pervi pedagog v novejših časilt II. Slomšck, fajiuošter in šolski ogleda v Vuzenicali. Devet let je bil ranjki knezoškof špiritual v Celovcu; želel je, da bi se to breme njemu odvzelo, in naložilo mlajšemu delavcu; nekaj ga je pa ludi navdajala misel, da bo na kmetih ložeje delal na slovstvenem polji, kjer je vidil, da dozreva tako bogata letina, in veselilo ga je od nekdaj duše pasti, zato je prosil za vuzeniško faro na Stajerskem. Denarja in blaga ni bil nikdar lakonien, tedaj je prosil za to faro, ktera je bila gorata in bolj revna. V jeseni 1. 1838., ko je prišel njegov naslednik, sedanji milostljivi knezoškof kerski gospod dr. Valentin Wieri, se je preselil sicer le s telesom iz duhovšnice, ali njegov duh je bil vedno tam pri svojih nekdanjih učencih. V spomin je spisal lep venec cerkvenih molitev, pesem, kakor jih duhovni molijo pri cerkvenih (liturgičnih) opravilih. Bukve so prišle na svitlo 1. 1840., in so imele lepi napis v latinskem jeziku : ,,Slovenski spomin svojim nekdanjim učencem in predragim prijatlom". Ze šolski ogleda se je prepričal iz lastne skušnje, kako žalostno se godi po šolah, ves svet je sicer spoznal, da se s to metodo, ktera se je prepirala z zdravo pametjo in odgojilnimipravili, ne pride dalje, ali niso si znali poniagati. Ker je nadfajmošter svoj narod serčno Ijubil in ga hotel povzdigniti duševno in nravno, je spisal bukve, v kterih se ravno tako lepo kaže njegovo znanje človeškega duha, kakor izvedenost v izreji. Te bukve so čisto na novo osnovane in namenjene nedeljskim šolam, kakoršne je on vpeljal; more jih pa tudi rabiti učitelj v vsakdanji šoli. Te bukve imajo naslov: ,,Blaže in Nežica vnedeljski šoli". Oblika v pisanji je dvogovor (dialog), zato, da bi bile bukve bolj praktične za učenika in bolj mikavne pri samouku; vse bukve pa so ena sama povest. Blaže in Neža hodita v nedeljsko šolo, katehet in učenik podučujeta pogovarjaje se z otroci (vendar je keršanski nauk izpusčen). Blaže in Neža sta naj pridnejša učenca, zgled v pridnosti in zaderžanji, zmirom naj bolje odgovarjata; kar sta se v šoli naučila, doma pripovedujeta, in tako se družina uči šolskih vednosti. Po številu nedelj so tudi bukve razdeljene v 52 naukov; za vsako nedeljo je napisano nekaj rečnega poduka, in tudi nemški jezik se obdelujo toliko, kolikor je kmetu potreben. Vse, kar je otrokom vediti potreba, najdeš v teh bukvah, in sicer iz prirodopisja: čenm da so naj navadniše zeliša, živali in ptiči; grajajo terpinčenje živali; naštevajo strupene rastline, gobe, pasjo steklino; v/. zemljopisja imajo: kako je zemlja razdeljena, imena naj poglavitnejših dežel, narodov, mest i. t. d.; iz zvezdoslovjarazlagajo: solnčne ln Itininc mrakove, iz naravoslovja razjasnujejo: blisk, grom, veter, dež, sneg, točo, potres, zatiraje vraže, copernijo, vedežvanje i. t. d.; svetovajo za domače zdravilstvo, kako ravnati z zmernjenimi, s takimi, ki jih strela zadene, zutonjenci, zadušenimi, vstrupnjenimi; napeljujejo, kako streči bolnikom, priporočajo koze cepiti; iz pravnih zadev prinašajo: imena in naslove cesarskih vradnij, dolžnosti v vojasčini in svarivne zglede begunov in vteklih; kažejo, kako delati naj bolj navadne spise: poslednje sporočila, dolžne pisma, pobotnice, spričala, prošnje i. t. d.; obspgajo nauk za pošteno obnašanje in hišno snažnost, kako obnašati se pri požarih, korist zavarovanja. Vse to in še več drugega je v teh bukvah skerbno, razumljivo in mikavno popisano, da so otroci bolj pazljivi, in da vse nauke ložeje pomnijo; tvarina je tako odbrana, da se zlaga z letnimi časi in s prigodki v srenji. Tri priložene podobe, ktere predstavljajo solnčni in lunini mrak, strupene zeli in steklega psa, poočitujejo ta nauk, in petje ga slajša. Reči se mora, da to je pervo iz med njegovih slovstvenih del, in ni se tedaj čuditi, da so te bukve zaslovele čez deželne meje, in da so si jih iz daljne Moskve na enkrat naročili 30 iztisov, in da so te bukve, akoravno že trikrat natisnjene, že vendar zopet pošle. III. Slomšek višji šolski ogleda. Ni moglo priti drugače, da so Slomšeka, ker so ga poznaH, kako je izveden v vseh opravilih, kako aiarljiv in delaven, poklicali v službo, v kteri bo mogel delati za vso škofijo. Mesca maja I. 1844., ko je ladanji šolski nadzornik dr. Simon Ladinig imenovan bil svetovavec pri deželni vJadi v Ljubljani, izročili so dekanu na Vuzenicah začasno šolsko nadzorništvo. Pripravljen je bil prevzeti to težavno službo, ktera mu je nalagala dolžnost, da je vsaki torek pet ur pota storil, da je bil vsredo vpričo pri sejah, kjer je poročeval in pisina fakte) s seboj jemal, da jih je izdeloval. V" jeseni je bil poklican za korarja lavantinske cerkve, in je bil za terdno imenovan škofijski šolski ogleda. Sicer mu ni bilo dano, da bi bil dolgo delal v tej službi, vendar je v tem kratkem času veliko storil za šole po tej škofiji. Pošiljal je učenikom in katehetom prijazne opominjevanja in podučevanja za različne nauke; kjer je mogel, poganjalse jeza nove, in vredoval je že obstoječe šole; spisal je dvoje molitev- 21* nih bukvic v slovenskem in neraškem jeziku; nianjše pod naslovom: ,,AngeIj molitve", in večje imenovane: ,,Sveto opravilo za šolarje", v kterih so molitve, pesmi za otroke in nauki iz katekizma, kteri se morajo iz glave znati, vpleteni v lepi venec. Spoznal je, da je med velikim številom molitevnih bukvic njih Ie malo za otroke pripravnih, ker ni lahko po otročje misliti in z otroškim sercem moliti. ]Ker je pa Slomšek ta dar v posebni meri imel, rau je bilo pred vsem mogoče, take bukve pisati; oboje bukve so se ljudstvu zeld prikupile, in so bile že večkrat natisnjene. Ker je dalje previdil, kako korislno bi bilo, da bi učitelji ljudskih šol zbirko lepih pesem imeli, da bi ktere v šoli z otroci peli, se je namenil takih pesem nabirati, in lepa zbirka teh pesem je prišla na svitlo 1. 1853. pod naslovom: BŠola lepega petja za pridne šolarje". Da bi po vsi škofiji enake cerkvene pesmi peli, kterih bi se orglavec in ljudstvo navadilo, je naročil učenikom, da naj nm pošljejo pesini in njih napeve po fari navadne, da zbere naj bolje iz med njih. Pesmi pri blagoslovu so prišle v Drobtinicah 1. i861. na svitlo; dušnim pastirjem pa je naročil, da naj kupijo poseben natis teh pesem, in naj se po farah ne pojd drugačne pesmi, kakor te. Pesmi pri sv. maši je izročil učitelju vgodbi izurjenemu, in on ni doživel, da bi bile te pesmi doveršene. Slomšek je vidil, kako je narod slovenski zanemarjen, čutil je, da mu more pomagati, tedaj je mislil, da je omikanemu človeku sila gerdo, če se sramuje svojega naroda, in sili se med ptujega bolj slovečega, da si Iožeje pridobi slavno ime, tedaj je mislil, da mu njegova vest dolžnost naklada pomagati svojemu narodu, kjer koli bode mogoče. Namenil si je tedaj osnovati društvo, ktero bi izdajalo bukve pisane za Ijudstvo, ktere bi obsegale sicer različne vede, pisane pa bi bile v katoliškem duhu. Vlada mu tega ni privolila, a zavoljo tega ni zgubil serčnosti, in ni obupal; to ga tedaj ni niotilo v njegovem prepričanji. Kar ni dosegel po tej poti, iskal je po drugi; namenil si je tedaj osnovati bukve, ktere bi sleherno leto izhajale; donašale naj bi sostavke za cerkev, šolo, dom, in naj bi bile odperte vsem Slovencem, da pošiljajo v vanje izdelke svojega uma, in ker ni mogel Ijudstvu predlagati kosov, rau pa je dajal: ,,Urobtinice". *) *) Ker ga menda ni učitclja na slovenski zemlji, kteremu bi bila taknjiga neznana, ue ponavljamo tega, kar je že vsem znano. Pis. V pervem Ietniku vabi in prosi slovenske pisatelje, in razlaga blagi namen, kteri ga vodi pri spisovanji teh bukev. Od leta 1846. izhajajo te bukve letoma; Slovenci jih radi prebirajo, in so se naučili iz njih že marsikaj koristnega. Vsako leto jih kiriča podoba cerkve, poscbno imenitne na slovenski zemlji, ali kakega svetnika, ki je Slovencem veliko dobrega storil, in tako se je nabralo že veliko zgodovinskih reči'. Ko je Slomšek škof postal, izročil je vredovanje drugemu pisatelju, vendar je on do sraerti za nje delal, in naj izverstnejši sostavki so iz njegovega peresa. Kakor šolski poročevavec skerbel je tudi za ljudsko oniiko, da je duhovne spodbujal in opominjal, da bi pisali sostavke za le bukve. Njegove pisma iz te dobe kažejo, da je načerte napravljal, kako razdelovati to ali uno knjigo. V7idimo iz tega, da je rokopise popravljal in izdajateljem bukev z besedo in z djanjem pomagal. cn»u« »'«di'¦"*