pomurski vestnik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE Leto XI. — Štev. 33 MURSKA SOBOTA, 20. AVG. 1959 Cena din 10.— RADGONA OR OBČINSKEM PRAZNIKU Občima Gornja Radgona je v petek 14 t. m. praznovala šesti občinski praznik. Dopoldne ob 9. uri je bila v kinodvorani svečana akademija, na kateri je uvodoma govorila o pomenu praznika sekr. ObK ZKS Gornja Radgona Marija Levar. V kulturnem programu je sodelovala godba na pihala, mladinski pevski zbor, recitatorska skupina in prof. Zdenka Novak iz Murske Sobote. Popoldne so priredili v Radgoni kolesarske dirke, na katerih so sodelovala društva »Partizani iz Apač, Radgone in Beltince. Dirkam pa je sledila nogometna tekma med Ljutomerom in Gornjo Radgono, ki se je končala neodločeno. SEPTEMBRA SPET Vi TRASO V drugi polovici septembra bo odšlo iz Pomurja na delovno akcijo spet 50 brigadirjev. Ti bodo delali v sklopu mešane kmečko-delavske brigade, ki jo bodo sestavljali brigadirji iz Sobote, Gorice in Novega mesta. Brigada bo ostala na trasi dva meseca. Prijave že zdaj sprejema okrajni in vsi občinski komiteji LMS. Prve ugotovitve Novi tarifni pravilniki — sprejeli so jih že v vseh podjetjih in kmetijskih zadrugah, razen KZ Puževci in Martjanci — doslej niso pokazali bistvenih uspehov glede na večjo proizvodnjo in delovno storilnost. Takega mnenja so predsedniki sindikalnih podružnic nekaterih večjih podjetij v Pomurju, kot so Slatinsko podjetje Radenci, Opekarna Gor. Radgona, Tovarna mesnih izdelkov M. Sobota itd. Močno pa se je povečalo zanimanje za nagrajevanje po učinku dela. to tudi na delovnih mestih, ki jih ob sedanjih kriterijih normiranja ni mogoče normirati. Ponekod zatrjujejo, da je to negibčnost in pomanjkljivost sedanjega načina nagrajevanja. Dejstvo, da želijo biti delavci nagrajeni po učinku dela, daje upanje, da se bo novi način nagrajevanja ugodno uveljavil, predvsem pri večji delovni storilnosti, ki letos, ob koncu prvega polletja, po nepopolnih ocenah v glavnem ni bila zadovoljiva. Skoraj o vseh gospodarskih organizacijah poudarjajo, da doslej niso ugotovili pomanjkljivosti v načinu nagrajevanja, vsaj takih ne, ki bi bistveno vplivale na proizvodnjo. Ponekod, kot na primer v Tovarni mesnih izdelkov, so z uvedbo novega tarifnega pravilnika spremenili tudi norme, ker so izkušnje pokazale, da so bile dosedanje norme o mnogih podjetjih neprimerne. Tako so v Tovarni mesnih izdelkov presegali delavci lani norme povprečno od 30 do 35 odstotkov. Prve, sicer še skromne ugotovitve ob uveljavljanju novih tarifnih pravilnikov kažejo, da je nagrajevanje po učinku dela mnogo boljše od dosedanjega nagrajevanja. Okrajni sindikalni svet z zanimanjem spremlja delovanje tarifnih pravilnikov in v ta namen bodo prihodnji teden obiskali člani okrajnega sindikalnega sveta več večjih podjetji ter se s predstavniki kolektivov porazgovorili o problematiki nagrajevanja. Investicijski plani kmetijskih zadrug: 800 MILIJONOV V TREH LETIH ZADRUGE IN POSLOVNE ZVEZE V POMURJU PREDVIDEVAJO V NASLEDNJIH TREH LETIH PREKO 800 MILIJONOV DINARJEV INVESTICIJ. TE INVESTICIJE SE V GLAVNEM NANAŠAJO NA GRADNJE IN ADAPTACIJE TER NAKUP NOVIH STROJEV IN OPREME Zadrugam so za uspešno poslovanje potrebne še velike investicije. V največji meri jih predvidevajo za gradnjo in adaptacijo skladišč, hlevov, pitališč in upravnih zgradb, nekoliko manj pa za nakup strojev. Ker je odobravanje investicij bila počasno, je bila letos v okrajnem merilu formirana posebna komisija, ki bo pospeševala predvidene investicije za kmetijstvo. Po dosedanjih podatkih, ki jih je zbrala komisija, bodo zadruge s poslovnimi zvezami (poslovna zveza v Murski Soboti ni všteta) potrebovale v naslednjih treh letih za gradnje in adaptacije skladišč, hlevov, garaž, strojnih lop, upravnih zgradb in podobnega okrog 500 milijonov dinarjev. Velike imvesticije predvidevajo tudi za nakup strojev. Po dosedanjih podatkih predvidevajo za to nad 260 miljonov dinarjev. Zanimivo je, da so zadruge predvidele kar 18 kombajnov, 25 traktorjev in 10 mlatilnic. Največje investicije planirajo zadruge v občini Murska Sobota. Za gradnje in adaptacije predvidevajo okrog 180 milijonov dinarjev. Tu gre predvsem za gradnje skladišč, hlevov in ureditev pitališč, vse premalo pa planirajo zadruge za gradnje sušilnic in podobnega. Nekaj (sredstev planirajo zadruge tudi za nakup plemenske živine in bekonov. Tudi za stroje predvidevajo zadruge v soboški občini največje investicije, in sicer okrog 135 milijonov dinarjev, ki. bi jih porabili za nakup 11 kombajnov, 14 traktorjev s priključki, 4 mlatilnic, razen tega pa predvidevajo tudi, 5 novih tehtnic. V lendavski občini bodo zadruge v prihodnjih treh letih porabile za gradnje in adapla-cije okrog 103 milijone dinarjev, Tu gre največ za gradnje in adaptacije skladišč, sejmišč in upravnih zgradb, nekaj pa tudi za gradnjo sušilnice in ureditev pašnikov. Za stroje planirajo le okrog 30 milijonov dinarjev. Tako predvidevajo dva kombajna, tri traktorje in nekaj manjših strojev. V gornje radgonski občini planirajo zadruge s poslovno zvezo med gradnjami in adaptacijami skladišč in hlevov tudi moderno zbiralnico mleka, opremljeno s kompresorji in hladilniki. V te namene predvidevajo okrog 138 milijonov dinarjev investicij. Med stroji pa predvidevajo samo nakup kombajna, avtomobila, stiskalnce in tehtnice v skupni vrednosti okrog 7 milijonov dinarjev. Zadruge v beltinski obrni planirajo za gradnjo skladišč, strojnih lop, garaž ter za adaptacije upravnih prostorov n hlevov le okrog 34 milijonov dinarjev investicij. Za nakup strojev, med katere sta všteta dva kombajna, 6 traktorjev, 5 mlatilnic ter razni priključki, pa okrog 46 milijonov denarjev, Razen tega pa imajo za. nakup živine plan ran h nad dva in pol milijona dinarjev. V ljutomerski občini planirajo zadruge s poslovno zvezo „MURA “ zaprosila za posojilo Danes je Tovarna perila »Mura« M. Sobota predložila pri Investicijski banki v Mariboru zahtevek za odobritev investicijskega posojila v skupni višini 508 milijonov dinarjev. Od tega je predvidenih za osnovna sredstva 154, za obratna sredstva na 34 milijonov dinarjev. Investicijsko posojilo nanaša na gradnjo tovarne težke konfekcije. razmeroma malo investicij. Brez zadruge Ljutomer, ki še za svoje gradnje nima predračuna, predvidevajo za novogradnje in adaptacije hlevov, skladišč, upravnih zgradb in uredile v pitališč 78 milijonov dinarjev. Za nakup novih strojev pa je predvidenih le okrog 8 milijonov dinarjev investicij. Najmanj investicij predvideva petrovsko-šalovska občina. Tam bodo zadruge rabile za gradnjo in adaptacijo skladišč ter nakup dveh kombajnov le okrog 20 milijonov dinarjev investicij. Nekatere zadruge imajo za navedene gradnje in investicije že izdelane elaborate in predračune, druge pa so jih naročile. Te planirane investicije se bodo ob dokončanju elaboratov GASILSKI FESTIVAL V SOBOTI V nedeljo bo priredila Okrajna, gasilska zveza M. Sobota festival, posvečen 15. obletnici delovanja gasilskih društev in 10. obletnici gasilskih zvez. Festival se bo pričel že v soboto zvečer s svečano akademijo, zatem bodo priredili na Trgu zmage gasilske vaje in ognjemet. V nedeljo bodo igrale godbe na pihala budnice tako v Soboti kot v okoliških vaseh, zatem bo povorka in razvije gasilskega prapora. Na festivalu bo sodelovalo 94 gasilskih društev iz soboške občine, kut gostje pa bodo sodelovala še nekatera druga gasilska društva in gasilci iz Hrvatske. Računajo, da se bo udeležilo gasilskega festivala čez 1000 gasilcev. mogoče nekoliko znižale ali celo zvišale. Tudi pri investicijah za stroje bo mogoče prišlo ob nakupu do manjših sprememb. Vse te investicije pa so predvidene le do leta 1961, nekatere pa so potrebne že letošnjo jesen. J. Stolnik Grozdje, gora in Mohamed... Znano je, da proizvajalci grozdja — navzlic vinskim zalogam — mnogo rajši predelujejo grozdje v noiv; vinski pridelek, namesto da bi, ga prodali po dostopnih cenah delovnim ljudem v potrošnji središčih. Vsa doslejšnja leta smo ugotavljali in to običajno prepozno, da preskrba potrošnikov z grozdjem ni bila urejena ali pa so bile cene previsoke. Tudi, pri, nas v Pomurju doslej nismo bili na boljšem, čeprav sodi Pomurje med področja z bagatim pridelkom grozdja. Pred dnevi smo zasledili v časnikih vest, da so istrski vinogradniki zaradi lanskih vinskih zalog itn zastoja na tržišča sklenili,da bodo oskrbeli potresna središča s čimvečjimi zalogami grozdja po zmerni ceni 50 din za kg. Ker bo itudi, pri nas kmalu dozorelo prvo grozdje (ranina), smo zavrteli, telefon in se na merodajnih mestih pozanimali, kakšni, so Letošnji obeti za preskrbo pomurskih potrošnih središč z grozdjem. Podpredsednik OLO, Jože Slavič: »Grozdja bo na prodaj dovolj, če bodo trgovci pokazali zanj dovolj zanimanja,!« Predsednik okrajne trgovinske zbornice , Franc Ficko: »Zanimanja je med trgovci dovolj, zlasti pri tistih podjetjih, ki bo za tovrstno preskrbo odgovorna. Za. zdaj dobivamo grozdje iz Ljubljane (»Sadje-zelenjava«) in iz Maribora, (»Povrtnina«), torej primorsko grozdje, ki ga potrošniki lahko kupujejo po ceni 130 dinarjev za kilogram, čeprav ni najboljše kakovosti Domača ranita bo kmalu dozorela, vendar vinogradniška posestva še molčijo o cenah. Kaže, da bosta soboški »Merkur« in kmetijska zadruga oskrbela potrošnike z realno rakičanskega KG in ljutomerskega VG, upamo pa lahko tudi, da bo raki cansko posestvo prodajalo grozdje tudi, v svoji prodajali. Težava je v tem, ker hočejo proizvajalci' že vnaprej vedeti količine, ki jih potrebuje trgovina. V nasprotnem primeru bi bila stvar mnogo lažja.« Kmetijsko gospodarstvo Rakičan: »Ne pričakujemo velikih količin ranine. Zanmali smo se v Mačkovcih. kjer so nam povedali, da bo prva ranita, dozorela šele ob koncu tega tedna oziroma prihodnji teden. Za zdaj je grozdje še kislo, ker ni dovolj sonca. O cenah ne moremo še ničesar povedati.« Vinogradniško gospodarstvo Ljutomer: »Ni nam znano, da bi že sklenili kakšno pogodbo o prodaji grozdja, saj je naš komercialni na dopustu. Pričakujemo, da bo ranina, v kratkem dozorela.« Sodeč po izjavah proizvajalcev, od katerih je v največji meri odvisna preskrba potrošnikov z grozdjem, so za zdaj sleherni upi potrošnikov preuranjeni. Ce Mohamed ne bo hotel h gori, bo morala gora k njemu. Upamo, da se tega zavedajo pristojni trgovski krogi, ki so pred potrošnika seveda najbolj odgovorni. B. Š. Posvetovanje o jesenski setvi v soboški občini S PRIPRAVAMI JE TREBA POHITETI Minuli petek je bilo v M. Soboti posvetovanje obeh zborov občinskega ljudskega odbora in zastopnikov političnih organizacij o pripravah za jesensko setev ter o oblikah sodelovanja med zadrugami in kmeti. Z ozirom na Janške izkušnje bodo zadruge v soboški občini letos siklipale pogodbe le za klasične oblike kooperacije, to je za tiste, po katerih kmet plača zadrugi njene storitve in pomoč, za drugo obliko, po ka- moženja. Te površine bodo obdelovale same ali pa za njih sklenile s kmetovalci pogodbo o sodelovanju. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je strokovna pomoč zadrugam nujno potrebna, vendar jim pa prav te močno primanjkuje. Zato je bilo sklenjeno, da bi naj zadruge z ozirom na potrebo zaposlite absolvente srednjih kmetijskih šol, v primeru potrebe si, pa zagotovile tudi honorarno pomoč kmetijskih strokovnjakov. Še pred setvijo bodo zadruge očistile in dale pregledati seme, ki bo pa moralo biti dobro. V teku so tudi pripraive za rajonizacijo posameznih kultur. Sedaj so rajoni določeni samo za sladkorno peso. Na posvetovanju je bilo sklenjeno, da morajo biti pogodbe sklenjene do 15. septembra, ker drugače setev ne bo mogla biti pravočasno opravljena. Zato bodo zadruge za svoja področja sklicale podobna posvetovanja s političnim, organizacijami in Ljudskim i odborniki ter razdelile predvidene poviršrlne med posamezne vasi. Za letos so kmetipske zadruge v soboški občini predvidele, da bodo z italijanskimi vrstami pšenice posejale 984 ha in z domačo U-l 568 hektarov. S seje upravnega odbora Gostinske zbornice SKORAJ MILIJARDO dinarjev za Radence V ponedeljek je bila seja Upravnega odbora Gostinske zbornice v Murski Soboti. Razpravljali so predvsem o gospodarjenju soboških gostinskih podjetij v prvem polletju. Ugotoviti so, da plan realizacije v več ni primerov ni bil dosežen, pričakujejo pa znatne izboljšave v drugem polletju. Poleg razprave o cenah in kadrih je bilo govora tudi o investicijah v gostinstvu. Investicije za zdravTšče v Radencih bodo dosegle skoraj milijardo dinarjev. Predvidevajo pa, da bodo težave z načrti. Poleg tega bodo v prhodnjem letu uredili še Jeruzalem kot turistično postojanko. V TEDNU DNI 52 MOPEDOV V Pomurju vlada precejšnje zanimanje za nakup mopedov. Pred enim tednom je dobilo trgovsko podjetje »Železo« 52 mopedov. Danes imajo samo še enega, pa še ta je prodan Cena mopedu je 143.450 dinarjev. Prav jo, da imajo že novih 20 interesentov. Priredite v za izseljence Minuli četrtek je bila v kinu »Park« v M. Soboti prisrčna prireditev za izseljence. Poleg številnih izseljencev so se prireditve udeležili predsednik Izseljenske matice Slovenije in ljudski poslanec Ivan Regent, podpredsednik OLO Jože Slavič, predsednik podružnice Izseljenske matice in podpredsednik OLO Franc Šebjanič, predsednik ObLO M. Sobota Karel Lutar, sekretarja občinskega komiteja ZKS M. Sobota in Radgona Franc Šonaja in Marija Levarjeva, zastopniki soboških kolektivov in ostalo občinstvo. V začetku je pozdravil zbrane izseljence v domači govorici predsednik podružnice Izseljen- ske matice v M. Soboti in podpredsednik OLO Franc Šebjanič, nato pa je spregovoril predsednik Izseljenske matice Slovenije Ivan Regent. Najprej je orisal uspehe, ki so jih dosegli delovni ljudje Jugoslavije v socialistični graditvi svoje domovine, nato pa zaželel izseljencem v domačem kraju prisrčno dobrodošlico. V pestrem kulturnem sporedu so nastopili kvartet Grlec, solisti prof. Vladimir Močan. Marija Močanova in prof. Zdenka Novakova ter mešani pevski zbor iz Bogojine pori vodstvom Ignaca Maučeca. Od koncu se je zahvalila v imenu zbranih izseljencev Irma Vučakova iz Zenkovec, ki živi v Parizu. Razgovor na Občinskem komiteju IMS M. Sobota OKREPITI PREDVSEM DELO MLADIH ZADRUŽNIKOV V prihodnjem mesecu bo v mladinskih aktivih spet živahno. Vrnili se bodo srednješolci, končani bodo dopusti in razna letovanja. Pred organizacijo se bodo pojavile nove naloge in problemi, ki jih bo potrebno reševati. V minulem tednu smo se zato ustavili na občinskemu komiteju v M. Soboti z nekaterimi vprašanji, na katera nam je odgovoril sekretar komiteja tov. Franc Cagran. Po združitvi občin M. Sobota, Grad. Cankova in Martjanci se je mladinska organizacija precej povečala. Danes je v občini 98 aktivov, in sicer 56 kmečkih, 3 srednješolski (z 19 aktivi), 9 na osemletkah, 5 v podjetjih, 1 v ustanovah. 2 terenska. 7 vajenski. 5 klubov mladih proizvajalcev ,in 19 klubov mladih zadružnikov. Da bi bilo delo občinskega komiteja lažje, so po vseh večjih krajih bili formirani krajevni komiteji, katerih je 8. Aktivi še kar dobro delajo Sedaj v poletnih mesecih je sicer delo slabše, vendar pa se bo kmalu razživelo, ko se vrnejo mladinke in mladinci s sezonskega dela, s počitnic v šole in pa z dopustov. Vzroki nedelavnosti so največkrat pomanjkanje dobrli vodstev, potreb- nih prostorov in včasih tudi nedelavnost mladincev samih. Na splošno pa je delo aktivov zadovoljivo. O vseh letošnjih akcijah je zelo težko govoriti. Občinski komite je organiziral posvetovanja po vseh večjih krajih. Posvetovni se udeležilo nad 700 mladincev. Na teh posvetovanjih so razpravljali o oblikah dela aktivov LMS. o proslavi 40-1etnice ustanovitve KPI in SKOJ, mladinskih delovnih brigadah, volitvah v novi OblO itd. Mladina je množično sodelovala pri proslavi. Dneva mla- dosti, v Tednu mladosti pa je priredila športna tekmovanja in sodelovala pri vseh proslavah in akademijah s kulturnim in telovadnimi točkami. Mladina je tudi prijetno poživila delo društev in organizacij Ustanovljenih je bilo tudi 8 no- vih aktivov s 146 novimi člani. 160 mladincev, članov Zveze komunistov, od katerih je bito 33 sprejet h v zadnjem času, aktivno dela na terenu. Udeležba mladincev pri delovnih akcijah in uspehi tam so vsekakor lahko v ponos ObK. Deset mladincev se je udeležilo seminarjev ki jih organizira CK LMS v Bohinju, in delo teh tovarišev se na terenu že sedaj precej pozna. V bodoče pa bo potrebno predvsem okrepiti in poživiti delo aktivov mladih zadružnikov in pripraviti letne sestanke aktivov, ki bodo v začetku septembra.. ObK se prpravlja na plenum ObK, ki bo prav tako v začeku septembra. Na plenumu bodo analizirali dosedanje delo in sprejeli naloge za prihodnje mesece. Pred mladino je tudi občinski praznik. V počastitev praznika bo mladina pripravila različna tekmovanja in sodelovala na osrednji proslav 40-letnice KPJ n ŠKOT, ki bo 13. septembra v Adrijancih. Seveda je pred mladino mnogo dela, če se ga bo lotila z vso resnostjo. teri si kmet in zadruga delita, pridelek z ozirom na vloženo delo, pa bodo sklepali pogodbe le tam, kjer bo žetev opravil kombajn. Kmetijske zadruge bodo še to jesen sprejele tudi zemljo splošno-ljudskega pre- ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Haiio Selasie drugič pri nas V soboto, 15. avgusta je v zadajih petih letih prišel drugič na prijateljski obisk v Jugoslavijo etiopski cesar Haile Selasie. Na puljskem letališču sta gosta sprejela predsednik Tito in njegova soproga, prebivalci Pulja pa so okrasili svoje mesto s številnimi zastavami obeh dežel. Ob vhodu v mesto so postavili velik slavolok, ki ima napis v amharskem in našem jeziku »Živelo etiopsko-jugoslovansko prijateljstvo!« Pred prihodom v našo deželo je cesar Haile Selasie obiskal Združeno arabsko republiko, Sovjetsko zvezo, CSR, Belgijo, Francijo, Portugalsko, nato pa je bil na oddihu v Zahodni Nemčiji. Cesar Haile Selasie bo ostal v Jugoslaviji deset dni. Za razgovore, ki so se že pričeli v nedeljo in nadaljevali v ponedeljek, poudarjajo, da potekajo v ugodnem in prijateljskem vzdušju. Cesar Haile Selasie se je za čas svojega bivanja na Brionih nastanil v vili »Brionka«. Po razgovorih z jugoslovanskimi državnimi funkcionarji bo cesar obiskal nekatere kraje in industrijska središča v Sloveniji. OBISKI RAZNIH DELEGACIJ Po obisku nekaterih azijskih držav je prispela kubanska misija dobre volje tudi v Jugoslavijo. Tako je postala naša država prva in doslej edina, ki jo je obiskala delegacija nove revolucionarne vlade Fidelg Castra na Kubi. Delegacija je že obiskala več krajev in industrijskih središč v Jugoslaviji. Že dalj časa se mudi v Jugoslaviji tudi kulturna delegacija Združene arabske republike. Gostje so čas po razgovorih o tesnejšem kulturnem sodelovanju med obema državama izkoristili za ogled raznih zgodovinskih in kulturnih spomenikov naše države. 14 avgusta je odpotovala iz Jugoslavije delegacija socialistične stranke Burme, ki se je na povabilo SZDL mudila v naši državi deset dni. Pred odhodom je član politbiroja stranke in dolgoletni podpredsednik Burme U Čo N jen izjavil: »Odhajam z najlepšimi vtisi o vaši deželi. Zadnjikrat PANAMERIŠKA KONFERENCA V Santiagu de Chile se je začelo zasedanje sveta ministrov Organizacije ameriških držav. Zunanji ministri 21 držav so se zbrali na enem najpomembnejših zasedanj v dosedanjem obstoju te organizacije. Poseben pomen pripisujejo sestanku zaradi resnega položaja, do katerega je prišlo zad-n 'e mesece v deželah ob Karibskem morju. O položa ju na tem področju bodo razpravljali na zasedanju v smislu načela, da se morajo vlade dežel, ki so včlanjene v Organizaciji ameriških držav, vzdržati intervencije in agresije. Razen tega si nekaj držav prizadeva, da bi na sestanku sprejeli deklaracijo proti diktatorskim režinom v latinskoameriških deželah. TRGOVINSKI SPORAZUM Z DR NEMČIJO V Beogradu so se končala trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Demokratčno republiko Nemčijo s podpisom sporazuma o blagovni izmenjavi v obdobju 1960/62. Triletni sporazum določa postopno naraščanje blagovne izmenjave v skladu s potrebami in gospodarskimi možnostmi obeh dežel. V letu 1960 bo znašala blagovna izmenjava 73.5 milijona dolarjev v obeh smereh. sem bil v Jugoslaviji 1952. leta in tedaj sem že lahko videl, da prispevate velike napore za ekonomski napredek in gospodarsko izgradnjo dežele. Tokrat sem se prepričal, da zdaj žanjete sadove teh naporov«. Naša misija v Boliviji Naša misija dobre volje nadaljnje pot po deželah Latinske Amerike. Bila je v Ekvadorju in Peruju, zatem pa je odpotovala v Bolivijo, kjer so jo prisrčno sprejeli. Na letališču v La Pazu jo je pozdravil vodja Nacionalnega revolucionarnega gibanja in bivši predsednik republike Victor Pas Estensoro. Člane misije sta sprejela zunanji minister Andrade in predsednik republike Šiles Suaso. Predsednik je dejal, da bolivijska vlada ceni obisk misije in smatra njen prihod za izraz prisrčnega odnosa Jugoslavije do Bolivije. Ob obletnici neodvisnosti svoje dežele je izjavil, da so razvoj Jugoslavije v kmetijstvu in industriji ter njeni mednarodni stiki z nerazvitimi deželami Azije in Afrike dobra izkušnja, ki jo je mogoče uporabiti za pozitivno dolgoročno izmenjavo. Med bivanjem v Boliviji je misija ugotovila realne možnosti in obojestransko pripravljenost za razvoj sodelovanja te dežele z Jugoslavijo. V okviru konkretnih ukrepov za tesnejše sodelovanje bo Bolivija kmalu akreditirala svojega diplomatskega predstavnika v Beogradu, delegacija bolivijskega parlamenta pa bo obiskala Jugoslavijo. Naša misija dobre volje je odpotovala iz Bolivije v Urugvaj. HRUŠCEV O JEDRSKI OBOROŽITVI Sovjetski predsednik Hruščev je poslal Evropski federaciji proti atomski oborožitvi sporočilo, v katerem izraža pripravljenost ZSSR, da ne bo delala poskusov z jedrskim orožjem. To sporočilo je poslal kot odgovor na pismo federacije, ki je pozvala sovjetssko vlado, naj opusti misel, da bi prva obnovila atomske poskuse. Sovjetski predsednik je dejal. da je Sovjetska zveza že prekinila atomske poskuse lani marca, hkrati pa je izrazil dvome da bodo zahodne sile pokazale to pot več pripravljenosti za opustitev jedrskih poskusov. NOV KATASTRSKI Davčni zavezanci so plačali letošnjo prvo in drugo akontacijo še tako, kot je bila predpisana za leto 1958. Občinskiljudski odbori so odmerili akontacijo najmanj v višini 50% katastrskega dohodka. Tretjo akontacijo pa so zemljiški posestniki plačali že po novem katastrskem dohodku, ki je predpisan za letošnje leto v višini 70 odstotkov od nove odmere. To povečanje je manjše pri občinah, ki so imele že prej večje odmere, kot pa pri onih, ki so ostale pri minimalnih postavkah. Tako so nastale sedanje razlike pri odmeri novega davka. Odmera dohodka je opravljena na osmem novega katastrskega dohodka, ki je bil objavljen v Uradnem 1istu FLRJ že leta 1957 in je s poznejši popravki začel veljati šele letos. Z uvedbo novega katastrskega dohodka so sledile tudi enotno predpisane stopnje dohodnine, ki so nižje od lanskih. Višina dohodnine dosega le 71 odst. lanskih predpisanih stopenj. Na drug: strani pa se je povečala občinska doklada za 100 odst. Tako se je opravil prenos plačevanja državnih davkov na dohodnino. Skupna obremenitev davčnih zavezancev je letos porasla povprečno za 15. katastrski dohodek pa za 26 odstotkov. Povečanje je v skladu s povečanjem dohodkov prebivalstva. Dohodnina se odmerja od celotnega katastrskega dohodka, vštevši gozdne površine, občinska doklada pa brez katastrskega dohodka od gozdnih površin. Občinske doklade gozdni Posestniki ne plačajo zaradi visokih gozdnih taks, ki so značilne zgolj za našo republiko. Višja komercialna šola v Mariboru Na zadnjem zasedanju Ljudske skupščine LRS je bil sprejet zakon o ustanovitvi višje komercialne šole. Izvoljen je že poseben Pripravljalni odbor v Mariboru, ki naj v vlogi šolskega odbora stori vse ustrezno, da se bodo pričela predavanja že meseca oktobra. Vpis v šolo je že razpisan, razpisana so tudi profesorska in predavateljska mesta na tej šoli. Na novi šoli sta letos ustanovljena zunanjetrgovinski in industrijski oddelek, Prihodn je leto pa bodo ustanovili še notra- njetrgovinski, bančni, zavarovalni, pomorski, kmetijski in še nekatere druge oddelke. Prav tako pripravljajo načrte za novo šolsko zgradbo, ki naj bi bila v Razlagovi ulici, v neposredni blizki Ekonomske šole. Letos bo šola nameščena v dosedanji klasični gimnaziji v Mladinski ulici. POPLAVE V BOSNI Zadnje dni so imeli v vsej državi najslabše vreme v Bosni. Reka Vrbas je v kratkem času narastki za 74 cm. V severni Bosni so hudourniki razdejali železniško progo na relaciji Doboj — Tuzla — Brčko. Promet so morali za 12 ur ustaviti, Brzi vlak iz Beograda se je moral ustaviti. Precej škode je tudi na cestah, kjer je voda ob nalivih stala 40cm visoko. Na osmih krajih, v dolžini 20 kilometrov so ceste tako poškodovane, da so morali ustaviti ves promet. Dež je povzročil veliko škodo tudi v rudniku Ug.ljevik, kjer je voda poplavila jamo, v kateri so elektromotorji, in zasula površinski kop. Zaradi močnih nalivov je reka Modran poplavila vse Janjsko polje in povzročila precejšnjo škodo. Spet poplave V preteklem tednu je Mura letos že četrtič močno narasla in poplavila precej travnikov in gozdov od Apač do hrvaške meje. V Apačah je voda zalotila nekega kmetovalca na travniku ob Muri. Ker je voda zelo hitro naraščala, je moral ostati vso noč zunaj. Splezal je celo na drevo. Šele naslednji dan so ga rešili iz neprijetnega položaja. Kmetovalci iz Dokležoivja in drugih krajev ob Muri so ob prvih vesteh o naraščanju vode takoj pričeli kosili travo, da je voda ne bi uničila. Tudi tokrat je Mura narasla zaradi močnih nalivov v Avstriji, kjer je povzročila voda precejšnjo škodo na komunikacijskih napravah. Katastrofalno povodenj so doživeli tudi v Salzburgu, kjer je tekla voda kar po mestnih ulicah, prav tako tudi v gor- V KDZ ŽEPOVCI: POUDAREK ŽIVINOREJI Kmetijska delovna zadruga Žepovci v Apaški kotlini je edina te vrste v okraju. Zadruga zajema okrog 380 hektarov kmetijskih površin, ki jih je pred leti v veliki meri arondirala. Zdaj lahko vsa večja dela opravijo s stroji. Žetev sta opravila dva kombajna, mlatijo pa že več tednov s tre- mi mlatilnicami v dveh izmenah. Zadruga ima v hlevih okrog 180 glav živine, ta stalež pa namerava z gradnjo novih hlevov skoraj podvojiti Za gradnjo imajo pripravljenega že precej gradbenega materiala, tako da jih ovirajo zdaj samo investicije. Spričo močne krmne baze se bo zadruga po nekaj letih preusmerila predvsem na živinorejo. Pred tem pa morajo rešiti še vprašanje melioracije potokov. Letos bodo zasejali 70 hektarov italijanske pšenice, 20 ha U-l, 25 hektarov ovsa in 20ha ječmena. Za prihodnje leto pa predvidevajo tudi nakup kombajna. sadilca za krompir in trosilca umetnih gnojil. Rokomet Partizan M. Sobota : Beltinci 13:12 Odbojka »Grafičar« : Garnizon JLA 3:1 Po dolgem času smo spet enkrat gledali v Soboti odbojkarsko tekmo med »Grafičarjem in Garnizonom JLA. Zmagali so grafičarji z rezultatom 3:1. Pri grafičarjih so bili najboljši Lebar, Kolar in Antalič. ŠPORT — ŠPORT - ŠPORT — ŠPORT - ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT Sobota : Metalac (Zagreb) 3:2 (1:1) Soboški nogometaši so imeli v nedeljo v gosteh zagrebško nogometno moštvo »Metala««, ki je član zagrebške nogometne cone. V slabi in nezanimivi igri so zmagali domačini z rezultatom 3:2, polčas 1:1. Gole za domačine so dosegli v prvem polčasu Norčič, v drugem polčasu pa Maučec in Erjavec. Začetek tekme je kazal, da se bodo igralci dovolj razživeli. Bilo je nekaj lep h kombinacij in prodorov z obeh strani, toda kmalu je postala igra nezanimiva. M. M. Predtekma Sobota II : Akademik 5:1 (4:1) LJUTOMER : RADGONA 2:2 (1:0) Na dan občinskega praznika občine Gornja Radgona so odigrali ljutomerski nogometaši prijateljsko nogometno tekmo z nogometaši iz Gornje Radgone. Igra je bila zanimiva; v prvem polčasu so vodili Ljuto- merčani, drugi polčas pa so izrabili domačini za več dobrih napadov in tako so rezultat ob koncu igre izenačili »Nafta« : »Mladost« (Prelog) 3:4 (2:0) Lendavski nogometaši so preteklo nedeljo odigrali prijatelj- sko tekmo z nogometaši »Mladosti« iz Preloga, Srečanje se je končalo. z zmago gostov ob rezultatu 3:4. Pred tem so odigrali, prijateljsko tekmo v Prelogu, kjer so prav tako zmagali igralci »Mladosti« z rezultatom 5:3. Kolesarske dirke v Radgoni Kolesarski klub »Partizan« Apače je priredil pretekli četrtek v Radgoni medklubsko kolesarsko dirko. Sodelovali so kolesarji iz M. Sobote, Beltinec in domačink Vseh tekmovalcev je bilo 24. Proga je bila dolga 2100 metrov. Člani kolesarji so dosegli naslednje rezultate: 1. Ivan Kavaš, Beltinci; 2. Edi Berden, Beltinci; 3. Janez Sarotar, M. Sobota; 4. Janez Vereš, Beltinci; 5. Janez šantovec, M. Sobota. — Mladinci: 1. Ivan Strožišar, Apače; 2. Vlado Lebar, Apače; 3. Joško Perhač, Apače; 4. Radislav Tuš, Beltinci; 5. Peter Koler, Apače. — Pionirji: 1. Franc Koler, Apače; 2. Franc Vodušek, G. Radgona; 3. Ivan Sobočan, G. Rad- gona. »ZARJA« LJUTOMER »ZARJA« LJUTOMER »ZARJA« LJUTOMER »ZARJA« LJUTOMER »ZARJA« LJUTOMER »ZARJA« LJUTOMER »ZARJA« LJUTOMER Ob 40-letnici Komunistične partije Jugoslavije VZGLED REVOLUCIONARJA IN TOVARIŠA V spomin narodnemu heroju Slavku Šlandru 24. avgusta je postal žrtev fašističnega besnenja nad slovenskim narodom eden njegovih najboljših sinov in voditeljev narodnega boja in revolucionarnega delavskega gibanja — narodni heroj Slavko Šlander. Slavko Šlander je bil rojen 1909. leta v Št. Pavlu pri Preboldu v Savinjski dolini kot delavski sin. Njegov oče je bil krojač. Po končani nižji gimnaziji se je Slavko Šlander izučil za zobotehnika. Kot delavski sin ni imel rožnate mladosti. Še zelo mlad je moral skrbeti za svojo mater, ki jo je zelo ljubil in ji bil up in nada. Poleg tega pa je še kot mladenič začel aktivno delati v političnem boju delavskega razreda. Že kott aktiven delavec revolucionarnega gibanja je bil 1932. leta sprejet v Komunistično partijo Jugoslavije itn kmalu potem je postal tudi član celjskega okrožnega komiteja. P.o sprejemu v Komunistično partijo je Slavko Šlander posvetil vse svoje sile boju delavskega razreda in delovnega ljudstva. Zato ni nič čudnega, da ga je osovraženi režim predaprilske Jugoslavije začel preganjati. 1933. leta. je bil aretiran in je moral tri leta svoje mladosti pustiti med zloglasnimi zidovi kaznilnice v Sremski Mitrovici. Vendar pa ta čas za Slavka Šlandra kot za mnoge druge komuniste ni bil zgubljen. V kaznilnici je komunistom uspelo organizirati dobro polihčno šolo s poglobljenim študijem marksizma. Tako se je Slavko Šlander vrnil iz za- pora še bolj prekaljen im s temeljitim poznavanjem problemov, ki jih revolucionarni boj postavlja pred vsakega komunista. Po vrnitvi iz zaporov se je Slavko Šlander takoj vrnil na delo. Na okrožni konferenci Komunistične partije je bil izvoljen za sekretarja Okr. komiteja za Celje in Savinjsko dolino. Več let je uspešno vodil partijske organizacije v celjskem okrožju ter s svojo vdanostjo, požrtvovalnostjo in sposobnostjo bil vzgled komunista-revoluetonarja. Zato je bil na konferenci Komunistične partije Slovenije julija 1940 izvoljen za kandidata Centralnega komiteja. Odtlej je Slavko Šlander s svojimi izkušnjami, s svojo revolucionarno prekaljenostjo in svojim bistrim pogledom krepko sodeloval v vodstvu Komunistične paTtije Slovenije. Maja 1941 pa je bil izvoljen za člana Centralnega komiteja in sekretarja Pokrajinskega komiteja za Štajersko. Ob napadu na Jugoslavijo je Slavko Šlander z ostalimi člani CK odšel prati Novemu mestu, kjer so se zbrali slovenski prostovoljci, 12. aprila, so se člani CK, ko so videli razpad vojske, izdajstvo poveljujočih in neizbežno kapitulacijo ter ob tem spoznali, da je potrebno naglo ukrepati, zbrali na poljski pot: nad Trebnjem ter naslonjeni na kolesa imeli pod vodstvom sekretarja Centralnega komiteja Franca Leskoška zgodovinsko sejo, ki je brez dvoma edinstvena tako po okoliščinah kakor tudi po pomembnosti. Na seji je bilo sklenjeno, da je potrebno okrog Partije in Ljud- ske fronte zbrati vse rodoljubne in dobro misleče ljudi, jim pojasnjevati razvoj dogodkov in pripravljati oborožen odpor. Po seji so se vsi razšli v razne kraje Slovenije in začeli organizirati vstajo slovenskega naroda; Slavko Šlander je odšel na Štajersko, kjer je pod velikim fašističnim terorjem neustrašeno obnavljal partijske organizacije, organiziral Osvobodilno fronto itn formiral prve skupine štajerskih partizanov. 29. julija 1941 je imel tudi sestanek z vodilnimi pomurskimi komunisti pri Mali Nedelji, kjer so se z njim sestali Vinko Magla. Štefan Kovač, Štefan Kuha Bojam in Jože Hedžet. S tega sestanka je odšel v Maribor, da bi dobil zvezo z neko partijsko organizacijo. Kakor je vse njegovo delo prežeto s pogumom neustrašenega revolucionarja 'itn borca, taki so tudi njegovi zadnji dnevi. Ko je Slavka Klavora, sekretarka Pokrajinskega, komiteja šla v kompromitirano stanovanje, sta jo prijela dva gestapovca. Šlander, čeprav ni imel orožja, je napadel gestapovca, da bi jo rešil, a sta ga gestapovca obvladala itn aretirala.. Slavko Šlander je tudi v zaporu ostal vzgled doslednega in pogumnega revolucionarja. Kljub najstrahotnejšemu mučenju ni povedal niti pravega imena, tako da so ga 24. avgusta 1941 ustrelili pod imenom učitelja Franca Webra. Naj zaključimo z besedami, ki jih je ob smrti Slavka Šlandra zapisaIo Delo, organ Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije, v tretji septembrski številki 1941: Tovariš a Slavka je odlikovalo toplo tovarištvo, oelika budnost napram sovražnikom Partije, njegova neumornost in požrtvovalnost in njegova brezmejna vdanost stvari delavskega razreda in slovenskega naroda. Celi zadnji dve leti je moral tovariš Slavko živeti o popolni ilegalnosti, neprestano preganjan in zasledovan prej od Cvetkovičenih žandar jev, sedaj pa od Hitlerjevih in Mussolinijevih policijskih psoo. Toda tudi v teh najtežjih življenjskih pogojih ni tovariš Slavko nikoli izgubil borbene volje in odločnosti in zlasti ne vedrine duha, lastnosti dobrega partijskega aktivista in revolucionarja. Ko je po zaslugi tistih, ki so ga bili poslali d Mitrovico, slovenski narod postal suženj fašističnih okupatorjev, je Slavko, zvest sin svojega naroda, posvetil ose svoie sile osvobodilnemu boju Slovencev. Medlem ko so laiiro-doljubi trumoma bežali iz severne Slovenije, je naš Slavko kot voditelj komunistov v severni Sloveniji organiziral odpor slovenskega ljudstva proti fašističnim rabljem. V tem boju ie žrtvoval svoje draeoceno življenje. Ime Slavka Šlandra bo za vselej zapisano globoko o srcu slovenskega naroda. 40 let KPJ NEKAJ PODATKOV IZ ZGODOVINE DELAVSKEGA GIBANJA IN KOMUNISTIČNE PARTIJE Od 21. do 28. avgusta 1918 25. avgusta je bila v Celju konferenca socialnih demokratov iz Spodnje Štajerske. 1922 Od 22. do 27. avgusta je bila splošna stavka v vseh podjetjih Trboveljske premogokopne družbe. Stavkalo je 12.000 delavcev. 1929 Avgusta in septembra je Strokovna komisija organizirala okoli 30 delavskih zborovanj po raznih krajih Slovenije. Na njih so bile sprejete izključno socialne in gospodarske zahteve. 1941 24. avgusta je bil v Mariboru ustreljen kot talec narodni heroj Slavko Šlander. 1944 Od 21. do 24. avgusta je bilo v Savinjski dolini zborovanje štajerskih aktivistov. 1945 23. avgusta je Začasna jugoslovanska skupščina v Beogradu sprejela Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji, V POMURJU 1941 Okrog 25. avgusta je pridno delovala partizanska tehnika pri Hancovih v Trnju in natisnila več letakov, ki so pozivali zavedne Slovence na vojaške in gospodarske sabotaže proti okupatorju. POMURSKI VESTNIK. 20. AVG. 1959 2 DOHODEK njem Podonavju, kjer so iz najbolj ogroženih krajev morali ljudi, celo izseliti, POTRES V BEOGRADU V ponedeljek so Beograjčani občutili močnejše potresne sunke. Po mnenju strokonjakov je bilo središče potresa nekje na grških otokih. Sodjo, da je bil potres v Grčiji tako močan, da je porušil hiše. Najmočnejše sunke so čutih ob 2. uri 35 minut. Najdaljši sunek je trajali 5 sekund. MLADI ROD IN DELOVNI LJUDJE NA LETOVANJU * MLADI ROD IN DELOVNI LJUDJE NA LETOVANJU * MLADI ROD IN DELOVNI LJUDJE NA LETOVANJU * MLADI ROD NAJVEČ POTI VODI NA MORJE LETOŠNJE POČITNICE BO PREŽIVELO OB MORJU IN V PLANINAH NAD 1000 PREDŠOLSKIH IN ŠOLSKIH OTROK IZ POMURJ A — NAD 500 PRIJAVLJENCEV ZA TABORJENJE, KI GA JE ORGANIZIRALA KOMISIJA ZA ODDIH OSS M. SOBOTA V BAŠKI NA OTOKU KRKU — 205 OTROK IZ POMURJA V PLANINSKI KOLONIJI NA GORENJSKEM Tudi v letošnjih počitnicah so vozili vlaki letoviščarje iz Pomurja na oddih na morje, v planine in drugam. Z vsemi podatki danes še ne razpolagamo, ker sezona oddihu še traja, a tudi počitnice še niso pri kraju. Vendar pa smo zvedeli, da sla doslej taborili pod šotori na Verudi pri Pulju dve izmeni pionirjev in pionirk iz Pomurja, in sicer v vsaki po okrog 65. V prvi izmeni so bili otroci iz soboške občine, v drugi pa iz radgonske in ljutomerske občine. Taborjenje je organizirala Okrajna zveza prijateljev mladine iz Murske Sobote. Obema izmenama je sledila izmena otrok padlih borcev in otrok žrtev fašističnega nasilja. Na letovanje jih je poslala organizacija Zveze borcev, ki prireja podobna taborjenja že več let. VAJENCI SO OSTALI DOMA Žal pa so morali taborišče v prijetnem gozdičku borovcev na Verudi pri Pulju te dni podreti in šotore vskladiščiti do prihodnjega leta. V trenutku, ko to poročamo, nam ni znano, ali je izmena otrok padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja podaljšala svoje bivanje ob morju, kaj pa je lahko storila samo za nekaj dni. Za zadnjo izmeno so bili namreč predvideni za taborjenje na Verudi pomurski vajenci. Prijavilo se jih je le 26, a še za te se je pojavilo vprašanje, kdo naj bi kril stroške njihovega taborjenja. Ne glede na to pa je Zveza prijateljev mladine v M. Soboti skušala rešiti vprašanje na ta način, da je pozvala po radiu starše srednješolcev, naj pošljejo svoje otroke na taborjenje na Verudo pri Pulju za minimalno ceno 2500 dim za 10 dni. Uspeh poziva je bil enak ničli. Nekaj je temu pripomoglo to, da je bil poziv prepozen, res pa je tudi to, da skopni pri starših vse razumevanje, če je treba poseči v denarnico in prispevati za otroke tudi še Tako majhno vsoto. Prav gotovo v zadnjem trenutku nikakor ni mogoče dobiti za izmeno 60 otrok, sama zamisel pa ni slaba, saj bi se vajenci in srednješolci na skupnem taborjenju prav gotovo dobro počutili in med seboj tudi zbližali. K temu le še to, da se kaj takega pr Podnje leto ne sme več pripetiti. Cenene možnosti letovanja je treba izkoristiti, zlasti če gre za naš mladi rod! OTROCI NA DOLENJSKEM IN GORENJSKEM Deset pionirjev iz Pomurja je taborilo tri tedne v Dolenjskih toplicah v slovenskem taboru »Sutjeska« skupno s pionirji iz ostalih republik. Na taborjenje jih je poslala republika Zveza prijateljev mladine, taborili pa so 4 pionirji iz Murske Sobote ter po 2 pionirja iz Ljutomera, Lendave in G. Radgone. Pionirji so se v taboru »Sutjeskac zelo dobro počutili in močno zbližali s tovarni iz ostalih republik. Zato je bilo slovo ob koncu taborjenja Tipljivo in težko. Med bivanjem v Dolenjskih toplicah s pionirji na izletih -ogledali Kočevje, Črnomelj, Videm-Krško s tovarno papirja in druge kraje, ob koncu pa so bili tudi v Postojnski jami. Na Gorenjskem je letos tabori 205 otrok jz murskosoboškega okraja, od tega 94 iz soboške občine. Kakor lani so se tundi letos otroci v planinski koloniji dobro počutili in prired il tudi več izletov po Gorenjskem. Na svoje domove so se vrnili z željo, da bi zopet črn- prej bivali v okrilju naših prelepih slovenskih planin. POPLAVA OTROK V BAŠKI OB MORJU Največ otrok iz Pomurja je tudi letos bivalo v Baški, kjer ima OLO M. Sobota dom »Daneta Šumenjaka«. V prvi izmeni je bivalo v tem domu v Baški na otoku Krku čez 100 predšolskih otrok, in sicer 33 iz M. Sobote, 20 iz Lendave, 25 iz Ljutomera, 14 iz Križevec in 10 iz Radgone. V naslednji izmeni je bilo v Baški 87 šolskih otrok iz občine Ljutomer, 8 šolskih otrok iz občine Beltinci in 14 otrok iz občine Petrovci-Šalovci. Nato je bivalo v Baški 135 šolskih otrok iz občin Radgona n Lendava, ki so se vrnili pred dnevi, te dni pa letuje v Bask 135 šolskih otrok, in sicer 102 iz soboške občine in 35 iz radgonske — v kolikor ni kdo ostal doma. Do konca počitnic bo torej letovalo v Baški skoraj 700 otrok iz vseh krajev Pomurja. Vsaka od omenjenih izmen je imela tudi zdravnika in medicinsko sestro. Otroci so bili in so pod nenehnim varstvom vzgojiteljev in vzgojiteljic, tako da je vsak strah staršev za varstvo otrok odveč. Nesreč in bolezni ni bilo doslej noben h. Otroci so se dobro počutili, mnogi pa so se naučili tudi plavati. V prvi izmeni šolskih otrok so se, na primer, zredili za povprečno 400 gr, v drugi za 600, v tretji pa se je zred lo do 1 kg 96 otrok, od 1—3 kg 18 otrok, nad 3 kg pa 9 otrok. Vendar so v domu »Daneta Šumenjaka« v Baški ugotovili, da starši pogosto pošiljajo na morje otroke, ki jih pregleda- le medicinska sestra. Znano je namreč, da vsem otrokom morje ne koristi in da nekaterim celo škoduje. Taki otroci sodijo v planinsko kolonijo, kar lahko predvidi le pristojni zdravnik. ODRASLI POD ŠOTORI NA KRKU Tudi letos je organizirala komisija za oddih pri Okrajnem sindikalnem svetu v M. Soboti letovanje za člane sindikata in člane njihovih družin. Za letovanje je bilo 328 prijavljencev, računajo pa, da se bo udeležilo cenenega letovanja pod šotor v Baški ob morju do konca sezone 163 delavcev itn nameščencev oziroma članov njihovih družin iz Pomurja. Od tega števila je 82 delavcev oziroma članov njihovih družin, v ostalih prmerih pa gre za uslužbence, v precejšnjem številu za učitelje. V vsaki izmeni lahko tabori v Baški 35—38 prijavljencev, vendar ka že, da se vsi prijavljenci ugodnosti letovanja niso poslužili. Če se to ne bi zgodilo, bi bilo število delovnih ljudi, ki bodo do konca sezone taborili v kampu OSS M. Sobota v Baški, večje kot sicer. Večje število delovnih ljudi iz Pomurja in njihovih svojcev je prebilo svoj dopust (v kolikor ga še ne bo, saj sezona dopustov še traja) ob morju, v planinah in drugod posamezno. Teh podatkov doslej še nismo mogli dobiti, zato za zdaj še ne moremo poročati, koliko delovnih ljudi iz Pomurja itn njihovih svojcev — tudi otrok — je oziroma bo skupno prebilo svoj letni oddih ob morju, v planinah in drugje. B. Š. Naša slika prikazuje Baško, znano prijetno letovišče na otoku Krku. Le redki kraji ob Jadranu se ponašajo s tako lepo plažo, žal pa kraj še vedno nima vodovoda. Prebivalci kraja so te dni pospravili rdečo žetev — svoj pridelek paradižnikov in ga v glavnem prodali domači tovarni za predelavo v mezgo. Naš dobri, modri Jadran Reportažni zapiski o veselem letoviščarskem vrvežu na Verudi pri Pulju in Baški na otoku Krku Mir j« bil v tabora tudi takrat, ko se je voditeljica tabora Dragica Razdevšek v svojem šotoru še pred zoro zamislila nad strategijo jedilnika. Le dežurna vzgojiteljica Slavica Koželj iz Ljutomera je malce zaspano s pogledom ošvrknila svojo ročno uro, zadovoljna, da je noč potekla v miru in da je umbalantni šotor ostal prazen. -Ko so prvi sončni žarki objeli puljsko mesto in njegovo slikovito okolico, je voditeljica tabo- ra Dragica že hitela na kolesu po prazni in prašni cesti, da pravočasno zagotovi sadje, zelenjavo in meso na puljski tržnici za lačne želodčke svojih varovancev iz Pomurja. GOSTOLJUBNA NARAVA NA VERUDI Tako je potekalo življenje med šotori pod zelenimi borovci iz dneva v dan. Več o njem bi vedel povedati pedagoški vodja tabora Mladen Tancer iz Radgone, ki pa ni poslal obljubljen h podatkov o šahovskih, strelskih in drugih tekmovanjih pionirjev. Marskaj bi vedele povedati tudi vzgojiteljice Anka, Borka in Julčka, še več pa pionirji Robert, Marko, Dragica. Marija in drugi, neutrudni jedci Mitja, Robert in Jokič. vsi mladi veseljaki in nagajivci, kavboji in Apači, srnice in sloni iz tabora. Tako so se namreč glasili napisi pred njihovimi šotori, ki jih je bilo skupaj 34. Veseli vrvež je odmeval tudi iz taborov Mariborčanov, Kranjčanov, pionirjev iz Oplotnice, Radelj in iz drugih krajev Slovenije, ki so se poslužili gostoljubja narave na Verudi. Največji živžav je bil nedvomno na skalnati obali ob svetilniku, kjer so stari in mladi prepuščali svoja bela celinska telesa blagodejnim žarkom žgočega istrskega sonca. Povsod je bilo zdravje. Zdravje na soncu, zdravje v zraku, zdravje v morju. Zdravje, ki ga nudi naš dobri, modri Jadran. Na plaži v Baški so se srečali tudi prosvetni delavec tov. Bitenc iz Lendave. mlada Zora iz kombinata »Fructal« iz Ajdovščine in pionir Bojan iz Murske Sobote PRIHODNJE LETO: VODOVOD? -Lepo je bilo v taboru, ko je pionirje iz Pomurja obiskalo ob 22. juliju, Dnevu vstaje slovenskega naroda, 20 mladih Puljčanov. Na večer pred praznikom je obiskal tabor tudi predsednik občine Pulj, predsednik okrajnega odbora ZB Pulj pn jim je tudi spregovoril. Lepo je bilo ob poslovilnem tabornem ognju, lepo ob jutrih in večerih, lepo ob sončnih dneh v prijetnem objemu modrega Jadrana. Zato je bilo slovo težko, toda minilo je v upanju, da bo prihodnje leto bivanje pod šotori na tem koščku naše domovine še lepše in prijetnejše. Občinski ljudski odbor Pulj namreč obljublja, da bo prihodnje leto že urejen vodovod, kar bo velika pridobitev. Kuhinja je bila letos že bolje urejena, s pomočjo elektrike pa bi jo bilo mogoče še bolje urediti, saj v veliki vročini hladilniki niso odveč. To najbolje vedo vrle kuharice, ki ne počivajo niti takrat, ko nabirajo mladi varovanci novih moči in zdravja za zimo in pomlad. LJUDSKI BABILON V BAŠKI Narava je ob našem Jadranu preveč razsipna z lepotami, da bi človek ostal samo na enem mestu. To vedo že tudi tujci ter domači stari in mladi gostje Jadrana. Zato je na plaži v Baški na otoku Krku tak Babilon, da je veselje. Letoviščarji in otroci iz Pomurja, iz Celja, Jesenc, Kranja, Ljubljane, Zagreba, Slavonske Požege in od drugod se veselijo življenja na dolgi plaži poleg Avstrijcev in Nemcev ter drugih tujcev. Ko zapiha burja, poiščejo eni zavetja v svojih domovih in zasebnih hišah, nekateri pa tudi pod šotori, ki jih je iz leta v leto več. V domu »Daneta Šumenjaka« letujejo otroci iz Pomurja. Na obrazi jim lahko razbereš veselje in radost. Na plaži jh spoznaš po otroški tigrici s pesmijo ». . . buči, buči, buc . . .«. h kateri »pritegnejo« tudi vzgojitelice. Kratkočasno se s kopanjem, igrami, sprehodi, vožniami, z jadrnico in podobnim. Ob zaključku letovanja prirejajo svoje prireditve. Vse to kaže, da prebijejo svoj čas zelo pestro tudi takrat, kadar piha zloglasna senjska burja . . . WEEKEND HIŠICE NA VIDIKU Burjo v nekoliko večji meri občutijo člani Sindikata iz Pomurja, ki taborijo pod udobno opremljenimi šotori. Kako grozljivo lahko vpliva na človeške živce takale burja, bo lahko povedal šef »campilna« tovariš Bitenc iz Lendave, ki je skoraj vso noč »dežural« pred svojim šotorom, seveda takrat, ko je bila burja že mimo in je ostalo po njej le še nekaj polomljenih vej in neprespanih uric. V weekend hišicah, ki jih pripravlja komisija za oddih pri OSS M. Sobota, bo prihodnje leto seveda varneje in bolj prijetno, kaže pa tudi, da bo tudi kraj letovanja izbrala nekje bolj v zavetju. V BURJI ROJENE Navzlic vsem nevšečnostim z burjo in drugim tudi v Baški velja trditev o našem dobrem, modrem Jadranu. Tega mnenja so tudi taborniki in tabornice iz Ajdovščine, sosedje našega pomorskega kampa. Na letovanje jih je, kot kaže, poslal kombinat »Fructal«. Zlasti dekleta imajo dobre živce, kar pomeni, da so »rojena v burji«. Senjska burja j h ni prav nič vznemirila, bolj jih vznemirjajo na promenadi produkti letošnje mode. Rina, Zora, Slavica, Bianka, Teja, Marija in ostale naj same povedo, če ni res. Sicer pa so bile dobre sosede, kar velja tudi za primorske fante. Letoviščarje iz Po- murja je prenekatero noč uspavala vesela pesem iz njihovih mladih grl: »Bonna serra signorina« in pa lahko noč . . .!« B. Š. Veruda je kotiček ob obali našega morja, kamor se človek vedno rad vrača. Se danes mi zveni v ušesih neutrudna pesem škržatov v borovem gozdičku, v katerem je tudi letos razpela svoje šotore okrajna Zveza prijateljev mladine iz Murske Sobote. V spominu pa mi je ostal tudi veseli vsakdanji živžav zadovoljnih otrok, preden sta jim prizadevni kuharici Terezija Varga in Marija Osterc napolnili želodčke. Pokosilu je zavladal običajno v taboru mir, ki ga je -kalilo le neutrudno petje škržatov. Tašek potuje na jug Naš Tašek se je naveličal čemernega pomurskega vremena, zbral preostanek svojih do skrajnosti zhraljanih živcev, najel v banki posojilo, se še enkrat skregal z ženo zaradi odvzete samske imunitete, z žalostnim pogledom ošvrknil na vrtičku zelene paradižnike in jih prepustil božji previdnosti ter odpotoval. N kamor drugam kot na jug, na morje. Če ni naš Jadran preveč oddaljen za Nemce iz Hamburga in Bremena, tudi zame ne bo — si je mislil Tašek. Pri teni je Tašek pozabil, da za devize ni nobenih meja in omejitev, toda to svoje neznanje bo po najnovejših iz-kušnjah nadomestil jeseni, ko se bo vpisal v šolo za odrasle. Da mu ne bi očitali sehičnosli, je Tašek sklenil razbremeniti svojo ženo kot mater in gospodinjo. Vzel je s seboj tudi malega Tašeka. Zjutraj ob odhodu pa je bil vražje nataknjen, ker je ženina budilka zvonila eno uro prezgodaj. Zaradi te natnknjenosti je Tašek pozabil, da mu sin še ni dopolnil 10 let. Zato je plačal zanj celo vozovnico, seveda z izdatnim sindikalnim popustom. Žena mu je zaradi tega brž postregla z okusno jezikovo juho, ki pa Tašeku na tešče ni teknila. Užaljeno je protestiral pri ženi, ki mu je z jutranjo ogorčenostjo očitala, da razmetuje denar. »Molči,« je zabrusil ženi. »Zavedaj se, da sem član sindikata in da sem najel posojilo na svoje pošteno ime.« In res se je Tašek prijavil za oddih na morju pri merodajnem sindikalnem forumu, kjer ga niso niti vprašali, če je plačal članarino in če se udeležuje sindikalnih sestankov. Prvi Tašekov spomin na potovanje na jug je -v zvezi s Pavlihovim kompasom. V njem je Tašek namreč ugotovil, da ima najboljšo zvezo v Ljubljani s Simplon-Orient ekspresom. Toda pozabil je, da je odpotoval na jug v času puljskega filmskega festival, ko vozijo vlaki brez voznega reda. Prometnik na postaji namreč ni našel v svojem »uradnem« voznem redu ekspresa iz Pavlihovega kompasa in mu je priporočal, naj vzame vozno karto samo do Ljubljane. Za Jugoslavija-ekspres je vedel že naprej, da ne bo počakal motornega vlaka iz Pomurja. Tašek je potoval naprej iz Ljubljane natančno po Pavlihovem kompasu, ker mu je Jugoslavija-ekspres popihal proti morju prav pred nosom. Zato je moral kupiti do Divače nov vozni listek in novo doplačilo za ekspres. Po gotovinskem prometu svoje denarnice je tako dokončno ugotovil, da vozijo vlaki na železnicah zares brez vožnja reda in zato se ni prav nič jezil, ko se je pripeljal naravnost v Pulj. Prvo noč v Pulju se je Tašeku sanjalo o italijanski pšenici, samo da je bila ta pšenica zelo podobna tisti pšenici iz »Cinecitta«, znana pa je po vsem svetu pod imenom Sophia Loren, Gina Lollobrigada in tako naprej. V dneh filmskega festivala to ni nič čudnega, zlasti če upoštevamo Tašekove zrahljane živce, sončno pripeko in zrela moška leta. Tudi prvi puljski doživljali so bili zelo burni in razburili so njegovo potrošniško podzavest s hud m psihonevrofcičn mi sunki. Na postaji ga je pričakal zbor puljskih postreščkov, ki mu je v duru in molu dokazoval, da avtobusi ob nedeljah ne vozijo in da ni drugega izhoda, kot da zaupa svojo celinsko prtljago njim. Tašek je najprej trdno vztraja pri svojem zaupanju v avtobusni promet puljskega mesta. Toda bolj se je sonce nagibalo v naročje morja, bolj je kopnelo Tašekovo zaupanje. Naposled je kapituliral kot general premagane vojske in z resignrano kretnjo prepustil prtljago postreščku, ki sicer ni bil motoriziran, imel pa je dobro ohranjen voziček iz prejšnjega stoletja. Vtem se je Tašek spomni! nekdanje vezane trgovine. Delal je postreščku kot kakšen zunanji minister z listnico iz krokodiljega usnja, da pristane na to, da mu prepelje prtljago, vendar mu mora najin tudi prenočišče, sicer njuna ustna pogodba ne bo veljala. V primeru spora bo pristojno gospodarsko sodišče, je še prib Tašek in že se je začela njegova hitrostna hoja po Pulju. Postrešček je zapeljal najprej trikrat okoli starodavne rimske arene, najbrž zalo, da bi se v pojemajoči pripeki popoldanskega sonca (pripekale so vse štiri četrtine) malce ogrel. Tašek je s svojim pomurskem stolom žive teže sopihal za njim in ni slišal malega Tašeka, ki je tarnal, da je žejen, lačen in utrujen kot špartanski vojak po bitki. Nadaljevanje maratonskega teka po poljskih ulicah je vodilo v predmestje, kjer so vse dvomljive in zanemarjene znanke s kopico olročn-di. postreščka odpravile s pripombo, da nočejo imeti z milico nobenega opravka več. »Ata, saj ti nisi miličnik!« je strumno poudaril mali Tašek in šele tedaj se je očetu zasvitalo. Postrešček ju je hotel prenočiti pri ljudeh, ki so oddajala sobe mimo vseh predpisov in policijskih prijav. Navzlic vročini je Tašeka stresel mraz. ko se je zavedel, kam je zašel in nehote se je spomnil filma »Viza zla«, katerega reklamni lepak se je bohotil na vsakem očetu. Ukazal je postreščku, naj odpelje prtljago pred pisarno turističnega društva in tako se je pp nadaljevanju maratonskega teka tudi zgodilo. V pisarni turističnega društva so sprejeli Tašeka pogledi varčnih in komercialno razgledanih puljskih gospodinj, ki so v času filmskega festivala utesnile svoje družine do skrajnosti in posamezne člane v primeru potreb« tudi začasno izselile. Tašek je brž dobil prve manjvrednostne komplekse, kajti zavedel se je, da ima na sebi že obrnjeno obleko iz čaov potrošniškh bonov. To se je odražalo tudi na obrazih puljskih gospodinj, ki so zahtevale plačilo naprej za deset dni. Toliko Tašek ni nameraval ostati v Pulju, a tudi njegovo posojilo ne bo zaleglo za toliko časa. Vrh vsega ga je čakal še sindikalni oddih v Baški in la je bil končni cilj njegovega potovanja na jug. (Nadaljevanje na 4. strani) POMURSKI VESTNIK, 20. AVG. 1959 3 OTROCI SE VRAČAJO IN ODHAJAJO... V soboto popoldne je odpotovala v Baško na otok Krk zadnja izmena šolskih otrok iz soboške in radgonske občine. Iz Murske Sobote je odpotovalo 81 otrok iz Radgone pa 34. Otroke spremlja 6 vzgojiteljic iz soboške občine in 2 vzgojitelici k radgonske občine. Kakor ostale, spremlja tudi to izmeno zdravnik z medicinakso sestro. V nedeljo se je vrnila iz Baške na otoku Krku predzadnja izmena šolskih otrok iz ljutomerske in lendavske občine, doma pa je tudi že izmena otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, ki je taborila na Verudi pri Pultu. Tudi ta skupina se je vrnila na svoje domove v nedeljo. Plima in oseka na letošnjem festivalu jugoslovanskega filma v Pulju tri Četrtine sonca v areni Vrvež v puljslki areni, je zamrl, zato so pa toliko bolj ži- vahni odmevi, iz letošnje arene. Repertoar letošnjega, filmskega fest.iivia.lia v Pulju je bil dokaj obsežen. Vsebovali je 18 novih igranih in več desetin kratkomet raznih filmov. Med igranimi fimi so bili trije koprodukcijski, osem jih je obravnavajo tematiko iz NOB, pet jih je skušalo ponazoriti naše povojno, sodobno življenje, eden je upodobil našo literarno klasiko, eden pa posega v makedonsko zgodovino. Letošnji areni je dala svojstven pečat zmaga treh gladiatorjev filmske umetnost zmaga treh režiserjev, mladih levov« in formalnih debli tara tov: Jožeta Babiča, Veljka Builajioa. in Igorja Pretnarja, medlem ko so nekatera znana imena zatajila (Nikola Tanhofer, Vladimir Pogačic, Radoš Novakovič). Zaradi tega, ker je dobil nagrado žirije za najboljšo režijo Jože Babič za svoj film Tri četrtine sonca« in ne Veljko Bulajič za »Vlak brez voznega reda«, je sedaj tudi največ pole- mike v delu jugoslovanskega filmskega tiska. Žiriji očitajo, da se je ravnala po načelu »volk sit, koza cela«, ker nekateri sodijo, da bi morali biti že prej preveč pretenciozno reklamirani »Vlak. brez voznega reda« absolutni zmagovalec v vsakem pogledu. Vendar je dejstvo, da je skromni, prizadevni in resni Mariborčan iz Trsta (Babič je umetniški vodja SNG v Trstu) v letošnji puljski areni kot režiser »prišel,videl in zmagal«. V znamenju treh četrtin sonca je bila tudi igra nastopajočih v predvajanih filmih. Dolga vrsta pa je tistih, ki so se dvignili nad povprečje: Olga Spiridonoivič, Peter Prličko, Dara Calemič, Milan Miloševič (prva dva sta bila nagrajena za najboljšo žensko in moško vlogo, tretja in četrti pa zia najboljšo epizodno vlogo, Pavle Vujič, Nikola Simič, Olivera Markovič, Stojan Arandjelovič, Radmla Radovanovič, Anton Vrdoljak, Severin Bijelič in še nekateri. Vsekakor je res, da so rešili čarat letošnjega filmskega festivala filmi njegovega drugega dela predvsem »Vlak brez veznega reda«, »Tri četrtine sonca« in »Peč minut raja«, ki so bili po tem v ret nem redu tudi nagrajeni kot najboljši filmi festivala. Med filmi torej namesto enega absolutnega kar trije zmagovalci ki jim je treba morda postaviti ob bok še makedonski kinemaskopski film »Miss Stone«, čeprav so ga kritiki sprejeli precej zadržano, kar pa ne velja za puljsko občinstvo. Sploh je bil med kritiki in občinstvom na letošnjem festivalu v Pulju precejšen prepad. To smo doživeli prisotni tudi ob predvajanju Čapovega filma proizvodnje »Bosna film« »Vrata ostanejo .odprta«. Občinstvo je nekajkrat zaploskalo že med predvajanjem, po končanem filmu pa je režiserja ,in glavne Igralce trikrat poklicalo na oder — čeprav je kritika odklonila film že pred festivalom. Sicer pa Čapu očitajo, da se je poslužil v tem filmu o ml ad inskem krim nalu operetnih prijemov zato, da bi ugajal občinstvu. Ta očitek drži, vendar bi bilo krivično, če bi dolžili »malega grešnika« Čapa, »velike grešnike« pa bi molče pustili pri miru. Ne samo kritiki, tudi bolj razgledani gledalci so namreč na letošnjem festivalu jugoslovanskega Jože Babič — prišel, videl. zmagal... Njegovega filma, ki je skupno s filmom »Vlak brez voznega reda in »Petimi minutami raja« rešil čast letošnjega festivala jugoslovanske kinematografije v Pulju, v tej sezoni v Murski Soboti še ne bomo videli. Po izjavi upravnika soboškega kina zan j distributer še ni sklepal pogodb, ker kopije še niso končane. Med distributerji je namreč dogovor, da ne sklepajo prej pogodb, dokler kopije niso končane. Škoda! filma v Pulju ugotovili da utegne biti vsem filmom skupen posebni pojav, ki mu pravimo »amerikanizacija« našega filma. To najbolje označuje slovenski filmčki kritik France Brenk, ki opozarja med drugim na mehanično prenašanje ameriških standardnih žanrov v naš film in nasilno trnanjenaših izvirnih in specifičnih vse-bin v te žanre. Po njegovem mnenju je klasičen primer poskus narodnoonsvobodilne »kavbojke« Ž. Mitroviča »Ešalon dr. M.« in istega avtorja letošnja »Miss Stone«, ki so jo naši. gledalci, vzgojeni po in navdušeni nad estetiko amerškega filma, sprejeli s tolikšnim veseljem, v »aktualni« žanr pa so zapadli tudi ustvarjalci nekalerih drugih flmov. Ob teh in drugih dobronamernih pripombah (scenariji) se bodo morali naši ustvarjalci nedvomno zamisliti, če bodo hoteli pripraviti občinstvu v starodavni puljski areni prihodnje leto bogatejšo žetev kot letos. B. Š. Olga Spiridonovič v filmu »Če se ne vrnem. Dobila je nagrado žirije za najboljšo žensko vlogo (glavna vloga o filmu »Miss Stone«.). Nekateri novinarji pa sodijo, da ni zaslužila nagrado, predvsem zato, ker o filmu ne govori sama, temveč je angleška govorica sinhronizirana. Drugi vzrok, ki priča po mnenju nekaterih novinarjev proti njeni nagradi, je ta, da je »Miss Stone« film, ki mu je nekoliko spodletelo prikazovanje same miss Stone in se je bolj poglobil v akcijski del revolucije. Poleg Babiča je tudi Olga Spiridonovič trn v peti nekaterih... VI. festival jugoslovanskega filma v Pulju je že za nami. Baklje na zidovih starodavne Vespazianove arene so ugasnile, zastave ne vihrajo več v vetru. Škandali in nesporazumi, spori, kupčije, reklama mladenk v bikini kopalnih oblekah na puljski plaži in raznih »miss«, ki jih preveva la ena želja, da bi kazale svoje »čare« občinstvu (žvižgajočemu in ploskajočemu hkrati.) pred ekranom — vse to bo slej ko prej utonilo v pozabo. Ostala pa bo letošnja žetev jugoslovanskega filma, za katero so si edini tako uradna žirija, kritiki, novinarji in občinstvo v in pred areno, da je v znamenju treh četrtin sonca, n tudi Pulj bo ostal za naslednjih osem let festivalsko mesto, medtem ko se bo festival kratkometražnega filma preselil drugam. z obetajočim obrazom Želje po zboljšanem repertoarju soboškega kinematografe niso več sanje v predalu Film je izredno vzgojno sredstvo, za-to je njegov družbeni pomen izredno velik, Če s tega gledišča ocenjujemo repertoar soboškega kinematografa, nam nikakor ne more bati vseeno, kakšni, filmi ga sestavljajo. To toliko bolj, ker v M. Soboti in sploh v Pomurju nimamo ne poklicnega ne polp-o-kličnega gledališča, tovrstna gostovanja pa so zelo redka. Vrh vsega je filmska vzgoja, občinstva, na dokaj nizki stopnji,v kolikor lahko o njej sploh govorimo. Tudi to dejstvo povečuje odgovornost tistih, ki odgovarjajo za sestavo Plinskega repertoarja. Za zdaj kažejo stvari tako, da si je v minuli sezoni ogledalo barvni kinemask.pski film franoosko-italijansko-jugoslovanske koprodukcije »Mihnjlo Stro.gov« v soboškem kinu čez 3000 ljudi. Ta izbrani statistični podatek mnogo pove, kakor tudi ta podatek, da si je ogledalo -ameriški svestem Davy Croekett« krog 2500 ljudi, jugoslovansko -italijanski koprodukcijski -film »Velika sinja cesta« pa 2207 ljudi. Najbolj privlačni so torej vesterni in kavbojsk filmi, morda še bolj pa koprodukcijski pustolovski filmi z ne preveč zahtevno vsebino. Drugo stran medalje predstavljajo podatki o obisku umetniško vrednih filmov. Obisk le-teh je mnogo pod povprečjem, zalo jih tudi ne kaže objavljati. Ponoven dokaz, da je izbira filmov za repertoar zelo odgovoren posel. O repertoarju soboškega kina za prihodnjo sezono lahko zapišemo že v začetku to, da je sestavljen v znamenju treh četrtin sonca. Tisli, ki so ga sestavljali, so se nedvomno zavedali svoje odgovornosti, naleteli so pa na številne težave, zato so se njihovi napori v mnogočem razbili ob neprebojnem komercialnem ščitu distributerske mreže. V primerjavi z minulo sezono je repertoar občutne boljši., .ne bo pa razveselil ljubitelje pretiranega števila kavbojk in sploh westenov, kar moramo samo pozdraviti. V kolikor bo ta zvrst na repertoarju, gre za njene boljše ustvaritve. Takoj v začetku septembra bo na sporedu češka psihološka drama »Šola očetov« (film so izdelali v studiu Barrandov pred dvema letoma), nato pa po ameriškem barvnem kine- maskopskem filmu »Vera Cruz« in italijanskem filmu »Žena dneva« (o zlih posledicah malikovalskega oboževanja raznih »miss«, televizijskih lepotic in pevkah osladnih popevk) francoski barvni kinemaskopski film »Sakrnmenska frklja« z Brigitte Bardot v glavni vlogi. Ob robu tega filma samo to: o BB marsikaj beremo Ln slišimo, vprnšanje pa je, če bi bila navzlic svoji mladosti in lepoti tako popularna po vsem svetu, če ne bi bila tudi nadarjena igralka. Pred domačim dokumentarnim P mom »štiri desetletja« bomo videli najprej ameriški barvni kinemaskopski film »Zlomljeno kopje«, nato pa italijanski kinemaskopski Mm »Možje in volkovi«. V prvem nastopata poleg znanega Spencer Traciyja in Richarda Widmarka tudi ljubka Jean Peters in Kaly Jurndo, v drugem pa (režija De Santis) Silvana Mangano, Yves Montand (nagrada »Slavica« filmske revije »Arena« na letošnjem filmskem festivalu v Pulju za vlogo v filmu »Salemke čarovnice«) in Pedro Armendarz. Film »Zlomljeno kopje« je sicer kavbojka, vendar ga prepletajo elementi psihološke drame, italijanski film pa nam bo govoril o lovcih na volkove, ki jih danes ni več. Sledil bo francoski umetniški film »Na smrt obsojeni, je pobegnil«, ki. prav gotovo .nikogar ne bo razočaral, za njim pa je na vrsti filmski barvni kinemaskopski film »Velika korida« o bikoborbah. Kmalu se nam obeta tudi prvi film z letošnjega festivala v Pulju in sicer »Pet minut raja« (»Bosna-film«, režija Igor Pretnar s pretežno slovensko ekipo). Film je dobil v Pulju tretje mesto in je dosegel izreden nspeh med občinstvom. Pričakujemo lahko, da bo film razširil krog občinstva domačega filma. Sledil bo film francosko-italijanske koprodukcije v režiji mojstra francoske kinematografije Jeana Renoira »French -Cancan«. To je film o zmagoviti poti caneana v Parizu v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V njem nastopajo stari in dobri znanci Jean Gahin, Francise Arnoul, ‘Maria Feliix in drugi. Za njim se nam obeta Delannoyev film »Notredamski zvonar« z Gino Lollobriigido in Anlhony Qinnom v glavni vlogi, sledi pa mu jugoslovanski film z lanskega festivala v Pulju »4 km na uro«. To je filmska zgodba o provincijskem mestecu tridesetih let s prebivalci, od katerih je vsak na svoj način neobičajen in čuden, vendar se v tem mestecu nikdo nikomur ne čudi — kakor je to pač običaj v vseh podobnih mestecih. »Dama iz Šanghaja« je ameriška kriminalka. Režiral jo je Orson Welles, v glavni vlogi pa nastopata Orson Welles in znana »atomska« lepotica Rita Hayvorlh. (Nadaljevanje in konec prihodnjič) B. S. Tonči Vrdoljak in Stevan Štukelj o filmu »Veter je poneha! ob zori*. Tonči Vrdoljak je dobil »Slavico< za svojo vlogo v »Cesti, dolgi leto dni* Razgovor v senci arene VELIKI IN MALI Na filmskem festivalu v Pulju sta se srečala tudi dva »sovražnika«: upravnik soboškega ki ematografa in član našega uredništva, avtor soboških filmskih barometrov. Prvi je pravkar dopotovali v Pulj, drugi pa ga je razočaran zapuščal. Pogovor je brž stekel, seveda o filmskem repertoarju. »Za distributerja je značilna stroga komercialnost,« je dejal tovariš upravnik. »Boljših filmov manjši kinematografi ne dobijo kar tako. Torej se gremo velike in male. Včasih se nam v Soboti posreči, da dobimo kakšen dober film pred Ljubljano. To pa se zgodi le v primera, če distributer kakšen Mm z repertoarja umakne in ga nadomesti s filmom, ki še nima terminov. Upoštevati moramo, da predvajajo vsak boljši film n. pr. v Zagrebu tudi po dva meseca. Komerciala žal zmaguje, le »Vesna-film« iz Ljubljane nudi nad 123 kinematografom v Sloveniji še po eno kopijo in zato pri teh filmih ni takšnega povpraševanja. Sprijazniti se moramo pač z vrstnim redom Ljubljana, Maribor, Celje . ..« Tako torej upravnik soboškega kina o težavah pri repertoarju, Poudariti moramo, da ni prav nič pretiraval. Član našega uredništva se je na filmskem festivalu v Pulju prepričal, da distributerji vztrajajo pri svoji komercialni abecedi in zares razlikujejo le velike in male med 1500 kinematografi, kolikor jih je v Jugoslaviji, odobreno število za nakup filmov pa znaša 110. Da bi vsi ki nemalografi že prvo leto dobili film, bi bilo potrebno kopirati vsak posamezen film v več desetinah kopij, kar bi zahtevalo velika denarna sredstva. Ena kopija črno-belega filma stane okrog 200.000 din. barvnega filma pa okrog 500 tisoč dinarjev. Distributerji se izgovarjajo, da zaradi tega ne smejo in ne morejo trošiti sredstva skupnosti, da bi tudi »mali« kinematografi, torej konkretno kinematografi v Pomurju, že v prvem (ali vsaj drugem) letu dobili boljše tuje filme. Če bi kopijo filma dobili najprej »mali« kinematografi, pravijo podjetja za razdeljevanje filmov, bi bila kopija tako poškodovana, da je v večjem kinematografu ne bi hilo mogoče več prikazovali. Vendar trdijo distributerji, da imajo mali kinemnlogrnfi vedno na razpolago dovolj veliko število filmov, ker vrtijo tedensko le enega do dva filma, kar predstavlja približno letno odobreno število iz prejšnjega leta. bš P o T 1 i i S 8 Ii n i i Kj II S (Nadaljevanje s 3. strani) Po atom-kem premisleku je Tašek odslovil postreščka in mu s povrnjenim zaupanjem v puljski avtobusni promet odštel za maratonski tek po puljskih ulicah tri in pol stotaka. Sklenil je, da bo predlagal postreščka za kalkulanta v podjetju, kjer je uslužben, seveda če mu bodo lahko nudili stanovanje in najvišjo stopnjo doklade za ločeno življenje, kar bo vrhunski kalkulant, za kakršnega se je izkazal postrešček, prav gotovo zahteval. »Avtobus je le avtobus,« je naposled olajšano vzdihnil Tašek, ko je na Verudi izstopil in se napotil proti kampu Zveze prijateljev mladine iz M. Sobote. Naložil je svoj komediantski kovček na ramena (ta je bil namreč naložen z nepotrebnimi potrebščinam) in se odločil za shujševalno kuro, kakor »bodoče zvezdice«, ki so prihitele na puljski filmski festival, ne da hi prej proučile uredbo o prepovedi izvoza telečjega mesa. V kampu domačih ljudi se je nasmehnila Tašeku srečam Nadomestili so mu izgubljene kalorije, nahranili in napojili tudi sina in mu ponudili prenočišče, ki ga je seveda takoj sprejel. Naslednje jutro se je zbudil z zavestjo letoviščarja, zavrgel vse manjvrednostne komplekse ter se predal morju in soncu. Mali Tašek mu je pri tem zvesto sekundiral in niti v spanju se ni ločil od njega. »To je zato, ker ga je vzgajala tašča,« je modro pribil Tašek. Premalo je samostojen.« Mali Tašek pa je brž zanikal to trditev. Že popoldne je na plaži vprašal očeta, zakaj ni vzel s seboj daljnogleda. »Zakaj?« je vprašal oče. »Tam na skalah se vsakih pet minut vsaj ena preobleče v kopalni kostum,« ije zagostolel mali Tašek in dodal: »Brez daljnogleda nič ne vidim.« »Saj ti tudi ni treba ničesar videti. Gledal boš, ko boš odrasel!« je pribil oče, mali pa se ni dal ugnati. »Takrat bo še slabše,« je menil. »Ti si odrasel, pa ti mama ne pusti, da bi gledal za mladci dekleti.« Tu je Tašek sklenil prekiniti nadaljnjo razpravo. Mali Tašek bi ga pred mamo lahko »dekonspiriral« in prav nič prijetna ne bi bita ta razprava, če bi se nadaljevala na družinskem zboru volivcev ob domačem ognjišču, kjer je Tašek v manjšini. Pač pa je Tašek začel streljali s pogledi po skalah kot partizani po sovražnik. Ugotovil je, da je mali Tašek imel prav. Zares mu je bilo žal. zakaj ni vzel s seboj daljnogleda. To je bil pravcati »strip-tense«, za kakršnega plačujejo Američani v Franciji in Ita1iji težke dolarje. Ce bi imel daljnogled, bi lahko Tašek brez dolgotrajnega medicinsko-znanstvenega proučevanja, ki bi zahtevale izgubo časa in precejšnja dodatna materialna sredstva, ugotovil, od katerega leta naprej morajo dekleta kupovati tisti kos perila, ki so ga naše babice imenovale modrček. Nadaljnje streljanje z očmi po skalah pn je prekinila vest, da se je pojavil v morju morski pes, dolg sedem metrov in pol. Tašek je brž pozabil na brezplačno razstavo razgaljenega sexaprala na skalah in odredil takojšen umik z obale v notranjost borovega gozdička, ki pa so ga že zasedli mornarji v snežnobelih oblekah. Bil je praznik in v zraku so zveneli prijetni glasovi domačih B-B iz raznih okrajev Slovenije, ki so tod bivale v šotorih. Tašek je moral sinčku obrazložiti, da se sprehajajo mornarji z mladimi dekleti za-to, da bi jih obvarovali nevarnega morskega psa. Sinček pa z odgovorom ni bil zadovoljen. »Zakaj pa potem brenkajo na gitare in dekletom pojejo?« je vprašal in Tašek mu je odgovoril, da zato, ker hrup, tudi pesem, najprej prežene morskega psa, V gošči sla naletela Tašek in sin na taborišče nekegn -direktorja iz Ljubljane. Zvedela sta, da ima direktor avto, ki je last podjetja, in šotor ter čoln. ki sta prav tako last podjetja. »Čigava pa je družina,« je vprašal mali Tašek, »je tudi ta od podjetja?« Torej ti zato nimaš avta, šotora in čolna,« je nadaljeval mali Tušek, »ker nisi direktor.« Namesto odgovora je dobil zaušnico in se je potolažil šele, ko je dobil v puljski mlečni restavraciji hrenovko, veliko porcijo jogurta in dvojni sladoled po festivalskih cenah. Postrežba v lokalu je bila hitra, zato je Tašek brž vedel, da ne pripada puljski gostinski mreži, kjer moraš na ročiti jedačo in pijačo v tujem jeziku, sicer se te nihče ne usmili. Do (ujcev so bili v Pulju gostinci v festivalskih dneh še bolj obzirni kot sicer. V nekem lokalu ob obali upravnik ni dovolil ob večerih glasb;* zn domače gost * niti do desete ure zvečer, da ne bi motila sedmih Angležev, ki so nad lokalom prebivali. To, da so imeli Angleži v avtu s seboj napravo za izdelovanje soda vode, ki je vso noč hrupno brnela in kalila nočni počitek ostalih, ni nprav-rikn rič motilo. Sicer pa so bili gostinski lokali v festivalskih dneh odprti vso noč in tako so natakarji pri računih pogosto zamenjali dan z nočjo, pri postrežbi pa so se držali uravnilovke. V Pulju se Tašek ni slabo počutil in če mu ne bi začel kopneti denar, bi najbrž podaljšal svoje bivanje v senci arene. Bolj kot na filmske predstave v areno, kjer si je ogledal žive gladiatorje sedme umetnosti pri njihovi rokoborbi z uma svit-liml meči v atomskem stilu (razumljivo, če 'kdo ui upošteval strog h festivalskih pravil, saj je šlo za nagrade, prestiž, nove pogodbe in še kaj), je zahajal Tašrk v kopališče Stoja, kjer je živel v utvari, da je na filmskem festivalu v Cannesu ali Benetkah. Ugotovil je namreč, da je nastopila na plaži prevelika koncentracija mesa raznih pretendentk za naslov filmskih zvezd. Nad tem je bil Tašek ogorčen, saj vlada v naših mesnicah pomanjkanje mesa, organizatorji zadružnih dogonov pa bi se lahko naučil, v Pulju, kako pride do koncentracije in znižanja cen brez administrativnih ukrepov. Ogorčen je bil tudi nad tem, da so omenjene pretendentke zamenjale naše novinarje s šefi reklame, najbolj pa ga je jezil utemeljen predsodek. da je mali Tašek obveščevalec, ki ga je najel njegova boljša polovico še v Pomurju in to z nekaj lizikami proizvodnje »Sana« Hoče pri Mariboru. Ko ni uspel, da bi malega Tr.šeka podkupil, ne da bi prekoračil proračunsko rezervo, ko se je ustrašil finančnega in živčnega zloma, moralnega mačka, zlomljenih puščic pred in v a-renl, razpok v raju, vlakov brez voznega reda in podobnih pritiklin filmske mrzlice, je Tašek. ko je VETER PONEHAL OB ZORI. sedel za DOBRI, STARI PIANINO, prisluhnil eksploziji v POGONU B, pocedil sline zn PETIMI MINUTAMI RAJA, ki jih ni doživel, pozabil na puljske NOČI IN JUTRA, pograbil sinčka zn roko, sedel v avtobus in se v pripeki TREH CETRTIN SONCA, vendar tako, da VRATA OSTANEJO ODPRTA, odpeljal sindikalnemu oddihu in novim prigodam naproti. Bojan Šinko POMURSKI VESTNIK. 20. AVG. 1959 4 ŠE 10 dni pri Zarji v Ljutomer Še je čas, da se oskrbite z bloki iz vsak prodajalne, kajti v vseh sedmih trgovina Vas čaka vsaj ena velika NAGRADA SPREJMEMO dva trgovska pomočnika ŽELEZNINARJA. Nastop službe po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati na Trgovsko podjetje »Železo«, Murska Sobota. M-717 HIŠO z gospodarskim poslopjem, v dobrem stanju, in 8.5 ha zemlje, sestoji iz vinograda, sadovnjaka, travnika, njiv in gozda, pol ure od Ormoža, zelo ugodno za sadjarstvo in živinorejo, po zelo ugodni ceni prodam v Litmerku št. 12, p. Ormož. M-721 Sprejmemo v uk 1 VAJENCA za mlinsko stroko 1 VAJENCA za pekarsko stroko Pogoji: Uspešno končana 8-letka Prošnje poslati do 25. avgusta na upravo podjetja. Mlinsko podjetje M. Sobota D-718 VINOGRAD, sadovnjak ter stanovanjsko hišo pri Hrastju-Mota prodam. Poizvedbe v knjigoveznici Pomurski tisk, M. Sobota. M-722 DIJAKINJI nudi hrano in stanovanje dobra družina. Naslov v upravi lista. M-723 SOBO, opremljeno ali prazno, išče uslužbenka. Naslov v upravi lista. M-724 HRASTOVE SVINJAKE, 4 komadov, v dobrem stanju, ugodno in poceni prodam. Anton Novak, Stara nova vas, p. Križevci pri Ljutomeru. M-726 PREKLIC Preklicujem vse neresnične besede, ki sem jih izrekla zoper Alojzija Kereca iz Petanjec št. 114, in se zahvaljujem, da je odstopil od nadaljnje tožbe. Ana Bagaroš, Petanjci. D-725 GOSPODINJSKO POMOČNICO h starejši ženski — lahko tudi starejša, iščem. Naslov v upravi lista. M-727 DVa GOLOBA rdeče in črne barve, z belo glavo, s prstani na nogah, sta mi odletela. Domnevam, da sta v Murski Soboti ali bližnji okolici. Kdorkoli o njih kaj ve, naj javi upravi lista proti nagradi. M-728 KMETIJSKA ZADRUGA KRIŽEVCI V PREKMURJU razpisuje naslednja delovna mesta: 1. računovodje, 2. knjigovodje, 3. administratorja. Pogoji pod toč. 1: večletna praksa v računovodstvu, pod toč. 2: praksa v knjigovodstvu ali začetnik s srednjo šolsko izobrazbo, in pod toč. 3: večletna praksa v administraciji in opravljen izpit. Plača po tarifnem pravilniku. Prijave poslati do 28. VIII. 1959. POSESTVO s hišo na lepem prostoru v bližini cerkve ugodno prodam. Vara Gumilar, Grad 66. M-705 PRVOVRSTNO IZABELO cca 300 litrov prodam. Vprašati v trgovini »Vrelec« na Kapela M-742 ZADNJA IZMENA letovanja predšolske in vajenske mladine v počitniškem domu OLO Murska Sobota bo od 4. do 22. septembra 1959. Prijave sprejemajo vsi občinski ljudski odbori. CENA MALIH OGLASOV: Do 10 besed 150 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. MED DVE ČRTI, beseda 20 din, ženitveni oglasi, beseda 30 din, preklici beseda 35 din. Za oglase, ki so pod šifro oziroma naslov v oglasnem oddelku, se pribije 50 din. OPOZORILO! Vsa obvestila in male oglase bomo objavili le takrat, ko bo vplačan tudi znesek za objavo. Stranke, ki zahtevajo pismene naslove oglasov ali kako drugo informacijo, naj priložijo za odgovor znamko 20 din. V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali. Naslovov, ki so pod šifro, ne izdajnmo! Za poslani denar v pismih ne odgovarjamo. PREKLIC Podpisani preklicujem itn obžalujem vse neresnične besede, ki sem jih razširjal o Anici Gašpar iz Cepinec št. 64, ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Jože Žido, Čepinci št. 65. D-720 RADIOAPARAT »Soča«, 7-cevni UKW, malo rabljen, poceni prodam. — Kroška 49, Murska Sobola. M-729 KUHINJSKO POHIŠTVO v dobrem stanju ugodno in poceni prodam. Naslov v upravi Usta. M-730 GOZD AKACIJEV v Moravcih (Ratkova šuma) ugodno prodam. Naslov v upravi listu. M-730 V začetku meseca julija 1959 so bili najdeni pri gosliščn v Jeruzalemu 1 vžigalnik znamke »Princess« z vgravirano sliko Graz, ženska sončna očala s strtim desnim steklom, s svetlim okvirjem, moška sončna očala brez okvirja in dva filma 6X9 znamke »AGFA«. Oškodovanec naj se javi na TNZ Murska Sobota. D-741 POSESTVO VSEH KULTUR, 5 ha, z gospodarskim poslopjem in stiskalnico, elektrificirano, zaradi selitve takoj prodam zn 1,000.000 din. — Marija Cajnkar, Pršetinci 30, p. Tomaž pri Ormožu. M-731 HIŠO z gospodarskim poslopjem, vrtom, sadovnjakom, v središču mesta prodam. Ugodno za gospodarstva in ugodni cena. Vprašati pri Francu Jurjaševiču, Središče ob Dravi 109. M-732 NAČRT za vas Bogojino sem izgubil od OGZ do žel. postaje M. Sobota. Poštenega najditelja prosim, da ga vrne na OGZ M. Sobota. M-735 POMURSKI VESTNIK Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vi ld — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ul. 7 (baraka) — Uprava: M. Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon: 53 — Oglasni in naročniški oddelek: Kocljeva ul.. 7 (baraka) — Naročnina polletna 200, celoletna 400 dinarjev — List pošiljamo samo po predplačila — Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tek. račun pri Komunalni, banki. Murska Sobota, številka 605—70 1—365 — Tisk Pomurske tiskarne v Murski Soboti PRI PADCU SE JE PONESREČILA Minulo soboto se je pri huden ubila Marija Zelko iz Tropovec. Ko je šla v klet po zrnje za kokoši, ji je nenadoma spodrsnilo. Padla je na obraz in bila takoj mrtva. LOVSKA G. — >Si že član lovske družine?< H. — >Še ne! G. — >Kako pa to, saj si vložil prošnjo za sprejem že pred petimi leti.< H. — >Hm, pri nas to ni tako enostavno. V lovski družini je lovcev prav toliko kot zajcev, pa moram počakati, da kateri od starih lovcev umre!« DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI MURSKA SOBOTA od 3. avgusta do 8. avgusta 1959 Terezija Cokan iz Lipe, petič; Sabina Karlovčec iz Veščice; Ana Bertalanič iz Krajne, drugič; Slavica Lešnjak iz Lendavskih goric; Marija Tušek iz Dolgovaških goric; Marija Tušek iz Dolgovaških goric; Marija Kozic iz Dolgovaških goric; Irena Molnar, Rozalija Gomboc, Marija Gerič, Marija Zorko, Marija Ilack. Julijana Biro, Helena Cih, Angela Sobočan in Štefan Bažika, vsi iz Lendave. od 10. avgusta do 15. avgusta 1959 Milan Martinuzi iz Murske Sobote, drugič, Koloman Žilavec iz Murske Sobote, sedmič; Katarina Balažič iz Kota, drugič; Janez Horvat iz Kota; Elizabeta Furjan iz Genterovec; Marija Soš iz Genterovec; Janez Varga iz Petišovec; Štefan Zver jz Lendave; drugič; Paul Švenda iz Lendave; Marija Krašovec iz Lendave; Ana Požonec iz Lendave; Irena Lebar iz Lendave; Gizela Kamplin iz Lendave; Sabina Štiblar iz Lendave; drugič; Marija Podgorelec iz Lendave; Elizabeta Križanič iz Lendave. V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje Transfuzijska postaja M. Sobota RADIO M. SOBOTA SPORED Relejne radijske postaje M. Sobota Nedelja, 23. avg. ob 12.00: Pogovor z volivci, lokalna poročila, obvestila, reklame; ob 12.15: Oddaja v madžarskem jeziku; ob 12.40: »Želeli ste, poslušajte«. TOREK. 25. avg. ob 17.00: Lokalna poročila, obvestila, objave in reklame; ob 17.15: Oddaja v madžarskem jeziku. ČETRTEK, 27. avg. ob 17.00: Lokalna poročila, obvestila, objave in reklame; ob 17.15: Oddaja v madžarskem jeziku; ob 17.25: »Želeli ste, poslušajte«. Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 05.00 do 08.05 in od 18.00 do 23.10. Ob nedeljah in praznikih pa od 06.00 do 23.10. Petek, 21. avgusta — Ivanka Sobota, 22. avgusta — Timotej Nedelja, 23. avgusta — Filip Ponedeljek, 24. avgusta — Jernej Torek, 25. avgusta — Ludvik Sreda, 26. avgusta — Saša Četrtek, 27. avgusta — Zlatko VREMENSKA NAPOVED za čas od 21. do 30. avgusta Nekako do 23. avgusta bo prevladovalo lepo vreme, v lianaljnjem pa nestalno s pogostimi padavinami. MURSKA SOBOTA — od 21. do 23. avgusta ameriški barvni film »Jahali so na zahod« od 25. do 27. avgusta nemško-jug. barvni film »Dalmatinska svatba«. GORNJA RADGONA — 22. in 23. avgusta sovjetski barvni CSP film »Don Kihot«; 26. in 27. avgusta italijanski film »Zabranjene zveze«. LENDAVA — od 21. do 23. avgusta ameriški CSP film: »Princ štu- dent«; od 25. do 26. avg. ameriški film: »Upor na ladji«. LJUTOMER — 22. in 23. avg. ameriški barvni film »Povest o Džolsonu«; 26. in 27. avg. francoski film »Črni dosierc KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU: 22. in 23. avgusta ameriški barvni film »Čas obračuna«; 26. avgusta ameriški film: »Obzirni kapetan«. SLATINA RADENCI - 23. in 24. avg. ameriški barvni film »Cena slave«; 27. avg. jugoslovanski film »So laja«. CEPINCI — 23. avg. film »Umiram srečna«. VELIKA POLANA — 22. in 23. avg. ruski film »Leningrajska simfonija«. GRAD — 23. avgusta italijanski film »Umberto D«. VrDEM OD SCAVNICI — 22. in 23. avgusta francoski film »Oče, mati, služkinja in jaz«. Naročnikom,.Pomurskega vestnika“ CENJENE NAROČNIKE OBVEŠČAMO, DA BOMO PROTI KONCU AVGUSTA RAZPOSLALI POLOŽNICE. ONE NAROČNIKE, KI SE NISO PLAČALI NAROČNINE ZA LETO 1959, PROSIMO, DA TO OPOZORILO SPREJMEJO Z NAKLONJENOSTJO IN PISMONOŠEM DOLŽNO NAROČNINO TAKOJ PORAVNAJO. NAROČNIŠKI ODDELEK P V KMETIJSKA ZADRUGA MARTJANCI razpisuje mesto BLAGAJNIKA - FAKTURISTA Pogoji: Administrativna šola ali nižja srednja šola s prakso itn obvladanje strojepisja. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri tovarni perila »MURA« v Murski Soboti razpisuje delovno mesto KNJIGOVODJE OSNOVNIH SREDSTEV IN LIKVIDATORJA Nastop službe takoj. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela naj vložijo interesenti v tajništvu podjetja do 15. septembra. 0-754 STARŠI — DIJAKI POZOR! Priskrbite si pravočasno vse šolske knjige in potrebščine, katere vam mudijo v bogati izbiri in po zmerni ceni: Knjigarna in papirnica >Dobra knjiga«, M. Sobota Knjigarna in papirnica »Vesna«, Lendava Knjigarna in papirnica Ljutomer Knjigarna im papirnica Gor. Radgona Knjigama in papirnica »Dobra knjiga« v Murski Soboti ima na zalogi bogato izbiro pihalnih in računskih strojev, harmonike, violine, gitare in vse potrebščine za razna glasbila. 0-759 HARMONIKO klavirsko, 48-basno in 8-basno harmoniko dvoredno ugodno prodam. Poizvedbe: Murska Sobota, Čopova 9. M-736 ENOSTANOVANJSKO HIŠO z lepim vrtom prodam. Vseljiva po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Gotovina«. M-737 KUHINJSKO POHIŠTVO v zelo dobrem stanju ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku PV. M-738 Bojan Šinko: Mrlič v a v TU 41 Ali se je odpeljala k frizerju z avtom? In — ali je mar pozabil, da jo povsod spremlja detektiv, k. ga je dodelil Padovani za njeno osebno varnost? Skoraj pomerjen se je obrnil k dr. Kraussu, ko mu je obstal pogled na toaletni mizici. Na elegantnem pisemskem papirju je prebral naslednje vrstice: Spoštovana gospodična! Zaradi nekaterih okoliščin, ki so nenadoma nastopile, Vas vljudno prosim, da mi žrtvujete nekaj svojega dragocenega stega časa in me obiščete v mojem apartmaju. Dovoljujem si opozoriti Vas, da Vam moram sporočiti nekatere stvari, ki so v zvezi z izginotjem Vašega spoštovanega g. očeta in so torej za Vas izredne važnosti. Slabo počutje m. onemogoča, da bi prišel osebno k Vam. Pričakujem vas danes dopoldne pred kosilom. Z odličnim spoštovanjem Vaš vdani Perey Collins. P. S. Po mojem skromnem mnenju bi najini skupni stvari samo koristilo, če boste pripeljali s seboj tudi svojega g. poslovnega tajnika, v kolikor mu — seveda — to dopuščata čas in delo. P. C.« Bila je podoba, da je Syl v naglici pozabila pismo na mizi. Sobarica je na vprašanje odgovorila, da je hotelski sel izročili Syl pismo po zajtrku. Ko je pregledala ostalo jutranjo pošto, se je Syl oblekla in odšla iz apartmana, ne da bi izdala namen svojega odhoda. Sobarica ni mogla razumeti, zakaj je Onič po njenih besedah prebledel kot mrlič. Sicer pa — saj je z njo Padovanijev detektiv. Tako se je skušati pomiriti Onič, češ, saj ne preti Syl nobena nevarnost. Nato je s pogledom pozval svojega švicarskega prijatelja, naj mu sledi. Tudi ta je že poznal vsebino Collimsovega pisma.. Onič je kar zdrvel na hodnik. Sobarico, ki mu je odprla vrata, je malone podrl. >Ali se spominjaš mojih besed davi,« mu je zaklical dr. Krauss. >Menim, da ni več sedaj kaj premišljevati o Collinsu.« Onič mu ni odgovorili. Njegove misli so bile pri Syl. Bil je trdno prepričan, da je lepa Američanka v resni nevarnosti, najresnejši. od začetka njunega prijateljstva. Tako je vsaj kazalo in tako je tudi bilo. Detektiva sita našla v hotelski veži, kjer je, udobno zleknjen v globokem naslonjaču, s cigareto v ustih brezbrižno prebiral v »Giornale dItalia« dnevne novice. >Torej je Syl nasedla Collinsu,« je zamrmral Onič skozi stisnjene ustnice in usmeril svoje korake proti tistemu delu veže, kjer se je brezskrbno kratkočasil čuvar osebni Syl Parkerjeve. Toda dr. Krauss ga je prijel za rokav in sredi veže zadržal. »Nikar, dragi Peter,« je dejal šepetaje. »Ukrepala bova po Lastni uvidevnosti. Zdi, se mi in o tem sem se že prepričal, da v tem primeru policija nima srečne roke. Stopiva kar v sprejemno pisarno, kjer nama bodo povedali številko in nadstropje Collimsovega apartmana. Samo nobenega hrupa!« »Ali bolehaš na nezaupanju do policije kot milijonar Barrymore?« ga je zbodel Onič, ki, ga še ni povsem zapustil smisel za humor. »To ne, dragi Peter,« je mirno odvrni] dr. Krauss; »samo držim se načela: pomagaj si sam in bog ti bo pomagal.« Čez dve minuti, sta Onič in dr. Krauss že stala pred vrati Kanadčanovega apartmana v tretjem nadstropju istega hotela, v katerem je bivala Syl Pankerjeva. Na njuno trkanje se ni nihče odzval. Onič, ki je kar drhtel od nestrpnosti, je pritisnil na kljuko. Vrata so bila odklenjena, toda niti v sprejemnici, niti v salonu, niti v spalnici ni bilo žive duše! »In kaj sedaj, dragi Benedikt?« je z drhtečim glasom vprašal. To, česar se je najbolj bal, se je bilo zgodilo. Kar se ni posrečilo zlikovcem v Trstu in Padovi, je uspelo njihovemu vodji Collinsu v Rimu sredi belega dne. Sedaj ni več dvomil v to, da je Kanadčan duhovni oče izginotja očeta lepe Syl in sploh vsega zla, ki je sledilo. Ugrabil je Syl in jo odvedel neznano kam! In kdo ve, če je dekle še sploh pri življenju? Srce se mu je stisnilo v nemi bolečini. Le za las je manjkalo, da ni od nje glasno zavpil. Toda ni bil sam, ki bi se lahko tako daleč spozabil. Nekaj korakov od njega je stal pri odprtih vratih velike baročne omare dr. Krauss. S kazalcem desnice mu je kazal prazne predale. »Kaže, da je zlikovec pravočasno pobral tudi svojo prtljago, če jo je sploh imel'tukaj, ne da bi prijavil svoj odhod,« je dejal in s poudarkom dodal: »To se mi zdi zelo značilno. Slavim tisoč proti ena da ga ni več v Rimu.« »In kaj meniš, da se je zgodilo s Syl?« »Kar se ni posrečilo njegovim zlikovskim pajdašem v Trstu ’n Padovi, je uspelo v tem človeškem mravljišču ob Tiberi njemu. Kot vidiva, ni nikjer nobenih znakov boja. Gotovo je, da njegovim limanicam ni bila kos. Ista usoda kot Syl bi doletela tudi tebe, dragi Peter, če bi, jo spremil k njemu.« »Ali pa tudi ne.« »In če Collins ni bil sam?« »Ne bi, se ustrašil ne njega, ne njegovih pajdašev. Saj imam pri sebi revolver, ki mi ga je dal še v Padovi Manami.« »Tudi jaz ga imam. In sedaj lahko streljava skozi okno v oblake na italijanskem nebu, dragi Peter, če hočeva.« »Oprosti, ni mi za šalo. Ukreniti bova morala nekaj.« »In to naj bi bilo?« »Karkoli.« V sprejemni pisarni sta zvedela, da je imel Collins s seboj le ročno prtljago in da je plača] stanovanje za ves teden naprej. Hotelskemu uslužbencu v recepciji, ni bilo znano, da bi kam odpotoval. Izjavil je, da ga danes sploh še ni videl, seveda v prepričanju, da se mu nič ni zgodilo. »Ali ima hotel še kakšen izhod?« je vprašal dr. Krauss. »Poleg dveh vhodov in izhodov na ulico je na dvoriščni strani še vhod in izhod za uslužbence n služinčad.« se je glasil odgovor. »Ali vodi od tega vhoda kakšno stopnišče?« »Seveda. Prav do podstrešja.« »Hvala.« »Prosim. Sta gospoda od policije?« »Ne, če vas zanima.« Prijatelja sita vedela dovolj. In tam je sedel nič hudega sluteči Neronov potomec v policijski službi, ki se mu niti ne sanja, da zaman čaka na svojo varovanko. On:č je najprej s kletvico izdal svoje razpoloženje, nato pa je vprašal dr. Kraussa: »Ali še vztrajaš pri ukrepanju na lastno pest?« Bil je že mnenja, da bo sedaj dr. Krauss spremenil svoj sklep in pokl ical na pomoč Padovanijevaga človeka. Toda zajetni Švicar je odločno usmeril svoje korake proti izhodu. On č mu je nemočno sledil. Udarec, ki ga je pred nekaj minutami doživel, mu je popolnoma ohromil živce in voljo. »Ali veš, kje stanuje Berry?« je vprašal dr. Krauss, ko sta stopila na pločnik. »V istem hotelu kot Barrymore,« je odvrnil Onič. »Ali sumiš tudi njega?« »Niti najmanj. K njemu se bova zatekla po nasvet in pomoč,« je dejal lausannsiki odvetnik in iskal z očmi avto, da bi ju odpeljal v Berryjev hotel. »Berry da bi nama pomagal? On, ki je ster in bolehen?« je ugovarjal Onič. »Si zblaznel, dragi Benedikt? Obvestiva policijo :n ne zapravljajva časa. Za Syl gre, za njeno življenje, dragi Benedikt.« Njegov glas je imel roteč prizvok. »Prav zato pojdeva k Berryiu in sicer nemudoma. Taksi naju je že opazil, glej, že se bliža. Kdo bi si mislil, da imajo rimski šoferji tako dober nos.« »Nos ne, pač pa oči, dragi Benedikt. Saj tako kriliš z rokami kakor kakšen telovadec stare šole.« »Vem, kako se je treba v Rimu vesti. In sedaj prepusti vso stvar meni. Še hvaležen mi boš za to.« Onič je hotel nekaj odgovoriti, preden je sedel v taksi. Še preden pa se je domislil pravih besed, se je zavedel, da najbrž ne bo nikoli več videl Syl Parkerjeve. Syl Parkerjeva, to očarljivo mlado bitje, kakor srna prožnih nog, je bilo poleg njegove matere edino žensko bitje na svetu, ki ga je Peter Onič vzljubil. POMURSKI VESTNIK, 20. AVG. 1959 5 V ŠOLI JADRALNIH PILOTOV Sobota zjutraj. Zgodaj je še, saj je ura šele pol štirih. Rezek pisk piščalke. Iz šotorov, iz katerih je bilo prej slišati samo pritajeno smrčanje, lezejo zaspani obrazi. Pogledujejo v nebo, ki je na vzhodu rahlo ožarjeno. Ob tem zaspanost izgineva z obrazov. Čez pol ure je že vse pripravljeno za prvi polet. Šotori so prazni. Gojenci, ki so prišli iz Ljubljane, Novega mesta, Ptuja in Sobote, vlečejo jadralna letala na start. Vseh je enaintrideset. Traktor je odvlekel vitlo na nasprotno stran letališča. dimo, da je mladi letalec odvrgel vrv. Začne se samostojen let. Obrati v desno, levo. Mlademu letalcu kar zavidamo njegove užitke. Minute potekajo kot sekunde. Ena, dve, tri. Letalo je vedno nižje. Kot limuzina se bliža cilju. Pristalo je dober meter od cilja. Fantje pravijo, da je bil jadralec za meter predolge. Tako je danes, zadnji dan pred zaključnimi izpiti. Na obrazih mladih letalcev ni več nervoze. Komaj eden pristane, že poleti drugi. Toda pred enim mesecem, ko so prvič sedali v letala, je bilo drugače. Zgodbe o prvem poletu so skoraj pri vseh enake. »Pri prvem poletu sem b:l nervozen, saj sem si le težko predstavljal, kako bo vse skupaj izglodalo. Nekoliko me je pomiril šele miren obraz predavatelja. Dvigala sva se vedno višje. V globino skoraj nisem upal. pogledati. Poskušal sem ra v na ti s številnimi ročkami in vzvodi, kar pa ni bilo potrebno. Za vse to je skrbel predavatelj. Opazoval sem Pomurje, Slovenske gorice, vse seveda iz zraka. Pogled je bil čudovit. Minute so potekale kot sekunde. Kmalu sva bila na tleh. Šele tedaj sem si oddahnil. Roke so se mi nekoliko tresle. Želja po sinjih višavah pa je po prvem poletu postala še bolj vroča.« Skoraj vsak dan pride med mlade letalce tudi Alojz Sinic — stari letalec. Kot član soboškega upravnega odbora nam je povedal nekaj O ZGODOVINI SOBOŠKEGA AEROKLUBA Z delom smo začeli že pred vojno, vendar takrat v Soboti še ni bilo kluba. Včlanili smo se v Radgoni. 'Naše delo pa je kmalu pretrgala vojna. Po osvoboditvi smo ustanovili svoj klub v Soboti. Ker pa so bila v vodstvu številna nesoglasja, smo začeli pošteno delati šele, ko je prišel v klub tov. Bitenc. Od takrat delo lepo napreduje. Uredili smo tudi letališče in lansko jesen tudi bangar. Sredstev smo imeli malo, zato smo si pomagali s prostovoljnim delom in raznimi prispevki. Brez teh dveh osnovnih objektov je bilo delo zelo težko. Sedaj je že mnogo boljše, pa tudi število članov raste iz dneva v dan. Padalci so začeli delati že leta 1949, ko jih je prvih 18 skakalo v Črnelavcih. Od takrat imajo naši padalci za seboj celo vrsto uspehov na raznih tekmovanjih. Skrbimo pa tudi za mladi naraščaj. V klubu je tudi 26 modelarjev. Mali Debelak je star šele trinajst let, pa je že štiri leta modelar. Letos nam bo šola dala nove jadralne pilote, ki bodo prav gotovo agitatorji za ta lepi šport. Hangarju mislimo prihodnje leto prizidati delavnico, skladišče in druge prostore. S tem bo naš klub dobil vse potrebne pogoje za uspešen razvoj.« TEKOČI TRAK LEPIH VTISOV Kmalu sc je pogovor pod krilom letala še bolj sprostil. Vsak je vedel povedati kakšno zanimivost iz svojega življenja v šoli, Jože Možir, mlinarski vajenec, pravi: »Pri 24. samostojnem letu sem zašel v termični stolp, k: me je dvignil do višine 450 metrov. Na letališču so mi z »radarjem«, kakor pravimo zastavicam, dali znak za izvajanje šolskega kroga. Ker pa sem začel delati prevelike obrate, sem kmalu začel s krilom padati proti zemlji. Iz strahu skoraj nisem vedel, katero ročko moram potegniti. Na srečo se mi je letalo kmalu zravnalo. Namesto straha za življenje sem se sedaj bal, kaj mi bo povedal predavateli. Pristal sem točno na točki Predavatelj me je samo pokaral in me opozoril, da sem še premlad za izvajanje akrobacij. Sklenil sem, da bom v bodoče bolj pazljiv. Vili Marič, dijak II. letnika učiteljišča: »Ker sem majhen, moram imeti v kabini vedno dva kožuha, da dosežem pedale. Prvi sem dobil »C« izpit. Nekega dne sem se obdržal v zraku v dveh letih trideset minut. Pogoj za »C« izpit je namreč, da v petih poletih ostaneš v zraku 30 minut. Zelo se veselim tega uspeha.« Jože Golob, trgovski pomočnik iz Novega mesta se ukvarja z letalstvom že od leta 1956. Lani je obiskoval tečaj za jadralne pilote, a ga ni končal, ker mu je manjkalo 14 samostojnih letov. Letos nadaljuje tečaj in upa, da bo uspel. Tudi mi mu to želimo! Murska Sobota mu zelo ugaja, saj se bo letos še vrnil. Kaj pa želje? Takšne, kot vseh fantov tukaj: Doseči čim več. Tudi Petru Šterku je lepo v Pomurju. Njegova želja je, da bi še letos končal aerozaprege. Emil Škerlak, dijak ESŠ v Murski Soboti: »Ko sem zadnj č letel z »Rodo« z upravnikom šole, mi je trda predla. Hotel sem pristati, a mi je daleč od cilja zmanjkalo višine in naenkrat sva se znašla nizko nad koruzo. Že sem se sprijaznil s tem, da bom tam pristal. »Roda« je imela še precejšnjo hitrost. Upravnik ni izgubil živcev in je pravočasno posredoval in rešil »Rodo« iz skoraj sigurnega objema koruznih stebel. Za kazen sem dobit še 10 poletov z »Rodo«. Podobnih junakov je bilo še več. Najbolj se odlikuje Miro, ki je varno pristal med visokoraslo žitarico. Nič zato. Vsak začetek je težak. USPEŠNI ZAKLJUČEK Šota je končala s svojim delom. Fantje-tečajniki, predavatelji >in vodstvo soboškega aerokluba so zadovoljni. Uspehi, ki so jih dosegli, so razveseljivi, 38 tečajnikov je opravilo praktične izpite, 36 pa teoretične. Torej vsi. In kaj pravijo upravnik šole in učitelji? Marjan Marčenko, upravnik: »Tečaj je odlično uspel. Fantje so bil; pridni in disciplinirani. Pomurje je kot nalašč za jadralni šport.« Ciril Križnar, učitelj-študent, se ukvarja z letalstvom že od leta 1949. Je nosilec značke zlat: »C«, ki jo je dobil lani v Ljubljani. Zelo je zadovoljen in njegova želja je, da bi se drugo leto spet srečali z istimi fanti v nadaljevalnem tečaju. Franc Mirnik, učitelj-študenit, je zmagal na letošnjem Aerorelyju za pokal maršala Tita skupaj z Maksom Mulejem. Letos je prvikrat v Pomurju. Težave je imel v začetku z dialektom, a se je že privadil. Še to: Vsi trije in pa gojenci, so naročili, naj se prav lepo zahvalimo soboškemu aeroklubu za pomoč in pozornost, ki jo je nudil. Mnogo so pomagalo, da je tečaj uspel, tud Alojz S n e, Ernest Novak, Miran Šneler h drugi člani upravnega odbora skupaj s tov. Bitencem. Ekonom Tonček pa pravi, da so popili v enem mesecu tečajniki 300 steklene piva in okrog 3000 steklenic oranžade. Dokaz, do so res dejali in da je bilo vroče, navkljub spremenljivim v remenskim poročilom. Marjan Ekart Karel Sukič Priprave pred startom ... Bralci in dopisniki Novice iz Veržeja Ob mlačvi je pred nekaj dnevi izbruhnil pri posestniku I. B. v Veržeju požar, ki je upepelil okrog 10 ton slame. Sreča, da se požar ni razširil na sosednjo, s slamo krito hišo. Domnevajo, da je požar zanetil otrok. * Kmetijska zadruga Veržej je kupila 25 holandskih plemenskih svinj in jih dala zadružnikom v vzrejo. Kmetovalci so s svinjami zadovoljni in upajo, da bodo le tako lahko vzredili prave bekone. Kmetijska zadruga je sklenila okrog 1000 pogodb za pitanje mesnatih prašičev. * Mlatitev v Veržeju gre h koncu. Kmetovalci ugotavljajo, da so dosegli pri italijanskih sortah pšenice okrog 30 q, pri U-l 20 centov in pri domačih sortah pšenice kakih 14 q tpridelka na hektar. Kmetijska zadruga Veržej se bo letos dobro pripravila na jesensko setev, saj bo posejan h z italijanskimi sortami pšenice okrog 40 odstotkov vseh posevkov pšenice. Večinoma bodo zasejali pšenico sorte san pastore. * Zadnje čase so se razširile v okolici Veržeja govorke o div- jih svinjah. Verženski lovci so se trudili, da bi jim prišli na sled, vendar jim to ni uspelo. Preteklo soboto je bila v Dolnji Bistrici zanimiva gasilska vaja. Gasilci so pokazali svoje znanje pri reševanju ljudi pri poplavah. Po vajah je bilo še strokovno posvetovanje gasilskih častnikov iz vsega Pomurja. V nedeljo so gasilci, v Zenkovcih slovesno odprl novi gasilski dom. Po kratkem kulturnem programu so imeli mlad: gasilci gasilske vaje. Svečanosti se je udeležilo precejšnje število ljudi. V Črensovcih so bile v nedeljo sektorske gasilske vaje, katerih se je udeležilo okrog 150 gasilcev iz 9 društev. Gasilci so izvajali razne praktične vaje. Vajam je prisostvoval tudi poveljnik okrajne gasilske zveze Karel Flisar. 18-letni L. H., zaposlen pri pošti, in 23-letni C. F., delavec, sta letos februarja pretepla s koli K. L. v Petanjcih, pred gostilno šlibler. K. L. je dobil lažje telesne poškodbe. Prvj je bil obsojen na 20 dni zapora, drogi pa zaradi olajševalnih okoliščin na 15 dni zapora, pogojno za dobo dveh let. Menim, da to ni prav TOVARIŠ UREDNIK! Imam namen javno kritizirati tale primer: v Kmetijski šoli Podgrad je pri Ljutomeru je že 6 let zaposlena kot kuharica M. R. Je dobra in vestna delavka. To so potrdili osi dosedanji upravniki šole. Lani pa, ko je prišel za upravnika šole tov. M. R., se je stanje kar čez noč spremenilo. M. R. je zaposlena skoraj nepretrgoma ves dan, od pol šestih pa do pol devetih zvečer. Dela ima na pretek, saj mora pripravljati hrano za 30 ljudi. Razen tega mora delati še ob nedeljah. Menim, da ima vsakdo pravico do 8-urnega delavnika in do nedeljskega počitka ali pa ima pravico zahtevati za delo ob nedeljah plačilo. To je zahtevala tudi M. R., toda brez uspeha. Upravnik šole ji je na to dejal, da pred vojno tudi ni imela 8-urnega delavnika, če pa ji ni prav, naj da odpoved, če pa tega ne bo storila, ji bo odpovedal službo sam. Take grožnje je morala poslušati večkrat. Ker je vztrajala pri tem. da bo delala samo osem ur, ji je upravnik šole postavil neke vrste delovno normo. Od petih do osmih zjutraj mora pripraviti zajtrk in pospraviti, pripraviti južino in nakrmiti svinje. Od osmih do pol desetih ima prosto, potem mora do pol dveh popoldne pripraviti kosilo in spet pospraviti ter pomiti posodo. Omeniti je treba. da nima kuhinja sploh nobenih sodobnih strojnih pripomočkov, razen tega si mora pripravljati drva, od soseda nositi vodo itd. Podobno je z večerjo. S takim vsakodnevnim garanjem je tov. M. R. prihranila šoli za 100.000 dinarjev stroškov. To je vsekakor na mestu, vendar ni prav, da je to doprinesla z neplačanim delom, poleg tega pa mora poslušati iz dneva v dan očitke in grožnje. Smatram, da kaj takega o socialistični Jugoslaviji ne smemo dopuščati. Omenjena se je čisto upravičeno pritožila tudi na delovno inšpekcijo in upati je, da se bo našel nekdo, ki bo naredil temu konec. Lepo Vas pozdravlja S. L. »TURISTIČNA PLIMA" V ISTRI Letošnji priliv domačih in tujih turistov na slovensko obalno področje je prava prispodoba neukrotljive poplave morjaželjnih zemljanov. Vzpon turističnega barometra je presegel pričakovanja največjih optimistov in zopet moramo, žal, ugotavljati, da smo pričakali sezono premalo pripravljeni. Da se razumemo: premalo za pogoje, ki j h poslavljajo tuji letoviščarji, medtem ko domači turisti, ki se poslužujejo velikega števila počitniških domov im šotorov, uživajo blagodejno obmorsko klimo, tople vodne in sončne 'kopeli ter — molčijo. Malo je danes inozemskih turistov, ki me bi bolehali za »valutno mrzlico«. Nemec, na primer, ki menjava pri nas marke, navadno ugotavlja, da je prinesel v našo deželo zlato valuto, ki jo pri nas premalo vrednotimo. Ko pa kmalu zatem ugotovi, da je moč plačati gostinske usluge tudi z drobižem, brž izračuna, da je letovanje pri nas zelo počen, in da bo lahko dobršen deli denarja, ki ga je namenil za dopust, odnesel — nazaj. TRIJE »VELIKI, V čestokrat neprekinjenih kolonah motornih vozil, ki se va- lijo v Ankaran ali mimo Kopra v svetovno znani Portorož, prevladujejo vozila nemških, avstrijskih im švedskih turistov. Prvi imajo navadno na krovu šotore in vso šaro, ki jim bo omogočila praktično in ceneno letovanje, drugi so si preko svojih turstičnih uradov na Dunaju ali kje drugje zagotovili bivanje v cenenih hotelih, medlem ko Švedi, državljani večje denarne zmogljivosti, ne sprašujejo za ceno gostinskih in turističnih uslug. Seveda zemljani teh dežel še zdaleč niso edini obiskovalci Ankarana in (Portoroža. Domala slednja evropska država je zastopana v tem vrvežu, vendar se z gornjimi tremi še zdaleč ne morejo meriti. VODA, VODA, VODA Slovensko obalno področje z zaledjem trpi letos hudo pomanjkanje vede. Zaradi vse močnejše industrije in nagle gradnje stanovanj se je potrošnja vode močno povečala. Tako je oskrba z vodo velik problem, ki .pa bo z rekonstrukcijo vodnega bazena kmalu odpravljen. Največ težav zaradi pomanjkanja vade so imeli, razumljivo, hoteli in ostali gostinski obrati. Cesto (pomanjkanje vode je povzročilo nemalo negodovanja med tujci, ki so s prospekti v rokah tekali nad osebje hotelov in dokazovali., da je tako stanje nevzdržno. In to celo hladnokrvni in potrpežljivi Skandinavci! EXa bi se izogniti: katastrofi, so gostinci — od direktorja do zadnje kuhinjske pomočnice — vse noč, nositi vodo z bližnjega studenca. Ce bi hoteli zabeležiti še nešteto drugih pomanjkljivosti, ki vzbujajo občutek, da se v turizmu otepamo še številnih začetniških težav, jim zlepa ne bi prišli do konca. Naj omenim samo slabo (beri: počasno) postrežbo v nekaterih hotelih, kjer čaka turist tudi debelo uro pred praznim krožnikom. Nemalo je tudi turistov, ki se sprašujejo, kako porabiti denar. Pravijo, da so naši sosedje Italijani mojstri v izvabljanju denarja od tujcev, zato bi res bil skrajni čas, da vsaj del njihovih sposobnosti uveljavimo tudi pri nas. Medtem ko znajo temperamentni sosedje napraviti Iz vsake neznatne lokalne posebnosti pravo turistično atrakcijo, se pri nas čestokrat izrodijo taki poskusi, ob mnogo boljših pogojih, v — izgubo. Tka, organizacija in propaganda sta pri nas pravi pastorki turizma .. POL MILIJONA NOČITEV Približno pol milijona nočitev so zabeležili do sedaj hoteli im zasebniki na slovenskem obalnem področju. Ce pomolimo, da je pred nami še dobršen del sezone, pač ni težko ugotoviti, kakšni dohodki se obetajo trem turističnim občinam — Piranu, Kopru im Izoli. Vsekakor rekordna turistična »letina«. In kaj lahko pričakujemo prihodnja leta? Nedvomno bodo lepote naših obmorskih letovišč, nadvse ugodna klima in številne turistične zanimivosti zvabile tudi v bodoče na našo obalo številne domače in tuje letoviščarje in da bo ostal »turistični dinar« še nadalje važna postavka našega narodnega dohodka. Toda na nekaj ne smemo pozabiti: številne pomanjkljivosti, ki so se letos zaradi rekordnega obska še posebno pokazale, in so, predvsem za tujce, nesprejemljive, bo treba brezpogojno odpraviti, zagotoviti našim osrednjim letov ščem dober gostinski kader in začeli s pripravami za prihodnjo sezono že letos, sedaj ... Potem nam ne bo treba zardevati od sramu, ker so še maja ali celo jum ja glavni turistični Im gostinski objekt sred: obnavljanja in da se zaradi take pozabljivosti« izpostavljamo očitkom — včasih dobronamerni še večkrat pa, žal. slabonamerni kritiki tujcev. Boro Borović Avtobusni >vlak< od Kopra do Semedele Prvo letalo že čalka. Fantje ji pravijo »Cauka« ali po slovensko kar Kavka, kateri pa je le malo podobna. 'Prvi si natakne padalo im čelado. Tovariši ga privežejo na sedež v letalu. Na njegovem obrazu iščemo vsaj trohico nervoze. Ne moremo je najti. Smeje se. Težko pričakuje, da bo M lan dvignil startno zastavico. Končno. Vrv se napenja. »Cauka« drsi vedno hitreje po zemlji. Toda le nekaj trenutkov. Potem se skoraj neopazno odlepi od zemlje. V zraku je in dviga se vedno višje. Z letališča vi- Povsod gneča ... POMURSKI VESTNIK, 20. AVG. 1959 e