Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo -
Cena 50 lir
TRST, nedelja, 13. novembra 1966
Leto XXII. - St. 262 (6549)
Doberdob in generali
Graditev in pomen protosinkrotrona ter «veto» iz strateških razlogov
1J svojem govoru ob 10. ob-* letnici CERN je prof.
' Edoardo Amaldi dejal, k «moramo akcelerator visoke energije smatrati kot zdaleč najbolj važen element prihodnjega skupnega evropskega Programa. Njegova zgraditev — je dodal — bo omogočila, začenši z leti 1973—1974, napredovanje fizike visokih energij v Evropi. Ce bi ta program morali opustiti, bi nastalo naglo nazadovanje vseh naporov zadnjih let, ki so omogočili Evro-Pi, da ponovno prevzame prvorazredno vlogo v svetovni znanosti«.
Akcelerator, ki ga je omenil Amaldi, je tisti gigantski stroj, ki se tehnično imenuje proto-sinjcrotron od 300 GeV, ki ga fiziki imajo za potrebnega pri temeljitem raziskovanju sub-nukleame strukture snovi. Smo torej na področju najbolj čiste znanosti, ki ne rešuje ta-kpjšnjih problemov, temveč gradi temelje bodočih velikih znanstvenih preobratov in je zaradi tega na dolg rok «skrajno donosen«, kot je poudaril ob isti priložnosti angleški nobelovec Powell, ki je dejal, da «se v gospodarsko razvitih državah troši 2 do 3 odst. narodnega dohodka za razne oblike Znanstvene raziskave, od 0,2 do odst. za osnovne znanosti in 7 odst. za oboroževanje. Pobeli je posredno torej dejal, da če je čista znanost glede takojšnje donosnosti zelo dra-Sa, bi se financiranje kljub te-jnu moglo najti na račun dela izdatkov za vojaške namene.
Ko se govori o načrtih za velike akceleratorje, je treba dodati tudi ugotovitev o abso-Ihtni nujnosti mednarodnega sodelovanja spričo ogromnih finančnih Straškov, ki jih taki načrto zahtevajo. Brez dvoma je torej, da mora biti proto-sinkrotron, kakršen je tisti, ki 8a načrtuje CERN, zgrajen na eyropski ravni. Toda prav zaradi tega ne more imeti znanstvenega opravičila obstoj treh različnih programov — evropskega, sovjetskega, ameriškega — ki So veljavni samo v funkciji načelne konkurence v svetu, ki ne more premagati političnih Pregrad niti na področju čiste znanosti.
Ameriški Berkeleyev načrt za akcelerator 200 GeV predvideva 225 milijard lir izdatkov, ev-r°pski načrt CERN za sinkro-tron od 300 GeV 250 milijard }ir izdatkov, za sovjetski akcelerator od 70 GeV (ki ga v ®erpuhovu že dokončujejo), pa nam izdatek ni znan. S stališča raziskovanja pa vse tri pobude ne prinašajo vsote izkušenj, temveč pomenijo tekmovanje, ki bi se mu lahko izognili, če ni se dogovorili za sodelovanje na svetovni ravni. Gre torej v bistvu za isto vprašanje, ki ga postavlja raziskovanje vesolja.
Seveda, dokler bodo medna-rodni pogoji takšni, kakršni so, si ne moremo zamisliti združitve raznih načrtov: ravno nasprotno, kljub razglašanju zahodne solidarnosti, zaostruje vprašanje velikih akceleratorjev, položaj Evrope v odnosu do Amerike, položaj, ki ga lahko imenujemo obramba pred »»tehnološko invazijo« Amerike. ®am prof. Amaldi je v preteklem juniju poudaril, da «od-hor meni, da je izredno važno, da ostane Evropa med avantgardo subnuklearne fizike«. In že sama izdelava akceleratorja °d 300 GeV lahko jamči dosego tega smotra tem bolj, ker »(število subjedrskih evropskih bzikov narašča bolj naglo, kot Je Predvideno, in se torej vprašanje kvalificiranega osebja ne h° postavljalo (če ne bo takih Pobud, ki jih bodo zaposlile), razen če ne bi velik del znanstvenikov s tega področja od-sel na druga in tudi — dodajamo — na druge obale.
Končno je prof. Amaldi, ki le najbolj vnet zagovornik te-§a načrta, pripomnil tudi na 5- mednarodni konferenci o skceleratorskih strojih v Fra-scatiju v lanskem septembru, da še ni prišlo do odobritve za gradnjo evropskega in ameriškega stroja spričo finančnih obveznosti. Tudi izbira kraja ni Ona še storjena. «To vprašanje Pa ni prav nič lahko, in ne sa-h?° zaradi geoloških razlogov, vsi mi seveda upamo, da bodo vsa ta vprašanja, ki niso he znanstvena ne tehnična, lahko rešena v sorazmerno kratkem času tako v ZDA kot v Evropi«, je dejal Amaldi.
, v okviru teh osnovnih vprašanj, ki smo jm površno orne-httf. se postavlja vprašanje so-
delovanja Italije in njena kandidatura za sedež teh naprav na podlagi načrta CERN.
Tu je v prvi vrsti vprašanje izdatkov. Italija velja za «pa-sivno področje« v pogledu znanstvenih raziskav. Zato se postavlja vprašanje, ali je tako ogromna investicija upravičena. Italijanski prispevek pri CERN je znašal doslej 10 odst. vseh izdatkov, kar pomeni 23,5 milijarde za sinkrotron. K temu je treba dodati še letno 5 milijard za poznejše upravne stroške, ki jih bo okrog 50 milijard letno. Ali je prav, da Italija sodeluje pri takem velikem delu spričo nujnih potreb na področju raziskav, ki hitro prinašajo zaslužke? če upoštevamo Amaldijeve argumente, je odgovor povsem pozitiven in postane popolnoma pozitiven, če bi se ta ogromna naprava zgradila v naši državi pri Doberdobu, za kar je postavila svojo kandidaturo.
Seveda z naše strani ni mogoče postavljati pogojev za sodelovanje pri tej napravi z dodelitvijo sedeža. Vsekakor pa je treba reči, da je zelo verjetno, da bo končna izbira CERN padla na Doberdob v tekmovanju med dvanajstimi kraji devetih držav, ki prav tako kandidirajo.
Zakaj Doberdob? Kaj pomeni njegova izbira? Brez dvoma gre za dogodek, ki bi dal veliko spodbudo za razvoj vse naše dežele. Doberdob leži nedaleč od Gorice in nedaleč od Trsta ter pred vrati Tržiča, kar pomeni da je v deželnem okviru v gospodarsko strateškem položaju, če prav je sedaj le slovenska revna kraška vas.
Po pravici se poudarja, da je Trst tesno povezan z aktivnostjo evropskega obsega, da je po svojem izvoru in trgovskih tradicijah veliko pristanišče Srednje Evrope. To potrjuje tudi uspešno zaključena zadeva v zvezi s fizikalnim centrom AIEA. Toda Trst in vsa dežela lahko najdeta prav na področju znanstvenih, modernih raziskav konkretno perspektivo obnove in tisto »nadomestno aktivnost«, o kateri govorijo sklepi medministrskega odbora CIPE. Ti argumenti postanejo še bolj veljavni glede načrta za protosinkrotron, zlasti če se upošteva, da bo potrebno zgraditi celo novo mesto, ki bo štelo 15.000 prebivalcev, od katerih bo 4 do 5 tisoč tehnikov in znanstvenikov ter članov njihovih družin ter drugega dodatnega o-sebja.
V znanstvenem pogledu pa je treba dodati, da je protosinkrotron dolgoročna naprava, vendar pa ima tudi v ekonomskem pogledu prednost, da prinaša na vsem področju tudi takojšnje ugodnosti.
Gre za okrogel stroj z 2,4 km premera in 7,5 km obsega, o-krog njega pa bodo brezštevilne manjše naprave in raziskovalni kabineti. Gre za največji tovrstni stroj na svetu. Zaradi tega je njegova znanstvena privlačnost naravnost ogromna.
Zakaj bi prav Doberdob dajal idealne pogoje, ki se zahtevajo za tako napravo?
Prvi pogoj je seveda absolutna geološka stabilnost. V tem pogledu pravijo strokovnjaki, da se na področju Doberdoba ni bati potresov. Drugi pogoji so: dovolj velike količine vode za hlajenje, zadostna količina električne energije, dobri pogoji za cestni in zračni promet (letališče pri Ron-kah je zelo blizu), krajevna industrija in kvalificirana delovna sila, bližina univerzitetnih in znanstvenih središč na visoki ravni. Značilno je v tem pogledu, da je Abdus Salam, ravnatelj fizikalnega centra AIEA, ki je že tri leta v Trstu, izrecno izrazil željo, da bi določili Doberdob za sedež protosinkrotrona. Pri tem je poudaril zlasti možnost raziskav, ki bi jih delali prav v centru, ki ga vodi. Sicer pa dokazujejo govorice o pobudi OCSE za graditev velikega središča za znanstvene raziskave te mednarodne organizacije, središča, ki bi bilo povezano z razvojem naše dežele, da je v teku proces, da bi postal Trst sedež prvorazrednih ustanov za napredek znanosti
Tej vlogi bi posredno prispeval tudi naftovod, ki se sedaj gradi, kakor tudi plinovod, ki bi povezal Trst s Sibirijo, o čemer se je pred kratkim začelo pisati.
Tako se spopolnjuje podoba (Nadaljevanje na 2. strani)
ŠE MNOGO DELA, PREDEN BODO ODSTRANJENE POSLEDICE POVODNJI
Firence potrebujejo še 10.000mož in 1000 tovornjakov za uspešno čiščenje ter odvažanje pokvarjenega blaga

Ml.,
RIM, 12. — Po zadnjih podatkih so do sedaj ugotovili na področjih, ki jih je prizadela povodenj 105 mrtvih in 9 pogrešanih.
Do nocoj so javili, da so posebne skupine do sedaj odstranile in zagreble 18.047 glav goved, konj in prašičev, mnogo ovc in 432.000 glav perutnine.
Med najhujšimi posledicami povodnji je gnitje številnih zalog živil in mesa v skladiščih in javnih lokalih v Firencah. Da se odstrani nevarnost, ki je vedno večja, je notranje ministrstvo poslalo v Firence skupine s posebnimi napravami za odstranitev teh zalog.
Po ulicah v središču mesta, kjer so že odstranili blato in velike kupe neuporabnega materiala, trosijo velike količine klora. Pokrajinski zdravnik je znova pozval prebivalstvo in lastnike javnih lokalov, naj ne uporabljajo živil, ki se jedo surova, kakor na primer zelenjava, sadje, ki se ne olupi in tako dalje. Na glavni tržnici se nadaljuje odstranjevanje pokvarjenih živil in pokvarjenega mesa. Posebne skupine pa sežigajo in pokopavajo živino, ki je poginila. Do sedaj so pokopali 5.000 goved, 2.000 prašičev in ovac,
3.500 stotov mesa in perutnine ter 500 stotov zmrznjenih rib.
Danes so javili, da se bodo v Firencah šole znova odprle 29. novembra.
Davi je bilo v Firencah oblačno in je grozil nov dež, proti poldne pa sp je zjasnilo. Na ulicah se pospešeno nadaljuje- odstranjevanje, čiščenje in odvažanje raznih predmetov. Po vseh ulicah v centru so kljub neprestanemu delu še velike količine uničenega materiala, predvsem pred trgovinami jestvin in velike količine knjig in oblačil. Dejavnost trgovin na poplavljenih področjih se zelo počasi obnavlja, ker so kleti In trgovine vse razdejane.
V nekaterih delih mesta še vedno primanjkuje električni tok, v štirih petinah mesta še manjka voda. Telefon pa skoraj v celoti deluje.
sproti ko potekajo dnevi, se zlasti čuti pomanjkanje stanovanj za tiste, katerih stanovanja so bila poplavljena. Potrebovali bi 500 stanovanj, da namestijo prizadete družine. Prav tako se čutijo posledice zaradi u-stavljene proizvodne dejavnosti.
To vprašanje se tiče nad 30.000 zaposlenih, številne tovarne, industrije in specializirana podjetja niso mogli še obnoviti dela.
Vsi delavci so zaposleni pri čiščenju skladišč in laboratorijev.
Industrijci so poudarili, da bi moral odbor, ki je določen za čiščenje mesta, proučiti tudi vprašanje pomoči poškodovanim tovarnam, s tem da bi poslal večje število vojakov, ki bi pomagali delavcem in delavkam.
Zjutraj so prišli v Firence minister za proračun Pleracoini, minister za turizem in predstave Corona, glavni tajnik KPI Lon-go in glavni tajnik CGIL Novel-la. Pleracoini se je sestal s prefektom in se z njim pogovarjal
0	izplačanju pokojnin. Zatem si je ogledal nekatere razdejane tovarne in industrije. Minister Corona si je ogledal škodo na umetniškem in turističnem področju.
Longo je obiskal prizadete kraje mesta in se je nato pogovarjal z županom Bargellinijem in s predsednikom pokrajine Gab-buggianijem. Med razgovori so ugotovili, da bi Firence potrebovale vsaj še tisoč tovornjakov, ki bi jih uporabili pri čiščenju mesta, in 10.000 mož, ki naj bi čistili kleti, skladišča in tovarne.
Predsednik pokrajine Gabbug-
1	gini je Izjavil, da je stanje v firenški -pokrajini še vedno zelo hudo. Posebno je tragično za tiste, ki so poleg stanovanja zgubili tudi vse imetje in tudi delo. Poudaril je, da dosedanji ukrepi in ukrepi, ki se napovedujejo,
. niso sorazmerni z obsegom katastrofe. Obseg razdejanja, ki ga je povodenj povzročila v gospodarstvu, proizvodnji in socialnem življenju v Firencah, je tako velik, da je potrebno, da novi u-krepi zavzamejo povsem nov ob seg in da so drugačni od tradi cionalnih ukrepov ter da pome nijo preokret v splošni dosedanji orientaciji. ,
«Osebno se strinjam, je nada ljeval Ga-bbuggiani, z zahtevami županov, ki so se zbrali na vabik pokrajinske uprave. Te zahtevi se tičejo sredstev za zadostite' najnujnejših potreb, popolnegi (»vračila škode, nakazila izred nih prispevkov in dolgoročni! kreditov z nizkimi obrestmi zi
polnoma poškodovala vse naprave in skupne dvorane, ki so vedno v pritličju ali pod zemljo. Tako so morali zapreti hotele, kljub temu da sobe niso bile poškodovane. Od šestih luksuznih hotelov (730 sob) je odstal odprt samo eden s 30 sobami. Vseh sedem hotelov prve kategorije (772 sob) je zaprtih. Podobno stanje je tudi, kar se tiče hotelov druge in tretje kategorije. Od 1.500 restavracij, jih deluje samo 20 odstotkov.
VIDEM, 12. — V Furlaniji je nad 60 občin utrpelo hudo škodo zaradi povodnji. To je ugotovila posebna komisija, ki jo je imenovala videmska prefektura in je o tem obvestila pristojna ministrstva.
Iz Rima so javili, da bodo na
(Nadaljevanje na 2. strani)
obnovitev obrtniške, industrijske in trgovske dejavnosti, dalje obnovitve nasipov ob reki Arno in njenih dotokih, obnovitve javnih storitev. Dodajam, potreben je sprejem ukrepov, ki naj omogočijo, da se reši, kar je mogoče od umetniškega in kulturnega bogastva, ki sta ga voda in blato hudo poškodovala. Prav na tem bogastvu sloni velik del turističnega dotoka, ki je med viri bogastva Firenc. Poudarjam tudi potrebo, da se čimprej pripravi in odobri zakon trajnega značaja, ki naj določa primeren mehanizem civilne zaščite za -pomoč in takojšnji nastop na področjih, ki jih prizadenejo ujme, in vse področje Firenc naj se vključi med nerazvita področja.«
((Vendar pa, je dodal Gabbuggia-ni, je potrebno še kaj več. Potrebno je začeti nekaj temeljito novega za prihodnost, a ne zdi se, vsaj na podlagi uradnih izjav, da imajo osrednji organi take namene, ker bi to pomenilo resno razmišljanje nad odgovornostjo, ki jo nosi italijanski vodilni razlog. Za rešitev novih nalog, ki jih narekuje položaj, so potrebna ogromna finančna ..r«tU stva, toda tudi odločna politična, demokratična volja in predvsem nova smer gospodarske politike, ki se tiče temeljitih usmeritev, prednosti, ki naj se dajo nekaterim vrstam investicij. Vsako obnovitveno delo bo zaman, če se ne bo sprožil mehanizem za hidrogeološko ureditev vsega državnega ozemlja, za modernizacijo in preusmeritev kmetijstva, ki naj temelji na strukturalnih reformah, in za politiko, ki naj daje prednost interesom skupnosti.«
V Firencah je 70 odstotkov hotelov, 80 odstotkov restavracij in 50 odstotkov potovalnih uradov in agencij zaprtih. To je ogromna škoda za turizem. Kakšne važnosti je turizem za Firence, naj zadostuje dejstvo, da je v letošnjih prvih devetih mesecih obiskalo mesto 1.022.575 turistov od katerih približno tretjina tujcev.
V trenutku povodnji je bilo po približnih podatkih v Firencah 2.000 turistov.
Voda je poplavila ali poškodovala 248 od 357 hotelov in penzionov in je še zlasti hudo prizadela največje in najboljše hotele v središču mesta. Voda je po-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiii
AAAJ? Tl NO VAN.l F. NA PPOSRKIJ
Znamenita Piazza della Signoria v Florenci pred tremi dnevi
iiiMiMniiHiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimuiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiMiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiu
KABINA -žGEMINI« NADALJUJE POT PO VESOLJU
Včeraj je Aldrin slikal sončni mrk Danes bo napravil vesoljski sprehod
Mrk je moral slikati iz notranjosti kabine, ker niso mogli pravočasno odpreti vratc - Zato ni mogel na filmu registrirati tudi ultravioletnih žarkov, ki zanimajo znanstvenike
CAPE KENNEDY, 12. — Vesoljska kabina «Gemini 12», ki so jo včeraj izstrelili, se je ponoči približala raketi «Agena», okoli druge ure po polnoči po srednjeevropskem času pa se je s to raketo združila.
Kmalu zatem se je kabina «Ge-mini« ločila od «Agene» in se je zatem še dvakrat združila. Za danes je bilo določeno, da bo vesoljska kabina prešla na drugi tir v višini 740 km. Ta načrt pa so morali opustiti, ker ni deloval glavni motor na raketi «Ago,vv>.. Namesto tega je NASA dala navodila Lowellu In Aldrinu, naj popravita tir kabine s stranskim motorjem na «Ageni», ki Je mnogo šibkejši, tako da sta pomaknila kabino «Gemini» na bcijši položaj, da sta lahko fotogiafira la sončni mrk. Ob 5.30 po srednjeevropskem času sta »šla spat«. Ob 12.30 po srednjeevropskem času so ju zbudili. Izjavila sta, da nista prav dobro spala. Takoj sta
začela priprave za slikanje sončnega mrka. Ko je bila njuna kabina nad zahodno obalo Peruja, je kozmonavt Aldrin posnel več slik sončnega mrka. Kozmonavta sta izjavila, da jima je to popolnoma uspelo. Tehniki NAŠA so sporočili, da niso tako dobro u-spele slike Lunine sence na Zemlji. Po njihovem mnenju pa to ni take važnosti. Kakor je znano, je bil sončni mrk viden danes v mnogih državah Južne Amerike.
Poizkus slikanja sončnega mrka je torej dobro uspel. V ta namen pa je morala kabina, povezana z «Ageno», izvršiti natančne premike, da se je postavila na ugoden položaj med Zemljo, Luno in Soncem. Le na ta način je kabina lahko bila v ugodnem položaju za slikanje točno v trenutku, ko je Luna bila med Zemljo in Soncem. Ce se računa hitrost 24.000 km na uro. s katero leti kabina, bi samo pomota ne-
kaj sekund ali nekaj milimetrov v tiru kabine lahko onemogočila poskus. Na Zemlji je bil mrs. viden dve minuti, toda v vesolju ga je bilo mogoče opazovati samo 7 sekund. Ko sta kozmonav-ta slikala sončni mrk, sta skušala. obrniti kabino, da bi lahico slikala Lunino senco na Zemlji, toda to jima ni uspelo. Samo nekaj sekund po slikanju mrka, je bila kabina že na stotino kilometrov daleč.
Ob 7.20 po srednjeevropskem času se je začel drugi poizkus. Aldrin je odprl vratca in se je do pasu nagnil iz kabine. Tedaj je manjkalo samo nekaj minut do zahoda na tistem delu sveta In Aldrin je namestil fotografske aparate, s katerimi je pozneje slikal ozvezdja. Aldrin je bil 2 18 minut nagnjen skozi vratca kabine. To je bil uvod za jutrišnji njegov vesoljski sprehod zunaj kabine, ki bo trajal dve url. Med njegovim opazovanjem je Lowell ' vrgel iz kabine zavoj smeti in Aldrin je takoj sporočil na Zemljo: »Vidim zvezdo«. Toda nekaj sekund potem se je zavedel pomote. Zavoj s smetni se je namreč svetil, ker se Je bo njem odbijala luč zvezd. Takoj je sporočil, da ne gre za zvezdo temveč za ovoj s smetmi. Po dveh urah in 18 minutah se je Aldrin vrnil v kabino in je zaprl vratca.
Zvedelo se je, da bi moral Aldrin slikati sončni mrk, ko se je nagnil do pasu iz kabine. S tem bi lahko registrirali na filmu tudi ultravioletne žarke. Toda ker so morali spremeniti program, ni bilo dovolj časa, da bt lahko že prej odprli vratca. Tako je Al-
drin slikal mrk iz notranjosti kabine, kar bo odvzelo znanstvenikom zaželene informacije o ultravioletnih žarkih.
Morove čestitke predsedniku JAZU
ZAGREB, 12. - Predsednik ita-lijanske vlade Aldo Moro je danes poslal dr. Grgi Novaku, predsedniku Jugoslovanske akademije znano, sti in umetnosti naslednjo brzojavko: «Ob priliki stoletnice ustanovitve JAZU mi je posebna čast in zadovoljstvo, da Vam, gospod pred. sednik, kakor tudi vsem članom akademije, poslati srčne pozdrave. Vedno se bom rad spominjal svojega obiska v Zagrebu in zadovoljstva, ki ste mi ga takrat priredili. Izražam svoje najtoplejše želje za delovanje akademije v prihodnosti.«
ZARADI SNEGA
Cesta Reka-Zagreb težko prehodna
REKA, 12. — Zelo močno neurje otežkoča čiščenje ceste Reka Za-greb, zlasti na področju Gorskega Kotarja. Po cesti vozijo vozila z velikimi težavami. Do danes zjutraj je padlo v Gorskem Kotarju okrog 30 cm snega. Burja piha s hitrostjo do 80 km na uro. Vidljivost je zelo slaba. Zaradi tega o-pozarjajo vse potnike, naj se ne vozijo po tej cesti. Danes zjutraj so bili pod snegom vsi vrhovi Gorskega Kotarja in Velebita in tudi Učka nad Opatijo. V Kvarneru piha burja do 90 km na uro. Sneg je naneslo tudi na jadransko magi-
stralo okrog Senja.
i*iiiiiiiiuiiiiuiiiimmniminintimmmniliiimi„miil|11iunIlllliHHlliuilMllli»nl*1|limiiuiiiMm„„|,lll|
Uspelo opazovanje sončnega mrka
RIO DE JANEIRO, 12. — ((Tema opoldne«, »Sonce se ugasne za dve minuti«, ((Manjka luč v Rio Grande do Sul«. Pod temi naslovi so časopisi v Rio de Janei-ro napovedovali danes popoln sončni mrk. Milijoni južnih Ame-rikancev od Pacifika do Atlantika so danes opazovali mrk.
Računajo, da je prišlo samo v Rio Grande do Sul približno 100 tisoč »turistov«, da vidijo mrk. Tem so se pridružili milijoni domačih prebivalcev.
Med današnjim mrkom je senca Lune, ki je šla nad Latinsko Ameriko, preletela štiri države (Peru, Bolivija, Argentina in Brazilija), ter se je dotaknila drugih dveh (Čile in Urugvaj). Lunina senca na Zemlji je bila široka 16.000 kilometrov, od katerih jih je bilo samo 3.200 na kopnem, drugih 12.000 kilometrov pa na Tihem in Atlantskem oceanu.
Pas popolne teme se je začel v višini otokov Galapagos ob 13.43 po srednjevropskem času. Senca Lune se je premikala s hitrostjo 2.400 kilometrov na uro. Ves Rio Grande do Sul je preletela v 13 miuntah.
Najbolje so sončni mrk videli v perujski prestolnici Limi, kjer je Luna pokrila Sonce za 99,9 odstotka.
Zaradi ugodnega vremena so sončni mrk lahko dobro opazovali. Prihodnji popoln sončni mrk bo moč opazovati v Argentini šele leta 2326.
Znanstveno delo, ki je povezano z mrkom, je organiziral poseben koordinacijski odbor. Pri tem so sodelovale sekcije letalstva, mornarice, vojske, državne, univerzitetne in zasebne ustanove ter dve tuji znanstveni odposlanstvi (ena francoska, druga ameriška).
Nevarnost zaradi velikih količin gnijočih živil in mesa v skladiščih - Predsednik firenške pokrajine je izjavil, da so dosedanji ukrepi nezadostni - Na podlagi opozoril so spopolnili seznam prizadetih občin v Furlaniji
PfBnor^cnJnSnlfc
Dva župana, Principessa di Montenevoso
ZASEDANJE GLAVNE SKUPŠČINE ZDRUŽENIH NARODOV
Vsak napad ter gospodarski in političen pritisk in beneški župan je v nasprotju z mednarodnim pravom in OZN
Načrt izjave skupine enajstih držav - Novi nestalni člani varnostnega sveta
Včeraj smo prejeli najnovejšo itemlko «tednika Julijcev in Dalmatincev* »Difesa Adriatica*, leto XX., štev. 27 od 7. do 14. novembra 1966. Na prvi strani je čet pet stolpcev napisano:
«IV. nacionalno reško zborova nje v Benetkah* — »IZSELJENCI S KVARNERA SO PONOVNO Pa TRDILI IZBIRO OD 30. OKTOBRA 1918» — »Govor odv. Ruggera Gherbaza, ki je za Rečane zahteval pravico do samoodločbe, katero je poteptal diktat — Dr. Brazzoduro je prinesel pozdrav predsednika Nacionalnega združenja za Julijsko krajino in Dalmacijo poslanca Barbija — Bratske besede beneškega župana — Usto ličenje župana Svobodne Občine Reke v izgnanstvu*.
V poročilu o tem zborovanju pa med drugim beremo:
»Prisotnost v čudoviti volilni dvorani novoizvoljenega sveta Svobodne Občine Reke v izgnanstvu, občinskega odbora in župana, tj. tipičnih občinskih organov, je pomenila, da hoče italsko kvarnersko mesto s svojimi demokratično izvoljenimi zastopniki, kar je pristen izraz ljudske volje, obnoviti plebiscitarno glasovanje tistega nepozabnega 30. oktobra, da hoče celo potrditi pred licem sveta popolno zgodovinsko veljavnost.*
»Manifestacija v Palazzo Ducale se je začela z ganljivim presene čenjem. Medtem ko so na odru za vzeli svoje prostore izvoljeni predstavniki Svobodne Občine, reških zvez, Nacionalnega združenja za Julijsko krajino in Dalmacijo, bratske Svobodne Občine Zadar, predstavniki oblasti in povabljencev, je zbor 'CittA di Arzignano' pod vodstvom reškega maestra Maria Re-visiolia intoniral 'Va pensiero’, ki jo je ginjeno pel dober del občinstva skupaj s pridnimi pevci in ni moglo biti boljšega in pomembnejšega začetka... Nato se je ploskanje ponovilo, ko je vstopil dvorano beneški župan prof. Pava retto Fisca, ki je prinesel — kljub zavzetosti pri neki drugi slo vesnosti — izseljencem svoj pozdrav. Odv. Gherbaz, novoizvoljeni župan Svobodne Občine, in dr Cattalini, novoizvoljeni generalni tajnik, sta igrala vlogo domačinov in se zahvalila prof. Favarettu Fisci, ki je sedel v loži, kjer so bili tudi odbornik beneške občine prof. De Biasi, general Ezio Garibaldi, prof. Fabiani, dr. Brazza-duro in oba podžupana Svobodne Občine Reke Descovich ;in Spetz Quarnari. Nato je dr. Cattalini manifestacijo odprl in med ploskanjem povedal, da je navzoča tudi Principessa di Montenevoso, da so navzoči še dr. Brazzaduro, gen. Ezio Garibaldi, Oče Acerbi in končno prof. Calbiani, župan Svobodne Občine Zadar v izgnanstvu s številnimi odborniki in svetovalci.*
»V loži so bile poleg zastave Reke in zastave Svobodne Občine Zadar tudi zastave Reške zveze iz Padove, Nacionalnega združenja Julijske krajine in Dalmacije, Nacionalnega združenja Alpinov, Lege nazionale iz Trsta (sekcije za Reko* in 'Legibne del Vittoriale’.* »Nato so bral1 številne poslanice: najprej poslanici mons. Ca-mozza in m-.ns Santina, ki sta oba tako priljubljena pri vseh Rečanih, katerim sta bila Pastirja... Tržaški in koprski nadškof je omenil v poslanici tista leta, ki jih je preživel na Reki in s pomembnimi besedami označil plemenito ljudstvo, ki je živelo na kvarnerski >’iali ter poveličeval njegovo dobrosrčnost in trdno odločnost.* »Nadaljnje poslanice so poslali: ing. Gianni Bartoli, ki je izrazil željo po revizjii mirovne pogodbe, ki je poteptala pravico do samoodločbe, bivši rektor rimske univerze prof. Del Vecchio, dr. Mu-ratti za 'Lega nazionale’ iz Trsta, predsednik beneške pokrajine dr. Baggagiolo, župan iz Trenta s toplo solidarnostjo mesta, ki je bilo poleg jadranskih sester v iredentistični borbi, dr. Cace za 'Dalmatinsko nacionalno združenje’, župan iz Chiavarija, baron Sachs.* »Nato je dr. Vincenzo Brazzoduro. član izvršne i odbora 'Nacionalnega združenja za Julijsko Benečijo in Dalmacijo’ ter podpredsednik 'Nacionalnega tajništva Reških zvez’ prebral poslanico, ki jo je poslal predsednik združenja poslanec Paolo Barbi.*
V tej poslanici je med drugim rečeno:
»Izražam željo, da bi Rečani s svojimi zvezami, kot v preteklosti, nadaljevali z delom z drugimi nameni in deli v okviru našega združenja in sedaj tudi v tesnem sodelovanju « Svobodno Reško Občino v izšel ienstvu Samo na ta način — mislim — se bo naše delo lahko utrdilo in ideali italijanstva naših krajev bodo lahko konkretno branjeni...*
»Izražam vsem prisotnim, za njihove družine, za reško skupnost sploh, najboljše želje, za naš sveti in plemeniti ideal pa željo po utr ditvi v pravu in v pravici.*
»Nato je govoril odv. Gherbaz. Po pozdravu oblastem, zlasti pa beneškemu župBnu, princesi di Montenevoso, prijateljem »Nacionalnega združenja Julijska Benečija In Dalmacija* in reških zvez, županu Svobodne Občine Zadar In reškim meščanom, je odv. Gherbaz komemoriral 30. oktober 1918.»
In tako naprej. —
Vsega tega v našem listu ne hi niti objavljali, če ne bi o tem slovesnem dogodku poročali tudi najuglednejši italijanski dnevniki začenši od milanskega tCorriere detla Sera* pa navzdol Pa tudi sicer so Benetke bližje Trstu kot Milanu, Reka in Zadar pa še bolj.
NEW YORK, 12. — češkoslovaška delegacija je predložila včeraj v OZN načrt izjave, ki poudarja, da je uporaba sile v mednarodnih odnosih neskladna z listino Združenih narodov. Načrt so podprle tudi naslednje države: Alžirija, Indija, Kongo-Brazzaville, Gvineja, Irak, Jugoslavija, Mali, Mavretanija, Poljska In ZAR.
Načrt aoloča, da Združeni narodi razglasijo za kršitev mednarodne ga prava in listine OZN vsak oborožen napad ene države na drugo, upciabc sile v vsaki obBk! všrev-š; vojaški, politični in gospodarski pritisk ter dejanja proti narodom, ki se borijo proti kolonializmu In za svoje svobodo.
Poleg tega bi moraia glavna skupščina pozvati vse države OZN, naj se vadrtijo vsakega dejan ia, ki Je v nasprotju s temi načeli In naj ss trudijo za miroljubno soiltle med državami ne glede na njihov socialni režim, ter da se okrepita mednarodni mir in varnost.
Danes so bili imenovani novi nestalni člani varnostnega sveta. Od 1. januarja prihodnjega leti bodo člani varnostnega sveta naslednji' stalni člani Sovjetska zveza, ZDA, Velika Britanija, Francija tu For-moza. Nestalni / člani: Argentina. Brazilija, Bolgarija, Kanada, Danska, Etiopija, Indija, Japonska, Mali in Nigerija .
Zatem so izglasovali devet članov gospodarskega in socialnega sveta, ki bodo s 1. januarjem zamenjali prav toliko drugih članov. Izvoljeni so bili: Belgija, Libija, Turčija, Gvatemala, Kuvajt, Slerra Leone, Francija, Tanzanija in Mehika.
je danes pogovarjal s kanclerjem tralo bodo lahko uporabljali tudi Erhardom In z bivšim kanclerjem J—*- ’
Bonska kriza
BONN, 12. — Kandidat za novega kanclerja Georg Kleslnger se
............
Firence
(Nadaljevanje s 1. strani)
Adenauerjem. Domnevajo, da je Kleslnger poročal Erhardu o svojih posvetovanjih za sestavo nove vlade.
Bivši liberalni minister za gospo darsko sodelovanje Scheel je izjavil, da liberalna stranka nikoli koga ne obsoja za vse življenje. Zaradi tega liberalci ne izključujejo možnosti vstopa v novo vlado, v kateri bi bil tudi bavarski krščansko socialni voditelj Strauss.
Dnevnik »Bild Zeltung« se zavzema danes za «veliko koalicijo« med demokristjani in socialnimi demokrati.
ZA POTREBE JLA
Prototip avtomatične telefonske centrale
BEOGRAD, 12. — Domača industrija je s sodelovanjem znanstvenih raziskovalnih ustanov izdelala prototip domače avtomatične telefonske centrale. Njeno delovanje so pokazali danes v zemunski delavnici elektronske industrije. V teh dneh so končali z obširnimi laboratorijskimi poskusi tega prototipa. Centralo so izdelali po nalogu JLA in je namenjena avtomatizaciji le-
drugod, predvsem pa za avtomatične medmestne telefonske priključke. S pomočjo tako imenovanega prioritetnega priključka se lahko dobi zveza tudi s tistim, ki v tistem trenutku že vodi razgovor. Ima tudi priključek za razgovore s pomočjo radietelefonije
JUŽNO Ort ZAGREBA
Potres na področju Gline in Topuskega
ZAGREB, 12. — Seizmografi geo-fizičnega zavoda, v Zagrebu so ugotovili včeraj okrog 17. ure potres zmerne jakosti blizu Zagreba. Epicenter je okrog 40 km lužno od mesta. Potres je bil najmočnejši na področju Gline in Topuskega. Več stavb je popokalo, prebivalstvo pa je v paničnem strahu zbežalo na ulice. Poškodovane so bile tudi električne napeljave, tako da so ta mesta in vasi ostala brez električnega toka. Doslej ni bilo vesti o človeških žrtvah.
namom. Ameriški vojaški predstav, nik je Izjavil, da so bila štiri letala sestreljena na področju Hanoja in Dien Bien Fu.
Danes so bombniki «B 52» bombardirali severnovzhodno področje južnovietnamskega mesteca Tai Minh, kjer domnevajo, da se zbirajo osvobodilne sile.
V Južnem Vietnamu je na tako imenovanem «področju C« 25.000 a-meriških vojakov vpletenih v poseb-ho operacijo, s katero nameravajo preprečiti ofenzivo osvobodilne vojske. Tu je bilo že več spopadov, med katerimi so bile na obeh straneh precejšnje izgube.
NA LJUBLJANSKI UNIVERZI
Častni odbor za Vietnam
LJUBLJANA, 12. — V častnem odboru za podporo mednarodnega sodišča za vojne zločine v Vietnamu, ki je bil formiran na pobudo študentov ljubljanske univerze, so svoje sodelovanje doslej prijavili: prof. ing. Albert Struna, rektor u-niverze, prof. ing. Roman Modic, dekani nekaterih fakultet in več profesorjev ljubljanske univerze, predsednik univerzitetnega sveta ine. Marko Bulc. dr. Vladimir Bračič iz Maribora, član predsedstva CK ZK Slovenije Stane Dolanc, Mitja Ribičič, ravnatelj Drame Bojan Štih, pisatelji Matej Bor, Vladimir Kavčič, Peter Božič in številni dijaki. Odbor, ki bo ohranil značaj odprtega foruma, pripravlja sedaj izjavo za javnost. Ber-trand Russell se je ljubljanskim študentom za dosedanjo podporo brzojavno zahvalil.
WASHINGTON, 12. — Predsednik Johnson je sprejel na svojem posestvu potujočega poslanika Har-rimana, ki je bil obiskal enajst držav, kjer Je poročal o sklepih ma-nilske konference.
podlagi opozoril spopolnimi z novim dekretom seznam občin, ki so Jih prizadele povodnji, ker nekatere furlanske občine niso vključene v seznam objavljen z dekretom od 9. tega meseca, kakor je včeraj obširno poročal naš dopisnik iz Rima.
V Valcellini je stanje še vedno zelo kritično. Nekatere kraje še vedno ogrožajo zemeljski usadi in mnoge ceste so blokirane. V Pordenonu se nadaljuje vzpostavljanje poškodovane industrije. Nekatere tovarne so začele postopoma delovati, medtem ko Je še več tisoč delavcev prisiljenih ostati doma.
BELLUNO, 12. — V višjih predelih okoli Cortlne Je začelo snežiti, temperatura Je nekoliko nad ničlo. Se vedno so osamljeni Sap-pada, Zoldo Alto, Zoppe’ in Roc-ca Pietore, ki so več kot 1.200 metrov visoko. V Chiapuzzi so o-dredili izpraznitev 10 hiš, ker jih ogroža zemeljski usad.
TRENTO, 12. — Preteklo noč je zapadel sneg po vseh vrhovih na Tridentinskem in do višine nad 1.000 metrov. Ker se je zjasnilo, so začeli helikopterji znova preletavati področja, ki so še osamljena. Na področju Castel-pltra ogroža ogromen zemeljski usad, dolg pol kilometra, kraj Prl-miero. Davi Je odšel na področje geolog.
Nadaljuje se evakuacija Mezza-na, t.j. vasi, ki Je nekoliko više od Primlera kateri grozi ogromna gmota kamenja in blata, ki se počasi premika po bližnjem pobočju.
Pet ameriških letal sestreljenih v Vietnamu
____________ SAJGON, 12. — ZDA so zgubile
lefonskih zvez v vojski. Toda" cen-1 včeraj pet letal nad Severnim Viet-
limmiliHiiiHimillllllllullllIllIlllllllllliiiiniiiiiiiil...iniliillHIlilllIllIlllHl..
ZASEDANJE ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKEGA ODBORA
Ugoden zaključek razgovorov o gospodarskem sodelovanju
Intervju našega dopisnika z ministrom Tol-loyem in državnim tajnikom Djuverovičem
iiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiifiniiiiiirujiuiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiHiifniimmHiiiiiiuiNiHututuiHiiiniie
Doberdob in generali
(Nadaljevanje s 1. strani)
(Od našega dopisnika)
RIM, 12. — Dopoldne se je zaključilo delo drugega zasedanja mešanega Italijansko . jugoslovanskega odbora o gospodarskem, industrijskem in tehničnem sodelovanju, čeprav niso mogli podpisati zaključnega zapisnika, kar so preložili na ponedeljek. Petkovo zasedanje se je namreč zavleklo pozno v noč, tako da niso uspeli izdelati dokončnega besedila, ki je sestavljeno v francoščini. Delegaciji pa sta se vseenp sestali na plenarnem zasedanju, ki pa je bilo izključno protokolarnega značaja.
Po zasedanju sta predsednika o-beh delegacij dala krajšo izjavo dopisniku našega Usta.
Minister za zunanjo trgovino Tol. loy, je dejal, da so med razgovori razviU modeme obUke gospodarskih odnosov, ki so za vzgled mednarodnim gospodarskim odnosom na splošno, premostili so tradicionalni koncept trgovinske izmenjave in ga nadomestiU s sporazumi o industrijskem in tehničnem sodelovanju, ki pa dobi končno o-bUko seveda tudi v trgovinski izmenjavi. Vsi sporazumi upoštevajo globoke gospodarske spremembe v obeh državah. Minister Tolloy je zaključil, da je gospodarsko sodelovanje pozitivno tudi v širšem ok-! viru politike pomirjenja, miru in sodelovanja med narodi.
Državni tajnik Djuverovič pa je poudaril koristnost mešane komi- j sije kot Instrumenta za sodelova. j nje in dejal, da so na sedanjem i zasedanju razviU nove predloge za neposredno sodelovanje podjetij o-beh držav. V tem okviru so raz-pravljaU tudi o načrtih za tehnično - industrijsko sodelovanje in o novih oblikah sodelovanja. Gre za originalne obUke odnosov z italijanskim gospodarstvom, ki se raz-
Ukujejo od tradicionalnega koncepta kupoprodajne pogodbe. Med razgovori so izkoristiU tudi priložnost za izmenjavo mnenj o nekaterih drugih vprašanjih in tako o obnovitvi trgovinske pogodbe. Vzporedno z uradnimi stiki so govorili tudi o mesu, pri čemer je upanje, da bodo v bližnji prihodnosti na-šU skupno rešitev.
M. rt.
možne preroditve Trsta in dežele, njegove vloge v znanstvenih raziskavah in v vsaj tisti gospodarski ter kulturni dejavnosti, ki je s tem povezana. V tem pogledu je logično, da bi morala Italija storiti s svoje strani največji napor, da bi igral Trst ponovno vlogo mednarodnega katalizatorja.
Toda tu je «veto» generalov. Spričo takega stanja stvari je namreč predvsem jasno, da ni nobenega dvoma glede nujnosti sodelovanja pri takem delu. In ne samo to: tudi gospodarske, izredno važne prednosti so zajamčene. Zato je toliko bolj absurdno stališče, ki ga je zavzel glavni štab. ki je postavil «veto» proti načrtu iz obrambnih vojaških razlogov vzdolž vzhodne državne meje. V nasprotnem primeru zahteva glavni štab odškodnino v znesku 200 milijard lir za izdatke, ki bi jih imel s premestitvijo obrambnih del bolj na zar hod.
Kaže, da so v naši atomski in raketni dobi možgani naših oboroženih sil ostali nepremično pri tisti strateški zamisli, ki jo je imel še Cadorna in za katero so že dogodki med prvo svetovno vojno dokazali, da je zastarela!
Poleg tega pa si lahko predstavljamo, da bi veliki akcelerator, ki bi nadomestil anahro-
nistične vojaške obrambne u-krepe, predstavljal za mednarodne interese mnogo večje obrambno jamstvo ne glede na dobro sosedstvo z Jugoslavijo, ki se prav tako zavzema za doberdobski protosinkrotron.
Ko se je o vsem tem govorilo pred nekaj tedni na nekem sestanku v Gorici v nekem krožku, je bilo sodelovanje občinstva izredno veliko. To pomeni, da javno mnenje ocenjuje ta problem ne samo kot znanstveni dogodek, temveč ga ima za odskočno desko za dosego gospodarske obnove.
Izbira CERN glede kraja bo padla pred koncem prihodnjega leta. Zaradi tega je treba priporočiti vsem italijanskim odgovornim dejavnikom, naj storijo vse napore, da bi CERN izbral Doberdob. Predsednik vlade Aldo Moro je sicer predložil na drugem mestu kandidaturo Nardhja, v njegovi rojstni Pugli. Gre vsekakor za trenutno napako, s katero pa se tvega, da bo Italija izključena iz tekmovanja, in sicer z vzajemno izključitvijo obeh kandidatur.
Pravijo, da so na zadnjem zasedanju CERN priporočili vsem državam, ki kandidirajo, naj se omejijo na en sam kraj v posamezni državi. V tem primeru bi predlog za Nardb odpadel. Toda bilo bi dobro, če bi oblast to uradno potrdila. MARIO DEZMANN
KOŠAŠKA
Sinoči je imel Bor v gosteh košarkarsko ekipo ljubljanskega Slovana. Ker ni bilo mogoče odigrati uradne tekme, sta Imela tržaška In ljubljanska peterka prijateljski spopad na igrišču Slomškovega doma Bazovici. Zmagali so gostje z rezultatom 62:61 (30:25).
SLOVAN — Sušnik (14), Matic (15), Žitnik, Jurišič (.10), Bovrata (13), Rojc (8), Dobrojevič (4).
BOR — Spacal S. (22), Ambrožič (4), Rudež (2), Zavadlal (8), Fabjan, Babuder, Lakovič (25).
' • • »
STRASSBOURG, 12. — Poljska je zadnji tekmi kvalifikacijskega turnirja za pokal narodov premagala Italijo 68:61 in osvojila prvo mesto v A skupini. Vdrugi tekmi Je Francija B premagala Zahodno Nemčijo 63:59 in se uvrstila na
tretje mesto za Poljsko in Italijo.
ednji dve sta se uvrstili v finale tekmovanja »Challenge des Na-tions*, ki bo v torek in v sredo v Parizu.
V Monacu pa se Je začel turnir B skupine Španija je v prvem dne-premagala Monaco 75:55, Francija pa Švico 105:51.
• 1
TENIS
RIM, 12. — V prvem dnevu četrtfinala teniškega turnirja za pokal švedskega kralja so zabeležili naslednje Izide:
V	Parizu. FRANCIJA • SVEDSKA 2:0. Contet (Fr.) ■ Zahr (Sv.) 6:2, 6:3, Leclerc (Fr") . Holm (Sv.) 6:8, 6:4, 6:3.
V	Helsinkih. ANGLIJA - FINSKA 2:0. Sangster (Anglija) - Suominen (Fin.) 6:2, 6:0: Taylor (Anglija) -Saila (Fin.) 8:3, 13:11,
V	Bremnu. CSSR - Z. Nemčija 2:0. Kodes (CSSR) - Ploetz (Z. N.) 7:5, 6:3; Kukal (CSSR) - Gottschalk (Z. N.) 7:5, 6:3.
SAM
Istituto di Credito Fondiario delle Venezie
Z GLAVNIM SEDEŽEM V VERONI
je konzorcij med hranilnicami: Cassa di Risparmio di Bolzano, — Gorizia,
— deiristria, — Padova in Rovigo, Trento in Rovereto, — Treviso, ___________
Trieste, — Udine, — Venezia. — Verona, Vicenza in Belluno ter Istituto Federale delle Casse di Risparmio delle Venezie, s 180 milijardami posojil v amortizaciji in čez 11 milijardami premoženjskih skladov
HAVANA, 12. - V sedmem kolu šahovske olimpiade je Češkoslovaška v vodstvu v dvoboju z Jugoslavijo 2:1 (1).
Posamezni rezultati posameznih i partij so naslednji:
Gligorič Pachman prekinjena Ivkov - Fort 0:1 Parma - Filip remi Matulovič - Kavalek remi Rezultat današnje partije CSSR zavisi od Gligoriča. Jugoslovanski ,	.... I šahist ima kmeta več in s to pred-
.	lz-	V kvallh- j nostjo bo skušal prisiliti Pachma-
kacijsk! tekmi za nastop na evrop- na k predaji. Partija je bila pre-skem prvenstvu Je Dansta jrema ! klnjena po 47 potezi, ko je imel
gala Luksemburg 63:53 ( 26:23).
• • *
PADOVA. 12	- V prijateljski
tekmi je Petrarca premagala peterko OKK Beograda 75:59 (33:30)
V prijateljski tek-jkipa Simmeni
MILAN, 12. -ml Je mešana ekipa Šimmenthal -AlTOnestk premagala moštvo, ki so ga sestavljali tuli Igralci, ki nastopajo za italijanske klube, 76:74 (43:35). Cisti izkupiček je šel v korist poplavljencev.
Gligorič 4 kmete, Pachman pa 3. Ostali dvoboji sedmega kola: Mcrižarska Kuba 2:0 (2) Islandija SZ 1:1 (2)
Španija Romunija 2:2 Argentina - Bolgarija 1,5:0,5 (2) Nemčija - Danska 1,5:2,5 Norveška . ZDA 1:3 Na lestvici je stan|e naslednle: ZDA 18,5 (1), SZ 17,5 (2), Jugoslavija 17 (1), CSSR 16,5 (1), Argentina 16 (2), Bolgarija 15 (2). Madžarska 14,5 (2), itd.
ZAVOD DAJE POSOJILA:
★	ZA GRADBENIŠTVO
posameznikom, zadrugam, podjetnikom ter ustanovam
★	ZA KMETIJSTVO
za izboljšanje zemljiške posesti, za ustanovitev obdelovalnih posestev, za hribovska področja in za živinorejo
★	ZA JAVNA DELA
IN NAPRAVE JAVNE KORISTI
ki jih izvršujejo krajevne u sla nove, njihovi konzorciji, avtonomna podjetja kakor tudi zasebne družbe, ki imajo v zakupu javne storitve
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE
sprejema prošnje za posojila in vsaki finančni operaciji.
je na razpolago za zadevna pojasnila
ZEMLJIŠKE VREDNOTNICE IN OBVEZNICE 5 %
izdane t zvezi - podi Ijeniim posojili ..mogočip> dejan ki dohod, k 5,70% in se lahko kupijo pri hranilnicah in vsakem drugem kreditnem zavodu
NEDELJA, 13. NOV. 1966 PONEDELJEK, 14. NOV. 1966
Radio Trst A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 8.00 Koledar - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Maša - 9.50 Godalni orkestri . 10.15 Poslušali boste... - 10.45 V prazničnem tonu -11.15 Oddaja za najmlajše - 12.00 Nabožna glasba - 12.30 in 13.30 Glasba po željah - 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... . 14.45 Trobentač M. Fer-guson - 15.00 S pesmijo naokrog -15.30 «Don Carlos« - 17.45 Orkester F. Slatkina - 18.00 Koncert v miniaturi . 18.30 Kino, včeraj in danes - 19.00 Glasba za dobro voljo - 19.15 Nedeljski vestnik - 19.30 Napevi iz vseh dežel - 20.00 Šport - 20.30 Iz slovenske folklore - 21.00 Kromatična fantazija - 22.00 Nedelja v športu - 22.10 Sodobna glasba - 22.45 Antologija jazza.
9.30 Kmetijska oddaja - 9.45 Nabožna oddaja - 12.15 Športni pregled - 14.00 «E1 Campanon«.
Koper
7.30, 12.30, 14.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL . 9.05 Zabavni zvoki -
9.30	Nedeljsko srečanje 9.45 Ritmi Latinske Amerike - 10.30 Popevke - 10.45 Glasbeni zmenek -
11.00	Dogodki in odmevi - 11.30 Današnji pevci - 11.50 in 13.05 Glasba po željah - 13.30 Sosedni kraji in ljudje - 14.00 in 14.45 Glasba po željah - 15.30 Domače pesmi in melodije . 16.00 Prenos RL - 18.30 Nedelja na športnih igriščih - 19.00 Športna nedelja -
19.30	Prenos RL - 22.15 in 22.35 Plesna glasba.
Nacionalni program
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Skladbe za godala - 9.15 Nabožna oddaja - 10.45 Plošče - 11.40 Roditeljski krožek - 13.30 Odrska in filmska glasba - 14.30 Koncert na trgu - 15.10 Vsi jih pojejo - 15.30 Nogomet od minute do minute -
17.30	Simf. koncert - 19.00 Športna nedelja - 20.25 Francoski orkestri - 21.00 Koncert Carmirelli-Lo-renzi - 21.45 Nove pesmi - 22.15 Plesna glasba.
II.	program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Oddaja za ženske -9.35 in 10.35 Veliki variete - 11.00 Zbori z vsega sveta - 11.35 Pevci -
12.00	Športna prognoza - 14.30 Teden aktualnosti - 15.00 Oddajali smo - 16.30 Glasba in šport - 18.00 Vaši izbranci - 20.00 Glasba po željah - 21.00 Jazz - 21.40 Športna nedelja . 21.50 Glasbeno-govomi spored - 27 20 Glasba v večeru.
III.	program
18.30 Dieter Schoenbach - 19.00 Gabrielijeve skladbe - 19.15 Vsa-kovečemi koncert - 20.30 Revija revij - 20.40 W. A. Mozart - 21.25 Tulilo Pinelli: «Le baccanti«.
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.30 Variacije na slov. ljudske motive - 11.40 Radio za šole - 12.00 Trije ansambli, tri dežele - 12.10 Brali smo za vas -12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Priljubljene melodije - 17.00 Ansambel Franca Russa - 17.25 Radio za šole - 17.45 Orkester S. Austina in pevka G. Christian - 18.00 Ne vse, toda o vsem - 18.15 Umetnost • 18.30 P. I. Čajkovski - 19.00 «The Five Lords« - 19.10 Iz zgodovine slovenske književnosti - 19.25 M. Pezzott. G. Cinquetti in «The Sha-dows» - 20.00 šport - 20.35 Ital. pentagram - 21.00 Boris Pahor: «Kaki», novela - 21.20 Tambura-ški ansambli - 22.30 Slov. skladbe za violino in klavir - 22.40 Ameriški motivi.
12.05 Plošče . 12.25 Tretja stran - 13.15 Jazz - 13.45 Pesnik Biagio Marin - 13.55 Claude Arrleu: Pesmi Risorgimenta - 14.20 Orkester Alberta Casamassime.
Koper
6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 19.15
-	Poročila - 7.15 Jutranja glasba
-	8.00 Prenos RL - 10.15 Skladbe za orkester - 10.45 Lahka glasba
11.00	Otroški kotiček - 11.15 Plošče - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.00 Glasba po žejlah - 13.40 Mala prodajalna plošč - 14.00 Zvoki in barve - 15.00 Od popevke do popevke - 15.45 Kvintet Avsenik - 16.00 Športno življenje na Primorskem
-	16.20 športni ponedeljek - 16.30 Pevci lahke glasbe - 17.00 Jugoslavija v svetu - 17.10 Pianist Gabrijel Devetak - 17.40 Lahka glasba -
18.00	Prenos RL - 19.00 Orkester Billy Strage - 19.30 Prenos RL.
Nacionalni program
7.00 . 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila . 8.30 Jutranji pozdrav -8.45 Neapeljska pesem - 9.00 Operetni motivi - 9.55 Zdravnikovo mnenje - 10.05 Operna antologija -
11.00	Nove pesmi - 11.30 Jazz -13.30 Nove umetniške moči - 15.10 Nove pesmi . 15.45 Orkester En-rica Simonettija - 16.00 Spored za najmlajše - 16.30 Komorna glasba - 17.10 Veliki variete - 18.30 Filmska glasba - 19.05 Delovna Italija - 19.15 Glasbeno potovanje
-	20.20 Zmenek petih.
II. program
Slovenija
6.00, 7.00, 13.15, 17.00, 19.30 — Poročila - 7.30 Za kmetijske proizvajalce - 8.05 Radijska igra za otroke: Josip Kriškovič: Bela lilija - 9.05 Naši poslušalci čestitajo -
10.00	Se pomnite, tovariši...: Vojko Novak: Srečanja - 10.25 Pesmi borbe in dela - 10.45 Koncert lahke glasbe - 11.00 Turistični napotki za tuje goste - 11.50 Pogovor s poslušalci - 12.05 Naši poslušalci čestitajo - 13.15 Zabavna glasba -13.30 Nedeljska reportaža - 14.00 Športno popoldne - 15.30 Humoreska tedna: F. Seeborg: Alfred • 17.05 Veliki zabavni orkestri - 17.30 Radijska igra: M. Gorki: Jegor Buličev in drugi - 18.30 Violinista Igor in David OJstrah - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice . 20.00 «Naša potujoča glasbena skrinja« - 21.00 Sklada telj Milo Cipra — 60-letnik - 22.10 Mozaik jazza in zabavnih melodij -22.50 Literarni nokturno - 23.05 Sodobna angleška glasba.
Ital. televizija
11.00	Kmetijska oddaja - 11.45 Nabožna oddaja - 15.00 Neposreden prenos športnega dogodka -
17.00	Spored za najmlajše - 18.00 Settevoci - 19.00 Dnevnik - 19.10 Prenos registriranega športnega dogodka - 19.55 Športne vesti in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 A. Dumas: «Grof Montecristo«, druga epizoda - 22.20 športna nedelja, ob koncu dnevnik.
II. kana/
18.00	Simi koncert - 21.00 Dnevnik - 21.15 Srečanje z Luigijem Tencom - 22.00 TV priredba: ((Zlate paličice«.
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Poje C. Lojacono -9.20 Dva glasova, dva stila - 9-40 Orkester - 9.55 Vesela glasba -10.05 Srečanje z Lauro Betti - 10.20 Ansambel The Spotnicks . 10.35 Plošče - 11.40 Skladbe za orkester
-	11.50 Odvetnik svetuje - 14.05 Pevci - 14.45 Glasbena paleta -
15.00	Nove pesmi - 15.35 Koncert-
16.00	Rapsodija - 16.38 Godala •
16.50	Tito Gobbi - 17.35 Enciklopedija - 17.45 V. P. Galdos: «Mi-serlcordia« - 18.35 Enotni razred -
18.50	Vaši izbranci - 21.00 Nove franc, plošče - 21.40 Nove pesmi-
III. program
18.30 A. Casella - 18.45 Dvajset let po vojni - 19.15 Koncert - 20.30 Revija - 21.25 E. Vaime: «Ma vol caplrete«.
Slovenija
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30
-	Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Za mlade radovedneže
-	9.10 Lahka orkestralna glasba -
9.45	Otroška igra s petjem - 10.15 J. Gregorc: Simfonietta - 10.35 J. Joyce: Najemniška hiša - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Sodobna lahka orkestr. glasba . 12.05 Zabavne melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalni orkester • 13.15 Zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Jug. glasba -14.35 Naši poslušalci čestitajo -15.30 Primorski amaterski zbori ■ 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Operni koncert - 18.15 Zvočni razgledi -
18.45	Svet tehnike - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice . 20.00 Pianist A. Jenner l Dunaja - 21 40 Godala v ritmu.
Ital. televizija
Od 8.50 do 10.50 Sola - 17.45 Spored za najmlajše - 18.45 Nikoli ni prepozno - 19.15 Knjižne novosti •
19.45	Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 2100 TV tednik - 22.00 Detektivka: «12 ur življenja« - 22.30 Čudovita priroda - 23 00 Dnevnik
II. kanal
21.00 Dnevnik - 21.15 Film: «An che i boia muoiono«.
SPORED JUG. TELEVIZIJE OD 13. DO 19.-IX.
NEDELJA, 13. novembra 9.25 Poročila . 9.30 Car glasbe ■ Disneyev film - 10.20 Kmetijska oddaja - 11.05 Združenje radovednežev - 11.45 Tomek in pes — film ■ 12.00 Film za otroke 12.10 Nedeljska TV konferenca - 16.15 Prenos športnega dogodka . 17.55 Poročila - 18.05 Karavana — reportaža - 18.30 Slov. ljudska umetnost
—	kulturni film - 19.05 Ime in priimek — mladinska igra , 19.40 Pred 25 leti je spregovoril Kričač
—	dokumet oddaja - 20.00 Dnevnik - 20.50 R. Bacchelli: Mlin na Padu — I. del - 22.10 Tekmica — film . 22.35 Poročila.
PONEDELJEK, 14. novembra 9.40, 11.40 in 14.50 TV v šoli -10.40 in 15.50 Ruščina - 12.05 V Ljubljani živi opica - 16.50 Poro-čila - 16.55 Angleščina - 17.25 Film za otroke - 17.35 Disneyev svet — film - 18.25 Obzornik - 18.45 Otrok in zdravje — I. del . 19.05 Za danes in Jutri - 19.15 Tedenski športni pregled - 19.40 TV pošta - 20.00 Dnevnik - 20.30 J. Topol: Mačka
21.30 Bi-21.45 Po-
na progi — TV drama
seri glasbene literature ____
zdravljeno bodi Sorško polje pesnik S. Jenko . 22.15 Poročila. TOREK, 15. novembra 18.25 Biser arhitekture v raju na zemlji — kulturna reportaža -
18.50	šesti kontinent — oddaja o morju - 19.40 Obzornik 20.00 Minuta za umor — slov. film - 21.15 Kulturna tribuna - 22.00 Poročila.
SREDA, 16. novembra 9.40 ln 14.50 TV v šoli - 10.40 in
15.50	Angleščina - 11.00 in Osnove splošne izobrazbe -Glasbeni pouk . 17.35 Poročila 17.40 Tiktak - 17.55 Slike sveta otroški filmski žurnal - 18.25 zomlk - 18.45 Reportaža
16.10
16.55
Ob-
19.05
Pet notnih črt za popevko — zabavno glasb. oddaja - 19.39 Mozaik kratkega filma 20.00 Dnevnik 20.35 Denis Diderot: Rameaujev nečak — TV igra - 21.45 Pergolesi: Livieta in Tracolo — TV opera -22.25 Poročila.
ČETRTEK, 17. novembra 9.40, 14.50 in 16.10 TV v šofl 11.00 Angleščina 11.30 Glasbeni pouk - 16.35 V Ljubljani živi opi ca - 17.35 Poročila - 17.40 Tisočkrat zakaj — za otroke - 18.25 Ob zomik 18.45 Rdeči signal - 19.10 Glasbeni četrtek - 20.00 Dnevnik • 20.30 Poročilo s III. seje glavnega odbora SZDL Slovenije - 21.15 V smeri kažipota: Kotor . 22.15 Dnevnik.
PETEK, 18. novembra 9.40 in 14.50 TV šoli - 10.40 in 15.50 Angleščina 11.00 In 16.10 Osnove splošne izobrazbe 17.40 Poročila - 17.45 Vaša križanka -za otroke - 18.25 Obzornik - 18.45 Poročilo s III. seje glavnega odbora SZDL Slovenije - 19.15 Reži. ser Vatroslav Mimica ob premieri filma ((Ponedeljek ali torek« . 19.30 Na sedmi stezi — športna oddaja
-	20.00 Dnevnik - 20.35 Kje Je general — poljska filmska komedij®
-	22.00 Poročila.
SOBOTA. 19. novembra 9.40 ln 14.50 TV v šoli - 17.10 Poročila 17.15 Zviti Pejo — lutke
-	17.35 Kje je, kaj je - 17.50 Reportaža studia Titograd - 18.10 Vsako soboto - 18.25 Obzornik ' 18.45 S kamero po svetu - 19-10 Operna scena - 20.00 Dnevnik -20.30 Ekspedicija — film - 21.00 Humoristična oddaja - 22.00 Studio A — zabavno-glasbena oddaj® češke TV . 22.35 Bonanza — film 23.25 Poročila.

JOLKA
MILIČ
TETA ANI

.....:


:::::::
:::::::
••••n.......j

To delo ji je priskrbel nečak. Pepko. «čakaj,» je rekel, «nekaj imam zate.*
Kolovratila je tjavdan po mestu (doma nima obstanka, ko se stem-•d) in se nazadnje na lastno začu-denje spet znašla pri Minki. Proti svoji želji, bi rekla. Zalotila se je, kako mučno in tuje sedi pri njih °i> emajlirani peči, z ročico skodelice med premrlimi prsti. Sreb-|'iie je ravno požirek kave — nekaj kapljic se ji je razpršilo po zbledelem krilu — ko je vstopil pepko. Nečak.
Pogledal jo je, nič pozdravil in s® spogledal z ostalimi. Nato je Počasi in preudarno — vedno je tako počasen, tako preudaren — odložil klobuk na polico, površnik ha obešalo in si začel sezuvati čevlje.
® končkom pogleda, molče, je Sledila vsem tem do pike pozna-hkn in vsakdanjim obredom. Se-oel je že davno na pletenem stolu •n se trapil s copatami, ko jo je hagovoril s «čakaj*.
Previdno, skoraj pobožno je odložila krhko servisno skodelico s kavo vred na zaboj za drva, da P ne bi zdrknila iz rok. Plašno Se je ozrla k Pepku, mu bolj s Pogledom kot z glasom šepnila povej*... in seveda čakala.
Ne brez nemira. Pepka se je bala.
. kaj? Kdove zakaj. Bala se ga Je. Ne da bi prav vedela za vzrok. Čutila je, da je ne mara, da mu 1® v napoto, da ga kava boli in ?® mu porcelan smili. Bil je lep o*vek, Pepko. Lep in sposoben olovek, a brez mrvice humorja, “tez mrvice humorja in brez gu-lce smehljaja na lepo začrtanih, hiesnatih in zamolklo obarvanih Potnicah. Preresen skoraj. Prere-sen, brez skoraj. Skoraj mrk, mr-?**• tog. Ledena gora. Čudno! Min-® se je ob njem vseeno stalila. *Naš Pepko! Moj Pepko!» je pra-v“a- In trudne stare oči so se ji zssolzile. A bil je njen sin. To ni rez pomena. Tudi Roža se je ob segrela. Celo zažarela je Pasih. Roža zares samo včasih, j Pila je njegova žena, ubožica.
j Tončku, ženinemu bratu, je hekoliko obležal... na želodcu, a h® tako hudo kot njej. Ni se ga . • Tonček, o ne! Požvižgal se ie' Tončku ni niti tako zelo za-idal lužice kave na plitkem dnu ceske skodelice. A morebiti, ker J® ni pogostoma pil. »Zaradi srca, aradi nespečnosti,* se je Tonček tanil prikrito objestno. Ani je adnjič razigrano pomežiknil: «Kaj \ffviš> Ani, bi je prenesel bokal?* Mili človek,* se je zgrozila, «trd 1 Postal. Mrtev, razumeš?* »Kje v®’* ae je Tonček veselil. (Kak-®n človek! Kakšen veseljak!) «čakaj, čakaj,* je rekel Pepko h se umaknil v predsobo. Minka J® odvršala za njim. Zunaj sta se 'skretno sporekla. Majcen, ne-znaten prepirček, komaj omembe Vreden. V sobo se je čulo, kako s® opotekata in križata njuna glasova.
Minkin glasek je beračil: »Pu-?’ i° na miru, stara je, sama, am Pa naj gre.*
Pepko pa, ujedljivo, togotno: *Naj dela. Kaj vedno prihaja? okojnino ima. Ji ni dovolj? Nič ne daj, pa ne bo prišla več. N®j dela.*
Potem sta se vrnila. Minka s Potenjem, neznatna, zakržljena, ePko samozavestno in brez muje, Podrsavajoč po parketu, z beležko ln Papirji.
Vedela je. še preden je slišala Jegov odgovor je vedela, da ji je a^e nevoščljiv. Dva prsta kave, °bri Bog, v penasti čaši. Za-Jhil.il se ji je. Nje.i prejšnji strah ® ji je razpršil v nič. Roke se hišo več tresle, ko je ponovno Ptjjela za ročaj in popila na dušek ohlajeni izcedek.
«Kot nalašč zate, teta Ani,* je ePko enolično začel in ji pove-(ja za delo. Na grobo ji je celo Pisal ves njegov mehanizem: de-® doma, prepisovanje na akord, j pilo po postavkah. «Lahek za-^hžek, teta Ani,* je zabrundal. '“Niti tako zelo,* je kar tako, njeni aarosti in resnici na ljubo, pri-^htoila,, na kar ni pozabil po-dariti, da za vsakdanjo ekspres-,° kavico* le bo. »Tetka, priznaj,* je Podrezal. Kaj je hotela? Pri-??a'a je; ostalo bo, Pepko. ®kfij drobiža za sladkarije.*
Brez posebnih komedij, skoraj rez potrate besedi, sta se spora-Utnela, Vrata ji je priprl, a ona je podvizala prijeti za kljuko.
1 Se dlje zadržala.
Pepko je imel čisto prav. To , e ° je kot nalašč zanjo. Da ne ega po ulicah, ko se stemni. Zdaj, 0 se stemni... potuje. Po širnem Mu. V Avstralijo, v Kanado, v ® Ameriki. Najrajši v južne kra-?“• Po krvavi sled' spominov: v 7®° Paulo, v Buenos Aires, v ba-* onski Rio. A tudi v manjša ar-*®htinska, brazilska in perujska s ®s|;eca: v Bahio Blanco (naučila „e je grlene izgovarjave), v Rio ®gundo, v Las Conchas, v Cam-'h°s' v Areraquaro.
,h sprehodi v notranjost dežela ls° bili vselej potrebni. «Na Phemnico,* je rekel šef importa,
«napišite samo ime pošiljatelja in ime države, od koder zavoj prihaja. Ne rabimo več. Bilo bi preveč zamudno napisati vse in brez stvarnega pomena. Nas zanima zlasti prejemnik. Njegov naslov naj bo popoln in čitljiv. Boste končali do jutri?*
«Mogoče.*
Ob starem odprtem atlasu, ob ^premnicah in seznamih, je vdihavala vonj daljnih, do kraja nepoznanih, strah in hrepenenje vzbujajočih dežela. Potovala je končno tudi ona. Kot nekoč njen Boris, pokojnik, pomorščak. In potem njen sin, Borček, edinec, avanturist.
Enkrat se ji je posrečilo (enkrat samkrat doslej) — ob novoletnem seznamu, ob zemljepisni kartici — obiskati mrtvega sina. Spremnico je pokazala hišnici: «Iz Santosa.*
Berta se je namrdnila: »Še grebete? Se še niste umirili? Pustite to rano. Nima smisla, gospa Ani.*
Ponovila je, za vse gluha, roke so se ji z glasom lomile: «Iz Santosa, Berta, Ali razumete?*
«Vem in razumem,* je hišnica stežka privolila. «Ampak, draga moja, to ne gre. Pravili ste mi... povedali ste, da se je snaha vdru-gič omožila. S Špancem, se spominjate? Nima smisla obujati mrtvih.*
«Molčite, molčite,* je Ani bolestno trznila. «Nimate pravice, Berta. Vi sploh ne razumete.*
Ne Berta, le sama ni razumela. Ni mogla, ni hotela razumeti. Ni ji bilo dano. Upiralo se ji je. Njena vnuka, Drago in Ljubček (za novega očeta Carlitos, Amado) ob isti mizi s premožnim Špancem. S slaščičarjem! In z materjo, diplomirano Tržačanko. In s polbratom Albertom. Medtem ko njen sin spi, sam sebi prepuščen, na čudno zapuščenem in sirotnem pokopališču. »Kot v mehiških filmih,* so ji rekli. Ni bilo res. »Tuje, tuje za nas, zahodnjake!* Brez rož in duše, ki bi mislila nanj. Tako zelo sam. Obdan od samote in prsti, od samote in prsti; čisto pozabljen. Boža, Barkovljanka, flandra!... nima več časa zanj. Vnovič se je poročila. S strastnim in odurnim Špancem. S slaščičarjem! Rodila mu je sina. Majčkenega usranega Španca, še manjšega, še odurnej-šega, še osladnejšega sladoledarja!
Oh, zakaj tak gnev! Zakaj taka nesmiselna in nerazsodna mržnja! Zakaj taka jeza! Taka slepa, krivična jeza! Bog, Bog... živeti treba, skusiti treba... Težave, tujina... Umolkni, strupena tašča! Umolkni, ne sodi, ne jezikaj, ničvredna starka. Nismo vsi enaki. Vsak ve, kaj dela.
»Obujati mrtve,* je razboleli Ani ponavljala hišnica (trmasto odločena, raskavo sočutna), «nima nobenega smisla. To si morate zbiti
iz glave: težke spomine, čemu stalno grebete? Čas je, da prebolite, da pozabite. Sploh čujete, kar vam ves čas trobim?*
Ani se je naposled zbudila iz svoje blodnje. Hvaležno, skoraj potešeno se je nasmehnila preprosti ženski: «Vse čujem, Berta, vse čujem...* «živeti je treba,* je vzdihnila.
«Do smrti,* se je zdajci Berta zjasnila in nevažno, «bo že šlo,* zamahnila s prosto roko. Z desno je pazljivo nagnila oškrbljen lonček in nalila šipkovega čaja v skodeli.
«Kaj vstajate? Kam hočete?*
Ani se je znenada mudilo od mize. Plašno, prepadeno je zajecljala: »Grem, bežim... Berta, oprostite.*
«Kaj pa je zdaj? No, kaj vam je?» jo je hišnica mirila. «Brž sedite. Tole bova vsekakor prej popili.* «Po taki bitki,* se je dokončno našobila, «se bo obema prileglo. Drugače vas pa sploh ne pustim.*
Ani je spet sedla, premagana.
«Berta, Berta,* je skozi solze starčevsko izdavila, «oglata duša... človek...*
SE DANES «NA DNU»
(za poplavijence)
Kaj nam pripoveduje Bibliografija Narodne in študijske knjižnice v Trstu
Na naslovni strani knjige beremo: Bibliografija slovenskega tiska v Italiji med dvema vojnama 1918 — 30. IV. 1945. Zbrala in uredila Antonija Kolerič s sodelovanjem Marjana Pertota. Narodna in študijska knjižnica, Trst 1966. V + 97 str. 4". (Razmnožila na ciklostil Narodna in študijska knjižnica v Trstu. Platnice tiskala tiskarna «Graphis», Trst, Ulica sv. Frančiška 20).
Prve izvode Bibliografije so prejeli slovenski knjižničarji prav tistega dne, ko so se zbrali na zborovanju v Kopru (7. X.). Bibliografija je za knjižničarja nekako to, kar je za kmeta plug. On ve, da je dobra bibliografija plod večletnega marljivega in vztrajnega dela. Zato je knjiga, o kateri bom govoril, zbudila med njimi pozornost in hkrati veselje. ((Bibliografija slovenskega tiska v Italiji med dvema vojnama« je dokaz aktivnosti Narodne in študijske knjižnice v Trstu in obenem še opozorilo, da se je ta zavod že povzpel do točke, ko lahko rešuje tudi težje naloge. Kdor pozna razmere v tej najpo membnejši in največji slovenski knjižnici v Italiji, pa bi izrečeno misel verjetno oblikoval takole: Knjižnica je res sposobna, da rešuje tudi težje naloge ,toda vendarle za ceno, ki je previsoka Vse delo v njej visi na dveh bi bliotekarjih. Oba skupaj inven tarizirata prispeli tisk, ga kata logizirata, izposojata in hkrati o pravljata še vse administrativne posle. Težave, s katerimi se bori
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiTiiifiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
EDEN NAJBOLJŠIH PARTIZANSKIH ROMANOV
Joža Horvat
MA ČEK S
(Avtorja se gotovo spominjajo tisti, ki obiskujejo večere v Slovenskem klubu, kjer je predaval o humorju - Sedaj se s svojo majhno ladjico vozi okrog sveta)
Partizanski maček Ilija Kapa-ra, desetar prve desetine prvega voda prve čete prvega bataljona prve kalniške udarne brigade, je štiriindvajset mesecev ohranil celo kožo predvsem zato, ker je zelo pogosto pravil sebi in drugim: Ljudje, vojna je vojna...! Te besede so mu — kakor skrivnostna, vedno gibajoča se magnetna igla — kazale edino možne in varne smeri umikanja vselej, kadar je bilo treba umakniti se ali pobegniti. Odkrivale so mu najbolj duhovite 'jifevafe in domisleke, kadar je bilo treba .zavesti sovražnika, naskočiti ga in mu zlomiti vrat. Tolažile so ga v trenutkih pobitosti in bridkosti, navdihovale so ga za najrazličnejša junaštva, kadar je bilo treba reševati glavo in življenje. Iz te osnovne misli — vojna je vojna... je Ilija Kapara hitro izluščil dva nenavadno pomembna sklepa: prvič, vojskuje se lahko samo živ človek, torej pazi na glavo! — in drugič, če se med
bojem, želiš znebiti sovražnika, je najbolje, da ga ustreliš. Kogar boš ustrelil ti, ta ne bo mogel več ustreliti tebe. In tega se je zvesto oklepal. Imel je dobro puško, precizno konjeniško karabinko, mirno roko in hitre noge. Kjerkoli se mu Je ponudila prilika, je ubil sovražnika ali jo je popihal.
Tako predstavlja hrvatski pisatelj Joža Horvat junaka svoje knjige Maček s čelado, bosanskega drvarja, hrvatskega partizanskega borca Ilijo Kaparo in razpleta njegove dogodivščine v romanu, katerega slovenski prevod je izdala založba Borec v Ljubljani. Čeprav morda današnji čas ni več naklonjen niti vojnemu niti partizanskemu romanu, pa je na drugi strani vendarle res, da je za res dobra dela te vrste vedno dovolj zanimanja. Roman Maček s čelado pa ni samo dobro delo, temveč je to celo odličen partizanski roman, ki si bo mnogo navdušenih bralcev našel
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiMiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiii
• •

Te dni je Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu slovesno počastila stoletnico svoje ustanovitve, o čemer je naš list poročal v petek. Na gornji sliki so prvi redni člani akademije z ustanoviteljem in pokroviteljem škofom Strossmayerjem (v sredi gornje vrste). Zanimivo je za nas Slovence, da je bil med temi člani tudi Janez Bleiweis (prvi v drugi vrsti). Prvi predsednik akademije je bil Franjo Rački (drugi z leve v gornji vrsti). Drugi bolj znani prv! člani pa so bili še Vatroslav Jagič, slavist, Sime Ljubič, zgodovinar in arheolog, Jovan Subotič, književnik in politik, Mirko Bogovič, politik in publicist, Pavao Muhič, pedagog in pravnik, Adolfo Veber - Tkalčevič, slavist, zgodovinar, prvi rektor zagrebške univerze, Josip Sloser - Klekovski, zdravnik, botanik in zoolog, Bogoslav Sulek, publicist in polihistor, Josip Torbar, književnik, Živko Vukasovič, matematik in fizik.
Na sliki desno je spominska medalja za 100-letnico akademije, ki jo je izdelal kipar in član akademije Vanja Radauš; upodobljena sta Josip Juraj Strossmayer in Franjo Rački.
tudi med našimi ljudmi, zlasti, mladino. Nekoliko namreč spominja na Svejka, nekoliko na Copičevega junaka Nikoletlno Buršača, še največ pa ima svojih originalnih potez prebrisanega, zvitega človeka pa tudi poštenega in pogumnega borca, ki stori vse kar mu ukažejo, ki se ne boji ničesar, ki pa zna tudi v najtežji situaciji najti pravi izhod. In ker je ta originalni partizanski borec predstavljen v romanu v okviru številnih napetih dogodivščin, ki jih pisatelj mojstrsko pripoveduje, lahko upravičeno trdimo, da je Horvatov Maček s čelado eden najboljših partizanskih romanov pri nas, romanov v katerem ne gre toliko za opise vojnih dogodkov, za prikaz trpljenja, temveč za prikaz resničnega človeka z vsemi njegovimi dobrimi in slabimi lastnostmi v partizanskih bojih po Hrvatskem Zagorju v jeseni leta 1944.
Maček s čelado (naslov romana prihaja od tega, ker je bil Ilija Kapara eden redkih partizanskih borcev, ki je nosil sovražniku zaplenjeno čelado), ni edini roman Jože Horvata. Ta pisatelj, rojen leta 1915 v Koto-ribi, v bližini slovensko-hrvatske-ga mejnega področja, sicer po poklicu profesor, je napisal večje število pripovednih del. Literarno se je začel udejstvovati že pred vojno .vendar je šele po vojni, katere se je udeleževal kot aktivist in kot partizanski borec, povsem posvetil pisateljevanju. Uveljavil se je v vseh literarnih zvrsteh in pisal komedije, drame, radijske igre, romane, satire, humoreske. Med vsemi številnimi knjigami vseh teh zvrsti pa je doživel največ uspeha prav z romanom Maček s čelado, ki je nadpovprečno uspelo delo in za katerega je leta 1960 prejel
lUllllllimilHIllIlllIillIlIllIllllHIIIIIIIMIlHIliinilHllI
Ob 60-letnici smrti Simona Gregorčiča
Let Šestdeset minilo je, odkar omahnila je roka, odkar je utihnilo srce otožno pesnika — preroka.
Let Šestdeset je že!
Čeprav že dolgo mirno spi na griču svetega Lovrenca, v srcu slednjega Slovenca on Se živi!
Kako naj bi umrl On, ko pa njegove pesmi krasne so bile narodu kot zvon, so bile mu budnice glasne, so vabile k zavesti ga, tolažile v bolesti ga.
In čista teh glasov lepota je v srca vseh si utrla pota; in pesmi lepe kakor cvet vsak rad prebira spet in spet: odrasel bralec, mali braltek si z njimi plemeniti vest.
In slavni naS Goriški Slavček postal je vsem prijateljem zvest!
Čeprav on spi že dolgo let na griču blizu svoje Soče, je bil in je in bo v bodoče najljubši narodov poet!
LADO PREMRU
ta knjižnica, se lepo zrcalijo tudi v sami Bibliografiji. Ce bi knjižnica razpolagala le z nekoliko večjimi finančnimi sredstvi, bi svojo knjigo tiskala v tiskarni.
S tržaško Bibliografijo je bila odpravljena precejšnja praznina. Pavel Plesničar je v svoji bibliografiji »Narod naš dokaze hrani« obdelal slovenski tisk na Primorskem, do leta 1918, z Bibliografijo Narodne in študijske knjižnice pa teče zdaj ta popis do konec aprila 1945. Prav gotovo ni naključje, da je to težko nalogo rešila ravno največja slovenska knjižnica v Italiji. Mislim, da ji ta naloga pripada bolj kot katerikoli drugi slovenski knjižnici.
DOBRE IN SLABE STRANI BIBLIOGRAFIJE
Nobena bibliografija ni popolna. Nove generacije bibliografov dopolnjujejo stare. Bibliografske podatke o slovenski knjigi na Primorskem v času med dvema vojnama so objavljali do zdaj menda edinole: France Bevk, Alojzij Res, Ferdo Kleinmayr, Anton Kacin, Zorko Jelinčič in Marijan Brecelj. Vse to bibliografsko gradivo pa je močno razdrobljeno in dokaj nepopolno. Vsi našteti bibliografi, razen Breclja, so svoje bibliografije pisali v času fašizma. V tem tiči tudi glavni vzrok njihovih pomanjkljivosti. Bibliografija Narodne in študijske knjižnice pa pomeni v primerjavi s temi bibliografijami o-gromen korak naprej. Po svoji natačnosti močno prekaša tudi Plesničarjevo bibliografijo. Za obdobje 1918-1945 nam daje bibliografija opis za 1035 enot. Ples-ničarjeva, ki se začenja z letom 1607 in končuje z letom 1918, pa vsebuje opis ,182 enot. V prvem primeru gre "za obdobje 27 let, v drugem pa za dobo 301 leto. Kaj je vzrok tako veliki razliki pri številu enot? Plesničarjeva doba je revnejša, saj obsega tudi čas, ko se Slovenci še nismo izoblikovali v narod, vendar pa je vmes še nekaj: številni tiski so ostali Plesničarju prikriti. Od rok so mu bile številne italijanske knjižnice v Trstu in Gorici, ki imajo tudi precej slovenskega tiska.
Bibliografija Narodne in študijske knjižnice je brez dvoma bogata, toda pridobila bi na vrednosti, če bi imela še seznam pisateljev z navedbo zaporedne številke, ki ga zastopa, in pa seznam enot (zaporednih števila), ki pove, kako se dela delijo po materiji, ki jo obravnavajo.
Manjša pomanjkljivost Bibliografije je v tem, da le za nekatere knjige pove, da so bile zaplenjene. A. Kacin ima v svoji bibliografiji o takih knjigah kar precej podatkov.
Hiba Bibliografije je nadalje v tem, da nima dovolj obdelanih nahajališč. Kriterij bi moral biti naslednji: Delo, ki ga Narodna in študijska knjižnica nima, bi bilo treba najprej iskati v Kopru (Studijska knjižnica), v Novi Go-Hči (Goriška knjižnica), zatem v Tomaju (izredno bogata župnijska knjižnica), v Ljubljani in v nekaterih, italijanskih knjižnicah v Italiji. To načelo Bibliografija sicer v glavnem spoštuje, toda bilo je, morda zaradi naglice, večkrat prekršeno.
Vsak bibliograf se opira na obstoječe bibliografije. Ce podatkov ne bo preverjal, bo napake prepisoval in za njim jih bodo morda ponavljali še drugi bibliografi. Naj navedemo en tak primer, ki pa velja za Plesničarjevo bibliografijo, Na str. 22 najdemo tole: 121. Pomorstvo in trgovina. Polmesečnik. Trst 1870 do 1871. Kako je prišel Plesničar do tega podatka, se ne ve. Hrvaški bibliografi (tudi nekateri Trža-
ZA DIJAKE IN PROFESORJE
Slovenska ljudska pripoved
ČELADO
tudi nagrado mesta Zagreb. Zato je samo hvale vredna pobuda založbe Borec, da je to delo posredovala tudi slovenskim bralcem, zlasti še, ker v domači književnosti kakega podobnega dela žal nimamo. Podobnega niti po tematiki niti po načinu prikaza snovi.
Odveč bi bilo prikazovati vsebino tega teksta. 'Gre za prikaz najrazličnejših dogodivščin Ilije Kapare v osvobodilnem boju, dogodkov, ki se končajo s tem, ko Kapara pripelje k partizanom celo skupino sovražne artilerije. Pred tem pa je še sedemnajst poglavij, razgibanih, pestrih, duhovito pripovedovanih in zanimivih. Nikomur torej, ki bo ta, umetniško dognan, pa tudi originalen tekst, vzel v roke, tega ne bo žal. Sicer pa je Maček s čelado tako dovolj znan pri bralcih v ostali Jugoslaviji, da ga niti ni treba posebej predstavljati.
Slovenski prevod romana je oskrbel Črtomir Šinkovec, knjigo pa Je opremil Stane Kumar.
Sl. Ru.
Gornja slika — (Kralj Matjaž, loščena žgana glina, začetek XX. stoletja) — je vzeta iz knjige Slovenska ljudska pripoved, ki jo je izdala založba Mladinska knjiga v svoji zbirki Kondor. Franček Bohanec je zbral in uredil vrsto bajk, zgodovinskih, razlagalnih in novelističnih pripovedk, smešnic, legend in pravljic ter jim kot spremno besedo dodal razpravo o ljudski pripovedi. Gre
za predmet, s katerim bi se moral vsak dijak seznaniti, da o profesorjih slovenščine niti ne govorimo. (Čeprav imajo oni to snov v malem prstu, si bodo gotovo knjigo radi nabavili). Knjiga je opremljena s številnimi ilustracijami, ki se po svoje dobro vključujejo v ta zvezek zbirke, ki bi ga moral — kot vso zbirko — imeti vsak dijak v svoji knjižnici.
čani!) so zgrešeni podatek prepisali in ga objavili. Revija, ki smo jo zgoraj citirali, je izhajala v Trstu v italijanskem in hrvaškem jeziku. Nekdo je spremenil «i» v «in» in revija je postala slovenska. Edino v Jugoslaviji znano (ohranjeno) prvo številko v hrvaščini ima StuciijsKa knjižnica v Kopru. V Resovi bi bliografiji v Jadranskem almanahu 1952-1930 je pri enoti »Re-gio decreto .., Kraljevi zakon .. * napačen datum in ta se zdaj ponavlja v bibliografiji, ki Jo je sestavila Koleričeva. Ne samo to, Resova napaka je verjetno vzrok, da se v bibliografiji Koleričeve pravkar citirana enota pojavlja dvakrat: enkrat pod zaporedno številko 140, drugič pa pod številko 539.
Kljub nekaterim hibam in napakam pa lahko rečemo, da je Bibliografija Narodne in študijske knjižnice dobra. Oba bibliotekarja te knjižnice sta vložila vanjo zares veliko truda. Naj mimogrede omenim, da sta za več šolskih knjig, ki so brez navedbe leta, ko so bile tiskane, ugotovila čas tiska.
KNJIGE, KI SO PRAVI BISERI IN KNJIGE, KI IMAJO
TRAJNO VREDNOST
Bibliografski opis nam pove predvsem, kdo je pisec knjige, kaj obravnava, kakšen je njen obseg in še nekatere druge podatke, Tako zvemo o knjigi vsaj nekaj. Popolnoma drugačno sliko o njej pa si ustvarimo, če jo vzamemo v roke. Tako se nam vsiljuje misel, da bi moral bibliografski opis vsebovati več e-lementov, kot jih predpisujejo mednarodna bibliografska pravila.
Najlepše bisere bomo našli med knjigami, ki so bile namenjene naši mladini. Ali so književniki slutili, kako strašna pot je čakala to mladino? Verjetno. Ko so pisali zanjo, so se še posebno potrudili. Pa ne samo oni, marveč tudi tisti, ki so knjigo opremili in z enako ljubeznijo so delali tudi tiskarji. Med take bisere smemo brez nadaljnjega prištevati: «Slepe slavčke« (1922) Karla široka, Bevkovega ((Tatiča« (1923), Ribičičevo »Kraljico palčkov« (1923) in Zgur.jeve «Po-mladančke« (1923). Oprema je v vseh štirih primerih taka, da človeka na moč pritegne.
Med nekako 600 knjigami (nad 400 enot odpade na muzikalije, molitvenike, brošurice z nekaj stranmi itd.), kolikor so jih dobili primorski Slovenci v času med dvema vojnama, bi zaman iskali take, ki bi bile zajetne. Edina izjema sta Manzonijeva
»Zaročenca« (1925). Vse drugo knjige so' po obsegu zelo skromne. Naši ljudje niso imeli denarja, da bi kupovali drago knjigo in zaradi tega slovenske založbe niso hotele izdajati debelih knjig. Tako vložen denar bi bil preveč tvegan.
Slovenska knjiga na Primorskem ni bila nikdar tako izrecno namenjena preprostemu človeku, kot je bila v času med dvema vojnama. V letih 1926 in 1927 so bili slovenski učitelji premeščeni v notranjost Italije, ali so se pa morali izseliti v Jugoslavijo. Primorsko so zapustili tudi številni slovenski študenti, ki so se želeli posvetiti visokošolskemu študiju. Z izjemo duhovnikov in peščice slovenskih književnikov je ostala Primorska skorajda brez vsakega izobraženstva. In pisatelj je zdaj pisal le za preprostega človeka, v prvi vrsti za kmeta V tem položaju so nastala naj lepša Bevkova dela. Naj omenim le njegovo trilogijo ((Znamenje na nebu«. V letih 1929, 1930 in 1933 je izdal Bevk na Primorskem po 6 svojih del (skupaj 18). Toda leta 1934 ni izšla tu nobena njegova knjiga.
Naj omenim še nekatera dela trajne vrednosti, ki sodijo deloma v leposlovje, ali so pa poljudnoznanstvena dela. To so: Resov zbornik «Dante 1321-1921» in od istega pisatelja še prevod ((Rožice (Fioretti) sv. Frančiška« (1927), Arkova ((Zgodovina Idrije« (1932) in Bednaiikova »Goriška in Tržaška pokrajina v besedi in podobi« (1932).
V razvoju slovenskega tiska na Primorskem je važna prelomnica leto 1928. Tega leta sta prenehali izhajati «Edinost» in ((Goriška straža« in tega leta so bila razpuščena še zadnja slovenska društva. Do tega časa se je veliko tiskalo Za potrebe ljudske prosvete (igre za dramska društva, društvene in zadružne pravilnike, glasbena dela itd.). Poslej je ta zvrst tiska popolnoma izginila. Pisatelj je moral biti do skrajnosti previden, če je hotel svoje delo preriniti skozi cenzuro. Le ta je s svojim pritiskom dosegla svoj višek v letih 1935 in 1936. Takrat je moral Bevk eno od svojih del izdati pod naslovom «1 morti ritorna-no (Mrtvi se vračajo)«. Slovenski del naslova je v oklepajih.
Iz Bibliografije razberemo tu-di tole zanimivost. Ko je šlo fašizmu že močno za nohte (pogrezanje v zanj brezizhodno vojno), so se začele tudi na Primorskem pojavljati nekatere fašistične knjige na slovenskem jeziku. Fašistom je začel strah lezli v kosti in to pomeni, da je gonja proti slovenski knjigi doživela poraz.
Nihče se ne bi smel čuditi, če se ponovno in ponovno vračamo k težkim časom fašističnega terorja. Kultura je za vsak razvit narod najbolj občutljivo vprašanje. Avstrija, ki je dolgo vladala v severni Italiji, je to dobro vedela. Kljub temu, da je utirala pot svoji germanizaciji, se ni upala preveč okrniti italijanskih šol.
Bibliografija Koleričeve in Pertota je zelo dokumentarna zgodovina slovenske knjige na Primorskem. Pisana je seveda predvsem za knjižničarje. Kdor se bo vanjo poglobil, bo lahko iz nje izluščil marsikatero resnico.
SREČKO VILHAR
Marše jeza je bila pravcati
tedeum reVoluciji»
ČUDNE ZGODBE NEKATERIH
MELODIJ
Razni strokovnjaki so že zdavnaj ugotovili, da glasba na razne načine vpliva na človekovo razpoloženje in celo na njegovo zdravje. Ko beremo o izgredih, ki jih povzročajo mladi obeh spolov, ko poslušajo ((koncert« kakega posebno priljubljenega kričača, se morda zgražamo, obsojamo njih obnašanje in hkrati hitimo zatrjevati, da «včasih vendarle ni bilo tako...« Toda to ni čisto res.
Znanstveno je dokazano, da glasba močno vpliva na človekovo duševnost, da ima moč, da ga umiri ali pa razburi.
2e od nekdaj so to lastnost glasbe izkoriščali in jo uporabljali, zlasti preden so šli bojevniki v boj. Ali pa ko jih je bilo treba za boj navdušiti.
Ena taki navdušujočih, lahko bi rekli najbolj udarnih pesmi je marsejeza, himna francoske revolucije. Ta strastna pesem je postala najbolj priljubljena, obenem pa tudi bolj osovražena kot nobena druga melodija v zgodovini, ne prej ne pozneje. Nastala je pravzaprav kot pesem proti zunanjim sovražnikom Francije, a jo je prepevala hrumeča množica 10. avgusta 1792, ko je v naskoku zavzela Tuile* rije.
Goethe je marsejezo imenoval «tedeum revoluciji«. Slišal jo je, ko so se morali Ju-lija leta 1793 Francozi umakniti pred Prusi iz Mainza; nanj je napravila marsejeza takrat ob porazu Francozov «pretresljiv in strašen vtis«.
Ko so Francozi zopet začeli zmagovati, se je neki republikanski general hvalil: «Brez marsejeze se grem bojevat z enim proti dvema, z marsejezo pa proti štirim!« Neki drug poveljnik pa: «Pošljite mi tisoč mož ali pa izvod marsejeze!«
Napoleon ,ki sprva ni mogel prenašati te melodije, je kaj kmalu spoznal njen pomen in njeno moč ter jo Je zato potem v obilni meri izkoristil. «Marsejeza Je moj najboljši general!« je rekel. Po njegovem padcu p& šo to pesem strogo prepovedali, toda julijska revolucija leta 1830 je ob zvokih marsejeze vrgla Burbonce s prestola. Takrat je Hektor Berlioz iz navdušenja nad tem dogodkom privedli marsejezo za veliki orkester in dvojni zbor.
Toda marsejeza ni navduševala in podžigala samo Francozov. Tudi Robert Schumann in Peter. Čajkovski sta jo porabila v svojih skladbah. Melodija marsejeze se je kot revolucionarna himna razširila po vsem svetu. Prevedli so jo v vse jezike, celo v starogrškega in latinskega. Grki so jo peii kot svojo himno v boju Za svojo osvoboditev izpod Turkov. Leta 1867 so marsejezo prevedli v ruščino in nje melodija je podžigala 1. 1905
Skladatelj marsejeze ni bil glasbenik, temveč vojak - Samomori zaradi pesmi «Zalostna nedelja» - Vraže v zvezi z raznimi melodijami
revolucionarje, ki so hoteli zrušiti carski režim. Tri leta pozneje je donela marsejeza Iz grl mladoturkov, ki so se upirali v Solunu, Konstantino-polu in Smirni.'In leta 1931 s0 Španci pognali, pojoč to pesem svojega kralja Alfonza in razglasili republiko.
A kdo je pravzaprav uglasbil to tako navdušujočo melodijo? Bil je to francoski stotnik Claude Joseph Rouget de Lisle. On je sestavil besedilo
in napisal tudi napev, čeprav ni bil ne glasbenik ne pesnik po poklicu, temveč se je s tem ukvarjal le v zabavo. Ko je bil leta 1792 premeščen v Strassburg, je kazalo, da bodo Avstrijci in Prusi vsak hip napadli Francijo. V tem vzdušju in iz vroče domovinske ljubezni je de Lisle napisal in zložil 26. aprila, v noči po vojni napovedi, melodijo, ki je pozneje razburkala ves svet: «AUons, enfans de la patrie...«
lllllltllflflumilUIMMIlHHIIIIIfllllMMIIIIHIIIIIlIltlllllllllitiluniimillllllllllilililllliiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
KRIŽANKA
p	2	3	h	5	6	il.J		r	6	9	io	—	11	W
13						U						X	iT~	
Ib				K	17	18 ~			’		X	19		
20			K	21						se	22			
		E	%						S!	8!				
		26						se	27			j			
y	2fl							29 ,						r
31)							31“						a	
						3*»						i	35	1
3T					37						H	35		n
39				1(0						a	M			n
		M	M					r	M					i i
	—	mm	g.	mm			r		w					j
VODORAVNO: 1. eden od kontinentov, 7. vodja velikega upora rimskih sužnjev, 13. del predalnika, 14. razgledna zgradba, 15. romanski spolnik, 16. močno usnje za jahalne hlače, 17. mesto v jugozahodni Makedoniji, 19. otok v Irskem morju, 20. skrajšano žensko ime, 21. pravica do izkoriščanja izuma, 22. rdečkast planet, 23. dvesto z rimskimi številkami, 24. južno sadje, 25. največji novejši španski lirik, 26. bodeč grm, 27. veliko brazilsko pristanišče, največja luka za izvoz kave na svetu, 28. žensko ime, 29. popularni filmski igralec in pevec (Dean), 30. lesena stavba, 31. norveški polarni raziskovalec (Fridtjof), 33. reka in mesto istega imena v severni ČSSR, 34. spodnji sedeži v gledališču, 35. začetnici priimka in imena predsednika skupščine SFRJ, 36. ime avstrijskega filmskega komika Mo-serja, 37. ime francoskega pisatelja Rollanda, 38. pravo, 39. vrsta vrbe, 40. manjša časovna enota, 41. oglarska naprava, 42. kratica za »nogometni klub«, 43. učitelj govorništva, 44. odlična angleška filmska igralka starejše generacije (Greer), 46. nekdanji turški vojak, 47. Vzhod, Jutrovo.
NAVPIČNO: 1. apnena voda, 2. moško ime, 3. poljski pridelek, 4. gora na Kreti, 5. avtomobilska oznaka Karlovca, 6. najmanjša balkanska država, 7. ameriški pisatelj biografskih romanov (Ir-ving), 8. barva kože, ten, 9. krilo
rimske legije, 10. ceptih, 11. eden
kratica na rc-najpomembnej-ših španskih književnikov (Pedro Antonio de), 12. država v severozahodnem osrednjem delu ZDA, 14. zid, 18. Odisejeva domovina, 19. martinova peč, 21. splošen preplah, 22. delavec, ki postavlja in popravlja stroje, 24. Krpanov nasprotnik, 25. danski šahovski velemojster (Bent), 26. glavno mesto balkanske države, 27. glavno mesto Čila, 28. klepetulja, 29. francoski revolucionar, ki ga je ubila Charlotte Corday, 30. morsko le-tovijj^ jS čjudmitim jezerom na Gorenjskem, 31. belgijsko mesto ob steku Sambre in Meuse, 32. vpad sovražne vojske z ladjami ali letali, 34. ponikva, 35. odrezek pri vrednostnih papirjih in nakaznicah, 37. ime italijanske popevkarice Pavone, 38. ime ameriškega filmskega igralca Ferrera («Cyrano de Bergerac«), 40. hladno orožje, 41. življenjska tekočina, 43. avtomobilska oznaka Reke, 45. površinska mera.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. Monte Cassi-no, 12. Oberon, 13. talent, 15. Sorel, 16. kamin, 17. E(tbin) K(ri-stan), 19. klen, 20. devon, 21. Igo, 22. vod, 23. intka, 24. okop, 25. a;, 26. Anita, 27. ameba, 28. Cra-ne, 29. bradač, 30. kamera, 32. tiara, 33. eseni, 34. leska, 35. GM, 37. ikra, 38. Keres, 39. are, 40. Tea, 41. kotar, 42. dlan, 43. az, 44. Krpan, 45. krava, 46. Ar-noul, 48. premer, 49. ravnodušnost.
Pesem se je že v nekaj dneh razširila po vsej Franciji. Nekaj mesecev zatem so meščani iz Marseilla sodelovali s pariškimi revolucionarji pri zavzemanju Tuilerij in so peli na vse grlo to bojno pesem. In tako je dobila pesem ime marsejeza. Ironija usode pa je, da so avtorja marsejeze vtaknili v pariško ječo, ker «je kazal monarhistična čustva«. A kmalu zatem so ga izpustili in je dosegel viden položaj, vendar pa je umrl v revščini in pozabljen, šele leta 1915 so ga slovesno prekopali in ga položili v grob pod spomenikom slave, kjer počivajo najslavnejši Francozi.
Kako lahko je ganiti človeška srca zgovorno priča tudi pesem, ki je danes že čisto pozabljena, a so jo pred nekaj desetletji izvajali v raznih jezikih: «Gloomy Sunday» (Žalostna nedelja). Ko je leta 1929 Amerika doživela velik finančni polom in ko so ameriški milijonarji postali kar čez noč berači, ko je zajel vso Ameriko pravcati «črni petek«, takrat je neznani ogrski glasbenik napisal pesem o žalostni nedelji. In prav neke nesrečne nedelje, po največjem borznem polomu, se je ta melodija prvič razlegla po ameriških radijskih valovih. Otožna, magična melodija je sprožila pravcati val samomorov. Zadeva je postala tako resna, da so vodstva radijskih postaj prenehala predvajati plošče s pesmijo «Žalostna nedelja«.
So pa številne druge skladbe, o katerih gre glas, da prinašajo nesrečo vsakomur, ki jih izvaja. Tako na primer pripoveduje R.E. Porter o temle doživljaju.
V Rimu mu je neki njegov prijatelj in obenem izvrsten
goslač zaigral najbolj ganljivo melodijo, kakršne ni še nikoli slišal dotlej. «To je neka zelo stara sicilska ljudska pesem. Pri tem pa je zanimivo to, da je noben italijanski orkester, ne majhen ne velik, ne bo igral, čeprav je bila ta pesem ena najbolj priljubljenih točk na sporedih. Vse do takrat, ko so jo igrali v neki restavraciji v Messini. In prav med igranjem te melodije, se je jela tresti zemlja, hiše so se podirale kot da so iz papirja. Groza je zajela ljudi... Na tisti potres so današnji ljudje seveda že pozabili. Vendar pa tiste melodije ne igrajo nikoli več...«
Po tem razgovoru se je Porter začel zanimati za »preklete« melodije. Skoro sleherni kapelnik mu je vedel povedati, da njegov orkester nikoli ne igra te ali one skladbe, «ker bi lahko prinesla nesrečo.«
V Španiji na primer ne bo nikdar nihče igral čudovitega Chopinovega preludija «Dežne kaplje«. Chopin je napisal ta preludij na Majorki, Takrat je bil zelo hudo bolan in skoro že čisto na koncu. Čutil se je zelo nesrečnega. Kljub temu pa je še delal in komponiral. Njegovi prijatelji so upali, da mu bo bivanje na Majorki dobro delo in da se mu bo zdravje povrnilo. Nenadoma pa se je vreme poslabšalo. Kašljajoč je Chopin gledal na okna, kjer so dežrte kaplje polzele po šipi kot solze po licu. In takrat je napisal svoj preludij. A kmalu zatem je tudi umrl.
Podobno verovanje imajo še o številnih drugih skladbah. Med te spada na primer tudi Schubertova «Tragična simfonija« in druge.
S. A-
Moda kratkih kril se je zelo raz širila. Pri nas so sicer ženske bolj sramežljive ali moški manj diskretni in je videti le malo «minigonn». V Londonu nosijo «miniskirts» sko raj vsa dekleta, pa naj imajo lepe ali okorne noge. Ta slika pa nam kaže, da so si umislili kratka krila tudi v Sovjetski zvezi. Tu vidimo model v Moskvi, toda vsa stvar je zmerna, saj je krilo komaj malce nad kolenom
^llHllmillll mi Im IHIII I«I«IIIHIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIBI1| lllistlf ■ ■■■ ■ BlTKIlTf II lAIlSIIIBIIUIIIIlilSHSSII mHIVMBBtUIttflBflSmidllHIlBIIHIAIIBIISUKIIIBIBmBI VIUIIIBIIS	llllllltll Bf IBIUHBIUSBIIIHllllllllIdlim
ALI SE ZAČNE ŽIVLJENJE RES ŠELE PRI 70 LET1H» ?
Bogataš Rothschild prepričan
da veljata lepota in mladost več kot denar
Povprečna starostna meja se je zaradi razvoja medicine res povzpela navzgor, toda sedem križev je najbrž le preveč, da bi se človek labko še čutil mladostnega
Ko je neki znanec te dni praznoval 50-letnico življenja, je dejal, da se pravzaprav čuti mladega. To se nekam čudno sliši, saj so včasih ljudi pri petdesetih letih že imenovali starčke, kot npr. šolohov, ko govori o kozakih v svojem »Tihem Donu«. Nedvomno se je zaradi razvoja medicine povprečna življenjska starost zvišala. Tako je nekdo ob tistem praznovanju petdesetlet-
nice šaljivo pripomnil, da se začne življenje šele pri 80. letih. Seveda so se mu vsi smejali. Vprašanje starosti in življenjske sile pa ni niti tako novo. Spomnimo se le na dobrega starega Goetheja, ki se je pri 75. letih tako obupno zaljubil v Ulriko, da je, ko ga je odbila, zapisal: «Muči me želja, ki nima kraja. Ne ostaja mi drugega kot solze in stalno stalno mi polzijo po licih, toda ne bodo nikoli mogle pogasiti ognja, ki me peče,«
Na vse to smo se spomnili, ko smo te dni brali neko zgodbo.
Začelo se Je kakor v kolpor-tažnem romanu. Yvette Cho-quet se sedaj ne spominja več, kaj se ji jr. zgodtlo nekega večera pred 18 meseci v Thea-tre de Pariš. V spominu ji je samo ostalo, da se je predstava že začela, ko ji je zelo eleganten gospod vljudno pokazal svojo vstopnico, se ji nasmehnil, kakor če bi se ji hotel oprostit; zaradi svojega zamudnega prihoda. Vsa ta vljudnost je zbudila v njej simpatijo in tako je spremljala očarljiva uslužbenka neznanca v ložo, pri čemer se mu je tudi ona nasinehn ia. Gospod ji je dal ((kraljevsko« napitnino in ona je denar ra-čudeno pogledala, kakor bi se hotela vprašati, ali se ni morda zmotil. Toda on je z malomarno kretnjo pripomnil: «Da, je prav za vas!«
Vendar je Yvette ta večer doživela še eno presenečenje. P0 predstavi je prejela krasen šop cvetja in je zopet mislila, da gre za nesporazum, vendar je priložena vizitka po-kaitiu da je cvetje namenjeno prav njej. Na njej je bilo zap.tano: «Te rože so namenjene najbolj očarljivi uslužbenki, kar uh spremlja gledalce k njihovim sedežem. Baron James Nathanlsl Charles de Rothschild bi bil srečen, če bi vas smel ponovno videti.« Ko se je Yvette naslednje jutro zbudila v svoji dekliški sobi skromnega stanovanja, se ji je zdelo, da 3anja. Njen oče, ki je bil strojnik pri francoskih železnicah, je bil umrl pred petnajstimi leti in
njegova vdova je morala trdo delati, da je vzgojila svoje otroke.
Sanje so postale resničnost. Osemnajst mesecev je minilo in v nekaj tednih bo postala Yvette Choquet baronica in bo nosila eno najbolj znanih imen v Evropi. Jasno je, da ji bo na razpolago vse, kar si bo poželela in da bo živela sredi razikošja, saj se bo razporočila z enim najbolj bogatih mož na svetu. Njena edina dota pa bosta njena mladost in lepota, toda ravno to sta lastnost, katere je baron Rothschild vedno najbolj cenil.
To je dokazal že pred 35 leti, ko se je poročil z nepre-možnim, toda izredno lepim dekletom, Claude Dupont. Tudi tedaj Je mnogo ljudi vihalo nosove. Toda Rothschild je bil dovolj bogat, da se je lahko zviška smejal vsem predsodkom. Rothschild je namreč eden izmed največjih poznavalcev umetnin, čigar zbirka podob je ena izmed najbolj slovitih na svetu. Zato je pač čisto naravno, da se je razumel na žensko lepoto. In ta lepota mu mnogo več velja kakor kak plemiški naslov ali bogastvo. Kakor skoraj vedno je tudi takrat baron Rothschild dobro zadel. S Claude Dupont je bil zelo srečen, kajti ni bila le lepa marveč tudi dobra in preproste nravi. Vedno ga je podpirala tudi, ko ga je usoda hudo prizadela. Tako mu je stala ob strani, ko je bil skoraj obupan, ker je zgubil župansko mesto v mestu Compiegne, kjer je dolgo let županoval. Toda pripetila se mu je še hujša stvar. Baron je bil strasten lovec. Ko je hotel ustreliti nekega jelena in ga spravil v zagato, od koder ni mogel zbežati, se je ta obrnil in ga nabodel na rogove. Pri tem je bil tako hudo ranjen, da se je moral za zmerom odpovedati lovu. Najhujši udarec pa je moral šele priti. Pred tremi leti je umrla baronica Claude in vse je kazalo, da bo 67-letni vdovec «na pragu starosti« obsojen za vedno na osamljenost.
Vse to pa je spremenil obisk v gledališču in baron Roth-
schild meni dandanašnji, smejoč se: ((Pravzaprav se začne življenje šele pri 70. letih, kajti šele tedaj ima človek toliko razuma, da zna resnično ceniti in uživati dobre in lepe stvari ter da je toliko pameten, da se jih zna na pravi način veseliti.«
Baron Rothschild dobro ve, da mu je 70 let, njegovi nevesti pa 27, ve pa tudi, da je njena mladostna lepota več vredna kakor ves njegov denar. Ve tudi, da se mu hudobneži rogajo, ga nevoščljivci opravljajo ter da se vsi tisti, ki jim je vsaj dvajsetkrat na dan žal, da niso bogati kot Rothschild, zgražajo. Vse to je seveda ob človeški naluN razumljivo. Vendar se mala Yvette Choquet za vse to niti ne zmeni. Ona ve, da «sinji princi« iz pravljic, ki žive v stvarnosti, ne poznajo starosti. Poleg tega ji je tudi baron Rothschild prisegel, da ne bo napravil iz nje le najbolj bogate marveč tudi najbolj srečno žensko na svetu.
Kratke
zanimivosti
Iskati način, kako bi vrnili slepim vid, ta tako občutljivi mehanizem narave, ki je tako velike važnosti za vse plati sodobnega življenja, pomeni nov korak pri zdravljenju resnih bolezni. Raziskave v laboratoriju za biofiziko armenske akademije znanosti so dokazale, da nekatere, očesne bolezni, ki jih povzročajo motnje očesnega živca (glavkom, atrofija živca itd.) ne preprečijo delovanja očesne mrežnice. Ko so namreč izpostavili mrežnico svetlobi, so ugotovili bioelektrične impulze. Toda optični znaki ne morejo doseči možgan. Zaradi motenj v očesnem živcu ne morejo bioelektrični tokovi priti do gornjih živčnih vozlišč.
Nastalo Je torej vprašanje, ali je možno doseči, da bi živec prenašal te tokove, da bi človek lahko pridobil vid. Zato so napravili poskus na žabi, kateri so namesto živca vstavili žico iz platine in ugotovili, da je prenašala impulze iz očesa v možgane. Ta platina Je postala zato nekakšna očesna proteza. Seveda je ta poskus šele prvi korak, ker je treba pri tem računati tudi z raznimi drugimi činitelji. Sodobno medicino čakajo torej tudi na tem torišču še številne in zapletene naloge.
HORO
SKOP
Veljaven od 13. od 19. novembra
N OVEN (od 21. 3. do f	i\ 20. 4.) Neko potova-
I	j nje ali premestitev
bosta pripomogla k y uresničenju čustvenih sanj. Preživeli boste srečne ure. Na delu boste napredovali in dosegli blaginjo. Posli bodo dobro uspevali. Kar se zdravja tiče, ogibajte se prehudih naporov in pomirite si malce živce. Bodite bolj odločni in bolj realistični nasproti svojemu bližnjemu.
BIK (od 21. 4. do A N. 20. 5.) Plavolase ose-Ibe vam bodo pripo-mogle k sreči in z \.	J	njimi boste uresni-
1^ čili svoje načrte za prihodnost. Na delu vztrajajte pri sedanjem ravnanju in nagrada vam ne bo ušla. Boste živčno utrujeni. Zaupajte bolj vase in v svojo prihodnost, saj se bodo le na ta način stvari nekoliko popravile.
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) V ljubezenskih zadevah boste morali pojasniti neki položaj. V prihodnje bodite bolj pazljivi. Ce boste odločno nastopili, in če boste ravnali razsodno, boste imeli na delu u-speh. Zdravje se bo izboljšalo in pridobili si boste novih energij. Brzdajte svoje živce.
RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Ce hočete v f.CJjfcJjA ljubezni doseči svoje 1	J	smotre, bodite mir-
V*	ni. Skušajte prido-
biti zaupanje in spoštovanje osebe, ki vas ima rada. Ce boste na delu znali biti kos položaju, se boste dobro izvlekli iz neprijetnega položaja, ki ga bo povzročil nekdo, ki vam je nevoščljiv.
LEV (od 23. 7. do S	v	22. 8.) V ljubezen-
j	) skih zadevah bo na-
J	stalo začasno neur-
V	J	je, toda ugodni ve-
-----'	trovi bodo	kmalu
razpihali oblake in nebo se bo še bolj zjasnilo. Na delu zaupajte	v svoje sile in v	prihodnost.	Kar	se zdravja tiče, varujte	se	prepiha.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Odnosi z osebo, ki jo imate radi, se bodo izboljšali, če boste znali zavreti določene antipatične reakcije. Na delu boste z vztrajnostjo in zaupanjem gotovo napredovali naproti gospodarskemu blagostanju. Kar se zdravja tiče, vas bodo nekoliko bolele noge in jetra.
TEHTNICA (od 23.
9.	do 23. 10.) V čustvenih zadevah zaupajte bolj bližnjemu in tisti osebi, ki vas ima res rada.
Na delu boste doživeli lep u-speh konec tedna. Ker se boste preveč naprezali v delu, se boste živčno utrudili. Ne iščite sreče daleč od sebe in znajte ločiti med resničnimi prijatelji-ŠKORPIJON (od 24.
10.	do 21. 11.) Imeli boste ugodne prilike za nova prijateljstva ter okrepili čustvene vezi. Na delu ali
v poslovnih zadevah se boste lahko lotili bolj tveganih podjetij. Pridobili si boste spoštovanje ljudi, ki vam bodo lahko koristili.
STRELEC (od 22.
11.	do 21. 12.) Preveč boste razpravljali o ljubezenskih zadevah, ki bi vam morale biti jasne,
če bi imeli več intuicije. Bodite bolj mirni. Na delu pojde vse dobro. Tudi denarja si boste precej prislužili. Za zdravje je koristno duševno ravnovesje. Ne hvalite se s kakršnim koli uspehom.
^ K070ROG (od 22. S \ 12. do 20. 1.) V ču-(	\ stvenih zadevah bo
j prišlo do pomiritve in odnosi se bodo ^	precej zboljšali. Gle-
de dela sprejmite za sedaj predloge, ki vam jih bodo dali, kasneje pa boste lahko bolje izbrali. Bolela vas bodo jetra zaradi preveč papricirane hran«-Bodite bolj Optimistični in razglabljajte malo manj.
VODNAR (od 21. *• do 19. 2.) V čustvenih zadevah se bo vse tako popravilo, kakor želite. ZWo boste doživeli intimno zadoščenje in srečne ure. N* delu se bodo vaši nasprotniki borili proti vam, da bi vam prekrižali načrte. Boste nervozni, toda ne predajajte se živčnosti. Pokažite več odločne volje.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V čustvenih zadevah boste ugotovili, da ste naleteli na osebo, ki ima precej muh. Na ne smete prenagliti 1» ne smete znašati nad drugimi osebami, ki niao prav nič krive, če ste slabe volje-Zdravje bo izvrstno, če ne im* ste pili kave ali čaja.
giaoijajie r
©
delu se se tudi

MIŠŠIliiMliMmmmmiiMKi
lil mm> _= liiiik s *Sv ww^.m ^llr'
lil iili^5 stilih
||/srnmn=.1KT llP1
Iv.viv.v.-j
ujjvjvlv^g
illl
•;-;:;::v:::::*:w>x.:ft:*?£l^^^5l5l5^&j&l&^


:.y.;.v.;.;I;
Og SK MARTINU - OBRAČUN IN NAČRTI
Uspehi, potrebe in zahteve naših kmetovalcev na Tržaškem
Za razvoj kmetijstva so potrebne infrastrukture - Predavanja in tečaji
w0zna Jesen — sv. Martin — Kmetijski pridelki so pospravljeni v kleteh je novo vino in jp?-et nepravi obračun, kot podjetja ob zaključku poslovnega Obračun preteklega .ata, oenern pa proračun in načrt “ Prihodnje leto, da ne bo nepripravljen. O letošnji letini l*? že nekajkrat pisali. Pone-oa so kmetje kolikor toliko adovoljni, drugod se pritoau-,®J°' Hudih neurij letos ni bilo, pa je toča v nekaterih Predelih povzročila škodo zla-h v vinogradih. Na splošno J® bilo letos grozdja nekoliko "Janj kot je povprečna letina, ,ln? pa je znatno boljše kot “5J- Dober je bil pridelek sena Ke govorimo o letošnji leti-*, be moremo mimo splošne Pritožbe naših vinogradnikov aradi škode, ki jim jo povzro-J~J° fazani. Kakor smo že po-ocali, so številni vinogradniki JrijPiožili prošnje za izplačilo uskodnine, a še čakajo na od-rori°r ln iaPla6ii°- Pazanski za-.°a se je zelo razmnožil in se
v_ je zeio razmnczn u n; se bolj. škoda bo torej ve bo večja. Zaradi tega je nuj-v” Potrebno, da dežela, ki ima vhko pristojnost, sprejme za-oevne ukrepe.
Prav
in ureditev poljskih poti. Ta problem je najbolj pereč v tržaški občini. Imamo regulacijski načrt, ki določa kmetijska področja, misliti pa je treba tudi na infrastrukture (poti, voda itd.), da se bo na teh področjih kmetijstvo tudi razvijalo. Ce ne bo poti, vode itd. bo kmetijstvo popolnoma propadlo. škoda bi bila tem večja, ker gre za področja, ki sicer imajo najboljše pogoje za razvoj intenzivne kmetijske dejavnosti in najbolj donosnih panog (vrtnarstvo, cvetličarstvo, vinogradništvo). Skoraj never jetno se zdi, da morajo vinogradniki tam pod Kontovelom in na pobočju vse do Sesljana, ali pri Piščancih, v sedanjih časih npr. še nositi na ramenih gnoj, semena ter pridelek. O u-porabi strojev ne more sploh biti govora. Tako raste vedno več robide ter plevela na sončnih paštnih, s katerih bi dobili odlično kapljico, ali pa cvetlice skozi vse leto. In to v neposredni bližini mesta, kot je Trst.
Pri obračunu letošnjega kme tijskega leta z zadovoljstvom številni
imel vsaj nekaj koristi od tega? In kakšne dejavnosti se bodo lotili tisti, ki nimajo več zemlje? Ni to samo njihov problem, ampak vse naše narodne skupnosti in kmetijskega gospodarstva na našem področju.
Morda smo to stran celotnega vprašanja razlastitve nekoliko zanemarjali. Skrajni čas je, da se posamezniki in pristojne u-stanove lotijo tudi tega važnega vprašanja.
A. B.
Iz nabrežinskega okoliša
NA PROSEKU
Nedavno sem na vožnji naletel na občana nabrežinske občine italijanske narodnosti. Beseda za besedo — in tako sva zašla v pogovor o vsakdanjih in drugih zadevah. Beseda je nanesla tudi na vprašanje sožitja med Slovenci in Italijani na sploh m še posebej v naši občini. Poznam tega moža kot treznega in razumnega občana in navajam tele njegove zdrave misli:
«Jaz sem že davno spoznal potrebo po znanju tudi drugega jezika, pri nas torej slovenskega. Danes je to še bolj potrebno, saj se vedno bolj zbližujemo in smo vedno bolj odvisni drug od drugega. To zahtevajo
iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiMMumfamiiiiHiiiiiiiiimmiiiimiiiiiiiiiiiniiMmiiiiiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiii
V	Listu sodnih objav štev. 37 od 28. oktobra je objavljenih še nekaj razlastitvenih dekretov za zemljišča v dolinski občini. Objavljamo seznam.
Ivanka Babič por. Coretti in Marija Franza vd. Babič - kat. štev. 992/1 - kv. m 3503 - njiva, kat štev. 202 - kv. m 270 - hiša in dvorišče, kat štev. 183 - kv. m 4S0 - hiša št. 45 v Logu in hlev - Ponudba: 8.665.000 lir.
Viktor Kuret in Ivanka Kuret roj. Babič • kat. štev. 989/2 - kv. hlev - Ponudba: 8.665.000 lir.
Viktor Kuret - kat. štev. 990/5 - kv. m 766 - njiva - lir 776.000.
V	Listu sodnih objav štev. 36 od 21. oktobra pa so objavlje-
kar moremo torej tej mladini priporočiti, je previdna in zmerna vožnja, na kar ona v svojem mladostnem zagonu tako rada pozablja.
Dr. Ivo Zidarič
jjJ*0 kratki bolezni je v ljub-Janški bolnišnici umrl znani ki-arg in primarij izolske bolniš-,„7* dr. ivo Zidarič. Svojci, pri-lav - ' znancL kirurgi in sode-tviM1 so ga spremili na zadnji voi* v ponedeljek, 31. oktobra, ta i *vo Zidarič se je rodil le-1914 pa Humu pri Ormožu -na j mlajši otrok v številni mečki družini. Mlad je izgubil nater in 0geta ter občutil vso življenja. Sam se je trdi prebijal in dokončal klasično s mnazijo v Mariboru ter medi-J?sko fakulteto v Beogradu. v°jno je preživel kot zdravnik nemškern ujetništvu.
. Pokojnega dr. Zidariča so po-aali in visoko cenili tudi mno-“j Tržačani, zlasti šoferji in pot-„**> ki so se poškodovali pri ? °Jh-tnih nesrečah. Dr. Zidarič “T Ml namreč več let predstoj-. 'k kirurgičnega oddelka v Izoli a znan specialist za operacije »radi telesnih poškodb. Prof. ~n Božidar Lavrič, ki ga je spo-
Proseki
Marija Štoka por. Tomasi (z 13/20) - kat. štev. 536/1, kat. štev. 536/2, kat. štev. 1768 - kv. m 953 - lir. 1.363 000.
Nada Štoka - kat. štev. 536/1, 536/2, 1768 - kv. m 953 - lir 1 milijon 363.000.
Alojzij Gorjup - kat. štev. 1770 • kv. m 260 - lir. 390.000.
Anton, Matevž, Ivan in Tereza Štoka, Ana Ukmar vd. Štoka (z 1/12) - kat. štev. 1768 - kv. m 60 lir 84.000 in Viktor Štoka iz 1/12), Urša Ukmar roj. Cibec (s 6/12),
Alojzij in Ivan Kalc (vsak 1/2). - kat. šttv. 1627 - kv.“tn 160 - lir 180.000.
Dr. Rodolfo®'Bernardo - kat. štev. 1680 - kv. m 26 - lir 26.000.
ugotavljamo, da so se številni j nj naslednji razlastitveni dekre-naši vinogradniki udeležili s , ti za gradnjo ceste od obalne .	svojim pridelkom krajevnih vin- ■ C9ste pri Qrijanu do ceste Na-
onrT- tak(> rnoramo ponovno skih razstav, da je bila v repen t,režina pozoriti pristojne občinske u-1 taborski občini tudi letos raz-v ave na vprašanje vzdrževanja ! stava goveje živine, da je moto-
...	rizacija kmetijstva zajela vse
".......""""............... vasi. da kmetovalci vedno bolj
upoštevajo nasvete strokovnjakov, da je naše kmetijstvo na poti specializacije. Pri tem pa nujno potrebuje večjo pomoč pristojnih ustanov in strokovnjakov. Zdaj se je začel najbolj primeren čas za strokovna predavanja in tečaje. To je stara pesem, ki jo ponavljamo že vrsto let. Ni' in ne more biti dovolj, če npr. Kmetijsko nadzor-hištvo priredi nekaj predavanj v tej ali oni vasi, Takih predavanj mora biti več. Še bolj ko-HStnti pa bi bili tečaji- z dobro sestavljenim sporedom. Tudi glede tega pričakujemo večji poseg in pomoč deželne uprave, pokrajine in občin Na zadnjem občnem zboru Kmetijske zadruge v Trstu je bilo precej govora o nujnosti strokovne izobrazbe kmetov in i vodstvo zadruge je obljubilo, da bo s pomočio strokovnih organizacij kmetov ter strokovnjakov poskrbelo za strokovna pre davanja. Prepričani smo. da le že vse pripravljeno in da se bodo v prihodnjih mesecih ti ------------------ 5„	^ načrti tudi uresničili
leta Prl skuPnem delu' mu Je I Ob zaključku tega pregleda soh 1954 zaradi njegovih spo- pa moramo omeniti «zaključek» kiw0st* zaupal vodstvo novega Z6j0 grenke zadeve, in sicer raz-JPrgtfnpora ndrtpikn v Tznli ki jastitve obsežnih zemljiških površin za naftovod. Izginili so vinogradi in njive tam pri Dolini, zrastli so rezervoarji in postavljene so cevi, po katerih bo kmalu začela teči nafta iz Trsta na Bavarsko. Trdo je potekala pravda za izplačilo odškodnine.
Dolina je zdaj potisnjena v breg. Marsikateri kmet nima več zemlje. Dobil je nekaj denarja, toda kako ga bo uporabil, da bo
REJ
Rahlo napredovanje «trgovinskega» prometa
Trgovinski In tranzitni blagovni promet v tržaškem pristanišču se v zadnjem času postopoma izboljšuje: statistični podatki namreč kažejo, da ta promet sicer počasi, a vztrajno narašča, če upoštevamo samo komponento prometa, ki odpade na Javna skladišča, potem se je ta postavka v zadnjih letih gibala takole: v prvih 10 mesečin 1964. leta je promet znašal 1.563.000 ton; v istem razdobju lanskega leta 1.630.000 ton; letos pa se je po vzpel na 1.750.000 ton. Lansko leto je promet napredoval za 6,1 odst., letošnji promet pa je bil za 13,9 odst. višji od prometa v 1964. v navedenih podatkih ni vštet niti promet industrijskega pristanišča in posameznih industrijskih podje tl j, (tako zlasti petrolejskih čistilnic) niti promet v lesnem skladišču pod Skednjem.
Tržaški gospodarski opazovalci poudarjajo ugoden razvoj prometa v okviru posebne postavke »raznega blaga«; promet z raznim blagom, to Je z blagom v vrečah, zabojih in drugačnih embalažah, je namreč v zadnjih letih naraščal tako-le: v razdobju Januar-oktober 1964 842 tisoč ton, v istem razdobju lanskega leta 906.000 Jon^a od januarja do oktobra letos 1.070.000 ton. Takšen razvoj opravičuje upanje, ugotavljajo strokovnjaki, -da‘ bo tržaško pristanišče do konca leta lahko doseglo nov občuten uspeh v primerjavi s prometom iz preteklih let.
„ irSičnega oddelka v Izoli, ki Je v nekaj letih dvignil na v s°ko strokovno in moralno ra-.®n- Dr. Zidarič si je kot človek „ specialist, pridobil zaupanje pacientov in velik ugled med 8vo,imi kolegi.
, Od žalosti potrti ženi in otro-9rna izrekamo globoko sožalje, .asiužnemu pokojniku, ki ga orno ohranili v trajnem spomi-u' naj bo lahka zemlja.
•»umi
diamantna poroka
novembra leta
^ ročila Hortenzija in Martin ®rginella. Kljub visoki staro-lui ^erSinella še vedno obde-1b - s.™jo zemljo, medtem ko v ribištvo že davno opustil, 2e Dbh mladenič je Martin začel v domačem cerkvenem pev-zboru in pri pevskem zbo-
sprtdruštva <<skaIaM- Bil -le Pred‘
Mv“}ik konzumnega društva in te zadruge, blagajnik po-*rebnega društva ter tajnik pev-.“ega društva «Skala». Ko je za asa fašizma bila prepovedana ,‘Ovenska pesem je bila njegova ?a zavetišče, kriških pevcev ./-rlcgova soproga Hortenzija naJa iz kmečke nabrežinske
družine. Kot dobra mati in gospodinja je skrbela za številno družino, saj je imela kar 16 otrok, od katerih je še 6 živih.
Pod fašizmom je tudi družina Verginella marsikaj pretrpela. Dva otroka sta bila odpeljana v zloglasna nemška taborišča, sin Martin pa se Je udeležil NOB Slavljenca sta zvesta čitatelja našega dnevnika. Čestitkam o-trok, vnukov, pravnukov in vseh vaščanov se pridružujeta tudi uredništvo in uprava Primorskega dnevnika z željo, da bi skupaj preživela Se mnogo zdravih in srečnih let.
M M.
Še tako medlo ali brezbrižno oko ne more prezreti razkošnega »cvetja« iz naših ograd v mesecu vinotoku in dokler ga ne oplazi slana — tudi v listopadu. Je to sicer nepriljubljen in vedno bolj nezaželen grm — rej. Vedno bolj je v napoto, ker ga ne povoha nobena domača žival in nima nekdanje gospodarske vrednosti. Tudi on simbolizira spremembo v načinu življenja. Nekoč ni bil tako nezaželen, ker so ga prištevali med sicer postranske, a redne ietne dohodke. Potreba po denarju je gnala številne družinske člane, predvsem mladenke in otroke, da so v avgustu in septembru želi rej po naših ogradah, ga nekaj dni sušili in nato v skednju listje in drobne veje omlatili ter peljali v Tržič, kjer so ga baje predelali v črno mastno mažo za mazanje voz (osišč). Takrat se niso šopirili po ogradah vedno bolj obsežni grmi: ni bilo onih edinstvenih barvnih prelivov z ono osnovno krvavo-rdečo barvo, ki je v takem nasprotju s sivo neposredno okolico. Vabljive so te barve in šop takšnega rejevega listja prekaša najlepše cvetje. Meščani ga cenijo in nabirajo kot okrasno listje. Tudi nekatere gomile krasijo šopi tega listja, mnogo bolj kot izredno drago cvetje
Izleti mladine
Naša mladina ni več vklenjena v vaško izživljanje, saj si lahko privošči sredstvo, ki je bilo vedno njen ideal — motorno vozilo in z njim obleti oddaljene kraje, kamor bi brez tega ne mogla. Kam vse gre, kaj jo zanima in kako vozi? Ta vprašanja zaskrbljajo starše, verjetno že malone \se starše mladostnikov, ker so na njihove prošnje končno popustili, jim dovolili nakup in če že ne avta. vsaj motorja ali vespe, večkrat s samozavestjo, da celo kot vajenci že nekaj zaslužijo. Kdo naj pogodi, kam v primernih prostih nedeljah zdrvi skupina «spe-ljancev«? To se da dognati iz njihovega razgovora, če mu morete prisluhniti.
Nedavno smo zvedeli, kje Je takšna skupina že nedvomno bila. Zelo je mladostnike mikal skrivnostna trdnjava uporniškega in roparskega viteza Erazma Predjamskega, ki se je v 15. stoletju na tako skrivnosten način dolgo upiral zasledovalcem. Ogledali so si njegov »brlog* v Predjami onkraj Razdrtega. Znana sta jim Postojnska in Škocjanska jama. Njihov načrt je obsežen in vključuje ogled krajev z zgodovinskimi, zemljepisnim* in drugimi posebnostmi. Zanimajo jih kraji in ljudje.
Takšni izleti so vredni priznanja in lahko trdimo, da je takšna radovednost zelo tvorna ter more služit. za zgled tudi odraslim. Edino,
MED
Med je znan že iz davnih časov in marsikje ga zgodovina omenja. Zakaj je zauži-vanje medu priporočljivo? Predvsem je med znan kot uspešno zdravilo v mnogih primerih.
Medu ne zaužlvamo ie zato, ker je sladek, pač pa zato, ker Je redilno in zdravilno sredstvo. Napredek in čas mu nista našla nadomestila. Med ni kemična sestavina, pač pa izloček čebeljinega želodčka, kjer mu je bilo dano živo stanje.
Da se «živo» stanje, ki je v prebavi nujno potrebno, ne zaduši, ne segrevajte medu preko 60 stop., ker se ob segrevanju zamorijo kvasnice, ki vršijo v prebavi važno nalogo.
Kdor pije čaj, mleko ali kavo z medom, naj pijači primeša medu šele, ko se je tekočina primemo ohladila.
V medu je 60—70% posebne vrste sladkorja. Sladkor, ki Je v medu. preide v kri brez posebnega procesa našega želodca ali črevesja Med-
tem ko so za prebavo zaužitega navadnega sladkorja potrebne kisline za njegovo razkrajanje, preden preide v kri. Zato povzroča želodcu in črevesju bolj ali manj naporno delo.
In prav zaradi lahke prebave je zauživanje medu priporočljivo kot redilno in zdravilno sredstvo. Ljudje ga še vedno premalo cenijo in upoštevajo. Zdravniki ga še vedno priporočajo.
Največ medu porabijo v Švici, Avstriji, Nemčiji in tudi Francozi ne zaostajajo. Večje količine uvažajo iz Jugoslavi-
• Vinogradniki! Kole za trte naročite pri Kmetijski zadrugi v Trstu — lil. Foscolo L. in njenih podružnicah.
je in tudi iz prekomorskih držav. Tudi pri nas, marsikatera gospodinja, ki pozna njegove dobre lastno; :i. postreže z medom domačim in posebno otrokom. Zakaj bi tudi ne? Športnikom in delavcem s težkim delom, zauživanje medu vrača izčrpane moči.
Tudi osebam, ki so zaposlene v preobilnem in napornem duševnem delu, kakor dijakom in drugim, je zauživanje medu koristno. Izmučeni živci se odpočijejo, umirijo, okrepčajo in glavobol, ki ob takih prilikah navadno sle--di, popusti.	_ —
Ne spiš? Preden se uležeš v postelje, vzemi 1 ali 2 žlici medu, samega ali na vodi in — sladko lahko noč! Srcu in trudnim srčnim mišicam je med uspešno krepčilo in hrana. In je posebno srcu vedno dobrodošel, kakor olje nežnim ležajem motorja.
Pri zdravllenju ran, hudih ozeblin, gnojnih ran je mazanje z medom neprecenljivo sredstvo. Gnojne rane se kmalu sčistijo. In še v mnogih drugih primerih se med dobro obnese.
Otrokom na zdravljenju, med na mleku, množi krvna telesca ter jim daje okrogla ličeca. Med vsebuje tudi železo in zato je priporočljiv slabokrvnim in bledičnim, čaj žajblja, timiana, cvetja detelje medenice z medom je izvrstno sredstvo, ki odganja katar in kroti sitem kašelj. Včasih je bil med v prodaji v vsaki lekarni.
Med se najbolje ohrani v steklenih posodah in v suhi shrambi. Pocinkane posode niso uporabne, ker postane med v njih čm. Med iz takih posod je strupen, zato neužiten.
In za dober tek! «Sendvič» za vse okuse. Poskusite: kruh namazan s surovim maslom in medom. Ce jih imate pri rokah, posujte še ščepec zmletih mandeljnov in malica bo gotova.
A-
že same stvarne razmere. Samo glejte gospodarstvo, kako preskakuje in tudi ruši državne meje. Mislim, da je za vsakega pametnega in poštenega človeka vedno večji gospodarski stik in navezanost med italijanskim in jugoslovanskim gospodarstvom — razveseljiv pojav. To pa pomeni, da bo treba za to in druge medsebojne stike sposobne ljudi, ki bodo znali oba jezika. Slovenci imate v tem ugoden položaj, ker s šolanjem obvladate oba jezika. Zdi se mi, da bi se mogli z lahkoto naučiti tudi drugih jezikov, še najlažje slovanskih, ki so vašemu sorodni.« Nato pa je nekam ironično dejal: «Ne morem pa razumeti, zakaj se Slovenci v družbi z Italijani tako izogibajo svojega jezika. Ne vem, a se mi zdi, da je to verjetno zaradi tega ker se tako hitro naučite tujega jezika. Tudi sem mislil, če ni to mogoče posledica nekega občutja manjvrednosti (inferiorita). Vi to gotovo bolje razumete. Odkrito pa vam povem, da mi prav nič ne do-pade, če govorijo Slovenci med seboj v našem jeziku. Rečem vam, da je že mene kot Italijana nekam sram. To je resno skraino grdo: in obsojajo mnogi demokratično misleči Italijani Tudi za nas bi bilo koristno. če bi bolj slišali in tudi govorili slovensko, posebno še v mladosti, ko se človek najhitreje nauči tujega jezika.«
Prijetno mi je bilo slišati Iskreno mnenje poštenega Italijana, ki živi med nami že dolgo let. Z njim se strinjajo vsi zavedni Slovenci. Ob tej priliki naj še omenimo nekatere naše trrovce in obrtnike, ki se v tem tudi preveč radi »spozabljajo«. Značilen je ta primer: kot imamo razumnega ali, če hočete, praktičnega trgovca Italijana, ki želi. da njegovi otroci znalo tudi slovensko, imamo, žal, trgovca Slovenca, ki ne smatra za potrebno, da bi njegovi otroci vsaj v trgovini — ki sloni «z vsemi štirimi« od slovenskih kupcev — govorili s slovenskimi odjemalci slovensko. To je šele pravo suženjstvo
F.
Nov gostinski obrat
Na Proseku imajo že nekaj dni nov, lepo urejen gostinski obrat. Znani gostilničar Vladi Lukša si je namreč zgradil novo hišo in ponovno odprl gostilno. Lukšova gostilna na Proseku je ena izmed najstarej-ših na Tržaškem, saj je bila odprta že pred več sto leti.
Nova stavba, ki je blizu prejšnje, katero so pred nekaj leti porušili za razširitev ceste, je moderno urejena. V pritličju in spodaj so gostinski prostori,
zgoraj pa zasebno stanovanje. Na dvorišče, kjer je obsežen prostor za parkiranje, sta dva vhoda, in sicer s ceste Opčine-Prosek in s ceste Trst-Prosek. Na dvorišču je tudi lep starinski vodnjak iz leta 1759. V pritličju so točilnica in bife, jedilnica, kuhinja in terasa, spodaj pa dve jedilnici.
Prostori so prijetni, postrežba dobra, priznana kuhinja, domače vino in specialitete.
..............n...........................................................................................................................•>->-■»...........
Z VRHA
Josipina Devetak
V ponedeljek popoldne so ob veliki udeležbi pokopali na Vrhu 69-letno Josipino Devetak, mater zavednih otrok, ki so bili pri partizanih in v koncentracijskih taboriščih. Pokojnica je bila vseskozi naša zvesta naročnica in čitateljica, prav tako tudi njeni otroci. Vse do zadnjega je bila zdrava in polna življenja. Lansko leto je bila v Pragi z izletom, ki ga je priredil naš list. Obiskala je znance, pri katerih je bila v begunstvu med
prvo svetovno vojno. Umrla je v ponedeljek zjutraj na svojem domu zavoljo srčne kapi.
Z OPČIN
Jožefa Vremec
V torek popoldne smo pokopali na domačem pokopališču Jožefo Vremec roj. Komar, po domače «Mežnarjevo». Se nekaj mesecev pa bi dočakala 90 let. Rojena je namreč bila 3. I. 1877 pri Fernetičih. Openci in okoličani, ki so jo dobro poznali, so jo cenili in spoštovali kot marljivo žensko in zavedno Slovenko. Izhajala je iz kmečke družine in je že od mladih let pomagala ter nosila mleko v Trst. Spoznala se je s Karlom Vremcem in kot nevesta prišla na Opčine. Imela je 9 otrok, od katerih je 6 še živih. Mož je bil več let v službi pri železnici, toda zaradi njegovega delovanja pri prosvetnem društvu in narodne zavednosti so ga pod fašizmom odpustili iz službe.
Pokojna uMežnarjeva« mamica je morala v svojem dolgem življenju mnogo pretrpeti. Sin Rudi je bil več let v fašističnih zaporih in konfinaciji, v «Bat-taglione speciale«, nato pa v partizanih, dve hčerki sta bili zaprti; nato je tudi naše kraje zajela osvobodilna borba, s katero so «Mežnarjevl» tesno sodelovali, čeprav so imeli v hiši Nemce.
Pevski zbor je za slovo od drage pokojnice zapel žalostin-ke. udeležba na pogrebu pa je pokazala, kako je bila pokoj-
nica priljubljena. Kljub visoki starosti ni nihče dvomil, da ne bo dočakala 90 in še več let, saj je bila vedno zdrava in čila. Sele pred nekaj meseci je začela bolehati, zadnje mesece pa je hudo trpela. Naj bo dragi pokojnici, ki smo Jo šteli med zveste čitatelje našega lista, lahka domača zemlja. Svojcem in sorodnikom naše sožalje.
SOČI ETA \I\ITIII\I' mm TECMCI
PODJETJE USTANOVLJENO 1. 1901
VIDEM (UDINE)
VIALE XXIII MARŽO, 34 - TELEF. 56-056
TRST (TRIESTE) VIA TRENTA OTTOBRE, 4
TELEFON 23418
HIGIENSKO-SAISITARM APARATI ZA KOPALNICE ŠKOLJKE ZA PRANJE POSODE IZ INOX JEKLA TOALETNE OMARICE IN DRUG PRIBOR ZA KOPALNICE
GORICA (GORIZIA)
PIAZZA
TELEFON 29-75
ORODJE
PIPE
PRODAJA PROIZVODOV PIRELLI SKF IN GF ELETRIČNE NAPRAVE (vrtalni stroji, smirkove plošče, aparati za ličenje itd.
PrlmuršTcI "dnevnik
Vreme včeraj: naj višja temperatura 9, najnižja 5.6, ob 19, uri 8; vlaga 60 odst., zračni tlak 1018.6 narašča, veter 8 km severovzhodnik, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16 9 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 13. novembra
Stanislav
Sonce vzide ob 7.01 in zatone ob 16,37, Dolžina dneva 9.36. Luna vzide ob 8.01 in zatone ob 17.03. Jutri, PONEDELJEK, 13. nov. Borislava
DVA TEDNA PRED VOLITVAMI
Govorniki iz osrednjih vodstev danes na govorniških tribunah
Matteotti in Dušan Hreščak (PSI-PSDI) v kinu «Ritz>, Aiicata in Miro Kapelj (KPl) v kinu «Nazionaie» - Minister Natali namesto Colomba za KD
Za danes, predzadnjo nedeljo | terosso podčrtal predvsem politični
pred volitvami, je napovedanih mnogo volilnih zborovanj, na kate. rih bodo govorili tudi vidni strankarski predstavniki iz osrednjih vodstev.
Združena socialistična stranka PSI-PSDI bo imela glavno zborovanje ob 11. uri v dvorani kina «Ritz», na katerem bo nastopil član centralnega vodstva Matteo Matteotti, ki odgovarja tudi za krajevne ustanove. Zborovanju bo predsedoval kandidat za pokrajinske volitve prof. Apih, občinski odbornik in kandidat za občinski svet Dušan Hreščak pa bo v slovenščini predstavil občinstvu Matteottija.
KPI bo imela glavno zborovanje ob isti uri v kinu «Nazionale». Govoril bo poslanec, član osrednjega vodstva KPI in ravnatelj «Unitž» Mario Aiicata ,ki prihaja v naše mesto naravnost iz Grosseta, kjer je v teh dneh obiskoval hudo prizadeta področja. Poslanec Aiicata bo zato prav gotovo posvetil del svojega govora prav tej katastrofi in odgovornostim vlade za težak položaj. Na zborovanju, ki mu bo predsedovala kandidatka za občinski svet Jole Burlo, bo v slovenščini govoril kandidat za pokrajinske volitve Miro Kapelj.
PSIUP bo imela svojo osrednjo predvolilno manifestacijo v kinu «Alabarda», kjer bodo predvajali film «Roke nad mestom-), govoril pa bo dr. Bruno Pincherle. Predvajanje filma se bo začela ob 10.30.
Na osrednjem zborovanju Krščanske demokracije, ki bo kot ostala zborovanja, ob 11. uri v kinu «Grattacielo» bi moral govoriti zakladni minister Colombo. Sinoči pa se je izvedelo, da bo na zborovanju govoril minister za trgovinsko mornarico Natali, ki prihaja s poplavljenih področij.
Včeraj je pokrajinski svetovalec KPI Giorgio Rossetti na Trgu Pon-
značaj volitev 7. t. m. Med drugim je levi center vsilil Trstu in če so nudi Tržačanom, da povedo, če so prepričani ali ne v rešitve, ki jih jelevi center vsilil Trstu in če so perspektive, ki se odpirajo krajevnemu gospodarstvu takšne, da bodo nudile jamstva delavcem in njihovim družinam«. Opozoril je na spremenjeno stališče KD glede vprašanja Sv. Marka in ((takojšnje pristajanje obeh socialističnih strank na teze dr. Botterija« ter dejal, da če stranke levega centra ne bodo izšle iz volitev premagane, bo osrednja vlada pooblaščena domne. vati, da so Tržačani zadovoljni z nedavnimi sklepi CIPE in bo začela z dejansko likvidacijo ladjedelnice in FMSA.
Slovenska skupnost je imela včeraj shode v Mačkovijah, Dolini in Boljuncu. Na njih je govoril Drago Stoka, ki je orisal idejni in delovni program stranke. Delo Slovenske skupnosti gre v dvojno smer: 1. boj za priznanje naših pravic in njihovo uzakonitev ter o-krepitev narodne zavesti in 2. reševanje raznih praktičnih vprašanj v korist naše manjšine in področja, na katerem živimo. Pri podrobni analizi vprašanj, ki tarejo našo narodno skupnost, je govornik o-meml predvsem slovensko šolstvo, ki je še vedno pravno in dejansko neurejeno, ter razlaščevanje slovenske zemlje po Zavodu za industrijsko pristanišče. Iz ravnanja te u-stanove je razvidno, da ta namerava odvzeti še zadnjo ravninsko zemljo in številne domačije. Dalje se je Štoka zavzel za čim tesneiše stike z matično državo, zlasti s Slovenijo, kajti to je eno glavnih sredstev za ohranitev slovenske skupnosti v zarrteistvu.
Za PSIUP je včeraj prvič nastopil na javnem zborovanju v sedanji -kampanji dr. Bruno Pincherle, ki je govoril na Trgu Goldoni. Dr. Pincherle je govoril o postopnem odvzemanju ugleda občinskemu svetu s strani KD in strani levega centra ter se zlasti zadržal pri urbanističnih vprašanjih in vprašanjih Acegata, pri čemer je spomnil, da je nedavni sklep o podjetju za predelovanje smeti povsem enak sklepu pred štirimi leti, tudi tedaj neposredno pred volitvami, ki pa je ostal mrtva črka. Pozval je volivce naj glasujejo tako, da se bo občinski svet končno vrnil v njiho. ve roke.
Ezio Martone pa je dejal med drugim, da je združitev me3 Psihi PSDI bila ((operacija na vrhu z izključitvijo volje vpisanih članov«. Direktna posledica tega je bila pripravno prisiljenje kandidatov liste PSI-PSDI da podpišejo predhodne odstope, da bi bila tako zajamčena izvolitev oseb, ki so pogodu obema tajništvoma.
CENE Nfl DROBNO V OKTOBRU V TRSTU
Zaradi izredno visokih cen prodajo mesnice manj mesa
Baje grozijo mesarji s protestno zaporo proti kupovanju mesa onstran meje in na Goriškem
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabi vsa prosvetna društva, njihove predsednike, odbornike in člane ter ostalo slovensko javnost, da obiščejo danes ob 16. uri predstavo Slovenskega gledališča
NA DNU
katere čisti izkupiček je namenjen prizadetim po katastrofalnih poplavah.
Pridružimo se plemeniti pobudi našega gledališča.
Tajnik. E. Švab Predsednik: dr. R. Hlavaty
Vstopnina enotna: 1000 lir, dijaki 300 Ur.
DANAŠNJA ZBOROVANJA
Slovenska skupnost: ob 9.45 v Nabrežini pred cerkvijo, ob 11. v Križu na trgu pred cerkvijo, ob 12 v šempolaju.
PSIUP: ob 10.30 v kinu «Alabar-da» predvajanje filma «Roke nad mestom« z uvodnim govorom dr. Bruna Pincherla, ob 15.30 v Devinu (Francesco Franco), ob 17. na Proseku (Francesco Franco), ob 18.30 na Trgu Goldoni (Ezio Martone).
PSI-PSDI: ob 11. v kinu «Ritz» -bivši «Arcobaleno» (posl. Matteotti), ob 11. v Dolini (Arnaldo Pitto-ni in Lucijan Volk); ob 17.30 v Dra gi (Lucijan Volk), ob 17. v Gročani (Lucijan Volk).
KPI: ob 11. v kinu «Nazionale» (Mario Aiicata), ob 15. v Lonjerju (Jelka Grbec in Dario Supancic), ob 16. v Borštu (Pizziga Silverio), ob 17. v Ricmanjih (Pizziga), ob 18. v Logu (Pizziga).
Minister Natali na srečanju pri KD «Trst jutri»
V palači Diana, kjer ima svoj sedež sekcija demokrščanske stranke za tržaško pokrajino, je bilo sinoči napovedano srečanje o go spodarskih problemih našega področja z naslovom «Trst jutri« («Trie-ste domani«), ki sledi za nekaj tednov podobnemu srečanju na temo «Trst danes« («Trieste oggi»). Sinočnjemu zasedanju je predsedoval minister za trgovinsko mornarico Natali, ki bo danes zaključil svoj obisk v našem mestu s političnim govorom v okviru predvolilne kampanje. Včeraj popoldne se je minister sestal s pokrajinskim tajnikom krščansko demokratske stranke, s tržaškim županom in predsednikom trgovinske zbornice Cai-dassijem, s katerimi se je zadržal v daljšem razgovoru, ki se je sukal okoli nekaterih izmed najbolj perečih vprašanj današnjega gospodarskega ustroja tržaške pokrajine in dežela Furlanije-Julijske krajine. Tako so politiki vzeli v pretres predvsem vprašanje pristaniškega prometa in pomorskih zvez z našim pristaniščem.
* Ravnateljstvo avtofilotramvaj-ske službe ACEGAT sporoča, da bosta od danes, 13. t.m. dalje izhodiščni postaji prog «24» in «30», ki sta sedaj na Trgu Liberta v bližini kolodvorske restavracije, prestavljeni ob javni vrt pred občinsko , menzo.
........ n...........................
NADALJUJE SE AKCIJA ZA POPLAVLJENCE
Bo včeraj 3,5 milijona lir in še dva tovornjaka blaga
Okrožnica vladnega komisarja javnim ustanovam, velikim podjetjem, bankam itd.
Plemenita solidarnostna akcija za zbiranje sredstev za poplavljence v naši deželi, se je z nezmanjšano zavzetostjo tržaškega prebivalstva nadaljevala tudi včeraj. Do 18.30 so r.a vseh zbirnih središčih v Trstu, ki jih je odprl Rdeči križ zbrali 3.447.155 lir. Med večjimi prispevki naj omenimo naslednje: Ermi-r.ija in Romano Vitas 100.000 lir, Mariano Ferretti 100.000, B. Gior-gini 50.000, Giana Corsi 30.000 itd.
Poleg tega je bilo včeraj zbranega tudi mnogo raznovrstnega blaga, zdravil in živil. Med drugimi so darovali Magazzini Trleste 10 odej, mnogo trikotaže, nogavic tpr brisač, trgovina Depinguente vec moških in ženskih oblek, Sklad Su-ban - Tržaški arzenal 7 zavoiev oblači! itd.
ZBrAhb Btdgb sta včeraj odpeljala
Nazionale 15.00 «La battaglia del giganti« Todd A-O 70 mm, Technico-
----------------------- ,-------------------------. v-..	™	lor. Henry Fonda,"-Robb« Shavv,
p n I7Q,W| a,r znanega soterja«
Cene v prodaji na drobno v oktobru so bile precej spremenljive. Po eni strani so razna živila, katerih cene stalno naraščajo, po drugi pa so cene nekaterih sezonskih živil padle. Toda cene govejega in telečjega mesa so še vedno predmet razprav tudi v pristojnih gospodarskih krogih. Ni nobena skrivnost, da so cene mesa v Trstu sorazmerno zelo visoke. Zato tudi mno gi Tržačani kupujejo meso onstran meje in v goriški pokrajini zlasti v Tržiču, kjer so cene za več sto lir pri kilogramu nižje kot v Trstu. Poleg tega pa hodijo mnogi Tržačani v goriško in videmsko pokrajino kupovat tudi tekstilno blago, ker je tam cenejše.
Tržaški mesarji se stalno pritožujejo proti temu pojavu, češ da prodajo vedno manj mesa in da so mnoge mesnice na robu propada, ter baje napovedujejo protestno zaporo mesnic proti nakupu mesa zunaj Trsta. Hkrati pa mesarji pozabljajo, da morajo tržaške družine gledati tudi na svoje koristi, da potrošniki kupujejo blago tam, kjer je cenejše in da bi se morali pogovoriti med seboj, kako bi uskladili cene mesa vsaj s cenami v goriški pokrajini. Dokler bodo držali tako visoke cene, je gotovo, da bo čimveč ljudi skušalo kupiti meso tam, kjer je bolj poceni.
V oktobru se je ponovno zvišala cena sira «parmiggiano reggia-no», ki je dosegla že 2200 lir za kg. Po drugi strani pa se pričakuje, da se bo kmalu znižala cena olivnega olja, na osnovi sklepov EGS o cenah na drobno raznih živil. Zdi se, da se bo cena olivnega olja znižala za okrog 150 lir pri Etru.
Občinski redarji so tudi v preteklem mesecu zaplenili precej živil ljudem, ki so jih prodajali brez dovoljenja. Prav tako so zaplenili
Obvestilo krvodajalcem
V pričakovanju letnega občnega zbora, ki bo 11. decembra, vabi vodstveni svet združenja dajalcev krvi v Trstu vse svoje člane, ki želijo predložiti svojo kandidaturo za Izvolitev volilnega odbora, naj se javijo v tajništvu združenja od 14. do 19. novembra, vsak dan od 17.30 do 19.30 ure.
razne industrijske izdelke, kot ure in transistorje, ki jih »kramarji« brez dovoljenja prodajajo zlasti o-krog Ponteroša.
je odpeljal 61 zavojev qdej, žimnic in živeža v občine Tor-viscosa, San Giorgio dl Nogaro in'*' druge, drugi pa je odpeljal 85 zavojev v Oglej.
Vladni komisar za deželo in tržaški prefekt dr. Cappellini je včeraj poslal posebno okrožnico raznim javnim ustanovam, velikim podjetjem, bankam in drugim u-stanovam, v kateri jih poziva naj dajo pobudo ali pa naj spodbujajo k nadaljnjemu zbiranju ori-spvekov za žrtve katastrofalnih 'poplav.
Kot poročamo tudi na drugem mestu bo danes v Kulturnem domu Slovensko gledališče uprizorilo dramo «Na dnu«, katere dobiček je namenjen za poplavljence
da bi se izognil trčenju v avto svetle barve, ki je s parkirnega prostora zavil na levo in zavozil proti središču. Zaradi nenadnega manevra je Zorc izgubil oblast nad motorjem in z vso silo treščil v ustavljeni motofurgon ape, ki je bil parkiran na desni. Zaradi silovitega trčenja je Zorc padel z motorja in si pri tem zlomil desno stegnenico ter se pobil po levi ličnici. Ponesrečenca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti 40 dni.
Zorc je povedal, da se je neznani avtomobilist po nesreči oddaljil, ne da bi mu priskočil na pomoč.. O zadevi so bili obveščeni karabinjerji s postaje V Ul-.-‘Navali, ki so
ar.. JtJtiViUdctiah
Prevrnil se je
z motornega kolesa
!
Sindikalni predstavniki iz Primorske v Modcni
Včeraj zjutraj je odpotovala v Modeno delegacija obalnega dela Slovenije. Delegacijo sestavljajo predsedniki sindikalnega sveta Kopra, Pirana, Sežane in Nove Gorice. Delegacija bo ostala v Mode-ni nekaj dni na vabilo CGIL, UIL in CISL. Italijanski sindikalisti so letos poleti obiskali Slovensko Primorje kot gosti sindikalnih organizacij tega področja. Slovenska delegacija bo v Modeni obiskala več podjetij in se pogovarjala s sindikalnimi predstavniki.
Nočna nesreča v Ul. Broletto
Včeraj ponoči je v Ul. Broletto 23-letni mehanik Franco Zorc iz Ul. Soncini 169 postal žrtev prometne nesreče. Na motorju TS 28841 se je peljal proti Skednju, ko pa je privozil do delavnice žerjavov in mostov ladjedelnice Sv. Marka, je moral nenadoma zaviti na desno,
Jadranka in Jean Granier se prisrčno zahvaljujeta pevskemu zboru «Jacobus Gal-lust za izkazano čast. Hvala tudi upravi in uredništvu Primorskega dnevnika za čestitke.
Resolucija Slovenske skupnosti proti novim razlastitvam za EPIT
Tajništvo Slovenske skupnosti je včeraj sprejelo resolucijo v zvezi z izjavami predsednika EPIT dr. Ce-covinija na javni konferenci o novih razlastitvah. Resolucija se glasi:
«Predsednik Ustanove za industrijsko pristanišče v Trstu (EPIT) je na javni konferenci napovedal novo razširitev industrijskega področja za 1.750.000 kvadratnih metrov v dolinski občini, za 680.000 v miljski ter v tržaški za 220.000 kvadratnih metrov. V dolinski občini gre očividno za zemljišča med Dolino in Boljuncem. Odvzeti hočejo torej še zadnja ravninska zemljišča in številne domačije.
Predsednik EPIT je na isti konferenci izjavil, da ima Ustanova kljub velikim režijskim stroškom e-no milijardo lir čistega dobička. Ni dvoma, da je prišel ta čisti dobiček v blagajno EPIT s prodajanjem razlaščenih zemljišč industrij-cem po znatno višjih cenah, kot jih je ustanova plačevala razlaščencem.
Po vsem videzu se pripravljajo razlastitve na stari način.
Slovenska skupnost ugotavlja, da Pristaniška ustanova še ni ustregla zahtevi, naj se zemljišča, ki ležijo med Domjom in Logom pod Ricmanji. izključijo iz njenega območja, ker to področje ne služi industriji.
Ker bi nameravana razlastitev tako obsežne površine zadala usoden udarec domačemu gospodarstvu in narodnostni sestavi dolinske občine, Slovenska Skupnost
1.	protestira proti nameravani novi razlastitvi,
2.	zahteva naj se predel med Domjom in Logom izključi iz območja ustanove EPIT,
3.	poziva vse stranke, organiza-
cije in oblastna, naj podprejo napore prizadetih, tako posameznikov kot skupnosti, za zaščito njihovih, Nivia Colomban, težak Dario Soban gospodarskih, socialnih in narod- in gospodinja Elena Danieli, dela-nostnih koristi ter pravic.»	I vec Franco Cadoi in uradnica Ro-
V Ul. Piavi p. blizu zastopstva Grandi-Fiat se je sinoči ponesrečil 31-letni tesar Mario Gellini iz Milj, Sv. Barbara 2. Peljal se je proti domu na motornem kolesu, nenadoma je iz nepojasnjenih razlogov zavozil na kraj cestišča in s spodnjim delom motornega kolesa dregnil d rob pločnika. Zaradi sunka se je prevrnil z motorja ter se pri tem pobil in ranil po glavi, čelu, desni roki in nogi.
Ponesrečenca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek. Gellini se bo moral zdraviti 8 dni.
Druga premiera v «Verdiju» «Cosi fan tutte» je tudi izvrstna predstava
včeraj zvečer smo Imeli v gledališču «Verdi» že drugo premiero v tej operni sezoni. Na. sporedu je bila Mozartova opera «Cosl fan tut. te», ki očitno uživa pri občinstvu in vodstvu gledališča posebno naklonjenost, saj se v povojnem času, sedaj žfi tretjič izvaja. In .lahko rečemo, da id• relativna pogostnost nikakor ni napačna, saj je v dobri izvedbi zares užitek, poslušati to delo, že samo dejstvo, da opera živi in se uprizarja naprej, je dokaz, da je Mozart le ustvaril s tem delom .pravo glasbeno umetnino in da imajo prav tisti, ki jo postavljajo v vrsto njegovih mi-boljših del.
Taka v začetku je treba poudariti, da je letošnja tržaška uprizoritev na zelo dostojni višini, tako da more zadovoljiti vsakega zahtevnega poslušalca. Oliviero de Fa-britiis, ki je komaj nekaj dni prej postavil na oder skoraj nepoznano Verdijevo opero, je v Mozartovi operi izluščil in obdelal vse finese, ki so tako tipične za tega avtorja. In takoj moramo dodati, da je imel na razpolago šesterico pevk in pevcev, ki so se znali prav vživeti v mozartovsko glasbo. Težko si je zamisliti boljšo Despino, ki ji je dala Edith Martelli s svojo iskrivo živahnostjo zares vlogi primerno podobo, pri čemer pa se je še odlikovala s petjem dovršene pevke. Tudi Franca Mattiucci kot Dorabella nam je ugajala s svojim mehkim lepim glasom, nekoliko manj pa Lois Alba kot Fiordiligi, katere pevska tehnika še ni dovolj izdelana, da bi lahko pela brez težav v vseh legah, ki se za njeno vlogo zahtevajo. Luigi Alva pa je kot nalašč za vlogo Ferranda in je zlasti arijo «Un’aura amorosa» zapel z vsem občutkom in pravim mojstrstvom. Njegov dostojen partner kot Guglielmo je bil Itenato Cesari, pevsko in kot pojava pa je bil brezhiben Paolo Montarsolo kot stari filozof Don Alfonso.
Občinstvo je izvajalcem večkrat ploskalo na odprti sceni ter tudi na koncu z dolgim ploskanjem o-titno pokazalo, da je bilo s predstavo zadovoljno.
Danes popoldne je na sporedu prva ponovitev «Atile».
Gledaljšča
* Občina sporoča, da bo danes glavna ribarnica odprta za občinstvo od 8. do 12. ure.
Sola Glasbene matice v Trstu. Vaje mladinskega pevskega zbora v Nabrežini se bodo pričele v sredo 16, t.m. ob 15. uri v prostoru Glasbene šole. Vabimo k udeležbi tudi pevce, ki ne obiskujejo Sole Glasbene matice.
Kino
c Veleposlanik Italije v Beogradu
Ducci se je včeraj ob 11. uri v vladni palači sestal z vladnim komisarjem dr. Cappellini jem. Ob 17. uri je vladni komisar sprejel bivšega direktorja Italijanske kreditne banke dr. Leonesija.
Kulturni večer na Opčinah
Sinoči je bil v prosvetnem domu na Opčinah kulturni večer, ki ga je priredil odbor za upravo Prosvetnega doma. Na sporedu sta bila koncert pevskega zbora »Svoboda* iz Sežane in nastop domače dramske skupine, ki je uprizorila enodejanko A. Čehova »Medved«, ki je zelo ugajala občinstvu. Nastopili so Pavla Kramarjeva, Stanko Hrovatin in Drago Gorup.
Sledil je nastop pevskega zbora iz Sežane, ki ga je vodil Evgen Prinčič. Pod njegovim vodstvom je I zbor zapel kar 14 pesmi, in sicer: Bori, O kresu, Planike, Pisemce, Tari-bari, U boj, Pesem o svobodi, Bolen mi leži, Teče mi vodica, Nocoj pa oh nocoj, Plovi, plovi, Kolo in Žabe.
Občinstvo je s ploskanjem nagradilo pevce za vsako pesem posebej, zlasti pa ob zaključku koncerta. V imenu odbora je Stanka Hrovatin podarila gostom šop nageljnov, se jim lepo zahvalila ter izrazila željo, da bi si taka gostovanja še sledila.	]
Ntiiiinri
geli.
Excelsior 14.00 «Viaggio allucinante«
- Barve De Luxe. Stephen Boyd, Ra-uuel VVelch.
Penice 14.30 «Ne onore ne gloria« Techmcolor. Alain Delon, Claudia Cardinale.
Eden' M.00 «La calda preda« East-mancolor. Jane Fonda. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Tretji teden.
Graitacielo 14.30 «Come rubare un rbUtone di dollari... e vivere feli ci» Technicolor. Audrey Hepburn. Ritz (Ul. S. Francesco 10) 14.00 «Per pochi dollari ancora« Technicolor. Giuliano Gemma.
Alabarda 14.30 «Ya<nkee» \Vestern v technlcolorju. Philippe Leroy, Mi. rella Martino. Prepovedano mladi ni pod 14. letom.
Filodrammatico 13.45 «Signore e sl-j gnori« Virna Lisi, Gastone Mo-i schio. Prepovedano mladini pod 18 letom.
Cristallo 14.30 «Una splendida cana-glia» Technicolor. Sean Connery. Prepovedano mladini pod 14. letom] Aurora 15,00 «La caccia«.
Garibaldi 14.30 «Starhlack» Technicolor. Robert VVood.
Capitol 15.00 «My Fair Lady» Tech. mcolor. Todd A-0 Audre> Hepburn.
Impero 15.00 «E! Greco«.
Moderno 14.30 «Quel nostro grande ^ amore« Technicolor. Sara Montiel, Vittono Veneto 14.30 ((Cincinnati Kid« Metrocolor. Steve Mac Quenn, Ann Margret,
Ideale 14.30 «Matrimonio alla fran-cese« Michele Mercier, Robert Hos-sein.
Astra 15.00 «Viva Maria« Technicolor. Brigitte Bardot.
Abbazia 14,30 «La meravigliosa Angelica« Technicolor. Michele Mercier Robert Hossein.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
«Na dnu»
za poplavljence
Slovensko gledališče bo danes ob 16. uri uprizorilo v Kulturnem domu dramo Gorkega «Na dnu«. Cisti dobiček je namenjen za poplavljence.
V pripravi dve Mrožkovi enodejanki v mali dvorani.
VERDI
Druga predstava «Alila»
Danes popoldne ob 16. uri bo v gledališču Verdi druga predstava Verdijeve opere »Atila« za dnevni red v vseh prostorih z istimi nasto. pajočimi kot pri prvi predstavi.
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za današnjo predstavo, jutri pa se bo začela prodaja vstopnic za drugo predstavo Mozartove opere «Cosi fan tutte« ki bo v torek ob 20.30 za red B v parterju i.n ložah ter za red Ana gale-rijan in balkonih.
Koncert za poplavljence
Dirigent Oliviero de Fabritlis, u-metniki pevci in drugi, orkester in zbor gledališča Verdi, ki so zaposle. ni s predstavami oper «Atila» in «Co-si fan tutte« bodo izrazili svojo solidarnost s prebivalstvom, ki so ga prizadele poplave, s simfonično-vokal-nim koncertom, ki bo v gledališču Verdi v četrtek ob 21. uri. Celotni inkaso bo šel za poplavljence.
Program koncerta bo obsegal skladbe Rossinija, Donizettija in Verdija.
Nadaljuje se prodaja vstopnic za dnevno predstavo Verdijeve opere ((Atila«, ki bo danes ob 16. uri z istimi nastopajočimi kot pri prvi predstavi.
TEATRO STAB1LE Zadnje predstave fHenrika IV.»
Danes popoldne ob 16.30 zadnja predstava Pirandeillove drame ((Henrik IV » v izvedbi Renza Riccija, Eve Magni in igralcev tržaškega Teatra Stabile Režija Giuseppe Maffioli.
V pripravi je Goldonijeva komedija «Sior Tonin Bellagrazia« (II Frap-patore).
Slovensko gledališče v Trstu
Vljudno vabi cenjeno občinstvo, da se udeleži izredne predstave M. GORKEGA «NA DNU«, ki bo danes, 13. novembra, ob 16. uri v Kulturnem domu. čisti dobiček je namenjen prizadetim po katastrofalnih poplavah v Italiji.
V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA
V	četrtek, 17. t. m. ob 21. uri (premierski abonma)
V	soboto, 19. t. m. ob 21. uri (abonma I. ponovitev, sindikalni in invalidski)
V	sredo, 23. t. m. ob 20. uri (študentski abonma)
SIawomir Mrožek
ČAROBNA NOČ
Prevod: UROŠ KRAIGHER Osebe:
Dragi gospod kolega —
Alojz Milič
Gospod kolega —
Stane Starešinič Tretja oseba —
Lidija Kozlovičeva
STRIP-TEASE
Prevod:
ZDENKA ŠKERLJ-JERMANOVA
Gospod I. — stane Starešinič Gospod II. — Alojz Milič
Režija:	BRANKO GOMBAČ
Scena: MITJA RACE
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
KONCERT V GERMANSKEM KULTURNEM INŠTITUTU Za svoj drugi koncert v sezoni je Germanski kulturni inštitut povabil Komorni orkester iz Kolna, ki se bo danes popoldne ob 17] uri predstavil s programom baročne glasbe. Ansambel je bil ustanov ljen 1. 1960 in ga vodi Helmut Mul ler-Brtihl. Na programu nedeljske ga koncerta so skladbe Handla, Telemananna, Haydna, Vivaldija in J. S. Bacha.
* * *
Danes ob 16. uri bo v Germanskem kulturnem inštitutu (Ul. Coroneo 15) odprta razstava del slikarja JoagJaiipaEfarla Friedricha. .Razstava ima naslov Akvareli iz Italije in Makedonije. Odprta bo vse do 28. novembra, in to vsak dan od 17. do 20. ure v delavnikih (razen sobote).
ZAJAMČENO ZLATO 18 KARATOV GRAM PO 700 LIR
DOBITE V
ZLATARNI IN URARNI
F A NO
TRST, UL. MAZZINI, 49
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi
TEČAJ
MODERNIH
PLESOV
ki obsega dvanajst vaj po dve uri in sicer SOFT BEAT, JUMP BEAT, 007, WILSON, JERK, MONKISS, BOY-BOY, JIMY, MANHATTAN, VULLY-BULLY.
Tečaj ho vodil plesni učitelj IVAN PODGORELEC
Vpisovanje ves naslednji teden od 14. do 19. novembra na Slovenski prosvetni zvezi (Ul. Geppa 9, tel. 31-119) v uradnih urah in zvečer v Slovenskem klubu.
Tečaj bo, če bo vpisanih vsaj trideset udeležencev.
Slovenski klub priredi v torek, 15. t.m. ob 20.30 v Ul. Geppa
predavanje
Bojana Pavletiča
«Pomen
slovenskih športnih iger za zamejske Slovence»
Vljudno vabljeni I
P.d. «Slavko Škamperle«
vabi vse člane in prijatelje na predavanje prof. , dr, Fganca Habeta
OD POSTOJNE DO KARPATOV
ki bo dne 17. nov. ob 20.30 v društvu na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska cesta štev. 7.
ZLATARHA (IRARHA
F A NO
TRST, PASSO S. GIOVANNI, 1
VERIŽICE, PRSTANI, ZAPESTNICE,
URE NAJBOLJŠIH ŠVICARSKIH ZNAMK
POPUST 10 %
ŠIVALNI
STROJI
novi in rabljeni
»SINGER«, «NAUMANN», avtomatični zig-zag, omarice, nadomestni deli pri COSULLI, Via Manzonli I
ZLATARNA
urarna
S. VAGLICA
TRST, Ponte delia Fabbra. 1 (Trg Goldoni)
•	URE OD 5.000 LIR DAlJ®
•	ROČNA OBDELAVA ZLATA PO NEPREKOSLJIVIH CENAH —
K 18 Z JAMSTVOM
Elettrodomestici — Brusini —
•	PRALNI STROJI
•	ELEKTRIČNI GOSPODINJSKI STROJI
TRST — UL. BATTISTI 20
CATTALAN A.
Trst, Ul. Martiri delia Libertt,2
O
—	ploščice za zidno prevlek0 in kritje podov
—	higiensko-sanitami predme#
—	pritikline za kopalnice
—	vodne pipe
—	hladilniki in pralni stroji
Mali oglasi
NAD STO LET STARA
GOSTILNA
VLADI LUXA
NA PROSEKU
SE PRIPOROČA ZA OBISK V SVOJIH NOVIH PROSTORIH
.........................................................(mi1............................................................................
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE -----------------------
Dne 12. novembra 1966 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 9 oseb.,	• . r ,-
Včeraj-danes
UMRLI SO:	76-Ietna Annunziata
Del Pa uta vd. Rossellmi, 72-letna Innocenta Padovan vd. Del Fabbro, 78.letna Filomena Zebokin vd. Mi-cheli, 86-letna Nicoletta Bradamante vd. Rismondo, 74-letni Arturo 'Stan-cher, 78-letna Maria por, Bardelli, 77-letni Carmlne D’Alessandro, 75-letni Luigi Varinl, 77Jetni Argeo Fe-llci.
OKLICI: Klepar Alberto Ulcigrai In delavka Gina Pavatich, finančni podčastnik Salvatore Tallarlco in prodajalka Maria Viti, mizar Livio Ro-vere in gospodinja Mirella Torrisi, študent Pierangelo Gallinotti in gospodinja Marisa Pertout, mizar Clau-dio Mioriii in prodajalka Annunzia-ta Sirena - Chiarella, zdravnik Lu-cio Bonivento in učiteljica Viviana Messerotti, klepar Franco Romagnoli in gospodinja Cosima Berlingerio, delavec Guiro Cernich in delavka
sella Galiicchlo. častnik Umberto De Lucu in gospodinja Rossanna D’Ora-zio, kopališki uslužbenec Manino Ve-ronese in gospodinja Ines Rožanec, pleskar Claudio Pizzamus in gospodinja Franca Balde, prodajalec Luigi C a rlini in gospodinja Steila Orsi, kuhar Alfonso VVeibel in kemičarka Antonia Roma, gasilec Enzo Rigato in gospodinja Fioretta Turco. študent Roberto Stalio in uradnica Maria Grazia Sancin, trgovec Giovanni Camoni in gospodinja Antonia Adami, delavec Bruno Robusti in delavka Fedora Zabbia, barist Giordano Glacaz in gospodinja Valeria Tubet-ti, uradnik Duilio Delbetlo in uradnica Lucilla Sabo, prodajalec Rober. to Metz in prodajalka Maria Ricco-bon, uradnik Ruggero Lokar in u-radnica Rita Zanfabro, težak Aldo Mazzer in šivilja Maria Borroni, mehanik Michele Trizio in uradnica Marina Racman, uradnik Elvino Bicci in uradnica Eleonora Matteini, pomorščak Giorgio Camassa in proda-
jalka Loredana Tenclc, pomorščak Francesco Trani in gospodinja Ro-setta Ivankovič, karabinjer Piero Fa-rfna in gospodinja Bruna Stefanln, šofer Luciano Finotto in gospodinja Eugenia Zanon.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ul, Commerciaie 26; Vielmetti, Borzni trg 12; G Papa Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz); ‘ NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8 30)
Ali Alabarda, Ul, dellTstrla 7; Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan)-de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Mizzan, Trg Venezia 2
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAVNIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefonirati na št, 90-235.
LOTERIJA
BARI	75	26	73	65	21
CAGLIARI	53	76	25	44	29
FIRENCE	57	86	62	27	70
GENOVA	83	76	58	2	4
MILAN	31 36 80 90 22
NEAPELJ	47	77	24	76	70
PALERMO	77	71	65
RIM	4	66	14
TURIN	18	2	63
BENETKE	14	86	69
ENALOTTO
2 X X 2 X X 211 Kvote:	12 točk — 9,710.000 lir,
11 točk — 383.300 Ur, 10 točk — 22.200 lir.
16
1
23
11
KRZNA vseh vrst. elegantna, boljša vrsta: plašči, krzneni šali ln kute ter okraski ln klobuki. Izredno nizke cene. Pelllcceria CERVO, Ul. XX. Settembre, 16.
TRGOVINA pohištva Bruno — oprema za kuhinje in dnevne sobe iz for-mlke. Lastna izdelava. Fonderia št. 3 (blizu bolnice).
• CITROEN« — Samaritani In Mlceu
— Servis v Ulici K!ttmayer 4-a. Razstava tn prodaja avto potrebščin v Ulici Glulla 41.
ISCEMo 16-letno dekle za prodajal, ko električnih kuhinjskih predmetov v centru mesta. Naslov na upravi lista, Ul. S« Francesco 20. Tel. 37.338
KUPIM vsa vrata za «Topolino» — «Glardineta» 1950. Naslov:	Bobnar
Janez, Godešič št, 49, p. Škofja Loka.
VAJENKO 15-16 let staro z znanjem slovenščine išče tvrdka AVANZO, Corso I tali a, 17,
VEDEZEVALKA — grafologinja Stel. la Fonda, Ul. Ginnastica 34, sprejema od 15. do 19. ure razen praznikov — govori samo italijanski.
PRODAM kompletno opremo za jedilnico. Izredna priložnost. Telefonirati na 93-115 od 14. do 16.30.
P E t L U X
TRST, UL. UDINE 4l (200 m od glavne postaje)
TORBICE «SKAJ» OD L 10°° DALJE
DEŽNIKI FANTAZIJA NYLOtf OD L 1000 DALJE POSEBNI POPUSTU
TRŽAŠKA KNJIGARNA
rr»t - Ul. av. Frančišku 20 'I (Teinu 01.71)2
Novo:
Trdina:
Besedna umetnost I 1.100 Ur
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob Gombača daruje Antonija Pečar '• £ lir za Dijaško matico. Milko Bog*1 s Proseka daruje 1.000 lir za ško matico. V počastitev spotn,|n pok, bratranca Josipa Albertija pok. Ivana Sanoina daruje A15>er,ie Tul 2000 Jtr za Športno zdruJ® 1 Bor.	J
Ob 6. obletnici smrti Ivice darujeta družini Škerlj in Sahc 2.000 lir za Dijaško matico.
Ob tretji obletnici smrti Pertota darujejo svojci 2.500 *1rnrt. Dijaško matico in 2,500 Ur za SP°' no združenje «BOR».
ZAHVALA
Slovensko gospodarsko združe^. izreka Vladi Rupena globoko lje ob izgubi njene matere.
Z A II V A L A
Ki
Iskreno se zahavljujemo vseffl, ... so na kateri koli način počasi* spomin in spremili k večnem0, čitku našega dragega moža, °ce in nonota
Jožefa Sirka
žalujoča druži«1*
Sv. Križ, 13. nov. 1966
12 2
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo nlvan Cankar«
obvešča, da bo jutri, v ponedeljek ob 20.45 odborova seja,
V	četrtek 17. t.m, ob 15.30 bo v dvorani p. d. «Ivan Cankar« začetek telovadbe za otroke. Prosimo točnost.
V	soboto 19. t.m. ob 21, url bo v društvenih prostorih p, d. «Ivan Cankar« družabni večer za člane in udeležence Slovenskih športnih Iger, — Vabljeni vsi!
zahvala
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage mame
JOŽEFE VREMEC roj. KOMAR
Posebno se zahvaljujemo pevcem, darovalcem vencev i« cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin pokojne in jo spremili na zadnji poti.
Žalujoče hčere in sinova:	Karla, Ema,
Pepi, Aleksandra, Rudi in Vera z družinami
Opčine, Koper, Verona, 13. novembra 1966
ZAHVALA
vsem, ki so sočustvovali z nami in spremili 11. t. m. na zadnji poti našo drago
BERTO
Ricmanje, 13. novembra 1966
Družini Papa in Deganc
SESTANEK NA 0DB0RN1ŠTVU ZA KRAJEVNE UPRAVE V VIDMU
Furlanski gospodarstveniki zahtevajo pospešenje ukrepov za povračilo škode
Doslej niso prejeli odškodnine niti za škodo, ki so jo utrpeli ob lanski povodnji . Zagotovila dr. Berzantija
gospodarskih združenj pokrajine je bil na de-iw.. odborništvu kraievnlh u-
Pr&v"',* ,ydborništvu krajevnih u-h ,v.'{'dmu sestanek, ki so se Odhnl. predsednik deželnega ]V]\a Berzanti, deželni odborniki ftinkcio“'-..Marpiller0’ ln- Tripani,
p„^^rji pristojnih odporništev ■
•tejSTi-^tslj združenja indu
Sfe^Jsm^^ldstavnik združenja
S^telkov
furlanskih’ z ravnateljem
združenja
«r - -
t« c-°v z desnega brega Tilmen-
iz Vidma dr. Grillo, pred-nja odposlancev tega združe-<i«nrw. Tolmeča Frontali in iz Por-Sj!?, Aldrighetti, predstavnik ii pJr*Y iz Vidma vitez Miccoli in Ijjjvraenona Fracas, predstavnik Bit “J~arJev in hotelirjev iz Vid-ar- Faiduti ter predstavnik
CCIA iz Vidma dr. Zurco.
V začetku seje se je prof. Di Na-tale zahvalil deželnim oblastem za pokazano razumevanje in nakazal predmet razprave. Namen sestanka je bil, da se opredeli položaj v raznih gospodarskih panogah po uj. mah zadnjih let ter da se zahteva takojšnji poseg deželnih organov, da se sprejmejo nujni ukrepi. Predstavniki raznih organizacij so predvsem predočili, da je treba gledati na vprašanje poplavijencev ob upoštevanju lanske in letošnje povodnji. Kar se tiče lanskih poplav, so pripomnili, da ni prejel še noben oškodovanec dejanske odškodnine niti od države niti od dežele. Di Natale je rekel, da je treba poenostaviti postopek za podeljevanje de. želne pomoči vsem, ki so utrpeli
SM™ T. TREVISAN
Ujeste - TRST — Corso Garibaldi 3 — Telefon 96-782 Avtobusni postaji na Trgu Barriera Vecchia)
Ure svetovno znanih znamk od 5.000 lir dalje. Zlati in srebrni okraski za vsako priložnost. Zlato, 18-karatno po konkurenčni ceni. Zlato, 22-ka-ratno v ploščičah za zobe. Jugoslovanski kupci imajo izredne popuste.
"Bvorbno vse jugoslovanske jezike
NE BODITE GLUHI!
odrežite ta oglas
boste to takoj storili, imate pr*vico prejeti BREZPLAČNO ^"»Ivo knjigo, ki lahko me-"J* vaše življenje v teku 24 ur.
*	knjiga lahko predstavlja od-*°vor na prošnje, s katerimi ste
l®li slišati zopet tako jasno, hi čuli tudi šepetanje.
*	zanimiva, ilustrirana knji-?*’ 0P*suje znanstvene metode,
je nalašč zamislila ^oiplifon za one, ki se obo-
tavljajo nositi slušni aparat iz strahu, da bi to opazili ljudje. Lahko vam, osebno, prinese srečo... na vaš dom, na delu, v cerkvi in s prijatelji.
Ce želite prejeti brezplačno in brez obveznosti to čudovito knjigo, pišite že danes na glavni sedež družbe Amplifon, Re-parto 239—A—11, via Durini 26, Milano ter navedite svoje ime in naslov.
škodo. Kar se tiče manjše škode, bi moral zadostovati tako imenovani natto notorio«, za večjo škodo pa bi morale zadostovati ocenitve, ki bi jih opravili profesionisti, vpisani v zbornice Pri tem bi morali te ocene vključiti v vsoto, ki bi bila določena za povračilo škode.
Predvsem pa so zahtevali na sestanku od oblasti, da je treba zvišati sklad deželne solidarnosti; vključiti med dobrine, za katere veljajo razni ukrepi, tudi surovine, polizdelke, dokončne izdelke in blago v skladiščih; združii deželne prispevke z državnimi, dokler se ne doseže višina utrpele škode podeljevati posojile z znižano obrestno mero, da se lahko obnovijo naprave ter da se mora dežela zani-
mata pri državnih organih, da bi se rešile prošnje za podelitev pomoči za škodo, ki so Jo razna pod-
jetja utrpela lani in letos.
Deželni predsednik Berzanti je rekel, da razume da je položaj zelo resen ter je zagotovil, da bodo deželni organi čimbolj upoštevali zahteve gospodarskih združenj. Predvsem pa bodo upoštevali zahtevo, da se čimprej rešijo prošnje za povračilo škode, nastale septembra lani, ter da se čimprej pošljejo
ukrepih, ki Jih w dežela sprejela za ublažitev hudih posledic letošnjih poplav. Na koncu so predstavniki raznih gospodarskih organizacij sprejeli z zadovoljstvom na znanje zagotovitve predsednika Berzantija.
Delo zdravniškega zavoda v oktobru
V oktobru je zdravniško-mikro-grafski zavod pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso pregledal ail analiziral okrog 3.000 raznih vzorcev iz vse pokrajine. V ambulanti, ki Je dodeljena zavodu, pa se Je zglasilo nad 1.000 oseb. Nekaj so Jih cepili proti pasji steklini. Zdravniški laboratorij je eden izmed najbolj sodobnih ln opremljenih v Italiji in se ukvarja tudi z iskanjem prenašalcev okužb ter opravlja osebne klinične preglede bolnikov.
Kar se tiče higienskega nadzoi-stva, so za 30 od 31 vrst živil ugotovili, da niso ustrezala higienskim predpisom, ali pa so bila nevarna za zdravje. Na ta način je zavod opravlja! koristno delo za zaščito javnega zdravja.
U[iDS[M]®§)[X][I[L[L
ftkoce gorivu za ogrevanje
KEROSHELL
Petrolej za ogrevanje doma
TELEFONIRAJTE NA: 811*304 - 812*316
LA NAFTA
di FURLAN GIUSEPPE Rio Primarlo. 2 TRST
HjNO P K OSEK- A' ON TU VEL
^•dvaja danes, 13. t.m. ob 16. uri barvni film:
I0 IDMMM

(SENČNIK)
E. M. SALERNO, S. MILO, J. SOREL in D. BIANCHI
f!lj^Vaja danes, 13. t.m. ob 15.30 uri Technicolor Cinemascope
GLIEROI Dl TELEMARK
(JUNAKI TELEMARKA)
lrsJo: KIRK DOUGLAS, RICHARD HARRIS, ULLA JACOBS-SON in MICHAEL REDGRAVE
y
f|I(^°nedeljek, 14. t. m. ob 18. uri Technicolor Cinemascope
GLI EROI Dl TELEMARK
.	(JUNAKI TELEMARKA)
Sintetične preproge
in preproge za nodnike iz pi» stike »BALATUM* in »MERA-KLON« Moderno pokrivanje podov z gumo «MlXiUETTE» in ploščice »RIKETT« m »ARMSTRt )NU» Bežna vrata »ROLLP* >RT». beneške zavese (tende veneziane) Hitra ureditev s specializiranim osebjem. A. R. P 11ALPLAST, Trst, Trg Ospedale M 6 Tel »5-919
Kino rotogratski material
SE CULJN
Trst, Ul. Mazan) 53 Telefon 733-361
vabi prijatelje In znance naj ga obiščejo
*l!NO "IB1S. PROSEK
podvaja danes, 13. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni film r°inanu Richarda Šale
TRAMONTO 01UNIDOLO
^rajo;
(ZATON IDOLA)
STEPHEN BOYD, ELKE SOMMER, MILTON BERLE, ELEONOR PARKER, JOSEPH COTTEN in ERNESTO BORGNINE
1 ■n^a
u
dan«». 13- t- m. ob 16 uri Metrocolor panavision pro-*C‘la Pasternak:
ragazza piu bella del mondo
(NAjLi-PsE DEKLE SVETA)
^0: Doris day, stephen boyd, jimmy durante in Martha raye
modellina calzalure
klasični tn oajnovejšt model’ čevljev najboljših znamk VELIKA IZBIRA ZA MOŠKE ZENSKE OTROKE Ul F. Flisi 3, TRST, tel 37 7x7 (vosa) Ul Machiavelli;
INTERPELACIJE, VPRAŠANJA IN RESOLUCIJE
Na jutrišnji seji občinskega sveta številna važna vprašanja Gorite
Vse politične skupine so poslale županu kar 28 vlog
Na zadnji seji občinskega odbora, ki je bila v petek zvečer, so obsežno razpravljali o interpelacijah, vprašanjih in resolucijah, ki so jih predložile razne svetovalske skupine in ki bodo predmet diskusije na seji občinskega sveta v ponedeljek ob 18.30.
Občinski svetovalci prav vseh političnih skupin so poslali županu skupno 28 interpelacij, vprašanj in resolucij. Svetovalca Battello in Bonnes zahtevata ukrepe, da se preprečijo špekulacije s prodajo madžarskega masla. Svetovalka Bonnes se zanima nadalje za stanje prebivalcev v «kazermetah», ki so poslali županstvu pismo s 34 podpisi. Svetovalca Bratuž in Bratina se zanimata, kako Je s povračilom izterjane trošarine za prosto cono občini Sovodnje, medtem ko želi Majo pojasnila zaradi mostička v Stražičah, Svetovalca Bratuž in Bratina nadalje obravnavata način odnosov med Gorico in Sovod-njami glede industrijske cone in obrata za predelavo smeti. Liberalna svetovalca predlagata izgradnjo kanalizacije in sprašujeta za izvajanje zakona 167. Miladin Černe obravnava vprašanje odnosov med Gorico in Sovodnjami, svetovalec Miose pa vprašanja prebivalcev v naselju ob Kraški ulici. Svetovalci Piani Della Vedova in Vodice obravnavajo vprašanja uprave in protosihrotrona v Doberdobu. Svetovalca Sancin ln Zuliani sprašujeta, v zvezi z odkritjem spo. menika d'Annunziu na Gradu. Bon-nesova bi želela izvedeti za kriterij, po katerem so razdelili službe otro-ških vrtnaric, svetovalci Cian, Della Vedova in Vodice pa o stanju podjetij z državno udeležbo ter zakonom 167. O zakonu 167 so vložili Interpelacijo tudi svetovalci Majo, Caselgrandi in Fomasir. Svetovalec Battello želi izvedeti, kaj je resnice v govoricah, da je prejel direktor Hranilnice odpravnino v višini 189 milijonov lir. Isti svetovalec sprašuje tudi o nakupu zemljiških obveznic. Svetovalca Majo in Chioz-za se zanimata za nekatera vprašanja, ki zadevajo prosto cono, avtomobilsko cesto, protoslnhrotron
in podjetja IRI, medtem ko sveto valca Bratuž in Bratina zahtevata stalež občinskih uslužbencev. Svetovalca Battello in Bonnesova se nato zanimata za odkritje spomenika d’Annunziu, protosinhrotron in SAFOG.
Na predlog župana so odborniki nato proučili stvarne možnosti občinske uprave za pomoč poplav-ljencem.
Tudi letos srečolov na Andrejevem sejmu
Tudi letos bodo ob priliki Andrejevega sejma v Gorici organizirali srečolov, katerega Usti dobiček Je namenjen občinski sirotišnici »O. Lenassi«. Vodstvo tega zavoda je poslalo vabilo goriškim podjetjem da bi prispevali blago za dobitke.
Te lahko Izročijo pooblaščencu pod. jetja sli pa jih pošljejo na sedež zavoda. Tudi občinska uprava priporoča podjetjem, da se odzovejo s primernimi prispevki.
Vesti iz Doberdoba
Jutri zvečer se bo sestala občinska komisija za pregled odmere občinskih davkov odnosno pritožb proti tej odmeri.
Občinska uprava je v zadnji dneh zaprosila pri pristojnih oblasteh za prispevke za razna javna dela, ki jih je odobril občinski svet na svoji zadnji seji. Med drugim gre za popravilo poslopja bivšega otroškega vrtca, kjer bodo uredili občinske urade in za asfaltiranje nekaterih občinskih poti ter za kritje občinskega primanjkljaja prejšnjih let.
dokaj pomembnim in vplivnim dogodkom kaj takšnega še ni primerilo.
CGIL-FIOM je na primer v CRDA prejela 50,2 odstotka glasov, medtem ko jih je imela poprej 54,4 od sto. Zavoljo padca 4,2 od sto glasov je FIOM izgubila tudi en sedež, kar je spremenilo odnos sil in tudi večino v notranji komisiji. UILM je prejel sedež več ter jih ima sedaj tri, prav toliko kot CISL. UILM je pridobil med delavci, iz-
IIIIIIIIIIIIIIMIIIIIllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIlIlIltItiiiiuuilllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIMIIIIIlillll
PO VOLITVAH NOTRANJIH KOMISIJ V TRIKU
CGIL-FIOM ohranila med delavci večino glasov
Kat fc povzročilo padec njegovih glasov v CRDA m bivšem OET - Ali bosta CISL in UIL sodelovala s CISNAL? * Karel Černič elan notranje komisije CRDA
Izidi sindikalnih volitev v treh gubil pa med uradniki. CISNAL, največjih industrijskih, obratih v ki je kandidiral samo med uradni-Tržiču (CRDA, Ansaldo in Sem - ki ,je prejel 95 glasov, poprej 132. Detroit) je presenetil skorajda vse | Zakaj je FIOM, ki ima še vedno sindikalne kakor tudi politične j med delavci absolutno večino lzgu-stranke. Nihče namreč ni mogel bila 386 glasov? Nekateri pravijo, predvidevati tolikšnega premika v | da je treba iskati vzroke v »prim*, številu glasov od ene liste na dru-. ru Tartara«, ki je tik pred volitva-go, ker se vsa povojna leta navzlic mi v notranjo komisijo, v kateri je
S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA
Asfaltiranje ceste Oslavje-Števerjan prevzelo podjetje Mattiroli iz Gorice
10 milijonov deželne uprave za prvo pomoč popiavijencem na Goriškem
Na svoji redni tedenski seji preteklo sredo je pokrajinski odbor razpravljal najprej o hudi nesreči, ki je zadela tako velik del Italije. O tej zadevi, predvsem pa o svojem ogledu na mestu v Grade-žu in Tržiču, je ob tej priliki poročal predsednik in navedel ukrepe za takojšnjo pomoč, ki jih je izdal deželni odbor, kateri je že nakazal 10 milijonov lir za prvo pomoč popiavijencem naše pokrajine. Za takojšnjo razdelitev te pomoči so stopili v stik s prizadeti-
solidamost s poplavljene!. Vsi pri-, ni Mattiroli iz Gorice. To je na
šotni so se pridružili tudi nabiralni akciji, ki so jo organizirali pokrajinski uslužbenci med seboj, za pomoč prizadetim, še s svojimi osebnimi prispevki. Z zbranim denarjem bodo pokrajinski uslužbenci nakupili obleko in druge potrebščine, ki so najbolj potrebne ter poskrbeli za njihovo neposredno razdelitev oškodovancem.
Predsednik dr. Chlentaroli Je nato sporočil odbornikom, da je na Javni dražbi prevzelo prvi obrok
mi občinskimi upravami. Predsed-1 del za ureditev turistične ceste O. nite in odborniki so izrazili svojo | slavje - Steverjan podjetje Giovan-
■iiitiiMimiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiMniiiiimmtiiititiiiiMiMiiiiiiMitiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiimiHimiiiii!iiHiiiHtiHiiii»iiiiiHiiiHiiiiNimiiiitiuii»
UGOTOVITVE PREDSEDNIKA DEŽELNE KOMISIJE
Goriški operaterji ne izkoriščajo možnih prispevkov deželne uprave
Gre za prispevek za plačevanje obresti pri posojilih za obnovo in povečanje obratov
Deželni zakon z dne 11. novembra 1965 predvideva poseben deželni sklad iz katerega daje dežela prispevek za plačevanje obresti tistim gospodarskim operaterjem, ki mislijo postaviti nova industrijska in druga gospodarska podjetja ali povečati in modernizirati že obstoječa, da bodo bolj zmožna vzdržati konkurenco. Sprva je bila v ta namen določena vsota 400 milijonov lir na leto, pred kratkim pa so jo zvišali na 850 milijonov lir letno za dobo petih let. Operaterji, ki bodo iz tega naslova prejeli pomoč, bodo lahko najeli posojilo, za katero bodo sami plačevali do 3 in pol od sto obresti, razliko v obrestih pa bo krila dežela iz omenjenega sklada.
Na Tržaškem in v Furlaniji so se operaterji v zelo velikem številu odzvali in izkoristili to ugodnost za razvoj svojih podjetij ali za ustanovitev novih obratov. Tako so v teh dveh pokrajinah že v prvem letu sklada, ki je poteklo prav včeraj, napravili za 10 milijard novih investicij, vloženih pa je prošenj odnosno predlogov še za nadaljnjih 15 miliiard.
Goriški operaterji pa so pri tem malo ali celo nič udeleženi, kakor ugotavlja v svojem pismu, ki ga je poslal te dni deželni svetnik odv. Ginaldi predsedniku trgovinske zbornice za Goriško ter pred-
ZLATO 18 KAR. po najnižjih cenah v mestu.
ZLATO ZA ZOBE 22 KAR.
URE najboljših znamk od Ut. 2.500 dalje.
VELIKA IZBIRA zlatih in srebrnih okrasnih predmetov.
ZLATARNA IN URARNA
AVALA
TRST, VIA ROMA St. 22
Autoscuola PIPAN
POPOLNI TEČAJI ZA VOZNA DOVOLJENJA KATEGORIJ A — B - F BREZ ZGUBE ČASA in po NAJUGODNEJŠIH TARIFAH
SPECIALIZIRANI IN POTRPEŽLJIVI UČITELJI
VIALE DANNUNZIO 23 — TELEFON 77-393 VIA DE1 GIULIANI, 48 — TELEFON 731-248
sednikoma zveze industrijcev v Gorici in Tržiču. Ginaldi, ki je predsednik četrte deželne komisije za industrijo, trgovino in obrtništvo, očita goriškim gospodarstvenikom, da so premalo aktivni in da ne izkoristijo take prilike, ki jo imajo za modernizacijo svojih obratov in za nove pobude. Sprva so se izgovarjali, da velja prispevek samo za nova podjetja in ne za povečanje že obstoječih. Sedaj so odstranili tudi to oviro in marsikatero goriško podjetje, ki potrebuje modernizacijo, bi jo lahko izvedlo s pomočjo tega sklada. Če se tudi goriški gospodarstveniki ne bodo podvizali na tem področju, jih bodo še bolj prehiteli oni s Tržaške ga in iz Vidma, odnosno iz Furlanije ter bo njihova konkurenca če dalje bolj občutna. Zato je nujno potrebno malo več dinamizma in podjetnosti, ki sta v gospodarstvu osnova za napredovanje. Brez tega vsa pomoč, pa naj pride že od kjer koli in v kakršni koli obliki, ne bo imela pravega učinka.
To so v glavnem očitki, ki jih našteva Ginaldi v omenjenem sve jem pismu gospodarskim krogom na Goriškem. Obenem daje razumeti, da še ni prepozno in naj za naprej v večji meri izkoristijo koristi iz naslova omenjenega zakona. Od razvoja njihovih podjetij, ki ga bodo na ta način dosegli, bo imelo korist vse gospodarstvo in seveda tudi delavci, ki bodo imeli večjo možnost zaposlitve in boljše delovne pogoje.
Razpis natečaja za berilo za 4. razred slov. šol
Vsedržavna ustanova za ljudske in šolske knjižnice je razpisala natečaj za sestavo čitanke za 4. razred slovenskih osnovnih šol na Tržaškem in Goriškem. Besedilo mora biti v skladu z didaktičnimi programi za slovenske osnovne šole ter odobreno z dekretom. Kdor se prijavi k natečaju, mora predložiti besedilo najkasneje do 31. marca 1967, in sicer v dveh izvodih, zaprtih v kuverti, ter jih skupno z morebitnimi ilustracijami poslati šolskemu skrbništvu v Trst. Sestavljavcu berila bodo izplačali 500.000 Ur, 200.000 Ur pa bodo podeUU za berilo, ki se bo klasificiralo na drugo mesto.
terem bo govoril poslanec Glno Bertoldi, član novega vsedržavnega vodstva enotne stranke.
Občinska uprava v Ronkah Je včeraj objavila sestavo kandidatnih list za volitve 27. novembra. V Ronkah je 7.146 volilnih upravičencev; 3.386 volivcev in 3.760 volivk.
Sedanja občinska uprava bo v kratkem objavila daljše poročilo, v katerem bo podrobno navedeno delo, ki ga je opravila v zadnjem upravnem obdobju.
V torek zvečer bosta v kinu Ex-celsior govorila na zborovanju KD deželni predstavnik Berzanti in po. krajinski predsednik Chlentaroli.
Volilna kampanja v Ronkah
V dvorani Excelsior v Ronkah bo danes zborovanja PSI-PSDI, na ka-
Zlom nogo zavoljo padca s kolesa
Včeraj popoldne se Je pripetila na križišču cest Vittorlo Veneto, Garzarolli in Ul. Veniero prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena motociklist in kolesarka. Motociklist 35-letni Luciano Odorlco iz Zdravščine se je z motorjem peljal po Ul. V. Veneto proti bolnišnici. Iz Ul. Garzarolli pa se je pripeljala v Ul. V. Veneto, namenjena v mesto kolesarka 25-letna Liliana Speranza iz Ul. Garzarolli 48. Po izjavah motocikUsta je kolesarka padla šele potem, ko je bil on že proč od nje, verjetno zaradi strahu. Na motociklu ni znakov trčenja. Mladenka sl je pri padcu zlomila levo nogo ter so jo pridržali v bolnišnici na zdravljenju za 15 dni.
Goriškem že druga dražbena oddaja gradbenih del za turistične ceste na osnovi deželnega zakona št. 32.
Na seji so nato proučili še druge prošnje, ki so jih vložile razne občine, za ureditev nekaterih turistično važnih cest. OdobriU so okvirni načrt, ki ga bodo predložili pokrajinskemu svetu; ta bo ob tej priUki izdelal odnosno odobril načrt za ureditev in dograditev turističnih cest na Goriškem, ki bo veljal za izvajanje v prihodnjih petih letih.
Odborniki so tudi odrediU nakup dveh slik s Tominčeve razstave, ki sta želo lepi ter bosta obogatili zbirko v palači Attems.
Pred zaključkom seje so proučili še ostale točke dnevnega reda za bližnjo sejo pokrajinskega sveta, ki bo prihodnji petek zvečer z začetkom ob 21. uri.
bil poprej član, podal ostavko na članstvo v PSIUP, ker ga niso ponovno kandidirali. Zavoljo tega so številni delavci napisali na volilni-co njegovo ime, ki ni bilo med kandidati, ter jo tako uničili. Samo med delavci je bilo 111 razveljavljenih glasov. NI izključeno, da je vzroke iskati tudi v upravno-političnih razmerah v Tržiču in ne prav na koncu v stavkovni politiki v tem obratu
V	Ansaldu (bivšem OET) ima FIOM kljub malenkostni izgubi še vedno 55 od sto glasov med delavci; izguba znaša 3,6 od sto. V tem obratu Je UILM izgubil svoj sedež med uradniki, ki ga je osvojil CISNAL. Ce bosta CISL in UIL hotela imeti večino v notranji komisiji, se bosta morala oslanjati na CISNAL. CGIL ima v tem obratu 3 sedeže, UIL 2, CISL ter CISNAL po enega.
V	SEM-Detroit je CGIL-FIOM močna izboljšala svoj položaj med delavci, od 67,5 na 69,7 od sto.
Ob koncu naj omenimo, da je bil v notranjo komisijo CRDA izvoljen Karel Cemic iz Doberdoba s 485 preferencami, takoj za Clapisom (931) in Parenzanom (831).
Danes Sovodnje-Podgora
Danes popoldne ob 14.30 bodo gostovali na sovodenjskem igrišču nogometaši Podgore ,ki so pred 14 dnevi remizirali (2:2) s Pro Gorizio B. Trener Cijak vabi da pridejo na današnje srečanje igralci; Cotič, Cavdek, Čeme, Devetak M., Devetak R„ Dužman, Ferfolja A., Fer-folja S., Ferfolja B., Marinič, Kuz-min, Petejan B„ Sfiligoj in Tomažič. Vodstvo ekipe priporoča im* novanim igralcem, da se zglasijo najkasneje do 14. ure na igrišču, obenem pa se pozivajo tudi navijači, da moralno podprejo svojo ekipo.
Prva zabavišča že prispela v Gorico
V Gorico so že pred dnevi prispela prva zabavišča, ki so značilna za Andrejev sejem. Njihovo število je zaenkrat še dokaj skromno ter so se nastanila na obsežnem > proštom v Drevoredu, ki ga prido- j bivajo z zasipanjem doline Koma. V zadnjih dneh je postala njihova dejavnost živahnejša zavoljo lepšega vremena. Mladina se zelo rada zbira na streliščih in avtomobilskih hipodromih; večji obisk pričakujejo predvsem za danes.
Sejem bodo uradno odprli čez 14 dni do takrat bodo prišla k nam še druga zabavišča, ki so sedaj v pretežni meri v Vidmu.
Splugen Braii-Beograd
Ob 17.30 bo v športni dvorani v Gorici košarkarska tekma med Spliigen Brau in Beogradom. V goriški enajsterici bodo nastopili domala vsi igralci, med katerimi pa Jih nekaj ni v najboljši formi. Za Beograd bo nastopil Korač, eden najboljših igralcev košarke na svetu.
V Ronkah otvorjen sedež civilnih invalidov
Včeraj popoldne so ob prisotnosti oblasti bi izvoljenih predstavnikov o tvorili v Ronkah. v Ulici D’Annunzlo 6, okrajni sedež. Vsedržavnega združenja civilnih invalidov (ANICI), ki združuje številne civilne invalide tržiškega okoliša. Uradom je pridružena tudi ambulanta. Prisoten je bil deželni od bomlk za zdravstvo dr. Nardini, ki je imel priložnostni govor v katerem Je naglasil skrb države in dežele za Invalidske kategorije. Med drugimi smo opazili tudi člana o-krajnega odbora ANICI Jožefa Lakoviča, podpredsednika deželnega odbora odv. Devetaga, pokrajinskega odbornika Waltritscha, podrav-natelja pokrajinskega urada za de lo dr. Terenzia in številne druge.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 6. do 12. novembra se je v goriški občini rodilo 26 otrok, umrlo je 10 oseb, bili sta dve poroki in 6 oklicev.
ROJSTVA: Roberta Cecotti, Fa-hio Ballarin, Mariacristina Vončina Agostinc Comoili, Massimo Pisano! Giuseppe Cenna, Cristina Romanut Sabina Braidot, Marino Russian, Renzo De Piero, Marco Belogi Loredana Peteani, Patriaia Vetrih! Maurizio Milan, Alessandra Rizzi! Adriana Rizzi, Mlchela Bardusco, Doriana Bastiani, Laura Balduccl! Federica Zuppel, Lucio Geromet, Marco Dizorz, Maurizio Sanza, F* blo Peteani, Nadia Govic, Barbara Bigo lin,
SMRTI; 60-letnl Anio Maiorani, upokojenec 74-letni Tito Razzoli, gospodinja 68-letna Erminia Burgnich,
upokojenec 65-letni Luigi Etarchi, upokojenec 80-letni Giovanni Lenar-don, gospodinja 84-letna Rosa Roc-chia, por. Grani, 72-letni Giuseppe Sokol, dninar 46-letni Mario Sitar, gospodinja 78-letna Maria Rosetta, vd. Zimolo, 85-letna Anna Cargnelli, por. Lodero.
POROKE: mesar Ladislao Kogoj In uradnica Miranda de Šavor gnani, oficir ital. vojske Gianc&rlo Bortoli in gospodinja Floriana Marvin.
OKLICI: študent Egenlo Del Pie-ro in študentka Gianna Dancevich, odvetnik Giuseppe Stefano Camuc-cio in odvetnica IppoUta Ciriaco, de-lavec Gianni Paoletti in šivilja Li-cia Trentadue, kmetovalec Luigi la-colettig in Anna Maria Vogrig, univerzitetni študent Glanluigl Marti-nis in uradnica Angela G«ri, tekstll-ni monter Sergio Fantini ln učiteljica Maria Amin.
tiortea
VERDI. 15.15: »La caccia«, Mar-ion Brando in J. Fonda; ameriški barvni kinemaskopskl film. mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO. 14.30: «Arabesque», Grego-ry Pečk in Sofia Loren, v kin* maskopu in barvah; ameriški film: zadnja ob 22. uri.
MODERNISSIMO 15-22.30: »America, paese di Dio»; italijanski barvni kinemaskopski dokumentarni film.
VirrORlA. 15.00: «Agente Z 55 — mlssione disperata», J. Cobb, Jo-kotani. Kinemaskopski film v barvah.
CENTRALE. 15.00:	»Ursus nel-
la terra di fuoco», Ed Fury in Luciana Gilli; italijanski barvni film.
/ ržif
AZZURRO. 14—22: »Rififi Internacionale«, J. Gabin, N. Tlller, G. Raft. Kinemaskopski film v barvah.
EXCELSIOR. 14—22:	»La caduta
delle aquile», G. Peppard, J. Ma-son in U. Andress. Kinemascope v barvah.
PRINCIPE. 14—22: «Una splendi-da canaglia«, J. Connery, J See-berg. Kinemaskopski barvni film.
SAN M1CHELE. 14—22: «Sierra C* riba«, C. Heston in R. Harrison, v kinemaskopu in barvah
Konke
EXCELSIOR 15—22: «11 volo del-le aquile», J. Stewart, H. Kruger in E. Borgnine. Kinemaskope v barvah.
RIO. 15—21.30 «La carovana del-TAlelula«, B. Lancaster. Kinemaskope v barvah
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna »AL CORSO«, Korzo Italija št. 89, tel. 24-43.
DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 13. novembra Je v Gorici odprta cvetličarna MICHELI FERDINAND, Ul. XXIV Maggio 22. tel. 23-39.
TEMPERATURA VČERAJ
V Gorici najvišja 9,2 stopinje 12.20 in najnižja 6,05 nad ničlo 3.50; povprečna vlaga 82 od ! dežja je padlo 4 mm.
KOŠARKA
Na turnirju SSI Svetoivan-čani najbolj borbeni, Doberdobci polni fantazije, Barkovljani z najboljšimi posamezniki
iiiuiiffifiiiftiiiiiriiiiii
DOMAČI NOGOMET
Danes v npdeljo, 13. t.m.
in. amaterska kategorija Ob 10.30 pri Sv. Alojziju
LIH. BARCOLANA B — VESNA * * *
Ob 10.30 v Boljuncu
UNION — S. SERGIO
iiiiiifiiiiiiTiiiiiiiiiiniiiiiiii(iiiiiuiiiiiiiiittuiiiiiiiiiviiiiti||iiiiii,iiiiii,riiiiil|„|||l||||||,|,
Športne igre so sicer že za nami, komentarjev pa Se ni konec. V vseh Športnih panogah je bil viden napredek. In tudi košarka na SSI je solidno napredovala. Zmagala je ekipa škamperla, presenetili pa so Doberdobci, ki so povsem nepričakovano vstopili v finale in so se v končnem srečanju do zadnjega upirali uigranim Svetoivančanom.
Najbolj požrtvovalni košarkarji na SSI so bili Svetoivančani, Do-
berdobci so pokazali igro polno fantazije, Barkovljani pa so bili individualno najbolj nadarjeni.
Igralci teh ekip so imeli nekak monopol v košarki. Zmagala je peterka škamperla, ki je tako ponovno dokazala, da je v košarki ago nizem še vedno najnevarnejše o-rožje. Pri tem pa so bili Rudež In drugi nedvomno zelo olajšani zaradi sorazmerno majhne telovadnice. v kateri so se odvijale tekme, in s tem je bil njihov agresiven način obrambe zelo uspešen. Nasprotniki, ki so bili tehnično tudi boljši od njih, nišo mogli razširjati igre, kar pa je najuspešnejši Izhod proti agresivnosti.
Doberdobci so se uvrstili na drugo mesto. Prikazali so pestro igro, ki je večkrat navdušila gledalce, ki pa ni bila praktična in zato je bil poraz proti škamperlu v finalu, po našem mnenju, povsem neizbežen. Presenetilo nas je navdušenje, ki se je oprijelo doberdobskih vaščanov, ki so se polnoštevilno odzvali srečanju. Torej v Doberdobu ljubezen do športa ni povsem izumrla.
Barkovljani so bili na papirju favoriti za osvojitev prvega mesta. Odličnih igralcev jim ni manjkalo: Savo Spacal je bil vedno najboljši strelec turnirja, Vodopivec neizprosen strelec z razdalje, Kokošar več kot soliden v organizaciji igre. V tekmi s škamperlom pa so popolnoma razočarali in so se morali tako zadovoljiti s tretjim mestom, čeprav so v zadnji tekmi popolnoma nadoknadili Cankarjaše. Slednji niso nikdar nastopili s celotno postavo in je zato za Viteza in druge četrto mesto res odličen rezultat.
IZIDI
Izločilna srečanja Rojan - Kras	78:14	(34:3'
Barkovlje B - Breg 72:7	(33:4)
Škamperle - Rojan 48:43 (25:24) Doberdob - Sokol 54:31 (23:14) Cankar A-Barkovlje B 47:45 (28:24) Barkovlje A-Cankar B 111:14	(44:7)
Polfinale
Doberdob - Cankar A 83:69 ( 35:37) Škamp,-Barkovlje A 53:50 (27:21)
Za tretje mesto
Barkovlje A-Cankar A 117:42 (54:24)
Finale
škamperle-Doberdob 77:68 (43:37) LESTVICA
1.	Škamperle
2.	Doberdob
3.	Barkovlje A
4.	Cankar A
Lestvica najboljših strelcev je po finalih utrpela nekaj sprememb in je dokončno taka:
1.	Savo Spacal (Barkovlje A) 151,1 v treh tekmah, povprečno 50,03 na tekmo
2.	Zavadlal (Rojan) 65 točk v dveh tekmah, povprečno 32,5 na tekmo. -
3 Lakovič (Doberdob) 97 točk v treh tekmah, povprečno 32,2 na tekmo.
4.	Kafol (Barkovlje B) 48 točk v dveh tekmah, povprečno 24 točk na tekmo,
5.	Vodopivec (Barkovlje A) 74 točk v treh tekmah, povprečno 20,2 na tekmo.
Pri sestavi lestvice smo upoštevali tekme, ki jih je odigrala tek-movalčeva ekipa Zato na lestvici m igralcev kot Gergolat, Košuta in drugi, ki so sicer na njihovih nastopih dosegli vedno več kot 20 točk, pripadajo pa društvu, ki je odigralo kako tekmo brez njih.
Na turnirju je nastopilo 80 igralcev, ki so bili porazdeljeni med posamezna društva tako: Kras 10, Breg 7, Sokol 9, Cankar A 9, Cankar B 10, Barkovlje A 7, Barkovlje B 8, Škamperle 11 in Doberdob 9.
Rekordno število gledalcev je bilo na finalni tekmi, ko si je ogledalo zaključno srečanje približno 300 ljudi.	-edson-

NOGOMET DANES
Na stadionu «Greiar» Triestina-Treviso
A SKUPINA
C
8.
KOLO
— TREVISO
TRIESTINA Lavetti
BIELLESE — PRO PATRIA Ferrari
CRDA — COMO Giola
ENTELLA — TREVIGLIESE Preče
LEGNANO — VERBAGNA
Gialluisi
MARZOTTO — SOLBIATESE Reggiani
MESTRINA — UDINESE Beccaria MONZA — RAPALLO
Boscolo
PIACENZA — CREMONESE D'Arniko

"m J;
HOUSTON, 12.,;— Cas#iu% Clay in Cleveland WMUams sta zaključila priprave za ponedeljški dvoboj za naslov svetovnega prvaka: težke kategorjie. Clay je bil po svoji stari navadi zelo zgovoren in je tokrat posvetil svojemu nastopu delo poezijo. Svetovni prvdk je podaril ves izkupiček, ki so ga nabrali med njegovimi treningi v Houstonu, u-stanovi za otroke. Izkupiček znaša 1 480 dolarjev.

MILAN'
8. KOLO
BOLOGNA — NAPOLI DAgpstim BRESCIA —
Monti
FIOGGIA — FIORENTINA
JUVENTUS — CAGLIARI Lo Bello
L. VICENZA — ATALANTA Marengo
..................................iiiiiimmim,iimiMiiiiimiiii,iii,iirii,i,ii„i„,,,„, m,,,,,,,
''
W_
V VČERAJŠNJI TEKMI 8. KOLA PRVENSTVA A LIGE
Inter - Roma neodločeno 0:0
a	■%, >v	v» «*	<•* mv inv	■ f j ,	Ml
Danes prihod igralcev Vasasa v Milan
inija, zaradi grobega prekrška do
Inaa,; v slačilnico. Kotov je bilo
MILAN. 12. — V današnji tekmi 8. kola prvenstva A lige sta Inter in Roma zaključila dvoboj neodločeno brez gola. Sodniku Gonelli m 40,000 gledalcem sta se enajsterici predstavili v naslednjih postavah:
INTER: Sarti, BurgniCh, Facčhet-ti, Deh6, Landinl, Picchi, Jair, Maz-zola,- Domenghim, Suarez, Corso.
ROMA: Piazzaballa, Sirena, Sen-sibile, Carpanesi, Losi, Carpenetti, Pelrč, Tamborini, Enzo, Scala, Ba-rison.
V 16‘ d.p. je sodnik poslal Lan-
BUDIMPEšTA, 12. -- Jutri bodo iz letalom od potovali v Milan igraro Vasasa. ki ep bodo v sredo spoprijeli v tekmi za pokal prva-kov( z Interjem. V Milan bodo prispeli Varga, Kenderesi, Bakos, Mez-soely, Ihasz, Sarosi, Berendi, Ma-tesz, Fister, Molnar, Lajos Puskas, Farkaš, Korsos, Pal in Kekesi.
LAZIO — SPAL Righi
LECCO — TORINO Francescon
VENEZIA — MANTOVA De Robbio
El
10. KOLO
AREZZO — MESS1NA Toselli
CATANIA — PADOVA Genel
CATANZARO — POTENZA Possagno
GENOA — VERONA
Gussoni
LIVORNO — ALESSANDRIA Lattanzi
NOVARA — PIŠA Sabattini
REGGIANA — MODENA Angonese
REGGINA — PALERMO Orlando
SALERNITANA - SAVONA Camozzii
VARE3E -Di Tonno
SAMPDORIA
Ob 10.30 v Ul. Flavia
S. ANNA—ROSANDRA ZERIAL
! | » • *
Ob 14.30 v Boljuncu
BREG — CAMPANELLE FIDES
(\niTU |v4 **
Ob 14.30 na stadionu «Prvi maj« PRIMOREC — COOP
Ob 14.30 v Borgu S. Sergio
ROIANESE — PRIMORJE * * *
Naraščajniki
Ob 8.30 na stadionu «Prvi maj»
TERGESTE — BREG * * *
Ob 12.30 na stadionu «Prvi maj»
PRIMORJE — ROIANESE + * *
Juniorjl
Ob 12. uri v Borgu S. Sergio
UNION — TRIESTINA * * *
Ob 12.30 v Ul. Flavia
EDERA — PRIMORJE
SI) BREG
vabi odbojkarje na trening, ki bo jutri v ponedeljek od 19. do 21. ure na stadionu «Pr-vi maj», Vrdelska cesta 7.
Jutri v ponedeljek, 14. t.m. bo ob 20.30 na stadionu «Prvi maj» pri Sv, Ivanu v Trstu
IZREDNI OBČNI ZBOR (v drugem sklicanju) ŠZ BOR
z "-'-'cdnjim dnevnim redom:
1.	Sprememba pravil statuta
2.	Razno
SZ Bor
naj novejši izum moderne tehnike
SUPEBAUTOMATIC s 57 rubini it z 88 rubini
cLuis D’ Or> najtanjša ura na svetu
Generalno zastopstvo «LA CIjFSSIDRA* Trst - Piaz/.a S. Antonio Nuovo N. 4-1 nadstropje Import E.vporl Prodaja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! Izredni popusti • Garancije
cfo
ŠVICARSKA SUPERMARKA
Hotel TRIGLAV - Sežana
VABI
NA MESEC PERUTNINE IN DOMAČEGA VINA, KI GA PRIREJA OD 15. OKTOBRA DO 15. NOVEMBRA 1966.
Znižane cene.
HKRATI NUDIMO SPECIALITETE NA 2ARU, DIVJAČINO IN SOŠKE POSTRVI
VLJUDNO VABLJENI!
TAPETNI PAPIG NAJBOLJŠIH DOMAČIH IN1 INOZEMSKIH PKOIZVAJALCEV DOBITE PB1...
CIA NO
TRST VIALE XX SETTEMBRE 38-b
Restavracija « LIP A »
ŠEMPETER (Nova Gorica) tel. 21458
^ Vedno izbrane jedi in pijače, cene zmerne^p
URIORISIE
m
Ln ^LOTDRNE
TRST v,alp XX Settenibre I«
NABREŽINA (center) SESUAN (center)
ZLA Tl //V S Hi:UR M OKRASNI PREDMET!
splosna
plovba
PIPAN
vzdržuje s svojimi tovorno-potnl mi ladjami:
redno linijo okoli sveta linijo i Južno Ameriko redni nijo z zahodno Afriko ter prevoze po vsem svetu * b111 nimi transportnimi ladjami 8.000 do 18.000 ton nosilnosti
Za vse informacije se obrnit® upravo podjetja:
«SPLOSNA PLOVBA*, Piran pančičeva ul. 24 in na naše ag' po vsem svetu.
Telexi: 035-22, 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477
o»
I
OSKRBET! SE ZA ZIMO
ni odvečen strošek temveč pametno gospodarjenje, zato kupite pravočasno: m pokrivala za radiatorje in toplotne zaščitnike motorja
■	verige za sneg VVEISSENFELS
■	gumaste pasove proti snegu ICE- MASTER
■	patentirane nosilce za smuči za vsa vozila
■	najmodernejše vrste žarometov proti megli
■	antifriz
■	sredstvo proti rji za kromirane dele: zaščitni voski in tekočine za karoserijo
■	nezameglivo steklo za zadnje okno
■	sredstvo proti zameglitvi: posebna cunja in pašta v tubi za vsa okna
AI1TOFORMTIJBE ZAVIHI
TEST, Ul. Coroneo 4 — tel. 29684
VELIKA IZBIKA AVTOMOBILSKIH DO IBEBŠClN
Informacije v slovenščini in srbohrvaščini!
ji ji «Hotel Mantova» Vrhnika in restavracija Močilnik
vam lepo In poceni postreže ta
- - ..... ...•
hotel Poldanovec
LOKVE PRI NOVI GOBICI - Tel. Cepovan %
Odlična pestra hrana Z Divjačina C Dobra primorska vina C Modeme sobe Z Izposojevalnica rekvizitov za vse športe Z Balinišča Z Minigolf igrišče Z Izposojevanje konj lipicancev za jahanje Z Izleti v naravo.
Ne samo pozimi, na LOKVAH je lepo tudi poletiI
i::::::::::::::::::::::;::::;::::::::
m MARKET
F E R N F I I <„l
Turisti, izletniki - največ}0 izbiro blaga za vaše izlete imajo P - MARKETI *
KOPRU • SEŽANI • NOVI GORICI
•	PREHRAMBENO BLAGO
•	BLAGO Š1RO’- POTROŠNJE
•	SPOMINKI
•	TRAVEL PAKETI
•	BIFE
•	MENJALNICA
•	10 % POPUST PRI NAKUPU NEPREHBAM BENEGA BLAGA S TUJO VALUTO
•	ODPRTO NEPREKINJENO OD 7. DO 20. UR15 PA O" 7. /O ll. URE
OB NEDEL-.
KOPER
REHRANA

::::::::::::::::::::::::::::


W. S0MERSET MAUCHAM	g
ČUDO VITA ŽENSKA
Vedela je, da je odšel v družbo Avice Crichton, da ji bo povedal radostno novico. Julija je klecnila v naslonjač. Dovolj je igrala, čudežno igrala, zdaj pa je bila popolnoma strta, solze, ki jih nihče ni mogel videti, so ji polzele po licih.
Počutila se je strašno nesrečna. V rokah je imela samo eno
orožje, ki ga	lahko porabi; to je bil leden prezir,	ki	ga je	dvigali strahovito bolestni spor
proti svoji volji čutila do tega neumnega fanta, ki	se	je	dOTnil	vitkega in mladeniškega telesa,	privitega k njenemu, njegove
predstaviti ji	popolnoma nepomembno igralko, ki	se	zdaleč ni	tople golote strastnega dotika niegovil
doumela, kaj	se pravi igrati. Vse skupaj se ji Je	zdelo	kakor	ijaja, plačljivega in poredne:
rvKnl/irirn Dn ort 4 nn nrtn ni4i	l.n I Z n 4. „ . . L. . .	..	_
zaradi tega, da bi se z njeno pomočjo dokopala do vlog v Siddons Theatru. Toda brž ko bo dosegla svoj namen, ga bo pustila na cedilu. Ob tej misli je Julija trznila. Tomu je bila obljubila, da bo Avice dobila vlogo v «Dandanes». To bi bilo podobno prizoru, ki ga Je bila pravkar odigrala. Sploh pa na obljubo ni mislila resno. Toda vmes je še Michael, ki bi utegnil to preprečiti.
«Kajpak,' dobila bo vlogo,« je rekla glasno in se zlobno smehljala. «In sam bog ve, da sem dobrodušna ženska, ali vse do prave meje.«
Ob tem, da bo zmešala račune Tomu in Avice Crichton, je čutila veliko zadovoljstvo. Sedela je v temi in napeto razmišljala, kako bo svoj naklep uresničila. Vendar je od časa do časa planila v jok, ker so se. iz globine njene podzavesti .dvigali strahovito bolestni spomini, Spominjala se je Tomovega
groteska. Pa saj ne zna niti tega, kaj je treba požeti z rokami in kako hoditi po odru.
«Ce bi imela vsaj malo smisla za humor, bi se pravzaprav morala tresti od smeha,« je vzkliknila. «To je najboljša anekdota, kar sem jih kdaj slišala.«
Vpraševala se je, kaj bo Tom zdaj počel. Kmalu bo moral plačati najemnino za stanovanje za drugo trimesečje. Mnoge stvari v njegovem stanovanju so njena last. Nikakor mu ne bo prijetno, vrniti se v opremljeno sobo na Tavinstock Squaru. Spomnila se je tudi znanstev, ki jih je sklenil z njeno pomočjo. Tom je vzdrževal te zveze in ker so se okoriščali z njim, ga bodo zadrževali v svoji družbi. Toda ne bo mu lahko ustreči Avice To je zahtevno in pohlepno bitje in Julija je bila prepričana, da se ne bo zadovoljila z dolgočasnim ždenjem ob njem, ko mu bo nenadoma zmanjkalo denarja. Tepec, da se je dal preslepiti njeni dvomljivi kreposti! Julija je poznala tak tip ženske. Povsem ji je bilo očitno, da je naklonjena Tomu zgolj
njegovih ustrrfb, njegovega smeh-ga obenem, in vonja njegovih
kodravih las.
«Bilo bi veliko pametneje, če bi bila molčala. Morala bi ga vsaj spoznati s stvarmi. Kriva je zgolj zaslepljenost. Ko se je bo nekoč naveličal, se bo spet s poželenjem vrnil k meni.«
Bila je na smrt utrujena. Vstala je in odšla v posteljo; poprej je vzela še spalni prašek.
XXII.
Naslednje jutro se je prebudila že ob šestih in začela misliti o Tomu. Ponavljala je vse, kar mu je rekla, in kar je on rekel njej. Bila je docela skrušena in nesrečna. V uteho ji je bilo edino to, da je slovo prenesla tako brezbrižno in mirno, da Tom sploh ni mogel opaziti žalosti in obupa, ki ga ji je bil s tem povzročil.
Preživela je žalosten dan. Ni mogla misliti na karkoli drugega; bila je jezna sama nase, ker si ni mogla Toma zbrisati iz misli. Vse to ne bi bilo tako hudo, če bi lahko svojo
................*....
bolest zaupala kakemu prijatelju. Potrebovala je nekoga, ki bi sočustvoval z njo, da bi jo prepričal, da Tom ni vreden njenih muk ter da se je do nje obnašal skrajnje nesramno. Julija je svoje skrbi običajno zaupala Charlesu ali Dolly. Razume se, da bi pri Charlesu naletela na sočutje, ki ji je bilo tako potrebno, toda zanj bi bilo to sočutje skrajnje smešno; on jo vendarle že dvajset let noro obožuje In zelo neprijetno bi ji bilo, razodeti mu, da je zelo povprečnemu mlademu človeku dala to, za kar bi on sam rad žrtvoval deset let svojega življenja Bila mu je vzor in bilo bi surovo, če bi mu razbila ta ideal. Toda prav zdaj bi ji godilo spoznanje, da jo Charles Tamerley, ta tako odlični, izobraženi in elegantni človek zares ljubi z brezmejno vdanostjo, če bi se zaupala Dolly, bi jo vsekakor razveselila. V zadnjem času sta se sicer zelo poredko videvali, toda Julija je vedela, da bi jo bilo treba samo poklicati po telefonu in bi prišla.
čeravno je Dolly že sama slutila resnico, bi jo Julijino odkrito priznanje preveč prizadelo in ji vzbudilo ljubosumnost. Obenem pa bi bila verjetno srečna, da je zdaj zablode konec, in bi ji vse lepo oprostila. Razhjti Toma na drobne ktsce — to bi obema prineslo: zadoščenje. Seveda bi ji ne bilo ravno prijetno Jfriznati, rda «jo je'?Tom zapustil; Dolly pa je bila prebistra, da bi ji verjela, kako ga je ona sama zapodila. Julija je hrepenela, da bi se ob kom razjokala, vendar ni želela, da bi prišel na svetlo razlog njene žalosti. Kolikor bi Dolly sočustvovala z njo, bi tudi uživala; sicer pa bi Julija precenjevala človeško naravo, če bi pričakovala ob svojem P°Ja|u iskrenega sočustvovanja. Dolly jo je zmeraj oboževala,: vendar ji Julija ni hotela dati priložnosti spoznati, kako to • njeno božanstvo *ktoji na majavih nogah.
«fedl le mi, da je Mfchael edfnl človek, na katerega se lahko obrnem,« se je nasmehnila. «Kljub temu k njemu ne bi nikoli šla.«
Vedela je natanko, kaj bi ji povedal.
«Drago moje dekletce, kljub vsemu, jaz nisem tak č>°v6^ da si morala ravno k meni priti s to zgodbo. K hudič”1 ■ vsemi! Privedla si me v zelo neprijeten položaj Zdi se da sem le preveč velikodušen, čeprav sem igralec, sem ra j0 tega še gentleman, in torej, mislim... mislim, da je vse presneto neprijetno.«	^
f J«
Michaela vse do popoldne ni bilo domov in ko je Prl
v njeno sobo, je ležala in počivala Pripovedoval ji Je, kako preživel nedeljo in o rezultatih svojega tekmovanja. Igral. je zelo dobro, nekateri udarci so se mu čudovito posrečil’ opisal jih je do potankosti.	^
«V ostalem, kaj je z dekletom, ki si jo gledala stf°c' Je	sposobna?	e
«Mislim, da bi bila dobra. Je tudi lepa. Verjamem, da boš vanjo zaljubil.«
«Da, draga,	prav	v	mojih letih. Kako igra?«	v
«Seveda, izkušenj nima, vendar mislim, da ima nekaj sebi.«	jo
«Oh, dobro. Povabil j0 bom, da bi si jo tudi jaz 1119 ogledal. Kako naj pridem do nje?«
«Tom ve za njen naslov.«
«Takoj mu bom telefoniral.«
Vzdignil je slušalko in poklical Tomovo številko. Torb bil doma in Michael si je zapisal naslov.
Nadaljevala	sta	pogovor.	jlu
«Oh, dragi moj dečko, zelo mi je žal, kar slišim. KakS nesreča!«
«Kaj se je zgodilo?« je vprašala Julija.
Michael ji je namignil, naj molči.
«Oh, v redu! Jaz vam ne bom delal sitnosti. Ne skr1’’.]. Prepričan sem, da bomo že nekako uredili v vaše zadoV° stvo.» Pokril je z roko slušalko in se obrnil k Juliji. «Naj * povabim na kosilo za prihodnjo nedeljo?«
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 6, II., TELEFON 93-808 tn 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1, II.. Telefon, 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 95-823 - NAROČNINA-mesečna BOO ur - vn8Pr‘i’ Četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), meseCnO 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun’ Založništvo tržaškega tiska Trst 114374 -SFRJ: AD1T, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 503-3-85 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-uo-avni 250, osmrtnice 150 lir 1 Mali oglasi 40 Ur Lseda - Oelasi tržašk« 19
goriške pokrajne se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri uSocietš Pubbllcitš Italiana« - Odgovorni urednikž STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega ’ tts^a Trst	.