Mateja Šimec, dr . Karmen Erjavec, dr . Marjan Blažič Inovativna didaktična metoda: meduniverzitetno online projektno delo Pr ejeto 29.10.2022 / Spr ejeto 01.12.2022 Znanstveni članek UDK 37.022:378 KLJUČNE BESEDE: mednar odno pr ojektno delo štu- dentov, online sodelovanje, internacionalizacija doma POVZETEK – Mednar odno pr ojektno delo študentov in visokošolskih učit eljev pr edstavlja pomemben vidik usvajanja znanj in veščin, ključnih za dela v globali - ziranem svetu. Ker vsi študenti ne morejo sodelovati v mednar odni mobilnosti, je pomembna tudi “inter - nacionalizacija doma”. Namen študije je bil ugoto- viti dojemanje uvajanja inovativne didaktične meto- de večperspektivnega online pr ojektnega dela med študenti in visokošolskimi učitelji zdravstvene nege s slovenske in hrvaške univerze. Uporabljena je pi- lotna študija s kvantitativnim pristopom anketiranja študentov (N = 127) in kvalitativnim pristopom po- globljenih intervjuje v študentov in visokošolskih uči- teljev (N = 19), s kater o smo ugotavljali zadovoljstvo, pr ednosti in ovir e študentov in visokošolskih učiteljev Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Novem me- stu in Sveučilišta Sjever Odjel za sestrinstvo z izvedbo učne metode. Kvantitativni r ezultati so pokazali, da so študenti obeh univerz v povpr ečju zelo zadovoljni z metodo, saj ni bilo ugotovljenih statistič no značilnih razlik med njimi, poglobljeni intervjuji pa so razkrili največjo pr ednost in ovir o sodelovanja. Received 29.10.2022 / Accepted 01.12.2022 Scientific paper UDC 37.022:378 KEYWORDS: international pr oject work of students, online cooperation, internationalisation at home ABSTRACT – International pr oject work by students and university faculty r epr esents an important aspect of acquiring knowle dge and skills critical to working in a globalised world. Since not all students can par - ticipate in internatio nal mobility , “internationalisa- tion at home” is also important. The aim of the study was to determine the per ceptions of the intr oduction of the innovative didactic method of multi-perspective online pr oject work among students and university teachers of nursing at Slovenian and Cr oatian uni- versities. A pilot study using a quantitat ive appr oach of surveying students (N = 127) and a qualitative ap- pr oach of in-depth interviews with students and uni- versity faculty (N = 19) was conducted to determine the satisfaction, str engths, and barriers of students and university faculty at the University of Novo Mes- to, Faculty of Health Sciences and the Department of Nursing at University North with the intr oduction of the teaching method. The quantitative r esults showed that students fr om both universities wer e on average very satisfied with the method, as no statistically sig- nificant differ ences wer e found between them, and the in-depth interviews r evealed the gr eate st advantage and obstacle of the collaboration. 1 Uvod V današnjem globaliziranem svetu so mednarodne kompetence in sposobnost učin- kovitega sodelovanja v mednarodnih timih, ki komunicirajo online, ključne zahteve raz- ličnih delovnih mest. Strokovnjaki in praktiki na področju izobraževanja so soglasni, da je naloga visokega šolstva ustrezno pripraviti diplomante za delo v vedno bolj internaci- onaliziranem okolju, ki zahteva mednarodno sodelovanje različnih strokovnjakov pri re- ševanju aktualnih izzivov, z uvajanjem medkulturnih spretnosti, odnosov in večjezično- sti ter sposobnosti izvajanja projektnega dela v svoje študijske programe (Qiang, 2003; Zgaga idr., 2013; Rauer idr., 2021). Takšni izidi se pričakujejo z uporabo didaktične 4 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (3–4, 2022) metode mednarodnega projektnega učenja (Zavašnik Arčnik, 2015; Mosley in Connol- ly, 2021; Rauer idr., 2021). Sodelovanje v mednarodnih projektih pozitivno vpliva tako na izobraževalni zavod kot na delo visokošolskih učiteljev in študentov, saj krepi stike učiteljev s tujimi učitelji, dviguje prepoznavnost izobraževalne ustanove v lokalnem in širšem okolju, odprtost šole do ožjega in širšega okolja, zmožnost sporazumevanja uči- teljev in učencev v tujem jeziku, sodelovanje ter usklajevanje med učitelji (Sentočnik, 2013; Brassier-Rodrigues in Brassier, 2021). Mednarodno sodelovanje vpliva tudi na nekognitivne vidike učenja, kot so motiviranost, samostojnost, želja po znanju jezikov in želja po sodelovanju z vrstniki iz drugih držav (Sentočnik, 2013; Brassier-Rodrigues in Brassier, 2021), ki so pogoj za usvajanje znanja in veščin. Mednarodna izkušnja krepi tudi druge kompetence, kot so odgovornost, delo v skupinah, prilagajanje spremembam, samostojnost in iznajdljivost (Erčulj, 2006; Rauer idr., 2021). Danes je običajno, da so koncepti aktivnega učenja in projektnega, raziskovalnega ter problemskega učenja ključne sestavine izobraževalnih strategij sodobnih univerz. Projektno učenje je širok pedagoški pristop, ki zajema različne strategije, temelječe na študenta usmerjenem pristopu z bolj aktivnimi metodami, kot so tradicionalni di- daktični pristopi. Pri slednjih se od študentov pričakuje, da absorbirajo, si zapomnijo in ohranijo informacije z branjem ali poslušanjem predavanj, pri čemer so razmeroma pasivni, mentorji pa veljajo za “strokovnjake” in avtoritativne posredovalce znanja. Na- sprotno pa se projektno učenje ujema s konceptom “skupnostne prakse”, kjer se štu- dente obravnava kot del akademske skupnosti. Ta koncept se dobro ujema s sodobnimi univerzitetnimi izobraževalnimi strategijami, ki si prizadevajo, da bi na študente gledali kot na sodelavce univerze. Temeljne sestavine projektnega učenja so naslednje: aktiven pristop študentov k učenju; študij je spodbujen z raziskovanjem; učitelj je spodbujeva- lec učenja in ne zgolj posredovalec informacij; dejanski učni proces je razumljen kot proces konstruiranja znanja in novega razumevanja (Mosley in Connolly, 2021). Kompleksna učna metoda, kot je projektno delo, zahteva sodelovanje oziroma delo v skupini/timu (Dumont idr., 2013; Flogie, 2016), razumljeno je kot večstopenjski pro- ces, v katerem člani tima na individualni in skupinski ravni izpolnjujejo naloge in raz- vijajo timsko delo (Hwang, 2018), pri čemer člani razvijejo odgovornost za izvajanje določenega dela, obenem pa se počutijo odgovorni za celotni uspeh skupine (Peklaj, 2004). Udeleženci samostojno ali/in v manjših skupinah rešujejo različne z učnimi cilji povezane probleme in so pri tem aktivnejši, raziskovalni, kreativni in razvijajo kritično mišljenje, omenjen način pa v primerjavi s tradicionalnim pristopom poučevanja omo- goča konstrukcijo boljšega in trajnejšega znanja (Erjavšek in Kostanjevec, 2016). Številni avtorji poudarjajo smiselnost vključitve projektnega pristopa v visokošol- ski študij, saj projektno študijsko delo spodbuja študente k medsebojnemu sodelova- nju, poslušanju in k sprejemanju mnenj drugih, kar pozitivno vpliva na razvoj njihovih socialnih kompetenc (Summers in Dickinson, 2012; Sánchez in Cano, 2020). Avtorji se strinjajo, da učinkovito projektno delo temelji na timskem delu, ki ga opredeljujeta dobra komunikacija in sodelovanje med člani tima na poti do skupnega cilja. Sestava tima, struktura dela in razdelitev nalog ter sodelovanje v timu dokazano vplivajo na učinkovitost timskega dela (Salas idr., 2008; Hwang, 2018), ki je merljiva na različne načine, vključujoč zadovoljstvo posameznih članov z delom v timu (Guchait idr., 2016; Yi, 2016). Tim torej dosega cilje z dobrim medsebojnim sodelovanjem članov tima. 5 Šim ec, dr . Er javec, dr . Blaž ič: Inovativna didaktična metoda: meduniverzitetno online... Mednarodno timsko delo vključuje sodelovanje članov različnih narodnosti in ima tudi medkulturne razsežnosti (Hoffmann, 2004; Heron, 2018). Za uspešno sodelova- nje članov tima je potrebno veliko prilagajanja, ki izhaja iz poznavanja svoje in druge kulture, saj se le tako lahko razume, da je neko vedenje posledica kulturne različnosti (Heron, 2018). Nepoznavanje kulturnih razlik predstavlja tveganje, ki lahko ovira in prepreči učinkovito doseganje projektnih ciljev (Čepon, 2008), različna kulturološka prepričanja pa so lahko tudi glavni razlog za nedoseganje ciljev tima (Rozman, 2003). Sodelujoči v mednarodnih timih govorijo različne jezike, imajo različne načine vedenja in navade, za uspešno sodelovanje pa je potrebno s strani članov tima omenjene razlike čim bolj upoštevati (Dinsmore in Benitez Codas, 2006). Nemška raziskava o izzivih pri mednarodnem projektnem sodelovanju je pokazala, da predstavljajo kulturne razlike med člani tima bistveno večji izziv kot jezikovne ovire (Hoffmann, 2004). Mednarodni programi študentskih izmenjav so pogosto predstavljeni kot vodilna strategija za kulturno izmenjavo, vendar pa analiza mobilnosti OECD iz leta 2017 kaže, da v povprečju le 12 % vseh študentov preživi čas v tujini na drugi univerzi (OECD, 2019). Da bi študentom pomagali razviti globalno, mednarodno in medkulturno znanje, zavest in spretnosti, ne da bi morali zapustiti svojo domovino, so potrebne dodatne stra- tegije (Beelen in Jones, 2015). Ena od teh je t. i. “internacionalizacija doma”, ki zajema vse mednarodno usmerjene dejavnosti razen izhodne mobilnosti (Harrison, 2015). Ta vključuje tudi medsebojno povezanost prek spleta, imenovano “virtualna mobilnost” (Beelen, 2007), tj. uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij za doseganje ciljev fizične mobilnosti brez potovanja (Vriens idr., 2010). Virtualna mobilnost velja za enega najpomembnejših inovativnih vidikov internacionalizacije visokega šolstva (European Commision, 2020). Strokovnjaki so soglasni, da je uvedba online mobilnosti v učne načrte univerz pomembna za dolgoročno umestitev dejavnosti virtualne mobil- nosti (Beelen, 2007; Ferreira-Lopes in Van Rompay-Bartels, 2020). Da bi omogočili študentom, ki ne morejo oziroma ne želijo sodelovati v medna- rodni mobilnosti (ta je bila znatno otežena tudi zaradi epidemije covida-19), je bila v šolskem letu 2021/2022 na Univerzi v Novem mestu osnovana inovativna učna metoda, ki vključuje projektno delo z raziskovanjem študentov v mednarodnem oziroma medu- niverzitetnem timu. Študenti so sodelovali online oziroma izvajali virtualno mobilnost. Namen te prakse je bil okrepiti internacionalizacijo doma (Beelen, 2007), doseči siner- gijo učinka mednarodnega in projektnega dela ter študentom omogočiti dvig razisko- valnih, sodelovalnih, jezikovnih, komunikacijskih, organizacijskih ipd. kompetenc. Ta praksa ni nekaj povsem novega, saj številni avtorji poročajo o mednarodnem timskem delu študentov (npr. Trautrims idr., 2016; Komori-Glatz, 2017; Rauer idr., 2021). Inovativnost te prakse se kaže v identifikaciji aktualnega izziva in oblikovanju teoretskega ogrodja v mednarodnem timu, raziskovanju raziskovalnega problema s per- spektive države/kulture študenta, skupnem oblikovanju sinteze rezultatov in predstavi- tvi projektne naloge drugim študentom in visokošolskim učiteljem. K sodelovanju so bili povabljeni študenti zdravstvene nege s slovenske in hrvaške univerze ter obliko- vani so bili timi z mednarodno sestavo študentov. Prav tako so se povezali visokošolski učitelji in aktivno sodelovali v novi, do takrat še neimplementirani obliki skupnega so- delovanja. Omenjeno mednarodno timsko sodelovanje študentov in visokošolskih uči- teljev na področju zdravstvene nege predstavlja novo učno metodo, ki je še neraziskana, 6 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (3–4, 2022) zato se postavlja vprašanje zadovoljstva študentov in visokošolskih učiteljev z uvedeno učno metodo ter ključnih prednosti in ovir njene implementacije. Problematika medkulturnih razlik je v izobraževanju podcenjena, kar se odraža tudi v pomanjkanju sistematičnih raziskav na tem področju (Kralj in Svetličič, 2017; Rauer idr., 2021). Kulturne razlike lahko povzročajo konflikte, po drugi strani pa lahko tudi pospešujejo inovativnost in produktivnost (Stahl in Tung, 2015). Najpogostejše ovire pri medkulturnem komuniciranju so jezikovne in neverbalne ovire, stereotipiziranje, predvidevanje podobnosti z lastno kulturo, stres, strah in nezaupanje ter geografske ovire (Hofstrede idr., 1994). Potencialnim napakam se najbolje izognemo s tem, da se zavedamo vseh teh preprek, ne obsojamo drugačnosti, razvijamo zavedanje o lastnem neverbalnem vedenju in lastnih stereotipih, pridobimo znanje o tuji kulturi ter si njihovo vedenje razlagamo s stališča njihove kulture, svoje stereotipe in znanje pa prilagodimo novi izkušnji (Govindarajan in Gupta, 2001). Kot je bilo omenjeno, jezikovne ovire predstavljajo eno izmed pomembnejših medkulturnih ovir, zaradi katerih lahko pride do nesoglasij in napačnega razumevanja med člani tima (Kralj in Svetličič, 2017). Med jezikovnimi ovirami je bila najpogosteje izpostavljena napačna interpretacija besed in situacij, kar lahko privede do nesoglasij, tudi zaradi različnih vrednot posameznikov in pomanjkanja zaupanja. Nesoglasja med člani tima povzročijo daljšo in zapletenejšo ko- munikacijo, v nekaterih primerih pa tudi znižano raven zaupanja, posledično pa odnos med člani tima ni več optimalen (Baack idr., 2015). Ker do sedaj še ni bilo izvedene raziskave o percepciji (zadovoljstvu, prednostih in ovirah tako pri študentih kot visokošolskih učiteljih) meduniverzitetnega večperspek- tivnega online projektnega dela, smo skušali s to študijo zapolniti raziskovalno vrzel. Zato je bil njen cilj ugotoviti, kako so bili študenti in visokošolski učitelji različnih univerz zadovoljni z vsebino in izvedbo inovativne učne metode in kakšne so prednosti in ovire te didaktične metode. 2 Podobne pedagoške prakse V visokem šolstvu so meduniverzitetni online timi že uveljavljeni kot izkustvena učna metoda za poučevanje medkulturnih veščin. Do sedaj so se izvajali na področju medkulturnega usposabljanja (Eslami idr., 2019), v logistiki (Trautrims idr., 2016), tr- ženju (Van Ryssen in Godar, 2000) in poslovnem izobraževanju (Ferreira-Lopes in Van Rompay-Bartels, 2020). Projekti mednarodnega online sodelovanja so še posebej raz- širjeni na področju poslovnega izobraževanja. Na primer, Walker idr. (2018) so dvakrat uspešno izvedli šesttedenski projekt s skupno približno 600 študenti poslovnih ved iz enajstih visokošolskih institucij iz šestih držav. Udeleženci so morali analizirati spletno prisotnost in ugled podjetja, ki so ga sami izbrali, ter predlagati izboljšave. Drug posebej uspešen primer uporabe spletnih tečajev v poslovnem izobraževanju je “Global Enterprise Experience” (GEE). GEE je mednarodno tekmovanje, katerega cilj je razviti veščine na področju poslovanja študentov različnih kultur, časovnih pasov, pogledov na svet in ravni bogastva. Izvaja se vsako leto od leta 2004. Študenti morajo v treh tednih v osmih skupinah razviti predlog poslovnega koncepta na šestih straneh za določen poslovni problem v resničnem življenju. Ta projekt ni vključen v predmetnik, 7 Šim ec, dr . Er javec, dr . Blaž ič: Inovativna didaktična metoda: meduniverzitetno online... vendar se lahko vanj prostovoljno vključijo zainteresirani študenti, ki so spodbujeni k sodelovanju s ponudbo denarnih nagrad (GeeBiz, 2020). Najnovejša študija Rauerja idr. (2021) o projektu poučevanja študentov z različnih univerz in študijskih področij na način, da so skupaj reševali probleme v simuliranem online poslovnem okolju in predstavili svoje ugotovitve visokošolskemu učitelju, je po- kazala, da so študenti poročali o manjših težavah na področju kulturnih razlik in večjih na področju komunikacije in koordinacije ter znanja angleščine. Študija je potrdila, da je projekt študente bolje pripravil na njihovo prihodnjo kariero. 80 % udeležencev ga je ocenilo kot dragoceno izkušnjo in kot izobraževalni koncept, ki predstavlja pomemben prispevek v visokošolskem izobraževanju, zlasti v situacijah, kot je pandemija covida-19. Obstoječe študije niso soglasne glede trajanja meduniverzitetnih online projektov, vrste nalog, velikosti timov in platform za izvedbo, so pa jasno pokazale učinkovitost in uporabnost pristopov k poučevanju, ki uporabljajo online sodelovanje za krepitev med- kulturnih kompetenc udeležencev različnih univerz. Ker so obstoječe metode meduniver- zitetnega online projektnega dela omogočale, da udeleženci obravnavajo temo iz enega oziroma skupnega zornega kota, je predstavljena učna metoda, ki temelji na skupni opre- delitvi raziskovalnega problema, njegovem proučevanju s perspektive države/kulture, iz katere študent prihaja, skupnem sintetiziranju in kritični oceni ter predstavitvi rezultatov, inovativna. To je pomembno, ker si z identifikacijo razlik in skupnih točk raziskovalnega problema ter njihovo kritično oceno študenti lahko pridobijo kompleksnejše raziskoval- ne in medkulturne kompetence (Ferreira-Lopes in Van Rompay-Bartels, 2020). 3 Potek in organizacija projekta V študijskem letu 2021/2022 je Univerza v Novem mestu nadgradila dobro sode- lovanje s Sveučilištem Sjever iz Varaždina tako, da je hrvaške visokošolske učitelje na področju zdravstvene nege povabila k uresničitvi koncepta meduniverzitetnega večper- spektivnega online projekta. V projekt so bili prostovoljno vključeni študenti 1. stopnje zdravstvene nege, ki so v mešanih skupinah po štiri ali pet študentov skupaj opredelili aktualen raziskovalni problem na področju zdravstvene nege (s poudarkom na higie- ni, ekologiji in obravnavi internističnega bolnika) in teoretsko ogrodje (proučevanje strokovne in znanstvene literature), v nadaljevanju pa ga raziskali s perspektive posa- mezne države. Nato so v timskem delu sintetizirati ugotovitve tako, da so izpostavili podobnosti in razlike v obravnavi posameznega problema. Skupaj so pripravili pisni del projektne naloge in ga v hibridni obliki v živo in online predstavili timu mentorjev in študentom. Pri projektu so kot mentorji in predavatelji sodelovali visokošolski učitelji, nosilci različnih učnih enot obeh visokošolskih zavodov. Na tedenskih online videokonferenčnih sestankih so dobili od mentorjev navodila in usmeritve o skupnem sodelovanju in pripravi projektnih nalog, izvedba, način ter pogostost njihovega sodelovanja pa so bili prepuščeni njihovi izbiri. Njihovo online sodelovanje je najpogosteje potekalo po aplikaciji MS Teams, pisna gradiva in krajša sporočila pa so si pošiljali po e-pošti, prav tako pa so tudi pisni del v obliki projektne naloge po e-pošti poslali mentorjem. Vsi sodelujoči visokošolski učitelji, ki so sodelo- vali kot mentorji, so izvedli tudi online gostujoča predavanja, študenti pa so predstavili 8 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (3–4, 2022) projektne naloge online in v živo v predavalnici fakultete. V projektu je sodelovalo 127 študentov, ki je prejelo za opravljeno delo oceno pri matičnem predmetu. 4 Metodologija V raziskavi, ki smo jo izvedli po zaključku predstavitev projektnih nalog, je bil uporabljen kvantitativni in kvalitativni deskriptivni pristop študije primera z anketi- ranjem in poglobljenimi intervjuji študentov in visokošolskih učiteljev. V raziskavi so sodelovali študenti 1. stopnje študijskega programa Zdravstvene nege na Univerzi v Novem mestu, Fakulteti za zdravstvene vede in študenti s Sveučilišta Sjever Odjel za sestrinstvo ter visokošolski učitelji obeh univerz. V kvantitativno raziskavo je bilo vključenih 127 študentov, od tega 91 študentov slovenske in 36 študentov hrvaške univerze, skupaj 95 študentk in 32 študentov. Za ocenjevanje zadovoljstva sodelovanja pri projektnem delu je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz treh delov. Prvi del je vključeval sociodemografske podatke anketirancev, drugi del je meril zadovoljstvo z vsebino, pripravo in izvedbo inovativne učne metode z devetimi trditvami, ki so vključevale zadovoljstvo na splošno in prednosti sodelovanja v projektnem delu, na katere so študenti odgovarjali s pomočjo 5-stopenjske Likertove lestvice (1 – zelo nezadovoljen, 5 – zelo zadovoljen), tretji del pa je meril ovire sodelovanja z enajstimi trditvami, na katere so študenti odgovarjali s pomočjo 5-stopenjske Likertove lestvice (1 – nikakor se ne strinjam, 5 – povsem se strinjam). Vprašalnik je bil preveden tudi v hrvaški jezik, da so hrvaški študenti lah- ko suvereno izbrali ponujene trditve. Za oceno zadovoljstva je bila narejena osnovna deskriptivna statistika, razlike v zadovoljstvu in ovirah med študenti obeh fakultet pa so bile izmerjene s t-testom za neodvisne vzorce. Statistično analizo smo izvedli s statistič- nim programom SPSS, različico 24.0. V kvalitativni raziskavi je sodelovalo 16 študentov in 3 mentorji, s katerimi smo septembra 2022 izvedli poglobljene intervjuje, saj smo želeli izboljšati razumevanje sodelovanja pri projektu z vidika študentov in visokošolskih učiteljev. K sodelovanju pri poglobljenih intervjujih so bili povabljeni vsi sodelujoči študenti in visokošolski učitelji. Intervjuvancem so bila zastavljena vprašanja, ki so vsebovala teme o zado- voljstvu z inovativnim projektnim delom, prednostih in ovirah dela v projektu. Podatki poglobljenih intervjujev so bili analizirani s tematsko analizo. 5 Rezultati Kvantitativni pristop Tabela 1 kaže, da so bi študenti zelo zadovoljni na splošno s sodelovanjem pri pro- jektu in tudi s posameznimi elementi (vsebina, priprava in izvedba projekta). Študenti so bili glede sodelovanja pri projektu najbolj zadovoljni s pripravo na projektno delo 9 Šim ec, dr . Er javec, dr . Blaž ič: Inovativna didaktična metoda: meduniverzitetno online... (x = 4,64; SD = 0,79), nekoliko manj s sodelovanjem pri projektu na splošno ter z upo- rabo sodobne digitalne tehnologije (x = 4,55; SD = 0,85). Najmanjše zadovoljstvo so izrazili pri tujem jeziku (x = 3,51; SD = 1,18). Tabela 1 Ocena zadovoljstva s sodelovanjem pri pr ojektu Zadovoljstvo s sodelovanjem Zelo nezadovoljen Nezadovoljen Niti zadovoljen niti nezadovoljen Zadovoljen Zelo zadovoljen x SD f % f % f % f % f % S sodelovanjem pri projektu na splošno 0 4 6 32 58 4,55 0,85 S pridobljenim znanjem 0 5 5 53 37 4,29 0,98 S pripravo na projektno delo 0 0 5 32 63 4,64 0,79 Z načinom komuniciranja 4 2 4 53 37 4,01 0,82 Z reševanjem konfliktov 5 5 5 58 26 4,03 0,95 Z razdelitvijo dela znotraj tima 5 11 0 58 26 3,64 1,06 Z uporabo sodobne digitalne tehnologije 2 3 0 37 58 4,55 0,81 S sodelovanjem v tujem jeziku 4 17 4 48 26 3,51 1,18 S sodelovanjem mentorjev s študenti 3 3 0 26 68 4,52 0,76 Tabela 2 kaže, da je anketirancem največjo oviro predstavljalo sporazumevanje v tujem jeziku (x = 4,91; SD = 0,56) in dodatna obremenitev/delo, ki je posledica sodelo- vanja pri projektu (x = 4,68; SD = 0,82). Najmanjšo oviro je predstavljal neosebni stik s člani tima (x = 2,88; SD = 0,56). 10 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (3–4, 2022) Tabela 2 Ovir e pri sodelovanju v pr ojektu Ovir e pri sodelovanju Nikakor se ne strinjam Se ne strinjam Niti se ne niti se strinjam Se strinjam Povsem se strinjam x SD f % f % f % f % f % Sporazumevanje v tujem jeziku mi predstavlja oviro 0 2 4 16 72 4,91 0,56 Sodelovanje v projektu mi predstavlja dodatno obremenitev / delo 4 8 6 46 36 4,68 0,82 Kulturne razlike med mano in tujimi študenti mi predstavljajo oviro 18 26 32 14 10 3,16 0,42 Sodelovanje s študenti drugih narodnosti mi predstavlja oviro 8 16 34 24 18 3,08 0,68 Uporaba digitalnih komunikacijskih orodij mi predstavlja oviro 24 26 24 12 14 3,48 0,64 Neosebni stik s člani tima mi predstavlja oviro 18 46 24 8 4 2,88 0,56 Način dela tujih študentov (odzivnost, vključevanje) mi predstavlja oviro 2 16 12 42 28 4,12 0,54 Samostojno delo mi predstavlja oviro 16 42 22 12 8 3,06 0,86 Timsko delo mi predstavlja oviro 38 36 18 10 8 2,86 0,68 Nepoznavanje članov tima mi predstavlja oviro 6 8 12 52 22 4,02 0,52 Nepoznavanje novih oblik dela mi predstavlja oviro 4 36 28 18 14 3,26 0,62 Tabela 3 kaže, da se zadovoljstvo študentov ne glede na posamezni element sta- tistično značilno ne razlikuje glede na univerzo oziroma državo, iz katere prihajajo študenti. 11 Šim ec, dr . Er javec, dr . Blaž ič: Inovativna didaktična metoda: meduniverzitetno online... Tabela 3 Zadovoljstvo s sodelovanjem pri pr ojektu med slovenskimi in hrvaškimi študenti (t-test) Zadovoljstvo s sodelovanjem Nar odnost študentov x SD t df Sig. S sodelovanjem v projektu na splošno slovenska 4,42 0,95 1,764 75 0,08 hrvaška 4,68 0,89 S pridobljenim znanjem slovenska 4,12 1,21 ‒1,555 124 0,12 hrvaška 4,46 0,82 S pripravo na projektno delo slovenska 4,76 0,95 0,108 150 0,11 hrvaška 4,52 0,81 Z načinom komuniciranja slovenska 3,86 1.18 1,625 150 0,21 hrvaška 4,16 0,79 Z reševanjem konfliktov slovenska 3,50 0,76 ‒1,006 137 0,28 hrvaška 4,56 0,85 Z razdelitvijo dela znotraj tima slovenska 3,31 1,06 0,064 146 0,94 hrvaška 3,97 0,78 Z uporabo sodobne digitalne tehnologije slovenska 4,32 0,98 0,669 124 0,50 hrvaška 4,78 0,91 S sodelovanjem v tujem jeziku slovenska 3,21 1,21 0,061 124 0,98 hrvaška 3,81 1,14 S sodelovanjem mentorjev s študenti slovenska 4,76 0,56 0,128 150 0,90 hrvaška 4,28 0,88 Tabela 4 kaže, da se ovire pri sodelovanju študentov ne glede na postavko stati- stično značilno ne razlikujejo glede na univerzo oziroma državo, iz katere prihajajo študenti. 12 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (3–4, 2022) Tabela 4 Ovir e sodelovanja pri pr ojektu med slovenskimi in hrvaškimi študenti (t-test) Ovir e pri sodelovanju Nar odnost študentov x SD t df Sig. Sporazumevanje v tujem jeziku slovenska 4,93 0,56 0,49 123 0,62 hrvaška 4,89 0,76 Sodelovanje v projektu predstavlja dodatno delo slovenska 4,62 1,24 0,06 146 0,94 hrvaška 4,74 1,12 Kulturne razlike med mano in tujimi študenti slovenska 3,48 1,02 0,53 146 0,59 hrvaška 2,84 0,98 Sodelovanje s študenti drugih narodnosti slovenska 3,22 0,89 –1,60 146 0,11 hrvaška 2,94 1,04 Uporaba digitalnih komunikacijskih orodij slovenska 3,34 1,23 0,62 146 0,64 hrvaška 3,22 0,94 Neosebni stik s člani tima slovenska 2,98 0,76 –0,29 146 0,76 hrvaška 2,78 0,66 Način dela tujih študentov (odzivnost, vključevanje) slovenska 4,82 0,92 –0,77 146 0,44 hrvaška 3,42 0,46 Samostojno delo slovenska 3,04 0,86 –1,68 146 0,09 hrvaška 3,08 0,84 Timsko delo slovenska 3,26 0,84 –1,53 146 0,13 hrvaška 2,46 0,68 Nepoznavanje članov tima slovenska 4,82 0,88 –1,32 146 0,19 hrvaška 3,22 1,02 Nepoznavanje novih oblik dela slovenska 3,42 0,64 –0,90 113 0,37 hrvaška 3,10 0,86 Kvalitativni pristop Zadovoljstvo s sodelovanjem v pr ojektu Analiza poglobljenih intervjujev je pokazala, da so vsi intervjuvani študenti izrazili zadovoljstvo s sodelovanjem pri projektu na splošno, pri čemer se je bolj jasno poka- zala razlika v odgovorih med slovenskimi in hrvaškimi študenti. Tipična je bila izjava slovenske študentke 9: “Super je bilo sodelovati s kolegi, zelo smo se ujeli in spoznali veliko novega.” 13 Šim ec, dr . Er javec, dr . Blaž ič: Inovativna didaktična metoda: meduniverzitetno online... Tudi poglobljeni intervjuji z visokošolskimi učitelji so razkrili, da je bilo zadovolj- stvo s sodelovanjem sicer obojestransko, čeprav močneje izraženo s strani hrvaških kolegov, ki so sodelovanje opisali s podobnimi besedami, kot ga je hrvaški mentor 2: “To sodelovanje bi ocenil kot odlično, saj se je na ta način odprl prostor za skupno delo in deljenje rezultatov tega dela.” Pr ednosti sodelovanja na pr ojektu Intervjuvani študenti so kot prednost mednarodnega sodelovanja brez potovanja v času epidemije covida-19 izpostavili priložnost utrjevanja tujega jezika in pridobiva- nje izkušenj mednarodnega projektnega dela. Navedeno je slovenski študent 10 opisal: “Čeprav so bila naša srečanja vedno na daljavo, smo vsakič imeli priložnost govorit’ in poslušat’ hrvaški jezik od vrstnikov in to je zame bila odlična izkušnja. Veselim se naslednjih skupnih projektov, ker zdaj vem, kako poteka delo.” In hrvaški študent 9: “Slovenci so bolje razumeli naš jezik kot mi njihovega, smo pa bili veseli, da smo lahko izboljšali znanje slovenskega jezika.” Rezultati so tudi pokazali, da je bila prednost sodelovanja v projektu pridobitev novega znanja s pomočjo informacij, predstavljenih s strani študentov in mentorjev z druge univerze. “Obravnavane teme so poglobile znanje in mi omogočile širši pogled z vidika preventivnega zdravstvenega delovanja v obeh državah,” je menil hrvaški štu- dent 9. Mentor 3 pa je dodal: “Predstavljene teme z vidika obeh držav so predstavljale priložnost za nadgradnjo znanja s področja zdravstvene nege.” Večina študentov je poudarila, da so pridobili organizacijske in komunikacijske kompetence, saj je pri delu v mednarodnem timu zelo pomembno, kako se organizira delo in komunicira. “Ker smo morali sami uskladiti vse aktivnosti, sem ugotovil, da sem izboljšal organizacijske sposobnosti, vsi pa smo morali izboljšati način komuniciranja, ker drugače dogovori niso bili uspešni,” je navedel hrvaški študent 14, slovenski (7) pa je dodal: “Tudi konflikte v timu smo se naučili reševati, spoznali pa smo, kako med člane tima uspešno razdeliti naloge.” Ovir e pri sodelovanju v pr ojektu Analiza poglobljenih intervjujev je razkrila, da sta bili ključni oviri jezik in strah pred nastopanjem, še posebej strah pred javnim nastopanjem pred kolegi z druge uni- verze. Tipičen odgovor slovenske študentke 5 je bil: “Govorit’ v tujem jeziku ni tako lahko, ker se ne počutim suvereno. Že tako je nastopati pred občinstvom težko, pred kolegi pa še težje, če pa moraš govorit’ še v tujem jeziku, ki ga ne obvladaš dobro, je pa najtežje.” Enako tudi pri hrvaški študentki 6: “Ne razumem angleško, slovensko pa še manj. Vse bi bilo super, če bi vedela, da bom lahko govorila v hrvaškem jeziku.” Štu- dente je oviralo tudi nepoznavanje tuje kulture, načina sporazumevanja in prilagodljivo- sti v smislu usklajevanja obveznosti. “Ne poznam načina razmišljanja tujih študentov, pa njihovih navad in jezika, zato ne vem, kako dobro (če sploh) bi usklajevali določene obveznosti,” je dejala slovenska študentka 12. Poglobljeni intervjuji so tudi razkrili, da je slovenskim študentom veliko oviro za so- delovanje v projektu predstavljalo nepoznavanje članov tima, kot je povedala slovenska študentka 14: “Nepoznavanje hrvaškega jezika je moja šibka točka in to me je najbolj 14 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (3–4, 2022) odvračalo od sodelovanja pri projektu, pa tudi to, da ne poznam drugih članov, kar mi ni prijetno, in težko sodelujem z nekom, če ga ne poznam, sploh če ne govori slovensko.” Nekaj študentov je tudi izpostavilo, da je sodelovanje oteženo zaradi neenake mo- tiviranosti za sodelovanje. “Sodelovanje v projektu je težko, ker niso vsi enako moti- virani za delo in pripravljeni vložit trud in čas v delo in v usklajevanje obveznosti,” je dejal slovenski študent 7. Četrtina študentov obeh fakultet je tudi poudarila neustrezno delitev nalog znotraj tima in neizpolnjevanje dogovorjenih obveznosti. Tipična izjava slovenske študentke 12 je bila: “Hrvati niso izpolnili svojih obveznosti, niso se znali med seboj dogovorit’, kaj bo kdo naredil in do kdaj. Niso pokazali pravega zanimanja za naše skupno delo, zato naše delo ni potekalo po planu in smo bili slabe volje, z opravljenim delom pa so bili (pre)hitro zadovoljni.” In mnenje hrvaškega študenta 1: “Smo želeli, da bi si druga- če razdelili delo, pa ni šlo tako, zato smo včasih malo zamujali z oddajo naših prispev- kov, ampak večjih težav ni bilo.” Poglobljeni intervjuji z visokošolskimi učitelji so razkrili, da je največjo oviro pri sodelovanju v projektu predstavljala časovna stiska tako pri slovenskih kot hrvaških visokošolskih učiteljih, kar je slovenski mentor 3 opisal s sledečimi besedami: “To so- delovanje je odlično zasnovano, edini problem je časovna uskladitev tako obveznosti učiteljev kot študentov obeh fakultet, umestitev vseh sestankov in online videokonfe- renc, načrtovanje terminov predstavitev itd. Študenti in predavatelji nujno potrebujemo tovrstne izmenjave in sodelovanja, vendar se vsi zelo borimo s časom.” Tabela 5 Ključne teme študentov in visokošolskih učiteljev mentorjev Teme študentov in visokošolskih učiteljev T ipična pripoved slovenskih študentov T ipična pripoved hrvaških študentov T ipična pripoved visokošolskih učiteljev Zadovoljstvo Pozitivna splošna ocena sodelovanja “Super je bilo sodelovati, dobro smo se ujeli, resno smo delali in dobro predstavili naše delo. Upam, da ostanemo s puncami povezane še naprej.” (Študent 9) “Super smo sodelovali, online sodelovanje mi je bilo zelo všeč. S Slovenci je bilo super sodelovati, zelo so disciplinirani in resni pri delu, pri njih ni zafrkancije.” (Študent 16) “Glede na to, da smo bili prvič skupaj, je bilo sodelovanje odlično. Zagotovo bo način predstavitve prepoznan in ovrednoten na obeh fakultetah.” (Mentor 1) Prednosti Utrjevanje tujega jezika in pridobivanje mednarodnih izkušenj projektnega dela “Sem zelo zadovoljna, ker sem lahko izboljšala hrvaški jezik, saj je bila diskusija v hrvaškem jeziku, spoznala pa sem tudi, kako se izpelje projekt s tujci.” (Študent 10) “Pogovarjali smo se tudi v slovenskem jeziku, se brez težav dogovarjali in nekaj novih slovenskih besed sem si zapomnil.” (Študent 9) “Jezikovna bariera je bila kljub različnim jezikom premagana in večjih težav pri sodelovanju študenti niso imeli.” (Mentor 1) 15 Šim ec, dr . Er javec, dr . Blaž ič: Inovativna didaktična metoda: meduniverzitetno online... Organizacija dela in način komuniciranja “Vsi smo imeli možnost izboljšati pisno in ustno komuniciranje, nekateri pa imamo tudi izkušnjo reševanja konfliktov v timu.” (Študent 2) “Zelo smo bili samostojni in fleksibilni pri delu, hitri pri odgovarjanju na e-pošto, tudi med vikendi.” (Študent 6) “Pridobljena izkušnja komuniciranja v timu je študentom omogočila tudi krepitev medsebojnega sodelovanja v timu.” (Mentor 3) Nadgrajevanje in prenos znanja ter izkušenj s področja zdravstvene nege “Preventivne aktivnosti kroničnih obolenj se pri Hrvatih nekoliko razlikujejo od naših, imajo pa kar nekaj dobrih praks pri preprečevanju okužb v zdravstvu in to bi bilo dobro vpeljati v naše delo.” (Študent 12) “Obravnavane teme so poglobile moje znanje in izkušnje, mi omogočile širši pogled z vidika preventivnega zdravstvenega delovanja v obeh državah, oboje pa bom uporabil pri nadaljevanju študija.” (Študent 3) “Združitev vsebin učnih enot in primerjava v obeh državah je velik doprinos, pristop k obravnavi tem pa omogoča poglabljanje znanja.” (Mentor 2) Ovire Nepoznavanje tujega jezika in kulture “Nisem vsega razumela zaradi tujega jezika, ker so prehitro govorili. Ne poznam načina razmišljanja tujih študentov, pa njihovih navad in jezika.” (Študent 5) “Vsak bi raje govoril v svojem jeziku, ker je to najlažje in se počutiš najbolj suvereno. Meni to predstavlja zelo velik stres, ker ne vem, kako razmišljajo.” (Študent 6) – Strah pred nastopanjem pred tujimi kolegi in nepoznavanje članov tima “Nastopati pred občinstvom je težko, če pa moraš govoriti pred tujimi kolegi, ki jih ne poznaš, je to še veliko težje in še več je strahu.” (Študent 11) – – Pomanjkanje motivacije in časa “Mislim, da so bili naši kolegi za sodelovanje in delo v projektu manj motivirani kot mi, kar se je včasih tudi pokazalo z neresnim pristopom, niti na profesorjeve maile niso odgovarjali”. (Študent 13) “Premalo imam časa, zato mi je škoda časa za te stvari, ker itak ne prinesejo veliko dodatnega znanja.” (Študent 8) “Problem je v motivaciji študentov, kar oteži sodelovanje, če ena stran ni dovolj motivirana za delo in ne vlaga enako truda kot druga, pa tudi časovna uskladitev sestankov predstavlja težavo.” (Mentor 2) Neustrezna delitev nalog “Na začetku si nismo naloge dobro razdelili, potem pa Hrvati niso odgovarjali na maile, niso bili prisotni na videokonferencah.” (Študent 5) “Smo želeli, da bi teorijo napisali eni, predstavitev pa drugi, pa ni šlo tako, zato smo včasih malo zamujali z oddajo naših prispevkov, ampak večjih težav ni bilo.” (Študent 1) “Ker študent ni dovolj motiviran, ne pristopi resno k delu in to se odraža na delovni vnemi celotnega tima, kar se je na trenutke pokazalo, ko niso vedeli, kaj naj kdo naredi.” (Mentor 3) 16 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (3–4, 2022) 6 Diskusija in zaključki V analizi študije primera percepcije inovativne didaktične metode se je kombina- cija kvalitativnih in kvantitativnih metod izkazala za koristno, saj je omogočila širši in globlji vpogled v zadovoljstvo, prednosti in ovire uvedbe tega pristopa. Kvantitativni podatki so pokazali, da ne obstajajo statistično značilne razlike v zadovoljstvu (vsebina, priprava, izvedba projekta) glede na univerzo oziroma državo, od koder prihaja študent, kvalitativni podatki pa so razkrili večje razlike v izjavah študentov. Tako so poglobljeni intervjuji udeležencem omogočili, da so na svoj način in s svojimi besedami ocenili inovativno projektno delo, zaradi česar so prednosti in ovire sodelovanja v projektnem delu mednarodnega oziroma meduniverzitetnega tima bolj vidne oziroma jasno razpo- znavne. Raziskava je pokazala, da so bili vsi sodelujoči na splošno zelo zadovoljni s sode- lovanjem v projektu, predvsem so kot prednosti navedli dobre izkušnje mednarodnega sodelovanja, pridobitev novih spoznanj na področju zdravstvene nege zaradi informa- cij kolegov iz druge države in izboljšanje komunikacijskih veščin. Največjo oviro pri mednarodnem projektnem sodelovanju je vsem študentom predstavljala uporaba tujega jezika. Slovenski študenti so kot pomembnejše ovire pri sodelovanju izpostavili tudi sprejemanje kulturnih razlik, nepoznavanje članov tima ter način dela tujih študentov (odzivnost, vključevanje, motiviranost), hrvaškim študentom pa je sodelovanje pri pro- jektu predstavljalo dodatno obremenitev. Rezultati torej kažejo, da so študenti in visokošolski učitelji z uvedbo inovativne di- daktične metode zadovoljni in so jo pripravljeni sprejeti, kar je skladno z ugotovitvami drugih študij, ki kažejo, da se akademska skupnost zaveda potreb mednarodnega trga dela in je pripravljena uvesti spremembe v študijske programe. Strokovna in medkul- turna izkušnja predstavlja pomemben prispevek v visokošolskem izobraževanju zlasti za študente, ki se ne morejo udeležiti mednarodne mobilnosti (npr. Brumen idr., 2021; Javornik Krečič in Ivanuš Grmek, 2021; Rauer idr., 2021; Mosley in Connolly, 2021). A rezultati kažejo, da kot vsaka novost tudi ta prinaša ovire, med katerimi poleg tujega jezika, kulturnih razlik prevladujejo tudi komunikacijske, motivacijske in koordinacij- ske ovire, kot so tudi ugotovili drugi avtorji podobnih študij (Baack idr., 2015; Mosley in Connolly, 2021; Rauer idr., 2021; Komočar in Čotar Konrad, 2022). Uveljavljanje inovativne didaktične metode bo verjetno v nadaljevanju zelo razno- liko. Izkušnje študentov se bodo lahko razlikovale glede na njihovo stopnjo akademske pripravljenosti za to vrsto pristopa, njihov letnik študija, kulturni kontekst, v katerem poteka njihovo osnovno izobraževanje, in njihove osebne preference glede osredotoče- nosti na uporabne probleme v primerjavi z več učenja, ki temelji na teoriji. Bistveno je, da morajo mentorji paziti, da ga ne zamenjajo z minimalno vodeno poizvedovalno uče- nje, katerega učinkovitost izpodbijajo empirične raziskave (Mosley in Connolly, 2021). Ker medpredmetno povezovanje, s katerim lahko horizontalno ali vertikalno povezuje- mo učne vsebine, znanja in učne spretnosti različnih predmetnih področij (Šafranj idr., 2021), predstavlja nadgradnjo obstoječega projekta, bi bilo smiselno v nadaljnji razvoj projekta vključiti študente in visokošolske učitelje različnih predmetnih področij in še bolje izkoristiti možnosti, ki jim jih ponuja sodobna IKT, ki je v glavnem premalo iz- 17 Šim ec, dr . Er javec, dr . Blaž ič: Inovativna didaktična metoda: meduniverzitetno online... koriščena, razen v primeru posebnih situacij, kot je bila pandemija covida-19 (Kopačin in Birsa, 2022). Študija je pokazala, da obstajajo dobri argumenti za uvedbo meduniverzitetnega večperspektivnega online projektnega dela v redno pedagoško delo. To potrebo potrju- jejo tudi raziskave o učinkovitih učnih strategijah, ki vključujejo izzive sodobnih uni- verz, ki se tudi soočajo s potrebo po uravnovešanju vloge raziskovanja in poučevanja. Obstoječe prakse raziskovalno vodenega poučevanja v mednarodnem kontekstu, ki se uporabljajo na razvitih univerzah, spodbujajo akademike, da sledijo tej vrsti pristopa (Mosley in Connolly, 2021). Ključna pomanjkljivost študije je, da temelji na eni izvedbi meduniverzitetnega večperspektivnega online projektnega dela in da v raziskavi vključuje manjše število hrvaških udeležencev kot slovenskih, ker so bili ti manj odzivni. Mateja Šimec, Karmen Erjavec, PhD, Marjan Blažič, PhD Innovative Didactic Method: Inter-College Online Project Work In today’ s globalised world, international competencies and the ability to work effectively in international teams ar e important pr er equisites for various pr ofessions. Experts and practitioners in education agr ee that it is the r ole of higher education to adequately pr epar e graduates to work in an incr easingly internationalised envir onment which r equir es international collaboration among various experts to solve curr ent chal - lenges by incorporating inter cultural skills, attitudes, br oader skills, and the ability to work on pr ojects into their studies (Qiang, 2003; Zgaga et al., 2013; Rauer et al., 2021). Participation in international pr ojects has a positive impact on both the educational institution and the work of the college faculty and students (Sentočnik, 2013; Brassier - Rodrigues and Brassier , 2021). International experience also str engthens other com - petencies such as r esponsibility , teamwork, adaptation to change, independence, and r esour cefulness (Erčulj, 2006; Rauer et al., 2021). Nowadays, it is common that the concepts of active learning, pr oject-based, inquiry-based, and pr oblem-based learning ar e important components of the educational strategies of modern universities. Authors agr ee that effective pr oject work is based on teamwork, which is defined by good com - munication in the collaboration between members towar ds a common goal. Interna - tional teamwork involves collaboration among members of differ ent nationalities and also has a cr oss-cultural dimension (Hoffmann, 2004; Her on, 2018). Ignorance of cul - tural differ ences is a risk that can hinder and pr event effective achievement of pr oject goals (Čepon, 2008), and differ ent cultural beliefs can also be the main r eason for the failur e to achieve team goals (Rozman, 2003). Participants in international teams speak differ ent languages, have differ ent behaviours and habits, and successful collaboration r equir es that team members take these differ ences into account as much as possible (Dinsmor e and Benitez Codas, 2006). The most common barriers in inter cultural com - munication ar e language and nonverbal barriers, ster eotyping, str ess, fear , and mistrust (Hofstr ede et al., 1994). Additional strategies ar e needed to help students to develop global, international, and inter cultural knowledge, awar eness, and skills without hav - 18 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (3–4, 2022) ing to leave their home country (Beelen and Jones, 2015). One of these is what is known as “internationalisation at home”, which includes all internationally oriented activities except international mobility (Harrison, 2015). This includes networking thr ough the use of information and communication technologies to achieve physical mobility goals without travel (V riens et al., 2010). For students who cannot or do not want to participate in international mobility an innovative teaching method was intr oduced at the University of Novo Mesto in the 2021/2022 academic year , which includes pr oject work involving student r esear ch in an international or inter -university team. Nursing students fr om Slovenian and Cr oatian universities participated online or conducted virtual mobility in teams with an interna - tional composition of students. The aim of this practice was to str engthen internation - alisation in their own country , to achieve a syner gy of the impact of international and pr oject work, and to give students the opportunity to impr ove their competencies in r e - sear ch, collaboration, language, communication, or ganisation, etc. The innovativeness of this practice is demonstrated by the identification of the curr ent challenge and the cr eation of a theor etical framework in an international team; the study of the r esear ch pr oblem fr om the perspective of the student’ s country/cultur e; the jointly pr oduced syn - thesis of r esults, and the pr esentation of the pr oject task to other students and university teachers. University faculty fr om the field of nursing also joined together and actively participated in a new form of joint collaboration that had not been r ealised befor e. Since ther e has been no pr evious r esear ch on the per ceptions (satisfaction, benefits, and barriers of students and university faculty) of inter -university multi-perspective online pr oject work, we sought to fill the r esear ch gap with this study . Ther efor e, its aim was to find out how satisfied students and university teachers fr om differ ent universities wer e with the content and implementation of the innovative teaching method, and what advantages and obstacles this didactic method br ought. The r esear ch used a quantitative and qualitative descriptive case study appr oach with surveys and in-depth interviews of students and university faculty . Students fr om the 1 st cycle of the nursing pr ogramme at the University of Novo mesto, Faculty of Health Sciences, and students fr om University North, Department of Nursing, as well as university teachers fr om both universities participated in the study . 127 students partici - pated in the quantitative r esear ch; 91 fr om Slovenian universities and 36 fr om Cr oatian universities. In the qualitative r esear ch, 16 students and thr ee mentors participated, with whom we conducted in-depth interviews, as we wanted to better understand the participation in the pr oject fr om the perspective of the students and university teachers. In analysing the case study on per ceptions of the innovative didactic method, the combination of qualitative and quantitative methods pr oved useful as it pr ovided a br oader and deeper insight into the satisfaction, benefits, and barriers to adopting this appr oach. The r esults of the survey showed that students wer e very satisfied with the collaboration on the pr oject in general and also with individual elements (content, pr eparation, and implementation of the pr oject). For the r espondents, communication in a for eign language was the biggest obstacle (x = 4.91; SD = 0.56). Student satisfac - tion with their participation in the pr oject did not statistically significantly differ by ele - ments depending on the university or country fr om which the students came. Similarly , barriers to student participation in the pr oject did not statistically significantly differ by elements depending on the university or country fr om which the students came. 19 Šim ec, dr . Er javec, dr . Blaž ič: Inovativna didaktična metoda: meduniverzitetno online... The students interviewed highlighted the opportunity to consolidate their knowl - edge of a for eign language and gain experience with international pr oject work as an advantage of international collaboration without travelling during the COVID-19 epidemic. The r esults also showed that the benefit of pr oject participation was the ac - quisition of new knowledge, and using the information pr esented by students and men - tors fr om another college. Most students emphasised that they acquir ed or ganisational and communication skills, because the way the work is or ganised and communicated is very important when working in an international team. The analysis of the in-depth interviews r evealed that the biggest obstacle was language and the fear of speaking, es - pecially the fear of speaking publicly in fr ont of colleagues fr om another college. Slove - nian students highlighted the acceptance of cultural differ ences, the lack of familiarity with team members, and the way for eign students work (r esponsiveness, involvement, motivation) as major obstacles to collaboration, while for Cr oatian students, collabo - ration on the pr oject was an additional bur den. Thus, the survey r evealed that all participants wer e generally very satisfied with their participation in the pr oject. The main benefits they mentioned wer e the good ex - perience of international cooperation, the acquisition of new knowledge in the field of nursing thanks to the information fr om colleagues fr om another country , and the impr ovement of communication skills. The biggest obstacle for all students in the inter - national pr oject collaboration was the use of a for eign language. Thus, the r esults show that students and college teachers ar e satisfied with the intr o - duction of an innovative didactic method and ar e willing to adopt it, which is consistent with the r esults of other studies which show that the academic community is awar e of the needs of the international labour market and is willing to intr oduce changes in the study pr ogrammes. Pr ofessional and inter cultural experiences r epr esent an important contribution to higher education, especially for students who cannot participate in in - ternational mobility (Brumen et al., 2021; Javornik Kr ečič and Ivanuš Grmek, 2021; Rauer et al., 2021; Mosley and Connolly , 2021). However , the r esults show that this innovation, like any other , brings obstacles. The pr evailing ones ar e communication, motivation, and coor dination obstacles, in addition to for eign language and cultural differ ences, as other authors of similar studies have also noted (Baack et al., 2015; Mosley and Connolly , 2021; Rauer et al., 2021; Komočar and Čotar Konrad, 2022). This study has shown that ther e is a str ong case for intr oducing inter -college multi- perspective online pr oject work into r egular pedagogical work. This need has also been confirmed by r esear ch on effective teaching strategies that addr ess the challenges of modern universities, which also face the need to balance the r oles of r esear ch and teaching. The existing r esear ch-led teaching practices in an international context which ar e used in developed universities encourage academics to adopt this type of appr oach (Mosley and Connolly , 2021). The main drawback of the study is that it is based on an implementation of an inter -college multi-perspective online pr oject work which in - volved a smaller number of Cr oatian participants than Slovenian ones because the former wer e less r esponsive. 20 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (3–4, 2022) LITERATURA 1. Baack, D. W., Dow, D., Parente, R. idr. (2015). Confirmation Bias in Individual-Level Per- ceptions of Psychic Distance: an Experimental Investigation. Journal of International Busi- ness Studies, 46 (8), 938–959. Dostopno na: https://doi.org/10.1057/jibs.2015.19 (pridobljeno 10.09.2022). 2. Beelen, J. (ur.) (2007). Implementing Internationalisation at home. Amsterdam: EAIE, Europe- an Association for International Education. Dostopno na: https://www.academia.edu/10268019/ Beelen_J._Ed._2007 (pridobljeno 02.10.2022). 3. Beelen, J. in Jones, E. (2015). Redefining Internationalization at Home. V: Curaj, A., Matei, L., Pricopie, R. idr. (ur.). The European Higher Education Area: Between Critical Reflections and Future Policies (str. 59–72). Heidelberg: Springer. Dostopno na: https://doi.org/10.1007/978-3- 319-20877-0_5 (pridobljeno 15.09.2022). 4. Brassier-Rodrigues, C. in Brassier, P. (2021). Internationalisation at Home: a Collection of Pe- dagogical Approaches to Develop Students’ Intercultural Competences. Bruxelles: Peter Lang Verlag. Dostopno na: https://doi.org/10.3726/b18371 (pridobljeno 15.09.2022). 5. Brumen, M., Kavčič, B. in Duh, M. (2021). Pouk likovne umetnosti v angleščini pri tretješolcih. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 36(3–4), 81–92. 6. Čepon, S. (2008). Medkulturne razlike kot vir tveganja pri izvedbi projekta. Ljubljana: Univer- za v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. 7. Dinsmore, P. C. in Benitez Codas, M. M. (2006). Cultural Challenges in Managing International Projects. V: The AMA handbook of project mamagement (str. 399–407). New York: American Management Association. 8. Dumont, H., Istance, D. in Benavides, F. (ur.) (2013). O naravi učenja: uporaba raziskav za navdih prakse. 2. izdaja. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo Slovenije. Dostopno na: https://www.zrss.si/pdf/o-naravi-ucenja.pdf (pridobljeno 25.09.2022). 9. Erčulj, J. (2006). Šole kot učeče se skupnosti. V: Možina, S. in Kovač, J. (ur). Menedžment znanja: znanje kot temelj razvoja, na poti k učečemu se podjetju (str. 245–256). Maribor: Za- ložba Pivec. 10. Erjavšek, M. in Kostanjevec, S. (2016). Projektno učno delo z vidika aktivnega pristopa k po- učevanju prehranskih vsebin v študijskem programu gospodinjstva. V: Aškerc, K. idr. (ur.). Izboljševanje kakovosti poučevanja in učenja v visokošolskem izobraževanju: od teorije k pra- ksi, od prakse k teoriji (str. 202–213). Ljubljana: Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja. 11. Eslami, Z., Hill-Jackson, V ., Kurteš, S. idr. (2019). Telecollaboration Among Qatari and US Undergraduates in a Multicultural Course: Opportunities and Obstacles. V: Reinders, H., Coom- be, C., Littlejohn, A. idr. (ur.). Innovation in Language Learning and Teaching. New Language Learning and Teaching Environments (str. 263–282). Cham: Palgrave Macmillan. Dostopno na: https://doi.org/10.1007/978-3-030-13413-6_13 (pridobljeno 25.09.2022). 12. European Commission. (2020). Skills for Industry Curriculum Guidelines 4.0: Future-proof Education and Training for Manufacturing in Europe: Final Report. Publications Office. Dosto- pno na: https://data.europa.eu/doi/10.2826/097323 (pridobljeno 04.09.2022). 13. Ferreira-Lopes, L. in Van Rompay-Bartels, I. (2020). Preparing Future Business Professionals for a Globalized Workplace Through Intercultural Virtual Collaboration. Development and Le- arning in Organizations, 34, 21–24. Dostopno na: https://doi.org/10.1108/DLO-08-2019-0194 (pridobljeno 15.09.2022). 14. Flogie, A. (2016). Vpliv inovativnega izobraževanja in informacijsko-komunikacijske tehnolo- gije na spremembe pedagoške paradigme. [Doktorska disertacija]. Maribor: Univerza v Mari- boru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko. 15. GeeBiz. (2020). Global Enterprise Experience: Global Contest in Leadership, Cross Cultural Communication, Social Entrepreneurship and International Business. Dostopno na: https:// www.geebiz.org (pridobljeno 25.09.2022). 16. Govindarajan, V . in Gupta, A. (2001). Building an Effective Global Business Team. Enginee- ring Management Review, 30(2), 63–71. Dostopno na: https://doi:10.1109/EMR.2002.1022419 (pridobljeno 25.09.2022). 21 Šim ec, dr . Er javec, dr . Blaž ič: Inovativna didaktična metoda: meduniverzitetno online... 17. Guchait, P., Lei, P. in Tews, M. J. (2016). Making Teamwork Work: Team Knowledge for Team Effectiveness. The Journal of Psychology: Interdisciplinary and Applied, 150(3), 300–17. Do- stopno na: https://doi:10.1080/00223980.2015.1024596 (pridobljeno 15.09.2022). 18. Harrison, N. (2015). Practice, Problems and Power in “Internationalisation at Home”: Critical Reflections on Recent Research Evidence. Teaching in Higher Education, 20(4), 412–430. Do- stopno na: https://doi.org/10.1080/13562517.2015.1022147 (pridobljeno 10.09.2022). 19. Heron, M. (2018). Pedagogic Practices to Support International Students in Seminar Discussi- ons. Higher Education Research and Development, 38(2), 266–279. https://doi.org/10.1080/07 294360.2018.1512954 (pridobljeno 15.09.2022). 20. Hoffmann, H. E. (2004). Die Bedeutung kultureller Unterschiede. Projektmanagement, 5(3), 12–15. 21. Hofstede, J. G. (1994). The Business of International Business is Culture. International Busi- ness Review 3(1), 1–14. 22. Hwang, A. (2018). Online and Hybrid Learning. Journal of Management Education, 42(4), 557–563. Dostopno na: https://doi.org/10.1177/1052562918777550 (pridobljeno 28.09.2022). 23. Javornik Krečič, M. in Ivanuš Grmek, M. (2021). Pojmovanje učenja pri študentih – bodočih pedagoških delavcih v treh državah. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 36(2), 109–127. 24. Komočar, S. in Čotar Konrad, S. (2022). Vloga medgeneracijskega učenja pri prehodu novincev na delovno mesto v vrtcu. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 37(1), 3–21. 25. Komori-Glatz, M. (2017). (B)ELF in Multicultural Student Teamwork. Journal of English as a Lingua Franca, 6(1), 83–109. Dostopno na: https://doi.org/10.1515/jelf-2017-0007 (pridobljeno 11.09.2022). 26. Kopačin, B. in Birsa, E. (2022). Medpredmetno povezovanje glasbene in likovne umetnosti. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 37(1), 109–125. 27. Kralj, T. in Svetličič, M. (2017). Nepoznavanje kulturnih razlik kot ovira mednarodnega poslo- vanja slovenskih podjetij?. Teorija in praksa, 54(3–4), 552–571. 28. Moseley, A. in Connolly, J. (2021). The Use of Inquiry-Based Learning in Public Administration Education: Challenges and Opportunities in the Context of Internationalization. Teaching Pu- blic Administration, 39(3), 270–286. Dostopno na: https://doi.org/10.1177/0144739420935971 (pridobljeno 15.09.2022). 29. OECD. (2019). Education at a glance 2019. Dostopno na: https://www.oecd-ilibrary.org/educa- tion/education-at-a-glance-2019_f8d7880d-en (pridobljeno 20.09.2022). 30. Peklaj, C. (2004). Tekmovanje, sodelovanje in individualno učenje ter razvoj različnih kompe- tenc. Vzgoja in izobraževanje, 35(4), 4–7. 31. Qiang, Z. (2003). Internationalization of Higher Education: Towards a Conceptual Framework. Policy Futures in Education, 1(2), 248–270. 32. Rauer, J. N., Kroiss, M., Kryvinska, N. idr. (2021). Cross-university Virtual Teamwork as a Means of Internationalization at Home. The International Journal of Management Education, 19(3), 100512–100525. Dostopno na: https://doi.org/10.1016/j.ijme.2021.100512 (pridobljeno 25.09.2022). 33. Rozman, R. (2003). Razvoj ravnanju projektov naklonjene kulture v podjetju. Projektna mreža Slovenije, 6(3), 4–9. 34. Salas, E., Cooke, N. J. in Rosen, M. A. (2008). On Teams, Teamwork, and Team Performan- ce: Discoveries and Developments. Human Factors, 50(3), 540–547. Dostopno na: https://doi. org/10.1518/001872008X288457 (pridobljeno 15.09.2022). 35. Sánchez, A. T. in Cano, A. S. H. (2020). Science Gamified: Designing and Implementing a Gamification Model in Science Courses. European Conference on Games Based Learning. Do- stopno na: https://doi.org/10.34190/GBL.20.069 (pridobljeno 10.09.2022). 36. Sentočnik, S. (2013). Študija učinkov programa Vseživljenjsko učenje na osnovno in srednje- šolsko izobraževanje z vidika nacionalnih prioritet. Ljubljana: CMEPIUS. 37. Stahl, G. in Tung, R. (2015). Towards a More Balanced Treatment of Culture in International Business Studies: the Need for Positive Cross-cultural Scholarship. Journal of International Bu- siness Studies, 46(4), 391–414. Dostopno na: https://doi.org/10.1057/jibs.2014.68 (pridobljeno 15.09.2022). 22 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (3–4, 2022) 38. Summers, E. J. in Dickinson, G. (2012). A Longitudinal Investigation of Project-based Instruc- tion and Student Achievement in High School Social Studies. The Interdisciplinary Journal of Problem-Based Learning, 6(1), 82–103. Dostopno na: https://doi.org/10.7771/1541-5015.1313 (pridobljeno 25.09.2022). 39. Šafranj, J., Gojkov Rajić, A. in Bulatović, V . (2021). Motivation for Foreign Language Commu- nication. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 36(2), 49–63. 40. Trautrims, A., Defee, C. in Farris, T. (2016). Preparing Business Students for Workplace Reali- ty – Using Global Virtual Teams in Logistics and SCM Education. The International Journal of Logistics Management, 27(3), 886–907. Dostopno na: https://doi.org/10.1108/IJLM-01-2015- 0003 (pridobljeno 15.09.2022). 41. Van Ryssen, S. in Godar, S. H. (2000). Going International Without Going International: Mul- tinational Virtual Teams. Journal of International Management, 6, 49–60. Dostopno na: https:// doi.org/10.1016/S1075-4253(00)00019-3 (pridobljeno 10.09.2022). 42. Vriens, M., Petegem, W. V . in Achten, M. (2010). Virtual Mobility as an Alternative or Comple- ment to Physical Mobility?. V: Edulearn 10 proceedings. 2 nd international conference on Educa- tion and New Learning Technologies (str. 6695–6702). Dostopno na: https://www.researchgate. net/publication/228561095_Virtual_mobility_as_an_alternative_or_complement_to_physical_ mobility (pridobljeno 20.09.2022). 43. Walker, R. C., Cardon, P. W. in Aritz, J. (2018). Enhancing Global Virtual Small Group Com- munication Skills. Journal of Intercultural Communication Research, 47, 421–433. Dostopno na: https://doi.org/10.1080/17475759.2018.1475292 (pridobljeno 15.09.2022). 44. Yi, Y . J. (2016). Effects of Team-building on Communication and Teamwork Among Nursing Students. International Nursing Review, 63(1), 33–40. Dostopno na: https://doi.org/10.1111/ inr.12224 (pridobljeno 15.09.2022). 45. Zavašnik Arčnik, M. (2015). Usposabljanje strokovnih delavcev za vodenje strokovnih aktivov. V odenje v vzgoji in izobraževanju, 36(15), 25–44. 46. Zgaga, P., Klemenčič, M., Komljenovič, J. idr. (2013). Higher Education in the Western Bal- kans: Reforms, Developments, Trends: Key Findings from Field Research. Ljubljana: Faculty of Education, Centre for Educational Policy Studies. Mateja Šimec (1976), doktorska študentka na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu. Naslov / Addr ess: Stopiče 122, 8322 Stopiče, Slovenija / Slovenia T elefon / T elephone: (+386) 041 392 334 E-naslov: mateja.simec@uni-nm.si Dr . Karmen Erjavec (1971), r edna pr ofesorica na Fakulteti za ekonomijo in informatiko Univerze v Novem mestu. Naslov / Addr ess: T opniška 45, 1000 Ljubljana, Slovenija / Slovenia T elefon / T elephone: (+386) 040 869 839 E-mail: karmen.erjavec@uni-nm.si Dr . Marjan Blažič (1947), r edni pr ofesor na Fakulteti za poslovne in upravne vede Univerze v Novem mestu. Naslov / Addr ess: Na Loko 2, 8000 Novo mesto, Slovenija / Slovenia T elefon / T elephone: (+386) 07 393 00 10 E-mail: marjan.blazic@uni-nm.si