M SLOVNICA italijanskega jezika. Spisal JOŽEF KRIŽMAN, C. kr. gimnazijski profesor v Pazinu. Založila in na svetlo dala ,,MATICA SLOVENSKA". ttti žrs V Ljubljani. Natisnoli J. Hlaznikovi nasledniki. 1889. J SLOVNICA italijanskega jezika. Spisal JOŽEF KRLŽMAN, . ki\ gimnazijski profesor v Pazinn. Založila in na svetlo dala „M A TIC A SLOVENSKA". V Ljubljani. Natisnoli J. Blaznikovi nasledniki. 1889. PREDGOVOR. M§že v svojej IX. seji, dne 19. decembra 1867. leta, sklenol ^ je odbor „Matice Slovenske", da si pridobi laško slovnico za bolj poučene Slovence, ter je odseku za izdavanje knjig naročil, naj dobi za to sposobnega pisatelja. Kmalu na to sta obečala dva pisatelja, da jo spišeta; toda ostalo je le pri obečanju. Pozneje se je večkrat ponovila želja po slovnici, pa nikdo ni hotel tega dela prevzeti. Vsled nagovarjanja od več strani in po naročilu Matičinega odbora spisal sem slednjič jaz slovnico italijanskega jezika, katero tu podajem svojim rojakom. Slovensko - italijanska slovnica bode gotovo marsikateremu Slovencu dobro došel pripomoček, da se nauči blagoglasne italijanščine na podlagi materinega jezika. Nedo-statek takega učila je bil izvestno največ kriv, da se je do-zdaj primeroma malo Slovencev pečalo z italijanščino, dasi ima ta jezik bogato literaturo in so Italijani naši sosedje, s katerimi smo kolikor toliko v dotiki. Dijakom in sploh v materinščini vže slovnično poučenim Slovencem, kateri žele čitati italijanske knjige, ali občevati z Lahi v njihovem jeziku, namenjena je pričujoča slovnica. Zato sem jo osnoval po vzgledu drugih takih slovnic ter razdelil v dva dela: v teoretično-praktični in v praktični del. Pravila sem razvrstil pregledno, da se laže obdrže v spominu ali prilično poiščejo. Izpustil sem splošna pravila, katera veljajo tudi slovenščini in skoro vsem jezikom. V stvareh, o katerih so slovničarji različnega mnenja, pridružil sem se navadno njih večini, pa tudi nasprotno mnenje sem pristavil v opazki. Vse glagole, ki imajo v spregatvi kako nepravilnost, prištel sem nepravilnikom ter jim v slovarju pridejal stran, na katerej se nahajajo v slovnici. Skladnje ne razpravljam posebej, temveč sem jo združil z oblikoslovjem. Sicer pa skladnje najboljša učiteljica je vaja. Vsako pravilo je objasnjeno s primeri in vsak veči odstavek ima posebno prevodno vajo, pri katerej začetnik najprej iz italijanskih vzgledov vidi, kako se uporabljajo dotična pravila, potem pa jih mora sam uporabljati preva-jaje slovenske stavke na italijanski jezik. Da mu poslednje olajšam, prilagodil sem, kolikor se je dalo, slovenske stavke duhu italijanskega jezika, vsled česar je slovenska beseda v vajah tu pa tam nekoliko okorna. Vzglede sem vzel iz raznih odnošajev zasebnega in javnega življenja, da dobode začetnik potrebni zaklad besedi za razne pojme. Vsak vzgled je samostojen. Da služi slovnica lahko tudi domačej rabi brez učitelja, dodal sem slovenskim stavkom italijanski prevod. Pogovori in pregovori najlepše kažejo jezikovne posebnosti ter so najboljša vaja. Italijanske pregovore sem tolmačil s primernimi slovenskimi pregovori; kjer pa teh nisem imel, dal sem prevodu, kolikor možno, poslo-vično lice. Berilo je italijanski cvetnik, obsegajoč odlomke iz spisov najboljših pisateljev, katerih življenje in delovanje je na kratko opisano v pristavljenih črticah. Berilo ima ne samo služiti v vajo, temveč tudi Slovenca seznaniti s pisavo in duhom laških klasikov ter z glavnimi pojavi v zgodovini italijanskega slovstva. Ker je berilo vzeto iz vseh vekov italijanske književnosti in uvrščeno po dobi, utegne kak odlomek biti nekoliko težek začetniku. Kdor si hoče stvar olajšati, naj bere prej sestavke v prozi, potem še le one v versih. Sicer pa, kdor dobro zna pravila, lahko razume vsak sestavek s pomočjo dodanega slovarja, v katerem se nahajajo besede uporabljene v berilu. Italijanščina se je razvila iz latinščine; pa ne iz književnega jezika, temveč iz ljudskega narečja, ki je preživelo rimsko cesarstvo. Iz razvalin latinskega govora in slovstva vstal je italijanski govor, razvilo se je italijansko slovstvo. Od Konstantina Velikega do Karola Velikega umirala je latinščina, od Karola Velikega do Friderika II. porajala se je italijanščina. Dognano je, da se je italijanščina govorila in nekoliko tudi pisala vže v ed-najstem stoletju; nje slovstvo se pa začenja še le s trinajstim stoletjem. Italijanščina ima mnogo narečij, katera so drugo od drugega in od pismenega jezika kolikor toliko različna. Najlepše je toskansko narečje, najčistejše izgovarjajo besede pa Rimljani; zato pravi laški pregovor, da najlepša italijanščina je „lingua toscana in bocca romana" — toskanski jezik v rimskih ustih. Pismeni jezik so ustanovili klasiki štirinajstega stoletja — Dante, Petrarca in Boccaccio — na podlagi toskanskega narečja. Zato nekateri pisatelji ne pri-poznavajo drugih besed in oblik v pisavi (lingua scritta) razven onih, ki se nahajajo v spisih omenjene trojice in v toskanščini. Sredi XVI. stoletja se je ustanovilo v Florenciji literarno društvo „!' Accademia della Crusca", katero je po tem načelu prvič 1612. leta izdalo italijanski slovar, ki se je pozneje pomnožen še večkrat izdal. Drugi pisatelji pa pripoznavajo tudi drugim italijanskim narečjem vpliv na pismeno italijanščino, katera naj bode jezik, ki ga ves narod govori (lingua parlata); njih pisava je dandanes sploh navadna, vzlasti v vsakdanjem življenji. To se ve, da sem tudi jaz pri spisovanju pričujoče slovnice imel poslednjo pisavo pred očmi. Pri tem delu so mi kolikor toliko služili nastopni viri in pripomočki: Slovnice, ki so jih spisali dr. L. Alberti, 6. B. Bolza, B. Puoti (italijanske), A. pl. Fornasari, dr. A. Mus-safia (nemško italijanski); F. Marinaz: Piccola raccolta di esercizj pratici di grammatica e lingua italiana; 6. Giusti: Proverbi toscani; F. Kocbek: Pregovori, prilike in reki; M. Cigale: Slovenska znanstvena terminologija. J. Križman. KAZALO. I. Pravila, vzgledje in vaje. Pismo in glasoslovje. Stran §. 1. Črke................3 §. 2. Samoglasniki..............4 §. 3. Soglasniki .............• . 5 §. 4. Dvoglasniki..............8 §. 5. Podvojba soglasnikov...........9 §. 6. Naglas ...............10 §. 7. Pogoltnica in ločila............12 §. 8. Skuajšave besed.............13 §. 9. Podaljšave besed ............15 Besedna plemena. (Oblikoslovje in skladnja. — Morfologia e sintassi.) I. Člen. §. 10. Določilni člen .............16 §. 11. Raba določilnega člena...........17 §.12. Nedoločilni člen.............20 I. vaja..............21 II. S a m o s t a v n i k. §. 13. Spol................25 II. vaja..............29 §. 14. Število ...............32 III. vaja..............36 §. 15. Kakovstvena obrazila...........39 §. 16. Sestavljena imena............42 IY. vaja..............43 [II 17 18 19 20 21 22 23. 24. 25. 26. 27 28. 29. 30. 31. 32. 33 34 35 36 37 38 Stran III. Pridevnik. Obliko in raba pridevnikov..................45 V. vaja .............48 Stopnjevanje pridevnikov....................51 VI. vaja.............54 IV. Številni k. Osnovni Številniki........................56 Vrstilni številniki............59 Drugi številniki -............61 VII. vaja..........................63 V. Zaimek. A. Osobui zaimki........................66 VIII. vaja.............71 B. Kazalni zaimki............74 IX. vaja.............81 C. Oziralni in vprašalni zaimki........83 D. Svojilni zaimki........, . . . 86 X. vaja..............88 VI. Glagol. Glagolske oblike in njih raba....... Glagolov razdelba........... Poinočni glagol Essere......... Poinočni glagol A vere ......... Spreganje pravilnih glagolov ....... Prva sprega............ XI. vaja............ Druga sprega............ XII. vaja............ Tretja sprega............ XIII. vaja............ Trpna oblika............ XIV. vaja............ Povračalna in vzajemna oblika....... XV. vaja............ Nepravilni glagoli prve sprege....... XVI. vaja............ Nepravilni glagoli druge sprege...... XVII. vaja............ Nepravilni glagoli tretje sprege ...... XVIII. vaja........... 91 96 97 99 102 102 106 109 112 114 117 120 123 125 128 131 134 135 151 153 158 Stran VIL Prislov. §. 39. Kakovstveni prislovi...........160 § 40. Drugi prislovi.............161 XIX. vaja.............163 §. 41. Prislovni izrazi.............165 § 42. Stopnjevanje prislovov...........166 XX. vaja.............!67 VIII. Predlog. §. 43. Pravi predlogi ..............169 XXI. vaja............. § 44. Predložni izrazi............. XXII. vaja............. IX. Ve z ni k. §. 45. Veznikov razdelba............180 §. 46. Vezniki, ki ne zahtevajo veznega naklona.....180 §. 47. Vezniki, ki zahtevajo vezni naklon.......181 XXIII. vaja..............182 X. Medmet. §. 48. Pravi medmetje.............184 §. 49. Drugi medmetje.............185 XXIV. vaja.............186 Pristave k. §. 50. Slovniške figure.............188 XXV. vaja.............189 Prevod slovensko-italijanskih vaj.........191 II. Pogovori in pregovori, berilo in slovar. Pogovori. 1. Pri obiskovanju in srečanju ..........213 2. O vremenu................215 3. O času in dobi ..............217 4. Zajutrek, kosilo in večerja...........218 5. Na sprehodu in na potovanju..........220 6. Cerkev, šola in gledišče............221 7. O italijanskem jeziku.............223 Stran 8. O trgovini................223 9. Vprašanja in prošnje............225 10. O raznih opravilih.............227 11. O bolezni in smrti.............228 Pregovori. I.-2 0..........................230 Pristavek. Naslovi in sklepi pismom.........239 Kratice . . . . ,.........241 Berilo. 1. Dante. Inno alla Vergine Maria.........242 2. Petrarca. Sonetto..............243 3. Boccaceio. Dante Allighieri ..........244 4. Ariosto. La Zucca.............245 5. Firenzuola. II Boscajuolo e la Scimia.......245 6. Della Časa. Del Conversare..........246 7. Tasso. Pioggia..............247 8. Segneri. Dilezione dei nemici .........248 9. Filicaja. La divina Provvidenza.........250 10. Metastasio. La Speranza, virtu teologale......250 II. Gozzi. La Zanzara e la Lucciola ........251 12. Alfieri. Monnlogo di Davide..........251 13. Botta. Lettera d' augurio pel capo d' anno .....252 14. Foscolo. Moderazione............253 15. Manzoni. Scena pietosa............255 16. Grrossi. Canto della prigioniera....... . . 256 17. Pellico. Amore di patria...........258 18. Breseiani. Coserelle di Federico TI.........260 Slovar. A-Z ..................261 Popravki. Stran: Vrsta: Namesto: Beri: 12 5. 15 14 15 21. S tudi tudi 20 10. nedoločeno nedoločno 34 5. (mera 192 vaganov) (mera) 46 4.-5. samostavnikom samoglasnikom 91 36. ne ne 152 40. razstresa seje (raztresa) *scomparire 154 15. *comparire 207 5. sceglier il minoree scegliere il minore 220 12. sette sete 228 13.-14. Dommattina . . . buono Domattina . . . buon 239 23. (pod: CJiiariss. S.) Egregio Signore (Manjšo pogreške naj si čast. bralec blagovoljno sam popravi.) ' '' r° ; -m'' ' t'' ' ■ ■ - ■ I. Pravila, vzgledje in vaje. Regole, esempi ed esercizt. ¥ Pismo in glasoslovje. (Scrittura e pronnncia.) §. 1. Črke (Le lettere deli' abbicci.) Italijanska abeceda šteje 22 črk, katere s sestavami vred dajo 28 različnih glasov. Pregled črk in glasov: Črka: Ime: Glas: a a naš: a b bi » b e ei (beri: či) pred e in i n č sicer k d di M d e e n e ali e f effe >5 f S g-i (beri: dži) dž (srb.: I>) pred e in i D sicer n g1 h aeea (beri: akka) n — i i i j je j 1 elle » 1 m emme )) m n enne n 0 0 » O ali o P pi j) P q CU (beri: ku) n k r erre n r s esse Y) S ali z Črka: Ime: Glas: t ti naš: t U U „ U v vlv „ v z zeta (beri: dzeta) „ dz ali e Sestave: Ch — pred e in i „ k — „ e in i „ g- g-l - „ i „ lj gn — „ nj se — „ e in i „ š §. 2. Samoglasniki. (Le vocali.) 1. Samoglasniki so: a e i o u. Trije, namreč a i u, glasš se vedno enako, kakor v slovenščini, ko polni glasovi; druga dva: e in o, imata dvojen glas, ozki in široki. Široka samoglasnika se izgovarjata raztegneno, ozka pa bolj stis-neno: široki e skoro kakor slovenski e v besedi grenko; ozki e pa kakor e v besedi c 6 s t a, na pr.: Terra, zemlja; gemito, ječanje — široki e; egli, on; testa, glava — ozki e; tako se tudi široki o glasi skoro kakor slovenski o v besedah dobro, otrok; ozki o pa kakor o v besedah oko, slovo, na pr.: Parola, beseda — široki o; croce, križ; mondo, svet — ozki o. 2. Sicer teh dveh samoglasnikov ne izgovarjajo Italijani povsod enako in tudi razloček v izgovarjanji ozkih in širokih samoglasnikov ni povsod enak, niti tolik kakor v slovenščini, ter pri nekaterih besedah še slovničarji ne znajo gotovo določiti, je-li samoglasnik ozek ali širok. Pravil k temu ni; edino veljavno pravilo je to, da kadar nista nagla-šena, tedaj sta e in o vselej ozka samoglasnika; vse drugo uči le vaja. 3. Samoglasnika različno izgovarjanje daje nekaterim besedam različen pomen. Vzgledje: Ozki e (e chiusa). Široki e (e aperta). Capello, las cappello, klobuk; cera, vosek cera, izgledanje; mele, jabelka mele, med; mezzo, gnjil mezzo, pol; pešca, ribištvo pešca, breskev; Ozki e (e chiusa). tema, strah vena, žila Ozki o (o chiusa, stretta). Botte, sod dono, dar foro, odprtina rocca, kolovrat torre, stolp tosco, toskanski voto, obljuba 4. Italijanščina ima po tem nikov, pa za nje le pet znamenj. Široki e (e aperta). tema, predmet; vena, oves. Široki o (o aperta). botte, udarci; dono, darujem; foro, sodišče; rocca, grad; torre, vzeti; tosco, strup; voto, prazen, takem sedem samoglas- §. 3. So glasniki. (Le consonanti.) 1. Soglasniki bdflmnprtv se glase vedno enako in sicer tako, kakor v slovenskem jeziku. 2. a) c pred e ali i se glasi kakor č, sicer pa kakor k; na pr.: Cicerone, Ciceron — beri: Cičerone; carne, meso — „ karne; creta, kreda — „ kreta. b) Da more c tudi pred a o u glasiti se 6, vtakne se vmes i; nasprotno pa, da velja c tudi pred e ali i za k, vrine se vmes h; na pr.: Ciancia, čenča cid, to fanciullo, otrok chiamata, klic cheto, tih beri: čanča; „ čo; „ fančtillo; „ kjamata; keto. Zato kažete sestavi oi in ch v takih besedah samo en glas, o ali k. 3. a) g pred e ali i se glasi dž (en glas; srbski t>), sicer pa kakor slovenski g, ter o njem veljajo tista pravila, kakor za črko c; torej: Gelo, Girolamo, gatto, gioia. giudice, ghianda, zmrzlin Hieronim maček radost sodnik želod beri: dželo; „ Džirolamo; „ gatto; „ džoja; „ džudiče; „ gjanda; ghirlanda, venec beri: girlanda: Ghetto, judovska ulica „ getto. b) gl pred i se glasi kakor slovenski lj; na pr.: Meglio, boljše beri: meljo; figlia, hči „ filja; figli, sinovi „ hlji. Izjeme so: Anglicano, anglikan; uegligente, nemaren: ganglio, živčni ozel, ter druge besede, ki se iz teh izpeljujejo, v katerih se gl izgovarja kakor v slovenskem jeziku. Tako se izgovarja gl tudi kadar ne stoji pred i, temveč pred kakim drugim glasnikom. c) gn se glasi vselej kakor slovenski nj; na pr.. Eegno, kraljevina beri: renjo ignudo, nag „ injudo; vigna, vinograd „ vinja. 4. h v italijanščini nema nikakega glasa ") ter je le znamenje, ki služi za to, da daje črkama c in g trd glas. kadar stojite pred e ali i (glej št. 2. in 3. v tem §.) in da kaže v medmetih, naj se samoglasnik zategneno izgovarja, na pr.: Ah! eh! deh! Rabi se tudi pri oblikah glagola a v e r e — imeti: Ho, hai, ha, hanno — imam, imaš, ima. imajo; s tem se te oblike ločijo od drugih enako glasečih se besed: 0, ali; ai (očlenjen predlog), a, k; anno, leto. 5. j se glasi kakor v slovenskem in je soglasnik; toda mnogi slovničarji in pisatelji ne pripoznavajo te črke in jo nadomeščujejo z i, drugim pa je celo samoglasnik in služi namesto ii; na pr.: Ajuto — aiuto, pomoč beri: ajuto; jeri -- ieri, včeraj „ jeri; studj — studii, učenja „ studi. 6. q se glasi kakor k ter ima vselej za seboj u in še drug samoglasnik, katera se stapljata v en zlog; na pr.: Quasi, skoro beri: kvazi; quercia, hrast „ kverča; quinto, pčti „ kvinto; quotidiano, vsakdanji „ kvotidiano; 7. a) s ima dvojen glas. Mej dvema samoglasnikoma in pred soglasniki bdglmnrv se glasi mehko (ri-messo) kakor slovenski z; sicer pa močno (gagliardo) kakor naš s; na pr.: Naso, nos beri: nazo; sbagliare, pomotiti se „ zbaljare; *) Od tod italijanski izrek: Non vale un' a c c a — ne velja nič. Slavo, Slovan, slovanski beri: zlavo; sradicare, izkoreniniti „ zradikare; snello, hiter „ znello; disgiungere, ločiti „ dizdžundžere; sarto, krojač „ sarto; spica, klas „ špika. V zloženih besedah ohrani s svoj prvotni glas, torej se glasi močno, dasi stoji mej dvema samoglasnikoma; na pr.: Risapere, izvedeti beri: risapere; ventisei, šest in dvajset „ ventisči. Opazka. V nekaterih krajih, zlasti na Beneškem in Primorskem, izgovarjajo Lahi mehki in močni s nekoliko drugače, nego Slovenci svoj Z in s in sicer tako, da se mehki s bliža slovenskemu ž, močni s pa slovenskemu g. b.) so pred e ali i se glasi kakor slovenski š, sicer pa kakor sk ter veljajo o tem ista pravila, kakor za c in g (glej št. 2. in 3. tega §.); na pr.: Scena, prizor beri: šena; scisma, razkol „ šizma; sciagura, nesreča „ šagura; scaltro, zvit „ skaltro; schiavo, suženj „ skjavo; schiera, vrsta, truma „ skjera. 8. z ima tudi dva glasova, kakor s. Večidel se glasi trdo (aspro) kakor slovenski c; včasi pa mehko (rimesso), kakor dz (en glas *); na pr.: Stanza, soba beri: stanca; zucchero, cuker „ cukero; zero, ničla „ dzSro; zanzara, komar „ dzandzara. Trd je z večidel (pa ne vselej) v začetku besede, če ta ni ptujka; vselej pa za 1 n r in pred dvoglasnikom, v katerem je i prvi glasnik; drugih gotovih pravil tudi pri tem ni; na pr.: Zolfo, žveplo beri: colfo; alzare, vzdignoti „ alcare; speranza, up „ speranca; forza, moč „ forca; nazione. narod „ nacjone. 9. Črk: o k š w ž x y italijanščina ne pozna ter jih nadomešča z drugimi svojimi črkami, kolikor se da, ter *) V tej slovnici je pristavljena opazka vsakej besedi, kjer se z mehko glasi. s tem ptuje besede, katere so prešle v italijanščino, podo-mačuje: č s c ali ci; k s o ali ch; š s so ali sci; w z v; ž s s; X s s ali ss; y z i. Končni soglasnik navadno odpade ali dobi samoglasno končnico; sluhu neprimerne sestave se asimilirajo, tako: bd v dd; ot in pt v tt; dm in gm v mm; mn v nn; nr v rr; ps v ss; j v ge, gi; 1 za soglasnikom v i; lat. ti v z; ob začetku pa od dveh soglasnikov prvi odpade. Črkes ital. Circasso; Čeh n Ceco; Krim n Crimea; Wien jj Vienna; Alexander n Alessandro; gymnasium » ginnasio; Jezus n Gesu; Absalom n Assalonne; dogma » domma; Luther Lutero; Mexico yi Mšssico; Ptolomaeus n Tolomšo; psalm » salmo. Opazki. 1. X se je ohranil v pisavi imena Xanto (beri S a n t o) reka v Aziji, da se loči od s a nt o, sveti, ter v besedici ex, bivši; na pr.: ex-presidente, bivši predsednik, toda tudi ta besedica se umika italijanskima gia in fu. 2. Priimki in krajevna imena, katera nemajo posebne italijanske oblike, pišejo se po prvotnem pravopisu; na pr. Preširen, Shakespeare, Lyon, Rudolfswert. §. 4. Dvoglasniki (I dittonghi.) Dva samoglasnika, združena v en zlog, imenujeta se dvoglasnik. Dvoglasnik se imenuje raztegnen (dittongo disteso), kadar se prvi samoglasnik sliši bolje od drugega; skrčen (dittongo raccolto) pa, kadar drugi samoglasnik nadvlada prvega; na pr.: Noi, mi beri: noi — raztegnen dvoglasnik; Europa, Evropa „ Europa — „ „ aurora, zora „ aurora — „ „ buono, dober „ bučno — skrčen „ pioggia, dež „ _ piodža — Opazke. 1. Kjer i stoji za o, g ali gl zato, da se ti so-glasniki orneče, tam ni nikakega dvoglasnika, ker se i skoro nič ne sliši, na pr.: Ciarla, čenča beri: čarla; giuramento, prisega, „ džuramento; giglio, lilija „ dziljo. 2. Nekateri slovničarji, zlasti oni, ki pišejo i za j, štejejo tudi tioglasnike (trittonghi) in štiroglasnike (quadrittonghi); na pr.: Pistoia, Pistoja (mesto) beri: Pistoja; tigliuoi, otroci „ Ulj noj. 3. Kadar i s sosednim samoglasnikom ne dela dvoglasnika, dobi dve pičici (razstava, la dieresi), kar se godi zlasti v pesništvu, kjer se zarad mere včasih celo dvoglasnik razstavi; na pr.: A lta, pomoč beri: aj i ta (tudi v prozi) ; qu'iete, pokoj „ kvijete (pesniški; drugače: kvjete). 4. Kadar dva samoglasnika skupaj stojita, pa vsak v drugem zlogu, tedaj to ni dvoglasnik, temveč zev (iato); na pr.: Maestro, učitelj beri: ma-estro ; suo njegov „ sii-o. S. 5. Podvojba soglasnikov. (Raddoppiamento delle consonanti.) 1. Samoglasniki se ne podvajajo, soglasniki pa prav pogosto. Podvojen soglasnik se izgovarja prav močno ter zlog pred njim je kratek; prvi soglasnik pripada k prednjemu, drugi pa k naslednjemu zlogu; na pr.: Gabbia, kletka beri: gab-bja; ferro, železo „ fer-ro; tetto, streha „ t&t-to. 2. Podvojena cc in gg ohranita svoj glas, kateri postane s tem le močneji; na pr.: Caccia, lov beri: kačča; maggio, maj „ madždžo; secco, suh „ sekko; vegga. naj vidi „ vegga. 3. Podvojeni ss se glasi vedno kakor močen s (ali ss) > na pr.: Presso, zraven beri: presso; messo, sel „ messo. 4. Podvojeni zz se glasi močno, toda ima dva glasa: trdi in mehki, na pr.: Ragazzo, deček beri: ragacco; mezzo, pol „ medzdzo. Podvoji se z. kadar stoji mej dvema samoglasnikoma pred dvoglasnikom se ne podvoji, pa ima trdi glas, na pr. Ringraziare, zahvaliti beri: ringracjare. 5. Soglasniki h j in q se nikdar ne podvoje; namesto qq služi cq; na pr.: Acqua, voda beri: akkva. Iziuni: soqquadro, prevrat. G. Podvojeni soglasniki se nahajajo vže v korenu nekaterih besed, potem v sestavah, zlasti z enozložnicami ter vsled asimilacije. Soglasniki b c g se navadno tudi podvajajo, kadar stojč pred ia ali io; na pr.: Anno, leto (enovita beseda); dacchš, odkar iz: da che; siffatto, takošen „ si fatto; contraddire, nasprotovati „ contra dire; immergere, vtopiti „ in mergere; abbia, naj ima; — feccia, gošča; peggio. hujši; — pioggia, dež. 7. Soglasnikova podvojba daje nekaterim besedam ves drug pomen, nego ga imajo z enovitim soglasnikom. Vzgledje: Baco, črv Bacco, Kurent; bruto, žival brutto, grd; caro, drag carro, voz; dote, dota dotte, učene; eco, jek ecco, glej; nono, deveti nonno, ded; pena, kazen penna, pero; sete, žeja sette, sedem; sonetto, sonet sonnetto, kratko spanje; vile, podel ville, vasi. §. 6. Naglas. (L' accento.) 1. a) V italijanskih besedah je naglas (1'accento to-nico) večidel na predzadnjem zlogu, pa tudi na predpred-zadnjem, ali na zadnjem zlogu, ter po naglasu se besede imenujejo: ravne (piani), polzke (sdruccioli), ali skrajšane (tronchi); poslednje se imenujejo tako, ker so nastale po odpahnenju zadnjega zloga. Pri glagolu, kjer se v nekaterih oblikah naglas s korena ne premakne na druge zloge, in se glagolova oblika veže s zaimennimi brezglasnimi pritik-linami, stoji naglas na četrtem, petem in celo šestem zlogu; take besede se zovejo: dvopolzke (bisdruccioli), tropolzke (trisdruccioli) in štiropolzke (quattrisdruccioli). Evo po en vzgled vsake vrste: Timore, bojazen — piano; anima, duša — sdrucciolo; virtu, krepost (iz: virtude) — tronco; ordinano, velevajo — bisdrucciolo; lfberanelo, reši ga tega — trisdrucciolo; abbeverinosene, naj se ga napijejo — quattrisdrucciolo. b) Dvoglasnika uo in ie izgubita navadno prvi samoglasnik, kadar postaneta brezglasna vsled podaljšanja besede; na pr,: Buono, dober — bomssimo, najboljši; li6to, vesel — letizia, veselje. c) Kam se ima v govoru de vati naglas, to uči le vaja; naglaševanje pa je stalno določeno in primerno le malo je takih besed, ki pripuščajo v prozi dvojno naglaševanje. •2. Nagi as niče (gli accenti grafici) so tri: težki naglas (accento grave: <), ostri naglas (accento acuto: ') in /aviti naglas ali strešica (accento circonflesso: A ). a) V italijanskej pisavi se rabi sploh le težki naglas in samo na zadnjem zlogu; na pr.: Unita, enota, edinost; caffe, kava; lunedi, ponedeljek; amero, ljubil bom; schiavitu, sužnost. Izmej enozložnic dobivajo naglasnico le tiste, ki imajo dvojen pomen in tiste, ki se končavajo na dva samoglasnika, stopljena v dvoglasnik; na pr.: Da, on da — da, od; e, je — e, in; gia, vže — gia, hodil je; la, tje — la, (člen); nfe, niti — ne, o tem; pie, noga — pie, pobožne; fe (m. fede) vera — fe' (m. fece), storil je si, da — si, se; di, dan - di, od; giu, doli puo, more. b) Ostri naglas rabijo le nekateri pisatelji, in sicer samo pri takih besedah, ki imajo dvojen pomen in dvojno naglaševanje; drugi tudi v teh slučajih rabijo težki naglas, ali se celo nobene naglasnice ne poslužujejo; na pr.: Balia a 1 i balia, samovoljnost — balia, dojilka — beri: balja; malvagia ali malvagia, malvazija (vino) — malvagia, hudobna — beri: malvadža; ancora ali ancora, kotva — ancora, še — beri: ankora; simile (pesn. nam. sunile), podoben. c) Zaviti naglas ali strešico rabijo pesniki pri skrajšanih glagolovih oblikah, da se ločijo od drugih enako-glasnih; služi tudi pri nekaterih drugih besedah zarad jasnosti. Nekateri pisatelji stavijo strešico nad i, kadar stoji na koncu besede namesto ii (glej §. 15, II.. 3.) ter v teh slučajih strešica ne kaže naglasa, kateri je pri takih besedah vselej na predzadnjem zlogu. Evo nekoliko vzgledov: Amar, ljubili so (pesniški, namesto: amarono) — araar, ljubiti (mesto: amare); udiro (tudi udiro), slišali so (beri: udiro; pesniški, namesto: udirono); era, doba, vek — era, bil je; principi, načela, ali začetki (beri: prinčfpi) — principi, knezi (beri: prinčipi); omicidi, umori (beri: omicidi) — omicidi, morilci (beri: omičfdi). Drugi pa rajši pišfejo: principii, omicidii, ali: principj, omicidj itd. Opazka. V pričujočej slovnici (izvzemši „berilou) so z ostro naglasnico naglašene vse polzke in nekatere ravne besede italijanske; veczložniea, na katerej ni nobene naglasniee, ima naglas na predzadnjem zlogu. To se ume, da ostre naglasniee veljajo le za to, da se začetnikom olajla pravilno naglaševanje, nikakor pa ne za pisavo. §. 7. Pogoltnica in ločila. (L' apostrofo e la punteggiatura). 1. a) V slovenščini se rabi pogoltnica (') samo v pesmih in še v teh prav malo; v italijanščini pa se tudi v prozi izpusti končni samoglasnik, ako se naslednja beseda pričenja s samoglasnikom, ter odpali samoglasnik se nadomesti s pogoltnico. To velja posebno pri besedah, katere so mej sabo v ozkej slovniškej zvezi, kakor člen in ime, pridevnik in samostavnik itd. V teh slučajih je pisava s pogoltnico navadna, brez pogoltnice pa izimna in pesniška. V poeziji, zlasti v onej stareje dobe, izpuščajo se tudi začetnice; pri nekaterih besedah lehko odpade celi končni zlog, kar se potem oznamenuje s pogoltnico. Vzgledje: L'oro, zlato za: lo oro; 1' argento, srebro „ lo argento; 1' oca, gos „ la oca; grand' uomo, velik človek „ grande uomo; gl' insetti, žužki „ gli insetti; fe', storil je „ fece sotto' 1 cielo, pod nebom „ sotto il cielo. b) Pogoltovani soglasnik, izgubivši svoj samoglasnik, zveze se v govoru in v pisavi z naslednjim zlogom; na pr. Tutfuno, vse eno; beri: tut-t'uno. c) Skrajšave besed brez pogoltnice; (glej §. 8). 2. Italijanska pisava ima tista ločila kakor slovenska, ki so nastopna: Vejica , vfrgola, podpičje ; punto e vfrgola dvopičje : due punti (punto doppio), pika punto (punto fermo), vprašaj ? punto interrogativo, klicaj ! punto ammirativo, pomišljaj ....---punti sospensivi, linečtte sospensive, oklepaj ( ) parčntesi, vezaj - lineštta di richiamo, narekovaj „ " virgolette, enačaj = segno d' eguaglianza, opominjaj *) segno di avvertimento, odstavljaj § paragrafe. 3. Velike začetnice (iniziali maiuscole) se tudi v italijanščini rabe skoro tako, kakor v slovenščini. Lastna samostalna imena se vselej pišejo z veliko začetnico, pridevniška večidel z malo (minuscola). Naslovi in nadpisi, naj si bodo samostavniki ali pridevniki, pišejo se večidel z veliko začetnico, zlasti v nagovorih in pismih. Tako se tudi, kakor v slovenščini, pišejo z velikimi črkami začetnice stihov in besedi Dio, Iddio — Bog, kadar se govori o pravem Bogu. Vzgledje: Antonio, Anton; Rousseau (francoski priimek: Rušo); Parigi, Pariz; Russia, Rusija; francese, francoski, Francoz; Sua Maesta, njegovo veličanstvo; Vostra Eccellenza, vaša prezvišenost. §. 8. Skrajšave besed. (Troncamento delle parole). Poleg onih skrajševanj, katera se oznamenujejo s po-goltnico, so še druge skrajšave, katere se nič ne oznamenujejo Skrajša pa se včasih beseda za en samoglasnik, ali tudi za cel zlog. Najnavadniše besedne skrajšave so sledeče: 1. Za početni samoglasnik ali zlog; na pr.: Nemico, sovražnik za: inimico ; vangelo, evangelje „ evangelo; storia, povestnica za: istoria; limosina, miloščina „ elemosina. 2. Za srednji glasnik ali zlog. a) S tem, da izpade; na pr.: Opra, delo za: 6pera; incarco, naročilo „ incarico. b) S tem, da se skrči; na pr.. Mastro, učitelj za: maestro; bere, piti „ bSvere. 3. Za končni samoglasnik. a) a odpade le pri besedi suora, sestra (nuna) kadar stoji kot naslov pred imenom, ter pri besedici ora, zdaj; na pr.: Suor Agnese, sestra Neža; or viene, zdaj pride; or ora, zdaj zdaj. b) e mej vsemi samoglasniki najraje in najbolj pogosto odpada; in sicer: "-) Pri glagolih v nedoločniku; na pr.: Chiamar, klicati za: chiamare; goder, radovati se „ godere; udfr, slišati „ udire. ft) Pri samostavnikih, pridevnikih, zaimkih in glagolovih oblikah s končnico re ali le. (včasih tudi me ali ne); na pr.: Signor, gospod za: signore; amor ljubezen „ amore; fatal, osoden „ fatale; ovil, ovčjak „ ovile; vuol, hoče „ vuole; ben, dobro, „ bene; pan, kruh, „ pane. c) i se redkokedaj odbije; na pr.: Miglior, boljši za: migliori; fuor zunaj „ fuori. d) o se lehko izpusti v končnicah lo, mo, no, ro; na pr.: Stel, bilka za: štelo; uom, človek „ uomo; perdon, odpuščenje „ perdono; ver, resnično „ vero; andi&m, gremo „ andiamo. 4. Za končni zlog se krajšajo zlasti besede na -llo, -lli, pa tudi nekatere druge; na pr. Santo, sveti, skrajša se pred svetnikovim imenom v san; frate, menih, brat, pred menihovim imenom vfra; prete, duhovnik v prc (don je tudi skrajšano iz lat. Dominus); grande velik, kadar stoji pred samostavnikom, skrajša se navadno v gran; v e r s o, proti, v v e r. Vzgledje: Caval, konj za: cavallo; fratžl, brat „ fratello; fanciul, otrok „ fanciullo; cavai, konji „ cavalli; bei, lepi „ belli; san Pietro, sveti Peter; fra Galdino, brat Galdin; gran peso, velika teža ; ver časa, proti domu. Opazke. 1. Razen kratic: or, suor, san, fra, p r e in gran, vselej je boljše rabiti popolne oblike, nego končne'* skrajšave. 2. Najboljše je, da se rabijo skrajšave, kadar se skrajšana beseda konča na tekoč soglasnik (1, m, n, r — consonanti fluide) in se naslednja beseda začenja s soglasnikom. 3. Ne sme se pa skrajšati prednja beseda, ako se naslednja začenja s s, za katerim stoji še drug soglasnik, kar se laški imenuje Simpura (nečisti s); S tudi pred samoglasnikom in na koncu odstavka navadno ne ; na pr.: Bello scritto, lepo pisanje (ne: bel scritto); santo Stefano, sv. Štefan (ne: san Stefano); sant' Anselmo, sv. Anzelm (ne: san Anselmo); uomo buono, dober mož (ne: uomo buon). §. 9. Podaljšave besed. (Accrescimento delle parole). 1. Zarad blagoglasja priraste navadno soglasnik d besedicam a e o kadar stoje pred besedo, katera se začenja s samoglasnikom ; na pr.: Ad ogni, vsakemu nam.: a ogni; od ombra od uomo, ali senca ali človek „ oombraouomo; lode ed onore, hvala in čast „ lode e onore. 2. Kadar stoji beseda z začetnim nečistim s za besedo, ki se konča na soglasnik, stopi i pred nečisti s; le pri osobnih lastnih imenih ne; na pr.: In islavo, po slovansko namesto: in slavo; in isplrito, v duhu „ in spfrito; in Ispagna, na Španjskem „ in Spagna; con scienza, z učenostjo (tu velja so za en glasnik); con Stanislao, s Stanislavom (ne: con Istanislao). 3. Predlog su se pred besedo, ki se začenja z u, izpre-meni navadno v sur; na pr.: Sur nn ponte, na enem mostu (namesto: su un ponte). 4. V poeziji smejo se rabiti še druge podaljšave, zlasti prvotne oblike tistih besed, katere se dan danes navadno le skrajšane rabijo; na pr.: Etade, doba mesto eta; puote more „ pud; similemente, enako „ similmente. Besedna plemena. (Parti del discorso.) I. Člen. (L'articolo.) §. 10. Določilni člen. (Articolo determinante.) 1. Člen (1'artfcolo) je pridevnik, ki^stoji pred imenom in kaže imena določenost ali nedoločenost. Člen je torej dvojen: določilni (art. determinante) in nedočilni (art. indeter-minante). Imena se rabijo s členom ali brez člena ter so moškega ali ženskega spola (genere maschile, — femminile) in stoje v ednini ali v množini (numero singolare, plurale); srednjega spola in dvojine italijanščina ne pozna. Spol in število kažejo različne končnice. 2. Italijanski jezik nema sklanjatve (declinazione). Kar izraža slovenščina s posebnimi oblikami v raznih pa-dežih, namreč razmerje mej dvema idejama, to izraža italijanščina s predlogi. Ti predlogi so: di (pred samoglasnikom tudi d'), a (pred samogl. tudi ad), da. Di izraža to, kar slovenski rodilnik, a kar slov. dajalnik, da pa izraža ločitev; za slov. tožilnik stoji ime brez predloga. 3. Kadar se ime rabi z določilni m členom, stopi se člen z nekaterimi predlogi v posebne oblike, katere se imenujejo očlenjeni predlogi (preposizioni articolate). Razen vže imenovanih vežejo se s členom še predlogi in v, con s, su na; včasih tudi per za, po, fra mej, tra, mej. 4. Določilni člen, ki kaže določeno osebo ali reč, ima sledeče oblike in se veže s predlogi na sledeči način: Ednina. IZa moški spoliZa moški spolZa moški spoljZa žen. spol pred soglas-jpred nečistim pred samo- pred soglas-J8 ali pred Zj| glasnikom : uikom: nikom: Člen: iT V zvezi z di del a al da i>) Brez člena. '') Da. 3) Z d i. 4) Stoji za samostavnikom. vreme zimsko. Ta mesec bomo imeli lepih, pa tudi še grdih dni; tako napoveduje neki zvezdar. Tu je ženska, ki išče nekoga. Krčmar, prinesi mi vina in kruha. Je kaj ognja v kuhinji in je drv v peči? Dokler imam denar, ne trpim lakote. Pravi prijatelji se podpirajo drug drugega. Dragi prijatelj , posodi mi novcev, ker imam plačati (nekaj) malih dolgov. Češ imeti pobotnico? Ne, mej prijatelji in poštenimi ljudmi ni treba pobotnic. Zora, aurora (ž.) začetek, principio (m.) dan, giorno (m.) svetloba, luce (ž.) solnce, sole (m.) tema, oscurita (ž.) noč, notte (ž.) reči, cose nasprotni, contrarie groza, orrore (m.) umor, omicidio (m.) prirojen, innato (s predlogom in) brat, fratello oko, occhio (m.) uho, orecchio (m.) nos, naso (m.) usta, bocca (ž.) deli, parti glava, testa Neža, Agnese prihaja, viene vrt, orto, giardino (m.) usmiljen, misericordioso ti odpusti, ti perdoni grehi, peccati (m.) leei, di' teta, zia naj gre, che vada sestra, sorella varuj se, guardati skopuhi, avari oderuhi, usurai ljubi, ama prijatelji, amici sovražniki, netnici so mi všeč, mi piac-ciono napredovanje, progresso (m.) učenci, scolari učenke, scolare dovoljno, sufficiente lastovke, rondini (ž.) se vračajo, ritornano spomladi, di primavera južne dežele, paesi me- ridionali (m.) svoji, loro gnjezda, nidi (m.) naši, nostri kraji, luoghi (m.) žveplo, zolfo (m.) obvaruje, preserva trte, viti (ž.) bolezen, malattla (ž) dedšeina, eredita (ž.) čestokrat, spesse volte nesreča, disgrazia (ž.) dediči, eredi se imenuje, si chiama stari zakon, antico te- stamento (m.) Abraham, Abramo Izak, Isacco Jakob, Giacobbe Jezus Kristus, Grešil Cristo je izročil, consegno Peter, Pietro ključi, chiavi (ž.) nebeško kraljestvo, regno de' cieli (m.) France, Francesco sta prevajala, traduce-vano ldrijica, Iudri (m.) meja, confine (m.) Avstrija, Austria železnica, ferrovia veže, unisce Aleksandrij a, Alessandria Korsika, Corsica spada, appartiene Francija, Francia doma, a časa Jožef, Giuseppe prišla, venuta Marička, Marietta tvoj, tuo obleka, vestito (m.) nov, nuovo vsakemu, ad ognuno molčati, tacere znamenje, segno (m.) pritrjevati, consentire treba, bisogna skusiti, provare pusti, lascia obotavljati se, dubitare povej mi, dimmi ta reč, quest' affare kaj, che nesreča, sventura (ž.) kar je, cio ch' e ta, questo mesec, mese bomo imeli, avremo pa tudi še, ma anc<5ra grde, brutte vihar, proeella (ž.) zrak, atmosfera (ž.) rod, generazione (ž.) sedanja, preselite prihodnja, futura se bosta spominjala, si dni, giornate (ž.) ricorderanno tako, cosi prekucije, rivoluzioni (ž.) napoveduje, prouostica tekoče stoletje, secolo zvezdar, astronomo corrente tu je, qui c' e kreposten, virtuoso ženska, donna drag, caro ki, ehe mestece, cittadella (ž.) išče, cerca Kranjsko, Carniola (ž.) nekoga, qualcuno Cragno (m.) krčmar, oste lepa, bella prinesi mi, portaini dan, giornata (ž.) vino, vino (m.) je bilo, era vreme, tempo (m.) zimsko, d' inverno kruh, pane (m,) je kaj, c' e ogenj, fuoco (m.) kuhinja, cucina (ž.) je drv, vi sono legne peč, stufa (ž.) trpim, soffro lakota, farne (ž,) pravi, veri se podpirajo, si aiutano drug drugega — eden drugega drugi, altro posodi mi, imprestami ker, che plačati, da pagare mali, piccoli dolgovi, debiti (m.) češ, vuoi pobotnica, quietanza (ž.) pošteni, onesti ljudje, uomini ni treba, non occorrono. II. Samostavnik. (II sostantivo.) §. 13. Spol. (II genere.) A. Dohčevanje spola. I. Moškega spola so: 1. Moških osob imena s katerokoli končnico; na pr.: II nonno, ded ; il poeta, pesnik; il nipote, vnuk; 1' artista, umetnik; Esau, Ezav. Izimno so ženskega spola, dasi kažejo moško osobo, naslednja imena s končnico a: La guardia, straža, stražnik ; la guida, vodnik ; la sentinella, stražnik; la scorta, spremljevalec; la spia, ogleduh, vohun. 2. Imena dreves; na pr.: II pero, hruška; il noce. oreh. Izimno so ženskega spola sledeča imena dreves: L' elce, graden ; la palma, palma; la quercia, hrast. 3. Imena dežel in rek, ako nemajo končnice a; na pr.: II Belgio, Belgija; il Brasile, Brazilija; il Friuli, Furlanija; il Tamigi, Tamiza; il Peru, Peruvija; Corfu, Krf. 4. Imena jezer; na pr.: II Veldes, Bled; il Garda, gardsko jezero. 5. Imena s končnico o; na pr.: II sesso, spol; il guanto, rokavica. Izimno sta ženskega spola samostavnika: L a m a n o , roka in 1' eco, jek; poslednji je v množini moškega spola. Imena mest s končnico o so moškega ali tudi ženskega spola; na pr.: II bel Milano, ali: la bella Milano, lepi Milan. 6. Nekateri samostavniki s končnico e, zlasti tisti, ki se končajo na ice, ale, ile, ame, ime, ime, ine, ere, ere, one, ore, nte, ume; na pr.: II calice, kelih; il canale, prekop, kanal; il fenile, senik, svisli; il bestiame, živina; il rčggime, vlada; il pettine, glavnik; il dovere, dolžnost; il carattere, značaj; il carbone, oglje; 1' amore. ljubezen; il dente, zob; il fracidume, gnjiloba. Ženskega spola pa so: La piimice, votlič; la corrente, tek.; la forbice, škarje; la eambiale, menjica; la morale, nravnost; la bile, žolč; la eanzone, pesem: la tenzone, boj; la gente, ljudstvo; la mente, um. 7. Nekateri samostavniki s končnico i; na pr.: II di, dan (in iz te izpeljane: lunedi, ponedeljek itd.) il brindisi, napitnica; il barbagianni, čuk. 8. Ptujega, zlasti grškega izvira samostavniki s končnico a; na pr.: II clima, podnebje; il dramma, drama; il sistema, sistem; il sofa, zofa. Izimno so nekateri taki ženskega spola, na pr.: La eommedia, vesela igra; la tragedia, žalostna igra. !). Ptujke s soglasno končnico, kakor: il gaz (mehki z i, plin; il lapis, svinčnik. II. Ženskega spola so: 1. Ženskih osob imena, brez ozira na končnico; na pr.: La sorella, sestra; la madre, mati. 2. Imena sadja, na pr.: La mela, jabelko; la noče, oreh. Moškega spola so, ter značijo drevo in sad: II cedro, cedra; il dattero, datelj; il limone, limona; il fico, smokva; il pomo, jabelko. 3. Imena mest, ki se končajo z a ali e; na pr.: L' eterna Roma, večni Rim; 1' antica Atene, starodavne Atene. 4. Vsi samostavniki s končnico a, izvzemši one, ki kažejo moško osobo, ali izvirajo iz grščine in iz drugih ptujih jezikov; na pr: La gallina, kokoš; la tela, platno. 5. Nekateri samostavniki s končnico e, zlasti na ice, ide, ede, ode, ude, ie in ine (brez naglasa), ione in drugi; na pr.: La radice, korenika; 1' 1'ride, mavrica; la fede, vera; la frode, sleparstvo; P incude, naklo; la barbarie, barbarstvo; 1' immagine, podoba; la cagione, vzrok; la veste, obleka; la calce, apno. 6. Nekoliko samostavnikov, zlasti grškega izvira, s končnico i; na pr.: La diocesi, škofija; la parentesi, oklepaj; 1' oasi, oaza. 7. Vsi samostavniki s končnico u, če niso po pomenu moškega spola (I. 1., 3. v tem §.), kakor Belzebu, Peru, T o 1 u itd.; na pr.: La gioventu, mladost; la servitu, hlapčevstvo. Izirna: grii (žrjav) je obojega spola. 8. S končnico o le zgoraj (I., 5) navedeni izimi. III. Obojega spola so: 1. Na a: fantasma, strašilo, scisma, razkol. 2. Na e: aere, zrak; arbore, drevo; fine, konec, cilj; folgore, strela; fonte, studenec; fronte, čelo; gregge, čeda; lepre, zajec; margine, rob; oste, vojska; palude, močvirje; serpe, kača; tigre, ris; trave, bruno. V ednini so obojega, v množini pa le ženskega spola: Carcere, ječa; cenere, pepel; fune, vrv. 3. Na i: Ecclissi, mrk; gčnesi, rodopis, ter imena mest: il popoloso — la popolosa — Parigi, ljudnati Pariz. 4. Na o: Imena mest (glej zgoraj I., 5.). 5. Na u: Gru, žrjav. 6. Po različnem pomenu so različnega spola: II fante, pešec, hlapec — la fante, dekla; il prigione, jetnik — la prigione, ječa; il tema, predmet, naloga — la tema, bojazen; il dramma, drama — la dramma, drahma; il pianeta, premičnica — la pianeta, mašni plašč. 7. Abecedne črke: II b, la f, 1' o. B. Obrazovanje oblike za ženski spol iz moškega spoli. 1. Za imenovanje človeka, poglavitnih stopinj sorodstva in imenitniših živali ima ženski spol posebne oblike, popolnoma drugačne od onih moškega spola; na pr.: L' uomo, mož — la donna, žena, ženska; il marito, soprog, mož — la moglie, soproga, žena; il padre, oče — la madre, mati; il fratello, brat — la sorella, sestra; il genero, zet — la nuora, sneha; il re, kralj — la regina, kraljica; il maschio, moški, samec — la femmina, ženska, samica; il toro, bik; il bue, vol — la vacca, krava; il montone, 1' ariete, oven — la pecora, ovca; il becco, kozel — la capra, koza; il gallo, petelin — la gallina, kokoš; il cane, pes — la cagna, psica. 2. Moška imena s končnico a in nekatera s končnico e imajo žensko obliko na essa; na pr.: II duca, vojvoda — la duchessa, vojvodinja; il principe, knez — la principessa, kneginja; il leone, lev — la leonessa, levica. 3. Moška imena s končnico tore imajo za ženski spol večidel trice; na pr.: L' imperatore, cesar — 1' imperatrice, cesarica. Izime: II dottore, doktor — la dottoressa, doktorica; il fattore, oskrbnik — la fattoressa, oskrbDica; itd. 4. Ljudstev in druga imena s končnico e nemajo posebne oblike za ženski spol, kateri se pozna in loči od moškega le po členu ali po pridevniku; na pr.: Un Ungherese, Oger — ima Ungherese, Ogerka; il nipote, vnuk — la nipote, vnuka; 1' ospite, gost — la ospite, gostinja. 5. Nekateri samostavniki moškega spola s končnico a imajo enako obliko tudi za ženski spol; na pr.: Un artista, umetnik — un' artista, umetnica. 6. Vsi drugi samostavniki moškega spola se preobra-žajo v samostavnike ženskega spola s tem, da izpremenjajo končnico v a: na pr.: II servo, hlapec — la serva, dekla; il postiere, poštar — la postiera, poštarica; il cavallo, konj — la cavalla, kobila. Izime: II diacono, dijakon — la diacoiiessa; il filosofo, modrec — la filosofessa; il dio, bog — la dea, boginja. 7. Imena manjših živali in neživih reči se rabijo le v tistem spolu, ki ga kaže končnica; na pr.: II verme, črv; la mosca, muha; il letto, postelja; la galla, šiška. Ako se hoče pri takih živalih določiti spol (il sesso), treba imenu pristaviti maschio ali femmina; na pr.: II corvo maschio, kavranov samec; un corvo femmina, kavranova samica; una tortorella maschio, grličin samec; una tortorella femmina, grlica — samica. Izima: Iz ženske oblike : 1 a v o 1 p e, lisica, obrazuje se moška oblika: il volpone, lisjak. II. vaja. Italijansko-slovenska. II falegname, il muratore e lo scalpellino sono artieri; lo scultore, il pittore ed il disegnatore sono artisti. Bisogna rispettare la guardia e guardarsi dalla spia. II capo, la mano ed il piede sono parti del corpo umano. Sono arrivati oggi dal Friuli de' lavoranti, che partiranno domani per la Bosnia. II calzolaio mi ha fatto uno stivale troppo stretto. Nel magazzino in Via nuova havvi del buon legname. II venerdi e giorno di astinenza. Questo 6 un sistema molto pratico. II presidente fece un brindisi agl' invitati. Manda la serva dalla ') lavandaia e dalla stiratrice. La fede, la speranza e la carita sono le tre virtu teologali. La libertii e la servitu sono cose opposte. La pešca e la susina sono buone frutta. La quercia e albero da bosco. Domenica pros-siraa faremo una gita ali' amena Gorizia. La pelle de' mori e nera. La ipotesi, che 1' uomo discende dalla scimmia, ri-pugna a' sentimenti naturali deli' uomo. La folgore cade per lo piu sopra oggetti alti. La contessa e pia e caritatčvole. Onora la tua genitrice. L' imperatore e 1' imperatrice del Brasile visiteranno il re e la regina de' Paesi Bassi. Io mangio carne di bue, ma non di vacca. II giovane passeg-giava con una giovane per la citta. Egli 6 Tirolese e sua moglie e Bavarese. II cognato e sloveno e la cognata e te-desca. Io ho un coniglio maschio e un coniglio femmina. Falegname, mizar havvi, je muiatore, zidar legnaine, les venerdi, pet k giorno, dan astinenza, zdrževanje molto, mnogo pratico, praktičen acalpellino. kamnosek irtieri, rokodelci pcultore, kipar sittore, slikar disegnatore, risar artisti, umetniki rispettare, spoštovati amena, prijetna (iorizia, Gorica pelle, koža mori, zamorci nera. črna ipotesi, podmena che, da presidente, predsednik discende, izhaja fece, je storil guardarsi, varovati se invitati, povabljenci capo, glava manda, pošlji piede, noga lavandaia, perica umano, človeški stiratrice, likaliea sono arrivati, prišli so carita, ljubezen lavoranti, delalci tre, tri partiranno, bodo odpo- virtu, kreposti tovali teologali, božje domani, jutri liberta, svoboda calzolaio, čevljar opposte, nasprotne mi ha fatto, mi je na- pešca, breskev redil susina, češplja, sliva stivale, škorenj frutta, sadje troppo, preveč bosco, gozd scimmia, opica ripugna, nasprotuje sentimenti, čuti naturali, naravni cade, pade oggetti, reči alti, visoki conte, grof pia, pobožna caritatevole, dobrotljiva genitore, roditelj visiteranno, bodo obiskali Paesi Bassi, Nizozemsko mangio, jem stretto, ozek domenica, nedelja magazzino (mehka zz), prossima, najbliža, pri- passeggiava, sprehajal skladišče hodnja se je via, ulica faremo, bomo storili Tirolese, Tirolec, Ti nuova, nova gita, izlet rolka ') Prevedi s k. Bavarese, Bavarec, Ba- sloveno, Slovenec, slo- tedesca, Nemka, nemška varka venski coniglio, kunec, cognato, svak cognata, svakinja, zolva Slovensko-italijanska. Sodnik je pravičen, pesnik je učen, stražnik je nepre-prosljiv, kmet je ubog. Kralj je mogočen; kraljica, njegova soproga, je dobrotljiva. Dobro orehovo drevo ima tudi dobre orehe. Palma rase v toplih ') krajih; tako tudi cedra in limona. Bela Ljubljana in zlata Praga ste dve slovanski ') mesti. Oglje je črno, sneg je bel, škrlat je rudeč. Ljudstvo je radovedno, posebno pa ženske. Gospod doktor je doma v ponedeljek, v četrtek in v soboto.'') Vsedi se na zofo. Ako hočeš, prinesem ti treske. Si bral žalostno igro Jurčičevo ? •') Železo je v kovačnici mej naklom in kladivom. Razkol je rana cerkve. Vsaka stvar ima konec. Zajec teče, kača se plazi, ptič leti. Grb tržaški:1) je sulica svetega Sergija. Verska resnica o nezmotljivosti papeževej ■') je bila razglašena od cerkvenega zbora vatikanskega. Pod pepelom je ogenj. Ničemurnost je hči nevednosti in sestra surovosti. Kneginja ima hlapca in deklo, kuharja in kuharico, vrtnarja in vrtnarico. Sin branj evkin ') in hči krčmaričina') se poročita. Mož je glava in žena je roka v družini. Tašča sovraži zeta, tast se prepira s sneho. Petelin kliče kokoš. Lev je divji, levica še bolj. Ima gostilničarka konja ali kobilo? Glej, gre vže domov gospod s soprogo; on je doktor, žena pa ni doktorica. Živa je bila boginja starodavnih Slovanov. Deček in deklica se igrata, mladenič in dekle delata, starec in starka počivata. Pravičen, giusto zlata, aurea ženske, donne učen, dotto Ljubljana, Lubiana doma, domov; a časa nepreprosljiv. ineson' i- slovanske, slave četrtek, giovedi bile črno, nero sobota, sabato mogočen, potente sneg. neve (ž.) vsedi se, siedi orehi, noci škrlat, scarlatto ako hočeš, se vuoi rase, cresce rudeč, rosso prinesem ti, ti porto kraji, luoghi radovedna, curiosa treska, baccala, merluzzo topli, caldi posebno, specialmente si bral, hai letto bela, bianca pa, poi železo, ferro 'i Stoji za samostavnikom. a) Določno brez predloga. s) Z di: Jurčiča, Trsta, papeža, branjevke, krčmarice. kovačnica, fucina kladivo, martello rana, piaga vsaka, ogni stvar, cosa teče, corre se plazi, striscia leti, vola grb, stemma sulica, lancia Sergij, Sergio verska resnica, domina dogma nezmotljivost, infalli- bilita papež, papa razglašen, proclamato cerkveni zbor, concilio vatikanski, vaticano pod, sotto (brez predi.) ogenj, fuoco ničemurnost, vanita nevednost, ignoranza surovost, rozzezza (prva ZZ sta mehka) kuhar, cuoco vrtnar, giardiniere branjevec, rivenditore se poročita, si sposano družina, famiglia tast, suocero sovraži, odia se prepira, alterca kliče, chiama divji, feroce še bolj, ancora di piii gostilničar, albergatore glej, ecco gre, viene ni, non e je bila, era starodavni, antichi Slovani, Slavi deček, fanciullo, ragazzo se igrata, giuocano delata, lavorano starec, vecchio počivata, riposano. §. 14. Števil«. (II numero.) I. Množina se dela iz ednine po sledečem pravilu: Ženskega spola samostavniki, ki se končajo z a, izpre- menjajo v množini edninsko končnico ve; vsi drugi samostavniki pa v i; na pr.: La barba, brada — le barbe, brade; 1' omicida, morilec — gli omicidi, morilci; il colore, barva — i colori, barve; la grandine, toča — le grandini, toče; il grano, zrno — i grani, zrnje; la mano, roka — le mani, roke. II. I z i m e: 1. Popolnoma nepravilno množino imajo sledeči samostavniki : Dio, Bog — gli dei, i dei, bogovi; 1' uomo, človek — gli uomini, ljudje; il bue, vol — i buoi, i bovi, voli; il mille, tisoč — i mila, tisoči. 2. Enako obliko kakor v ednini imajo v množini oni enozložni samostavniki, ki imajo naglas na zadnjem zlogu, ali je končajo na i, ie ali (ptujke) na soglasnik; na pr.: II re, kralj — i re, kralji; la gru, žrjav — le gru, žrjavi; la siccita, suša — le siccita, suše; la metropoli, glavno mesto — le metropoli, glavna mesta; la serie, vrsta — le serie, vrste; il lapis, svinčnik — i lapis, svinčniki. Izima: La moglie, soproga, ima: le mogli, soproge. 3. Samostavniki s končnico io imajo v množini pravilno ii; kadar pa je io dvoglasnik, ali stoji i pred o le zato, da mehča soglasnike c, g ali gl, tedaj se premenja io v množini v i. Namesto dveh nenaglašenih ii pišejo nekateri pisatelji v večzložnih besedah rajše i, drugi j ali i. Vzgledje: II seminario, semenišče — i seminarii, ali seminar!, ali seminarj; semenišča; 1' occhio, oko — gli occhi, oči; il bacio, poljub — i baci, poljubje; il raggio, žarek — i raggi, žarki; il tiglio, lipa — i tigli, lipe; lo zfo, stric — gli zii, strici (ne: zi, zj). II tempio, tempelj, ima v množini vedno: i tempi i ali tempi, da se loči od t e m p i, časi (množina samostavnika tempo). — A i o, odgojitelj, ima v množini ai; libraio, knjigar — librai itd. Včasi je zaradi jasnosti prav koristno in celo potrebno rabiti ii, i ali j v množini nekaterih besed, katere imajo po dva različna pomena ; na pr.: Grli assassini, razbojniki — gli assassini, razbojnistva; i benefici, dobrotljivi — i benefici, dobrote; i giudici, sodniki — i giudici, sodbe; gli scrittori, pisatelji — gli scrittori, pisarnice; i suicidi, samomorilci — i suicidi, samomori; itd. 4. Samostavniki s končnico ca in ga delajo množino pravilno premenjaje končnico a v e, če so ženskega, v i, če so moškega spola; da ohranita pa c in g trdi glas, ki ga imata v ednini, vtakne se pred množinsko končnico so-glasnik h. (glej §. 3. št. 2. in 3.). Na pr.: La mosca, muha — le mosche, muhe; la verga, palica — le verghe, palice; il monarca, samovladar — i monarchi, samovladarji. 5. Izmej samostavnikov na co in go nekateri ohranijo v množini trda glasnika ch in gh, drugi pa dobe mehka oi in gi. Trdi glasnik v množini imajo vsi dvozložni samostavniki te vrste, (izvzemši il p o r c o, prasec, il G r e c o , Grk, il mago, čarovnik, kateri imajo: i porci, i Greci, i magi) ter tisti večzložni, pri katerih pred končnico stoji še drug soglasnik. Vzgledje: II becco, kljun — i becchi, kljuni; il luogo, kraj — i luoghi, kraji; 1' albergo, gostilnica — gli alberghi, gostilnice; il catafalco, mrtvaški oder — i catafalchi, mrtvaški odri; 1' amico, prijatelj — gli amici, prijatelji; 1' Austrfaco, Avstrijan — gli Austriaci, Avstrijani. II teologo, bogoslovec, ima v množini i teologi in i te 6-loghi; 1' a p o 1 o g o , basen — gli a p o 1 o g i in gli a p o 1 o g h i : 1' astrolog o, zvezdoverec — gli astrologi in gli astrolog h i: 1'antro p o fag o, ljudožerec — gli antropofagi in gli antro-pofaghi. Antico, starodaven; carico, obremenjen, poln; msinico, roS; stomaco, želodec, imajo v množini ch. 6. Samostavniki na cia, gia in scia imajo v množini navadno ce, ge in sce, kajti v ednini stoji i le zato, da mehča soglasnike c, g in so; na pr.: La camicia, srajca — le camice, srajce; la reggia, kraljevski dvor le regge, kraljevski dvori: la coscia, stegno —• le cosce, stegna. 7. Sledeči samostavniki premene v množini edninsko končnico o v a ter postanejo ženskega spola: II centinaio, stotina, cent —- le centinaia, stotine, centi il migliaio, tisočica le migliaia, tisočice; il miglio, milja — le miglia, milje; il moggio, (mera 192 vaganov) le moggia; il paio, par — le paia, pari; 10 staio, star (2 vagana) — le staia, starji; 11 suolo, podplat le suola, podplatje: 1' uovo, jajce - le uova, jajca. 8. Drugi samostavniki moškega spola imajo v množini pravilno i, pa tudi a ter postanejo ženskega spola, včasih z drugim pomenom. Evo jih poglavitne: L' anello, prstan — gli anelli, le anella, prstani; bracci, le braccia, roke; carri, le carra, vozovi; castelli, le castella, gradovi; cervelli, le cervella, možgani; coltelli, le coltella, noži; diti, le dita, prsti; fossi, le fossa, jame; frutti, le frutta, le frutte, sadje (le prvo v prenosnem pomenu: korist, nasledek, vspeh); il braccio, roka il carro, voz il castello, grad il cervello, možgani il coltello, nož il dito, prst il fosso, jama il frutto, sad il ginocchio, koleno — i ginocchi, le ginocchia, kolena; il grido, krik — i gridi, le grida, kričanje; il labbro, ustnica — i labbri, le labbra, ustnice; il legno, drvo, les — i legni, le legna, — e, drva (prvo v pomenu: ladije, vozovi); il lenzuolo, rjuha — i lenzuoli, le lenzuola, rjuhe; il membro, ud — i membri, le membra, udje (prvo v pomenu: društveniki); il muro, zid — i muri, zidovi; le mura, mestni (trdnjavini) zidovi; 1' osso, kost — gli ossi, le ossa, kosti; il riso, smeh — le risa, smehi; il sacco, vreča — i sacchi, le sacca, vreče; il vestigio, sled — i vestigi, le vestlgia, -ie, sledovi; il vestimento, oblačilo — i vestimenti, le vestimenta, oblačila. 9. Spet drugi samostavniki imajo po več oblik v ednini in v množini, ali samo v ednini; toda nekatere oblike se rabijo le v poeziji; na pr.: L' ala (pesn.: ale, alia), perut — le ali (pesn.: ale, alie), peruti 1'arma (pesn.: arme), orožje —le armi (pesn.: arme), orožja 1' orecchio, 1' orecchia, uho — gli orecchi, le orecchie, uha i. t. d. 10. Nekateri samostavniki, zlasti taki, ki se končajo na -lo in -llo, imajo poleg pravilne oblike v množini tudi skrajšano obliko (kakor skrajšujejo vže edninsko končnico); v pesništvu se včasi celo množinska končnica odbije, pa redkokedaj (primeri § 8, št. 4 in 3, c); na pr.: II capello, las — i capelli, i cap6i, lasje; il figliuolo, sin — i figliuoli, i figliuoi, sinovi, otroci; il fiore, cvetica — i fiori, i fior (poet.), cvetice. III. 1. Imajo le ednino in ne množine: La mane, jutro; la fame, lakota; la rosolia, rubad; — dalje abstraktna imena (nomi astratti), kakor na pr.: la su-perbia, prevzetnost; 1' avarizia, lakomnost; skupna imena (nomi collettivi) in druga; na pr.: la prole, deca, zarod; 1' oro, zlato; la paglia, slama itd. . Vendar se smejo včasi tudi te besede rabiti v množini. 2. Imajo le množino in ne ednine: Le acque, kopel (1' acqua, voda); gli annali, letopis ; i baffi, brke; le busse, udarci; i calzoni, hlače; le carezze, božanje; le cesoie, škarje; 1' esequie, zadušnice; le fauci, žrelo; le forbici, škarje (izimno: la forbice); le interiora, drob ; le molle, klešče (kuhinjske); i mustacchi, brke; le nari, nosnice; i natali, rod, rojstvo; le nozze, pir, ženitev; le pente-coste, binkošti; le reni, ledja (la rene, obist); le rogazioni, prošnji dnevi (križevo); gli sponsali, zaroka; le tenebre, tema; le tempora, kvatre; gli utensili, oprava (orodje, pohišje); i vanni, peruti; le viseere, notranjost; i vi veri, hrana, živež. Opomnja. Nekateri samostavniki pomenijo množino vže v ednini, dasi imajo tudi množinsko obliko; na pr.: il pesee — riba, ribe; la foglia — pero, perje; la vinaceia — tropine; pa tudi: i pešci, le foglie, le vinacce. III. vaja. Italijansko-slovenska. I passeri sono uccelli. Nei giardini de' principi vi sono alberi fruttfferi, selvatici ed esotici. L' aria nelle citta non e tanto sana, come quella delle campagne. Si sono formati due partiti: 1' uno de' patriotti e 1' altro de' liberali. Dobbiamo credere le verita della religione e rispettare le solennita della chiesa. Gli uomini di sani principi non fanno disordini. Iddio si chiama nella bibbia: il re de' re ed il signore de' signori. Giobbe aveva molti gioghi di buoi. Agli equinozii sono i di e le notti eguali. I tempi si cambiano. Gl' indizi fanno so-spettare due omicidi e non due disgrazie. I pagani deli' im-pero di Roma sparfrono co' loro tempj dalla terra per fare luogo a' cristiani ed alle loro chiese e basfliche. Gl' Israeliti si adunano alla preghiera nelle sinagoghe. I Valacchi ed i Moldavi sono popoli del regno della Rumenia. Corrono delle trattative fra' Turchi e Greci. I moderni hanno da imparare molto dagli antichi. La madre imprime molti baci sulle guance del bambino. Alle spiagge de' mari vi sono le prin-cipali citta commerciali. Avete ancora due miglia di cammino sino alla stazione. Comperai sei paia di calze. L' oste nemica si fermo sotto le mura. Aspettami in piazza delle legna. Le forbici sono d' acciaio. I calzoni sono di panno o di altra stoffa. I ladri rubano piu facilmente nelle tenebre della notte. Passero, vrabec campagna, polje, dežela credere, verovati fruttfferi, sadonosni si sono formati, napra- religione, vera selvatici, divji vili so se (sta se) solennita, slovesnost esotici, ptuji, inozemski partito, stranka sani, zdravi tanto, toliko patriotta, domoljub principio, načelo come, kakor liberale, liberalec fanno, delajo (juella, tista dobbiamo, moramo disordine, nered bibbia, sv. pismo Oriobbe, Job aveva, je imel molti, mnogi giogo, jarem equinozio, enakonočje notte, noč eguali, enaki si cambiano, se premi njaj o indizio, znamenje sospettare, sumiti disgrazia, nesreča pagano, pogan impero, cesarstvo Eoma, Rim sparirono, so izginoli loro, njih terra, zemlja luogo, prostor cristiano, kristijan basilica, bazilika Israelita, Izraelec, žid si adunano, se shajajo preghiera, molitev sinagoga, shodnica Valacco; Vlah, Valah Moldavo, Moldavan popolo, ljudstvo regno, kraljevina Rumenia, Rumenija corrono, tečejo, vrle se trattativa, dogovor Turco, Turek moderni, novodobniki moito, veliko imprime, vtisne imparare, učiti se guancia, lice bambino, dete spiaggia, breg mare, morje principali, poglavitne, -a commerciali, trgovske, -a avete, imate cammino, hoja sino, do stazione, postaja comperai, kupil sem calza, nogavica nemica, sovražna si fermo, se je ustavila sotto, pod aspettami, čakaj me piazza, trg panno, sukno stoffa, tvarina ladro, tat rubano, kradejo piu facilmente, laže. Slovensko-italijanska. Dnevi življenja so kratki. Mornar govori o vetrovih, pastir o volih, o kravah in o ovcah. Na mizi so ključi, peresa m knjige. Bogovi Slovanov so bili: Perun, Davor, Belibog, Crnibog, Svetovit, Radogost itd.; boginje pa so se z vale: Živa, Prija, Divana, Morana itd. Žrjavi se vračajo vspomladi') in odlete v jeseni. -) Glavna mesta imajo posebnosti. 3) V kavarnah so mize, stoli, zrcala in drugo pohišje. Knjigarji prodajejo bukve, zemljovide, podobe in pisarniške4) reči. Mrkovi solnčni' in lunini so naznanjeni v pratikah. Pričevalci so prestali mučenja vsake vrste in smrt. Rane bolnikove so nevarne. V starej dobi so Slovenci bili odvisni večidel od očakov oglejskih (Ogleja) v verskih r') zadevah. Menihi so maš-niki ali lajiki. Gosenice so škodljive drevju in zelenjavi.7) Slabir>) želodci ne prebavijo težkih5) jedi. Grozitve brezbož-nikov večkrat ovirajo pravične v izpolnjevanji njih dolžnosti. Rese zlate, srebrne in svilnate4) so drage. Obleka s črtami ni v navadi. Ob °) petkih jem rib, jajca in sadje. Milijonarji imajo na stotine goldinarjev dohodkov na8) dan in na tisoče na leto.") Ne dotikaj se jedi s prstmi. Kričanje priču- ') Z in brez člena. 2) Določno, brez predloga. 3) Z di. 4) Prevedi: pisarnice, zlata . . . brez člena. 5) Stoji za samostavnikom. ") di. ') Množina. 8) a, določno. jočih je privabilo na mesto stražnike javne varnosti, kateri so prijeli tata. Ptice imajo peruti, ribe imajo plavute. Govori društvenikov so zabeleženi v letniku društva. Bolniki v bolnišnicah imajo zdravnike in zdravila. Hudodelstva izvirajo večidel iz pohujševanj. To je vzeto iz knjig') drugih pisateljev. Ne prašam denarja, ni ne iščem bogastva. -) Kratki, brevi mornar, marinaio govori, parla veter, vento pastir, pastore iniza, tavola ključ, chiave itd., eccetera (ecc.) so se zvale, si chia- mavano se vračajo, ritornauo odlete, se ne volano via jesen, autunno posebnost, specialita kavarna, caffe zrcalo, specchio prodajejo, vendono zemljovid, carta geo- grafica pisarnica, cancelleria luna, luna so naznanjeni, sono in- dicati (-e, ž.) pratika, lunario pričevalec, martire so prestali, sopportarono mučenje, martirio vsake vrste, di ogni sorta smrt, morte (ž.) bolnik, ammalato nevarne, pericolose v starej dobi, antica-mente so bili odvisni, dipen- devano očak, patriarca Oglej, Aquileia zadeva, affare verski, religiosi menih, monaco mašnik, sacerdote lajik, laico gosenica, bruco škodljivi, dannosi zelenjava, erbaggio slabi, deboli ne prebavijo, non di- geriscono jed, vivanda težke, pesanti, gravi grozitev, minaccia brezbožnik, empio večkrat, spesso ovirajo, impediscono (brez predi.) pravični, giusto izpolnjevanje, adempi- mento njih, dei loro dolžnost, dovere resa, frangia srebro, argento svila, seta drage, costose obleka, abito črta, striscia navada, uso petek, venerdi jem, mangio riba, pešce milijonar, milionario goldinar, fiorino dohodek, introito ne dotikaj se, non toc- care (brez predi,) pričujoči, astanti so privabili, attirarono mesto, luogo javna varnost, pubblica sicurezza katere, le quali so prijeli, arrestarono plavuta, pinna govor, discorso društvenik; membro, socio so zabeleženi, sono re- gistrati društvo, societa bolnišnica, ospitale zdravilo, medicina hudodelstvo, delitto izvirajo, provengono pohujševanj e, scandalo to, cio je vzeto, e preso drugi, altri prašam, domando ni ne, ne iščem, cerco bogastvo, ricchezza. ») Z da. 2) Množina. §. 15. Kakovstvena obrazila. (Desinenze qualitative). I. Večajoča oblika (desinenza aumentativa) je: 1. one, za vsa, tudi lastna imena. Samostavniki ženskega spola, prejemši to obliko, postanejo moškega spola, ter dobe včasi drug pomen. Le redkokedaj se za ženske sa-mostavnike rabi večajoče obrazilo ona. Vzgledje: II nuvolo, oblak — il nuvolone, črni oblak; Filippo, Filip — Filippone; la porta, duri — il portone, vežna vrata; la carta, papir — il cartone, lepenka, platnice; la strega, čarovnica — la stregona (lo stregone je: čarovnik). 2. Včasi ione: La torre, stolp — il torrione, veliki stolp; il sole, solnce — il sollione, pasji dnevi. Imena, ki imajo v prvotnej obliki končnico one ali ona, naravno nemajo večalnega pomena; na pr.: II verone, pomolje; la corona, venec. II. Manjšalnein milovalne oblike (desinenze diminutive e vezzeggiative) so : 1. ino za moške in ina za ženske samostavnike; na pr.: II tavolo, miza — il tavolino, mizica; la fanciulla, deklica — la fanciullina, dekličica; Giovanni, Ivan —■ Giovannino, Ivanek. Nekateri ženski samostavniki vsprejmejo manjšalno obliko ino in postanejo moškega spola; na pr.: La CclSci, hiša — il casino, hišica, zabavnica; la camera, soba — il camerino, sobica. Nepravilnosti: II c a n e , pes, ima: il cagnolino; la cagna psica — la cagnolina; il topo, miš — il topolino. — 11 bambino (dete) je prvotna oblika; tako tudi Carolina (Dragica). 2. ello, ella; na pr.: II grano, zrno — il granello, zrnce; 1' orfana, sirota — 1' orfanella. sirotica. Nepravilnost: L a citta, mesto, obrazuje manjšalno obliko iz prvotne oblike (cittade, poet.) ter ima: la cittadella, mestece. Imena, katera imajo vže v prvotnej obliki končnico ello ali ella, dobivajo manjšalna obrazila ino, ina, etto, etta; na pr.: II fratello, brat — il fratellino, bratec; il martello, kladivo — il martelletto, kladivce; la stella, zvezda — la stelletta, zvezdica. 3. cino, cina; cello, cella, — icino, icello za imena s končnico one — ona in malo drugih; na pr.: II bastone, palica — il bastoncino, paličica; la corona, venec — la coroncina, venček; il boccone, grižljej — il bocconcello, grižljejček; la nave, ladija — la navicella, ladijica; il prato, travnik — il praticello, travniček; il lume, luč — il lumicino, lučca. 4. erello, erella; prav redka oblika; na pr.: II salto, skok — il salterello, skokec; la cosa, reč, stvar — la coserella, stvarca. 5. etto. etta; rabi se tudi pri lastnih imenih; na pr.: II giovine, mladenič — il giovinetto, mladeniček; la cassa, skrinja — la cassetta, skrinjica; Giacomo, Jakob — Giacometto, Jakec; Lucia, Lucija — Lucietta, Lucika. 6. olo, uolo, iociuolo, — a; na pr.: La goccia, kaplja — la gocciola, kapljica; la quercia, hrast — il querciuolo, hrastič; il libro, knjiga — il libricciuolo knjižica; la bestia, žival — la bestiuola, živalca; la torre, stolp — la torricciuola, stolpič. Več besed s to končnico je izgubilo prvotni manjšalni pomen; na pr.: II fi gli uolo, sin, otrok; il marin olo, slepar. III. Manjšalnein zaničevalne oblike (desinenze diminutive e peggiorative) so: 1. attolo, iciattolo; na pr.: II libro, knjiga — il librattolo, knjižurica; 1' uomo, človek — 1' omiciattolo, človeče. Nemata manjialnega in zaničevalnega pomena: II giocattolo, igrača; lo scoiattolo, veverica. 2. ipola, upola; na pr.: La časa, hiša — la casfpola, casupola, kočica; 3. onzolo; na pr.: II medico, zdravnik — il mediconzolo, mazač. 4. icohio; na pr.: II dottore, doktor — il dottoricchio, doktorče. 5. ucola; na pr.: La fiera, semenj — la fierucola, revni semenj; 6. lincolo; na pr.: II ladro, tat — il ladrilncolo, tatče. IV. Srednji pomen mej malostjo in zaničevanjem kažejo sledeče oblike: 1. atto, atta; na pr.: II lepre, zajec — il lepratto, zajče; la donna, žena — la donnatta, ženišče. 2. otto, otta kaže telesno moč ali okornost; na pr.: II giovane, mladenič — il giovanotto, krepki mladenič; la contadina, kmetica — la contadinotta, okorna kmetica. Nekatera ženska imena vsprejmejo moško obliko otto in postanejo moškega spola; na pr.: La časa, hiša — il casotto, koliba, stražnica; la scimmia, opica — lo scimmiotto, opica-samec; la sala, sobana — il salotto, sobanica. 3. liccio, uccia; uzzo, uzza; na pr.: II cappello, klobuk — il cappelluccio, klobučič; la bocca, usta — la boccuccia, ustca; la favilla, iskra — la favilluzza, iskrica; Marco, Marko — Marcuzzo, Markec. V. Zaničevalne oblike (desinenze dispregiative) so: 1. accio, accia; na pr.: II luogo, kraj — il logaccio, grdi kraj; la stanza, soba — la stanzaccia, grda soba. 2. azzo, azza; na pr.: II popolo, ljudstvo — il popolazzo, druhal; la serva, dekla — la servazza, malovredna dekla. 3. astro, astra; na pr.: L' astrologo, zvezdoverec — 1' astrologastro, vedež; la giovine, dekle — la giovinastra, deklina. Nemajo zaničevalnega pomena besede: 11 figliastro, pastorek — la figliastra — pastorka; il fratellastro, polubrat — la sorellastra, polusestra; il pollastro, pisce. 4 aglia; na pr.: La gente ljudstvo — la gentaglia, sodrga. 5. ozzo; na pr.: La predica, pridiga — il predicozzo, slaba pridiga. 6. ame, ume, liglio, lglia značijo množino kake reči, včasih z zaničevalnim pomenom; na pr.: II Iegno, drvo, les — il legname, les; la gente, ljudstvo — il gentame, druhal; la repubblica, ljudovlada — il repubblicalume, republikanska druhal; il mescuglio, mešanica; 1' immondiglia, nesnaga itd. Opazke. 1. Nekateri samostavniki lahko v-prejmcjo različne kakovstvene oblike, celo po dve zaporedoma; na pr.: La vergine, devica — la verginetta, verginella, devičica; Anna, Ana — Annetta, Annettina; Anica, Ančika: la cassa, skrinja — la cassetta, la cassettina, skrinjica; il flore, cvetica — il fioretto, 11 fiorellino, cvetičica. 2. Prvotna imena s tako končnico, ki je h krati kakovstveno obrazilo, nemajo tistega pomena, ki ga kaže obrazilo; da dobe postranski pomen, vsprejmejo drugo kakovstveno obliko, pa ne tiste, ki je enaka njili prvotnej končnici; na pr. : II camino, dimnik — il caminetto, dinmiček; il figliuolo, otrok — , il figliuoletto, otročič ; il ragazzo, deček — il ragazzaccio. pobalin. 3. Kakovstveno obrazilo je včasi pritakneno deblu ter je taka oblika prvotna, pa ima vendar postranski pomen, na pr.: II poliziotto, policaj (iz: polizia) — zaničljivo. §. 16. Sestavljena imena. (Nomi composti.) Pri samostavnikih, ki so sestavljeni iz dveh imen, ob-razuje se množina premenjaje končnico obema deloma. Drugi del se vselej premeni, če ni rodovinsko ime, ali ne kaže ednine. Prvo ime pa ne premeni končnice, ako je enozložno ali skrajšano (tronco), ako je predmet stavku, ptujka, ali ime barve. Vzgledje: II capolavoro, izvrstno delo - i capilavori. izvrstna dela; il Buonarotti (priimek) — i Buonarotti; il capoclasse, razrednik (učitelj) — i capoelasse, razredniki; il melarancio, pomoranča — i melaranci, pomoranče; il capogiro, vrtoglavica — i capogiri, vrtoglavice; il luogotenente, namestnik — i luogotenenti, namestniki ; il paternostro, očenaš - i paternostri, očenaši; il verdechiaro, svetlozeleno — i verdechiari, svetloze- leni. Sicer tudi italijanščina, kakor slovenščina, ne ljubi sestavljenih besed ter se poslužuje rajše raznih končnic in opisovanja. IV. vaja. Italijansko-slovenska. Giorgione b nel camerino. II camerone e piu grande del salotto. Che finestrini per tale fabbricaccia! La conta-dinella Teresina pasce le pecorelle ed i capretti nel prato presso 1' orticello. Monfalcone e una cittadella del Litorale. La leonessa ha cura pe' suoi leoncini. Una poverella prega T elemosina in istrada, nonostante il tempaccio che infuria. Sborsai de' bei fiorinucci per spesette secondarie. Non fare amicizia col giovinastro dello speziale, ch' e un zerbinotto scostumato. Questo barcaiuolo e padrone di una barcupola. Carluccio dispone soltanto di una stanzuccia con un lettic-ciuolo, un tavolino ed alcune seggiole nel palazzotto di fa-miglia. Popolazzo ignorante, canaglia insolente! Un cappel-laccio sulla testa, un librone sotto il braccio, un paio di oc-chialoni sul naso ed un paio di scarpacce ai piedi — ecco il ritratto di un pedante. Guglielmina e una buona giovi-notta, ma sua sorellastra e una ragazzaccia. In piazza suc-cesse un tafferuglio fra facchinazzi; un omiciatto della ple-baglia ne rimase ferito e fu trasportato aH' ospitale. Carnume e legumi sono i miei cibi prediletti. Mariettina e in iscuola capobanco. Nell' anno vi sono tredici novilunii. Sono in vendita alcuni pianoforti. I capiscuola si chiamano' direttori o dirigenti. Le parole di una sillaba si chiamano monosillabi. Cinquanta chilogrammi sonno un quintale metrico. I porta-lettere devono avere buone gambe e buoni polmoni, perchč dšvono camminare molto. Giorgio, Jurij piii grande, veči che. kakšen tale, tak fabbrica, stavba, poslopje pasce, pase eapro, kozel presso, poleg orto, vrt Monfalcone, Tržič Litorale, Primorje cura, skrb suoi; njeni, svoji prega, prosi nonostante, vkljub che, ki infuria, razsaja sborsai, izdal sem bei, lepi spesa, trošek secondarie, postranske non fare, ne delaj amicizia, prijateljstvo speziale, lekarničar zerbino (mehki z), gizdalin scostumato, razbrdan barcaiuolo, čolnar barc-a, čoln dispone; razpolaga, je gospodar soltanto, samo letto, postelja alcune, nekatere seggiola, stol palazzo, palača ignorante, neveden canaglia; glota, druhal insolente; objesten, nagajiv braccio; roka, pazduha occhiali, naočniki scarpa, čevelj ritratto ; podoba, slika pedante, pedant cibo, jed sillaba, zlog Ghiglielma, Viljelma prediletti, najbolj ljub- monosillabo, enozložnica rna; ali, toda Ijeni einquante, petdeset successe, se je zgodil eapobanco, prvi v klopi chilogramma, kilogram tafferuglio, pretep anno, leto quintale, kvintai faechino, težak tredici, trinajst metrieo, meterski plebe, prosto ljudstvo novilunio, mlaj portalettere. pismonosec ne rimase ferito, je bil in vendita, na prodaj devono, morajo (ostal) ranjen pianoforte, glasovir avere, imeti fu trasportato, je bil caposcuola, šolski glavar gamba, noga prenesen si cliiamano, se imenujejo polmone. pljuča legume, sočivje direttore, ravnatelj percbe, kajti, ker miei, moji dirigente, voditelj camminare, hoditi. Slovensko-italijanska. Stolnica ima velik ') zvon. Za vso to robo ne bo dosti skrinjica, ampak bo treba velike ') skrinje. Velike ') hiše zapirajo razgled sprehajališčem. Ptički pojejo v gozdičih in na hribčkih svoje pesmice. Palačica ima primerna -) vrata in okenca. Ladijica Petrova je bila podoba cerkve. Mali ') tatje postanejo veliki') tatovi. Dobri otročiči so ljubeznjivi, kakor angelčki. Mravljinci so delavne -') živalice. Okoli mrtvaškega odra so gorele debele ') sveče, ob ■') stenah pa majhne svečice. Možicelj misli, daje velik1) odvetnik, pa je le pisač in klepetač. Lažimodreci in plitvi ') politi-karji nemajo stalnih načel. Peterček in Francika skačeta po tratici. Rožice cveto, travice zelene — tu je pomlad. Deška sodrga ') sramoti ljudi (ljudstvo) po cestah. Kljuke pri4) vratih so iz '') železa ali iz medi. Solnčniki so iz svile ali iz druge tkanine. Na hišah mest in na zvonikih cerkvž so strelovodi. Rožni venec je vrsta očenašev in češčenasimarij. Vaški načelniki v tržaškej okolici so področniki magistrata. Namestniki so zastopniki cesarske vlade. '2) Konzuli in na-mestni konzuli varujejo državljane ptujih ') držav. Piskrovezi pri nas so Slovaki, steklarji in brusarji večidel Furlani. V mestih je mnogo bukvovezov. Za gluhoneme so posebne šole. Stolnica, cattedrale bo dosti, bastera zapirajo, ehiiidono zvon, eampana ampak, ma razgled, vista vsa ta roba, tutta questa bo treba, ci vorra (brez sprehajališče, passeggio roba predloga) pojejo, cantano ') Izrazi se s kakovstvenim obrazilom. -) Stoji za samostavnikom. 8) a. 4) di. 6) di, nedoločno. hrib; rnonte, eolle (m.) klepetač, chiacchierone svoje, le loro politikar, polftieo pesem, canzone nemajo, non hanno primerne, proporzionate stalni, fermi, stabili Peter; Pietro, Piero načelo, principio f manj šal na oblika se Nemec, tedesco obrazuje iz poslednjega)govore, parlano je bila, era jezik, lingua postanejo, diventano slovenska, slovena dobri, buoni ljubeznjivi, amabili kakor, come skačeta, saltano trata, prato cveto, fioriscono angel; angiolo, angelo zelene, verdeggiano mravlja, formica tu je, ecco delavne, laboriose kljuka, saliseendi (m.) okoli, attorno (brez pred- med, ottone (m.) loga) solnčnik, parasole so gorele, ardevano druga tkanina, altra sveča, candela stoffa stena, parete (ž.) majhne, picoole misli, črede da je, di essere odvetnik, avvocato pa je le, in vece e soltanto pisar, scrivano zvonik, campanile strelovod, parafulmine rožni venec, rosario češčenasimarija, avem-maria vaški načelnik, capovilla tržaška okolica, terri-torio di Trieste področnik, subalterno magistrat, magistrato zastopnik, rappresen- tante vlada, governo cesarski, imperiale konzul, console namestni konzul, vice- console varujejo, proteggono državljan, cittadino ptuji, esteri piskrovez, conciapignatte, pentolaio pri nas, presso di noi Slovak, Slovacco steklar, concialastre, vetraio brusar, arrotino večidel, la piu parte Furlan, Friulano je mnogo, vi sono molti bukvovez, legatore di libri gluhonem, sordoinuto so, vi sono posebne, apposite. III. Pridevnik. (L' aggettivo.) §. 17. Oblike iii raba pridevnikov. (Forme ed uso degli aggettivi.) 1. Glede končnice spadajo pridevniki v dve vrsti: a) V ednini moškega spola: -o, ženskega spola: -a; v množini „ -i, „ „ -e. b) V ednini za oba spola: - e, v množini za oba spola: - i. Vzgleda: Onesto, pošten — onesta; onesti, oneste; facile, lahek — facile; facili, facili. 2. Pridevniki: "bello, lep, buono, dober, grande, velik, santo, svet, stoječi pred svojim samostavnikom se vselej krajšajo (le pred nečistim s ne), in sicer pred soglasnikom v bel, buon, gran, san; pred samoglasnikom pa po splošnem pravilu (§§. 7., 8.) v beli1, grand'. sant'. Le buono ima po vzgledu člena vino (§. 12) za moški spol tudi pred samostav-nikom obliko buon (brez pogoltnice); grande v pomenu v eliki pa se tudi pred samostavnikom ne krajša v gran (iz-vzemši nekatere naslove; na pr.: II Gran Turco, Veliki Turek; il gran sultano, Veliki sultan; la Granbret-tagna, Velika Britanija itd.). V množini ima bel — bei, pred nečistim s in pred samoglasnikom pa — begli. Vzgledje: Bel paese, lepa dežela; beli' ordine, lep red; beli' ombra, lepa senca; bello specchio, lepo zrcalo; bei volumi, lepi zvezki; begli occhi, lepe oči; begli scettri, lepa žezla; beli' erbe, lepe trave; belle arti, lepe umetnosti; buon odore, dober duh; buon compagno, dober tovariš ; buono stento, dober trud; buon' aria, dober zrak ; grand' affanno, velika teginja; gran tempo, velik čas, dolgo; il grand' Alessandro, veliki il grande Girolamo, veliki Hie- Aleksander, ronim; (Vzgledje za san so v §. 8.) 3. Nepregibnica je pridevnik pari (redkokedaj paro) enak, podoben (številno na pare: 2,4,6,8...). Tudi mezzo (mehka zz) pol, ne pregiblje se vselej in sicer: kadar stoji za samostavnikom, ne pregiblje se; pred samostavnikom stoječ se pregiblje, ako je pridevnik; če pa stoji kot predlog, ne pregiblje se. Nadomesti se večkrat s samostavnikom meta (polovica). Vzgledje: In pari circostanze, v enakih okolinostih; un' ora e mezzo, ena ura in pol; mezza misura, pol mere; la meta del peso, pol teže. 4. a) Pridevniki se vjemajo v spolu invštevilu s samostavnikom, na kateri se odnašajo. Rabijo se, kakor samostavniki, s predlogi in členom, ali brez njih. Na pr.: II dolce frutto, sladki sad — del dolce frutto; la časa nuova, nova hiša — dalla časa nuova; i fedeli amici, zvesti prijatelji — ai fedeli amici; un grave danno, velika škoda — d' un grave danno itd. I zim i: 1. Ogni cosa (vsaka stvar) se lahko veže s pridev-nikovo moško obliko; na pr.: Ogni cosa e pieno - vsaka stvar je polna. 2. Beseda persona (osoba) in pridevki ženskega spola, ki se dajo moškim osobam. vežejo se lahko tudi s pridevnikom v moškem spolu: na pr.: Persona desidcroso di poverta — osoba hrepeneča po uboštvu; Tizio e una bestia, indegno di vivere — Tiči j je živina: ni vreden da živi. b) Ako se več pridevnikov, drug za drugim, odnaša na isti samostavnik, le zadnji v vrsti premeni končnico; ako so mej sabo ločeni po ločilih, ali vezani z veznikom, pre-gibljejo se vsi; na pr.: Rivista polftico-letteraria, politično-literarni pregled; concerti vocali ed istrumentali, pevske in glasbene zabave; esempi facili, pratici e varii, lahki, praktični in razni vzgledje. c) Kadar sta dva samostavnika v stavku različnega spola, tedaj pridevnik, ki se nanja odnaša, ima obliko moškega spola; kadar pa je uvrščenih več samostavnikov raznega spola, tedaj se pridevnik navadno ravna po njih večini. To pa velja le takrat, kadar pridevnik stoji kot pridevek (attributo), navadno za samostavnikom; kajti sicer se pridevnik rabi pred vsakim samostavnikom posebej v do-tičnem spolu in številu. Na pr.: II padre e la madre sono buoni, oče in mati sta dobra; il buon padre e la buona madre, dobri oče in dobra mati; i fichi, le pesche, le pere e le susine sono mature, smokve, breskve, hruške in češplje so zrel§. 5. Pridevnik stoji pred samostavnikom, ali za njim. Za samostavnikom stoji: a) Če je daljši, t. j. če ima več zlogov, nego samostavnik. b) Če kaže ljudstvo, deželo, mesto, obliko, barvo itd. Večkrat je govorniku in pisatelju prosto, da stavi pridevnik kamor mu je drago. Določenost ali nedoločenost kaže člen (§§. 11 in 12). Vzgledje: L' alta cima, visoki vrh — un' alta cima, a 1 i alta cima, visok vrh; il re infelice, nesrečni kralj — un' re infelice, a 1 i re in- felice, nesrečen kralj; 1' arma micidiale, morilno orožje — un arma micidiale itd. 6. Kakor samostavniki, tako tudi pridevniki vsprejemajo kakovstvena obrazila (prim. §. 15.) Pridevnikom posebno lastna manjšalna obrazila so še: iccio, occio, čgnolo, esco (zaničljivo). Vzgledje: Vecchio, star — vecchione, vecchiona; pfccolo, majhen — piccoletto, piccoletta (posebna manjšalna oblika: piccino, a); povero, ubog — poverello, poverella; rosso, rudeč — rossiccio-a, rudečkast; fresco, hladen — frescoccio-a, precej hladen; amaro, grenek — amarognolo-a, grenkast; liberale, liberalen — liberalesco-a, liberaluški. Izimno so nekateri pridevniki s takimi končnicami prvotni, ali izvedeni iz samostavnikov; n. pr.: Piazzaiuolo, tržen, pouličen (iz: piazza, trg). 7. Pridevnik kot samostavnik kaže osobe; na pr.: L' onesto, poštenjak; la vecchia, starka; i dotti, učenjaki. Opazka: Pridevniku se prištevajo tudi člen, številnik in zaimki, kateri imajo pridevniško obliko, ter se imenujejo: aggettivi indicativi (znanilni pridevniki); pravi pridevniki pa se zovejo; aggettivi qualificativi (kakšnostni pridevniki). Sicer pa znanilni pridevniki ne poznajo stopnjevanja ter stoje namesto imena, torej so pravi zaimki. V. vaja. Italijansko-slovenska. II cavallo e coraggioso e veloce. L' aquila e un uccello rapace; ha becco ricurvo, ali vigorose ed artigli forti. Una buona figliuola dev' essere obbediente, rispettosa, savia e modesta. La vita regolata conserva 1' uomo sano. II miele e dolce, 1' albero 6 alto, 1' erba e verde. II giorno e chiaro, la notte e buia. Dio e eterno, 1' anima e immortale. L' uomo superbo od invidioso o collerico non piace a Dio. II buon fanciullo 6 uno scolaro diligente. Gli uomini sono giovani o vecchi, grandi o piccoli, ricchi o poveri, belli o brutti; pero innanzi a Dio sono tutti eguali. Le diverse et;\ deli' uomo sono: 1' infanzia, 1' adolescenza, la gioventu, 1' eta virile ossia la virilita, la vecchaia e la decrepitezza. La dolce stagione primaverile colle sue deliziose aurette, 6 gia passata; d' ora in poi avremo giornate calde. Pel mio giorno onomastico ricevetti un bel regalo. Čredi di aver fatto gran cosa, ma t' inganni; anzi hai fatto una triste figura. Di sera va a letto per tempo e levati il mattino di buon' ora. II grande Ge-novese Cristoforo Colombo scopri 1' America; poscia vžnnero fatte in pari tempo diverse altre scoperte ed invenzioni. In mezz' ora arrivi alla nuova fabbrica di birra. Mezza parola basta talvolta per recar gran danno. Ti aspettero alle ore dieci e mezzo. Ecco un dizionario sloveno-italiano ed una grammatica italiano-slovena. I monti del Carso sono aridi e sassosi. Le rose, i garofani ed i gelsomini sono odorosi. L' accusato e un omettaccio vecchiotto. Emilia 6 una giovane bellina, ma poveretta. Coraggioso, pogumen veloce, hiter aquila, orel rapace, roparski ricurvo, skrivljen vigoroso, močen artiglio, krempelj deve, mora essere, biti obbediente, pokoren rispettoso, spoštljiv savio, moder modesto, skromen regolato, reden conserva, ohrani sano, zdrav miele, med dolce, sladek alto, visok chiaro, svetel buio, temen eterno, večen superbo, prevzeten invidioso, nevoščljiv collžrico, srdit piace, je všeč diligente, priden brutto, grd innanzi, pred tutto, ves eguale, enak diverso, razen eta, doba (življenja) infanzia, detinstvo adolescenza, deštvo, podraslost gioventii, mladost virile, moški virilita, moštvo veechiaia, starost decrepitezza, onemoglost dolce, sladek, mil stagione, letni čas delizioso, prijeten aura, veter gia, vže passata, prešla d' ora in poi, od zdaj za naprej avremo, bomo imeli caldo, gorek onomdstico, godovni ricevetti, sem prejel regalo, dar eredi, meniš d' aver fatto, da si storil t' inganni, se motiš anzi, temveč hai fatto, si storil triste, žalosten figura, podoba, pokaz sera, večer va, hodi letto, posteča levati. vstani mattina, jutro Grenovese, Grenovljan Cristoforo, Krištof scopri, je našel America, Amerika poscia, potem vennero fatte, so bile storjene scoperta, najdenje invenzione, iznajdba arrivi, dospeš fabbrica, tvornica birra, pivo basta, je dosti talvolta, včasi rec&r, prinesti danno, škoda ti aspetterb, počakam te dieci, deset dizionario, besednjak, slovar grammatica, slovnica Carso, Kras arido, suh sassoso, kamenit garofano, klinčnica gelsomino, jazmin odoroso, dišeč accusato, zatoženec Emilia, Emilija, Milica, Slovensko-italijanska. Petelin ima rudeč greben, visok rep in svetlo perje. Človek je razumna stvar. Bodi vesel v veselej družbi. Zdravi zrak je velika dobrota. Priden učenec je veselje učiteljev. Moramo prositi in delati za vsakdanji kruh. Na visoke vrhe i padajo strele. Gorica ima lep ljudski vrt in Ljubljana ima lepo sprehajališče. Slabe tovarišije kaze dobre nravi. Po ') zimi smo imeli velik mraz, zdaj pa imamo veliko vročino. Svobodni zidarji imajo všlike mojstre, mojstre in druge načelnike. Nesrečna deklina, zanemarjena od roditeljev, bila je zavedena od hudobnih tovarišic. V včlikem gledišči bo drevi velik ples. Zvezde so svetle, nebo je jasno. Pol kosa kruha daj ubogej siroti, drugo polovico onemu lačnemu siromaku. Divjaki v toplih deželah so nagi ali polunagi in se preganjajo liki živali. Lenuhi so navadno tudi hudobneži; lažnjivci so tudi tatje. Zvesta dekla je sreča za hišo; izpačeni posli pa so šiba družine. Slon, nosorog in kit so velike živali; muha, mravlja in metulj so drobne živalice. Sneg in mleko sta bela. Lev in tiger sta divja. Miroslav in Milica sta poslušna in skromna. Beži od -) brezbožnih in brezvestnih ljudi; kajti z dobrimi boš dober, s hudobnimi postaneš hudoben. Naroči se na3) znanstveno-poučno-zabaven časopis. Plašč je rumenkaste barve; skoro rudečkast. Branjevec Mihec je mičken možicelj, oblečen v črnikasta oblačila s žoltkastimi brkami. Greben, cresta rep, eoda pero, penna svetel, lucente, splen-dente razumen, intelligente stvar, creatura bodi, sii vesel; allegro, lieto družba, tovariši j a; com- pagnia dobrota, bene (m.) učenec, scolare veselje, delizia moramo, dobbiamo prositi, pregare delati, lavorare vsakdanji, quotidiano kruh, pane (m.) vrh, cima padajo, cadono ljudski (javni), pubblico kaze, corrompono nrav, costume (m.) zima, inverno smo imeli, avemmo mraz, freddo zdaj, adesso imamo, abbiamo vročina; caldo, calore svobodni zidar, framas- sone mojster, mastro načelnik, capo zanemarjen, trascurato bila je zavedena, fu sedotta gledišče, teatro drevi, stasera ples, ballo nebo, cielo jasen, sereno daj, da sirota, 6rfano-a oni, quel lačen, affamato siromak, povero divjak, selvaggio topel; caldo, tropico nag; nudo, ignudo se preganjajo, si perse- guitano liki, a mo' (z di) žival, bestia lenuh, pigro navadno, di solito hudobnež, malvagio lažnjivec, bugiardo zvest, fedele sreča, fortuna posli, servitii (ednina) izpačen, scostumato šiba, flagello ') di, nedoločno. 2) Brez predloga. 8) a. slon, elefante nosorog, rinoceronte kit, balena metulj, farfalla droben; plccolo, minuto, mleko, latte (m.) bel; candido, bianco tiger, tigre divji, feroce Miroslav, Federieo poslušen, obbediente beži, fuggi brezbožen, empio brezvesten; libertino, senza coscienza kajti, perche postaneš, diverrai naroči se, abbuonati, associati znanstven, scientifico poučen, istruttivo zabaven, dilettevole časopis; gazzetta (mehka ZZ), giornale plašč, mantello rumen, giallo barva, colore skoro, quasi branjevec, rivenditore žolt, biondo oblečen, vestito črn, nero oblačilo, abito. §. 18. Stopnjevanje pridevnikov. (Gradi di comparazione). Kakor slovenščina, tako tudi italijanščina šteje pri pridevnikih tri stopinje, katere so: prva ali nasebna (grado positivo), druga ali sodnja, primerjalna (grado comparativo) in tretja ali presežna stopinja (grado superlativo). Zadnji dve stopinji se obrazujete iz prve stopinje in sicer na naslednje načine: I. Druga, sodnja ali primerjalna, stopinja je trojna: 1. Enakosti (comparativo d'eguaglianza). Nema posebnih oblik ter se izraža s prvo stopinjo in s prislovi, kateri kažejo enakost; na pr.: Tanto severo quanto buono, toliko oster kolikor dober; cosi rapace come il lupo, tako grabežljiv kakor volk; itd. 2. Manjšine (comparativo di minoranza). Tudi ta stopinja nema posebnih oblik ter se dela s pomočjo stopnje-valnega prislova meno, vie meno (manj, zelo manj), ki se stavi pred pridevnike in tedaj se drugi del stavka zveže s predlogom di ali z veznikom che. Di (ki odgovarja slovenskemu o d z rodilnikom) rabi se vselej pred osobnimi zaimki in sme se rabiti tudi pred drugimi besednimi plemeni, nikdar pa ne pred brezčlennimi imeni, glagoli, predlogi ali pridevniki, ki značijo lastnost ali kakšnost. V poslednjih slučajih rabi veznik che (primeren slovenskemu nego), kateri pa ne sme stati nikoli pred osobnimi zaimki. V vseh drugih slučajih sme se rabiti to ali ono. Vzgledje: Tu sei meno dotto di lui, ti si manj učen od njega; lateorfa b meno difficile della pratica (ali: — che la pratica), teorija je manj težka od praktike; seminare č meno faticoso che zappare, sejati je manj težavno nego kopati; meno largo che lungo, manj široko nego dolgo; tutto il male e vie meno infinito, che la morte deli' žnima; vse zlo je dosti manj neskončno, nego dušna smrt. 3. Večine (comparativo di maggioranza). Dela se kakor prejšnja s pomočjo besedic: piu-di, vie piu-di; piu-che, vie piu - che; piu - che non; piu - di quello che (bolj - od, bolj -nego); na pr.: II sole e piu lucente della luna, solnce je svetlejše od lune; siate piu prudenti di loro, bodite modrejši od njih; il cavallo e piu forte che 1' asino, konj je močnejši od osla; la .pace deli' anima vale piu che oro ed argento, dušni mir je več vreden, nego zlato in srebro; alcuni sono piu mfseri di quello che si črede, nekateri so revnejši, nego si mislimo. Sledeči pridevniki imajo, poleg rednega stopnjevanja po navedenih pravilih, za drugo stopinjo še posebne oblike, katere se lahko rabijo tudi z določilnim členom (pri primerjanju pa stoje brez člena z naslednjim di ali che): Alto, visok — superiore, viši (v krajevnem in osobno-moralnem pomenu); basso, nizek — inferiore, niži (v krajevnem in osobno-moralnem pomenu); buono, dober — megliore, migliore; boljši; cattivo, hudoben, slab — peggiore; hujši, slabši; grande, velik — maggiore; veči, starši; pfccolo, majhen — minore; manjši, mlajši. Druge stopinje obliko, pa prve stopinje pomen imajo: Esteriore, zunanji (tudi: esterno); interiore, notranji (tudi: interno); ulteriore, nadaljni, 1 aZriorerepre)šnji, brez oblike za Prv0 stoPinj°- posteriore, naslednji, ) II. Tretja ali presežna stopinja je dvojna: 1. Odnosna (superlativo relativo). To je prav za prav določna druga stopnja, ter je tej enaka, le da pred primerjalni prislov stopi določilni člen, ako ne stoji vže spredaj v stavku; na pr.: Elena e la meno intelligente della famiglia, Helena je najmanj razumna v družini; Vittore & il pili pigro fra gli študenti, Viktor je najlenobniši mej dijaki. Opazka. Za odnosno-presežno stopinjo rabi se le i 1 p i ti, la piii, il meno, la meno, brez v i e, pa z vezilom di ali che, ali s kakim drugim, kakor kaže zadnji vzgled (s fra). Ta stopinja se prilega slovenskej presežnej stopinji z naj-, ali najbolj, najmanj. Odnos se vSasi izpusti; na pr.: La piu pia opera (t. j. — di tutte), najpobožniše delo. 2. Brezodnosna (superlativo assoluto). Obrazuje se iz prve stopinje: a) Predstavljaje prislove m o It o (mnogo), a s s a i (mnogo), gran (veliko), oltremodo (nad mero), arci-, stra-(nad-, pre-); na pr.: Molto interessante, jako zanimiv; assai forte, prav močen; gran facile, prav lahko; oltremodo crudele, neizmerno okruten; arciricco, prebogat; stravecchio, zelo star. b) Ponavljaje pridevnik v prvej stopinji; na pr.: Stretto stretto; ozek ozek. c) Premenjaje končnico v - i s s i m o, -a. Pridevniki s končnico co in go v presežnej stopinji imajo - c h 1 s s i m o in - g h i s s i m o. Na pr.: Caro, drag — carissimo; predrag, prav drag; fedele, zvest — fedelfssimo, prav zvest; nero, črn — nerfssimo, močno črn; ricco, bogat — ricchfssimo, jako bogat; lungo, dolg — lunghfssimo, dolg dolg; nuovo, nov — novissimo, prav nov, najnovejši. Namesto -Issimo imajo -errimo sledeči pridevniki: Acre, rezek — acšrrimo, prav rezek; celebre, slaven — celeberrimo, preslaven; mtegro, cel, pošten — integerrimo, popolnoma cel, pošten; rmsero, reven — miserrimo, (tudi: miserissimo), močno reven; salubre, zdravilen — saluberrimo, jako zdravilen. Pridevniki, ki imajo posebne oblike za drugo stopinjo (glej zgoraj št. I., 3), imajo jih tudi za tretjo stopinjo, to se ve da poleg navadnih. Evo jih: Alto, visok basso, nizek buono, dober cattivo, hud grande, velik pfccolo, majhen esteriore, zunanji interiore, notranji priore, prednji ulteriore, nadaljni propinquo, vicino; Te oblike ne služijo vzemši redke slučaje z di: — supremo, najviši; — rnfimo, najniži; — ottimo, najboljši; — pessimo najhujši; — massimo, največi; — mmimo, najmanjši; — estremo, skrajni; — mtimo, najbolj notranji; — primo, prvi; — ultimo, zadnji; bližnji — prossimo, najbližji, primerjanju, temveč so samonasebne; iz-II pessimo di tutti, najhujši mej vsemi. Opazka. Pri naslovih služi le prva stopinja, ali pa tretja brez-odnosna; na pr.: Illustre (svetli), molto illustre, illustrissimo. VI. vaja. Italijansko-slovenska. Dio e cosi elemente come giusto e tanto onnipotente quanto onnisciente. Alcune nozioni sono tanto facili quanto necessarie a sapersi. Calfgola era tanto rozzo quanto erudele. Pochfssimi adulti sono cosi innocenti come i piccoli fanciulli. Gli erbaggi sono meno nutritivi, ma piu sani del carnume. L' autunno 6 meno caldo che 1' estate. II sole e piu volu-minoso della terra. L' acqua e piu necessaria che il vino. Lufgi e megliore di Gottardo, benchS sia minore di lui. La citta di Londra 6 maggiore di quella di Parigi. Gl' inferiori devono essere soggetti a' loro superiori. La parte esteriore deli' edificio e imponente; 1' interno lascia molto a desiderare. La rosa e il piu bello ed il piu odoroso de' flori. L' umilta e la piu pregevole virtu. L' imperatore piu barbaro ed inumano fu Nerone. II migliore de'fratelli 6 Giusto. La China e un impero molto esteso e ben popolato. Creso era straricco di beni temporali. II povero e arcicontento quando ha il pane quotidiano. Gli avaroni sono altremodo spietati verso il prossimo. Seguiva la bara un lungo lungo corteggio fu-nebre di amici e conoscenti. La bugfa e un vizio frequen-tfssimo ed abbominevolissimo. Cara compagna ed amica fede-lissima! impršstami il piu bell'abito che hai e ti saro obbli-gatfssima. Cicerone era oratore celeberrimo e cittadino inte- gčrrimo. Non trovo nel compito il mmimo sbaglio; e vera-mente ottimo. Sua Eccellenza e consigliere intimo di Sua Maesta. Dal supremo monarca aH' fnfirno mendicante tutti devono morire. Clemente, milostiv onnipotente, vsemogočen onnisciente, vseveden alcuno, nekateri nozione, pojem necessario, potreben a sapersi, da jih znamo Caligola, Kaligula rozzo (mehka zz), surov poco, malo (tudi pridevnik) adulto, odrasel innocente, nedolžen nutritivo, redilen autunno, jesen estate, poletje voluminoso, obimovit Lufgi, Vekoslav Gottardo, Gothard benehe sia, dasi je di lui, od njega guella, tista soggetto, podložen parte; del, stran edificio, poslopje imponente, valičanstven lascia, pusti desiderare, želeti umilta, ponižnost pregevole, vrednosten barbaro; barbarski, tri-noški inumano, nečloveški Nerone, Neron Gfiusto, Just China, Kitaj esteso, prostran ben (-e), dobro, jako popolato, obljuden Creso, Krez temporale, časen contento, zadovoljen quando, kadar avaro, skop spietato, brezsrčen verso, proti seguiva, šlo je za bara, nosila corteggio, spremstvo funebre, mrtvaški conoscente, znanec bugia, laž frequente, pogosten abbominevole, ostuden imprestami, posodi mi ti saro, ti bom obbligato; obvezan, hvaležen oratore, govornik cittadino; državljan, meščan non trovo, ne najdem compito, naloga sbaglio ; napaka, po- grešek veramente, resnično consigliere, svetovalec Sua Maesta, njegovo veličanstvo mendicante, berač tutto, ves morire, umreti. Slovensko-italijanska. Človek mora biti previden kakor kača in priprost kakor golob. Bodi toliko previden kolikor pogumen. Luna je manj svetla od zvezd, pa bliža zemlji nego te. Vodnjak je mnogo bolj globok, nego širok. Viša nadstropja so svetlejša od nižih. Hujša od vseh bolezni je smrt. Starši sin gospodarjev je visok uradnik, mlajši pa je častnik. Brez daljnih izgovorov povej mi, kdo je najslabši plačevalec. Voda je najbolj zdrava pijača. Najboljši slovenski pesnik je bil Preširen. Sibirija je ena najmrzlejših dežel sveta. Tudi najpravičniši sodnik na zemlji se more motiti. Kdor je bogat, hotel bi biti še bogatejši, in najbogatejši ni zadovoljen. Pes je izmej domačih živali najzvestejši človeku; mačka je dosti manj zvesta od psa. Papir je jako bel, pa zelo drag. Čakal sem tri dolge dolge ure. Potoval sem do najskrajniših mej dežele in sem videl ljudi jako slavne in bogate, pa tudi mnogo jako revnih. Pot kreposti je prav tesna, cesta strasti je prav široka. Pri-nesi mi boljšega vina; to je prav slabo. Največi zaklad je mirna vest. Tudi najniži človeček je naš bližnji. Ta pot je jako dolga in dolgočasna. Priporočam se vašemu mnogočastju in sem vaš najvdanejši in najponižniši sluga. Previden; cauto, pru- pijača, bevanda pesnik, poeta Sibirija, Siberia en, nno mrzel, freddo more, puo se motiti gliare hotel bi, vorrebbe domač, domestico mačka, gatto dosti, molto papir, carta čakal sem, aspettai potoval sem, viaggiai vdan, devoto do, sino (z a) ponižen, umile meja, confine (m.) sluga, servitore. dente kača, serpente (m.) priprost, semplice golob, colombo pogumen, eoraggioso te, queste vodnjak, pozzo globok, profondo nadstropje, piano bolezen, malattia uradnik, impiegato častnik, ufficiale brez, senza izgovor, scusa povej mi, dimmi plačevalee, pagatore sem videl, vidi mnogi, molti pot, via tesen; stretto, angusto strast; passione, vizio prinesi mi, portami fallare, sba- zaklad, tesoro miren; tranquillo, quieto vest, coscienza dolgočasen, noioso priporočam se, mi rac- comando vaš, vostro (brez člena) mnogočastje, riverenza IV. Številnik. (II numerale.) §. 19. Osnovni številniki. (Numerali cardinali.) 1, uno, un; una (eden, edna); 2, due; 3, tre; 4, quattro; 5, cinque; 6, sei; 7, sette; 8, otto; 9, nove; 10, dieci; 11, undici; 12, dodici; 13, tredici; 14, quattordici; 15, qumdici; 16, sšdici; 17, diciassette; 18, diciotto; 19, diciannove; 20, venti; 21, ventuno; 22, ventidue; 23, ventitre; 24, ventiquattro; 25, venticinque; 26, ventisei; 27, ventisette; 28, ventotto; 29, ventinove; 30, trenta; 31, trentuno; 32, trentadue; itd. 40, quaranta; 50, cinquanta; 60, sessanta; 70, settanta; 80, ottanta; 90, novanta; 100, cento; 101, cento e uno, centuno; 102, cento e due; itd. 110, cento e dieci; 140, cento e quaranta, cen- quaranta; 150, cento e cinquanta, cen- cinquanta; 160, cento e sessanta, cen-sessanta; 170, cento e settanta, cen- settanta; 180, cento e ottanta, cent- ottanta; 190, cento e novanta, cenno-vanta; 200, due cento, duecento, du- gento; 300, trecento; 400, quattrocento; 500, cinquecento; 600, sei cento, secento; 700, settecento; 800, ottocento; 900, novecento; 1000, mille; 1001, mille e uno; 1500, mille cinquecento; 2000, due mila, duemila; 10.000, dieci mila, diecimila; 100.000, cento mila, centomila; 1,000.000, un milione; 2,000.000, due milioni; 1.000,000.000, un miliardo; 1,000.000,000.000, un bilione; trilijon, un trilione; itd. Raba osnovnih Uevilnikov. 1. Samo uno, un ima za ženski spol posebno obliko una, katera se pred samoglasnikom navadno pogoltuje v un'. Un se odnaša na ime moškega spola ter stoji pred samoglasnikom in pred soglasnikom; u n o se rabi le pred nečistim s in kadar stoji številnik za imenom, ali sam. Kot številnik uno nema množine, pač pa kot samostavnik z določilnim členom. Kakor uno, tako tudi ž njim sestavljeni številniki ventuno, trentuno itd. imajo žensko obliko ventuna, trentuna itd., kadar stoje pred imenom ženskega spola, ali za njim. Pri vseh številnikih te vrste ostane samostavnik v ednini, ako stoji za številnikom; sicer pa stopi v množino, kakor pri vseh drugih osnovnih številnikih. Vzgledje: Un carro, en voz; un occhio, eno oko; una pagina, ena stran; un' orsa, ena medvedka; uno schiaffo, ena klofuta; gli uni, enojke, eni; fiorini uno, en goldinar (na računih ali pobotnicah); cinquantuna scolara, 51 učenk; scolare cinquantuna, učenk 51. 2. Pravi samostavniki so: I mila (le v množini), il milione, il bilione itd.; vsi drugi osnovni številniki se sicer lahko rabijo samostavno s členom in so moškega spola, toda se ne pregibljejo, izvzemši kak redek slučaj; torej: I milioni, milijoni; il due, dvojka; 1' ottanta, številka 80; cinque quattri, pet četverk. 3. Vsi številniki se rabijo s členom, ali brez člena, s predlogi; na pr.: I due soldati, dva vojaka — dei due soldati, dveh vojakov; tre čase, tri hiše — di tre čase, treh hiš; sette giorni, sedem dni — di sette giorni, od sedem dni; siamo cinque, siamo in cinque, pet nas je. 4. Zloženi številniki od 20 dalje se pišejo skupaj, ali narazen; zloženci z u n o in o 11 o pa se le skupaj pišejo. Dolgo zloženo število se navadno deli; na pr.: 1881 : mille ottocento e ottantuno, pa tudi: milleottocentoottantuno. 5. Kadar stoji pred številnikom pridevnik tutti ali tutte (vsi, vse), vtakne se mej pridevnik in številnik navadno veznik e ter naslednji samostavnik ima pred seboj do-ločilničlen; n. pr.: Tutti e due, oba; tutte e cinque le donne, vseh pet žen; pa tudi: tutti due, tutte cinque, itd. 6. Izrek: 14 dni (dva tedna), glasi se italijanski: qufndici giorni (15 dni, pol meseca). 7. Pri določevanji časa, to je dneva in leta, služijo osnovni številniki. Pri tem se besedi dan in leto (giorno, anno) navadno izpustite, določilni člen pa ostane. Samo prvi se izraža z vrstilnim številnikom. Primeri: II (ali: ai, alli, li — pa tudi: addi) quattordici settembre del mille ottocento e ottanta; dne 14. septembra 1880. leta. 8. Na vprašanje: Che ora fa? — koliko je ura? — odgovori se z osnovnimi številniki tako-le: E un' ora, sono due ore, sono le due, sono le tre e mezzo (3 '/,2 — ne : poluštirih), quattro e un quarto (4 '/4 — ne: četrt na pet), sei e tre quarti (67j — ne: 3/, 7), e mezzo-giorno (poldne), mezzanotte (polnoči). Na vprašanje: A che ora ? — obkorej ? — odgovori se: Ad un ora (ob enej), alle dieci, alle ore undici, a mezzo- giomo (opoldne), a mezzanotte (o polnoči), avanti le sei (pred šesto), dopo le quattro (po 4); itd. 9. Na vprašanje: a) Quanti anni hai ? (ha ?) — koliko let imaš? (ima? — t. j. kake dobe si?) odgovori se: Ho dieci anni; ha un anno e mezzo; ho trentun anno; ha anni sessantuno. Pri malih otrocih se vpraša: quanti mesi ha ? — koliko mesecev ima? — in se odgovori: Un mese, tre mesi itd. b) Kake dobe? Di che eta? — 12 let, di dodici anni. V katerej dobi ? In che eta ? — V 30. letu, a trent' anni (ali z vrstilnikom). 10. Ničla (0) se imenuje italijanski zero (beri: dzero) in je samostavnik; nič pa se zove niente, nulla in ta dva sta nepregibna zaimka. (Glej §. 23, II. št. 14.) §. 20. Vrstilni številniki. (Numerali ordinali.) 1. primo (prvi); 2. secondo; 11. undecimo, decimo primo, undicesimo; 12. duodčcimo, dšcimo secondo, dodicesimo; 13. dšcimo terzo, tredicesimo; 14. decimo quarto, quattordic6simo; 15. decimo quinto, quindicesimo; 16. decimo sesto, sedicčsimo; 17. decimo settimo, diciassettesimo; 18. decimo ottavo, diciottesimo; 19. decimonono, diciannovesimo; 20. ventesimo, vigesimo; 21. ventesimo primo, vigesimo primo; 22. ventesimo secondo, vigesimo secondo; itd. 30. trentesimo, trigesimo; 40. quarantesimo, quadragesimo; 50. cinquantesimo, quinquagesimo; 60. sessantesimo, sessagesimo; 70. settantesimo, settuagesimo; 80. ottantesimo, ottuagesimo; 90. novantesimo, nonagesimo; 100. centesimo; 7. settimo; 9. nono; 3. terzo; 5. quinto; 4. quarto; 6. sesto; 8. ottavo; 10. decimo; 101. centesimo primo; 110. centesimo d6cimo; 111. centesimo undecimo, centundecimo; 200. duecentžsimo; 300. trecentesimo; 400. quattrocent<šsimo; 500. cinquecentesimo; 600. secentfisimo; 700. settecentesimo; 800. ottocentčsimo; 900. novecentšsimo; 1000. millesimo; 2000. duemillesimo; 10.000. diecimillesimo; 100.000 centomillčsimo; 1,000.000 milionesimo; 2,000.000 duemilionšsimo; itd. Opazke o rabi vrstilnih številnikov. 1. Vrstilni številniki so pravi pridevniki ter se glede spola in števila ravnajo po imenu, na katero se odnašajo. Pred samostavnikom ali pridevnikom stoje imajo člen. Rabijo se včasi kot samostavniki in pomenijo del; stoje tudi kot prislovi, in sicer brez člena. Primeri : La prima riga, prva vrsta; la decima terza colonna, trinajsti stolp; la centesima volta, 100. krat; Francesco primo, Franc prvi ; parte quarta, četrti del (kot naslov kake knjige, predstave itd.); un quinto, petina; la decima, desetina (davek); primo, prvič itd. 2. Brezštevilni vrstilniki so: ultimo, zadnji; penultimo, predzadnji; antipeniiltimo ; predpredzadnji, terzultimo $ tretji od konca; quartultimo, četrti od konca; quintultimo, peti „ „ sestultimo, šesti „ „ settultimo, sedmi „ „ §.21. Drugi številniki. (Altri numerali.) I. Delilni (distributivi). Posebnih številnikov za delilni pomen italijanščina nema ter se poslužuje k temu osnovnih številnikov s predlogom a, ali opisovanja. Kadar stoji v slovenščini delilni številnik le zato, ker ima ime samo množinsko obliko, rabi se v italijanskem jeziku dotično osnovno število, ali primeren samostavnik. Vzgledje: Ad uno ad uno, enojno; due a due, dva na dva — po dva in dva; due libri, dvoje bukve; tre paia di calzoni, troje hlače. II. Družil ni (collettivi). Ti so večinoma samostav-niki, in sicer: 1. Za osobe: Ambo, ambi (m.), ambe (ž.) — oba, obe; ambidue (m.), ambedue (ž.) — obadva, obe-dve; amendue — obadva, obedve; entrambi (m.), entrambe (ž.), entrambo (za oba spola) — obadva, obedve (tudi: intrambi itd.). Ti so pridevniki. Coppia; dvojica, par (osob); trinita, trojica (la Ss. Trinita, presv. Trojica). Ta dva sta samostavnika. 2. Za stvari: Paio, par. Samostavnik. 3. Splošni: Asso, enojka, as; , ambo, dvojnica; ( ... terno, trojnica; / Pri 1§rl quaderna, četvornica; ' quaderno, 4 pole, pisanka; quinterno, bukve papirja, 5 pol; unitfi, enota; quindicina, petnajstorica terzina, trojnica; (tudi v pomenu: 15 dni); quartina, četvornica; ventina, dvajsetorica; cinquina, petornica; trentina, tridesetorica; itd. sestina, šestornica; centinaio, stotina; decina, desetica, desetorica; dozzina (mehka zz), dvanajstorica, ducat; migliaio, tisočica. Vsi ti so samostavniki. 4. Za dobo: Bfduo; dvodnevnica, dva dni; triduo; trodnevnica, tri dni; novena, devetdnevnica; quarantena, štiridesetdnevnica; bimestre, dva meseca; trimestre, quartale; trije meseci, četrtletje; semestre; šest mesecev, polletje; biennio, dvoletje; triennio, troletje; quinquennio, lustro; petletje; decennio, desetletje; giubileo, petdesetletnica; centennio, secolo; stoletje, vek; centenario, stoletnica. Vsi so samostavniki. III. Sorazmerni (proporzionali). To so samostavniki, če stoje sami; pridevniki, če so v zvezi s samostavnikom. (Številniki uvrščeni na drugem mestu so večinoma pridevniki.) 1, sfngolo, semplice — edin; 2, doppio, duplo, duplice — dvojen; 3, triplo, trfplice — trojen; 4, quadruplo, quadruplice — četveren; 5, qumtuplo, quintuplice — peteren, itd.; 10, decuplo, decuplice — deseteren; 20, v6ntuplo, ventuplice — dvajseteren; 100, c6ntuplo, centuplice — stoteren. Ponavljanje se izraža z osnovnimi številniki in samostavnikom volta, volte (krat, krati); na pr.: Una volta, enkrat; tre volte, trikrat; cento volte, stokrat; un milione di volte, milijonkrat. Pri množbenici (čibbaco) služi za to besedica via: 4 via 5, 4 krat 5. IV. Delni (parziali) so: mezzo (pol) ter vsi vrstilni številniki (od 3. začenši) v samostavniškej obliki (§. 20, op. 1.); torej: '/„ — mezzo, un mezzo, la meta (polovica; 2 polovici — due mezzi, due meta); '/3 — un terzo; 'A — un quarto; 3/« — tre quarti; '/i o — un decimo; 5/,0 — cinque decimi; itd. V. Nedoločno število izražajo pridevniki in prislovi: Alcuni (nekateri), molti (mnogi), diversi (razni), molto (mnogo), assai (mnogo) in drugi. VII. vaja. Italijansko-slovenska. Ecco una quietanza per fiorini cinquatuno ed una per fiorini uno e soldi tredici. II prezzo del libro S di lire italiane una, cioe quaranta soldi di valuta austriaca in oro. Nel-1' anno comune vi sono dodici mesi, quattro stagioni, cin-quantadue settimane ossia trecento sessanta cinque giorni e sei ore. La settimana ha sette giorni, il giorno ha venti-quattro ore, 1' ora ha sessanta minuti, il minuto ha sessanta minuti secondi. Urano fa il giro intorno al sole in ottanta quattro anni e sette giorni; Saturno in ventinove anni, cinque mesi, diciassette giorni; Giove in undici anni, dieci mesi e quattordici giorni; Marte in un anno, dieci mesi e ventun giorno; la terra in un anno; Venere in sette mesi e quattordici giorni; Mercurio in due mesi e ventisette giorni. Milziade aveva a Maratone dieci mila uomini, Cesare ne impiego a Farsaglia ventimila ed Epaminonda a Lčuttra soli seimila. Nell' anno mille settecento e quattordici fu a Costantinopoli un grand' incendio; nello spazio di venti ore rimasero abbruciate quindici mila čase. Alcuni giornalieri ricevono la paga ogni otto, altri ogni qufndici giorni. Una brigata di dodici amici fece un' escursione in campagna; tutti dodici erano della stessa eta di ventun anno e della stessa condizione di agenti di commercio. Io pranzo ad un quarto dopo il mezzodi, ceno alle ore sette e mezzo di sera, e vado a letto alle dieci e tre quarti di notte. La prima pagina del libro si chiama frontispizio. Gl' impiegati perce-pfscono la paga al primo ed i pensionati la pensione ai due del mese. Ripetero per la terza volta. Dicembre ž il duo-dšcimo ed ultimo mese deli' anno; il penultimo si chiama novembre. Un centimetro e la centesima ed un millfmetro la millesima parte di un metro; il metro poi e la diecimi-lionesima parte di un quadrante del meridiano della terra. Napoleone primo mori nell' esiglio sullo scoglio di sant' Elena. Gli scolari šscono dalla scuola a due a due. Giovannino e Mariuccia sono due cari bambini; io amo entrambi. Paolo e Vittoria, che bella coppia! ambidue di fresca eta, di squi-sita gentilezza, d' illibati costumi, e di nobile e benestante casato. Dieci unita danno una decina, dieci decine fanno un centinaio. Io non leggo fogli di quindicina. Di una ventina d' invitati ne comparvero soli cinque. Con tridui e novene onorano i devoti i loro patroni. Lo studio di legge comprende otto semestri e lo studio di medicina un quinquennio. Arturo fu rapito da crudšl morbo non avendo ancora compiuti quattro lustri. Gli usurai non si accontčntano del guadagno sem-plice ed onesto, ma pretendono il doppio, il triplo e persino il decuplo degli altri. Sei via sette fa quarantadue. Due quarti fanno un mezzo, due mezzi ossia quattro quarti danno un intero. Quietanza, pobotnica soldo, krajcar prezzo, cena lira, lira (ital. denar) valuta, vrednost comune, navaden settimana, teden minuto, minuta minuto secondo, sekunda Uran o, Uran giro, obtek intorno, okrog Saturno Saturn Griove, Jupiter Marte, Mart Venere, Venera Mercurio, Merkur Milzlade, Miltijad Maratone, Maraton Cesare, Cezar ne impiego, jih je vpo- rabil Farsaglia, Farsal Epaminonda, Epami- nonda Leuttra, Leuktra solo, sam Costantinopoli, Carigrad incendio, požar spazio; prostor, čas rimasero, so ostali (-e) abbruciato, sežgan giornaliero, dninar ricevono, dobivajo paga, plača ogni, vsak brigata, družba escursione, izlet campagna, dežela stesso; isti, enak condizione, stan agente di commercio, trgovski opravnik pranzo (mehki z), kosim ceno, večerjam vado a letto; grem v posteljo, grem spat frontispizio, naslovni list percepfscono, prejemajo pensionato, penzijonist pensione, pokojnina ripetero, ponovim centimetro, centimeter millimetro, milimeter metro, meter quadrante, kvadrant meridiano, poldnevnik esiglio, prognanstvo scoglio; skala, otočič escono, hodijo iz io amo, ljubim Paolo, Pavel Vittoria, Viktorija fresco; presen, mlad squisito, odličen gentilezza, priljudnost illibato, čist costume, nrav nobile, plemenit benestante, premožen casato; hiša, rodovina danno, dade fanno, store leggo, berem foglio; list, časnik invitato, povabljenec ne comparvero, se jih je pokazalo onorano, česte patrono, pomočnik comprende, obsega medicina, zdravilstvo fu rapito, je bil ugrabljen morbo, bolezen avendo compiuti, dopol- nivši usuraio, oderuh si accontentano, se zadovoljujejo guadagno, dobiček pretendono, zahtevajo persino, celo intero, celota. Slovensko-italijanska. Sto in eden strel iz topa naznani rojstvo cesarjevega sina. En Bog, ena vera, en krst. Si bral bukve z naslovom „Tisoč in ena noč" ? Bogatin mora zapustiti tisočake in milijone, kadar umre. Kosim včasi v gostilnici „pri') treh kronah", včasi pa v krčmi „pri dveh dvojčkih". Ta telegram ima eno in dvajset besed. Zdravnik ima tri sine; vsi trije so zdravniki kakor oče. Prijatelj pride me obiskat vsakih štirnajst dni, in je pri meni vsakikrat kake pol ure, ali k večemu poldrugo uro. Leta 1869. je vse Primorje, to je Trst, Goriško in Istra, štelo 582.079 prebivalcev, in sicer 288.293 moških in 293.786 ženskih, ter 85.345 hiš. Napoleon je umrl dne 5. maja 1821. leta. Preširen se je rodil v Vrbi na Gorenjskem 3. decembra 1800. ter je umrl 8. februarja 1849. v Kranji. Izraelske žene so hvalile Davida in pele: Savel jih je pobil tisoč, ali David deset tisoč! Glediščna predstava se začne ob 3/4 na 8 zvečer. Ničla za se nič ne šteje, ampak le za drugimi številkami. Prvi kralj Izraelcev je bil Savel, drugi David, tretji Salomon. Sedanji papež se imenuje Leon XIII.; avstrijski cesar pa je Franc Jožef I. Leta 1878. sta umrla italijanski'-2) kralj Viktor Emanuel II. in papež Pij IX. Ta je tri in trideseti natisek te knjige. Ksenofont je spisal četvere bukve spominov na Sokrata. Kralj je vsprejemal deputacije mest, trgov in vasi po troje, po četvero in po petero vkup, pa ne posameznih. Skopuh ima na stotine in na tisoče denarja in ni zadovoljen; kak revež bi bil zadovoljen s kakimi dvajsetimi goldinarji. Narodje praznujejo stoletnice slavnih in za3) domovino zaslužnih mož. Kdor je slabega spomina, pozabi kako reč tudi če jo je slišal desetkrat. Za nefrankovano pismo plača prejemnik dvojno poštnino. Na4) trojno vprašanje mi je odgovoril le enkrat. Trovrstnice in šestvrstnicea) so oblike pesništva. Krajcar je stotni del goldinarja; 25 krajcarjev je četrt goldinarja, in 50 krajcarjev je pol goldinarja. Angleški šterling je deset") avstrijskih goldinarjev; nemška marka je polovica goldinarja. Strel, eolpo top, cannone (m.) naznanijo, annunziano rojstvo, nascita krst, battesimo si bral, leggesti naslov, titolo ') a. 2) d' Italia. 8) di. 4) a, brez člena. 5) Samost. številnika. •) Sorazm. sam. štev. (z di in edn.) zapustiti, abbandor umre, muore gostilnica, locanda krona, corona dvojček, gemello telegram; telegramma, dispaccio kakor, come pride me obiskat, mi viene a trovare je pri meni, si trattiene con me k večemu, tutt' al piii Goriško, Goriziano Istra, Istria in sicer, to je; cioe Napoleon, Napoleone je umrl, mori maj, maggio se je rodil, nacque Gorenjsko, Cragno su- periore december, dicembre februar, febbraio Kranj, Crainburgo so hvalile, lodavano David; Davide, Davidde so pele, cantavano jih je pobil, ne percosse ali, ampak; ma predstava, rappresenta- zione glediščni, teatrale se začne, incomincia za se, per se šteje, conta le, soltanto za, dopo (brez predi.) Salomon, Salomone sedanji, attuale Leon, Leone sta umrla, morirono Viktor Emanuel, Vittorio Emanuele Pij, Pio natisek, edizione Ksenofont, Senofonte je spisal, scrisse spomin, memoria na, intorno (z a) Sokrat, Socrate je vsprejemal, riceveva deputacija, deputazione trg, borgata vas, villaggio vkup, assieme kak, qualche revež, poverello bi bil, sarebbe narod, nazione praznujejo, festeggiano zaslužen, benemerito kdor, chi pozabi, dimentica tudi če jo je slišal, anche se 1' ha intesa nefrankovan, non affran- cato pismo, lettera plača, paga prejemnik, ricevitore poštnina, tassa postale (competenza postale) vprašanje, domanda mi je odgovoril le, ri- spose soltanto oblika, forma pesništvo, poesla angleški, inglese šterling, lira sterlina marka (denar), marco. nemški, germanica V. Zaimek. (II pronome). §. 22. A. Osobiri zaimki. (Pronomi personali). Prva osoba; za oba spola. Podmetne oblike. Ednina: i o (jaz); Množina: no i (mi); Predmetne „ „ me, mi. „ no i, ne, ci. Druga osoba; za oba spola. Podmetne oblike. Ednina: t u (ti); Množina: v o i (vi); Predmetne „ „ te, ti. „ voi, vi. Tretja osoba.*) 1. Za moški spol. Podmetne oblike. Ednina: egli, ei (on); Predmetne „ „ lui, lo, gli, il; „ se, si (sebe, sebi); *) Nekateri slovničarji štejejo egli-lui, ella-lei h kazalnim zaimkom. Podmetne oblike. Množina: 6 glin o, ei (oni); Predmetne „ „ loro, li; „ se, si (sebe, sebi). Tretja osoba. 2. Za ženski spol. Podmetne oblike. Ednina: ella (ona); Predmetne „ „ lei, la le; „ s6, si (sebe, sebi); Podmetne „ Množina: elle, elleno (one); Predmetne „ „ loro, le; „ se, si (sebe, sebi). Raba osobnih zaimkov. 1. Podmetne ali subjektivne oblike se rabijo same za se ter odgovarjajo slovenskemu imenovalniku; za vse druge slovenske padeže služijo predmetne ali objektivne oblike, in sicer krepkejše oblike s predlogi, slabše (gori navedene z ne-razprtimi črkami) brez predlogov. Krepkejše oblike se rabijo vselej, kadar je poudarek na njih in kadar stoje za predlogi, sicer pa se vporabljajo navadno slabše ali krajše oblike. V tretjej osobi služijo edninske predmetne oblike lo, il (redko-kedaj) in la samo za slovenski tožilnik, za druge predmetne padeže pa gli in le. Zvalniku služi krepkejša predmetna oblika, brez predloga, ali z besedico o; le za drugo osobo lahko stoji tudi podmetna oblika. Vzgledje: Io scrivo a te, jaz pišem tebi -- io tiscrivo,jaztipišem; voi direte a lui, vi porečete njemu — voi gli direte, vi mu porečete; eglino accusano se, oni sebe tožijo — eglino si accusano, oni se tožijo; ella lo ama, egli la stima; ona ga ljubi, on jo čisla; tu le narrasti, ti si jej pripovedal; Pietro il vide, Peter ga je videl; me mfsero! gorje meni! — felice lui! blagor njemu! o tu, che piangi... ti, ki se jokaš . .. 2. Tretje osobe predmetni obliki lui in lei se rabite tudipodmetno za glagoli čssere (biti), cršdere, parere, sembrare, stimare (v pomenu: imeti za); dalje za besedicami come, si come, ali siccome (kakor); sicer pa nikdar ne, če ne izjemno v poeziji in v popačenih ljudskih narečjih. Tako včasi tudi me in te. Na pr.: Credeva che fosse lui; menil sem, da je on; sembrava lei; zdela se mi je ona; parla come lei; govori kakor ona; credendo esso che io fossi te; misleč on, da jaz sem ti. 3. Zaimkove podmetne oblike se izpuste v govoru, kjer vže glagol naznanja osobo in se le-te posebno ne poudarja; nasprotno pa se včasih zaimki ponavljajo, da se jim da večo krepkost. — Tretje osobe zaimka egli in ella, ki se rabita le kot osobni oznamenili ter sama za se pomenjata reč, o katerej se govori, stojita včasi v govoru zaradi ličnosti kot pleonazma, t. j. preobilici brez potrebe. (Glej §. 50, štev. 2.) Primeri: Vedo una carrozza, vidim kočijo; perchS non parli? zakaj ne govoriš? eravamo liberi, bili smo prosti; io io ti accusero, jaz jaz te bom tožil; čredi tu di saperne piu di me, tu? misliš ti, da znaš o tem več od mene, ti? ella 6 cosl, reč je taka; egli č passato gia un mese, minolo je vže mesec dni. 4. Osobe ogovarja Italijan, kakor Slovenec, v ednini s tu (ti) ali z voi (vi); v množini pa z voi (vi).*) Razlika med italijanščino in slovenščino pri tem je ta, da se v italijanščini voi v ednini veže z ednino in z dotičnim spolom pridevnika (ne z množino in vselej z moškim spolom, kakor v slovenščini), glagol pa stoji v množini. Pri ogovorih se rabijo večkrat naslovi: Vostra Signoria (skrčeno: Vossignorfa) illustrfssima, Vostra Eccellenza, Vostra Altezza, Vostra Maesta, Vostra Reverenza, Vostra Santita itd. Ker so ti naslovi abstraktne besede ženskega spola, nastal je iz njih ogovor s ženskim osobnim zaimkom tretje osobe v ednini, češ, kakor bi imeli pred seboj ogovorjene osobe gospostvo, prevzvišenost, visokost, veličanstvo, čestitost, svetost, ne pa osobe same. Torej se reče: Ella ali celo Lei, di Lei (Le), da Lei, per Lei, con Lei, Lei (La — Vas) — in ta ogovor se veže le s ženskim spolom pridevnika; v navadnem govoru pa s spolom ogovorjene osobe. Tako veljajo tudi v množini ogovori: Eglino, člleno; loro (vi). Ogovorov v tretji osobi se poslužujejo ljudje v navadnem občevanji mej sebo in v pismih, dobri pisatelji pa ne; vendar tudi ti ogovora z Ella ne izključajo tako popolnoma, kakor Slovenci onikanje. Primeri: *) Tikati — dare del tu; vikati — dare del voi. Voi siete sano, vi ste zdravi (edn. m.); voi sarete allegra, vi boste veseli (edn. ž.); voi sembrate felice, vi se zdite srečni (mn. — m. ali ž.) vossignorfa fu chiamata, gospod, bili ste klicani; ella mi onora, vi me častite; vado con lei, grem z vami (edn., m. ali ž.); lei sta bene? vi se imate dobro? le voglio bene; scusi, se la disturbo — hočem vam dobro (ljubim vas); oprostite, če vas motim (edn., m. ali ž.); non voglio sapere di loro; nečem vedeti o vas (mn.). 5. Za tretjo osobo stoji predmetna oblika sč (si), če je podmet h krati tudi predmet; sb ne more nikdar služiti za se kot podmet; na pr.: Egli parla di sč, on govori o sebi; elleno si obbligarono, one so se zavezale; cio viene da sč, to pride samo od sebe. 6. Zaimkov slabše oblike se zovejo zaimko vni členki (particelle pronominali) ter se rabijo brez predlogov in le v pomenu slovenskega dajalnika in tožilnika. Kadar je v stavku-glagol v znanilnem ali v veznem naklonu, ali v tretjej osobi velelnikovej, tedaj zaimkovni členki stoje zase pred glagolom (v zloženih časih pred pomočnim glagolom), samo loro navadno stoji za glagolom. V drugih slučajih pa se členki glagolu pripenjajo in se zovejo pripone (affissi); pri tem glagol večkrat (v nedoločniku vselej) izgubi končnico, včasi celo ves končni zlog; priponin soglasnik pa se podvoji, ako je naglas na končnici glagolovej, ali če je glagolova oblika enozložna. Vendar tudi to pravilo ima svoje izime; zlasti se včasi sme členek rabiti pred glagolom, ali za njim. Brez glagola zaimkovni členki nikdar ne stoje. Vzgledje: II maestro ci disse — učitelj nam je rekel; digli che ti faccia il favore — reci mu, naj ti stori ljubav; non pu6i salvarlo — ne moreš ga rešiti; levossi (iz: levo si; za: si levo) — vstal je; dirčtti (iz: diro ti; tudi: ti diro) — porečem ti; daooi (iz: da ci) — daj nam. 7. Ko prideta vkup dva zaimkovna členka, veljajo nastopna pravila: a) Zaimkovni členki s končnico i, izvzemši gli, premene i v e, ako stoje pred gli, le, lo, la, li, ne; pred drugim členkom pa se gli in le premenita v glie; torej: me lo, me la, me li, me ne, me le, me gli; te lo, te la, te li, te ne, te le, te gli; ve lo, ve la, ve li, ve ne, ve le, ve gli; glielo, glie lo, gliela, glieli, gliene, gliele; itd. b) Če zaimkovna členka stojita pred glagolom, pišeta se posebej; za glagolom se stopita skupaj v en podvojen členek (affisso doppio). Členki me lo, te lo, ce lo, ne lo, ve lo, glie lo, se lo se tudi pred glagolom lahko zvežejo ter skrajšajo v mel, tel, cel, nel, vel, gliel, sel, ako ne stoje pred samoglasnikom, ali pred nečistim s. Na pr.: La coscienza te lo dice — vest ti to pravi; mi domando una penna ed io gliela diedi — prosil meje pero in jaz sem mu je dal; ecco il mio libro; dam m elo — tu so moje bukve; daj mi jih; non 1'ho piu; egli sel prese — nemam ga več; on si ga je vzel. c) Kadar stojita vkup po dva zaimkovna členka, vrstita se tako, da ima prva osoba prednost pred drugo in druga pred tretjo; sicer pa vrsto določi blagoglasje, ali navada; na pr. Mi si dice — pravi se mi (pravijo mi); gli si diede (pa tudi: si gli diede) — dalo se mu je. Sploh se raba ne da vpreči v popolnoma določna in brezizimna pravila, temveč vlada v nekaterih slučajih precejšnja prostost v postavljanji besed. Tudi ne velja v italijanščini slovenskega jezika pravilo, da se stavki ne smejo začenjati z breznaglasnimi besedami. Nasprotno pa se pri glagolu v zloženih oblikah ne smejo vtikati členki mej po-močni glagol in deležnik, kakor je to navadno v slovenščini (na pr.: mi smo ga videli — lo abbiamo veduto, itd.). 8. Pripone se vežejo tudi s prislovom ecco (glej, glejte, evo); na pr.: šccomi (evo me); čccolo (glej ga) — nikdar ne: mi ecco, lo ecco, ecco lo itd. S predlogom con se zaimek zveže v oblike: m e c o, z mano; t e c o, s tabo; s e c o, s sabo (samo za tretjo osobo); sicer se lahko reče tudi: con me, con te, con se. 9. Členka ci in vi se rabita tudi kot krajevna prislova ter kažeta: ci mesto, kjer je tisti, ki govori; vi, mesto, kjer ne stoji govoreči; toda to pravilo ne velja prav strogo. — Tudi členek n e, kateri kot zaimek pomeni nas, nam, rabi se kot prislov v pomenih: o tem, od tega, od tam, s tem, na to, za to itd. Take pomene imata včasi tudi ci in vi. Vzgledje: Ci sono, sem (tu); vi vado, grem (tje); c'6 o non c'fe? je (tu, notri), ali ga ni? non ci penso, ne mislim na to; non vi trovo alcun diverti- mento, ne nahajam tam (ali v tem) nobene zabave; ve ne daro un poco, dadem vam ga malo; ne siete contento? ste-li s tem zadovoljni? non me ne sovviene, ne spominjam se tega; itd. 10. Pesniške in izimne oblike so: i' za io — gli, ello, e', el za egli — eg 1 i, elli, gli e' za 6glino — '1 za il, lo — i za li. ' 11. Slabše zaimkove oblike smejo se pogoltovati po splošnem pravilu, kakor kažejo nekateri vže navedeni vzgledje. VIII. vaja. Italijansko-slovenska. Io e tu siamo amici; egli b paren te di noi due. Voi siete galantuomini; io vi conosco e vi stimo. Conosci tu Enrico? Si, il conosco; egli b un buon giovane, tutti gli vogliono bene. La madre mi ama ed io le devo essere rico-noscente. Di' alla serva, che io la chiamo. Le ho detto, ma ella non puo venire, perche le duole una gamba. Tu hai un buon amico, ma poco ti curi di lui. Domando scusa ; io lo vedo di rado, ma 1' amo molto e penso sovente a lui. La madre e la prima mačstra; ella ci pose le prime parole sulle labbra. Per te sono pronto a fare qualunque sacrifizio. Io dissi loro, che vi perdonino, ma šglino sono inesorabili. Vo-lete farmi il favore, se vedete il barbiere, di dirgli che venga da me. Cesserai una volta di molestare il povero animale e di percuoterlo ? Tel dico ancora una volta; se non m' a-scolti, me la pagherai cara. Clotilde e stata da noi. Santina, vedutala, disse a noi sottovoce: Questa signorina mi piace. Poscia rivoltasi a lei, s' intrattenne con lei e la invito di venire a trovarci di spesso. Giacche tu 6 Giulia non siete di-ligenti nello studio, io non condurro piu meco ne te nS lei. Chiamai il servitore e non voi. C' 6 a časa il signor in-gegnere ? Čredo che vi sia ancora. Domenica scorsa c' era un gran concerto al Comunale '); c' 6 stata anche mia figlia col marito, ma io non vi andai. Fatemi un po' di luogo, ve ') Podrazumi: teatro. ne prego. ficcomi pronto a farvi qualunque favore. II Si-gnore sia teco e secolui. Illustrissimo signor barone! le ') rendo infinite grazie per i benefici da lei prodigatimi; non me li dimentichero mai e ne le saro sempre grato. Ella e tanto buono; Dio la conservi sano. Siamo; srno, sva siete ; ste, sta galantuomo, poštenjak conosco, -i; poznam, -š stimo, čislam Enrieo, Henrik devo, moram riconoscente, hvaležen ho detto, sem rekel puo venire, more priti duole, boli ti curi, maraš domando, prosim scusa, izgovor, opro- ščenje vedo, vidim di rado, redkoma penso. mislim sovente, često pose, je postavila pronto a fare, pripravljen storiti qualunque; vsak, katerikoli sacrifizio, žrtva dissi, sem rekel che perddnino, naj odpuste inesor&bile, neizprosljiv volete, hočete vedete, vidite barbiere, brivec dire, reči che venga, naj pride cesserai, boš nehal molestare, nadlegovali percuotere; tolči, tepsti dico, rečem ascolti, poslušaš pagherai, boš plačal Clotilde, Klotilda e stata, je bila Santina, Svetka veduta, ko je videla, zagledavši sottovoce, tiho , polu- glasno signorina, gospica piace, je všeč poscia, potem rivoltasi, obrnivši se s' intrattenne, se je mudila invito, je povabil (a) venire, priti trovare, obiskati di spesso, večkrat giacche, ker Griulia, Julija condurro, bom peljal (a) chiamai, klical sem ingegnere, inženir che sia, da je scorso, pretekel concerto, koncert, beseda comunale, občinski fate, naredite luogo, prostor sia, bodi barone, baron infinito, neskončen prodigato, (radodarno) podeljen dimentichero, bom zabil (-a) sempre, vedno grato, hvaležen conservi, ohrani. Slovensko-italijanska. Jaz sem zadovoljen z,J) vami; toda vi imejte potrpljenje z mano. Boter, zahvaljujem se vam;|) za obiskovanje; pozdravite ženo in drugopot pridite k4) meni ž njo vred. Recite jej, da bi jo videl rad. Vi ste nam obetali, da nam ') V pismu morali bi se ta in naslednji zaimki pisati z veliko za-Cetnico (§. 7, št. 3.) 2) di. 3) Brez predloga. ") da. pomorete v potrebi, pa ste na to5) pozabili. Ne, prijatelj, nisem na to pozabil, toda nisem bil na to opomnjen. Zdaj, ko vas vidim v potrebi, pomorem vam brž s svojimi novci. Hvala; oprostite, če sem vas razžalil. Gospa, vi me ne poznate. Bodite usmiljeni (ž.) s trpečimi in oni vas bodo blagoslavljali. Zakaj me ne slušate? Kesali se boste za to. Dragi tovariš, odpustite mi; glejte me pripravljenega storiti, kar vi hočete. Dajte mi roko. Tu vam je. Ne povejte (o tem) nič bratu; on ne sme (o tem) nič vedeti. Presvetli gospod predsednik, dovolite mi, da se opravičim; vi ste o meni slabo poučeni. Miroslav, daj mi bukve. Evo vam jih. Eva je vzela prepovedani sad z 3) drevesa, jela ga ter (ga) dala tudi Adamu in tudi on (ga) je jel. Cesar Tit je dejal: Če kdo govori hudo o ') nas, ne smemo ga kaznovati. Če je govoril iz4) lahkomišljenosti, moramo ga zaničevati; če iz neumnosti, moramo ga potrpeti; če je govoril, da se nam roga, moramo mu odpustiti. Verjemimo mu to in posne-majmo ga. Pripovedovaje mi razne dogodbe, pregnal mi je dolgčas. Zakon nam to naklada; spoštujmo ga. Ako bi jaz to želel, prizadeval bi si, da je dosežem. Zahvaljujem se, rin- potreba, bisogno bodo blagoslavljali, be- grazio ste pozabili; vi siete nediranno obiskovanje, visita dimenticato (mn.), si zakaj, perche imejte; abbiate (mn.), e dimenticato (ed.) slušate; ascoltate (mn.), abbi (edn.) ne, no ascolta (edn,) potrpljenje, pazienza sem pozabil, mi sono kesali se boste; vi pen-boter, compare dimenticato tirete (mn.), si pen- pozdravite,salutate(mn.),sem bil opomnjen, fui tira (edn.) saluti (edn.) avvertito odpustite; perdonate pridite, venite (mn.), ko vidim, vedendo (mn.), perdoni (edn.) venga (edn.) pomorem, aiutero pripravljen storiti, pronto vred, pure brž, subito a fare recite, dite (mn.). dica oprostite; scusate(mn.), kar hočete; cio che (edn.) scusi (edn.) volete (mn.), vuole da bi videl, che vedrei sem razžalil, ho offeso (edn.) rad, volentieri poznate, conoscete (mn.), dajte; date (mn.), dia ste obetali, prometteste conosce (edn.) (edn.) (mn.), promise (edn.) bodite; siate (mn.), sia povejte; dite (mn.), da pomorete, che aiute- (edn.) dica (edn.) rete (mn.), che aiutera usmiljen, misericordioso ne sme, non deve (edn.); di aiutare trpeči, sofferente vedeti, sapere ') di. 2) Brez predloga. 8) da. 4) per. 5) Tu in niže povsod naj se to izrazi z osobnim zaimkom. predsednik, presidente dovolite, pernietta (ed.) permettete (run.) opravičim, giustifiehi poučen, informato Eva, Eva je vzela, prese prepovedan, proibito je jel (a), inangio je dal (a), diede Tit, Tito je dejal; diceva, diss kdo, qualcheduno ne smemo, non dob- biamo kaznovati, punire je govoril, parlo lahkomišljenost, legge-rezza zaničevati, disprezzare neumnost, pazzia potrpeti, compatire da se roga, per in- giuriare odpustiti, perdonare verjemimo, crediamo posnemajmo, imitiamo pripovedovaje, raccon- tando dogodba, avventura pregnal je, fece passare dolgčas, noia naklada, impone spoštujmo, rispettiamo bi želel, desiderassi prizadeval bi se, pro- curerei da dosežem, di acqui-stare. §. 23. H. Kazalu i zaimki. (Pronomi indicativi.) I. Določni. (Determinati.) Kažejo določene osobe ali reči, rabijo se samostavniški ali pridevniški, brez člena s predlogi, izvzemši slučaj, ki je zabeležen na svojem mestu. 1. a) Questi, cotesti, quegli ali quei. Ti so samostavniški zaimki, ki se rabijo podmetno za se in le v ednini ter kažejo moško osobo. V vseh drugih slučajih pa služijo sledeče pridevniške oblike, katere so lahko tudi samostavniki : V ednini za moški spol: questo, cotesto, quel (quello); v „ „ ženski „ questa, cotesta, quella; v množini „ moški „ questi, cotesti, quelli-quei (quegli); v „ „ ženski „ queste, coteste, quelle. Obliki v oklepajih se rabite pred imeni, ki se začenjajo s samoglasnikom ali z nečistim s. b) Questi in questo z dotičnimi oblikami kažeta osobo ali reč, ki je blizo govorečega človeka; cotesti in cotesto osobo ali reč, ki je blizo ogovorjenega poslušalca (v slovenščini za ta pomena služita zaimka ta, tisti); quegli in quel (quello) pa od govoreče in od ogovorjene osobe oddaljeno osobo ali reč (enako slovenskemu oni). c) Z besedami mane, mattina, jutro; sera, večer, in no t te, noč, veže se zaimek questo v skrajšane oblike: stamane, stamattina, jutros, davi; s ta ser a, nocoj, drevi; stanotte, sinoči, to noč. Reče se pa lahko tudi: questa mane, questa mattina, questa sera, questa notte. Sicer tudi mej govorom služijo v nekaterih ljudskih narečjih skrajšane oblike sto, sta, sti, ste, kar pa ni pravilno. V poeziji služi tudi oblika esto -a; -i, -e. d) Namesto cotesti, z dotičnimi oblikami, piše se tudi c ode s t i. e) Quel, quella sme se vpotrebovati kot pridevnik v ogovoru neznane osobe, namesto lastnega imena ali značaja. — Vzgledje: Questi e un architetto — ta je arhitekt; chi e cotesti che viene teco? — kdo je tisti, ki gre s tabo? quegli b un celebre pittore — oni je imeniten slikar; questa e mia madre, cotesta mia sorella e quella mia ni-pote — ta je moja mati, tista moja sestra in ona moja vnuka (ali: bratranka); questi sono miei scolari — ti so moji učenci; quel quadro e quegli specchi sono molto belli — ona podoba in ona zrcala so jako lepa; quest' opera mi piace — to delo (ali: ta opera) mi je všeč; ehi, quel giovine! — hej, mladenič! 2. Costui, costei, cotestui, cotestči; colui, c o le i — služijo v istih pomenih kakor questi, cotesti, quegli le za osobe in sicer prve vrste oblike za moške, druge pa za ženske osobe. V množini veljajo za oba spola oblike: costoro, cotestoro in coloro. Rabijo se kot samostavniki ter nemajo pridevniške oblike; kadar stoje pred imenom, izgube predlog di in a. V navadnem govoru imata costui in cotestui včasi nekako zaničljiv pomen. Primeri: Non conosco costui, ne poznam tega moža; i costei costumi, navade le-te žene; perche perseguitate cotestoro? zakaj preganjate tiste ljudi? non parliamo di coloro, ne govorimo o onih. 3. Esso, essa; essi, esse. — To je samostavniški zaimek, ki služi k označenju osob in reči, ter se zlasti za ženski spol in v množini močno rabi namesto osobnega zaimka egli (slovenski: on, ona; oni, one). V moškej ed-ninskej obliki služi tudi kot pleonazem v izrazih: con esso lui, ž njim; con esso loro, ž njimi; itd. Na pr.: Essa non viene — ona ne pride; faremo senza di essa — storimo brez nje; le rondinelle sono utili; esse distruggono molti insetti — lastovke so koristne; one pokončajo mnogo žuželk. 4. Desso, dessa; dessi, desse. Samostavniški zaimek, ki kaže tretjo osobo (ne reči), toda krepkejše, nego osobni zaimek egli, ella; 6glino,611eno, ali kazalni esso; podoben je v tem slovenskemu isti, taisti. Rabi se skoro le podmetno, redkokedaj predmetno, in samo za nekaterimi glagoli, kakor e s s e r e , biti; parere, s e m-b r a r e, zdeti se. Na pr.: Quegli e desso, oni je tisti; tu non mi sembri dessa, ti se mi ne zdi? ista. 5. Stesso, medesimo -a; -i, -e; slov. isti, taisti, sam, enak, kaže z večim poudarkom osobo ali reč izraženo vže z imenom ali zaimkom. Kadar stoji v zvezi z osobnim zaimkom, ne sme se ločiti od tega. Kadar se rabi kot samostavnik ali pridevnik pred imenom, tedaj ima člen pred seboj. Primeri: Io stesso, jaz sam; tu medesima, ti sama, prav ti; e tutto Io stesso, vse eno je; la medesima cosa, ista reč. 6. Cio stoji samostavniški, pomeni: to ali ono (ta reč, ona reč) ter se rabi v ednini. Predmetne oblike so mu tudi zaimkovni členki ali pripone: ne zadi cio in da cio ter kot nedoločen podmet ali predmet; c i in vi za a c i o (c i kaže bližnjo, vi pa daljno reč). Kakor pri osobnih zaimkih, stavijo se členki pred glagol, ali se pripenjajo glagolu. (Glej §. 22. op. 6.). Zveza to, kar in kar glasita se italijanski: cio che ali ciocche; pa tudi quello che, quel che. Primeri: Disse cio e se ne parti — rekel je to in je šel; che ne sai tu? — kaj znaš ti o tem? cio 6 bello, ma ci manca una cosa — to je lepo, pa mu manjka nekaj; senza rispondervi, seguito a parlare — ne da bi bil odgovoril na to, govoril je dalje; cio che dissi 6 vero — kar sem rekel, res je (ali: quello che . . .); avrai ciocche vorrai — imel boš, kar boš hotel. II. Nedoločni. (Indeterminati.) Rabijo se samostavniški ali pridevniški, vselej brez člena in s predlogi, izvzemši tiste slučaje, ki so zabeleženi na svojih mestih. Te vrste zaimki so sledeči: 1. a) Alcuno, -a, -i, -e; slov. kdo, nekateri; služi kot samostavnik in kaže osobe; kot pridevnik kaže tudi reči; pa v zvezi z nikalnico non ali ne dobi nikalni pomen: nobeden, nihče. b) Enak pomen, kakor alcuno, ima q u a 1 c h e, ki se rabi nepregibno kot pridevnik v ednini ter se včasih veže z nedoločilnim členom. c) Sestavljenca qualcuno in qualcheduno služita kot samostavnika k oznamenovanju osob. — Primeri: Alcuno dicesi amante della verita e non lo 6 — kdo pravi, da je ljubitelj resnice, pa ni; non c' e alcuno — (tu) ni nikogar; nfe alcuno ti chiama — ni nihče te ne kliče; troverai qualche occupazione — doboš kako opravilo; qualcuna di queste contadine — katera teh kmetic; raccomandati a qualcheduno — priporoči se komu. 2. a) Al tri, slov. drugi (nekdo), samostavniški zaimek, navadno je le podmet v ednini, redkokedaj predmet, ter kaže moško osobo; predmetno se zaimek glasi al trii i ter stoji s predlogi, ali še ličnejše brez njih. b) Tega zaimka pridevniška oblika je altro, -a; -i, -e, ki se rabi s členom ali brez člena, kaže osobe in reči, ter služi lahko kot samostavnik. c) Navadne zveze so: altri — altri, drugi —drugi; l'uno e 1'altro, eden in drugi, oba; 1'un 1' altro, drug drugega; noi altri, -e, mi, me; voi altri, -e, vi, ve (zlasti k razločevanju spola, kajti noi in voi služita za oba spola.) — Primeri: Non venne altri che Antonio — ni prišel nobeden drugi razen Antona; non rubare la roba altrui — ne kradi ptujega blaga; 1' altra volta, oni krat; 1'altro anno, lani; lavora come lavorano gli altri — delaj kakor delajo drugi; esamina le altre carte — pregledaj druge papirje; altri ride, altri piange — drugi se smeje, drugi se joče; P altro ieri (P altrieri) — ier 1' altro, predvčeranjim. 3. a) Certo, -a, -i. -e; slov. nekdo, nekateri, neki, nekaj. Kot samostavnik kaže le osobe, kot pridevnik tudi reči, ter se veže z nedoločilnim členom. Ne sme se zame-niti s pravim pridevnikom certo, gotov, kateri se ravna v vsem po pridevnikovih pravilih. b) Certuno-a, nekateri, nekdo, stoji le kot samo-stavnik, da znači osobo. — Vzgledje: Certi si lagnano, nekateri ljudje tožijo; certe čase rendono molto, nekatere hiše veliko neso; certuno fa molto del bene, nekateri stori mnogo dobrega ; un certo filosofo, neki modrijan. 4. Chiunque, chi che, chi che sia, chicches-sfa, chi si sia, chi che si sia, chi si vogli a, slov. vsakdo, kdorkoli, kdor si bodi — kažejo osobe; che che, checche, che che sia, checchessia; che che si sia, slov. kar je, karkoli, kar si bodi, karkoli si bodi — kažejo reči. Vsi ti zaimki se rabijo kot samostavniki in samo v ednini; na pr.: A chiunque puoi dire la verita, vsakemu smeš reči resnico; venga chi si voglia, naj pride kdor si bodi; checche ne succeda, karkoli naj se zgodi; parla di chicchessfa, gevori o komurkoli. 5. Ciascuno, -a; ciascheduno, -a; slov. vsak. Kot pridevnika v ednini kažeta osobe ali reči, kot samostav-nika pa le osobe. Cadauno,-a, vsak posamezen, edninski samostavnik, znači samo osobe. Ti zaimki so zloženi z u n o kakor alcuno, qualcuno, qualcheduno. Primeri: Ciascuno vada a riposare — vsak naj gre počivat; in ciaschedun caso devi dire la verita — v vsakem slučaji moraš povedati resnico ; date a cadauno dieci soldi — dajte vsakemu deset krajcarjev. 6. a) Ogni, vsak, služi nepregibno kot pridevnik in le v ednini. Izimno stoji včasi v množini (na pr. ogni otto giorni, vsakih osem dni; ognissanti, vseh svetnikov dan). b) Sestavljenka ognuno, - a, rabi se samostavniški v ednini, da kaže osobe. — Primeri : Ogni virtu 6 stimabile, vsaka krepost je česti vredna; libri di ogni sorta, bukve vsake vrste; ognuno ama se stesso, vsakdo ljubi samega sebe. 7. a) Parecchio, -a; parecchi - i e; slov. marsikateri, več njih; stoji redkokedaj v ednini ter služi samostavniški ali pridevniški. b) P o chi-e, malo njih, kot zaimek nema ednine (kot pridevnik se glasi: poco). — Isto tako služita: c) Mol ti, mnogi, in d) troppi, preveč njih. —Primeri: Ricevetti degli auguri da parecchi — prejel sem voščila od več njih; gliene parlai parecchie volte — govoril sem mu o tem nekoliko krati; ora siamo in pochi — zdaj nas je malo; molti e molte si pfintono dei loro falli — mnogi in mnoge se kesajo svojih pregreškov; siete in troppi — preveč vas je. 8. Qualunque, qualsfasi (množ. qualsi'ansi), qua 1-sisia (množ. qualsisiano), qualsivoglia; slov. vsak, kateri si bodi; — vsi ti zaimki se rabijo nepremenjeni kot pridevniki za oba spola in le v ednini, razen dveh v oklepajih navedenih množinskih oblik; qualunque stoji lahko tudi samostavniški in kaže osobo. Primeri: Qualunque puo sapere questo, vsakdo more znati to ; accetta qualsfasi proposta, vsprejmi katerikoli predlog; qualsisi'ano le vostre condizioni, katerekoli so vaše razmere. 9. Quanto-a; -i, -e; kolik; alquanto-a; -i, -e; nekolik. Oba služita kot samostavnika, pridevnika, ali prislova; tako tudi zveza: tutto quanto-a; -i, -e; prav ves, vsa, vse. Primeri: Di quanto abbisogni? — koliko ti je treba? mesci col vino alquant' acqua — mešaj z vinom nekoliko vode; quanto mi dispiace! — kako mi je žal! 10. Tanto, -a; -i, -e; cotanto, -a; -i, -e; tolik; altret-tanto,-a;-i,-e; prav tolik, enolik — služijo, kakor prednji, kot samostavniki (razen cotanto), pridevniki, ali prislovi. (Zvezi ste: di tanto in tanto, vsako toliko; čssere da tanto, biti toliko zmožen ali veljaven; manjšalna oblika pa je: un tantino, nekoličko.) Primeri: Pel lavoro ti paghero un tanto — za delo ti bom plačal toliko; cotanto tempo sono con voi — toliko časa sem z vami; egli ha gran diligenza ed altrettanta capacita — on je jako priden in enoliko zmožen; tanto meglio! — toliko boljše! quanti inganno? quante parti? alquante sono deboli — koliko jih je prevaril? — koliko delov? — nekoliko jih je slabih (ž.); 11. a) Tale, z nedoločilnim členom: un tale, una tale, pomeni neznano ali neimenovano osobo; z določilnim členom: il tale, la tale, določeno osobo ali reč; sicer pa je pridevnik s pomenom, tak ter se veže s členom ali le s predlogi. b) C o ta le je isto kar tale, pa se rabi bolj v visokem zlogu in v pesništvu. c) Zložnica t al u no, -a; -i, -e; (nekateri, kdo) vpo-rablja se le samostavniški ter kaže osobe. d) Zveze so: quel tale, quell^tale, quei tali.. . tisti one ...; tale — quale, takšen — kakoršen, prav tak; altrettale, prav tak. — Primeri: M' incontrai con un tale — srečala sva se z nekom; la vidi col tale e tale — videl sem jo s tem in tem; taluno potrebbe offendersi — utegnol bi kdo zameriti; 6 tale quale suo padre — tak je kakor njegov oče. 12. Tutto, -a; -i, -e; ves. Stoji lahko s členom moškega spola, ali brez člena, v pomenu vse; ali kot pridevnik pred imenom; na pr.: Caio ha venduto tutto — Kaj je prodal vse; il tutto e inutile — vse je zastonj; tutte le porte sono chiuse — vsa vrata so zaprta. 13. Niuno,-a; nessuno, -a, nissuno,-a; ver u no, -a; n u 11 o, -a, -i, -e (nobeden) stoje kot samostavniki, ali kot pridevniki, pa le v ednini; nullo ima tudi množino, pa se rabi malo. Brez nikalnice ti zaimki stoje pred glagolom; v zvezi z nikalnico non (ne) pa stoji zaimek za glagolom, a ni-kalnica pred glagolom in nikanje je toliko krepkejše. V vpra-šalnih, dvomilnih, ali prepovedovalnih stavkih, ter za drugo pridevnikovo stopinjo, ali za predlogom senza (brez) ne nikajo, temveč potrjujejo (pomen: nekdo, nekateri). Vzgledje: Niuna gloria e ad un &quila aver vinto una colomba — ni- kaka slava ni orlu, da je premogel goloba. Nessuno ti odia — nihče te ne sovraži. In verun caso e in nissun modo — nikdar in nikakor. Hai incontrato nessuno? — si srečal koga? Guardati dali' offendere veruno — glej, da ne razžališ koga. Fa il bene senza che nessuno tel comandi — stori dobro, ne da ti to kdo ukaže. Non 6 contento nessuno; nessuno ž contento — nobeden ni zadovoljen. 14. Nulla, niente (slov. nič) ste nepregibni nikalnici ter v tem pomenu stojite sami; za glagolom stoje pa zahtevate pred glagol še nikalnico non (ne). V stavkih, ki izražajo vprašanje ali dvom, ter za s&nza, imate nulla in niente, kadar stojite sami in brez nikalnice potrjevalni pomen: nekaj. Včasi se rabite kot samostavnika s členom ali brez člena. Primeri: Nulla giova, nič ne pomaga; non posso far niente, ne morem storiti ničesar; c' e niente di nuovo ? je kaj novega ? senza dir nulla, ne rekši besede; una cosa da niente, reč od nič, malenkost; un nulla, nič, ničevna stvar, malenkost. Opazka. Kazalui zaimki se pogoltujejo po pravilih. IX. vaja. Italijansko-slovenska. Questi e il giudice, cotesti e il difensore e quegli 6 1' ac-cusato. Chi e quegli, che parla con cotestui? La malvagita di costči e imperdonabile. Le colui imprese sono colossali. Con questi argomenti non dimostri nulla. Chiunque lo vede, dice che non e piu desso. Esse sono veramente amabili. Lo stesso puo dirsi di costoro. Se vuoi ottenere qualche cosa, devi prendertcne premura tu stesso. II tristo cerca la pace, ma essa fugge da lui. II padrone ordina al servo cid che gli piace. Sii fedele a cio che prometti. Le monete valgono il medčsimo in ogni mano. Alcuni di voi sono ottimi, altri pčssimi; alcuni diligenti, altri pigri. Quale rispetto portiamo altrfii, altrettale avranno gli altri per noi. Prendi un' altra penna. Certi giovinastri credono che loro sia tutto Išcito. Alcune erbe sono odorose, altre sono velenose. Nel fare checchessia ricordati de' tuoi doveri e pensa al fine. Checche ne avvenga, non tradiro il segreto a chi che sia. Quando parli con qualcheduno, guardagli in faccia. Pochi uomini sono veramente felici, taluni sono quasi tutta la vita infeli-cissimi. Tutti siamo mortali. Ognuno ha de' doveri da adem-piere; in ogni stato o condizione 1' uomo puo šssere onesto e felice. Vi sono parecchi sacchi sul carro; fateli scaricare senza verun indugio. Siate affabili con ognuno e non per-dete la pazienza in niun caso ed in qualsfasi circostanza. Qualche volta 6 meglio tacere e talvolta e meglio parlare. Quante lagrime spargono quei genitori, che hanno figliuoli discoli! Ciascun padre e ciascheduna madre desfderano di avere buoni figliuoi. Certi fanno tutto quanto e loro pos-sibile per poter vivere onestamente; altri invece non se ne curano punto e sono veri parasiti deli' umana societa. Mi avete nulla da raccontare? Colui non rispose niente a quell' infame calunniatore. Difensore, branitelj malvagita, hudobnost irnperdonabile, neod- pustljiv iinpresa, podjetje colossale; ogromen, velikanski argomento, dokaz dimostri, dokažeš vede, vidi dice, pravi veramente, resnično amabile, ljubeznjiv pu6, more ottenere, doseči premura, prizadevanje, skrb cerca, išče pace, mir fugge, beži prometti, obetaš moneta; denar, penez valgono, veljajo pigro, len rispetto, spoštovanje portiamo; nesemo, izkazujemo avranno, bodo imeli prendi, vzemi credono che sia; mislijo, da je lecito, dovoljen velenoso, strupen ricordati, spomni se tuoi, tvoji pensa, misli avvenga, naj se zgodi tradirb, izdam segreto, skrivnost parli, govoriš guarda, gledaj faccia, obraz adempiere, izpolnjevati stato, stan condizione; stalež, opravilo fate, storite scaricare, razkladati indugio, obotavljanje affabile, priljuden, raz- govoren perdete, izgubite caso, slučaj meglio, boljše tacere, molčati parlare, govoriti lagrima, solza spargono; lijejo, točijo dfscolo, razuzdan desfderano, žele possfbile, mogoče per poter, da morejo onestamente, pošteno si curano, skrbe parasito, zajedavec raccontare, pripovedati rispose, je odgovoril infame; zloglasen, nesramen calunniatore, obreko-valec. Slovensko-italijanska. Ta-le je oče onega dečka. Ta hiša in ono polje sta istega gospodarja. Izpodite izpred mene le-tega (človeka), on je surov nesramnež. Prav oni in ne drugi so krivi tega. Petega dne istega meseca se je dogodilo to. Ti-le se tega ne spominjajo, pa jaz se (ga) dobro spominjam. Kar moreš storiti danes, ne odlašaj na jutri. Nekdo trka. Naj reče kdo drug kako pametno besedo. Poznate one gospodične? Nekatere, pa ne vseh; ona v črnem (krilu) je grofica Milica, hči pokojnega grofa Božidara; druga v modrem je gospodična Dragica, in tista v višnjevem je učiteljica te (tukajšnje) šole; drugih dveh ne poznam. Karkoli me poprosiš, hočem ti dati. Ta kruh je iz iste moke, pa ni toliko okusen kolikor oni-le. Dobrotnik je podaril tisoč goldinarjev za ubožce neke vasi; to je dalo po dvajset goldinarjev na vsakega posameznega. Malo dni v ') letu je popolnoma jasnih. Vse mesto govori o tebi, vsakdo te obsoja. Jaz sem vedno tak, kakoršen sem bil. Ne zaupaj komur si bodi, ampak le znanim in poštenim ljudem. Vsakdo ima kako napako in vsakdo kako dobro lastnost. Vsak dan stori kaj dobrega. Davi sem vstal ob petih, drevi pojdem spat ob devetih. Vsprejmi vsak dar s hvaležnostjo. Vže je precej dni, da opazujem to. Gregor je zapravil vse; nič drugega mu ni ostalo, razen tega, kar ima na sebi. Na noben način si ne more pomagati. Nič ne tajim, ampak govorim čisto resnico. Nič ni stanovitnega pod solncem, in nihče ni gotov za naprej sreče, ki jo zdaj vživa. Polje, campagna modro; eeleste, az- sem vstal, mi levai izpodite, scacciate zurro (mehka zz) pojdem spat, mi cori- izpred, via da pokojni, defunto chero nesramnež; impudente, višnjevo; viola, violaoeo vsprejmi, accetta sfacciato poznam, conosco dar, dono kriv; colpevole, reo poprosiš, pregherai hvaležnost, riconoscenza se je dogodilo, successe moka, farina opazujem, osservo se spominjajo, si ricor- okusen, gustoso Gregor, Gregorio dano dobrotnik, benefattore je zapravil, dissipo se spominjam, mi ri- je podaril, regalo je ostalo ; resto, rimase cordo to je dalo, cio diede razen; che, di moreš, puoi dan, giornata na sebi, addosso danes, oggi popolnoma, perfettamentenačin, maniera ne odlašaj, non differire jasen, sereno pomagati, aiutare jutri, domani obsoja, condanna tajim, nego trka, picchia sem bil, ero čist, puro naj reče, dica ne zaupaj, non fidarti stanoviten, štabi le pameten, assennato (z di) pod, sotto poznate, conoscete znan; conosciuto, noto za naprej, per 1' avve-gospodična (kot naslov) napaka; fallo, difetto nire madamigella, signorina stori; fa, 6pera vživa, gode. §. 24. C. Oziralni in vprašalui zaimki. (Pronomi relativi ed interrogativi). I. Pravi zaimki. (Veri pronomi). 1. Quale v ednini, quali v množini (slov. kateri, kak), za oba spola. ') di. e* a) Kot oziralni zaimek ima pred seboj določilni člen; na pr.: II soldato, il quale fu ferito — vojak, kateri je bil ranjen; le flnestre, alle quali ci affacciamo, offrono magnffica vista — okna, pri katerih stojimo, dajejo krasen razgled. b) Kot vprašalni zaimek nema člena; na pr.: Di qual parere siete voi? — kakega mnenja ste vi? quali sono i piti utili uccelli ? — kateri so najkoristniši tiči ? c) K vskliku ali začujenju se malo rabi, kajti kaže bolj razloček, nego lastnost; na pr.: Quale disgrazia! — kaka nesreča! (boljše: che disgrazia!) d) Včasi služi v pomenu kot; na pr.: Francesco Giuseppe quale re d' Ungheria; Franc Jožef kot kralj ogerski. La signorina quale direttrice — gospica kot ravnateljica. 2. Che (slov. ki, kak, kaj, kar) je nepregibnica in stoji namesto q u a 1 e. a) Kot oziralni zaimek odnaša se lahko na vsak samostavnik, brez razločka spola ali števila, ter stoji podmetno brez člena, predmetno pa se veže s predlogi ali tudi ne. Ker ta zaimek nema posebnih oblik za spol in število, ni tako določen kakor quale. Zatorej kjer je v govoru več samo-stavnikov raznega spola ali števila, kaže rajše rabiti quale, da ne nastane zmešnjava. Nasproti pa, kadar na oziralnem zaimku ni posebnega poudarka, boljše je poslužiti se krajšega che. Primeri: II professore che ti esamind e mio parente — profesor, ki te je izpraševal, je moj sorodnik; quella, ch' io cerco, non trovo — tiste, ki jo iščem, ne najdem; vedi, a che dignM sei elevato! — vidiš, na kakošno dostojanstvo si povišan! b) Kot samostavnik ima pred seboj določilni člen, kadar se odnaša na vse v stavku, ter služi v pomenu slovenskega kar. Za di in a se člen lahko izpusti; tako tudi odpade za predlogi in, con, senza, oltre. Na pr.: ... il che ciascuno fece, ... kar je vsak storil; ... il che non dico di te,.. . kar ne rečem o tebi; ... del che me ne dolgo, . .. kar mi je žal; . . . senza di che ti sarti impossibile . .. brez česar ti bo nemogoče; .. . oltre di che avrai gran danno, vrhu česar boš imel veliko škodo. c) Kot vprašalni ali klicalni zaimek stoji brez člena v pomenu kaj, kar, k a k ter se ne pogoltuje, pri vprašanjih služi le za reči; kadar stoji sam, dopolni se večkrat s sa-mostavnikom v che cosa — včasi stoji le cosa. — Na pr.: Che storia e questa? — kaka povest je ta? che fu? — kaj je bilo? da che giudichi cio? — iz česa sodiš to? che cosa volete? — kaj hočete? cosa desidera? — kaj želi? che bellezza! — kaka lepota! in che mani! — v kakih rokah! 3. Cui je le oziralni zaimek; rabi se v istem pomenu in prav tako kakor che, toda le predmetno, ter služi rajše za osobe, nego za reči. Kot podmet stoji izimno le tam, kjer bi quale ali che ne bila dosti jasna. Mej členom in samo-stavnikom stoje, kakor tudi v pesništvu in v visokem zlogu, rabi se brez predloga. Primeri: La persona, di cui mi parlate — osoba, o katerej mi govorite ; una giovane, il cui nome e Adele — dekle, ki mu je ime Adela; la signora cui sano il medico — gospa, katero je ozdravil zdravnik. 4. C hi (slov. kdor, kdo) služi nepregibno: a) Kot oziralni zaimek, odnašaje se le na osobe in nikdar ne na reči. Rabi se kakor che in cui, s predlogi in tudi brez njih; na pr.: Chi ama Iddio ed il prossimo, osserva la legge — kdor ljubi Boga in bljižnega, izpolnjuje zakon; sta lontano da chi ti adula — stoj daleč od človeka, ki se ti prilizuje. b) Kot vprašalni zaimek, brez člena, tudi le za vprašanja po osobah; na pr.: Chi m' aiuta? — kdo mi pomaga? di chi sono queste merci? — čegavo je to blago? chi sono costoro? — kdo so le-ti? II. Prislovni zaimki. (Pronomi avverbiali). To so prislovi, ki služijo kot zaimki in se ne izpreminjajo: 1. On de, d'onde (slov. od koder, s čimur, odkod?) odnaša se vedno le na reči in stoji včasi namesto navedenih pravih oziralnih zaimkov, kadar bi ti imeli stati v zvezi z di, da, con, per; na pr.: Quella parte, d' onde soffia il vento — tista stran, od koder piše veter (d' onde = dalla quale); la penna onde scrivo — pero, s katerim pišem (onde = con cui); la porta onde entrai — vrata, skozi katera sem vstopil (onde = per la quale). 2. O ve, dove (slov. kjer, kje, kamor, kam, v čemur koder), služi nepregibno: a) Namesto oziralnikov, kadar se ti odnašajo na kraj; na pr.: II paese ov' 6 1' abbondanza — dežela, kjer je obilnost (= nel quale); la citta dove andiamo — mesto, kamor gremo (= verso la quale); le ville per dove passeremo — vasi, koder bomo memo šli (= per le quali). b) Za vprašanja po kraji; n. pr.: Ove (in che luogo) sei e dove (in che luogo) vai? — kje si in kam greš? Opazka. Prislovni zaimki imajo popolnoma prislovno obliko in spadajo sem le zato, ker stoje namesto oziralnih zaimkov in v pomenu le-teh. Za vprašanja in vsklike služijo še drugi prislovi; na pr.: quando (kedaj), quanto (koliko), come (kako) itd. §. 25. D. Svojilni zaimki. (Pronomi possessivi). Za prvo osobo: Mio, moj; mia, moja; miši, moji; mie, moje. Nostro, naš; nostra, naša; nostri, naši; nostre, naše. Za drugo osobo: Tuo, tvoj; tua, tvoja; tuoi, tvoji; tue, tvoje. Vostro, vaš; vostra, vaša; vostri, vaši; vostre, vaše. Za tretjo osobo: Suo, njegov (svoj); sua, njegova; suoi, njegovi; sue, njegove. Loro, njihovo (njih); loro, njihova; loro, njihovi; loro, njihove. Raba svojilnih zaimkov. 1. Svojilni zaimki se ravnajo, glede spola in števila, po samostavnikih, na katere se odnašajo, ter so pravi pridevniki. a) Stoje z določilnim ali z nedoločilnim členom, ali brez člena, kakor je samostavnik več ali manj določen; na pr.: Questo e il mio libro, to je moja (določena) knjiga; questo e un mio libro, to je (neka) moja knjiga; questo e mio libro, to je moja knjiga (nedoločena). b) Pred imeni, ki kažejo sorodstvo (v ednini in v prvotnej obliki brez kakovstvenega obrazila), kakor tudi pred častnimi naslovi v ednini ter v poslovicah in nekaterih izrekih, izpusti se navadno člen; na pr.: Mio padre, moj oče; mia zia, moja teta; Sua Altezza, njegova visokost; Vostra Maesta, vaše veličanstvo; per mio uso, za mojo rabo; in mia vece, namesto mene. 2. Svojilni zaimki včasi stoje tudi samostavniški ter pomenjajo, kakor v slovenskem jeziku, v ednini lastnino ali imovino, v množini pa družino; na pr.: Egli spende del suo e non del tuo — on troši svoje in ne tvojega; dobbiamo pensare per i nostri — moramo misliti (skrbeti) za svoje (ljudi). 3. Svojilno-povračalnega zaimka (svoj) italijanščina nema ter ga nadomešča s svojilnim zaimkom dotične osobe, ali pa s pridevnikom p r o p r i o (lasten); na pr.: Vzemi ti svojo knjigo, tudi jaz vzamem svojo — prendi tu il tuo libro, anch' io prendero il mio. Vsakdo išče svojo korist — ognuno cerca il suo utile (ali — il proprio utile). Vzdignimo svoje glase — alziamo le nostre voci. 4. Za tretjo osobo služi suo, kadar se odnaša na podmet stoječi v ednini. Kadar se svojilni zaimek odnaša na podmet, ki stoji v množini, tedaj se rabi 1 o r o; kadar se pa odnaša na kako drugo ime v stavku in ne na podmet, tedaj se vpotrebujejo osobni zaimki di lui, di lei, di loro, di esso. Na pr.: La nonna loda suo nipote — babica hvali svojega vnuka; i negozianti lodano le loro merci — trgovci hvalijo svoje blago; ando con Lufgi e col fratello di lui — šel je z Vekoslavom in ž njegovim bratom; avvertite la signorina e lo sposo di lei — opomnite go-spico in nje ženina. (Boljše, nego: il di lei sposo). 5. Na vprašanje: d i chi? (čegav?), odgovori se s svo-jilnimi zaimki; na pr.: Di chi e questa rosa? čegava je ta vrtnica? — E mia; moja je. Di chi sono queste possessioni? čegava so ta posestva? — Sono nostre; naša so. Di chi e quel giardino ? čegav je oni vrt? — E suo, njegov je. X. vaja. Italijansko-slovenska. Tutte le nazioni onorano la memoria degli uomini illustri, i quali prestarono grandi servigi alla patria. In breve intra-prendero il viaggio, del quale ti parlai altre volte. Quale im-prudenza 6 la tua! Quale delle due čase vi piace piu ? Di qual popolo leggi tu la storia? La coscienza e la voce del-1' anima, le passioni sono la voce del corpo; quale delle due voci bisogna ascoltare? La scarpa che stringe fa male. Verra il di che sarete contenti. Aristotele chiamava la speranza: sogno deli' uomo che veglia. Arrigo fu condannato ad una multa, il che gli venne notificato dal commissario. Che conto e questo? Con che volete ch' io vi aiuti? Che disperazione per un giovane, dover morire nel fior degli anni! Sciocco che sei; cosa fai ? Cosa vuoi ch' io ti faccia ? Golia si chiamava quel gigante, cui uccise Davide. II fanciullo, di cui vi parlai, S quegli che avete veduto uscire dalla časa, ove abita il mugnaio. Sii grato a chi ti fa del bene. Dimmi con chi pratichi e ti diro chi sei. Chi prese la via piana, chi la montuosa. La vespa punge chi la stuzzica. Da chi hai inteso questa novita ? La citta, d' onde siamo arrivati, ž celeberrima pe' monumenti d' antichita che possiede. D' onde venite e do ve andate? Quanti figliuoli avete? Quante parole inutili! II tuo scopo dev' essere di disimpegnare con coscienzio-sita gli obblighi del tuo stato. Un mio conoscente mi fermo in istrada e mi racconto i particolari di un suo affare. Per tua norma e regola, non impicciarti mai senza bisogno negli affari degli altri. Fratel mio, soccorriamo la nostra sventurata sorella. Arrivo la marchesa con suo cugino. II generale diede a' suoi soldati ordini severi. La campagna di mio zio e vi-cina a quella di vostro compare. L' avvocato lodo il suo fattore ed il figlio di lui. Alcuni uomini sono schiavi delle loro passioni, altri ne sono vincitori. Prendi la tua roba e vattene pe' fatti tuoi. Quella signora e ricchissima; cič si conosce gia dal suo vestito e da' suoi gioielli, di cui S ornata. Va da tuo cognato e digli, che io non voglio niente del suo, ma esigo il mio. Procurate di meritare sempre la benevolenza di tutti i vostri. Sua Signoria illustrlssima, il nostro bene-merito podesta, per opera di Sua Eccellenza, il luogotenente, fu insignito da Sua Maesta deli' ordine della corona ferrea. Illustre; svetel, slaven servigio ; služba, dobrota intraprendero, podvza-prest&rono, so izkazali breve, kratko mem viaggio, potovanje parlai, sem govoril imprudenza; nespamet neprevidnost leggi, berei storia, zgodovina bisogna, treba ascoltare, slušati scarpa, čevelj stringe, tišči verra, pride sarete, boste Aristotele, Aristotel ehiamava, je imenoval sogno, sanje veglia, bdi Arrigo, Henrik fu condannato, je bil obsojen multa, globa venne notificato, je bilo naznanjeno commissario, komisar canto; petje, pesem che aiuti, da pomagam disperazione, obup dovere; morati, da mora sciocco, neumen fai, delaš che faccia, da storim si ehiamava, se je zval gigante, velikan uccise, je ubil parlai, sem govoril avete veduto, ste videli regola, pravilo uscire, iziti non impicciarti, ne mešaj abita, biva se mugnaio, mlinar soccorriamo, pomagajmo pratichi, občuješ svmturato, nesrečen diro, porečem marchesa, markeza prese; je vzel, nastopil cugino, strnič piano, raven montuoso, gorat vespa, osa punge, pikne stuzzica, draži hai inteso, si slišal novita, novica generale, general diede, je dal, soldato, vojak severo, strog lodo, je pohvalil fattore, oskrbnik vincitore, zmagovalec siauio arrivati, smo do- vattene, pojdi (t. speli va ti ne) monumento, spomenik fatto, opravilo antichita, starodavnost, si conosce, se pozna starina possiede, ima venite, prihajate andate, greste inutile; nepotreben, prazen scopo; cilj, namen ornato, ozaljšan cognato, svak esigo, tirjam procurate, prizadevajte si meritare, vreden biti benevolenza, dobrohotnost disimpegnare, opraviti benemerito, velezaslužen coscienziosita, vestnost podesta, župan obbligo, dolžnost per opera; po prizade-conoscente, znaneo vanju, s pomočjo fermo, je ustavil fu insignito, je bil odli-racconto, je povedal kovan particolare, posameznost ordine, red affare; opravilo, zadeva ferreo, železen, norma, vodilo Slovensko-italijanska. Pravi prijatelji so tisti, kateri nas ne zapuste v potrebi. Vedno bom hvaležen vsakemu, od kogar sem prejel kako dobroto. Družba, s katero se pajdašiš, ni poštena. Tiči, ki ne pojejo, in otroci, ki se ne smejejo, nikomur niso všeč. Katere cvetice so všeč presvetlej gospe? tiste, ki dobro diše, ali tiste, ki imajo lepe barve? Vse, kar je na zemlji, mine. V kateri dan tedna mi prineseš one reči, ki sem ti jih po- sodil ? Kaj je hujše: bolezen, ali sramota ? Ti govoriš o nekih zakladih; o kakšnih? S čim poplačaš dolgove? Kakšna surovost in kakšna sramota! Kak lažnjivec si! zakaj ne govoriš, kakor misliš? Kak (kateri) učitelj te je učil to? Ti nevednež, kaj delaš vse dni, da se ničesar ne naučiš ? Kaka žalost je videti umirati roditelje, sorodnike in prijatelje, ne da bi jim mogli pomagati! Kdor veliko govori, veliko zna ali veliko laže. Vrni svinčnik, komur gre. Kdo so ti ljudje, ki jih bomo srečali? Komu te moram priporočiti? Temu, ki mi more pomagati. Od koga si se naučil ono prijetno pesmico ? Hiša, v katerej ni miru, podobna je peklu; kjer pa je pravi mir, tam so nebesa. Vrni se v deželo, iz katere (odkoder) si prišel. Povej mi svojo misel o tej zadevi. Moja želja se ni izpolnila. Sebičneži skrbe za svoj dobiček; njih dobiček pa je včasi naša izguba. Kornelija, ko je bila v družbi rimskih gospci, pokazala je svoje otroke in rekla: Tu so moji biseri, tu so moja lepotičja. Naše geslo je to: vsakemu svoje. Pridi k ') meni s svojim bratcem in s svojo sestrico, pa ne s svojim stricem. Vsako reč opravi o -) svojem času in vsakemu izkaži njegovo čast. Vsak naj skrbi najprej za se in za svoje. Dnevi našega življenja so kratki. Naš sosed je jezen -1) na župana in vse sorodnike njegove. Vzemi si svoje in daj meni moje, pa bova imela vsak svoje. Naši so premagali sovražnika, pa so izgubili veliko svojih. France je spremil domov svojo strničino in njeno prijateljico. Čegava je ta mošnja? tvoja ali njegova? Moja je. Čegav je denar? vaš ali njegov? Ni naš ni njihov, ampak tvoj. Čegavi so oni otroci? Našega soseda. Nadpiši prošnjo njegovej svetlosti prečestitemu gospodu škofu. Pozdravljam te iz srca in sem vedno tvoj najzvestejši prijatelj. Pravi, vero so všeč, piacciono poplačaš, pagherai zapuste, abbandonano dobro diše, hanno buon dolg, debito potreba, bisogno odore lažnjivec, bugiardo vedno, sempre vse kar, tutto cio misliš, pensi bom, sar6 mine, finisce je učil, ha insegnato sem prejel, ricevetti prineseš, porterai nevednež, ignorante se pajdašiš, pratichi sem posodil, imprestai se naučiš, impari (brez predi.) hujše, peggio žalost, dolore pojejo, cantano sramota, vergogna videti umirati, veder se smejejo, ridono govoriš, parli morire ') da. 2) a. s) Prevedi: v jezi s . ne da bi mogli, senza potere zna, sa laže, mentisce vrni, restituisci gre (spada), appartiene bomo srečali, incontre- remo moram, devo priporočiti, raccoman-dare pomagati, aiutare si se naučil, imparasti prijeten, ameno pesem, canzone podoben, simile pekel, inferno tam, i vi nebesa, paradiso vrni se, ritorna si prišel, venisti misel, mnenje; pensiero parere o, su želja, desiderio se je izpolnil, s' e ad- empito sebičnež, egoista skrbe, pensano (z a) dobiček, guadagno izguba, perdita Kornelija, Cornelia ko je bila, essendo rimski, romano je pokazala, mostro je rekla, disse lepotičje, ornamento geslo, motto pridi, vieni opravi, fa izkaži, addimostra ,je vreden, merita (brez predi.) naj skrbi, pensi najprej, prima di tutto kratek, breve jeza, collera župan; podesta, sindaco sorodnik; congiunto, pa-rente bova imela, avremo so premagali, vinsero so izgubili, perdettero je spremil, accompagno mošnja, borsa nadpiši, indirizza prošnja, supplica čestit, reverendo pozdravljam, saluto. VI. Glagol. (II verbo.) §. 26. Glagolske oblike in njih raba. (Forme del verbo e loro uso.) Pri spregi glagolov je treba paziti na osobo, število, naklon in čas. I. Osobe (persone) so tri; kažo jih končnice in osobni zaimki. Kadar se neče posebno poudarjati osobe, in se jo lahko izpozna po končnici, tedaj zaimek sme izostati. H. Število (numero) je dvoje, kakor pri imenih: ednina in množina. III. Nakloni (modi) so sledeči: I. V ožem pomenu. a) Znanilni (indicativo); na pr. lavoro, delam. b) Ve lei ni (imperativo); na pr. lavora, delaj. Kadar pred velelnikom v drugej edninskej osobi stoji nikalnica non ali ne, tedaj na mestu velelnega naklona stoji nedoločnik; na pr. non lavorare, ne delaj (ne delati). c) Vezni (congiuntivo); na pr. che lavori, da delam. Ta naklon izraža v odvisnem stavku negotovost, dvom, željo, voljo, ter se rabi zlasti za glagoli takega pomena, za nekaterimi vezniki (§. 47.) in tudi za odnosno-presežno stopinjo z nasledujočim che. Veznega naklona oblike veljajo tudi za želelnik (ottativo) in za dopustnik (concessivo). d)Uvetniali pogojni (condizionale); na pr. lavorerei, delal bi. Imenuje se tudi: soodnosni naklon (correlativo). 2. V širjem pomenu. a) Nedoločni (infinitivo, inflnito, indefinito); na pr. lavorare, delati. Nedoločnik se rabi kot samostavnik, ali kot glagol. «) Kot samostavnik se prilega nekako slovenskemu gla-golniku, služi le v ednini, veže se s členom, s pridevniki ali s predlogi, ali pa stoji sam ter zahteva za seboj isti predlog, ki ga zahteva kot glagol; na pr.: il lavorare la terra, obdelovanje zemlje; un ridere da pazzo, smejanje (ko) blaznega človeka; un bel tacere, lepo molčanje; dal dire al fare, od govorjenja do dejanja. (I) Kot glagol ima nedoločnik pred seboj predloge, ali pa stoji sam. Vsprejema: aa) Di (slov. da) za glagoli, ki se vežejo s tem predlogom, na vprašanje česa? ali kaj? na pr.: Mi accuso di a vere sbagliato; tožim se, da sem se motil; prego di perdonarmi; prosim, da mi odpustiš (-ite). — bb) A (slov. do, k) za glagoli es-sere (biti), stare (stati, bivati), a vere (imeti, v pomenu do vere, morati); na pr.: L'indusse a con-fessare, pripravil ga je k izpovedanju; andarono a ri-posare, šli so počivat; sono a divertirsi, (tam so, da) se kratkočasijo; sta a vedere, stoj in vidi (češ videti); avete ad andare, imate iti. — cc) Da (slov. z: da, ali brez predloga) za glagoli, ki kažejo namen ali pripravnost k čemu, tudi za avere v pomenu do-vere; na pr.: Portate da bere, prinesite pijače; ho molto da fare, imam veliko dela. — dd) Per (slov. z: da) kaže vzrok, namen; za glagoloma 6 s sere in stare pa kaže bližnjo prihodnjost; na pr.: Feci per aiutarvi, storil sem, da vam pomoren ; e per morire, umira; sta per decidersi, zdaj se odloči. — — Brez drugih predlogov stoji nedoločnik za do p o (po), senza (brez), ove, dove (kje), donde, onde (od kod), chi, che, cui; pa še v kakšnem slučaji, zlasti še namesto c h e z znanilnikom ali veznikom; na pr. : Dopo a ver lavorato, po delu; senza dire parola, ne rekši besede; non sa dove andare, ne zna kam iti; non ha chi ereditare, ni ga, da bi dedoval; non c' č che dire, ni kaj reči; so bene cui affidare, znam dobro, komu zaupati; sanno il vizio essere abborninevole, znajo, da pregreha je sramotna. b) Deležniki (participi). «) Sedanjega časa: lavorante, delajoč. Služi v prozi le malo, skoro le v nekaterih reklih; navadno nadomešča ga gerundij. j?) Prihodnjega časa. Ta deležnik je izimen, kajti ga imajo le nekateri glagoli; na pr.: futuro, prihodenj; venturo, bodoč; duraturo, ki bo trajal. Navadno se opisuje z da in nedoločnikom: da lavorare. 7) Preteklega časa: lavorato, delal, delan. Služi k tvo-ritvi zloženih časov ter se veže s pomočnima glagoloma: v tvornej obliki z avere ali z essere, v trpnej obliki z 6ssere. V zvezi z šssere se deležnik vselej pregiblje; v zvezi z avere pa se sme pregibati samo pri prehodnih glagolih (zlasti ako stojita podmet in predmet pred deležnikom), v izpustnih stavkih, kjer je izpuščen pomočnikov gerundij avendp ali e s s e n d o, ter v stavkih s c h e (ki). Kadar stoji avere kot pojmovni, ne kot pomočni glagol, mora se deležnik v obliki vjemati s predmetom. Kadar deležnik stoji sam in ima trpni pomen, sledi včasi za njim pomočni glagol s che. — Primeri: Noi siamo venuti, mi smo prišli; voi siete amate, ve ste ljubljene; io 1' ho chiamata (chiamato), jaz sem jo klical; (avendo) dissipate (dissipato) le sue sostanze, za- pravivši svoje premoženje; i cavalli che avete comperati (comperato), konji, ki ste jih kupili; 1' ha presa (preso) per moglie, vzel jo je za ženo; hai la lingua chiusa tra' denti, imaš jezik zaprt mej zobmi; avete fatto buoni affari, dobro ste opravili; arrivati che furono .. . dospevši oni... c) Gerundija ali narečaja (gerundt). a) Sedanjega časa: lavorando: delaje (mej tem, ko —, s tem, da —, ko sem delal). Ta nepregibnica se odnaša le na podmet, da ni zmešnjave; sicer pa se gerundij opisuje s predlogi in, a, con, per itd. in nedoločnikom, kar je določniše in se večkrat rabi namesto gerundi-jeve oblike. Če ima stavek še drug podmet, stoji gerundij pred svojim podmetom, sicer pa svobodno pred njim ali za njim. Za nepravilnimi glagoli andare (iti), stare (stati) in v e n i r e (priti) gerundij pomenja še le začeto, ali trajajoče dejanje. Primeri: Volendo io (volend'io) confortarlo . . . hote ga jaz potolažiti . . . (ali: io volendo); voi andate accattando, greste beračit (beračaje); egli sta fumando, on puši; venne dicendo, začel je praviti; nell' ascoltarlo (= ascoltandolo), poslušaje ga; a.ll' udirlo (= udendolo), sliše ga. /?) Preteklega časa: avendo lavorato, podelavši. Rabi se kakor prejšnji, pa le v pomenu preteklosti. IV. Oblike ali dobe (forme) so naslednje: 1. Tvorna (attiva): chiamo, kličem. 2. Trpna (passiva): vengo ali sono chiamato, klican sem. 3. Povračalna (reflessiva): mi vanto, ponašam se. 4. Vzajemna (reciproca): ci amiamo, ljubimo se. V. Časi (tempi). Po pomenu so poglavitni: sedanji (presente), pretekli (passato, perfetto) in prihodnji čas (fu-turo). Vmes so drugi srednji in zloženi časi. Italijanščina šteje sledeče čase : *) A. V znanilnem naklonu. *1. Sedanji čas (presente): lavoro, delam. Prilega se slovenskemu sedanjiku nedovršnih, redkokedaj dovršnih glagolov ali prihodnjiku. Služi tudi kot zgodovinski pretekli čas pri pripovedovanji. Na pr.: Scrivo, pišem; parto do-mani, odrinem jutri; vado in campagna e passeggiandovi invfgilo i coloni, šel sem (ali: grem) na polje in sprehajaje se, nadziral sem (ali: nadziram) poljedelce. * 2. Polupretekli čas (imperfetto): lavorava. delal sem (ko sem delal). Ta čas se prilega nekako preteklemu času slovenskih nedovršnikov ter se rabi tudi k oznameno-vanju preteklega časa kot sedanjega (trpežni ali viseči čas — tempo pendente); na pr.: Mentre tu parlavi, mej tem, ko si ti govoril. 3. Nedavno-pretekli čas (passato prossimo): ho lavorato, delal sem (na pr.: danes, letos — pa ne: včeraj, *) Enoviti časi so tu zaznamovani z zvezdico. lani). Izraža dovršeno dejanje ali stanje (katero pa more še dalje trajati) v še trajajočem času ter se zove tudi: nedo-ločno-pretekli čas (perfetto indefinito). * 4. Davno-pretekli čas (passato rimoto, perfetto definito); lavorai, delal sem. Ta čas kaže popolnoma dovršeno dejanje ali stanje v že preteklem času, ter je zato tudi zgodovinski čas (tempo storico). 5. Nedovršno-predpretekli čas (trapassato im-perfetto o prossimo) je oni pred davno preteklim časom, ki pa ne izključuje nadaljevanja; torej kaže dovršeno dejanje ali stanje pred drugim dovršenim dejanjem ali stanjem; na pr.: Fu devastata la campagna, ch' io a veva lavorata; bilo je pokončano polje, katero sem bil jaz obdelal. 6. Dovršno-predpretekli čas (trapassato perfetto o rimoto) naznanja dovršenost pred davno preteklim časom, ter stoji večidel za vezniki appena (jedva), al-lorchfe (ko), dopoche (potem ko), poichfe (potem ko), subitochš (brž ko), tostoche (hitro ko), quando (ko); na pr.: Dopoche ebbi lavorato, potem ko sem delal. * 7. Prihodnji čas (futuro, futuro semplice): lavo-rero, delal bom. Prilega se slovenskemu prihodnjiku nedo-vršnih in sedanjiku dovršnih glagolov. 8. Pretekloprihodnji čas (futuro composto) kaže prihodnjost kot preteklost z ozirom na drugo prihodnjost; to je, prihodnje dejanje, ki se bo godilo, ko bo dovršeno drugo prihodnje dejanje. Slovenski se izraža ta čas s pri-hodnjikom dovršnih glagolov. Na pr.: (Dopoche) avro lavorato, (potem ko) bom zdelal (končal delati). B. V velelnem naklonu. *1. Sedanji čas: lavora, delaj. Velelnik nema prve edninske osobe. *2. Prihodnji čas: lavorerai, delati boš moral. Za ta čas velelni naklon nema posebnih oblik, ter mu služijo oblike prihodnjika znanilnega naklona, izpustivši prvo ed-ninsko osobo, ki se v velelniku ne rabi. Zato je ta čas v naslednjih obrazcih glagolske sprege povsod izpuščen. C. V veznem naklonu. *1. Sedanji čas: ch'io lavori; da delam, naj delam. 2. Pretekli čas: ch' io abbia lavorato; da sem delal, naj sem delal. * 3. P o 1 u p r e t e k 1 i čas: (se io) lavorassi (ako) bi delal. Stoji večidel za s e (če), che (da) ali za kakim drugim veznikom enake veljave, ali v stavku takega pomena, kjer je veznik izpuščen. Izraža tudi željo v vskliku: avessi io danari! — da bi jaz imel novcev! 4. Predpretekli čas: (se io) avessi lavorato (ako) bi bil delal. Rabi se kakor polupretekli čas, le da kaže dobo, ki je pretekla pred drugim vže preteklim časom. Nekateri slovnif.arji štejejo ta dva časa (3. in 4.) za pogojna; uvetniku pa pravijo: soodnosnik (correlativo). D. V uvetnem ali pogojnem naklonu. * 1. Sedanji čas, kateri kaže tudi prihodnjost: la-vorerei, delal bi. 2. Pretekli čas: avrei lavorato, delal bi bil. Opazka. V uvetnih stavkih zahteva uvet polupretekli ali predpretekli čas veznega naklona; pogojno dejanje ali stanje pa stoji v uvetnem naklonu; na pr.: Se egli fosse piii affabile, lo ainerei ancora di piii; ako bi on bil razgovorniši, ljubil bi ga še bolj. E. V nedoločnem naklonu. * 1. Sedanji čas: lavorare, delati. 2. Pretekli čas: aver lavorato. V slovenskem jeziku za to ni oblike ter se opisuje: Dopo av6r egli lavorato, potem ko je on delal. 3. Prihodnji čas: essere per lavorare. Tudi to se slovenski opisuje. Egli 6 per lavorare, on ima (hoče) začeti delati. — (Deležnikov in gerundijcv časi so našteti zgoraj, III. 2, b. c.) §. 27. Glagolov razilelba. (Divisione de' verbi.) I. Razne vrste glagolov so sledeče: 1. Prehodni (transitivi) in neprehodni (intransitivi), mej poslednjimi: zaimkovni (pronominali) s pripono si. 2. Osobni (personali) in brezosobni (impersonali). 3. Pravilni (regolari) in nepravilni (irregolari, anomali). 4. Enoviti (semplici) in sestavljeni (composti). 5. Dalje so: pomočni (ausiliarii); nedostatni (difettivi), ki nemajo vseh oblik; hlapčevski (servili), ki služijo drugim glagolom, kakor: d o vere, morati; potere, moči; volere, hoteti. II. Razlike mej d o vršnimi in ned o vršnimi glagoli, katera je slovenskega jezika posebnost, italijanščina ne pozna. Dejanja ali stanja dovršenost in nedovršenost italijanščina izraža nekoliko z raznimi časi (§. 26), nekoliko z raznimi gia- goli (ponovni — frequentativi, trpežni — durativi), večidel pa to razliko čisto prezira. Opazka. Pomožna glagola spadata k nepravilnim glagolom druge sprege; služita k tvoritvi zloženih časov ter sta: essere, biti, in avere, imeti. Tudi a vere kot pomočni glagol sloveni se z biti. Nekateri slovničarji imenujejo essere samostavni glagol (verbo so-stantivo), vse druge pa pridevniške glagole (verbi aggettivi). §. 28. Pomočni glagol (verbo ausiliario) Essere. I. Znanilni naklon. 1. Sedanji čas. Ednina: Množina: (Io) sono (son), sem; (noi) siamo, smo; (tu) sei (pesn.: se'), si; (voi) siete, ste; (egli, ella) č, je; (žglino, šlleno) sono, so. 2. Polupretekli čas. Era, *) (ko) sem bil; eravamo; eri; eravate; era; 6rano. 3. Nedavno-pretekli Čas. Sono stato, -a; bil sem; siamo stati, -e; sei stato, -a; siete stati, -e; 6 stato, -a; sono stati, -e. 4. Davno-pretekli čas. Fui, bil sem; fummo; fosti; foste; fu (pesniški: fue); furono (pesn.: furo, fur). 5. Nedovr&no-predpretekli čas. Era stato, -a; (ko) sem bil; eravamo stati, -e; eri stato, -a; eravate stati, -e; era stato, -a; 6rano stati, -e. *) Namesto te oblike služi v navadnem govoru v več krajili druga oblika s končnico -o (ero), pri tem in pri vseh drugih glagolih, toda le za prvo osobo. — Kjer je samo ena oblika, služi ta obema spoloma. 6. Dovršno-predpretekli čas. Fuistato,-a;(potemko)sembil; fummo stati, -e; fosti stato, -a; foste stati, -e; fu stato, -a; furono stati, -e. 7. Prihodnji čas. Sard, bodem; saremo; sarai; sarete; sara (pesniški: fia, fie); saranno (pesn.: fieno, ffano). 8. Pretekloprihodnji čas. Saro stato,-a; (potemko)bom; saremo stati, -e; sarai stato, -a; sarete stati, -e; sara stato, -a; saranno stati, -e. II. Velel ni naklon. Sii (tu), bodi; siamo (noi); sla (egli, ella); siate (voi); slano, sieno (eglino, člleno). III. Vezni naklon. 1. Sedanji čas. (Che io) sia, da sem; (che noi) siamo; (che tu) sfa; (che voi) siate; (ch' egli, :ella) sfa; (ch' eglino, -elleno) slano, -sieno. 2. Pretekli čas. (Che io) sia stato,-a; da sem bil; (che noi) siamo stati, -e; (che tu) sia stato, -a; (che voi) siate stati, -e; (ch' egli, -ella) sia stato, -a; (ch' eglino, ch' 611eno) slano (sieno) stati, -e. 3. Polupretekli čas. (Se io) fossi, ako bi bil; (se noi) fossimo; (se tu) fossi; (se voi) foste; (se egli, -ella) fosse; (se eglino, -elleno) fossero; 4. Predpretekli čas. (Se io) fossi stato,-a; ako bi bil; (se noi) fossimo stati,-e; (se tu) fossi stato,-a; (se voi) foste stati,-e; (se egli, -ella) fosse stato,-a; (se eglino — elleno) fossero stati, -e. IV. Uvetni naklon. 1. Sedanji Čas. (Io) sarei -saria; bi, bil bi; saremmo; saresti; sareste; sarebbe, saria (pesn.: f6ra); sarebbero, sarfano (pesn.: sa- rebbono, forano). 2. Pretekli čas. (Io) sarei stato, -a; bil bi; saremmo stati, -e; saresti stato, -a; stareste stati, -e; sarebbe (saria) stato,-a; sarebbero (sarfano) stati,-e. V. Nedoločni naklon. 1. Sedanji čas: essere, biti. 2. Pretekli čas: essere stato. 3. Prihodnji čas: essere per šssere; avere ad essere; dovere čssere. VI. Deležnika. 1. Sedanjega časa: essente (ne rabi se). 2. Preteklega časa: stato, -a; -i, -e; bil. VII. Gerundija. 1. Sedanjega časa: essendo, bodoč (ko sem, ko si itd.). 2. Preteklega časa: essendo stato,-a;-i,-e; bivši. §. 29. Pomočili glagol (verbo ausiliare) Avere. I. Znanilni naklon. 1. Sedanji čas. (Io) ho; imam (sem); (noi) abbiamo; (tu) hai; (voi) avete; (egli, ella) ha; (eglino, elleno) hanno. 2. PolupreteMi čas. Aveva-avea, (ko) sem imel; avevamo; avevi; avevate; aveva-avea; avevano-av6ano. 3. Nedavno-pretekli Čas. Ho avuto, imel sem; abbiamo avuto; hai avuto; avete avuto; ha avuto; hanno avuto. 4. Davno-pretekli čas. Ebbi, imel sem; avemmo; avesti; aveste; ebbe; ebbero (pesniški: čbbono). 5. Nedovršno- predpretekli čas. Aveva (avea) avuto, (ko) sem avevamo avuto; imel; avevi avuto; avevate avuto; aveva (avea) avuto; avčvano (aveano) avuto. Ci. Dovršno - predpretekli čas. Ebbi avuto, (potem ko) sem avemmo avuto; imel; avesti avuto; aveste avuto; ebbe avuto; ebbero avuto. 7. Prihodnji čas. Avro, imel bom; avremo; avrai; avrete; avra; avranno. 8. Pretekloprihodnji čas. Avro avuto, (potem ko) bom avremo avuto; imel; avrai avuto; avrete avuto; avra avuto; avranno avuto. II. Velelni naklon. — — abbiamo; Abbi (tu), imej (bodi); abbiate; &bbia; abbiano (abbino). III. Vezni naklon. 1. Sedanji čas. (Che io) abbia, da imam (da sem); abbiamo; abbia -tabbi; abbiate; abbia; abbiano (abbino). 2. Pretekli čas. (Che io) abbia avuto, da sem imel; abbiamo avuto; abbia (abbi) avuto; abbiate avuto; abbia avuto; abbiano avuto. 3. Polupretekli čas. (Se io) avessi, ako bi imel; avessimo; avessi; aveste; avesse; avessero. 4. Predpretekli čas. (Se io) avessi avuto, ako bi bil avessimo avuto; imel; avessi avuto; aveste avuto; avesse avuto; avessero avuto. IV. U vet ni naklon. 1. Sedanji čas. (Io) a vrši - avria; imel (bil) bi; avremmo; avresti; avreste; avrebbe - avria; avrebbero - avrfano. 2. Pretekli čas. (Io) avrei avuto, imel bi bil; avremmo avuto; avresti avuto; avreste avuto; avrebbe (avria) avuto; avrebbero (avrfano) avuto. V. Nedoločni naklon. 1. Sedanji čas: avere, imeti (biti). 2. Pretekli čas: avere avuto. 3. Prihodnji čas: essere per avere; avere ad avere; dover avere. VI. Deležnika. 1. Sedanjega časa: avente, imajoč. 2. Preteklega časa: avuto, -a; -i, -e; imel. VII. Gerundij a. 1. Sedanjega časa: avendo, imaje. 2. Preteklega časa: avendo avuto, imevši. Opazka. Slovensko reklo: je, bil je, bili so itd., prevede se italijanski z essere ali z avere. Prvo se vjenia s samostav- nikom v spolu in številu, ter ima pred seboj ci ali vi: c' e; vi ž; ci sono, vi erano itd. Drugo pa se veže z ednino, čeprav je samo-stavnik v množini: v' ha, havvi (avvi); le včasih : si da, si danno. V teh slučajih se slov. ga, je, jih prevaja z ne : Ce n' e; ve n' erano. §. 30. Spreganje pravilnih glagolov. (Coniugazione de' verbi regolari). 1. Sestavljene oblike se tvorijo s pomočjo pomočnih glagolov. Pomočnik essere se rabi pri takih neprehodnih glagolih, katerih deležnik se lahko kot pridevnik veže s samo-stavnikom; drugim neprehodnim in vsem prehodnim glagolom pa služi pomočnik a v e r e. V trpnej obliki pomagata le šssere in venire (priti; glej §. 34. II.). Na pr.: E morto, umrl je — uomo morto, mrtev človek; ho dormito, spal sem (ne more se reči: uomo dormito; ho lavorato, delal sem itd. Vendar tudi to pravilo ima izime in nekateri glagoli se vežejo lahko s prvim ali z drugim pomočnikom. (Primeri §. 35, I. 3.). 2. Glagoli se spregajo pravilno ali nepravilno. Glede na nedoločnikovo naklonilo se dele v tri vrste ali sprege. K prvej spregi spadajo glagoli z nedoločnikovim naklonilom are; k drugej glagoli na ere ali er e, in k tretjej oni na fre. Nekateri slovničarji dele drugo sprego po nedoločni-kovem naglasu na dvoje ter štejejo štiri sprege. torej tudi ne: 6 dormito); §. 31. Prva sprega. (Prima coniugazione). Chiamare, klicati. I. Znanilni naklon. 1. Sedanji čas. Chiam-o, kličem; chiam - i; chiam - a; chiam - iamo; chiam - ate; chiam - ano. 2. PolupreteHi čas. Chiam-ava, (ko) sem klical; chiam-avamo; chiam - avi; chiam - ava; chiam - avate; chiam - avano. 3. Nedavno-pretekli Čas. Ho chiam-ato, klical sem; abbiamo chiam-ato; hai chiam-ato; avete chiam-ato; ha chiam-ato; hanno chiam-ato. 4. Davno-pretekli čas. Chiam-ai, klical sem; chiam-ammo; chiam - asti; chiam - aste; chiam - 6; chiam - arono (pesn.: chiamaro, chiamar). 5. Nedovršno-predpretekli čas. Aveva chiam-ato, (ko) sem avevamo chiam-ato; bil klical; avevi chiam-ato; avevate chiam-ato; aveva chiam-ato; avevano chiam-ato. 6. Dovršno-predpretekli čas. Ebbi chiam-ato, (potem ko) avemmo chiam-ato; sem bil klical; avesti chiam-ato; aveste chiam-ato; ebbe chiam-ato; ebbero chiam-ato. 7. Prihodnji čas. Chiam-ero, klical bom; chiam-eremo; chiam - erai; chiam - erete; chiam-era; chiam - eranno. 8. Pretekloprihodnji čas. Avro chiam-ato, (potem ko) avremo chiam-ato; bom klical; avrai chiam-ato; avrete chiam-ato; avra chiam-ato; avranno chiam-ato. II. Velelni naklon. ----chiam - iamo; Chiam-a (tu) kliči; chiam-ate; chiam-i; chiam-ino; III. Vezni naklon. 1. Sedanji čas. Chiam-i, (da) kličem; chiam-iamo; chiam - i; chiam-iate; chiam - i; chiam-ino. 2. Pretekli čas. Abbia chiam-ato, (da) sem klical; abbiamo chiam - ato ; abbia chiam-ato; abbiate chiam-ato; abbia chiam - ato; abbiano chiam - ato. 3. Polupretekli čas. Chiam - assi, (ako) bi klical; chiam - assimo; chiam - assi; chiam - aste; chiam - asse; chiam - assero. 4. Predpretekli čas. Avessi chiam - ato, (ako) bi avessimo chiam - ato; bil klical; avessi chiam - ato; aveste chiam - ato; avesse chiam-ato; avessero chiam-ato. IV. Uvetni naklon. 1. Sedanji čas. Chiam -erei (-erfa), klical bi; chiam - eremmo; chiam - eresti; chiam - ereste; chiam - erebbe, (-erfa); chiam - erebbero (-erfano; pesn.: -ebbono). 2. Pretekli čas. Avrei chiam - ato, klical bi bil; avremmo chiam - ato; avresti chiam-ato; avreste chiam-ato; avrebbe chiam - ato; avrebbero chiam - ato. V. Nedoločni naklon. 1. Sedanji čas: chiam-are, klicati. 2. Pretekli čas: avere chiamato. 3. Prihodnji čas: essere per chiamare, avere a chiamare, dover chiamare. VI. Deležnika. 1. Sedanjega časa: chiam-ante, kličoč. 2. Preteklega časa: chiam-ato (-a; -i, -e), klical (klican). VII. Gerundija. 1. Sedanjega časa: chiam-ando, kličč. 2. Preteklega časa: avendo chiam-ato, (po-) klicavši. Opazke. 1. Mnogo glagolov, iuiajočih po več nego tri zloge, ima v prvej, drugej in tretjej edninskej osobi sedanjikovej naglas na predpredzadnjem zlogu, na katerem ostane tudi v tretjej množinskej osobi; na pr.: Annoverare, prištevati: annovero, annoveri, annovera — annoverano (sicer pa: annoveri širno, annoverate). 2. Glagoli na -care in -gare ohranijo trdi glasnik tudi pred e in i; torej dobe ch, gh; na pr.: Peccare, grešiti: pecchi, pecchero, peechino itd. legare, vezati: leghi, legherai itd. 3. Glagoli na-ciare, -giare, -sciare izgube mečilnik i pred končnico, .ki se začenja z e ali i; na pr.: Cominciare, začeti: cominci, comincero itd.; mangiare, jesti: mangi, mangera itd.; strisciare, plaziti: strisci, striscerebbe itd. 4. Glagoli na - g 1 i a r e izgube i pred drugim i, pa ne pred e ; na pr.: Tagliare, rezati: taglino; tagliero. 5. Pri glagolih na -iare — nam. j are — piše se le en i namesto dveh v drugej edninskej osobi znanilnega sedanjika in v tretjej množinskej osobi sedanjika v veznem naklonu; na pr.: Abbaiare, lajati: abbai, abbaino (beri: abbaji, abbajino). 6. Drugi glagoli na-i are dobodo i (ali j) namesto ii; kadar je naglas na i, tedaj pa se pišeta dva i; na pr.: Insidiare, zalezovati: insidi; inviare, napotiti: invii. 7. Končni samoglasnik lahko izgube: a) Nedoločnik, v vseh slučajih, samo ne pred besedo, ki se začenja z nečistim s; na pr.: Chiamar, tagliar. b) Oblike na -mo, ako imajo naglas na predzadnjem zlogu in stoje pred besedo, ki se začenja s soglasnikom; na pr.: Tremiam fanciulli, tresemo so otroci; — ne: amassim; temveč le: amassimo. c) Tretje množinske osobe oblike na -no in -ro (v pesništvu za cel zlog); na pr.: Digiunan, postijo se; levaron (pesn.: levaro, levar), vzdignoli so. — Ta pravila veljajo za vse tri sprege. 8. Nikalnica non stoji, kakor v slovenskem jeziku, pred glagolom in pred zaimkovnimi členki. Ako je poleg non še kaka druga nikalnica v stavku, stoji ta za glagolom, ter v zloženih časih za po-močnim glagolom. Primeri: II fabbro non lavora, kovač ne dela; quest' uccello non canta niente, ta tič nič ne poje; il signore non m' invito, gospod me ni povabil; non avete mica sonato? kaj ne, da niste zvonili? To se ve, da tudi to pravilo velja za vse tri sprege. (O nikalnem velelniku glej §. 26. III., 1. b.). XI. vaja. Italijansko-slovenska. Tu eri ancora fanciullo, quand' io aveva gia trent' anni. II calzolaio e stato da me stamane. L' altra settimana fu a trovarmi un mio vecchio amico e condiscepolo. Sia bel tempo, sia pioggia, vento o neve, io saro certamente al mio pošto. Vivete come se foste vecchi, affine di non pentirvi mai di essere stati giovani. Tutti sarebbero felici, se ognuno fosse contento del suo stato. Avendo un po'di capitale si puo aprire bottega. Vi sono degl' ignoranti e dei semplicioni che nulla intendono; havvi all'incontro delle persone molto dotte ed intelligenti. Tutti i popoli conoscono un Dio; non vi fu mai alcun popolo, che non ne avesse avuto qualche idea, benche erronea o confusa. II giardiniere coltiva i flori. L' aria che respiriamo e un miscuglio meccanico di azoto ed ossigeno. Noe coltivo per il primo la vigna. Chi ha provato il male, gusta meglio il bene. Se tu tornerai ad essere docile anch' io amerotti quanto ti aveva amato prima. Abbiate pieta di noi ed aiutateci. Figliuol mio, rispetta la canizie. I venti hanno le loro utilita: gonfiano le vele, traspor-tano le nubi, piirgano 1'atmosfera dalle nocive esalazioni, asciugano le strade, portano a grandi distanze i semi delle piante, mitigano il calore soverchio deli' estate. Quand' io era giovane non amava le risposte aspre, domandava le cose con modestia e sopportava con lieto animo la fatica dello studio. Compagno mio, ieri non copiasti il tema e sprecasti il tempo in cose inutili ed anche oggi hai lasciato da parte lo studio; che sara di te? La cuoca aveva preparato gia il pranzo quando sono mezzogiomo. L' altrieri dopo che il nostro colono ebbe cavato le patate di sotterra, un forte acquaz-zone si verso sul paese. Se beneficheremo i poveri e pro-cureremo di giovare a tutti, ci ameran tutti. Quando questo forestiere sara ritornato in patria, chi sa se trovera ancor vivo il suo vecchio genitore ? Chi avra perseverato nel bene sino alla morte, sara salvo. Se piu volte avrete mancato di parola, nessuno vi credera piu. La giustizia che io da tanto tempo cercava 1' ho finalmente trovata. Cangerete m'etodo si o no? Che io accetti questi patti ed usi violenza contro qualcuno? Io sarei un ingrato se seminassi la discordia nelle famiglie che mi beneficarono, e se cercassi solo il mio vantaggio; che niuno cio mi consigli. Se voi amaste la ve-rita, la cerchereste. Studiando s' impara. L' uomo e un essere parlante, dotato d'intelletto e di lfbera volonta. Trovare, obiskati condiscepolo, sošolec pioggia, dež vento, veter neve (ž.) sneg certamento, gotovo pošto, mesto vivete, živite capitale (m.) glavnica puo, more aprire, odpreti bottega; prodajalnica, delalnica semplice, priprost intendono, razumejo ali' incontro, nasprotno conoscono, poznajo benclie, čeprav erroneo, napačen coufuso, zmešan coltivare; gojiti, obdelovati respirare, dihati miscuglio, zmes meccanico, mehaničen azoto, dušeč ossigeno, kislec vigna, vinograd provare, izkusiti gustare, okušati meglio, boljše tornare, ritornare; Tr- noti se docile, krotek pieta, usmiljenje rispettare, spoštovati canizie, sivolasje utilita, korist gonfiare, napenjati vela, jadro trasportare, prenašati nube, oblak purgare, čistiti atmosfera, ozračje nocivo, škodljiv esalazione, izparica asciugare, sušiti portare; nesti, nositi distanza, daljava seme, seme piauta, rastlina mitigare; blažiti, manjšati calore, gorkota soverchio, prevelik risposta, odgovor aspro ; rezek, trd domandare, prašati modestia, skromnost sopportare, prenašati lieto, vesel fatica, trud copiare, prepisati sprecare, tratiti inutile, brezkoristen lasciare, pustiti preparare, pripraviti pranzo (mehki z), kosilo sonare; zvoniti, biti (ure) mezzogiorno, poldne colono, kmet (naselnik) cavare; izvleči, izkopati patata, krompir sotterra, pod zemljo acquazzone, ploha versare, vliti beneficare, dobro storiti procurare, prizadevati se giovare, koristiti trovare; najti, dobiti vivo, živ persevare, stanoviten biti sino, do salvo, vzveličan mancare; manjkati, odstopiti credera, bo verjel giustizia, pravica cercare, iskati finalmente, na zadnje cangiare, menjati metodo; metoda, postopanje si o no, da ali ne accettare, vsprejeti patto, pogoj usare, rabiti violenza, sila contro, proti ingrato, nehvaležen seminare, sejati discordia, razpor solo, samo vantaggio, dobiček consigliare, svetovati imparare, naučiti se essere (samost.), bitje parlare, govoriti dotare, obdarovati intelletto, um llbero, prost volonta, volja. Slovensko-italijanska. Ko sem bil mlad, bili so za me boljši časi, nego zdaj, ko sem star. Kaj je bilo ? Požar je bil, kateri je vničil veliko palačo. Dvomim, da je naš voznik tako nespameten, kakor ga vi popisujete. Bodite (nam) dobrodošli! Znane so besede Shakespeareove v Hamletu: Biti ali ne biti, to je veliko vprašanje. Biti slovenske krvi bodi Slovencu ') ponos. Ker sem bil a) bolan, nisem mogel dovršiti dela. Kaj imaš v žepu ? V mojem žepu so razne reči. Bodi kreposten ves čas svojega življenja in ob3) smrtnej uri boš imel mirno vest. Imejte vedno pred očmi svoje dolžnosti. Ko boste imeli kar želite, bodete bolj veseli. Ta žena je bila zelo bogata, zdaj pa nič nema. Imej vse svoje reči v redu, in ne boš v zadregi, kadar boš kaj iskal. Ker smo imeli,J) mnogo opraviti ž njimi, poznamo jih prav dobro. Dobri ljudje posnemajo dobra dela drugih (ljudi). Mravlje so delavne živalce: krožijo po polji in po cestah; če najdejo zrnce, neso je v svojo luknjo, in zato ne manjka jim nikoli živeža. One nas uče delavnosti Ko sem bil na Laškem, govoril sem laški, in ko sem bil na Nemškem, govoril sem nemški; doma pa govorim le slovenski. Niste ga še povabili; povabite ga in naj govori svobodno. Tat pustivši vrečo je ušel. Bil sem vže poklical straže, ko si ti pritekel ves spoten. Če se boš družil z lažnjivci, naučiš se tudi ti lagati. Potem ko boš čakal dve ali tri ure zastonj, ne boš želel čakati več toliko. On bi bil hudobnež, ako bi zapustil očeta, dražil mater in ne ljubil svoje domovine; upajmo da ni prišel tako daleč v hudobnosti. Ni res, da je on podedoval toliko denarja od pokojnih svojih roditeljev; zaslužil si ga je večidel sam. Hiša, katero je sezidal lani in letos razširil, zdaj je na prodaj. Ako bi bili naši kmetje pridno obdelovali zemljo, ne bi bili zdaj tako revni. Ako bi vi prav cenili čas, vsega bi porabili prav. On bi si bil pridobil veliko čast, ako bi bil rešil nesrečneža smrti. Ni res, da so ti mladeniči se rogali onemu ubogemu slepcu; ako bi bili to učinili, jaz bi bil prvi, da jih grajam.4) Srečali smo pevajočo družbo. Bore se za domovino umrl je češčen. Izro-čivši svoje imetje svojemu sinu, šel je v tujo deželo. Sovražnik, všedši v deželo, dal je razorožiti posadko ter pleniti mesta in vasi. Vsakdo naj čuva svoje. Ne sodi drugih (ljudi) in drugi (ljudje) ne bodo sodili tebe. Naj začne on pripovedovati dogodbe svojega življenja. Ne odstopim od svoje dolžnosti; naj bo, da me zato ljubiš ali sovražiš. Požar, incendio voznik, carradore dobro došel, benvenuto je vnicil, distrusse nespameten, insensato znan, noto dvomim, dubito popisujete, descrivete Hamlet, Ainleto ') Prevedi: za Slovenca. 2) Gerundij. 3) a; prevedi: ob uri smrti. 4) Nedoločnik z a. vprašanje, questione kri, sangue (m.) ponos, vanto vesel, allegro sem mogel, potei dovršiti, terminare žep, saccoecia kreposten, virtuoso miren, tranquillo vest, coscienza pred, innanzi a želite, desiderate v zadregi, imbarazzato kaj; qualche cosa, qual- cosa iskati, cercare opraviti, (da) fare poznamo, conosciamo posnemati, imitare delaven, laborioso krožiti, girare po, per zrno, grano luknja, buco zato, percio živež; cibo, nutrimento učiti, insegnare delavnost, operosita na, in Nemško, Germania povabiti, invitare svobodno, liberamente pustiti, lasciare uiti, scappare (z essere) si pritekel, sei accorso potiti se, sudare družiti se, praticare lažnjivec, bugiardo lagati, (a) mentire čakati, aspettare zastonj, inutilmente želeti, desiderare hudobnež, tristo zapustiti, abbandonare dražiti, irritare upati, sperare priti, arrivare tako daleč, tanto avanti hudobnost, cattiveria res, vero podedovati, ereditare pokojni, defunto večidel, per lo piu zaslužiti, guadagnare sezidati, fabbricare lani, 1' anno scorso letos, quest' anno razširiti, ampliare pridno, diligentemente ceniti, apprezzare porabiti, impiegare prav, bene pridobiti si, acquistare čast, onore (m.) rešiti, salvare (z da) nesrečnež, infelice rogati se, insultare (brez predi., ali z a) slepec, cieco učiniti, operare srečati, incontrare peti, cantare boriti se, pugnare čestiti, onorare izročiti, consegnare imetje, facolta šel je v, se ne parti per vniti, entrare dal je, fece (storil je) razorožiti, disarmare posadka, presidio pleniti, saccheggiare čuvati, invigilare soditi, giudicare začeti, cominciare pripovedovati, raccontare odstopiti, mancare (z a) sovražiti, odiare. §. 32. Druga sprega. (Seconda coniugazione). Temere, bati se. I. Znanilni naklon. 1. Sedanji čas. Tem-o, bojim se; tem-iamo; tem-i; tem-ete; tem - e; t6m - ono. 2. Polupretekli čas. Tem-eva (ko) sem se bal; tem-evamo; tem - evi; tem - evate; tem-eva (-6a); tem-6vano (-eano). 3. Nedavno-preteMi čas. Ho tem - uto, bal sem se; abbiamo tem - uto; hai tem - uto ; avete tem - uto; ha tem-uto; hanno tem-uto. 4. Davno-pretekli čas. Tem - ei (-etti), bal sem se; tem-emmo: tem - esti; tem - este; tem-e (-ette); tem - erono (-ettero; pesn. 5. Nedovršno-predpreteMi čas. Aveva tem-uto (ko) sem se avevamo tem-uto; bil zbal; avevi tem - uto; avevate tem - uto; aveva tem - uto; avevano tem - uto. 6'. Dovršno-predpretekli čas. Ebbi tem-uto, (potem ko) sem avemmo tem - uto; se bil zbal; avesti tem-uto; aveste tem-uto; ebbe tem-uto; ebbero tem-uto. 7. Prihodnji čas. Tem-ero, bal se bom; tem-eremo; tem - erai; tem - erete; tem - era; tem - eranno. 8. Preteklo-prihodnji čas. Avro tem - uto, (potem ko) se avremo tem - uto; bom zbal; avrai tem - uto; avrete tem - uto ; avra tem-uto; avranno tem-uto. II. Velelni naklon. ----tem - iamo; Tem-i (tu) boj se; tem-ete; tem-a; tem-ano. III. Vezni naklon. 1. Sedanji čas. Tem - a, (da) se bojim; tem - iamo ; tem-a (-i); tem-iate; tem-a; tžm-ano. 2. Pretekli čas. Abbia tem-uto, (da) sem se abbiamo tem-uto; bal; abbia (abbi) tem-uto; abbiate tem-uto; abbia tem - uto; abbiano tem - uto. 3. Polupretekli čas. Tem-essi, (ako) bi se bal; tem -essimo; tem - essi; tem - este; tem - esse; tem - essero. 4. Predpretekli čas. Avessi tem-uto, (ako) bi se avessimo tem-uto; bil bal; avessi tem-uto; aveste tem-uto; avesse tem-uto; avšssero tem-uto. IV. Uvetni naklon. 1. Sedanji čas. Tem-erei (-erfa), bal bi se; tem-eremmo; tem - eresti; tem - ereste; tem - erebbe (-eria); tem - erebbero (-erieno, -ebbono). 2. Pretekli čas. A vrči tem-uto, bal bi se bil; avremmo tem-uto; avresti tem-uto; avreste tem-uto; avrebbe tem-uto; avrebbero tem-uto. V. Nedoločni naklon. 1. Sedanji čas: tem-ere, bati se. 2. Pretekli čas: avere tem-uto. 3. Prihodnji čas: fessere per temere, avere a temere, dover temere. VI. Deležnika. 1. Sedanjega časa: tem-ente, boječ se. 2. Preteklega časa: tem-uto (-a; -i -e); bal se. VII. Gerundija. 1. Sedanjega časa: tem-endo, boje se. 2. Preteklega časa: avendo tem-uto, (z)bavši se. Opomnj e. 1- V davno-preteklem času imajo poleg navadne oblike (-ei) še drugo -etti sledeči glagoli: Assistere, streči; battere, tolči; credere, verovati; eafgere, tirjati; fendere, klati; fremere, trepetati; gemere, vzdihati; mietere, kositi, žeti: pendere, viseti; perdere, izgubiti; premere, stiskati; ricevere, prejeti; serpere, viti se; solvere, rešiti; splendere, sijati; stridere, škripati; vendere, prodati; dovere, morati; godere, vživati; potere, moči; sedere, sedeti; temere, bati se. 2. Glagoli na -cere, -gere in -scere, ako imajo v nedoloč-niku naglas na naklonilu, to je na predzadnjem zlogu, ohranijo mehki glas vtaknovši samoglasnik i pred a ali o, glasnika c in g pa se podvojita. Sicer dobita o in g pred a ali o trdi glas. Primeri: Giacere, ležati — giaccio, giaccia; piacere, dopasti — piacciamo, piaccio; leggere, brati — leggo, legga; conoscere, poznati — conosco, conoscano. 3. Oklepane oblike se tudi rabijo poleg navadnih oblik. XII. vaja. *) Italijansko-slovenska. Di giorno splende il sole, di notte scintfllano le stelle. Le passioni nel loro primo grado chiedono, nel secondo esi-gono e nel terzo costrfngono. Oggi non ho veduto ancora il principale. Temetti di non poter parlargliene, ma la cosa ebbe buon esito. Rendi testimonianza della verita e non temere. Credetemi, esse non intendevano di offendere ve-runo. Voi avevate conosciuto gia 1' indole di quell' uomo, allorche ce lo presentaste quale vostro amico. In quel giorno, subito che 1' ebbe conosciuto, egli strinse fntima ami-cizia con lui. Quando avremo ricevuto la somma in di-scorso, la spenderemo in cose necessarie. Cerca la moneta che hai perduta! Ricevžttero cio che cercavano. Non mi piacciono quegl' individui che guardano sempre a terra. Pr6ndano in mano il codice e leggano i loro doveri. Egli 6 difficile, che un giovane abbandonato in balfa di se stesso resista aH' impeto delle passioni e viva regolarmente. Se gli usurai avessero un po' di coscienza e di religione, non *) V tej in v naslednjih treh vajah se nahajajo tudi nepravilni glagoli, pa le v njih pravilnih oblikah. procederebbero verso i loro confratelli da ladri e da assassini, ma saršbbero piu umani nel loro procšdere. Se met-tžssimo colle nostre grida sossopra tutto il paese, non ci sarebbe possibile di ottenere cio che desideriamo. Se tu avessi taciuto, sarebbe stato meglio; almeno non avresti inutilmente peiduto e tempo e fiato. Mi meraviglio, ch' ella abbia saputo rispondere a tutte le domande senz' avere studiato. Non sapendo essa a qual partito appigliarsi, do-mando consiglio a me. Ricevutolo me ne ringrazio e se ne ando consolata. Io era per ascendere le scale, allorche os-servai, che qualcuno si era fermato al portone. Scintillare, migljati grado, stopenj chiedere, prašati, costringere, primorati vedere, videti principale; načelnik, gospodar esito; izhod, konec rendere; dati, vrnoti testimonianza, pričevanje intendere, nameravati offendere, žaliti indole (ž.), nrav, značaj presentare, predstaviti strinse amicizia, spri-jateljil se je somma, vsota in discorso, v govoru (to je, o čemur se govori) spendere, trositi cercare, iskati moneta, penez prendere, vzeti codice, zakonik resistere, upreti se impeto, moč (napada) vivere, živeti regolarmente, redno procedere, postopati confratello, sobrat assassino, razbojnik umano, človeški mettere, deti sossopra, narobe ottenere, doseči flato, sapa meravigliarsi, čuditi se sapere, znati rispondere, odgovoriti domanda, vprašanje partito; odloka, sklep appigliarsi, prijeti se ringraziare, zahvaliti se si ando, šla je consolare, tolažiti ascendere, gori iti scala, stopnjice osservare, zapaziti fermarsi, ustaviti se Slovensko-italijansk a. Usmiljeni človek deli svoj kruh z ubožčki in objokuje drugih (ljudi) revščino. Davi je bil tak veter, da je gnal ladije na debelo ') morje. Si prejel moje pismo ? Da, prejel sem je včeraj z veseljem. Ste-li videli '2) lepe slike Rafaelove in Ticijanove? Bogataš izdaje in troši velike vsote za nepotrebne reči, toda neče pomoči siromakom. Menil je, da sem tujec; pa izpoznavši me, začel je govoriti z mano v materinskem jeziku. Potem, ko ste bili izgubili pogum, ni bilo mogoče braniti vas tožeb, ki so jih vaši nasprotniki zoper vas snovali. Boš kupil novi roman? Odgovoril ti bom potem, ko ga bom videl. Podobe, katere ste videli, delo so imenit- ') Prevedi: visoko. a) Nedavno pretekli čas. nega slikarja. Vzemi v roke knjigo in beri kaj lepega. Kralji in cesarji naj vladajo osode narodov; Bog pa jih varuj. Ako bi ljudje živeli v miru mej sabo, imeli bi na zemlji raj; tako imajo večkrat pekel v hiši. Mi bi bili hudobneži, ako ne bi se veselili sreče svojega bližnjega in ne bi premagali v sebi goreče zavisti. Ako bi bilo deževalo malo dni poprej, imeli bi bili bogato žetev. Ako bi bili oni mogli, radi bi ga bili poslušali, pa časa jim je primanjkovalo. Ne bojte se; ako boste postopali kot ') poštenjaki, ne boste v nevarnosti, da bi vas sovražili dobri (ljudje). Boje se žaliti najvišega, ne boste žalili ni najnižega (človeka). Ko je on videl, -) da ga hoče primorati,3) naj ostane,4) zbral je vse svoje moči in se (ga) je rešil. Prejemši dar, zahvalil se mu je in mu je poljubil roko. Da je izpolnil5) svojo dolžnost, nobeden nikoli naj se ne hvali; kajti vsak jo mora izpolnjevati. Deliti, divfdere braniti, difendere (z da) poprej, prima objokovati, compiangere tožba, accusa žetev, raccolta (-0) gnati, spmgere veselje, piacere videti, vedere nasprotnik, avversario rado, volentieri zoper, contro di snovati, rnuovere slika; pittura, imrna- kupiti, comperare roman, romanzo (mehki z) odgovoriti, rispondere gine Rafael, Raffaello Ticijan, Tiziano izdajati in trositi, spen- imeniten, rinomato dere e spandere vladati, reggere pomoči, soccorrere (brez osoda, sorte predi.) mir, pace meniti, credere večkrat, spesse volte izpoznati, conoscere veseliti se, godere materinski jezik, lingua premagati, vincere materna goreti, ardere mogoče, possibile zavist, invidia poslušati, ascoltare primanjkovati, mancare (brez predi.) poštenjak, galantuomo nevarnost, pericolo (boste naj se prevede s correre, teči, brez predi.) ostati, rimanere zbral je, raccolse moč, forza rešiti, liberare poljubiti, baciare izpolniti, adempiere hvaliti se, vantarsi. §. 33. Tretja sprega. (Terza coniugazione.) Dormire, spati. I. Znanilni naklon. 1. Sedanji čas. Dorm-o, spim; dorm-iamo; dorm-i; dorm-ite; dorm - e; dorm - ono. l) da. 2) Gerundij. 3) Nedoločni k prihodnjega časa. h) Nedoločnik preteklega časa z di. 4) Nedoločnik z a. 2. Polupretekli čas. Dorm-iva (ko) sem spal; dorm-ivamo; dorm-ivi; dorm-ivate; dorm-iva (-fa); dorm-ivano (-fano). 3. Nedavno-pretekli čas. Ho dorm-ito, spal sem; abbiamo dorm-ito; hai dorm-ito; avete dorm-ito; ha dorm-ito; hanno dorm-ito. 4. Davno-pretekK čas. Dorm - fi, spal sem; dorm-immo; dorm - isti; dorm - iste; dorm-i; dorm-frono (pesn. -Tro). 5. Nedovršno-predpretekli čas. Aveva dorm-ito, (ko) sem bil avevamo dorm-ito; (pre-) spal; avevi dorm - ito; avevate dorm - ito; aveva dorm-ito; avevano dorm-ito. 6. Dovršno-predpretekli čas. Ebbi dorm-ito, (potem ko) avemmo dorm-ito; sem bil (pre-) spal; avesti dorm-ito; aveste dorm-ito; ebbe dorm-ito; ebbero dorm-ito. 7. Prihodnji čas. Dorm-iro, spal bom; dorm-iremo; dorm - irai; dorm - irete; dorm-ira; dorm-iranno. 8. Pretekloprihodnji čas. Avrč> dorm-ito, (potem ko) avremo dorm-ito; bom spal; avrai dorm-ito; avrete dorm-ito; avra dorm-ito; avranno dorm-ito. II. Velelni naklon. ----dorm - iamo; Dorm-i, spi; dorm-ite: dorm-a; dorm-ano. III. V e z n i n a k 1 o n. 1. Sedanji čas. Dorm-a, (da) spim; dorm-iamo; dorm-a (-i); dorm-iate; dorm - a; dorm - ano. 2. Pretekli čas. Abbia dorm-ito, (da) sem spal; abbiamo dorm - ito; abbia (abbi) dorm-ito; abbiate dorm-ito; abbia dorm-ito; abbiano dorm-ito. 3. Polupretekli čas. Dorm - issi, (ako) bi spal; dorm-fssimo; dorm - issi; dorm - iste; dorm - isse; dorm - issero. 4. Predpretekli čas. Avessi dorm-ito, (ako) bi bil avčssimo dorm-ito; spal; avessi dorm-ito; aveste dorm-ito; avesse dorm-ito; avessero dorm-ito. IV. Uvetni naklon. 1. Sedanji čas. Dorm - irei (-iria), spal bi; dorm - iremmo ; dorm-iresti; dorm-ireste; dorm-irebbe (-iria); dorm-irebbero(-iriano,-6bbono). 2. Pretekli čas. Avrei dorm-ito, spal bi bil; avremmo dorm-ito; avresti dorm-ito; avreste dorm-ito; avrebbe dorm-ito; avrebbero dorm-ito. V. Nedoločni naklon. 1. Sedanji čas: dorm-ire, spati. 2. Pretekli čas: avere dormito. 3. Prihodnji čas: čssere per dormire, avere a dormire, do- vere dormire. VI. Deležnika. 1. Sedanjega časa: Dorm-ente (-iente), speč. 2. Preteklega časa: Dorm-ito (-a; -i, -e), spal. VII. Gerundija. 1. Sedanjega časa: dorm - endo, spe. 2. Preteklega časa: avendo dormito, (za-)spavši. Opomnje. 1. Glagoli na -cire, -gire, -scire imajo pred 0 in a trdi glasnik, izvzemši c u c i r e; na pr.: Fuggire, bežati — fuggo; escire, iziti — esca; cueire, šivati — cucio. 2. a) V deležniku sedanjega časa imajo -iente namesto -ente, ter omehčajo prednji soglasnik, če je trd, sledeči glagoli: Sentire, čutiti, čuti — senziente; consentire, privoljiti — consenziente ; dissentire, drugače misliti — dissenziente; patire, trpeti — paziente ; balbutire, jecljati — balbuziente; impedire, zaprečiti — impediente; ubbidire, slušati — ubbidiente. b) Istega deležnika obe obliki imajo sledeči glagoli: Apparire, prikazati se — apparente, appariente; aprire, odpreti — aprente, apriente; dormire, spati — dorment*, dormiente; morire, umreti — morente, moriente. 3. Oblike v oklepajih so tudi v navadi, zlasti mej ljudstvom. XIII. v a j a. Italijansko-slovenska. Vi avvertiamo che noi esciremo di časa alle cinque. Io nutriva sempre grande stima per quel bravo giovane. Tutti sentono compassione di colui che impoveri senza propria colpa colpito dali' avversa fortuna. Hai dormito bene sta-notte? Non ho dormito molto, perche certi indivfdui brilli gridavano a squarciagola al pianterreno. Cristoforo Colombo scopri 1' America e si acquisto fama immortale. Spero, che fuggirai la compagnfa de' malvagi ed adempirai gli obblighi del tuo ufficio. Diversi uomini grandi morirono nell' esiglio, abbandonati da tutti ed abborriti da molti. La festa d' oggi & riuscita brillantissima; i vasti locali appena capivano i numerosi spettatori. Udfi uno strepito insolito nella camera attigua alla mia e vi entrai per vedere che cosa succeda. Gli alberi nel nostro orto fioriranno presto. Venite stasera da noi; giocheremo alle carte od agli scacchi. La diligenza e la fortuna arricchfrono diversi; la pigrizia e 1' avversita ne impoverirono ancora di piu. Segui la formica e vivrai senza fatica. Quando avra finito il suo compito riposera al-quanto, e poi prendera in mano qualche altro lavoro. Co-priamo i difetti altrui col mantello della carita cristiana. Egli sarebbe un crudele, se schernisse gli sventurati. Elleno avršbbero perduta la stima delle persone oneste, se avessero mentito. Non proferire parola su di cio che t' ingiungono i genitori od i superiori. Udendo nominare il tal luogo, egli senti una forte commozione interna. Avendo aderito il rela-tore alla modificazione della proposta, questa fu approvata a voti unanimi. Avvertire, opozoriti nutrire, gojiti impoverire, ubožati colpa, krivda colpire, zadeti avverso; nemil, nasproten brillo; pripit, vinjen a squarciagola, na pretrganje pianterreno, pritličje scoprire, najti farna; glas, ime fuggire, bežati (brez predi.) adempire, izpolnjevati abborrire, črtiti riuscire, obnesti se brillante, sijajen vasto, širen locale, prostor capire, obsegati numeroso, mnogoštevilen spettatore, gledalec udire, slišati strepito, ropot insolito, nenavaden attiguo; bliženj, sose- denj, vštričen orto, vrt fiorire, cvesti presto, kmalu venire, priti giocare, igrati carte, kvarte scacchi, šah diligenza, pridnost arricchire; obogatiti, ■ obogateti pigrizia, lenoba avversita, nezgoda seguire, slediti vivrai, živel boš fatica, trud linire, končati riposare, počivati coprire, pokriti difetto; napaka, pomanjkljivost mantello, plašč schernire; zasmehovati, zaničevati sventurato, nesrečen mentire, lagati proferire, izreči ingiungere; naložiti, zaukazati nominare, imenovati commozione, ganotje aderire, pristati relatore, poročevalec modificazione, prememba proposta, predlog approvare, potrditi unanime; enodušen, enoglasen. Slovensko-italijanska. Potrpežljivi') človek trpi in molči. Jed redi telo, veda redi duh. Reveži trpe lakote in po zimi vrhu tega tudi mraza. Pogani so pripisovali svojim bogovom ali malikom ne le ') Prevedi: trpeči (patire). kreposti, temveč tudi človeške strasti in slabosti. Moj strnič je začel jemati zdravila, ker je kašljal in se je bal za zdravje ; vže lani je prihajal k njemu zdravnik, ko so se bila prikazala neka znamenja bolehnosti, katera so pa kmalu spet izginola. Judež Iškarijot je izdal Jezusa in se je obesil. Solnce zahaja, končal se je dan in začne se večer. Ta hruška ni še cvela, pa bo cvela še ta teden. Dr. Toman je umrl leta 1870., dr. Gosta leta 1875.; toda njiju in drugih zaslužnih mož spomin živi še zdaj v srcih hvaležnih Slovencev. Oni deček je nepokoren; danes ga je oče opomnil vže večkrat, naj a) ne nadleguje ljudi, pa ker to nič ne pomaga, zdaj ga bo kaznoval. Potem, ko je bil izrekel nekoliko besed, onemel je in ni mogel več govoriti. Nekateri trgovci so bili tako srečni, da so obogateli v dveh ali treh letih. Ste-li slišali, da bodo v kratkem nehali bojevati se? Vsak modrec nekdanjih časov je imel nekoliko učencev, ki so za njim hodili in ga poslušali. Ako vidiš nagega (človeka), pokrij ga in on te bo blagoslavljal. Ako bi bil ti potrpel s svojim nasprotnikom v njegovem srdu, osramotil bi^ga bil mnogo hujše, nego s tem, da si ga zasramoval.") Še ni bil končal svoje pripovedke, ko si ti dospel; tedaj je on precej šel ven. Izpolnjujte svoje dolžnosti in umrete zadovoljni. Ne zasra-mujte jecljajočih (ljudi)! Lahko noč, spite dobro. Trpeti, soffrire predi.) (brez spet, novamente bolehnost, infermita vrhu tega, di soprag- izginoti, svanire giunta (= nameček), oltraccio jed, cibo rediti, nutrire veda, scienza duh, animo mraz, freddo pripisovati, attribuire slabost, debolezza jemati, (a) prendere kašljati, tossire zdravje, salute (ž.) prihajati, venire prikazati, mostrare znamenje; segno, sin-tomo ljudje, gente (ž. edn.) ker, siccome kaznovati, punire za na- Judež Iškarijot, Giuda potem ko, dopoche Iscariotte izdati, tradire obesiti, appiccare zahajati, tramontare končati se, finire cvesti, fiorire umreti, morire zaslužen, benemerito spomin, memoria onemiti, ammutolire ni mogel, non pote srečen, fortunato v kratkem, in breve bojevati se, (a) battersi nekdanji, antico učenec, discepolo hoditi za kom, seguire (brez predi.) hvaležen; grato, rico- pokriti, coprire • noscente blagoslavljati, benedire nepokoren, disobbediente potrpeti, compatire (brez opomniti, ammonire predi.) večkrat, piii volte srd, ira nadlegovati, disturbare osramotiti, svergognare 2) Perche (ali: che) z vezn. nakl. s) Gerundij. hujše nego, di piu che dospeti, arrivare ven iti, uscire pripovedka, racconto tedaj, allora lahko noč, buona notte. ko — kadar, allorche §. 34. Trpna oblika. (Forma passiva.) Trpna oblika, katera se rabi v laščini več nego v slovenščini, opisuje se na trojen način. I. S tem, da se pomočnik 6 s s e r e predstavlja preteklemu deležniku tistega glagola, ki se ima spregati; torej: Chiamare, klicati. I. Znanilni naklon. 1. Sedanji čas. Sono chiamato (-a) klican sem; siamo chiamati (-e); sei chiamato (-a); siete chiamati (-e); š chiamato (-a); sono chiamati (-e). 2. Polupretekli čas. Era chiamato (-a); eravamo chiamati (-e); i. t. d. S. Nedavno-pretekli čas. Sono stato (-a) chiamato (-a); siamo stati (-e) chiamati (-e); i. t. d. 4. Davno-pretekli čas. Fui chiamato (-a); fummo chiamati (-e); i. t. d. 5. Nedovršno-predpretekli čas. Era stato (-a) chiamato (-a); eravamo stati (-e) chiamati (-e); i. t. d. 6. Dovršno-predpreteJcli čas. Fui stato (-a) chiamato (-a); fummo stati (-e) chiamati (-e); i. t. d. 7. Prihodnji čas. Saro chiamato (-a); saremo chiamati (-e); i. t. d. 8. Preteldoprihodnji čas. Saro stato (-a) chiamato (-a); saremo stati (-e) chiamati (-e); i. t. d. II. Velelni naklon. Sii chiamato (-a), bodi klican; siamo chiamati (-e); i. t. d. III. Vezni naklon. 1. Sedanji čas. Sia chiamato (-a), (da) sem klican; siamo chiamati (-e); i. t. d. 2. Pretekli čas. Sia stato (-a) chiamato (-a); siamo stati (-e) chiamati (-e); i. t. d. 3. Polupretekli čas. Fossi chiamato (-a); fossimo chiamati (-e); i. t. d. 4. Predpretekli čas. Fossi stato (-a) chiamato (-a); fossimo stati (-e) chiamati (-e); i. t. d. IV. Uvetni naklon. 1. Sedanji čas. Sarei chiamato (-a), klican bi bil; saremmo chiamati (-e); i. t. d. 2. Pretekli čas. Sarei stato (-a) chiamato (-a); saremmo stati (-e) chiamati (-e); i. t. d. V. Nedoločnik. 1. Sedanji čas: čssere chiamato (a; -i, -e) klican biti. 2. Pretekli čas: essere stato (-a; -i, -e) chiamato (-a; -i, -e). 3. Prihodnji čas: čssere per essere chiamato, avere ad čs- sere chiamato, dover essere chiamato (-a; -i, e). VI. Deležnika. 1. Sedanjega časa: chiamato(-a; -i, -e), klican. 2. Preteklega časa: stato (-a; -i, -e) chiamato (-a; -i, -e). VII. 6 e r n n d i j a. 1. Sedanjega časa: essendo chiamato (-a; -i, -e), ko sem (si, je) klican. 2. Preteklega časa: essendo stato (-a; -i, -e) chiamato (-a; -i, -e), ko sem bil klican. Deležnik se vjema v številu in spolu s trpnim pod-metom; pred tvorni podmet pa pride predlog d a (od), včasi per (s, po, skozi); na pr. Sono chiamati dalla madre, klicani so od matere; fu spedita per la posta, bila je odposlana po pošti. II. Namesto pomočnika essere stoji lahko v enovitih oblikah nepravilni glagol venire; priti (glej §. 38. št. 6.). Ta izraža trpni pomen še boljše, nego pomočnik, toda kaže ne še dovršeno dejanje, mej tem, ko pomočnik izraža dovršenost. Trpni pomen dajo glagolu tudi glagoli andare, iti (§. 36, št. 1), res t are, ostati (pravilni glag.) rimanere, ostati (§. 37, št. 12), stare, stati (§. 36, št. 3). — Na pr.: Antonio venne chiamato — Antonio fu chiamato; va unito, združeno je (gre); resto persuasa, prepričana je bila (ostala); rimase offeso, žaljen je bil (ostal); stanno attaccati, sprijeti so (stoje). III. Tvorna oblika dobi trpni pomen, ako pred glagol pride besedica si (se). To sme biti le v tretjej edninskej osobi, ter pri prehodnih glagolih tudi v tretjej množinskej osobi. Pri tem služi le pomočnik essere. Ne sme se rabiti si kot podmet; tudi ne pri povračalnih glagolih, ki so vže tako v zvezi s tem zaimkom (§. 35.). Primeri: Si ama la verita e si teme la giustfzia — ljubimo resnico in se bojimo pravice. Si sentono le grida — sliši se vpitje. E temuto (ne: se lo teme) — boje se ga. Lo scolaro e castigato (ne: si castiga) — učenec je kaznovan. Talvolta 1' uomo s' inganna (ne: talvolta si s' inganna) — včasi se človek moti. XIV. vaja. Italijansko-slovenska. I buoni ed onesti spesso sono odiati e perseguitati, mentre i malvagi e gli scellerati sono stimati. Roma fu fon-data da Romolo e Revno. AUa carrozza del principe 6ranvi attaccati quattro cavalli. Operate il bene non solo quando siete veduti dagli altri, ma anche qnando nessuno vi vede. Fu perduto un anello d' oro; chi 1' avesse trovato e pregato di restituirlo al proprietario, da cui ricevera una generosa mancia. Voi ci foste raccomandato dal signor consigliere, e percio vi accettiamo in nostro servizio. Al mio amico e stata rabata stamane la borsa da viaggio. Molti uomini, se fossero stati educati bene, saršbbero ora utili alla societa; ma tra-scurati da' genitori o da' tutori si abbandonarono ai vizi e diventarono dannosi a sb stessi ed agli altri. Egli trasgredi la legge, dunque sia punito. Sia invitato o no, io prendero parte al concerto. Se cio fosse accaduto, in ogni caso ne sareste stati avvertiti. Mi viene narrato, che un individuo pregiudicato fu mandato in prigione per aver rubato ad una signora il portafoglio con entro alcuni fiorini. Al ministro della giustizia venne affidato il ministero deli' interno, che fu da lui accettato. Alcuni abusi vengono tollerati. La serpe sta appiattata fra 1' erba. II pover' uomo resto mortificato, vedendo di essere stato ingannato. AUe suppliche vanno uniti tutti gli attestati che sono necessari per comprovare la verita delle ragioni indicatevi. Gli uccelli si prendono col laccio, colle reti o collo schioppo. La virtu si ama da molti, ma si pratica da pochi. Si desfderano gli agi della vita e si abborrono le fatiche. Perseguitare, preganjati scellerato, zlobnež fondare, ustanoviti principe, knez attaccare, vpreci restituire, vrnoti proprietario, gospodar generoso; darežljiv, velikodušen (bogat) mancia; dar, nagrada raccomandare, priporočiti accettare, vsprejeti servizio, služba rubare, krasti borsa; torba, mošnja viaggio, potovanje educare, vzgojiti trascurare, zanemariti tutore, varuh diventare, postati dannoso, škodljiv trasgredire, prestopiti invitare, vabiti prenclere parte, vdele- žiti se accadere, dogoditi se pregiudicato, slaboglasen mandare, poslati portafoglio, listnica entro, notri ministro, minister giustizia, pravosodje affidare; poveriti, zaupati ministero, ministerstvo ingannare, prekaniti prendere; vzeti, loviti abuso; razvada, zloraba siipplica, prošnja laccio, zanka tollerare; trpeti, dopu- attestato, pričevalo rete mreža stiti comprovare, dokazati schioppo, puška appiattare, skriti ragione; razlog, vzrok praticare; vršiti, gojiti mortificare; razžaliti, indicare ; naznaniti, na- agio, zložnost. potreti vesti Slo v ens ko-italij anska. *) Ni še vse izgubljeno; če si od vseh zapuščen, ne boš zapuščen od Boga. Mož, ki je šel iz Jeruzalema v Jeriho, bil je napaden od razbojnikov in puščen polumrtev na cesti. S prijateljem, ki je bil poznan v hiši, šel sem h gospodu ravnatelju gimnazije in sva bila od njega prijazno vsprejeta. Bilo mi je pripovedano, da neka ženska je bila umorjena od neznanih hudodelnikov. To ti bo dovoljeno, ako dokažeš, da si bil k temu pooblaščen. Ukradena mi je bila ura, katero sem bil prejel kot spomin od svojega botra. Kdor ni bil (sam) poučevan, ne more poučevali drugih. Znani domoljub bo imenovan častni ud naše čitalnice. Spoštuj druge in boš od njih spoštovan; ne žali jih in ne boš od njih razžaljen. Ne sodite in ne boste sojeni. Češčen naj bo, kdor dobro dela. Osramočeni naj bodo tisti, ki hudo delajo, kadar jih ljudje ne vidijo.') V ubožnicah so siromaki nastanjeni, oblačeni in hranjeni brezplačno. Zasmehuje se često priprostost in povzdiguje se zvitost; toda od pravičnih bo vedno spoštovan le pravičnik, zaničevan zvijačnik. V nekdanjih časih so hu-dodelnikom vtiskali') sramotna znamenja na roke ali na obraz. Preširen je pisal o Čopu, da, ako bi mu bilo dano daljše življenje, bil bi razvetlil svoj narod s spisi. Če koga grajamo,') drugi verjamejo še več od tega kar je; če koga pa hvalimo, tega nič ne verjamejo. Ne stori drugim, kar nečeš da bi bilo storjeno tebi. Za cesarjev rojstveni dan je bilo mesto razsvetljeno in se je pela javno cesarska pesem. Ako bi bila dekla zvesta in zanesljiva, bila bi ljubljena od svojih gospodarjev. Iti, andare pustiti, lasciare ravnatelj, direttore Jeriho, (Jerico polumrtev; mezzo morto, gimnazija, ginnasio napasti, assalire semivivo prijazno, gentilmente *) Slovenščina je v tej vaji vprežena v trpno obliko, da se stavki laže prevedejo v italijanski jezik. ') Trpna oblika. / pripovedati, narrare siromak, bisognoso obraz; faccia, viso umoriti, ammazzare nastaniti, ricoverare je pisal, scrisse neznan, ignoto obleči, vestire razsvetliti; illustrare, dovoljiti, accordare hraniti, nutrire illuminare dokazati, dimostrare brezplačno, gratuita- spis, scritto pooblastiti, incaricare mente grajati, biasimare ura, orologio pripiostost, semplicita še več, vieppiii boter, padrino povzdigovati, esaltare storiti, fare — storjen, poučevati, istruire zvitost, scaltrezza fatto domoljub, patriotta zvijačnik; fraudolento, rojstveni dan , giorno časten, onorario scaltro natalizio čitalnica, casinodi lettura zaničevati, disprezzare peti, cantare razžaljen, offeso vtiskan, impresso cesarska pesem, inno osramotiti, svergognare sramotno znamenje, deli' impero ubožnica, istituto de' po- marchio d' infamia zanesljiv, da poter fidar-veri sene. §. 35. Povračalna in vzajemna oblika. (Forma riflessiva e re- ciproca). I. Povračalni pomen izražajo glagolove tvorne oblike z zaimkovnimi členki mi, ti, si; ci, vi, si (§.22.*) V zloženih časih služi navadno pomočnik čssere. 1. Obrazec: Lodarsi, hvaliti se. I. Znanilni naklon. 1. Sedanji čas. Io mi lodo, jaz se hvalim; noi ci lodiamo; tu ti lodi; voi vi lodate; egli (ella) si loda; eglino (filleno) si lodano. 2. Polupretekli čas. Io mi lodava; noi ci lodavamo; i. t. d. 3. Nedavno-pretekli čas. Io mi sono lodato (-a); noi ci siamo lodati (-e); i. t. d. *) Zato imenujejo nekateri slovniCarji take glagole: verbi pronominali. 4. Davno-pretekli čas. Io mi lodai; noi ci lodammo; tu ti lodasti; voi vi lodaste; egli (ella) si lodo (lodossi); eglino (elleno) si lodarono (lo- daronsi). 5. Nedovršno-predpretekli čas. Io mi era lodato (-a); noi ci eravamo lodati (-e); i. t. d. G. Dovršno-predpretekli čas. Io mi fui lodato (-a); noi ci fummo lodati (-e); i. t. d. 7. Prihodnji čas. Io mi loderd; noi ci loderemo; tu ti loderai; voi vi loderete; egli (ella) si lodera (loderassi); eglino (elleno) si loderanno (lo- deransi). 8. Pretekloprihodnji čas. Io mi saro lodato (-a); noi ci saremo lodati (-e); i. t. d. II. Velel ni naklon. ------lodiamoci noi; L6dati tu, hvali se ti; lodatevi voi; si lodi egli (ella), hvali se on; si lodino eglino (elleno), Non ti lodare, ne hvali se; non si lodi, naj se ne hvali. III. Vezni naklon. 1. Sedanji čas. Io mi lodi, (da) se hvalim; noi ci lodiamo; i. t. d. 2. Pretekli čas. Io mi sia lodato (-a); noi ci siamo lodati (-e); i. t. d. 3. Polupretekli čas. Io mi fossi lodato (-a); noi ci fossimo lodati (-e); i. t. d. 4. Predpretekli čas. Io mi fossi stato (-a) lodato (-a); noi ci fossimo stati (-e) lo- i. t. d. dati (-e); IV. Uvetni naklon. 1. Sedanji čas. Io mi loderči, jaz bi se hvalil; noi ci loderemmo ; i. t. d. 2. Pretekli Čas. Io mi sarei lodato (-a); noi ci saremmo lodati (-e); i. t. d. V. Nedoločnik. 1. Sedanji čas: lodarsi, hvaliti se. 2. Pretekli čas: čssersi lodato (-a; -i, -e). 3. Prihodnji čas: čssere per lodarsi, avere a lodarsi, dovžr lodarsi. VI. Deležnika. 1. Sedanjega časa: lodantesi, hvaleči se. 2. Preteklega časa: lodatosi, lodatasi; lodatisi, lodatesi; po- hvalivši se. VII. Gerundija. 1. Sedanjega časa: lodandOmi, h val 6 se (jaz), — ko se hvalim; ti, „ „ ti; — si, „ „ on; — ci, „ „ mi; — vi, „ „ vi; — si, „ „ oni; 2. Preteklega časa: essčndomi lodato (-a); pohvalivši se, — ko sem se pohvalil; — ti — si — ci lodati (-e); — vi — si 2. Nekateri neprehodniki imajo samo povračalno obliko, ker se dejanje, katero izražajo, povrača na podmet, in ti se spregajo po obrazcu lodarsi; na pr.: Mi pento, kesam se — pentirsi, kesati se; mi meraviglio, čudim se — meravigliarsi, čuditi se. 3. Povračalniki se spregajo v zloženih časih s pomočnikom čssere; tisti prehodniki pa, ki v povračalnej obliki izražajo: prisvojiti, pridobiti, storiti... sebi kaj, vežejo se lahko z essere ali z avere. (0 pregibnosti deležnikov glej §. 26, III. 2. b, y). Primeri: Ci siamo doluti, žal nam je bilo; si ha (si e) lacerato il vestito, raztrgal (-a) si je obleko; la malattfa ch' egli si ha (si e) cagionata, bolezen, ki si jo je nakopal. 4. Povračalna oblika glagolova se veže tudi z drugimi zaimkovnimi členki (prim. §. 22, št. 7); na pr.: Meritarselo, zaslužiti si ga: io me lo merito — voi ve lo meritaste — tu te lo sei meritato — egli se lo meri-tera — mšritatelo — non te lo meritare — meritatevelo — se io me lo avessi meritato — noi ce lo meriteremmo — meritatoselo — essondoselo meritato itd. II. Vzajemnosti pomen se izraža s povračalno obliko. Pri tem stoji glagol vselej v množini, kar zahteva vže vzajemnosti pojem. V zloženih časih služi navadno pomočnik 6ssere. — Vzgledje: Pietro e Paolo si aiutano, Peter in Pavel si pomagata. Nicolo e Luca si sono battuti, Nikolaj in Luka sta se tepla. Io e tu ci ameremo sempre, jaz in ti se bova vedno ljubila. XV. vaja. Italijansko-slovenska. Gli učmini modesti non si vergognano della propria condizione bassa, ma onesta, e non se ne lagnano. Noi dobbiamo guardarci molto da' malvagi per non esporci al pericolo di essere pervertiti da loro. I gičvani dabbene si occupano sempre in cose utili. La notte passata mi destai spesse volte; voglio vedere, se mi destero anche stanotte cosi di spesso. Dopo che ti sarai vestita, verrai a passeg-giare meco. II vizio si castiga da se medesimo. Davide si penti del doppio peccato ed Iddio glielo perdono; cosi pure Giuda, se non si fosse disperato, ma si fosse pentito del suo tradimento, ne avrebbe ottenuto perdono. Quando partirete per la vostra nuova destinazione, io vi accompagnerd sino alla stazione ferroviaria. Se tutti si vestfssero con modestia e vivessero moderatamente secondo il loro stato, non vi sa-rebbe tanta miseria nella societa. Vi ricordate di quell' av-venimento, che a suo tempo eccito tale scompiglio fra' cit-tadini? Io non me ne ricordo piu bene. Gia ci avvicina-vamo alla meta della nostra gita, allorche fummo colpiti da una sventura che ci obbligo a fermarci in una capanna. Uno della nostra compagnia si era slogato una gamba e dovemmo lasciarlo li e mandare a pršndergli una carrozza. Non perdetevi d' animo e conservatevi sempre sani. Non ti contentare di parer virtuoso, ma studiati di čsserlo. Molti si guadagnano con istento il vitto, eppure si všstono aH' ul-tima moda, rendendosi spesso ridfcoli. Amiamoci da fratelli e rispettiamoci da amici. Le persone colte non si offendono fra loro con parolacce ingiuriose e scandalose. Vergognarsi, sramovati tradimento, izdajstvo slogarsi, izvinoti si se partire, partirsi; oditi, perdersi d' animo; lagnarsi, pritoževati se odpotovati onemoči, priti ob po- guardarsi, varovati se destinazione, namenjeno gum esporsi, izpostaviti se mesto conservare, ohraniti pericolo, nevarnost ferroviario, železničen contentare, zadovoljiti pervertire, pohujšati moderatamente, zmerno studiarsi, prizadevati si dabbene (nepregibnica), secondo, po guadagnare, zaslužiti dober, pošten ricordarsi, spominjati a stento; mučno, te-occuparsi, pečati se se žavno destarsi, vzbuditi se eccitare; vzbuditi, vzro- vitto, hrana voglio, hočem čiti eppure, pa vendar vestire, obleči scompiglio, zmešnjava rendersi; storiti se, po- verrai, prideš avvicinarsi, bližati se stati passeggiare, sprehajati meta, cilj colto, omikan se colpire, zadeti offendere, žaliti castigare, kaznovati obbligare, prisiliti ingiurioso, razžaljiv perdonare, odpustiti fermarsi, ustaviti se scandaloso, pohujšljiv. disperarsi, obupati capanna, koča Slovensko-italijanska. Skopuh se zaljubi v denar in se ne more ločiti (od njega). Oderuh se je polastil velikega premoženja svojega dolžnika za majhen dolg, ki ga ubožček ni mogel plačati. Po poti se mi je pridružil neznan človek in me je spremil do mesta. Priporočil se mi je in odšel. Ako bi ne bila ti 9 hotela, nihče te ne bi bil mogel prisiliti k onemu plačilu. Ko so se bili oddaljili od nas, približali so se drugej družbi, v katero so bili vsprejeti. Ne bom si glave razbijal s temi nepotrebnimi rečmi. Naš rojak si je pridobil slavo vrlega učenjaka in si osvojil spoštovanje in ljubezen vseh tistih, ki ga poznajo. Veselim se (tega), da ste se oporavili toliko; bili ste tako suhi in bledi! Sramuj se samo tedaj, ko si slabo storil ali govoril; dobrega dela se ne sramuj nikdar! Zdržujte se prepovedanih reči in varujte se slabih priložnosti. Pripravi se; bode treba, da se spustiš na pot. Jutri vstaneš zgodaj in se napraviš praznično. Ko smo bili sošolci, imeli smo se radi. Jugoslovani se radi bratijo mej sebo; pri njih je to narodna šega. Nasprotnika sta se srečala in se pozdravila, v znamenje, da sta si odpustila. Dvojčki so si podobni po obrazu. Poštene osobe včasih, ko so ') v prepiru mej sebo, imenujejo se tatove, sleparje in razbojnike. Lepa hvala za vašo dobroto; ne bom je zabil. Priporočam se tudi za naprej vašej dobrohotnosti. Zaljubiti se, innamo- spoštovanje, stiina Jugoslovan; Slavo me-rarsi (z di) veseliti se, consolarsi ridionale, jugoslavo ločiti, odtrgati; stac- oporaviti se, rimettersi rad, volentieri (prisl.) bratiti se, affratellarsi pri, appo naroden, nazionale šega; uso, eostunie srečati, incontrare pozdraviti, salutare podoben biti, assomi-gliare po obrazu, nella fisio- nomia prepir, rissa imenovati se, trattarsi (z da) slepar, truffatore lepa hvala, mille grazie zabiti, dimenticare za naprej, per 1' av-učenjak, scienziato imeti se rado, volersi venire osvojiti, cattivare bene dobrohotnost, benevo- lenza. ') Gerundij. care polastiti se, impadro- nirsi dolžnik, debitore pridružiti se, associarsi neznan človek, scono- sciuto do, sino a priporočiti, raccoman- dare hoteti, volere plačilo, pagamento oddaljiti, allontanare približati, accostare pridobiti, acquistare slava, farna vrl, valente suh, magro bled, pallido storiti, operare delo, azione zdržati se, astenersi (z da) priložnost, occasione pripraviti, preparare trebati. bisognare spustiti se na pot, mettersi in viaggio vstati, levarsi zgodaj; di buon' ora, per tempo, presto napraviti se, vestirsi praznično, da festa sošolec, condiscepolo §. 36. Nepravilni glagoli prve sprege. (Verbi irregolari della prima coniugazione.) O p oni n j a. Zvezdica* pomeni, da se ž njo zaznamovani glagol sprega s pomočnikom e s s e r e; dve zvezdici ** pa kažete, da se do-tični glagol sme spregati z essere ali z avere (kar včasih besedi da dvoji pomen). Glagoli brez znamenja se spregajo s pomočnikom avere. Znan. nakl. 1.* Andare, iti. Sedanji čas: Polupret. „ Nedav.-pret. „ Davno-pret. „ Nedav.-predp. „ Dav.-predpr. „ Prihodnji „ Pretekloprih. „ Vel. naklon Vezni nakl. Uvet. nakl. Nedol. nakl. Sedanji „ Pretekli „ Polupret. „ Predpretekli „ Sedanji „ Pretekli „ Sedanji „ Pretekli „ Prihodnji „ Vado-vo, vai, va; andiamo, andate, vanno. Andava, andavi, andava; an-davamo, andavate, andavano. Sono andato (-a).. .; siamo an- dati (-e) itd. Andai, andasti, andd; andam- mo, andaste, andarono. Era andato (-a)...; eravamo andati (-e) itd. Fui andato (-a)...; fummo andati (-e) itd. Andro, andrai, andr;\; andremo, andrete, andranno. Saro andato (-a)...; saremo andati (-e) itd. Va, vada; andiamo, andate, vadano. Vada, vada (-i), vada; andiamo, andiate, vadano. Sia andato (-a)...; siamo andati (-e) itd. Andassi, andassi, andasse; an-dcissimo, andaste, andassero. Fossi andato (-a)...; fossimo andati (-e) itd. Andrei, andresti, andrebbe; an-dremmo, andreste, andržbbero. Sarei andato (-a)...; saremmo andati (-e) itd. Andare; essere andato; essere per andare itd. Delež. Gerund. Sedanji čas: Pretekli „ Sedanji „ Pretekli „ Andante; v andato (-a;--i, -e). Andando; essendo andato. Povračalna oblika and&rsene ima isti pomen: iti, oditi. 2. Dare, dati. Znan. nakl. Vel. nakl. Vezni nakl. Uvet. nakl. Nedol. nakl. Delež. Gerundij Sedanji čas: Polupret. „ Nedavno-pr. „ Davno-pret. „ Nedav.-predp. Dav.-predpr. Prihodnji Pretekloprih. Sedanji Pretekli Polupret. Predpret. Sedanji Pretekli Sedanji Pretekli Prihodnji Sedanji Pretekli Sedanji Pretekli Do, dai, da; diamo, date, danno. Dava, davi, dava; davamo, da- vate, davano. Ho dato ...; abbiamo dato itd. Diedi (detti), desti, diede (dette); demmo, deste, diedero (det-tero, pesn. dičrono). Aveva dato . ..; avevamo dato itd. Ebbi dato...; avemmo dato itd. Daro, darai, dara; daremo, da- rete, daranno. Avro dato...; avremo dato itd. |Da, dia; diamo, date, diano-dieno. Dia, dia (dii), dia; diamo, diate, diano - dieno. Abbia dato ..; abbiamo dato itd. Dessi, dessi, desse; dessimo, deste, dessero. Avessi dato . ..; avessimo dato itd. Darei, daresti, darebbe; da-remmo, dareste, darebbero. Avrei dato..; avremmo dato itd. Dare; avere dato; essere per dare itd. Dante (rabi se malo); dato (-a; -i, -e). Dando; avendo dato. Enako se spregata tudi sestavljena glagola ridare, povrnoti, in addarsi, vdati se (čemu), zapaziti; pravilno pa se spregajo drugi z dare sestavljeni glagoli, kakor: circondare, obdati; ridondare, obilovati, nastati, biti v čast, sramoto itd.; secondare, slediti, ustreči, podpirati. Vel. nakl. Vezni nakl. Uvet. nakl. Nedol. nakl. Delež. Gerundij 3. Sedanji čas: Polupret. Nedav.-pret. Davno-pret. Nedav.-predp. Dav.-predpr. Prihod. Pretekloprih. Sedanji čas: Pretekli Polupret. Predpret. Sedanji Pretekli Sedanji Pretekli Prihodnji Sedanji Pretekli Sedanji Pretekli Stare, stati, bivati. Sto, stai, sta; stiamo, state, stanno. Stava, stavi, stava; stavamo, stavate, stavano. Sono stato (-a)...; siamo stati (-e) itd. Stetti, stesti, stette; stemmo, steste, stčttero. Era stato (-a) . . . ; eravamo stati (-e) itd. Fui stato (-a)...; fummo stati (-e) itd. Staro, starai, stara; staremo, starete, staranno. Saro stato (-a) . . . ; saremo stati (-e) itd. Sta, stia; stiamo, state, stiano (stieno) Stia, stia (stii), stia; stiamo, stiate, stiano - stieno. Sia stato (-a)...; siamo stati (-e) itd. Stessi, stessi, stesse; stessimo, steste, stčssero. Fossi stato (-a) . . .; fossimo stati (-e) itd. Starei, staresti, starebbe; sta-remmo, stareste, starebbero. Sarei stato (-a);..; saremmo stati (-e) itd. Stare; čssere stato; essere per stare itd. Stante; stato (a; -i, -e). Stando; essendo stato. Enako se spregata sestavjjenca ris t are, postati (postojim), prestati, in so p rast are ali so v ras tare, nadstati, nadkriliti, blizo biti; pravilno pa se spregajo drugi sestavljenci s stare, kakor: ac-costare, približati; costare, 'stati (stanem); contrastare, izpodbijati, prepirati se; ostare, nasprotovati; restare, ostati. Glej tudi §. 26, III., 2., c., a. XVI. vaja. Italijansko-slovenska. Io vado a pranzo di solito alle due. Vai a časa, o in ufficio? Chi va piano va sano. I nostri vicini vanno ogni sera al teatro; anche noi per 1' addietro ci andavamo piu di spesso, ma adesso ci andiamo piu di raro. Andrete in qualche luogo? No, restero a časa, perche ho molti affa-rucci da sbrigare. Se desfderi d' andarvi, vattene con Dio. Signori, vadano pure avanti. Bisogna che tu vada a com-perare cio che ci occorre. II signore andra in campagna a cavallo e le signore vi andranno in carrozza. Se vi foste andati a tempo, non avreste dovuto attendere tanto a lungo. Andando verso la piazza m' imbattei in un amico, cui non aveva veduto gia da diversi anni. II portalettere mi diede un pacco raccomandato e se n' ando. I nostri giovani si dettero a studiare la storia patria. Dammi una presa di ta-bacco. Te ne darei volentieri, ma non ho meco la scatola. Dateci almeno un consiglio. Se noi vi dessimo quello che bramate, ci dareste forse ancora motivo di scontento. Con-trastarono molto, finalmente pero si addiedero di avere avuto torto. Chi sta, guardi che non čada. Come stanno di salute i tuoi? Grazie per la domanda; stanno tutti bene, meno mia sorella ch' ž alquanto indisposta, a cui percio fu dal medico ordinato che stia a časa per qualche giorno. Perche molesti quella povera bestia ? lasciala stare. AH' avan-zarsi del nemico i nostri guerrieri stettero fermi per un mo-mento, poi gli si scagliarono addosso come tanti leoni. Alcuni scrivono stando in piedi. Di solito, navadno imbattersi; naleteti, torto, krivo piano, počasi srečati se cadere, pasti, per 1' addietro; prej, pacco, zavitek meno; manj, razen nekdaj patrio ; domač, domo- indisposto ; bolehen, di raro, redkokedaj vinski slaboten sbrigare, opraviti presa, ščipec molestare, nadlegovati avanti, naprej tabacco, tabak avanzarsi; naprej iti, occorrere, treba biti scatola; zaklopnica, to- bližati se a cavallo, jašoč (na bačnica guerriero, vojščak konju) consiglio, svet fermo; stalen, nepre- a tempo, za časa bramare, želeti mičen attendere, čakati motivo; vzrok, povod scagliare, zagnati a lungo, dolgo scontento, nezadovoljnost piede, noga. Slovensko-italijanska. Nekateri redovniki hodijo bosi. Oprostite, vi tirjate, naj ta delavec gre v nevarnost; ako bi (tje) šel in bi se mu kaj žalega zgodilo, bili bi vi krivi njegove nesreče. Ne zahajaj (hodi) v slabe tovarišije, da si ne pokvariš telesa in duše. Ne ostanimo tukaj, temveč pojdimo domov. Obreko-valec je šel preč osramočen, ker ga ni hotel ') nihče poslušati. Gospodar je ukazal delavcem, naj gredo na polje. Potem, ko boš odšel ti, pojdem tudi jaz. Ako bi midva šla vkup po vasi, ne bi govorilo ljudstvo več, da se črtiva. Kak obup za očeta, kadar otroci vpijejo: daj nam kruha! in on ga nema. Vsak naj da nekaj krajcarjev in bomo imeli lep znesek za uboge pogorelce. Radi bi vam dali, kar nas prosite, ako bi to imeli. Naj da, kdor ima. Vaša zadeva mi je dala misliti in delati mnogo. Dajajte radi miloščino; to vam bo'1) v čast in zaslugo. Daj vsakemu svoje. Ne dajaj pohujšanja nikomur. Ko daješ ') miloščino, naj tvoja levica ne zna, kaj dela desnica. Stal je pod lopo več nego dvajset minut, čakaje, da neha dež. Mi, hvala Bogu, imamo se3) dobro; toda naš najboljši prijatelj se ima slabo. Ako bi stanoval v mestu, želel bi večkrat iti na deželo; ker pa stanujem ') na deželi, hodim v mesto na4) sprehod. Bodi3) zdrav in vesel. Stoj mirno in ne gani se z mesta. Mi stojimo vedno v mejah zakona. Naj stane malo ali veliko, kupil si bom zimsko suknjo. Redovnik, frate obrekovalec, ealunnia- naj zna, sappia bos, scalzo tore levica, sinistra oprostiti; perdonare, na polje, al campo dela, fa scusare črtiti, odiare desnica, destra delavec, operaio vpiti, gridare lopa, loggia kaj žalega, qualche ina- znesek; sonirna, iniporto sprehod, passeggio lanno pogorelec, colpito (dan- ganoti, muovere zgoditi se, succedere neggiato) dali' incendio meja, limite (m.) pokvariti si, rovinare(-si) zasluga, merito zimska suknja, pas t rano. §. 37. Nepravilni glagoli druge sprege. (Verbi irregolari della seconda coniugazione.) 1. Addurre (za: adducere), navesti. Znan. nakl. Sedanji čas:|Adduco, adduci, adduce; addu- I ciamo, adducete, adducono. ') Gerundij. 2) ridondare. 3) stare. ■>) a. Polupret. čas: Adduceva...; adducevamo itd. Davno-pret. „ Addussi, adducesti, addusse; adducemmo, adduceste, ad-dussero. Prihodnji „ Addurrd, addurrai, addurra; addurremo, addurrete, addur-ranno. Velel. nakl. Adduci, adduca; adduciamo, adducete, adducano. Vezni nakl. Sedanji „ Adduca, adduca, adduca; ad- duciamo, adduciate, adducano. Polupret. „ Adducessi, adducessi, addu-cesse; adducessimo, adduceste, adducessero. Uvet. nakl. Sedanji „ Addurrei, addurresti, addur- rebbe; addurremmo, addur-reste, addurrebbero. Delež. „ „ Adducente; Pretekli „ addotto (-a; -i, -e). Gerund. Sedanji „ Adducendo. Kakor addurre spregajo se tudi drugi glagoli s končnico -durre (namesto -ducere), na pr. condurre, peljati; dedurre, izvesti; introdurre, uvesti; produrre, proizvesti, izkazati; ricondurre, nazaj peljati; ridurre, izvesti, zmanjšati; riprodurre, spet izvesti; se-durre, zavesti; tradurre, prevesti. Opomnja. Sestavljene oblike se tvorijo po pravilih (na pr.: ho addotto, avessimo addotto itd.), zato so tu in pri naslednjih glagolih izpuščene. Tako so spodaj izpuščene tudi pravilne oblike ter tiste, ki si jih vsak lahko sam izvede iz oblike za prvo osobo. 2. Bere, bevere, piti. Znan. nakl. Sedanji čas: Polupret. Davno-pret. Bevo (pesn.: beo), bevi (p.: bei), beve (p.: bee); beviamo, bevete (p.: beete), bevono (p.: beono). Beveva (p.: beeva, bevea) ...; bevevamo (p.: beeamo) itd. Bev vi - bevei - bevetti (p.: bebbi), bevesti (beesti), bevve-bevette (p.: bebbe) ;bevemmo (beemmo), beveste (beeste), bevvero - be-vettero (beverono, p.: bžbbero). Vel. nakl. Vezni nakl. Uvet. nakl. Delež. Gerund. Prihodnji čas:IBero - beverč, berai - beverai, bera - bevera; beremo - bevere-mo, berete - beverete, beranno- beveranno. Bevi-bei, beva-bea; beviamo-beiamo, bevete - beete, bevano-beano. Sedanji „ Beva - bea...; beviamo ... b<§- vano - beano. Polupret. „ Bevessi-beessi...; bevessimo- beessimo itd. Sedanji „ Berei - (beverži) . ..; beremmo (beveremmo) itd. „ „ Bevente - beente; Pretekli „ bevuto. Sedanji „ Bevendo - beendo. (Oblike, ki so na drugem mestu in mej oklepaji, rabijo se malo, ali pa samo v kakem ljudskem narečji in v poeziji.) Znan. nakl. Vel. nakl. Vezni nakl. Uvet. nakl. Delež. 3. * Cadere; pasti, padati. Sedanji čas: Davno-pret. Prihodnji Sedanji Polupret. Sedanji Pretekli Cado, cadi, cade; cadiamo, ca- dete, cadono. Caddi, cadesti, cadde; cadem- mo; cadeste, caddero. Cadero • (cadro)...; caderemo (cadremo) itd. Cadi, čada; cadiamo, cadete, cadano. Čada, čada (cadi), čada; cadiamo, cadiate, cadano. Cadessi...; cadessimo itd. Caderei (cadrei, cadrfa)...; ca-deremmo (cadremmo) itd. Cadente, caduto. Tako se spregata tudi s c a d e r e, izteči, accadere, zgoditi se, pripetiti se. 4. Cogliere, corre; brati - pobrati (srečati, zadeti, prijeti). Znan. nakl. Sedanji čas : Colgo (coglio), cogli, coglie; co-gliamo, cogliete, colgono. Vel. nakl. Vezni nakl. Uvet. nakl. Delež. Gerund. Davno-pret. čas: Prihodnji Sedanji Polupret. Sedanji Pretekli Sedanji Colsi, cogliesti, colse; cogliem- mo, coglieste, colsero. Cogliero - corro ...; coglieremo- corremo itd. Cogli, colga-coglia; cogliamo, cogliate. colgano - cogliano. Colga - coglia, colga - coglia - col-ghi. colga - coglia; cogliamo, cogliate, colgano - cogliano. Cogliessi. . .; cogliessimo itd. Coglierei - correi.. .; coglierem-mo - corremmo itd. Cogliente; colto. Cogliendo. Tako se sprega tudi sestavljenec raccogliere, pobirati. Po tem vzgledu se spregajo tudi glagoli pod št. 14, 15 in 16. 5. Dire (za: dfcere), reči. Znan. nakl. Vel. nakl. Vezni nakl. Uvet. nakl. Delež. Gerund. Sedanji čas: Polupret. Davno-pret. Prihodnji Sedanji Polupret. Sedanji • Pretekli Sedanji Dico, dici - di', dice; diciamo, dite, dfcono. Diceva ...; dicevamo itd. Dissi, dicesti, disse; dicemmo, diceste, dissero. Diro, dirai, dira: diremo, direte, diranno. Di', dica; diciamo, dite, dicano. Dica, dica (dichi), dica; diciamo, diciate, dicano. Dicessi.. .; dicessimo itd. Direi, diresti, direbbe; diremmo, direste, direbbero. Dicente; detto. Dicendo. Tako se spregajo sestavljenci: benedire, blagosloviti ; maledire, prokleti; contraddire, oporeči itd. 6.* Dolere, boleti. * Dolersi, žalovati, žal biti (povračalni glagol, §. 35.). Znan. nakl. Vel. nakl. Vezni nakl. Uvet. nakl. Delež. Gerund. Znan. nakl. Vel. nakl. Vezni nakl. Sedanji čas: (Io mi) dolgo (p.: doglio), duoli, duole; dogliamo, dolete, dol-gono (p.: dogliono). Doleva . ..; dolevamo itd. Dolsi, dolesti, dolse; dolemmo, doleste, dolsero. Dorro, dorrai, dorra; dorremo, dorrete, dorranno. Duoli (-ti), (si) dolga (doglia); dogliamo, dolete, dolgano (do-gliano). Dolga (doglia); dogliamo, do- gliate, dolgano (dogliano). Dolessi. ..; dolessimo itd. Dorrei, dorresti, dorrebbe; dor-remmo, dorreste, dorrebbero. Dolente (pridevnik: žalosten) Pretekli „ doluto. Sedanji „ jDolendo. 7. Do vere, morati. Polupret. Davno-pret. Prihodnji Sedanji Polupret. Sedanji Sedanji čas Polupret. Davno-pret. Prihodnji Sedanji Polupret. Devo (debbo, pesn.: deggio), devi (p.: dei), deve (debbe, p.: dee, degge); dobbiamo (p.: deg-giamo), dovete, devono (deb-bono, p.: deono, deggiono). Doveva...; dovevamo itd. Dovei - dovetti, dovesti, dove -dovette; dovemmo, do veste, do-vettero - doverono. Dovro ...; dovremo itd. Devi, deve; dobbiamo, dovete, devono. Debba (p. deggia), debba - debbi (p.: deggia), debba (p.: deggia); dobbiamo (p.: deggiamo), dob-biate (p.: deggiate), dčbbano (p.: deggiano). Dovessi...; dovessimo itd. Uvet. nakl. Delež. Gerund. Znan. nakl. Sedanji čas: n H Pretekli _ Dovrei, dovresti, dovrebbe; do- vremmo, dovreste, dovrebbero. > dovuto. Dovendo. Vel. nakl. Vezni nakl. Uvet. nakl. Delež. Gernnd. Sedanji 8. Fare (za: facere), storiti, delati. Sedanji čas: Polupret. Davno-pret. Prihodnji Sedanji Polupret. Sedanji Faccio-fo, fai, fa (p.: face); facciamo, fate, fanno. Faceva (p.: fea)...; facevamo i. t. d. Feci (p.: fei), facesti, fece (p.: fe'); facemmo (p.: femmo), faceste, fecero (p.: ferono, fenno). Faro, farai, fara; faremo, farete, faranno. Fa, faccia; facciamo, fate, fac-ciano. Faccia, faccia (facci), faccia; facciamo, facciate, facciano. Facessi...; facessimo itd. Farei, faresti, farebbe; faremmo, fareste, farebbero. —; pret. č.: fatto. Facendo. Po tem vzgledu se spregajo tudi vsi s fare sestavljeni glagoli, na pr.: assuefare, privaditi; contrafFare, ponarediti; disfare, razdreti; rifare, prenarediti; soddisfare, zadovoljiti, zadostiti itd. 9.* Parere, zdeti se. Znan. nakl. Vel. nakl. Vezni nakl. Sedanji čas: Polupret. „ Davno-pret. „ Prihodnji „ Sedanji čas: Polupret. „ Paio, pari, pare; pariamo, pa- rete, paiono (parono). Pareva ...; parevamo itd. Parvi, paresti, parve; paremmo, pareste, parvero. Parro...; parremo itd. Pari, paia; paiamo, parete, pa- iano. Paia, paia, paia; pariamo (paiamo), pariate (paiate), paiano. Paressi.. .; paressimo itd. Uvet. nakl. Sedanji čas: Parrei. . .; parremmo itd. Delež. „ „ Parente. (Rabi se le pri sestav- ljencih: apparente itd.) Pretekli „ Paruto - parso. Gerund. Sedanji „ Parendo. Tega glagola sestavljenci se pregibljejo po tretjej spregi: appa-rire, prikazati se; eomparire, pokazati se itd. (§. 38). Znan. nakl. Vel. nakl. Vezni nakl. Uvet. nakl. Delež. Gerund. Znan. nakl. Vel. nakl. Vezni nakl. Uvet. nakl. 10. Porre (za: ponere), deti, staviti. Sedanji čas:Pongo, poni, pone; poniamo (ponghiamo), ponete, pongono. Polupret. „ Poneva .. .; ponevamo itd. Davno-pret. „ Posi, ponesti, pose; ponemmo, poneste, posero Prihodnji „ Porro .. .; porremo itd. Poni, ponga; poniamo, ponete, pongano. Sedanji „ Ponga, ponga (ponghi), ponga; poniamo (ponghiamo), po-niate, (ponghiate), pongano. Polupret. „ Ponessi. . .; ponšssimo itd. Sedanji „ Porrei. ..; porremmo itd. „ „ Ponente, Pretekli „ pošto. Sedanji „ Ponendo. 11. Potere, moči. Sedanji čas: Polupret. Davno-pret. Prihodnji „ Sedanji čas: Polupret. „ Sedanji „ Posso, puoi, puo (p.: puote); possiamo, potete, possono (p.: ponno). Poteva ...; potevamo itd. Potei - potetti, potesti, pote-po-tette; potemmo, poteste, pote- rono - potettero. Potro . ..; potremo itd. Possa, possa; possiamo, pos- siate, possano. Possa, possa (possi), possa; possiamo, possiate, possano. Potessi.. .; potessimo itd. Potrči (potrfa). . .; potremmo i. t. d. Delež. Gerund. Znan. nakl. Vel. nakl. Vezni nakl. Uvet. nakl. Delež. Gerund. Znan. nakl. Vel. nakl. Vezni nakl. Uvet. nakl. Delež. Gerund. Sedanji čas: Potente, possente (pridevnik: mogočen); Pretekli „ potuto. Sedanji „ |Potendo. 12. * Kimanere, ostati. Sedanji čas:Rimango, rimani, rimane; ri-maniamo (rimanghiamo), ri-manete, rimangono. Polupret. „ Rimaneva ...; rimanevamo itd. Davno-pret. „ Rimasi, rimanesti, rimase; ri-manemmo, rimaneste, rima-sero. Prihodnji „ Rimarro . ..; rimarremo itd. Rimani, rimanga; rimaniamo, rimanete, rimangano. Sedanji „ Rimanga, rimanga (rimanghi), rimanga; rimaniamo (rimanghiamo) , rimaniate (riman-ghiate), rimangano. Polupret. „ [Rimanessi...; rimanessimo itd. Sedanji „ Rimarrei...; rimarremmo itd. „ „ jRimanente (pridevnik: ostali); Pretekli „ rimasto (rimaso). Sedanji „ Rimanendo. 13. Sapere, znati. Sedanji čas:So, sai, sa; sappiamo, sapete, sanno. Polupret. „ Sapeva .. .; sapevamo itd. Davnopret. „ Seppi, sapesti, seppe; sapemmo, sapeste, seppero. Prihodnji „ Saprč . . .; sapremo itd. Sappi, sappia; sappiamo, sap-piate, sappiano. Sedanji „ Sappia, sappia (sappi), sappia; sappiamo, sappiate, sappiano. Polupret. „ Sapessi. ..; sapessimo itd. Sedanji „ Saprei. . .; sapremmo itd. „ „ Sapiente (pridevnik: moder); Pretekli „ saputo. Sedanji „ Sapendo. 14. Scegliere (pesn.: scerre), izbrati; 15. Sciogliere - sciorre, razvezati; 16. Togliere - torre, vzeti, odvzeti. Ti trije glagoli se spregajo tako, kakor c o gli ere (št. 4); prav tako tudi njih sestavljenci, na pr.: disciorre, razpustiti; distorre, od-vrnoti itd. 17.* Sedere, * sedersi; sedeti, sesti. Znan. nakl. Vel. nakl. Vezni nakl. Uvet. nakl. Delež. Gerund. Tako se Sedanji čas: Polupret. Nedav.-pret. Davno-pret. Prihodnji Sedanji Polupret. Sedanji Pretekli Sedanji pregibljejo tudi sestavljenci. Siedo - seggo, siedi, siede; se-diamo (seggiamo), sedete, sie- dono - seggono. Sedeva .. .; sedevamo itd. Sono seduto - mi sono seduto i. t. d. Sedči - sedetti, sedesti, sed& - se-dette; sedfemmo, sedeste, se-dettero - sederono. Sedero (p.: sedrč)...; sederemo (p.: sedremo) itd. Siedi, sieda - segga; sediamo (p.: seggiamo), sedete, sie-dano - seggano. Sieda - segga, sieda (siedi) -segga, sieda - segga; sediamo (seggiamo), sediate, siedano -seggano (p.: seggiano). Sedessi. Sederei. . Sedente; seduto. Sedendo. sedessimo itd. sederemmo itd. Znan. nakl. 18. Spegnere, vgasnoti. Sedanji čas : Polupret. „ Davno-pret. „ Spengo-spogno, spegni, spegne; spegniamo, spegnete, spengono (spegnono). Spegneva ...; spegnevamo itd. Spensi, spegnesti, spense; spe-gnemmo, spegneste, spšnsero. Vel. nakl. Vezni nakl. Uvet. nakl. Delež. Gerund. Prihodnji čas Sedanji „ Polupret. „ Sedanji „ n n Pretekli „ Sedanji „ Spegnero ...; spegneremo itd. Spegni, spenga; spegniamo, spegnete, spengano. Spenga-spegna, spenga (spen-ghi) - spegna, spenga - spegna; spegniamo, spegniate, spengano - spegnano. Spegnessi.. .; spegnčssimo itd. Spegnerei...; spegneremmo itd. ? spento. Spegnendo. 19. Svellere (svegliere, pesn.: sverre), izruti. Znan. nakl. Vel. nakl. Vezni nakl. Uvet. nakl. Delež. Gerund. Sedanji čas: Polupret. „ Davno-pret. „ Prihodnji „ Sedanji „ Polupret. „ Sedanji „ Pretekli Sedanji Svello - svelgo, svelli - svegli, svelle - sveglie; svelliamo - sve-gliamo, svellete-svegliete, svel- gono. Svelleva (sveglieva)...; svelle- vamo (sveglievamo) itd. Svelsi, svellesti-svegliesti, svel-se; svellemmo - svegliemmo, svelleste - sveglieste, svelsero. Svellero (svegliero)...; svelle- remo (sveglieremo) itd. Svelli - svegli, svelga - svella; svelliamo-svegliamo, svellete-svegliete, svelgano - svellano -svegliano. Svelga - svella, svelga (svelghi)-svella, svelga - svella; svelliamo - svegliamo, svelliate - sve- gliate, svelgano - svellano. Svellessi (svegliessi)...; svel- 16ssimo (svegliessimo) itd. Svellerei (sveglierei)...; svelle-remmo (sveglieremmo) itd. t svelto. Svellendo, svegliendo. 20. Tenere, držati. Vel. nakl. Vezni nakl. Uvet. nakl. Delež. Gerund. Sedanji čas: Polupret. „ Davno-pret. „ Prihodnji „ Sedanji Polupret. Sedanji Pretekli Sedanji Tengo, tieni, tiene; teniamo, (tenghiamo), tenete, tengono. Teneva...; tenevamo itd. Tenni, tenesti, tenne; tenemmo, teneste, tennero. Terro . . .; terremo itd. Tieni, tenga; teniamo, tenete, tčngano. Tenga, tenga (tenghi), tenga; teniamo (tenghiamo), teniate, (tenghiate), tčngano. Tenessi. . .; tenšssimo itd. Terrei.. .; terremmo itd. Tenente (pridevnik: trden, čvrst; samostavnik: poročnik.) Tenuto. Tenendo. Tako se spregajo tudi sestavljenci: mantenere, vzdržati, obdržati: ottenere, dobiti, doseči; trattenere, zadržati itd. 21. Trarre (za: traere), vleči. Znan. nakl. Vel. nakl. Vezni nakl Uvet. nakl. Delež. Gerund. Polupret. Davno-pret. Prihodnji Sedanji Sedanji Polupret. Sedanji Sedanji čas: Traggo, trai (p.: traggi), trae (p.: tragge); traiamo (trag- giamo), trašte, traggono. Traeva . . .; traevamo itd. Trassi, traesti, trasse; traemmo, traeste, trassero. Trarro ...; trarremo itd. Trai, tragga; traiamo (traggia- mo), traete, traggano. Tragga, tragga (tragghi), tragga; traiamo (tragiamo), traiate (traggiate), traggano. Traessi. . .; traessimo itd. Trarrei . ..; trarremmo itd. Traente, Pretekli „ tratto. Sedanji „ Traendo. Tako se pregibljejo tudi zloženi glagoli: attrarre, privleči; con-trarre, stisnoti, sklenoti; detrarre, odvleči, odbiti. 22.** Valere, veljati. Vel. nakl. Vezni nakl. Uvet. nakl. Delež. Gerund. Znan. nakl. Vel. nakl. Vezni nakl. Uvet. nakl. Delež. Gerund. Sedanji čas: Polupret. Nedav.-pret. Davno-pret. Prihodnji Sedanji Polupret. Sedanji Pretekli Sedanji Valgo (vaglio), vali, vale; va-liamo, valete, valgono (va-gliono). Valeva . . .; valevamo itd. Ho valuto - sono valuto (-a) itd. Valsi, valesti, valse; valemmo, valeste, valsero. Varro ...; varremo itd. Vali, valga; valiamo, valete, valgano (vagliano). Valga (vaglia), valga (valghi), valga (vaglia); valiamo, va-liate, valgano (vagliano). Valessi . . .; valessimo itd. Varrei . . .; varremmo itd. Valente (pridevnik: veljaven, izvrsten); valuto (p.: valso). Valendo. 23. Vedere, videti. Sedanji čas: Vedo-veggo(veggio),vedi,vede; vediamo - veggiamo, vedete, vedono - veggono (veggiono). Vedeva . ..; vedevamo itd. Vidi, vedesti, vide; vedemmo, vedeste, videro. Vedro . ..; vedremo itd. Vedi, veda-vegga (veggia); vediamo (veggiamo), vedete, v6-dano - veggano (včggiano). Veda - vegga (veggia), veda (vedi) - vegga (veggia), veda -vegga (veggia); vediamo-veggiamo, vediate - veggiate, ve- dano - veggano (veggiano). Vedessi . ..; vedessimo itd. Vedrei. ..; vedremmo itd. Veggente; Pretekli „ veduto (visto). Sedanji „ Vedendo - veggendo. Polupret. Davno-pret. Prihodnji Sedanji Polupret. Sedanji Po tom se ravnajo tudi zloženei: *avvedersi, zapaziti; provvedere. preskrbeti; prevedere, prevideti;* ravvedersi, k sebi priti, zavedeti se; itd. 'e, hoteti. Voglio - vo', vuoi, vuole; voglia- mo, volete, vogliono. Voleva . . .; volevamo itd. Volli, volesti, volle; volemmo, voleste, vollero. Vorrč) . . .; vorremo itd. Vogli, voglia; vogliamo, vogliate, vogliano. Voglia, voglia (vogli), voglia; vogliamo, vogliate, vogliano, Volessi . . .; volčssimo itd. Vorrei. . .; vorremmo itd. voluto. Volendo. 25. Naslednje vrste glagolov druge sprege obrazujejo nepravilno samo davnopretekli čas in preteklega časa deležnik, druge oblike pa so jim pravilne. Kakor je razvidno vže iz dozdanjih vzgledov, ima davnopretekli čas nepravilnosti Samo v prvej in tretjej edninskej ter v tretjej množinskej osobi, drugih osob oblike pa se izvajajo pravilno: tretja osoba ima v ednini končnico -e, v množini -ero. Kakor enoviti glagoli, tako se spregajo tudi njih sestavljenci, kateri so tu izpuščeni. Nedoločnih: Davno-pret. čas: Del. pret. časa : Accendere, prižgati accesi acceso. Condiseendere, privoliti condiscesi condisceso. Alludere, meriti v kaj allusi alluso. Deludere, prevariti. Appendere, obesiti appesi appeso. *Aseendere, gori iti, vzdigo- ascesi asceso. vati se Ascondere, skriti ascosi ascoso. * Assidersi, sesti assi si assiso. Chiudere, zapreti chiusi (chiudei-etti) chiuso. Conquidere, premoči cono[uisi eonquiso. Deeidere, odseči, razsoditi, sklenoti decisi deciso. Vel. nakl. Vezni nakl. Uvet. nakl. Delež. Gerund. i 24. Volei Sedanlji čas: Polupret. „ Davno-pret. „ Prihodnji „ Sedanji „ Polupret. „ Sedanji „ n n Pretekli „ Sedanji „ Incidere, vrezati, vpasti. Difendere, braniti difesi difeso. Dissuadere, odsvetovati dissuasi dissuaso. Dividere, deliti divisi diviso. Elidere, odbiti, izpustiti elisi eliso. * Evadere, iziti, uiti evasi evaso. Fondere, liti fusi fuso. Intridere, umesiti, umočiti intrisi intriso. Ledere, poškoditi lesi leso. Offendere, žaliti offesi offeso. Persuadere, prepričati persuasi (persua- dei - etti) persuaso. Prendere, vzeti presi preso. Radere, strgati, briti rasi raso. Rodere, gristi, glodati rosi roso. Spendere, trositi spesi (spendei-etti) speso. Tendere, razprostreti, napeti tesi teso. Intendere, razumeti. Uecidere, ubiti uccisi ucciso. Chiedere, prašati chiesi chiesto. Nascondere, skriti nascosi nascosto. Rispondere, odgovoriti risposi risposto. + (Aduggere), žgati — adusto. Mettere, deti, staviti mi si messo. *Ardere, goreti arsi arso. *Oorrere, teči corsi corso. *Emergere, izplavati na vrh, prenosno : slediti, priti na dan emersi emerso. Espellere, izgnati espulsi espulso. Mordere, gristi morsi morso. Spargere, raztresti sparsi sparso. Tergere, brisati tersi terso. + (Algere), zmrznoti alsi — + (Convellere), stisnoti — convulso. *Aceorgersi, zapaziti accorsi accorto. Assorbere, vsrkati assorsi assorto. Assumere, prevzeti assunsi assunto. Cingere, opeti, obdati cinsi einto. Distinguere, razločiti distinsi distinto. Estlnguere, ugasnoti estinsi estinto. + Nedostatni glagoli. Fingere, hliniti se finsi finto. Fr&ngere, lomiti fransi franto. * Giungere, ') dospeti, priti giunsi giunto. Indulgere, popustiti, oprostiti indulsi indulto. Miingere, molsti munsi munto. Piangere, jokati piansi pianto. Pingere, slikati pinsi pinto. Porgere, moliti, podati porsi porto. Pungere, bosti punsi punto. *Sorgere, vstati sorsi sorto. Strmgere, stisnoti strinsi stretto. Presumere, domišljati si presunsi (-mei, -metti) presunto. -f- Rifulgere, sijati rifulsi — Tingere, barvati, močiti tinsi tinto. Torcere, viti, sukati torsi torto. ijngere, mazati unsi unto. Vincere, zmagati vinsi vinto. Volgere, obrnoti volsi volto. + (Colere), častiti — colto. -(- (Consumere), porabiti, po- vžiti consunsi consunto. Annettere, pritaknoti annessi (redko: annettei annesso. Comprimere, stisnoti compressi compresso (Esprfmere, izraziti. Deprimere, potlačiti. Imprimere, vtisnoti. Opprimere, tlačiti.) Discutere, pretresati (kako vprašanje) discussi discussi. (Ineutere - timore, ostrašiti. Concutere, stresti). Muovere, ganoti mossi mosso. Percuotere, udariti percossi percosso. Prefiggere, nameniti prefissi prefisso. Affliggere, žalostiti afflissi afflitto. Cuocere, kuhati cossi cotto. Figgere, 2) biti fissi fltto. ') Sestavljenci se vežejo z a vere: aggiungere, prideti; raggiungere, doteči itd. a) Rabijo se samo sestavljenci: affiggere, configgere, pribiti; infig-gere, zabiti. Friggere, cvreti frissi fritto. Leggere, citati lessi letto. Negllgere, zanemariti neglessi negletto. Prediligere, bolj (posebno) ljubiti predilessi prediletto. Proteggere, varovati, braniti prot>'ssi protetto. Reggere, vladati res. Čudenje (meraviglia): Oh, o, pah, capperi. 7. Nevoljo in zaničevanje (disprezzo): Oh, deh, puh, oibo, eh, fi. 8. Smeh in zasmehovanje (riso e derisione): Ih, ih ih. 9. Nikanje (negazione): Oibo. 10. Klicanje (chiamata): Oh, eh, ola, eia, ehi. 11. Razne čute (diversi affetti): Eh. §. 49. Drugi inedmetji'. (Altre interiezioni.) Tudi drugih plemen besede in celi stavki služijo kot medmetje. V vseh teh slučajih je stavek manjkav; zato nekateri slovničarji medmeta ne štejejo za posebno besedno pleme. Tu sledi nekoliko nepravih medmetov, izražajočih razna čustva. 1. Veselje: Bene, buono (dobro); viva, evviva (živel!), beato me (sreča moja!), felice te (blagor tebi), che piacere! (kako veselje! — kako mi je všeč!) 2. Žalost: Lasso me, povero me, mfsero me, infelice me, sventurato me (gorje meni). 3. Jezo, grožnjo: Guai (gorje), guai a te (gorje tebi), trema (tresi se). 4. Strah: Misericordia (usmilite se — Bog se usmili), aiuto (pomagajte). 5. Željo: Di grazia (prosim; blagovoljite); piaccia a Dio, volesse Dio (dal, hotel Bog). 6. Čudenje: Come (kako!), puo essere (mogoče!); per bacco (lej lej! bome!) 7. Nevoljo in zaničevanje: Via (preč), vergogna (sramota!), vattene (poberi se). 8. Sočutje, sožalje (simpatfa, condoglianza): Oh povero, poverino, poveraccio (ubožec!) itd. 9. Pritrjevanje: Bene, buono (dobro), bemssimo (prav dobro), bravo (vrlo dobro!), gia (se ve da), si (da), perdinci (lej, res!) 10. Nikanje: Dio guardi, Dio mi guardi, tolga Iddio (Bog varuj), anzi (ne, temveč), al contrario (nasprotno), no (ne), niente affatto (prav nič ne). 11. Klicanje: Piano (počasi), senti (čuj); fermati, sta (stoj). 12. Prošnjo: Per 1' amor di Dio (za ljubav božjo), merce, perdono (oprosti-te), alta (pomagaj-te). 13. Zahvalo: Grazie a Dio (hvala Bogu), Iddio sia lo-dato (Bog bodi hvaljen). 14. Odsvet: Guardati (varuj se), badate (gledajte, pazite); adagio, pian piano (počasi). 15. Osrčevanje: Su, orsu (nu); animo, coraggio (pogum). 16. Mirjenje: Zitto, zi (tiho), taci (molči), cheto (tiho). XXIV. vaja. Italijansko-slovenska. Oh, che piacere sento nel vederti in si buono stato. Orsu, rallegriamoci, amici, della vittoria riportata da noi contra il nostro avversario comune. Oime, cosa mi e toc-cato! Ah, che triste rimembranza! Ahi, che dolori dev' io soffrire! Deh, lasciatemi in pace. Uh, che birbone che sei! Oh, chi mi aiuta? 0 donna, quanto sei crudele! Pah! che me n' importa ? Capperi, dovrebbe importarti molto. Oh, che gente ingrata! Puh, che brutto affare! Eh, sentite, buon uomo. Oibo, io non vi do retta. Ehi, signorina, non mi co-nosce piu ? Ola, garzone, al lavoro! Nossignore, non n' e ancor 1' ora. Eh, ti conosco bene, impertinente! Viva il nostro amatfssimo imperatore, evviva la graziosfssima impe-ratrice! Felice te, che sei sempre di buon umore. Infelice! non vedi 1' abisso che sta per ingoiarti ? Ahi, lasso me! nulla mi riesce. Guai a colui che non ascolta la voce della coscienza. Aiuto, aiuto! gridava il misero mentre affogava nelle onde, ma non c' era piu tempo d' aiuto. Per bacco, incomincia da nuovo a soffiare il vento. Via, via, non voglio piu saperne di te! Poveretta! essa mi fa veramente pieta. Perdinci, tu parli da uomo assennato; cosi mi piace. Gia, gia, non potevi fare altrimenti. Tolga Iddio, che io accon-sentissi a tale delitto. Adagio, figliuol mio, non precipitare le cose. Povero cane! afta, aita, pareva che dicesse quando veniva percosso. Per 1' amor del cielo; non isvelare il nostro secreto a chicchessia! Zitto, ascoltate! Sia lode al cielo, anche questo e finito. Rallegrarsi, veseliti se riportare, pridobiti comune, skupen toceare; zadeti, pripetiti se rimembranza, spomin birbone; hudobnež, prekanjenec importare, marati ingrato, nehvaležen dare retta, slušati garzone (mehki z); mladenič, rokodelski učenec impertinente; neotesan, predrzen umore, volja ingoiare, požreti affagare; zadušiti se, vtapljati se acconsentire, privoliti precipitare, prenagliti svelare, odkriti secreto, tajnost. Slovensko-italijanska. Oh, kdo more popisati moje veselje? Ah, nesrečnik, kaj si storil? Gorje mi, sovražnik mi ne da ni mira ni pokoja, Joj, ako imate le senco usmiljenja, ne zapustite me v tej stiski! Pej te bodi, pijanec! Joh, kaj bo? Nu, ne bodi toliko nesramna in vedi se kakor pošteno dekle. O, prosim vas, potrpite še za nekoliko dni. Primaruha! kaj takega se ne vidi vsak dan. Ah, molči enkrat in ne klepeči v eno mer. Kaj še! kdo mi more to braniti? He, ni vredno, da o tem govorimo. Haha! kaj meniš, da sem tako neumen, da bi verjel ') take prazne kvante? Ne, to je vže preveč; tega pa več ne trpim. Hej, voznik, paio vam je nekaj z voza. Nu, ne pusti se prositi; drugače nisi moj prijatelj. Halo, tovariši, pojdimo na lov! Hm, ne vem kaj reči. Dobro; ako mi bo mogoče, rad storim, kar si me prosil; toda glej, da se mi ne bode treba -) tega kesati pozneje. Blagor tebi, ki imaš roditelje še žive! Gorje temu, ki je sam; kajti če pade, nema koga, da ga vzdigne. Pojdi, pojdi, izkušnjavec, nečem te več poslušati, ni vedeti o tebi! Gorje krivičnikom! črv njih slabe vesti jih grize dan in noč. Sramota! obiskoval si šolo, pa ne znaš ni brati ni pisati. Ubožček, kaj bo iz njega? Lej, res! bil sem v velikej nevarnosti, pa tega nisem vedel. Bog nas varuj; ta človek počenja vsake vrste budalosti. Oh, gospod, usmilite se! Bome, ako ne pustiš igre, prideš (padeš) v siromaštvo. Stoj, imam govoriti s tabo. Lepa ta! nič ne zasluži, pa hoče živeti kakor gospod. Počasi, da ne padete, kajti stopnjice so narejene po starem in nekoliko nevarne. Pogum, ni še vse izgubljeno. Tiho, da nas kdo ne sliši. Hvala Bogu, vse smo srečno dovršili. Veselje, allegrezza pokoj, requie (ž,) usmiljenje; pieta, mi- stiska, angustia sericordia pijanec, ubbriacone ') Nedoločnik z da. '') Prevedi: da ne bom imel se kesati. kaj takega; tali cose, cio, di strnile klepetati, ciarlare v eno mer; di con-tinuo, continuameate truda vredno biti, va-lere la pena neumen, scipcco prazna kvanta, fando- nia lov, eaccia spet vzdignoti, rialzare izkušnjavec, tentatore krivičnik, ingiusto obiskovati, frequentare počenjati, tare vrsta, sorta budalost, sciocchezza zaslužiti, guadagnare. Pristavek. §. 50. Slovniske figure. (Figure grammaticali.) 1. I z p u s t (la ellissi). Včasih sme izostati kaka beseda, ki ni k razumevanju stavka prav potrebna. To daje govoru večo ličnost, ter se rabi v knjigi in v domačem govoru. (Prim. tudi §. 17, št. 7.; §. 26, št. 2, b. y.) 2. Preobilica (il ripieno, il pleonasmo). To je besedica, ki stvar natančniše določuje in bolj poudarja, ali pa brez potrebe stoji v stavku zaradi ličnosti. — Prve vrste pleonazmi so na pr.: bello — lepo, bene — dobro, e — in, ecco — glej, gia — vže, seveda, mai — nikdar (potrjuje), mica, punto (zanikujeta), ora — zdaj, pure — vendar, su — nu, tutto — vse. — Druge vrste preobilice pa so: egli, ella, esso, con, si, non, mi, ti, si, ci, vi, ne. (Prim. §. 22, št. 3.) 3. Zamena (1' enallage). Tudi ta figura se često rabi. Zamenjajo se mej seboj glagolski nakloni in časi ter predlogi (§. 43, op.), pa predlogi s prislovi (§. 40, 44), prislovi s pridevniki (§. 39, št. 2.); večkrat stoji kaka beseda namesto druge. — Italijan tudi rad rabi opisovanje namesto samo-stavnika; na pr.: Avvertimento a chi legge (m.: al lettore), opomnja čitatelju. 4. Prestop (1'iperbato). To je nenavadna uvrstitev besed v stavku. Rabi se zlasti v poeziji; pa tudi v prozi, kadar se kak del ali kaka beseda v stavku posebno poudarja. Opomnja. Slovniske figure labko rabi brez straha, da se jih napačno ne poslužuje, le kdor dobro pozna duh italijanskega jezika; začetnik naj se jih raje ogiblje. Tu slede vzgledje imenovanih figur, vzeti večinoma iz del najboljših italijanskih pisateljev. XXV. vaja. Italijansko-slovenska. Egli cadde da alto (luogo), ma non si fece male. Io te ne daro tante (busse), che te ne ricorderai per tutta la vita. Gli occhi di Dio sono (pronti) a provvedere sempre quelli che il temono. II mio pensiero era (volto) a una cosa, e i cieli ora disposero un' altra. Se date (a) mangiare agli affa-mati o (a) bere agli assetati, fate un' opera di misericordia. Meraviglia (e) che sei stato una volta savio. L' albergatore di Malmantile, domandato da Sant' Ambrogio di sua condi-zione, rispose: Io (sono) ricco, io sano, io (ho) bella donna, assai figliuoli, grande famiglia; ne ingiuria, onta, o danno ricevetti mai da persona: (sono) riverito, onorato, careggiato da tutta (la) gente: io non seppi mai che (cosa) male si fosse o tristizia; ma sempre lieto e contento- sono vivuto e vivo. A Trieste c' e un musčo (di) Revoltella. Cio mi costa cento bei fiorini. Io te 1'ho detto ben mille volte. Egli non sono ancora passati molti anni dopo quell'avvenimento. Sempronio non e punto (mica) morto. Voi gia vi appres-sate molto bene alla vecchiezza. E c c o, poich6 pur vo-lete, domattina vi mostrero come si fa. Molto rise con e s s o lei. Io mi sto pensoso. Qui ha questa cena, e non saria chi mangiarla (= la mangiasse). Quando il vide, presso fu che di letizia non mori (= morisse). Anichino gitto un grandfssimo sospiro. La donna guardatolo disse: Che avesti (== hai), Anichino ? Se non fosse (= fosse stato) ch' egli era giovane, e sopravveniva il caldo, egli avrebbe avuto troppo a sostenere. Io senza te non saprei (== potrei) vfvere. Egli arrivo a časa in sul far (= incominciare) della notte. II garzone fu battuto dal suo principale di santa ragione (= molto) ed ha ora una bella (= grande) paura di lui. Chiamati a se certi orefici, comando che facciano (= faces-sero) pane e vivande d' ogni sorta e frutte d' oro. Alzo questi la spada, e ferito 1' avrebbe, se non fosse (= fosse stato) uno, che stava ritto innanzi, che lo tenne per lo braccio. Ora fanno (= sono passati) dieci anni ch' ei mi fu tolto. Vidi il maestro di color ') che sanno (==■ dei sapienti). Colui, lo cui saver •') tutto trascende, fece li cieli e die' •') *) M. : coloro. 2) M.: sapere. 3) M.: diede. lor chi conduce (= un conduttore). Arse ogni cosa sacra profana. Tre legioni e tre legati atterrai io. Bussa, udarec provvedere, provideti affamato, lačen assetato, žejen meraviglia, čudo onta, sramota eareggiare. milo vati orefice, zlatar ritto, raven trascendere, preseči museo, muze) appressare, približati domattina, jutri zjutraj presso fu che, skoro da conduttore, vodja gittare, vreči; — un legione, četa sospiro, vzdahnoti sostenere, prenesti tristizia (tristezza), tuga battere ; tolči, tepsti legato, poslanec atterrare; podreti, premagati. Prevod slovensko-italijanskih vaj. (Traduzione degli esercizi sloveno-italiani.) I. L' aurora e il principio del giorno. La luce del sole e 1' oscurita della notte sono due cose contrarie. L' orrore deli' omicidio e innato nell' uomo. II fratello parla coll' amico. L' occhio, 1' orecchio, il naso e la bocca sono parti della testa. Agnese viene dali' orto (dal giardino). II misericordioso Iddio ti perdoni i peccati. Di' alla zia, che vada dalla so-rella. Guardati dagli avari e dagli usurai. Ama gli amici ed i nemici. L' erbe ed i flori mi piacciono. II progresso degli scolari e delle scolare e sufficiente. Le rondini ritornano di primavera da' paesi meridionali a' loro nidi ne' nostri luoghi. Lo zolfo preserva le viti dalla malattfa. Le (1') eredita sono spesse volte la disgrazia degli eredi. Iddio si chiama nel-1' antico testamento: il Dio d' Abramo, d' Isacco e di Gia-cobbe. Gesu Cristo consegno a San Pietro le chiavi del regno de' cieli. Francesco Cegnar ed il Koseski traducevano dallo Schiller. L' Iudri e il confine fra 1' Austria e 1' Italia. La ferrovfa unisce Alessandria col Cairo. La Corsica appartiene alla Francia. E a časa Giuseppe? E venuta la Marietta? II tuo vestito 6 nuovo. Ad ognuno il suo! II tacere 6 segno del consentire. Bisogna provare il bene ed il male. Lascia il dubitare e dimmi di quest' affare il che ed il come. La sventura 6 per 1' anima cio che 6 la procella per 1' atmosfera. La generazione presente e la futura si ricorderanno delle rivoluzioni del secolri corrente. Un uomo virtuoso e caro a Dio ed agli uomini. Radovljica 6 una cittadella della Carnfola (del Cragno). Oggi abbiamo una bella giornata, ieri era un tempo d' inverno. Questo mese avremo delle belle, ma ancora delle brutte giornate; cosi pronostica un astronomo. Qui c' e una donna che cerca qualcuno. Ost.e, portami del vino e del pane. C' e fuoco in cucina, e vi sono delle legne nella stufa? Finche ho danaro, non soffro farne. I veri amici si aiut.ano 1' uno 1' altro. Caro amico, imprestami del danaro, che ho da pagare de' piccoli debiti. Vuoi avere una quietanza? No, fra amici e uomini onesti non occorrono quietanze. II. II giudice e giusto, il poeta e dotto, la guardia 6 in-esorabile, il contadino e povero. II re e potente, la regina sua consorte e caritatevole. II buon noče ha anche buone noci. La palma oresce ne' luoghi caldi; cosi anche il cedro ed il limone. La bianca Lubiana e 1' aurea Praga sono due citta slave. II carbone e nero, la neve e bianca, lo scar-latto e rosso. La gente e curiosa, specialmente poi le donne. II signor dottore e a časa il lunedi, il giovedi ed il sabato. Siedi sul sofa. Se vuoi, ti porto del merluzzo (baccala). Hai letto la tragedia del Jurčič ? II ferro e nella fucina fra 1' in-cudine ed il martello. Lo scisma e una piaga della chiesa. Ogni cosa ha un (una) fine. La (il) lepre corre, il (la) serpe striscia, 1' uccello vola. Lo stemma di Trieste e la lancia di san Sergio. II domma (dogma) deli' infallibilita del papa fu proclamato dal concilio vaticano. Sotto la (il) cenere c' e il fuoco. La vanita e figlia deli' ignoranza e sorella della roz-zezza. La principessa ha un servo ed una serva, un cuoco ed una cuoca, un giardiniere ed una giardiniera. II figlio della rivenditrice e la figlia deli' ostessa si sposano. II marito e il capo e la donna č la mano nella famiglia. La suocera odia il genero, il suocero alterca colla nuora. II gallo chiama la gallina. II leone e feroce, la leonessa ancora di piu. Ha 1'albergatrice un cavallo od una cavalla? Ecco, viene gia a časa il signore colla consorte; egli e dottore, ma la moglie non e dottoressa. Živa era una dea degli antichi Slavi. II fanciullo (ragazzo) e la fanciulla (ragazza) giuocano, il giovane e la giovane lavorano, il vecchio e la vecchia riposano. m. I giorni della vita sono brevi. II marinaio parla de' venti, il pastore de' buoi, delle vacche e delle pecore. Sulla tavola sono chiavi, penne e libri. Gli (i) dei degli Slavi erano: Perun, Davor, Belibog, Črnibog, Svetovit, Radogost eccetera (ecc.); le dee poi si chiamavano: Živa, Prija, Divana, Mo-rana ecc. Le gru ritornano in primavera e se ne volano via 1' autunno. Le metropoli hanno delle specialita. Nei caffe vi sono tavole, sedie, specchi ed altre mobiglie. I li-brai včndono libri, carte geografiche, immagini ed oggetti di cancelleria. L' ecclissi del sole e della luna sono indicate ne' lunari. I martiri sopportarono martiri di ogni sorta e la morte. Le piaghe deli' ammalato sono pericolose. Anticamente dipendevano gli Sloveni per lo piu dai patriarchi d' Aqui-leia negli affari religiosi. I monaci sono sacerdoti o laici. I bruchi sono dannosi agli alberi ed agli erbaggi. Stomachi deboli non digeriscono vivande pesanti (gravi). Le minacce degli empi spesso impediscono i giusti nell' adempimento dei loro doveri. Le frange d' oro, d' argento e di seta sono costose. L' abito colle strisce non e in uso. Di venerdi mangio pešce (pešci), uova e frutta (-e). I milionari hanno centinaia di fiorini d' introito al giorno e migliaia ali' anno. Non toccare i cibi colle dita (coi diti). Le grida (i gridi) degli astanti attirarono al luogo le guardie d i pubblica sicurezza, le quali arrestarono il ladro. Gli uccelli hanno ali, i pešci hanno pinne. I discorsi dei raembri (soci) sono registrati negli an-nali della societa. Gli ammalati negli ospitali hanno medici e medicine. I delitti provengono per lo piu dagli scandali. Cio 6 preso da libri di altri scrittori. Non domando danaro, ne cerco ricchezze. IV. La cattedrale ha un campanone. Per tutta questa roba non bastera una cassetta, ma ci vorra un cassone. Le ca-sone chiudono la vista ai passeggi. Gli uccelletti cantano ne' boschetti e sui monticelli (colli) le loro canzoncine. II palazzino ha portone e finestrini proporzionati. La barchetta di Pietro era 1' immagine della chiesa. I ladroncelli diven-tano ladroni. I buoni fanciullini sono amabili come gli an-gioletti (angeletti). Le formichette sono bestiuole laboriose. Attorno il catafalco ardevano de' candelotti, alle pareti poi delle piccole candelette. L' omicciuolo črede di šssere un av-vocatone, in vece e soltanto uno scrivanuccio e un chiacchie-rone. I filosofastri ed i politicastri non hanno fermi (stabili) principi. Pierino e Franceschina saltano pel pratello. Le ro-sette fiorfscono, 1' erbette verdeggiano — ecco la primavera. La ragazzaglia insulta alla gente per le strade. I saliscendi delle porte sono di ferro o d' ottone. I parasoli *) sono di *) Tu, kakor tudi v naslednjih primerih (parafulmini, conciapignatte, concialastre) prvi del sestavljenega imena ne premeni končnice v množini, ker ni ime, temveč drugo besedno pleme (glagol : para brani, odvrača; concia — popravlja). Prim. tudi str. 43 : porta — lettere, nosi — pisma. seta o di altra stoffa. Sulle čase delle citta e sui campa-nili delle chiese vi sono i parafulmini. II rosario e una serie di paternostri e d' avemmarie. I capivilla nel territorio di Trieste sono subalterni del magistrato. I luogotenenti sono rappresentanti del governo iraperiale. I consoli ed i vice-consoli protcggono i cittadini degli stati 6steri. I concia-pignatte (pentolai) presso di noi sono Slovacchi, i concia-lastre (vetrai) e gli arrotini la piu parte Friulani. Nelle citta vi sono molti legatori di libri. Pe' sordomuti vi sono delle scuole apposite. V. II gallo ha la cresta rossa, la coda alta e le penne lu-centi. L' uomo e una creatura intelligente. Sii allegro (lieto) in allegra (lieta) compagnla. L' aria sana (salubre) 6 un gran bene. Uno scolare diligente e la delizia de' maestri. Dobbiamo pregare e lavorare pel pane quotidiano. Sulle alte cime cadono i fulmini. Gorizia ha un bel giardino pubblico e Lubiana ha un bel passeggio. Le cattive compagme cor-rompono i buoni costumi. D' inverno avemmo gran freddo, adesso poi abbiamo gran caldo (calore). I framassoni hanno granmastri, mastri ed altri capi. L' infelice giovanotta, tra-scurata da' genitori, fu sedotta dalle cattive compagne. Nel teatro grande vi sara stasera un gran ballo. Le stelle sono splendenti, il cielo e sereno. La meta del pane da al(-la) povero(-a) orfano(-a), 1' altra meta a quel povero affamato. I selvaggi nei paesi caldi sono nudi (ignudi) o mezzo nudi, e si perseguitano a mo' delle bestie. I pigri sono di solito anche malvagi; i bugiardi sono anche ladri. Una serva fe-dele e una fortuna per la časa; la servitu scostamata poi e un flagello della famiglia. L' elefante, il rinoceronte e la balena sono animali grandi; la mosca, la formica e la far-falla sono piccoli (minuti) animalucci. La neve ed il latte sono candidi (bianchi). II leone e la tigre sono feroci. Fede-rico ed Emilia sono obbedienti e modesti. Fuggi gli uomini empi e libertini (senza coscienza); perche co' buoni sarai buono, coi cattivi diverrai cattivo. Abbuonati (associati) ad una gazzetta (un giornale) scientffico - istruttivo - dilette-vole. II mantello e di color giallognolo, quasi rossiccio. II rivenditore Michelino 6 un omiciatto piccolino, vestito in abiti nerastri, con mustacchi biondicci. L' uomo dev' essere prudente come il serpente, e sšm-plice come il colombo. Sii tanto cauto quanto coraggioso. La luna e meno lucente che le stelle, ma piu vicina alla terra di queste. II pozzo 6 molto piu profondo che largo. I piani superiori sono piu chiari degl' inferiori. Peggiore di tutte le malattie e la morte. II figlio maggiore del padrone e un alto impiegato, il minore poi 6 ufficiale. Senza ulteriori scuse, dimmi chi e il peggior pagatore. L' acqua e la piu sa-lubre bevanda. II miglior poeta sloveno era il Preširen. La Siberia e uno de' piu freddi paesi del mondo. Anche il piu giusto giudice sulla terra puo fallare (sbagliare). Chi e ricco vorrebbe žssere ancora piu ricco, ed il piu ricco non e contento. II cane e fra gli animali domestici il piu fedele ali' uomo; il gatto e molto meno fedele del cane. La carta e bianchissima, ma molto cara. Aspettai tre lunghissime ore. Viaggiai sino agli estremi confini del pašse e vidi degli uomini celeberrimi e ricchfssimi, ma anche molti assai mi-seri. La via della virtu e stretta stretta (angustissima), la strada del vizio (della passione) e assai larga. Portami vino migliore; questo e pessimo. II massimo tesoro e una coscienza tranquilla (quieta). Anche il minimo omicciuolo e nostro prossimo. Questa via e molto lunga e noiosa. Mi raccomando a Vostra Riverenza e sono Vostro devotlssimo ed umilfssimo servitore. VII. Colpi di cannone cento e uno annunziano (centun colpo di cannone annunzia) la nascita del figlio deli' imperatore. Un Dio, una fede, un battesimo. Leggesti il libro col titolo „Mille e una notte"? II ricco deve abbandonare i mila ed i milioni quando muore. Pranzo talvolta nella locanda „alle tre corone", talvolta poi nell' osterfa „ai (due) gemelli." Questo telegramma (dispaccio) ha parole ventuna. II medico ha tre figli; tutti e tre sono mždici come il padre. L' amico mi viene a trovare ogni quindici giorni, e si trattiene con me ogni volta una mezz' ora o tutt' al piu un' ora e mezzo. Nel mille ottocento e sessantanove tutto il Litorale, cioe Trieste, il Goriziano e 1' Istria, contava cinquecento ottantadue mila e settantanove abitanti, cioe dugento ottantotto mila due cento e novantatre maschi e duecento novantatre mila settecento e ottantasei femmine, ed ottantacinque mila tre-cento e quarantatre čase. Napoleone mori il cinque maggio del mille ottocento e ventuno. Preširen nacque a Vrba nel Cragno superiore il tre dicembre milleottocento e mori addi otto febbraio mille ottocento e quarantanove a Crainburgo. Le donne d' Israelle lodavano Davide e cantavano: Saulle ne percosse mille, ma Davidde dieci mila! La rappresenta-zione teatrale incomincia alle sette e tre quarti di sera. Lo zero per se nulla conta, ma soltanto dopo altri numeri. II primo re degl' Israeliti fu Saulle, il secondo Davide, il terzo Salomone. L' attuale papa si chiama Leone decimoterzo; 1' imperatore d' Austria poi e Francesco Giuseppe primo. Nel mille ottocento e settantotto morfrono il re d' Italia Vittorio Emanuele secondo ed il papa Pio nono. Questa e la trente-sima terza edizione di questo libro. Senofonte scrisse quattro libri di memorie intorno a Socrate. II re riceveva le depu-tazioni delle citta, delle borgate e dei villaggi a tre, a quattro e a cinque assieme, ma non ad una ad una L' avaro ha del danaro a centinaia ed a migliaia e non e contento; qualche poverello sarebbe contento con una ventina di fiorini. Le nazioni festeggiano i centenari degli uomini celebri e bene-mšriti della patria. Chi e di memoria debole dimentica qualche cosa anche se 1' ha intesa dieci volte. Per una lettera non affrancata paga il ricevitore doppia tassa (competenza) postale. A triplice domanda mi rispose soltanto una volta. Le terzine e le sestine sono forme della poesfa. II soldo e un centesimo di fiorino; venticinque soldi sono un quarto di fiorino, e cinquanta soldi sono mezzo fiorino. La lira sterlina inglese e il decuplo del fiorino austrfaco; il marco germanico 6 la meta di un fiorino. VIII. Io sono contento di voi (lei); voi (ella) pero abbiate (abbi) pazienza con me. Compare, vi (la) ringrazio per la visita; salutate (saluti) la moglie ed un' altra volta venite (venga) da me con lei pure. Dftele (le dica), che la vedrei volentieri. Voi (ella) ci prometteste (promise) di aiutarci (che ci aiuterete -aiutera) nel bisogno, ma ve ne siete dimenticato (se n' č dimenticato). No, amico, non me ne sono dimenticato, ma non ne fui avvertito. Ora, vedendovi nel bisogno, vi aiutero subito col mio danaro. Grazie; scusate (scusi) se vi (1') ho offeso. Signora, voi (ella) non mi conoscete (conosce). Siate (sia) misericordiosa coi sofferenti ed eglino vi (la) benediranno. Perche non m'ascoltate (ascolta)? Ve ne pentirete (se ne pen tira). Caro compagno, perdOnatemi (miperdoni); eccomi pronto a fare cio che voi volete (ella vuole). Datemi (mi dia) la mano. Eccola. Non ne dite (dica) nulla al fratello; egli non ne deve sapere nulla. Illustrfssimo signor presidente, mi permetta (permettetemi), che mi giustffichi; ella e (voi siete) male informato di me. Federico, dammi il libro. Eccovelo. Eva prese il frutto proibito dali' albero, lo mangio e ne diede ad Adamo ed anche egli ne mangio. L' imperatore Tito diceva (disse): Se qualcheduno parla male di noi, non dobbiamo punirlo. Se parlo per leggerezza, dobbiamo disprezzarlo; se per pazzia, dobbiamo compatirlo; se parlo per ingiuriarci, dobbiamo perdonargli. Crediamoglielo ed imitiamolo. Raccon-tandomi diverse avventure, egli mi fece passare la noia. La legge ce lo impone; rispettiamola. Se io lo desiderassi, pro-curerei di acquistarlo. IX. Questi e il padre di quel fanciullo. Questa časa e quella campagna sono dello stesso padrone. Scacciate via da me costui; esso e un rozzo impudente (sfacciato). Dessi e non altri ne sono colpevoli (rei). Ai cinque dello stesso mese successe cid. Costoro non se ne ricordano, ma io me ne ricordo bene. Cio che puoi fare oggi, non differire a domani. Alcuno picchia. Dica qualcun altro qualche parola assennata. Conoscete quelle signorine ? Alcune, ma non tutte; quella in nero e la contessa Emilia, figlia del defunto conte Teodoro; 1' altra in celeste e madamigella Carolina, e quella in viola (violaceo) e la maestra di questa scuola; le altre due non conosco. Checche mi pregherai voglio darti. Questo pane e della medšsima farina, ma non 6 tanto gustoso quanto co-testo. Un benefattore regald mille fiorini per i poveri di un certo villaggio; cio diede venti fiorini per cadauno. Poche giornate deli' anno sono perfettamente serene. Tutta la citta parla di te, ognuno ti condanna. Io sono sempre tale, qual era. Non fidarti di chicchessfa, ma soltanto degli uomini co-nosciuti (noti) ed onesti. Ognuno ha qualche difetto (fallo), ognuno qualche buona qualita. Ogni giorno fa (opera) del bene. Stamane mi levai alle cinque, stasera mi corichero alle nove. Accetta qualunque dono con riconoscenza. Sono gia parecchi di che osservo cio. Gregorio dissipo tutto; null' altro gli rimase, che cio che ha addosso. In nessuna maniera si pu6 aiutare. Nulla nego, ma parlo la pura verita. Niente c' e di stabile sotto il sole, e niuno e sicuro per 1' avvenire della felicita che ora gode. I veri amici sono quelli, i quali non ci abbandonano nel bisogno. Saro sempre riconoscente ad ognuno, da cui ricevetti qualche beneficio. La compagma cui pratichi non e onesta. Uccelli che non cantano e bambini che non ridono non piacciono ad alcuno. Quali fiori piacciono aH' illustrfssima signora? quelli che hanno buon odore, o quelli che hanno bei colori ? Tutto cio ch' e sulla terra finisce. Che giorno della settimana mi porterai quelle cose che t' imprestai? Che cosa e peggio: la malattia, o la vergogna? Tu parli di certi tesori; di quali? Con che pagherai i debiti? Che rozzezza e che vergogna! Bugiardo che sei! perche non parli come pensi ? Qual maestro ti ha insegnato cio ? Ignorante, che cosa fai tutti i giorni, che non impari niente? Che dolore, veder morire i genitori, i parenti e gli amici senza poterli aiutare. Chi molto parla, molto sa o molto mentisce. Restitufsci la matita (il lapis) a chi appartiene. Chi sono questi uomini che incontreremo ? A chi devo raccomandarti? A chi mi puo aiutare. Da chi imparasti quell' amena canzoncina? La časa, ove non c'e pace, e sunile all'inferno; ove poi e la vera pace, ivi e il paradiso. Ritorna nel paese donde venisti Dimmi il tuo pensiero (parere) su quest' affare. II mio desiderio non s' e adempito. Gli egoisti pensano al loro guadagno; il loro guadagno poi e talvolta la nostra perdita. Cornelia, essendo in compagma di signore romane, mostro i suoi figliuoli e clisse: Ecco le mie gioie (perle), ecco i miei ornamenti. II nostro motto equesto: ad ognuno il suo. Vieni da me col tuo fra-tellino e colla tua sorellina, ma non con tuo zio. Ogni cosa fa a suo tempo e ad ognuno addimostra il suo onore. Ognuno pensi prima di tutto per se e per i suoi. I giorni di nostra vita sono brevi. II nostro vicino e in collera col podesta (smdaco) e con tutti i congiunti di lui. Prenditi il tuo e da a me il mio, ed ognuno avremo il nostro. I nostri vfnsero il nemico, ma perdettero molti de' loro. Francesco accompagno a časa sua cugina e 1' amica di lei. Di chi e questa borsa? tua o sua? E mia. Di chi e il danaro? vostro o di loro? Non 6 nostro ne di loro, ma tuo. Di chi sono que' fanciulli ? Del nostro vicino. Indirizza la supplica a Sua Signoria illustrissima, il reverendfssimo Monsignor vescovo. Ti saluto di cuore e sono sempre il tuo fedelfssimo amico. XI. Quand' era giovane, erano per me tempi migliori di adesso che sono vecchio. Che fu? Vi fu un incendio, che distrusse un grande palazzo. Dubito, che il nostro carradore sia tanto insensato come voi lo descrivete. Siate i benvenuti! Sono note le parole di Shakespeare nelPAmleto: Essere o non essere, questa e la grande questione. L' essere di sangue sloveno sia un vanto per lo Slo veno. Essendo stato ammalato, non potei terminare il lavoro. Che cosa hai in saccoccia? Nella mia saccoccia avvi diverse cose. Sii virtuoso tutto il tempo di tua vita ed ali' ora della morte avrai la coscienza tranquilla. Abbiate sempre innanzi agli occhi i vostri doveri. Quando avrete cio che desiderate, sarete piu allegri. Questa donna era molto ricca, ora poi non ha nulla. Abbi tutte le tue cose in ordine e non sarai imbarazzato quando cercherai qualche cosa (qualcosa). Avendo avuto molto da fare con loro, li conosciamo molto bene. I buoni uomini imitano le buone azioni degli altri. Le formiche sono bestiuole laboriose: girano per la campagna e per le strade; se trovano un gra-nellino, lo portano nel loro buco, e percio loro non manca mai il cibo (nutrimento). Esse c' insčgnano 1' operosita. Quando era in Italia parlava italiano, e quando era in Germania par-lava tedesco; a časa poi parlo soltanto sloveno. Non lo avete ancora invitato; invitatelo ed egli parli liberamente. II ladro, lasciato il sacco, e scappato. Io av6a chiamato gia le guardie, allorche sei accorso tu tutto sudato. Se praticherai coi bugiardi, imparerai anche tu a mentire. Dopo che avrai aspettato due o tre ore inutilmente, non desidererai d' aspet-tare piu tanto. Egli sarebbe un tristo, se abbandonasse il padre, irritasse la madre e non amasse la sua patria; spe-riamo, ch' ei non sia arrivato tanto avanti nella cattiveria. Non e vero ch' egli abbia ereditato tanto danaro dai suoi defunti genitori; ei se 1' e guadagnato per lo piu da se. La časa, che egli fabbrico 1' anno scorso e quest' anno ha ampliata, ora e in vendita. Se i nostri contadini avessero coltivato diligentemente la terra, non sarebbero ora cosi mfseri. Se apprezzaste bene il tempo, tutto 1' impieghereste bene. Egli avrebbe acquistato grand' onore, se avesse salvato 1' infelice dalla morte. Non e vero, che questi giovani abbia-no insultato (a) quel povero cieco; se av6ssero operato cio, 10 sarei il primo a biasimarli. Incontrammo una compagnia cantante. Pugnando per la patria egli mori onorato. Avendo consegnato la sua facolta a suo figlio, se ne parti per un paese straniero. II nemico, entrato nel paese, fece disarmare 11 presidio e saccheggiare citta e villaggi. Ognuno invigili il suo. Non giudicare gli altri, e gli altri non giudicheranno te. Cominci egli a raccontare le avventure di sua vita. Non manco al mio dovere; sia che percio tu mi arni o mi odi. XII. L' uomo pietoso divide il suo pane coi poverelli e compiange la miseria degli altri. Stamattina v' era tale vento, che spingeva le navi in alto mare. Ricevesti la mia lettera? Si, la ricevetti ieri con piacere. Avete veduto le belle pitture (immagini) di Raffaello e di Tiziano? II riccone spende e spande grandi somme per cose inutili, ma non vuole soccorrere i poveri. Egli credeva, che io fossi stra-niero; ma conosciiitomi, comincio a parlare meco nella lin-gua materna. Dopo che avevate perduto il coraggio, non vi fu possibile di difendervi dalle accuse, che i vostri av-versari moveano contro di voi. Comprerai il nuovo ro-manzo? Ti rispondero dopoche 1' avro veduto. Le immagini che avete vedute sono lavoro di rinomato pittore. Prendi in mano il libro e leggi qualche cosa di bello. I re e gl' imperator! reggano le sorti delle nazioni; Iddio poi le protegga. Se gli uomini vivessero in pace fra di loro, avrebbero sulla terra il paradiso; cosi hanno spesse volte 1' inferno in časa. Noi saremmo malvagi, se non godžssimo della felicita del nostro prossimo e non vincessimo 1' ardente invidia in noi. Se fosse piovuto pochi giorni prima, avremmo avuto un(-a) ricco(-a) raccolto(-a). Se eglino avessero potuto, volentieri 1' avrebbero ascoltato, ma mancava loro il tempo. Non te-mete, se opererete da galantuomini, non correrete pericolo che vi odino i buoni. Temendo di offendere il piu alto, non offenderete neppure 1' mfimo. Vedendo ch' era per costringerlo a rimanere, raccolse tutte le sue forze e se ne libero. Ri-cevuto il dono, lo ringrazio e gli bacio la mano. Di avere adempiuto il suo dovere, nessuno mai si vanti; perche ognuno lo deve adempiere. XIII. L' uomo paziente soffre e tace. II cibo nutre il corpo, la scienza nutre 1' animo. I poveri soffrono fame e d' in-verno di sopraggiunta (oltraccio) anche il freddo. I pa-gani attribuivano ai loro dei od idoli non soltanto le virtu, ma anche i vizi e le debolezze umane. Mio cugino comincio a prendere delle medicine perche tossiva e temeva per la salute; gia 1' anno scorso veniva da lui il medico, allorche si ebbero mostrati certi sfntomi (segni) d' infermita, i quali poi presto svanfrono novamente. Giuda Iscariotte tradi Gesu e si appicco. II sole tramonta, fini il giorno e comincia la sera. Questo pero non fiori ancora, ma fiorira ancora questa settimana. II dottor Toman mori nel mille ottocento e settanta, il dottor Costa nel mille ottocento e settanta-cinque; ma la memoria di loro due e d' altri benemeriti uomini vive ancora adesso nella memoria de' grati (ricono-scenti) Sloveni. Quel ragazzo e disobbediente; oggi il padre 1' ha ammonito gia piu volte perche non disturbi la gente, ma siccome cio non giova nulla, ora lo punira. Dopoche ebbe proferito alcune parole, ammutoli e non pote piu par-lare. Alcuni negozianti fiirono cosi fortunati, che arricchf-rono in due o tre anni. Avete udito, che in breve finiranno a battersi ? Ogni filosofo de' tempi antichi aveva alcuni di-scepoli che lo seguivano e 1' ascoltavano. Se vedi un nudo, coprilo ed egli ti benedira. Se tu avessi compatito il tuo avversario nella sua ira, lo avresti svergognato assai di piu, che schernendolo. Non aveva finito ancora il suo racconto, allorche tu arrivasti; allora egli usci subito. Adempite i vostri doveri e morirete contenti. Non ischernite i balbu-zienti! Buona notte, dormite bene. XIV. Non e ancor tutto perduto; se sei da tutti abbando-nato, non sarai abbandonato da Dio. L' uomo che andava da Gerusalemme a Gžrico fu assalito dagli assassini e la-sciato mezzo morto (semivivo) sulla strada. Coll' amico ch' era conosciuto in časa sono andato dal signor direttore del ginnasio e siamo stati ricevuti da lui gentilmente. Mi fu narrato, che una donna fu ammazzata da ignoti malfat-tori. Cio ti sara accordato, se dimostrerai di esserne stato incaricato. Mi fu rubato 1' orologio che aveva ricevuto quale memoria dal mio padrino. Chi non e stato istruito non puo istruire altrui. II noto patriotta sara (verra) nominato membro onorario del nostro casino di lettura. Onora gli altri e sarai da loro onorato; non offišnderli e non sarai (verrai) da loro offeso. Non giudicate e non sarete giudicati. Sia onorato chi bene opera. Sieno (ršstino) svergognati co-loro, che operano male quando non sono veduti dagli uomini. Negi' istituti de' poveri i bisognosi včngono (sono) ri-coverati, vestiti e nutriti gratuitamente. Si deride spesso la semplicita e si esalta la scaltrezza; ma da' giusti sara sem- pre onorato soltanto il giusto, disprezzato il fraudolento (lo scaltro). Ne' tempi antichi venfvano impressi ai malfat-tori marchi d' infamia sulle mani o sulla faccia (sul viso). Preširen scrisse di Čop, che se gli fosse stata data una vita piu lunga, egli avrebbe illustrato (illuminato) la sua nazione con iscritti. Se qualcuno viene biasimato, gli altri ci cr6-dono vieppiii di quello che e; se alcuno poi viene lodato, non ci credono nulla. Non fare agli altri cio che non vuoi fosse fatto a te. Pel giorno natalizio deli' imperatore la citta fu illuminata e si canto pubblicamente 1' inno deli' impero. Se la serva fosse fedele da poter fidarsene, sarebbe amata da' suoi padroni. XV. L' avaro s' innamora del danaro e non se ne puo stac-care. L' usuraio s' impadroni della grande facolta del suo debitore per un piccolo debito che il poverino non poteva pagare. Per istrada (vial mi s' associo uno sconosciuto e mi accompagno sino alla citta. Mi si raccomando e se ne parti. Se tu non avessi voluto, nessuno avrebbe potuto obbligarti a quel pagamento. Dopo che si erano allontanati da noi, si accostarono ad altra compagnia, in cui furono accettati (accolti). Non mi rompero il capo con queste cose inutili. II nostro patriotta si acquisto fama di valente scienziato e si cattivo la stima di tutti coloro che lo conoscono. Me ne consolo che vi siete rimesso tanto; eravate tanto magro e pallido! Vergognati soltanto allora, quando hai operato o parlato male; di una buona azione non ti vergognar mai! Astenetevi dalle cose proibite e guardatevi dalle cattive oc-casioni. Preparati; bisognera che tu ti metta in viaggio. Domani ti leverai a buon' ora (per tempo, presto) e ti ve-stirai da festa. Quando eravamo condiscepoli ci volevamo bene. Gli Slavi meridionali (jugoslavi) si affratellano volen-tieri fra loro; appo loro S cio costume (uso) nazionale. Gli avversari s' incontrarono e si salutarono in segno che si hanno perdonato. I gemelli si assomigliano nella fisionomfa. Persone oneste si trattano delle volte, essendo in rissa fra di loro, da ladri, da truffatori ed assassini. Mille grazie per la vostra bonta; non me la dimentichero. Mi raccomando anche per 1' avvenire alla vostra benevolenza. XVI. Certi frati vanno scalzi. Scusate (perdonate), voi esi-gete, che quest' operaio vada nel pericolo; se vi andasse e gli succedesse qualche malanno, sareste voi colpšvole della sua disgrazia. Non andare in cattive compagnfe, affinche non (ti) rovini corpo ed anima. Non restiamo qui, ma andiamo II calunniatore se ne ando svergognato, non aven-dolo voluto ascoltare nessuno. II padrone ordino agli operai, che vadano al campo. Dopo che te ne sarai andato tu, me n' andro anch' io. Se noi due andassimo assieme pel vil-laggio, la gente non parlerebbe piu che ci odiamo. Che dispe-razione per il padre, quando i figliuoli gridano: dacci del pane! ed egli non ne ha. Ognuno dia alcuni soldi ed avremo una bella somma (un beli' importo) per i poveri colpiti (dan-neggiati) dali' incendio. Volentieri vi daremmo cio che ci domandate, se 1' avessimo. Dia chi ha. La vostra faccenda (il vostro affare) mi diede a pensare ed a fare molto. Date volentieri 1' elemosina; cio vi ridondera ad onore ed a me-rito. Da, ad ognuno il suo. Non dare scandalo a nessuno. Dando limosina non sappia la tua sinistra cio che fa la destra. Stette sotto la loggia piu di venti minuti, aspettando che cessi la pioggia. Noi, grazie a Dio, stiamo bene, ma il nostro piu buon amico sta male. Se stessi in citta, deside-rerei piu volte d' andare in campagna; stando poi in cam-pagna, vado a passeggio in citta. Sta sano ed allegro. Sta quieto e non muoverti dal luogo. Noi stiamo sempre ne' limiti della legge. Costi poco o molto, mi comprero un pastrano. XVII. II cocchiere (carrettiere) ci condusse fuori di citta e poi vi ci condusse di ritorno. Gli adulti bevono vino, i fanciulli bevano acqua. I soldati che caddero in battaglia, morfrono per la patria. Raccogliete gli avanzi e dateli ai poverelli. Di' al cocchiere, che metta una coperta sul cavallo sudato, che non si raffreddi. Mi duole, che mi conoscete tanto male; dovreste pure conoscermi meglio. Se puoi, fammi questo conto; io non 1' ho potuto fare in nessuna maniera. Fate ogni lavoro a suo tempo e mettete ogni cosa al suo luogo. Lisetta rimanga a časa e faccia il suo lavoretto. L' importante no-ti/.ia risapemmo ieri; oggi la sanno gia tutti. Scegliesti bene. Nessuno ha sciolto 1' indovinello. Mi scelsi il miglior pošto e mi sedei; ma la vista mi fu tolta da un uomo grande che si pošto dinanzi a me. L' incendio fu spento da' pompieri (vfgili), i qua,li ne ottennero la lode della rappresentanza co-munale. L' uragano di ieri svelse piu alberi e scopri molti tetti. La celebre (famosa) cantatrice attrasse al concerto numeroso uditorio. Chi avrebbe detto, che noi due ci vedremo qui? Voglia o non voglia, tu devi ascoltarmi. Perche appen-desti al muro quest'immagine ? Vedutomi si nascose subito, affinche io non lo vedessi od interrogassi. Chi sparge la semente raccogliera il grano. La verita e la giustizia vinsero, la menzogna (bugia) e 1 ingiustizia furono svergognate. Le nazioni oppresse si oppongono volentieri agli oppressori. Un cuore afflitto e un gran peso. Se tu avessi taciuto, gli uomini avrebbero creduto che sei sapiente; avendo parlato, s' accorsero della tua ignoranza. Chi ha rotto il vaso ? Gli schiamazzatori notturni riippero i vetri delle finestre ad alcuni cittadini tran-quilli. Avendo conosciuto il cattivo cuore e la volonta di quest' uomo, perdetti tutta stima per lui. Non mi cale di aver perduto il danaro, ma mi rincresce di essere venuto in cattiva fama. Piii d' uno sventato ha gia consunto tutto il suo vivendo lussuriosamente. Cio che lice ad alcuni, non e lecito a tutti. XVIII. Alcuni sostengono che loro appaiono le anime de' morti. Molte nazioni sparfrono dalla faccia della terra. Ogni giorno moriamo, perche ogni giorno ci avviciniamo alla morte. Com-pagni, moriamo, se bisogna, per la fede, per la patria e per 1 imperatore. So, tu morresti contenta, purche prima conse-guissi ci6 che desideri. Che io salga sul campanile? Non posso, mi dolgono le gambe; vi salgano altri. Udimmo la tua voce e subito ti abbiamo riconosciuto. Oda il tiranno almeno una volta la verita, e dopo averla udita, faccia di me cio che vorra. Escano tutti i perturbatori della pace, altri-menti usciremo noi. Vieni a tempo debito. Se essi non verranno, ci dispiacera; del resto, vengano o non vengano, noi vi andremo in ogni caso. Venne da lontano un cšlebre scienziato e terra pubblici discorsi su diversi argomenti. Speriamo che gli rieseira d' influire beneficamente su gli uditori. Sem e lafet copčrsero col mantello la nudita del loro padre; percio questi, svegliatosi, li benedisse; Cam poi maledisse. Perche non avete offerto ali' ospite qualche rin-fresco? Di primavera fioriscono gli alberi e gioisce ogni essere vivente. I buoni figliuoli ubbidiscono ai loro genitori; se questi loro proibiscono qualche cosa, essi non la fanno. Finiscano una volta i nostri avversarii a vilipendere i nostri usi (costumi). Stupisco che vi divertiate laddove io m' annoio. Che io proferisca il tuo nome in presenza di lei? no, questo non faccio; cio mi proibisce la mia coscienza. II bambino vagisce, la vecchia tossisce. Piu d' un innocente langue in prigione. I nostri se ne partono stasera per il Levante. XIX. II nostro capo tratta famigliarmente con ognuno, percio tutti gli vogliono bene. Studia volentieri ed imparerai ogni cosa facilmente. Avete fatto male; non avreste dovuto cosi presto fidarvi di uno sconosciuto. I soldati andarono coraggio-samente in guerra; Dio voglia che ne ritornino felicemente. Permettetemi benignamente, che vi spieghi le mie circostanze. Fatelo, ma brevemente. Non rallegrarti e non rattristarti smisuratamente, non giocare passionatamente e non lavorare forzatamente. Carissimo! ti raccomando caldamente il giovane che ti porgera la presente lettera e ti saluto cordialmente. Sei gia qui ? Sono venuto teste. Vieni adesso da me a pranzo e mi racconterai come ti sei divertito lassu sui monti. No, oggi non posso; sono invitato altrove. Oggigiorno c' 6 poca onesta al mondo; ma regnano sovrani 1' inganno, 1' ipocrisia e la mavagita (cattiveria). Fui sempre della stessa opinione e lo sono mai sempre. Quando e freddo, sta bene di chiudersi in časa, di scaldarsi e di guardare fuori dalla finestra. Io me ne partiro lungi da voi, ma non vi dico nč il quando, ne il dove. Ove non c' e timor di Dio, non c' e la benedizione del Signore. Adesso non bevo ne vino ne birra, ma amo piuttosto caffe nero. Vieni qui da me, e non temere nulla. La vostra časa e di fuori e di dentro egualmente bella. Ogni qualvolta ti vedo, mi ricordo de' giorni allegri che passammo assieme in gioventu. L' arco troppo teso alla fine si rompe. Non aspettatevi punto che vi paghi 1' importo, se non fate esattamente il vostro dovere. Quest' affare meno interessa me che te; pero neppure te troppo. Hai cenato? Buon pro ti faccia. Grazie, parimente. XX. Parli da senno o solo ti burli (ti prendi scherno) di me? In breve riceverai risposta. Pian piano gli si avvic.ino e stette tutt' ad un tratto davanti a lui. In alcuni luoghi si trattano ancora adesso i forestieri alla slava con pane e sale. Chi beve senza (fuor di) misura, si dissipa (rovina) la salute, le sostanze e 1' onore. Perdonami; ho peccato per ignoranza, non per cattiveria Colle belle o per forza, devi renderti. Alla piu disperata ti verranno pagate (restituite) le spese; dunque nulla arrischi. Per Pasqua prepariamo pane, uova e focacce alla casalinga. Alcuni scrittori scrivono benissimo; ma vi sono anche di tali, che scrivono malissimo e farebbero meglio, che non iscrivessero niente. Mio fratello si esercito a nuotare pochfssimo, ma ei sa aiutarsi ammirabilissima-mente. Tu giungi piu presto in un luogo quando ci vai colla ferrovia. Qui vedi una bella valle, piu oltre fšrtili campagne, di dietro alti monti; tutto assieme e questo un luogo ameno (piacevole). Va piu vicino e distinguerai gli oggetti piu sot-tilmente. Spesso la padrona e vestita piu alla buona che la serva. II piu dolcemente dormiamo dopo di avere molto lavorato. Piu che volentieri ti farei compagnia, ma non devo (posso), perche vi verrei facilissimamente in grand' imbarazzi. II piu tardi alle nove io saro gia qui. Abbiate pazienza un poco; vengo subito subito. Pian pianino entra, che egli non se ne avveda (non osservi) punto; si meravigliera molto molto, che gli hai fatto un' improvvisata. XXI. La preghiera del giusto penetra le nubi. Teofilo e nostro amico di časa. La festa di ieri fu splendida. II cittadino si diverte specialmente di primavera. il contadino d' autunno. Lo Slomšek era uomo di molto talento e di buon cuore. L' uomo giusto teme sempre di offendere gli altri. Empi il vaso d' acqua e dallo al giardiniere. Adesso scrivono quasi tutti con penne di acciaio. Chi 6 eguale a voi? Alla scuola, fanciulli, perche e gia tardi! A che giuoco giuochi ? Io giuoco soltanto al bigliardo ed agli scacchi. Vieni meco a časa; stasera andremo assieme al teatro. Mandami da Graz due copie di quel libro, di cui parlammo ultimamente. Cid che esigi dagli altri, adempi anche tu. Dalla superbia provengono altri peccati. Venite da Gorizia o dall'Istria? Va dal luogo-tenente ed al magistrato e poscia ritorna da me. Mi piace, che ti comporti da uomo civile. Quanto tempo abiti gia dalla sorella ? Circa da sette anni a questa parte. Va in cantina e portaci un fiasco di buon vino. Soltanto i ladri vanno nelle čase per la finestra. I nostri muratori termineranno il loro lavoro in dieci giorni. II galantuomo non si aiutera mai colla menzogna e coll' astuzia. Colla macchina da cucire si cuco presto; io pero lavoro ancora aH' antica. Datemi per dieci soldi di pane. II mese venturo (prossimo venturo) partiremo per 1' America. Per te io andrei persino nel fuoco. Colto sul fatto egli ammutoli per vergogna. Questo viglietto vale per tre mesi. Ti scongiuro per cio che ti & piu caro, fuggi (guar- dati dai) i cattivi compagni. Nota il conto sur un pezzetto d i carta. Sulle rovine deli' antica celebre Aquileia s' erge adesso una modesta cittadella dello stesso nome. Che ho da fare ? mi trovo infra 1' incudine ed il martello. Fra due mali bisogna scčglier il minoree. XXII. I pianeti girano attorno al sole. I miei calzoni stanno bene anche addosso di te. Appie di quella collina (quel colle) scaturisce un limpido ruscelletto. Chi non e meco, e contro di me, disse Cristo. Nulla avviene contra la volonta di Dio. Dirimpetto alla sua abitazione s' erge un' amena collinetta, su cui vi sono delle vigne ed un bellfssimo bo-schetto. I calunniatori parlano male degli altri dietro le loro spalle. Anche gli uomini colti, vivendo in campagna di-scosto da societa civili, divengono col tempo piu rustici. I negozianti si radunano dentro al palazzo della borsa (dentro della borsa), od anche avanti di esso per parlare (trattare) di commercio. II redattore d' un giornale polftico si difese solo dinanzi la corte di giustizia ed i giurati. Avanti di lui, dietro di lui ed intorno a lui v' šrano molti curiosi. Dentro la cantina fa molto fresco. Ad ogni cittadino e permesso (lice) di difendere i proprii diritti entro i limiti della legge. Sul Carso si ha in certi luoghi 1' acqua fuori del villaggio. Quando il cielo e annuvolato, si fa notte innanzi sera. Intorno la časa pascolano animali domčstici. Intorno di noi gioisce tutta la natura; siamo allegri dunque anche noi. L' uomo virtuoso sta fermo ed immobile anche in mezzo alle tentazioni che lo circondano. In mezzo della piazza c' e un bel monumento. Che noioso e il camminare per strade, lunghesso le quali per ore intere non c' e alcuna časa! Mio nipote ando a studiare a Vienna malgrado della mia dissuasione e senza danaro. Oltre le altre sventure che col-pirono questa mfsera, e sopraggiunta adesso anche questa, che s' e ammalata gravemente. Tutto il mio sapere e un nulla rispetto della tua scienza. La guardia (sentinella) passeggia attorno della fortezza rasente il muro. Tutti i reggimenti d'infanteria, salvo uno, andarono in guerra. Sopra di me, sotto di me, intorno a me c' e Iddio. Chi sa, cosa vi edi sopra alle stelle, e chi sa, cosa vi sia di sotto della superficie della terra ? Vicino a quell' osterfa abita una famiglia ricca, rispetto a cui 1' oste e quasi un mendico. / Anche il maggiore scienziato puo sbagliare ed anche il miglior uomo puč peccare. Sotto il sole non c' e uomo perfettamente felice, ne fra il popolo basso e povero, ne fra i signori raggua,rdevoli e ricchi; ognuno deve provare qual-cosa di amaro: o poverta, o afflizione, o malattie, o la noia, od altri malanni (mali). La terra ha cinque parti principali, cioe: 1' Europa, 1' Asia, 1' Africa, V America e 1' Australia. L' ipocrita non fa il bene per amore, bensi per egofsmo. Perchš non hai voluto ascoltare i buoni insegnamenti, sei caduto nell' abisso de' vizi. II padrone licenzio il servo, perche gli era infedele. I fanciulli si raddrizzano come gli alberi finche sono piccoli. Quantunque siamo sani e robusti, pure non dobbiamo Udarci troppo della nostra forza, avvegnache una forte malattia od una disgrazia puo annientare la nostra forza, la nostra salute ed anche la nostra vita. Se non sei dotto, sii almeno umile, giacche la superbia, ch' e un vizio per il dotto, e un obbrobrio per un ignorante. Alcuni ricchi sprecano danari in cose da nulla, mentreche i loro poveri vicini soffrono e muoiono di farne. Mio zio mi lascid in testamento una bella somma di danaro, di sopra piu anche la sua biblioteca. Anziche andare al monte di pieta, vieni pure da me quando hai bisogno; t' imprestero quanto stara in me, poiche ti conosco per un galantuomo. Se fos-sero tutti del mio parere, la cosa sarebbe sbrigata presto. Se anche avessi da morire teco, io non ti abbandonero. XXIV. Oh, chi puo descrfvere la mia allegrezza? Ah, misera-bile! che facesti? Lasso me, il nemico non mi da ne pace ne requie. Deh, se avete solo ombra di pieta (misericordia), non abbandonatemi in quest' angustia! Puh, ubbriacone! Oime, che sarft? Orsu, non essere tanto sfacciata e compor-tati da giovane onesta. Deh, vi prego, abbiate pazienza an-cora per alcuni giorni. Capperi! tali cose non si vedono ogni giorno. Eh, taci una volta e non ciarlare di continuo. Oibo; chi me lo puo proibire ? Eh, non vale la pena, che ne par-liamo. Ih, ih! čredi che sono tanto sciocco da credere tali fandonie ? 0ib6, cio e gia troppo; cio non soffro piu. Ola, carrettiere, vi 6 caduto qualche cosa dal carro. Via, non la-sciarti pregare, altrimenti non sei mio amico. Orsu, com-pagni, andiamo alla caccia! Eh, non so che dire. Bene; se mi sara possfbile faro volentieri cio che mi hai pregato; ma bada, che non abbia a pentfrmene piu tardi. Beato te, che hai i genitori ancora vivi! Guai a colui ch' e solo; perche se cade, non ha chi lo rialzi. Via, via, tentatore, non voglio piu ascoltarti, ne saperne di te! Guai agl'ingiusti! il.verme della loro cattiva coscienza li rode giorno e notte. Vergogna! frequentasti la scuola e non sai ne leggere ne scrivere. Poveretto, che sara di lui? Perdinci, io era in grande pericolo e non lo sapeva. Per 1' amor di Dio; quest' uomo fa ogni sorta di sciocchezze. O signore, misericordia! Per bacco! se non lasci il giuoco, cadrai in miseria. Formati, ho da parlare teco. Che bella! non guadagna nulla e vuole vfvere da signore. Piano, che non cadiate, perch6 le scale sono fatte ali' antica e alquanto pericolose. Coraggio, non 6 ancor tutto perduto. Zitto, che alcuno non ci senta! Grazie a Dio, tutto abbiamo terminato felicemente. II. Pogovori in pregovori, berilo in slovar. « Dialoghi e proverbl, letture e dizionario. ¥ 1 - Pogovori. (Dialoglii.) 0 po m n j a. Vikanje se lahko premeni v tikanje ali v nagovor tretjej osobi z Ella, ter narobe, po §. 22, št. 4 (str. 68). 1. Pri obiskovanju in srečanju. (In visita e nell' incontro.) Dobro jutro! — Dober dan! Kdo trka? — Kdo je? Noter! (Vstopite.) Dobro došel! Veseli me, da vas vidim. Prosim, vsedite se. — Poslu-žite se. Le ostanite — vzemite stol. Hvala: rajši stojim. Ne dajte se prositi. Kakor da bi bili doma. Kako se imate? Hvala za vprašanje; prav dobro. Kako je kaj? Ste zdravi? Ne preveč, tako tako. Živi se; srednje; slabo. Buon (felice) giorno! Chi picchia? — Chi e? Avanti! (Entrate.) Ben venuto (ritornato)! Mi rallegro di vedervi. Accomodatevi, vi prego. — Mettčtevi a sedere. — Ser-vftevi. Restate pure (seduto) — pren-dete una sedia. Grazie; sto piuttosto in piedi (—amo meglio stare in piedi). Non fate čerem onie (compli-menti). Fate conto d' šssere a časa vostra. Come state? Grazie per la domanda; be-nfssimo. Come va? State bene? (Siete sano ?) Non troppo bene, cosi, cosi. Passabilmente (si vive; discre-tamente); mediocremente; male. Kakor se vidi, vi ste prav zdravi. Kaj vam je? Ne čutim se prav dobro. Žal mi je. Kako se imajo vaši doma? Kako se ima vaša mati? Je-li zdrav vaš brat? Hvala Bogu, vsi so zdravi. Kako dolgo vas nisem videl! Kje ste bili v tem času? Bil sem prej na popotovanju, potem malo na deželi. Ste se dobro zabavljali? Da, prav po gosposko. To mi je jako všeč. — Prav veseli me. Prišedši domov, prišel sem precej sem, vas obiskat. Vi ste prevljudni; tudi jaz vas v kratkem obiščem. To me bo močno veselilo. Kam greste zdaj ? Grem domov; od kod prihajate vi? Iz urada; grem kosit. Bog blagoslovi! (Dober tek.) Hvala; tudi vam. Hočete vže iti? Ostanite še malo. Oprostite, n6 morem; mudi se mi, moram iti. Upam, da me počastite drugikrat. Počastite me večkrat. Ako dovolite, prav rad. Voi avete bonfssima ciera. Cosa avete? Sono alquanto indisposto. Me ne rincresce. Come stanno i vostri? (-tutti di časa vostra?) Come sta vostra madre? Sta bene vostro fratello? Grazie a Dio, tutti stanno bene. Quanto tempo non vi ho ve-duto! Dove eravate in questo frat-tempo ? Prima era per viaggio, poi qualche tempo in campa-gna. Vi siete divertito bene? Si, proprio da principe. Ho piacere tanto. — Ne godo proprio. Arrivato a časa, sono venuto subito a far vi questa visita. Voi siete troppo gentile; anch' io vi restituiro la visita in breve (-uno di questi giorni). Ne avro molto piacere. Dove andate adesso? Vado 81 CclScl 5 donde venite voi? Dali' ufficio; vado a pranzo. Buon appetito! Grazie; parimente. Ormai volete andarvene? — Trattenetevi ancora un poco. Scusate, non posso; ho pre-mura, bisogna che me ne vada. Spero d' avere 1' onore un' al-tra volta. Favoritemi piti spesso. Se me lo permettete, molto volentieri. Pričakujem vas za gotovo. Predobri ste. Pozdravite doma. Ne vzemite mi za zlo nad- ležnosti. Vselej čast, nikoli nadležnost. Na svidenje. Zdravo! — Klanjam se vam. Vaš sluga. Dober večer! Lahko noč! Z Bogom! Vi aspetto infallibilmente. Troppa bonta. I miei saluti čl CclScl. Scusate del disturbo. Sempre onore, mai disturbo. A rivederci. State sano. — Vi riverisco. (I miei complimenti — i miei doveri — i miei ri-spetti.) Servitor vostro. — Umilfs-simo (devotissimo) servo. Buona (felice) sera. Buona (felice) notte. Addfo! 2. 0 vremenu. (Del tempo.) Kakošno vreme je (imamo) danes ? Prav lepo vreme je. — Krasen dan imamo. Lepo vreme je (imamo). Grdo (neprijetno) vreme je. Oblačno je; gosta megla je. Včeraj je bil lep dan. Nebo je jasno; solnce sije. Imamo voljno vreme. Ravno prav, ni premrzlo ni prevroče. Vroče je. Huda vročina je. — Soparica je- Ves sem moker (spoten). Neznosno vroče mi je. Komaj dišemo. Pasji dnevi so se začeli. Sredi poletja smo. Che tempo fa (abbiamo) oggi? E un tempo belhssimo. — E una giornata magnifica. E (abbiamo) bel tempo. — Fa bel tempo. E brutto tempo. — E un tem-paccio. E tempo nuvoloso; vi š una gran nebbia. Ieri era una bella giornata. II cielo e sereno (chi aro); splende il sole. Fa (abbiamo) un tempo dolce. Giusto bene, nč troppo freddo, ne troppo caldo. Fa caldo. E un calore eccessivo. — E un caldo soffocante. Sono tutto in acqua (in su-dore). Non posso piu dal caldo. Appena si puo respirare. Siamo entrati in canfcola. Siamo nel cuore deli' estate. Vreme se je izpremenilo. To vreme je nestanovitno (premenljivo). Veter vstaja. Burja piše. Veter se je vlegel. Oblači se. Nebo (zrak) je polno oblakov. Začenja se temniti. Vže rosi (prši); kmalu bo deževalo. Vzemi dežnik, da se ne zmočiš. Ploha se vliva. — Pada kakor bi iz čebra lil. Veliko blato je. Kako nevreme! kak vihar! Bliska se in grmi. Toča se vsiplje. Piše (vleče) mrzel veter. Nevreme je prešlo; oblaki se izgubljajo; glej mavrico! To je znamenje lepega vremena. Slabo vreme je. Hud mraz je; ponoči je zmr-zovalo. Dnevi se krajšajo, mraz rase. Zjutraj in zvečer je hladno. Davi je bila slana. Danes je mrzel dan. Sneži in mete. Dobro zakurite peč. Jutri se bomo lahko vozili na saneh. Mraz ni več tako krut; tali se. Led se taja, sneg kopni. II tempo si e cangiato. Questo tempo e incostante (variabile). Si leva il vento. Soffia il borea (la bora). II vento si e calmato. Si annuvola. L' aria (il cielo) 6 riempita (-o) di nuvole. Comincia a fare oscuro. Gia pioviggina; presto pio-vera. Prendi 1' ombrella per non bagnarti. Piove dirottamente (-a tor-renti). — Diluvia. Fa molto fango. Che temporale! che burrasca! Lampeggia (balena) e tuona. Grandina (tempesta). Fa (tira) un vento freddo. II temporale e passato; le nubi svanfscono (si di-sperdono); ecco 1' arcoba-leno! E segno di bel tempo. E (fa) un cattivo tempo. Fa gran freddo; questa notte e gelato. I giorni calano, il freddo cresce. Le mattine e le serate sono fresche. Stamattina v' ebbe della brina. Oggi e una giornata fredda. Nevica a gran fiocchi. Riscaldate bene la stufa. Domani si potra andare in islitta. II freddo non e piu cosi crudo; didiaccia. II ghiaccio si strugge, la ne ve. si scioglie (liquefa). Dnevi so začeli rasti. I giorni comfnciano a crescere. Dan in noč ste enako dolgi. II giorno e la notte sono di eguale durata. 3. 0 času iu dobi. (Del tempo e deli' eta.) Koliko je ura? Je kasno? je zgodaj? Šest je vže. Nisem mislil, da je tako pozno. Niste slišali biti ure? Šest je odbila ta hip. Zora se zaznava; čas je, da vstanemo. Dani se. Mislil sem, da je vže bolj kasno. Koliko je na vašej uri? Deset in pol. Moja ura ne gre prav: kaže deset in eno četrt; zdaj zaostaja, včasih pa pre-hituje. Si jo navil? Vže sinoči; popoldne pa jo ponesem k urarju, da mi jo vravna. Njegova ura stoji; pero jej je počilo. Vže pet let je, kar je ni dal popraviti. Bliža se polnoči. Manjka le še malo minut. Poglejte na solnčno uro; ta se ne vjema z našo uro. Kmalu bo noč; kako mine čas! Solnce je vže zašlo; mesec vzhaja. Che ora e? E tardi ? e di buon' ora ? Sono gia le sei. Non credeva, che fosse si tardi. Non avete udito sonar 1' oro-logio ? Le sei sono sonate in questo punto. Spunta 1' aurora, e tempo di alzarsi. Fa giorno. Credeva, che fosse gia piu tardi. Che ora fa il vostro orologio? Le dieci e mezzo. II mio orologio non va bene: egli fa le dieci ed un quarto ; adesso ritarda, delle volte poi avanza. L' hai caricato ? Gia iersera; dopopranzo poi lo portero dali' orologiaio, che me lo regoli. II suo orologio e fermo; ha rotta la molla. Gia da cin-que anni a questa parte non 1' ha dato a riparare. Si avvicina la mezzanotte. Non mancano che pochi minuti. Osservate il quadrante solare; non va d' accordo col nostro oriuolo. Presto sara notte; come passa il tempo! II sole e gia tramontato; la luna si alza, Luna sije. Čas mine in se ne vrne več. Katere dobe ste? Koliko let imate? Pet in dvajset let. Koliko let ima vaš oče? Dve in šestdeset let mu je vže, pa je vedno zdrav ter zato jih ne kaže. Res, dobro jih nosi. Koliko bratov imate? Tri; najstarši je v svojem štiriintridesetem letu. Pa najmlajši, kake dobe je? Dopolnil je osemnajsto leto. Kake dobe utegne biti ta gospodična? Ona je v cvetu let; ne more imeti nad enoindvajset let. Pa ona stara gospa, ki je zraven nje? To je njena babica, ki ima vže blizo osemdeset let. To je visoka starost. Fa chiaro di luna. II tempo passa e non ritorna piu. Che eta avete? Quanti anni avete? Venticinque anni. Quanti anni ha vostro padre? Ha gia sessantadue anni, ma b sempre sano e percio non li mostra. Davvero, li porta bene. Quanti fratelli avete? Tre, il maggiore e entrato nel trentesimo quarto anno d' eta. Ed il piu giovane di che eta e egli? Ha diciotto anni compiuti. Quanti anni (che eta) puo avere questa signorina? Ella e nel fiore degli anni, non puo avere piu di ven-tun anno. E quella vecchia signora, che le e vicina? Quella e sua ava (nonna), che ha gia circa ottant' anni. Quest' š un' eta avanzata,. 4. Zajutrek. kosilo in večerja. (Colazione, pranzo e cena.) Je pripravljen zajutrek? Kaj imamo za zajutrek? Kar vam je všeč: kavo, ali čokolado. Meni je vse eno. Jaz sem navajen na belo kavo. Tu jo imate; kje so skledice? Tu je smetana; poslužite se s cukrom. Imam izvrsten čaj; morate ga pokusiti. E pronta la colazione? Che abbiamo per colazione? Cio che vi piace: caffe o cioc-colatte. Per me 6 tutt' uno. Io sono avvezzo al caffe con latte (al caffe bianco). Elccolo; dove sono le tazze (chfcchere) ? Ecco della panna; servitevi di zucchero. Ho del te eccellente; dovete assaggiarlo. Vzemite še rezanec kruha s surovim maslom. Hvala, nečem pokaziti si kosila. Hočete ostati pri nas na kosilu? Ne morem, povabljen sem drugam; ne bom vas dalje nadlegoval. Nadlegovali? Vi ste mi prijetno društvo. (Ne, prav drago mi je). Danes imam dober tek; prav lačen sem. Še tešč sem; rad bi šel kosit. Obkorej greste navadno h kosilu ? Ob dveh; pa danes pojdem malo prej, ker nisem nič zajutrekoval. Pogrnite mizo; tu manjka za enega. Prinesite prt, prtiče, namiz-nice in krožnike (ploščke). So pa čiste žlice, vilice in noži? Oplaknite kupice. Prinesite še en stol. Recite gospici, da juha je na mizi. Prosim, vsedite se. Ta juha se mi zdi dobra; ali je hočete? Meni juha ne diši; jel bom rajši le-te kuhane kuret-nine. Imate kaj jajc in špargeljnov? Hočete z mesom hrena, ali kaj drugega, na pr. cvetnega zelja, zelene? Prendete ancora una fetta di pane col butirro fresco. Grazie, non voglio guastare il pranzo. Volete restare con noi a pranzo? Non posso, sono invitato al-trove; vi levo 1' incomodo. Che incomodo? Voi mi siete grata compagnia. (Anzi mi fate un piacere). Oggi ho molto appetito; ho gran farne. Sono ancora digiuno; vorrei andare a pranzo. A che ora siete solito di de-sinare ? Alle due; ma oggi andro un po' prima perche non ho fatto colazione. Preparate (apparecchiate) la tavola; qui manca un co-perto. Portate qua la tovaglia, i to-vagliuoli, le posate ed i tondi (piatti). Sono ben netti i cucchiai, le forchette ed i coltelli? Sciacquate i bicchieri. Portate ancora una sedia. Dite alla signorina, che il brodo (la minestra) e in tavola. Prego d' accomodarsi. Questa zuppa mi sembra buona; ne desiderate? La zuppa non e di mio gusto; mangero piuttosto di questo pollo allesso. Avete delle uova e degli aspa-ragi? Volete colla carne del ramo-laccio, od altro, per esempio dei cavoli fiori, del sedano ? 220 i Kdo hoče zabeliti solato? Vzemite solate s pečenko. Mar ni dobra ta jed? Jaz imam navadno po štiri jedi opoldne ter po dve jedi zvečer. Jel sem dosti; sit sem, še preveč; ne morem več jesti. . Žejen sem, dajte mi pijače. Pijte kozarec vina. Na zdravje! na zdravje vsemu društvu! Živeli! To vino je premočno (kakor žganje), razgreje hitro glavo (opije); pil bi rajši pivo. Gospica, kaj ne jeste črešenj ? Jagode so izvrstne, tudi črešnje so okusne. Nocoj bomo večerjali na hladu. Chi vuol condire 1' insalata? Prendete deli' insalata coll' ar-rosto. Non e egli buona questa vi-vanda ? II mio solito e quattro piatti a mezzogiorno e due la sera. Ho mangiato abbastanza; sono sazio, ancora troppo; non posso (mangiare) piu. Ho sette; datemi da bere. Bevete un bicchiere di vino. Alla salute! alla salute di tutta la compagma! Evviva! Questo vino b troppo forte (come acquavita), riscalda presto la testa (ubbriaca); berei piuttosto della birra. Signorina, non mangiate ciliege ? Le fragole sono deliziose; anche le ciliege sono gustose. Stasera ceneremo al fresco. 5. Na sprehodu in na potovanju. (Al passeggio e per viaggio). Prijatelj, pojdiva malo na sprehod. Kadar se človek sprehaja, vživa prosti zrak ter občuduje prirodno lepoto. Prav res je to: sprehajanje krepi telo in razveseljuje duh. Vsediva se v senco pod to drevo; to je najboljši počitek in najprijetnejše hladilo. Danes sva prišla daleč. Vi, dobri mož, je-li to cesta, ki drži v Trst? Amico, andiamo un poco al passeggio. Quando si passeggia, si gode 1' aria libera e si ammira le bellezze della natura. Cio e verissimo: il passeggiare rinforza il corpo e rallegra lo spirito. Mettiamoci a sedere ali' ombra di quest' albero; cio e il miglior riposo ed il piu ag-gradevole rinfresco. Oggi 1' abbiamo fatta lunga. Ehi, buon uomo, & egli questa la strada che conduce a Trieste ? Da, gospod, to je velika cesta. Je-li tudi kaka bližnjica? Da, pa je skoro nerabljiva. Se dobi tukaj kak voz?" Kolikor jih hočete; tudi jaz imam kolesnico; ako uka-žete, brž naprežem ter vas popeljem v mesto. Pogodiva se torej za vož-njino. Plačali mi boste navadno pristojbino brez pogajanja. Koliko poti imava do cilja? Imam dobrega konja; v enej uri sva tam. Ustavim se v Trstu nekoliko dni, potem pa odrinem dalje v Pulj. Boste popotovali po kopnem, ali po morju? Tje s parnikom, nazaj pa po železnici. Kedaj odrine parnik v Pulj ? Če se ne motim, petkrat v tednu. In železnični vlak? Brzovlak zjutraj, poštni vlak pa pozno zvečer. Si signore, questa n' & la strada mačstra. C' e pure qualche scorciatoia ? C' č, ma e quasi impraticabile. Si trova qui qualche vettura? Quante ne volete; anch' io ho un calesse; se comandate, attacco subito e vi conduco in citta. Combini&moci adunque pel prezzo della condotta. Mi pagherete la solita tariffa senza contrattare. Quanta strada abbiamo sino alla meta? Ho un buon cavallo; in un' ora ci siamo. Mi fermero a Trieste alcuni giorni, poscia me ne partird avanti per Pola. Viaggerete per terra o per mare? Di andata in naviglio a vapore, di ritorno poi in ferrovia. Quando se ne parte il vapore, per Pola? Se non isbaglio, cinque volte per settimana. Ed il treno della strada fer-rata? II celere la mattina, il treno postale poi a tarda sera. 6. Cerkev, šola in gledišče. (Chiesa, scuola e teatro). Kje ste bili pri maši? Dove avete ascoltato lamessa? Bil sem v stolnici sv. Petra. L' ho ascoltata al duomo di San Pietro. Ste bili tudi pri pridigi? Avete ascoltato anche la prč- dica? Da; jako me je zanimala; go- Si; mi ha interessato molto; voril je postni pridigar. 1' ha tenuta il predicatore quaresimale. Kam pojdete popoldne? Popoldne poj dem k večerni-cam in k blagoslovu v župno cerkev, potem pa domov. Kaj dela vaša družina doma ? Vsi so zdravi; otroci hodijo v šolo. Kedaj se začenja šola? Zjutraj ob osmih, popoldne ob treh. Kje je šola? Blizu cerkve in duhovniške hiše. Jo obiskujejo dobro? Ni slabo. Koliko učiteljev ima? S katehetom so trije. Pa kaj uče? Veronauk, branje, lepopisje, računstvo, risanje, petje in telovadbo. Kaj pa delate zvečer? Kar pride; včasih gremo v gledišče, ter tudi drevi poj-demo. Kaj bodo predstavljali? Neko novo veselo igro in kratko burko. Ali so vam všeč opere? Godba me kratkočasi. Nove družbe igralci in igralke so j ako spretni. Pevka mi je kaj všeč; ima čist, prijeten glas. Ali se bova kaj spet videla drevi v gledišči? Morebiti; toda jaz ostanem v pritličju. Mi imamo svojo ložo, od koder se lepo vidi na oder. Dove andrete dopopranzo? Dopopranzo andrč ai vespri ed alla benedizione in parroc-chia e poscia a časa. Che cosa fanno i vostri? Sono tutti sani; i pfccoli vanno alla scuola. Quando incomincia la scuola? La mattina alle otto, il dopopranzo alle tre. Dov' 6 la scuola ? Vicino alla chiesa ed alla ca-nonica. Viene frequentata bene? Non c' e male. Quanti maestri vi sono? Col catechista vi sono tre. E che vi s' insegna ? Religione, lettura, calligrafia, conteggio, disegno, canto e ginnastica. Che cosa fate poi di sera? Quello che capita; delle volte andiamo a teatro ed anche questa sera vi andremo. Che si recita (rappresenta) ? Una nuova commedia ed una breve farsa. Vi piacciono le opere? La musica mi diverte. Gli attori e le attrici della nuova compagnia son molto bravi. La cantante mi piace molto; essa ha voce chiara e so-nora. Ci rivedremo stasera in teatro? Forse; pero io resto in platča. Noi abbiamo il nostro palco (loggione), donde si vede bene sul palcoscenico. 7. O italijanskem jezil Se učite italijanščine? Razumem skoro vse ter govorim nekoliko. Govorite torej z menoj laški. Bodem govoril; toda ne govorite z menoj tako naglo, jaz vas ne umejem. Vaš učitelj mi je rekel, da se pridno učite. Začetnik sem. Koliko časa je, kar se učite laščine ? Blizu pol leta. Dosti ste se naučili v tem času; kmalu se vam ne bo več poznalo, da niste rojen Italijan. Laščina je lepa, pa težka Slovencu ; posebno izgovarjanje mi je težavno. V tem oziru velja več vaja nego slovnica; seznanite se s kakim Italijanom ter občujte ž njim italijanski. Hvala za dobri svet; poskusim tako. 8. 0 trgovini Koliko stane kilogram tega cukra? Po čem je kava? To je predrago, po tej ceni je ne morem kupiti. Ako mi jo daste za petdeset goldinarjev, tedaj jo vzamem in jo bom jemal še za naprej pri vas. u. (Sulla lingua italiana.) Imparate 1' italiano ? Comprendo quasi tutto e lo parlo un poco. Parlatemi dunque italiano. Parlerč; ma non mi parlate tanto presto, che non vi comprendo. II vostro maestro mi disse, che voi imparate diligentemente. Sono principiante. Quanto tempo 6 che studiate 1' italiano ? Circa mezz' anno. Avete profittato molto per questo tempo; presto non si conoscera piu che non siete italiano di nascita. La lingua italiana 6 bella, ma difficile per lo Sloveno; spe-cialmente la pronuncia mi da delle difficolta. In questo riguardo vale piu la pratica che la grammatica; fate conoscenza con qual-che Italiano e praticate con lui in italiano. Grazie pel buon consiglio; pro-curero di farlo. (Del commercio.) Quanto costa il chilogramma questo zucchero ? A quanto 6 il caffe? Questo e troppo caro, per que-sto prezzo non lo posso comperare. Se volete lasciarmelo per cin-quanta fiorini, lo prendo e ne prendero anche per 1' av-venire da voi. Ako bi bilo mogoče, storil bi to rad; toda mene stane toliko, imel bi pri tem izgubo. Imeli boste v meni dobrega kupca. Ne morem; da vas poslužim, pustim vam jo za šestdeset goldinarjev. Koliko je vaš zadnji kup? Na upanje ne daste nič? Jaz prodajem izbrano blago, dober kup, po stalnih cenah, ter samo za gotove novce. Koliko stane vaša suknja? Dal sem za njo trideset goldinarjev. Koliko laških lir, ali koliko frankov je to? Pokažite mi kaj ogledkov sukna. Tu so; izberite si kakor hočete. Vže dolgo nismo imeli tako bogate zaloge kakor letos. Ta kos mi je zelo všeč; barva je lepa, tkanina močna in izvrstna. To se zdaj nosi (to je v modi); ako ukažete, imamo tudi drugih tkanin, dražih in cenejših. Ta barva mi ni všeč, ker je rudečkasta. Imate kaj takega močnejše barve? — Da, gospod. Vzel bi to, pa je presvetlo ter se bojim, da barva ne ostane. To vam jamčim. Koliko je široko? Po čem prodajete meter? Se fosse possfbile, lo farei vo-lentieri; ma riviene tanto a me, ci perderei. Avrete in me un buon avven-tore. Non posso; per poter servirvi ve lo lascero per sessanta fiorini. Quanto e il vostro ristretto? A credito non date niente? Io vendo roba scelta, a buon mercato, a prezzi fissi, e soltanto a contanti (verso cassa pronta.) Quanto costail vostro pastrano? L' ho pagato con trenta fiorini. Quante lire italiane, o quanti franchi importa questo? Fatemi vedere alcune mostre di panno. Eccone; scegliete a vostro pia-cere. E un pezzo che non abbiamo avuto un assortimento co-si ricco come quest' anno. Questa pezza mi piace molto; il colore e bello, la stoffa e pastosa e fina. Questo č adesso di moda; se comandate abbiamo ancora altre stoffe, piu care e piu a buon mercato. Questo colore non mi piace, perche tira al rosso. Ne avete di colore piu c&rico ? — Si, per servirvi. Prenderei questo, ma e troppo lustro e temo che il colore non resista. Cio vi garantisco. Quanto ha di altezza? A quanto ne vendete il metro? Koliko metrov potrebujete? Dajte mi dva litra najboljšega vina. Po čem prodajete hektoliter? Kupil sem petdeset kilogramov moke. Ljudje vže pozabljajo na stare uteži in mere: na funte in cente, na bokale in vedra, na palce, čevlje in sežnje. Koliko repov (živine) imate v hlevu? Sedem: tri vole, dve kravi in dve teleti. , Koliko jih prodaste? Prodam samo teleti. Jaz bi rad kupil kaj več, zato poj dem jutri na semenj v bližnji trg. Quanti metri vi occorrono ? Datemi due litri del piu buon vino. A quanto ne vendete 1' ettolitro ? Ho comperato un quintale di farina. La gente va gi& dimenticando i vecchi pesi e le misure: i funti e le centinaia, i boccali e le orne, i pollici, i piedi e le tese. Quanti pezzi di bestiame avete nella stalla? Sette: tre buoi, due vacche e due vitelli. Quanti ne vendete? Non vendo che i vitelli. Io ne vorrei comperare di piu, percio mi rechero domani alla fiera nella prossima borgata. 0. Vprašanja in prošnje. (Domande e preghiere.) Smem prašati? Je-li dovoljeno vas prašati? Kaj želite? kaj iščete? Kaj ukažete? Koga iščete? kaj je? Koliko zahtevate? Koliko sem vam dolžan ? Kako vam je ime? Kaj praviš? kaj pomeni to? Kaj pravite k temu? Kak človek je to? Kaj vam pride neki zdaj na misel ? Kaj hočete reči s tem? Od koga si to slišal? Čemu toliko govoričenja? Smem-li vedeti zakaj ? Zakaj ne govoriš? Ni nikogar doma? Je-li prav tako? Kaj je novega? Posso domandare? E egli perinesso di domandarvi? Che cosa desiderate? che cer- cate? Cosa comandate? Chi cercate ? cosa c' e ? Quanto chiedete? Quanto vi devo? Come vi chiamate? Che dici? che cosa signffica cio ? Che ne dite? Che uomo e questi? Che mai vi viene adesso in mente ? Cosa volete dire con cio ? Da chi hai udito questo? A che tante ciance? Si puo (posso) sapere il perchS ? Perche non parli? C' e nissuno in časa ? Va bene cosi? Che c' e di nuovo ? Ne veste nič novega? Kaj pripovedujejo lepega po mestu ? Kaj pišejo časopisi (listi)? Si dobil kaj novic od družine? Od kedaj jih nisi videl? Prosim (rotim) vas za to. Storite mi to ljubav. Prosim, povejte mi... . Blagovoljite mi reči (povedati) .... Prosim te, ne odreci mi te ljubavi. Verjemite mi, da vam bodem prav zahvalen. Hvaležen vam bom za to. Lepa hvala. To je res preveč. Kako naj se vam prav zahvalim? kako vam povrnem toliko dobroto? Jaz sem vaš služabnik. (Samo ukažite). Privoljujem v to. Prav rad — srčno rad. Veseli me, da vam morem ustreči. To vam obetam; nič ne dvomite. Zanesite se na me. Bog zna, kako rad bi vam ustregel! Ne vzemite mi za zlo, pa tega vam ne morem storiti. Žal mi je, da to ni v mojej moči. Storim, kar mi bo mogoče. Non sapete niente di nuovo? Che si racconta di bello per la citta? Cosa scrivono le gazzette (i fogli — i giornali)? Hai ricevuto nuove della fami-glia? Quanto tempo e che non li hai veduti? Ve ne prego (scongiuro). Fatemi questo favore (questa grazia — questo piacere). Di grazia, ditemi.... Compiacčtevi (favorite) di dirmi (raccontarmi).... Ti scongiuro, non rifiutarmi questo favore. Potete essere certo di tutta la mia riconoscenza. Ve ne saro obbligatfssimo. Mille grazie. Cio e troppo veramente. Come trovare i dovuti ringra-ziamenti? come vi contrac-cambiero cosi gran favore? Sono a vostra disposizione. (Sono ai vostri comandi). Ci acconsento. Ben volentieri — con tutto il cuore. Ho piacere di poter servirvi. Ve lo prometto; non ne du- bitate. Fate capitale di me. (Fate conto di me.) Dio lo sa, con che cuore vi ser-virei! Non ve ne offendiate, ma cio non vi posso fare. Mi dispiace, che cio non sia in mio potere. Faro cio che potro. — Faro il mio possibile. Bodemo videli. Pojdi, pojdi; ne nadleguj me. Tvoja prošnja je nespametna. Tvoji zahtevi so krivični. Ne jezi me, pusti me v miru. Vedremo. Va, va; non mi seccare. La tua domanda e irragionevole. Le tue pretese sono ingiuste. Non mi fare arrabbi;ire, lascia-mi in pace. 10. 0 raznih opravilih. (Di affari diversi.) Pokliči mi čevljarja. Naredite mi par čevljev. Krojač ne utegne priti. Naroči mu, naj pride pozneje. Prinesi mi tintnik, polo papirja in pero. Pojdite na trg in nakupite, kar nam bode treba za danes. Zaprite to okno in odprite ono. Potegnite zagrinjala. Ne opustite tega. Ne mudite se dolgo. — Pridem takoj. Ne pozabite tega. Govorimo malo bolj tiho. Govori glasneje. — Tako je prav. Umakni se; pridi sem. Umaknite se nekoliko. Hodi po svojej poti. Kaj je storiti in kaj mi vi svetujete? Storimo tako. ( Ne rečem nič. Kaj ste rekli ? Stavim, da to ni res. Se-li šalite? Ne, govorim ozbiljno. — Res ? Vi ste uganoli. Rekel sem to za šalo. Nisi iskren; lažeš nesramno. Chiamami il calzolaio. Fatemi un paio di scarpe. II sarto non ha tempo di venire. Ordinagli che venga piu tardi. Portami il calamaio, un foglio di carta e la penna. Andate in piazza e comperate quanto ci sar;l necessario per oggi. Chiudete questa finestra ed aprite quella. Tirate le tendine. Non mancate di farlo. Non tardate molto. — Vengo subito. Non ve ne dimenticate. Parliamo un po' piu sottovoce. Parla piu forte. — Cosi va bene. Fa luogo; vien qua. Ritiratevi un poco. Va per la tua strada. Che c' č da fare e che cosa mi consigliate voi? Facciamo cosi. Non dico niente. Che avete detto ? Scommetto, che questo non 6 vero. Scherzate ? No, parlo sul serio. — Davvero ? Voi avete indovinato. L' ho detto per burla. Non sei sincero; menti per la gola. Ta se lepo vede, meni je jako všeč. Govori več jezikov, piše pravilno ter zna lepo prebirati na glasovir. Zelo učenje in jako izobražen. Pozno je vže, pojdimo spat. Sinoči sem se vlegel še le o polnoči. Luč je ugasnola, prižgi svečo toliko, da se slečem. Jutri zjutraj zbudi me zgodaj ; dober počitek! Questi ha un bel fare, a me piace molto. Parla piu lingue, scrive cor-rettamente e sa suonare bene il pianoforte. E molto istruito ed assai colto. E gia tardi, andiamo a dormire. Iersera andai a letto (mi cori-v cai) appena alla mezzanotte. II lume si e spento, accendi una candela tanto che mi spoglio. Dommattina svegliami per tempo; buono riposo ! 11. 0 bolezni in smrti. (Della malattia e della morte.) Danes se čutim slabega. Prav hudo mi je. Pojdite po zdravnika in recite mu, naj pride takoj. Glejte ga, vže gre. Vaš sluga, gospod doktor. Dal sem vas poklicati, ker mi je vže nekaj dni slabo. Kaj vam je? Čutim tako slabost po vsem životu, da ne morem stati po koncu. Ne spim ni po noči ni po dnevu. Dajte, da vam malo obidem (poskusim) žilo. Da vidimo jezik! Imate mrzlico. Imate grenka usta? ste-li dosti žejni? Kako živite navadno? Ste bili bolni vže druge krati ? Ste-li vajeni jemati zdravila ? Dišete svobodno in brez težave ? Oggi mi sento male. Sto molto male. Andate pel medico e dftegli, che venga subito. Eccolo, che gia viene. Servo, signor dottore. Vi feci chiamare, essendo gia, alcuni giorni che sto male. Che cosa vi sentite? Mi sento una tale debolezza per tutto il corpo, che non posso rčggermi sui piedi. Non dormo ne di notte ne di giorno. Lasciatemi un po' sentire il polso. Vediamo la lingua. Voi avete la febbre. Avete la bocca amara? avete molta sete? Quale e il vostro ordinario modo di vi vere? Avete avuto gia delle altre malattfe ? Siete solito di prendere medicine ? Respirate liberamente e senza difficolta ? Ni nevarnosti; predpišem vam zdravilo — tu vam je pred-pisnica. Ostanite v postelji, vzemite zdravilo vsaki dve uri ter jutri obsorej pridem vas zopet obiskat. Spet imamo kolero. Dozdaj so nas strašile kožice, zdaj pa imamo spet novo nadlogo. Koliko otrok je umrlo za vnetjem grla (davico)! Bog nas varuj kuge! Jetika neusmiljeno kosi mladino. Zdravje je velika dobrota; moramo si je varovati. Ta bolezen je neozdravljiva, zato naj bolnik napravi oporoko ter naj se da pre-videti s sakramenti. Vže umira; izdahnol je. Pojdite k podjetniku za sprevodne slovesnosti, da ga dene na oder in mu napravi pogreb. Kakošen pogreb hočete imeti ? Naj bo pogreb prvega razreda, s slovesnim vozom in s sedmimi duhovniki. Ne zabite naročiti vabil-nih lističev (mrtvaškega naznanila) in vencev. Pojdimo na pokopališče. Pokojnik mora imeti tudi nagrobni spomenik z napisom. Naj počiva v miru! Non c' e pericolo; vi prescri-vero una medicina — ec-covi la ricetta. Tenetevi in letto, prendete la medicina ogni due ore e domani a quest' ora verro a ritrovarvi. Di nuovo abbiamo il colera. Fin ora ci faceva paura il va-iuolo ed ora eccoci una nuova miseria. Quanti bambini sono morti di angina (difterite)! Dio ci liberi dalla peste! La tisi miete spietatamente la gioventu. La salute e un gran bene; dobbiamo guardarcelo. Questa malattia e incurabile, percio 1' ammalato faccia il testamento e si faccia munire de' sacramenti. E gia in agonia; b spirato. Andate dali' impresario delle solennita funebri, che lo metta sulla bara e gli faccia il funerale. Che funerale volete avere? Sia un funerale di prima classe, col carro di gala e con sette sacerdoti. Non dimenticate di ordinare i viglietti d' invito (1' avviso mortuario) e le ghirlande. Andiamo al cimitero. II defunto deve avere anche un monumento (una lapide mortuaria) con iscrizione. Riposi in pace! Pregovori. (Proverbi.) Opoinnja. Slovenski narodni pregovori so zaznamovani z zvezdico- 1. Dio vede e Dio provvede. *Bog vidi in Bog providi. E meglio quel che Dio manda. Boljše je, kar Bog deli, nego che quel che 1' uom di- kar si človek želi. manda. Vera felicita senza Dio non *Kjer ni Boga, ni prave sreče, si da. L' uomo propone e Dio dis- * Človek obrača, Bog pa obrne, pone. Chi vuoi giusta vendetta, in Kdor si pravične osvete želi, Dio la metta. Bogu naj jo prepusti. 2. Chi promette, in debito si Kdor obeta, v dolg se vpleta, mette. * Obljuba dela dolg. Chi semina virtu, farna rac- Kdor krepostno živi, dober coglie. glas si pridobi. Temperanza t' affreni e pru- Zmernost te brzdaj in raz- denza ti meni. umnost te vodi. II mondo e come il mare, — Svet je kakor morje, — kdor e' vi si affoga chi non sa ne zna plavati, vtopi se. nuotare. E meglio mendicare che sulla Boljše je vbogaime prositi, nego forca sgambettare. na vislice priti. 3. Chi tosto giudica, tosto si Kdor hitro sodi, hitro se kesa. pente. Chi non sa dir qualche volta Kdor ne zna včasih kaj od- di no, cosa buona oprar biti, dobrega dela ne more non puo. storiti. Chi troppo abbraccia, nulla stringe. Cuor forte rompe cattiva sorte. Fa il dovere e non temere. II cuore e il primo che vive e 1' ultimo che muore. Chi t' accarezza piu di quel che suole, o t' ha ingan-nato o ingannar ti vuole. Chi fece del seren troppo gran festa, .avra doglia maggior nella tempesta. II bene bisogna cercarlo, e il male aspettarlo. Una mano lava 1' altra e tutte due lavano il viso. Bella in vista, dentro e trista. Dimmi chi pratichi e ti diro chi sei. Poca brigata, vita beata. Dove son molti, son degli stolti. Chi vive tra lupi, impara a urlare. Buone ragioni male intese sono perle a' porci stese. Uomo avvisato 6 mezzo sal-vato. Carta canta e villan dorme. *Kdor preveč objemlje, nič ne objame. Pogumno srce premaga vsako gorje. — x*Nadloge trpeti, srce kameno imeti. Stori brez straha, kar si storiti dolžan. Srce najprvo živi in najzadnje umre. Kdor se ti proti svojej navadi prilizava, ali te je prevaril, ali te prevariti namerava. — *Prilizovalec, zalezovalec. Kdor se je preveč veselil jasnega neba, žaluje tem več, kadar vihar divja. Dobro si moramo iskati, hudo pa pričakovati. *Roka roko umije, obedve pa umijete obraz. * Zunaj lepota, znotraj praz- nota. — * Zunaj lep, znotraj slep. * Povej mi, s kom hodiš (se pečaš) in ti povem, kdo si. Majhna družba, veselo življenje. Kjer je veliko ljudi zmes, tam so tudi bedaki vmes. * Kdor se z volkom druži, mora tudi ž njim tuliti. 6. Kdor pametne misli tepcu razklada, bisere svinjam po-klada. Svaritev je skoro rešitev. Papir poje, kmet pa spi. (Kar je pisano, to velja). E meglio pagare e poco avere, che molto avere e sempre dovere. In časa stingi, in viaggio spendi e in malattfa spandi. Diligenza passa scienza. Chi prima arriva, prima ma-cina. Chi teme il dire, di far non ha ardire. Chi fa quel che non deve, gl' intervien quel ch' e' non črede. Dimmi la vita che fai, e ti diro la morte che farai. Bolje je plačati in malo imeti, nego veliko imeti, pa vedno v dolgu živeti. Doma stiskaj, na potovanju trosi in v bolezni raz-siplji. — * Hrani v kotu, vživaj na potu. 7. Več velja pridnost, nego učenost. *Kdor prej pride, prej melje. Kdor se boji govoriti, ne upa si kaj storiti. Kdor stori, kar bi ne smel, zgodi se mu, kar ne bi bil verjel. Povej, mi, kako živiš; pa ti povem, kako boš umrl. — * Kakoršno življenje, taka smrt. Opinion non e si stolta, che dal volgo non sia tolta. Non fa 1' abito il monaco, ne la barba il filosofo, ne la toga il dottore, ne la croce il cavaliere. Un' ora di contento sconta cent' anni di tormento. Dagli amici mi guardi Dio, che dai nemici mi guar-dero io. Oggi in canto, domani in pianto. 8. Tako neumne misli ni, da ne bi sije prosto ljudstvo usvojilo. Obleka ne dela meniha, brada ne modreca, suknja ne učenjaka, križ ne viteza. — * Obleka ne dela človeka. Ena vesela ura plača sto let muke. *Bog me varuj prijateljev, sovražnikom se ubranim vže sam. Danes pojoč, jutri jokajoč. — * Danes rudeč, jutri trohneč. 9. Dal detto al fatto c' č un Od reka do čina je velika da-gran tratto. ljina. — * Lahko se reče, težko se stori. Gran vantatore, piccol facitore. * Kdor veliko govori, malo stori. Un bel tacere non fu mai scritto. Chi parla semina, e chi tace raccoglie. Ogni pazzo e savio quando tace. La mattina e la madre de' me-stieri, e la notte de' pen-sieri. L' aurora ha 1' oro in bocca. A testa bianca spesso cer-vello manca. Dei giovani ne muor qual-cuno, de' vecchi non ne campa ') niuno. Un asino di vent' anni e piu vecchio d' un uomo- di sessanta. Chi troppo prova, nulla prova. Chi fa la legge, servar la degge. Non conosce la pace e non la stima, chi provato non ha la guerra prima. Chi di liberta e privo, ha in odio di esser vivo. Loda il mare e tienti alla terra. Dove tu nasci, quivi ti pasci. Affaticati per sapere e lavora per avere. * Kar se ne govori, to se ne razglasi. Kdor govori, seje; kdor pa molči, žanje. Vsak neumnež je pameten, kadar molči. — *Budalo, kadar molči, misle, da mo-drejšega ni. 10. Zjutraj najlaže dela težak, po noči najlaže misli učenjak. * Rana ura, zlata ura. Marsikdo ima bele lase, pa pameti ne. * Mladenič more, starec mora umreti. —■ *Smrt stare ljudi pokosi, mlade postreb. Osel pri dvajsetih letih je starši, nego mož pri šestdesetih. 11. * Kdor preveč dokazuje, nič ne dokaže. Kdor zakone kuje, naj jih tudi spoštuje. Ne pozna miru in ga ne ceni, kdor ni izkusil prej vojske. — *Kdor ni vžil žalosti, ne ve ceniti veselja. Kdor svoboden ni, življenje črti. Hvali morje, pa drži se kopnega. — Primeri: * Hribe hvali, v dol se vali. 12. Dežela, ki te rodi, naj te redi. Trudi se, da se kaj naučiš; delaj, da si kaj pridobiš. ') Reši se; uide. Chi dorme non piglia pešce. L' ozio e il padre di tutti i vizi. Lavora come avessi a cam-pare ognora; adora come avessi a morire allora. Dove piu ricchezza abbonda, piu di lei voglia s' affonda. A grassa ') cucina poverta vi-cina. II soperchio ) rompe il co-perchio. Chi teme la morte, non stima la fama. Chi si sputa addosso non vale un grosso. Kdor spi, rib ne vlovi. — *Čič ne da nič. * Lenoba je mati vse hudobe. * Delaj, kakor bi imel vedno živeti; moli, kakor bi imel takoj umreti. 13. Kjer bolj bogastvo obiluje, bolj želja po njem se vkore-njuje. — *Skopost s kupom rase. * Bogate pojedine izpraznijo mline. — *Žganci streho dero, štruklji po svetu ženo. Ko lonec vskipi, pokrov odleti. — * Poln lonec rad vskipi. Kdor se smrti boji, ne ceni časti. Kdor na se pljuva, groša ne velja. 14. Chi si scusa senz' essere ac- * Kdor se izpričuje, ta se ob-cusato, fa chiaro il suo tožuje. — * Kdor slabo vest peccato. ima, ljudem se sam izda. Chi va alle nozze e non b Kdor gre na ženitnino, pa po-invitato, ben gli sta se vabljen ni, če ga zapode, n' b cacciato. prav se mu godi. Salutare b cortesia, rendere Pozdrav je vljudnost, odzdrav il saluto b obbligo. je dolžnost. Le parole disoneste vanno Nesramne besede se širijo ka-attorno come la peste. kor kuga. Chi sta in ascolteria, sente Kdor skrivaj prisluškuje, mar-cose che non vorria. sikaj neprijetnega čuje. 15. Chi vuol viver sanamente, Kdor zdrav biti želi, naj zmerno viva sobrio e allegramente. in veselo živi. <) Tolsta. 2) Prepolnost. Camera terrena, corta vita mena. Pane finchč dura, ma il vino a misura. Chi a letto con la sete se ne va, si leva la mattina con sanita. Chi va a letto senza cena, tutta la notte si dimena. ') Voce di popolo, voce di Dio. Non vien di che non venga sera. Chi fa quel che vuole, non fa quel che deve. Ogni scusa 6 buona purche vaglia. Domandando si va a Roma. Chi si ripara sotto la frasca, -) ha quella che piove e quella che casca. Chi cerca i fatti altrui, poco si cura dei sui. Fra 1' incudine e il martello man non metta chi ha cervello. Di mai' erba non si fa buon fieno. Temi i vivi e rispetta i morti. L' ira fa il ricco odiato e il povero disprezzato. Quel che vien di ruffa in raffa,4) se ne va di buffa in baffa.s) Kdor pri tleh spi, dolgo ne živi. Kruha, dokler ga je, vina pa mero le. Kdor žejen zvečer zaspi, zdrav se zjutraj vzbudi. Kdor se vleže, pa večerjal ni, vso noč ne zatisne oči. 16. * Ljudski glas, Božji glas. *Ni dneva brez večera. Kdor stori kar hoče, ne stori kar bi moral. Vsak izgovor je dober, da le velja. * Vprašaje prideš v Rim. 17. Kdor z dežja pod vejo beži, moči ga dež in kar se z veje cedi. Kdor se za opravke drugih ljudi zanima, za svoje prave skrbi nima. Mej nakovalo in kladivo roke ne bo stavil, kdor ni pameti zapravil. Slaba trava ne da dobrega sena. Boj se živih in spoštuj mrtve. 18. Ljudje črtijo srditega bogatina in prezirajo srditega capina. * Kakor prišlo, tako prešlo. — * Krivično blago nikdar ne tekne. >) Premetava se. 2) Brstnata veja. s) M.: suoi. 4) Grabeč — kradoč. 2) Sala — burka. Besedi raffa in baffa se rabite samo prislovično v zvezi z ruffa in buffa. L' invidioso si rode e 1' invi-diato se la gode. La bugia e madre deli' in-ganno. Chi semina vento, raccoglie tempesta. Zavistnik (se vjeda) žaluje, za- vidanec pa se raduje. Laž je mati prevare. — * Kdor laže, rad krade. * Kdor seje veter, žanje vihar. 19. (Detti proverbiali. — Reki.) Molto fumo e poco arrosto 0 Cesare o niente. — O principe .o marinaro. Portare aqua al mol ino. Pestare 1' acqua nel mortaio. — Cavare 1' acqua col cri-vello. Qui gatta ci cova. Rimanere con un palmo di naso. A buon intendi'tor poche parole. Non e piu il tempo che Berta filava. Veliko dima, pa malo pečenke. — * Veliko kokodajic, malo jajc. Ali cesar ali nič. - Ali knez ali mornar, — * Ali kaj ali nič. Nositi vodo v mlin. — * Nositi vodo v morje (v Savo). Mleti vodo v možnarji. — Zajemati vodo z rešetom. — * Prazno slamo mlatiti. Tu mačka koti. (Tu tiči kaka prevara.) * Ostati z dolgim nosom. Razumnemu človeku malo besedi. Prešel je čas, ko je Berta prela. (Prešli so zlati časi. — Ni več čas za to.) 20. (II calendario del popolo. — Ljudski koledar.) Trenta di ha novembre, april, giugno e settembre; di ventotto ce n' e uno, tutti gli altri han trentuno. Per San Bastiano un' ora ab-biamo. San Vincenzo della gran fred-dura, San Lorenzo della gran caldura; 1' una e 1' al-tra poco dura. Po trideset dni imajo november, april, junij in september; osem in dvajset jih ima svečan, vsi drugi imajo po trideset in eden dan. O sv. Boštijanu (20. jan.) eno uro (daljši dan) imamo. O sv. Vincenciju (22. jan.) velika mrzlota, o sv. Lovren-ciju (10. avg.) velika toplota ; ni prva ni druga dolgo ne traje. Ferraietto e corto e male-detto. Per Santa Candelora dell'in-verno siamo fuora. Per San Valentino primavera sta vicino. Neve marzolina dura dalla sera alla mattina. San Benedetto, la rondine sul tetto. Quando San Giorgio viene in Pasqua, per il mondo c' e gran burrasca. A San Marco le vacche pas-sano il varco. ') Aprile fa il fiore e maggio si ha il colore. Quando pioveper San Filippo, il povero non ha bisogno del ricco. San Barnaba, il piu lungo della sta.") San Giovanni non vuole in-ganni. Agosto ci matura il grano e il mosto. Alla luna settembrina sette lune le s' inchina.:l) A San Martino si veste il grande e il piccino. L' estate di San Martino dura tre giorni e un pocolino. Da San Martino a Sant' An-dre settimane tre, da Sant' Andre a Natal un mese egual. Svečanek je kratek, pa hud (proklet). * Ko Svečnica (2. febr.) pride, skoro zima odide. * Sv. Valentin (14. febr.), prvi pomladin. Marcijev sneg leži od večera do jutra. 0 sv. Benediktu (21. marcija) pride lastavka na streho. Kadar je o sv. Juriju (23. apr.) Velika noč, imajo viharji (nezgode) veliko moč. O sv. Marku (25. apr.) se krave ženo na pašo. April daje vonjavo, maj pa zelenjavo. Kadar o sv. Filipu (26. maja) dežuje, ubožec bogatina ne potrebuje. O sv. Barnabi (11. jun.) najdaljši dni. — Prim.: *0 kresi se dan obesi. Sv. Ivan (24. jun.) ne pozna prevare. Avgusta meseca zorite zrnje in grozdje. Septembrovej luni se klanja sedem lun. — * Kakoršno vreme o kimovca mlaji, ta-košno celo jesen najraje. O sv. Martinu (11. nov.) se oble-četa možak in otrok. Martinovo leto traje tri dni in malo več. — * Če tudi sv. Martina dan dobro greje, tri dni se babje leto šteje. Od sv. Martina do sv. Andreja so tedni trije, od sv. Andreja do Božiča skoro mesec dni je. ') Izhod. 2) Estate, stato — poletje. 3) M.: inchinano. II mese di bruma dinanzi mi scalda e di dietro mi consuma. Santa Caterina, 'ghiaccio per marina. La neve Sant' Andrea 1' as-petta; se non a Sant' Andrea, a Natale; se non a Natale, piu non 1' aspet-tare. Dicembre davanti t' agghiac-cia e di dietro t' offende. Da Natale al gioco, da Pa-squa al fuoco. Sera rossa e nero mattino rallegra il pellegrino. Rosso di sera, .bel tempo si spera; rosso di mattina, la pioggia si avvicina. Gobba a ponente, luna cre-scente; gobba a levante, luna calante. Mesec mrazu (slane; november) spredaj me greje, zadaj me izjeda. Sv. Katarina (25. nov.), pri morju zmrzlina. Sneg pričakuj o sv. Andreji (30. nov.); če ga ni o sv. Andreji, o Božiču ; če ga ni o Božiču, ne čakaj ga več. Decembra meseca je mraz spred, zadaj led. * O Božiču za steno, o Velikej noči za pečjo. — * O Božiču zeleno, o Velikej noči sneženo. Kadar se zvečer žari in zjutraj temni, popotnik se veseli. Večerna zarja rudeča lepo vreme obeča ; če se zjutraj žari, pa dež daleč ni. — * Žareča zarja naznanja pi-harja. Grba proti zahodu, luna rastoča; grba proti vzhodu, luna pojemajoča. .2 ° rt fc S ® s o .2 'S o/H O ° o Ph S o 02 rt S C T3 • 2 c3 O, O h o ® o o 0 s 1 rt S5 Ph in*-* S ' w pj ■aj - a ^ o '•^FS IF ajouSig rt m o 5 o- " ^ S? O u 61) o S® g, | ^os TjgaS^ S -g J © ffl-P rt S 02 S S" ® <1 C o S o si) ; g.Stj ca "~< ""d S3 m m o » ^ -S rO .2 0 3 a. p g § > > J | i I O :§ g g 5 g.S.S (D co ca > © d) fifl a a co fff CN © C5 m -M O -S IS rt rt 'C m o .2 o m rt Ui rt ^ a H f-1 S o ^ »s a* r^ « ClJD rj Js ll a •S, i> o « o o b > S "d 5 a rt 11.1, S° O c? s -g co ^ C8 a ■■s§ cT w S o o S P! -m a „ al aag O