DELAVEC
DELAVCU
Glasilo delovne skupnosti podjetja TERMIl domiale
ŠTEVILKA 34 - MAREC 1979
DELAVEC - DELAVCU
Glasilo kolektiva "TERMIT" Domžale
Ure,ja uredniški odbor Sedušak Boris - urednik
Habjan Marija Janežič ing. Peter Jerman Jože Lavrač Joži Mazaj Milan Urbanija Anton Zupanc Olga
Organizacijski odbor
Sedušak Boris Habjan Marija Zupanc Olga
G
e
Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata za informacije št. 421 - 1/72 je glasilo oproščeno prometnega davka.
POSLOVNO POROČILO O POSLOVANJU TOZD "PESKOKOPI" V
LETU 1978
TOZD Peskokopi spada med glavne proizvajalce livarskih peskov. Plas-man proizvodov je zagotovljen na domačem tržišču. Sedanje ugotovitve, da proizvodne kapacitete pri proizvodnji kremenovih peskov ne zadoščajo potrebam potrošnikov, terjajo nove rešitve v povečanih investicijskih naložbah. Intenzivnost poslovanja in pospešena modernizacija proizvodnje postavljata pred TOZD Peskokopi nove zahtevne naloge.
TOZD Peskokopi je v poslovnem letu 1978 dosegel postavljeni plan, in to:
a)	količinski plan
Grupa proizvodov	Plan	Doseženo	Index
Naravni pesek	8. 000	6. 057	75, 71
Prani pesek	70.000	63.050	90, 07
Prani, sušeni pesek	45.000	44.752	99, 45
Ognjestaine mase	12.500	12.972	103, 78
Oplaščeni pesek	4. 000	6. 551	163, 78
Skupaj	139.500	133.382	95, 61
b) vrednostni plan 44.900	. 000, 00 je bil dosežen v višini 52. 580. 457, 70		
ali 117, 11 %,			
c) plan dr lovne sile 98 zaposlenih pa je bil dosežen z 95 zaposlenimi ali			
96, 94%.			
Primerjava dosežene realizacije v letu 1978		v primerjavi z letom 1977	
je naslednja:
a)	količinska realizacija je dosežena z 97, 58 % - zaradi višje predelave
b)	vrednostna realizacija je dosežena z 125, 69 %
c)	delovna sila je dosežena v višini 103, 26 %.
o
Proizvodno poročilo
Dosežena količinska proizvodnja v TOZD "Peskokopi" predstavlja 95, 5% dosežene količinske proizvodnje v delovni organizaciji (v letu 1977 96%). Bistveno se ta delež v skupni proizvodnji ni spremenil in je sličen kot v preteklih letih.
Dinamika proizvodnje je v TOZD Peskokopi preko leta bila različna, maj-večja mesečna proizvodnja je bila dosežena v mesecu juniju 1978, ko je znašala 13.295 ton. Najnižja je bila v mesecu aprilu 1978, ko je znašala 9. 002ton. Povprečna mesečna proizvodnja je znašala 11. 115 ton. Vrednostna proizvodnja pa je bila dosežena maksimalno v mesecu juniju, ko je znašala 5.011.865, 15 din, najnižja pa v mesecu juliju, ko je znašala 3. 142.418, 50 din.
Zmanjšanje proizvodnje v tem TOZD-u v primerjavi z letom 1977 je v največji meri posledica v zmanjšanju proizvodnje naravnih peskov (dosežena z 75, 7 %) in pranih peskov (dosežena z 90, 07%).
Pridobivanje naravnih peskov je z ozirom na izčrpanost nahajališč (Soteska, Zabritof, Tomc) otežkočeno in bi bilo za to potrebno vložiti večja sredstva, kar pa zaradi trenda v upadanju naročil in ekonomičnosti hi opravičljivo. Proizvodnja pranih peskov pa je padla v največji meri zaradi težav pri odpremi najfinajšega peska za potrebe podjetja "Megrad", ki je imel težave pri proizvodnji penobetona in jo je koncem leta tudi popolnoma ukinil.
Ostali asortiman proizvodov je bil v glavnem dosežen po predvidenem planu, razen oplaščenih peskov, katerih proizvodnja je bila v občutnem porastu (63, 78% več, kot je bilo predvideno s planom.
Poleg navedenih momentov pa je proizvodnjo otežkočalo zelo deževno vreme preko vsega leta, majhni skladiščni prostori, nepravočasen odvoz, neenakomerna dinamika odvzema ipd.
Analiza celotnega prihodka in dohodka TOZD
Sprejeti stabilizacijski program TOZD terja dosledno izvajanje postavljenih nalog družbenega plana po količini, po vrednosti in doseženem dohodku. Zato je le kvalitetna in kvantitetna proizvodnja uspešna in garancija boljših poslovnih rezultatov.
V tem poslovnem letu kaže celotni prihodek porast 27, 13%, v odnosu na preteklo leto. Doseženi finančni rezultati pa ob primerjavi porabljenih sredstev za 40, 25%, utemeljuje porast dohodka za 13, 10%.
Kljub temu je porast vrednostne proizvodnje ugodno vplival na ustvarjeni dohodek v višini 23. 046. 580, 11.
Pri obračunu po plačani realizaciji z doseženimi rezultati, ne smemo bi-
ti povsem zadovoljni. Vedeti moramo, da je rentabilne j še in ekonomič-nejše poslovanje celotnega kolektiva zagotavlja boljši finančni rezultat, večja sredstva za OD in sklade za razširjeno reprodukcijo. To pa je tudi cilj TOZD Peskokopi. Naj nam bodo doseženi rezultati spodbuda za naše nadaljno delo.
Primerjava celotnega prihodka in delitve v primerjalnem obdobju, je naslednja:
leto 1977 leto T978 Index
Celotni prihodek Porabljena sredstva Dohodek Ostanek čistega dohodka
42. 183. 991, 16 21.806. 398, 12 20. 377.593, 04 3. 929. 282, 08
53. 630. 336, 95 30. 583. 756, 84 23.046. 580, 11 1.013.988,81
127, 13 140, 25 113, 10 25, 81
Analiza delitve dohodka
V okviru doseženega finančnega rezultata in postavljenih meril samoupravnega sporazuma, je TOZD dosegel naslednji finančni rezultat:
Naziv	Znesek	Udeležba
Celotni prihodek	53. 630. 336, 95	100
Porabljena sredstva	30. 583. 756, 84	57, 03
Dohodek	23. 046. 580, 11	42, 97
Dohodek Prispevki iz dohodka samoupravnim interesnim skupnostim ter prispevki drugim po zakonu določenim družbe-	23. 046. 580, 11	100
nim dejavnostim	10. 276. 560, 40	44, 59
Čisti dohodek	12. 770. 019, 71	55, 41
Del Č D za OD	10. 981, 656, 70	47, 65
Del ČD za stanov, izgradnjo Del ČD za inovacije, raciona-	719. 054, 90	3, 12
lizacije	8. 200, 00	0, 04
Del ČD za neposredno svobodno menjavo dela
Razporeditev ČD za izboljšanje in razširitev materialne osnove dela in rezerv:
Del ČD za poslovni sklad Del ČD za druge namene v skupni porabi Del ČD za rezervni sklad
47. 119, 30	0, 20
1. 013. 988, 81	4,	40
195. 324, 31	0,	85
242. 500, 00	1,	05
576. 164, 50	2,	50
Delitev dohodka, je TOZD v letu 1978 izvajal v skladu s sprejetimi merili samoupravnega sporazuma in sklepov organov upravljanja. Porast dohodka je ugodno vplival na gibanje osebnih dohodkov, v skladu s postavljenimi merili nagrajevanja. Padec skladov pa je posledica obračunanih obresti od investicijskih posojil v višini 3. 853. 361, 30.
V sklad skupne porabe je TOZD razporedil sredstva v skladu s samoupravnimi sporazumom in sprejeto sindikalno listo.
Vso problematiko poslovanja in ugotavljanja delitve dohodka je bila obravnavana tudi v proizvodnih enotah. Sprejeti sklepi pa bodo služili k usmerjanju naše poslovne politike v letu 1979.
POSLOVNO POROČILO O POSLOVANJU TOZD "ILPOS" V
LETU 1978
TOZD Ilpos spada med glavne proizvajalce livarskih sredstev, plas-man proizvodov je zagotovljen na domačem tržišču. Intenzivnost poslovanja in pospešena modernizacija proizvodnje postavljata pred TOZD Ilpos nove zahtevne naloge.
TOZD Ilpos je v poslovnem letu 1978 dosegel postavljeni plan, in to: a) količinski plan
Grupa proizvodov	Plan	Doseženo	Index
Nekovinski livarski			
pripomočki	3.683.000	4. 177.494	113, 43
Neomenjeni kem. proiz-			
vodi	1.522.000	1.732.930	113, 86
Mletje - usluge	295.000	422.950	143, 37
Skupaj	5.500.000	6.333.374	115, 15
b) vrednostni plan 31.	000. 000, 00 je bil dosežen v višini 41.825. 731, 25		
ali 134, 92%.			
c) plan delovne sile 74 zaposlenih pa je bil dosežen z 72 zaposlenimi			
ali 97, 30 %.			
Primerjava dosežene realizacije v letu		1978 v primerjavi z letom 1977	
je naslednja:
a)	količinska realizacija je dosežena z 110, 17 %
b)	vrednostna realizacija je dosežena z 124, 81 %
c)	delovna sila je dosežena z 100 %.
Proizvodno poročilo
Količinska proizvodnja TOZD-a Ilpos predstavlja le 4, 5 % dosežene količinske proizvodnje celotne delovne organizacije. Bistveno se ta delež v skupni proizvodnji ni povečal in je podoben kot v preteklih letih. Di-
namika proizvodnje je vsako leto potekala dokaj enakomerno in je bila maksimalno dosežena mesečna proizvodnja v decembru, ko je znašala 596 ton, najnižja je bila v januarju 448 ton. Vrednostna proizvodnja pa je bila dosežena maksimalno tudi v decembru, najnižja pa je bila prav tako v januarju. Povprečna mesečna proizvodnja je znašala 528 ton.
Če analiziramo proizvondjo po statistični grupaciji proizvodov ugotovimo:
-	nekovinski livarski pripomočki - dosežena proizvodnja 4. 177 ton ali 8, 6 % več kot v letu 1977. Plan je bil presežen za 13, 4 %.
-	neomenjeni kemični proizvodi - dosežena proizvodnja 1.733 ton ali 8, 8 % več kot v letu 1977. Plan je bil presežen za 13, 9 %.
-	mletje - usluge - dosežena proizvodnja 423 ton ali 36, 6 % več kot leta 1977, plan je bil presežen za 43,4 %.
Razvidno je, da je proizvodnja po vseh grupah bila presežena po planu, kakor tudi po višini dosežene proizvodnje za leto 1977.
V	celokupni proizvodnji TOZD-a sta najmočneje zastopana po finančnem obsegu proizvodnje dva oddelka in sicer oddelek izolacijske plošče in oddelek izolacijskih praškov. Izolacijskih plošč je bilo proizvedenih za 1. 696. 729 kg (v letu 1977 1. 657. 892 kg), livnega praška pa je bilo izdelanega 2.394.190 kg ( v letu 1977 2. 081.482 kg). Zato se je tudi povečala proizvodnja grafitnih premazov in je znašala 781.542 kg.
Tudi proizvodnja domačih kitov se je lepo razvila in znaša 39. 145 kg.
V	proizvodnjo so bili uvedeni tudi nekateri novi proizvodi, kot so ne-ketere nove kvalitete livnih praškov za kontinuirano litje.
Na tem področju nam je uspelo izdelati kvalitetne proizvode, ki so enakovredni tudi uvoženim. S tem smo tudi pridobili nove kupce kot so Železarna Sisak, Zenica, Smederevo in Jesenice. Uvedba termoliva V-4 je tudi prispevala k porastu proizvodnje livnih praškov.
Proizvodnja izolacijskih plošč je v glavnem potekala v preteklem poslovnem letu z istim asortimanom proizvodov, s tem, da se je zaradi večjih potreb tržišča povečala proizvodnja.
Proizvodnja talil je le delno pokrivala zahteve tržišča vsled velikih težav pri oskrbi z uvoženimi surovinami.
Proizvodnja premazov je bila kljub uvedbi dodatnih izmen v zaostajanju, glede na sredstva tržišča, zaradi premajhnih proizvodnih kapacitet.
Mletje Fero-legur in ostalo mletje je v glavnem potekalo na obstoječih zastarelih napravah po potrebi naročnikov in za lastne potrebe.
Proizvodnja ostalih proizvodov je v glavnem pokrivala vse potrebe naročnikov. Analiza celotnega prihodka in dohodka
Sprejeti stabilizacijski program TOZD terja dosledno izvajanje postavljenih nalog družbenega planiranja po količini, vrednosti in doseženem dohodku. Zato je kvaliteta in kvantiteta proizvodnje uspešna in garancija boljših poslovnih rezultatov.
V tem poslovnem letu kaže celotni prihodek porast 27, 96 %, v odnosu na preteklo leto. Doseženi finančni rezultati pa ob primerjavi porabljenih sredstev z 19, 71 %, uteveljuje porast dohodka za 42, 57 %.
Kljub temu je porast vrednostne proizvodnje ugodno vplival na ustvarjeni dohodek v višini 17.481.500, 80.
Pri obračunu po plačani realizaciji z doseženimi rezultati, ne smemo biti povsem zadovoljni. Vedeti moramo, da je rentabilnejše in ekono-mičnejše poslovanje celotnega kolektiva zagotavlja boljši finančni rezultat, večja sredstva za OD in sklade za rezširjeno reprodukc jo. To pa je tudi cilj TOZD Ilpos. Naj nam bodo doseženi rezultati spodbuda za naše nadaljno delo.
Primerjava celotnega prihodka in delitve v primerjalnem obodbju, je naslednja:
Analiza delitve dohodka
V okviru doseženega finančnega rezultata in postavljenih meril samoupravnega sporazuma je TOZD dosegel naslednji finančni rezultat:
leto 1977
leto 1978 Index
Celotni prihodek Porabljena sredstva Dohodek
Ostanek čistega dohodka
33.971.658.26	43.470.268, 50 127,96
21.709.494.27	25.988.767, 70 119,71
12.262.163, 99	17.481.500,80	142, 57
1.418.142, 86	3.581.162,36	252, 53
3
Naziv	Znesek	Udeležba
Celotni prihodek	43.470.268,50	100
Porabljena sredstva	25. 988.767, 70	59, 78
Dohodek	17.481.500, 80	40, 22
Dohodek Prispevki iz dohodka samoupravnim interesnim skupnostim in drugim po zakonu določenim družbenim dejavno-	17.481. 500, 80	100
stim	- 5. 385. 852, 49	30, 81
Čisti dohodek	12.095.648,31	69, 19
Del ČD za OD	7. 961. 649, 50	45, 54
Del ČD za stanov, izgradnjo Del ČD za neposredno svobodno	516. 353, 25	2, 95
menjavo, dela Razporeditev ČD za izboljšanje in razširitev materialne osnove	36.483, 20	0, 21
dela in rezerv	3. 581. 162, 36	20, 49
Del ČD za poslovni sklad Del ČD za druge namene v	1. 970. 124, 86	11, 27
skupni porabi	1. 174. 000, 00	6, 72
Del ČD za rezervni sklad	437.037, 50	2, 50
Delitev dohodka je TOZD v letu 1978 izvajal v skladu s sprejetimi merili samoupravnega sporazuma in sklepov organov upravljanja. Porast dohodka je ugodno vplival na gibanje osebnih dohodkov, v skladu s postavljenimi merili nagrajevanja kot tudi na ugodno gibanje sredstev skladov.
V sklad skupne porabe je TOZD razporedil sredstva v skladu s samoupravnim sporazumom in sprejeto sindikalno listo.
Vsa problematika ugotavljanja poslovanja in delitve dohodka pa je bila obravnavana tudi v proizvodnih enotah. Sprejeti sklepi pa bodo služili k usmerjanju naše poslovne politike v letu 1979.
POSLOVNO POROČILO O POSLOVANJU DSS SLUŽB V LETU
19 7 8
DSSS z TOZD "Peskokopi" in TOZD "llpos" sestavljajo DO "Termit" Domžale.
Proizvodna dejavnost DO je izkop in nadaljna predelava kremenovih peskov, ognjevzdržnih mas in obloženih peskov ter proizvodnja pomožnih livarskih sredstev. S svojimi proizvodi pokrivamo celotne jugoslovanske potrebe livarsko - metalurške industrije.
Urejanje medsebojnih razmerij o svobodni menjavi dela in uresničevanju skupnih interesov, med DSSS in TOZD-oma, pa smo izvedli s samoupravnim sporazumom v okviru delovne organizacije.
Zato DSSS v smislu "Zakona o združenem delu" opravlja vse splošne, finančne in komercialne posle pri uresničevanju skupnih interesov in ciljev posameznih TOZD-ov.
Izpolnitev finančnega plana in plana delovne sile
DSSS so v poslovnem letu 1978 izpolnile postavljeni plan:
-	vrednostni plan	6. 879. 000, 00 z 6. 385. 431, 52 ali 92, 82 %
-	plan delovne sile	30 zaposlenih z 31 zaposlenimi ali 103, 33 %.
Analiza celotnega prihodka DSSS in dohodka
Menimo, da stabilizacijski program DSSS terja dosledno izvajanje postavljenih nalog družbenega plana po vrednosti in doseženem dohodku .
Doseženi dohodek predstavlja uspešnost poslovanja v tem obdobju in je izkazan v višini 4. 879. 725, 58 din.
Vendar z doseženimi rezultati ne smemo biti povsem zadovoljni. Vedeti moramo, da rentabilnejše in ekonomičnejše poslovanje celotnega kolektiva zagotavlja tudi boljši finančni rezultat, večja sredstva za OD in sklade za razširjeno reprodukcijo. To pa je tudi cilj DSSS. Naj nam bodo doseženi rezultati spodbuda za naše nadaljno delo.
Primerjava celotnega prihodka in delitve v primerjavi s planom, pa je nasldenja:
In
	Plan 1979	Doseženo 1979	Index
Celotni prihodek	6	. 879. 000, 00	6.392. 169, 12	92, 92
Porabljena sredstva	1.400. 000, 00		1.512. 443, 54	108,05
Dohodek	5	. 479. 000, 00	4.879.725,58	89,06
Analiza delitve dohodka		
V okviru doseženega finančnega rezultata postavljenih meril samoupravnega sporazuma, je DSSS dosegla naslednji finančni rezultat:		
Naziv	Znesek	Udeležba
Celotni prihodek	6. 392. 169, 12	100
Porabljena sredstva	1. 512. 443, 54	23, 66
Dohodek	4.879. 725, 58	76, 34
Dohodek	4. 879. 725, 58	100
Prispevki iz dohodka samoupravnim interesnim skupnostim ter prispevki drugim po zakonu določenim družbenim dejavnostim	-	496.387, 57	10, 17
Čisti dohodek	4.383.338,01	89, 83
Del ČD za OD	3.798.388,10	77, 84
Del ČD za stanov, izgradnjo Del ČD za neposredno svo-	260. 084, 15	5, 33
bodno menjavo dela Razporeditev ČD za izboljša-	16. 789, 20	0, 35
nje in razširitev materialne osnove dela in rezerv	308. 076, 56	6, 31
Del ČD za druge namene v skupni porabi	308.076, 56	6, 31
Delitev dohodka so DSSS v letu 1978 izvajale v skladu s sprejetimi merili samoupravnega sporazuma in sklepov organov upravljanja. Dohodek je ugodno vplival na gibanje OD v skladu s postavljenimi merili nagrajevanja, kot tudi na ugodno gibanje sredstev skladov.
V sklad skupne porabe so DSSS razporedile sredstva v skladu s samoupravnim sporazumom in sprejeto sindikalno listo.
Vso problematiko ugotavljanja delitve dohodka pa smo detaljno obdelali tudi v TOZD-ih. Sprejeti sklepi pa bodo služili k usmerjanju naše poslovne politike v letu 1979.
PLAN ZA LETO 1979
DO se bavi s eksploatacijo kremenovih peskov, njih predelavo ter proizvodnjo pomožnih livarskih sredstev. Celotna proizvodnja obsega proizvodno dejavnost dveh TOZD-ov in to:
-	TOZD Peskokopi eksploatacijo in nadaljno predelavo kremenovih peskov in
-	TOZD lipo s proizvodnjo pomožnih livarskih sredstev, za potrebe črne in barvne metalurške industrije.
Programi TOZD-ov se s svojimi proizvodi tehnično in komercialno dopolnjujejo ter omogočajo specializacijo livarskih proizvodov na celotnem jugoslovanskem področju.
Plasman naših proizvodov je zagotovljen na domačem in delno tudi na tujem tržišču.
Zaposlenost
DO teži k intenzivni proizvodnji zaradi česar je porast delovne sile minimalen.
Vsled večje proizvodnje in višje stopnje predelave, sprejeti program zaposlenosti teži k hitrejšemu porastu kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev skladno z nivojem tehnološkega procesa proizvodnje in nastalih potreb DO.
Kazalci učinkovitosti
Predvidena rentabilnost in produktivnost DO nam kaže, da se bodo pogoji poslovanja z ozirom na povečano produktivnost dela in nova investicijska vlaganja ugodno odvijali in vplivali na povečanje dohodka in akumulacije DO.
Hitrejše kroženje obratnih sredstev in višja udeležba lastnih obratnih sredstev pa bo zagotovljena iz dosežene akumulacije in ustvarjenega, dohodka v letu. 1979.
Sredstva
Povečanje proizvodnje bo temeljilo na povečanju osnovnih in obratnih sredstev v okviru realiziranih programov in doseženih poslovnih rezultatov DO.
Celotni prihodek in delitev:
Hiter porast finančne realizacije, celotnega prihodka in dohodka bo vplivalo na stimulativne j še nagrajevanje in povečanje sredstev za razširjeno reprodukcijo ter izboljšanje življenskih pogojev zaposlenih.
Izobražaevanje, varstvo otrok, kultura
Porast sredstev sklada skupne porabe, stanovanjskega sklada ter ostalih materialnih izdatkov nam bo omogočilo hitrejšo rast družbenega standarda zaposlenih, skladno s sprejetim samoupravnim sporazumom in ugotovljenimi potrebami zaposlenih.
Pregled investicij
V zvezi z nadaljnim razvojem bo DO v obdobju 1978 - 1980 razširila proizvodnjo pranih in suhih kremenovih peskov, proti ognju odpornih mas, plastsila in višjo predelavo pomožnih livarskih sredstev.
Z modernejšo proizvodnjo in sodobnejšo tehnologijo bo DO dosegla produktivnejše in rentabilne j še poslovanje v tem obdobju. Tak način poslovanja pa bo ugodno vplival na izboljšanje finančnega rezultata in hitrejši razvoj DO.
Plan po količini, vrednosti in delovni sili za leto 1979 pa je bil sprejet v sledečem:
1. PO KOLIČINI
TOZD	Ton
- Peskokopi	147.000
- Ilpos	5. 800
DO	152.800
a) TOZD Peskokopi
Proizvodna grupa	Ton
Naravni pesek	8. 000
Prani pesek	77.000
Suhi pesek	45.000
Oplaščeni pesek	4. 500
Kisle mase	5.500 .
Tlačilna masa	7. 000
Skupaj	147.000
b) TOZD Ilpos	
Proizvodna grupa	Kg
Nekovinski livarski	
pripomočki	3.983.000
Mlete nekovine	295. 000
Neomenjeni kemični	
izdelki	1.522.900
Skupaj	5.800.000
2. PO VREDNOSTI	
TOZD	Znesek
- Peskokopi	48. 642. 000, 00
- Ilpos	36. 385. 293, 00
DSSS	6. 940. 000, 00
Skupaj	91.967.293,00
a) vrednostni plan po mesecih za TOZD Peskokopi in TOZD Ilpos
Mesec
TOZD PESKOKOPI TOZD ILPOS SKUPAJ
Januar
3.	838. 661, 85	3. 139. 890, 15	6. 978.552, 00
4.	070. 000, 00	3. 020. 000, 00	7. 090. 000, 00
Februar
Marec	4. 070. 000, 00	3. 020. 000, 00	7. 090. 000, 00
April	4. 070. 000, 00	3. 020. 000, 00	7.090.000, 00
Maj	4.070.000,00	3. 020. 000, 00	7.090.000, 00
Junij	4. 070. 000, 00	3. 020. 000, 00	7.090.000,00
Julij	4. 070. 000, 00	3. 020. 000, 00	7.090.000,00
Avgust	4. 070. 000, 00	3. 020. 000, 00	7.090. 000, 00
September	4. 070. 000, 00	3. 020. 000, 00	7.090. 000, 00
Oktober	4. 103. 338, 15	3. 045. 402, 85	7.148.741,00
November	4. 070. 000, 00	3.020.000,00	7. 090. 000, 00
December	4. 070. 000, 00	3. 020. 000, 00	7.090. 000, 00
Skupaj	48.642.000,00	36. 385. 293, 00	85. 027. 293, 00
3. PO DELOVNI SILI	
TOZD	Zaposleni
- Peskokopi	101
- Ilpos	77
DSSS	31
PLAN CELOTNEGA PRIHODKA IN NJEGOVE DELITVE ZA LETO 1979
-	15	-
O
Q
<
Ph
S
m
o o o o
oo co
CE> 05 CM CM
L- F-CD CM
OD rH
O O
o o
O* O*1
o o o o
O CM
co
co ^
o o o o
cT o*1 o o o o
CD	T—(
OD OD CO CM
o
o
cT
o
o
o	o
o	o
cT	o"
o	o
o	o
m
I>
t-H	CO
m	i>
O	OD
rH	o	T—I	CO	CO
OD	^	m	CO	CM
LO
CM	rH
o o o o
cT co o o o o
o o
^ OD
od m
CD rH
o o o o
cT cT o o o o
o r-m c*
CO OD
m ^
o o o o
CD CD
o o o o
CD 1-1 O l> CM I>
o	o
o	o
CD	CD
o	o
o	o
o	o
co	co
cc
o
rH
Q
N
o
H
o o o o
00 co
OD OD CM CM
m m co co
CO CD
CD OD CO 1—1
o o o o
cT cT o o o o
o o m od I> co
CD rH
o o o o
CD CD
o o o o
o o cm m co o
CO rH
o
o
CD
o
o
o
CM
m
CM
o	o
o	o
CD	CD
o	o
o	o
o	m
co	m
CD	CD
a
o
r*
o
r*
co
Q)
cu
Q
ts)
o
Eh
N
cti
s
o
o
o"
o
o
CM
CD
co
o
o
cx
o
o
o
o
o'
o
o
o
o
CD
o
o
cm	o	m
O	^	CD
od	i>	in
o
o
o
o
o
o
co
o
o
o"
o
o
o
t—
o
o
o'
o
o
m
CM
CM
co
rH
OD
CM
CD
rH
X
0)
TJ
o
X
"C
a
s
4->
o
I—I
OJ
u
cd
>
4->
cc
TD
<D
u
tc
cd
c
3
cd
Sh
o
Ph
0)
TD
o
XI
o
o
<D
TD
o
X
o
TD
tc
D
o
cd
N
Q
XJ
I—I 0) TD
o
X
cd
Sh
o
a
o
c
a
DS
X
cc
cd
N
0
X_)
r-H
o
TJ
č
aJ
>co
•1—5 i—H
o
X
N
cd
Sl
D
KJ
r-H
0)
TD
m
tuo
ds
Sh
TD
TD
cd
<D SD X
c 0)
> 'S
Sh ^ 0) ^
o
o
o'
o
o
CM
o
o
D
o
o
co
co
cti
a
cti
N
u
o
I« g
SD > <D
a ^ a o o o
+-> cc HH
cc co XXX
c - E
H rH -H rrt
cti
s
E
'c S
°AE
o -iD
0	O TD
a a o
1	I
kako bomo obračunavali osebne dohodke v letošnjem letu
17.11.1979. je bilo na referendumu sprejeto dopolnilo Samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev OD in skupno porabo.
Podajamo vam tabelarni pregled obračunavanja osebnih dohodkov z veljav nostjo od 1. 1.1979.
Osebni dohodki se oblikujejo po naslednjih kriterijih:
1. akontacije osebnih dohodkov po opisu dela ozir, nalog:
TOZD "ILPOS" Ihan
Zap.
št._________Opis dela__________________Akontac.oseb.dohodka
1.	Vodja TOZD-a	7.79o.-
2.	Glavni tehnolog	7.o7o.-
3.	Tehnolog za exoterm.sredstva,	
	premaze in talila	6.28o.-
4.	Tehnolog za izolacij. sredstva in	
	ferolegure	6.28o.-
5.	Tehnolog za kite, mletje in ostalo	6.28o.—
6.	Kemotehnik	5.87o.-
7.	Vodja skladiščne službe in odpreme	5.87o.-
8.	Vodja vzdrževalne službe	5.87o.-
9.	Vodja izmene	5.47o.-
lo.	Vodja skladiščne službe	5.47o.-
11.	Ključavničarski mojster	5.47o.-
17
Zap.
štev.	Opis dela	Akontac. oseb. dohodka
12.	Elektromojster	5.47o.-
13.	Vodja kotlarne	5.47o.-
14.	Vodja obrač.knjig TOZD	5.o6o.-
15.	Ključavničar	5.o6o.-
16.	Električar	5.o6o.-
17.	Referent za oseb.dohodke	4.67o.-
18.	Blagovni knjigovodja	4.67o.-
19.	Mizarski mojster	4.67o.-
2o.	Šofer kamiona	4.67o.-
21.	Šofer kombija	4.67o.-
22.	Upravljač parnega kotla	4.67o.-
23.	Skladiščnik	4.67o.-
24.	Administrator	4.67o.-
25.	Mazalec strojev	4.26o.-
26.	Voznik viličarja	4.26o.-
27.	Oddelkovodja izolacijskih plošč	4.26o.-
28.	Oddelkovodja talil	4.26o.-
29.	Oddelkovodja exoterm.mas	4.26o.-
3o.	Oddelkovodja tlač.premazov	4.26o.-
31.	Oddelkovodja grafitnih premazov	4.26o.-
32.	Oddelkovodja kitov	4.26o.-
33.	Zidar	4.26o.-
34.	Mizar	4.26o.-
35.	Laborant	4.26o.-
36.	Čuvaj - telefonist	4.26o.-
37.	Izdelovalec izolacijskih plošč	3.86o.-
38.	Izdelovalec exotermne mase	3.86o.-
39.	Mlinar na krogljičnem mlinu	3.86o.-
4o.	Mlinar na Cimma mlinu	3.86o.-
41.	Izdelovalec grafitnih premazov	3.860.-
42.	Izdelovalec tlačnih premazov	3.860.-
43.	Izdelovalec talil	3.86o.-
44.	Izdelovalec kitov	3.860.-
45.	Izdelovalec briketov	3.86o.-
46.	Mlinar na kladi var ju	3.46o.-
47.	Delavec na transportu	3.46o.-
48.	Pakovalec briketov	3.46o,-
49. 50.	Pakovalka exoterm. sredstev in litoterma Čistilka	3.46o.- 3.46o.-
TOZD "PESKOKOPI" Moravče
Zap. štev.	Opis dela	Akontac. oseb.i
1.	Vodja TOZD-a	7.79o.-
2.	Glavni tehnolog	7.o7o.-
3.	Glavni geolog	7.o7o.-
4.	Tehnolog oplaščenih peskov	6.28o.-
5.	Tehnolog separacije	6.28o,-
6.	Tehnolog ognjeodpr. malt	6.28o.~
7.	Strojni tehnik	6.28o.-
8.	Vodja vzdrževalne službe	5.87o.-
9.	Kemotehnik	5.87o.-
lo.	Rudarski nadzornik	5.87o.-
11.	Konstruktor	5.87o.-
12.	Vodja skladiščne službe	5.47o.-
13.	Vodja avtoparka	5.47o.-
14.	Ključavničarski mojster	5.47o.-
15.	Avtomehanični mojster	5.47o.-
16.	Elektromojster	5.47o.-
17.	Vodja izmene	5.47o.-
18.	Vodja obrač.knjig.TOZD	5.o6o.~
19.	Strugar	5.o6o.-
2o.	Avtomehanik	5.o6o.-
21.	Električar	5.o6o.-
22.	Ključavničar	5.o6o.-
23.	Šofer kamiona	4.67o.-
24.	Strojnik nakladalca	4.67o.-
25.	Bagerist na "Pesciju"	4.67o.-
26.	Referent za OD	4.67o.-
27.	Blagovni knjigovodja	4.67o.-
28.	Skladiščnik	4.67o.-
29.	Zidarski mojster	4.67o.-
3o.	Administrator	4.67o.-
31.	Mazalec strojev	4.26o.-
32.	Voznik viličarja	4.26o.-
33.	Laborant	4.26o.-
34.	Sušilec kremen.peskov	4.26o.-
35.	Izdelovalec oplaščenih peskov	4.26o,-
36.	Pralničar	4.26o.-
37.	Preddelavec tlačne mase	4.26o.-
38.	Zidar	4.26o.-
Zap.
št._______Opis dela____________________Akontacij.oseb.dohodka
39.	Preddelavec kisle mase	4.26o.-
4o.	Crpalec meteorne vode v odkopu	4.26o.-
41.	Upravljaš čist ilnih naprav	4.26o.-
42.	Tehtničar-čuvaj-telefonist	4.26o.-
43.	Izdelovalec tlačne mase	3.86o.~
44.	Izdelovalec kisle mase	3.86o.-
45.	Polnilec oplaščenih peskov	3.86o.-
46.	Skreperist v sušilnici	3 ^So.-
47,	Skreperist finih frakcij	S^čo.-
48.	Polnilec kislih mas	3.46o.-
DELAVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Zap.
štev.____Opis dela____________________Akontac. oseb.dohodka
1.	Direktor	8.64o.-
2.	Vodja račun. komerc. sektorja	8.18o.-
3.	Tehnični vodja	8.18o.-
4.	Sekretar	7.98o.~
5.	Vodja razvoja in investicij	7.79o.-
6.	Vodja službe varstva pri delu	6.67o.-
7.	Tehnični svetovalec	6.28o.-
8. .	Vodja vzdrževalne službe	6.28o.-
9.	Vodja knjigovodstva	6.28o.-
lo.	Gradbeni tehnik	6.28o.-
11.	Vodja nabave	5.87o.-
12.	Vodja prodaje	5.87o.-
13.	Vodja finančne operative	5.87o,-
14.	Analitik	5.87o.-
15.	Vodja finanč.knjigovodstva	5.47o.-
16.	Vodja personale	5.47o.-
17.	Samostojni nabavni referent	5.47o.-
18.	Komercialni zastopnik	5.47o.-
19.	Vodja OD in blagajne	5.o6o.-
2o.	Finančni knjigovodja	5.o6o.-
21.	Vodja saldokontov	5.o6o.-
22.	Referent za samoupravljanje	5.o6o.-
23.	Referent za investicije	5.o6o.-
24.	Referent nabave	5.o6o.-
25.	Referent prodaje	5.o6o.-
26.	Referent za statistiko	5.o6o.-
27.	Tehnični administrator	5.o6o.-
28.	Referent za OD	4.67o.-
29.	Saldokontist	4.67o,-
3o.	Administrator I.	4.67o.~
31.	Šofer oseb.avtomobila	4.67o.-
32.	Administrator II.	4.26o,-
33.	Kurir	3.86o.-
34.	Čistilka	3.46o.-
2.	OD iz minulega dela
a.	stalni dodatek za minulo delo
Leta ____________________staž v delov.organiz.______skupni staž
1	17,4o din	2,2o din
2	34,8o	4,4o
3	52,2o	6,6o
4	69,6o	8,8o
5	87,oo	11,00
6	1o4,4o	13,2o
7	121,8o	15,4o
8	139,2o	17,6o
9	156,6o	19,8o
lo	174,oo	22,oo
11	191,4o	24,2o
12	2o8,8o	26,4o
13	226,2o	28,6o
14	243,6o	3o,8o
15	261,oo	33,oo
16	278,4o	35,2o
17	295,8o	37,4o
18	313,2o	39,6o
19	33o,6o	41,8o
2o	348,oo	44,oo
21	365,4o	46,2o
22	382,8o	48,4o
23	4oo,2o	5o,6o
24	417,6o	52,8o
25	435,oo	55,oo
26	452,4o	57,2o
27	469,8o	59,4o
28	487,2o	61,6o
29	5o4,6o	63,8o
3o	522,oo	66,oo
31	539,4o	68,2o
32	556,2o	7o,4o
33	574,2o	72,6o
34	591,6o	74,8o
35	6o9,oo	77,oo
3.	Vrednotenje delovne dobe
Skupna delovna doba	Odstotek neto meseč.
OD delavca
nad	1	do	5 let	1
nad	5	do	1 o let	2
nad	1 o	do	1 5 let	4
nad	1 5	do	2 o let	6
nad	2 o	do	25 let	8
nad	25	do	3 o let	lo
nad	3 o	let		12
4.	Dodatek na omejevanje fluktnacije
Delovna doba pri podjetju	Odstotek neto meseč.
OD delavca
od	. o	do	1 o let	2
od	1 o	do	2d let	3
od	2 o	do	3 o let	4
od	3 o	do	4 o let	5
Obračun se vzame do 3o.6., v tekočem letu.
5.	Dodatek za nočno, nedeljsko in nadurno delo: 5o %
6.	Nagrada za stalnost pri delu: 2oo,oo din
Nagrado se izplačuje pri mesečnem OD vsem zaposlenim.
Za samo en zgoraj omenjeni izostanek, v tekočem mesecu se nagrada zniža za 1 oo,oo din.
Nagrada se ne izplačuje za:
-	neplačane izostanke
-	neopravičene izostanke
- in bolniško do in nad 3o dni.
osebni dohodek v
I
lanskem letu
Ime in priimek	skupni staž	staž v podjetju	redno delo	nadure	skupaj	mes
Janežič Peter	1.287.45	1.668,25	87.473,45	515,2o	90.944,35
Maža j Milan	5.992,9o	2.661,95	94.091,85	267,45	lo3.014,15
Klopčič Marta	6.779,6o	1.79o,oo	63.555,5o	3.988,oo	76.113,10
Rotar Stane	7.517,15	1.945,65	68.757,80	9.841,35	88.o61,95
Zupanc Olga	3.322,65	1.555,85	86.465,35	1.431,5o	92.775,35
Predovnik Joži	1.457,70	7o2,95	5o.33o,95	11358,25	63.849,85
Mihelčič Iva	2.739,2o	1.099,35	58.9o5,9o	6.872,90	69.617,35
Učakar Vera	1.367,90	1.428,9o	76.858,lo	1.134,05	80.788,95
Burja Franc	lo.788,15	3.ool,25	78.72o,95	5.528,6o	98.038,95
Koprivšek Štefan 14 378,4o		2.885,o5	82.115,05	8.346,o5	lo7.724,55
Novak Anton	12.828,7o	2.774,7o	73.o83,5o	8.2o2,6o	96.889,5o
Gorjup Franc	7.655,15	2.o4o,8o	73.5ol,2o	12121,65	95.318,8o
Končar Ivan	6.863,7o	2.o32,lo	72.225,5o	17o61,5o	98.182,8o
Stupica Vinko	6.288,95	1.353,95	71.561,85	21119,oo	loo.323,75
Osolnik Janez	6.436,95	1.424,4o	52.773,20	1.398,oo	62.o32,55
Goršek Alojz	2.6oo,95	l.o52,75	57.6o2,lo	-	61.255,8o
Močilnikar M.	5.536,9o	1.943,oo	68.61o,55	8.743,8o	84.834,25
Učakar Janez	7.942,65	2.215,o5	79.o38,45	8.8o6,7o	98.oo2,85
Pirc Anica	5o8,55	31o,55	.52.337,35	1.oo4,lo	54.16o,55
Grilj Dragi	1.181,55	l.oo3,75	53.619,40	1.539,25	57.343,95
Vozel Marija	577,7o	1.lol,9o	59.lo7,3o	242,2o	61.o29,lo
Gorjup Martin	827,7o	1.2o2,4o	63.957,75	1.147,25	67.135,10
Avbelj Franc	4.848,45	1.658,25	6o.719,45	2.728,50	69.954,65
Capuder Franc	5.18o,25	1.63o,2o	86.o3o,lo	2.495,oo	95.335,55
Birk Franc	9.5o5,65	1.616,40	61.171,4o	5.181,35	77.474,80
Bratun Valentin	2.978,6o	1.165,5o	61.638,3o	7.963,50	73.745,9o
Bregar Franc	5.425,lo	1.lo3,75	46.219,35	251,45	52.999,65
Brinove c Mirko	13.151,85	2.8o4,15	65.15o,o5	7o8,3o	81.814,35
Dragar Ivan	6.533,2o	1.543,45	59.155,oo	282,25	67.513,90
Ermenio Štefan	8.467,85	1.463,6o	55.64o,55	2.o71,25	67.643,25
Gotar Ivan	8.3o8,75	1.726,6o	52.785,8o	7o, 15	62.891,30
Grabnar Rudi	7.79o,o5	1.661,35	59.163,90	5.496,15	74.111,45
Joger Ivan	5.397,45	1.121,95	59.862,3o	4.023,15	7o.4o4,85
Kocjančič Ivan	2.929,15	1.116,o5	58.972,6o	7.524,8o	7o.542,6o
Ime in priimek	skupni staž	staž v podjetju	redno delo	nadure	skupaj	mes.
Kocjančič Andrej	lo.959,2o	2.183,45	60.659,35	5.287,35	79.089,35	
Kaplja Ivan	9.loo,65	2.o69,3o	6o.289,o5	5.82o,55	77.279,55	
Kosmač Franc	6.59o,6o	1.689,85	62.o22,2o	4.o75,9o	74.378,55	
Kosmač Jože	2.219,75	1.120,85	6o.685 ,o5	2.476,25	66.5ol,9o	
Kovačič Janez	10.537,45	2.654,lo	69.431,30	1.213,50	83.836,35	
Kovič Ivan	8.786,65	1.725,15	61.913,45	36,75	72.462,oo	
Kunaver Janez	6.783,20	1.667,o5	61.lo8,4o	49o,85	7o.o49,5o	
Kocjančič Jože	1.762,05	987,95	61.392,6o	1.522,70	65.665,3o	
Lavrač Maks	12.440,25	2.357,oo	54.868,90	9.328,15	78.994,3o	
Lunder Ciril	9.151,o5	1.786,90	64.o81,5o	2.166,3o	77.185,75	
Majdič Anton	12.o68,9o	2.289,35	6o.863,65	7.112,2o	82.334,10	
Majdič Alojz	2.829,60	1.410,75	75.589,8o	23.o23,3o	lo2.853,45	
Majdič Nande	11.479,lo	2.089,75	6o.773,15	7.336,40	81.678,4o	
Malin Anton	2.399,55	1.266,4o	66.572,o5	2.3o5,15	72.543,15	
Marolt Franc	2.587,95	1.228,25	65.34o,6o	13.3ol,5o	82.458,30	
Mlakar Ivan	11.o96,5o	2.39o,9o	63.461,3o	278,2o	77.226,90	
Mrčun Ciril	6.956,lo	1.427,5o	55.o5o,25	2.45o,oo	65.883,85	
Pergar Andrej	2.614,75	1.o53,85	57.365,05	1.259,95	62.293,6o	
Prestor Alojz	6.687,65	1.833,55	67.032,85	5.647,55	81.2ol,60	
Prašnikar Albin	4.ol8,3o	1.275,85	67.9o2,15	6.o83,15	79.279,45	
Ravnikar Jože	5.2o8,15	1.777,55	69.752,70	l.o3o,45	77.768,85	
Ribič Martin	7.442,55	1.352,9o	54.5o3,35	3.729,o5	67.027,85	
Smrkolj Vinko	10.691,85	2.261,5o	61.622,4o	5.155,70	79.731,45	
Str ml jan Jože	2.874,45	1.261,40	67.111,35	2.544,55	73.791,75	
Trdin Ivan	2.494,5o	952,55	52.21o,75	1.793,80	57.451,6o	
Vidergar Franc.si	t. 7.593,65	1.833,95	66.212,45	836,95	76.477,oo	
Vidergar Jože	4.56o,45	1.536,lo	58.51o,75	2.ooo,o5	66.6o7,35	
Vrečar Stane	7.2o7,lo	2.o86,7o	8o.396,7o	4.222,65	93.913,15	
Vidergar Franc^nl. 2.362,25		1.198,40	66.172,60	942,8o	7o.676,o5	
Zajc Franc	7.o64,6o	1.719,35	61.0I6,45	3.840,95	73.641,35	
Pergar Janez	3.148,20	1.3o5,8o	7o.2o2,35	891,9o	75.548,25	
Avbelj Jože	828,8o	1.2o7,9o	66.o93,4o	88t,8o	69.oll,9o	
Bedenk Janez	4.188,75	1.196,oo	64.277,30	5o8,7o	7o,17o,75	
Vozel Tomaž	I.60I,lo	793,lo	46.6o2,oo	52,3o	49.o48,5o	lo
Tič Milan	8o9,25	991,9o	55.616,70	6.619,20	64.o37,o5	lo
Prosenc Ivan	412,3o	788,7o	4o.159,8o	352,7o	41.713,50	8
Mrčun Andrej	585,35	532,35	32.436,50	2.8o2,6o	36.356,80	7
Urankar Alojz	1.68o,2o	634,oo	36.412,45	37o,7o	39.097,35	7
Stegnar Alojzij	82o,65	591,35	35.77o,25	352.75	37.535,00	7
Majdič Antnn,ml.	177,55	211,oo	15.844,5o	I.060,85	17.293,90	3
Mal Janez	1.241,o5	1.122,75	60.536,65	-■	62.9oo,45	
Stegnar Stane	1.231,80	1.123,20	6o.442, lo	1.711,25	64.5o8,35	
Tič Ivan	965,4o	1.024,85	55.119,7o	1.252,55	58.362,5o	
Ime in priimek	skupni staž	staž v podjetju	redno delo	nadure	skupaj	mes
Rotar Franc	3.614,lo	1.433,4o	75.466,9o	1.151,9o	81.666,3o	
Kosmač Milan	1.195,95	1.o51,95	56.363,35	5o6,95	59.118,20	
Vidic Mirko	-	1.389,9o	73.866,8o	879,25	76.135,95	
Grilj Rajko	7.993,35	1.648,8o	6o.ool,6o	l.o79,8o	70.723,55	
Mal Stane	1.219,9o	1.080,lo	56.69o,65	33o,75	59.321,40	
Sušnik Albin	3.180,15	1.325,6o	7o.859,8o	1.024,75	76.39o,3o	
Vehovec Ivan	697,6o	1,o58,85	56.oo7,3o	1.212,90	58.976,65	9
Kosmač Anton	128,8o	93,25	5.353,65	27o,75	5.826,45	2

Gregorič Dav.	14.688,15	3.229,3o	68.399,45	1.551,oo	87.867,90
Moneta Ivan	lo.146,15	2.32o,oo	81.959,10	2.547,50	96.972,75
Otolani Ivan	9.198,90	1.689,5o	8o.715,oo	289,4o	91.892,80
Radoševič Milan	7.125,55	2.o54,2o	75.518,lo	7o3,9o	85.4o1,75
Malin Ivan	12.o95,7o	2.39o,8o	63.265,4o	1.323,40	79.o75,3o
Majdič Ivan	11.163,9o	2.941,80	79.3o4,25	2.ooo,4o	95.41o,35
Kovič Janez	5.5oo,7o	1.943,10	71.783,55	87, lo	79.314,45
Majce Janko	4.418,o5	l.o45.85	57.672,25	82,35	63.218,5o
Učakar F1 rane	2.35o,9o	1.178,30	63.lo7,75	2.763,80	69.4oo,75
Kovačič Milan	1.258,25	1.179,45	63.174,75	9oo,95	66.513,4o
Oražem Franc	6.653,85	1.88o,7o	68.068,lo	7o3,2o	77.3o5,85
Klopčič Martin	9.916,o5	2.o73,75	74.547,25	28.169,35	114.7o6,4o
Biaggio Edo	2.254,8o	1.132,35	61.298,o5	4.o78,6o	68.763,80
Jamšek Franc	8.483,o5	1.562,9o	81.9o7,85	2.259,85	94.213,65
Ime in priimek	skupni staž	staž v podjetju	redno delo	nadure	skupaj	mes.
Lunar Niko	12.612,95	2.885,95	77.896,95	1.434,65	94.83o,5o
Paternoster I.	9.27o,55	2.098,45	57.753,6o	-	69.122,60
Godler Ivan	4.829,95	1.025,45	57. 696,65	418,55	63.97o,6o
Banko Vera	6.574,3o	2.779,55	98.813,2o	1.291,oo 1o9.458,o5	
Flis Jože	9.679,8o	2.485,75	88.784,80	265,45	lol.215,80
Štiftar -Zvone	5.121,75	2.143,9o	83.235,90	158,7o	9o.66o,25
Ivačič Irena	5.2o5,8o	1.544,35	82.9o2,60	274,8o	89.927,55
Gašperlin Anica	4.689,20	1.995,40	76.533,65	-	83.215,25
Pajer Ivanka	lo.88o,6o	2.492,80	67.617,90	4.146,10	85.137,40
Pogačnik Anton	14.147,5o	2.666,45	86.669,o5	11.646,10	115.129,10
Lunar Jože	12.364,15	2.898,3o	84.85o,o5	6.924,85	1o7.o37,35
Pogačnik Franc	14.737,6o	2.8oo,35	86.138,75	8.6o5,15	112.281,85
Urbanija Anton	7.447,o5	2.o55,3o	74.637,5o	545,25	84.685,10
Jeretina Slavko	7.899,20	1.386,90	85.15o,o5	7.552,5o	lol.988,65
Loboda Anton	9.857,25	2.499,4o	73.641,lo	6.816,55	92.814,30
Ložar Ani	8.245,4o	1.718,9o	62.459,50	8.662,4o	81.o86,2o
Bergant Marija	2.692,75	1.147,90	62.662,35	157,45	66.66o,45
Sušnik Martin	5.o56,55	829,45	5o.447,25	6.862,6o	63.195,85
Goropečnik Franc	8.o31,95	1.963,3o	63.942,4o	-	73.937,65
Peterka Franc	8.889,5o	2.loo,65	65.o25,lo	137,45	76.152,7o
Rožič Franc	8•881 j 5o	1.89o,6o	51.87o,4o	808,2o	63.45o,7o
Kavka Vinko	8.665,lo	1.9o4,95	59.839,30	47o,7o	7o.88o,o5
Kavka Marko	8.9o4,3o	2.246,95	64.825,3o	2.479,45	78.456,oo
Anžič Anton	8.o24,75	1.993,85	66.979,oo	176,45	77.174,o5
Škrbec Jože	10.119,85	1.782,80	64.932,15	499,8o	77.334,6o
Karo Maks	8.757,4o	1.9o9,oo	72.926,20	4.288,65	87.881,25
Urbanija Jože	9.965,35	1.847,25	67.oo5,o5	14.o84,60	92.9o2,25
Grojzdek Marjan	9.21o,15	2.4oo,35	65.565,95	3.447,40	8o.623,85
Vidmar Ivanka	lo. 544,85	2.o76,lo	75.oo2,45	-	87.623,40
Roš Ančka	6.81o,4o	1.811,15	64.4oo,o5	2.228,40	75.25o,oo
Pavovec Miha	6.673,oo	1.415,20	57.73o,o5	2.866,75	68.685,oo
Končar Miha	6.286,8o	1.39o,9o	63.556,75	74,6o	71.3o9,o5
Gašperlin Janez	6.666,35	1.723,15	62.71o,95	33o,60	71.431,05
Lunar Marija	7.716,3o	,1.36o,25	5o.952,00	-	6o.o28,55
Majdič Jožica	4.998,85	1.723,65	62.825,55	585,3o	7o.l33,35
Bogataj Ivan	9.632,3o	1.688,3o	66.953,55	1.569,7o	79.843,85
Cajhen Franc	5.946,45	2.683,65	96.4o7,15	4.882,5o 109.874,75	
Dimc Vinko	3.8o9,4o	1.57o,85	63.673,55	3.o39,80	72.o93,6o
Kralj Marija	4.423,o5	1.257,35	55.6o8,oo	1.669,85	62.958,25
ti
Ime in prii me k
Hafner Janez Pirc Janez Kokalj Franc Smodiš Emil Sojer Franc Cerar Martin Gostinčar Jože Pogačnik Marko Dimc Minka Ježek Vinko Kepec Jože Sonc Brane Vidmar Feliks Cerar Drago Homar Tomaž Teran Zvone Zabret Vinko Gomzi Konrad Cimerman Leopold Kržan Jože Poljanšek Jože Rožič Anica Mežnar Štefka Lunar Marjan Kokalj Alojz Trček Marjan Bogataj Francka Kordež Erika Bračko Justi Gregorin Ivanka Prebil Dragica Mance Marjan Zabret Pavla Dimc Marija Jerman Jože Limovšek Boris Peterka Karel Rusjan Florjan Kovič Anton Slovnik Anton Pajer Ivica Dominko Stefan
skupni staž	staž v podjetju	redno delo
5.724,65	1.274,75	69.953,80
4.239,75	1.539,35	64.327,25
2.712,50	1.167,5o	64.899,50
6.655,8o	1.167,o5	65.298,55
2.449,6o	1.047,55	57.423,25
2.766,3o	1.175,75	70.941,75
6.7o3,6o	1.534,25	58.74o.15
11.378,7o	2.o96,lo	57.323,90
1.349,5o	967,75	54.123,85
3.7o3,45	972,8o	57.3o3,15
1.168,95	l.o33,6o	57.676,85
1.526,45	99o,9o	57.641,2o
11.593,05	2.269,55	63.517,45
5.536,7o	1.236,2o	58.197,20
-	1.246,5o	67.531,85
74,5o	143,3o	13.313,20
-	192,lo	14.5o2,9o
-	- "	3.114,65
-	-	1.9o8,3o
2.12o,75	426,65	46.891,2o
733,o5	lo3,6o	5o.ll3,55
8.199,30	1.893,65	52.346,2o
8.ol4,7o	1.Sol,85	5o.16o,95
7,877,90	1.693,35	54.4o2,35
7.586,15	1.297,75	49.o86,o5
6.7o3,9o	1.412,85	48.423,65
5.534,3o	1.331,lo	52.584,lo
4.5oo,3o	1.367,75	49.91o,o5
2.614,95	764,65	48.965,75
2.327,95	845,5o	49.162,15
l.ol3,9o	474,4o	47.97o,3o
6.173,5o	l.o29,5o	6o.56o,65
1.127,8o	893,6o	49.723,85
3.9o3,9o	1.273,o5	47.395,5o
5.7o5,oo	1.243,9o	35.377,4o
2.675,15	775,9o	31.651,10
4.15o,2o	73o,2o	27.965,15
6.oo5,6o	87o,7o	49.274,6o
212,65	364,75	21.657,70
-	176,1.0	14.519,oo
-	53 ,o5	4.7o2,85
47,9o	91,85	7.369,75
nadure skupaj me s.
2.o84,3o	79.o37,5o
74,25	7o.18o,6o
348,6o	69.128,10
2.437,9o	75.559,3o
2.49o,7o	63.411,lo
5.988,45	8o.872,25
937,25	67.915,25
-	7o.798,7o
' 161,8d	56.6o2,9o
1.192,65	63.172,05
2.717,15	62.596,55
3.66o,2o	63.818,75
-	77.38o,o5
296,9o	65.267,oo
1.835,7o	7o.6l4,o5
■ - -	13.531,oo 2,5
1.5o2,65	16.197,65	3,5
486,65	3.6ol,25	19 dni
324,45	2.232,75	12 dni
2.o52,8o	51.491,4o
246,9o	51.197,lo
-	62.439,15
	59.977,5o
^. ,	63.973,6o
83,6o	58.o53,55
-	56.54o,4o
' -	59.449,5o
-	55.778,10
T . ■	52.345,35
'	-T-	52.335,6o
• ^	49.458,60
368,6o	68.132,25
1.19 9,.7 o	52.944,95
-	52.572,45
265,oo	42.591,30 4
98,75	35.2oo,9o 5
97,2o	32.942,75 5
- -	56.15o,9o lo
43o,55	22.665,65	4-28 dni
-	14.695,lo 3-11 dni
-	4.755,90	1
-	7.5o9,5o	1-24 dni
r
4
Ime in priimek	skupni staž	staž v podjetju	redno delo	nadure	skupaj
Otrin Janez	14.526,85	3.953,8o	117.261,35	2.54o,55	138.282,55
Limoni Viljem	17.119,2o	3.796,90	lo9.468,7o	U.965,lo	142.349,90
Breznik Lovro	6.149,6o	2.834,15	lo7.399,80	829,60	117.213,15
Bleje Vinko	lo.623,2o	2.624,8o	lo9.861,5o	2.422,5o	125.532,00
Sedušak Boris	2.915,15	1.549,35	85.46o,8o	1.o38,25	9o.963,55
Petek Slavko	16.oo3,35	2.9o6,65	78.484,55	359,35	97.753,90
Štiftar Milena	10.695,25	2.132,8o	79.8o8,55	6.019,95	98.656,55
Slevec Marjan	9.989,35	2.oo8,o5	75.558,85	-	87.556,25
Logar Marija	8.579,25	1.897,85	74.883,10	7.711,6o	93.o7l,8o
Merčun Jana	9.lo4,oo	1.369,20	76.228,85	7.411,45	94.113,5o
Kosmač Irena	1.329,6o	1.366,15	75.641,5o	3.73o,4o	82.o67,65
Govekar Davorina	7.425,35	1.855,3o	71.251,90	3.853,4o	84.385,95
Habjan Marija	8.828,oo	1.9o7,9o	7o.915,4o	2.o25,85	83.677,15
Rebolj Vojka	2.68o,25	1.179,2o	65.865,95	6.289,7o	76.ol5,lo
Sikošek Erna	8.327,75	1.5o3,15	65.421,55	5.311,3o	80.563,75
Novak Joži	8.439,10	1.762,2o	65.598,75	2.915,8o	78.715,85
Lavrač Joži	2.422,55	1.156,90	65.714,55	I.088,5o	7o.382,5o
Štirn Janez	6.7o9,9o	1.782,75	66.581,oo	237,oo	75.310,65
Kuhar Mojca	316,6o	463,55	64.2l6,o5	2.Sol,75	67.497,95
Kokalj Malči	5o4,35	294,20	61.476,75	3.437,75	65.713,05
Tavčar Ivanka	2.419,95	1.142,55	65.177,9o	379,25	69.119,65
Grčar Eva	' -	l.o6o,7o	60.629,4o	943,45	62.633,55
Kočar Renata	-	186,o5	15.o67,00	-	15.253,o5
Huber Vanda	617,55	882,o5	57.38o,95	2.112,40	6o.992,95
Ribič Vlasta	18o,lo	2o2,85	52.849,80	.	53.232,75
Humar A da	5.7o8,15	1.296,95	7o.68o,75	2.379,6o	8o.o65,45
Jurkošek Ivan	2.5o2,15	1.8o4,75	98.44o,4o	3.522,7o	lo6.27o,oo
Učakar Marija	1.046,25	1.179,35	6o.759,lo	3.882,40	66.867,lo
Malin Milka	5.695,oo	1.18o,95	46.ol5,45	-■	52.891,4o
Bizilj Slavka	1.597,35	748,15	5o.812,35	37o,15	53.528,oo
Mrčun Jože	9.o87,65	2.147,65	61.933,40	13.5o8,5o	86.677,2o
Žorž Savo	2.386,15	1.476,15	79.984,45	993,15	84.839,90
Novak Franc	-	-	3.382,20	-	3.382,2o
Kvas Martina	-	-	7.113,65	-	7.113,65
Ivačič Mojca	-	-	7.177,4o	-	7.177,4o
Klopčič Vanda	-	-	6.758,2o	-	6.758,2o
Limoni Vili	-	-	4.76o,6o	-	4.76o,6o
mes.
1
2
2
2
1
7.	Ceniki del:
TOZD "PESKOKOPI" Moravče
Pralničarji	2,57 din/tono
Sušilničarji	2,49 din/tono
Skreperisti sušilnice	2,38 din/tono
• Izdelovalci "plastsila": -	za izdelanih 9 ton ali več/izmeno -	za izdelanih manj od 9 ton/izmeno	21,oo din/tono 18,9o din/tono
Polnilci "plastsila": -	za napolnjenih 9 ton ali več/izmeno -	za napolnjenih manj od 9 ton/izmeno	17,85 din/tono 15,75 din/tono
Izdelovalci "MKM-1": -	za izdelanih 15 ton ali več/izmeno -	za izdelanih manj od 15 ton/izmeno	16,63 din/tono 13,86 din/tono
Izdelovalci "MKM-2": -	za izdelanih 15 ton ali več/izmeno -	za izdelanih lo - 15 ton/izmeno -	za izdelanih manj od lo ton/izmeno	21,42 din/tono 19,53 din/tono 18,71 din/tono
Polnilci "MKM-1" in'MKM-2" v vreče: -	za napolnjenih 15 ton ali več/izmeno -	za napolnjenih lo - 15 ton/izmeno -	za napolnjenih manj od lo ton/izmeno	18,21 din/tono 16,63 din/tono 15,88 din/tono
Izdelovalci "MP-6": -	za izdelanih 25 ton ali več/izmeno -	za izdelanih manj od 25 ton/izmeno	17.00	din/tono 10.00	din/tono
Šoferji - Domžale: -	za opravljene vožnje na relaciji do loo km -	za opravljene vožnje na relaciji nad loo km -	za prvih pet voženj, solo -	šesta vožnja in naslednje, solo -	za prve štiri vožnje, s prikolico -	peto in naslednje vožnje, s prikolico	o,273 din/tkm o,252 din/tkm o,36 din/tkm o,44 din/tkm o,26 din/tkm o,29 din/tkm
2,45 din/tono 3, oo din/tono 1,65 din/tono 2,oo din/tono
Transportni delavec na železniški postaji:
-	izplačilo v višini 8o % OD bagerista "Pescija", za vsak posamezni mesec! Šoferji - Moravče:
-	za opravljene zunanje vožnje ( pod in nad loo km) ter vožnje na želez, postajo se OD izračunava po enakem kriteriju, kot šoferjem avtoparka Domžale!
-	vse ostale vožnje, namenjene za dovoz pomožnih surovin posameznim oddelkom v TOZD, se obračunavajo kot režijsko delo!
Bageristi - Moravče:
-	izplačilo poteka po kriteriju izplačila OD režijskim delavcem!
Bagerist "Pescija":
-	za naloženo količino do 8o ton
-	za naloženo količino 8o - loo ton
-	za naloženo količino do 12o ton
-	za naloženo količino nad 12o ton
Dodatki režijskim delavcem:
Prečrpavanje atmosf. in talne vode iz odkopov:
-	dodatek v višini o,35 din/m3 prečrpane vode iz odkopa (podatke je dolžna posredovati geološka služba TOZD! )
Dodatek skreperistom "Finih frakcij" :
-	za	naloženih 23oo ton	ali več, MPSP-1	+	MPSP-5	o,33 din/tono
-	za	naloženih manj od 23oo ton MPSP-1	+	MPSP-5	o,238 din/tono
-	za	naloženih looo ton	ali več, MPSP-2	1 ,o56 din/tono
-	za	naloženih manj od	looo ton MPSP-2	o,396 din/tono
-	upoštevajo se podatki o prodanih količinah navedenih proizvodov!
Dodatek vzdrževalcem:
-	vsled težjih pogojev dela (delo na terenu, v prahu in blatu) se obračunava dodatek v višini l,5o din/del.uro, pri čemer
-	pridejo v poštev le dejansko opravljene del. ure, tako v rednem kot tudi v podaljšanem delov, času!
-	dodatek se obračunava vzdrževalcem: Majdič Alojzu, Gorjup Francu,
Prašnikar Albinu, Preš tor Alojzu, Tič Milanu, Peterka Antonu, Lavrač Milanu, Pergar Andreju, Končar Ivanu ter Str ml jan Jožetu,
- ob eventuelnem sprejemanju dodatnih vzdrževalcev pa bo obračunan dodatek vzdrževalcem po seznamu, ki ga bo dostavil vodja TOZD-a!
TOZD "ILPOS" Ihan
Proizvodnja izoterm plošč: plošče za Jes enice plošče W za Ravne Nadrejeni skupinski vodja ima + 2o % na akord.	o,336 din/kg o, 43 din/kg
Proizvodnja izomila, litoterma: -	termoliv -	likopodij -	grafitol zmes -	lunkerit in termitna masa Nadrejeni skupinski vodja ima + 2o % na akord.	o,o53 din/kg o,o84 din/kg o,o84 din/kg o,o84 din/kg o,o97 din/kg
Pakiranje litoterma - I. faza: pakiranje termoliva pakiranje v kartone	o,o95 din/kg o,116 din/kg 0,116 din/kg
Vse pakiranje - II. faza:	o,o37 din/kg
Izdelava tlačnih premazov: polnjenje in nakladanje hobukov v 25 - 4o kg na palete kokilni premazi razredčilo Nadrejeni skupinski vodja ima + 2o % na akord.	o,788 din/kg o,578 din/kg o,473 din/kg
Izdelava grafitola: -	vodni -	grafitol špiritni	o, 168 din/kg o, 137 din/kg
Izdelava talil, polnjenje v 1 - 2 kg PVC vreče in pakiranje v natron vreče po 4o kg ter zlaganje na palete:	o,277 din/kg
Nadrejeni skupinski vodja ima + 2o % na akord.
- 26 -
Izdelava briketov, ročno zavijanje v Al folijo in pakiranje v 18 kg kartone in polaganje na palete:
a'5 dkg je azlo dkg je	o,777 din/kg o,725 din/kg
Izdelovanje briketov in pakiranje v Al folijo in pakiranje
v 18 kg kartone in polaganje na palete:	o,494 din/kg
Izdelava degazatorja, pakiranje v velike vreče in dostava v briketarnico:	o,176 din/kg
Izdelava kalsida, polnjenje v PVC vreče po 3o kg:	o,o95 din/kg
Drobljenje, mletje, feromangana afine, karbire, itd. ter ostalih mineralov:
na drobilcu na kladi var ju sejanje	o,o263 din/kg o,o263 din/kg o,o263 din/kg
Mletje na krogljičnem mlinu, doziranje, praznjenje in sejanje ter polnjenje v vreče od 4o - 5o kg:
Koks oglje Fe skaja in drugo	o,168 din/kg o,189 din/kg o,147 din/kg
Mletje fercmligur na cimma mlinu, na inertni atmosferi, praznjenje, sejanje in polnjenje v vreče po 5o kg in
nakladanje na palete: feromangan afine in karbire Fero Si, Ca	o,137 din/kg o,252 din/kg
Izdelovanje kitov, pakiranje v embalažo: Nadrejeni skupinski vodja ima + 2o % na akord.	o,252 din/kg
Šofer kamiona: za opravljene vožnje na relaciji do loo km za opravljene vožnje na relaciji nad loo km Transportni delavec - osnov, obračun.postavka + 3,15 din od naložene in razložene tone Voznik viličarja - ima osnovno obračun. postavko + 2, lo din od naložene in razložene tone	o,273 din/tkm o,252 din/tkm
Za strokovno - administrativne delavce in delavce na vodstvenih delovnih mestih, je merilo % doseganja mesečnega plana finančne realizacije TOZD.
Prejemki in izdatki, ki se štejejo med poslovne stroške:
1.	Dnevnice za službena potovanja:
od 8 nad
do 12 ur	166,oo din
12 ur 25o,oo din
2.	Kilometrina:	2,75 din/km
3.	Nočnine: po predloženem računu največ 3o5,oo din, brez računa
122,oo din.
4.	Povračilo za prevoz na delo in z dela:
Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela 55,6o din po cenikih javnih prevoznih sredstvih, ozir. o,91 din za prevoženi kilometer.
5.	Regres za prehrano med delom:
Regres za prehrano med delom se daje v višini 44o,oo din in se obračunava dnevno. Do regresa za prehrano niso upravičeni delavci - druge osebe, za tiste dneve, ki niso na delu v TOZD, to je v času dopustov, bolniškega staleža, službenega potovanja in drugih odsotnosti.
Prejemki in izdatki iz sklada skupne porabe:
1.	Regres za letni dopust: v višini 2.5oo,oo din.
Regres za letni dopust se izplača v celoti, če je bil delavec zaposlen v delov, organizaciji od 1.1.1979. do vključno 3o.4.1979.
2.	Solidarnostna pomoč
3.	Odpravnine - nagrade ob vstopu v pokoj:
Nagrada ob upokojitvi delavca znaša tri neto povprečne osebne dohodke na zaposlenega v SR Sloveniji v letu 1978,to je 16.674 din, ki ga je objavil zavod SR Slovenije za statistiko. Tako oblikovana sredstva se povečajo za obvezne dajatve.
Enak znesek gre ob smrti delavca najožjim družinskim članom.
23
4.	Nagrade ob delovnih jubilejih: (upošteva se staž samo v podjetju)
lo let	3.335.-	din
2 o let	5.000.-	din
25 let	5.835.-	din
3 o let	6.67o,-	din
n
o investicijah
TOZD "Peskokopi"
V letu 1978 smo zgradili toliko za kolikor smo imeli zagotovljenih finančnih sredstev.
1.	G-radbena dela
Nadaljevali smo s pripravljalnimi deli na objektih : vratarnica	loo	%
-	trafo postaja	loo	%
-	60 t tehtnica	loo	%
-	zapornice	loo	%
-	servisne ceste	9o	%
-	kanalizacija z vsedalnikom 60 %
-	- kislih masah	5o #
Z gradbenimi deli nama nedokončanih objektih bomo nadaljevali, ko bodo za to dani finančni pogoji.
2.	Oprema
Naročeno opremo smo prejemali v dobavnih rokih na naše skladišče, deloma pa je ostalo skladiščeno pri dobaviteljih zaradi pomanjkanja skladiščnega prostora v TOZD "Peskokopi" na katerega že čakamo celo leto. Pri nekaterih dobaviteljih opreme smo sporazumno podaljšali dobavni rok, vendar bo vsa naročena oprema dobavljena do konca letošnjega leta. Del opreme pa bo dobavljen in montiran po dograditvi objektov, zato moramo čimprej nadaljevati z investicijsko izgradnjo, da ne bomo imeli prevelikih podražitev, ki so posledica vsakoletne inflacije.
3.	Tehnična dokumentacija
Glavni izvedbeni projekti so izdelani in pripravljeni za pridobitev gradbenega dovoljenja. Projekti za zaklonišče bodo gotovi v mesecu februarju. Za objekte :
-	filtracije
-	oplaščenih peskov
-	plinske postaje
-	zunanja ureditev
bomo tehnično dokumentacijo naročili po zagotovitvi finančnih sredstev in bo predmet izgradnje v letu 1980.
3o
V	mesecu februarju bodo pridobljena vsa soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte :
-	separacije
-	sušilnice
-	pralnice
-	čistilnih naprav
-	tehnološke kanalizacije
-	kislih mas
-	zunanje ureditve
-	kanalizacije
-	in dovozne ceste k separaciji
V	mesecu februarju je predviden podpis samoupravnega sporazuma po katerem bodo zagotovljena finančna sredstva za nadaljevanje izgradnje naše investicije.
V	teku je priprava ponudb za gradbena dela pri GP Megrad Ljubljana, Beton Zasavje in Obnova Ljubljana. Najugodnejšega ponudnika, glede na rok izgradnje, ceno, kreditne in druge pogoje
bo izbrala posebna komis-ija sestavljena iz članov investitorja in banke.
Zaradi obsežnega dela je ustanovljena investicijska skupina, ki bo spremijela in piročala o poteku investicije v Moravčah. Vsak član investicijske skupine bo imel svoje zadolžitve za katere bo tudi odgovoren delavskemu svetu naše OZD.
Investicijsko skupino sestavljajo strokovnjaki iz naslednjih področij :
-	ekonomsko finančnega
-	strojno tehnološkega
-	gradbenega
-	elektro
-	tehničnega z glavnim koordinatorjem
TOZD "lipos"
Dograjena je bila ograja okoli obrata. rridobljena so bila vsa soglasja za gradbeno dovoljenje, sanitarije, katere izgradnje pa nismo uresničili zaradi nežagotovijenih finančnih sredstev.
Izdelana je bila tehnična dokumentacija za obrat praškastih materialov, ki naj bi bil postavljen v že obstoječi hali. Resnično velika bo obremenitev strokovnega kadra v podjetju, vendar bomo ob realizaciji načrtovanih planov v letošnjem letu že v naslednjem letu želi določene sadove.
Tehnična služba podjetja
-	31	-
rezultati volitev
Glede na to, da j e preteklo že eno leto od samoupravne reorganizacije podjetja, moramo v skladu z določili samoupravnih aktov opraviti volitve za polovico članov v DS TOZD, DS DSSS in DS DO. Letos so prve volitve po teh določilih, po katerih imajo člani DS-a sicer mandatno dobo 2 let. Da bi ne bilo nesporazumov o tem, komu naj (z razpisom volitev !) preneha mendat članstva v DS-u, je bil med ostalimi dan tudi predlog, da naj preneha enoletni mandat tistim članom, ki so na zadnjih volitvah prejeli najmanj glasov. Ta predlog je verjetno še najbolj ustrezen zato je bil sprejet.
Preden bom navedel rezultate zadnjih volitev z dne 2o. 12. 77 v vse DS-e, naj povem, da bomo v lo članski DS v TOZD izvolili po 5 n vih članov, v 7 Članski DS v DSS služb 3 nove člane, ter v 17 članski DS DO 7 novih delegatov (iz vsake TOZD po 3 delegate in iz DSS služb 1 delegata).
Izidi zadnjih volitev so bili naslednji :
TOZD "Peskokopi"
DS TOZD		Delegati v DS	DO	
1. Brinovec Miro	67 glasov	1. Majdič Alojz	7o	glasov
2. Majdič Alojz	65 glasov	2. Koprivšek Stefan	62	glasov
3. Zupanc Olga	59 glasov	3. Zupanc Olga	61	glasov
4. Sušnik Albin	56 glasov	4. Končar Ivan	59	glasov
5. Klopčič Martin	52 glasov	5. Lovak Anton	57	glasov
6. Mihelčič Iva	52 glasov	6. UUakar Janez	54	glasov
7. Rotar Stane	51 glasov	7. Klopčič Martin	5o	> o S m i—l hO
8. Vidergar Franc ml-	5o glasov			
9. Vehovec Ivan,	47 glasov			
lo. Rotar Franc	4o glasov			
(Članom in delegatom DS-a, katerih imena so podčrtana naj bi prenehal mandat).
TOZD "Ilpos"
DS TOZD
1.	Hafner Janez
2.	Karo Maks
3.	Sojer Franc
4.	Paj er Ivanka
57 glasov 57 glasoc 49 glasov 49 glasov
Delegati v DS DO
1.	Hafner Janez
2.	Urbanija Anton
3.	Loboda Anton
4.	Stiftar Zvone
54 glasov 53 glasov 52 glasov 51 glasov
i
5.	Smodiš Emil	43	glasov
6.	Štiftar Zvone	43	glasov
7.	loboda Anton	47	glasov
3.	Kavka Marko	45	glasov
9.	Peterka Franc	41	glasov
lo	.Jeretina Slavko	33	glasov
DSS služb
DS PSS služb		
1. Štirn Janez	27	glasov
2. Logar Marija	24	glasov
3. Štiftar Milena	22	glasov
4. Kokalj Malči	21	glasov
5. Jurkošek Ivan	2o	glasov
6. G-ovekar Davorina	19	g]asov
7. Kosmač Irena	13	glasov
5.	Pa,j er	Ivanka	51	glasov
6.	&avka	Vinko	35	glasov
7.	Cerar	Martin	33	glasov
Delegati v BS DO
1.	Štirn Janez 26 glasov
2.	0 urkoše‘k Ivan 13 glasov
3.	Štiftar Milena 13 glasov
Volitve bodo po ZE podjetja za 1. 1978, predvidoma konec marca. Seveda pa člani PS-ov, ki' jim s temi volitvami preneha mandat, lahko na volitvah (še enkrat!)•ponovno kandidirajo za naslednjo mandatno dobo 2 let.
Sindikalni organizaciji v TOZD sta pobudnik pri teh volitvah in pooblaščena za sklic zbora, delovnih ljudi v TOZD.
Med tem časom smo 21.3.1979 že opravili volitve za. polovico članov v PS TOZP, DS DSSS in DS PO.
Kandidati so prejeli naslednje število glasov:
TOZP "PESKOKOPI"
Kandidati za PS TOZP	kandidati za DS PO
1. Majdič Anton ml.	57	glasov	1.	Klopčič Martin	53	glasov
2. Mal Janez	7o	glasov	2.	Lavrač Milan	34	glasov
3. Rotar Franc	59	glasov	3.	Novak Anton	55	glasov
4. Rotar Stane	54	glasov	4.	Pirc Ano,	25	glasov
5. Vidergar Franc ml.	65	glasov	5.	Učakar Janez	61	glasov
6. Vidic Mirko	55	glasov				
I z v 0	1	jeni	s	o	bili:		
Mal Janez				Učakar Janez		
Vidergar Franc ml.				Novak Anton		
Rotar Franc				Klopčič Martin		
Majdič Anton ml. Vidic Mirko
TOZD "ILPOS"
Kandidati za DS TOZD
Kandidati za DS DO
1. Bogataj Ivan	27	glasov	1. Cerar Drago
2. Bračko Justina	24	glasov	2. Gašperlin Janez
3. Goropečnik Franc	32	glasov	3, Grojzdek Marjan
4. Gostinčar Jože	41	glasov	4. Kokalj Franc
5. Kordež Erika	25	glasov	5. Kržan Jože
6. Kovič tiilvo	57	glasov	6. Ivačič Ireno
7. Lunar Marjan	24	glasov	
d. Paternoster Ivanka	34	glasov	
9. Peterka Franc	39	glasov	
lo. Labret Pavla	37	glasov	
I z v 0 1	j e	ni	s	0	bili:
Gostinčar Jože Peterka Franc Zabret Pavla Kovič Silvo Paternoster Ivanka
Kokalj Franc Gašperlin Janez Grojzdek Marjan
DSS_služb=
Kandidati za DS DSSS
Kandidati za DS DO
1.	Govekar Davorina
2.	Grčar Eva
3.	Jurkošek tvan
4.	Kosmač Irena
5.	Lavrač Joži
15 glasov 21 glasov
15	glasov 14 glasov
16	glasov
1.	Rebolj Vojka 12
2.	Štiftar Milena 15
so bili: Štiftar Milena
Lavrač Joži Govekar Davorina
Izvoljeni
Grčar Eva
26	glasov 33 glasov 33 glasov 36 glasov 31 glasov
27	glasov
glasov
glasov
naši samoupravni akti
Ko smo se v podjetju v letu 1977 na podlagi določila člena 32o ZZD pripravljali na samoupravno reorganizacijo, smo morali istočasno pripraviti tudi predpisane samoupravne akte, da smo se lahko sl. 1. 1978 samoupravno reorganizirali v 2 TOŽB in DSSS. Tudi v teku leta 1978 smo nadaljevali s prejemanjem samoupravnih aktov, nekaj pa bo sprejetih tudi v teku letošnjega leta. Seveda pa bo potrebno nekatera določila že sprejetih samoupravnih aktov sproti dopolnjevati, škrat ka prilagajati veljavnim predpisom.
V želji, da boste vsi zaposleni seznanjeni, katere akte smo že sprejeli in ki jih že uporabljamo v praksi, vam jih ponovno navajam.
1.	NA RAVNI BELOVNE ORGANIZACIJE SMO SPREJELI :
a.	STATUT "TERMIT" n.sol.o. BOMŽALE,
ki obravnava najprej splošne podatke o BO; njeni samoupravni organiziranosti, vpisu v sodni register, o sedežu BO, ^ig^;, dejavnosti, zastopanju in podpisovanju za BO. Nadalje so dolo čila o statusnih spremembah, o skupnih poslih združenih TOŽB in odnosih med TOŽB. Obsežno je zajeto poglavje o samoupravljanju in organih upravljanje, njihova izvolitev in odpoklic, dolžnosti in odgovornosti, kakor tudi določila o razpisu za delavce, ki so razporejeni na dela in opravila s 'posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Brugi del statuta vsebuje določila o samoupravni delavski kontroli, o splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti v BO, določila o skupnem poslovanju obeh TOŽB v sestavi delovne organizacije, o ostalih splošnih aktih v BO ter prehodnih in končnih določbah.
Statut je bil sprejet na zborih delovnih ljudi TOŽB "Peskokopi" in TOŽB "lipos" dne 12. 12. 1977 ter 13. 12. 1977 na zboru v BSS služb.
b.	SAMOUPRAVNI SPORAZUM. 0 ZBRUŽITVI V BO "TERMIT" n.sol.o.
Ta akt vsebuje najprej določila o združitvi v enotno BO, namen takega združevanja in cilji, ki naj bi bili s tem doseženi. Nato slede aplošni podatki o BO (firma, sedež, žig), nato pa določila o predstavljanju in zastopanju BO, dejavnosti, skupnih poslih ter določila o uresničevanju samoupravljan ja s podrobnejšimi podatki o številu delegatov v BS BO in pomožnih organih samoupravljanja (komisijah). Obsežno je obde-
lano področje organiziranja DSS služb, njen sestav, naloge, odgovornosti in njeni organi samoupravljanja. Drugi del tega akta pa obsega določila odgovornosti za uresničevanje samoup ravljalskih funkcij, nastopanje v pravnem prometu z drugimi DO, notranji arbitraži, določila o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in končnih določbah.
Ta samoupravni sporazum je bil sprejet po predhodni razpravi in zborih delovnih ljudi, dne 5. 12. 1977 v TOZD "Peskokopi"
6.	12. 1977 v TOZD "Ilpos"in sprejet z referendumom dne 12. 12. 1977.
c.	SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 RAZPOREDITVI SREDSTEV, PRAVIC IN OBVEZNOSTI DO "TERMIT" (delitev premoženja med oba TOZD).
Navedeni samoupravni sporazum določa med ostalim, da sta oba TOZD sporazumna, da glede razporeditve sredstev, pravic in obveznosti DO nimata med seboj nobenih terjatev in obveznosti o pogoju, da ne pride do izločitve posamezne TOZD iz sestava DO.
Drugi del (priloge!) navedenega akta je bilanca per 31. 12. 1976, kjer so vsa sredstva DO razdeljena po vrednosti na oba TOZD.
d.	SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 MEDSEBOJNIH PRAVICAH, OBVEZNOSTIH IN ODGOVORNOSTIH MED DELAVCI ZDRUŽENIH V TOZD "Peskokopi" TOZD "Ilpos" in DSS služb V SESTAVI DO "TERMIT" n.sol.o. DOMŽALE.
Ta samoupravni sporazum ureja medsebojna razmerja, pogoje o svobodni menjavi dela in ustvarjanja dohodka, skupnih interesov in ciljev delavcev, ki so zaposleni v DSS služb in delavcev združenih v TOZD, za katera jih opravljajo. Tu so nadalje navedena vsa dela in opravila delavcev v DSS služb, ki jih bodo opravljali za oba TOZD ter osnove in merila za pridobivanje dohodka v DSS služb na podlagi opravljenih nalog za oba TOZD. Drugi del tega akta pa vsebuje določila o skupnem urejanju pravic, obveznosti in odgovornosti iz medsebojnih razmerij delavcev v DSS služb, ki izvirajo iz skupnih interesov ter pooblastila delavcem DSS služb o nastopanju in opravljanju poslov v pravnem prometu z drugimi v imenu TOZD in za TOZD.

e.	PRAVILNIK O DISCIPLINSKI IN ODŠKODNINSKI ODGOVORNOSTI DELAVCEV V DELOVNI ORGANIZACIJI
ureja pravice, obveznosti in odgovornosti, delovne zmožnosti, kršitve delovnih obveznosti, ukrepe, disciplinski postopek, sestavo disciplinske komisije, suspenz z dela in z delovnih nalog, določitev odškodninske odgovornosti, pavšalno škodo in postopek za izterjavo škode.
f.	SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA IN ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE TER SKUPNO PORABO DO "TERMIT" DOMŽALE
S tem aktom delavci TOZD "Peskokopi" in delavci TOZD "Ilpos" v sestavi delovne organizacije "TERMIT" določajo skupne osnove in merila, za razporejanje čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki ji{i bodo upoštevali pri sprejemanju svojih aktov v TOZD, o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za OD in skupno porabo.
NA RAVNI TOZD
a.	STATUT
S tem aktom urejajo delavci v TOZD najprej splošne določbe o imenu, sedežu, štampiljki in poslovni dejavnosti TOZD, o položaju, zastopanju in organizaciji TOZD. Nato sledijo določila o samoupravljanju, o sklicevanju zbora delovnih ljudi, volitvah in odpoklicu DS-a v TOZD ter njegovih pravicah, dolžnostih in odgovornostih; o imenovanju, nalogah in dolžnostih in odgovornostih vodje TOZD; o izvolitvi, pravicah in dolžno st ihsamo upravne delavske kontrole, slede določila o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, družbeno-političnih organizacijah TOZD ter poglavje o sredstvih, planiranju in ugotavljanju in delitvi skupnega prihodka v TOZD.
b.	SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 ZDRUŽEVANJU DELA DELAVCEV V TOZD.. V SESTAVI DO "TERMIT".
V temeljnih določbah tega akta so navedene pravice delavcev,
ki jih ti dobijo z združevanjem v TOZD ter obveznosti glede upravljanja z družbenimi sredstvi. Akt nadalje obravnava dejavnost TOZD, način pridobivanja in razporejanja dohodka, razporejanje čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke; poleg tega pa obravnava najnujnejša deločila s področja delovnih razmerij. Drugi del i-akta vsebuje določila o razlogih združevanja dela in sredstev TOZD v delovno organizacijo, obveščanju delavcev ter določila o prehodnih in končnih določbah.
c.	PRAVILNIK 0 DELITVI OSEBNIH DOHODKOV IN SKUPNE PORABE TOZD
S tem pravilnikom določajo delavci v* TOZD .... v sestavi DO skupne osnove in merila za razporejanje čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo TOZD ....
V drugem delu tega akta so obravnavana določila o minulem delu (stažu), vrednoetenju skupne delovne dobe, dodatki na stalnost, dodatki za podaljšano in nočno delo, za delo ob nedeljah in praznikih. Zadnji del akta vsebuje opis dela in nalog delavcev v TOZD....
d.	PRAVILNIK 0 DELOVNIH RAZMERJIH
Obravnava pravice, obveznosti in odgovornosti iz medsebojnih delovnih razmerij v združenem delu in zajema določila o pogojih pri nastopu dela, sklenitev delovnega razmerja, uresničevanju posamičnih pravic, obveznosti in odgovornosti; delovni čas, odmor, počitek in dopust delavcev, varstvo, odgovornost za delovne obveznosti, prenehanje delovnega razmerja ter varstvo pravic delavcev.
Sestavni del tega pravilnika je tudi razvid del in opravil za vsako delovno mesto.
v DSS služb
a.	PRAVILNIK 0 DELITVI OD TER SKUPNE PORABE
b.	PRAVILNIK 0 DELOVNIH RAZMERJIH
Vsebina gornjih aktov je v glavnem enaka, kot za oba TOZD.
V. B.
še nekaj o ranah
£ri poškodbah, kjer so zaprte ali odprte rane, je vedno treba misliti na dvoje :
a.	na trenutno stanje prizadetega dela telesa in poškodovanca ter
b.	na možnost hude krvavitve in okužbe rane.
Tudi navidezno majhne rane (ubodnine) ne smemo zanemariti zaradi možnosti nastanka otrplega luča (tetanusa) ali pogostnega kukca (panaracija) na prstih roke.
Tisti, ki daje sodelavcu prvo pomoč, se mora zavedati posledic, ki bi nastale zaradi malomarnosti ali neznanja. Največ napak pri oskrbi rane nastane zaradi slabe sterilnosti orodja in obvez ter neupoštevanja, da je ranjene okončine potrebno imobi-lizirati.
Vsi, ki nudijo prvo pomoč, se morajo držati pravila :
”Ne škodovati, ampak pomagati". Zavedati se je treba, da lahko prva pomoč slabo ali ugodno vpliva na splošno počutje in nadaljnje zdravljenje poškodovanca.
SPLOSNA PRAVILA
V primerih, da rana močno krvavi zaradi poškodbe večjih arterij ali ven, je obvezna izvedba "kompresijskega zavoja", v hujših primerih pa uporaba gumijaste cevi.
Vsaka rana se sme očistiti samo okrog robov in sterilno prekriti brez posipal ali mazil. Izdiranje tujkov ni dovoljeno, prav tako ne odstranjevanje umazanije iz same rane.
DELO S POŠKODOVANCEM
"Ne posvečati pozornosti samo rani, ampak celotnemu stanju poškodovanca" .
Pri prvi pomoči se je ravnati po vrstnem redu :
1.	Odstranitev obleke in obutve
2.	Ogledati in presoditi poškodbo in stanje poškodovanca
3.	Nuditi adekvatno pomoč
4.	Pripraviti poškodovanca za ugoden transport.
Ad.l. Da lažje presoja in nudi dobro prvo pomoč, je treba poškodovano mesto čim bolj razgaliti. Če ni mogoče drugače, naj se razpara ali razreže delovna obleka in obuvalo. Grobo slačenje je prepovedano in je začetek slabe prve pomoči. Pri odstranjevanju obleke in obuvala naj se uporabljajo močnejše škarje in nož.
Ad.2. Možen je samo orientacijski pregled poškodbe in stanja poškodovanca.
Definicija rane je nasilna prekinitev živega tkiva. Na glavi ločimo poleg ran še odstranitev kože, to je skalpiranje na telesu in udih pa oguljeno.
Ločimo odprte in zaprte rane. Glede na globino ločimo površinske in globoke rane. Med globoke rane prištevamo :
a.	ureznina
b.	ubodnina
c.	rane zaradi opekline
d.	rane zaradi nizke temperature
e.	rane zaradi kisline, baze
f.	rane, prodorne v organe
g.	odstranitev večje površine kože s podloge.
Kadar deluje topa sila na predel kože pod katero je kost, nastane rana nepravilne oblike, pri padcu z višine, udarcu s kamenjem in podobno pa udarnina.
Presoja fizičnega in psihičnega stanja ponesrečenca je zaradi dodatne prve pomoči zelo pomembna.
Ad.3 Rana je najboljše naravno gojišče za mnoge bakterije, zato je treba paziti na sekundarno infekcijo. Ves material, ki pride v dotik z rano, mora biti sterilen in prilagojen poškodovanemu delu telesa. Rane ni dovoljeno spirati z vodo ali tazkužiti, ampak samo previdno očistiti. Izjema so samo površne praske, odrgnine in manjše ureznine, ki ne segajo do podkožja. Čiščenje okolice rane je obvezno. Umazanijo okoli rane očistimo s sterilno gobico iz vate, nam)čeno v etilnem alkoholu ali čistem bencinu; primernejši je bencin, ker ne peče. Rano čistimo tako, da se je ne dotaknemo. Dotikamo se samo intaktne kože in čistimo proč od rane k periferiji in ne obratno. Po čiščenju rano sterilno prekrijemo in obvežemo. Če je potrebno, izvedemo imobilizacijo .
Obveza ne sme tiščati in tudi ne sme biti preveč ohlapna. Pretesna obveza tišči in povzroča bolečino, ohlapna pa popusti.
Za večje rane uporabljamo "prvi zavoj" v treh različnih veli-
4o
kostih, to je malega, srednjega in velikega. Prvi zavoj se dobro obnese pri uporabi kompresijskega zavoja.
Pri obsežnih ranah uporabimo namesto sterilne gaze obvezilne sterilne tkanine 12oo x 800 mm, ki se nahajajo v dveh zavitkih, to je papirnatem in plastičnem. Po odstranitvi drugega zavitka, to je papirnatega, je treba z obema rokama prijeti samo na označenih mestih (pentlji) zvito sterilno tkanino in z visoko dvig njenima rokama potegniti navzven, tako, da se zvita tkanina odvi je in nato prekrije poškodovano mesto. Sterilno tkanino lahko uporabljamo tudi nepopolno razvito, tako, da je rana prekrita z večinimi plastmi tkanine.
Za rane na okončinah, je izredno primemo uporabiti cevno obve-zovanje. Način obvezovanja je enostaven v kombinaciji s sterilno gazo ali sterilno tkanino za obsežne rane.
Ad.4. Po dobri prvi pomoči sledi transport poškodovanca. Prenos poškodovanca na nosilih in prevoz z rešilnim avtomobilom- mora biti udoben in neboleč. Tresenje in premetavanje povzroča bolečine. Glede na vrsto poškodbe je treba prilagoditi položaj telesa med transportom, to je pri poškodbah glave, oprsja, trebuha, okončin in podobno.
ihanski krajevni praznik
24. februarja praznuje vsako leto Krajevna skupnost Ihan svoj praznik. Na ta dan organizira ZB Ihan ter učenci Osnovne šole Ihan tradicionalni partizanski pohod na Oklo.
Pohod je spomin na tragedijo, ki je bila na tem mestu 24.2.1944, kjer je padlo 72 borcev Kamniško-zasavskega odreda.
Letos ob 35-letnici tragedije na Oklem nad Ihanom je bila kulturna prireditev na predvečer 23.2.1979 v dvorani Gasilskega doma v Ihanu.
Krajevna skupnost je imela svečano sejo s podelitvijo priznanj za dolgoletno delo v KS, člani DPI) "Svoboda" Ihan so uprizorili dramo Mateja Bora "Težka ura", mladina in pionirji pa so izvedli recital "Oklo".
Naša TOŽB "ILPOS" Ihan je prejela od KS Ihan prvo priznanje -plaketo akademskega slikarja Banila Pugerja, za požrtvovalno delo pri urejanju spominskega obeležja in spomenika na Oklem, ter za pomoč in sodelovanje v KS pri organizaciji proslave obletnice Ljudske Fronte na Taboru in 75o letnice Ihana.
Priznanje je v imenu delovnega kolektiva "Termit" - TOŽB "ILPOS" sprejel predsednik BS-a, tov. Loboda Anton.
Ob tej priložnosti je tudi organizacija Zveze borcev Ihan podelila svoje priznanje za pomoč pri organizaciji "Srečanja preživelih borcev na Oklem", ki je bilo 21.7.1973. Tudi to priznanje je dobila naša TOŽB "ILPOS" Ihan, ter posebej še delovna enota skupnih služb "Termit" Bomžale.
Ponosni smo na prejeta priznanja in s tem se obvezujemo, da bo v bodoče naše sodelovanje med delovnim kolektivom in Krajevno skupnostjo še uspešnejše.
Ivanka Pajer
O	STANOVANJSKIH POSOJILIH
Na d. seji delavskega sveta delovne organizacije, dne 12.1.1979 je tekla razprava tudi n stanovanjskih posojilih, ki jih PO daje zaposlenim za graditev njihovih stanovanj. Glede na to, da delovna, organizacija nima pregleda, koliko bo v bližnji prihodnosti interesentov za stanovanjsko posojilo, je delavski svet sprejel sklep, da se z anketo to ugotovi, prav tako pa tudi število zaposlenih, ki so zainteresirani za. nakup, oziroma dodelitev stanovanj.
IZID ANKETE
0	STANOVANJSKIH POSOJILIH IN STANOVANJIH je naslednji:
A. STANOVANJSKA POSOJILA:
1.	Graditev hiše:
1	prosilec za 19do. leto v znesku do.ooo,- din (TOŽB "Peskokopi") 1 prosilec za 19do. leto v znesku do.ono,- din (PSSS)
2.	a d gptacija:
1 prosilec za 1979. leto v znesku 4o.ooo,- din (PSSS)
3.	Pograditev hiše:
6	prosilcev	za	1979. leto	v	znesku	d	4o.ooo,- din	(TOŽB "Peskokopi")
2	prosilca	za	19do. leto	v	znesku	d	4o.ooo,- din	(TOŽB "Peskokopi")
2	prosilca	za	1979. leto	v	znesku	d	40.000,- din	(TOŽB "Ilpos")
1	prosilec	Z o	.1979. leto	v	znesku		30.000,- din	(TOŽB "Ilpos")
1	prosilec	za	19 d o. leto	v	znesku		lb.000,- din	(TOŽB "Ilpos")
1	o o.) 1—1 •H m c Sh	za	1979. leto	v	znesku		4o.ooo,- din	(BSSS)
S.	STANOVANJA:
1.	Nakup stanovanja:
1	prosilec za družinsko stanovanje v 19do. letu v znesku do.ooo,- din (TOŽB "Peskokopi")
2.	Družbeno najemno stanovanje:
2	prosilci.	zi	družinsko s tonov-m j e (3 sobno)	-(TOZD "Ilpos")
1 prosil ec	zn	družinska stanovanje (2 sobno)	-	(TOZD "Ilpos")
1	prosilpo	za	družinsko stanovanje (2 sobno)	-	(DSSS)
2	prosilca	za	garsonjero - (TOZD "Ilpos")
2	prosilca	za	samsko sobo - (TOZD "Ilpos")
3.	Solidarno stanovanje;
Ni bilo prijav.
Pri pregledu anketnih listov pod B 2 (družbeno najemno stanovanje ) ugotavljamo, da prijavljene! v glavnem že posedujejo stanovanja, le da so ta stanovanja premajhna.
Delavski svet je na svoji lo. seji, dne 14.3.1979 razpravljal o rezultatu ankete in o potrebah po stanovanjskih kreditih.
po razpravi je sprejel naslednje sklepe:
1.	Vsem delavcem, katerim je bilo stanovanjsko posojilo odobreno v teku leta 1973 in ga zaradi pomanjkanja finančnih sredstev niso mogli koristiti, ga bodo koristili v tem letu (skupaj Ido.noo,- din).
2.	Vsa ostala finančna sredstva stanovanjskih posojil, je vezati v banki, da bodo koristniki pogojil dobili višja posojila (loo cfo povečanje od vezanih sredstev), vendar šele v prihodnjem letu.
3.	Komisija za. sestavo gomnuprovnlh akt p v naj pristopi k dopolnitvi pravilnika o stanovanjskih posojilih, na podlagi katerega bodo v prihodnje odobravam stanovanjska posojila zaposlenim.
V.B.
sindikalno smučarsko
prvenstvo
Kot je to postala že prakso, se vsakoletno organizira občinsko sindikalno prvenstvo v smučanju.
Obvestila, in pogoje za prijavo so osnovne organizacije sindikata dobile že pred mesecem dni, samo prvenstvo pa je bilo organizirano v soboto, 24.3. ob lo. uri v Tihi dolini no.
Veliki planini.
"Termit" je za to tekmovanje prijavil 3 smučarjev, samega tekmovanja pa smo se udeležili le štirje. Vzrok tako slabe udeležbe je bilo verjetno izredno slabo vreme, tu v dolini.
V soboto je namreč že od jutra deževalo. Pa smo se kljub takšnim pogojem kar odpravili.
Že pred prihodom na zgornjo gondolsko postajo nas je obkrožila gosta megla, iz katere je snežilo. Tako je bilo tudi na spodnji postaji sedežnice. Kar obupavali smo, a smo šli vseeno še naprej v Tiho dolino. Tu nas je presenetilo: ni bilo megle, pa še zelo rahlo je naletaval zrnat sneg! Vse je bilo poteptano, proge pa lepo postavljene. Ze kar idealni pogoji za naš veleslalom!
Po enournem smučanju in ogrevanju pa se je začelo zares: start prvih predvozačev, potem pa mi, "tazaresni".
Moram reči, da smo se odrezali še	kar	solidno. Vsi smo	prevozili cilj, odstopov ni bilo, pa	tudi časi	so kar dobri:
1.	skupina - moški (do 2o let):
-	Homar Tomaž,	51,n7 sek,	16.	mesta	v skupini
-	Otrin Janez, 51,94 sek,	17.	mesto	v skupini
2.	skupina - moški (od 3o - 35 let):
-	Sedušak Boris, 51,o3 sek,	15.	mesto	v skupini
3.	skupina - ženske (kjer smo imeli samo eno predstavnico):
-	Humar Ada,	l,24,oo	lo. mesto v skupini
Absolutni rekord proge je postavil neki nekdanji član reprezentance s časom 4^,33 sek! Za nas, navadne"sindikaliste" pa je bil to nedosegljivi Stenmark.
Pa še ena zanimivost: naš nekdanji sodelavec in občinski prvak in naš vodja na prejšnjih tekmovanjih ter sploh naj-smučar, tov. Limovšek je prevozil progo "le" v 43,od sek.
Ur.