902.
V Ljubljani, nedella dne ». tunlla 1914.
Posamezna Številka „Dnewa“ stane 6 vin., ravno tolik© številka »Bodeče NeZe“.
WDAN“ irhnja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah la praznikih. Vsako nedeljo Ima humoristično prilogo »B& DECA NEŽA". Z« ljubljanske naročnike stane J>an“ prilogo dostnvljan ha dom celoletno 20 K, itf&ečno 1*70 K’ brez priloge celoletno 18 K, mesečno l-50 K. Ža zunanje naročnike stane „Da‘n“ s prilogo celoletno 22 getrtletno 5^50 K, mesefino 1*90 U; Naročnina se pošilja upravniStvu.
Telefon Številka 11 S.
-*Al >'
.rI-■HTjMjj. in_ JI
*
Leto HI.
Neodvisen politlien dnevnik
s tedensko humoristično prilogo Bodeča Nela,
MMM In BpfnM: Ubijam, Ukanca Bilca ftov. I
DopUi se poilfyfl|o uredništvu. Nefraufatrana pisma se ne 'sprejemajo, rokopisi se ne vraSaJb. Za oglase se plaSa: potit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana til zahvale vrsta lO v- Črf veSbrntnem oglaSanJu popusfe — Za odgo* Vor fe priložiti znamko*.
Mflovomi unAtlk Mn\ Koreni. s Ustiš tlilt JKHifAi HAmri
Telefon Številka llfc
Pismo iz Drača.
Vsenemiki „Volkstag“ v Celovcu. — Razmere v Draču. — Istrske volitve. — Grško • turško vprašanje. — Zrako-plovna nesreča na Dunaju.
i
»*
u
Predstraža Vsenemčije in zidarji mostu do Adrije, koroški nemški na-cijotialci so se z vso vnemo in z vsemi sredstvi pripravjali na celovški »voikstag«. Res ne vemo, zakaj bi bil potreben »voikstag«, ko je vendar iiemško časopisje trdilo, da so dosegli Nemci s svojimi provokacijami v Slnčivasi in Spltalu, ter s svojini romanjem na cesarski Dunaj popolen uspeh. Najbrž so bili ti uspehi popolnoma iluzorični; zato je treba podpreti »pravične« zahteve z novo demonstracjo, od katere pričakujejo, da bo učinkovala in zato je potrebno, da se zbere celo avstrijsko »zatirano« nemštvo pod okriljem celovškega lintverja.
Vsako človek se mora v očigled nervoznosti koroškega nemštva vprašati, kje tiči vzrok temu tevtonskemu razburjenju?
Ko sc ic pred nekaj desetletij zanesel med naše Nemce klic: »pot do Adrije«, kateremu je dala nemška ,]}ary.a Podlago, plačani nemški huj-8 pa dušo’ ^ le na	strani
mislilo, da se bo dala ideja mostu ao Adrije v doglednem času uresničiti. Akoravno je podpiralo to idejo vse kar sliši na Ime: Nemec in tudi avstrijska vlada, ki je Izpodrivala jugoslovanski živelj v svojih uradih k Nemci stvar le ni šla tako naprej kot bi si bili to oni želeli.
_ Naravno ie. da akejia rodi orotl-akcljo. Nemci so zadeli na odpor
Slovencev. Slovenci so uvideli nevarnost, ki jim je pretila In še preti od strani Nemcev In vlade, začeli so se zavedat dolžnosti, ki jo Imajo kot predstraža Jugoslovanov: ohraniti Jugoslovansko Adrijo. Zavedati so se začeli, da niso v tem svetem boju osamljeni, ampak da stoji za njimi celi jugoslovanski svet.
Vkljub preganjanju od strani avstrijske mačehovlade smo bili avstrijski Jugoslovani najlojalnejši element v državi. Ta naša lojalnost se Je dosedaj zlorabljala Naša samozavest je v zadnjem času za mnogo zrastla. Pa naša samozavest zahteva od nas, da ne smemo nikdar več dopustiti, da bi vlada našo lojalnost zlorabljala za to, da nas preganja In postopa z nami kot z manjvrednim narodom. Od nobenega naroda država
ne sme zahtevati take lojalnosti, da bi vkljub preganjanju klečal pred njo In ji kot v zahvalo za vso »Iju-beznjlvost« poljubljal kolena.
Postopanje Nemcev in vlade na-prain nam Slovanom na jugu je spravilo z novo vehementno si|p na dnevni red: jugoslovanski problem. Povzročila je jugoslovansko vprašanje avstrijska vlada. Ko bi nam bila dala pravice, ki so nam v temeljnih drž. zakonih zasigurane, ko bi nam bila dala narodno svobodo, možnost za kulturno-gospodarski razvitek in bi se bila kar od začetka otresla državi najbolj škodljivega vpliva — pa bi danes ne stali pred jugoslovanskim problemom; Avstrija bi pa imela eno skrb manj. In ako se dandanes govori o bolnem možu v osrednji Ev-. ropi tako je temu kriv edinole vladni sistem, ki zatira Nemcem in Madja-rom na ljubo vse druge narodnosti. V Avstriji vladajoči sistem vstvarja nezadovoljstvo med narodi, on vstvarja In vzdržuje celemu svetu znane razmere. Seveda tega ne bodo priznali ne vlada ne Nemci.
Eno Je gotovo: Nemci In menda tudi vlada so se začeli bati svojega deteta: jugoslovanskega vprašanja, ki postaja zmirej bolj aktualno in čaka rešitve. Rešiti se more edinole v prilog Jugoslovanom. Ako se to ne stori se ne more govoriti o rešitvi jugoslovanskega vprašanja. Ako se reši torej jugoslovansko vprašanje za nas ugodno, so za vekomaj poko-pane sanje Nemcev o nemški Adriji.
Zatoui (»lo pokJ«, —*» lm«|a W*>m-
cl sedaj svoj voikstag.
Dokazovali bodo na njeni, da jugoslovanskega vprašanja pravzaprav ni, ker se Jugoslovanom v Avstriji predobro godi. Trdilo se bo, da se Jugoslovane ne zatira, ampak da preganjajo Jugoslovani nemški narod. Nato bodo nastopali »Kultur-triigerji« iz Kranjske, Ooricc, Istre Trsta, celo iz Bosne in bodo govorili o preganjanju Nemcev. Celo koroški Nemci bodo nastopili in se pritoževali, da so v vsakem oziru zapostavljeni za Slovenci, čeravno so oni in nemška živina boljši od slovenske. Vse to in še mnogo drugega se bo govorilo. Krono vsemu pa bo postavila na glavo pesem: »Die Wacht am Rhein«. Oni bodo vkljub temu dobri patriotje in kot taki si bodo prisvajali pravico razkričati nas kot veleizdajalce. Ne moremo jim to za-
— i	    i	n——
meriti; kajti vsak pošten Nemec se bo sramoval takega boja In ne bo Šel na tak shod, kjer se bo samo lagalo in obrejtovalo.
Naše stališče ne bo »voikstag« pav nič omajal. Tudi 20 In še več takih »volkstagov« nas ne bo moglo ovirati v zasledovanju naših ciljev. Vsi Nemci z vlado vred ne bodo več mogli vstaviti zmagujočo pot jugoslovanske ideje.
Drač, 17. 6. 1914.
\l
(Od slov. vojaka.)
Dragi Gustelj!
§a malo o vojski okoli Drača. Kot sem ti že pisal bil je boj med vstaši in pa med albanski žandarji in Miriditi. Recimo, da se potem ne motim več, da so alb. žandarji, Miriditi in Malisorji knezu zvesti in pravimo jim »Naši«; od naših bilo je dne 15. t. m. 6 ubitih in 30 ranjenih; od zadnjih jih je že 5 umrlo. Med prvimi mrtvimi je oberst Thomson, katerega smo včeraj 16. 6. ob 5. uri popoldne pokopali. Izgube ustašev računajo na 700 do 800 mrtvih in ranjenih. Gotovo se nc more reči, koliko jih je, ker korakali so skozi močvirje proti Draču in so tam padali kakor snopi, ko so jih brzostrelne puške in topovi s šra-pjielj sprejeli. 15. 6. ob pol 11. dopoldne prišlo je iz »St. Giovani di Me-dua« 1240 Malisorjev knezu na pomoč. Ob 11% p. m. so zopet začeli boj, pa so kmalu umolknili. Ustaši so v noči od 14. 5. do 15. 5. do 100 metrov daljave pred mesto prišli tam so bili prav dobro sprejeti in so bili naznj pognani. Sedaj so predstra-že kakih 5 km oddaljene od Drača. Pri topovih služijo satni prostovoljci, Avstrijci- in Nemci. Tem je priznati tudi zaslugo, da Drač ni bil od vsta-
Prašal ser/t'lednega Av-
strijca,- zakaj da se bojuje, pa odgovori: »Se moram, drugače pridejo vstaši notri in celo družino še pobijejo. Sem od 15. 6. od 4 ure pa do 16. 6. do 1. ure p. m. streljal. Streljali so ti izvrstno, da se je bilo čuditi, radi tega tudi tolika poguba pri ustaših.
Dne 16. 6. ob 5. uri p. m. bil je pogreb Thomsona, pri katerem sem bil tudi jaz. Vse mesto ima črne zastave razobešene. vse trgovine so zaprte, vidi se samo tisoče Miriditov in Malisorov do zob oborožene, vsak ima puško, pa okoli 240 patron. Je
5. iuliia
„Sokol V* velika javna telovadba in veselica.
LISTEK
M ZEVAKO:
Srce In met.
Roman iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
Nesreča pa je hotela, da je bila gneča pregosta: Pardajan se ni mogel ganiti s svojega stojišča. Sicer pa je trajalo vse to samo par trenot-kov.
V	trenotku, ko je poizkušal Pardajan brezuspešno zlesti s svojega stola, se je vojvoda Anževinski ozrl; videl je, da se je ustavilo več njegovih plemičev. Poklical je svojega ljubljenca Kelusa, ki je pristopil in mu začel živahno nekaj pripovedovati. Vojvoda Anževinski je pomignil nato svojemu gardnemu kapitanu. Nato se je pomaknila vsa ta družba dalje, zakaj izprevod jo je vlekel s seboj. Toda naj so se zgodile vse te raznolike reči §e tako naglo, bistremu OLesu .starega klativiteza niso ušle.
Nič dobrega se ne kuha!« je delal na glas, v začudenje svojih neposrednih sosedov.
Omeniti moramo, da Pardajan ni bil edini, ki je stal na stolu. Na levi poleg njega je bila miza, ki je nosila sedem ali osem radovednežev; na lesni je stal cel oder, na njem pa do petnajst oseb. Tudi stolov je bilo vse
polno. Pardajan se je odločil za edino, kar mu je preostajalo: zamajal je svoj stol, da se mu je podrl pod nogami; v naslednjem hipu se je našel na tlaku sredi srdito kričečih ljudi. Bojevita zunanjost Pardajanova jih je potolažila takoj.	,
To pa še ni bilo vse.
Treba se je bilo izmotati iz te gneče za vsako ceno in izginiti čim prej. Zakaj Pardajan ni dvomil niti malo, da se tičejo besede, ki jih je govoril vojvoda Anževinski v uho svojemu gardnemu kapitanu, njegove lastne skromne osebe — nova pretirana čast, ki bi se ji bil čisto rad odrekel. Začel je torej delati s komolci.
Množica pa, namesto da bi se razmaknila, je pljusknila v tistem hipu z vso silo proti njemu; Pardajan se Je moral prijeti za trkalo vrat, pred katerimi je stal njegov stol. Kaj se je godilo?
Človek bi bil rekel, da je izvršil del kraljevskega izprevoda obrat in se vrača nazaj. Kakih dvajset jezdecev je pridrevilo v hudem diru, ne meneč se za preplašeno kričanje ženskih in za preklinjanje meščanov. Vse je begalo, drenjalo in gnetlo drug drugega.
Pardajan, ki se je držal svojega trkala, je gledal pljuskanje tega Človeškega vala, ne da bi razumel nje-dove vzroke. Zdajci pa se je zagledal samega, čisto samega pred svojimi vrati. Izpustil je trkalo in se ozrl. Posledica te nagle kretnje je bila,
Slovanski Sokol ob Adrlll.
k****
Nemec in njegov brat Italijan preiita na sokola!
neverjetno, kako bojaželjni so ti Albanci.
Jaz sem šel 16. 6. ob 2. uri p. m. v Drač v družbi kolegov in smo si ogledali predstraže, bili pa smo še »izven strelne razdalje« od ustašev. Dasiravno je komaj 24 ur prešlo, od kar je bil tam boj, smrdi Ti tam že tako, da smo kmalu proč šli. Tu leže crknjeni konji, tam mrtvi ustaši, čez katere pridejo že vrane in druge ptice. Ravno mrtve na vozove nalože, da jih potem v en skupni grob pokopljejo. Do sedaj so 60 mrtvih ustašev pokopali, katere niso mogli pobegli ustaši s seboj vzeti.
Oberst Thomson je bil ob 4. uri zjutraj 15. 6, ko je prišel iz svojega zakritja pogledat, kaka da je pozicija, zadet od krogle v desni prsi. in mu je žilo dovodnico raztrgala. Svojemu majorju je rekel: »Ti pomagaj mi malo, meni se zdi, da sem zadet.« Komaj je šel 30 korakov nazaj, ne da bi več besede govoril, padel ic na tla. Nesli so ga preccj od bojišča v bolnišnico. kjer so ga precej, ko je bil alarm, ven poš/ali; imajo čez in čez Posla in so vedno zunaj. Imajo dosti ranjenih, in bolnišnice so že premajhne, ker tudi ustaši ranjence v Drač pošiljajo, ker so oni brez zdravnikov. Ravno ko sem bil v bolnišnici, si jo ogledat, dospel je navadni volovski voz z dvema ustašema. Eden je dobil kroglo v prsi, drugi pa v nogo.
Tudi sem bil na albanskem por kopolišču. kjer naše Albance pokopu-jejo. Oni dobe vsak svoj grob. Ravno je ležal tam eden padlih, katerega so imeli pokopati, pa jama še ni bila gotova. Dobil je kroglo v glavo; na deski je ležal in bil Je z belim papirjem zakrit. Sedaj je okoli 3000 Malisorov; oni so začeli danes 17. 6. okoli 2. ure zjutraj prodirati proti ustašem.
Pri pogrebu Thomsona, je bil tudi knez sam. Krsto nosilo je osem
da je udarilo trkalo ob zaokroženi žebelj, ki mu je služil v podlago; udarec je zabobnel zamolklo po notranjščini hiše.
Pardajan sc je torej obrnil in — ostrmel: stal je sam sredi velikega polkroga, čigar premer je tvorila vrsta hiš, obod pa vrsta jezdecev. Jezdec, ki je stal na sredi te vrste, je bil visok, sijajen, črnobrad in trdo-ok; njegova obleka se je odlikovala po strogi velikoleposti. Bil je Henrik Monmoransiški, vojvoda Danvilski, maršal kraljevskih armad.
Poleg njega se je režal Parda-janu človek zlobnih oči. Bil je Ortes, vikont d’Aspremon, ki je bil zajahal konja, da gre naproti svojemu gospodarju, pa se je pridružil izprevodu. Na levem krilu loka sta stala More-ver in Sen-Megren, na desnem Kelus in Možiron. Presledke so polnili jezdeci, ki so sledili gizdalinom na ukaz vojvode Anževinskega.
Pardajan se je vzravnal. Zdelo se je, da se izteza njegova sloka in suha postava še bolj nego običajno. Oči so se mu jx)tuhnile za stisnjenimi trepalnicami in preletele počasi to množico. Sklenil je -pete kakor pri paradi, noge so mu odrevenele, levico si je uprl v bok, z desnico pa se je odkril in opisal širok pozdrav s svojim črnoperim baretom, kakor da bi hotel pomesti vse te ljudi; nato se je spet pokril, potisnil si baret na konec ušesa, utrdil ga s pritiskom
alb. žandarjev; špalir so delali na vsaki strani alb. žandarji, avstr, in ital. mornarji. Truplo je bilo preje v enemu šotoru pred bolnišnico, oddaljeno par korakov od konaka. Tam je bil položen v zacinjeno krsto. Ob 5. uri je šel kondukt od tam pred stopnice konaka. Tarp ga je požegnal angl. duhoven. Prišla je po stopnicah kneginja in mu na krsto položila sama venec; bila je črno oblečena; potem je prišel knez sam, in položil mu je na krsto »Skanderbegov red«. Potem smo se začeli pomikati proti pokopališču; spredaj je bila albanska žandartnerija, potem nosilci vencev, potem krsta Thomsona; prvi zadaj je bil knez, potem holandski oficirji in zastop. Malisorov, poslaniki, admirali in oficirji, potem moštvo.
Ljudstva je blo vse polno. Mali-sori so mu delali špalir do pokopališča. Tja prišedši je govorilo veS plem. oseb v albanskem in francoskem jeziku. Thomson bode prenešen na Holandsko od ene liolanske vojne ladije. Vračaje se knez nazaj, je bil povsod pozdravljen. Danes 16. 6. je tukaj vse v miru, kakor da bi ničesar ne bilo, dasiravno so po celem mestu včeraj krogle frčale.
17. 6. ob 2. uri zjutraj so pričeli Malisori iti naprej proti ustašem; bo| se je vnel precej zjutraj, a morali so se potem zopet umakniti nazaj. Malisorov je 16 ranjenih zopet v bolniš-
Kdo? Kali KJe?
le Coletti?
100.000 K nagrade kdor ga naide!
pesti ter izpregovoril z glasom trobente:
»Dober dan, gospodje morilci!«
Besno mrmranje le preletelo vrsto jezdecev. Samo Darivil se ni ganil nikamor iz svojega strašnega miru. Toda zamahnil je eden med njimi in umolknili so vsi: Bil je gardni kapitan vojvode Anževinskega. Dejal je:
»Vaš meč, gospod de Pardajan!«
»Kaj še!« je zadonel glas starega Pardajana. »Ti govoriš, kakor da bi bil sam silni Kserks, perzijski kralj. Odgovorim ti, kakor da sem Leonida, ne več, ne manj! če hočeš dobiti moj meč, pridi si ponj!«
Hkrati je izdrl svoj rapir z eno tistih plamenečih gest, ki jih je bil podedoval njegov sin, podržal ga hipec ravno nad svojo glavo, nato pa naslonil konico na konec svojega škornja, sklonil se nekoliko, oprt z rokami na križni držaj, ter se zasmejal z ostrim, obupnim smehom. Njegova edina misel Je bila v tem trenotku:
»Rajši, kakor da bi gnil v kaki ječi, iz katere bi stopil na beli dan kvečjemu še, da me odvedejo na Monfokon ali na Grevski trg, hočem umreti tu in pokazati tem cepcem, kako treba pasti elegantno!«
Možiron je izpregovoril, rekoč:
»Gospod je trd za kuho! Njegove kože se ne prime niti žerjavica, drugače bi bil ostal v pepelu rokov-
njaške beznice, kjer smo mu pod-kadili — kaj ne gospoda?«
Drugi so se zagrohotali: preden pobijejo žival na tla. so se hoteli še pozabavati z njo. A Pardajan je odgovoril:
»Ako je moja koža trda za kuho, je kaj lahko opaziti tvoj gizdalinski gobcc; Še malo bolj, pa bi te bil ocvrl v vrelem olju kakor ribico. No, par luskin si izgubil vseeno . . .«
Možiron je zamahnil besno.
»Dajmo ga!« je kriknil ter izpod-bodel konja.
Toda maršal Danvilski ga !« ustavil z migom. Tudi on je hotel prodati svoj dovtip.
»Eh. gospodje, ali ne vidite, da jmamo opravka z oslom, oblečenim v levjo kožo? Častna beseda, ta rokovnjač je vlomil kako omaro v mojem dvorcu, da se Je oblekel spodobno.«
»Ah, svetlost!« je zatrobil Pardajan. »meni se zdi, da se motiš! Osel si ti, in lev sem jaz! Dokaz, ki ga ne izpodbiješ, bodi to, da sem si hotel obleči pri tebi tudi rokavice, pa ni šlo: našel sem samo rokavice za kopita, moji šapi se ni podajala nobena. Prav nobena — čeprav sem pomeril vse rokavice, kar jih je v tvojem hlevu, vse, ne izvzemši one, ki je še vedno pribita na tvojih vratih, figamož! . . .«
»Podli pes!« je za r jul DanviL
(Dalie.)
«
nico prišlo. Od popoldne naprej je zopet vse mirno, Mislim, da bodo 18.
6. zjutraj zopet začeli z nova. Tako le tukaj. Koliko časa mi še tukaj ostanemo ne ve nihče. Upam še več Časa.
Iz Volosko-OpatJJe.
Izlet hrvatskega pevskega društva »Lovor« Iz Opatije na Bled. Konečno so- vse formalnosti gotove jn toli željno pričakovani dan se bliža. »Lovor« odpotuje iz Opatije dne 28. junija t. I. ob pol 5. uri zjutraj In pride v Gorico ob 10. url dopoldne.
V Gorici bode skupni obed. Iz Gorice odpotuje »Lovor« iz državnega kolodvora ob 2.53 in pride na Bled ob 5.29. Na Bledu priredi »Lovor« isti dan koncert v tamkajšne dobrodelne namene. Početek koncerta ob 8. uri zvečer. Koncert se vrši na vrtu, a v slučaju slabega vremena v dvorani hotela »Jekler«. Vstopnina za osebo 1 K, za obitelj čez 3 osebe 3 K. — Dne 29. junija ogledajo sl izletniki Bled in okolico in odpotujejo od tam (z Jesenic) ob 6.34 popoldne čez Ljubljano, kamor pridejo ob 8.20, a ob 8.30 odpotujejo zopet nazaj proti Opatiji in pridejo tja ob 12. uri ponoči. Za celi ta pot stane vožnja nekaj okoli 13 kron za osebo. Kdor od naših rojakov iz Vo-ioske-Opatije in okolice, kakor tudi iz Reke, se želi vdeležiti tega zleta, naj to najkasneje do 26. junija izvoli javiti Hvatskemu pevskemu društvu »Lovor« v Opatiji.
Na znanje c. kr. okrajnemu glavarstvu v Voloski. V Opatiji obstoji reševalno društvo, ki si Je nabavilo v zadnjem času v to svrho dva avtomobila, kar je zelo lepo in plemenito, čc bi ta dva avtomobila služila savno v svrlio prevažanja ponesrečencev ali pa bolnikov. NajenergiČ-neje pa protestiramo proti temu, da se s temi automobili prevaža in lomi kosti pasantom. V pretečenem mesecu je vozil eden teh dveh autoino-bilov z Reke, torej že izven službe tako hitro, da Je v Voloski povozil prof. Široia, polomil roke in noge in mu zadal tudi drugih težkih poškodb, vsled česar je moral biti prepeljan v bolnišnico, kjer se še vedno nahaja.
O priliki nesreče, ki se je dogodila 12. t. m. na opatijski električni železnici v Iki, vozil je zopet avtomobil reševalnega društva, brez potrebe, ker v lijem se je nahajal neki lahko ranjeni, s tako hitrostjo in delal & hrupom tak škandal, da se ie vse zgražalo in malo Je manjkalo, 'da pred hotelom Hofbrau ni povozil Var ccl kup ljudi. V obedveh slučajih vodil je avtomobil neki Zimmermann, ki, po njegovih dejanjih sodeč, ne more biti pri zdravi pameti. Slavnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu v Voloski bode gotovo znano, da je bilo ptoti temu človeku vloženo že več prijav radi njegove nore vožnje, kakor bode tudi znano, da ' Reševalno društvo pač ni za to tu, da eventuelno enemu nudi pomoč, Kato pa drugemu polomi kosti, vsled tesar bi bila dolžnost oblasti, da za-brani tako vožnjo, ker drugače ga si bodemo nekega lepega dne sami sposodili, pa mu bomo povedali, da naše kosti ne stoje njemu na razpolago, da bi po njih vozil, kakor se bo njemu zljubilo.
Pismo z Dunaja.
Prejeli smo sledeči nasvet:
Vočigled dejstva, da tangira vprašanje življenja ali smrti koroških Slovencev celokupno Slovenstvo, bi bilo nujno želeti, da manifestira v Ljubljani dne 5. julija, na pra znik naših apostolov sv. Cirila in Metoda, za kruto teptane pravice koroških Slovencev vsa Slovenija, brez razlike strank. Devlza vseh pravih rodoljubov naj bi bila: »s skupnimi močmi proti skupnemu sovražniku!« Usodepolno bi bilo in prežalostna perspektiva za bodočnost koroških Slovencev, ako bi se Slovenci v centrali še le prepirali, kdo naj Jih teši. Koliko energie se potrati v brezplodnem bratomornem boju! Da bi se porabila v prid obmejnim Slovencem, ne bila bi danes slika slovenskega Korotana tako neizmerno žalostna. Kdor ne veruje v nujno potrebo skupnega, silovitega odpora, naj se gre prepričat v Celovec dne 21. t. m. na »nemški voiks tag«. Mar so nas brezsmiselni medsebojni boji že tako oslabili, da ne zapazimo, kako postaja oholi Tevton ztniraj besnejši in grabežljivejši? Zaskelelo bi slehernega obmejnega Slovenca, ako bi se bratje v središču Slovenije ne mogli — vsaj za en dan, na dan sv. Cirila in Metoda — strniti v skupno falango s parolot »Vsi za enega, eden za vseU
Pobožna Želja koroškega Slovenca.	_______________
Inatl! Mtt iMill aAl
Štajersko.
Šikane nemčurskih poštnih uradnic. Nemškonaconalne poštne uradnice v Mariboru in Celju še vedno delajo svoje sitnosti slovenskim posestnikom telefona. Kakor hitro se oglasiš slovensko, je zveza ves čas motena. Izgovor je takoj pri rokah: Kriva je nevihla. Zato se te nadute uradnice seveda ne brigajo, da sije zunaj solnce z vso svojo močjo. Odločno zahtevamo, da pristojne poštne
iz-
oblasti napravijo red! Ce ne pregovorimo drugače.
»Schulvereinsko« delo med nami. Kljub vsemu, kar smo te dni s številkami pokazali za Slov. štajer nevarnega, imamo tudi nekaj beležiti: Po Slov. Stajerju skoro na vsi črti nazadujejo podružnice nemškega »Schulvereina« Imajo 80 podružnic, a ie malo jih je, ki resno delajo. Da je temu res, so potrdile tudi besede načelnika spodnještajerske pokrajinske zveze iz Maribora, nadučitelja Majerja. Bridke sol/.e je pretakal slavni mož in na vse kriplje je prosil in rotil svoje zveste, naj bodo bolj marljivi. Minolo leto je dalo glavno vodstvo »Schuvereina« za Sloven. Štajer 25.000 tisoč kron, ki so se uporabile za nove zgradbe nemških šulferajnskih šol, a 2000 K se je uporabilo v mariborskem okraju za »častna darila« učiteljem in v studijske podpore. Sedaj razumemo tudi n. pr. dičnega renegata, bivšega Slovenca, učitelja Maksa Smoleta iz Račjega tik Maribora. Od 2000 K je pač tudi on dobi svoj judežev delež, zato pa niso njegovi »žepi nikdar prazni«, pač pa se ga — sramujejo njegovi nekdanji sorojaki, sedanji slovenski učitelji. Najbrže ne bo več dolgo, ko bo 1 on po vzgledu učitelja Zrnkota pomagal sestavljati veleizdajniške ovadbe. V ostalem pa nam to nemško »Schuvereinsko« zborovanje v Slov. Bistrici daje dober nauk: Mariboru in njegovi okolici CM. slovenske narodne šole.
Neka) za bodoče dni. Poročali smo, da Je Wastian odložil svoje mandate kot državni poslanec in kot podžupan mariborski, a tudi. da je izvoljen načelnikom »Stidmarke* glavnega vodstva v Gradcu, očka Dober-nik. Rekli smo, da se je na Wastiana pritiskalo, da je svoja zadnja dva manuata odložil. Sedaj pa vemo, da sc ie \Vastianu ta zadnja dva mandata direktno odvzelo. Občinski mestni svet mariborski se je v dveh tajnih sejali bavil z vprašanjem, se naj li VVastiana pusti, ali odstavi. Glas velike večine svetovalcev je zahteval postednle (kar potrjuje našo
vest, da se je prvi direktno proti Wastiami obrnil župan dr. Schmie-derer). Wastianov namestnik oziroma naslednik bo (o tem smo poročali že lani decembra) dr. Oskar Orozel.
7, njim bo zasedel prvi Slovenec mesto mariborskega podžupana... Drugi mandat bo dobil — državnozborski — štajerski referent v glav. vodstvu »Schulvereina«, dr. Brauni, odnosno, odvetnik dr. E. Mravlagg. Slednji Je pred meseci izjavil sicer ravno nasprotno, vendar vzamejo to vodilni nemški krogi le kot takratno, trenotno olepšanje situacije. Eden obeh (dr. Mravlagg in dr. Braum) bo dobil posamezni poslanski mandat: Ta le državnozborskega oni de-želnozborskega... Za mariborske Slovence se bodo s tem odprle nove situacije, ker tudi do raznih volitev ni več dolgo. Tokrat Je treba k vsa-kemu slučaju pravočasne in temeljite orientacije.
Porotna obravnava proti zlozna-netnu K. Linhartu, uredniku »Štajerca« v Ptuju radi razžaljen Ja potom tiska, ki bi se bila morala vršiti mi-noll petek 19. t. m. pred mariborsko poroto, Je odpadla ozir. bila preložena, ker — Je Linhart »bolan«. Seveda Je bolezen le strah pred kaznijo.
V soboto le Ml pred mariborsko poroto Fr. Žebot odgovorni urednik »Slov. Gospodarja«. Radi razžaljenja na časti potom tiska, ga je tožil veleposestnik Fran Roblek Iz Žalca. Ker za danes nimamo dovolj prostora, poročamo o obtožbi samo glavno: Veleposestnik Ima v Gornji Ponikvi dve gozdni parceli št. 184/1 in 185, ki meje na župnijsko gozd. parcelo št. 199/1 katast. občina Zgornja Ponikva. Pred že 15. leti so se med tema gozdoma določili mejniki in je med Roblekom ter bivšim župnikom g. Kunejem vedno bila posest neizpremenjena Ko Je prišel novi župnik Iv, Gorišek pa so klerikalni podrepniki pričeli ščuvati, rovati in obrekovati, češ »Roblek je mejnike prestavljal...« Bill so tako podli in nesramni, da so onega Robleka (bivšega naprednega poslanca), ki je že tisoče in tisoče daroval za Žalsko cerkev, v štev. 48 »Slov. Oospo-darja«, javno dolžili tega zločina. Vsi Roblekovi poskusi, uveriti župnika Iv. Goriška o nasprotnem, so bili
trezuspešnl — tudi geometer K-ebltsch se kar naenkrat ni mogel več spominjati, kako se Je takrat dotočite, JSteiprMuftt jmedte Iz-
etn pa tja, so kleflkalčfeth"dale
(Jirekino ftogilma k novim, Še nesramne Jšim napadom na Fr. Robleka po »Slov. Gospodarju« in konečno je moral tožiti. O poteku, porotne obravnave, ki Je bila minolo soboto, pbročam obšineje na drugem mestii.
Mariborski Slovenci prlrede danes, nedelja dne 21., izlet v Slivnico pri Mariboru Kdor se izleta želi udeležiti peš, naj bo najkasneje ob 1:30 min. popoldne na državnem mostu. Za one, ki se hočejo poslužiti vlaka, je najprimernejši ptujski, ki gre Iz Maribora 1:15 popoludne. Zbirališče v Slivnici, oziroma Izletno zabavišče, je slivniška gostilna g. Lesjaka, znana po svoji dobri in točni postrežbi. K obilni udeležbi vabi — »Izletni odsek«.
Vel. nedelja. Nekemu prekupcu in trgovcu s svinjami, je bilo v noči na 16. t. m. ukradenih, ko Je spal v nekem hlevu na senu 1800 K gotovine.
Radgona. Premeščen je tukajšnji poveljnik orožništva nadporočnik Justus Schmidt v Tropavo.
Iz VVastiana se norca dela glavno vodstvo »Siidmarke« v Gradcu povodom izvolitve Dobernika njegovim načelnikom, s tem, da hinavsko pravi da si od srca želi, da bi Wastian
kmalu zopet mogel posvetiti svoje preskušene moči »Siidmarki« in njenemu delu. Res: dovršen renegat-ski cinizem_____
Res: Urnebesne farbarije! Ena zadnjih »Straž« pravi svojim backom, da ni izključeno, da so Habsburžani rojeni Slovenci. Upira to svoje izvajanje na bivše slovenske kolonije krog »Windsch-Altenburga« par kilometrov od reke Rena, ki so obdajale grad »Habsburg«. Da »Straža« kaj tacega piše danes, nam Je priča — da smo v času kislih kumaric!
Iz deželne službe. Deželnemu potovalnemu učitelju g. Fr. Goričami je dovoljena preselitev iz Maribora v Celje. Pisarniška pomočnika Rad. KuŠer iz Radgone in Ant. Haller Iz Maribora sta imenovana kanclistom dežel, bolnic istotam.
Leltersberg pri Mariboru. (Zagonetna smrt.) Blizu »Hetzlovega mlina« so našli v četrtek zjutraj mrtvega v obcestni grapi nekega kosca. Imel je na levi prsni strani globoko rano in prebodeno srce. Poleg njega je ležala brušena kosa. Ne ve se še, jeli nesreča, umor ali samomor.
Maribor. (Nevaren tat prijet.) Policija je aretirala nekega Jos. Ar-tene, ker je v nekem tukajšnjem hotelu ukradel financ, nadstraž. 50 K
gotovine, 2 zlati uri, več dragocenosti in obleko. Artene trdi, da je Anglež, doma iz Cardiffa na Angleškem. Policija pa pravi, da je mednarodni hotelski tat.
flla ža naše pravice, katere se nam ti& tak rtačin kratijo.
Povdarjamo, da se n. p. maloštevilnim Nemcem v Sevnici vkljub protestom od strani slovenske občine vsako leto dovoli prireditev veselice v sevniški občini, nam slovenskim Brežičanom pa ne. — Enaka pravica bi pač morala za vse veljati.
Konstatiramo konečno, da je zadnja leta vladal po naši zaslugi po-polen mir v Brežicah; obe narodnosti so v miru in slogi skupaj živeli, če se bodo te razmere v bodoče spremenile v gotovo škodo Nemcev, ne bo naša krivda, ampak tistih, ki so popolnoma po nepotrebnem razburili duhove in ustvarili položaj, da je Slovenec prepričan, da se ž njim ravna, kot z manj vrednim državljanom.
Ne grozimo: damo pa slavni vladi v vednost, da Je naše potrpežljivosti konec in da sl bomo znali, če tudi proti volji izvestnih ljudi, priboriti naše v postavi nam zajamčene pravice.«
Hoteli ste Imeti boj, zdaj ga imate. Videli' bomo, ali bo Schnider-schitzeva klika močnejša, kakor naša poštena slovenska stvar. — Slovenci, vaša dolžnost Je, da se zavedate svojih pravic in da pokažete, da hočete biti na svoji zemlji sami gospodarji.
Iz Brežic.
Krivica, ktero so nam o priliki sokolske slavnosti dne 14. junija t. j. prizadjali vlada in brežiški Nemci, ni ostala brez odgovora. Zbudili so se brežiški Slovenci v opravičeni jezi in razburjenosti; dne 18. junija zbrali so se vsi, ki čutijo narodno in sklenili so odposlati vladi sledeči
protest:	,	.
»Z odločbo c. kr. okrajnega glavarstva v Brežicah z dne 2. junija 1914 štev. 15.388 dovolilo se Je telovadnemu društvu »Sokol« v Brežicah, da se sme vršiti veselica na travniku za hišo Št. 78 v Brežicah.
To dovoljenje Je c. kr. namestni-ško predsedništvo razveljavilo, ker se je po »nezajamčenlh« poročilih prepričalo, da se je za sučaj, da se veselica priredi v ozemlju mestne občine, vsled obstoječih narodnih nasprotstev bati spopadov in izgre-
Ker vidijo prebivalci slovenske narodnosti v Jej prepovedi veliko krivico, sklenili so na sestanku dne 18. junija 1914 podati c. kr. namest-niji sledečo
Izjavo:
Znaten del brežiških prebivalcev Je slovenske narodnosti; glede na njih število in davčno moč zahtevajo za se Iste pravice in iste udobnosti, katere uživajo prebivalci druge narodnosti. V tem, da se Slovencem zabranjuje veselica v l£^n} občini in na privatni zemlji, oddaljeni nad 100 korakov od javne ceste, vidimo veliko krivico, proti kateri odločno protestiramo in to tem bolj, ker smo prepričani, da se je prepoved le izdala na željo in zahtevo naših soob-čanov druge narodnosti.
Naglašamo, da Je veselico v mestu dovolilo c. kr. okrajno glavarstvo v Brežicah, ki gotovo razmere prav dobro pozna in ki Je upoštevajoč faktične odnošaje vedelo, da o kakih spopadih in pretepih ne more biti govora. Obžalujemo, da se je c. kr. namestnlja bolj zanesla na pritožujoče se Brežičane, kakor pa na svojo podrejeno oblast.
Takšno postopanje mora razburiti nemirnejše duhove in Je tudi ti-gto nrnftžtcft KiaMOiOMKMti?-
Goriško.
Goriški Lahi so v velikih skrbeh radi vodstva »Lege Nazionale«. Nobeden se jim ne zdi zadosti vreden. Med kandidati so tudi Gorjan, Brežina, Bučič, Čufarin! Sploh se ne morejo nič kaj ponašati s pristno «latinsko krvjo«. Zt njihova imena, katera včasih tako popačijo, da se komaj še pozna njihovo slovensko pokoljenje pričajo o »starodavnem« rimskem potomstvu! In ti renegatt se pričkajo, kdo je vrednejši priti v vodstvo nekulturne in barbarske Lege?!
Učiteljska konferenca o pelagri
se Je vršila pretekli teden v Ogleju.
Gorica. (Ogenj.) V poslopju policijskega ravnateljstva v ulici Alva-rez Je že delj časa tlel neki hlod ob dimniku, česar pa ni nihče mogel opaziti. V petek zjutraj pa je zaslutil policijski ravnatelj Casapiccola, da smrdi v njegovem stanovanju po dimu in ognju. Poklicali so ognjegasce, ki so odstranili nevarnost. K sreči je bila soba prazna, ker jo ravno popravljajo.
Rdeči križ je dobil na svojem zadnjem cvetličnem dnevu 2701 K
50 vinurlev.'1. ..l ui i iHem-
Oglej. (Samomor.) V oglejskem kanalu so našli truplo 20letne deklice iz Oradeža. Ne ve se še, ali je dekle izvršilo samomor, ali je žrtev nesreče.
Strašna nesreča. Poročajo nam iz Lokavca: Terezijo Slokar Je zabodla krava v spodnji del telesa na jako nevarnem mestu tako, da je malo upanja na ozdravljenje. Rane so globoke in so povzročile izstop črev. Nezavestno so prepeljali v go-riško žensko bolnišnico.
Posledice prevarane ljubezni. Neki gospodični iz boljše družine se je zgodilo, da jo je zapustil njen zaročenec, s katerim je bila že precej časa zaročena. To Je dekle tako presenetilo, da se Je revici omračil um in ostane najbrž izgubljena. Pač žalostno!
Deževno vreme je napravilo mnogo škode na polju In bo skoraj gotovo tudi slabo uplivalo na vino gade. Ce pridejo kmalu sončni dnevi, imajo vinogradniki lahko še mnogo upanja.
Nesreča. Delavec Valentin, župan iz Ajdovščine se je ponesrečil pri delu na desni roki. Zdravi se v goriški bolnišnici.
Laški klerikalci so zadnji čas že zopet začeli hujskati proti Jugoslovanom Niihovo glasilo prinaša redno članke proti nam. Te ljudi bo treba prav kmalu naučiti kozjih molitvic, da ne postanejo preveč ošabni.
Koroškim Nemcem in nemčur-jem kar ne gre v glavo naš jugoslovanski pokret. Njihove »štimce« psujejo sedaj naše vrle tržaške občinske svetnike, ki bi radi — po mnenju perfriganih nemških butic — odcepili tržaško okolico m Jo priklopil Gorici, da bi potem imeli Slovenci v goriškem zboru večino! — Sedaj Jim več ne zadostuje Koroška, ampak so jo udarili že proti nam. Se jim menda pač meša!
Nekateri nasveti za vsesokolski zlet v Uublianl.
Iz vrst občinstva smo sprejeli: Da bo Ljubljana v zletnih dneh imela kolikor mogoče praznično zu-najnost, naj bi se skrbelo, da izve-sijo vsi hišni posestniki zastave. V ulicah, kjer so hiše klerikalcev in Nemcev, naj se na obeh straneh zabije kole .ozaljšane t zelenjem in za-1
stavami. Slovenske rodbine, ki stanujejo v takih hišah, naj se naprosi, ua ozaljšajo svoja okna z zelenjem in zastavicami. Ulice, ki pridejo tu najbolj v poštev so: Franc Jožefova cesta. Pred škofijo, Turjaški trg. Še-lenburgova ulica, v zadnji bi se ne moglo zabiti v zemljo kolov, ker je asfaltirana, zato naj bi se pa po možnosti potegnilo čez cesto platnen transparent z napisom »Zdravo« ali »Živeli«. Na Dunajski cesti, naj bi se postavilo pri vhodu velik slavolok okrašen z zastavami in zelenjem. (Slavolok naj bi bil lesen vendar pa prevlečen s takim platnom, da bi iz-gledalo kot bi bil iz kamna.) Okrasiti bi bilo treba tudi Cesto na južni kolodvor. Pri vhodu v Kolodvorsko ulico nasproti kolodvora naj bi se postavila dva zelo velika droga, katera bi nosila n. pr. napis »Dobrodošli bratje!« Istotako bi se naredil tak napis pri vhodu na Resljevo cesto. (Zadnja cesta naj bi sc uporabila za vhod gostov, ker bi se dalo potem peljati po celem mestu.) JakoJepo bi bilo. da bi se pri mostovih na obeh straneh postavili mlali okrašeni z zastavami, zelenjem in grbi slovanskih narodov. — Lepo bi se moral okrasiti Mestni trg, postavili bi se v primerni razdalji drogi in mlaji, na katerih naj bi blesteli grbi mesta Ljubljane, vseh slovenskih pokrajin in grbi slovanskih dežel. V Stritarjevi ulici bi se napelo tak transparent kakor v Šelenburgovi ulici z napisom »Hej Slovani«. Kandelabri plinov, in ob-ločnic naj bi bili tu ozaljšani z zelenjem in majhnimi zastavicami. Turjaški in Kongresni trg naj bi bila na obeh straneh polna mlajev in z zastavami okrašenimi drogi. Jako lepo bi bilo. ako bi bil postavljen sred< Kongresnega trga lesen steber na katerem bi sedel sokol z razpetimi peroti, na vseh 4 straneh pa bi bili razni sokolski odznaki. — Trg pred »Narodnim domom« naj bi bil okrašen z mlaji, istotako prazen prostor na bivšem prostoru vojaškega skladišča. Gotovo je. da bo vse v interesu mesta in važno s stališča tujskega prometa.
Gostilničarje, restavraterje In kavarnarje naj se opozori, da primerno okrasijo vhode in verande. Nad vrati naj napravijo primerne okraske iz zelenja in napise. (Iste naj se prosi, da imajo zletne dni kolikor mogoče snažne vrte. dvorišča iu lokale.) Lokali. katere bi se nasvetovalo Sokolom gostom, naj bi imeli na vratih ii? pri vhodih pritrjene posebne vidne znake (kot priporočilo »Slov. sokolske zveze«). Seveda bi te znake mo-
rala dati natisniti »Oostilničarska zveza«, ker to je gotovo v korist le gostilničarjem, izogne se pa tem potom tudi pomotam, da gostje ne zaidejo v jokale, ki niso istim prijazni. Na ta načini bi se morebiti dalo pridobiti tudi klerikalne podjetnike, da okrasijo svoje domove v pozdrav »Sokolom«, ker pri denarju bi se tudi klerikalna zagrizenost nekoliko ohladila.
Da bi ljudem bilo mogoče okrasiti svoja okna z zastavicami, bi bilo na mestu, da se založi posebne majhne papirnate zastavice, katere bi se potem prav ceno prodajale. Iste bi se rabile pri sprejemih in tudi na vese« lici. Ootovo Je, da bi istih šla velika množina v denar. (Pri Cehih je običaj, da se na veselicah prodajajo take zastavice, z raznimi napisi in znaki.) Zstavice bi se dalo v razprodajo trgovcem in bi se nekaj dni popreje C tem obvestilo občinstvo. Zastavice bi se prodajale lahko tudi v one kraje, kjer bodo pasirali izletni vlaki. Gotovo je, da bo vsa proga polna sprejemalcev in bo Jako lepo, ako so bo pozdravljalo vsak vlak z mahanjem zastavic.
Za spreleme po kolodvorih na? bi se ra sprejem poverfla posebna organizacija.
Slovenskim trgovcem bi se nasvetovalo, da za zletne dni lepo okrasijo svoja izložbena okna s cvetjem, sokolskimi kipi. in narodnimi barvami. Zvečer naj bi bila ta okna razsvetljena. Treba je tudi lepo osna-žiti pročelja trgovin. Sploh bi bilo dobro naprositi vse osebe, ki bi hotele brezplačno sodelovati pri dekoracijah in postavljanju mlajev!
V zletnih dneh bi gostje gotovo pokupili veliko spominov iz izleta t j. obiska Ljubljane in slovenskih krajev. Za te dni bi se svetovalo slovenskim trgovcem, da si nabavijo razno spominke, n. pr. pahljače, obtezeval-ce, papirne nože. tintnike, kozarce, vaze itd., ua katerih bi bile slike Ljubljane in lepih slovenskih krajev. O stvari bi bilo pa dobro takoj govoriti s slovenskimi trgovci, da si vedo bla* go naročiti. Najenostavnejše bi bilo, da bi se objavilo to potom časopisov.
V zletnem kažipotu naj bi bili tiskani tarifi izvoščekov in postrež-Ckov. Za prodajo na veseličnem prostoru naj bi dobavilo razven sokolskih razglednic tudi lepe ljubljanske
r jj a./T	1	1	’
Dalje v Prilogi.
Priloga „Dnevu“ it. 902. dne 21. junija 1914,
in one Bleda, Trsta, Postojnske jame, Alpskih pokrajin.
Izložba Turist Office bi bila prav
umestna.	,	,.
Na Slovence in Slovenke bi se izdal poseben poziv, da iste dni pridejo v kolikor mogoče velikem ste-vilu v narodnih nošah, oprevou na-rodnih noš bi bil jako umesten. Jako lepa bi bila kavalkada slovenskih fantov v narodnih nošah.
Pozvalo naj bi se pevske zbore cele Slovenije, da tedaj prihite v Ljubljano. Slišale naj bi se narodne pesmi od vseh slov. krajev. Posebno zanimivo bi bilo dobiti v Ljubljano tolminske narodne godce (z godali na lok), tamburaše, harmonikarje itd.
Ako bo veselica na gradu, naj bi magistrat preje lepo uredil pota in ogradil zid starih »šanc«.
Izid volitev v kmečki kurili v Istri.
Izvoljeni so:
Koper: dekan Škrbec U65, Valentič 1116.
Pulj: izvoljena sta hrv. kandidata dr. Zuccon in župnik Kirac.
Volosko: dr. Ivan Poščič 893, Josip Ribarič 885.
Pazin: izvoljena Josip Grašič in dr. V. Trinajstič.
Buzet: izvoljena Sime Cervar in Ivan Sancin.
Krk: izvoljena Anton Andrijičič In vit. Ambrož Haračič.
Zmagali so torej kandidati »Pol. društva za Hrv. in Slov. v Istri«.
Dnevno.
Koroški Vsenemci so v blaznem strahu poslali pismo celovškemu županu, v katerem zahtevajo, da slovenska noga ne sme stopiti na celovška tla. (Celovec je bil še leta 1852. nad polovico vensko mesto.) Zvečer so se zbrali liemčurji na »protesten shod« in so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo »obrambo« Celovca proti slovenski nevarnosti. Ubogi nemčurji, kako smešni so v Svojem strahu. Mi se jih pa nič ne bojimo in pojdemo: Naprej!
Opozarjamo na današnie »pismo Iz Drača«. Pismo je hodilo v Ljubljano dva dni. Na koncu je pri pismu pridejana pritožba, da manjka papirja za pisma. Tudi čez pošto se pritožuje. Ker so poročila iz Drača se-
nalim čltateljem podati to pismo. Položaj se je od onega dneva poslabšal. Pismo je pisano 17. junija ob
11.	ponoči.
Obsodbe vredno. postopanje pri določevanju šolskih počitnic. Počitnice na ljudskih in srednjih šolah se ne počenjajo istočasno. Med tem ko zapuste srednješolski dijaki šolske Sobane že 4.. 5. ali 6. julija, morajo učenci sedeti v ljudskih Šolah še do 16. julija. Toda ne vsi. Oni. ki so napravili sprejemne izpite za srednjo šolo, zapuste ljudsko šolo pred 16. julijem, takoj, ko so postali srednješolski dijaki. Drugi ostanejo pa v Soli še nadalje. To je povzročalo velike težkoče za rodbine, ki so imele si-
Pove v srednjih in ljudskih šolah, 'rve so lahko dale na počitnice in 'na deželo že 4., druge šele 16. julija. rAH pa so prvi morali čakati do j6. julija in so prišli na ta način ob 'deset dni čistega zraka, ki je mestnim dijakom tako potreben. Mislilo le je, da bo naučno ministrstvo napravilo konec tem težkočam, na ta način, da določi, da se začnejo počitnice na srednjih in ljudskih šolali H. julija. Toda to se ni zgodilo, pač pa se je zgodilo nekaj, kar kot demokrati nikakor ne moremo odobravati. Na srednjih šolah se prično počitni-pe 4. julija, na ljudskih 16. Julija kot dosedaj. Poluradna vest pa pravi, da se lahko po šolskem in učnem redu potom posebnih olajšav šolskega obiska upoštevajo interesi rodovin, katerih otroci obiskujejo deloma ljudske in meščanske, deloma srednje šole in hočejo takoj po sklepu pouka na srednjih šolah zapustiti ine-Sto. V to svrho so ravnateljstva, oziroma vodstva ljudskih in meščanskih šol v krajih, kjer se nahajajo tudi šole višje kategorije, glasom posebnega odloka naučnega ministrstva dobila navodila, da morajo v takih slučajih na prošnjo staršev ali njihovih namestnikov dovoliti otrokom, da izostanejo od pouka za dni po Bklepuponka na srednjih šolah in poslati staršem ali njihovim namestnikom na njihovo željo in njihove stroske šolsko obvestilo, oziroma polletno izpričevalo po sklepu šolskega leta po pošti. Krasno bo potemtakem ugledalo v ljudskih mestnih šolah tako-le: Šolske sobe bodo morda na pol prazne. Ostali bodo v njih samo otroci nepremožnih In
revnih rodbin, da bodo mogli premišljevati o socialni enakopravnosti in se spraševati: Zakaj pa ravno ini, ki potrebne izpremeinbe zraka v počitnicah radi naše revščine sploh ne dobimo, zakaj ravno ml moramo hoditi v šolo dalje časa, kot naši srečni tovariši iz bogatih rodovin? Naučno ministrstvo bi ne smelo pozabiti, da Je ljudska šola družabni demokratični zavod, ki ima nalogo manjšati socialna nasprotstva in ne lih še povečevati, da Je zavod, v katerem bi imel šolski otrok čutiti družabno enakopravnost, kajti za vratini šolskega poslopja Je neenakopravnosti več kot dosti.« Tako kritizira Masarykov »Cas« postopanje ministrstva. ki tako očito zavaja v šolske sobane neenakopravnost otrok bogatih in revnih rodbin.
Italijanski parlament zboruje letos potoni zaupnic. Vsaka druga seja izreče predsedniku Salandri zaupnico. To pač menda ne kaže urejenih razmer, katere toliko hvalijo naši Italijani!
»Narodno Jedinstvo«, list ki izhaja pod uredništvom znanega jugoslovanskega publicista Milana Marjanoviča. je dovršilo prvo četrtletje. Izšlo je že 21 številk. »Narodno Jedinstvo« je prava posebnost. Izhaja dvakrat na teden: prinaša dnevne važne politične članke, obenem pa programatične članke trajne vrednosti. Osvetljuje jugoslovansko vprašanje od vseh strani, obdela vse faktorje do najmanjše podrobnosti in poskuša deroče gibanje spraviti v strugo. Cuvstvom skuša dati umstvene podlage. Ne besede, navdušene in lepo zveneče, so programa-tični članki v »Narodnem Jedin-stvu«, temveč na rezultatih socijolo-gije in zgodovinske vede. na statističnih podatkih z vseh polj narodnega, gospodarskega, socialnega in kulturnega življenja temelječa sinteza idej in nazorov, prevladujočih
V	pristaših narodnega ujedinjenja. List izhaja v Zagrebu, Marovska ulica 30, in stane na mesec 1 K, za tri mesece 3 K. Vsakemu, ki se hoče seznaniti vsestransko z jugoslovanskim gibanjem, list najtopleje priporočamo.
Soclalno-demokratična »Zarja«
psuje »Dan« z »žurnalistično cunjo«. No, ji pa privoščimo to veselje, saj druziga itak nima. Manjka le še. da enkrat zopet napiše, da je vsega tega kapitalizem kriv.
Cvetke s socialističnega vrta.
^8fe,^rin„t ,;i ofeoglr
so se res tako vršili kakor piše »Zarja«. Pristavlja pa: »Ni na svetu zločina, da se ne bi dal opravičiti v imenu nacionalizma. Zato Je nacionalizem za delavce hujše zlo nego klerikalizem in se moramo zato varovati nacionalizma kakor kuge. Zakaj nacionalizem Je v resnici velika kulturna kuga.« Tako piše v slovenskem jeziku izhajajoči soc. demokratski list. Pristaviti nimamo ničesar. ker o takšnih trditvah in sodbah je debata nemogoča. Omenjamo pri tej priliki le neki dogodek, ki se je vršil v Pragi. V nekem mlinu je bil uslužben kot prenaševalec vreč Slovenec, ki ni bil v soc. demokra-ški organizaciji. Soc. demokrati so pa v tem mlinu ravno takrat štraj-kali. Omenjeni delavec je kljub temu nosil in prenašal vreče. Preje enkrat Je pri prenaševanju vreč, ko mu je ena padla na nogo, zaklel. Sedaj so se soc. demokrati spomnili na to kletev in ovadili so ga na sodišču, da je žalil in rušil vero. To so storili socialni demokrati, čedni ljudje, kaj?
Vid Je naročil harmoniko. »Ta-gespost« javlja, da je »mbret«. L j. albanski knez Wied. naročil v Gradcu harmoniko. Harmonika je v Gradcu Izstavljena, da sl jo lahko vsak ogleda. Čemu bo Wiedu harmonika, se ne ve. Ali si bo delal kratek čas, ali se bo učil kak »marš« za odhod, ali se hoče morebiti naučiti gosti, ker vidi. da z albansko krono ne bo ni£. Zanimivo, kaj?
»Novoje Vremja« prinaša dolg članek o pomenu sestanka ruskega carja in rumunskega kralja v Konstanci. Članek posebno poudarja, da to ni bil samo sestanek diplomatov
— ampak dale na sestanku prišla do veljave volja rumunskeoa naroda, katerega poslanci so pozdravili carja na rusko-slovanski način. Splošno se je opažalo, da se je hotelo carju in carici izkazati pravo slovansko gostoljubje. Konštanski župan je podal hleb in sol na ruski način. Prejšnje zveze z Avstrijo in Prusijo se je nazvalo — »suženjsko podložnost«
— sedainja zveza pa je iskreno prijateljska.
Ta Jiin je pa povedal. Na praški nemški univerzi je bil promoviran za doktorja prava Gabriel Kraus. Navada je, da po promociji vsakdo prečita tiskano zahvalo na cesarja in profesorje. Kraus Je pa drugače nft*
pravil. Dejal je: »Prvikrat ml Je danes dana prilika povedati profesorjem nekaj druzega kot kar stoji natiskano. Nočem poudarjati, da je danes znanstveno poučevanje na naši univerzi pod ničlo in da zastarelost načina ubija veselje. Govorim proti temu, da se znanost na praški univerzi nacionalno in teroristično izrablja. Veda je povsod mednarodna, le na naši univerzi je veda vir raznih gesel.« Profesorji, nevajeni resnico slišati, so jo potegnili, na-cionalci so kričali; dva dohtarja, ki sta obenem s Krausom promovirala, sta se pa šla opravičevat k rektorju, da jima je silno neljubo in da jima ni bilo ničesar znanega, kaj se zgodi. S tem sta pokazala, da Je šola na obeh dosegla svoj cilj.
Primerna opomba. Prejeli smor Čestokrat se čita po slovenskih dnevnikih, kako zlorabljajo naši brati Hrvati naša lepa slovenska krajevna imena na Spodnjem Štajerskem, kakor n. pr.: sem bil u Ranu, u Stein-brticku, u Lichtemvaldu itd. — To pa smo v prvi vrsti čisto sami krivi in ne naši bratje in. dokler bodo po omenjenih krailh, kier žive v pretežni večini Slovenci, samo nemški postajni napisi, toliko časa ne bo nič drugače, kajti drugi narod vendar še ni tako vajen naših imen, kakor mi in človek se v hitri govorici nehote spomni najprej na tisto Ime, ki ga ie prlllčno videl napisanega. Ta napaka, kt je našemu narodu le v sramoto, bi se morala najmanj že pred desetletji odpraviti, ako bi se vse dotične občine za stvar zavzele In vplivale na svoie poslance, ki naj bi na merodajnem mestu odločno zahtevali za dvojezični napis po vseh progah lužne In državne železnice, kjer bj-vajo Slovenci, brez izjeme. Na primer v Trbovljah se. že neha slovenski napis, medtem ko bi moral biti gori do Spielfelda; ravno tako je na hrvatski progi, kjer se ti blesketajo imeni: Ratschach in Laak itd., vsi tl kraji so izključno samo slovenski In sl moramo mi od uprave pustiti do-pasti, da se nam vsiljujejo samo nemška krajevna imena. Kdo more našega kmeta prisiliti, da zahteva vozni listek drugače kot v slovenskem Jeziku. — Na to se je sicer že delalo, a je pozneje vsled le nam prirojene popustljivosti zopet vse zaspalo. Naj bi se naši klerikalci raje zato malo bolj pobrigali, mesto da se bore dan na dan z brezpomembnim in pogubo-nosnim strankarstvom. To bi bila za
Ju«. Rodoljubi iz Ljubljane In oRriffae, udeležite se ga v polnem številu.
Društvo kmetijskih učiteljev iz Južnih avstrijskih kronovin naznanja, da se bo vršil letošnji občni zbor v nedeljo dne 28. t. m. v Puli v Riviera Palace-Hotel ob 10. uri dopoldne. Na dnevnem redu je tudi znanstvena razprava člana g. Zdolška o slovenski sadjarski terminologiji. Popoldan si člani ogledajo otoke Brioni in za praznik 29. t. m., Petrovo, se even-tuelno določijo drugi izleti.
-
ko radi hvalijo s samo praznimi zaslugami, tu naj posežejo vmes prve vplivne In vodilne klerikalne osebe v pridobitev naših svetih narodnih pravic. Kadar se bodo tudi slovenski postajni napisi priborili tam. kjer bi morali biti, potem smo lahko že v naprej uverjeni, da se ne bo nad njimi nihče več spodtikal in s tem svoje lastne pregrehe na druge zvračal. Dotlej pa moramo kar molčati, ker ne Hrvatov, ampak takih Slovencev se pri nas ne manjka, ki se pri vsaki priliki pače in s tem na ostuden način blatijo svoj rodni Jezik, — Opazovalec.
Trbovlje. Občni zbor podružnice »Slov. planinskega društva« se vrši jutri v pondeljek pri Fortetu ob 8. zvečer z običajnim dnevnim redom.
Trbovlje. Dne 12. julija priredita ženska in moška podružnica C. M. D. veliko ljudsko slavnost na Vulaje-vem travniku (na Lokah).
Novo gostilno je odprl gospod Ferdinand Vode. veletržec z vinom v Komendi. Kljub sedemletnim intrigam klerikalcev, osobito bivšega klerikalnega poslanca Mejača, je c. kr. deželna vlada podelila gostilničarju Vodetu gostilničarsko koncesijo. Priziv občinskega odbora v Kaplji vasi Je visoko c. kr. trgovsko ministrstvo zavrnilo, spoznavši, da gre le za politično preganjanje, še več pa za nelepo m nekrščansko stanovsko zavist klerikalca Mejača. Da je zmagala pravična stvar, gospodu Vodetu častitamo, gostilno pa v obče toplo priporočamo.
Srbsko akad. društvo »Zora« proslavi dne 28. t. m. na Dunaju svojo 501etnico. Na svečani akademiji predava tudi dr. Ivan Prijatelj »o moderni slov. poeziji«. Proslava bo pravi dokaz rastoče jugoslovanske kulture in našega jugoslovanskega narodnega edinstva.
Zlet Gorenjske sokolske 2upe se vrši dne 4. in 5. julija v Kranju.
V	Žireh razvije Sokol svojo zastavo dne 28. t. m. Isti dan se vrši v Žireh zlet Idrijske sokolska župe.
Mariborski Sokol razvije svoj prapor v Rušah dne 28. t. m. Slovenci, pohitite ta dan od vseh strani v Ruše. da pokažete svojo ljubezen do Sekala.
Opozarjamo na današnji občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda na Ježici, kateri se vrši ob 10. uri dopoldne v gostilni orl »Buškem car-
Ljubljana.
— Pretekli teden ie bil na otoku Rab nabor za osle. Kakor namreč nabirajo konje za armado, tako bodo poslej na javnih naborih l abirali tudi osle, ker so osli vzt.ajni in potrpežljivi, ter se posebno na kraškem svetu izkažejo kot najboljši prenaševalcl tovorov. Predzadnja »Osterr. Illustr. Zeitung« je prinesla sliko, kako na Rabu izbirajo osle za armado. Nekdo, ki je mislil, da so osle tudi doslej rabili v armadi, se je temu začudil. In glejte, ko Je o tem poročala »Bodeča Neža« — ie bila konfisci-rana, češ da smo s tem razžalili armado. Zoper tako konfiskacijo se bomo pritožili. Naše občinstvo pa naj odgovori na to s tem, da kupuje in širi »Bodečo Nežo«. Dobi se povsod po 6 vin.
— Slovenci, Slovenke! Danes se vrši v Celovcu nemški Volkstag. Vse. kar je nemškega, se bo zaklelo proti nam. Zaničevali in sramotili bodo naš narod in naše narodne svetinje. Sklepali bodo o svojem bodočem delu proti nam. Slovenci, odgovorimo na to s tem. da danes zbiramo za C. M. D. in za Sokolski zlet. Naša požrtvovalnost naj se podvoji. — Na predvečer Cirila in Metoda dne 5. julija pripravimo kresove. Večje zbirke današnjega dne sporočimo Jutri v »Dnevu«.
— Zaplankani vojvodski prestol na Gosposvetskem polju nam kaže brezmejno nemško sovraštvo do nas. Slovenci! Pokažimo, da se zavedamo. da se zavedamo, da Je Gosposvetsko polje bilo naše. Naj ne bo več slovenske hiše in Javnega lokala brez slike vojvodskega prestola, ki }o Je
I izdalo društvo »Gorotan«. Stane samo 70 vinarjev.
— Slika vojvodskega prestola se bo nahajala tudi na »Sokolski diplomi«. ki izide prihodnji teden. Opozarjamo m to m današnji dan. V spomin na »nemške planke« okoli vojvodskega stola zbirajte za »Sokolsko diplomo«!
— Službena pragmatika. Prejeli smo: 25. januarja 1914 je izšla pragmatika za-državne nastavljence. Tudi v tem zakonu z dne 26. februarja 1914, št. 2026, se jasno im razločno piše (seveda samo na papirju), da imajo vsi državni uslužbenci od meseca septembra 1913 dobiti takozva-ni Nachtrag. — Zdaj bo kmalu kohec meseca junija, ali Nachtraga pa od nikoder ni. Pišemo pa leto 1914. Že
10	mesecev čaka neb roj uslužbencev na to pragmatiko. Financa, žandar-merija, železničarji itd., vsi so dobili še v pravem času, samo nastav-Ijenci c. kr. tobačne tovarne in pa menda državni stražniki čakajo ugodne rešitve. Kje tiči vzrok? — Stavimo vprašanje na gos. ministra za notranje stvari, kdaj se bode splačalo moštvu kar ima po zakonu dobiti ? opozarjamo na to vso pozornost in da izposlujejo, da dobunoštvo prej ko mogoče svoj denar. Če se je splačalo navedenemu moštvu, po teni zakonu. hienda nima izjeme ostalo moštvo.
— Vzopred I. prodrukcije gojencev »Glasbene Matice« v pondeljek, dne 22. Junija 1914. Spored: 1. Dvorak: Humoreska. (Na klavir igra gd. Vladimira Vrstovšek. Šola g. J. Pavčiča, 5. razred.) 2. a) R. Savin: Ro^ manca, b) Fr. Gerbič: Romanca. (Na klavir’ igra gdč. Danica Počivalnik. Šola g. Franc Oerbiča,, 5 razred.) 3.
a) H. pl. Kaan: Berceuse, b) G. Fr. Handel: Menuet. (Na gosli svira gdč. Anica Sadar. Šola ge. B. Pospišilove, 3. razred.) 4. a) Chopin: Marcia Fu-nebre, b) Mozart: Menuet iz simfonije v Es-duru. (Na klavir igrajo 6. ročno: gdč. Nilka, Helena in g. Fran Potočnik. Šola J. Pavčiča. 5. K. Bolim: Ritornel. (Na gosli svira g. Mirko Hribar. Sola g. J. Vedrala, 4, razred.) 6. a) Moszkowski: Serenada, b) Grieg: Norveški ples. (Na klavir igra gdč. Nilka Potočnik. Šola g. J. Pavčiča, 5 razred.) 7. a) Dr. R. Ipavic: Na Poljani, b) Ch. Gounod:' Pesem Iz opere »Faust«, c) K. Gold-mark: Studenček. (Poje gdč. Marija Pirk. Sola g. M. Hubada, 2. razred.)
8.	S. Heller: a) Barkola, S. Heller:
b) Irapromptu. (Na klavir igra gdč. MlcJ Jurman. Šola gdč. J. Chlumec-ke. 5 razred.) 9. a) Seeling: Barkola, b) Grieg: Valse-Impromptu. (Na klavir Igra «d&» Nada Kolšek. Sola gd&>
L CftlMemV HžMJ 10. Fr. Dfr dla: Souvenier. (Na gosli igra g. ZoV ran Hribar. Šola g. J. Vedrala, 4. rar zred.) 11. a) Schumann: O. 15. Ii otroških prizorov. - Dete zaspi. b» E. SchOtt: Etude mlgnone. Op. 16, št. 1. ž(Na klavir igra gdč. Zdenka' Tominšek. Šola g. A. Trosta, 6 raz.)
12. a) Orieg: V čolničku, b) F. S. Vik' har: Mrtva Ijubav, c) R. Schumann 1 Nikar me ne vabite! (Poje gdč. Zora Ropaš. Šola g. M. Hubada, 2 razred.|
13. a) V. Novak: Iz op. 5. Bagatelljr št. 1. vspominka, b) Čajkovski j: 14 letnih časov Žetev. (Na klavirju igrtf gdč. Emilija Marolt. Šola g. A. Tro* sta, 7. razred) 14. P. Rode: Prvi sta* vek iz koncerta št. 16. (Na .gosli svira g. Fedor Gregorič. Sola g. J. Vedrala, 5 razred.) 15. a) E. Adamiči Nokturno, b) Haberbier: Spomladnfi \zbujenje. (Na klavir igra g. Rudojf Koleša. Šola g .Fr. Gerbiča, 8 raz-rtd.) 16. Rachnianinoff: Polichinelle^ (Op. 3., št. 4. Na klavir igra g. Anton Černe. Šola gdč. L. Petranove, 8, razred.) — Gojencem pri produkcij jah ni dovoljeno odzivati se ponov< nemu odobravanju.
— Kam z otroki? Tako se bo spraševal koncem šolskega leta marsikateri oče. V današnjem času, ka je hud boj za kruh, je izbira poklica velikanske važnosti, ker se lahkd zgodi, da si kdo izvoli napačen po« klic, ali pa ne dobi službe. Zato pri-r poročamo vsem starišem da si kupijo »Kažipot« — ki ga ie izdalo društvo slovenskih profesorjev. Kažipot je se> stavil zelo primerno prof. Fr. Jeran* Tu ima vsak Jašem pregled o šolah lu poklicih. Dobi se po vseh knjigarnah. Cena 60 vin.
— Slovenska umetniška razsta«. va se otvori v začetku meseca avgusta. Ker je velik del prostora določen za posebno razstavo, mora se število umotvorov za posamezne razstavljence omejiti na poprečno šest. Prijave naj se pošljejo do 5. juli* ja slikarju R. Jakopiču, umotvori p? najkasneje do 15. julija na: Umetni-ški paviljon R. J. Ljubljana. Latter* mannov drevored.
— Da ne bo nesporazumljenja glede imen ker je več sobnih slikarjev Staretov, omenjamo, da se to tiče onega gospoda, ki ga itak vsi poznajo. Doma je menda v Florijanski utici.
— Demon alkohol. Predvčerajšnjim se je prepiral v pijanosti 19-letni delavec v Vidičevi opekarni na Viču Franc Vole s svojim bratom.
V	razburjenosti si ie zabodel pilo pod srce. Prepeljati so ga morali v deželno bolnico.
— Lov na podgane. 23-letni trgovski korespondent pri Krisperju Janko Pogačar je streljal v skladišču podgane s flobert pištolo. Ko se je naslonil z roko na pištolo, se je sprožila in krogla mu je ššla skozi dlan desne roke,
— Umrli so v Ljubljani: Liberal Zoberer, vojak-pešec, 23 let. — Fr. Gorjup, kuharica, Radeckega cesta,
9.	— Ciril Karlič, črkoslikarski vajenec, 16 let. — Ivana Bolčina, rejenka, 4 leta. — Ivan Okorn, krojač, 55 let.
—	Despot Vojnovič, dninar, 35 let.
— K produkcijam GL Matice letos ni brezplačen vstop, temveč se naznanja občinstvu, da je odbor določil vsaj malo vstopnino po 20. 40 in 60 vin. za sedeže in 10 vin. za stojišča, da se vsaj en del stroškov takih, v pedagogiškem oziru potrebnih priredb pokrije. Od dobrotnikov, se v ta namen tudi predplačila h a-ležno sprejemajo. Vsjtopnice se dobivajo v predprodaji kakor običajno pri koncertih.
— Velik kres in umetalni ogeni se bode žgal na Golovcu v orek 23, t. ra. zvečer. Nudil se bode cenj. ob< činstvu lep večet in krasen razgled čez rasvetljeno Ljub^ano in okolico, Za domačo zabavo, jed in pijačo bo s de dobro preskrbljeno. Krajša pot čez poljanski most mimo vile Mira bode razsvetljena. V slučaju slabega vremena Vrš! se kres v soboto 27. t. m.
— Sokol v Stepanji vasi priredi danes 21. t. m. svojo HI. javno telovadbo z veselico. Člani Sokola I. se poživljajo, da se v največjem številu udeleže te prireditve in sicer v kroju Zbirališče ob 3. uri pop. Trg Tabor. Na zdar!
— Popoldanski Izlet v Škofja Loko priredi pevsko društvo »Sla< vec« v nedeljo 28. junija. Po prihodu v Škofjo Loko vrši se ob 4. uri popoldne na dvorišču restavracije »pr! Guzelju na zgor. trgu ljudka vese« lica s petjem, godbo in drugimi zabavami«. Ako bi bilo vreme v nedelj^ neugodno se vrši izlet v ponedeljek 29. Junija (praznik).
— Z Viča se nam poročat Pri«
}>rave za slavnost praznovanja 40« etnlce tukajšnjega gasilnega dnu štva so v polnem teku. Obširni sen« čnati vrt bode slavnostno okrašen, postavljeni bodo paviljoni za vino, pivo, jestvine, kavarno itd. tako da bode ta veselica gotovo v vsakem oziru prekašala vse dosedaale ori-
reditve. Za mladino bode v prostornem salonu posebna godba za ples, v mraku pa se bode zažigal krasen umetalen ogenj. Ker je društvo včlanjeno pri stari gasilski zvezi je dolžnost narodno mislečega občinstva, da se tako redke slavnosti polnoštevilno udeleži. Da pa bode društvu mogoče radi obedov in druzega vse točno in o pravem času preskrbeti, obračamo se še enkrat do vseh tov. načelnikov z uljudno prošnjo, naj nam oni za gotovo vsaj do 24 t. m. po dopisnici, katero so z vabilom prejeli naznanijo število mož, kateri se slavnosti udeleže, ker le v tem slučaju zamore društvo biti odgovorno za točno postrežbo.
— Svojega denarja je vsakdo sam gospodar, zamore ga makari zaigrati tudi v loteriji, komur pa je njegov denar drag, ta naj čita današnji oglas glavnega zastopstva srečkovnega oddelka Češke industri-jalne banke, glasom katerega z nakupom dobrih vrednostnh srečk zamore obogateti, na vsak Aačin pa mu je zajamčen za vsako srečko po najmanj en dobitek, trajna vrednost srečk in s tem tedaj varnost za srečko izdanega denarja. Ker so za naročnike ' srečk določene tudi nagrade in premije, je marsikomu dana prilika, dobiti poleg izbornih vrednostih srečk tudi še velik ali pa ves del zanj izdane kupnine nazaj. Ponudba je vseskozi poštena in se tedaj sama od sebe priporoča. Ker se prihodnje žrebanje vrši že v prihodnjih dneh, pišite šc danes po pojasnilo, ki vam ga takoj brezplačno pošlje: Srečkov-no zastopstvo, Ljubljana 2.
— Otroci s ceste, čuvstvena ljudska drama v tred delih v glavni ulogi mala Suzana Privat, dosegla je včeraj v kinematografu »Ideal« kar najsijajnejši uspel*. Ponavlja se le še danes in jutri. V torek senzacijska vojna drama v štirih delih »bitka pri Oettlisburgu« s spremljevanjem vojaške godbe.
— Smeha ni bilo ne konca ne kraja včeraj v Badimaierjevem Grand Elektro Bioskopu v Latterma-novem drevoredu pri uprizoritvi razposajene burke »Da se zasluži miljen«. — Ker ga še ni nihče zaslužil »miljon« ponavlja se ta burka še danes in jutri. Pohitite vsi in zabavali se bodete gotovo izborno!
— Loterijske številke: Dunaj
13,	58, 79, 38, 78.
Trst.
Danes. Sokoli,, prijatelji sokolstva in zavedni Slovenci vsi k Sv. Jakobu! Ob 4. poi* le mrvi nastop »Sokola pri Sv. Jakobu« na telovadišču za »Jadranom«. Nastopi nad 200 naraščaja. Pri skupini sodeluje 260 oseb. Po nastopu velika veselica. Zvečer umetalni ogenj.
Kaj mislijo Švabi in njih zavezniki? Danes se vrši v Celovcu zborovanje švabskih nacionalistov, ki jih je jugoslovanstvo tako prevzelo s strahom, da so sklicali zavoljo samoobrambe poseben kongres. Kdor zasleduje dogodke, je lahko ^ čital v »Dnevu« o glavni skupščini švabskih raznarodovalnih društev, ki se^ je vršila letos v Freiwaldavu na Češkem. Tam so Švabi povdarili prodiranje proti jugu. Njih.največja zvezda vodnica jim kaže pot proti jugu, kjer se krepi velik jugoslovanski narod. Švabsko pleme je sprevidelo, da mu v tej naši trdni zvezi preti pogin. In napuhnjeni kakor so, (saj delijo švabski šovinisti celo letake o razkosanju slovanske Evrope!) hočejo uničiti viteza — Jugoslovana, ki hoče zmaja pokončati in braniti svojo posest. Značilno pa je, da se jim sedaj ponuja tudi italijanska sodrga. Italijani pišejo navduševalne notice in članke, ter kažejo v njih svojo prodanosti zmožno dušo. Pravijo, da zahtevajo današnja znamenja velikega odpora vseh nasprotnih sil. Tako se je italijanska svojat šla ponujat Švabom v Celovec tudi topot. Pa so jo izkupiil! švabi so dejali: Saj vas ne rabimo, čemu silite v nas? Sami smo dovoli močni, da lahko odbijemo vsak jugoslovanski napad. — In Italijani so odnesli dolg nos. Pa kljub temu nočejo odnehati, in še vedno ugibljejo možnost sporazuma. Slučaj pa, da so se Italijani ponujali Švabom, dokazuje tudi, da morajo biti sami zelo šibki. Bomo vsaj vedeli, s kakšnimi sosedi imamo opravka. Vsako spoznanje je korak v razvoju!
Koncesije. Ko so se šli Italijani ponujat Švabom, ki zborujejo v Celovcu te dni, so jih menda prosili koncesij. Za protiuslugo so jim obljubili pomoč v boju proti jugoslovanski rasti. Švabi pa so jih zavrnili. Koncesij hočete? Univerze? Šol? Tepec, kdor sklepa: niti zastonj vas ne maramo, kaj torej šele koncesije! Joj, kaki krči so jih morali prijeti ob tej zavrnitvi! Toda Italijanov izkušnje ne modrijo; baš nasprotno: zato propadajo.
Potuha. Pisali smo o nekem delovodji Cossuttiju, ki Je v mestni plinarni kradel prav na debelo. »Vzel« je n. pr. sesalko. jo prinesel domov.
m jo vzidal v stanovanje lastne hiše. Zmanjkali so angleški tihi svedri, pile, marmornate stopnice, in uprava je lopnila po slovenskih delavcih. Slednjič pa je prišla na dan resnica.
O, kako drugačni so bili ob razkritju ti ljudje! Inženir je posodil sesalko, delovodja pile in tihe svedre, skratka: takrat je vse vedelo — za ukradene predmete. Ko se je dogodek pojasnil, ni pisal o njem nihče; čakali smo dolgih kolon v italijanskih glasilih: nič. Kaj sledi torej iz tega? Navaden resume, da italijansko časopisje tatove-regnikole prav previdno zakriva, ker se boji, da bi široka javnost doznala za lumparije pritepencev. Regnlkolo Cossutti pa je vrhu vsega še posestnik hiše, in nevarno je. da bi ga oblasti izgnale po prestani kazni. Zato Italijani o dogodku molčijo. To se pravi: kradi še zanaprej. mi bomo že molčali.
Prilika za izzivanja se bo danes nudila Italijanom, ki pojdejo v Skedenj. Po velikem pompu bo moral priti ali velik uspeh, ali pa velik poraz. Zapomnijo naj si ti ljudje, da je restavracija Subietta pri Sv. Ani na slovenskih tleh tržaške okolice.
Smrt. V torek je umrla na Kon-tovelju za otrpnjenjem v svojem 45. letu gospa Jožefa Gerljančeva, žena bivšega vodje »Gospodarskega društva« g. Gerljanc. Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi v sredo popoldne. Pokojnica je bila blaga žena. Zapušča moža in 6 odraslih otrok (5 fantov in hčer), ki so vzgojeni v odločno narodnem duhu. Ostalim naše odkritosrčno sožalje! L.
Narodno-socialna mladinska organizacija vabi one člane, ki sodelujejo pri sokolski slavnosti kot »reditelji«, da se zberejo v nedeljo 21. t. ni. ob pol 2. popoldne v prostorih stare policije pri sv. Jakobu blizu »Jadrana«. Obenem se poživlja, da se člani N. S. M. O. udeleže slavnosti v velikem številu.
Jugoslovanski strahovi blodijo po glavi tržaškim Italijanom ko govorijo o kulturi in primerjajo rast njeno s Prago in Ljubljano. Iz vseh kotov se plazijo pošasti, ki bi rade uničile »italijanski« Trst. »Cujmo«-kličejo sebi ob uri odločitve in poživljajo obenem na boi v znamenju kulturnega revolverja in noža.
V	četrtek je bilo od 139 nabornikov potrjenih 33; od teh bodo trije prideljeni mornarici.
Kolesarsko društvo »Balkan« v Trstu naznanja, da se ustanovi danes v nedeljo, v Gorici pri Zlatem jelenu zveza slovenskih športnih društev-
za Primorsko. Vabi se odbore v&e^h
slov. športnih društev, da se tega sestanka prav gotovo udeležijo. Sestanek se bo vršil ob 2. uri popoldan.
Padec z okna. Z okna je padlo v soboto zjutraj v ulici Scoglio v št. 8 stanujoča Marija Nadoveda. Nado-ved je stara 69 let in se je pri padcu močno poškodovala. Zdravnik z zdravniške postaje, ki je bil k neprevidni starki poklican, je odredil prevoz Nadovede v bolnišnico.
Utopljenec. Te dni smo poročali, da so našli blizu Zaveli nekega utopljenca, ki ga na prvi hip ni bilo mogoče spoznati. Sedaj je znano, da je bil utopljenec 371etni težak Peter Za-polato, in je stanoval v Trstu, v ulici Salice.
Morterra—Pečar. V petek je bila na tuk. sodišču obravnava slučaja Morterra—Pečar, ki bo gotovo vsem v dobrem spominu zaradi prvega majnika. Pečar je namreč na Velikem trgu v gnječi sunil Mor-terro z nožem v trebuh in ga ranil. Italijanom je zato postal Morterra mučenik. Pečar je bil takoj istega dne aretiran in je svoje dejanje priznal. Dogodek je prišel pred sodišče te dni in Pečar je bil vsled kaznjivega dejanja obsojen na šest mesecev ječe.
Zaradi ljubezni! Skozi okno je skočila in se pri padcu ubila 221etna uradnica pri banki Union, Ada Tiiller. Tullerjeva se je spravila v peto nadstropje hiše št. 7 v ulici V. Scussa in izmerila globočno. Stalo jo je življenje. Pravijo, da se le ubija vsled nesporazumljenja s svojim zaročencem. Nekateri ljudje so pač še vedno malenkostni. Truplo samomorilke so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Justu. Na mesto nesreče je pozneje prispela zdravniška postaja in sodnijska komisija. Prva je konstatirala smrt, druga pa je o dogodku sestavila zapisnik. Pokojnica zapušča mater-vdovo.
Tatvina iz potrebe. Na parniku »Zaton« sta mornarja Simon Kovačič in Matej Durič pred par dnevi opazila, da jima manjkajo različni predmeti v vrednosti 30 kron. Mlada mornarja sta dogodek naznanila policiji, ki Je aretirala nekega Ludvika Trubiča. Trubič je tatvino priznal in povedal, da je tovariša okradel iz potrebe.
Zmešalo se je nekemu B. V., katerega je našel policaj v petek zv. v prosti luki. Stražnik je nesrečneža spravil na komisarijat, odkoder so poklicali G. Trevesa, ki je blaznika spravil v bolnišnico.
Tifus. Ker se bolezen od dne do
dne širi, so izdane odredbe, ki bi nevarnost vsaj deloma preprečile.
Težko je ponesrečil težak Mihael Gasar, stanujoč pri Mar. Magd. spodnji. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico, kjer je bil sprejet v deseti oddelek. Gasar ima pretresene možgane.
Aretacija. Policija je aretirala nekega delavca S. Schmidta iz Hil-desheima. Schmidt se je v Pireju vkrcal na parnik »Praga« z napačnim potnim listom, glasečim se na ime: mašinista J. Varadyja iz Budimpešte. Schmidt ni pri aretaciji hotel pojasniti, kje je list dobil in so ga vsled tega zaprli.
Voz je podrl in poškodoval na desni roki 65Ietnega G. Glorio, stanujočega v ulici Pondares. Gloriu je pomagala zdravniška postaja, nakar so ga spravili domov.
POROTA .
Trst, 20. junija.
Včeraj smo poročali, da bo trajala razprava proti Ivanki Turšič in A. Krebelj še danes. Včerajšnja popoldanska razprava Je važna vsled tega, ker Je bila J. Krebelj proti kateri se bo vodila posebna razprava, od porotne razprave vsled družinskih razmer začasno puščena na svobodo. Razpravlja se torej samo proti Turšičevi.
Zaslišan je bil zaročenec obtoženke, Ivan Giankin, ki je izpovedal, da je Turšičeva napravila nanj utis abnormalnega dekleta. Za Giankinorn je bil zaslišan Jos. Nardini, kateremu je Turšičeva poleg druzega ukradla celo eno svečo. Priči Ema de Bisog-ni in Josip Gaspardis ne povesta nič posebnega.
Na podlagi Gjankinijeve izjave (da je T. abnormalna in da je okradla celo njega), zahteva zagovornik, da se Zasliši dva psihiatra. Sodni dvor je zahtevo zavrnil, nakar je bila petkova razprava ob polu devetih zvečer prekinjena do sobote zjutraj.
V soboto zjutraj so bile zaslišane še ostale priče. Nato je govoril drž. pravdnik, za njim pa dr. Zennaro (branitelj), nakar je predsednik Cla-rici vse resumiral.
Po skoro poldrugournem posvetovanju so se porotniki vrnili v dvorano. Vprašanje tatvine so z 9 glasovi potrdili, s tremi pa zanikali. Na podlagi porotniških izrekov je bila Ana Turšič obsojena na tri leta ječe. Proces proti Krebeljevi se bo vršil pozneje.	•
Raztftviana »lo-
novka.
Pri slovesu cirkusa Kludskega iz Ljubljane je dobrovoljna slonovka vprizorila na svojo roko cirkus oko-
li	južnega kolodvora. Ko so namreč gnali živali na kolodvor, je slonovka začela divjati. Razposajena žival je najprej zletela za nekimi otroci, ki so stali na ulici in gledali. Predno so jo mogli ustaviti, je bila na mitnici. Tam je z rilcem prijela ^ drog in ga prelomila. Potem se je približala preplašeni branjevki, ki prodaja ob prevozu južne železnice. Branjevka jo je hotela potolažiti s tem, da ji je metala žemlje in sadje. Slonovka je vse prav rada vzela in bi bila celo pristne kranjske klobase dobila, ko bi je ne bili drugi zmotili.
V kurilnici.
Slonovka je letela naprej in je prišla po cesti za juzmm kolodvorom do kurilnice. Tam so gledale neke ženske in se smejale. Slonovka jo mahne naravnost proti njim. V obupnem strahu so ženske planile v kurilnico in so vrata zaprle. Toda slonovka se je z glavp vprla v vrata in vrata so odnehala. Zdaj je še le nastal strah. Nekaj žensk in otrok je bežalo naprej v sobe. lo je bilo krika in cvilenja. T a,n so se skrile pod postelje in v razna kota. Slonovka pa je rjovela. Prišla je v kuhinjo.
V	kuhinji
Je hotela slonovka poiskati kaj dobrega za želodec. Na štedilniku je stalo kislo zelje in fižol. Slonovka je posegla z rilcem po Joncu — toda
—	ajs, zelo se je opekla. Začela je divjati in je v svoji Jezi prevrnila omaro, kjer so bil* krožniki, porcelan itd. Da bi pa ne odšla brez vsega iz kuhinje, je vzela krožmk, na kate-reni je bil češnjev štrudel. Strudel je snedla in tudi krožnika niso mogli nikjer najti. Med tem pa je prišel priganjač in je odpeljal slonovko na kolodvor. Odšla je z njim popolnoma mirno in udano. Tako se je slonovka poslovila od Ljubljane. Cirkus Klud-sky je moral plačati za ta njen cirkus za poškodbe in pojedino 170 K.
JP« 4 X MAJLISS,
diplcmiran lerojač. Trst. - Ulica Tor S. Piero 4 - Trat Podružnica: Nabrežina 99.
Spominjajte se dijaškega društva MDomovina" /
VSTAŠKA POGAJANJA.
Milan, 20. junija. »Corriere d. Sera« poroča, da je vest, da se hočejo vstaši pogajati sicer resnična, toda, da se nočejo pogajati z Wiedoin temveč z Evropo.
VESTI IZ ALBANIJE.
Drač, 20. junija. V Draču je 120 ranjencev.
Rim, 20. junija. »Ag. Stefani« poroča, da je v Valono dospel Izmael Kemal In bil navdušeno sprejet.
GRKI IN TURKI SE POMIRIJO.
London, 20. junija. »Reuter« poroča, da je turška vlada grški vladi sporočila, da se stori vse potrebne korake, da se vrnejo izseljeni Grki v svojo prejšnjo posest in da se jim povrne tudi vsa povzročena škoda.
Atene, 20. junija. Turški poslanik v Atenah je dr. Streitu sporočil sklep svoje vlade glede vrnitve Grkov in glede povračila škode.
ZOPET VELIKA NESREČA NA MORJU.
St. Louis, 20. junija. Parnik »Ma-jestlc«, ki je imel vkrcanih 1000 iz-selnlkov iz Alton v St. llonols se je na Misisipi zaletel ob jezove in tako) potopil. Po privatnih poročilih je poginilo 200 ljudi.
400 LJUDI MRTVIH.
London, 20. junija. Vsled eksplozije v nekem premogovniku v Viktoriji (angleška Kolumbija) je nastal požar. 600 delavcev je delalo Isti čas v preinogokopni jami. Rešili so samo 200 delavcev, drugi so postali žrtev katastrofe.
VELIKA ZRAKOPLOVNA NESREČA.
Dunaj, 20. junija.
V	Fischamendu pri Dunaju se je pripetila včeraj velika zrakoplov-na nesreča, ki jo lahko prištevamo ined največje nesreče te vrste v Avstriji. V omenjenem kraju se je dvignil včeraj ob osmi uri zjutraj v zrak vojaški zrakoplov »Koerting«, s sedmimi osebami, ki so imele nalogo, izdelati fotogeometrične posnetke.« Zrakoplov je bil 68 metrov dolg in deset in pol metra širok.
Osebe v zrakoplovu.
»Koerting« je vodil stotnik Haus-wirth. Z njim sta bila nadporočnika Hofstatter in Brener, poročnik Hal-dinger z desetnikom Hadimo in s poddesetnikom Weberjem ter civilni inženir Kammerer.
Tekma dveh zrakoplovov v zraku.
Kake pol ure pozneje se je dvignil v zrak drug zrakoplov z dvema kriloma, katerega je vodil nadporočnik Flatz s poročnkom Buchtejem Ta zrakoplov je hotel prehiteti prvega in je zato večkrat obkrožil »Koer-tinga«. Tu se je nenadoma zadel vijak drugega letalnega stroja ob zrakoplov »Koerting«. Vsled tega sunka se je raztrgal ovoj »Koertlnga« in
vnel se je plin,
ki je Izhajal. Plin se je vnel na iskrah, ki so prihajale iz motorja. Katastrofa je bila neizogibna. Na zrakoplovu je nastala eksplozija, ki je »Koerting« raztrgala takoj na kosce.
Zrakoplov gori.
Brž ko je nastala eksplozija so švignili visoko v zrak rdeči plameni, na kar se je zrakoplov, ki je bil v višini 400 metrov nad zemljo zavil v gost dim. Iz gondole so se slišali obupni klici, ki pa so kmalu utihnili.
Sedem oseb izgubilo življenje.
Takoj po eksploziji so priletela na tla trupla ponesrečenih letalcev. Bila so vsa sežgana tako, da jih ni bilo mogoče spoznati. To so bili le zgoreli ostanki mrtvecev.
Prvi nesreči sledi druga.
Drugi zrakoplov ali pravzaprav letalni stroj, vsled kategea se je ponesrečil »Koerting« in na katerem sta bila nadporočnik Flatz in poročnik Buchte, se je tudi ponesrečil. Oba častnika sta priletela na zemljo s strojem, ki se je mahoma zdrobil, oba pokopal pod seboj in ju grozno razmesaril.
Po sklepu lista.
Šiška inkorporlrana. Sinoči se je raznesla vest, da je zakon o inkorpo-raciji šiške k Ljubljani sankcioniran. Več jutri.
Naval na areno se more imenovati sinočnja otvoritvena predstava. Ob pol 9. je bil tak naval, da mnogi več niso dobili prestora. Slike so krasne. Arena hladna in zračna. Aparat ie oostavii «. outik Jurman: kaže
čisto m jasno. Pri predstavi je bilo nad 200 občinstva. Nas veseli ta otvoritev. Danes zopet: Trije muske tirii.
Zahvala.
Odbor tel. društva »Sokol« na Jesenicah, si šteje v častno nalogo, da se vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli, da se je slavnost razvitja društv. prapora tako častno v gmotnem m moralnem oziru izvršila, izrekati najsrčnejšo zahvalo.
V	prvi vrsti naj velja zalivala vrli gospej kumici in družicam, dalje vrlemu bratu Ferd. Arnejcu, ki je radevolje in brezplačno dal ves potrebni les, isto naj velja tudi našim posestnikom v prvi vrsti Luka Bizjaku, Ferjanu, Balohu itd. za darovane mlaje. Dalje vsem, ki so se odzvali na povabilo za spominski žebelj, vsem, ki šo priskočili društvu z denarnimi podporami in dobitki. Vsem cenjenim damam, ki so s posebno energijo sodelovale pri slavnosti. Dalje odposlancem Slov. Sokolske Zveze, vsem bratskim društvom, sl. pevskemu zboru »Jcseni-ce« slavni godbi pož. brambe v Kranju in vrlemu strelskemu klubu.
Vsem posestnikom, ki so ob te! priliki razobesili zastave, in vsem udeležnikom našega slavja.
Splošna zahvala naj velja vsem, ki so pripomogli društvu do tako častnih uspehov v moralnem in gmotnem oziru.
Jeseniški Sokol pa v zavesti, da v težkem boju ni osamljen, da ima dovelj prijateljev, ki mislijo in čutijo isto, kliče še enkrat iskrena hvala in krepak sokolski Na zdar!
Rud. Oswald, t. č. starosta Jan. Ravnik. t. č. tajnik.
Mali oglasi.
B«Kd» 6 vinarjev. Najmanjši znesek SO vi-uarjev. Pismenim vpraSanjem |e priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni olC popusta lo se plačujejo vnaprej; zu* oanji luferenti v znamkah. Zaključek malib oglasov ob C. url zvečer.
Od 4 K 90 v naprej hišne halje,
vse velikosti in barve. Angleško skladišče oblek, O. Bernatovič, 'Mestni trse 5-—6.
Žagar, Ljubljana, Stari trg 32., naredi čepice tudi, ako se prinese blago.	584-1
Edina primorska tovarna dvokoles
„Tribuna“
Oorica, Tržaška ulica št. 2«, prej pivovar. Gorjup.
Velika ekspertna zalog« dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov itd. itd.
F. Batjel ■
Garlea, Stola« ulica fitev« 3--1. Prodaja na obroke.	Ceniki	frauko.
i-r-a*
Kje kupite najceneje e in najboljše jeklo, vsake vrste note, britve, kuhinjske noje, škarje in obešalnike ? Pri Ivanu Kral-ger-ju, Ljubljana, Židovska ulica. — Prvi ljubljanski u-inetnl In fini brnsai t električnim obratom.
Mlada, luštna dober gobček; živa, urna kot golobček: kronic v skrinji kot pšenico, kdor ieli ei take ptice, piše naj pod „Judit na anončni ekspedit
Jos. Hočevar v Ljubljani.
Stanovanje
se odda«
V	prometnem mestnem delu, ob električni cestni železnici in v neposrednem obližju njenega postajališča se da v najem lepo stanovanje, obstoječe iz štirih sob s pritiklinami in sicer z avgustom t. 1. Naslov ponudnika se izve v upravništvu „Dneva*.