nvw* V Ljubljani, dne 31. julija 1929. — Številka 3. MTV JAVNA SKRB ZA DOBRO KNJIGO B. BORKO V zadnjem času se mnogo govori in piše o krizi na slovenskem knjižnem trgu. Ta kriza je prav za prav že stara, toda to obrabljeno ime je dobila stoprav v na j nove jšem času, ko se tudi p drugih narodih razpravlja o krizi knjige. l'1 koč smo godrnjali tako-le: Naša knjiga ima silno nizko naklado, nedostaja ji stalnih odjemalcev, knjižnice so v slovenskih hišah redek pojav in preveč se kupujejo nemške knjig Vse to je ostalo: pridružili pa so se nekateri novi momenti. Pauperizacija intelektualnih delavcev, ravnodušnost največjega dela dijaštva nasproti lastni knjigi (nekaj je kriva sorazmerno visoka cena knjig, nekaj tudi nezadostna vzgoja za čitanje knjig v naših srednjih šolah), šport, kino, splošno omalovaževanje duhovnega življenja. Ti vzroki se navajajo ob vsaki priliki. Zanimiva bi bila podrobnejša analiza, toda nam gre za sedaj le za nekatere splošne ugotovitve in misli. Kako malo čisla slovenska publika domačo knjigo, pričuje to. da še danes dobiš na knjižnem trgu dobre kn jige, ki so izšle pred 13. leti v običajni (t. j. sorazmerno nizki) nakladi. Izjemo t orijo dva ali trije najpopoularnejši pisatelji. Koliko naših knjig je izšlo v drugi izdaji? Tretja in četrta izdaja so pri naših sodobnih pisateljih bele vrane. Izgovor z majhnim narodom ne velja, ker bi ga lahko takoj pobili s primeri drugih narodov. Tudi drugod se pretresa to vprašanje, prav za prav kompleks vprašanj, ki tvorijo važen kulturni problem. Berlinski tednik «Die lite-rarische Welt* je priredil minule tedne anketo pri najuglednejših nemških založnikih. Pokazalo se je, da vzlic pogostemu besedovanju o težavah nemških založništev ni mogoče govoriti o akutni krizi nemške knjige. Ta rezultat je presenetljiv. Nemška knjiga je sorazmerno draga, dasi izhaja v nakladi, ki je za naše pojme visoka. Nemški intelektualci takisto tožijo o pauperizaci ji. Šport in kino sta zavzela največje dimenzije. Boj za obstanek ni nič lažji kakor pri nas. Kljub temu se nemška knjiga tako konzu-mira, da ni besede o nazadovanju. To je primer velikega naroda in svetovne literature. Če krenemo odtod k majhnemu narodu — k našim sosedom Hrvatom, slišimo še obupnejše klice nego pri nas. O tem so nedavno obsežno razpravljali nekateri zagrebški listi. Revija «Savremenik» je objavila članek pisatelja Andrija Milčinoviča, ki priporoča, da se osnujejo posebne organizacije («Pioniri hrvat-ske knjige*), ki naj bi postavile propagando knjige na moderno podlago. Treba se je «ame-rikanizirati»: treba je mnogo vpiti, agitirati, organizirati, združevati «dulce cum utile*. Z druge strani so se priporočali knjižni dnevi, kakor jih imajo v Italiji, Španiji in drugod (Nemčija je poizkusila šele nedavno). Toda take reči je treba temeljito pripraviti in organizirati. V Beogradu so imeli o tem že pripravljalne ankete; pokazalo se je, da nihče ni kos tem organizatoričnim nalogam in zamisel «dneva srbske knjige* je šla ad acta. Vsi ti in drugi primeri, ki so nam znani, govore v glavnem o tem, kar nas na tem mestu najbolj zanima: Knjiga, ki je bila izprva splošna kulturna dobrina, ne samo poslovna zadeva založnikov, in ki je po zaslugi (ali po krivdi) industrijske produkcije, naraščajoče v hiperprodukcijo, da, v knjižno povodenj, postala zasebna zadeva založnikov in tiskar-narjev, se zopet vrača na svoj knji urni, obče-narodni piedestal. Vsi kulturni krogi se danes zavedajo, da ne morejo bi(i ravnodušni nasproti usodi dobre knjige. To spoznanje začenja prodirati tudi pri nas in morda ni daleč dan, ko bomo imeli občenarodni knjižni svet, ki bo skrbel za širjenje dobrih knjig. Naj se še tako širijo šport, kino in radio — nič ne more nadomestiti dobre knjige. Za sedaj gibanje za knjigo še nima določnih oblik in organizatoričnega elana, toda vzbujena je volja, da se domača knjiga smotrno kot kulturni posredovalec, ne le kot trgovski artikel, širi med ljudstvom. To voljo opažamo v vznikanju novih knjižnih družb, ki jih vodi pri izdajanju knjig izrazita kulturna zavest in ki uvajajo k nam sistem «knjižnih družin», kolektivnega izdajanja knjig in velike produkcije namesto male produkcije zasebnih založnikov. Prva koncesija, ki naj bi jo dali naši založniki (in koliko jih še imamo?!) temu novemu duhu. bodi fiksiranje knjižnega programa za določeno dobo; za te knjige, ki naj izidejo točno ob določenem času, veljaj v naprej določena cena ali celo celoten abonement, ki se plačuj v obrokih. Tako izdajanje knjig mora izolirati .dobro knjigo pred slabo in zanesti v knjižno produkcijo večjo selekcijo. S skrbno propagando bi sc utegnil kmalu organizirati kader stalnih odjemalcev dobre knjige. Poleg vnaprejšnjega založniškega programa za serijo knjig pa bi bila potrebna v interesu selekcije ustanovitev neke literarne instance, ki bi skrbela predvsem za literarno in jezikovno kvaliteto knjig. Vzporedno z organizacijo in selekcijo založniškega dela naj bi šla organizacija aktivnih literatov, ki bi lahko preprečila, da bi se zalagale knjige, ki so literarno in zlasti jezikovno (zakaj tu je mogoča sorazmerno najobjektivnejša sodba) slabe in škodljive. Tretji činitelj, ki mora blagodejno vplivati na večje širjenje knjig, je njih oprema. Knjiga na slabem papirju, površno tiskana, neokusno opremljena ne more vzbuditi spoštovanja in ljubezni. V tem oziru je opaziti pri nas v zadnjih letih razveseljiv napredek. Če vzlic temu ne narašča število knjižnih konzu-mentov, tedaj je vzrok v tem, da smo še veliko premalo storili za to, da knjigo postavimo na občenarodni piedestal in ji z moderno propagando preskrbimo častilcev. Z druge strani pa ne pozabimo, da je naša izvirna produkcija sama v krizi, prevodi pa izhajajo brez vsakršnega programa, čcsto v zelo slabem jeziku. Poglavitno, kar smo hoteli na tem mestu poudariti, je torej to, da nastopa doba javne skrbi za dobro knjigo. Vsi. ki imajo kulturno zavest, (ki naj bi bila tako močna, kot je bila v rodoljubnih časih narodna zavest), priznavajo, da je treba premagati ravnodušnost nasproti dobri knjigi in smotrno poviševati število njenih konzumentov. Prav zaradi te javne skrbi, ki mora dobiti v doglednem času še izrazitejšo, organizacijsko obliko, je potrebna selekcija v založništvu, ki naj se kaže v določevanju knjižnega programa, v izdajanju serij knjig («književnih kola», kakor pravijo Srbohrvati), ki naj nas po vzgledu knjižnih družb privedejo od male produkcije k relativni veliki produkciji. Naposled je važna skrb za lepo opremo knjige in kolikor moči nizko ceno. Literarna društva pa naj bi razmišljala o tem, s kakšnimi moralnimi sredstvi bi se dalo v neznatnem okviru naše literature zabraniti izdajanje jezikovno slabih knjig. 11 koncu še io: Javna skrb za dobro knjigo se ne bo nikdar razširila v vse ljudske sloje, če se ne bo mladina bolj kol doslej vzgajala v ljubezni do dobre knjige. Imamo častno število 'slovenskih šol, toda kdo ve povedati, koliko absolventov se v njih navzame ljubezni do knjige? Predava se tudi naša literatura, a neznaten procent se—po besedah prol.dr.Barca— vzgoji vsaj tako daleč, da bi se iz notranje potrebe ustavljali pred okni naših knjigarn. Pedagogom: Ilič Rhodus, hic salta! TISK J N OBČINSTVO O T MAR M I C H A L E K Spričo vseh izna jdb, ki so si v zadnjih desetletjih osvojile svet, iznajdb, katerih bistvo je prenašanje besede in glasu od kraja do kraja, bodisi posameznikom, bodisi še v večji meri množicam, se nam nehote vsiljuje vprašanje, koliko je pri tem prizadeta tiskarska stroka in ali te iznajdbe bistveno vplivajo na produkcijo v njej. Pri tem ne pride toliko v poštev telegraf in telefon kot pa radio, ki čim dalje bolj pronica v vse sloje in ki obeta — čim se še bolj izpopolni — še mnogo razmaha. Res je, da se delovni človek, ko konča svoje vsakdanje opravilo, ne utegne posvečati še čitanju kar za par ur. Če vzame v roke svoj dnevnik ter površno pregleda ono, kar ga najbolj zanima, je večinoma zadostil zahtevi, ki mu jo nalaga kulturna sodobnost. Radio v hiši ga pa docela odvrne od užitkov lepe literature, saj tu se ni treba mučiti s čitanjem včusi predrobnega tiska, tu uživa doeela kot objekt, ki mu ni treba drugega, kakor nastaviti uho in poslušati. Nedvomno je tudi, da učinkuje živa beseda vse bolj kot mrtva črka. Seveda nam tega, kar nam nudi dobra knjiga, nikdar ne bo nudil detektor. V prvem primeru ni užitek trenuten, ki tako hitro izgine, kot smo ga prejeli, zapusti pa v čuvstvenem bralcu globoke dojme, ki se ohranijo leta in leta. In vendar moramo nedvomno ugotoviti, da je zaradi teli in podobnih iznajdb povpraševanje po knjigi zelo padlo in da knjižni trg več producira kot je trenutna potreba. Je li morda zaradi tega utemeljena bojazen, da se bo to omalovaževanje knjige še stopnjevalo, bo li radio na svoji zmagoslavni poti pogazil umotvor tolikih stoletij — našo lepo knjigo? Vsaka stvar, ki še ni mrtva, se da preživiti, treba ji je samo pravega leka. Opažamo, da delajo na tujih knjižnih tržiščih v novejšem času z docela drugimi metodami, kakor so delali pred nekaj desetletji. Občinstvo se sistematično opozarja na vse novejše izdaje. Založništva ne štedijo z reklamo in priporočanjem, da si tako — vsaj v premožnejših slojih — zasigurajo izvesten krog odjemalcev. Največja založnika v Nemčiji — Scherl in Ullstein — delata v lem oziru tako sistematično in zanesljivo ter s takim uspehom, da sta v marsikakem oziru celo nevarna konkurenta naši knjigi. Resnica je, da Irpe zaradi tega naši založniki, ki svojih izdaj ne morejo spraviti med občinstvo; posredno pa to občuti v veliki meri tiskarska stroka. In s tem preidemo k vprašanju, ki sem ga postavil za naslov temu članku: Kako se zadržuje občinstvo k tisku? Bili so časi, ko je bila vsaka tiskana beseda ljudem sveta. Kar je bilo natisnjeno, to je veljalo, o tem ni bilo nikakega dvoma več. To je veljalo posebno za preprosto ljudstvo. Omika-nejši sloji so si seveda tudi takrat ustvarjali svojo sodbo o tiskani besedi. Da pa se je tisk, la božanska izna jdba, o kateri pravi Faulmann v svoji «Zgodovini tiskarstva», «da na njej ni madeža krvi», že od svojega početka izrabljal tudi'v nepoštene svrhe, nam pričajo mnogoteri pamfleti in paskini*, ki so se tiskali posebno v 17. in 18. stoletju. Ti paskini so bili vsebinsko slični načinu časopisov, ki izhajajo s stranskim naslovom: list za humor in satiro. Obravnavali pa so veni izdaji samo eno stvar. Znamenite dogodivščine so bile napol humoristično in napol satirično opisane ter nazorno podane z raznimi karikaturami, l udi razne veljake, bodisi v dobrem ali slabem zmislu, so vzeli pisci takih paskinov na piko. Kljub temu, da taki listi niso bili baš poceni, so bili zelo razširjeni in tiskar je napravil z njimi prav dobro kupčijo. Ljudje so hlastno segali po tiskani besedi in vsak list je imel v izvest-nih krogih ljudstva svoje odjemalce. Srdili idejni boji v takratni dobi so dali tiskarjem obilo zaslužka, čeprav je bilo le malo ljudi veščih čitanja. l isk je bil ona zmagovita sila. ki je že takrat, ko je še večinoma odločalo orožje v medsebojnih sporih, mnogo pripomogel k zmagi te ali one ideje. Ko je Luther leta 1517. nalepil na vrata cerkve vWittenbergu * Beseda izvira iz imenu nekega Pasquina, ki je v Rimu ugunjul svoje Imrke in šale, podobno našemu Pavlihi. vrsto svojih znamenitih tez, je dal povod strastnemu idejnemu boju, ki se je nadaljeval z orožjem in s silo. In ali nimamo v naši domovini dovolj dokazov za velikansko pomembnost in skoro neomejeni vpliv tiska na množice? Trubar in Dalmatin, Hren in vsi idejni boji v tiskani besedi nam pričajo, koliko je prispevala k našemu življenju tudi Gutenbergova iznajdba. Naš narod se je okoristil s to iznajdbo ter se bojeval z uma svetlim mečem na kulturnem in političnem polju. Nove iznajdbe v naši stroki, ki nam omogočajo racionalno izrabljanje delovne moči in pospešujejo hitrost razmnožitve do skrajne možnosti, so rodile na veliki produkciji sloneče časopisje, ki danes obvlada javno mnenje. Nihče ni slutil prej, do kakšne sile se bo povzpelo časopisje, ta sedma velesila prejšnje Evrope, ki se uveljavlja vedno bolj, in brez katere ne more izhajati nobena država. V svetovni konkurenci narodov stoji na prvem mestu in kdor se je zna posluževati s pridom, ta zmagu je. Proti knjigam sc zadržuje občinstvo nekako rezervirano. O n jih vsebini se razpravlja bolj z akademičnega stališča. Knjige niso toliko za boj v javnosti, temveč so diskretne raz-širjevalke idej in naziranj ljudi, ki se bavijo s peresom. Vendar pa imajo velik vpliv na psihologijo množice, saj pravi že Jean Paul o knjigi, da «četudi knjiga ne napravi človeka dobrega ali slabega, pripomore pa vendarle, da postane boljši ali slabšo. Imamo knjige, ki so vplivale na idejno smer celih stoletij. Voltaire-jeva Enciklopedija je podminirala francosko kraljestvo, svobodomiselne ideje, ki jih je razširjevalo to delo, so pronicale v množice, in končno je vse to izbruhnilo na dan — ideja je zmagala. Nešteto je takih dokazov. V tisku se zrcalijo stoletja. S pomočjo knjige se lahko vživamo v prejšnja stoletja in ko gledamo stare preperele liste, se nam porajajo v duhu davno minuli časi, ves boj in trpljenje naših prednikov. Za knjige velja upravičeno izrek, ki ga imajo knjigotržci v svojem stanovskem grbu: Habent sua fata libelli. Doba patriarhalične samozadovoljnosti je imela večje spoštovanje do knjige, čuvala jo je in ljubila. IVIi pa živimo v dobi, ki jo označuje nagli ca.. V naši dobi, ko se kaleidoskopično hitro menjavajo prizori, ko je vse le trenutno, je tudi knjiga mnogo izgubila na svojem ugledu. Pretežna večina občinstva hlasta le po razburljivem štivu, kakor da bi življenje samo ne bilo že dovolj razburljivo. In kakor vedno, se mora tudi v tem primeru založnik ali tiskar prilagoditi zahtevam časa in ustreči množici, če hoče živeti. Zato imamo v velikih mestih pravcate tiskarske tovarne, ki bruhajo s pomočjo gigantskih strojev milijone tiskanih pol papirja med svet, da zadoste potrebam današnjega človeka, ki vidi napredek le v hitrosti in množini. Kar se ustvarja en dan, je naslednjega dne že pozabljeno; treba je b u A 0 (J A B C D E F G H I K L M N o p Q R S T V 1 2 3 4 5 6 r 8 9 0 * t § 1 J u W X Y Z a e i 6 u u e i j A e i 6 u a e i b ii Č Ž Š C S t 11 r Z y X * ? ! ) č ž š č s v \ V . - C C k h m i n o ? « — i q - c u e (1 ff. fi fl & b f S RAZDELITEV OMARE ZA LATINICO K članku o tipografiji v prejšnji številki. ustvarjati vedno znova, da se zadosti potrebi moderne dobe. Tisk je in ostane najboljše orožje v idejnem boju in razmahu množic. Vendar tiskarji ne odločamo o vsebini tiska. Delali moramo, kur nam je naročeno. Naša naloga pa je slej ko prej, da vse, kar pride na svetlo, podamo v lepi obliki. V tem leži vzgojevalno sredstvo, ki je v glavnem v naših rokah. Na to ne smemo pozabljati. NAVODILA IN ZNAKI ZA KORIGIRANJE Vsako delo, naj si bo to knjiga, časopis, revija, tabela ali kakršnokoli naročilo, dano v tiskarno, da se natisne, mora biti, preden se preda tiskalnemu stroju v razmnoževanje, prečitano in pregledano tako glede skladnosti z rokopisom, kakor glede tehnične izvršitve. Sestavek, ki ga napravi stavec po rokopisu, predlogi ali morebitnih ustnih navodilih, se odtisne na ročnem od tiskalnem stroju in odtisk z rokopisom vred izroči korektorju v pregled. Ta oskrbi na njem popravo vseh napak in pogrešk, ki jih je napravil stavec ali ki izvirajo iz pomanjkljivosti rokopisa samega, kakor: nedoslednosti v pravopisu, ločilih, okrajšavah itd. Pri knjižnih delih mora poleg tega paziti še na pravilnost tekočih številk strani, na signaturo pole, naslovnice, razdelitev prostorov med besedilom in naslovnimi vrstami ter na obilo drugih malenkosti, ki jih nestrokovnjak ne pozna in ne more videti. Vse nepravilnosti, ki jih pri pregledovanju zasledi, zaznamenuje na desnem ali levem belem robu odtiska z znaki, ki so v tiskarstvu splošno vpeljani. Nato odda pregledane in popravljene odtiske stavcu, da popravi zaznamenovane pogreške v sestavku, ki ga po izvršitvi poprav ponovno odtisne. Korektor primerja sedaj drugi odtisk s prvo korekturo, da se prepriča, so li bile vse pogreške pravilno popravljene in ali se morda ni vtihotapila celo kaka nova, kar se kaj rado zgodi pri stavku, stavljenem na stroju. Ta drugi odtisk pa se običajno pošlje tudi avtorju ali naročniku v pregled. Prav često pa avtor ali naročnik ne pozna običajnih znakov in pravil za korigiranje. Jako otežkočeno je delo stavcu kakor korektorju, ako vrne avtor korekturo, ki je tehnično nepravilno korigirana in so popravki, mnogokrat med vrstami, slabo čitljivo ali neumljivo označeni in če ima za vse pogreške eno in isto zna- menje. še posebno mučna in zamudna je taka korektura pri delih z znanstveno vsebino ali v tujih jezikih. Za popravo take korekture se porabi neprimerno več časa, radi česar se delo znatno podraži. Da olajšamo vsem, ki imajo ali bodo kedaj imeli opraviti s čitanjem korektur, njih opravilo, podajamo v naslednjem navodila in znake za korigiranje: Korigira naj se vedno s tinto, ki ne kopira. Pri delih, stavljenih z večjimi črkami (plakati in podobno) se lahko uporabljajo tudi barvasti svinčniki. Označbe s svinčnikom, posebno s kopirnim, niso priporočljive, ker se zlasti na mokrem papirju rade zabrišejo in so radi tega težko čitljive. Vse poprave naj se zaznamenu-jejo na praznem robu odtiska, in sicer vzporedno z vrsto, h kateri spadajo. To tudi takrat, ako je v vrsti več napak. V takem primeru je treba staviti znake na robu v istem vrstnem redu — od leve proti desni —, kakor stoje v besedilu. Ako je širina tiskanega besedila, to je dolžina vrst, širša ali dvo- ali večstolpna, se uporablja za korigiranje tudi levi prazni rob odtiska, vendar tako, da se zaznamenujejo pogreške leve strani besedila, odnosno levega stolpca na levem robu, pogreške desne strani besedila, oziroma desnega stolpca pa na desnem robu odtiska. Večje izpremembe besedila ali izpuščeni stavki naj se prepišejo na poseben list, ki pa mora biti točno in nedvomljivo označen, kam spada. Enako oznako mora imeti tudi besedilo na odtisku.kjer je uvrstiti izpremembo ali izpuščeni stavek. Ako so izpuščeni daljši odstavki, .zadostuje tudi na mestu, kjer bi izpuščeno moralo slediti, znak, ki se na robu ponovi in poleg pripiše pripomba: «glej rokopis od | do J». Seveda je treba izpuščeno besedilo tudi na rokopisu označiti z enakimi znaki kakor v pripombi na robu odtiska. | ^ Vsako pogreš(|o zaznamenujemo tako, da napačno črko ali basen pre-tAo- črtamo, na robu pa napravimo enako črto in poleg nje zapišemo pravo črko, odnosno besedo. Če je beseda le deloma napačno pospravljena. prečrtamo le tisti napačni del besede in gu na robu nadomestimo s pravim. Enako zaznamenujemo delitve na koncu ali v začetku vr^- IJt Je, k* niso pravilno deljene. Če so v besedilu nupačne črke, t. j. take, ki ne spadajo k tisti vrsti črk. s katero je besedilo stavljeno, so ali */’anjše, l& Ljr ve več napak v enf vrsti, moramf vsako ta|^ napako označiti z druiačni^ js cm znakom, te pa na robu ponoviti v istem vrstnem redu, kakor stoje v bese- i J 4, dilu in pripisati popravo. Izpuščene črke zaznamenujemo tako, da 1 /*T/ prečrtano <}ko, ki stoji pred ali za izpuš^no črko, na robu prečrtano črko ponovimo ter pripišemo izpuščeno. Ako manjka ločiloj napravimo znak neposredno za besedo, za katero bi ločilo moralo stati; če pa je izpuščena J. /vvtuU cela beseda, pajjbesedama, med kateri jo je uvrstiti. Črke ali besede, ki ^ JT. so od^več, prečrtamo in enaki črti na robu pristavimo znak J) (deleatur = črtaj! izpusti!). Prav tako prečrtamo vse, kar »aj-se -h? —/p~l besodiky naj se iz besedila izloči (stavke, odstavke, slike, tabele). Počez Ijf (~jC al f narotfe postavljene črke prečrtamo, na robu pa označimo z znakoma (vertatur = obrni!). Ako smo pom*4onm prečrtali kako črk^ ali besedo. -—/m) zaznamenujemo to svojo pomoto s točkami, ki jih postavimo pod prečrtano besedo popravo na robu pa prečrtamo. Radiranje ni pravilno. Pomotoma črtane stavke ali odstavke opremimo z oklepaji,^na robu pa napišemo pripombo N« od < do > ostane*. Dve, druga poleg druge stogjci črki ali besedi, ki jih je prestaviti/freKa, zaznamenujemo z znakom, da je treba prestaviti; ako pa hočemo stavku izpremeniti besedni rtd, ozntk- /»a čimo tedaj posamezne besede z zaporednimi številkami, ki jih napišemo nad vsako besedo in'/aritmetičnem redu na robu ponovimo.Tudi vrste, ako 4 po redu vrst. Slepi material (polnilo med besedami, letvice med vrstami 3 njih vrstni red ni pravilen, označujemo s številkami, in sicer navpično a, ali drugi založki), ki stoji v sestavku v višini podobe črk in da na odtisku n 4f # Sc*, t—ZMcteda, črno|liso, zaznamenujemo na robu z dvojnim križcem. | Slepe podobe, ki nastanejo, ako je črl^ali/^HBfobrnjena na «glavo», kar pomeni, da je bil rokopis na tem mestu dvomljiv ali nečitljiv, prečrtamo kakor napačno črko ali besedo, znak in popravo pa napišemo na rob odtiska. Enako napravimo tudi, če je bil puščen /-/ prostor. Tudi *— se primeri, d| zm|njk| k|k| črk| iz one pis|vc, iz k|tere je stavljeno besedilo. V takih primerih se manjkajoča črka začasno nadomesti z drugo narobe obrnjeno. Teh ponavljajočih se črnih lis ni treba posebe zaznamenovati, ker se pred tiskom itak zamenjajo s pravimi. Obrnjene so le radi tega, da se pri izmenjavi ne spregledajo. Opomba «izmenjaj» zadostuje. Ako stoje črke, ki bi sicer morale stati skiijpaj, narazen. £ napravimo na robu kakor tudi med narazen stoječima črkama znak£ (skupaj). Enako znumenje. toda le z enim polkrogom.?* J, napravimo, ako je presledek med besedama^prevelik. Za premajhneppresledke. bodisi % med črkami ali besedami, pa uporabljamo znak £ (narazen). Besedo ali stavek, ki naj bi bila razprta, podčrtamo in na robu to označimo z -{Ulij znakom za razpiranje. Nasprotno pa napravimo valovito črto na robu in pod besedo, ki je r a ? p r t a, pa bi ne smela biti. Besede, stavljene —.■ iz napačnih (močnejših, ležečih, manjSih ali večjih) črk, ali besede, ki _•/***&-, so stavljene iz pravih črk. pa želimo druge, podčrtamo in na robu — — - f * L označimo, naj bodo li: navadne, kregjjjejše, ležeče, vetje, manjše itd. —JUL Črke ali besede, ki ne stoje v ravni ČTti z oslalinjj v vrsti, bodisi ker so se premaknili kaki založki ali so izpadli, bodisi da je pokvarjerttrjjTatica (pri strojnem stavku), zaznamenujemo z dvema vzporednima črtama, in sicer pod in nad tisto črko, oziroma besedo, ter na robu. Navpična črta | a robu pa pomeni, da vrste na koncu ne stoje v ravni črti. A^o je umik vrste premajhen ali je bil prezrt, napravimo na mestu, kjer bi se vrstu morala začeti, znamenje C , pri umiku, ki je prevelik, pa zopet |c na mestu, do kjer bi vrsta morala seči, znamenje . [Prezrt odstavek ali umik zaznamenujemo z dvojnim kotom^j*. ali tudi z enim samim L. [Pozabiti pa ne smemo, da moramo vedno in vse znake na robu ponoviti, tako tudi istem času mu je prišel na misel zabuhli, penasti obraz nekega neznanega človeka, ki so ga bili pred par dnevi pol gnjilega privlekli iz vode. (Cankar.) — Prej je bil pisal (trajni glagol), kedaj pride, tisti dan je pa še brzojavil. (Škrabec.) TERMINOLOGIJA Scliuellpresse. 'luko imenujejo Nemci tiskalni stroj s cilindrom. 1’rcdhodnicu tega stroju je bila primitivna stiskalnica, v kateri so pritiskali papir na tiskalo ter tako delali odtiske. tiskanje na ta način je bilo zamudno in počasno. Stroj, ki so ga iznašli pozneje, je tiskal s cilindrom; pri vsakem obratu cilindra je na cilindru pritrjeni papir prišel v dotiko s stavkom pod cilindrom in tako je nastajal tisk. lo tiskunje je bilo mnogo hitrejše, zaradi tega so imenovali Nemci ta stroj «Schnellpresse* Dokler ni bilo tako hitro ali še hitrejše delujočih strojev, zgrajenih na drugačnem principu, je bil ta naziv pravilen. Kakor hitro pa smo dobili na primer rotacijske stroje, ki so hitrejši, je postal naziv «Sehnellpresse» /.miselnonapačen. Francozi, Italijani in Španci so med drugimi prevzeli ime po nemškem nazivu: muchine a grande vitesse; macchina celere; prensu rapida, maquina de grande velocidad. Angleži jo imenujejo kratko: printing muchine. Kako naj imenujemo ta stroj mi? Gotovo je to tiskalni stroj (tuko ga liuziva-jo tudi Angleži), toda tiskalni stroji so tudi drugi. Za točno označbo bi morali vzeti za podlago način, kako je stroj zgrajen, da se potem razlikuje od drugih strojev. To bistvo leži v cilindru nasproti ploskemu sestavku. Opisovanje tega principa bi bilo predolgo in neprikladno. Kratko bi se dalo označiti z njegovim iznajditeljem, Kbnigom. Toda, ker imamo poleg tvorni-ce pod tem imenom, ki izdeluje te stroje, še druge, ki izdelujejo podobne stroje, je naziv po iznajditelju nemogoč. Ako bi se hoteli pri nazivanju tiskalnih strojev ozirati na načela njihove zgruditve ter jih ločiti po teh bistvih, bi bilo imenovanje z opisi preokorno, četudi pravilno. Tako nam ostane še razlika v prikladnosti posameznih strojev za posamezna dela in z njimi spojena velikost. Po načelu, po katerem so zgrajeni stroji, ki jih Nemci imenujejo «Tiegeldruckpressen», ni mogoče graditi večjih strojev, kakor jih grade danes, ker bi bili ravno zaradi tega v večjih oblikah neporabni. «Tiegeldruckpresse» in cSchnellpressev torej lahko raz-• ločujemo po pojmu velikosti ter imenujemo prvo mali tiskalni stroj, drugo pa veliki tiskalni stroj. Rotacijski stroj pa pač lahko obdrži svoj naziv z vidika načina zgraditve; tu deluje valj proti valju, z naglim rotiranjem obeh valjev je posili šena hitrost tiskanja in se v tern bistveno razlikujejo ti stroji od obeh prejšnjih vrst, ki smo jih imenovali mali, odnosno veliki stroji. Razločevati pa moramo med rotacijskimi stroji še dva druga načina, in sicer rotacijske stroje, ki tiskajo papir z valja in rotacijske stroje, ki tiskajo zrezane pole papirja. fyf. A_č. * Barva za tiskanje, črna — Buchdruckschwarze cirilica — cyrillische Schrift četverka — Quart črka — Buchstabe, Type, Letter črka, pokvarjena — liidierter Buchstabe črka začetnica — Initiale črke, krepke — fette Schrift črke, krepkejše — halbfette Schrift črke, ležeče — kursivschrift črke, male — Gemeine (Minuskeln) črke, navadne — gewbhnliche Schrift črke, okrašene — verzierte Schrilt črke, okisane — oxydierte Schrift črke, ozke — schmale (euge) Schrilt črke, pisane — Schreibschrift črke, okrogle — Rundschrift črke, poudarjene — Auszeichnungsschrift črke, široke — breite Schrilt črke, tenke — magere Schrift črke, usločene — geschvveifte Schrift črke, velike, gl. verzalke črke za lepake —Plakatschrift črke, zasenčene — schattierte Schrift črta — Linie (mater.) črta, dvojnotenka — doppelfeine Linie Črtu, dvojnotopa — doppelstumpffeine Linie črta, tenka — feine Linie črta, krepkejša — halbfette Linie črta, obrobna — Einfasslinie črta, polna — fette Linie, Kegellinie črta, topa — stumpffeine Linie črta, zaključna — Spitzlinie črta, kotna — Gehrungslinie (l.inieneckstiick) debelina — Kegel, Schriftgrad clelovnica — Schicht dvanajsterka — Duodez folio (pol pole) — Folio fraktura — Frakturschrift izmenjati — deblockieren, mutieren izmenoma — schichtvveise kladica, polovična— I lalbkonkordanz kladica, tričetrtinska — Dreiviertelkonkordanz kleščice — Pinzetle latinica — Anti<|naschrift. MERCINA IN DRUG TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO LJUBLJANA KOLODVORSKA ULICA 8 TELEFON ŠT. 2232 GLAVNO ZASTOPSTVO IN SAMOPRODAJA ZA SLOVENIJO VSEH IZDELKOV TOVARNE ZA DOKUMENTNI IN KARTNI PAPIR BRATJE PIATNIK, RADEČE LIVARN1CA ČRK IN TVORNIGA ZA IZDELOVANJE ČRT IZ MEDI WIEN V • GRIIMGASSE 16 A Velika izbira črk, okraskov in medenih črt, popolna oprema tiskarn. Velika izbira črk v cirilici, črke za ročni stavek, ki so enake črkam stavnega stroja Linotype. TVOHNICEi WIE1\ BERLIN FRANKFURT A- IH LEIPZIG STUTTGART OFFENBACH RIGA BASEL BUDAPEST Metropolls «PAPIROGRAFIJA» DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA GOSPOSVETSKA CESTA 10 PRODAJA PAPIRJA NA DEBELO STALNA ZALOGA VSEH VRST PAPIRJA KONKURENČNE TVORNIŠKE CENE