purine, ki sc nanaša na Klemenčičevc- slikarsko dejavnost, Lutkovno gledališče v Ljubljani je prevzelo umetnikove marionete, posebej su shranjene njegove fotografije in na koneu je kot imetnik še naš arhiv).
Pri privatnih imetnikih sc arhivsko gradivo nahaja v glavnem v dobrem stanju. Seveda se dobijo tudi izjeme, ki so na žalost tudi med kulturni ti ustanovami. (Zapuščina Miroslava Premroua je shranjena v lesenih zabojih in v najbolj z£ otnem dc'u knjižnice Narodnega muzeja v Ljubljani.)
Gradivo v privatni lasti ni urejeno ali popisano. To delo je prepuščeno arhivu, ki glede na vsebino gradiva oblikuje notranje eelote (osebne zadeve, Premoženjske in gospodarske zadeve, korespondenca, gradivo, ki se nanaša na poklicno ali kako druro dejavnost ustvarjalca).
Nemogoče je odkriti vse dokumentarno gradivo, k' ia hranijo občani in bi bilo lahko razglašeno za arhivsko gradivo oz. kulturni spomenik, če bi zanj ved( 1 (urbarji, listine, rokopisi, dnevniki).
Naletimo celo na primer, ko kmečki turizem bogati svojo ponudbo s prikazovanjem »sebnega arhiva. Najbri bo v prihodnosti takih primerov še več, zato mora zakonodaja poseči tudi na to področje.
Dotaknila bi sc šc vprašanja, kako naj ■ ntcka strokovno varovanje in obdelava gradiva, kije razglašeno za kulturni spomenik in jc še vedno v privatni lasti. Država mora prevzeti tudi v teh prime-nh uelež pri financiranju varstva ahrri skega gradiva (restavracija, konscrvacija).
V zvezi s pobudo, naj bi bila arhivom dana mo| ""t, da prevzamejo zasebno arhivsko gradivo v depozit, kar pomeni da ostanejo dotedanji imetnii astniki arhivskega gradiva ter da imajo pravico od-oeati o vsakokratni uporabi tega gradiva, bi navedla Primer iz nagega ahriva: Znanstvenoraziskovalni ccnier SAZU (zanj dr. »rušie) nam jc poslal dopis, v katerem pravilno u&~>tavlja, da jc naš arhiv najbolj primeren in usposobljen na novogoriškem za hranjenje zapuščine dr' Henrika Tumc. Zapuščina obsega poleg osebne-E3 ahriva tudi knjižnico1, imetnik zahteva, da morata biti oba sestavna dela hranjena na istem kraju, ¡pi". Marušie ugotavlja, naj bi sc zapuščina hranila lt cc rpus separatum in bi bila temelj za osnovanje indijskega centra dr. Henrika Turne. Lastniki sc-nc mislijo na prodajo. Arhiv ima torej pri pn-ll bivanju zasebnega ahrivskega gradiva po veljavni zakonodaji le omejeno možnost, kot jc nt primer predkupna pravica Za ohranitev navedenega gradiva pa so te možnosti odločno premalo in mu 2ato nc dajejc potrebne varnosti.
Zakonodaja se trudi, da bi rešila glavne probleme v zvezi z zbiranjem in prevzemaniem arhivske-a gradiva. Uspeh na terenu pa jc predvsen otlyi-Scn od dobre volje privatnih imetnikov in od naše
vztrajnosti.
Zbiran-m gra< va aruštev in stiki z ustvarjal' :ovrstnega gradiva
Boris Rozman
DRUŠTVA
Pri društvih ne gre za politično združevanje ob eanov, ampak za združevanje zaradi kulturnih prosvetnih, umetniških, strokovnih, znanstvenih, športnih, socialnih, humanitarnih in podobnih potreb in interesov. Za društvo e značilno, da gre za prostovoljno združevanje občanov in da so društva pri uresn.čcvaniu svojih ciliev samostojna. Delovanje za društvo ni obvezno, društva lahko svojo dejavnost zmanjšajo ali omc;iio, ker temelji njihova dejavnost izključno na prostovoljni podlagi. Po zakonu iz leta 1974 so društva, pravno gledana, pravne osebe in sicer civilno-pravne osebe. Takšen status pa s društvo pridob; z vp;som v register društev pri pristojnem upravnem organu za notranje zadeve. Članstvo v društvu ni stalne, število članov raste ali upada Društvo lahko ustanovi več oseb, ki imajo skupen cilj, reguliran s pravili in drugimi akti.
Več istovrstnih ali sorodnih društev za uresničevanje svojih skupnih e jCv lahko ustanovi ;vezc društev, za katero ravno tako velja, da gre za prostovoljno združevarje. Društvo lahko izstopi iz zveze društev, ali pa v tako zvezo ne vstopi. Za zvezo se uporabljajo predpisi, ki veljajo za društva.
POMEN DRUŠTEV
Najstarejša društva so obstaiala brez državnih zakonskih predpisov. Oclovala so na osnovi družbenih norm, ki so b.'e zbrane v društvenih /et. h -društvenih pravilih. Vlogo državne oblast; pr nastajanju društev so ČL-li šele ted«j, ko so društva pridobila določen vpliv v družbi. Ta pa jr posti* al vse vceji in večji. Z njim pa je raste! tudi njihov pomen. Seveda, pomena, kaKršnega so društva imela nekoč, danes nimajo več. Ne moremo in nc smemo pa trditi, da so danes društva brez pomena, še zlasti, ko se je začela uveljavljati lokalna zgodovina. Ta namreč preučuje p svet mnoge nepomembne dogodke, a pomembne za kraj, kjer sc sc dogajali Gradivo za takšne dogodke so raziskovalci začeli iskati in jih šc iščejo pri društvih oziroma ustanovah, ki hran o njihovo gradivo.
ODNOS DRUŠTEV DO GRADIVA
Mnogokrat jc iskanje zaman. Gradiva ne najdejo in to kiju ) temu, da so društva nekoč zelo poi lar-jala hranjen-; gradi 'a, ki je nastajalo pri njihovem delovanj i. Pri mnogih društvih so določili celo arhivarja, kije bil zadolžer za varovanje arhivskega in dokumentirncga gradiva društva. Kako danes društva ravnajo z doKumcntarnim gradivom ni potrebno dane posebej poudarjati. Vsem je znano, da jc le malo takih društev, ki sc zavedajo svoje vloge
64
v družbi, kjer delujejo, in da varujejo gradivo tako kot je potiebno. Delo pri društvih je le prostovoljno, kar je eden izmed poglavitnih vzrokov za slabo ohranjenost gradi a. Torej bodo tudi bodoči raziskovalci imeli enake, če ne še večje probleme pri iskanju ahrivskega gradiva društev, saj pri mnogih, tudi zelo aktivnih društvih, nimajo že nekaj let starega gradiva, da o stareiŠem niti ne govorimo.
ODNOS ARHIVOV DO DRUŠTEV
V veliki meri smo za tako stanje na terenu odgovorni tudi delavci v arhivih. Še vedno dajemo premalo poudarka vrednosti in pomenu društev, ki delujejo na našem podroeju. Že res, da pišemo članke, i da;amo priročn ke, včasih organiziramo seminarje za Člane društev, ki naj bi bili zadcu ieni za dokunetarno gradivo pri društvih, pa ravno pri najpomembnejšem faktorju odpovemo. Ta pa je: oseben stik, pogovor, sodelovanje, zaupanje in vztrajnost. Pri društvih ie potrebno vedne. znova in znova pondariati vlogo n pomen, ki ga imajo, in kakšno vrednost ima gradivo, k, nastaja pri njihovem delovanji!. Pozabljamo pa tudi, da člani društev zelo malo vedo o naših institucijah, njihovi vlogi, kaj šele o naših nalogah in delu, 1 ga opravljamo. Zakoni, ki jih vežejo na varovanje arhivskega ¿radiva in njegovega pddajBija v arhiv, jim ne pomenijo veliko, Tudi poznaio jih ne. To velja tudi za društva, k smo iih na osnovi zakonodaje valoriziral in jim poslali navodila za odbirnaie arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva. Ni v niihovem interesu. Nam pa ravno tako ne morejo veliko pomagati. Tipičen primer je občina Kam-r.k, kjer delujeta Deiovsko prosvetno društvo So, darnost in Prvo Slovensko pevsko društvo L ira. Kljub sproženemn postopku glede prevzema arhivskega gradiva nismo ničesar dosegli. Zakonodaja je eno, praksa pa drugo Vse odvisno 00 nas, arhtvistov, kako se bomo problema lotili in od posameznikov pri društvih, kako bodo stvar razumeli in bodo p -pravljeni sodelovati.
Ne glede nato, kaj bo prinesla nova zal nodaia, bomo morali naše delo tako m.dalievati. Še bdj se homo morali terensko angažirat,, dopovedovati članom društev o vrednosti in pomen gradiva, ki nastaja pri njihovem delovanji', jim vlivati zaupanje Lic! arhivov, jih celo povabit v arhiv, da se pre-F-ieajo o naših izjavah, jin pokazat popise n tekste o društvih, ki se v arhivij ž 1 nahajajo i.i po3a-gati pri razstavah, ki jih priložnostno organizirajo ob obletnieah društva. E> no na ta način bomo prepričali člane društev, da hranijo gradi/o. ki nastaja pri njihovem delu, in odpravili probleme, ki nastajajo in ki bodo nastajali pri zbirnaju arhivskega gradiva društev v arhivu.
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka