Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 146 LETALSTVO Izvleček: Malo po polnoči 18. septembra 1961 se je čartersko letalo DC-6 Albertina zrušilo blizu kraja Ndola v britan- skem protektoratu Severne Rodezije. Nove preiskave kažejo, da so letalo Daga Hammarskjölda zrušili bel- gijski in južnoafriški plačanci s podporo obveščevalnih služb ZDA in Velike Britanije, da bi ustavili njegove diplomatske napore v Kongu. Ključne besede: generalni sekretar OZN, pipo kadeči švedski diplomat, ki ni ustrezal velesilam, vzrok smrti Dag Hjalmar Agne Carl Hammarskjöld se je rodil 29. julija 1905 v Jönköpingu na Švedskem. Umrl je 18. septembra 1961 v letalski nesreči blizu letališča Ndola v Severni Rodeziji. Po izobrazbi je bil ekono- mist in diplomat, bil je najmlajši generalni sekretar Organizacije združenih narodov (Generalna skup- ščina OZN je izvolila D. Hammarskjölda 7. aprila 1953 s 57 glasovi za, 1 proti in 1 vzdržanim). Ponov- no je bil soglasno izvoljen 26. septembra 1957 za nov mandat, ki ga je nastopil 10. aprila 1953. Njegova prva izvolitev za generalnega sekretarja OZN nas spominja na sedanje čase. Ko je 10. novem- bra 1952 Trygve Lie napovedal svoj odstop s polo- žaja generalnega sekretarja OZN, so predstavniki držav članic začeli pogajanja o novem kandidatu. Pogajanja pa so bila neuspešna, ker je Sovjetska zve- za blokirala sporazum o nasledniku. 13. marca 1953 je Varnostni svet OZN glasoval o štirih kandidatih. Kanadski predstavnik je dobil največ glasov, spet pa je njegovo izvolitev blokirala Sovjetska zveza. Po po- svetu stalnih članic VS OZN je francoski ambasador Henri Hoppenot predlagal štiri nove kandidate, med katerimi je bil tudi Dag Hammarskjöld. Velesile so si želele, da bi mesto GS zasedel človek, ki bi se posve- čal administrativnim zadevam in se vzdržal sodelo- vanja v političnih razpravah. Dag Hammarskjöld je po besedah svoje biografinje Emery Kelèn veljal za briljantnega ekonomista, nevsiljivega strokovnjaka in aristokratskega birokrata. Kot tak ni imel veliko na- sprotnikov. Sovjetski predstavnik Valerian Zorin ga je označil za neškodljivega. Dejal je, da bo glasoval zanj in je s tem presenetil zahodne velesile. Bliskovita di- plomatska akcija je rodila sadove, britanski sekretar za zunanje zadeve Anthony Eden je hitel prepričeva- ti Američane, naj prepričajo nacionalistično Kitajsko, da se vzdrži glasovanja. Švedska je namreč priznala Ljudsko republiko Kitajsko in bi se lahko soočila z vetom Republike Kitajske. Američani, ki so prouče- vali Daga Hammarskjölda, so naložili svojemu vele- poslaniku v OZN, da glasuje zanj, »ker je najboljše, kar lahko dobijo«. Bil je izobražen in »največji državnik svojega časa«, je o njem dejal predsednik ZDA John. F. Kennedy. Žal so nekateri menili, da ni uspel v dekolonizaciji Afrike. Sovjetska vlada je zahtevala njegovo zame- njavo, urad generalnega sekretarja OZN pa bi na- domestili s trojko, ki bi enakopravno predstavljala interese treh skupin držav: kapitalističnih, sociali- stičnih in pravkar neodvisnih. Za svoje delo je prejel številna priznanja, posthu- mno tudi Nobelovo nagrado. Bil je častni doktor številnih univerz. Carltonova univerza v Ottawi pa mu je leta 1954 podelila Legum Doctor, honoris ca- usa. Po njem so poimenovane nekatere ulice, trgi in d a G HammarsKjöld – največja sKrivnost v z Godovini z druženiH narodov Aleksander Čičerov Mag. Aleksander Čičerov, uredništvo revije VENTIL, UL FS Dag Hammarskjöld Ventil 2 / 2020 • Letnik 26 147 LETALSTVO knjižnice, diplomatska šola v Ženevi, fundacije itd. 22. julija 1997 je Skupščina OZN sprejela resolucijo, ki je bila podlaga za medaljo Daga Hammarskjöl- da kot priznanje tistim, ki so izgubili svoja življe- nja v mirovnih operacijah OZN. Izdana pa je bila še znamka s posnetkom Palače OZN z zastavo OZN, spuščeno na pol droga, ter bankovec za 1000 šved- skih kron, ki je imel podobo Daga Hammarskjölda. 18. septembra 1961 je Dag Hammarskjöld odpotoval na misijo, v kateri je želel doseči premirje med kon- goškimi silami, ki so jih podpirali ZN, in silami Moisa Čombeja. Letalo GS OZN, najeti DC-6 SE-BDY, se je zrušilo blizu Ndole v severni Rodeziji (danes Zam- bija). Vsi potniki, razen enega, ki je zaradi poškodb umrl kasneje, so izgubili življenje. Vzroki za nesrečo še vedno niso povsem pojasnjeni. Že takoj po ne- sreči pa so se razširile govorice, da ni bila nesreča, ampak naklepni umor. 1989. leta so se pojavili dokumenti, ki so nakazova- li povezavo med CIO, M16 in belgijskimi rudarskimi družbami ter afriško paravojaško organizacijo. V dokumentih je bila tudi izjava direktorja CIE Alle- na Dullsa, ki je trdil, »da je Dag postal neprijeten in ga je treba odstraniti«. Žal so bili dokumenti kopije in avtentifikacija ni bila končana. Svena Hammar- berga, preiskovalca letalskih nesreč, je mednarodna komisija pravnikov leta 2013 zaprosila za preiska- vo nesreče. V poročilu je zapisal, da sta bila pilota DC-6 SE-BDY utrujena od dolge poti, na zemljevidu pa ni bil vrisan hrib, v katerega se je zaletelo letalo. Naslednje leto je ameriški veleposlanik v Kongu v Washington poslal opozorilo, v katerem je navedel, da bi bilo letalo GS OZN lahko sestreljeno. Pri tem je omenjal tudi ime belgijskega najemniškega vo- jaka Jana van Risseghema, poveljnika katanških sil. GS OZN je 16. marca 2015 imenoval neodvisni panel strokovnjakov, ki naj bi pregledali nove informacije v zvezi s smrtjo Daga Hammarskjölda. Vodil ga je Mohamad Chande Othman, predsednik vrhovnega sodišča Tanzanije, sodelovala pa sta še avstralski predstavnik v ICAO Kerryn Macaulay in balistični strokovnjak iz Danske Henrik Larsen. V poročilu je bilo navedeno, da je letalo GS OZN pred trčenjem že gorelo, poleg pa je bilo tudi drugo letalo in var- nostniki. Leta 2016 so se pojavili izvirni dokumenti prvotne preiskave, vendar so tisti, ki so bili sezna- njeni s preiskavo, opozarjali, da bi tudi avtentični dokumenti lahko služili za prikrivanje vzrokov ne- sreče. Leta 2019 je bil posnet film z naslovom Cold Case Hammarskjöld, v katerem pilot Jan van Risse- ghem pove svojim prijateljem, da je sestrelil Ham- marskjöldovo letalo. Van Risseghem je imel kar ne- kaj povezav z Veliko Britanijo: mati je bila Britanka, njegova žena prav tako, izurili so ga v RAF, prejel je vojaško odlikovanje za službo v II. svetovni vojni. Snemalci filma Cold Case Hammarskjold so našli tudi prijatelja pilota van Risseghema. Govorili pa so tudi z drugimi piloti, katerih pričanja postavljajo van Risseghema na laž. Tudi vpisi v pilotski knjižici so bili ponarejeni, imena pilotov, s katerimi je letel, pa prav tako. Lahko, da ni vedel, kdo je v letalu Alber- tina, toda vedel je, kako se letalo sestreli, in njegova obramba, da takrat ni bil v bližini kraja nesreče, stoji na trhlih nogah. Uradno ni bil nikoli zaslišan. Pierru Coppensu, ki ga je srečal leta 1956, pa je dejal: »I made the mission and that is all. And than I had to go back and save my life.« Nekoč bomo morda izvedeli pravo resnico. 1 1 Podatki so izbrani iz naslednjih objavljenih gradiv: https:/ /www.history .com/news/dag-hammarskjold-death-plane crash, <7 . 4. 2020>, https:/ /en.wikipedia.org/wiki/Dag_Hammarskj%C3%B6ld, <7. 4. 2020>, https:/ /www.nytimes.com/2019/02/17world/ africa/hamarskjold-crash-mystery.html, <7. 4. 2020>, https:/ /www.theguardian.com/world/2019/jan/12/raf.-veteran-amit- ted-killing-un-secreta. <7. 4. 2020>. Dag Hammarskjöld – The biggest Mystery in the History of the United Nations Abstract: Shortly after midnight on September 18, 1961 a chartered DC-6 Albertina crashed in a forest near Ndola, in the British protectorate of Northern Rhodesia (now Zambia). New investigations show that Belgian and South African mercenasires may have shot down Hammarskjöld's plane to stop his diplomatic activities in the Congo, possibly even with the backing of U.S. and British intelligence. Keywords: Secretary-General of the UN, Mr. Hammarskjöld, a pipe-smoking Swedish diplomat, unsuitable for powers, reason for his death. Preiskovalci na kraju nesreče