0. i Natisov 15.000. :t ^lajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom prihodnje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo: za celo leto IB kron, za Ogrsko 16 kron 50 vin. za celo tlelo; za Nemčijo stane za celo leto 7 kron; zadrugo inozemstvo se računi naročnino 2 oziram na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne 5t se prodajajo po 12 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno^ Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80 — za H» strani K 40 — za V. strani K 20 — za V. strani K I0- za v« strani K 5 — za V., strani K 250 za Ve. strani K l — Pr večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. 247 Stev. 25. V Ptuju, v nedeljf dne 24. junija 1917 XVIII. letnik povili., 38 Mi nočemo tujega jarma. „Nočeruo tujega jarma" bile so besede klerikalnega poslanca dr. Korošca v državnem zboru. Tudi mi ga nočemo a ne v |tem oziru, kakor ga misli „osrcccvalec" dr. [Korošec. Mi hočemo ostati Slovenci kakor smo že stoletja in stoletja, mi hočemo ostati zvesti sini mile nam domovine Avstrije. Mi se ne strinjamo z izvajami Korošca, mi ne čutimo tujega jarma, edini jarem, ki nas tišči, so naši slovenski poslanci Korošče-vega značaja. Ti hočejo nas Slovence, nas kot celoten narod izdati in nas združiti z Hrvati, Srbi in Bog ve s kom še. Kaj bi mi, mali narod za pomen imeli | od Korošca tako toplo hvalisani, po njegovem mnenju za srečo Avstrije neobhodno potrebni jugoslovanski državi, si lahko vsaK preštej© na prstih. Mi hočemo ostati kakor smo do sedaj bih, mi štajerski Slovenci Štajerci, mi kranjski Kranjci, mi koroški Korošci itd., a vsi z v e-isti sini Avstrije, vsi Avstrijci. Mi hočemo svoj razvoj kakor sedaj, mi ^hočemo Slovenci ostati, ni nam za to, da bi nas priključilo k drugim slovanskim narodom tako, da se izgubi naša narodnost, naš tipičen značaj, naša govorica! Kako mi spoštujemo vsak narod in se toplo zavzemamo za njegov razvoj, tako [to zahtevamo za nas, a ne kot privezek drugim narodom, ampak kot ponosen, samostojen narod. Takega tujega' jarma nočemo, in glasno protestujemo, da se slovensko ljudstvo tako proda. Mi se ne identificiramo z nazori naših takozvanih poslancev, naših odreševalcev, mi nismo taki, nimamo takih mislij, mi niti kaj takega no sanjarimo, kar se o nam govori, kar se kot našo zahtevo v ves svet trobenta. Da se tako z nami ravna, da je to mo- :e, to je tuji jarem, ki nas tišči. Poslanci, ki tako z nami delajo, to niso naši in oni so hujši kot tujci, oni so ta tuji jarem. Zato tudi mi kličemo: „M i nočemo ,t u j eg a jarma!" fronti, so imeli oditi ei ena strelska in ena d; Trije polki so se bran in so izzvali v okolici jeli enega polkovnegs t infanterijska divizija, tzija sibirskih strelcev. i, izvršiti dani ukaz, traja hrup ter so'pri-poveljnika in sedem Svetovna vojska. Ruski vstavšk/ polk. K.-B. Petersburg, 13. junija. Vojni [minister Kerenjskij je dobil od generala Čer- i i a Sava brzojavno poročilo, ki pravi: Po ,,;;., | nekem dnevnem ukazu, ki je odredil prelo- j žitev nekaterih divizij armade ob rumunski se- 159 I ni r oficirjev. Komite nekega polka je sklenil, da se polk ne gane nikaabr. Po posvetovanju z generalnim štabom amade je sklenil komite represivne odredbe priti nepokornežem in s silo vzpostaviti mir. Ta naloga je bila poverjena poveljniku neke divizije kavalerijskih čet, pridjani sta bili dve kftvalerijski diviziji, dva bataljona infanterije, ena lahka baterija, ena divizija oklopnih avtofhobijpv in letala. Odposlanci komiteja so šli k polku z ultimatom in zahtevali izročitev hujskača poročnika Filipova in njegovih tovarišev in takojšnji odhod polka v naznačeno smer. Dosegel bi se bil že sporazum, ali Filipov je pozval vojake, naj pograbijo za orožjo, kor jih odposlanci hočejo oropati prostosti. Goneral je nato poslal bataljon infanterije in ukazal, napasti dva eskadrona. Nato je vstavški polk sprejel pogoje, Filipov in trije drugi oficirji so bili pripeljani k generalnemu štabu le s težavo vsled besnosti napadalcev proti njim. 260 mož vstaškega polka je aretiranih. Polk je nato odkorakal na novo mesto. Nemška letala nad Londonom. K.-B. Berlin, 13. junija (W.-B.) Iz ve* likega glavnega stana se poroča: Eno brodovje naših velikih letal prišlo je včeraj-opoldne nad London, vrglo na trdnjavo bombe in opazovalo pri lepem vremenu dobri učinek zadetkov. Vkljub močnemu odpornemu ognju in večim zračnim bojem, pri katerih je padel neki angleški letalec nad reko Themse, so se vsa naša letala nepoškodovana vrnila. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. Dunaj, 14. junija. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. Na visoki planoti „S i e b e n G e m e i n d e n" včeraj le topovski boj. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 14. junija (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta, Tako v F1 a n d r i j i kakor v A r t o i s u bil je le v nekaterih oddelkih artiljerijski boj močan. Vzhodno od Y p e r n a razstrelili smo mine, ki so povzročile v angleški postojanki uničenja. Do malih bojev v prednjem polju prišlo je južno od D o u v e. — Armada nemške-ga prestolonaslednika. Pri Vauxaillonu severno-vzhodno od Soissonsa napadli so Francozi po večernem ognju. Bili so zavrnjeni. Drugače je ostalo artiljerijsko delovanje ve čjidel neznatno. Vzhodno bojišče. .Bojevno delovanje držalo se je v običajnih mejah. Ruski letalci poštah so v zadnjem času zopet delavnejši. Sunili so večkrat preko naših črt. Od začetka junija sem srno 5 letal sestrelili. Na bombno metanje na T u c k u m smo včeraj odgovorili z zračnim napadom na S 1 o c k. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 15. junija. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. V vzhodni G a-1 i c i j i in v W o 1 h i n i j i traja pomnoženo rusko bojevno delovanje na večih točkah naprej. Italijansko bojišče. Pri S o č i-n i armadi nobeni pomembni dogodki. Na Koroškem pomnožil se je sovražni artiljerijski ogenj v oddelku PlSckena in Flitscha do največje ljutosti. Neki proti našim postojankam na R o m b o n u peljani napad bil je zavrnjen. — Na visoki planoti „S i e b e n O e m e i n d e n" povišal se je artiljerijski boj. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 15. junija. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. V F1 a n d r i j i zapričel je po razmeroma mirnemu dnevu med Ypernom in Armentičresom včeraj ob 8. uri 30 minut zvečer močni bo-benski ogenj, kateremu so sledili na celi fronti angleški napadi. Potisnili so po bojih, ki so na posameznih krajih do jutra trajali, varstva nazaj, ki so našo bolj vzhodno ležečo bojevno črto med Hollebeke, Douve-g r u n d o m in južno-zapadno od Warn e-t o n a od 10. maja sem uspešno proti vsem poizvedovalnim sunkom Angležev zakrivala. — Ob Y p e r n-kanalu so naše čete v j e 1 e neko belgijsko stražo 25 mož. — Ob A r t o i s-fronti napadh so Angleži po močnemu ognju zjutraj naše jarke vzhodno od M o u c h y. Vdrli so na posameznih točkah, bili pa s protisunkom takoj zopet vun vrženi. En kos jarka zapadno od Bois du Sartaje še v sovražni roki. — Zvečer sunilo je več angleških bataljonov zapadno od L o o s a. Tudi tukaj je bila naša postojanka s krepkim protisunkom obdržana. — Armada nemškega prestolonaslednika. Ob C h e m i n des Darn e s u oživel se je v večernih urah ognjeni boj na obeh straneh ceste Laon-Soissons in na Winterbergu. Naše naskočne čete prinesle so od podjetij proti francoskim jarkom severno-vzhodno od B r a y e, zapadno doline S u i p p e in na vzhodnem bregu M a a-s e vjete in plen. - 2 - STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lo\ vojake, romarje itd. Vzhodno bojišče. Živahno ognjeno delovanje pri Smorgonu, zapadno od L u c k a in ob od Z1 o o z o \v a in H a l i c z a v Tarnopol vodeči železnici. . Prvi generalkvartirmojstei L u d e n d o r i t'. Nemški odgovor Wilsonu. Berlin, 15. junija. „Norddeutsche Allg. Ztg." se bavi v daljšem članku z Wilsonovini sporočilom glede vojnih ciljev ter polemizira proti njegovim vzrokom. Med drugim pravi o vzrokih vojn.e in o Wilsonovi trditvi, da hoče posredovati mir. Lani je to trdil, obenem pa dostavil, da tega ne more storiti, dokler ni zopet izvoljen. Ko mu je 12. decembra mirovna ponudba centralnih držav delo olajšala, tega ni storil. Šele, ko je pomorska vojna ogrožala ameriško trgovino in Anglijo, je iznašel Wilson nemško autokratično intrigo, ki jo je treba zlomiti. Trozvezne pogodbe so absolutno defenzivne in če Wilson posebno naglasa Berlin in Bagdad, naj se da podučiti o naših gospodarskih namenih napram Turčiji ob pričetku vojne. Obenem pa naj si da predložiti ententne pogodbe glede razdelitve vojnega plena. Konstantinopla, Alzacije in Lota-rinske ter levega brega Rena, glede Male Azije, nadalje glede italijanskih aspiiacij in želja Rusije. Povedo naj Ameriki tudi, kaj so obljubljale ententne državo Bolgarski za pridružitev na strani entente. — Zahteva naj nadalje objavo vseh vojnih ciljev ententnih držav. Potem bo svet lahko sodil, potem bo spoznal, da stoji tam trust narodov, ki z intrigami vedno iznova potiska nove narode v krvoprelitje, da razbije centralne države. — Nova Rusija je opetovano izjavila,' da njeni vojni cilji niso taki, marveč mir brez aneksij in vojnih odškodnin. Ta formula ne ovira miru med Rusijo in zavezniškimi državami, ki niso zahtevale od Rnsije nikdar aneksij in kontribucij. Centralne države nasprotno v prostem medsebojnem sporazumu z Rusijo ustvariti stanje, ki jim omogoča v mirnem razvoju trajno prijateljsko sosedsko življenje. Delavski in vojaški svet o mirovnem vprašanju. K.-B. Petersburg, 15. junija. Glasom poročila petersburške brzojavne agenture je poslovni odsek delavskega in vojaškega sveta objavil kot odgovor na pismo Alberta Tho-masa, Hendersona in Vandervelda izjavo o programu za mednarodno socijalistično konferenco, izdelano od delavskega in vojaškega sveta, v kateri razklada, da je ruska revolucija dokazala nujno potrebo sklepa miru in združitve delavstva vseh dežel v to svrho, in sicer miru brez aneksij in odškodnin v nas-protatvu s stremljenjem imperialističnih in vojaških interesov, Člani kongresa bi se po priznanju pravice do samoodločbe vseh narodov brez težave zedinili glede prihodnosti Alzacije in Lo-tarinške in drugih pokrajin ter o višini od-škodnih za od vojne upostošene dežele Bel- Za boleče ude je vliranje s Fellerjevim bol laj-šajočim rastlinskim iluidom z zn. „Elsa-iluid" prava dobrota. Fluid poživi kroženje krvi in živahneje krožeča kri zopet hitro dovede gorkoto, gibčnost in dobropo-čutje v boleče ude. — Ta odlična lastnost „Elsa-fluida" se pohvalno omenja in je težko najti kako drugo vti-ralno sredstvo, ki bi bilo bolj pripravno za bol lajšajoče masaže. Vrhu svega tega je pa tudi to domače zdravilo jako ceno, ker stane mala steklenica samo 42 vin. Seveda po pošti ni mogoče poslati manj kot 12 steklenic in stanejo iste na vse kraje prosto poštnine samo 6 K, 48 steklenic 20- K (predvojne cene). — Edino pristno se naroča le pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsatrg šl. 24! (Hrvatska). - Kdor trpi vsled revmatizma, pro-tina ali skrnine, navadno trpi tudi vsled zaprtja. Taki naj bodo tedaj opozorjeni na Fellerjeve lagodno odvajajoče rabarbarske krogljice z zn. „Elsa-krogljice", ki se lahko naroče istočasno ?, „l'.lsa-lluidom". 6 škatljic stane prosto poštnine 4 K 40 v in naj bi bili obe navedeni domači zdravili vedno pri roki. — Fellerjtv pristni men.olov črtnik z zn. „Elsa" ki je dober za migreno in stane 1 krono, se lahko priloži pošiljatvi. (—fe—) gije, Poljske, Galicije, Srbije in drugih. Te odškodnine ne bi imele ničesar opraviti z onimi, ki se nalože kaki premagani deželi. Kar se tiče pogojev za udeležbo na konferenci, ne zahteva delavski in vojaški svet od nikogar, da se drži dosedanje politike, zdi se mu pa tudi nepotrebna obveznost, da kdo že pred pričetkom konference katere bodoče sklepe pripozna. Konferenca socijalistov more imeti samo uspeh, če se njeni udoležniki ne smatrajo za zastopnike vojujočih se strank, ampak za zastopnike enotnega delavskega gibanja za skupni cilj splošnega miru. Avstrijsko -uradno poročilo od sobote. K.-B. D un a j, 16. junija. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Ruski topovski ogenj v vzhodni G a 1 i ci j i mestoma močnejši. Italijanskobojišče. Bojni odmor ob Soči traja naprej. Na Plockenuje delovanje sovražnika jako živahno. Na obmejnem hrbtu južno doline S u g a n a razvili so se včeraj zopet ljuti boji. Sovražnik bil je zavrnjen. V pokrajini Z e b i o izjalovil se je en sovražni sunek. V oddelku Adamello polastil se je sovražnik neke v sneženike na- prej potisnjene straže.' , Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 16. junija (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno%bojišče. Armada prestolonaslednika R u p p r e c h t a. Zopet se je povišalo bojevno delovanje pbflandrijski fronti šele v popoldanskih urah. Močni ogenj ležal je v pokrajini od H o 11 e b e k e in zapadno od War ne t.ona, kjer smo en angleški napad s skupnim učinkom naših baterij preprečili. Na veči4* krajih A r t o i s-fronte prišlo je do ljutih bojev. Po izjalovljenju bojev od dne 14. junija zvečer napadli so včeraj zjutraj Angleži zopet vzhodno od L o o s a. Naši bataljoni so zavrnili sovražnika in ga vrgli v bližinskem boju nazaj, kjer je vdrl. Tudi severno-zapadno odBullecourta bili so Angleži, ki so v ranem jutru do naših drugih jarkov sunili, s krepkim protisunkom od tam zopet prepodeni. Danes zjutraj so se tukaj in vzhodno od Monchy novi boji razvili. — Armada nemškega prestolonaslednika. Ob A i s n e in v zapadnem delu Champagne se je zvečer artiljerijsko delovanje znatno povišalo in je ostalo na mnogih točkah tudi zvečer živahno. — Armada vojvode Albrechta. Poizvedovalni sunki J so nam prinesli v Lotrinški ravnini nekaj vjetih. Prvi generalkvartirmojster] Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 17. junija. Uradno se da-j nes razglaša: Vzhodno bojišče. Na ogrski vzhodi ni meji mestoma patruljske praske. Pri Br-zezany bili so ruski poizvedovalni od zavrnjeni. Italijansko bojišče. Neko av-stro-ogrsko letalno brodovje metalo je Goriškem na italijansko mesto Mossa z dobrim uspehom bombe. Šef genaralštab Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 17. junija (W.-B.). Iz likega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestoli naslednika Rupprechta. VFlandrij bil je artiljerijski boj zvečer južno-vzhodno] od Y p e r n a in severno od Armentieresi močan. Južno-zapadno od Warnotona sunili so angleški oddelki dvakrat naprej;] bili so zavrnjeni. Od kanala La Basses do železnice Arras-Cambrei vladalo živahno bojevno delovanje artiljerij. I Monchy in Croisillesu nadaljevali Angleži svoje sunke zjutraj in zvečer. Mei tem ko je bil sovražnik vzhodno od Moi c h y gladko zavrnjen, vdrl je aeverno-zar, od Bullecourta mimogredoč v naše ja ke. V protisunkih, pri katerih smo nad vjetih obdržali, zavzeli smo zopet postojanko.] Tudi južno-zapadno odCambreya ter : Somme in Oise pokazal se je sovražnik del lavnejši nego v zadnjih dneh. —=■ Anna nemškega prestolonaslednika. Ob A i s n ( fronti narastel je ogenj časoma znatne sile. Ob Chemin des D a me sij vdrle so zvečer naše naskočne čete v fran cosko postojanko severno-zapadno posestvi Hurtebise, si priborile neko visočino se držale proti trem močnim protinapadom;] v j e 1 i smo 25 francoskih lovcev in zapleniSj 4 strojne puške. V Champagni je mnogokrat ognjeno delovanje živahno. Vzhodno bojišče. Bojevno delo] vanje zapadno od- Lučka, južno-vzhodu od Z 1 o c z o w a in v prednjem ozemlj Izseljevanje v Ameriko. Izseljevalne številke velike ameri-kanske republike dajejo natančno sliko vsakokratnega gospodarskega položaja Amerike in stare Evrope iz katere prihaja vendar največ izseljencev. Od neznatnega števila izseljencev v letu 1823, ki so poskusili takrat v še precej neznani Ameriki svojo srečo, pa do ogromnega števila 1,285.349 oseh v letu 1917 se je izseljevalno število v vsakem letu znatno menjalo. Jako nizke številke je prineslo 60. leto, čas meščanske vojne. Kako bode vplivala vojna in poznejši mir na te številko, se danes seveda ne more prorokovati. Na vsak način računajo amerikanski mogotci z velikim številom izseljencev, da pridobijo za industrijo in kmetijstvo kolikor mogoče pridnih rok. Upati pa je, da bode Evropa tudi v bod nosti svojega amerikanskega sovražnika iz] znala in da bodejo naši ljudje svojo moč! na rodni grudi .vporabljali, nego v dena željni, vampirju podobni tuji Ameriki. — 3 - a r p a t se je povečalo. Pri B r z e z a n y je en ruski poizvedovalni sunek zavrnjen. Makedonska fronta. V dolini trn m me izpraznili so Angleži več vasi, so jih prejo zažgali. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. i Glasom poročila bolgarskega generalštaba 16. junija so bolgarske čete zasedle'vasi manli, Dolap-Čiflik, Barakli-Dšumaja, Kumli-Prosenik, Topolovo, Kalendra, Jeni-mahle, Beglikmahle, Salmahle in Kakaraska. Novi nemiri na Ruskem. K.-B. Stockholm, 17. junija. Glasom poročila „Aftonbladeta" je v zadnjih dneh izredno veliko žensk in otrok Petersburg zapustilo in se v inozemstvo podalo, kar se Bpravlja v zvezo s predstoječimi resnimi logodki na Ruske m. — „Stochholms Dagblad" prinaša poročilo nekega iz Peters-burga doSloga Šveda, po katere'" se pričakuje na Ruskem drugo, večjo in g rožne j-jo r e v o 1 u c i j o, ki bode s polomom kon-Bala. Vojaški izgredi tvorijo pravo grozo. ginja življenskih sredstev je velika; 1 li-mleka, ki se ga težko dobi, stane 1 do rubla. Število brezposelnih v Petersburgu presega 40.000 in postaja vedno večje. N e-volja glede vojne je s p 1 o S n a. Vkljub naporu vojne stranke odklanja delavski in vojaški odbor vsako ofenzivo. Nato, da bi se zamoglo v vojni zmagati, ne veruje noben Rus več. Nevolja proti Angliji se povečuje. Poročevalec sam je videl demonstracijski obhod, v katerem se je nosila zastava z napisom „Doli z Anglijo! Vojni minister Kerenskij je bil jako pri-ljuben, pa danes je zlomljen, izdelan mož. Ljudstvo zahteva kruha in mir! Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 18. junija. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. V Rombon-oddelku vrgli so oddelki bosno-hercegovinske-ga infanterijskega regimenta št. 4 sovražnika iz neke postojanke, vjeli 1 oficirja in 28 mož in se držali proti večim napadom v zavzeti postojanki. Šef generalštaba. Kdor svojih kurjih očes ne odstrani, mu je vsaka pol muka ter slabi z bolečino tudi celo telo. 502 Bolečin prosta odstrani- eces j« ia vsakogar, ki jih ima, prava blagodat. Nikoli ne moremo do volj svariti pred izrezavanjem kurjih očes. Lahko vrežemo pregloboko, ne da bi to opazili, noga je vedno izpostavljena prahu ijl nesnagi, to pride v raHO in nešteto slučajev krvnega zastrupljenj« s sirilnim izidom se je na ta način 2e zgodilo. Kurja očesa se dado brez nola lahko, zanesljivo in hitro odstraniti s Fellerjevirr Mistovskim obliZem z znamko „Elsa\ Obliž za kurja očesa, cena 1 krcno, v škatljah 2 kroni, al: Fellerjeva turisiovska tinktura z znamko „Elsa° (tekoča tinktura za kurja očesa, cena 2 kroni). Tisoči tuistDv, oroinikov, pismonoš, vojakov, kmetov in dam, ki nosijo ozke čevlje, kakor tudi vsi, ki so ga rabili, ga priporočaj© kov sjedslvo, ki najhitreje in zanesljivo odstrani kurja očesa Dočim odstrani večina drugih sredstev zoper kurja očesa, kakor tudi hrezjvanje, piljenje itd. samo gornji del kurjih očes, korenino pa puste, lako da kurja očesa hitro zopet zrastejo, odstranijo prej imenovani izdelki kurja očesa popolnoma s korenino vred. Oba izdelka kikor tudi prašek proti potenju telesa in nog (cena 1 krono), za »roj in poštnino 2 K 30 h več, se naroči pri E. V. Fetterju, lekarnarju, Stubica, Elsa-trg št. 241 (Hrvatsko). Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 18. junija (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika R u p p r e c h t a. Ob Y s e r-ka-nalu, na obeh straneh od Yperna, ob Lysu in od La Bassee pa do potuKa S e u s e e med popoldanskimi urami živahno artiljerijsko delovanje. Južno - zapadno od i W a r n e t o n a, vzhodno od V e r m e 11 e s a in pri L o o s u izjalovili so se angleški poiz-: vedovalni sunki. Vzhodno odCroissillesa ■ so se, kakor prejšnje dni, trije poskusi An-! gležev, pridobiti v napadu na ozemlju, izja-j lovili. — Armada nemškega prestolona-j slednika. V naključju na neko zjutraj z uspe-' hom izvršeno podjetje napadalnih čet proti francoskim jarkom pri Cernv se je ogenj tukaj pozneje tudi v širnejših oddelkih Ais n e-fronte in zapadne Champagne povečal. — Armada vojvode Albrechta. Razven nekaterih ugodno poteklih bojev v prednjem polju nobeni bistveni dogodki. Makedonska fronta. Južno-zapadno jezera D o i r a n zavrnile so bolgarske straže več angleških sunkov. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 19.junija. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. V Vale-Putne oddelku, odbili smo ruski napad. Drugače nič novega. Italijansko bojišče. Na visoki planoti „S i e b e n G e m e i n d e n" in v dolini S u g a n a med Schlagenom in Brento traja od včeraj zjutraj artiljerijska vojna naprej. Ob Soči ni nič posebnega javljati. Južno-vzhodno bojišče. Nič novega. lr. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od torka, K.-B. Berlin, 19.junija (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika R u p p r e c h t a. Ob f 1 a n d r i j-ski in ob A r r a s -fronti položaj nespremenjen. Topovski boj traja z menjajočo silo naprej ; Včeraj bil je posebno živahen med B o e-s i n g h e in P r e i 1 i n g h e n. Vzhodno od M o n c h y-a vrgle so naše naskočne čete Angleže iz nekaj jarkov, ki so v vojnah 14. t. ostali v rokah sovražnika. — I Armada nemškega prestolonasl. Znova poskušali so Francozi ob mraku naše jarke, ki smo jim jih pred kratkim odvzeli, zopet nazaj pridobiti; njih dvakratni naskok ; se je odbil. V Champagni prispel je sovražnik po močnem ognju v predležeči del naše pozicije, južno-zapadno od H o c h b e r g a. Napad, ki ga je sovražnik zvečer poskusil, bil i je z velikimi izgubami za sovražnika odbit. Armada voj»vode Albrechta. Nič novega. i Na vzhodnem bojišču nič novega. M akedonska fronta. Nobenih večjih j podjetij. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Nemško večerno poročilo. K.-B. Berlin 19. junija zvečer (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Večinoma živahnejše bojevanje v Flan-d r i j i in zahodni Champagni. Drugače nič novega. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. 869.000 ton v majniku potopljenih. K.-B. Berlin, 19. junija (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: V mescu majniku potopilo se je na trgovskih ladjah skupno 869.000 ton brutto. S temi in če se doračunijo še pozneje izgube, potopilo se je sovražnikom od začetka poojstrene-ga boja podmorskih čolnov skupno 869.000 ton brutto trgovskih ladij. Šef admiralnega štaba mornarice. % Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. D un a j, 20. junija. Uradno se danes razglaša: Vzhodno in južno-vzhodno bojišče. Nespremenjeno. Italijansko bojišče. Po 24-urnem pripravnem topovskem boju prišlo je včeraj na visoki planoti „Sieben Gemeinden" do napada od strani italijanske infanterije, ki je bil posebno močan na severnem delu v okolici brega Monte F o r n o. Naše čete zavrnile so vse sovražne naskoke zmagovito. Krajni uspeh, ki je doprinesel Italijanom v oddelku Cima Dieci nekaj sto korakov prostora, poravnalo se je večinoma v protisunku. , Ob S o č i nič posebnega. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 20. junija (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika R-u p p r e c h t a. Med Y s e-rom in Lysom dospel je v posameznih oddelkih posebno, proti večeru topovski boj do velike sile. Tudi od kanala La Bassee do Scarpe bil je časoma ogenj živahen. Južno-zapadno od L e n s a napadli so Angleži na severnem bregu potoka S o u c h e z. Na straneh bili so odbiti, na sredi dospeli so v naše jarke. S protisunkom se je zagotovilo, da niso mogli Angleži z novimi silami uspeh povečati. Spredaj naše pozicije severno od S a i n t-Quentina prišlo je do spopadov naših z angleškimi oddelki, ki so se morali umakniti našemu ognju. — Armada nemškega prestolonaslednika. Ob A i s n i samo deloma oživljajoči topovski boj. — V zapadni Champagni pridobili smo večinoma potom močnega protinapada nekega regimenta iz Marke dol pozicije, ki smo ga 18. t. m. južno-zapadno od Hochberga izgubili Francozom. Na drugih frontah se pri navadnem boju strelnih jarkov ni nič posebnega zgodilo. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. -------------,----------------------------------_ Tojna na morju, 23.000 ton potopljenih. K.-B. Berlin, 14. junija. (Uradno). Poroča se nove uspehe podmorskih čolnov iz Atlantskega oceana: 5 pamikov in 2 jader-nici s skupno 23.000 tonami se je potopilo. Šef admiralnega štaba mornarice. 20.100 ton potopljenih. W.-B. B e r 1 i n, 13. junija. V zatvornem okolišu okoli Anglije bilo je vsled delovanja nemških podmorskih čolnov 20.100 brutto-register-ton potopljenih. Med ladjami nahajali so se oboroženi angleški parnik ,,Phemius" (6699 ton) z 9700 ton blaga iz Anglije v Italijo, francoska jadernica „Sanit Hubert" s premogom na Francosko, angleška ribiška parnika „Goldenhope;i in „Virgilia". Kapitan zadnjega bil je vjet. Med tovorom ostalih potopljenih parnikov nahajal so jo večinoma les, tran itd. v Anglijo. — Eden naših podmorskih čolnov imel je pri Hebridih boj z neko pastjo za podmorske čolne, pri kateri je bila sovražna ladja najmanja štirikrat zadeta. Šef admiralnega štaba mornarice. Podmorski čolni v Srednjem morju. K.-B. M a d r i d, 16. junija. Poročilu „Im-periala" iz Tangera je neki podmorski čoln — 4 — 50 morskih milj od Rapa Spartela angleški transportni' parmS „A,gM (6&Š? ioa} # četam/ in vojnim materijalom za Saloniki potopil. Parnik je bil spremljan od Štirih lovcev podmorskih čolnov, od katerih sta se dva isto-tako potopila, medtem ko sta ostala dva s težkimi poškodhami ušla. — Pred kratkim ob izlivu Ebra potopljeni oboroženi italijanski parnik „Fert" ali ,,Šixte" je imel 9000 brutto-register-ton in je prevažal železo in premog iz Novega Yorka v Genovo. — 8 morskih milj od Huelve oddaljeno potopil je en podmorski čoln norveški parnik „ŠUnba" (4500 ton) s premogom od Liverpola v Gibraltar. V bližini od Alicante prišlo je med nekim podmorskim čolnom in 10 sovražnimi parniki do ljutega boja. Posameznosti še niso znane. Istotam potopil je neki podmorski čoln po dveurnem boju, v katerem se je izstrelilo nad 150 kanonskih strelov, oboroženi amerikanski petrolejski parnik ..Moreni". Angleški torpedni rušilec od našega podmorskega čolna potopljen. K.-B. Dunaj, IG. junija. Uradno se danes razglaša. Neki naš podmorski čoln je 11. t. m v Sredozemskem morju potopil torpedni rušilec razreda „L" (kakih 1000 ton). Mornariško poveljstvo. Mornariško letalo pred Themso. NemSki zrakoplov pogrešan. K.-B. Berlin,' 15. junija. Wolffov urad poroča: 1. Neko naše mornariško letalo je 14. junija napadlo pred izlivom Themse velik parnik in ga potopilo. 2. Mornariški zrakoplov ,.L 43" pogrešamo od 14. junija sem. Glasom angleških poročil je bil zrakoplov v Severnem morju od angleških pomorskih sil zbit. Šef admiralnega štaba mornarice. (Hrvatsko) Pojasnila in prospekt gratis. zdravi glht revma išias Grški kralj. Kakor smo v zadnji številki poročali, bil je grški kralj Konstantin od angleške strani prisiljen, da se odpove prestolu v prid njegovemu drugemu sinu princu Aleksandru. •' Konig KonstantinvonGriechenland Kralj Konstantin držal je zvestobo; bil je mož, ki je proglasil ob začetku vojne nepri-stranost Grške. In svoje besede vkljub najhujšem pritisku naših sovražnikov ni prelomil. Raje se je odpovedal prestolu, nego da bi postal izdajalec, kakor Italijan in Rumun. Prišel bode čas, ki bode i kralju Konstantinu prinesel častno zadoščenje. Vojni cilji naše monarhije. (Izvajanja neke zelo visoke osebe). Lembevg, 19. t. m. Liat „G a z e t a Wieczorna" prinese iz Dunaja sledečo i informacijo visoke osebe čez vojni cilj mo-'n&rkšfe.- Po rešitvi Poljske od ruskega jarma ostala je monarhija zvesta svojemu navodilu in odklonila aneksijo Poljske. Pri nas ni prijateljev aneksije, kakor na Nemškem. Mi smo politični in gospodarstveni prijatelji Poljske in ustanovitev in zasigurenje poljske države je tudi v korist Avstro-Ogrske. Glede Srbije upoštevati ima naša država dvojno. Ponovitev srbske, od Rusije inspiri-rane, naši državi sovražne politike se ne sme zgoditi, izzivanja Srbije kakor jugoslovanske iredente mora biti enkrat za vselej konec. V zvezi z našo monarhijo našla bo Srbija tudi mogočnost gospodarskega razvoja. Isto velja tudi od Črne gore. Seveda pa Avstro-Ogrska obdrži Lovčen. Albanija mora po vojski postati svoje-pravna dežela, prosta italijanskih vplivov. To zna se le zgoditi, če ostane pod vojaškim in gospodarstvenim vplivom Avstro-Ogrske. Rumunsko vprašanje je za AvstroOgrsko zvezano z vprašanjem glede Donave. Donava mora biti prosta in promet na Donavi med Bulgarijo in Turčijo se ne sme omejiti od strani druge drŽave. Prost promet na Donavi se mora pred vsem za nas zasiguriti. Glede Italije se odločno odklanja, da odstopimo le en kvadratkilometer zemlje, ki je pila toliko naše junaške krvi in zato. nam je sveta. Nasprotno, mi zahtevamo boljšo vojaško mejo proti Italiji, kajti Južna-Tirolska in Trst ne smeta več biti italijanskim zahtevam odprta. Naša ministerska kriza — državni zbor. V državnem zboru bila je sobotna seja zadnji dan proračunske debate. Prihodnja seja v petek 22. t. m. Med tem izbruhnila je tudi pri nas ministerska kriza. Poljaki odpovedali so vladi sodelovanje in s tem postalo je stališče ministerskega predsednika Clam-Martinic nevzdržljivo. ' Celi kabinet podal je demisijo in v nekaterih dneh bo nov kabinet že posloval. O sestavi novega . kabineta so mnenja različna, misli se pa, da ostanejo general pl. Hofer, pl. Georgi ter ministri Spitzmuller, Urban in Trnka tudi v novem kabinetu. Govori se tudi, da se pokliče uradnike v nov kabinet, vendar pa je načelo vseh parlamentarnih strank, da se kabinet parlamentarizma. V teku zadnjih dnij pa se je že kriza nekaj polajšala. Prihodnji teden bo že državni zbor nove ministre videl. Grška žaloigra. Kakor smo že v zadnjem listu poročali, moral je grški kralj Konstantin na pritisk četverozveze od prestola odstopiti. Odkar je četverozveza Grško z lakoto blokirala, slišalo se je le malo razun posameznih klicev za pomoč iz te dežele napram nevtralnim silam. Angležki in francoski listi sicer trdijo, da je lakota, ki jo trpi sedaj Grčija, le posledica delovanja podmorskih čolnov Nemčije ter naše države. Vendar pa so ho-landski in drugi nevtralni listi konštatirali, da se je uboge Grke že lotila lakota, predno se je poojstrila podmorska vojna. Vendar so začeli angleški in fransoski listi v zadnjem času veliko gonjo proti kralju Konstantinu in je brez dvoma zanimivo, kaj navajajo objektivni nevtralni listi kot vzrok te gonje in velikanskih groženj napram kralju. Grško vojaštvo in čete so sedaj južno od korinskega kanala in zato vpliv ter moč kralja v Tesaliji gotovo ni pomembna. Zato si četverozveza lahko prilasti vso žito, ki je sedaj v Tesaliji in ga uporabi za Sarrailovo vojsko. In to bi se lahko zgodilo brez da bi se kaj tako grozovitega, žalostnega, kakor je odstranitev kralja, zgodilo. Da je ostala Grška pod kraljem Konstantinom nevtralna, to ni bilo všeč četvero- zvezi, in če nočeš, moraš! Četverozveza sij />A«iavJJa jjačelp, Grey a ne sme ostati ne^ tralna. Da se jo proti volji tudi v grozovito 1 vojsko zaplete, moralo se je kralja pregnati in diktator bo že nadaljno uredil. Sedaj so dnevi proste, neodvisne Grčije šteti. Upostošena, šiloma tirana v vojsko bode Grčija večna priča, kako četverozveza odre-j šuje in osvobuje male narode! Zahrbtni napad na Grčijo se je že uvedel, -kralj je že iz dežele odšel, Grčiji se je[ orožje odvzelo, mesto Janina v Epiru zasedlij so Italijani, prejšnji francoski minister Jonart) je vpostavljen kot „diplomatičen nadkomisafj četverozveze". Prva njegova naloga bo, kakor) trdijo sovražni časopisi, da žito v Tesaliji za] Sarrailovo vojno „rekvirira", kajti vsled po-ojstrenega delovanja „U"-čolnov Sarrailu i\ živili že hudo prede. Kako se je cela dogodba z odstopom kralja Konstantina vršila, vemo samo iz francoskih, tedaj nezaupljivih listov. Spet je moral en kralj deželo zapustiti, žrtev četvero-l zveze. Kralj moral je deželo zapustiti, ne kot | naš sovražnik, ne kot sovražnik četverozveze, edino le iz tega vzroka, ker je hotel ostali nevtralen, ker ni hotel da njegovi ljubljeni podaniki poskusijo vso zlo krvave vojske. Ker] je hotel prihraniti deželi mir, ker se je bal potokov solz, potokov krvi — zasačila gaj usoda, pregrešna in hudodelna četverozveza, ga je pregnala! O kaka usoda! To je torej ta od četverozveze za prostost narodov in za osvoboditev malih držav! In kar se je Grčiji zgodilo, zgoditi se zna; jutri kaki drugi državi! Predznaki zato soj podani in že rogovih četverozveza na Španskem. Španijo hoče v notranje nemire spra-viti, da potem v kalnem lažje ribi. Ca vete-consules! Grški princ Aleksander. &■- Kakor znano, je na pritisk naših brezobzirnih sovražnikov grški kralj Konstantin ta, eni i bi »>i eni tuj rej 1.1 auj anj anj ekle i k, po; enj S> ikri ce 1 1- sks Bga gai sli: fcitk a v Ovo ko H Krai ura K odstopil; z njim pa se je odpovedal prestolu, tudi prestolonaslednik, Konstantinov najstarejši sin. Prestol bode baje zasedel drugi sin kralja princ Aleksander, katerega sliko s teraj prinašamo. Sne air edi: ■- ser brki be ai. u udi no Km i a i a penr Razno Nadvojvoda Maks, brat našega cesarja se je zaročil. K.-B. Dun a j, 20. junija. Z dovoljenjem našega cesarja zaročil se je nad-; vojvoda Maks s princesinjo Frančiško H o hen-1 o h e - Schilling!furst. Požarna bramba ptujska razpošilja letno poročilo za leto 1916. Iz tega se razvidi, dal šteje društvo 2 častna člana, 212 podpornih! in 52 izvrševalnih udov. V šestih slučajih poklicana bila je bramba k ognju. Odsek| brambe za prenašanje ranjencev imel je pre-| tečeno leto 40 krat priliko, po dnevu in po| noči, ob velikih železniških zamudah, prenašati na tukajšnjem kolodvoru ranjence. Mnogo) članov dobilo je tudi zasluženo odlikovanje. Vsa čast vrli branibi! Radi pomanjkanja premoga morala je mestni uprava mariborska z 19. t. m. zapreti mestno] plinarno in električno centralo. Živinsko stanje na Štajerskem. Uspeh zadnjega živinskega štetja na Štajerskem z dne] 10. januarja kaže se nasproti onemu z dni et »ur Dčl erl od pa ■ ■ a < on Sle: ar- lali piis j' aj Knk — 6 — sja 191G, katerega številke smo pridjali panju, tako-le: 182.921 (167.814) kosov ! živine, pod enim letom, torej za 15.107 i; 18.871 (21.847) bikov čez eno leto, \u 2970 manj ; 95.555 (92.806) telec nad leto, torej za 2749 več; 272.987 (285.217) | torej za 12.230 manj ; 66.756 (52.002) do dveletnih volov, torej za 4754 več; 118 (43.810) dve- do triletnih volov, torej 92 manj; 41.848 (66.795) volov nad tri [torej za 24.947 manj; 4734 (5314) za me nesposobnih bikov nad eno leto, torej i manj. Skupno stanje na govedi i je dne 10. januarja 1917 na Stajer- brez mest Gradec, Maribor, Celje in F06.856 proti 730.291 v majniku 1. 1916, j za 23.455 manj. Nadalje se je naštelo: |118 [651.982) prašičev, torej za 80.864 fc631 (90.746) ovac, torej za 7215 6.071 (35.406) koz, torej za 335 [ Detemorilka. Dne 4. t. m. našlo se je v | blizu Šoštanj a mrliča novorojenega lletca. Mati novorojenčka je Neža Križ-i ki je otroka že februarja meseca živega ok vrgla. Zdaj so detemorilko zaprli. j Tatvina. V noči na 7. t. m. se je v za-no klet posestnice Marjete S i m š e k petini pri Celju vlomilo. Tatovi so dli Speha, masti, okajenega mesa, jaboljč- litd. v skupni vrednosti nad 700 kron. flleti so prišli v kuhinjo, kjer so vse pre-ali. Seboj so vzeli vse, kar je bilo vžit-. Storilci so ali okoli tavajoči dezerterji, ali pa vojni vjetniki. Obkradena po-a ima skrbeti za sedem otrok in dva bojišča se nam piše z dne 16. junija: ) uredništvo „Štajerca" v Ptuju! Bla- Kte natisniti pozdrave od starih črnovoj- ter prijateljev „Stajerca": Korporal ek iz Ptuja, inft. Mlinaric iz Koga, inft. j iz Velenja, inft. Supančič iz Celja, kor- jKatana iz Zgornje Radgone, inft. Weble atia, geftr. Morel iz Primorskega, vsi .-Inft.Baon Predragi nam znanci, [in otroci, prisrčno Vas pozdravljamo ter naznanjamo, da še smo hvala Bogu jdoj pri zdravju. Tudi Tebe. ljubi „Štajerc", a pozdravljamo ter so Ti zahvaljujemo, as med največjim ognjem še po strelskih prav redno obiskuješ. Bog Te poživi! čenec ukradel 4 vprežne vozove. 13-letni Adolf L a m a c ukradel je na Dunaju žne vozove v vrednosti 13.500 kron. nec roparja. Pri Gradcu napadel je neki mož delavko Marijo Rainer, ji iz- no mošnjo z zneskom 27 K ter zbe- ala pa ga je vojaška patrulja in tej skočil v mlinski potok, kjer je v . Mrtvega potegnili so ga potem f.iiro pozneje iz vode. Prepirljive ženske. Iz Sarajeva se poroča: tica Kuža Z 1 a t u n i č in njena hči An- i Zaselja živele so# že dalj časa z sosedo Ui i sovraštvu. Te dni prišlo je med i do prepira in nasprotnice so začele na i kamenje lučati in so jo usmrtile. Ponotni brzovlaki. Od 12. t. m. naprej zo- [rozita oba ponočna brzoviaka na progi j-Opftina. Istotako zopet vozita tudi po- brzovlaka na progi Budimpešta-Pra- kjhof. Nakupovalne nakaznice. Listi javljajo, da i uvedli v kratkem nakupovalno nakaznico i predmete, ki jih ne upravlja država, tolje, olje, sveče in milo. Predvsem gre , da bodo zabranili večje nakupe istim nentom in da bodo končali nastavljanje. to baje prisilna razdelitev živil. Naprava repičnega olja prepovedana. Ce- ta namestnija je dne 6. junija prepove- i napravo olja iz repice in ogrščico. Licitacija sveže, stoječe trave je nedo- kanski potres v San Salvadorju. V sred- iki je pet držav. Najmanjša sicer, a obljudena je republika San Salvador. 21.000 štirijaških kilometrov in ima milijon prebivalcev. Glavno mesto ke, ki se tudi imenuje San Salvador, B krasni dolini kakih pet kilometrov od velikega Vulkana, ima 60.000 prebivalcev, veliko katedralo, vseučilišče in narodno knjižico. To lepo mesto je potres že večkrat hudo poškodoval, tako 16. aprila 1854. leta, 19. marca 1872. leta in še leta 1879. Zdaj je to mesto postalo zopet žrtev velike potresne katastrofe. Potres je nastal obenem, ko je začel bljuvati vulkan. Mesto je popolnoma porušeno in tabori vse prebivalstvo pod milim nebom. Razen San Salvadorja je potres uničil še šest drugih manjših mest in sploh vsa poslopja, ki leže do 30 kilometrov od vulkana. Polk amerikanskih milijonarjev. Londonski in pariški listi poročajo vsakovrstne zanimivosti o veliki armadi, ki jo hočejo postaviti na noge Združene države. Vsako vseučilišče postavi svoj bataljon in tudi vsaka borza. Ustanovi se polk milijonarjev. Ti so že najeli v Novem Jorku posebno vojašnico, kjer se vežbajo. Sprejetje v ta polk pa ni lahko doseči in je pogoj, da mora vsak dokazati, da ima njegov oče vsaj 50 milijonov dolarjev premoženja. .,— Kaj, ko bi 'se tudi za naše milijonarske navijalce cen posebni regiment uresničil? Za zaledje bi to ne bilo škodljivo! Važno za prosilce za oprostitev. Ker se vedno ljudje pri nas radi prošenj za oprostitev oglašajo in prosijo tozadevna pojasnila, priobčimo še enkrat tozadevne, najnovejše določbe : V zadevah odvezo črnovojniške dolžnosti v Avstriji obstoja pri c. fcr. ministerstvu deželne brambe (Dunaj 15. okr., Goldschlag-strasso št. 14/16) odvezna skupina, ki ji je naročeno, da pregleda vse sedanje odveze in ki tudi odločuje o vseh prošnjah (predlogih) glede na nove odveze in o njih podaljšanju. Preizkusile in odločile bodo o vseh odveznih predlogih in prošnjah pri oprostilni skupini c. kr. ministerstva deželne brambene komisije, katerim pripadajo stalni zastopniki c. in kr. vojnega ministerstva, njegovega mornariškega oddelka in kr. domobranskega ministerstva, ki jim bodo od slučaja do slučaja pridelili tudi strokovnjaške zastopnike posameznih mi-nisterstev. Organizacija, izbira članov komisij, stalnih in začasnih zastopnikov in okolnost, da prihajajo vloge o odvezah s poročili tistih oblasti, ki so merodajne za posamezne odveze, jamčijo skozi in skozi za strokovnjaške, dobro premišljene, vse merodajne okolnosti upoštevajoče sklepe. Dozdaj se je večkrat pojavilo stremljenje, da seje pritrdilno ali pospeševalno rešitev odveznih prošenj vplivalo z osebami ali brzojavnimi priporočili — bodisi potom prosilcev samih ali po posredovalcih. To je nepotreben trud, ki povzroča vsem prizadetim delo, izgubo časa. vpliva na delovanje odvezne skupine in seveda ne more čisto nič vplivati na komisijske sklepe. O odločbah bode strogo urejeno, da bodo kakor hitro mogoče prizadeti obveščeni. V bodoče bo vsako vprašanje pri oproščevalni skupini ministerstva deželne hrambe brez pomena, ker ne bodo dajali pojasnil prej, dokler ne bodo rešitev poslali oblastim, pozneje pa to radi preobilice gradiva in tekočih poslov ne bo mogoče. Z ozi-rom na to hodo pričenši z 20. junijem 1917 odpadla obvestila strankam, ki so se dozdaj podeljevala v oproščevalni skupini ministerstva vsak torek in petek od 9. ure dopoldne do 12. opoldne. — Z odredbami c. in kr. vojnega ministerstva in c. kr. ministerstva deželne brambe se je vložitev predlogov za nove oprostitve in za podaljšanja oprostitev preuredilo. Posebno morajo vse osebe te prošnje vložiti osebno ali pa potom svojih upravičenih namestnikov pri občinah, v katerih delajo ali se nahaja sedež njih delovanja, za katero prosijo oproščenja; prošnje se morejo vložiti le potom uradnih tiskovin. Podrobnosti poizve lahko vsakdo pri občinah, političnih okrajnih oblastih, pri c. in kr. nado-mestilnih poveljstvih, pri c. kr. •črnovojniških okrajnih poveljstvih. " Kmečka sreča. Kakor se nam poroča iz Vareje pri Ptuju, vrgla je krava posestnice M a r o h dve teleti. Gotovo za današnji čas sreča za kmeta. Prepoved javnih dražb. Ker se kaže, da se navijanje cen pri javnih dražbah posebno razvija, se je sklenilo, da se nadalje prepo- vejo javne dražbe. Tudi na Nemškem izdala se je že taka naredba. Tasta zastrupila. Graško deželno sodišče obsodilo je te dni Trezo Rath iz Kohlgrabna na smrt na vešalah. Zastrupila je bila lastnega tasta. Poojstrenje določb glede osebnih davkov. Ces. naredba z dne 16. marca 1916, drž. zak. štev. 124, vsebuje glede vpogleda v trgovske, oziromii poslovne knjige ter glede kazenskih predpisov nove, in jako ostre določbe. Po teh določbah lahko davčna oblast od vsakega davkoplačevalca zahteva vpogled v knjige in če se temu pozivu ne ugodi, sme davčna oblast, oziroma dotična komisija, brez sodelovanja davčnega zavezanca odmeriti davek na podlagi pripomočkov, ki so ji na razpolago. Obveznost dovoliti vpogled v knjige, obsega tudi dolžnost, dati na razpolago pogodbe, zadolžnice, pobotnice, računske izvlečke, fakture in druge računske pripomočke in priloge. Ce se vpogled v knjige odreče, se lahko naloži kazen zaradi nereda do 10.000 kron. V kazenskem postopanju se lahko proti volji davčnega zavezanca izsili vstop v prostore, kjer so knjige shranjene in vpogled- v nje. Glede kazni so se redovne kazni zvišale na 200 K in se sme izreči tudi zaporna kazen od 1 dneva do 3 mesecev, če presega znesek, za katerega se je davek prikrajšal, 600 kron in ako obdolženec ponovno zakrivi davčno prikrajšbo. Zaporna k*zen do l leta se lahko naloži, če presega davčna prikrajšba znesek 5000 K. Razsodba se na stroške obsojenca tudi javno v listih razglasi. — Pri tem pa opozarjamo, da ostane § 245 še vedno v veljavi in da ga dotični, ki ima slabo vest, lahko porabi. Ta paragraf pravi: Ako kdo svoje napačne navedbe na pristojnem mestu popravi ali izpolni, predno se je mu dostavilo prvo vabilo k zaslišanju kot obdolženec, ostane nekaznjiv in se mu predpiše le naknadni davek. Razstrelita na Steinfeldu. V noči od 16. na 17. t. m. zletel je v zrak en deltamošnjih 8modnišnic in skladišč za municijo. Ponesrečilo se je tudi nekaj delavcev. Naš mili vladar prišel je te dni v spremstvu cesarice na lice mesta, da si nesrečo ogleda in ponesrečence potolaži. Italijanska ministerska kriza. Ministerska kriza je sedaj že skoraj vsakdanji pojav v Evropi. Tudi na Italijanskem jo imajo. Vzrok te krize smo mi, naši nevstrašeni vojaki, ki so ob Soči preprečili vso upanje Italijanov. Nezaupanje proti vojnemu, mornariškemu in municijskemu ministru dospelo je do vrhunca in vsi trije morali so odstopiti. Za vojnega ministra je imenovan general Giardini, za mornariškega admiral Triangi, za municijskega general dali' Olio in za prometnega ministra pa sekcijski šef Bianchi. Sprememba kabineta je uže od kralja potrjena. Suša vlada po celi Avstriji in zaman se oziramo po oblakih, ki bi nam tako potreben ; dež podarili. Najhujša suša vlada baje v Dalmaciji in vrnila se bo tam že v kratkem žetev, ker je žito vsled te suše zasilno dozrelo. Pri nas trpi po suši najbolj oves, komaj pe-denj visok je in že gre v klasje. Vinske cene na Ogrskem, kjer je vse mnogo dražje nego pri nas, plačuje se za hektoliter vina: v Budimpešti in Pečuhu 400 kron, Ta- polcanyju 360 kron, Požunu 380 kron, Ba- lasagyarrnatu 500 kron, Jegru 400 kron, Miš- ! kolcu 350 kron, Szatmaru 360 kron, Menesu i belo 350 kron, rdeče 470 kron, Nagyenyedu j in Št. Martinu 400 do 600 kron. Četrta zimska vojna. Iz Z u rich a se poroča: Glasom milanskih listov zahteva italijanska vlada v zbornici kredit za zimo 1917/18. Italijanski radikalci za nadaljevanje vojne. Poroča se iz Lug an a, da seje vršilo v Rimu zborovanje radikalcev, ki so izrekali novi italijanski vladi opozicijo ter zahtevali novo vlado, ki ima zaupanje v moralično moč naroda za zmagovito izvojevanje vojne- Duma proti miru in za ofenzivo. Ruska duma sprejela je v nejavni seji rezoiucijo, v kateri se poseben mir ali mirovanje na fronti kot izdajalstvo na zaveznikih imenuje in se takojšnja oienziva zahteva. — o — Kralj Konstantin. Grški kralj Konstantin, ki je na pritisk četverozveze moral odstopiti, pripeljal se je baje včeraj (19. t. m.) z posebnim vlakom v Lugano. Požig in samomor. Trafikanti^* Ostermei-er v Gradcu imela je trafiko vKlosterwiesgasse. Te dni začnla sta iz zaprte trafike 2 strela in kmalo začel je prihajati močan diui iz prodajalne. Ko pridejo sosedi na pomoč, najdejo, da gori v prodajalni, a trafikantinja bila je obstreljena. Izkazalo se je, da je ona najpred pohištvo s petrolejem polila, užgala in se potem hotela usmrtiti. Ogenj so v kiat-kem domačini pogasili, trafikantinjo pa, ki je postala blazna, pa so odpeljali v bolnišnico. Vzrok požiga in posknšanega samomora iskati je v tem, da bi Ostemeier morala te dni trafiko naslednici izročiti. Junakom 3. kora. Nemško-štajerski poslanci „Nationalverbanda" in ,.Christlich-soziale Ver-einigung" poslali so dne 14. t. m. poveljstvu 3. zbora- sledečo brzojavko: „Polni občudovanja za junaško čine železnega kara, pošiljajo podpisani poslanci Štajerske toplo zahvalo voditeljem kakor vsakemu posameznemu vojaku za krasni odpor, ki ga je našel sovražnik pri svojih novih naporih proti južni fronti in s katerim se je domovini vkljub številni premoči sovražnika čustvo sigurnosti podelilo. Nepozabljen mora ostati junaški pogum naših štajerskih regimentov in ne-pozabljene vse žrtve, ki so bile za domovino prineseno. — (Sledijo podpisi nemških poslancev). Cesar zdravnikom. K.-B. Dunaj, 12. junija. Iz vojnega poročevalskega stana poročajo : Njegovo cesarsko in kraljevo apostolsko Veličanstvo so blagovolili izdati to-le povelje: Čudoviti uspehi borbe proti epidemijam v vojni so prihranili Mojim četam in Mojim narodom težke žrtve, so ohranili Mojo vojno silo sposobno za boj ter so bistveno pripomogli k uspehom orožja. Z enotnim skupnim delom, z zastavljanjem vse sile in žrtvovanjem samega sebe so dosegli zdravniki to zmago nad zavratnim sovražnikom. Mnogo od njih je podleglo vojnim infekcijskim boleznim, vredni tovariši so to onih, ki so našli pri izvrševanju svoje dolžnosti smrt na bojišču. Jaz izrekam vsem zdravnikom svoje neomejeno priznanje, pred vsem tudi vodilnim vojaškim zdravnikom in salubritetnim komisijam, ki so dalekovidno ustvarile velikansko, vse dele vojne sile obsegajočo organizacijo boja proti epidemijam. Zahvaljujem se medicinskim fakultetam, ki so mi vzgojile zdravnike k tako visokemu umevanju svojega poklica ter so položile s temeljitim podukom sigurni temelj za blagodejno delovanje zdravilstva v tej vojni. Stališče armadnega po-veljništva, dne 6. junija 1917. Ruski duhovnik in vojna. „Neue Ziir. Zei-tung" poroča: Na kongresu delegatov s fronte v Minsku je napravil govor popa Jelašencova, prideljenega armadi, silen vtisk. Rekel je, da treba iz vseh cerkva odstraniti zlato posodo, križe in drugo ter nadomestiti jih z lesenimi. Zlate strehe katedral naj se nadomeste s črnimi iz železa v znak žalosti za padlimi vojaki. Odstraniti bi se moralo tudi drago kamenje ze-,duhovniških ornatov, dragoceni bal-dakini in relikvijo, dragocenosti z zvonika Ivana Velikega. Iz samostanov naj se .vzamejo težke škofove kape, katerih duhovniki niti vzdigniti ne morejo in istotako samostansko premoženje, ki je dalo samo leta 1905 obresti 125 milijonov rubljev, in 20 odstotkov od „cerkvenih* generalov". Vse dragocenosti in denar naj gredo v državno blagajno za ozna-čenje izvojevane svobode in srečni zaključek vojne. Koncem svojega govora je vzel Jela-šeneov svoj srebrni križ in ga izročil kongresnemu predsedništvu. Ta čin je povzročil pri članih kongresa nepopisno navdušenje, na kar je kongres sklenil, da se govor Jela-Sencova natisne in porazdeli med duhovništvo po vsej Rusiji. — Kaj pravi naš kaplan in poslanec dr. Korošec k temu? Ali mu je res tudi toliko za domovino, kakor ruskim popom? Aretacija v Sarajevu. Vodja bosanskih Srbov Gligorije Jeftanovič in bivši podpredsednik bosanskega sabora Vojislav Sola iz Mo- starja sta bila aretirana dne 5. t. m. Poročajo, da sta bila v zvezi z budimpeštanskim odvetnikom dr. Gavrilo v času bojev za cerkveno avtonomijo bosanskih Srbov. Tudi dr. Gavrilo je aretiran. Podkupovanje. Spomladi 1915 so bili v Budimpešti aretirani umirovljeni polkovnik Emil Resniczek, njegova žena in njegova hči, ki je poročena s štabnim zdravnikom dr. Suro. Obdolženi so bili, da so od raznih črnovoj-nikov jemali denar in jim za to preskrbeli prijetnejše službe. Nekateri črnovojniki so plačali do 3000 kron. Polkovnik Resniczek in štabni zdravnik dr. Sura sta* bila izročena vojaškemu sodišču, sodišče v Bečkereku pa je obsodilo gospo Resniczek zaradi hudodelstva podkupovanja na tri leta ječe in 900 kron globe, njeno hčer pa na pno loto ječe in 150 kron globe. Koliko je ena milijarda v primerah za naše učence ? V sedanjih vojnih časih čujemo prav pogostoma 6 milijardah, saj sama vojska stane vsak dan skoraj pol milijarde. Ena milijarda je 1000 milijonov. Ako bi hoteli neprenehoma šteti, potrebovali bi 32 let. Milijarda kron, naloženih druga na drago, napravi 1000 km ali 1,000.000 metrov visok steber; ta bi bil skoraj 350-krat višji od Triglava. Milijarda K — položenih v vrsto — napravi 13.000 km dolgo vrsto, bila bi še nekoliko daljša kakor zemeljska os. Milijarda K tehta 50.000 q, za to bi potrebovali 500 vagonov, ako bi naložili v vsak vagon 100 q. Milijarda K, naloženih v hranilnici po 5%, da 50 milijonov K letnih obresti. Take primere najbolje pojasnijo ogromno število. OČe in hči. Meseca septembra je izginila iz Dunaja hči carigrajskega milijonarja Sa-mija Kejnala. Vsa očetova prizadevanja, dobiti hčer, so ostala brez uspeha, bele pred kratkim je turški generalni konzul v Budimpešti dognal, da se nahaja milijonarjeva hči v samostanu reda Notre Dame de Sion v Budimpešti in da je prestopila h katoliški veri. Oče je dosegel, da je smel s hčerjo govoriti, a hčer je hladno odklonila vse prošnje, naj se vrne na očetov dom. Sami Kejnal se je za pomoč obrnil do pristojnega sodišča, naj varuje njegove očetovske pravice, češ, da hčer še ni 20 let stara in da je po turški postavi še podložna očetovski oblasti. Tudi pri obravnavi je hči izjavila, da se ne mara vrniti na očetov dom. Ko je bila obravnava končana — razsodba bo izrečena pozneje — je oče Sami Kejnal napravil prav kratek proces: Pograbil je svojo hčer, jo nesel v svoj voz in se ž njo odpeljiil. Vsi naenkrat oženjeni. V sevoro-ameriški državi Virginiji so vladale že dolgo časa v v nravnem ožini prav žalostne razmere. Moški so večinoma živeli kar v divjem zakonu z zamorkami. Država Virginija je temu naredila konec s postavo, ki je kratkomalo določila, da velja za postavno poročenega vsak, kdor živi s kako žensko. Stari William Hill je z ozirom na to postavo hitro odslovil svojo črno gospodinjo, ki je že davno prekoračila kanonično starost in se oženil z belokožo žensko. Nato ga je prijelo sodišče zaradi bi-gamije. Toda njegov dovtipni zastopnik je sodišče prepričal, da ne more biti veljavna poroka, ki jo dekretira postava, če ženin ni privolil v poroko. In sodišče je priznalo, da je ta nazor pi-avilen in je Hilla oprostilo. Ali bodo drugi, ki so bili proti svoji volji proglašeni za poročene z raznimi ženskami, sledili temu izgledu Williama Hilla, se šele pokaže. Prodaja bombažastega blaga in perilnih predmetov. C. ki-, trgovsko ministerstvo je dovolilo, da se sme v času od 2. junija do 2. julija 1917 v nadrobni prodaji oddati na-daljnih 5% pod zaporo dejanega bombažnega blaga in perilnih predmetov, in sicer po stanju z dne 2. septembra 1916. To dovolilo ne obsega onega bombažnega blaga in onih perilnih predmetov, za katere je bila odrejena prisilna ponudba. V ostalem so prodajni pogoji sledeči: 1. Prodajati se sme samo posameznim, neposrednim porabnikom v množinah do največ 20 m, oziroma pol tucata pri perilu. 2. Nadrobne prodajne cene zadopuščene množine ne smejo nikakor presegati ca jih je posestnik dosegel v nadrobni predno je stopil v veljavo ukaz z < avgusta 1916. 3. O teh prodajah se m; voditi posebni zapiski, v katere se mora trolnim organoni, ki jih postavi c. kr. vinsko ministerstvo, vsak čas dovoliti vp Rumunski petrolej za Avstrijo. Vsi ski petrolej ni izvirki, katere so Riimuno| krat zasuli, ko so naše čete prodirale v munijo, so sedaj zopet popravljeni, tako, se sedaj pridobiva vedno več petroleja, sar se sklepa, da bosta Avstrija in Ne v doglednem času za najnujnejše p"' preskrbljeni s petrolejem. Sladkor na cesti. V Gradcu padli t kišti z sladkorjem na cesto ter se razb koj bilo je vse polno ljudi — posebno' — ki so pomagali pobirati „cukrlne". spet toliko v kište prišlo, kak je vun se pač težko z ozirom na pobiralce po£ Smrtni padec otroka. Kočarka Žige Brezju pri Celju pustila je otroke same i ter se podala na delo. Ko pride domov, de 8 mesecev starega otroka mrtvega : kah petletnega sinčka. Pri pregledu n([ našla je rano na glavi. Qtrok padel je tr bratcu iz rok in dobil take takoj umrl. Ministerska kriza pojema. Ministerski! sednik imel je pogovor z voditelji par' taričnih strank. Obče vlada mnenje, bo posrečila predsedniku večina, v ki. bili zastopani nemški nacijonalci, kr socijalci, polski klub, Jugoslovani in| latina. Cesar na Sedmograškem (S/ebenbii Qovodom obiska v Budimpešti je obiskal tudi Kološ in ostalo Sedmograško. Pov cesarja sprejeli z največjim navduše:' Obiskalije Maros Vasarhely ter seje c odpeljal na fronto, kjer je nagovoril časnikov. Povsod so slavili vojaki in valci vladarja kot svojega rešitelja. Otrok utonil. Šestletna pastorka po: kov Jožefa in Alojzije Ploh v Središču, nila je v Dravi. Trupla še niso našli. Iz odvetniških krogov. Gospod dr. pl. Fichtenau (mlajši) naznanja, da preselil iz Gornje Radgone v Ptuj. Krompir — ali kavalerijo. Holandskij poročajo, da je neki direktor za živila le telegrafiral po krompir: ,,Veliko po. kanje krompirja. Nemiri pričakovati. P takoj 6 vagonov ali pa močan oddelek i čajev, najboljše kavalerijo. Drugi dan p' so že 4 vagoni krompirja, dva še sledi. Samomor v pričo nekdanjega ljubčka. delavka podala se je v stanovanje nekdanjega ljubčka ter si pred njim kuhinjski nož v prša, ter pred njim izd' Draginjske doklade vpokojenim (p niranim) državnim uslužbencem, njih in sirotam. „ "Wiener Zeitung" objavi n~ s katero se podeli za čas od 1. jum konca decembra 1917 civilnim drža, uslužbencem in tistim osebam, ki podporo iz milosti, izredno doklado k p" ki jim gre za leto 1917. Ta izredna d znaša za vpokojene državne uradnike (d" učitelje) katerih pokojnina ne presegaj kron, in za vpokojene sluge (podura" kanclijske oficiante, moške varnostne finančne straže in orožništvo, vjotniške, paznike, pomožne sluge in enake vrst« kron; za vdove uslužbencev označenih! gorij z dovninsko pokojnino do 3000 kron. Za vpokojene delavco znaša ta i 80 kron, za njih vdove pa 60 kron. civilnih državnih uslužbencev bodo do sicer če so brez očeta in matere, izreJ klade 50 kron, sirote uradnikov brez pa 40 kron. Sirote slug dobe 40, ozira kron. Osebe, ki dobivajo miloščino kron, dobe izredno podporo 30 kron. na izredne podpore drugim vrstam d vpokojencev (provizionistov n. pr. pri in pri brzojavih, pri državnih železni sega odredba posebne predpise. V te bodo izdali okroglo 10 milijonov kron, Paketi za vojne vjetnike v Rusiji. A Rdeči križ naznanja: Odslej naprej se "mm vjetnikom v Rusiji z Danskega po-3 zavoji z naslednimi jestvinami: zgošče- Bko, mastna svinjina, goveje meso ih i maslo, vse v dobro zvarjenih ploče-jstih puščicah ; razen tega cigare, cigarete jobak. Sestavile so se štiri vrste jestvinih [etov pn If. K 50 vin. in 36 K 36 vin. fijske veljave in dve vrsti za tobak po pj in 36 K avstrijske veljave. Z ozirom Človekoljubno akcijo se nam je po prijaz-| danske vlade posrečilo doseči cene, ki Usedanjih razmer zelo ugodne. Pakete ijona Danskem pod nadzorstvom danskega ifega križa ter v zaprtih vagonih pošljejo Itagrad in Moskvo, odkoder jih potem jpoSljejo vjetnikom na razne strani. Tako Eotovljena večja varnost. Naročila sprejo v posameznih kronovinah deželna "va Rdečega križa oziroma pri njih po- jcah. Na Dunaju sprejema naročila samo .'otifino deželno društvo Rdečega križa, Jhnftei, I. Bauermnarkt štev. 21.. Vse iljne podrobnosti o vsebini zavojev, cenah [se dobi na gori navedenih mestih. Upati se bo prebivalstvo v obili meri posilite priložnosti, da pošlje vjetim sorodni- in prijateljem prvovrstne jestvine po ^eronia varnem potu. Tudi dobrodelna fitva morejo tem potom vršiti dobra dela »jetnikih. Prepovedan izvoz. Švedska je prepovedala ]i smole in smolnega mila, plaht in ja-iie ter stare obleke- Norveška lesa za Javo skijev, smirka in umetnih brusil. ska opeke in železnih traverz, Angleška >a, kave, medu masti mesa, perutnine, načine, margarina in pa krompirja. Velik požar uničil je 16. t. m. imetje gospe iselli in g. Eichberger v Slivnici. da je velika. Zdravilišče Gleichenberg v normalnem ;atu. Da razpršimo različne dvome, nazna-o, da so vsi zdraviliščni zavodi v G-lei-»bergn od 15. maja v polnem obratu ter Rakih omejitev za poset zdravilišča Ra-lodglašanja pri krušni komisiji ni treba :lniti nikakih formalitet. Za prehrano skrbi adostni meri, dovoljeni po zakonih, različni ili, restavracije in penzijoni. Izborne kli-Sb6 razmere v zvezi z dravilninii vrelci dstvi so bogati vir zdravja ter napra-igostom tudi letos bivanje prijetno. |Prevažanje mrlifiev po železnici je vojaška za čas od 1. junija do 1. oktobra iz jtarnih ozirov prepovedala. To velja za jrjijsko in etapno ozemlje in za mrliče iv. Enako je c. kr. deželna vlada za gojeni čas prepovedala prepeljevanje mr-V civilnih oseb. v Radgoni, 26. junija za okraje Radgona in Mureck; v Sv. Lenartu v SI. g., 6. julija za okraj Sv. Lenart; v Mariboru, 7. julija za okraje Maribor in Slov. Bistrica; v Braslovčah, 10. julija za okraje Šoštanj, Vransko, Slovenjgradec in Gornji Grad; v Šmarju pri Jelšah, 11. julija, za okraje Šmarje, Celje, Laški-trg in Sevnica; v Ljutomeru, 28. junija za okraj Ljutomer; v Brežicah, 4. julija za okraj Brežice. Loterij »sii» <*t^ * fhi «-• Gradec, 20. junija 1917:, 45, 18, 52, 87, 5. \ Trst, 13. junija 1917: 15, 33, 71, 39, 20. ; prežene za gotovo „Asanol" je brez duha, ni strupen, osupno, garantira učinkovitost. Edino brez nevarnosti, zagotavlja učinkovito sredstvo za domaČo porabo in obrlovaliŠČa (kakor peki, slaščičarne, mesarji, prekuho-valci gostilničarji itd.) Opozarja se na ime „AsanoI", ker drugi j so brez vrednosti. 1 zavoj stane , I krono. Po poŠti se pošilja j lajman] 6 zavojev po povzetju. i Josip Berdajs, Ljubljana, Zeljarskji u! ca 18. 238 500 kron Vam plačam, j ako moi iz I : irebiiik kore- j nin Ria-bRi- f s:-.m Vaša «^^^^™^™ i kurja oče"*:, bradavice in trih k?žc ne odpravi v 3 dneh brez bolečin. Cena ene posodice « garaoci skim pismom K 1*75. 3 posodice K *-60. 6 posodic K /50. Stotero zahvalnih pisem. K">mei>. Kapotmu [Kassa)I. po6tni prodal 13/311 (Ogrsko) Sprejmem takoj pridnega, zdravega, nili-narskega 284 učenca prek 14 let starega. Alois Kukowetz,posest- nik umetnega mlina Pettau-Ptuj. tfospoil sirotke Ogledovanje kobil. Štajerska konjorejska družba naznanja, Ke bo letos vršilo ogledovanje kobil in s: V Lipnici, 25. junija za okraje Lipnica, irchbacli, Wildon, Deutschlandsberg in blels; t v Bad-Radeinu, 27. junija za okraj Gor-ffiadgona; v Ormožu, 30.'junija za okraj Ormož; J_v Hartbergu, 2. julija za okraje Hart-] in 1'ollan; { v Fiiistenfeldu, 3. julija za okraj Pur-ifeld; \ts B'eldbachu, 4. julija za okraje Feld-. in Fehring; rV Konjicah, 12. julija za okraj Konjice; Doblnu, 25. avgusta za okraje okolica Rdeč, Staring in Voitsberg; t Schladmingu, 27. avgusta za okraje Aladming in Grobming; 1 v Liezenu, 28. avgusta za okraje Liezen, :ttenii>ann in Irdning; Neumarktu, 29. avgusta za okraje Neu-^rkt in Obdach; St. Petru n. K., 30..avgusta za okraje au, Oberwolz. in Oberzeiring; v Trofaiachu, 31. avgusta za okraje Leo-in Mautern; Mssrifoor. Prave švicarske žepne ure z verižico ki gredo priznano dobro, v niklastem ali lesenem ohišju, s 3-letno pismeno garancijo 15 kron z radij-svetilom K 18-—. Mizarski učenec se pri polni oskrbi in dobri službi takoj sprejme. Joh. Pichler, mizarski mojster, Maribor, Ruiscrstrafie26. 272 Kupim po najvišji ceni stare, dobro ohranjene 273 vrvi iz konopnine. Cenjene ponudbe A. Kaian, Škofjaloka, Trata. Jager želi v službo stopiti na graščini ali pa . kakem drugem gospodu ; ledičen, vojaščine prost, z dolgimi spričevali. Naslov pove uprava tega lista. 277 s' sodi, živino, pohištvom itd., okoli 33 oralov, v Janžovi gori pri Ptujski gori, proda poceni Kari Kasper, trgovec v Ptuju. hitro in diskretno prodati, naj se obrne na Handelsverkehrszeitung „HAVEG". Wien, I. Gise- lastrasse 5, telefon interurban 8275, 159 . in naj zahteva v svrho ogleda ter informacijo j brezplačni obisk našega strokovnega uradnika Molitvetiiki v iiiaiiiiiGaiiiiin slike svetnikov, križi, meda je rožni venci in druge potrebščine za Božji pot vedno v zalogi po najnižjih cenah pri s svetlo cifernico v niklastem ohiiju, 35 mm srednje mere, z usnjatim jermenom in varstvom za steklo, 3 leta garancije 18 kron. RazpoŠiljatev po povzetju (pri vojni poŠti denar naprej;. Zaloga ur Jakob Konig, Dunaj III 251 LBwengasse 37 A. 269 Avtomatični lovilec za podgane K 5-80, za miSi K 4-—, vlovi brez nadzorstva do 40 kom. v eni noči, ne zapusti duha in se postavi sam. Povsod najboljši uspehi. <,....•...... Mnogo zahvalnih pisem. Razpošiljatev po povzetju, poStnina 80 vin. Export-haus Tintner, Wien, III., Neulinggasae Nr. 26/P. 38 {Wohnong- and Dienstvermittlung) za »°» službe, učence, stanovanja in posestva T PtujU izvršuje vse vrste posredovanja najhitreje. "3BS Vprašanja in pojasnila v mastni stražnici (rotovž). Za člane gostilničarske zadruge za Ptuj in okolico dobiva eo pri načelniku g. Ignacu RolJmann. Čez teden od 9. ure dopoldne do 5. ure popoldne v pisarni vinogradniške zadruge („Neuo Welt"), ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 12. ure dopoldne Untere Draugasse Nr. 2. 282 v ....... ~~~ if-Zenitna ponudba. Popolnoma sami vdovec nad 50 let s 1000 kronami prihranka išče znanje v svrho ženitve z vdovo, ki ima hišo in nekaj zemlje; sme imeti tudi 3 otroke. Ponudbe na 283 Prane Deželak, Hochheide bei Homberg, Mauerst 26, Nemčija. ie noči brez spanja. »Fides« odpravi bo ečine pri votlih zobeh, kakor pri najtrdo vraJhejŠin revmatičnih zobnih boleznih, kjer ni pomagalo nobeno sredstvo. Ako ni uspeha, denar nazaj! Cena K 2'—, 3 tube ^^^^ K 5'—, 6 tub K 8'—. Nobenega zobnega kamenja več. Snežno-bele zobe dosežeje s „ttiris"-ZOtec vodo. Takojšnji učinek. — Cena K 2' .3 steklenice K 5 — l„ poštni predal Z, 26, Ogrsko. 230 Itizerati „Stajercn" j imajo vsled velike raz- ■ Sirjenosti najboljši uspeh. S Sprejemajo se : t PtnjD pri opravi lista; v Celju pri gosp. Fritz M;: v fii&riboni pri o. Ru »Štajerc" posreduje nakupe in prodaje posestev, hiš, blaga, posreduje ■ službe vsake vrele itd. Inzerali v „ Štajercu se sprejemajo v slovenskem, nemškem aH obeh jezikih. D07C 83�893 61 Mlinarji pozor! Miihlerbeutel pajtelje za mlinarje se dobi pri trgovina v s 16 mm močnimi, lesenimi podplati montirane iz sivega, drap ali rujavega blaga, z močnimi vlogami. 2si Št. 21—26, d. i. 14—18 cm dolge 1 par K 3 — „ 27—34, „ „ 19-24 „ „ 1 „ „ 4 — „ 35-40, „ „ 25—28 „ „ 1 „ ,. 5 — „ 41—46, „ „ 29—32 „ „ 1 „ ,. 6 — Razpošiljatevle proti naprej plačilu svote ali povzetju pri plačilu primernega na-plačka. — Pri naročbi najmanje 6 parov sandal in naprej-pošiljatvi svote frank o vsake poštne postaje. Na 5 kg-zavoj gre 10 do 12 parov. Hrib sandal Emil Slini Dunaj, VI., Capistrangasse 94. I Kraste liSaj, srbenje in druge ko?ne bolezni odpravi hitro in sigurno domače mazilo Paratol. Ne umaže, uima duha, se more toiej tudi čez dan labiti. Velika posoda K 3'—, dvojna K 5*50. — Nadolje prašek Paratol za varstvo občutljive kože, ena škatlja 2 K 50 h. Dobi se oboje pri naprej-pošiljatvi svote- ali povzetju na-naslov: Apotheke M. Klein's Paratol-Werke in Budapest IV—20., EOtvBs-ut. 28. 243 Jetični na prsih bolanl, na pljučih bolan), astmatični, bledo- lični, skrofuloznl, na krvi revni. Konečno se je naMo sredstvo, ki prinaša omenjenim bolnikom dogo zaželjeno olajšanje in ozdravljenje njih bolezni, v apotekarja Vertes apneno-železnem sirupu Isti se je že pri stotisočih bolnikov krasno obnesel in se vsled tega od najodličnejših profesorjev in zdravnikov kot najučinkujo-čejše sredstvo pri zgoraj omenjenih boleznih Enporoča in rabi, istolako pri oslovskemu ašlju, rhahitisu (angleški bolezni), bluvanju krvi, suhosti, ženskih bolezni ter stanju slabosti in opešanja vsake vrste. Vsled prijetnega okusa in duha se tudi od najobčutlji-vejsili oseb ter otrok rod jemlje. |P^" Vojaki, ki se bolehni in opešani iz vojne vračajo, vzamejo ga radi in i. največjo koristjo v okrepča-nje in zopetno ozdravljenje svojega od vojnih težav oslabljenaga organizma. 1 steklenica K 6'— Iranko; 4 steklenice, ki se jih navadno za eno zdravljenje rabi, pri naprej-pošiljatvi K 17"— Iranko od L. Vertes, apoteka, Lugos Nr. 463. 162 Iščem Framydol : sredstvo za pomlajenje las, ki rdeče, svetle in sive las in brade za trajno temno pobarva, 1 steklenica s poštnino vred K 2*70. I UvHvnl je rožnata voda. I Kyuyoi ki živo pordei!i j bleda lica. Učinek je čudovit. — ' 1 steklenica s poštnino vred . . . Po povzetju 55 h več. Naslov za naročila: Jan Grolich, drožerija pri angelu, FJmo, 6 Zastonj na pašom se vzamejo vozni voli, ako se jih semintja sme rabiti, in krave, katerih mleko se odkupi. Fabrika užigalnega blaga v Rušah (Maria Rast). okoli 200 oralov, z malo ekonomijo, ki je kupim zdaj ali pozneje. Oddaljenje od železnice postranska stvar, dobri dovoz, kolikor mogoče gozd posekan, torej poceni. Natančne dopise tudi v nemščini z navedbo cene na revirnega gozdarja Gust« Hrubesch, Gutenstein, Koroško. 279 Najlepši kinč ženske so krasna velika trdna prša. Ženske, ki se v lem oziru ne Čutijo popolne, naj pišejo zaupljivo na Ida Krause, ki podeli popolnoma brezplačno na podlagi svoje priznane metode diskr. nasvet za dosego idealnih polnih oblik. Ida Krause, Prefiburg (Ogrsko), Schanz-strafle 2, Abt. 109. 275 In ter tataiii Peta 1st Kriegsriibensamen gegen Austausch von Eier oder sonstigenl tikeln erholtlich. II undid se dobi vojno repino sei v izmeno za jajca ali drugo blago. (ESfllBSSEm Dobri aparati za briti in lase str l-a britev iz srebrnega jekla K Ji •i-—, 51—, zaniklana K :*■-znamka „Perfekt" s6 klinjami K! 20-—, rezervne khaje 1 tucat I l-a stroii za lase striči K 11—, Izmenjava dovoljena aH i nazaj. Razpošiljatev po povzetju ali i plačilu po c. in kr. dvornem 1 rantu Hanns Konrad, eksportna in razpošiljal« I BrDx št. 1741 (Češko). Zagotovljen uspeh v pili. vpogled na razpolago. krasna pr$a Polna dobite pri rati 222 med, dr. A. Rix kreme za prša. spr ej ema do preklica vsako nedeljo in vsak praznik od 9. do 11. ure dopoldne vloge. Ravnatelj sty o. tu pege za c i za d Gar. neškodljiva za vsako starost fc!tri signrni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusoa < K 4-—, vel. doza, zadostuje za uspeh, K 9—. Kosmetisch«Dr.fl.Rix Praparate Dunaj lUaira. 611 Razpošiljatev strogo diskretna. Zalog« v Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarna , pomagaj'1 in cariumerija Wolfram; v Ljubljani lekarna pri „il jelenu" v droieriji A. Kauč, in „Adria-Drogerie." do ras da je po n n tej ne ve IJi in be It; S" po In zd lo: ve ■Ml te P. n.i k. Dr. kakor rudečica lica in nosa, zajedniki, grbe, ohlapna koža in sploh vsi madeifl izginejo zajamčeno, ako se rabi izkušen dr. A. Rlx-ov Pasta Pompadour. Popi neškodljivo sredstvo. Za poskus I krono 50 vin. Velika doza 4 krone. Dr. Riz-ON serno mleko (Perlenmich) tekoč puder v barvah roža, belo in naravno žollo,« niča 4 krone. — Pošilja se direktno od A. Rix Kosm. Praparate, Wien IX, Lakierergasse 6K. S'M^E^ Mariji pomagaj in pariumerija Wolfram. V Ljubljani: parfumerija A. Kauč in drogerija „Adrija". Stole (Zimmepsessel)» po 6"—, 10— kron se. dobijo t zalogi LAWITSCH & HELL trgovina v Ptuju. I Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tisk: W. Blanke t 7769 7740 8