ŠOLA NA DALJAVO Stiske dijakov v času epidemije skozi oči svetovalnih delavk Jožica Hrovat, univ. dipl. soc. del., Šolski center Novo mesto Namen znanstvenega in raziskovalnega članka je prispevati k večji prepoznavnosti prob- lematike, s katero se srečujejo dijaki v času epidemije, ko je način izobraževanja in življenja drugačen od tega, ki so ga bili vajeni. Ugotovljeni rezultati raziskave kažejo, da je v času epi- demije težje prepoznati in zaznati stiske dijakov. Močno se je razmahnil občutek anksioznosti in osamljenosti zaradi pomanjkanja socialnih stikov. Poglobila se je nemotiviranost za šolsko delo, predvsem pri dijakih, ki so že prej imeli učne težave. V času epidemije se pričakovanja di- jakov do svetovalnih delavcev niso spremenila, so se pa povečala pričakovanja njihovih staršev. Ključne besede: svetovalni delavec, dijak, pomoč, V obdobju mladostništva se spremembe doga- nasilje, usmerjanje, pogovor, svetovanje jajo na telesnem, socialnem, čustvenem, moral- nem, duhovnem in miselnem področju. Vse spre- Mladostništvo je težavno obdobje, ki mladostniku membe služijo dozorevanju mladega človeka iz pri doživljanju samega sebe in ljudi iz okolja, del otroka v odraslo samostojno osebo. Vsa področja katerega je tudi on sam, ponuja številne izzive. Z razvoja se med seboj povezujejo in dopolnjujejo. nekaterimi se lažje sooča, pri soočanju z drugimi Glavne naloge tega težavnega obdobja so vseka- izzivi pa je težje. Svetovalna služba v srednješol- kor oblikovanje identitete, kar pomeni iskanje sa- skem izobraževanju opaža, da imajo mladostniki mega sebe, svoje vloge v družbi in vzpostavljanje o sebi slabo samopodobo, kar še bolj doprinaša k socialnih kontaktov, pridobitev priznanega statu- temu, da se vse težje soočajo z izzivi. sa, avtonomije, ustvarjanje temeljev za družino in pridobitev finančne neodvisnosti (Ule in Kuhar V članku so zato predstavljene zakonitosti mla- 2003). Obdobje mladostništva predstavlja obdo- dostnikov, kamor sodijo tudi dijaki. Predstavljene bje, ko se prvič zgodi, da fizični razvoj, kognitivne so težave, s katerimi se pogosto soočajo, s pou- sposobnosti in družbena pričakovanja sovpadajo darkom na tistih, s katerimi zaradi nezmožnosti ter mladim omogočijo oblikovanje identitete, da lastnega razreševanja poiščejo pomoč pri sveto- ustvarijo izvedljivo pot iz otroške identitete do nji- valnih delavcih. hove zrelosti (Marcia 1980). Prav tako je poudarjeno posebno obdobje, ki ga Mladostnike lahko razvrstimo glede na tri oseb- je prinesla epidemija. Le-ta je spremenila okoli- nostne tipe (Caspi 2000 v Marjanovič Umek idr. ščine doživljanja mladostnikov. Predstavljene so 2004): na zadržan osebnostni tip, osebnosti tip z pogoste težave, ki so se pojavile v tem obdobju, negativnim čustvovanjem in osebnosti tip s po- in opažanja svetovalnih delavcev o pogostnosti zitivnim čustvovanjem. Zadržan osebnostni tip težav med dijaki ter njihovem iskanju pomoči v označujejo lastnosti visokega nadzora nad svo- okviru svetovalnih služb. jim vedenjem (previdno in zadržano vedenje), doslednega upoštevanja socialnih norm in izo- Značilnosti mladostnika gibanja tveganju ter povzročanju škode drugim. Mladostništvo je zapleteno življenjsko obdo- Pri tipu osebnosti mladostnika z negativnim ču- bje. Mladostniki so mladi ljudje, ki se šolajo in stvovanjem opazimo, da je agresiven in odtujen, so vključeni v različne izobraževalne sisteme. nagnjen je k tveganju, večkrat se vede naspro- Zanje je pomembno, da se v skladu z njihovimi tovalno in ima nizek nadzor nad vedenjem. Tre- osebnostnimi značilnostmi odmikajo od varne- tji tip mladostnika pa je mladostnik s pozitivnim ga otroštva, ki pa pomeni tudi nesamostojnost, čustvovanjem. Tak mladostnik teži k dosežkom, utesnjenost in polno sprememb. Odraslost, ka- primernemu nadzoru nad svojim vedenjem in mor stopajo, je zanje izziv. To obdobje jim prinaša optimističnemu pogledu na prihodnost. tudi več svobode, česar se hkrati veselijo in bojijo. Mladostništvo je poslavljanje od znanega, varne- Kateri tip osebnosti prevladuje pri mladostniku, ga in udobnega, saj se mladostniki podajajo na pomembno vpliva na soočanje z vsakodnevnimi pot, ki je neznana, mikavna, včasih polna strahov obremenitvami in stresnimi situacijami. V tem (Gostečnik 2000). obdobju mladostnik postavi temelje za oblikova- 26 Didakta nje strategij obvladovanja problemskih situacij. Preveč stresnih situacij ima lahko za mladostni- Obvladovanje obremenitev in stresnih situacij je ka negativen vpliv na splošno zdravje. Težave se pri mladostniku zelo pomembno, saj mu omogo- lahko pojavijo tako na nivoju telesnih simptomov, ča, da ohranja ravnovesje, se zna sprostiti, umiriti poveča pa se tudi nevarnost za razvoj čustvenih in in uspešno rešuje svoje težave. vedenjskih težav. Psihična preobremenjenost se pogosto kaže na področju kognitivnega delovanja Težave v mladostništvu mladostnikov, predvsem v zmanjšani pozornosti, Mladostništvo je čas čustvene napetosti, vključe- slabšem presojanju in v težavah pri sprejemanju vanja v družbo in ustvarjalnosti, predvsem pa čas, odločitev (Dernovšek idr. 2006). poln sprememb. Odrasli, ki vzgajamo svoje otro- ke, ali pa strokovni delavci, ki delamo z mladimi, Mladostniki najpogosteje doživljajo vsakodnevne se moramo zavedati, da so spremembe posledica težave na področju, ki je vezano na njihove dosež- sprememb v razvoju možganov. Spremeni se način ke (učna uspešnost, izbira ustrezne šole, priložno- pomnjenja, razmišljanja, osredotočenja, odločanja sti na področju dela), na področju odnosov (odnosi in ustvarjanja odnosov z drugimi. To znanje nam znotraj družine, odnosi z vrstniki, prijatelji, partner- pomaga razumeti mladostnika, njegovo vedenje ski odnosi) ter na področju, ki je vezano na druž- in čustvovanje. Le tako ga lahko podpremo, mu nu- bena vprašanja, kot so okolijske spremembe, re- dimo oporo in stabilnost na poti odraščanja. Tako vščina, brezposelnost, diskriminacije (Frydenberg se lahko osvobodimo zmotnih prepričanj v zvezi z 2008). mladostništvom, in sicer da so mladostniki takšni zaradi podivjanih hormonov, da so nezreli, podivja- Izvor številnih medosebnih težav pa pri mladostni- ni ter da se morajo v času odraščanja popolnoma kih predstavlja tudi šolsko okolje. Šola je prostor, osamosvojiti od odraslih (Siegel 2014). kjer preživijo veliko časa, zato le-ta pomembno vpliva na njihov razvoj, počutje in oblikovanje oseb- Mladi se v tem obdobju soočajo s številnimi razvoj- nostnih lastnosti. Je pa tudi prostor, kjer nastajajo nimi nalogami, izzivi, vprašanji, težavami in stiskami. problemi, razočaranja in osebne stiske. Stresorje Vse to pa vodi v povečano občutljivost za doživljanje predstavljajo odnosi s sošolci in učitelji, pritisk za- stresa, ki pomeni neravnovesje med dojemanjem radi ocenjevanj in pridobivanja ocen, strah pred obremenitev in med sposobnostjo obvladovanja neuspehom, neizpolnitev lastnih pričakovanj in situacije. Uspešna prilagoditev na stres vključuje pričakovanj staršev, povečanja šolskih obveznosti, načine, kako posamezniki obvladujejo svoja čustva, prenatrpan urnik, zahtevne učne vsebine, prilaga- razmišljajo konstruktivno, uravnavajo in usmerjajo janje šolskemu okolju. V domačem okolju pa se svoje vedenje, nadzorujejo avtonomno vzburjenje srečujejo z nesoglasji s starši, vzgojnimi težavami in delujejo na socialno in nesocialno okolje, da bi in neurejenimi družinskimi razmerami (Kalebić spremenili ali zmanjšali vire stresa (Kalabić 2006). Maglica 2006). 27 Didakta ŠOLA NA DALJAVO Pomembno vlogo pri prepoznavanju in prema- ki, izpostavijo ga pogosto, ko se čutijo ogrožene. govanju težav in stisk mladostnikov ima sveto- O fizičnem nasilju povedo tudi staršem, včasih je valna delavka na šoli. S svetovalnim odnosom se potrebna tudi prijava na policijo. Psihično nasilje vključuje v kompleksno reševanje pedagoških, je v enakem deležu kot verbalno, pogosto se do- psiholoških in socialnih vprašanj dijakov. Prizade- gajata hkrati. Svetovalna delavke pove, da se dijaki, va si ustvariti optimalne pogoje za učinkovito izo- preden vzpostavijo stik s svetovalno delavko, naj- braževanje dijakov, za njihovo strokovno in oseb- večkrat po pomoč obrnejo na razrednike in star- nostno rast ter razvoj poklicne poti. še. Dijaki od svetovalne delavke pričakujejo miren prostor za pogovor, da lahko izrazijo svoja čustva, Raziskava med strokovnimi delavci o stiskah v občutja in stiske. Tako se počutijo sprejete in razu- času epidemije mljene. Želijo tudi konkretne odgovore, usmeritev, K spremljanju dijakov sodi tudi razreševanje nji- podporo, vodenje, nasvete, empatičen in zaupen hovih problemov, s čimer se pozitivno doprinaša k odnos, posredovanje pri takojšnji ustavitvi nasilja boljšemu učnemu uspehu, počutju dijaka in kre- in mediacijo v primeru nasilja med sošolci. pitvi njegove samozavesti. V času epidemije, ko je veliko odvisno od dijakov samih, je dejstvo, da po- V času epidemije svetovalna delavka ni zaznala iščejo pomoč svetovalnih delavcev, ki jim pomaga- pomembnih razlik glede pričakovanja dodatne jo s priporočili, kako nadaljevati v trenutku stiske, pomoči. V času epidemije svetovalna delavka gle- še toliko bolj pomembno. de stisk dijakov opaža, da je, ker se dijaki šolajo od doma, bistveno težje prepoznati njihove stiske in Namen raziskave je podati opažanja, v kolikšni težave. Opaža nemotiviranost za šolsko delo, apa- meri se svetovalni delavci srečujejo z dijaki, ki so v tičnost in naveličanost. Pri dijakih je prisoten strah težavah, ki se v času epidemije še bolj razmahnejo za prihodnost, pri dijakih zaključnih letnikov pa tudi ali na novo pojavijo. strah pred poklicno maturo in zaključnim izpitom. Večina dijakov si želi čimprejšnjega povratka v šolo, V intervjuje smo vključili 4 strokovne delavke, ki socialnega stika z vrstniki in učitelji. Ukrepi za pre- svojo dejavnost opravljajo vsaj 3 leta. Z izbranimi prečevanje širjenja virusa jih utesnjujejo in obreme- sogovornicami smo opravili delno vodeni intervju njujejo. Mnogi dijaki živijo v neugodnih družinskih na osnovi vnaprej pripravljenih vprašanj. Sogo- in socialnih okoljih in šola jim mnogokrat pome- vornicam smo zastavljali enaka vprašanja, kar je ni odmik iz tega okolja. Dijaki najbolj potrebujejo omogočalo iskanje vzporednic med odgovori in vlivanje upanja, motivacijo, spodbujanje, iskanje primerljivost med njimi. in poudarjanje dobrih lastnosti pri posamezniku, sproščen klepet o vsakdanjih stvareh, zmanjševanje Intervju s strokovnimi delavkami negotovosti. Svetovalna delavka pove, da se ji zdi pomembno ohranjanje stika z dijaki. Kot preventivo Intervjuvanka 1 za zmanjševanje občutka nemoči v času epidemije Delo svetovalne delavke opravlja 11,5 let, s sveto- skupaj z dijaki največkrat izvajajo različne dobro- vanjem pa ima še 10 let dodatnih izkušenj. Dijaki delne akcije, v katere so dijaki vključeni na daljavo, se nanjo najpogosteje obrnejo zaradi učnih težav, preventivne delavnice na različne pozitivne teme za osebnih stisk, družinskih in ekonomskih težav, razbremenitev, pogovorne ure z učitelji, spremlja- pridobitev potrdila o vpisu, urejanja težav s šolsko nje in delo z dijaki iz ranljivih skupin. malico, vzgojnih težav in vprašanj v zvezi z izobra- ževanjem. Svetovalna delavka opaža, da v času Intervjuvanka 2 pandemije ni več dijakov, ki bi poiskali pomoč. Svetovalno delo opravlja 3 leta. Dijaki pri njej po- Meni, da je veliko teh težav zdaj prikritih in jih ne iščejo pomoč zaradi učnih težav, težav v družini, moremo prepoznati. Svetovalna delavka opaža, zaradi neurejenega družinskega življenja, pomanj- da so se zaradi epidemije pojavile dodatne težave, kanja motivacije in nezanimanja za določen poklic/ kot so nemotiviranost in naveličanost zaradi dol- program, pomoč pa poiščejo tudi zaradi želje po go trajajočega izobraževanja na daljavo, socialna zamenjavi poklica/programa. Svetovalna delavka izolacija, preobremenjenost s šolskim delom pri ne opaža, da bi dijaki zaradi epidemije večkrat po- nekaterih predmetih, nekateri zaradi učnih težav trebovali pomoč. Zaradi epidemije so se pri dijakih ne dohajajo in ne zmorejo samostojnega dela, dodatno pojavile težave z motivacijo za šolo, dijaki mnogi pa nimajo spodbudnega in pozitivnega imajo več učnih težav, več težav v družinskem oko- družinskega okolja. Svetovalna delavka pove, da lju in doma, dijaki pripovedujejo o pomanjkanju se verbalno nasilje dogaja predvsem med sošolci socialnih stikov in doživljanju stisk zaradi izolacije. in vrstniki, včasih tudi s strani staršev. Izpostavijo Izmed vseh vrst nasilja dijaki najbolj izpostavljajo ga največkrat skozi različne osebne stiske; zaprtost verbalno nasilje, predvsem s strani vrstnikov, sošol- vase, tesnoba, strah, nemir, izogibanje pouku. Fi- cev in tudi v domačem okolju. Svetovalna delavka zično nasilje se najpogosteje dogaja med vrstni- pove, da preden dijaki stopijo v stik z njo, poiščejo 28 Didakta pomoč pri razrednikih in sošolcih. Od svetovalne Intervjuvanka 3 delavke največkrat potrebujejo pogovor, posluh, Svetovalna delavka svoje delo opravlja 14 let. Dija- sočutje, pozornost, pomoč pri organizaciji učenja, ki se k svetovalni delavki najpogosteje obrnejo po pomoč v iskanju rešitve za popravljanje ocen, po- pomoč glede težav pri šolskem delu. Potrebujejo moč pri komunikaciji z določenimi učitelji. V času pomoč pri organizaciji časa in organizaciji učne epidemije se s strani dijakov niso pojavila poseb- snovi. Velikokrat pa potrebujejo pogovor o vsa- na pričakovanja za dodatno pomoč, je pa opaziti kodnevnih stiskah in skrbeh. V času epidemije ni višja pričakovanja s strani staršev, da bodo sveto- zaznati večjega porasta števila dijakov, ki se obr- valni delavci rešili težave njihovih otrok. Predvsem nejo po pomoč. Svetovalna delavka pa izpostavlja, v smislu dogovorov z učitelji glede pridobivanja da se dijaki, ko jih pokliče in jih povpraša, kako so, ocen in nezadovoljstva s pridobljeno oceno. Sve- odzovejo. Torej potrebujejo spodbudo, da lahko tovalna delavka opaža, da so se v času epidemije spregovorijo o svojem doživljanju. Predvsem pa pojavile predvsem stiske zaradi pomanjkanja so- se svetovalni delavki zdi, kot da potrebujejo neka- cialnih stikov, povečale so se razlike med dijaki, ki kšno dovoljenje, da lahko govorijo o stiskah. Zara- prihajajo iz spodbudnih družinskih okolij, in med di epidemije in pouka na daljavo so se pri mnogih dijaki, ki prihajajo iz nespodbudnega družinskega dijakih pojavile težave pri organizaciji časa in uče- okolja, še večje učne težave pa so se pojavile pri nja. Mnogi dijaki prav tako pripovedujejo o stiskah tistih dijakih, ki so že tudi prej imeli učne težave zaradi izolacije od sošolcev, vrstnikov in prijateljev, in težave pri osvajanju obsežnejše učne snovi. Pri saj imajo manj priložnosti za pogovor in deljenje delu z dijaki le-ti najbolj potrebujejo pogovor in svojih razmišljanj in občutij. Dijaki pripovedujejo občutek, da jih nekdo posluša. Nasveti, ki jim naj- tudi o nemotiviranosti in naveličanosti za šolsko bolj pridejo prav, pa so naravnani predvsem na to, delo. Svetovalna delavko pove, da se dijaki poču- kako si naj razporedijo učno snov za učenje, kako tijo prikrajšani za pridobivanje drugih znanj, ve- si naj načrtujejo prosti čas, da se čim več gibljejo ščin in spretnosti, saj nimajo možnosti, da bi se na svežem zraku, da se družijo z vrstniki vsaj pre- udeležili raznih tekmovanj na različnih področjih ko socialnih medijev. Za zmanjšanje občutka ne- (znanje, kultura, glasba, šport). Dijaki od vseh vrst moči pri dijakih v času epidemije svetovalna de- nasilja največkrat izpostavijo verbalno nasilje s lavka organizira pogovore in druženja preko MS strani domačih družinskih članov, bodisi s strani Teams, izvajajo pa se tudi preventivne in kulturne staršev ali sorojencev. Svetovalna delavka pove, dejavnosti, ki so bile načrtovane pred zaprtjem da pri dijakih ni zaznati porasta fizičnega nasilja. šol (Varni internet, ogled filma/gledališke pred- Meni, da zato, ker sedaj, ko so v domačih okoljih, stave, novoletni koncert). nimajo vpogleda v dogajanje družinske dinami- 29 Didakta ŠOLA NA DALJAVO ke, kar pa ne pomeni, da dijaki fizičnega nasilja Intervjuvanka 4 ne doživljajo. Glede psihičnega nasilja se dijaki Svetovalna delavka to delo opravlja 7 let. Na vpra- obračajo po pomoč v primeru spletnega nadle- šanje, katere težave najpogosteje navajajo dijaki, govanja, izsiljevanja, žaljenja in podobno. Sveto- pove, da so to težave z učenjem, nizka samopo- valna delavka opaža, da se je v času epidemije, ko doba, internetno nasilje, težave v ljubezni in s poteka pouk na daljavo, povečalo tudi nasilje pre- prijatelji ter družinske težave. Dijaki pogosto pri- ko spletnih aplikacij. Preden dijaki stopijo v stik s dejo po nasvet v zvezi z nadaljevanjem šolanja. svetovalno službo, o svojih stiskah povedo razre- Svetovalna delavka zaznava, da je v čase epide- dnikom in sošolcem, zaupajo pa se tudi staršem, mije manj dijakov, ki poiščejo pomoč v svetoval- vendar stiske, ki se nanašajo na šolsko okolje, naj- ni službi, več pa je dijakov, ki potrebujejo pomoč prej izpostavijo razrednikom. Dijaki od svetovalne pri pouku na daljavo. Zaznati je tudi, da so dijaki službe po navadi pričakujejo pogovor, varen pro- pogosto osamljeni. Svetovalna delavka opaža, da stor, da izrazijo stisko, in tudi nasvet, kako ravnati je med dijaki veliko verbalnega nasilja. Zaskrblju- v določenih situacijah. Svetovalna delavka opaža, joče je, da je verjetno verbalnega nasilja več, kot da bi dijaki težave, ki se nanašajo na šolo, radi kar dijaki poročajo, ker ga velikokrat sami niti ne zna- preložili na svetovalno delavko. Takšna so veliko- jo prepoznati. Dijaki poročajo tudi o verbalnem krat tudi pričakovanja staršev. Drugih posebnih nasilju s strani staršev, vendar manj pogosto. O pričakovanj pa v času epidemije ne opaža. Stiske, fizičnem nasilju dijaki poročajo manj, o družin- ki so se pojavile v času epidemije, so predvsem skem nasilju pa skorajda ne. Svetovalna delavka povezane s socialno izolacijo. Pojavlja se animo- predvideva, da verjetno zaradi socialne izolacije. znost, apatičnost, pomanjkanje motivacije in bre- Psihično nasilje doživljajo predvsem s strani so- zciljnost. Svetovalna delavka meni, da dijaki naj- šolcev, prijateljev, znancev, največkrat pa se odvija bolj potrebujejo spodbudo, pohvalo in pomoč pri na spletu. Preden se dijaki obrnejo na svetovalno organizaciji časa in šolskega dela. Pri pomoči pri delavko, poiščejo pomoč pri starših, razrednikih, premagovanju stisk dijakov v času epidemije smo sošolcih in prijateljih. Dijaki največkrat pričakuje- pozorni, da ohranjamo stalen kontakt z njimi. Na jo, da bo problem rešen brez njihove aktivnosti in ta način lažje zaznavamo spremembe v razpolo- da bo svetovalna delavka namesto njih poiskala ženju in vedenju. Na ta način ohranjamo odnos z rešitev in jim povedala, kaj naj storijo, njim pa ne dijaki, da v primeru, ko so v stiski, lažje povedo in bo potrebno prevzeti odgovornosti za posledice izrazijo svoja občutja. odločitev. V času epidemije ni opaziti kakšnih po- 30 Didakta sebnih pričakovanj. Svetovalna delavka opaža, da de stisk, ki so se pojavile v času epidemije pri dija- so dijaki v nekakšnem svojem mehurčku in da jim kih, svetovalne delavke ugotavljajo, da se je pred- je stik z nami kar malo odveč. Tisti, ki so pred epi- vsem pojavila potreba po spodbudi, motiviranju demijo prihajali na pogovor, ta stik ohranjajo tudi dijakov, vlivanju upanja, povečala se je potreba po naprej. Glede na opazovanje svetovalne delavke pogovoru zaradi osamljenosti, dijaki potrebujejo je med stiskami, ki so se pojavile v času epidemije, pomoč pri načrtovanju urnika za šolsko delo, po- največkrat izpostavljena osamljenost. Pomemb- trebujejo pa tudi spodbudo, da se družijo s prija- no izstopa tudi manjša motivacija za šolsko delo, telji, vrstniki, pa čeprav preko družbenih omrežij. prav tako motivacija za vzdrževanje stikov z dru- Za zmanjševanje občutka nemoči pri dijakih sve- gimi. V času epidemije dijakom najbolj prav pri- tovalne delavke organizirajo razne preventivne dejo nasveti, kako organizirati dan, kako ohranjati dejavnosti, kot so razne dobrodelne akcije, pogo- telesno aktivnost, kako ohranjati stike s sošolci in vorne urice, razvedrilne delavnice, kulturne dejav- kako navezati nove stike in poznanstva. Za zmanj- nosti ter skupne aktivnosti. šanje občutka nemoči v času epidemije z dijaki oblikujemo urnik dejavnosti, ki omogoča boljše Zaključek mentalno stanje. Dogovorimo se o skupnih aktiv- S pričujočo raziskavo želimo prispevati k večji pre- nostih, jih beležimo in se potem o tem pogovarja- poznavnosti stisk med dijaki v času epidemije, ko mo, izmenjamo izkušnje in občutke. izobraževanje poteka na daljavo. Iz raziskave lah- ko razberemo, da se število dijakov, ki potrebujejo Rezultati in razprava pomoč v času epidemije, ni povečalo, kar pa ne Pri analizi smo uporabljali kvalitativni pristop, ki pomeni, da se ne soočajo s stiskami, le svetovalni ga je uporabil Mesec (1998), in sicer smo določali delavci jih težje prepoznajo, ker stik z dijaki pote- posamezne pojme in jih s pomočjo posploševa- ka preko informacijsko-komunikacijske tehnolo- nja določali po posameznih abstraktnih ravneh. gije. Vsekakor je opaziti porast verbalnega nasilja Pojem na tretjem nivoju, ki je najbolj posplošen, med vrstniki, ki se odvija preko socialnih omrežij, smo tako primerjali po posameznih vsebinskih medtem ko fizičnega nasilja med vrstniki ni za- postavkah z ostalimi intervjuvanci. Svetovalni znati. Preden dijaki poiščejo pomoč pri svetoval- delavci ugotavljajo, da dijaki, ki pri njih poiščejo nem delavcu, se največkrat obrnejo na razrednika pomoč, največkrat izpostavijo osebnostne stiske, ali druge odrasle. Zaradi epidemije dijaki doživlja- učne težave, družinske in ekonomske težave dru- jo apatijo, strah in osamljenost ter pomanjkanje žine, nezainteresiranost za šolsko delo, pomanj- motivacije. Od svetovalnih delavcev predvsem kanje motivacije in težave, ki izhajajo iz nizke pričakujejo pogovor in pomoč pri organizaciji šol- samopodobe. Svetovalni delavci ugotavljajo, da skih obveznosti. ni zaznati večjega števila dijakov, ki bi v času epi- demije poiskali pomoč. Izpostavijo pa dodatne te- žave, ki so povezane z epidemijo, kot so socialna izolacija, manjša motivacija za šolsko delo, brez- Viri in literatura ciljnost, naveličanost in občutek prikrajšanosti ter Dernovšek M., Gorenc M., Jeriček H. (2006): Ko te strese stres. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 14. težave zaradi pomanjkanja znanja spletnih orodij. Compas, B. E., Connor-Smith, J. K., Saltzman, H., Thomsen, A. H., & Wadsworth, M. E. (2001): Coping with stress during childhood and adolescence: problems, progress, and potential in theory and Svetovalni delavci opažajo, da se verbalno nasilje research. Psychological bulletin, 127(1), 87. dogaja predvsem s strani sošolcev, vrstnikov in Frydenberg E. (2008): Adolescent coping: Advance in theory, research and practice. London: Routledge, 119–133. prijateljev ter tudi sorojencev. Fizičnega nasilja s Kalabić Maglica B. (2006): Spolne i dobne razlike adolescenta u strani vrstnikov je zaznati manj kot pred epide- suočavanju sa stresom vezanim uz školu. Psihologijske teme, 7–24. Gostečnik C., Pahole M., Ružič M. (2000): Biti mladostnikom starši. mijo, o fizičnem nasilju v družini dijaki ne poro- Brat Frančišek in Frančiščanski družinski center. Ljubljana, 19–20. čajo, svetovalni delavci pa ga tudi težje zaznajo in Dahir, C. A., Burnham, J. J., & Carolyn, S. (2009): Listen to the voices: School counselors and comprehensive school counseling programs. prepoznajo, ker izobraževanje poteka na daljavo. Professional School Counseling, 12(3), 2156759X0901200304. Psihično nasilje je prisotno predvsem na spletu Hatch, T., & Chen-Hayes, S. F. (2008): School counselor beliefs about ASCA national model school counseling program med vrstniki. Svetovalni delavci ugotavljajo, da components using the SCPCS. Professional School Counseling, 12(1), preden dijaki vzpostavijo stik s svetovalno službo, 2156759X0801200104. Marcia, J. E. (1980): Identity in adolescence. Handbook of adolescent poiščejo pomoč najprej pri razredniku, sošolcih in psychology, 9(11), 159–187. starših. Od svetovalne službe dijaki po navadi pri- Marjanovič Umek, L., et al.(2004): Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, 212. čakujejo pogovor, podporo, vodenje, posredova- Mesec, B., & Lamovec, T. (1998): Uvod v kvalitativno raziskovanje v nje pri učiteljih, pozornost, navodila, kako ravnati socialnem delu. Visoka šola za socialno delo, 20–27. Sawyer, S. M., Azzopardi, P. S., Wickremarathne, D., & Patton, G. C. v določenih situacijah, dijaki pa pričakujejo tudi, (2018): The age of adolescence. The Lancet Child & Adolescent da svetovalne delavke namesto njih rešijo težave. Health, 2(3), 223–228. Siegel, D. J. (2014): Vihar v glavi: moč najstniških možganov: V času epidemije svetovalne delavke tudi ugota- Družinski in terapevtski center Domžale, 13. vljajo, da dijaki nimajo posebnih pričakovanj, so Ule, M., in Kuhar, M. (2003): Mladi, družina, starševstvo: spremembe življenjskih potekov v pozni moderni. Ljubljana: Fakulteta za se pa povečala pričakovanja njihovih staršev. Gle- družbene vede, 94. 31 Didakta