Uilteliskl pokret Naša vas in učiteljevo delo v šoli Referat tov. Miloša Verka, predsednika sreskega učiteljskega društva za Šmarje-Rogatec Palje.) V šoli pa imamo pred seboj samo mladino, njo vzgajamo in pripravljamo življenje bodoče generacije. Tudi takrat bodo obstojali kmetje in z njimi vse njihove težave in napake. Ta mladina pa je dovzetna in tudi kritika je ne zadene. Tej mladini je torej vcepiti vse one elemente znanja in čustvovanja, ki so osnova dobri avtokritiki in jo usposobijo za razumno in spekulativno gospodarjenje. Vzgojiti jo je predvsem za pravilno pojmovanje vaškega občestva in s tem za spontano ali premišljeno zadružno delo vseh sil v korist skupnosti in s tem tudi posameznika. Med mase naroda mora prodreti načelo, da ima množica vaščanov nebroj skupnih interesov in se torej borba človeka ne sme usmeriti proti sosedu, ampak vse ljudi v borbo proti zunanjim neprijateljem, ki so pri kmetih predvsem bolezni ljudi in živali, povodnji, pozebe, požari, rastlinski in živalski zajedavci, združiti pa tudi v borbi za dobro in koristno, zadruge, društva, ceste, vodovode, stroje, selekcijo plemenske živine in semenogojstvo. Bodoče gospodarjc in gospodinje je usposobiti, da pravilno ocenjujejo svoje delo in da spoznajo biolške principc vsega kmetskega gospodarstva. Pameten človek ne more nasprotovati primernemu duševnemu življenju in duševnim užitkom. Priznavati je treba lepoto petja, godbe, ognjevite besede, pesmi in proze, ro- mantika, epika in lirika so lepe cvetke, toda vsaka cvetka ima svoje korenine, ki tiče v nepoetični zemlji. Z naslado se vdaja duša lepim vtisom vsega plemenitega, toda samo eno prošnjo izrekajo že tisočletja, dan na dan, milijoni in milijoni: Daj nam danes naš vsakdanji kruh! Kruh pa raste iz zemlje, ki je pričetek in konec vsega. Želodec je krut gospodar vsakega človeka, vsak ud se pokori pametnim nasvetom in ukazom razuma, želodec ne, on hoče kruha, sicer je sposoben, da zdivja, pobija in mori ter se čisto nič ne zmeni za pravo, kulturo in etiko. Zemlja pa ni tako enostavna snov, sicer bi iz nje ne moglo kliti toliko življenja. Komplicirani so zakoni njenega dejanja, človek jih mora poznati, zemlja govori svoj nemi govor, ona zna prositi in rotiti, gospodarjeva dolžnost pa je, da njen govor razume in njeno prošnjo usliši. Rod za rodom že živi na tej zemlji, izkušenj si je že nabral obilo in jih spopolnjuje skozi stoletja. Vsega pa preprosti narod ni mogel doumeti, prišla mu je na pomoč znanost, in naloga učiteljev je tudi, da dognanje učenega sveta raztrosi v vsako vas, da se tako pridobitve znanosti praktično uporabijo in pridejo v prid vsem. Ker pa šola pripravlja za življenje in je velika večina naših šolskih otrok odločena za kmetski poklic, spada pouk o zemlji in kmetskem gospodarstvu med njene glavne naloge. Dasi je kmet samostojen gospodar na svoji zemlji in navidezno ncodvisen od kogar koli, je baš kmet globoko včlenjen v svojo okolico in v mnogem navezan na vaško občestvo. Po izvršenih komasacijah občin je ta avtonomna zajednica postala za napredek kmetijstva izrednega pomena in le od kmetov samih je odvisno, ali bodo občinske samouprave vasi prinesle one koristi, ki jih pričakuje tendenca zakona. Današnje občinske uprave še v splošnem niso kos svoji nalogi, ker se še niso vživele v njo. Dočim po narocilih od zgoraj še precej povoljno vršijo agendc prenešenega delokroga, so posli lastnega delokroga še v povojih in bo še treba let, da bo občina kot samoupravna edinica vršila svoje poslanstvo v polni meri. Radi tega mora šola v domoznanskem pouku, računanju, zemljepisu, gospodarskem znanju upoštevati, da bodo sedanji učenci nekoč predsedniki občin, odborniki ali vsaj volilci in da bo torej uspešno delo občinskih samouprav odvisno od njih in jim je treba že torej v šoli nuditi vse o občini in občinskem gospodarstvu. Ce jim tega ne bo nudila šola, jim tega ne bo najbrž nudil nihce, mnogi ne bodo sposobni za pozitivno m objektivno presojo konkretnih, še manj pa abstraktnih činjenic in se bomo po 30 ali 50 let čudili predlogom in sklepom, ki jih bodo morale upravne oblasti kontrolirati, razveljavljati. Pri tem pa je enkrat za vselej pomesti z relativnimi pojmi: priden, len, bogat, reven, moder, pameten, veliko, malo, ker je to za pravilno presojo vse skupaj nič. Zemlja je snov, kruh je snov, snov pa je nekaj realnega, ki se da tehtati, meriti, kemicno analizirati, torej izražati v številkah. Poleg vse domovinske Ijubezni in spoštovanja kmetskega stanu, ki jo gojimo v šoli, pa bodi znanje realistično, kakor je realistično vse pridobivanje. Rezultat po gornjih načelih bi naj torej bil: Kmetski dom in kmetska občina v številkah in konkretnih činjenicah. Po lokalnih prilikah se odloči učitelj, ali obravnava najprej kmetski dom in potem občino, ali obratno. Jaz sem se odločil, da obravnavam najprej občino in smo pri tem ugotovili sledeče: Upravno občino Rogaško Slatino tvori 18 katastralnih. Pregled teh občin po velikosti, katastrskem čistem donosu, davčni osnovi, povprečnem čistem donosu, prebivalstvu, sarAoupravnih dokladah sledečo sliko. Površino, donos in število prebivalstva izračunamo tudi v odstotkih, primerjamo med seboj ter iščemo vzroke za posledice. Učenci si zapomnijo številke za svoje katastralne občine, pri primerjavi odstotkov sodelujejo običajno vsi in to zelo kritično, ker pa imajo opraviti s številkami, so prisiljeni, da je njihova razsodba pozitivna in objektivna. Taka naj bo pozneje tudi v življenju in javnem delu. Sledeče ugotovitve, vse izražene v številkah, so skušali preceniti učenci sami, rezultati njihovih cenitev so bili sprva zelo različni in mnogokrat daleč napačni, sposobnost za pravilno cenitev se pa zelo naglo razvija. Učitelj korigira šele potem, ko so učenci zadevo predebatirali. Prebivalcev ima občina 5012. Kmetov je 3617 (72,2 %), steklarjev 300 (5,9 %), rudarjev 90 (1,8 %), javnih uslužbencev in upokojencev 260 (5,2 %), obrt, trgovina, tujski promet (620 (12,4 %), gozdarjev 50 {0,9 %), prostih poklicev 20 (0,4 %), invalidov 25 (0,5 %), raznih 30 (0,6 %). Lani se je rodilo 95 ljudi, umrlo jih je 68, naravni prirastek prebivalcev je 27. Ako bi bil ta prirastek vsako leto enak, bi se prebivalstvo podvojilo v 185 letih. Njiv in vrtov je v občini 1098 ha. Zimski in pomladanski sadeži imajo sledeče površine v ha: pšenica 308, rž 25, ječmen 35, koruza 390, ovec 155, krompir 80, proso 20, lan 10, detelja 65, razno 10. Jesenski sadeži v ha: korenja 160, ajde 100, repe 80. Pri vsakem sadežu smo določili pridelek na 1 ha, ceno pridelkov in tako izračunali, da je povprečna vrednost vseh pridelkov v občini letno 3,198.540 din. Travnikov je v občini 967 ha, donos na 1 ha zclo različen, povprečno 25 q scna, 12 q otave in 2 q otaviča. Vinogradov je v občini 302 ha, od teh pa 94 ha zapuščcnih in torej le 208 ha obdelanih, povprečni pridelek na 1 ha je letno 30 hl, v skupni vrednosti 2,808.000 din, a proda se ga le 40 % v vrednosti 1,123.200 din. Gozdov je 1491 ha, ki dajejo na leto približno 15.000 kubičnih metrov lesa za kurjavo, v vrednosti 900.000 din. Sadnega drevja je: 13.600 jablan, 2465 hrušk, 6660 sliv, 2530 orehov in 2000 domačih kostanjev. Tudi tu smo izračunali povprečni letni donos in njegovo vrednost. Goveje živine je v občini 2600 glav, svinj 2200 rilcev, konjev 45 repov, perutnine 11.000 kljunov, drobnice 150 komadov. Vsi ti podatki se dajo razčleniti v nešteto praktičnih računskih nalog, ki si jih izmišljajo učenci sami, jih po možnosti komplicirajo in potem z veseljem izračunavajo. Razumljivo je, da posegajo vsi ti računi v območje oblikoslovja, gospodarskih naukov, zemljepisja, zgodovine, higiene in se ta način vrši idealna koncentracija, da ne rečem popoln strnjen pouk. Sedaj pa še kmctski dom v številkah: Naš povprečni kmet ima 7 ha zemlje. Od tega je 2,50 ha njiv, 2 ha travnikov in pašnikov, 70 a vinogradov in 1,80 ha gozda. Na njivah so posevki sledeči: Kultura površina donos na 1 ha vrednost Pšenica 77,00 a 11 q din 1336,50 Ječmen 75,00 a 11 q „ 148,50 Rž 5,00 a 11 q „ 102,— Koruza 88,75 a 13 q „ 1442,— Oves 35,00 a 7q „ 318,— Krompir 17,50 a 35 q „ 490,— Proso 2,50 a 8q „ 380,— Lan 1,25 a 5q „ 172,50 Detelja 15,00 a 40 q „ 360,— Jescnski sadeži so vredni z vmcsnimi vred din 1595,— Celokupna vrednost vseh sadežev z njiv znaša torej letno povprečno in okroglo 6000 dinarjev. V 70 a vinograda se pridela 21 hl vina po din 4,50 v vrednosti 9450 din. Dohodki travnikov in gozdov se porabijo v živinoreji in gospodarstvu. Za prodano goved, prodane in zaklane svinje, prodana jajca skupi na leto 8000 din. Doma porabljeno in prodano mleko je vredno 4000 din. Za jabolka dobi 1350 din, slive 400 din. orehe in ostalo sadje 320 din, za vse sadje 2070 din. Gozd mu da 15 m3 drv v vrednost: 1200 din, razni dohodki so ocenjeni na 1500 din. Letni dohodek take kmetije znaša torej 26.220 din. Na posestvu so zaposleni 3 ljudje v polni delovni moči. Zaslužek posameznika se da preračuniti na delovni dan po din 34,27, ali na vsak dan leta din 23,94, torej približno toliko kolikor je zaslužek običajnega industrijskega delavca. Iz tega pa sledi, da je beg kmetske mladine v mesta in industrije razumljiv, četudi še ne povsem opravičen. Skrb vseh faktorjev, ki jim je ohranitev krepkega kmetskega življa dolžnost, pa mora biti, da se dnevni zaslužek kmeta dvigne in da ne bo finančni efekt 40 urnega industrijskega dela na teden večji nego je efekt HOurnega kmetskega dela na teden, sicer se bo izseljevanje iz vasi nadaljevalo v največjo škodo narodnim in državnim interesom. Država je in bo kmeta ščitila s svojimi sredstvi, naša naloga pa je, da pomoremo po svojih močeh in v okviru svojega poklica. (Se nadaljuje.)