikov dioksid, ki podobno kot kisik pronica iz celic v krvni obtok ter se prek pljuc izloci z izdihom. 
To je poenostavljen opis poti kisikovih molekul iz zraka v telo, ki pa kljub temu omogoca dovolj jasno razumevanje tega procesa in služi kot izhodišce za razpravo o porabi kisika v povezavi s proizvodnjo in porabo energije. Energijske molekule v obliki ATP se uporabljajo za izvajanje razlicnih procesov – od fizioloških (npr. gibanje mišic, sinteza makromolekul, prenos živcnih impulzov) do psihološko-kognitivnih (npr. miselni procesi, reševanje problemov). Stopnja porabe kisika je mocno odvisna od razlicnih dejavnikov, kot so telesne potrebe po kisiku, hitrost presnovnih procesov ter delovanje dihalnega in srcno-žilnega sistema. Hitro dihanje in povecan srcni utrip prispevata k vecjemu dovodu kisika v celice, kar je še posebej izrazito med telesno aktivnostjo. 
Neprekinjeni procesi porabe kisika in celicnega dihanja omogocajo vzdrževanje osnovnih življenjskih funkcij in s tem ohranjanje življenja. Že najmanjše motnje v oskrbi telesa s kisikom lahko povzrocijo težave na celicni ravni, kar negativno vpliva na fiziološko in mentalno zdravje. Dihanje je kljucen proces pri oskrbi telesa s kisikom – ce je ovirano zaradi fizicnih ali psihicnih dejavnikov, so posledicno moteni tudi vsi drugi procesi, opisani zgoraj. 
Pri osebah s hudo centralno nocno apnejo je dihanje med spanjem mocno moteno. Glavna težava je v tem, da dihanje med spanjem ni tako optimalno nadzorovano kot v budnem stanju. V primeru poškodb ali disfunkcij možganskega debla ali drugih delov osrednjega živcnega sistema lahko pride do pogostih in dolgotrajnih prekinitev dihanja. To pomeni, da telo ni ustrezno oskrbljeno s kisikom, kar povzroca izjemno slab energijski izkoristek celotnega organizma. 
Zaradi nezadostnih energijskih rezerv, pridobljenih med spanjem, se tak posameznik težko sooca z vsakodnevnimi izzivi, kot to zmore zdrava oseba. Dolgotrajno pomanjkanje energije lahko privede do resnih posledic na telesnem (npr. možganska ali srcna kap) in mentalnem zdravju (npr. depresija, samomorilne misli, anksioznost, bipolarne motnje, psihoze, obsesivno-kompulzivne motnje). V vsakem primeru je energijski izkoristek telesa mocno oslabljen. 
Težavo lahko še dodatno poslabšajo dolge in intenzivne REM-faze spanja s sanjami, ki prodrejo v zavest, saj so možgani v tem stanju skoraj tako aktivni kot med budnostjo. Negativnega vpliva ne more v celoti odpraviti niti uporaba dihalnih naprav CPAP/BIPAP, ki sicer ucinkovito zmanjšujejo prekinitve dihanja med spanjem. Ceprav kisik iz zraka v tem primeru optimalno prehaja v pljuca, krvni obtok, srce in tkiva, možgani ostajajo izjemni porabniki energije, kar dodatno otežuje pridobivanje zadostnih energijskih rezerv za vsakdanje življenje. V vsakdanjem življenju se srecujemo s številnimi dražljaji, med katerimi so tudi negativni stresni dejavniki. Pri osebi s hudim sindromom centralne nocne apneje lahko že blagi stresni dejavniki negativno vplivajo na razpoloženje in oslabijo mentalno zdravje. V takšnih primerih govorimo o izjemno nizkem tolerancnem pragu za stres. Posameznik se posledicno vecino dneva nahaja v stanju distresa, kar dodatno izcrpava vitalno življenjsko energijo. Reakcije telesa na distresno stanje lahko vplivajo na krvni tlak, srcni utrip, raven kisika v krvi in hitrost krvnega pretoka. Nizek tolerancni prag za stresne dejavnike lahko negativno vpliva tudi na druge telesne sisteme, kot so prebavni sistem, koža, urogenitalni sistem in hormonsko ravnovesje. Pri zdravem cloveku naj bi bil energijski izkoristek po spanju vec kot 80 %. Smiselno bi bilo primerjati pridobljene energijske rezerve po spanju pri osebah s hudim sindromom centralne nocne apneje in pri zdravih posameznikih.395 
5.6.5.2.6 Preglednica 210: Majhen del podatkov pridobljenih energijskih rezerv 
med dvema osebama  
Datum  Wr (%) osebe s hudim sindromom CNA Wr (%) zdrave osebe  
27.4.2023  63  81  
28.4.2023  73  85  
29.4.2023  81  87  
30.4.2023  59  75  


5.6.5.2.7 Slika 492: Pridobljene energijske rezerve po spanju za prizadeto osebo s hudim sindromom centralne nocne apneje in zdravo osebo 
Preglednica 210 prikazuje majhen del podatkov o pridobljenih energijskih rezervah (Wr v %) po 
spanju pri osebi s hudim sindromom centralne nocne apneje (CNA) in pri zdravi osebi, medtem ko 
395 Pri dolocanju energijskih izkoristkov pri zdravi osebi bodo uporabljeni simulirani podatki, medtem ko bodo pri osebi s centralno nocno apnejo upoštevani podatki, pridobljeni z meritvami pametne ure Suunto 3. Ceprav te meritve ne dosegajo visoke znanstvene natancnosti, lahko kljub temu služijo kot dobra ocena. 
slika 492 ponazarja vizualizacijo teh podatkov. Povprecna vrednost Wr v % pri osebi s CNA znaša zgolj 55,80 %, medtem ko je pri zdravi osebi bistveno višja, in sicer 82,36 %. Podatki Wr v % pri osebi s CNA so še posebej zaskrbljujoci, saj je ta oseba vkljucena v zdravljenje z BIPAP dihalnim aparatom, ki lahko zmanjša dolgotrajne in pogoste prekinitve dihanja s 64/h na normalne vrednosti med 0/h in 5/h. Kljub temu oseba s CNA ne prejema dovolj kisika v krvni obtok in posledicno v tkiva ter telesne organe, da bi bile vrednosti Wr v % v mejah normale (80–85 %). 
Možna je tudi druga razlaga: oseba s CNA morda prejema zadostno kolicino kisika v krvni obtok, vendar ga možgani med spanjem prekomerno porabljajo v obliki energijskih molekul ATP zaradi intenzivnih miselnih procesov. V tem kontekstu se lahko ponovno osredotocimo na prekomerno dolge in zapletene REM faze s sanjami, ki segajo v zavest. Intenzivnost in moc teh sanj se približujeta tistim v stanju budnosti, kar pomeni, da možgani med spanjem procesirajo številne koncepte, ki so sicer znacilni za budno stanje. Pri zdravih posameznikih takšni kompleksni miselni procesi med spanjem niso tako izraziti. 
Ucinkovit izkoristek energijskih virov, tako med spanjem kot v budnem stanju, je neposredno povezan z ucinkovitim dihanjem, odstranjevanjem odpadnih snovi iz telesa ter optimalnimi, pragmaticnimi, adaptivnimi in racionalnimi miselnimi procesi. V živalskem svetu so ti miselni koncepti omejeni na eksistencialne vzorce vedenja, ki zagotavljajo preživetje in vodijo do hierarhicnih struktur ter mutualisticnih odnosov. Pri ljudeh je ta osnovni gon po preživetju dodatno obremenjen s potrebo po prestižu, kar povecuje potrebo po energiji, zlasti v možganih. Tako je clovek v bistvu bolj odvisen od kakovostnega zraka, ucinkovitega dihanja in optimalne pretvorbe kisikovih molekul v energijo kot vecina drugih živih bitij (z nekaj izjemami, kot so arheje). 
Cloveški možgani so mocno obremenjeni z razlicnimi miselnimi procesi, katerih cilj je reševanje problemov in doseganje prestiža v razlicnih oblikah, bodisi materialnih bodisi konceptualnih. Ta obremenjenost povecuje izlocanje stresnih hormonov, ki uravnavajo krvni tlak in hitrost pretoka krvi po telesu. Povecana produkcija stresnih hormonov ni zgolj posledica kognitivne preobremenitve, temvec tudi okoljskih (npr. onesnaženost zraka, hrup, smrad, digitalna preobremenjenost) in socialnih dejavnikov (npr. medosebni konflikti zaradi eksistencialnih ali statusnih interesov, gneca, socialni pritiski). Ti dejavniki lahko delujejo kot negativni stresorji ali celo kot kriticni dražljaji, ki se pojavljajo pogosto, intenzivno in ponavljajoce, kar lahko vodi v kronicni distres in posledicno izgorelost. 
Distres ima izjemno negativen vpliv tako na mentalno kot na fiziološko zdravje. Povišan ali znižan krvni tlak je odvisen tudi od prehrane in življenjskega sloga posameznika. Na primer, znano je, da pitje kave obicajno zviša krvni tlak in srcni utrip, podobno kot intenzivna telesna dejavnost, ki pospeši dihanje, srcni utrip in krvni tlak. Poleg tega se lahko spreminjata tudi hitrost pretoka in 
koncentracija kisika v krvi, pri cemer se ta pogosto zniža pri sedecih ali ležecih dejavnostih. 
V nadaljevanju bodo predstavljene meritve krvnega tlaka, srcnega utripa, odstotka kisika v krvi 
(%SpO2) in hitrosti krvnega pretoka.396 
5.6.5.2.7 Preglednica 211: Majhen del podatkov o meritvah krvnega tlaka, srcnega utripa, odstotka kisika v krvi in hitrosti pretoka krvi 

21.9.2023 17:09 118 76 80Optimalno Stresno Zmerne aktivnosti. 95 7,8 21.9.2023 07:04 121 73 74Normalno Okrevanje Ura po prebujanju. 97 2,2 20.9.2023 17:13 125 78 78Normalno Stresno Po kratkem pocitku. 95 7,4 20.9.2023 07:24 114 66 69Optimalno Okrevanje Ura po prebujanju. 93 9,7 19.9.2023 19:52 124 78 68Normalno Stresno Zmerne dejavnosti. Pisanje. 98 1,2 19.9.2023 09:11 126 77 76Normalno Stresno Striženje in masaža glave. 96 7,7 19.9.2023 06:58 112 73 74Optimalno Stresno Ura po prebujanju. 95 4,5 18.9.2023 17:45 133 81 75Vis. norm Stresno Ob 13:00 pitje kave. 95 6,9 18.9.2023 06:50 127 75 73Normalno Okrevanje 45 minut po prebujanju. 94 6,9 17.9.2023 17:30 123 77 80Normalno Stresno Pet minut po umivanju las. 94 6 17.9.2023 07:31 118 80 73Normalno Okrevanje Ura po prebujanju. 95 7,1 

5.6.5.2.8 Slika 493: Raztreseni diagram krvnega tlaka, srcnega utripa, ocen in stanj/faz 
Preglednica 211 prikazuje zgolj majhen del podatkov meritev krvnega tlaka, srcnega utripa in ocen glede izmerjenih vrednosti ter ugotovljenih stanj/faz s pomocjo pametne ure. Poleg tega preglednica 
396 Meritve krvnega tlaka in srcnega utripa so bile izvedene z napravo M700 Intelli IT, medtem ko so bile meritve glede odstotka kisika v krvi in hitrosti pretoka krvi izmerjene s pulznim oksimetrom Mediblink. 
211 prikazuje izmerjene vrednosti odstotka kisika v krvi (%SPO2), hitrost pretoka krvi (PR) in besedilne opombe o situacijah, v katerih so bile izvedene meritve. Slika 493 ponazarja raztreseni diagram, ki prikazuje dinamiko med sistolicnim (zgornjim) in diastolicnim (spodnjim) krvnim tlakom, odvisno od srcnega utripa, ki ponazarja velikost posameznih tock. Te tocke so oznacene s stanji/fazami, kot so aktivno, neaktivno, okrevanje in stres, ter so obarvane glede na ocene, kot so optimalno, normalno, visoko normalno, izolirana sistolicna hipertenzija (zgornji krvni tlak 140 mmHg, spodnji 86,5 mmHg, srcni utrip 82 bpm) in hipertenzija I. stopnje (zgornji krvni tlak 142 mmHg, spodnji 90 mmHg, srcni utrip 82 bpm). Obe hipertenziji sta se pojavili zaradi zaužitja kave in vecje telesne aktivnosti. Podobno se je dogajalo z oceno visoko normalno (v daljšem casovnem razmiku glede na zaužitje kave in izvedbo vecje telesne aktivnosti), vendar je bila razlika v stanju/fazi, ki je bila ali stresna ali okrevanje. Krvni tlak je bil višji (povprecje zgornjega je bilo 132,4 mmHg, medtem ko je bil spodnji 83,4 mmHg). Srcni utrip je bil dokaj normalen (povprecje 83,4 bpm). Ocena krvnega tlaka kot normalnega (povprecje: zgornji krvni tlak 122,2 mmHg, spodnji krvni tlak 78,5 mmHg, srcni utrip 76,00 bpm) se je najpogosteje pojavila po zmernih aktivnostih in pocitku. Normalne vrednosti krvnega tlaka so bile pretežno dosežene v stanju stresa (13 meritev) in redkeje v stanju okrevanja (štiri meritve). Nenazadnje lahko porocamo o oceni optimalno, kjer imamo opraviti z nižjimi krvnimi tlaki in srcnimi utripi (zgornji 115,1 mmHg, spodnji 73,5 mmHg, srcni utrip 72,2 bpm). Preizkusna oseba se je najpogosteje nahajala v stanju stresa (šestkrat), nato v stanju okrevanja (trikrat) in zgolj enkrat v stanju neaktivnosti. Meritve z oceno optimalno so se pretežno pojavile ob zmernih aktivnostih, po prebujanju in pocitku. Posamezniki, ki so bolj obcutljivi na negativne stresne dejavnike (npr. stresni hormon kortizol), lahko doživljajo povišane ali celo znižane vrednosti krvnega tlaka (sindrom boj ali beg) in na srcni utrip (npr. stresni hormon adrenalin). Pri zdravem cloveku je vpliv mnogih stresnih dejavnikov zanemarljiv. Stresni hormoni, kot je adrenalin, lahko vplivajo na hitrost dihanja in s tem posredno na vsebnost kisika v krvi ter na hitrost pretoka krvi. Tako vsebnost kisika v krvi kot tudi hitrost pretoka krvi sta mnogo bolj odvisni od dihalnega sistema. Izmerjene vrednosti odstotka kisika v krvi (povprecje 95,16 %) in hitrosti pretoka krvi (povprecje 6,98) se gibljejo v mejah normale. Prenizke vrednosti kisika v krvi in hitrosti pretoka krvi lahko vplivajo na nevšecne spremembe v vrednostih krvnega tlaka in srcnega utripa, kar povzroca njuno narašcanje. Dejstvo je, da negativna stresna stanja povzrocajo izgubo energije znotraj biološkega sistema. Preizkusna oseba, ki je prizadeta s hudim sindromom centralne nocne apneje, ima sorazmerno normalne vrednosti krvnega tlaka, srcnega utripa, %SPO2 v krvi in hitrost pretoka krvi, vendar zaradi številnih stresnih stanj hitro izgublja energijo in hitro porabi energijske rezerve, pridobljene med spanjem. Te meritve in ocene glede pridobljenih Wr v % med spanjem ter primerjalni prikaz med zdravo in prizadeto osebo so nazorno prikazani (glej zgolj 55,80 % pridobljenih Wr med spanjem). Za spoprijemanje z zunanjimi stresnimi dejavniki in notranjimi stresnimi stanji cez dan je dober energijski izkoristek spanja eksistencialno pomemben. V primeru, da je ta izkoristek slab, ga cez dan ni mogoce bistveno izboljšati. V teh številnih odvisnostih med razlicnimi kazalci lahko vedno znova izpostavimo optimalno korišcenje kisika iz zraka. Zrak prispeva glavno surovino za dober energijski izkoristek bioloških sistemov. Od potenciala biološkega sistema pa je odvisno, ali se kisik v telesu ucinkovito predela v energijske molekule ATP. Pri tem je potrebno nujno izpostaviti mehko opremo ali mišljenje tega biološkega sistema. Kot je bilo ugotovljeno, lahko zapleteni vsebinski koncepti znatno prispevajo k slabšemu energijskemu izkoristku, še zlasti clovekovega biološkega sistema (glej dREM ali dolge REM faze med spanjem). Zapleteni ali nevšecni miselni koncepti lahko vplivajo tudi podnevi in porabijo ogromno energije, kar velja še zlasti za clovekove možgane. S fiziološkega vidika lahko opozorimo na telesne dejavnosti cez dan, ki so v primeru intelektualne osebe lahko mocno povezane z miselnimi koncepti. Prikažimo možen prirejen UML model telesnih dejavnosti za prizadeto osebo s CNA, ki se pretežno ukvarja z znanstvenim raziskovalnim delom. 

5.6.5.2.9 Slika 494: Prirejen UML model o telesnih dejavnostih prizadete osebe s CNA 
Slika 494 prikazuje možen prirejen UML model telesnih dejavnosti prizadete osebe s CNA, kjer lahko opazimo, da gre pretežno za zmerne telesne dejavnosti, ki vplivajo na pocasnejše dihanje, kar omejuje vecji pritok zraka v pljuca in ostale dele telesa. To tudi pomeni, da telo prizadete osebe ni v vlogi velikega porabnika kisika, razen možganov. Dejavnosti lahko razdelimo na osnovne vsakdanje (npr. gospodinjska opravila, nakupovanje, hranjenje, higiena), telesne (npr. telovadne vaje, laboratorijsko delo) in umske (npr. znanstveno raziskovalno delo, pisanje znanstvenih del). Najmocnejše dejavnosti se odvijajo v jutranjih urah od 6:00 do 10:00 in zvecer od 18:00 do 20:00. 
V jutranjih urah je nekoliko vecji poudarek na telesnih dejavnostih (pretežno stojeci položaj), medtem ko je v vecernih urah vecji poudarek na umskih dejavnostih (pretežno sedeci položaj). V popoldanskem casu potekajo pogostejši pocitki v ležecem položaju. Iz tega bi lahko približno ocenili porabo energije v kcal tega posameznika tekom celotnega dneva. Na levem zgornjem delu slike je vidna opomba (glej rumeno beležko), da je poraba energije tekom dneva zelo nizka, od 1650 do 1800 kcal, kar verjetno ni natancno, saj pametna ura te vrednosti ni ocenila z dovolj natancnostjo. V nadaljevanju bo ocenjena poraba energije v kcal na osnovi znanih ergonomskih meritev, ki povprecno dolocajo porabo energije moškega v ležecem, sedecem in stojecem položaju. Poleg tega bodo upoštevane tudi ocene o težavnostni stopnji dolocenih dejavnosti (npr. težko fizicno delo, lahke športne dejavnosti, pisarniško delo). Na osnovi podatkov o stresnih dejavnikih med spanjem in seznama stresnih dejavnosti tekom dneva za tega posameznika bo izracunana vrednost stresne moci za vse stresne dejavnike. Uporabljena bo ista metoda kot pri raziskavi o stresu v vsakdanjem življenju, le s to kljucno razliko, da bomo v tem primeru preucevali zgolj enega posameznika. Namen tega je ugotoviti izgubo energije v kcal tega posameznika. Najprej se bomo lotili prikaza negativnih simptomov tega posameznika med spanjem in po prebujanju. Ti simptomi so lahko zelo distresni in jih bo smiselno razvrstiti v ustaljeno klasifikacijo stresnih dejavnikov (glej raziskavo o stresu v vsakdanjem življenju). 

5.6.5.3 Slika 495: Prikaz negativnih simptomov med spanjem in po prebujanju 
Slika 495 prikazuje negativne simptome, ki se pojavljajo tako med spanjem kot tudi po prebujanju. Takoj lahko opazimo, da imamo pretežno opravka s storilnostnimi in zdravstvenimi biološkimi dejavniki. Ustvarjanje seznama distresnih dejavnikov na osnovi te sheme bo pomenilo dobro izhodišce za ugotavljanje še drugih distresnih dejavnikov, kot so parcialno socialni, socialni in individualno psihološki. Poleg ustvarjanja seznama distresnih dejavnikov bosta ustvarjena še seznama glede pozitivnih dejavnikov in predlogov za zmanjševanje in/ali odpravo distresnih dejavnikov. Glavni negativni simptomi med spalno seanso so naslednji: 
a.
 Dolga faza uspavanja: gre za zacetni prekomerni psihofizicni napor posameznika, da bi zaspal.Ta negativni simptom lahko razvrstimo znotraj kategorije storilnostnih distresnih dejavnikov. 

b. 
Veckratna prebujanja: gre za hudo motnjo spanja in s tem posledicno za psihofizicni napor, ki poskuša prekiniti spanec.Tudi ta negativni simptom lahko razvrstimo kot storilnostni distresni dejavnik, ki je lahko povzroc.. zaradi pozornostno-fizikalnih, psihicnih in/ali fizioloških dražljajev. 

c.
 Številne menjave položaja med spanjem: gre za psihofizicni napor posameznika med spanjem, s katerim ta poskuša doseci najboljši položaj za ucinkovitejše spanje.Ta simptom lahko razvrstimo znotraj kategorije storilnostnih distresnih dejavnikov. 

d.
 Daljše ali dolge REM faze s sanjami med spanjem, ki prodrejo do zavesti, pomenijo hud psihofizicni napor posameznika, ki povzroca veliko porabo energije skoraj na nivoju stanja budnosti. Še zlasti v primerih zapletenih ali nevšecnih sanj ta huda motnja med spanjem povzroca mocno obremenitev možganov. Res je, da so vzroki za to motnjo lahko psihološki, delno socialni, socialni, zdravstveno-biološki in v nekaterih primerih celo pozornostne, fizikalne narave.Ta negativni simptom lahko razvrstimo kot faktor storilnostnega stresa. 

e.
 Opravljanje male in/ali velike potrebe med spalno seanso: v primeru pogostih zadovoljevanj primarnih fizioloških potreb po izlocanju ta motnja povzroca prebujanja in s tem posledicno fiziološki napor posameznika. Ta negativni simptom med spalnimi seansami lahko razvrstimo znotraj kategorije storilnostnih negativnih distresnih dejavnikov. 

f.
 Zelo suha ustna votlina med spanjem: je zelo nevšecen simptom, ki je posledica pomanjkanja sline v ustni votlini. Povzrocen je lahko zaradi fizioloških in/ali psihicnih težav posameznika ter/ali uporabe CPAP/BIPAP dihalnega aparata in obrazne maske. Suho ustno votlino med spanjem z vidika uporabe dihalne naprave in prekomernega spušcanja obrazne maske lahko uvrstimo kot negativni stranski ucinek zdravljenja. V tem primeru lahko ta negativni simptom med spanjem razvrstimo v kategorijo zdravstvenih bioloških negativnih distresnih dejavnikov. 

g.
 Glavoboli med spanjem: lahko z vidika stranskega ucinka zdravljenja z dihalno napravo razvrstimo znotraj kategorije zdravstveno-bioloških distresnih dejavnikov. 

h.
 Želodcne težave med spanjem: podobno kot pri glavobolih med spanjem. Naj bo še poudarjeno, da sta lahko oba negativna simptoma posledica milejših ali hujših zdravstvenih težav. Tako glavobol kot tudi želodcna težava med spanjem sta negativna simptoma, ki se lahko pojavita 


tudi po zakljucku spalne seanse v fazi glavnega prebujanja. Nadaljujemo z razvršcanjem negativnih simptomov po prebujanju, ki so lahko prisotni od nekaj minut do vec ur. 
a.
 Migrenska avra: povzrocena zaradi slabe ucinkovitosti spanja, prisilnega nevro-fizicnega napora in pogosto neugodne svetlobe, jo lahko razvrstimo znotraj kategorije zdravstveno-bioloških negativnih stresnih dejavnikov. Migrenske avre so sicer nevrološki pojavi, ki pogosto najavljajo glavobol. Spremljajo jih lahko tudi drugi nevrološki simptomi, kot so slabost in omotica. 

b.
 Oteklina pod ocmi: ali vrecke pod ocmi so lahko posledica neustrezne obrazne maske, ki prepušca zrak, ki prihaja z dihalne naprave.Tovrstni simptomi lahko razvrstimo znotraj zdravstveno-bioloških distresnih dejavnikov. 

c.
 Stanje stresnosti: to se lahko pojavi že ob prebujanju in ga lahko razvrstimo znotraj kategorije zdravstveno-bioloških distresnih dejavnikov. 

d.
 Bolecine v ledvicah: lahko se pojavijo po opravljeni spalni seansi z CPAP/BIPAP dihalno napravo in jih prav tako lahko razvrstimo znotraj kategorije zdravstveno-bioloških distresnih dejavnikov. e.Togost glave in mišic: ta negativni simptom se lahko pojavi po prebujanju in je pretežno izid slabe ucinkovitosti spanja. Predstavlja nekakšen napor telesa k popolnemu prebujanju. Ta negativni simptom lahko razvrstimo znotraj storilnostnih distresnih dejavnikov. 

f.
 Napetost glave: ta negativni simptom lahko podobno kot prejšnji razvrstimo znotraj kategorije storilnostnih distresnih dejavnikov. 


Na kratko so bili opisani negativni simptomi med spanjem in prebujanjem, ki jih lahko klasificiramo v posamezne skupine distresnih dejavnikov. Zdaj bodo v nadaljevanju na kratko opisani distresni dejavniki, ki se pri tem posamezniku pojavljajo tekom dneva. 
a.
 Pozornostno-fizikalni distresni dejavniki: neugodna svetloba, prekomerni dež, hlad, hrup. 

b.
 Storilnostni distresni dejavniki: poleg že navedenih pri spalnih seansah in po prebujanju se lahko še navedeta obiski na zdravstvenih kontrolnih pregledih, prekomerna utrujenost že po štirih urah sorazmerno zmernih aktivnosti in placevanje položnic. 

c.
 Individualni psihološki distresni dejavniki: strahovi glede zdravja, prisilne misli po neucinkovitem spanju, melanholija, psihicna obremenjenost, psihicna napetost. 

d.
 Parcialno socialni dejavniki: neugodje zaradi obcutenja prisilne izoliranosti iz družbenega življenja, obcutek krivice, da delodajalec ne izkorišca potenciala tega posameznika. 

e.
 Socialni distresni dejavniki: pisna komunikacija z delodajalcem, socialna izoliranost. 

f.
 Zdravstveno-biološki distresni dejavniki: poleg že navedenih pri spalnih seansah in po prebujanju 


lahko še navedemo nizek tolerancni prag za že šibke distresne dejavnike, migrenske avre in glavobole. 
Po kratki predstavitvi distresnih dejavnikov v nocnem in dnevnem casu lahko zdaj na kratko predstavimo tudi pozitivne dejavnike, s katerimi se ta posameznik sooca. 
a.
 Pozornostni fizikalni pozitivni dejavniki: prijetne vonjave, mir brez pretiranega hrupa, prijetno šumenje dihalne naprave med spalnimi seansami, soncna toplina. 

b.
 Storilnostni pozitivni dejavniki: lahkotna telovadba tekom dneva, prijetni pocitki tekom dneva, nabava surovin in opreme za laboratorij, znanstveno raziskovalno delo, igranje šaha. 

c.
 Individualni psihološki pozitivni dejavniki: notranji mir, uživanje ob prijetnih mislih, obcutki svobode glede preživljanja prostega casa, notranja polnost. 

d.
 Parcialno socialni pozitivni dejavniki: obcutki sodelovanja pri pomembni raziskavi o zdravju, obcutki nagrade za prosti cas, ki je na voljo. 

e.
 Socialni pozitivni dejavniki: prijazna komunikacija z ljudmi, ustrezni odnosi z izvajalci storitev, vzpostavljanje koristnega znanstvenega omrežja. 

f.
 Zdravstveno-biološki pozitivni dejavniki: terapija z dihalno napravo je izjemno zmanjšala prekinitve dihanja in napor (npr. smrcanje) med spanjem, zadovoljstvo nad dobrimi izidi terapije, ustrezno delovanje srca, ustrezen krvni tlak in odstotek kisika v krvi. 


V koncni fazi naštevanja vseh teh dejavnikov bo potrebno še predstaviti predloge, s katerimi bi lahko omilili ali celo odstranili distresne dejavnike. 
a.
 Pozornostno-fizikalni predlogi: aromaterapija, zracenje za bolj kakovosten spanec, primernejši ergonomski vzglavnik za bolj prijetno pocivanje, izogibanje škodljivim elektromagnetnim valovanjem. 

b.
 Storilnostni predlogi: sprehodi v naravi, postopno povecevanje telesnih dejavnosti (npr. ustrezna športna aktivnost), spodbujanje zdravega tekmovalnega duha, dihalne vaje (npr. joga), masaže. 

c.
 Individualni psihološki predlogi: psihicna sprostitev, nevtralizacija prisilnih misli, ustvarjanje scenarija notranje srece, nevtralizacija negativnih misli s pomocjo lastnega avtobiografskega spomina in osebnega poslanstva. 

d.
 Parcialno socialni predlogi: racionalizacija obcutkov s pomocjo analize v smeri pozitivnega, negativnega in povprecnega scenarija. 

e.
 Socialni predlogi: koristna komunikacija s psihologom, obiski raznih zanimivih prireditev z namenom srecevanja pozitivno naravnanih ljudi, vec druženja s prijatelji, nevtralizacija misli glede delodajalca, organizacija znanstvenih videokonferenc za komunikacijo z drugimi znanstveniki. 

f.
 Zdravstveno-biološki predlogi: jemanje koristnih zdravil proti prekomerni utrujenosti, neškodljive 


energijske tablete, naravna zdravila za hitrejše uspavanje, izogibanje škodljivim substancam (npr. kava, cigarete). 
Naposled so bili po kategorijah navedeni distresni in pozitivni dejavniki ter predlogi za omilitev ali celo odpravo distresnih dejavnikov. V nadaljevanju bo potrebno dolociti vse frekvence navedenih dejavnikov in predlogov po kategorijah ter na osnovi teh podatkov dolociti skupno frekvenco. Glede na dejstvo, da je bila ta metoda dolocanja distresne moci že prikazana pri raziskavi o distresni moci javnih uslužbencev v vsakdanjem življenju, bodo v tem primeru prikazane zgolj koncne vrednosti za vse distresne dejavnike (za izracunavanje posameznih enot potrebujemo vecji vzorec preucevanih oseb). Naj zdaj predstavimo frekvence posameznih kategorij.  
1.
 Frekvenca distresnih dejavnikov: pozornostno-fizikalni distresni dejavniki (4), storilnostni distresni dejavniki (10), individualni psihološki distresni dejavniki (5), parcialno socialni distresni dejavniki (2), socialni distresni dejavniki (2), zdravstveno-biološki distresni dejavniki (10). Vsota frekvenc vseh distresnih dejavnikov znaša 33.  

2.
 Frekvenca pozitivnih dejavnikov: pozornostno-fizikalni pozitivni dejavniki (4), storilnostni pozitivni dejavniki (5), individualni psihološki pozitivni dejavniki (4), parcialno socialni pozitivni dejavniki (2), socialni pozitivni dejavniki (3), zdravstveno-biološki pozitivni dejavniki (6). Vsota frekvenc vseh pozitivnih dejavnikov znaša 24.  

3.
 Frekvenca predlogov: pozornostno-fizikalni predlogi (4), storilnostni predlogi (5), individualni psihološki predlogi (4), parcialno socialni predlogi (1), socialni predlogi (5), zdravstveno-biološki predlogi (4). Vsota frekvenc vseh predlogov znaša 23.  


Vsota frekvenc raznovrstnih mnenj znaša 80. Frekvence za posamezne dejavnike in predloge hkrati pomenijo tudi gostoto mnenj na osebo, saj je preucevan zgolj en posameznik. Celotna gostota mnenj znaša 80 mnenj na osebo. Najvecja možna gostota mnenj za preucevanega posameznika znaša 100 mnenj na preucevano osebo (pri vecjem vzorcu od 100 do 200 ljudi je ta 10 mnenj na osebo). V tem primeru imamo opravka z najvecjo možno kompleksnostjo mnenj, ki je ena. Kompleksnost mnenj za posamezne kategorije ustreza njihovim frekvencam in znaša ena.  
Z namenom, da bi dobili vrednost celotne stresne moci, moramo najprej izracunati realni faktor. Realni faktor za distresne dejavnike znaša 0,33, za pozitivne dejavnike 0,24 in za predloge 0,23. Celotna distresna moc za preucevanega posameznika znaša 34,22 °S, kar spada v rang srednje stresne moci (od 30,05 °S do 45,04 °S). Iz tega sledi, da je efektivno porabljena energija za tega posameznika enaka 1549,4 kcal, kar pomeni izgubo 950,6 kcal energije dnevno. To pomeni, da je efektivni dnevni izkoristek energije za tega posameznika zgolj 61,98 %.  
Jasno je, da so te izracunane vrednosti zgolj ohlapnega informativnega znacaja, ki nam predvsem pove, da ta preucevani posameznik oziroma prizadeta oseba s centralno nocno apnejo ni prekomerno izpostavljena distresnim dejavnikom, s katerimi se soocajo ljudje s številnimi družinskimi in delovnimi obveznostmi. Prizadeta oseba s centralno nocno apnejo mora torej imeti zelo nizek tolerancni prag za celo šibke distresne dejavnike, saj ji zelo hitro pojemajo energijske rezerve, pridobljene s spanjem. Poleg tega doživlja zelo hitre prehode iz stanja spocitosti/okrevanja v distresno stanje. To pomeni, da kljub sorazmerno nizki stresni moci ti v bistvu šibkejši distresni dejavniki pospešujejo pojemanje energijskih rezerv in povzrocajo nenehno prekomerno utrujenost tekom dneva. Naj si zato za to prizadeto osebo ogledamo meritve stanja spocitosti v odnosu do stresnosti tekom celotnega dne. 
5.6.5.3.1 Preglednica 212: Razmerje med stanjem spocitosti in stresnosti po dnevih 
Datum Cas stanja spocitosti (h) Cas stanja stresnosti (h) Razmerje med obema 
27.4.2023  11:00:00  09:30:00  1,16  
28.4.2023  11:00:00  08:30:00  1,29  
29.4.2023  08:30:00  11:30:00  0,74  
30.4.2023  11:30:00  07:00:00  1,64  
1.5.2023  13:30:00  09:00:00  1,50  

Preglednica 212 prikazuje zgolj zelo okrnjen izbor meritev o casih stanja spocitosti in stresnosti (167 meritev) ter izracunane kolicnike med obema casoma. Opazimo lahko, da so izracunana razmerja zelo nizka, ceprav gre pri teh prikazanih podatkih celo za boljše izide. Naslednja vizualizacija, ki je zajela vse meritve, nam bo pokazala izjemno porazne izide. Sorazmerno normalno razmerje med stanjem spocitosti in stresnosti tekom dneva naj bi se gibalo okoli vrednosti tri do štiri, kar pomeni, da naj bi bil zdrav posameznik vecji del dneva v stanju spocitosti in tri do štirikrat manj v stresnem stanju. 

5.6.5.3.2 Slika 496: Površinski diagram razmerja med stanjem spocitosti in stresnosti tekom dneva 
Slika 496 lepo ponazarja izjemno nizke vrednosti razmerij med stanjem spocitosti in stresnosti po dnevih. Z izjemo ene vrednosti 6,25 z dne 27. 6. 2023 se nahajajo vse vrednosti krepko pod nivojem normalnih vrednosti (glej obe svetlo modri mejni crti).To predvsem dokazuje, da preucevan posameznik tekom dnevnega casa porabi veliko energije že za povsem manj zahtevne fizicne dejavnosti. Glede intelektualnega ali znanstvenoraziskovalnega dela porabi prav tako veliko energije, ceprav so te dejavnosti omejene zgolj na štiri ure dnevno. Med samimi spalnimi seansami ta posameznik s pomocjo dihalne naprave BIPAP zelo redko pridobi dovolj energijskih rezerv, da bi se lahko uspešno spopadel z danimi distresnimi dejavniki. To stanje vodi predvsem v hitro porabo energijskih rezerv in posledicno v stanje prekomerne utrujenosti že po štirih urah bolj ali manj dejavne budnosti. Celo v redkih primerih, ko so izidi glede normalnega izkoristka pridobljenih energijskih rezerv v obmocju normale, prihaja v nadaljevanju do hitrega pojemanja pridobljenih energijskih rezerv po spanju. Razlogi za to anomalijo niso toliko fiziološke narave, ampak so vecinoma psihološke kognitivne narave, zaradi spoprijemanja s kompleksnimi miselnimi koncepti, ki so po eni strani izid znanstveno raziskovalnega dela in po drugi strani miselnega spopadanja z zapleteno boleznijo. Oboje poteka dokaj intenzivno tako v nocnem kot tudi dnevnem casu. V vsakem primeru velja priporocilo, da po slehernih aktivnostih prihajajo tudi faze pocitka, dokler se ne doseže stanje okrevanja. To stanje pomeni dobro izhodišce za manj zahtevne telovadbe, s katerimi lahko dosežemo celo pridobivanje energije do 20 % in vec.V primeru izvedbe manj zahtevne telovadbe v stresnem stanju pa je izid povsem drugacen, saj prihaja do porabe energije tudi do 20 %. Glede pridobivanja energije tekom dneva v bistvu obstajajo metode in tehnike (npr. avtogeni trening, joga, že omenjena telovadba, sprehodi po naravi), ki lahko omogocajo bolj uspešno spopadanje z distresnimi dejavniki. Navkljub zapisanemu je potrebna opomba, da mora biti izpolnjen pogoj glede dobrega izkoristka pridobljenih energijskih rezerv po spanju. V primeru, da ta pogoj ni izpolnjen, je pridobivanje energije tekom dneva precej težje doseci. Odvecen je tudi poudarek glede zaužitja zdrave prehrane in vode, saj, ce pridobljene energijske rezerve po spanju niso dovolj mocne, nam tudi razni vitamini in napitki ne bodo prinesli optimalnega izida. 
Veljalo bi si v nadaljevanju preucevanja ogledati dihalne tokove tega posameznika tekom spalnih seans z BIPAP dihalno napravo, ki v bistvu pomenijo osnovo za pridobivanje kisika oziroma energijskih molekulATP. S tega vidika so tudi pomembni podatki glede dihalnega volumna, mandatoricnega dihanja, spušcanja obrazne maske, prekinitev dihanj, napora med spanjem in casovnega trajanja uporabe dihalnega aparata. 
5.6.5.4 Dihalni tok 
Dihalni tok je sestavljen iz vdihov svežega zraka v pljuca in izdihov porabljenega zraka v ozracje, pri cemer je odvisen od dihalnega (tidalnega) volumna. Ta oznacuje volumen zraka, ki pri vsakem dihalnem ciklu vstopa v pljuca in izstopa iz njih. Dihalni tok se meri v litrih na minuto (l/min), medtem ko se dihalni volumen meri v mililitrih (ml). Normalne vrednosti dihalnega toka na minuto za 60-letnega moškega naj bi bile med 6 in 10 l/min, kar ustreza 12–20 vdihom in izdihom z dihalnim volumnom 0,5 l. Višje amplitude dihanja pomenijo vecjo intenziteto dihanja, medtem ko nižje spodnje vrednosti nakazujejo nižjo intenziteto dihanja. ri preucevanju dihalnega toka je smiselno odkrivati ponavljajoce se vzorce in morebitne nepravilnosti tako kratkorocno (npr. v eni minuti) kot tudi dolgorocno (npr. v eni uri ali vec). Dihalni tokovi se vizualizirajo s pomocjo valovnega spektrograma, ki je do neke mere podoben spektrogramu pri analizi govora. Pri interpretaciji valovnih spektrogramov dihanja je pomembno vedeti, da x-os prikazuje casovne vrednosti, y-os pa frekvence dihanja v hercih (Hz) ali udarcih na minuto (bpm). Kot uvod v razlago spektrogramov dihanja bomo prikazali nekaj primerov dihalnih tokov. 

5.6.5.4.1 Slika 497: Primeri spektrogramov dihalnih tokov 
Slika 497 prikazuje primere spektrogramov dihalnih tokov, ki so rezultat snemanja spalnih seans s pomocjo dihalne naprave BIPAP. Gre za posnetke zadnjih štirih spalnih seans, pri katerih so vidne izrazite razlike, pa tudi dolocene podobnosti. Ob tem je treba omeniti, da so vse štiri spalne seanse prinesle skromen izkupicek pridobljenih energijskih rezerv, koncna ocena kakovosti in izkoristka spanja pa je bila precej nizka (ocene od 5 do 6,5). Pri zadnjih dveh posnetkih so bile prisotne dolge REM faze (dREM) spanja s sanjami, ki so prodrle v zavest, medtem ko pri prvih dveh teh dREM faz ni bilo, zato so bile v kontekstu poudarjenih sanj prisotne zgolj NREM faze. Vrednosti mandatornega dihanja so se gibale med 65 % in 77 %, kar so razmeroma visoke vrednosti glede na podporo dihalne naprave. Stopnje mocnega spušcanja obrazne maske so se gibale med 4 % in 39 %, kar so dokaj visoke vrednosti. Še posebej sta vrednosti 39 % in 29 % spušcanja maske negativno vplivali na izkoristek pridobljenih energijskih rezerv po spanju. V obdobju štirih dni snemanja ni bilo vecjih obstrukcij, kar potrjujejo casovni podatki o prisotnosti smrcanja – to se je pojavilo le v predzadnji spalni seansi in trajalo dve minuti. Prekinitve dihanja (AHI) so bile v obmocju normalnih vrednosti, med 0/h in 5/h, kar pomeni, da daljših prekinitev dihanja ni bilo. Skratka, AHI anomalije niso bistveno vplivale na slabši izkoristek pridobljenih energijskih rezerv po spanju. Ocitno je, da lahko do enako slabega energijskega izkoristka po spanju privedejo razlicni vzorci dihalnih tokov, kar lepo ponazarjajo tudi valovni spektrogrami. To odpira zanimivo vprašanje: Kateri so tisti vzorci dihalnih tokov, ki lahko prispevajo k boljšemu izkoristku pridobljenih energijskih rezerv po spanju? Vse štiri celotne vzorce dihalnih tokov lahko opredelimo kot normalne, pri cemer je treba omeniti, da sta vzorca dihalnih tokov v tretjem in cetrtem spektrogramu manj optimalna. Kažeta predvsem na možne visokofrekvencne aktivnosti mišic oziroma celotnega telesa, kar lahko negativno vpliva na kakovost in energijski izkoristek spanja. Pritoki in odvodi zraka so bili naslednji: 
a.
Zgornji (prvi) spektrogram dihalnega toka: vdih 221 l/min, izdih -231 l/min, trajanje 5 ur, 40 minut in 16 sekund. Stopnja obstrukcije se je gibala med 0 % in 100 %, s povprecno vrednostjo 12,20 %. 

b.
 Drugi spektrogram dihalnega toka: vdih 227 l/min, izdih -208 l/min, trajanje 6 ur, 45 minut in 8 sekund. Stopnja obstrukcije se je gibala med 0 % in 100 %, s povprecno vrednostjo 13,40 %. 

c. 
Tretji spektrogram dihalnega toka: vdih 228 l/min, izdih -203 l/min, trajanje 6 ur, 43 minut in 0 sekund. Stopnja obstrukcije se je gibala med 0 % in 100 %, s povprecno vrednostjo 9,10 %. 

d.
 Spodnji (cetrti) spektrogram dihalnega toka: vdih 227 l/min, izdih -219 l/min, trajanje 8 ur, 31 minut in 52 sekund. Stopnja obstrukcije se je gibala med 0 % in 100 %, s povprecno vrednostjo 11,50 %. 


Z vidika celote in povprecnih vrednosti med preucevanimi spektrogrami dihalnih tokov ni vecjih razlik. To potrjujejo tudi sorazmerno nizke koncne ocene kakovosti in energijskega izkoristka spalnih seans, ki so v razponu od 6 do 6,5. Pogosto pravijo, da se "hudic skriva v podrobnostih", kar pomeni, da bodo spektrogrami dihalnih tokov podrobneje analizirani z vecjo casovno locljivostjo. Predhodni vzorci so bili pregledani na podlagi casovne zrnatosti osmih ur. Ta celostni pogled nam je sicer zagotovil nekaj zanimivih povratnih informacij, a gre bolj kot ne za splošno oceno. Tako smo dobili predvsem povprecne vrednosti za vecje statisticne množice, nismo pa pridobili natancnejšega vpogleda v specificne vzorce, kot so odstopanja, nepravilnosti, izolirane vrednosti in podobnosti. Prav odkrivanje teh podrobnejših vzorcev nam lahko omogoci boljšo razlago nizkega energijskega izkoristka po spalnih seansah. Oglejmo si torej nekatere vzorce dihalnih tokov na bolj podrobni casovni skali, osredotoceni na zacetek istih spalnih seans. 

5.6.5.4.2 Slika 498: Primeri spektrogramov dihalnih tokov na casovni zrnatosti ene minute 
Slika 498 prikazuje primere spektrogramov dihalnih tokov na zacetku spalnih seans s casovno locljivostjo ene minute. Gre za iste spalne seanse kot na prejšnji sliki, kjer je bila uporabljena casovna locljivost osmih ur. Ugotovimo lahko, da se vzorci dihalnih tokov že na zacetku spalnih seans med seboj sorazmerno mocno razlikujejo. Meritve dihalnih tokov v dolocenem casu so naslednje (navedene od zgoraj navzdol): 
a. 
Trajanje: 19 s, volumen vdiha na minuto: 97 l/min, volumen izdiha: -80 l/min. Obstrukcija je bila v obmocju od 0 % do 50 % (srednja vrednost: 6,2 %). 

b. 
Trajanje: 20 s, volumen vdiha: 73 l/min, volumen izdiha: -66 l/min. Obstrukcija je bila v obmocju od 0 % do 7 % (srednja vrednost: 3,6 %). 

c. 
Trajanje: 21 s, volumen vdiha: 71 l/min, volumen izdiha: -60 l/min. Obstrukcija je bila v obmocju od 0 % do 13 % (srednja vrednost: 4,2 %). 

d. 
Trajanje: 19 s, volumen vdiha: 71 l/min, volumen izdiha: -74 l/min. Obstrukcija je bila v obmocju od 0 % do 33 % (srednja vrednost: 11,2 %). 


Poudariti je treba, da obravnavani dihalni tokovi ustrezajo normalnim frekvencam dihanja, ki se gibljejo med 12 bpm in 18 bpm. Dihalni signali so razmeroma konstantni, kar ni presenetljivo, saj se je oseba na zacetku spalnih seans prilagodila delovanju BIPAP dihalne naprave. Prisotni so krajši dihalni odmori, še posebej pri prvem in drugem spektrogramu dihalnega toka. Splošno gledano bi te vzorce dihalnih tokov lahko opredelili kot optimalne. V nadaljevanju bomo iskali vzorce, ki se v vecji ali manjši meri odmikajo od nadzora BIPAP dihalne naprave. 

5.6.5.4.3 Slika 499: Primeri spektrogramov dihalnih tokov na casovni zrnatosti ene minute s poudarkom na anomalijah 
Slika 499 prikazuje primere spektrogramov dihalnih tokov s casovno locljivostjo ene minute, s poudarkom na anomalijah. Zgornji diagram na sliki naj bi predstavljal globoko fazo spanja s sorazmerno visokimi amplitudami vdiha in izdiha zraka. Anomalije dihalnih tokov bi lahko bile eden kljucnih vzrokov za slabši izkoristek pridobljenih energijskih rezerv po spalnih seansah.  
Pri prvem diagramu sta dovod (65 l/min) in odvod (60 l/min) zraka dobro uravnotežena, kar kaže na razmeroma pravilni dihalni vzorec. Poleg tega so v tem odseku obstrukcije dihanja nicne ali zanemarljive, prav tako ni zaznanega uhajanja zraka iz obrazne maske. Dihanje poteka razmeroma pocasi, brez vecjega napora, vendar s kratkimi odmori. 
Naslednji spektrogram dihalnega toka nakazuje povecano dihalno obremenitev, saj sta vrednosti dovoda (19 l/min) in odvoda (44 l/min) zraka precej neuravnoteženi. Glavni razlogi za težave z dihanjem v tej sekvenci so lahko psihološki (npr. anksioznost), gibalni (npr. nenadzorovano gibanje telesa med spanjem, prekomerna mišicna aktivnost) ali medicinski (npr. spalna apneja).  
Pri tretjem diagramu je verjetno prikazana REM faza spanja, kjer je dihanje plitkejše in hitrejše (s povecano dihalno frekvenco). Cetrti diagram lahko kaže na nenaden prehod iz globoke faze spanja v REM fazo, kar bi lahko bilo nenavadno. Poleg tega so zaznane dolocene prekinitve v dihalnem toku, saj pretok zraka ni povsem normalen. 
To so le primeri kratkih sekvenc dihalnih tokov. Za celovitejši vpogled je treba dolociti razlicne faze spanja v povezavi s tlakom, trajanjem in obstrukcijami dihanja. Celotna spalna seansa je sestavljena iz štirih ponavljajocih se faz: NREM 1, NREM 2, NREM 3 in REM.  
-
 NREM 1: Prva faza spalnega cikla ali faza lahkotnega uspavanja, ki obicajno traja od 1 do 7 minut.  

-
 NREM 2: Faza lahkega spanja, ki traja od 10 do 25 minut. 

-
 NREM 3: Faza globokega spanja, ki traja od 20 do 40 minut. 

-
 REM: Zadnja faza v prvem ciklu spanja, ki traja od 10 do 60 minut in jo povezujemo s hitrim premikanjem oci ter sanjami. 


V eni spalni seansi se ta cikel lahko ponovi štiri- do petkrat. 
Poleg dihalnih vzorcev ima pomembno vlogo pri pridobivanju energijskih rezerv tudi srcni utrip (frekvenca srcnih udarcev na minuto – bpm): 
-
 NREM 1 in NREM 2: 60–80 bpm (podobno kot v budnem stanju).  

-
 NREM 3: 45–55 bpm (zmanjšana srcna aktivnost).  

-
 REM: 60–130 bpm (ponovna okrepitev srcne dejavnosti). 


Za celotno spalno seanso je kljucnega pomena povprecni srcni utrip, ki naj bi bil nižji kot v budnem stanju. Srcni utrip nad 60 bpm je pogosto dober pokazatelj slabšega izkoristka pridobljenih energijskih rezerv. Vendar pa se ta vrednost razlikuje med posamezniki. 
Na primeru meritve pri osebi s hudim sindromom centralne nocne apneje, ki se zdravi z dihalno terapijo BIPAP, je bilo ugotovljeno, da nižji povprecni srcni utrip (55–58 bpm) dejansko prispeva k boljšemu izkoristku pridobljenih energijskih rezerv po spanju. V nadaljevanju bomo ta primer prikazali na podlagi vecjega števila meritev (134), izvedenih izkljucno s terapijo BIPAP. 

5.6.5.4.4 Slika 500: Mocna odvisnost Wr% od srcnega utripa 
Slika 500 v obliki raztresenega diagrama jasno prikazuje mocno odvisnost izkoristka pridobljenih energijskih rezerv po spanju (Wr %) od frekvence srcnega utripa (bpm). Najboljši izkoristek Wr % po spanju (70–80 %) je zaznan v obmocju srcnega utripa med 55 bpm in 58 bpm (glej rumene kroge z oznacenimi vrednostmi bpm). Nasprotno pa višje frekvence povprecnega srcnega utripa med spanjem povzrocajo slabši izkoristek Wr % (glej zelene in modre kroge z oznacenimi vrednostmi bpm). 
Ugotovljena je bila tesna povezanost med hitrostjo dihanja in srcnim utripom, saj se ob povecanju dihalne frekvence praviloma povecuje tudi hitrost delovanja srca. To lahko nastopi ob vecji fizicni aktivnosti in/ali custvenih stanjih, kot so strah, jeza ali razburjenost. Med spanjem lahko gibanje osebe in omenjena custvena stanja vplivajo ne le na spremembe srcnega utripa, temvec tudi na sam dihalni tok. Ta lahko postane bolj gost, povecan ali zmanjšan, kar pomeni, da se frekvenca in amplitude dihanja lahko povecujejo ali zmanjšujejo.  
Glede na mocno domnevno odvisnost pridobljenih energijskih rezerv po spanju od dihalnega toka se zdi smiselno podrobneje preuciti dihalne tokove v razlicnih fazah spanja. Na rušenje optimalnih dihalnih vzorcev med terapijo z napravo BIPAP lahko vplivajo številni dejavniki, kot so: 
-
 Pritisk dovajanja zraka, 

-
 Omejen pretok zraka (npr. slaba tehnika dihanja), 

-
 Fiziološke ovire (npr. zožene nosnice, nepravilno prilegajoca se obrazna maska),  

-
 Stopnja obstrukcije dihalnih poti (npr. prekinitve dihanja),  

-
 Bolezenska stanja (npr. apneja, pljucna obolenja),  

-
 REM faza spanja (ki vkljucuje dolge sanje in kompleksne vsebine).  Analizirali bomo primer celotne spalne seanse osebe s kriticnim sindromom centralne nocne apneje, ki redno uporablja BIPAP napravo. Jasno je, da spada tovrstna analiza predvsem v domeno 

pnevmologov in pulmologov, zato se ne bomo spušcali v dolocene strokovne podrobnosti. Cilj analize je preprost: 

-
 Dolociti razlicne faze spanja na podlagi krivulj dihalnih tokov,  

-
 Oceniti trajanje posameznih faz, 

-
 Preuciti obstrukcije dihalnih poti, 

- 
Analizirati pritisk med posameznimi fazami,  

-
 Preveriti prepušcanje zraka skozi obrazno masko,  

-
 Oceniti prisotnost anomalij znotraj posameznih faz spanja.  Poleg tega bodo na podlagi meritev pametne ure Suunto 3 dodane še ocene srcnega utripa v razlicnih fazah spanja. Na podlagi zbranih podatkov in analiz bo mogoce oceniti, zakaj je izkoristek pridobljenih energijskih rezerv po spanju tako nizek – kljub uspešnemu zmanjšanju števila 

prekinitev dihanja zaradi kriticnega sindroma centralne nocne apneje (AHI se je znižal s 64 p/h na 3 p/h). Ob tem je pomembno poudariti, da je obravnavana oseba sicer popolnoma zdrava: 

-
 Nima povišanih ravni negativnega holesterola v krvi,  

-
 Nima težav z uravnavanjem krvnega sladkorja,  

-
 Srce deluje normalno, 

-
 Pljuca niso prizadeta, 

-
 Želodec in crevesje delujeta brez posebnosti, 

-
 Možgansko deblo ne kaže vecjih anomalij, razen blagih ishemicnih sprememb, ki so posledica 


staranja.  Obstajajo domneve, da bi lahko bolezen izvirala iz mikrovaskularne okvare možganov zaradi travmaticnega poroda in/ali ishemicnih sprememb (kot so obloge na kapilarah ali zamaški). Vendar pa pravega vzroka za nastanek bolezni z veliko verjetnostjo ne bo mogoce natancno dolociti. 

Kljub ustreznemu zdravljenju ostaja pomembno opozorilo: pacientove subjektivne ocene in meritve kažejo nezadovoljive rezultate, ki so dalec od minimalnega povprecja. To pomeni, da je ucinkovitost spanja v vecini primerov slaba, energijske rezerve pa hitro upadajo, kar vodi v prekomerno utrujenost. Poleg tega se pacient pogosto sooca s hitrimi prehodi v stresno stanje, kar lahko kaže na nizek tolerancni prag za celo manjše stresne dejavnike (angl. Post-Traumatic Stress Disorder – PTSD). 
5.6.5.4.5 Preglednica 213: Dihalni tokovi in faze spanja 
Faze Pritisk Razlika Dihalni tok Povprecje Povprecje Spušcanje Cas trajanja spanja (hPa) (l/min) Obstrukcije (%) (l/min) faze 
N1+N2 11,7 26 3,7 2,7 00:37:06 N3 11,7 134 10,5 10,5 00:46:44 60 N1+N2 11,7 35 11,8 9,3 00:03:45 59 N3 11,7 6 9,7 15,2 00:47:20 58 N1+N2 11,8 1 7,9 58,1 00:03:45 57 N3 11,7 113 11,3 21 00:08:35 58 dRem(s) 11,8 -50 4,5 126,1 00:11:40 61 N1+N2 11,8 34 5,2 8,4 00:22:44 61 N3 11,6 2 4,8 12 00:54:47 58 dRem(s) 11,8 75 11,9 12,1 00:07:58 59 N3 11,7 36 5,4 26,7 00:06:18 61 dRem(s) 11,8 1 9,4 8,7 00:07:15 61 N3 11,7 35 9 25,1 00:06:57 58 Rem(bzs) 11,6 87 27,8 126,8 00:40:19 58 N1+N2 11,8 35 5,3 1,8 00:29:12 64 
Preglednica 213 prikazuje podatke iz meritev spalne seanse, vkljucno z vrednostmi pritiska (v hPa), razlikami v dihalnih tokovih (v l/min pri vdihavanju in izdihavanju zraka), povprecno obstrukcijo (v %), povprecnim prepušcanjem zraka skozi obrazno masko (v l/min), trajanjem posamezne faze spanja (v urah, minutah in sekundah) ter ocenami srcnega utripa v razlicnih fazah spanja (v bpm).397 
Posamezne faze spanja so bile dolocene na podlagi znanih vzorcev dihalnih tokov in zrnatosti spektrograma v petminutnih intervalih. Razlikovanje med fazama NREM 1 in NREM 2 je bilo oteženo, zato sta bili združeni v skupno fazo N1+N2. Pri dolocanju faze NREM 3 (globokega spanja) in REM faze, vkljucno s sanjami, ki so dosegle zavest, pa ni bilo vecjih težav. 
Zacetek spalne seanse se zdi ustrezen. Po zacetni fazi N1+N2 (trajanje: 00:37:06) sledi globoka faza spanja N3 (trajanje: 00:46:44). V nadaljevanju se ponovno pojavi kratka faza N1+N2 (00:03:45), ceprav bi glede na pricakovani spalni cikel morala slediti REM faza. Namesto tega sledi trden prehod v globoko fazo N3 (00:47:20), ki je razmeroma dolga. Kasneje se pojavi kratka faza N1+N2 
397 Ocene srcnega utripa so bile izvedene s pomocjo Suunto aplikacije za tablice in mobilne telefone. 
(00:03:45), nato kratka faza N3 (00:08:35). Šele nato nastopi daljša REM faza s sanjami, ki dosežejo zavest (trajanje: 00:11:40), kar lahko ocenimo kot normalen cas trajanja. 
Kot pricakovano sledi nova faza N1+N2 (00:22:44), nato globoka faza N3 (00:54:47). Kasneje se pojavi krajša REM faza s sanjami, ki prodrejo do zavesti (00:07:58). Po pricakovanjih bi morala slediti lahka faza N1+N2, vendar se namesto nje ponovno pojavi krajša faza N3 (00:06:18), nato še ena REM faza s sanjami, ki dosežejo zavest (00:07:15). Presenetljivo namesto lahke faze sledi globoka faza N3 (00:06:57). Sledi dolga REM faza (00:40:19), v kateri sanje ne dosežejo zavesti. Spalna seansa se zakljuci s pricakovano lahko fazo N1+N2 (00:29:12), kar je ugodno, saj bi bilo prebujanje iz globokega spanja precej manj prijetno. 
Skupno je bilo zabeleženih pet lahkih faz spanja, šest globokih faz in štiri REM faze. Sanje v REM fazah so bile intenzivne, saj so v treh primerih dosegle zavest in vkljucevale kompleksne vsebinske koncepte, kar je energijsko podobno stanju budnosti. 
Kar zadeva tlak, je bil ta skozi razlicne faze spanja razmeroma stabilen. Nasprotno pa so bili dihalni tokovi precej neuravnoteženi, še posebej v prvi daljši REM fazi s sanjami, ki so dosegle zavest, kjer je bila opažena razlika -50. To pomeni, da je bila v tej fazi vecja težnja po odvajanju kot dovajanju zraka, kar bi lahko predstavljalo energetsko potratno anomalijo. Na splošno so bile razlike med vdihom in izdihom opazne v skoraj vseh fazah spanja, z nekaterimi izjemami (npr. prva globoka faza spanja z razliko 6 l/min, tretja lahka N1+N2 faza z razliko 1 l/min, cetrta N3 faza z razliko 2 l/min in tretja REM faza z razliko 1 l/min). To neuravnoteženost dihanja, ki je izrazito v korist vdihavanja, lahko povežemo z zmanjšano izlocanjem ogljikovega dioksida, kar zmanjšuje izkoristek pridobljenih energijskih rezerv po spanju, ki bi sicer moral znašati med 80 % in 85 %.  
Obstrukcije dihalnih poti so bile pricakovano najvecje v fazah globokega spanja (npr. 11,3 %, 9 %) in REM fazah s sanjami (npr. 11,9 %, 27,8 %), kjer nadzor nad dihanjem ni možen. Manjše povprecne obstrukcije so bile opažene v lahkih fazah spanja (npr. 3,7 %, 5,2 %, 5,3 %). Vendar obstrukcije same po sebi niso tako problematicne kot neuravnoteženost dihalnih tokov in previsok srcni utrip med spanjem, ki še dodatno zmanjšujeta izkoristek energije.  
Še vecji vpliv na zmanjšan izkoristek pridobljenih energijskih rezerv ima prepušcanje zraka skozi obrazno masko. Najvišje vrednosti prepušcanja so bile zabeležene v REM fazah (npr. 126,1 l/min, 126,8 l/min) in deloma tudi v globokih fazah spanja (npr. 25,1 l/min, 26,7 l/min). Povišano prepušcanje zraka je bilo opazno tudi v tretji fazi lahkega spanja (58,1 l/min). 
Izjemno problematicen je tudi srcni utrip med spanjem, ki je po pomembnosti primerljiv z neuravnoteženimi dihalnimi tokovi. V globokih fazah spanja je bil srcni utrip previsok, saj se je gibal med 58 bpm in 60 bpm, kar je precej nad pricakovanimi vrednostmi za to fazo (45 bpm – 55 bpm). Ker je globoka faza spanja kljucna za energetsko obnovo telesa, takšen srcni utrip pomeni vecjo porabo energije in posledicno slabši izkoristek pridobljenih energijskih rezerv. V drugih fazah spanja je tolerancni prag za višji srcni utrip nekoliko vecji (npr. v lahki fazi od 60 bpm do 80 bpm, v REM fazi od 60 bpm do 130 bpm). 
Na podlagi teh ugotovitev lahko sklepamo, da najvecji prispevek k slabemu izkoristku pridobljenih energijskih rezerv po spanju predstavljajo: 
-
 neuravnoteženi dihalni tokovi,  

-
 previsok srcni utrip v globokih fazah spanja,  

-
 neustrezno zaporedje spalnih faz,  

-
 prekratko ali predolgo trajanje posameznih faz spanja,  

-
 naporne sanje s kompleksnimi vsebinskimi koncepti. To pomeni, da bo posameznik cez dan pogosto v stanju distresa, saj ne bo imel zadostnih 


energijskih rezerv za ucinkovito soocanje z vsakodnevnimi stresnimi dejavniki. Prav tako bo imel težave pri uresnicevanju intelektualnih potencialov in bo bolj dovzeten za psihicne težave. V nadaljevanju bomo ponazorili primerno in neustrezno razporeditev posameznih faz spanja. 

5.6.5.4.6 Slika 501: Primerjava ustrezne postavitve spalne faze z neustrezno 
Slika 501 prikazuje primerjavo med ustrezno in neustrezno postavitvijo spalnih faz, pri cemer gre za optimalen vrstni red pojavljanja razlicnih faz spanja. Pri spanju z optimalnim vrstnim redom, torej N1, N2, N3 in REM, naj bi bile vrednosti srcnega utripa in trajanje spalnih faz v okviru že omenjenih normalnih vrednosti. 
Pri spalni seansi z neustreznim vrstnim redom spalnih faz (glej desno stran slike) opazimo razlicna odstopanja in anomalije, predvsem previsok srcni utrip v fazi N3 (globokem spanju) ter prekratko ali predolgo trajanje posameznih faz spanja (oznaceno z roza polji ob spalnih fazah). Neustrezna razporeditev spalnih faz v kombinaciji z neustreznim trajanjem in/ali srcnim utripom lahko povzroci manjšo proizvodnjo in vecjo porabo energije, kar posledicno vodi v slabši izkoristek pridobljenih energijskih rezerv po spanju. 
Energijsko potratna je predvsem ponavljajoca se kombinacija prehoda iz globoke faze spanja v REM fazo s sanjami, ki prodrejo do zavesti.V takem primeru posameznik najprej privarcuje energijo, nato pa jo zaradi intenzivnih REM faz spanja ponovno vecinoma porabi, kar pomeni, da energijski izkoristek ne more biti optimalen. Zaradi nacela energijske varcnosti med spanjem je priporocljivo, da se po prvi REM fazi spanja ponovno pojavita lahki fazi spanja (N1, N2) in ne globoka faza. 
V preucevanem primeru se je vzorec N3 – REM ponovil trikrat, kar je z energijskega vidika neracionalno. Posledicno je bil izkoristek pridobljenih energijskih rezerv po spanju le 61 %. 
Pomembno je poudariti, da je bila to le ena spalna seansa, pri kateri izkoristek še ni bil med najslabšimi (kot na primer pri vrednostih 19 %, 21 %, 23 % ali 29 % pridobljenih energijskih rezerv po spanju). Ce bi analizirali spalne seanse z izrazito slabimi izidi, bi bil rezultat še bolj skrb vzbujajoc. 
K slabšemu izkoristku pridobljenih energijskih rezerv po spanju pomembno prispevajo tudi razlicne dihalne anomalije.Te se ne pojavljajo kot posamezni izolirani dogodki, temvec se kopicijo skozi celotno spalno seanso in postopoma rušijo ravnotežje dihalnega ciklusa v posameznih fazah spanja, kar vodi v velike razlike med vdihi in izdihi zraka. To pomeni tudi prekomerno porabo energije, ki je niti daljše globoke faze spanja ne zmorejo povsem nadomestiti. 
Ceprav lahko pri celotni spalni seansi zaznamo razmeroma uravnotežen izid med vdihi in izdihi, to ne odtehta porabljene energije, še posebej v REM fazah spanja z napornimi sanjami, ki prodrejo do zavesti. Anomalije dihalnih tokov so lahko posledica prekinjenega dovoda zraka, povecanega napora pri dihanju, višjega srcnega utripa, nacina vdihavanja in izdihavanja zraka, obstrukcij v ustni ali nosni votlini, telesnih bolecin, hrupa iz okolja, pritiska na mehur, intenzivnih sanjskih vsebin, suhe ustne votline, obcutka žeje, lakote itd. 
Skratka, vzrokov za dihalne anomalije je veliko, pri cemer vsi prispevajo k porušenemu ravnovesju dihalnih tokov. To pomeni, da se zrak kot energijska surovina ne more optimalno izkoristiti, kar posledicno vodi v slabšo pridobitev energijskih rezerv iz spanja. Spodaj predstavljamo izbor dihalnih anomalij, ki so se pojavljale v analizirani spalni seansi. 

5.6.5.4.7 Slika 502: Majhen izbor anomalij dihanja med spalno seanso 
Slika 502 prikazuje izbor anomalij pri dihanju med preucevano spalno seanso, pri cemer gre predvsem za obstrukcije, nacin dihanja, naporne sanje, prekinitve dihanja, plitko dihanje, globoko dihanje ter pospešeno in upocasnjeno dihanje. Ugotavljamo predvsem, da je ravnotežje med vdihanim in izdihanim zrakom izrazito porušeno. 
Anomalija v REM fazi sanjanja (glej zgornji del slike) je sestavljena iz dveh nasprotujocih si vzorcev. Levi dihalni tok pred prekinitvijo dihanja kaže na hitro in plitko vdihavanje ter izdihavanje zraka, medtem ko dihalni tok na desni strani nakazuje hitrejše in globlje vdihavanje ter deloma tudi izdihavanje zraka. Oboje nekoliko spominja na sindrom "boj ali beg", s katerim se živa bitja odzivajo na stres. Prekinitev dihanja pa je podobna sindromu "zamrznitve", ki prav tako lahko predstavlja odziv na dolocen stresni dejavnik. Izid vdihanega in izdihanega zraka znotraj tega segmenta nikakor ni uravnotežen, saj je bil dovod zraka 91 l/min, odvod pa -180 l/min. To pomeni, da je bil dotok zraka v pljuca bistveno manjši kot njegov odtok, kar je povzrocilo prekinitev dihanja, ki je trajala dve sekundi. Pomembno je poudariti, da se je ta vzorec veckrat ponovil v preucevani spalni seansi. Prekinitve dihanja v koncni fazi pomenijo manjši dotok zraka in posledicno manj kisika za tvorbo energijskih molekul ATP. 
Drugi posnetek je prav tako mogoce povezati s številnimi dražljaji, pri cemer izstopajo stresni dražljaji, ki jih povzrocajo naporne sanjske vsebine in/ali okoljski dejavniki. Zacetna sekvenca nekoliko spominja na reakcijo bega, saj so vdihi in izdihi plitki in hitri. Sledi krajša faza, ki je posledica reakcije zamrznitve, nato pa se ponovno pojavi vzorec bega. Nenadoma pride do reaktivnega preobrata – dihanje postaja globlje in pocasnejše. To bi lahko povezali z reakcijo boja ali pa z zaznavo, da je nevarnost minila. Kljub temu se v nadaljevanju ponovno pojavi vzorec plitkega in hitrega dihanja, ki traja krajši cas, nato pa se ponovno vzpostavi globlje dihanje, znacilno za reakcijo boja. Celotna dihalna sekvenca je trajala približno 20 sekund, pri cemer je bil dovod zraka 98 l/min, odvod pa -74 l/min. Ta rezultat kaže na nezadostno uravnoteženost med dovodom in odvodom zraka v procesu dihanja. 
Tretji posnetek sprva prikazuje plitko in pocasnejše dihanje, ki nato prehaja v globlje in še bolj upocasnjeno dihanje. V tem kratkem intervalu lahkega spanja, ki traja približno 19 sekund, se pojavi celo kratkotrajna prekinitev dihanja, nato pa se ponovno vzpostavi predhodni vzorec. Tudi v tem primeru je zaznana izrazita neuravnoteženost med dovodom (86 l/min) in odvodom zraka (-74 l/min). 
Cetrti posnetek prikazuje dihalni tok v trajanju približno 19,7 sekunde. Gre za zelo plitko in hitro dihanje v REM fazi spanja z napornimi sanjami, kar je ponovno mogoce povezati z reakcijo bega. Pri tej dihalni sekvenci opazimo izrazito neravnovesje med dovodom (147 l/min) in odvodom zraka (-28 l/min). 
Peti posnetek prikazuje kratko sekvenco netipicnega lahkega spanja, ki traja 21 sekund. Po hitrem in plitkem dihanju nastopi kratka prekinitev dihanja, nato pa globok vdih in izdih zraka. Temu sledi še ena kratka prekinitev dihanja, nakar se dihanje stabilizira v enakomerno oblikovane valove. Zaradi prisotnih anomalij (npr. obstruktivna apneja) je tudi v tej dihalni sekvenci zaznano neuravnoteženje med dovodom (196 l/min) in odvodom zraka (-115 l/min). 
Zadnji posnetek prikazuje nekakšno prehodno fazo med lahkim in REM spanjem, ki traja približno 20 sekund. Zaznavamo skrajnosti – plitko in hitro dihanje, nato pa pocasnejše in globlje dihanje. V zadnjem delu te dihalne sekvence se ponovno pojavi prekinitev dihanja, povzrocena zaradi obstruktivne apneje. Ni presenetljivo, da tudi v tej dihalni sekvenci zaznavamo neuravnoteženost med dovodom (129 l/min) in odvodom zraka (-54 l/min). 
Kot že omenjeno, so anomalije dihanja v tej spalni seansi zelo pogoste, pri cemer se nekatere izmed njih ponavljajo. Dolocene anomalije dihalnih tokov se lahko povezujejo v hierarhicna asociativna omrežja, ki nastanejo zaradi vzrocnih (npr. hrup iz okolja, neprijetna doživetja tekom dneva) in pogojenih dejavnikov (npr. izklop dihalne naprave zaradi prešcipnjene dihalne cevi, pomanjkanje destilirane vode v celici za dovod vlage). 
Zanimivo vprašanje, ki se ob tem pojavlja, je vpliv neuravnoteženih dihalnih tokov na naporne sanje, ki v REM fazi spanja prodrejo do zavesti. Znano je, da lahko prekomerna koncentracija ogljikovega dioksida v zraku v casu budnosti vpliva na intelektualno koncentracijo in povzroca prekomerno utrujenost. Ta lahko vodi v polspeca stanja (angl. dreamy state), ki spodbujajo sanje in v dolocenih primerih celo halucinacije (npr. zvocne halucinacije). Podoben ucinek lahko pricakujemo tudi v primeru bistveno povišane koncentracije kisika v zraku. Neuravnotežena koncentracija obeh plinov lahko vodi v energijske izgube, kar posledicno vpliva na splošno biološko stabilnost. 
Srcni utrip je lahko posredno povezan z dihanjem, zlasti v povezavi z razlicnimi oblikami gibanja in mirovanja. Podobno velja za možganske valove, ki lahko vplivajo na dihanje in celo na frekvenco srcnega utripa. Med napornimi sanjami ali celo nocnimi morami, ki prodrejo do zavesti, lahko pride do izrazitega povišanja tako srcnega utripa kot frekvence dihanja, kar je v osnovi posledica porušenega ravnovesja biološkega sistema. 
Kot že napovedano, bo v nadaljevanju preucevan vpliv BIPAP dihalnega aparata na vrednosti 24­urnega urina. Prikazana bo posredna povezava med dihalnim tokom in izlocanjem odpadnih produktov, kot je urin (zelo okrnjen izbor). 
5.6.5.4.8 Preglednica 214: Vpliv BIPAP dihalnega aparata na nižje Ph vrednosti 24- urnega urina 
Datum Ph Vdih (l/min) Izdih (l/min) 

1.10.2023 5,31 204 -161 3291 06:52:00 63 2.10.2023 5,21 218 -265 2744 05:26:00 59 3.10.2023 5,32 227 -228 2642 05:31:00 60 4.10.2023 5,91 206 -197 2553 05:43:00 62 5.10.2023 5,36 202 -95 2409 06:06:00 66 6.10.2023 5,14 180 -113 3093 06:44:00 63 7.10.2023 5,17 201 -133 2613 05:50:00 67 8.10.2023 5,27 227 -177 2871 07:00:00 61 9.10.2023 5,14 156 -97 2623 06:02:00 61 10.10.2023 5,36 216 -235 3360 06:52:00 62 
Preglednica 214 prikazuje zelo okrnjen izbor podatkov o pH vrednostih 24-urnega urina, dihalnem toku (vdih in izdih zraka v l/min), emisiji CO2 v spalni sobi, casih trajanja spanja in povprecnem srcnem utripu med spanjem pod vplivom BIPAP dihalnega aparata. pH vrednosti 24-urnega urina so zaradi vpliva BIPAP dihalne naprave precej nižje, tako da lahko porocamo o zakisanosti telesnega sistema. Vecji dovod zraka v pljuca oziroma kisika v razlicne dele telesa (glej vdih v enoti l/min) sproži tudi vecjo kolicino odvoda ogljikovega dioksida iz telesa oziroma iz pljuc (glej izdih v enoti l/min), saj prihaja do izmenjave plinov. To je že eden od predpogojev, da so pH vrednosti v kislem mediju (glej pH vrednosti 5,3; 5,2 itd.). Drugi vidik je spušcanje zraka z obrazne maske, kar lahko mocno suši ustno votlino in s tem izgubimo veliko kolicino sline. Slednje povzroca tudi gostejši 24­urni urin. Sama BIPAP dihalna naprava povzroca vecjo emisijo ogljikovega dioksida v spalni prostor, še zlasti v primerih, kadar je okno zaprto (glej koncentracije ogljikovega dioksida, ki presežejo 3000 ppm). Posreden vpliv tako na dihalni tok, dihalno frekvenco kot tudi na emisijo ogljikovega dioksida v spalni prostor lahko vrši tudi povecan srcni utrip, saj dihanje postaja hitrejše in bolj plitko. Dodaten vpliv, ki v preglednici ni izpostavljen, je lahko mandatoricno dihanje, ki ga narekuje dihalna BIPAP naprava, še zlasti v primerih, kadar je delež vpliva BIPAP dihalne naprave vecji od 60 %. BIPAP dihalna naprava lahko ucinkuje tako pozitivno kot tudi negativno na delovanje ledvic in s tem posledicno lahko vpliva na kisle vrednosti 24-urnega urina. Vecji ustrezni pritok kisika pri osebah s spalnimi apneji v razlicne dele telesa lahko izboljša delovanje ledvic, saj ledvice za ustrezno delovanje nujno potrebujejo kisik. Premalo in prevec kisika v ledvicah pa lahko povzrocata hude zdravstvene težave, kot sta hipoksija in hiperoksija. V obeh primerih prihaja do dodatne obremenitve ledvic, kar lahko sproži številne negativne simptome, kot so npr. glavoboli, omotica, slabost, zasoplost, dušenje, bolecine v prsnem košu. Navedeni simptomi so lahko povzroceni zaradi bolezni, kot so npr. sindrom akutne dihalne stiske, kronicna obstruktivna pljucna bolezen, srcna obolenja, krvni strdki, kronicna ledvicna bolezen, sladkorna bolezen, povišan krvni tlak ali hipertenzija. Koncentracijo kisika v krvi in hitrost pretoka krvi lahko izmerimo oziroma dobro ocenimo tudi s preprostimi napravami, kot je pulzni oksimeter. V primeru, da so vrednosti kisika v krvi v obmocju od 95 % do 99 %, najverjetneje nimamo opravka niti s hiperoksijo niti s hipoksijo. Ugotovili smo lahko, da BIPAP dihalna naprava lahko vpliva na naše telesne organe in s tem posledicno na telesne tekocine (npr. slina, urin, kri). Zakisanost 24-urnega urina ostaja problem, ki ga lahko s prehrano in tekocino nekoliko uravnamo, kar pa se ne zdi popolna rešitev. Urin nastaja v ledvicah v procesu, ki vkljucuje tri korake: filtracijo (krvni tlak potiska tekocino, vkljucno z odpadnimi produkti, iz krvi v majhno mrežo krvnih žil in nato v Bowmanovo cevko), reabsorbcijo (ponovno se absorbirajo hranilne snovi, kot so voda, glukoza itd.) in izlocanje (prihaja do odvoda odpadnih snovi, kot so secnina, kreatinin, secna kislina itd.). Celoten proces nastajanja urina traja približno 45 minut. V povprecju ljudje izlocajo od enega do dveh litrov urina dnevno, kar je odvisno od volumna zaužite tekocine, ravni aktivnosti dolocene osebe in morebitnega jemanja zdravil. Pretežni del urina predstavlja voda, navadno pa je delež odpadnih snovi zgolj 5 %. Poleg prej omenjenih odpadnih snovi se lahko v urinu nahajajo tudi razlicni elektroliti, hormoni in vitamini. Ugotovimo lahko tesno zvezo med krvnim tlakom in delovanjem ledvic, saj ce je krvni tlak abnormen (previsok ali prenizek), tudi ledvice ne morejo delovati optimalno, kar povzroca pogoste hude zdravstvene težave. Kot vemo, je krvni tlak precej odvisen od delovanja srca, saj srce porazdeli kri po celotnem telesu. Iz tega kratkega in splošnega opisa lahko spoznamo, da je dihanje zraka izjemno tesno povezano z razlicnimi telesnimi organi in da je zrak gonilna surovina, ki omogoca delovanje teh telesnih organov. Dihanje predstavlja tehniko pridobivanja zraka oziroma kisika za proizvodnjo energije. V tem okviru razmišljanja se srecujemo s spoznanjem, da anorganske snovi, kot je cisti zrak, spodbujajo življenje. Zrak je tisti, ki ima v bistvu nadrejeno vlogo nad (z izjemo nekaterih vrst živih bitij) biološkimi sistemi. S te miselne iztocnice nadaljujemo s preucevanjem hierarhicnih asociativnih omrežij dejavnikov, ki vplivajo pozitivno, nevtralno in/ali negativno na izkoristek pridobljenih energijskih rezerv po spanju. Preden bi izdelali model, bo smiselno navesti najpomembnejše miselne koncepte, ki vplivajo na boljši energijski izkoristek tako med spanjem kot tudi budnostjo. Prvi koncept je zrak, ki prihaja v pljuca. Ta naj bi bil kakovosten z manjšo koncentracijo ogljikovega dioksida, kar je približno od 300 ppm do 800 ppm. Zrak naj ne bi vseboval razlicnih necistoc in naj bi imel optimalno koncentracijo kisika. Kisik je tista komponenta iz zraka, ki omogoca produkcijo energijske molekule ATP. Drugi pomembni koncept predstavlja dihalni sistem, ki omogoca izmenjavo plinov in je predpogoj za pridobivanje energije ter odvajanje odpadnih produktov, kot je ogljikov dioksid. Poleg že omenjenega zunanjega pogoja zraka naj bi bilo življenjsko okolje cim manj obremenjujoce, kar pomeni, da ni prekomernega števila razlicnih distresnih dejavnikov. Naslednji pomemben koncept predstavlja srce, ki deluje z optimalnim srcnim utripom. S tem sta povezana tudi koncepta krvni obtok in krvni tlak, ki pomenita predpogoj za ustrezno presnovo, kar je povezano s primerno hitrostjo pretoka krvi in odstotkom kisika v krvi. Prihajamo do naslednjega pomembnega koncepta, ki se imenuje živcni sistem. Ta uravnava hitrost dihanja in srcnega utripa ter poskrbi za ustrezne reakcije na distresne dejavnike. V tem okviru imamo opravka s simpaticnim (boj ali beg) in parasimpaticnim (pocivaj, pocasi predelaj) živcnim sistemom. Znotraj osrednjega živcnega sistema zavzemajo pomembno funkcijo tudi naši možgani, ki skrbijo za delovanje dihalnih mišic in razvijajo raznovrstne konstrukcije, ki izhajajo iz nagona po preživetju in prestižu. Nenazadnje ne smemo pozabiti na koncept dejavnosti, ki vkljucuje spanje, razlicne kognitivne procese (npr. mišljenje, obcutenje, pozornost, custvovanje, ucenje) in motoricno gibanje (npr. šport, delovne obveznosti, gospodinjska opravila). Navedene miselne koncepte je smiselno še posebej kategorizirati, da bi lahko vzpostavili zamišljeno hierarhicno asociativno omrežje. 

5.6.5.4.9 Slika 503: Hierarhicno asociativno omrežje zraka in produkcije energije živega bitja za preživetje s prekomernim prestižem 
Slika 503 prikazuje hierarhicno asociativno omrežje zraka in proizvodnje energije živega bitja za preživetje s prekomernim prestižem. Ta dokaj poenostavljen model velja še zlasti za cloveško vrsto v tehnološko in pravno razvitih družbah, medtem ko so druga živa bitja manj obremenjena z doseganjem prekomernega prestiža, saj imajo manjše število raznovrstnih miselnih konstrukcij, ki so tudi sorazmerno konstantne na dolgi casovni rok. Gonske težnje drugih živih bitij so v glavnem vodene s primarnim miselnim konceptom preživetja in plodnosti, kar pomeni, da imajo dovolj hrane zase in za prihodnje generacije. To ne pomeni, da se odrecejo prestižu, ampak niso s tem miselnim konstruktom obremenjena. V vsakem primeru dolocena prestižna vrednost glede hrane, potomcev in življenjskega prostora predstavlja za druga znana živa bitja dobrodošlo dodano vrednost. Pri ljudeh v razvitih družbah (šimpanzi so z vidika doseganja prekomernega prestiža dokaj podobni ljudem) pomeni preživetje s prekomernim prestižem nujno ciljno usmeritev. Ta težnja je izrazito prisotna pri dveh socioloških skupinah ljudi. Na moc, vpliv, bogastvo in dodatni življenjski prostor še zlasti prisegajo ljudje iz skupine ekstremnega hierarhicnega kompleksa, medtem ko se ljudje iz skupine napredka ne odrekajo dodatnemu znanju, vešcinam ter življenjski in/ali posmrtni slavi. Ljudje iz skupine vecine bolj ali manj sledijo omenjenim usmeritvam, medtem ko so ljudje iz skupine anomalije nekakšni lebdeci subjekti, ki so bolj ali manj nadzorovani in preiskovani. Razvite cloveške družbe so, kot smo lahko že veckrat ugotavljali, precej zapletene z enormno energijsko porabo. Povsem jasno je, da ljudje potrebujemo energijo, ne glede na vrsto pripadnosti znotraj dolocene sociološke skupine. Zrak je tista surovina, ki omogoca telesnemu sistemu korišcenje kisika, da se ta lahko v nadaljnjih biokemicnih procesih uporabi za nastanek energijskih molekul ATP. Prav te energijske molekule v koncni fazi omogocajo miselni konstrukt preživetja s prekomernim prestižem. Sama produkcija energijskih molekul ATP se med živimi bitji razlikuje. Navadno proizvajajo najvecjo kolicino energijskih molekul ATP tista živa bitja, ki uporabljajo mehanizem celicnega dihanja. V to skupino še zlasti spadajo ljudje in živali iz vrst sesalcev in ptic. Ostale živali iz vrst plazilcev, dvoživk, rib, žuželk in pajkov proizvajajo mnogo manjšo kolicino energijskih molekul ATP, ker gre za živali z nižjo telesno temperaturo. Rastline praviloma prav tako proizvajajo manjšo kolicino energijskih molekul ATP, ker omogoca proces fotosinteze zgolj optimalne vrednosti. Poleg tega so rastline glede gibanja dokaj staticne in nimajo možganov, ki bi jih znanost lahko priznavala. Najvecji porabniki energijskih molekul ATP so tista živa bitja, ki so toplokrvna in imajo zapletenejšo fiziologijo z bolj razvitimi možgani. K temu lahko dodamo zahtevne aktivnosti, kot so iskanje hrane, gradnja domov, vzgoja potomcev in vzpostavljanje socialnih interakcij. Ta kratek opis nam daje vedeti, da je vsekakor cloveška vrsta v razvitih pravno­tehnoloških družbah tisto živo bitje, ki potrebuje in porabi veliko kolicino energijskih molekul ATP. Energijske molekule ATP se pridobijo predvsem s prehrano, kot so sladkorji, mašcobe, beljakovine, vitamini (celo soncna svetloba kot vitamin D, pri rastlinah pa je to fotosinteza) in dihanjem na nivoju živih celic (najbolj ucinkovito s pomocjo kisika), tako da je produkcija ATP zgolj posredno povezana s spanjem. Spanje v kontekstu ATP molekul pomeni ustvarjanje ugodnega izhodišca za vecjo produkcijo energijskih molekul ATP (popravljanje in obnova mitohondrijev). Na osnovi predhodnega omrežja bo izpeljan mehanicen model. 
Zrak služi kot energijska surovina, medtem ko dihalne mišice in pljuca delujejo pogojno primerljivo kot crpalka in izpušna cev. Z zraka se s pomocjo izmenjave plinov ekstrahira kisik (ekstraktor), ki se veže na rdece krvnicke, nakar srce kot motor s crpalko pritegne oksidirano kri, ki jo nato razprši v razlicne dele telesa, kot so mišicna tkiva in drugi telesni organi (npr. možgani, želodec, ledvice, jetra, vranica, crevesje). V nadaljnjem procesu se s pomocjo celicnega dihanja ustvarjajo energijske molekule ATP, kar lahko poimenujemo kot nekakšen generator energije (pogojno primerljivo z baterijskimi stolpi). Kot ste lahko opazili, je bilo možno s pomocjo metode ali miselnega prijema abstrakcije opisno poenostaviti hierarhicno asociativno omrežje, kar bo dobro izhodišce za izdelavo mehanicnega modela s poudarkom na procesu in proizvodnji energije. Ta mehanicen model bo pomemben, saj ponazarja proizvodnjo energije vseh znanih živih bitij, ki koristijo energijske molekule ATP v smeri prehranjevanja, presnove, nadaljevanja vrste, pocitka, ter reakcij na distresne dejavnike (boj, beg, okamenitev), skratka za življenje. Ta mehanicen model bo lepo ponazarjal skupni ekvivalent oziroma skupno ogrodje glede pridobivanja energije, kar omogoca preživetje. Slednje pomeni tudi univerzalno skupno težnjo vseh živih bitij od mikroorganizmov, živali, rastlin, alg do gliv. Glede težnje razlicnih vrst živih bitij za doseganje prekomernega prestiža pa obstajajo precejšnje razlike.    

5.6.5.4.9.1 Slika 504: Izpeljan konstrukt mehanicnega modela in metamodel o produkciji energije 
Slika 504 prikazuje izpeljan konstrukt mehanicnega modela (glej levo stran slike) in metamodel o proizvodnji energije (glej desno stran slike). Gre za mocno poenostavitev že obravnavanega hierarhicnega asociativnega omrežja o proizvodnji energije, pri cemer je bila dosežena vrhunska poenostavitev s pomocjo metamodela. Za oba modela lahko trdimo, da zajemata bistvo produkcije energije pri vseh nam znanih živih bitjih, pri cemer metamodel še posebej predstavlja skupni imenovalec glede gibanja in kognitivnih procesov. Na osnovi vsebinskih gradnikov so razvidna temeljna nacela bioloških sistemov, ki jih lahko pogojno primerjamo z mehanskimi sistemi (npr. proizvodnjo elektricne energije) oziroma z bolj kompleksnimi aplikacijskimi sistemi. 
Nacela, ki jih uporabljajo razlicni biološki sistemi, so v osnovi precej podobna nacelom razlicnih inovacij na podrocju kemijske tehnologije, strojništva in elektrotehnike. Za zacetek potrebujemo nek vir oziroma surovino, ki poleg cistih snovi pogosto vsebuje tudi razlicne necistoce ali manj uporabne snovi. Slednje je treba odstraniti s postopkom locevanja in jih, ce je mogoce, ponovno uporabiti z reciklažo. 
Dobro poznan nam je tudi postopek dovajanja, ki ga lahko dosežemo s crpanjem ali vbrizgavanjem. Zelo pogosto uporabljeno nacelo ali postopek v tehnologiji je tudi ekstrahiranje, s katerim iz snovi izvlecemo uporabne sestavine. Te uporabne snovi je nato treba namestiti ali premestiti na doloceno lokacijo za nadaljnjo obdelavo (npr. motor) in razpršitev. Razpršitev oziroma difuzija je pogosto uporabljeno nacelo ali postopek v razlicnih industrijskih procesih. 
Za proizvodnjo energije pogosto potrebujemo doloceno napravo (npr. generator), ki lahko predhodno pridobljene snovi pretvori v dodano vrednost, kar obicajno pomeni uporaben produkt. Ta služi dolocenemu namenu oziroma cilju za dosego koristnega izida. Vecina živih bitij za preživetje uporablja plinasti zrak kot surovino, ki se v telesu predela v bel prah ATP. ATP omogoca vso motoricno in miselno dinamiko znotraj naravnih hierarhicnih asociativnih sistemov. Opisano "baterijo življenja" narava uspešno uporablja in razvija že vec milijonov let. 
Naš skupni univerzalni prednik, imenovan LUCA (angl. Last Universal Common Ancestor), je že vseboval osnovne gradnike življenja, kot so ATP, RNK, DNK, sladkorji (npr. glukoza), beljakovine, ribosomi, membrane in ionski kanali. Gre za najpreprostejšo celico, ki jo najdemo pri vseh nam znanih živih bitjih. 
Naši kognitivni procesi temeljijo na refleksiji delovanja telesnega in okoljskega sistema, pri cemer pogosto prihaja do sinteze razlicnih notranjih in zunanjih dogodkov. To sintezo, še posebej pri cloveku, izvajajo možgani, da bi ustvarili konstrukte za ugodno in udobno preživetje, pogosto celo s presežkom. Vendar nas ta gon pogosto zapelje na pot neudobja in nezadovoljstva. Z vidika možganov to pomeni, da potrebujemo vecje kolicine sladkorja, da prejemamo pozitivne dražljaje ugodja. Kot že omenjeno v tem delu, so naši možgani najvecji porabniki sladkorjev v telesu. Iz tega izhaja zanimiva misel, da prehrambna industrija usmerja svoje delovanje v cim vecjo proizvodnjo sladkorjev v razlicnih prehranskih izdelkih (npr. kecap, sokovi, razlicne zacimbe, meso, slašcice, cokolade). V zadnjih desetletjih se cloveštvo površinsko zaveda problema prekomernega uživanja sladkorja, ki je tesno povezan z vsesplošno clovekovo težnjo po doseganju pretiranega prestiža. 
Glede sladkorjev v prehranskih izdelkih obstajajo nekatere alternative (npr. meniški sadež), ki pa se na trgu še vedno niso uveljavile, saj so težje dostopne tako fizicno kot tudi cenovno. Prehrambna industrija zato še naprej množicno proizvaja hrano, obogateno z razlicnimi sladkorji. Težnja po preživetju s pretiranim prestižem se odraža tudi na podrocju prekomernega onesnaževanja narave, pri cemer pomembno vlogo igrajo prej omenjene industrije. To pomeni, da imamo na voljo vedno manj kakovostnega zraka, ki pa je osnovna surovina za tvorbo energijskih molekul ATP. 
Skratka, zdi se, da kolektivni um cloveštva v tehnološko razvitih družbah ni mentalno uravnotežen, zaradi cesar nenehno ustvarjamo nove koncepte, ki bolj služijo težnji po doseganju pretiranega prestiža kot pa dejanskemu preživetju. Zrak je poleg vode, prsti in svetlobe izjemno pomemben dejavnik preživetja. Proizvodnja energijskih molekul v celicah je lahko mocno zmanjšana zaradi številnih dejavnikov, kot so mitohondrijska disfunkcija, slaba kakovost zraka in pomanjkanje kisika, neustrezen nacin prehranjevanja, dehidracija, razlicne bolezni, zdravila, stres in življenjski slog (npr. uživanje alkohola, kajenje, pomanjkanje telesne aktivnosti, pomanjkanje spanja). 
Mitohondriji so posebni celicni organeli, ki imajo kljucno vlogo pri življenju, saj proizvajajo energijo za razlicne telesne sisteme. Prisotni so v vseh celicah telesa, razen v rdecih krvnickah. Mitohondrijsko disfunkcijo lahko povzrocijo številni dejavniki, kot so genske mutacije, vplivi okolja (npr. pesticidi, herbicidi, strupeni plini, alergeni), neustrezen nacin prehranjevanja (npr. premajhne ali prevelike kolicine vitaminov in drugih kljucnih hranil), neprimeren življenjski slog (npr. pretirana fizicna ali intelektualna obremenitev, uživanje alkohola in drog), stresno življenje ter staranje, saj ucinkovitost mitohondrijev pri tvorbi energije s casom obcutno upada. 
Kot lahko opazimo, je mitohondrijska disfunkcija lahko bodisi glavni vzrok bodisi pomemben dejavnik zmanjšane proizvodnje energije. Slednja je odvisna od že omenjenih zunanjih dejavnikov, kot so socialni stres, nekakovosten zrak in drugi vplivi, ter notranjih dejavnikov, kot so na primer pljucne bolezni. Mitohondriji so torej kljucni za življenje in predstavljajo tako vzrok kot tudi posledico energijske ucinkovitosti. Zdi se, da obstaja kompleksna povezava med kavzalnimi (vzrok­posledica) in pogojnimi hierarhicnimi asociativnimi omrežnimi sistemi (pogoj-ucinek). 
Primarni pogoji za ustrezno delovanje mitohondrijev so v prvi vrsti notranji dejavniki, kot so ustrezna telesna temperatura, primeren krvni tlak, zadostna raven kisika v krvi in zdravi telesni organi, ter zunanji dejavniki, kot so kakovosten zrak, rodovitna prst (npr. za gojenje rastlin kot pomembnega vira hrane), zadostna kolicina vode, svetloba in toplota. Med primarnimi notranjimi in zunanjimi dejavniki ne gre za hierarhicno povezavo, temvec za mutualisticno (soodvisno) razmerje. 
V širšem kontekstu se tako soocamo z mutualisticnimi povezavami med vodo, prstjo, zrakom ter svetlobo in toploto. Vpliv vode, zraka in svetlobe na delovanje živalskih telesnih sistemov je neposreden, medtem ko je vpliv prsti na ta sistem posreden. Slednje ne velja za rastline ter delno tudi ne za alge in glive. Med živalskim in rastlinskim svetom obstajajo neposredni in posredni vplivi (npr. prehranske verige). 
Kljucni pogoji za ustrezno delovanje mitohondrijev izvirajo iz notranjih dejavnikov (npr. zdrava pljuca, zadostna raven kisika v krvi) in zunanjih pogojev (npr. kakovosten zrak, cista voda, rodovitna prst, ustrezna svetloba in toplota). Kakšni so torej ucinki in kakšne so posledice? S tega vidika postajajo ucinki in posledice enakovredni, kar pomeni, da so tudi vzroki in pogoji enakovredni. S tem prihaja do združitve kavzalnega in pogojnega vidika. 
V nadaljevanju bi bilo smiselno izvesti modeliranje sistema mitohondrijske energijske ucinkovitosti. 

5.6.5.4.9.2 Slika 505: Vpliv dejavnikov na produkcijo energijske ucinkovitosti mitohondrijev 
Slika 505 prikazuje vpliv razlicnih dejavnikov na proizvodnjo energijske ucinkovitosti mitohondrijev. V ospredju so že prej omenjeni primarni zunanji (glej legendo na sliki) in notranji dejavniki (glej možno sestavo na sliki). Primarni zunanji dejavniki so nadrejeni zunanjim dražljajem, v okviru katerih se nahajajo stresni dejavniki, razdeljeni na distresne in evstresne. Podobno velja za primarne notranje dejavnike, ki so nadrejeni notranjim dražljajem, znotraj katerih velja enaka delitev. 
Primarni zunanji dejavnik – zrak – se s pomocjo telesnih sistemov dovaja v organizem, kjer se kisik transportira do živih celic in omogoca celicno dihanje. Mitohondriji, posebni celicni organeli, v teh celicah proizvajajo energijo v obliki ATP molekul, ki predstavljajo pogonsko gorivo za živa bitja. Vecina telesnih sistemov raznovrstnih organizmov za optimalno delovanje potrebuje zrak, svetlobo/toploto, vodo in trdno hrano (ki jo v mnogih primerih posredno omogoca prst), saj le tako mitohondriji lahko ucinkovito proizvajajo energijo. 
Pomanjkanje primarnih zunanjih dejavnikov neposredno vpliva na zmanjšano proizvodnjo energije v mitohondrijih. Na nižjo proizvodnjo energije vplivajo tudi razlicni zunanji in notranji dražljaji, predvsem tisti, ki so povezani z negativnim stresom. Tako lahko pride do situacije, ko so primarni zunanji dejavniki v optimalni kolicini, vendar izraziti negativni zunanji in notranji stresni dejavniki kljub temu povzrocijo slabši energijski izkoristek telesnih sistemov. Možen je tudi scenarij, v katerem mitohondriji proizvajajo veliko kolicino energije, vendar se ta hitro porabi zaradi stalnega spopadanja organizma z negativnimi stresnimi dejavniki. 
Energijska ucinkovitost mitohondrijev je torej v veliki meri odvisna od ravnovesja med primarnimi zunanjimi dejavniki, zunanjimi dražljaji, primarnimi notranjimi dejavniki in notranjimi dražljaji. Že manjša odstopanja od normalnega ravnovesja lahko povzrocijo energijske izgube in/ali zmanjšano proizvodnjo energije. Pri uravnavanju proizvodnje energije v telesnih sistemih imajo kljucno vlogo razlicni hormoni, ki lahko bodisi zmanjšajo bodisi povecajo vpliv zunanjih in notranjih negativnih stresnih dejavnikov. 
Iz dosedanjega pogleda (glej sliko) je razvidno, da gre za mutualisticen (sodelovalen) odnos med primarnimi zunanjimi in notranjimi dejavniki oziroma za pozitivno povezavo med anorganskim in organskim svetom. To perspektivo je mogoce spremeniti v tog hierarhicni odnos, ki bi poudarjal izrazito nadrejenost primarnih zunanjih dejavnikov nad primarnimi notranjimi dejavniki. 
Sledi prikaz ocene proizvodnje in porabe ATP molekul v soodvisnosti z maso izbranih, prej opisanih organizmov. 
5.6.5.5 Produkcija in poraba ATP energijskih molekul živih bitij 
Na podlagi 199 do zdaj opisanih vodnih in kopenskih živih bitij (mikroorganizmi, rastline, žuželke, drugi nevretencarji, ribe, dvoživke, plazilci, ptice in sesalci) bo izvedena ocena proizvodnje in porabe ATP molekul v energijskih enotah od 1 do 100. Poleg tega bo prikazana tudi ocena sorazmerne odvisnosti masnih enot posameznih vrst živih bitij, prav tako v razponu od 1 do 100. 
Glavni namen te simulacije je omogociti nadaljnjo oceno proizvodnje in porabe kisika pri živih bitjih ter njihovega vpliva na atmosfero. Pricakovati je mogoce tudi doloceno porazdelitev proizvodnje in porabe kisika med posameznimi vrstami organizmov, s cimer bo hkrati razvidna energijska porazdeljenost. Vecina znanih živih bitij za pridobivanje ATP molekul uporablja kisik, z izjemo nekaterih anaerobnih organizmov, kot so arheje. Vsa znana živa bitja delujejo na principu proizvodnje in porabe ATP molekul, kar predstavlja skupni imenovalec vsega živega. Med energijo in telesno maso živih bitij obstaja dolocena korelacija – vecja kot je masa dolocenega organizma, pogosto vec ATP molekul proizvede in porabi. Ce upoštevamo skupno maso posameznih skupin organizmov (npr. sesalci, mikroorganizmi, rastline), se ta trend v veliki meri potrjuje. Vendar pa je presnovne procese med rastlinami, glivami, algami in drugimi organizmi težko neposredno primerjati. Prav tako so izziv primerjave gibalnih in možganskih aktivnosti razlicnih vrst, saj mikroorganizmi, rastline, glive in alge nimajo možganov, kot jih definira sodobna znanost. 
Organizmi, kot so rastline, alge in vecinoma tudi glive, uporabljajo proizvedene ATP molekule predvsem za rast korenin, vej, listov, cvetov in plodov ter za proizvodnjo kisika. Ti organizmi praviloma proizvedejo vec kisika, kot ga porabijo. 
Treba je poudariti, da gre pri tej simulaciji proizvodnje in porabe ATP molekul za grobo oceno. To je trenutno edini razpoložljiv pristop, saj podatki o proizvodnji in porabi ATP pri posameznih vrstah bodisi ne obstajajo bodisi so si nasprotujoci. Na podlagi trenutnih predpostavk najmanjšo kolicino ATP molekul proizvajajo in porabljajo mikroorganizmi, rastline, alge in glive. Sledijo jim razlicni nevretencarji (npr. žuželke, pajki, deževniki), ribe, dvoživke in plazilci. Najvecjo kolicino ATP molekul pa proizvajajo ptice in sesalci. 
5.6.5.5.1 Preglednica 215: Okrnjen izbor podatkov o ocenah produkcije in porabe ATP energijskih molekul 199 živih bitij in njihovih mas 

5.6.5.5.2 Slika 506: Ocena proizvodnje in porabe energije ter mase živih bitij glede na gibalne in možganske aktivnosti 
Preglednica 215 prikazuje del statisticnih podatkov o ocenah proizvodnje in porabe ATP-energijskih molekul (v energijskih enotah od 1 do 100) pri posameznih vrstah živih bitij ter njihovi masi (v masnih enotah od 1 do 100). Slika 506 vizualizira te podatke s tehniko mrežnega grafa (glej levi del slike) in prilagojenim diagramom loka (angl. Chord diagram, glej desni del slike). 
Glavni poudarek ocen ATP-energijskih molekul temelji na gibalnih in možganskih aktivnostih obravnavanih živih bitij. Prilagojen diagram loka prikazuje porazdelitev ATP-energijskih molekul in mase po posameznih razredih živih bitij (npr. sesalci, ptice). Najvecji proizvajalci in porabniki ATP-energijskih molekul glede na gibalne in možganske aktivnosti so ptice in sesalci. 
Od 199 opisanih živih bitij, ki lahko živijo v preucevanih okoljih, je bilo analiziranih 31 vrst ptic in 22 vrst sesalcev. Vrste z manj kot 80 energijskimi enotami (< 80 Ee) so bile izlocene, in sicer iz razredov mikroorganizmov (7 vrst), rastlin (36 vrst), žuželk (44 vrst), drugih nevretencarjev (11 vrst), rib (15 vrst), dvoživk (16 vrst) in plazilcev (17 vrst). Mrežni graf tako prikazuje le tista živa bitja iz vrst ptic in sesalcev, ki proizvajajo in porabljajo vec kot 80 energijskih enot (> 80 Ee). 
Glavno vozlišce ATP ima dve izraziti povezavi: eno s pticami (glej krepko rdeco povezavo s približno 2141 Ee) in drugo s sesalci (glej krepko oranžno povezavo s približno 1742 Ee). Na tretji ravni mreže so vidna vecja in manjša vozlišca. Najvecji proizvajalec in porabnik ATP-energijskih enot v tem vzorcu je clovek (glej najvecje temno modro vozlišce z vrednostjo 95 Ee), sledijo mu rjavi medved, volk, srna in divja svinja (glej vecja svetlo zelena vozlišca z vrednostjo 90 Ee). Iz tega lahko sklepamo, da vecja telesna masa pogosto pomeni vecjo proizvodnjo in porabo ATP-energijskih molekul. To pravilo se pogosto uporablja znotraj naravnih hierarhicnih asociativnih sistemov (> masa . > ATP). 
Vendar obstajajo izjeme, kot so številne drevesne vrste, ki proizvajajo in porabljajo velike kolicine ATP-energijskih molekul za rast korenin, stebel, vej in listov, ne pa za gibanje ali možganske aktivnosti. 
Sledijo sesalci, kot so rdeca lisica, evrazijski šakal, poljski zajec, bober, vidra in divja macka (glej rožnata vozlišca z vrednostjo 85 Ee). V predzadnjem rangu sta domaca macka in velika podlasica (glej svetlo modri vozlišci z vrednostjo 80 Ee), medtem ko se je kuna zlatica (glej majhno rdece vozlišce z vrednostjo 75 Ee) uvrstila na zadnje mesto. 
Med pticami se je na prvo mesto uvrstil orel belorepec (glej vecje rožnato vozlišce z vrednostjo 85 Ee), sledijo mu sokol selec, kragulj, labod, crna štorklja in lesna sova (glej svetlo modra vozlišca z vrednostmi 80 Ee). Najnižje vrednosti ATP-energijskih molekul imajo siva caplja, velika caplja, njivska gos, siva gos in siva vrana (glej majhna rdeca vozlišca z vrednostmi 75 Ee). 
Ce izhajamo iz zakona o ohranitvi mase in energije z vidika prehranjevalnih verig, bi lahko pricakovali, da plen izgubi toliko energije in mase, kolikor jo pridobi plenilec (npr. poljski zajec z 85 Ee zaužije travo s 5 Ee, nato lisica z 85 Ee zaužije poljskega zajca, sledi volk z 90 Ee, ki zaužije lisico z 85 Ee). Prehranjevalne verige oziroma omrežja so raznolika, vendar zakon o ohranitvi mase in energije nakazuje, da je razmerje med vloženo in pridobljeno energijo sorazmerno. 
Presnovni procesi v prehranjevalnih omrežjih so zelo dinamicni, nanje vplivajo kavzalni in pogojni dejavniki, katerih razmerja še niso povsem raziskana. Zato je naše razumevanje teh procesov še vedno omejeno. Naše trenutno znanje temelji na idealiziranem modelu sorazmerne ohranitve mase in energije, ki pa v naravi ni vedno povsem predvidljiv. V tem kontekstu se pogosto srecujemo s pojmom nakljucja, ki izhaja iz nepoznavanja vseh vzrocnih in posledicnih povezav v ekosistemih. 
Za oceno porabe kisika v enoti ppm iz zraka na dan pri filtriranih vrstah živih bitij bi potrebovali dodatne podatke o velikosti populacij, hitrosti presnove, stopnji aktivnosti in okoljskih razmerah. 
1. Sesalci, kot so clovek, rjavi medved, volk, divja svinja, srna, bober, vidra, domaca macka, divja macka, poljski zajec, rdeca lisica, evrazijski šakal in velika podlasica. 
a.Clovek: Velikost cloveške populacije je približno 7,8 milijarde ljudi. Povprecna hitrost presnove pri odraslem cloveku v mirovanju znaša približno 6000 kcal/dan. Ravni aktivnosti se med posamezniki precej razlikujejo, saj vkljucujejo dinamicne spremembe položaja telesa, kot so sedenje, hoja, tek ter izvajanje lažjih in težjih fizicnih opravil. Poleg tega na presnovo vplivajo tudi razlicni okoljski dejavniki, kot so nadmorska višina, temperatura in kakovost zraka. 
Kot je razvidno, ne gre za enostavno ocenjevanje, temvec zgolj za grobo oceno. V tem delu se ne bomo ukvarjali z izracuni, temvec bomo podali le okvirne številcne ocene v ppm.398 Konzumacija in poraba kisika iz zraka pri cloveški populaciji znaša približno 544 ppm na dan (mg/L).  
b.
 Rjavi medved: Velikost populacije rjavih medvedov je precej manjša od cloveške in je ocenjena na približno 225.000 osebkov. Majhnost populacije rjavih medvedov mocno vpliva na koncno oceno, ceprav so v povprecju rjavi medvedi cez dan bolj aktivni in imajo hitrejšo presnovo. Konzumacija in poraba kisika iz zraka za populacijo rjavih medvedov tako znaša približno 2,28 · 10.5 ppm na dan. V zimskem casu je ta vrednost še precej nižja. 

c. 
Volk: Velikost volcje populacije je ocenjena na približno 50.000 osebkov. Volkovi so v povprecju precej bolj aktivni kot ljudje in rjavi medvedi, poleg tega pa imajo kot pretežno mesojede živali hitrejšo presnovo. Ceprav volkovi cez dan konzumirajo in porabijo vec kisika iz zraka kot rjavi medvedi, je njihova poraba še vedno precej manjša kot pri ljudeh. Približna povprecna ocena konzumacije in porabe kisika iz zraka za volkove znaša okoli 3,19 · 10.ł ppm na dan. 

d.
 Divja svinja: Velikost populacije divjih svinj je ocenjena na približno 100.000 osebkov. Njihova presnova je nekoliko pocasnejša od volkov, a skoraj trikrat hitrejša od cloveške. Približna 


398 Ocenjevanje konzumacije in porabe kisika iz zraka je bilo izvedeno s pomocjo Chat GPT. 
povprecna ocena konzumacije in porabe kisika iz zraka za divje svinje znaša okoli 6,82 · 10.ł ppm na dan. 
e.
Srna: Ocenjuje se, da je v populaciji približno 200.000 srn. Približna povprecna ocena konzumacije in porabe kisika iz zraka za srne znaša okoli 4,54 · 10.ł ppm na dan. 

f.
 Bober: Ocenjuje se, da je v populaciji približno 50.000 bobrov. Približna povprecna ocena konzumacije in porabe kisika iz zraka za bobre znaša okoli 2,83 · 10.ł ppm na dan. 

g. 
Vidra: Velikost populacije vidre je ocenjena na približno 30.000 osebkov. Približna povprecna ocena konzumacije in porabe kisika iz zraka za vidre znaša okoli 3,05 · 10.ł ppm na dan. 

h.
 Domaca macka: Po svetu živi približno 108 (100 milijonov) domacih mack. Približna povprecna ocena konzumacije in porabe kisika iz zraka za domace macke znaša okoli 45,4 ppm na dan. 

i.
Divja macka: Evropska divja macka je v naravi prisotna v populaciji približno 100.000 osebkov. Približna povprecna ocena konzumacije in porabe kisika iz zraka za divje macke znaša okoli 3,98 · 10.ł ppm na dan. 

j.
 Poljski zajec: Velikost populacije poljskega zajca je ocenjena na približno 106 (milijon) osebkov. Približna povprecna ocena konzumacije in porabe kisika iz zraka za poljske zajce znaša okoli 4,54 × 10.ł ppm na dan. 

k.
 Rdeca lisica: Velikost populacije rdece lisice je ocenjena na približno 500.000 osebkov. Približna povprecna ocena konzumacije in porabe kisika iz zraka za rdece lisice znaša okoli 3,75 · 10.ł ppm na dan. 

l.
Evrazijski šakal: Velikost populacije evrazijskega šakala je ocenjena na približno 100.000 osebkov. Približna povprecna ocena konzumacije in porabe kisika iz zraka za evrazijske šakale znaša okoli 3,75 · 10.ł ppm na dan. 

m. 
Velika podlasica: Velikost populacije velike podlasice je ocenjena na približno 10.000 osebkov. Približna povprecna ocena konzumacije in porabe kisika iz zraka za velike podlasice znaša okoli 5,45 · 10.ł ppm na dan. 


Na podlagi teh približnih ocen ugotavljamo, da sesalci skupaj konzumirajo in porabijo zelo majhne kolicine kisika iz zraka. Clovek (544 ppm/dan) in domaca macka (45,4 ppm/dan) sta s populacijskega vidika dosegla najvišje ocenjene vrednosti. Vsa ostala obravnavana živa bitja iz razreda sesalcev so dosegla precej nižje vrednosti, kar je predvsem posledica majhnosti njihovih populacij. 
V filtrirano omrežje živih bitij so bili vkljuceni tudi nekateri predstavniki ptic, kot so orel belorepec, lesna sova, sokol selec, kragulj, labod in crna štorklja. 
a.
Orel belorepec: Približna velikost te populacije ptic je okoli 10.000 osebkov. Približna povprecna ocena konzumacije in porabe kisika iz zraka za orle belorepce znaša okoli 2,28 ppm na dan. 

b.
 Lesna sova: Približna velikost te populacije ptic je okoli 10.000 osebkov. Približna povprecna ocena konzumacije in porabe kisika iz zraka za lesne sove znaša okoli 0,18 ppm na dan. 

c.
Sokol selec: Približna velikost te populacije ptic je okoli 10.000 osebkov. Približna povprecna ocena konzumacije in porabe kisika iz zraka za sokole selce znaša okoli 2,27 ppm na dan. 

d.
 Kragulj: Velikost te populacije ptic je okoli 5.000 osebkov. Približna povprecna ocena konzumacije in porabe kisika iz zraka za kragulje znaša okoli 1,84 ppm na dan. 

e.
Labod: Velikost te populacije ptic je okoli 10.000 osebkov. Približna povprecna ocena konzumacije in porabe kisika iz zraka za labode znaša okoli 0,023 ppm na dan. 

f.
 Crna štorklja: Velikost te populacije ptic je okoli 5.000 osebkov. Približna povprecna ocena konzumacije in porabe kisika iz zraka za crne štorklje znaša okoli 0,049 ppm na dan. 


Glede na majhno telesno maso in nizko številcnost populacij omenjenih ptic lahko ugotovimo, da v sorazmerju s svojo velikostjo porabijo razmeroma veliko kisika iz zraka. 
Populacije sesalcev in ptic predstavljajo zelo majhen delež biomase v primerjavi z rastlinami in bakterijami na našem planetu. V tej povezavi si lahko ponovno priklicemo številcne podatke o biomasah v gigatonah (GT) posameznih vrst živih bitij (rastline 450 GT, bakterije 70 GT, glive 12 GT itd.) na našem planetu. Glede na celotno biomaso 550 GT predstavljajo ptice in sesalci zgolj 1 % celotne biomase (biomasa celotnega živalskega sveta je ocenjena na približno 2 GT, od tega 0,06 GT predstavljajo ljudje). Iz tega sledi, da sta tako konzumacija kot tudi poraba kisika iz zraka glede na celotno koncentracijo v zemeljskem ozracju skoraj zanemarljivi. Podobno bi lahko pricakovali za živa bitja glede dihalne emisije CO2 v ozracje. Za delovanje našega planeta vsa živa bitja niso nujno potrebna, kar lahko potrdimo z dokazi pri drugih nam znanih planetih, kot so Merkur, Jupiter, Saturn itd., ki delujejo in obstajajo v makrokozmicnem etru. Podobno lahko trdimo tudi za podnebje v razlicnih zemeljskih pasovih, vendar je pomembno opozoriti na izjeme, kot so fitoplankton, rastline, alge in cloveška populacija v pravno, tehnološko in socialno razvitih družbah. Prve tri obicajno imajo velik pozitiven vpliv na naše podnebje, saj s pomocjo fotosinteze proizvajajo velike kolicine kisika, vplivajo na absorpcijo in odbojnost svetlobe z razlicnih površin ter omogocajo zajem ogljika iz ozracja in kroženje vode iz prsti (absorpcija) v ozracje (transpiracija). Vpliv cloveške populacije na podnebje pa je pretežno izrazito negativen, saj prekomerno spodbuja ucinek tople grede in onesnažuje ozracje. Kot je bilo omenjeno, je biomasa ljudi v GT v primerjavi z rastlinami, bakterijami in glivami zelo majhna, vendar ta v tem vpogledu majhna populacija lahko negativno vpliva na naš naravni hierarhicni asociativni sistem. Na podnebje našega planeta vplivajo tudi raznovrstne kemicne spojine (glej poglavje o kemicnih snoveh, še zlasti NaCl in CaCO3). Vsa anorganska masa na našem planetu je ocenjena na približno 5.972.000.000.000 GT, kar nedvomno izrazito prekaša vso biomaso (okoli 9,21·10-9 %). Cloveška populacija pa nenehno z eksponentno mocjo proizvaja dodatno anorgansko maso, ki je že presegla vso biomaso na našem planetu (>550 GT). Na podlagi teh premislekov bi bilo primerno to nadgraditi v smeri poudarjanja pomembnosti tako živih bitij kot tudi anorganske mase na našem planetu. V tem kontekstu naj bodo predstavljeni razlicni modeli, ki izhajajo iz razlicnih vidikov, kot so antropocentrizem, funkcionalnost, informacijska komunikacijska vrednost in kolektivni ucinki. Že zdaj lahko predvidevamo, da bomo na podlagi teh treh vidikov dobili popolnoma razlicne hierarhicne asociativne strukture. Znotraj teh struktur vsa živa bitja, vkljucno s clovekom, niso vedno pomembna in celo predstavljajo zanemarljiv delež znotraj našega naravnega hierarhicnega asociativnega sistema. Kot prvi model s hierarhicno asociativno strukturo si oglejmo antropocentricni vidik, ki je lahko zelo rigidno zasnovan ali pa manj poudarjen. 
5.6.5.6 Hierarhicna asociativna struktura glede na pomembnost živih bitij z antropocentricnega vidika 
Zelo izrazit antropocentrizem doloca, da je clovek najpomembnejše živo bitje v celotnem vesolju ter da se bistveno razlikuje od vseh drugih živih bitij na našem planetu. Clovek je postavljen nad vse druge organizme, saj naj bi imel dušo in s tem možnost vstopa v posmrtno življenje v raju oziroma nebesih. Zaradi neeticnih in zlonamernih dejanj v življenju lahko doloceni posamezniki padejo tudi v brezno žarecega pekla, kjer naj bi bili muceni v vecnost. 
Ta izrazito poudarjen antropocentrizem ima svoje korenine v grški mitologiji, še posebej pa v kršcanski religiji. S strogega antropocentricnega vidika naj bi bil clovek gospodar nad vsemi živimi bitji oziroma nad celotno naravo. Pri tem pogledu ni veliko asociativnih povezav do drugih živih bitij in do anorganske materije, temvec so ti odnosi predvsem hierarhicni in temeljijo na strogi nadrejenosti znotraj celotnega hierarhicnega sistema. 
Strogi antropocentricni pogled na živa bitja pravi, da so vsa ostala živa bitja izrazito usmerjena na temelju nagona in da nimajo prave zavesti, kar je sicer predpogoj za posedovanje duše. Neživa narava predstavlja zgolj mrtvo snov, ki naj ne bi bila tako pomembna kot clovek. Ne smemo pozabiti, da so v preteklosti številne filozofske in znanstvene teorije izhajale iz strogega antropocentricnega pogleda na živa bitja in na samo vesolje. Pred odkritji Keplerja, Kopernika in Galileja so celo trdili, da je planet Zemlja, posledicno pa tudi clovek kot gospodar, središce vesolja ter da je Sonce zgolj podrejeno nebesno telo. 
Strogi antropocentricni pogled na živa bitja in vesolje ni izginil niti po omenjenih znanstvenih prebojih, temvec se je ohranil vse do 17. in 18. stoletja. Šele v obdobju razsvetljenstva je prišlo do premika filozofske in znanstvene misli v smeri celovitejšega razumevanja vesolja (npr. Descartes, Locke, Kant). Kljub temu je bil še vedno prisoten poudarek na cloveškem razumu, ki naj bi bil edinstven v naravi, saj naj bi vsa druga živa bitja delovala pretežno zgolj na osnovi nagona. 
Gradualni diferencialni pogled na živa bitja se je zacel razvijati šele v drugi polovici 19. stoletja po objavi Darwinovega dela O izvoru vrst. V tem obdobju še vedno najdemo misel, da je clovek najinteligentnejše bitje in še vedno gospodar nad drugimi živimi bitji. Od tega obdobja naprej pa se je antropocentricni poudarek zacel omiljevati, saj se je uveljavilo spoznanje, da se clovek od drugih živih bitij razlikuje zgolj po stopnjah. Postopoma se je razvijala tudi klasifikacija živih bitij, ki cloveka opredeljuje kot žival oziroma primata sesalca. 
V 20. stoletju lahko sledimo mislim razlicnih filozofskih antropologov (npr. Scheler), ki trdijo, da je clovek zgolj nekakšen medius locus med mikro- in makrokozmosom ter da v teh ravneh zaseda sredinski položaj, imenovan mezokozmos. Strogi in deloma tudi manj strogi antropocentricni pogled na živa bitja oziroma naravo omejujeta clovekovo miselno zmožnost ter posledicno slabita razumevanje tako bližnjega kot oddaljenega sveta. Ta miselna kletka je še danes mocno prisotna, njena vloga pa se bo zacela postopneje manjšati z nadaljnjim razvojem humanoidnih inteligentnih robotov. 

5.6.5.6.1 Slika 507: Strog hierarhicni asociativni antropocentricni model pomembnosti živih bitij na našem planetu 
Slika 507 ponazarja strog hierarhicni asociativni antropocentricni model pomembnosti živih bitij na našem planetu, v katerem je še posebej opazen poudarek na supernadrejenih (npr. energija v odnosu do vesolja in Bog v odnosu do narave) ter nadrejenih povezavah (npr. odnos cloveka do drugih živih bitij). V tem modelu najdemo zgolj eno asociativno povezavo, in sicer odnos med Bogom in energijo. Bog je energija in energija je Bog, vendar se Bog z vidika cloveka nahaja bolj v obmocju mezokozmosa, medtem ko je energija bolj poistovetena z makrokozmosom. 
Živa bitja, z izjemo cloveka, niso zelo pomembna, saj po tem modelu kljucno vlogo zavzema clovek, ki se nahaja na mezokozmicni ravnini. Še pomembnejši je naš planet, ki predstavlja središce celotnega vesolja in se nahaja na makrokozmicni ravnini. Neživa narava sama po sebi sploh ni pomembna, temvec služi zgolj potrebam cloveka (npr. za izdelavo orodja, verske rituale, kot placilno sredstvo). Znotraj tega modela je clovek gospodar tako žive kot nežive narave. 
Po tem modelu je clovek tudi najbolj funkcionalno, informacijsko-komunikacijsko superiorno bitje ter ustvarja najvplivnejše kolektivne ucinke. Ta pogled je mocno vplival tako na umetnost kot tudi na nastajajoce znanosti, še posebej pa na avtokratske družbene ureditve, kar se je odražalo v izrazitem crno-belem kontrastu. Cloveške družbe so bile organizirane skrajno hierarhicno, pri cemer so obstajali zelo pomembni, pomembni in nepomembni ljudje. Tako imenovani nepomembni ljudje so morali brezpogojno služiti pomembnim in zelo pomembnim veljakom. 
Clovek je bil ustvarjen po Božji podobi in ceprav je bil izgnan iz raja, mu je Bog še vedno posvecal veliko pozornosti. 
V nadaljevanju bo predstavljen manj strog antropocentricni model, ki še vedno dokaj izrazito postavlja cloveka v ospredje. 

5.6.5.6.2 Slika 508: Blag hierarhicni asociativni antropocentricni model pomembnosti živih bitij na našem planetu 
Slika 508 ponazarja blag hierarhicni asociativni antropocentricni model pomembnosti živih bitij na našem planetu, v katerem lahko v primerjavi s prejšnjim modelom opazimo vecje razlike: 
a.
Pomen Boga je precej manjši in v tem modelu ni vkljucen. 

b.
 Obstaja zgolj ena supernadrejena povezava, ki predstavlja odnos med energijo in vesoljem (glej ravno povezavo s crnim rombom). Iz tega sledi, da je entiteta »Energija« najpomembnejša in nadrejena vsem drugim entitetam. Ta izid ni presenetljiv, saj so 18., 19. in 20. stoletje zaznamovale industrijske revolucije, katerih glavni poudarek je bil na pridobivanju energije. 

c. 
V tem modelu opazimo vecje število asociativnih povezav med živimi bitji (glej ravne crte). 

d.
 Clovek se od drugih živih bitij (z izjemo mikroorganizmov) razlikuje zgolj po stopnjah. Ni vec izrazit gospodar narave, ceprav je njegova vloga še vedno zelo pomembna (glej pušcicne povezave do nevretencarjev in vretencarjev). Clovek je razumno živo bitje, medtem ko ostala živa bitja delujejo zgolj na osnovi nagona. Njegova vloga je podobna mentorju narave. 

e.
Geocentricni model vesolja je bil v glavnem opušcen in nadomešcen s heliocentricnim. Planet Zemlja ne predstavlja vec središca vesolja, temvec je zgolj nebesno telo, ki kroži okoli Sonca. Zemlja ni vec nadrejena Soncu, temvec je podrejena naravi. V tem pogledu se je Zemlja pomaknila v ravninski položaj mezokozmosa. 

f.
 Pomen nežive narave se v tem modelu ni bistveno spremenil. Še vedno služi clovekovim potrebam po kakovostnem preživetju, pogosto tudi v obliki pretiranega prestiža. 


Na podlagi navedenega lahko sklepamo, da je clovek še vedno najpomembnejše živo bitje, saj je najbolj funkcionalen (kot mentor narave), ustvarjalec najvecje informacijsko-komunikacijske vrednosti in pobudnik najmocnejših kolektivnih ucinkov (npr. izdelava strojev za pridobivanje energije). Vendar pa clovekovo delovanje že kaže negativne posledice v obliki unicevanja biomase in onesnaževanja zraka na našem planetu. Zlasti biomasa se je od 18. stoletja dalje zacela obcutno zmanjševati. 
V nadaljevanju bomo predstavili nekatere sorazmerno neantropocentricne modele, ki dajejo mnogo manjši poudarek pomembnosti cloveka znotraj kozmicnih ravni. 

5.6.5.6.3 Slika 509: Sorazmerno hierarhicni asociativni ne-antropocentricni model pomembnosti živih bitij na našem planetu 
Slika 509 prikazuje sorazmerno hierarhicni asociativni neantropocentricni model pomembnosti živih bitij na našem planetu, v katerem lahko jasno opazimo, da so meje med kozmicnimi ravninami manj izrazite in med seboj veliko bolj prepletene. Ta pogled omogoca vecjo svobodo pri znanstvenoraziskovalnem delu, hkrati pa odpira eksponentno rast razlicnih možnosti. Pomembne razlike v primerjavi s predhodnima modeloma so naslednje: 
a.
Prisotno je bistveno vecje število asociativnih povezav, medtem ko je število hierarhicnih povezav le nekoliko naraslo (npr. povezave med delci, anorganskimi in organskimi spojinami). 

b. 
Ta model vkljucuje kemicne snovi in njihove delce, ki se nahajajo znotraj vseh kozmicnih ravnin, pri cemer je poudarek na mikro- in makrokozmosu. Ti delci so raznovrstni in za naše predstave 


neštevni ter nevidni, saj gre za atome, ione, protone, nevrone, elektrone, pione, fotone idr. Zato v tem modelu ni presenetljiva asociativna povezava med delci v mikrokozmicni in makrokozmicni ravnini. Prav tako je logicna povezava med energijo in delci, saj je energija sestavljena iz delcev (npr. svetlobna energija vsebuje energijske pakete, imenovane fotoni). 
c. 
V tem modelu clovek ni vec absolutni gospodar narave niti ni izrazito nadrejen drugim živim bitjem, temvec je razvršcen v širšo skupino vretencarjev, ki vkljucuje sesalce, ptice, ribe, dvoživke in plazilce. 

d.
 Neživa narava ter posledicno tudi kemicne spojine in njihovi delci v tem modelu niso neposredno povezani z živimi bitji, kar nakazuje na visoko stopnjo abstrakcije tega modela. 

e.
Entiteta »Energija« je nadrejena vsem drugim entitetam (glej hierarhicno povezavo ali kompozicijo s crnim rombom). 

f.
 Ceprav so v tem modelu še vedno v ospredju živa bitja, vkljucno s clovekom, ki je z našega vidika še vedno najpomembnejši, je njegov antropocentricni poudarek manj izrazit. Prav zato je model oznacen kot sorazmerno neantropocentricen, ceprav v svojem neformalnem bistvu še vedno ohranja antropocentricne elemente. 


Ta model je z intelektualnega vidika bistveno zahtevnejši od predhodnih, zato bo v nadaljevanju treba podrobneje obravnavati odnose med vodo, zemljo (prstjo), zrakom in svetlobo. Na tej podlagi bodo oblikovani dodatni modeli, ki bodo vkljucevali vidike, kot so funkcionalnost (npr. zrak), informacijsko-komunikacijska vrednost (produkcija informacij in kompleksnost komunikacije) ter kolektivni ucinki (vpliv živega in neživega sveta na naravo, proizvodnja in poraba energije ter njihov ucinek). 

5.6.5.6.3.1 Slika 510: Omrežna matrika sorazmerno hierarhicnega asociativnega ne-antropocentricnega modela z vidika funkcionalnosti živih bitij na našem planetu 
Slika 510 ponazarja omrežno matriko sorazmerno hierarhicnega asociativnega neantropocentricnega modela z vidika funkcionalnosti (glej oznako F v oranžnem okviru) živih bitij na našem planetu. Ugotovimo lahko, da živali znotraj kozmicnih ravnin vršijo najmanjši pozitiven funkcionalni vpliv na vodo, prst, zrak in svetlobo, saj so podrejene rastlinam, algam, glivam, mikroorganizmom in celo kemicnim spojinam ter raznovrstnim delcem, kot so ioni in fotoni. Clovekov prispevek k pozitivni funkcionalnosti je zanemarljiv, saj je clovekova funkcionalnost znotraj kozmicnih ravnin do vode, prsti, zraka in svetlobe izrazito negativna (npr. onesnaževanje voda, prsti, zraka in svetlobe). Na podlagi te vizualne omrežne matrike je bila izvedena sinteza in abstrakcija vseh gradnikov, s cimer je bil pridobljen poenostavljen model pozitivne funkcionalnosti v obliki paketnega omrežnega diagrama. 

5.6.5.6.3.2 Slika 511: Paketni omrežni diagram pozitivne funkcionalnosti 
Slika 511 prikazuje paketni omrežni diagram pozitivne funkcionalnosti, ki v ospredje postavlja nebesno telo Sonce z njegovimi elektromagnetnimi valovanji (EM) in energijskimi paketi (fotoni), saj je skupni vpliv Sonca na vodo, prst, zrak ter svetlobo in toploto dalec najvecji in najbolj pozitiven. Na ta zakljucek kažejo povezave nadrejenosti (glej povezavo ravne crte z belim rombom), kar lahko trdimo tudi za paket žive in nežive narave. Potrebno pa je poudariti, da vse te pozitivne funkcionalnosti delujejo pod okriljem kozmicnih ravnin, ki so med seboj asociativno povezane in posledicno prepletene (glej paket kozmicnih ravnin). Paket kozmicnih ravnin je super-nadrejen nad vsemi drugimi entitetami, vkljucno s Soncem (glej povezavo s crnim rombom ali kompozicijo). Ob pogledu na paket o živalskih vrstah lahko ugotovimo podobno kot pri prejšnji sliki, le s to razliko, da je na dno pozitivne funkcionalnosti do vode, prsti, zraka in svetlobe postavljen clovek. Zakljucimo lahko, da je clovek znotraj naravnega hierarhicnega asociativnega sistema glede na pozitivne prispevke najmanj funkcionalen, zaradi cesar se je znašel na dnu hierarhije oziroma je popolnoma podrejen. 
Zdaj bi lahko zapisali, da clovek temu stanju kljubuje s pomocjo negativne funkcionalnosti, da bi se otresel stanja popolne podrejenosti. Kljub vsemu, kar je bilo povedano, lahko trdimo, da je cloveška vrsta v pravno socialno tehnološko razvitih družbah nekaj posebnega. Zavzema izjemno majhno biomaso, a kljub temu negativno vpliva ne le na naš planet, ampak tudi na ozracje. Glede raznih lastnosti, kot so velikost genoma, velikost, masa, poraba bioenergije, velikost možganov itd., ni nic posebnega. Bistveno pa se razlikuje po informacijskih, komunikacijskih in tehnoloških spretnostih ter še posebej po izjemno mocnem gonu po preživetju s super-prekomernim prestižem. Nadaljujemo s hierarhicnim asociativnim modelom z vidika informacijske in komunikacijske vrednosti živih bitij. 

5.6.5.6.4 Slika 512: Paketni omrežni diagram informacijske-komunikacijske vrednosti 
Slika 512 prikazuje paketni omrežni diagram informacijske in komunikacijske vrednosti, ki vkljucuje tudi tehnološki vidik. Po eni strani gre za socialne spretnosti povezovanja in komunikacije med clani dolocene družbe v najširšem pogledu, po drugi strani pa gre za produkcijo tehnologije v smeri komunikacije, obdelave pridobljenih informacij v znanje ter izdelave raznovrstnih orodij za korišcenje pridobljenih informacij in znanj. V grobem gre za sociotehnicne sposobnosti, ki so zelo odvisne od kljucnih entitet, kot so voda, prst, zrak in svetloba. V prejšnjem hierarhicnem asociativnem modelu se je clovek znašel na dnu hierarhije, medtem ko je z vidika informacijske in komunikacijske vrednosti uvršcen nad vsemi drugimi živimi bitji in neživimi naravami. Na osnovi našega poznavanja sveta lahko trdimo, da je clovek najvecji producent informacij in zapletenih družbenih struktur. K temu lahko dodamo, da je razvil tudi najbolj zapleteni sistem raznovrstnih komunikacij, od jezika do komunikacije med razlicnimi napravami. 
Ta postavitev cloveka na vrhu hierarhije sama po sebi ne pomeni nic negativnega, kar pa ne drži za posledice clovekovih dejanj, saj je za vzpostavitev raznovrstnih infrastruktur (mestnih in prometnih sistemov, informacijskih sistemov, umetnih satelitov, tovarn itd.) potrebno uniciti veliko biomase in povzrociti onesnaževanje razlicnih vrst. Ce k temu še prištejemo prekomerni gon po maksimiranju dobicka, je slika povzrocene škode povsem jasna in nedvoumna. V tem vpogledu bi lahko porocali 
o negativnih kolektivnih ucinkih dolocene entitete oziroma cloveške vrste. Na osnovi te iztocnice bo v nadaljevanju prikazan hierarhicni asociativni model z vidika udejanjenih pozitivnih kolektivnih ucinkov, ki vkljucuje tudi energijski vidik. 

5.6.5.6.5 Slika 513: Paketni omrežni drevesni diagram kolektivnih ucinkov kemicnih snovi in živih bitij 
Slika 513 prikazuje paketni omrežni drevesni diagram pozitivnih kolektivnih ucinkov, ki jih povzrocajo kemicne snovi in živa bitja. Še zlasti ioni iz kemicnih snovi (npr. CaCO3, NaCl, KCl) mocno vplivajo na ozracje, podnebje, stabilnost planeta, indukcijska polja, produkcijo kisika ter na razna živa bitja. Prav zaradi tega dejstva ne preseneca, da so kemicne snovi oziroma njihovi ioni z vidika nadrejenosti nad živimi bitji (glej povezavo z belim rombom). Brez teh ionov tako živa bitja kot tudi planeti po naših znanih podatkih ne morejo obstajati. Vsi obstojeci in na novo ustvarjeni kolektivni ucinki kemicnih snovi in živih bitij se spodbujajo na podlagi delovanja kljucnih dejavnikov, kot so voda, prst, zrak ter svetloba/toplota, zaradi cesar med paketoma obstaja razmerje nadrejenosti, ki ga okrepi smer vplivanja (glej pušcicno povezavo z belim rombom). 
Na podlagi opisa 199 živih bitij in nekaterih kemicnih snovi smo lahko spoznali vecji ali manjši vpliv le-teh na naš planet, naše podnebje, naše ozracje in posamicne medsebojne vplive. Z energijskega vidika je potrebno poudariti, da predstavljajo na našem planetu glavne energijske vire prav voda, prst, zrak, svetloba/toplota ter delovanja v notranjosti Zemlje (npr. magnetna polja, gravitacija) in makrokozmicna delovanja Sonca v nasprotju z Zemljo (npr. elektromagnetna polja, moc gravitacije). Na osnovi našega poznavanja sveta so energije razpršene z visoko stopnjo entropije, ki jo nekoliko uravnavajo nastajajoce kemicne snovi in v manjšem obsegu tudi živa bitja. Te energije ne razlagamo kot nekaj živega in inteligentnega, kar pomeni, da znanost zaenkrat še ne priznava inteligentnih energij. 
Obstoj inteligentnih energij bi v bistvu pomenil, da ne delujejo zgolj z visoko stopnjo entropije, ampak tudi organizirano v smeri nacrtov in izpeljav, kar je že zelo blizu živemu svetu, ce ne celo živi svet v obliki dinamicnih energij. Nekakšna inteligentna bitja v obliki energije, ki vsebujejo vozlišca in povezave med njimi v obliki direktnih in indirektnih omrežij, lahko deloma spominjajo na nevrone v naših možganih. Razlika je predvsem v tem, da so ti energijski nevroni manj omejeni, ker niso strogo vezani na manjše prostore in zamrznjeni v maso v obliki nekakšnih kristalnih struktur. 
Na osnovi teh smelih domnev lahko postavimo vprašanje, ali zrak predstavlja osnovo za nastanek inteligentnih energij na našem planetu in ali so te sposobne vgraditi se v živa bitja. Ne moremo zanikati dejstva, da je zrak v bistvu surovina za nastanek bolj ali manj inteligentnih bitij. Nadaljujemo s predstavitvijo hierarhicnega asociativnega modela s poudarkom na mikrokozmosu. 

5.6.5.6.6 Slika 514: Paketni omrežni diagram s poudarkom na mikro- kozmos 
Slika 514 prikazuje paketni omrežni diagram s poudarkom na mikrokozmosu, kjer imamo opravka z neantropocentricnim pogledom na svet, saj je mikrokozmicna ravnina nadrejena mezo- in makrokozmosu. Slednji dve sta v sorazmernem enakovrednem odnosu (glej asociativno povezavo v obliki ravne crte). Živali, rastline, alge in glive z mezokozmicne ravni so v okviru tega modela podrejene mikroorganizmom in razlicnim majhnim delcem, kot so atomi, mikromolekule in ioni. Podobno velja za makrokozmicno ravnino, saj je ta na osnovi tega pogleda sestavljena iz majhnih nevidnih delcev na nano- in femto-nivoju. Skratka, ti majhni delci so v bistvu gospodarji celotnega vesolja (glej super-nadrejen odnos ali kompozicijo v obliki ravne crte s crnim rombom med delci in vesolji). Glavna gonilna sila pa predstavljajo kljucni dejavniki, kot so voda, prst, zrak in svetloba (glej povezavo z ravno crto in crnim rombom ali kompozicijo). Med omenjenimi kljucnimi dejavniki lahko opazimo medsebojne asociativne povezave, kar pomeni, da gre pri tem delovanju za mocne kolektivne ucinke. Glavni povzrocitelji teh kolektivnih ucinkov so dejansko majhni delci, kot so majhne molekule, atomi, ioni, fotoni itd. Z vidika teh povezav so tako omenjeni majhni delci kot tudi mikroorganizmi najbolj funkcionalni in informacijsko-komunikacijsko prevladujoci. To pomeni tudi, da izhaja najvec ustvarjene in porabljene energije prav iz podrocja mikrokozmos. Na osnovi tega modela bi lahko sklepali, da je mikrokozmos najbolj organiziran in najmanj kaoticen ter ima najnižjo stopnjo entropije v primerjavi z drugima dvema kozmicnima ravninama. Problem entropije znotraj mikrokozmicne ravnine je v tem, da ga še ne znamo racunsko dolociti, zato ostaja zgolj pri domnevi, kar pomeni pomanjkljivost tega modela oziroma našega razumevanja. Clovek je po tem modelu zgolj živo bitje, ki se sestoji iz raznih delcev, kemicnih spojin in mikroorganizmov, kar bi lahko pomenilo, da se je tudi zavest porodila iz teh majhnih gradnikov. Ta nacin gledanja predstavlja velik izziv za cloveka, ne pa tudi za prihodnje humanoidne inteligentne robote, ki bodo lahko v glavnem abstrahirali dejavnik subjektivnosti, cesar clovek v svojem bistvu ni zmožen. Nadaljujemo z naslednjim neantropocentricnim hierarhicnim asociativnim modelom s poudarkom na makrokozmosu. 

5.6.5.6.7 Slika 515: Paketni omrežni diagram s poudarkom na makro- kozmos 
Slika 515 prikazuje paketni omrežni diagram s poudarkom na makrokozmosu, kjer imamo opravka z neantropocentricnim pogledom na svet, saj je makrokozmicna ravnina nadrejena kljucnim dejavnikom, kot so voda, prst, zrak in svetloba (glej sliko s povezavo s crnim rombom ali kompozicijo). Paket kljucnih dejavnikov je nadrejen mezokozmosu in mikrokozmosu. Slednja dva sta v sorazmernem enakovrednem odnosu (glej asociativno povezavo v obliki ravne crte). Mikroorganizmi, živali, rastline, alge in glive z mikro- in mezokozmicne ravnine so z vidika tega modela enaki majhnim delcem. Podobno velja za makrokozmicno ravnino, saj je ta na osnovi tega pogleda sestavljena iz majhnih nevidnih delcev na nano- in femto-nivoju. Skratka, tudi pri tej perspektivi so ti majhni delci v bistvu gospodarji celotnega vesolja (glej super-nadrejen odnos ali kompozicijo v obliki ravne crte s crnim rombom med delci in vesolji). Glavna gonilna sila predstavljajo delci znotraj makrokozmicne ravnine. Med omenjenimi kljucnimi dejavniki lahko opazimo medsebojne asociativne povezave, kar pomeni, da gre pri tem delovanju za mocne kolektivne ucinke. Glavni povzrocitelji teh kolektivnih ucinkov so dejansko majhni delci, kot so majhne molekule, atomi, ioni, fotoni itd. Poudariti je potrebno, da so ti kljucni dejavniki v prostoru makrokozmosa, kar pomeni, da njihovo ucinkovanje ni enako kot v prejšnjem modelu. Z vidika tega modela so tako galaksije, vesolja, soncni sistemi in nebesna telesa kot tudi mikroorganizmi, rastline, alge, glive in živali zgolj majhni delci, ki so najbolj funkcionalni in informacijsko­komunikacijsko gledano v mocni prevladi. To pomeni tudi, da izhaja najvec ustvarjene in porabljene energije prav iz podrocja makrokozmos, ker so delci mnogo mocnejši in številnejši. Na osnovi tega modela bi lahko sklepali, da je makrokozmos najmanj organiziran in najbolj kaoticen ter ima najvišjo stopnjo entropije v primerjavi z drugima dvema kozmicnima ravninama, ker so sile in energije najmocnejše ter najbolj intenzivne. Lažje primerjamo mikro- in mezokozmicno ravnino kot pa oboje z makrokozmicno. V makrokozmicni ravnini imamo povsem drugacne vrste ozracij (npr. zmes drugih plinov), ki niso primerljive z ozracjem znotraj mezo- in mikrokozmicne ravnine. Podobno velja za razlicne vrste elektromagnetnih radiacij, saj se v makrokozmicni ravnini nahajajo v izobilju gama žarki, mikrovalovi, radijski valovi, infrardeca svetloba, vidna svetloba, ultravijolicna svetloba, X-žarki itd. Mnoge od teh radiacij znotraj mezo- in mikrokozmicne ravnine ne srecujemo pogosto. Prav tako prsti znotraj makrokozmicne ravnine niso primerljivi. Vode je sicer v makrokozmicni ravnini v izobilju, vendar je ta pretežno zamrznjena ali pa v obliki pare. Skratka, kljucni dejavniki, kot so voda, prst, zrak in svetloba, znotraj makrokozmosa so povsem neprimerljivi z ostalima dvema ravninama, zato ne preseneca, da vladajo znotraj makrokozmosa številne druge zakonitosti (npr. cas, prostor, energija, masa). Delovanje procesov znotraj makrokozmicne ravnine lahko poskusimo razlagati v povezavi z drugima dvema kozmicnima ravninama ali pa celo v glavnem loceno. V primeru holisticne interpretacije bomo iskali povezave in našli podobnosti, vendar se je potrebno ob tem zavedati, da ta makrokozmos ne obstaja zgolj zaradi našega mikro- in mezokozmosa, saj je makrokozmos tudi mocneje ali šibkeje povezan z drugimi svetovi, ki jih zaenkrat še ne poznamo. K tej nedorecenosti lahko prištejemo še interpretacijo reda in nereda. Na osnovi predstavljenega modela lahko sklepamo, da je red posledica posredovanega nereda z makrokozmosa (spomnimo se razprševanja soncnih žarkov do našega planeta). Glede na številne možnosti se zdi ta (podprta) domneva dokaj omejena, saj bi ob upoštevanju inteligentnih energij, ki jih zaenkrat še ne poznamo, lahko odprli tudi drugo možnost v smeri posredovanega reda s strani makrokozmosa. Ce je naš um odprt, se množijo tudi številne možnosti in kombinacije. Možno je tudi minimalizirati naše mišljenje, kar znanost v bistvu nezavedno pocne, tako da v koncni fazi dobimo znatno manjše število možnosti in kombinacij ter precej zaprt ali omejen model dojemanja kozmicnih ravni. Lahko bi predstavili še številne druge modele, ki lahko vplivajo na znanstvenoraziskovalno miselnost in delovanje, vendar to ni glavni namen tega dela. Te predstavitve so predvsem služile kot nekakšen mehak prehod v naslednje poglavje o svetlobi. 
5.7 Svetloba 
Mnoge znanosti, kot so fizika, optika, astronomija, kemija, biologija, spektroskopija, razne inženirske vede, medicina, okoljske vede, meteorologija in druge, se ukvarjajo s fenomenom svetlobe, kar pomeni, da je njen vsebinski razpon interdisciplinaren. Poznamo razlicne vrste vidne in nevidne svetlobe, ki se nahajajo na dolocenih valovnih dolžinah.399 
V kategorijo nevidne svetlobe lahko uvrstimo gama žarke, rentgenske (X) žarke in ultravijolicno sevanje. Šele na valovnih dolžinah med 400 nm in 700 nm govorimo o vidni svetlobi, kamor sodijo vijolicna (400–450 nm), modra (450–495 nm), zelena (495–570 nm), rumena (570–590 nm), oranžna (590–620 nm) in rdeca (620–700 nm). Nad valovno dolžino 700 nm ponovno prehajamo v podrocje nevidne svetlobe, kamor sodijo infrardeca svetloba, radijski valovi in mikrovalovi. Skratka, clovekov vidni spekter obsega razpon valovnih dolžin od 400 nm do 700 nm. Ostala nevidna sevanja lahko zaznavamo le s pomocjo sodobne tehnologije. 
Svetloba je še posebej pomembna za rastlinski svet, iz cesar sledi, da ima kljucno vlogo tudi za druga živa bitja, ki se z rastlinami prehranjujejo ali jih uporabljajo kot zatocišce. Svetlobna valovanja mocno vplivajo na rast in razvoj rastlinskih kultur. Dolgo casa je potekala razprava o tem, ali je svetloba valovanje ali skupek delcev. Danes prevladuje sprejeto stališce, da ima svetloba dvojno naravo – obnaša se tako kot valovanje kot tudi kot skupek delcev. Ta kompromis, ki je rezultat številnih raziskav in razprav, je splošno sprejet, saj sleherna svetloba nastane na osnovi materije. Brez materije, kot jo poznamo, svetloba ne bi obstajala. 
Soncna svetloba nastaja pri jedrski fuziji vodika v helij, pri cemer se sprošca velika kolicina toplote in svetlobe. Podobno velja za svetlobo svece – brez voska in stenja je ne bi bilo. Enako velja za druge svetlobne vire, katerih osnova je materija (npr. žepna svetilka, baterija, kresnicka fosforescenca). Svetloba je oblika energije, ki je pogosto v pozitivni korelaciji s toplotno energijo (npr. sonce, vidna svetloba, ultravijolicna svetloba, infrardeca svetloba). 
399 Poglavje sestavil na osnovi naslednjih virov: Colson, M. (2016). The Science of Light. Gareth Stevens Publishing. Arcand, K., &Watzke, M. (2024).Light: The visible spectrum and beyond. Black Dog & Leventhal Publishers. Santoso, J., Suhardjono, H., &Wattimury,A. (2020). The study of color spectrum curs value against sunlight color and artificial light for plant growth. Nusantara Science and Technology Proceedings, 11–22. https://doi.org/10.11594/nstp.2020.0602. Holick, M. F. (2014). Sunlight, ultraviolet radiation, vitamin D and skin cancer. Sunlight, Vitamin D and Skin Cancer, 1–16. https://doi.org/10.1007/978-1-4939-0437-2_1. 
V tem poglavju se bomo osredotocili na soncno svetlobo in njen vpliv na vodo, prst in zrak, saj nas zanima preucevanje hierarhicnih povezav med temi elementi. Te povezave vplivajo na podnebje in razvoj živih bitij ter posledicno na prehranjevalne hierarhicne sisteme v naravi. Soncna svetloba segreva vodo, prst in zrak, kar vpliva na njihove dinamicne spremembe in s tem na lokalne ter globalne podnebne razmere. Ceprav soncna svetloba neposredno segreva zrak, ima vecji vpliv na segrevanje tal in vodnih virov, ki nato posredno segrevajo zracne mase. Segrevanje tal in vodnih virov povzroca dvig toplega zraka in spušcanje hladnejšega, kar vodi v konvekcijo – naravni pojav, ki pomembno vpliva na vremenske vzorce. 
Ultravijolicno sevanje sproža fotokemicne reakcije v ozracju, pri cemer nastajata ozon in fotokemicni smog. Vpliv soncne svetlobe na prst je še posebej izrazit pri temnejših in bolj vlažnih tleh, saj spodbuja izhlapevanje vode, kar vpliva na zracno vlažnost in lokalno vreme. Prav tako vpliva na rast rastlin, ki brez prsti ne morejo uspevati. Soncna svetloba vpliva tudi na vodo – povzroca njeno segrevanje, izhlapevanje in kroženje, kar vpliva tako na živi svet kot na podnebne razmere. 
Na podlagi teh dejstev lahko zanesljivo trdimo, da gre za sistem, ki deluje v prid živemu svetu. Majhne spremembe v tem sistemu lahko vodijo do povecanja ali zmanjšanja biomase na planetu. Trenutno stanje kaže, da se biomasa zmanjšuje, o cemer je bilo že veckrat pisano. 
Sonce kot nebesno telo nima zavestnega cilja pri spodbujanju rasti biomase na Zemlji. Njegovo delovanje je samodejno in prispeva k ohranjanju ravnotežja v planetnem sistemu. Soncevi žarki, ki nakljucno dosežejo naš planet, nimajo specificnega namena ali cilja, kljub temu pa omogocajo življenje, ki ima lastno kolektivno zavest in deluje po dolocenih zakonih naravnih sistemov. Osnovni cilji živih bitij so preživetje (vkljucno s prenosom genov in nadaljevanjem vrste), doseganje dolocenega statusa ter vzpostavljanje ravnovesja energije in mase. 
Z našega zornega kota lahko recemo, da naravni pojavi pogosto delujejo smiselno. To pomeni, da ima tudi soncevo delovanje dolocen smisel, ceprav mu ne moremo pripisati ciljne usmerjenosti. Odnose med živim in neživim svetom lahko razlagamo z osnovnimi fizikalnimi in kemijskimi zakonitostmi, kot so privlacne in odbojne sile, zakon o ohranitvi mase in energije, prehranjevalni odnosi ter vedenjski vzorci živih bitij. 
Naš pogled na svet temelji na predpostavki, da je nastanek ciljev in namenov pri živih bitjih posledica nakljucij. To lahko podkrepimo z dejstvom, da na drugih znanih planetih življenja ni. Imamo torej odprt model razlage sveta, ki temelji na velikem številu nakljucij, kar je odraz naše omejene sposobnosti razumevanja vesolja. 
Kljub temu, da je soncevo delovanje nakljucno, omogoca razvoj življenja, ki je ciljno usmerjeno. Podobno lahko trdimo za velik del anorganskega sveta. Ce abstrahiramo svojo nevednost, lahko ugotovimo, da sta brezciljno in ciljno delovanje nenehno prepletena. 
S tem miselnim kompromisom lahko presežemo omejitve svojega razumevanja in ustvarimo širšo perspektivo. Naš vpogled v vesolje je vedno omejen, tudi v mezokozmosu, ki nam je najbližji. Ce se osredotocimo zgolj na cloveško zavest, lahko zaznavamo dolocene fenomene v vesolju in jih poskušamo osmisliti ter uporabiti. 
Naše razlage o soncu in vesolju so subjektivne. Lahko se odlocimo za jasno opredelitev ali pa pustimo problemsko podrocje odprto. Obstaja tudi možnost interdisciplinarnega pristopa, ki omogoca širši miselni razpon. 
Vemo, da je sonce nadrejeno našemu planetu in nam samim. Paradoksalno nam ta "brezciljni vodja" narekuje, da delujemo ciljno usmerjeno. Pri tem pogosto delamo napake, ki škodujejo nam in celotnemu živemu sistemu. Sistem kaže doloceno stopnjo nadzora in visoko stopnjo samoorganizacije, zaradi cesar ga ne moremo vec preprosto oznaciti kot brezciljnega. Na koncu spoznamo, da zgolj ne razumemo svojega vodstva in da morda obstaja širša slika, ki je še ne zaznavamo. V tem toku razmišljanja se približujemo paradigmi velike slike oziroma velikega nacrta ustvarjalca življenja in nežive narave. Težnja po samoorganizaciji v osnovi ustvarja tudi težnjo po ravnotežju, vendar se oboje v doloceni meri spreminja in nato znova vraca v prvotno stanje. To je predvsem posledica razlicnih vrst energij, ki smo jih uspeli odkriti in opredeliti. Energije so dinamicne, spremenljive, stalne in neunicljive. Širok spekter nam znanih oblik energije omogoca težnjo po samoorganizaciji in ravnotežju, kar se zacne že na ravni razlicnih delcev (npr. mionov, pionov, ionov) in njihovih nabojev (privlacne in odbojne sile). Privlacne in odbojne sile obstajajo zaradi materije in energije oziroma zaradi vmesnih stanj med njima. To bi lahko bila dolocena oblika potencialne energije in materije. Skratka, imamo opravka s številnimi nepoznanimi potenciali. Ko se ti potenciali srecajo, lahko povzrocijo gibanje ali vsaj doloceno nihanje, kar že spominja na valovanje. Dolocena oblika valovanja lahko nastane že v primeru srecanja dveh delcev, ki se bodisi privlacita bodisi odbijata. Naboji bi torej lahko predstavljali doloceno obliko potencialne energije, ki omogoca nihanje in valovanje. 
Naše Sonce je v glavnem sestavljeno iz plinov in plazme, ki jih skupaj zadržujejo razlicne sile (npr. gravitacija, elektromagnetizem, notranji pritisk, sevanje), tako da se plini ne razpršijo niti ne sesedejo v vesoljnem etru. Posledicno nastajajo elektromagnetni valovi, ki glede na notranje pogoje Sonca oddajajo žarke v vesolje. Nekateri od teh žarkov dosežejo tudi naš planet. Sonce bi lahko opredelili kot samoorganizirano in uravnoteženo nebesno telo, ki proizvaja elektromagnetne valove in ustvarja mocno gravitacijsko silo, s katero vpliva na planete ter vzpostavlja sistem privlacnih in odbojnih sil. Planete privlaci ravno toliko, da ostanejo v orbiti, hkrati pa jih odbija ravno toliko, da ne padejo v njegovo notranjost. 
S tega vidika je težko trditi, da je delovanje Sonca povsem brezciljno, posledicno pa tudi njegovi žarki niso brez vsakršnega namena. Prav delovanje Sonca vzpostavlja sistem, v katerem vladajo strogi hierarhicni in asociativni odnosi. Ti odnosi so še posebej izraziti na našem planetu, kjer svetloba Sonca prihaja v stik z vodo, prstjo in zrakom, kar omogoca nastanek in razvoj življenja. Nekateri pogoji ostajajo z našega vidika razmeroma stalni na dolgi casovni rok, kar pomembno vpliva na ustaljene hierarhicne asociativne odnose. 
Iz strogo mehanisticne perspektive bi lahko trdili, da raznoliki plini, ki so oblikovani pod vplivom razlicnih sil, predstavljajo nekakšno "taktirko" za življenje. Iz strogo organicisticnega pogleda pa bi Sonce lahko razumeli kot delo ustvarjalca, ki usmerja razvoj živega sveta. Ponovno smo na tocki, kjer se lahko opredelimo. Znano pa je, da so prevec toge interpretacije pogosto zmotne, le redko pa se izkažejo za popolnoma pravilne. V vsakem pogledu obstajajo višje sile, tudi v obliki živih bitij, ki jih najverjetneje nikoli ne bomo spoznali, saj se nahajamo na povsem nižji valovni dolžini. Ta bitja se nam lahko približujejo in celo vstopajo v našo frekvencno raven. Vendar pa hierarhicni asociativni zakoni vesolja onemogocajo, da bi ljudje lahko dosegli ravni višjih živih bitij. 
Vpliv Sonca oziroma njegovih energij (toplotne, svetlobne itd.) na tla je izjemen, saj se lahko prst prekomerno segreva ali, nasprotno, prekomerno ohlaja, kar odlocilno vpliva na mikroorganizme in rastline. Brez Sonca tudi ni fotosinteze, ki pretvarja svetlobno energijo v kemicno, pri cemer rastline proizvajajo hrano in sprošcajo kisik v ozracje. 
Sonce mocno vpliva na izhlapevanje vode iz razlicnih vodnih virov, kar doloca vlažnost ali suhost tal. Njegova energija pomembno vpliva na vreme in podnebje ter s tem posledicno na kolicino vodne pare v ozracju in rodovitnost tal. To vpliva tudi na sestavo ozracja, ki je lahko bogato ali osiromašeno s kisikom in vodno paro, kar se znova odraža na vremenskih in podnebnih razmerah. 
Gre torej za kvadratni ali dvojni trikotni asociativni oziroma sodelovalni odnos med vodo, prstjo, zrakom in svetlobo/Soncem. Ti odnosi v povezavi z drugimi entitetami (npr. živimi bitji, kemicnimi snovmi, energijami) dolocajo strukturo in vsebino našega sveta, kot ga dojemamo. Za boljšo ponazoritev bi bilo smiselno te odnose prikazati v modelu. 

5.7.1 Slika 516: Asociativni hierarhicni model dvojnega trikotnika 
Slika 516 prikazuje asociativni hierarhicni model dvojnega trikotnika, ki poudarja sorazmerno enakovredne asociativne oziroma sodelovalne odnose med vodo, prstjo, zrakom in svetlobo. Nadaljnji hierarhicni odnosi do živih bitij in kemicnih snovi so zgolj posledica teh sorazmerno enakovrednih povezav. 
Omenjeni sodelovalni odnosi so sestavljeni iz razlicnih vrst energij (npr. vodne, vetrne, soncne, kemicne energije v tleh), ki nato vzpostavljajo hierarhicne odnose. Iz te perspektive so odjemalci teh energij (živa bitja in kemicne snovi) v izrazito podrejenem položaju. Ce upoštevamo ta model, to pomeni, da so strogo hierarhicne strukture razmeroma redke, medtem ko prevladujejo asociativni oziroma sodelovalni odnosi. Gre za sorazmerno ravno plošcad, iz katere se v dolocenih primerih oblikujejo piramidne strukture. 
Z vidika obstojecih izjem v živem svetu, kot so organizmi, ki ne potrebujejo svetlobe in nekateri celo ne kisika, a nujno potrebujejo vodo, bi lahko trdili, da ima voda hierarhicno nadrejeno vlogo v primerjavi s prstjo, zrakom in svetlobo. Vendar so to zgolj redke izjeme, ki sicer prispevajo k biotski raznovrstnosti našega sveta (npr. arheje). Pomembno je poudariti, da ta model zajema predvsem glavne zakonitosti delovanja narave in abstrahira manj izrazite primere. 
Sonce, ki proizvaja in oddaja svetlobno ter toplotno energijo, ima kljucno vlogo pri preživetju živali in je izjemnega pomena za rastline, saj nobena nam znana rastlina ne more preživeti brez soncne energije. Z vidika produkcije biomase ima Sonce enakovredno pomembno vlogo kot voda, zrak in prst. 
5.7.2 Zaznavanje barv 
Nacin, kako živa bitja zaznavamo barve, je mogoce preucevati na podlagi opticnih, fizikalnih, meteoroloških, fizioloških in psiholoških zakonitosti. Dominantne barve ob soncnem vzhodu in zahodu so praviloma rdeca, oranžna in rumena, kar ustreza valovnemu razponu od 570 nm do 750 nm. Sredi dneva je svetlobni oziroma barvni spekter precej bolj uravnotežen, vendar so kljub temu bolj poudarjeni rdeci, oranžni in rumeni toni. 
V nocnem casu zaradi odsotnosti soncnih žarkov primanjkuje svetlobnih virov, ki jih zagotavljata predvsem Luna in morebitna umetna razsvetljava, zato v tem casu prevladuje modra svetloba v valovnem razponu od 450 nm do 495 nm. To rahlo modrikasto svetlobo, še posebej zaradi odboja soncne svetlobe od Lune, zaznavamo s svojimi ocmi. To pomeni, da je zaznavanje barv v veliki meri povezano z našim vidom in delovanjem možganov. 
Rastline imajo še bolj izpopolnjen sistem zaznavanja svetlobe, saj je uspešen proces fotosinteze kljucen za njihovo preživetje. Svetlobo zaznavajo s pomocjo posebnih pigmentov in fotoreceptorjev, ki jim omogocajo optimalen odziv na okoljske spremembe. Podobno imajo tudi mikroorganizmi posebne fotoreceptorje v obliki proteinov, ki jim omogocajo zaznavanje svetlobe, kar je nujno za njihovo delovanje in razvoj. Enako velja za številne žuželke. 
Dvoživke se pri zaznavanju barv zanašajo na palicaste in stožcaste celice v ocesni mrežnici. Ribe uporabljajo fotoreceptorje in specializirane celice, ki jim omogocajo razlikovanje med razlicnimi barvami. Plazilci prav tako zaznavajo svetlobo s pomocjo fotoreceptorjev in prilagojenih celic v oceh. Ptice imajo obicajno izjemno razvit vid, ki ga podpirajo stožcaste in palicaste celice, kar jim omogoca zaznavanje ultravijolicne svetlobe ter izjemno ostrino vida. 
Med sesalci ima clovek razmeroma razvit barvni vid, a številne ptice presegajo naše sposobnosti zaznavanja barv. Vendar pa poleg zaznavanja barv pri razlicnih vrstah obstajajo še drugi vidni sistemi, ki se razlikujejo po kompleksnosti, širini vidnega polja in prilagojenosti na šibko svetlobo. Kljub dolocenim podobnostim med vrstami so njihovi vidni sistemi prilagojeni razlicnim potrebam in življenjskim slogom, ki prispevajo k preživetju. 
Vpliv soncne energije na živa bitja je izjemno raznolik, a kljub tem razlikam ostaja skupni imenovalec gon po preživetju, ki ga Sonce omogoca, ne pa neposredno spodbuja. Ta spodbuda je lastna individualni in kolektivni zavesti. Sledi nadaljevanje s pomembnim vprašanjem o vzrokih zaznavanja barv. Ce bi Sonce oddajalo povsem drugacno svetlobo, bi živa bitja najverjetneje zaznavala barve na povsem drugacen nacin. Mnoge vrste lahko zaznavajo barve le zato, ker imajo posebne vizualne senzorje ali barvni vid, ki jim ga je skozi evolucijo omogocil naravni razvoj. Vendar barvni vid ni univerzalna lastnost vseh živih bitij – nekatere vrste, kot so dolocene mravlje, mnogi plazilci in nekateri nocni sesalci, barv ne zaznavajo. Njihove oci zaznavajo le razlicne intenzitete svetlobe, kar je zadostna prilagoditev za preživetje in varcevanje z energijo. To je prilagoditev na specificna okolja, kot so globine morja ali temne jame. 
Po drugi strani so si organizmi, ki so razvili barvni vid, to sposobnost pridobili zaradi boljšega preživetja. Barvno zaznavanje jim omogoca ucinkovitejše iskanje hrane, uspešnejše razmnoževanje, boljšo komunikacijo ter hitrejše in ustreznejše fiziološke in psihološke reakcije, kot so beg, otrplost ali napad ob pojavu priložnostnih ali nevarnih dražljajev iz okolja (npr. plen, partner, plenilec, zavetje). Barvno zaznavanje nastaja kot posledica interakcije med svetlobo, fotoreceptorji in razlicnimi celicami. Pri ljudeh se barvni vid oblikuje, ko svetloba zadene cepke v mrežnici ocesa. Ti pretvorijo svetlobne informacije v elektricne signale, ki jih možgani nato procesirajo, obdelajo in interpretirajo. Zaznavanje barv je torej rezultat kompleksnega prepleta fizikalnih, kemicnih in elektricnih procesov ter ucenja možganov, ki vkljucuje nevrološki razvoj, kulturne vplive in osebne izkušnje. V možganih se zaradi svetlobnih dražljajev in vizualnih receptorjev oblikujejo barvni vzorci, ki omogocajo smiselno kategorizacijo razlicnih barv, kot so modra, rdeca, zelena, rumena, oranžna in številni odtenki med njimi. Znanost je barvam dodelila razlicne valovne dolžine na podlagi natancnih meritev. Vendar pa znanstvena dognanja o svetlobi in barvah niso staticna – tudi znanost se nenehno uci in prilagaja dinamicnim procesom zaznavanja, ucinkovanja in spreminjanja svetlobe. 
Tehnologija nam je omogocila odkritje razlicnih vrst svetlobe, ki jih cloveško oko ne more neposredno zaznati niti jih naši možgani ne morejo obdelati. Naše Sonce sicer ni zavestno spodbudilo razvoja barvnega zaznavanja pri živih bitjih – ta proces je bil v celoti posledica individualne in kolektivne zavesti živih organizmov, ki so se skozi evolucijo prilagodili za preživetje in razvoj. Razlicne vrste svetlobe, posledicno pa tudi razlicni barvni spektri, zavestno in podzavestno vplivajo na vedenjske vzorce organizmov. Barvni spekter soncne svetlobe je izjemno dinamicen in se nenehno spreminja, prav tako tudi intenziteta in svetlobni tok. Najbolj uravnotežen barvni spekter naj bi bil opoldne, medtem ko v jutranjih in vecernih urah nekoliko bolj prevladujejo 
modri, zeleni in rumeni toni. Kljub temu pa je treba poudariti, da se soncni spektri lahko mocno 
razlikujejo, odvisno od dejavnikov, kot so atmosferske motnje, oblacnost, padavine, kot Sonca in druge vremenske razmere. Barvni poudarki ob razlicnih urah dneva verjetno vplivajo na rast in razvoj rastlin ter prehranjevalne navade živali in mikroorganizmov. Soncna svetloba dejansko deluje kot naravni metronom življenjskih procesov, ceprav se nam zdi, da Sonce svoje žarke pošilja na Zemljo povsem nakljucno. 
V nadaljevanju bo predstavljen eksperiment merjenja spektra soncne svetlobe s spektrometrom, izdelanim v lastni izvedbi. Osnovo spektrometra sestavljajo približno 30 cm dolga cev, USB spletna kamera, košcek CD-ROM-a in crni izolacijski trak. Za merjenje in prikaz spektra soncne svetlobe je bilo uporabljeno programsko orodje Spectrometer Theremino. Podrobnosti o tej meritvi bodo predstavljene v nadaljevanju tega podpoglavja. 

5.7.2.1 Slika 517: Merjenje barvnega spektra in osvetljenosti soncne svetlobe 
Slika 517 prikazuje merjenje barvnega spektra soncne svetlobe s spektrometrom lastne izdelave ter osvetljenost s pomocjo luksmetra. Meritve so bile izvedene veckrat, ob razlicnih dnevih in urah. Zadnje meritve so bile opravljene v dopoldanskem casu v razmiku treh minut. Del teh meritev bo predstavljen kasneje.  
Domaca izvedba spektrometra je zelo preprosta. V debelo kartonasto cev, dolžine približno 30 cm, 
je bila vgrajena spletna kamera, na vrhu katere je bil namešcen košcek navadnega CD-ROM-a. Spodnji del odprtine je bil prekrit s papirjem in crnim izolacijskim trakom. Na drugi strani cevi je bil pripravljen okrogel kos papirja z zarezo v sredini, ki je merila približno 2,5 cm v dolžino in 0,5 cm v širino. S tem kosom papirja in crnim izolacijskim trakom je bila zadelana zgornja odprtina cevi. USB prikljucek spletne kamere je bil povezan s prenosnim racunalnikom. 
Nato je bil odprt program Spectrometer Theremino, v katerem je bilo treba dolociti USB kamero in nastaviti locljivost. Sledile so meritve soncnega spektra na terenu. Kot spektrometra je bil mocno odvisen od kota Sonca. Pred in po poldnevu so bile nastavitve kota med 30° in 45°, medtem ko je bil okoli poldneva nastavljen na približno 75°. Pravilna nastavitev kota je bila kljucna za optimalen zajem soncne svetlobe, ki je skozi tanko zarezo na zgornjem delu spektrometra prodirala skozi cev do košcka CD-ROM-a in USB kamere. Svetlobni spekter se je nato projiciral v programskem orodju Theremino. 
Hkrati z meritvami spektra soncne svetlobe je bila merjena tudi osvetljenost v luksih s pomocjo luksmetra. Podatki so bili v programu Theremino izvoženi v obliki preglednicne .txt datoteke. Te datoteke so vsebovale podatke o valovnih dolžinah (nm) in odstotnem deležu dolocene valovne dolžine v spektru soncne svetlobe. Dodatno so bili podatki obogateni s kategorizacijo barvnega spektra: 
-
 Ultravijolicna (UV): 349 nm – 379,4 nm 

- 
Vijolicna (V): 380,2 nm – 450,1 nm 

-
 Modra (M): 450,9 nm – 480,5 nm 

-
 Svetlo modra (SM): 481,3 nm – 490,4 nm 

-
 Ciano modra (CM): 491,2 nm – 500,3 nm 

-
 Zelena (Z): 501,1 nm – 570,3 nm 

-
 Rumena (Ru): 571 nm – 590,1 nm 

-
 Oranžna (O): 590,8 nm – 620,5 nm 

-
 Rdeca (Rd): 612,2 nm – 750,5 nm 

-
 Infrardeca (IR): 751,3 nm – 843,9 nm 


Na podlagi teh valovnih dolžin lahko sklepamo, da bo najvecji nabor podatkov pridobljen v rdecem 
in infrardecem spektru. Kot uvod v meritve bo predstavljen rezultat spektra soncne svetlobe, pridobljen s pomocjo spektrometra in programske opreme. 

5.7.2.2 Slika 518: Primer meritve barvnega spektra soncne svetlobe 
Slika 518 prikazuje primer meritve barvnega spektra soncne svetlobe v popoldanskem casu, okoli 
16:35. Ta soncni spekter ni povsem uravnotežen, saj prevladujejo ultravijolicna, vijolicna in modra svetloba, medtem ko so ostale barve razmeroma enakomerno porazdeljene. Moc spektra soncne svetlobe je mocno odvisna od osvetljenosti – vecja kot je osvetljenost, širši je tudi spekter soncne svetlobe. 
Na voljo imamo številne meritve, ki pa v tem delu ne bodo predstavljene. Osredotocili se bomo na zadnje meritve, izvedene v dopoldanskem casu v presledku treh minut, med 10:15 in 10:36. Osvetljenost je znašala med 680 in 730 luksov (lx). 
S temi meritvami želimo prikazati dinamicnost barvnega spektra v kratkem casovnem obdobju, saj se v tem casu spreminjajo poudarki posameznih svetlobnih valov oziroma barv, kar vpliva na dejavnosti in vedenjske vzorce živih bitij. Pri ljudeh se to kaže predvsem v spremembah razpoloženja, ki je lahko zelo dinamicno, razmeroma stabilno, razmeroma nestabilno ali bolj ali manj intenzivno. Na prvi pogled se lahko zdi, da je razpoloženje dokaj stalno, vendar se na podzavestni ravni nenehno spreminja. 
Vec o tem bo predstavljeno v nadaljevanju oziroma po analizi meritev. 
5.7.2.3 Preglednica 216: Majhen del podatkov pridobljenih s pomocjo spektrometra in kategorizacije 

349,3  94  UV  
350,5  99,7  UV  
380,2  94  V  
380,9  93,8  V  
450,9  95,4  M  
452  95,4  M  
481,3  96,2  SM  
482,8  96,1  SM  
491  96,8  CM  
492,7  97  CM  
501,1  96,4  Z  
502,6  96,5  Z  
571  95,9  Ru  
572,6  96  Ru  
590,8  95,4  O  
592,3  95,4  O  
621,6  95,1  Rd  
622,8  95,3  Rd  
752  91  IR  
753,6  91,1  IR  

Preglednica 216 predstavlja izjemno majhen del podatkov, pridobljenih s spektrometrom in nadaljnjo kategorizacijo svetlobnih barv. Gre za merjenje odstotnega deleža valovnih dolžin, ki se uvršcajo v posamezne svetlobne kategorije, kot so UV (ultravijolicna svetloba), V (vijolicna svetloba), M (modra svetloba), SM (svetlo modra svetloba), CM (ciano modra svetloba), Z (zelena svetloba), Ru (rumena svetloba), O (oranžna svetloba), Rd (rdeca svetloba) in IR (infrardeca svetloba).  
Odstotni deleži posameznih valovnih dolžin so bili izmerjeni v razponu od 349,0 nm do 834,9 nm. Kategorizacija barv v svetlobnem spektru je temeljila na znani razmejitvi valovnih dolžin v nanometrih. Zdelo se je smiselno, da se pred predstavitvijo razlicnih vizualizacij podatkov najprej razloži njihov pomen, saj to omogoca boljše razumevanje prikazanih rezultatov.  
Obravnavani podatki so razmeroma enostavni – posamezni odstotni deleži valovnih dolžin so odvisni od osvetljenosti in intenzivnosti soncne svetlobe, ki jih programsko orodje s spektrometrom prikazuje v obliki barvnega spektra. Valovne dolžine in njihova kategorizacija so vnaprej sorazmerno dolocene, medtem ko so odstotni deleži eksperimentalno izmerjeni in izracunani.  
V tem primeru imamo dve neodvisni spremenljivki: 
-
 X1: valovne dolžine v nanometrih 

-
 X2: kategorizacija valovnih dolžin v barvne skupine Ter eno odvisno spremenljivko: 

- 
Y: izmerjeni odstotni deleži posameznih valovnih dolžin Podatki so bili v nadaljevanju vizualno obdelani s programskim orodjem Orange Canvas.400 Pri tem je bil dolocen cilj podatkov (kategorizacija barv svetlobe) in merski kolicini v obliki številcnih 


vrednosti (valovne dolžine v nm in odstotni deleži valovnih dolžin). Sledi predstavitev modela vizualnega programiranja. 

5.7.2.4 Slika 519: Vizualno programiranje podatkov valovnih dolžin, odstotnega deleža in kategorizacije 
Slika 519 predstavlja napovedan model vizualnega programiranja podatkov o valovnih dolžinah, odstotnih deležih in kategorizaciji barv v svetlobnem spektru. Prvi del modela je sestavljen iz datotek, ki so poimenovane po casu meritve (10:15, 10:18, 10:21, 10:24, 10:27 itd.). Ta del se 
400 Peker, M., Özkaraca, O., & Sasar, A. (2018). Use of Orange Data MiningToolbox for DataAnalysis in Clinical Decision making. Advances in Bioinformatics and Biomedical Engineering, 143–167. https://doi.org/10.4018/978-1­5225-5149-2.ch007. 
povezuje z vmesnikom, s katerim lahko dolocimo pomen dolocenega stolpca v preglednici. Kot cilj podatkov je bila dolocena kategorizacija svetlobnih barv, medtem ko so se kot številcni podatki dolocile valovne dolžine v nanometrih in njihove odstotne deleže. 
Sledi vizualizacija posameznih podatkov iz datotek (npr. violinski diagram, distribucija). Nenazadnje so se ti podatki iz posameznih datotek združili (glej vmesnik Concatenate) in ponovno vizualizirali z razlicnimi vizualizacijskimi tehnikami (npr. violinski diagram, distribucija, polinomska klasifikacija, crtni grafikon itd.). Te meritve so izjemno zanimive, saj si sledijo v krajših casovnih intervalih po tri minute, kar omogoca odkrivanje številnih sprememb kljub podobnosti. To v bistvu dokazuje izjemno dinamicnost soncnega sevanja, ki doseže režo spektrometra. 
Preden se izvede analiza vizualizacij iz naslova združene datoteke (violinski diagram, distribucija), bodo najprej predstavljene vizualizacije violinskih in distribucijskih diagramov za posamezne meritve v casu od 10:15 do 10:36 ure. Preucevani bodo odstotni deleži valovnih dolžin znotraj barvnega spektra soncne svetlobe, saj so valovne dolžine konstantne oziroma že vnaprej dolocene. 

5.7.2.5 Slika 520: Violinski diagrami odstotnih deležev posameznih valovnih dolžin 
Slika 520 prikazuje violinske diagrame odstotnih deležev posameznih valovnih dolžin v casu od 
10:15do 10:36, kjer takoj opazimo dokaj velike spremembe v barvnem spektru soncne svetlobe. Oblike viol v violinskih diagramih oznacujejo gostoto podatkov na razlicnih odstotnih ravneh. Nekatere ploskve imajo širše violine pri dolocenih barvah, kar kaže na višjo gostoto podatkovnih tock pri teh odstotkih, druge pa so ožje, kar pomeni nižjo gostoto. Širina violine se razlikuje med razlicnimi diagrami. V violinskem diagramu z oznako »1015_Odstotek« je vidna široka porazdelitev v eni barvi, medtem ko je v »1018_Odstotek« porazdelitev bolj razpršena po vec barvah. Najvecja in najmanjša gostota (glej širino violin) se razlikujeta med ploskvami, kar kaže, da nekatere barvne valovne dolžine bolj ali manj prevladujejo v razlicnih ploskvah. Nekateri grafikoni, kot sta »1021_Odstotek« in »1027_Odstotek«, kažejo bolj koncentrirano porazdelitev v nekaj barvah, medtem ko imajo drugi bolj enakomerno porazdeljene gostote v širšem razponu barv. Violinski diagrami imajo podobno strukturo in zaporedje v smislu barvnega spektra, vendar se porazdelitev odstotkov valovnih dolžin med razlicnimi diagrami razlikuje. V prvih šestih minutah lahko ugotovimo prevlado rdecega in ultravijolicnega barvnega spektra. V nadaljevanju meritev se ta prevlada spreminja v korist infrardecega in deloma ultravijolicnega barvnega spektra. Zadnja meritev nakazuje na vecjo uravnoteženost barv, še zlasti rdecega, modrega, infrardecega in ultravijolicnega spektra. 
Že na osnovi teh kratkih casovnih presledkov lahko odkrijemo sorazmerno bistvene spremembe v barvnem spektru, ki jih povzrocata prizma na USB kameri in soncna svetloba. Te razlike so najverjetneje posledica dinamicnih sprememb soncnega sevanja, ki vplivajo na svetlobni spekter. Med meritvami okoljskih in tehnicnih motenj ni bilo, povrhu pa je bil nagib spektrometra prilagojen soncu, tako da so soncni žarki optimalno prodirali skozi režo. Naj okvirno še predstavimo distribucijo valovnih dolžin svetlobnih barv in njihovih odstotnih deležev. 

5.7.2.6 Slika 521: Distribucija valovnih dolžin barv in njihovi odstotni deleži 
Slika 521 prikazuje distribucijo valovnih dolžin posameznih barv (Y-os frekvenca) in njihove odstotne deleže (X -os). Sledijo okvirne ugotovitve: 
1. Distribucija ob 10:15 uri: 
Rdeca (rumena krivulja): Prikazuje mocan, ozek vrh, kar nakazuje visoko koncentracijo dolocenega odstotka valovnih dolžin za rdeco barvo. 
Infrardeca (rdeca krivulja): Ta krivulja ima široko porazdelitev z vrhom pri višjem odstotku, kar 
pomeni, da so infrardece valovne dolžine bolj razpršene pri višjih odstotkih. UV (vijolicna krivulja): Vijolicna krivulja ima nižji vrh in širšo porazdelitev, kar kaže na bolj razpršene UV valovne dolžine. 
Druge barve: Barve, kot so zelena, modra in oranžna, kažejo zmerno porazdelitev, njihovi vrhovi pa so razpršeni. 
2. Distribucija ob 10:18 uri: Rdeca (rumena krivulja): Rumena krivulja ima opazen vrh, vendar manj oster kot pri distribuciji ob 
10:15uri, kar nakazuje na širši razpon valovnih dolžin za rdeco barvo. 
Infrardeca (rdeca krivulja): Zelo široka porazdelitev z vrhom v srednjih odstotkih, kar kaže na razlicne valovne dolžine za infrardeco svetlobo. UV (vijolicna krivulja): Podobno široka porazdelitev kot pri distribuciji ob 10:15 uri, vendar z 
nekoliko višjo frekvenco, kar kaže na vecjo prisotnost UV valovnih dolžin v srednjih odstotkih. Druge barve: Porazdelitvi za zeleno in modro sta nekoliko nižji po frekvenci, kar nakazuje manjšo prisotnost teh valovnih dolžin. 
3. Distribucija ob 10:21 uri: 
Rdeca (rumena krivulja): Ozek in oster vrh, ki nakazuje zelo specificen odstotek valovne dolžine, ki prevladuje v porazdelitvi rdece barve. Infrardeca (rdeca krivulja): Porazdelitev je razpršena, vendar z vec manjšimi vrhovi, kar nakazuje, 
da so infrardece valovne dolžine razpršene v razlicnih odstotkih. UV (vijolicna krivulja): UV barva ima širši vrh, kar nakazuje širšo porazdelitev valovnih dolžin. Druge barve: Modra in zelena kažeta zmerne vrhove, kar kaže na bolj osredotocene porazdelitve v 
primerjavi s prejšnjima distribucijama. 
4. Distribucija ob 10:24 uri: Rdeca (rumena krivulja): Širši vrh, ki nakazuje bolj razpršeno porazdelitev rdecih valovnih dolžin. Infrardeca (rdeca krivulja): Jasen vrh z visoko frekvenco v srednjih odstotkih, kar kaže na znatno 
koncentracijo specificnih valovnih dolžin. UV (vijolicna krivulja): Prikazuje širšo porazdelitev z zmernimi vrhovi, kar kaže na razlicne valovne dolžine. 
Druge barve: Svetlo modra in ciano modra kažeta ozke vrhove, kar nakazuje na usmerjeno porazdelitev valovnih dolžin. 
5. Distribucija ob 10:27 uri: 
Rdeca (rumena krivulja): Oster in visok vrh, ki nakazuje na zelo specificen odstotek valovne dolžine za rdeco barvo. Infrardeca (rdeca krivulja): Infrardeca barva kaže široko porazdelitev, vendar z opaznim vrhom. UV (vijolicna krivulja): UV-porazdelitev je zmerno razpršena, z opredeljenim vrhom, kar nakazuje 
na specificno obmocje valovnih dolžin. Druge barve: Porazdelitvi za modro in zeleno sta bolj osredotoceni, z jasnimi vrhovi, kar nakazuje na ožji razpon prevladujocih valovnih dolžin. 
6. Distribucija ob 10:30 uri: 
Rdeca (rumena krivulja): Visok, ozek vrh oznacuje dolocen odstotek prevladujoce valovne dolžine za rdeco. Infrardeca (rdeca krivulja): Široka porazdelitev s pomembnim vrhom, kar nakazuje na širši, vendar 
opredeljen razpon infrardecih valovnih dolžin. 
UV (vijolicna krivulja): UV valovne dolžine so razpršene z vec manjšimi vrhovi, kar nakazuje raznoliko porazdelitev. Druge barve: Porazdelitev modre barve je široka, medtem ko zelena barva kaže ozek, oster vrh. 
7. Distribucija ob 10:33 uri: 
Rdeca (rumena krivulja): Rdeca porazdelitev kaže mocan vrh, kar nakazuje na osredotoceno obmocje valovnih dolžin. Infrardeca (rdeca krivulja): Infrardeca barva ima zmerno porazdelitev z jasnim vrhom. UV (vijolicna krivulja): UV kaže široko porazdelitev z opaznimi vrhovi. Druge barve: Modra in zelena kažeta razlicne vrhove, ki oznacujejo osredotocena obmocja valovnih 
dolžin. 
8. Distribucija ob 10:36 uri: 
Rdeca (rumena krivulja): Izrazit, visok vrh oznacuje dolocen odstotek prevladujoce valovne dolžine za rdeco. 
Infrardeca (rdeca krivulja): Ta krivulja ima širši vrh z visoko frekvenco pri srednjem odstotku. 
UV (vijolicna krivulja): UV-porazdelitev je razširjena, vendar z jasnim vrhom. 
Druge barve: Zelena in modra krivulja kažeta jasne, osredotocene vrhove, kar kaže, da prevladujejo doloceni odstotki valovnih dolžin. Splošne ugotovitve: Rdeca barva (rumena krivulja): Na splošno prikazuje ostre vrhove, kar nakazuje, da so rdece 
valovne dolžine osredotocene okoli dolocenih odstotkov. 
Infrardeca barva (rdeca krivulja): Obicajno ima širšo porazdelitev z nekaterimi pomembnimi vrhovi, kar kaže, da so infrardece valovne dolžine razpršene v razponu odstotkov. UV (vijolicna krivulja): Pogosto prikazuje širše porazdelitve, kar nakazuje razlicno prisotnost UV 
valovnih dolžin pri razlicnih odstotkih. Druge barve: Barve, kot so zelena, modra in ciano modra, na splošno kažejo zmerne do ostre 
vrhove, kar nakazuje, da so njihove valovne dolžine osredotocene okoli dolocenih odstotkov, vendar se razlikujejo glede na posamezne distribucije. Ta analiza poudarja porazdelitev valovnih dolžin razlicnih barv pri razlicnih odstotkih, kar daje 
vpogled v koncentracijo in širjenje valovnih dolžin vsake barve. Dominantne barve znotraj teh distribucij so naslednje: 
a.
Distribucija ob 10:15 uri: rdeca, infrardeca in vijolicna 

b.
 Distribucija ob 10:18 uri: rdeca, infrardeca in UV 

c.
Distribucija ob 10:21 uri: rdeca, infrardeca in zelena 

d.
 Distribucija ob 10:24 uri: rdeca, infrardeca in svetlomodra 

e.
Distribucija ob 10:27 uri: rdeca, infrardeca in modra 

f.
 Distribucija ob 10:30 uri: rdeca, infrardeca in zelena 

g.
 Distribucija ob 10:33 uri: rdeca, infrardeca in UV 

h.
 Distribucija ob 10:36 uri: rdeca, infrardeca in zelena Na osnovi teh okvirnih ugotovitev lahko trdimo, da se barvni spekter svetlobe tudi na krajša casovna obdobja nenehno spreminja in da še zlasti rdeca in infrardeca barvi prevladujeta, saj imata 


tudi najširši razpon valovnih dolžin. Ostale barve, kot so zelena, UV, vijolicna, svetlomodra in modra, obcasno postajajo v barvnem spektru soncne svetlobe nekoliko mocnejše, vendar se to stanje nenehno spreminja. Preostala nam je zdaj še analiza združenih podatkov iz teh distribucij (glej shemo o vizualnem programiranju, t.j. violinski in distribucijski diagram). 

5.7.2.7 Slika 522: Violinski diagram združenih podatkov 
Slika 522 ponazarja violinski diagram združenih podatkov oziroma vseh osmih meritev v casu od 
10:15do 10:36 ure. Na violinskem diagramu so prikazane porazdelitve valovnih dolžin za razlicne barvne nivoje, pri cemer x-os predstavlja posamezne barvne nivoje (Rd, O, Ru, M, V, Z, SM, CM, IR, UV), y-os pa prikazuje odstotke zastopanosti teh valovnih dolžin. 
Analiza violinskega diagrama: Rdeca (Rd): Porazdelitev je široka, s poudarkom na višjih odstotkih, kar kaže na mocno prisotnost rdece barve v 
tem spektru. Vrhovi so koncentrirani okoli 94% do 98%. Oranžna (O): Oranžna barva ima sorazmerno široko porazdelitev, s poudarkom na odstotkih med 90% in 96%. Vrhovi so nekoliko nižji, a še vedno kažejo pomembno prisotnost. Rumena (Ru): Rumena barva prikazuje nekoliko ožjo porazdelitev kot oranžna, vendar s podobnimi vrhovi med 
90% in 96%. 
Prisotnost je zmerna, vendar opazna. 
Modra (M): Modra ima ožjo porazdelitev z vrhovi med 92% in 96%. Manjša prisotnost v primerjavi z rdeco in oranžno. Vijolicna (V): Vijolicna barva ima podobno porazdelitev kot modra, vendar z nekoliko višjo koncentracijo v 
srednjem razponu odstotkov. Zelena (Z): Zelena prikazuje sorazmerno široko porazdelitev z vrhovi med 92% in 96%. Prisotnost je zmerna, vendar enakomerna skozi celoten razpon. Svetlo modra (SM): Svetlo modra ima bolj osredotoceno porazdelitev z vrhovi okoli 94% do 96%. Prisotnost je manjša, vendar fokusirana. Ciano modra (CM): Ciano modra ima zelo podobno porazdelitev kot svetlo modra, s poudarkom na višjih odstotkih. Prisotnost je zmerna in podobno osredotocena. Infrardeca (IR): Infrardeca barva ima najširšo porazdelitev z vrhovi med 92% in 96%. Prisotnost je zelo izrazita, kar 
nakazuje na mocno dominacijo v tem spektru. Ultravijolicna (UV): Ultravijolicna barva ima najožjo porazdelitev z vrhovi okoli 94% do 96%. Prisotnost je majhna, 
vendar zelo osredotocena. Dominantne barve v združenem spektru: 
1.
 Infrardeca (IR) 

2.
 Rdeca (Rd) 

3.
 Oranžna (O) 

4.
 Rumena (Ru) 

5.
 Zelena (Z) 

6.
 Modra (M) 

7. 
Vijolicna (V) 

8.
 Ciano modra (CM) 

9.
 Svetlo modra (SM) 

10.  
Ultravijolicna (UV) Infrardeca in rdeca barva sta najbolj dominantni v spektru, medtem ko sta ultravijolicna in svetlo 


modra barva najmanj zastopani.401 Naj še okvirno analiziramo združeno distribucijo barv v soncnem spektru svetlobe. 

5.7.2.7.1 Slika 523: Združena distribucija valovnih dolžin barv in njihovi odstotni deleži 
Slika 523 prikazuje združeno distribucijo valovnih dolžin barv in njihovih odstotnih deležev. Na sliki so prikazane distribucije razlicnih barv, pri cemer y-os predstavlja frekvence, x-os pa odstotke valovnih dolžin. Vsaka barva na grafu predstavlja specificen barvni spekter. Tukaj je opis distribucij: 
Rumena distribucija (predstavlja razpon rdece valovne dolžine) ima širok razpon, z vrhom okoli 94 % ter še enim izrazitejšim vrhom pri približno 98 %. To kaže na mocno zastopanost rdece barve v spektru z vec vrhovi. 
401 Dosedanje okvirne analize so bile podprte z asistentom ChatGPT 
Rdeca distribucija (predstavlja razpon infrardece valovne dolžine) ima vrh med 82% in 84% ter še 
en vecji vrh okoli 90%. Infrardeca barva je mocno prisotna, še posebej pri nižjih odstotkih valovnih 
dolžin. Vijolicna distribucija (predstavlja razpon UV valovne dolžine) ima en sam vrh pri približno 98%. UV barva ima osredotoceno prisotnost pri višjih odstotkih. 
Modra distribucija (predstavlja razpon vijolicne valovne dolžine) ima vec vrhov, vendar se vecina koncentrira okoli 92% do 96%. 
Vijolicna barva je precej razpršena, z vec vrhovi (temno modra distribucija). Svetlo modra distribucija (predstavlja razpon svetlo modre valovne dolžine) ima vrhove okoli 92% do 94%. Svetlo modra barva je srednje prisotna, vendar ima nekaj osredotocenih vrhov. 
Ciano modra distribucija (predstavlja razpon ciano modre valovne dolžine): ima mocne vrhove 
okoli 92% do 96%. Ciano modra barva je dobro zastopana, z nekaj visokimi vrhovi. Roza distribucija (predstavlja razpon rumene valovne dolžine) je zelo osredotocena z vrhovi med 92% in 96%. Rumena barva ima zmerno do visoko prisotnost z osredotocenimi vrhovi. 
Manjša bledo rumena distribucija (predstavlja razpon zelene valovne dolžine) ima en vecji vrh okoli 
92%. Zelena barva je prisotna z enim izrazitim vrhom. Zelena distribucija (predstavlja razpon modre valovne dolžine) ima vec vrhov med 92% in 96%. Modra barva ima dobro prisotnost z vec vrhovi. 
Oranžna distribucija (predstavlja razpon oranžne valovne dolžine) ima vrhove okoli 90% do 94%. Oranžna barva je srednje prisotna, z razpršenimi vrhovi. 
Kljucne ugotovitve: Infrardeca (rdeca distribucija) ima edinstveno prisotnost pri nižjih odstotkih, medtem ko so UV (vijolicna distribucija), cianomodra (modra distribucija) in rumena (roza distribucija) osredotocene na višjih odstotkih. 
Modra, vijolicna in svetlomodra imajo vec vrhov, kar kaže na njihovo prisotnost v širšem spektru.  
Rdeca (rumena distribucija) in cianomodra (modra distribucija) imata vec vrhov, kar kaže na njuno mocno prisotnost v spektru.  Na podlagi ugotovitev iz analize združenih distribucij lahko ustvarimo lestvico dominantnih barv 
glede na njihovo prisotnost in pogostost vrhov v spektru soncne svetlobe. Ta lestvica v bistvu odraža relativno dominantnost barv, ki temelji na višini in širini dobljenih vrhov.  
1.
 Cianomodra (CM): Ima zelo izrazit in širok vrh med 94 % in 98 %, kar kaže na njeno prevlado v 

tem spektru.  

2.
 Rumena (Rd): Prikazuje zelo visok vrh med 92 % in 96 %, kar kaže na mocno prisotnost rdece barve v tem spektru. 

3.
 Infrardeca (IR): Ima dva vidna vrhova – pri nižjih odstotkih (okoli 82 %) in višjih (94 %), kar kaže na njeno pomembno vlogo.  

4.
 Modra (M): Prisotna je z vec vrhovi med 90 % in 96 %, kar nakazuje na zmerno, a stabilno prisotnost. 

5. 
Vijolicna (V): Ima vec vrhov, vendar manj izrazitih, razpršenih med 92 % in 98 %.  

6.
 Zelena (Z): Prisotna je z vrhom pri približno 94 %, kar nakazuje na njeno vlogo v spektru.  

7.
 Svetlomodra (SM): Prisotna z vec manjšimi vrhovi, vendar brez izrazite dominance. 

8.
 Ultravijolicna (UV): Prikazuje izrazit vrh pri najvišjih odstotkih (okoli 98 %), vendar je manj razširjena kot druge barve. 

9.
 Oranžna (O): Ima en izrazit vrh pri približno 90 %, vendar je manj dominantna v primerjavi z drugimi.  

10.
 Rumena (Ru): Ima nižje vrhove, predvsem med 86 % in 92 %, kar kaže na manjšo prisotnost. 


Ko primerjamo osem posameznih distribucij z združeno distribucijo, opazimo naslednje razlike in podobnosti: 
a.Razlike Posamezni podatki v primerjavi z združenimi podatki: Osem distribucij prikazuje podatke iz posameznih meritev, pri cemer vsaka predstavlja specificen 
niz podatkovnih tock. Vsak graf posameznih distribucij prikazuje variacije in frekvenco barv v 
dolocenih primerih ali meritvah.  Združena distribucija na drugi sliki združuje vse posamezne podatkovne nize v enoten graf. To ustvari bolj zapleteno vizualizacijo z vec prekrivajocimi se distribucijami, kar lahko zakrije nekatere podrobnosti, ki so bile vidne v posameznih grafih.  
Prekrivanje distribucij: Pri združeni distribuciji je prekrivanje med razlicnimi barvnimi predstavitvami bolj izrazito. To otežuje jasno razlikovanje med posameznimi distribucijami, še posebej, kadar so barve podobne ali se njihovi vrhovi pojavljajo v bližini.  
Dominantni vrhovi: 
Pri združeni distribuciji se lahko dolocene barve zdijo bolj dominantne zaradi združitve podatkov iz vec virov. To lahko vodi do tega, da so vrhovi bodisi okrepljeni bodisi zmanjšani v primerjavi s tistimi, ki jih vidimo v posameznih distribucijah.  
Vizualna zapletenost: 
Združeni graf je vizualno bolj kompleksen, zaradi cesar je težje prepoznati specificne trende ali anomalije, ki bi jih lažje opazili na posameznih grafih. 
b. Podobnosti 
Predstavitev barv: 
Tako posamezni kot združeni grafi ohranjajo enako barvno kodiranje za razlicne valovne dolžine, kar zagotavlja doslednost pri vizualizaciji podatkov.  
Splošni trendi: 
Ceprav je združena distribucija bolj kompleksna, so splošni trendi, kot je razpon odstotkov za posamezne barve, še vedno prisotni in vidni tudi v posameznih distribucijah.  
Kljucne ugotovitve: 
-
 Združena distribucija omogoca celovit pogled in analizo splošnih trendov v vec podatkovnih nizih, vendar pri tem žrtvuje nekaj jasnosti v podrobnostih. 

-
 Posamezne distribucije so jasnejše pri prikazu specificnih vzorcev in variacij, vendar ne nudijo celovitega pregleda podatkov. 


Na kratko, združena distribucija združuje podatke v enotno, celovito vizualizacijo, medtem ko posamezne distribucije ponujajo bolj jasen vpogled v locene podatkovne nize. Ta analiza nam lahko pomaga razumeti, katere barve ali valovne dolžine so najbolj znacilne za razlicne faze meritev in kakšna je njihova relativna pomembnost v združeni distribuciji. 
Zavedamo se velikega psihološkega, socialnega in kulturnega pomena zaznavanja barv pri ljudeh, saj barve nakazujejo nevarnosti, priložnosti, šibkosti, moci ter mocno vplivajo na druge kognitivne procese, kot so ucenje, zaznavanje, jezikovni razvoj in mišljenje (logicno, simbolicno itd.). Vemo, da nas UV-svetloba, ki je ne vidimo, ohranja budne, saj je njena prisotnost v nocnem casu skoraj nicna. Skratka, UV-svetloba vpliva na naše možgane in posledicno na naše mišljenje ter dejavnosti (npr. ponoci spimo, podnevi pa smo aktivni). 
Tudi infrardece (IR) svetlobe ne vidimo, temvec jo obcutimo kot toplotni ucinek. Ta vpliva na odziv našega telesa, miselne procese in dejavnosti (npr. mocni toplotni ucinki nas prisilijo, da poišcemo senco). 
Rdeci spekter svetlobe še mocneje vpliva na individualne in celo kolektivne miselne procese. Rdeca barva lahko izraža izjemno intenzivna custva, bodisi negativna (npr. sovraštvo, nasilje) bodisi pozitivna (npr. ljubezen, toplina). Le redko jo dojemamo kot nevtralno. Ni presenetljivo, da so veliki diktatorji, kot so Stalin, Hitler in Mao Cetung, oziroma njihovi režimi za nacionalne zastave izbrali rdeco barvo. Prav tako ni presenetljivo, da številne glasbene stvaritve tematizirajo ljubezen ali da filmska produkcija pogosto vkljucuje nasilne in ljubezenske vsebine (npr. vojni filmi, kriminalke, ljubezenske drame). 
Iz analize je razvidno, da je bila rdeca ena izmed dominantnih barv v spektru svetlobe. Ta barva v veliki meri podzavestno vpliva na naše mišljenje in vedenje. Vendar njen vpliv ni zgolj podzavesten, saj je rdeca barva tudi del naše zavesti. V vsakem primeru spodbuja naša custva in miselne procese, pri cemer lahko ti vplivi delujejo pozitivno, negativno ali kot njihova kombinacija. 
Zelena barva deluje pomirjujoce, podobno kot svetlomodra, ki lahko celo spodbuja nevtralno custvovanje in mišljenje. V nadaljevanju bi bilo smiselno preuciti pomen zaznavanja barv pri razlicnih vrstah živih bitij, kot so mikroorganizmi, žuželke, ribe, dvoživke, plazilci, ptice in sesalci, vkljucno s clovekom. Pri nekaterih organizmih niso kljucne barve, temvec intenzivnost in moc svetlobe. Mnoga živa bitja se bolj kot na vid zanašajo na vonj, tip in sluh, nekateri organizmi pa sploh niso odvisni od svetlobe. 
Preden se lotimo tega obsežnega raziskovanja, je treba opraviti še analizo meritev osvetljenosti, UV-sevanja, temperature in vlage. 

5.7.2.8 Slika 524: Zapisovalnik podatkov o temperaturi, vlagi, osvetljenosti in UV sevanju 
Slika 524 prikazuje zapisovalnik podatkov (Testo 160 THL), ki vsebuje štiri senzorje, saj lahko meri temperaturo, zracno vlago, osvetljenost in moc UV-sevanja. Ta zapisovalnik oziroma lokacija meritev se nahaja razmeroma v senci, kar pomeni, da ne bo mogoce neposredno meriti osvetljenosti in moci UV-sevanja s soncne svetlobe. Kljub tej pomanjkljivosti bo mogoce spremljati dinamicno spreminjanje osvetljenosti in moci UV-sevanja skozi cas (natancneje od 20. 7. 2024 do 19. 8. 2024). 
Poleg teh dveh glavnih meritev lahko analiziramo tudi spremembe zracne vlage in temperature. Obe spremenljivki sta tesno povezani z osvetljenostjo in mocjo UV-sevanja, saj je pri nižji zracni vlagi in višji temperaturi praviloma vecja tako osvetljenost kot tudi moc UV-sevanja. 
Pred predstavitvijo podatkov in vizualizacij je smiselno pojasniti, zakaj sploh merimo osvetljenost in moc UV-sevanja. Razlogi za tovrstne meritve so razlicni in pogosto povezani z zdravjem rastlin in ljudi, ucinkovitostjo fotosinteze, optimizacijo rasti, preucevanjem podnebnih vplivov, zašcito pred škodljivci, povecanjem pridelka itd. 
Prekomerno UV-sevanje lahko poškoduje rastlinske celice in njihovo DNK, medtem ko optimalna raven UV-sevanja spodbuja rast rastlin. Osvetljenost nam pomaga ugotoviti, ali rastline prejemajo zadostno kolicino svetlobe za uspešno rast, saj pomanjkanje svetlobe povzroca slabšo rast in zmanjšano plodovitost. Prekomerna osvetljenost in pretirano mocno UV-sevanje lahko negativno vplivata tudi na razlicne živalske vrste, kar posledicno vpliva na prehranjevalna omrežja. 
Glavni namen teh meritev je ugotoviti dinamicnost sprememb osvetljenosti in moci UV-sevanja, kar posredno vpliva tudi na barvni spekter soncne svetlobe. To vpliva na dominantnost posameznih barv, ki lahko usmerjajo dolocene miselne procese in vedenjske vzorce živih bitij. 
5.7.2.8.1 Preglednica 217: Majhen del podatkov o meritvah osvetljenosti in UV sevanja 

20.7.2024 09:00:00 768 358 20.7.2024 09:15:00 655 313 20.7.2024 09:30:00 696 319 20.7.2024 09:45:00 1145 505 20.7.2024 10:00:00 894 390 20.7.2024 10:15:00 971 432 

5.7.2.8.2 Slika 525: Linijski površinski diagram osvetljenosti in UV sevanja 
Preglednica 217 prikazuje majhen del izmerjenih statisticnih podatkov o osvetljenosti in UV-sevanju v obdobju od 20. 7. 2024 do 19. 8. 2024, medtem ko slika 525 ponazarja vizualizacijo teh podatkov s pomocjo linijskega površinskega diagrama. 
Zapisovalnik podatkov s štirimi senzorji je vsakih 15 minut tekom dneva izmeril vrednosti osvetljenosti (lx) in UV-sevanja (mW/m˛). Izmerjene so bile tudi vrednosti temperature, temperature rosišca, relativne in absolutne zracne vlage, ki pa niso v ospredju našega zanimanja.  
UV-sevanje (modra linija): 
-
 Zacetne vrednosti UV-sevanja so nicelne, kar je pricakovano, saj ponoci UV-sevanja prakticno ni. 

-
 Z zacetkom dneva se vrednosti UV-sevanja zacnejo povecevati in dosežejo vrhunec približno sredi dneva (okoli 12. ure), ko je sonce najvišje na nebu.  

-
 Po vrhuncu zacnejo vrednosti UV-sevanja postopoma upadati, dokler ne dosežejo skoraj nicelnih vrednosti ob koncu dneva. 

Osvetljenost (rdeca linija): 

-
 Podobno kot pri UV-sevanju so zacetne vrednosti osvetljenosti nizke ali nicelne, kar odraža nocne razmere. 

-
 Osvetljenost se povecuje hkrati z UV-sevanjem, vendar so njeni vrhovi bolj izraziti in kaoticni, kar nakazuje na variabilnost zaradi vremenskih sprememb, kot so oblacnost, senca ali druge atmosferske razmere.  

-
 Kljub podobnemu trendu kot UV-sevanje osvetljenost dosega višje vrednosti in kaže vecjo variabilnost skozi dan. 


Ugotovitve: 
Obstaja jasna korelacija med UV-sevanjem in osvetljenostjo, vendar osvetljenost kaže vecjo variabilnost. Rdeca površina, ki predstavlja osvetljenost, pogosto pokriva in presega modro površino UV-sevanja, kar kaže, da osvetljenost ni neposredno sorazmerna z UV-sevanjem. 
Na to vplivajo razlicni dejavniki, kot so naravni in umetni viri svetlobe, vremenske razmere in atmosferski vplivi. Linijski površinski diagram prikazuje znacilne dnevne vzorce UV-sevanja in osvetljenosti. Ceprav imata oba parametra podobno dnevno dinamiko z opaznimi vrhovi sredi dneva, osvetljenost (lx) kaže vecjo variabilnost.  
-
 Najvišja izmerjena vrednost UV-sevanja je bila 5492 mW/m˛, kar je zelo visoko in lahko ob daljši izpostavljenosti škoduje nekaterim rastlinam. 

-
 Povprecna vrednost UV-sevanja je bila 1390,52 mW/m˛, kar še vedno predstavlja zvišano vrednost, ki lahko negativno vpliva na dolocene rastlinske vrste. 


5.7.3 Barvno zaznavanje pri mikroorganizmih 
Mikroorganizmi zaznavajo barvni spekter soncne svetlobe s pomocjo razlicnih fotoreceptorjev oziroma beljakovin, ki absorbirajo dolocene valovne dolžine svetlobe. Ti fotoreceptorji mikroorganizmom omogocajo, da se prilagodijo okoljskim razmeram, optimizirajo fotosintezo, uravnavajo notranjo uro in se izogibajo škodljivemu UV-sevanju.  
Mikroorganizmi imajo specializirane fotoreceptorje, ki so obcutljivi na dolocene valovne dolžine svetlobe: 
-
 Klorofili so prisotni v fotosintetskih organizmih, kot so cianobakterije in alge, saj absorbirajo predvsem rdeco in modro svetlobo. Najbolj ucinkovito absorbirajo rdeco (približno 660 nm) in modro (približno 430 nm) svetlobo, zaradi cesar jih pogosto zaznavamo kot zelene, saj odbijajo zeleni del spektra. 

-
 Karotenoidi so posebni pigmenti, ki absorbirajo svetlobo v modrem in zelenem delu spektra, odbijajo pa rumeno, oranžno in rdeco svetlobo. Poleg tega šcitijo celice pred škodljivim vplivom prekomerne svetlobe.  

-
 Fikobiliproteini, prisotni v cianobakterijah in nekaterih algah, absorbirajo svetlobo v oranžno­rdecem do modro-zelenem spektru, kar tem organizmom omogoca ucinkovito izkorišcanje širšega spektra svetlobe za fotosintezo.  

-
 Nekateri mikroorganizmi, zlasti arheje Halobacterium, vsebujejo rodopsinu podobne proteine, ki omogocajo zaznavanje zelene in modre svetlobe. Ti proteini sodelujejo pri fototaksi, kar pomeni, da se organizem giblje proti ali stran od svetlobe.  


Dominantne barve v soncni svetlobi 
Soncna svetloba pokriva širok spekter valovnih dolžin, vendar niso vse valovne dolžine enako dostopne ali absorbirane pri mikroorganizmih: 
-
 Modra svetloba (450–495 nm) . zelo energicna in obilna; mnogi fotoreceptorji mikroorganizmov so obcutljivi nanjo.  

-
 Rdeca svetloba (620–750 nm) . kljucna za fotosintetske mikroorganizme, saj jo klorofili ucinkovito absorbirajo.  

-
 Zelena svetloba (495–570 nm) . manj pomembna za vecino mikroorganizmov, vendar jo nekateri organizmi s posebnimi pigmenti lahko izkoristijo za biološke procese.  


Na splošno mikroorganizmi zaznavajo soncni spekter svetlobe z razlicnimi fotoreceptorji, ki so obcutljivi na specificne valovne dolžine. Modra in rdeca svetloba sta biološko najpomembnejši, saj neposredno vplivata na fotosintezo in druge biološke funkcije. 
V prehranjevalnih omrežjih mikroorganizmov ima modra in rdeca svetloba kljucno vlogo: 
-
 Modra svetloba lahko poveca vidnost plena. 

-
 Rdeca svetloba vpliva na rast in produkcijo hranilnih snovi pri plenih.  

-
 Zelena svetloba lahko zmanjša vidnost nekaterih organizmov, kar vpliva na odnose med plenilci in plenom.  

-
 UV-svetloba vpliva na zašcitne mehanizme in vidljivost organizmov. Vpliv svetlobe na biološke procese Ceprav na viruse (z izjemo UV-sevanja) druge valovne dolžine nimajo neposrednega vpliva, barvni 

spektri svetlobe vplivajo na gostiteljske celice. Svetloba vpliva na številne biološke procese v živih celicah, vkljucno s cloveškim telesom: 

-
 Modra svetloba . vpliva na produkcijo melatonina in pospešuje celjenje ran.  

-
 Rdeca svetloba . spodbuja rast in regeneracijo celic ter energijsko podpira nevrone.  

-
 Infrardeca svetloba . krepi krvne celice in nevrone.  

-
 UV-svetloba . lahko poškoduje DNK, vendar sodeluje tudi pri sintezi vitamina D.  

-
 Zelena svetloba . izboljšuje cirkulacijo krvi in zvišuje prag bolecine.  Razlicne barve svetlobe imajo torej pomembne biološke ucinke tako na mikroorganizme kot na 


vecje organizme, vkljucno s clovekom. Oglejmo si, kateri barvni spektri svetlobe vplivajo na nekatere posamezne vrste mikroorganizmov: 
a.
Bakterije: UV in modra svetloba imata obicajno unicujoc ucinek na številne vrste bakterij, medtem ko rdeca, infrardeca, oranžna in zelena svetloba pogosto pozitivno vplivajo na njihovo rast in razvoj. 

b.
 Protozoji (npr. amebe, paramecije, vorticele, didinije, bickarji): Zelo podobno kot pri bakterijah; UV in modra svetloba lahko unicujeta njihovo DNK in povzrocata stres v celicah, medtem ko rdeca, infrardeca in zelena svetloba navadno spodbujajo rast in razvoj teh mikroorganizmov. 

c. 
Arheje: Mnoge vrste arhej niso neposredno odvisne od svetlobe. Pri drugih vrstah, ki uporabljajo svetlobo za pridobivanje energije, je vpliv UV in modre svetlobe negativen, medtem ko so vplivi rdece, infrardece in zelene svetlobe pozitivni. 

d.
 Mikroglive: Vpliv svetlobe na mikroglive je zelo podoben vplivu na prej opisane vrste. 

e.
Mikroalge: Modra svetloba lahko ima negativen ucinek (npr. povzroca stres), a tudi pozitiven ucinek, saj spodbuja proces fotosinteze. UV svetloba ima izrazito negativen ucinek na mikroalge. 


Rdeca, infrardeca in deloma zelena svetloba pozitivno vplivajo na mikroalge, saj spodbujajo njihovo rast in razvoj ter izboljšujejo izkoristek pri procesu fotosinteze. 
f. 
Vodni medvedki: Biološko gledano ne spadajo v razred mikroorganizmov, vendar so prostorsko prisotni v ravnini mikrokozmosa. Ta živa bitja so izjemno odporna na razlicna svetlobna sevanja, a ob daljši izpostavljenosti lahko UV in modra svetloba negativno vplivata na njihovo življenje. Rdeca, infrardeca in zelena svetloba lahko posredno pozitivno vplivajo na rast in razvoj vodnih medvedkov. Za vodne medvedke ni znano, ali sploh zaznavajo barve; verjetno so sposobni zaznati le intenziteto svetlobe in spremembe temperature ter kemijskih ucinkov v svojem življenjskem okolju. 

g.
 Nematodi: Z vidika mikrokozmosa jih lahko uvrstimo med mikroorganizme. Podobno kot pri vodnih medvedkih verjetno zaznavajo le intenziteto svetlobe, ne pa tudi razlicnih barv. 


Na osnovi tega kratkega pregleda lahko ugotovimo, da UV in modra svetloba pretežno negativno vplivata na življenje mikroorganizmov, medtem ko rdeca, infrardeca ter deloma zelena in oranžna svetloba pozitivno vplivajo na njihovo rast in razvoj. 
5.7.3.1 Barvno zaznavanje pri žuželkah 
Žuželke zaznavajo barve s pomocjo posebnih fotoreceptorjev, njihove sestavljene oci pa so prilagojene za zaznavanje razlicnih delov barvnega spektra. Barvni vid pri žuželkah lahko sestavlja tri barvne spektre, kar pomeni, da lahko zaznavajo UV, modro in zeleno svetlobo. Nekatere žuželke lahko vidijo dve osnovni barvi in njihove kombinacije, medtem ko druge zmorejo zaznati tri barve in njihove kombinacije. Žuželke pogosto tudi zaznavajo polarizirano svetlobo. 
a. 
Vodne žuželke: Odziv vodnih žuželk, kot so npr. vodni drsalci, kacji pastirji in licinke komarjev (glej podpoglavje o vodnih žuželkah), na razlicne barvne spektralne svetlobe je povezan z njihovim obnašanjem, preživetjem in razvojem. Spektri svetlobe lahko vplivajo na njihovo sposobnost navigacije, hranjenja, razmnoževanja in preživetja. Na vodne žuželke škodljivo vplivata UV svetloba (npr. poškodba DNK) in modra svetloba (npr. motnje pri orientaciji in navigaciji), medtem ko polni spekter svetlobe pozitivno vpliva na rast in razvoj vodnih žuželk. Pri nekaterih vrstah vodnih žuželk, kot so vodni drsalci, licinke komarjev, licinke enodnevnic in vodni hrošci, zelena in rdeca svetloba pozitivno vplivata na ucinkovitejše vedenjske vzorce. 

b.
 Kopenske žuželke: Podobno kot pri vodnih žuželkah. UV svetloba lahko poškoduje njihovo DNK, medtem ko mocnejša modra svetloba lahko moti njihovo navigacijo in orientacijo, kar ogroža njihovo preživetje. Na razvoj in rast kopenskih žuželk pozitivno vplivata bela svetloba (normalni 


polni spekter barv) in zelena svetloba (npr. za parjenje, iskanje hrane, skrivanje pred plenilci), rdeca svetloba (še posebej med nocnimi aktivnostmi) ter infrardeca svetloba (npr. za iskanje hrane). Zelena svetloba predvsem pozitivno vpliva na rast in razvoj listnih uši, dnevnih metuljev, kobilic, listnih hrošcev, mravelj, cebel itd. Rdeca svetloba lahko pozitivno vpliva na nocne metulje, mravlje, termite, šcurke, nocne hrošce itd. Infrardeca svetloba lahko pozitivno vpliva na nekatere vrste kacjih pastirjev, komarjev, bolh, klopev, termitov itd. 
5.7.3.2 Barvno zaznavanje pri ribah 
a.
Sladkovodne ribe: Sladkovodne ribe obicajno živijo v okolju, kjer je svetloba pogosto razpršena in absorbirana zaradi alg, rastlin in sedimentov. Zaradi tega je modra svetloba, ki ima krajšo valovno dolžino, manj prisotna v sladkovodnem okolju. Namesto tega prevladujejo daljše valovne dolžine, kot sta rdeca in zelena. Sladkovodne ribe so razvile receptorje, ki so bolj obcutljivi na rdeco in zeleno svetlobo, kar jim omogoca, da bolje zaznavajo barve v svojem okolju. Nekatere ribe imajo tudi receptorje za ultravijolicno svetlobo, kar jim pomaga pri iskanju hrane in prepoznavanju vrstnikov. 

b.
 Slanovodne ribe: Slanovodno okolje, zlasti v globokem morju, se zelo razlikuje od sladkovodnega. Modra svetloba lahko prodre globlje v slano vodo, medtem ko rdeca svetloba hitro izgine z globino, zaradi cesar slanovodne ribe pretežno živijo v modrem svetlobnem spektru. Slanovodne ribe imajo receptorje, ki so bolj obcutljivi na modro in zeleno svetlobo. Pri nekaterih globokomorskih ribah je sposobnost zaznavanja barv omejena, saj živijo v skoraj popolni temi. Namesto tega pogosto zaznavajo bioluminiscenco. 


UV in prekomerno mocna modra svetloba lahko izjemno negativno vplivata na rast in razvoj tako slanovodnih kot tudi sladkovodnih rib. Ribe na splošno za pozitiven razvoj potrebujejo polni spekter svetlobe. Na sladkovodne ribe pozitivno vplivata zelena in rdeca svetloba, prav tako infrardeca svetloba, medtem ko pri slanovodnih ribah velja podobno, le s to razliko, da potrebujejo za pozitiven rast in razvoj tudi dolocen pritok modre svetlobe. 
5.7.3.3 Barvno zaznavanje pri dvoživkah 
Nekatere dvoživke, kot so žabe, krastace, pupki in moceradi, imajo posebne sposobnosti zaznavanja barv, kar je odvisno od izzivov njihovega življenjskega okolja. Njihove oci vsebujejo fotoreceptorje, ki so sestavljeni iz palicic (za boljši vid v temi) in cepkov (za boljši vid pri mocnejši svetlobi in boljše razlikovanje barv). Vecina dvoživk ima trikromatski vid, kar pomeni, da so obcutljive na razlicne barvne spektralne komponente, kot so modra, vijolicna, zelena in rdeca svetloba. Nekatere dvoživke so tudi sposobne zaznati UV svetlobo, kar jim pomaga pri iskanju hrane in izbiri partnerja. 
a. 
Vodne dvoživke: Barvni spektri, kot sta modra in zelena, so za vodne dvoživke bolj opazni, zato imajo te dvoživke pogosto cepke, ki so bolj obcutljivi na te barve. 

b.
 Kopenske dvoživke: Imajo vid, prilagojen zaznavanju barv v dnevni svetlobi. Pomembni so spektri zelene in rdece svetlobe, saj jim pomagajo pri prepoznavanju plena, rastlin in drugih pomembnih elementov v njihovem okolju. 


Dolgotrajna izpostavljenost UV in prekomerno mocni modri svetlobi lahko izjemno škodljivo vpliva na rast in razvoj tako vodnih kot kopenskih dvoživk. Dvoživke v širšem pomenu potrebujejo za optimalno življenje polni spekter svetlobe. Na kopenske dvoživke še zlasti dobro vpliva zelena svetloba, medtem ko rdeca svetloba blagodejno vpliva na rast in razvoj vodnih dvoživk. Infrardeca svetloba praviloma izboljšuje presnovo dvoživk. 
5.7.3.4 Barvno zaznavanje pri plazilcih 
Vodni in kopenski plazilci imajo razvite sposobnosti zaznavanja barv, ki se razlikujejo glede na vrsto in življenjsko okolje. Njihova zaznava barv je kljucna za iskanje hrane, izbiro partnerja, izogibanje plenilcem in orientacijo v okolju. Barve zaznavajo s pomocjo specializiranih fotoreceptorskih celic v oceh, predvsem cepkov, ki so obcutljivi na razlicne valovne dolžine svetlobe. Nekatere vrste kac imajo v oceh tudi posebne filtre, ki blokirajo dolocene valovne dolžine svetlobe, tako da lahko še bolje razlikujejo med posameznimi barvami. 
a. 
Vodni plazilci: Imajo lahko vid, prilagojen razmeram pod vodo, kjer svetloba prodira drugace kot v zraku. Praviloma bolje zaznavajo modro in zeleno svetlobo, medtem ko je rdeca svetloba zanje manj vidna. 

b.
 Kopenski plazilci: Pretežno so prilagojeni zaznavanju barv v polnem spektru svetlobe, kar jim pomaga pri iskanju hrane, skrivanju pred plenilci in iskanju partnerja. Imajo odlicen barvni vid, kar jim omogoca razlikovanje zelo drobnih odtenkov barv. Zaznavajo lahko celo UV in infrardeco svetlobo, kar jim koristi pri odkrivanju in sledenju plena. 


Prekomerna izpostavljenost UV in prekomerno mocni modri svetlobi lahko zelo škodljivo vpliva na rast in razvoj tako vodnih kot kopenskih plazilcev. Optimalno UV sevanje lahko zelo pozitivno vpliva na zdravje plazilcev (npr. pri sintezi vitamina D3). Najbolje uspevajo v polnem spektru svetlobe. Nanje lahko pozitivno vplivata tudi rdeca svetloba (za bolj kakovostno spanje) in infrardeca svetloba (za spodbujanje apetita in uravnavanje telesne temperature). 
5.7.3.5 Barvno zaznavanje pri pticah 
Ptice imajo izjemno sposobnost zaznavanja barv, kar jim omogoca boljšo orientacijo, iskanje hrane, izogibanje plenilcem in izbiro partnerja. Njihov vid lahko uvrstimo med najbolj razvite v živalskem svetu. Mnoge ptice imajo tetrakromatski vid, kar pomeni, da imajo štiri cepke ali fotoreceptorje v oceh. To jim omogoca širši razpon zaznavanja svetlobnega spektra. Obcutljive so na razlicne valovne dolžine, od modro-vijolicne, zelene, rdece do UV svetlobe. Poleg tega njihove oci vsebujejo posebne filtre ali oljenice, ki še izboljšajo zaznavanje barv in njihovih odtenkov. Mrežnica je izjemno bogata s številnimi cepki, kar jim omogoca visoko locljivost in ostro sliko. 
a. 
Vodne ptice: Njihovi življenjski pogoji so ob in na vodi drugacni kot pri kopenskih pticah. Zaradi tega manj zaznavajo rdeco svetlobo in so bolj dovzetne za modro in zeleno svetlobo. To jim pomaga ucinkoviteje loviti hrano ali zaznati prihajajoce nevarnosti. Zmorejo zaznavati UV svetlobo, kar jim pomaga pri iskanju hrane. 

b.
 Kopenske ptice: Zmorejo zaznavati UV svetlobo, kar jim omogoca prepoznavanje drugih clanov in iskanje hrane. Razlicni barvni svetlobni spektri igrajo pomembno vlogo pri vedenjskih vzorcih kopenskih ptic, saj barve skorajda narekujejo paritvene rituale. Poleg tega lahko lažje prepoznajo razlicne teritorije in raznovrstne plenilce. 


Na vodne in kopenske ptice izjemno škodljivo vplivata prekomerna UV in modra svetloba ter izjemno mocna svetloba z razlicnih valovnih dolžin, ki povzroca blešcanje. Pozitivni vplivi na rast in razvoj ptic se lahko pokažejo pri UV-A in polnem naravnem spektru svetlobe. Ti vplivi vplivajo na njihovo zdravje in ucinkovite vedenjske vzorce pri doseganju preživetja. Na ptice lahko tudi pozitivno vplivata rdeci in infrardeci spekter svetlobe (npr. gretje, zmanjševanje stresnih ucinkov). 
5.7.3.6 Barvno zaznavanje pri sesalcih 
Vecina sesalcev ima dikromatski vid, medtem ko imajo primati in ljudje trikromatski vid, kar jim omogoca zaznavanje širšega barvnega spektra. 
a. 
Vodni sesalci: Imajo omejen barvni spekter in dobro zaznavajo predvsem modro in zeleno barvo. Za vodne sesalce je obicajno bolj pomembno, da zmorejo odkrivati oblike in kontraste, zato se ne zanašajo toliko na barve. To je še posebej pomembno za njihovo orientacijo, navigacijo in iskanje hrane v vodnem okolju. 

b.
 Kopenski sesalci: Vecina kopenskih sesalcev, kot so npr. psi, macke in razlicni glodavci, ima omejeno barvno zaznavanje in svet okoli sebe bolj vidi v odtenkih modre, sive in rumene barve. Rdeco in zeleno barvo slabše zaznavajo. Drugace je pri primatih in ljudeh, ki zmorejo zaznati 


številne barve in odtenke. Pri nekaterih sesalcih (npr. ježih) je pomemben tudi nocni vid, saj bolje vidijo v temi, vendar razen sivih odtenkov ne zaznavajo drugih barv in odtenkov. 
Prekomerna izpostavljenost tako modri kot tudi UV svetlobi obicajno škodljivo vpliva na sesalce, saj lahko poslabša njihov vid in povzroci negativni stres. Podobno kot pri pticah lahko tudi izjemno mocna svetloba z vseh valovnih dolžin škodljivo vpliva na vid sesalcev. Na sesalce praviloma pozitivno vpliva polni spekter naravne svetlobe (npr. rast in razvoj, ucinkoviti vedenjski vzorci), rdeca svetloba (npr. boljša regeneracija celic, ucinkovitejše celjenje ran), infrardeca svetloba (npr. ohranjanje telesne temperature) in zelena svetloba (proti stresni ucinek, sprostitev). Pri vodnih sesalcih ima infrardeca svetloba pretežno manjši vpliv. 
5.7.3.7 Barvno zaznavanje pri rastlinah 
Rastline zaznavajo barve s pomocjo pigmentov, vendar se sestava teh pigmentov razlikuje med kopenskimi in vodnimi rastlinami. V osnovi rastline uporabljajo pigment klorofil, ki najucinkoviteje absorbira modro in rdeco svetlobo ter odbija zeleno svetlobo. Rastline vsebujejo tudi druge pigmente, kot so oranžni, rumeni, modri in rdeci pigmenti, ki pomagajo pri absorpciji svetlobe razlicnih valovnih dolžin. 
a. 
Vodne rastline: Vsebujejo pigmente, ki zmorejo absorbirati svetlobo še zlasti v modrem in zelenem delu spektra. Nekatere vrste vodnih rastlin lahko absorbirajo tudi celoten spekter soncne svetlobe. Prilagojene so ožjemu spektru soncne svetlobe. 

b.
 Kopenske rastline: So pogosteje bolj izpostavljene širokemu spektru soncne svetlobe, zaradi cesar klorofil absorbira vecjo kolicino modre in rdece svetlobe. Kopenske rastline, ki se nahajajo v sencnih legah, pridelujejo vec klorofila, da lahko bolje absorbirajo razpršeno svetlobo. Prilagojene so širšemu spektru soncne svetlobe. 


Prilagojenost na ožji in širši spekter soncne svetlobe vpliva na videz in obliko rastlin. Na rastline negativno vplivajo prekomerna UV svetloba (poškodba DNK), rdeca svetloba (stres), infrardeca svetloba (prekomerno segrevanje) in zelena svetloba (slabši izkoristek fotosinteze). Pozitiven vpliv na rastline ima predvsem polni spekter bele svetlobe (optimalna rast in razvoj), zelena svetloba (uravnavanje spektra soncne svetlobe), modra svetloba (spodbuja rast listja in stebel) ter rdeca svetloba (spodbuja cvetenje in fotosintezo). 
5.7.3.9 Barvno zaznavanje pri makroalgah 
Makroalge uporabljajo posebne pigmente za ucinkovito zaznavanje in absorpcijo svetlobe. Ti pigmenti vkljucujejo klorofil, fikobiline in karotenoide, kar omogoca boljšo absorpcijo modre, rdece, oranžne in zelene svetlobe. 
a. 
Vodne makroalge: Te so prilagojene razlicnim globinam v vodi, kar omogoca optimalno absorpcijo svetlobe, ki prodira skozi vodo. To pomeni, da se absorpcija modrega in zelenega spektra svetlobe razlikuje med razlicnimi vrstami alg (npr. rdece alge, rjave alge). 

b.
 Kopenske makroalge: Te so pogosto izpostavljene polnemu spektru soncne svetlobe, zaradi cesar je njihova sestava pigmentov drugacna od vodnih makroalg. Zajamejo polni spekter soncne svetlobe in so še posebej dovzetne za modri in rdeci spekter svetlobe. Kopenske makroalge se tudi ucinkovito prilagajajo sencnim legam. 


Na makroalge negativno vplivata prekomerna UV svetloba (poškodba DNK) in infrardeca svetloba (negativni stres, prekomerno gretje). Njihovo optimalno rast in razvoj pozitivno vplivajo svetloba v modrem, rdecem in zelenem spektru (boljša fotosinteza, razmnoževanje, cvetenje). 
5.7.3.9.1 Barvno zaznavanje pri makro- glivah 
Njihovo barvno zaznavanje se precej razlikuje od rastlin in alg, saj svetlobo zaznavajo s pomocjo posebnih fotoreceptorjev, kot so kriptokromi in fototropini. Zaznavajo predvsem modro, rdeco in nekatere vrste gliv celo UV svetlobo. Izjemno škodljivo na makroglive, tako vodne kot kopenske, vplivata predvsem prekomerna izpostavljenost UV svetlobi (poškodba DNK) in infrardeca svetloba (segrevanje, stres). Na vodne in kopenske makroglive pozitivno vplivata modra svetloba (spodbuja rast in razvoj) ter rdeca svetloba (povecuje proizvodnjo spor). 
Kot lahko razberemo iz teh kratkih opisov o vplivu svetlobnega spektra na živa bitja, je ta vpliv vecji, kot bi si upali priznati. V bistvu narekuje fiziološko in mentalno zdravje, prehranjevanje, presnovo in celo prenos genov. Skupni imenovalec negativnih vplivov na živa bitja je prekomerna izpostavljenost UV in modri svetlobi, medtem ko pretežno pozitivno vplivata rdeca, infrardeca, zelena in polni spekter svetlobe. Posamezni spektri in polni spekter svetlobe lahko celo vplivajo na dihalne funkcije živih bitij, kar je nekakšen odziv na procesiranje barv, na katere so dolocena živa bitja bolj dovzetna. 
Pri bolj zapletenih živih bitjih z bolj razvitimi živcnimi sistemi lahko trdimo, da so barve zgolj interpretacija polnega spektra svetlobe in njihovih posameznih valovnih dolžin. Obstajajo dolocena vedenja, kako posamezne živalske vrste zaznavajo barve, pri cemer pa niso toliko znani njihovi miselni procesi, ki se odmikajo od prehranjevanja, presnove, iskanja varnega zavetja, bega pred plenilci, odkrivanja plena in prenosa genov. V tem vpogledu je cloveška vrsta manjša neznanka, saj se dobro zavedamo vpliva, ki ga imajo razlicni spektri svetlobe, in s tem tudi barve ter njihovi odtenki na kognitivne procese ljudi (npr. ekonomska in politicna propaganda, popularna glasba, podkrepljena z vizualnimi ucinki, umetnost, znanost, šport, vladanje, vojska, policija). 
Vid živih bitij in s tem zaznavanje barv je predvsem odvisno od njihovega nacina življenja v dolocenem okolju, ki zahteva spretnosti pri navigaciji, orientaciji, iskanju hrane, komunikaciji, spoprijemanju s stresnimi situacijami in prenosu genov. Na primer, cebele in mravlje vidijo cloveka na precej drugacen nacin; pomembne niso podrobnosti obraza, ampak predvsem oblike, kontrasti, vonjave in gibanja. Z vidika teh žuželk je clovek bolj viden kot roj gibajocih tock ali kot gibajoca megla z drugacnim barvnim spektrom zaznavanja. Cebele in mravlje ne zaznavajo rdece barve, lahko pa zaznavajo UV svetlobo, ki je za ljudi nevidna. Zaznavanje UV svetlobe ne prinaša koristi za ljudi, ampak škoduje zdravju, medtem ko je to za cebele in mravlje kljucnega pomena za preživetje (npr. iskanje hrane, prenos genov). 
Naši hišni ljubljencki, kot so psi in macke, vidijo svet tudi na precej drugacen nacin, ceprav je struktura njihovih oci podobna ljudem. Psi in macke prav tako ne zaznavajo rdece barve, so pa bolj dovzetni za modro, zeleno in rumeno barvo. Ne osredotocajo se toliko na podrobnosti obrazov, temvec se bolj zanašajo na vonjave in gibanje, ceprav psi in macke zmorejo prepoznati cloveške obraze ter ugotavljati razlicna custvena stanja. Skratka, imamo opravka z razlicnimi nastavitvami zaznavanja barv v svetlobnem spektru. 
Psi in macke imajo omejen barvni spekter, saj zaznavajo pretežno modro in rumeno svetlobo, medtem ko imajo težave pri zaznavanju rdecih in zelenih barv. Mravlje zaznavajo svetlobo v ožjem spektru, zato ne prepoznavajo rdecih in zelenih odtenkov, ampak so usmerjene na zaznavanje UV in modre svetlobe. Cebele zaznavajo krajše valovne dolžine, medtem ko so ljudje usmerjeni v zaznavo daljših valovnih dolžin svetlobe. Podobno kot mravlje, psi in macke, tudi cebele ne zaznavajo rdece barve in so bolj dovzetne za UV, modro in zeleno svetlobo. 
Ob tem je potrebno pripomniti, da cebele zaznavajo zelene odtenke na drugacen nacin kot ljudje, saj so bolj osredotocene na rastlinsko naravo. To je še posebej pomembno za prepoznavanje razlicnih vrst rastlin in njihovih cvetov ter razlikovanje med razlicnimi okolji. Pri ljudeh so zelo pomembne barve, ki se nahajajo na nivoju daljših valovnih dolžin od UV in krajših od infrardece svetlobe. Zaradi dodatne osvetlitve priložimo slikovno primerjavo med svetlobnim spektrom zaznavanja barv cebel in ljudi, kar je zanimivo, ker imata tako cebela kot clovek trikromatski vid. 

5.7.4 Slika 526: Primerjava med vidnim spektrom cebel in ljudi 
Slika 526 prikazuje primerjavo med vidnim spektrom cebel in ljudi. Ugotovimo lahko, da je vidni spekter pri cebelah usmerjen na krajše valovne dolžine, medtem ko je pri ljudeh bolj usmerjen na daljše. Vidna spektra se precej razlikujeta, prav tako pa se razlikuje tudi slog življenja in zanimanja obeh vrst živih bitij. Tako cebele kot ljudje so se na osnovi genske zasnove, fiziološke strukture, kognicije, nagona po preživetju in izzivov okolja naucili zaznavati svetlobni spekter oziroma barve. 
Za mnoge živalske vrste rdeca barva sploh ni pomembna, medtem ko je pri mnogih primatih in vecini ljudi drugace, saj ima rdeca barva izjemen pomen glede sloga življenja ter miselne koncentracije oziroma osredotocenosti. Dominantnost rdece barve v svetlobi bi lahko obcasno povzrocila vecjo pripravljenost k nasilju in intenzivnejšim custvenim reakcijam, še zlasti v družbah ljudi in vecjih primatov. V tej povezavi je verjetno tudi ritem dihanja in srcni utrip nekoliko hitrejši, kar lahko pomeni tudi hitrejšo pripravljenost na raznolike odlocitve. 
Naj si skiciramo nacin mišljenja in delovanja pri živih bitjih v širšem pomenu v primerjavi s clovekom. 

5.7.4.1 Slika 527: Miselni svet živih bitij v širšem pomenu 
Slika 527 prikazuje diagram miselnega sveta živih bitij v širšem pomenu, saj podrobnosti še ne poznamo dovolj dobro. Hkrati lahko dolocimo skupne imenovalce. Glavni skupni imenovalec vseh živih bitij je nagon po preživetju, ki mu je lahko dodan tudi priložnostni prestiž. Miselni procesi in dejavnosti so v osnovi zelo podobni clovekovim. Ni povsem pretirano trditi, da mnogi ljudje na našem planetu živijo na osnovi prikazanega diagrama. Miselni procesi in njihove dejavnosti sledijo cilju po prehranjevanju (iskanje hrane, nekatera živa bitja tudi skladišcijo hrano), varnem življenju (zavetje, dom, zašcita), orientaciji (sledijo cutilom, zaznavajo prostor, imajo notranjo uro), komunikaciji (obvešcanje o viru hrane, obvešcanje o nevarnosti, vzgajanje potomcev), prenosu genov (iskanje partnerja, parjenje) in zabavi (skozi igro se mladici ucijo in kalijo). 
Ob tem lahko izpostavimo mravlje in cebele, ki izvajajo lastno produkcijo hrane za svoje potrebe. To je izjema v živalskem svetu, zato produkcija ni bila dodana k temu diagramu. V naslednjem diagramu bo prikazan miselni svet cloveka, ki bo nekoliko bolj razvejan. Vkljucuje še druge miselne procese in dejavnosti, ki prispevajo k okrepitvi nagona po preživetju s prekomernim prestižem. Cloveški miselni svet vkljucuje tudi prekomerno produkcijo hrane in tehnologije, ukvarjanje z umetnostjo (vkljucuje estetiko) in znanostjo. Slednja pomeni nekakšen nadzor nad dogajanji v družbi in naravi ter dodatno orodje za preživetje s prekomernim prestižem. 
Povrhu tega clovek tudi nadzoruje samega sebe, zaradi cesar je vzpostavil dokaj natancna merila za normalno in nenormalno mišljenje ter vedenje. Tehnologija kot aplikacija za preživetje s prekomernim prestižem je pogosto izid znanstvenih raziskav. V primerjavi s celotnim prebivalstvom sveta je število znanstvenikov sorazmerno majhno, vendar kljub temu dovolj veliko, da clovek lahko uresnicuje svoj nagon po prekomernem prestižu. Resnici na ljubo pa uživa zgolj okoli 10 % celotnega svetovnega prebivalstva dolocen do prekomernega prestiža. Preostali del ljudi živi na robu ali pa v popolni revšcini. 

5.7.4.2 Slika 528: Miselni svet ljudi 
Slika 528 prikazuje bolj razvejan diagram o miselnem svetu ljudi. Clovek je bitje, ki se zelo zanaša na barve bolj kot na ostala cutila. Ima sicer omejen vidni spekter in ne more zaznavati UV in infrardece svetlobe, vendar ga je narava obdarila z bogatim zaznavanjem barv in njihovih odtenkov. Svetlobni spekter soncne svetlobe tako ni zgolj sredstvo za prehranjevanje, varnost, orientacijo, komunikacijo, prenos genov in zabavo, temvec je tudi nekakšen vir za znanstvene in umetniške dejavnosti, katerih izid je tudi sodobna tehnologija. Vse te dejavnosti dodatno okrepijo nagon po preživetju s prekomernim prestižem. 
Svetloba ne vpliva zgolj na živi, temvec tudi na neživi svet, kot so voda, prst in zrak. To v nadaljevanju izrazito vpliva na živi svet. Oglejmo si nekoliko podrobneje vpliv soncne svetlobe na neživi svet v povezavi z živim. 
5.7.5 Vpliv soncne svetlobe na neživi svet v povezavi z živim 
Osredotocili se bomo na vpliv soncne svetlobe na vodo, prst, in zrak ter ob tem izpostavili nekatere posledice na živi svet. 
a.
Prekomerno UV sevanje v soncnem spektru svetlobe lahko vpliva na vodo tako, da povzroca kemijske spremembe v vodi ter negativno vpliva na organizme in ekosisteme (npr. slabša kakovost vode, spremembe v prehranjevalnih omrežjih, prekomerni razmah alg). 

b.
 Prekomerno UV sevanje v soncnem spektru svetlobe lahko vpliva na prst tako, da ogroža obstanek mikroorganizmov v tleh, spodbuja neželene kemijske procese, omogoca razgradnjo pomembnih organskih snovi in slabi strukturo ter plodnost tal. 

c.
Prekomerno UV sevanje v soncnem spektru svetlobe lahko vpliva na zrak tako, da negativno spreminja kemicne reakcije v atmosferi, povecuje onesnaženost ozracja, spodbuja prekomerno produkcijo ozona in ogroža zdravje živih bitij ter optimalno delovanje ekosistemov. 

d.
 Prekomerna vijolicna svetloba v soncnem spektru lahko vpliva na vodo v naravi tako, da zmanjšuje ucinkovitost fotosinteze, povecuje negativni stres pri vodnih živih bitjih (slabša kakovost vode, slabo zdravje), pospešuje razgradnjo organskih spojin, poruši kemicno ravnovesje v vodi ter zmanjšuje ucinkovitost ekosistemov in prehranjevalnih omrežij. 

e.
Prekomerna dominantnost modre svetlobe v soncnem spektru lahko vpliva na prst tako, da negativno vpliva na nekatere mikroorganizme, povzroca neželene kemicne procese v tleh, ruši strukturo in zdravje tal ter slabi optimalno delovanje ekosistemov. S tem se lahko spreminja organska sestava tal, sposobnost zadrževanja vode in plodnost tal. To negativno vpliva na rast rastlin in kakovost tal. 

f.
 Prekomerna dominantnost modre svetlobe v soncnem spektru lahko vpliva na zrak tako, da spodbuja škodljive fotokemicne reakcije, omogoca dodatno onesnaževanje ozracja (npr. fotokemicni smog), spreminja podnebne razmere in negativno vpliva na zdravje mnogih živih bitij. 

g.
 Prekomerna dominantnost svetlo modre svetlobe v soncnem spektru lahko vpliva na vodo tako, da škodljivo spreminja fotosintezo v vodnih ekosistemih, povzroca kemijske spremembe, spreminja temperaturo vode, omogoca razmah alg in spremembe v prehranjevalnih omrežjih. Povrhu tega se lahko spremenijo opticne lastnosti vode, kar vpliva na videz in ekološko ravnovesje vodnega okolja. 

h.
 Prekomerna dominantnost svetlo modre svetlobe v soncnem spektru lahko vpliva na prst tako, da ogroža obstoj nekaterih mikroorganizmov (npr. cianobakterij), nekaterih rastlin ter povzroca neželene kemijske procese v tleh. Povrhu tega se lahko razgrajuje vecja kolicina potrebnih organskih snovi, spreminja optimalna raven hranil, krha strukturo korenin in zmanjšuje zmožnost tal za zadrževanje vode. Te spremembe lahko vplivajo na plodnost tal, zdravje rastlin in splošno ravnovesje v ekosistemu. 

i.
Prekomerna dominantnost svetlo modre svetlobe v soncnem spektru vpliva na zrak tako, da povzroca vecjo razpršitev svetlobe, spodbuja škodljive fotokemicne reakcije, spreminja sestavo in gibanje aerosolov ter vpliva na podnebne razmere. Lahko povzroci povecano produkcijo ozona v tleh, vpliva na slabšo vidljivost in spreminja opticne lastnosti atmosfere, kar posredno vpliva na zdravje živih bitij in na optimalno delovanje ekosistemov. 

j.
 Prekomerna dominantnost ciano-modre svetlobe v soncnem spektru lahko vpliva na vodo tako, da spodbuja prekomerno fotosintezo, kar povzroca spremembe pri rastlinah in algah. Povrhu tega 


lahko vpliva na škodljive kemijske procese, kot je razgradnja potrebnih organskih snovi, in povzroca spremembe v temperaturi vode. Spreminja lahko barvo in opticne lastnosti vode, kar vpliva na biotsko raznovrstnost in dinamiko v ekosistemih. 
k.
 Prekomerna dominantnost ciano-modre svetlobe v soncnem spektru vpliva na prst pretežno posredno tako, da škodljivo vpliva na rast rastlin in mikrobne aktivnosti. S tem lahko prihaja do sprememb v strukturi tal, vsebnosti organskih snovi in razpoložljivosti potrebnih hranil. Zaradi neželenih kemicnih procesov se lahko zmanjšuje plodnost tal, kar negativno vpliva na ravnovesje ekosistema. 

l.
Prekomerna dominantnost ciano-modre svetlobe v soncnem spektru vpliva na zrak tako, da povecuje razpršitev svetlobe, pospešuje dolocene neželene fotokemicne reakcije in spreminja sestavo ter dinamiko aerosolov. Te spremembe lahko vplivajo na opticne lastnosti atmosfere, vidljivost, tvorbo ozona, okoljske spremembe, zdravje živih bitij in podnebne razmere. 

m.
Prekomerna dominantnost zelene svetlobe v soncnem spektru lahko na daljši rok vpliva na vodo v naravi pretežno tako, da zmanjšuje ucinkovitost fotosinteze vodnih rastlin in alg (zmanjšana produkcija biomase), povzroca neželene kemicne reakcije ter spreminja opticne lastnosti in temperaturo vode. Skratka, lahko prihaja do neravnovesja v vodnih ekosistemih. 

n.
 Prekomerna dominantnost zelene svetlobe v soncnem spektru vpliva na prst tako, da povzroca zmanjšano rast rastlin, kar vodi do manjšega vnosa organske snovi v tla. To lahko vpliva na aktivnost mikroorganizmov, razpoložljivost hranil ter strukturo tal, njihovo rodovitnost in sposobnost podpore rastlinam. Ti ucinki bi lahko porušili ekološko ravnovesje v ekosistemih. 

o.
 Prekomerna dominantnost zelene svetlobe v soncnem spektru lahko vpliva na zrak tako, da povzroci manjšo ucinkovitost fotosinteze, kar vodi do zmanjšane produkcije ogljikovega dioksida in kisika v vodi. Te spremembe lahko vplivajo na optimalno sestavo ozracja. Tudi spremembe v emisijah hlapnih organskih spojin lahko vplivajo na kemijske reakcije v atmosferi, vkljucno z dodatno produkcijo aerosolov in ozona, kar lahko spremeni kakovost zraka in podnebne razmere. 

p.
 Prekomerna dominantnost rumene svetlobe v soncnem spektru lahko vpliva na vodo tako, da zmanjšuje ucinkovitost fotosinteze vodnih rastlin in alg, zmanjšuje produktivnost potrebnih mikroorganizmov ter ruši ravnovesje v prehranjevalnih omrežjih. Povrhu tega se lahko spremenijo opticne lastnosti vode in njena temperatura. Lahko pride tudi do nastanka neželenih fotokemijskih procesov v vodi, kar lahko poruši ekološko ravnovesje in zdravje vodnih ekosistemov. 

q.
 Prekomerna dominantnost rumene svetlobe v soncnem spektru lahko negativno vpliva na prst tako, da zmanjšuje ucinkovitost fotosinteze, razgrajuje potrebne organske snovi, spreminja vrhnjo 


temperaturo in stabilnost tal ter zmanjšuje število mikroorganizmov v prsti. Posledicno se lahko tudi spreminja kakovost in rodovitnost prsti. 
r.
Prekomerna dominantnost rumene svetlobe v soncnem spektru lahko posredno vpliva na zrak tako, da se zmanjšuje absorpcija ogljikovega dioksida in proizvodnja kisika, kar lahko negativno vpliva na optimalno sestavo zraka. Povrhu tega se lahko spremeni emisija hlapnih organskih spojin, kar lahko spodbudi neželene kemicne reakcije v atmosferi. K temu lahko še dodamo lokalne temperaturne spremembe v ozracju. Vse to bi lahko slabilo kakovost zraka in povzrocilo dolocene spremembe v podnebnih razmerah. 

s.
 Prekomerna dominantnost oranžne svetlobe v soncnem spektru lahko vpliva na vodo v naravi tako, da zmanjša ucinkovitost fotosinteze. Posledicno bi se tudi spremenila rast rastlin in alg, kar bi vplivalo na prehranjevalna omrežja v vodnih virih. Povrhu tega lahko pride do sprememb v opticnih lastnostih in temperaturi vode. Te spremembe bi najbrž porušile ravnovesje v vodnih ekosistemih. Ob upoštevanju možnega pojava neželenih fotokemijskih reakcij bi lahko tudi prišlo do dodatnega onesnaževanja vode. 

t.
Prekomerna dominantnost oranžne svetlobe v soncnem spektru lahko negativno vpliva na prst tako, da se zmanjšuje ucinkovitost fotosinteze ter rast rastlin in alg. To bi lahko povzrocilo manjšo kolicino nujno potrebnih organskih snovi v tleh, zmanjšano aktivnost mikroorganizmov, dodatno segrevanje zgornjih plasti tal in slabše fizikalne lastnosti prsti. V dolgorocnem pogledu bi to vplivalo na manjšo rodovitnost tal, porušeno stabilnost prsti in biotsko raznovrstnost. S tem bi prišlo do rušenja dinamik in ravnovesja v ekosistemih. 

u.
 Prekomerna dominantnost oranžne svetlobe v soncnem spektru bi lahko posredno vplivala na zrak tako, da bi spremenila temperaturo ozracja, kar bi lahko povzrocilo lokalno segrevanje in spreminjanje dolocenih podnebnih pogojev. Povrhu tega bi se lahko zmanjšala ucinkovitost fotosinteze rastlin in alg, kar bi povecalo koncentracijo ogljikovega dioksida in zmanjšalo koncentracijo kisika v ozracju. Prihajati lahko tudi do opticnih in fotokemicnih sprememb ozracja, s cimer bi se lahko porušila optimalna sestava zraka (bolj onesnažen zrak). 

v.
 Prekomerna dominantnost rdece svetlobe v soncnem spektru lahko posredno vpliva na vodo v naravi tako, da prihaja do temperaturnega dviga vode (vecja kolicina izhlapevanja vode), manjše ucinkovitosti fotosinteze in sprememb v opticnih lastnostih vode. Te spremembe bi lahko povzrocile rušenje ravnovesja vodnih ekosistemov. 

w.
 Prekomerna dominantnost rdece svetlobe v soncnem spektru bi lahko vplivala na prst tako, da se zviša temperatura tal, spremenijo aktivnosti mikroorganizmov, zmanjša rast rastlin ter zmanjša 


vlažnost tal. To lahko povzroci spremembe v strukturi tal, kar bi negativno vplivalo na rodovitnost tal in rast rastlin. S tem bi se lahko porušilo optimalno ravnovesje ekosistema. 
x.
 Prekomerna dominantnost rdece svetlobe v soncnem spektru bi lahko posredno vplivala na zrak tako, da bi se spremenila temperatura zraka in prihajalo do sprememb pri fotokemijskih reakcijah. To lahko vpliva na kakovost zraka, vreme, rast rastlin in splošno ravnovesje plinov v ozracju (ozon, ogljikov dioksid in kisik). 

y.
Prekomerna dominantnost infrardece svetlobe v soncnem spektru bi imela izrazite termicne vplive na vodo v naravi. Posledice bi se kazale kot dvig temperature površinskih slojev vode, vecja kolicina izhlapevanja vode, stres za vodne organizme, spremenjene dinamike mešanja vode in zmanjšana topnost kisika. To bi mocno vplivalo na ravnovesje ekosistemov, biotsko raznovrstnost, oceane in podnebje. 


z1. Prekomerna dominantnost infrardece svetlobe v soncnem spektru bi izrazito vplivala na prst tako, da bi se povišala temperatura tal, povecalo izhlapevanje, pospešila mikrobna aktivnost (npr. bakterije, glive), zavirala rast nekaterih rastlin in porušila strukturo tal. To bi negativno vplivalo na rodovitnost tal, podnebne razmere (npr. suša, erozija) in s tem posledicno na optimalno ravnovesje ekosistemov. 
z2. Prekomerna dominantnost infrardece svetlobe v soncnem spektru bi izrazito vplivala na zrak tako, da bi se povišala temperatura zraka, povecal ucinek tople grede, spremenili vremenski vzorci in povecala onesnaženost. To bi lahko poslabšalo kakovost zraka, povzrocilo bolj ekstremna vremenska stanja in manj ugodne globalne podnebne razmere. 
Meritve spektrov soncne svetlobe so pokazale sorazmerno precejšnjo dinamiko sprememb glede dominantnosti posameznih barvnih spektrov v razlicnih casih tekom dneva. Ugotovljeno je bilo tudi, da pri teh dominantnostih v bistvu ne gre za pojave, ki so na daljši cas prisotne. V bistvu se svetlobni spekter soncne svetlobe sorazmerno samoorganizira oziroma uravnava. Naj se v naslednji shemi povzamejo morebitni daljši vplivi dominantnih barvnih spektrov znotraj spektra soncne svetlobe. 

5.7.5.1 Slika 529: Povzetek vsebine o dominantnosti posameznih barvnih spektrov 
Slika 529 prikazuje slikovni povzetek vsebine o dominantnosti posameznih barvnih spektrov znotraj celotnega spektra soncne svetlobe. Gre za kljucne besede, ki poudarjajo glavne vplive daljše izpostavljenosti vode, prsti in zraku na dominantnost posameznih barv znotraj soncnega spektra svetlobe. Gre predvsem za skupne vplive, kot so manjša ucinkovitost fotosinteze alg, rastlin in gliv, kar povzroca vecjo absorpcijo ogljikovega dioksida in manjšo proizvodnjo kisika. Posledica tega se izraža v spremenjeni sestavi in slabši kakovosti zraka. Ob tem prihaja tudi do slabše kakovosti prsti, kar povzrocajo neustrezne fotokemicne reakcije v tleh. To vpliva na optimalen razvoj mikroorganizmov ter na kakovost in strukturo prsti, ki postaja vedno manj rodovitna. V povezanem casovnem toku prihaja do opticnih sprememb v vodnih virih, negativnih kemicnih reakcij in dviga temperature vode, kar okrepi proces izhlapevanja v zrak. Posledica tega se kaže v dvigu temperature ozracja. Vsi glavni našteti vplivi povzrocajo spremembo vremenskih vzorcev in podnebja, kar nezadržno negativno vpliva na optimalno ravnovesje ekosistemov. Glavni izid teh sprememb je zmanjšana biomasa in življenjska oziroma biotska raznovrstnost. Skratka, soncna svetloba ne vpliva zgolj mocno na živi svet, ampak tudi na neživi svet, ki krepko prevladuje nad živim. Povrhu tega je živi svet mnogo manj robusten in mnogo bolj obcutljiv že na majhne spremembe v vodnih virih, prsteh in zraku (npr. že rahel dvig temperature lahko zmanjša obstojeco biomaso). Veliko je tudi posrednih vplivov dominantnosti dolocenega barvnega spektra v spektru soncne svetlobe, saj dvig temperature lahko povzroci vecjo topnost in nižji pH dolocenih kemicnih snovi, kot je CaCO3, kar lahko vpliva na zdravje živih bitij, podnebne razmere in stabilnost tal. V nadaljevanju naj bo predstavljenih nekaj meritev spektra soncne svetlobe v casovnem razmiku treh minut. Glavni namen teh meritev je prikazati dinamiko sprememb posameznih barv v soncnem spektru svetlobe. 
5.7.5.2 Preglednica 218: Zastopanost posameznih barv v soncnem spektru svetlobe 
BN %1015 %1018 %1021 %1024 %1027 %1030 %1033 %1036 
UV  96,4  97,1  96,7  95,3  92,4  97,5  91,8  96,3  
V  94,7  92,7  92,2  95,8  93,9  97,9  92,1  91,4  
M  96  92,7  92,5  92,7  93,7  95,7  94,4  89,2  
SM  96,4  93,3  93,4  91,9  94,1  94,7  95  88,4  
CM  96,8  94  93,6  91,7  94,3  94,3  95,2  88,1  
Z  96,3  93,2  93,9  91,3  94,1  93,6  95,6  87,5  
Ru  95,8  92,1  93,3  91,1  93,6  92,5  95,4  87,3  
O  95,2  91,4  92,7  91  93,3  92  95,2  87,3  
Rd  92,9  89,3  91,3  90,4  92,9  93,3  95,2  89,4  
IR  90,7  87,1  94  93,6  95  96,9  97,5  95,7  

Preglednica 218 prikazuje v casovnem razmiku treh minut dinamiko sprememb zastopanosti posameznih barv v spektru soncne svetlobe. Gre za povprecne vrednosti v odstotkih. Opazimo lahko, da se povprecne vrednosti v sorazmerno kratkem casovnem razmiku dokaj spreminjajo, kar pomeni, da je zastopanost barv v spektru soncne svetlobe spremenljive narave in manj uravnovešena. To velja bolj ali manj za vse svetlobne barve, prav tako pa tudi za infrardeco in ultravijolicno svetlobo, ki je ljudem ni možno vizualno zaznati. V casu od 10:15 do 10:36 je bila najbolj zastopana ultravijolicna svetloba (UV = 95,43 %). Sledi ji vijolicna svetloba (V = 93,84 %), nato infrardeca svetloba (IR = 93,81 %), ciano modra svetloba (CM = 93,5 %), svetlo modra svetloba (SM = 93,40 %), modra svetloba (M = 93,36 %), zelena svetloba (Z = 93,19 %), rumena svetloba (R = 92,64 %), oranžna svetloba (O = 92,26 %) in nenazadnje rdeca svetloba (Rd = 91,84 %). V vpogledu teh izidov bi lahko trdili, da so v casu meritev bolj kot ne prevladovale hladne barve (ciano modra, svetlo modra in modra) nad toplimi (rumena, rdeca in oranžna), medtem ko velja zelena svetloba kot nevtralna. Na živalski in rastlinski svet imata UV in IR svetloba pogosto vecjo uporabno vrednost kot pri ljudeh, saj ljudje, kot že omenjeno, ne zmoremo vizualno zaznati obeh svetlob. Pri ljudeh bi ta izmerjena zastopanost barv v soncnem spektru svetlobe lahko pomenila manjšo stopnjo custvene angažiranosti in morda bolj racionalne miselne aktivnosti. V vsakem primeru lahko ta sestava barv v spektru soncne svetlobe vpliva na razpoloženje mnogih ljudi ter drugih živih bitij. Iz prejšnjih podpoglavij naravnih hierarhicnih asociativnih sistemov smo spoznali, da pretežni del živih bitij potrebuje optimalne kolicine kisika, ogljikovega dioksida, optimalne vrednosti temperature, vlažnosti in pH. Maloštevilna živa bitja lahko preživijo v okolišcinah, ki se odmikajo od prej omenjenih optimalnih vrednosti (npr. arheje, pušcavski plazilci, pušcavske žuželke, pingvini, polarni medvedi). S tega vidika v bistvu dobimo nekakšno Gaussovo porazdelitev živih bitij v obliki zvona, ki zmorejo preživeti v izjemno hladnih, optimalnih in izjemno vrocih razmerah. V nadaljevanju bi veljalo upoštevati zgolj povprecne vrednosti hladnih in toplih barv ter zelene ali nevtralne barve v spektru soncne svetlobe. 
5.7.5.3 Preglednica 219: Povprecna zastopanost hladnih in toplih barv ter zelene barve v spektru soncne svetlobe 

96,060 93,960 93,680 93,480 93,680 96,020 93,700 90,680 93,907 93,650 89,975 92,825 91,525 93,700 93,675 95,825 89,925 92,637 96,300 93,200 93,900 91,300 94,100 93,600 95,600 87,500 93,187 
Preglednica 219 prikazuje povprecne vrednosti (%) zastopanosti hladnih (prva vrstica) in toplih barv (druga vrstica) ter zelene barve (ki velja kot nevtralna – zadnja vrstica) v spektru soncne svetlobe. V casu od 10:15 do 10:36 prihaja do dolocenih odstopanj med vrednostmi hladnih in toplih barv ter zelene barve, medtem ko celota prikazuje sorazmerno uravnovešenost med vrednostmi hladnih in toplih barv ter zelene barve (vrednosti 93,907 %, 92,637 % in 93,187 so si dokaj blizu). Sicer velja, da je spekter barv soncne svetlobe dokaj uravnotežen tekom celotnega dneva. Ta uravnoteženost ni zgolj pomembna za clovekovo bivanje, ampak je še posebej pomembna za rastlinski in živalski svet, vkljucno z mikroorganizmi. Za rastline sta najbolj pomembni modra in rdeca svetloba (npr. za fotosintezo in rast), medtem ko so za žuželke najbolj pomembne UV, modra in zelena svetloba, saj te svetlobe pomagajo tem živim bitjem pri orientaciji in iskanju hrane. Pri vecini mikroorganizmov so še posebej pomembne UV, modra in rdeca svetloba, kar jim prav tako pomaga pri orientaciji, komunikaciji in fotosintezi v dolocenem življenjskem okolju. 
Za ptice velja, da imajo najvecjo sposobnost zaznavanja širokega spektra svetlobnih barv, kar vkljucuje UV, modro, zeleno in rdeco svetlobo. Te barve igrajo kljucno vlogo pri iskanju partnerja, iskanju hrane, orientaciji v okolju, navigaciji in komunikaciji. Plazilci nujno potrebujejo dovolj UV­A in UV-B svetlobe za sintezo vitamina D3 in orientacijo v življenjskem okolju. Prav tako potrebujejo dovolj modre, zelene in rdece svetlobe, saj je kombinacija omenjenih barv kljucna za njihovo preživetje in optimalno delovanje. Za vecino dvoživk so najbolj kljucni modra in zelena svetloba, saj optimalna vsebnost teh svetlob omogoca ustrezno uravnavanje njihovih bioloških ritmov. Podobno velja za ribe, pri cemer lahko še dodamo pomembnost UV in rdece svetlobe v življenjskih okoljih plitvih voda. Sesalci se glede zaznavanja svetlobnih barv precej razlikujejo med seboj, vendar lahko postavimo poudarek na modri, zeleni in rdeci svetlobi (npr. primati). Clovek potrebuje za optimalno zdravje in dobro pocutje sorazmerno uravnotežen celoten soncni spekter barv. 
Skratka, krepko porušeno ravnotežje barv v soncnem spektru svetlobe bi ogrožalo obstoj vecine živih bitij, vkljucno s clovekom. Ta optimalna uravnoteženost svetlobnih barv v soncnem spektru svetlobe, podobno kot optimalna sestava zraka, optimalni razpon pH vrednosti, optimalni temperaturni razpon, optimalni razpon vlage, optimalna sestava kemicnih spojin v prsti, ustrezna magnetna polja itd., omogoca življenje in razvoj pretežnega dela živih bitij na našem planetu. Meritve so pokazale, da ne glede na dolocena odstopanja, je sorazmerno ravnotežje svetlobnih barv v celotnem povprecju ohranjeno in da prekomerna odstopanja v izmerjenih vrednostih v bistvu ne obstajajo. Ponovno se bo potrebno nasloniti na spoznanje, da lahko nekatera redka živa bitja preživijo brez kisika oziroma zraka, brez svetlobe in brez prsti, vendar ne zmorejo preživeti brez vode. To pomeni, da bi brez svetlobe, zraka in prsti obstajala zgolj maloštevilna živa bitja (že omenjene inteligentne energije zmorejo živeti brez vode, vendar jih na osnovi obstojece definicije življenja težko uvrstimo med živa bitja). V takšnem svetu ne bi bilo cloveške vrste. S cistega splošnega vidika je voda nadrejena entiteta nad svetlobo/toploto, zrakom in prstjo, kar pa ne velja za pretežni del živih bitij. Še posebej s cloveškega vidika je ta hierarhija nad kljucnimi entitetami (voda, zrak, prst, svetloba) mnogo bolj asociativna. Gre v bistvu za polihierarhijo kljucnih entitet, ki so med seboj asociativno oziroma sodelovalno povezane, vendar vsaka od teh tvori velika hierarhicna asociativna omrežja. Zadnje poglavje v tem delu je tako zakljuceno. Veljalo bi še izdelati zadnje poglavje, v katerem bo izvedena sinteza najpomembnejših spoznanj v tem obsežnem delu. 
6 Sinteza najpomembnejših spoznanj iz vseh poglavij v tem delu 
1. Interdisciplinarnost in sinteza znanja 
Hierarhologija (s hierarhografijo) je interdisciplinarna veda, ki preucuje hierarhicne asociativne sisteme in njihove povezave znotraj posameznika, družbene ter naravne narave. Ustvarila naj bi platformo za znanstveno-raziskovalno delovanje med razlicnimi znanostmi, ki omogoca merjenje in vrednotenje pojavov ter dogodkov v družbi in naravi z glavnim namenom sinteze teoreticnega in še zlasti prakticnega znanja. Obravnava zapletene družbene, naravne in psihološke vidike hierarhicnih asociativnih sistemov. Poudarjeno je tudi preucevanje cloveškega vedenja v povezavi z družbenimi strukturami, vpliv okolja na živa bitja in preucevanje razlicnih vrst družbenih anomalij. V tej vsebinski navezi se hierarhologija ukvarja tudi z energijskim vidikom teh sistemov, vkljucno z izgubo energije, ki je še zlasti v pravno tehnološko razvitih cloveških družbah posledica prej omenjenih družbenih anomalij. Skozi prizmo vode, prsti, zraka in svetlobe raziskuje razlicne kozmicne ravni in sile, ki vplivajo na Zemljo in živa bitja. Mnogo se ukvarja tudi z razlicnimi vrstami indukcij znotraj omrežij medsebojnih odnosov med živimi bitji v razlicnih ekosistemih. Hierarhologija si prizadeva ustvariti celovitejše posnetke raznovrstnih hierarhij in asociacij med anorganskim in organskim svetom. V ospredju so tako imenovani odnosi strogih hierarhij in sorazmerno enakovrednega sodelovanja z mocnim poudarkom na mutualizmu. Ne gre zgolj za strogi boj za obstanek mocnejšega, ampak tudi za izrazito mutualisticno sodelovanje med organskim in anorganskim svetom, kjer glavni poudarek ni na individualni moci. Skratka, razumevanje povezav med vodo, zemljo, zrakom, svetlobo, energijami, silami in živimi bitji je kljucno za razumevanje hierarhicnih asociativnih sistemov, ki jih hierarhologija preucuje znotraj razlicnih kozmicnih ravnin (mikro-, mezo- in makrokozmos). 
2. Razvoj znanosti 
Ce sledimo razvoju znanosti od grške antike naprej, lahko ugotovimo, da je število znanstvenih dosežkov od tega obdobja do poznega srednjega veka celo upadlo. V grški antiki so se znanosti razvijale predvsem v okviru filozofije in prakticnih aplikacij, ki so se pogosto prepletale z razlicnimi vidiki družbenega, politicnega in kulturnega življenja. V zgodnjem in visokem srednjem veku so se znanosti razvijale predvsem v okviru cerkvenih institucij, samostanov in kasneje univerz. 
Šele v poznem srednjem veku lahko zasledimo bolj dinamicno in razvejano znanstveno delovanje, pri cemer so se prepletali teološki, filozofski, prakticni in družbeni vidiki. Še vecji razvoj znanosti so prinesla obdobja, kot so renesansa, barok in rokoko, saj so se znanstvene dejavnosti odvijale v najrazlicnejših okvirih, kot so politika, ekonomija, naravoslovje in tehnologija. Pravi temelj za nadaljnji razvoj znanosti in industrijskih revolucij je predstavljalo obdobje razsvetljenstva. 
Industrijske revolucije so tako postavile temelje za sodobno znanost in tehnologijo ter prispevale k preoblikovanju družbe in gospodarstva v 19. in 20. stoletju. Sodobna znanost tako nadaljuje z raziskovanjem, inovacijami in iskanjem rešitev za zapletene izzive, s katerimi se cloveštvo srecuje v 
21. stoletju. To težnjo še nadgrajuje postmodernisticno obdobje, v katerem znanost in tehnologija delujeta v kompleksnem in dinamicnem okolju, ki priznava, da so znanje in resnice pogosto subjektivne, odvisne od konteksta in oblikovane s kulturnimi ter družbenimi interakcijami. To odraža širšo spremembo v razumevanju znanja, kjer se vrednost pripisuje pluralnosti in razlicnim perspektivam. Danes poznamo vec kot 1000 znanstvenih disciplin, pri cemer se nenehno pojavljajo nove veje in celo nove znanosti. Glavni problem ni v velikem številu teh znanosti, temvec v sorazmerno šibki sintezi znanja in kampanjskem pristopu k interdisciplinarnemu sodelovanju. 
Raznovrstne znanosti so pogosto usmerjene same vase, kar dodatno krepijo pretirano egocentricne težnje nekaterih vodilnih znanstvenikov. To vnaprej otežuje ucinkovitejše in bolj organizirano interdisciplinarno sodelovanje, s cimer je povezana tudi manj uspešna sinteza znanja med razlicnimi znanstvenimi podrocji. Znanost ne naredi dovolj za boljše izkorišcanje socialnih in psiholoških virov v naših družbah. V preteklosti in vse do danes so bile znanosti pogosto v službi cim vecjega dobicka in ne nujno v korist vseh ljudi in narave. Znanost je vedno imela premajhno moc odlocanja, zato so bile nekatere politicne odlocitve izjemno pomanjkljive. Manjka znanost, ki bi si prizadevala odpraviti ali omiliti takšne pomanjkljivosti. Skratka, glavni problem pri ucinkovitejši sintezi znanja in boljši organiziranosti interdisciplinarnega sodelovanja med znanostmi tici predvsem v cloveških intelektualnih omejitvah. Produkcija informacij in znanja je izjemna, zato ljudje – celo kot organizirane skupnosti vrhunskih znanstvenikov – ne bi mogli povsem ucinkovito in casovno nezamudno izvesti sinteze celotnega cloveškega znanja. Ta ugotovitev odpira vprašanje oziroma izziv nadaljnjega razvoja umetne inteligence in posledicno znanstvenih humanoidnih inteligentnih robotov, ki bi lahko celotno cloveško znanje hitreje in manj subjektivno procesirali ter tako omogocili ucinkovitejšo sintezo znanja med razlicnimi znanstvenimi podrocji. To bi hkrati pomenilo tudi bolj ucinkovito odkrivanje skritega obstojecega znanja, kar bi lahko predstavljalo odskocno desko za reševanje problemov na ravni humanistike (npr. moralne dileme), posameznika (npr. ucinkovitejša pozitivna inteligenca), družbe (npr. socialni spori), razvoja ustreznih aplikacij oziroma aplikacijskih sistemov (npr. inteligentni sistemi za podporo ustreznemu odlocanju) in narave (npr. zmanjševanje onesnaževanja in povecanje biomase). Posledica napredka na teh ravneh bi bila dobra popotnica za boljši energetski izkoristek hierarhicnih asociativnih sistemov v najširšem smislu, kar bi seveda bilo dosegljivo glede na obstojece sposobnosti in zmogljivosti. 
3. Kompleksnost znanja 
Znanje je kompleksen pojem, ki ga je težko natancno opredeliti, saj je njegova definicija odvisna od subjektivnega dojemanja in družbenega dogovora. Lahko ga razumemo s hibridnim pristopom, ki vkljucuje besede, slike, zvoke, dotik in gibanje. Razdelimo ga na faktografsko (linearno) in nefaktografsko (nelinearno) znanje.V informacijski hierarhiji zavzema drugo mesto, takoj za modrostjo, in je sestavljeno iz razlicnih podatkov ter informacij v medsebojnih povezavah. Zaradi vpliva intuicije ga je težko natancno meriti in ovrednotiti, vendar je neprecenljivo, saj omogoca reševanje zapletenih problemov. Prav zato ga znanstveniki in strokovnjaki uporabljajo pri interpretaciji in obdelavi podatkov. 
4. Posameznik, družina in družba kot kompleksna tvorba 
Zavedamo se lahko, da je že posameznik izjemno kompleksna tvorba družbenih in naravnih sil. Obicajno izraz posameznik uporabljamo za cloveški rod, vendar ga lahko uporabimo tudi v rastlinskem in živalskem svetu. V tem delu pojem posameznik oznacuje cloveško bitje, ki ga lahko preucujemo z razlicnih vidikov: psihološko (npr. kot osebnost), medicinsko (npr. fiziološko in psihicno zdravje), biološko (npr. živi organizmi v našem telesu), fizikalno (npr. gibanje), kemicno (npr. potek kemicnih reakcij v telesu), geografsko (npr. lokacija z razlicnimi znacilnostmi in podnebjem), sociološko (npr. vloga in vpliv v družbenih skupnostih), sistemsko (npr. vpliv na naravni hierarhicni asociativni sistem) itd. Osebnost naj bi bila vsaj s psihološkega vidika osrednji del posameznika, ki vkljucuje duševne (npr. kognicija, custva, motivacija), vedenjske (npr. temperament, znacaj) in telesne znacilnosti (npr. fizicne sposobnosti). Na osebnost najbolj vpliva gon po preživetju, ki je povezan z bolj ali manj izrazitim stremljenjem k prestižu in predstavlja osrednji del miselne koncentracije. 
V vlogi senzorja delujejo cutila, ki zaznavajo razlicne notranje (npr. bolecino, pospešen srcni utrip) in zunanje dražljaje (npr. neprijetni zvoki, nevarne situacije, smrad). Prav ti dražljaji in njihova obdelava bolj ali manj izrazito vplivajo na fiziološke in miselne reakcije posameznika ter v koncni fazi celo na pozitivni ali negativni predznak miselne koncentracije. Na posameznika in posledicno na njegovo osebnost lahko vplivajo tudi razlicne biokemicne reakcije v telesu, kemicne spojine in elementi, genski material, mikroorganizmi, elektromagnetizem, magnetizem, gibanje nebesnih teles, družbeni dogovori, normativi, pravila, kakovost zraka in drugi dejavniki. Prav to spoznanje lahko v sorazmernem deležu prenesemo tudi na druga živa bitja, kot so rastline, alge, glive, mikroorganizmi in živali. Lahko spoznamo, da je preucevanje posameznika in z njim povezane vsebine osebnosti v bistvu predmet interdisciplinarnih raziskav, saj zgolj psihosocialni pogled na osebnost predstavlja veliko abstrakcijo naše resnicnosti. Na oblikovanje osebnosti ne vpliva zgolj mezokozmicna ravnina, temvec tudi ravnini, kot sta mikro- in makrokozmos. Dokaze za navedeno trditev lahko najdemo že v vplivu mikroorganizmov in svetlobnega spektra na razpoloženje in dejavnosti tako ljudi kot drugih živih bitij. Poleg tega tako mikroorganizmi kot razlicne intenzitete svetlobe mocno vplivajo na reaktivnost razlicnih organskih in anorganskih kemicnih spojin. Osebnost predstavlja le majhen del clovekove individualnosti, pri cemer naj druga živa bitja ne bi imela svoje osebnosti, temvec prej govorimo o težnjah in nagonih. Vemo pa, da se posamezniki drugih živalskih vrst znacajsko razlikujejo, še posebej, kadar opazujemo domace živali. Osebnost predstavlja le ozko dojemanje, rezervirano za psihosocialna razmišljanja, kar je dolocen družbeni dogovor. Vsa ta sestava kemicnih spojin in elementov ter razlicne elektrobiokemicne reakcije v cloveškem telesu vnaprej dolocajo dolocene težnje v clovekovi osebnosti. Posameznik na te dejavnike vecinoma nima vpliva, kar že predstavlja dolocen del njegove usode na razlicnih kozmicnih ravneh. Brez vnosa hrane in vode posameznik ne more pridobiti potrebnih ionov, ki uravnavajo njegov živcni sistem in omogocajo njegovo optimalno delovanje. Podobno velja za krvna telesca, ki so sestavni del ucinkovite življenjske tekocine, kot je kri.Telesni sistem posameznika je v veliki meri vnaprej dolocen na podlagi telesnega sistema staršev in njihovega vedenja med nosecnostjo. Clovekov telesni sistem je torej kompleksen, hierarhicno organiziran asociativni sistem, ki deluje kot celota ter posamezniku omogoca preživetje, delovanje in interakcijo z okoljem. Telesni sistem je pomemben del clovekove osebnosti. Za celovitejše razumevanje delovanja telesnega sistema moramo nujno upoštevati tako notranje kot zunanje dejavnike, vkljucno z okoljskimi in mikrokozmicnimi vplivi (npr. kemicne reakcije, delovanje omrežij bakterij). Posameznik ima razlicno stopnjo vpliva na dejavnike, ki vplivajo nanj in na njegovo življenje. Nekateri dejavniki so pod njegovim nadzorom (npr. volja, odziv na stres, stališca), na druge ima le delni vpliv (npr. dogodki, usoda), tretji pa so popolnoma zunaj njegovega dosega (npr. genska sestava, mikroorganizmi, podnebje, mednarodni družbeni dogovori, nebesna telesa). Navedeno mocno vpliva na oblikovanje osebnosti in na zavedanje njegovega položaja v kozmosu. Razmerje med posameznikom in družino je vecplastno in ga je mogoce razumeti z razlicnih vidikov. Posameznik je v bistvu najmanjša enota v družini, kjer lahko prevzame vlogo roditelja, skrbnika, sorodnika, potomca, posvojenca, prijatelja, znanca ali celo nasprotnika. Družina kot vecja enota vpliva na posameznika, prav tako pa posameznik vpliva na družino. Družina lahko vpliva na družbeno skupnost, zlasti z znanjem, delom in davki, medtem ko družbena skupnost vpliva na družino z razlicnimi normativi in družbenimi dogovori. Obstaja težnja k narašcanju števila posameznikov in družin v družbenih skupnostih, zaradi cesar nastajajo novi družinski modeli, ki se precej razlikujejo od jedrnega. V casih manjših družbenih skupnosti je namrec povsem zadostoval plemenski model družine. Poglavarji družine oziroma roditelji imajo velik vpliv na odlocitve, zlasti pri vzgoji otrok, na katero posebej vplivajo kolektivne vrednote. Po eni strani družina vpliva na družbo z socializacijo otrok, prenosom kulturnih vrednot, ustvarjanjem gospodarske aktivnosti in zagotavljanjem socialne stabilnosti. Po drugi strani pa ima država kot širša družbena skupnost pomembno vlogo pri urejanju družinskih odnosov prek pravnih, financnih in socialnih politik. Zainteresirana je, da se otroci izobražujejo in pozitivno razvijajo, saj lahko kasneje v odrasli dobi prispevajo k boljšim gospodarskim rezultatom. Oblikovanje družin v razlicnih krvnosorodstvenih in nesorodstvenih oblikah pomeni predvsem preživetje v širših družbenih skupnostih in v naravnem hierarhicnem asociativnem sistemu. Za nekatere clane znotraj teh družbenih skupnosti velja pravilo preživetja s pretiranim prestižem. Gre v bistvu za preživetje cloveštva nasploh. Podobno kot pri posamezniku lahko preucujemo družino ne le z vidika poudarjenega psihosocialnega vidika, temvec tudi geografsko, genetsko, bakteriološko, medicinsko, fizikalno, biokemicno, informacijsko in na druge nacine. Družine so sestavljene iz številnih posameznikov z razlicnim genetskim materialom, razlicnimi bakteriološkimi omrežji v cloveških telesih, razlicnimi zdravstvenimi težavami, razlicnimi energijskimi potenciali, razlicnimi elektrobiokemicnimi reakcijami v cloveških telesih, razlicnimi informacijami in znanji ter se nahajajo na razlicnih geografskih lokacijah znotraj razlicnih klimatskih pasov. To predvsem pomeni, da je za celovitejši vpogled treba raziskovanje družine izvajati interdisciplinarno, z najvišjo možno stopnjo ucinkovite sinteze znanja z razlicnih znanstvenih in strokovnih podrocij. Jasno je, da lahko enako trdimo za družbene skupnosti oziroma družbene hierarhicne asociativne sisteme, saj so ti še veliko bolj vecplastni in kompleksni.V tem delu so bile ohlapno razvršcene skupine ljudi z dolocenimi vedenjskimi nagnjenji, kot so težnja k podrejenosti, pretiranemu dokazovanju lastne intelektualnosti, izkazovanju pretirane prevlade nad drugimi ter razlicnimi patološkimi psihološkimi anomalijami.V družbenih hierarhicnih asociativnih sistemih obstaja veliko posameznikov, ki jih lahko razvrstimo v te skupine. Številni ljudje znotraj teh sistemov imajo tako osebno kot kolektivno poslanstvo, vizijo in cilje. Ugotovljeno je bilo, da brez skupin ljudi z izrazitim hierarhicnim kompleksom naše družbe nikoli ne bi dosegle takšnega organizacijskega napredka, ki je omogocil razvoj velikih mestnih skupnosti. Njihova izjemno mocna potreba po prevladi in širjenju vpliva je v bistvu ustvarila te velike organizacijske sisteme. 
Ta psihosocialni vidik je mocno v ospredju, medtem ko ostajajo drugi, kombinirani vidiki, kot so genska sestava, hormonska sestava ter okoljski, socialni in naravni vplivi, pogosto skriti.Težnje razlicnih skupin ljudi izvirajo tudi iz genetskih dejavnikov (npr. "bojevniški gen", dopaminski receptorji), hormonske sestave (npr. razmerje med testosteronom in kortizolom, oksitocin, vazopresin) ter socialnih in okoljskih vplivov (npr. vzgoja, družbene okolišcine, naravne razmere, onesnaževanje). 
Skratka, te skupine ljudi niso zgolj produkt psihosocialnih okolišcin, temvec tudi rezultat vplivov neživega sveta. Prav ta neživi oziroma anorganski svet, predvsem v obliki kemicnih spojin, mocno vpliva na osebnost posameznikov in skupin. Brez ustrezne genske in hormonske sestave ne bi prišlo niti do oblikovanja skupin ljudi, ki pretirano težijo k prevladi nad drugimi, niti do vecinskih skupin z izrazito nagnjenostjo k podrejenosti. K temu lahko prištejemo tudi razlicne ione, kot so K, Na. , 
. Ca˛., Mg˛ in drugi, ki jih ljudje pridobivamo s prehrano in vodo. Podobno spoznanje lahko
. prenesemo tudi na druga živa bitja, zlasti na višje razvite, kot so ptice in sesalci. Obstaja pa bistvena razlika glede gona po preživetju, ki je pri drugih živih bitjih bolj v okviru optimalne moci, medtem ko se pri ljudeh ta gon po preživetju razteza na pretiran prestiž. Na podlagi ocene, da 90 % ljudi na svetu živi v popolni revšcini, medtem ko zgolj približno 10 % uživa pretiran prestiž, bi lahko trdili, da vecina ljudi dejansko trpi pomanjkanje in komaj preživi.Velike množice ljudi živijo v bližini velikih odlagališc raznovrstnih odpadkov ali celo znotraj njih, pri cemer so ta odlagališca ustvarile ali uvozile bolj razvite pravno-tehnološke družbe. Povsem ocitno je, da je energijski izkoristek družbenih hierarhicnih asociativnih sistemov, ki jih uporabljajo v obliki cloveških potencialov, izjemno neucinkovit. Revšcina predstavlja skupni problem cloveštva in kaže na slabo organiziranost družbenih hierarhicnih asociativnih sistemov. Številni sposobni ljudje tako vegetirajo v lakoti ali celo umirajo zaradi nje. Goreci zagovorniki razlicnih rasnih teorij so v bistvu trdili – kar nekateri trdijo še danes – da države veliko bolje delujejo, ce je prebivalstvo gensko cisto in ne mešano. Glavni problem tega nacina razmišljanja je v dejstvu, da je genska sestava premalo raznovrstna in se ne izboljšuje. Znano je, da je bila genska sestava cloveka že od pradavnine dokaj slabo razvita in se je razmeroma neucinkovito razvijala, pri cemer se je že govorilo o slepi ulici cloveške DNK. Nekaterim primatom, kot so šimpanzi in bonobi, pa se je genska sestava skozi tisocletja celo izboljšala. Obstaja dolocena kriticna meja cistosti, saj se prevec tako imenovano rasno ciste družbe izpostavljajo nevarnosti prekomerno sorodstvenih krvnih vezi oziroma porok. To lahko povzroci razlicne negativne anomalije v genski sestavi potomstva. Skratka, v praksi se te teorije nikoli niso izkazale. Pravzaprav ravno nasprotno, saj so etnicno precej raznolike države, kot so ZDA, Nemcija, Velika Britanija, Francija, nekdanja Sovjetska zveza,Avstralija, Kanada in druge, vsaj s tehnološkega vidika med najnaprednejšimi na svetu.Tudi Japonska ni povsem etnicno homogena, saj v njej živi kar nekaj etnicnih manjšin. 
Cloveška DNK se le minimalno razlikuje od DNK drugih živih bitij, zato o cloveških rasah sploh ni smiselno razmišljati. Mešanje genov najverjetneje prispeva k izboljšanju genske zasnove potomcev do tako imenovane kriticne mase, kar bi bilo pogojno primerljivo s pojavom prenasicenosti v kemijskih raztopinah. Do dolocene stopnje nasicenosti ionske raztopine dosežejo najvišjo prevodnost oziroma z našega vidika najvecjo ucinkovitost.V stanju prenasicenosti pa ucinkovitost zacne postopoma upadati. 
Tesnejše povezovanje etnicnih skupin znotraj dolocene države lahko razumemo kot naraven proces. Vendar ne moremo z gotovostjo trditi, da etnicna nehomogenost v državi dejansko izboljšuje DNK potomcev, saj je cloveška DNK kljub narodnostnim razlikam skoraj enaka. 
6. Hierarhicni asociativni sistemi 
Brez neživega sveta ne morejo delovati niti posamezniki, niti družine, niti družbeni hierarhicni asociativni sistemi, kot je bilo cloveštvo prica skozi stoletja in tisocletja. Iz tega sledi, da tudi naravni hierarhicni asociativni sistemi, katerih majhen del so družbeni hierarhicni asociativni sistemi, ne morejo delovati v smeri podpore živemu svetu. Brez neživega materialnega sveta bi bile vse kozmicne ravni zgolj prežete z razlicnimi oblikami energije, pri cemer bi prevladovala potencialna energija. Brez zraka, prsti, svetlobe/toplote in še posebej vode na podlagi dosedanjih spoznanj ne more priti do nastanka živih bitij. Tudi najbolj odporna živa bitja, kot so nekatere vrste arhej in vodnih medvedkov, brez vode ne morejo preživeti. Hierarhicna asociativna zgradba vodnih molekul je v tekocem stanju najbolj izrazita, saj omogoca njihovo nenehno združevanje in razdruževanje. To je predvsem posledica polarnosti nabojev kisika in vodika ter ugodnega naklonskega kota med vodikovima atomoma in kisikom.Voda mocno vpliva na vedenjske vzorce živih bitij in njihove kognitivne procese. Prav tako ima pomembno vlogo pri oblikovanju pokrajin in ustvarjanju razlicnih podnebnih razmer. Njena idealna lastnost je sposobnost prilagajanja ter vplivanja na druge strukture homogenih kemicnih spojin in nehomogenih (bio)kemicnih zmesi. Brez vode tudi v mnogih živih bitjih ne bi bilo pretocne krvi, v kateri rdece krvnicke prenašajo molekule kisika, ki nato dosežejo žive celice in omogocajo tvorbo energijske spojineATP. Vodo lahko brez odvecnega razmišljanja proglasimo za abiotskega superproducenta hrane v prehranjevalnih omrežjih. Ob tem je treba pripomniti, da potekajo dejavne in z našega vidika natancne hierarhicne asociativne povezave in procesi med vodo, prstjo, zrakom ter svetlobo/toploto, ki sploh omogocajo živi svet, kot ga poznamo. V smislu spodbujanja življenja so tudi prst, zrak in svetloba/toplota pomembni abiotski superproducenti hrane. Brez dejavne podpore neživega sveta v obliki kemicnih spojin z njihovimi ioni ter anorganskih in organskih kemicnih zmesi na razlicnih kozmicnih ravneh živa bitja ne morejo zaživeti in se razvijati. 
7. Neživi svet in biomasa 
Ugotovili smo tudi, da neživi svet mocno prevladuje nad živim ter da clovekove industrijske dejavnosti dodatno pospešujejo rast anorganske oziroma nežive mase, ki že zdaj presega obstojeco biomaso. Poraja se hipoteticno vprašanje, ali razvoj poteka v prid neživega sveta. Ce ob tem upoštevamo še dosedanjo in prihodnjo proizvodnjo humanoidnih inteligentnih robotov, ki bi morda lahko nadomestili cloveka, se zastavlja misel: bo živi svet morda postal odvecen? Prirejeni periodni sistem prvin je opozoril na sedanje in prihodnje grožnje, kot so nepremišljena uporaba ogljika, globalno segrevanje, motnje v procesih fotosinteze ter obcutno nadaljnje zmanjševanje biomase na našem planetu. K temu lahko dodamo še izcrpavanje magnezija in fosforja zaradi množicne proizvodnje pametnih naprav. Gre za tri izjemno pomembne in nujno potrebne prvine (C, Mg, P), ki imajo kljucno vlogo pri obstoju in razvoju biomase. 
8. Usodne povezanosti 
Povrnimo se k usodni povezanosti med vodo, prstjo, zrakom, svetlobo/toploto in kemicnimi spojinami. Svetloba, zlasti soncna, je oblika energije, ki vpliva na vodo, prst in zrak, saj lahko prekomerno UV-sevanje povzroci kemicne spremembe v vodi ter negativno vpliva na organizme in ekosistem. Prekomerna prevlada rdece svetlobe lahko zviša temperaturo tal, spremeni aktivnost mikroorganizmov in zavira rast rastlin, medtem ko lahko prekomerna prevlada infrardece svetlobe poviša temperaturo tal, poveca izhlapevanje in pospeši mikrobno aktivnost. 
Razlicne vrste prsti imajo razlicne lastnosti, kot so zracnost, sposobnost zadrževanja vode in vsebnost hranilnih snovi. Prsti vplivajo na kakovost zraka, pri cemer lahko erozija povzroci onesnaženje z delci. pH-vrednost prsti vpliva na rast rastlin in razvoj žuželk. Gozdne prsti so znane po tem, da v njih izjemno dobro uspevajo številne vrste rastlin. 
Vetrovi lahko prenašajo delce prsti in soli na daljše razdalje, kar vpliva na rast rastlin, medtem ko prekomerno segrevanje ozracja povecuje izhlapevanje vode in prispeva k podnebnim spremembam. Kemicne snovi, raztopljene v vodi, so kljucne za življenje razlicnih organizmov. Soli, kot so kloridi, karbonati in sulfati, vplivajo na naš planet in podnebje. 
Voda, prst, zrak in svetloba so med seboj povezani v kompleksnem sistemu, ki vpliva na podnebje in razvoj živih bitij. Rastline so odvisne od sorazmernega ravnovesja med soncno svetlobo, zrakom, vodo in zemljo. Vodni ekosistemi so odvisni od kakovosti vode, ki jo med drugim dolocajo pH, trdota in stopnja onesnaženosti. Dvoživke potrebujejo vodo za ohranjanje vlažnosti kože, ki je nujna za dihanje in gibanje. Vodne ptice so mocno povezane z vodnimi rastlinami, ki jim nudijo hrano, zavetje in material za gnezda. Prav tako so vodne žuželke odvisne od temperature vode, prisotnosti kisika in pH-vrednosti. Mnoga živa bitja prispevajo k rodovitnosti tal in biotski pestrosti s prezracevanjem tal, spodbujanjem biološke raznovrstnosti ter shranjevanjem ogljika v tleh. 
9. Optimalni pogoji za življenje 
Vecina živih bitij najuspešneje preživi v uravnoteženih razmerah, kot so svetlobni spekter, sestava zraka, pH, temperatura, vlaga in kemicne spojine v prsti. Za preživetje je kljucen dostop do vode, zraka, prsti in svetlobe. Gaussova krivulja lahko ponazori optimalne pogoje, kjer osrednji del predstavlja idealne fizikalno-kemijske razmere, dostop do virov, simbiozo in ucinkovito presnovo. Obrobni deli pa ponazarjajo ekstremne pogoje za trdoživa bitja, ki prenesejo širok razpon pH (4– 12), temperature od –50 °C do 50 °C, nekatere arheje pa lahko preživijo celo brez kisika. Znacilnosti najtrdoživejših organizmov vkljucujejo odpornost, prilagodljivost, ucinkovito prehranjevanje, mutualisticne simbioze, družbenost, ucinkovito dihanje, toleranco na onesnaženost ter pozitiven vpliv na ekosistem. 
10. Energijska vsebnost živih bitij 
Energijska vsebnost živih bitij je pomembna, ker odloca o ravnovesju ali neravnovesju celotnega ekosistema. Porazdeljenost energijske vsebnosti znotraj mikrokozmosa in mezokozmosa pomeni izhodišce za raznovrstne odlocitve živih bitij tako v smeri produciranja in konzumiranja hrane kot tudi vzpostavljanja mutualisticnih simbioz zaradi bolj udobnega nacina preživetja. Na podlagi grobe ocene iz omejenega nabora živih bitij imajo najvecjo energijsko vsebnost drevesa, kot so gaber, hrast, javor, jelša, mahovi in smreke. Sledijo jim sesalci, kot so jazbec, clovek in rjavi medved. Nazadnje lahko med pticami omenimo orla. 
11.Kozmicne ravnine in energijski izkoristek družbenih in naravnih hierarhicnih asociativnih sistemov 
Mikro-, mezo- in makrokozmos predstavljajo tri kozmicne prostore oziroma ravni, pri cemer je poudarek na vzrokih in ucinkih znotraj mezokozmicne ravni. Masa in energija sta skupni imenovalec vseh treh kozmicnih ravni, vendar sta razlicno porazdeljeni, kar povzroca neprimerljivost med svetovi.Anorganska masa prevladuje nad organsko, pri cemer energije makrokozmosa vplivajo na mezokozmos in mikrokozmos. 
V mikrokozmosu je gostota energije najvišja, saj so energije skoncentrirane v povezavah delcev, pri cemer prevladuje kemicna energija, pomembne pa so tudi sevalna, toplotna in kineticna energija. Mezokozmos se osredotoca na kolektivno vedenje delcev v razlicnih agregatnih stanjih, medtem ko v makrokozmosu prevladujejo obsežni procesi prenosa energije, kjer anorganske snovi, kot so kamnine, minerali in plini, igrajo kljucno vlogo. 
Sonce je kljucen vir svetlobne in toplotne energije, ki omogocata življenje rastlin in vplivata na podnebje ter vlažnost prsti. Energije v kozmosu so dinamicne, stalne in neunicljive, pri cemer gravitacija, elektromagnetizem in notranji pritisk oblikujejo strukturo in delovanje kozmicnih teles. 
Energijski izkoristek družbenih in naravnih hierarhicnih asociativnih sistemov je kompleksen in odvisen od številnih dejavnikov. V družbenih sistemih veliko energije izgine zaradi socialnih dejavnikov, saj materialisticna profitna logika prinaša korist le redkim, medtem ko vecina izgublja dragocene vire. Poleg tega sistemske napake, togost hierarhij, raznovrstne družbene anomalije (npr. onesnaževanje, spletke, kriminaliteta, distres, stigme, mentalne bolezni) in neizkorišcanje intelektualnega potenciala prebivalstva vodijo v neucinkovitost in visoko porabo energije. Države lahko ustvarjajo velike dobicke, vendar so ti pogosto asimetricno porazdeljeni, kar zmanjšuje dejanski energijski izkoristek. 
Naravni sistemi pa delujejo po principih samoregulacije in samoorganizacije, kar optimizira porabo energije. Razlicne vrste indukcij imajo kljucno vlogo pri ustvarjanju, prenosu in preoblikovanju energije v razlicnih sistemih, kar vpliva na njihovo delovanje in ravnovesje. Indukcijski procesi omogocajo ucinkovito delovanje ekosistemov, pri cemer je voda kljucen element za vzdrževanje prehranjevalnih sistemov. Kljub temu prehranjevalni hierarhicni asociativni sistemi delujejo le s 10 % izkoristkom energije, pri cemer raznovrstnost rastlinskih vrst izboljšuje funkcionalnost ekosistemov. 
Skratka, družbeni in naravni hierarhicni asociativni sistemi so podvrženi izgubi energije, vendar se naravni sistemi samoregulirajo in samoorganizirajo, da zmanjšajo nepotrebno porabo. Kljucno je ohranjanje ravnovesja med hierarhicnimi in asociativnimi odnosi za optimalno delovanje obeh sistemov. Clovek s svojim delovanjem lahko negativno vpliva na energijski izkoristek družbe in narave, zato je pri reševanju teh izzivov potrebno usklajeno delovanje tehnoloških, organizacijskih, pravnih, komunikacijskih in socialnih inovacij. Zmanjšanje negativnih dejavnikov, spodbujanje sodelovanja in iskanje inovativnih rešitev so kljucni koraki k boljšemu energijskemu izkoristku teh sistemov. 
7 Zakljucne besede 
Marsikatera zamisel v tem delu ni bila uresnicena, kar spodbuja pripravo novih izdaj. Grobe ocene energijske vsebnosti živih bitij so bile vecinoma podane s pomocjo asistenta ChatGPT, saj ti podatki še niso dostopni. Bibliografija je bila sproti sestavljena in je vkljucena v številne opombe pod crto, kar omogoca takojšnje preverjanje virov, vendar je zaradi tega manj sistematicno urejena. Delo je ponekod manj berljivo, saj vkljucuje raziskave in številne interdisciplinarne preizkuse, kar je bilo nujno za proces ucenja in uporabo informacij z razlicnih znanstvenih podrocij. To je na koncu prispevalo k ucinkovitejši sintezi znanja, pri cemer so bila v veliko pomoc orodja, kot sta LM Notebook in Perplexity. Pricujoce delo je nastajalo med letoma 2016 in 2025 ter predstavlja popolnoma prenovljeno in razširjeno izdajo dela Hierarhologija 1. del iz leta 1995. 
Samozaložba: Karl Petric Kraj izida: Žalec Leto izida: 2025 Format dokumenta: PDF (83,4 MB) Ilustracije: Karl Petric Lektoriranje:Tea Finžgar, (CGPT) ISBN 978-961-91595-3-8 (PDF)