Trošarina na vino. V zadnjem »Slov. Gospodarju« se nam je v članku o trošarini na vino vrinila pomota. Pravilno se mora glasiti: »Če vinogradnik ne stanuje na področju tiste občine, v kateri se nahaja njegov vinograd, potem mu finančna direkcija na prošnjo lahko dovoli iz vinograda za hišno uporabo največ do 200 litrov. (Dozdaj je bilo samo 100 litrov, v bodoče se bo torej lahko dovolilo do 200 litrov.) Pletarska šola v Ptuju. Sprejsm učencev. Pletarstvo zamore kot domača obrt nuditi mnogim, posebno takrat, kadar kmetijsko delo počiva, lep zaslužek. S to obrtjo si pa lahko ustvarijo svoj obstoj tudi one osebe obojega spola, katere vsled svoje pohabljenosti ne morejo opravljati drugih poslov in je njih živlienski obstoj odvisen le od milosti svojcev, javnosti ali občine. Državna pletarska šola v Ptuju ima namen izvežbati v pletarstvu in vrboreji, praktično in •teoretično osnovni šoli odrasle učence in jih usposobiti v dveh Solskih letih pletarskim pomočnikom. Slednjič pa po dovršeni učni dobi pomaga do ^aslužka, ako ne bi mogli izvršovati pletarstva na svojih domovih. Učna doba traja dve leti. Kot redni učenci in učenke se sprejmejo v I. letnik šolskega leta 1930/31, ki se prične 1. septembra 1930 oni, ki so dovršili z dobrim uspehom najmanjo osnovno šolo. Učenci prejmejo šolske potrebščine brezplačno, morajo se pa za časa učne dobe sami vzdrževati. Za vpis je potrebno, da predlože krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, pri mladoletnih pa tudi izjave staršev, odnosno varuha, da bodo skrbeli za vzdrževanje učenca, Sirašna snša v Ameriki. V Amerikl že traja suša celih osem tednov in je povzročila poljedelstvu 500 milijonov dol. škode. Bo grozovito slaba letina in gospodarski propad, ako ne bo dežja, ker je vročina neznosna. Vse je prepričano, da bo znašala letošnja letina 40 do 50 odstotkov manj nego v navadnih letih. Koruze sploh ne bo. Radi slabe košnje so morali živinorejci po farmah zaklati velik del živine in bodo zelo pogrešali naraščaj. V neznosni vročini uspeva edino še p?enica, katero nameravajo uporabljati radi pomanjkanja koruze za krmljenje živine. Zelo opasna nevarnost za velika mesta je pomanjkanje mleka radi prepičle prehrane goveje živine. Na stotine gozdnih in travniških požarov je bilo v državah ob Mississipiju. Reke so se posušile in iz mnogih krajev poročajo, da poginjajo ribe. Celo za pitno vodo je stiska in stane na primer v zapadni Virginiji čaša vode 5 centov. Več sto oseb je umrlo radi solnčarice. Letošnja suša je najhujša v zadnjih 57 letih. Nekaj iz zgodovine konjskih dirk. Konjske dirke so gotovo toliko stare kakor zgodovina človeštva. Pisane podatke o pravih konjskih dirkah v današnjem smislu imamo iz srednjega veka. V srednjem veku so gojili brze konje bogati knezi ter vojvode. Znano je, da je posedal vojvoda Wirtemberški lepe mlade žrebce. V nemškem mestu Marbach je bila v srednjem veku žrebčarna, ki je bila last vojvode. Z žrebčarno je bilo združeno pokrito dirkališče ter dirkalni most, kjer so se vežbali v hitri ježi vojvode in plemiči. Nemško mesto Stuttgart je posedalo poseben travnik, na katerem so prirejali konjske dirke. Omenjeno mesto je bilo še lastnik 8 peskom posute dirkalne ces-te, ki je peljala iz Stuttgarta v Cannstatt. Javne dirke so posečali domačini in tujci. Povabila k dirkam so. razposlali na volilne lcneze ter stanove. V vabilih so bili navedeni nataneno dirkalni pogoji in darila. Dirkalna vabila so nabili tudi na mestna vrata in sicer mnogo pred pričetkom dirke. Zgodovinsko dokazano je, da je priredil vojvoda Urh Wirtemberški 3. maja 1511 posebno znamenito dirkalno veselico, za katero so bila razposlana vabila že celo leto pred pričetkom. Dirkalni prostor je bil dolg eno miljo in je bil prirejen med Neeckarweichlingen in Beningen. Na konjih so jezdili (dirkali) ob .tej priliki dečki. Cilj je bil kup slame. Prvo darilo je bila srebrna kupa, drugo lok, tretje meč. Opisana je tudi še konj3ka dirka v nemškem mestu Nordlingen leta 1495. Ob tej priliki je prejel konj zmagovalec, ki je bil last Eberharda starejšega Wirtemberškega, 18 sežnjev najboljše svile. Svileno darilo najboljšemu konju dirkaču je poslal kardinal. Avtomafične vremenske pcstaja v območju severnega tecaja. Približno 4 milijone kvadratnih kilometrov obsega površina krog severnega tečaja, na kateri se tvori vreme, ki je odločilnega poiriena za celi svet. Krog severnega tečaja je ono središče, kjer se drže nakopičeno zračni toki, ki so prihrumeli proti tečaju iz smeri ravnika (ekvatorja). Ti zračni toki se pretvorijo baš na površini krog tečaja v ciklone (viharje), ki razsajajo po Severni Ameriki, Evropi in Aziji. Ti vetrovi, ki sa razlivajo po severnem delu zemeljske oble, utisnejo tem krajem poseben vremenski značaj glede: temperature, padavin in vetrovnih prilik. Ako bi bilo mogoče natančno opazovati vremenskg prilike ob severnem tečaju, bi bila lahkota, natančno prerokovati vreme na le za en dan, ampak za cele tedne v naprej. Zanesljiva vremenska prerokovanja bi bila neizmernega pomena v gospodarskem oziru in glede tujskega prorneta. Znano je, da ni severno od 85 stopinje severne širine nobene trde zemlje in da so tukaj vremenske prilike tako slabe, da izključujejo stalno človeško bivanje. Lansko leto so zgradili Rusi na otoku Cooker (80 stopinj 19 minut severne širine) radijo postajo za opazovanje vremena. To je dossdaj najbolj severna vremenska"opazovalnica, s katere pošiljajo potom radijo valov dnevna vremenska opazovanja na severu po celem svetu. Drugo leto bo otvorila Danska posebno radijo postajo ob rtu Kolubia na Grantovi deželi (84 stopinj severne širine). Ta postaja bo še vedno oddaljena od severnega tečaja 650 km. Ker si obetajo učenjaki toliko od vremenskih beležk z najbolj severnih pokrajin, kjer je bivanje človeku onemogočeno, so sklenili na predlog ruskega znanstvenika