PRIMORSKI DNEVNIK PoStiuna plačana » gotovini Postale I gruppo Cena 40 lir Leto XXII. St. 110 (6397) TRST, torek, 10. maja 1966 URADNO SPOROČILO V PEKINGU Včeraj popoldne je eksplodirala tretja kitajska atomska bomba Uradno poročilo pravi, da je «vsebovala termonuklearne snovi» - Dolga uradna izjava izkorišča priložnost za nov napad na Sovjetsko zvezo Izjava Deana Ruska in britanskega zunanjega ministrstva - Delegati na ženevski konferenci obsojajo nadaljevanje poskusov .. PEKING, 9. — V Pekingu so danes javili, da je danes ob . ' Uri rt „ r-vrvlr i »-I r-lr/-VV-V-. oocn olrcnlrtriirola TT 7T'Qilril rt o H 7oVlf\Hnn j,. Ufi Po pekinškem času eksplodirala v zraku nad zahodno gajsko tretja kitajska jedrska bomba. »—‘t-' ucuja iviiajoiva j,Vj?enciia »Nova Kitajska, je ob-■Oh i naslednje uradno sporočilo: “ '6. uri po krajevnem času 9. jv. • un pu itldjcvucm taau o- pr7* J966 je Kitajska z uspehom m 12*ušala nad svojimi zahodni-Vs .PP^ročji jedrsko bombo, ki je j “Ovala termonuklearne snovi. p0 Praizkusna jedrska eksplozija 8a p' nov važen uspeh kitajske-2a Uudstva pri njegovih naporih nje. Gre za veliko zmago Maoce-tungove misli. Centralni komite kitajske komunistične stranke, državni svet in vojaška komisija centralnega komiteja partije izrekajo prisrčne čestitke vsem poveljnikom in borcem ljudske osvobodilne vojske, ki so sodelovali pri teh poskusih, in vsem delavcem, inženirjem, ten-nikom, znanstvenikom in drugemu osebju, ki so prispevali k poskusu. Izrekajo upanje, da bodo vsi podvojili svoje napore in dosegli nove trajne uspehe v borbi za nadaljnjo okrepitev in za m_o-dern:zacijo narodne obrambe naše dežele. Namen, ki ga Kitajska ima pri izvajanju potrebnih in omejenih jedrskih poskusov in pri razvijanju atomskega orožja, ie protiviti se jedrskemu izsiljevanju in grožnjam ameriškega imperializma in njegovih sodelavcev, kakor tudi nrotiviti sp sodelovanju med ZDA in Sovjetsko zvezo za ohranitev jedrskega monopola m za sabotiranje revolucionarnih borb vseh zatiranih narodov. Atomsko orožje v rovah kitajskega ljudstva predstavlja veliko spodbujanje narodom, ki se junaško borijo /a svojo osvoboditev, in predstavlja tudi nov prispevek k obrambi svetovnega miru. V času eksplozije prve in druge kitajske atomske bombe je vla- b, nadaljnjo utrditev narodne o-jf in za zaščito varnosti svo- p0l ežele ter miru na svetu. Poku?1 UsPeh tega atomskega poiz-swa so zagotovili kitajska ljud-osvobodilna vojska, kitajski p^tvenikj in tehniki ter široke ^ 8,1 delavcev in funkcionarjev, H Pbd pravilnim vodstvom ko-jaj“Jsbčne stranke in visoko dvi-tlin Ve'-ko rdečo zastavo Maoce-H-^ove misli, dali prednost poli-Ustv Se držali štirih prednosti, tili a aln° so Proučili in uvelja-sn1 ■ In Moskvo«. Danes je ameriški predstavnik izjavil, da so ameriški bombniki kljub neugodnemu vremenu Izvedli nove bombne napade na Severni Vietnam ter napadli radarske postaje in raketne postojanke okoli Hanoja ter ceste, železnice in vojaška skladišča na raznih področjih. Ameriški piloti, ki so sodelovali pri včerajšnjih napadih, so izjavili, da so naleteli na močnejši protiletalski ogenj, kakor kdaj koli. Severnovietnamsaa vlada Je poslala pismo mednarodni nadzorstveni komisiji s protestom proti bombardiranju svetilnika v bližini pristanišča Hajfong. Protest pravi med drugim, da so ameriški bombniki bombardirali tudi predmestja Haj-fonga. V Južnem Vietnamu so ameriški strateški bombniki «B-52» bombardirali osvobojena področja na ((področju C« blizu kamboške meje. Danes so javili, da so letala odvrgla veliko količino plina na del džungle, kjer domnevajo, da je sedež glavnega štaba osvobodilne vojske. Plin so odvrgli, da pripravijo napad kopenske vojske, opremljene s plinskimi maskami. Ni pa znano, kakšen je bil rezultat te akcije. NI prvikrat, da ameriška vojska uporablja to vrsto plina, o katerem trdijo, da ni smrtno nevaren, temveč da povzroča samo bruhanje. Prvikrat pa je, da so odvrgli tako velike količine plina. Govori se o približno treh tonah prahu, ki se nato razvije v oblak. Prvikrat Je tudi, da so pline odgvrli iz letal, prej so Jim metali iz helikopterjev. V Hue so prebivalstvo pozvali, naj pripravi dovolj močna zaklonišča, da se zaščiti pred bombardiranjem možnarjev. Bojijo se namreč, da bo osvobodilna vojska bombardirala mesto, ki ima 60.000 prebivalcev, v okviru pričakovane «monsunske o-f cnzivo) Ob dvanajsti obletnici zmage pri Dien Bien Fu, kjer so bili Francozi dokončno poraženi, posveča sever-novletnamskl tisk komentarje, v katerih poudarja prepričanje v končno zmago. Hanojski radio Je v svojem komentarju poudaril, da so ZDA na poti poraza, prav tako, kakor je bila leta 1954 Francija, kljub svoji vojaški moči. Ameriški državni tajnik Dean Rusk je v senatnem zunanjepolitičnem odboru Izjavil, da Je ameriška politika v Vietnamu «pravllna ln zakonita, v skladu s prejšnjo ameriško politiko v jugovzhodni Aziji in popravljena na podlagi obstoječih pogodb«. Sejo odbora so kazali po televiziji. Senator Morse je izjavil, da je «stallšče ameriške vlade v tej umazani vojni povsem neopravičljivo«. Morse je ostro napadel Ru- ka«). Trdil je, da general Ki ni mislil reči,- da so bile volitve za ustavodajno skupščino odložene za eno leto, temveč da po volitvah M se ves postopek mogel podaljšati za nekaj mesecev v letu 1967. Vendar pa, je dodal Rusk, tudi če je težko dajati točne napovedi, se lahko domneva, da bodo volitve septembra. Na tiskovni konferenci pa je senator Morse izjavil, da ZDA, s tem da podpirajo generala Kija, ((podaljšujejo dobo tiranom«. Pripomnil je: ((General KI je vojni tiran in vlada ZDA mu podaljšuje njegovo dobo. Mi dopuščamo njemu in njegovi slamnati vladi, da ostaneta na oblasti.« Zatem je Morse Izjavil, da je a-merlška vojaška pomoč v zadnjih dvajsetih letih ((ustvarila več komunistov kakor vsaka druga sila na svetu«. Po mnenju Morseja se s to pomočjo vedno bolj krepijo tirani in vojni diktatorji, kar se je še posebno pokazalo v Južnem Vietnamu In v Latinski Ameriki. Zahteval je. naj se zunanja politika odvzame Pentagonu in naj se prepusti državnemu departmaju. dovoljstvom «naglost In obseg protestnega gibanja skoraj v vseh mestih proti nameri vlade, da vsili takojšnjo sprostitev najemninskih pogodb in najemnin, ter se še posebno zahvaljuje CGIL, ACLI, komunistični parlamentarni skupini ter tistim socialističnim in demo-kristjanskim poslancem, ki so se upirali pritisku vlade in lastnikom nepremičnin«. Izjava pravi dalje, da bo parlament in zanj posebna komisija za najemnine v poslanski zbornici imel najmanjši potrebni čas (šest mesecev), da svobodno prouči tako predloge zakona za pravično na jemnino in za ((upravičene razloge«, kakor tudi vladni predlog za deblo, kado. Predsedstvo zveze je sklenilo odpovedati manifestacijo, ki je bila napovedana za 11. maja v Rimu. PRAGA, 9. — Ob 21. obletnici osvoboditve Prage je bila danes v češkoslovaški prestolnici vojaška parada ob navzočnosti predsednika republike, tajnika stranke, članov vlade in diplomatov. Minister za obrambo Lomski je v svojem govoru ugotovil, da so sile reakcije povečale svojo dejavnost proti miru in napredku, ter je o-stro obsodil ameriški napad na Vietnam. Poudaril je nato, da češkoslovaško ljudstvo skupno s Sovjetsko zvezo in z drugimi socialističnimi državami pomaga vietnamskem ljudstvu. Nato je izjavil, da ima diplomatska dejavnost bonske vlade samo namen ustvariti okrog njene politike dozdevnost miru, ki pa je lažna. Pripomnil je, da gre samo za nov izraz starih revanši-stičnih in militarističnih teženj Nato je minister poudaril potrebo krepitve obrambe in prijateljstva s Sovjetsko zvezo in z drugimi socialističnimi državami. Predsednik Novotony je v svojem govoru ugotovil visoko tehnično in politično pripravljenost češkoslovaške vojske. Pripomnil pa je, da bi bili zadovoljni, če ne bi bilo treba nikoli uporabljati orožja, ker češkoslovaška politika temelji na miroljubnem sožitju, na razumevanja med narodi ter na pravičnosti in napredku na svetu. VARŠAVA, 9. — Poljski zunanji minister Rapacki je govoril v Wro-clawu ob proslavi zmage in povratka zahodnih in severnih ozemelj Poljski. Poudaril je, da so I glavni temelji poljske zunanje politike, varnost in miroljuben razvoj, enotnost s silami socializma, solidarnost z narodnoosvobodilnimi silami in miroljubno sožitje z vsemi državami. Zatem je Rapacki izjavil, da poljska vlada ne bo nikoli sprejela diskusije o poljskih mejah. Poudaril je, da so te meje dokončne, ki se ne morejo menjati. Kar se tiče združitve Nemčije, je izjavil, da je ta mogoča samo s sporazumom med obema nemškima državama, ter je pripomnil: »Zahtevamo, da se ljudstvu Zahodne Nemčije pove vsa resnica: meja na Odri in Nisi je dokončana.* MOSKVA, 9. — Sovjetski maršal Malinovski objavlja ob 21. obletnici zmage članek v »Pravdi* in piše med drugim, da »kapitalistične reakcionarne sile, ki jih vodijo ameriški imperialisti, in ki se ne ozirajo na nauk hitlerjevskega poraza, hočejo pripraviti novo vojno*. Zatem pravi, da so se ZDA z napadom na Vietnam omadeževale z neizbrisno sramoto, in dodaja, da je zavezništvo med Wa-shingtonom in Bonnom nevarno za mir. Glavna nevarnost je v ameriških poskusih, da bi dosegli, da se atomsko orožje dovoli Zahodni Nemčiji. O najemninah RIM, 9. — Predsedstvo vsedržavne zveze stanovalcev ugotavlja z za- iiiitiiitiiiiiiiiiiiiHimiHMiiHiiitiiimiiiiiiiiiiimuiiiiiuiiiiiimiiiittiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiHtiHiiiuuiiimiiitiiiil DELEGACIJA IZ RODEZIJE V LONDONU PARIZ, 9. — Danes je prispela v Pariz, na poziv francoskega parlamenta, delegacija poljskih parlamentarcev pod vodstvom Zenona Kliszka, podpredsednika poljskega sejma. Kliszka bo sprejel tudi de Gaulle, razgovore bo vodil s Pompidoujem in de Murvil-lom, ki bo v kratkem obiskal Poljsko. Zambija protestira proti pogajanjem s Smithom LONDON, 9. — Danes so se začeli v Londonu pripravljalni razgovori med tremi Smithovimi funkcionarji, ki so prišli včeraj v London, in predstavniki britanske vlade. Razgovori potekajo v neki dvorani zunanjega ministrstva, ki je označena kot «India Office« in ki velja za to priložnost za ((nevtralna tla». Prvi razgovor med Smithovimi tn britanskimi predstavniki Je trajal dve uri. Ni znano, kdaj bo nov sestanek. Ministrstvo za odnose s Common-wealthom javlja, da ne bodo podali nobene Izjave, dokler bodo trajali razgovori. Danes popoldne se je minister za odnose s Commonweal-thom pogovarjal z zambijskim zunanjim ministrom, ki je prinesel pismo predsednika Kaunde za Wil-sona. _____ ____ ______ . Zambijski minister Je objavil noska In Je Izjavil, da bo treba skli-. coj iZjav0> v kateri pravi, da je sklep cati sejo izvedencev mednarodnega britanske vlade, da začne razgovore prava, od katerih se številni ne strinjajo z vlado. Morse Je kritiziral tudi južnovietnamske voditelje ln je dejal, da če bi bil Kennedy še živ, ne bi vojna v Vietnamu zavzela take oblike. Rusk Je v svojem odgovoru Izjavil, da je bil tudi Kennedy «zelo zaskrbljen zaradi stanja v Vietnamu ln je bil mnenja, da je treba povečati vojaško obveznost«. Dalje je Rusk Izjavil, da predsednik Johnson kot vrhovni poveljnik oboroženih sil. lahko sklene poslati druge vojake v Južni Vietnam, ne da bi moral zahtevati dovoljenje kongresa. Zatem Je Rusk branil generala Kija (ki ga Je senator Fulbrlght i označil za »neodgovornega člove- s Smithovim režimom, sramota in pomeni prvi korak k priznanju Smithovega nezakonitega režima. Izjava poudarja, da je britanska vlada večkrat trdila, da se ne bo nikoli pogajala z nezakonitim režimom, in dodaja, da je Wilson vedno trdil, da je edini predstavnik vlade v Rodeziji generalni guverner Hum-phrey Gibbs. Vendar pa ljudje, ki so prišli v London na pogajanja, predstavljajo Smitha in ne Hum phreya. Minister je dodal, da bo edini rezultat razgovorov lahko sa- do, naj se obrne na OZN in zahteva nastop te organizacije na podlagi člena 7 listine. Izjava dodaja, da to ne bi pomenilo opustiti britansko odgovornost Združenim narodom, ker bi OZN In Velika Britanija lahko skupno nastopali. Kongres sindikatov Zahodne Nemčije BONN, 9. — V zahodnem Berlinu se je začel sedmi kongres sindikatov Zahodne Nemčije ob prisotnosti predsednika zvezne nemške republike Luebkeja. Predsednik Zveze sindikatov Rosemberg je pozval vse socialne sloje, naj prevzamejo nase vso odgovornost, ki jih čaka. Gre namreč za novo zakonodajo, ki jo podpirajo tudi socialdemokrati in ki ji nasprotuje Brennerjeva sindikalna struja kovi-narskih sindikatov. Danes je govoril na kongresu tudi Bruno Storil, ki je predsednik »Mednarodne zveze svobodnih sindikatov«. Predsednik republike pa je zlasti poudaril, da je to prvi sindikalni kongres, na katerem govori tudi poglavar države, ter izjavil, da je nova zakonodaja nujna, ker «mora država zajamčiti delovanje svojih ustanov tudi v trenutku nevarnosti in med hudimi krizami«, kar pa da ne pomeni ukinitve demokratič- Zaključna pogajanja za vstop SFRJ v GATT BEOGRAD, 9. — Po informacijah zveznega tajništva za zunanjo trgovino so se carinska pogajanja, ki so povezana s pristopom Jugoslavije kot polnopravne članice h GATT, končala doslej z desetimi od šestnajstih prijavljenih partnerjev. Ustrezni protokoli so že sklenjeni z delegacijami Avstralije, Nove Zelandije, Grčije, Velike Britanije, Danske, Norveške, Indije, Indonezije, Češkoslovaške in Kanade. Sedaj se vodijo pogajanja samo še s skupnim tržiščem in z Avstrijo. Kot poročajo, potekajo pogajanja brez težav in bodo verjetno končana v juniju. Kot se pričakuje, bodo članice GATT dale tudi pismeno svojo dokončno privolitev v sprejem Jugoslavije v to mednarodno organizacijo. Program OZN za pomoč nerazvitim NEW YORK, 9. - Glavni tajnik Združenih narodov U Tant je pozval države članice, naj nakažejo približno 10 milijonov dolarjev za financiranje petletnega programa za proučevanje in zbiranje podatkov o naravnih bogastvih v razvijajočih se deželah. Program postavlja za podlago, da morajo razvijajoče se države osredotočiti svoja napore s pomočjo OZN tudi pri iz-koriščanju svojih še neizkoriščenih naravnih bogastev (rude, vodno bogastvo itd.). Januarja letos je U Tant pripravil načrt programa in poročilo za gospodarski in socialni svet OZN. Priporočila in proračun so poslali članom OZN na podlagi elementov, ki jih je zbral odbor šestih strokovnjakov mo opustitev stvari Afričanov in nega ustroja,,« temveč »Jamstvo, da priznanje Smithovega režima. Zam-1 demokratični ustroj preživi tudi bijska vlada poziva britansko vla-1 dramatične okoliščine«. DUNAJ, 9. — Na Dunaju se j* začel sestanek predstavnikov komunističnih strank zahodne Evro-' pe, ki bo verjetno trajal najmanj tri dni. Tiskovna agencija APA sporoča, da vodi delegacijo KPI Ugo Pecchioli, član političnega u-rada centralnega komiteja. Na sestanku se razpravlja o »izkušnjah in možnosti delovanja za združitev demokratičnih in delavskih sil v boju proti monopolom za demokracijo in socialni napredek«. O tem sta prejšnji teden razpravljala tudi v Sanremu delegaciji KPI, ki jo je vodil Longo in KP Francije, ki jo je vodil njen tajnik Waldeck-Rochet. Tudi v Alabami se počasi za črnce kaj spreminja NEW YORK, maja. — Najbolj rasistična država ameriškega rasističnega Juga je imela za guvernerja človeka, čigar geslo se je glasilo: «segregacija danes, segregacija jutri, segregacija za zmerom*. To za «zmerom» se je zdaj podrlo, čeprav še ni premagano. George Wallace ne more biti več guverner Alabame, toda vse kaže, da bo postala guvernerka njegova žena Lurleen Wallace. Ona bo guvernerka, on pa bo še naprej vladal in bil svojo zadnjo bitko proti napredku. Na alabamskih voliščih so se črni volivci prvič srečali z belci, ki so odločali o njihovem življenju. S svojimi kroglicami so se postavili nasproti trgovcem in gospodinjam, ki jim služijo kot služinčad, nasproti lastnikom servisnih postaj in občinskim uradnikom, nasproti policajem in ječarjem, nasproti advokatom in sodnikom. Zakon o enaki volilni pravici jim je to sicer omogočil, ni pa jim prinesel zajamčene zmage. Do teh volitev jih je bilo registriranih približno 250.000, kar še zmeraj pomeni vsakega četrtega črnca v tej državi. Na seznamih belcev pa Je približno milijon 200 tisoč imen. Toda po približnih ocenah je najmanj 200.000 dupliranih imen, imen že umrlih ljudi ali pa tistih, ki so odšli iz te države. V nekaterih okrožjih črnega pasu se jim je posrečila prva zgodovinska zmaga od časov rekonstrukcije. Dobili so prvega poslanca v alabamskem predstavniškem domu, priborili so sl prve šerlfske značke in prvikrat bodo sedli na stole okrajnih funkcionarjev. To je uspeh, vendarle je komaj začetek velike bitke, v kateri bodo doživeli še hude poraze. Lurleen Wallace je v imenu svojega moža sprejela volilno nomi-nacjio za demokratsko guvernersko kandidatko. Dobila je absolutno večino proti vsem devetim moškim nasprotnim kandidatom in pri resničnih volitvah bo njen nasprotnik guvernerski republikanski kandidat, ki ga bo verjetno premagala. Številnim se je v začetku ta volilna kombinacija zdela smešna, toda Wallace se je izkazal za dobrega političnega računarja. Vedel je, da zakon o državljanskih pravicah ni in ne more biti sam po sebi jamstvo napredka. Segregacija je nekaj več kot legalistični problem, segregacija je del družbenih odnosov in del psihologije in morale, ki vladajo na skrajnem Jugu. Wallace Je bil volilno bitko proti nevarnostim, ki ogrožajo Alabamo «s severa«. To so severno časopisje, senator Robert Kennedy, zvezna sodišča in komunisti. Wallace vse skupaj meče «v en koš«. Vsi našteti po njegovem mnenju ogrožajo junaški način življenja. In pri tem je imel uspehe. Njegova žena bo guverner (kajti le malokdo je zdaj prepričan, da bi jo lahko porazil republikanski kandidat), imela bo guvernersko plačo, hkrati pa bo seveda doma in se ukvarjala s svojimi otroki. Wal-lace pa bo vladal Alabami kot prvi guvernerski pomočnik z letno plačo enega dolarja. Tako so namreč obljubili belim prebivalcem Alabame. Dejali so jim: «Imejte dva Wallacea za eno plačo.« In beli prebivalci so to sprejeli. Pri tem so izkoristili privilegij, da imajo v Alabami odločilno besedo na podlagi številčne premoči. Zakon o državljanskih pravicah je to premoč sicer omajal, ni je pa mogel že zdaj resneje ogroziti. Vendar pa so bile nekatere stvari drugačne. Vedelo se je, zakaj Wallacea kandidirata, znano je bilo, zakaj so belci vrgli kroglice v njuno skrinjico. Toda segregacija kot geslo »večnega« vseeno ni bila na prvem mestu. Bile so tudi drugačne stvari, šerifa Jima Clarka iz dallaškega okrožja, v katerem je tudi Selma, in šefa alabamskih enot Al Lingoja poznajo ljudje tudi zunaj Amerike. Clarkovi policisti in Lingove enote so razbili tisti znani pohod od Selme do Mont-gomeryja, dolg 50 milj. Pri tem so uporabili gumijevke, solzilni plin in konjeniške eskadrone. V volilni kampanji je Clark priredil »piknik« in povabil vse črnce iz dallaškega okrožja na gostijo. Nekaj jih je res prišlo, drugi pa so bili skriti v bližnjem grmovju in posneli na filmski trak tiste, ki so prišli. Lingo je sam prišel na črnsko zborovanje, zavzemal se je za črnske glasove in vplačal svoj denarni prispevke v blagajno gibanja za državljanske pravice v Alabami. Oba sta vnovič kandidirala. Enemu se je to s hudo muko posrečilo, drugemu pa ne. časi se vendarle spreminjajo, ne glede na to, kako počasi se razvija ta proces, s kakšnimi težavami in po kakšnih ovinkih. Čeprav so bili potolčeni v tisti vojni, se je belcem kot manjšini vseeno posrečilo, da so v bogatem «čmem pasu« ameriškega Juga ohranili absolutno politično, druž-beno-ekonomsko in kulturno nadzorstvo. Zdaj pa ti togi in dehu-manizirani okviri pokajo, in sicer z zakonodajno legalistlčnega stališča. črnci so prvič zbrali toliko po- guma, da so se s pomočjo delavcev gibanja za državljanske pravice — ti delavci so prihajali semkaj s Severa — vpisali v volilne sezname. Zaenkrat se je vpisal vanje samo vsak četrti, ki ima po zakonu pravico do tega, glasovanja pa se jih je udeležilo celo še veliko manj. še zmeraj jih Je bilo zelo strah, da ne bi bili storili kake napake. Prav tako so se tresli pred neznanimi posledicami. Svojega poguma pa niso plačali s fizičnim nasiljem in z lastnimi življenji le črnci, temveč tudi belci s Severa, ki so prišli na Jug, da bi bili pomagali črncem v njihovem prizadevanju za enakost. Jimmie Jackson, pastor James Reeb, Viola Liuzzo, Jonathan Daniels so samo nekatera izmed tistih imen, ki so vklesana na tej težki poti. Zakon o državljanski enakosti ni razrešil celotnega problema, dal pa je spodbudo, da se bitka nadaljuje, ni sicer zdaj z več možnosti za uspeh kot prej. Volitve v Alabami, čeprav še tako skromno, to vendarle potrjujejo. Sophia Loren, ki letos predseduje žiriji na filmskem festivalu v Cannesu, pozdravlja princeso Margaret. Ta se je v soboto dokaj zamerila občinstvu, ki jo je z vsemi visokimi gosti vred moralo čakati za začetek predstave kar tri četrt ure. Bilo je v dvorani precej smeha, ko med filmom nekdo pove znani rek, da je točnost kraljevska čednost liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuntiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiliiiiiiiuiiiiiiiliiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin KDO BO JUTRI NA VRSTI Medtem ko se jim nekateri smejejo in se drugi nad njim zgražajo, nekateri pa jih celo preganjajo, pa je nekdo v Rimu raje odprl trgovino, ki je posebej oskrbljena z vsem, kar »lasarji« potrebujejo, zlasti seveda z lasuljami. Na sliki je nekaj prvih klientov pravkar odprte trgovine Dva pekinška lista obtožena hudih grehov Pred napadi že nihče ni več varen, pa naj je bil tudi ravnatelj uradnega glasila stranke ali pa pekinški podžupan PEKING, 9. — Glasilo kitajske vojske, ki te dni vodi ostro gonjo proti »revizionističnim , antipartij-cem«, je včeraj obtožilo v novem članku dva pekinška lista, in sicer dnevnik «Jih Pao« in tednik «Cien Sien«, da sta širila »buržoazno in revizionistično mišljenje« ter da sta podpirala »protisocialistično dejavnost«. Glavna tarča pa je bivši ravnatelj uradnega glasila stranke «2en Min 2i Bao» (Ljudski dnevnik) Teng Tuo, ki je do nedavnega bil odgovoren tudi za partijsko sekcijo kitajske prestolnice. V članku pa sta omenjena kot člana «anti-partijske skupine« tudi Vu Han Liao Mo Coa. Vsi trije so obtoženi, da sč «streljali strupene puščice proti socialističnemu režimu« in da so izkoristili svoja mesta (Lio Mo Coa je bil pekinški podžupan), da bi »spodkopavali socialistično revolucijo. List omenja knjigo, ki jo je leta 1961 napisal Teng Tuo z naslovom «Svobodna lastavica v gorah«. List trdi, da bi ta knjiga lahko »spodbujala desničarske deviacioniste«. Glasilo vojske pa obtožuje tudi pekinški večerni list, ki ga nadzo-ruja pekinška občina. Včeraj pa je tudi glasilo kitajskih intelektualcev obsodilo to «protipartijsko in protisocialistično skupino«. Danes sta pekinški list in pekinški večerni list objavila članek, ki pravi med drugim: «Kritike proti nam so zadele v živo. Zaradi tega toplo sprejemamo obsodbo naših napak, ki Jo izrekajo množice, časopisi in re. vije vse dežele.« Lista izražata upanje, «da bosta mogla popraviti svoje napake, naj bodo še tako hude«. PEKING, 8. maja. Po senzacionalni samokritiki ter odrekanju vrednosti vsega, kar je doslej bil napisal vodilni kitajski razumnik, Kuo Mo Džo, pa je zatem 28. aprila objavil samo en pekinški časnik, «Kvan? Mina Zi Bao«, se je zdaj pojavila še uradna verzija «Hsinhue», ki je vse skupaj prikazala v precej drugačni luči. V tej verziji, namreč, so bili opuščeni najznačilnejši osebni samokritični detajli ter izjave Kuo Mo Džoja, in sicer, da je vse, kar je bil do danes napisal, «treba zažgati«, ker dg je «brez vsake vrednosti«. Ta verzija je zdaj dobila značaj posplošene kritike kitajskih intelektualcev in poudarjenega priznanja Kuo Mo Džoja novim delom, ki so jih bili ustvarili pisci iz vrst vojske, kmetov in delavcev. Za roman «Pesem U-vang Hai«, ki ga je napisal nekdanji vojak Cin Cing Mai, je Kuo Mo Džo dejal, da je epohalno delo prav zaradi tega, ker odraža politiko partije in neuk Maocetunga na najkonkretnej-ši način. Po prejšnji verziji, naj bj bil tudi izjavil, da poklicni pisci takega dela sploh niso sposobni napisati. V novi pa se Kuo Mo Džo pojavlja bolj kot kritik intelektualnih krogov na Kitajskem nasploh kot pa kritik svojih lastnih slabosti in zablod. Zahtevajo Katalonca za škofa MADRID, 9. — Po madridskem nunciju se je 109 duhovnikov iz španske nadškofije Tarragona obrnilo na Vatikan. Zahtevali so imenovanje pomožnega škofa kardinalu Arriba y Castro. Kljub svojim 90 letom pa kardinalu ni do tega, da bi imel poleg sebe kakega pomožnega škofa. Dokument omenjenih duhovnikov zahteva naravnost, naj bo novi pomožni škof eden izmed katalonskih duhovnikov, da ne bi prišlo »do neugodnih reakcij, podobnih tistim v Barceloni«. Zahtevo sedaj pretresajo v Vatikanu, ki pa je vezan po konkordatu, ki pridržuje Francu oblast, da izbira španske škofe. POTREBEN JE STIK Z UGRABITELJI Industrijec Palazzini še v rokah banditov Svojci so prosili, naj se karabinjerji umaknejo, da bi lahko prišlo do sestanka z ugrabitelji Ussio še iščejo RIM, 9. — Iskanje cerkvenega svetovalca španskega veleposlaništva pri Vatikanu Msgr. Marcosa Ussie se — deseti dan po ugrabitvi — vneto nadaljuje. Možno bi pa tudi bilo, da bi anarhisti, ki so dosegli enega Izmed svojih namenov, namreč propagandnega, Ussio v kratkem izpustili. UREKA (Kalifornija), 9. — Na mestu Je bilo mrtvih 7 oseb in ena je bila hudo ranjena, ko sta se dva avtomobila, na katerih so te osebe potovale, zaletela drug v drugega. .........................................................................................................................................................................................................................................miiiiiiiiiiiiiiiiiiiu na Japonci so zelo politiko ZDA do pozorni Kitajske TOKIO, maja. — Verjetno ni dr-1 žave, ki bi s tolikšnim zanimanjem spremljala zadnje namige ameriške vlade o možnosti nekaterih sprememb v stališčih do LR Kitajske kot Japonska. To izredno zanimanje japonske vlade in javnosti za odnose med ZDA in LR Kitajsko nam postane umljivo, če upoštevamo, da so odnosi z LR Kitajsko poglavitni problem zunanje politike te države. Z njim se tako rekoč začno in se končajo vsa preučevanja in vse analize mednarodnega položaja Japonske. Za to zanimanje pa je prav tako pomembna povezanost Japonske z ZDA, saj ta povezanost jasno odseva iz japonske uradne politike na političnem, gospodarskem, vojaškem področju kot tudi na vseh drugih toriščih. Čeprav tukaj le neradi omenjajo večkratno odvisnost Japonske od ZDA —■ vendar to odvisnost priznavajo — pa vendarle drži, da washingtonske poteze skoraj redno vplivajo tudi na politiko japonske vlade. To še tembolj, kadar gre za azijske probleme. Ko so nedavno v Washingtonu napovedali možnost normalizacije odnosov z LR Mongolijo, so isti dan tukaj dali uradno izjavo, da japonska vlada preučuje isto možnost. Kadar pa gre za LR Kitajsko, imajo vvashingtonske poteze še večji in očitnejši odmev, čeprav se ameriško in japonsko obravnavanje »kitajskega problema« ne u-jemata zmeraj. Tukajšnje ocene sedanjih ameriških odnosov do LR Kitajske napovedujejo proces ponovnega preučevanja doslej veljavnih formul. V Tokiu pa hkrati primerjajo nekdanje izjave Dullesa, ki so bile namreč podlaga za politiko blokade LR Kitajske — češ da bi priznanje LR Kitajske bila usodna napaka — z izjavami Deana Ruska v zunanjepolitičnem odboru senata. Rusk je povedal, da ZDA priznavajo LR Kitajsko kot »velesilo« in da zavračajo vsako misel o tem, da je sovraštvo med ZDA in LR Kitajsko neogibno. Na Japonskem čutijo razliko v bistvu in tonu teh izjav, četudi še ne vidijo končnega učinka mo- rebitnih sprememb v ameriški politiki. Pomen teh morebitnih sprememb zmanjšuje tudi težnje, da bi novi odnosi sloneli na poprejšnjih načelih, se pravi, na politiki »zatiranja« LR Kitajske z vsemi sredstvi in na preprečevanju kompromisa, pač v pričakovanju, da bodo spremembe nastale zlati s popuščanjem druge strani, nemara potem, ko se bo »pomladila« vodilna skupina kitajskih voditeljev Na ta vprašanja zaenkrat v Tokiu ne odgovarjajo Prav tako je brez odgovora ostalo tudi vprašanje, ali Američani pri preučevanju odnosov z LR Kitajsko že dajejo prednost politiki »dveh Ki-tajsk«. Po tej politiki bi hkrati imeli normalne odnose z LR Kitajsko in s Čangkajškovim režimom, hkrati pa bi dopustili sprejem LR Kitajske v OZN, vendar ob sočasnem članstvu Tajvana. Tej formuli na Japonskem neuradno posvečajo precej pozornosti, in sicer kot rešitvi, s katero bi bilo mogoče razrešiti številne probleme in ki bi bila najbolj sprejemljiva za vse neposredno prizadete. CAGLIARI, 9. — Ing. Francesco Palazzini, industrijec iz Vigevana, ki je bil ugrabljen v četrtek ponoči v Olbiji, je še vedno jetnik banditov. Karabinjerji in policija so na željo inženirjeve družine sklenili, da bodo ubrali drugo pot: dovolili bodo, da pride med inženirjevo družino in banditi do stikov, tako da bo mogoče dogovoriti se za vsoto, ki jo bo treba plačati, in da bo lahko inženir izpuščen. Po tej prvi fazi pa se bo iskanje nadaljevalo. Karabinjerji in policija hočejo ugotoviti, kdo so u-grabitelji, in potem jih seveda u-jeti. Tak sklep so sprejeli, ko je prišel v Olbio generalni inšpektor j dr. Mario De Simone, ki ga je notranje ministrstvo nalašč poslalo na Sardinijo. De Simone je imel v preteklih dneh številne pogovore s kvestorjema iz Sassarija in Nuo-ra, ki sta ga do podrobnosti seznanila s položajem. Poveljnik karabinjerjev iz Cagliarija polk. Misso-ri je tudi prišel v Olbio in se natančno pogovoril z majorjem Garo-falom, ki vodi sodno policijo v Cagliariju. Če je prišlo do sklepa, da se inženirjevi svojci sestanejo z ugrabitelji, potem je bilo tudi jasno, da ugrabitelji ne bodo prišli iz svojih skrivališč, dokler bodo karabinjerji in policijski agentje v bližini. Zato so bili vsi, ki so pregledovali področje, v katerem je verjetno ing. Palazzini, poklicani nazaj v svoje vojašnice. ganizacije. Stavba, za katero je napravil načrt švicarski arhitekt Jean Tschumi, ima 500 prostorov, podzemeljski parkirni prostor za 350 avtomobilov ter restavracijo za tisoč oseb. Skupni stroški za novi sedež Svetovne zdravstvene organizacije znašajo 62,5 milijona švicarskih frankov. Interpol RIM, 9. — Delegati iz 21 evropskih držav, ki sodelujejo z Inter-pool, se danes udeležujejo del na prvi evropski konferenci mednarodne organizacije kriminalne policije — Interpol. Delo tega zasedanja bo trajalo do 14. maja. Udeležujejo se ga delegati in opazovalci sledečih držav: Avstrije, Belgije, Cipra, Danske, Finske, Francije, Nemčije, Luksemburga, Mo-naca, Norveške. Nizozemske, Portugalske, Španije, švedske, Švice, Turčije, Brazilije, Nigerije, ZDA in Venezuele. Tihotapci COMO, 9. -— Davčna policija iz Coma je davi prijavila 9 oseb zaradi zločinskega združevanja in tihotapljenja dragocenosti. Začelo se je februarja meseca, ko so zaplenili za 20 milijonov lir diamantov in biserov in to na obmejnem bloku Fornasette blizu Luina (Vare-se). Finančni stražniki so namreč v nekem »alfa romeo«, ki ga je vozila 36-letna Lucilla Colombo iz Milana, po poldnevnem iskanju našli na nekem mestu dvojno dno, kjer so bili v zavojčkih diamanti in biseri za milansko tržišče. Nadaljnje preiskave so posvetile v skrivno prodajanje dragocenosti iz Švice v Italijo. Biseri in diamanti so prihajali s Holandskega in Izraela v »prosto cono« v Chiassu in od tu naprej. Tudi tukaj menijo, da v doglednem času ni možnosti za izvajanje takšne politike, saj jo zavračata tako Peking kot Tajpeh. Zavračanje kitajske vlade imajo za odločilno, vendar pa ne pozabljajo niti na to, da imata tako japonska kot ameriška vlada posebne interese, od ekonomskih do vojaških, da upoštevata tudi mnenja Čangaj-škove vlade. Ocene, da postaja washingtonska politika do LR Kitajske navzlic številnim neznankam glede končnega rezultata, prožnejša, napovedujejo podoben proces tudi v Japonski. Začetek, trajanje in narava tega procesa pa bodo odvisni od razvoja notranjih in mednarodnih odnosov, med drugim kako:’ poudarjajo tukaj, tudi od stališča LR Ki-tr.jske. Največji japonski list «A-sahi Šimbun« je pozval japonsko vlado, naj tudi sama čimprej formulira »neodvisni širši politični pristop do LR Kitajske«. Časopis je ŽENEVA, 9. — S svečanostjo, prepričan, da bi japonska vlada kateri so prisostvovali predstavniki tako pospešila proces izboljševa- švicarskih oblasti ter 126 držav n ja odnosov tudi med LR Kitajsko članic, je bil v Ženevi otvorjen in ZDA. nov sedež Svetovne zdravstvene or- Allen je umrl Tucson (Arizona), 9. — Včeraj je umrl Robert Allen, ki je imel kostnega raka. V februarju so mu zamenjali rakasta vlakna z vlakni nekega drugega bolnika, ki je imel 63 let, medtem ko je Allen 25. aprila dopolnil šele 29 let. V Ženevi nov sedež OMS Spet «InternacionaIa» z «Lune 10» MOSKVA, 9. — Kot poroča Tass, je na znak, ki so ga poslali z Zemlje, sovjetska vesoljska postaja »Luna 10», ki je postala satelit Lune, prenašala na Zemljo »Internacionalo« za 21. obletnico zmage, ki jo v SZ slavijo 9. maja. Po 55 letih sta se sestri srečali MILAN, 9. — Na letališču Li-nate sta se danes objeli dve sestri, ki se nista videli 55 let. Lui-sa Albanese, stara 79 let, ki je leta 1911 zapustila rojstni kraj Cro-cetta del Montello (Treviso), se je danes po tolikih letih vrnila iz ZDA, pričakala pa jo je 16 let mlajša sestra z možem. Sestri sta potem odpotovali z avtomobilom v Crocetto, kjer bodo veselo slavili povratek stare emigrantke. m m m m ♦ w ^ ijlnhbu ^ hliliu'ibtuo ** Srečko Kosovel v maj ski «Sodobnosti» Polovica majske številke «So-dobnosth je posvečena Srečku Kosovelu. Objavljene so njegove pesmi iz zbirke Integrali, nato pa sledi obširna študija Srečko Kosovel in konstruktivizem izpod peresa Antona Ocvirka. (V tem mesecu bo poteklo 40 let, kar je Kosovel umrl.) Vsi, ki se želijo bolj približati Srečku Kosovelu, njegovemu snovanju in njegovi u-metnosti, bodo nujno morali prebrati Ocvirkovo novo študijo. Z užitkom pa bo vsakdo bral tudi razpravo, ki jo je o pesniku napisal Marc Alyn. (Prevedel jo je Cene Vipotnik, vendar še ni vsa objavljena in se bo nadaljevala.) V drugi polovici revije objavlja prozo samo Danilo Lokar (Gladiole za Kristino). Precej prostora je posvečenega prevodom iz sodobne italijanske lirike. Pesmi je izbral Osvaldo Ramous, prevedel pa jih je Ciril Zlobec. Ramous je napisal tudi Nekaj glasov iz sodobne italijanske poezije. Drago Druškovič zaključuje svoje Zapiske o vprašanjih narodnosti. Pod naslovom Zgodovinska resnica ali legenda (v rubriki Polemika) se France Bernik ukvarja z nekim sestavkom dr. Dušana Kermavnerja. Dimitrij Rupel in Jože Horvat pišeta o novih delih Pavla Zidarja in Nade Kraigher. Ivo Petrič poroča o krstni izvedbi dveh Ramovševih skladb, Aleksander Bas-sin pa o razstavi Marija Preglja. Sledi še nekaj strani Komentarjev in glos. Bestsselerji preteklega tedna RIM, 9. — V preteklem tednu so šle najbolj v prodajo sledeče knjige: 1. Bevilacqua, «Questa specie d’amore» - Rizzoli; 2. Capote, «A sangue freddo» - Garzanti; 3. Sciascia, »A ciascuno il suo» - Ei- naudi; 4. Pegrefitte, «G!i ep rev • Longanesi; 5. Prisco, *Una SP rale di nebbia» - Rizzoli; 6. * _ velle, «Lo strada del Kava» Einaudi; 7. Bedeschi, *ll Pesn dello zaino» - Garzanti; S. Golo , «Angelica e il nuovo monaot Garzanti; 9. Cassola, «Tempi w morabilh - Einaudi; 10. Panja Gentile, •rPolemica contro H m tempo» - Volpe. «Kodeks reklamne lojalnosti« RIM, 9. - Prihodnji četrtek bodo na sedežu italijanske zve voditeljev podjetij uradno Pre stavili «Kodeks reklamne loftln stri. Navzočih bo več minisW> parlamentarcev ter predstav-T* kov univerzitetnega, gospodarsa ga, industrijskega, trgovskega reklamnega sveta. Knjigo predstavil ing. Tommaso Astarva> predsednik stalnega medzveZK ga odbora za reklamo. »Metropolitan« bodo podrli NEW YORK, 9. - Včeraj se j? zadnjič spustila zavesa v kem newyorškem gledališču “ tropolitan, ki ga nameraval podreti. Operni ansambel )e : njič nastopil že 16. aprila. zvečer pa je bila zadnja » t’r' predstav, ki jih je na svoji tu neji dal moskovski «Bolšoj»-predstavo so hodile desetine }P di gor in dol pred gledališče™ ter nosile transparente z nap som jard lir) — da bi kupil gleaaj šče ter ga tako rešil pred rus njem. FOGGIA, 9. — V dneh od I. do 3. julija bo na Tremitskih otokih četrto zasedanje o navtiki in o pomorskem turizmu, ki ga sklicuje revija «Italia sul mare« v sodelovanju z nekaterimi drugimi organizacijami in odborom za turistične prireditve pri pokrajinski u-stanovi za turizem iz Foggie. Istočasno pa bo tudi »I. razstava pomorske fotografije«. Igralec Glenn Ford z ženo ob prihodu v festivalsko palačo v Cann*"®1* "'o'.1,1.....................m..................iiiiiiiii|I,u<" Globke samo kot priča na procesu proti nacistom BONN, 9. — Danes je nastopil kot priča na .procesu proti dvanajstim bivšim paznikom v nacističnem koncentracijskem taborišču Sobibor bivši podtajnik pri prejšnjem kanclerju Adenauerju. Zatrjeval je, da ni nikoli vedel za Hitlerjev načrt «o dokončni re- šitvi židovskega vprašanja«, čeprav je bil funkcionar v notranjem ministrstvu tretjega rajha. Ko je komentiral rasistične zakone iz Nuernberga, je Globke dejal, da so bili krivični, toda imeli so namen, uvesti red v samovoljno preganjanje 2idov. O pre- Magda Konopka, Poljakinja, sicer študentka arheologije, je v Italiji odigrala svojo prvo vlogo protagonistke v filmu »Sedem zlatih menihov«. Sedaj bo odpotovala v Holiywood, kjer bo nastopila v nekem filmu s Frankom Sinatro ganjanju pa je dejal, da ga n*1” gel ovirati, ker ni bil član nac nalsocialistične stranke. Preveč slovesen pogreb generala SS BONN, 9. — Za 262. obletnico * stanovitve Ludwigsburga bi se m rala slovesnosti udeležiti tudi ® legacija francoskega mesta Mom y liard, s katerim Je nemško mest« ^ pobratimstvu. Občinski sve v bellardu pa je odpovedal obisk poslal županu v LudwingsbbfB pismo, v katerem sporoča vzrok svojo odločitev. Pred kratkim namreč v Ludwingsburgu z n liko prevelikimi bivšega generala častmi pok°Pf' SS SePPa ,ebn« tricha, poveljnika Hitlerjeve oseD u straže. V tem pismu sicer Pril,g podžupan francoskega mesta, Ludwigsburg ni odgovoren za ’ kar se je zgodilo, toda prav v t« nu, ko so v Montbeliardu slovesn počastili spomin žrtev nacist#1^ koncentracijskih taborišč, bi res bilo umestno, da bi uradna de gači ja odšla v tak kraj, kjer ^ s slovesnim pogrebom opozari*' na bivšega intimnega Hitlerjev«« STANJE V TRETJI NAJBOGATEJŠI DEŽELI SVETA Kje se skriva indonezijska «Arhimedova točka»? ljudske zahteve»: prepoved KP Indonezije, reorganizacija vlade in izboljšanje ekonomskih okoliščin Vprašanje inflacije in državnih dolgov v tujini Prepoved KP Indonezije, re-'rSanizacijo vlade in izb ljšanje *0sPodarskih okoliščin v Indone-]1J1 imenujejo «trojno zahtevo ludstva«. General Nasution pa je rjavil, da je glede tega doslej ,1 0 izpolnjenih samo 20 odstot-Bv sprejetih obveznosti. Neki general je nekemu dopisni-p to še bolj odkrito pojasnil: rva zahteva,)) je dejal, «je bila Uničena. Druga samo delno, o-r°ma, kot se je izrazil Suharto, Podstavlja šele prvi korak. Gle-J,*retje pa ni bilo storjenega — ^esar.., Denutno, kljub jiasni zavesti o davnem položaju, še vedno vla-,a varljivo pričakovanje, po ka-6t*m bi bilo moč v nekaj me-*Cl_h rešiti vsaj nekatera najvaž-B)ša od nakopičenih vprašanj. r6 malo je onih, ki se zavedajo, ak° globoko se je bil v močvir-*o^Sreznii voz indonezijske eko- . Posledice inflacije so znane, j a.ni znano je, da indonezijski Oavni dolgovi v inozemstvu zna-2,4 milijarde ameriških do-!?ev- Ta dolg mora Indonezija ,aceti odplačevati letos. Dogod-1 izvoza so leta 1958 in 1959 j ?aali od 750 do 800 milijonov farjev, lani samo 450, a letos Se bo še naprej kazala težnja 2 Prvega trimesečja — se bodo i^ab na 300 milijonov dolarjev, dorieziji pa je samo za odpla-0 dolgov letno potrebnih naj-, aj>j 400 milijonov dolarjev do-dka od izvoda. .s« nevarneje je ono, kar se je Sajalo v sami deželi. Vedeti je mreč treba, da je Indonezija , a najbogatejših dežel na sve- . ’ P° naravnih bogastvih je na m mestu> tak°j za SZ in • Do pojava zmanjšanja iz-, *a> Pa je prišlo izključno za-1 dolgoročnega zmanjševanja . °teega obsega proizvodnje do- ?ala »0v, vseh najvažnejših proizvo- h. 0vPrečno je Indonezija 1. 1959 , 'zvedla 58.700 ton naravnega .. “Uka mesečno. Leta 1965 samo ton. Povprečna mesečna vodnja premoga je v istem t^ubJU padia od 53.OOO na 37.000 1» kositrnih koncentratov od „7,'na 1289 ton, soli od 26.200 im --200 ton. Edini važnejši izje- <8.200 Proizv, »ti _ >reč' sta surova nafta, katere po^ ha mesečna proizvodnja se l5,.0d 1. 1959 do 1963 dvignila od ha 1760 ton (skoraj izključiš P° zaslugi tujega kapitala), -,Pa cement. v^^adj inflacije, ki je porušila ,^®arna merila, je nemogoče e«jivo oceniti gibanje celot-dar^.tostrijske proizvodnje, ven-iw na osnovi podatkov eko-b.,.ske komisije OZN za Azijo in kiju?* Vzb°d (ECAFE) moč za-!kv ba je celotna industrij-rai Pro>zvodnja ne samo stagni-10 ’ teihveč da je prav gotovo ce-^ azadovala. Zunanjetrgovinska g Med vsako oddajo »STUDIO UNO« se bo izvajala pesem z ttali janskim besedilom, v kateri bosta dve besedi izvirnega besedila zamenjani z dvema drugima besedama Televizijski gledalci, ki hočejo v »Studio Uno Quiz» tekmovati, morajo zamenjavo ugotoviti in v ustreznih gornjih aveb predalčkih označiti tisti d\ izvirni besedi iz pesmi, ki sta bili zamenjani uu m ovca uiti ciamcujaui Izrezani in na poštno dopisnico nalepljeni stavni listki morajo prispeti na RAI — Casella Postale 400, Torino, do 18. ure prvega četrtka po oddaji, na katero se nanašajo. Med vsemi stavnimi listki, ki bodo vsebovali obe pravilni besedi iz izvirnega besedila pesmi, bodo vsak teden izžrebani: en avtomobil (alfa romeo gluha TI, ali fiat 1500. ah lancia fulvia 2 C) in 10 nagrad, ki bodo obstajale vsaka v bonu po 150.000 hr za nakup knjig ter v motoskuterju (lambreta 50 ah vespa 50). Med tekmovalnimi listki ki bodo vsebovah točno označbo le ene izmed dveh besed izvirnega besedila, ki sta bili zamenjani, bo izžrebana količina prehrambenega blaga v trgovski vrednosti 700.000 hr (piščanci, nemastno svinjsko meso, lajoa, oljčno olje itd. nacionalne proizvodnje) Zaloga bo tolikšna, da bo dobitniku zadoščala za leto dni. Odpošlljatev dopisnice nkratl že pomeni popolno poznavanje ln brezpogojni sprejem pravilnika Igre, ki le bil objavljen v 12 Radiocorrlere-TV. štev. Aut. Min. Vreme včeraj: najvišja temperatura 18.2, najnižja 10.8, ob 19 url 14.6; zračni tlak 1CC3.9 narašča, vlaga 75 odst., veter 15 km severoza-hodnik, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 16.5 stoDin e, dežia 'e padlo 3.5 mm. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 1«. maja Izidor Sonce vzide ob 4.40 in zatone ob 19.22. Dolžina dneva 14.42. Luna vzide ob 0.31 in zatone ob 8.5» jutri, SREDA, 11. mala Žiga ___ ZASEDANJE ZNANSTVENEGA SVETA CENTRA Predlagana obnovitev konvencije za center za teoretsko fiziko v Trstu Veljavnost sedanje konvencije med atomsko agencijo na Dunaju in italijansko vlado zapade 1. 1968 - Delo centra v prvih dveh letih Znanstveni svet mednarodnega , jinska konzulta upravljavcev PST nfro 70 frsAVrvfr RAI koncert «5 Viva» s sodelovanjem Italijan5 ga združenja sodobne glasb3- n stopili bodo Bruno Canino vir), Antonio Ballista (klavir) J Remo Gelmini (klavir in Program obsega skladbe: ghi» G. F. Malipiera (za dva * virja); «Piano Rage-music» o. nina in «Refrain» K. Stockha®" (za tri izvajalce); «Mobile>> H. ‘ , seurja (za dva klavirja) in “ijr, L. Dallapiccola (za tri klavir) • Omenjeno število vabil bo n* 1 y polago pri vratarju RAI v bi-Severo 7. GABRIJEL PISANI PIŠCANC NA RADIU TRST A V okviru javnih radijskih certov bo v avditoriju A na s žu RAI v Ul. Fabio Severo 7 v v tek 13. t. m. ob 21. uri XIV-cert. Nastopil bo pianist Gam i Pisani Piščanc z naslednjim V ^F™Liszt — Sonata in si n““°r.i’ M. Kogoj — Skica, K. P®^°Lte Arabeske (Vivace molto, And con moto, Presto), V. Lovec groteske (Tempo di marcia, z, po di valse lento rubato, Pres Kino DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) D’Ambrosl, Ul. Zorutti 19-c; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ra-vasipi,-.‘Trg Liberti 6: Testa d’oro, I Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 1Š.3Š do 1.3«) Alla Saiute. Ul. Glulla l; Benussi, Ul. Cavana 11; Picclola. Ul. Ortanl 2; Vernari, Trg Valmaura 11. DOLINSKI FANTJE IN DEKLETA PRIREDIJO Igral bo dolinski kvintet, pela pa bosta Da rt o in Darko KI BO 14. IN 15. MAJA ODPRTA BO RAZSTAVA DOMAČIH VIN ples pod mlajem Potovalni urad ^AIIBORV* PRIREDI OD i DO 5. JUNIJA 196« KRIŽARJENJE PO DALMACIJI IN IZLET NA PLITVIČKA JEZERA Z motorno ladjo »JUGOSLAVIJO« od TRSTA — s postanki v ZADRU, na MALEM LOŠINJU ln na RABU - do REKE. °d tu pa z avtobusi na Plitvtčka jezera tn nazaj v Trst. CELOTNO POTOVANJE STANE 23.000 UR Pohitite z vpisom, kajti števi lo prostih mest Je omejeno ‘ Informacije ln prijave pri potovalnem uradu «AURORA», Tr**> Ul Clcerone 4, tel. 29-243 Naztonale 16.00 «Amore alFital_ Technicolor, VVaiter Chiari, " Paneli), Raimo-ndo Vianello. (e(. Excelsior 16.00 «Delitto quasi -to» Eastmancolor. Philippe L Pamela Tiffin. . g- Fenice 16.00 »Allarme dal ciet° astmancolor. ,one Eden 16.00 »James Tont opera D.U.E.« Eastmancolor. Lando zanca, France Anglade. Lori5 Zl. jp- Grattacielo 16.00 »Tutti msierne^ passionatamente« Todd AO <0 Barve De Luxe, Juhe And Nagrada Oscar 1965. Aiabarda 16.30 «Furia a MarraK Technicolor. Stephen Forsytl>. mi-nique Boschero. Zadnji dan. ^ Filodrammatico 16.30 »FBI oP*»lafll ne vipera giallao Technicolor. Garter, Moira Orfei. Zadnji dan. Aurora 16.30 «Django» Prepove«*' mladini pod 18. letom. . j«. Cristallo 16.00 «Ci«icinnati Kid» 1 nicolor. Steve Mac Queen. j. Garibaldi 16.30 »La legge dei • ^ legge» Technicolor. Dale 8°°^ son, Yvonne De Carlo. n«i Capitol 16.30 «L’uomo di Hong „ Technicolor. Uršula Andress, J Paul Belmondo. Impero 16,30 »Da un momento »* tro»- -ni- Vittorio Veneto 16.30 «LTritin*> ,% cidio» Alain Delon. Prepove0 mladini pod 14. letom. . $ Moderno Danes počitek. Jutr t\. 16.30 «West and soda» Barvne sanke. w Astra 16.00 »Colpo grosso al časi " Ideale 16.00 «11 trionfo di “ - to-Technicolor. Don Vadiš, Mariin do- Abbazla 16,00 «Ercole contro lorh» Gordon Scott. Skedenj 16.00 »Spionaggio a ra» Dramatični film. Astoria Počitek. Slovensko planinsko društvo - organizira 15. maja 1966, ob cvetrtijr narcis, zlet na Golico čez ^‘,.1 no. Kranj In Jesenice. Vpisovanj ^ Tržaški knjigarni do 11. maja 1 4» • * # „ Bat PD, Marij Matjaslč-Mllan v ne kovljah (Rumena hiša) priredi y deljo 29 maja tl. izlet v P°stoijam-jamo. združen z ogledom Pre°jcllp-skega gradu. Izlet se vrši s 5 pp. nlm potnim listom. Kosilo bo v ,e. stojni. Odhod ob 7. url izpred 5 ^ ža društva. Vpisovanje dnevn° ,la 18. do 20. ure na sedežu. pori ]t. po relefonu št. 30597 od 12. 00 ure- maja. Vpisovanje se zaključi 12. pt> Za udeležence iz mesta bo odhod ^ 6.30 Izpred stavbe št. 5 na Trt berdan. * * * ,rfdl Športno društvo Hosandra ProUi-15. maja izlet z avtobusom v S. “p rino (Pordenone), kjer bo sp0 :|j- srečanje. Vabljeni navijači in pr„p. telil. Vpisovanje v Boljunru v *} stilni Miro Sancin do 9 mala. v 1200 lir. V ZNAMENJU NADALJNJE SPECIALIZACIJE VELESEJMA Tržaško pristanišče v novi vlogi izhodišča za trgovino z bananami Trgovini z bananami bodo na velesejmu posvečeni mednarodni razgovori in posebna razstava - Priprave v pristanišču - Dnevi kave Kakor je bil že večkrat poudarje-j* bo letošnji tržaški velesejem MUkovai od prejšnjih prireditev bivšem po globlji specializaciji * Področju lesa in lesnih izdelkov, i* Področju kave in na področju program lesnih prireditev je bil sal ?r®d časom dokončno izdelan, J Je vodstvu velesejma uspelo, da *o pred dobrim časom zagoto- ia° ^delovanje širokega kroga pro-in trgovcev, pa tudi stro-PodilS07, 'Ki se udejstvujejo na tem 28 iuniJa. Pa Po dan fcj*-2:a to prireditev vlada v pri-bntu trgovskih in industrijskih .. Ph veliko zanimanje. Okoli kave ja j v Pfl® zlasti v preteklih letih razvil Sli»t ’ pri Katerem nastopajo na w..?.trani najvažnejše države pride- Pi tr ii na drugi pa celoten svetov-sksoHA 0t uvoznik in potrošnik tega 2sni, . ga blaga. Mednarodna or-H^apija ICO, ki skuša usklajeva-tavpWelek in svetovno potrošnjo p. “.Je dala zlasti v zadnjem času za številne kritike, po drugi Uko LPa- lallKo računa tudi na ve-ttj.ifevil° zagovornikov. Za časa I020 h a seJma. Ki si je nadel na-g]L' ba izreče svojo besedo tudi to teSa splošnega problema, in tržaftstl zaradi pomena, ki ga ima 8«Wrii Kot industrijsko in tr-Vo ?sKo središče za promet s ka-Ptian njenimi derivati, bo lahko Pesa < dvojno gledišče do popol-izraza. Na dan kave bodo kovni v.Prisotni v našem mestu stro-toroni Ki pripadajo c ema ta-namreč taboru zagovorni- i " rfl OH« nn __3_ ___;___T/1/-> ter Jbadnarodne organizacjie ICO, n,hlabo: ac ti teta'^ia„s Kavo so predvsem neka- 5?ohivik,0ru> Ki nasprotno zagovarja 'anin i ° Pridelovanje in razpeča-Kave. Med pristaši svobodne Jey,v®]ika. francoska uvozna podili; Ki so pristala na vabilo trža-Haj{?‘Velesejma in ki bodo poslala ra jLsY°-ie strokovnjake. Zaradi spo-Poy ?? obema skupinama in skle-Pia«10 se dudo porodili po izme-pi^Anssprotujočih si gledišč, lahko sVf.vJern°. da b° napovedani se-^Peh ° '£av^ ietos doživel prodoren toElfi na področju banan bo le-Poj. sejem zagotovil svoj dopri-dap' jjsreclo, 29. junija, bo namreč flejj. Posvečen temu žlahtnemu sa-dopoldanskih urah bo v se-tPo ,i? Prostorih zasedanje s te-tr8ovirirst Kot novo izhodišče za Italijin.° z bananami v smeri proti dne" ln srednji Evropi», za popol-Kovnj sta na sporedu še dve stro-srečanji, namreč srečanje z Pqwatn «Italijansko tržišče z ba-a°Poln Po °dpravi državnega mo-čfj. a>> ter srečanje predstavnikov ta>h!. Pridelovalk, ter uvoznih in Na , alnih Podjetij. Več at stavi banan, ki bo zavzela jj^tandov in nekaj zunanjih kio-Ikj'bodo nastopila nekatera ve-*y jFKOvska podjetja iz notranjo-viPo , ie> Ki se ukvarjajo s trgo- r iiillll Kubanski sladkor se avtomatično pretaka iz ladijskega trupa v železniški voz in v tovornjak org«.? bananami, med temi znana t Onjzaeija Nerasco, ki ima sedež stvefln°vi in Ki se ukvarja prven-sade«° z razpečavanjem žlahtnega PiOf^ z Madagaskarja, dalje po-8kviia? družba D’Amico, ki bo razlije J*18 model ladje za prevaža-Pajj^an, nekateri pridelovalci bata^.? sl°nokoščene obale, posebno čijj v*v° najlepših primerkov doma-tiidpi 511 Pa bodo pripravili tudi MgfJpvalci z otokov Gvadalupa in lika jJuKa v Mehiškem zalivu. Ve-PrertftHdobitev za dan banan pa bo tK^jala prisotnost strokovnja-ftejJ^uKe mednarodne družbe za Po»n0l »tirih žerjavov, samo pre-Sfe)*],, napravo pa so še enkrat tovorih ter z njo izkrcali manjši ave- Te dni so napravo od-Včernf v novo pristanišče ter jo sili p. Popoldne ponovno preizku-skladiščem št. 58 je nam-S® rt* rana kubanska ladja «Bahia %st ,, Nipen, ki je pripeljala v Vot Jječjo količino sladkorja, to-gkrc«* ®° iz njenega trupa pričeli °el0Wi s Pomočjo nove naprave. ^ČIbTJju naprave je prisostvovalo 'klavr-i vll° strokovnjakov, pa tudi ?P®rašii 80 z zanimanjem gledali Zaradi temnega platneni .Pregrinjala, ki varuje srednji hiški rt n Pred dežjem, so prista-«kr ejjavci Krstili novo napravo ^E$TI Z ONSTRAN MEJE NO tisoč ton v aprilu s^zi koprsko luko VoMpfilu so v koprski luki pre 5U <5*! bUzu 100 tisoč ton blaga, 20 tisoč ton več kot lani ?®č prometa je bilo 37 ti- H p’ a'i 26 tisoč ton več kot ®ih tpmet v prvih štirih mese-®nak!Lbil za 15% višji kot lani v m razdobja ^ ^h^nska skupščina v Kopru Zaradi spolzke ceste in neprevidnosti vrsta hudih nesreč v mestu in v okolici Nad Montebelom avto v drevo: za šoferja pridržana prognoza - Z vespo silovito v avto - Pet ranjenih na Konkonelu Neprevidnost, hitrost, dež in spolzke ceste so komponente vrste prometnih nesreč, ki so se pripetile v nedeljo na naših cestah. Prva huda nesreča se je pripetila na Trbiški cesti nad Montebel-lom, kjer se je hudo ponesrečil 63-letni delavec Armando Trabucco iz Ul. Besenghi 20. Peljal se je navzdol po Trbiški cesti v svojem avtu iiprinzs TS 54485 in bil tako nepreviden, da je vozil s precejšnjo brzino. Ko je Trabucco privo- bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na nevrokikurški oddelek s pridržano prognozo. Pet ranjenih oseb je tragični obračun prometne nesreče, ki se je pripetila v nedeljo popoldne na Konkonelu in ki jo je treba pripisati tudi pijanosti šoferja fiata 600 TS 30960. Okrog 16. ure je 46-letni mehanik Egidio Budin iz Ul. del-1’Eremo 51 vozil navzdol po cesti na Konkonelu svoj fiat 600, v katerem so se peljali njegova 10-letna zil do km 2-1-500 je avto zaradi hi-1 hčerka Giuliana, 46-letni prijatelj i-« ..i: no »nnlrram ooeti č Ali « i r j „ m j__ • ___ «__________•„ trosti zdrsel na mokrem cestišču ln začel drveti proti desni. Trabuc-cu ni uspelo, da bi naravnal smer vožnje in trenutek nato je avtomobil z vso silo treščil v drevo ob robu ceste. Zaradi protiudarca je avtomobil vrglo na sredo cestišča, kjer se je zavrtel okrog svoje osi. To je bilo za Trabucca usodno, ker so se tedaj odprla leva vrata avtomobila in nesrečnega šoferja je vrglo iz vozila, da je padel 12 metrov od avta in ranjen obležal na C6StiščU. Pri padcu se je Trabucco hudo pobil po glavi, se ranil po zatilju ter si poškodoval levo stran prsi z verjetnimi zlomi reber. Ponesrečenca, ki je bil nezavesten, so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico in ga-nekaj minut kasneje sprejeli na nevrokirurški oddelek s strogo pridržano prognozo. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili karabinjerji. Pri prometni nesreči, ki se Je pripetila okrog 8. ure na vogalu Ul. Tagliapietra in Ul. Murat, se je hudo ponesrečil 26-letni delavec Ermanno Tont iz Ul. Matteotti 9. Tont se je peljal na vespi proti središču, ko pa je privozil na omenjeni vogal, je z vozilom zdrsel na mokrem asfaltu in zapeljal na desno, kjer je s silo treščil v zadnji del ustavljenega avta «giulia» TS 57840. Avto je tam parkiral Alberto Oppenheim iz Ul. Murat 16. Zaradi močnega sunka je Tonta vrglo z vespe, da je pri padcu udaril z glavo v cestišče, sl verjetno prebil lobanjo in začel krvaveti iz desnega ušesa. Pri nesreči se je tudi ranil po bradi in desni nogi. Hudo ranjenega Tonta so z rešilnim avtom nemudoma odpeljali v Alfredo Edera iz Drev. D’Annunzio 64 s 17-letnim sinom Marinom in 10-letnim Fulviom. Ko je Budin privozil na neki ovinek, je zavozil kar po levi strani ceste in tedaj se je pripetilo neizbežno. Nasproti je z avtom «inno-centi IM3» TS 61313 privozil 52-letni Gualtiero Cozziani iz Ul. Brigata Sassari 2, ki se v zadnjem trenutku ni mogel izogniti trčenju. Tudi Budinu ni uspelo pravočasno ustaviti svojega avta, ker je ta zdrsel na mokri cesti. Zaradi silovitega trčenja so se v notranjosti fiata 600 ranili vsi potniki. Odpeljali so jih v bolnišnico, kjer so Alfreda Edero sprejeli na okulistični oddelek s prognozo okrevanja v enem tednu zaradi ran po zgornji levi veki, levi ličnici in desni nogi. Njegovega sina Fulvia so pridržali HlMO «1K1S» P KOS Eli Ntedvaja danes, 10. t. m. ob 19.30 url Technicolor film: Yogi, Cindy in Buhu ^anke (Cartoni animatl) na stomatološkem oddelku, kjer se bo moral zdraviti teden dni zaradi ran po ustnicah in obrazu ter iz-bitja zgornjih sekalcev. Marinu E-deri in Giuliani Budinovi so dali prvo pomoč, ker sta se ranila po obrazih in udih, Giuliana pa si je izbila sekalce. Oba bosta okrevala v enem tednu. Budin se je pobil po glavi in desni roki. Tudi njemu so dali prvo pomoč in bo ozdravel v 6 dneh. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti cestne policije, ki so tudi poskrbeli za odstranitev močno poškodovanih vozil. Z zasebnim avtom so v nedeljo popoldne prepeljali v bolnišnico 46-letnega Francesca Tenzeja s Trga Giarizzole 20, ki je malo prej v Drev. D’Annunzio postal žrtev prometne nesreče. Tenze se je peljal v fiatu 500, ki ga je proti Senenemu trgu vozil 48-letni Romano Ukmar iz Ul. Commerciale. Ko sta prijatelja privozila do stavbe štev. 6 omenjenega drevoreda, je za njima z avtom fiat 500 TS 82326 - privozil 19-letni Francesco Rocco iz Ul. Co-lonna 5. Ta ni preveč pazil na promet in se je silovito zaletel v zadnji del Ukmarjevega avta. Zaradi trčenja se je Tenze v notranjosti vozila pobil po spodnji strani hrbta. Na ortopedskem oddelku se bo moral zdraviti 10 dni. iiiiiiiiiiiiiaiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiinmiiiiimiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiin VESTI IZ TRŽIČA Letalski promet v Ronkah narašča Trošarina za gradbeni material razpravlja o tem za Gorico tako važnem problemu in v zadnjih dneh je prišel tudi v stolpce nekega znanega milanskega dnevnika, ki je objavil nekaj zanimivih izjav predstavnikov goriškega javnega življenja o tem problemu. Predsednik trgovinske zbornice inženir Rigonat je najprej poudaril, da v goriškem primeru ne gre za pravo prosto cono, toda samo za neko omejeno ozemlje na katerem so v veljavi nekatere carinske odnosno davčne olajšave. Med drugim gre za 10.500 stotov sladkorja in štiri milijone litrov bencina letno. Pri obnovi proste cone ob njeni zapadlosti bi bilo treba povečati dosedanje kontingente in podaljšati njeno veljavnost vsaj za 15 let. Predstavnik CISL Marinello je poudaril, da bi prosta cona ne smela biti samo predmet stalne rente za nekatere privilegirance. Predvsem bi morali dobiti uvozna dovoljenja za nekatero blago proste cone tudi zadruge in ne vidi razloga, da bi imeli v tej zadevi trgovci na debelo nekak monopol. Predstavnik pokrajinske zveze trgovcev Silvio Bressan je mnenja, da bi bilo treba en del blaga proste cone držati v rezervi, da bi se lahko z njim okoristila podjetja, ki bi na novo začela svojo dejavnost na tem področju. Gradnja naftovoda Trst-Bavarska je prinesla zmanjšanje zaskrbljenosti tudi na Goriškem in upati je na večjo gospodarsko razgibanost. Poudaril je, da bi trgovci na debelo brez olajšav proste cone sploh ne mogli delati, ker so z novo državno mejo izgubili najmanj 80 tisoč klientov. Dr. Scarano, ravnatelj zveze trgovcev pa je omenil nov tečaj dinarja, ki je usmeril del goriških potrošnikov v trgovine na drugi strani meje, kjer lahko kupujejo nekatere stvari ceneje. Po njegovem mnenju gre samo na našem področju na ta način na drugo stran kakih 300 milijonov lir letno za nakupe. Pokrajinski tajnik CGIL Bergo-mas je poudaril predvsem to, da mora uredba proste cone temeljiti na zdravi podlagi in ne sme predstavljati nekakšne pokojnice za u-metno držane tovarne in trgovce na debelo. Potrošniki imajo od nje korist samo za nekaj tisoč lir letno. Poudaril je tudi, da prosta cona deluje že 16 let brez svojega pravilnika. Omenil je nadalje, da imamo na Goriškem 4300 brezposelnih, povečini moških, ker v tekstilni in prehrambeni industriji zaposlujejo po večini le žensko delovno silo. Posebno žalosten je pojav izseljevanja tehnikov in strokovno usposobljenih delavcev, ki doma ne morejo dobiti primerne zaposlitve. Goriški župan Martina je mnenja, da je treba nujno najti nove perspektive za gospodarsko oživljenje Gorice. Mestni urbanistični načrt, ki ga izdeluje prof. Picclnato računa s tem in tudi z razvojem trgovine z Bližnjim vzhodom. Pravtako imajo v načrtu industrijsko področje na Jugu mesta, kjer naj bi nastala lahka industrija take vrste, da bi lahko delala tudi za tržišča na drugi strani bližnje meje. V tem pogledu Je nadvse važna čimprejšnja izgradnja odcepka avto ce ste Villesse-Gorica in njeno nadaljevanje proti Ljubljani. Brez teh osnov obstaja nevarnost, da bo Gorica ostala pasivno področje, ki mora živeti samo od državnih uradnikov in vojašnic. kuhinjah; s tem se bo najbolje pospeševal turizem v naših krajih. Ker bodo ocenjevali hrano ir. postrežbo v vsakem posameznem lokalu tudi klienti, je priporočljivo, da si rezervirajo prostor najkasneje do 17. ure Letošnja prva tura s SPD Prejšnji teden je skupina članov Slovenskega planinskega društva iz Gorice organizirala prvo letošnjo gorsko turo. Za cilj so si izbrali doslej malo obiskovani Krasni vrh v skupini Julijcev nad Drežniškimi Ravnami, od koder -so po dobrih treh •UTaH’’htjdtr* dosegli 1772 m visoki vrh. Od tu se jim je nudil zelo lep razgled na vse Julijce in ker je bilo vreme še kar ugodno, so vsi udeleženci ugotovili, da se je tura prav gotovo izplačala V prihodnjih tednih ima društvo poleg avtobusnega izleta v Furlanijo, na programu tudi vzpon na Matajur v Beneški Sloveniji in vzpon do Krnskih vrat. V nedeljo manifestacija za združitev socialistov Z ustanovitvijo paritetnih odborov PSI in PSDI je akcija za združitev socialistov stopila tudi na Goriškem v svoje zaključno obdobje. Obe stranki sta dali svojim krajevnim sekcijam navodila naj imenujejo podobne sekcijske paritetne odbore. V nedeljo 15. maja pa bo v Gorici prva manifestacija za enotnost. Ob tej priliki bosta na javnem zborovanju govorila o združitvi socialistov in o aktualnih političnih problemih poslanec in deželni tajnik PSI Loris Fortuna ter deželni tajnik PSDI in poslanec Lanfranco Zucalli. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 17,8 stopinje ob 14. uri, najnižjo 9,9 stopinje ob 4.30; povprečne dnevne vlage je bilo 75 odstotkov. iiniiMHifiiiimiiiiiiiiiiiiiMmiiiMiiiuiiiiiiiiuiiiuiimiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiititiii IZ TRŽIŠKE BOLNIŠNICE Nezgoda na paši v Doberdobu Včeraj dopoldne okrog 10. ure se je 55-letni Jožef černlc iz Doberdoba Ul. Marconi 13, ponesrečil, ko je pasel krave na travniku v bližini vasi. Ko je šel za živino, se mu je spodrsnilo in padel je na oster kamen. Odpeljali so ga v tržiško bolnišnico, kjer so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju zaradi udarca in zloma nekaj reber. že pred nekaj dnevi je padla na domu 81-Ietna Angela elemente iz Plerša. Predvčerajšnjim so jo pripeljali v bolnišnico v Tržiču, kjer pa je podlegla poškodbam na glavi in zaradi notranje krvavitve. Pri delu za pripravljanje nafto-vodnih cevi se Je ponesrečil 23-letnl Egidio Fantuz iz Ronk, Ul. Staran-zano 12. Včeraj ob 10.30 so ga sprejeli za 10 dni na zdravljenje v bolnišnico, ker se je ranil na prsih leve roke, ko mu je nanjo padla ena izmed težkih cevi. Na mostu čez Sočo je trčil z avtom v tovornjak Avtomobilski nesreči v Dolu in v Rožni dolini V nedeljo popoldne so se trije | deljo 22. maja ob 15. uri v Gra- V preteklem mesecu aprilu so na letališču v Ronkah zabeležili nadaljnji porast prometa. V tem mesecu je pristalo na letališču 492 potnikov in 10.453 kg pošte ter 7660 kg prtljage so raztovorili z letal. V Istem mesecu se Je vkrcalo 425 potnikov, 6487 kg pošte in 6320 kg prtljage. Na stezi je pristalo 54 letal, vzletelo pa Jih Je 53. Iz teh nekaj podatkov je razvidno, da «Foker» na progi Ronke-Rim odleti dnevno skoraj vedno s polnim tovorom, kar je za to progo vsekakor dober znak za prihodnost. Občinski odbor v Tržiču Je na svoji zadnji seji obravnaval razne upravne probleme. Med drugim so proučili tudi plačevanje pavšalne užitnine hišnih posestnikov za popravila hiš. Ugotovili so, da bo 1827 lastnikov hiš plačalo skupaj nekaj nad 836 tisoč lir ali povprečno po 440 lir vsak. Sindikalne vesti. Sindikat CISL sporoča, da so v Genovi pri Ansal-do podpisali sporazum. Pri OET v Tržiču so bili pogoji vodstva taki, da jih niso mogli sprejeti. Od 16. do 18. maja bodo v okviru stavke krajevnih uslužbencev stavkali pripadniki te kategorije tudi v Tržiču. Pri «!clcaro» v Krminu tekmovanje v hrani in postrežbi Jutri 11. maja se bo pričelo tek movanje 12 goriških restavracij v pripravljanju in streženju jedi. Jutri bo komisija obiskala gostilno «Felcaro» v Krminu, ( Ul. S. Giovanni 10. Predsednik EPT Peternel je v uvodu brošure, ki so jo izdali za to priliko, napisal, da se hoče Češnje; prvi domači sad 2e teden dni so na goriškem trgu v prodaji prve češnje. Najprej so jih prinesli iz Stare gore na Ajševici, nekaj dni kasneje pa še Števerjana. Sprva so jih prodajali po skoraj astronomskih cenah, se' daj pa se je trg nekoliko umiril in jih je moč dobiti po 250 Ur aU ta oeoeje Poživitev dejavnosti sindikata IIIL Člani pokrajinskega vodstva UIL so imeli v soboto zvečer na svojem sedežu v Gorici, Korzo Italda 54, sestanek pod vodstvom pokrajinskega sekretarja Lodola. Ta je poročal o dejavnosti tega sindikata in njegovi okrepitvi. Zato so sklenili sestaviti izvršni odbor, ki bo sklical pokrajinski kongres UIL na katerem bodo izvolili novo vodstvo. V začasno vodstvo so bili izvoljeni: Ezio Bianconi, Antonino Contino, Au-relio De Carli, Albino Pillon in Tullio Zorzenon. Ob tej priliki so odobrili tudi besedilo proglasa za volitve nove notranje komisije v podgorski tekstilni tovarni. Pokrajinske nagrade za diplomske teze V skladu s sklepom pokrajinskega sveta je predsednik pokrajinske uprave dr. Chientaroli razpisal tudi letos natečaj za diplomske nagrade tistim goriškim viso-košolcem, ki bodo v teku leta 1966 predložili diplomsko tezo o temi, ki zanima goriško pokrajino in bodo izročili prepis take teze pokrajinski knjižnici. Prošnje za nagrado, katerim je treba priložiti prepis teze in potrdilo, da je bila sprejeta in diskutirana, je treba napisati na kol-kovanem papirju za 400 lir in jih vložiti na sedežu pokrajinske u-prave v Gorici, Korzo Italia 55. Te nagrade številčno niso omejene in znašajo po 50 tisoč lir vsaka, plačljive v enem obroku. Z GORIŠKE BOLNIŠNICE Tržičani odpravili z avtom simca na popoldanski izlet v Novo Gorico. Kmalu po prehodu meje na bloku pri Rdeči hiši, ko so hoteli zaviti proti predoru pod Panov-cem, pa so trčili z nekim tržaškim vozilom, ki je prihajalo z nasprotne strani. Šofer Bruno Petrazzo iz Tržiča je ostal nepoškodovan, pač je moral odpeljati v goriško civilno bolnišnico druga dva sopotnika, 37-letno Virginio Bon vd. Gazzetta iz Tržiča, Ul. Toti 21 in njenega 12-letnega sina Fabiana. Ženi so zdravniki nudili prvo pomoč za rano na čeljusti ter bo okrevala v 10 dneh. Sin pa je dobil poškodbe po obrazu in na desnem kolenu ter bo okreval v 15 dneh. Da bi preprečil trčenje z nekim drugim avtomobilom je v nedeljo popoldne okrog 16.30 v Ul. Roma v Gorici 46-letni uradnik iz Genove Agostino Traversa naglo pritisnil na zavore svojega fiat 850. Pri moč. nem sunku, ki je bil posledica zaviranja, je udaril z glavo ob notranje ogrodje vozila ter se pri tem ranil na lasišču. V civilni bolnišnici so mu nudili prvo pomoč; okreval bo v 6 dneh. V nedeljo zvečer ob 20.30 so sprejeli na zdravljenje tudi 47-let-nega Claudia Bramuzza iz Gorice, Ul. Carducci 27, ki si je zlomil levo roko v ramenu ter bo moral ostati v bolnišnici 10 dni. Bramuzza se Je malo prej peljal s fiat 600 iz Gradiške proti Gorici. Na mostu IX. avgusta se je srečal z nekim tovornjakom, ki je prihajal lz Gorice in obe vozili sta trčili, pri čemer je bil Bramuzzo ranjen. Zapisnik je napravila cestna policija iz Gorice in ugotovila škodo na vozilu. Četrta prometna nesreča pa se je pripetila okrog 16. uri v Dolu. Giovanni Loredano iz Trsta, Lonjer-ska cesta 155, se je peljal z avtom po cesti v Dolu. Z njim sta bila v avtu I7-letni Giuliano Corra iz Trsta, Ul. Giarrizzole 17/2 in 25-let. ni Claudio Peluso pravtako iz Trsta, Ul. Pergolesi 4. Na cesti v Dolu Je njihovo vozilo trčilo z nekim drugim avtom in pri tem sta bila Corra in Peluso laže ranjena. Odpeljala so ju v goriško civilno bol-peljali so ju v goriško civilno bol-pomoč. Corra bo okreval v 10 in Peluso pa v 5 dneh. Zapisnik nesreči so napravili karabinjerji iz Gabri j. -------------- Pokrajinsko tekmovanje ENAL v streljanju (al piattello) bo v ne- diški. Tekmovalci, ki bodo plačali po 800 lir vpisnine, bodo razdeljeni v kategoriji «strelci» in «lovci». Prvak v obeh kategorijah bo sodeloval na vsedržavnem tekmovanju 4. in 5. junija v Piši. Nezgoda na novem jezu na Soči Včeraj zjutraj ob 7.30, ko je delal pri podjetju Calcisonzo na novem jezu na Soči pri ločniškem mostu, je padel z odra kake štiri metre globoko 42-letni gradbeni delavec Rolande Bradaschia iz Cervignana Ker se je pri padcu precej poškodoval, so ga odpeljali v g-oriško civilno bolnišnico. Pridržali so ga za 20 dni na zdraifc ljenju, ker so mu ugotovili verj» ten zlom čeljusti in leve roke. Gortca VERDI. 17.00: «Sette dollari sul rosso», A. Steffen in L. Nusciak. Ameriški kinemaskope v barvah. CORSO. 17.15: «Dariing», Dirk Bo-garde in J. Christie. Cmobeli ameriški film. Mladini pod 18. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 16,—22.30: «La freccia nella polvere«, S. Hayden in Collen Gray; ameriški čmobeli film. VITTORIA. 17.15: «L’ombrellone», E. M. Salerno In S. Milo, italijanski barvni film. CENTRALE. 16.30: «Per un pugno di donnen, E. Presley in J. A-dams; ameriški barvni kinema-skopski film. Tržič EXCELSIOR. 16,—22.: «Normandia, anno ’43». NAZIONALE: zaprt. PRINCIPE. 17.30-22.: «Con odio e con amoren, Daniel Martin; v barvah. AZZURRO. 17.30—22.: «Missione Caracas«, Rod Carter; v kinema-skopu in v barvah. S. MICHELE: zaprt. Ronke EXCELSIOR: zaprt. RIO. 18,—21.30: «Gli occhi degli al-tri», Joan Crawford. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI na Travniku, tel. 29-72. IZIDI •Atalanta—Milan Bologna—'Brescia Napoli—'Cagliari •Fiorentina—Varese •Foggia—Roma ♦Inter—Juventus ♦Lazio—Sampdoria ♦Spal—Catania LR Vicenza—Torino LESTVICA 0- o 10 2-0 4-0 1- 0 3-1 0-0 3-0 3-1 Bij iu A IZIDI •Aiessandria—Padova 0-0 • Genoa— Potenza 1-0 •Lecco—Catanzaro 1-1 ♦Mantova—Messina 2-0 Venezia—‘Monza 1-0 * Palermo—Trani 0-0 Novara—*Pisa 1-0 *Pro Patria—Livorno 0-0 ♦Reggiana—Modena 1-1 ♦Reggina—Verona 0-0 LESTVICA Inter 32 19 10 3 65 24 48 Bologna 32 19 7 6 59 34 45 Napoli 32 16 11 5 41 25 43 Juventus 32 12 15 5 36 22 39 Fiorentina 32 14 11 7 41 21 39 Milan 32 12 12 8 37 31 36 Vicenza 32 11 14 7 40 33 36 Roma 32 11 10 11 25 31 32 Brescia 32 12 7 13 41 40 31 Lazio 32 8 13 11 27 35 29 Cagliari 32 9 10 13 35 36 28 Atalanta 32 9 10 13 24 35 28 Torino 32 8 12 12 29 34 28 Spal 32 9 9 14 35 41 27 Foggia 32 7 13 12 20 29 27 Sampdoria 32 5 12 15 23 48 22 Catania 32 5 12 15 23 48 22 Varese 32 1 11 20 21 60 13 Venezia Mantova Lecco Reggina Genoa Verona Potenza Catanzaro Messina Palermo Padova Livorno Novara Reggiana Monza Piša Modena Alessand. P. Patria Trani 45 43 39 39 36 28 34 31 21 30 35 27 26 28 23 23 22 18 30 22 24 24 26 30 29 24 33 30 22 26 34 28 35 32 33 33 28 31 42 39 ZA OBSTOJ V II. AMATERSKI KATEGORIJI Poraz Primorja v tekmi z Edero Druga tekma naknadnega turnirja za obstoj v II. amaterski ligi med Edero in proseškim Primorjem se je zaključila z 1:0 (0:0) v korist tržaške enajsterice, čeprav je v nedeljo deževalo, se je ob robu igrišča v Starancanu zbralo nad 150 navijačev proseškega moštva, ki so s svojo prisotnostjo dokazali, da še vedno upajo v rešitev svoje enajste- rice. A vse zaman. Se enkrat so se vrnili razočarani domov. Primorje se Je predstavilo na igrišču s precej spremenjeno postavo, ki pa je bila po našem skromnem mnenju zgrešena. Vseeno je proseška enajsterica dobro začela in vse je kazalo, da bodo Prosečani z lahkoto odpravili nasprotnike. Zgodilo pa se je prav obratno. Primorje je zadovoljilo le v prvem delu, ko je pokazalo odlično povezavo ter lep sistem skupne igre, ki je med prvenstvom nismo videli, a napadalci Primorja so tokrat napravili preveliko napako: preveč so vztrajali v preigravanju in premalo streljali na vrata. V drugem delu igre pa je Primorje po izključitvi Deliseja popolnoma popustilo, zaradi česar so se požrtvovalni Sardoč, Zuzič in Finotto zastonj trudili, da bi pre- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiniiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiuiiiiiiiiiiiiii KOŠARKA G. Goriziana zopet v A ligi TURIN, 9. — Po zmagi nad Fidesom iz Bologne, ki je zagotovila peterki goriške Ginnastice promocijo v moško košarkarsko A ligo, so soški atleti premagali tudi Li-bertas iz Livorna 53:49 in si tako osvojili letošnji naslov drugoliga-škega prvaka. Goričani so osvojili tudi drugi naslov in sicer Juniorskega prvaka Italije. Mladi košarkarji Goriziane so v nedeljo premagali Libertas iz Brindisija 47:39. Don Bosco 50 Bor 49 Sobotna tekma košarkarskega pr-venstva «1. divisionea med Don Bo-scom in Borom se je končala s pičlo zmago peterke Salezijancev 50:49 (22:25). mrnSMiMm Nov svetovni rekord na 200 m in 220 jardov SAN JOSE, 9. — Ameriški temnopolti sprinter Tomy Smith je med atletskim mitingom v Kaliforniji izboljšal svetovni rekord na 200 ra in na 220 jardov. 21-letni Smith je zabeležil izreden ,as 19”5. Prejšnji svetovni rekord je pripadal s časom 20” Smithu in njegovima rojakoma Dave Šimu in Franku Buddu. KLJUB NEPOPOLNI POSTAVI Tesen poraz 1:0 Triestine v Comu Colovatti branil enajstmetrovko STRELEC: v 16’ d.p. Mognon. t COMO: Maschietto; Palearl, Boriani: Ballarinl, Barzaghi, Pestrin; Girol, Slroni, Musiello, Mognon, Giacomucci. TRIESTINA: Colovatti: D’Eri, Cattonar; Capitanio, Sadar, Ferrara; Scala, Dalio, Miani, Beorchia, Canzian. SODNIK: Pon toni iz Ferrare. ____________________________ KOTJE 8:1 (21:) za Como. Triestina, ki je morala v nedeljo nastopiti v Comu v okrnjeni postavi in je med tekmo izgubila zaradi resne poškodbe Capitania, ki je moral celo zaradi pretresa možganov v bolnišnico, je doživela le tesen poraz. Domačini, ki so v prvem polčasu ves čas napadali, a niso znali izkoristiti številnih priložnosti, so v nadaljevanju, kljub številčni premoči, zaigrali še bolj zmedeno. In malo je manjkalo, da ni Triestina prav v zadnjem trenutku izenačila s Canzianom, ki zaradi prenagljenosti ni znal izrabiti izrednega predložka Mianija. Sicer je tudi res, da je prav Colovatti rešil Triestino hujšega poraza. Vratar je reševal nemogoče žoge in je v drugem polčasu, ko je Como že vodil z 1:0, prestregel 11-metrovko, ki jo je streljal Girol. Colovatti je imel polne roke dela in ni dovolil, da bi mu, sicer ne preveč nevarni tekmeci, pretresli mrežo. V 16’ drugega polčasa pa je moral kloniti. Napad je začel Ballari-ni, ki je prodrl po desni strani in je žogo visoko predložil Mognonu, ki jo je z glavo usmeril v mrežo s tako naglico, da se Colovatti ni niti zavedel nevarnosti. A SKUPINA C Rapallo—*CRDA 42 Savona 32 17 9 6 50 22 43 ♦Como—Triestina 1-0 Udinese 32 14 12 « 49 24 40 Trevigliese—‘Cremonese 2-0 Marzotto 32 15 10 7 35 26 40 ♦Entella—Legnano 14 Como Biellese 32 32 13 13 13 10 6 • 32 44 22 42 39 36 •Ivrea—Treviso 3*2 Legnano 32 10 15 7 28 21 35 •Marzotto—Savona 0-0 Treviso 32 13 9 10 32 25 35 ♦Mestrina—Biellese 2-0 Piacenza 32 13 8 11 26 33 34 ♦Solbiatese—Parma 1-1 Rapallo 32 9 16 7 27 20 34 •Udinese—Piacenza 2-0 Solbiatese 32 12 10 10 42 36 34 Triestina 32 9 12 11 23 31 30 Prihodnje tekme (15. t.m.) CRDA 32 9 11 12 27 26 29 Triestina - Entella; Biellese - Entella 32 9 9 14 20 41 27 Marzotto; Legnano - Mestrina; Cremonese 32 10 7 15 33 39 27 Parma - Cremonese; Piacenza - Trevigliese 32 5 15 12 21 34 25 Solbiatese; Rapallo - Udinese; Sa- Parma 32 3 18 11 14 26 24 vona - Ivrea; Trevigliese - Como; Mestrina 32 6 11 15 23 35 23 Treviso - CRDA. Ivrea 32 6 9 17 27 48 21 A talanta—Milan (0-0) X Brescia—Bologna (0-1) 2 Cagliari—Napoli (0-2) 2 Fioientina—Varese (4-0) 1 Foggia—Roma (1-0) 1 Inter—Juventus (34) 1 Lasto—»Sampdoria (04)1 X Spat—Catania (3-0) 1 Torino—Vicenza (1-3) 2 Genoa—Potenza (1-0) 1 Piša—Novara (04) 2 Marzotto—Savona (0-0) X Trapani—Cosenza (2-0) 1 KVOTE 13 — 12 — 18.362.000 lir 326.000 » prečili poraz. Tokrat sta bila Ver-ginella in Milič prepočasna (verjetno sta oba preutrujena)), Frassi-nelli je bil precej netočen, Unedu pa je trmasto vztrajal z driblingom. Tudi Starc je večkrat zgrešil posege, medtem ko se je pri Furlanu poznalo, da ni v formi, saj bi drugače gotovo ubranil strel iz razdalje 35 metrov. Edini pohvale vreden je komaj 17-letni Babudri, ki je tokrat prvič nastopil v drugi amaterski ligi. Skoda, da se vodstvo Primorja ni še prej spomnilo na tega nadobudnega mladeniči O tržaški enajsterici lahko rečemo, da ima boljšo podlago in da je po slabem začetku izvedla več zelo nevarnih napadov, s katerimi je skoraj vedno spravila v zadrego negotovega Furlana. Napad Ede-re je enkrat zadel prečko, eno žogo je na sami beli črti ustavil Deli-se, tri žoge pa so končale v mreži. Na srečo dva gola sodnik zaradi off-sidea ni priznal. Primorje je nastopilo v postavi Furlan, Delise, Starc, Zuzič, Babudri, Sardoč, Frassinelli, Milič, Unedu, Verginella, Finotto. Primorje Je že v prvih minutah silovito potisnilo, vendar je Edera takoj odgovorila in Furlan je bil brez moči. Na srečo ga je rešila prečka. Prosečani so se zbrali in so s kombinirano igro vztrajali v napadu, a so zaradi neumestnega preigravanja olajšali delo obrambi E-dere. V 11’ si je Primorje izsililo kot. Verginella je žogo predložil Sardoču, ki jo je z glavo visoko usmeril preko vrat. V 18’ je Verginella skušal s prostim strelom priti do mreže, dve minuti kasneje pa je srečo poskusil Unedu, a žal tudi tokrat brez uspeha. Kmalu zatem je Milič iz izredno ugodnega položaja streljal mimo vratnice. To je bil morda edini nevarni strel napada Primorja v vseh 90 minutah. Kmalu zatem je sodnik spregledal roko branilca Edere v samem kazenskem prostoru. V 37’ je branilec Edere zrušil na tla Frassinellija a tudi tokrat sodnik ni prisodil kasni. V 40' je Edera začela pritiskati in Delise je moral namesto Furlana rešiti tik na beli črti. V začetku drugega polčasa je sodnik izključil igralca Edere in Pro-sečana Deliseja. V 11’ je sodnik prisodil kazenski strel proti Primorju. Furlan se je pognal proti žogi, a jo je zgrešil in ta je končala v mreži. Prosečani so bili nemočni in čeprav sta Sardoč in Milič večkrat poskusila s streli, Primorju ni uspelo, da bi vsaj izenačilo. Na srečo so bili tudi napadalci Edere netočni. zaradi česar je ostala zmaga Edere v zmernih mejah. ZA POKAL PRIMORSKEGA DNEVNIKA V nedeljo uspeh štandreške Juventine V nedeljo popoldne so odigrali na igrišču v Sovodnjah prvo tekmo med enajstericama iz Sovodenj in Juventine iz Standreža za pokal Primorskega dnevnika. Čeprav je bilo skrajno neugodno vreme, se je zbralo na igrišču precej navijačev, ki so živahno vzpodbujali igralce svoje ekipe. Nekaj časa so bili v vodstvu domačini (2:0), čeprav se je poka-tehnična premoč gostov, ki je na koncu še bolj prišla do izraza v rezultatu 3:2 za Juventino. Povratno tekmo bodo odigrali v štandrežu, kjer ima seveda Juventina še več izgledov za uspeh in za končno osvojitev pokala. O tekmi bomo pisali prihodnjič obširneje. zala JUNIORSKO PRVENSTVO Brežani podlegli Borgu S. Sergio Izid 3:2 ne odgovarja stanju na igrišču Mladi Brežani, ki so do nedelje vodili na lestvici svoje skupin juniorskega prvenstva, so v nedeljo nezasluženo izgubili z Borg S Sergio. Zmedena igra Brežanov v prvem polčasu je namreč omogočila S. Sergiu precejšen napredek, ki ga pozneje ni bilo več m®" goče nadoknaditi. Kljub porazu so Brežani navdušili številno publ« s svojo zagrizeno in kljub blatu tehnično lepo igro. Precej je pripomogel k porazu Brega tudi sod-je sodil zelo oklevajoče nik, ki je sodil zelo oklevajoče in HiiiiimiMiiMHiiiuiiiitniiiiiiiiii im m iiiiiiitiiiiiiiiiimiii imun uiiiihiiih iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiumiiinuiiiiiiuumiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiimiuiiuiiiiiiiiiig V NEDELJO PRED 35.000 GLEDALCI V ZAGRERŠKEM MAKSIMIRU Jugoslavija z 2:0 (1:0) premagala reprezentanco Madžarske je na koncu Bregu, zaradi namerne roke v zenskemu prostoru S. Sergia, enaj metrovko. ,, - —i*— i_ c cergk ter Prf njega drl v kazenski prostor mm strelom pretresel mrežo ličnega vratarja gostov. sledi{!Lja. daljša in neplodna premoč m ^ nov Proti koncu polčasa P* , je S. Sergio spet prebudil te* Gugleta in Skoblar streha za domačine JUGOSLAVIJA — Pantelič (Skorič), Cuzzi, Jeftič, Gugleta, Ram-ljak, Sekereš, Samardžič (Mojsov), Mušovič, Lamza, Skoblar, Džajič. MADŽARSKA — Gelei, Kaposta, Matrai, Sovari, Metszely, Dunai, Bene, Varga, Fenyvesi, Farkaš, Nagy (Molnar). ZAGREB, 9. — Jugoslovanom se je končno posrečilo spraviti na kolena madžarsko nogometno repre-zentaco. Plavi so tokrat zmagali z 2:0 z goloma, ki sta ju dosegli Gugleta (v 9’ p.p.) in skoblar (v 30’ drugega polčasa). Za Jugoslovane se je začelo zelo slabo. Madžari so si izvojevali kot, a na srečo je ostal neizkoriščen. Temu so sledili drugi kot posledica premoči gsotov, ki so precej zmedli jugoslovansko obrambo. Iznenada pa so domačini izvedli napad: Sa- mardžič je žogo neprecizno podal Lamzi, ki je, kljub temu, da so ga ovirali, vseeno prišel do nje in jo predložil Gugleti, ki je prišel na pomoč napadu. Ta je žogo v voleju z razdalje 20 metrov silovito poslal na dno mreže. Kljub golu se igra ni razživela. Igralci obeh moštev so precej grešili in se nikakor niso mogli znajti. V 20’ prva resna nevarnost za Pan-teliča: Farkaš je preigral več nasprotnikov, a je kljub dobremu po- KVALIFIKACIJSKI TURNIR ZA II. LICO Neodločeno 1:1 (0:0) med Rosandro in Rivignanom ložaju slabo streljal. V tem delu so Madžari igrali bolj povezano in tudi hitreje, a na srečo jugoslovanskih branilcev niso znali izrabiti vseh ugodnih priložnosti. Tudi Jugoslovani se niso znašli in so se posebno pred vrati precej zmedli. V 25’ je Pantelič ustavil silovit Na-gyjev strel, v 28’ pa si je Mušovič z enim od redkih prodorov izvoje-val kot, ki je ostal brez posledic. Kasneje so domačini izvedli še ne- kaj napadov, vendar se jim do konca polčasa ni posrečilo več nevarno V juniorskem prvenstvu je Primorje premagalo Tergeste 7:1 (5:0). B. R. liiiiilMiiiiuiiiiiiiitiiiiiii, n, „iiilii,i„„, ............iiiiihiuiiiiiiiiii.. ODBOJKA V MOŠKI C LIGI Prepričljiva zmaga Krasa nad Gasilci Rosandra Zerial je zaključila prvo tekmo kvalifikacijskega turnirja za vstop v II. amatersko kategorijo z enajstorico Rivignana neodločeno 1:1 (0:0). Igra je potekala ob zelo neugodnem vremenu in blato je zaviralo ki se je v končni lestvici uvrstil na peto mesto. prodore enega in drugega moštva. Domačini bi lahko prvi del tekme zaključili z dvema goloma prednosti, če jim ne bi blato ustavilo žogi, ki sta bili namenjeni v mrežo Rivignana. Priznati pa je treba, da je ista smola doletela v drugem polčasu tudi enajsterico gostov. Rezultat predstavlja torej nagrado za igralce obeh moštev, ki so do zadnje minute dali vse iz sebe. V prvem polčasu je bila igra kljub blatu precej hitra. Obe enaj- PAMPLONA, 9. — Holandec Kar sterici sta skušali organizirati igro, sten je danes zmagal na cilju 12. a žal so bili vsi poskusi zaman, i etape dirke po Španiji. Na drugo Rosandra je prevladovala in v 15’ mesto se je uvrstil njegov rojak PRAGA, 9. — V prvi etapi kolesarske dirke Praga - Varšava - Berlin je zmagal na 117 km dolgi progi Vzhodni Nemec Peschel pred Italijanoma Guerro in Gallazzijem, Poljakom Kudro, Cehom Smolikom in Italijanom Benfattom. Vsi ti so prišli na cilj s časom zmagovalca, to je v 2 urah 58’44”. • * 0 V nedeljskem zavrtljaju odbojkarske C lige je Kras nepričakovano odpravil tržaške gasilce s čistim rezultatom 3:0. To je prva tekma prvenstva, ki jo slovenska šesterka osvoji s tem izidom. V nedeljo so Krasovi igralci prikazali zelo lepo igro, odlikoval se je predvsem blok, ki je onemogočil skoraj vsak , prodor nasprotnikov. Povezava med obrambo in napadom pa je omogočila lepo graditev igre m tokrat si je prednja vrsta prav z močno tolčenimi žogami zagotovila premoč na polju. Kras je takoj ob začetku prevzel vajeti igre v roke in jih obdržal do konca. Le v prvem setu so nasprotniki nudili Zgoničanom nekaj odpora, a pri stanju 10:10 je Kras pospešil tempo in z gotovostjo o- svojil set. V ostalih dveh nizih pa je bila premoč belordečih še bolj očitna. S to zmago je Kras dokazal, da zmore vec kot je pokazal v preteklih kolih. Ce bodo Zgoničani tudi v bodoče zaigrali tako kot v nedeljskem dvoboju, bodo prav gotovo še marsikateri ekipi trd oreh. Izid: Kras — Gasilci (Trst) 3:0 (15:10, 15:9, 15:8) bi gotovo prišla do gola, če ne bi blato ustavilo, kot se je zgodilo tu. di v 28’, žogo tik pred vrati. V nadaljevanju je Rosandra odločno prešla v napad in je že takoj v začetku presenetila z Va-scottom nasprotnega vratarja. Gostje so seveda ostro odgovorili in so v 15’ izenačili. Enajsterici sta nastopili v nasled. njih postavah: ROSANDRA ZERIAL — Zobec, Gracogna, Lombardo, Bertoia, Gio-vannini, Vignali, Bazzara, Metullo, Kočjančič, Saule in Vascotto. RIVIGNANO — Zanini, Lorenzon, Comuzzi. De Giusti. Coccolo, Sal-Odorico, vador, Sgrazzutti, Artico, Marchetti, Meneguzzi. Sodil je ~ ~ Rocco iz Gorice. S. G. KOUSARSTVO VIDEM, 9. je zmagal v sarske dirke želi Furlanije - Giuseppe Bolzan letošnji izvedbi kole-za amaterje po de-Julijske krajine. Od jugoslovanskih tekmovalcev je bil najboljši Puljčan Cvetko Bilič, Van der Vleten, tretje in četrto mesto pa sta pripadla Italijanoma Fabbriju in Zaninu. liimr Pt! g p i e 1. — L r-rr- -t - . _=r - Cheer Honey 1 2. Lansing Hanover 1 2. — 1. Incitato X 2. A rabo X 3. — 1. Queiros 2 2. Uez X 4. — 1. Zuliano 2 2. Bamba 1 5. — 1. Serez 2 2. Sweet Time X 6. — 1. Ispro X 2. KVOTE Tremariola 2 12 — 8.179.456 lir 11 — 430.497 » 10 — 24.416 » ogrožati madžarska vrata. Čeprav so v drugem polčasu zamenjali v jugoslovanskih vrstah Panteliča s Skoričem in Samardzi-ča z Mojsovim, v madžarskih pa Nagyja z Molnarjem, igra ni pridobila na zanimivosti, že v 49’ so imeli Jugoslovani izredno priložnost, a Džajič žoge z desetih metrov ni mogel spraviti mimo madžarskega vratarja, ki jo je v letu prestregel. Po nevarnem napadu Madžarov so se Jugoslovani prebudili in začeli diktirati tempo. Končno so zaigrali izredno učinkovito in so tekmece stisnili v obrambni prostor. 15’ minut pred koncem je Lamza izvedel napad in podal žogo Skoblarju, ki jo je ustavil s prsmi, jo spustil na tla in silovito z razdalje 14 metrov ponovno presenetil Geleia, ki se je zaman pognal za njo. 2:0 in konec vsakega upanja za Madžarei, da bi se vrnili domov s častnim rezultatom. Sicer so proti koncu ostreje pritisnili, a priložnosti niso znali in niso niti mogli izrabiti. Se večji uspeh je dosegla mladinska reprezentanca Jugoslavije, ki je v Zagrebu premagala Madžare s 7:0 (4:0). položajev. Obramba S. tar gostov za zelo dobrega. - ie Petaros streljal kot, z°?" e ki J®, * pa je prišla v gneči do Cuka, poslal neubranljivo v mrežo. Pj Žani so še boli nritisnili in 1 obdržali častno drugo mest®-. « Brežani so nastopili v našle® postavi: » Ota, Žerjal, Mrvatič, Petaro« " Zocchi, Zahar, Samec, Mikus, ^ della, Petaros V., Cuk. y !»• V prvem dnevu ki je v A paviljonu tržaškega gejma, sta se dva Italijana^*^ ter pili iiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiniiiiifiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'11*111111 PLANINSKO ORIENTACIJSKI POHOD SPDT Zmaga L ekipe pd. L Gruden Nabrežinei osvojili prehodni pokal SPDT Kljub izredno slabemu vremenu se je v nedeljo predstavil® J brežini na Startu Dlan1nskn-nrlPrih»r»iiRlrPcm nnhnrlo lrar 11 pkiD 2 Nabrežini na startu planlnsko-orientacijskega pohoda kar 11 ekip tekmovalci. Ti so kljub hudemu nalivu krenili na pot in kar 9 ekip J doseglo cilj. Proga je bila dolga približno 13 km in je vodila pretežno po gmaj- IVAN BRATKO 7. Louis Adamič ... Nič apriorističnega mu ne moti sodbe. On Ima pogum stopati pred stvari s prvim očesom, brez doktrin, s katerimi zastruplja evropska izobrazba nastajajoče pisateljske talente. Primum vivere, deinde philosophari — Je pri Adamiču psihološki fakt odločilnega pomena: prej Je poznal svet nego filozofijo o njem. Pri nas doma Je to narobe. To ga v glavnem loči od Duhamela, bistrega opazovalca, ki ga pa teže vsi predsodki kulturne Francije in njene duševne preteklosti. Adamič se brani vsega prevzetega, vsega, česar ne doživi prav na lastni koži, pravi fanatik samovidstva.#* Dvajset let je ločilo te Župančičeve zapise od dne Adamičeve smrti. V dvajsetih letih se je pisatelj, ki se je poprej ukvarjal predvsem z novo ameriško emigracijo iz evropskih dežel, razmahnil v analitika širokih tokov ameriškega in svetovnega dogajanja; neprestano se Je vzpeljal kot jasnovidec, ki se je znašel v zamotanih labirintih zgodovinskih prelomnic in — kar je prav tako važno — takoj delal za to, kar je spoznal. Tudi Amerika mu Je postajala pretesna. Ne le «dva kontinenta);, ves svet naj bi se ogledal v njegovem «ostro brušenem srcalu«. Pravil mi je, da bi rad upodobil junaka, ki bi bil tako rekoč doma v Sovjetski zvezi, Ameriki in Jugoslaviji. Ce Je le v manjši meri prispeval k temu, da so zavezniki opustili nameravani pohod na Balkan skoz ljubljanska vrata — v večji meri gre zahvala moči narodnoosvobodilnega gibanja in njegove vojske — je že samo to veliko dejanje. «Pustimo, tam bodo že sami opravili!« V takem in v podobnih primerih je ozadje nesoglasij in tožbe zaradi The Dinner at the White House. Za to je vredno odreči se eni ali dvema lepo napisanima knjigama. Se vedno jih je zapustil lepo število! Njegovo delo je služilo politiki in literaturi; akciji in pisani besedi. Zdaj v večji meri prvi, zdaj drugi. Tudi on je ovrgel ponavljajoče se misli o tem, da je to dvoje nezdružljivo v enem samem življenju. The Independent Woman mu je 1938 prisodila «veliko srce, sijajen um in literarno nadarjenost, ki ga je pridružila prvi vrsti ameriških pisateljev«. Po prepričanju ni bil marksist, dasi je poudarjal, da ve to in ono o marksizmu, trden pa je bil v tem, kdo so cokle napredovanja. Odkrival je zaviralce — histerike, norce, gangsterje in spletkarje — in se spopadal z njimi. Manj jasna mu je bila pot, ki pelje naprej, to mu je bilo najtežje. Z nado se je oprijel naprednih gibanj in pri tem ohranjal odprto srce za novo. Adamičevo stališče je plod specifičnih ameriških intelektualnih razmer. In predvsem iz njihovega zornega kota ga lahko ocenjujemo. Cujmo, kaj pravi sam v neobjavljenem gradivu iz svoje zadnje knjige: «Ko sem bil v novi Jugoslaviji (s tem dajem časopisnemu poročevalcu Westbrooku Peglerju najmanj šest časopisnih kolon gradiva), mi je prišlo na misel tole: Ko bi bil ostal na rodni zemlji in tam živel, bi gotovo hotel postati član Komunistične partije Jugoslavije, kakršno sem videl kot Američan v letu 1949, in to z vsemi njenimi udarnimi učinki in njenimi manjšimi prevarami in napakami. Toda v mladostnih letih sem odšel v Ameriko in postal Američan. (Ne briga me prav nič, kaj mislita o mojem amerikanizmu Un-American Activities Committee ali Louis Budenz). V Ameriki sem postal, pa če sem bil slab ali dober, politični «maverick». Stalno sem iskal ideje, dogodke in može, kot so Barth, Schweitzer, Malthies-sen, Tillich, Nehru, Haldane, John Dewy, Carey McWilliams, Scott Nearing itd. ter vedno presojal, kdo ima res kaj veljave in vrednosti v človeškem življenju«. Zadnje besede v zadnji objavljeni knjigi so značilno njegove: «Klimaks je nabit z antiklimaksom. Ampak morda drži tudi nasprotno. Antiklimaks nosi v sebi klimaks. Samo, ali ni v našem času vsepovsod na pohodu antiklimaks? Ali pa se bo rodil nov klimaks? Ali je mogoče, da se rodi nova svoboda? Težko da. To je utopija! bi zavpili samozvani marksisti in histerični glasovi ((svobodnega gospodarstva« v zboru. Prav! Ampak, če se to ne bo zgodilo... In če bi se zgodilo, bi se moralo zgoditi vsepovsod, v bobneči industrijski revoluciji Amerike, v komaj razviti Jugoslaviji in tudi v Rusiji... Ampak kako? Kako?« V teh misiih je njegov intelektualni karakter. Bil je fanatik samovidstva in jasnovidec; živel pa je v mejah, ki mu ni uspelo, da bi jih preskočil. Jasnovidec je nekje taval v temi — «groping in the dark« —. «Kako? Kako?« V «fanatizmu samovidstva« je bila njegova moč in nemoč, dvigal ga je in pritiskal k tlom. Mogoče bi se laže spoprijel z usodnim «Kako?», če bi samovidstvo v večji meri združeval z marksizmom, o katerem Je vedel «to in ono«. Seveda, ni dežele, v kateri bi bilo kaj takega teže kot v Ameriki v trenutku, ko je bil na pohodu «antiklimaks» in ko je socialistična misel izgubljala na pomenu. Ne mislim, da bi ga to obvarovalo nekaterih zmot in utvar, ki so v njegovem obširnem delu (navsezadnje se jim nihče ne more izogniti in ni zaščitnega sredstva pred njimi!), toda zdi se, da bi si zlasti na vprašanje, pred katerim se sam ustavlja — «Kako?» — laže odgovoril. nah in stezah preko Sempolaja na Sv. Lenart ter nazaj v Nabrežino. Med potjo so morale ekipe rešiti 10 nalog, ki so bile koncentrirane na prvem delu proge, medtem ko je drugi del zahteval več znanja v orientaciji. Tokrat je bila huda borba med ekipama p.d. I. Gruden iz Nabrežine in taborniki Rodu Modrega vala. Domačini prve ekipe p.d. I. Gruden so premagali le z majhno razliko «veterane» RMV in so zaradi dobre uvrstitve tretje ekipe o- •) Oton Zupančič: Adamič in slovenstvo. (Nadaljevanie »ledi) Gruden. tekme tudi eirovKu. . ta. V prvem polčasu je S. Sergio koj pričel ostro napadati ter V, šel v vodstvo že v 2’ z golom « napadalca, ki je s strei__ iz bližine'premagal sicer zanesli1'*; ga Oto. Brežane je mrzla prh® ® dila in v izredno hitrem Pr0^!. padu je Rodella Zdravko sam P - ter s k18? PBL -g. boljšo igro na sredini ignš^Jral Ota je t*101 p°?fgLLe£>* dil nevarne napade. Ota večkrat z drznimi -[iw» o oergiu je se uvam si e-e -g. zaradi nepazljivosti obrambe ** BreS J7 . uredil svoje vrste ter žo Brežanov. V drugem polčasu pa je .. pričel i_ dati. S. Sergio ni več ves P čas prekoračil sredine igrišča^® Žani so besno napadali ter vali vratarja gostov s streli z vs;e - - - - - sergia sc je izkazala za precej močno i*^vJ Sre-pre® sodnik sPr??in tak® Žani so še bolj pritisnili in koncem tekme je dal roko v kaz. orostoru, ter odvzel upe Bregu na izenačenj • Mladi Brežani so si s tem P.QŽ. zom zapravili edinstveno Pr*‘ y nost za zmago v svoji skupim^ dvomu je tudi vprašanje, če vojaškega boksarskega prvenst^’ mednar°tf ‘- V6si- sta se dva Italijana cer Pinna v peresni in lahki kategoriji uvrstila z ma nad Nemcem Zimmermann' . oziroma nad Tunizijcem Ardan® jem v nadaljnje kolo. je V tem začetnem kolu sta se , posebno izkazala Francoz Ama* [, lahki in njegov rojak Jascke v težki kategoriji, svojih tudi prehodni pokal Po predaji kolajn so se tekm® jp cl in navijači ob petju, smem1 [j veselih zvokih harmonike z*®* do večera. izidi igr. 1 P.d. I. GRUDEN I. ekipa toč* J(|9 2 RMV III. ekipa 3 P.d. I. Gruden III. ekipa 4. P.d. S. Škamperle 5. SPDT 6 RMV II. ekipa 7. P.d. I. Gruden 8. MK Opčine 9. RMV I. ekipa .... Hi- Obe ekipi P.d. Cankar sta bm skvalificiranl. ’ 133 241 233 33« 53 60« SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/I„ telefon 22 207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 503 3 85 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 180, flnančno-upravni 280. osmrtn^TsoTr” - “meT oriasl “.TLšW ‘n __________________________________________goriške pokrajine se naročajo pri upravi, - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri (.Societš Pubblicitš Italiana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO 1 Iadaja in tisk? ZMožni*^!^ 1 “ °glasl ^