METODE ZA PREPOZNAVANJE TERASIRANOSTI POVRŠJA
NA PRIMERU VIPAVSKEGA GRIČEVJA
AVTORJA
Lenart Štaut
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika,
Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana
lenart.staut@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0003-0095-3920
dr. Maja Topole
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika,
Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana
maja.topole@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0003-1007-2289
DOI: https://doi.org/10.3986/GV96204
UDK: 911.53+631.613:502.13(091)(497.473)
COBISS: 1.01
IZVLEČEK
Metode za prepoznavanje terasiranosti površja na primeru Vipavskega gričevja
Terasirana območja so pozornost različnih strokovnjakov vzbudila razmeroma pozno. Prvi njihov vpis na
Unescov seznam je bil izveden leta 1979, zanimanje zanje pa se je krepilo na prehodu iz 20. v 21. stoletje,
posebej po ustanovitvi Mednarodnega združenja terasiranih pokrajin (International Terraced Landscapes
Alliance – ITLA). Eden ključnih problemov je evidentiranje teras. V prispevku primerjamo starejšo meto-
do, ki temelji na ročnem evidentiranju na podlagi topografskih zemljevidov in ortofoto posnetkov, ter novejšo
metodo, temelječo na laserskem skeniranju površja. Ta omogoča vpogled pod rastlinski pokrov in samo-
dejno digitalizacijo kulturnih teras, s čimer dobimo bistveno boljše podatke o terasiranosti območij. Rezultate
smo povezali tudi z analizo tipov rabe zemljišč in preučili, pri katerih tipih so razlike med obema meto-
dama največje.
KLJUČNE BESEDE
geografija, kulturna dediščina, raba zemljišč, kulturne terase, primerjava identifikacijskih metod, LiDAR,
sredozemsko gričevje, Slovenija
89
Geografski vestnik 96-2, 2024, 89–105 Metode
METODE
vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:54  Page 89
ABSTRACT
Methods for identifying terraced areas on the example of the Vipava Hills
Terraced areas have come to the attention of various experts relatively late. First inscribed on the UNESCO
list in 1979, interest in terraced landscapes increased at the turn of the 20th century, especially after the
establishment of the International Terraced Landscapes Alliance (ITLA). One of the key problems is the
recording of terraces. This paper compares the older method, based on manual recording from topographic
maps and orthophotos, with the new method based on laser scanning of the surface. This method, how-
ever, allows to see under the vegetation cover and to automatically digitise agricultural terraces, thus providing
significantly better information on the terracing of the areas. We have also linked the results to an analysis
of land-use types and explained which types show the biggest differences between the two methods.
KEY WORDS
geography, cultural heritage, land use, cultural terraces, comparison of identification methods, Laser Terrain
Scanning – LiDAR, Mediterranean low hills, Slovenia
Uredništvo je prispevek prejelo 19. decembra 2024.
90
Lenart Štaut, Maja Topole Metode za prepoznavanje terasiranosti površja na primeru Vipavskega …
vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:54  Page 90
1 Uvod
Kulturne terase so izstopajoča pokrajinska prvina, ki se pojavlja povsod po svetu (Tarolli, Preti in
Romano 2014). Terase so nastale v večstoletnem, celo tisočletnem razvoju, ko je človek nadgrajeval svoje
znanje, se prilagajal naravnim razmeram in izboljševal svoje možnosti za preživetje. S terasiranjem si je
lajšal pridelavo, omogočil njeno intenziviranje, zmanjšal vodno in vetrno erozijo, povečal in zadržal talno
vlažnost, hkrati pa širil svojo lastnino. Med starejše terasirane pokrajine, že iz obdobja pred antiko, spa-
dajo tudi tiste v zaledju Sredozemskega morja. Od tam so se terase širile v notranjost celine, tudi v notranjost
Slovenije (Kladnik, Komac in Zorn 2016; Topole 2016; Pipan, Šmid Hribar in Topole 2017).
Unesco je izjemno vrednost terasiranih pokrajin prepoznal dokaj pozno. Potrebo po zavarovanju
teh svojstvenih kmetijskih, ekoloških in družbenih sistemov je sprevidel šele ob koncu sedemdesetih
let 20. stoletja. Prvo terasirano pokrajino je na svoj seznam vpisal leta 1979, do danes pa je nanj uvrš-
čenih 8 po funkciji različnih, ne le kmetijskih terasiranih pokrajin: po tri v Evropi in Aziji ter dve v Afriki
(UNESCO 2024). Na Unescov seznam so uvrščene še številne druge terasirane pokrajine, a v teh pri-
merih je bila terasiranost le eden od številnih razlogov za vpis (Kladnik, Šmid Hribar in Geršič 2017).
Zanimanje zanje se je v  svetu krepilo na prehodu iz 20. v  21. stoletje, še posebej po ustanovitvi
Mednarodnega združenja terasiranih pokrajin (International Terraced Landscapes Alliance – ITLA) leta
2010, ki so ga med drugimi podprli Unesco, Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) ter
Mednarodna zveza za ohranitev narave (IUCN) (Topole 2020).
V Honghejski deklaraciji (Honghe Declaration) o varovanju in razvoju terasiranih pokrajin, spre-
jeti na prvi svetovni konferenci ITLA na Kitajskem leta 2010, piše, da imajo terase poleg gospodarske
tudi znanstveno, kulturno, zgodovinsko, ekološko, estetsko, celo psihološko, filozofsko in versko
vrednost (Kladnik 2016). Sledile so še tri svetovne konference ITLA: v Peruju leta 2014, Italiji leta 2016
in na Kanarskih otokih leta 2019 (ICLA … 2024). V prizadevanju za prihodnost in ohranjanje teras,
za ohranjanje z njimi povezanih tradicionalnih znanj ter v skrbi za okolje in prehransko varnost so pove-
zale strokovnjake, kmetovalce, lastnike teras, znanstvenike, upravljavce in politike. Evropska unija je
terasirane pokrajine vključila v načrt razvoja podeželja v obdobju 2007–2013, in sicer v akcijski načrt
za širjenje ekokmetovalskih praks, povečanje biodiverzitete v kmetijstvu in obvarovanje pedološke odeje.
V Sloveniji so se za terasirane pokrajine od šestdesetih let 20. stoletja dalje zanimali različni stro-
kovnjaki: geografi, arhitekti, krajinski arhitekti, etnologi, arheologi in celo umetniki. Terasirane pokrajine
so prepoznavali kot pomembno dediščino (Ažman Momirski in Kladnik 2015; Kladnik, Kruse in Komac
2017; Ažman Momirski 2019), evidentiranje teras pa so za območje celotne države izvedli za potrebe
monografije posvečene kulturnim terasam (Perko, Ciglič in Geršič 2016) in z uporabo strojnega uče-
nja na podlagi podatkov pridobljenih za potrebe prej navedene monografije (Ciglič in sod. 2024).
Primerjavo rezultatov vseh metod daljinskega zaznavanja, tudi te, ki smo jo testirali v tej raziskavi, pa
so naredili Perko, Ciglič in Štaut (2026).
Namen prispevka je predstaviti različne metode določanja terasiranosti območij in na podlagi rezul-
tatov prikazati spremembe rabe zemljišč na preučevanem območju.
Ključni raziskovalni vprašanji sta:
• Kakšna je razlika med podatki o terasiranosti površja po nekdanji in po novi metodi, temelječi na
laserskem skeniranju terena oziroma LiDAR-ju?
• Kakšna je struktura rabe zemljišč na terasah v Vipavskem gričevju leta 2024, kakšna je bila leta 2002,
in koliko nekdanjih teras je izgubilo svojo funkcijo (je ogozdenih oziroma v zaraščanju)?
2 Metodologija
Leta 2016 je ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika izdal monografijo, posvečeno terasiranim
pokrajinam (Perko, Ciglič in Geršič 2016). Leto pozneje je izšla še angleška različica (Perko in sod. 2017).
91
Geografski vestnik 96-2, 2024 Metode
vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:54  Page 91
92
Lenart Štaut, Maja Topole Metode za prepoznavanje terasiranosti površja na primeru Vipavskega …
Tamkajšnje evidentiranje slovenskih terasiranih zemljišč je obsežno skupinsko delo, izvedeno ob pri-
ložnosti praznovanja inštitutskega jubileja (Perko in Zorn 2016). Podatki temeljijo na zamudnem delu
– kombiniranem pregledu topografskih zemljevidov in satelitskih posnetkov (primer: sliki 1a in 1b),
na katerih so bila digitalizirana vidna območja teras. V prispevku to metodo imenujemo M1.
Medtem je skoraj istočasno, spomladi 2015, takratno Ministrstvo za okolje in prostor sklenilo pro-
jekt Laserskega skeniranja površja Slovenije in podatke še istega leta dalo na razpolago za nadaljnjo
uporabo. LiDAR (primer: slika 1c) pomeni ključni tehnološki in vsebinski napredek, ki je med dru-
gim omogočil vpogled pod rastlinski pokrov, s čimer lahko zaznamo tudi terasirana območja, ki jih
s prejšnjimi metodami ni bilo mogoče zaznati.
Metoda zaznavanja z lidarjem (v nadaljevanju M2) je zelo uporabna, saj omogoča samodejno zazna-
vanje terasiranih območij. Ima pa tudi manjše pomanjkljivosti. Izločiti moramo pozidana zemljišča,
b) ortofoto posnetek terena (DOF), kjer rastlinstvo,
    zlasti gozd, zakriva morebitne terase
c) posnetek laserskega skeniranja terena (LiDAR
    2015), kjer signal prodre skozi rastlinski pokrov
    in razkrije terase
a) topografska karta (TK) z oznakami teras in trsov
Slika 1: Primerjava topografske karte, ortofoto posnetka in posnetka laserskega skeniranja površja kot
podlag za evidentiranje terasiranih območij.
vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:54  Page 92
93
Geografski vestnik 96-2, 2024 Metode
četudi so ta na terasah, saj so lahko zidovi objektov napačno zaznani kot brežine teras. Prav tako mora-
mo izločiti območja okoli cestnih usekov, še posebej, če se cesta po pobočju vzpenja v serpentinah. Metoda
slabše zazna tudi terase, katerih brežina je nizka, zatravljena, neizrazita ter prekrita z gozdom (slika 2).
Opozoriti moramo tudi, da zaznana območja kulturnih teras temeljijo na podatkih, ki so bili prid-
obljeni leta 2015. Lidarsko skeniranje po tem letu za območje Vipavskega gričevja še ni bilo ponovljeno.
Možno je, da so bila nekatera zaznana območja kulturnih teras do leta 2024 uničena, ali pa urejena na
novo, in jih zato v analizi rabe zemljišč nismo mogli upoštevali.
Za zaznavanje kulturnih teras na območju Vipavskega gričevja smo prvič testno uporabili novo
razvito metodo. Temelji na zaznavanju robov oziroma izrazite spremembe naklona. Na podlagi digi-
talnega modela višin ločljivosti 0,5 m smo izračunali naklon. Z uporabo low pass in high pass filtrov
smo pridobili rastrski sloj, kjer so izstopale vse nenadne spremembe naklona na površju. Tu so vklju-
čeni brežine teras, cestni useki, prepadne stene, stavbe in podobno. Terase so glede na literaturo (Titl
1965; Drobnjak 1990; Perko, Ciglič in Geršič 2016) sestavljene iz dveh glavnih delov – terasne plo-
skve in brežine. S postopkom smo do tega koraka zaznali ostre spremembe v naklonu na površju. Terasna
ploskev nima izrazitih elementov, ki so vidni na digitalnem modelu višin, zato je ne moremo upora-
biti za prepoznavo terasiranih območij. Brežina ima, v nasprotju s terasno ploskvijo, zaradi svoje oblike
dva ostra pregiba: konveksni, zgornji del brežine in konkavni, spodnji del brežine, ki ju z določitvijo
različnih vrednosti dobljenega rastrskega sloja lahko na digitalnem modelu višin ločimo od ostalega
površja.
Za zaznavo smo uporabili konveksni zgornji del brežine, kar na omenjenem rastru predstavljajo pozi-
tivne vrednosti. V pridobljenih podatkih je še vedno preveč zaznanih robov, ki niso del terasiranega
Slika 2: Neizrazito travnato teraso lahko metoda M2 spregleda.
M
AJ
A
 T
O
PO
LE
vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:54  Page 93
94
Lenart Štaut, Maja Topole Metode za prepoznavanje terasiranosti površja na primeru Vipavskega …
območja. Z dodajanjem različnih omejitvenih slojev smo izločili zaznane robove na območjih, ki so
v dejanski rabi zemljišč označena kot pozidana zemljišča, 10 m pasu okoli linije cest, železnic in rek,
območja nad 1500 m nadmorske višine, in z  naklonom, ki je na rastru 25 × 25 m manjši od 2°.
Nadmorsko višino 1500 m smo izbrali na podlagi literature do sedaj prepoznanih območij kulturnih
teras v Sloveniji (Kladnik in sod. 2016; Perko, Ciglič in Geršič 2016) in na podlagi podatkov rabe zem-
ljišč kategorije 1100 (njiva), ki ima najvišjo nadmorsko višino okoli 1450m. Naklon smo izbrali na podlagi
literature o gradnji in lastnostih teras (Drobnjak 1990; Kladnik in sod. 2016; Perko, Ciglič in Geršič
2016), kjer je ta vrednost naklona navedena kot tista, pri kateri se terase ne pojavljajo več. Robove v ero-
zijskih jarkih in na grebenih, ki so dimenzijsko večji od brežin teras (širina večja od nekaj metrov), smo
izločili z uporabo Topographic position index (TPI). TPI meri relativno topografsko lego osrednje točke
kot razliko med nadmorsko višino na tej točki in povprečno nadmorsko višino znotraj vnaprej dolo-
čenega sosedstva (De Reu in sod. 2013).
Vsakemu izmed omejitvenih slojev smo na območjih, kjer se podatki nahajajo, pripisali vrednost
1 in jih sešteli s slojem zaznanih robov. Robove, ki se jim je vrednost spremenila, smo izločili, ostale
pa smo pretvorili v vektorski zapis. Na podlagi literature o širinah terasnih ploskev (Drobnjak 1990)
smo združili zaznane robove, ki so si bližje od 50 m. S tem postopkom smo zaznali kulturne terase, ki
jih je nemogoče zaznati samo z uporabo ortofotov ali topografskih zemljevidov, hkrati pa so rezultati
bolj objektivni, saj niso odvisni od raziskovalčeve interpretacije kulturnih teras.
Na terasiranih območjih, ki smo jih zaznali z obema metodama, smo izračunali deleže različnih
tipov rabe zemljišč za leti 2002 in 2024, ugotovili kolikšen delež zaznanih območij se je spremenil
ter prikazali spremembe v rabi zemljišč med letoma 2002 in 2024 za terasirana območja, zaznana
po metodi M2.
3 Rezultati
Po metodi M1 je bilo v Vipavskem gričevju zaznanih 1465,2 ha ali 21,3 % terasiranih območij, po
metodi M2 pa še enkrat več, in sicer 2967,5 ha ali 43,2 % (slika 3 in preglednica 1).
Na terasah, določenih po metodi M2, ki zavzemajo 2967,5 ha ali 43,2 % Vipavskega gričevja, so tipi
rabe zemljišč zastopani takole (slika 4): njive pokrivajo 47 ha ali 12 % od skupno 387,7 ha (zasedajo 1,6 %
teras), vinogradi 576,4 ha ali 64 % od 902,7 ha (19,4 % teras), sadovnjaki 108,5 ha ali 48,4 % od 224,1 ha
(3,7 % teras), oljčniki 23,7 ha ali 75,2 % od 31,5 ha (0,8 % teras), gozd 1574 ha ali 46.9 % od 3354,6 ha
(53 % teras), travniki 371 ha ali 32 % od 1160,8 ha (12,5 % teras), zaraščajoča se zemljišča 89 ha ali 64,1 %
od 138,8 ha (3 % teras) in zemljišča, ki jih označujemo kot drugo 175,8 ha ali 53 % od 331,6 ha. V kate-
gorijo »drugo« spadajo posamezna drevesa in grmičje, neobdelano kmetijsko zemljišče, suho odprto
zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom in odprto zemljišče brez rastlinskega pokrova ali z nepo-
membnim rastlinskim pokrovom. Kategorija »drugo« zajema 175,8 ha ali 5,9 % teras. Na terasah je kar
53 % od vseh zemljišč, označenih kot »drugo«.
1663 ha ali 56 % vseh teras je izgubilo prvotno vlogo: 53 % jih že pokriva gozd, 3 % pa se jih še
zarašča.
Zanimiva pa je tudi primerjava stopnje terasiranosti med območji naselij (slika 5). Povprečje po
metodi M1 je, kot omenjeno, 21,3 %, po M2 pa 43,2 %. Metoda M2 kaže, da so nekatera naselja imela
terasiranih več kot polovico svojih zemljišč (Gaberje in Tevče 60 %, Orehovica 57 %, Spodnja Branica
in Brje 56 %, Steske in Zavino 55 %, Erzelj 53 %, Manče 51 %). Po metodi M2 imajo vsa naselja občut-
no več terasiranih območij kot po metodi M1, izjeme so naselja Lože, Tevče, Slap in Manče z indeksi
M2/M1 78, 88, 94 in 100, razmeroma majhna razlika je tudi na območjih naselij Planina, Goče in
Podnanos (indeksi 133, 139, 147).
Slika 3: Primerjava terasiranih območij po metodah M1 in M2. p str. 95
vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:54  Page 94
95
Geografski vestnik 96-2, 2024 Metode
0
1
2 k
m
za
zn
an
o 
z m
et
od
o 
M
1
za
zn
an
o 
z m
et
od
o 
M
2
za
zn
an
o 
z o
be
m
a 
m
et
od
am
a
pr
eu
če
va
no
 o
bm
oč
je ±S
K
ar
to
gr
a"
ja
: L
en
ar
t Š
ta
ut
Vi
r p
od
at
ko
v:
 K
la
dn
ik
 2
01
6;
 A
RS
O
 2
02
4;
 G
U
RS
 2
02
4;
 Št
au
t 2
02
4
©
 2
02
4,
 Z
RC
 S
A
ZU
 G
eo
gr
af
sk
i i
nš
tit
ut
 A
nt
on
a 
M
el
ik
a
vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:54  Page 95
96
Lenart Štaut, Maja Topole Metode za prepoznavanje terasiranosti površja na primeru Vipavskega …
Pr
eg
led
ni
ca
 1
: V
ip
av
sk
o 
gr
ič
ev
je
 (V
G
) i
n 
nj
eg
ov
a 
te
ra
sir
an
a 
ob
m
oč
ja
, d
ol
oč
en
a 
z r
az
lič
ni
m
a 
m
et
od
am
a.
M
1
M
2
ra
ba
 ze
m
lji
šč
po
vr
šin
a
de
lež
te
ra
se
%
 o
d 
vs
eh
%
 te
ra
s 
%
 
te
ra
se
%
 o
d 
vs
eh
%
 te
ra
s 
%
(2
02
4)
(h
a)
v V
G 
(%
)
(h
a)
ra
b 
na
zn
ot
ra
j
ne
te
ra
sir
an
o
(h
a)
ra
b 
na
zn
ot
ra
j
ne
te
ra
sir
an
o
te
ra
sa
h 
VG
ka
te
go
rij
e
zn
ot
ra
j
te
ra
sa
h 
VG
ka
te
go
rij
e
zn
ot
ra
j
ka
te
go
rij
e
ka
te
go
rij
e
1
po
zid
an
o
30
9,9
4,5
40
,3
2,8
13
,0
87
,0
1,8
0,1
0,6
99
,4
2
nj
iv
a
38
7,7
5,6
59
,0
4,0
15
,2
84
,8
47
,0
1,6
12
,1
87
,9
3
vi
no
gr
ad
90
2,7
13
,1
57
2,7
39
,1
63
,4
36
,6
57
6,4
19
,4
63
,9
36
,1
4
sa
do
vn
jak
22
4,1
3,3
85
,7
5,8
38
,2
61
,8
10
8,5
3,7
48
,4
51
,6
5
ol
jčn
ik
31
,5
0,5
11
,5
0,8
36
,5
63
,5
23
,7
0,8
75
,2
24
,8
6
go
zd
33
54
,6
48
,8
16
6,7
11
,4
5,0
95
,0
15
74
,0
53
,0
46
,9
53
,1
7
tra
vn
ik
11
60
,8
16
,9
37
2,7
25
,4
32
,1
67
,9
37
1,0
12
,5
32
,0
68
,0
8
za
ra
šč
an
je
13
8,8
2,0
60
,6
4,1
43
,7
56
,3
89
,0
3,0
64
,1
35
,9
9
vo
da
27
,4
0,4
0,5
0,0
1,8
98
,2
0,3
0,0
1,0
99
,0
10
dr
ug
o
33
1,6
4,8
95
,4
6,5
28
,8
71
,2
17
5,8
5,9
53
,0
47
,0
VI
PA
VS
KO
68
69
,2
10
0,0
14
65
,2
10
0,0
21
,3
78
,7
29
67
,5
10
0,0
43
,2
56
,8
GR
IČ
EV
JE
vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:54  Page 96
97
Geografski vestnik 96-2, 2024 Metode
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
M1 M2
d
el
ež
(%
)
0
tr
av
n
ik
p
o
zi
d
an
o
n
ji
va
vi
n
o
gr
ad
sa
d
o
vn
ja
k
o
lj
čn
ik
go
zd
V
IP
A
V
SK
O
G
R
IČ
E
V
JE
d
ru
go
vo
d
a
za
ra
šč
an
je
13
,0 15
,2
63
,4
38
,2
36
,5
5,
0
32
,1
43
,7
1,
8
28
,8
21
,3
0,
6
12
,1
63
,9
48
,4
75
,2
46
,9
32
,0
64
,1
1,
0
53
,0
43
,2
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
M1–terasirano (%) M2–terasirano (%)
d
el
ež
(%
)
0
V
IP
A
V
SK
O
G
R
IČ
E
V
JE
B
ra
n
ik
B
rj
e
D
o
la
n
ci
D
o
le
n
je
E
rz
el
j
G
ab
er
je
G
o
če
K
o
d
re
ti
L
o
že
M
an
če
O
re
h
o
vi
ca
P
la
n
in
a
P
o
d
n
an
o
s
P
o
d
ra
ga
P
re
se
rj
e
Sl
ap
St
es
k
e
Š
m
ar
je
T
ev
če
V
el
ik
e
Ž
ab
lj
e
V
rt
o
vč
e
Z
av
in
o
Sp
o
d
n
ja
B
ra
n
ic
a
17
,8
15
,1
22
,6
15
,8
22
,5 2
6,
0
31
,4
0,
1
28
,6
50
,8
19
,6
23
,8
11
,7 1
5,
3
14
,0
38
,5
14
,0 1
6,
9
14
,2
67
,7
9,
4
9,
2
20
,2
21
,3
45
,6
7
56
,3
2
47
,8
0
31
,5
6
53
,0
8
59
,6
3
43
,5
6
43
,7
0
22
,1
4
50
,8
6
56
,9
2
31
,7
3
17
,1
0
33
,8
5
47
,5
8
36
,1
5
55
,7
2
54
,8
2
42
,6
0
59
,6
7
41
,8
7
27
,4
8
54
,4
9
43
,2
0
Slika 4: Delež posameznega tipa rabe zemljišč na terasah glede na celotno območje Vipavskega
gričevja – primerjava rezultatov obeh metod.
Slika 5: Delež terasiranih zemljišč po naseljih Vipavskega gričevja – primerjava rezultatov metod M1 in M2.
vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:54  Page 97
98
Lenart Štaut, Maja Topole Metode za prepoznavanje terasiranosti površja na primeru Vipavskega …
M1 M2∩
M2 M1–
M2
M1
VG 2024
pozidano
gozd
njiva
travnik
olj nikč
drugo
sadovnjak
voda
vinograd
zaraščanje
10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
delež (%)
0
2,8
4,5
2,8
1,6
4,0
5,6
42,2
8,3
19,4
39,1
13,1
6,0
2,5
3,7
5,8
3,3
1,3
0,8
0,8
11,3
73,5
53,0
11,4
48,8
21,9
7,9
12,5
25,4
16,9
5,0
2,0
3,0
4,1
2,0
9,5
4,2
5,9
6,5
4,8
Slika 6: Struktura rabe zemljišč ob različnih zajemih (v %):
• celotno območje Vipavskega gričevja (VG 2024 ‒ 6869,2 ha),
• območja teras, določena na podlagi topografskih zemljevidov in ortofoto posnetkov (M1 ‒ 1465,2 ha),
• območja teras, določena z lidarjem (M2 ‒ 2967,5 ha),
• območja teras, ki jih metoda M1 ni zaznala (M2 minus M1 ‒ 1991,3 ha),
• območja teras, ki sta jih zaznali obe metodi (presek M1 in M2 ‒ 976,2 ha).
Največja razlika je pri naseljih zahodnega Vipavskega gričevja: Velike Žablje, Spodnja Branica, Brje,
Preserje in Steske (indeksi 444, 399, 373, 339, 325), kjer je po ugotovitvah (Topole, Šmid Hribar in Kokalj
2023) zaraščanje najbolj intenzivno.
Na podlagi primerjav na sliki 6 podajamo najprej sestavo rabe zemljišč celotnega območja
Vipavskega gričevja. Medtem ko je po metodi M1 kazalo, da skoraj 40 % vseh teras zasedajo vinogra-
di, je metoda M2 pokazala, da je ta odstotek le slabih 20 %. Največji delež, dobro polovico ali 53 % od
2967,5 ha teras, namreč že pokriva gozd. Kot rečeno, imajo območja teras, določena z lidarjem, izlo-
čena pozidana zemljišča. Območja teras, ki so določena z lidarjem, a jih metoda M1 ni zaznala, imajo
pričakovano rabo zemljišč: 73,5 % jih je prekritih z gozdom, 2 % pa se jih zarašča. Tri četrtine teras zato
metoda M1 ni zaznala (slika 7), poleg teh pa M1 ni evidentirala teras tudi na 8,3 % vinogradov, 7,9 %
travnikov, 2,5 % sadovnjakov in 4,2 % drugih zemljišč.
Ugotavljamo, da so se med letoma 2002 in 2024 obdelovalna zemljišča na terasah najbolj zmanj-
šala v primeru travnikov (za 134 ha ali 27 %), vinogradov (za 161 ha ali 22 %) in njiv (za 11 ha ali 19 %).
Povečanje pa beležimo predvsem v okviru kategorij drugo (petkratno povečanje oziroma za 140,4 ha),
pri zaraščajočih se zemljiščih (štirikratno povečanje oziroma za 69 ha), za dvakrat (za 58,5 ha) so se raz-
širili sadovnjaki in popolnoma na novo so na terasah oljčniki (23,5 ha) (preglednica 2).
vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:54  Page 98
99
Geografski vestnik 96-2, 2024 Metode
Slika 7: Teras, ki so preraščene z gozdom, metoda M1 ne more zaznati.
LE
N
A
RT
 Š
TA
U
T
100
200
300
400
500
600
d
el
ež
(%
)
0
59
83
19
3
10
2
89
35
2
30
4
81 78
21
7
10
1
73
44
4
49
6
njiva vinograd sadovnjak gozd travnik zaraščanje drugo
celotno območje Vipavskega gričevja terase
Slika 8: Indeksi rabe zemljišč 2024/2002 na celotnem območju Vipavskega gričevja in na območjih
teras (metoda M2). Prikazi nekaterih indeksov niso bili smiselni, zato smo jih izpustili. Tako je
v primerih: pozidanih zemljišč, ki so bila po metodi M2 izločena, oljčnikov, ki jih leta 2002 skorajda
še ni bilo in vodnih zemljišč, za katere so novejši podatki bistveno natančnejši kot za leto 2002.
vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:54  Page 99
100
Lenart Štaut, Maja Topole Metode za prepoznavanje terasiranosti površja na primeru Vipavskega …
Pr
eg
led
ni
ca
 2
: S
pr
em
em
be
 ra
be
 z
em
lji
šč
 n
a 
te
ra
sir
an
ih
 o
bm
oč
jih
 V
ip
av
sk
eg
a 
gr
ič
ev
ja
 (V
G
) m
ed
 le
to
m
a 
20
02
 in
 2
02
4 
(m
et
od
a 
M
2)
.
ra
ba
 n
a t
er
as
ah
 (h
a)
20
24
VG
 20
02
sk
up
aj
po
zid
an
o
nj
iv
a
vi
no
gr
ad
sa
do
vn
jak
ol
jčn
ik
go
zd
tra
vn
ik
za
ra
šč
an
je
vo
da
dr
ug
o
po
zid
an
o
0,0
0,4
0,3
0,9
0,0
0,1
0,9
0,1
0,0
0,3
2,9
nj
iv
a
0,0
9,3
11
,0
5,4
0,2
2,5
23
,6
1,5
0,0
4,7
58
,2
vi
no
gr
ad
0,6
17
,9
40
4,7
36
,7
12
,4
30
,2
12
2,6
44
,0
0,0
67
,8
73
6,9
sa
do
vn
jak
0,1
1,6
19
,2
8,9
2,0
3,2
8,0
2,1
0,0
4,9
50
,0
20
02
ol
jčn
ik
0,0
0,0
0,0
0,2
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,2
go
zd
0,7
1,9
64
,0
17
,0
5,3
13
97
,1
23
,3
13
,9
0,1
35
,5
15
58
,8
tra
vn
ik
0,4
15
,3
73
,6
35
,8
3,3
11
5,3
18
5,3
25
,4
0,1
50
,3
50
4,9
za
ra
šč
an
je
0,0
0,1
0,6
0,5
0,2
15
,6
0,6
0,6
0,0
1,8
20
,0
vo
da
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,1
dr
ug
o
0,0
0,7
3,1
2,9
0,3
10
,0
6,6
1,3
0,0
10
,6
35
,4
VG
 20
24
 sk
up
aj
1,8
47
,0
57
6,4
10
8,5
23
,7
15
74
,0
37
1,0
89
,0
0,3
17
5,8
29
67
,5
ze
m
lji
šč
a z
 n
ov
o 
ra
bo
1,7
37
,7
17
1,7
30
8,9
54
2,0
17
6,9
18
5,7
88
,4
0,2
16
5,2
16
78
,6
ze
m
lji
šč
a z
 o
pu
šč
en
o 
ra
bo
2,9
48
,9
33
2,2
41
,0
0,2
16
1,7
31
9,5
19
,5
0,0
24
,9
95
0,9
ra
zli
ka
 v 
ha
 20
02
–2
02
4
–1
,2
–1
1,2
–1
60
,6
58
,5
23
,5
15
,2
–1
33
,8
69
,0
0,2
14
0,4
0,0
in
de
ks
 20
24
/2
00
2
60
81
78
21
7
10
.73
0
10
1
73
44
4
53
8
49
6
vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:54  Page 100
4 Razprava
Metodi za zaznavo kulturnih teras, ki smo ju uporabili, sta dali zelo različne rezultate o zemljiščih,
ki so preoblikovana s kulturnimi terasami. Kladnik in sodelavci (2016) so za območje Vipavskega gri-
čevja evidentirali 1465,2 ha kulturnih teras, z uporabo nove metode pa smo jih zaznali približno dvakrat
toliko, 2967,5 ha. Zaradi uporabe boljših vhodnih podatkov v obliki laserskega skeniranja površja, ki
v času Kladnikove raziskave še niso bili na voljo, lahko rečemo, da je metoda M2 dala dobre rezultate
o razširjenosti kulturnih teras. Dodatno to trditev potrdimo s primerjanjem rabe zemljišč na zazna-
nih terasiranih območjih. Območja kulturnih teras, ki smo jih zaznali z uporabo metode M2, imajo
devetkrat večji delež zemljišč, ki so prekrita z gozdom kot območja, zaznana z metodo M1 (pregled-
nica 1). Možnost takšnih rezultatov so predvideli že Kladnik in sodelavci (2016). Kot glavni vzrok za
problematičnost uporabljene metode so izpostavili območja, poraščena z gozdom in neizrazito tera-
sirana območja.
Metoda M2 je zaznala več območij kulturnih teras tudi v primerjavi z raziskavo o razširjenosti kul-
turnih teras v Sloveniji, ki so jo izvedli Ciglič in sodelavci (2024). V tej je bilo na območju Vipavskega
gričevja zaznanih 1684 ha terasiranih območij, kar je nekoliko več kot z metodo M1 in za več kot 1000 ha
manj, kot smo jih zaznali z metodo M2.
Ročno digitaliziranje pojava kulturnih teras na podlagi ortofoto posnetkov je zamudno opravilo,
močno odvisno od natančnosti popisovalca in njegove sposobnosti pravilne interpretacije (Kladnik in
sod. 2016; Perko, Ciglič in Geršič 2016; Pipan in Kokalj 2017; Ciglič in sod. 2024). Na podobne dile-
me lahko pri neizrazitih terasah naletimo tudi pri uporabi laserskega skeniranja.
Kljub prednostim metode M2 pa se pri rezultatih pojavijo tudi slabosti. Nekatera terasirana območ-
ja so tik ob naseljih ali, če so stavbe postavljene dovolj razpršeno, celo znotraj njih. Zaradi omejitev,
izhajajočih iz metode, smo takšna območja morali izločiti. To vpliva na končno površino zaznanih kul-
turnih teras po metodi M2 in na razliko v deležih posameznih tipov rabe zemljišč v primerjavi z metodo
M1. Vpliv izločenosti pozidanih območij je najbolj opazen na območjih naselij Lože, Tevče, Slap in Manče.
Zaradi velikih površin teras, med pozidanimi zemljišči smo jih z metodo M2 zaznali manj oziroma
v Mančah prav toliko, kot jih je bilo evidentiranih po metodi M1. Dodaten razlog je tudi razmeroma
majhna površina območja naselja in zaradi tega sorazmerno velik delež pozidanih zemljišč. Topole, Šmid
Hribar in Kokalj (2023), so ugotovili, da imajo med vsemi naselji v Vipavskem gričevju najmanjše dele-
že zemljišč, zaraščenih z gozdom, prav ta naselja. To kaže, da je bila za zaznavanje terasiranih območij
uspešna tudi metoda M1. Največje razlike v površinah novo zaznanih območij kulturnih teras so v nase-
ljih Kodreti, Velike Žablje, Spodnja Branica, Brje, Preserje, Steske, Šmarje, Vrtovče in Orehovica. To
so naselja, ki imajo velik del pripadajočih zemljišč prekrit z gozdom, zato teras z metodo M1 ni bilo
mogoče zaznati. Naselje Kodreti je še posebej zanimivo, saj z uporabo metode M1 skorajda ni bilo iden-
tificiranih terasiranih območij, z metodo M2 pa smo ugotovili, da jih je v tem naselju kar 43,7 %. Razlog
je v velikem deležu gozda (več kot 70 %), ki prekriva območje naselja.
Za analizo sprememb rabe zemljišč na terasiranih območjih Vipavskega gričevja smo uporabili podat-
ke o terasiranih območjih, zaznanih z uporabo metode M2. To smo storili zaradi večjih zaznanih površin
terasiranih območij in vključitve tistih teras, ki jih prekriva gozd. Ker so podatki laserskega skenira-
nja na voljo le za leto 2015, odražajo zaznane površine terasiranih območij stanje le v tistem letu. Zato
je lahko prišlo do manjših napak pri tolmačenju sprememb v rabi zemljišč, saj je med letoma 2015 in
2024 lahko prišlo do uničenja nekaterih teras ali gradnje novih, ki jih nismo mogli zaznati. Spremembe
rabe zemljišč na terasah, kakršne so prikazane v preglednici 2, so skladne z ugotovitvami glede zaraš-
čanja na območju Vipavskega gričevja (Topole 2020; Topole, Šmid Hribar in Pipan 2022; Topole, Šmid
Hribar in Kokalj 2023) kot tudi z  ugotovitvami glede zaraščanja kmetijskih zemljišč v  Sloveniji
(Glavan in sod. 2017). Po njihovih podatkih je območje goriške statistične regije med dvanajstimi slo-
venskimi statističnimi regijami četrto po deležu zemljišč, ki se zaraščajo (1,55 % regije) in drugo po
delež kmetijskih zemljišč v zaraščanju (6,95 % kmetijskih zemljišč).
101
Geografski vestnik 96-2, 2024 Metode
vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:54  Page 101
Podobno, kot smo ugotovili v naši raziskavi, je tudi v Sloveniji. Največ opuščanja travnikov je na
strmih območjih Slovenije. Zaradi hitrega odtoka vode je tam tudi večja sušnost, dodatni vzroki pa so:
vršna lega, oddaljenost od naselij in slaba dostopnost območja. Ker se terase pojavljajo le tam, kjer je
dovolj velik naklon, lahko rečemo, da ta trditev drži tudi za območje Vipavskega gričevja. V preuče-
vanem obdobju se je močno povečala površina oljčnikov. Leta 2002 je bilo na območju celotnega
Vipavskega gričevja le 0,4 ha oljčnikov (od tega nič na terasiranih območjih), leta 2024 pa že 31,6 ha
(od tega 23,7 ha na terasiranih območjih). Največ novih oljčnikov na terasiranih območjih gre na račun
opuščanja vinogradov (dobrih 50 %), sledijo oljčniki, ki so nastali s krčenjem gozdnih zemljišč (22 %).
Eden od razlogov je poleg spodbujanja revitalizacije opuščenih kmetijskih zemljišč (Uredba … 2023)
lahko tudi spreminjanje podnebja. Med letoma 1961 in 1990 je območje Vipavskega gričevja v celoti
spadalo v podnebni tip zalednega submediteranskega podnebja (Ogrin 1996), po novejših podatkih
pa med letoma 1991 in 2020 približno polovica že spada v tip obalnega zmerno sredozemskega pod-
nebja (Ogrin in sod. 2023).
Topole, Šmid Hribar in Kokalj (2023) navajajo, da se zaraščajo višje ležeča, izrazito nagnjena območ-
ja. Naša raziskava je potrdila, da so bila ta v večji meri terasirana. V preučevanem 22-letnem obdobju
je do največje spremembe prišlo pri zemljiščih z vinogradi. Opuščenih je bilo 160,6 ha vinogradov na
območjih kulturnih teras. Razlogov je več. Topole, Šmid Hribar in Kokalj (2023) navajajo, da je na območ-
ju Vipavskega gričevja med letoma 2002 in 2020 prišlo do intenzifikacije vinogradništva. Vinogradi
na strmih pobočjih, oddaljenih od naselij, so bili opuščeni, nadomestili pa so jih vinogradi na manj
nagnjenem površju, dostopni z mehanizacijo. To trditev lahko potrdimo tudi na podlagi rezultatov naše
raziskave. Površina vinogradov na terasah se je zmanjšala, a je bila vsaj delno nadomeščena z novimi
vinogradi zunaj terasiranih območij (slika 8). Podobno kot z vinogradi se dogaja tudi s travniškimi zem-
ljišči. V preučevanem obdobju se je površina travnikov na kulturnih terasah zmanjšala za 133,8 ha
(preglednica 2). Na podlagi literature o  značilnostih opuščanja kmetijskih zemljišč na območju
Vipavskega gričevja (Perko, Ciglič in Geršič 2016; Topole 2016; Topole, Šmid Hribar in Kokalj 2023)
in podatkov o rabi zemljišč (MKGP 2024) lahko trdimo, da se večina teh zemljišč zdaj zarašča ali je že
zarasla z gozdom.
5 Sklep
Na območju Vipavskega gričevja smo z uporabo nove metode daljinskega zaznavanja teras iden-
tificirali približno dvakrat več terasiranih območij, kot jih je bilo zaznanih s predhodnimi metodami.
Večina novo zaznanih območij kulturnih teras leži pod gozdom, saj jih tam s prejšnjimi metodami ni
bilo mogoče zaznati. Pričakovano je do največjih razlik prišlo na območjih naselij z velikim deležem
gozdnih zemljišč. V nekaterih naseljih smo zaznali tudi do štirikrat več terasiranih območij (Brje), v enem
(Kodreti) pa smo na novo identificirali prav vse terase na območju naselja. Na celotnem območju
Vipavskega gričevja in na območjih kulturnih teras smo preučili spremembe v rabi zemljišč med leto-
ma 2002 in 2024. Ugotovili smo, da so se območja kulturnih teras zarasla bolj kot ostala območja. Največjo
spremembo smo zabeležili na območjih vinogradov, ki so večinoma prešli v gozd ali zemljišča v zaraš-
čanju. Z izgubo obdelovalnih zemljišč na terasah se zmanjšuje biotska pestrost, hkrati pa se z zaraščanjem
izgubljata tudi značilna podoba kulturne pokrajine ter kulturna dediščina v obliki terasiranih obmo-
čij. Kmetijska raba na obstoječih kulturnih terasah se bo morala prilagoditi podnebnim spremembam,
predvsem z ureditvijo namakanja in izbiro rastlin, ki bolje prenašajo toplejše podnebje. Deloma se to
že izvaja s širjenjem oljčnikov. Seveda vse terase niso primerne za ohranjanje ali obnovo. Smiselno bi
bilo izvesti vrednotenje terasiranih območij z vidika kmetijstva, posebej vinogradništva, sadjarstva in
oljkarstva, ter za ohranjanje in oživljanje predlagati samo kmetijske, pa tudi tiste ogozdene in zaraš-
čajoče se terase, ki pripadajo višjim bonitetnim razredom.
102
Lenart Štaut, Maja Topole Metode za prepoznavanje terasiranosti površja na primeru Vipavskega …
vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:54  Page 102
Zahvala: Članek je nastal v okviru raziskovalnega programa Geografije Slovenije (P6-0101), projek-
ta Življenje in smrt kulturnih teras: zaznavanje in prostorska analiza teras z računalniškimi metodami
(L6-60160) in programa Mladi raziskovalec (MR-56874), ki jih financira Javna agencija za znanstve-
noraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.
6 Viri in literatura
Ažman Momirski, L. 2019: Slovenian terraced landscapes. World Terraced Landscapes: History,
Environment, Quality of Life. Environmental History 9. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-
3-319-96815-5_4
Ažman Momirski, L., Kladnik, D. 2015: The terraced landscape in the Brkini Hills. Acta geographica
Slovenica 55-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.1627
Ciglič, R., Glušič, A., Štaut, L., Čehovin Zajc, L. 2024: Towards the deep learning recognition of culti-
vated terraces based on Lidar data: The case of Slovenia. Moravian Geographical Reports 32-1. DOI:
https://doi.org/10.2478/mgr-2024-0006
De Reu, J., Bourgeois, J., Bats, M., Zwertvaegher, A., Gelorini, V., De Smedt, P., Chu, W., Antrop, M.,
De Maeyer, P., Finke, P., Van Meirvenne, M., Verniers, J., Crombé, P. 2013: Application of the topo-
graphic position index to heterogeneous landscapes. Geomorphology 186. DOI: https://doi.org/
10.1016/j.geomorph.2012.12.015
Drobnjak, V. 1990: Fizičnogeografski pomen kulturnih teras. Primorje: zbornik 15. zborovanja slovenskih
geografov. Ljubljana.
Glavan, M., Malek, A., Pintar, M., Grčman, H. 2017: Prostorska analiza kmetijskih zemljišč v zarašča-
nju v Sloveniji. Acta agriculturae Slovenica 109. DOI: https://doi.org/10.14720/aas.2017.109.2.10
ITLA Proceedings. Medmrežje: https://www.itla.si/proceedings.html (1. 8. 2024).
Kladnik, D. 2016: Terasirane pokrajine in Honghejska deklaracija. Terasirane pokrajine. Ljubljana. DOI:
https://doi.org/10.3986/9789612548896
Kladnik, D., Ciglič, R., Geršič, M., Komac, B., Perko, D., Zorn, M. 2016: Diversity of terraced landscapes
in Slovenia. Annales, Series historia et sociologia 26-3. DOI: https://doi.org/10.19233/ASHS.2016.38
Kladnik, D., Komac, B., Zorn, M. 2016: Terasirane pokrajine v Evropi. Terasirane pokrajine. Ljubljana.
DOI: https://doi.org/10.3986/9789612548896
Kladnik, D., Kruse, A., Komac, B. 2017: Terraced landscapes: An increasingly prominent cultural lands-
cape type. Acta geographica Slovenica 57-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4770
Kladnik, D., Šmid Hribar, M., Geršič, M. 2017: Terraced landscapes as protected cultural heritage sites.
Acta geographica Slovenica 57-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4628
MKGP 2024: Raba. Grafični podatki RABA za celo Slovenijo. Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in
prehrano. Ljubljana. Medmrežje: https://rkg.gov.si/vstop (10. 8. 2024).
Ogrin, D. 1996: Podnebni tipi v Sloveniji. Geografski vestnik 68.
Ogrin, D., Repe, B., Štaut, L., Svetlin, D., Ogrin, M. 2023: Podnebna tipizacija Slovenije po podatkih
za obdobje 1991–2020. Dela 59. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.59.5-89
Perko, D., Ciglič, R., Geršič, M. (ur.) 2016: Terasirane pokrajine. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/
9789612548896
Perko, D., Ciglič, R., Geršič, M., Kladnik, D. (ur.) 2017: Terraced Landscapes. Ljubljana. DOI: https://doi.org/
10.3986/9789610500193
Perko, D., Ciglič, R., Štaut, L. 2026: Slovenia’s cultivated terraces: Landscapes and landforms aspects.
Landscapes and Landforms of Slovenia. Cham. [v pripravi]
Perko, D., Zorn, M. 2016: Sedemdeset let raziskovanj na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC
SAZU. Geografski vestnik 88-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV88207
103
Geografski vestnik 96-2, 2024 Metode
vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:54  Page 103
Pipan, P., Kokalj, Ž. 2017: Transformation of the Jeruzalem hills cultural landscape with modern vineyard
terraces. Acta geographica Slovenica 57-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4629
Pipan, P., Šmid Hribar, M., Topole, M. 2017: Mediterranean Slovenia. Terraced Landscapes. Ljubljana.
https://doi.org/10.3986/9789610500193
Tarolli, P., Preti, F., Romano, N. 2014: Terraced landscapes: From an old best practice to a potential hazard
for soil degradation due to land abandonment. Anthropocene 6. DOI: https://doi.org/10.1016/
j.ancene.2014.03.002
Titl, J. 1965: Socialnogeografski problemi na koprskem podeželju. Koper.
Topole, M. 2016: Merče, sredozemske planote. Terasirane pokrajine. Ljubljana. DOI: https://doi.org/
10.3986/9789612548896
Topole, M. 2020: Terasirana pokrajina sredozemskih planot. Heriskop 1-1.
Topole, M., Šmid Hribar, M., Pipan, P. 2022: Vinogradništvo v Vipavskem gričevju. Ljubljana.
Topole, M., Šmid Hribar, M., Kokalj, Ž. 2023: Izzivi vinogradniške pokrajine – primer Vipavskega
gričevja v Sloveniji. Geografski vestnik 95-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV95102
UNESCO World Heritage List. Medmrežje: https://whc.unesco.org/en/list/?search=terraced+lands-
cape&order=country%2520 (1. 8. 2024).
Uredba o izvajanju ukrepa odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih. Uradni list Republike Slovenije
111/2023. Ljubljana.
104
Lenart Štaut, Maja Topole Metode za prepoznavanje terasiranosti površja na primeru Vipavskega …
vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd  12.3.2025  11:54  Page 104