Problematika Krasa in ekologija 
v dobrepoljski dolini
Minilo je že več kot 300 let, od kar je Valvasor leta 1668 v svoji znameniti knjigi »Slava Vojvodine Kranjske« predstavil svetu slovenske pokrajine z zanimivimi kraji, običaji, navadami in posebnostmi naših prednikov. Med drugim v tej knjigi predstavlja načrt Podpeške jame z Dobrepolja, kateri v svetu velja kot drugi najstarejši objav-ljeni načrt kraške jame, omenja more-bitno podzemno jezero, katero naj bi
povezovalo Podpeško in Kompoljsko jamo, ter se skupaj z znamenitim Cerk-niškim jezerom loteva problema kraške hidrologije.
Poleg tega velja omeniti še ustanovi-tev prvega slovenskega jamarskega društva Anthron leta 1889 v Postojni, ki velja kot tretje najstarejše jamarsko društvo v svetu, katero je raziskalo naj-lepši del Postojnske jame, ki jo danes občudujejo množice turistov in je žal po nekaj letih prenehalo z delovanjem. Na novo ustanovljeno Društvo za razisko-vanje kraških jam leta 1910 v Ljubljani je pričelo s prvimi organiziranimi razis-kovanji prav na Dobrepolju in okolici, saj so ustanovili posebno dobrepoljsko ali dolenjsko sekcijo, katera je preisko-vala naša prva globoka brezna kot so: Marjanščica pri Predolah, Krviška okro-glica in Pleha na Dobrepolju, Žiglovica nad Ribnico itd., katere je opisal Pavel Kunaver v svoji knjigi »Kras in njegovi pojavi« iz leta 1922. Društvo v nekoli-ko spremenjeni obliki deluje še danes.
Slovenska pokrajina Kras na Pri-morskem je v svetu znana kot matični Kras, Slovenija pa kot matična domo-vina krasa, saj sta se na našem Krasu za-čeli razvijati novejši znanstveni področ-ji speleologija in krasoslovje. Prav zaradi zanimanja za na5 Kras so bila ustanovljena tri prva jamarska društva v svetu kot so: Dunajsko Verein fiir Hohlenkunde leta 1879, tržaška sekcija planinskega društva leta 1883 in že omenjeni Anthron pred 100 leti v Po-stojni. Tudi speleobiologija se je uve-ljavljala predvsem na slovenskem Kra-su, zaradi katereje bil 1928 ustanovljen naš prvi jamski laboratorij v Podpeški jami, saj je bilo mnogo jamskih živali odkritih v slovenskih jamah predvsem Postojnski, ki jo danes smatrajo kot zi-
belko speleobiologije. Na nafem Krasu so se kalili tuji speleologi svetovnega slovesa, pri raziskovanju pa so mnogo prispevali tudi Slovenci, zato ne prese-neča, da je svet do začetka tega stoletja poznal z našega Krasa Postojnsko kot najdaljšo, Labodnico pa kot najglobljo jamo v svetu. lzredno lepo zakopana jama Vilenica pri Sežani slovi kot prva turističnajama v svetu, predvsem pa je s Cečevim odkritjem notranjih delov za-slovela Postojnska jama,vki je danes po-jem jamskega turizma. Škocjanske ja-me pri Divači so danes edina kraSka jama v okrilju UNESCA in tudi človeš-ka ribica, ki živi samo v jamah Dinar-skega krasa, med ostalimi tudi v Pod-peški in Kompoljski jami, še vedno vzbuja zanimanje biologov, žal pa jo že ogroža onesnaževanje kraških voda. Marsikateri tujec pozna naš Kras in Slovenijo po čudovitih kraških oblikah in pokrajinah ter člankih in razpravah v tuji literaturi na temo našega Krasa.
Tudi besedo kras, katera se imenuje po slovenski pokrajini Kras in Primor-skem, je od nas prevzela večina naro-dov in se je uveljavila v vseh svetovnih jezikih kot strokovni naziv za kraške pojave nasploh in označuje značilnost ozemlja, ter je prva slovenska beseda, po kateri se imenuje novejše znanstveno področje »krasoslovje«, v nekaterih je-zikih z nekoliko spremenjeno obliko korena besede npr. germansko in rusko karst, italijansko carso, hrvaško krš itd.
Dobrepolje z okolico je del tega kraškega ozemlja, katero ima tako kot vsi pojavi v naravi svoje naravne zako-nitosti, naše življenje na tem ozemlju pa je odvisno od upoštevanja teh zakonito-sti. Jame brezna in požiralniki na tem ozemlju, katere je izdelala voda, imajo v naravi nalogo po posameznih kanalih
odvajati padavinsko in popolavno vo-do do bližnjih izvirov, ki jih pogosto uporabljamo za vodna zajetja
Zaradi teh posebnosti kraškega oze-mlja moramo bolje skrbeti za čisto oko-lje, posebno ob vedno večji uporabi so-dobnih kemičnih snovi, ki jih uporab-ljamo tudi v kmetijstvu, izmed katerih so nekatere zelo strupene.in nevame, odvržene ali izlite na kraškem ozemlju, lahko povzročajo pravo katastrofo. Po-navadi se zgražamo le nad odvrženimi odpadki na povrjju, ne zavedamo pa se, da so izliti ali odvrženi v jame, brezna in požiralnike, kjer so sicer navidez skriti in ne kazijo videza okolja, v resnici mnogo bolj nevarni, ker jih skozi jame in požiralnike tekoča voda stalno raz-kraja in odnaša globlje v podzemlje ter le deloma očiščena mehanskih umaza-nij izvira v bližnjih izvirih, ki jih pogosto uporabljamo za vodovodna zajetja. Kemične snovi so v teh izvirih le raz-redčene. Žal so nekatere naie jame, brezna in požiralniki zatrpani z odpadki ali v njih spuščamo odpadne vode in tudi v kmetijstvu uporabljamo vedno več nevarnih snovi. Z našega območja pa se vode stekajo v Globočec pri Za-gradcu, kjer je vodovodno zajetje za vodovcxl in če bo v bodoče zaradi ena-komernejše oskrbe z vodo ali drugih vzrokov povezanih več vodnih zajetij v vodovodno omrežje, se lahko zgodi, da bomo z vodo uživali lastne odpadne snovi.
Zato ne odmetavajmo odpadkov in ne spuščajmo fekalij kjerkoli, predvsem pa ne v jame. brezna in požiralnike, ker imajo v naravi svojo funkcijo, ter z de-janji, ki se jih največkrat sploh ne zave-damo. ne delajmo §e večje škode in si v prihodnje zagotovimo vsaj čisto pitno vodo.