oglašajte v najboljšem slovenskem
časopisu ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
AKOPRAVNO
EQUALITY
neodvisen dnevnik za slovenske delavce v ameriki
advertise in the best slovene newspaper
Commercial Printing oi All Kinds
yOL. XXXVI.—LETO XXXVI.
clevelam), ohio, monday (ponedeijek), MARCH 16, 1953
ŠTEVILKA NUMBER) 52

'^resa maglich
p sest-tedenski bolezni je ^ftiiniia V Charity bolnišnici л (Rose) Maglich, rojena v ovšek, stara 48 let, stanujo-17810 Crestland Rd. Roje-^ v Clevelandu in je bila 1p društva Marije Magda-št. 162 KSKJ.
^^kaj zapušča soproga Thom-otroke: Marilyn, Diane, -K	Joanne, mater Mrs.
Petkovšek, rojena Hlad, fo ^ Unca pri Rakeku, brate:
^arrt'-	Frank, Ed-
jjjjjo Stanley, sestre: redov-of ^,^%U8tine pri redu Sisters Gla	Clares, Mrs. Annie
Mrs. Albina Godec ter jg ®°^odnikov. Oče Lawrence v ^Gta 1943. Pogreb se vrši Sfeh ^iutraj ob 8.15 uri iz po-sijj zavoda Joseph Žele in Ojj^' ^58 E. 152 St., v cerkev of Perpetual Help na
TITO JE PRIŠEL V LONDON; SPREJEM NA DVORU -V TOREK
LONDON, 16. marca. — Danes je prispel v London predsednik Jugoslavije, maršal Tito. Ladjo, s katero je potoval Tito iz Sredozemlja v Atlantik in nato do reke Temze, je spremljalo britansko vojno brodovje.
Prihod Tita v britansko pre-"''
Neff ij,
9- uri in nato v dru-
Si^obnico na pokopališče
^thony muster
,	smo že poročali, je v
'^zni	umrl po kratki bo-
:^thony Muster, stanujoč S. 25 >St. Rojen je bil v
®laj)(Ju.
zapušča soprogo Helen, ij^^^ove; Anthony, Frank in Vg ' dvo hčeri, Mrs. Jeanette' 1ђ in Joan, brata Joseph ^Ve	v Mentor, Ohio, ter
ilg	Mrs. Sophie Babič v
Mrs. Sophie ^Jutr • ^°Sreb se je vršil danes ob 10. uri iz pogrebnega Mary A. Svetek na 478
St.
na Calvary pokopa-
*
y * salomon
V	zvečer je preminila
^^"Glenville bolnišnici вЦ^.-®5^ошоп, rojena Laurič, jg [®ča na 1152 E. 63 St. Sta-Va„.66 let in je bila doma
Oder
stolnico se označuje v tukajšnjem časopisju kot gesta prijateljstva Titove Jugoslavije do Zapada. Nadalje pa kot gesta, da Jugoslavija tudi sedaj, ko je v Moskvi mesto Stalina Malen-kov, ostane samostojna izven sovjetskega jarma.
Britansko časopisje najavlja, da je prihod Tita v zvezi z nabavo letal-lovcev, tankov in drugega orožja. V zunanji politiki da se bodo razgovori sukali okrog vprašanja Balkana. Načela se bo morda končna rešitev tržaškega vprašanja in s tem v zvezi vprašanje italijanskih-ju-goslovanskih odnošajev.
V mednarodni varnosti išče Tito pomoči tudi pri Veliki Britaniji, ki je poleg Zedinjenih držav najjača država, ki praktično vzeto lahko kaj pomaga.
Titu so bile kot državnemu poglavarju izkazane vse civilne in vojaške časti. Tita je pozdravil vojvoda Edinburški, mož sedanje kraljice Elizabete, Tito je obšel častno dvorsko stražo, Tita pa sta pozdravila med drugim tudi Winston Churchill in zunanji minister Anthony Eden.
Na dvoru bo sprejet jutri, v torek.
Za varnost Tita so bile odrejene posebne varnostne mere. Gotove ulice so bile izprte od prometa, njegovo bivališče pa je ostalo tajno.
Med koristmi, ki jih bo nudil Titov obisk angleški vladi, pa bo po mnenju londonskega časopisja tudi tale:
Tito bo dal lahko Churchillu praktične predloge, kako ustvarjati v državah, ki so pod sovjetskim blokom, titoizem, da se te države odcepijo od Moskve.
1?
^Aiihel, fara Žužemberk,

]e prišla v Ameriko
if
(3 48 leti. Bila je čla-(IrugT^va sv. Ane, št. 4 SDZ, l>0(jj.j^v^.^3'J"niola Tent, št. 493 in št. 25 SŽZ.
zapušča soproga Jo-otroke: Mrs. Marie 4(Jqj ' •'^oseph mL, Edward in 11 vnukov, teto Mrs. ^®tera in brata Franka ^ Stari domovini pa za-s '^^ta Feliksa in več so-8,3q Pogreb se vrši v sredo h zjutraj iz Zakrajško-ki -
^Vg^^^^bnega zavoda v cer-
^kotiaw^^®' ob 9. uri in nato na i8če Calvary.
Vnr
Ve •
^il ^utraj ob 1. uri je pre ^PolH	Road bolnišnici
K 15 jN ^G^Hšek, stanujoč na % G ^^f'Van Rd. Pogreb oskr-^btii	Lake Shore po-
?V(1.	17010 Lake Shore
3^|.p.°'^^obnosti bomo poro-
%ђјЈ^	*
1	v zakrajšek
Л Ц 2^ ^ ^^GČer okrog 9. ure ® Po ђ od avtomobilista, ki pobegnil in pustil h	cesti, Andrew
ShZ '2ak). Zadet je MI
2	^ ®^oje hčere, pri kateri 4^» Rl. 422, R.D. 5, Cha-
' "hio. Star je bil 69 let
Mayer gre v Ameriko
PARIZ, 15. marca — Ministrski predsednik Rene Mayer odpotuje v Washington dne 24. marca 1953. V njegovi družbi bodo francoski zunanji minister Georges Bidault, kolonijalni minister in finančni minister francoske vlade.
Francija do Zedinjenih držav nasleaiije zahteve: Zedi-njene države naj pomagajo Franciji v prispevkih za stroške vojne v Indokini, ta prispevek pa naj bi znašal eno milijardo dolarjev. Doma v Franciji sami si bo vlada pomagala sama.
Malenkov o miru
MOSKVA, 15. marca — Ministrski predsednik Malenkov je govoril pred vrhovnim svetom Sovjetov. Vrhovni svet se je sestal kot najvišji organ Sovjetske zveze le za dobro uro. Na seji je govoril le Malenkov. Vrhovni svet Sovjetov je soglasno odobril imenovanje Malenkova kot naslednika Stalina.
Malenkov je govoril mirno. Ni rabil izrazov kot vojni hujskači, ameriški imperialisti in podobno. Trdil pa je, da niti sedaj niti v bodoče ni takih spornih vprašanj, ki bi se ne dala rešiti mirnim potom.
taftova dinastija
WASHINGTON, 15. marca— William Taft, sin senatorja Roberta A. Tafta, je bil imenovan za ameriškega poslanika na Ir-'sko. Imenovanje mora potrditi še senat. William Taft je star 38 let, je poročen in oče štirih otrok, od katerih je bil eden rojen na Irskem, ko se je Taft nahajal tam z neko ameriško vladno komisijo.
in v Ameriki se je nahajal kakih 40 let. Doma je bil iz Preser-ja pri Borovnici. Bil je član organizacije Woodmen of the World. Prva leta je živel v Illi-noisu, potem v okolici St. Clair Ave. in E. 60 St., več časa je bil v Madisonu, Ohio, potem pa pri sinu v Ravenna, Ohio, sedaj pa pri hčeri. Zena Jennie je umrla pred kakimi 35 leti.
Zapušča tri sinove: Andrew mL, v Mentor, Ohio, Frank v Wickliffe, Ohio, in Johna v Wil loughby, Ohio, hčer Mrs. Jennie Bolesta v Chagrin Falls, Ohio, brate Tony, Rev. Kazimirja Za-krajšek v Abiquinu, Mehika, in Leo Zakrajška, lastnika potni ške družbe v New Yorku, sestre: Frances Lamuth v Clevelandu, v Chicagu, 111., pa Mrg. Josephine Tursich, Uršula ter Mrs. Anna Jerič, v stari domovini pa sestro Johano ter več drugih sorodnikov v Ameriki in stari do movini. Pogreb se vrši iz Reed's pogrebnega zavoda v Chagrin Falls, Ohio, v torek zjutraj ob 9 uri v cerkev sv. Joan of Arc in nato na pokopališče Calvary.
Jadranova prireditev uspela
Pevski zbor Jadran je včeraj popoldne podal opereto "Beneška roža" na odru Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd., ki je privabila polno dvorano občinstva. Pevci in pevke so dobro podali svoje vloge in videti je bilo iz razpoloženja po-setnikov, da je prireditev ugajala v splošnem. Po programu se je v spodnji dvorani servirala okusna večerja in sledila je prijetna domača zabava, ob kateri je bilo prav prijetno, ko so pevci in pevke drugih zborov, ki so bili navzoči pri programu, stopiU skupaj in so peli, da je bilo veselje.
bolezen "mccarthy" je nalezljiva
Harold Velde je bil do zadnjih ameriških volitev politično in družabno neznan. Republikanci so ga potisnili na čelo odbora spodnje zbornice, ki naj preganja sumljive tipe, predvsem komuniste.
Poslanec Velde je šel hitro na pot McCarthya in ob-dolževal na splošno. Toda kaj je dosegel? Spravil se je na šolstvo in na ameriške cerkve, češ, da imajo v svoji sredi komuniste. Ob obeh prvih nastopih si je polomil zobe. Izgovarjal se je, da je bil napačno informiran, oziroma, da so bile njegove izjave napačno tol-mačene.
Ameriška kongresna zgodovina pa še nima slučaja, da bi odbor sam takoj v po-četku svojega dela zahteval odslovitev predsednika tega odbora. To se je zgodilo v tem primeru.
Delovanje poslanca Velde , kaže, da je bolezen McCarthya—obtoževati vsevprek, nalezljiva; morda pa je nastop poslancev članov tega odbora dokaz, da je tudi— ozdravljiva!
Gottwald je odšel za Stalinom;
popolna zmeda v presojanju dogodkov
Kapitalizem v zdravstvu
WASHINGTON, 15. marca— Predsednik Eisenhower je dal Ameriški zdravniški zvezi zagotovilo, da je "proti socializaciji v medicini," to je proti zakonu, ki bi uvedel obvezno zavarovanje zoper bolezen.
Posebna zdravniška komisija, ki je leto dni po nalogu predsednika Trumana študirala zdravstvene razmere v Zedinjenih državah in ki je izdala točno poročilo o tem stanju, je delala zastonj. Komisija je namreč izdala predlog, da mora poseči v vprašanje ameriškega zdravljenja vmes federalna vlada z neke vrste zavarovanja zoper bolezen. To skrb imenuje sedaj Eisenhower "socializacijo v medicini."
Na operaciji
V University bolnišnici se nahaja Mrs. Mary Kranjc iz 1061 E. 68 St., ki je prestala težko operacijo. Obiski niso dovoljeni. Prijatelji ji želijo, da bi kmalu okrevala in se zopet povrnila na svoj dom.
AVTOMOBILI NAS BODO PREPLAVILI
DETROIT, 15. marca —Produkcija letošnjih osebnih avtomobilov je napovedana za pet ali celo šest milijonov novih voz. Amerikanci bodo tako imeli koncem tega leta 45 milijonov osebnih avtomobilov v prometu ali 20 milijonov prirastka tekom zadnjih desetih let.
Avtomobilska industrija je prišla na idejo, da prireja posebne razstave novih tipov avtomobilov, bodisi proti vstopnini, ali brezplačno. Te razstave se ne vršijo samo v glavnih industrijskih centrih avtomobilske industrije, marveč po velikih tržiščih sploh. Poseča jih na sto tisoče obiskovalcev, kar je znamenje, da zanimanje za nakup avtomobilov narašča.
V zvezi s porastom avtomobilskega prometa, je aktualen v Zedinjenih državah zakon, ki naj uredi odgovarjajoče prometne žile, rekli bi glavne ceste in pa ki naj določi, kako se bo vr-
GRE TUDI ZA NASLEDNIKA KLEMENTU G0TTWALDU
V soboto je umrl nenadoma po svojem povratku iz Moskve, predsednik Češkoslovaške republike Klement Gottwald. Bolan naj bi bil samo dva dni. Umrl naj bi bil na posledicah ljučnice, katero da si je nakopal ob mrzlem vremenu v Moskvi, ko je prisostvoval pogrebu Josipa Stalina.
Dejstvo je, da je vodja češke-"^
ga komunizma Klement Gottwald mrtev in da gre trenotno tudi v Pragi za njegovega naslednika. Najbolj verjetnd bo njegov naslednik sedanji mini-strs;ki predsednik Zapotocky, ki je iz vrst delavskih unij.
Iz življenja Klementa Gottwalda
šilo parkiranje teh vozil. Glede cest nadalje—ali naj bodo posamezne glavne ceste določene izključno samo za avtomobilski promet ali ne.
Avtomobilska produkcija pa ]e nadkriljevala tudi v prejšnjem desetletju drugo produkcijo. Velik razmah je pokazala kmalu po prvi svetovni vojni. V letih 1920 do 1930 je vrgla na trg 15 milijonov novih avtomobilov.
kapital kaže roge
WASfflNGTON, 15. marca— Delavski odbor spodnje zbornice, ki se peča e spremembo Taft-Hartleyevega zakona, je dobil v pretres naslednji predlog; Delavskim unijam naj se prepove, da bi bili delavci obvezno organizirani v njih, bodisi predno vstopijo na delo pri podjetju, ali pa da postanejo člani v gotovem času, če hočejo ostati pri podjetju.
Gottwald je bil rojen dne 23. novembra 1896 v kraju Dediče na Moravskem. Izhaja iz kmet-skega stanu. Dunaj je bil v bivši Avstoogrski monarhiji važno pribežališče Cehov, ki so si tam iskali kruh in zaslužek, pa tudi, izobrazbo. Čehi so za sebe zahtevali celo Dunaj in so trdili, da je število Cehov v Pragi. 12-letnega Gottwalda je pot zanesla na Dunaj, kjer se je poprijel mizarske stroke in bil v prvi svetovni vojni poklican pod orožje.
Gottwald se je organiziral prvotno v socialno demokratski stranki. Pod vplivom sovjetske' revolucije so po prvi vojni nastale nove komunistične stranke, tako v Jugoslaviji, kakor tudi na Češkem. Gottwald se je priključil tej stranki. Postal je žurnalist, propagator in organizator komunistične partije in bil kmalu izvoljen za poslanca v praškem parlamentu.
V	zadnji svetovni vojni je bil po vzgledu mnogih drugih komunistov v Moskvi. V tej zvezi naj se imenuje le ime voditelja francoskih komunistov Thoreza in italijanskih Togliattia.
Očividno je ob koncu druge svetovne vojne imel Gottwald vso podporo Stalina. Leta 1945 je namreč v slovaškem mestu Košice predložil načrt bodoče ustave nove češkoslovaške republike, tej zahtevi pa se je utonil celo bivši predsednik Edvard Beneš.
Nekaj besed, da se osvetli takratni položaj vloge, ki jo je igral Edvard Beneš. Vloga Klementa Gottwalda je bila itak znana. Kaj je zahteval Gottwald ? Od bodoče vlade naj bodo odstranjene vse meščanske stranke in stranke sredine. Beneš je na to pristal.
V	novorojeni Češkoslovaški, ki je nastala po prvi svetovni vojni, iso, imeli morda najvplivnejšo besedo češkoslovaški agrarci, ki so redoma postavljali tudi ministrskega redsednika. Edvard Beneš je bil načelnik druge, sicer tudi pomembne narodne socialistične stranke in je bil z češkimi agrarci v divjem sporu. Češki agrarci so imeli sijajno gospodarsko organizacijo, zadružništvo in tisk z organizacijami, s kakršno se zlepa ni mogla ponašati kaka druga evropska agrarna stranka, razen ono na Danskem. Država sa)ma pa je bila po polovici agrarna, po polovici industrijsko—obrtna.
Ko je Beneš v Košicah na Slovaškem pristal na zahteve Gottwalda, tako trdijo nekateri, je bil eden od razlogov tudi ta, da
za vselej znebil svojega mogočnega bivšega političnega nasprotnika—češkega agrarca. Beneš kot ena najbolj brihtnih evropskih diplomatskih in političnih glav je moral vedeti, kaj je v ozadju za ustavnim osnutkom kot ga je predlagal Gottwald. Beneš je bil pro-Amerikanec v teoriji in praksi. Zakaj se je uklonil Gottwaldu?
incident Amerikanci označili za izredno resen. Mi se moremo omejiti le iia to, da registriramo dogodke.
Stevenson na Koreji
PUSAN, Koreja, 15. maria— Demokrat Adlai Stevenson je prispel na Korejo. Južno korejska narodna skupščina se je sestala na posebni seji. Južno Korejci so Stevensona prosili za izdatno ameriško pomoč korejskemu ljudstvu v hrani, oboroženi sili pa v orožju, da se lahko nadaljuje boj do končne zmage.
(Iz vojaških krogov se v zvezi debato, ki se je vršila in se vrši v kongresu v Washingtonu, ali je dovolj orožja na Koreji, trdi, da orožja ne primanjkuje).
Hitri razvoj dogodkov
Pri volitvah leta 1946 so dobili komunisti pri državnozbor-skih volitvah večino in Gottwald je sestavil vlado kot ministrski predsednik. Da se ne pozabi: Za časa teh volitev se je nahajala na Češkem Rdeča armada in so Sovjeti prisotnost ruskega vojaštva na Češkem opravičevali s tem, da morajo biti pripravljeni na nemško nevarnost.
Ko se je s pomočjo Gottwalda kot predsednika vlade in z aparatom stranke utrjeval komunistični režim in je postajal državni predsednik Edvard Beneš vedno bolj brezpomemben, je Gottwald meseca februarja 1948 izvedel državno revolucijo. Odstavil je predsednika Edvarda Beneša, postal sam državni predsednik in postavil na mesto predsednika vlade drugega izrazitega komunista Zapotockya.
Češkoslovaška je doživljala v zadnjih dneh vladanja Klementa Gottwalda dobo krize in strankarskih bojev za premoč. Sovjetska zveza je pritiskala na Prago, da pomnoži produkcijo in dajatve Sovjetski zvezi. V deželi so se pojavlljala isabotažlna dejanja, produkcija pa ni dosegla pričakovanja.
V okrilju komunistične stranke je šla borba na nož in je nepotrebno navajati posamezna imena žrtev, ki so po pravilu, da revolucija žre svoje lastne otroke, padale ena za drugo. Naj imenujemo le sina Masaryka, ki da je po komunističnih vesteh izvršil samoimor, drugi viri pa so doikazali, da so ga komunisti ubili. V zadnjem času naj se osveži ime bivšega glavnega taj nika stranke Slanskya in bivšega zunanjega ministra Clementisa, katera je dal. Gottwald z enajstimi drugimi vred, sicer po sodnem postopku, obesiti.
Svetovna javnost se bavi ugibanjem, kdo bo naslednik Gottwalda, ali bo Češka ravno tako za Malenkova, kakor je morala biti za Stalina in ali je možen na Češkem pojav titoi-zma, da bi se torej Češka odcepila od Moskve. Pravimo, da gre le za ugibanja, kar odgovarja resnici. V zamotani mreži sovjetskih spletk in intrig se razen Sovjetov težko kdo spozna
Dejstvo je, da je neposredno pred objavljeno smrtjo Gott walda prišlo do zračnega incidenta, ko je bilo ob češko-bavar ski meji sestreljeno ameriško le talo in to tako globoko v no tranjosti Bavarske, ki je ame
Muhasto vreme
Dočim je v Clevelandu in oko-ici nastopilo toplo vreme, ki je kazalo tudi nad 60 stopinj, je v krajih na jugu in v srednjih državah Zedinjenih držav deloma zapadel sneg, deloma pa je razsajal tornado, ki še ni pojenjal.
oroča se, da je tornado pobil nekaj desetin ljudi, porušil ali močno pokvaril več hiš in ranil več oseb. , Vremenske napovedi iz teh krajev najavlja jo, da je pričakovati nadaljnja razdejanja tornada. V Severni Dakoti je zapadel nov sneg šest palcev visoko.
Yoshida je padel
TOKIO, 15. marca — Ministrski predsednik Yoshida, ki je bil znan, da vodi Zedinjenim državam prijazno politiko, je dobil v parlamentu nezaupnico in je moral odstopiti. Nove volitve naj bi se vršile dne 19. aprila.
Yoshido so vrgli pristaši lastne stranke poleg drugih levičarskih opoaicionalcev. Politični krogi trdijo, da gre v Japonski že dalje čaea za tajno kampanjo, ti zbira nezadovoljneže, ki so proti mirovni pogodbi z Japonsko, kateri je očetoval John Foster Dulles.
Amerika pri Suezu
CAIRO, 15. marca — Konferenci med zastopniki Egipta in Velike Britanije, ki se je pečala vprašanjem, kako umakniti britanske čete iz območja ob Sueškem kanalu, je prvič prisostvoval tudi ameriški poslanik v Egiptu Jefferson Caffery.
Gre za to, kdo bo nadomestil britanske čete, ki so razmeščene v številu 65,000 vzdolž Sueškega kanala, če in kadar se te umaknejo. Po ameriški zamisli naj bi varstvo kanala prevzela skupna oborožena sila vojaške organizacije, ki se snuje za Srednji vzhod.
Iz bolnišnice
Mr, Frank Krasovetz se je po 23-dnevnem bivanju v Euclid-Glenville bolnišnici, kjer je srečno prestal operacijo, vrnil na svoj dom na 19511 Nottingham Rd. še vedno se nahaja pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje vsem prijateljem za obiske, cvetlice, darila in voščil-ne kartice, ki jih je prejel. Pri-
jatelji ga lahko obiščejo na dose bo Beneš na ta način enkrat riška okupacijska zona, da so ta mu sedaj.
stran 2
ENAKOPRAVNOST
ti
ENAKOPRAVNOST
16. marca
1953
J?
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)-----$10.00
For Six Months—(Za šest mesecev)--—- 6.00
For Three Months—(Za tri mesece) ---4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)---
For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$12.00 . 7.00 . 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
TITO PRl CHURCHILLU
(1)
Pravzaprav gre za prispevek k spoznavanju britanske zunanje politike. Anglija ima svoje poteze, ki so drugačne kot na primer ameriške. Zelo značilno jedro njene zunanje politike je to, da ne pozna ideološke politike, politiko načel bi rekli drugi.
Angleži so kramarji—bi jim rekli tretji. Angleški in-teresi-f—pa pravijo Britanci sami.
Anglija je s svojim imperijem zgodovinska tvorba zase. To je res. Kolonije katerekoli vrste že na zunaj, urbanizacija, to je porast" mestnega prebivalstva in industrializacija doma—to so glavne linije britanskega razvoja. S tem pa je moral nastopiti tretji partner—domača in mednarodna trgovina, ki ne more biti ideološka.
Iz kolonij alnih in trgovskih tradicij ter interesov je sledilo za Veliko Britanijo kot nujno, da je priznala komunistični režim Kitajca Maoa. Tudi zgodovinske kolonije Hong Kong, ki leži takorekoč ob vstopu v Kitajsko, London ni mogel izpostaviti nevarnosti, da bi padla v roke komunistom. Ali glavno—Anglež mora trgovati!
Britanska zunanja politika je vijugasta. Vijugasta je bila na primer do Rusije od vsega početka sovjetskega režima. London je sovjietski režirn priznal, svoje priznanje preklical, a Anglija je z Rusijo trgovala, pa jo zopet trgovsko bojkotirala.
Anglija je v Iranu trgovec. Vložen kapital je naš! Če že nočete, da Angleži gospodarijo s petrolejem, vloženi denar nazaj! Dočim bi bilo v razmerju do Irana, četudi bi končno šlo za materialno korist, to je za petrolej, mogoče govoriti na strani Amerike ali Rusije kaj o ideologijah, o demokraciji, kakor jo pozna Amerika, in o ruskem komunizma, pri Britancih gre za trgovino. Tudi pred prvo vojno, ko se je med Londonom in Rusijo sklenil sporazum glede istega Irana, je šlo v glavnem za porazdelitev interesnih sfer in si je Anglija izbrala južni del ravno radi petroleja.	^
Ko je po zadnji vojni London sprevidel, da je Grčija in vzdrževanje nekomunistične oblike vladavine za njo pretežko breme, je Grčijo priporočila Ameriki. Anglija je bila tradicionelno na Grčiji, posebno pa še na njenem otoku Kreti, življensko zainteresirana. Saj se s tega ozemlja gleda doli proti jugu na Suez in Srednji vzhod, odkoder se Velika Britanija ne da pregnati. Trenotno in tudi v bližnji bodočnosti je Grčija važnejša politično kot pa gospodarsko. Da se Grčija obvaruje pred Rusijo, zato je bilo treba sredstev in moči. To naj da Grčiji Amerika in Amerika jo je dala.
London se je zavzel pri Ameriki tudi za Turčijo, ker ji sam hi mogel pomagati. Politično moč in vpliv je pač moral prepuščati po vrsti Ameriki v nadi, da bodo z ameriško politično močjo tudi britanski interesi kolikor toliko zavarovani.
V zadnji dobi se je mnogo govorilo o pokrajini Sudan južno od Egipta. Governer te pokrajine je Anglež. Pa ne mislimo, da gre za civilizacijo, narodno prebujenje v tej pokrajini. Gre za bombaž, ki je potreben za britansko tekstilno industrijo in gre za britansko trgovino po kolonijah.
Britancem v zunanji politiki rte gre za ideologije. Končno je glavni značaj tudi njihovega privatnega življenja, da se držijo edinega načela, da je življenje korp-promis, na drugi strani pa nekaj realnega.
Britanska kraljica Elizabeta danes ali jutri sprejme predsednika Jugoslavije, komunista Tita. Predsednik Tito je prispel v London na uradni državni obisk. Kaj čudnega sprejem pri kraljici Elizabeti? Amerikanci bi rekli s svojim izrazom—rutina. Stvari se razvijajo popolnoma običajno in dnevne posle mora opravljati tudi dvor. Zahteve državne olike pa so, da britanski dvor sprejme kogarkoli, ki prihaja v svojstvu poglavarja kake države ali kot kristjan, ali pogan, belokožec ali ne. Večji povdarek bo sprejem Tita pri Churchillu.	L.Č.
novice iz starega kraja
Ljubljana.
Naj začnem kar pri teh nesrečnih želodcih, ki dan za dnevom terjajo svoje. Le naporom vlade se je treba zahvaliti, da so bile cene "osnovnim živilom, to je kruhu, moki, masti in sladkorju v zadnjih mesecih stalne in da se niso dražili industrijski izdelki. Stalnost teh cen je bilo mogoče držati s tem, da je bil trg vedno preskrbljen z zadostnimi količinami tega blaga. Zaradi lansko letne suše je bila preskrbljena prehrana prebivalstva v glavnem z uvozom potrebnih količin osnovnih živil. S tem je bil učinkovito zavarovan življenjski standard delovnih ljudi.
Seveda s-mo za to uvozili manj drugih predmetov široke potrošnje, ki pa niso tako pomembni, da ne bi mogli preboleti njihovega pomanjkanja brez posebnih težav. Vse to nam seveda narekujte, da v potrošnji živil kar najbolj varčujemo, kajti tako varčevanje ima v današnjih pogojih ogromen pomen.
Tudi cene industrijskim izdelkom so v zadnjih mesecih precej nižje. Tako so se bombažne tkanine v zadn jem pol letu pocenile \za, 11%, volnena tkanina za 14%, svilene za 10%, sukanec za 6%, in gospodinjske potrebščine za 15%. K temu moram dodati, da je bil trg V/zadnjem času mnogo boljše založen in da je bila izbira industrijskega blaga večja in kvaliteta še mnogo boljša.
Otroci kmetovalcev se izobražujejo
Slovensko kmečko* ljudstvo čedalje bolj spoznava, da jim bosta le boljše znanje in večja sposobnost pri delu izboljšala njihovo življenje na vasi. Mnogi starši si zato prizadevajo nuditi otrokom kar največ izobrazbe. Vsi pa seveda niso za študij ali za učenje kake obrti, nekateri bodo morali ostati doma in delati'v kmetijstvu, ko jim bodo za delo sposobni starši predali posestvo. Za take sinove in hčerke in Svet za kulturo in prosve-to Ljudske republike Slovenije ustanovil Kmetsko-gospodarske šole. Tako imajo bodoči kmetovalci po obveznem osemletnem šolanju možnost, da izpopolnijo svoje splošno znanje in pa znanje v kmetijstvu.
Pouk na teh šolah traja dve do tri leta v zimskih mesecih, dvakrat ali trikrat na teden po štiri ure. Takih šol je sedaj v Sloveniji okoli 100 in je pouk v njih brezplačen. Pri Lenartu v mariborski okolici se je vpisalo v kmetijsko gospodarsko šolo tudi 43 deklet, ki imajo še poseben pouk o gospodinjskem delu.
Na Krškem polju hočejo povečati rodovitnost
Na Krškem polju zmanjšujeta rodovitnost suša in moča. V nekaterih predelih je plast rodovitne zemlje tanka, spodaj pa je prod, tu pridelkom škoduje že najmanjša suša. Drugod pa je zemlja težka, svet mnogokje zelo nizek, tu pa kmetijstvo trpi od poplav in zamočvirjenosti. V obeh primei'ih pa so potrebna melioracijska dela. Najprej bodo meliorirali trikot med cesto Krško-Kostanjevica ter rekama Savo in Krko. S prvimi deli bodo začeli že letos. Osušili bodo okrog 50 hektarov zemlje od Gržeče vaci proti Malemu Mra-ševu. Pozneje pa se bodo lotili namakanja prodnatega predela. Obrobne predele bodo namakali iz Save in Krke, notranje predele pa s podtalno vodo. Zato pa je -potrebno postaviti črpalke, zgraditi bazene in namakalne naprave, ki bi pršele vodo v obliki dežja. Za vse pa bo potrebna tudi elektrika in so za to pri Velikem Pod logu. že začeli graditi močnejši transformator. Hkrati z melioracijskimi deli, bodo elek-trificirali tudi vse tamkajšnje vasi.
V krškem okraju je predvideno še eno veliko delo, s katerim
bodo pridobili nove površine plodne zemlje in sicer regulacija Sotle. Z njeno regulacijo bodo samo v tem kraju pridobili okrog 2,000 hektarov zemljišč.
V čiparski šoli v Horjulu
V Horjulu je že okrog 30 let pred zadnjo vojno delovala čipkarska šola, takoj v začetku italijanske okupacije pa je prenehala. Lani pa se je šola spet obnovila. Pri ljudeh so zbrali preostal potrebni pribor, blazine in kleklne in po desetih letih se je ob pomoči okraja, ki je šolo financiral in nastavil učiteljico, spet pričel pouk v tej domači obrti. Lani je obiskovalo šolo 27 učencev. Letos obiskuje šolo 25 deklic in dva dečka. Učenci so v glavnem ljudsko šolska mladina, najstarejša dekleta imajo po 16 let, toda za blazinicami sedita tudi dve deklici po pet in tri deklice po šest let. Kljub njihovi mladosti, jim drobni prstki prav spretno prebirajo kleklne.
Poleg tega ima šola tudi 32 kleklaric na terenu. To so kmečka dekleta in gospodinje, ki jim je vezanje in kleklanje čipk v zimskih mesecih dober postranski zaslužek. Žene imajo do kle-klanja veliko veselje tudi zaradi tradicije, ki jo ima to opravilo kot domača obrt v okolici.
Učiteljica pokaže' obiskovalcem obširen učni načrt za letošnje šolsko leto. Kaj vse se bodo učenke še učile! Buhova Vera pa je že lani predelala ves učni načrt in še celo zaslužila je nac 2,000 dinarjev, ki jih je prodala "Domu," podjetju za domačo obrt v Ljubljani, pa še v Ameriko je poslala teti nekaj lepih vzorcev.
Učenke v resnici dobro napredujejo. To trdijo tudi starši, ki se kar ne morejo načuditi, da dekleta že s prtim letom proda jajo svoje., izdelke. Gospodinje menijo, da je šlo njim v mladosti dosti počasneje. No, svet je menda danes res čisto na glavo postavljen . . .
Tudi v Sloveniji bodo namakali polja
Kakor v drugih republikah, tako so pričeli tudi v Sloveniji z obsežnimi pripravami za namakanje zemljišč. Vsa pripravljalna dela pri izdelavi namakalno napravo bodo napravile domače tovarne, v zadružnem podjetju pa bodo nato sestavljali te dele. Vodno črpalko bo poganjal elektromotor, v krajih, kjer pa še nimajo elektrike, pa bodo to delo opravljali traktorski motorji. Tovarni "Tito" in "Jastre bac" iz Skopija sta poslali podjetju Agroservis na ogled črpalke, izdelane v njihovih tovarnah. Obe sta sedaj v turboinsti-tutu v šiški pri Ljubljani, kjer jih preiskušajo. Rezultati bodo kmalu znani.
Cevi bodo izdelali deloma železarni na Jesenicah, deloma pa v Celju, kjer bodo izdelali sklopke za spajanje cevi. TeC namakalne naprave bodo prenos ne. Z njimi bodo lahko trosili tudi hlevski gnoj po njivah. Tre ba ga bo najprej nekoliko zmleti, zmešati z določenim odstotkom vode, nakar ga bo sesalna naprava potisnila po ceveh do razpršilca, ki ga bo razpršil po njivah.
Podjetje "Hmezad" iz Žalca se je odločilo, da bodo uredili na hmeljiščih stalne namakalne naprave.
Namakalna naprava bo v eni uri namočila do 1.25 hektara polja. Namakanje zemljišč je izrednega pomena z ozirom na to, da je bilo jugoslovansko gospodarstvo v zadnjih letih zaradi suše močno prizadeto. Tega se zavedajo tudi zadružniki, ki so poslali podjetju že veliko naročil. Ko so lani savinjski hmeljarji preizkušali takšno napravo, so ugotovili, da je bil pridelek za 23% večji. Pravijo pa, da ga bodo dvignili v bodoče še za 50 odstotkov.
Cestni predor pod Ljubeljem
V začetku februarja so prišli v Ljubljano avstrijski gospo-
darski zastopniki na povabilo Gospodarskega sveta Slovenije, da bi se dogovorili o dograditvi cestnega predora pod Ljubeljem, ki leži na meji med obema državama. Predor so začeli graditi že Nemci s pomočjo ujetnikov in interniiancev leta 1943. Do konca vojne je bil predor prebit in napravljen obok. Sedaj je treba graditi še opornike, tlakovati cestišče in napeljati električno razsvetljavo. Cestni predor , pod Ljubeljem je širok 12.5 metra, visok pa osem metrov., Je v globini 300 metrov pod prelazom čez Ljubelj. Pomen ljubeljskega predora je v tem, da bo z njim omogočen promet med Avstrijo in Jugoslavijo vse leto, kar doslej pozimi zaradi snežnih žametov in plazov
na Ljubeljskem prelazu ni bilo mogoče. Dela se bodo začela že spomladi.
45 milijonov dinarjev škode zaradi burje v Slovenskem Primorju
Močna burja, ki je sredi februarja razsajala v Slovenskem Primorju, je po cenitvi komisije povzročila nad 45 milijonov dinarjev škode. Burja je zajela Vipavsko dolino in okolico Nove gorice. V tovarni pohištva "Edvard Kardelj" v Novi Gorici je burja podrla 36 metrov visok dimnik, v Deskah pa žični most čez Sočo. Zaradi prekinitve električnih napeljav so ostali skoraj vsi obrati in vasi v goriškem okraju brez električnega toka.
, m. š,
(Slovenska izseljenska'matica)
povedo ljudje v Št. Janžu. nič ga ne gane, če ga nekat^ nemški zagrizene! zmerjajo radi dvojezičnega napisa. letos prebelili šolsko poslopjy odločno zahteval poleg ga tudi slovensko besedilo. 2®' gal je, ker je našel oporo v 1"* jevnem šolskem svetu. s zalegla beseda predsedn^
OBISK v ŠT. JANŽU
Iz Celovca do Št. Janža v Ro-Toda sedaj pozimi drsi avtobus po humperškem klancu nekoliko počasneje kot druge krati in če imaš srečo, da potuješ v lepem vremenu, se lahko dodobra raz-gledaš po čudoviti pokrajini Spodnjega Roža. V Št. Janžu izveš mnogo zanimivih stvari.
Tam imajo tudi zadrugo, ki obstoja že šestdeset let. O njenih uspehih sem v zadnjem času slišala že mnogo pohvalnih besed. "Toda, če bi radi kaj pisali o zadrugi," mi svetujejo njenega načelnika Matevža Kras-je lepa, prav koroško slit ovita. -о:^л'8—oai^p Ш ABJdBZABJd nz bus vozi tja dobre pol ure in pot znanci, "je najbolje, da obiščete Ce te čas ne priganja, ti je kar žal, da je vožnja tako kratka, nika, ki dobro pozna tudi vso njeno zgodovino."
Te hiše ni težko najti, saj leži tik ob cesti, označuje pa jo tablica, kjer je z že nekoliko starinskimi črkami napisano. Hranilnica in posojilnica, r. z. z n. z.. Št. Janž. "Nekoliko bo treba počakati," mi de prijazna Krasni-kova gospodinja, ko jo povprašam po možu, "upam pa, da se kmalu vrne iz Bistrice"—Saj res, gospodarjev, kot je Krasnik. ki .dela v raznih slovenskih organizacijah in je tudi predsednik Slovenske kmečke zveze, ni tako lahko dobiti doma. Zavedni slovenski kmet ima vedno dovolj potov in opravkov, vsako sredo pa jo mora mahniti še v Bistrico, kjer ima šentjanška zadruga svojo podružnico.
Hrasnikova družina je tesno povezana z razvojem zadiuge. saj je bil oče sedanjega gospodarja med ustanovitelji zadruge. Kje so Ž3 tisti časi, ko so zavedni slovenski kmetje iz. št. Janža in okolice sklenili, da si ustanove - lastno gospodarsko trdnjavo — hranilnico in posojilnico, ki naj bi jih varovala pred požrešnoštjo tujega kapitala! Takrat so bile kmečke zadruge še nekakšna novotarija. za katero so se ogrevali le najnaprednejši kmetje. Toda Šent-janžani niso bili prvi na Koroškem, ki so se navdušili za to zamisel. Kmetje iz Št. Jakoba v Rožu so jih prehiteli za celih dvajset let in njihova Hranilnica — najstarejša slovenska posojilnica in obenem tudi prva na ozemlju današnje Avstrije—jim je bila dober zgled.
Tudi šentjanška zadruga ni prišla poceni do svojih uspehov —ovir je bilo vedno na pretek. Toda kljub temu je lepo napredovala. Kmetje so kmalu dobili zaupanje vanjo, pa tudi bistriški in boroveljski delavci so radi vlagali svoje prihranke v to slovensko zadrugo. Vloge so naraščale in zadruga je kmalu že lahko kupila posestvo z 19 ha obdelovalne zemlje in nekaj gozda.
Po plebiscitu se je pritisk na slovenske zadruge stopnjeval. Oblasti so vračale razne vloge in prošnje, pisane v slovenskem jeziku, posebno pa še takrat, ko se je povzpel na najvišje mesto v deželi inž. Vincenc Schumy, znani nasprotnik slovenskega za-
je marsikdaj trda predla, toda vzdržala je, dokler je niso na cisti likvidirali.
Od tega udarca si še vedno ni povsem opomogla. Zadružniki so že marsikdaj razmišljali, kako bi ji zopet pomagali na noge. Ljudje, ki dobro poznajo proble me slovenskega zadružništva na Koroškem, pravijo, da so bili pri tem prav iznajdljivi. Svoje načrte so začeli uresničevati že 1948 leta, ko so pridružili hra nilnici tudi blagovno zadrugo. Danes že marsikateri tistih, ki so bili spočetka do nje brezbrižni, menijo, da so zadružniki pravo pogodili. Seveda, blagovna zadruga je šele na začetku svo jega razvoja in lansko gibanje cen kmetijskih potrebščin, ki je prizadela posebno siromašne kmete, je nekoliko zavrlo njen promet. Toda zadružniki ne mislijo popustiti, saj so dovolj izkušeni in vedo, da si morajo sa mi pomagati, če se hočejo obdržati na svoji zemlji.
Hrasnik mi je med drugim povedal tudi tisto zgodbo o koruzi, ki se že nekaj časa plete pc Koroškem: v Avstriji namreč ne pridelajo dovolj krmil za domače potrebe, zato jih večkrat primanjkuje, kar vpliva tudi na njihove cene. V prosti prodaji so krmila draga. Kilogram koruze stane na primer 2.40 šilinga, oblast pa jo deli na nakaznice po ceni 1.09 šilinga za kilogram le tistim kmetom, ki se zavežejo, da bodo oddali državi prašiče pc znižani ceni. Tudi slovenske zadruge zbirajo te nakaznice, toda doslej še niso dobile vse koruze ki jim pripada, medtem ko jt imajo nemške ^adruge dovolj da jo lahko dajejo tudi v prosto prodajo.—Tu vse pritožbe nič ne zaležjo.
Lansko jesen si je zadrug^a nabavah nov traktor. Z njim bc lahko dostavljala blago zadruž nikom tudi na dom, ne da bc imela te prednosti samo nemška zadruga v Borovljah, ki ji ostre konkurira. Do še večje veljavt pa bo prišel traktor spomladi ko bo zaoral slovenska polja.
Toda to je šele začetek. Pri hodnje leto bodo namreč v Št. Janžu zidali! Nov zadružni dom si nameravajo postaviti. Promet bo rastel, stroji bodo tu—pro stori pa naj bi bili še vedno stari? "Ne. to ne gre i"—pravijt zadružniki. Res je, zadruga ima fzelo neprimei ne prostore— pravzaprav jih niti nima, temveč gostuje v raznih hišah, predvsem pri Hrasnikovih. To pa silno otežkoča njeno poslovanje,— %aj ima blago tako rekoč po vse. vasi, nekaj tukaj, nekaj tam Novo poslopje bo menda do jeseni Ž3 pod streho. Takrat pa bc v Št. Janžu veliko slavje, kajti hkrati z otvoritvijo novega do ma bodo proslavljali tudi šest-desetletnico ustanovitve zadruge. Letos so namreč to slovesnost namenoma opustili, ker so računali z novim zadružnim domom.
Podjetni so , Šenjanžani! S svojo vztrajnostjo so si priborili celo slovenski napis na ljudsko šolo. Pri tem pa ima lepe zasluge tudi šolski upravitelj g. Juh,
Florijana Lapuša, malega
Itberi
iz bližnje Podsinje vasi, ki -tudi predsednik Slovenske ^ družne zveze.
■ V šentjanški šoli slovenŠP^ niso potisnili v kot, kot so ^ storili v sosednji Bistrici Svečah, kjer se učiteljstV ^ malo briga za uredbo o žičnem šolstvu, šolski upr^^ '
v' 'Svečah je celo odkrit
nasp'®'
nik Slovencev. Ko bi bilo na
K?
oškem le še več tako zave<^ učiteljev, kot je g. Juh Janžu! Taki učitelji pa s® bolj na redko posejani.
' i
Pastirska državic^ ob robu Himalaja
Ki
\e&
Za Prostistan, državico,
-rtier"
30 po površini lahko pri"',', z Luxemburgom, vedo mo v Afganistanu in Hi^^ j šu. Niti OZN, niti vlade niso nikoli slišale o tej državici. V .Kabulu jo <^2® jejo za najsrečnejšo deŽel" svetu, češ da nima nobeiiil^^ bi glede neodvisnosti Ји ® takljivosti svojega ozemlji' ganistanci govore samo ^ ijivo o pašolskem sultaP*^ je enako reven kakor нј%, 5500 pastirskih podložinko^ ganistanci pravijo, da je * ■' atan dežela na koncu sv^t^'. ae srečujejo samo zajci ^
if
sice.
llO'

Prebivalci Prostistana imeti nobenega opravka ganistanom. in Hinduku^^^gj ve v skromnih kočah ^ ^ med Kašmirom in griM^^^^ Tam pasejo velike čre'd® ^ in se preživljajo z obdeloV^"!^
dO«
rodovitne zemlje. Znatne ke imajo tudi od volu®- i za graditev koč imajo ф Kovinskega orodja poznaj" .0. čez mejo pride kdaj amo nekaj kuhinjskih Pastirski sultan ima svW J ^ v največji izmed tridesetiP^, ških občin, v Pašoju.
;dina naloga je skrbeti /ično razdelitev pridelk'^ ^ Johodkov, zapirati dežel" ^ jem in opozarjati državlj^ .'.apuščajo domovino, da ^ц!' jodo smeli nikoli več vrn'^'' lanova dolžnost je tudi P , ževati uvoz vsega sod" orodja in instrumentov.
čel«
-iijsko postajo ali
Ta deželica nima radijskega aparata, kaj
družništva. šentjanški zadrugi I ki je "mož na mestu," kot radi
Uvažati časnike, revije ge je strogo prepovedan"-Jivalci Prostistana,
pastirji, nočejo ničesar f ) teh kulturnih pridobitvi ^
1 пб '
zunanji svet s% sploh limajo. Prebivalcev n Hindukuša pa tudi prodirati v to vase zapi^" dco. Tako si lahko ia je nedavno prišel Jtistanec v nekaj sto kil" jj oddaljeni Kabul in šel^j zvedel, da divja na Koi"®J^|i na." V Prostistanu nisi"" f česar slišali o tej vojni ^ p kel. "Kje pa je Koreja sultan je tudi za drugo no vojno zvedel šele l^ta
Mož pa je mnogo P'"'^ig val zlasti o bogastvu ^ movine: "PH nas nim^'^gg/ zlata, dragih kamnov stojnosti, marveč tudi njo varnost. Zato
brez zunanjega sveta vanje zemlje nam oiooc ^
.
dovoljno življenje, in zadostuje. Kdor pa ho"® j,/' dati v zunanji svet, ^
biti deležen njegovih ^ te v, mora Prostistan ^ zapustiti."
ENAKOPRAVNOST
ITRAN 3
sedanjost se je srečala s
belokranjsko skrinjo
! ^osalnic
STARO
jg nedavnim sem jo mahal
^J^osalnic proti Metliki z mla-
si o'	etnologi, ki so
gj ^®dali pod vodstvom svoje-1).	univerzitetnega
баг	dr. županiča, to za
t&ko pestro, po stih i-	in značilno-
le(. po junaški zgbdovini iz
. Narodnoosvobodilnega boja je že ° krajino. Čeprav se 1q v N^j&vljala zima, nas je greje leg sonce. Bela Krajina
Ј61Ц
-'a pred nami v vsem svo-^aru, svetla, res bela.
belokranjske hišice v jazif	nas vabile. Pri-
''агк^ ^°®Podinje so radevolje preprosto, toda pi-u 'lotranjost svojih bivališč, kuh'^" T takšna že stoletja. V je navadna krušna peč, Pj^I kar v strop in skozi odliko ° ^ strehi na prosto. Dim-poznajo. V izbi visi nad legv na stropu namesto ^ob električna luč. Moderna 8. "~~elektrika se je tu srečala eklostjo ob 200 let stari skrinji, polni belih. Po, ° Vezenih narodnih noš—
tudi • ^ je dobila ta pokrajina ' %e.
J kotu
(boljšo prejo) ter
ђја - stojita vreteno in skri-
fta zimske večere. Doma-Ji	dekle z govorico, ki
kar blešči mladost,
■»kme«
poudarka hrvatski na-^ zagorelim obrazom, s
da bo tudi letos ve-
Prei
P^eji. Čeprav je preja že I(fg ..^№šla iz navade, so v Beli še dekleta, za katere bi
Ig	sramota, če bi ne zna-
^^Pad	^^etena. Sedaj, ko je
®kih ^	sneg okrog belokranj-
l(j.^	bodo rAarljive Belo-
ci.	predle od zore do polno-
4elo i,	Vse spredeno, bodo za-
: ® tkati.
tkati zna večina belo-tn. ^kih deklet, saj se še danes fantje ravnajo po sta-tjjji.^^^^vilu, da dekle, ki ne zna
ati,
ža.
^"^lokranjsko ljudstvo je faniio Čajev
vredno, da bi dobilo
E
% še mnogo starih navad,
kod
m predmetov, ki so že izginili—a žal tudi v tejj	najdemo mnoge od
le še v Belokranjskem v Metliki. To malo slo-^бО(Ј Mestece ima že staro io "^Virio, saj ga nekateri šteje-za rimski Metulum, 0^ , e pravice pa nosi mesto ^ ^365. Ta prastara zgo-ђе . ^ Oiesta in vse Bele Kraji-Vi^g,. danes v številnih zgodo-umetnostnih spome-jilj _ Zaprta v metliških muze-štirje so. V cerkvici sv. So J. je arheološki muzej. Tu ^^tavljeni predmeti iz pra-ki so jih v zadnjih Vf^^jJ^l^opali v Beli krajini. Na teng]^.. zastavi pot pravi an-V jj , ^eč, najstarejša najdba gotov ^^"^jskem muzeju, star že nad 2,50U let. V ste-sq jo	v stari cerkvi, ki
<1ађ-ј^ obnovo rešili pred propa-razstavljene zanimi-^Pr	iz Vinomera, kjer
l.Ooo^l ljudje že od 2,000 do pred našim štetjem. 1.500 let pred našim У	imel še noben kraj
tako razvitih železnih - ^^l^^šna 80 orodja iz najvažnejšega arhe-0(j^^.'^^J^bišča v Beli kraji-Pot df, nas vodi v muzeju
ov, od teh do Rimlja-
IS
can be the Woman of the year
rOR NUMINO— ^ ^***	pr#f#«*lom fer
' k # NoMonot bMrg«Mf
T«* #» Mm Ofnttor ef Hmm yew lecal hotpttol, or appti •oBaglot* ar UipilH
0
nov. v muzeju je kamen, ki so ga med zadnjo vojno Italijani razstavili na trgu v Črnomlju, da so dokazali "pravico" do teh krajev. Toda je vsak diletant v arheologiji lahko spozna, da grobo izdelane sobe in predmeti na kamnu niso delo Rimljanov, temveč le Ilirov ali Keltov.
V poslopju nemškega viteškega reda, ki se je bogato razbohotil v tem mestecu, je danes Zgodovinski in narodopisni muzej. Tu najdemo dragoceno belokranjsko narodno blago. Originalne narodne noše, lepo izvezene, številne lesene okraske in praktične predmete, ki jih ljudstvo tu še danes uporablja. Mnogi predmeti zgovorno pričajo o zgodovini teh krajev in o težkem življenju ljudi skozi stoletja. Uskoška sablja, ki jo diči bradata Turkova glava, stare muškete graničarjev, ki so tod branili mejo pred Turki; vsaka stvar je znamenitost zase.
Prav posebno zanimivi so dokumenti cehovstva: staro ban-dero pomočnikov in cehovska skrinja. Med novejše zbirke muzeja spada star boben, s katerim je mestni bobnar že dolgo vrsto let zbiral Metličane in jim prebiral oklice in razglase.
Metlika se je modernizirala, po mestu so napeljali zvočnike in boben je romal v muzej. Toda Metličani niso imeli dolgo sreče s svojo razglasno postajo. Pokvarila se jim je in spet so se morali zateči k staremu, toda zanesljivemu — bobnu. Tega pa je mestna občina podarila že muzeju, zato so bobnarju potisnili boben in sedaj z njim razglaša po mestu.
v mestni hiši, nad katero je velik grb z mestnima krokarjema, je urejen muzej narodnoosvobodilne borbe. Tu je zbrana v številnih listinah, fotografijah, orožju, zemljevidih zmagovitih partizanskih borb in dokumentih o nastanku prve ljudske oblasti—Bela krajina je bila v Sloveniji zibelka—najnovejša in najsvetlejša zgodovina Bele krajine. V domači hiši Ganglovih pa je urejen muzej v spomin na pesnika in pisatelja Engelberta Gangla in njegovega strica Alojzija Gangla, velikega slovenskega kiparja. Muzej bodo v Metliki še lepše uredili. Sedaj tudi urejajo in olepšujejo mesto samo.
Z najlepšimi vtisi sem zapuščal mirne, idilične brezove gozdičke, živahne vinorodne gorice, posute z belimi zidanicami, gostoljubno belokranjsko ljudstvo. V mislih pa sem se jezil na tiste, ki napovedujejo—ker se moderniziramo in preganjamo smrdljive leščerbe iz kmečkih hiš ter uvajamo,"novotarijp" v kmetijstvu—zaton v narodopisju, raziskovanju naše preteklosti.
Novi pridigar
Butalcem je zbolel pridigar, pa so sklenili, da si bodo tačas. dokler ne okreva, pridigali sami. Kakor je butalski berač hodil po hišnih številkah in ga je morala vsaka hira rediti teden dni, tako naj se tudi nedeljske pridige vrste po hišnih številkah in bo vsako nedeljo irug gospoc^ar dolžan skrbeti za pridigo.
Pa je prišla za pridigo na vrsto prva hiša, ki je bil njen gospodar takisto bolan. Zato je na-
DR. G. GLOSIK
OPTOMETRIST
3919 East 131st Street — SK 1-9775
OČI PREIŠČEMO IN IZPOLNJUJEMO PREDPISE. Izdelujemo okvire za očala in nadomestimo leče.
Pozor!
Pozor!
VAŽNO ZA VSE!
Na obisk v staro domovino
Veliko rojakov je v zadnjih letih obiskalo našo staro domovino SLOVENIJO. Različno je bilo njihovo mnenje o tamkajšnjih političnih in gospodarskih razmerah, toda vsi so hvalili LEPOTO naše stare domovine in pripovedovali o neštetih zanimivostih, ki so jih tam videli. Na poti v domovino si je večina naših rojakov ogledala tndi PARIZ in druga velika mesta Zahodne in Jnžne Evrope. Užtek in veselje, ki so ga dosedanji obiskovalci naše stare domovine in Evrope nžili, vlečeta tja tndi druge. V velikem številu se prijavljajo. OPOZARJAMO ONE, KI ŽELE ŠE LETOS OBISKATI STARO DOMOVINO, NAJ SE JAVIJO ČIM PREJ!
Z ladjo ali letalom
Potovanje je možno z LADJO ali LETALOM. Potovanje z LETALOM je veliko hitrejše in manj naporno, torej primerno posebno za STAREJŠE LJUDI in za take, ki NIMAJO NA RAZPOLAGO VELIKO ČASA.
Pomagajmo sorodnikom in prijateljem
Jugoslavija še ni prebrodila gospodarskih težav, ki sta jih povzročili zadnja vojna in v zadnjih letih posebno suša. Zato je blago v razmerju z zaslužkom precej drago. Le redki so predmeti, ki jih v Jugoslaviji danes ne morete kupili — če imate seveda DENAR. Vsem onim Rojakom, ki imajo v Jugoslaviji prijatelje ali sorodnike, katerim bi radi pomagali, smo na razpolago za pošiljanje DENARJA — to je NAJBOLJ PRIPRAVNO in seveda tudi za pošiljanje MOKE in paketov s HRANO. Od-premljaino tudi vaše lastne jiakete, ki jih prinesete v naš urad.
Vse pošiljke zajamčene!
AUGUST KOLLAHDER
6419 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-4148
ročil svojemu svinjarju, da gre in mesto njega opravi to reč.
Svinjar ni obupal. Vajen je bil s prašiči se prerekati ves ljubi dan, pa je mislil, da mu bo enako lahko tudi s prižnice tekla beseda. Pokimal je poslušalcem z dlanjo si obrisal nos in dejal: "Vi!" in je malo počakal, da mu v glavo pride koristna misel. Pa je še enkrat dejal: "Vi!" in pokazal s prstom na moško plat poslušalcev. Koristna misel se ni marala pokazati od nikoder, pa je s prstom pomeril še na žensko plat in dejal: "Vi!"
Potem je molčal in požiral sline in bulil doli v cerkev.
Poslušalci so čakali, že so se pričeli muzati.
Svinjar na prižnici je zajel sapo: prekhcana je ta reč—svinjam lahko govorim ves dan, tukaj mi pa še daleč ne gre jezik! Iznova se je zaletel in s povzJdig-njenim glasom dejal: "Vi, vi. vi!" in s prsti kazal na poslušalce.
Pa ko se je izmed poslušalcev oglasil smeh, se je raztogotil. udaril po prižnici in zagrmel: "Vi, vi, in vi vsi skupaj ste svinje, prašiči, pajčki!" in je bil vesel, da je gladko končal pridigo.
i^anc Milčinski
DRUŠTVENI KOLEDAR
MARCA
22. marca,, nedelja—Kazanje slik domovih prireditev po Anton Grdini v Ameriško jugoslovanskem centru, Recher Ave.
22. marca, nedelja — Koncert Glasbene Matice v SND, St. Clair Ave.
29. marca, nedelja—Koncert in igrokaz Mld. zbora SDD na Waterloo Rd.
APRILA
11.	aprila, sobota—Plesna veselica društva Nanos št. 264 SNPJ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
12.	aprila, nedelja—Spomladanski koncert zbora Adria v Ameriško jugoslovanskem centru, Recher Ave.
26. aprila, nedelja—Koncert zbora Planina v Slov. nar. domu, Stanley Ave., Maple Heights, O.
ALI KASLJATE?
Pri mam imamo izborno zdraTilo da vam ustav: kašelj In prehlad.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
DoB*t gambit with fira— th# odds or# against yowl
GREMO IZ TRGOVINE
IN TO JE ZADNJA PRILIKA, DA SE POSLU-ŽITE IZREDNO NIZKIH CEN, KI JIH IMAMO NA VSEMU BLAGU. KUPITE ZA SVOJO POTREBO ALI ZA POŠILJATVE V^STAR^^MOVINa
Se priporočam.
Mrs. A. GUBANC
16725 WATERLOO RD.
POZOR!	POZOR!
ALI STE ŽE POSLALI DARILNO POŠILJKO? STORITE TO ČIMPREJ!
Spomnite se na svojce v STAREM KRAJU in jim za VELIKO NOČ pošljite velikonočno darilo po tvrdki
Dostava v 15 dneh CIXRUS
IMPORT-EXPORT
Lastnik ALEKSANDER GOLJEVŠČEK
Lastno skladišče v Prosti luki Trsta
4/11/31 Trst, Via Torrebianca 27, Trieste, Post Box 522, ki je za rad i h priznane SOLIDNOSTI, TOČNE in NAJHITREJŠE POSTREŽBE in NAJTOČNEJŠEGA OBVEŠČANJA SVOJIH ODJEMALCEV postala
VODILNA KOMPANIJA ZA POŠILJANJE DARILNIH POŠILJK PO VSEJ
EVROPI
Zahtevajte cenike in vse informacije pri naših zastopnikih
v U. S. A.
STEVE F, PIRNAT CO. 6516 SI. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Phone HE 1-3500
MIHAEL STAVDOHAR 2050 W. 23rd St. Chicago 8, Illinois
JOHN BRIŠČEK 6202 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Phone HE 1-9312
JOSEPHINE POGAČNIK 1957 E. 34th St. Lorain, Ohio Phone 74419
V KANADI
GEORGE PETERMANEC 58 Stewart St. Toronto, Ontario
CHARLES ILINIČ 48 Machar Ave. Port Arthur, Ontario
J. KOROŠEC 1524 Hickory Road Windsor, Ontario Phone 5-6765
TONY SPEHAR
122 Birch So. Timmins, Ontario
OBRAČAJTE SE S POPOLNIM ZAUPANJEM NA OMENJENE NAŠE ZASTOPNIKE, ki so pooblaščeni za prevzem naročil in inkaso denarja in so Vam na razpolago za vsa pojasnila.
Za hajsolidnejšo in najhitrejšo postrežbo jamči in se priporoča
ALEKSANDER GOLJEVŠČEK
POZOR!	POZOR!
Pisalni stroj
(TYPEWRITER)
Proda se pisalni stroj, Woodstock izdelka. Slovenske črke; v zelo dobrem stanju. Cena $35.
Vprašajte na
15413 LUCKNOW AVE. Telefon IV 1-1220
LEPO OPREMLJENO SOBO
SE ODDA v NAJEM DVEMA POŠTENIMA FANTOMA Za podrobnosti pokličite 1246 E. 58 SI.
Lastniki avtov, pozor!
Ali je vam znan nov zakon, tikajoč se avtomobili-stov?
Če se vam primeri nesreča, boste imeli veliko sitnosti, stroške in pota, torej zakaj se ne bi zavarovali takoj? Stroški zavarovalnine, katero vam nudim, so nizki. Sem zastopnik ene najbolj zanesljivih zavarovalninskih družb v Clevelandu, ki obstoja že 75 let.
Lahko me pokličete kadarkoli in prihranili si boste denar v slučaju nezgode.
A. Jelarcic
VU 3-2239
DELO DOBIJO MOŠKI
HIŠA NAPRODAJ
V bližini E. 185 St. se proda hiša za dve družini; po 5 in 5 sob. Vse v dobrem stanju. V spodnje stanovanje se lahko selite takoj. Cena zmerna.
KOV AČ REALTY 960 E. 185 St. KE 1-5030
T
o
Sedaj sprejema kvalificirane
ZA
treninjo na delu FORGING PRESS OPERATORS
Izurjene moške
Za
TOOLMAKERS
(For experimental work building jigs and fixtures)
AUTOMATIC SCREW MACHINE OPERATORS
MACHINE REPAIRMEN
(1st & 2nd Class) Vprašajte za W. S. OLIVER v upos-Ijevalnem uradu od 8. zj. do 5. pop od ponedeljka do petka; od 8. zj. do 3.30 pop. V soboto. Dobra plača od ure in dobre delovne razmere.
Prosimo, prinesite izkaz državljanstva.
THOMPSON PRODUCTS,
INC. 23555 Euclid Ave.
Aeronautical Work
tool and diemakers
toolroom grinders
general machinists
Toolroom
production grinders
tns^fćtorš
(Line and Floor)
Tudi Operatorje za:
turret lathes
MfTO^TICS
(Multi-Single-Spindle)
Družba preskrbi obede, kavo, zavarovalnino, hospitalizacijo in zdravniško oskrbo. Zmeren načrt za po-čitnice. Visoka plača z dodatki za življenjske stroške. Morate biti pripravljeni delati katerikoli šift. 10% bonusa za drugi in tretji šift.
V primernem kraju.
Dobra transportacija.
< Ugajalo vam bo delati pri
Jack & Heintz
17600 broadway
Zglasite se v uposljevalnem uradu od ponedeljka do petka 8. zj. do 5. pop.; v torek do 9. zv.; v soboto do 1. pop.; v nedeljo od 10. zj. do 2. pop.
Prosimo prinesite izkaz ameriškega državljanstva
IŠČEJO STANOVANJE
Mlad hrvatski zakonski par
z majhnim otrokom, želi dobiti stanovanje s 4 ali 5 sobami. Starša delata in otrok je drugje v oskrbi. Kdor ima za oddati naj pokliče po 5.30 uri popoldne.
OL 1-2136
NAPRODAJ
grocerija in mesnica naprodaj
Radi družinskih razmer se proda grocerija in mesnica v st. clairski naselbini, v bližini Norwood Rd. 30 let isti lastnik. Dobri dohodki. Lepa prilika za podjetne ljudi.
Za nadaljne Aiformacije pokličite KOVAČ REALTY 960 East 185th Street KE 1-5030
, DVE LOTI SE PRODA
Primerno zemljišče za trgovino,
40x135; na E. 222 St. druga lota za rezidenčno hišo, 40x143 na Nicholas Ave. Cena zelo zmerna.
Poizve se pri
PAGE REALTY KE 1-1030
REALTORS KE 1-4967
PRODA SE
več let obstoječo dobroidočo gostilno z posestvom vred. V slovenski st. clail-ski naselbini. Ima D 5 licenco. Kdor se zanima, dobi naslov v uradu tega lista.
Dobroidočo brivnico
na prometnem kraju se proda radi
bolezni lastnika.
Naljaja se na 4929 St. Clair Ave. Za podrobnosti pokličite SH 1-2868
HIŠA ZA DVE DRU2INI
v bližini cerkve Marije Vne-bovzete in Slovenskega doma na Holmes Ave. v Coilinwoodu. Na E. 1 57 St. 5 sob spodaj, 6 zgoraj. Fornez na paro, dve garaži, ce-mentiran dovoz. Zimska okna in mreže. Lota 45x135. Vse v dobrem stanju.
Se proda za $1 1,500 Za podrobnosti pokličite
JOHN ROŽANCE LAKELAND REALTY CO. 15604 Waterloo Rd„ KE 1-6681
DELO DOBIJO MOŠKI
AUTOMATIC SCREW MACHINE SETUP and OPERATE
Na razpolago imamo delo za moške za 2. šift; visoka plača od ure; najvišje podpore za delavce.
Morate biti državljani Zed. držav.
Addressograph-Multigraph
Corp.
1200 BABBITT RD,
MACHINE TOOL
OPERATORJI
ASSEMBERJI
Izurjeni ali delno izurjeni Dobra plača od ure in mnogo drugih delavskih ugodnosti Oglasite se v uposljevalnem uradu
THE MARQUETTE METAL PRODUCTS CO.
1145 GALEWOOD DR.
(1. cesta zapadno od E. 145 St vodeč južno od St. Clair Ave.)
MACHINE OPERATORJI in ASSEMBLERJI
Visoka plača od ure poleg dodatka za' življenjske stroške. Prosimo, da se osebno zglasite v našem uposljevalnem uradu na Engle Rd., južno od Brookparka
FORD MOTOR CO. 17601 Brookpark Rd.
STRAN 1
ENAKOPRAVNOST
DANIEL DEFOE	=
Življenje |
IN ČUDOVITE PRIGODE POMORŠČAKA Ш
Robinzona Kruzoa |
1
pa težko ranjen. Vendar je skočil takoj pokonci in začel klicati na pomoč. Tedaj pa je stopil k njeimu kapitan.
"Ne boš!" mu je rekel. "Sedaj te nihče več ne reši. Tu imaš plačilo za svoje izdajstvo!"
S temi besedami je vzdignil mušketo in ga z njo tako močno treščil po glavi, da je umolknil za večne čase.
Sedaj so nam ostali samo trije nasprotniki, če ne računamo onih treh, ki so menda šli na drugo stran v gozd. Pa tudi teh treh je bil eden lahko ranjen. Ker sva v tem prišla tudi midva s Petkom na bojišče, so sovraž niki videli, da bo po njih. Zato so začeli prositi milosti. Kapitan je rekel, da je voljan podariti jim življenje, če mu z dejanjem dokažejo, da se kesajo svoje nezvestobe, in se zarotijo, da mu bodo pomagali zavojevati ladjo. Takoj so popadali pred njim na kolena in začeli goreče prisegati, da jim je vsega žal.
Kapitan jim je verjel in oznanil, da jim rad pušča življenje. Nisem se protivil, zahteval pa sem, naj jim povežejo roke in noge.
Ko smo to opravili, sem ukazal Petku in kapitanovemu pomočniku, naj gresta k barbasi ter snameta z nje jadro in vesla.
Kmalu se je vrnila tudi trojica, ki je blodila po otoku. Daleč so bili zašli ti mornarji, in vrnili so se, ker so slišali streljanje.
Ko so videli, da kapitan ni več ujetnik, in da je sedaj zmagovalec, se tudi oni niso več upirali; mirno so se dali zvezati.
' Tako Je bila zmaga na naši strani.
ŠESTINDVAJSETO POGLAVJE Borba s pirati Sedaj sem mogel kapitanu podrobno povedati vse, kaj se mi je pripetilo in kako sem životaril ter vprašati njega o nesrečnih dogodkih, ki so krivi, da je izgubil svojo ladjo.
Prvi sem začel jaz in mu razložil vse iz svojega življenja zadnjih sedemindvajset let. Pozorno je poslušal in se nepopisljivo čudil redkemu slučaju, da sem se mogel rešiti smrti.
Ko je tako zvedel za vse podrobnosti mojega življenja na otoku brez prebivalcev, sem povabil njega in njegove k sebi v trdnjavo, kamor smo prišli po moji nenavadni poti, namreč po lestvi. Ponudil sem gostom obilno večerjo, potem pa jim razkazal gospodinjstvo in gospodarstvo z vsemi bistroumnimi pripravami, ki sem si jih izmislil v dolgih letih svojega samotar-stva.
Kar koli so ti ljudje tukaj videli, se jim je zdelo čudno. Kar koli sem jim povedal o sebi, so poslušali kakor pravljico iz začaranega sveta. Najbolj pa so se čudili zgradbi moje trdnjave in načinu, kako sem jo skril nepoklicanim očem v gosti šumi. Ker drevje tukaj hitreje raste kakor v Angliji, je gaj postal v dvajsetih letih pravi pragozd. Do mojega doma se je mogla priti samo po vijugasti ozki stezi, ki sem jo bil pustil, ko sem sadil drevje.
Pojasnil sem kapitanu, da je trdnjava moje pravo bivališče, da pa imam, kakor vsak kralj, dalje proč letni dvorec, ki ga včasih obiskujem. ,
Seveda vam ga rad pokažem," sem mu rekel, "a sedaj imamo važnejši opravek. Premisliti moramo, kako bi vzeli sovražnikom ladjo."
(Nadaljevanje)
"Zdi se mi," sem rekel, "da jih najlaže zmoremo, ako se pri-krademo do njih, ko še spijo, ter ustrelimo vanje vsi naenkrat iz vseh pušk. Komur je sojena smrt, bo pač ubit. Če pa se tisti, ki ostanejo ž*vi, predajo, in če prosijo, da bi jim prizanesli, jim morda prizanesemo.'
Kapitan je rahlo omenil, da ne bi rad prelival toliko krvi, in da bi se, če bi bilo mogoče, Vzdržal tžike krutosti.
"Med vsemi temi sta samo dva nepoboljšljiva zlikovca, in tista dva sta začetnika nereda na moji ladji. Če se nam izmuz^ neta, da bi prišla zopet na ladjo, smo izgubljeni, kajti prihrumela bi sem z vsemi drugimi mornarji in nas pobila."
"Torej, tieba bo napraviti po mojem," sem zatrdil. "Saj sami vidite, da moramo nehote biti kruti. Edino tako se rešimo."
A videl sem, da njemu nikakor ni, da bi ubijal in mrcvaril toliko spečih ljudi, dasi so ga obsodili na gladovno smrt.
Ko sem to zapazil, sem mu rekel, naj gre s tovarišema pred nama in ravna kakor ve in zna.
Med takim ugibanjem so se pirati začeli dramiti. Iz gozda je bilo slišati njihove glasoVe. Videl sem, da sta dva že pokonci, in vprašal kapitana, če sta ta dva tista hujskača.
"Ne," je zanikal, "ne, ti so bili zvesti do zadnje minute in so se vdali samo grožnjam tovari-
"Pa naj torej gresta," sem mu rekel, "pustimo ju. Zdi se mi, usoda sama skrbi za rešitev nedolžnih. A sami sebi pripišite krivdo, če nam drugi ui)dejo< Oni vam ne bodo prizanašali."
Te besede so kapitana predramile. Prijel je s tovarišema za puško, si zataknil za pas pištolo, in odločno stopil naprej.
Na šum korakov se je eden izmed gusarjev obrnil in, ko je videl, da imajo njihovi ujetniki orožje, je zagnal hrup.
Pa bilo je že prepozno, kajti obenem sta se razlegla dva strela. Strelca sta dobro zadela, kajti en gusar se je zvrnil mrtev, eden
"Nimam pojma, kaj bi," je rekel kapitan.
"Na ladji je ostalo še šestindvajset mož. Vsi so zapleteni v zaroto, to je v prestopek, da jim po naših zakonih grozi smrtna kazen. Prav dobro vedo vsi, da pridejo po povratku v Anglijo takoj na vislice, če bi se sedaj predali. Ker ne morejo ničesar izgubiti, se bodo skupno branili. Zato se mi s svojimi slabotnimi močmi ne moremo boriti proti njim."
Na to sem se zamislil, kajti kapitanove besede so se mi zdele prav utemeljene. Treba si je bilo čimprej kaj pametnega izmisliti. Obotavljanje je za nas nevarno, kajti z ladje utegne priti nova tolpa in nas poklati. Najlepše bi bilo, če bi jih z zvijačo zvabili v past in jih nenadoma napadli. Pa kako? Saj bi utegnili vsak čas priti na otok.
"Na ladji se gotovo že vznemirjajo, zakaj čolna tako dolgo ni nazaj. Hoteli bodo vedeti, kaj je s tovariši, in pošljejo za njimi drug čoln. S tistim pridejo oboroženi ljudje, ki jim mi ne bomo kos."
Kapitan mi je popolnoma pritrdil.
"Naprej," sem nadaljeval, "moramo poskrbeti, da bi razbojniki svoje barke zopet ne vzeli. Zato jo moramo za plovbo onesposobiti, to se pravi, predreti ji moramo dno."
Takoj smo pohiteli k njihovi ladjici. Bila je pravzaprav precej velika barčica s strmimi boki, in v njej je bilo precej zaloge. Našli smo razno orožje, vrečico smodnika, dve steklenici-eno z žganjem, drugo pa polno ruma, več prepečenca, velik kos sladkorja, ki je bil v jadrovino zavit. Sladkorja je bilo menda kar šest funtov. To mi je prišlo močno prav, posebno žganje in sladkor, že mnogo let tega nisem bil okusil.
(Dalje nrmodnlllT)
v BLAG SPOMIN
ob četrti obletnici odkar je umrla naša nadvse ljubljena soproga in draga mama
JOSEPHINE
MOČNIK
ki se je morala v najlepši dobi svojega življenja preseliti v večnost dne 15. marca 1949.
Leto za letom se v večnost izliva, s prahom pozabe pokriva stvari, ljubav do Te pa Se vedno je živa, v srcih še naših kot lučka gori.
Žalujoči ostali:
John,soprog
Stanley, sin v Floridi
Dorothy, hčerka
Jennie Koprivec, mati
in sorodniki
Cleveland, O., dne 16. marca 1953.
Dva pogrebna zavoda Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo
po
CENAH. KI JIH
VI
DOLOČITE pokUSU«
iVGRDINAtrsONS Funeral directors
10» C«*« M« ST.
ЛОккгжтЛАУУ -КЈшвшш Н9И^
СШСАОО. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING^
CALL DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Young Couple, infant, need 3-4 room unfurnished apartment. Prefer W., N.W. or W. suburbs. Moderate rental.
HUmboldt 9-1786
Chicago, ni.
DOMESTIC HELP
HOUSEKEEPER — To assist arthritic husband, business woman, desires woman witli reliable references, seeking good home. Own room, bath , radio, TV, social security. Week-ends off if desired. Small house, light housework. Moderate wages. Lake Bluff 1379, Box 36, Lake Bluff, Illinois.
RESPONSIBLE Couple, 8 children, need 6 or more rooms unfurnished apartment or house. Good location Southwest. Must be near public school. Moderate rental.
YArds 7-1761
RESPONSIBLE Couple (both employed), need 3-4 room unfurnished apartment. No children or pets. Any good location. Southeast preferred. Moderate rental.
HYde Park 3-7541
RESPONSIBLE Couple, 1 school child, need unfurnished bedroom apartment. Good location South. Not any further than 90th. Can provide refrigerator.
VIncennes 6-7292
RESPONSIBLE Mother, 4 children need 4-5 room apartment. North west. Moderate rental.
Phone CHesapeake 3-7566
DESPERATE — Couple, 3 children, need 3-4-5 room apartment, n! or N.W. Moderate rental. Days call MOnroe 6-6405 ext. 49, Miss Sautel.
Evenings — REliance 5-4572
FEMALE HELP WANTED
WOMAN for
GENERAL HOUSEWORK Assist with 2 Children Phone BRiargate 4-0447
BUSINESS OPPORTUNITY
DELICATESSEN — Do you want a spot for a good delicatessen in the heart of town in the fastest growing suburb, west of Chicago? For appointment call
Elmhurst 6083
Good Buy — GROCERY STORE — Nice located Monticello-Waban sia. Owner moving to California. 3 living rooms in rear. $1,500 or best offer.
HUmboldt 9-1986
Here Is a Real Buy — RESTAURANT — Building and lot. Living quarters. Good business. Selling due to health.
CAnal 6-8707 Ask for Ernie
For Sale — DRY GOODS AND SHOE STORE — 5 room, rear apartment. Hot water, oil heat. Good location. Inmmediate possession, store and apartment. Inspection 9 to 9 p. m.
Oak Lawn 53
Come and Get It. For Sale by owner—Corner location. GROCERY, MEATS, frozen foods. Fully equipped, good business. Well stocked, long established. Excellent South side location. This is your opportunity to get a bargain. Sacrificing because of health. Near everything.
3265 Archer Ave.
Virginia 7-9786
COOK for Convent
Private
room and convenient kitchen.
Phone Boulevard 8-6636 or DRexel 3-9177
GENERAL HOUSEWORK _
Woman to assist mother of 4 children with housework. D P welcome. Room and board with small additional payment. Own room, bath.
Hilltop 5-5962
GIRL OR WOMAN — To assist in care of old age home. All conveniences. Dishwater. Willing to help with 2 boys, aged 3 and Ш years. Na cooking or laundry. To live in cfr out. $35 weekly. Col lect.
_ _ La Grange 763
Nice Family needs COMPETENT WOMAN. General housework Must like children. Own room, bath. All electrical kitchen. Stay City references.
BRiargate 4-2177
Good Home needs ELDERLY LADY or WIDOW, who wants 5 day week job. Off Saturday and Sunday. For general housework. No laundry or cooking. Stay.
EUclid 6-6450 after 6 p. m
NURSES REGISTERED
We still have a few positions open on our Nursing Floors Part or Full Time Work Steady Employment Excellent Working Conditions Call
Nursing Office for Appointment ORchard 2-7050
ST. LUKE'S HOSPITAL
S. 29th and OKLAHOMA
MILWAUKEE, WIS.
Naznanilo in zalivala
Globoko potrti in žalostni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je umrl naš ljubljenj soprog in dobri oče ter stari oče in požrtvovalni kulturni delavec	\
1894

1952
ERAZEM GORSKE
Preminil je po mučni bolezni dne 23. dec. 1952.
Pogreb se je vršil dne 24. dec. iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in sinovi na Lakeview pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji.
Blagopokojnik je bil rojen dne 31. maja 1894 v vasi Dra-govšek, Štanga pri Litiji.
V dolžnost si štejemo, da se zahvalimo vsem, ki ste položili tako krasne vence cvetja h krsti našega ljubljenega. Ta dokaz vaše ljubezni in spoštovanja do njega nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti. Našo iskreno zahvalo izrekamo tudi vsem, ki so darovali v gotovini prizadeti družini pokojnika. Hvala vsem, ki so darovali v dobrodelne namene.
Iskreno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so darovali svojo kri, da bi ohranili pokojnika pri življenju. Hvala vsem prijateljem nosilcem krste.
Srčna hvala vsem, ki so se prišli poslovit od blagopokoj-nika, ko je ležal na mrtvaškem odru, in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti na pokopališče.
Naša zahvala naj bo izrečena vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Hvala Mr. Joseph Skuku za lep poslovilni govor ob odprtem grobu ter Mr. John Hrvatinu, predsedniku društva Ilirska vila za poslovilen govor ob krsti v pogrebnem zavodu.
Blagopokojni je spadal k organizacijam: Društvo Naprej štev. 5 S.N.P.J., Ilirska vila štev. 173 A.B.Z., Cleveland štev. 29 Z.S.Z. in bil ustanovni član dramskega društva Ivan Cankar.
Hvala tudi pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in dobro poslugo.
Najlepše se želimo zahvaliti tudi dr. F. J. Kernu za vso njegovo nego in požrtvovalnost, ki jo je izkazal pokojniku v njegovi težki bolezni, kakor tudi nam preostalim.
Prav posebno zahvalo pa izrekamo za vso pomoč v bolezni in tolažbo v dneh smrti vsem, ki so nam stali na strani v teških urah.
Ko bi ljubezen govorila in solza mrtvece budila,
ne krila Tebe bi gomila.
Oj teška pot, oj točna pot,	Ti v kraje romaš nam neznane,
Ko od srca srce se loci!	Odkoder več vrnitve ni.
Mi spremljamo Te žalujoči.	Slovo nam britke seka rane,
Saj Ti na veke greš od tod	Solze ros i jo nam oči,
Oj solzna pot, oj zadnja pot!	Oj z Bogom, drago srce ti!
Simon Gregorčič
Žalujoči ostali:
FRANCES, soproga
JOYCE ERAZMA poročena PLEMEL,
VIVIAN NADINE, hčerki
ROBERT ERASMUS, vnuk,
JOSEPH H. PLEMEL, zet,
ANTON CORŠE, stric v stari domovini
Cleveland, Ohio, dne 16. marca 1953.