Hochlobl. ft. 11. . k. fc HoibiWiothek, Wei V Grorici, IS. mareija 1880. Tedaj X. „So5a" izhaja vsak petok 8 in velja g pojfto prejemana alf v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....» 2.30 6etvrt leta . . . . „ 1-20 Pri oznanilih in prav tako pri „po-slanicah" se placuje za uavadno tristop-po yrsto: 8 kr. ee se tiska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 „ 6 „ „ „ „ 3 „ Za vefie 6rke po progtoru. Posaraezne Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposki uJici bfizo „treh toon", ia na starem trgu.—Y Trstu v tobakarnici „Via della caseraa 3". Dopisi naj se blagovoljno poSiljaj* uredniStvu ,.Soee" v Gorici t Hilarijaniki tiskarni, naiocnina pa opravniStvu„So8e" na Koronji v Sticsa ¦ vi hiSi it. 253 II. naditr. Rokopisi se ne vraiajo; dopisi naj St blagovoljno frankujejo. — Delalctm in drugim nopremosnim it naroMu* tnii*, akose oglait pri uridnlitvu, Prijetnosti na italijanski meji. Meja, katera loci goriSko grotijo od italijauskega kraljestva, razdeluje prav miiogiin naSim dezelauom ' pose^tva tako, Ua leze knjihove hiSe in gospodarska poslopja ua uaSih tleii, zemljiSCa so pa na uni strain. Drugoil ob drzavuih inejob so 1<> redki taki primer-Ijaji; — da so pa pri nas eplosaejsi, tcga so krivo mejue spremembe v pretekli dobi. Vecina uaSih mej-nib obeiu je spadala pod beneSko republiko. Kmetije in veca posestva nase de^ele so se bila zlozila v te-danji dobi in razSirila po sosednih obcinah lezecih globokeje v ozemlji repubiike. Ko so BeueSko pri-druzlii nasemu ce»arstvu, ra'4eguila se je bila meja poknezeue grofije goriSko-gradiSke bolj proti zapadu in naSe nekdaj buueske obciue zedinih so z groiijo. Od tistega 6asa do 1. 1800 je loeila saiuo adtiimistra-tivna meja Uori&fco od beneske provmeije; a ta meja, potoguena mcd dve dezeli iste drzave ui nikakor iiadle-govala prebivalcev v lzvrsevauji ujihovih lastninskih pravic iu tudi jim ni kratila koristt, ki so jim iz iijih prihajuiu. liokler je bilo Beuesko nase, bila je ta meja cisto neskodlj.va kmutij&ktiii posestvom bodi ua em alt na drugt svoji strani. Te lazmere pa so se znamenito bltuj.salc po sklepu mirovue pogudbe od due 3. oktobra 1800, katera je mttuiuibttativito mejo spremeiwla v poltticno. Veudar so previdue naredbe obuh vlad •— dogovorjene. v namen, da se je po mogoeaosti ohijSalo obcevaujo mej mejnimi ubcfnami — umogocile, da w posestuiki iiasih Inejuih obc»u lahko reduo obdelavali svuja zeiu-ljisCa uubtran meje, akopraw tudi to pud uuprcstauitu, nadlt'znim uadzorstvoui italijauske iiuanee. Do srede leta 1878 je slo Se preciy dobro; italijansko viado je vodil nekak pravicen, spiavedljiv dull. Od tedaj uaprej pa so obveljala eisto naspiotua naCela in namere v veliko Skoda najvazuejsiui iute-resoni uasih mcjuib poljedelcev. . Italijauske nnaueue obJastnije so zacele nase posestnike, kateie je aeuiila osoda postavila v tako nevSecen polozaj, nepreneiioma nadlegovati ter jib v obdelovanji ujihovih na uni strani lezecih zemljisC tako zavirati, da uze zaics ne raziunenio, kaku more na§a vlada kaj tacega mirno trpeti, ne da bi se od-loCno poteguila za svoje drzavljaue. Naj tu nekoliko popiSeiuo strogo in nepravieuo po&topatiju italijanskth colnarjev: §. 2. crka a I. dodatuega dleua tigovsko-brodarske pogodbe sklenjeue mej uaao in italijansko vlado due 27. dec. 1878 oprostuje uvoznine iu izvoz-niue pa tudi zaveznosti koleka vse tisle muo-zine blaga, kojih coluina ne doseza zueska 2 kraj-carjev a. v. ali 5 italtjanskih eeutezmov. Mi&lilo bi se, da bi morale teiu vee proste biti koleka tiste stvari, od kojihove se uze vsied njih kakovoati ne placuje coluiua; toda italijauska uprava ne dopusca, da se pogodba tako tolmaci, ampak zabteva, da mora biti blago, katero hot'e biti oproSceuo koleka, po svo-jej naravi podviieuo coluiui iu da se oprostuje samo zaradi nfajhue mnozine. Tako se na primer od drvi, naj jib je veliko ali inalo, uikdar ne placuje coluiua; zato pa zahteva ital. fiuauca, da se plaCuje od ujili kolek. Po konCuem zapisniku, prilozenem zgorej oine-njeni trgounaki pogodbi (pojasnilo k clenu X, '§. 9 tocka IV.) bine zivwa, ki se rabi za poljsko delo, svobodno prestopati mejo tja in nazaj grede istega due, in ni podvrzena colni ravnavi. Ko se govori o d a e v u spioh, razume se cas od ene polnoci do druge* Ki-aljevi colnarji pa ne do-voljujejo nikakor, da prestopa naSa ziviua mejo tja gred6 pred solncnini vzhodom in nazaj grede po soln-ennein zahodu. In to je nasim poljedelceui v veliko kvar; kajti o poletneui casu se raorajo uze pred zoro napravljati na polja in ostajati tarn do trdega inraka, kar je tern potiebuejse, da se tudi zivina preve6 ne muci in ne vtrudi. Kavedeua IV. tocka daje sicer colnim opravuikom oblast, dasiuejo se zadostninii nadzorovulnimi naredbami zabrauiti vsako zlorabo. Toda uaredba, katera vkrati poljedelcu delavue ure, ki so po skusnji kot potrebue spozuaue, je preti-rana ia tore] napacna, la da se uadzorstvo iabko J izvrsuje ludi brcz take ostru vtesnitve, to nam do-| kazuje IV. clen pogodbe od 27. decembra 1878 za-btiau govejih bolezui, v katerem je sama kraljeva I vlada italijauska izjavila, da bo zdravstvena spricevala (kijiiipoljedelci vedno seboj uosijo) zadostno porustvo, | ter »e jc zavezala, da bo puS^ala zivalim vklenjeuim I v jarem in vprezenini ob vsaki uri (a tout heure) prestopati mejo. Saj bi morali javno zdravatveui interest vsaj toliko veljave imeti kolikor colui dohodkil Finaucua strogost glcde moiiopolnega blaga pa sega tako dalec, da ne pripuSCa avstrijskemu kmetu, ki bodi obdeiavat svoja /einljisca nekoliko korakov uustrai'. meje, da bi sinel seboj jemati par soldov to-baka za lastno rabo. Finauciu strazuiki uni smejo pobrati bingo; pa ne samo to, marivec ga tudi laliko zenejo v zapor kot dacnega proatopuika; na to pride kmet v kazensko preiskavo, in zapade globi all pa zaporu. Prav endue iu ob euum silno trde so pa one prepovedi, katere izvaja italijauska vlada iz svojih Uolznohti v zdravstveuuni oziru. Bojazou pred tvtno usjo Oiloksmo), katuia se &o ui prikazala ui v nasi, ni v tiotiudiuli dozolah, privdla je kraljevo vlado italijansko do U'ga, ua je htrogo prepovedala uvazanje ne-kojih stvari, o katonh res ne lazumemo, v kaki zvezi bi uteguile biti z nevarnostjo, da bi se zanesla trtna pokoncevalka 6ez mejo. V poprejsujili letih je domSCala ital. vlada po* tsustiiikoM nzinh polj obeiue pr.J'lieijolske, da so smeli prena^ati nz v suopdi uustrau nugnega potoka Taglio ua tiuki bkedenj, lezeC ua LaSkciu v mejui obciui CasUuas dclle Mura. Omlaccu riz se je poteni koj uazitj preua&al na avstrijska tla. Leta 1879 je ital. vlada to duvoljenje uehadouia preklicala, m to z iz-govorom na bojazen pred trtuo usjo. Ce se pomisli, da ruse riz v niocvirji, in da ne prihaja tedaj v nobeuo dotiko s tttami, vidi se, da je to pae prazua bojazen. Eiiak razlog se uavaja za drugo prepoved, katera ima So veiikc liujSo nasledke. Italijauske obiastnije so ostro piepovedale uva2anje hlevjeka (hlevskega guoja) in izvrsevaje to prepoved posluzujejo se takili sieUaiev, katera se nikakor ne morejo vjemati s po-godbauu oOstojecimi mcd drzavaiua, pa tudi ne z ua-ccli medaaroanoga prava. JSekateri kmetje iz Misceka v aiihovski zupauiji so bili navozili nekoliko guoja na svoja zemljisCa uiistrau meje; te kinete je ital. n-uancua oblastuija zvijaduo lzvabila na bvojo stran, ces, da jun una kaj povedati; tarn so jih obkro^iii liuauCin strazaiki in jih priailili, da so morali po-io2iti kavcijo za zuauieuito globo, ki so jim jo tain na niestu naloiili kot kazen za prestopek prepovedi, katere se niso pozuali. Zraven globe pa, ki so jo morali placati, morali so tudi gnoj nazaj spra-viti cez mejo, drugaCe bi ga jim bili pozgali na polji, kar bi bilo sihio nevaruo njihovim trtam. Ue se ne preklice ta prepoved, katera je sad cisto neopiavicene bojazui, morajo zemljiSt'a kmaio tako opebati, da ne bodo mogla nicesa ve6 roditi in' nasi posestuiki pojdejo pod zlo. Pomishti je uamrec, da posedujejo oui v itali-jauskem kraijestvu uad 2000 hektarjev zemlji^c veci-uoma brez klevov, v katerib bi mogli ohrauiti iiviuo, brez his, ki bi v preuocisce siuzile obdelovalcem, brez hramov za pico in brez zagrad za gnojisca, — kajti skoro vsa poslopja spadajoca k tem zemljiscein so ua avstnjski sttain — sledujic brez kapitalov, da bi si zamogli sezidati potrebue suuote; sicer bi bil zares ves ueuar zavr2eu, ki bi se potrosil za take stavbe, — ker ostautjo potem poslopja ua avstrijski strani prazua in v nobeuo korist. To bi bil pae zadnji u-daree, kt bi ugouobil toliko premozeuj, kateie so do zdaj nasi mejui posestuiki vkljub razuovrstuim ne-zgodam vzdrzevaii z neutrudijivim delom in vstrajno varcuostjo. 0 prestrogem in vefikrat cisto samovlastnem po-stopauji italijauske finance poroCal je tudi lam uaS do-pisuik iz Kola. V robediski obciui so bill tiuaueui strazuiki piestopili mejo in so boteli zarubiti na ua-sei strani ziviuo nekeuiu RobidiScauu. Takrat je bilo panje pogostonui ponavlja skozi in skozi ob dolgi iiu'jni urti, luurala bi se sledujiL naSa vlada odlocuo na uogo postaviti v brambo najvitaliiejSiii iutettsov Hvojih oskrbovancev na juzui meji. Mari bi no bilo li.iiv, da m v ta nanieu oghiiijo nadi ivL poslauci V sej strani ziviuo nekeuiu prislo do krvavih Cinov. Ker se aa tako nadlegovanje ia krivi^ao poato- Dopisi. S TVIminskega 9. marc. (Izv. dop.) Nedavno so Ijubljauske MMovice" imcuovolo sedaujo dobo pa-pi mat 0 dobo, ker se tako iihicdo niiio/i sicvilouo-viu, da bo kmalo ve6 casmkov kakor citateljev. Tudi mi Sloveuci jih imamo u^e inalo prevec, kar u in sicer ne daje spricevala dukvue uboznosti, antpi'k je ie sad nase razcepljenosti, llaztrodunim v vac de^ei 10 nam razlicne razin jru ustvanlu razlicue potrobo in da se te tako javljajo, 'kakor vguja pubebniiu intciiMOin ciiuga ali druzega rnzdelka razkosaiio Slovcnije, me-nijo uekateri rodoljubi, da treba tudi posebnih gUii. Vsled tega pa se trze edinstvena vuz in slabo m du-^tivne iu mateijalno moci tako — da imamo slcuiijlc muogo novm, pa so take, kakor Site so — nifi dovrsenega. Ue jo to nepovoljno glede politicnih liutov — je uze skoro smosiio gledo strokovnih ^noviu — jaz nienim s olskill; kajti politicno nizmcre m za-rus kolikor toliko razlicne v posamcznih deklah, v katenh prebivamo Slovenci — a Solstvo nam je vsem isto in euako in tezuje in potrebe tikajoce se ljudskih Sol, naj sodimo po ljudskcm menenjt ali po izjuvah naSih zastopnikov v drzavnem ali v dezulnih zborih, imamo ta veCe tarn maujSe.a v predmetu vendar vsi euake. K cemu tedaj toliko Solskih giasil ? Man je mej nasimi Ijudsktmi ucitelji toliko odlicmh pisate-Ijev, da ue uajdejo vsi v enem skupnem solsketn li« stn zadosta prostora za svoje duSevue proizvodeV Ali je splou Stevilo slovenskih uciteljev tako ogroiono, da jih je uze preve6 za slozno delovanje — ali......pa kaj bi mlatil praam slamo, saj vem, da uic ne po-maga 1 Vsaka dezeliea iu morda s casom vsaka dezel-na tVakcija bo hotela imeti svoj Solski listic — iu fcledujie — razpade vse. Kajti na Slovenskem za Slo-veuce ni niogoce vzdrzevati se trem ali Se vec Sol-skim lisiom. Primerjajte Stevdo ljudskih uCiteljev ia takili Solskih pnjateljev, kateri bero Solske noviue — z Ijudsknu Stevilom in razdelite prvo Steviio ua tri dele, potem pa Se nekaj, lozite vse naSe ljudske ucitelje na hteratsko reSfieto, da presejete iz njega 8po so tail e pisatelje, —• kakov bode resultat, kaj meuile? Ne, da bi hotel zaliti naSe ucitelje, Bog me tega varaj! saj sem preverjen, da imamo Slovenci toliko dobnh uciteljev, da si jih Se drugi narodi pri nas iz-posojajo, — a dober ucitelj in dober Solsk strokoveu pisatelj ui vse eno in v tem oziru, menim, da ima nase uciteljstvo Se preslabe moci, nego bi jih lahko bi ez skode cepilo ua tri dele. Toda, kakor sem slisal, je pri nas ua GoriSkeua misel zastraa ustauovitve no-vega soiskega glasila navdihujeua od zgorej in tako se je vsaj uadejati, da se bo tudi od zgorej skibeio, da bo list duSevnoin materjalno dostojnoza-lozen. — Ker sem uie pri Solstvu, naj Vam povem, da se je pri nas jeia resuo vzbujati skrb naSe okrajne o-blaatuije 2a povzdigo ljudskih Sol na Toltniuskom. Vprasanje zastrau prepotrebnega Soiskega poslopja v Toliuinu je — post tot crimiua rerum — sreCno rescue. OdloCeua je v ta uaineu zuamenita svota 14.000 gld. in s tem deuarom zacne se te dui, ce se ui uze zacelo — zidati nova Sola na naj primerncjSem pro-storu nNa Guuiu blizo sedauje univerze, ua kate-rej se pameti ufie oui dijaki in divjaki, katere ni Se zlvljenja Sola zadosta spametila. Poslopje bo obsegaio vse potrebue prostore za Stirirazredno ljudsko Solo iu pa uadueiteijevo stanovanje. — A pri nas se dela vse no kompromisih iu vzajemuih koucesijab, tako price-stah in tako pri Solah. nDo ut des,tt pravijo naStpo-gtavarji in dele niozko tej strani toliko in uai toliko, da dobi vsaka udt.s Za Sole razdeiili so ietoa deuar mej svedii^a in vece kr&je, Cerkfto dQbi tjudi svoj* novo§olskoposlopije,zakateroje odloceaih 8000 gW.; — 8e se ne motim bo ta Sola trirazred; . Kobaridn je odmenilo okr. Solsko svetovalstvo 30U0 gld., da si dostojno popravi in vredisvoje obsirno solsko poslop* je. Solski obcTni Bovec in sv. Lucija pa dobite vsa-ka svoj SolsM vrt. Vidite, takose pospesujejo pri nas dusevni interest naSega okraja; — seveda se zajema iz mo§nje davkoplacevafcev; a kaj hocete, iz nifosa je Bog svet ustvaril; mi pa ne raoremo niees&r storiti brez denara in truda in torej moramo irtovati, ce ho-gemo z dubora casa aapredovati. Oni pa, ki so za to poklicani, naj bodo vestno skrbeli, da bodo koristi do-sezale strike, da bo kaj sadu, izdatnega sadu iz drazega seniena. Kakor Solske, razvijajo se v nasem okraji prav Svrsto tudi komunikacijske zadeve. Res je sicer, da je v tern oziru do zdaj najvec pridobilo srediSte — nase glavno mesto Tolrain; a mari se je tcmu cuditi, ali nhd tern spodtikati se? Saj so tudi okoli Duna-ja uajlepse ccsU — in kar je Dunaj driavi, to je Tolmiu naSeniu politiSkemu okraju. Zdaj je dozidan tudi most Cez Toltninsko in kmalo bode ograjen z o-kusnima zeleznima driajeina ob straneh. Krasen most, izgledna stavba, katera dela vso east cestnemu odbo-ru in pozitovalnosti (prostovoljni all ne, za to ne gre tukaj) konkurentov. Most stane, ce sem dobro podu-Cen, 17.000 gld. ali Se kaj ve& — V kratkem zacne cestui odbor piedelavati cesto mej sv. Lucijo in Usnikom. Nevarne strmine pri Mo-drejeah se ne vjemajo ve6 z lepo mrezo ravnih skla-dovnih cest raSega okraja; so tudi zares velika in silno nadleSua zapretfC javneum prometu. O svojem iasu so sicer natiieravali, to cesto preloziti na drugo strau in stvar je bila dozorela uze tako dated, — da je dezeini zbor zbrisal cesto Sez Modrejce iz vrste skladovnm cest in na njeno mesto uvrstit crto od Sv. Lucij*« pteko Soce do Platarja. Pa ena je ceste dela-ti na papkji in druga je zvrievati nacrte. To je po dolgib lazpravahsprevidel tudinaS cestni odbor, spo-zaavSi, da bi bila cesta preko Soce sicer ravnejsa in krajsa od one skozi Modrejce — a da bi trebalo za ujo toliko denara, kolikor ga okraj nikakor ne pre-morc v sedanjih razmerab, — da ja pa mogoee cesto na modrejski strani z veliko manjsim stroskom tako preuravnati, da bo popolnoma vstrezak svojemu name im. Zdaj gre samo §e za to, ali se ima odbrati crta skozi Modrejce, ali ona nad Modrejcami; prva v.gaja bolj neposrednje zadetim vaicanom, druga pa cestnemu odboru in vecini iuteresovanih ob&n. Dezel-ni odbor ima stvar razsoditi in skoro gotovo jo raz-sodi v zmislu veCine Meni se vsaj tako pozdeva kot nepristranskemu opazovalcu. Kaj svojemu poro5ilu §e dostavim, da gre Cer-kljanom na novi cesti proti Idriji deld se precej od rok — in da napredujejo tudi dela na skladovni cesti v Eotu, le na Bovskem se je bati, da ostane projekt skladovae ceste v goriSko Siberijo — Soeo-Tren-to — do sodnega dne v bozjib mislih. Iz dol. Brd 6. marc. (Izv. dop.) Dovolite mi | gosp. urednik, predalcek v naSej „Soci," da sprego- I voriin resno besedo v zadevi. katera je za na§e kraje velike vaznosti. — Po celej dezeli — in tudi v okra-jih najbolj oddaljeuih od mesta. vnela se je v zadnjih letih raej ljudstvom skrb za dobre skladovne in ob-cmske ceste. Kakor smo vedkrat uze brali v So6i, | zrtvujejo na§i Gorjani vsako leto mnogo za ta namen in kaj bi ne, saj so dobre ceste velika podpora kme-tijstvu in obrtnijam in tedaj vaien pogoj ljudskega blagostanja. V Brdih pa — Le izvzamemo to, kar sta nare-dila cestna odbora goriSki in korminski na skladov-nih cestah, — imamo vso pravico toziti, da zupan-stva v obCe zaoemarjajo svoje dolznosti glede obciuskih cest in da je tedaj zel6 slabo preskrbljeno za javno obfievanje in zlasti za kupSijo z naSimi glavnimi pri-delki: z vinom in sadjem. Posebno zanemarjena pa je cesta, katera drzi iz Mole v nase kraje, to je; preko Cerovega skozi Vi-polze in naprej. Ta cesta je znamenite vaznosti in za-sluzi, da bi delezne obdne bolje skrbele za njo. A ravno to, da spada pod veL obfiin, jej je v Skodo,— kajti vsaka obCiaa caka, da jo zaLne druga popravlja-ti — in tako se ne gane nobena; cesta pa je taka, da gorj6 yozniku, ki se mora po njej voziti. Kolikokrat se je uze pripetilo, da se je pod polnim sodom vma kolo zlomilo, ali pa da je tezak voz v blatu obtical, ter ni mogel po 7e5 ur ni naprej ni nazaj; kateri-krat se* je tudi uze voz z dragocenim blagom zvrnil in je vino iz poLenega soda poteklo; se ve^krat pa se je sadje, dasi previdno nalo&no, zmeckalo in po-kvarilo, da ni bilo vefi za nobeno knpcijo. Cesta po Prevalu in proti Vipolzem ste zakrivile gotovo vie vefi tisofi goldinarjev Skode. In vendar ne misli §e nikdo prav resno na to, da bi se po potrebi z ozi-rom na ^ivahno kupCijo se sadjem in vinom, katero posredujeti, popravile. To je, misel je uf e vzbujena in tudi proSnja je u2e podana na pristojno mesto in sicer proSnja, da bi se cesta od Moie skozi Vipol^e, Kozano in Biljano do sedanje skladovne ceste uvrsti-ia mej skladovne ia potem z vzajemno pomocjo kor-minskega in goriSkega okraja preuravnala in vzdrze-yala v nenrecenJiV)? korist cejm Brdam. Ta cesta bi vtegnila pomenljiva biti tudi za dr-zavo. Oe bi prislo n. pr. mej naso in italijansko dr-zavo do kake resne navskrizi-osti — mari bi ne bila to najkrajsa in najvarnejSa pot, po kateri bi se labko posiljali nasi vojaki na ital. mejo? In meja ob Idiiji bo morala biti v takeiu slucaji vsakakor dobro zalo-zena. Vem, da namera na5ib posestuikov kateri so pto§njo vlozili, ni brez nasprotnikov; a, moj Bog! kdaj so se kje delali kako cesto, katera bi bila vsera vstrezala*? Nikoli in nikjer! Zato treba povsod gle-dati na to, da se vstreze ve^ini itt da se pospe§i ob-Lna korist, in od naSega dezeluega zbora smemo pa6 priCakovati, da se postavi na staliSce nepristranskega pravitnega sodnika in da ne glede na posamezne na-sprotnike, ampak opiraje se na dejanske razmere in potreb**, sprejme za skladovno — nasvetovano cesto. Huda zima nam je ^icer v soMnih legah pokon-5ala mnogo trt, a kar jib je ostalo, kazejo lep zdrav les. Tudi sadno drevje je pognalo obilo cvetnega poh-ja. B>g nas obvarnj eleninitarnih opzgoil in nam daj svoj blagoslov, kuterega nujuo potrob'jjemo! Se ena slaba letina kakor pretekia, — pa ne bo nobine re-Sitve vec za naSega kmeta. Da bi Vam mogel razlo-ziti reve in stiske tukajSojega prebivalstv.i, gotov sem, ganil bi veliko vccino Litateljev Va§ega cenjenega li-sta do solz; moje pero je nezmozno in na vse zad-nje, kaj bi pomagaloV Slisim, da je pri§lo v nalo ^u-panijo po enej in drwgi poti precej denara v podporo vbogim — a sliSim tudi, in zalost mi prosinja src^ da se nahajajo tudi pri nas brezsrcni, sebidni mo^je, kateri zloiabijo javno milodarnost in denar prihaja-jod iz dobrodelnih ustanov — za samopridne namene. Naj glcdajo ti mo2je, kaj delajol — IZ Ljubljane dne 8. suSca. (Izv. dop.) VCeraj-§nji dan, iH'delja, bil je neobi&io lep, krasen dan: solnce nam je razgrevalo zamerzle ude, vabilo mlado in staro veil med svet iz tesnib prostorov u^ivat zo-pet po proslih tolicih merzlih mesecih sv62 zrak v ljubljauskej okolici; mnogokateri znariec na§el je na prostem sedec>ga znanca za mizo—pri izvrstnem cvifi-ku , prisedel in mu po svojej zmoznosti in potrebi (morcbiti kesnejo Crez potrebo) pomagall V oMe bil je krasen dan!—A kaj stoprav veLer? Solnca seveda ni bilo vec videti, Se mescc in zvezde skrivali so nam svoje prijazno lice—-in vendar vsej zavisti nebe-Skih bitij navzlic bil je lep veeer, naroden veeer I V svojem gledalifci, na svojih tleh smo se svo-jim u§esom poslusali rajske glasove, gledalt se svoji-mi ocmi svoje Ijudi igrati, skakati, zvijati se na vse mogofie nacme na diogu—bili smo mej svojimi! Mne se mi, da smo bili vsi navzocni enacih mislij stopivsi v gledali§ie: veselili smo se, da senam je piiloSnost zopet ponudila cuti slovenski glas v sedanjem popolnoma nem§kem gledalisfii; mne se mi, da so nam iste misli rojile v glavi kakor na§im okoli«5anom terza§kim pred nekaterimi tedni v BFenicett. „ Ljubljanska narodna dru§tva: HCitalnica", Bdra* matiCno dru§tvotf in BSokoIB priredila so v nedeljo 7. susca v gledali§ciskupnona korist stradajocim Istranom in Notranjcem veliko akadcmi-jo po sledecem sporedu: 1. Slavnostno ouverturo, sviral je gle-dali§ki orkester. Vie perva toCka nas je iznenadila: g. kapelnik Majer navduSil je z lepim sviranjem, se slovanskimi glasovi gnjetefie se obfiiustvo; parterre ga-lerija in lo^e, vse je ploskalo, da se je dvorana tresis. 2. Havlasa: „Crnoj goritt, zbor, pel je mozki zbor citalnifini. Kedo izmej citateljev ^Socinih1* pri-Cakuje in terja od porocevalea, naj bi popisai natan- I ko petje in uspeh njegov? Dragi fttateljl osm6Ijam [ se (sem tako prost) naravnost povedati ti, da tega I mi nikakor ni mogbSe; kedo bode mojstre sodil? I 3. Telovadna produkcija „SokolaB na | mizi. Se ti li ne smeja serc6 v persih, ko gledai I veselo, brezskrbno, lebkono2no mladmo razveseljevajo5o j se po svoje? Vse drugi obfiutki navdajali bi te, j polnili ti oiercje gledajofierau dile, krepke, vitke, lepo I vzra^ene mledenifie enako oblecene korakati v lepem I redu po pozorisci in potem skakati frez visoko in j siroko mizo navla§6 v ta namen pripravljeno, nevamo I in „vratolouinoa delati »salti mortali?* Gosp. Ka-I li§nik, MulaCek, Krieger in Ginter zasluze, I da se tu javno pobva!6 za svojo izverstno telovadbo. J 4. Nedved: „Popotniktt, zbor s tenor-samo- t spevom, pel je moSki zbor eitalnidni, a samospev g. I Med6n. [ V samotnem divje-romantiCnem kraji v daljnej I tujini stopa in plazi popotnik po nepoznanih stezah I in stermih klancih, dokler ne dostigne najvi§ega ver- I ha; ves ^alosten in turobca zamisli se v svoj daljni I rojstni kraj, domaCo hiSo, poupra§uje nevidima bitja: I Boh, de^ela kje le2i§, ki jezik moj mi govoris? Kje? kje?"—Kedor je u2e v svojem 2ivljenji potoval mej tujimi ljudmi po neznanej dezeli brez prijateija, brez znanca, obLutil je tedaj isto, kar smo mi obfiutili si- j no5i, ko je g. Med6a zdonecim, milim, med6aim glasom opisoval iste serine obCutke na domacih tteb: Me den po|e z obcutkoml Gromovito priznanje do- ! kazalo mu je novic, kako priljubljen je—obfie znani pevec; v^odzdrav m zahvalo zapel je Se enkrat .Po< potnika." —Zal, da ste bile samo dve pesni v pro- * gramu! 5. Telovadna produkcija „Sokola* na drogu. Tu so „Sokolciu pokazali, kaj znafol Vse tako tofino se je verSilo! Kaj bi pa tudi ne ? Zatorej so nekateri bili tudi v Zagrebu odlikovani s6 svetinja-mi za svoje zasluge pred letom dni. „Sokol" si je s to predstavo pridobil 6 a s t n o ime v Ljubljani! 6. Igralka, veseloigra v enem deja'nji, prosto po Fournieru poslovenil V. Er^en. — Ako bi si bil nalozil zadado, pisati o3L-o sodbo o vse? predstavi, glasila bi te ne bi'.i nikakor diu.rfie o pcrvih petih ToSkab, kal-ot' sem jo r ;cci* I; a piifip'sti bi sespod- taknol r« d >,ro, kii a ni .^a nase po^oriSiJe, kajti tuja je, in prete^k •, pretez"ka za na§e dile-tantel Frrn^iise Bum . iil je i vs s'na gledali§ka i-gralka; n'ena igra, r'eno obriPi;nJe na pozoriSci vz-bude ljube e.i v l ici n cv ;a p.av.iika, dramatifinega p^snikr, A'freda Dupuis! Tu itrafe ves nacert. Osme-fjam se np/aSati v:s, so-li nam na razpolago taki i-g.g'ci in * ke '^rolke, kateri bi predstivljali izverst-nga igralri, sve' >vno ,r .no i^talko ? Mne se mi, da bi bilo pre'.ec kr* enacoga ^erjati od ws, iskati pi I tias. Z.ito •' — petit I petit T oiscau lait son ntd. (Po domre»' bi reksi: po6rsi ce pride daled, le pa-metno tiebi zaceti!) Hvalo, oMo hvalo ^eli so vsi . sadelujoci: gospfc Vale r. ta, Brusova, J e 1 o C n i k, Ko-glova, kako,- tudi goFpola P. Kajzel in A. JeloL« nik.—KoliRo je eis'^a piebitka od sinofine dobro* delne predswtve, ni nv mo^oce denes porocati; da bi le bila fo'Atua podpora ubogira siromakora I S. B. Iz Dl'naja, 9. roarcija. (Izv. dop.) CesarjeviS Rudolf se je zaroi'il z belgijsko kraljiLino Stefanijo. Ta novica gre. od ust do ust, zanima gospodo in pro-staka. Nebesa naj blagoslove nadepolna zaioCenca! Nobeoa sila vckomaj ne terpi. Mraz, ki nam je stii i inesece pretresal mozg in kosti, se je poslovil in spomladansko solnce ogrova premcrlo naravo. Led na Donavi je milostno od^ul in ni napravil nove skode. Prerokuje se, da po hndi zimi pride dobro leto in obilna zctev. Potreba bi je bilo, ker revscina je sk.ajna. Ko sem brnl dopls iz Konala v VaSem zadnjeiu listu, sem zdihoval: „liavno tako je pvi nas!" Ne-marnp^ mora inieti pri sodniji opmviti, drugae'e ni zadovoljen. Posebno tak je piav ostuden, ki mu ni za drugo — samo za „rezdn 1" Merzlo in tebtno mi-§lienje se menda izgublja pri na§em .Ijtidstvu. Bili so ljudje, ki so Franeoza dobro pomnili, katere je „se m6r pod orebom porocal," pa na stare dni so sit bva-lili: nNikoli nisem to^il in to^en nisem bil nikolt. Pravda stane denar!" Pravili so tudi, kako je ta in uni premozenje flzapravdal in zapravil." Dunajska borza ima mali pust, ker se kupCija z denarnimi papirjt obrafia na boljse. Izraelci se pre-tvarjajo, kakor ogreti vrabci, ko jih solnce izvabi iz pod line na plan. Upanje je, da se ozivijo tudi javna dela. Zidala se bo arelberLka zelezoica v Tirolih, serb-ske 2eleznice inl §e drugod v nagem vesarstvu. Lju-dem, ki so prisilieni iskati na tujem zasluzka, pride-jo bolj§i 5asi. Kaj, ko bi za godo dubovniki, ucitelji in sploh boljarji zaCeli snovaii vaicevalne dru2be. Mladost je norost, tudi kak strrsi potrosi deuar ne-potrebno, kadar ga ima v rokah. Denar naj bi se po-siljal v hranilnice in kupovali naj bi se papirji pupi-latne sigtunosti. Ve&na greba, ogromna veCiua zloti-nov izvira iz revicine in potrebe. Ljudje pojde'o s trebuhom za krubom. Dalefi ni nikamor vec. Uni dan sem srefial nogoviCarja tukaj, ki je „ponujal svojo kramo.Kv Ko sem ga po slovensko nagovoril, je rekel, dajc Senf-vi§kogorec, Jakob Pirih, da jeSIovenec, pameten ia p^Men moi. Verujem mu rad. ko bi ne bio tako. ne bi znal ko'ikurirati z ^idovski-mi kramaiji na Dr.aaji. Politijni pregled. x Z DUNAJ/.. — Avstrijski cesarjevic [Kudo I f se je pretekio nedeljo v gradu Laecken pri Bniseju zarodii 3 "rincesbjo Stefanijo. drugorojero h6erjo Leopolda II. kialja belgij-skega in kraljice Ma je Henrikete Ane, Mere avstrijskega nadvojvotle Josipa, palatina oger-skega. Priucesinja Stei^mja se je rodila dne 21. maja 1864, torej nema se prav 16 let. Pri za-roki je bila navzocna vsa kraljeva rodbina in grof Chotek. Zvecer je bil na cast zarocencema velik obed pri Flanderskem grofu. Vseavstrij-sko casopisje pozdravlja z veliko radostjo veseli ta dogodek in javni zastopi cele Avstrije tek-mujejo med seboj, kako bi tudi pri tej priliki drug pred drugim dostojnise izraziii svoje so-cutje vladajoci bisi. Kakor se zanesljivo poro^a, odstopi skupui mm finanSni minister baron Hofmann in naslednik mu bode predsednik ogerske zbornice Szlavy. V poslanski zborniei so pretekli petek o-bravnavali postavo ob odpravljenji prisilnega legalizovanja. V razpravi sta bila dva na-Srta, vladni predlog in pa odsekov nadrt; prvi' odpravlja le deloma, drugi pa popolnem prisilno legalizovanje. Zoper odsekov predlog je govoril prav osorno tudi minister Stremayr, rekod, da ga vlada ne predlozi v dosego najviSega po-trjenja, tudi 6e obvelja v zborniei, Na to se oglasi Ceh VaSaty in raz6ese ministra po za-slugi. Rekel mu je, da on, kakor prej pri Sol-stvu, tako dela tudi zdaj le nemSko politiko ter presaja nemSke postave, kakor je prisilno lega-lizovanje, na nasa tla, za avstrijske koristi pa da se ne briga. Poro6evalec Fuchs pa ga je zavrnil: „Lemu smo, gospoda, tukaj, 6e ima v Avstriji zakon postati samo ono, kar v 1 a d a I Mi. Ako ho6e vlada na vsak na6in imeti par- I lament za to, da mislijo davkoplafievalci, da se postave sklepajo po ustavnera potu, tedaj naj si pa uajme takih zastopnikov, ki bodo za en par krajcarjev tu posedali. Cela zbornica je bila razburjena. SlednjiS je pa obveljal predlog, da ima doti6ni odsek postavo Se enkrat prereSetati in potem zopet porocati v petih dneh. V seji due 8. t. m. je finanSni minister izrodil predlog, naj se pooblasti ministerstvo, da sme davke za mesee aprii in maj, to je dokler bo potrjen driavni prorafiun za tek. leto, pobi-rati po dosedanji razmeri. Ob encm je minister izrodil predlog, da sme vlada pri6eti kreditno operaeijo v znesku 20 milijonov zlate rente (ali po doinaee: narediti 20 milijonov gold, dolga), da se s tern pokrije letoSnji primanjkljej. Dalje zahteva vlada Se 004.000 gld. za colno upravo In finanfrio strata. V Solskcm odseku poslanskc zbornice so bile te dni prav zivabne razprave o tern, ali se ima olajsati dolznost Solskega obiskovanja ali ne. Minister Conrad je nekda rekel, da brze odsto-pi, kakor v to privoli, da sc v ljudskili solah skrajSa osemletni poduk. V PRAGI so preteklo nedeljo pokopali dr. Karola Skladkovsky-ja iskrenega boritelja za pravice ceskega naroda. Rajnki je bil poste-nega in nesebi6nega znaSaja in dasi vodja Mla-do6ekov, uzival je veudar obfino spostovanje. Narodno mueeniStvo, katero je prestal v mladih letih, imelo je za nasledek dolgotrajno bolezen, katera mu je v zadnjib dveh letih zabranila, deleziti se javnega delovanja. Pogreb je bil sijajeu ; vsa narodna drustva se zastavami, mestni zastop, zupan, dezelni odbor, mnogo poslancev, ogromua mnoziea iz mesta in dezele skazali so mu poslednjo cast. V ulicah, skozi katere se je pomikal sprevod, je bil prizgan plin. Mej RUSIJO in Francijo so strune zeld napete. V Parizu so zaprli nacega juda z ime-nom Hartmann, kateri je bil po dokazib, ki jib je ruska vlada poslala francoskej, voditelj na-pada na ruskega cara pri Moskvi. Ruska vlada je terjala, naj se jej Hartman izro6i; franco-sko ministerstvo pa je po dolgem obotavljanji sklenilo, prognati ga iz drzave, kar se je tudi zgodilo. Zdaj [je zlocinec v varnem zavetji na Angleskem. — Zaradi tega je ruska vlada zeld nevoljna in nekateri sodijo celd — da bi vteg-nil imeti ta dogodek zeld nevsecne nasledke.— Dapojde ruski poslanik v Parizu-Orlov ravno zdaj na odpust v Peter burg — mari ni uze to sumnjivo? V ITALIJI raste sovrastvo zoper Avstrijo; na juino-tirolski meji se nabirajo laske 6ete ; pa tudi na nase strani se nekda skrbi, da se dobro zavaruje drzavna meja. Te dni je zopet odsei solnograski lovski bataljon v kortinsko do-lino v juznem Tirolu,— v|imenu naSe dezele najiskreneje Cestitanje Njegovemu Veli6anstvu o priliki zaroke cesarjevica Rudolfa s prin-cesinjo Stefanijo. — V enaki nanien ste se danes po-dali deputaciji meetnega zastopa in tukajSuje trgovin-ske zbornice h gosp. cesarskemu namestniku. — V saboto zve6er bo v Gorici bakljada zgodbo v isti nanien. — Domafie stvari. 6estitanje. Dezelni odbor goriSki je skletiil danes v posebui seji, podati se v deputaciji k Nj, E. ces. namestniku v Trst, da ga naprosi, naj pekloni Oesarski dar. Nj. Mcanstvi presv. cesar in cesaiica sta podarila goriSkemu vetevanskemu druStvu 200 gld. podpore, da si oinisli druStveno zastavo in ustanovi podporni zalog. Nj, Velifianstvo je ob enem prevzelo protektorat nad druStvoni. Odbor gorigke ditalnice naznanja, da je be-sedo, napovedano za v sabolo 13. tek. roeseca, odlo-2il do po velikij no$. Tedaj v celem postu niii ene same besede! Zalostno je zares, da je narodno diverge in $ibanjo imj Slovenci v Gorici popolnoma omer-tvelo : Citalnica se je v preteklem predpiiBtu preplc* sala—zdaj pofiiva, „Slavee" si je grlo slcrhal prizad-njem koncertu na Krasu—in pofiiva; Slavfiev general se je ulegel na lavonke preteklih let— in podiva, „Sloga" je §e vedno vtrujena po zadnjib volitveniU bojih—in po6iva. Vse pofiva, vse spi nevarno spa-nje mlaonosti. Zato klifiemo prav resno tistim, kateri bi morall v prvi vrsti skrbeti, da seskoro zopet obti-di narodno zivoiijo v Gorici: Cavoant cousulee, no respublica quid detriment! capiat!—- Sezanska citalnica vabi k narodni vesclici dne 14. matcija v dvorani g. vit, Skaramanga za ubo-ge na Primorskem. Program: 1. Godba. 2. Govor, 3, Igra: „Dva stara vojaka". 4. Tombola. Med tockami petje in godba. Ztitfetek ob pol 8 uri zvefier. Vstopni-na 50 kr. za osobo. Kdor veL da, temu hvalal—Se-2anska'Citalnica je do zdaj mej vsemi svojimiKo-stiicami tin Goriskem edina, katera se je spomnila svojih stradajoCih rojakov.— Odlikovanje. G. Alojssij Abram, posestnikv Tupdeah na Krasu, je odlikovan b6 zlatim zasluznim Imhmi zaradi vstiajno-vostnega delovanja kot ud o- j krajno koinisije za uravnavo zmnlji§6nega davka. DruStvo tr^a^kih fakinov je poslalo gosp. ces. luuncHtniku, harouu Pretis-u, po posubni deputaciji iliplomo kot eaHtnomu 61 aim. Taki veliki gospodju so paC sreⅈ od vsch strani jih obsipajo Castni naslovi—tudi odkoderjih najmanj pricakujejoi „Italia irredejita" ima na Primorskem mnogo pomagaCev. Trst pa je pravo gujezdo tem rogovilezem. V uredo veCer so policijski agenti zaBaCili dva poba-lina, tiskarska uCenca, ravno ko s|a prilepljala blizo resLivracije „Monte veide" nek firno obrobljen pro-glas z nadpisom „In memoria a G. Mazzini*. Mogo«5e in celd verjetno je, da imajo irredentarji v Trstu tudi svojo skrivuo tiskarno. Lepe razmerel Podporni odbor gorigki razkaztije sledeCe milodare (IV. iazk?z): Gg. vitezMarka Morpurgo pi. Nilma in brat Jakob v Trstu gl. 100; vikarjat v Ota-le^i nad Cerknem gl. 6; vikarjat Stijak gl. 5; Nj. E. g. Alojzii Ferfolia predsednik c. k. nadsodnije v In-sbiuku gl. ljte g. France Munich gld. 10; oskrbni§t-vo Cattevinjevega posestva po narot-ilu plcmeriite gospe Baguer-Catterini v Rirau gl. 50; g. dr. Josip Defacis c. k. apelacijski svetovalec v Trstu gl. 10; g. A. A. gl. 5; zupanstvo v Devinu nabranih gl. 53:20; 66. gg. uradno osebje knexo-nadikofijskega ordinarjata gl. 17; g. Miha Zei, posestnik gl. 2; g. Jakob Mauer gl. l; u6iteljsko osebje c. k. zenskega u6itelji§6a v Gorici gl. 21; g. Josip Masotti gl. 10; Ant. dr. Vi-dacovich, advokat v Trstu gl. 10; Leop. vitez pi. Lin-demann gen. maj. v pokoji gl. 10; gg. uradniki c. k. pogtnega urada v Gorici gl. 23; g. Andrej Winkler dvorni svetovalec ltd. na Dunaji gl. 10; g. Josip Mi-losovi6 gl. 5; gg. uradniki c. k. davkarskega urada v Gorici gl. 6; gosp. Anton Klodi6 vitez r. z>lez. krone III. razr., c. k. dez\ solski nadzornik v Trstu gl. 10; gg. u6itelji c. k, de§ke Sole v Gorici gl. 10; g. baron Ferd. Peteani-Steinberg gl. 20; 6. g. Antoa Jug vikarij v Vertojbi gl. 8:10, 2upanstvo v Avberu gl. 2, zupanstvo v Fari gl. 10, g. Gaspar dr. Poren-ta, zupan v Fari gl. 10; 6. g. Josip Jeran znpnik dekan v Cerknem gl. 7:50, g. France Mayer nadka-pitan, in nadzornik c. k. parobrodarstva na Donavi po vis. c. k. namestnistvu gl. 20, skapaj gl. 461.80. Oe se priStejejo uze razkazani doneski, jenabranegasku-paj gl. 8412 kr. 55 ve6 20 frankov v zlatu. Za koritaaiSke pogorelce so darovali gospod Andrej Leban kutat v Sc6i 15 gold. Gosp. dr. Josip Jakopi6 v Gorici 10 gold. N.N. v Mariboru povred-niStvu nSlovenca" 2 gold. Slovansko pevSko druStvo na Dunaji priredi pondeljek 15* suSca v dvorani „zum grtinen ThorK (Wien Lerchenfelderstrasse N. 14) zabavo na korist stradajoCim v Istriji. Spored zabave je nasle-den: A. Foerster: Slava Slovencem slovenski zbor Dr. B. Ipavec: Moja ro^ica slovenski zbor; Dav. Jenko: Dunte vetri (srbski zbor); J. pi. Zaic: Davo-rija (hrvatski zbor); Ant. Hajdrih: Jadrausko morje (slovenski zbor). Pevovodja g. A. A. Buchta. Po zbe-rib koncertira godba pespolka barou Kunn-ovega Stey. 17 pod osobnim vodstvom kapelnika godbe g. J. F. Borovanskega. Spored: SttraussrOvapuvertnraoMHtmi-zalemu; veliki potpourri slovanskili pesnij od Komza-ka; Fahrbachov: Dijaski pozdrav; Straussove: Scver-nega morja podobe; Stern-ov spojnin na Ljubljrino; Wagner-jevo: razkritje ljuoavi; 6eska „Besedaft; Fabr-bachova „Herz Dame"; Straussov, Bocaccio; Straus-sovi: Ruudgesange; Straussov: operni bal pod krin-kami: baronesse de Potien: sr6ni listi6; Straussov: Le naprej. Vstbpnice dpbivajose pri dr. Jan Lenocli-u, I. Bjaunerstrasse 4. Ccua. yetopnic, zaosebo1 gold; za druliiio 2 gld.; dijaSke vstopnice po 50 nov6. Konkurz banke Slovenije je na prito^bo likvidacijskega odbora c, k. najviSa sodnija na Dunaji p r e k 1 i c a 1 a in sicer zato, ker se bankeni doliovi lahko pobotajo z upla6ili, ki jih ima banka BS10" vonija" Se dobiti od delniCarjev. .Veliki teden" (spisal An dr. MaruSi6) se dobiva se zmeraj pri zalo^niku g. Edvardu Seitzu v Gorici (Via Seminario) in se razpoSilja tu.li na pov-zetje kamor koli. Knjiga vep nevezana 1 gl. 50 kr, Razne vesti. Predor skozi st, Gothard. Prve did t. m. so dovrdili velikannko delo, predor (tuiiel) skozi St. Gothard v ovajei, 8 tern predorom je po najkrajSi poti Zvezaua Italijapreko Svajce z Nemtijo. Na ivaj-carski strani je uhod v ta tunel pri GdHcbenuiMt m tahod v Airolu na Laikem, kjer je uhod iz ]biilegft skozi tunel v Svajco, Prekopovanje m je pr!6elo 'Pta 1871., in je bilo prve dni t. in., tedaj za eno loto poprej, kakor se je V .)rva mislilo, koii6uu>, Za ta predor, ki je dolg 1..J20 rnetrov, se je upot'eb-Ijavalo sda veliko innSiii in Ijmli. Ta cela dolga pot se prepclje sedaj v 2 umu, Da je bilo dokoix iuio delo z velikimi svcCunostnii obliajauo, razitmo se u\m po Hfbi, Avstriji ta nova pot ni na dobi6ok, Iwijti velik del kupfiije med jugom in sevorom je Sol do sedaj 6ez Brenner na Tirokkem; zdaj pa jo inogoSe, da si bo kup6ija injo pot skozi st. Gothard izhiala. Svajcarji se novo kup6i,|^ke poti vesele', kor mifsiijo, da jim bo od te kup6ijske ceste zmeroni nekaj do-hi6ka odpadlo. Ta nova zelcznica pa utegnc cudi Svajci nevarna biti, ker ob kaki vojslri lahko P.usl tudi vojake skozi st. Gothard v Italijo vozijo in Svaj-ca na svojih lastnih tleh ne bo smula ni6 govoriti.— Zauimivo je, ozreti se na pot, ki je dosedaj peljala 6 e z g o r o st. Gothard. Ta gom zavzema prostor 5 Stiijaskih tnilj in ima maogo visocili vrhuncev, ka-terih cdeii je visok nad 13.000 6evljev. Cez to goro je peljala dosedaj testa iz Svicarskega kautona Uri v Tessin na LaSko. V poznejem 6asu so to cesto zeld popravili tako, da je bila na nekaterih krajih 18 '-ev-Ijev Siroka. Na visoCini 6650 6cvljev je bila go-sti'uica, blizo nje pa slavnoznaui hospic kapucinov, katerega pa od leta 1799. ni ve6. Samostanci so imcli v tern hospicu pse posebnega plemena, ki so pod itneuom bernhardinskih psov sloven* kot za posebno izurjene re§ite!je ljudi, ki so v velikem sne-gu na tej gori obti6ali in na pomo6 klicaje niso mo-gli naprej, dokler jim ti mo6ni psi niso prisli na pomo6. Nov* gtatistika Sol.—Nem6ija ima 42 milijonov stanovnikov, 60.000 §ol, 6 milijonov dijakov, tedaj na eno Selo pride 100 dijakov, od Solskih stroSkov pa na vsako glavo stanovnikov 1 gl. 48kr.—Angl e^ka ima 34 milijonov stauovuikov, 58.000 Sol, 3 milijone dijakov, tedaj na eno Solo pride 52 dijakov, od Solskih stroSkov pa na vsako glavo 93 kr. — Av«tro-Ogerska ima 37 milijouov stauovuikov, 30.000 Sol, 3 miiijone dijakov,'na eno Solo pride 104 dijakov, od solskih stroSkov na vsako glavo 84 kr.—Fracoska ima 37 milijonov stauovuikov, 71.000 Sol, 4 miiijone dijakov, na eno solo pride ti6 dijakov, od Solskih stro-Skov na vsako glavo 74 kr.—Spanija ima 17 milijonov stanovnikov, 20.000 Sol, 1 milijon dijakov, na euo Solo pride 56 dijakov, oi Solskih stroSkov na vsako glavo 70 kr.—Italija ima 28 milijonov stanovnikov, 47.000 Sol, 2 mslijona dijakov, na eno Solo pride 40 dijakov, od Solskih stroSkov pride na vsako glavo 42 kr.-r-Rusija ima 74 milijonov stanovnikov, 32.000 Sol, 1 milijon dijakov, na eno Solo pride 36 dijakov, od Solskih stroSkov pride na vsako glavo stanovnikov 14 kr. Ponemcevanje v semeni§5i. »Ostena poro-6a iz Prage:' V nadskofijskem semeniS6i v Pragi je uze od nekdaj navada ta, da se pred kosilom glaano bere ftvljenje svetnikov v 6eskem jeziku. Dae 24, sve6ana t. 1. pa je bilo neuadoraa ukazano, da se mo-rajo legende 6itati v nemSk em jeziku. Ker jeukaz priSei kar z-jasnega neba in siga nihfieni vedelraz-loziti, so bogoslovc: za ta pot vdali se. Toda i/.ve-dek so, da bodo-odslej morali zraerom le neniSki brati in da bo 6eski jezik popolno izklju6en iz zhvo-da; zato so sklenili, ne podati se izrednemu uk.izu. Drugi dan bi bil imel edeu izmed njih bratt, pa ni hotel in vsi drugi so se krepko potegnili za-nj, te^ se liaveaali vsi s podpisi, da v boji za svojo nargfr Bost ne odnehajo. Med tern so veckrat prosili, naj j bi se ta ukaz, ki iijihovo narodnost hudo zali, prekli- j calT a proSnje bile so zastonj. Zdaj so videli bogo-slovci, da bi bilo vse daljno pogajanje brez vspeha, in so vodstvu poslali tako le pismo: »?odpisaai bo-goslovci eeske naroduosti, od sebe odbijajofc vsako natokevanje puutarstva, Izrekamo, ,da iz dobro pre-raisljemh razlogov pri kosihi ne moremo citati legend v nera§kem jezikuf toraj vsi skup spoStijivo prosimo, naj se ta ukaz preklice.* Pismo to je podpisalo 13 bogoslovcev Letrtega, 9 tretjega, 17 drazega in 42 prvega. leta, iu podali soga vodj;, ta pa gospodu uad-Skofu-kardinalu. Opoldne zopet ni hotel nobeden brati. ZveciT je piiSel nadSkof sam v semeuiSce mir dolat, pa se mu tudi ni posrecilo. Ko je odSel, so se ccski bogo.vovci zbrali in enoglasuo sklenili izstopiti iz se-menfcui. V soboto 28, due svecaua, ko so bili uze vsi piipravljeni za odhod, so vendar Se sklenili pida-ti se k nadSkufu, da bi njtrau samemu razlo2ili pri-toibo. To se zgodi, vseh 81 bogoslovcev se poda na .Hnutfin", Deputacija stirih bogoslovcev razlozi pri-tozbo skofa, ki pripozua, da ukaz vodjc aemeoiStaoga je ra^aljiv sfweuiscuikora ceske uarodnosti; zatorej je uk sal, da se ima oJskj zivljenje svetnikov brati po vi-ti v latinskem, ceskem in ueniskem jeziku. Da bi svojo spravljivost dokazali, so bili ceski bogoslovci tudi & to koncesijo zadovoljni ter sli nazaj v seme-niSce /. zavestjo, da so ravnali tako, kakor jira je ve-lcvalo domaciu&o sree. — To cisto notranjo dogodbo napihijejo nemuuiski casniki v veliko politisko vpra: ianje! ___________ Trimo porocilo. V Gorici 12. marcija Kolonijali. Kava moka gl, 152—154, Ceylon g». 154—164, druga gl. 122—127; Portoriko gl. 142-115; Malabar gl. 126—130; St. Domingo gl. 118—120; Bijoimgl. 114—118; srednji gl. 102—110; sladkor tin gl. 51—52; Melis gl. 47—48; tolfien gl. 45—4ti. Sadje. Roziiigl. 12-13; mandeljigl. 126—129; grozd;e suho (uva passa) gld. 38—40; sultanina gld. 44—48. Mast, sir in olje. Maslo gl. 80—86; amc-rikan^ka mast gl. 62—64; doraaea slauiua gl. 68—70. auwrikanska gld. 56 — 58; pijacentinski sir star 140—16*6; pekorin gl. 106—108; bovski letosoji gl. 60—62; olivno najfioeje olje gl. 84—85; sreduje gl. 66—68; Cort'a gl. 60-62; Baguza gl. 50—51; istri-jansko gl. 52; Pctrolej v sodfiih gl. 15.25—15.50, v zabojih gl. 18—18.50. Vse navedene cene pr. 100 kil. Zito, moka in riz. PSemcahekt. (100litrov) gl. 10.—11.—; sirkgl. 7.------7.30; rei gl. 6.60—6.80; jecmeu eel gl. 6, pehan gl. 10.50—11.—; oves gl. 3.60—4.— ; fizolgl. 9—ll;ajda gl. 5.60. Kdor hoce preraeuuit na staro mero, naj racuni 31 litrov star pol. pri ovsu 5 litrov vefi, Riz je od 20 gl. do 26 najfineji. Moka I gl. 23.—; II gl. 21.—: IU gl. 20.—; IV. gl. 19.—; V gl. 16.50; VI gl. 14.20; otrobi debeli gl. 610; drobni gl. 5.30, pr. 100 kil. Spirit in vino. DomacezganjeHek. gl. 66—68; §pirit rafiniran gL 41—42; vino furiansko crno gl. 29—31; belo gl. 25—27; uvazena razna vina kakor kraujsko (doleujsko), Stajersko, ogersko, lasko in celo tirolsko po razhcuih cenah in po kakovosti. Seno m slama je bilo prodano od 1 gl. do gl. 1.25 za 56 kil., krompir letoSnji po gl. 5.— do 6.,— pr. 100 kil. jSyilodno seme od c. k. svilorejskega poskusevaIi§ca preiskovano in popolnoma zdiavo in eisto^spoznano, do-mace psenicne sorte, odgojeno na 4Dolenjskem, se more dobiti pri meni: Fr. PovSe vodja kme-tijske slov. sole v Gorici. f"^ 5» Velik&nsko zalogo blaga, ki^amo jo prevzeli od oskrb-niSfcya konkurzite inase t'ahrane „zdruzene tovarne bri-tanija-srebra" ra^prodajanio za 15 ocbtotkov pod cenit-vyo, samo za to, da zainoremo zadostiti placilnim zavezno-stim. 2a samo 1 gl. 25 kr. se dobi jako lepa namizna o-prava iz britauija-srebra, katera je stala poprej 35 gl. — in sicer: 6 namizuih noJev z izvrst. jekleno ostrino—6 prar. engl. vilic ix brit.jsrebra — 6 masivnib. zlie iz brit. srebra__ S najfinejih zlicic za kavo iz brit. srebra — 1 tezak zajemalnik za juho iz brit. srebra — 1 masiven zajemalnik za mleko iz brit. srebra — 6 najfineje ciziliranib pestreznib. tablic —»6 lzbornih. noznib podstavkov iz kristala — 3 lepe masivne ka-pice za jajca — 6 krasne sladkorne tase — 1 okusen zaboicek za poprr alt sladkor — 1 prar fino sitice za fiaj — 2 ficna salonska svecnika (ii komadov). Xarofibe proti povzetji ali predphcilu naj se po&iljajo pod naslorom: \Tereinigte Bntanniasilber-Pabrika-Depot Wien, 11. Untere Donaustraase 43. jpISoliena, sleparya!' Pri ccs. kr. zastavljavnici na Ounaji 2EPKE URE po nezaslisano ni/kth izjeranilt cenah namrec 70 odstotkcv pod fcupno ceno Hntiic raloge iopnii cr, fei so hud z* pratEaj seokaj p«-slanc iz nnyznasaenitt-jSih »v-icarif.ta tf.T^roa. su bi-te p«.E>)ssi:,i.t!f t. r SJ fc(. ae» f"" >ftt °Zato smov poloiaji, da lahko proilamo prove iUU\ j»pebe;n^ in liikelnove ure, iiiubolj^e svicarskt- izdelke, \»e proti 5letni garaaeiji, da lc nui denar na/aj dobimo, ••> percenti>\ pod navadno tovarnisko .-. rt«, tako da so ure nkoro SI*- zastonj. *mk vse urt» So enkrat. >.i i uieno osebje preglt'da Oarancija je tako zanesljiva, da se it tern javno zaYi'zujeino, povrniti vsakexiin nai'iuuiku nemndonia in brez vsake overe njegov denar. K.u.r hoeu imt'ti izvrstuo, neverjetno eeno, za 5 let garantirano zepnoKroskorogflrzastoiy-^WS HiO |>o-Ui> iifm icit>m;i nurutvi.1, tiij vi-a-iac v.-;it«lu I;i:u> ra^i.iiit, uti. mp urw ntra^nu liilto »azLiri.itiijn. Raskiz iopaih ur: Zepna etlindfiea u tn/tti-Kii s.roi»ro-nik«ijnt pm« ««»», na sckiimlu in-.-«U'.iatui, (,*i-.iviraii;tr guiiocliiraim. z n i-.iliini, j.iitviin /.lutv> Lm-VL-i-iiii-o; poinvj j-: nt^in I-J s'-t "'''I »'«:''>» S1 r'-r,')- — lsta prav iaio v ognju pozlaeena, krasna, kakor vsaka zlata gl. G.50. Zepiia UllkOl'Ca w. tK;.U-^ Hrrhr-.-niWi-lja, [.i-itv (inn n, l.» rul.ini, plitvim Bttklum, t-maii. ii-talmn i:i msk.-niluim Is a/.avccr.i, /. jiikc» lino veri-iico it taltiii-zlatii, poprej 'M gl., zdaj samo 7 glJ. ¦-¦ Kn.i najbulj- sii, i„ uvr-tniMii ur. - lsta tezko v oguji pozlai'ena, krasao iztlelana, popoln.zlati euaka samo gl. 8.50. nclllOUtoil'-Ura u iM.}CrM\W.l* Ic-/.lam, b<: mivija pri riiu-icl ittvA kljuca, ulii-ani pml irai-aiwijo v^itnu xlnut ijai'V.i, i/--vr»mn iia miiiiilu vreiljeiia, /. ilvojtinii pnkruviim, okini-anlm rimul. Ua/ialiim in [n-ivilpj-. kiilcjuin, oiiiilvjvana kapitalua ura i, talnii *<:-riiicu, pi»i>i-'j -I "'• zl!tU •'"»"' (;'¦ *-M- — Tch ur i'- nmlu. Mrebei'iia remontoir-ura i/ppav.„.i t:u«t. »rci,r», od c. kr. pui"1. uraila pruhku^cim, »« iiavijft lira klju.'ic, » t>rutl'/.u-pontrii in kazalitu impnivii. najlincja a priviU-yijom, iia.lrulmu pre-glciluiia, a plitvim utrkliim, I'mail. kiuiilum in Hiiknmlnliii kit/oli.cm, ziiutruj » kriitulnim pukrnvuni in iiik:jlnjim kolimiji-m, /a v.,a':i:ga p.'<;-zorno najliuljsa, najceiicjn in rlcKttntiit'jSa urn mi „vrtu; pcipn-jinja ccua -Jt» |fl., «d«J fcuiiilli 1,1 Blil. M-eberna ankorca \,. pruvi-Ku, mi «•. i.-. pum-. .im-ia prc.il;iih.'i.i^.i 1,1 lui. nroliru « i,'> rtilil.il prav liii,. mi Hi-kunili' pi-«-(,'lf(laii;i, :t pliivim »ti:kli:lii. uniaii. ka/aloiii iit .'ickuiiilnim lui/iilri ill, zruvun topi pi> novcm vluktru-^alvniiiuiiii-.u iimlinii pii/lii.'i-iia, ki'pi za tuki* Jnigi dunar; pnjin-J in stala brez poziu.'eiija H gl,, zdaj » pozlucunjum vroit biiiiio gl. IJ.OU. Sreburna u>t. /.lata, od c. k. punc- urada pruskuicna, /. S rubini, natanciu* na ninutv prediction!!, p» novum cluktrD-yalvaiiicnem nariuu pD/.laueiia, — tuko da ne ure te baze ne razltiCiijejo oil praviii zlatili, poprej 15 (jl. zdaj sanw pi. 0.50. lira Za gOSpe iz pruve(fa 11 knrutnegu zlata, preskuSena od c. k. punc. urada, neizmerno flint, i-lcgantna ura z najllnejti be.-no4ko zlatt> okoiivratno larion-ved/.ieo in najlinejo zameta^to .ikat-Ijieo, poprej :J0 jfl. zdaj aamo gl. l'.t.OO. so nikdar kaj tacc-ga. I'rava 11 karat. Zlata I'eillOntoil'-Ul'a .to, ao gl. uajfl-nejo 3avouctte-ure, katuro so stale nekdaj po 100 gi. A'ASLOV: m A. hmt Rotaent^urmatrasse 9, parterre, gegeuubcr dem/jrzbisekoii. ralai*. Wien. IZVIISTNO DQLBHJEEQ 1110 NQVQ11 lUU, kakor siivorka ter privo tropinsko sgaaje, I PIVO IZ STE1KME PIMM brutov Reining haus, se dobiva vedno ter po najni^ji eeni pri Kavcie & Ferflla na Korenji pri vodnjaku. jw imi zeljenav in ndi; { [¦j kojih dobrota in izvirnost se garan- A \\gl tnJe> so »a prodaj po prav spodobnih IS 5 cenah. >¦ ¦ IB Pi ^d aprila naprej se bodo dobivale ill M tudi raznovrstne rastline, kakor georgi- B3 ¦ nije, pelargoniji, verbene itd. in drugi IK «¦ poletni pridelki, rastoci na vrtu gospe il| 111 grofinje M. Coronini. ii iffl ^Ilod Da vrt Je za Prestolno cer- SH ¦ kvijo v Gorici zraven novega farovza. IB* I E. FISCHER III IB! Via poute auovo §tev. 68. B! Ki__________....._____ >» '«jjt Koveje^sodbe zdrav. veljakov og JOZgfflyfii piiiilM [R ITTERCltJEI.i,«l naj»iNi)esi!tJ!5i ^reuki vodi: , Prof. dr. pi. Bamberger, Dnnaj. JeroXS grenkih votl, ki ne prouzroci nobunih zlih nasledkov, tudi cc se dalje easia rabi. l>unaj, 1877. _______ Prof. dr. C. pi. Braira-Fermvald, Dnnaj. Prav mno^olcrat bcm se uze prepriual o ziianem na^Iem in zaned-Ijivem ut-niku te grenke voile; zato pripoi'niiam najtoplcjo to vodo holnim (ri>»pcm._l>unaj^S71i._ _ _ Prof." dr. 3Ieynert, Dunaj. ^tjt^^lS hnimi dozumi te Ui.»r/i> ra!ili ueink, in pri zaeet.li boleznili v nI>l. c»jjh_p«yeh. klhlike ovaja potcostoma uzrok lioluzili. D.inaJ I;,7:>. [ Kuvnat. e. K. bolnice dr. Lorinser, Dunaj. Wioilfll Ta v'"1,1 ¦1" P"""*'* /.namenita po hvoji prijetni Ia»t-» JLIH II. Dltitit ,Ui tu,jj |(1.)4V /m,,m„ /a„/it,i l,1Tz nadle/iiili ..trail-Kfciii iirinkov zanenljivo pninni;*. Dunaj 1«7". ^ {'. kr. bolnica Hiidolistiftuii^, Dunaj, I.ptr.'. poroeilo 1S74. Mu?, z ur^'uninnu napako na mi-«:i! jn pil hkozi en mi'.iB" v uko j i.-n pnl k'iZitri'/i, Vmla je vedno cnuko j'alilo ui'i-njaia in ujpiii.: je .»ilo prav doliro. V. kr. (ibi'iia boinica, Dunaj. lU^XivA-'at i,c'.f-j.'i. „['ri zeSodeeiiem in t'revctiwni liatarij, liabit zaj.rtji, ' , JI-I.TI x.le.tih in /einkik r iukarniei (,', ZAalil'H, pa (mil r v^eli crulnlh votl. - liazkuzi ltd. ziutunj po ,- Jliiiiai.tf',t spczzzsczDc: i; km li 1ft trgovee se stcklcnino v Gorici udperl jo X novo prodajalnieo V Raitelu h. St. 208 | | ter priporo6a svojo bogato | | klenic, kozareev, kristalnatega in pow- }S{ lanastcga blaga, sreal, Sip, svctilnic in \ | sploh vsega, kar spada v to vrsto. Po- | | j strezba bo vselej rocna, in cene najnize | | mogoce. Use JAKO VAZNO vsaktercmu za ot*i. Prava dr. White-jeva voda za oei od Trangott Ehrhardt-a v Grossbreitenbach-n v Turingiji (Thtiringen) slovi uze od leta 1822 po celein svetu. Dobiva se stekleniea po 1 gl. v Trstu v lekarni n Carlo Zanetti" Vianuova27 in v Gorici tudi v Zanetti-jevi lekarni na Travniku. OJIomki iz pisem: Gospo.lu Tr. Ehrhardt-u. Poprej iiiscm hkoio nicesur razlocil brez ot%alov; od kar pa rabiui Va§o pravo dr White-jf.vo O-cesno vodo, berem uZe prav lahko brez oua-lov. Zares prav &>bro mi vstreza itd. Janoviec 23/9 78 W. pi. Szozawinski. ¦^ Josip Kersevani R trgovee s kolonijalnim in sploh jedilnim ¦• blagom v Gorici na Travniku poleg M kosarne je svojo prodajalnieo zopet do- ^Wj bro zalozil s prav frisnim blagom ter se RJj priporoea p. n. meseanom in svojim dra- IJjj gim rojakom po dezeli, zagotovljaje, da El si bo skrbno prizadeval vstrezati s toeno ml postrezbo in spodobuimi cenami. Po6astite me in prepricajte se sami! kdavatelj in odgovorni urednik: JO^EF ZEL — Tiska; „Hilarijanska tiskaraa" v Gorici,