Dopisi. Iz Maribora. (Pastirski list o tisočletnici sv. Metoda, dvoboj, aova šola, skladišče, sovraatvo, ribe )Na velikoaočai poadeljek (6. aprila) bode ravao t i s o 6 1 e t, odkar je umrl apoatol Slovanov sv. Metodij. Da 8e tisočletai apomia velikih dobrotaikov slov. naroda, sv. Cirila ia Metodija, tadi v naši akofiji spodobao obhaja, so ajih ekaceleaca premil. kaez ia škof izdali pastirski list, ki Baročuje za V8e župaijake cerkve cele akofije aa veliki poadeljek slovesBo službo božjo s zahvalno pesaijo. Za ta daa ia za celo oamiao so sv. oča dovolili popolae odpustke vsem veraim pod aavadaimi pogodbami. Oživimo pri tej priliki svojo vero, ia molimo zlaati za tiste slovaaake narode, ki 80 ločeai od ediao zveli':avae cerkve, da jih ljubi Bog zopet pripelje v aaročje sv. matere rimsko-katoliške cerkve.—Dva oficirja sta se aabljala v dvoboji ia je eaemu trebali prerezaa. — Novo šolako ia braailničao poslopje je do vrha dozidaao, velikaasko je, da skoro vae okolo stoječe hrame poaižuje. Graaka eskomptaa baaka je za Jude pozidala veliko skladiače pri južaej železnici v Melji, ki pa temo prodava, odkar ao v laaabrucku tadi poatavili podobao skladišče, vogeraki Jadje marajo bolje za Iaasbrack, ki je bliže Arlske železaice. —¦ Iz starega sovražtva ata dva vojaka od 47. regimeata z bajoneti razmesarila faata Fraaca Steraa od av. Miklauža. V gorajih Hočah so faatje Retschaiggu plot razdrli ia a plaakami krčmo Miillerjevo zaprli. V Račah bodo veliki poadeljek v velikem ribaiku ribili ia šcuke, po 10 kilo težke, ia karpe takoj prodavali. Iz Ljutomcra. (G o a p. G a b r i j e 1 P o atružaik,) učitelj ia tržaa v Ljutomeru, je pred aekterimi daevi dopolail aeatdeaeto letoavojega življeaja. VelezaaluŽBi ,,školaik" ae pač s poaosom zamore ozirati v miaole čase. Saj meada ae bodeš. ako izvzemeš CezaBJevce z laatao šolo, v celej fari aašel hišo, kjer bi ae prebivali bivši učeaci ae daaes delujočega učitelja. A da tndi maogo ajegovih aolarjev sedaj po razaih vetrovili v javaih službah deluje, kakor duhovaiki, zdravaiki, pravdoalovci itd , to sklepaš lahko že potem. kar poroča aaš dopisaik, ako pravi, da ae je v dobi cveta ljatomerske čitalaice v ajeaili proatorih. eakrat zbralo 25 dijakov, ki ao bili vai doma v tamošnji fari. Gotovo, da bi vsaki učeaec vrlega gospoda brez obotavljaaja z veaeljem podpisal vse tiste prijazae beaede, ki ao nvzgledaemu aadačitelju" bile aazaaajeae oaebao ali pa so prišle po pošti ia po telegrafa povodom šeatdesetletnice. Ljubi Bog ga Cerkvi v oast ia aarodu v korist ohraai se raaoga leta. kakor do zdaj, v aajboljšem zdravji ia zadovoljstvu! IzPtujskegaokraja. (Malopazelopotrebao.) Vse je že, t-e pogledamo aa apodajo stran od aašega okrajaega mesta Ptaja, z okrajaimi atezami preprežeao, 8koraj bi rekel k \r8aki gorici kakšaega velikaša. Ia vedao se še dopušča aovih delati. Tudi jo od železaiške poetaje alov. Bistričke aarejeaa nova cesta mimo Laporja čez Ložaico, Mostečao ia v Pečkah k Ptajako-Poličaaski okr. stezi. Ali bi toraj ae bilo potrebao aaše prošaje z uradflim pečatom Moašberskim, Stopaovskim, Pečevskim, Cirkovskim, Goričkim, itd. uterjeae valiaati? Vaaj so nže pred tremi letmi šle aa okr. zastop Ptujaki pro.ŠBJe pa nikakoraaega odgovora ai. Citalo ae j« že tudi v ,,Slov. Gospodarji" o potrebi okrajae ateze od Ptnj - Pragerake črte, iz Šikolj čez Sesterže v MosteČBo. do aove okr. steze ,,slov. Bistriškc-Pečke". Naj bi se ta steza pregledala, ktera je zbog nizkega sveta vedao mokrotfla, tako da ae teža ae more čez voziti, tem\xč se mora od Pečke čez MoašbergPtujako goro, Župečko ves, Pleterje, spodaje in goraje Mihovce, Dragonjo vea, Cirkovce, Jab- lanje, Pongerce in odtod še le v Šikole yoziti. Ali tukaj je tri ure dalje. kakor bi čez MostečnoSeaterže, Sikole bilo. Vozilo bi ae tukaj dosti premoga, apna, drv, vina, ter še dosti lahko brzih vozičev. Bila bi toraj za večjo korist kakor malo kje drngod. Prosi ae toraj v imenu vseh dotirnih občin, naj se ova prošnja v ozir vzame in povoljno v kratkom času rcši ua veliko korist vserrm ondi bivajočemu in potujočemu občinstvu. Prosimo okr. zaatop Ptujski, naj nam na to reč odgovori, zlasti narodni možje naj se potegnejo za naa. F. Od Velke. (Našim šulvereinovcem pod noa.) Ko se je na prizadevanjc nekega ,,moža na postaji", ustanovila tukaj ekapozitura, podredila se je tista krajnemu šolsk. svetu v Lehnn. Dotični mož je potem ovemn svetn poslal pismo, v katerem je omenil, naj placa neko avoto v denarjib, a za druge reči ae bo uže akrbelo. Da ai nerad, moral je kr. šolsk. avet to ponudbo sprejeti iu je pri tom oatalo do lanskega leta. Preteklo leto jeseni pak se je začelo od šol. sveta zabtevati, naj oskrbi kurjavo za šolo, kar pa tiati, opirajoč se na poprej omenjeno pogodbo, ni storil. In brž se je našel tožuik, ki je to re« ovadil okrajnemn šolsk. svetu, kateri je prvemu pod kaznijo zaukazal, oskrbeti drv za šolo. Iz povedanega jo toraj razvidno, da ni krivda krajnega šolskegasveta to, da je pouk v šoli zbog pomanjkanja drv moral za nekoliko dui prenehati, ampak pouzročil je_ to nekdo drugi, ki svoje obljube držal ni. Žalostno in aramotno za takajanje šulvereinerje je to, da imajo povaod drugje denarjev, a domačih, revnih šolskib otrok ne vidijo. Omeniti še je, da 80 tndi v pretečenem letn priredili veselico. Ali je tudi lanske veselice čisti dohodek, ,,Reinertrag", moral, kakor letošnji, marširati v ,,kaae" dunajskili šulvereinskih glavačev, to je piscn neznano, vendar kakor je dozdevno, menda domačej šoli ni dosti več koristil, nego bode letošnji. Maraikdo bi pa utegnil iz povedanega sklepati, da otrokom naše šole nže zadostuje voda in zrak, ker naši šulvereinarji tako velikodušno podpirajo šulvereinsko stvar, le doraača aola jim je deveta briga! Kaj ne, to je Clovekoljubje? Svetovati bi jim pak bilo, da si oskrbijo še hi.šo, v kateri bi naj kuhali svoje ,,Ortssuppe'*, in v kojo bi potem zapirali svoje blamaže, da bi ž njimi ne smešili sebe in še druge pred vsem svetom. Opomniti je še, da se tnkajšnja gospodična učiteljica ne ujema z nazori šulvereina, temnč otroke lepo slovensko podučuje, ter se je šulvereinake veselice ndeležila za par nr le radi tega, da se ni zamerila. — Št. Ožbalčani bi lastnega župana itneli in sploh želijo proii obobčine Brezenske; tudi šole veeje nebi radi zidali in prosijo za polajžbe šolskega obiskovanje. Vse zastonj.