Korak šmarsko-rogaškega učiteljskega društva. Šmarskosrogaško učiteljsko društvo je na svojem občnem zboru dne 15. t. m. sto* rilo korak, ki je v marsikakem oziru znači= len za sedanje razmere in zasluži, da se ga osvetli in otme pozabljivosti v svrho po= znejšega občudovanja konsekventnosti, dis scipline in logike, ki vlada še v enem delu učiteljstva. Od 72 članov je bilo navzočih 54 in od teh je glasovalo 45, da ostanejo sicer še v UJU, pač pa prekinejo vse zveze s poverjes ništvojtn LJJU Ljubljana ter pristopijo k zvezi okrajnih učiteljskih društev »Edin« stvo«. Kdor pozna razmere, ki vladajo med učiteljstvom tega okraja, tega ta sklep sam na sebi ni mogel osupniti, posebno še, če ve, da se je ta korak pripravljal že mesece in mesece in se je čakalo le ugodnega tre= nutka in na zunaj vsaj na videz lepega iz* govora. Poglavje o narodnem in državnem edin= stvu se jc premlevalo ponovno pri različnih zborovanjih in pod različnimi naslovi seveda v obliki in tonu, kateri jc končno moral privesti v takih razmerah živeče in delujoče učiteljstvo tja, kjer ga je hotelo imeti ne= kaj odločilnih posameznikov. Za nameček se je še privleklo pošast, ki ji je ime sindikalizem in hoče vse uni= čiti, da ne omenjamo podpisov, ki so se pobirali na daljšo izjavo, češ. da naj se vsak podpiše, kdor je za narodno in držav* no edinstvo. Skrbno pripravljeni izstop iz poverje? ništva je maskiral na dnevnem redu »odgo* vor povcrjeništva na naše sklepe«. To je kratek potek dolgotrajnih do= godkov, ki so privedli do takega kurijozne* ga koraka. Katero društvo je lahko v UJU? . Zakaj UJU basira na sreskih društvih, katera so združena v posameznih pokraji« nah v poverjeništva UJU. Torej ne more biti nobeno sresko društvo direktno član centrale UJU, ampak le potom pristojnega poverjeništva. Za sreska društva v Slove« niji je UJU poverjenistvo v Ljubljani, tako so nam vsaj pridigovali prej, da sc morajo vsa društva podvreči disciplini in le potom poverjeništva občevati z UJU. In nobeno društvo ni kršilo tega! Zveza »Edinstvo« pa ni Hikako povers jcništvo UJU ravno tako ne, kakor ni irios gla popreje biti tako poverjeništvo bivša »Slomškova zveza«. Torcj če se prekinejo zvezc in odpovcdo listi pri pristojnem po^ verjeništvu, potem sresko društvo ni in ne more biti več član UJU. In tako bo morala večina onih, ki je bila zapeljana po bcsedah drugih, spoznati, da ni več član UJU, če ostane pri društvenem sklepu. To je menda logika, ki jo razume vsak otrok, le v šmarskorogaškem učiteljskem društvu nekaterim ni šla v glavo, drugim pa morda iz teh ali onih ozirov ni smcla, ker tiče pod vplivom višjih sil. Stanovska disciplina. Kar se pa tiče stanovske discipline, je pa poscbno poglavje. Priznajo, da so v manjšini po svojem naziranju, a ker večina noče plesati prav po istih taktih, ki jih daje manjšina, potem pa gremo T.. V navadnem besednjaku se to imcnuje nediscipliniranost, v drugih pa tudi terori« zcm. Zakaj če razumevam stanovsko discu plino v onem smislu, kakor so jo ravno zas htevali od manjšine vedno oni, ki jo sedaj najbolj kršijo, dokler so bili na vodilnih mestih — seveda, potem se borim za svoje ideje legalnim potom, dokler končno ne zmagam, ali pa propadem. Ako pa užaljen izstopim, če ne prodrem proti večini, pos tcm mi vsak otrok lahko očita, da ne po== znam discipline. Resnico te trditve bode odslej skušala vcčina šmarsko=rogaškega učiteljskega dru= štva na svoji koži. Zakaj kljub vsem raz= meram je gotovo še tretjina članstva, ki inis sli s svojo glavo, ali pa ki bode še izpre* gledala, da vodi tak korak v pogubo, ne pa v dobrobit stanu in šole. Zakaj: Kdor ruši stanovsko edinstvo, ta ni in tudi ne more biti za narodno edinstvo, pa če še tako po« vdarja svoje. Predpogoj narodnemu edinstvu je cdin* stvo v posameznih stanovih. Brez icga je narodno edinstvo nemožno. Boj za osvoboditev učiteljskega stanu je težak, a sigurno je, da napoči tudi za uči= teljstvo dan, ko sc osvobodi vseh »jarmov« in preko več zaprek grc, tem vcčjc bo spo* znanje in tem trdnejša bo zmaga svobodc.