š!ev. 24 Cena 15 din PTUJ, dne 19. junija 1959 Letnik Xfl IV. KONGRES ZKI - pregieif boja kamunistov za socializem Glede na IV. kongres ZKS. ki se bo začel v torek, 26. junija t. 1., smo nekaterim delegatom z ob- močja bivšega ptuj:?kega okr-sja, lodročju delavskega, uprav- ljanja je v naši ptujski občini še precej ožine zlast.i v sistemu de- lavskih svetov in upravnih odbo- rov. Gmprej morarrto odpraviti tudi hibo, da se premalo čuti v kolektivu, da je nosilec deteVske- ga upravljanja. Celotni kolektiv tudi premalo pozna dejansko sta- nje svojega podjetja, kako gospo- dari, kakšna je proizvodnja. kakšni problemi nastajajo in v čem so uspehi. Z organi delav- skega upravljanja premalo sode- luje tudi gospodarska operativa. Člani ZKS bomo morali naš si- stem dela bolj približati konkretni praksi. Ugotavljam tudi premalo povezave med organi delavskega in družbenega upravljanja. Tudi sodelovanja ni dovolj. Četrti kongres ZKS bo obravna- val vse te probleme v luči nalog članov ZKS ter bo sprejel ustrez- ne sklepe skladno s programom 7. kongresa ZKJ. Deilegati ZKS iz ptujske občine se bomo potrudili aktivno sodelo- vati na kongresu in po kongresu uresničevati njegove sklepe.« Jože Vrbnjak p3 pravi: »f*rvič v svojem življenju bom sodeloval na- kongresu Zveze ko- munistov Slovenije kot delegat in to v komisiji za delavsko in družbeno upravljanje, kjer bom dobil bogate izkušnje in smernice, ki mi bodo koristile v nadaljnjem delu v osnovni organizaciji. Najvažnejše vprašanje osnovne organizacije v našem kolektivu IKLIP v Ptuju je predvsem do- sledno izvajanje programa Zveze komunistov, ki ga proučujemo in uveljavljamo pri našem vsako- dnevnem delu. Vloga, ki jo ima naša osnovna onganizacija, se predvsem odraža v poHtični in vsestranski vzgoji članov Zveze komunistov in celotnega delovne- ga kolektiva, nadalje v nenehni skrbi za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev naših delav- cev, skrbi za čim uspešnejši raz- voj našega podjetja, utrjevanju in razvijanju organov delavskega upravljanja, konkretni pomoči sindikalni organizaciji v delovnem kolektivu, uvajanju nagrajevanja po učinku, dviganju delovne sto- rilnosti in pravičnem nagrajevanju delavcev za doseženo delovno sto- rihiost. Mislim, da je nujno potrebno, da se v Ptuju čimprej ustanovi centralna menza ter omogoči, da bodo dobili ljudje po ugodnih ce- nah kvalitetno, okusno hrano, prav tako pa je nujno rešiti vpra- šanje toplega obroka-malice, kar bo ugodno vplivalo na delo\mo storilnost, zdravje in razpoloženje delavcev. Po vrnitvi s IV. kongre- sa bom vse .svoje sile posvetil skupaj z mojimi delovnimi tova- riši, da sklepe kongresa izvedemo v življenje, da z njimi seznanimo vse delavce v našem, prav tako pa v ostalih kolektivih.« Po Dravskem polju že cvete krompir Ženevska konferenca je dožive- la konec preteklega tedna hudo preizkušnjo. Vse je kazalo, da bodo miniistri pospravili kovčke in odpotcvalt. Tako razburjenje je nastalo po zadnjem sovjetskem predlogu, da bi še za eno leto podaljšal: četvorno c'la bi že našli kakš- no rešitev tega zamotanega pro- blema. Amerški zunanj: minister Herter je tokrat reagiral naj^bolj odločno. Gromiku je dejal, da se na takšni osncivii nimajo več o čem pogovarjati, le-ta pa je talkoj iz- rabil priložnost in zatrdili svoje- mu ameriškemu kolegu, da je nji- hiov predlog le predlog, ne pa ultimat :n da o njem še vedno lah- ko dtskut:rajo. Že konec preteklega tedna so razširjala glasove, da bodo kon- ferenco za določen čas preložrli, v p-onedeljek pa so vedeli pove- dati, da iz tega ne bo nič. Kljub temu pa kaže, da bodo konferenco prekinili, da bi v rciku enega ali dveh mesecev našli novo rešitev ber'f:ns^ke krize. Če tokratna konferenca ne bo uspela, ne smemo v kratkem nit: pričakovati kc^nference na najvišji ravni. V zvezi s tem bodo tudi odnosi med Vzhiodom :n Zahodom še naprej napeti, ak natančneje, odnose bodo preko hladne vojne še bolj napenjali. Zato menimo, da bi zunanji ministri morali do- seči vsaj načelno soglasje za ne- kaj perečih vprašanj, da bi jih nato lahko odpravili šeli držav. Človeštvo hoče mir, kajti reševa- nje problemov z ^vojno v sedanjem obdobju ne* vodi nikamor. Tega se brzda ne zaveda sku- pina skrajnežev v zahodnem ta- boru. Istočasno s poskusi spora- zumevanja vodijo agitacijo za oboroževanje, za izgradnjo ' ra- ketnih oporišč in še močnejše strnjevanje okoli ZDA, da b: se laže uprli tako imenicvanemu »na- padalnemu svetovnemu komuni- zmu«. Eno takšnih prizadevanj je, da bi v Grčiji inšta>'rali raketna izstreiišča. V Itaiijd so to že do- segli in na^mesto, da bi Evropo razbremenili strahu pred vojno, jo še bolj pogrezajo v nevarnost svetovnega spopada. Čeprav govorijo, da pride vse ~ slabo iz Vzhoda, je Hruščev takoj odgovorili na najnovejša oborože^ valna prizadevanja Zahoda s pred- logom, da bi na Balkanu crgani- zjrali brezatomski pas. Takšen predlog je naša država takoj fk>- zdravila. predlagala pa je, da bi m.orali k pasu priključiti še Ita- lijo, ker je iz geografskega stali- šča Apeninski poliotck sedaj tako povezan z Bajkanom, da pas brez zahodne sosede ne bi imel prave veljave. Ne glede na to, da je brezatom- sk. pas samo vmesno obdobje in da imajo orožja, ki z lahkoto premagajo vse daljave, je že pii- pravljenost na pogajanja o tej temi takšen moralni uspeh, da bi se za človeštvo splačailo žrtvovati čas m napor V politiki ne d:se- ga.io uspehov z velik m: dejanji, pač pa s kcptčenjem postopnch dosežkov m sporazumov. Kako naj človeštvo naenkrat prekine oboroževanje, lahko pa to doseže z ustanavljanjem brezatom^sk-h ipasov, z vojaškimi razredčenimi eonam;, s sporazumcm o ustavitv' atomskih poskusov, s pogodbo o delnem zmanjšanju vojaških sil in s podobnim Konference med Vzhodom in Zahodom samo do- polnjujejo to splošno težnjo :n zato moramo gledat: v pred!og:h za brezatcmske pasove, za sesta- nek šefov držav samo člene, pre- ko katerih b zagotovili člo>veštvu mir in napredek. Pet kilometrov Pesnice brez poplav Del prekopa Pesnice nad cesto v Go- rišnici v smeri Mo- škajnc. Regulacija Pesnice se je že pri- bližala Gorišnici in je sedaj nova, urejena, 43 m široka struga Pe- snice že dolga 5 km od izliva Pe- snice v Dravo do sedanjega grad- bišča v Gorišnici, kjer delajo pre- kop, ki bo skrajšal strugo Pesnice za 800 metrov in čigar obrežji bo vezal nov železobetonski most pri Kovačecevi domačiji nekaj metrov južneje od starega lesenega mostu čez Pesnico. Stara struga '^esnice bo zasipana z materialom, ki so ga pridobili pri novem prekopu. Dela na Pesnici z zanimanjem ogledujejo vsi, ki se vozijo ali gredo po cesti Ptuj—Ormož skozi Gorišnico. Cerkno se dela nov prekop na obeh straneh ceste, še to prometa ne ovira, ker še ta ni stekel po novem obvoznem nasipu, ki bo prevzel ves promet med ča- som graditve novega mostu. Levo in desno od ceste * vidijo hribi zemlje, izkopane z žerjavom in z lopatami iz širokega in razmero- ma globokega prekopa, po kate- rem bo tekla poleti mirna in topla, rib polna Pesnica, ki ob talitvah snega in deževnih dneh spomladi in jeseni močno naraste in zdivja iz krive in ozke struge po Pesni- ški dolini čez travnike in ceste. V 5 km predelu, kjer ima Pesnica novo urejeno strugo, ni več po- plav. S tem so ustvarjeni vsi po- goji, da se izdela za območje Formina, Cvetkovc in Osluševec z desetinami in desetinami ha kme- tijskih površin načrt za sodob- nejše izkoriščanje kmetijskih zem- ljišč z melioracijami in takimi tehničnimi ukrepi, ki omogočajo racionalno gospodarjenje. Vodna skupnost porečja Drave Maribor. Kmetijsko pospeševalni zavod Ma- ribor in Občinski ljudski odbor Ptuj so že pristopili k pripravam za izdelavo načrtov za pravilno izkoriščanje zemljišč zlasti na desnem bregu regulirane Pesnice. Na gorišniškem sektorju Pesnice dela sedaj nad 250 delavcev iz bližnjih vasi pa tudi iz najbližjih vasi Hrvatske. Zaposlenih pa je tudi 25 voznikov, moških in de- klet, ki prevažajo s svojimi vpre- gami zemljo z obrežij prekopa Pesnice in zavažajo staro strugo, kamor bodo zvozili nad 15.000 k-ubičnih metrov zemlje. Pri iz- kopih zernlje je v veliko pomoč žerjav, ki dvigne obenem 1 m' zemlje in drugega materiala iz struge. Iz struge, ki bo zasipana in po kateri še teče Ppsnica, po- bira posebna ekipa delavcev ka- menje, ki bo uporabljeno pri pre- kopaj za utrditev obrežja. Pri iz- kopavanju zemlje za prekop na zapadni strani ceste so bili de- lavci in vodstvo del opozorjeni na zakopano težko mino iz 2. sve- tpvne vojne, ki je bila globoko v zemlji in bi jo lahko sprožilo le težko vozilo ali žerjav. S pravilno odstranitvijo te nevarnosti so se lahko dela mirno nadaljevala in k sreči pri delih na Pesnici doslej ni bilo težkih nesreč. Regulacija Pesnice od njenega konca navzgor po Pesniški dolini proti njenemu srednjemu in po- zneje proti začetnemu toku je velik korak pri ustvarjanju bolj- ših pogojev za dvig kmetijske proizvodnje v lepi Pesniški dolini, ki bo tudi vplivala na zbližanje njenega prebivalstva s cilji so- cializacije. v torek, 16. jurriia, je bila v Ptuju prva skupna seja komisije za gospodarske in komunalno po- litiko in komisije za družbeni standard in delovne odnose pn Občinskem sindikalnem svetu Ptuj, ki sta obravnavali vprašanje družbene prehrane delovnih ljud' in vprašanje ustanovitve central- ne menze družbene prehrane v Ptuju. Po daljši razpravi sta komisij; sprejeli priporočila, na.i sindikalne uodružnice v mesecu juniju "iga- nizirajo v svojih delovnih kolek- tivih posvete in predavanja o vlo- gi stanovan.iskih skupnosti in po- moči družinam in naj s>^ na teh posvetih in v vseh razpravah sprejmejo konkretn: sklepi. Po- sebno je važno, da sindikalne or- ganizacije in Občinski sindikalni svet akti/no sodelujejo v priprav- ljalnih odborih stanovanjskih skupnosti, katerim je treba nu- diti vsestransko pomoč in mate- rialno podporo s strani delovnih kolektivov. Sindikalne podružnice naj po- večajo skrb za čim bolj kvalitet- no in zdravo prehrano svojih de- lavcev. V zvezi s tem vprašanjem sta komisiji ugotovili na osnovi številnih predlogov in želja de- lavcev Veliko potrebo, da se v Ptuju čimprej ustanovi centralna menza družbene prehrane, ki bo nudila našim delovnim ljudem kvalitetno in ceneno prehrano. Ker pa so potrebna za ustanovi- tev centralne menze družbene pre- hran* v Ptuju velika finančna sredstva, sta kom.isiji mnenja, da bi nudili vsem delovnim kolekti- vom toplo donO'dansl'o eno'onč- nico — malico, kar bi na.i bila prva stopnja v načrtnem reševa- nju tega važnega vprašanja. Ko- misiji sta mnenja, da je potrebno, da se pričijie vprašanje centralne menze v okviru stanovanj.ske skupnosti takoj reševati, vendar načrtno, da bi naj tak velik obrnit predvideli v bodočih novograd- njah. Le tako bi namreč 7a'joto- vili, da bi bila centralna menza sodoben in prijeten prostor, v ks- terem bi naši delovni ljudje z ve- likim zadovoljstvom prejemali dnevne obroke prehrane ter se počutil) kot doma. Potrebno bi tudi bilo poskrbeti, da bodo v menzi zaposlen; taki ljudje, ki bo- do s človeško toplino stregli de- lovnim ljudem in skrbeli, da b^ hrana res okusna in primerne ka- lorične vrednosti. Nadaljna naloga sindikalnih 0»-- ganizacij je, da podučijo vse Član- stvo o pomenu pravilne prehrane za njihovo zdravje ter fizično kondicijo in predvsem na ta način povečajo število koristnikov naših tx)dočih obratni;! menz. O vseti teb vprašanjih bo š.rša razprava v ponedeljek, 22. juni- ja 1959, ob 16. uri, v veliki dvo- rani Občinskega ljudskega odbora, ki JO pripravlja Občinski sindikal- ni svet Ptuj. Na tem po:;vPtova- nju bodo predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic in predsed- nik; delavskih svetov in upravnih odborov sprejeli konkretne za- ključke, ki bodT kažipot novim stanovanjskim skupnosti v Ptuju., Kidričevem in v Majšperku v re- ševanju vseh vprašani na pod- ročju vsestranske skrbi za dvig živlienjs''o r^vni naših deovnih liudi in družin. Q 5. B. STRAN f PTUJSKI TEDNIK PTUJ. DNE 19. JUNIJA Poslovni del Ormoža. I^o spredaj: Zadružna poslovna zveza. Hekai novic iz Ormoža Bolnišnica za pljučno tuberku- lozo v Ormožu se nadalje poleg ostalega tudi tehnično izpopolnju- je. Letos so k ostalim instrumen- tom in napravam dobili še bron- choscop in aparat za kisik. Z bronchoscopom jim je omogočen pregled sapnikovih vej pri tuber- kuloznih in netuberkuloznih obo- lenjih, pri odkrivanju raka, pri deformiranju pljuč itd. Aparat za kisik pa jim pomaga pri samem zdravljenju in kot pomoč pri bronchoscopiji. Naročili so tu- di aparat za inhalacijo z antibio- tiki za zdravljenje sprememb na sapnikovem vejevju. Nabavili pa so tudi nov negatoscop s fluo- rescentno razsvetljavo, ki jim omogoča istočasen pregled do 10 rentgenskih slik in temeljit študij slik stanja bolnikove bolezni in zdravljenja. PGD Or-mož bo dalo izdelati ::a svoj novi gasilski avto vodno ci- sterno in je v ta namen najelo posojilo v višini 1,800.000 din. Jamstvo za posojilo je dal Občin- ski ljudski odbor Ormož. PGD Ormož ima veliko območje s slabimi vodnimi razmer.-^mi v primeru požara, zato mu je tudi potrebna avtomobilska cisterna za naglo in uspešno gasilsko inter- vencijo na vsakem dostopnem mestu. Po novem odloku Občinskega ljudskega odbora Ormož bodo na območju občine Ormož z družbe- nimi sredstvi za stanovanjsko graditev tudi finansirali komunal- ne izboljšave in ureditve v stano- vanjskih predelih občine. Toza- devni stroški bodo pri novograd- njah priračunani gradbenim stro- škom v višini do največ 20 "'n gradbenih stroškov. S temi sred- stvi bodo lahko gradili servise stanovanjskih skupnosti, otroška igrišča in drugo, kar služi izbolj- šavi prilik stanovanjskih predelov občine. Vinogradniško gospodarstvo Je- ruzalem v Ormožu namerava gra- diti pri železniški postaji v Ormo- žu nove kleti kapacitete do 500 vagonov vinskega pridelka, za kar so že v teku vse priprave na sa- mem terenu, kjer bodo kleti zgrajene, graditi pa namerava tu- di stanovanjski blok nedaleč od že nastanjenega novega stanova- njskega bloka. Z graditvijo bodo začeli že letos. KIDRIČEVO Ribiški problemi z ribištvom se v Kidričevem bavi tepo število delavcev. Ta špart je vsekakor koristen glede na pogoje de'ia v tovarni. Delavci iščejo ob vodi tudi nujno potre- ben počitek. Vse te stvari mogoče ne b: bile trenutno važne, če se pred dvema letoma ne bi zgodilo tisto, o čemer je treba nujno spregovoriti. Takrat je ribiška za- druga iiz E*tuja osnovala ribiško družino \ Lešju. Zadeva je bela zelo koristna že zarad: decentra- Tzac je gospcdarjenja in uprav- ljanja v tej panogi. Negativna stran te obniike decentrakzacije je prišla na površje šele ]et?s, ko je družina i. Lešja za svoj rev r zahtevaila polni denairni prispevek od vsaikega člana svoje družine. Ta zadeva je neugodna za rib če v Lešju n v Kidričevem, ker mo- rajo za revir m'nul-ih let plačati skoraj dvojno ceno. • Ka.ko pa je sedaj? V družni Lešje je ostalo le nekaj članov, ker se je večina ribičev iz Ki- dr čev-ga vključila v ptujsko dru- žino, Še večja nerodnost je na- sitala v tem da drug drugemu zF.hajajo v revir. Zadeva je tako daleč, da se v pK>semezn h prime- rih pričakujejo prijave sodniku za prekrške. Uprav čeno bi lahko vpraša't. kje je tukaj logika? Ali je dru- žina iz Lešja osnovana zarad koristnih, že zgoraj om9njen:h momentov, alii pa zaradi čim več- jega letnega prispevka ? Če je osnovana zaradi prvega, v kar smo prepničani, potem se orspevki ne bi <^mer zviševati. Člani ribiške družine Lešje so pomosni na svojo družino, kar je tudi orav, postav- lja pa se le vprašanje, če je mo- goč obstoj družine z nekaj več kot desetmi člani. Ribiči iz Kidr čevega so nare- dili vlogo s podpisi na Ribiško zadrugo Ptuj in prosili, naj bi se ta zadeva čim hitreje uredila. Do sedaj še niso dobili odgovora. In končno se postavlja vpraša- nje, aH je res to vse skupaj bi^lo potrebno. Na to vprašanje bo mo- rala prej ali slej odgovoriti Ribi- ška zadruga Ptuj. mi Krajevni praznik v Desterniku 6. in 7. junija so v Desterniiku praznovali svoj krajevni praznik kot apoimrin na prvo večjo oboro- ženo akcijo Lackove čete v De- sterniku, to je napad Lackove čete na žandarmer:joko postajo 7. junija 1942. Pros'la'vo krajevne- ga prazn ka so povezali tudi s praslavo 40. obletnice KPJ. Slavnostnega dela proslave so se uidetležiiii tudii predstavniki iz občine Ptuj: predsednik občin« Janko Vogrinec, ljudski poslanec Ivan Krajnčč ter Ivan Potrč, knjrže\'nik iz Ljubljiane, k- je imel tudi slavnostni govor. Pro- slave so se udeiežiM tudi zastop- nikn organizacij in društev iz Ro- goznice, Trnovske vas in Vito- marc. Proslava je prav lepo uspela, le, žal, da se je slavnostnega dela ud^eležilo premailo domačinov., cc Obiskal nas je svetnik CARE pomoči Svetnik mednarodne Care misije za Jugoslavijo, ki ima svoj sedež v Beogradu, g. Donald Mac Criry je obiskal v štiričlanskem sprem- stvu v soboto, 13. junija t. 1., ne- kaj ustanov na območju bivšega ptujskega okraja in sicer Dom onemoglih v Muretincih, Dom va- jencev lesne stroke v Ptuju, Ma- terinski dom v Ptuju in Splošno bolnico v Ptuju, ki prr?jemajo mednarodno Care pomoč. Pre- gledal je evidenco prejete in po- rabljene Care pomoči v teh usta- novah ter se je zelo pohvalno iz- razil o do^^lednem izvajanju do- "ovora med misijo in vlado FLR.i glede prejemanja in pravilne upo- rabe pomoči. G. Donald Mac Criry je na tem službenem potovanju po Jugosla- viji prvič prišel v Slovenijo, kjer bo do 28. junija t. 1. s svojim nekajčlanskim spremstvom pri- stojnih republiških in okrajnih ter občinskih funkcionarjev koor- dinacijskih odborov za pomoč Ca- re obiskal nekaj ustanov v vseh okrajih Slovenije. Pred prihodom na območje bivšega ptujskeoa okraja je obiskal ustanove v celj- skem in mariborskem okraju in se je glede vseh pred odhodom iz Ptuja zelo pohvalno izrazil o vzornem delu v zvezi z mednarod- no Care pomočjo v Sloveniji, bil je pa tudi navdušen nad ljubezni- vim sprejemom in vso pozornost- jo, ki je je bil deležen s strani vseh ljudi, s katerimi je prišel do- slej v stik pri opravljanju svoje službene dolžnosti po Jugoslaviji. Po koncu svojih opravil v Ptuju si je g. Donald Mac Criry oqledaI še zanimivosti k-ulturnozgodovin- ske zbirke Muzeja v Ptuju. VESTI IZ PTUJA Glavni projekt m investicijski elaborat za graditev 3 etažne sta- novanjsko-trgovske ogalne hi»e v Ptuju v Trsten Jakovi ulici z-v: a gostišča »Beli kri?« sta gotova. Investicijski eaborat bo sedaj predložen Občinskemu ljudskemu odboru Ptuj v odobritev. Izdela'o ga je podjetje »KomtJna projekta Maribor (Inž. Humek in inž. arh. Kocmut). Graditev z instalacija- mi in opremo bo stala okrog 47 milijonov dinarjev, investitor bo Občinski ljudski odbor Ptuj za stanovanjski in poslovni del zgrad- be, za trgovski del pa trgovsko podjetje ;>Merkur<'. Stanovanjski del zgradbe bo prevzela v upravP Stanovanjska uprava E*tuj, poslov- ni prostori bodo odprodani intere- sentu, v trgovskih prostorih pa bo trgovina »Merkurja« s pohištvom in z razno tapetniško opremo. Z graditvijo bo začeto takoj po odo- britvi investicijskeqa elaborata, vsekakor še letos. Sredstva za t« investicije bo občina črpala 'z sklada za stanovanjsko graditev. Nova stanovanjsko — trgovska zgradba na gradbenem otoku Lac- kova — Masarykova ~ Trsten Ja- kova ulica bo rabila 327 m' zazi- dane površine. V pritličju bo trgov- ski lokal, v 1. nadstropju bo 5 pisarniških prostorov, v drugem in tretjem nadstropju pa bo 6 trosobnih stanovanj s po 4 — 5 ležišči in 4 samske sobe. Za tr- govski del zgradbe bo investiranih okrog 17 milijonov dinarjev, za pos'ovne prostore in stanovanja pa ostalo po investicijskem ela- boratu. S to zoradbo bo dobil ta grad- beni otok lepo protiutež za staro porušeno skladiščno zgradba na vzhodnem delu proti železnici, gostišče »Beli križ« pa bo dobilo noveaa soseda, ki bo izrinil iz te- pa dela mesta nekdanje Gostilni- ško dvoriščno zgradbo ''hleve") in bistveno spremenil podobo tega dela mesta. V nedeljo, 28. junija 1059, bo v Ptuju mladinski dnn, ki ga priredi v počastitev 40-letnice KPJ in SKOJ Okrafna gasilskt! zve?5a Maribor Medol^ratna tekmovanja v TGA Pred nekaj dnevi so se začeda med obratna tekmovanja v To^- ni gimice m adumrniija Kidričem Delavci so se poz.vu sindikalne podruzmice množično odzvali in se prijavili za teknK?vanj€ v vseh predvidenih panogah. V tej sezo- ni ima tekmovanje značilnost tekmovanja v čast 40. oteletnioe KPJ. Ko so se pred nekaj leti orga- nizirala tekmovanja, so se zma- govalcem v po&amezn h panogah podelile prehcdne zastavice. Zelja vsakega obrata je bila obdržati! zastavico po možnosti čim dalje. Kako pa je kaj z navijači? Teh nikoli ne primanjkuje. Vsi tisti, ki Se tekmo^ianja akt vno ne mo- rejo udeleževati, doprmašajo svoj de'ež z navijanjem in s šalami. Delavci se tega tekmovanja ve- sele, saj jiim je to tudi v razve- drilo, ki v Kidričevem tako pri- manjkuje. Izvršni odbor sindikaJne po- družnice je te dni odobril tekmo- valnemu štabu 100.000 din. Ekipe zmagovalcev po panogoJi se bodo udeležile tekmovanjia pod okriljem občmskega sindikalnega sveta. Tekmujejo lahko le tisti, ki n-.so aktivni igralci športnega društva. Štirideset let od ustanovitve KPJ Spjmlnskl dnevi KPJ 17. do 18. junija 1918 — delna »tavka rudarjev v Trbovljah. 17. junija 1922 — porušijo fašisti do tal Delavski dom v Izoli 20 junija 1945 — v Ljubljani zadnja množična ženska de- monstracija pred »Visokim komisariatom« in pred §kaf;jo. 22 junija 1941 — CK KPS ustanovi Glavno povel.rstvo. 20. do 25. juntj« 1920 — v Vukovaru drugi kongres Socia- !ističn«> delavske stranke Ju-go slavije (komunistov), ki se na njem preimenuj? v Komunistično partijo Jugoslavije (KPJ — pri nas dolgo v rabi KSJ: Komunist čna stranka Jugoslav. je). 28. do 28. junija 1920 — v Boograd-.i smitcalm konfernn- c«; sprcazTim mei /edinj^nimi sind"kati CRSVJ in sindikati strokovne komisije m Slovenijo o zedinjenju sindikalnih zvez T okviru CRSVJ Nad 500 žrtev je padlo «z ptujskega okoliša za na- šo osvobod tev Pnobčuje^ mo njihove kratke življe- njepise v počastitev njiho- vega spne 10. marca so ga mobi- li'Zira;lii v jugoslovansko vojsko. Po vdoru nemške vojske v Jugo- sttevijo je bil pri Vdmu v Halo- zah smrtno ranjen. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico, kjer se je zdravili od 10. apriila do 12. ju- nija. Brez upanja na okrevanje so ga poslali domov, kjer je dne 16. junija umrl. Jakob Simoncč je n>ed prvimi žrtvam v ptujskem okraju, ko je padel v borbi za svKDtbodo jugoslovanskih narodov. SIMONIČ FRANC se je rodil 1. 1905 v Dornavi v družini poljske- ga delavca. Po šotenju je delal tu- di on s starši na pocsestvu, kjer so delali starši. Kakor Jakob Si- morkč je bil tudi on m-abilizira^n 10. n»arca 1941 v vojsko in je pa- defl ofe vdoru Nemcev 10. aprHa 1941 pn Vidmiu v Haloza^h med prvimi vojnimi žrtvami v obram- bi jugoslovanskih meja. STLIMBERGER Janez se je rodil 1. julija 1922 v Novi vasi pri Mar- kovch. Njegoiv oče je biil maiH kmet, ki je pomagal prvoborcem. Družim je bila zelo števidoa, saj je bilo doma osem otrok. Janez je hodil v šolo {m Markovcih, nato p>a je nadsiljeval šol^anje na me- ščanski šolii v Ptuju, nakar se je odtločil za rrtlinarski p^oklic. UčH se je pri mknarju Zorčiču v Ptu- ju. I>e!o'/ail je v sokolskih vrstah." Okupator ga je poslail na prisilno delo v Bruck ob Muri, leta 1943 pa ga je mobiliziraj v nemško vojsko. Pos'ali so ga v Grčijo, od koder je pK>begniiI k partizanom. Leta 1944 je bil med borci za osvoboditev Beograda kot vnii grob padiih partizanov v Zi.reh. BolcHni in ndravila vinske trte Na več spodbud naših čitateljev smo naprosili inž Zorca Egona, agronoma iz Ptuja, da napiše se- stavek o zaščiti vinarske trte pred njenimi sovražniki. Inž. Zoreč nam je poslal naslednje: Nove naloge in novi pogoji, v katerih se razvija naše kmetijstvo zahtevajo uporabljanje vseobsež- nih sodobnih agrotehničnih ukre- pov, med katere upoštevamo se- veda tudi učinkovito varstvo rast- lin. Za varstvo rastlin uporablja- mo danes predvsem različna ke- mična sredstva. Uvodoma naj še ponovno omenim staro resnico, da je bolezen laže in ceneje prepre- čevati kakor zdraviti. Danes je to še posebnega pomena, ko moramo stremet! za čim ekonomičnejšo, to se pravi čim cenejšo proizvod- njo. Preidimo h konkretnemu. 1. pe- ronospora. To je glivična bolezen, ki lahko uniči vso trgatev, če tr- te ne bi poškropili. V maju se po- javijo na zgornji strani listov prosojne blede pege — takozvani oljni madeži. Kmalu nato se po- javijo na spodnji strani listov be- le pege. Pozneje se pege posušijo, listi pa odoadejo. Glivica napada- tudi grozdiče, ki na njih vidimo belo prevleko. Pozneje porjavijo m se posušijo. Zatiranje bolezni: začenši z dru- go polovico maja do začetka av- gusta škropimo trto z bakreno- apneno brozgo, ali bakrenimi pri- pravki: dtthane, hyrotane, pred in po cvetenju. 2. oidij ali pepel. Na površini listov ali pa tudi na poganjkih in posebno na grozdih vidimo pe- pelnosive, pozneje rjave prevleke — glivice. Listi se sušijo in odpa- dajo. Jagode pokajo, da vidimo pečke. Pozneje se grozdi posušijo — zmanjšanje pridelka. Zatiranje: žveplan je ali škrop- ljenje z zveplenimi pripravki. 3. rdeči palež: v maju opazimo na spodnji strani listov oglate, z žilami omejeno rumenkast^ pege, ki postanejo pozneje rdečkaste barve, pri rd^^čih sortah pa temno- rdeče. Okuženi listi se sušijo in odpadajo. Zatiranje: zgodnje škropljenje z bakreno-apneno brozgo ali z dit- hanom. Vsak vinogradnik bi moral ve- deti, da se proti peronospori lahko bori le s bakreno-apneno brozgo ali z ostalimi bakrenimi pripravki in da v tem primeru žvepleno-ap- nena brozga ni učinkovita. Proti oidiju ali pepelu pa so učinkoviti žvepleni pripravki. Važoo je še omeniti za škrop- ljenje potrebne količino sredstev. Za prvo škropljenje rabimo okrog 1400 litrov škropiva na ha, pri poznejšem škropljenju pa glede na bujnost nasada od 2500 do 4000 litrov. Prašiva pa rabimo na ha: žvepla v prahu okrog 30 kg, dru- gih žvcplenih pripravkov v obliki prašiv okrog 40 do 60 kg. Vsekakor je koristno, če se vi- nogradniki ravnajo po opozorilih antiperonosporne službe (v časo- pisih in v radiu). Še o šloš:kcdoval roko: Vincenc Furman, Majšperk št. 37 — na cesti padel n si po- škMova.! nogo; Mihael Kodr č. Strajna 49 — napaden in poško- dovan po roki in telesu; Eva Lu- kaček Virje 45 — ztxxila se na kamen, poškodba desne noge; Marta Stubičar. Jazbina 30 — na pašnik^j padla, poškodba desne noge. Neža Sivka. Gorišn.ca 106 — napadena m poškodovana na des- ni rok. ; Stanko Kos . Koračice 47 — gramc-z se je zniš.l nanj, po>- škodba te&esa. NA PTUJSKEM ŽIVILSKEM TRGU V SREDO, 17. JUNIJA 1959 PO VRTNINA: star krompir 18 din kg, nov krompir 50—60, špi- nača 80—100, stara čebula 70 do 80, nova čebula 60. nov česen 100, f.žol 50—60, hren 100, solata v glavah 30, grah 100. zelje v gda- vah 40—50, cvetaca 100. kumare 200 din kg. SADIKE: zelje 1 din sadika, ohrovt 1. paradižnik 3—5, paprika 3-5. SADJE IN SADEŽI: jabodka 80 do 100, orehi 100—130, češnje 50—70, gobe 150—200, lisičke 160, gozdne jagode 200, vrtne jagode 180—200, "borovnice 80 din liter. ŽITARICE IN MLEVSKI IZDEL- KI: ajdova moka 50. ajdova kaša 100, pšen ca 30—40, oves 25, ko- ruza 30, ječ-men 40, proso 60. ^ MLEKO IN MLEČNI IZDELKI: mleko 30 din liter, smetana 150, sir 40—80. maslo 500, med 300 d n kg. PERUTNINA IN JAJCA: kokoši 500 din. jajca 13 din kos. MAŠČOBE: zaseka 300 din kg, uvožena mast 325, domača mast 400 din kg. Trg je bil dobro založen, pri- manjkuje le novega krompirja. Slab računar Učitelj učencu: ^>Če b: t dal 16 orehov, da bi jih deHl z bratcem, ko'iko bi }:h dal bratcu?« Učenec: »Šest.« Učitelj: »Kaj ne maš deHti z dve? Šest ni polov ca od 16!« Učenec: i>Vem da m. ampak moj bratec tega še ne ve!« PTUT, DNE 19. JUNTJ.^ 1959 P-^UJSKI TEDNIK STR.'\N 3 A-\CKA ČERIN (V REVIJI OTROK IN DRUŽINA) Nadaljevanje in konec Ivan letos slabo izdeluje v prvem razredu gimnazije, čeprav je bil do osmega leta osnovne šole vseskozi prav dober učenec. Njegov učitelj, ki je štiri leta zasledoval njegov dober razvoj, se mu je skušal približati. Vpra- šal ga je. zakaj tak padec, zakaj taka sprememba. »Nisem hotel v gimnazijo, pa so me starši pri- silili. Želel sem se izučiti za aero- mehanika, pa mi starši ne dovo- lijo. Sedaj nimam veselja do štu- dija. Res jih ne razumem, zakaj mi branijo ...« pajko je eden najboljših vajen- cev ključavničarske stroke. Oceno odlično :ma v strokovni šoli in pri svojem delu. 2e v prvem letu se je tako usposobil, da je spo- soben za nekatera samostojna dela. Povsod kaže izredno veselje in sposobnost za poklic, ki si ga je .sam izbral. Starši mu pri izbiri poklica niso prav nič branili, če- prav je oče inženir, mati pa knji- gcvodkinja. Vajencev primanjkuje Prav sedaj, ko razpravljamo o raznih poklicih v obrtih, je prav, da objavimo nekaj, podatkov, v katerih poklicih zlasti primanj- kuje dotoka vajencev. Lani je bilo v Sloveniji 8173 prostih učnih mest, v uk pa se je Yključilo 6336 mladincev in mladink. Nezasede- nih je ostalo 1837 učnih mest, od tega samo v ljubljanskem okraju 1058. V nekaterih strok?,h, zlasti gradben , je močno obču- titi pomanjkanje vajencev, tako da nastane vprašanje, kaj bo v bo- dočnosti s ttsto obrtjo. Tako' so na primer v LR Sloveniji 103 te- sarsk obrati, vtem ko je le 29 vajencev, krovstvo ima 10 obra- tov n 2 vajenca, v zidarstvu je le 301 vajenec v 217 zidarskih obrat/h. Urarstvo ima 27 vajencev v 132 obrat h sirom po Sloveniji, knjtigovezništvo pa 12 vajencev v 22 obratih, čevljarstvo je vklju- čilo 365 vaj^nceiv v 1360 obratih v republiki, krznairstvo ima v uku 6 vajencev v 25 cbrait h, sodairstvo 26 vajencev v_ 93 ohratih, 22 in- štalaterskih podjetiij pa ima 2 va- jenca itd. Po^eg staršev in učiteljev lahko koristno svetujejo m dajo mladim •dragocene podatke o poklicih mojstri, strckovnjaiki in delavci. N^-iademu človeku mcrajno dati vse možnosti, da se bo seznanil z vsemi strahmi poklica, za katere- ga se bo odločil, da bo pripravi j en sprejeti tako lepe strani, kakor težave in neugodnosti, ki so po- vezane s poklicem. Danes imamo tudi razne druge organe, ki so mladini v pomoč, preden se odloči za poklic Tako deluje v naši re- publiki Republiški center za po- kLicno usmerjanje, k; je v organi- zacijski sestavi Zavoda za pro- učevanje organizacijskega dela m varnosti pri delu. Nadalje ima^ mo 7 okrajnih pokldcnih svetoval- nic pr. pasrcdovalnicah za delo — v Ljubi j an.;. Mariboru, Celi ju, Kranju, Novi Gorici, Kopru in No- vem mestu — ter štiri] občinske poklicne svetovatoice v Trbovljah, Kočevju, na Jesenicah ter v Ptuju. Dosedanje delo pas veto vagini c ka- že, kaiko koristno je. če so m^la- dinci in mladinke 'pred iizbiro po- klica poučeni o možnostih vklju- čevanja v pcsamezne "poklice 'n šcAe. V poklicni pcovetovalnic išče pomoč mladina, ki se ne more sa- ma odločiti za ocklic in jii pri tem pomaga ps-holog, ki trna na raz- polago potrebne strokovne pr.po- močke. števillni mladinci m mla- dinke pa iščejo samo informacije. O pomenu pravilnega poklicnega usmerjanja pnčajo med drugim tudi števlke, ki povedo, da so v naši industriji na 32.000 delovnih mestih za visoikokvalificirane de- lavce zaposleni delavci brez ustre zne st rokovnost i. Poki cn o usmerjanje je pri nas orgenizlirana družbena dejavn-ost. katere na- men je pomagati posameeniku, družbi pa zagotoviti kadre z ustreznim strokovnim znanjem. Poklicno usmerjanje pa vpliva tudi na ustailjenost delovne sle. Meseca maj in junij st& v ob- dobju, ko mladino seznanjamo z vrsto raznih poklicev v industriji, obrti, trgovini, gostinst^vu, pipo- sveti m zdiravstvu. Z obiski v pod.- jetjih bomo omogoči'!!, da se nila- dina vsestransko seznani s fK>- klici in z njiJiovimi zahtevami, še posebej pa s tistimii poklici, v ka- terih primanjikuje rmiadih kadrov. Pri tem de^lu — spoznavanju, usimerj-anju in odlooiitvi — naj starši in drugi vzgojitelji mladini pravilno svetujejo. Razstava ročnih del na šoli v Desterniku s Tudi učenci osnovne šole De- stem.ik so se dostojno priipraivili na praznovanje krajevnega praz- nika in proslavo 40. obletnice KPJ. Pripravili so ra:zstavo ročnih del ter pr.dno pomagali pri urejanju prostora ter scidelovaLi pri pro- gramu samem. Razstava je lepo uspela ter dobila lepo priznanje od staršev in gostov iz Ptuja, ki so se pohvalno iizrazili o delu pi- onirjev. V počastitev 40. ob'ctniice KPJ so priredi; razstavo tudi v me- secu aprilu. Na tej so razstavili slike naš'h revolucionarjev, do- mačih borcev m druge pomembne publikacije iz dobe NOB in zgo- dovine KPJ. Razstavo je obiska- lo skupno nad 500 ljud.. Žal samo, da si je ni ogledala ocenjevalna komisija, kajti tudi pionirji iz Destemika se pridno mrrščajo med pridne pionirje ostalih podeželskh šol. cc Breški cicibani vabijo vse starše in prijatelje otrok na zaključno prireditev,'ki bo v ne- deljo, 21. junija, ob 16. uri na breškem grišču. V pestrem sporedu bodo nasto.- pili cicibani iz breškega vrtca in tako seznanili gledalce s svojo igro, k vsebuje še iizobraz.bene elemente. Za nagrado jih čaka prijetno presenečenje. Poleg pogo- st-tve še otvoritev otroškega gri- šča, ki bo služilo vsem predšol- skim i~trokom, nato pa še azbava cb šaljivem ribolovu za vse otro- ke. Za veseio razpoloženje bo skr-* be^ tamburaški orkester. Da bo rajanje lepše, vabimo vse osta.'e pred.šolske otroke, da se nsm pridružijo, ker bo dovolj prostora za vse. V prmeru slabega vremena bo prireditev v Kulturnem domu na Br^^ou — VMidno vabljen' Mestni kino Ptuj predvaja oa 19. do 21. junija ita- lijansk barvrii film »Možje in volkovi« in od 23. do 25. junija domači barvni: fjim »Velika sinja cesta«. Kino Muretinci predvaja 20 .n 21. junija japon- ski barvni film »Vrata pekla«. KINO DORNAVA predvaja 20. m 21. junija ameri- s^ki banm. f Im »Žena z neapelj- sk-h ulic« in 25. 'nnja slovensk fiilm »Dolina nnru«. Uspeli ptujskih pevcev v Kranju Kranj, Velenje :n Ravne so trd- mesta v SI'ovenf j , kjer je vsako- letni pregled kvalitete, dela in na- predka kulturnega življenja de- lavskih društev Svo^bod sirom po Sloveniji. Razvijajoče se Velenje sprejmejo vrhunske dramske sku- pine. Ravne na Koroškem godbe na pihala, Kranj pa najkvalitet- nejše pe\'ske zbore. Ptujčani so letos sodolovarii le v Kranju. Revija v Kranju je pr kazala dvajset pevsk/h zborov iz raznih krajev Silovenije od Jesenic pre- ko Ljubljane, Trbovelj, Maribora do Ptuja. Mod devetim,i moškimi zbori je sodeloval tudi Obrtnišk' zbor iz Ptuja, k ga vod' diri- gent Jože Gregorc. Ptujski pevci so svoj javni nastop v konkurenci o pravili i zelo usipešno in nepriča- kovano s komio-miim zborom iz Ce- lja zasedli druigo mesto 'za »Slavo Klavoro« iz Mar'i'b'0'ra in pred Tnva- 1'ds.k m pevsk-m zborom iz Ljub- l.iane. Po dolnih letih so se Ptuj- ski pevci zopet uvrstili med vo- difne v Sloveniji. Za'sluga za tako hiter in kvaliteten razvoj gre zla- sti dinigentu Jožetu Gregbrcu, k' kliub oh'-n°mu dohi v Mafib^^ii in drugod najde še čas za pevske vaje v Ptuju. V zadnjem času so izredno zanimanje pokazali tudi Glasbena šoila Ptuj, ki nudi pro- store za vaje, in DPD Svoboda Ptuj. Ljubiteljem petja v Ptuju bodo pevci priredili koncert v Ptuju enkrat v jeseni, nato bodo čez zim'0 pri'p(rav')i nov program slovenskih narodnih in borbenih pesmii, posegli pa bodo tudi v ar- hiv klas-ične ntemacionalne pe- smi. B. S. Zc*odovina slovenskega naroda Ker se mnogo naročnikov kmečke knjnžne zbrke iz prejš- njih let zaniima, 'kaj je z nadalje- vanjem Zgodovne slovenskega naroda, ki jo piše dr. Bogo Gra- fenauer in so že izšli tr je zvezki pn Km'ečki knjigi, obvešča Od- delek za tisk in proipagando pr( Glavni zadružn zvezii LRS vse, ki j'ih to zanima, da izrde 4. zive- zek Zgicdovine v knjižni zbirk: prihodnje leto in zatem bodo iz- hajali v tej zbrki redno tud ostali zvezk: do zaključka (pred- videniih skupno osem zvezkov). Majska številka revije »OTROK IN DRUŽINA« Majska števtlika revije obsega kar 40 strani. Nabrailo se je veli- ko vprašanj, posebno okoli sta- novanjskih skupn^osti. Tovarišica Vida Tomšič piše o otroških usta- novah v stanovanjskih skupno- st h; to je pravzaprav odlomek iz njene razprave na aprtlskom zasedanju Zvezne ljU'd,s.ke skup- ščine. V teh letih je biilo ustanov- ljenih nad 200 stanovanjskih skupnosti in zajemajo zdaj pri- bližno milijon preb:valcev v na- šiji mestih in industrijskih sredi- ščih. In tu so že različna gledi- šča in težnje, pravi tov. Vida Tomščeva, na katere je treba opozoriti, da b; pri izpolnjevanju zakona o stanovanjskih skupno- stih h tre je napredovali. Sploh je majska številka naše revije posebej posvečena poveča- ni skrbi za družino. Bliža se konec šolskega leta in za marsikoga bo važno vprašanje: Kam sedaj? Tozadeven članek smo pcnatisniili tudi v našem li- stu. Pomagali boste svoj m otro- kom izbirati pokMc. To je težko m odgovorno. Nekaj misl: in na- svetov boste našli: v reviji. Tudi invalidno mladino moramo uspo- siob ti za primerne pokluce. Življe- nje v Dom'U invalidne mladine v Kamniku nam to m'sel potrjuje. Med pe^dagošk mi članki vas bo gotovo zelo zanimalo kaj piše dr. Leon Žlebnik o otrokovi do- mišlj ji. Številka prinaša tudi ne- kaj izpiskov iz pisem mladiine. To so pisma, k nas opominjajo in opozarjajo na to, kaj mladina od življenja prtčakuje in kakšne so njene težave. V Pomenku s star.ši bodo milad zakonci našlr izčrpne napotke, kako naj spremljajo g^ovor svoje- ga otroka. Za raizvoj otrokovega govora je najvažnejši čas od roj- stva do iz7x>lnjenega tretjega leta. In še opozorilio, da je mesec jun^j mesec družme n gospo- dinjstva. Na zadnjih straneh re- vije je program Zveze prijateljev mladine Slovenje za ta mesec. Program je zelo širok in bogat. Zdaj pa veselo na počitnice na morje ali v planine! (Tudi o tem je nekaj nasve+ov, n na no- trainji; strani ovitka revije.) Kmečka knjižna zbirka 1960 Kmečka knjižna zbirka, k, jo' je prej izdajala Zafcžba »Kmeč- ka knjiga« v Ljubljani, bo'^izšla letos (za leto 1960) v za'ožbi Od- delka za tisk in propagando Glavne zadružne zveze v Ljublja- ni. V zbrki bodo letos naslednje knjige: kmečki koledar za 1960 s pestro in zan mivo vsebino: znani roman .srbskega pisatelja Branka Čosiča »Daleč je sonce« (v prevodu Marjana Javomika), ki je preveden že v več tujih jezi- kov; poljudno in razumljivo pisa- ni referat Edvarda Kardelja »Pro- blemi S'OCiaJist čne politike na vasi« ter kmetijsiki strokovni knjižic* »Reja krav molzne« (ing. Erik Eise^t) in »Pridelovanje krme na njivah« (ing. J. Perov- šek ter ing. J. Šil^c). Vseh teh pet knjrig bo imelo več kakor 800 strani. Naročnna znaša 450 din in jo sprejemajo poverjen ki pri kmetijskih zad^-ugah. Zbirka izide konec novembra t. I. v naiklad: okrog 30.000 izvodov. NOV! KRVODAJALCI 11. junija 1959 so darovali svo- jo dragoceno kri prebivalci iz Ro- goznice. Iskrena hvala vsem, do- bremu orga'nizatorju tov. Konradu Vela pa vse priznanje. — Kri so daroval:: Konrad Vela, Marija Brenčič, Anica Vela, Mar ja Anžel, Neža Sirec, Lizika Vamberger. Marica Menoni. Maks Lačen, Jože C-glar, Anton Stubičpr, Milan Lacko, Alojz Kodrič, Janez Golob, Jurij Sven- šok. Franc Zelenko, Ivan Rubin, Janez Doki, Matija Sigler. Vinko Žmavc, Marija Kolbl. Magda S - gler, Ivana Kohler. Rozalija Ku- serban, Liza Kuhar, Cilka Kralj. Katarina Menoni, Marija Doki, Ka- tica Tisnikar, Ana K^ec, Nežica Pečnik, Marica Čergub, Antomlja Vrabl, .Antonija Šteger, Ma.rija Kolar č, Alojzija Stanič, Justina Rubin Marija Gradušek. Berta Kran,tc- Marija Rašl, Ana RašiI. Rozika H=dl, Marija Kramberger. Postaja za traiis|^ijo krvi Na brzopotpznem turnirju DPD Svoboda—.ŠD £*tuj za mesec junij je zmagal Jože Drofenik, k je do- segel 6 točk. Slede: Bras 5.5, Ko- vač, Pešl in Rudolf po 4.5, Per- ger, Meze Milka itd. Mostveno prvenstvo I. lige Okr. šahovske zveze Maribor. V I. ligi OŠ Z Manbor so se do sedaj od- .gratla štir kola, dočim bodo osta- la tri kola odigrana meseca sep- tembra. Stanje po četrtem kolu je naslednje: Obrtnik Maribor 20,5, Krilato kolo in Svoboda Studenci (■obe Maribor) po 19, ŠD Miklavž 15,5, ŠD Konjice 15. Svoboda Ru- še 14,5, Sv<6boda §D Ptuj 13 -n FHJŽimr Raivne 11,5 točke. Razpisi šol Gradbena srednja šola v Ljub- ljani bo sore.jSla 175 dijakov do 18. oziroma 22. leta starost , k so končali nižjo gimnaajo al. osem- letko. 25 diijaikov bo študirajo v odseku za vi'Soke gradnje, 25 v odseku za niBke gradnje, 25 dija- kov v odseku za industjrijisko- gr«d!benega materiala in 25 d Ja- kov v geodetskem odseku. 25 di- jakov bo štud'raIo v cesta'rsko- vajenski šoli za visokdkvalifioira- ne delavce gradbene stroke ter 25 dij'atko\' v šct'i za visokokvalific ra- ne cestarje. Podrobnosti v »Delu« št. 37 z dne 7. junija 1959. Goistinski šolski center v Ljub- ljani bo sprejeli 30 ijčencev v dvo- letno hotelsko šolo za usposablja- nje hotelskih usilužbencev in dTU- gih vodstvenih kadro>v za gost n- stvo. Sprejeti bodo kandidati, ab- siolveniti nižje giimnazije ali osem- letke, usltižbenci v g-ostinstvu ter ffbsolventi najimanj dveh razredov ekonomske srednje šole ali šest razredov gimnaz je. Prošnje bodo sprejemaili do 20. junija 1959. Sprejeflii pa bodo tudi 80 učen- cev za kuharje in naitakarje. Kan- diidati ne smejo biti stari nad 18 let in morajo imeti štiri razrede gimnazjije aili končano osemUetko. ★ Sredraja vzgoj^itel.iiska šo*!« v Ljubljani bo sprejela v I. letnik 64 dijakinj, ki so končale nižj'0 gjmnaziijo ali osermletko. Prošnje bodo sprejemali do 20. jun. 1959. Sprejem bo 24. junija 1959 v Šoli v Ljubljani. Podrobnosti v »Dolu« št. 37 z dne 7. junija 1959. ★ Tr0etna ženska obrtna šola v Ljub! i a ni bo spreje'a letos v I. razred nekaj absoCventk nižje gi- mnaizije a''i osemletke, starih do 17 let- Vp sovanje bo 27. junija 1959 dopoldne v uoravi šole. Podrobnosti v »Delu« št. 37 z dne 7. junija 1959. ★ , Železniška industrijska šola v Mariboru bo sprejela v tr;ile'tno šolanje za izuč'tev kvalificiranih delavcev za železn co in železniška podjetja. Sprejeti bodo interesenti od 14 do 18 let. ki so konča i nižjo gimnazijo ali osemre'tko. Prošnj''=' sprejemajo do 5. juVjia 1959. Šola' ima svoj dij^aški d'oni. Podrobnosti v »Delu« št. 37 z dne 7. jul ja 1959. ★ Ueit*«1jišoe v Ljubljani bo .9tire- je'o v I. letn'k 90 drijakov s kon- čsno nižjo n mnazijo ali osem']et- ko. Prošnj'? bodo sprejemali d'0 20. .junija 1959. Sorei^emni 'zpit^ bodo 23. junija 1959 dopoldne na učiteljišču v Ljub'janii. Podrobnosti v »Delu« št. 37 z dne 7. junija 1959. ★ Sve-t za šoilstvo LRS sorejme te- čajnike za dva tečaja teTesne vzgoje za učitelje in učitelj'ce osnovnih šol, ki bosta v Roviniu od 3. do 24. julija in od 26. ju- lija do 17 avgusta 1959. Prijave isorejema Svet za šolstvo LRS. Ljubljana, Zupančičeva 3-IV. Po- ri robnoisti pr občiniskvii m okraj- nih prosvetnih organih. Mo,Istrska š(Aa, č?vl,iarskj odde- lek, Maribor, bo sprej'el v enolet- no šoT.o nekaj učencev čevljarskih romočniikov s triletno pomočniško prakso. Pro'šnie sprejemajo do dne 25. junija 1959. Podrobnosti v »Večeru« št. 129 e dne 6. junija 1959. ★ Ekonomska srednja šola in ad- ministrativna -šoila v Mariboru bo- sta sprejeli več učencev in učenk r, končano osemletko n njej ena- kovredno drugo šolo. — Prošnje sprejemajo do 20. junija 1959. PodrTobni^Tsti v »Vpčeru« št. 129 r dne 6. junija 1959. lO let CMO v I>£tiiti v fretrtek, 11. jumj«, je bm v Ptuju v dvoran CMD občni zbor okrajnega odbora CMD Ptuj, zdru- žen z desetletnico obstoja m usipešnega delovanja društva. O lanskem n minulem deset- 1'etnem delu društva CMD, o se- stankih, predavanjih, posvetova- njih in tečajih sta poročala pred- sednik okrajnega odbora CMD Ivan Greif in tajnik Ivan Veda. Priznanje dolgoletnemu predsed- niku Ivanu Gredfu sta v zvez z desetletnico društva, z njegovo utrditvijo n vkjučitvijo večrne katoliških duhovnikov in redovni- kov z območja bivšega ptujskega okraja v članstvo CMD, .sta izre- kle poleg tajn ka Vode tudi pred- stavnik CO CMD Rojht iz Ljublja- ne :n predstavnik pokrajinskega odbora Pavln iz Maribora. Na Zboru navzoča zastopnika okraj- nega in občinskega odbora SZDL Maribor in E*tuj Miro Bračič in Ivan Kranjč č sta čestitala dru- štvu v imenu organizacij ob de- setletnici 'in mu želeila uspehov pr; nadaljnjem vsklajevanju odnosov med državo in cerkvijo. Več de- legatov je v disik-usiji poudarilo, da je velika zasluga okrajnega odbora CMD Ptuj. da člani danes na sestankih, predavanj h, zborih m tečajih razpravljajo s pred- stavniki oblasti ter množičnih or- ganizacij kot enakopravni d.ržav- Ijani o odnosih med državo in cerkvijo, o vseh vprašanjih naše- ga družbenega i'azvoja n priza- devanja za napredek social zma ter o mednarodnih vprašanjih. Iz poroči n dskusiije eo navzoč: tudi lahko povzeli, da je dober del duhovnikov organiziranih v CMD ki sodelujejo z odborom CMD n kažejo razumevanje za socialističen razvoj v naši domo- vini n v svetu, je pa še nekaj duhovnikov, ki stojijo ob strani m gledajo z nezaupanjem na pri- zadevanja našega ljudstva in nje- gove oblasti ter negativno vp! - vajo na zadržanje dela ljudi n njihovo konstruktvno delo. Okirajn odbor CMD Ptuj šteje sedaj 17 članov in ima svojo dvo- rano ter pisarno v Ptuju in svojo poliitično iknjižniico. Več na članov redno plačuje članarino in se ude- ležuje vseh društvenih sej. posve- tovanj in sestankov. CMD Ptuj spada po svoj. aktivnost in do- seženih usT>ehth med najboljša društva CMD v S loven i j . Zbor je v celoti potrdil dose- danji odbor in izvolil delegate za pokrajinski občnri zbor v Mar bo- ru in zbor glavnega odbora v Ljubljani, ki bosta julija n sep- tembra 1959. Z zbora so poslali tri pozdravna pisma, in sicer svoje- mu škofu v Mariibor, predsedniku OLG M»ri'bor in sekretariatu glav- nega odbiora CMD v Ljubljani. Vj^^ V čitalnici Slndifshc NnUlircc študijska knjižnica je danes po odloku občinskega ljudskega od- bora Ptuj z dne, 27. 12. 1958, oddelek velike kulturne ustanove »Ljudska in študijska knjižnica« v Ptuju. Dosedanja Študijska in Mestna knjižnica sta se združili v veliko in pomembno kulturno žarišče, ki ima tri oddelke: štu- dijski, ljudsko knjižnico za odra- sle in poseben oddelek za mladi- no. Prostori so ostali ločeni, tudi skromna denarna sredstva, ki jih" sprejema novi zavod kot prora- čunska ustanova občinskega ljud- skega odbora Ptuj, so sorazmerno razdeljena med omenjene tri od- delke. Zlasti postavka za nabavo knjig in časopisov še zdaleka ne krije stvarnih potreb. Pomisliti moramo namreč, da so knjige iz leta v leto dražje, funkcionalni iz- datki v vsakoletnem proračunu pa se že več let ne smejo pomakniti z mesta niti za dinar! Vzemimo na primer samo »Slovensko biblio- graii}0.'<, ki jo izdaja Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljublja- ni kot prepotreben pripomoček pr delu v knjižnicah, zlasti študij- skih. Leta 1948 je omenjena pu- blikacija stala 120 din, leta 1953 790 din, letos pa 1500 dinarjev. Javne knjižnice ~ važne kulturne ustanove Na kritično finančno stanje ne- katerih javnih knjižnic pri nas je opozoril nedavni sestanek biblio- tekarjev znanstvenih in strokov- nih knjižnic v Ljubljani. V poseb- ni resoluciji apelira zbor na od- ločujoče činitelje za večjo pod- poro knjižnicam. Kako naj sicer te k-ulturne ustanove izpolnjuje- jo naloge, sporočene z najvišjih mest naše ljudske in državne oblasti. Opozorimo naj samo na besede podpredsednika zveznega izvršnega sveta Rodoljuba Cola- koviča, ki je ob otvoritvi lanskega knjižnega sejma v Beogradu dejal med drugim: »Izgradnja mreže javnih knjižnic s solidnim knjiž- nim fondom. s strokovnim kadrom, je ena izmed najvažnej- ših nalog naše kulturne politike. Mnoge naše knjižnice, zlasti po manjših mestih životarijo brez zadostne podpore ljudskih odbo- rov ... Skrajni ča.f je, da javnim knjižnicam zasigvramo ono mesto — sredstva, kadre, splošno skrb — ki ga te skromne, toda po- membne ustanove zaslužijo . ..« Dijaštvo pridne obiskuje čitalnico Po tem uvodu, ki naj pokaže na bolečo stran naših javnih knjiž- nic, obiščimo malo čitalnico z 12 sedeži v muzejskem poslopju ob Dravi, kjer čuva Študijska knjiž- nica svoje knjižne zaklade, dedi- ščino iz minulih časov. V teh »vročih« dneh pred veliko maturo je v obdravskih prostorih čital- nice opremljene s knjižnimi poli-' cami, posobno živahno. Vrsta za- skrbljenih dijakov ptujske gimna- zije se sklanja nad mizami, ob- kroženimi s knjigami in revijami. Pohiteti je treba, poiskati podatke za maturitetno nalogo in ustne izpite. Roke pridno segajo po priročni knjižnici, kjer so razvr-' ščeni leksikoni, slovarji, slovstve- ne zgodovine in drugo. Trenutno je največje povpraševanje po Jevnikarjevih knjižicah, kjer so kratke vsebine glavnih literarnih del naših pisateljev od začetka pa do današnjih dni. Take stvari je seveda težko posoditi na dom, ker morajo biti vsak čas doseglji"^ dijakom v čitalnia. Zanimanje za leksikone In (priročnike s pridom uporablja dijaštvo tudi Slovenski biografski leksikon, kjer vsakdo najde potrebne podatke za razne osebnosti iz naše slovstve- ne, kulturne, politične in gospo- darske zgodovine. Snov v leksiko- nu je razvrščena po abecednem redu. le škoda, da delo še ni za- ključeno, doslej je izšlo 8 zvezkov. Na knjižni polici so postavlje- in sicer do črke P in Q. ne tudi razne slovstvene zpodo"!- ne, med drugim tudi Janereva. Dručbo ji delajo Slainjakova, Ki- dričeva in zgodovina slovenskega slovstva v izdaji Slomške Matice. Pa kaj, ko je vse tako obširno popisano, matura pa že trka na duri. Treba se je o vsem na hitro in kratko poučiti. Zato je povpraševanje zlasti veliko po kratkih priročnikih, tako n. pr. po Pregljevi slovenski literaturi z vprašanji in odgovori. Žal pa te knjige čitalnica nima, pač pa ustreza za prvo silo »Krr><:--k bibliografski pregled slovenskega slovstva,!! 1955., ki ga je sestavila Marja Boršnikova. Razkošna izdafa jugo- slovanske enciklopedije Želj in vprašanj je nešteto, bibliotekar mora biti kar razgle- dan človek, če hoče uspešno po- magati z nasveti učeči se m'adini. Pred dnevi je prišel osmololec v čitalnico in želel zbrane podatke o slovenskih slovnicah. Treba bi bilo seveda precjledati slovensko slov- stvo, kar bi bilo dokaj zamudno. Kaj pa ona vrsta, zlato vezanih enciklopedij, morda bi se tarr kaj našlo? In res, v Jugoslovanski enciklopediji, pod besedo grama- tika, smo razen srbskih in hrva- ških našH tudi podatke za sloven- sko slovnico. Te enciklopedije so pravi okras študijske čitalnice m so lahko v ponos izdajatelju LekS'kografskemu zavodu v Zagre- bu. Oprema publikacij je na vi- šku in tudi vsebinsko častno za- stopajo pred inozemstvom našo knjižno kulturo. Doslej sO izšli 3 zvezki Splošne enciklopedije, 3 zvezki Jugoslovanske. 5 zvezkov Pomorske, 2 zvezka Medicinske, 1 zvezek Glasbene in 2 zvezka Bibliografije. Med starei^-imi in sodobnimi revijami Za literarno rast starejšega ro- du prihajajo v poštev še razne revije, po katerih je treba tudi listati, če hočemo dobiti pravo kulturno sliko določene dobe. V tem pogledu so nepogrešljivi- Zvon, dunajski in ljubljanski, ki ga ima čitalnica tudi med svo- jimi zbirkami, vendar manjka ne- kaj letnikov — Dalje ima knjiž- nica »Dom in svet«. Letopis Slo- venske Matice. Slovana, Rimskega katolika. Vedo in druge. Vzori ni boji mlajšega rodu iz polpretekle dobe pa se zrcalijo v revijah Sodob- nosti in Dejanje. Čitalnica ima r.p nekaj letnikov drugih revij, ki t' niso vse popolne. (Se nadal.j»jje) OGLAŠUJTE V PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNTE 19. JUNIJA 1959 Desetletno napredovanje kmetlfske produkcije Urad za poljedelsko službo v raznih državah poroča, da so sko- raj vse države sveta občutno zvi- šale poljedelsko produkcijo v zad- njih desetih letih. Urad objavlja statistične podat- ke o 53 najvažnejših poljedelskih pridelkih. V zadnjem desetletju se je največ z\nšala produkcija kave, bom.baža, pšenice, sladkorja, tiža in tobaka. Produkcija kave se je na primer zvišala za čez 40 odstotkov. Zelo se je zvišala produkcija semen sončnic in sicer največ v ZSSR, kj€n- iz semena sončnic iz- delujejo margarino in milo. Pridelki kave so se največ zvi- šali v Braziliji. Zvišani poljedelski pridelki so odraz večjih potreb zaradi nara- ščanja števila prebivalstva. Naj- večje uspehe so imele Indija, ZSSR in Kitajska, ki imajo veliko število prebivalcev. Indija je bila odvisna od uvoza pšenice, zadnja leta pa je zvišala svoje poljedelske pridelke tako, da v nekaj letih ne bo več odvisna od uvoza iz tujih držav. Kitajska, ki ima okrog 650,000,- 000 prebivalcev ter vsako leto 25,000,000 več, je tudi uspešiK) rešila prehrambeni problem z veli- kim zvišanjem poljedelske pro- dukcije. Z razvojem velikih površin Si- birije bo ZSSR v nekaj letih pre- plavila tuje trge s svojo pšenico. \nJA ».S&D0BNA PISARNA« USPEŠNO OPRAVLJA SVOJO NALOGO Z izidom 11-12 številke »So- dobna pisarna«, revije za raciona- lizacijo in mehanizacijo, je uspeš- no zaključen prvi letnik te slo- venske revije. Društvo' stenografov in stroje- piscev v Ljubljani si je kot last- nik revije skupno s sodelavci z obm.očja Slovenije redno prizade- valo s svojimi strokovnimi in po- učnimi članki, s fotografijami in risankami zajeti v vsako številko del razvoja in sedanje koristne uporabnosti pisarniških naprav in pripomočkov ter dela in življenja ljudi, ki spravijo dnevno na papir poslovne dogodke ter si prizade- vajo, da bi imelo njihovo delo vse- bino in čim lepšo obliko. S tem jim je tudi uspelo predstaviti javnosti sončne in senčne strani dela in skrbi v pisarni in uradih zaposlenih ljudi kot delavcev v našem družbenem življenju, kate- rih delo se večkrat na kratko označuje z »birokracijo«. Reviji »Sodobna pisarna« ie uspelo v izdanih številkah pove- zati resno delo s pravilnim in pri- jetnim odnosom ljudi iz pisarn do ljudi, ki prihajajo po opravkih v pisarne in do njihovega dela ter od tega ločiti ter v besedi in sli- ki osmešiti bistvo »birokratiz- ma« kot brezdušnega odnosa do dela in ljudi ter njihovih skrbi in želja. Izdajatelj revije tudi ni zamu- dil prilike za reklamni del v re- viji v korist naših tovarn (Iskra, Emona, Aero itd.), ki izdelujejo naprave, stroje in pisarnam po- treben material pa tudi v korist pisarniškega naraščaja, ki ga v reviji vztrajno predstavlja s sli- kami sposobnih in prijaznih pi- sarniških uslužbenk in uslužben- cev, ki so prišli v službe iz naših šol. S to revijo je dobila naša mladi- na, ki končuje šole in odhaja v razne službe v pisarne in urade na pot svoj strokovni in sploš- no izpopolnjujoči list, ki jo vzpod- buja k stalnemu izpopolnjevanju, k seznanjanju s posebnostmi in delovanjem novih pisarniških pri- pomočkov, naprav in strojev. Ta- ko revijo so prejšnja leta pogre- šale naše pisarne. Mešanje koristnega s sladkim je eno izmed glavnih gibal izda- jateljskega sveta in tega se tudi dosledno drži urednik Drago Christof pri idejnih osnutkih za opremo revije ter sodelavci Milan Megušar, R. Rakuša, dr. K. Blejc, J. Jurca, A. Grnjak, R. Gartner. M. Rozman, ing. S. Siovnik, ing. T. Budau, dr. M. Kus-Nikolajev, J. Rajman, Č. Dimitrijevič in drugi s svojimi poučno in prijetno pi- sanimi sestavki in drugimi pri- spevki. Ni čudno, če je uspelo za revi- jo že v 1. letu najeti toliko na- ročnikov in bralcev doma in v inozemstvu. To je tudi najboljše jamstvo, da si bo revija tudi v bodoče našla še večji krog naroč- nikov In sodelavcev ter bo kljub začetnim težavam dočakala deset- letni in poznejše jubileje s polno zavestjo, da 'je opravila svojo strokovno in splošno kulturno na- logo v naši družbeni ureditvi. Re- vija »Sodobna pisarna-^ bo veliko pripomogla k oblikovanju lika so- cialističnega uslužbenca s stro- kovnim obvladanjem »rvojega dela in s humanim in tovariškim od- nosom do soljudi. VJ. : j;££@iitrale na Fs^srfu Nsivzlic vrst! hi-dirocentrail, ki so bile po vojm zgrajene na Dravi v Sloveniji, precejšnji del poten- cialne energije Drave še ni izko- piščen, ker so mcižnoisti za for- miranje zbiralnih jezer v samem nj'3nem tcikii pcstaie reilo ome- jene. V načrtu za izgradnjo hi- droccatrale Lobnice je^ predviden ižv.ren način za izkoriščanje te eneirgiije — veil ko kciličino vode iz Drave bedo črpali v zbiralna jezera visoko na Pohorju. Ta re- šitev, redlca 'v svetu, bo v Jugo- sliaviijj prvič u.resmčena. Z zgraditvijo jezu na Pohorju bcsta nastala dva zb.ma bazena: prvi na višini 1283 metrov in s kapaciteto 19 miliijonov kubikov vede, drugi pa cikrcg 70 metrov niže s kapaciteto 17 mirllijonov ku- bikov vode. V ta dva zbirna ba- zena bodo močne črpa^lke pon-oč črpale vodo iz Drave, ker dose- danje hdrocentrai^e izkoriščajo njeno energrljio predvsem pcdne'vii. In polo.evi tudi pride do pomanj- kanja električne energije, ker je potraba največja. Tri pohorske centrale b-do imele nai'ogo, da bedo krile to pcmanjkanje ener- gije z vodo, ki bo peneč, načrpa- na iz Drave v nj'ihove zbirne ba- zene. Tako bedo čez dan vračale energojo, ki so sii jo »izpasodile« ponoo'. Šopek kopriv za župana No Vi župan iz neke vasi v nem- škem okraju Ebermanrustadt je dohll od prejšnjega ' župana in njegove žene šopek kepriv na dan, ho je prevzel dolžnost. Koprive naj bi novega župana cpozonle na pereče problemie, ki jih bo mo- ral uredi'ti. Še sedem mesecev kroženja »Sputnika III« Sovjetski »Sputnik III«, ki so ga iizstrelift v vsem^rje 15. maja 1958, je po poročiliu sovjetske agencije TASS pred kratkim' 5350.-krat ob- še.l Zemiljo. Znanstveniki pričaku- jejo, da bo satelit, ki tehta 1.3 tone, obkrožal Zem^ljo še nadalj.- njih sedem mesecev. PISALNI STROJ »ADLER«, star, majhen, pr.-dam. Naslov v upravi. KOŠNJO SENA prodam. Rogozni- ca 14. 25 AROV NJIVE na Spodnjem bregu ugcdniD ppDdam. Vprašaj- te: Stfiae Šlrcvrulik, Bukovci 38, 5 POPOLNOMA NOVIH AVTOPLA- ŠČEV z zračnicami! »Sava« 550 krat 16 predamo. Občinski ljud- ski cdbilosil'Ovilne besede cb od- prtem grobu, n godbi DPD Svo- boda Ptuj ter pevskemu zboru Hajdina. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so nam na kakršen koli način pomagaK in nam izrazili so- žalije pismieno ald ustno. Žalujoči: žena in otroc z družinami Draženci, Rarvne na Koroškem, Ptuj, Gradec, Hajdina. Po 125. členu Uredbe o izvrševanju proračunov in raču- novodstvenem poslovanju državnh organov in zavodov raz- oisuje Občin&ki Ijtidski odbor v E»tuju prvo lavno iicitaciio za dobarvo: 153 prm suhft bukovih drv, 12 prm suhih mehkih drv, 46 too trboveljskega premoga, 80 ton zabukoviškega premoga, 66 ton lignita. Rok dobave za drva 1. avgusta; za premog 1. sept. 195P Ltci.tacija bo dne 27 junija 1959. ob 8. ur. pr Občinskem ljudskem odboru v Ptuju, Srbsk trg št. 1, soba št 9/1 Občinski ljudski odbnr Ptuj Avtomobili iz plastične mase Egiptovski petletni načrt pred- videva, da b-ido že leta 1961 iz- delal. 15,000 avtomibiliov s ka- roserijo IZ pl.ffstičnih snovi. Ka.r- siki liiisti poročajo, da bodo zgra- ddli v Egiptu tovarno za montažo avtomob'lov srednjega tipa. V ta namen se pogajajo z italijansko toivamo Fiat. Naclomilizirana katedrala Sovjetska vlada je nac.onalizi- raia katedralo sv. Marije v R^igi, ki je biila zgrajena v 16. stoletju. VzTck na.ci'oniai.''lzac!Je je bil v tem, ker ima ta cerkev slavne, leta 1884 zgrajene crgle, ki sodijio med največje na svetu. Uradno sooro- čiilo sovjetske vlade pravi, da ne smejjo imeti pr padnik- verske .sikuipncGti monoix;i'a nad tem kul- turnczgcd"'vin£kim objekt cm. V katedra'! bedo cdstej posvetne prireditve. Ena vas - eii^ družina Na obrcnikih Pet.rove gore v za- hodni Boisni' je vas Kobi-injak. V zadnji vojni je biila porušena, pa so vse družine zapustite svoja razbita ognjišča in se preselile v Vojvcd.no Danes živi v tej vcsi samo ena družina: stari Petar Vuj^lč s svojimii otroki tn vnuki. CiiurcIiiN rcizstavlja v Londonu je ra;zstava umet- niških del bivšega predsedniika Churchilla Skupno je razstavlje- nih 61 silik, ki jih je Chuirchril! že poprej razstavil v ZDA, Kanadi, Avstraliji :n v Novi Zeland jd. ŠTIRIKOTNO JAJCE Prevozniki jajc, farmarji in po- trošniki so se gotovo že mnogo- krat jezili na lupino in obliko jajc. Ta je posebno za prevoz zelo neprimerna. Nekemu ameriškemu biologu pa se je po dolgem raz- iskovanju posrečilo napraviti ne- kaj, kar bo zadovoljilo tako ko- m.ercialiste kakor potrošnike. Na- pravil je štirikotno jajce. Po njegovem, receptu razbijejo jajce že na farmah. Beljakovina in rumenjak stečeta v vdolbino zavitka iz plastike, ki ima obliko frižiderja. Potem pokrijejo jajce z umetno maso in zavitek herme- tično zapro. Pri transportu varuje zavitek iz plastike beljakovino in rumenjak bolj kot jajčna lupina. V dokaz tega je domisleni znan- stvenik spustil štirikotno jajce z naravnim na tla. Naravna lupina se je zdrobila, štirikotno jajce pa je samo nekajkrat poskočilo. Razen tega je štirikotno jajce mnogo trajnejše. Poskusi so po- kazali, da jajca v plastičnih za- vitkih še po nekaj tednih ostane- jo prav tako sveža, kakor so bila prvi dan. Gospodinje bodo odslej, name- sto, da bi razbijale lupino in tve- gale izgubo beljakovin, samo od- prle umetni zavitek in zlile jajce v ponev. Pri kuhanju pa bodo lahko skozi prozorno maso opa- zovale, kako se pod vplivom vro- čine jajce spreminja. Prm izpit v Movi gorici NOVA GORICA—DRAVA 2:1 (2:0) V Šempetru na Krasu sta se v nedeljo srečah v kvalifikacijski tekmi za vstop v sovensko li^o ©kipa iz Nove Gorice in Drava. Sodnku Tavzesu rz Ljubljane sta se predstavil moštvi: Nova G-orica: Pignatari, Merljak, Kcgoj, Mozetič, Guln, Kuzmin, Faganel, Križaj, Bražica, Markič. Černič (Vodopivec). Drava: Gorjup, Letenja, Vo- grinčič. Markov č, Pcngračič, Me- saric, Sirec I, Kovač, Erhatič. Si- rec II, Artenjak. Domačini so uvodoma prevzeli pobude v svoje roke in nevarno oblegali vrata Drave. V 2. minut' je obramba Drave napravila pre- kršek, ki je bil nekolko preostro dosojen. Enajstmetrovko je sred- nji napadalec Markič realiziral n povedel domače moštvo v vodstvo. Domačini so dalje napadali, ven- dar je bila obramba vedno na svo- jem mestu in je brez velikih te- žav odganja'a napadalce. V 22. minuti nepr čakovano prodre levo krilo pred prazen gol in poda lev zvezi, ki je brez zadržavanja po- sla! žooo iz neposredne bližine v gol. Toda Drava se sčasoma otre- se nervoze in začne s Di>-ot-fnait>ad'i. ki pa nso želi uspeha. V zadnji mjlnuti prvega polčasa dosod do- mačinom enajstmetrovko. Napada- lec Erhstič je biil sam pred praz- nimi vrati, tcda nasprotnik ga je v zadnjem momentu ostro podrl. Sodnik ie upravičeno doisodil naj- strožjo kazen. Jože Šrec pa je poslal žcgo m.mo vrat ter je tako ostal rezultat nespremenjen. V drugem f>olčasu zaigra Drava mnogio boilje in nekaj časa abso- lutno prevladuje na grišču. Vra- tarja sta imela vedno polne roke de.'a. Š9';'e deset monut pred kon- cem igre sprejme Kovač žogo s krila, jo brez pomisleka pošlje ne- obranljivo v gol ter postavi konč- ni re.zuiltat Igrale Drave so streljali tudi prost, strel, ki ga je Sirec reali- ziral, vendar ga stransk sodnik ni priznal, češ da je bil offside. Moštvo Drave je igralo pred- vsem v drugem delu zelo dobro, da bi bil rezui'tat tekme lahko v skrajnem primeru neodločen. — Sodnik je vcdvl tekmo dobro. V drugi tekmi kvailif kadiskega te^kmovanja gra domače moštv«© na svojem terenu proti Tržiču. Pa. Ustanovitev Avto-moto društva KIDRIČEVO Začelo se je pred nekaj dnevi, ko je padel v kidričevem predlog, da bi v Kidričevem osnovali AMD. Na informativne sezname se je podpisalo okrog 200 interesentov. Tozadevno je bil, dne 8. 6. usta- novni zbor, z namenom izvoliti inicijativni odbor, katerega nalo- ga naj bi bila pripraviti tehnično stran ustanovitve. Tega dne se je zbralo v restavraciji TGA lepo število irtteresentov, voljnih sode- lovati in z svojo udeležbo prispe- vati k ustanovitvi društva. Sesta- nek je odprl Toplak Jože, eden od prvih, ki so sprožili to zamisel, pozdravil navzoče in z kratkimi besedami poudaril potrebo po takšni organizaciji. Omeniti je treba, da je v Kidričevem ta orga- nizacija že obstojala in sicer od 1949 do 1951 leta. Vzroke razpa- da po dveh letih je težko ugoto- viti, vendar vse kaže, da je bil osnovni vzrok slaba organizacijska disciplina. Zboru je prisostvoval tov. Krajnc, član AMZ Slovenije, ki je pozdravil zamisel in med ostalim omenil, da je ustanovitev ne le potrebna pač pa nujna, glede na vse več prijav za tečaje. Navzoči so razpravljali o vseh stvareh, ki so neposredno vezane z obstojem in ddom bodočega društva. Razpravljalo se je o sred- stvih, stavbi za garaže in delav- nico. Verjetno bo potrebno za za- četek razpisati interno posojilo m-ed člani, kot je to bil primer v Cirkovcih. Če bodo člani AMD pravilno reševali osnovna vpraša- nja, se obeta lep tispeh. Predvideli so, da bi bil 12. julija v Kidriče- vem miting motornih vozii. ven- dar je malo verjetno, da bi se do tega časa dalo vse nujno potrebno urediti. Stanovanjska skupnost razpola- ga s staro opeko, ki bi lahko ko- ristila za najbolj nujne prostore. Prostovoljno delo članov bo tukaj glede na pomanjkanje sredstev nujno potrebno. Po daljši razpravi je bil izvoljen petnajst članski upravni odbor in 5 članski nad- zorni odbor. mi KVALIFIKACIJE ZA VSTOP V SLOVENSKO CONSKO LIGO Pred nekaj dnevi je bito v Ljub- ljani na nogometni zvezi žrebanje parov za kvalifikacije za \'stop v slovensko consko ligo. Ker v tem tekmovanju sodeluje tudi naše domače moštvo, so se tega žreba- nja v Ljubljani udeležil pred- stavniki Drave. Povsem je jasno, da bodo te kvalifikacije izredno napete in borbene, saj si želi vsa- ko moštvo nastopiti v slovenski lig,i. Nogometna zveza Sloven')© je za ta tekmovanja določila naj- boljše sodnike, ki bodo zagotovili: regularen potek tekem. V tem kivaildlikacijskem tekmiovanju so- delujejo prvaki • petih podzvez: primorsko pcdzvezo zastopa ekipa iz Nove Gorice, gorenjsko podzve- zo Tržič, Ijuibljansko podzvezo III- rja iz Ljubljane, celjsko podzve- zo Rudar iz Velenja in ma.riibor- sko pcdzvezo pttijska Drava. že nekaj let obstaja v Ptuju Brodarsko društvo, ki se je ime- nova'o preje Petovija, sedaj pa Splavar. Drava nudi s svojo raz- nolikostjo, z brzicami in tudi z mirnejšim tokom odlične pogoje za razvoj kajakaštva na divjih in mirnih vodah. Članstvo kluba se uspešno bavi s tem športom in navdušuje ved- no več mladih. Še bolj kot v dru- gih je v ka^akaštvu potreben ne samo domači trening, temveč tu- di neprestano merjenje sil na tekmovanjih, primerjanje in zasle- dovanje razvoja veslaške tehnike. Zavedajoč se teh dejstev, se ptuj- ski brodarji udeležujejo najvaž- nejših tekmovanj v republiškem in državnem merilu. V prejšnji številki smo poročali o uspehih ptujskih kajakašev. Po- praviti moramo sledeče: na re- publiškem prvenstvu je tdcmoval Šara skupaj s Korošcem v I. raz- redu kanuistov (ne pa med ju- niorji). Ker poseduje BD Splavar samio en tekmovalni kajak. Pavli- čev v spustu ni mogel nastopiti v konkurenci, temveč je vozil nak- nadno. Proga za spust (Žirovnica — Radovljica) je namreč bila dol- ga 13 km, zatd je lahko (v enem čolnu) nastopil le en tekmovalec. V slalomu pa lahko v enem čolnu tekmuje več vozačev, ker ni težav s prevozom čolna — proga je dol- ga le okoli 500 metrov. Če hočemo, da ta lepi šport in razvedrilo v Ptuju dalje uspeva, je nujno potrebna denarna pomoč vsaj za nabavo najpotrebnejših rekvizitov. Nevzdržno je tudi, da morajo tekmovalci sami nositi vse stroške tekmovanj. Kako bi bilo' s sodelovanjem na Svetovnem pr- venstvu, če bi se ptujski repre- zpntant uspel uvrstiti v državno reprezentanco — kar ni izključeno — pa bi moral sam nositi vse to- zadevne stroške? Mimogrede naj še popravimo: svetovno prvenstvo Cspust na divjih vodah) ne bo v Rimu, temveč v Franciji, slalom pa v Švici. -sp- R il Z i L A S Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve Občin- sikega ljudskega odbora Ptuj na podlagi 3. točke Odredbe o odločtvi sikočnine za csemenutev goved v občini Ptuj O 13 ^ Š C a vse živinorejce, da bodo krajevn. uiadi Občinskega ljudskega odbora Ptuj na podlagi izvedenega fKvpisa živine sestavi: »sezname živ.ne za dclcč.tev pavšaine skočnine za leto 1959« m bodo te seznami razgrnjeni na vpogled na krajevnih ura- dih, za mesto Ptuj pa na Občinskem ljudskem odboru Ptuj. v času od 20. jun ja do 5. juHja 1959 Vsak živinorejec ima pravico vpogleda v seznam in v pr meru nepravilne doLočitve pavšalne skcčnlne tudi pravico do pa tožbe v reku 15 dni po razgrnitvi seznama na Občinski ljudsk- odbor Ptuj. Živ.norejcem, ki so do dneva razgrnitve seznama popi- sano živino prodal v zakol a'i po veterinarskem izvidu ni sposobna za osemenitev, se skočnina odpiše, če predložijo na kra.jevnem uradu pet rdi o o predaj: ozcrcma veterinar- sko potrdilo in vrnejo pripustnico Odd. za gosp. in kom zadeve Poštno ležeča pošiljka Stranka: »Prosim aii n. pr. vas zame poštno ležeče pismo pod ši- fro .Deset tisoč poljubčkov'?« Uradnica. »Gospodična, vpra- šajte v paketnem oddelku!<' Izdaja »Ptujski tednik« Direktor Ivan Kranjčič Urejuje odbor Odgovonr irednik Anron Rauman Irt^dništvc, t oprava v Ptuju f a okova H relefop 156 Cekovn' rat* on or Komunalni bank- Maribor, podružnica v Ptuju, štev. 604-708 -3-206 Rokopisov ne vračamo liska MantoiA-ska tiskarna, .vlaribor. Ltruia naročnina 500 dm, polletna 250 dm.