|( K	ffcfrtion
pi as.	131 !
/f TThr ^ ^Tmitt. ■um  rt fr/...........
776. štev.
V Llgihliani. petek dne 13, februarja 1914
Leto III.
Posamezna štev. J)nevau stane 6 vin ; ravna
toliko p samezna številka »Bodeče Neže“.
,,DAN“ izhaja vfiakidan zjatraj; tudi ob nedellah in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo »BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ b prilogo dostavljali na doni celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1 '50 K. Za zunanje naročnike strne „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5*50 K, mesečno 1’90 K. — Naročnina se pošilja :::	uprnvništvu.	:::
Telefon številka 118	:::
Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža‘‘.
Z	V C.	I
Posamezna itev. „Dnevaft stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Neže*.
::s	Uredništvo in upravništvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6
Dopisi se poSiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko.
Odgovorni urednik Rndivoj Korene.
:::	Last	in	tisk	»Učiteljske	Tiskarne".
C. kr. žel. ravnatelj-
^stvo v Trstu.
Trst. 5. svečana 1914.
Da od c. kr. železniškega ravnateljstva v Trstu Slovenci nimamo SPloh nič dobrega pričakovati, o tem med nami že ni več nobenega dvoma. Zdi se, da se je slovenska javnost že nekako privadila misli, da c. u kr. žel. ravnate!jsvo v Trstu, ravnateljstvo torej, čegar delokrog se razteza izključno po jugoslovanskem ozemlju sploh nič druzega biti ne more nego toplo gnezdo zagrizenih nemških agitatorjev. Imamo sicer Vse polno inteligenčnega proletariata, vse polno gimnazijskih in realč-nili abiturijentov, tudi vse polno akademikov, ki čakajo na mesta mnogokrat po cela leta, pa jih ne morejo dobiti, ker jim ta mesta na naših lastnih tleh odjedajo — Nemci. Kaj Čete. Nemci so pri nas, kar se državnih služb tiče, pravi »beati possi-dentes«, zakaj se torej ne bi v kar »ajizdatnejši meri posluževali ugodnosti, ki jim jih v toli obilni meri daje njihov položaj, zakaj bi nastavljali Slovence, ko pa lahko neovirano nastavljajo svoje ljubljence. Kdo jih pa sPloh moti pri tem? Slovensko časopisje? Da, le priznajmo — Čast ko-|Bur čast — slovensko časopisje v tem pogledu pač stori, kar mu je sto-[iti mogoče. Toda kaj pomaga, ko !e Pa klic tega časopisja prav močno Podoben — »glasu vpijočega v puščavi.« Na koga naj to časopisje vpliva? Na vlado? Bože mili, vlada * ne zmeni za vse to!
pokažite vladi še tako jasno, da Don Ves ta s5stem napačno, nič ne Zakaj nikdar ne smemo po-da živimo v —- Avstriji. Zakoni se ustvarjajo menda sa-”•0 za to, da jih ministri in njim podrejeni organi lahko — kršijo. Sedanji justičnl minister Hoclienhurger je svoj čas v parlamentu dejal, da spadajo ministri, ki kršijo zakon, — na poulične laterne! Kaj bi bilo, če bi si kdaj ponižni podaniki osvojili to svoječasno naziranje ekscelence Ho-chenburgerja?...
Na koga naj torej Časopisje vpliva? Na ljudstvo? No, kolikor je mislečega ljudstva, ki nima deske pred
« Ul5, si ^ že davn0 ustvarilo svojo sodbo o tistih, ki nam jih je nemila “Soda naklonila za naše gospodarje n če bi živeli v časih, ko se je pobočno dejstvovanje tega ljudstva vr-*no v znamenju grabelj in motik, bi sodba gotovo prihajala do primernega izraza. Toda ti »farharski« časi •o za nami, danes si ljudstvo »z uma j_vithm mečem«, kakor pravimo, roii svoje pravice, živimo v času pstitucijc, ki »delujejo« v imenu Bdstva od njega izvoljeni — poslan-
ci. In kako ti »delujejo«. Difficile est satyrani non scribere. Ponosna S. L. S. Je takorekoč politič. predstavnija slovenskega naroda. AH bi bila mogoča vsa ta poniževanja, ki jih prenašamo dan na dan, če bi se ta mogočna stranka zavedala svojih dolžnosti, ki jih ima do naroda? Brez strankarsko - političnih predsodkov lahko trdimo, da v narodnem oziru od dne do dne nazadujemo, odkar v našem javnem življenju skoraj izključno odločuje S. L. S. !>e nikoli niso Nemci s tako cinično brezobzirnostjo nastopali pri nas, kakor ravno v zadnjih časih. Germanizacija napreduje na vsej črti, najhujše pa je v tem pogledu še pri železniški upravi.
Rekli smo, da se je naša javnost očividno že nekako privadila misli, da pri železnici ne more drugače biti nego da se zadovoljimo s skromnimi drobtinami, ki odpadajo od bogato obložene nemške mize. Ampak to, kar se v zadnjem času uganja, presega že vse meje, to je že naravnost provokacija. Škandal se vrsti za škandalom, časopisje kriči in žigosa te razmere, toda kaj se brigajo naši merodajni politični činitelji za to. Če izvzamemo dr. Rybafa in dr. Ravniharja, ki se pač trudita, kolikor moreta — sama pač žal ne moreta mnogo opraviti — moramo reči, da je slovenska delegacija na Dunaju naravnost pasivna proti tem razmeram. Ob priliki goriškega shoda je bila takorekoč vsa javnost po koncu in enodušno zahtevala, da se napravi zlasti škandaloznim razmeram na go-riškem drž. kolodvoru konec. Dolžnost slovenskih poslancev brez razlike strankarske pripadnosti bi bila, da bi bili na kompetentnem mestu složno nastopili in zahtevali takojšnjo remeduro. »Zveza jugoslovanskih železnzičarjev« je tudi vsem slovenskim poslancem poslala goriške resolucije, ter jih naprosila, da zastavijo ves svoj vpliv, da se sramotni Wieserjev zistem takoj odpravi. No, poslancem S. L. S. predvsem goriškemu poslancu Fonu se je zdelo primerno, da so složni nastopi v tej zadevi onemogočili, samo da bi to važno vprašanje, ki ne tangira samo materlelnih interesov slovenskih železničarjev, temveč zadeva naravnost našo narodno čast, lahko Izrabili za svoje malenkostne strankarske Interese. Z. J. Ž. je nepolitična organizacija in se v strankarsko-politične boje načeloma ne vmešava, toda to postopanje poslancev S. L. S. je bilo tako,, da ga je glasilo »Zveze jugoslovanskih železničarjev« moralo javno in odkrito ožigosati. Da so gospodje na to molčali samo dokazuje, da se sami čutijo krive.
Vzpričo take lahkomiselnosti ~ da se milo izrazimo — poslancev S. L. S. je pač povsem razumljivo, da postaja nemška gospoda pri želez.
upravi in da postaja zlasti zloglasni \Vieser od dne do dne oblastnejši. Ti ljudje so danes prepričani, da jim je na naših tleh že vse dovoljeno In da se smejo iz Slovencev že kar naravnost norca delati.. Ne samo, da Wieser ni šel — (med Nemci ali med kakim drugim narodom, ki drži kaj na svojo čast, bi tak človek niti 24 ur ne bil mogoč!) -~ temveč še veliko trdnejšega se danes čuti. Če čovek zasleduje, kaj počenja nemška gospoda pri žel. ravnateljstvu v 'I rstu v zadnjem času, potem mora nehote dobiti vtis, da nas hoče ta nemška gospoda prav prepričati, da nobena nesramnost ni prevelika, da je ne bi smel? zagrešiti nad nami. Naj navedemo v ilustracijo samo nekaj konkretnih slučajev:
Slovenska železničarja Smrekar in l.ahajnar v Gorici sta bila obdolžena tatvine. Bila sta na \Vieser-jev predlog takoj odpuščena. Stvar je prišla pred sodišče, kjer pa sta bila obadva obtoženca oproščena In sicer celo na predlog drž. pravd-ništva samega. Človek,'ki ne pozna VVieserja in tistih, ki ga ščitijo bi mislil: Dobro sedaj, ko je njuna nedolžnost dokazana jima bo železnica krivico popravila ter ju postavila nazaj na tisti mesti, kjer sta bila prej. Kaj še. Ker se je pred sodiščem dokazala, da sta bila po krivem obdolžena in torej tudi po krivici odpuščena od službe, pa jima je ravnateljstvo odpust milostno izprentenilo v
— odpoved!... Bila sta na pritisk »Zveze jugoslovanskih železničarjev« po precejšnjem času pač sprejeta zopet k železnici, toda kot navadna delavca, ki nimata nobene pravice več do provizijskega sklada. — Obema je na ta način eksistenca takorekoč minirana.
Vzemimo sedaj nasprotni slučaj: Nemška uslužbenca Flaschbcrgcr in Resman (eden je pisarniški pomočnik, drugi pa'sprevodnik) sta dobila po šest tednov težke ječe radi
— lovske tatvine. Odpuščena sta bila samo formalno, tako radi lepšega, ker popolnoma prezreti predpisov tudi ravnateljstvo ne more. Flaschberger in Resman sta napravila nato tako/.vatli »Majestiitsge-such«, da se jima kazen odpusti, da se na ta način obadva štajerska Nemca vzpostavita zopet v svoje prejšnje pravice. Kakor se med go-riškirni uslužbenci govori, je Wieser te prošnje najtopleje priporočil in s htedensko ječo kaznovanima tatovoma Izpostavil kar najlepšo sve-dočbo. Istočasno je NVieser izposloval, da jih je smel do definitivne rešitve nitine zadeve namestiti kot provizorična delavca; najbrž ga je skrbelo, da ta dva Nemca ne bi zapadla — bedi? Zakaj se Wieser in za kaj se na njegovo priganjanje — j mimogrede bodi omenjeno, da je VVieser v tej zadevi opetovano tekel
Kmečki strah.
Najbolj slaven med junaki je gotovo policaj — vlada kot Bog nad oblaki,
in posega v položaj.
Policija v vsakem mesti, za moralo poskrbi, ona dela red na cesti, da se kaj ne pripeti.
'V tistih časih iz Berlina, prišlo sporočilo je,
'da je iz kletk ušla zverina, (ker odprto bilo je).
Sedem groznih živih levov, (tako vest se ta glasi) je ušlo iz svojih hlevov in planilo med ljudi.
V hiše so ljudje bežali, vseli polotil se je strah policaji le ostali, so na praznih ulicah.
Da so res junaki pravi, takrat pokazali so — sedem levov po postavi — hitro postreljali so.
Da je slava bolj velika, poskrbeli so za to, da prišla je v liste slika, »sedem levov — vse mrtvo.«
Ko na Dunaju so brali, iz Berlina te vesti: z glavami so zmajevali, jezno stiskali pesti.
Tam so postrelili hkrati, sedem levov kar na mah, pri nas pa ne zna ugnati nihče en sam — kmečki strah
Takrat tudi v naših krajih, se je zgodil tak slučaj, toda kakor v več slučajih, manjkal naš je policaj.
Tam nekje iz. zverinjaka, razne so ušle zveri, nikjer bilo ni junaka, da nazaj jih zapodi.
Zdaj tako so vsi sodili, da je v gozd prišla ta zver, če ne bomo je vstrelili, varno več ne bo nikjer.
Že poslati policijo, so hoteli na gore, da zatre menažerijo, kjer »strahovi« se rode.
Takrat pa so na planini, zasledili novo sled, strah podoben ni zverini, to je ropar črnogled.
On ušel je kje iz ječe, in se skrival sred gozdov, in dozdaj brez vse nesreče, hodil h kmetom je na lov.
Ko so kmetje to spoznali, mislili so si tako:
»Mi mu bomo pokazali, kmalu v naših rokah bo.«
»Naj za roparja napravi, se posebne vrste past, in čez noč naj se nastavi ko prišel bo ropar — krast.«
Res so tako past zložili in nastavili lepo -a za mejo so pazili, kdaj da strah prilezel bo
Več denarja v past so djali, nekaj vina in mesa, ker v tem času so spoznali, kaj »strah kmečki« rad ima.
Ko so zjutraj se zbudili, slišali so: ah, ah, ah ... koga v pasti so dobili? Tukaj bil je »kmečki strah*.
To je bil naš stari znanec, ki se je v to past ujel — klerikalni naš poslanec ...
Kmet je pal’co v roke vzel.
USTK K
M. ZEVAKO:
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine, (Dalje.)
j. Djtalan je pomislil. Jetnik je od-in ^ s tolikšno prostodušnostjo samozavestjo, da se je oglasila v I, Vernerjevi duši temna, neoprede-,jeBa skrb.
, »Dobro,« je dejal. »Ali hočete jBaj povedati, kaj je stalo v pismu?« . »Z veseljem, gospod de Gita-'an,« je dejal Pardajan pokojno. »Tona bolje bi bilo, da vam povem to Brez prič ... Verjemite mi...«
Guverner je naglo pogledal jet-ni*<a in njegova bojazen se je pomnožila. Joda povzel je s prejšnjo strogostjo:
, »Zahtevam, da odgovorite ta-Koj!«
r . naj bo, gospod! Vedite to-, J, da sem pisal oni osebi to le: Ne-Bga večera — ni še dolgo od tega sem bil v neki pariški gostilni...« Biokl gosti*ni^ le dejal Gitalan za-
Sen bV gostilni, ki se nahaja v ulici ^ " Deni...«
DrebSe,05* iC vzk,ikniI 2uvemer in
in hatTl0r hodilo pit pesniki...
•	huimiu	im	nesnim	...
Ufug! ljudje...« je nadaljeval Par-
dajan, ki je zdaj povzdignil svoj glas.
Gitalan je bil bled kakor zid.
»Jetnik,« ga je prekinil z drhtečim glasom, »ali mi lahko zatrdite, da je vaše pismo dovolj važno, da govoriva o njem na samem?«
»Državna tajnost je,« je odgovoril vitez resnobno.
»Ako je tako, potem bo v resnici bolje, da se pomeniva brez prič.«
Obrnil se Je in mahnil z roko.
Vojaki in ječarji so zapustili celico nemudoma. Gitalan je šel za njimi na hodnik.
»Dalje, še dalje!« jim je dejal.
»Ali,« je menil eden iznied ječarjev, »gospod guverner, kaj bo, če ima ta človek slabe namene?«
»Oh, nobene nevarnosti ni!« je odgovoril Gitalan vročično. »Sicer pa — državna tajnost je državna tajnost! Prvega, ki se približa tem vratom, ukažem vreči v podzemeljsko ječo!...«
Stražniki so se umaknili z naj-večjo naglico.
Gitalan se je vrnil v temnico, zaprl vrata v svrho večje previdnosti in stopil brzo k Pardajanu. Trepetal je po vseh udih. Hotel je izpre-govoriti, a ni mogel izdaviti glasu.
»Gospod,« je rekel vitez, »mislim, da vas ne presenetim preveč, ako vam povem, komu je namenjeno moje pismo...«
»Tiše! Tiše!« je zaprosil Oita-
lan.
»Kralju francoskemu!« je končal Pardajan.
»Kralju!...« je zamrmral guverner in se zrušil na stolec.
»In zdaj. ako želite videti, kaj sem pisal njegovemu Veličanstvu, vam lahko dam prepis, ki sem ga pripravil za vas. Citajte!«
Izvlekel je iz nedrij papir, ki ga je bil prepisal prejšnji dan in ga pomolil guvernerju.
Ta ga je pograbil z vsemi znamenji silnega strahu. Končno se mu ga je vendar posrečilo razviti. Prečita! ga je, preletel ga z enim samim pogledom in zaječal od groze.
Na papirju pa je stalo to le:
»Njegovo Veličanstvo naj ve, da snujejo zaroto zoper njegovo življenje. Gospodje Giški, Danvil, Košen, Sent-Foa in Gitalan, guverner Ba-stilje, so se zarotili, da ubijejo kraja in posade na njegovo mesto gospoda vojvodo Giškega. Njegovo Veličanstvo se lahko prepriča o zaroti, ako ukaže natezati meniha Tiboja ali pa gospoda de Gitalana, enega izmed najgorečnejših. Zadnje zborovanje zarotnikov se je vršilo pri Vedeže-valki, v ulici Sen - Deni!«
Napol onesveščen je omahnil nazaj; padel bi bil, da ga ni prestregel Pardajan.
»Pogum, smrt božja!« mu je šepnil vitez.
Hkrati je stisnil odločno guvernerjevo roko.
»Pogum?« je vprašal nesrečni guverner.
»Eh, kaj pak! Ako vam ostane še možnost, ena sama možnost re-
šitve, jo zapravite, če se boste onesveščali po babje, na mesto, da dvignete glavo...«
»Podla duša!« je zarohnel Gitalan, ki mu je |)ohajala moralna sila. »Najprej si me pogubil, a zdaj me še psuješ s svojimi posmehom. No, za to ceno si hočeš kupiti svobodo... le počakaj...«
»Gospod,« ga je prekinil Pardajan s svečanim glasom, »pazite, kaj porečete iti kaj storite. Ne obtožujte me. Nedolžen človek sem, ki so ga pahnili po krivem za vse življenje v ta strašni grob. Prost hočem biti, da, za vsako ceno! Toda lahko vas otmem...«
»Vi! Vi da bi me oteli! In kako neki? ... Ne, ne!« je zastokal, lomeč si roke, »zdaj ni več upanja! Za par trenotkov izve kralj strašno resnico... pridejo me aretirat...«
»Eh!« je vzkliknil Pardajan in stresel Gitalanovo roko, »kdo pa pravi, da bo kralj obveščen že za par trenotkov! ...«
»Vaše pismo!...«
»Dobi ga šele nocoj. Moj prijatelj mu ga ponese drevi ob osmih, ali slišite? Potem takem imava dovolj časa...«
»Bežati ? ... Kam naj pobegnem? ... Saj me dohite! ...«
»Ne, ne bežite! Ukrenite samo, da vaše pismo ne pride v kraljeve roke!«
»Pa kaj naj storim?«
»Sam : eden je človek, ki more ustaviti mo na njegovi poti: to
sem jaz. Pustite me odtod: preden, mine ura, sem pri svojem prijatelju, vzamem pismo in ga sežgem.«
Gitalan je pogledal Pardajana z očmi, ugašajočimi v blazni grozi. Jeknil je:
»In kdo mi jamči, da storite to?«
»Gospod!« je vzkliknil vitez, »poglejte me. Kolnem se vam pri svoji glavi, da kralj ne dobi ovadbe, ako me izpustite. Naj me ubije strela na mestu, če ne govorim resnice!... In zdaj poslušajte: To je zadnja rešitve pot, ki se vam nudi. Ne rečem, vam ničesar več: ako me vi ne izpustite, me izpusti kralj, ki mu otmem življenje! Kaj pa tvegam? Kvečjemu to, da ostanem par dni dalje v -zaporu... Vi pa, ako me ne izpustite, ste mrtev človek... Z Bogom, gospod.«
To rekši se je umaknil Pardajan v kot svoje celice.
Gitalan je ždel par minut ves poražen na svojem stolu; na obrazu se mu je poznal neverjeten napor, da bi zbral svoje zmedene misli. Udarec ki ga je zadel, je bil v resnici strašen: videl se je obsojenega na smrt — in na kakšno smrt! Kako strašne muke bo moral pretrpeti, preden se zaziblje na vrvi, na Monfokonu!
S čudno bistroumnostjo, ki jo zadobi človek v trenotkih najhujšega strahu, se je spomnil raznovrstnih muk. ki jih je bil gledal v svojem poslovanju kot upravitelj velike kraljevske ječa
(Dalje.)
..
pa ravnateljstvo osebno Intervenirat in da je enkrat za njiju interveniral celo pri ministrstvu — ravnateljstvo toli poteguje za ta dva nemška uslužbenca? Morda iz plemenitosti in človeškega usmiljenja? Bab, kdo se ne bi smejal! Taka čuvstva boste pač zaman iskali pri tej gospodi, ki 'je že toliko in toliko slovenskih družin pognala v — bedo in nesrečo. Ne troperesna deteljica Galamboš-See-mann-AVIeser hoče hiti odkrita, ter nam dopovedati, da so v očeh c. kr. »gel. uprave tudi nemški ljudje boljši in več vredni od poštenega slovenskega železničarja! Ali si moremo Isploh misliti bolj cinične odkritosrčnosti? Nadaljujmo:
Asistentu K. zmanjka v blagajni 38 K, reci in piši osemintrideset kron. Kdor je imel kdaj z blagajnami opraviti, ve. da se to lahko zgodi brez |poneverbe. Kolikokrat morajo urad-iniki pri blagajnah ob koncu meseca' (doplačevati, ker se jim ne vjemajo iračuni. K. pa najbrž ni mogel mo-mentalno primanjkljaja doplačati, zato Je bil brez pardoua — odpuščen, i— Nasprotni slučaj: Uradnik Dou-schan je poneveril — 2000 K reči in piši dvatlsoč kron. Temu se ni zgodilo nič. Ne samo, da ni bil odpuščen, niti premeščen ni bil.— Zakaj se ni postopalo v obeh slučajih enako? Vzrok ic Čisto primitiven. K. ie Slovenec, D. pa je Nemec, oziroma nemčur! Jh ta razlika pri c. kr. Žel. upravi popolnoma, zadostuje tudi za različno postopanje.
Poglejmo naprej: Slovenski nad-sprevodnik Sterle ni pravočasno zapazil nekega pogreška pri vlaku. Zato so ga takoj odtegnili od vozne službe, ga vtaknili v skladišče ter mu naprtili disciplinarno preiskavo, ki je trajala nad pol leta. — Nasprotni shfčaj: Goriški postajenačelnik Wie-ser bi bil s svojo lahkomiselnostjo in nesposobnostjo povzročil na go-riške kolodvoru kmalu karambol; sanio nekemu prožnemu čuvaju se je imel zahvaliti, da se ni zgodila najhujša nesreča. Slovenski uradnik bi bil na njegovem mestu najbrž spoden iz službe, Wicscrju se ni zgodilo nič. Pač, pro forma je dobil 23. decembra I. l.po strogo zaupnem prezidialnem aktu št. 148 »strog ukor«, tdko kakšno veljavo je imel ta ukor, izhaja že iz tega, da je Wle-ser takoj drugi dan nato — avanzi-ral do definitivnega inšpektorja. (Mimogrede bodi omenjeno, da so istočasno pretezirali slovenskega inšpektorja Goloba, ki bi hi!, ker ima ista leta, kot vesten uradnik pač vsaj toliko prednost avanziranja, kakor nesposobni in zanikrni VVieser.
Tržaško ravnateljstvo je hotelo Wieserjevo pdlomijado kar lepo za-tušitti. Zgodilo pa se je. da se je za-devia naznanila c. kr. generalni inšpekciji avstrijskih železnic tra Dunaju:; ki je zahtevala ponovno preiskavo. No, preiskava je že v takih rokah —• vodita jo v imenu trž. ravnateljstva nemška nacionalca in Wieserjeva Intimusa Breymann in Bierhandl — da lahko glavo stavimo, da se Wieserju prav nič ne bo zgodilo. Mož Je kratkornalo imun, in naj potem Slovence zaničuje ali pa v službi zagreša največje lahkomiselnosti.
To je samo nekaj cvetk, ki zadostno osvetljujejo »objektivni« (re-ete koruptni) zistem pri c. kr. železniški upravi.
Prav značilno za brezobraznost nemške gospode na c. kr. žel. ravnateljstvu je dejstvo, da morajo slovenski uslužbenci svoje izpite polagati zopet v nemškem jeziku, dasi se jeksvtijčas Slovenskim poslancem ob-IjdHIlo, da bodo Slovenski uslužbenci lahko v Slovenskem jeziku delali izkušnje. Slovenske uslužbence se danes radi »pomanjkljive^1 znanja nemščine« ali vrže, ali oloh k izkušnjam ne pripusti. — Postajni mojster Pečnik v Podnartu ni pre-stdl izkušnje radi »pomanjkljivega znanja nemščine«. Provizorična premikala Morel in Kovačič v Trstu sploh nista 'bila pripuščena k izkušnjam, ker prvi baje premalo, drugi pa mienda nič nemškega ne zna ... Moreta pri predižkušnji sploh niso drnzega izpraševali, nego njegovo znanje nemščine. Če bo Slo tako naprej bomo menda prišli tako daleč, da 'bo železniška uprava službene inštrukcije kratkornalo nadomestila z — nemško gramatiko. — Človeku z'normalnimi možgani se mora nad vse Čudno Meti, kaj ima služba pre-mikača sploh z nemščino opraviti. Np, e. kr. -žel. uprava skrbi pač za komodnost (različnih nemških »predpostavljenih«, ki se s podrejenim osohjem sploh ne bi mogli sporazumevati. ako slovenski Čuvaji, slovenski premikači itd. ne bi znali — nemško!! Ima pač čudne pojme in mamre ta nemška gospoda pri c. kr. žel. upravi. Od nemškega uradnika, ki službuje med Italijani, se zahteva znanje italijanščine, nemški uradnik, ki'išče svoj kruh recimo med Cehi ali Poljaki, mora brezdvomno znati češko, oziroma poljsko, ako hoče izvrševati svoio službo ter se spora-
zumeti z ljudstvom in podrejenim mu osobjem. Samo pri nas na Slovenskem je narobe svet: Ubogi slovenski delavec, ki služi morda bore 3 K na dan, se mora učiti nemško — mora torej kot prlprost delavec znati najmanj dva jezika — samo da ga naduti nemški uradnik lahko ko-modno v svojem jeziku komandira in eventuelno tudi psuje. In menda se bo na zadnje tudi od slovenskega prebivalstva zahtevalo znanje nemščine, samo da bodo hnpprtirani nemški uradniki njegovim lastnim sinovom tem lažje odjedali kruh izpred list. Pri nas je pač vse mogoče.
Podali smo samo nekaj značilnih vzgledov o razmerah pri drž. železnici, v kolikor spada v področje c. kr. žel. ravnateljstvo v Trstu. Teh par vzgledov zadostuje, da človek spozna vso krivičnost nemškega zl-stema pri c. kr. žel. upravi. Kako sramotne in impertinentno poniževalne so te razmere za nas! In da slovenska javnost spozna tudi mnenje dunajske vlade naprain nam, naj na večno sramoto konsta tiramo, da je najzanesljivejši zaščitnik tega zi-stema, ki spravlja slovenskega delavca in slovenskega Intellgenta ob kruh, ki žali našo narodno čast, — sedanji železniški minister ekscelenca Forstner, oni, isti minister, ki si kaj rad nadeva krinko objektivnosti in ki je lansko leto v Komotovu na češkem sam izrekel načelo: »da se je pri nastavljanju železniških uradnikov In uslužbencev na vsak način treba ozirati na narodnost domačega prebivalstva...« Se noben minister menda še ni tako zatajil svoja lastna načela kakor sedanji železniški minister, ekscelenca Forstner.
Razmere pri državni železnici kričijo do neba. Ali naj to še nadalje mirno in potrpežljivo prenašamo? Ne, tem razmeram mora biti konec, treba jim je napovedati brez obziren boji V kratkem se bo vršil v Trstu protesten shod, ki bo železniški upravi na nedvomen- način povedal, kar ji gre. Dobro bo, če se skličejo slični protestni shodi tudi v Ljubljani, v Gorici in sploh po vseh večjih krajih na Slovenskem. Nujno potrebno je, da se sramotni zistem na drž. železnicah temeljito in vsestransko razkrinka; treba pa je tudi, da se slovenske mase zrevdlucionira in viadi ad oculos demonstrira, da tisti, »ki seje veter, žanje vihar ...«
Apeliramo pa pri tej priliki tudi na slovenske poslance, zlasiti na poslance S. L. S. : Ne pozabite,, da vas je narod izvolil zato, da branite njegove interese in njegovo čast! Če se ne motimo, napovedujete vladi boj. Poglejte enkrat prav temeljito v Av-gijev hlev Galainboš-Seemannovega pašalika. Izčistite ta hlev in napravite red! Branite našo čast in dopovejte C. kr. ministrom, da s tem, da je naš narod ponižen in lojalen do kosti, ta naroiMfcpee zaslužuje — vsakdanjih brc ... Jr
OujBmba: Ostale slovenske liste, prosimo, da navedena konkretna dejstva ponatisnejo, da bo slovenska javnost o teh razmerah temeljito informirana.	V.	M.
Štajersko.
Deželno posojilo. Kot smo že
včeraj poročali, je deželno posojilo perfektno. V svoji zadnji seji je skle-, nil odbor vserejeti pogoje za najetje ilO.OOO.OO0 posojila z »Štajersko eks-komptno banko« in filrialko »Union-banke« v Gradcu. Obrestna mera tega posojila znaša 4.5%. Za povrnitev je določenih 65 let. Prevzelo se je posojilo za 92.25% kurzne vrednosti. »Tagespost« poroča, da ste bili Obe bariki napram deželi zelo ikulantni v vsakem oziru. Deset imiljonov pa koncem konca tudi niso mačte solze. In če pomislimo, da ima konečno dežela okrog 65 milijonov dolga, si tudi lahko predstavljamo, v kolikšno pomoč bo to — novo posojilo. Ena luknja se maši z drugo — ki Je potem še večja... In kaj bo konec vsega tega? Pač'nič druzega kot — finančna kriza dežele, če ne še kaj hujšega. In tega se bojimo ...
Maribor. (Popravek.) Tiskarski škrat prevrača povsod svoje kozolce. V Številki našega lista z dne 10. t. m. se mu je j>osebno mudilo. V notici »Maribor. (O mestnem pokopališču.) 40 vrsta od zgoraj, moralo bi se pravilno glasiti: «. ..določi za leto 1954 z 31. marcem« in ne: »...določi za leto- 1914 z 31. marcem.« Zdi se nam. da tiskarski škrat ni več ne ve. koliko je 14+40 —ali pa noče vedeti...
»Hehnstatt« In nie delo. Se pred komaj enim letom smo imeli priliko, mimogrede omeniti delo društva »Heimstatt«. Takrat smo dejali, da za enkrat »Heimstatt« Še ni toli nevarna, da ji pa bo v kratkem posvetiti isto pozornost kot raznarodoval-no-napadalni »Siidmarki«. »Stid-marko« je priseljevanje v Št. Hi v Slov. Goricah veljalo že debele sto-tisoče. Ker ni imela pravega uspeha
s priseljevanjem, je to delo opustila. Nemški, ali bolje slovenski rene- -gatje, pa so si omislili društvo Heimstatt, ki ima izključno namen, priseljevati tujerodce, rajhovce. »Heimstatt« pa je tudi orodje par neznačajnih špekulantov. Ti so si ustanovili »Heimstatt« banko, ki naj poku-puje sloven. posestva. To delo vrši prav uspešno. Baš ininoli mesec je nakupila dvoie posestev v obsegu 65 oralov zemlje! To so številke, s kojimi treba računali. Isti mesec ie »Heimstatt« ustanovil podružnico v Ljubljani. Slovenskim klerikalcem, ki vladajo danes na Kranjskem — je to gotovo lep dokument narodne zavednosti. Kdor ne verjame, naj vpraša obergenerala dr. Šušteršiča (Schusterschitz.)... »Heimstatt«-banki je znova pristopilo 21 deležnikov s 54 deleži... Ponemčevalna poplava krog nas narašča. In mi? Strnimo se krog družbe Sv. Cirila in Metoda! Vsak dar njej, ie odgovor slovenskim narodnim izdajicam. kajti le ti, po večini, podpirajo »Siid-marko« in »Heimstatt«. Imamo pa še eno obrambno organizacijo, in to je naš »Brauibor«. Spomnimo se'i njega. da bo naša obramba čim splošnejša in tim uspešnejša. Zavedajmo se nevarnosti!
»Kočevarji« v Mariboru, Prismode je najti povsod. Bog pomagaj, če naši kočevarji niso izvzeti. Tudi v tujini se čutijo ti privandran-ci kot posebna rusa. pa magar, da so med samimi Nemci. Kaj čudno, če se je v slovenskem Mariboru istotako zbralo par umetno tja postavljenih krošnjarjev iz Kočevja. Pomota Usode je, če najdemo med temi tudi par — državnih uradnikov, načelu jim celo — mariborskega prvega državnega pravdnika. Vemo, da se človek v ožjem krogu svojih soroia-kov počuti najbolje. Vprašanje pa je. li je udeležba- v takih društvih na tako narodnostno izpostavljenih točkah kot ie Maribor, umestna Doslej imamo vtis. da le mariborski g. prvi državni pravdnih ne le ijubez-njiv družabnik, marveč tudi toleranten državni uradnik. Vprašanje pa je, koliko časa bo klub »Kočevarjev« ostal v Mariboru v zgolj družabnih mejah? Uverjeni smo, da ne dolgo in da bo kmalu kot vsa druga društva postal v Mariboru le panger-mansko prvovrstno bojno orožje. Kaj tacega trpeti, seveda ne smemo in zato se nam zdi umestno, prav resno svetovati gospodu prvemu drž. oravdniku. da naj nam ne da prilike, imenovati ga v bodoče v istem hipu. kot klub »Kočevarjev«. Poznamo predobro člane tega kluba in za to tudi vemo. kaj imamo od njega pričakovati. Ali pa hoče morda g. prvi državni pravdnik izgubiti naše simpatije?
Maribor. (Nov šport.) Pod pokroviteljstvom kneza Otona Win-disehgratza, se je ustanovilo tu novo športno podjetje, ozir. društvo, takozvani »concours-hippioue«. Maribor je oddaljen od Trsta in Dunaja po pet ur. od Celovca 4 in od Budimpešte 7 ur. Concours se bo naj-bržc vršil vselej hkratu z dirkami. Dotacije so visoke:	mednarodno
tekmovalno skakanje 5000 K. tuzemski skakalci 500 K in častna darila. skok za damske jezdece ozir. jahalke s častnimi darili, odškodovano skakanic (Troštspringen) 1000 kron. dirka (voz) z zaprekami z častnimi darili. Pričakujejo mnogo udeležbe tudi iz inozemstva. Tehnični vodja odbora je c. kr. nadporočnik Haas in predsednik vit. RoRma-nit.
Zabukovje pri Sevnici. (Zmrznil.) Pred dnevi je našel župan Jože Božič v snegu ob poti. zmrzlega 31-letncga posestnikovega sina Ivana Špana iz Gorico. Span je bil zelo slab in bolehen človek. Spotoma se je bil najbrže utrudi! in omagal.
Slov. Bistrica. (Smrt.) Tu je umrl župnik Fran Petan. Bil je star 85 let in zelo priljubljen. Pogreba se je udeležila veikaiišfca množica ljudi vseh krajev in slojev. N. v m. p.!
Selovec pri Snod. Dravogradu. (Zastrupila se ie.) Dne 3. L m.^sc je zastrupila dekia Jeromel. Sumijo, da je vzela fosfor. Vzrok je bila baje —
nesrečna ljubezen.	'
Račje Dri Mariboru. (»Schulver-ein«.) V soboto dne 14. t. m. ima tukajšnja podružnica Schujvereina svoio pustno veselico. Pomislite v Račjem! Za slovenske klerikalce je to zelo priporočljivo, zlasti še, če pomislimo da živi v neposredni bližini razkosevalec slov. kmetskih posestev, poslanec S. L. S. Pišek! Hic Rhodus...
Št. Nikolaj pri Sl. Gradcu. (Nenadna smrt dvojčkov.) Delavec Ro-vereto in delavka Polančič živita v skupnem gospodarstvu. Posledica so bili dvojčki. Pred dnevi sta dvojčka nenadoma umrla. Vrše sd preiskave.
Slov. Bistrica. (Igra.) Ponovno opozarjamo na burko »Vcharjevo letovišče«, ki io uprizore dne 15. t.
m. slovenski mariborski gimnazijci v korist tamošnji dijaški kuhinji.
Zverjad. Dejali smo, da se ie zopet raznesla vest, da so ustrelili zverjad. Natančnejših poročil — pa ni. Nasprotno, v Št. Pavlu pravijo, da je to mistifikacija.
Ptuj. (Ornigov šnops.) Zakonska Rojko sta se udala pijači. Pred par večeri sta se skregala doma. ko sta sedela pri pol litru šnopsa. Prišel je tudi Rojkove polbrat in nastal je pretep. Rojkova žena in nje polbrat sta se navalila na pijanega Rojka in ga nevarno pobila.
Rogaška Slatina. (Častni član.) Fiiiaika v. kr. kmetijske družbe za Štajersko, je imenovala svojim častnim članom ravnatelja družbe gosp. Ant. Stieglerja.
Maribor. (Razno.) Mariborski »Aushilfskasscnverein« praznuje 50-letntco svojega obstanka. — Mariborsko gimnazijsko podporno društvo je Štelo v preteklem letu enega častnega, 60 rednih in 261 podpornih članov. Prejemki so znašali 3511 kron 28 vin. KnezoŠkrif dr. Napotnik ie daroval 1000 K. Izdatkov je bilo 1318 K 91 vin. Društvenega premoženja jc 12.792 K 37 vin. Načeluje društvu ravnatelj dr. Tominšek.
Soriško.
Gorica. Eno glavnih načel klerikalne politike je gotovo hinavščina. Kako znajo ti ljudje zavijati, je naravnost ne samo smešno ampak celo odurno. Vsak pošten Slovenec ve, da so klerikalci s svojim strankarstvom zakrivili celo vrsto narodnih pregreh in uničili vsako resno narodno delo. Njim je samo do lastne koristi in lastne slave. Da pri tem trpi celokupni narod, za to se oni niti ne zmenijo. Poleg vseh blamaž, ki so jih klerikalci zadnje čase morali doživeti, pa pride na dan zopet njihova hinavščina, s katero se hočejo oprati pred našim ljudstvom. V predzadnjem »Slovenca« namreč čitaiuo: »Kar se naših nasprotnikov tiče. kolikor jih je še kaj v dobri veri, pa samo to: če še zdaj na tem kričečem zgledu (misli na zadnjo klerikalno laž in blamažo glede Ebnerjeve šolske knjige na Koroškem) ne uvidijo, kako more našemu malemu, od vseh Strani stiskanemu narodu škodovati slepa strankarska strast, potem ue bodo nikoli uvideli.« Sedaj pa pomislite! Svojo lastno krivdo hočejo zvaliti na svoje nasprotnike, katerim očitajo — samo po sebi Je itak res — strankarsko strast »sebe pa ne vidijo. Alt je to no Kristusovem zgledu? Kdo ie bolj strankarski nego klerikalci! In za temi ljudmi hodi uredništvo »Novega časa«? Pač žalostno za naše razmere!
Goriški dopisnik tržaškega »Piccaia« ni noben inaziniianee. ampak neka laška učiteliica. ki nač ne razume slovenskega jezika. Pomoto v dofičnem poročilu glede tolerančne hiše v Tolminu jc zakrivil neki ttikaišnii laški žurnalict. ki tudi ne razume Slovenščine. Toliko v pojasnilo na to in ono stran!
Pevma nad Gorico. Od nas pa menda še ni bilo nikdar glasu v 'kakem časopisu!? Niti »Novi čas« se ne zmeni za nas, dasiravno je tukaj vse polno klerikalnih backov. Smo sicer dobri Slovenci že od narave, le škoda, da smo v narodnem oziru tako zapuščeni. Pri nas ni nobenih veselic in nobenih zabav. To gotovo ugaja našemu preč. duhovnem« pastirju, katerega se je tudi polastila naša narodna lenoba. Drugod delajo duhovniki vsaj zgago, pri nas pa še tega ne. Pa čemu neki? Saj se tudi brez tega dobro živi. Kaj ljudstvo in njegove potrebe! Mirno življenje in polna mera ~ to vse v nebesa pa-rnaga.
Gradiška. Nemška kultura.
Predsnočnjim so se stepli v neki go-» stilni nemški delavci, ki so zaposleni pri zgradbi nove učiteljske pripravnice. Orožništvo ie aretiralo vse. med terni tudi enega ranjenca, in zaplenilo njihovo orožje.
»Plccolo« je bi'l v sredo zaplenjen radi članka, ki se protivi avstrijski notranji politiki glede narodnih pravic. Kar hočejo Lahi za sebe. ne puste drugim!
Laški klerikalci nameravajo v kratkem ustanoviti svoj dnevnik, ki bo izhajal v Trsta. (In ne tednik, kakor je poročal pomotoma predvče-raišni »Dan«!) Laški klerikalci na Tržaškem so že večkrat poskusili svojo srečo s časopisjem, pa jim je še vselej spodletelo. Njihova stranka je prešibka, da bi mogla uspešno kljubovati močni liberalni stranki, ki ima pristaše povsod. k!erkoli je kakšno laško gnezdo. Dosedanja »L’ unione«, ki izhaja samo enkrat na teden, ie tako slabo urejevana, da je niti največii klerikalni fanatiki noče-jo- Citata. Novi dnevnik bo pisan seveda v avstrijsko-klerikalnem duhu in kakor čulemo. tudi nam ne bo prizanašal. Vodili ga bodo nacionalni
luhovnlki, ki so že večkrat lavno )okazali svojo krščansko ljubezen do Slovencev in Hrvatov.
Iz Sežane. V soboto, dne 14. t. ip. priredi sežanska mladina plesni venček v prid »Sokola« in glasbenega društva, v hotelu pri »treh kronah« v Sežani. Cenjene liubitdic plesa se opozarja na ta plesni venček, ki gotovo nadkrili vse dosedanje.
Dnevni pregled.
Sumljivi znaki. Dunajska »Die Zeit« objavlja iz vojaških krogov nekaj skrbi, ki tlačijo Dunaj. Rusija pomeni velik strah za Dunaj. Iti zato sedaj stikajo na Dunaju glave in sc povprašujejo, kaj to pomeni, da utrjuje Rusija mejo na vseh koncih in krajih, da zvišuje normalno stanje vojaštva, zida železnice, naroča reflektorje, lažje patrone itd. Ro čemu se na Dunaju boje - saj se vsaka država oborožit je. Resnično pa postajajo razmere med obema državama vedno bolj napete. Avstrija očita Rusiji, da agitira, med gališkimi Rusi proti Avstriji, Rusija zopet očita Avstriji, da se v Avstriji javno in pod protektoratom vojaških čini tel je v pripravlja poljski upor v Rusiji in da se v Avstriji organizujejo poljski v prostovoljci. O tein smo pa že zadnjič pisali in srno videli, da je res.
Proti avtonomiji. Avstrijski vladni čiuitelji so mojstri. V večini avstrijskih dežela vodijo takšno poli-tiko, oziroma puste, da sc vodi takšna politika, da ljudstvu začenja jrre-sedati avtonomija in si želi absolut-tizma. Mesto deželnih odborov — komisarijate. Te dni so se hišni posestniki iz Brna obrnili na ministra notranjih zadev, da naj z ozirom na težke finančne razmere uvede v deželi absolutistično vladanje, kakor na Ceškern. — Avstrijski vladni krogi si ne morejo očitati* da bi bili slabi politiki; tako znajo, da si pričenjajo ljudje sami želeti — absolutizma.
Značaj dogovorov v Petrograda In Bukareštu. V Petrogradu so se vršili med balkanskimi državniki važni dogovori, ki so pa vsi neagresivnega značaja, temveč se je v teh dogovorih konstatiralo soglasje interesov Srbije, Romunije in Grške na Balkanu. Pot Pašičeva in Veui-zelosova v Bukarešt pa pač ni imela drugega namena, kakor da se oba državnika spoznata z novo romunsko vlado oziroma s posameznimi ministri iu si izrecno garantirajo varovanje bukaaeškega mir«. Med
uuuiijo iu Gi-škoMH Mt-iSUj Ut, p*riua\-
tie zveze, pač pa do trdnejšega zbli- • žanja. Rumuniju v zvezo ni hotela stopiti, ker si noče vezati rok, zato jc pa kljub temu obljubila Grški, pomoč za slučaj, da bi katera država hotela seči ik> njen c m ozemlju. Tajiti seveda se pa ne more, da bi Bašič iu Venizelos ne bila poskušala pridobiti Rumuusko za novo balkansko zvezo. »Nov. Vrcmja« pišejo, da za to misel deluje romunski minister notranjih zadev in da je ta njegova težnja v soglasju z današnjim političnim razpoloženjem v Rumu-niji, toda kralj Karol je prepričan, da je uloga Rumtmije, biti neodvisna država in misli, da se na ta način najbolje varuje mir na Balkanu. Seveda romunski kralj Karol ne bo nikdar diugače mislil, ker se noče odtujiti trozvezi, ker Nemec iu Hoben-zoller ostane Nemec, četudi je vladar h ene niškega naroda.
Pozor pred goljufi. »Dan« jc opozoril a neko mažarsko tvrdko, ki hoče pri nas prodajati meso. K temu se nam poroča z Bleda: Naročila sem meso na isti način pri neki firmi F. Israel Hernicze, ki je inserirala v , slovenskih listih, da pošlje 5 kg govejega mesa za 4 K. Dobila sem čez 10 dni po povzetju košek iz mladih debelih bilk, ki je bil težak 2 kg., mesa je bilo torej le 3 kg, zraven je bilo 5 kosti in sodilo se je, da je konjsko meso. Pisala sem tvrdki, naj mi povrne 3.40 K. — pa nisem nič dobila. Torej pozor pred takimi sleparijami.
Velika vojaška in civilna smuška tekma v Bohinju. Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem priredi v nedeljo dne 15. t. m. interesantno smuško tekmo s sledečim sporedom: 1. vojaški patruhvi tek, pri katerem tekmuje le moštvo 3. c. kr. kora; 2. Oficirska tekma, odprta R častnikom c. kr. 3. kora. Prijavnina 3 K. Pet častnih daril. 3. Tekma kranjskih in primorskih smučarjev, odprta le civilnim vozačem. Prijav-' nina 3 K. Tri častna darila. TozadeV' ne prijave se naj pismeno naznanjajo do 14. t. m. na Tourist - Office, Ljub' ljana. Ako ne bodo snežne razmet2 dopuščale to prireditev, bo tekrna "a poznejši čas preložena in se bo t0 pravočasno po časopisih objavilo.
Smrtna nesreča. Posestnik •'T' žef Draginc in Martin Hudoklin sta napravljala dne 6. t. m. v gozdu P Radohi drva za Gorianyjevo .za? * Ko sta žagala neko bukev, ki je j zala na kupu drv, je udaril jgortiji ^ -bukvinega debla kvišku in je za
Dragiuca s tako močjo na glavo, da se je mož nezavesten zgrudil na tla. Draginca so morali prt-peljati v bolnišnico Usmiljenih bratov v Kaudiji, kjer je kmalu nato umrl.
Zmrznil je. Dne 5. t. m. zvečer je. zmrznii pri akordantu Hugonu Slajoničarju v Črnomlju uslužbcni in v Severin na Hrvaškem pristojni 74-letni železniški delavec Stefan Čolnar. Zmrznil je na železniški progi v Mestni lozi«. Čolnar, ki je bil precej vinjen, je hotel iti domov v Usarje; medpotjo pa je padel in je obležal. Njegovo truplo so našli dne f>. t. m.
Smrtna nesreča pri podiranju
dreves. Preteklo soboto je pri podiranju dreves .zadul debel bukov panj hlapca Antona Tončiča, ki jc usluž-ben pri posestniku J. Frčaju v Vi-šclmici pri (iorjah. Hlapec je zadobil tako težke notranje poškodbe, da je drugi dan nato umrl.
Nesrečna ljubezen. Te dni se je zastrupila na pokopališču v Libercu ?31ctna dekla Umu Elstnerjeva iz Dol enje Hlastave. Obupano dekle je Poklicalo na pokopališče svojega ljubčka, ki jo je dobil že umirajočo, pri glavnem vhodu na pokopališču. Deklica je izvršila samomor iz nesrečne ljubezni.
Senzacionalen umor. V noči na S. t. m. le -sedela v neki gostilni v vasi Cetlicc pri Karlovih Varih družba, ki je igrala karte. Med drugimi se je nahajal tudi .JSletni rudar Ro-dig iz Cente, ki je izgubil več kron, ki jih je zopet priigral Benedikt Fla-dorer, pekovski mojster in lastnik dveh hiš v bližnji vasi Otavicah. Rddig je v pozni nočni ari videl, kako je Fladerer menjal stdkronski bankovce in tu jc v njem dozorel vražji sklep, da umori Fladererja m tla prinese denar rodbini, k je živela v veliki bedi in pomanjkanju. Zjutraj okrog štirih se je Rodi g nenadoma izgubil iz gostilne in je šel na cesto, ki je peljala iz Cetlic v Ota vice. Tam se je skril za neki topol in je čakal, da pride' mimo pek Fladerer. Rodig se ie preskrbel z močnim kolom in ko je prišel Fladerer po cesti, ga je udaril z njim dvakrat po glavi. Ko se je nesrečni mož zgrudil na tla, 8a je Rodig oropal za devetdeset kron, pustil jc mrtvega Fladererja m ie odšel. Drugo jutro so našli ljudje lyuplo umorjenega Fladererja. Mo-filca so še isti dan aretirali. Rodig ,c jokaje priznal svoj zločin. Flade-ri-r, ki je bil zelo priljubljen v tamoš-men, kraju, je bil oženjen in oče več
°trok.
Samomor vojaka. Te dni se je ustrelil pri Plznu Vojak domobranskemu poTka, delavec Hegner. Heg-ner je izgubit pred enim letom svojo
ženo 111 ostalo mu je šest otrok, za katere je pridno Skrbel. V hiši, kjer
ie stanoval, se jc nahajala tudi mlada žena nekega delavca, s katero je imel Hegner baje ljubavno razmerje. Odrasli Hegnerjevi otroci so očetu očitali to razmerje, kar si je Hegner tako vzel k srcu, da je odšel od doma in da je cel dan hodil okrog, na kar se je zvečer ustrelil.
Samomor profesorja. Te dni so našli na Dunaju profesorja Friderika Schneiderja v njegovem stanovanju nezavestnega. Zastrupil se je z ve-ronalom. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer pa je dne 10. t. m. umrl. Vzrok samomora je doslej še ueznan.
Avtomobil je zgord. Dne 10. t.
m- je začel goreti na državni cesti v MijflJersdorfu Miza Badna pri Dtt-uaju neki avtomobil. Vsled ognja je eksplodiral bencin, vsiled Česar je bilo poškodovanih štirideset oseb, ki stale okrog gorečega avtomobila, petnajst oseb je zadobilo težke telesne poškodbe.
Osebni vfak povozil gotske učence. Osebni vlak, ki je odšel dne 10. t. m. zjutraj iz postaje Aranyos - Matos na Ogrskem je povozil neki voz, pa katerem je sedelo več šolskih Wrok iz bližnjega kraja. Trije otroci . kili na mestu mrtvi, šest otrok in p.c,|až je bilo težko poškodovanih, den iznred otrok je še v zadnjem
oroo°t!ju skoCiI iz voza in ie ostal nepoškodovan.
Pobegli kaznjenec. Iz policijskega zapora v Sarajevu je dne 10. t m. ponoči pobegnil kaznjenec Kala-rauft, ki je prod kratkim vlomil v Avstrijsko - bosansko banko v Sarajevu "i ki so ga aretirali v kleti imenovane banke. Kalamut je vlomilec po Poklicu iti ga doslej še niso dobili.
Aretirana morilca. Okrajni urad ' 1 uzli v Bosni je te dni aretiral 18-,letnega Petroviča! n izletnega Lazareviča. dva delavca, ki sta v začetku ecemhra preteklega leta umorila ;,“fno nekega Omerja Manklča in Sla njegovo truplo prašičem,
knr ^lg.ra J® uš,a ,z svoje kletke. Ka-t ..Se ,f]}rusJJa poroča, je dne 10. Lj';.- nepazljivosti čuvaja me-
^e	u^aKenbeck’	kl
'v Rniiiuf m a -vel,kef« tržnem trgu ki c. * Ux ? 12 sv°ie kletke tigra, trgu JtL/f'£•? tako^ izPrehajati po
! ravn? tržni dan- Med <wialci in kupovala je nastala se-
veda grozna panika in vse je bežalo, kamor je rnoglo. Na nekem cestnem oglu jo je mahnila tigra skozi odprta vrata v neko. trafiko. Prodajalka se je nahajala v sosednji sobi in je prišla ven, ko je zaslišala ropot v prodajalni. Mislila je, da je prišel kdo kupovat smodke. Ko je zagledala ku-povalca v krasni tigrovi koži, se je grozno prestrašila in je zaloputnila vrata za seboj. Medtem pa je že prišel čuvaj cirkusa in več stražnikov s samokresom v rokah. Slednjič jo je primahal še krotitelj, s katerim je šla žival radovoljno nazaj v kletko, na kar se je prestrašeno občinstvo oddahnilo od strahu, ld ga je prej užilo.
Avtomobilska nesreča. Ko se je peljal dne 11. t. m. nemški cesar Viljem med drugo in tretjo uro popoldne v svojem avtomobilu v Potsdam Wannsee, je zadel njegov stranski avtomobil, v katerem sta se je nahajala cesarjeva adjutanta pl. Pale-ška in grof Goltz. v neki privatni avtomobil Oba avtomobila sta se precej poškodovala. Cesarjev spremljevalec Reimann je zadobil pri tem težke telesno poškodbe, dočitn je bil šofer le lahko ranjen. Adjutanta sta ostala nepoškodovana.
Umor otroka. V Kijevu so le dni našli truplo nekega dečka, Peškova po .imenu. Na sumu umora je bil oče Paškova in neki žitj, kl le, pri njem delal. Umorjeni deček Je katoliškega veroizppvedovanja in Je sin nekega državnega uradnika, ki ga je Paškov vzel za rejenca.
Srčna kan zadela nevesto pri poroki. Ko se je dne 10. t. m. vršila v neki cerkvi v Wiirzburgti poroka dekle ldimmelstein s štukaterjem SpStom. je prišla prejšnja Sp&tova ljubica v cerkev in je grozno opsovala nevesto. Ta je postala vsa bleda tako da so k* morali prepeljati domov. Se isto noč Jo je zadel mrtvo-ud in rfboga dekla je umrfa.
Smrtna obsodba kaplana. Kaplan Schmidt iz Novega Jorka, ki je umoril svojo ljubico in ki je učinil še mnogo dragih zločinov, je obsojen na smrt. Smrtno obsodbo — potom električnega toka — bo<*» izvršili oni teden, ki se začne 23. marca.
Atentat »a brzovlak. Ko se je predvčerajšnji brzoviak, ki vozi iz Velikega Varaždina v Budimpešto, pribHžal postaji Pflspok Ladany, je bila nanj nenadoma oddana salva strelov. Nekatere krogle so zadele lokomotivo in okna vagonov. Na srečo ni bil nihče poškodovan. O strekih ni sledu.
Atentat z bombami. Dne 10. t. m. ponoči je v mestecu Mikuliczyu neki kmet Kapitancmk vrgel več dina-mitnih bomb proti tiiši stavbnega podjetnika Stobla. Dve sta eksplodirali in demolirali del hiše, kjer ni na srečo nihče stanoval. Kapitanczuk je bil že pred leti zaradi nekega umora pred sodiščem, zdravniki so ga pa spoznali za blaznega.
Rodbinska tragedija. Delavec Krasansky iz Hamburga se je dne 10. t. m. sprl tako silno s svojo soprogo, da se je ta iz strahu spustila po vrvi z okna in se pri tem stnrt-nonevarno poškodovala. Ko je bila žena v bolnišnici, je pa pobil Krasan-sky svoje tri otroke v starosti 4, G in 8 let s sekiro in se nato obesil.
Zaradi poneverbe obsojeni mornariški blagajnik. V Chathamu je bil te dni obsojen radi poneverbe drž. 14.000 funtov šterlingov mornariški blagajnik Lowry na tri leta prisilne delavnice.
MlsterJjozen umor in njega pojasnilo. Neko gospo Manningovo iz Novega Jorka je dne 9. t. m. neka neznana s pajčolanom prikrita ženska na cesti ustrelila. Ta misterijo-zen umor pa se je kmalu pojasnil. Mož umorjene žene, Charles Man-ning, je peljal mlado, lepo danio, 19-letno Herdmannovo, hčerko tamoš-nlega gostilničarja v bolnišnico. Dekle se je zastrupilo in leži na smrtni postelji. Izpovedala je, da Je ona morilka gospe Manningove. Ona jo je zato iistrelHa, ker se gospa Mannin-gova ni hotela ločiti od svojega moža Manning pravi, da o vsem'tein ničesar ne ve. Ker se je mož napravil tako neumnega, ga je policija brž aretirala.
Umor v San Remu. Kakor je »Dan« že poročal, jc bil pred kratkim ustreljen med avtoinobiluo vožnjo v San Remu bogati trgovec Sigall iz Lipskega. Sedaj sta priznala zakonska Wolf-LongfieId, da sta ustrelila ugalla. VVolfova soproga je zelo lepa in iz ugledne nemške rodbine. Njen soprog, ki ima nenavadno oblast nad njo, jo je prisilil, da je pričela razmerje s Slgaflom, kateremu je bila mlada žena zelo všeč. Med vožnjo v avtomobilu je ustrelila VVolfova soproga trgovca v hrbet, da bi ga oropala.
Lhibliana,
— Življenjske razmere v Ljubljani. Pred devetnajstimi leti ie zadel Ljubljano potres, ki ga ie več ali manj vsak čutil, pa ga tudi še danes
čuti. Po tem potresu se je pa začela v Ljubljani draginja na stanovanjih in živilih, ki davi od leta do leta razen kapitalistov — vse sloje prebivalstva v Ljubljani in okoli Ljubljane. da jo čutijo kot drugič potres. Ta draginja ga nima para v Avstriji. Stanovanja podražujejo hišni posestniki leto za letom, vkljub temu. da nimajo povoda, živila — n. pr. meso in moka — imajo vkljub nizki ceni živine in dobrim letinam — tako ceno. da je škandal. Kadar se hočejo gospodje mesarji ali trgovci z tnoko iz konsumentov norčevati, pa znižajo ceno za 8 ali 12 vinarjev! Potem pa pravijo; Zdaj je pa meso ceneje. Potem se pa naidejo ljudje, ki hočejo ali mislijo, da se bo tujski promet pri nas — oživil. Ali časi so taki. da se odirati nihče rad ne da. v prihodnje se bo dal pa še manj! Ali bi ne bilo na mestu, ko bi mestna občina storila kak korak in vzela v zaščito konsumente, ki tvorijo kot volilci stranko?!
Na naslov onega, kl se ga to tiče. Dne 12 t. m. je bil na tukajšnji obrtno nadaljevalni šoli izključen iz razreda neki sodarski vajenec — in to brez posebnega vzroka. Gospod katehet si dovoli takšno oblast, ki presega vse meje. Sploh je v Šoli pri njegovi uri vse prej na vrsti nego verouk. Dotični učenec je ostal po nujnem opravilu pol ure od njegovega pouka. Ko je prišel v Šolo, je začel katehet vpiti nad njim, kot nad cestnim pobalinom in potem je še zahteval. naj ga učenec prosi odpuščanja. Ker se učenec ni hotel ponižati, ga je izključil iz šole za toliko časa. dokler rie pride prosit odpuščanja. Ali misli g. katehet, da bodo obrtni vajenci na kolenih pred njim klečali. Po njegovem mnenju kmalu že nihče kašljati ne bo smel. Nekoč je zagrozil, da bo naredil celemu razredu škandal. In čemu zahtevati od učencev poniževanje, ki ni naravno. Toliko v pojasnilo. Če ne bo boljše, povemo drugič še kaj. Gotovo je, da se s takimi manirami nič dobrega ne doseže.
— Iz krogov trgovskih nastav-Ijencev se nas naproša, če ne bi mogla preložiti »Glasbena Matica« koncerta slavne švedske pevke Svald-strbmove na osmo uro, ker so do tega časa večinoma vsi trgovski uslužbenci zadržani. Mnogi teh pa bi radi slišali njeno krasno petje, kar bi jim bilo v nasprotnem slučaju nemogoče, ker je večina njih do .polu osmih v trgovinah. Obenem so na-prošeni vsi gg. šefi, da pustijo tega dne svoje uslužbence že ob sedmih zvečer domov, (kajti v četrtek niso trgovine z delom tako zelo preoblo-žene) da jun bo užitek tega lepega večera neskaljeno omogočen. Prosimo torej!
— Pozor na starine. Lansko leto se je govorilo, da so izkopali na nekem travniku blizu cerkve sv. Martina v Žirovnici nekaj starih uhanov in okostje iz- starodavnih časov. Ljudje so mislili, da Je to šala — toda v resnici se lahko vsak prepriča, ker ima te stvari g. F. Noč iz Most. Umestno bi bilo, da bi se za to pobrigalo muzejsko društvo. Na uhanih se baje nahaja letnica 1642.
— Valborga Svardstrom v koncertu »Glasbene Matice« dne 19. februarja 1914 v dvorani hotela »Union ob pol 8. uri zvečer bo izvajala sledeči velezanimiv, izviren, poezije pol vzpored: 1. Dčlibes: Ariia »Zvonček v gozdu« iz opere »Lak-mč«. 2. a) A. F. Lindblad: En vardag
— Pomladni dah. b) E. Grieg: Mar-garetlcin — Marjetica, c) A. Jarne-felt; Titania. č) E. Grieg: Killings-dans — Ples kozličkov. 3. a) Ba-cker - Grbndahl: Bjorken berlittar
— Breza pripoveduje ... b) A. Neu-port:	Syng mej lijem — Ponesite me s pesmijo domov, c) Lange -Miiller: Efteraar — V poznem poletju. č) A. F. Lindblad; Skjutsgossen pa hemwagen — Mladi voznik na poti domov. 4. a) Sodennan: Kung Hcimer och Aslog — Krali Heimer in Aslčig. b) Petterson - Berger: Mor Britta — Mati Britta. c) Morsk fjansang — Norveški spev na planinah iz repertoarja Jennv Lind. Cene prostorom: Sedeži po 5. 4. 3, 2 K. Stojišča po 1 K 40 v. za dijake in dijakinje deljeno po 60 v. Vstopnice so v predprodaji v trafiki gdč. Dolenčeve v Prešernovi ulici. Besedilo istotam no 20 v.
— Za »Slavčev« zaključni venček, ki se vrši v soboto 14. t. m. v mali dvorani »Narodnega doma«, se ni razposalo, kakor že objavljeno, nobenih vabi! ter imajo pristop gojenke in gojenci plesnih vaj, člani društva in po njih vpeljani gostje. Ker so ti venčki splošno priljubljeni, vsled neprisiljene zabave, želimo, da tudi ta ne zaostane za drugimi ter da se ga vsi polnoštevilno udeleže.
— »Sokol II.« naznanja, da priredi v soboto 14. t. m. v gostilniških prostorih br. Kavčiča na Privozu zabavni večer s plesom za svoje člane. Začetek ob 8. uri, konec ob 2. po polnoči. Za zabavo in smeh bo v polni meri preskrbljeno, ker so društvu
obljubili za ta slučaj sodelovanje priznani umetniki. Poleg tega pa čakajo udeležence še razna druga presenečenja, katerih seveda še ni mogoče izdati. Ker je to edini večer, ki ga priredi društvo v tem prcdpustu, pričakuje, da se članstvo mnogoštevilno odzove njegovemu vabilu in napolni prostore do zadnjega kotička. Gostje dobrodošli! Posebne vstopnine ni. Na zdar!
— Reduta mask avstrijskega mornaričnega društva krajevne skupine Ljubljana. Za to prireditev, ki se vrši dne 14. t. m. v veliki dvorani Grand hotela »Union« vlada veliko zanimanje in obeta postati ta večer vesela elitna veselica. Maskiranje ni obvezno, vendar so domino-kostumi in druge lepe maske dobrodošle. Gospodje so naprošeni, da pridejo v fraku in smokingu.
— »Sokol v Stepanji vasi« priredi dne 15. febr. t. 1. pop. svojo predpustno veselico v vseh gostilniških prostorih pri br. .los. Anžiču p. d. Soršu. Spored prireditve bo zelo raznovrsten in zabaven, ker se je odbor potrudil, da poda občinstvu res nekaj novega za Stepanjo vas.
— 11 točk obsegajoč program bo izpolnil tamburaški zbor, pevski kvartet, komični nastopi znauega spevokoinika Fr. pl. Sladoviča. burka »Brati ne zna«, deklamacija itd. Pri tej prireditvi bo prvič javno nastopil lastni društveni tamburaški zbor, ki se je s pridnostjo in vztrajnostjo že tekom 2 mesecev svojega obstoja izuril za svoi prvi javni nastop. kar gotovo ni bilo lahko, če pomislimo, da sestoji zbor iz samih domačinov. izmed katerih prele še noben ni znal nikakega godbenega inštrumenta. Pevski kvartet bo zapel več izbranih pesmij. Za domačine nekaj povzem novega pa bodo komični nastopi znanega hrv-, slov. spevo- in muzikal, komika g. Fr. pl. Sladoviča. kateri bo s svojim izbornim zabavnim programom gotovo pripravil vsacega v dobro voljo.
Burka »Brati ne zna«, v kateri bodo nastopili domači diletantie in deklamacija bosta izpolnili še ostali spored prireditve. Začetek sporeda, ki se bo izvajal nepretrgoma do konca, je točno ob 5. uri popoldne. Po končanem sporedu prosta zabava in ples. Domačini, pokažite svojo zaupanje delavnemu društvu in obiščite njegovo prireditev v obilnem številu. Našli boste ondi pošteno, prijateljsko družbo, ki vas bo sprejela med se kakor brate. Dobrodošli pa tudi vsi drugi znanci in prijatelji našega »Sokola«, ki nas obiščejo in tako dokažejo svoje simpatije prvemu in edinemu širitelju prosvete in napredka na naši strani
— »Sokolu v Stepanji vasi«! Na zdar!
— »Sokol« Moste pri Ljubljani
naznanja, da priredi svojo I. maške-rado v nedeljo, dne 22. svečana v prostorih br. Gričarja (kavarna »Mali Slon«) v Udmatu. Pri maške-
radi svira godba na lok. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vin. za osebo. Dostojnim maskam le vston prost. Moščani! Kdor se hoče v letošnjem prcdpustu še enkrat dobro zabavati, kdor hoče preživeti še nekaj veselili ur v prijazni družbi, ta naj se udeleži te prireditve. Garantiramo mu. da se ne bo dolgočasil. V nedeljo, dne 22. t. m. tora! vsi na Sokolovo inaškerado v kavarni »Mali Slon«. Na zdar! (Podrobnosti še priobčimo).
— Sokol v Št. Vidu nad Ljubljano. Odbor šentvidskega Sokofa je začel — kakor smo že zadnjič poročali — razpošiljat^, raznim rodoljubom pismene prošnje v svrho prispevkov za zgradbo ondotnega Sokolskega doma. Poznavaioč zlata srca naših požrtvovalnih rojakov, smo prepričani, da bodo te prošnje našle povsod rodovitna tla. Gotovo pa je, da se odbor Sokola ne more do vsacega Slovenca posebej obrniti pismenim potom. Zato prosimo tudi vse one rodoliube. ki morda pismene prošnje ne bodo prejeli, naj po svojih močeh prispevalo za »prvi kamen« Sokolskega doma šentvidskega! Saj denar, ki ga daruleio. ne bo izgubljen, ampak bo nrinašal narodu stotere obresti. — Torej!
— Umrli so v Ljubljani: Marija Kosec, žena usnjarskega delavca, 75 let. — Stanko Šegatin, čevljarjev sin, 4 mesece. — Marija Selan, rejenka, 2 leti.
— »Nagnenje srca,« krasna indijska drama v 4 delih, ki se predvaja jutri v soboto v kinematografu »Ideal« in ki je uprizorjena od Cines-tovarne, bode imela gotovo sijajen uspeh. Da je slika res mojstrsko uprizorjena, jamči nam že ime tovarne, ki je ista. ki je uprizorila »Qtio vadiš« in »Kleopatra«. — Danes se predvaja zadnji dan velezanimiva slika iz krvave in grozne vojne med Grki in Bolgari »S fotografičnim aparatom na bojišču«. Prihodnji torek »Brez domovine«, krasna ginljiva ljudska drama v 6. dejanjih. Poleg tega »Čigava je žena«, ghnna v 2 dejanjih, v glavni vlogi Moric Prince.
jNbva slbvaiusfca brivnica
Trst,ul.Belvederešt.4.
Jurij IM/uJjev-ič-
Trst.
Kontrasti. V Trstu imajo Italijani neko podporno društvo, ki se imenuje »Previdenza«. Namen društva je podpirati siromašne ljudi brez razlike starosti. Društvo daje siromakom hrano in obleko in oli praznikih dobijo tudi razna darila. Meščani podpirajo društvo in tudi marsikateremu Slovencu ie že bil poslan ček s prošnjo, naj bi daroval po svoji moči za »Providenzo«. Prepričan sem. da je prišla tedaj tudi marsikatera slovenska kronica v blagajno »Previdenze«. Pred kratkim je bil tudi velik ples za omenjeno društvo. ki je imel, kakor so pisali laški^ listi, prav lep materieleit uspeh. Sedaj pa ie izdala »Previdenza« razne razglednice, ki se razprodajajo v njeno korist. Vse to je lepo in dobro. Toda sedaj pride nekaj, o čemur sem hotel izpregovori-ti. Po gostilnah in kavarnah lazijo neprestano zanemarjeni otroci in prodajajo razglednice »Previden-ze*i Kako pridejo ti otroci do tega. Kdo jim to nalaga? Sem zares radoveden. Lepo je sicer, da pomagajo tudi otroci koristiti društvu, ki Ima pač plemenit namen, vendar nikakor ne moreni razumeti, da bi društvo pošiljalo otroke po gostilnah in kavarnah, in to celo v ponočnih lirah, ko bi morala biti deca že davno v postelji. Pred par dnevi sem bil v slovenski kavarni na Auuedottu. v' tisti kavarni, ki je bila demolirana od Lahov. Kakor že večkrat prej, tako je prišlo tudi ta večer par dečkov prodajat razglednice za »Previdcn-zo«, ni ko so obhodili vse mize. so odšli k vratom in se poslovili: »Por-ciri s’čiavi«. Tu imaš kulturo! Če že neče ali ne utegne poučiti »Previdenza« svoje razprodajalce. potem naj jih vsaj ne pošilja med ljudi, da je ne razkreditirajo. Previdenza« pa naj pomisli, da je dobro delo nasititi ne samo telesno, ampak tudi duševno lačne ljudi.
Meglena vremena. V Trstu imamo megleno vreme. V sredo zvečet je bila megla tako gosta, kakor že dolgo ne. Zaradi megle, morajo biti preskrbljene kočije z zvončkom.
Padla Je v morje? V torek zvečer. okrog 7. ure in pol je zapazil eden izmed nočnih čuvajev, da je padel nekdo s pomola Sv. Karola v morje. Čnvaj je odhitel na konec pomola. kjer je zagledal v vodi žensko. ki se je že potapljala. Vendar se je posrečilo spretnemu čuvaju, da je zajel žensko' ter Jo spravil na suho. Nato jo je odnesel v bližnjo finančno čuvajnico, kjer so ji slekli premočeno obleko ter jo zavili v suknje. Poklican je bit zdravnik z zdravniške postaje, ki Je ukazal prepeljati žensko v bolnišnico. — Pozneje se je izvedelo, da se imenuje ženska Olinda Franchi, stara 42 let, doma iz Milana. Prišla je v Trst pred par dnevi, da obišče prijateljico. katera ji je obljubila, da ji najde delo. A tu je izvedela Franchi. da je odšla njena prijateljica pred kratkim v Ameriko. Ostala je tu sama, tula. Izprehajala se je po pomolu in padla je v morje, ker se je izpodteknila na vrvi. Zaenkrat je preskrbljena.
Ogenj na parniku »Salzburg«.
V torek okrog poldneva je izbruhnil ogenj na parniku »Salzburg«, ki se nahaja v prosti luki in ki je bil namenjen v kratkem v Odeso. Parnik je bil naložen s predivom, vendar pa se k sreči ni razširil ogenj na predivo, ki se je nahajalo v spodnjih prostorih. Gasilci so napeli vse sile, da bi omejili požar in to se jim je tudi posrečilo. Ogenj je bil zadušen okrog 5. ure pop.
Plesni venček priredi pevsko društvo »Trst« v spodnji dvorani v Narodnem domu v soboto, dne 14. februarja t. 1. ob 8 in pol zvečer. Plesali se bodo med drugimi plesi tudi vijolični in kotifion valček. Vstopnina znaša za moške 1 K. za dame 50 st. Člani in dijaki plačajo polovico:	Dostojnim maskam je
vstop dovoljen. K obilni udeležbi vabi odbor.
Na I. rednem občnem zboru I. tržaške slovanske godbe v Trstu si je društvo izvolilo za leto 1914 sledeči odbor, kateri se je na prvi od-borovi seji konstituiral tako*le: Predsednik:	Anton Zidarič: pod-
predsednik: Bizjak Leopold: tajnik: Pregare Rudolf: I. blagajnik: Orto-ljo Fran in Josip Furlan II. blagajnik. Hvalič Anton, gospodar; Tence Lovro, nadzornik godbenih vaj. Pregledovalci računov: Slama Alfred in Furlan Mihael. Društvo šteje 30 dobro iZvežbanih članov godcev.
V minulem letu rzkazule društvena bilanca dohodkov K 4922.70. stroškov pa K 4891.12; prebitek torel 31
K 40 v. Denarni promet K 9.813.83. .Vrednost društvenga inventarja znaša K 1350.40. Godba je v pretečenem leta nastopila na raznih narodnih prireditvah in drugih zabavah 53krat. Zato se tudi letos nadeja vsestranske podpore in naročil od cenjenih starih in novih naročnikov. :Vsa pisma in naročila pošiljati je na naslov: Anton Zidarič, predsednik I. tržaške slovanske godbe v Trstu, ul. S. Marka. štev. 19., gostilna »Pri treh rožah«. Trst. Društvo ima svoje godbene redne vaje vsako sredo in soboto od 8. ure do 10. ure zvečer. Vsi. oni, ki želijo se učiti glasbe, so tem potom vabljeni, da se zglasijo v omenjenih dneh in urah. Plačuje se tedensko 1 K. Učenci po dogovoru. Izvežbani godci dobrodošli. Godbo poučuje kapelnik gosp. Ferdo Majcen, poučuje se tudi glasbo na lok.
O zamorcu. Da naš namen glede C. M .podružnic v Trstu ni bil slab, še manj pa zloben, to smo že zadnjič konštatirali. Tudi se nam ne more očitati, da bi mi naperili one vrstice proti kaki osebi, še manj proti instituciji kakor so C. M. podružnice. Naš namen torej ni bil slab; če se je pa sedaj speljalo vso stvar na spolzko pot — ni naša krivda. Ml smo ponatisnili one vrstice po »Braniku« z dobrim namenom. da pospešimo delovanje v prid C. M. D., to Izpričuje naša notica pod prvo notico o tržaških podružnicah, ki govori o prodajanju slovenskih C. M. užigalic v Trstu. Da pa je sedaj nekdo —- ne uredništvo — lopnil v »Edinosti« vsled tega po »Dnevu«, to je dalo vsej stvari ostrejšo ost. Skrivati se za podružnico — oseba ni podružnica — to je dobrodošla stvar; priličen mu je bil tudi C. M. ples, na katerega ni imela naša notica nikakega slabega vpliva; še bolj dobrodošel mu je bil pa boj proti »Dnevu«, ko je zapel znano 'tržaško pesem: Izrabljanje hujskanja proti »Dnevu«. Da nismo imeli ničesar proti nikaki osebi, izpričuje že dejstvo, da nismo izrabili tega. da prejšnji blagajnik že na dveh občnih zborih ni dobil absolutorija takoj; še manj resnična-je pa trditev, da rujemo proti institucijam, to izpričuje naš molk glede gorenjega dejstva, ker je bila dotična oseba odstranjena od blagajništva. Konštati-ramo še, da se s tem nismo mislili pečati in nam ni ljubo, da smo se morali sedaj. Zamorec naj ne vrta, ker mi nismo imeli namena se z njim pečati.
Slavno upravništvo »Dan« Ljubljana. C. kr. poštni in brzojavni urad v Bazovici. Štev. 25. Na podlagi tiskovnega zakona od 17. XII. 1862 d. p. I. št. 6 in od 9. VII. 1894 d. p. I. št. 161 § 10 preklicati članek z napisom »Na naslov c. kr. poštnega ravnateljstva v Trstu« objavljen v dnevniku »Dan« od 9. svečana 1914 v istem listu po dnevu vzro-čitve izhajajočem sledečem dnevu računajoč. 1.) Ni res da se nahaja tukajšnji poštni urad v globočini pod cesto in da izvira voda iz pod praga. Res pa je, da omenjeni urad na primernem prostoru in meseca januarja ni izvirala nobena voda izpod omenjenega praga. 2.) Ni res da c. kr. poštno ravnateljstvo zanemarja nastavljence omenjenega urada in Jih Pusti v vlažnih sobah uradovati. Res pa je da je vsa zadeva ležeča na roštarici in da lahko odpove stanovanje ob vsakem času in objednem obvestiti zgoraj navedeno ravnateljstvo. Bazovica, dne 10. II. 1914. (Poštni pečat Bazovica, podpis nečitljiv.)
Umor inženirja v tržaškem StafptfmetfU'
v., mnogokrat je pisal »Dan« o šikaniranju delavcev po tržaških tovarnah od strani delovodij in ravnateljev. Pred nekoliko dnevi smo poročali, da je bil odpuščen z dela neki delavec v ladjedelnice San Marco pri Miljah, vsled česar se je delavec maščeval nad delovodjo in Iga pobil z železnim drogom, da so ga Prenehali nezavestnega v tržaško bolnišnico. Včeraj zjutraj, nekoliko Po 7. uri se ie zgodil zopet tragičen slučaj v tovarni »Stabilimento tecli-mco triestino«. Kakor navadno, so prtsh delavci na delo ob 7. uri zju-
i .IT1 ^led niimi se ie nahajal tudi Zamer Marii, rojen leta 1880. v Trstu in stanujoč v ulici Scuole Nuova št. 15. Toda. ko se le hotel lotiti Zanier dela, ga je delovodja Zaffero ustavil ter rnu pokazal vrata. Zanier je bil namreč prejšnji dan odpuščen z dela za en teden in to iz čisto malenkostnega vzroka. Zanier pa le ni hotel oditi domov, vsled česar je nastal med njim in delovodjo prenir. (Slučaino pa je prišel v 1. oddelek padinženir Ivan Pichler, star 36 let, neoženien. iz Dunaja. O Pieblerju smo že imeli priliko poročati lansko
leto, ko je bilo vse delavstvo stabili-menta izprto nad mesec dni in to po največji krivdi Piclilerja samega. — Pichler je prišel tedaj k prepirajočima se in je povprašal, kaj ie. Delovodja je povedal Pichlerju. da mora Zanier iz tovarne, ker ga je iz-prl za en teden. Pichler pa nikakor, da bi pomilostil (1) delavca, ampak je potrdil, da mora izprti takoj na cesto. To je pa Zanier ja sino razžalostilo in raztogotilo. V velikem razburjenju vsled tega šikaniranja je potegnil iz žepa revover in je izpro-žil dva strela na Piclilerja, en strel pa na delovodjo Zaffera. Oba sta se zgrudila. Piclilerja so odnesli takoj na ravnateljstvo, od kjer so poklicali zdravnika, ki je ukazal prepeljati Piclilerja takoj v bolnišnico. V bolnišnici oziroma že med potjo je Pichler izdihnil. Ena krogla ga je zadela v prsi, druga v zaledje. Delovodja je ranjen v levo roko, a ne nevarno. Zanier je zbežal.
Vtis umora med delavstvom.
Pichlerjeva železna roka je vladala nad delavstvom s tiranskim nasijem. Ing. Pichler je bil baje preje uslužben nekje na Nemškem, a je bil odslovljen ravno zaradi svojega krutega nastopa proti delavstvu. V tržaškem »Stabilitnentu« je povsod protežiral Nemce, zato je tudi med domačim tržaškim delavstvom ra-stlo vedno večje nezadovoljstvo proti njemu. 2e pred par tedni ga je hotel neki odslovljeni delavec napasti v tramvaju, a je napadu srečno ušel. — Pichler je postopal z delavci kakor s kakimi sužnji in ravno to je vsakega delavca bolelo; v notranjosti vseh delavcev, starih, že onemoglih. kakor mladih, je tlela iskra sovraštva. Delavci so ga splošno nazivali »hudodelnik«. Za to toraj ni čuda, da je v »Stabilimentu« zavladalo med delavci, ko so čuli o umoru, nepopisno presenečenje. Ustavilo se je takoj vse delo. Tupatam so se začuti vzkliki, katerih ne moremo zapisati. Delavstvo le nemo zrlo pred se, ne vedoč, kaj nai počne. — Ko se je delavcem ob 9. uri dopoldne naznanilo, da je delo za danes suspendirano, so vsi mirno in dostojno odšli na svoje domove.
•
Morilec še ni prijet
Po činu se je morilec Zanier urno oddaljil iz pisarne inženirja Pieh-lerja in neovirano utekel iz »Stabi-limenta«. Delovodja Zaffero. ki je bil samo ranjen, sedaj izjavlja, da je bil umor dejanje nekaj minut. Med inženirjem in morilcem ni bil nikak pogovor.
Pozno zvečer še ni bilo v Trstu slišati, da bi policija * ubežnega Za-nierja prijela.
Pichlerjev pogreb.
Pogreb se vrši jutri. Tovarna ostane tudi jutri in mogoče celo v soboto zaprta, nakar dospe nov ravnatelj.
•U
„Šerlok-Holmesi<
Ljubljanska zgodba.
Na sledu za novimi pariškimi večeri.
Spehan in skoraj brez sape je planil detektiv Slepič v komisarjevo sobo. »Gospod komisar,« je rekel, »velikansko razkritje! Novi pariški večeri.«
»Na Poljanah ali v Kravji dolini?« je vprašal komisar nemirno.
»Niti na Poljanah, niti v Kravji dolini,« je odgovoril detektiv, ko je prišel k prvi sapi. »Cisto drugod, drugod, sredi mesta, v najbolj oživljeni ulici...«
»Kaj vraga,« je dejal komisar, »pa ne da bi bile zraven zopet kake visoke uradne osebe, kakor zadnjič. Ali imate kaj imen?« je vprašal tiho.
»Imam, imam, doslej samo dame ...« je rekel detektiv.
»Kaj. Dame, dame! Povejte hitro!« je prosil komisar.
Detektiv se je sklonil in povedal tiho dvoje prav lepih imen.
Komisar se je sladko zasmejal.
»Kaj, ti dve! Vraga! Saj ju poznam.«
Detektiv si je oddahnil.
»Pojdite, še danes se o vsem prepričamo.«
Detektivi na delu.
Promenada v Schellenburgovi ulici se konča okolu 8. ure zvečer. To je Za Ljubljano važna stvar. Do takrat imajo detektivi s »sumljivimi osebami« dovolj posla. Drugod ljudje ne hodijo tako zgodaj spat, kakor v Ljubljani, zato ima policija po noči več dela.
Tisto noč je bilo vse pripravljeno. Policijski aparat je bil na nogah. Natanči o je bilo določeno, kod bo prodirala ta ali ona četa. Tudi pes je bil pripravljen. Komisar je splezal na streho na nasprotni strani ulice, detektiv ie bil poleg njega.
»Glejte « je pravil detektiv, »ura je osem preč in luč še vedno gori.«
»To je sumljivo,« je rekel komisar.
»Treba je vedeti, da to ni privatno stanovanje, ampak pisarna.«
»Tem bolj sumljivo...«
»Dohodi so tudi od nasprotne strani.«
»Saj to Je najbolj sumljivo...«
»Ali kaj vidite?«
»Nič,« je rekel komisar.
»Dve gospodični.«
»Da...«
* »Dve senci.«
»Da.«
»Zdaj se gibljeti.«
»Da.«
»To so priprave. Drugi šele pridejo.«
Čakala sta dolgo. Komisarja Je zeblo.
»Glejte: ena piše, druga čita.«
»To je sumljivo.«
»Tudi postelje je videti.«
»To je zelo sumljivo.«
»In več stolov.«
»To je najbolj sumljivo...«
Ure so potekale. Nazadnje je luč ugasnila.
»Zdaj bo začetek ...«
Nikakega znamenja ni bilo. Zlezla sta izpod strehe. Komisar je poklical stražo in jo vprašal po sumljivih ljudeh. Straža ni videla nikogar, razven par ljudi, ki so šli iz kavarne.
Ob ranem jutru.
Zgodaj zjutraj, ko so vabili prvi ljubljanski zvonovi stare ženice iz njih toplih postelj, je šel komisar na okrog. Zapazil je enega detektiva, ki se je bil v jel v električne žice. V svoji veliki vnemi je revež plezal po žicah navzgor, da bi bil pogledal skozi okno in se je pri tem zapletel med žice. Bil je kakor obešen. Ko ga je komisar potegnil, je padel kakor mrtev na tla. Na drugi strani hiše je našel komisar drugega detektiva, ki se je vjel v drogove na hodniku. Čakal je tam nočnih gostov in ker jih ni bilo, je obtičal.
Ko se je komisar vrnil pod streho, je videl, da je njegovemu detektivu zrastel želo dolg nos — od samega mraza. Na koncu je bil rdeč in ves ozebljen. Ovil je okoli njega veliko ruto, pa ni nič pomagalo.
»Vrnimo se, nismo zadeli pravi dan,« je rekel komisar, »ali pa smo šli par hiš predaleč ...«
In se je jezno ozrl na temna okna, za katerimi sta gospodični spali mirno spanje in sanjali rajske sanje — ne vedoč, da iščejo okoli njih ljubljanski Serlok Holmesi novih pariških večerov. Kdo ve, če se je njima sanjalo o njih?
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročta.
GORIŠKI DEŽELNI ZBOR.
(Telefonsko poročilo našega posebnega poročevalca).
Gorica. 12. februarja. Poročila v današnji seji deželnega zbora so se odkazala posameznim odsekom v rešitev. Do daljše debate je prišlo glede § 14. cestnega policijskega reda, nakar je bil zakon sprejet v drugem in tretjem branju. Predlog glede § 15. in 16. deželnega volilnega reda je odkazan pravnemu odseku.
Podanih je bilo več interpelacij, tako interpelacija deželnega poslanca dr. Podgornika radi zavlačevanja preložitve državne ceste med Kobaridom in Srpenico In radi mostu čez »Suhi potok«.
Poslanec Dominko je podal dve Interpelaciji o samovoljnem postopanju komisarja Casapicole. Poslanec Mikuš interpelacijo o ustanovitvi pol. blagajne v Tolminu. Podana je bila tudi interpelacija glede poslopja slovenske gimnazije, ki je čisto podrto, med tem, ko je že nemška gimnazija z vsem preskrbljena. Poslanec Mikuš se je obrnil na zbornično predsedstvo, da naj se poskrbi za to, da ne bodo prihajala v »Piccolo« popolnoma potvorjena dejstva Iz deželnega zbora, kakor se je to zgodilo radi sramotne hiše v Tolminu, proti kateri je poslanec Mikuš govoril, v »Piccolu« je bilo pa pisano, kakor da bi bil govoril za njo. Predsednik je obljubil, da se bo prihodnjič na to pazilo. (Natančnejše poročilo jutri).
DEMONSTRACI.IF BREZPOSELNIH.
Dunaj, 12. februarja. Danes je piišlo tu do demonstracij brezposelnih delavcev. Demonstracije so se čisto mirno vršile.
Lvov, 12. februarja. Tu so zavzele demonstracije brezposelnih delavcev velike dimenzije. Primerilo se ie tudi več prav neprijetnih slučajev — več prodajalen je bilo oropanih —- ki se dajo razlagati le z on-dotnimi razmerami. Danes zvečer ie prišlo do novih demonstracij. Vmes
ie posegla policija, katero so pa demonstranti začeli obmetavati s kamenjem; 15 policistov je bilo ranjenih, 120 ljudi aretiranih.
K namestniku In deželnemu mar šalu se je podala depuiacija brezposelnih, ki je zahtevala, da se v najkrajšem času odpomore neznosnemu položaju. Namestnik in maršal sta obljubila hitro pomoč, zatrjujoč, da se v najkrajšem času pričnejo nova regulacijska In cestna dela.
Za jutrišnji dan so pripravljene vse varnostne odredbe In je pripravljeno tudi vojaštvo. (Kruha niso pripravili.)
BALKANSKI DRŽAVNIKI
Belgrad, 12. februarja. Včeraj zvečer sta dospela preko Budimpešte v Belgrad Pašlč In Venizelos. Ve-nizelos je bil danes sprejet pri kralju v avdijenci. Zvečer Je odpotoval. Pred odhodom je Izjavil, da je zelo zadovoljen s svojimi r.spehi evropskega potovanja, posebno pa z uspehi v Petrogradu, Bukareštu In Bel-gradu.
LEPE RAZMERE. ŠTIRJE VOJAKI NA RUMUNSKO-BOLGARSKI MEJI USTRELJENI.
Sofija, 12. februarja. Iz Ruščuka se poroča, da so bili včeraj pri vasi Kemanlar ustreljeni 4 rumunskl jezdeci od bolgarske obmejne straže. Rumunskl jezdeci so namreč preganjali bolgarske kmete iz Dobrudže. Ti so bežali čez mejo na Bolgarsko; jezdeci za njim’ in ko jih je bolgarska straža pozvala, da se umaknejo, so začeli streljati, nakar so tudi bolgarski vojaki prijeli za puške in vsi štirje Rumuni so se kmalu valjali v lastni krvi po tleh, s čemur je bilo njihovi krvoločnosti zadoščeno. Celi slučaj pomenja, da morajo prokleto čedne razmere vladati v onih krajih Bolgarije, ki jo je Rumunlja zasedla. Ru-munski vojaki na konjih preganjajo kmete.
PRESTOLONASLEDNIK JURIJ,
Belgrad. 12. februarja. Danes je dospel v Belgrad grški prestolonaslednik Jurij In bil sprejet z velikimi častmi.
NOROST.
London. 12. februarja. Cnrricgl-jeva biblioteka v Rolili je zgorela; zažgale so sufracctke. (Namesto, da bi delale, pa imžigajo.)
Mali oglasi.
Beseda I vinarjev. Najmanj*! ?ac«cb NI v». ••rjev. Pismenim vpraianjem |e priložiti uiamfco 20 vinarjev. — Pri mailh ovla<lh •I nič popusta In te plačujejo 'OafrcJ; zunanji tasurcntl v m. m kali. 7»WJu:«k oglasov ob C>. url ivcčt».
Radi drugega podjetja prodom km jaško obrt v Ljubljani, z •*cr*r, hi-' Sitarjem za 1200 K, .a 600 < ^a,;o mo leto počakam. Naslov v »Prvi nnončni pisarni«.	1493..;5
Kupi pes »li ps'ca ml čuvanj«*,
a ceno, velikost in starost na Fr rijduh, Sv. Jakob. j>. Dol pri Ljubljani.	-	158V-2
Golša
bzgavke, debel vrat (Blah-und Satthals) se odstranijo hitro z največjim uspehom z Sv. Jurija golšnim balzamom kozarec K 4. Sijajna zahvalna pisma.
Regina Laboratorium
Karl Remmel,
Landshut štev. 837, Bavarsko.
Kredit
Vsled zboljšanja na denarnem trgu
Vsakovrstna	posojila,	kakor	tudi zjedinjenje starih
«ne"°	p^pjilo	za vse solventne osebe
brez Izjeme, zlasti definitivne nastavljence. Pogoji nad vse	ugodni.	Osebni	kredit brez ilvljenske
....	,	■	——— police od	3	mesecev	do 30	let Police do 70 leta
tdcmenn	tudi	na drugo mesto. Velika hipotečna posojila. Prošnje
pismeno, priložiti je 30 vin, v znamkah. Za ustmene rešitve uradne ure od '/2 12. do '/ai.
VZ »Vivvami« &	•	mihuiiv	Mav	UM	j*	■	*•	Uti
HRED1T1VA PINAlii\Af Iijnbljaua, £lixalielna fvnin	4*
Stojan štev. 2.	ZESojan	štev.	2.
Fr&lt O Sinita trgovina jestvin in ko-
&	-	lonijalnega	blaga
TuJTSt — lESojsn štev. c. se priporoča svojim eenj. odjemalcem. — Voditelj Zvonko Požar. !E2ojan. štev. 2.	IRcjan	štev.	2.
, S ANATORIUM • EMONA I
I ZA-	•	BOLEZNI.	I
] LdUBLvJANA komenskega ulica 4 tj!; sef-zdiwnk:primarij • DR FR. DERGANC \I
Zanesljiva semena razpošilja
Jindrich Vanek
glavna zaloga semen, Praga, „Pri zlati goski", : Slovenski ceniki na zahtevo brezplačno. : Kdor pošlje najmanj 40 naslovov zemljiških posestnikov, učiteljev ali posestnikov vrtov z natančno označbo kraja in zadnje pošte, dobi franko in gratls zanesljiv vremenokaz.
Izvoz Čeških semenskih žit po vsem svetu.
A
Radi prešle sezije
se razprodaja vsa zimska in jesenska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zni-. ' . Žanih cenah. . * .
Angleško skladišče oblek
V
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6.
Telephon 132.