CENA 50 din - Leto XXXIX - Št. 49 KRANJ, petek, 27. junija 1986 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Komunalnemu redarju dvoje hlače, ena kravata ... Obsežno gradivo — pet listov — so Prejeli člani radovljiškega izvršnega *veta in novinarji, da so utemeljili ^darjeve hlače ... stran 2 Telematiki grozi ponovna izguba Razvojne programe Telematike je treba podpreti v republiki in to ne le z besedami. Pa tudi v tovarni ne teče vse tako, kot bi bilo treba. stran 3 Nu pujte, pujte vsi ljudje Začenjajo se Trubarjeve slovesnosti, s katerimi bo Slovenija počastila spomin na 400-letnico smrti utemeljitelja slovenske pisane besede. Otroci odkrili, česar odrasli niso videli Blejski otroci so iskali po Bledu »kamne spotike«. Našli so marsikaj takšnega, česar starejši niso opazili. Pred dnevom samoupravljalcev" Podeljena priznanja Ljubljana, 24. junija — V slovenski skupščini je bila v torek osrednja republiška proslava ob 27. juniju, dnevu samoupravljalcev. Na slovesnosti je govoril predsednik zbora združenega dela slovenske skupščine Valentin Dvoj moč. Ob tej priložnosti so podelili letošnja priznanja in nagrade samoupravljalcem. Letošnja priznanja so prejeli:delovne organizacije Jugotekstil Im-peks Ljubljana, Smelt Ljubljana in Titan Kamnik ter osnovna šola narodnega heroja Rajka iz Hrastnika. .Priznanja in nagrado pa so prejeli tudi Dušan Detiček iz Slovenske Bistrice, Matija Koren iz Lendave, Branimir Krumperščak iz Maribora, Jože Turnšek iz Celja, Ciril Vi-drih iz Mežice in Rudi Vrabec, rojen leta 1935, elektrotehnik, vodja odseka za načrtovanje vezij v kranjski Iskri Telematiki, tozd Raziskave in razvoj. stran 10 O kresi se dan obesi Ali kako so kresni dan (ne kresno noč) v torek zvečer v Skofji Loki pospremili k počitku. stran 11 Trikrat hura za počitnice — Konec pisanja nalog, konec učenja in spraševanja. Kajpak le za dva debela meseca. Zdaj, na začetku, se zdi, da bo časa za potepanja, igre, plavanje, za vse radosti, ki jih pač ponujajo počitnice, več kot dovolj. A čas brezskrbnih dni nenavadno hitro mine. Tudi letos bo. Že avgusta bodo morali učenci s slabšimi spričevali poprijeti za knjige. No, zdaj za take turobne misli ni časa. Tu sta dva meseca, ki jih bo treba čim bolj prijetno in koristno preživeti. — Foto: F. Perdan MERKUR kranj Tretjina gorenjskih srednješolcev na študij Prednjačijo Kranjčani Skozi nevihto ne moremo suhi Čeprav se je Jugoslavija znašla v izjemno težavnem položaju in smo z ukrepi zveznega izvršnega sveta že kasni, so v Jugoslaviji še vedno izrazite zahteve po ohranjanju starega, kar nas je pripeljalo v težave. To je približno tako, kot bi želeli priti suhi skozi nevihto, je dejal Branko Mikulie na seji zveznega zbora jugoslovanske skupščine, ki je sprejemal prvi paket ukrepov. Drugega bomo odvezali julija, tretjega pa jeseni. Sprejem prvega je bil nujen, čeželimo,dabosta učinkovali tudi druga in tretja pošiljka in da bomo konec leta vsaj deloma uresničili resolucijske cilje. Najostrejše graje so vredni tisti, ki še vedno živijo od iluzij in miže pred kruto resničnostjo. Vendar se ob sedanjem sprejemanju prvih ukrepov zvezne vlade vseeno zastavlja nekaj vprašanj. Nihče ne očita zvezni vladi, da se ni resno in zavzeto spopadla s težavami, vendar bi to lahko storili že veliko prej, m. primer že takrat, ko smo sprejemali stabilizacijski program. Opozorila o pešanju gospodarstva so bila iz meseca v mesec resnejša, vendar so ostajala brez odmeva. Tudi sedaj, ko smo nujne ukrepe po stari jugoslovanski navadi spet sprejemali po hitrem postopku, tudi pod oznakami zaupnosti v razmerah, ko ni bilo časa za soočanje različnih stališč in predlogov, gospodarstva ni nihče vprašal za nasvet, čeprav se je le-to samo ponujalo, da bi sodelovalo. To je eden glavnih očitkov gospodarstva novim ukrepom, ob tem pa tudi pripomba, zakaj smo že na začetku šli v tako širino, ne pa ostali le pri ključnih problemih: padanju proizvodnje in izvoza, inflaciji in delitvi dohodka. Kakšen bo naš nov gospodarski sistem, pa naj bi resnično zvedeli šele po jesenskem paketu. Prav tako je upravičena bojazen, da smo takšne ukrepe v Jugoslaviji že sprejemali, vendar jih ponavadi nismo uresničili. Zmleli smo jih, preden so sploh začeli veljati, preden smo sploh lahko ocenili učinke. Upajmo, da tokrat izjemoma ne bo tako. J. Košnjek Kranj, 25. junija — V dneh, ko izgoreva nepozabni Gaudeamus, *o ob slovesu od srednješolskih klopi vriskajo mlada srca in sem J tja kane solza slovesa, so že prisotne tudi skrbi, kako naprej. Kako do mest na fakultetah, ki zahtevajo sprejemne izpite, kako štipendij, kako uspeti v študiju? Med 2781 gorenjskimi devetnajstotniki se je odločilo za študij 959 Srednješolcev ali dobra tretjina generacije. Zanimanje mladih za študij je po občinah dokaj različno. Naj-večj i priliv bodočih študentov je iz kranjske, iz katere nameravajo študirati skoraj štiri desetine mladih, medtem ko sta najbolj zadaj tržiška občina z 31 odstotki in jeseniška z 29 odstotki prijavljenih na ljubljansko in mariborsko univerzo. V sredo v Beogradu Začetek 13. kongresa ZKJ Beograd, 25. junija — Štiri dni bo trajal 13. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, ki se je začel v sredo v beograjskem kongresnem središču Sava. 2257 delegatov in gostov zastopa 2.152.686 članovZveze komunistov Jugoslavije. Na kongresu je 250 gostov iz tujine, ki zastopajo 121 komunističnih partij in osvobodilnih gibanj. Kongres spremlja izjemno veliko predstavnikov sredstev javnega obveščanja iz domovine in tujine,med katerimi je nad 100 posebnih poročevalcev iz tujine. Po svetu smo pred kongresom in še posebno sedaj prebrali številne članke o Jugoslaviji in njenem položaju. To kaže na pomembnost zdajšnjega kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, ki poteka v enem od najbolj zapletenih obdobij razvoja jugoslovanske družbe. Kongres dela na plenarnih zasedanjih in v šestih komisijah. V sredo so delegati in gostje najprej poslušali referat predsednika predsedstva centralnega komiteja ZKJ Vidoje Žarkoviča z naslovom Zveza komunistov Jugoslavije v boju za nadaljnji razvoj socialistične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. V sredo popoldne se je že začelo delo v komisijah. Na kongresu bodo tudi obeležili 100. obletnico rojstva Djure Djakovića. Pričakovati je, da bo kongres jutri sprejel devet resolucij, štiri temeljne in pet posebnih,ter spremembe statuta. Novost zdajšnjega kongresa je tudi v tem, da kongres članov organov ZKJ re bo samo potrjeval, ampak jih bo volil z dvotretjinsko večino. CK ZKJ dobiva s tem večje pravice in tudi odgovornost. Več o kongresu na 2. strani. . J. Košnjek Za študij tehniških, biotehniških in naravoslovnih ved se je skupaj prijavilo 39 odstotkov Gorenjcev. Slaba četrtina je kandidatov za študij ekonomije in organizacije, dobra desetina za družboslovje, za njim so pedagoško, zdravstveno, pravno-upravno in umetniško področje. Sicer pa se je na univerzi prijavilo skupaj 1438 Gorenjcev. Med njimi jih je 27 odstotkov za študij ob delu, šteti pa so tudi tisti, ki so se že lani ali prej poslovili od srednješolskih klopi. Jutri srečanje Iskrašev Kranj, 24. junija — Kranjsko sejmišče je pripravljeno za jutrišnje srečanje delavcev Iskre ob dnevu borca. Letošnje srečanje — zanj se je prijavilo že nad 21 tisoč delavcev Iskre iz vseh njenih tovarn — je jubilejno, saj mineva 40 let od ustanovitve Iskre Kranj, prve slovenske elektroindustrijske tovarne. Organizatorji letošnjega srečanja so kranjske delovne organizacije Iskre. Udeleženci se bodo začeli zbirati od osmih dalje. Za veselo razpoloženje bosta igrala pihalna orkestra. Ob desetih se bo začela osrednja prpslava, na kateri bo govoril Peter Kobal, direktor Kibernetike in koordinator Iskrinih delovnih organizacij v Kranju. Na zboru bodo podelili tradicionalne nagrade Iskre in prebrali pozdravno pismo predsednika predsedstva SRS Franceta Popita. Na prireditvi bodo prepevali pevci Iskre in nastopali drugi kulturniki, opoldne pa se bo začela zabava. Igrala bosta ansambla Karamela in Savinjskih sedem, plesali hodo folkloristi iz Iskre in člani skupine Krik, za družabne igre pa bo skrbel Mito Tre-falt. Za parkirišča bo poskrbljeno, vendar organizatorji vseeno priporočajo Kranjčanom, da pridejo peš do prireditvenega prostora. -Jk Občinska konferenca SZDL Kranj in Republiška konferenca ZRVS Slovenije vabita delovne Gorenjce, da se udeležijo XVI srečanja rezervnih vojaških starešin Jugoslavije »Bratstvo in enotnost« in XVIII zbora gorenjskih aktivistov in borcev NOV v petek 4. julija 1986, ob 11. uri na Gorenjskem sejmu v Kranju Slavnostni govornik bo predsednik CK ZKS Milan Kučan. V programu sodelujejo kulturno-umetniške skupine in posamezniki. Po končani uradni prireditvi bo tovariško srečanje. Za zabavo bo poskrbel ansambel Vita MužiniČa, za postrežbo pa Živila iz Kranja. 1 Vi Močna udeležba na mitingu ob dnevu borca Kranj, 25. junija — Letni bazen v Kranju bo v soboto in nedeljo gostil nad sto plavalcev in plavalk iz Avstrije, Francije, Romunije, Poljske, Italije in Jugoslavije, ki bodo merili moči na devetnajstem mednarodnem plavalnem mitingu ob dnevu borca. Organizator, PK Triglav iz Kranja — pokrovitelj je republiška konferenca Zveze borcev Slovenije — je pripravil vse, da bo tudi ta miting odlično organiziran. Boji v moških in ženskih disciplinah bodo izredno kvalitetni in zanimivi in bodo verjetno prinesli dobre plavalne rezultate. V soboto ob 16.45 bo uradna otvoritev in ob 17. uri prvi starti. V nedeljo bo pričetek prvega starta ob 17. uri. -dh KOM PAS JUGOSLAVIJA Od 25. junija dalje NOVA prodajalna ISKRE na Gorenjskem sejmu v Kranju Iskra TURISTIČNIH USLUG aerodrom Wfk Ijubljana ■ DIREKTNI TELEFON (0M) 22-347 ■II21-113 ali PREKO CENTRALE 25 761 na Inlarna atavtlka «ai.4«2ln483 GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PETEK, 27. JUNIJA 198f 13. kongres Zveze komunistov Jugoslavije Globoke korenine sedanjih težav Beograd, 26. junija — Po prvem plenarnem zasedanju delajo delegati po komisijah. Dosedanja razprava je bila vsestranska in kritična, lotevala se je vseh vprašanj našega gospodarskega in družbenega življenja. Kongres je začel predsednik predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Vidoje Zar-ković z uvodnim referatom O Zvezi komunistov Jugoslavije v boju za nadaljnji razvoj socialistične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. Dejal je, da so vzroki sedanje gospodarske krize nastajali že znatno pred 12. kongresom ZKJ. Zaradi neuresničene gospodarske reforme leta 1965 so se negativne tendence kopičile in zadnja leta pokazale vso svojo ostrino. V letih 1976 do 1980 smo se lahkomiselno zadolževali v tujini in trosili, kot da bi bilo naše bogastvo neomejeno. Delavce smo vztrajno odrivali od odločanja, se zapirali za najrazličnejše meje, hlastali za tistim, do česar nismo bili upravičeni in česar nismo naredili. Ostali smo na obrobju znanstvene in tehnološke revolucije, zaostajali za svetom in se zadovoljevali s svojo majhnostjo. To so bila ugodna tla za širjenje protisocialističnih idej, za bohotenje nacionalizmov, za napade na pridobitve naše socialistične revolucije, na oblast delavskega razreda in na Jugoslovansko ljudsko armado kot skupno silo in skelet naše obrambe. Zveza komunistov in druge družbenopolitične organizacije niso odigravale svoje vloge, zastajal je delegatski sistem kot bistveni element odločanja delavcev o vseh bistvenih vprašanjih svojega dela. Dosegli smo določeno gospodarsko rast, je dejal Vidoje Žarkovič, čeprav je bila ta rast majhna in labilna. Uspehi so bili v odpiranju novih delovnih mest, v plačilni bilanci. Vendar je to premalo. Zveza komunistov in njen sedanji kongres marata zagotoviti, da bo jugoslovanski delavski razred stopil na prizorišče gospodarskega in družbenega življenja. S tem se bo okrepilo socialistično samoupravljanje. Jugoslavija pa se bo še bolj utrdila in medsebojno povezala. Vloga SZDL je nenadomestljiva in jo neupravičeno zapostavljamo, saj bo z njeno pomočjo naše politično življe- nje bogatejše. Okrepiti in na ustavne temelje je treba postaviti federacijo, ki ni rezultat pogodbe političnih struktur, niti sporazuma nacionalnih voditeljev, prav tako pa ni tvorba zunanjih dejavnikov. Federacija je rezultat našega boja in socialistične revolucije, izraz teženj naših narodov in narodnosti. Nihče nima pravice odločati v imenu delavskega razreda. Problematike Kosova in odnosov v Srbiji se ne lotevamo vedno na pravi način. Viri nestabilnosti še niso odstranjeni in se v nekaterih primerih celo bohotijo. Zahtevna naloga je brzdanje inflacije, povečevanje proizvodnje in izvoza ter ukrepanje za razbremenitev gospodarstva. Gospodarstvo moramo finančno učvrstiti, večji in učinkovitejši pa mora biti nadzor nad cenami. Na vseh ravneh moramo povečati odgovornost, ki ne sme ostajati le na papirju. Prav zaradi neodgovornosti imamo sedaj velike težave. Reševati moramo nezaposlenost in omogočiti mladim, da se bodo uveljavili. Jugoslavija bo še naprej vztrajala na znanih načelih svoje zunanjepolitične dejavnosti, na neuvrščeni politiki in na dobrem sodelovanju s sosedi. Nadaljevalo se bo sodelovanje s komunističnimi in delavskimi partijami in osvobodilnimi gibanji. Mir je glavni cilj, ob tem pa tudi varnost v najširšem pomenu besede, za kar pa lahko veliko storimo doma. Nad 1000 delegatov in gostov se je že prijavilo k razpravi na 13. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije. Govorniki, ki jim je bila doslej dana beseda, so posegali na vsa področja našega življenja, od družbene krize do težav v gospodarstvu, do nacionalnih odnosov v Jugoslaviji in vloge partije, ki mora delati bolje, da si bo spet pridobila ugled, ki ga je imela nekdaj. Besede razpravljalcev so iskrene, kritične in samokritične, kar kaže na demokratično in ustvarjalno vzdušje na kongresu. J. Košnjek Sestal se je izdajateljski svet Kranj, 24. junija — Pod predsedstvom Borisa Bavdka se je v torek v uredništvu sestal izdajateljski svet časopisa Gorenjski glas. Ugodno je ocenil uresničevanje gospodarskega plana Časopisnega podjetja Glas in ugotovil napredek pri vsebini časopisa. Na predlog Medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko je soglašal z imenovanjem Štefana Žargija iz Škofje Loke za direktorja Časopisnega podjetja Glas in glavnega urednika Gorenjskega glasa. Štefan Žar-gi je sedaj predsednik občinske konference SZDL Škof j a Loka in član našega izdajateljskega sveta. Izdajateljski svet je tudi obravnaval pisanje Gorenjskega glasa o problemih v srednji tekstilni in čevljarski šoli v Kranju. Ravnanje našega časopisa je ocenil kot ustrezno, saj je bil naš namen prispevati k reševanju odnosov v šoli," obenem pa smo ravnali prav, ker nismo povedali imen avtorjev pisma, objavljenega v rubriki Pisma bralcev. S tem smo jih zaščitili pred morebitnimi posledicami. Slovesno za praznik Kranj, 25. junija — Predsednik kranjske občinske skupščine Ivan Torkar je na slovesni seji štaba za civilno zaščito občine Kranj (nalogo njegovega poveljnika sedaj prevzema po Ferdu Rauterju Franc Rihtar-šič) podelil zvezno zlato plaketo civilne zaščite Institutu z Golnika, zlati republiški znak civilne zaščite občinskemu odboru Rdečega križa Kranj, bronasti znak civilne zaščite Avguštinu Bajžlju iz Gradbinca in dr. Petru Tišlerju z Zavoda za socialno medicino in higieno Kranj, zlati znak civilne zaščite Andreju Hudetu iz Save ter priznanja republiškega sekretariata za ljudsko obrambo Gregorju Zalarju, Frideriku Maliju in Ferdu Stiplovškufc golniške krajevne skupnosti. Na Gorenjskem je zvezno zlato plaketo prejela še postaja GRS Mojstrana, Rudi Zadnik iz Škofje Loke pa srebrni znak civilne zaščite. -jk Kako se ob konicah kulturneje voziti? Zbirna vreča za nove avtobuse Škofja Loka, junija — Alpetour bi za razbremenitev najbolj natlačenih avtobusov v konicah potreboval trinajst dodatnih avtobusov. Loški izvršni svet podpira združevanje denarja za nakup avtobusov tudi iz delovnih organizacij. Alpetourov Potniški promet je sposoben pokriti le 40 odstotkov cene novih avtobusov. Za to bo od prihodka, ustvarjenega s prevozi delavcev in učencev na območju škofjeloške občine, odvajal deset odstotkov v občinsko komunalno skupnost. Seveda pa bo tako odvajanje denarja hasnilo le, če bo loško združeno delo pripravljeno pokriti 60-odstotni delež vrednosti trinajstih dodatnih avtobusov. Zanje naj bi štiri leta združevalo 0,46 odstotka denarja iz dohodka. Tudi ta denar bi se zbiral v loški komunalni skupnosti. Na ta način bi Alpetour lahko vsako leto kupil tri dodatne avtobuse in do 1P90. leta na najbolj prometnih odcepih proti Ljubljani, Kranju in Poljanski dolini zagotovil kolikortoliko kulturen prevoz potnikov. Izvršni svet je predlog Alpetoura podprl, saj je združevanje denarja za nakup dodatnih avtobusov za loško združeno delo v vsakem primeru najcenejša rešitev. Odločitev, ali se bodo v prihodnje bolj po človeško vozili ali ne, je zdaj torej v rokah delavcev. H. J. Zakaj niso upoštevali resolucije Več za osebne dohodke, manj za akumulacijo Radovljica, 24. junija — Petnajst delovnih organizacij iz radovljiške občine je v prvem četrtletju zmanjšalo delež akumulacije v dohodku in hkrati izplačalo za osebne dohodke več, kot jim je omogočala rast dohodka. Izvršni svet in družbeni pravobranilec samoupravljanja sta od teh organizacij zahtevala, da do tričetrtletja sprejmejo sklep o uskladitvi delitvenih razmerij in da ocenijo, zakaj niso spoštovale resolucije, po kateri naj bi letos več sredstev kot lani namenili za posodobitev in razširitev materialne osnove dela, sredstva za osebne dohodke in skupno porabo pa naj bi rasla enako kot dohodek. V Verigi so na nekoliko slabše gospodarske rezultate vplivali: manjša proizvodnja zaradi izpada v galvaniki in večje bolniške odsotnosti, proizvodnja snežnih verig na zalogo, visoko (zadnje) vrednotenje zalog. Osebne dohodke so usklajevali v okviru sozda Slovenske železarne. V Vezeninah so več kot za četrtino povečali konvertibilni izvoz, kar pa jim je ob nespodbudnem tečaju dolarja prineslo blizu 36 milijonov dinarjev izgube. Izvozne obveznosti so zahtevale od delavcev velike napore, njihovi osebni dohodki pa so še vedno nižji od povprečja občine, republike in panoge. V Kmetijski zadrugi Bled so hkrati z izgubo (2,8 milijona) imeli tudi 3,3 milijona neplačanih terjatev. V Gozdnem gospodarstvu Bled ugotavljajo, da letošnjih gospodarskih rezultatov ni mogoče primerjati z lanskimi, ko so (zaradi vetrolnma leta 1984) prodali 25 tisoč kubikov lesa več, kot so ga posekali. Letos bo poseka za 8600 kubikov manj kot prejšnja leta. V Gradu Bled so osebni dohodki že tako nizki in če so hoteli delavce zadržati, so morali »kršiti« resolucijo. V Špeceri-ji Bled ugotavljajo, da so dosegli za 77 odstotkov višjo akumulacijo kot sorodne organizacije, medtem ko z osebnimi dohodki prednjačijo le za devet odstotkov. V Murki so običajno izdatneje dvignili osebne dohodke v zadnjem četrtletju, ko so tudi največ prodali; letos pa so plače povečali že v prvem četrtletju, ker bi sicer nastalo med delavci nezadovoljstvo. V Komunalnem gospodarstvu Radovljica so na slab rezultat polega objektivnih okoliščin vplivali še: slab izkoristek delovnega dne, nedisciplina in nadpovprečni izostanki z dela zaradi bolezni. Podobne razloge za nespoštovanje resolucije (sezonski značaj poslovanja, manjši obseg proizvodnje, nizki osebni dohodki, strah pred fluktuacijo, cenovna neskladja) navajajo tudi druge delovne organizacije — Knjigoveznica Radovljica, hotela Grajski dvor in Grad Podvin. Turist Lesce, Frizerski salon Nada, Planum-tozd Inženiring in Inženiring Bled. C. Zaplotnik Jeseniški kršitelji Poračunati mora le Elektrarna Moste Jesenice, 23. junija — Na Jesenicah se je lani le 11 delovnih organizacij točno držalo dogovora o rasti dohodka — Kršitelji so imeli izredno nizke osebne dohodke — Poračunati mora Elektrarna Moste Med delovnimi organizacijami, ki so lani za osebne dohodke in skupno porabo delavcev razporedile več sredstev kot jim je dovoljevala rast dohodka, so v jeseniški občini Železarna, Elektrarna Moste, Kovin, IPI, LIP Bled v Mojstrani, Lesnogalanterijski obrat, Gorenjska oblačila, Planika, Klavnica, Gozdarstvo, Gradbinec, Gradiš, Vatrostalna, Klim, TOZD za promet Jesenice, Integral, Viator — tovorni promet, Podjetje za ptt promet Jesenice, Golica, Gostinstvo Martuljek, Kovinoser-vis, Avtocommerce, Vodovod in BUSP Jesenice. Dolg spisek kršiteljev, ki imajo vsak svoje vzroke za povišanje osebnih dohodkov nad dovoljeno resolucijsko mejo. V občini je bilo le 11 delovnih organizacij, ki so dosledno upoštevala določila o delitvi dohodka in skupni porabi delavcev. Med tistimi, ki so imeli skrajno nizke dohodke v minulih mesecih, je Kovin, kjer je znašal dohodek na delavca 52 tisoč dinarjev — pod občinskim povprečjem je bil za dobrih 31 odstotkov; v Gorenjskih oblačilih imajo osebne dohodke zelo pod republiškim povpreč-jemfenako kot v Planiki na Breznici. Na najslabšem so delavci Lesnogalan-terijskega obrata, saj je dohodek na delavca znašal le 42 tisoč dinarjev. Med drugimi kršitelji so nekateri na občinskem povprečju, mnogi pod njim. Izstopa pa Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje, saj je mesečni dohodek na delavca znašal 106.000 dinarjev, kar je za 38 odstotkov več kot v gospodarstvu občine. Izvršni svet je kršitelje obravnaval in zahteval, da mora večina delovnih organizacij v prihodnje zagotoviti smotrnejšo delitev dohodka in čistega dohodka. Z dobrimi gospodarskimi rezultati morajo opravičiti politiko izplačevanja osebnih dohodkov iz minulega leta. Temeljna organizacija Elektrarna Moste pa mora uskladiti rast sredstev za osebne dohodke z dovoljeno rastjo tako, da bo letos v okviru dogovorjene rasti poračunala razporejena sredstva za osebne dohodke iz minulega leta. D. Sedej Gorenjska v številkah Veliko Gorenjcev se vsak dan seli iz občine v občino, največ jih odhaja iz Radovljice — 1.100 delavcev prihaja na delo v Kranj — Jesenice imajo najvišji odstotek zaposelnih v negospodarstvu Po podatkih Skupnosti za zaposlovanje v Kranju je imela Gorenjska junija lani 186 tisoč prebivalcev. Na Jesenicah živi približno 31 tisoč prebivalcev ali 17 odstotkov, v Kranju 69 tisoč ali 37 odstotkov, v Radovljici 33 tisoč ali 17 odstotkov, v Škof j i Loki 36 tisoč ali 19 odstotkov in v Tržiču 14 tisoč ali 7 odstotkov. V primerjavi z minulimi petimi leti ugotavljajo, da upada prirast prebivalstva, tako naravni kot selitveni. Na Gorenjskem je 84 tisoč zaposlenih: na Jesenicah 14 tisoč, v Kranju 34 tisoč v Radovljici 13 tisoč, v Škof ji Loki 15 tisoč in v Tržiču 6 tisoč. Zanimivo je, da se je v minulem letu v vseh občinah — razen v jeseniški — povečal delež zaposlenih — Gorenjska je dosegla polno zaposlenost, ki je po dogovoru dosežena takrat, ko je zaposleno najmanj 42 odstotkov vseh prebivalcev. Delež zaposlenosti je na Jesenicah 46 odstotkov, v Kranju 47 odstotkov, v Radovljici 42 odstotkov, v Škofji Loki 43 odstotkov in v Tržiču 47 odstotkov. Veliko delavcev vsak dan prehaja iz občine v občino. Z Jesenic odhaja vsak dan na delo drugam 152 delav- cev, iz Tržiča 618, iz Škofje Loke 598, iz Radovljice pa najvoč — 1.149. Le kranjska občina sprejme 1.100 delavcev. Na Gorenjskem je tako »negativni saldo« dnevnih selitev 1.417 delavcev. Na Gorenjskem se zmanjšuje delež zaposlenih v družbenem sektorju na račun intenzivnejšega zaposlovanja v samostojnem osebnem delu. V gospodarstvu je zaposlenih 85 odstotka Gorenjcev, v zasebnem sektorju 2,8 odstotka v negospodarstvu 11,4 odstotka. V tržiškem negospodarstvu je zaposlenih 8 odstotkov vseh delavcev, v škofjeloškem 9,2 odstotka, v radovljiškem 10 odstotkov, v kranjskem 12 odstotkov in v jeseniškem 12 odstotkov. Jeseniška občina ima izredno visok delež zaposlenih v negospodarstvu, medtem ko delež zaposlenih v samostojnem osebnem delu zaostaja za gorenjskim povprečjem: V Kranju so med zaposlenimi 3 odstotki obrtnikov, v Radovljici skoraj 4 odstotki, v Škofji Loki 2 odstotka, v Tržiču skoraj 3 odstotki, medtem ko jih je v jeseniški občini komaj 1,5 odstotka. D. Sedej Občinska vlada je odločila Komunalnemu redarju dvoje hlače, ena kravata... Radovljica, junija — Obsežno! gradivo — pet listov, od katerih sta bila dva popisana na obeh straneh — so prejeli člani radovljiškega iz* vršnega sveta (in novinarji) za četr« to točko dnevnega reda (6. seje), v kateri so obravnavali pravilnik o službeni opremi komunalnega redarja v občini Radovljica. Na enem listu je bilo napisano, zakaj sekretariat za notranje zadeve predlaga spremembe, na drugeflj je bila obrazložitev, ha tretjem stari pravilnik ter na četrtem in petem li; stu še novi pravilnik — vse skupaj pa za takšno malenkost, kot je sprememba opreme komunalnega redarja v občini. Za kaj pravzaprav gre? Po starem pravilniku je imel komunalni redar le eno uniformo, tako za poletno vročino kot za zimski mraz, ter prevozno sredstvo (kolo z motorjem i*1 avto), po novem bo imel poletno ifl zimsko uniformo, dobil pa bo tudi (službene zimske in letne) čevlje ter prenosno UKV postajo, potrebno za povezavo z miličniki. Pa ne le to: novi pravilnik je tudi na novo določil, kolikšen je »rok trajanja« za posamezne dele uniforme. Po starem pravilniku je komunalni redar lahko zahteval novo uniformo šele po treh letih (srajco in kravati po dveh, zimski površnik in dežni plašč po štirih letih), po novem bo dobil novo uniformo po dveh letih (zimski površnik po treh, dežni plašč po petih, letne čevlje po enem letu). Resda odlok o komunalnem nad-zorništvu v občini Radovljica pooblašča izvršni svet, da izda pravilnik o uniformi in opremi komunalnega redarja, pa vendarle: ali mora res o takšnih malenkostih odločati občinska vlada. Mar ne bi mogel (in smel) o tem, koliko kravat in hlač naj bi imel komunalni redar, odloči; ti sekretariat za notranje zadeve ali sam sekretar sekretariata. Če razmišljamo še naprej: ali ne bi kazalo razbremeniti izvršni svet s takšnimi podobnimi malenkostmi in mu dati več možnosti za razpravljanje o mnogo pomembnejših problemih-C. Zaplotnik V Kranju nov predsednik SZDL Kranj, 25. junija — Na seji občin' ske konference' Socialistične zveze Kranj so razrešili dosedanjega predsednika Janeza Grašiča in za novega predsednika izvolili Ferdi' nanda Rauterja iz Kranja, rojenega-, leta 1936, dosedanjega podpnedse^ nika izvršnega sveta kranjske ob' činske skupščine, ki je posebej skrbel za področje komunalne infrastrukture. Novi predsednik je bil vsa leta aktiven v organih občinske konference SZDL, vodil pa je tudi skupščinski komite za urbanizem, gradbene in kumunalne zadeve-Znan je kot prizadeven družbenopolitični delavec, ki zna prisluhniti problemom občanov. Razen novega predsednika občinske konference SZDL so v predsedstvo izvolili Ivana Torkarja, predsednika kranjske občinske skupščine. Staneta Pirnata, predsednika družbenopolitičnega zbora, Ivana Koširja, predsednika občinske organizacije zveze borcev, Meto Bert-čič, sekretarko občinskega sveta zveze sindikatov^ in Saša Govekar-ja, delegata občinske konference mladine. Razrešili pa so Ivana Cva-ra, Ireno Jerman, Jožeta Kavčiča, Franca Puharja in Adolfa Sitarja. Pred volilno sejo občinske konference SZDL je bila jkupna seja konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta, na kateri so ocenili letošnje delegatske volitve, sprejeli poročilo in oceno volitev ter se seznanili z informacijo predsednika izvršnega sveta Henrika Pe-ternelja o letošnjih gospodarskih gibanjih v kranjski občini. Problematiko gospodarjenja, zadnje ukrepe zvezne vlade, predvsem pa kršitve pri delitvi dohodka bo obravnaval 2. julija na izrednem zasedanju tudi zbor združenega dela občinske skupščine. j KoŠnJekV št . 27. JUNIJA 1986 GOSPODARSTVO .3. STRAN (M^SMEEGLAS Gorenjski izvršni sveti o sanacijskih programih Kranjski izvršni svet o sanaciji Iskre Telematike in Creine Telematiki grozi ponovna izguba Kranj, 25. junija — Razvojne programe Telematike je treba podpreti v republiki in to ne le z besedami; v sozdu Iskra, pa tudi v sami tovarni ne teče vse,kot bi bilo treba. Tovarna še vedno nima direktorja. V Creini pa so se glavnih težav otresali, vendar jih samo dodelavni posli brez neposrednega vključevanja v izvoz tudi na bodo rešili. Delovna skupina kranjskega izvršnega sveta za spremljanje sanacijskega programa v Iskri Telematiki za sredino poročanje izvršnemu svetu ni našla veliko pozitivnih ocen. Vse kaže, da se utegne že ob polletju, najkasneje pa v tretjem četrtletju, ponovno pokazati izguba, ki je ne bo lahko pokriti, prav tako pa tudi ni veliko možnosti, da bi se ji izognili. Edino svetlo točko so našli pri kadrovski politiki, saj strokovni kader ne odhaja več, prav tako je izjemno visoko štipendiranje, ki naj bi Telematiki zagotovilo 20 odstotkov delavcev z visoko in višjo izobrazbo. Vzroki za sedanji položaj v Telematiki so zunanji in notranji. V sozdu Iskra se krešejo mnenja, koga bolj podpirati in koga manj, in katerim programom dati prednost. Izvršni svet Slovenije pa bo moral biti smelejši v besedah in predvsem dejanjih, da bo Telematika resnično lahko speljala investicijski program Digitalizacija, ki je sicer besedno podprt tudi v republiških dokumentih, o pomoči Kranjčanom pri izpeljavi pa je malo govora. Uresničitev tega programa pa ne sme kasniti, saj je na trgu po teh proizvodih vedno večje povpraševanje in to je priložnost za Telematiko. Kranjski izvršni svet bo zato prav s tega stališča seznanil republiški izvršni svet. Notranje težave so več ali manj znane. Do konca avgusta mora biti imenovan nov individualni poslovodni organ, saj reševanje z vršilci dolžnosti ne pelje nikamor. Izvršni svet tudi pravilno ugotavlja, da je lanska neuresničena sprememba samoupravne organiziranosti negativno vplivala na moralo kolektiva, saj novih rešitev na tem področju ne iščejo več. Razen tega razvoj ne sledi proizvodnji, izvoz upada, veliko breme Telematike pa so tudi visoke obresti. Nabava materiala ni vedno skladna z nameni proizvodnje, kar povečuje zaloge težje uporabljivega blaga, pri politiki osebnih dohodkov pa je še vedno prevladujoča uravnilovka, saj, na primer, kar 78 odstotkov zaposlenih v Telematiki prejema med 60 in 120 tisoč dinarji osebnega dohodka. Izvršni svet je naložil delovni skupini da še bolj sproti spremlja položaj v Telematiki, ki pa mora do sredine sep- tembra pripraviti celovitejšo analizo uresničevanja sanacije. Predvsem pa bo treba poskrbeti, da bo imela Telematika dovolj dela in da bo to delo tudi prodano, ne pa da bo obležalo v skladiščih. Drugi kranjski izgubar, Creina, se je za zdaj izvlekel iz najhujših težav. Rdečih številk ni, proizvodnja se bolj prilagaja trgu, vedno več pa je naročene proizvodnje. Creina sedaj več sodeluje z jeseniško Železarno in Elanom ter nekaterimi drugimi tovarnami. Za kolektiv je trenutno pozitiven premik k dodelavnim poslom, vendar pa je s stališča narodnega gospodarstva to slabo, saj se dodelava sedaj širi iz tekstilne in čevljarske industrije tudi v kovinskopredelovalno. Creina je članica dveh sozdov, Agro-sa, ki ne stoji preveč dobro, in Alpe-toura. Kam naj se Creina vključi, je treba še pretehtati, mogoče pa ne bi bilo napak, tesneje se povezati z Agromehaniko in drugimi proizvajalci te opreme. Velik problem Creine in sanacije je zastarela oprema, s katero se tudi dobri delavci ne morejo i -kazati, so dejali na izvršnem svetu, obenem pa Creininemu sanacijskemu programu očitali, da nima opredeljenih rokov in določenih ljudi za uresničevanje nalog, manjka pa tudi alternativnih rešitev za primer, če eden od virov sredstev in dela od- pove. J. Košnjek Če sodimo po polletnih gospodarskih rezultatih Zapuškemu bolniku je že bolje Radovljica, 24. junija — Četrtletni rezultati in prve ocene polletnega gospodarjenja v Suknu Zapuže kažejo, da bo lani največji zgubar v radovljiški občini z uresničevanjem sprejetih kratkoročnih ukrepov in dolgoročnih usmeritev (ponovno) zlezel na zeleno vejo. V Tekstilni tovarni Zapuže, ki je eden od dveh tozdov Sukna (drugi je v Jurjevici), so v prvi polovici letošnjega leta naredili dobro petino ve"č kot v enakem lanskem obdobju, pa 'fceprav se je v tem času število zaposlenih zmanjšalo. Izboljšali so kakovost izdelkov, domala trikratno so zmanjšali zaloge blaga, precej nižja je bila tudi vrednost nedokončanih izdelkov. Na tuje so prodali za 460 tisoč dolarjev blaga, šestkrat več kot v lanskem prvem polletju, kar tudi obeta, da bodo letošnji izvozni načrt (800 tisoč dolarjev) uresničili. Menjavanje delavcev in zaposlovanje v bližnjih in sorodnih delovnih organizacijah, predvsem v Elanu in Almiri, se še nadaljuje, vendar direktor Alojz Ferbe-žar meni, da se bo fluktuacija počasi le umirila. Boljše delo se odraža tudi v poslovnih rezultatih. V delovni organizaciji načrtujejo, da bodo leto sklenili brez izgub, še več — s tristo milijoni dinarjev ostanka čistega dohodka. Delovna komisija radovljiškega izvršnega sveta, ki spremlja izvajanje sanacijskega programa v Suknu, podpira dolgoročne usmeritve delovne organizacije, med katerimi so še posebej pomembne: oženje proizvodnega programa, predvsem opuščanje tistih izdelkov, ki prinašajo malo do- hodka, delitev dela med temeljnima organizacijama v Zapužah in v Jurjevici, posodobitev opreme, spodbud-nejše nagrajevanje po delu, izboljšanje izobrazbene sestave zaposlenih, sprememba letnih sporazumov v dolgoročne ter samoupravno sporazumevanje z večjimi dobavitelji surovin in s kupci. Komisija tudi predlaga Suknu, naj dopolni sanacijski program z načrtom naložb za letos, z načrtom izvoza na konvertibilno tržišče (Mimogrede povedano: Sukno potrebuje na leto za nemoteno proizvodnjo dva milijona dolarjev, medtem ko je zadnja leta samo zaslužilo z izvozom okrog 400 tisoč dolarjev.), program izobraževanja delavcev, preuči pa naj tudi možnosti za povezovanje s sorodnimi delovnimi organizacijami predvsem zavoljo zagotavljanja večje proizvodne trdnosti, skupnega nastopa na tujem trgu, skupne prodaje in obdelave tržišča. c> ZaDlotnik Loški izvršni svet zahteva programe dolgoročnih ukrepov za uspešno poslovanje Težko iz rdečih številk Škofja Loka, 24. junija — Od Alplesa, Jelovičinega tozda Trgovina in Gradisovega tozda LIO je izvršni svet zaradi izgub v # prvem trimesečju zahteval sanacijske programe. Obravnaval jih je danes in ocenil, da iz njih ni mogoče razbrati ukrepov Za trajno uspešno poslovanje. Zato do konca septembra pričakuje še dopolnilne programe. Jelovičina temeljna organizacija Trgovina je imela konec marca letos Za slabih *83 milijonov dinarjev izgube. Kot je dejal direktor Matjaž Cepin, v zagatah ni le Trgovina, ampak se slabo poslovanje kaže v vsej delovni organizaciji. Aprila in maja so stroški v proizvodnji zelo narasli. Zato bo najbrž treba avgusta obravnavati sanacijski program vse Jelovice. Kakšni so ukrepi V Jelovici so prepričani, da bodo slabosti v tozdu Trgovina presegli s Pomočjo razširitve trgovske mreže, racionalnega obračanja in sortiranja Zalog, dajanja ugodnih pogojev kupcem in kakovostnejših izdelkov. Tudi v proizvodnji bo treba več elastičnosti, manjših serij; to pa bo mogoče le, Če bodo sproti spremljali gibanja v trgovini, povpraševanje, torej bodo morali dodelati informacijski sistem, ki je slab. Jelovica ima v Jugoslaviji dvajset lastnih trgovin. Nekatera območja so Še nepokrita, pa prodajno zanimiva. Do leta 1990 bodo postopno odprli pet Hovih prodajaln, tako da bodo s svojo Ponudbo odpravili bele lise. Lastna trgovska mreža je za Jelovico velika prednost. Ugotavljajo, da bi brez nje že lani imali bistveno večjo izgubo kot letos. Za Jelovico bo' velik uspeh, če kot delovna organizacija tega leta ne bo sklenila z izgubo. Položaj zaostrujejo Še odhodi delavcev iz tovarne. Zato bodo morali z boljšim vrednotenjem sposobne strokovne delavce zadržali. Zaradi slabe dediščine za prihodnost že delajo sanacijski program za vso delovno organizacijo. Izvršni svet ga pričakuje do konca septembra, vsebovati pa mora dolgoročne ukrepe za trajnejše uspešno poslovanje. Gradiš najbolj v težavah Enako zahtevo je izvršni svet postavil tudi pred kolektiv Gradisovega tozda Lesnoindustrijski obrat, ki v predloženem sanacijskem programu nakazuje predvsem Jcratkoročne ukrepe, ki pa ne dajejo upanja za trajnejše izboljšanje. V prvem trimesečju je imel LIO za 120 milijonov dinarjev izgube. Proizvodni program LIO je prilagojen znanim kupcem. Ugotavljajo, da je po nekaj uspešnih izvoznih letih trg v Jugoslaviji zanje premajhen, zunanji pa se je zaprl. Pri tem so v toliko neugodnejšem položaju, ker nimajo lastne trgovine in so kljub naročniški proizvodnji premalo gibljivi. Že nekaj časa prek Slovenijalesa in Lesnine uvajajo delen program za široko potrošnjo. Največji problem LIO je, da je njihova proizvodnja predraga in da nimajo dovolj naročil. Zato se namesto montaže hiš vse bolj preusmerjajo v montaže poslovnih objektov. S tem programom so dokaj močno prisotni v Srbiji. Tarejo jih še velike razlike med vhodnimi cenami in končnimi izdelki, manjka jim tudi kvalificiranih delavcev. Vztrajajo pri sedanjem osnovnem proizvodnem programu, obenem pa bodo iskali dopolnile programe. Će na trgu s svojo ceno in kakovostjo ne bodo konkurenčni, če se ne bodo začeli tržno obnašati, je vprašanje, če bodo to leto končali s pozitivno ničlo. Alplesu bodo pomagali novi ukrepi Konec marca je imel Alples za 213 milijonov dinarjev izgube, ki je aprila in maja še narasla, junija pa že opažajo rahlo izboljšanje. Najhujši trn v peti je obsežna prodaja na ameriški trg (na račun arabskega in evropskega), kjer pa za tono pohištva iztržijo le dobrih tisoč dolarjev. Iščejo način za izboljšanje strukture izvoza. Iz stroškov so že izločili iverko, ki je doma dvakrat dražja kot v tujini. Prek Slovenijalesa so uspeli 360 dni dolge plačilne roke ameriškega kupca skrajšati na petnajst dni, Junija so popravili tudi svojo ceno za ameriški izvoz. Ker pa s tem še vedno ne pokrijejo poslovnih stroškov in osebnih dohodkov, so s Slovenijale-som sklenili dodatni sporazum za pokritje izvoza. Na domačem trgu se bodo potrudili trimesečne dobavne roke z vnaprej dogovorjenimi cenami skrajšati na en mesec, žal pa ne uspejo pri največjih trgovcih, da bi skrajšali tudi 90-dnevne plačilne roke, ki Alplesu večajo negativne obresti. Problem zaposlovanja kvalificiranih delavcev rešujejo s kooperacijami in z novimi merili nagrajevanja, ki upoštevajo osebno uspešnost. Za drugo polletje bodo za .30 odstotkov zmanjšali izvoz in za sedem odstotkov povečali proizvodnjo. V Alplesu bodo sanacijski program preverili v luči novih zveznih ukrepov, ki jim zlasti na področju izvoza obetajo "boljše rezultate. H. Jelovčan Hitele so vse oblike porabe Na Gorenjskem malce boljši Kranj, junij — V letošnjih prvih mesecih je bila r^st industrijske proizvodnje na Gorenjskem višja kot v Sloveniji, tudi finančni rezultati gorenjskega gospodarstva so bili malce boljši od slovenskega povprečja, kakor tudi od gospodarstva v ljubljanski in celjski regiji ter v mestu Maribor. Vendar pa so bila na Gorenjskem močno izražena negativna gospodarska gibanja, ki naj bi jih zdaj zaustavili ukrepi nove vlade. Hitele so vse oblike porabe in akumulacija ni upadla zgolj zaradi višjih osebnih dohodkov Industrijska proizvodnja je v Sloveniji porasla za 1,5 odstotka, na Gorenjskem pa za 3,4 odstotka, kar pa je bilo pod jugoslovanskim povprečjem, ki je znašalo 6,1 odstotka. Podatki za prve tri mesece so že nekoliko zastareli, saj na obseg industrijske proizvodnje vse bolj vpliva slabša oskrbljenost z uvoženimi surovinami. V prvih mesecih so imeli v tovarnah še zaloge izdelavnega materiala, ki so ga kupili lani, zdaj pa je pošel in težko je dobiti novega, če ga ni moč plačati. V gorenjski banki so obveznosti do konca aprila poravnali, akreditive pa odpirajo za 14. in 15. maj, torej imajo še vedno enomesečno zamudo. V turizmu so v prvih treh mesecih zabeležili 16 odstotkov prenočitev več kot lani v tem času, tujih kar 23 odstotkov več, kar je znatno večji porast kot v Sloveniji. Vendar pa te dni z Bleda in iz drugih turističnih krajev prihajajo vesti, da ameriški gostje kar vprek odjavljajo prihod, hotelirji pa se zaradi nerealnega tečaja dinarja boje rdečih številk. Pri izvozu je prišlo do korenitega zasuka s konvertibilnega na klirinški. Celotni je porasel za 24 odstotkov, od tega konvertibilni za 4 odstotke, klirinški za 61 odstotkov. Če je bilo nekdaj razmerje 30 proti 70 v korist konvertibilnega, se zdaj suče že okoli polovice. V ozadju visoke inflacije so bile visoke nominalne rasti vseh oblik porabe, tudi delež obveznosti v dohodku je narastel. Osebni dohodki pa so za 32 indeksnih točk prehiteli inflacijo. Torej ni čudno,da je delež akumulacije v dohodku upadel s 23 na 18 odstotkov. Ker zaradi nenormalnih razmer primerjava z jugoslovanskim gospodarstvom ne daje prave slike, so pri finančnih rezultatih naredili primerjavo z gospodarstvom drugih slovenskih industrijskih pokrajin — z ljubljansko in celjsko regijo in z mestom Mariborom. Pokazala je,da so bili na Gorenjskem vendarle malce boljši. Na Gorenjskem je bila rast skupnega prihodka večja od rasti porabljenih sredstev, zato je ostalo več dohodka. Tudi izgube so relativno manjše. Za osebne dohodke je gorenjsko gospodarstvo razdelilo le malce več sredstev. Akumulacija je bila siromašnejša tudi zaradi večjih obveznosti za skupno in splošno porabo (splošna je na Gorenjskem porasla za 255 odstotkov, v Sloveniji za 231), vendar pa je zanjo na Gorenjskem ostalo več denarja kot drugje v Sloveniji. MV Živahni dnevi v zvezni skupščini Sprejeti predlogi vlade Beograd, 24. junija — Zvezna skupščina sprejela prvi paket ukrepov za izboljšanje gospodarskega položaja v Jugoslaviji, ki ga je predlagal zvezni izvršni svet. Pri osebnih dohodkih ne gre za zamrznitev, ampak za uskladitev z resolucijo in dogovori. • Sedanja gospodarska gibanja ne dajejo upanja, da bomo uresničili letošnjo resolucijo, razvojni načrt in program gospodarske stabilizacije. Zato se zvezni izvršni svet odloča za ukrepe, ki jih moramo sprejeti, če želimo vsaj deloma uresničiti letošnje načrte in se izogniti stagflaciji, kar pomeni hkratno nazadovanje industrijske proizvodnje in naraščanje inflacije, je dejal delegatom zvezne skupščine podpredsednik zveznega izvršnega sveta Janez Zemljarič, ko je razlagal predloge nujnih ukrepov zvezne vlade. K besedi se je prijavil tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Branko Mikulić in pozival delegate, naj sprejmejo ukrepe. Če ne bodo sprejeti, zvezni izvršni svet ne bo nosil nobene odgovornosti, vi pa glasujte po svoji vesti, je dejal delegatom. Tudi v zveznem izvršnem svetu, delamo v prid ljudem in državi. V naši družbi je še vedno preveč ljudi, ki delajo, kar se jim zahoče. Zakaj jih ne pokličemo na odgovornost, je dejal. • Strategija jugoslovanskega spopada z gospodarsko krizo je razdeljena na tri etape. Prva, ki pravkar poteka, ima nalogo zaustaviti neugodna gospodarska gibanja, spodbuditi rast proizvodnje, zlasti izvozne, povečati devizni priliv, zaustaviti in potem vsaj za 20 odstotkov zmanjšati inflacijo in zmanjšati porabo vseh oblik. Druga etapa bo zagotavljala uresničevanje prve in bo znana julija, v tretjo, jesensko etapo pa sodijo ukrepi dolgoročnejšega značaja, povezani s programom stabilizacije, vgrajeni pa bodo tudi v načrt gospodarjenja za leto 1987. • Zvezna vlada je odprla več front za spopad z neugodnimi gospodarskimi gibanji. Tarče ukrepov so inflacija, spodbujanje proizvodnje, predvsem izvozne, dohodkovno spodbujanje izvoznikov, določitev realnejšega tečaja dinarja, oživljanje gospodarske dejavnosti, spodbujanje vnosa deviz v državo, oblikovanje tržnih rezerv bistvenih živil za usklajevanje ponudbe in povpraševanja ter brzdanje cen/realnejše obrestne mere, večji nadzor nad cenami, zadrževanje proračunov na ravni, dogovorjeni v začetku leta, usklajevanje porabe in osebnih dohodkov z ustvarjenim dohodkom in namenitev vseh viškov za spodbujanje proizvodnje ob hkratnem zmanjševanju obremenitev gospodarstva. • Zvezna skupščina je na osnovi predlogov vlade nekatere zakone že sprejela. Gre za zakon o blagovnih rezervah najbistvenejših življenjskih potrebščin in o njihovem uvozu, o čemer bodo odločali zvezni izvršni svet in republiški ter pokrajinski izvršni sveti. S tem bi preprečevali motnje na trgu, ustvarjanje monopola in dvigovanja cen. Spremenjen je zakon o razporejanju skupnega prihodka in dohodka, kar bistveno razbremenjuje delovne organizacije. Sprejet je tudi bančni zakon, po katerem je šest milijard dinarjev osnova za obstoj banke, kar bo povzročilo med bankami večjo delitev na dobre in slabe. Poslovne banke naj bi imele po novem tudi večje pristojnosti pri spodbujanju izvoza in plačevanju v tujini ter kreditiranju proizvodnje za izvoz. Prepovedano je razpolaganje z družbenimi sredstvi za negospodarske naložbe. Vse take začete je treba ustaviti. Morebitne izjeme rešujejo republike in pokrajine. Sprejet je bil zakon o začasni prepovedi uporabe družbenih sredstev za osebne dohodke, skupno porabo in določene stroške poslovanja. Ne gre za zamrznitev plač, ampak za njihovo uskladitev z rastjo dohodka in določili resolucij in sporazumov. Nihče ne zahteva, naj se ljudje odrečejo višjim plačam. Enako velja za vse druge porabe in proračune družbenopolitičnih in interesnih skupnosti. Viški bodo namenjeni gospodarstvu. Ostrejša bo kontrola nad cenami, podražitve bo treba najaviti 120 dni vnaprej za večino predlogov za podražitve pa bo nujno soglasje. Nove ukrepe lahko pričakujemo v naslednjih dneh. J. Košnjek GLAS 4. STRAN. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK-, 27. JUNIJA 1 KRATKE PO GORENJSKEM To, dragi bralci, ni vrtna lopa ali mala počitniška hišica. Tu notri sta dve vrsti stranišč. Da jih ni treba čistiti, so jih pač zaprli. — Foto: D. Dolenc Slovenija, moja dežela... V Begunje pride vsako leto na tisoče obiskovalcev. Prihajajo otroci, delegacije, izletniki. In čisto človeško je, da mora človek, ki pride od daleč, ne zamerite, tudi v stranišče. Toda v begunjski graščini ga bo iskal zaman. O, pač, stranišče je, veliko, včasih je bilo javno, posebej za obiskovalce begunjske graščine in grobišča talcev. Toda že dolgo let je zaprto, sneti so vsi znaki, ki bi govorili o tem, da je tu kdaj bilo. Kam naj se obrnejo ljudje v sili? Kdor si utre pot skozi ozki bife v bolnišnici, je še na dobrem. Toda, večina si, kadar je sila, pomaga po svoje. Ali najde skrit kotiček kje za grajskim zidom ali pa jo mahne naravnost v Tavčarjevo gostilno, ki je najbližja graščinskim vratom. V gostilno kar padejo, pravi gospodar, z očmi ujamejo tisti WC nad vrati, meni nič tebi nič ustrele mimo šanka pa naravnost tja, kamor morajo... A ne naročijo niti čaja, niti soka, niti sendviča... Še pozdravijo ne. Ti pa čisti za njimi... Najbolj enostavno je stranišče zapreti, da ga ni treba čistiti. Toda postavljeno je bilo z namenom, da bo na voljo ljudem, mar ne? Ne pa takole obešati ljudi na druga ramena! Pa še prav ima! Tudi stranišča, tovariši, spadajo v Slovenijo, našo deželo... Kurjači na seminarju Kranj, 25. junija: Občinski štab za civilno zaščito bo v ponedeljek in torek povabil na seminar kurjače iz vseh večjih kurilnic v kranjski občini. Kurjači bodo slišali marsikaj koristnega, razen tega pa videli film o zadnjih dveh izlitjih mazuta v Savo ter posledicah. Kakršnakoli ponovitev nesreče bi imela strašnejše posledice, saj je topnost mazuta zaradi vročine večja in je zaradi tega večja nevarnost za prodor v podtalnico. -jk Praznik glasbe v Gorjah Zgornje Gorje — V soboto, 28. junija, ob 18. uri se bo začelo na športnem igrišču v Zgornjih Gorjah praznovanje 20. obletnice ansambla Alpski kvintet. Če bo slabo vreme, bo prireditev v dvorani na Bledu. To bo resnični praznik glasbe in petja, saj bodo razen slavljenca in Šimeka nastopili mengeška godba in folklora, ansambli Marela, Stoparji in Kajžarji ter trije ansambli iz Avstrije. -Jk 37 prostovoljnih delovnih akcij Kranjska gora — Ko so se planinci Planinskega društva Kranjska gora pred leti odločili, da temeljito obnovijo Kočo na Gozdu ob cesti na Vršič, so se zavedali, da bodo morali opraviti nešteto prostovoljnih delovnih ur. Kočo so popravili in jo letos odprli, za njimi pa je kar 37 prostovoljnih delovnih akcij planincev in ostalih Kranjskogorcev, ki jim ni bilo žal časa in ne denarja za svojo planinsko postojanko. Ves les za prostorno in danes udobno kočo so zastonj dali Kranjskogorci. D. Sedej PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM YU — katastrofa jazza Pa ne zaradi izvajalcev. Zaradi organizatorjev, ki na vsak način hočejo za malo truda ogromno glasbe in denarja. Kakšen smisel le ima organizirati prireditev na tako amaterski (če temu lahko rečemo amatersko, saj organizatorji ne delajo zastonj in z entuziazmom) nesramen in podel način? Kdo je torej tisti, ki je prizadet in ogoljufan, da ne rečem okraden? Tista peščica Gorenjcev in drugih Slovencev (ki pa jih je kaj več kot peščica), ki pridejo ali so vsaj pripravljeni priti na prireditev. Bila je obljubljena in tudi prodana. In ko si že tam, ne moreš po koncertu z avtobusom nikamor več, ker avtobusi pač ne vozijo vso noč. Ne moreč pa niti na jam session, da bi tam počakal prvi jutranji avtobus. Kaže, da nas imajo organizatorji za popolne bedake (eden od organizatorjev je tudi Alpetour). Nihče namreč pravočasno ne obvesti, da jam sessiona ne bo! Krivec je posameznik, ki ne pusti, da bi se v Bistroju znižale cene za izvajalce. Sprašujem: kdo daje Turistični poslovni skupnosti Bled (ki bi se od vesoljnega zanosa, da tokrat pač ona organizira vse skupaj in bo jasno vse O.K. — kot je vse na Bledu? — skoraj razpočila) in Alpetouru pravico, da dela račune brez kr-čmarja in organizira ter propagira jam session (ki ga kasneje ni!)? Ne da ni bilo bolje kot lani — bilo je slabše. Če smo lani lahko spregledali določene pomanjklivosti pri organizaciji (tudi lani so napovedovali jam session in avtobusne prevoze, ki jih ni bilo), je bilo letos vse skupaj še bolj improvizirano. Zadnji dan, v nedeljo, pa so si organizatorji privoščili potezo, ki bi jo lahko pripisali samo še mladinskemu plesu. Naredili so namreč skrinjco za prostovoljne prispevke za nevemkoga. Kdaj bo torej prevzel organizacijo takih in podobnih prirefditev rnekdo, ki bo imel nekaj pojma o tem ali pa vsaj ne bo lagal leto za letom? Saj so tu še izvajalci, ki jim v več kot polprazni dvorani ni bilo najbolj prijetno koncertira-ti. M. K Neturistične agencije na Bledu Če se je maja turist v znemenitem turističnem Bledu odločil za enodnevni izlet v Benetke, se mu je zgodilo tudi tole: prijaviš se v agenciji Generaltu-rist, plačaš 10 tisoč dinarjev in se potem veseliš beneških zanimivosti pod strokovnim vodstvom vodiča. Ko na določenem mestu počakaš avtobus in izročiš mladi, elegantni vodički vozovnico, ti jo, tebi nič, meni nič, vrne, ker menda ta dan vodi izlet samo za agenciji Kompas in Globtour. Hkrati ti pokaže hrbet, ti pa lahko samo strmiš odprtih ust... Lahko se ti celo zgodi, da se boš po dogovoru z agencijo s taksijem popeljal do Kranjske gore in tam počakal avtobus za Benetke. Toda z Benetkami ne bo nič, ker se je vodička odločila drugače... Dobro bi bilo, če bi se kdo od odgovornih pri tem zapisu zamislil in tudi kaj storil za boljši glas blejske gostoljubnosti! Breda Ebbers, Ausburg Bled, Jermanka 37 Kje je voda? V torek so nas poklicali Hrovatinovi s Partizanske ceste v Kranju. Zaradi gradnje Ceste Staneta Žagarja v Kranju so ostali brez vode. Razumeli bi, če bi bili brez vode nekaj ur ali dan, težje pa razumejo, da so bili brez vode že dva dni. Klicali so Vodovod in druge pristojne, vendar so pipe še naprej ostale suhe. Problem je še večji, so povedali, ker gre za starejše ljudi. Po vodo morajo k sosedu, kar ni prijetno. Upajmo, da imajo pri Hrovatinovih že vodo, če pa ne, pričakujemo, da bo zaleglo vsaj to pisanje. — Tržiški turistični delavci: Peračiški tuf vrniti iz pozabe Tržič, junija — Edina obrt, zaradi katere danes tujci zavijejo v Tržič, je frizer, ugotavljajo tržiški turistični delavci. Dokler ne bo v mestu hotela, ki bi bil nosilec turizma v občini, Tržič ne bo turistično mesto, čeprav ima vse možnosti za to. Vsako leto bi morali v Tržiču obnoviti vsaj tri ali štiri fasade na starih mestnih hišah in pokazati lep zelen kamen — včasih je obrobljal okna in vrata — na katerega so stari Tržičani pisali hišne številke. — Foto: D. Dolenc Dolgo let je že od takrat, ko so morali Tržičani svojo restavracijo na Ljubelju prepustiti Kompasu. Nič čudnega, da so se upirali, saj je bila lokacija odlična in pritok denarja velik. Društvo je bilo takrat tako močno, da je lahko povzdignilo glas, kadar je šlo za turizem v občini. Potem pa je šlo strmo navzdol. Ko so prepustili Pošto, edini hotel v mestu, so bili temelji povsem spodkopani. Društvo se dolga leta ni pobralo; pred tremi leti pa je vodstvo prevzel dosedanji predsednik Jakob Stabuc in zdaj gre na bolje. Na vsaki letni skupščini vedno znova ugotavljajo, da turizem v občini ne bo živel, dokler mesto ne bo imelo svojega hotela, ki bi bil obe- nem tudi nosilec turizma v občini, pa naj stoji na levi ali desni strani ceste na Deteljici. Ali pa naj se obnovi hotel v mestu, ki so ga uporabili za stanovanje delavcev. Tržiču še veliko manjka, preden bo turistično mesto. Nima ne ležišč ne večje restavracije, kamor bi lahko posedli vsaj avtobus ljudi. Gostinska ponudba je preskromna, premalo je zasebne pobude. V trgovskih lokalih sredi mesta je vse drugo kot trgovine: so sejne sobe, skladišča, učilnice in podobno. Tudi trgovine so slabo založene; nudijo le tisto, kar potrebujejo domačini, zato ni nič čudnega, da je za tujce edina zanimiva obrt v mestu — frizerija. . Pa vendar ima Tržič možnosti-Društvo ljubiteljev mineralov in fosilov je dokaj močno, v mestu je potrebna le stalna razstava mineralov in fosilov. Lahko bi jo vključili v obstoječi tržiški muzej kot oddelek mineralov. V ljubljanskem mineraloškem muzeju imajo velik del zbirke še po zabojih. Za del te bi poprosili, dodali še svoje, pa bi imel Tržič res lepo stalno razstavo, ki bi privabljala v Tržič vse leto, ne le ob razstavah. Tržičani znajo preslabo ponuditi svoje mestne znamenitosti. Avstrijcem bi lahko postregli z ogledom gradu Radeckega, ki stoji na hribčku sredi Tržiča, Francozom s francoskim spomenikom tam zraven. Prav nič manj pa ni zanimiv peračiški tuf, s katerim so bile včasih okrašene vse hiše v mestu. Obrobljal je okna, iz njega so bili kamniti podboji vhodnih vrat, nanje so stari Tržičani pisali hišne številke. Zdaj'je lep zelen kamen kar prepleskan. Tržičani bi se morali zgledovati po Podljubelju: kaj vse se da narediti za turizem, če je pri ljudeh volja. Imajo svoj kamp, imajo skoraj vsa ležišča, kar jih ponudi Tržič v zasebnem sektorju. Tržič pa je edina občina v Sloveniji, ki nima svojega hotela. Turistični delavci so si edini, da bodo do njega prišli le s skupnimi močmi, z združevanjem sredstev vseh tržiških delovnih organizacij. Prav tako ne bi smeli spuščati iz rok večjih športnih prireditev. Opustili so smučarske tekme za evropski pokal, "'daj se govori, da bodo opustili še motocross. To bi bila še ena velika škoda za kraj. Predvsem pa je treba še vedno dati več poudarka urejevanju okolja. Hiše v mestu bi lahko imele na oknih vet rož, struga Tržiške Bistrice bi bila lahko čistejša, vsako leto bi morali V mestu obnoviti vsaj tri ali štiri fasade. Zanje bi bilo treba zagotoviti kredite pod ugodnejšimi pogoji. D. Dolenc Delegatsko vprašanje Najprej sporazum, potem telefoni Radovljica, 23. junija - Delegacija krajevne skupnosti Ribno je na nedavni seji zbora krajevnih skupnosti radovljiške občinske skupščine postavila delegatsko vprašanje, kako je z razširitvijo telefonske centrale na Bledu (od katere je odvisna tudi razšritiev omrežja v Ribnem). Krajani z odgovorom bržčas ne bodo zadovoljni, že zato ne, ker ne navaja, Izšle Cerkljanske novice Cerklje — Izšla je prva letošnja številka Cerkljanskih novic, glasila krajevne konference SZDL Cerklje. V novicah so objavljeni članki o delu krajevne skupnosti v preteklem letu, o programih dela komisij sveta krajevne skupnosti, o letošnjih skupnih akcijah in prireditvah, o cicibanovih uricah v Cerkljah in pretesnem otroškem vrtcu, kjer so morali zavrniti 16 otrok, o AMD in športnem društvu, ki praznuje letos 30. obletnico delovanja. Novice pišejo o velikem uspehu pevskega zbora v Mariboru. Naslednja številka bo izšla septembra. J. Kuhar Pastirski dan v Podljubelju Podljubelj — Turistični in kulturni delavci podljubeljske doline prirejajo jutri, 28. junija, ob 16.30 v podljubelj-skem avtokampu ob pomoči ZKO Tržič pastirski dan in srečanje harmonikarjev iz Tržiča. Nastopilo bo devet harmonikarjev, člani KUD Podljubelj pa bodo prikazali stare pastirske navade. Sodeloval bo ansambel Triglav. Na voljo bodo domače jedi. Če bo slabo vreme, bo prireditev v domu družbenih organizacij. Vstopnice bodo žrebali. B: Kuburič kdaj je na vrsti razširitev blejske centrale. V odgovoru piše, da izvršni svet in Podjetje za ptt promet Kranj pripravljata samoupravni sporazum o financiranju in gradnji telekomunikacijskih naprav — sporazum, po katerem naj bi v desetih letih razširili telefonsko centralo na.Bledu, zgradili novo centralo v Begunjah, Bohinjski Bistrici, Lescah, Gorjah in Radovljici ter razširili telefonsko omrežje v krajevni skupnosti Bohinj — jezero. Denar naj bi prispevali pošta, delovne organizacije, novi te- lefonski naročniki ter organi s podr^ ja splošnega ljudskega odpora. Nekatere krajevne skupnosti so naveličale čakanja in obljub in so . same lotile reševanja problema. V #J gunjah so skupaj z Elanom že naron novo telefonsko centralo, v Bohinju I o podobnem dogovarjajo s tamkajšfll mi delovnimi organizacijami. Izvr# svet takšnim in podobnim rešitv« nasprotuje, ker bodo ogrozile sam"1 pravno sporazumevanje in enoten & čin zbiranja denarja. d Jubilejna razstava cvetja in lovstva Cerklje - V sredo, 2. julija, ob 19. uri bodo v Cerkljah odprli 20. jubilejno razstavo cvetja in 17. razstavo lovstva, ki ju vsako leto v počastitev dneva borca prireja turistično društvo. Razstava bo odprta do 6. julija v osnovni šoli. Sodelovalo bo nad 200 razstavi j alcev iz vse Slovenije. Pokrovitelj razstave je Turistična zveza Slovenije. V spodnjih prostorih šole bodo cvetličarski del razstave, lovska razstava, ribiška razstava in prodaja lončnic in cvetja. Zgornji del bo namenjen izdelkom gospodinj. Razstavo bodo spremljale številne kulturne prireditve. J. Kuhar Zgodilo se je na vasi Ob dober glas zaradi nepodpisanega pisma Radi vas bomo obiskali, če nas boste povabili v vaš kraj. Pokličite nas. Telefonski številki sta 21-835 ali 21-860. Zgodba je poučna in povsem resnična, a da bomo boljši od drugih, ne bomo navedli ne kraja, kjer se je dogodila, in ne imen ljudi, ki so njeni glavni junaki. Za lažje razumevanje povejmo, da se je vse skupaj pripetilo na vasi, kjer je tudi zdravstvena postaja s splošnim zdravnikom in medicinsko sestro. Kot kaže, vsi, od prvega do zadnjega v vasi, le niso povsem zadovoljni z delom postaje. Eden od krajanov eli kar skupina njih (le kdo bi vedel) je poslala na zdravstveni dom v Kranj nepodpisano (anonimno) pismo, v katerem pa je več »čenč« in »čvek« kot resnega opozarjanja na (morebitne) probleme. Zdravniku očitajo vse prej kot strokovnost, sestri med drugim tudi to, da si barva nohte in ustnice... Nesramno in neokusno! V zdravstvenem domu so po na^, mnenju ravnali napak. Pismo obravnavali in zaprosili za mnenje * svet krajevne skupnosti, kjer del1 postaja. Na sestanku sveta so pi» prebrali — ob navzočnosti medicin* sestre, ki je po naključju tudi član1 sveta... Po tem se je glas o slabem d', zdravnika in sestre z astronomsko' glico širil po vasi. In nauk te zgodbe: četudi je svet K jevne skupnosti ugodno ocenil d1 zdravstvene postaje in vseh zaposle* v njej, madeža ni več mogoče zbrisj Zdravnik in sestra sta prišla na s'! glas — in to zaradi pisma, pri kater1 se ne ve, kdo se pravzaprav »skriva« njim, v kakšnih okoliščinah je nastf kakšen je njegov cilj... PETEK, 27. JUNIJA 1986 KULTURA .5. STRAN @®S®3WISHGLA8 V nedeljo je 400-letnica Trubarjeve smrti NU PUJTE, PUJTE VSI LJUDJE Okoli 29. junija, ko je umrl utemeljitelj slovenske pisane besede, se bo tako v Sloveniji kot tudi v Tubingenu in Derendingenu zvrstila vrsta kulturnih prireditev. Trubarjevina na Raščici pa bo odprta šele jeseni, ko naj bi se zbralo dovlj denarja za ureditev domačije, spominske zbirke in okolice Triptih o Primožu Trubarju — Ob množici prireditev, s katerimi bomo letos počastili spomin na Primoža Trubarja, bo verjetno poleg otvoritve obnovljene Trubarjeve domačije, tudi premiera TV nanizanke o življenju in delu Primoža Trubarja. Spomladi letos so jo snemali tudi v Kranju. - Foto: L. M. Jutri, v soboto, 28. junija, se pri nas začenjajo tako imenovane Trubarjeve slovesnosti, s katerimi bo Slovenija počastila spomin na 400 —letnico smrti utemeljitelja slovenske pisane besede, Primoža Trubarja. Vendar pa prireditve konec junija ne bodo edine prireditve, ki se bodo velikemu rojaku v čast dogajale te dni, pač pa se bodo nadaljevale čez poletje in verjetno še tja do jeseni. Novembra pa jih bomo popestrili še s slovesno pre-miero slovenske televizijske nadaljevanke Triptih o Primožu Trubarju. Pred spomenikom Primoža Trubarja v ljubljanskem Tivoliju bo jutri dopoldne priložnostna slovesnost. Dosti več pa se bo dogajalo v njegovi rojstni Raščici. Tako bodo v Trubarjevem gaju v soboto ob 20. uri odprli razstavo slik Trubarjevi kraji 86. Uro kasneje pa se bo začela praizvedba Javorškove igre o življenju in delu Primoža Trubarja. Igro so postavili na oder člani KUD Primož Trubar iz Velikih Lašč. Slovesnosti na Raščici pa ne bo konec, ko bo padla zavesa, pač pa se bo pozno v sobotno noč nadaljeval nočni kulturni spored, v katerem bodo nastopili tako ljubiteljski kot tudi naši vrhunski kulturni izvajalci. Naslednjega dne se bodo prireditve nadaljevale: v Trubarjevem gaju na Raščici bo ob 21. uri literarni večer s sodelovanjem Janija Kovačiča. Tudi v torek, 1. julija, ob 20. uri bo v Velikih Laščah kulturna prireditev -predstavili bodo knjige, ki so v tem letu izšle v Trubarjev spomin. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi dve novi publikaciji, ki ju je v počastitev velikega reformatorja izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti Trubar orač je naše zemlje mirne; prevelik ne, premajhen ne: — za nas; z gorečnostjo iskreno misli verne je šel na delo, kot je klical čas. (Oton Zupančič) — družbena in kulturna podoba slovenske reformacije - in prevod celostne Trubarjeve korespondence. Teden slovesnosti v čast Primoža Trubarja se bo končal v petek, 4. julija, ob 20. uri v Levstikovem domu v Velikih Laščah s koncertom moškega pevskega zbora KUD Primož Trubar iz Velikih Lašč. Prvi del prireditev, ki se navezujejo na 29. junij, dan smrti Primoža Trubarja, se bo s tem sklenil. Verjetno pa ne bo nič manj slovesno v jeseni, ko naj bi bila končno nared Trubarjeva domačija. Datum otvoritve je zdaj določen za 21. september. Ob tem kaže povedati še kaj glede zbiranja denarja za obnovo Trubarjevine. Kaže, da je vseslovenska akcija zbiranja prispevkov za obnovo doma na Raščici bila uspšena: za ureditev domačije, spominske zbirke in tudi okolice na Raščici je treba zbrati še okoli 20 milijonov dinarjev. V tem času so predvidene še nekatere akcije, kaže pa tudi, da prispevki posameznikov in organizacij združenega dela tudi med poletnimi meseci ne bodo povsem usahnili.Uspešna je bila tudi nedavna prodaja likovnih del, ki so jih v spomin Trubarja poklonili slovenski umetniki — za likovna dela so organizatorji iztržili blizu 5 milijonov dinarjev. Verjetno bi bilo kaj težko našteti vse prireditve, ki se in se še bodo dogajale v spomin Primoža Trubarja. Utemeljitelja slovenske pisane besede se bodo spomnili tudi v mestih, kjer je bival v izgnanstvu in tam tudi končal svojo pot — v Tuebingenu in Derendingenu. Odslej bo tudi tu spominska soba poleg vsega drugega spominjala obiskovalce Derendinge-na na našega rojaka; ob tej priložnosti pa bodo meščani Derendingena prejeli v dar tudi Trubarjev kip, delo akademskega kiparja Draga Tršarja. Stalna razstava v Homanovi hiši NOVI NOVINC Škofja Loka, junija — V galeriji Homanove hiše je odslej stalna razstava akademskega slikarja Franca Novinca, ki se s tokratnim izborom predstavlja kot slikar, kakršnega doslej še nismo poznali. v V Homanovi hiši, ki je gostišče in galerija obenem, se je doslej zvrstilo *e nekaj razstav, če omenimo le franceta Berčiča - Berka, Franca Novinca, Dušana Muca in Janeza Hanta. Vodstvo gostilne pa se je zdaj °dločilo, da galerijski prostor name- Jtt le za stalno zbirko slovenskega Likarja Franca Novinca, na kar opo-*arja že napis na stavbi. Akademski slikar Franc Novine je *a to stalno razstav izbral devet slik: vse pričajo o resnem namenu, da z zbrano kvaliteto povzdigne tudi °kolje, v katerem se zbirajo gostje. Verjetno bo slike občasno zamenjal z drugimi;- pri tem bo moral paziti, ^a bo tudi bodoča menjava ali nova Postavitev razstave obdržala resnico izbrušenost, enotnost in uglaše-^Ost razstave. V Novinčeve krajine — razstavlja namreč samo krajinsko motiviko — je privrelo nekaj novega, nekaj, kar bo treba še pozorno preučiti. Nekaj je še krajin z znanim motivom zorane njive, kjer se razori pnejo skoraj do zgornjega roba slike ali pa se gozd, zelenih in rdečih barv, v sredini prekine in drugo polovico slike napolnjujejo roza nadrobljeni oblački, ki v tretji sliki kot kosmi meglic visijo osamljeni nad travnikom in pomenijo slikarju čisto veselje - pa spet točke v sliki, kjer se navdušenje nad sproščenim barvnim izživljanjem stopnjuje do virtuoznosti. Tri ali štiri slike so motivno vezane na • gozd, na v njem ležeča posekana debla, na črne hlode v drči — variacije na isto temo, ki pa je vsaka zase zapeta po svoje. Novine se je spremenil; od slikarja izpred let, ki je vse ostro zarisaval in utesnjeval barvne ploskve, ko se je približeval hiperrealizmu — pa do slik, ki so mejile že na abstrakcijo, se je sedaj predstavil kot slikar široke poteze s čopičem: zdaj so mu predmeti v naravi ali pokrajina sama zgolj izgovor za ustvarjanje barvnega razpoloženja. Lahko bi celo rekli, da si prisvaja impresionistično tehniko vendar z večjimi barvnimi lisami. S skoraj enako intenzivnostjo prikazuje napolnjen, nabi svet, poln barv in posebne atmosfere barvega sozvočja.Novine ustvarja svoj slikarski svet, ki ni ilustracija videnega v naravi, to je čisto slikarstvo, polno barvnega veselja. Andrej Pavlovec Razstava v Šivčevi hiši MOBILNE PLASTIKE MILENE BRANISELJ Radovljica, junija — Mlada akademska kiparka iz Cerknice, ki se razen s kiparjenjem ukvarja s pedagoškim delom v Pionirskem domu v Ljubljani, ima za seboj veliko skupinskih in okoli 20 samostojnih razstav Železne in bronaste mobilne plastike nilade akademske kiparke Milene Braniselj se z gotsko — renesančnim ambi-6lUom Šivčeve hiše zraščajo v izjemen ^stetski prostorski učinek. Abstraktni, ^Onstruktivistični izraz njenih stvari-*v je nasledek kiparkinega raziskovanja možnosti za gibanje grajenih kom-Pozicij. Ob tem se spopada z vrsto tehničnih zakonitosti materialov in posesa z raziskavami na področje naravoslovnih in tehničnih ved. Vendar so njeni končni mobili na dotik v malih dimenzijah rezultat intuicije, eksperi-|hentrianja in znanja. Lahko jim pripišemo tudi filozofsko dimenzijo lovljenja človekovega ravnotežja med njegovimi življenskimi nujnostmi, željami lr» možnostmi. Na tako misel navajajo plastike same, dodatno pu jo podpirajo risbe, ki poleg kolažev spremljajo razstavo in odstirajo pogled v vzgibe kiparskih umetniških snovanj. Medtem ko je za starejša dela Milene Braniselj v tankih kovinskih šipkah in kombinaciji z drugimi materiali značilno lahkotnejše gibanje in hitro zaznavna lepotnost konstrukcij, se v ma-sivnejših železnih in bronastih delih iz 1984 in 1985, let izpostavlja težjim razmeram za ustvarjanje mobilnega ravnotežja med pokončnimi nosilci in v več smeri segajočimi, ravnimi in obli-mi prečkami, ki nosijo pri železu tudi barvane, pri bronu pa hrapave in zglajene geometrijske like. Kiparke nič manj kot gibanje plastik ne zanima njihovo poseganje v pro- stor. V galeriji je soustvarjanje prostora najočitnejše pri večjih železnih konstrukcijah, male bronaste kompozicije pa s svojo monumentalno zasnovo kličejo po izvedbi v večjih dimenzijah. Gibanje grajenih kovinskih konstrukcij v prostoru (zaprtem in odprtem) je osnovno kiparkino raziskovalno področje, ob tem pa ne zanemarja taktilnih in optičnih vrednot svojih snovanj, ki jih dosega s kontrastira-njein hrapavih in gladkih površin, izstopajočih in umaknjenih ploskev in z zglajenimi in polihromiranimi lifci, ki poleg taktilnih vsebujejo tudi optične držljaje. Stroga likovna govorica v hladnem materialu ne odvzema kipar-kinim stvaritvam njihove kontemplativne dimenzije. Maruša Avguštin KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V mali galeriji Mestne hiše je odprta razstava grafik nemškega sli karja Bernda Huberta Romankiewitza iz Bavreutha. V velikem razstavnem prostoru Mestne hiše pa razstavlja akad. slika: France Bešter 22 Velikih Arkan Takota, prednika igre tarok. V galeriji v Tavčarjevi ulici so na ogled knjižne ilustracije Marijana Amai lettija. Razstavo so posredovali Muzeji radovljiške občine. BLED — V Festivalni dvorani danes ob 19. uri odpirajo razstavo akad. slikar ke Alenke Kham — Pičman. KRANJ — V Kavki razstavlja miniature oblikovalka Helena šajn iz Kranja. LUKOVICA — V galeriji Pri vodnjaku (restavracija Napoleon) razstavlja obli kovalka Bernarda Zajec iz Trzina. Razstavo odpirajo danes, v petek, ob 20. ur s kulturnim programom. LJUBLJANA — V Narodnem muzeju je na ogled razstava Slovenci v šestnaj steni stoletju. RADOVLJICA — V Šivčevi hiši.razstavlja akad. kiparka Milena Braniselj. ŠKOFJA LOKA - V glaleriji Loškega muzeja je na ogled razstava akad. sli karja Marjana Prevodnika. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava akvarelov akad slikarja Jožeta Ciuhe. RADOVI JICA — V pasaži radovljiške graščine so na ogled fotografije Frana Sluge, člana Fotokluba Andrej Prešern z Jesenic. KRANJ — V galeriji Nova v Delavskem domu, vhod 6, razst^Ujajo likoM^ik Iskre Kranj. BOH. BISTRICA - V Domu Joža Ažmana je na ogled umetniška razstavu An tona Plemlja, Albina Polajnarja, Janeza Ravnika, in Metke Vovk — Mauser. LJUBLJANA — V Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov ne Komenskega 8, razstavlja slikar Jože Šubic. KRANJ — Danes, v petek, ob 16. uri bodo v galeriji Nova tečajnikom vračal izdelke, ustvarjene v šolskem letu 1985/86. KONCERT NA BLEJSKEM OTOKU Bled — S koncertom Reškega komornega orkestra je minuli konec tedra m blejskem otoku prireditelj HTP Bled, tozd Turizem, priredil ljubiteljem resn< glasbe prijetno presenečenje. Komorni orkester, ki ga že deset let vodi diri gent Peter Škrjanec, se je predstavil z deli baročnih in klasičnih mojstrov. Sli šali smo Concerto Grosso A. Corellija v g —molu, Koncert za dve čeli in orke ster A. Vivaldija z izbranima solistoma B. Malovcem in J. Matešinom, Koncer za dve oboi in godala T. Albinonija s solistoma B. Rizoniko in Ž. Antoničen ter Koncert za violino in orkester v a —molu J. S. Bacha z izvrstnim solisom ir stalnim gostom tega orkestra, Oldrichom Tvčom. V drugem delu koncerta je bil na sporedu Haendlov Concertino za trobente in godala s solistom Ljubnom Dimkaroskim iz Ljubljane in za konec še Hayd nova Simfonija št. 27. Celotno izvedbo omenjenih del so odlikovli uigranost neposredna sproščenost muziciranje, predvsem pa odlično poznavanje baro čnega in klasičnega stila nastopajočih. Koncert, ki ga je občinstvo navdušeno sprejelo in je s svojo kvaliteto prepr čel tudi najzahtevnejše poslušalce, je bil primeren uvod v letošnjo poletno tt ristično sezono na Bledu. KAL LUDBREG TRŽIČU Tržič - Danes, v petek, bo v Tržiču prireditev, ki jo skupaj organizirajo ZKC Tržič in Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič ter Opštinska kulturna zajed niča Ludbreg in Društvo umjetnika Ludbreg. Ludbreški kulturni ljubitelji bo do Tržičanom predstavili svojo ljubiteljsko kulturo, mesto in običaje ter s ten vrnili obisk pobratenemu Tržiču. Ob 19. uri bo v Paviljonu NOB predstavil svoje akvarele Zlatko Kapust, ot otvoritvi pa bo tudi krajši kulturni program, ki ga bodo izvedli gosti iz Ludbre ga. Drugi del prireditve pa bo v tržiški kinodvorani, in sicer ob 20. uri. V poldrugi uri se bodo predstavili folklorna skupina, tamburaši, peski zbor in dramska sekcija KUD Ludbreg. Prireditev se bo sklenila s tovariškim srečanjem, na katerem se bodo dogovorili tudi o nadaljnjem sodelovanju na področju ljubi-teljstva med Tržičem in pobratenim krvaškim mestom Ludbregom. Brezplačne vstopnice za prireditev dobite pri blagajni kina uro pred prireditvijo. Boris Kuburič KINO NA PROSTEM Kranj — Skupina kranjskih kinoamaterjev bo danes, v petek, ob 21. uri pre< kinom Storžič prikazala deset filmov, s katerimi bodo sodelovali na letošnjer 21. MARAF —u v Pulju. Če bo deževalo, bo projekcija filmov v prostorih galer je Nova v Delavskem domu, vhod 6. KONCERT OGNJANOVICEV Kranj — V torek, 1. julija, ob 19.30 bo v glasbeni šoli na Trubarjeven trgu 3 koncert, na katerem bodo nastopili Zlata Ognjanovič - sopran, Dragiši Ognjanovič - bas in Tatjana Ognjanovič — klavir. Za ta »družinski« koncer so izbrali naslednji program: Mozart (Sonata v a-molu, KV 310 klavir solo Mozart Čarobna piščal - arija Sarastra - bas), Beethoven (Pesem, Majski pesem - sopran, Michl Pevcu - bas), B. Ipavec (Iz gozda so ptice odplule Ven v r;-«rak in vihar - sopran), prir. Burleigh (dve črnski duhovni - Deep ri ver in Svvrng low - bas), Dvoržak (dve ciganski pesmi — za sopran) in Chopir (Balada št. 4 v f - molu za klavir solo). SAMO ZABAVA? Poleti bodo v gorenjskih kinematorafih vrteli filme lahkotnej> e vsebine z veliko smeha in nezahtevnih filmskih zgodb Poleti ponavadi vsi prilagodimo delo posebnostim, ki jih prinese čas dopu stov v vročini. V skladu s tem ravna tudi Kinopodjetje Kranj, ko pripravlja iz bor filmov od konca junija do začetka septembra. Na velikem platnu nam bo do v poletnih mesecih ponujali predvsem veliko komedij in pustolovskih fil mov. Poletje je tudi čas, v katerem pridejo ponovno »naokrog« filmi, ki so bil bodisi dobro obiskani bodisi ponujajo zanimivo filmsko zgodbo. Vse gorenjske kinodvorane so »zaprtega tipa«, v prostorih, kar seveda v vročih dneh za mno ge ni zanimivo. Verjetno bi bil množičneje obiskan letni kino, ki pa ga na Gorenjskem, vsaj zaenkrat, ni. Ce se ozremo na obisk v gorenjskih kinematografih v preteklih mesecih, vidimo predvsem dve značilnosti. Narašča obisk komedij in filmov, ki ne ponu jajo zapletenih, poglobljenih filmskih zgodb, in drugič, slovenski filmi doži vljajo vedno manjši obisk, svetla izjema je bil samo zadnji mladinski film Poletje v školjki. Ce omenimo še to, da imajo kvalitetni filmi v povprečju izredno malo gledalcev in na drugi strani trud Kinopodjetja Kranj, da pripravi čim kvalitetnejši in pestrejši program, je nasprotje popolno. Ob tem se nam ponuja vprašanje glede filmske vzgoje in kulture. Če smo se že sprijaznili s tem, da si je starejša generacija postavila okvire, znotraj katerih se giblje, je toliko bolj nerazumljivo pomankanje enega in drugega pri maldini. Mar re; lahko tudi tu ugotavljamo, da družina, šola in še kdo ni opravil svoje obvezne sti? Vine Bešter @©SMKKJ©IEHGLAS 6. STRAN. ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 27. JUNIJA ItfEK TA MESEC NA VRTU Voda iz vodovodne napeljave je pravi strup za kumare, melone, paprike, jajčevce in podobne rastline, ki potrebujejo nmogo toplote. Zalivenje z mrzlo vodo lahko te rastline tako »pretrese«, da občutno zaostane j o v rasti. Zato zalivaj mo s po-stano in pogreto vodo; najbolje, da si uredimo vsaj večjo posodo, v kateri bomo čez dan sagrevali vodo na soncu in od tam zvečer zajemali z vrtno škropilnico. Ko zalijemo, posodo spet napolnimo z mrzlo vodo. Pozne sorte kolerabic potrebujejo za razvoj tri mesece. Krepke sadike sadimo vsaj do začetka julija v razdalji 40 x 40 cm. Kdor v suši ne zaliva korenja, mora računati s tem, da bo del korenja razpokal. Ob nagli menjavi moče in suše se zgodi korenčku podobno kot kolerabi: po izdatnem dežju za sušo poči. Če se hočemo izogniti škodi moramo redno zalivati. Prav tako ne pustimo, da se presuše grede z ohrovtom ter z belim in rdečim zeljem. Vsaka dva tedna tem rastlinam po-strezimo z gnojilom, enkrat z dušičnim, drugič pa z mešanim. Vsakikrat potrosimo 30 g gnojila na m2 ali pa raztopimo enako količino v 10 litrov vode. Kdor želi uspešno pridobivati črni koren, mora stalno okopavati, rahljati, zalivati in gnojiti. Na ta opravila moramo misliti ves mesec. Gnojimo vsaka dva tedna, mešano gnojilo pa naj ima dušik, fosfor in kalij v izenačenem razmerju. Vsakokrat potrošio na m2 po 20 g gnojila. Če pretirano uporabljamo liste zelene, bo imela majhne gomolje. Edino zeleni listi lahko asimilirajo in ustvarjajo anorganske snovi ter jih posredujejo gomoljem kot rezervo; zato z vsakim odstranjenim listom zmanjšujemo možnost, da bi pridelali debele gomolje. Zelena ne sme nikoli zaostati v rasti. Vse poletje jo moramo gnojiti, zalivati in okopavati. Ker je to izreden požeruh med vrtninami, storimo najbolje, da vedno zalivamo z rahlo raztopino umetnega gnojila. Za to uporabljamo 0,1 — odstotno raztopino, v deževnem vremenu pa vsaka dva tedna 0,3 — odstotni zalivek. Pri paradižnikih pridno odstranjujemo zalistnike. Odščip-nemo jih takoj, ko je to mogoče, da se ne razbohotijo, ker s tem slabe rastlino. Ker odščipnemo zalistke tesno v pazduhah listov, predvsem pazimo, da ne poškodujemo listov. Včasih se razvijejo listni poganjki tudi na koncu cvetnih kobulov. Tudi te poganjke odščipnemo. Ko privezujemo paradižnikova stabla, upoštevajmo, da se bodo stebla še debelila, zato vezi ne smemo premočno zategniti. Zdaj že lahko uporabljamo začimbe z vrta. Med najpogostejšimi so timijan, melisa, luštrek, vinska rutica,-pelin, bazilika, rožmarin, žajbelj itd. Obtrgujmo manjše poganjke, s tem manj slabimo rastline, kot če bi obirali najlepše liste. Sicer pa je večina dišavnic tako aromatična, da potrebujemo za domačo rabo zelo majhne količine. Ko marelice in breskve odvržejo večji del plodov, je to največkrat zaradi pomanjkanja apna. To si je treba zapomniti, da bomo jeseni dodali apno ali pa pognojili s thomasovim fosfatom. Sicer pa je odpadanje preštevilnega nastavka plodov popolnoma normalno, saj največkrat rastlina ne more prehraniti toliko plodov, kot je oprašenih cvetov. Plodove češenj praviloma obiramo s peclji, pri višnjah pa to ni potrebno, in jih lahko kar smukamo. Če smo pri obiranju neprevidni, zlahka poškodujemo cvetne brstiče za naslednje leto, ki so zbrani v kitico prav pri dnu pecljev. Češnje vedno obiramo s peclji (za prodajo je to celo predpisano); višnje pa za takojšnjo rabo posmukamo s pecljev, sicer pa peclje pore-žemo s škarjami, da ostane del pecljev pri plodovij, obenem pa ni nevarnosti, da bi poškodobali brstje. ČEŠNJE ZORE Češnje vo meso Kadar kuhamo sadje tako dolgo, da se zelo zgosti, dobimo sadno meso (pekmez, povidel, češpljevec). Sadju dodamo le malo sladkorja ali ga kuhamo tudi brez njega. S kuhanjem iz-parimo zelo veliko vode in s tem dosežemo trpežnost shranka. Zaradi nezadostne vlage se mikroorganizmi v njem ne morejo razvijati. Delno pa sadje konzervirata tudi njegova lastna kiselina in sladkor. Za češnjevo meso vzamemo na 5 kg češenj 1 kg sladkorja. Vzamemo prav zrele češnje, s pridom pa uporabljamo tudi poškodovane od dežja. Ravnamo takole: iz češenj izluščimo koščice, nato jih dene-mo v nizko in široko posodo s celim loščem. Na ognju jih neprenehoma mešamo, da se na dnu ne prismodijo. Okus zelo izboljšamo, če posebej stolčemo nekaj koščic, jih zalijemo z vodo in pustimo vreti okoli 10 minut. Nato jih precedimo skozi krpo in odcedek zlijemo v posodo k češnjam. Ko je meso tako gosto, da pada v debelih kapljah od žlice, je dovolj kuhano. Sladkor dodamo malo pred koncem kuhanja. Še vroče meso denemo v kozarce, ki jih postavimo v pečico, da se napravi po vrhu kožica, nato kozarce zavežemo. Češnje ali višnje z žganjem 5 kg češenj, lahko pa tudi drugo sadje, predvsem jagodičje, 1 dl čistega špirita ali močnega žganja, 1 1/2 kg sladkorja, 1 do 2 dl vode. Sladkor damo v vodo in ga prevremo. Dodamo očiščeno sadje, ki naj vre nekaj minut. Odstavimo, prilijemo žganje, pokrijemo in pustimo 10 minut, da se sadje enakomerno prepoji. Še vročega damo do roba v pogrete kozarce in takoj zavežemo. HUJŠANJE POMENI g POMLADITEV (20) C O hujšanju so rekli Dr. W. Brady spodbuja paciente in bralce, naj pospešij presnavljanje z vsakdanjim obrokom joda in se teko znebij(i5 Bt odvečne plasti maščobe. Največkrat predpiše tablete iz mor ZK skih zeli, v katerih je toliko joda kot v veliki ribi. Dr. Bradj P|( tudi poudarja, da so suha koža in slabi lasje znamenje po manjkanja joda. 14 Bi« B Pr r OSVEŽIMO SE Jogurt z jagodičjem 1 liter jogurta, 15 dkg jago-dičja, (borovnic, malin, jagod), 8 do 12 dkg sladkorja. Prebrano, oprano in osušeno jagodičje zmečkamo in zmešamo s sladkorjem, nato dodamo vse skupaj v jogurt in razžvrkljamo. Serviramo takoj. Okus lahko še izboljšamo s sekljano limonino lupi-nico in limoninim sokom. Oboje zamešamo v jogurt pred jagodičjem, da se jogurt navzame okusa in vonja po limoni. Jagode v mleku 1/2 kg rdečih jagod (lahko tudi drugih), 10 dkg sladkorja v prahu, 1 1/2 1 mleka, še nekaj lepih svežih jagodnih plodov. Jagode preberemo, odstranimo peclje', pretlačimo, zme- šamo s sladkorjem in mešamo tako dolgo, da se začno peniti. Potem počasi, med nenehnim mešanjem, prilijemo mleko. Preden damo jagode v mleku na mizo, jih damo na hladno. Nato napolnimo z njimi lične skodelice ali kozarce in jih po vrhu okrasimo s kupčki svežih jagod. Zraven damo kakršnokoli suho pecivo. Jagodova pijača Za vsako osebo potrebujemo: 2 žlici mleka, žlico sladkorja, 4 žlice jagodovega soka, mineralno vodo ali so-davico. Mleko, sladkor in jagodov sok dobro zmešamo. Mešanico razredčimo z mineralno vodo ali s sodavico. Pijača mora biti mrzla; nalijemo jo v kozarec in damo v vsakega še nekaj jagod. PISALI STE NAM Dr. O. K. Alieva, vodja Sovjetskega inštituta za prehrano, j€ 23 preiskusila učinek štirih različnih maščob na kakih sto bolni10 N£ kih, ki so bolehali za arteriosklerozo in preboleli srčni infarkt^ Bolnike je razdelila v štiri skupine glede na vrsto maščobe, k: od so jo cdobivali s hrano. Preskušene maščobe so bile nasledo Pri nje: sončično olje (najbolj ga uporabljajo v Rusiji), olje bom ml baznih semen, koruzno olje ali maslo. Najslabše uspehe so do^ Kn segli pri bolnikih, ki so zauživali hrano na maslu. Malo boli«0 ™ je bilo pri tistih, ki so uživali olje iz bombaževih semen. Se^ I* boljše uspehe so imeli s sončničnim oljem, najboljše pa s ko ^ ružnim. 0 Zn Dr. P. Duplev VVhite, znamenit kardiolog, trdi:» Telesna de!j ™ javnost je za življenje prav tako nujna kot hrana, zrak in vo ^ da. Življenje ljudi je pravzaprav dejavnost. Vzdržuje mišičn tonus, olajšuje dihanje, prebavo, krvni obtok in izločanje. OrOdd gani in mišice, ki so v rabi, se krepijo, če pa niso, okrnijo. T<5 Mi je naravni zakon.« 0 To pri -. od _'_0 Ge bo 0 Re lov « SF Takole nam piše Mojca in Virloga pri Škofji Loki:»Po recep (si tu, ki je bil objavljen v vašem časopisu, sem se odločila, d«5 Po pripravim jed polpeton. ZK Ker sem delala po receptu, ki ste ga objavili, vam morarr0 Ot povedati, da mi jed nikakor ni uspela. Q p£ Zmes za testo ni pravilno napisana, verjetno niso prave kog gp ličine. Naredila sem veliko škodo, saj sem uničila meso in ce«j q\, loten izdelek sploh ni bil dober, moram pa priznati, da je zelc drag in zahteva veliko dragih stvari. _J_y_ Prosim, če lahko preverite, v čem je napaka, verjetno pa n5 Ka pravilno 60 dag moke, 5 rumenjakov in 60 dag masla. | So Najbolje bi bilo, če bi recepte preverili, preden jih objavite?* £ri ker z nepreverjenimi ne ustrežete neizkušenim gospodi0 njam.« Draga Mojca, žal vam moram sporočiti, da je recep'o Na povsem pravilen. Še enkrat sem preverila v knjigi o slovenrj to skih narodnih jedeh. Res pa je, da gre pri tem receptu za zah5 Ri< tevno masleno testo, ki ga moramo narediti na hitro, potenP tv pa.preden ga dokončno oblikujemo, hladiti vsaj pol ure v hla° £° dilniku. Stare, izkušene gospodinje bodo pri tal em sorazmer5 ju moke in masla takoj vedele, za kakšno testo gre, in bodo ta me ko tudi ravnale. Pri tem testu moramo namreč skrbeti, da sftj ^a testo, ko ga obdelujemo, ne topi, zato delamo čim manj z roka5 tv mi ter uporabljamo pri tem lesen nož in valjar. Testo pripraO Kn vljamo v hladnem prostoru. 0 Za Žal mi je, da vam tokrat polpeton ni uspel. Morda se v bodo dri če posvetujte z izkušeno kuharico. Ali pa še bolje! Gospodinja Po naša bralka, ki je že kdaj delala kaj podobnega, naj se oglas in podrobno opiše, kako se dela polpeton, ta čudovita primora T\ D. Dolenc ska jed. Prosim, oglasite se. Današnjo rubriko so oblikovali gojenci Vzgojnega zavoda v Preddvoru. UGANKA Kaj je pri jedi najpomembnejše? Odgovor: e^sn Jernej Brezovšek MLADOST JE NOROST,SKAČE ČEZ MOST, KJER GA NI S prijateljem Sebastija-nom sva se zmenila, da bova zvečer o mraku trkala po oknih. Prvič, ko sva trkala, je šlo vse po sreči. Naslednji dan zvečer sva zopet trkala. Teta Mira naju je videla že prejšnji večer, zato je tokrat pripravila lavor vode. Midva seveda za to nisva vedela. Ko sva prišla, je teta odprla okno in zlila na naju vodo. Od tedaj nisva nikoli več trkala po oknih Oliver Stojanovič LAŽ IMA KRATKE NOGE Nekega dne sem iz omare vzel vse bombone in jih pojedel. Kmalu me je brat vprašal, kaj sem delal in kje sem bil. Zlagal sem se, da sem mamici pomagal pomivati posodo. Ker mi ni verjel, se je šel sam prepričat. Mamica mu je povedala, da me ni bilo v kuhinji. Takrat je posumil na bombone in šel do predala, kjet so se nahajali. Bombonov ni bilo več. Začela sva se prepirati. Trdil sem, da jih misem pojedel. Med pretepom je z roko segel v moj žep in izvlekel prazno vrečko. Ugotovil je da lažem. Tudi jaz sem moral priznati laž. Od takrat ne lažem več. Boštjan Medved, 6. c SOKOLI V Vzgojnem zavodu sem že pet let. Ukvarjam se s ta-borništvom. V začetku sem bil navaden tabornik. Moji vodniki so me naučili vseh taborniških veščin. Hodili smo na številna tekomovanja in dosegli večkrat prvo mesto. Ob dnevu tabornikov smo organizirali tudi proslave. Sedaj' so tudi mene izvolili za vodnika. Naš rod se imenuje Sokoli. V mojem vodu so starejši taborniki. Učim jih taborniških veščin in z vsemi se dobro razumem. Upam, da bodo tudi oni postali ,dobri taborniki. Zvonko Žitnik, 8. c ŽIVLJENJE V ZAVODU V zavodu sem že štiri leta, torej od prvega razreda dalje. Tukaj se mi zdi prijetno. V prostem času se lahko vključim v različne krožke: pletenje, likovni krožek, ta-borništvo, ritmika. Izmed vseh krožkov ni je najbolj všeč taborništvo. Večkrat imamo tudi plese. Poslušamo glasbo in tudi zaplešemo. Z nami sta vselej dva učitelja. Veronika Volf, 5. c Kakšen bo, sem se spraševal, ko sem zvedel, da bom šel v zavod. Zamišljal sem si ga kot mladinski zapor, vendar sem že ob prvem pogledu nanj spremenil svoje mnenje. Otroci, ki so se igrali na dvorišču, so zavodu dajali navdih živahnosti in razigranosti. Hitro sem se spoprijateljil z njimi. Spoznal sem, da bomo postali dobri prijatelji. Takoj smo sklenili, da preskusimo moči, seveda le fantje. Sedaj sem v zavodu že pol leta in nimam nobene pripombe čezenj. Kesal bi se, če ne bi prišel sem. Mitja Bradaškija, 6. c NESREČA »Danes sem padel z dvajset-metrske lestve,« razlaga mimoidoči fant. »In se nisi nič udaril?« »Nič, saj sem padel s prvega klina,« odgovori fant. Primož Smukavec NOČNI STRAH Ko sem bil majhen, sva z očetom rada hodila po gozdovih. Večkrat sem ga šel počakat pred tovarno Lip Bled, kjer je delal. Tako je bilo tudi takrat. Oče je delal popoldne, zato sem ga počakal ob 22. uri. Proti domu sva hodila v temi. Oče se je nenadoma ustavil. Vprašal sem ga: »Oče, zakaj si se ustavil?« Nič ni odgovoril, samo prestrašeno je gledal. Zraven njega je stal srnjak, oče pa je mislil, da je najmanj volk. Srnjak je zatulil in zbežal v gozd, midva pa s hitrostjo 120 kilometrov na uro proti domu. Džeki Hadžič, 6. c MRTEV Bil je lep sončen dan. MI|| den je poklical naju z Dželj jem, da bi šli v gozd. Hit smo se odpravili. V goz smo se obmetavali s stor Mladen mi je storž vrgel ravnost v glavo. Padel po tleh in se naredil mrtvef Hitro je priskočil Mladen, se je ustrašil in zbal ze Tresel me je, a jaz — kot me ni več med živimi. Ner doma pa sem poskočil in zt žal. Mladen se je ustrašil,! jaz sem se mu smejal še dr go potem. Začel me je lovitjmo Radenko Rašić, 6. c m Rc Jsme ■oka. . vlak ad za BOJAN jgg nega Načelnik mojega roda «, pr Bojan, njegovo tabornišfbi za ime je Aj. Uči nas spoznav£dov taborniške veščine in z«£ne ' skrbi za naše delo. Vsak CjJjJ den gre v Kranj na tabor^ ški sestanek in nam potedori poroča o vsem, kar so se tqt prj' pogovarjali. Mi imamo i. Dri stanke ob četrtkih. Tudi Sni, k nočne pohode smo šli. Z di ljuc mi hodi tudi na tekmovanj™'ad osti, Slavko Bizjak, 5. c spro K, 27. JUNIJA 1986 TELEVIZIJA, RADIO, KINO .7. STRAN @©S?@S3$©IMGLAS I CV SPORED )BOTA 28. junij Mi bijd5 Beograd: 13. Kongres ior ZKJ, prenos 3. in 4. acu plenarnega zasedanja (do _J 14.00 pribl.) v odmoru * glasbena oddaja '5 Prisluhnimo tišini, oddaja ) U za slušno prizadete »lni10 Na črko' na črko' 9 del , . nanizanke TV Beograd rir;0 Ta čudoviti notni svet, 6. ;i k: oddaja TV Sarajevo ledo Pripovedka, avstralski om mladinski film do0 Knjiga oli€° T*V dnevnik in vreme g 5 TV nocoj ' r*J Puebla: SP v nogometu -ko tekma za 3/4 mesto, 0 Zrcalo tedna ,5 TV dnevnik de 5 Varuhi denarja, avstralski film i vo ičn Or Oddajniki II. TV mreže: T<5 Miti in legende 0 Tobogan na zmajevih prireditvah, otroška —- oddaja 0 Georgi Dimitrov, bolgarsko-sovjetski film 0 Reka. Rokomet (m) - za lovoriko Jugoslavije SFRJ : Poljska, prenos (slov. kom.) d«5 Poročila s 13. kongresa ZKJ ran0 Obračun pri O.K. Koralu, ameriški film »i 0 Poročila 1 K05 Športna sobota i ce$ Glasbeni večer (do 23.55) zelc TV Zagreb I. program cep ia n5 Kako biti skupaj 5 Sociologija kulture vjte5. Kritična točka 1-5 Poročila >OOl0 w ko)edar ceP0 Narodna glasba veno TO, dokumentarna oddaja zah5 Risanka »tenO TV dnevnik v,ia5 Poročilo s 13. kongresa •ner ZKJ T; 5 SP v nogometu - za 3. 0 ta mesto, prenos a s% Narodna glasba 0ka5 TV dnevnik ;praO Kronika 13. kongresa ZKJ 0 Za konec tedna - Prvič, Odo drugič inja0 Poročila »las nc __29. junij Živ žav: Risanke in Lučka, 1. del češko-nemške mmmm nadaljevanke Flipper, ponovitev 8. dela —ameriške nanizanke J. Kennedv Martin: Kitajec v Scotland vardu, 5. del angleške nadaljevanke Piknik v Rogaški slatini, 3. oddaja Kmetijska oddaja Mali koncert z revijskim orkestrom RTV Ljubljana 42. ulica, ameriški film (CB) Danes Ko še ne boli TV dnevnik 19.55 Ciudad de Mexico: SP v nogometu - tekma za 1. mesto, prenos 21.45 Posladkana vodica, 3. -zadnji del nadaljevanke TV Novi Sad 22.45 športni pregled Oddajniki II. TV mreže: 14.10 Propagandna oddaja (samo za U 2) 14.15 Dinastija, 104. del ameriške nadaljevanke (samo za U 2) 15.05 Vsebina, oddaja iz kulture 15.35 Koncert v Sinagogi 16.05 Šola jadranja na deski 16.25 Srečanje društev »Partizan« Jugoslavije, reportaža 16.45 Mehika 86 pregled s SP v nogometu 17.15 Boks - Goša : Slavija, posnetek 18.25 Izviri - oddaja iz kulture 19.10 Prometni krog 19.30 TV dnevnik 20.00 Desetletje uničevanja, 1. del angleške dokumentarne serije 21.00 Pavlakovi, 10. del nemške nadaljevanke 21.45 Vrnitev, dokumentarna oddaja 22.15 Poezija - skica za portret: Živka Jeličić (do 22.45) TV Zagreb I. program: 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 »Znanje i manje« 14.30 Vedno na poti, angleška nanizanka 15.15 Nedeljsko popoldne 17.30 Morski vragi, angleški film 18.55 športnik Billy, risanka 19.30 TV dnevnik 19.55 SP v nogometu - finale 21.45 Posladkana vodica, 3. del nadaljevanke 22.25 TV dnevnik 22.45 Športni pregled PONEDELJEK 30. junij 18.25 Soline 18.40 Na črko, na črko, 10. del nanizanke TV Beograd 1910 Risanka 19.24 TVin RA nocoj 19.26 Zrno dno zrna 19.30 TV dnevnik 19.50 Koroška poje, 1. oddaja 20.20 N. Cato: Vse reke tečejo, 3. del avstralske nadaljevanke 21.30 TV dnevnik 21.55 Vreme 21.58 TV in R A nocoj in jutri 22.05 Finale 14 mednarodnega natečaja mladih plesalcev Lusanne 86, 2. del Oddajniki II. TV mreže 15.00 Ročk oko, glasbena oddaja 15.40 Mehika 86, pregled 16.10 Številke in črke - kviz 16.30 Mehika 86 - posebna oddaja 17.55 TV dnevnik 18.15 Radi imamo živali, 15. del otroške serije MUMIJI \)možila sem se s senco je francoska ljubezenska drama v 6. c W R°bina Davisa po romanu VVilliama Irisha. Helene, ki je Jsmem mesecu nosečnosti, zapusti Franck, oče njenega ■oka. Ostane sama, brez službe, brez denarja in stanovanja. j vlaku, ki vozi na jug, sreča Patricio in Bertranda Mevrand, ad zakonski par. Patricia, ki je tudi v osmem mesecu nose osti, ji zaupa svojo življensko zgodbo. Na vlaku pride do ne->če, Patricia in Bernard sta mrtva, Helene preživi, rešijo tudi 'nega otroka. V bolnišnici jo obiščeta Bertrandov oče in 3da it, prepričana, da je Helene Bertrandova žena. Helene v rnišJbi za sinovo prihodnost sprejme novo identitete in pri Ber-;navindovih ji je lepo dotlej, dokler se ne pojavi njen Franck, ki n zt^ne izsiljevati. . kondorjev let je italijanski avanturistični film Gre za akcijo, *? ateri osvobajajo ugrabljenega otroka. Film, posnet v divji-ibork, j„jne Amerike, je poln posebnih efektov in dinamike. P°^dor še ni videl domačega filma Jagode v grlu, ima prilož-se t^t prihodnji teden. Bane, Bumbar, Miki, Uške, Goca, Biljno i. Druščina iz šole se najde po petnajstih letih. Niso več udi Sni, kot nekoč. Vsak po svoje je uspešen v svojem poklicu. . Z di ljudje so, a v tej noči se hočejo igrati kot nekoč, veseliti vanjmladeniško Zakupijo kavarno, igra jim orkester, to je noč osti, jedi, pijač, mladostnega izživljanja, a tudi noč intim->. C sprostitev. 18.30 Predstava lutkovnega gledališča »Kvak« 18.45 Reka: Rokomet (m) - za lovoriko Jugoslavije -polfinale, prenos (slov. kom.) 20.00 Znanost 20.55 En avtor - en film - M. Matović: Metri življenja 21.20 Dinastija, 105. del ameriške nadaljevanke 22.15 Hit meseca (do 23.00) TV Zagreb I. program: 15.00 Ročk oko, glasbena oddaja za mlade 15.40 Mehika 86 - pregled 16.10 Štrevilke in črke - kviz 16.30 Mehika 86 - posebna oddaja 18.05 TV koledar 18.15 Radi imamo živali 18.30 Predstava lutkovnega gledališča »Kvak« 18.45 Biomedicina, izobraževalna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 T. Peršak: Podnajemniki, drama TV Ljubljana 20.50 Argumenti, zunanjepolitična oddaja 21.20 Mali koncert 21.35 Življenje knjige 22.05 TV dnevnik 22.25 Program plus TOREK T - julij 18.15 Živi planet, 1. del angleške dokumentarne serije 19.24 TV in RA nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.50 Koroška poje, 2. oddaja 20.20 T. Partljič: O težavah s Kalmanovim truplom in o neprimerni ljubezni med Frančekom in Gelo, TV drama 21.30 TV dnevnik 21.55 Vreme 21.58 TV in RA nocoj in jutri 22.05 Mednarodna obzorja: Dva obraza Sudana Oddajniki II. TV mreže: 15.00 Narodna glasba 15.40 Številke in črke - kviz 16.00 Mehika 86 - posebna oddaja 17.45 Otroška oddaja 18.15 Ohranitev kulturne dediščine 18.45 Zabavnoglasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Reka: Rokomet (m) - za lovoriko Jugoslavije finale, prenos (slov. kom.) 21.30 Narodna glasba 22.15 Revolucija, ki traja, dokumentarna oddaja (do 23.00) TV Zagreb I. program dediščine, izobraževalna oddaja 18.45 Zabavna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Signali, notranjepolitična oddaja 21.00 Rekviem, madžarski film 22.30 TV dnevnik 22.55 Program plus SREDA 2 julij 18.25 Slovenske ljudske pravljice: Pastir in hudič 18.40 Narodni parki: Mljet, izobraževalna oddaja TV Zagreb 19.10 Risanka 19.24 TV in RA nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.50 Želeli ste, poglejte 20.15 Mati zemlja - brat drevo, dokumentarna oddaja avstrijske TV 21.00 Šopek domačih, glasbena oddaja 21.30 TV dnevnik 21.58 TV in RA nocoj in jutri 22.05 Film tedna: Svečenik ljubezni, angleški film Oddajniki II. TV mreže: 14.50 Narodna glasba 15.30 Številke in črke - kviz 15.50 Prvo jutro mladosti, 1. del sovjetske nadaljevanke 17.25 TV dnevnik 17.45 Obiskovalci, 13. del otroške serije 18.15 Stare obrti v BiH, 3. del izobraževalne serije 18.45 Glasba na zaslonu 19.30 TV dnevnik 20.00 Oddaja resne glasbe 20.50 Jazz 21.35 Dora Pejačevič, dokumentarna oddaja (do 22.20) TV Zagreb I. program: 14.50 Narodna glasba 15.30 Številke in črke - kviz 15.50 Prvo jutro mladosti, 1. del sovjetske nadaljevanke 17.30 TV koledar 17.45 Obiskovalci, otroška serija 18.15 Stare obrti v BiH, izobraževalna oddaja 1845 Glasba na ekranu 19.30 TV dnevnik 20.30 Filmski večer - Balkan ekspres, jugoslovanski film 22.30 TV dnevnik 22.50 Program plus 21.30 TV dnevnik 21.58 TV in RA nocoj in jutri 22.05 Kako so drugi videli naš ^ boj, dokumentarna oddaja TV Beograd 22.50 Popevke ob Gardskem jezeru, zabavnoglasbena oddaja italijanske TV Oddajniki II. TV mreže 15.00 Narodna glasba 15.40 Številke in črke - kviz 16.00 Prvo jutro mladosti, 2. del sovjetske nadaljevanke 17.25 TV dnevnik 17.45 Sonce na dlani, 4. del otroške serije TV Skopje 18.15 Znanstvene teme: Avtizem 18.45 Muppet show 19.30 TV dnevnik 20.00 Tujci in bratje, 12. del angleške nadaljevanke 21.05 Umetniški večer: Slovesna otvoritev balkanskega folklornega festivala (do 22.35) TV Zagreb I. program 15.00 Zabavna oddaja 15.40 Številke in črke - kviz 16.00 Prvo jutro mladosti, 2. del sovjetske nadaljevanke 17.30 TV koledar 17.45 Sence na dlani, otroška serija TV Skopje 18.15 Znanstvene teme: Avtizem 18.45 Muppet shovv 19.30 TV dnevnik 20.00 Spekter, politični magazin 21.00 Izbrani trenutek 21.10 Kombinacija - kviz 22.10 TV dnevnik 22.30 Program plus PETEK Ajuiij 9.25 B. Čopič: Pravljica o sestri Koviljki 9.40 R. Gobec: Pastirček, otroški musical 10.05 Večni potepuh, mladinski film (CB) 10.55 Kranj. 16. srečanje zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije »Bratstvo in enotnost« 12.00 Pojo naj ljudje - pevski tabor 86 Šentvid pri Stični SPORED ZA OTROKE. 16.50 17.05 17.30 19.24 19.26 19.30 19.45 19.50 20.00 20.45 21.30 21.55 21.58 22.05 23.00 23.05 Ustvarjalne igre. Krog v barvi, poučna oddaja TV Zagreb Flipper, 9. del ameriške nanizanke Veselica, slovenski film (ČB) TV in RA nocoj Zrno do zrna TV dnevnik Vreme Ne prezrite Amazonka: Dediščina izgubljenega sveta, 3. del angleške dokumentarne serije Tiše, tiše tovariš, dokumentarna oddaja TV Zagreb TV dnevnik Vreme TV in RA nocoj in jutri Bergerac, 11. del angleške nanizanke Propagandna oddaja Tudi to bo minilo, jugoslovanski film Oddajniki II. TV mreže: 15.50 30 letnica pehotne šole rezervnih oficirjev v Bileči, dokumentarna oddaja 16.40 Otroška oddaja 17.10 Šola jadranja na deski 17.30 Pajek pod previsčm, skrajšani posnetek prostega plezanja v Ospu 18.10 Hercegovina poje, glasbena oddaja 19.00 Ustvarjalci, dokumentarna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Borčevski spomini: Stana Jatič, dokumentarna oddaja 20.50 Koncert v Postojnski jami (tudi za JRT2) 21.50 Otroška stavka I. 1901, poljski film (do 23.20) TV Zagreb I. program: 10.20 TV koledar 10.30 Ob maršalu Titu, glasbena oddaja 10.55 Kranj: 16. Srečanje zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije »Bratstvo in enotnost«, prenos 12.00 Pojo naj ljudje - pevski tabor Šentvid pri Stični, posnetek 12.45 Julijski ognji, dokumentarna oddaja 13.15 Spomini iz otroštva, sovjetski film 14.25 Narodna glasba 15.30 TV dnevnik 15.45 Številke in črke - kviz 16.05 Prvo jutro mladosti, 3. del sovjetske nadaljevanke 17.10 Lutkomendija, otroška oddaja 17.35 Dempsev in Makepeace, angleška nanizanka 18.30 Tiše, tiše tovariš, dokumentarna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Igrani film 22.00 Kako so drugi videli naš boj, dokumentarna oddaja 22.45 TV dnevnik 23.00 Kultura srca 15.00 Narodna glasba 15.40 Številke in črke - kviz 16.00 Mehika 86 - posebna oddaja 17.30 TV koledar 17.45 Otroška oddaja 18.15 Ohranitev kulturne ČETRTEK 3. julij 18.25 Vijavaja ringaraja 19.50 Pogovor z Bogom Gorjanom - predsednikom republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije 20.10 Mozaik kratkega filma 20.30 S. Pons - A. Lorreta: Goya, 3.del španske nadaljevanke Ob smrti našega dragega moža, ata, starega ata, brata in strica PAVLA BAJTA se lepo zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, kolektivu Merkur Kranj, zvezi borcev in Gasilskemu društvu Tr-boje za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Posebej se zahvaljujemo pevcem in duhovniku za lep obred in poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga v velikem številu spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Pavla, sin Franci in hčerka Dragi z družinami ter sestra Rezka Žerjavka, 22. junija 1986 RADIO SOBOTA, 28. junija: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik -9.05 Z glasbo v dober dan -9.35 Napotki za naše goste iz tujine - - 10.05 Pojte z nami -12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Kulturna panorama - 16.00 Vrtiljak in EP - 16.40 Lojtrca domačih - 17.00 Studio ob 17-ih -20.00-23.00 Slovencem po sve tu - 23.05 Od tod do polnoči -00.05-5.00 Nočni program -glasba NEDELJA, 29. junija: Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Veseli tobogan -9.05 Še pomnite, tovariši -10.05 Nedeljska matineja -11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba - 13.20 Za naše kmetovalce -15.00 Nedeljska reportaža -17.50 Zabavna radijska igra — 20.00-22.00 V nedeljo zvečer -22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna - 00.05-4.30 Nočni program — glasba PONEDELJEK, 30. junija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Znano in priljubljeno — 13.00 Danes ob 13-ih - Iz naših krajev - 13.30 Od melodije do melodije - 14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17-ih - 18.00 Na ljudsko temo -10.35 Lahko noč otroci - 20.10 Zaplešite z nami - 21.05 Londonski filharmonični orkester in dirigent sir Georg Solti - 23.05 Zimzelene melodije — 00.05-4.30 Nočni program -glasba TOREK, 1. julija: Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za šolarje - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Rezervirano za... — 11.05 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.00 Danes ob 13-ih — Iz naših krajev — 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Odrasli tako, kako pa mi? -15.10-15.25 Popoldanski moza ik - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17-ih - 18.00 Sotočja - prenos iz studia radia Maribor - 18 45 Glasbena medi-gra - 19.35 Lahko noč otroci -21.05 Radijska igra - Pavle Zi dar: Nadaljevanje trupla - 21.42 Glasbeni intermezzo - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Iz filmov in glasbenih revij -00.05-4.30 Nočni program -glasba __SREDA, 2. julija_ Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.05 Z glasbo v dober dan -9.35 Napotki za naše goste iz tu jine — 10.05 Rezervirano za... — 11 05 Znano in priljubljeno (prenos iz studia radia Maribor) - - 12.30 Kmetijski nasveti — 12 40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13-ih - Iz naših krajev - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo ugotavljamo -16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17-ih - 18.00 Zborovska glasba - 18.30 S knjižnega trga - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - 20.35 S slovenskimi interpreti - 22.30 Zimzelene melodije — 23.05 Jazz za vse - 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba ČETRTEK. 3. julija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji prgram -8.05 Za šolarje - 8.35 Igraj kolce - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.50 Rezervirano za... — 11.05 Znano in priljubljeno — 12.10 Znane melodije - 13.00 Danes do 13-ih - Iz naših krajev - 14.05 Enajsta šola - 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17-ih - 18.00 Lahke note - 19.35 Lahko noč otroci - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.05 Literarni večer - 22.30 Večerna podoknica - 23 05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05-5.00 Nočni program - glasba _PETEK. 4. julija Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Posebna oddaja - otroška redakcija - 9.05 Praznična matineja - 10.05 Rezervirano za... - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Od melodije do melodije — 14.05 Praznični simfonični koncert - 14.40-15.30 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak - 17.05 Posebna oddaja -18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela - 18.15 Posebna oddaja - O. Križanovski: Komisarstvo črnogledega humorista - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10-22.50 Iz glasbene skrinje - 23.05 Nordring Rendes vvous - Holadija - 00.05 - 4.30 Nočni program mi KRANJ CENTER 27. junija: amer. pust. film NI ČASA ZA SMRT ob 16., 18. in 20. uri, 28. junija: amer. pust. film NI ČASA ZA SMRT ob 16., 18. in 20. uri, 29. junija: amer. komedija SMEŠNE STRANI ZGODOVINE I ob 15. uri, amer. pust. film NI ČASA ZA SMRT ob 17. in 19. uri premiera franc. ljub. filma OMOŽILA SEM SE S SENCO ob 21. uri, 30. junija in 1. julija: franc. ljub. film OMOŽILA SEM SE S SENCO ob 16., 18. in 20. uri 2. julija: nem. film KRISTINE F.: OTROCI S POSTAJE ZOO ob 16. 18. in 20. uri, 3. julija: amer. erot. film 1001 EROTIČNA NOČ ŠEHEREZADE ob 16., 18.. in 20. uri KRANJ STORŽIČ 27. junija:amer. pust. film SMARAGDNI LED ob 16., 18. in 20. uri 28. junija: jugosl komedija ČAO, INŠPEKTOR ob 16. in 20. uri, hongk. film MEČ RUMENE GA TIGRA ob 18. uri, 29. junija: avstral. akcij, film POBESNELI MAKS ob 14. uri, nem. erot.film EROTIČNE IGRE V INTERNATU ob 16. in 18. uri, premiera jugosl. filma JAGODE V GRLU ob 20. uri, 30. junija: jugosl. film JAGODE V GRLU ob.16., 18. in 20. uri, 1. julija: nem. erot. film EROTIČNE IGRE V INTERNATU ob 16. in 20.uri 2. julija: amer. komedija SMEŠNE STRANI ZGODOVINE I. ob 16., 18. in 2o. uri, 3. julija: hongk. film ODRED ZMAJEV ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ 28. junija: amer. film STAR FIGHTER - ZVEZDNI BOJEV NIK ob 18. uri, premiera amer. akcij, filma DIVJI OTOK ob 22. uri, 29. junija: amer. film STAR-FIGHTER - ZVEZDNI BOJEVNIK ob 15. in 17. uri, amer. akcij, film DIVJI OTOK ob 19. uri, premiera ital. akcij, filma KONDORJEV LET ob 21. uri, 30. junija: amer. akcij, film DIVJI OTOK ob 18. in 20. uri, 1. in 2. julija: amer. pust. film NI ČASA ZA SMRT ob 18. in 20. uri, 3. julija: amer. komedija SMEŠNE STRANI ZGODOVINE ob 18. in 20. uri KAMNIK DOM 28. junija: amer. akcij, film NE STRELJAJ V NASLEDNICO ob 18. in 20. uri, hongk. film MEČ RUMENEGA TIGRA ob 18. uri,29. junija: ital. fant. film YOR - LOVEC IZ PRIHODNOSTI ob 15. uri, amer. akcij, komedija NE STRALJAJ V NASLEDNICO ob 17. in 19. uri, premiera jugosl. komedije ČAO, INŠPEKTOR ob 21. uri, 30. junija: franc. erot. krim. film POSILSTVO ob 18. in 20. uri, 1. julija: jugosl. komedija ČAO, INŠPEKTOR ob 18. uri, franc. erot. krim. film POSILSTVO ob 20. uri, 2. julija: amer. pust. film ZAKLAD AMAZONKE ob 18. in 20. uri, 3. julija: nem. film KRISTINE F.. OTROCI S POSTAJE ZOO ob 16., 18. in 20. uri JESENICE ŽELEZAR 27. junija: nem. film KRISTINE F.: OTROCI S POSTAJE ZOO ob 17. in 19. uri, premiera franc. komedije HOJA V SENCI ob 21.* uri, 28. junija: franc. komedija HOJA V SENCI ob 17. in 19. uri, premiera jugoslov. filma JAGODE V GRLU ob 21. uri, 29. junija: amer. komedija ZAFRKANTJE ob 15. uri, franc. komedija HOJA V SENCI ob 17. in 19. uri, 30. junija: amer. komedija SMEŠNE STRANI ZGODOVINE I ob 17. in 19. uri, 1. in 2. julija: ital. akcij, film KONDORJEV LET ob 17. in 19. uri, 3. julija: braz. film ZELE NI PEKEL ob 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ 27. junija: hongk. film BOJEVNI KI SHAOLINA ob 18. in 20. uri, 28. junija: amer. film ZAFRKAN- TJE ob 18. in 20. uri, 29. junija: amer. pust. film ZAKLAD AMAZONKE ob 16. in 18. uri, 30. junija: franc. komedija HOJA V SENCI ob 18. in 20. uri, 1. julija: amer. komedija SMEŠNE STRANI ZGODOVINE I ob 18. in 20. uri, 3. julija: amer. pust. film NI ČASA ZA SMRT ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA 27. junija: amer. akcij, film DIVJI OTOK ob 18. uri, 1. julija: amer. akcij, film NE STRALJAJ V NASLEDNICO ob 20. uri RADOVUICA 27. junija in 1. julija: amer. film KOLO SREČE ob 20. uri, 28. junija: amer. film BILO NEKOČ V AMERIKI ob 17. uri, amer. erot. film ZLOČIN IZ STRASTI ob 20. uri, 29. junija: amer. film KOLO SREČE ob 18. uri, amer. film BILO NEKOČ V AMERIKI ob 20. uri, 30. junija in 2. julija: amer. erot. film ZLOČIN IZ STRASTI ob 20. uri, 3. jj.ija: amer. fant. film SUPERMAN II ob 20. uri BLED 27. junija: jugosl. film ZA SREČO SO POTREBNI TRIJE ob 20. uri, 28. junija: jugosl. film ZA SRFČO SO POTREBNI TRIJE ob 18. uri, amer. film PREBUJANJE POMLADI ob 20. uri, 29. junija: amer. film CONAN II. ob 18. in 20. uri, 30. junija in 1. julija: amer. film BILO NEKOČ V AMERIKI ob 20. uri, 2. julija: amer. film KOLO SREČE ob 20. uri, 3. julija: amer. film ZLOČIN IZ STRASTI ob 20. uri BOHINJ 28. junija: amer. film CONAN II ob 20. uri, 29. junija: jugosl.film ZA SREČO SO POTREBNI TRIJE ob 18. in 20. uri 3. julija: amer. film KOLO SREČE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA SORA 27. junija: amer. film PIZZA CONNECTION ob 20.30. 28. in 29. junija: amer. avant. film OBRAČUN V VELIKEM MESTU ob 18.30 in 2030 ŽELEZNIKI 27. junija: amer. film OBRAČUN V VELIKEM MESTU ob 20.30, 28. junija: amer. film ŽENSKA V RDEČEM ob 20.30. 29. junija: amer. krim. film PIZZA CONNECTION ob 18.30 in 20.30 _POLJANE 27. junija: amer. film ŽENSKA V RDEČEM ob 21. uri, 29. Junija: amer. krim. film VPRAŠLJIVA ŽIVLJENJA ob 18. uri GLAS 8. STRAN REPORTAŽA PE1 PETEK, 27. JUNIJA ir=- ISKRA 1946-1986 ZNANJE ZA PRIHODNJA .ETA 8. marca letos je minilo natanko 40 let, odkar je bila v Kranju ustanovljena Iskra kot prvo slovensko elektroindustrijsko podjetje. Začelo je 800 delavcev. Med prvimi izdelki so bili ročni vrtalni stroj, nožna stiskalnica, stenska ura, instalacijski material in električni števec. Z nastankom Iskre je bil zastavljen razvoj povsem nove industrijske janoge — elektronike. Pomemben mejnik je bilo leto 1960, ko so bile z združitvijo pretežnega dela proizvodnih, finančnih in kadrovskih zmogljivosti slovenske elektroindustrije ustvarjene še boljše razmere za ambiciozen razvoj lastnega znanja. v7 razvoju proizvodnih zmogljivosti se je Iskra že pred več kot -.ridesetimi leti odločila za policentričen razvoj in gradila obrate 'sirom po Sloveniji, predvsem v manj razvitih območjih. 3osebno izrazita je bila vloga Iskre kot nosilca integracijskih procesov v Sloveniji, saj združuje nad tri četrtine slovenske elektroindustrije. Temelji sestavljene organizacije so bili položeni eta 1965, ko je bilo reorganizirano enotno podjetje v združeno )rganizacijo, odpravljeni so bili centralizirani skladi in uveljavljeno soglasno odločanje o vseh bistvenih vprašanjih. Iskra je bila torej pionir v oblikovanju velikih sistemov v samoupravljanju. Če se danes ozremo na štiridesetletno razvojno pot Iskre, se nam izluščijo tri bistvene sestavine. To so pravočasna, zelo zgodnja usmeritev na tuje trge, nadalje intenzivno in razvejeno razvojno-raziskovalno delo ter stalna skrb za kadre. Brez tega Iskra danes ne bi bila tehnološko napreden kolektiv, ki je tretji največji izvoznik v Jugoslaviji, njenih 35 tisoč delavcev pa ustvari četrtino vrednosti proizvodnje vse jugoslovanske elektroindustrije. • Znanje bo vse bolj vgrajeno v Iskrine izdelke To seveda pomeni vlaganje v lastni razvoj in raziskave. Leta 1980 je znašalo 4,5 odstotka celotnega prihodka, leta 1985 okoli 6 odstotkov, leta 1990 pa naj bi doseglo 8 odstotkov. Nadalje to pomeni posebno skrb za izobraževanje z uvedbo lastnega izobraževanja ob delu. Seveda pa tudi intenzivno in razvejeno sodelovanje z inštituti in fakultetami. Iskra ima danes 2.800 razvojnikov, sodelujejo pa s 500 visokimi strokovnjaki. Do leta 2000 nameravajo v Iskri podvojiti delež delavcev z visoko in višjo izobrazbo, in sicer s sedanjih 13 na 25 odstotkov. Delež priučenih delavcev pa bodo razpolovili, od sedanjih 35 na okoli 18 odstotkov. • Usmeritev v izvoz, zlasti konvertibilni To pomeni hitrejšo rast izvoza v primerjavi s celotnim prihodkom. Leta 1995 bo tako delež izvoza narastel s sedanjih 34 na 50 odstotkov od celotnega prihodka in bo znašal okoli 800 milijonov dolarjev na leto. Vse večji delež bodo imeli izdelki visoke stopnje predelave, predvsem naprave in sistemi teleinformatike in aktorike, ki bo s sedanjih 48 porasel na 65 odstotkov celotne proizvodnje. Okrepili in razširili bodo lastno zunanjetrgovinsko mrežo in osvojiii nova, obetavna tržišča (Kitajska, Pakistan, Zimbabve, sredozemske dežele) kakor tudi uporabo zunanjih postojank za pretok tehnološkega znanja in usposabljanja kadrov (ZDA, Japonska). # Pospešeno osvajanje temeljnih visokih tehnologij mikroelektronike in računalništva kot infrastrukture sodobne proizvodnje Sodobne naprave in sistemi teleinformatike in aktorike so vsi, brez izjeme, zasnovani na mikroelektronskih vezjih in uporabi računalniškega znanja. Mikroelektronika in računalništvo bosta v prihodnjih letih temeljni sestavini večine strojev, naprav in druge proizvodne opreme v skoraj vseh panogah, bodisi da bodo vključeni v predelovalno ali procesno proizvodnjo, v promet, energetiko, upravne funkcije, obrambo in podobno, zlasti pa bodo vključeni v procese sodobnega konstituiranja, vodenja in upravljanja ter komuniciranja. V Iskri bodo zato kadrovsko in materialno investirali v te temeljne tehnologije. • Postopna in sistematična preobrazba velikega dela dosedanje proizvodnje Tehnološki razvoj v svetu je izredno hiter, bistveno večje in hitrejše investiranje v moderno tehnologijo je imperativ nadaljnjega razvoja. Med najpomembnejše temeljne Iskrine projekte v letih 1986-1992 spadajo TELEINFORMATIKA (hišne in javne telefonske centrale, terminali, prenosni sistemi in elektrooptika), AKTORIKA L m( (avtomatizacija v industriji, orr prometu, energetiki in zaščit op merilna tehnika in računalnirpra periferija), MIKROELEKTRO or< III (večja gostota vezij, opreLpr' načrtovanje in raziskave), rtret RAČUNALNIŠTVO azvo (mikroračunalniki, računalni'četl« mreže) in SODOBNE oizv KOMPONENTE (za elektronisur< elektronsko mehaniko in op'Peš V Iskri predvidevajo, da bo t^titu v tem obdobju vanje vložiti P"elk< 180 milijard dinarjev, kar sev*° je znatno presega njene berr zmogljivosti in upravičeno ektri pričakujejo angažiranje širštodai družbe, saj bodo investicije delal pomembnih neposrednih Vest izvoznih koristi prinesle še )tj^n mnogo močnejše in daljnosfoerr učinke pri modernizaciji raz^ej, celotne družbene reprodukcproj >nku * * m "err Vse to bo moč doseči z notrj^^ utrditvijo Iskre, z njeno odprtostjo v Jugoslavijo in sf ovirati pa jih seveda ne bo si tekoča ekonomska politika, |s ^ oženje samostojnega |^ gospodarjenja danes najbolH prizadene prav proizvajalce nj sodobnimi, dinamičnimi tehnologijami, ki hkrati velikf izvažajo. Iskn fETEK, 27. JUNIJA 1986 REPORTAŽA 9. STRAN @®IMSS5^IESGLAS 'BQa dan iskre in isi kranj dan borca 1986 Iskraši v rodnem Kranju Letos mineva 40 let od ustanovitve Iskre, zato bo letošnje srečanje v rodnem Kranju. Gostiteljice bodo tri kranjske delovne organizacije, članice velike Iskrine družine: Kibernetika, Telematika in Električno orodje. Tradicionalno srečanje Iskrašev ob dnevu Iskre in dnevu borca bo v soboto, 28. junija, na prireditvenem prostoru Gorenjskega sejma v Savskem logu. Osrednji del prireditve se bo začel ob 10. uri, ko bodo zadoneli zvoki Internacionale. Po pozdravnih in slavnostnem govoru bodo podelili nagrade Iskre. V kulturnem programu bodo nastopili mešani pevski zbor Iskra, dramski umetnik Polde Bibič ter dva pihalna orkestra. Program pa bo povezovala Nataša Dolenc. Zabavni spored se bo začel ob 12. uri, trajal pa bo do 22. ure? Za razvedrilo bodo skrbeli ansambel Karamela z Janezom Bončino-Benčem ter Savinjskih 7, predstavili pa se bosta tudi folklorna skupina Iskra in plesna skupina Krik. Za otroke (in tudi za odrasle) pa bo s pestrimi igrami poskrbel Mito Trefalt. Iskraše seveda čaka tudi običajni praznični paket. Kaj naj torej še rečemo drugega, kot da vse Iskraše prisrčno povabimo na srečanje in jim čestitamo ob njihovem prazniku ter zaželimo še veliko delovnih uspehov. Iskra v Kranju Ob 40-letnici Iskre je seveda razumljivo, da bo letošnje srečanje Iskrašev v Kranju, kjer imajo sedež tri Iskrine delovne organizacije: Kibernetika, Telematika in Industrija za električno orodje. Nastale so po koreniti reorganizaciji tedanje Elektromehanike, saj je nadaljnji programski razvoj narekoval tri osnovne programe. Tako so bile 1. januarja 1982. leta ustanovljene tri samostojne delovne organizacije: Kibernetika je naslednica matične tovarne v Savski loki in je danes največja kranjska delovna organizacija, ki zaposluje 5.125 delavcev, temeljne organizacije pa ima v Kranju in tudi v Ljubljani, Lipnici in v Otočah. Na Laborah je v novi tovarni Telematika, ki zaposluje 4.363 delavcev. Najmanjša po številu delavcev pa je Iskra ERO, ki ima 721 delavcev, sedež pa v Savski loki. trebe elektroindustrije. Bzvoj Kibernetike, njenega programa in tudi tehnologije od njenih ialni'četkov pa do danes temelji predvsem na lastnem znanju. Njena oizvodnja vsebuje velike deleže znanja, pri čemer ni energetsko tronisurovinsko zahtevna. Pri snovanju novih razvojnih dosežkov n op'Pešno sodelujejo z visoko specializiranimi strokovnjaki v naših bo fštitutih in univerzah. Tako je nastala vrsta tržno izredno zanimivih jžiti Polkov, s katerimi je Kibernetika konkurenčna tudi na tujjh trgih, ir sevto je izrazito usmerjena v izvoz, predvsem v konvertibilnega. bernetika je svetovno pomemben izdelovalec števcev, ki merijo »no Bktrično energijo že na vseh celinah, tehnologija zanje pa je bila širštodana v Turčijo, Tunizijo in Španijo. Lani so v Tovarni števcev icije delali desetmilijonti enofazni števec in milijonti trifazni števec T3. ''n vesticijska vlaganja v elektronske števce in spominske enote, !.^e rtične naprave in informacijsko-nadzorne sisteme bodo |Jnosbernetiki omogočila nadaljnji prodor na tržišča razvitega sveta in |i raz^žel v razvoju. V te namene bodo potrebna tudi vlaganja v razvoj )dukc proizvodnjo avtomatizacije in robotizacije, kar bo omogočilo ►nkurenčnost in večjo prodajno sposobnost njenih izdelkov in stemov ter prenose tehnologij. Koraki Iskre Telematike v informacijsko dobo Telematika združuje proizvodnje telekomunikacij. S telefonijo se je Iskra srečala že leta 1948, drugačno organizacijo je narekovala posebnost te proizvodnje in prava revolucija na področju informatike v zadnjih letih. Proizvodni program Telematike je bogat, zajema paleto elektronskih telekomunikacijskih sredstev, od telefonskih terminalov, zasebnih oziroma naročniških do javnih telefonskih central ter izdelkov dopolnilnega programa. Iskrine telefonske aparate odlikuje visoka tehnična in oblikovna dovršenost, za design so prejeli vrsto mednarodnih priznanj. Pomemben Iskrin dosežek na področju telefonskih aparatov je družina telefonov ETA-80, vrhunski dosežek pa je aparat ETA-800, ki ga odlikuje monolitno vezje. Licenco so prodali v ZDA, zanj pa se zanimajo tudi drugod po svetu. V proizvodnjo prav zdaj prihaja javni avtomatski telefonski elektronski novčični aparat jatena, ki ima velike možnosti za izvoz. Sodobno poslovno življenje zahteva hitro, zanesljivo, preprosto, a hkrati kakovostno komuniciranje znotraj poslovnega sistema, pa tudi z zunanjim svetom. V Telematiki so razvili sistem sekretarskih garnitur Isicom, najsodobnejša različica je Isicom 8.0. Na podlagi 40-letne tradicije pri izdelavi elektromehanskih in pozneje elektronskih izdelkov je Iskra uspela napraviti prvi, a pomemben korak naprej v dobo informacijske družbe — v dobo digitalizacije telekomunikacijskih omrežij,in sicer s Sistemom Iskra 2000. To je povsem nov sistem s porazdeljenim krmiljenjem, ki omogoča komunikacijo med telematskimi terminali, kot so telefon, podatkovni terminali, teletekst in videotekst. Zasnovan je za prihodnost, ko bo razvito telematsko omrežje, priključiti pa ga je moč tudi na sedanje. Prve centrale Iskra 2000 iz redne proizvodnje že obratujejo. Vrhunska tehnologija izdelave mikroelektronskih elementov je Temelatiki omogočila osvajanje velikih digitalnih central Sistema 12, ki so namenjene javnim telematskim omrežjem. Nanje bo mogoče priključiti tudi do sto tisoč naročnikov. Iskrino električno orodje Začetki izdelave ročnega orodja segajo prav k rojstnemu dnevu Iskre, ko so naredili prvi ročni vrtalni stroj, kmalu zatem pa prvi manjši električni vrtalni stroj. Pomemben razvojni mejnik je leto 1960, ko so začeli sodelovati s firmo Perles iz Švice. Izdelovati so začeli orodja z dvojno izolacijo, ki jih odlikuje večja varnost, in vrtalnike za beton in kamen. Povedati velja, da so prav za dvojno izolirano električno orodje EVS 06/II, ki je imelo tisti čas najsodobnejšo obliko, prejeli nagrade na tujem. Druga razvojna smer je bil tako imenovan hobi program. Skupaj z vrtalnikom so sestavili komplet priključkov orodja za domačo rabo. Električni vrtalnik je vseboval krožno žago, povratno žago ter nekaj pribora,kot so žična krtačka, brusni papir in drugo. Po letu 1970 so začeli izdelovati industrijsko orodje, ki so ga razvili sami. Sestavljali so ga vrtalnik za izvrtino v jeklo 13—15 mm ter orodje tako imenovanega UNI programa — ročne škarje, sekalnik pločevine, premi brusilnik, povratna žaga in enoročni kotni brusilnik. Nadaljnji razvoj so usmerili v električne vrtalnike in v sodelovanju s firmo SKIL v vrtalnike za hobi program. V osemdesetih letih so v proizvodnjo uvedli dvohitrostne vrtalnike različnih moči, izpopolnili vibracijske vrtalnike in vrtalnike levo-desno. V zadnjem času pa v njihove izdelke vse bolj prodira elektronika ob poudarjeni splošni uporabnosti in pestrosti ponudbe glede moči in uporabe vrtalnika in drugega orodja. Na tem področju je konkurenca v svetu velika, zato bodo v bodoče le s kvaliteto in pravim programom obdržali vodilno vlogo doma in uspešno prodajali svoje izdelke na zantevna tržišča. Program bodo usmerili na orodja za obdelavo lesa, krožne žage, povratne žage, vibracijske brusilnike, tračne brusilnike in skobelnike, vrtalnike, vibracijske vrtalnike, elektropnevmatska kladiva in kotne brusilnike. V posebni skupini pa bodo orodja na baterijski pogon. Iskra GLAS 10. STRAN PETEK, 27. JUNIJA 1986 REPORT^EI 10. avgusta se začne vrtanje predora PREDOR POMENI RAZVOJ, NE NADLOGO Pilotne stene so začeli graditi že pred šestimi leti, zdaj so končno zgrajene in začelo se bo vrtanje zahodne predorske cevi. — Foto: F. Perdan Jesenice, 26. junija — Premajhno zanimanja delovnih organizacij za gradnjo objektov na ploščadi bodočega karavanškega predora — Predor se mora vključiti v gospodarski razvoj Jesenic in Gorenjske — Avtocesta mimo Jesenic je nujna?v planu republiške skupnosti za ceste pa je ni 10. avgusta letos bodo delavci Slovenijacest začeli vrtati predorsko cev karavanškega predora, predvidoma leta 1990 pa naj bi se na sredi predora srečali z Avstrijci. Gradbena dela financira Republiška skupnost za ceste, ki bo plačala ureditev mejne ploščadi in vzdrževalno bazo. Če upoštevajo vse podražitve v prihodnjih štirih letih, je vrednost del 44 milijard dinarjev ali znatno več kot je vredna trenutno največja slovenska investicija — jeklarna 2. Ob predoru morajo zgraditi še številne druge objekte, zato so se na Gorenjskem odločili za ustanovitev karavanške poslovne skupnosti, ki naj bi usklajevala interese tistih, ki želijo in morajo delati ob predoru. Delovne organizacije, ki bi se združile v poslovni skupnosti, bi združevale denar, da bi bili objekti ob predoru in ob načrtovani avtomobilski cesti mimo Jesenic čimprej zgrajeni. • Z gradbišča Do konca julija bodo delavci Slovenijacest opravili vsa nujna pripravljalna dela, 10. avgusta pa začeli vrtati. Zdaj so že zgradili začasno naselje z vsemi instalacijami, postavljajo pa betonarno in proizvodno halo. Vzporedno so nadaljevali s sidranjem pilotne stene, v pred-useku izkopali že 183 tisoč kubičnih metrov materiala in ga zvozili na mejno ploščad. Spomladi so prestavili 1.300 metrov jeseniškega vodovoda, cevi pa bodo položili še do Elima. Do konca julija bo na gradbišču restavracija za delavce, garderobe in dva upravna objekta za vodstvo gradbišča in nadzor. V posebni stavbi bodo laboratoriji za preverjanje kakovosti betonov in nadzor zemljin, postavili pa bodo tudi tri transformatorske postaje. # Avtoceste ni v republiškem planu Projekt Karavanke so razdelili v tri dele: predorska cev, ploščadi z vzdrževalci, carinski nadzor, prostor za* tovorna vozila in carinske ter špedicijske službe. Projekt pa kljub temu da republiška skupnost za ceste avtoceste mimo Jesenic hi uvrstila v program, zajema tudi to cesto z vsemi gospodar-sko-turističnimi objekti na cesti Hrušica—Kranj. Avtocesta je bila in verjetno tudi bo največji problem »spremljajočih infrastrukturnih objektov« predora, ker jeseniško ozko prometno grlo takega prometa ne bo moglo sprejeti. Za zdaj so izdelali le idejni projekt, ni pa še izdano lokacijsko dovoljenje in tudi investicijskega programa še ni. Med delovnimi organizacijami premajhno navdušenje Tiste delovne organizacije, ki želijo sodelovati na območju predora, bi na referendumu že morale sprejeti samoupravni sporazum karavanške poslovne skupnosti. A do zdaj niso kazale pretiranega navdušenja, saj jih je le nekaj, ki so sporazum obravnavale. Postopek je zelo počasen, pričakujejo, da se bodo bolj ogrele jeseni. Najbrž se tudi tu kažeta stara miselnost in praksa: saj je še dovolj časa, kajti do izgradnje predora so, še štiri leta! Vendar ni tako, ker morajo biti tedaj objekti pod streho, vsa infrastruktura pa brezhihna. Med redkimi se je odzvala Murka iz Lesc, ki je izdelala investicijski program gos'po-darsko-turističnega središča in napajalnega skladišča ob avtocesti v Lescah; investicijski program pripravlja še Integral. • Carina se seli Promet, ki bo prihajal iz Avstrije v Jugoslavijo, bo po- tekal neovirano, brez zastojev, ker bodo vozniki formalnosti za vstop v Jugoslavijo opravili že na avstrijski strani, in obratno. Na naši strani bodo vse špedicijske službe in carinske službe, ki se selijo iz ožjega okolja mesta Jesenic v zahodni del mesta za sedanje carinsko skladišče. Tu je predvidena upravna zgradba jeseniške Carinarnice, upravna zgradba špedicij-skih služb, skladiščni prostori, prostori, kjer bodo cariniki pregledovali blago, in parkirišče. Vse to bodo zgradili z denarjem špedicijskih delovnih organizacij in Zvezne carinske uprave. Prav tako so že podpisali sporazum o združevanju sredstev za komunalno opremljanje stavbnega zemljišča. Ker bodo na mejni ploščadi še stavba prometne milice in avto-moto zveze, skladišče goriv, zaklonišče, črpalka za gorivo in garaže, bo treba urediti vodovod in kanalizacijo. Prestavili bodo vodovod Peričnik in Mlake-bolnica ter zgradili protirezervoar na pobočju Mežakle. Fekalne vode bodo ali vključili v jeseniško kanalizacijsko omrežje ali se bodo ločeno izlivale Poste — preko čistilnih naprav K P v Savo. Je je Idaj • Hotel B . * Pl , , .. &pos kategorije za )nov poslovne goste JeJa Razumljivo je, da prei^*^ občutno posega v gospodi „i sko življenje vse Gorenjs|jec ne le Jesenic, kjer predviij gj vajo, da bodo na ploščadi s| poslih približno 300 delj^j ^ cev. Predor ne sme biti bn me, temveč se mora Jfa** najučinkoviteje vključitira razvojna gorenjska prizaf ^ vanja, dobro ga lahko izkc^ ( stita tudi turizem in gostu--j stv°- t im n Ob avtocesti so ze pred deli več možnih lokacij za»Ko ristično-gostinske in seOrtn sne objekte (na Hrušici, ja s Jesenicah in na Blejski Jiva bravi). Ob bencinski črpđoh naj bi zgradili specialistitašal trgovino, menjalnico, poljih trgovino, bife, restavracijajše kuhinjo, turistični biro in jtež, slovalnico. Med objekti, ipre naj bi jih v prihodnjih le,eri zgradili zaradi predora Ka/0ij' vanke, je še hotel B katega m je za poslovne goste na Jepore nicah. pai D. Sedeš. K sled Blejski šolarji iskali »kamne spotike< OTROCI ODKRILI, CESAR NISO VIDELI ODRASLI Bled, junija — Blejski šolarji, ki prostovoljno obiskujejo pouk turizma v osnovni šoli prof. dr. Josipa Plemlja, so spomladi skupaj s člani fotografskega krožka iskali po Bledu »kamne spotike«. Njihova akcija je bila uspešna in tudi nadvse učinkovita, saj so blejski turistični delavci in drugi, ki skrbijo za izgled kraja, nekaj teh »kamnov« do danes že odstranili. Šola sredi turistično tako razvitega kraja, kot je, na primer, Bled, ima poleg vseh nalog, ki jih ji nalaga učni program, še več drugih, posebnih: mlade mora navdušiti za delo V gostinstvu in turizmu, jim dopovedati, da morajo za turizem v kraju živeti vsi, od prvega do zadnjega. Besede »turizem smo ljudje« niso le dobra turistična parola, temveč resničnost. »Zakaj smo se v blejski osnovni šoli odločili za izbirni predmet turizem? Zato, da bi mlade seznanili z vsemi možnostmi, ki jih dajeta za gostinstvo in turizem. Bled se širi in turistično razvija, načrtuje nove hotele in nove restavracije, a če ne bomo poskrbeli za ljudi, ki bi bili voljni delati v tej dejavnosti, potem se bo tudi blejskemu turizmu v prihodnosti slabo pisalo,« sta dejali mentorici Katka Knaflič in Marina Vukaševič. »Spoznali smo hotele A in B kategorije, delo v turistični poslovalnici, hotelski kuhinji, restavraciji, ogledali smo si blejsko igralnico, dve turistični kmetiji — pri Žerovcu na Mli-nem in pri Sokliču v Selu, igrišče za golf, smučišče Zatr-nik, kamp Sobec, diapozitive o Triglavskem narodnem parku .. ., sodelovali smo na nekaterih blejskih turističnih prireditvah,« so povedali Iris Vauda, Renata Krušelj, Silva Resman, Janez Plemelj, Darja Pogačnik, Martina Lotrič in Manuela Sinko. Mladi (in tudi blejski šolarji niso izjeme) radi razmišljajo o tem, da bi postali turistični vodiči, potovali po svetu, spoznavali ljudi in kraje, se učili jezike, a ko je Marko Potočnik, tajnik blejskega turističnega društva, na enem od izletov postavil te mlade sanjače drugega za drugim na sedež poleg šoferja, jim stisnil v roke mikrofon in jim dejal: »No, zdaj ste pa turistični vodiči, usmerjajte skupino, pripovedujte o zanimivostih, opozarjajte na znamenitosti!« je marsikomu zmanjkalo besed, znanja ... Blejski šolarji, med katerimi je tudi nekaj bodočih turističnih delavcev, z mentoricama Katko KnafliČ in Marino Vukaševič. »Ta poklic pa res ni tako lep in preprost,« so brž ugotovili mladi šolarji, ki so se maja skupaj s člani fotografskega krožka odpravili po Bledu iskat »kamne spotike«. »Kar precej smo jih našli,« ugotavljajo v svojih spisih Iris Vauda, Žiga Hribar in Miran Kresal. »Stavba Partizana ima najlepšo lokacijo na Bledu. Zgornje dvorišče ne služi nikomur, spodnje še manj. Zaraščeno, opuščeno, neizkoriščeno, a vendar v bližini hotela Park, v središču Bleda .. . Zakaj bi gradili nove objekte, ko pa starih ne znamo vzdrževati?« je kritično zapisal Žiga. Šolarji so na poti po Bledu odkrili dve divji odlagališči — eno v bližini garaž na Mlinem in drugo na Bledcu. Prešernov spomenik ob cerkvi je v slabem stanju, so"ugotovili. Napis je obledel, v vazo se je očitno nekdo zaletel in odkrušil rob ... Najlepše posnetke so člani fotografskega krožka naredili pri stanovanjski hiši Union, v kateri so še do nedavnega stanovali blejski turistični in gostinski delavci. Razpadajoča drvarnica, neurejen vrt, smeti po tleh . . . »Kot krajana Bleda želiva, da bi bil najin domači kraj bolje urejen,« sta zapisala Iris in Miran. Mi pa dodajmo; da je bila akcija blejskih šolarjev uspešna in tudi nadvse učinkovita, saj je nekaj »kamnov spotike« od maja do danes že izginilo. Prijetne počitnice! V novem šolskem letu pa pogumno v nove akcije! C. Zaplotnik Kresovanje po loško O KRESI SE D OBESI Ali kako so kresni dan (ne kresno ndek Loki pospremili k počitku To poletje je prigrmelo z bliski in treskanjem, najkrajšo noč je razparalo tisoč strel (morda malo manj), znova je namočilo zemljo, ulice. Toda kresni dan je bil lep, končal se je z zvezdnim nebom, s tišino, ki je bila po bučni noči prejšnjega dne še večja, in s toploto v zraku, da se starim gospem na oknih visokih hiš Mestnega trga sploh ni bilo treba ogrinjati čez spalne srajce. Kajti pod njihovimi okni je prvi letošnji kresni dan legal k počitku ob baročnih zvokih muzike, ki so jo že zdavnaj pisali Gallus, Handel, Gastoldi in podobni mojstri. Nocoj zavriskaj v lepi svet, utrgaj čarni kresni cvet, in praprotnih semen natresi in na mah pod bukev lezi... je vabil v pesmi Cvetko Go-lar, sveče med dišečo praprotjo, položeno sredi trga, pa so podrhtevale ob zvočnih glasovih pevcev komornega pevskega zbora Loka. Velikanski šop belih kresnic, ki jih je Janez Jocif sam nabral v eni od grap pri Breznicije bil kot ogromen pušeljc za vse, ki so ta večer hoteli poslušati dobro muziko in poezijo. Darovan je bil vsem, zlasti poslušalcem, hvaležnim za čar, ki so ga pripravili ustvarjalci večera. Kot bi ga stresli iz rokava, s posrečeno improvizacijo, ki ji lahko botrujeta le mladosten navdih ter zagretost za muziko in običaje, ki naj ne bi utonili v pozabo. Flavta Polone Brvarjeve je izpod starih mestnih oboko/ vabila poletje, med porfj in ških hiš so se skrivaleoset ste lisice Svetlane Maovai vič, v ozkih uličicah kotiilo. vzplahutavali skovirjrc si balkonu Homanove hkon posedale grlice. Ali sd, S€ med zaverovanimi poslnor tega očarljivega večeraekc kali nagajivi favni, ki od 1 obudila Valburgina noeljsl Faust je v tej noči v G za < jevih verzih zvenel btena mantično: di, < lih ) rab« Erž ... nastavi na zemljo u zveš kje izvira zlato in kje se preliva srebro Pr Na iztekajoči se h ni dan malo pred polnočjtfno j li vsi na Mestnem trgu Reportaže PETEK, 27. JUNIJA 1986 fl. STRAN GLAS ftene Kolorada v Kaliforniji domovina prostega plezanja ireCo bo tudi tam poskusil IRECO anj, junija — Kranjski alpinist Srečo Rehberger, eden naših najboljših športnih ^zalcev, o svojih dosedanjih vzponih, prostem plezanju nasploh in načrtih v ruženih državah Amerike. V začetku avgusta bo odšla Odolino Kolorada v Kaliforniji ^Združenih državah Amerike članska odprava slovenskih inistov, ki se pri nas ogre-jo za alpinistično novost, fosto ali športno plezanje. w 'f1! pfavzaprav ta zvrst pleza-je je, je povedala televizijska idaja o plezanju v steni Ospa & Primorskem. Gledali smo fcposredni prenos, kasneje pa )novitev oddaje, v kateri sta g lela glavno 'besedo' 24-letni Ječo Rehberger iz Nove vasi reH Preddvoru, član kranjske-°. i alpinističnega odseka, ple-™J?.lec najvišjih kvalitet, in Ta-j.vi Slabe iz Ljubljane. Po nju-j h stopinjah vztrajno korači . Mdi Metod Škarja iz Mengša, 1 FK našega znanega alpinista I .^>neta Skarja, kot prva žen-:,tl;a pa se v tem športu poizkusi Tržičanka Nuša Romih. Woče se bo Nuša celo pri-ostužila našim prostim plezal- im na poti v Kolorado, rec ^ za»Kolorado je domovina se»rtnega plezanja. Tamkaj -ci, ja skala je zanimiva in vati |iva zaradi najtežjih smeri rpdloh na svetu. Tam bomo sti&išali preplezati čim več naj-poijih smeri, ki so večinoma icij&jše, kar je sploh značilnost in jtežjih alpinističnih smeri, tti, i premagaš prosto 30 metrov 1 l^eri, včasih tudi en teden ni K^olj. Na dan napreduješ po -egfc metra, študiraš steno in iJe^oredje gibov. Znaš jih že pamet, tolikokrat posku-edeš. Ko se utrudiš, se vrneš, slednji dan pa spet začneš. ncek zvečer v Škofji pore in med vonjem praproti /aleosebnem nedeljskem pri-Miovanju, da se bo nekaj i kotiilo. Pa se je le poletni >virj"c sukal med pevci, ki so e hkoncu peli Vsi so venci li s«, se ustavljal ob Murnu, posinoniju, Sapfo in drugih, čeraekdaj do danes prevze -, ki od kresne noči. In za to i noeljsko razpoloženje na tr-v G za spomin na praprotna ;1 btena in na slovo od podi, so bili poleg že orne-[ 0 ^lih »krivi« še Alenka Bo-J rabec, Marko Črtalič, Ja-Eržen, Matej Jocif in tu- ?broSi tisti' so spa^ v viso" hišah loškega trga in se se h niso jezili nad očarljivo ločjtfno podoknico. trgu L. M. Prav to je mik prostega oziroma športnega plezanja. Klasični alpinizem terja več odrekanja, daljše plezanje, več opreme, prosto plezanje pa je v tem oziru krajše in še manj opreme terja. Stene v Koloradu so granitne in gladke, razčlembe niso večje kot na fasadi, visiš na enem prstu, klinov tam ne uporabljajo, ampak varovalno vrv pripenjaš na posebne lesene zatiče (jebice), ki jih sproti daješ v razpoke v skalah. To je naporno in privlačno obenem, zato od Kalifornije veliko pričakujem,« pripoveduje Srečo Rehberger, študent gozdarstva in špor- tnik, ki vadi redno vsak dan, se s prsti dviguje na 3 centimetre široki letvi in si zraven za pas priveze še 20 kilogramov teže. To je pravi garaški trening. Srečo bo za Ameriko rabil 2000 dolarjev za dva meseca. Bivali bodo v šotorih, sami skrbeli za hrano, kar je primer v redkih vrhunskih športih. Alpinistu je pomoč že dodelilo Planinsko društvo Kranj, pomagajo pa mu tudi delovne organizacije. Zanimivo je prosto plezanje. Alpinist se najprej klasično spusti po steni od vrha navzdol, zabija kline, ogleduje smer, kako bi jo najlažje prosto prelezel, sproti pobira vrvi in v steni pusti samo kline. Potem se smeri prosto loti od spodaj navzgor. Noge in prsti ter večje ali manjše razčlembe in razpoke v steni so njegova edina opora, klini pa služijo le zapenjanju vrvi za varovanje. Bistvo je namreč varno preplezati čim težje smeri. »Kar precej smo jih že premagali,« dodaja Srečo. »Z Metodom Škarjo sva na Marjanu nad Splitom preplezala štiri nove smeri, od katerih je najtežja Hong kong direkt. Z Nu-šo Romih sva preplezala dve smeri v Dovžanovi soteski nad Tržičem. Prva je Direktna smer, druga pa Bogovi so padli na glavo. Po moje sta to težji smeri od Ospa, kar smo videli na televiziji. Z Nušo sva v Pa-klenici splezala smer Rio in smer Ona ljubi rog.« J. Košnjek PETKOV PORTRET TONE SEDEJ Med nami ni malo ljudi, ki za skupno dobro dosti store — ne samo zaradi poklicne nuje in denarja, ampak tudi iz dobre volje — pa vendar vse življenje ostajajo nekako neopazni, v senci. Redko jim kdo stisne roko, se jim zahvali. Tudi Tone Sedej je eden takih »tihih« ljudi. Začelo se je z njegovim pionirskim delom na področju varstva pri delu v Selški dolini, ko je v staro Nikovo galvaniko, kjer je bilo med delavci precej obolenj, vpeljal preventivno zdravstveno varstvo. Dejavno je sodeloval tudi v pripravah na gradnjo nove tovarne, predvsem z vidika boljših delovnih razmer. Od 1968. leta je bil predsednik počitniške zveze v Železnikih, ki je imela v Portorožu svoj dom. Deset let kasneje je še občinski sindikalni svet stresel raz sebe skrbi z domom v Strunjanu in tako se je rodilo Počitniško društvo Škofja ! -oka, katerega tajnik je postal Tone Sedej. Društvo ima med škofjeloškim združenim delom štirinajst članico, ki letos s sov-laganjem pridobile nove, lepe in udobne bungalove v Strunjanu. Zdaj ima društvo v obeh turističnih krajih, Strur janu in Portorožu, skupaj 180 postelj. Če le ne bo omejitev za negospodarska vlaganja in če bodo članice tudi naprej združevale denar, bo imelo društvo čez nekaj let že 300 postelj. Tone Sedej je prepričan, da je društvo na pravi poti. Veliko govorimo o delavskem turizmu. Ali je delavski turizem res delavski, pove cena. V Škofji Loki je letovanje v Strunjanu in Portorožu dostopno povprečnemu delavčevemu žepu. Z regresom, ki so ga loški delavci dobili za letošnje poletje, lahko zase plačajo vse stroške letovanja (penzion 2500 dinarjev) celo v novih bun-galovih. Sovlaganje v skupne počitniške zmogljivosti se večkratno obrestuje. Tovarne članice imajo prednostno pravico v zakupljenih sobah, svoje viške lahko odstopijo drugim oziroma jih le-te dobijo za enako ceno; torej so počitniške zmogljivosti bolje izkoriščene in zato cenejše. Razen tega pa tovarne nimajo nobenih sitnosti z upravljanjem, vzdrževanjem, iskanjem sezonskih kuharic, natakaric in sobaric. Vse to, na videz drobno, a zahtevno delo opravlja Tone Sedej oziroma društvo. Zato ga boli, pravi, obnašanje nekaterih (beri: Termi-ke), ki hoče svoje novo zakupljeno stanovanje zdaj prodati mimo društva. Menda zato, ker med delavci ni dovolj zanimanja za letovanje v njem (drugim pa ga najbrž ne privošči). Tak odnos meče na društvo, nadaljnjo usodo delavskega turizma v Škofji Loki, v prvi vrsti pa na samo Termiko slabo luč. Razen poklicnega dela zaposlujejo Toneta Sedeja še različna poslanstva v domačem kraju, v Železnikih. Je predsednik gasilskega društva in kaže, da bo prav v njegovem mandatu zgrajen nov gasilski dom pri tovarni Niko, v katerem bodo hranili tudi posebno gasilsko opremo za vso Selško dolino. Začetek gradnje načrtujejo za prihodnje leto, otvoritev doma za leto kasneje, ko bo društvo v Železnikih staro 90 let. Sodeluje v štabu civilne zaščite v krajevni skupnosti, zadnje pol leta pa z velikim navdušenjem opravlja vlogo dopisnika radia Žiri iz Selške doline. Potegnilo ga je. Lepo je, če po radiu slišiš tudi kakšno besedo o domačem kraju, dogodkih, problemih in ljudeh, pravi. Meni, da so danes ljudje prehitro pripravljeni kritizirati, ko pa naj bi se vključili v delo krajevne skupnosti ali društva, jih kar naenkrat ni. Sposobni, izobraženi ljudje, kijih v Selški dolini oziroma v Železnikih ni malo, se otepajo dela v kraju. Ne more reči, da ljudje niso pripravljeni dati denarja za napredek. S samoprispevkom in pomočjo .tovarn so zgradili plavalni bazen, športna igrišča, trgovino, telefonsko omrežje in še kaj. Samo pobudnikov, ki bi akcije vodili, je vse manj. H. Jelovčan Štiriinštirideset let mineva od tragedije v Bistrici pri Naklem DEVET ŽRTEV ZA DVA NEMCA Bilo je 25. junija 1942, na svetega Jakoba dan, sobotni večer. Hiše so bile poribane, okna pomita, krofi ocvrti, potice pečene za semanji dan. Vse je pričakovalo lepo sončno nedeljo, dan počitka po napornem tednu in povrh vsega še vaški semenj. Jurčkovi so se kmalu namenili spat. Ko je zaropotalo za najvišjo smreko zgoraj nad hišo, so bili pri večerji. Skupina petnajstih borcev Kokrškega odreda je zgoraj na cesti napadla osebni policijski avto in ubila policijskega oficirja Maxa Schad-licha in šoferja Wernerja Krapfa. »Policijska ura je bila,« se spominja Peter Teran, Jurč-kov iz Bistrice, »kakšnih dvajset minut čez osmo zvečer. Nobenega plamena ni bilo videti, le rafale smo slišali, potem pa je nastala tišina. Cez kakšnih 20 minut pa smo zaslišali nemške ukaze. Potem je zaropotalo. Streli so udarjali čez našo hišo in se zarivali v podmilski hrib. Svetleče krogle je bilo v noči razločno videti. Potem je spet nastala tišina. Pojdimo spat, je dejal oče. A spali nismo. Bilo je preveč razburljivo in strah zbujajoče. Malo čez enajsto ponoči smo zaslišali Nemce na dvorišču. Butali so po vratih. Ata je šel odpret. Vsuli so se v hišo. Najprej so pogledali »hauslisto« na notranji strani vrat. Ste vsi doma? Ata je prišel po nas na vrh. Nemci pa za njim. Eden od njih je vstopil tudi v mojo sobo. Uro, ki sem jo dobil za birmo, bogastvo za takšnega fantiča, sem imel na oknu. Nemec jo je vpričo mene vzel. Bil sem zbegan. Gnali so nas na konec dvorišča, pod gozd, od tam pa nazaj na dvorišče, kjer je bilo gotovo 200 Nemcev, mi pa smo se gnetli med njimi. Bil sem v skupini mož, ki so jo gnali čez most. Tam pa me je neki policist, verjetno je bil Korošec, ker je znal malo slovensko, prijel za roko: 'Ti greš z nami v Nemčijo, zate bo bolje pri nas'. Potegnil me je vstran in porinil k ženskam in ostalim otrokom, ki so se stiskali na dvorišču. Vodili so nas proti cesti.. Nismo še bili 50 metrov stran, ko so onkraj vode že zapele brzostrelke in pokosile može, med katerimi sem bil tudi sam maloprej. Šele tedaj sem se zavedel, da mi je oni Korošec rešil življenje.« Med dvema visokima jablanama je bilo ubitih sedem mož. Jurčkov oče Anton Teran, Štefan Simonič, ki je imel v najemu Jurčkov mlin, Joško Majcenovič, mlinarski vajenec iz Zavrč, Franc Žleb-nik in Jože Vogelnik, ki sta delala na žagi, in žagarski mojster Jože Stare s Trste-nika. Ko so opravili z njimi, so po poti pripeljali še soseda Miheliča. Tudi njega so ustrelili pri jablanah. In potem še Franca Aljančiča, Ranta.in njegovega Žagarja Adolfa Šemrova. Toda ta dva nista dospela do jablan. Padla sta že zgoraj ob poti k Jurčku, ko sta verjetno hotela policiste prepričev Ai, da oni niso nič krivi... Preživeli so bili od groze vsi otrpli. Ko so jih gnali po cesti, kjer so ugledali zažgan osebni avtomobil, vzrok za to strahoto, je pri Jurčkovih že zagorelo. Kot ogromne bakle so gorele vse gospodarske stavbe, hiša, mlin, žaga. Potem je zagorelo tudi pri Ran-tu in pri Petrovih. Otroke in žene so peljali na Strojev travnik; sedem je bilo Rantovih, šest Jurčkovih, štirje Miheličevi. Tam so jih stražili do svitanja. Policisti so jim ves čas grozili, da bo ustreljen vsak, ki se bo premaknil. Nanje so merile cevi mitraljezov. Sem gor so slišali prasketanje ognja, tuljenje živine, preganjala jih je misel na mrtve tam pod jablanama. Kot bi sanjali hude sanje. A je bilo vse tako strašno res. Proti jutru je tovornjak pobral še zadnjega policista, ki jih je stražil. Tudi mitraljez-ci okrog njih so neopazno izginili. Na travniku so ostali sami. A se niso upali raziti. Potem so počasi začeli širiti krog. Ko le ni bilo iz gozda nobenega odziva, so se začeli razhajati. Peter in mama sta šla na Žeje okrog, pa nazaj na Bistrico do njihove Cilke, ki je bila poročena v gostilni. Tam so jih že čakali. Ostala sta pri Cilki. Tam sta bila še potem, ko so čez tri dni, 28. julija, pripeljali z Begunj tistih 50 talcev. Strašna je bila cena za smrt dveh »nadljudi«. Pripeljali so jih z avtobusom. Verjetno so streljali enega za drugim. Zadnji je moral videti smrt vseh dru- gih. V trih skupinah so jih našli ležati. Jurčkova mama Ana se ni nikoli potolažila. Izgubila je moža, dom je bil požgan, tik pred koncem vojne, 5% marca 1945, pa je v Jelendolu padel še sin Mirko. D. Dolenc GLAS 12. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 27. JUNIJA 1986 Devetnajsti mednarodni plavalni miting Bazen pripravljen za velike dosežke Kranj, 25. junija — Vse je pripravljeno za devetnajsti mednarodni plavalni miting ob dnevu borca. Organizator,PK Triglav, je pripravil vse, da bodo vsi nastopajoči iz Avstrije, Francije, Romunije, Poljske, Italije in Jugoslavije v kranjskem letnem bazenu pokazali res izredne borbe v vseh disciplinah. Organizatorji letošnjega devetnajstega mednarodnega plavalnega mitinga ob dnevu borca so se izredno potrudili, da bo tudi letošnji miting zablestel. Ta miting sodi v koledar mednarodne plavalne federacije FINA. Čeprav v soboto in nedeljo ne bo tekmovalcev in tekmovalk iz NDR, ZRN, Madžarske in SZ, pa se nam vseeno obetajo zanimivi boji v obeh konkurencah. Nastopilo bo nad sto plavalcev in plavalk iz Avstrije, Italije, Francije in Romunije. Med temi bodo svoje sposobnosti pokazali tudi vsi najboljši naši tekmovalci in tekmovalke iz vseh jugoslovanskih plavalnih kolektivov. Organizator mitniga je PK Triglav, pokroviteljstvo pa je v rokah republiškega odbora Zveze borcev Slovenije. Seveda bodo vsi ljubitelji plavanja v Kranju najbolj občudovali borbe domačih plavalcev. Oči se bodo uprle v Darjana Petriča, Andreja Marenčiča, Simona Šolarja, Zalo Kalan in ostale. Vsi Kranjčani bodo skušali doseči čimveč, saj je to njihov bazen in prav v tem bazenu so dosegli že vrsto izredno lepih mednarodnih zmag. Največ se pričakuje od Darjana Pertiča, saj je na zadnjem mednarodnem mitingu v Budimpešti pokazal, da je v izvrstni formi. V Budimpešti je 1500 m kravi preplaval v času 15:47. Odlični nastop naj bi imel tudi Andrej Marenčič. Andrej Marenčič bo skušal na 400 m kravi preplavati v času 4:01,16. Ta rezultat mu je tudi norma za nastop na letošnjem svetovnem plavalnem prvenstvu, ki bo v Španiji. V soboto ob 16.45 bo uradna otvoritev devetnajstega mednarodnega plavalnega mitinga ob dnevu borca. Ob 17. uri se bodo na 400 m kravi pomerili moški in nato v isti disciplini ženske. Nato bosta na sporedu za obe kategoriji 100 m hrbtno in 100 m delfin. Po nastopu plavanja delfina se bodo moški in ženske pomerile na 200 m prsno. Za tem bo na sporedu za obe kategoriji start najkrajše discipline 100 m in nato še 400 m mešano. V nedeljo bo start ob 17. uri. Fantje bodo imeli prvi nastop na 1500 m kravi, dekleta pa bodo plavale na 800 m kravi. Za obe kategoriji bo nato nastop na 200 m hrbtno ter na 100 m prsno. Nato bodo vsi merili moči na 200 m delfin in na 2D0 m mešano. Za konec tega mitinga pa bosta na sporedu še 200 m kravi za moške in ženske. Pokal dan borca bo osvojilo tisto moštvo, ki bo zbralo največ točk, pokal Plavalne zveze Slovenije pa bosta dobila tisti plavalec in plavalka, ki bosta po točkah tablic PZ Slovenije osvojilapo rezultatu največ točk.'Prepričani smo, da bodo vsi ljubitelji plavanja v teh dveh dneh v letnem bazenu videli res izredne boje in plavanje v vseh moških in ženskih disciplinah. Vse ljubitelje letnega bazena v Kranju ZTKO Kranj obvešča, da bo v soboto in nedeljo bazen zaradi mednarodnega plavalnega mitinga zaprt za vse kopalce. D. Humer Pogovor s plavalcem kranjskega Triglava, Andrejem Marenčičem Zahtevne norme za nastop na svetovnem prvenstvu Kranj, 25. junija — Letošnja sezona je za vaterpoliste in plavalce naporna. Avgusta jih namreč čaka nastop na svetovnem prvenstvu v Španiji. Kandidat za ta nastop je tudi plavalec kranjskega Triglava Andrej Marenčič. Vendar mora za nastop doseči še dve zahtevni normi: na 200 in 400 m kravi, časa pa je malo. Plavalci in vaterpolisti se pospešeno pripravljajo na letošnji obračun na svetovnem prvenstvu v Španiji. Od Jugoslovanov bo nastopal Kranjčan Darjan Petrič, kandidat za to prvenstvo pa je tudi drugi Kranjčan, Andrej Marenčič. Star je devetnajst let in v tem šolskem letu je opravil s srednjo šolo naravoslovno-matemati-čne smeri na kranjski gimnaziji. Sedaj ga čakajo še izpiti na fakulteti. Septembra pa bo odšel na odsluženje vojaškega roka. »Tako kot mnogo kranjskih plavalcev sem tudi jaz leta 1974 spoznal plavalno osnovo v kranjski eksperimentalni šoli. Nato sem prišel v plavalne vrste Triglava. Moja prva trenerka je bila Branka Pire, nato Barbara Juvan pa Venceslav Kapus. Sedaj me je že četrto sezono trenira Drago Petrič. V pionirskih vrstah nisem dosegel veliko republiških in državnih uspehov. Začelo se je med mladinci; v tej kategoriji sem osvojil veliko republiških in državnih naslovov in bil tudi član mladinske reprezentance. Na evropskem mladinskem prvenstvu nisem imel velikih uspehov. Bolje je bilo na mladinskih balkanskih igrah, od koder imam osem medalj. Eno leto sem bil tudi balkanski rekorder na 400 m kravi. V članski konkurenci sem na balkanskih igrah osvojil dve bronasti kolajni. Nekaj je republiških naslovov in lani mi je uspelo, da sem osvojil tudi prvo mesto na članskem državnem prvenstvu v disciplini 200 m delfin. Ze nekaj let sem tudi član državne reprezentance. Najraje plavam na 200 in 400 m kravi ter na 100 in 200 m delfin. Za letošnjo sezono sem se pripravljal tako Kot vsi Triglavani: vsak dan dvakrat preplavamo po šestnajst kilometrov. Za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu v Španiji ima pred seboj še težka izpita: normo na 200 in 400 m kravi moram preplavati do 3. julija. To lahko storim na mitingu ob dnevu borca ali nato na Reki, kjer bo prijateljski dvoboj Jugoslavije in Avstrije. Toda norme za nastop v Španiji so hude. V disciplini na 200 m kravi moram plavati 1:53,8, na 400 m kravi pa je norma 4:01,16. Težko bo, saj sem prav zadnje dni pred mitingom za dan borca zbolel, tako da sem izgubil nekaj dni treninga. Zato bo te norme izpolniti še težje. Čakajo me še nastopi na državnem prvenstvu, mednarodni mitingi in balkanske članske igre. Nato pa septembra vojaška suknja.« D. Humer Vabila, obvestila, prireditve Jutri konec 11. mednarodnega tedna skokov v Kranju — Včeraj se je s tekmo pionirjev do 11 in 13 let začel v Kranju tradicionalni, tokrat že 11. teden "smučarskih skokov na plastičnih skakalnicah na Gorenji Savi in Stražišču. Organizator, Iskra Delta Triglav, pričakuje udeležbo 250 skakalcev vseh starosti. Povabili so vse naše najboljše in tekmovalce iz Avstrije, Italije, ZRN in Madžarske. Prireditve sodijo k proslavitvi 40. obletnice smučarije v Kranju. Ob tej priložnosti bodo odprli 12-metrsko plastično skakalnico na Gorenji Savi. Danes ob 17. uri bo tekmovanje pionirjev in mlajših mladincev na 35-metr-ski skakalnici na Gorenji Savi. Jutri ob 10. uri bo otvoritveno tekmovanje na novi skakalnici, osrednja prireditev pa bo popoldne ob 16. uri s tekmo članov in mladincev na 55-metrski skakalnici. — J. Javornik. Avtokros v Kamniku — V nedeljo ob 14. uri bo v Kamniku začetek prvega republiškega prvenstva v avtokrosu na prenovljeni, 720 metrov dolgi tekmovalni progi. Ker gre za zanimivo prireditev, vabljeni, -jk Šahovsko prvenstvo mladincev — Včeraj se je v domu učencev Iva Lola Ribarja v Kranju začelo 39. slovensko mladinsko prvenstvo v šahu. Organizator je šahovska sekcija Tomo Zupan iz Kranja. Tekmovanje bo trajalo do 7. julija, igralni čas pa je med 14,30 do 20,30 — A. Drinovec V Radovljici Jubilejno srečanje zamejskih športnikov Radovljica, 26. junija — V soboto in v nedeljo bo v Radovljici deseto srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel — z avstrijske Koroške, iz Porabja in Italije. Naši rojaki, včlanjeni v Slovensko športno zvezo na avstrijskem Koroškem, v Združenje slovenskih športnih društev v Italiji ter v prosvetno-športni oddelek SO Monošter v Porabju na Madžarskem, so se doslej srečali devetkrat — dvakrat v Ravnah na Koroškem, po enkrat v Murski Soboti, Ajdovščini, Novi Gorici, Kopru, Kočevju, Lendavi in Tolminu. Desetič se bodo ta konec tedna zbrali v Radovljici, kjer se bodo, tako kot je že v navadi, pomerili z domačimi športniki. Srečanje — prirejata ga ZTKO Slovenije in Radovljice pod pokroviteljstvom občinske konference SZDL Radovljica — nima le tekmovalnega značaja, temveč bo tudi priložnost za spoznavanje naših krajev, za spletanje novih prijateljskih vezi in za sproščen pogovor v slovenskem jeziku. Prireditev se bo začela jutri ob 14. uri s krajšo slovesnostjo pred osnovno šolo v Radovljici, kjer bo zamejskim športnikom — blizu 140 jih pričakujejo — spregovoril Bernard Tonejc, predsednik radovljiške občinske skupščine in hkrati tudi predsednik organizacijskega odbora jubilejnega srečanja. Ob 15. uri se bodo začela športna tekmovanja: nogometaši se bodo merili na igrišču v Lescah, namiznoteniški igralci v telovadnici osnovne šole v Radovljici, šahisti v Družbenem centru v Lescah in rokometaši v Begunjah. Za Radovljico bodo tekmovali šahisti Murke, nogometaši Lesc, rokometaši tržiškega Peka in namiznoteniško moštvo Partizana Ljubno, okrepljeno z igralci z Jesenic. V soboto ob osmih zvečer bo v Krpinu v Begunjah še kulturno-zabavna prireditev. Tekmovanja se bodo nadaljevala v nedeljo dopoldne. Po kosilu, približno ob enih, bo pred osnovno šolo v Radovljici razglasitev rezultatov in podelitev priznanj najuspešnejšim moštvom in posameznikom. Ob desetih dopoldne bo v sindikalnem izobraževalnem centru še pogovor o zamejskem športu, predvsem o sodelovanju slovenske športne zveze na avstrijskem Koroškem z zvezami telesnokulturnih organizacij gorenjskih občin. C. Zaplotnik Kolesarstvo Popoln uspeh naših Kranj, 25. junija — V Novem mestu se je končala že enainštirideseta mednarodna kolesarska dirka Po Jugoslaviji. Med druščino skoraj vseh najboljših amaterskih kolesarjev iz Evrope so največ dobili naši kolesarji. Bili so najboljši v vseh pogledih. Jure Pavlic je zmagal med posamezniki, v moštveni razvrstitvi pa so bili naši daleč pred ostalimi. Nekateri, ki ne ljubijo preveč kolesarskega športa, oporekajo da so naši lahko zmagovali, saj je bila mednarod- Slovo Polone Pehare Tržič, 24. junija — Člani Smučarskega kluba Tržič in prijatelji tega športa so se zbrali v Podljubelju na pikniku. Ob tej priložnosti so se poslovili od članice kluba in državne reprezentantke v alpskem smučanju Polone Pehare, ki je prenehala tekmovati. Častna priznanja za mednarodne uspehe so podelili Bojanu Križaju, Urošu Markiču, Vojku Lapajni in Urški Ude. Mladim skakalcem Robiju Megliču, Franci-ju in Dejanu Jekovcu in Boštjanu Česnu pa so jih podelili za uspehe na republiškem prvenstvu. J. Kikel na konkurenca slabša kot v preteklih letih. To ne bo držalo, saj so bili na letošnji mednarodni dirki, ki šteje za točke A svetovnega kolesarskega pokala^ vseh reprezentancah najboljši amaterski kolesarji, v francoski ekipi pa tudi tekmovalci, ki so vozili med poklicnimi kolesarji. Prav zato je uspeh naših še toliko večji. S svojimi šestimi zmagami v posameznih etapah so pokazali, da so v vrhu svetovnega kolesarskega športa. Lepe izglede za dobre uvrstitve pa imajo fantje tudi na svetovnem prvenstvu, ki bo v ZDA. Nasploh je junak letošnje dirke Jugoslovan Jure Pavlic. Je končni zmagovalec in bil hkrati steber našega moštva. Jure Pavlic je zmagal že lani in s tem je prvi tekmovalec, ki je dvakrat zapored zmagal na mednarodni dirki Po Jugoslaviji. Svoje so dodali še ostali, saj je bil Smole drugi v skupni uvrstitvi, Glivar pa tretji, Papež peti, Po-lanc pa deveti. Ali ni to dovolj za res tak mednarodni končni uspeh.1 V moštveni razvrstitvi so bili naši daleč pred drugouvrščenimi kolesarji ČSSR. V soboto in nedeljo so kolesarji Save gostovali v Avstriji. Na mednarodni kriterijski dirki je bil prvi Lam-pič, Bitenc je bil peti, med starejšimi mladinci je zmagal Kalan, ki je bil hitrejši od Ahačiča, med mlajšimi mladinci pa je bil Cvetličanin tretji. Na nedeljski gorski dirki se je od Savčanov najbolje odrezal Galof, ki je bil v kategoriji starejših mladincev drugi. D. Humer MERKUR kranj Po dveh letih ponovno skupne priprave kandidatov za državno reprezentanco v padalstvu Na svetovnem prvenstvu: 35 centimetrov od ničle? Lesce, 23. junija — Najpomembnejše letošnje padalsko tekmovanje je svetovno prvenstvo, na katerem bodo jedro jugoslovanske reprezentance sestavljali leski padalci. Zvezni trener Drago Bunčič pravi: »Zastavili smo si cilj, da v tridesetih skokih ne bi zgrešili ničle za več kot 35 centimetrov. Katero mesto bo prinesel takšen dosežek, ali bo zadostoval za medaljo ali ne — s tem se za zdaj še ne obremenjujemo. Na leškem letališču je bilo od 13. do 22. junija nadvse živahno: najboljši jugoslovanski padalci so vadili predvsem figurativne skoke, mladinci Alpskega letalskega centra Lesce-Bled so se pripravljali za državno prvenstvo, ki bo od 17. do 20. julija v Subotici, osemnajst začetnikov je v teh dneh opravilo prve padalske skoke, znanje in spretnosti so preskušali tudi izkušeni padalski »mački«. Kandidati za državno članstvo reprezentanco — Dušan Intihar, Darko Svetina, Branko Mirt, Benjamin Šmid, Roman Božič, Dušan Frank, Bogdan Jug in Roman Pogačar, vsi iz ALC Lesce-Bled, ter Slavko Klaič in Uroš Šumar iz Novega Sada,so se po domala dveh letih ponovno zbrali na skupnih pripravah, na katerih je vsak od njih opravil šestdeset skokov, večino figurativnih. Pregledno tekmovanje je pokazalo, da so kandidati za reprezentanco v desetih dneh veliko napredovali v figurativnih skokih (Jug, Mirt, Svetina in Božič so izvedli figure prej kot v osmih sekundah) in da so tudi pri skokih na cilj že dokaj natančni, saj se je kar polovica vseh njihovih skokov končala v tricentimetrski ničli. Za njimi je letos že 150 do 180 akokov in prav toliko jih še načrtujejo do svetovnega prvenstva, ki bo od 1. do 15. septembra v turškem glavnem mestu. Leske padalce čaka pred tem še republiško prvenstvo v Mariboru, državno v Boru, tekmovanje za pokal Zadra in Casino Portorož, nastop v Celovcu in zatem od 15. do 28. avgusta še druge skupne priprave državne reprezentance. Dobro napredujejo tudi leski mladinci. Borut Erjavec, Senad Salkič, Tomaž Marzidovšek, Anton Drnulc, Jože Jagodic in Anton Vogelnik se bodo poskršali na državnem mladinskem prvenstvu (s pomočjo reprezentan-ta Bogdana Juga, ki je še vedno mladinec) postaviti po robu izkušenejšemu moštvu iz Novega Sada. C. Zaplotnik Od tekme do tekme Atletsko prvenstvo tržiških šolarjev — ŠŠD Polet iz osnovne šole heroja Bra-čiča je priredilo občinsko atletsko prvenstvo za učence petih in šestih razredov tržiških osnovnih šol. Sodelovalo je okrog 100 šolarjev, najuspešnejši v šestih disciplinah pa so bili organizatorji. Drugo je bilo ŠŠD Kokrški odred s Križev in tretje ŠŠD Storžič iz osnovne šole heroja Grajzerja. V teku na 60 metrov sta zmagala Marko Slapar (Kokrški odred) in Martina Horžem (Polet), v teku na 300 metrov Marko Slapar in Urška Ude (Polet), v teku na 600 metrov Andrej šmid (Storžič) in Simona Božnar (Polet), v skoku v daljavo Fadil Hamzič in Maja Berlogar (oba Polet), v skoku v višino Boštjan Praprotnik in Mateja Dolžan (oba Polet) in v metu žogice člana Poleta Milic Ljujič in Anita Mali. (J. Kikel) • Zmaga kranjskih odbojkarjev v Nemčiji — Lani je bila v gosteh pri kranjskih odbojkarjih Triglava oziroma Iskre ekipa iz Leutkircha v Zvezni republiki Nemčiji. Kranjčani so jih premagali, vendar so bili gostje navdušeni nad obiskom, zato so Kranjčane letos povabili v ZRN. Udeležba ni bila zagotovljena do zadnjega trenutka, ker ni bilo denarja za prevoz. Nazadnje je odbojkarjem pomagala ZTKO Kranj s kombijem in šoferjem. V Leutkirchu, 200 kilometrov od Miinchena, so bili Kranjčani lepo sprejeti in to gostijub-nost bo težko vrniti. Kranjski odboj-karji, Matjaž Fležar, Vito Fabjan, Zmago Hafner, Aleš Arnšek, Boštjan Ber-čič, Marko Zadražnik, Primož Čeme in Dušan Gatalo, so dobro igrali, prišli v finale in tudi tu premagali dvakratnega zmagovalca tega turnirja, moštvo Wangen. Finalna tekma je bila izredno kakovostna. Zmagovalci so prejeli pokal in sod piva, razen tega pa povabilo za prihodnji turnir. Moštvo se zahvaljuje vsem, ki so omogočili sodelovanje, obenem pa upa, da se bodo lahko udeležili tudi prihodnjega turnirja, sicer bodo morali pokal vrniti — po pošti. (M. Zadražnik) • Pokal Adergasu --- V Adergasu je bilo odbojkarsko tekmovanje za pokal krajevne skupnosti. Sodelovali so od-bojkarji Šenčurja, Save, Predoselj in dveh domačih ekip. Zmagala je prva domača ekipa, ki sicer uspešno nastopa v gorenjski odbojkarski ligi. (J. Kuhar) • Pionirke Dupelj republiške prvakinje — Na letošnjem finalnem republiškem rokometnem turnirju za pionirke, rojene leta 1973 in mlajše, ki je bil v Škofijah, so zmagale igralke Dupelj pred Burjo in Olimpijo. Dupljanke so prikazale odlično igro. Mežkova je bila najboljša strelka, Ostankova pa najboljša vratarka. (J. Kuhar) Avseniki za Planico Planica, 25. junija — Dolina skakalnic pod Poncami tudi v teh vročih poletnih mesecih ne počiva. Pričela so se dela, da bo prihodnje leto vse pripravljeno na skakalnicah, od najmanjše do letalnice, kjer bo marca tekma za svetovni skakalni pokal. Prispevek k boljši opremljenosti skakalnic in same doline skakalnic bo dal tudi ansambel Avsenik, ki bo imel koncert v športni dvorani Po-den v Škofji Loki v ponedeljek ob 20. uri. Ljubitelji Avsenikov pa ne bodo poslušali samo njihove glasbe, temveč bodo zvedeli vse o pripravah naših skakalcev na prihodnjo sezono. -dh Laskave ocene organizatorjem Tržič, junija — Letošnje državno prvenstvo zmajarjev, ki so ga priredili Člani tržiškega društva za prosto letenje in gradnjo lahkih letal Prepih, je prineslo organizatorjem laskave ocene. Prvenstvo je bilo na Kriški gori, na njem pa je sodelovalo 53 zmajarjev iz 12 klubov. Vreme je bilo odlično za doseganje vrhunskih dosežkov. Smolo sta imela le dva letalca, vendar brez posledic. Omeniti velja Ivana Brovča, ki je preletel kar 81 kilometrov in največ prispeval, da je njegov klub,Posoč-je iz TolminajZmagal. Prepih je bil drugi, Let iz Škofje Loke pa tretji. Med posamezniki je bil Tržičan Viktor Vreš tretji, Matjaž Brezar peti in Stane Kranjc šesti. Oba sta člana tržiškega Prepiha. J. Kikel Domiada v Novem mestu Gorenjska tretja Novo mesto, junija — V Novem mestu je bila 24. domiada, športno in kulturno srečanje učencev slovenskih domov usmerjenega izobraževanja. Sodelovalo je nad 400 športnikov iz osmih slovenskih regij. Gorenjci so bili uspešni, še posebej pa učenci doma Iva Lola Ribarja iz Kranja. Gorenjska je bila tretja s 43 točkami za Ljubljano in Mariborom. Pri fantih so bili naši nogometaši tretji, strelci peti, košarkarji šesti, šahisti in igralci namiznega tenisa pa četrti. Dekleta so bila v namiznem tenisu druga, v šahu tretja, v streljanju četrta in v odbojki sedma. PETEK, 27. JUNIJA 1986 ŠPORT IN REKREACIJA, OGLASI, OBVESTILA 13. STRAN (M^IMIEEGLAS Prvaki in jubilantje —• Rokometaši tržiškega Peka se vračajo v prvo slovensko rokometno ligo. To je uspeh generacije, ki jo že pet let trenira Janez Laibacher. Zmaga sovpada tudi s praznovanjem 30. obletnice rokometa v Tržiču. Šport je pridobil veljavo, saj tekme rokometašev redno spremlja nad 300 ljudi, sedaj pa jih bo zanesljivo še več. Rokometaši so imeli pred kratkim na igrišču v Bistrici kratek občni zbor, igrali pa so med seboj, in sicer veterani, mladinci, člani in mladinke. — J. Kikel Baldomir Bizjak, gorski reševalec, planinski vodnik in markacist Majhna društva na zmorejo sama Jezersko, junija — Slovenija ima več kot 1100 označenih planinskih poti v skupni dolžini preko 7000 km. Vse so zarisane in zapisane v katastru poti. Njih vzdrževanje je zahtevno delo, posebno še, ker morajo biti prav te poti najvarnejše. Prek 170 planinskih društev je v Sloveniji, le okrog 100 od teh pa skrbi za planinska pota. To breme je treba pravično porazdeliti na vsa društva in izboljšati varnost na teh poteh. Planinska pota morajo biti redno vzdrževana, varna, prehodna, da jih lahko prehodi vsak, brez pripomočkov; pripomočki morajo biti že v steni. Na Planinski zvezi si že dolgo prizadevajo, da bi za pota skrbele skupine posameznih planinskih društev v določenih gorstvih. V Sloveniji že deluje deset takih območnih skupin,tri od teh so na Gorenjskem, in sicer ima prva skupina na skrbi del Julijcev in zahodni del Karavank, druga drugi del Karavank in Kamniške Alpe vse do Savinjskega sedla ter vse Grintavce, tretja, škofjeloška skupina, pa obdeluje predgorje Julijcev. V vseh treh gorenjskih skupinah so vključeni tudi Ljubljančani, tako so tu zastopani planinci Litostroja, Viatorja, PTT, Železničarja, PD šmarna gora, PD Radeče, PD Medvode in še nekaj drugih. »Medsebojna pomoč je potrebna,« Pravi Baldomir Bizjak. Ne le za skupno urejanje potov, temveč tudi zaradi enotnega označevanja potov. Tako se danes dogaja, da imaš na enem deblu po tri oznake. Slovenija bi morala »meti enoten pristop.tako do vzdrževanja kot urejanja novih potov, pri normativih varovalnih naprav, to je pri dimenzijah vrvi in klinov, pri načinu pričvrstitve, globini vrtine in podobnem. Tudi veliko lažje bi bilo za vse. Pri Planinski zvezi Slovenije in Planinskem društvu Matica obstojajo skupine, ki so opremljene s posebnimi agregati, vrtalnimi stroji, rezilci in drugimi Pripomočki za izdelovanje varovalnih naprav na teh zahtevnih poteh. Posamezna planinska društva bi tu lahko »skala pomoč. Tako so,na primer,planinci Matice priskočili na pomoč gor-ianskim planincem, ki bodo letos urejevali pot od Doliča proti Prehodavcem Pod Kanjevcem. Tudi v Kamniških Alpah bo nekaj takšnih skupnih akcij, večina društev sodeluje, se vklaplja v območne skupine, so pa tudi društva, ki ne čutijo te potrebe. Če deluje neko društvo na svojem predelu, ni rečeno, da se je treba obnašati, kot da je vse skupaj njihova last. Treba je stremeti za tem, da je Slovenija enoten planinski .prostor, da si društva med seboj pomagajo. Lažje bo tudi pri enotnem označevanju poti. Kmalu bomo pričeli z označevanjem potov po težavnostnih stopnjah, o čemer že dolgo razmišljamo. Markacisti skupaj z gorskimi reševalci ugotavljajo, da je nesreč pri markiranih in urejenih poteh več kot med plezalci. Ljudje prihajajo v gore fizično nepripravljeni, nepravilno opremljeni. Največ jih pobere pri sestopanju, kajti takrat popuste moči in tudi pozornost za nevarnost. Zato bodo vse poti kategorizirane na lahke, zahtevne in zelo zahtevne poti. Lahka pot je tista, ki jo lahko prehodimo z rokami v žepih, zahtevna, kjer si pomagamo z rokami, a še vedno brez varovalnih naprav, zelo zahtevna pa tista, kjer poti brez varovalnih naprav ne bi zmogli.« D. Dolenc Planinci obveščajo Največ planincev je v Sloveniji Ljubljana, maja — Planinska zveza Jugoslavije je objavila podatke o članstvu v planinskih zvezah republik in avtonomnih pokrajin. V Bosni in Hercegovini je bilo konec lanskega leta 32.416 organiziranih planincev vseh starosti, v Črni gori 6500, v Hrvaški 36.893, v Makedoniji 11.000, v Sloveniji 101.636, v Srbiji 20.078, v Vojvodini 6728 in na Kosovu 3500. Skupaj je bilo v Jugoslaviji v Planinsko zvezo včlanjenih 218.751 ljudi, od tega 119.680 članov, 44.596 mladincev in 54.475 pionirjev. Planinska zveza Slovenije je najštevilčnejša. Njeni člani predstavljajo kar 46,46 odstotka vseh članov Planinske zveze Jugoslavije. Tržiške planinske postojanke odprte Tržič, 15. junija — Vse štiri postojanke Planinskega društva Tržič bodo čez sezono odprte. Nekatere od njih so odprte v sobotah in nedeljah zunaj sezone in tudi pozimi. Društvu je uspelo dobiti oskrbnike. Upajo, da bodo vztrajali do 15. septembra, ko se uradna planinska sezona konča. Dom pod Storži-čem in Dom na Kofcah sta odprta že od začetka junija, Zelenica in Dobrča pa bosta redno odprti od sobote, 28. junija dalje. Dobiti dobre oskrbnike ni edini problem planincev. Planinci v gorah vedno manj trosijo, težje je primerno nagraditi oskrbnike, problem je z dostavo hrane in napitkov, vedno manj pa je denarja za vzdrževanje postojank. Prodaja pijač in oddaja prenočitev nista upadli, pada pa prodaja hrane, saj jo imajo planinci vedno več s seboj v nahrbtniku. s Obnovljena planinska pot Jezersko — Včasih, dokler še ni bilo gozdne ceste od Kanonirja v Podstor-žič in iz Postoržiča na Javorniški preval (sedlo), je vodila lepa markirana pot mimo lovske in gozdarske koče v Podstoržiču. S cesto in s porušenjem enega od mostov čez potoke se je morala tudi ta markirana pot priključiti na cesto, kar je pot podaljšalo za več kilometrov. Planinsko društvo Jezersko je letos uredilo novo planinsko pot in obnovilo del stare, tako da se izogne dolgi cestni serpentini. Dokončana bo prav te dni. Pot skozi Podstoržič bo znatno krajša in lepša, saj vodi po gozdu in po ne prehudi strmini. Veseli je bodo zlasti tisti planinci, ki hočejo priti s kokrške na tržiško stran ali tisti, ki se s Storžiča vračajo čez Skarjev rob proti Kanonirju. D. D. Vabilo kranjskih planincev Kranj, 25. junija — Planinsko društvo Kranj prireja dopustniško planinsko turo med 8. in 13. avgustom. Plan inci bodo obiskali Sarajevo, Fo-čo, Žabljak in Durmitor. Prijave sprejemajo in dajejo pojasnilo v pisarni društva na Koroški cesti v Kranju. j. Košnjek PD Jezersko odstopilo tri planinske poti Jezersko — Planinsko društvo Jezersko ima okoli 300 članov, samih zagretih planincev. Društvo skrbi za vrsto zahtevnih planinskih poti. Z večletno akcijo Planinske zveze Slovenije, naj bi društva, ki nimajo na skrbi svojih planinskih poti, prevzela skrb za poti od društev, ki tega dela sama ne zmorejo. Planinsko društvo Viharnik iz Ljubljane je prevzelo skrb nad tremi planinskimi potmi Planinskega društva Jezersko, in sicer pot od Kanonirja na Kozji vrh ter na Ba-šeljsko in Javorniško sedlo. Jezerskemu društvu pa ostanejo še vedno pota na področju Kočne in Grin-tavcev, ki štejejo med najzahtevnejše v Kamniških Alpah. Skrbijo za vse dostope do Češke koče in za pota od Češke koče na Kočno, Grin-tavec, Dolgi hrbet in Žrelo, (dd) ŠŠD iz Žirov je med najstarejšimi v Sloveniji Vsi tekmujejo za športno značko fciri, 25. junija — Kot sta povedala učitelja telesne vzgoje ter mentorja šolskega športnega društva v žirovski osnovni šoli Padlih pravoborcev, Darij Krznožnik in Janez Bizjak, poteka vzgoja otrok po dveh glavnih tirih: tanožična rekreativnost in tekmovalni šport. Žirovsko šolsko športno društvo, ki je prišteva med najstarejše v naši republiki, je imelo v tem šolskem letu že 18. občni zbor. Včlanjeni so domala vsi »d okroglo 650 učencev, delajo pa po •staljenem programu. Velik poudarek dajejo množični rekreativni vzgoji. Imajo poletne šole v 'aravi. Konec avgusta bodo odšli bodo-i petošolci na Debeli rtič. Večina otrok e v šoli v naravi nauči plavanja. Namesto zimske šole v naravi pa imajo mučarske tečaje, ki se jih med zim-kimi počitnicami udeležuje povprečno o dvesto otrok. Vadijo po skupinah na 'igonovem griču in Goropekah, kjer majo dve vlečnici. Še bolj kot alpsko mucanje pa v žirovski šoli poudarjajo &ke na smučeh. Opreme, ki so jim jo pomagali kupiti Alpina, krajevna skupnost in Elan, imajo za cel razred. Vsi učenci od petega do osmega razreda tečejo. V šoli so trije učitelji telesne vzgoje, četrti ima zdravstveno telesno vzgojo. Zbere vse tiste učence, ki so kakorkoli telesno prizadeti ali poškodovani. Ta oblika dela se je že drugo leto pokazala kot izjemno uspešna. Na področju tekmovalnega športa ima ŠSD iz Žirov največ uspeha v košarki. Starejši pionirji so bili na občinskem prvenstvu drugi, mlajši pionirji in pionirke prve. Uvrstili so se v republiški finale, kar je velik uspeh. V okviru ŠŠD oziroma kluba Alpina so zelo uspešni tudi skakalci, med katerimi so celo republiški in državni pr- vaki. Razen tega negujejo še nogomet, odbojko, rokomet, namizni tenis, zadnja tri leta, kar je zgrajen šolski stadion, pa se kaže vzpon tudi v atletiki. S klubi tesno sodelujejo, zlasti še s košarkarskim klubom Kladivar, skakalci Žirov in nogometaši Alpine, nenazadnje pa tudi s športno-rekreacijskim društvom pri krajevni skupnosti. Imajo tudi zunanje sodelavce, vaditelje, ki so jih večinoma sami vzgojili. Vsi učenci tekmujejo za športno značko, tekmujejo za najboljšega športnika, za najhitrejšega in najbolj vztrajnega tekača, za najboljši razred v košarki in odbojki. Tomaž Kastelec, ki je letos končal osmi razred, je pred dnevi dobil republiško plaketo SŠD. Bil je predsednik izvršnega odbora ŠŠD ter je tudi sam dober športnik in učenec. H. Jelovčan Jutri rally Loka 86 Škofja Loka, 26. junija — Jutri ob 8. uri bo pred športno dvorano na Podnu start letošnjega avtomobilističnega ral-lyja Loka 86, ki velja za republiško in državno prvenstvo. Takmovalo bo 54 najboljših jugoslovanskih posadk s Kiizmičem na čelu. Organizator je moral za organizacijo zbrati 2,5 milijona dinarjev in to večinoma zunaj občine, sicer pa so Ločani vsa dela opravili prostovoljno. Tekmovalci bodo vozili od Podna na Lubnik, kjer bo hitrostna preizkušnja, potem skozi Lušo do Selc in Rudnega, kjor bn start hitrostne preizkušnje, do Dražgoš, od koder se vračajo tekmovalci z normalno vožnjo nazaj v Rudno, kjer bo start hitrostne preskušnje na Rovtarico, potem bodo šli avtomobilisti do Zgornje Sorice, odtod še enkrat v Dražgoše in skozi Selca nazaj v Škofjo Loko, kjer bo konec republiškega rallvja. Ob 13. uri bo start drugega dela za državno prvenstvo, proga pa bo Škofja Loka—Lubnik— Rudno—Rovtarica—Podrošt in Škofja Loka, kjer bo ob 18.30 cilj. -jk ODEJA Tovarna prešitih odej ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 80 Poslovni odbor objavlja dela in naloge: 1. VEČ DELAVCEV ZA DELA V PROIZVODNJI NK delavci s končano osemletko, tekstilni konfekcionarji II., III. in IV. zahtevnostne stopnje Kandidati sklenejo delovno razmerje za nedoločen čas, poskusno delo traja en mesec. 2. DELAVCA - KOMERCIALNEGA TEHNIKA - PRIPRAVNIKA Kandidat sklene delovno razmerja za določen čas,6 mesecev. 3. DELAVCA - INŽENIRJA OBLIKOVANJA TEKSTILU -PRIPRAVNIKA Kandidat sklene delovno razmerje za določen čas, 9 mesecev. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba DO Odeja Škofja Loka, Kidričeva 80, 15 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 15 dneh po izteku roka za prijavo. DO SAP LJUBLJANA tozd medkrajevni potniški promet, delavnice in turizem Jesenice Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. VEČ VOZNIKOV za mestni promet na Jesenicah Pogoji: — poklicni voznik motornih vozil D kategorije, eno leto delovnih izkušenj 2. VEČ AVTOMEHANIKOV Pogoji: — KV avtomehanik, eno leto deiovnih izkušenj 3. AVTOLIČARJA Pogoji: — KV avtoličar, eno leto delovnih izkušenj 4. AVTOKLEPARJA Pogoji: — KV avtoklepar, eno leto delovnih izkušenj 5. 2 SPREVODNIKA Pogoji: — dokončana osemletka, znanje slovenskega jezika 6. VRATARJA - ČUVAJA Pogoji: — dokončana osemletka, znanje slovenskega jezika Za zaposlitev pod točko 1. pridejo v poštev le kandidati s stalnim bivališčem na Jesenicah. Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih zaposlitev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Integral, TOZD Medkrajevni potniški promet, delavnice in turizem Jesenice, Titova 67. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po poteku roka za zbiranje prijav. Irfch LTH - DO THN n. sol. o. ŠKOFJA LOKA Razpisna komisija TOZD Zamrzovalne skrinje objavlja razpis za dela in naloge DIREKTORJA TOZD Vsak kandidat za zasedbo del in nalog mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje pogoje,določene z zakoni, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi, — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri — da ima 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih oziroma opravilih — da izpolnjuje pogoje iz družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike v občini Škofja Loka — da predloži program razvoja TOZD Kandidati naj pošljejo vloge z ustreznimi dokazili na naslov: LTH — DO THN Škofja Loka, Kidričeva 66, z oznako »za razpisno komisijo«, in sicer v 30 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sklepu DS TOZD. Na razpisana dela in naloge bo delavec izbran za 4 leta. Vse potrebne informacije za izdelavo programa razvoja TOZD dobe kandidati v KSS — DO. OBVESTILO Letno kopališče bo v soboto, 28. junija, in v nedeljo 29. junija 1986, zaprto za kopalce zaradi mednarodnega plavalnega mitinga v počastitev dneva borca. GLAS 14. STRAN. OBVESTILA, OGLASI PETEK, 27. JUNIJA 1986 v prodajalni elektro-moto (nasproti avtobusne postaje) SMO ODPRLI ODDELEK KOMISIJSKE PRODAJE v prodajo sprejemamo: • AKUSTIČNE APARATE radijske sprejemnike, tranzistorje, gramofone, magnetofone, kasetofone ipd. • TELEVIZIJSKE SPREJEMNIKE video naprave, HI-FI in ojačevalne naprave, mikrofone ipd. • GLASBILA VSEH VRST Izkoristite možnost posredniške prodaje predmetov, ki jih ne potrebujete! Prodajalna je odprta od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. MERKUR kranj Od 25. junija dalje bo na prostoru Gorenjskega sejma v Kranju odprta nova prodajalna Iskre. Založena bo z bogato izbiro izdelkov in rezervnih delov iz Iskrinega proizvodnega programa. o* Iskra Kakorkoli že obrnete: turizem smo ljudje Prejemnik: Danes je že vsak lahko poštar. Ne vem, ali jih sploh naučijo brati, preden jim dajo službo. Kaže, da ne, ker razmečejo tista pisma po predalčkih, kakor se jim ljubi. Časnike očitno sami zase pokradejo - najmanj enkrat na mesec ga ne dobim, raje večkrat. Če pride telegram, zvonijo kot neumni, in s tistimi avti divjajo, da si človek na cesto ne upa. Nabiralnike pa tudi praznijo, kakor imajo ravno čas. •zvf t m y uias 'otvzomz jbj( *9SA bz iqniizi os Jtftf *3SA bz 'tt?fciqo sod oiubs apud 9$ njuojf bu 'o/fejfiijf ouifo zoifs 'iflfBJA ud siuoaz 'Bmop JBSoiftu tu Bd 'afdoiispBu ofsos a uiBjSapf s9s,t/\[ -ppp.j^n jfizuod [od unfiq joy 'afsjd pod ofspofS if pujfoyodfi ;oui9jS lil OqJOJ IUI9Z\ 'BUIDOJA ipj zbjum afipj '8dus at ifB zap afipj 'BSBJdA ou 3jqiu 9U9JAJ '39A l/o^IU JU SSUBp 9SI ibq,Bq *BfidA 9UIBU og :jb$soj Slovenija i~J Moja dežela. gorenje Lesna industrija n. sol. o. 63331 Nazarje 21 telefon: (063) 831-931 te/ex: 33624 yu glin Tradicija, trajnost, kakovost — vezana in termoizolacijska okna, zložljive podstrešne stopnice, harmonika vrata Gorenje Glin dobite v vseh razstavno prodajnih centrih Gorenja in trgovinah z gradbenim materialom po Jugoslaviji. Zahtevajte naš prospekt pri prodajalcu! Obiščite nas v: - LESNIM KRANJ - MERKURJU KRANJ PETEK, 27. JUNIJA 1986 OBVESTILA, OGLASI 15. STRAN @®IMlI«IEnGLAS SPOMINSKI POHOD PARTIZANOV NA TRIGLAV 18. in 19. julija 1986 PRIJAVNICA Poznavajoč svoje zdravstveno stanje in fizično sposobnost se kot udeleženec NOB in član ZZB prijavljam na pohod (priimek, ime, ilegalno ime (tiskane črke)) (letnice rojstva) (naslov: kraj, ulica, hišna štev.) (telefon, št. pošte) (sodelovaje v NOB od: (čin v JLA oz. rez.) (ime enote skupnosti borcev, h kateri se prištevate) Na Rudno polje bom prišel z lastnim prevozom: da ne (obkrožite) Prijavnici prilagam mnenje svojega zdravnika o zdravstve- no-fizični sposobnosti za pohod na Triglav. Zavezujem se, da bom svoj, že po oddani prijavnici nastal tehten zadržek takoj sporočil organizatorju. Prijavnico pošiljam na naslov: Skupnost borcev VII SNOUB F. Prešerna — preds. org. odbora: Franc ŠMIT, Cankarjeva 12 - 64260 BLED (Org. odbor je sprejel prijavnico) datum (podpis prijavljenca) Nekaj informacij k prijavnici: 1. Najprej opravičilo: organizacijski odbor se je odločil za prijavnico z nekaj več vprašanji, ker bodo odgovori zanimivi, ko bo minilo naslednjih 45 let od vstaje Slovenskega naroda. O udeležencih bomo po pohodu izdelali ustrezno evidenco. 2. Ekipa, ki bo na pohodu skrbela za zdravstveno varstvo, vodi jo dr. Borut Rus s pomočjo dveh zdravnikov iz VP Kranj, je po proučitvi vseh možnih okoliščin s področja zdravstvenega varstva, opozorila org. odbor, naj kandidati za pohod v svoje dobro obiščejo zdravnika, ki naj jim napiše diagnozo oziroma mnenje. 3. Prevoz udeležencev z Bleda na Rudno polje in nazaj bo zagotovil org. odbor. Vendar pa predlaga udeležencem pohoda (iz praktičnih razlogov — rezervna obleka, odhod iz Rudnega polja po lastni želji itd.), naj pridejo do Rudnega polja z lastnimi vozili ali se dogovorijo s soborcem. Vozila bodo na Rudnem polju čuvana. Tisti, ki ne bodo imeli lastnega prevoza, se bodo peljali z Bleda z avtobusi, (avtobusna postaja) ob 7. uri zjutraj. Povratek z Rudnega polja bo v soboto med 18. in 19. uro. 4. Glede na to, da bo v Triglavskem domu na Kredarici lahko prespalo le približno 220 pohodnikov, bodo imeli prednost prijavljenci glede na prispelost prijavnic. V primeru, da bo prijav več kot bo na voljo prenočitvenih možnosti v domu, bi lahko udeležbo omogičili tudi drugim, seveda, če bi hoteli prenočiti v domu Planika. 5. Cene pijač, hrane in prenočišč v domovih bomo objavili pravočasno v TV-15, kakor tudi podatke o tem, katero hrano in pijačo bo pripravil org. odbor v lastnem strošku. 6. Da bo imel org. odbor čas za končne priprave, bo prijave sprejemal do 30. junija 1986. Bled, 7. junija 1986 Org. odbor Preds. Franc ŠMIT ALPETOUR ALPETOUR, TOZD Potniški promet KRANJ obvešča cenjene potnike, da linije mestnega prometa v Kranju obratujejo od ponedeljka, 30. junija, do vključno 29. avgusta 1986 po sobotnem voznem redu. Morda že veste, da imamo v Kranju specializirano Prodajalno cokel. Na vrhu zadnjih stopnic v Jelenovem klancu, pod zlatarjem Rangusom, tam, kjer je bil včasih fotograf Rode, je Marjan Fajfar s Sp. Brnika odprl lokal, kjer bodo naprodaj le cokle. Vseh vrst: ženske, moške in otroške. Posebno ženskih bo vedno bogata izbira, saj so z različnimi petami, različnimi vrhnjimi materiali, bolj ali fnanj zaprte, samo s paščkom ... Cene so konkurenčne. Ženske cokle so od 1.200 do 2.300 dinarjev par, moške od 2.000 do 2.700 din in otroške od 1.290 do 1.690 dinarjev par. emona hoteli fj) terme Čatež OB VSAKEM ČASU ZA VSAKOGAR NEKAJ n. pr.: medicinsko programirani aktivni oddih, šola hujšanja, šola lepotičenja, šola jahanja v hotelu Grad Mokrice. Informacije po tel. (068) 62-110 ASTRA, blagovnica Kranj posluje že 20 let in v njej boste vedno našli marsikaj za dom in gospodinjstvo: talne in stenske oblo 9« barve, lake in druge vr ste premazov sredstva in oblačila za zaščito pri delu kanalizacija PVC bela tehnika in bogat izbor gospodinjskih pripomočkov brezplačen prevoz kupljenega blaga do 15 km Blagovnica Kranj pozinka OTOČAIMKA UČENCI, DIJAKI, ŠTUDENTJE! PREŽIVITE POČITNICE AKTIVNO! VKLJUČITE SE V INTENZIVNE OBLIKE TEČAJEV: - ŠIVANJA od 26. junija do 10. julija 1986 od 28. julija do 8. avgusta 1986 - KUHANJA od 28. julija do 8. avgusta 1986 - RAČUNALNIŠTVA od 26. junija do 2. julija 1986 - TUJIH JEZIKOV od 7. julija do 19. julija 1986 - ROČNEGA IN STROJNEGA PLETENJA od 18. avgusta do 29. avgusta 1986 - SLIKARJA od 1. julija do 14. julija 1986 - MODELIRANJA LETAL IN RAKET od 30. junija do 14 julija 1986 J CENA TEČAJEV ZA VAS JE LE POLOVIČNA! Vse informacije na Delavski univerzi Škofja Loka, Podlubnik 1a, telefon 60-888, 60-865 ali 62-761, int. 35. MLADINA, UPOKOJENCI, GOSPODINJE! Nudimo vam možnost za dodatni zaslužek. Organiziramo ODKUP SVEŽIH BOROVNIC, LISIČK in JURČKOV po konkurenčnih cenah. Odkupna mesta: - JOŽE KLEMENČIČ, Nemilje 12 — DANA SUŠNIK Zgornja Besnica 56 — JANEZ BALANC, Zgornja Besnica 79 - UPRAVA ZADRUGE, Stražišče, Gasilska 5 Gozdne sadeže odkupujemo vsak dan razen nedeljo od 16. do 18. ure. Dodatne informacije dobite na Gorenjski kmetijski zadrugi, TZO Sloga Kranj, telefon 23-866, dopoldne. ALPETOUR KOPALIŠČE SORA V ŠKOFJI LOKI VABI V PETEK, 27. JUNIJA, OB 18. URI NA VELIKO VRTNO ZABAVO IGRAL BO ANSAMBEL RANDEZ VOUZ ČE BO SLABO VREME, BO ZABAVA V DISCU SORA. UKC LJUBLJANA TO UNIVERZITETNI INSTITUT ZA PLJUČNE BOLEZNI IN TUBERKULOZO GOLNIK N Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: - ZDRAVNIKA SPECIALISTA RENTGENOLOGA za nedoločen čas Pogoji: — zdravnik, MF, odobrena specializacija iz rentgenologi je - 4 VIŠJE MEDICINSKE SESTRE za nedoločen čas Pogoji: — višja zdravstvena šola, višja medicinska sestra - 2 MEDICINSKI SESTRI za določen čas Pogoji: — zdravstvena šola, medicinska sestra - MATERIALNEGA KNJIGOVODJE za nedoločen čas Pogoji: — ekonomski tehnik, ekonomska šola - 2 BOLNIŠKI STREŽNICI za nedoločen čas Pogoji: — osnovna šola, tečaj iz higienskega minimuma - 4 BOLNIŠKE STREŽNICE za določen čas Pogoji: — osnovna šola, tečaj iz higienskega minimuma - NK KUHINJSKE POMOČNICE za nedoločen čas Pogoji: — osnovna šola, tečaj iz higienskega minimuma - PERICE za nedoločen čas Pogoji: — osnovna šola, tečaj iz higienskega minimuma - PERICE za določen čas Pogoji: — osnovna šola, tečaj iz higienskega minimuma Kandidati naj pošljejo prošnje na naslov TO Univerzitetni inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo, Golnik, Golnik 36, komisiji za delovna razmerja. Izbrani kandidati lahko dobijo ležišče v samskem domu. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po komisiji. ABC POMURKA, LOKA, proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje, n. sol. o. ŠKOFJA LOKA TOZD PRODAJA NA DROBNO ŽELI ZAPOSLITI VEC PRIPRAVNIKOV - PRODAJALCEV Kandidate bomo zaposlili v živilskih prodajalnah na območjih Škofje Loke, Medvod in Ljubljane-Šiške. Pripravljeni smo zaposliti tudi kandidate, ki imajo končano kako drugo poklicno šolo in jih veseli delo v prodajalnah. Informacije o razmerah za delo, osebnih dohodkih in drugem lahko dobite osebno ali po telefonu 61-461. Prijave sprejemamo 15 dni od dneva objave oglasa. Osnovna šola PREŠERNOVE BRIGADE ŽELEZNIKI Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja prosta dela in naloge: - UČITELJA KEMIJE IN BIOLOGIJE PRU ali P, od 1. septembra 1986 dalje za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu) - ClSTILKE v centralni šoli od 1. septembra 1986 dalje, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom - 2VARUHINJ za določen čas, s polnim delovnim časom — od 1. septembra 1986 do 31. avgusta 1987 - Šolskega psihologa (diploma, strokovni izpit) od 1. septembra 1986 dalje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijavite se v 8 dneh po objavi razpise. O izidu razpisa boste obveščeni v 30 dneh. Prijavi naj bo priloženo potrdilo o izobrazbi. (mmmmmmGLAS ib. stran OBVESTILA, OGLASI PETEK, 27. JUNIJA 1986 4 ZCP CESTNO PODJETJE KRANJ Jezerska cesta 20 Odbor za delovna razmerja TOZD VZDRŽEVANJE in VARSTVO CEST objavlja prosta dela in naloge: 1. VZDRŽEVANJE CESTE — za enoto Škofja Loka na relaciji Poljane—Log — 1 delavec na relaciji Trebija—Gorenja vas — 1 delavec področje Škofja Loka — 1 delavec — za enoto Jesenice — 2 delavca Pogoji: — priučen delavec-cestar z internim izpitom oziroma strokovnim tečajem, 1 leto delovnih izkušenj, starejši od 18 let, trimesečno poskusno delo 2. OPRAVLJANJE PREVOZOV — 2 delavca Pogoji: — poklicna šola za voznike motornih vozil (C kategorija), 2 leti delovnih izkušenj, starejši od 18 let, trimesečno poskusno delo 3. OPRAVLJANJE ZAHTEVNIH AVTOMEHANSKIH DEL — 1 delavec Pogoji: — KV avtomehanik, 3 leta delovnih izkušenj, starejši od 18 let, trimesečno poskusno delo 4. ORGANIZIRANJE DEL V KOVINSKO-MEHANIČNI DELAVNICI — 1 delavec Pogoji: — strojni tehnik, 4 leta delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo Odbor za delovna razmerja TOZD GRADNJE objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. STROJNIKA GRADBENE MEHANIZACIJE — 1 delavec Pogoji: — KV strojnik, dve leti delovnih izkušenj, starejši od 18 let, trimesečno poskusno delo Odbor za delovna razmerja DSSS objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. PROJEKTANTA - STATIKA IN DELA V OPERATIVI — 1 delavec Pogoji: — diplomirani gradbeni inženir, 4 leta delovnih izkušenj, opravljen strokovni izpit po zakonu o graditvi objektov, trimesečno poskusno delo 2. MANJ ZAHTEVNA DELA V SKLADIŠČU — 1 delavec Pogoji: — priučen delavec, 1 leto delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo Za objavljena dela in naloge bodo delavci združili delo za nedoločen čas (razen pod točko 1. za TOZD WC — za enoto Jesenice — 1 delavec za določen čas) s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: ZCP Cestno podjetje Kranj, Jezerska cesta 20. Izbira bo opravljena v zakonitem roku. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po sprejemu sklepa. SREDNJA ŠOIA ZA TRGOVINSKO DEJAVNOST KRANJ, Župančičeva 22 Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge: UČITELJA STROKOVNOTEORETlCNIH PREDMETOV (diplomirani ekonomist, za nedoločen čas s polnim delovnim časom) Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija za delovna razmerja 8 dni po objavi razpisa. IMOS tiOllESKJC imos sgp gorenjc radovljica Komisija za delovna razmerja objavljha prosta dela in naloge za nedoločen čas 1. 2 AVTOMEHANIKOV Pogoji: — poklicna šola avtomehanske stroke — 2 leti prakse na delih in nalogah avtomehanika, — trimesečno poskusno delo — stimulativni OD 2. KUHARJA Pogoji: — poklicna šola gostinske stroke — 2 leti prakse na delih in nalogah kuharja — trimesečno delo — stimulativni OD Kandidati naj vloge z zahtevanimi dokazili v 8 dneh naslovijo na naslov IMOS SGP Gorenje Radovljica, Ljubljanska 11. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST KRANJ objavlja po sklepu sveta za razvoj z dne 17. 6. 1986 razpis raziskovalnih nalog za leto 1987, ki jih v okviru programa spodbujanja in pospeševanja raziskovalnih nalog, zanimivih za razvoj občine, sofinancira Občinska raziskovalna skupnost Kranj Raziskovalne naloge naj bi bile vsebinsko usklajene s srednjeročnim načrtom občinske raziskovalne skupnosti in naj bi zajele naslednja področja raziskovanja: — razvojna preobrazba gospodarstva — sodelovanje pri regijskih razvojnih projektih — pospeševanje tehnološkega napredka in inovacijskih procesov — racionalna uporaba surovin in virov energije — oblikovanje organizacije, strukture kadra in strukture znanja — varstvo, kultura in življenje prebivalstva 2. Na razpis se lahko prijavijo OZD in institucije, ki se ukvarjajo z raziskovalno dejavnostjo,in registrirani raziskovalci. 3. Pobudnik raziskovalnega projekta oz. naloge naj v prijavi navede: — naziv organizacije —- naslov naloge — ime izvajalca naloge (nosilci in sodelavci) — opis problema raziskovanja in cilje naloge — vsebino naloge, pričakovane rezultate in uporabnost naloge oz. projekta — povezanost naloge z drugimi morebitnimi nalogami ali projekti — metode in način dela — program dela s terminskimi plani — finančni predračun s strukturo stroškov — finančno konstrukcijo naloge: lastna sredstva, sofinan-cerje OZD — uporabnika naloge, predlog udeležbe občinske raziskovalne skupnosti. 4. Naloge, ki so jih nekateri izvajalci že poslali, in so usklajene s tem razpisom, bodo enakovredno upoštevane. Prijave pošljite do vključno 15. septembra 1986 na naslov: OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST KRANJ, Poštna ul. 3, Kranj. I] TEKSTILINDUS HŠMJMT Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ objavlja prosta dela oziroma naloge: TOZD PLEMENITILNICA DE Plemenitilnica I 1. UPRAVLJANJE KONTINUIRNEGA BARVNEGA STROJA BENINNGER I Pogoji: — tekstilni mehanik II, elektrikar ali strojni mehanik — zaželene delovne izkušnje — dvomesečno poskusno delo 2. UPRAVLJANJE KONTINUIRNEGA BARVNEGA STROJA BENINNGER II Pogoji: — tekstilni mehanik II, elektrikar ali strojni mehanik — zaželene delovne izkušnje — dvomesečno poskusno delo DE Gravura 3. 2 PRIPRAVNIKA Pogoji: — grafični oblikovalec ali grafični tehnik DS Skupne službe Ekonomski sektor 4. SISTEMSKI INŽENIR Pogoji: — diplomirani inženir računalništva — poznavanje poslovno-informacijskih sistemov, programske in računalniške opreme — trimesečno poskusno delo Kadrovski 'sektor 5. ORGANIZIRANJE IZOBRAŽEVANJA ZA PLEMENITENJE Pogoji: — organizator dela ali inženir tekstilne tehnologije (s prejšnjo izobrazbo tekstilno-kemijskega tehnika) — dve leti delovnih izkušenj na strokovnih delih v proizvodnji plemenitenja — zaželena andragoška znanja — trimesečno poskusno delo Kontrolni sektor 6. OBRATNA KONTROLA KVALITETE TKANIN Pogoji: — tekstilno mehanski tehnik (tkalska smer) — dve leti delovnih izkušenj na delih oziroma nalogah v proizvodnji tkanja — delo v dveh izmenah — trimesečno poskusno delo Vzdrževalno energetska služba (obrat II) 7. PLESKARSKA DELA II Pogoji: — slikopleskar — eno leto delovnih izkušenj na pleskarskih delih — dvomesečno poskusno delo Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj oddajo pisne prijave z dokazili v kadrovski sektor delovne organizacije v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. ŽELEZARNA JESENICE Cesta železarjev 8 Na osnovi sklepa delavskega sveta delovne organizacije z dne 28. maja 1986 in v skladu z 91. členom statuta delovne organizacije ZJ ter 124. in 125. členom Samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo Železarno Jesenice, objavlja razpisna komisija razpis prostih del in nalog 1. PREDSEDNIKA POSLOVODNEGA ODBORA DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE JESENICE za mandatno dobo — 4 leta 2. Člana poslovodnega odbora delovne organizacije železarna jesenice za ekonomsko področje, za mandatno dobo — 4 leta Kandidat pod 1. in 2. mora poleg splošnih, z zakonom opredeljenih pogojev za navedena dela in naloge izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visokošolsko izobrazbo in 5 let uspešnega dela v gospodarstvu — da ima ustvarjalen odnos do uveljavljanja in uresničevanja samoupravljanja, do naše politične usmeritve, da je pošten, da odgovorno gospodari z družbenimi sredstvi, da spoštuje zakonitost, da ima pravilen odnos do ljudi ter da je sposoben povezovati pravice z dolžnostmi in odgovornostmi Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo za predsednika in člana PO« v 8 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Slovenske železarne — Železarna Jesenice, n.sol.o., Cesta železarjev 8. sozo MERCATOR • KTT MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o., KRANJ, JLA 2 TOZD Tovarna olja OLJARICA BRITOF oglaša prosta dela in naloge: KOVINOSTRUGARJA in STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA za opravljanje vzdrževalnih del Posebni pogoji: 1 leto delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok Prosta dela in naloge objavljamo zaradi nadomeščanja delavcev, ki so odšli na odsluženje vojaškega roka, vendar pa imajo kandidati možnost za zaposlitev za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Mercator KŽK Gorenjske, Splošni kadrovski sektor Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi. KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA ■objavlja prosta dela in naloge AVTOELEKTRICARJA Pogoj: — dokončana poklicna šola za poklic avtoelektričar Delavec bo sprejet za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in opisom dosedanjih zaposlitev sprejema sekretariat KZ Škofja Loka, 8 dni po objavi oglasa. VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela oziroma naloge: - STROJNIKA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE -BAGERISTA - 2 TESARJEV - PRIPRAVNIKA - EKONOMSKEGA TEHNIKA za določen čas Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu za nedoločen oziroma za določen čas s polnim delovnim časom izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — imeti morajo končano poklicno šolo mehanske ali kovinske stroke in tečaj za strojnika težke gradbene mehanizacije — 2 leti delovnih izkušenj — poskusno delo traja en mesec pod 2. — imeti morajo končano poklicno šolo tesarske stroke — poskusno delo traja en mesec pod 3. — imeti morajo končano v. stopnjo izobrazbe — ekonomske smeri — pripravniška doba traja 6 mesecev Kandidati naj pošljejo pisne prijave s priloženim življenjepisom, dokazilom o strokovnosti ter potrdilom o stalnem bivališču na naslov najkasneje v 8 dneh po objavi. Prošenj brez zahtevanih dokazil komisija za delovna razmerja ne bo obravnavala. Po poteku objavnega roka bodo kandidati pisno obveščeni o izbiri najkasneje v 40 dneh. PETEK, 27. JUNUA 1986 OBVESTILA , OGLASI 17. STRAN (g®IMiS^I©IESGLAri PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ TOZD ZA PTT PROMET ŠKOFJA LOKA objavlja prosta dela in naloge: - DOSTAVLJANJE PTT POŠILJK na območju pošte Škofja Loka — 3 delavci Delo je primerno tudi za ženske. Pogoji: — končana osemletka, — vozniški izpit A ali B kategorije Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s trimesečno poskusno dobo. Kandidati naj naslovijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev na komisijo za delovna razmerja TOZD za ptt promet Škofja Loka, Titov trg 9, Škofja Loka. Komisija sprejema prijave 8 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo o izidu obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. GIDOR GORENJA VAS Razpisna komisija na podlagi 14. in 15. člena Pravilnika o delovnih razmerjih in 14. člena statuta DO Gidor Gorenja vas objavlja naslednja prosta dela in naloge: VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA Pogoji: — končana višja ali srednja izobrazba strojne smeri, — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj v strojni stroki, — da ima organizacijske sposobnosti Dela in naloge razpisujemo za 4 leta. Rok za prijavo je 15 dni od dneva razpisa. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Gidor, Gorenja vas, za razpisno komisijo. O izidu izbire bodo obveščeni v 15 dneh po končanem razpisu. tth LTH DO THN ŠKOFJA LOKA objavlja naslednja prosta dela in naloge DS Skupnih služb OE SET: - 2 SKLADIŠČNA MANIPULANTA, za nedoločen čas Pogoji: — poklicna šola trgovske smeri (prodajalec železnine ali druge stroke — moški), seznanjenost iz varnosti pri delu, eno leto delovnih izkušenj TOZD Hladilstvo OE KA: — LIČARJA za nedoločen čas Pogoji: — poklicna šola ličarske stroke ali SR ličarstvo, seznanjenost iz varnosti pri delu, znanje in uporaba gasilskih aparatov, tri mesece delovnih izkušenj 3 — VARILCE za nedoločen čas Pogoji: — poklicna šola strojne stroke z izpitom za varilca, seznanjenost iz varstva pri delu, test za spajkanje in varjenje na tesnost Pisne prijave z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovsko-soci-alna služba LTH DO THN, 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo o rezultatu obveščeni v 15 dneh po sklepu kadrovske komisije. (———j o OBLAČILA ržič Delavski svet objavlja prosta dela in naloge: 1. VODENJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA 2. VODENJE FINANCNO-RACUNOVODSKEGA SEKTORJA Fogoji: Za vodjo komercialnega sektorja zahtevamo V. ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomsko-komercialne smeri in štiri leta delovnih izkušenj. Kandidati morajo poleg zakonskih in splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — organizacijske sposobnosti — pozitiven in korekten odnos do poslovnih partnerjev — kreativnost, samoiniciativnost — pozitiven odnos do samoupravljanja — vozniški izpit B kategorije Za vodjo finančno-računovodskega sektorja zahtevamo V. ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske smeri in štiri leta delovnih izkušenj. Kandidati morajo poleg zakonskih pogojev in splošnih pogo jev izpolnjevati še naslednje: — organizacijske sposobnosti i — pozitiven odnos do samoupravljanja r — iznajdljivost, vestnost, kreativnost Kandidata bosta združila delo za štiri leta. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Oblačila Novost Tržič, Trg svobode 33, Tržič. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku objave. ŽELEZARNA JESENICE, Cesta železarjev 8 Na osnovi sklepa delavskega sveta delovne organizacije z dne 28. 5. 1986 in v skladu z 88., 92. in 93. členom statuta delovne organizacije ŽJ, objavlja razpisna komisija razpis prostih del in nalog VODJA KOMERCIALNEGA SEKTORJA Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom opredeljenih pogojev za navedena dela in naloge izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko šolo ekonomske ali tehnične usmeritve — da ima pet let delovnih izkušenj — da ima registracijo za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov — da ima ustvarjalen odnos do uveljavljanja in uresničevanja samoupravljanja, do naše politične usmeritve, da je pošten, da odgovorno gospodari z družbenimi sredstvi, da spoštuje zakonitost, da ima pravilen odnos do ljudi ter da je sposoben povezovati pravice z dolžnostmi in odgovornostmi. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo: za vodjo komercialnega sektorja« v 8 dneh po objavi tega razpisa na naslov: SLOVENSKE ŽELEZARNE - ŽELEZARNA JESENICE o. sol. o., Jesenice, Cesta železarjev 8. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZO CERKLJE Objavljamo prosta dela in naloge v: 1. KNJIGOVODSTVU 2. SKLADIŠČU Kandidati morajo izpolnjevati naslednji pogoj: pod 1. — srednja ekonomska šola pod 2. — končana osnovna šola Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prošnje v 8 dneh po objavi na naslov: Gorenjska kmetijska zadruga, TZO Cerklje, Ulica Toneta Faj-farja 38. O rezultatih bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. @ metalka BLAGOVNICA KAMNIK NAKUP Z ZADOVOLJSTVOM Tel.: (061) 831-757 ©LIPA POHIŠTVO SALON V KRANJU Osnovna šola PADLIH PRVOBORCEV ŽIRI razpisuje naloge in opravila PSIHOLOGA za nedoločen čas Na razpolago je družinsko stanovanje. Rok za prijave je 8 dni po objavi. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v osnovno šolo Padlih prvoborcev Žiri. PETROL SOZD PETROL TOZD TRGOVINA KRANJ, Staneta Žagarja 30 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. PRODAJALCE za bencinski servis Kranj — 4 delavce 2. PRODAJALCA za bencinski servis Cerklje Pogoji: — KV delavec Posebni pogoj je uspešno opravljeno enomesečno poskusno delo. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave sprejemamo 8 dni po objavi. ar Odbor za delovna razmerja pri TOZD Proizvodnja pletenin ALMIRA — alpska modna industrija Radovljica objavlja prosta dela in naloge: 1. ŠIVANJE PLETENIN.4 delavke 2. PREDENJE PREJE 2,delavki 3. MIKANJE PREJE,2 delavki Pogoji: — srednja tekstilna in obutvena šola ustrezne usmeritve — možna priučitev; 4. Čiščenje proizvodnih prostorov Pogoji: — končana osnovna šola, smisel za red in čistočo 5. POMOC PRI PRIPRAVI hrane Pogoji: — končana osnovna šola — opravljen izpit iz higienskega minimuma, smisel za red in čistočo. Delovno razmerje pod točkami 1.—3. sklepamo za nedoločen čas, pod 4. in 5. pa za določen čas — nadomeščanje delavk, ki so na porodniškem dopustu. Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: ALMIRA — alpska modna industrija Radovljica — Janova ul. 2 —. odbor za delovna razmerja TOZD Proizvodnja pletenin. Prijavljene kandidate bomo obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. O Kemična tovarna exoterm kranj Kadrovska komisija objavlja prosta dela in naloge za CišCenje poslovnih prostorov in za delo v obratu družbene prehrane Pogoji: — osnovna šola — poskusnr delo 90 dni — zaželene delovne izkušnje ter opravljen izpit za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni — delo je dvoizmensko Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave sprejema splošni sektor delovne organizacije 8 dni po objavi. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA KRANJ Svet WO Kranj razpisuje dela oziroma naloge VODENJE ENOTE V. Pogoji: — vzgojitelj ali strokovni delavec, kot ga določa statut VVO, ali učitelj po določbah 96. člena Zakona o osnovni šoli — do 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok — strokovni izpit — organizacijske in vodstvene sposobnosti — ustrezne moralnopolitične lastnosti Kandidat bo izbran za 4 leta. Prijave sprejemamo 10 dni po objavi razpisa na naslov: Vzgoj-no-varstvena organizacija Kranj, Staneta Žagarja 19, s pripisom »za razpisno komisijo«. gorenjski tisk Tiskarna in kartonaža Moše Pijadeja 1, Kranj vabi k sodelovanju več kandidatov za delo na področju izvoznega trženja Kandidati naj bi izpolnjevali naslednje pogoje: — visoka šola ekonomske, organizacijske, grafične ali komercialne smeri — aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika — sposobnost komuniciranja s poslovnimi partnerji, prilagodljivost in iznajdljivost. Kandidati so lahko tudi začetniki — pripravniki, ki se želijo izpopolniti v zunanjetrgovinski dejavnosti grafičnih storitev. Delo za navedene naloge se združuje za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela sprejemamo 8 dni po objavi na naslov Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK Kranj, kadrovska služba, Partizanska 10/f. | (mimmmmiGLAS is. stran MALI OGLASI, OBVESTILA PETEK, 27. JUNIJA 1986 mn oglasi tel.:27-960 ceiiailAte aparatMlro|l Prodam novo STRUŽNICO za les, tip 1100. Kern, tel: 42^087 10137 Prodam mini AVTOMAT za expres kavo. Informacije po tel.: 21 896, do-poldne_10258 Ugodno prodam PAJKA fahr, starejši, motorno ŽAGO dolmar in nov KARDAN za nakladalko. Kurirska pot 11, Primskovo, Kranj_10259 Prodam GLASBENI STOLP fisher z zvočniki in omarico, kupljen v konsi-gnaciji. Retnje 19, 64294 Križe 10260 Prodam TV grundig super color 56 s telepilot 8, 10 let, 19 SM. Tel.. 23-962 _10261 Prodam rabljen HLADILNIK gorenje, črno-bel TV in PRALNI STROJ gorenje v dobrem stanju. Škofic, Zupan-čičeva41, Kranj_10266 Prodam nerabljen HLADILNIK gorenje, Gosposvetska c. 15, stan. 10, Kranj_10267 Prodam črno-bel TV iskra panorama alkor. Miha Frčej, Viševnica 4, Zg. Gorje^_10268 Prodam SVEDER za klanje metrskih drv. Tel.: (061)872-087_10269 Prodam nov hidravlični NAKLADAČ HU — 4, hidravlične noge in čelni hidravlični NAKLADAČ TM - 2 H Reko. Možna montaža na universal 445 ali Štore 404-504. Podobnikar, Osredek 4, 61356 Dobrava_10270 Ugodno prodam črno-bel TV iskra panorama aguila. Tel.: 74-687 10271 Prodam električno motorno ŽAGO < black and decker, suhe bukove PLOHE in smrekov ladijski POD. Naslov v oglasnem oddelku_10272 Prodam starejši barvni TV grunding, tel.:47-291_10273 Prodam komponentni KASETOFON loewe. Bertoncljeva 45, Kranj, tel.: 22-072_10274 Prodam črno-bel TV R. Čajevec 620, letnik 82, za 5 SM. Tel.: 23 175, popoldne_10275 Prodam KOMBAJN za krompir, poljski, NAKLADALEC carlo pešci in Sl-LOKOMBAJN mengele MB 2. Jože Jenko, Virmaše 32, Sk. Loka 10276 Prodam GLASBENI STOLP benvto-ne .M 6-120 LG z omarico, tel.: (064) 42-693_10277 i. PRALNI STROJ gorenje prodam Tel: 27-803_ 10278 Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ singer in nov PISALNI STROJ facit. Tel: 44-540_ 10279 Ugodno prodam OBRAČALNIK maraton 140 B. Tel: 60-940_10280 Prodam varnostni LOK za traktor štore. Vrtač, Mače 11_10410 Prodam MOTOKULTIVATOR hon-daf 600 s prikolico in vsemi priključki ter vrtno KOSILNICO urno 6. Trata 17, Škofja Loka_10411 Prodam GLASBENI CENTER tensai compo 5, (dvojni kasetofon equalizer). Aleš, Godešič 13, Škofja Loka 10412 Prodam avto radio STOLP z ojačevalcem 30 W, z garancijo. Boro Jurkič, ^ , Cesta na Loko 7, Tržič_10413 Univerzalno STRUŽNICO, starejšo, 1,2 m, uporabno, prodam. Tel : 23-870 __10414 Prodam motorno ŽAGO alpina. Tel.: 25 866__10415 Trifazni nov ŠTEVEC, betonski ME-ŠALEC in dvižna garažna VRATA, ugodno prodam. Tel: 22 298 10416 Prodam STOLP HI-FI beneton Tel : 28-159 10417 Prodam ŽAGO za razrez hlodovine, venecianko. Bodešče 30, Bled 10418 Prodam nakladalno PRIKOLICO sip 17. Tomaž Inglič, Gorenja vas 9, tel.: 68-490_10419 Prodam črno-beli TV za 2 SM. Alojz Černe, Alpska 7, Bled_10420 gradbeni maiT Smrekove STROPNE OBLOGE in hrastov lamelni PARKET prodam. Tel.: 40-310_10422 Prodam približno 250 kosov MODU LARCA po 110 din kos in 24 kosov VO-GALNIKOV. Nabernik, Kokrški log 13, Primskovo, Kranj__10423 Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO^ kikinda, 15000 kosov. Bajželj, Zg. Je-zersko 83, popoldne_10424 Prodam 22 m POCINKANIH CEVI za vodo, eolske. Langusova 37, Radovljica_ 10425 Prodam rabljene STREŠNIKE, 200 m1, 20 SM. Tel: 74-069 10426 Prodam PUNTE različnih velikosti, od 2—4.5 m, in kombinirani ŠTEDILNIK gorenje (4 plin, 2 elektrika + plinska pečica). Tel.: (064)43-107, Visoko 47_10281 10% ceneje prodam 1000 kosov OPEKE 20 x 20 x 30, 80 kosov PUNT, 4U kosov, 5,5 valovnih SALONITK in 50 kosov malo rabljenih LETEV 5x8. Kern, Tenetiše 47, Golnik_10282 Prodam 24-473 hrastove DESKE. Tel.: 10283 Prodam malo rabljen BETONSKI MEŠALEC. Franc Sajovic, Gorenjska c. 28, Naklo_10284 Prodam 250 kosov rabljene SALO NITKE 60x40 po 100 din. Mlakarjeva 7, Kranj_10285 Poceni prodam 9 bal TERVOLA, 5 cm, in IZREZE vrat, primerne za obloge. Tel.: 25-687_10286 Prodam 4000 do 5000 kosov bele silikatne fasadne OPEKE. Ponudbe pod šifro: Ugodno_10287 Prodam suhe smrekove PLOHE in DESKE. Tel.: 51-830, popoldne 10288 Prodam smrekov OPAŽ I. kvaliteta, tel: 50-554 od 20. do 21. ure 10289 Prodam 50 vreč APNA in nov ŠTE-DILNIK kiippersbusch. Tel.: 40-641 _10290 Prodam skoraj nov M EŠALEC za beton, 1201, in bagat ŠIVALNI STROJ z omarico. Tel.: 50-330_10291 Prodam rabljene členostne RADIATORJE. Breg 8/a, Komenda 10292 OKNA, dvo- in trokrilna, rabljena, ugodno prodam. Zakovšek, Posavec 145, tel.: 70-364 _10293 Prodam suhe hrastove PLOHE (8 kom), Vidic, Ovsiše 33 10294 Prodam 2300 kosov rabljenega STREŠNIKA - kikinda model 333, tel.: 60-30? popoldne_10295 poieiil Dvosobno komfortno lastniško STANOVANJE, 52 m', v Kranju s centralno, telefonom ter kletno shrambo z oknom in kurjavo, prodam ali zamenjam za enakovredno v Ljubljani. Tel.: (061)331-407_ 9976 Zamenjam starejšo HIŠO s centralno kurjavo in telefonom v Poljanski dolini za trosobno STANOVANJE v Šk. Loki. Informacije po telefonu: 62-229__10388 Prodam GARAŽO v garažni hiši na Plavžu. Tel: .81-941, dopoldne. Ivan Sodja__10389 Prodam 1,7 ha GOZDA. Tel : 77-623, od 17. do 19. ure _10390 Prodam starejšo HI So v bližini Bleda, primerno za vikend. Naslov v oglasnem oddelku_10391 KREDITIRANJE NAKUPA AVTOMOBILOV, KI SLUŽIJO KOT INVALIDSKI PRIPOMOČEK V sistemu Ljubljanske banke na področju SR Slovenije skladno z določili Pravilnika o kreditih občanom na podlagi namenskega dinarskega varčevanja ali pa na podlagi vezave dinarskih sredstev ali dinarske protivrednosti prodanih deviz lahko dobite kredit za nakup avtomobilov, ki služijo kot invalidski pripomoček. Občan, ki želi dobiti kredit za nakup avtomobila, mora zahtevku za kredit priložiti še ustrezno potrdilo pristojnega republiškega komiteja, kateri bo izdajal potrdila invalidom, ki so slepi ali z ocenjeno telesno okvaro zgornjih okončin v višini najmanj 80% ali z ocenjeno telesno okvaro spodnjih okončin v višini najmanj 60%. Vojaški invalidi in civilni invalidi vojne vložijo zahtevek za izdajo potrdila pri občinskem upravnem organu, ki je pristojen za vprašanja borcev in vojaških invalidov. Leta bo vlogo posre doval Republiškemu komiteju za borce in vojaške invalide, ki bo skladno s pravilnikom banke izdal potrdilo in ga po pošti posredoval upravičencu. Delovni ali drugi invalidi pa morajo — najprej vložiti zahtevek pri območni enoti Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, — območna enota bo prosilcu izdala »poročilo o ugotovljeni stopnji invalidnosti oz. stopnji telesne okvare, ki ga bo občan sam moral z zahtevkom posredovati Republiškemu komiteju za zdravstvo in socialno varstvo v Ljubljani, Kidričeva 5, — navedeni republiški komite bo nato občanu poslal potrdilo, ki ga bo priložil zahtevku za kredit. Upravičenci bodo potrdilo lahko dobili v petih letih in bo veljalo 3 mesece od datuma izdaje. V kolikor občan ne bo pridobil kre dita v roku 3 mesecev, bo moral izdano potrdilo vrniti republi škemu komiteju, ki ga je izdal, sicer bo lahko zaprosil za novo potrdilo šele po preteku 5-ih let. Ostale informacije o kreditu dobite v enotah Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske. ilanovan|a Družbeno enosobno stanovanje pri galvni avtobusni postaji v Kranju zamenjam za večje kjerkoli v Kranju ali okolici. Ponudbe pod: Soglasje 10151 Pošten fant, redno zaposlen, nujno išče SOBO v okolici Kranja, (reden plačnik). Ponudbe po tel.: 25-761, int. 262 - Roman _10378 Prodam STANOVANJE, 60 mJ. Tel.: 26-861_10379 Fant in dekle s 4-letnim otrokom iščeta STANOVANJE v starem delu Kranja. Nujno. Naslov v oglasnem oddelku_10380 Eno ali dve neopremljeni SOBI v Škofji Loki za dobo 2 let najame mirna uslužbenka. Tel.: 61-465 int. 79 10381 V Tupaličah oddam STANOVANJE. Šuceva 9, Kranj_10382 Mlada zakonej vzameta v najem dvosobno stanovanje. Predplačilo. Tel.: 45-614_10383 Mlad slovenski par z enim otrokom išče v širši okolici Kranja STANOVANJE, tel.: 25-861, int. 257 - Irena, do-poldne. Predplačilo_10384 Dvosobno STANOVANJE v Kopru, 58 m1, s centralno kurjavo, telefonom', pogled na morje, prodam. Tel.: (066) 36 503, popoldne_10385 Zdomec v Kranju proda takoj vselji-vo GARSONJERO, 28 m', za gotovino. Informacije: tel.: 38-441_10386 Pošteni ženski odstopim SOBO za pomoč v gospodinjstvu, v okolici Bleda. Tel.: (064) 78-064, od 18. do 20. ure. šifra: Poštenost_10387 V Kranju ali bližnji okolici najamem eno- ali večsobno stanovanje. Nudim devizno predplačilo. Ponudbe pod ši-fra: Poletje_10437 Najamem manjše STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku_10438 ilan.oprema Prodam dnevno sobo triglav. Globo-čnik, Šempeterska 35, Kranj 10126 Prodam MIZO - KOT, ZAMRZOVALNO OMARO, predsobne OMARE, sedežno GARNITURO, električne RADIATORJE, pomivalno KORITO in av-toradio. Bevc, Janka Puclja 5, Kranj (nasproti plinarne)_10296 Prodam PEČ emo na trdo gorivo in PRALNI STROJ gorenje, vse v dobrem stanju. Vidrih, Savska c. 2, Kranj 10297 Prodam bele kuhinjske ELEMENTE in nerjaveče dvojno POMIVALNO KORITO z odcejalnikom. Sr. Bela 53, Preddvor _10298 Prodam KAVČ in dva FOTELJA. Podgornik, Vrečkova 7, (Planina) Kranj, popoldne_10299 Prodam SPALNICO za 6 SM, poškodovan 126 P in PRALNI STROJ, 14 programov. Vodnik, Skokova 9, Kranj _10300 Poceni prodam električni §tT dil NIK s tremi novimi rezervnimi ploščami in bakren KOTEL z železnim podstavkom za kopalnico, tel.: 22-644, do 20. ure_ 10301 Prodam vzidljiv ŠTEDILNIK, levi, nov, STIROPOR debeline 4 cm, 8 m\ in bakreno PLOČEVINO za žlebove. Tel.: 70-384__10302 Ugodno prodam POSTELJO s toa letno mizico in kotno SEDEŽNO GAR-NITURO, tel: 33-721, zvečer 10303 Prodam POMIVALNI stroj zoppas, boseh - kuhinjsko NAPO, HLADILNIK 240 I, gorenje in podarim ŠTEDILNIK (4 elektrika, 2 plin). Inform. po tel. 25-904 ali 22 005 _10304 Prodam KUHINJSKE ELEMENTE: Tel.: 27-404_10439 Prodam tridelno klasično OMARO z vitrino, primerno za dnevno sobo. Pau-lovič, Nazorjeva 10, Kranj, tel.: 27 430 10440 razno prodam Prodam otroško KOLO BMX in AV-TORADIO. Tel: 23-049 • 10334 Prodam 80-basno klavirsko HAR MONIKO melodija. Stružnikova 10/a, Šenčur__10335 Prodam ŠIVALNI STROJ (starejši) in otroško POSTELJICO z jogijem. Ov-čina, J. Platiše 1, Planina, tel.: 35 637, popoldne_ 10336 Prodam večje cvetoče BRŠLINKE, BEGONIJE in HORTENZIJE. Lahovče 47, Cerklje_10337 Prodam moško KOLO maraton, 10 prestav. Tel.: 26-028_10338 Prodam 11 prm bukovih DRV in 50 BUTAR iz sadnega drevja, tel.: 45-076 _10339 Prodam: FOTOAPARAT fuji AZ - 1 z vsemi dodatki, nerabljeno moško KOLO rog, 12 g ZLATA za zobe, GRAMOFON in KASETOFON, malo rabljen. Tel: 45-285_10340 Moško KOLO rog, novo, prodam. Tel.: 22-665_10341 Prodam kvalitetna bukova DRVA. Tel.: 74 368__ 10342 Prodam otroški športni VOZIČEK tribuna. Tel: 60-008_10343 Prodam: KOLO maraton, dirkalno, novo, elektromotor 04 — obratov 1890 trofazni, PEČ za centralno 2400 ccal emo, 2 VZMETNICI 90 x 190. Grenc4__■ 10344 Prodam ZLATO za zobe, gram 5.500 din, popoldne, tel.: 61 -658 10345 Prodam IMV camp PRIKOLICO Adria 390, nerabljena. Tel.: (061)482 500 _10346 Prodam 3 čebelje PANJE in del opreme. Husein Selimovič, Planina 1, tel.: 26 440 po 20 uri_10347 Prodam dobro ohranjen SURF Krumpestar, Pivka 2, francoski Naklo 10348 Prodam 14 dni starega BlKCA si mentalca, smrekove PLOHE in DESKE, nove in rabljene, PUNTE, BANKINE, les za ostrešje (špirovce) in več rabljeni VRAT Kurirska pot 29, Kranj, tel.: 26 638 ... 10349 nama ikofja teka v prihodnjem tednu pred veleblagovnico Nama Škofja Loka — na pultu posebnih prodaj POSODA EMO II. in III. kvali tete po zelo ugodnih cenah — po vaših željah vam potiskamo poletne majice z raznimi liki in motivi HIŠA DOBREGA NAKUPA! Prodam 80-litrski električni BOJLER. Šuceva 9, Kranj_10350 Prodam otroško POSTELJICO z jogijem in posteljnino. Tel.: 25-696, po 15. uri_10351 Prodam skoraj novo rogovo SPECI-ALKO. Hotemaže 6. Tel.: 45-359 10352 Prodam novo avtomobilsko PRIKOLICO, nosilnost 750 kg, in MOPED coli-bri. Ogled po 15. uri. Žarnik, Podlubnik 52, Šk. Loka, tel: 61-105_10353 Prodam nemške električne ŠKARJE za striženje ovac. Tel.: (061) 872-087 __10354 Prodam POROČNO OBLEKO št. 38. Tel.: 74-144_10355 Prodam brako PRIKOLICO. Zdravko Rutar, Kovor 64/a, Tržič_10356 Prodam temnomoder kombiniran otroški VOZIČEK. Tel.: 25-242 10357 Prodam športni otroški VOZIČEK. Tel.: 35-744_10358 Prodam dolgo svetlomodro POROČNO OBLEKO št. 36-38. Tel.: 77-702 __10359 Prodam gumijast ČOLN za 3 osebe, znamke john, in PONY KOLO. Tel.: 78-359_10360 Prodam 10 m1 bukovih DRV. Skoko- va 9, Stražišče, Kranj_10361 Ugodno prodam 5 GUM s platišči, 2 novi, 3 rabljene (165 x 13). Tel.: 34-533 __10362 Prodam belo poročno OBLEKO s klobučkom in rokavicami, št. 40. Tel. 47-257 10363 Prodam žensko KOLO maraton na 10 prestav, staro en mesec. Mirjana Čevriz, Mlaka 28/b, Kranj ' 10364 Prodam URO in trifazni ŠTEVEC, novo. Tel.: 60-000_10365 Prodam KNJIGE za I. letnik srednje šole, cena 8.500.— din. Tel.: 21 -848 __ 10366 Prodam »KIMPEŽ«. Podobnik, Mlaka 76, Kranj__10367 Prodam otroško KOLO (4 leta) japonsko BUNDO, stereo GRAMOFON, 2 ZVOČNIKA in KASETOFON. Tel.: 25-303_10368 Opremo za kampiranje. POSTELJE, MIZA, STOLI, BLAZINE itd., ugodno prodam. Tel.: 21-345_10369 Od 1.6.1986 vas vabi novo-odprti SALON MARIJA Sp. otok 1 l/a Delovni čas: ponedeljek zaprto, torek, sreda od 7. do 14. ure, četrtek od 12. do 19. ure, petek od 7. do 19. ure, sobota od 7. do 13. ure. KV MIZARJA sprejmem v redno delovno razmerje in DELAVCA za priuči-tev. OD mizarja 140.000 din, tel. (064) 79 839 10399 Poceni prodam nemški ŠOTOR za dve in štiri osebe ter Jelovica balkonska VRATA s polknom 100/220. Gorice 43/b, tel.:46-032_10429 Prodam 1 ha GOZDA na območju Šenčurja. Štefetova 9, tel.: 41-078 _10430 Prodam več vratnih kril in HLADILNIK, 220 V, 12 V, plin. Emil Langerholc, Zg. Bitnje 59, Žabnica_10431 Prodam dolgo belo poročno OBLEKO s kratkimi rokavi, št. 38. Naslov v oglasnem oddelku_10432 zapoilltve V slikopleskarski stroki zaposlim 2 SLIKOPLESKARJA ali delavca s prakso. OD od 100,000 do 120.000 din. Bi-zant, tel.:39-552_10155 Fant s C kategorijo išče zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku_10392 Takoj zaposlim KV in PKV SOBO-SLIKARJA. Osnova 12 SM. Lisec, tel.: 26-263_10393 Takoj sprejmemo PRODAJALKO za nedoločen čas. Jugoplastika — Kranj _10394 Gostilna MANGART, Kolodvorska 2 Bled, tel.: 77-132, takoj sprejme v red no delovno razmerje NATAKARICO. Osebni dohodek po dogovoru 10395 FRIZERSKO POMOČNICO sprejmem takoj. Frizerski salon Park hotel Bled, tel.: 77-076_10396 ČISTILKO išče hišni svet J. Platiše 1. Ponudbe pod: 7 nadstropij 10397 Sprejmem dekle ali žensko za strežbo in manjša dela v kmečkem turizmu. Šifra: Dobro plačilo__10398 Sprejmem kakršnokoli DELO na dom. Naslov v oglasnem oddelku _______10400 Zaposlim INŽENIRJA TELEKOMU-NIKACIJ, elektrotehnika ali TT-meha-nika Elektronika Kranjc, tel 24-792 ____:__10401 KV~KLJUČAVNIČARJA ali pripravnika zaposlim. Peklaj, Puštal 46/a, Šk. Loka. tel.: 62-05:2 __10402 kupim Barvni TV, lahko starejši ali v okvari, kupim takoj. Tel.: (061)320-227 10163 Kupim javorove, jesenove in bresto ve PLOHE. Hafnar, Zg. Bela 6, tel.: 45-313_10370 Kupim dober MOTOR za moped T 12, trobrzinec. Podbrezje 59 10371 Kupim MOTOR za Zastavo 750. Sta ra Loka 147_10372 Kupim suhe smrekove PLOHE od 5—11 cm debeline. Kalan, Poljšica 6, Podnart, tel.: 70-225_10373 Kupim dvovrstni IZKOPALNIK krompirja, original poljski. Peter Burgar, Moste 100, tel: (061(841-068 10374 Kupim rabljen motor za R-4. Ponudbe po tel.: 77-292 int. 24, od 7-12. ure _10375 Kupim suhe hrastove PLOHE. Tel.: (061)612-691 _10376 Kupim rabljen REGAL in SEDEŽNO GARNITURO. Naslov v oglasnem oddelku_10377 Kupim pokvarjeni RADIJSKI SPREJEMNIK portorož UKV. Tel.: 40-054 _10441 Kupim KOLESA, kompletne LEŽAJE in listnate VZMETI za prikolico. Pre-doslje31/a,tel.: 36-373_10442 živali Prodam več PRAŠIČEV, od 70 kg dalje, za nadaljnjo rejo(in prašiče za zakol. Dido Osmančevič, Log I. Krivca 10, Baza Jesenice__10144 Prodam nemške OVČARJE z rodovnikom. Preddvor 8_ 10305 Prodam 9 tednov stare PRAŠIČKE. Lahovče 47, Cerklje _10306 Prodam 3 PRAŠIČE, težke okrog 130 kg. Vevar Franc, Golnik 72 10307 Prodam 6 tednov staro TELIČKO simentalko. Udir, Sp. Besnica 151 10308 Oddam 5 tednov stare mladiče nemške OVČARJE. Rant, Podbrezje 20 _10309 Prodam BIKCA simentalca, starega 5 tednov. Podbrezje 16_10310 PETELINČKE, stare 2 meseca, za pleme, prodam. Zgoša 47/a, Begunje _10311 Prodam mlado KRAVO. Breg 8, Preddvor_ _10312 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 60 kg. Virmaše 42, Šk. Loka 10313 Prodam 9 mesecev staro TELICO Tenetiše 44, tel.:46-097_10314 Prodam TELE za zakol ali rejo Kurir-ska pot 11, Primskovo — Kranj 10315 Prodam KRAVO z mlekom in BIKA simentalca za dopitanje. Sr. Bela 29, Preddvor___10316 Prodam dva PRAŠIČA, stara po 5 mesecev Srednja vas 55, Šenčur _10317 Prodam TELICO simentalko, osem mesecev brejo. Gorenjesavska 20, Kranj_10318 Prodam 12 let staro KOBILO ali menjam za starejšo. Šenčur, Pipanova 40 _10319 ŠARPLANINCE z rodovnikom, stare 8 tednov, prodam. Ciril Kalan, Voklo 14/b, 64208 Šenčur_10320 Basset Hound — enoletno PSIČKO, prodam, tel: 45-497_10321 Prodam 14 dni starega BIKCA si-mentalca. Sp. Brnik 25_ 10322 Prodam 2 TELETA za pleme. Franc Molj, Voglje 39_10323 Prodam TELICO simentalko, staro leto in pol, m PRAŠIŠČE, težke od 40 do 80 kg. Blaženka Jesih, Finžgarjeva 9, Javornik_10324 Prodam KRAVO po teletu. Miha Fr-čej, Viševnica 4, Zg. Gorje_10325 Prodam čistokrvne PSE. Prestare-vič, Čopova 23, Lesce_10326 Prodam teden dni starega BIKCA Prešeren, Gorica 17, Radovljica 10327 Prodam plemenskega KOZLIČA sr-njaste rase, tel: 77-610_10327 Prodam 10 dni starega BIKCA frizij-ca. Igor Jamnik, Žabnica 8_10328 Oddam rjavo-črnega mladega MU CKA. Gradnikova 69, Leskošek, Rado-vljica_ 10329 Prodam KRAVO s teletom. Anton Dežman, Podhom 34, Zg. Gorje 10330 Prodam 6 tednov stare PSIČKE z ro-dovnikom, pasme nemški ovčar, tel.: 50-021_ 10331 Prodam čistokrvne nemške OVČAR JE z rodovnikom. Tel.: 69-504 10332 Prodajam mesec in pol stare črne kodre PUDELJČKE. Bled, Župančičeva 18__10333 Čistokrvne črne PUDLJE brez rodovnika prodam. Alojz Čemažar, Daš-njica 69, Železniki_ 10427 Prodam manjše in večje PRAŠIČKE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 10428 PUDLICO, črno, z rodovnikom, prodam. Tel.. 70-353 _ izgubljeno vozila Izgubila se je PSIČKA nemški ovčar z verigo okoli vratu. Prosim najditelja, naj javi po tel.: 70-151_ 10433 23. 6. smo od vasi Apno do Stiske vasi izgubili POKROV z motorja fergu-sona. Poštenega najditelja prosimo, da nam vrne. Apno 7, tel.: 42-867 _' _10434 Izgubil sem DENARNICO z DOKUMENTI in denarjem. Poštenega najditelja naprošam, da mi dokumente vr-ne, denar pa obrži____10435 V četrtek, 12. 6 , se je v Stražišču izgubil moder PAPAGAJ z belo glavo in pikami okrog vratu. Je zelo udomačen in govori. Če ga je kdo našel, naj proti napradi sporoči po tel.: 23-633 0436 Ugodno prodam Z 750, letnik 76, obnovljen. Marko Dolžan, llovka 1, tel 27-067 1018< R 18, 5 prestav, letnik 82, lepo ohr» njen, prodam. Tel.: 75-814 10201 Prodam MOPED tomos 15 SLC 16 SM, 6.500 km, star 7 let. Tel.: 21-09) 10191 Prodam TOVORNI AVTO hanomaj diesel 3,5 t. Zupančič, Mlaka 41, Kranj 10211 Prodam FIAT 126 P, letnik 81. Pet* Gradišar, Zg. Duplje 66, tel.: 47-039 1021J Prodam osebni avto GOLF JGL, le tnik 80, dobro ohranjen. Franc Kava' Čadovlje 4, Tržič 1021? Poceni prodam Z 750, letnik 79. Z» bukovje 5, Besnica _1021! Prodam LADO 1600, letnik 80, ceni 58 SM. Tel.: 39-0Q9 1021| ZASTAVO 101 B, letnik 79, registri rana do marca, obnovljeno, prodam zl 77 SM. Tel: 24-885 1021 Prodam TOMOS avtomatik, starejJ letnik, in otroško KOLO z naslonom, zl 6 let. Bavdkova 5, Stražišče 10211 Prodam Z 101, letnik 77, Olševek Ai Preddvor 1021 Prodam MOTOR ČZ 125 cem, moto kros, starejši letnik. Ivo Osterman, Ol ševek 65, tel.:45-502 10211 Prodam FIČKA, brezhiben, registri ran. Breg 8, Preddvor_1021' Prodam dobro ohranjen osebni avte JETTA JL, letnik 81, 58.000 km. Tel 45-087 od 15. ure dalje 10221 Prodam Z 101 confort, letnik 8fl Grašič, Gorice 53 1022' Prodam Z 101, letnik 76, registraciji do konca leta. Danijel Novak, Jaki Platiše 1, Kranj_1022 Prodam Z 101, letnik 78, in PRALN STROJ gorenje. Stevanovič, Kidričevi 19, Kranj, tel: 24-536_1022; ANSAMBEL AVSE- NIK, ki letos praznuje že 34-letnico delovanja, je konca junija in v začetku julija pripravil veliko slovensko turnejo z osmimi koncerti. 30. junija ob 20. uri bo koncert v dvorani PODEN v Škofji Loki. Koncert so Avseniki naslovili Za Planico. V soboto, 5. julija, ob 19. uri bo koncert v LAHOVČAH na prostem. Po koncertu bo velika vrtna veselica. Za ples bo igral ansambel Gašperji. Vabljeni! Prodam VVARTBURG, letnik 73, c« lega ali po delih, in KOMBI Z 750, leLa. tnik 73. Tel.: 23-512 v nedeljo 1022j — Z 101, letnik 74. obnovljen, registri ye ran do junija 87, prodam. Strahinj 118' tel.:47-194 _1022JTq Z 101 confort, letnik 79, registriral 'do aprila 87, garažiran, malo voženj, prodam za 83 SM. Bertoncljeva 39jn Kranj, tel : 22-101, v petek od 15 d(-Z- 19.___1022] 1 Z 101, letnik 78, obnovljen, prodarl-J-Srednja vas 24, Šenčur_1022J I Ugodno prodam TOMOS 15 S Tel:21-267 102 Prodam obnovljeno JAVVO-350 PdJ" za Krajem 18, Kranj 1022!^ Prodam GOLF, 21-896, dopoldne letnik 77. Prodam R 4 po delih. Nejc Ajdovec Pipanova 24, Šenčur_1023^a' Prodam Z 750, neregistriran, v vo< : leti nem ,stanju, poceni. Kranj popoldne Savska c. 11 102! to. Prodam KOMBI 750, letnik 77, zeP dobro ohranjen, cena po dogovori j Janez Rajhard, Linhartov trg 30, Rad; letnik 83. Vili Cvek, Preddvor 5, 17. uri Prodam MOPED TOMOS na 2 pr. stavi. Tel.: 62-474 Prodam BMW 518, letnik oktobr-p 79. Tel: 88-436 102jr0'j Prodam Z 750, letnik 79. Tel.: 44 i 63fe0r 102r^ Prodam JUGO 45, letnik 84, prevfcko ženih 15.000 km. Tel.: 65-047 102jha_ Prodam LADO 1300 S, letnik 8t£ Tel.: 61-493 po 19. uri 102Jio, Prodam Z 101 confort, letnik 80. BrPo gant, Sr. vas 56, Šenčur_102^tri Prodam R 4, letnik 77, obnovljel P Tel.: 35-037 _102*>uj Z 750, letnik 71, prodam za 8 SKS!^ malo zaleten, registriran do oktobf P Milenko Semič, Hotel Svoboda, Bledfbri _102»1j DIANO 6 LC, letnik 81, dobro ohr S njeno, ugodno prodam. Tel.: 77-388 Jen _102jo£ JUGO, letnik 86. Te, P 102^0, Je!^1 Prodam 81-710 Prodam PEUGEOT 305 break, letf^ 1 82. Kern, Komenskega 7, Kranj, teL_ 25-853_102j Pi Prodam FIAT Z 750, letnik 74, re^O striran do septembra. Cena 15 SL_ Tel.: 69-351_ 102'Pi Prodam Z 750, letnik 74. Kubelj, I** poge 33, Vodice _102C-. Prodam 1 leto star APN 6. Pifko, P,J*J jarjeva 3, Šenčur. Tel.: dopoldi^ 22-481 int. 415_102j Pi Z 101 S, letnik 79, prodam za 65 SJ° J1 Vnuk, Podljubelj 38, Tržič_102k. MOTOR TOMOS 15 SL prodam [ P< 13 SM. Vnuk, Podljubelj 38, Tržič . «5 _idvv Ugodno prodam Z 101, letnik 76, f_j gistriran do marce 87, ogled vsak drj* Drago Stefonovič, Vrečkova 11, Krar* tel.:37-736__IGjk. ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske PETEK, 27. JUNIJA 1986 MALI OGLASI, OSMRTNICE 19. STRAN ^g^IMIEJIGLAS Prodam R4, letnik 77 in veliko re-tervnih delov zanjo. Virmaše 5, Škofja Loka _ Prodam dobro ohranjen GOLF JGL I. december 1980. Tel: 74-700 Prodam Z 750, letnjk 76. Peter Gre-gorc, Senično 12, tel.: 57-010 dopol-dne, ogled od 19. dalje_10253 Z 101 GT 55, še ne tri leta staro, ugodno prodam. Tel.: 81 -496 10254 Ugodno prodam R 16. Podreča 11, Mavčiče__10255 Prodam MERCEDES 220 D. Tel.: 77-623 od 17. do 19. ure_10256 Prodam KADET 1,6 diesel lux, letnik september 83. Tel.: 75-834 10257 Ugodno prodam avto ŠKODA TIP 100, letnik 1975. Romšak, Strahinj 126. Tel.: 47-418__ Prodam Z 750, letnik 76. Čadež, Na Logu 17, Škofja Loka_10444 Poceni prodam Z 750, letnik 73. Boris, Trata 17, Škofja Loka_10445 Prodam Z 750, letnik 78, in hrastove PLOHE. Žakelj, Poljanska 20/a, Škofja Loka_10446 Prodam avto SIMCO 1510 LS. Ribni-kar, Koširjeva 3, Škofja Loka. Tel.: 61-463_10447 Prodam R 4, letnik 76, nevozen, primeren za rezervne dele. Ogled vsak dan popoldne. Mravlje, Podlubnik 24/i __13448 Prodam KATRCO v odličnem stanju, letnik 77. čefarin, tel.: 25-461, int. 566 i popoldne___10449 j Prodam karambolirano ŠKODO J 105 L, prevoženih 36.000 km. Britof 88 i .__10450 ij Prodam GOLF diesel S paket, letnik \t g/84. Zg. Brnik 89_10451 i Prodam JUGO 45 lux, star 1 leto. !J Tel.: 70-202_10452 i\ Prodam APN za 9 SM. Lorbeg, Pla- 4 ran, cena 10 SM. Tel: 37-249 10464 !=r Ugodno prodam 126 P, letnik 78. tr'Tel.: 46-219_ 10465 ,19( Prodam APN 6 in športno KOLO. -Tel: 26-276 ali 47-645 10466 erj Prodam Z 101, letnik december 78, o«obnovljen. Markovič, Ljubno 42, tel.: 3*0-571 po 14. uri_10467 22j Prodam Z 101, letnik 78. Kekič, ^JGradnikova 11, Kranj_ 10468 22 Prodam JUGO 45, oktober 83. Tel.: s-j, 25-235__10469 22pUgodno prodam Z 101 C, letnik 80, rd*elo ohranjeno. Peradovič, Planina 2, ,_j|Kranj _ 10470 d Ugodno prodam MOTOR APN 6. o*0ejan Zupan, Ul. Franca Brleta 11, '^Cerklje__10471 £1 Prodam Z 750, letnik 81, 43.000 km. 'Ogabni vrt 7, Golnik__10472 Prodam osebni avto LADA karavan, Jetnik 82, in barvno TV iskra, staro 1 le-=*o. Pševska 19, Stražišče, Kranj, Vranic ze\___________10473 °rpProdam oba KOLOTEKA za Z 101. gjgolniška 125, Kranj popoldne 10474 S CITROEN BX 16 TRS, karamboliran, i^Poceni prodam. Jezerska c 93/b, (Go-= ■ 10475 ffiŽPi«). Kranj 1 Prodam JETA GL, letnik 81. Trboje frjfeK. Branko _10476 —1 Prodam Z 125 P, letnik 76, registrira-P^pa vse leto. Bespaljko, Kokrški breg 5, °2*ranj____10477 n?3i- KOLO s pomožnim motorjem AV-Ic^MATIC 3 MS prodam. Tel ' 3oldn«i 28-070 10478 lokali V najem vzamem gostinski lokal ali prostor, kjer je že obstajal lokal. Tel.: 69-342 10403 OBVEITI1A Obveščam cenjene stranke, da bo zaradi letnega dopusta TRGOVINA zaprta od 5. julija do 29. julija 1986. Od 30. julija bo spet redno odprto in se priporočam. Alojz Konc, Predelava mesa, Naklo tel: 47-618_9991 VODOVODNO INSTALACIJO v novi hiši in manjše predelave in popravila vam naredi OBRTNIK. Tel.: 28-427 _9993 Obveščam cenjene stranke, da bo SERVIS PRALNIH STROJEV El NIŠ, GORENJE, TA-PEČI-AEG zaprt od 6. 7. do 19. 7. zaradi dopusta. Edo Kuželj, Pot za krajem 24, tel: 21-258 10177 Polagamo stropne in stenske obloge ter »pobjone« z materialom ali brez. Tel.: 50-554 od 20. do 21. ure __10404 ROLETE: lesene, plastične in žaluzi-je, popravila rolet in žaluzij naročite ŠPILER-jevim, Gradnikova 9, Radovlji-ca, tel.: (064) 75-610_10405 oratto Prodam pomivalni stroj ZOPPAS z manjšo okvaro (tesnilna guma) za 50.000 din. Brezar, Britof 112, tel.: 39 348__ Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, rjav žamet, za polovično ceno. Tel.: 39-313._ Prosim osebo, ki je 21.6.86 zvečer vzela žensko kolo pri Domu pod Planino na Trebiji, da ga vrne na naslov: Suša 3, Gorenja vas__ 10421 Iščemo UPOKOJENKO za družbo starejši upokojenki. Ponudbe pod ši-fro: Plačilo — dobro 10443 PPIPIPlIVi ^k Prodam Z 101, letnik 76, rahlo po-revtkodovano, registrirano celo leto, ce- mh18sm. Koroška c. 39_10479 * $ Ugodno prodam Z 750 S, registrira-LPJ^o do maja 87. Ogled možen vsak dan BrPo 15 urj. Posnjak, Pot na Jošta 12, I026tražišče, Kranj_ 10480 vije' Prodam Z 101, letnik 81, za 85 SM. 102J>ušan Bogataj, Ledine 20, Sp. Idrija, ; steL: 69-058 od 20.-22. ure 10481 obr Prodam R 4, letnik 80, 7o.000 km, . tlecPbnovljen, garažirafi. Tel.: dopoldne 102*1:660 doma 82-586 _10482 ohr1 SPAČKA, neregistriranega, potre-88 ^n lepotnih popravil, prodam. Tel.: 102*opoldne 26-751, int. 17_10483 Te Prodam karambolirano Z 750, letnik 102*0, lahko tudi po delih. Ogled možen leUT* 16. ure na Partizanski 38, Kranj j, _L_10484 102^ Prodam GOLF diesel, letnik 79, refOOO km, Moše 39, tel.: 061/627-163 i __i_10485 102' Prodam FIAT 126 P, letnik 78. Janko JjjTZMak, Gorenja vas 182, tel.: 68-447 1021__ 10486 ^Tp, Prodam JUGO 45, letnik 81. Andrej lo'ldigL'tek, Kovor 126, Tržič_10487 102J Prodam Z 750, letnik 84, registriran >5 Sl*° Julija 87. Tel.: 62-705 dopoldne J__L___ 10488 am l ^°c8ni prodam Z 101. Stane Kol-lan, Zgoša 40, Begunje_10489 102!WARTBURG karavan, letnik 74, vo-75_ registriran, potreben ličarskega k i^'a- poceni prodam, prodam tudi re- /ro^fvne dele za vvartburg. Tel.: 34-349 Voi__10490 Vsak PETEK in SOBOTO PLES na vrtu hotela Jelen. Igra Krvavški kvintet. ___9154 NK Velesovo prireja v SOBOTO 28 6. ob 19. uri KRESNO NOČ. Igra ansambel SIBILA. V NEDELJO dne 29 6. ob 16. uri je VRTNA VESELICA v Ve-lesovem. Igra ansambel Franca Mihe-liča. Vabijo nogometaši._10406 Gasilsko društvo Visoko priredi v nedeljo, 29. 6., ob 16. uri veliko VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom in kegljanjem za koštruna, ki se začne že v soboto ob 20. uri. Zabaval vas bo ansambel Vlada Erjavca. Vabijo gasilcil _ 10409 Gasilsko društvo Breg ob Savi prireja 29. 6. VESELICO s kegljanjem za dobitke in srečelov. Igra ansambel Bra-tov Poljanšek. Pričetek ob 16. uri 10407 Gasilsko društvo Žabnica slavi 80-letnico. Praznovanje bo v nedeljo, 29. 6. 86, ob 15. uri na Miklavževem vrtu v Žabnici št. 5. Program slovesnosti: ob 14.30 sprejem gostov in gasilcev, ob 15. gasilska parada, slavnostni govor, podelitev odlikovanj in priznanj, sledi VELIKA VRTNA VESELICA z bogatim srečelovom (kolo) in nagradnim kegljanjem. Igral bo ansambel OBZORJE iz Železnikov. Za prijetno počutje bo poskrbljeno. Vabijo gasilci! 10408 DEŽURNI VETERINARJI od 27. 6. do 4. 7.1986 za občini Kranj in Tržič od 6. do 22. ure Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske, tel.: 25-779 ali 22-781, od 22. do 6. ure pa na tel.: 43-150 za občino Škofja Loka MARKO OBLAK, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel.: 60-577 ali 44-518 za občini Radovljica in Jesenice DOMINIK RUPNIK, dipl. vet., Jesenice, Titova 45, tel.: 22-781 ali 25-779 DEŽURNE PRODAJALNE V soboto, 28. junija, bodo dežurne naslednje prodajalne: kranj in okolica: SP pri Petrčku, Kranj, SP Vodovodni stolp, Kranj, SP Zlato polje, Kranj, PC Planina II, SP Planina - center, Kranj, PC Britof, SP Labore, SP Preddvor, PC Klanec, Kranj, SP Kočna, Jezersko, SP Storžič, Kokrica od 7. do 18. ure, Diskont Naklo od 8. do 12. ure, SP Šenčur in SP Cerklje od 7. do 17. ure, SP Klemen-ček, Duplje od 7. do 16. ure škofja loka SP Groharjevo naselje, mesnica Groharjevo naselje jesenice Emona market, Prešernova 1 a, Delikatesa, posl. 5, Jesenice ■tržiC ABC Loka, Bistrica, Živila, Jelka, Tržič in Mercator, Trg svobode 21, TržičSA32V nedeljo, 29. junija, bodo dežurne naslednje prodajalne: SP Gorenjka, Cerklje, PC Delikatesa, Kranj in Naklo v Naklem od 7. do 11. ure V nedeljo, 29. junija, bodo dežurne naslednje prodajalne: SP Gorenjka, Cerklje, PC Delikatesa, Kranj in Naklo v Naklem od 7. do 11. ure ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, starega očeta, pradedka, brata in strica JOŽETA ŠIFRARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancern za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, fantom s Praprotna za žalostinke, gasilcem in govorniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! VSI NJEGOVI Praprotno, Selca, Škofja Loka, 8. junija 1986 . ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre, svakinje in tašče MARICE BOŽNAR rojene DOLINAR se iskreno zahvaljujemo sosedom Peklajevim, Medvedovim, Starmanovim in drugim vaščanom, prijateljem in znancem, ki so darovali cvetje in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se tudi: DO Gorenjska predilnica, DO Odeja, DO Geološki zavod Ljubljana, Delavnica Poljanec, DO Šešir, tozd Mesoizdelki — Klavnica Škofja Loka ter Društvu upokojencev Škofja Loka za prapor. Posebno se zahvaljujemo duhovnikom, patrom kapucinom, diakonom, kakor tudi vodstvu Bogoslovnega semenišča iz Ljubljane, bogoslovcem in slušateljem teološke fakultete, pevskima zboroma in orga-nistki Minki. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Cene, sinovi Ivan, Cene in Peter z družinama, hčerki Nuša in Marta z družino, sestra Cilka in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete ANE BODLAJ roj. JANClC se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem ter krajanom iz Čirč in Dupelj za izrečena sožalja in darovano cvetje. Zahvaljujemo se tudi sindikalnim organizacijam podjetij: Iskra Telematika, Alpetour, tozdTovorni promet Škofja Loka, Integral, tozd Tržič in Zvezda Kranj, pevcem za zapete žalostinke ter gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI V SPOMIN Minilo žalostno je leto, odkar zapustila dom in drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi. 1. julija bo minilo žalostno leto, odkar si odšla tja, od koder ni vrnitve, draga žena, mama in stara mama MILKA ZELNIK Še vedno si med nami. Mož Matevž, sinova Milan in Slavko z družinama ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, brata in strica FRANCA PAPLERJA-BORISA borca, iz Žirovnice 51 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, pomoč in cvetje. Zahvaljujemo se Verigi Lesce, hotelu Jelovica Bled, otroškemu vrtcu Zg. Gorje, zvezi borcev, zdravniškemu osebju za vso pomoč ter godbenikom, pevcem, govorniku tov. Sitarju in g. župniku za lep obred. Še enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. VSI NJEGOVI Žirovnica, 20. junija 1986 ZAHVALA Ob smrti moža, očeta, brata in strica FRANCA JUSTINA z Jezerskega Se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in denarno pomoč. Posebna zahvala družini Štirn za nesebično vsestransko pomoč, dr. Tomažu Hriberniku za skrbno bolniško nego, jezerskim gasilcem, ZB NOV Jezersko, pevcem DU Kranj ter gospodu kaplanu iz Šenčurja za lep pogrebni obred. Še .enkrat iskrena zahvala vsem, ki ste se v velikem številu poslovili od našega atka in ga spremili na zadnji poti. VSI NJEGOVI Jezersko, 23. junija 1986 V SPOMIN PETRU COPU Z mislijo smo v srcu, da še vedno ti živiš, čeprav že leto dni v tihem grobu spiš. Leto dni je v naših srcih rana, sreča naša pa je s tabo pokopana. Če bi solza koga obudila, ne bi tebe, dragi Peter, črna zemlja krila, ker bi naše solze kakor potok lile, da bi tebe obudile. Hvala vsem, ki se ga spominjate. VSI TVOJI Blejska Dobrava, 23. junija 1986 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, brata, strica, bratranca in nečaka FRANCA ROPRETA po domače Oretovega ata iz Velesovega se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, pomoč in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se bivšim sodelavcem tozd CREINE, Češnjevek, tovarni IBI Kranj, Iskri Kibernetiki, tozd Orodjarna, učenceminrazredničarki 2CČ STOŠ Kranj, keglja-čem Adergasa. Posebej pa se zahvaljujemo doktorjem Štuparjevi, Cibieu in Beleharju za skrbno nego ob njegovi bolezni. Zahvaljujemo se tudi GD Velesovo za pomoč, GD Brezovica in drugim gasilcem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, g. župniku zu lep pogrebni obred, pevcem iz Na-kla za zapete pesmi in govornikoma za poslovilne besede. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih in ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI! Velesovo, 25. junija 1986 NOVICE IN DOGODKI GLASOVA ANK£TA Narava je kaznovala malomarnost Uničeni listi, jabolka na tleh Jesenice, 26. junija — V jeklenki, ki so jo na Jesenice pripeljali s starim železom, je bil klor — Neustrezno odpiranje jeklenke in osmojeno drevje v bližini Med starim železom, ki ga je za jeseniško Železarno pripelj a.a v naše pristanišče ladja Logatec, je bila tudi trideset kilogramov težka jeklenka. Jeseniški martinarji je niso upali zagnati v peč, zato so jo odpeljali, da pregledajo, kaj je v njej. Odpeljali so jo v kisikarno v Trebe-žu na Javorniku, kjer ima železarna svoje delavnice. In odprli so jo, tako pač, da jim je plin — ušel. Nikdar ne bi zvedeli, kaj je bilo v njej, niti nam ne bi bilo mar, kakšna je vsebina pozabljene ali odvržene jeklenke, ki je prispela s starim železom. Sploh si ne bi belili las, če bi jo bili odprli na odmaknjenem in samotnem prostoru, pa naj bo, kar bo. Jeklenko z neznano in pričakovano nevarno vsebino pa so odprli v nepo- sredni bližini stanovanjskih hiš v Trebežu, zraven lepih sadovnjakov in vrtov s solato in drugimi povrtnina-mi. Bilo je pred dvanajstimi dnevi zvečer, ko so domačini zavohali neprijeten vonj. Na Jesenicah so pač navajeni smradu, prahu in različnih vonjev in ne uganjajo nikakršnega vika in krika več. Naslednji dan so zgroženi opazili, da je osmojeno vse drevje v bližini, posebno občutljive češnje, da be-zgovega grma ni več, da o travi, jagodah in solati sploh ne govorimo. Prišle so ustrezne komisije in ugotovile, da je res vse tako, kot bi bilo ožgano, napisale poročila in obljubile, da bodo jeklenko — če je sploh kaj ostalo v njej — pregledali pristojni inštituti. Rekli so, da bodo pošteni Klor je ušel — Ko so odpirali jeklenko, ki je prišla v Železarno s starim železom, jim je klor ušel in oosmodil vse drevje in rastlinje v bližini. Jeklenko so odpirali v neposredni bližini stanovanjskih hiš. — Foto: D. Sedej in da bodo povrnili škodo. Jabolka so do zadnjega popadala na tla, češnje so zavihale rdeče liste, trava je vsa posmojena ... Domačini v hišah na Cesti v Rovte so večinoma starejši Javorničani, ki so leta in leta vzorno skrbeli za svoje majhne sadovnjake. Potrpežljivo so čakali strokovne izvide komisij in. opažali, da se osmojenost širi. Niso si upali jesti povrtnin; upravičeno so se bali zastrupitve ali celo radioaktivnosti. Kaj veš, kaj vse je lahko bilo v jeklenki! Ker se pač do zdaj še nikomur ni zdelo vredno, da bi vsaj za silo potolažil zaskrbljene domačine, ki obupano gledajo po svojem drevju in se ne znajdejo tako kot nekateri drugi, ki hočejo za vsako posekano smrekico iztržiti milijonsko odškodnino, smo povprašali Železarno, kaj je bilo v jeklenki. Klor. Za klor vemo, da je strupen plin zeleno-rumene barve, ostrega vonja, v naravi ga najdemo le v obliki spojin ... V tem primeru ne gre za radioaktivnost, lahko se je le kje delno »akumuliral«, ker je težji od zraka. Ob močnejšem vetru povzroča nadaljnje uničevanje rastlinja, ki pa — pravijo — najbrž ne bo trajno uničeno. Javorničani so lahko potolaženi, da ni šlo za kloracetofenon, bojni strup iz skupine solzilcev, ali za kakšen drug strup. Ekološko nesrečo bodo že morali preživeti, tisti pa, ki odpirajo neznane jeklenke, naj sitv imenu ljudi in narave, v prihodnje za vse na svetu že poiščejo manj obljuden kraj. Saj zaradi malomarnosti že jutri lahko vsi skupaj, z zastrupljeno naravo vred, zletimo v zrak . . . D. Sedej Vabilo loškim krvodajalcem Škofja Loka, 25. junija — Do srede julija bo v škofjeloški občini redna krvodajalska akcija. Danes, 27. junija, bo v Gorenji vasi, v ponedeljek, 30. junija, ter 1., 2. in 3. julija bo v Škofji Loki, 7. in 8. julija v Ži-reh ter 9., 10. in 11. julija v Železnikih. Odvzemi krvi bodo v osnovnih šolah, v Škofji Loki pa v šolskem centru Borisa Ziherla na Podnu, in sicer od 7. do 13. ure. Pastirski dan v Podljubelju Predsednica izvršnega sveta Ida Filipič-Pečelin je nekoliko žalostno ugotovila, da je ob ponedeljkih v Žireh edini »nosilec turistične gostinske ponudbe« slaščičar Esad Bi-Ijali. Ali je bila žalostna zato, ker vsi drugi gostinci ob ponedeljkih počivajo, ali zato, ker ne zapira še Esad, ni razlagala. Mrhovinarji slovenskega jezika V Elektrotehničnem podjetju v Kranju sem kupil električno stikalo, ob katero je proizvajalec Energoin-vest-Sigma Subotica priložil garancijski in kontrolni list, napisan v več jezikih. Besedilo v slovenščini je lep primerek »mrcvarjenja« našega maternega jezika. Garancija traje 12 mesecev . . . Proizvod bo v času garantnoga roka pravilno deloval, v kolikor se upoštevajo dana tehnička navodila ... Isto velja v primeru neskladnosti dejanskih z predpisanimi karakteristikami ... Manjkajo tri vejice, nekaj jih je odveč. Veliko je napak, izpuščenih ali zamenjanih črk: mehanične poškodbe so postale menanične, vzdrževanje se je spremenilo v vzr-ževanje ... Garancijski list je slaba reklama za subotiško Sigmo. Če so še v proizvodnji tako malomarni, potem so tudi njihova stikala — skro-pucala! Brez načrtov v prihodnost Značilen primer pri nas pogosto nepremišljenega ali slabega načrtovanja so, kot kaže, tudi Trboje v kranjski občini. Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti so odločno zahtevali gradnjo pločnika, ker bodo avtomobilisti po novem asfaltu še bolj drveli skozi vas kot prej. Predsednik Cestnega podjetja Kranj je (strokovno) ugotovil, da bi bilo najbolje, če asfalta sploh ne bi bili obnovili. Potem bi avtomobilisti vozili tako hitro; kot hodijo zdaj otroci, ko gredo po cesti peš v šolo. Morda pa so se v Trbojah ušteli že takrat, ko so naredili toliko otrok, da so morali potem zgraditi šolo. PODLJUBELJ, JUNIJA - V soboto, 28. junija, ob 15. uri bo v kampu v Podljubelju pastirski dan. Na »štantih« bodo prodajali vse mogoče, od domače volne, pasti za voluharje, domače šunke, peciva, zaseke in Zajmenovega kruha do Hunti rovih kapljic in brezovih metel. Tudi turistični podmladek bo imel svoj »stan t«. Pomerili se bodo tudi gorenjski harmonikarji. Organizatorji obljubljajo, da bo vsaka stota vstopnica nagrajena. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Ce bo dež, boste šli vsi skupaj v družbeni dom v Podljubelju. D. D. »Ohtcvarji« danes na Gorenjskem Kranj, junija — Danes, 27. junija, bo 18 parov letošnje Kmečke ohceti gostilo tudi nekaj gorenjskih krajev. Ob 10.30 jih bo pred Prešernovim gledališčem pozdravil predsednik kranjske občinske skupščine Ivan Torkar, zaplesali jim bosta primskovška in kokrška folklora, z malo malice pa jim bodo postregli v stari kmečki kuhinji v bivši občinski hiši. Ohcet se bo preselila v Preddvor, kjer bo zanje prirejen poseben sprejem pred trgovino. Tudi tu jim bo zaplesala folklora, preddvorski fantje jim bodo pripravili podoknico, vsi pari pa bodo dobili v dar volovske jarme — kajti zakonski stan je težak jarem. Ob 13. uri bodo imeli pari in njih spremstvo kosilo v hotelu Bor, ob 16. uri pa bodo že na Jezerskem, kjer bodo vozili balo od Šenkove kmetije proti Planšarskemu jezeru. Vmes jih bo seveda ustavila šranga po jezersko. Pri Planšarskem jezeru bo spet folklora, masovnek, Gorenjci pa zabava za vse. D. D. Odličnjaki Škofja Loka, 25. junija — Lepo navado, da ob koncu šolskega leta čestitajo osnovnošolcem, ki so bili vseh osem let odličnjaki, imajo tudi predsedniki loške občine. Jože Albreht je danes sprejel 57 odličnja-kov iz vse občine. Dal jim je priznanje za uspeh in jim zaželel čim bolj ravno pot v srednjih šolah. Nataša Kokelj se je poslovila od osnovne šole Ivana Tavčarja v Gorenji vasi: »Voljo je treba imeti, cilj pred seboj, potem se ni preveč težko učiti. Za odličen uspeh se nisem pretirano trudila, res pa je, da je treba sproti delati. Najraje sem imela biologijo. V zadnjem spričevalu imam štiri štirke in štiri petke. Doma me za uspeh niso posebej nagradili, veselijo se z menoj. Med počitnicami bom šla delat v Termopol. Denar bom rabila za šolo. Odločila sem se za ekonomsko.« Sabina Ber-toncelj je hodila v osnovno šolo Cvetka Golarja na Trati: »Učenje mi ni delalo težav, brez njega pa odličnega uspeha seveda tudi ne bi bilo. Nimam vtisa, da ' bi učitelji odličnjakdm gledali skozi prste, tudi če ne znajo za petico, kot včasih očitajo nekateri manj uspešni učenci. Šolanje bom nadaljevala na srednji družboslovno-jezikovni šoli, kam bom šla naprej študirat, pa še ne vem. Med počitnicami bom nekaj časa na morju, šla bom pa tudi služit denar v tovarno.« Marjeta Lovšin, končala je 'osnovno šolo Ivana Groharja v Podlubniku: »Za odličen uspeh sem si prizadevala, ni mi padel z neba. Vsak dan sem doma porabila za šolo dve do tri ure. Za uspeh mi doma doslej niso ničesar kupovali, zdaj pa so me razveselili s kolesom, ki bi ga tudi sicer najbrž dobila. Med počitnicami bom pomagala očetu, ki ima obrt, šla bom tudi na morje. Septembra pa v družboslovno-jeziko-vno šolo.« H. Jelovčan Dimnik za valjamo na Javorniku — V valjarnah na Javorniku bi morali proizvodnjo za dalj časa ustaviti, če bi hoteli postaviti dimnik na »klasičen« način. Razen tega pa so valjarne stisnjene pod hribom, dostop je težak, delo bi se preveč zavleklo. Zato so delavci Hidromontaže iz Maribora, ki opravljajo v železarni zahtevna monterska dela, poklicali na pomoč vojaški helikopter. Dimnik, visok 18 metrov, so v obrat prepeljali v štirih delih s helikopterjem in ga takoj uspešno montirali. — Foto: D. Sedej Dragi naročniki! Dragi bralci! Splošnemu divjanju cen in vse večjim izdatkom se tudi pri Go-| renjskem glasu ne moremo ogniti. Vse dražje plačujemo stavljenje časopisa, papir in tiskarske storitve. Za slednje so nam že povedali, dal bodo imele v drugem polletju skoraj podvojeno ceno, napovedana je tudi več kot tretjinska podražitev papirja. Stroški so tako narasli, da| stane izvod časopisa že več kot 120 dinarjev. Do sedaj ste, dragi naročniki, za eno številko Gorenjskega glasaj plačali 32 dinarjev, tisti, ki časopis kupujete v trafikah, pa 50 dinarjev. Razliko do polne cene pokrivamo s prodajo oglasnega prostora, nekako 8 odstotkov na pan pokrijejo ustanoviteljice, občinske konferencel SZDL. Vendar pa je razlika sedaj tolikšna, da je ne bomo mogli več po-l krivati sami. Zato boste za posamezno številko Gorenjskega glasa vi drugem polletju odšteli 52 dinarjev, oziroma za 50 številk 2.600 dinar-| jev. V kolportaži bo stal Gorenjski glas 70 dinarjev. Čeprav boste zaradi tega tudi vi imeli nekoliko večje izdatke, upa-J mo, da boste še naprej ostali naročniki in naši bralci, Gorenjski glas pa vaš šrijatelj, ki bi še naprej redno dvakrat na teden prihajal v vaši dom. Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj 55I3IGLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Jože Kcšnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Žalar, Danica Zavrl-Žlebir in Vilma Stanovnik — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — Lektorica: Nataša Kranjc — Samostojni oblikovalec: Igor Pokorn — Montaža in reprofotografija: Nada Prevc, Lojze Erjavec in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Boris Bavdek (MS-ZKS za Gorenjsko) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot pol-tednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Naročnina za L polletje 1.600 din. V. d. glavnega urednika in odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj Pohvaljeni odličnjaki Jesenice, 26. junija — Predsedi jeseniškega izvršnega sveta Tort Keršmanc je v prostorih Kosove g ščine podelil knjižne nagrade tist učencem jeseniških osnovnih šol,., so bili vseh osem let odlični. Oben'I so priznanja dobili tudi tisti dijaki, so imeli štiri leta odlični uspeb usmeritvah centra srednjega usrrt jenega izobraževanja. V osnovnih šolah v Kranjski g na Koroški Beli in v OŠ Poldeta S* žišarja so imeli enega odličnjaki OŠ Prežihovega Voranca dva, v N strani tri, v Žirovnici štiri in v o^ vni šoli Toneta Čufarja devet. Iz o tra srednjega izobraževanja jih je lo pohvaljenih pet. Knjige so do Jožica Srna iz Zgornjih Gorij (ni voslovna smer), iz družboslovne s) ri pa Tatjana Jan z Bleda, Marko I rošec, Doroteja Kučina in Pc Treven iz Radovljice . D. Sedi