JUNAKI NAŠEGA MESTA
Franc Rozman-Stane
Narodni heroj Pranc Rozman Stane se je rodil 27. marca 1912 v Spodnjdh Pirničah pod Šmarno goro, član KP špani-je pa je posta.1 leta 1936. Za-radi švojih naprednih idej in neutrudnega dela v delavskih sindikatih je bil leta 1939 spre-jet tudi v KPJ. Življenjepisci nekdanjega koraandanta glav-nega štaba NOV Slovenije pi-šejo, da je Franc Rozman-Sta-ne preživljal težko mladost, saj mu je oče padel že v prvi svetovni vojni. Zelo zgodaj je moral od doma, da bi si pri-služil borni kos kruha. V Ljub-Ijani se je izučil za peka, prav tedaj.pa je stopil tudi v delav-ske sindikate in tako prek njih prišel v stik z naprednim de-lavskim gibanjem. Med junake ljubljanskega mesta lahko šte-jemo Franca Rozmana torej zato, ker je v Ljubljani pre-živel velik del mladosti in se je tu tudi začela njegova re-volucionarna pot.
Ko je fašistična Italija na-padla Etiopijo, se je mladi-Franc Rozman odločil, da bo odšel tja in se v vrstah pro-stovoljcev   bojeval   proti   itali-
janskim okupatorjem. Zamis-1 lil si je, da se bo sprva kot prostovoljec javil v italijansko vojsko in tako prišel na etiop-sko fronto. Toda naort se mu ni posrečil. Iz Italije ^o ga vrnili domov.
Ko se je v Španiji začela državljanska vojna, je Franc Rozman odšel tja. Kot odločen antifašist je prehodil peš sko-raj vso severno Italijo in čez zasnežene planine Francije pri-spel na špansko bojišče. Od prvega dne vojne v španiji je sodeloval v številnih bojih na strani španske republike, vse do njenega poraza. Sprva ga na španskem bojišču srečamo kot tolmača pri rustoih instruk-torjih, potem pa kot borca in komandirja v nekaterih bojnih enotah španske republikanske vojske. Na predlog vojaških in-struktorjev so ga poslali v Poz-zo Rubio y provinco Albasete na ofioirski tečaj, ki ga je mla-di Rozman končal z odličnim uspehom. Po končani šoli se je bojeval na bojišču Kastilje, Aragona, Andaikizije, Valencije in Katalonije ter tako iz na-vadnega vojaka postal koman-
dant bataljona vojske španske republike. Že v Španiji je do-bil čin kapetana ter medaljo za hrabrost. številni španski borci se ga še dandanes spo-minjajo kot pogumnega ko-mandirja Gubčeve čete v ba-taljonu Dimitrov v 15. brigadi španske republikanske vojske. V zadnjih dneh španske repub-like je Franc Rozman s svojim bataljonom branil umik vojske in ljudstva med hjunim poho-dom 6ez Pireneje v Fraincijo. Pa tudi poslej je Franc Roz-man preživljal težke trenutke v koncentracijskih taboriščih v Franciji. Ostal je pravi revolu-cdonar, zaradi česar je bil za-prt tudi v belgijskem mestu Liegeu, od koder je poleti 1941. po kapitulaciji kraljevine Ju-goslavije moral na prisilno de-lo v Nernčijo, iz Hitlerjevega rajha pa je s skupino španskih" borcev jugoslovanskega rodu avgusta 1941 pobegnil in se v domovini pridružil enotam Ti-tove osvobodilne vojske.
Takoj po prihodu v Sloveni-jo je kot partizanski koman-dir in komandant updrabil dra-gocene   bojne   izkušnje,   ki   si
jih je bil priboril že y oboro-ženem boju proti fašizmu na španskem bojišču. Postal je komandant štajerskega bataljo-na, ki je tedaj operiral na 6b-mopju Dolenjske in kd je fcma-lu postal odred, zatem pa je vodil skupaj s .komisarjem Du-šanom Kvedrom-Tomažem dru-go grupo odredov. S svojiml partizani se je Franc Rožman-Stane udeležil številnih bojev s sovražniki, med katerimi so najbolj znani boj pri Libergi blizu Litije, na Pugledu in na Jančah, zatem pa še fmamemi-te muljavske bitke maja in ju-nija 1942, v katerih je okupa-tor imel mnogo mrtvih in so velikanske količine streliva ter drugega vojaškega materlala dobili v roke partizani. Po mu-ljavski. bitki je Franc Rozman-Stane odšel čez Gorenjsko na štajersko, kjer je postal ko-mandant štajerske operativne cone, v spominu pa so ga ohra-nili tudi številni koroški anti-fašisti, saj je tudi v tej slo venskd pokrajini s svojo voj-sko dvigal upor proti sovraž-nlkom. Junija 1943 je Frano Rozman-Stane postal koman-dant glavnega štaba NOV in partizanskih odredov Slovenije in tako med prvimi napredova-nji oficft-jev narodnoosvobodil-ne vojske Jugoslavije general-major, septembra 1944 pa ge-nerallajtnant.
Franc Rozman-Stane je ve-liko prispeval k organizaciji in bojnim uspehom enot slo-venske partizanske vojske. Bor-oi se ga spominjajo kot po-gumnega vojaka, ki je znal v slehernem odločilnem trenutku najti najbolj ustrezno rešitev. Zanimal se je za rast in nar predek naše NOV, zaradi iz-rednih sposobnosti pa je kma-lu postal popularen med vse-mi udeleženci narodnoosvobo-dilnega gibanja, zlasti pa še med borci slovenskih partizan-skih brigad, divizij in korpu-sov, ki jim je stal na čelu vso do svoje prezgodnje smrtl 11. novembra 1944.
7. novembra 1944 je Frano Rozman-Stane s skupino viso kih oficirjev naše NOV preia-kušal novo orožje, kl so ga slovenski partizanski vojski z letali pošiljali zavezniki. Ti so dotlej že dobro leto podpiraU narodnoosvobodilno vojsko Ju-goslavije. Angleški metalec min, ki so ga pravkar prejeli nje-govi borci, je eksplodiral; na-tančneje, prvd dve miru sta po-leteli proti cilju pravilno, tret-ja pa je zastala in eksplodira-la v cevi. Partizanski zdravniki so komandantu glavnega štaba NOV in POS Francu Rozmanur Stanetu nudili takojšnjo po-moč, vendar so bile rane le prehude in tako je slovenska partizanska vojska izgubila svo-jega legendarnega komandan-ta, ki mu je . skladatelj Karol Pahor posvetil čudovito pesem Brigade s hribov. Zaradi iz-redne hrabrosti, zaradi dolgo-letne revolucionarne aktivnosti in zaradi obilice blestečih vo-jaških zmag so Franca Rozma-na-Staneta komaj štiri dni po njegovi. tragični smrti progla-sili za narodnega heroja.
Franc Rozman Stane je bll fcudi član AVNOJ in član slo-venskega narodnoosvobodilne-ga sveta. Ob 30-letnici osvobo-ditve mu je jiinaška Ljubljana postavila neminljiv spomenik iz granita, v katerega je nje< govo podobo in podobe njego-vih sodelavcev Dušana Kvedora-Tomaža in Petra Staneta-Skale upodobil afeademski kipar Ja-nez Pirnat.                       M. M.