208
Parkeljne v černe bukve.
Zlo je razširjena gerda iu škodljiva navada, de zanikerni potepuhi in hudobni malopridneži različne seme in strašila na svojo nespametno glavo in na svoje ser-boritno telo o s. Nikolaji obesijo, ter tako zvečer po hišah rožljajo, pametnim ljudem nepokoj delajo, otrokam pa grozo in strah zavdajajo. Semtertje je slišati, koliko nedolžnih otrok so taki tepci ali umorili, ker je namreč otrok od strahu zbolel in umeri, ali pa za celi čas njih življenja nesrečne storili. Zamogli bi nektere napake in hudobije tacih strašil in vlačugarjev tukej pripovedati, de bi bravcam lasje kviško vstajali, tode prepričani smo, de je več tacih bravcam samim znanih; torej samo prosimo starše, kterim je življenje, zdravje in sreča njih otročičov mar, in pa gospodinje , kterim je skerb malih šolarjev zročena — prosimo jih per njih vesti in per sreči ljubeznjive, nedolžne mladosti — naj tacih divjakov ne pušajo v hiše! Ce vam nadlego delajo, z burk-Ijami jih spodite! ali z gnojnico jih polite! še boljši pa storite, če kakiga mestniga služabnika pokličete, de se jih bo usmilil, ter jim v kraji, ki ni ravno prijetin, lahko noč perpravil.