Poltnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo — Cena 50 lir TRST, nedelja 11. avgusta 1963 Leto XIX. - Št. 190 (5565) Apel za resnico o Skopju rt eie šestnajst ur sem v tem U umrlem mestu, kjer sta človekov čas in čas zgodovine obstala 26. julija 1963. leta ob 5.17. Prehodil sem — danes, 4. avgusta — okrog deset kilometrov nekdanjih ulic Skopja in videl uresničenje Apokalipse. In moram prositi časnik živega mesta, da objavi ta šepet: Možje, žene, otroci jugoslo-vanskifi jezikov, vsi vi, ki vas boli makedonsko — jugoslovansko Skopje, vi ne veste, vi ne slutite, vi nimate zle domišljije, da bi vedeli, kaj je danes Skopje. saj ta nesreča ima usodo in moč vsega velikega: ne vidi se takoj, ne zve se lahko; za to resnico je treba mnogo časa, mnogo zavesti, mnogo ljubezni. Državljani in državljanke sveta! Vsi vi, ki imate zgodovino, saj so mesta zgodovina sveta, vsi vi, ki mislite na prihodnost, saj gradite mesta, in vaše dežele so postale mesta in postajajo mesta, poslušajte, če ste slišali: umrlo je neko mesto. Skopje šestindvajsetega julija tisoč devetsto triinšestdesetega leta je generalka umiranja mest naše civilizacije. Ne dovolite, da bi oholost prevarila vaša dobra srca in da bi vam varnost trenutka prikrila izid neke usode, ki je lahko usoda vsakogar na tem planetu. Ko gledate fotografije zrušenega Skopja, ko gledate arhitekturo dovčerajš-nje makedonske revščine in nesvobode, ne mislite, da je potres razdejal mesto, ki ni podobno vašemu mestu, široko odprite oči duha in spomina: Skopje je zgodovina nekega naboda, njegovo duhovno in gmotno spominjanje, njegova misel in energija, priča njegovega bojevanja, trpljenja, ustvarjanja in trajanja. Vaši izkušnji in ustvarjanju, vašemu upu in vaši prihodnosti nud,i smrt Skopja mnogo res-niče, pouka in spodbude. Skop-ie je za svet možnost, da preizkusi in potrdi svojo splošnočlo-veika zavest, katere prva predpostavka je solidarnost v nesrečah in trpljenju, solidarnost v bojevanju proti rušilnim stihijam narave. Ni razloga, da Pred temi zlimi silami narave, zemlje in kozmosa ljudje ne bi Postali bratje in soborci, udeleženci in tvorci življenja. Da bi ustvarili bratstvo narodov v vniru in napredku, moramo ustvariti najprej bratstvo narodov ®. kljubovanju hudobnim in rušilnim stihijam narave. Spoznajte Skopje zaradi sebe, zavodi človeštva. Skopje je evropska H ir o širna. Skopje je Hiro-šima miru. Skopje je Hirošima vušilne stihije prirode. Ljudje, vedite, da je skopska nesreča strašen dogodek: do danes so prešteli šele 1000 mrtvih ln 2500 ranjenih. V tem velikem svetu in v tem grandioznem u-vniranju v našem veku ne im-Pjesionirajo skopske žrtve na-s*h grandomanskih čutov z ve- likimi številkami, če merite skopsko nesrečo s številkami, se lahko pregrešite nad svojo zavestjo, nad človeško dobroto, nad človeškim bratstvom. Verjemite mi: v tem mestu, kjer je živelo nad 200.00 ljudi, sem nocoj po treh urah vožnje z avtomobilom našel samo dve sobi, v katerih je pri prižganih lučeh bede spalo samo nekaj ljudi. Gospodje diplomati, prijatelji, bratje, tovariši, vi, ki boste jutri prišli v funkciji predstavnikov petdesetih držav in narodov pogledat Skopje, danes sem hodil tod, kjer boste jutri hodili .vi. In ne zamerite, če verjamem, da vi še nikoli niste bili na taki ekskurziji, nikdar še niste videli take arhitekture smrti, takih galerij m knjižnic, takih trdnjav in cerkev, takih šol in vseučilišč, takih hotelov in trgovin, takih parkov in muzejev. Nikjer na svetu ne boste slišali takih ciceronov. Skopje vam bo pokazalo svojo resnico. Samo resnico. Skopje vas ne čaka samo zato, da bi ganilo vaša dobra srca in da bi vam izmamilo vaše iskrene vzdihe, in tudi ne samo zato, da bi vam videlo v očeh le solze človeškega sočutja. Ne zamerite mi, vi ljudje drugih zastav in drugih znakov, da vaše poslanstvo čutim kot misijo resnice in izraza občečloveškega zanimanja. Kajti mi v teh dneh nismo samo Skopja-ni, samo Makedonci, samo Jugoslovani, samo komunisti, samo nacija, ki se je šele pred osemnajstimi leti osvobodila tiranije, samo protistalinisti, samo borci za mir in humanejšo bodočnost sveta. Mi smo ljudje, ki trpimo, ki ne pristanemo na smrt, ki verujemo v moč dobrote in ljubezni, ki smo torej tudi vi in ki čutimo kakor makedonski pesnik Janevski, ki je dejal danes: «Svet je primoran občudovati sebe kot velik organizem, ki drhti in trepeče v bolečini za vsak svoj del. Temu mestu se je zgodilo, ampak to v esto je del sveta, svet pa je kompakten skupek delov, ki so vsak zase majhen svet — potoki v reki za veliki ocean.» In zato bi lahko bilo to, kar se je včeraj zgodilo San Franciscu, Tokiu, Agadiru in danes Skopju, usoda kateregakoli drugega mesta. Makedonija bo ustvarila svoje Skopje. Jugoslavija bo ustvarila svoje Skopje. To ustvarjanje se je začelo s človeškimi podvigi že v trenutkih omamljene ter razjarjene in ponorele smrti. To ustvarjanje se nadaljuje s trpljenjem ,delom, solidarnostjo, upanjem. Toda Skopje potrebuje pomoč. Prva pomoč je resnica o njem. Resnica za nas. Resnica o človeku in za človeka. Spoznajte jo vso. Skopje nudi naši civilizaciji veliko resnico o usodi, ki je lahko tudi usoda drugih, usoda, ki je ne prinašajo samo potresi. DOBRIČA COŠIC Od prvega dne, ko se je zvedelo za strašno katastrofe v Skopju, je bilo konec prejšnjega tedna na pozi\ Slovenske kulturno - gospodarske zveze njenim organizacijam in v uredništvu našega dnevnika nabranih več kot 10 milijonov lir prispevkov za žrtve potresa. To je vsekakor visoka številka in lahko rečemo, da ni nihče pričakoval, da bo dosežena. Iz seznamov, ki smo 'jih iz dneva v dan objavljali ter jih še vedno objavljamo v našem dnevniku, je razvidno, da so to vsoto nabrali v veliki večini naši delovni ljudje ter dali toliko, kolikor so zmogli. Poleg denarnih prispevkov pa se je nabrala velika količina daril v oblačilih in zdravilih. Kot smo že poročali, bo vse do sedaj zbrano blago odpeljano jutri s težkim tovornim avtom naravnost v Beograd in od tam v Skopje. Gre za tovornjak, ki lahko sprejme 30 ton tovora t. j. toliko, kolikor trije železniški vagoni. Kot vidimo na pričujoči sliki, ki je posneta v osrednjem zbirališču v Ulici Geppa 9 v Gregorčičevi dvorani, je bilo potrebno nabrano blago dokončno urediti in sortirati ter pakirati, kar so opravile požrtvovalne žene iz Trsta. Seveda se denarna nabiralna akcija za prizadete Makedonce nadaljuje v zbirališčih v Trstu in Gorici. Majhen začetek na poti velikih problemov Osemnajst let po Hirošimi je svet znova zajel žarek upanja, da so odgovorni državniki vendarle stopili na pot, ki vodi do konca človekove norosti, to je na pot, ki naj končno izbriše vojno iz mednarodnih odnosov. Po šestnajstih letih je bil Dean Rusk prvi ameriški zunanji minister, ki je prišel v Sovjetsko zvezo, kjer je skupno z Gromikom in z angleškim zunanjim ministrom slovesno podpisal sporazum o delni ukinitvi jedrskih poskusov. Ves miroljubni svet se strinja v oceni, da gre za izredno važen dogodek, kes kaže, da je vendarle mogoče sporazumevanje med velesilami, ki so doslej tako zaostrovale medsebojne spore, da je grozila nevarnost nove svetovne katastrofe. Res je, da gre za zelo skromen začetek, toda že dejsteo, da je bil sporazum in slovesen podpis mogoč, kaže na spremenjeni mednarodni položaj; kaže, da začenja zmagovati načelo, da je treba spore reševati s sporazumevanjem in he s silo. Večja kot praktična važnost sporazuma je dejstvo, da ta odpira nove perspektive in novo upanje, kajti vsi poudarjajo, da je sporazum «začetni korak na poti izboljšanja». Popolnoma upravičeno je angleški zunanji minister lord Ho. me ob prihodu v Moskvo poudaril, da ena lastovka sicer ne prinese pomladi, toda brez ene lastovke tudi pomladi ni. Moskovski sporazum je torej lastovka, ki obe. ča lepo pomlad, če bodo predvsem velesile še dalje pokazale, da so voljne upoštevati klic milijonov in milijonov ljudi, ki so s svojo neumorno akcijo v prid miru prispevali k ustvaritvi takega mednarodnega razpoloženja, da je bil začetni korak sploh mogoč. Posebne važnosti je dejstvo, da so tri velesile povabile na slovesnost podpisa sporazuma glavnega tajnika OZN U Tanta kot predstavnika organizacije, v kateri so včlanjene skoro vse države sveta. Razen tega so tri velesile povabile na podpis vse ostale države. To pomeni, da so se zavedale, da ..............................inui»n»liiluniiiiiinhiiimiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin^uiiii^F...u.iiiiiu.iii.iiin..iimn.i....mviin‘IHv....—~.........minimum Po sestanku Deana Ruska z Adenauerjem je Bonn napovedal podpis moskovske pogodbe Pred novim pritiskom na izvenblokovske države, naj ne priznajo Pankoiva - Bonn ima «zadostno izdelane načrte» glede nadaljnjega razvoja nemškega vprašanja in evropske varnosti BONN, 10. — Po današnjem razgovoru ameriškega državnega tajnika Deana Ruska z Adenauerjem so v Bonnu uradno sporočili, da so med razgovori dosegli sporazum, ki bo omogočil bonski vladi, da zavzame pozitivno stališče do pristopa Zahodne Nemčije k moskovskemu sporazumu. Dean Rusk je prispel v Bonn iz Moskve, kjer se je na letališču pred odhodom razgovarjal dvajset minut z Gromikom. V Bonnu so ga sprejele številne za-hodnonemške politične osebnosti, med katerimi zunanji minister Schroeder. Takoj po priložnostnih pozdravih je Rusk odšel s helikopterjem ameriške vojske v Bad Godersberg, kjer je rezidenca ameriškega poslanika. Tu je bil na kosilu, katerega so se udeležili tudi minister Schroeder in podtajnik v bonskem zunanjem ministrstvu Carstens. Po kosilu je Dean Rusk odšel na dom Schroederja, kjer sta i-mela prvi uraden razgovor. Razgovor med Ruskom, britanskim poslanikom in zunanjim ministrom Schroederjem je trajal do 16.40. Takoj za tem je Dean Rusk V Ce slepe c slepca vodi. odšel v urad predsedstva vlade, kjer ga je čakal Adenauer. Najprej so se približno poldrugo uro razgovarjali Rusk, Adenauer, Schroeder in Erhard. Pozneje so se pridružili ameriški poslanik v Moskvi Thotnpson, a-meriški poslanik v Bonnu Mac Ghee, načelnik ustanove za'razorožitev Foster in načelnik tiskovnega urada državnega departmaja Greensfield, z nemške strani pa podtajnik' v zunanjem ministrstvu • Carstens, podtajnik v predsedstvu vlade Globke in načelnik tiskovnega urada vlade von Hase. Razen tega so se razgovorov udeležili izvedenci obeh strani. Podtajnik za informacije von Haše je na tiskovni konferenci takoj po razgovorih izjavil, da «so našli pot, ki bo omogočiU zvezni republiki, da zavzame pozitivno stališče, ne samo, kar ge tiče moskovskega sporazumi, temveč tudi za vsa tista druga vprašanja, ki bodo prišla v ospredje v bližnji prihodnosti». Državni tajnik Dean Rusk je izčrpno poročal Adenauerju, o pogajanjih za sporazum. Hkrati je Adenauerju poročal o argumentih, ki so jih uporabljali pri formulaciji posameznih členov sporazuma. Razen tega je von Hase izjavil, da je Adenauer v začetku razgovora ponovno poudaril, da zvezna vlada v bistvu odobrava sporazum, predvsem kar se tiče njegove humanitarne plati, in se strinja z mnenjem, da sporazum pomeni prvi korak na poti opustitve napetosti. Toda Adenauer je ponovil svoje pridržke zlasti zaradi «težav, v katerih se je znašla nemška zvezna republika v trenutku, ko mora odločati o pristopitvi k sporazumu». Razen tega je kancler ponovil, da mora zahodnonemški podpis ratificirati tudi parlament. Končno se je Adenauer zahvalil Deanu Rusku, ker je prišel v Bonn, ter je današnje razgovore označil kot «poseben dokaz solidarnosti in razumevanja za nemško zaskrbljenost.» Von Hase je na koncu sporočil, d« ne bi smelo biti drugih težav za zahodnonemški podpis moskovske pogodbe,. Bonska vlada se bo sestala v ponedeljek, da posluša Adenàuerjevo poroči-' lo in da doiočj zahodnonemški pristop k moskovski pogodbi. Von Hase je nato .izjavil, da si bonska vlada po. pristopu k moskovskemu sporazumu pridržuje, da začne diplomatske korake, verjetno «samo pri tistih nevtralnih' državah, ki se ne kažejo preveč odločene, da vztrajajo pri: nepriznavanju 1 Vzhodne Nemčije.» ' Zatem je von Hase izjavil, da. zvezna vlada ima «zadostno izdelane načrte», da se olajša na-daijni>. razvoj na poti nemške združitve in na področju evropske varnosti. Poudaril je, da je Bonn glede tega v stiku z zavezniki. Ni pa hotel povedati nič o teh načrtih ip. kaj se je o njih danes govorilo.. .1 , Na današnjih popoldanskih razgovorih so pravni strokovnjaki razpravljali o vprašanjih, ki spadajo v njihovo pristojnost in ki so povezana z vzhodnonemškim podpisom moskovske pogodbe. Jutri' zjutraj bo Ruska sprejel predsednik republike Luebke, in zatem bo Rusk odpotoVal s posebnim letalom v ZDA. Za prihodnji teden je, določen tudi sestanek zunanjepolitične komisije Bundestaga. Domneva se, da bo bonska vlada podpisala pogodbo v teku prihodnjega tedna. O načrtu, ki ga je omenil von Hase, se domneva, da predlaga načrt bonske vlade, naj bi zahodne vlade proučile skupno s sovjetsko vlado možnosti postopne popustitve napetosti, «ki bi jo spremljalo reševanje nemškega vprašanja v več etapah». Baje povzema bonska vlada tako imenovani Herterjev načrt, ki ga je bil ta predložil leta 1959 v 2enevi na konferenci zunanjih ministrov. Načrt je povezoval v štirih etapah združitev Berlina in Nemčije z evropskim sistemom varnosti in z omejitvijo oborožitve štirih velesil. Predvideval je tudi svobodne volitve najprej v Berlinu, zatem pa v obeh Nemčijah ter ustanovitev skupne nemške komisije, ki bi pripravila zbližanje med obema deloma Nemčije, in volilni zakon. Ameriški senator Humphery, ki j« član amariške delegacije, se je nocoj sestal z zahodnonem-škim podtajnikom v zunanjem ministrstvu Lahrom, s katerim sta govorila o gospodarskih zadevah, med katerimi je tudi vprašanje uvažanja ameriške perutnine v države skupnega tržišča. Na splošno se poudarja, ' da sta Dean Rusk in Hruščov v Ga-gri ob Črnem morju predvsem na splošno pregledala številna vprašanja, ki naj bi jih pri na-daljnih razgovorih med tremi vladami obravnavali. Vsekakor je jasno, da bodo razgovori dolgi, in obe strani se zavedata, da bi pretirana naglica samo škodovala ugodnemu poteku pogajanj. Kennedy mora najprej doseči ratifikacijo moskovskega sporazuma v senatu, ter iskati možnost, da razčisti spore z bonsko in francosko vlado o koristnosti sporazuma. Razen tega se je v tolikih letih nakopičilo mnogo spornih vprašanj, da je treba odsvetovati vsako naglico. Dejansko so predstavniki obeh strani med dosedanjimi razgovori samo načeli številna sporna vprašanja. Razen tega niso razgovori potekali na podlagi prej določenega dnevne- ga reda, in zaradi tega niso posameznih vprašanj temeljito o-bravnavali. Med številnimi vprašanji je znano, da so govorili o Berlinu v okviru morebitne nenapadalne pogodbe med NATO in Varšavo, o OZN, o normalizaciji trgovine med Vzhodom in Zahodom, o Laosu, o ukrepih proti iznenadnim napadom in o številnih drugih vprašanjih. Baje so nekoliko napredovali, samo kar se tiče ukrepov proti iznenadnim napadom, dočim je ostalo popolnoma odprto vprašanje podzemeljskih jedrskih poskusov. Po moskovskih razgovorih pa je gotovo, da se je ustvarilo boljše ozračje in medsebojno zaupanje, ki bosta olajšala nadaljnje razgovore o specifičnih vprašanjih. Kakor že javljeno, se bodo razgovori nadaljevali po diplomatski poti, da se pripravi morebitna konferenca treh zunanjih ministrov med zasedanjem skupščine OZN v New Yorku. Kar se tiče morebitne konference na vrhu, pa se ne eni ne drugi strani ne mudi, ker je treba tako konferenco prej temeljito pripraviti. se pri odločanju o mednarodnih vprašanjih ne smejo zapreti o svoj ozek krog, kajti odločanj» o vojni, in miru se tiče vsega človeštva. in pristop ogromnega števila držav k temu sporazumu št veča njegovo važnost. Razen tega bo sporazum predložen raz-orožitvenemu odboru OZN, in ta ga bo predložil skupščini te organizacije. U Tant je prinesel o Moskvo obširen načrt o ukrepih, ki morajo sedaj nujno slediti za nadaljnje zboljšanje mednarodnega vzdušja. Skupno z načrti treh Velesil, ki so poudarile, da so voljne nadaljevati pogajanju tudi o drugih spornih vprašanjih, bo ta načrt podlaga za nadaljnja pogajanja. Takoj po podpisu 'pogodbe v Moskvi so trije zunanji ministri nadaljevali razgovore o nadalj. njih ukrepih. HruščoV je zatem še posebej govorii z Deanom Ruskom in z’ angleškim zunanjim ministrom. Dogovorili so se, da bodo zahodni zavezniki in sovjetska via. da proučili razna vprašanja, ki so jih prt omenjenih razgovorih nakazati, in da bodo zunanji mi- (Nadaljevanje na 2. strani) DANES Kot so bili včeraj v središču zanimanja svetovnega javnega mnenja razgovori, ki jih je imel predvčerajšnjim ameriški državni tajnik Rusk na obali Črnega morja s Hruščovom, tako se svetovna javnost zanima danes za včerajšnje Ruskove razgovore z Adenauerjem, Schroederjem in Erhardom v Butinu. Prejšnji teden so namreč večkrat uradno poudarili, da zahodnonemška vlada ne more pristopiti k moskovskemu sporazumu, dokler ji ne bodo njeni zavezniki zajamčili, da njen pristop ne pomeni tudi priznanje obstoja Vzhodne Nemčije. Po včerajšnjih razgovorih z Ruskom je podtajnik za informacije bonske vlade von Hase izjavil, da «so našli pot, ki bo omogočila Zvezni republiki, da zavzame pozitivno stališče ne samo glede moskovskega sporazuma, temveč tudi glede vseh tistih vprašanj, ki hodo prišla v ospredje v bližnji prihodnosti», ter je dodal, da «zvezna vlada v bistvu odobrava sporazum, predvsem kar se tiče njegove humanitarne plati, in se strinja z mnenjem, da pomeni sporazum prvi korak na poti zmanjšanja napetosti», toda «Adenauer je ponovil svoje pridržke zlasti zaradi težav, v katerih se je znašla Zvezna republika v trenutku, ko mora odločati o pristopu k sporazumu», ter je omenil tudi, da mora za-hodnonemški podpis ratificirati še parlament. Von Hase je na koncu sporočil, da «ne bi smelo biti drugih težav za podpis pogodbe». Odločala pa bo bonska vlada, ki se bo sestala jutri. Vse torej kaže, da bo sklenila pogodbo podpisati. Baje je bonska vlada pripravila načrt za pomiritev med Vzhodom in Zahodom, ki ga bo najprej pregledal Rusk, nato pa še angleški zunanji minister lord Home. Baje gre za znani Herterjev načrt iz leta 1959, ki predvideva med drugim ustanovitev skupne nemške komisije za pripravo zbližanja med obema Nemčijama in za pripravo volilnega zakona. Medtem pa komentatorji nadaljujejo z ugibanjem glede vsebin« razgovorov med Ilrusčovom in Ruskom. Trdijo, da sta razpravljala: o Berlinu v okviru morebitne nenapadalne pogodbe med NATO in Varšavo, o OZN, o normalizaciji trgovine med Vzhodom in Zahodom, o Laosu, o ukrepih proti iznenadnim napadom in o številnih drugih vprašanjih. Baje so nekoliko napredovali samo glede ukrepov proti iznenadnim napadom. Iz Madrida so včeraj sporočili, da je Francova vlada sklenila priznati notranjo avtonomijo svojima najbogatejšima kolonijama v Afriki, ki sta Rio Munì in Fernando Po in ki imata obe skupaj manj kot 280.000 prebivalcev. Francov minister za informacije je hkrati sporočil, da stavka v Asturiji 16.000 rudarjev in da je je bila vlada «prisiljena zapreti rudnike, takoj ko je stavka začela zavzemati politični značaj po tujem navdihu». V zadnjih dveh dneh je prenehalo delo v trinajstih podjetjih. Po razgovorih v Gagri ob Črnem morju sta Hruščov in Rusk odigrala partijo tenisa «badminton». Zmagal je Hruščov Saragat: Italija zapravlja stotine milijard lir z gradnjo atomskih central za električno energijo Morova okrožnica demo kristjan&kim aktivistom pred razgovori s socialisti Nennijev članek v «Avanti» o mednarodnem položaju in o notranjih zadevah članka se obravnava zunanja po- ko » Gre za to, «da se v prihod-, avstrijske meje je verjetno, da __a: Podpis moskovskega spora- njih mesecih ta politika dosledno so prišli napadalci iz Avstrije. RIM, 10. — Kljub počitnicam se v življenju političnih strank vendarle nekaj dogaja. Po Morovem sestanku z Nenni-jem, ki so ga najprej zanikali, pozneje pa vest o njem z več strani potrdili, je politični tajnik KD poslal organizacijam svoje stranke danes posebno okrožnico. Spričo sklepov zadnjega zasedanja glavnega od- ——:----------------- * ■ -- tracijo in spletkami KPI ter pred vplivom desničarskih sil.» Na ta sestanek mora seveda KD priti «zavedajoč se v celoti sile svojih idealov, svoje izvirnosti, svoje funkcije in svoje pozicije, ki je v življenju države nadvse odgovorna». Končno se v okrožnici ponovno poudarja borba proti komunizmu, njegova nevarnost ter nujnost, da je KD čimbolj «odločno in zavestno prisotna» Kaže, da okrožnica ni brez zveze z Morovim sestankom v Abruz-zih. Pada v oči zlasti poudarek, da bodo socialisti morali prevzeti v prihodnji vladi nase vso odgovornost, t. j., da bo Moro, ko bo prav gotovo ponovno prejel nalogo od predsednika republike, naj sestavi vlado levega centra, ponudil socialistom naj v vladi neposredno sodelujejo. Zaradi tega je zanimivo, kar piše v svoji jutrišnji številki glasilo PSI «Avanti» v članku, katerega pripisujejo samemu Nenniju. V prvem delu bora in spričo sestanka z Nen-nijem, kaže, da je okrožnica nadvse važna, čeprav je v njenem začetku rečeno, da gre zgolj za priprave, ki naj organizacijsko okrepijo KD. V o-krožnici se namreč poudarja, da je glavni odbor potrdil — v pričakovanju sklepov socialističnega kongresa — politično linijo neapeljskega kongresa KD, in sicer «lojalno in dostojno sodelovanje KD z laičnimi strankami demokratične levice in s socialistično stranko, ki je poklicana, da prevzame nase polno odgovornost v predvidevanju vlade, ki se namerava sestaviti in k’ tudi sicer odgovarja potrebam države». «Gre za skupno akcijo, nadaljuje okrožnica, ki jo je treba izvesti v polni demokratični varnosti, v obrambi pred infil- zuma, odpor de Gaulla in Adenauerja po eni strani ter Kitajcev^ po drugi. «Pot, po kateri se je prišlo do tega cilja, je prepolna protislovij. Gotovo pa je, da vodi ta pot do odprave blokov, na katera je svet razdeljen in ki sta sedaj v krizi, kot to dokazuje po eni strani kitajsko, po drugi pa francosko odpadništvo. Na ta način se porajajo nova vprašanja v okviru, kjer ni več mesta za sheme iz nedavne preteklosti,» poudarja člankov. Ko pa obravnava notranja politična vpiašanja, «Avanti» piše: «Tudi v notranji politiki je odločilni činitelj relativno ravnovesje med političnimi in razrednimi silami. Temu ravnovesju ne more odgovarjat] nič drugega kot obupna razbijaška levičarska revolucionarna razprtija ali pa protirevolucionarna razprtija z desnice, ali pa — politika demokratične pobude, kakršna je tista, ki je storila prve korake v delavskem gibanju po padcu fašizma in ki so jo socialisti ponovno izdelali po letu 1955.» Mednarodna in notranja situacija je taka, da predstavlja «spodbudo za PSI in za njeno realno politi- •11111111111111111.................IIIIIIIIIIII. S SEJE CK ZVEZE KOMUNISTOV MAKEDONIJE Skopje bo zgrajeno v petih letih Tako je izjavil v svojem poročilu tajnik ZKM Krste Crvenkovski - Za začasna naselja, ki jih morajo zgraditi letos, je potrebnih 60 milijard dinarjev BEOGRAD, 10. — V Titovem Velesu pri Ssopju se je danes sestal CK Zveze komunistov Makedonije. Na zasedanju je tajnik Krste Crvenkovski poročal o posledicah katastrofalnega potresa v Skopju in o dosedanjih ukrepih. Med drugim je povedal, da bo Skopje obnovljeno in zgrajeno v petih letih. Povedal je še, da je sedaj prva naloga preskrbeti stanovanja za prebivalstvo, ker je od tega odvisen obstoj mesta in začetek obnove. Za izvršitev te naloge, ki mora biti opravljena do konca leta, je potrebnih 60 milijard dinarjev. Nova naselja, ki jih bodo zgradili pri mestu, bodo moderna, in predvideva se, da bodo trajala 40 do 60 let. Pomoč za Skopje prihaja še vedno z vsega sveta. V akciji za nabiranje sredstev sodelujejo številne vlade, dobrodelne organizacije, sindikati in verske organizacije. Centralni odbor sindikatov Finske je sklenil, da bo pozval sindikalne organizacije vsega sveta na akcijo za zbiranje pomoči. V New Yorku so organizirali izseljeniški odbor za pomoč Skopju. Dansko ministrstvo za zunanje zadeve je sklenilo, da se pomoč vlade in Rdečega križa uporabi za nabavo desetih montažnih hiš, ki jih bodo v Skopju montirali člani danskih inženirskih enot. Vlada Nove Zelandije je za pomoč Skopju dodelila 5.000 funtov. Švicarski Rdeči križ je doslej nabral 600.000 frankov. .....................■iiiuiiiiHiiiiiimiiiitllliiiiii„iii„»,iiiniiii„i„iiiiMilMllillilii,i«liHii Maninim Mariborske četvorčke so: Ankica, Irena, Danijela in Branka Dosedanja pomoč iz Velike Brita- spodarsko sodelovanje v Evropi mia 7noùo «roč lrr\¥ IflA - znajo svoj poklic, potrebni š<3 -resni znanstveniki, v Italiji ie namreč* prišlo''«na -poffročju “atomske energije do. takega/ zapravljanja, ki bi zaslužilo globljo pl-dudjtev in ki ga nikakor ni moč Več trpeti». Javni de'nar je! treba upravljati previdno in odgovorno. Vlada naj le pomaga ,pri znanstvenem raziskoV&nju. ki pa ni vse v .«visokih energijah». «Z obžalovanjem sme izvedeli, iz časopisbv, da je Nobelov nagrajenec prof. Bovet zapustil zdravstveni zavod za raziskovanje; o tem primeru bi morali razmišljati», piše Saragat, in zaključuje svoj- članek takole : «Kar pa se ti{| načrtov, ki so v zraku, da se nameravajo namreč vreči, skozi okno nadaljnje stotine milijard za gradnjo (lovih central na atomski pogon, obljubljamo, da bomo budno, pazili, da bi preprečili nadaljnje brezglavo zapravljanje javnega denarja.» Stavka nameščencev avtobusnih podjetij je preklicana RIM, 10. — Sele ob eni url po polnoči se je končal sestanek pri ministru za delo za ureditev spora med nameščenci avtobusnih podjetij in delodajalci. Dosežen je bil sporazum in stavka, ki je bila proglašena od 13. do 16. t.m., je preklicana. MOSKVA, 10. — Pri sovjetski vladi so ustanovili državni odbor za tisk, da izboljšajo vodstvo publikacij in knjižno trgovino. Novemu odboru bo predsedoval Pavel Romanov, ki bo imel stopnjo ministra. Do sedaj je bil Romanov načelnik ravnateljstva za literarne in založniške zadeve pri sovjetski vladi. lllllllllllllllllllllllllllllllllllliiliiiiillllllllMlllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltl» Hruščov in Rusk med odmorom po razgovorih v Gagri na obali Črnega morja. Za njima stojijo: Gromiko in Rada Adjubejova, hčerka Hruščova. (Nadaljevanje s L strani) Napad na vojašnico financarjev na J. Tirolskem BOČEN, 10. — Nocoj ob 20.30 uri so neznanci izstrelili številne strele v smeri vojašnice finančnih straž v Lutagu v Valle Aurina. Streljanje je trajalo 20 minut. Streli so razbili vsa stekla na oknih vojašnice. Neznanci so streljali skriti nad vojašnico za stenami, ki so gosto porasle z grmičevjem, iz oddaljenosti okrog 100 metrov. Finančni stražniki so na streljanje takoj odgovorili. Po dosedanjih poročilih ni bil nihče ranjen. Takoj so prišle na pomoč enote orožnikov in alpincev, ki preiskujejo teren. Spričo bližine nistri jeseni' ob zasedanju skupščine OZN znoua pregledali doseženi napredek. V' četrtek so začele sporazum podpisovati v treh prestolnicah države, ki so se mu pridružile. Med temi sta tudi Italija in Jugoslavija, katerih predstavniki so sporazum podpisali v vseh treh prestolnicah. Ameriški senator Humphrey je izjavil, da bi bila po mnenju Hruščova rešitev nemškega vprašanja bodisi v zahodnem smislu kakor tudi v vzhodnem smislu absurdna, ker bi pripeljala do vojne. Hruščov je to izjavil med podpisovanjem pogodbe v Moskvi, ko je govoril s člani ameriške delegacije. Hruščov je tudi posvaril pred vsakim pretiravanjem pomena jedrske pogodbe, ki jo je označil za majhen začetek na poti k velikim problemom. Dodal pa je, da bi morali poslati tiste, ki se upirajo tej pogodbi, k psihiatru. Dalje je Hruščov izjavil, da je hladna vojna problem, trd kakor hrast, ki ga ni moč podreti z enim samim mahom. Poudaril je, da je glavni problem med Vzhodom in Zahodont nemški problem, in je dodal: «Vi se - morate otepati z Adenauerjem, pa tudi mi se pioramo otepati z nekaterimi neuravnovešenimi zavezniki.» In res, ZDA še vedno dela preglavice stari Adenauer, ki venomer zahteva nadaljnja «pojasnila» in «zagotovila», in prav tako tudi de Gaulle, ki izjavlja, da bo nadaljeval jedrsko oboroževanje; Moskvi pa delajo preglavice Kitajci, Ki naravnost zločinsko napadajo ta moskovski sporazum ter u-sivarjajo novo napetost na indijski meji. Vendar pa je treba verjeti, da bo tudi to pot zdrav razum zmagal nad blaznostjo in da ne bo prišlo do novega razočaranja, kaKršnih smo po vojni doživeli mnogo preveč. Italija Razen Saragata — pravijo — so vsi vodilni politiki odpotovali iz Rima na poletni oddih v razna letovišča in tudi predsednik republike je že nekaj dni v neki vasi v pokrajini Trento, čeprav je prišlo v sosedni bocenski pokrajini prejšnjo nedeljo in ponedeljek do novih atentatov. 1 o pa je bil hkrati najbolj vznemirljiv dogodek tedna, ki ima za posle, dice, da na vseh železniških postajah organi javne varnosti pregledujejo vso prtljago, ki jo potniki spravljajo v garderobe. Isti organi so začeli hkrati s širokopoteznimi akcijami «čiščenja», pri katerih sodeluje po več tisoč 0-rožnikov in policajev s policijskimi psi in v akciji se poslužujejo tudi helikopterjev. Toda izida teh akcij ni pravega razen aretacije treh zahodnonemških sumljivih mladincev. Seveda je atentate obsodilo najprej vodstvo nemške južnotirolske SVP, nato pa še avstrijski kancler Gorbach in zuna. nji minister Kreiskg. Brez dvoma SKLEP SPANSKE VLADE Notranja avtonomija za špansko Gvinejo Vprašanje pa je, kakšen bo zadeven statut ...................................................................iiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii. Mijwster 'za informacije je nato izjgvibjda so julija, ko so razglasili amnestijo ob kronanju papeža PaVla ; VI., izpustili na svobodo 600‘ ka?ničncev. Dodal je, da sedaj proučujejo številne druge pri-mertij in da bodo v prihodnjih dveh mesecih izpustili še druge kažnjehce; Uradno trdijo, da je bilo 1. avgusta letos v Španiji skupn,o , 13,140 zaprtih kaznjencev (običajnih in političnih). Zatem je /minister sporočil, da sedaj stavka v Asturiji 15.000 rudarjev, Dejal je, da je bila vlada «prisiljena’ zapreti rudnike, takoj ko je stavka začela zavzemati politični znàcaj /pv tujem navdihnimo ozemljema v ekvatorialni A- njenju». Zato je vlada sklenila friki, je minister izjavil, da se bodo kmalu začela posvetovanja s predstavniki domačega prebivalstva, da se pripravi načrt statuta o avtonomiji, ki bo nato predložen parlamentu, da ga odobri. Pri-pomnil je, da gre za «prvi »korak na poti popolne avtonomije Ria Munì in Fernanda Po». Seveda nastaja pri tem vprašanje, kakšen bo statut o avtonomiji. Otočje Fernando Po v Gvinejskem zalivu pripada Španiji od leta 1788. Otok Fernando Po ima približno 80.000 prebivalcev, od katerih je 75.000 črncev, 6.500 pa Spancev. Rio Muni, ki sestavlja skupno z otočjem Fernando Po špansko Gvinejo, je na dnu Gvinejskega zaliva. Na 26.000 kv.m živi 195.000 ljudi. To ozemlje je manj važno kakor otočje Fernando Po, Španiji pripada od leta 1843. Sedanje meje tega ozemlja so bile dokončno določene s pogodbo, ki je bila sklenjena leta 1900 s Francijo. MADRID. 10. — Španska vlada, ki se je danes sestala v San Sebastjanu, je sklenila priznati notranjo avtonomijo dvema svojima najbogatejšima kolonijama v Afri-ki, ki sta Rio Muni in Fernando Po. Ta sklep je sporočil minister za informacije Fraga Iribaa-ne po seji vlade. Dalje je potrdil, da bo Spa. nija podpisala moskovski sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov. Pripomnil je, da je španska vlada sklenila podpisati sporazum «v upanju, da bo predstavljal prvi korak k trajnemu in stalnemu miru». Dodal je, da «ne bo moč graditi miru na temelju razdeljene Nemčije, ki je razdeljena proti volji njenega prebivalstva». Dejal je dalje, da španska vlada s podpisom sporazuma «upošteva napore zahodnonemške vlade za združitev domovine, in ti napori bodo uživali popolno špansko podporo». Kar se tiče avtonomije omenje- zapreti vsako podjetje, kjer bo osebje . prenehalo delo «iz nepoklicnih razlogov», ali «če ne bo sprejelo diskusije ter odklonilo povratek na delo». Včeraj so zaprli drugih pet rudnikov v Asturiji. V zadnjih 48 urah je prenehalo delo v trinajstih podjetjih. Končno je minister sporočil, da bo španska vlada dala na razpolago Jugoslaviji 10.000 dolarjev za pomoč žrtvam potresa v Skopju. Tajfun na Japonskem TOKIO, 10. — Na Japonskem Je divjal tajfun «Bess», ki je razdejal severnozahodni del Japonske in se je davi pomikal proti Japonskemu morju. Potopilo se je 19 čolnov, porušilo se je 61 mostov, nad 20 tisoč hiš Je bilo poplavljenih. Policija je javila, da je osem ljudi zgubilo življenje, pogrevajo pa jih 40. Sedem tisoč ljudi je brez streha. ne, bodo izostale škodljive posledice atentatov prav pred obnovitvijo avstrijsko-italijanskih razgovorov o vprašanju Južne Tirol ske na ravni zunanjih ministrov, na pobudo italijanske vlade. Drug važen dogodek je bila torkova seja vlade, ki je sklenila formalni pristop Italije k moskovskemu sporazumu o prepovedi jedrskih poskusov, nakar so italijanski veleposlaniki v Moskvi, Londonu in Washingtonu v četrtek angleško in rusko besedilo sporazuma tudi podpisali. Vlada je hkrati odobrila zakonski osnu. tek o J -odstotnem povišanju pokojnin državnim upokojencem z veljavnostjo od 1. julija s tem, da bo po nujnem postopku konec septembra parlament zakon izglasoval, tako da bodo upokojenci prejeli s prvim oktobrom tri mesečne zaostanke. S tem vladnim sklepom pa sindikati niso povsem zadovolini, ker je vlada pustila za poznejši čas ureditev vprašanja poenotenja pokojnin s čimer bi moralo povišanje doseči najmanj 60 odstotkov. V sredo pa je medministrski svet za cene — Cip — znižal cene nekaterim zdravilom široke potrošnje tn prepovedal dvig cen za umetna gnojila, medtem ko se ni dotaknil vprašania cene bencina, čeprav se je pričakovalo, da bo prav to glavna točka dfievnega reda. Zaradi poletnih počitnic vlada mrtvilo tudi 'ti političnih strankah razen v fašistični MSI. ki je doživela na svo;em kongresu sko. raj pravi razkol. Opozicija je namreč konnres zanustila na čelu s poslancem Almirantejem, ki pa je izjavil, da iz stranke opozicija ne bo izstopila, čeprav je ta-ko močna, da šteje v parlamentu Kar 12 poslancev in vet senatorjev, na samem, kongresu pa bi «lahko imela večino», če ne bi bila skoraj polopicn delegatov takih, ki na pokrajinskih kongresih niso bili izvoljeni. Zato zahteva Almirante sedaj sklicanje izrednega kongresa. Zelo veliko zanimanje pa je vzbudil v četrtek nenadni Morov obisk pri Nenniju. ki je na počitnicah nekje v Abrucih zlasti za. to, ker je ta važni sestanek «o-kolica vodstva KD» hotela prikriti. Toda slučajno je bil v isti vasi tedaj tudi neki socialdemokratski poslanec, ki le o sestanku takoj obvestil Saragata, ta pa vesoljno italijansko javnost. Gre za važne razgovore, ki bodo po eni strani verjetno vplivali na oktobrski kongres PSI, po drugi ha na novembrske razgovore za sestavo nove vlade leve-n centra. O vsebini razgovorov pa je moč senoda le ugibati. Živahno je bilo prejšnji teden tudi na sindikalnem področju: nameščenci avtobusnih nodjetii so namreč ob začetku tedna zaključili 72-urnn stavko, kmalu nato pa napovedali štiridnevno stavko ravno za vehko*marenskp vratnike. ko so avtobusni nrevozi naj. bolj potrebni in 'm bodo s stavko avtobusna podjetin nnibnlj o-ško^-rana. Nezadostna resolucija V Varnostnem svetu OŽN so po večdnevnem razpravljanju o diskriminacijski politiki južnoafriške vlade sprejeli spremenjeno resolucijo, ki so jo bili predložili predstavniki Maroka, Gane in Filipinov. Resolucija obsoja politiko rasne diskriminacije južnoafriške piade in poziva države članice naj ukinejo izvot strateškega blaga, orožja in streliva ter vseh vrst vojačkih vozil v Južno Afriko. Ni bil pa sprejet paragraf, ki je zahteval, popoln bojkot južnoafriškega blaga, ker so se temu uprle ZDA in druge zahodne države. Pa tudi kar se tiče izvoza vojaškega materiala je predstavnik ZDA izjavil takoj po izglasovanju resolucije, da bi utegnile ZDA revidirati svaj sklep, če bi bila o-grožina varnost «svobodnega sveta». Izvoz orožja pa bodo ZDA ukinile (če ga bodo) šele konec leta. Praktično So torej zahodne države zaradi svojih gospodarskih koristi, ki jih imajo pri trgovini z Južno Afriko, še bolj opogumile južnoafriško rasistično vlado, da nadaljuje svojo politiko. Južnoafriška vlada se mrzlično oborožu. je. da bi s tem ustrahovala domače prebivalstvo. Razen tega na. daljuje organizacija tako imenovanih bantustanov, ki naj bi kot rezervat afriškega prebivalstva obsegali približno sedmino ozemlja. Prav tako rasistična vlada nadaljuje izvajanje rasističnih zakonov, tudi kar se tiče prepovedi potovanja domačega prebivalstva. Nedavno so javili, da so lani na podlagi zakona o «nadzorstvu nad gibanjem» prijeli skoraj 375.000 A. fričanov, večino zato. ker so brez dovoljenja prekoračili meje določenih območij, Razen tega pripravlja rasistična vlada ukrepe za začetek izseljevanja Afričanov, ki so prišli iz sosednih dežel. Spričo vsega tega je jasno, da se afriške države ne morejo zadovoljiti s tako neučinkovito resolucijo Varnostnega sveta in bodo nedvomno nadaljevale akcijo, da se prepreči, — kakor je poudaril tunizijski delegat v Varnostnem svetu — dg bi južnoafriška vlada mogla «kovati peklensko orožje», ter da se «onesposobi tempirana bomba apartheida» «Kurja vojna» Ze dolgo teče spor med ZDA in državami zahodnoevropskega skupnega tržišča . zaradi uvoza ameri-štega kurjega mesa v te države. Na svojem zadnjem zasedanju je svet ministrov skupnega tržišča za. vrnil ameriško zahtevo, naj države članice znižajo carino na ameriško perutnino. Prejšnji teden je posebni predstavnik predsednika Kennedyja za zunanjo trgovino Christian Herter izjavil, da bodo ZDA odgovorile z represivnimi u- rinske olajšave za uvoz 19 vrst blaga iz držav evropskega skupne ga tržišča .Natančen seznam predmetov bodo sestavili šele po debati v senatu. Domneva se, da bodo ameriški ukrepi najbolj prizadeli Francijo, v manjši meri Zahodno Nemčijo, naznatno pa druge države skupnega tržišča. Washington je namreč mnenja, da je predvsem Francija odgovorna za visoke carine na ameriški izvoz mesa v šest držav skupnega tržišča, s čimer hoče Pariz omogočiti francoskim kmetovalcem, da bi laže prodajali svoje proizvode na območju skupnega tržišča. V Londonu poudarjajo, da napo. vedi evropske «šestorice», da Jim bo kmalu zadostovala lastna kmetijska proizvodnja, vsebujejo nevarnost nadaljnje poglobitve nesoglasij med skupnim tržiščem in ZDA. Mnogi poudarjajo, da gre za kaj več kot samo za ameriški izvoz mesa, čeprav ima tudi to važno vlogo v izvozu ZDA. Na bližnji konferenci GÀTT se bodo po mnenju nekaterih pokazale neugodne posledice tega spopada. Utegnil bi splavati po vodi načrt predsednika Kennedyja, da z liberalizacijo trgovine bolj poveže ZDA z njihovimi zavezniki krepi in da bodo preklicale ca- onstran oceana MED PLAVALNIM DVOBOJEM MADŽflRSKfl-ITALIJfl Nov rekordi italijanske štafete 4x200 m prosto Po prvem dnevu v vodstvu Italijani m Madžar ko BUDIMPEŠTA, 10. — Po prvem dnevu plavalnega dvoboja Ma. džarska-Italija so gostje v moški konkurenci v vodstvu z 31:29, medtem ko med ženskami vodijo Madžarke s 33:16. Najboljši rezultat je zabeležila-------- italijanska moška štafeta 4x200 m prosto, ki je s časom 8'28”9 izboljšala italijanski rekord. Prejšnji rekord, ki so ga dosegli 27. julija v Sanremu Dennerlein, Bianchi, Spangaro in De Gregorio, je bil 8’30”3. V italijanski štafeti so danes plavali Orlando, Spangaro, Bianchi in De Gregorio. Tudi Lenkei je dosegel nov madžarski rekord in sicer na progi 200 m prsno, ki jo je preplaval v 2’38"9 (prejšnji rekord; Lenkei — 2 39”7). Nov rekord so dosegle tudi madžarske plavalke v štafeti. Izidi prvega dne dvoboja so naslednji : MOSKl 100 m prosto: 1. Dobay (M) 55”7, 2. Szlamka (M) 57" 3. Bianchi (I) 57”1, 4. Borracci (I) 57"9. 400 m prosto: 1. Orlando (I) 4’32”9. 2 De Gregorio (I) 4'34"7, 3. Martonfi (M) 4'35", 4. Ali (M) 4'43”. 20o m hrbtno: 1. Csikany (M) 2'18"6, 2 Rora (I) 2'20"2, 3. Della Savia (I) 2’21”6, 4. Koszt-lanzki (M) 2’24’6. 200 m prsno: 1. Lenkei (M) 2'38”9 nov. madž. rekord), 2. Gross (I) 2'42”7, 3. Giovannini (I) 2'43”2, 4. Ulrichi (M) 2’43”3. Štafeta 4x200 m prosto: 1. Italija (Orlando, Spangaro, Bianchi, De Gregorio) 8’2B”9 (nov ital. rek.), 2. Madžarska (Szlamka, Csikany, Martonfi, Dobay) 8’37’T. ZENSKE 100 m prosto: 1. Madarasz (M) 1’03”6, 2. Beneck (I) 1’04”9 3. Frank (M) 1’05”, 4. Pacifici'(I) 1’07’T. 100 m hrbtno: 1. Balla (M) 1T1”5, 2 Koreny (M) 1T2”3, 3. Cutolo (I) 1T7”, 4. Massenzi (I) 1T8"5. 100 m metuljček: 1. Egervary (M) 1T0’’9, 2. Madarasz (M) 1’13”4, 3 Cecchi (I) 1’14”4, 4. Noventa (I) 1’14"7. Štafeta 4x100 m v Štirih slogih: 1. Madžarska 4’48”3 (nov madž. rekord), 2. Italija 6’06’’2. Zaradi odstopa Fullmerja Dick Tiger ohranil svetovni naslov IBADAN, 10. — Nigerijec Dick Tiger je nocoj ohranil naslov svetovnega prvaka srednje kategorije, katerega je ubranil v dvoboju z Američanom Genejem Fullmerjem. Srečanje se je končalo v sedmi rundi, ko se je Fullmer zaradi globoke rane nad desnim očesom na predlog njegovega prokuratorja Merva Jensena predal. Dvoboj je bil v domovini Tiger-ja, kjer je bilo prvo srečanje za svetovni naslov v zgodovini Nigerije. SVETOVNI REKORD 4x20« m CiilCAGO. 10. — Štafeta Santa Clara Swimming Cluba je postavila nov svetovni rekord 4x200 m s časom 8’07”6. Prejšnji rekord je postavila neka madžarska štafeta aprila z 8’09”8. Svetovno prvenstvo v kanuju Jugoslaviji v C-2 mix zlata kolajna SPITTAL, 10. — Vzhodna Nemčija je danes osvojila tri od petih naslovov svetovnega prvenstva v slalomu s kanuju, ki so bili na divjih vodah reke Lieser. Nemd so osvojili prvo mesto med posamezniki in v kategorijah C-2 In C-l. Ostala dva naslova sta pripadla Jugoslaviji in Češkoslovaški. Prvi so osvojili zlato kolajno z Alenko Bernotovo in Borutom Justinom v mešani katc . riji C-2 mix, medtem ko so bili ^ploh stavkati ne smejo». Marsikaj sta še govorila in to slišal medtem ko je mislil le a njo, na Anko. Ker pa razgo-°r med dvema le ni popustil in 0 je eden med dvema le dejal: «Tukaj ne bi bilo prijetno žive-,1#> ga je toliko podžgalo, da ni ptel več molčati. «Vsakem gostu mi odpiramo rata na stežaj! Nikogar pa ne ■hmo, naj za vedno živi z nami ,n.na enak način kot mi. V vsaki ls! naj bo svoj red. Mi smo si spravili takega, kakršen je in ga ne ponujamo nikomur!» je dejal skoraj ogorčeno. «Ingrid ima prav...», je odvrnil enzo, ali ni mogel dokončati svo-Jega stavka, ko se je nenadoma Pujavila za Ivanom deklica, ki mu Ja zakrila oči, rekoč: «Ugani, kdo sem!» «Polž!» je odvrnil Ivan, ki je akoj razumel, da je za njim Anka. «Zakaj pa polž?», se je nasmeh-mia deklica, ki je odmaknila «vPje roke, primaknila stolico in edla zraven njega. «Zato, ker bi samo polž mogel ako dolgo hoditi od tvojega stanovanja do sem!», je odgovoril «Eh, saj si v družbi», je dejala uka in pogledala ostala dva. «Nisem si želel njihove, pač pa družbe», je odvrnil Ivan. st. vsak način pa ti jih pred-avlJam», je odvrnil že nekoliko Potolaženi Ivan in se obrnil k s alima dvema ter jima predstavi Anko: *1o je moja zaročenka. Skupaj Va Puišla na počitnice». Re^6*0 me veseli», je odvrnil ^«Priznati moram gospodu Iva-• da ima zelo prefinjen okus, tj° *1 Je znal izbrati tako lepo-«•» se je nasmehnila Ingrid in ‘srčno stisnila roko Anki. van je poklical natakarja in naročil nove pijače, ker je že iz-pil maloprej naročeno, Anka pa je naravnala transistor na domačo postajo, da bi poslušala narodno glasbo: «Saj nimaš nič proti, če sem spremenila postajo. Tako rada poslušam domače pesmi!», je dejala v opravičilo Ivanu. «O, ne, prav nič nimam proti. Tudi meni je všeč domača glasba. Posebno zdaj, ko bi se kmalu sporekel s temale dvema gostoma zaradi našega načina življenja. K sreči si prišla pravočasno in si preprečila prepir», je dodal Ivan in še vedno nekoliko prizadet pogledal mladi par pri mizi. «Gospod Ivan težko prenese kritiko», je dejala Ingrid. «Res je. Ne prenesem je! Vsak narod ima to, kar si zasluži!» je odvrnil Ivan živahno. «Saj nič ne rečem», je odvrnil Renzo. «Le to sem prej trdil, da, kar vidim pri vas, ni dobro». «Ce je dobro za nas, mora biti dobro za vsakogar!», je spet odvrnil Ivan. «Nehajte se vendar prepirati o politiki», je skušala pomiriti duhove Anka in nalila piva Ivanu in sebi. «Vročina je in sem precej žejna!». «Naša ureditev je boljša!», je trdil eden. «Ni res! Naša je bolj demokratična», je trdil drugi. «Da. Ne!» «Ne. Da!» Fanta sta se razživela in prepirala, medtem ko je Anka že poslušala radio in se vsa preplašena prijela za rob mize. Bila je bleda v obrazu in so ji prsti krčevito stiskali mizo, da se je prt na njej grbančil pod njenimi prsti. Tudi glava ji je onemoglo klonila na prsi, vendar so ji oči zrle v transistor. Bile so polne straha, skoraj brezumne. Ko. se je Ivan ozrl proti njej, ga je nekaj zagrabilo za grlo, da je prestrašen vzkliknil: «Anka, kaj ti je vendar!» «Pusti me!», je vzkliknila Anka in še vedno zrla v transistor, iz katerega je šele tedaj Ivan slišal glas napovedovalke, ki je klical: ... vsi zdravi krvodajalci naj se nujno zglasijo pri prvi transfuzijski postaji za odvzem krvi za ranjence... število ranjencev ni znano, zagotovo pa jih je dosti... železniška postaja je popolnoma porušena... potres je bil ob petih zjutraj, ko so bili skoraj vsi ljudje še v posteljah...». «Potres!» je kriknilo iz Ivana, kakor da bi iz njega govorilo drugo, neznano bitje, bitje, ki ni vedelo za nobene druge misli kot za strašno nesrečo, ki se je skrivala za nenadno vestjo iz transistorja. Tujca sta strmela in nista vedela, kaj je tako močno prizadelo Ivana in Anko. Mladi Renzo je bil pravkar začel; «Naša družbena ureditev...», ko je tudi njemu zamrl glas ob pogledu na Ivana in Anko. Ivan je gostoma pojasnil, da je bil nekje potres, Anka je dodala, da je bil potres v Skopju, v Makedoniji. «Pravkar je napovedovalka povedala, da je dosti ranjencev in da kličejo na pomoč krvodajalce», je dejala vsa prestrašena in zbegana. Renzo se je dvignil izza mize in skočil k svojemu avtomobilu, krasnemu Alfa Romeu, ki je stal ob strani, in začel tam nekaj brskati. Po kratkem presledku je že bil nazaj in nosil v roki zavitek, skozi katerega so moleli neki kosi papirja in izkaznice, Pograbil je Ingrid za roko in ji dejal: «Imam pri sebi izkaznico o krvni skupini. Pojdi z menoj. Oddal bom kri za ranjence!». «Takoj, Renzo! Tudi jaz jo bom oddala. Le do mojega hotela stopiva, ker imam tam tudi jaz enako izkaznico, kakor jo moramo imeti pri nas vsi, ki vozimo motorna vozila», je dejala in pod pazduho odhitela z Renzom proti hotelu. Ivan in Anka sta ostala sama in nista več poslušala vesti, čeprav je skozi transistorjev zvočnik še vedno prihajal glas napovedovalke, ki je sporočala podrobnosti o nesreči. Nato je Ivan prijel za roko Anko in sta s kričečim transistorjem hitela po strmih in ozkih ulicah starega obalnega mesteca proti bolnici, proti transfuzijski postaji, ki je bila na vrhu griča, Glas transistorja je odmeval od sten ozkih ulic. srca pa so jima bila tako močno, da tega glasu nista več slišala. Hitela sta... Ko sta prišla na vrh grička, pred transfuzijsko postajo, je že bilo tam nekaj ljudi, pripravljenih, da bi oddali svojo kri, ker so že prej slišali po radiu obupen klic na pomoč. Stali so nemo in mirno s plavimi kartoni v rokah, nekateri pa so že držali košček vate na roki, kjer so jim odvzeli manjšo količino krvi zaradi analize, in so čakali na zdravniški pregled, da bi takoj nato stopili v transfuzijsko sobico, kjer so medicinske sestre odvzemale kri prostovoljcem. Ivana in Anko je uradnica že vzela na zapisnik, ko je pristopil k mizi mladi Dunajčan in položil predvse majhno izkaznico ter z znaki z rokami kazal, da hoče oddati svojo kri za ranjence v Skopju. Uradnica je takoj vpisala njegovo ime na nov karton, ko je za njim že stal starikavi mož, suhljat in ves prašen od ometa, Očividno je delal nekje na stavbi kot zidar in je tudi on prihitel. Ljudje so se naglo zbirali in je kaj kmalu postala čakalnica premajhna, da bi j,ih sprejela vse, kolikor se jih je nabralo. Vročina je bila neznosna, zato so sestre prinesle nekaj steklenic malinovca, da bi se ljudje odžejali. Tedaj je pridrvel pred stavbo rdeč Alfa Romeo, ki ga je vflzil Renzo. Ta je naglo skočil iz avtomobila in pohitel na drugo stran vozila, da bi odprl vrata Ingrid. Ali deklica je bila tedaj že na nogah in sama naglo zaprla vrata vozila ter z Renzom odhitela v čakalnico. Ivan in Anka sta tedaj že sedela v čakalnici. Čakala sta na pregled pri zdravnici: «Prehitela sta naju!» je zasoplo dejal Renzo in s komaj zaznavnim nasmehom pozdravil Ivana in Anko. «Prosim vas, Ivan, povejte uradnici, da bi tudi jaz rad oddal kri. Ne znam pa tega povedati v vašem jeziku.» «Pa tudi jaz...», je skromno dodala Ingrid. «Skupaj bova odšli na pregled in skupaj na odvzem krvi,» je dejala tedaj Anka Nemki, potem ko jo je prijela za roko (Nadaljevanje na 8. strani) ìli::.'::: Ob 20-Ictnici vstaje in kapitulacije Italije Z oporno, dvignjeno glavo •it 1 :::::it;ii::ì:::i:::» :i fi i::::::ÌiiH^:Si:ÌJJii:::::::j:;iÌ!:::::::::-Ì^:::::l;:^ll:;::::i:: :i::il::!i:i::::i:i::i::i:i;:i:ii:!:i!i!;:::::i::::::!ii:i::::;Ì;:iii:i!iii:i:i:::::;::i::::::::i:::i:::::::!::i::::::^Ì IZLET V CERKNO V okviru proslav obletnice vstaje primorskega ljudstva, pripravljajo v Cerknem 8. in 9. septembra odkritje grobnice nad tisoč padlim partizanom in žrtvam fašističnega nasilja, ki so umrli v nacističnih taboriščih, ali so jih ustrelili kot talce. Za 800 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja, so imena znana, nad 200 pa je neznanih. V grobnico bodo položili tudi posmrtne ostanke 90 italijanskih partizanov, ki so se borili v vrstah Tržaške in drugih italijanskih brigad. ZVEZA PARTIZANOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA organizira ob tej priložnosti enodnevni izlet v Cerkno v nedeljo 8. septembra t.l. in vabi svoje člane in simpatizerje, da se ga udeležijo v čim večjem številu. TRST: NABREŽINA: SV. KRIZ: DOLINA: BOLJUNEC: BORŠT: Vpisovanje se v rii: na sedežu Zveze — Ul. Montecchi 6-III. nad. v ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. in od 16. do 18. ure društvo «Igo Gruden» (tov. Rudi Pertot) društvo «Albert Sirk» (tov. Rado Maganja) pri tov. Josipu Sancinu — Dolina 112 pri tov. Josipu Bolčiču — Boljunec 12 pri tov. Urhu — Boršt 41 ... NI BILO SILE, KI BI GA OMAJALA «Vem, zakaj sem se boril in tega nikdar ne bom obžaloval!» Mladinec Branko Brelih je prestal internacijo in silne napore partizanske borbe, dokler ga ni uničil izdajalski sošolec Marsikaj je bilo že napisano o aktivnosti slovenske mladine v narodnoosvobodilnem boju. Zlasti srednješolska mladina v Ljubljani je napolnila svoje življenje z vsebino narodnoosvobodilnega gibanja. Izkazala se je v odporu proti fašizaciji naših šol in posebno v letih 1941 in 1942 nastopala v množičnih demonstracijah proti o-kupatorju. Razen v množičnih nastopih, proti tujcem pa je srednješolska mladina sodelovala tudi v mobilizaciji mladincev za slovensko partizansko vojsko in tudi sama iz .sebe dala nešteto prostovljcev za oboroženi boj proti okupatorju. Eden najbolj delavnih aktivistov slovenskih srednješolcev je bil tudi Branko Brelih, ki ob prihodu okupatorjev ni izpolnil še niti 16 let. Izšel je iz družine, kjer so vsi njeni člani od bratov in sestre do očeta in matere bili vključeni v delo za cilje Osvobodilne fronte. Od staršev, ki so bili po rodu Primorci, je že prej mnogo slišal o fašistih, zato tudi potem, ko so črne srajce zasedle še Ljubljano, ni mogel ostati miren. Mržnja in prezir do fašistov in tujcev je prešla tudi nanj, kakor na brate in sestro. Poleg tega je tudi v šoli našel dovolj sovrstnikov, ki prav tako niso marali tujcev in fašistov. Kot Sokol in zaveden nacionalist je pa našel somišljenike tudi v svoji sokolski organizaciji. Prya d.ol)a Brankove aktivnosti se je rgzvila jesen 1941, ko se je v narodnoosvobodilnem delu začela razvijati tudi mladinska linija Osvobodilne fronte, to je zametek kasnejše o-svobodilne fronte. Za Bežigradom, kjer so Brelihovi stanovali v Linhartovi ulici, je Branko bil med njenimi prvimi člani. Pridobival je tovariše za novo gibanje, raznašal Slovenski poročevalec, trosil letake, zbiral orožje, municijo in razstrelivo, kar je vse skrival kar doma, ne da bi domači za to sploh vedeli. Doma je uredil tudi tiskanje parol in poskrbel za njihovo raznašanje. Zaradi svojih agilnosti je postal član kvartne-ga odbora v katerem je bil vojaški referent ter član varnostne in diverzantske skupine. Ko so se oktobra 1941 odprla šolska vrata, je Branko takoj bil član dijaškega odbora OF in organiziral zanesljive sošolce v ilegalno organizacijo. Sočasno pa je deloval na terenu še naprej in se udeleževal sabotažnih akcij, n. pr. miniranja kabelskega vozlišča ob artilerijski vojašnici, pri razstrelitvi antenskega stolpa radijske postaje itd. Konec pomladi 1942 je za Branka zaradi velike aktivnosti postalo v Ljubljani prevroče. Skupno z bratom je odšel v partizane. Toda imel je smolo. Ze v bližini Ljubljane so ga zajeli Italijani in odpeljali v internacijo v Monigo, od tam ALOJZ GRADNIK Karlo Hrovatin Beg v partizane France Mihelič pa v Gonars, kjer je ostal do kapitulacije Italije, ko je pobegnil iz taborišča in po celonočnem pohodu prišel k partizanom na Primorsko. S prihodom v partizane se je za Branka začela nova doba. Priključil se je Prešernovi brigadi in se nato kot njen borec udeležil mnogih bojev z Nemci in domobranci. Zaradi svoje drznosti in vztrajnosti je kmalu postal mitraljezec in se kot tak tudi izkazal. Odlikoval se je zlasti v bojih bataljona Prešernove brigade na Pokljuki v decembru 1943, ko so njegovo četo v visokem snegu obkolili mnogoštevilnejši Nemci. Boj je trajal okoli pet ur. Ker partizanom Nemci niso mogli do živega, so jih napadli z zažigal-nimi bombami, tako da je bil Branko precej ožgan in razjeden «d plina. Kljub vsemu je ob svojem mitraljezu na izpostavljenem mestu vztrajal in sejal smrt med Nemce. Proti večeru so se partizani prebili skozi sovražnike. Branko je kril njih proboj, dokler niso bili vsi na varnem. Sele potem je sam jurišal skozi sovražni ogenj. Toda v visokem snegu je omagal, še preden je dosegel svoje tovariše. V visokem snegu se je ob nastajajočem mraku zgrudil v sneg in se onesvestil zaradi izčrpanosti. Pri preboju je bil namreč sam trikrat ranjen, najhuje v bok in roko zaradi nemških dumdumk. Drugi dan so ga našli Nemci, toda, ker je telo že otrdelo, so mislili, da je mrtev, pa so ga pustili in odšli. Tretji dan so ga nepričakovano našli partizani. Pri pregledovanju so v njem še odkrili znake življenja, zato so ga prenesli v partizansko bolnico na Koprivniku. Precej časa je nihal med življenjem in smrtjo, naposled pa je premagal krizo in po petih mesecih zapustil bolnico. Odhod iz bolnice je za Branka pomenil zopet začetek novega življenja. Toda posledice so bile hude. Z desnico ni mogel prosto gibati, zaradi rane v boku je pa šepal. Za borbeno enoto ni bil več sposoben. Postevili so ga za politkomisarja čete no komandi mesta Cerkno in komandahta de- ttele ina postaja (linorez 1944) ^ lovnega bataljona. Na novi dolžnosti se je kmalu vživel v svoje delo, ki ga je opravljal vestno, zato se je pri prebivalstvu kmalu priljubil. Pri izvrševanju novih dolžnosti je Branka kmalu zopet doletela nesreča. Na šentviški gori so ga konec julija 1944 iznenadili Nemci. Posrečilo se mu je sicer, da se je prebil skozi njihov obroč. Toda preden je na umiku preko polja dosegel gozd, so ga Nemci pri streljanju dvakrat zadeli v koleno in zajeli živega, ga ukle-nili in odpeljali v Tolmin v domobransko bolnico. V Tolminu ga je prepoznal neki njegov sošolec. Pozdravil ga je z narejenim veseljem, ker je mislil, da bo tako kaj izvedel o partizanih. Toda Judež se je zmotil. Ker ni dosegel svojega namena, je Branka izdal Nemcem, češ da je eden najnevarnejših partizanov na Primoskem. Brankova usoda je bila s tem zapečatena. Mučili so ga in pretepali, da bi mogli izsiliti iz njega kako priznanje, toda vse nasilje je bilo zaman. Nazadnje je poskusil tudi nemški komandant s tem, da mu je celo obljubil, da ga bo pomilostil, če prizna, da ni prišel v partizane prostovoljno, temveč da je bil zapeljan. Branko je odklonil izgovor in izjavil: «Vem, zakaj sem se boril in tega nikdar ne bom obžaloval !» Naslednji dan so Branka odpeljali v bližino Poljubina. V spremstvu je bil tudi tisti sošolec, ki ga je v Tolminu tako hinavsko pozdravil, nato zverinsko mučil, naposled pa prosil Nemce; da mu izkažejo to čast, da ga bo sam ustrelil. Ta je stopil k Branku, potegnil pištolo in ga ustrelil v prsi. Branko je o-mahnil in s pogledom še enkrat objel bistro Sočo in tolminske hribe. Naslednji strel v srce je pretrgal njegovo mlado življenje. Tako je živel, delal in umrl mladinec Branko Brelih, ki je bil požrtvovalen aktivist, hraber borec in vesten izvrševalec partizanskih dolžnosti, vreden, da tudi današnji mladinci gledajo v njem človeka, ki si ga lahko vzamejo za vzor Iz pisma po vrnitvi Saj nekaj ste videli že, ko ste ob kolodvora ograjah postajali, v megli in v mrazu in v dežju, da bi, če za hip le, zagledali vsaj naše sence skoz mreže stražarjev in pušk in čez zid bajonetov. In vendar ste videli: srca so videla vaša vse naše solze in ušesa so čula vse vzklike, vse vzdihe in krike in čula so naše obete osvete in videla naše pesti so preteče in bili ste mirni, ker vedeli ste, da za dolgo ne bo to slovo,,da se vrnemo skoro pod strehe domače in spet v vaše tople, ljubeče objeme, ko bodo, kot ptičev preplašeni roji, zletele na vse strani straže te naše, oholo preteče s pogledom sršečim, s kopiti pušk in z bajonetov ostjo in z bodali in še s samokresom za pasom. A vendar nam vsem je težko bilo, komaj dušili smo sami src svojih drhtenje in komaj besede smo srda, togote in gneva nauzdali; nemi smo v vrst vaših gnečo strmeli in nemi vreščanje poslušali svojih otrok smo. Src vaših so tugi srca odgovarjala naša, dokler nas v vozove, ki streha živini so le, niso vse zaklenili, med stene po seči volov in po govnu smrdeče. Skoz stene te trde in strašne, ko groba ograje, smo v zadnjih trenutkih še čuli poslednje besede, še zadnje ljubeče pozdrave in zadnje še vzkrike. Potem se premaknil je vlak in več videli nismo oa tistega hipa, kdaj dan je, kdaj nočne so ure. Očem še uteha bila je, da videli nismo t se naše te bede v tem peklu, vse stiske in reve, ko drug je bil drugemu tesno in trdo ležišče in ko smo potem po bisagah in vrečah in žepih iskali poslednje še mrvice trdega kruha, iskali v steklenkah poslednje še kapljice vode. Ah, žeja ta strašna, pekoča, skeleča in žgoča sušila nam usta razpokana je že in bleda; sušila nam kožo brezkrvno obraza in dlani in jezik ožgani ni mogel služiti besedi. O skoraj bi lastne si žile prerezali, skoraj bi lastno kri pili, da z njo bi gasili ta ogenj, ki zdaj nam je žgal že vse ude, da v besni togoti smo z nohti krvavimi tešili kozje srbenje. In ko so nam usta že vsa suha, brez sline, živine smo lizali suhe, smrdeče ostanke, ki so še lepeli na podu in stenah, kričali skoz stene smo trde, brezčutne, kričali v noč gluho, kričali smo divje, ko zver, ki v goščavi crkava cd smrtnega strela. Zaman so bili naši kriki, zaman vse besede proseče, zaman vsi udarci z rokami krvavimi že po vseh stenah vagona, zaman topotanje utrujenih nog, vsa ušesa ostala so gluha in trda ostala so srca, ko da jih je satan v oklepe skoval. Ves odgovor koles neutrudnih je’bilo drdranje in dežja šumenje, stražarjev vreščeči ukazi, zasrambe in pretnje in vmes spet oddaljeni streli in kletve in klici in žvižgi in puhanje lokomotive. In dalje in dalje drdral je naš vlak. Kam? Vseeno lilo nam je že, če v somrak vlažne ječe, v trdnjave podzemeljske rove, ki sonca svetlobe nikoli še videli niso, če v blato in govno in brozgo staj z žico bodečo ograjenih ali v barake steničaste, ali pred pušk cevi ali vešala. Ko smo, že vsi skoro mrliči, ležali in ždeli vsi tihi, vsi mirni, brezčutni, negibni in vdani, in ni več nikomur iz ust prikaljala beseda, se vlak je ustavil nekje, tam nekje na ravnini brezkončni in pusti in tu so na tla nas zmetali ko vreče, ker šibke nas noge več niso držale in tukaj smo prvič po zvrhanih hlastnili vrčih umazane vode in pili in pili in pili. Potem razdelili so nas, kakor čredo, na trope in gnali nas dalje, zdaj zvezane kakor govedo. Spet so nas nakladali v vlake, na avtomobile, na neke vojaške vozove, potem pa po cestah zaprašenih so nas kar peš napodili, skoz mesta in sela, povsod med zijal radovednih špalirji, ki pljuvala v nas so, kričala, se drla, vreščala in sikala psovke in kletve nam takrat neznane, lil govno metali na nas so in kamenje v lica vsa bleda, v noge klecajoče in sklenjena pleča, ko strti, upehani, medli in trudni do smrti štorkljali smo, šepali, padali, žejni še vedno in lačni ko psi. Od sramotnih je psovk, od kričanja fakinov, ženščur, otročadi in nežnih spletičen v spominu ostala nam je le beseda: «Ribelli!» In spet so nas redčili, spet so nas vse razdelili, spet smo se poslavljali in smo na koncu do zadnje postaje priromali, v krpah in bosi in lačni, do zadnjih postaj: do Gonarsa, Trevisa, do Luke, do Padove in do Pescare, v Arezzo, v Renicci in kar je še vseh teh priskutnih imen, ki do groba nam bodo odmevala v dnu naših src. Kar godilo se tam je, v barakah teh strašnih, v teh bednih brlogih, kaj tam je človeku ostalo še krp od človeka In kaj spremenilo v lesti se je, hlep in hotljivost živali, ki v gozdu preži na svoj plen iz zasede, kot skriva zločine in grehe vse plašč noči črne. vse strašne spomine te molk naj moj večno zagrne. Primorski "dnevni k — 4 — 11. avgusta 1963 VTISI IZ PORUŠENEGA SKOPJA «Sine, pove] svo]i mami da ]o pozdravlja tetka Kata» Ganljiva pripoved zenice v zasilni kolibi - Pogum begunke iz Egejske Makedonije, ki ji je potres uničil hišico (Od našega posebnega dopisnika) ŠKOFJE, avgusta. — «Sine, dodji ovamo, da me slikaš,» me je poklicala stara ženica, ko sem si ogledoval porušeno naselje «Proleče». Stala je pred malo kolibo, pokrito z odejo, privezano na štirih, kolih. Za stene je imela koliba nekaj skupaj povezanega dračja in visokega plevela. Od stotin ti-sočev zasilnih kolib, barak in šotorov, ki danes služijo za Slikal sem jo in ji dejal «lipam, mamca, da je slika uspela». Nekaj časa je molčala; nato se mi je približala in me ' vprašala : «Sine, imaš mamo?» «Imam,» sem ji odgovoril. «Ko pojdeš domov, ji ponesi pozdrave od tetke Kate,» mi je dejala. Nato so ji solze zalile suha tiča. Zdaj je pogledala mene, zdaj mojega kolego. Ni vedela, s kom bi nadaljevala razgovor. «Tetka Kata» pred svojim zasilnim bivališčem te1 * **'1' ' iiiiirtlMWŽWr^jr fjfl Trgovine so uničene, toda nihče se ni ničesar dotaknil streho vsem Skopljancem, je bila njena morda najbolj revna. Sonce, ki se je nagibalo proti zatonu, je skozi špranje dračja razsvetljevalo notranje pohištvo: staro železno posteljo, Pod posteljo je ženica stlačila nekaj obleke, dva lotu ca in dva pološčena krožnika. Vse to je bilo njeno imetje. Pred kolibo pa ji je mož iz nekaj opek napravil ognjišče, ki je bilo ugasnjeno. Ko sem začel pripravljati fotografski aparat, si je ženica popravila črno ruto na glavi, z roko otresla prah s črnega predpasnika in se zravnala pred svojim «stanovanjem». Umolknila sva in samo čakala, da bo ona spregovorila. Počasi, skoraj nerazumljivo, je začela pripovedovati: «Vidite, kaj nas je prizadelo. Grozno je bilo tisto jutro. Z možem še danes ne veva, kako sva se rešila. Hiša se je porušila, takoj ko sva stopila na cesto. Hudo nama je bilo, nič nama ni ostalo.» Nisva imela besed, da bi jo tolažila. Samo gledali smo se drug drugega. Ponovno je na kratko, glasno zajokala, in je s solzami v grlu nadaljevala: «Saj z nama bi ne bi bilo tako hudo, če bi imela svoja dva sinova živa. Oba svoja draga sinka sem izgubila v osvo- bodilni borbi, v partizanih. Nemci so ju ubili. Odšla sta v borbo zelo mlada in se nista več vrnila. Kakšna Žalost, kakšna nesreča! Ostala sem sama s svojim starim možem». Samo poslušala sva jo. Nisva imela niti moči. da bi si njene besede beležila. Poslušala sva jo in molčala. Počasi je govorila, zato sva se dobro spominjala njenih besed, saj jih ne bova še dolgo pozabila. Preden sva se od nje poslovila, naju je vprašala, od kod sva doma. Ne vem, ali je razumela najin odgovor. Zajokala je in se nama približala. Prijela naju je za roko in nama želila srečno pot. Ko sva bila že skoraj pri drugi baraki brezdomcev, je zaklicala za nama : «Sine, povej mami, da jo pozdravlja tetka Kata!» Takoj naprej sva s kolegom iz Celja naletela na družino egejskih Makedoncev. V mali baraki, ki jo je sin mojstrsko spravil skupaj, je mati kuhala čorbo. V pogovoru sva zvedela, da so prišli v Jugoslavijo kot begunci leta 1946. Mož je bil partizan, žena pa je pod preganjanjem in terorjem zbežala z dvema malima dečkoma čež mejo v Jugoslavijo. Pozneje je prišel čez mejo tudi mož in so jih nastanili v Skopju. Mati je zelo ljubeznivo pristopila k nama in odgovarjala na najina vprašanja, ki sva jih v teh dneh že na stotine in stotine krat ponovila v razgovoru z brezdomci. Pokazala nama je hišico, v kateri so stanovali pred potresom. Lepa hišica, trdno je morala biti zgrajena, da je ni potres zrušil do tal, kot vse ostale v njeni bližnji in daljni okolici. Zidovi so sicer precej popokali. Toda statičarji, ki so hišo že pregledali, niso še obupali nad njeno usodo in so jo označili z rumeno barvo. To pomeni, da se bodo ponovno vrnili in napravili bolj podroben statični pregled. Žena in sin, ki je stal poleg nje, sta polna u-panja, da se bo hiša le dala popraviti, čeprav bi sedaj lahko v njej za silo stanovali, je mestna oblast odredila, da ne sme nihče stanovati v zidanih hišah do novega ukaza, dokler se ne pregledajo vse stavbe in dokler se ne bodo potresni sunki popolnoma pomirili, še vedno preti nevarnost, da se tudi nekatere hiše, ki so bile na srečo manj poškodovane, s sunkom od 5 ali 6 stopinj delno porušijo, ali pa da pade strop ljudem na glavo. S ponosom mi je žena pripovedovala, da je njen starejši sin inženir in da je sedaj na Hrvaškem. Tudi na mlajšega sina je bila ponosna. Povedala je, da dela v neki tovarni, njen mož pa da je šofer. Ves čas razgovora je bila nasmejana. Nič ni tožila za tem, kar jim je potres uničil. Gledala je poškodovano hišico in s prepričanjem ponavljala, da bo gorje kmalu minilo, da bodo njeno hišico gotovo že pred zimo popravili. Mnogo je pretrpela egejska Makedonka, dolgo so jo preganjali z družino, leta in leta je živela po taboriščih, toda usoda ji je ohranila moža in oba sinova. Zato je tudi tako pol- na življenja in nad za bodočnost. Tetka Kata pa že dolgo več nima svojih dveh sinkov. Tetka Kata je stara in ima starega moža. Dve ženi, dve družini, dve usodi; danes samo dva drobca v tej veliki tragediji Skopja. Kamor se človek obrne, same ruševine, samo taborišča sto tisoč brezdomcev. Bolnišnice in ambulante, pisarne in trgovine. vse v zasilnih barakah ali v šotorih. Tudi naselje «Proleče», kjer sva srečala tetko Kato in egejsko Makedonko, je popolnoma uničeno. «Proleče» je bilo prvi novi del Skopja, ki so ga zgradili po vojni. Zato tudi ime «Proleče», pomlad nove makedonske prestolnice. Učinki potresa v tem predelu Skopja so bili povsem svojevrstni. Male, stare hiše v I ližini, so kot povsod drugje popolnoma porušene. Zunanji zidovi štirinadstropnih hiš naselja pa so vsi zd'- zali. Stiehe pa so silni vo-tresni sunki metali kar v zrak. Nekaj jih je vrglo do deset metrov daleč od stavbe. Notranji oporni in pregradni zidovi pa so vsi porušeni ali nepopravljivo poškodovani. Vse bo treba zgraditi na novo, kot bo treba zgraditi na novo skoraj vse mesto. SLAVKO STOKA Zelo pogost prizor poleti na Ponterošu IZ AVTOMOBILSKEGA SVETA Vozač ne sme paziti ie na vozilo misliti mora tuji na svojo kondicijo Pri tem je zelo važna dieta - Preden gre na dolgo potovanje, naj se dobro «založi» z lahko prebavno hrano Končno so počitnice tu. Jutri nam ni treba več v ufad ali delavnico. Sedli bomo za volan in se odpeljali proč na morje, v hribe ali kamorkoli; kakor smo pač določili , prebiti počitnice. Seveda smt> dali avtomobil, očistili smo ga, zamenjali olje ; nalili v rezervoar gorivo, bili smo tako previdni, da smo celo dodali destilirane vode v akumulator ter si nabavili celo vrsto nadomestnih delov, da bomo kos vsaki, Se tako nepričakovani odpovedi vozila. Rano zjutraj smo že na nogah, saj imamo v načrtih dolgo pot. Hitro spijemo kavico in brž se stlačimo v avto, go-darnjaje zaradi počasnosti o-stalih soudeležencev izleta, ki vedno pozabljajo «nekaj važnega». Končno se le odpeljemo nekoliko zaspani morda, vendar veseli. Tako bi lahko pričeli kroniko vsaj 90% vseh počitniških izletov in le redkokdo bi opazil veliko neskladnost v takem ravnanju. Mislimo namreč na nesorazmernost našega prizadevanja, da bi bilo pri vozilu vse v redu, in zanemarjanje tega, kako bo z nami : vozniki. Malo je ljudi, ki pomislijo, preden se usedejo'za volan, na veliko odgovornost, ki sl jo nalagajo na rame. Morda res VAMB (0>1 FRAM C ŠIRC HtMPiDOn« 16 TOC») OPfYZ.il UOMO V)6\)«W0OST . 0>\l* 16 HFl* KlOPO TOČ«,Ki *»6 16 PLSYZ.IV.* PKOt» U16HO ... klopotrttPi s>6 it WfcMVWv» ppaq>l^*l* \V) 16 v) 7*bvi16>\ LUPO IZOLE KtL ÒfcOlli m KUP»6»UO POtttML KPvČV O &LPVOO 20*1 10 OPPOAL* TUO\ IUOMPKUC* VU KIPI VIE^O OPPIO0P1v.P1 K«1 V>EEO ZtOIlLO. TOE>\ 16 SPVLO^VL... ni treba na tò stalno misliti, dovolj je da se to vedno občuti ; vendar ni danes naš namen, govoriti o tem. Hočemo le poudariti važnost, da mora voznik skrbeti ravno tgko kakor za pripravo aVtOmobila tudi za drugi stroj: človeški. Preden gremo na pot, ne bomo vlili samo liter bencina, to nas ne bi pripeljalo daleč. Zato ne smemo zahtevati, da bomo samo s Skodelico kave zmožni večurne varne vožnje. Ne! Preden odpotujemo moramo zaužiti dovolj hrane. Seveda se ne bomo lotili golaža, vendar malica naj vsebuje zraven kave vsaj nekaj kruha, masla, marmelade, pršuta in na mehko glunhono jajce, itd.. Kot vidimo, se moramo držati splošnih nasvetov moderne dietetike. Organizem bo moral prenesti precej napora, zato se moramo založiti z «gorivom». Nikoli ne smemo zanemarjati te prve malice, češ, bomo že nekaj pojedli po poti. Obloženi kruhki, ki jih bomo stoje in v naglici zaužili v gostilni ob poti in katerim bomo navadno dodali še kak kozarec ledeno mrzlega piva, bodo poslabšali naše reakcijske sposobnosti. Ko vozimo na daljših progah, moramo vedno paziti, da smo čimbolj budni. Ce smo lačni, se nas loteva glavobol ali spanec ter zgubimo koncentracijo, kar zmanjša varnost vožnje. Ce nekaj zaužijemo v naglici, ne bomo dobro prebavljali ter bo dolga prebava zahtevala velik dotok krvi in v tem času bomo zmanjšali čuječnost. Iz tega je razvidno, da moramo paziti na svojo prehrano tudi ko vozimo. Kako pa naj se hranimo? Zdravniki kaj radi govorijo o kalorijah. Kalorije so Jim merilo vsega ln za avtomobilista predlagajo kot optimum dnevno 3.000-3.400 kalorij. Mi se bomo lotili vprašanja na drug način. Kaj zahteva varna vožnja? Predvsem to, da je avtomobilist vedno buden in pripravljen, da pravilno odloča v določenih trenutkih. Kako se mora hraniti, da zmore to. Kaj naj poje zjutraj, smo že povedali. Videli smo, da mora zaužiti dovolj hrane a pri tem ne sme preobremeniti svojega želodca. Tega pravila se bomo držali tudi pri ostalih obedih. Pri kosilu se ne sme naročiti in nato pojesti cela gora hrane, kajti s preveliko količino hrane se ne premaga utrujenost. Po navadi se vse to še zalije z obilno porcijo vina. Napaka je tu dvojna: prvič, ker utrujenost je le psihične narave in znatno bolj zaleže ura počitka, nego cel pečen piščanec; drugič, ker obtežimo nalogo želodca in črevesja. Ko jemo, moramo vse dobro žvečiti ; želodec nam bo za to hvaležen. Kaj pa naj jemo? Opustiti moramo svinjsko meso, divjačino In vse mastne jedi. Najbolje je, če se zadovoljimo z juho, nemastnim mesom, zelenjavo in sadjem. Smemo dodati še kakšno ribo, vendar raje kuhano negq cvrto, ker cvrte ribe vsebujejo akreolin, ki naloži jetrom naporno nalogo. Tudi pijača zavzema važno mesto v, paši. prehrani. Seveda, se bomp zadržali pred le-denomrzlimi pijačami, alkohola je bolje, da se sploh ne dotaknemo, sodavice sprožijo V’ želodcih plin, ki jih napenja in otežkoča prebavo. Najboljši so razni Sadni šoki, ki poleg vsega usebujejo vitamin C in mineralne soli. Priporočamo tudi mlačni čaj in razdrečeno kavo, ki gasita žejo in obenem onemogočate dremavico. P. !leki bralec, ki se sicer ni podpisal, nam je poslal izrezek članka objavljenega dne 2H-7-19t>3 2 opazko, da je bilo naše pisanje o predstavljanju z vmesnim plinom zmotno. Ker ne vemo za izhodišče njegovega negativnega mnenja, nap ram našim besedam in ker smo na drugi strani prepričani o pravilnosti našega pisanja, ga prosimo, da nam razloži svoja nasprotujoča mnenja, da bomo lahko popravili njegovo zmoto. Mrve in drobiž ★ U' ☆ I ■ CITELJICA Margareth Hunter je zelo trmasta. Pri 65 letih si je vtepla v glavo, da hoče voziti avto. Za to pa je treba opraviti izpit. Že trikrat je pri izpitu padla. A si ne da dopovedati, da ni za to. Vsa Anglija se smeje njenim «šoferskim» dogodivščinam. Niti izpraševalec se ni letal peljati z njo. Tretjič je padla «samo» zato, ker je vozila v prepovedano smer po ulici, v kateri je dovoljena vožnja samo v eno smer. Pa tudi zato, ker je nekje drugje celih deset minut stala za nekim avtom, ki je bil parkiran ob pločniku, misleč, da je pred semaforom. In kljub vsemu se je prijavila še v četrto. rZRAELSKA Erela Šibovski je dokazala, da skoro ni naloge, ki ji žena ne bi bila kos. Prejela je nagrado pariškega konservatorija za uspešno igranje na —• trobento. Do sedaj je namreč ves svet mislil, da je trobenta samo «moški» instrument. Zanj so potrebna močna pljuča. A ta 19-letna trobentačica meni o tem drugače. «Kaj se čudite, če piham na trobento! Prav nič ni to težko. Nerodno je pri tem samo to, da se moram odreči rdečilu.» Moški pa so mislili, da je le zaradi pljuč.... TROCT se rodijo doma in tudi drugod. Včasih rodi mati na potovanju. To se je primerilo v avtobusu blizu Pirota. Gvozdenka Golubovič je nedavno rodila v tem avtobusu krepkega fantka. Vsi sopotniki so ji pri porodu pomagali. Ker ie tak dogodek resnično redkost, so bili vsi uslužbenci prevozniškega podjetja botrovali svojemu najmlajšemu potniku. Fantku so dali v dar brezplačno vozno karto. Z njo se bo lahko po mili volji vozil na vseh avtobusih tega podjetja do svojega 15. leta. ,R. WARD, ena glavnih oseb v aferi Profumo, ni bil samo 1 zvodnik mladih deklet in modni zdravnik, temveč se je ukvarjal tudi z umetnostjo. Londončane je nedavno presenetil z razstavo portretov, izvečine oseb visoke britanske družbe 145 slik je razstavljenih. Vse so naprodaj, a so precej «slane». Portret Johna Diefenbackerja, bivšega band-skega min. predsednika, je n. pr. vrgel 262 funtov šterlingov. A ta še ni najdražji. Portret slikarjev prijateljice, Marilyn Davis, je cenjen na 420 funtov. ★ O ☆ D’ KRIŽANKA fi 2 3 4 5 6 L U j 7 1 ~ 10 11 12 13~ 14 15 17 1« 19 20 21 22 23 24 25 a 26 27 29 29~ 30 a a S 31 32 pj 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 n 46 47 49 _ __ Sam BS 49 _______ J VODORAVNO: 1. protesten izostanek delavcev od dela, 7. tržaški škof, ki je pomagal Trubarju, 13. politična delavka na terenu, 15 zdravnik za pohab-JiSP* Pl* - t»k|ivjjene i$e, 18. orientalska pijača iz riža, 17. davek v delu, 19. znan slovenski okulist in strokovni pisatelj (Leopold), 20. reka, ki teče skozi nemško mesto Emden, 21. prijateljsko ogovarjanje, 23. romunska denarna enota, 24. kratica za «ljudski odbor», 25. kolonialno b’ago, 26. velika poljska reka, 28. kazalni zaimek, 29. nemška denarna enota, 31. vrtna cvetlica, 33. mlada francoska filmska igralka (Pascale), 34. posebni znak mesta, stanu ipd., 37. glavno mesto ŽAR, 39. hoditi, 40. največja reka v Burmi, 43. sikajoč glas, 44, velik močvirski ptič, 46. večdelna koncertna skladba. 48. največji polotok na Zemlji, 49. redaktor. NAVPIČNO: 1. francoska pisateljica, predhodnica romantike v Franciji (1766- 1817), 2. toplomer, 3. vrsta preproge, 4. stoletje, 5. avtomobilska oznaka Krajine, 7, po latnikih razpeljane trte, 6. čisto premoženje, 8. gora v Svici, 9. največja ptica, 10. znamka nemških luksuznih avtomobilov, 11. posredovati pri nakupu ali pridaji, 12. del posteljnine, 14. sinjska viteška igra, 15. odprtina v steni, 18. začetnici največjega slovenskega epskega pesnika («Mejnik»), 2L flfR-udarni vojskovodje, 22, ime ameriškega pisatelja Caldwella, 25. tekočina v ožilju, 27. oče, 30. najslavnejši hunski kralj, 32. mestece v Boki Kotorski, 33. del soda, 34. država v zahodni A-friki, 35. različna soglasnika, 36. največja luka v Kaspijskem morju, 38, častitljiv starec, 41. paradiž, 42. poklo.i darilo, 45. 0-kia.isava za «ibidem» (prav tam), 47. kratica za «telovadno društvo». REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO, : 1. otrobi, 7. vojska, 13. kresalc, 15. anatom, 16. napor, 17. pol, 19, kepa, 20. rker, 21. Rab, 22. Manet, 23. tn, 24. notes, 26. cona, 27. lot, 29. pilot, 30, gh, 31. Erato. 32 Jim, 33. Kraš, 36. riba, 30, ras, 37. Praga, 38. osorej, 40, karamel, 42. struna, 43. sipina. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Prejeli bo-1 ste sporočilo, ki vas 1 bo zelo razveselilo. Lepi obeti za počitnice. Premagali boste lenobo in sklenili dober posel, od katerega boste imeli zaslužek in zadoščenje. Imeli boste priliko, da se maščujete nad domišljavo osebo, ki vam je odvratna. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Odločili se boste za neki počitniški načrt, toda nastale bodo težave. Zato se boste morali pač prilagoditi položaju. Na delu ne bo nobenih ovir. Potovali boste, toda v drugo smer, kot ste sl nadejali. Čaka vas prijetno presenečenje. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Neka prijateljska oseba vas bo bodrila, da premagate trenutek negotovosti v zvezi z važnim sestankom. Ta teden vas čaka počitek v poslovnem življenju, tako da boste lahko pripravili načrt bodoče dejavnosti. Čaka vas tudi neka zadeva v zvezi z zapuščino. RAK (od 21. 6. do 22. 7.) V svojem delovanju bodite odločni in ne dopu- ščajte, da bi vplivali na vas drugi ljudje. Spremenili boste neki načrt. Kar se dela tiče, skušajte dokončati vse, kar je v teku. Čakajo vas bližnje počitnice Ne bodite preveč nervozni. Veljaven od 11. do 17. avgusta S voljiv. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V vas se bosta bila nagon in razum. Storite vse, da zmaga razum, kajti izid bo zado- __ boste na počitnice. Kar se dela tiče ne vmešavajte se v zadeve drugih. Na ta način se boste izognili razbitju ugodnih odnošajev. Srečna crpH a DEVICA (od 23 do 22. 9.) V nih zadevah , ne nastati zabaven zaplet. Čakajo vas prijetne novice in neko potovanje s priljubljeno osebo. Ce boste imeli na delu opravka z ljudmi, ki ne znajo misliti, bodite proti njim bolj energični. Srečna torek in četrtek. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Pu- stite ob strani dvome, pa tudi gradov ne zidajte v oblake. Na ta način se boste laže lotili stvarnih vprašanj in jih boste tudi reševali. Na delu ne začnite ničesar, če se s tem ne strinjajo vaši pred- stojniki. Sicer boste zabredli v hude težave. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Teden bo zelo pester in prijeten. Čakajo vas prijetna presenečenja in tudi vabila. Vesel dopust. Na delu vas čaka prijetno presenečenje in zadoščenje; prejeli namreč boste po- sebno nagrado. Uresničili boste tudi neki načrt, ki se z njim že dolgo ukvarjate. četrtek. STRELEC (od 23. 11. do 21. 12.) Obvladajte srčne muhe, sicer vas bo naravnost pregazila strast, ki bi vam u- tegnila biti v pogubo. Kar se tiče vašega bodočega poklica, boste morali tokrat sprejeti važno odločitev. Pri tem pa dobro premislite svoj sedanji položaj. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Ne skušajte prepričati ljubljene osebe, naj menja svoje namene glede počitnic. U- spelo vam ne bo nič in nastala bodo le trenja. Na delu bo nastal nekak začasen odmor, ki pa vam ne bo neprijeten. Opravili in uredili boste neke osebne zadeve. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Stara ljubezen ne zarjavi, zato pazite se, da ne obnovite nekega starega razmerja, kajti vse okoliščine se bodo zarotile, da se ljubezen ponovi: Pri tem bi nastali čudni dogodki. Uresničili pa boste neki načrt glede poslovnega življenja. RIBI (od 20 2. do 20. 3.) Neka prijateljska čustva boste morali odločno braniti proti obrekovanju in zlonamernemu podtikavanju. Čakajo vas vesele počitnice. V poklicnem življenju bo prišlo do presenečenja Vendar ne poslušajte nekega svojega neuravnovešenega kolege. iiiiiiiiii . . : - * . 1 praHMHB rSkCwiàliijifeiwi jA vi;p!p SE ‘»' ' *' = 11 s I:;! -— là -=\ ■ / MM ■NI . 1SS iiiiii’i'i'ii'i»'i'i iia;aii;fiMwiiaiM TEDEN KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU ZA VALORIZACIJ« NAŠEGA PODEŽELJA Ves pretekli teden se je nadaljevalo zbiranje prispevkov za žrtve potresa v Skopju in že v petek zvečer je presegla vsota, prispevkov, katerih sezname objavljamo v našem listu, 10 milijonov lir. Razen tega pa so mnogi darovalci izročili denar neposredno na generalnem kon-zult SFRJ in Rdečemu križu v Trstu, tako da gotovo ne pretiravamo, če ugotovimo, da je bilo zbranih na Tržaškem in Goriškem nad 15 milijonov lir denarja. K temu pa je treba dodati še ogromno raznovrstnih oblačil, obutve, odej, posteljnine zdravil itd. Denar so nabirali tudi delavci v okviru nekaterih podjetij, pri Delavski zbornici CGIL, na pobudo raznih sekcij KPI itd. Končno naj o-menimo še mašo pri Sv. Jakobu in nabirke po raznih cerkvah, kjer se opravljajo cerkveni obredi tudi v slovenščini. Tudi v začetku prejšnjega tedna je primanjkovalo vode, tako da so ostala stanovanja v višjih legah in v višjih nadstropjih često brez nje. No, obilni dež je vsaj začasno spravil mestno podjetje Acegat iz zagate in sedaj upajo tudi na odhod številnih meščanov v razna letovišča, tako da se potrošnja vode zniža. O delovanju mestnih podjetij je na zadnji seji občinskega odbora poročal pristojni odbornik dr. Verza in iz njegovega poročila nič ne kaže, da bodo v krajšem času začeli temeljito reševati to osnovno življenjsko vprašanje. Na isti seji so tudi sklenili, da bodo filobusno progo št. 18, ki ovira promet zlasti na Korzu Garibaldi, spremenili v avtobusno. Tudi na sindikalnem torišču je bil prejšnji teden bolj miren, ker se pač bližajo kolektivni dopusti v nekaterih tovarnah. V ponedeljek se je končala tridnevna stavka uslužbencev avtobusnih podjetij, ki je močno prizadela bodisi delavce iz okolice bodisi ljudi, ki so zlasti v nedeljo nameravali na izlete z avtobusi. Prejšnji teden so objavili tudi podatke o prometu v pristanišču, ki žal stalno upada. V primeri z lanskim julijem se je celotni promet skrčil za 44 tisoč ton, kar je nedvomno hud udarec tržaškemu gospodarstvu. Ker smo že pri gospodarstvu, naj omenimo, da je odšla na celovški velesejem, ki je posvečen predvsem lesu, zelo močna tržaška delegacija. Na velesejmu je zastopan s svojim paviljonom tudi Trst. Iz podatkov o mejnem prometu za julij je razvidno, da je v primeri z istim mesecem lani zelo narasel. S prepustnicami je bilo v obeh smereh kar 101.895 prehodov, pri čemer jih je odpadlo kar 405.085 na prebivalce italijanskega obmejnega področja, kar pomeni velik porast, saj je vladalo prej glede Prehodov prebivalcev z obeh strani skoraj ravnovesje. Ta porast prehodov s tržaške strani J« Se en dokaz okrepitve turizma, kar lahko vsakdo sam opazi, na blokih, če gre ob nedeljah v Istro ali :pa na svež srak na jugoslovanski Kras. Končno naj omenimo še hu-«o nesrečo, ki je globoko pretresla zlasti vse prebivalce Kon-tovela. Na Mangartu se je namreč smrtno ponesrečil Milan Gerlanc, ki je šel s svojim sinom Glennom na to goro na izlet. Milan Gerlanc je bil ameriški državljan, ke se je preselil v ZDA še pred vojno. Ker Pa je zelo ljubil svoj rodni kraj, S* Je že večkrat obiskal v teh Povojnih letih. V domači vasi je zapustil mater in sorodnike, v ZDA pa ženo in tri otroke. v Preteklem tednu je mrtvilo 8vgustovskim počitniških dni Prmesla nekaj razgibanosti seja občinskega sveta v Gorici, ki je D‘la v petek zvečer in so na njej Razpravljali predvsem o podražitvi vozovnic na mestnih avtobusih in o municipalizaciji te službe. Podrobnosti o tej seji Prinašamo na drugem mestu. V ponedeljek 6. t. m. so tudi ▼ Sovodnjah zaključili tridnevno slavje v zvezi s tradicionalno «Sagro», ki je v vseh treh dneh privabila v to lepo slovensko vas skoro 4000 ljudi, če-Prav je v nedeljo zvečer slabo vreme motilo prireditev. Slavje j® organiziralo domače prosvetno društvo in so za dober potek Srbeli tako mladi, kot starejši prosvetarji. Za prihodnje leto Nfiiiiiuiiniiiiii n,|l|lll|||||| |m || m, |m mn mi RECEPT Srbska solata 3. paradižniki, 2 zeleni papriki, Ì llsti zelja, 2 drobni čebuli, strok esaa, sol, olje, kis, zelen peteršilj Paradižnike za hip pomočimo v vročo vodo, da jih lahko olupimo, nato jih zrežem.> na rezine. Papriki očistimo, odstranimo semenj* ter zrežemo na tanke rezance, ludi zelje zrežemo na rezance in Vso zelenjavo zmešamo. Primešamo sesekljano čebulo in česen, o-solimo, zabelimo z oljem, kisom in Potresemo s sesekljanim zelenim Peteršiljem. nameravajo to slavje združiti tudi s kulturno prireditvijo. Obmejni promet je v preteklem mesecu juliju po podatkih obmejne policije dosegel na Goriškem 136.000 osebnih prehodov, kar je dokaz, da je ta promet še vedno v razvoju. Pri tem naj omenimo, da so na bloku pri Rdeči hiši zabeležili 21.561 prehodov s potnimi listi, kar je doslej največja številka, dosežena na tem mejnem bloku. Tudi na področju Beneške Slovenije je v preteklem mesecu obmejni promet porasel in dosegel skoro 29.000 prehodov, od tega 22.676 samo na bloku pri Stupici, ki se ga največ poslužujejo Beneški Slovenci in prebivalci zgornje Soške doline. Pretekli torek so v Doberdobu ustanovili občinsko sekcijo zveze bivših partizanov, ki bo septembra imela svoj prvi občni zbor. že sedaj pa njeni člani pripravljajo tridnevni avtobusni izlet po Sloveniji od 16. do 18. avgusta, pri katerem bodo obiskali Postojnjsko jamo, Ljubljano, Idrijo in Cerkno. Po podatkih vestnika trgovinske zbornice je bilo pri uradu za delo v Gorici v preteklem juliju vpisanih še vedno 3217 ljudi brez stalne zaposlitve. Tudi v preteklem tednu se je na Goriškem nadaljevala akcija za pomoč žrtvam potresa iz Skopja. Zbirka prispevkov zbranih na SKGZ je do petka dosegla 1.645.290 lir. K tem je treba prišteti še znatne prispevke, ki so jih zbrali na drugih krajih, kot pri Primorju-Eks-port v Rožni dolini, med gori-škimi avtoprevozniki ter po slovenskih župnijah na Goriškem, kjer so prejšnjo nedeljo pričeli z zbirno akcijo. vabi vse občinstvo na 01'CINE V. KMEČKI TABOR 15., 16., 17. in 18. AVGUSTA 1963 PROSVETNI I)OM V okviru V. kmečkega tabora bodo naslednje razstave: — razstava kmetijskih strojev in orodja razstava umetnih krmil — na ogled bodo razne pasme pi-ščet, piščancev, petelinov in kokoši — tekma v slikarstvu «ex tempore» — razstava povrtnin SPORED: Četrtek 15, avgusta: ob 10. uri — uradna otvoritev 10.30 — začetek tekme v slikarstvu «ex tempore» — otvoritev razstave sadja in zelenjave 18. — pozdravni nagovor zadružnih vo- diteljev 19. — zaključek tekme v slikarstvu «ex tempore» 19.30 — ljudska veselica s plesom 24. — zaključek Sobota 17. avgusta: Nedelja IS. avgusta,- Petek 16. avgusta: ob 10. uri — otvoritev 10.30 — praktični poskusi s kmetijskimi stroji in orodjem 20. — ljudska veselica s plesom 24. — zaključek ob 10. uri — otvoritev 20. — ljudska veselica s plesom 24. — zaključek ob 10. uri — otvoritev 17.30 — razdelitev nagrad razstavljavcem povrtnin in zmagovalcem tekme v slikarstvu «ex tempore» 20. — ljudska veselica s plesom 24. — zaključek tabora Kmetje bodo točili domača vina — Posloval bo dobro preskrbljen bije la ples in zabavo bodo fargli «Veseli planšarji» z Radia Ljubljana VSTOP PROST i»i izc nnvvDi Izredno lepo moderniziran Dolenčev gostinski obrat Ta stara gostilna v Devinščini pri Proseku bo gotovo tudi v bodoče ena najbolj privlačnih točk v tržaški okolici Ko smo zadnjič poročali o otvoritvi obnovljene gostilne Dp-letic na Proseku-Devinšč ini, smo rekli, da zasluži, da se k njej vrnemo. In danes svojo obljubo izpolnjujemo. Ko so pred desetletji vozarji na svoj poti proti Trstu, ali proti domu počivali pri Dolencu, prav gotovo niso iskali pri njem boga. te potrežbe, ker tedaj niti v navadi ni bila, gotovo pa so našli prijeten kotiček domačnosti in marsikdaj so si pri ognjišču posušili mokro obleko, ker jih je na poti zalotil dež, ali pa so si ogreli premrle roke, ko je zunaj zavijala burja. In to vzdušje so hoteli pri Dolenčevih ohraniti tudi za sedanjo obnovljeno gostilno, ki ustreza vsem novim in sodobnim zahtevam, hkrati pa nudi tisto prijetno domačnost, ki je gostu tako prijetna. Ze ko j ob vhodu, kjer je nekoč bila tako imenovana kura, kjer so se gostje nekoč greli okoli ognjišča, je danes prijeten «kmečki kotiček», ves obložen z macesnom in da bi spominjal na • staro dobo», služi za lestenec star volovski jarem. Na mestu starega velikega ognjišča pa sta sredi sobe dve mizi. Takoj v veži je, seveda, točilnica in ob njej kar lep prostor za tiste, ki kar stoje popijejo kozarec, dva, ker pač ne utegnejo sesti za mizo. Nadalje je tu tudi nekaj miz. Levo od Oltre 11 u L,r/1M A rrm I ve*e 7e veli^a gostinska soba, ki ULEft 1>He,/,! LALEIN 1 sp j0 poznali že nekoč stari do- ..................................................immillili.....•■•inni.....................mm.......mimmmmm............mimmi................mmmmi.mm..........mommi........umnim......minil.... NEKAJ POMISLEKOV OB RAZSTAVI PRŠUTA IN TERANA ... "*' "" ' " ') •■"■■■■ . .. .—-—-------_ Predvsem je stvar občinskih uprav da organizirajo nekatere prireditve Vsekakor pa je treba delati na to, da se ohranijo še naprej vse tiste prireditve, pri katerih pridejo do izraza naši odlični proizvodi VELIKI REPEN Danes naletimo na splošno — in na Tržaškem še posebno — na mnogo stvari ali pojave, ki resnično zaslužijo, da jih uvrstimo med «narobe svet». To pa pomeni, da se stvari večkrat razvijajo na škodo skupnosti, v prvi vrsti pa 'naše slovenske skupnosti. Za takšen «narobe svet» smatramo repentaborski občani in tudi vsi tržaški Slovenci našo zadnjo vinsko razstavo. Zdi se nam nenaravno, da jo je priredila Turistična ustanova. Razstave prirejajo proizvajalci določenega blaga, 0-ziroma organi, ki imajo pri tem določeno nalogo, kot na primer v primeru naših vinskih razstav ob- čine ali pokrajina, ki morajo pospeševati proizvodnjo vina in vnovčenje tega pridelka. Tako je bilo v miljski, dolinski in devin-sko-nabrežinski občini. Zakaj bi tem ne bila sledila tudi naša občina in na ta način seznanila javnost z našo redko specialiteto — s teranom in pršutom, ki sta tako cenjena, a sta — menda tudi po naši krivdi — skoro utonila v pozabo? Ali je za to res potrebna tretja oseba, v našem primeru Turistična ustanova? Morda bi kdo ugovarjal, češ ta ustanova skrbi za tujski promet, ki je pri nas v močnem razmahu. Mislimo, da ni to nobeno utemeljeno opravičilo, dokler obstaja možnost, da lahko sami poskrbimo za takšno propagando. Sicer pa smo se mogli- prav s to prvo vinsko liiiiiiiiliiiimiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iii||i||||,||||,|||l|M||,t,ii,t„||„||||||||||||||,||,||l|||„|,M|||||||||'||iiii|,| Naše korenine TEREZA OBERDANK Gospa Tereza Oberaank iz Nabrežine, kakor so nam pravili, prebere ves naš, list vsak dan, posebno zvesto pa sledi naši nedeljski rubriki «Stare korenine». Mor. da jo bo presenetilo, ko se bo danes nepričakovano znašla med nji. mi. Upamo pa, da nam ne bo zamerila. te smo jo dali med «stare korenine», saj ima zaradi svoje častitljive starosti pravico, da jo med nje vključimo. Gospa Tereza jé namreč pred dveniu dnevoma slavila svoj 88. rojstni dan Slavljenka ni rojena Nabreim-ka, toda v obilnih 60 letih, kar živi tu si je to pravico zaslužila in kdor jo pozna, ji tega ne odreka, kajti s svojo dobroto, poštenostjo in vsemi drugimi vrlinami, se je domačinom tako priljubila, da jo smatrajo za svojo. Vsega njenega dolgega življenja ne moremo opisati, zato le nekaj podatkov: Rodila se je 9. avgusta 1875 v Vitovljah v družini Glesit. Leta 1897, se je poročila v Šempasu s svojim sedaj že pokojnim možem Ivanom Oberdan-kom. Ker je bil ta zaposlen pri železnici, so ga premestili v Nabrežino, kjer se je mlada družina ustalila. Tu je slavljenka povila svojemu možu sedem otrok, katerih so trije še živi. Dva finita v Nabrežini, eden pa je daleč v Ameriki, Zaslužek pokojnega moža, pri vsej njegovi pridnosti, ni 2a tolikšno družino zadoščal, zato je tudi ona veliko delala, da bi s svojim trudom pripomogla k vzdrževanju družine. Sicer pa še danes ne drži rok križem. Ne dela veliko, toda vedno kaj postori, tako da kljub visoki starosti ni nikomur v breme. Se najmanj snahi Viktoriji, pri kateri živi. Ze v začetku smo omenili, da dan za dnem bere naš list. Upamo, da jo bo to naše voščilo našlo pod hrastom na vrtu, kjer vsak dan prebije kako uro ob branju našega dnevnika: Gospa Tereza, še veliko let zdravja in zadovoljstva vam voščijo vaši naj. dražji, vaši sosedje in znanci, pa tudi mi od «Primorskega dnevnika». M. M. razstavo prepričati, kako so nas prireditelji nameravali potisniti čimbolj v ozadje in sploh zasledovati namen, ki se prav nič ne krije z našimi interesi ne v gospodarskem ne v narodnem interesu. Pretirano visoke cene (teran liter po 600, kg pršuta po 5 tisoč lir) so močno zaudarjale po cenah nekaterih naših gostinskih obratov, ki preveč ne vabijo gostov. Ce bi bila to izvedla občina, bi bila ta stvar drugače izpadla. Tudi bi menda ne bilo treba boriti se s Turistično ustanovo glede kraja razstave in še manj glede samo italijanskega besedila. Upamo, da ne bo ta dan terana in pršuta prvi in zadnji, pač pa želimo in pričakujemo, da bi bil prvi in zadnji ta način prireditve. Sami moremo svoj interes najbolje ščititi. DEVIN So pri nas nekatere stvari, ki nam ne morejo biti všeč ne kot Devineem ne kot občanom in niti ne kot Slovencem. Opažamo jih domačini, a menda še bolj letoviščarji, ki prihajajo iz malone vseh zapadnoevropskih dežel in nedvomno prej opazijo naše nedostatke kot pa vrline in prednosti. Saj priznamo, da je laže in ceneje nedostatke našteti, kot pa jih odpraviti. Občina s svojimi skromnimi in strogo odmerjenimi sredstvi res ne more vsemu kaj. To priznamo. Na primer vprašanje kanalizacije v stari vasi — tako pravimo prvotnemu naselju tik grada — ni tako lahka zadeva. A nedvomno ima značaj nujnosti, kot ga je imelo slično vprašanje v Nabrežini, ki je že rešeno. Zadeva s parkirnim prostorom je temu e-naka. A v večnost se ta zadeva — če želimo tujski promet pospešiti — ne bo mogla odrivati. Opozorili smo že na javno či- stočo in odlaganje odpadkov. To pa ni zvezano z ekonomskimi težavami in bi res ne bilo potrebno, da bi bila toliko v spotiko, če pa imamo v vasi čistilca. Kar mi mogoče prezremo, ali se nam zdi malenkost, zmatra marsikateri tujec za merilo našega čuta za snago in higieno. A tudi ne glede na tujsKi promet je razmetavanje raznih odpadkov neutemeljeno in v vsakem pogledu za posameznike in celotno vaško skupnost slabo spričevalo. Naj še omenimo skrb za usmerjanje cestnega prometa. Mislimo, da bi bilo prav, če bi občina prizadeti cestni upravi (državno in pokrajinsko) opozorila na postavitev primernih cestnih znakov, ker ni za to dovolj poskrbljeno, kar večkrat povzroča napačno usmerjanje vožnje. Sejmo vec repe Svoječasno je bila repa važen strniščni pridelek, ki je služil za hrano in za krmo. Ker se pa je v zadnjih desetletjih v tem marsikaj spremenilo, je repa izpadla iz seznama naših kmetijskih pridelkov, nekako tako kot že mnogo prej korenje, ki je nekoč i-gralo važno vlogo v ljudski prehrani, Modernizacija v vsem in povsod, modernizacija tudi tukaj, češ vse staro nima mesta v novem načinu življenja. Pa se je izkazalo, da le ni tako in ima tudi staro svoje prednosti. Moderni način prehrane se ni izkazal kot neoporečen, saj je znano, da je marsikdaj prav on povzročitelj lažjih in težjih posledic v zdravju. In ko danes toliko razpravljamo o zdravi hrani, vitaminih itd., slišimo, da se zdravju potrebne snovi nahajajo predvsem v kmetijskih proizvodih. Tako že nekaj let priporočajo uživanje korenja, in to zlasti mladini. Mamice ga vedno več kupujejo svojim malčkom, ki ga grizejo v presnem stanju (surovo) in kuhano (v solati). Zato je tega blaga na trgu vedno več. Tudi repa spet dobiva svojo nekdanjo vrednost. Repa je repa, so vedno trdili, a so jo na jesen le radj uživali, seveda največ v oblica!), s krompirjem vred, a tudi pečeno, «v kozici», a čez zimo zaklsano. Rekli so, da se z njo nikdo ne zapase. Seveda ne, če pa je lahko prebavljiva in ugodno vpliva na prebavni sistem (želodec, črevesje). In ta dolgoletni izobčenec s trga se počasi vri-nja med drugo blago kmetijskega izvora. Nekateri sicer še redki kmetovalci so to zavohali in že posvečajo temu jesenskemu pridelku večjo pažnjo. Neki kmet s Tržaškega Krasa jo seje dvakrat: zgodnjo in pozno. Ze nekajkrat jo je ugodno prodal. Repa uspeva na dobro pognojeni rahli zemlji. Ob setvi je pognojimo z mešanim u-metnim gnojem. Priporoča se setev v vrste (narazen kakih 30 cm), da jo laže in bolje oskrbujemo. Ce želimo lep pridelek, ne •sme biti gosta. Ce je pregosta, jo je treba razredčiti na kakih 20—25 cm. Rahla in vlažna zemlja je pogoj za lep pridelek. Celo na malem vrtnem prostoru (okrog 50 kv. m) jo moremo s pravilnim negovanjem pridelati za svojo potrebo, »načini in nozarji, ki je sicer obnovljena, ki pa je hkrati še stara in bo gotovo najbolj priljubljena starejšim in najbolj zvestim gostom Dolenčeve gostilne. Kar se tiče kuhinje, se pri njej ne bomo ustavljali, Gotovo je, da je takšna, kot terja današnji čas. Iz obnovljenega dela gostišča se bomo sedaj preselili v novi del, ki ga tvorita dva lokala. Takoj v začetku na levi je majhna, intimna soba za nekoliko večjo družbo. Je zelo preprosto, toda lepo opremljena. Takoj nato pa smo na vratih manjše dvorane, nad vrati katere piše «jedilnica». Je to dokaj velik prostor s celo zahodno steno v steklu, pod okni pa je na vsej strani nekakšen «botanični vrt», posajen z celo vrsto rastlinja. V kotil je tudi majhen vodomet. Prostora je v jedilnici za kakih 15 miz. Seveda je gostilna Dolenc ohranila svoj lep, senčnat vrt, ki pa pride do izraza v lepih poletnih mesecih. Za zimo pa je tudi poskrbljeno, kajti vsi prostori imajo radiatorje, ker je vse gostišče opremljeno s centralno kurjavo. Ko smo se zadnjič pomenkovali, kdo vse je pri obnoot in gradnji sodeloval, so nam povedali, da je načrte izdelal geometer Miro Petelin iz Nabrežine, razne ideje glede ureditve pa da so •domačega izvora». Nadalje smo zvedeli —in tega jim ni bilo treba posebej poudarjati — da je vse to delo terjalo veliko truda in veliko denarja. Zato bo Dolenčevim prav gotovo zelo dobrodošel prispevek, ki ga je Turistična ustanova že obljubila. Vsekakor hočemo poudariti da se je gostišče pri Dolenčevih zelo lepo posodobilo. V zidu nad prvim oknom pred vhodom v gostilno vidimo kamen z letnico 1824. Ze tedaj je bila, baje, tu gostilna. Vsekakor mora biti tu doma družina gostincev, če je gostišče zdržalo vse do danes. Voščili bi zato Dolenčevim, da bi staro tradicijo nadaljevali. Na sliki pod naslovom: stilizirane trte kot svetilke: na srednji sliki kmečka soba in na spodnji rastlinje v jedilnici. ^ ^.r> j’ ....1111.......1.. Kratek pomenek ob suši (ki pa je mogoče minila) Kras — poletje — suša so pri 1 površinah enak pojav tudi danes, nas malone en in isti pojem. Saj Dočim so ljudje in živali preskrb- je suša v teh mesecih redna in ljeni z vodo, so rastline, zlasti najhujša kraška ujma. Ne pojav- poljske, izpostavljene pomanjka- 1 1 n n/, Irvi A, ma JmaL . « ! . . — lja se toliko zaradi podnebja (vročine), kolikor zaradi tenke plasti zemlje, pomanjkanja humusnih snovi (rastlinskih in živalskih odpadkov) in vetra (burje). Voda in veter odnašata zemljo, ki se končno zgublja v globine. Edino uspešna ovira tej eroziji (izpiranju) bi bilo drevje — gozd z močno listnato streho, ki bi po eni zaustavljal burjo, po drugi preprečeval nalivom odnašanje zemlje in končno bi odpadki (listje, skorja, veje) sproti požirali vodo, korenine bi pa vezale plast zemlje. Zaradi teh za Kras tako pomembnih prednosti se toliko priporoča pogozdovanje kraških goličav. Suša je svoječasno še bolj pustošila naše kraje in ljudje, rastline in živali so jo bolj občutili kot danes. Vodo za osebno po-trebtì so morali Kraševci odmerjati po korcu (zajemalki), živina je iz kraških kalov popila zadnjo godljo. Prazne vqdnjake, občinske in zasebne, je nadomeščala voda, dovožena od koderkoli iz najbližjih krajev (iz Stivana, Vipave). Poljske pridelke je suša stisnila bolj kot danes, ne mor-da zato, ker bi bila večja. Zemlja je namreč bila slabše obdelana: plitvo zorana, malo in s slabim gnojem gnojena, pridelki gosto sejani (sajeni) i. p. Sicer je r;a tako obdelanih in oskrbovanih nju vode (vlage). Človek pa more z umnimi ukrepi to vsaj u-blažiti, če še ne odpraviti. Zato pa vsakoletni nekakšen bojni klic proti suši:. Pčoti tgj ujmi ni drugega sredstva spodnjih v zgornjo plast zemlje, da se rastline vsaj delno ohranijo pri življenju in izkoristijo vsako roso. Kako pa 0-branimo (težko) zemljo čim bolj rahlo? Na to vprašanje bi mogli najbolje odgovoriti pred zimo — takrat ko zemljo globoko pbrnemo z uležanim hlevskim gno. jem (ki pa ga je treba skozi celo leto čim več pridelati), v tako pripravljeni zemlji dobro izvršijo svoj posel zrak, vlaga, mraz in toplota, ki se (toplota) razvija pri razkrajanju gnoja, pridelek se globlje ukorenini, bolje razvije in laže upira suši. Imamo za to boljše orodje kot nekoč. S traktorskih» oranjem je tp opravilo laže izvedljivo. V u-godni pozni jeseni bodi to prva kmetova skrb. Za sedaj pa blažimo učinek suše z rahljanjem zemlje, ki je vsekakor uspešen pripomoček. 9 Frančeškin Miro NABREŽINA GLAVNI TRG (center) Nova trgovina z električnimi predmeti HLADILNIKI ŠTEDILNIKI; električni, pH».n ter na drva In premog PRALNI STROJI RADIO TELEVIZORJI LESTENCI ET1KTRO INSTALACIJSKI MATERJAL ZALOGA VSEH PROIZVODOV «MACNAD1NE» Vreme včeraj; najvišja temperatura 27, najnižja 19.5, ob 19. url 19.5: zračni tlak 1013.6 stanoviten, veter 2 lem zahodnik, nebo Jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 26.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 11. avgusta Aleksander Sonce vzide ob 4.56 in zatone ol» 19.21. Dolžina dneva 14.23 Luna vzide ob 22.51 in zatone! ob 11.52 . Jutri, PONEDELJEK, 12. avgusta Klara PRISRČNA SVEČANOST NA SEDEŽU DELAVSKE ZR0RNICE CGIL | KAJ PRAVIJO VREMENOSLOVCI], Hr*?1"1* v V; njiomu Tajnika CGiL iz Modene in Trsta izročila jug. sindikatom I milijon Tako so delavci iz Trsta in Modene izrazili čustva bratstva in solidarnosti prizadetim prebivalcem Skopja - Jutri odpotuje v Skopje tovornik z nabranim blagom Prizor s sestanka na sedežu Nove delavske zbornice CGIL Tovornjak z darovi za Skopje bo odpeljal iz Trsta v ponedeljek popoldne in ne v torek zjutraj, kot smo prvotno poročali. To vest je včeraj sporočil jugoslovanski generalni konzulat osrednjemu zbirnemu centru v Ul. Geppa. Tovornjak bo odpeljal najprej v Beo. grad in od tam naravnost v Skopje. Težki tovornjak bo prepeljal velike količine oblačil, perila, posteljnine in drugega blaga, ki je bilo zbrano na osrednjem in ostalih zbirališčih v Trstu in v Gorici za ponesrečene Makedonce. Osrednji zbirni center v Ul. Gep. pa 9. bo v ponedeljek zaposlen z nakladanjem in drugimi operacijami, potrebnimi za prevoz blaga in zato ne bo sprejemal nobenih daril v blagu in bo sprejemal samo pomoč v denarju. Včeraj je bila ne sedežu Nove delavske zbornice v Ul. Pondares št. 8 prisrčna svečanost, ko so se predstavniki sindikalnih in drugih organizacij srečali s sindikalnimi predstavniki iz Slovenije in jim izročili darove za žrtve v Nadaljuje se zbiranje denarnih prispevkov: Na osrednjem zbirnem centru v Ul. Geppa 9 od 8. do 14. in od 16. do 19. ure. V Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška med poslovnimi u-rami. Na uredništvu «Primorskega dnevnika», Ul. Montecchi št. 6, nepretrgoma. Skopju. Na svečanosti so bili med drugimi prisotni: tajnik CGIL iz Modene Adelmo Bostoni, član tajništva Nino Ghimassi, predsednik ztNPI Adelmo Bellelli, član predsedstva sindikatov Slovenije in član štaba za pomoč Skopju Ivo Tavčar, podpredsednik okrajnega sindikalnega sveta Koper Marija Vogrič, tajnik okrajnega sindikalnega sveta Koper Emil Černetič, tajnik okrajnega združenja borcev Joža Colja, tajnika tržaške Nove delavskega zbornice CGIL Arturo Calabria in Albino Gerii, ter drugi tukajšnji sindikalni funkcionar, ji. Prisoten je bil tudi namestnik jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu Bakrač. Tajnik CGIL iz Modene je izročil jugoslovanskim sindikalnim predstavnikom ček za pol milijona lir, ki so jih do sedaj zbrale sindikalne in druge organizacije v Modeni. Istočasno je tudi obvestil, da so občinske in pokrajinska uprava že nakazale pomoč v višini 2 milijonov lir m da se nabiralna akcija nadaljuje ter da so zbrali večje količine oblačil in drugega blaga. Istočasno je tudi sporočil, da Je tamkajšnja zveza zadrug sklenila, zgraditi v Skopju prodajalno in na ta način konkretno pomagati pri izgradnji mesta. Vse te pobude so izraz iskrene prizadevnosti delavcev in delovnih ljudi ter pokrajine, da bi pomagali hudo prizadetim prebivalcem Skopja, saj jih je njih nesreča presunila. Nato je tajnik tržaške Nove delavske zbornice Arturo Calabria prav tako izročil ček za isti znesek in povedal, da so se delavci takoj odzvali pozivu CGIL in v veliki večini podjetij pričeli z e-notno nabiralno akcijo. Poudaril je primer delavcev CRANE-ORION, ki že toliko časa vodijo izredno ostro sindikalno borbo in ki so prispevali 92.000 lir in nadaljeval, da se akcija nadaljuje v najrazličnejših oblikah. Tajnik Calabria je obširneje tudi govoril o številnih delavcih, ki so takoj po vesti o nesreči odšli na tržaško krvno banko in oddali svojo kri za ponesrečene. To ne predstavlja neke novosti, saj so tržaški slovenski in italijanski delavci samo poudarili svoje bratstvo z jugoslovanskimi delavci, ki je bilo ustvarjeno, ko so skupno prelivali kri proti fašistom in ;nacistom. Clan predsedstva Zveze sindikatov Slovenije Ivo Tavčar se je za darove zahvalil kot tudi za izraze sožalja, ki so iskreno občuteni in so izraz človečanske solidarnosti. Stari pregovor pravi, da prijatelje spoznaš v nesreči in ta primer potrjuje staro prijateljstvo, ki je bilo skovano v skupnem antifašističnem boju. Ivo Tavčar je nato poudaril, da so naravne sile po- zia 3) 30.000, G. in M. Bizjak 5000. Skupaj 35.000. Prejšnja vsota Danes objavljeno V Gorici danes objavljeno Skupaj 10.068.305 38.300 51.500 10.158.105 Zaradi pomanjkanja prostora smo morali preložiti na torek objavo seznamov iz Velikega Repna, Cola, Femetičev, ECA Milje in SKGZ. Lloydu so izročili ladjo «Esquilino» Včeraj dopoldne so med vožnjo po Neapeljskem zalivu izročili Tržaškemu Lloydu motorno ladjo «Esquilino», ki je bila zgrajena v ladjedelnicah Castellammare di Stabbia. Na svečanosti so bili prisotni predsednik Finmare inž. Rossini, generalni ravnatelj ministrstva za trgovinsko mornarico dr. Sa-lipo, predsednik Navalmeccanico prof. Di Nardi, ladjo je prevzel predsednik Tržaškega Lloyda admiral Capponi Ladja «Esquilino» spada v vrsto štirih hitrih 10.120-torvkih ladij, ki jih je naročil Tržaški Lloy'd za modernizacijo svoje redne hitre tovorne proge proti Daljnemu vzhodu. «Esquilino» je dolga 154 metrov, ima 10.120 ton in je' opremljena z motorjem Ansaldo-Fiat «B 758 S», ki razvija 11.200 konjskih sil in ki omogoča pogodbeno brzino 16 milj in pol. Na preizkusni vožnji je ladja dosegla brzino 19 milj. Ladja je izredno moderno opremljena ; revolucionarno novost predstavlja centralni most za nadzorstvo pogonskih in drugih aparatov. Na ta način ji je mogoče iz enega samega središča upravljati s pogonskim in drugimi stroji. Hkrati je to prvi primer večje tovorne ladje, na kateri je uvedeno avtomatično upravljane, kot je to upe 1 Fjn ir IttrMriÌMil« L.l.JL Ijano že v številnih industrijskih I 32,8 stopinje! letos 34,5), a za podjeyih. I najnižje te: 15,4 (letos 1,7,3). IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||||||||||||||||ij|t|||lllllll||IHI||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,||||||||||||||||||||||||(||||||||||||||||||||||||| ZE TRADICIONALNA PRIREDITEV Od velikega šmarna do nedelje peti kmeiki tabor na Opčinah Razstava kmečkih strojev, vina, živil in umetnih gnojil Za zabavo bodo skrbeli «Veseli planšarji» vzročile velike človeške žrtve in da je ta velika ponovna nesreča opomin, naj se vse človeštvo bori za obladanje narave in da je treba prenehati z borbo človeka proti človeku. V tem okviru bo tudi izgrajeno novo Skopje, ki bo omogočilo hudo prizadetim prebivalcem lepše življenje in ki bo hkrati tudi simbol miru irt prijateljstva med vsemi ljudmi na svetu. Za prisrčne izraze sožalja in za konkretno pomoč se je nato še zahvalil namestnik konzula Bakrač, nakar je Ivo Tavčar pozval sindikalne predstavnike iz Modene na krajši obisk v Koper, kamor so odpotovali včeraj popoldne. Zbrani prispevki Nabrano v Ricmanjih (5. seznam ): Pavlič Filip 1000, Tomažič Anton 500, Berdon Boris 2000, Komar Silvester 1000, Lavrenčič Ernest 1000, Berdon Milan 4000, Pečar Marcelo 1000, Slapnik Cveto 1000, Kuret Zdravko (7) 1000, Mo-horovič Dinoera 1000, Kuret Bernarda 500, družini Ota in Pregare 1500, družini Ota in Kuret 1000, Cej Hilarij 2000, družina Gerdina 2000, Hrvatič Bazilij 500, I, Pregare (25) 2000, P. K. 500, M. P. 500, M. M. 1000, Derganc Ivan (Log) 300, Semenič (67) 1000, Kuret Mihael 1000, Komar Josipina 500, Pregare Berto (5) 1000. Skupaj 28.800. Nabrano v Barkovljah (sekcija KPI Matjašič — 4. seznam): Alojzija Jež 100, Rafael Semec 1000, Alojzija Ferluga 500, Marija Jerman 500, Nives Furlan 500, Jole Jež 400, družina Besednjak 500. Skupaj 3.500. Nabrano na upravi in uredništvu «P. d.» (11. seznam): Marija Birsa 3000, Leopold Le-giša (Devin) 1000, družina Blokar 500, Piško 1000, Seražin Josip 500. Skupaj 6000. Nabrano v Tržaški knjigarni (10. seznam): Tvrdka FRAMA (Piazza Dalma- ......................................................■■■■■■■■lil........................................................................iiiiiih ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 10. avgusta 1963 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 15 V avgustu se nam obeta nekoliko spremenljivo vreme Vendar so upi za veliki šmaren dobri, če... Kakšno vreme se nam . obeta y, preostalih treh tednih meseca avgusta? To vprašanje si več 1 qji manj zastavljamo vsi, posebno, sedaj, ko smo tik pred prazniki ob priliki velikega šmarna, pa naj se nameravamo naužiti sonca in' morja, ali pa se odpravljamo v gore. Ali nas bodo v prihodnjih dneh neusmiljeno žgali sončni žarki in se bomo kopali v lastnem potu, ali pa nas bodo pošteno prali nalivi? Vremenoslovci so ugotovili, da je avgust na vsak način hladnejši od julija, čeprav razlika ni velika. Povprečna temperatura v juliju znaša namreč pri nas 23,7 sto. pinje, medtem ko se v avgustu znjža na 23,3 stopinje. To pomeni, da krivulja temperature le rahlo pade od najvišje ravni, ki jo je dosegla v juliju. 2e v septembru pa je povprečna temperatura močno padla, in sicer na 19,6 stopinje, a v oktobru na 14,7 stopinje. Ugotovljeno je tudi, da naraste v mesecu avgustu razlika med po. vprečno dnevno in povprečno nočno temperaturo. To pa zato, ker se noči daljšajo, a dnevi krajšajo. Sonce ostaja vedno manj časa nad obzorjem ter ne utegne več ogreti zračnih plasti v taki ijieri kot prej. Sedaj pa poglejmo, kakšne so bile- vremenske razmere v preteklem mesecu. Letošnji julij je bil razmeroma zelo vroč. Prva polovica je bila sicer zelo hladna in deževna, toda v drugi polovici je sonce začelo neusmiljeno žgati. 25. julija je temperatura dose"'a najvišjo raven. Povprečna, najvišja in najnižja temperatura so razmeroma precej presegle normalne temperature, ki so jih zabeležili v preteklosti v razdobju 30 let. Normalno povprečje znaša 23,7 sto. pinje. medtem ko smo letos zabeležili 25,1 stopinje. Za najvišjo temperaturo pa imamo naslednje podatke: tridesetletno povprečje Bližajo se počitnice velikega šmarna in z njimi tudi že tradicionalni kmečki tabor na Opčinah, ki ga prireja že 5. leto Kmetijska zadruga v Trstu. Seveda priprave “so velike in zahtevajo mnogo napora ter časa, Kot prejšnja leta bodo tudi letos organizirali razne razstave: razstavo kmečkih strojev, zelenjave, povrtnine ter umetnih gnojil. Zanimiva pa bo slikarska razstava «ex tempore», na kateri bodo sodelovali slovenski in italijanski slikarji s Tržaškega. Naj omenimo še, da bo trajal kmečki tabor kar cele štiri dni, in sicer 15., 16., 17. in 18. avgusta. Seveda na svoj račun bodo prišli tudi kmetje iz tržaške okolice, ki bodo razstavili svoja vina. Poleg tega bo mnogo stojnic z živili, zelenjavo, pršuta in drugih privlačnih jedi. Posebno zanimiv bo prvi dan tabora. Najprej bo slavnostna otvoritev, nato pa otvoritev razstave sadja in zelenjave. Mnogi kmetje so se iz namreč odzvali povabilu za udeležbo. Istega dne pa bo tudi pričakovana tekma v slikarstvu «ex tempore». Kot smo že omenili, vlada za to tekmo veliko zanimanje, saj je še vedno v živem spominu lanska zelo uspela slikarska tekma četrtega kmečkega tabora. Zanimiva bo tudi vsakoletna razstava strojev. Zadruga je dala namreč na razpolago čimveč strojev, da bi razstava čimbolje uspela. Vse štiri dni pa bo zvečer ples ob poskočnih zvokih «Veselih planšarjev». Brezdvomno je ta 5. kmečki tabor zelo pomemben za vse nas, ki imamo le malokdaj priliko obiskati tako zanimivo in hvale vredno prireditev. Kmečki tabor ostane še vedno stara tradicija, čeprav spremenjena za sedanje moderne čase. Bistvo praznika pa ostane. Zato ne bo nobenemu žal, če bo obiskal tabor. Spomnimo se le na veliki lanski uspeh te prireditve. Nova relejna postaja TV Tržaški sedež italijanske radiotelevizije sporoča, da bo v ponedeljek 12. avgusta 1963 začela poslovati nova relejna televizijska postaja za državni program v Miljah. Ta naprava, ki bo znatno močnejša od tiste, ki zdaj posluje, bo znatno razširila obseg televi- zijske službe ter bodo tako lahko program sprejemali tudi na področju naselja Sv. Sergija. Nova relejna televizijska postaja bo od. dajala na istem kanalu ’A ter nk enak način'kot prejšnja napiliva, ki bo z 12. avgustom prenehala delovati. Drevi ognjemet Danes ob 21. url bo tretja prireditev ognjemeta, v okviru drugega natečaja ognjemetske umetnosti. Nastopilo po podjetje Vigliotti iz Cervina pri Caserti, ki je lani zasedlo tretje mesto. Predstavnik podjetja Vigliotti je izjavil, da so se za letos dobro pripravili in da bodo nastopili z nekaterimi novostmi. nafferrabile OOtì», Grattacielo 15.00 «Le gladiatrici». — Technicolor. Susy Andersen. Prepovedano mladini. Supercinema 14.30 «L’assassino viene ridendo» Pat Beone. Barbara Eden. Alabarda 15.00 «I sacrificati di Ba-taan» John Wayne. Filodrammatico 15.00 «Missione segreta» Spencer Tracy, Robert Ml-tohum. Aurora Zaprto zaradi počitnic. Cristallo 15 30 «FBI agente implacabile» Eddie Constantine. Capito) 15.00 «Gli Inesorabili» — A. Hepburn, B. Lancaster. Garibaldi 15,30 «Teresa Etienne» — Francoise Arnoul. Prepovedano mladim. Zadnji dan. Massimo 14.30 «Solo contro Roma» Jeffres Lang, Rossana Podestà. Impero Zaprto zaradi počitnic. Moderno Zaprto /.aradi počitnic. Astoria 15.00 «Seminoie». Technicolor. Rock Hudson. Astra Zaprto zaradi počitnic. Vittorio Veneto Revija policijskih filmov. 15.00 «Lo spettro». Technicolor. Barbara Steele. Prepovedano mladini. Abbazia 14.30 «Il leone». Technicolor. William Holden. Carnicine. Marconi 15.00 «La battaglia di Alarne» Scopecolor. John Wayne. Ideale' 14.30 «Maciste contro i cacciatori di teste». Technicolor. KINO NA PHOSTEM Satellite 20.00 «Desiderio nel sole»i Warnercolor. Anjie Dlckioson. V ponedeljek: «Guardatele ma non toccatele» Tognazzi, Vianello. Marconi 20.45 edina predstava «La battaglia di Alamo». Scopecolor. John Wayne. Paradiso 20.00 «Il visone sulla pelle». Technicolor. Cary Grant. V ponedeljek «1 pirati della costa». Eastmancolor. Danes; v M1HAMARU predstava «Luči in zvoki». Ob 21. uri v nemščini «Der Kaisertraum von Mira-mare». ob 22.15 v Italijanščini «Maksimilijan in Karlota». ponedeljek: v MIRAMARU predstava «Luči in zvoki». Ob 21. uri in ob 22.15 v italijanščini «Maksimilijan in Karlota». Šolske vesti «Ex tempore» na kmečkem taboru Ob priliki V. kmečkega tabora priredi Kmetijska zadruga tudi letos tekmo v slikarstvu «ex tempore», ki bo v četrtek 15. avgusta od 9. do 19. ure na Opčinah. Ocenjevalno komisijo bodo sestavljali: Milko Bambič, Romolo Bertini, Mario Gerbez, Rinaldo Lotta in Francesco Tenze. Kmetijska zadruga prispeva 50 tisoč lir in druge manjše nagrade. Uradi Slove'-skega gospodarskega združenja bodo zaprti 15., 18., 17. in 18 t.m. Mladinska iniciativa priredi 15. in 16. avgusta dvodnevni mladinski izlet na Koroško. Cena v kateri je vračunana vožnja, hrana ln prenočišče znaša 3500 lir. Vpisovanje v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška Število prostorov je omejeno. Prosvetno društvo v Skednju organizira v nedeljo 25. avgusta 1963 izlet v Rakov Škocjan. Logatec. Predjamski grad in Postojno. Vpisovanje in pojasnila na sedežu v via di Ser-vola 124-1. vsak dan razen ob sobotah in nedeljah od 20.30 do 21.30. SIRITE PRIMORSKI DNEVNIK Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredpv z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1963-1964 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio 9-11. neprekinjeno do 25. septembra 1963. i Dr. VRTOVEC’ JOŽE (jr.) specialist za ustne in zobne bolezni asistent na zobodravniškl univerzitetni kliniki v P A D OV 1 Trst, Ul. Mercadante 1/1 vogal Ul. Carducci • Ul. Milano Telefon 68-349 Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Marij* Luxa por. Opelt darujeta Olga in Anton Pertot 2000 lir za Dijaško Matico. Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi naše drage sestre Žiberna Štefanije por. Grimaldi Posebna zahvala prijateljem ln znancem ln vsem onim, ki so jo počastili na kateri koli način. Bratje in sestre od Sv. Ivana Trst, Boljunec, 11.8.1963. 9. t.m. nas je za vedno zapustila naša draga mama Ivanka Barut Pogreb bo danes, dne 11. t.m, ob 11. uri na škedenjsko pokopališče. 2alujoči mož, hčerka, in ostala družina Trst, 11. avgusta 1963.' ZAHVAL A Preteklo sredo Je naš nepozabni MILAN GERLANC tragično preminil na Mangrtu. Dragega pokojnika bodo odpeljali v New York, kjer prebiva njegova družina. Iskrena hvala gorski reševalni službi iz Bovca in Trente, dr. Vladimiru Krušicu, pripadnikom Ljudske milice, konzulatoma ZDA v Zagrebu in Trstu ter vsem, ki so nam na kateri koli način pomagali in nam bili ob strani v tej brid-ki uri. . Užaloščeni: zena z otroki, mama, sestra in brat z družinami ter ostalo sorodstvo. New York, Kontovel, 11. avgusta 1963. TRIIDICIOHIILHI J1IHIILHI TURHIR V LIPICI luniornkem jahalnem turnirju *Ob koncu ples in prosta zabava, združena s domačimi specialitetami, kratkim teranom in drugimi pijačami - VLJUDNO VABLJENI PfBhoršTcTUneTluk IZPRED PRIZIVNEGA SODIŠČA Dejansko potrjena obsodba tatov ki sta ukradla denar iz agencije T udi mladeničema, ki sta kradla v carinarnici v pristanišču, niso sodniki znižali kazni Pred prizivnimi sodniki (predsednik Maltese, tožilec Meyer, zapisnikar Parigi, obramba Amòdeo) sta se morala ponovno zagovarjati 58-letni Renato Gaspard iz Ul, Bàtterà 24, krojač po poklicu, in 'njegov svak Antonio Carboni, star 33 let, ki tudi stanuje v Ul Bàtterà 24. Oba sta bila obtožena, da sta neke noči vdrla v urad nekega Sergia Pittona, ki je lastnik _ agencije, ki zastopa v Trstu podjetje «Grandi marche associate». Kazenski sodniki so v marcu letos spoznali oba obtožerica za kriva ter so obsodili Gasparda na 4 leta in 6 mesecev zapora ter 135.00Q lir globe in Carbòriija na 2 leti zapora in 60.000 lir globe. Gaspardu so odmerili večjo kazen, ker je najbolj aktivno sodeloval’ Pri tatvini in ker je bil že večkrat kaznovan. Prav zato so tedaj sodniki sklenili, da bo moral za najmanj dve leti v kmečko kolonijo. Prizivni sodniki so v bistvu potrdili obsodbo. Bilo je ponoči med 22, in 23. februarjem letos, ko sta Gaspard in Carboni odšla z avtom v Ul. Campo Marzio, ki je na splošno zelo slabo razsvetljena. Ko sta prišla tja, je bilo okoli 23. ure. Ustavila sta se blizu poslopja št. 6, kjer je sedež Pittonove agencije. Gaspard je zgrabil za avtomobilsko dvigalo, stopil na streho, nekega avtomobila, ki je bil parkiran pred poslopjem, ter udaril * dvigalom po šipi na oknu agencije. Nato je z istim dvigalom razširil odprtino med srednjima železnima drogovoma, ki ščitita okno. Ker pa se je bal, da so mogoče ljudje, ki stanujejo v sosednih hišah, slišali žvenket razbitega stekla, sta nepridiprava stopila spet v avto ter se odpeljala v središče mesta. V baru «Moderno» sta kupila zavojček cigaret in še potem vrnila v U], Campo Marzio. Ker je bilo vse mirno, je Gaspard zlezel skozi odprtino, ki jo je bil prej pripravil in se kmalu nato znašel v Pittonovem uradu. Iz nekega predala je odnesel 19O.0CO lir v bankovcih po 10.COO lir ter kovancev za 2.864 lir. Tatova pa sta imela smolo. Kmalu potem, ko je Gaspard splezal na prosto, je prišla mimo patrulja letečega oddelka. Agenti so opazili dve osebi, ki sta se skušali skrivati za raznimi avtomobili, ki so bili parkirani v bližini. Začeli so ju zasledovati in kmalu se je pokazalo, da nista nepridiprava imela čiste vesti. Spustila sta.se v beg: eden izmed njiju se je skušal skriti pod neki avto, ki je bil parkiran v bližini, drugi pa je stekel v smeri proti Obrežju Grumula. Blizu bencinske črpalke «Aquila» so ga dohiteli. Slo je za Carbonija, ki se je hotel v zadnjem trenutku iznebiti šopa bankovcev. Potegnil ga je iz žepa in veter je odnesel vsaj dva bankovca po 10.000 lir. Tako se je začela preiskava. Pri Carboniju so našli razen omenjenega denarja tudi žepno električno svetilko, eno rokavico za levo roko ter rezilo za mizarski sko-bel. Carboni, pa je vztrajno trdil, da denarja ni ukradel. Rekel je, da sta s svakom srečala v Ulici Campo Marzio dva moška, ki sta bila visoka približno 1,75 ter sta nosila dolge plašče. Neznanca sta hbtela skriti pod neki sod za smeti neke predmete. Ko sta odšla, sta pogledala pod sod ter našla denar. Gaspard pa se ni dolgo upiral ter je kmalu priznal, da sta s svakom kradla. Pred istimi sodniki sta se zagovarjala tudi 21-letni Francesco Gi. ronda ter 20-letni Gilberto Reggente iz 'Ul, Frescobaldi. Oba sta bila obtožena, da sta 6. fabruarja lani ukradla v 3. oddelku tržaške carinarnice 1,191.000 lir. V aprilu letos je kazensko sodišče obsodilo R.eggenteja na dve leti zapora in 60.000 lir globe, Girondo pa na R. E« D* A.T.A. Trst, Ul. F. Severo št. 5 b — Tel 31893 nudi priznane akumulatorje (baterije) S* A» F* A* in vse elektroavto predmete in nadomestne dele Novi lastnik LISJAK (LISIANI) se vljudno priporoča lomna 'TfiWlTi)Th- predvaja danes, dne 11. t.m. z začetkom ob 16. uri (od 20. uri se predstava nadaljuje na prostem) Lux film MARCIA 0 CREPA («KORAKAJ ALI POGINI») Igrajo: Stewart Granger, Dorian Gray, Maurizio Arena. V ponedeljek dne 12. t.m. z začetkom ob 18. uri — ob 20. uri na prostem — ponovitev filma: «MARCIA O CREPA». KINO «IRIS» PROSEK predvaja danes 11. t.m. z začetkom ob 16. dramatičen film povzet po romanu Johna Herseya AMANTE Dl GUERRA Igrajo: Robert Wagner, Steve McQueen, Shirley Anne Field. i—POLETNI KINO «SATELLITE»—, BORGO S. SERGIO - OB ZAČETKU AVTOBUSA ŠTEV. 21 Predvaja danes, dne 11. t.m. z začetkom ob 20. uri dramatični, Pustolovski film v Warnercolor DESIDERIO NEL SOLE («ZELJA NA SONCU») Igrajo: Angie Dicklnson, Peter Finch., R. Moore. eno leto in štiri mesece zapora ter 40.000 lir globe. Proti razsodbi kazenskega sodišča se je pritožil samo Reggente. Toda tudi na obravnavi druge stopnje ni imel preveč sreče, ker so mu sodniki samo znižali globo na 10.660 lir. Kot smo že omenili, sta Giron-da in Reggente zagrešila tatvino ponoči med .3. in 6. februarjem. V bližini železničarskega kopališča sta preskočila ograjo in se potem napotila peš v staro prosto luko. Vlomila sta vrata carinarnice in tako prišla do uradov 'Najprej sta skušala izkopati iz zida majhno blagajno, toda to se jima ni posrečilo. Potem sta obrnila na tla neko mizo ter razbila dno predala. V notranjosti pa sta našla ključ, ki je odpiral blagajno. MNIC1PALIZACIJA MESTNIH AVTOBUSOV ODOBRENA Občina bo v roku šestih mesecev odpovedala koncesijo družbi ATA Obširna debata je pokazala nujno potrebo, da občina čimprej prevzame to službo v korist skupnosti ■ ATA v avtobusni službi ni upoštevala dovolj potreb Pevme, Oslavja in Sovodenj ■ V torek 13. /, m. ponovna soja občinskega sveta Mali oglasi AINO predvaja danes universal ILFAN PROSEK-KONTOVEL dne 11. t.m. z začetkom ob 16. uri barvni film TASMA DELL’OPERA k .. .. i _ ... . Igrajo: Herbert («PRIKAZEN V OPERI») Lom, Heather Sears, Jan Wilson. KOPALNE OBLEKE, perilo, poletne bluzice iz pletenine, noaavice ter vse sezonske artikle za ženske, moške m otroke p0 najalžjib cenah v Trstu, dobite pri «MAGLIABELLA» na Kor zu Garibaldi 11 (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Postre ženi boste v vašem jeziku FANTA za trgovino jestvin išče Tavčar, Piazza Vico št. 3. POKRIVANJE POUOV In podi iz plastike, guma. linoleum od 300 lir dalja, preproge In plastične preproge za hodnike vseh vrst. žimnice za kopanje od 3900 lir dalje, žimnice iz platna spremenljive v naslanjač za morje od 5500 lir dalle dobite pri «1TALPLAST». Trst. Trg Ospe-bale 6. tel. 95-919. CINE FOTOMATERIALE ŠEGULIN Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361 Vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo. HVALA! URARNA - ZLATARNA •— LAURENTI Trst, Largo S. Santorio, 4 Tel. 723240 Bogata Izbira ur ln zlatnine za POROKE in KRSTE Poseben popust ! Občinski svet v Gorici je imel v petek sejo s precej obsežnim dnevnim redom. Vendar pa je bila osrednja točka razprava o povišanju cene vozovnic na mestnih avtobusih in pa sklep o muniti-palizaciji mestne avtobusne službe, ki se je končno tudi občinski odbor odločil zanj ter ga postavil na dnevni red. Razprava o tem vprašanju sc je zavlekla pozno v noč in se je zaključila okrog ene ure po polnoči z glasovanjem o obeh točkah. Za povišek cene je glasovalo 16 svetovalcev, proti pa 13. Proti so glasovali svetovalci KPI, PSI, SDZ, PSDI in MSI. Za municipalizacijo mestne avtobusne službe se je izreklo 23 svetovalcev, dva od PLI sta glasovala proti in štirje od MSI pa so se vzdržali. Pri tem je prodrl predlog občinskega odbora, ki je določal, da je treba zadevo najprej predložiti v proučitev enemu ali več tehnikom in potem najkasneje v roku šestih mesecev dati formalno odpoved sedanjemu koncesionarju. Svetovalci KPI in psi pa so predlagali, naj bi dali formalno odpoved sedaj takoj in v določenem roku bi lahko proučili in uredili vsa tehnična in druga vprašanja, ki so s tem v zvezi. Pred glasovanjem se je kot rečeno razvila dolga in podrobna de- AUTOFORNITURE CARLO LUPO Trst, Ulica S. Francesco 18 Rezervni deli za avto Hat menjalniki, amortizatorji bati, ležaji, tesnitveni obroči preobleke in preproge za avto KINO SKEDENJ predvaja samo danes, dne 11. t. m. z začetkom ob 18. uri (ob 20.15 se predstava nadaljuje na prostem) izredni film QUEL NOSTRO IMPOSSIBILE AMORE («Najina nemogoča ljubezen») Igra: Sara Montiel nepozabna Violetera. Film je v technico-lorju. bata, pri kateri so govorili poleg podžupana dr. Gallarottija, ki je v odsotnosti župana vodil sejo, še odbornik Martellani, ki je podal poročilo o pripravah in o delu posebne komisije, ki je imela nalogo proučiti vprašanje bodoče u-reditve mestne avtobusne službe, njemu pa so sledili Fantinni (PS Dl), dr. Battello (KPI), odv. Sfiligoj (SDZ), Chiozza (PLI), Zulia-ni (PSI), Musina (MSI), odv. Mayo (PLI) ter Culot in Calderini oba KD. Fantini (PSDI), ki je bil poleg Zulianija, Culota in Maye član že omenjene komisije, je v svojem posegu ugotovil, da je mestna avtobusna služba v Gorici med naj-dražjimi v Italiji, da se vrši zelo pomanjkljivo ter z zamudo ter da gre zadnji avtobus v Sovodnje že ob 13.20. Municipalizacija bo prinesla korist, čeprav bo treba v začetku premostiti nekatere težave Dr. Battello (KPI) je poudaril, da bi bilo bolje za občino, če bi to službo rounicipalizirali ze pred' leti, ko so to zahtevali socialisti in komunisti; dempkristjanska večina pa se je odločila za ta korak šele, ko privatno podjetje ne more več naprej in se mu zdi, da premalo zasluži. Tudi on je ožigosal slabo upravo sedanjega zakup nika ter zahteval, naj mu dajo takoj odpoved, da bi občina lahko v predpisanem roku prevzela to službo. Omenil je tudi, da je povišek voznine neutemeljen, kpr ima von-cesionar dolji^k in se govori o 12 milijonih letno. Občinska upra- Danes in jutri 11. in 12. t. m. velik javni ples v Grojni v prostorih gostilne pri mostiču. Začetek ob 20. uri, konec ob 1. uri po polnoči. Na razpolago je prvovrstno briško vino in Peršolada, dalje ocvrte ribe in piščanci. Postrežba prvovrstna — prostor za parkiranje. va bi morala uvesti boljšo kontro lo in pregled računov. Odv. Sfiligoj (SDZ) je tudi naglasil potrebo po večji kontroli od strani občine. Zato je bil proti povišanju voznine, dokler se ne ugotovi njena upravičenost. Zuliani (PSI), ki je bil član pripravljalne komisije, je poudaril da gre za vprašanje javne koristi in da je treba pri tem izvajati določila konvencije, ki jo ima občina s koncesionarjem. Omenil je, da je vozni park ATA že ves izrabljen in je že v celoti amortiziran ter bi ga bilo potrebno obnoviti. Koncesionar ATA je že večkrat prekršil določila konvencije in za-15 se mu isto lahko odpove kar takoj. Glede podražitve vozovnic, jo poudaril Zuliani, da to ni upravičeno, ker ATA uporablja brezplačno občinske garaže in poslopje, kjer ima avtokaroserijo ter prejela pogonsko gorivo po znižani cehi proste cone. Pri tem je omenil podjetje Bonezzi iz Tržiča, ki nima takih ugodnosti in vrši bolje avtobusno službo v tem kraju. Posameznim govornikom je na koncu odgovoril odbornik Martellani, nato pa je dr. Gallarotti stavil obe zadevi na glasovanje, potem ko je vnesel v predlog za municipalizacijo še izrecno določilo, da bo občinska uprava dala koncesionarju ATA odpoved koncesije najkasneje v roku šestih mesecev, dišča. To je razvidno že v primeru Pevme in Oslavja, kjer so ukinili mestni avtobus, dočim je avtobusna služba na progi Gorica - Sovodnje precej pomanjkljiva. Ker je ostalo še večina drugih točk dnevnega reda nerešenih, bo ponovna seja občinskega sveta v torek 13. t.m.’ob 21. uri. Bivši kvestor na goriškem županstvu Dosedanji goriški kvestor dr. Pervilli je imel pretekli petek poslovilni obisk na goriškem županstvu, kjer ga je sprejel podžupan dr. Gallarotti in se mu zahvalil za njegovo delo, ki ga je opravil .kot kvestor v Gorici v korist prebivalstva naše pokrajine. SINDIKALNI VIST! Uspela stavka v tržiškem pristanišču Neplačane nadure pri Delavskih zadrugah Nova notranja komisija v umobolnici Kot poroča Delavska zbornica, je bila včeraj od 11. do 12. ure stavka delavcev v pristanišču por-torosega v Tržiču. Istočasno so stavkali tudi šoferji pri prevozu lesa za Spia Viscosa. Posebna delegacija delavcev pod vodstvom sindikalista Bergomasa je bila včeraj ob 11:30 pri goriškem prefektu ter mu predložila, da se takoj da v uporabo novi del nakl^dišča, da ne bi usmerjli blaga v druga pristanišča, Poleg tega je delegacija prosila za posredovanje glšde napeljave luči-V pristanišču, ker gremo že proti jeseni1, in za takojšnjo klasifikacijo pristanišča, kar je v zvezi z njegovim finansiranjem. Delegacija je opozorila tudi na vest v časopisju, da je neki zasebni podjetnik uklenil urediti na svoje stroške del nakladišča, kar bi pomenilo, da so bile ppslpne pristojnemu ministrstvu prošnje za funkcionalne avtonomije trgovskim podjetjem, kar bi povzročilo veliko škodo pristaniškim delavcem. Pokrajinski sindikat CISL se je te dni pritožil na pokrajinsko zvezo trgovcev v Gorici proti vodstvu Delavskih zadrug. To vodstvo je namreč podaljšalo delovni urnik svojih uslužbencev ob sobotah za eno uro, da bi tako nadoknadilo zaporo' trgovin ob sre-f dah popoldne, ne da bi za to plačalo uslužbencem kakšno doklado, Sindikati poudarjajo, da je to v nasprotju s predpisi gorišijj prefekture, o. zapori jestvinskih gnvin ob sredah. Zato naj njerto Vodstvo ukine podaljj delovnega urnika, ali pa ga pla-’ca kot izredne delovne ure. Prejšnji teden so bile v pfllk*#-jinski umobolnici v Gorici volitve notranje komisije uslužbencev te ustanove, ki s® dale naslednje re-zultgter vpisanih volivcev 148, volilo jih je 120, izvolili so 11 članov notranje komisije. Pred nekaj dnevi so člani komisije izvolili za svojo tajnico gospodično Lino Gerometta in ,za podtajnika gospoda Alda Pigo, unsi),® J fan» iiiiiiiiiiiiii ini ii iiiiiiiii n n min m nuni m iiiiiiiiiiinTiiiiiii,l„iiiiiiiiiiiiiiliiiii„i,i,,li,il„iiliii„iilliliill„i„,iliilliliilia,il,i,llliilillii,i„„„iii„Tilitillllliiililllliiim Za žrtve potresa v Skopju so darovali na Goriškem Včeraj so na zbirnem centru SKGZ v Gorici zbrali še naslednje prispevke za pomoč ponesrečencem v Skopju: V blagu so prispevali: N.N. iz Gorice, Terezija Bregant iz Stan-dreža ter Isohna Biasini, Pepi Brešan, Kamila Paglavec, Avgust Ambrožič, Štefanija Cotič, Mirja Delpin. Milka Terčič, družina Kocjančič, Anton Petejan in Marko Kukavec iz Podgore V denarju; iz Gorice,- N.N. 1000 in Adolf Merkuža 1000 lir. Skupaj 2000 lir. fz Podgore: Marija Todisco 700, Štefanija Lukman 1000, Milka Komavli 500 in Pepi Brešan 1000 lir. Skupaj 3200 lir Iz Ronk; Mirito Vižintin 5000, na kar bo prevzela občina mestno ' Matej Boschin 1000, Avgust Pa- avtobusno službo v svojo upravo. Z odobritvijo municipalizacije te službe je bil napravljen važen u-krep, katerega praktične koristi in prednosti pa se bodo pokazale šele pozneje, ko bo občina v lastni režiji lahko uvedla potrebne izboljšave in odpravila razne pomanjkljivosti, ki so jih navedli tudi svetovalci v svojih posegih in med katerimi je tudi zapostavljanje predmestij na korist mestnega sre- MLADINSKI IZLET NA KOROŠKO 15. in 16. t.m. priredi Mladinska iniciativa izlet na Koroško. Ker bo avtobus iz Trsta lahko peljal tudi skozi Gorico naj se mladinci, ki bi želeli na izlet do ponedeljka javijo pri Karlu Primožiču na O-slavju. Radio Trst A 8 00: Koledar; 8,30: Poslušali boste; 9.00: Kmetijska oddaja; 9.30 Cvetice v slovenski pesmi; 10.00 Maša; nato Igra orkester Beltram. 11.15: «Mojca», pravljica; nato Ve- ?n ™°v"? K Kolf Prvenstvo; Sele harmonike; 12.00: Slovenska i,0-0?- GIasbeni leteči krožnik; 10.30: nabožna pesem; 12.30: Glasba po NEDELJA, 11. AVGUSTA 1963 sence; 22.10: Glasbeno instrumentalni koncert. II. program 7.45: Jutranja glasba; 9.00 Ju 9,30: Svetovno kolesarsko Željah; 13.30: Glasba po željah; 14.45: Na klavir igra Erroll Gar-ner; 15.00: Ansambla Bennett in Ostenvald; 15.20: Don Marino Barrato jr.; 15.40: Jam session; 16,00: Dela velikih mojstrov; 17.00: Popoldanski ples; 18,00: Kinoklub; 18.30: Godalni orkestri; 19.00: Pojeta Traversi in Celentano; 19.15: Nedeljski vestnik: 19,30: Operetna fantazija; 20.00: Šport; 20.30: Revija pevcev; 21.00: Folklora z vsega sveta; 21.30: Skladbe za godala: 22.00: Nedelja v športu; 22.10: Plešite z nami; 23,00: Pontonska vokalna glasba. Naši poslušalci čestitajo; 13.15: Obvestila; 13.30: Za našo vas; 14,00: Koncert; 14.15: Operni koncert; 15.15: Zabavna glasba; 15.30: Danes popoldne; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: «Pod lipco zeleno»; 20.40: Medigra na godalih; 20.50: Športna poročila; 21.00: Hačatur- ___________ „„„ Jan: Gayane, radijski prerez opere; 11.30: Svetovno kolesarsko prven- j*1'401 Orkester Percy Faith; 22.15: 9.30: Plošče, Trst Kmetijska oddaja;, Koper 12.00: Svetovno kolesarsko prvenstvo; 10.30: Glasba za praznični dan; Stvo; 12.10: Plošče tedna; 14.00: Nedeljski orkestri; 15.00: Glasbena prizma: 15.15: Oddaja za avtomobiliste; 16.00: Svetovno kolesarsko prvenstvo; 17.00: Glasba in šport; 18.35: Vaši izbranci; 19.50: Srečanje med notami; 20,35: Sama glasba; 21.35: Evropa poje. III. program 17.05: Dve Brtttenovi skladbi; 17.55: Max Frisch: «Herr Bidermann in gli incendiari»; 19,00: Ghedinije-ve skladbe; 19.15: Poljsko slov- stvo; 19.30: Vsakovečerni koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Bocche-rini in Clementi; 21.20: Webrova o-pera «Oberon». 5.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro: 8.00: Prenos RL; 8.40: Domače viže; 9.00: Naša reportaža: 9.15: Zabavni zvoki; 9.45: Moški zbor «Delamaris» iz Izole; 10.00: Prenos RL; 10.30: Arije iz Verdijevih oper; 11.05: Reportaža; 11.15: g-Poje Betty Jurkovič; 11.30: Operet- I ni program; 12.10 in 12.50: Glasba | po željah; 12.37: Zunanjepolitični pregled; 13.40: Glasba po željali; 15.15: Domače pesmi; 16.00: Prenos RL; 19.00: Orkester Basso-Valdam-brinl; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 22.37: Športna nedelja; 23,00: Prenoš RL. Slovenija 5,00: Dobro jutro; 6.30: Napotki za turiste; 8.00: Prežihov Voranc: Nagrada; 8,30: Dvajset minut z mladinskim zborom Glasbene šole Va- Hitru popravila in prodaja TV apuralov pralnih hI rojev «dekirogospodinjskih predmetov I ^ TRE VIS AN I nočmi in rti oc i • 8 ID* l/m®»ll Tl—» c .. .. Qlh ^ ie 3, . (6-276 I 6.30: Ital. pesmi tn plest; 8.30: Kmetij- Trst, Vta S Nicolo 21, tel 24-018 ska oddaja; 9.00: Nabožna glasba; Popravila1 Via delle Milizie 3 I Skupni program JRT ; 23.05: GÌas-bena medigra; 23.10: Glasba starih mojstrov. Ital. televizija 8.45: Svetovno kolesarsko prvenstvo; 10.15: Kmetijska oddaja; 13.00 Svetovno kolesarsko prvenstvo 18.00: Program za najmlajše; 19.25 «Peppmo al balcone» — VI, epizoda; 20.15: Športne vesti; 20.30: TV dnevnik; 21.05: A. Dumas: «Il cavaliere di maison rouge»; 21.50: Znanost v Izraelu; 22.40: Športna nedčlja. DRUGI KANAL 18.00: Dreiser: «Ameriška tragedija» — VI. nadaljevanje; 21.05: TV dnevnik; 21.15: Poletno vzdušje; 22.20: Borba proti gangsterjem. Ponedeljek, 12. avgusta 1963. 18.00: Program za najmlajše; 20.00: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Churchill: Neustrašna leta, «Izkrcanje v Normandiji»; 21.55: TV priredba: «Zgodba o tatovih»; 22.20: Simfonični koncert; 23.00: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Dnevnik; 21,15: Evripid: «Feničanke»; 23.40: Športne vesti. Jug. televizija 10.00: Kmetijska oddaja: 17.30: Prenos prvenstvene košarkarske tekme «Crvena zvezda»: «Olimpija» — do 19.00; 19.45: «Avto cesta 1963» — filmska reportaža; 20.00: TV dnevnik; 20.45: «Ogledalo z dvema obrazoma» — francoski umetniški filmi; 22.15: Poročila. sana glasba; 14.00: Na programu Hindemith; 14.30 in 15.15: Glasba pod vedrim nebom; 15.00: Po dnevnih vesteh svetovno kolesarsko prvenstvo; 16.30: Verdijeva opera Alda; 18.50: Plesna glasba; 19.15: slušalci čestitajo; 10.00: Se pomni- daja za otroke; 2000: TV dnevnik; Športni dnevnik; 20.25: G. Cassie- te, tovariši; 10.30; Glasbeno db- 20.30: Tedenski športni pregled; n: «Dove abita il prossimo»; 21.00: poldne: 11.30: Nedeljska reportaža; 20,45: Slavko Banovec «U prolazu»; Radijska križanka; 22.00: Luči ln 11.50: Tisoč pisanih taktov; 12.05: TV drama; 21.30: Poročila. raždln; 8.50: Haendel: Sonata štev. 5 za flavto in klavir; 9,05: Naši po- Ponedeljek, 12. avgusta 1963. 19,30: «Naši sončni dnevi» — od- hor 500, Terezija Fujlan 200, Luciano Dellale 250, Roža Cotič 500, Franc Devetak 1Q00, Stefan Vižintin 1500, Mirko Devetak (Pa-lir) 1000, Emil Cotič 1000, Frančiška Urdih 500, gostilna «Alla Roc ca» 2000, Stefan Urdih 200, Franc Gergolet 350, Karla Pivec 1000, Mario Beccia 500, Luigi Devetta 400, Mirko Frandolič 500, Sergej Korošec 500, Anton Gergolet 500, Bruno Gergolet 200, Emil Gergolet 300, David Devetta 200, Anton Ladič 100, Franc Jarc 1000, Jolanda Jarc 1000, Alojz Urdih 500, Ivan Špacapan 1000, Jožef Gergolet 300, Karlo Pahor 200, Jožef Pavletič 350, gostilna «Tomnž» 500, Otello Laurentic 500, Doro Devetta 500, Vladimir Frandolič 1000, Lino Sibau 500, Rozina Jelen 500, Maria Pahor 500, Anton Delbene 200, Justina Frančeškin 2C0, Marčelo Frančeškin 200, Franc Peric 500, družina Paropat 1000, Viktor Žele 500, Ferruccio Cernie 500, Mario Bastiani 200, Dominik Juren 500, Ivan Devetak 200, Anton Gorjup 300, Krištof Devetak 250, Štefanija Delbene 250, Ivan Pahor 1000, Leopold Vižintin 200, Alojz Ferfolja 250, Stanko Frandolič 500, Edo Vižintin 1000, Vilko Peric 500, Miro Peric 600, Marušič (Šmit) 300, Avguštin Ferfolja 500, Evgen Jarc 1000, Jožef Vižintin 500, gostilna «Alla Pesa» 1000, Marija Cornar 200, Fortunato Valente 500, Aleš Devetta 500. Skupaj 41.100 lir. Iz Vrha-Gabri], dodatni seznam prispevkov, ki jih je zbrala tamkajšnja župnija za žrtve potresa v Skopju; zbrani znesek je na razpolago skopjanske škofije: Na Vrhu; Ivana Cotič 1000 in Lidija Lorenzini 500. V Gabrjah; Katerina Kranjc 500, družina trgovca Tercuz 1000. Anton Černič 500, Mihael Tomšič 500, Jože Boškin 200 in Milka Cernie 1000. Skupaj 5200 lir. Prejšnja vsota 2.645.290 — Danes objavljeno 51.500.— Skupaj let bo z lastnimi prevoznimi sredstvi. Vpisovanje in podrobnejša pojasnila na sedežu SPZ v Ulici Ascoli 1-1. v Gorici. 2.696.790,- V nedeljskem seznamu darovalcev iz Podgore se je vrinila neljuba pomota, ki jo danes popravljamo: 4000 lir je darovala družina Munič-Ambrožič in ne Marija Ambrožič, S SPD na Kriške pode Slovensko planinsko društvo iz Gorice priredi dne 15. in 16. t.m. izlet na Kriške pode z vzponom na Križ na Stenarju (2600 m). Iz- ...................................m.immmmimi SPOROČILO ŽUPANSTVA V Doberdobu še čakajo državno posojilo za ceste Odobreno pa je posojilo 19 milijo- nov za V zvezi s člankom o potrebi asfaltiranja ceste, ki pelje od Doberdoba k jezeru in dalje proti Jamljam, ki je bil objavljen pred nekaj dnevi v našem listu, nam je županstvo iz Doberdoba poslalo pojasnilo, da je občinska uprava že pred približno štirimi leti zaprosila pri Državni blagajni v Rimu za posojilo v znesku 15 milijonov lir, z namenom, da bi s tem zneskom popravili in asfaltirali poleg ceste k jezeru tudi cesto, ki pelje iz Poljan naravnost v Palkišče. Do danes pa na to prošnjo županstvo še ni prejelo nobenega odgovora. Ce bo zaprošeno posojilo odobreno, bo občinska uprava takoj poskrbela za ureditev te ceste, ki je velikega pomena za razvoj turizma na tem kraškem področju zlasti v poletnih mesecih. Pred nekaj dnevi pa je županstvo prejelo sporočilo, da je upravni odbor državne blagajne v Rimu odobril za šolske gradnje na Goriškem za 127 milijonov lir posojil. V tej vsoti je vključenih tudi 19 milijonov za popravilo šole v Doberdobu. Za to posojilo je občina zaprosila pred tremi leti in sedaj bo omogočeno popravilo šolskega poslopja, ki ga je v resnici potrebno. Štipendije za študij bolnih za otroško paralizo Državna zveza za borbo proti otroški paralizi je razpisala 50 štipendij po 100.000 lir vsaka za leto 1963-64 za otroke, ki so rojem v času od 1942 do 1957 in so bolni za ot ruško p*rsl’7o. Prošnje na piustem papirju naj napravijo popravilo osnovne šole starši ali varuhi do 15. septembra t.l, in jih naslovijo na občinsko zastopstvo omenjene zveze. Prošnji je treba priložiti potrebne dokumente. ’ Prijave v slovenski dijaški dom v Gorici Uprava slovenskega dijaškega doma v Gorici nam je poslala naslednje obvestilo: Starši, ki nameravajo vpisati svoje otroke v šolskem letu 1963-64 v slovenski dijaški dom kot redne ali zunanje gojence, morajo vložiti prošnjo ‘za sprejem napisano na posebnih tiskovinah, ki jih lahko dobijo pri upravi tega zavoda. Tak? prošnje bo uprava sprejemala, dokler bo še kaj razpoložlji. vih mest v zavodu. Podrobnejša pojasnila in navodila lahko dobijo prosilci pri u-pravi slovenskega dijaškega doma v Gorici, Ul. Montesanto 84, vsak delavnik od 10. do 12. ure. Prispevki za izboljšavo zemljišč okrog Tržiča Pokrajinsko kmetijsko nadzor-ništvo sporoča, da so z nedavnim odlokom raztegnili veljavnost prispevkov za izboljšavo zemljišč v okviru «zelenega načrta» tudi na področje okrog Tržiča. Posestniki vodnega konzorcija okrog Tržiča, ki bi radi dosegli prispevek za izboljšave na svojih parcelah, naj napravijo prošnjo, v kateri naj se sklicujejo na člen 22 «zelenega načrta», na Kmet i-sko nadzorništvo v Benetkah, S. Stas. Calle Tron 1961. Včeraj sta se poročila v Standreču DANILO NANVT, tiskar pri podjetju Lukeiii » Gorici, in ELVIRA CERNE iz Standreža. Člani športnega društva Inventine, katerega odbornik j« ženin, želijo novopo ročence-ma obilo sreče na njuni skupni življenjski poti. Njim se pridružuje naše uredništvo. Zbirališče prispevkov za pomoč Skopju Na osrednjem zbirnem centru, na sedežu SKGZ in SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1-1, ki deluje ob delavnikih od 8. do 14. ure se nadaljuje zbiranje denarnih prispevkov. Doma je padel Včeraj nekaj po 12. uri so pri-neljali v goriško civilno bolnišnico 32-letnega Bruna Buzzinellija iz Far«, ki si je pri padcu doma ranil levo koleno. Pridržali so ga za 10 dni na zdravljenju. Nesreče«; padec s kolesom žene iz Št. Mavra Včeraj popoldne nekaj pred 16 uro se je 32-letna Angela Moran-din iz St. Mavra, Conigo 5, peljala po cesti blizu svojega doma s kolesom, na katerem je imela pred seboj tudi svojega otroka. Ta je ponevedoma vtaknil med vožnjo nožioo med špice prvega kolesa ter s tem povzročil padec matere, ki se je precej hudo poškodovala. Domači so takoj poklicali avto Zelenega križa, ki je ponesrečenko odpeljal v goriško civilno bolnišnico. Tam so. ji zdravniki ugotovjlj zlom desne r SUPER TJU1N LU1S D’ O R ★ HOTEL ★ TURIST ★ LJUBLJANA Dalmatinova 13, tel. 37-110 Hotel ima moderna ležišča, dobro kuhinjo in zmerne cene HOTEL «ADRIA» ANKARAN Telefon 741-12 nudi gostom v sodobno preurejenih prostorih prvovrstno hrano in izbrane pijače — Spoštovanim gostom priporočamo tudi restavracijo «LAZARET» ^3&ss«S Italijan Vicentini v mavrični majici V cestni vožnji za ama-terski svetovni naslov Hotel restavracija «LUCIJA» v Portorožu vabi na odlično kuhinjo in izbrane pijače OBIŠČITE NAŠ NOČNI BAR V PIRANU, ODPRT JE VSAK DAN OD 23. URE DALJE. — MEDNARODNI ARTISTIČNI PROGRAM SPLOŠNA PLOVBA PIRAN vzdržuje z modernimi tovorno potniškimi ladjami redno prozo Jadran-Južna Amerika — via Zahodna Afrika (Rljeka Split, Napoli, Genova, Marseille, Casablanca, Dakar, Conakry, Tako-radi, Tema, Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires) redno linijo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo, Indonezijo, Japonsko, ZDA — Zahodna obala sredozemske luke) TER NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od •00« do lt.SOO ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja iSploina plovbaa Piran, Zupančičeva ulica 24, ln na naše agente po vsem svetu. Telegrami; Plovba Piran Telexl: 035—22, 035—21 Telefoni: 72-170 do 72-177 «TAF» TURISTIČNA AGENCIJA PRIMORSKE poslovnega združenja gostinskih in turističnih podjetij okraja Koper, priporoča svoje agencije in menjalnice v Kopru, Sežani, Kozini, škofijah, Hrvatinih, Izoli, Portorožu, Piranu in hoteli na Primorskem Med ženskami zmaga Belgijke Yvonne Reynders RENA1X, 10. —t- Flaviano Vicentini, ki je imel prvič čast obleči piavo majico italijanske reprezentance, jo je danes zamenjal z majico z mavričnimi barvami. Vicentini je namreč postal na cilju krožne proge Renaix svetovni amaterski prvak v cestni vožnji. Na start se je prijavilo 152 kolesarjev, ki so predstavljali 28 držav. Prvi krogi so služili kolesarjem, ki so jih morali prevoziti 12 v skupni dolžini 196 km in 800 m, le za razgrevanje. Kljub temu so nekateri ali zaradi okvar ali zaradi padcev odstopili. Borba se je razvila šele po o-smetn krogu, ko se je Belgijec Hysmans naveličal družbe in se sam odpravil na pot, Ko je kazalo, da bo po dolgi samotni vožnji prišel do naslova, se je v zadnjem krogu začela ofenziva, ki jo je sprožil Nemec Bolcke. Ta se je pognal za beguncem in tako dal možnost zasledovalni skupini, da »e je razredčila. V zadnjih kilometrih, ko je Bolcke dohitel Hysmansa ,sta se beguncema pridružila tudi Francoz Bazire in Italijan Vicentini. Vsi so složno vozili do ravnine pred ciljem, kjer se je Vicentini iznenada odločil za napad. Bazira s tem sicer ni presenetil, vendar Francoz ni mogel ničesar proti odločnem sprintu Italijana, ki je prvi privozil do cilja. Start žensk za svetovno kolesarsko prvenstvo v cestni vožnji se je danes zjutraj prgcej zavlekel. Ob 8. uri so bile vse tekmovalke na startu. Manjkale pa so predstavnice Sovjetske zveze, ki so menile, da bostart ob 10. Po dvajsetih minutah čakanja pa.suite predstavile starterju in dirka *e je ka-1 čela. Na 65.600 km dolgo pot se je odpravilo 27 kolesark iz Anglije, Belgije, Severne Koreje, Francije, Luksemburga in Sovjetske zveze. V prvem krogu se je dvajset kolesark držalo skupaj, ostale pa so vozile z malenkostno zamudo. V drugem krogu je izpadla svetovna prvakinja v zasledovalni vožnji Angležinja Burtonova, ki je padla in so jo morali bolj iz previdnosti kot iz potrebe sprejeti v bolnišnico. Tretji krog je še bolj razredčil vodilno skupino, ki se je skoraj kompaktno predstavila na cilj. Tu je prišlo do ostre borbe in Belgijka Reynderseva si je zagotovila mavrično majico svetovne prvakinje v cestni vožnji. TAKO NA CILJU ZENSKE AMATERJI ! 1. Y. REYNDERS (Bel.), ko je prevoznila 65,600 km v 2 urah 03T8”, s povprečno hitrostjo 32,578 km; 2. Scls (Bel.) 3. Puromien (SZ) 4. Elegees (Bel.) 5. Popper (V.B.) 6. lllingworth (V.B.) 7. Briks (SZ) 8. Kirilova (SZ) 9. Elsy Lacobs (Luks.) 10. Gaillard (Bel.), II. Rjabccnko (SZ). 12. R. Vissac (Fr.), 13. M. T. Naessens (Bel.), 14. R. Thuin (Fr.) 15. Bower (V.B.), vse s časom zmagovalke; 16. Ruf-worth (V.B.) z zaost. 3'53”, 17. Cleiren (Bel.), 18. Cakohova (SZ), 19. Ganneau (Fr.), 20. Crow (V.B.) z 10’09”, 21. Youm Bo Ryeul (S. Koreja) 10’39”, 22. Flageolet (Fr.) 12,30”, 23. Yen Yeurig (S. Koreja), 24. Boube-chiche (Fr.) 12*36”, 25. Ludwig (Luks.). 1. FLAVIANO VICENTINI ko je prevozil 196,800 km urah 10*20”, s povprečno trostjo 38,062 km ; 2. Francis Bazire (Fr.) 3. VVilfried Bolke (Nem.) 4. Joseph Huysmans (Bel.) 5. Germen Karstens (Hol.) z ost. 28” 6. Hendrik Cornelisse (Hol.) 7. Paul Lemetayer (Fr.) 8. Roger Sweerts (Bel.) 9. Julìen Stevens (Bel.) 10. Camille Vincke (Bel.) 11. Stefanoni (It.) 12. Gimondi (It.) 13. Gosta Pctterson (Šved.) 14. De Paux (Bel.) 15. Mugnaini (It.), 32” 16. Pingel (Dan.) 1T6”, 17. Beterse (Hol.) 1T6” 18. Den Hartog (Hol.) 19. Bollenberg (Nem.) 2*53” 20. Dumont (Fr.) 21. Melihov (SZ) 3*37” 22. Delisle (Fr.) 3*58” 23. Kapitanov (SZ), itd. <«•>( v * ;![ 1 1 • i M- Hotel Confini i*o*ito'io2, —- tei. «13!.. s svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno letovanje. Prvorazredna ku-Dinja. Istrske specialitete Dnevno godba In ples KRANJSKA GORA (810 m. nad morjem) HOTEL ERIKA tel. 855 I HOTEL RA10R tel. 828 DOM V PLANICI tel. 818 lo prijeten letni oddih, vključite v program Vaših it le to v tudi obisk KRANJSKE GORI. OBIŠČITE NAJLEPSE PODZEMSKO ČUDO NA SVETU POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16. in 18. uri. Izredni obiski po dogovoru z upravo «AVTOPROMET» - Gorica nudi potnikom ln turistom prijeten in hiter prevoz z avtobusi od vznožja Triglava do Jadrana ter vrši tudi vse vrste tovornih služnosti. HOTEL «JELOVICA» - BLED - TEL. 316 (Nadaljevanje s 3. strani) ter povlekla k sebi na sedišče. «Da», je dejala Ingrid in se mirno usedla k njej. «Kako nesrečno je vaše ljudstvo.», je še vzdihnila in pogladila po roki Anko. Fanta sta jima tedaj prinesla kozarec malinovca. Stala sta pred deklicama, kajti ostali sedeži so že bili vsi zasedeni. Nemo sta gledala v tla. Kaj jima je bilo tedaj v mislih? Ali sta mislila na komaj prekinjeni prepir? Zakaj si nista pogledala v oči? «Ivan Kovačič!» je tedaj zadonel glas bolniške sestre, ki je klical na pregled. «Tukaj sem,» je odgovoril Ivan. Ivan je pogledal Anko, Ingrid in tudi Renza in stopil za sestro. Medtem je prišlo še več mladeničev in starejših ljudi. Stali so v vrsti in čakali, da jih uradnica vpiše. Stari zidar pa je stal sam, v kotu čakalnice in ni govoril z nikomer. Veseljak, ki je sedel na stoli, ei poleg Ingrid, se je šalil i tnanko: «Ti, ki si debela, boš gotovo oddala za deset takih kot sem jaz, ki sem suh!». «Dala bom, kolikor je bodo hoteli odvzeti. Sicer pa je prav, da tudi tebi spustijo nekoliko krvi, da boš bolj miren,» mu ni ostala dolžna znanka. «Prav rad jo dam, posebno danes,» je odvrnil veseljak. «Ce pride celo človek, ki je izmučen od deli, kot tintile možak v ko-tUi potem jo moram dati še prej ALBIN ZABRIC Srca so se odprla... stindvajsetega julija so posluša- j|j li v hotelskem vrtu radijske ve-sti, ki so že javljale, da že po- jjj šiljajo pomoč Švedska, ZDA Ita- ji! lija, SZ, Zahodna Nemčija in ta- jj; BLED vabi Hoteli ob Jezeru, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba ln ples, pravljične izletniške točke in druga razvedrila ter čolnarjenje po jezeru jaz, ki sem sedel v pisarni,» je dejal. «Da, ali jaz sem Makedonec,» se je šele tedaj oglasil možak v kotu čakalnice in se grenko nasmehnil. «A-a-a! Vi ste Makedonec,» je bilo slišati hkrati nekaj glasov. Glasovi so bili polni sočustvovanja za starca. «Ali imate morda koga v Skopju?» so ga vprašali. «Da, v samem Skopju imam ženo in dva otroka...», je tiho odvrnil starec in se spet stjsnil v kot čakalnice. «Ahmet Sulejmanovičl» je tedaj Zadonel glas sestre, ki je vabil na odvzem krvi. Prišli sta na vrsto tudi Ingrid in Anka. Fanta sta ju tedaj že čakala pred vrati. Ingrid pa tedaj ni stekla takoj k Renzu. V skupini ljudi, ki so čakali v vrsti je opazila očeta in mater Bila je tam dolga vrsta njenih sonarodnjakov. Naštela jih je devet) «Jaz sem bila prva,» j« tedaj vzkliknila veselo. «Al; lahko grem?», se je tedaj obrnila k staršema. «Seveda, otrok,» je dejala mati. Ko pa je njen oče opazil, da jo zunaj čaka Renzo pri svojem vozilu, je stopil k njej : «Kdo pa je tale gospod?» jo je vprašal strogo. «Oprosti, oče! Bila sem zmedena, pa ga nisem predstavila niti tebi niti mami. To sem pa mislila storiti nocoj, po večerji,» je dejala. Oče je sprejel roko, ki mu jo ,ie ponudil Renzo. Zagledal se je v obvezo na njegovi roki, nato pa dejal: «Dragi sinko, tako pa ne! Ne boš vozil ti ! To je prepovedano po odvzemu krvi. Zato sedita zadaj oba, bom odpeljal vozilo jaz!» je dejal in hotel stopiti v avtomobil. Renzu je bilo nerodno. Ni vedel, kaj bi odgovoril, ko je zaslišal to karanje že ob prvem seznanjenju. Čutil pa je prijetno skrb za njegovo in Ingridino zdravje. Na to ni bil pomislil, da je nevarno voziti motorno vozilo po odvzemu krvi. Zato je čutil posebno hvaležnost do preudarnega moža n dejal: «Ali smem počakati, da oddajte kri tudi vi in gospa. Bomo potem odšli skupaj v hotel,» je s težavo izvlekel iz suhega grla. «Lahko, ali peš... Avtomobil pustimo, kjer je,» je odvrnil gospod in odkorakal spdt v vrsto, k svoji ženi, ki ;e začudena opazovala zunanji prizor. In tisti večer nesrečnega še- ko naprej. Po tlakovani ulici pa je poleg jjj hotela stopal starikavi možak, jj! 4»* Imel je v rotei kovček in si je jjj JLl venomer nekaj popravljal okoli lii klobuka : «Makedonec!» je Vzkliknil I- lij van. jj; Starikavi mož se je obrnil. Po- -jj WjV gledal je veselo družbo okoli til K-À mize in hotel dalje. Ali tedaj jjj je že bil pri njemu Ivan in ga i|| ------- prosil, naj pristopi bliže. HOTEL* «ZORA» * IZOLA* s svojim obratom «BELVEDERE» nad Izolo priporoča novi MOTEL restavracijo In av-tokamping HOTEL PALAČE PORTOROŽ priporoča svojim gostom termalne morske kopeli v novih termah Hotel TRIGLAV Koper Telef. 16 - Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt, nočni bar s programom. - Priporočamo svoje o-brate Giusterno z olimpijskim bazenom ln restavracijo «Riža-na», s specialitetami, postrvmi in rečnimi raki n . n „ NOVA GORICA, Jr A K K ™dl udobne s°- be po zmernih TJT /~k rT' C1 I cenah. Prvoraz-11 U 1 Cj Li redna kuhinja -Ples v četrtek, flfktfFf' A Ples vsak dan ra- Cr\JI\lCiS\ zen ponedeljka- HOTEL ,#SLONw LJUBLJANA Titova 10, tel. 20644, 20645 (Jugoslavija) Opozarjamo spoštovano Javnost na naše usluge, M Jih nu. dlmo v kletni restavraciji, kjer sl lahko postrežete s hladnimi In toplimi malicami, kosilom In večerjo iz domačih specialitet po zelo pristopnih cenah. Hotel Vam nudi 177 modernih ležišč. V moderno urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vse domače in tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavami. V nočnem BARU se lahkp vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih in mednarodnem artističnem programu. Sprejemamo rezervacije za manjše In večje družbe, Telefon 20-641-44. HOTEL «VIPAVA» v vipavi se priporoča «Hitim na avtobusno postajo,» jljQRAND HOTEL TOPLICE je odvrnil možak. ;!:" «Samo za Irenutek, samo za lil BLED Telet. 222, 223, 224 odprto celo leto, lastno kopališče s čolni, termalno kopališče. Pred in po sezoni znižane cene trenutek,» je dejal Ivan in ga jj: skoraj 'odvlekel za seboj'. Ko so' Ostali iz omizja slišali, jjj da je Ivan klica! Makedonca, so l|j postali takoj pozorni in že pri-pravili stol tudi zanj. Ivan pa lije takoj pojasnil, da mož hiti na jjj avtobusno 1 postajo; odpelje se |jj domov, pogledat kako je z nje- |jj govo družino. jjj Možaku je bilo n.eprijetno. Ni jjj bil vajen gosposkemu obnašanju. jjj Nespretno je sprejemal darila, jjj ki so mu jih dajali Renzo in jjj____________________________ Ingrid, Ivan in Anka, in ko ga j;; je stari Nemec vprašal, od kod jjj je, je le kratko odgovoril: ?Hotel «KRIM» «Jaz sem Makedonec,» in se je jj: obrisal z rokavom čez vlažne jjj oči. «Makedonec iz nesrečnega jjj Skopja,» je dostavil ter z da- jjj riji pod pazduho odhitel, skoraj ji: tekel proti avtobusni postaji, ji: PARK HOTEL ■ BLED Telet. 284 , 338 - 200 ležišč, restavracija, kavarna, nočni bar, plesna dvorana «Kazino» ■ Penzion za mladinske grupe a 1610 dinarjev skozi celo sezono. Bled Telef. 415 ln 419 - Se tako zahtevnim gostom postrežemo z domačimi In tujimi Jedmi — Izbor pristnih vin — Udobno opremljene sobe. Obiščite znana zdravilišča v Sloveniji ROGAŠKA SLATINA — zdravi bolezni želodca In prebavil DOBRNA — zdravi ženske bolezni LAŠKO — specialno za rehabilitacijo Invalidov Informacije pri Turističnih uradih ali upravah zdravilišč omenjenih krajev. Cena pensiona 1800-2400 dinarjev. Vodilno turistično in avtobusno podjetje v Sloveniji Generalna direkcija v Ljubljani, Dvoržakova II poslovalnice v Mariboru, Celju, Sentilu, Ljubljani (tri poslovalnice), na Bledu, Jesenicah, v Postojni, Kopru, Sežani, Fernetičih, Piranu, Portorožu, Opatiji, Sisku, Zagrebu in Dubrovniku. PAS KOMPAS izvršuje vse vrste turističnih uslug — stalna krožna potovanja z avtobusi po Jugoslaviji — v vsaki poslovalnici MENJALNICA tujih valut Gosfilna «Maček» LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 15-17 Vas vabi na razne primorske in druge specialitete ter se priporoča za cenjeni obisk! k Hotel BELLEVUE LJUBLJANA priporoča cenjenim gostom domačo in mednarodno kuhinjo — Terasa — Vrt GRAND HOTEL UNION LJUBLJANA. Miklošičeva št. 1 Tel 20-750, 21-742 Nudi vse gostinske usluge po zmernih cenah ter se priporoča za cenjeni obisk ALBIN ZABRIC &i«s;B!Ha«::::ij::iSi:::jiS:::HB:i::HH18i3::ui:Ì::::!!H!nn:H:!nH!U;:n;S:t!ip^^^ JOŽE VERČA N: ©«/MAREZIG do MADRIDA 55. «To za prvo silo. Za ves teden imaš tudi rezervirano in plačano sobo v hotelu Central. Kaj bo potem, bomo videli. Vsekakor se oglasi jutri na naši sekciji.» Gino je naglo odšel, jaz pa sem si naročil večerjo. Hotel Central je bil na istem trgu, prav v bližini restavracije. Bil sem utrujen in zaspan. Sklenil sem, da pojdem kar spat. Sel sem po kovček, ga prenesel v hotel in prosil vratarja za ključ. Na stopnicah se mi je pridužilo mlado dekle. Prijela rne je za roko in me odpeljala v mojo sobo. Mislil sem, da je sobarica. V sobi je pa kar sedla na mojo posteljo in začela govoriti italijanski. Vprašal sem jo, kdo je in kaj dela v Parizu. Začela mi je pripovedovati; «Doma sem iz Trsta in živela sem pri Sv. Jakobu. Za silo si pomagam tudi s slovenščino. Oče mi je padel v svetovni vojni. Ostala sem sama z materjo. Mama se je kmalu spet cmožila in doma mi ni bilo več obstanka. Ko so zasedli Italijani Trst, je začelo mesto propadati. Težko je bilo najti pošteno siužbo. Tržačani so se začeli izseljevati, odhajali so s trebuhom za kruhom. Tudi jaz sem se pridužila neki skupini, ki je šia v Francijo. V Parizu sem se seznanila z nekim Italijanom, ki je imel nočni bar. Vabil me je, naj pridem k njemu za natakarico. Podpisala sem pogodbo za tri leta. V začetku je bilo še kar v redu, kasneje pa me je začel gospodar zasledovati. Nekoč me je opil in zapeljal. Postala sem njegova ljubica. Ko se me je naveličal on, me Je začel zlorabljati njegov sin. Kasneje pa sta me obla silila, da sem se udajala zdaj temu, zdaj onemu, češ da s tem privabim več gostov v bar. Tako sem padala globlje in globlje.» «Pa zakaj se nisi uprla? Zakaj si nisi poiskala kakšne bolj poštene službe?» sem jo vprašal. Tudi Francija ni več Indija Koromandija. Francozi živijo dobro, toda tujce izkoriščajo. Le redki dobijo kako dobro mesto. Po treh letih sem zapustila bar in sklenila začeti novo življenje. Imela pa sem smolo. Denar, ki sem si ga z treh letih prislužila, je kmalu splahnel, nqve službe pa nisem 'dobila. Bila sem spet prisiljena prodajati svoje telo. Padala in padala sem globlje in globlje, dokler nisem postala to, kar sem.» ' '"V.; 'j Z robcem si je brisala solze in hlipaje dejala; «Ne boš verjel, vendar je res: če bi le dobila človeka, ki bi se z mano poročil, bi mu bila najzvestejša žena na svetu!» Vse telo ji je trzalo v krčevitem joku. «Ne podi me stran, nikar me ne podi!» je prosila. «Kam pa noj grem? Ne denarja nimam ne svojcev ne stanovanja. Ostane mi samo še Seina!» Pretreslo me je. Torej tudi take tragedije je prinesel fašizem. , Naslednjega dne sem se zglasil najprej na italijanski sekciji. Sprejel me je Nicoletti. Skušal sem analizirati politično in gospodarsko situacijo v Italiji. V političnem pogledu vlada v Italiji brezobzirno nasilje. Komunisti so v strogi ilegali. Socialistični in komunistični listi so ustavljeni, njihove tiskarne zasedene ali razdejane, njihovi sedeži požgani. Vsi vodi- telji opozicionalnih strank so po zaporih ali v konfinacljah. Fašizem pa ni rešil socialnega problema. Po mestih vlada velika brezposelnost. Mnogo delavcev dela samo po nekaj mesecev na leto. Plače so majhne, davki visoki. Nihče ne dobi dela, če ni član fašističnih sindikatov. Hudo trpijo tudi mali in srednji, kmetje. Dušijo jih davki in posestva gredo na boben. Na splošno je življenjski standard v Italiji prav nizek. Večina je nezadovoljna, posebno še delavci in mali kmetje. Fašizem se drži pokonci samo z bajoneti. Po razgovoru ml Je rekel Nicoletti, da me obišče čež osem dni v restavraciji na Place Saint- Michelu. «Kar se tiče tvoje zaposlitve,» je še dodal, «sem že govpril pri komiteju in te pošljemo na politično delo v južni del Francije.» Od tod sem šel na jugoslovansko sekcijo. V pisa,rni sem naletel na Ljubomira Iliča, ki je danes generalmajor v JLA. Sprejel me je prijazno in kmalu sva bila v živahnem pogovoru. Najprej sem mu pripovedoval o svojem političnem delu v Italiji, o zaporih in konfinaciji, nato pa kako sem zbežal v Jugoslavijo. «In kako je v Jugoslaviji?» me Je vprašal. «Tudi v Jugoslaviji ljudje niso zadovoljni,» sem mu odgovoril. «V deželi vlada velika brezposelnost, kmetje so vsi zadolženi in se pritožujejo nad velikimi davki. Življenjski standard delavcev in kmetov je nizek. V političnem pogledu Je sicer večja svoboda, komuniste pa preganjajo skoro prav tako brezobzirno kakor v Italiji.» Nato sem mu pripovedoval o tem, kako smo trosili komunistične letake v Zagrebu in kaj vse sem doživel v zagrebških zaporih. «Tudi francoske oblasti ne marajo komunistov,» mi je odvrnil Ilič. «Biti moramo previdni. Ilegalci smo in moramo delati za zdaj v okviru Ljudske fronte. Pri francoskih obla-steh se nikar ne izdajaj za komunista, to bi ti prej škodilo kot koristilo. Le če bomo delali v okviru Ljudske fronte pre- vidno in premišljeno, nam ne bodo mogle oblasti do živega in bomo imeli uspehe.» Ko sem se poslavljal od Iliča, sem mu še povedal, da me pošlje najbrž italijanska sekcija na politično delo nekam na jug. «Preden odpotuješ iz Pariza, se oglasi še kaj pri meni,» mi je rekel. «Delal boš lahko hkrati tudi za nas. Domenila se bova, Medtem ti pripravim tudi nekaj propagandnega ma-i teriala v slovanskih jezikih.» Naslednjega dne sem se odpravil v okolico, da bi obiskal svoja dva brata, Milka in Ivana. V opekarni, kjer sta bila zaposlena, ju nisem več našel. Tam sem izvedel, da stai bila izgnana, iz Pariza in okolice in sta zdaj v Agenu v okraju Lot-et-Garonne. Francoski fašisti so se hoteli s silo polastiti oblasti. Delavci pa so se uprli in so z mogočnimi demonstracijami to preprečili. Vse tujce pa, ki so jih policaji med demonstracijami polovil), so izgnali iz mesta. Tako tudi moja dva brata. V tovarni sem dobil samo Milkovo ženo in dva svaka-Pri njih sem ostal tn dni. V tem času sem se zanimal za delo in življenje v opekarni. «Ta opekarna je ena najstarejših v Franclji,» mi je pojasnil svak. «Stroji so primitivni in brez tehničnih in zaščitnih naprav. Delo je na akord, Stiskalnice so še na* ročni pogon. Ilo* vica je trda in polna drobirja, čistiti jo morajo s posebnimi slrguljami. V vodstvu tovarne so Francozi, med delavci pa so sami inozemci. Največ je Italijanov, Poljakov, Belgijcev in Spancev. Francozom niti na misel ne pride, da bi se lotili takega baraškega dela. Zaslužek Je menda najslabši v državi. Delavci delajo v skupinah, pri eni stiskalnici dela včasih vsa družina, tudi dekleta in celo nedoletni otroci.» (Nadaljevanje sledi) (3REDNI61VO: TRST - UL MONTECOH1 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-838 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica 8. Pellico Ml. Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St. 20 - Tel. št 37-338 - NAROČNINA: mesečn» 656 11, - Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 64(81 Ur - FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno «BO din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-0374 - Za FLRJ: ADII o/,S, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, teleL 21-928, tekoči račun pri Narodni banki » Ljubljani 600-14 603-86 - OGLASI: Cene oglasov; Za vsak mm v Urini enega st lpca: trgovski 130, finančno-uprr >i 200, oamrtnice 150 Ur — MaH oglasi 40 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravt " Odgovorni urednik: STANISLAV KENKU — Izdaja bi tiska Založništvo tržaškega tiska, Trat