Tomkova knjižica.
^¦Uapano? Tomek je bil vrl detek, kakeršnih se malo najde med dobrimi ^K&~ otroci. Slušal je na vsako besedo oSeta in mater, a v SoJI je bil zmirom ^E-r med prrimi. Ni čudo potem, da je znal čitati na vsako knjižico, ki jo ^K J je rlobLl r roke, in pisati je ziial tako Iep6 in čeduo, da so gosp. uiHtelj ^Kgs njagofe pisanke hrauili v Solskej omari ter jih drugim otrokom kazali ^B zgled in posnemo. Bil je županov Tomek tudi drugačc še posebno odlijen ^Beček. Nikolt ni nikogar razžalil ter je bil z Tsemi svojiiui tovariSi redno ^Eober in prijasen. Zat6 so ga pa tudi vsi otroci v vasi radi imeli in se po-^Eostoma okclo njegn abirali, ker jim je vedno kaj lep^a pripopedoval ali pa ^fc&l iz kake Hpnjižice, kate-¦jijiMinel lu-^Bnek precejšno ^B število. ^n^osebno so ga
ratliobiskovali
taki otroei, ki že niso v
šolo hodili  in
ravno s tacimi
se je najrajše zabavljal in
jim najrajSe pripovedoval
faj  lepegs,  il
svojih  knjižic. Koncem Sol-
skega lcta je
dobil Tomek od gospoda
župnika zalo
knjižieo v dar,
poučno povesL    Otroci ko se  zbirali  ukulo  ujega in ga ntdoviidno poalušali.
Posebno sosedov Toneek jo bil prvi. ki je vsak dan po kosilu uU težko čakal
zunaj aa tlopi,  da prida Toinek in mu kaj lepega oita iz svoje knjižice.  —
Naj povem tudi vam  uekaj tacih povestio, kaierSnih je bila polna Tomkova
knjižiea.   PosluSajle tedaj in  povejte jih ludi svojim [jratceui ia sestricam.
1. Slepo detetce.
Baričiai starSi so bili zel6 bogati.  Neoega dnč se je Barica sprehajala
z materjo po polji in je ugledala ob eesti sedeti nbožno ženo ,  ki j« imela     .
poleg sebe sLepo dekletce.   Ubožna žena je bila mati slepega detetea, ter ja    I
prosils dobre Ijudi, da }n jej kaj podelili,  da prehrani sebe ia srojo slep?    1
sirotko.                                                                                                '             I
v   katerej   je
bilo mnogo
prav mičnik
povestic. Več-
jega veselja ni
bilozaToineka
aego U to, če
muje kdo po-
dirilkakoknji-
žico z lepimi
podobami in
povesticami.
\'sak dan, ako
je bilo lepo
vreine,  šel je
bišo, »sedbl se je oa klop iu Sital stojim inalim to?ari-šem in tova-nsiVam iz vasi kako  lepo  in
Baričina mati dad6 nboinej ženi dre desetiei tei gred<5 s solznimi očmi dalje s svojo hčerko.
Gred6(5 jela je Barica, ki je tndi jokaia, tak6 gOToriti: nTa sirotka ne vidi rumenega solnca nc svitlih zvezdic; ne vidi krasnih cvetic, zelenib gozdov ne pisanih livad; ne vidi Jjubih ptičic ne ribic T vodi; ne ridi svoje mile matere ne Ijubega očeta; ne more jima pogledati v oči, katere njo tako milo gledajo! Oh, ne bo jih tudi uidela, dokler se skupaj ne združijo pii ljubem Bogii gori v 8?itlih nebesih! Kaj ne, da je tak6, Ijuba mati ? Ali bi ne smela svoje prihranjMie krajcarje vsak teden tej sirotki dati?"
nNe samo da jih smeš dati, nego tudi jaz ti bočem dati rsak teden po goldifi&rju, da ga neseš nbogej materi slepega detetca."
Nu, to ui trajalo dolgo, ker ubogo sJepo detetce je kmalu umrlo, a z& nekoliko tednov umrla mu je tudi mati.
Ko je to Barica sliSala, rekla je: „0 dotri Bog, zdaj dso slepo detetco pri tebi gleda svojo mater! 0 ti si dober ože vseh sirot! Bodi ti iS&3t in hvala ua veke!"
2. Kopriva.
Z6rica ni služala njatere kadar jo so opominjevali. A kdor ne sluša svojih Btaržev, 6nerau se veCkrat kaj napačnega zgoiii, in tak<5 se js dogodilo tndi Zorici-
Zadej za hišo, v katerej je Zorica stanovala z materjo, bilo je mnogo ovočnega (sadnega) drerja, a tndi mnogo kopriv. Zatt so rnati veBkrat opominjali Z6rico, naj ne gre zadej za hiSo. Necega jutra gre Z6rica vender tja, da-si jej je UUo prepovedaao. V istein Sasu padeti dve j&bolki z drevesa naravnost v koprive. Zcrica ju hoče hitro pobrati, ali spekla se je v kopri-?ah, in jokajoč hiti v hišo k materi.   Mislila je, da jo je piSla kaea.
Mati jo priinejo za r6ko in jo peljejo k ogledalu, da se pogleda. kako jej je koža zažarela iu zatekla. nNi te pičila kaCa," rečejo mati, nnogo opekle so te koprire.   Da si siušala mene,  ne bilo bi ti treba zdaj vpiti in jokati."
Od sih dob je Zoriea slušala svojo dobro mater.
3.  Ddbri otrocl.
Marijea in Jožek, otroka ubožnih staršev, hodila sta v šolo. V ucilaici Bta se lepo včdla in pazno poslnSala na vse, kar jicn je gospod učitelj razlagal.
Iz šole domfiv se vračajoCa sta bila miina in tiba. <5e so drugi otroci skakali preko jam, popenjali se na drevesa, trgali obleko in metali knjige ia druga ut?ila, katera so jim starši z žuijevimi rokatni raorali knpiti, rekla sta Marijca in Jožek: rMidva znava, da starSi dad<5 otrokom vse, iiesar jim je troba; in midva naj bi trgala obleko in metala knjige in uCila? — To bi ne bilo leptf in dobri ijudjiS bi rekli, da sva malopridna m nebvaležna otroka, ako bi se po pcti tak6 Tedla, kakor nekateri drngi otroci. To Iri najine starie zel6 razžalostilo."
Takih povestic je bila Tomkova knjižiea polna in če Tam se dopadejo, hočemo jih drugič še nekoliko prinesti, da jih Sitate srojim dcbrim bratcem in sestrioam.                                       _                                                 /. T.