ZA NEKAJ VEČ MOT
C
na dan dob
"GLAS .	&DA"
-------------------—dom
(izvsemU »oboi, ned	^ *pkov)
Vr 0
_____ «*
ClTAJTE, KAŽrVAt
GLAST
- List slovenskih delavcev r Ameriki *
Reentered as Second Claw Matter September 25th l»4f aft the Post OffL- e aft New York. N. Y-, nnder Act of Con^rem of Marrh Srd. 1879.
Tel: CHelsea 3-1241
No. 253 — Stev. 253 — VOLUME LIL — LETNIK LJ1
NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 29, 1944 — PETEK, 29. DECEMBRA, 19 44
NEMCI VSTAVLJENI
Včeraj, kot izgleda, so silni vdani tretje ameriške armade generala Pattona, najodločnej-šega ameriškega poveljnika, vstavili nemško prodiranje v Belgiji. Gen. Patton, vdar-ja na Nemce na 35 milj dolgi fronti od juga in vse kaže, da se bližajo odločilni boji.
Nemški radio naznanja, da so se nom&ki prednji oddelki umaknili 44po načrtu", v resnici -pa so se morali umakniti pred silovitimi vda red ameriške prve in tretje armade od severa, za pada in od ijuga.
Prednji nemški oddelki *o bili odrezani od glavne armade; Nemci doživeli silno težke izgirin? in nad 1000 Nemcev je -bilo v jet ill.
Dolge vrste nemških ujetnikov tudi korakajo na fronti tre'.i ameriške armade, kateri general Patlon oselbno poveljuje na tem kraju. Pattonova tam*na armada je v C. dneh napredovala IG milj in je
Proti Dunaju!
S tanki in kozaki so se včeraj Rusi obrnili proti Dunaju na 90 mili dolgi fronti na obeli straneh Donave, dve armadi pa sta vdrli dalje v Budimpešto in sta zavzeli 12 okrajev v predmestju.
Rdeča armada je zapadno od Budimpešte že napredovala kakih 31 milj in je zavzela Tavaro*i, 57 milj od avstrijske melje in 94 milj od Dunaja.
Radijska postaja v Budim-]MSKti je utihnila, Nemci pa se trd<»vratno hranijo in zadržu-
vobodila ameriško posadko, ki jojt> veliko rusko armad0( ki bi
•e sicer pridružila armadi, ki
je liila obkoljena v Bastogne.
Včeraj prvič ni bilo nikakih prodira proti DiiimluT i kh'0"iI o kakem nemškem
GRČIJA BO IMELA REGENTSTVO
U
*pchu, odkar je l(i. decembra fekbnaršal Carl Gerd v. Rund-*edt n svojo annado iz Sieg-friedove črte vdaril v Luksen-burško in v Belgijo.
Prednji nemdki oddelki so obkoljeni »upadno od Roohe-forta in jih uničuje ameriška artilerija. Okoli Verre, tri milje jugovzhodno od Cel lesa so Amerikanci zaplenili mnogo tankov in motornih vozil.
Na severni strani nemškega sunka so Amerikanci zopet zavzeli neki ij ozemlja severno od Naimy!»i in so odbili močne
Druga ukrajinska armada maršala Malinovskega in tre-tua ukrajinska armada ma r šala Tolhuhina počasi razbijata notranje Utrdbe Budimpešte in Berlin naznanja, da so Rosi pričeli * težkimi topovi obstreljevati mesto. Berlin tudi pravi, da je včeraj napadlo Budimpo^fA mul 400 ruskih iHHifbnikov in napadalnih aeroplane*.
Na planjavi severno od Donave pri Bratislavi in na planjavi 'južno od velike reke pri Gyoerju se Rusi pripravljajo
nemško protinapade južno od na dvojni napad na Ihinaj. Za-MarchejHotton ceste. Na tem | deli so že na prvo vnanjo o-kraiu so Amerikanci tudi za- brandmo črto.
vzeli Grandmenil.
Zavezniška protiofenziva je dosegla tak us-poli, da Nemci nikakor ne morejo več nadaljevati svoje ofenzive. 'Zavezniška zračna sila razbija nemške polke in Nemci -sanni uničujejo svoje tanke, ker nimajo bencina in razs-treljujejo tudi svoje toj»ove, ker nimajo mamici jo.

Cesta na Kitajsko odprta
Poveljnik ameriške armade v Indiji general Allu-H C. \Ve-demeyer jo »poročil, da je bila doftotovljena nova oesrta meti Indijo in Kitajsko, ki rt>o na-donie^tila »lovito Burnisko cesto.
Madžarski kardinal ostal na svojem mestu
V Valikan je prišlo poročl-lo, ki naznanja, da je madžarski primat kardinal .Justinian .Seredi ostal v svoji nadeškofij-i ki palači v ftszertorgomv, deset milj severno od Budimpešto. Kardinal so ni zibal Rusov in jo ostal na zvrnjeni meMu.
U ž lajali c ne bo
A. H. Ro»eill>oig, predsed-iii<k Universal Match Corp. v St. I>»ui*, Mo. je naznanil, da tovarna po 31. decembru in do aprila rie bo več izdelovala vžigalic, ki so bile prodajane v škatlicah po en cent.
Ob severnem h rogu je armada maršala Malinovskega dospela do reke H i on, ki ije prva naravna zapreka na poti proti Bratislavi na Do milj dolgi fronti med Rybnikom in Donavo.
Kot pravijo poročila iz Pariza, slovaiški partizani pripravljajo veliko vstajo, da poženejo Nemce iz dežele. Na Dunaju so ulice polno ljudi, I; i*eže iz mesla.
Rusi so pregnali Nemce iz doline mod rekama Hrononi in I|K>l\\jem, so vjeli J200 Nemcev in Madžarov ter so oddaljeni še 21 milj od Xove Zam-kv, kjer se steka devet cest in ena železnica.
Na južnem bregu Donave prodira armada maršala Tol-'buliina na 55 milj dolgi fronti inwl Blatnim jezerom in po-ira«vo ter je in Tovaros.
Kot poroča United Press so delegati na konferenci v Atenah sklenili, da je za Grčijo do ljudskega glasovanja ihtavi jeno regentstvo ]>od nadškofom Damasikinosom, ki je 'kot predsednik razpustil konferenco do časa, ko «e mu l>o zdelo primerno, da uo zopet skliče.
Pred včerajšnjo konferenco je imel nadškof razgovor z angleškim vnanjim ministrom Edenom.
Na konferenci so zastopniki KLAS-a bili pri volji vkloni-ti se zahtevi angleškega generala Seobiea, da izroče orožje, toda so zahtevali, da mora tudi odložiti orožje vladna armada, kakor tudi orožnrštvo in policija.
Peter Rallis, mornariški minister v Papandreouovi vladi in vladni delegat na konferenci <je rekel, da ftlas-ovih pogo-jev nikakor ni mogoče sprejeti. Nadškof Damaskinos pa je bil bolj popustljiv in je rekel, da l)o njihove pogoje še proučil in da ijim bo poslal odgovor.
Polog drugega so ELAS-i tudi zahtevali, da je sestavljena nova vlada, v kameri naj bi bil BLAS zastopan od 40 do 50 odstotkov.
Po konferenci je Churchill naznanil, da bodo o grški -krizi razpravljali na svoji konferenci veli'ki trije; predsednik Roosevelt, Churchill in maršal f» talili.
NEMCI V ITALIJI PRIČELI OFENZIVO
Kongresnica Luce hodi svoja pota
Medtem ko se je komisiija poslanske zbornice, ki je šla v Evropo, da si ogleda položaj na rasnih frontah, že vrnila bodisi v Washington ali na •svoj dom, je ko n grobnica Mrs.
A WAR HALF WON . . . 15 NOT k VICTORY !	
_F.	i_
p	f
tf" '/ EXTRA WAR BONDS	
• Mare Boothe Tiuce zaostala in je v sredo govorila po radio ter povedala, da bo vojna v Evropi končana pred prihodnjim Božičem.
Nemška armada feldnninša-la von Kesselrmga je nepričakovano pričela ofenzivo na fronti peto zavezniške armade in je vdrla v ameriško črto tri milje. V teku so najbolj vroči bofli, odkar so zavezniki pričeli napadati Gotsko črto.
Nemci prodirajo proti jugu po dolini Sercliio, kakih 1") milj v notranjosti od za pad ne obale v smeri proti Luooi in so pregnali črne ameriške čete iz va<si Barge in Gallicana. Svo--	j0
jo ofenzivo Nemci podpirajo s premirje silovitim artilerijskim oginjom.'
RUSI BODO GOSPODARILI V AVSTRIJI
Vsled nepričakovane ofenzive feldmaršala v. Rund-stedta jn velike ruske ofenzive na Madžarskem je sedaj mogoče sklepati, da bodo Rusi gospodarili v vsej jugovzhodni Evropi vojaško in politično in za precejšnjo dobo, predno se bodo ž njimi tam sestali zavezniki.
Vlade na Rumuiiskem, Bolgarskem in v Jugoslaviji so prijazne Rusom, sedaj pa je bila pod ruskim pokroviteljstvom postavljena začasna madžarska vlada v Dobrecinu in Moskva pričnikuije madžarsko da sklene z Rusijo
Ameriški letalei so .-e v polni meri poslužili lepega vremena in so bombardirali nemške postojanke in artilerijska gnezda.
Nemci
so napadli
na sest
DRUGI POSKUŠENI NAPAD NA MINISTRA CHURCHILLA
Kot pravi neko anglewko poročilo, so bili v Atenah oddani s-treli iz strefine puške na angleškega ministrskega predsednika Churchilla in njegove tovariše, toda nikdo izmed njih ni bil zade<t, toda ena krogla je zadela neko grško deklico, ki bo mogoče podlegla
'M
To je bil že drugi poskušeni atentat na Churchilla, odkar
se mudi v.Atefcb V tor-ek^-j^-^Jr "-?11, ^ X('m< i pH policija kmalu i>o Churchillo-vem prihodu v Atene v 'kanalu ]>od hotelom Great Britain našla skoro eno tono dinamita.
Pri včerajšnjem napadu so streli iz strojnice zgrešili ministra Churchilla komaj za 30 jard ov.
Angleški viri zatrjujejo, da je bil napad namenjen Churchillu, generalu »siru Ha r oklu R. L. G. Alexandru, najvišjemu zavezniškem'u ipoveljniku v Sre<lozemIju in angleškemu generalu Ronald iSeobie-ju.
Churchill s svojim spremstvom je stopil v oklopni avtomobil pred ameriškim j)oslani-štvom, ko so pričeli padati streli in je en strel zadel neko grško deklico, drugi pa so zadeli ne'ko hišo 30 Ijardov od Churchilla.
\* nekaj tednih bodo Rusi na avstrijski zemlji in bodo z Dunajem napravili isto, kot. so napravili z Budimpešto, da ga bodo namreč obšli in obkolili. Rusi bodo tudi osvobodili Avstrijo, in zavezniki ne bodo
.	. .	prej prišli tja, kot šele potem,
milj dolgi fronti na obeh stra- ko ,M) poražena Nemčija.
neh reke Sercliio in po bliž-' i i . ,	< ••
. ,	, 1 ,	i \ sled tega so avstrijski, ka-
lijem posrorju ter so kmalu pro- , .	.....	, .
, ... V •	- , , Kor tudi ameriški in angleški
bili proilnio ameriško črto. ,	T ,	. . .
xr • t	i 'krogi v JjoihIoiiu vznemirjeni
AeiiLski radio naznaiuia, da -	. , , ,
.	, \ m razmišljajo o tem, kako na-
se na strani .Nemcev bore tudi	at i	i
..	-	v .	morava Moskva obnoviti neod-
italjanske rasistične čete.	. . . .. . „ ,
visnp A\-«trijo m ce bo nova
Zavezniški glavni stau je sj-( avstrijska vlada po volji treh
velikih.
čeli ofenzivo, toda ne omenja-! Med velikimi tremi je bilo jo, v kolikem obsega.	I dogovorjeno, da bo v Avstriji
Na fronti osme armade med P-trojna vojaška vla-Faenzo in Ravonno se položaj (\a ('asa' ko bo In0-°1"0 zadnjili 24 ur ni premenil. Ka- 11 mozG> kl Ikm1° P^^avili do-
stavil vlado. Madžari v Londonu so so popolnoma vdali v domnevo, da !*> Rusija ravno tako imela največji vpliv na Madžarskem, kakor v <'ehoslo-vaški.
Avstrijci so si* ravno tako vdali in so prepričani, da bo Rusija imela glavno besedo v Avstriji. Po njihovem mnenju, bo Rusija imela svoj vpliv do črte, ki 1>o tekla od severa na jug skozi Berlin, razuu morebiti v Italiji in na Grškem, f< -da tudi tam bo ruski vpliv precej močan.
zadnjih 24 ur ni premenil nadske straže so zadele na močan nemški od po r južno od Al-fonsine.
Zavezniški aeroplani so l>om-imrdirali železniške mostove v severni Italiji.
AMERIŠKE ROBOTNE BOMBE
t
Te vrste I>onit>e so tako nezanesljive, da bi n. pr. bomba, ki bi bila namenjena za že-

Zaradi praznika Novega leta dne, ne izide v ponedeljek "Glas Naroda", prihodnja števila bo izšla
v torek, dne 2. januarja, 1945.	Uprava.
niokratsko vlado.
Dogodki na Rumunskom, na Bolgarskem, na Grškem in v Jugoslaviji kažejo, da narodi izbi nujo vlade, ki so bolj po volji Rusiji, kot pa Angliji.
V novi začasni madžarski vladi sta dva komunista, trije zastopniki malih posestnikov, 'Štirje socijalisti in trije generali. Generali so de^ertirali k Rusom, ko je admiral Hortliy odpovedal svo|jo zvezo z Nem-čijo in je Ferenc Szalasi se-
Londonski krogi o grškem položaju
Angleški vladni krogi odkrito priznavajo, da se jo Chur cliillova misija v Atene izjalovila, navzlic temu, da je prišlo do sporazuma, da je postavijo no regentstvo, ki 'bo vladalo Grčiji do splošnih volitev.
Churchill in Anthony Kden ■sta se danes vrnila v London. Njuno potovanje, ki »jo imelo za cilj vstaviti državljansko vojno, je dovršilo samo eno stvar: na konferenci so se sestali zastopniki vlade in ELAS-a in so •se sporazumeli za regentslvo, boji pa se nadaljujejo in spor med strankami še ni poravnan.
Angleški časnikarski poročevalec v Atenah je sporočil, da i1k> Churchill grškemu kralju •Turiju, ki živi v Londonu, priporočil, da sprejme regentstvo. Kralj dosledno kljubuje rc gentJrtvu, toda prav gotovo se bo vklonil Chnrchillovemu ]>ri-tisku.
S francoske fronte
Arma<lni zračni urad je od .v.	.	..
Republic Aviation Co. naročil	Pitajo v Kolinu, mo-
PKK) robotmh bomib, t<xla jih ni naročil večje množine, ker se hoče najtprai prepričati, ako jih je mogoče od poslati tako, d£ natančno zadenejo svoj cilj. Anneriisike leteče bombe H) zavzela Neszinely j ulične nemškim in j lin Nemci sedaj porabljajo v svoji ofen-
^oče zadela slovito kolin<sko katedralo, česar pa Amerikanci nočejo. Bomlbe iz aeroplana pa morejo pasti na železniško iu-olto, no da 'bi zadele kate-dralo.
V predmes=tjih BukIo, zapa- živi v Belgiji, dnem delu Budimix'šte, se bi-J Kot znano, nemške leteče jejo srditi poulični boji in Rn-|lK>ntfl>e ne zadenejo natančno
cilja, proti kateremu so posla-
li prodirajo proti sredini mosta. Berlin poroča, da «o se več ur bili vroči boji za jx>šest Vasuti železniškega .mosta, ki veže Biwlo s Pešto.
Francija d os t al a članica Združenih narodov
V poudeljek, 1. januarja bo Francija posta'la 36. članica Združenih narodov. Kot naz-
ne, ameriška armada pa hoče, najprej s poiskusi dognati, če! »ailJa državiu department, l>o
r ra nci j a v |x>ndeljek ob prisotnosti ziiistopnikov Združenih narodov podpisala svoiio izja-
jo z njimi zadeti eilj.
mogoče natančno
TREBA JE DAROVALCEV KRVI!
RDEČEGA KRIŽA re*uje livljcnjs sto bi sto ranjeni ti vojakov In nomrjOT. — TWn potrebnih Je ie na duh darovalcev krvi. Dajte plot krvi, da rc*ite~liv.
Nemci streljajo ameriške ujetnike
Ameriški glavni stan v Fran- ročnika in petih vojakov je bil! naznanja, da so Nemci d^jkoljen 17. decembra zapadno
vo.
C1J1
trelili enega ameriškoga po-|t?d Bastogne, ki je veliko prodnika in štiri vojake, ki so (metu o središče v Belgiji. Nem-(jih vjeli za pati no od Bastogne, ei so ujetnike natiprej izpraše-
nato pa so j?h «e z okovanimi čevlji "suvali xv obraz. .
To kruto početje je bilo potrjeno po pričah in isto je potrdil ameriški vojak, ki se je edini re£il izmed šestih vojakov in je "bil sam hudo ranjen.
Ameriški oddelek enega po-
Influenca v Nemčiji in Avstriji
Angleška uradna radio po-»itaja naznanja, da se je po vali, nato pa so jih postrelili. I Nemčiji in Avstriji zelo razši-
Tndi vojak,,ki se je slednjič' rešil, je dcfoil več strelov. Delal se je mrtvega in Nemci so ga pustili ležati med drugimi. Ko pa ao Nemci odšli, se je plazil poldrugo miljo, da je zo-pe-t prišel v ameriško črto.
rila influenca in da je položaj silno resen, ker primanjkuje zdravnikov.
Tam je pripovedoval svojo povest, ko so mu zdravniki šivali rane.
Gorenja slika: tanki na poti na fronto. — Dolenja slika haoisseuu vjete* nemlšlke vojake v ujetništvo.
fr aneosfei voUaki peljejo pri Mul-
-GLAS NARODA"—NEW YORK
FRIDAY, DECEMBER 29, 1944
VSTANOVLrlEN L. 1893
I
"GLAS NARODA
("VOICE OF THE PEOPLE")
99
Owned and Published by Slovenic Publishing Company, {A Corporation) Frank Sakser, President; Ignac Hude, Treasurer; Joseph Lupsba, Sec. Place of business of the coporation and addresses of above officers: _ 216 WEST 18th STREET. NEW YORK 11, N. Y.
:: 51st YEAR ::
"Glas Naroda" is issued every day except Saturdays, Sundays and Holidavs.
Subscription Yearly $7.	Advertisement on Agreement.
ZA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO:
f7.—; ZA POL LETA $3.50; ZA ČETRT LETA $2.—. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemSi sobot, nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA." 216 WEST 18th STREET. NEW YORK 11, nTy. Telephone: CHelsea 3—1342
Kraljevski postopači in —
njihovi zavezniki
•
Dolžnosti vsvgn pripristega prebivalstva v deželah zaveznikov jo bojevati se in delati. Vojaki, ki žrtvujejo svoja življnenja na bojnih poljanah, in delavci, ki mj zaposleni v tovarnah za izdelovanje vojnih potrebščin, skoraj ničesar ne vedo o "mukali", v kateri žive takovane liberie vlade, katerih elani so: — ubei?li kralji, kateri m domišljajo, da morajo vladati po "božji milosti", in takozvani "ministri" in polkovniki, kateri so utekli iz svoje domovine potem, k<> so ukradli v svojih domovinah milijone ljudskeira denartia, ka-leri denar sedaj trdijo v prvovnrfuili londonskih hotelih.
Medtem ko so morali navadni prebiva lei .1 ugoslavije, 1'oljske, Belgije, Nizozemski- in Urške stradati, krvaveti in M' bojevati proti uacijem, >o zgoraj omenjena kraljeva zalega in "vladajoči kroin" po naeijih zasedenih držav, pokra-eli državne zaklade "svojih" di-žuv in pobegnili v London. ;Ako bi londonska in wa^hinirtonskn vlada poskrbeli za to, da te v Angliji in Zjedinjenili državah naloženi denar imenovanih držav zuea-siio zapleni, potom bi zgoraj omenjeni vaga-boudi v izgnanstvu morali delati, ali se pa boriti proti sovražnikom vse^a svetil, baš kakor m»rauo tiuli njihovi pri-prosti rojaki delati in se Imriti za osvoboditev svoje domovine. Toda, kakor znano, temu ni tako, in tolpa mouarhi-i>tov, goljufov tor ostalih tovrstnih i*»>topaeev, ki žive v londonskih hotelih, imajo na razpolago milijone dolarjev svojih ljudstev, kateri denar jjorabltjajo v ^vrho vsestranske korup-
1
A domačem, ameriškem eax>pisju »VMokrat čitanio vprašanja eitateljev. renin eešk-^loven-ka vlada, katera posluje 4udi v inozemstvu, nikdar ne zahteva denarja, katere-a ima imenovana republika v inozemskih bankah, in čemu m« „e boji zavezniških vlad in prebivalstva v svoai domovini. Odgovor je jasen. ('«-ško>|.»venska vlada v inozemstvu, je edina vlada zasedenih držav Evrope, katera v resniei zastopa vse prebivalstvo imenovane države. Ta vlada je v resnici demokratična ill se v liikakem po.-ledu ne more primerjati z druhaljo ostalih zaiiiejnih vlad v Londonu, katerih člani >o feudalui, nionarliistični in avtokratieni zarotniki proti svojim lastnim narodom.
Zamejili postopali, ki žive v najboljših londonskih ho-
sko vrhovno vojaštvo povelj liištvo na pomoč z: ofenzivo v Belgiji in Luxembourgu . , .
Tekom zadnjih par mescev je Hitler skrbel za 1<», tla je ostali svet bil uverjeu, da Nemčija nima več dovuljiio Število v tajništva na razpolago. Toda neoporekljivo dejstvo je, da i-ma Hitler več kako* deset milijonov delavcev iti vojnih ujetnikov iz zasedenih dežel, kateri vsi delajo deloma v tovvai-nali za izdelovanje vojnih potrebščin in deloma služijo kot vojaki v nacitjski vojski. To dejstvo se le malokdaj vpošteva v našem dnevnem časopisju, dasi ravno je znano cla ima I Lit -I"r na razpolago milijonske množice delavcev iz inozemstva, katerih število je skoraj toliko, -kakor Število vse oborožene sile Zjedinjenili držav.
Med oineitjenimi desetimi milijoni nemških sužnjev, med katerimi je tudi na tisoče Slovencev, je več milijonov izurje-i ill rokodelcev, ]>ose<bnih polkih takozvanega vojaške-a dela vst va.
Da, Hitler je vpregel deset milijonov moških najboljše starosti iz osvojenih < leže I Evrope, v svojo vojsko, dočim i-majo zavezniki iz po Hitlerju osvojenih dežel Evrope na razpolago le--nekoliko idijotičnib kraljev, <piizliieškiJi lutkarjev in postopa j oči h polkovnikov.
Sedanja nacij&'ku ofenziva v Belgiiji j«, dovedla vso a-meriško javnost do uverenja, da je povsem nepotrebno obžalovati in uvaževati fevdalne ostanke srednjega veka. kateri sami sebe uazivajo "zamejile vlade" i h da JE POTRE-1»X<_> uvaževati one rodoljube, kateri so ostali v svoji domovini tekom okupacije po naeijih. Naša republika nima opravka z izgnanimi in ulbeglimi kraljevimi postopači v londonskih hotelih, pač pa mnogo bodočih opravkov z ljudstvi osvobojeni 11 dežel, in sicer kljub vsej naeijski ofenzivi v zapadni Evropi, kajti želje in cilji teh narodov so oni isti, kakoršnji SO »bili oni naših prednikov v letu 1770
POLITIČNI VIHARJI V WASHINGTON!]
Napisal za ONA Herbert Seligmann
Ob koncu tega leta se je nabralo nad Waskingtonojii pre-cej črnili političnih oblakov, ki so se vsi zgo-stili nad »velikim problemom, ki je preglavica vsega svobodnega sveta — kako cim Ji it reje in čiur popolneje poiaziti nacizem in fašizem in potem ustvariti na zemlji trajen in pravičen mir.
Tri važna vprašanja so bolj kot \ se drugo razburila duhove: Težave z Veliko Britanijo — Vojaške težavo, ki so nastale kot posledica mogočnega nemškega napada na zahodni fronti — Razdvojenost v senatu in v vsej deželi glede imenovanj v novo-organizira-nein zunanjem ministerstvu.
Clede naših od noša je v z Veliko Britanijo jo t roba omen i-1 ti, da so volo nekateri anjrlo^-k.ih korespondentov v TVash-ingtonu prišli do zaključka, da je Churchillov« vlada zagrešila nokiij gorostasnih budalo-sti — in v politiki je budalost
liščajo po svoji h najboljših močeh.
Tretja zadeva, imenovanje v State Departmentu, pa so povzročila v senatu silno opozicijo, tako s- strani liberalnih krogov kot iz taboia izolacio-uistov. Senator Claude Pep-por se .je izrazil, da so ta imenovanja v nesoglasju s politiko predsednika Eoosevelta. State'Department je bil izpostavljen srditim napadom ra d i »svoje politike apizarstva napram* Španiji, diktatorja Francoa, radi svojih ne i rs pobov z Dsirlanofh in Giraudom in radi svoje teonje, da potegne v svoje vrste predstavnike mil j ona rje v in treakcionarjev. Ta opozicija v senatu, ki je .jzahtovala, da bi moral State Department najti v teh vole-važnili trenotkih bolj primer-ne predstavnike ameriških stremljenj in idealov, se je morala u po tni i t i nujnosti položaja, ki ni dopuščal nobenega
bodo mogli pozabiti, kako je senat napadal politiko State Departmenta.
Predsednik Roosevelt je sam do neko mere priznal važnost te opozicije, ko je dal jasno razumeti, da bo imel State De partment izvajati njegovo politiko.
Ta vihar, k.i je dvignil mnogo prahu v Washington u, jo pokazal, da ameriška zunanja politika ne more več ostati negativna in pasivna. Prav tako kot so ol>orožeTie silo Zed i njenih drža\ povsod agresivno na delu proti našim sovražnikom, mora tudi naše zunanjo minis terstvo s ureeejšnjo agresivnostjo postati zunaj v svetu predstavnik želja in idealov ameriškega ljudstva. A ko ho-če (Rtato Department odgovarjati tem zahtevam, bo moral ostati v zyezi z ljudstvom, tako da >>o vedel, kaj narod ho če. Le tako bo moglo priti do tega, da bodo zahteve javnosti izvedene, in kadar bodo izve dom-, da bo narod tudi zvedel kaj so bilo posledice. Le tatco bo narod razumel, za kaj gre in pozabil bo svoje sedanje dvome in nosigurnosti — in svojo grenkobo.
Vojni stroški v novembru $7.095,000,000
Washington. — Vojni stroški Zedinjenih držav so bili v mesecu novemjbru $7,095,000, 000, torej za	miljonov
manj kot. v oktobru, kar iznaša 4.7 odst. To podatke je objavilo finančno ministerstvo Vojni stroški na dan so bili v novembru $272.900,000 proti $286,400,000 v oktobru.
.	.	...............--«"11 sn — in v T>olitiki te budalost lvl 1,1	nuiwut^a
t.-Uh v razko^in, HO a-entje ,|r. (ioebellsa in n.iil.ova naloga'mnogi, resnejša in nov aI™fia odlašanja — reorganizacija na-
——	................. .........— '	najhujši zločin. V to kate-r^a zunanjega ministerstva je
• •	i	i . .	.	*I.^ ____:___ i.. • 1.1i.
.-je pox'zroeiti no-	in izdaij-tvo v onih zavezniških kro-
fih, katere nacijska piopagauda ni zatnogla doječi. Ti va-gabondi v zamejstvu žive udobno v londonskih hotelih in kličejo na pomoč ameriško in angleško vojaštvo, katero mora potem .streljati in razorožiti one iste patri jute, kateri so se že leta »»orili v >vi*jih gorah in planinah, da tako pripravijo pot ameriškim in anglo-kim vojakom za končno osvoboditev svoje domovine od nacijxkih romarjev in morilcev.
Kdo odobrava sedanje klanje na Grškem > Xe navadno liudstvo v Angliji in niti eden edini demokrat na vsem ostalem svet«. Kditiolo naeijski vodje in omenjeni vagabond i v London krkV: "Izstradajte in [xwtreljajte t0 Simbal'."
In medtem, ko dr. <bjebbelsovi zavezniki, oziroma ome njcui postopači v Londonu podpirajo protiiistalio, in med toni, k«» angleško vojaštvo na Grškem iu v Belgiji skuša na
— jim pride .še nacij-
v-ak način ^a>UuU liaiodno gibanje
» ■ »	t ^/iv/ V * S s9ww»,X
Angleško-Slovenski
Ixsel je novi anfleako slovenski besednjak, ki ga
jkSMtavg
■ ■ Dr. FRANK J. KERN
V njem so vse besede, ki jih: potrebujemo v vsak. dan jem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 270 strani.
Cena je
Naročite jo pri: KNJIGARNI "GLASA NAHODA" 216 W. 18th Street } New York llf N. Y.
gorijo spada podpinmje reak-eije in kraljev na Grškem in v Italiji, oborožena podpora uopriljtifrljonejra režima na Bclsrijipkem, a pred vsem dejstvo, da siroljali na ljudstvo v Atenah, ker jo zahtevalo svooTkIo. To je silno prevzelo in skoro prestrašilo najširša sloje 'V Ameriki .in odtujilo Veliki Britaniji velik in vpliven del javnega mnenja.
Uiu^a zadeva je vojaški problem na zaliodni fronti v Evropi. Mogočni in fanatični napad, katerega so Nemci zaceli na zahodni fronti — v katerem so uporabljali nova tajna orožja — bo globoko pretresel javno mnenje v Evropi.
Zakaj je vojaka cenzura poskušala zafci iti obi?eg nemškega napada in njihovo tajno o-rožje, ni jasno. Vsekakor 'bo ta uatpad na zahodni fronti še poostril pomanjkanje ladijskega prostoi^ ki je bilo že pred ueuuškiin protinapadom tako veliko, da je .oviralo oskrbovanje civilnega prebivalstva v Evropi, y kolikor je že osvobojena. Posledica ofenzive v tem poglpdu bo, da bodo imeli zedinjeni narodi v Evropi še večje težave s civilnim prebivalstvom____
Murda po slučaju, morda pa tudi na podlagi skrbnih ira-•čtinov, so Nemci navalili ravno v treuotku, ko so se pojavile rešili sporne točke med zaveziniiki. Vojaška kriza na zahodni fronti predstavlja torej obenem tudi resno politično krizo, katero Nemci izko-
bjla tako nujna, da je dobila administracija potrebno število glasov, da izvede svoj načrt. Najbolj pozitivni rezultat tega boja bo najbržo to, da imenovani U'radniki no
novo
Bencin za zasebne avtomobile — 36% količine leta 1941
Washington.—Chester Bowles, ratvnatelj UPA. .je izjavil na radiu, da jo "količina bencina na razpolago za zasebne avtomobile natančno 36 odstotkov, torej približno tretjina tega kar je bila lota 1941, leto preti Pearl Harborjem. Torej vsega skupaj tretjina tolike bencina za vse one, ki morajo voziti s s-vojini avtomobilom. Iz tega je iia-zvidno, zakaj so posestniki avtomobilov tako občutno tqx?li pod pomanjkanjem bencina. Noben drug ra-cioniran predmet ni bil ta»ko isilno Tsodneiraii- Niti surovo maslo ali sladkor. Dobivamo 70 odst. toliko surovega masla in Si) od>st- toliko sladkorja kot pred vojuo. A bencina imamo h1 36 odst. toliko za zasebne voizove, kot v letu 1942".
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČIM SOSEDU, DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
TITO
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano se nikdar poprej,
"Najbolj razburljiv« povest v 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po posti.
Ker je zaloga teh knjižic zelo omejena, je priporočljivo, da pošljite naročilo prej ko- mogoče. K naročilo priložite v dobrem zavitku gotovino os. snaroke (Združenih držav). — NaroČite lahko pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO MjBOAFN Y
n« Went nth Street
M'
New York 11, N. I
ZGODOVINSKI DNEVI V DECEMBRU
(Jeorge \Va>hiii£ton je bil v. keni koledarju je bilo to due dru^ie izvoljen predsednikom I II. deeenubia. Ko s0 ka-neje v Zjedinjenili držav |>ottnn je-' dno^lasne^a elektorahlega M>vanja, tlne '), deeembra 171»*_.
Osmi predsednik naše republike, Martin van Buren, je bil rojen dne .">. decembra 17S^» v Kindehook, X. V.
Osemnajsti amendment ustave 'Zjedinjenili držav, potom katerega se je odpravila prolii-bieija, je 'bil odpravljen v k'»n-i^resu, dne ."i. deeembra
V deeeinbru IfKJO so v Moskvi prieeli /. gradnjo nove pa-laee So v jet '»v.
1 »laiiovitev observatorija na-e vojne mornarice se je iz-vrsila v \Va~liinirt«»nu, D. ( dne f>. decembra 1 S-*>;».
Istega dne, leta	je Ko-
lumb odkril otok Haiti in irn i-meiioval IispanilaT'.
Velik ]»arni'k, naložen z stie-Ijivoni, se je razletel v lu>ki Halifax, X. S., Kanada, dne (>. decembra, 1U17. Posledice: tretjina mesta je zgorela ; 11 lili ljudi je zgorelo; ;i000 hiš >e je podrlo in škode je bilo za $20,1 M H),000.
Država Kentucky je postala neodvisna država v decenibru. 1790.
Prvi )>red>edni ~ki	jh»-
tom radija, naslovljen našim državljanom, je uovoiil j>red-s<Hlnik Calvin Co^liilge, dne <». decembra
William \Villiain>, prvi načelnik v Fort Dodge, la., je-bil rojen v decembru 17;K'».
.fapouei si» napadli Pearl Harbor, Hawaii, due 7. decembra 1!J41 ; L'b.'lN iiKUiiarjev in !H ea-tnikov naš»« mornariee • bilo ubitih in (>.")<► mornarjev in častnikov ranjen ill. Ut<»ea^no je bilo tudi 1(>S naših vojakov in ea°n»i.k«>v ubiiili. Naslednjega dne je .Japonska na]>oveila-la vojno Zjedinjeniiu državam iu Angliji in pri«"ela /. napadom na Filipinski« ot«H*je.
Držav« Delaware, prv« tir— ž«Vii. ki od«»l>ril« ustavo Z.i<'-tlinjeuib držav, je to Morila
dne 7. deeembra 17S7.
Zahvalni Dan, >0 slavili v
Novi Angliji pripozuali grego rijaiiski koledar. >«< imenovani datum >premeiiili. Od tedaj slave v Novi Angliji takozva-ui spominski dan prednikov, dne deeentbra vsako leto.
rudiana je postala d^vetnaj -ta držiiva Zjedinjenih držav, dne II. deeembra l^lC.
Kazputin, pravoslavni red<>v ui'-:. ki je imel velikanski n-pljiv na elane ruskega **dv» ra'", j«* ltil u-treljeu dm l."i, decembra. l!M'i v L«*niu^radu.
Slavni glavar lndijane«-\ rotili Sioux, Tatanka Votanka. (Siuing Buli) je 1 »ji u>3reljen v >voj,-ni taborišču «►!> reki (Irani! River, Norih Daki>ta. dne de<-embra 1 SIK>. ker >e je tipiial aretaceiji.
Bitka pri Nashville. Temi.. 1» kom drža vi jan-ke vojne, >»■ j»* koneala dne 10. deeeinbru. ls<>4.
V decenihru 1S1 1 j,, pri ]jetiio več potresov p"d dnom ve letaka Mississippi. V»-<- malih ua>elbin je bilo razdejanih • in tedaj j«- preko noc'-i na-stal" jezero, ki j<- znano pod imenom F?eelfoot Lak«', ki je 14 milj d"l-g( i.
\'lada Zjedinjenih držav je v decembru 1S">1 naznanila Nap"h-omi. da ne bode ilopu stila u>tanoviJi "eoar-vTvo" v Mehiki |»o<I lutkarskim "cesarjem" Maksimilijanom, bratom bivšega avstrijskega cesarja. Fran Josipa.
Tretja država, ki j«- odobrila ustavo Zjedinjenih držav, je bila država New ,ler>ey. odobritev zvezi ne ustave, -i- je tiiiukaj izvršila »hit l>. «iee»-m-bra 17s7.
\ s«.[;,"•{li>,".,. <lržave Alabam**. s-o ustanovili deeemliru leta ISL'1.
Williamsl'iii'ski mos| N, vv Vorku. s., izročili prometu dne i!». «!e-embra	Vi-ljal j.-
^'J4.1i.n,i 11 M >.
N'elika bitka, ki je znana pod imenom ••l>itk;i na močvirju", iu ki s,, j,, vršilti med belimi I »ri- i-ijcn -i ju domačini i/.
Zjedinjenih državah v i. |s<j0 (iu \iirr.1:fll!|JH-,t |,jizo
dne 7. decembra. Tedanji pred sednik. Andrew .Johnson,, je namreč pozaibil izdati t<»/.:ide-vno proklamacijo v novembru imenovanega leta.
Država Maine je vložila prošnjo za vstop kot država, v Zjedinjene države, v decembru leta 1819.
Dne 7. decembra l!*17 >0 Zjedinjene države napovedale vojno nekdanji A vst ro-Ogrski monarhiji.
V	decembru 177.") je pri čelo obleganje mesta Quebec v Kanadi pod vodstvom generalov Richard Montgomery in Benedict Arnold.
Dne 8. decembra 1770 so Angleži osvojili mesto Newport, U., I.
Prvo zlato, ki je dospelo iz Caliibrnije, so shranili v livarni za denar v Washingto-uu, v decembru 1^84.
V	decenibru 1620 so se izkrcali prvi načelniki v Plvmou-thu. Nova Anglija. Po jnli.ian-
inije-
iia me-ta Soinh Kini;ston v državi Rhode Island, s,, j,. /AX kljničila dne 1!>. decembra, 1077..
Prvo električno razsvetljav/* so napravili 11a Broadway v New Vorku, v decembru leta 1880. Ta razsvetljava je bila le miljo dolgo.
Francija je izročila mesto New Orleans v Louisiani, v decembru ISO'1.
Bajika Zjedinjenih držav, pričela je poslovati v Pliila-delphiji. Pa.. deeeinbru. leta 1790.
Država Texas je proglasila svoj{> ueoilvisnost od Mehi ke, dne JO. decembra 18."»."» in je postala neodvisna republika.
Država South Carolina je izstopila iz Zjedinjenih držav v decembru leta 1800., oziro ma ob pričetku državljanske vojne.
Kupite en "extra' bond danes I
NOVA IZDAJA ' Hammondov SVETOVNI ATLAS
V njem najdete zemljevide v«ega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi so v barvak. Cena 50 centov Naročite pri: "GLASU NARODA", 216 West 18th Street, New York 11, N. Y.
"GLAS NARODA** — NEW YORK
FRIDAY, DECEMBER. 29, 1944
VSTANOVLJEN L. 1899
Kratka Zgodba
cAnton Čehov STAVA
Bila je temna je«eu*ka noč. Stari bankir je hodil v svojem knibiirotu iz kota v kot in se spoiui u ju 1. kaku ji« nekega jesenskega večera pred petnajstimi leti pri led i l gostijo. Na fej pojedini je bilo mnogo pametnih ljudi in bili so zanimivi razgovori. Govorili >o tudi o smrtni kazni. Gostje, sredi katerih je bilo nemalo učenjakov in novinarjev, so večinoma bili proti >mrtni kazni. Smatrali so ta način kaznovanja za zastarel, neprimeren za ki^čan^ke države in za nenra-vne. Po mnenju nekaterih bi morali Mnrtno kazen pt»vsem zamenjati z dosmrtno ječo.
—	Ne s<»glašam s tem, je rekel bankir. Sicer nisem jx»sku-
nesmrtne kazini ne dosmrtne ječe, toda če je mogoče govoriti a priori, je po mojem mnenju smrtna kazen moral-nejša in humanejša od dosmrtne ječe. Smrtna kazen umori naenkrat, dosmrtna ječa pa počasi. Kdo je okrutnejši: tisti, ki vas uibije v teku nekaj minut ali tisti, ki izvleče iz vas življenje v teku minut, ali tisti, ki izvleče iz vas življenje v tekli mnogih let *
—	I prvo i drugo je najhujše, je omenil nekdo izmed goltov, oboje ima en in iMi cilj: odvzeti življenje. T«>da država ni Wg. Nima pravice, jemati tega, česar ne inori' povrniti, če bi to zaželela.
Med :r<>-ti je bil tudi neki pravnik, mlad človek, «tar o-krog pelimlvajsei let. K<> so yra vprašali za njegjovo mnenje je rekel:
Smrtna kazen in d«'Miir-. I na jcčii sta enako najhujši kazni. Toda če bi mi ponudili, izbirati med *mrtno kaznijo in dosmrtno ječo, bi na v>ak način izbral drugo. Živeti na kakršenkoli način ije boljše, kakor sploh ne živeti.
Razvnel se je živahen prepir. Bankir, ki je hil tedaj še inlaj*ši in i\ervoznejši, jo naenkrat prišel ves iz sebe. I"-('jiril je v pestjo po mizi in zakrival proti mladeimi pravniku:
Ni res! Stavim dva mili-
jonu, du ne presodile v ječi ni-t i pet let
—	Ce mislite re»no, je odvrnil mladi pravnik, potem stavim, da jih presedim ne pet, temveč petnajst let.
—	Petnajst' Drži! je kliknil bankir, (fospoda. stavim dva milijona!
—	Pristanem! Vi stavite dva milijona, jaz pa sv<»jo svo-hotlo. jo rekel pravnik.
In ta divja iu nesmiselna stava je izj}>olnila. Bankirja, ki tedaj ni računal s svojimi miliuoiu, je ta sta\a vzhiči-la. Pri večerji se je norčeval iz pravnika in govoril:
—	Naj vas.sreča pamet, mladi človek, dokler se ni prepoz-U". /Sa mene sta dva milijona malenSkost, vi pa riskirato, zgubite tri ali Štiri najboljša leta svojega življoiifja. Pravim, tri ali stili, ker več ne presodite. No pozabite, nesrečnež, du je prostovoljno ječo mnogo težje prenašati. Misel, da inta-
ke skozi majhno okno, ki so ga namenoma napravili. Vse. kar je bilo treba, knjige, noto, vino in ostalo, je mogel dobiti samo -sk<»zi okno. Pogodim je predvidevala vso podrobnosti glede zapora in je med drugim obvezovala pravnika presedeti točno petnajst let 'n sicer od dvanajste ure dne 14. novembra 187<> do dvanajste ure dne 14. novembra 1SST>. Najmanjši poskus s strani pravnika, prekršiti pogoje tudi dve minuti do izteka termina, je oproščal bankirja dolžnosti, da mu plača dva miliyona.
Prvo leto zapora je liiUuli pravnik kolikor je hilo mogočo sklepati po njegovih kratkih zapiskih, močno-trpel od samote in dolgega časa. iz njegove iiiše je bilo vedno, podnevi in ponoči, slišati zvoke gla>ovir-ja. Odrekel se jo vinu in tobaku. "Vino," jo pi»>al, vzftniga željo, želja je prvi sovražnik jetnika. Pri tem ni nič bolj dolgočasnega ko piti dobro vino
Tobak
"Pišem vam te vrstice v šestih jezikih. Pokažite jih poznavalcem. Naj jib prebero. Aiko ne najdejo niti eno napa ko, vas prosim, da velite ustreliti iz puške na vrtu. Ta strel mi bo dokaz, da moji napori niso bili zatman. Geniji vseh nI o let iu in dežel govore različne jezike, toda v njih gori isti plamen. Ah, ko bi vedeli, kakšno nezemeljsko srečo preživlja zdaj moja duša. ker sem zmožen razumeti toliko jezikov."
. .Tetnikova želja je'bila izpolnjena. Bankir je z a-.uk a zal lisi relit i dvakrat na vrtu. Po desetem letu je jetnik »edel nepremično za mizo in čital evangelij. Bankirju se je zdelo čudno. dsr tie človek, ki je premagal v tekli štirih let šest-sio zvezkov modrijanov.
SI Novi Grobovi ^
Iz Puebla, Colo.
Pri dolu v tukajšnji jeklur-ii? sta se hudo pobila Molior jstrumbel in Mark M niz. — Mary Zakrajšek	|Dne 1 i), novembra je padel v
Po dolgi lK»lozni je umrla v Franciji Rudolph Težak, sin
S-Sgt. William Plut
Joliet, lil. — V bojih nad otokom Boniu na Pacifiku je Oevelandu na sivojem doiim1 .Vnue Težak, star se ne 21 let. 21. oktobra padel S-Sgt. Wil-jMary Zakrajšek, rojena Mo-ki jo služil pri sanitejeili. — jliam Plut, star "21 let, sin dni- dor, stara (><> let. Doma je bila Kdwoi'd Kovacich, sin družine zine Marko Plut. Služil je kot iz vasi Sola pri Ljubljani, od-'Frank Kovacich. jo bil 17. sep-strelec na bombniku TJibera-) kotle r jo prišla som pred 35. tembra ranjen v Franciji, toiu. — Dno IS. novembra je leti. Z«ipn:V-a soproga Johna, Zdi avniki >o mu morali odri' umrl Leo Ivnik. Zapušea že-'hčer Pauline, j»oročeno Centa, zati nogo in zdaj s»> zdi a vi v no, dva sinova (enega v voj-Jdva vnuka in brantranea Ftr.jv "jaški bolnišnici v 1'tahu.
Rajer, v staremu kraju pa dve — Zadet od -rčno kapi je n
ni v Franciji) in dve hčeri.
Edward Grahek
Kly, Minn. — Družina Johd B. Grahek je bila obveščena.
se>tri.
V
Mary Per ko
Willard. Wis., j.
umrla
da je padel na Pacifiku- Ujen' Mary Perko, doma iz Antbru-sin Edward, star 20 let. — Pjc.isu. Zapušča moža. sedem si-
dve hčeri in več vnukov, v Clevolandu pa sestro Ivano
J oli n Toshel. M.P.. piše Frane'0'e, da se je tam sestal
iz
mrl Mike Jersin. dmnn iz St .iurja. Zapu^a ženo iu odru-..-'lc otroke.
mladim slovenskim ujetni bd skoraj ono leto za eno dobro komi doma ud Črnomlja, ki «', sestro v stari domovnn razunriaivo in nedebelo knji^o.)^ ^ Xeincj	y HV()jol	Jacob Jarc
Za evangelijem sta prišla na
iMišnuiš', \ Pueblo. Colo., brata'iu.es
te vsak trenutek pravico, priti na svobodo, vam zastrupi va^o"1 1IP videti nikogar, bivanje v ječi. Žal mi jo vas! kvari zrak v sobi.'*
Zdaj, ko je bainkir korakal iz kota v kot, se je spominjal vsega -tega in spraševal samega sebe:
— 'Zakaj ta stava.' Kakšna korisL je od tega, da je pravnik zgubil petnajst let življenja, jaz pa vržem št ran dva milijonai Ali more to Ljudem dokazati, da je smrtna kazen slabša ali pa boljša od dosmrtne ječe? Ne, ne! Nesmisel! Z moje strani je bila to kaprica sheila človeka, s strani pravnika pa navaden pohlep po »lena r ju.
Potem je premišljeval o tem. kar se jo zgodilo po omenjeni večei-u. Določeno jo bilo. da bo pravnik zaprt in da se bo nahaja! pod najstrožjem nadzorstvom v oni izmed liisie, zgra-
Prvo leto so mu pošiljali knjige, predvsem la-liko vsebine : romano z ljubavno vsebino, krimianlno in fantastične povesti, komedije in podobno.
Drugo leto je glasba umolknila. Mladi pravnik je zahteval v svoj i t; zapiskih samo klasike. Peto loto so se spet začuli zvoki glasovi rja in jetnik je zahteval vino. Tisti, ki so ga o-pazovali »kozi okno, so pripovedovali, da je celo leto samo iedel. pil in ležal na stelji, po-go^to z«lelial in se jezno raz-govarjal s samim seboj. Knjig že ni več čital. \'časih ponoči jo sedel k pisanju, pisal dolgo, proti jutru pa je raztrgal vse, kar jo napisal. Nekoč so slišali. da je jokal. V drugi polovici šestega leta so jo jetnik
jenih na. bankirjevem vrtu. Do-'začel marljivo učiti jezikov,
govorila sta. s«-, da v teku petnajst let ne bo smel prestopiti praga t«' hišieo. videti živih ljudi, slišati človeških glasov iu dobivati pisem in časopisov. Dovoljeno mu ije pa bilo. imeti glasbeni inštrument, brati knjige, pisali pismo, piti vino in kaditi tobak. Z zunanjim -vetom ni mogel imeti druge zveze
proučevati modroslovje in. zgodovino. Teb ved se je poprijel tako poželjivo, da je bankar komaj mogel pravočasno naročati potrebne knjigo. V teku štirih let po njegovi zahtevi jo hilo naročeno okoli šest sto zvezkov. V teui času jo dobil bankir nekega dne od jetnika tudi tole pismo:
HELP WANTED
DELAVKE IŠČEJO
HELP WANTED
The War Man INmer CiHtimi^imi hu ruled (hat no on« in this are« now employed In essential activity may transfer to another job without Htatement of availability.
H I S N A
LASTNA SOBA Splošno delo, stalno, .'*. otrm-i v družiui Vprašajte: »Ki« - 77Ui PIJU'E FOREST lil LI iS WEST, h, l. Phone HA 81155 I
< ^'40 - J33 i
S I V A L K £
Potrebujem« šivalkc na 2EN8KG SLAMNIKE
Vprašaj le pri: Y. 6i. M. MANI* FACT 1' BIXG COBP. 118 SAX FORI) ST.	B'KLYN
Tel.: EVergreeu 8-7723
(3x)
WAITRESS
BAB AND GRILL, EXPERIENCED <*oud {»ay. steady work, pleasaut working < uadithiut>
Apply:
MAIN BAR a ud URIEL «(•_'_' — 81 h AVE. (betw. 40tb—lint St.) N. Y. C.
CURLS WANTED for KNITTING MILLS
Apply:
J8-J6 PAI^lETTCI ST. RLDOEWOOD. BRCH.»KLYN
SLIKARIOA
IZK U HEN A SLIKANJA NA CHINA IN CLAHSWARE Izvnftoa bodo^uuHt	I>ol>ra plača
Preko urno delo Prijetne okoiA&ne
(!AMfOftKAIiK STITIilO 231 LAKAYETTK ST.	N. Y. C. __ . (»1—233)
FINGER WAVER and TWO MANICURISTS
• loixj pay. pU-asuut working <otidi-
tions steady work «»r imrt ti!ij«>.
Apply: ANtiKLO'S
4JJ — 7tU AVE	N. Y. C.
( J.j'J—1235 >
GIRLS for STOCK ROOM
(,:<JOD SALARY — 14 HOURS VACATION WITH PAY Apply
metropolitan towel co. ll>47 — 4«tli ave. ixing island city
< :M7—20.ii
ŠIVALKE lin KORZETIH
Izvežbaoe ali neizvežbaiie na obte-kap v PRODAJALNI KORZETOV Stalno delo, prijetne delavske razmere Vprašujte: MOLLYS CORSET SHOP EAST 141b ST.	N. Y*. C-
(248—254)
FINGER WAVER — MANICURIST
iiood work, steady |>ay. pleasaut working t-ouditioiis.
^ days. » to 7. $::o. Apply: college hair shop 1235 .amsterdam ave n. y. c Poliue: mo 2^3236	(232—21 "
ROC N A SIVA L K A
finisher	1kiuha plač-v
stalno dell>. poriik delavske razmere. i*» »kllolte:
GR a-754(5
• i - -j;
KS)
WAITRESSES
POLNI ALI DELNI t'AS: STALNO l>i:i^>: OOBRA l'LA("*A : 'K1JAZXE DEI^A VSKE RAZMERE \"i»rašajti'
HOB-NOB R EST A I' RANT 10« E. +lst ST.	N. Y. C.
«2X»—<» >
CLERKS
General Office Work
5 DAVŠ SALARY $22—
DEPENDING ON EXPERIENCE PHONE:
MUrray Hill 4-4500
vrsto zirtxlovilia religij in 1k>-sjfo«lovjef V tekli zadnjili dvpli li^t zapora je .ji'tiiik bral izredno niiKnro in hroz v-sakt* izbiri'. Ell k lilt so jc l>avil z naravoslovnimi vedami, potem je zahteval Byn»na in Sliakes-pearja. Vvas-ih so dobili <>d njejfa zapis-ke. v katerih je profil istopasno kako kemijo ali
ai iibitdo.
Dne 17. decembra H* v Cle- .	.. ,
, .	, „. . ko operacijo na slepem
\elamlit v Kmer^ancv l nun- .	' . .. 1
i i 'i i iu ie lire bolnišnici umrl Jacob Jarc. , . . . . . .v .
ki je ze iz bolnišnice.
Pfc. Frank J. Debevc
Jacob Debevc in njegova žena v James City, Pa., sta bila uradno obvet-V-eiia, da je bil 23. nov emjbra *v Nemčiji ubit njun sin, Pfc. Ijfrank J- De-
be ve. star 27 let. v armadi tnli . . „ . - ,r	, ..
, -	•	i	isa. tri neafkinje: Margaret \ a-
decenrbra 1942 in preko mor-i . . . .	. ? TT , I
Lovska sreča
Pre>to. I*a. — i>nr 1. decembra so >li nad >rnjake v Ja-(/itv Anton, Clurrle- in Tenv Petroveic, Alex Mak it-ka in Art Goodnuin t<-r domov priprljali štiri royrare. — Tež-
<'iwe>
u ie ij rest al Frank Skvarča.
star t JO let. Domu je bil iz Čelne vasi pri Ljubljani, odkoder I je prišel v Ameriko pred (leti. Tukaj zapušča sestu ično Louise Siniončič, nečaka Loui-
PRVIČ PRIKAZOVAN FILM
lian /. maršalom Titom in iijegovi-mi liojujot'imi parti/ani. — I-totak<» . .	. m* prika/.tijc Sovjet-sko Kiimjo v l«*lti
ja od Umskega sopte.ub.-a, Pb-j«""1- J<'n'"" >l!17-":	• • • — """ ><''■"•
nii'dicdiifki učbenik, nbenen. poleg stažev iapnift, tri brate •f;,H"A	.'"'L T!- ««- T*"*?**
L. < . -	.	■	Illlia, 111 a l>etlOItli nečaka Ali- mh pororil. lil ste Jill kdaj \idrh.
kak roman ali kakršenkoli 1i-,v vojn i v hviopi, enega v Cle- , • - , - - t .„. . ,.t , 4 , . , ,, , , 4
" , . „ , . . . fl . . I , , -i	« - , . drew Ml necakltlio Lillian, ter;	si s<-daj lahko Ogledate |HI /inrr-
lozofski ali bosroslovni traktat.|Velandu. dve sestri, zeno in tri| 4 . , • • i + t?<.. .. 'nih ljudskih renah v
Njegovo eitanje je hilo poda-leta staro hčerko, bno plavanju sredi morja, sredi kossov razbite ladje. Zdelo ^ se je, da je v reševanju svoje-1 sra življenja s strastjo pograbil za ta ali «lruigi kos.
(Konec prihodnjič.)
Poroka
Bridgeport, O. — Dne U. novembra se je poročil John Blatnik, ki s*e nahaja v avia-tični šoli v Macwell Hieldu. Ala. Nevesta je poljske narodnosti po imenu Oladvs Vele-lia.
Sylvester Molek
elevelandski mestni bolnišnici je umrl Sylvester Molek. s-tar (JI let. Doma je bil iz
v stari domovini brata Fran
k a in dve Jennie.
sestri Frances in!
I v
Helen. Kocjan
Dne 15. decemibca je umrla Glenville bolnišnici v Cleve-
Iz Willarda. Wis.
I'l i družini .Toliii Pernie-h >o
va.st Ival. far a Ambrus, od ko- , . Tr . „ .. i	...	, ilandu Helen Kocian, ro.j-cna
der je prišel v sem pred 40.'« , , . . .>0 , , 0 -, ny V . vlv i	A iSuleski, stara let. Rojena je
leti. I u kaj zapušča dva brata,..,	, , r, -- -
r . . T1 . . , bila v Clevelandu. Zapušča za-Josepha in lgnatza, in sestro , . .	, •
r • t- T i	, lujocega soproira Michael, sm-
Jennie Virant, v starem kraju .. >'f. , , .	..
i	Tr. ,	leka Michael, mater \ ictorijo,
pa brata Franka-	L,. . ,	.. . dV
jstiri brate: Alexamter, F1<*. Theodore. Pfc. Joseph in Rali>h, in ]>et sestra: Mary Prusimk. Stella Walker, Sophie
(7TV TH KATK K
14111 STKKKT hlizii lih A V KM K. NEW YOltK <"ITY
l*iliu-kt' |iml>lavr vim- ni-jin-in-liuitia <h! !).;;u zjutraj naprej.
Marija Bajnbič l>lie decembra je po daljši bolezni uinj'la v elevelandski jntistni bolnišnici Marija Sobol, Jean in Ann. B^mbič, rojena Leskovec, stava 57 let. Rojena je bila na Vrhniki pri Ljubljani, p. d. Kosmačeva Mica. Mož ji je
umrl Ie*tn 1933, ena hči pa leta
se oglasile rojenice in pustile: 1934-. Zapušča sinove: Mike.
inrka. — Resno je zbolel Jo-!Joseph. Frank. Stanley, Opl. sepli Pekol. ki je bil odpeljan! Rudolph a v armadi nekje na
v bolnišnico v Marshfield. Njegovo stanje je kritično. — V bolnišnico v Eau Claire je bila odpeljana tudi žena Franka Petko\>Jeka, ki se je morala podvreči resni operaciji.
Zadnji mesci kanadskega sedanjega parlamenta
Ottawa. — Sedanji kamniški parlament bode posloval do l(i. aprila 1945 in se raz i de. Sic-er nekateri v,a stopni'ki. zlasti j>a senator F. B. Black (New Brunswick), zh te vajo, da se delovanje sedanjega parlamenta podaljša, toda večina, senatorjev je za =to, da se parlament razide imenovanega dne, in da s*e razpišejo nove vqjitve. Totla do 16. aprila .s-e zamore položaj še dokaj spi*emeniti.
Angleškem, in AVilliama; dve hčeri: Mrs. Rose llirenko in Frances; sorodnike v Jolietu, Wauikeganu, Little Falls, N. Y., v Braddock in Monessen, Pa., osem vnukov in nečakinjo Sister Mary Marguerite, reda sv. Frančiiska v Shelby, O.
John Križanič
V elevelandski mestni bolnišnici je umrl John Križanič. star fifi let. Doma je bil od sv. Križa pri Kostanjevici, odkoder je prišel v Ameriko pred 31. leti. V starem kraju zapu--ča soprogo lVfar\'.
John Benda
Dne 19. decembra je umrl v Clevelandu na svojem »lomu John Benda, star 65 let. T>oma je bil :z Sinkovega turna, fara Vodice na Gorenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 32. leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary roj. Brank,
Louis Rigler
Po k:atki in mučni bolezni Ije preminil na svojem domu v|sina S. V. '2/C Franka in potem Clevelandu, O., dobro poznani Johna ter hčer Ann poroč. Ro-Louis Rigler, star 62 let. l>o- pos. V stari domovini pa zalim je bil iz vasi Neredi, fara pušča brata Franceta.
Rob pri Velikih Laščah, kjer	Elizabeth Penich
zapušča brata Johna in sestro
"Nebeški sunek'
Frances ter več sorodnikov. Tukaj je bival 43 let. Za<pušča soprogo Mary, rojeno Meden, doma iz Selčka pri Begunjah, bratranca Frank Cimperman.
Jacob Tancek
V soboto zvečer je nagloina preminil za srčno kapjo Jacob Tancek, star 73 let. Rojen je bil «v I5ki Loki pri Igu, kjer
Camp Sililo, Man. — V tu kajšnjem vojaškem taborišču'zapušča brata in sestro ter več je ravnokar iztšla prva števil-'sorodnikov. Tukaj je bival 40 a k vojaškega lista imenom: let in zapušča žalujočo sopro-4'The Heavenly Jerk", oz. lista|g0 Magdaleno, rojeno Ravniki se imenuje v slovenskem kar, dve hčeri Valerijo, poro-prevodil "Ndbeški sunek". No-jčeno Wess. in Leono, poročeno vi list je glasilo kanadskega Saunders, sina Pfc. Philip, v pa dal nega oddelka št. A35. Pri Maiden Air Field, Miss., dva

YOUNG G VRL
r<>U M (HIT F^tTTORY WUKK Ooud opportunity: ert^udv job. l ull W — 1, inorniup*:
MA 2-8865
t»>
S I V A L K E
KINGKK MACHINKS XA LKATHKft XOVKLTY; ~ Tim I i FLOOR GIRLS
Dutira |>la/Ta	Stalno
11-
KHTI:IU.I.VK i'K< UH'trrs _ Mil AVIS., OUt ST.. X. Y.
NASLOV PREMENJEN
Urad United Committee of South Slavic Americans se je preselili iz 1010 Park Ave., na 465 LEXINGTON AVENUE, NEW YORK 17, N. Y.
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
KnJUlca daj« poljudna navodila, kako Doatatl lunarlikl državljan. (V tlov«Hat) Om M «Mt
Dobite pri Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 West 18th Street, New York 11, N. Y,
tem oddelku služijo novinci ki se uče skakati iz earopla-nov z pomočjo padal ali para-shat. Uredniki tega lista so
vnuka in več sorodnikov.
Johana Smole
Po dolgi in mučni bolezni je dne 15. decembra preminila
dali svojemn li<stu označeno	,	^ , ,
ime. ker vsak padalec, ko se "A sv"'le"1 d?nra v. Cevelandu
padalo nad njim odpre in pri
Johana Smole, rojena Petrov-
ene leteti proti zemlji, občuti	^riki,/e
nekak sunek po vseh svojih 0<1 leta	fetara ie	bU
živcih. Tn ker padajo taki vojaki "its neba,*' je ime novega lista seveda umestno.
let. Zapušča soproga Jakoba, doma iz Šmarje pod Ljubljani, tri sinove: Jacka. Franka,
I ki ise radi važnega dela nahaja v New Yorku, in Josepha, Mr 'sestro Afary She rock, v Iron
i* domovini! —viPoŽlji-.CiJv,.- Mann., dva vnuka, in v tO VAŠ dar ia dUMi Slovemr^slili-i domovini sestro in bra-
dcema Pomoinemu Giboni, ta. . <_____ ___
l>ne 9. decembra je v Little Falls, N. Y, umrla Elizabeth Penich, stara 67 let in rojena pri Krškem na Dolenjskem. V Ameriki je bila 39 let. Zapušča svakinjo v Forest City Pa., in štiri nečake. Bolna je bila tri leta in članica jed note 28 let.
AMERICAN
WILD LIFE
V knjigi Je natančno poplrano življenje posameznih živali, živečih n» suhem, v morju in v zraku, tako da bo vsakdo, ki ljubi rntravo In njeno pestro živalstvo, knjigo bral z velikim zauimanjem, ker bo v njej nafiel marsikaj iz življenja divjih živali, kar mu flosedaj Se nI bilo znano.
Prvotno je bilo nameravano to veliko delo Izdati v petih knjigah, toda je .Mednjič iz£la v eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenju prinaša POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE.
Knjigo bo z užitkom bral love«, ker navaja in popisuje vse živali, ki jih Je dovoljeno in prei>ovedano streljati; farmer, ker so popisane živali, ki na polju koristijo ali škodujejo ter slednjič ribič, ker so v knjigi naštete VSE ItIBH, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH.
Poleg poljudnega popisa In pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (fotografij) ; 6 slik v naravnih barvah, v velikosti eele strani, ter ima 778 strani. Velikost knjig« je 9 x II We*. Knjiga opisuje sesavce, ptiče, ribe, kače in živali, ki so rarootako na suhem kot v vodi doma. — Vezana je v močno platno r. zlarlml črkami.
Gif3 V ANGLEŠČINI Cena $3.30
Naročite pri:
KNJIGARNI
Glas Naroda
216 WEST 18th STREET New York 11, N. Y.
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali Nations
R£CEPTI VSEH NARODOV
00
NOVA IZDAJA ŠTAtfE SEDAJ
3.
"Knjigft je trdo vezana in ima 821 stranišči
BmptL ao napisani ▼ angldOcem jeziku; ponekod pa so
U am j* kaka jod posebno ▼ nsradi
i , je nekaj posebnega sa one, ki U zanimajo za e^ tn se hočejo t njem čimbolj lzreibati in izpopolniti
__M&roSite pri
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th 8tre«t	Haw York U, H. T.
. Jm
"GLAS NARODA" - NEW TORE
FRIDAY, DECEMBER 29, 1R44
V8TANOVWEN K 1WS
.............................................................................................................
Pisana Mati
Spisal: J. F. MALCTGRAJSKI
in«!i tetbe ne naprej: ti ne
res nu
■ II-
< 1e Jiočeš pestil
ila
iihrti>! J hi, kaj elovek ne
"Kdo je zaprl dekleta v klet.'" vpraša s tresočim, a vendar še mirnim glasom.
iiaJiaha!'* se zaJbroho'ii Mla'karica, toda lie zaničljivo. i'rizadevala m* je še vedno, biti prijazna, in skušala je, da bi zasukala vso stvar na smešno stran. Toda hipoma jo je premagala njena narava in zoper svoje bolje prepričanje je lekla porogljivo: "Ali, za to ti torej gre? Seveda, tista tvoja ljubezniva herka, tista pridna Aniea . . . Saj bi si bila lahko mislila ..."
"Odgovori tako, kakor te vprašam! Kdo jo je zaprl."'
"Ali to bi rad vedel, kdo jo je zaprl.' I no, če si že to-likunj radoveden, ti pa povem: jaz sem jo zaprla, jaz!"
"Ta zakaj?"
"Zakaj * Najbrž zato, ker je zaslužila!"
Njen odgovor je bil trmast, Mlakar pa se vzpne m »koncu in za rob ni:
"Od danes za na prej se mL nimaš nikdar, nikdar več dotakniti dekleta! Nikdar več, zaj»omiii si to!"
Iva j t Ali tiuko' vzroji tudi ona. "Nikdar več, praviš? Hej, vraga, z<laj naj Im»iii nemara pa *še tvoji bčeri pokorna! Samo tega je še treba, res! A—a, dobro da vem to! Zdaj ste torej edini: ti. tvoj Nt ari in tvoja ln"i ! Lepa je ta! . . . <) saj sem vedela, da pride tako! Poznam vas, Mlakarje! Toda vedi, moj ljubi mož. da jaz ni>em ona tistih, ki se kar tako list rušijo! Jaz >e ne liojim nikogar imeti tako, pa imej! Ali povem ti mene, prej Ihhu jaz tel»e!"
"Molči!" vzikipi on, "če m- . .
"No kaj? Ali res misliš . . . kaj sfrahu pred tel>oj / (Mi, kako se doživi vsega! O ti mevža mevžaMa, ki si kakor testo, iz ka-terega se zgnete lahko, kar komu dra-o! \V-eraj si bil še na moji .strani, danes držiš Že z onima dvema! Zakaj nisi držal prej, dokler še mene ni bil
o tukaj.' Saj stari se je dovolj prizadeval, da bi mene ne bilo tukaj! . . . llaliaha, kar tako črez noč se prodaš! . . . Fej te bodi! Tak mož ali pa nič!"
Mlakarju m- zavrti v glavi. Da se je upala ona, katero zaničevati je imel tolko vzroka, še sramotiti ga, mu je bilo preveč. Y>e tisto, kar je cul v gostilni praviti o njej, mu je prišlo hipoma na mi«el in v svoji silni jezi je vztropetal, da nekaj časa ni vedel ne kako ne kaj. A potem je planil kakor divji proti peči. V zape-nku je staia škatla in v tej škatli je imel dva ostro nabrušena noža, ki so ju rabili samo takrat, kadar je bilo treba katj zaklat i. V neizmernem srdu, ki mu je prešinjal sree iu dušo, poseže po nevarno orožje in zdajci je stal z nožem v roki pred svojo ženo.
Preplašena se je dvignila Mlakarica, da 'bi skočila iz postelje, toda mož položi svojo težko levico nanjo, ter jo politic nazaj, z desni«« pa zavihti nož nad njeno glavo. Bil je grozen videti v tem trenotku. Oči so mu ibile izstopile in krvav rob se mu je videl okrog jalbolčkov, okoli usten pa so s« mu bile nabrale pene, kakor iblaznemu človeku.
"Ho<češ, torej, da ^bračuniva že nocoj t39 viikne s hri-pavim glasom in dvigne nož tako visoko kakor je segala roka njegova. Njo izp relet i smrten strah. Pre bledel a je, obraz m' ji jo spačil vsled groze in trepetaje. je čakala, kaj se zgodi. Njemu pa je roka sunkoma padala, kakor bi še preudarjal. v kateri del telesa naj ji porine smrtonosno železo . . . Bližje in bližje je prihajal nož svojemu cilju; ona bi bila rada zakričala, ali glas ji ni hotel iz grla, samo roke je dvignila, kakor bi se hotela na ta način mbraniti.
Njegov pogled je bil z v*a<kim hipom bolj divji; neka krvoločnost se ga je bila lotila; lijugovo sree je vpilo po maščevanju za vse to, kar mu je bila storila ta ženska; neko čudno slast je občutil ob misli, da stori konec vsemu . . vsemu ... Ali o pravem času; se mu povrne šo razum	v zadnjem hipu mu zavije roka v stran in nož se zasadi v mizo, ki je stala poleg postelje . . . Čuden, brenčeč glas je dal nož < d seibe, ko ga je foil Mlakar izpulil \z r«kc; zasajen globoko v mizo je trepetal in *e stresel v svojem gorenjem de-]il; Mlakarju pa se je izvilo par krčevitih vzdililjajev iz prsi,
VELIKA OTVORITEV
VELIKEGA GRŠKEGA ORJENTALSKEGA KABARETA IN RESTAVRANTA
Grecian Village
100 West 57th Street, vogal 6th Avenue New York City
Edini svoje vrst«- v Auieriki. Aristokration 1«» ljudskih cenah, brez najnižjih in lni/.uili «-en. kj«-r more vsak slarikosnedež «I • »11 i t i zyib>šee-nje i m > svoji volji in more dobiti in izbrati okusili jedi i«t domača
in imiK>rt!raiia vina in likerje. ROMANTIČNO IN PRIJETNO OZRAČJE. GRŠKA IN OlUJEN-TA1.SK A ZA 15 A V A IN JI A« i I«" NA CoDBA PROSTORA ZA »00 I vil'1)1 i »A It A IN c« m 'KTAIL NASI.mN.IACI LOČENI
PREJEMAMO PREDNAROČILA ZA NOVO LETO
JKDI. GODBA. PLES, ZABAVA. I(iKK IN ŠALE
NI KAK N K ZAMCDITE PUI LOŽN« »STI SVOJKCA ŽIVIJ ENJ A !
zglasite si: osebno, ai.i pa Telefonirajte: Clivfc 7-892<i ali 7-85)14
da je bilo slišati, kakor bi bil zaihtel. V trenotku, ko je bil zasadil nož v mehki les, mu je odleglo nekoliko. Toda vroči-;ia, moreča iti neznosna vročina mu je izpreletavala iwle. Moral je ven.
Obrnil se je še enkrat pr-erti ženi iu vzkliknil:
4'O, kako te sovražim!"
Izgovorili to pa je odšel iz sobe.
"O, kako te sovražim!" je ponavljal zunaj sam zase. In res je bilo njegovo sovraštvo grozno. Ali v tem sovraštvu zanj ni 'bilo hladila. Vedel je, da so pustile njegove besede ženo popolnoma hladno. Bala se je moža, a za njegove bese-d.- je bila neobčiitiia. Imela ni srca zanj in če bi ji bil rekel stokrat, da jo sovraži, da jo zaničuje, bilo ji je — VSPt'110!
(Halje prihodnjič.)
11 NATIONAL VELVET" V MUSIC HALL U
Prireditev Združenih Društev v N. Y-u.
Božični jjrazniki so za nami in Novo leto je že z nami; izrazili smo si meeksebona voščila, osebno, potom božičnih kai t in morda eelo potom oglasov v listih. Marsikatera karta se je gotovo zgubila, kajti Stric Sani se je moral zopet letos poslužiti takih poštarjev kot jih je pač mogel dobiti v vojnem času, ko so vsi fantje od fare na vojsko sli, kar pa je doma os-talo spada povečini v 4-F kategorijo in tako je treba marsikaj spregledati, kadar ne teče vse po žnorei v pogledu pošte, itd.
No, v New Yorku bomo imeli priliko, da si ponovno voščimo srečno Niovo leto in si pri tem sežemo v roke osebno na prireditvi Z«lruženih Slo venskih Društev velikega New Yorka, dne 14. januarja 1945 v Slov. Domu v Brooklvnu.
Nabrž je vsakomur v naša naselbini znano tkako aktivna je organizacija Združenih Društev v raznih vojnih aktivno stili, ki so danes potrebne z ozirom na našo meri ko ali pa za p«mioč mu ljudstvu v stari domovini. Vsaka aktivnost pa zahteva trošenje denarja za to in ono potrebno stvar, ki jo je treba nabaviti za oglaišauje in druge -siične potrebe. Mi smo siceT kolikor jnogoče skromni v na-
'WINGED VICTORY" SE KAŽE V ROXY
Vodene melone ne rastejo na palmovih drevesih—in fantje tega ne vedo! Ameriški letab-i, ki so nastanjeni na nekem «»-loku "nekje na Pacifiku' \ peljejo čoln melon z d"ina v Moss ilart-ovem filmu 11 Winded Vic-Tory'*, ki jo je napravil Dar-ryl F. Zanuck. Presenetljivo p<»ve*t največje zračne ->ile na svetu je vodil Oeorge t'irk«»r. —. Film s,, sedaj k.iže v Hoxy gledališču, 7tli Avenue in ."<ee^fi v Xew Vorku.
Io, ko je zadonel po dvorani Cresta Blanca Program
njttii ljubki in močni sopran j i-i, .i •	.
1	rilln viti, igralka paillette
ia dano« pa občinstvo kar ne
fioddard iirra glavno vlogo v
uivn ijuiiirujlt AL i	i	. .	'	mm IMJ \	V
, 1 . . ra<i«» pusti nasi inJadi p<;vki v	.	...	. .
yo domovino A-1 , , , ,	,	1 . lepilen \ mcent Benetovi ign
od-'-a, kadar nastopiti me«i na- ... > . • . ...	,
za Txmioe nase- •	tx rr . j, , ,.	>o»ihin Women na ( olum-
mi.... O Tonetu Suhi ju pa sploh ni treba povedati več kot da bo tam. .. Jknkšne in kako zna on zapeti in predvajati, to ve vsakdo, ki ga je že
bin Broa«leading y s tem •"Thi.s Mv Bi*st" v torek, L". ; januarja na WABC o|»
f 1(1 ZVe. -T.
oin>*n
slišal.	, . "J
v > le	-v . t , i \ e-t -e-t i h briitov.
'ISa^ mladi naraseaj pod vod-
i „ Ar- t	t» i	| smrti >voje maiere
v-t • j -i . j i ^ i f stvom Miss .i<*nnie Pa«Iarieve. .	...
s,l, ralatkili, toda ker ze «l«l- ,m ^ , ,	zilnitni. ^n.k,- .....h , v In
K« ni«,«, ,mol,. nclM>nP pnro-	tal.ntlrana ml,'™-	^ 'l-k1-'
ditve ----- ------------ "
ki so po ^t;11 i brez Sli >o v ter
me
t • , ... vcga....nasa talentirana mia ... . .... -vo v korist organizacije sa l ,a ^	J(VU. jil, |,r.,-Ual, .........v. -Ia
. se je nasa l,ol;1 revna l>:» is( flil,r. Pesh<., k; j , Žp Ji„. kuhale, .•i..tile l.iio in pra-
sajna precej .zn.eiU m jo f >uknkrai na,i(>1 li1a\,, nn5ihll
treba nekoliko podpreti, v ta	1	'
.	.	-i . j p* i red i t v ali, bo podala par pe
namen tudi prirejamo letos j1	1 1
našo letno prireditev. In prii^., ' -	. ..
_ __!___t_ __ eila. oziroma odgovorila na oo-
• i i ' • .'snu, kot nu je pismeno sporo
vabilo.
Naši pevski zbori seveda ne
Katina Paxinou nastopa v šaloigri: "Sophie"
Sedaj »e jiroizvjiia zelo zanimiva iu komična 'h Irska
tem se nadejamo, da bodo rojaki in rojakinje iz naše na selbine razumeli potrebo organizacije v tem ozitm, ter v pol-j
nem številu posetili prireditev huraši, ki jih je Mr. Gerjovichf .triavni vlom slavim 14. januarja.	zopet izuril za nastope, bode gralka Miss Katina 1 axinou.
tudi na programu----O vsem1	imenuje ^Sophie ' in
.jbodo izostali----in naši Tam-' pn-dstava v kateri nastopa v
grška i-
Miokey Rooney in Elizabeth Taylor v prizoru iz nepozabnega technicolor filma, ki je nežen, krasen in pretresljiv, "National Velvet", sedaj v Radio City Music Hall, 6th Ave. in f'Oth St., New York. Na odru je vesela praznična igra"Star Bright" in priljubljen prizor: "The Navitity".
januarja Seveda, program sam na >se
bi
kdor Tone
ljubljeni pevki Olga Turko vicli in Anica Kepicova, ki je ]>ostala prvič javno poznana ineci nami kot pevka z izrednim glasom in talentom, ko je nastopila na prireditvi Zdru ženih Društev v Arlington Ha-lli pred nekaj leti.... Marsikomu je tedaj kar sapo vze-
li je vreden, da se udeleži vsa!k drugem se T>odete sami prepri- se pre<IMavL.ia v i layiiouse vdor se more.... Nastopil boj^li, kako bo in kaj bo, ko pri ^lediM-n na 4St|, St. ,zt««-no «h1 rone Šubel, potem naši pri-l<^te in s.e nam pridružite najBroadwaya v New bi^ii, in iirblieni nevki	Tni>L-n. letni primiitvi Združenih Slo-j sieer vsa'k veeer - b s.4D. «v»
venskih D;uštev velikega New' sredah in sobotah pa tudi ob Yorka Anna P. Krasna. • -.40 p< poldne.
HELP WANTED ::
DELAVCE ISCEJO
:: HELP WANTED
The War Man Tower Commission has ruled that no one in ibis area now employed in essential arlivity may transfer to another job without statement of availability.
'THE KEYS OF THE KINGDOM'
Prizor iz kino-slike "The Keys of the Kingdom", veličastne ]>ovesti neustrašenega moža in neprimerne dogodovščine. V filmu nastopno sami zvezdniki. Kaže se v Rivoli Theatre, Broadway in 49th St., New Yortc in se pri-cne 29. decembra.
AVT« >.M< »BIIjSKI
MEHANIK
IX MEHANIKI TKK I'KIiior.M DKIjA VC1 Izkušeni. <lohra i»hiru. stalno «IHt». ]>u vojna l»txl(K"in»st. V|»rsiš;ij'e: <;ttANI»VlKW I >A I K V IM171 .MKTHOenLlTAN A V K. MKLYN
i Jo i' *jr»ii
PIANO POLISHKR
IZKI .ŠKV. IioltUA IM.AČA, STALXn I lElil K IM »V< l.| NA i;< >1 M M" N« >ST 1'rijetiif flel.-ivskc nissnien*. Vprsišajte: T. ANI > KI i SONCI ANO STOItK
r»i! x\~. r»"th st.	n. v. <*.
CJT.2—'JTA)
B O Y S
I.KAltN CKINTIN«; I!I SIM;SS : Fine op|M»rlunify!	work! <;o«h1
salary! Stcaily work! P<»sl war fur u re! I'l-nsniit working
eaii'lilioiis! Aenly: A ItKNSl >N I'UKSS
4imi \v. :wth st.. n. v. ______________________< 'Si- 'J.~iS >
MOŠKI ZA SPLOiŠNO DELO - K AZN ASE V ALEC v <;ium'i;hijski thcovini
I»ol»ni plpf-a. stalno «Mo, |M>vojui;
l»rijelm> delavske ruziiirn-Vprašajte: tiRKNf »BLK'S MA ItKFT JOS) W. .77Hi ST.	N. Y. i *.
f i
P R E 8 S M A N
-MIKI IL K VERTICAL COMMEIU IAL & COLOR Stalno -ln*lo — I>ohra 1'Iaea Povojna BodiKiHist
V|»r:iš»jte: SANDY PRINTIN«; IO WEST I'l'it.l ST.	n. Y.
fJT.l li
C. *t~ \
C R K O S T A V E C
foMPosrroR Ln»Lovv ami MAKE IT; stalo 1>EIio	kokra 1'LACa
P< >V< M \A 15« IIH m'N< 1ST Vpmš)iji«.: SANI »V I»R1NTIN«; 4'» W. L'_'II<1 ST.	N. Y. C.
(2.11—257)
J> O R T E R
v TISK A R N I I »NI. to nt NA TEl»EN Slalno	niiio^o' inulurnc^a drla.
Phonr; SP T-.'i-'KtT
ClTil >
SHEET METAL WORKER
EXP'D. BLOWER-TYPE WORK PLEASANT WOK I NO CONDITIONS STEADY Phone After « P. M. GK 7-81126
(L'44—L'57)
Opozorite Se druge, ki ne fitajo "G. N." na te oglase. — Mogoče bo komu vstreženo.
W O O I) T U R N E R S
CABINETMAKERS Stalno drlo, sedaj in jH> vojni, dohra plafti 4o ur na tiiien. |M»lflruga |>Ia("M nad 4o nr — prijazno delavske raziiM*n». Vprašajte: CARM1CHAEL III W. JOlh ST.	N. Y. C.
(252—2381
W 'E L D E R S
ELECTRIC ARC — PRVOVRSTNI DELO V LADJEDELNICI | Pokličite WI 8-0ol:i—Podnevi Pokličite DE 2-.TCJ22 -Zvečer
(252—254)
MEN for STOCK ROOM
DOBRA PLAČA 5 DNI NA TEDEN POČITNICE S PLAČO Vprašajte: Mi;TR< >IM»LITAN T< > WEL CO. 1047 — 4Ktli AVE. LONC; ISLAND CITY
(247—253)
MEN WANTED for FACTORY WORK
NARODNO POZNANA DRUŽBA PONCJA LAHKO ALI TEŽKO DELO DOBRA PLAČA IN DOBRE 1 »ELA VSK E RAZ M ERE PRILOŽNOST ZA NAPREDEK POVOJNA BODOČNOST Apply
OA KITE PRODUCTS INC.
THAMEN ST. BROOKLYN. N. Y.
(247—2IHI
ČASOPISJE IN JAVNOST POZDRAVLJA!
"TOPLO . . . verjetno . . . skrajno vznemirljivo . . •
PRESUNLJIVO . . . privlačno . . . nikar ne zamudite!
Og'ejte si to sijajno povest mož in njihovih žena naše armadne zračne sile! Nikdar poprej takih prešinjenj. ljubezni ,n slave! Povest o siavi in
□alantnosti!
M O S S II A li T - O V
"WINGED VICTORY"
DONEČE PET J E IN BI'K NI SMEH!
OGLEJTE SI TO SLIKO VSEH SLIK'
po^.^-a OSEBNA < J.AIiA ODE RS K A PREDSTAVA
v kaO-ri nast>'i>'4j'> NicIlolitS BlotllCPS ' .I;|dk Dlll'ilJlt
in 11 i te .jlc« > ilriigih v • T i k i 11 pri-/.<ir»v.
Sedaj se igra v
7th Ave. in &0th St. New York
SO SEDAJ IGRA!
Slavna povest nrpre- | iiiagljivr^a mož:i . . ii neprimerne d(»i;n<I«v-šrine! l*npalii(ini:i nova in nfduiiruljiv.i izkušnja v filiiiskeni pičila-lišru!
FIREMAN — PORTER
$112 NA MESEC: STANOVANJE: PRIJAZNE DELAVSKE RAZMERE; STALNO DELO — POKLIČITE TELEFON: WA M »S 17 JE 0-6744 __(233—2)
PORTERS
POLNI ČAS: STALNO 1)EU»: LEPA PLAČA: PRIJAZNE DELAVSKE
RAZMERE Vprašajte: HOB NOB RESTAt'RANT 108 E. 41st ST.	N. Y. C.
<253—61
FIREMEN ---
sta 11 if» mesto, obedi, dolipC ske razmere. Vpra FLUSHING HOSpfGijjV « -44-14 Parson Blvd., \f1pshiug, lAtng Island. — FL
DENTAL, TECHNICIAN
PLATE MAN, SET UPS. GOLD MAN • §t«lno delo. izvrstna plafa. prijetne ^	delavske razmere
Vprašajte: O. K. LABORATORY
(253—259)
163-18 JAMAICA AVE.
JAMAICA
(JŽ5»_6)
A 20th Century-Fox Picture
RIVOLI
BROADWAY&49th ST.
RADIO CITY MUSIC HALL
IZLOŽBENI KRAJ NARODA
ROCKEFELLER CENTER
Ena najlejišili slik. ki je kdaj prišla na platno. Nežna, f4ovt-ška. ]<o- j budna in krasno zabavna slika — V t«*< hni<'<»lor
" NATIONAL VELVET"
MICKEY ROONEY DONALD CRISP :: ELIZABETH TAYLOR :: ANNE REVERE in poleg tega velika božična odertka predstava "THE NATIVITY", tra-dici jonalni božični prizor in "STAR BRIGHT", praznični odereki cirkue, _«	ki ga predstavlja Leonidotf._