Š!ev. 49 (Tek. račun s pošto. - C. C. con ia Fošta) V Trstu, petek 3. decembra 1926. Leto IV. Izhaja vsak petek dopoldne. Izdaja konsorcij Malega lista. Naslov: Mali list, Trieste, ca-sella centro 37. — Urad : yla Imbriani 9-1II. Odgovorni urednik: dr. Ii. BEBCE. POSAMEZNA ŠTEV. 25 STOTINK. NAROČNINA za celo leto 10 L., pol leta 5 L., četrt leta 3 L. - IZVEN ITALIJE celo let*' 24 L., ool leta 12 L., četrt leta 6 L Mali koledar. Petek, 3. decembra: Frančišek Ksaver; Lucij. — Sobota, -i.: Barbara; Peter Zlato-rek. — Nedelja, 5.: 2. adventna; Saba; Krispin. — Ponedeljek, 6.: Nikolaj (Miklavž). — Torek, 7.: Ambrozij; Agaton. — Sieda, 8.: Brezmadežno spočetje M. D. — Četrtek, 9.: Peter Fourier; Levkadija. — Petek, 10.: Lavretanska M. B. MALE NOVICE Osebna izkaznica. Novi zakon o javni varnosti uvaja med •drugim tudi takoimenovane identitetne legitimacij«, t. j. izkaznice s fotografijo posameznika, z injegovim podpisom in s podatki o njegovi osebi. Nam* teh osebnih izkaznic je ta, da se z .njimi prizadeti lahko v vsakem hipu izkažejo ter dokažejo svojo Istost (identiteto), če to zahtevajo organi javne varnosti. Ni vsak prisiljen imeti tako izkaznico, lahko pa jo zahteva to si jo da narediti pri županstvu. O tem pravi zakon: «PodseStati morajo izdati vsem osebam, ki so nad 15 let stare ter imajo v dotični občini svoje navadno bivališče ald pa stanovanje, istostno izkaznico na od ministrstva predpisanem vzorcu, ako prizadeti .tako izkaznico zahtevajo«. Potrebna pa bo taka izkaznica tistim, ki bivajo izven domače občine, ali ki hodijo po svetu po opravkih, ker vsako osebo, ki se jim zdi kaj sumljiva, lahko vsak čas vprašajo, kdo je .in odkod. Kdor se izkazati .ne more, ima sitnosti, preiskave im ga lahko pošljejo prisilnim potom domov. Kak«1 £ftčwu, izdajajo izkazjajca. pode-štati, in sicer jih morajo izdajati vsakomur. Kot pristojbino sme občina zahtevati največ eno liro za vsako izkaznico. Z ministrskim odlokom od 10. t. m. je bilo določeno, da bodo izkaznice majhni zvezdici iz belega kartona, kateri bodo obsegali štiri strani Na prvi zunanji strani je naslov: Regno dTtalia. — Comu.ne di Carta d'identitiL — No . . . del Signor ..... Na drugi strani stojijo o-sebni podatki imejitelja izkaznice in za-bežba posebnih zniakov, če jih kdo ima. Na tretji strani stoji v. sredi zgoraj fotografija imejitelja z odkrito glavo. Pod fotografijo je levo prostor za odtis kazalca leve roke, desno za podeštatov podpis in uradni pečat. (Odtis kazalca leve i^ke pa se ne bo zahteval od vseh prosilcev). Zadnja četrta stran izkaznice bo Prtuzna. Izdana izkaznica ima veljavo za tri leta. V tem roku se mora obnoviti. Frank je zrast el. Francoski frank je svoječasno strastno Padel in zrušil tudi levičarsko vlado. Sedanja vlada, ki jo vodi Poincarč, je dosegla zboljšanje. Ko se je zadnje tedne frank resno zboljšal, so se pa žal pokazale tudi slabe posledice. Ustavil se je izvoz raznih izdelkov francoske obrtnije. ker so za tujce postali predragi. Mnogo to vam je ustavilo delo, ali skrčilo delovni čas, ali pa odpustilo delavce. Neka tovarna avtomobilov je odpustila hkrati 1800 delavcev. Sreča v nesreči je, da so s« vsaj cene nekaterih vsakdanjih potrebščin znižale. Dogodba s frankom uči, ■da je za blagostanje v državi bolj posebna stanovitnost denarne vrednosti, kakor visoka valuta. Volitve ▼ Slezi ji. V Zgornji Slezi ji, ki je po vojni pripadla Poljakom, so bile pred tedni občinske volitve po vseh občinah. Po industrijskih krajih so zmagali Nemci, po 'kmečkih krajih pa Poljaki. To je dokaz, da je dežela res Poljska in da so jo Nemci pred vojno z močjo svoje industrije velik del na umeten način ponem-C4H. Zdaj ▼ pijejo, da s» mora vsled zmage P*i občin*kik volitvah deiel*. iaroiiti Nmiiji MALI LIST TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. Bitka z morskimi razbojniki CENA OGLASOV IN OB.TA Zn - " ^ISlne v > stoJflC , KO KNJIŽICA (Dr. Puntar) LJUBLJANA. (JUGOSLAVIJA) ugiuoauju primeron popast. ‘'VYy>r in mii^ Včasih smo brali v povestih o morskih razbojnikih ali piratih in smo mislili, da tega poklica ni več na svetn. Pa je še.' Posebno cvete na Kitajskem, kjer ta ali oni parnik zajamejo in oropajo. Dne 17. novembra je prišel v pristanišče Hongkong angleški parnik «Sunning» napol razdejan, potem ko se je rešil iz rok piratov. «Sujining» je vozil iz Šangaja, se ustavil v Amoy (250 milj od Hongkonga) in potem odplul proti Hongkong«. Na prostem morju so ga napadli oboroženi razbojniki. Bilo jih je 40 po številu. Presenetili so častnike, zasedli poveljniški most in stroje ter zapovedali voziti v smeri proti zalivu Bias. To je znamenito skrivališče razbojnikov, 50 milj od Hongkonga. Med tem ko je ladja obračala smer, so se razbojniki raztekli na vse kraje, da bi si poiskali kaj plena. Dobili so 1000 tunov denarja. Neki Kitajec, ki se jim je zoperstavil, je bil ustreljen. Štiri mornarje pa so vrgli v morje, ker niso pokazali, kje se skriva lastnik ladje.. Potnikov na ladji je bilo 80 Kitajcev, ena ruska dama in en odličen; angleški uradnik. Vse te so zaprli v salon in se niso smeli ganiti- koma» pomorsko karto, onadva pa sta se sklonila in poslušala. Ugodni trenotek porabi kapitan Pringle, prime v roko svinčeno kotvo, s katero se meri morska globina, in udari vsakega stražnika po glavi, da padeta oba nezavestna. Nato jima odvzame municijo in pištole. Oba s prvim častnikom oprostita z bliskovito naglico tovariše, ki so bili s potniki za- prti v salonu. Zlezli so skozi gornja okna iz salona, predno je razbojniška straža pred vratmi salona vedela kaj se godi. Med tem je seveda že nastal alarm po ladji in začel se je v temi boj za poveljniški most. Ker so ladijski hodniki ozki, je mala četa hrabrih častnikov zadrževala vse napade. Pirati so tirali po hodniku pred seboj za ščit prvega inženirja, ki je padel težko ranjen; tovariši niso v temi razločili, da je njihov človek. Tri ure so se borili pirati za poveljniški mest, a zaman. Slednjič so parnik zažgali, hoteč morda častnike pregnati z dimom; a ti se niso udali. Tedaj so se razbojniki u-krcali na rešilne čolne, vzeli seboj izmed potnikov nekaj talcev ter so se oddaljili. Ostal je le še en čoln. V tega so mornarji spravili Rusinjo in nekatere častnike, toda jadro se je unelo in čoln je šel & MIHEC m . decembra. Vkljub visokim letom o-pravlja slavljenec še skoraj vsak dan sv. mašo in razne cerkvene dolžnosti. Tekom pvojega duhovniškega življenja je služboval v Milah (1 leto), v Buzetu (2 leti), na Plavjah (1 leto), v Ricmanjih (6 let), jna Rižani (10 let), i;n Pre-dloki (32 let), odkoder je šel v pokoj. Za bivališče si je izvoli! Ricmanje in Ric.mamjci smo mu hvaležni za toi Naj ga Bog še mnogo let ohrani ! IZ KOŠANE. Pri nas v Košani ,so prenesli občinski urad iz kaplanije v posebno za to najeto hišo, kjer se plačuje velika najemnina. Čemu bo (oliko sob iin pa še stanovanje za tajnika na račun občine ? Gospod pode štat, d-o vas ‘imamo zaupanje in spoštovanje; uredite to stvar drugače. Pravilo bodi, da za našo občino zadostuje ena Soba in en sani uradnik, kateri pa bodi strankam vsak -dian ma razpolago. Treba je vpoštevati, da smo ubogi, da težko zmagujemo davke im doklade. V sosednji občini z večjim prebivalstvom imajo samo enega .tajnika. Zakaj bi mi plačevali dva in potem! še v strahu in trepetu čakali na uradne ure? Prosimo, g. podest at, naj se občinski davki znižajo, ker So sedaj večji -kakor v katerikoli drugi občini. Kmet. so klicali meneč, da -smo Rusi I Mlada Benečanka je pruskemu« Janezu vrgla celo šopek... Do pozne ure smo se vozili in gledali, se nato pri kolodvoru izkrcali, se poslovili od ljubeznjivih Ljubljančanov to šl-i spat. Trdno smo spali, utrujeni od hoje in tudi -od lepote; Jožetu i« -meni se ni nič sanjalo, a Janez je še pomoči v -sanjah sprejemal šopke od lepih Benečank ! 5. Križem Benetk. «Ti šmentani Ponte de Rialto !» se j® hudoval Jože drugo jutro. Veš, da mi cel dan brni tista Janezova pesmica po ušesih. Poglejmo tisti most!» šli smo -z Lju' bljančani vred gledat most, ki si ga vsa*5 tujec ogleda. Most je širok, na obeh straneh so lepe trgovine, polne izložbe, polno radovednega ljudstva. Šli smo čes ta most i-n gospa Ljubljančanka je gle_ dala in čitala cene. Čevlji, obleka, peri- lo, drobnarije -so se ji zdele silno poceni. In kako vljudni so ti Benečani ! Skoro na vsakem pragu je stal ali gospodar ali \ vzgled kot starček Eleazar v času Makfu bejcev. V nedeljo je prišel obiskat in počastit jubilanta proseški cerkveni zbor, ki mu je zapel več narodnih pesmi pri obloženi mizi in čaši ruj nega vina. — Znamenita pri tem jubileju je okolnost, da je bila šestdesetletnica poroke prav na sobotni dan kakor poroka dne 27. novembra 1. 18GG. Državno posolilo Sporočili smo že na kratko, da je vlada razpisala veliko državno posojilo pod imedom «Pirestito del Littorio«. Namen tega posojila je v prvi vrsti, dobiti denarna sredstva, da se vzdrži vrednost lire na primerni višini. Vlada je v dosego tega namena močno skrčila obtok bankovcev, zato se pozna pomanjkanje gotovine na denarnem trgu. Ker ima državna blagajna velik dolg v zakladnih listah na kratke roke, bi lahko prišla v zadrego, če bi vsi upniki po preteku rokov zahtevali vračilo v gotovimi V taki zadregi bi morala vlada pomnožiti število bankovcev; če bi se pa to zgodilo, bi padla vrednost lire na svetovnem trgu. Z novim posojilom hoče 'torej vlada dobiti možnost, da ostane pri dosedanji politiki akrčevainja papirnega obtoka. Nekateri kratkoročni zakladni listi bodo kar uradno zamenjani s papirji novega posojila. Nekaj pa se bo podpisalo tudi v gotovini. Pogoji posojila. Čas za podpisovanje posojila traja od 18. novembra do 18. januarja, torej dva meseca (v kolonijah Eritreji in Somaliji pa do 31. marca). Posojilo se bo obrestovalo po 5%. Kadar se pa vplačuje, posojevalec izroči državi le 87.50 L. gotovine za 100 L. .novega papirja. Dejanske obresti so torej višje, ker se bo prejemalo na vsakih 87.50 L. v gotovini izročenega 5 L. obresti ina leto. Tak je splošni običaj pri državnih in sličnih javnih posojilih. Posojilo se lahko podpiše pri vseh podružnicah državne banke (Banca d’ Ita-lia) pri vseh poštnih uradih, pa tudi pri drugih denarnih zavodih. Kdor kaj posojila podpiše, dobi za enkrat neko začasno potrdilo, pozneje pa mu bo dospela prava državna obligacija, ko bodo obligacije dotiskane. Kdor podpiše čez 1000 lir, plača potrebno gotovino lahko tudi v obrokih, in sicer m a dan podpisa od vsakih 100 podpisanih 35 lir gotovine, dne 15. aprila 30 lir in 30. junija še 22.50, tako da je potem vseh 87.50 skupaj. Obrestovanje novega posojila se začne s 1. januarjem 1927. Kdor tedaj vplača gotovino šele po 1. januarju, mora vrniti svoto, ki odgovarja obrestim za tiste dneve, to je plačati mora nekaj malega več kakor čistih 87.50 za 100. Če bi pa kdo, potem ko je posojilo podpisal, zgoraj označene obroke vplačila zamudil, plačati mora 7% mazilo; izvrstno za rane, ture, opeklina, odr-tine; prepreči prisad, meči in celi. — Odlikovani laboratorij LEKARNA PRI ODREŠENIKU - Bistrica. _____________ GLYKOL. Ker je v zadnjem času popra-ševanje po tem izdelku močno naraslo, se je odločila lekarna Castellanovioh, Trst, Via dei Giuliani 42 prodajati ga v večjih steklenicah, tako da zadostuje za popolno ozdravljenje 6 steklenic. Cena steklenici ie L. 8.50. SMILAJOD (Trpoški sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, kašlju in kataru. uspešno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let. se prodaja isamo v lekarni Castellanovich. Trst, Via Giuliani 42 (paralelna ulica Via deli’ Istria). BRIVEC Andrej Rojc, Gorica, via Se-minario 2, še priporoča sl. občinstvu. PEČENKO FERD-, Trst, Scala Bel veder e 1, priporoča svojo s taro znano žganja-rijo. Ima na razpolago najboljše vime «hrulč», črno'kavo im likerje. LOVCEM postojnskega okraja dajem na. znanje, da imam zalogo vseh vrst smodnika, šiber ter splošno lovskih potrebščin, kar prodajam po najnižjih cenah. - Ivan Bizjak, Postojna. URARSKEGA POMOČNIKA z večletno prakso sprejme takoj proti dobremu plačilu Ivam Bizjak, urar in zlatar v Postojni. __________________ PRODAM odnosno dam v majem ; Trgov* sko hišo pri glavni cesti Reka-Trst tik mesečnega semnjiišča z trgovsko koncesijo, mostno tehtnico, trafiko to gostilniškimi prostori. Zraven tujski hlev, lopa in prostor za veliko skladišče vi,na. — Pojasnila pri upravi Malega lista. ŠMARJE pri Sežani. Odgovor Desetemu bratu. Da ne bo De. sseti brat mislil, da vse prav presoja, kar »e tiče šmarskih iint damskih deklet, moram dopisu v 48. številki Malega lista ugovarjati, ker bi utegnil škodovati našemu dobremu imenu. Kar se tiče nakita v sežanski cerkvi za tridnevuiico, gre res vsa čast orliškim in sežanskim dekletom, ker so darovale nekaj ur dela ■za čast božjo; toda storile so lo svojo krščansko dolžnost, posebno, ker je na Martinovo nedeljo 'Sežansko in orliško o-pasiio. Vendar pa tudi me smemo trditi, da se za kaj brigamo. Kajti če bi imele opravka le s plesno dvorano im s kurjimi očesi, ne hi bila pred 4 leti cerkev Matere Božjo v Šmarju vsa prenovljena s cvetlicami. Takrat niso Sežanke in Or-lečanke tudi nič sodelovale. To naj bo v dokaz in svarilo Desetemu bratu, da 'bo drugikrat bolj previden v besedah. Bes je, 'da je človek po obilici slabe volje, a vendar bi lahko malo nazaj pogledal, ne samo naprej. Ena v imenu vseh. Opomba ur.: Prav, dekleta, da se postavite za svoje dobro ime ! Vendar se nam zdi, da je treba bolje vpoštevati razliko med farmo cerkvijo in podružnicami. ‘To rečemo tako z nekega splošnega vidika, me da bi se hoteli vmešavati v posebnosti krajevnih razmer. Ostanite 'zdrave in še se oglasite, saj pero Vam leče gladko ! SKOPO. Naša cerkev se je pred vojno in za časa vojne še prištevala med bolj imovite. Ima več njiv, par travnikov, lep vinograd blizu Branice, pod vinogradom travnik, kjer raste akacija. Cerkev je i-tnaela tudi denar pri kmetih razposojen. Jz dohodkov premoženja in obresti de-Uiarja so se lahko kupovale vse potrebščine'. Po vojni je nastopil nov ključar. Ta je začel po svoje gospodariti brez domačega duhovnika itn. brez tomajskega župnika. Posekal je blizu vinograda akacijo, a računa ni dal župniku. Vsako leto Je ‘prodal *vTno ”(ž vinograda, a župniku ni dal računa. Cerkveini gozd je posekal in na dražbi prodal, a denar je shranil brez župnika. Že 8 let ni bilo pravega •obračuna. Med tem se ini v cerkvi nič posebnega kupilo razen sveč in olja in kar je .tekočih izdatkov. Vsako leto se proda trava in listje, nekaj se dobi za ■obresti od dolžnikov. To pač zadostuje za ■vzdrževanje cerkve. A župnik pravi, da Ima naša cerkev 2000 lir primanjkljaja in da ima večje stroške nego tomajska farna cerkev. Naš duhovnik je bil v teh letih večkrat bolan, a ključar mu je nagajal, kjer je mogel. O tem bom pisal Prihodnjič. Vaščan. Knežak. O povodnji na Baču in Koritnicah poročamo, kakor vidite drugod (Op. urod.). •Samo o lepih svetoletnih procesijah mo-'ramo poročati. Dve smo imeli o Vseh Svetih. Šli smo čez Bač v Koritnice in k av. Jeronimu. Trajala je čez 2 uri. In Vendar je bflo prvič čez 1400 ljudi drugič čez tisoč. Bog daj, da bi se kaj poznalo ! vsaj vajenec in milo in1 ljubeznivo in zapeljivo vabil v trgovino. Zvabili so nas v čevljarnico. Janez in Stojani sta hotela biti obuta po novi modi. Začelo se je izbi-rilnje in barantanje. Ločili smo se vsi ?-Movolj.ni: trgovec, da je prodal, gospa da je poceni kupila, mlada dva študenta, da sta pila nova, mi trije — stari da ^mo videli gibčnega in živahnega Benečana v trgovini. Vse lahko kupiš na Rialih — 0,(1 hrane do zlatnine. Čez Rialto Se pride na veliki trg, ki je kar šumel kospodo. Posebno pred nekim kinematografom j« bilo živahno; znamenje, da Judi Benetke niso nič boljše od drugih hiost. Šli smo gledat tudi Akademijo slik, ki jo ena najlepših in največjih na svetu sPloh. Nemci itn Francozi so se sprehajali Fo njej. Nekateri zato, ker jih umetnost vesrli. nekateri zato, da bodo rekli, da 50 bili v Akademiji. Zanimiva je cerkev Matere Božje de Brari. Ob raznih dolgih in kratkih ka- KGRITNICE na Pivki. Povodenj. Kdor pozna našo vas pod Snežnikom, bo komaj verjel, da je bila pri tnas povodenj. Saj ni nikjer nobene tekoče vode. Pa vsakih 20 let že kedaj prileti voda s hribov, toda take, kot je pridrla v petek 19. novembra, ne pomnijo stari ljudje. Zvečer ob 9. uri je naenkrat zalila cel spodnji del vasi. Do poldrug meter visoka je bila v Rakovčevem hlevu. Novec je zidal nov betonski zid, a ga Je moč vode podrla. Eno uro je bila tako velika, a celo noč smo bili v strahu; škode je naredila veliko po kleteh in po polju, ki ga je zasula is peskom.. LOKEV pri Divači. V nedeljo 21. novembra se je slavila petstoletnica, odkar stoji lokavska kapelica. V ta namen se je vršila tudi pri mas svetoletna tridnevnica. V nedeljo je bila sv. maša v kapelici. Pridigo je imel g. kanonik iz Trsta. Popoldne je bila lepa sklepna procesija. — Tudi Desetega brata je bilo zaneslo v Lokev. V cerkvi se mu je prav dopadlo, tako nam piše, le to je opazil menda, da dekleta niso dosti poslušale pridige, ampak ogledovale in presojale, katera je lepša. Upamo, da niso vse take, zakaj sam Deseti brat se je pohvallno izrekel o tistih dekletih in fantih, ki so lepo ©pletli in olepšali cerkev in kapelico. BAČ pri Knežaku. Voda. Na sv. Elizabete dan ,zvečer ob 9. je pridrla :iz Koritnic in vdrla v hiše in hleve, kjer miso o pravem času zagradi- li. Nato je začela izvirati pri vasi in po kleteh. Celo jezero je nastalo okrog vasi. Na cesti v Knežak še sedaj stoji do en meter visoko iip prav nič ne upada. 14 dni niso otroci mogli v šolo; sedaj narode veliki ovinek čez Obrobi. Najbolj žalostno pa je, da je zalila Škrivanovo tovarno, kjer .tudi izvira. Ker so stroji v vodi, zato tovarna stoji; zaslužka pa ni. Otroci in mladi fantje pa veselo čolnarijo po Bab-nem dolu, kjer je tudi nastalo malo jezero. PREŠNICA. Tu j%.v, soboto poročil var št. 38. Ponoči, ko so bili svatje najboljše volje, je pa umrla stara mati, Ana Hočevar. Bila je to najstarejša žena v celi klanški fari. Stara je bila 90 let in 4 mesece. Tako so mlado nevesto pripeljali, a staro mater odnesli. Redek slučaj! BRISČIKI. V soboto 27. novembra je doživela naša vas redko slavnost. Bila je namreč diamantna poroka, katero sta obhajala Kristijan Milič in Ana r. Bukovec. Ob 6. uri zjutraj je bila v župni cerkvi na Proseku slovesna sv. maša, pri kateri je pel cerkve, ni zbor Vodopivčeve in druge cerkvene pesmi. Ker je njegova soproga že 14 mesecev priklenjena na bolniško posteljo, se je mogel udeležiti cerkvene slovesnosti le jubilant v družbi sina in hčere ter večjega števila vnukov in vnukinj. Po. sv. maši je g. župnik častital jubilantu ter mu voščil, da bi učakal vsaj šje 3 leta, da bi videl novo mašo svojega vnuka; priporočal mu je čednosti, ki najbolj di-čijo starost, da bi dajal mladimi naših dni malih smo peš šli tja. Velika, lepa cerkev. Vstopnino moraš plačati, če prideš po 10 uri, ko so končane sv. maše. Krasina cer* kev. Vsak tujec jo gotovo obišče, zato ker ta stavba skriva enega izmed največ, jih biserov slikarske umetnosti: prelepo Tizianovo sliko Marije Device vmebovze-te. «Assumta» kraljuje v velikem oltarju. «To podobo sem pa že videl«, je celo Jožo brkinski vedel, «gospod Miha je tako podobico dal našemu Lojzku !» Res je ta slika razširjena po celem svetu. Predstavlja Marijo, ki na nebeških oblakih plava v sv. raj. Pogled ima uprt kvišku, obdaja jo truma angelčkov. Vse to je Tizian — eden .največjih italijanskih slikarjev — tako lepo naslikal, da človek kot očaran strmi v to sliko. Mežnar ima v tej cerkvi polno posla. Tujci hočejo videti to sliko od bliže; marsikdo si jo pusti razsvetliti. Ta dan je sedelo pred oltarjem pet slikarjev im kopiralo sliko Posebno enega smo občudovali. Bil je živahen It.alijanček kakih 10 let, ki je mojstrsko preslikal nekaj angelčkov. — Vsak tujec obišče tudi zakristijo, kjer je prelepa Marijina slika, ki jo je naslikal slikar Giovammi Bellini (umrl 1488.). «Primojdun», se ije čudil ljubljanska i študent, «to je pa cel muzej! Poglejte nagrobnih spomenikov!« Res je v cerkvi polno prelepih nagrobnikov, nekaj za be-.nečanske dože, nekaj za generale, najlepši je pa slavnega kiparja Canova (u-mrl 1. 1822.). Zaneslo nas je tudi v cerkev Matere .Božje od Zdravja (Madonma della Salute) Krasna, okrogla stavba! Človek kar strmi. Tudi notranjost lepa. Pred oltarjem stoji papežki tron Pija X. ljubljenca Benečanov. Pri Materi Božji smo stopili v gondolo, ki nas je pripeljala spet k sv. Mariku. Vse lepote smo pustili im/ se napotili v dože-vo palačo. V vestibulu te pozdravi velika tabla z napisom, da je republika beme-čanskn po plebiscistu prostovoljno pristopila k združeni Italiji. Plačali smo pre- cej visoko vstopnino in šli v palačo. Kaj maj povem o ti palači ? Prelepe sobe se vrste druga za idrugo, dvorana sleda dvorani, ena krasmejša od druge. Ena največjih dvoran na svetu je to. Na glavni steni je — menda —največja slika sveta, poslednja sodba, delo Tizianov©. Tujci strme, gledajo, prihajajo, odhajajo — vedno jih je polino v tej dvorani. Pa ne samo lepoto, tudi strahoto vidiš pod to streho. V pritličju strašne ječe. Stojam je zlezel v eno izmed teh lukenj iim videlt smo, da mi ubogi jetnik tu mogel ne po konci stati, ne iztegmen ležati. Ljubljanska gospa jo ušla — ni zmogla gledati teh groznih prostorov. V tej hiši iso bile one zloglasne sodbe, tu je most vzdihujočih (Ponte dei sospiri). Marsikaj bi si še o-gledali, pa nas jo poldamski zvon sv. Matka klical v gostilno. (Dalje prihodnjič). Poravnajte naročnino ! GOSPODARSTVO Kako dela „trust“ Najmodernejša oblika gospodarske organizacije v .sedanjem kapitalističnem sistemu je trust. Trust je ameriška bcsdda, in reč, pomani ipa združenje velikega števila tovarn ene vrste v eni sami roki. Če se namreč v kaki deželi ustanovi preveč tovarni n. pr. za iadelovamje sladkorja, tedaj; si med seboj delajo konkurenco in cena sladkorja gre dol. Tako vsaka tovarna zase razmeroma imalo zasluži. Tista, ki jo najmočnejša, je vsled «slabe» kupčije« inajbolj divja, pa njen. .ravnatelj pokliče enkrat svoje stanovske tovariše, ravnatelje konkurenčnih tovarn, .na pomenek, iin jim reče: «Možje, mi smo vsi skupaj norci, ker prodajamo sladkor poceni; vsi imamo zgubo. Združimo se, da torno z združenimi močmi več denarja potegnili z ljudskih žepov. Pet tovarn je. pet delniških družb. Naredimo sedaj eno samo delniško družbo za vseh pet tovarn Jaz bom ravnatelj, vi svetovalci. Nova družba bo določila po vseh tovarnah e-notoe plače in za ves sladkor enotne cene. Plače bomo tiščali dol, ceine pa gor. Taiko bo dobiček zrastel, da se vam bo srce smejalo. Namesto dosedanje 8% dividende, bo 10% ali 12% za maše delničarje. Nase pa tudi ne bomo pozabili. Namesto 50 tisoč bo imel vsak svetovalec 100 tisoč za tanitijemoo). Če druge tova.rne sprejmejo predlog je trust (narejen. V nasprotnem slučaju ipa najmočnejša tovarna (za hrbtom ji stoji kaka mogočna banka) sama — zniža ceno sladkorja še bolj in prodaja v zgubo. Vsi odjemalci derejo tja po zalogo. Druge tovarne izgube odjemalce, sladkor leži v skladišču, demarja za tekoče izdatke zmanjka podjetje mora ustaviti delo. Vse zavožene tovarne tedaj ona močnejša pokupi in potem za gospodariti sama na sladkornem tržišču. Tedaj se sladkor podraži kar nenadoma, tovarna ini banka si poplačata prejšnjo zgubo in začineta spravljati mastne dobičke. Dve vrsti trustov. Opisani trust se označuje s pridevkom ^horizontalen«. On gre v širino, poteza nase vedno več podjetij iste vrste, dokler ne združi vseh takih podjetij ene države v svoji roki. Vsaj namen ima tak, ali kakor pravimo s tujo besedo, «tendenco« ima tako. Vselej se mu to ne posreči, včasih pa. Trust sili celo čez državne meje. On dobi namreč z denarjem in časopisjem vpliv na državno vodstvo zlasti pri določevanju carin in pri sklepanju trgovinskih pogodb. Celo pri napovedi vojne nli sklepanju miru imajo taki mogočni Company», ki gospodari čez bencin in petrolej skoro po celem svetu. «Vertikalni« trust. Tako se imenuje trust, ki se bori za gospodarstvo čez vse surovine, ki so potrebne za izdelovanje kake reči. Trustu jeklenih tovarn lahko nagajajo gospodarji premogovnikov, če mu zvišajo ce.no kuriva Da 'se reši take nevannosti, se sam polasti še premoga. Lahko bi mu nagajala železnica z zvišanjem voznih tarif; zato kupi še železnico, ali naredi svojo. Tako ae razvija' trust v navpični (vertikalni) smeri od najnižje produkcije do najflnej-ših izdelkov. Od nobene strani mu ni mogoče do živega. Ford. Vzor vertikalnega trusta jo n. pr. Ford. On ima tovarno avtomobilov, znano po vsem svetu. Obenem pa je gospodar premogovnikov, da ima v rokah ceno kuriva; je pa tudi gospodar velikih gozdov; ves les, ki rabi za avtomobile, se seče in obdeluje v Fordovem gospodarstvu. Da mu ne bi nagajale paroplovne družbe, i-m.ii tudi lastne parnike, da vozi avtomobile po svetu naprodaj. Stiames. Vertikalni trust velikega obsega je i-mel na Nemškem pokojni Stinnes. Spočetka jo bil lastnik majhnega premogovnika, m*Siril ve jo majpraj boiJl»onia3no. t. j. potegnil nase še .druge premogovnike, potem je začel vertikalno in se polastil jeklarn, cele vrste bank in cele vr-ste časopisov, ki so pisali tako kakor je njemu neslo. »General Asplialt Company». Ta družba v Ameriki koplje na otoku Trinidad ter v Venezueli zemeljsko smo- lo, katera se dobiva v inekih čudovitih jezerih. Ta smola je prvotna surovina, ki nič ne stane in je nikdar ne zmanjka. V mestu Maurer ima družba velikanske to-varne-čistilinice. Smolo vozijo tja na lastnih parnikih. V čistilnicah se prireja asfalt. Asfalt se rabi za tlakovanje cest, za izdelovanje strešne lepenke, za podlago pri tapetah itd. Vse take reči družba tudi sama izdeluje v posebnih tovarnah. Ker se pri tem rabi tudi rudninsko olje, se je družba polastila na Trinidadu in v Venezueli tudi vseh virov olja, ki se tudi čisti v mestu Maurer (država New-Jersey). K strešini lepenki je potreben tudi gilspnit, zato je družba kupila tudi gil-sonitna polja v državi Colorado. Kupila je nadalje lastne premogovnike za svoje kurivo v tovarnah, ima lastmo 08 milj dolgo železnico in lastno veliko cesto, ki jo dolga 112 milj. Stranski izdelki asfaltne produkcije so še nafta, amonijev sulfat (umetno gnojilo), gazolin in druge tvarine. Za tlakovanje cest z asfaltom i-ma družba v Buffalo posebno tovarno v to potrebnih strojev, cestnih valjarjev itd. Moč kapitala. Ti zgledi, ki so le redki izmed neštevil-inih, kažejo dovolj nazorno, kako strašna je moč organizacije. Kapitalizem je znal pravočasno premagati staro-liberalno načelo «vsak zase«. Začel je delati po modernejšem načelu «vsi združeni, vsi za enega, eden. za vse«. Tudi delavski in kmečki stan morata priti do tega spoznanja. Prazno je vsako javkanje, ako se v isti sapi odklanja misel organizacije. Za živinsko tržišče na Reki. Znano je, da velike množine govedi iin drobnice, pa tudi konj, prihaja v Italijo iz Jugoslavije, oz. Ogrske. Laški trgovci hodijo sami tja v Ilrvatijo po živino. Seveda so s temi združene vsakovrstne težave. Zato je v «Seri» predlagal nekdo, maj bi se na Reki ustamovilo veliko sejmišče za živino in sicer na carine prostem pro štoru (zona franca). Do tam bi prispela živina brez carine iz Jugoslavije; tam bi se prodajala iin kupovala potem šele za-carinila. Na tem prostoru bi bili hlevi, bolnišnica, za konje, telegraflčni urad bankovni urad in pa sedež kotmsorcija, katari bi upravljal sejmišče. Bile bi tudi klavinice, kjer bi vso neprodano žjvino klala zadruga (komsorcij) ma svoj račun ter necarinjeno, kakor se ravna z zmrzlino. mesom iz Južne Amerike. Tako veli ko sejmišče z vsemi ugodnostim! bi seveda poteginilo nase velik del živinske kupčije in bi pripomoglo, da si Reka nekoliko opomore. Za načrt bi se kajpada moralo zavzeti ministrstvo prometa. Skrbeti bi se moralo za hitre železniške in pomorske zvezo za prevoz živine, mesa, rib itd. Vpeljati bi se morali za tak posel posobni vagoni in še to in ono. Načrt pač ni slab, videli bomo, kdaj bo kaj iz njega. SCE Zobozdravnik dr. Sardoč D. ordinlra v Trstu vla M. R. Imbrlan! 16, lil. (Pre| v> S. Giovannl) a od 9-12 In od 3-7. h Pptt.-------ant*- ■ Cerkvena umetnost - Dober tisk ■ EHRICO TOFFOLETTO • TRST, Via del Pesoe 4 H Velika izbira slovenskih molitvenikov, H nabožnih knjig, podobic, svetinj in ■ drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine. KONKURENČNE CENE. S ■ Po četn je lira? Dne 1. decembra si dal ali dobil: za 100 dinarjev — 41—. L. za 100 8. kron — 69.— L. za 100 fr. frankov 85.— L. za 100 Šilingov — 330.— L. za 1 dolar — 23.25 L. sa 1 funt — 112.50 L. 1 Jakob Bevc i 2 lirama in zlatarna / ^ TRST • Čampo s. Glacomo St, 5 $ y ZLATO kupuje v vsaki množini po V » Jnajvišjih cenah. Jj> y KRONE plačuje više kot vsi drugi, v (? ZALOOA raznovrstnih ur in zlatenine. *) ZOBOZDRAVNIK Dr. IGOR FRANKO absolvent dunajske klinike, ordinlra odslej samo v IL. BISTRICI vsak dan od 10-12 in od 15-17h. PRIMARIJA dr. R. de Fiort ===== v Gorici Copso Vfffor*fo £m. ///. 14 Sprejema od 9-12 in od 2»4 Andrej Purii TRST Via Merila II. • KovaSkl---------- mojster IZVRŠUJE: Vsakovrstna stavbena dela-Železne ograje in omrežja - Takojšnja izvršitev - Štedilniki vseh vrst- Izdeluje tudi železne rolettes- Poprave, spopolnitve. xnoxrrrmt 11 Ravnatelj oSesnega oddelka v goriški mestni bolnišnici. Izučen na očesni kliniki dunajskega vseučilišča. Specialist zabolezai na oteli Sprejema od 10-12 in od 3-4 Gorica, Corso G. Verdi 24. MODERNA PARFUMERIJA G. B. GIUMLIA - POSTOJNA Bogata izbera dišav in dišečega mila iz prvovrstnih domačih in tujih t.vornic. Toaletne potrebščine in predmeti za darila. Drobnarije in umetnije. Koralde, biseri, predmeti iz brušenega beneškega stekla. CENE ZELO ZMERNE. Trgovino lahko obiščete, ne da bi j( V morali kaj kupiti. J Najvišje cene platojem z« KOŽE kun, zlatic, lisic dihurjev, vider, jazbecev, malt. veveric. krtov, divjib In domatib zajcev. D. WINDSPACH Trst, Via tesaril Battisti it. 10II. nidst., vrata 16 Sprejemajo se pošiljatve po pošti.. Tipografu SILVIO SPAZZAL. jiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim .. Največja zaloga pohištva | na Goriškem - GORICA, Via Carducci (Gosposka ul.) 14 g Ustanovljena leta 1897. § I Na izbiro 50 celotnih oprem § 1 bodisi za spalnice bodisi za obednice ^ od prav preprostih do najbolj razkoinih g | Cene zmerne! Delo trdno! | Poh«tvo lastnega izdelka, izvrieno od prvovrstnih delavcev vsake stroke g: IANTON BREŠČAK| H VIA CARDUCCI (OOSROSKA UL.) IA S ^UuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiuuiininiiiiiinniiiiiiiiiuiMiiiiuiiiuiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuNiiiuiiii” Čevlfarntca roneESsm odlikovana v tn Ovnovi 1924. m vallJko praml/o, dlpfono In zlato svetin/o Trstvia s *****sp* Trst ... NI vseeno, KJE kupujete obutev. Ako hočete biti prvovrstno postreženi, kupujte le pri FORCESStNU!