Štev. 38. Slovenski narod od dne do dne. Pueblo, Colo., 8. septembra 1914. Edini •Icreotkl 1UI na zapadu. G**!o: Zapadza Zapadi Leto VIII op. uredništva _ Najstarejša poročila je najditi na drugi strani. Ponedeljek 14. sept. Anglija sploh noče poslušati o nikakem pogajanju za skle¬ nitev miru. Vojna se ne more končati, prej ko je Nemčija na suhem kot na morju popolno¬ ma premagana, sicer bode ve- _ dno v nevarnost drugim deže- strijci. PolegTep^ trni*, da so hkm J ra!l V n^v aIni ? 0 ’ ^ to ' P ričak «vati je kmalošnega na-! uko ranjencev vedno prihaja iz Galicije, da se celo privatna poslopja morajo rabiti v toza Italijani v avstrijski armadi devno svrho. Ekonomična si¬ tuacija je postala tako resna, vlada ne dovoljuje brezposlč- nim obdržavati sprevode shode. škimi četami. Bati se je, da bodo Nemci še konečno žgali to mesto. po¬ ni Iz Ceilinja se z 15. sept. po- ;oča, da je poročnik Lijakoff $ 40U avstrijci dezertiral av- stopil Avstrijsko poslaništvo.! . ^ us )i a Poroča se, daNeminrijsko armado ter stopil v v Rimu je dobilo od svoje vla- j 01 um ' ka i° velike množine voj' rsto združenih slovanskih de poročilo, ki zanikuje, da bi j? kov vshodne Pruske tenarmad, ki se pomikajo proti bili Rusi zmagoviti nad Av -! 1 P ošl O a j° na zahod. Rusi Sarajevu. lam. Francija — Uradno se izjav lja, da se nemško umikanje iu francosko zasledovanje na¬ daljuje neprenehoma. Priča kovati je, da bodo kmalu pre¬ selili vlado nazaj v Pariz Bel¬ gijski kralj je čestital francos¬ kemu predsedniku na zmage njegove dežele. Predsednik je odgovoril, da bode skrbel za Belgijo pri pogajanju miru. da ona zadobi popolno plačilo za veliko ulogo, ki je že igrala v tej vojni, namreč v prid za veznikov. Belgija — Belgijska armada se je umaknila nazaj do prvih fortov pri Antvverpu, namreč po štiri dni trajajoči bitki z pomožnimi četami nemške ar¬ made, ki so skušali iti zahod¬ nim armadam na pomoč pfoti zaveznikom. Rusija — Vojni urad uradno trdi, da so se ruske čete v vz¬ hodni Pruski morale umakni¬ ti radi pritiska večkrat tako velike nemške armade. Za vzeli so nove pozicije kjer se boj neprestano vrši. Uradno se tudi trdi, da je bila avstrij¬ ska ofenziva popolnoma usta¬ vljena in da močne ruske čete sedaj napadajo razdelene av¬ strijske armade. Srbija in Čmogora — Srbska armada, ki je zavzela mesto Semlin (Žimonij), se sedaj pomika proti Petrovardein od katerega kraja se bo diktirala invazija na Ogrskem preko Budimpešta. Združena srbska- črnogorska armada se bliža Sarajeva. Nemčija — Le malo vojnih novic je objavljenih tukaj ako ravno se potrjuje, da so se Nemci morali umakniti do no vih pozicij v Franciji. Med tem se pa trdi, da se stanje v vzhodni Pruski vedno boljša. Torek 15. sept. Rusija — Uradno se nazna¬ nja, da bo Rusija sedaj rabila vse svoje moči za invazijo pro ti Berlinu. V Mažarsko se sploh ne bo prodiralo. Trdi se da so Rusi zavzeli ofenzivo v vzhodni Pruski. Francija — Poroča se, da se nemške armade pripravljajo za zadnji in odločni upor. Pri¬ čakovati je hudega boja. Belgija — Belgijske čete pod kraljem Albertom zopet gro¬ zijo Nemcem, da jim bodo pretrgali zvezo z Berlinom. Poroča se, da se je večina nem škili moči umaknilo iz Brusel- ja ter da bodo to belgijsko glavno mesto kmalu popolno¬ ma opustili. Anglija — Iz kontinenta se poroča, da je gen. Von Kluck nanovo organiziral svojo ar¬ mado in je pripravljen dati bitko Angležem. Ista se zna pričeti vsak trenotek. Angleš¬ ka podmorska ladija je potopi la nemško križarko Ilela. Nemčija — Vojni Grad potr¬ juje, da se bojevanje nadalju- ju v Franciji in da poiskusi zaveznikov prodreti skozi nem ške črte so bili dosihmal brez uspešni. Trdi se, da Nemci odganjajo Ruse V vzhodni Pruski in da Rusi trpijd veli¬ ke zgube. Avstrija — Vsako javno po¬ slopje v Dunaj« je bilo spie- še vedno zasledujejo avstrijske armade. Vsi vjeli Avstrijci in Nemci bodo prisiljeni bili Avstrijci zmagoviti nad sovražnikom ter zaplenili 500 . , topov in vjeli nič manj kot z , a SV0] okstanek - Kopati bo 100.000 ruskih vojakov. ! d ° ™ oral1 .. prekope v močvir- ..... patih krajih Rusije, da tako liailja — Lplivno časopisje posušijo nerabljiva zemljišča, močno agetira, da bi Italija priskočila zaveznikom na po¬ moč. Radi tega je vlada mo¬ rala zopet izjaviti njeno ne¬ vtralno stališče. Srbija in Čmogora — Operi¬ ranje združenih armad se na¬ daljuje in Avstrijci se baje po všod umikajo. Sreda 16. sept. Anglija — Poroča ee, da je indijska kavalerija dospela v Francijo via Suez prekopa in da bo pomnožila angleške če- Iz Carigrada se je v torek delati |poročalo, da se je Turčija ko- tiečno odločila ostati popolno¬ ma nevtralna. Tako je pa skle nila prvič radi tega, ker ji je Anglija grozila podjarmiti. , vdrugič pa radi tega, ker nem Srbija in Crnogora — Potr* j ško stališče postaja z v sak im juje se, da se je srbska arma dnevom bolj nevarno, da morala umakniti iz Slavo¬ nije radi strategičnih vzrokov Trdi se pa, da se invazija v Bosno hitro nadaljuje. te. Bitka se baje vrši na Bal- škem Prodiranju. llpor socialistov na nem¬ škem je pričakovati, ako se notranje razmere kmalu ne ... ,, , zboljšajo. Brezposlenih je mno Nemčija - Zopet se trdi, da; g0) dela pa ni nikjer dobiti. nomnlro Ofmorlo nmtirn A /-v Na Dunaju vladajo se nemška armada umika do poprej pripravljenih pozicij in iz vzroka da se četo nekoliko odpočijejo. Izjavlja se, da je sedaj na bitka z zavezniki do¬ kaj ugodna. Nadalje se trdi, da se Rusi umikajo pred nem- nemiri. fnozemei so v velikem strahu. Zlasti več Srbov je bilo že u bitih. Zaveznc armade so vjele kor cele nemške regimente. tik, toda pojasnil ni dobiti. Francija — Vojni minister izjavlja, da je stališče zelo u godno. Nemci na novo izbira¬ jo svoje moči za zadnji upor. TT , . Rusi cenijo avstrijske Avs rija - Uradno se potr-, ,, e nad 250 000 juje, da so bili Srbi premaga¬ ni in pognani nazaj čez Savo. lzgu- Halija — Popularne demon stracije proti nevtralnosti se Rusija — Avstrijski beg j e | nadaljujejo in vojaške čete se uradno potrjen. Cela armada držijo pripravljene v vseh ve- pod gen. Danklnom se umika i liklk mestih za slučajne proti v neredu in je v veliki nevar uosti. Rusi so prekoračili re¬ ko San in se pomikajo zahod¬ no proti Krakovi. Belgija — Nemci so poslali; mnogo pomožnih čet skozi !jalcev. ki so dajali signale Ru Aix la Chappelle. Iz tega je j som. Pomagali so jim tudi sklepati, da mora biti glavna j drugače za katero delo so bili nemške ali proti avstrijske j demonstracije. Petek, 18. sept. Poroča se, da so v Galiciji aretirali 1800 avstrijskih izda- Nemške armade so se umak¬ nile iz francoske Lorraine in se pomikajo proti Sarreburgu. Nemčija Se skuša pomeriti z Belgijo, toda eadnje omenje¬ na noče slišati o miru. Nemško poročilo z 15. t. m. kaže, da so avstrijske čete na celi črti ob Savi odbile Srbe. Francozi so vjeli gotovega nemškega generala, ki je bil od cesarja imenovan županom Konvencija coloradskih štraj karjev se je v Trinidadu vršila minuli torek in sredo. Skoro vsaka krajevna unija je bila zastopana po delegatih, kate¬ rih skupno število je bilo bli zu sto. Prisotni so bili sejam tudi razni višji uradniki unije ter tudi ,,Mati Jones". Na konvenciji se je razmotrival predsednikov predlog za tri letno premirje in je bil pri konečnem glasovanju sprejet z 83 glasov proti 8. Sedaj so štrajkarji pripravljeni povrniti se nazaj na delo pod tozadev Pueblske novice — V nedeljo se sploh ni vr šila uglašena plesna veselica dr. Sloga. Kom Buiton je prepovedal ples P. roča se nam, ^ da se odslej ne bo več dovolilo obdržavati plesov cb nedeljah. S tem je naša svo¬ boda zopet nekoliko bolj okraj šana. odobrijo operatorji. Premo j uo ’ z ®*“ goijutije ko so < garji sicer ne bodo dobili pri-' *-ukajšni jeklarni. Ob znanja unije, toda drugače bo ' so: John A. I- razer, do pa dobili skoro vse druge 1 M° r gan, C. K Gilpin, —Dne 28. t. m. se prične sodiška razprava proti osmim nim načrtom kakor hitro ga i •»tiine Iceeperjein ‘‘, ki so ob- odobrijo operatorji. Premo j do’ženi goljufije ko so delali v ‘ toženci G K. pa dobili skoro vse druge j y y ' inpin, Valter zahteve za katere so se tako j VMlelv, C. V . Garrclt, C. II. vstraj no bojevali že skoro za j Spooiy Ale.v Ca n t os in Ilo- (etedni. Dobili so takorekoč j " ar< * ( iuy. Dotični so izdajali priznanje ameriške vlade ter' ^- eke izmišljenim delavcem, ljudstva iu marsikatera muen-. Budili so j;h iskati ljudi, ki je, da je to priznanje več vre- S P‘°" n ' so tekili v jeklarni, dno nego priznanje od stfani ■ l * enar 80 pa potem razdelili premogarskih baronov. Da med .,time keeperje". Obto- bodo morale kompanije plesa¬ ti točno po postavah za dobo treh let, za to se bo zavzela skrbeti ameriška vlada. In ra¬ di tega so se štrajkarji tako voljno udali \Vilsonovmu Črtu. ženci so dobili najboljše zago¬ vornike iu si upajo izogniti kazni. Na drugo roko ima pa C. F. & I. družba ne samo, da bodo vsi obtoženi spoznani na . | krivim, ter da se bo pri raz¬ pravah dokazalo še mnogo komunikacija v nevarnosti. Nemci še držijo Bruselj, ka¬ mor so poslali pomožne moči. Italija — Vladaje pritiskana od raznih strani, naj se gre plačani od Rusov. Bitka med zavezniki in Nemci še ni pri kraju. Nem¬ ški generali.imajo polno upan¬ ja, da bodo zmagali ter vdrli pretepat z Avstrijo. Radi tega! P"’ 1 '* a . r ^ z,a ' se seje kabineta pogostoma: Avs s * . . vršijo. Prvo staliKeVlade je |one mozke, k> je prvotno sma- neizpremenjeno. Srbija in Čmogora — Operi¬ ranje proti Sarajevu in ogrski se nadaljuje brez vsakega za¬ držka. Nemčija — Poročila o veli kih francoskih zmagah se u- radno zanikujejo. Uradno se trdi, da so se Nemci v Franci¬ ji umaknili, toda le do bolj močnih pozicij. Na vzhodu so Nemci premagali Ruse, kate rim so prizadejali velike zgu- Avstrija sedaj mobilizira še ne možke, ki jc trala nezmožne. Nemčija je informalno pro¬ sila Wilsona, da naj poizve od zaveznikov pod kakšnimi po¬ goji bi sklenili mir. Razne novice o vojni. Nemške armade so zahtevale $144.300.000 odškodnine od raznih belgijskih mest, ki so jih dosihmal zavzele. Toda le inal del te svote je bilo plačane svoje pristaše na shod, ki se ima vršiti v Denverju pričenši prihodnjo soboto. Na shod so sklicani vsi coloradski prem operatorji, tudi oni, ki so že podpisali z unijo. Težko je naprej soditi, kako bodo ope¬ ratorji pogledali na ta Wilso- nov načrt. Nekoliko že tarna jo, ker v njem zadobijo štraj¬ karji skoro popolno zmago. V nekaterih krogih 6e sluti, da se bodo vseeno bali zameriti predsedniku in ameriškemu siesta Pariza. Nemški cesar ljudstvu, dahi odklonili to ima še dosti časa, da izvoli na- \ nepristransko posredovanje, slednika, kajti njegove arma¬ de ne bouo še tako hitro za¬ vzele Pariza, Operatorji so tudi sklicali krivih oseb, ki so se¬ be. Nemci kmalu pričnejo in-! \ Bosni povsod burno pozd- vazijo v rusko poljsko deželo, jravljajo prodirajoče srbske če- . ... . ... , , : te ter jim gredo na roko. Ta- Avstrija - Avstrijska vlada ; ko navdugenje do govr ažnika naznanja, da je bila srbska invazija ob reki Savi ustavlje ko navdušenje j mora prinesti Avstriji poraz. na. Srbske armade so bile po¬ vsod poražene z velikimi iz- Avstrijsko poslaništvo je z dnem IG. t. m. izdalo sledeče Iz Pariza poročajo, da bode nemški cesar odpotoval na vzhodno bojišče. Rusi poročajo, da je bila nji¬ hova invazija v Prusko stor¬ jena edinolo z namenom pri¬ vabiti nemške čete od zahod¬ nega bojišča. V tem so bili uspešni. Nemčija ima baje že nad sto tisoč vojnih jetnikov. Med temi je nad 70 000 Rusov. Vlada se sedaj bavi z vprašan¬ jem, kje bode dobila potreb¬ no hrano za vse te brozkorist ne jetnike. In poleg čuvati toliko jetnikov tudi ni tako malo vprašanje. Pa take sit¬ nosti imajo tudi druge vlade. Rusija trdi, da jih ima tudi ne kako toliko kot Nemčija. Po¬ ročila kažejo, da ima velike skrbi ž njimi. Avstrija ima tudi že precejšno število in ti se nahajajo blizu Dunaja. Fran daj na prostem. —Zadnjo nedeljo je snežilo v Rye in sosednih krajih. —Nova telefon številka na stanovanju dr. Snedea je: Main 717. — VValdon C. Cooke, zrako- plovec, se je ubil pri prvem poletu zadnjo sredo dopoldne. V torek dopoldne je uspešno poletel iz Colorado Springs do Pueblo. Že na te poti je biJ večkrat v nevarnosti pred padcem, kajti coloradski zrak je jako redek, kar dela nadle¬ ge zrakoplovstvu. V sredo dopoldne se je Cooke zopet vzdignil v zrak, namreč do vi¬ šine kakih tri tisoč čevljev, da ga je bilo videti iz vseh delov mesta. Ravno ko se je pričel spuščati na zemljo in hotel končati polet, se je letalni stroj kar nagloma nagnil na ena stran ter padel na tla. Zra¬ koplove« je zadobil grozne po škodbe, težko če je ostala kost ki se ni zlomila. Poznati ga sploh ni bilo. Umrl je par tre- notkov pozneje. Letalni ape- rat se je tudi zdrobil na drob¬ ne kosce, tako da ni bilo vred¬ no ničesar rešiti. Cooke je bil stur kakili 30 let in ima dru¬ žino v Californiji, ki pjide Isem koncem tedna jio njego¬ vo truplo. Toda iz precej zanesljivih vi¬ rov se pa tudi poroča, da C. F. A I. ter Victor Fueldružbi no bosta sprejele Wilsonove- ga predloga, češ da je on pre¬ več malenkosten, da bi uka¬ zoval Rockefellerju. Kako bodo operatorji ukfe nili, bodemo izvedeli šele po njihovem shodu. Ako sprej¬ mejo, tedaj smemo pričakova ti zadovoljnih delavskih raz mer za tri leta. Premogarske razmere bodo boljše kakor kjer drugje v Ameriki in ta¬ ko je Mati Jones celo poveda¬ la zborovalcem na trinidadski konvenciji. V slučaju pa da operatorji odklonijo dotični predlog, tedaj mora Wilson nastopiti tako strogo proti njim, da se bodo morali ali udati, ali pa zapreti premogo vnike. j —Državna razstava je priva- Predsednik \Vilson se je za bila na tisoče tujcev. Ista se je vzel za stvar in je ne more o- prav lepo obnesla, pustiti prej ko reši. Štrajkarji _pi eS na veselica dr. .Sloga gubami. Zanika se tudi, dajporočilo o stanju v Avstriji: cija je odpaslala vse svoje jet- ruske zmage niso bile tako po- ,, V Galiciji je nastal nekak 1 — ' polne, kot se iz drugih virov odraor . Število jetnikov se u- poroča. rad no daje kot 41.000 Rusov .laponska - Japonski zrako- in »000 Srbov. Zaplenilo se je „„„«10 15 hrnnh« nad 300 topov. Vsi jetniki so bili plovci so spuščali bombe nad mestom Kiao Chau, glavnim nemškim stanom. Potrli so i im tudi koračile reko Savo, odbite na noseizja/ija. ^« e0 P®[“^ 0 1 vsej črti iu da ni nobenega japonske armade nadaljuje po v okolici S emli- na." topov pripeljani na avstrijsko ozem¬ lje. Uradno se naznanja, da so bile srbske čete, ki so pre nike v Algerijo. Vlade se že dogovarjajo za menjavo voja¬ kov in častnikov. prvotnih načrtih Četrtek 17. sept. velika Aisne imajo Nek čas- Francija — Tretja bitka te vojne, bitka se se vrši in Francozi uspehe na vsej črti- nikarski poročevalec izjavlja, da so Rusi zavzeli trdnjavo Prezemisel, toda to ni uradno potrjeno. Belgija — Nemci so nadome stili vse prve čete z novinci, odpoklicane čete hitijo proti Franciji. Kralj Albert osebno načelujeje svojo armado Avstrijski poslanik trdi, da imajo Rusi samo8000 jetnikov dočim pa Rusi trdijo, da jih imajo blizu dve sto tisoč Bilo bi smelo malo več spoštovan ja do resnice. Nekdo jo goto¬ vo pači. Iz Berlina poročajo, da je bilo že 35.78G Nemcev ubitih v dosedanjih bitkah. Nemci so baje opustili Liege ter poslali tamkajšne vojaške in moči proti Francozom. Iz Dunaja se je z 17. t. ra. poroča: Poročevalci v Galiciji trdijo, da je ruska armada ve¬ liko večja od avstrijske. Same infantarije je IG bataljonov poleg pa mnogo kavalerije in artilerije. Njihova zaloga mu- nicije je zelo velika in ne bo še tako hitro pošla. Avstrijski vojaki trdijo, da za vsacib 10 ubitih Rusov kar 20 drugih zavzeme njihova mesta. Rus¬ ki artileristi znajo dobro strel¬ jati, toda infanteristi so pa borno slabo izvežbani. Obe stranki sta utrujene in bilk ni pričakovati nekaj dni. Kan- jonci prihajajo na Dunaj v ve¬ likih množinah. V rastavnem poslopju samemu se nahaja 10.000 hiralcev. Tekom me seča avgusta se je iz hranilnic vzdignilo $8.000.000. ki je bila prepovedana za zad¬ njo nedeljo, se bo vršila jutri zvečer, dne 19. sept. so se mu vdali, računati ima še z operatorji. Upamo, da bo Wilson mož na pravem mestu in končal ta iudustrielni boj v _ korist mas. Železnice širom Amerike ho- Colo. operatorji bodo posa-'čejo zvišati svoje tarife ne sa- mezno odgovarjali predsedni- • mo na tovoru temveč tudi na ku. Gotove točke bodo spre vožnih listkih. Od kar traja jeli. Predsednik C. F. & 1 | vojna v Evropi so se dohodki družbe nadalje izjavlja, da bo-! zelo zmanjšali, med tempa do operatorji iskali konferenco! tudi mastni dobički. s predsednikom, da mu oseb \ _. . , .. , n?poiM..i,o, zakaj ne morejo;, VVilson ,e odpoklicala ra e„,- aprejeti gotovih točk. ko armado la I era Cruz. Razprava proti štrajkarjem, i Važno za trgovce. Postni u- 1 rad bo uvedel novo odredbo ki so obdolženi gotovih umo¬ rov v La Veta, se bo vršila v pueblskem sodišču in ne v Huerfano. glede pisem ki se pošiljajo tr¬ govcem. Pismonošalci ne bo¬ do več raznašali takih pisem, na katerih ni popolnega našlo V Cenlcnr.iel-Eureka rudniku j va. Taka pisma se bodo hra- pri 8al l.ake City je padel! nila na General Deliverv. Po¬ stroj) enega rova ter usmrtil Isebno veliki in veleznsni tr- 12 delavcev. — I mrl je triletni sinček John Luksetiča. Nemčija je v tekočem tednu poslala GO. 000 novih čet v Belgijo. govci imajo navado opuščati hišne številke ter ulico pri svojih naslovih. To pa dela veliko sitnost na poštah, kjer se usužbenci večkrat menjajo | in morajo iskati popolne na- Ulove v mestnim imeniku. SLOVENSKI NAROD Edini slovenski Ust na zapadu in glasilo Zap*tlx.e Slov. Zvezo. Izhaja vialc peto k. le proll pred plači stane: ra pol leta SI -OO: z» Naročnina za A za celo leto Sl.50; F.vropo S2 OO. ROglual sprejemajo se po (logovom. Dopisi in novice priobčijo se brezplačno. Dopisi brez pod¬ pisa se ne sprejmejo. Pri. spremembi bivališča naj vsak naročnik naznani poleg novega tudi stari naslov. Dopisi lu denarno »rednosti pošilja¬ jo naj se na naslov: SLOVENSKI NAROD BOX 1181. PUEBLO.JCOLO. Pisarna : 117 w. NORTHERN AVE. : Offic% TELEPHONE: MAIN 995 E. J. MENSINGIR, urednik in lastnik SLOVENSKI NAROD The only Slovenim) newspap«r in the \Vcst. P.ublUhed weekly by K. J. Menzlnger, at 117 \V. Northern At«*.. Pueblo, Colo. The officlal organ of the "NVeHiern Slav. Association" AdvertUing raU-s wnt upon raqONL Vojna od dne do dne. Petek, 11. sepl. Nemčija — Vojni urad izja¬ vlja, da so Nemci zavzeli ofen živo v vzhodni Pruski in da se Rusi umikajo. Poroča se, da je situacija v Galiciji neko¬ liko boljša od kar so Nemci prišli Avstrijcem na pomoč. Nemški cesar je bil v smrtni nevarnosti v Luxemburgu, kjer so francoski zrakoplovi spuščali bombe. Avstrija — Avstrijskatorpe- dovkaje na Adrijanskem za dela ob podmorsko mino ter se potopila. Avstrijska javnost je čimdalje bolj ogorčena pro¬ ti Nemčiji, namreč radi tega, ker je sama morala prenašati ruski naval med tem pa je Nemčija igrala nekako lakom no ulogo v Franciji. Ogromno število ranjencev je že dospe¬ lo na Dunaj in privatne ket javne hiše se rabijo za začas¬ ne hiralnice. Anglija — Angleška arma¬ da nadaljuje na ofenzivi v Franciji in z nekako enako¬ mernostjo potiskuje Nemce nazaj proti severu. Francija — Gen. Gallieni iz javlja, da se splošna situacija boljša. Nemško desno krilo se umika proti severu. Centar zaveznikov se uspešno vzdržu je, nove pomoči vedno priha¬ jajo in ljuta bitka se nepresta¬ no vrši. Rusija — Vojni urad potrju¬ je vest, da se Rusi v Pruski umikajo, namreč radi velikan škili nemških pomožnih čet, ki so prišle na bojišče. Trdi se tudi, da se ruska ofenziva v Galiciji uspešno nadaljuje. Srbija — Srbi so zavzeli av¬ strijsko mesto Semlim, ki leži ob Savi nasproti Belgrada. Črnogorska armada se je zdru¬ žila s Srbsko. Takoj se napra¬ vi naskok na Sarajevo v Bos¬ ni. Romunija — Poroča se, da se jo Romunija dogovorila z Grško in Bolgarijo, da bodo te tri vlade delovale skupno proti Turčiji v slučaju, da ona gre Nemcem na pomoč. Sobota 12. sept. Anglija — Uradno se izjav¬ lja, da Angleži še vedo podijo nemško desno krilo. Nemci, ki so zelo utrujeni in gladili, zgubivajo mnogo jetnikov, kakor tudi mnogo topov in municije. Admiral VVinston Churchill trdi, da bo Anglija obdržala na bojišču najmanj en milijon vojakov in da ne bo miru prej ko ni Nemčija docela poražena in tako one¬ mogla, da ne bo mogla več groziti z militarizmom. Rusija — Naznanja se da je avstrijska armada pod gen. Danklnom zgubila zvezo z glavno bojno črto. Rusi na¬ predujejo z velikim uspehom v Galic ji. V novih spopadih so Avstrijci trpeli velike zgu¬ be so bile tudi občutne. Francija — Pod pritiskom zaveznih armad se mora cela nemška bojna črta umikati. Francozi so zaplenili mnogo vojnega materijala in na tiso¬ če jetnikov.. Deževje hudo za- ližuje nemško umikanje, še jolj pa tako radi tega, ker se lahajajo v močvirnatem kra- ,*■ Belgija — Kralj Albert je šel na bojišče, da osebno na- čeljuje belgijsko armado v ofenzivi proti Nemcem v se¬ verni Belgiji. Belgijci so zo¬ pet zasedli mesto Ghent in se bližajo glavnemu mestu Bru¬ selj. Nemške čete, ki so gro¬ zile proti Antwerpu, so se u- maknile proti jugu. Nemčija — Vojni urad izjav¬ lja, da so Nemci zavzeli ofen¬ zivo v Pruski in da se Rusi umikajo z velikimi izgubami. Pomožne čete so bile poslane v Koenigsburg, katero trdnja vo Rusi sedaj dokaj uspešno oblegajo. Srbija in Črnogora — Po¬ množile srbske čete so preko r&čile Donavo pri Belgradu, da pomigajo vnadaljnem pro dirauju v Avstrijo. Združena srbska-črnogorska armada se bliža Sarajevu, glavnemu me¬ stu Bosne. Grška — Iz Rima se poroča, **>*>*.****:*>>>.***> Palače Bar 200 SOUTH UNION AVE., PUEBLO, COL. Slovenci in Hrvati, kadar ste v tem delu mesta, oglasite se v moji gostilni, kjer boste dobili svežo SCHLITZ ATLAS pivo. ki je priznano kot najboljše v mestu. Za obilen obisk se najto¬ pleje priporočam! Max Sajatovič, lastnik ************************** Zapadna Slovanska _ USTANOVLJENA 5. JULIJA 1208 INK0RP0Wraa A 27. OKTOBRA ityg VVestem Slavonic Association Glavni sedež: Denver, Colorado GLAVNI ODBOR: „ . h„iv. JOHN' PEKEC, «511 Wa*h. Street. Denver. Colorado. Predsednik JOHN' tja6j& 2S 22 M.disonAve. But*., Met rS'SoHN KbCN 8.5 n-c. Donvor. Uo... ni obenem »pl.nlkar: J- ČANJAII. Grant St. D.*«,. u» 0 . Blagajnik• JOE VIDETIČU. 44» Str*»t- D»n»»r. Cow. zaupnik: JOHN PREPOTI«. 4837 IVoohlngton St. Dan«,. Uoio. NADZORNI ODBOR: JOE PRTJaTO. prrdsadnlk. 5232 Wa.hlng.on BtH". 1*»«. Oo.o. JOHN GERM., 412 Spring Slreet, Pueblo. Colo. ALOJ/. PROŠEK Box 272, Louisville, Colo. POROTNI ODBOR ANTON VODIŠEK, predsednik, 424 Park Street, Pueblo. Colo. FRANK MALOVICH, Helper, Utah. JOE LAKOVIČU. Iiox 88, Louisville, Colo. GOSPODARSKI ODBOR: Jobu Pekec John Pretlovlch, Mihael Simčič, Joseph Videtlch in John Derg,» 0 . VRHOVNI ZDRAVNIK: H. H. MARTIN, Majestic Bldg.. Denver. Colorado. URADNO GLASILO: "SLOVENSKI NAROD”. Box 1181 Puehlo, Colorado J. F. SNEDEG M. D slovenski zdravnik se tem potom priporoča Slovencem ■/.a vsestransko naklonjenost. Xje- gov urad se nahaja v prostorih dr. McLeana, s katerim zdravnikom bo sodeloval nekaj časa.Urad je 232-33 CENTRAL BLOCK. Uradne ureso od Sili do lOih dopoldne; od 4ih do Gili in Tih do Sili zvečer. Office Phone: Main 222 Residence Phone: Main 777 PUEBLO, COLORADO o.o.oooo Dr. Moore Zobozdravnik 3. in Main Slreet nad Pirehlo SavInfiS Bank Pueblo Bar 230 South Union Avenne Sl. gostilna v glavnem delu mesil John Perenčevič, imitelj. .o.o.o.o.o.o.o. ooobr TRINERS BITTER-W1NE Neuspešnost. Kadarkoli nimate uspeha pri vašem dejanju ali na- I Črtu sploh, tedaj ne dolžite radi tega vaše usode. Posku- * šajte vedno pronajti vzrok neuspeha in razočarani bodete ® ko spoznate, da ste večkrat sami krivi. Vselej, če je le || mogoče, odstranite vzrok in glejte, da se ne bo ponovil v prihodnje.^ Ako ni vaše zdravje tako. kot bi moralo bi- g ti, posebno če niso prebavljalni organi v redu, in so vas f varala vsa druga zdravila, tedaj poskusite trinerjevo ameriško zdravilno grenko VINO katero je redkokedaj neuspešno. To je dobro zdravil« P™ .nravnosti, kajti to zdravilo najprej popolnoma da 1'e snot b K VJe ’ lzIož , 1 . vs . e Prebavljene snovi ter ga ojači, moči P 0 n0 °P rav hati svojo nalogo brez posebne po Podpirajte ‘Slov. Narod! To moderno zdravilo ima prijeten gren okus ter deluje hitro in gotovo. V*- kadarkoli nadlege -apr kaki bolezni v zvezi s zaprtjem. V 8pcdn J f “ teleeu in kadarkoli trpite Dobi se v lekarnah. J °S. TRI IM ER f 3 ' 39 8. Chicago, IH- E POZABITE, bolečinahTakoriu«*' P^e v revmatičnih in neuralg^jJ otrplosti mišic in členkih, oteklin in i*P ah ’ b Prokleta Roman, spisal Emile Richcbou - — Poslovenil Janko Leban - STANKO & SAJBEL Slovanska Trgovina z grocerijo in sve¬ žim mesom. Pri nas se vedno dobe fine kranj¬ ske klobase, suha rebra in drugo prekajeno meso. Imamo obširno zalogo špecerij¬ skega blaga (grocerije). Domače pecivo Je naša posebnost Zastopamo Slovencem dobro zna¬ no manufakturno družbo IV. F. SEVKRA. CO. in imamo polno za¬ logo SEVEROVIH ZDRAVIL. V naših prostorih se nahaja po¬ štni urad, kjer se dobijo poštne znamke in Postal Money Orders. Postrežba Je tožna. Slovencem so n a j top le j e priporočamo. PHONE MAIN 137 314 PARK ST.. - PUEBLO, COLO. ,,Le eno imam povedati,' 1 odgovori z drhtečim glasom: ,,Jaz sem nedolžen l' 1 ” lnstrukcijski sodnik si na- gubanči čelo. ,,Tako je tedaj? Ker vas vsi dokazi dušijo, pomagati si ho¬ čete s tajenjem? Ponavljam vam: vaš sistem je aboten in, namesto da bi vam koristili, pogubi vas popolnoma." — ,,Jaz sem nedolžen ! “ ponav¬ lja Jean Renaud. Več ne smem povedati 1"— ,,\i se torej branite, povedati nam, kaj ste delali od desete ure zvečer na dalje?" — ,,Ne morem ne mo remi" — ,,To se pravi, noče te. Dobro. Tedaj vam pa jaz hočem povedati: Vzeli ste pu ško iz skrivališča, potem ste svojo žrtev počakali na cesti. Bližala se je v nameri proti Fremicourfcu. Vi ste bili na levi strani, na travniku. Izstre lili ste naboj desne cevi svoje puške in mladega moža zadeli sredi prsi. Tukaj je krogla, ki gajeaadela: nje zatik, ki smo ga našli na mestu, kjer se je prigodil zločin, je enega in is¬ tega časnika, kakor oni, ki smo ga z drugo kroglo vred izvlekli iz puške. Ni več dvo¬ miti mogoče: Vaša je krogla, ki je zadela, vi ste, ki ste urno rili!... Po storjenem delu je žrtev še dihala, da! celo po skusila je vstati. Tu ste se ji približali. Zakaj? Da bi ji vze¬ li denar ali dragotine, ki jih je lahko imela pri sebi, da bi jo oropali! “ Jean Renaud zarohni in nje¬ ga oči se zablisnejo. ,,0?" 8fl vpije razkačen. ,, Jaz mori lecl Jaz ropar 1" Ta energični protest je na¬ redil celo na sodnike vtis. In strukcijski sodnik vidno gan¬ jen nadaljuje: ,,Saj vam ne branimo, da se zagovarjate, če vam delamo krivico. Povejte, kaj ste naredili, zapustivši mlin." — ,,Ne fnorem! ne morem 1" zakriči, sklene roki krčevito, tiščeč si pred glavo. —,,zmerom stara pesem I " na¬ daljuje instrukcijski sodnik jezno. ,, Bomo videli, ali osta¬ nete pri svojem obžalovanja vrednem sistemu do konca. Jaz ne morem reči, ali je bila žrtva oropana: to ve Bog in vi. Pa... Jean Renaud, poka¬ žite nam podplat svojih čev¬ ljev." Renaud uboga, vzdignivši desno nogo. ,,Vidite, gospoda moja," reče sodnik, ,,širok podplat, okovan z železnimi žeblji. Nu tedaj, Jean Renaud, vi ste pri jeli žrtev in jo, nazaj koraka¬ joč potegnili nekaj korakov daleč na mesto, kjer je umrla. Nesrečnik zopet povesi gla vo. Potom se hipoma vzravna zdelo se je, da hoče nekaj po¬ vedati, pa kmalu zopet miren obsedi. ,,Jean Renaud," prične in¬ strukcijski sodnik izuova. ,,0b kateri uri ste prišli 1 v Ci- vry?“ — „ Danes zjutraj ob šestih," odgovori. ,,To je vendar enkrat odgovor in si- ,-cer pravi. Pa iz Fremicourta ' v Civry je samo eno uro hoda Kje ste torej prebili ostali del noči?" Novo molčanje od Jean Re- naudove 3trani. ,,Seveda, tega zopet m) mo¬ rete povedati, Jean Renaud! Db eni uri po polnoči, menda dve uri po činu,bili ste v Saint Runu. Tega ne morete tajiti, Rajti videli so vas, izpoznali so vas." Ta izjava je Renauda uničila. . lnstrukcijski Sodnik nadal- b>je: ,,Zlezli ste v gostilno go¬ spoda Bertauxa..." Jean Renaud prične drhteti »»Bodisi da ste vzeli ključ iz žepa umorjenčevega, ali bo diši dajele-ta tičal v vratih vi ste prišli v sobo umorjenče- vo. L orabili ste tri žveplenke tla ste uzgali luč, ta smo našli na tleh — e vo jih. Jean Re- naud, česa ste tam iskali?" — ..Nične vedo," misli volčji ubijalec sam pri sebi, in zdelo se je, Kakor da pričenja pro šteje dihati. - ,,Nu, Jean Re¬ naud? nadaljuje sodnik. „Odgovorite, stojite pred so disčem pokažite malo pogu- ma -‘‘~>»0 poguma mi ne manjka!" reče. - „Tedaj nam povejte čemu li ste drli v sobo umorjenčevo?" Zatoženec molči. Instruk¬ cijski sodnik izgubi potrpljen je ter zakriči; „Ste li bili v Saint-Irunu danes ponoči ob eni, da ali ne?" - ,,Bil sem tam." — ,,In vi se branite po vedati, zakaj?" — ,,Moj Bog, milostni gospod," reče Jean Renaud žalostno, ,,če ne od govarjam, godi se to, kakor sem vam že povedal, ker ne morem." Uradnik se ujezi; uje sev ustnici, vstane in zamra: ,,To je najtrdovratnejši maloprid nik, ki šem ga kdaj videl! " Zaeno reče osorno: ,,Pokažite nam svoje srajčne rokave. “ Jean Renaud stegne obe roki. Zdaj so lahko vsi videli na desnem rokavu več krvnih marog. V istini, že dovolj je bilo do kazov proti ubogemu volčje¬ mu ubijalcu, da ni bilo treba novega, ki sam na sebi ne bi nič pomenjal, ker ima lahko kdo par krvnih marog na svo¬ jih oblačilih, ne da bi zato mo ral biti zločinec. Pa pravica ne izpregleda ničesar, ona se slu¬ ži najmanjših podrobnosti. ,,Takrije očividno umor- jenčeva, “ reče instrukcijski sodnik. — ,,Nedvomno," po¬ trdi generalni prokurator. Dru giso bili ene in iste misli. Instrukcijski sodnik stegne roko proti sobi, ki je v njej bil mrtvec ter reče stražmeš- tru: ,,Odprite ta vrata." Po¬ tem se obrne k Jeanu Renau- du: ,,Stopite tu notri, “ mu veli. Volčji ubijalec vstopi. Urad niki mu slede. Na znamenje potegne stražmešter ž njega sukno, ki je pokrivalo umor¬ jenca. Jean Renaud pogleda v umorjenčev obraz, ki ga je svetilka preživo obsvetljevala. Ne da bi se stresnil, kakor so mislili, stopi Jean Renaud k mizi ter globoko žalosten opazuje nekaj časa mlado, le po obličje mrtvečevo. Solze mu stopijo v oči. ,,Ti mrlič, ki ga ne poznam" reče Jean Renaud sam sebi, ,,si-li z ma¬ no zadovoljen? Kolikor je bi¬ lo v moji moči, sem izpolnil tvojo zadnjo voljo ter varoval skrivnost." Z rokavom svoje bluze si potegne preko oči ter so ga slišali, ko je dahnil: ,,Ubogi mladi mož!" Potem v mislih dostavi: ,,Uboga Luci- la!" Če je instrukcijski sodnik računal na to, da bi pogled na mrliča Jeana Renauda stresnil potem se je jako motil- Na¬ sprotno, pogled na umorjenca mu je dal novo energijo in ču ti; se je močnejšega. ,,Jean Renaud, ali se še zmerom obotavljate odgovori¬ ti?" povpraša uradnik. ,,Da milostljivi gospod," odgovori le-ta odločno. Sodnik udari z nogo ob tla ter zakriči: i.Žandarji, peljite tega človeka zopet v ječo! Tjakaj mu prineso večerjo. Bil je lačen in žejen. Ob deseti uri mu vele stopi¬ ti na voz, ki ga je imol peljati } ba int-Irun. Žandarsedepo n Jega, oba druga ga spre m jata. Ostali del noči prebije v zandarski kasarni; a drugi Jan ga odpeljejo v Vesoul, ka mor dojde opoldne. Tam ga venejo v mestno ječo ter ga zapro v celico. 15. Navzočnost generalnega pro kuratorja in instrukcijskego sodnika ni ostala neznana na pristavi seuillonski. Jacques Mellier ju je čakal ves dan v svoji sobi, samokres v roki držeč, da bi si o danem slučaju poslal svinčenko skozi glavo. Obsesti uri izve, da so pnjeh volčjega ubijalca, zoper katerega so baje strašni doka zi. v Oe so bili že hlapci na pri¬ stavi nad tem jako iznenadeni je Jacques Mellier, slišal to vest, kar ostrmel. Vendar je kmalu dejal samemu sebi: ,,Ni drugače mogoče, da do bi Jean Renaud takoj zopet prostost. Saj se večkrat zgodi da gre policija po krivem sle¬ du, pa kmalu izpozna svojo pomoto. Sicer bode Jean Re- naudu lahko dokazati, da je nedolžen. Nu, čakajmo tedaj dalje. Zaradi redke budalosti gospodov uradnikov lab ko ži¬ vim par ur dlje. Pa kmalu bodo žandarji tukaj." Stopi k oknu ter zre tja na deželno cesto, ki je na njej menil vsak hip ugledati velike pernate šope poljskih vojakov Omeniti moramo, da mu ni bilo nič o tem znano, kar se je godilo v županiji, predno so prijeli Jeana Renauda. Pierre Rouvenatni bil manj boječ od svojega gospodarja. Da so volčjega ubijalca prijeli to ga ni iznenadilo; vedel je. da le tega ni bilo to noč doma da so ga videli okoli desete ure blizu kraja, kjer se je vršil zločin, da bi torej lahko sumi¬ li nanj. Pa nov strah ga ob¬ ide. n s voz ki ga je imel odpeljati v Saint Irun. (Nadaljevanje na 4. strani.) Kletev modemih časov. Lahko se reče, da je zaprtje z vsemi svojimi kamplikacija- rni in nasledki kletev moder¬ nega Časa po vseh delili sveta. Posebno čutijo in bolujejo me atni ljudje na tej bolezni in si cer radi tega, ker vedno sede ter se ne gibljejo zadostno. Le malo članov njih družin'je iz¬ vzetih. Ti rabijo različna zdra vila, katera pa ustvarjajo več krat škodljivo in uničujočo navado. Vsem tem svetujemo da rabijo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, katero je uspešno zdravilo in z uži¬ vanjem teli zdravil se lahko preneha, to je, ni jih potreba vedno zaporedoma zavživati Zelo dobro zdravilo je proti boleznim v želodcu, jetrah in črevesju. Rabi to zdravilo v slučaju izgube teka znotranjih bolečin po jedi, kadar ne mo¬ rete spati, vsled zabasanosti in nje nasledkih ter nervoz¬ nosti. V lekarnah. Jos. Triner izdelovalec, 1333-1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Bolečine v mišicah in členkih hitro beže pred Trinerjevim linimenfom. Cena 50e, po po¬ šti GUc. — Adv. Zavarvujte Vaše zdravje kakor tudi Vaše imetje. Ne vemo časa ko nas bo zadela ne¬ sreča. zato je umestno, da smo ved no zavarovani z raznovrstnimi za¬ varovalninami. kot za poškodbe, bolezen in življenje obenem pa tu di proti ognju. Podpisani zasto¬ pam različne in najboljše zavaro- valninske družbe. Nadaljna pojas¬ nila vsakemu uljudno dam. Matt Jerman 1’hone Red 4782 321 Palm Street, Pueblo, Colo. Šel je bil kakor drugi zju¬ traj na kraj zločina in lahko je kakor drugi, videl vtise širo¬ kih, okovanih čevljev volčje ga ubijalca. Nedvomno je Jean Renaud na svojem potu do¬ mov šel tu mimo, našel žrtvo in ž njo govoril, če mladi mož ni, kakor se govori, hitro u- mrl. Kaj je pač utegnil razkri ti nesrečni Leon? Jean Renaud, ki je navse zgodaj vprašal po Lucili, je gotovo prinašal zadnje besede umirajočega mladeniča. Rou venat je bil skoro tega gotov, daje Jeanu Renauda znana razmera med mladim možem in Lucilo. Toda le ta edina izjava bi že zadoščala pred sodiščem, da bi pogubila Meillera. Lahko je umevno, kako se je zvesti služabnik bal zaradi tega. Potem je bilo še nekaj rav¬ no tako strašnega: puška nam reč, ki je igrala v nočni drami tako žalostno vlogo. Jean Re naud, ki so ga dolžili po kri vem, je imel reči, da izkaže svojo dolžnost, le besede t ,,Na potu iz Fremicourta v Terroise nisem potreboval pu¬ ške; pustil sem jo bil na pri¬ stavi seuillonski, kamor sem šel ponjo šele danes zjutraj." Ne da bi bilo to direktno obžalovanje, a povzročilo bi vendar preiskavo. Morali bij so zagovarjati. Če bi vprašali,' zakaj je Lucila odšla, bi mo-j rali pojasniti stvar. Pravljico, j ki jo je n at vezal Jeanu Ronau idu, bi lahko natvezal tudi j hlapcem na pristavi; pravica | pa se ne da goljufati tako lah¬ ko- ..! I Ubogi Rouvenat je'že menil slišati samokresov strel, ki mu I ubije gospodarja. Tako pride deseta ura zve j čer. Jacques Melliera se polo ti naslonjaču nemiren dremež ,,Kaj se pač godi na vasi?" se Rouvenat vpraša. In zdajci zapusti, od strahu gnan, spečega Jaequesa, po stavi si klobuk na glavo ter biti v Fremicourt. Tja dojde pred županijo v tistem trenot- ku, ko je Jean Renaud stopal Pohištvo po zelo nizki ceni Raznovrstno pohištvo, kot postelje modroci, stoli, omare, šivalni stro¬ ji, peči, shrambe, štedilniki, mize, itd. so dobijo najceneje pri SAM NELSON TELEPHON UNIN 1660 203 SO. UNION AVE. PUEBLO, COLO. McGovem Coal C o. prodajalci premoga TELEPHONE MAIN 881 Corner C and Plum Street PIJTE PIVO! obširnem potovanju in preiskovanju je Colonel Roosevelt pri¬ šel v dotiko z mnogimi metodi, ki se rabijo z Vprašanjem opojnih pijač .Njegovo preiskovanje ga je prepričalo, da fanatična prohibicija nika ■'-'kor ni praktična in jo škodljiva vsaki državi, vsaki vladi. VOLITE PROTI SPLOŠNI PROHIBICIJI! Lokalna Opcija bode drugače odpravljena. Colo. Biseness Men’s Home Rule League Voz oddrdra. Rouvenat se približa vsem skupinam mož m žen, ki so se premikale na trgu ter pri¬ sluškuje. Govorilo se je o zločinu, o Jeauu Renaudu in se je razpravljalo za in proti Iz vseh pogovorov je biio po sneti, da je bil volčji ubija¬ lec krivim spoznan, ker so ga žandarji odpeljali, lu že so imeli Jeana Kenauda, k' je bil še dan prej od vsehspo štovan in ljubljen, za zanič¬ ljivega zlodejca! Rouvenat je vedel bolje kakor vsi drugi, kaj je bilo ua vsej stvari, hotel je pa iz¬ vedeti nekaj drugega. Opazi župana, ki je šelpro ti svoji hiši. Teče za njim. „Prosim, gospod župan!“ reče. ,,Ravnokar sem videl, da so ubogega Jeana Renau da odvedli. Kam ga le pelje¬ jo?" — „Ah, vi ste, Pierre Rouvenat! Ta ubogi, Jean Reuaud, kakor ga imenujete ;e zvit malopriduik. Odvedli so ga v Saiut-Irun, kjer os¬ tane čez noč in od tam v Ve- soul, kjer pride pred bližnje porotnike." — ,,Moj Bog, moj Bog!" vzdihne Rouve- uat, „tedaj je vendar kriv?" — ,,Kriv! To pa to! Morilec ie!-‘— ,,0n, gospod župan? 0n?I‘‘ — »Njegova zadeva je popolnoma jasna. Lahko se šteje srečnega, če odnese živ¬ ljenje." — „ Spoznan je tedaj krivim?" — ,,0d vsega sodi¬ šča." — „ln ali je obstal?" — ,,Tega ne. Zadovolji se s trditvijo: „Jaz sem nedol¬ žen!" lu če se ga zaslišuje, če se mu kažejo neovržni doka¬ zi..." , Tedaj?..." „Tedaj molči. Peljali so ga k mrtve¬ cu; tu niti ni drhtel, gledal je vanj z grozno smelostjo. Vrhutega je še hinavčeval ter se delal, kakor da bi jo- kai... ta malopriduik!... Na to ga insbrukcijski sodnik povpraša, ali ostane pri svo¬ jem tajeuju." — ,,In kaj je odgovoril? — ,,Da noče od go v ar j ati." Potem pove župan, ki je bil vesel tako pazljivega po¬ slušalca, Pierre Rouvenatu vse, t kako so zasliševali za- toženca. Ko je dokončal, sta prišla ravno do vrat župa- uije. Rouvenat vošči županu lahko noč in odide domov. Tudi on je, poslušaje župa¬ novo pripoved, v duhu sledil obtožeucu ob onih usod¬ nih nočnih urah. Videl je, kako je ta našel ranjenca ua deželni cesti ter mu hotel po rnagati; kako je potem, zad ujo voljo umorjeučevo sluša joč, tekel v Saint-Irun, da poišče v njegovi sobi nečesa. A česa? Na to mu odgovarja Jean Iienaudov zgoduji ob¬ isk na pristavi. Nekaj, kaj je imel oddati Lucili — sko- rc gotovo njena pisma. Ker pa svoje mislije ni mogel iz¬ vršiti docela, je ta pisma skril ali pa jih uničil, da ekri vnost Luciliua le ne pride na dan, morda tudi, da odvrne od Jacquesa Melliera kako zatožbo. Rouvenat je sklepal to to¬ liko gotoveje iz tega, ker je ostal volčji ubijalec pri trd¬ nem molčanju, da si bi bil nriležnol... Jacques, odgOVO- nik ni več spal. _. s . bi j ZU ova začel, bi li „Jacques," refe ,, mu lismr 'til mladega moža?' - venat, „bilsemvFremlcour asm odg070 ri posest- tujsoduijskiuradn.k.mzan- »Ne, n >>In svojo darji so odšli. Lahko ležiš nik, p^. g fie Zftpodil? .. _ v posteljo ter vživaš mir, 'a- * ? Da , GotoV o I “ - »‘ Nu terega si toli potreben. ***V» J - Vi vede ti, kaj spoznam uimaš bati ničesar \eč, reše -•» odgovorov? Evo: sh“ - »Kaj hočeš s tem re- .« tvoph odgo obžalovati gj?" _ „Jean lienaud je kri¬ vim spozuau. Jutri se bode nahajal v jetuišuici v Veso- ulu." , , Posestnik zmedeno pogle¬ da Rouvenata. , Pa saj je to nemogoče! ; zakriči. ,,Temu ne more biti tako!" — ,,In vendar je ta¬ ko. Jean Renaud pride pred porotnike in bode obsojen." _,0 budičal" Kdo je zno¬ rel ; ti ali jaz?" — »Ti imaš popolno svojo pamet, kakor jaz svojo. A ti še zmerom ne umeš? Nu, tedaj poslušaj me Le štiri osebe vedo o skriv¬ nosti današnje noči: ti, tvo¬ ja hči, ki te ne zatoži, jaz ki sem molčeč kakor grob, in Jean Renaud."— In Jean Renaud, praviš, Jean Re¬ uaud ve..." — ,, Vse. “ ,, Rouvenat, kaj naj to po¬ meni? Pojasni mi..." „Včeraj je prišel Jean Re¬ naud na pristavo s svojo pu¬ ško. Ker jo v Terroise-u ni rabil, jo je pustil tukaj. In ponoči si v naglici prijel nje¬ govo puško mestu svoje. A sedaj?" „Ne še vsega." »Nu, danes zjutraj je Jean Renaud svojo puško zopet vzel e seboj in zaudarja sta jo našla pri njem doma. Ena cev je bila izstreljena, krogla v truplu umorjeučevem se podaja v cev..." „0, sedaj razumem!" za¬ kriči Mellier in ee strese. ,,No, in Jean Renaud je se¬ veda uganil, da si ti krivec." ,,Zakaj ni tega povedal?" »Ker ni hotel." ,,Ah tedaj ni hotel?" po¬ navlja Mellier po času, ka¬ kor bi govoril sam sebi. Po¬ tem plane k omari ter vzame celo obleko iz nje. „Kaj li tu delaš?" povpra ša Rouvenat začudeno in ne¬ mirno. »Preoblečem ee," odgovo¬ ri posestnik žalostno. »Sedaj? In kam li misliš iti?" Jacques Mellier stopi z bli¬ skajočimi se očmi k svojemu staremu slugi. »Ti me torej imaš za take¬ ga strahopetca, za tako ma lovreduega, da bodem pustil nedolžnega človeka mesto sebe obsojati? Jaz sem ubil roparja svoje časti. Imenu¬ jejo to zlodejstvo umor, do¬ bro! Pa, da bi drug za me prenašal kazen? Nikdar! Ni¬ koli!... Vprašaš, kam grem? Idern v Saint-Irun. Tam hočem kričuti v svet, da je Jean Reuaud nedolžen, in potem — se-usmrtiml..." Rouvenat si prekriža roki ua prsih. »Tega ne storiš, reče jez¬ no. — In kdo bi bil toli dr¬ zen, .da bi me odvračal od tega?" ,,Jaz." - »la zakaj?" — »Ker nočem, da storiš to!" Jacques Mellier udari’ v krčevit smeh. »Ne, jaz tega nočem," na¬ daljuje Rouvenat, vzravnuv- ši se pred svojim gospodar¬ jem, poln ponosne energije »Jaz tega nočem, ker samo- labko le z eno besedo doka-! mur Je mehkužnost in tudi zal svojo nedolžnost, s to j zlode istvo! Včeraj ti nisem mislijo v glavi se ustavi sre-1 mogel zadržati morilne roke- di poti. »Meni se zdi, da...! P a danes hočem tvoje name’ I da jočem ! “ reče. lu Rouve- ne prepričati, to ti prisezaralf nat je joka!, jokal je v istim j T » «i ubogega, mladega člo^ bridko! veka - k > ni zakrivil druzega, »O Jean Renaud, Jean Rej nego da je ljubil tvojo b.Vr naudl * pravi sam pri sebi, *akal na deželni cesti in ne' »kako brhek mož si til Ka- j usmiljeno si ga ubil T n ko blago srce si ti! T l„ tebe bilo mehkužno, Jhciugs to mienujejo zdaj ljudje v Fre- 'je bilo nesramno! Pa ned n micourtu zločinca . . . neuro-; volj ua tem... Brez vsega sr' než.l Jaz pa te poznam. In ca m neizprosno si zavrni l a . t J. t L r ?i°.. n “, ,u “ r i SSe ’ »K* f™i° Nesrečnica ienh upana odšla, Najsi že pričenjaš svoje strašno zlodejstvo,\en- dar se še nič ne gane y tvo- .em očetovskem srcu. ln \en dar si ljubil svojega otroka! Pojdi, zaman poizkušaš, da bi se sam varal: ti jo še zme¬ rom ljubiš! Da, lažje je, ma homa vzeti si življenje, ka kor ubiti si srce samo! Ne hodi v Saint-Irun, pravira ti I Pusti,da se Jean Renaud žrtvuje sam. Kar se tebe ti¬ če, živi in pokori se črvu svo je vesti, čuješ, Jacques, črv na tvoji vesti, bodi kazen. Jaz te bodem še gledal upog njenega pod težo te kazni in slišal bodem, kako bodeš v divji žalosti klical po svojem otroku!" — »Molči Rouve¬ nat, to me boli!" — »I >a dan pride," nadaljuje stari služabnik, »ko se bo Bog u- srailil tvojih solza; potem ti bode On, ki je ueskoučuo us¬ miljen, odpustil. Saj odpusti tudi naj večjim grešnikom, ki se ne upirajo Njegovi volji in ki so s kesanjem dosegli Njegovo milost. “ — »Rouve nat pusti me, da idern. 1 ' — »Ne, pravim ti ne!" — »Te¬ daj hočeš ti blagi, modri.člo vek, da obsodijo nedolžni- kal“ — »Jaz se ne ustav¬ ljam volji božji." — »In kaj li hočem potem še p )četi na svetu ? " — „ Saj sem ti že po vedal: kesati se!" — »Pa Jean Renaud ima ženo kma¬ lu bode rodila otroka, in jaz, sem sam. jaz nimam nikogar več." -—»Nesrečnik, in tvoja liči?" — »Ona je mrtva, ra rt va zamel"— »Danes morda Pa kar storim, dobro me po slušaj Jacques, kar storim, storim bolj zaradi nje kakor z,aradi tebe. O, jaz mislim Stališče v Evropi ima navdušenj« z/Ni velik račun porav^kT danjim sovražnikom in ima tudi dobrem‘ H ka; Anglija ima vel;Č*N uo mornarico; Nem/- k prefektno in dobro m-jS tičuo organizacijo- S ima število; SrbijajJN šene veterane, ki g e . za svobodo; ampak ogr-ka nima ničesar??^ nego nelojalne nar 0 N zgodovino porazov. e k Nemčija je dobro prestah, z pšenico in koruzo. A delkov ima zadostno .p 7 h od nje žetve. a °fc V Canadi se ne rnor e n prostovoke vpisati v a °' : Jo brez dovoljenja nj^ 1 žene. V sedanji vojni je ? sikatera žma pridrž a l a triote doma. Daj da i? vsod imele ženske to mJ da bi jo pravilno rabile v 1 lu bi napravile kome bari 11 skim vojnam. Pismo iz Suhorja. Dragi brat!—Sedaj sej e ., nas slabo zavrtelo. Vojsk/ je začela. Dne 2G julija n/. jo vsi inožki do 42 leta v/ sko, pa bodo še stareji moti iti. Mi smo vsi preplašeni,;; pravijo stari ljudje, da ta/ še niso videli kar živijo. Metlike so jih zgodbospr ts li do kolodvora, ko 80 Šli- boj. Jako žalostno je bilo, tako trdega srca ni moglo da se ne bi razjokalo. Vs* šlo na ta grozni boj, samo! stari je doma ostal, takodj mo vsi zelo preplašeni. čujemo, da bodo vsi Avsh v Ameriki poklicani domft sestra J. P ; ' Šlrajkarji se opozarjajo, j štrajk še ni končan in sef nadaljoval do časa, ko operatorji sprejeli ali Wil vo predlogo, ali pa un pogoje. Vstrajajte do ko tudi na Genevievo in otroka , . ki mu ima kmalu dati živ- Pozor avstrijski veterar ljenje. Gospodar seuillonske pristave je bogat, on bode dajal ženi kruha, ou da od- gojiti otroka. To je, kar je Pierre Rouvenat, tvoj sluga skleuil; to je, kar bode Jac- ques Mellier, gospodar, sto¬ ril!" Dalje prihodnjič. Mnogo zaostalih naročnikov sp še ni odzvalo našemu pozivu, da bi obnovilo naročnino. Istim bomo morali ustaviti list, ako so kmalu ne zglasijo. Kdor je pa slučajno v slabili finančnih razmerah, naj pa nam blagovoli tako naznaniti. (Uprava S. Naroda) Naznanjam, da bodemo m vili novo društvo z imenom J sirijski veterani". Kdor jcbili jak v stari domovini in kdorir pristopili v to novo društvo, ž se zglasi v nedeljo dne 20. scp‘4 bra popoldne ob 2. uri |na iS South Santa Fe A ve. Pristcd je sedaj prosta, kolikor bodtj pozneje se bo pa dogovorilo nj^ ruvanju. Vsi avstrijski vojaht; uljudno vabljeni, ker to dr bode vpeljano v resnici. Ako vsi elani zadovoljni, tedaj priklopimo to društvo h kaki j noti. Toraj na svidenje v #»f dne 20 . septembra. X pozdravom JOHN GABER 1251 S. Santa Fe. Pueblo, Colo : .«»- ; Naročite Vaše tiskovine pri na s ' / Tiskarna „Slov. Narod^ Rojaki! Podpirajte »Slovenski N ar sar ne bodeš izdali" 1(>. ica je ob- tnorda n« bomo večvtdelH Ko je Pierre Itouv,.oatpriJK rU T“> Sel uapnetavo nazaj, poaestjja v earrti! T 0 “i bilo' 8 len ' M. GRAHEK, (Nasledniki Math Grahck-a) gom. * Trgovinji t raznovr-tu' p 'bsc" 1 : jl( j. Imamo obširno zalogo možkili oblek in P° tr . f "jtil- kor tudi obuvala, kovčegov. pohištva, železne toW< , Prodajamo Trinerjevo Vino na ~ ' naravnost od Da5 1 j t 1 < 1 i j \ 1 1 1 1 1 j I 0 1 1 1 j t 1 2 i l t ( 1 j i E l 1 1 ( 3 J Č F c i' i i s I i E 1 1 I k 1 V i I 1 i