PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. 6‘SS4 S-M--'- primor, \ st~mke«, pravi Kuprešanin, »potem se mora tran .iuinJ., *i v tri nacionalne vojske.« Nt An J E VAN JE NA 2. STRANI Glavna pozornost političnih sil zdaj usmerjena k izvolitvi novega predsednika Ponovna oživitev pogovorov med strankami Znaki izboljšanja odnosov med PSI in DSL Klaus Kinkel novi nemški zunanji minister RIM — S podpisom odstopne izjave se je formalno končalo sedemletno Cossigovo obdobje na Kvirinalu, toda dejansko se bo to obdobje zaključilo šele v parlamentu, ki bo od 13. maja dalje, ko se bodo na skupnem zasedanju zbrali senatorji in poslanci ter deželni delegati, volil novega predsednika republike. Prav k temu cilju pa je zdaj usmerjena vsa dejavnost političnih sil. Že včeraj popoldne so stranke pokazale mnogo večjo pripravljenost na dialog, ki je po izvolitvi predsednikov poslanske zbornice in senata skoraj zamrl. Politični voditelji so začeli - v nekaterih primerih pa jih spet obnovili - s stiki, ki naj bi privedli do širokega parlamentarnega soglasja, ki je potrebno za izvolitev Cossigovega naslednika. Najpomembnejši signal na tem področju je prišel od PSI in DSL, ki skušata ponovno vzpostaviti dialog, ki je bil nenadoma prekinjen prejšnji teden. »DSL,« je dejal Occhetto, »je pripravljena sodelovati pri izbiri predsednika, kot je tudi pripravljena sodelovati pri formiranju drugačne vlade po vzoru Segnijevega predloga.« Tega namiga o odprtju socialisti niso spregledali in današnji Avanti prinaša uvodnik, pri katerem je najbrž sodeloval, če ga že ni napisal, tajnik Craxi. Avanti piše, da iz Occhettovih izjav izhaja »splošna in nejasna« pripravljenost na dialog, ki pa je po mnenju PSI v vsakem primeru boljša od nikakršne pripravljenosti. Ob tem pa PSI še pripominja, »da se dialog, ki se je prekinil, lahko obnovi, če je DSL pripravljena sodelovati konstruktivno in brez polemik.« Toda če so se ob volitvah novega predsednika republike stranke pripravljene bolj jasno soočiti med seboj, pa ostaja za stranke še naprej nerešljiva uganka, kako prerezati zaplet med institucionalnimi izbirami in sestavo nove * vlade. De Miti, ki je v ponedeljek govoril o nujnosti iskanja ustrezne metode, so se včeraj pridružili še nekateri predstavniki levice. Gle- de morebitne vključitve DSL v novo vlado pa je včeraj v Turinu Gianni Agnelli dejal, da je ob tej možnosti precej skeptičen, »ker gre za stranko, ki bo zaradi pritiska komunistične prenove težko sprejela politiko stroge finančne discipline.« Precej pozornosti je bilo včeraj usmerjeno tudi izvolitvi predsednikov nekaterih poslanskih in senatnih skupin. Pri tem je bilo najbolj burno v vrstah KD, ki je v senatu potrdila senatorja Mancina, potem ko je bilo tudi nekaj polemik v zvezi z morebitno kandidaturo Gave, ki je bil prej predsednik poslancev KD. Pri glasovanju je Mancino dobil 75 glasov, Gava pa le 13. Za predsednika skupine KD v poslanski zbornici sta bila kandidata Goria in Bianco, pri DSL pa je bil včeraj izvoljen Massi-mo D'Alema, ki je na tajnem glasovanju dobil 97 glasov, Iottijeva dva, Veltroni pa en glas. Pri Zelenih pa je bil za predsednika poslanske skupine včeraj izvoljen Rutelli. BONN Naslednik nemškega zunanjega ministra Hansa-Dietric-ha Gensherja bo dosedanji pravosodni minister 55-letni Klaus Kinkel, prav tako iz Liberalno-de-mokratske stranke (FDP), ki je snoči dobil več glasov vodstva stranke kot ministrica za gradbeništvo Irmgard Schwaetzer. Kinkel je dobil 63 glasov, njegova strankarska kolegica pa 25 glasov. Hkrati je med FDP in Krščan-sko-socialno unijo (CSU) prišlo do prepira o tem, kdo naj bi zaseele izpraznjeni podkanclerski stolček. Zvezni kancler Kohl (CDU) meni, da ta funkcija pripada liberalom, CSU pa je zanj predlagala svojega človeka, namreč finančnega ministra Thea Waigla. (STA) Novemu mudžahedinskemu predsedniku ni uspelo prekiniti spopadov v Kabulu Liberalci zahtevajo V • • V e s • čimprejšnje imenovanje novih ministrov KABUL — S kratko slovesnostjo je pred tednom dni v pakistanskem Pešavarju izbrani začasni afganistanski predsednik Sibgatu-lah Modžadidi (na sliki AP v belem turbanu) včeraj uradno prevzel oblast v Kabulu in dokončno pokopal komunistični režim. Le redki pa upajo, da se je s to formalnostjo tudi končala 14-letna državljanska vojna. S prihodom Modžadidija iz pakistanskega begunstva je v Kabulu skoraj ves dan zavladal mir in ljudsko rajanje ob vzklikih novemu predsedniku in Alahu. Novi predsednik je z odlokom amnestiral vse člane bivšega komunističnega režima, vseeno pa je dal razumeti, da bo moralo o usodi bivšega predsednika Nadžibulaha odločati ljudstvo. Pod večer pa so strele veselja zamenjali rafali po točno določenih ciljih, saj so se sinoči ponovno LJUBLJANA — Politična koordinacija Liberalnodemokratske stranke (LDS), ki se je danes sestala za zaprtimi vrati, je med drugim sklenila, da naj dr. Janez Drnovšek čimprej, po možnosti že jutri, predstavi imena kandidatov za ministrske položaje v novi vladi, je za STA povedal Mile Šetinc, predsednik sveta LDS. Koordinacija stranke je največ pozornosti namenila vprašanjem notranjih razprtij v stranki; gre za pismo enega od štirih podpredsednikov stranke Jaše L. Zlobca, ki nasprotuje imenovanju Edvarda Ovna na mesto ministra za malo gospodarstvo ter za nekatere še odprte kandidature za ministrska mesta v vladi dr. Janeza Drnovška. Dr. Drnovšek je izrazil pripravljenost, da bi popoln seznam ministrov objavil čimprej, vendar je datum objave v veliki meri odvisen od današnjega sestanka predsednikov strank »Drnovškove« koalicije, na katerem bodo ponovno govorili o ministrskih mestih. Na sestanku t.i. Drnovškove koalicije ne bo sodeloval dr. Ciril Ribičič, predsednik SDP, ki se sicer z dr. Drnovškom še dogovarja o, po njegovih besedah, »bolj enakopravnem položaju SDP v tej koaliciji«. spopadli mudžahedini sunitskega damentalista Gulbudina Hek- 13.3(rja in pristaši zmernega Ah- 14.00 Šaha Masuda, ki je sedaj i s m obrambni minister v začas- 15'3qranistanski vladi. Najhujši ii so bili ob obrambnem mi- 16.00 iu/ki je v rokah Masudovih b6f>opV|r in ob notranjem ministrstvu, ki ga nadzorujejo Hekmat-j ar j e vi mudžahedini. Da bi bila mera polna, mesto premiera po dogovoru iz Pešavar-ja pripada Hekmatjarjevi Hezb-i-islami. Hekmatjar je včeraj že določil svojega premiera, in sicer Ustada Farida, ki ni pripadnik večinskega paštunskega naroda kot Hakmatjar, temveč Tadžik kot Masud, kot kaže pa to ni preprečilo spopade. Kljub verskemu fanatizmu se torej Hekmatjar že zaveda, da je treba ob versko-ideoloških poskrbeti tudi za nerešena nacionalna vprašanja, saj Afganistanu sedaj grozi prava balkanizacija, če jim ne bo uspelo pomiriti strasti. Prav zato so za prvega začasnega predsednika izbrali Sibgatula-ha Modžadidija, ki s svojo maloštevilno Fronto za narodno osvobo- Tretja Jugoslavija naletela na dokaj hladen odziv v mednarodni javnosti • Milijon NADALJEVANJE S 1. STRANI Agresija in rušilni pohod se tako nadaljujeta, najvišo ceno pa plačuje civilno prebivalstvo. Mednarodna javnost ne drži križem rok. Vsekakor jo je najbolj vznemiril najnovejši podatek Visokega komisariata ZN za begunce v Ženevi, da je zaradi državljanske vojne na tleh bivše Jugoslavije domove zapustilo že več kot milijon ljudi, od tega kar 820 tisoč iz Hrvaške. Visoki komisariat razmišlja o tem, da bi izpeljali mednarodno akcijo za zbiranje in pošiljanje šotorov. Šotorska naselja za begunce bi bila prvi tak primer v Evropi. V Lizboni pa so na petem krogu mirovne konference o BiH ves LJUBLJANA — Več držav je včeraj izrazilo podporo »kontinuiteti odnosov in interes za nadaljevanje ter razširitev sodelovanja« z Zvezno republiko Jugoslavijo. Med njimi so Kitajska, Rusija, Mehika, Argentina, Venezuela, Kanada, Albanija in Češkoslovaška. Zanimivo je, da je tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva sporočil, da je Rusija sklenila priznati neodvisnost BiH, hkrati pa s čestitko Srbiji in Črni gori za njuno združitev v federacijo pa je dejal, da »upoštevaje tradicionalne prijateljske odnose s Srbijo in Črno goro Rusija pozitivno presoja voljo narodov, da živijo v skupni državi«. Konkretno se priznanja nove države ni dotaknil. Uradnega stališča do nove državne tvorbe ni sprejel tudi VVashington. ZDA so se sicer, kot se je izvedelo, pripravljene pogovarjati o tej problematiki, a se nameravajo pred dokončno odločitvijo temeljito posvetovati z Evropo. Med pogoji, ki jih postavljajo Beogradu, je spoštovanje suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti vseh bivših jugoslovanskih repubik, vključno z BiH, in spoštovanje pravic nacionalnih manjšin. Možnost, da bi bila nova država avtomatično pravna naslednica bivše Jugoslavije, pa kategorično zavračajo v Bonnu. Za zdaj ni pogojev za njeno mednarodno priznanje, ker Srbija še ni sprejela načel ES za rešitev jugoslovanske krize - je sporočil Hans Dietrich Genscher. Britanski tisk je ponovno zaostril stališče do Beograda in trdi, da sta Srbija in JA odgovorni za ponovne borbe v BiH. Hkrati navaja, da bi bil zahod celo pripravljen »na tiho« priznati novo Jugoslavijo, a zdaj to ni mogoče. Tisk t,udi napoveduje, da bi bil po borbah v Sarajevu, Mostarju in drugih mestih lahko sklican Varnostni svet OZN v New Yorku, kar pa je odvisno od rezultatov včerjašnjih pogovorov Butrosa Galija v Parizu. V Lizboni je šef portugalske diplomacije Pinheiro, ki je tudi predse- dujoči ES, izjavil,da bi lahko razglasitev nove jugoslovanske federacije pripomogla k dokončni rešitvi kompleksnega jugoslovanskega problema. Vendar, dodaja Pinheiro, je za zdaj še prezgodaj reči, ali je lahko nova država naslednica stare jugoslovanske federacije ali ne. O tem vprašanju se bodo pogovarjali na sestanku ministrskega sveta ES konec tega tedna v portugalskem mestu Gimaraes, na katerega bo pomembno vplival razvoj dogodkov v Bosni in Hercegovini, zlasti pa mirovne konference o tej republiki, ki se je pričela v Lizboni. Atene so uradno pozdravile razglasitev ZRJ, niso pa je še uradno priznale. Kot napovedujejo, naj bi v četrtek v Beograd dopotoval vodja grške diplomacije Konstatin Mico-takis, da bi se sestal s Slobodanom Miloševičem na pogovoru o razmerah v BiH in novonastalem položaju na tem delu Balkana. (NIA) ditev (Nidžat-i-mili) nima politične teže, a nesporen duhovni in verski ugled, saj je bil razlagalec korana na kabulski univerzi. Po mnenju večine je prav zato najbolj primeren, ker mu kot teologu Hekmatjarjevi fundamentalisti n morejo očitati, da ne pozna »Mi hamedovega nauka«, zaradi svoj' zmernosti in širine pa je sprejemljiv tudi za nepaštunske narode. Trenutno se v Afganistanu vsi bojijo prav porajajočega nacionalizma, ki bi lahko sprožil verižno reakcijo težko ustavljivih spopadov. Na srečo se tako Iran kot Pakistan zavedata te nevarnosti, ker bi se tudi sama znašla v vrtincu teh plemenskih spopadov, ker državne meje ne soupadajo z etničnimi. dan čakali prihod predsednika Alije Izetbegoviča. Le-ta je namreč dejal, da nima namena priti v portugalsko glavno mesto, a si je očitno premislil, zlasti zaradi pritiska predsednika mirovne konference o Jugoslaviji lorda Carringtona in koordinatorja konference o BiH Cutilheira. Konferenca, na kateri srbsko delegacijo vodi predsednik SDS Radovan Karadžič, Muslimanov minister za zunanje zadeve v vladi BiH Haris Silajdžič, hrvaško pa podpredse-dik HGZ za BiH Mate Boban, naj bi, kot napovedujejo, trajala vse dotlej, dokler ne bo dosežen dogovor. Izvedelo se je, da namerava Izetbegovič sodelovati samo kot predsednik BiH in se ne bo pogajal. (NIA) V Italiji je že seropozitivnih več kot 100 tisoč ljudi Simptomi aidsa za 12 tisoč bolnikov PALERMO — V Italiji je registriranih 12 tisoč ljudi, ki so zboleli za aidsom, ker pa je seropozitivnih več kot 100 tisoč, naj bi se po matematičnih modelih število bolnikov zvišalo z 12 na 13 tisoč. Te podatke so navedli v Palermu na vsedržavnem srečanju posvečenem infekciji z virusom Hiv. Spodbudna pa je vest, da se je znižal odstotek okuženih med ma-milaši. V Rimu je v letih 1985-1987 bilo okuženih 9 odstotkov uživalcev mamil, v naslednjem triletju le 5%, v zadnjem dveletju pa 4%. Podobno težnjo so opazili tudi v Milanu, Neaplju in Palermu. Bolj zaskrbljujoč je podatek, da inku-bacija do izbruha pravih simptomov traja od 13 do 14 let, kar pomeni, da so novi okuženi mlajši in odpornejši. Ta podatek pa še povečuje nevarnost širjenja bolezni s heteroseksualnimi odnosi. Verjetnost, da bo moški okužil žensko je dvanajstkrat večja, kot da bi ženska okužila moškega iz enostavnega razloga, ker je med mamilaši več moških kot žensk. Ob vsem tem je profesor Giuseppe Cascio, predsednik sicilske deželne komisije za aids poudaril, da je treba spremeniti dosedanje spolne navade, ker lahko »okuženi« nehote celih deset let prenašajo bolezen. Po njegovem se je treba izogibati naključnim spolnim odnosom, glede mamilašev pa je treba še dosledneje uvajati posebne injekcijske brizgalke za enkratno uporabo, pri katerih se bat po prvi uporabi blokira. Ob polemiki zaradi rabe slovenščine ob papeževem obisku Umrl samo za Italijane je odgovoril v Gorici leta 1947 slovenski duhovnik, stolni kanonik mon- JL signor dr. Mirko Brumat italijanskemu sobratu, redovniku in pastirju pri neki goriški cerkvi, ko je ta prišel protestiral proti nekemu slovenskemu protestu, objavljenemu v takratnem tedniku Slovenski Primorec. Stavek se budi iz spomina te dni, ko smo priče strupeno burkastemu vrišču rasističnih in šovinističnih harlekinov proti nekajminutni slovenski besedi sredi italijanskega bogoslužja med papeževim obiskom v Trstu. Kdor že iz dni avstroogrskega propada doživlja italijansko kome-dijantarstvo nad našim ubogim ljudstvom - in obilno tudi nad seboj - ta ne more več niti po čustvih niti po vesti vzdržati v molku, kajti mera krivic, žalitev, poniževanj, sramotenja je prepolna in moralne posledice diskriminacij na religioznem področju so predvidljivo tako pogubne, da bi celo krotkemu jagnjetu zavrela kri. Supernacionalistična, nabreklo šovinistična nesramnost se še ni izdivjala do konca, odgovor nanjo je nujen. Odgovor daljši kot je bil Brumatov. Domišljam si, da utegnem prispevati kaj gradiva zanj. Le kje naj ga pravočasno objavim? Po načelnih in političnih in lastniških spremembah pri Primorskem dnevniku ne more biti več pomislekov ali kanoničnih ovir za duhovnika, da potrka na vrata imenovanega časopisa s ponudbo spisa za tiskanje tega, kar se mi zdi umestno povedati obojejezičnemu občinstvu, ker ima dnevnik več prostora kot tedniki in prihaja hitreje do bralcev. Za danes bi želel razgrniti malo komu znano epizodo, ki je pred 45 leti rodila tisti stavek v naslovu tega spisa. Zgodba je poučna in je le prototip za tisoč analognih dogodkov v obdobju med letom 1918 in 1992. -g- jr o je slovenski Martin Krpan I f 1. 1945 ugnal nemškega in italijanskega Brdavsa na -L 3L. tržaških in goriških tleh, so Slovenci v goriškem mestu dobili nekaj več nedeljskega bogoslužja v svojem jeziku; tudi v neki javni cerkvi, ki ni niti škofijska niti župnijska, se je po tridesetih letih obnovila nedeljska sv. maša za slovenske vernike s slovenskim petjem in slovensko pridigo (mašne molitve so bile takrat še latinske po vsem svetu). Znani prevoznik in izvrsten organist Leopold Doljak je brž izvež-bal pevski zbor za spremljanje bogoslužja in zajetno število slovenskih vernikov je polnilo božjo hišo in bilo je lepo. Tudi na nedeljo, 15. septembra 1947 so ob običajni uri moški in ženske in otroci praznično hiteli k slovenski maši' Rahlo so osupli, ko so okrog svetišča videli trop tujih moških obrazov, v rahli razdalji pa prav toliko uniformiranih mladeničev - karabinjerjev in policistov, v širši okolici celo kako vojaško in policijsko vozilo. Pohlevne slovenske ovčice so tolmačile patruljiranje mož postave okrog cerkve kot golo naključje: Italija je prevzela suverenost nad mestom po umiku zavezniške uprave in ponoči se je naselilo v Gorico precejšnje število oboroženih sil. Ob vstopu v cerkev je komaj kak redek vernik opazil na vratih med raznimi nalepki tudi obvestilo o spremembah bogoslužnega razporeda. Pač pa so se pevci začudili, da jim je bil vhod na orgelski kor zaklenjen. Ko je zvonček v presbiteri-ju dal znamenje za začetek bogoslužja, se je namesto k oltarju povzpel na lečo (prižnico) tuj duhovnik z brado in po italijansko oznanil, da bo od tistega dne dalje ob isti uri sveta maša z italijansko pridigo in italijanskim petjem. To je objavil predstojnikov namestnik, Predstojnik sam se je bil prav za tisti dan umaknil iz Gorice. eden poliv je zaprl dih slovenskim vernikom. Pohlevno in olikano so do konca maše ostali v cerkvi, z grenkobo v srcu so jo po maši zapuščali. Okrog cerkve isti možje v oivilu in v uniformah, le še bolj strumno in trdo so se držali, kakor da pričakujejo kako nevarnost ali da prežijo na kak plen. Tedaj je postalo vsakomur jasno: policisti in karabinjerji, uniformirani in oni v civi-m so tu zaradi nas Slovencev. Očitno je Gorico prevzel strah, da bi Peščica slovenskih meščanov izpod zvona neke mestne četrti utegnila zanetiti splošno vstajo proti petde- setmilijonskemu italijanskemu narodu, ko bi naletela na ukinitev slovenskega bogoslužja. Ni znano, kdo je odločil, da se slovensko bogoslužje v tisti cerkvi ukine; škof gotovo ne, ker je tista cerkev last redovne družbe in ta je eksemptna, to je izven škofovske ju-risdikcije. Ni znano niti, ali nosijo odgovornost le redovni upravitelji cerkve ali pa so bližnji italijanski verniki pritisnili nanje. Le kdo je pa poklical policijo? Ali isti upravitelji ali prenapeti in prestrašeni italijanski meščani, ali pa oboji skupaj -italijanski pastirji in italijanska čreda. Vsekakor se je pogreb slovenskega bogoslužja zaključil povsem mirno. ^ olicija ni zasačila nobenega j prekucuha, Gorica se je dvakrat oddahnila. Sloven--L ci so bili sicer užaljeni zaradi ukinitve njih bogoslužja in zaradi neolikanega postopka brez pravočasnega obvestila, kot tudi zaradi neupravičene grožnje s policijo. Italijanskim pobudnikom in izvr-šilcem teh ukrepov - bodisi iz redovniške uprave ob sodelovanju in potuhi nekaterih sobratov v škofijski duhovščini bodisi iz vrst vplivnih katoliških laikov, so zažarela lica in srca v prepričanju, da so opravili velepatriotsko dejanje: z razkuženjem Marijinega svetišča bodo iztrebljeni zadnji ostanki iredentizma v slovenskih srcih, utrjena bo zvestoba in zaupanje do katoliške cerkve, vrnila se bo lojalnost Slovencev do apeninske države, zadušitev barbarske besede tujerodcev bo blagodejno vplivala v ekumenskem smislu čez novo pregrado tja na pravoslavni Balkan, interdikt nad slovenščino v cerkvi je imenitno sredstvo prilizovanja civilnim krajevnim in centralnim oblastem ter desničarskim političnim strankam in to je tudi v materialnem smislu donosno, pohujšanja pri teh azijat-skih drugorodcih kot so Slovenci se ni bati kot tudi ni nevarnosti lastnega osmešenja, registracije v slovenskem zgodovinopisju ne bo spričo nepismenosti teh mongolskih Slovencev ali slovenskih Mongolov in veleitalijansko mesto Gorizia la Santa bo brez popačenega imena Gorica ali Gorika postala zgled bratske ljubezni meščanov in le Dantejev jezik bo iz njih grl odmeval čez pregrado, ki loči to evropsko mesto od - Azije. Iz tako zaplankanega obzorja ni bilo mogoče pričakovati daljnovidnega spoznanja, da se utegne kak Azijat kje izza ograje, naučiti pisne obrti in se celo kaj po evropsko izobraziti in potem celo popisovati zgodovino iz sotočja Vipave s Sočo, iz gornjega porečja Bele, Nadiže, Idrije (Judrio), iz področja Timava, Glinščice in Osapskega potoka in v tem - kaj se ve? - obdelati tudi kak tak ocvirk kot je tu opisani dogodek in tisoč analognih in predvojnih in povojnih let. To pa utegne kdo -morda več kot eden - brati in se pohujšati in se zaradi tega oddaljiti od krščanstva. Poznam celo vrsto primerov s takimi zlemi verskomo-ralnimi posledicami. |—*|r ato jaz bolj kot o samem raz- š narodovanju že več deset-M letij razmišljam prav o tem MmmmJ žalostnem poglavju, namreč to, kako je veliki katoliški in kulturni narod apeninskega polotoka četrt stoletja nad več kot polmilijonsko množico Slovencev in Hrvatov mojstrsko izvajal - rakristja- njevanje. Slovenski duhovniki ga niso mogli preprečiti, ker jim je bilo delo ovirano na vse mogoče premetene načine. Pravtako v povojnem času vrnjene demokracije in državljanskih svoboščin opazujem kamuf-lirano pilotiranje asimilacije z istimi kvarnimi učinki. O vsem tem - o brutalnem rakris t j anj e vanj u med obema vojnama in prikriti vojni je gradiva za debelo knjigo. Čas je, da se to na ves glas pove, ker se ta pregreha ponavlja še danes, kakor priča tržaška gonja proti nevarnosti okuženja s slovensko besedo med papeževim obiskom. Da se pove tako, kakor je povedal rajnki duhovnik Brumat. Da torej nadaljujem drugi del žalostno smešne zgodbe iz leta 1947. -|k -g- aš goriški pastir Mahniče- I vega kova in Jegličeve gorečnosti in Slomškove-i 1 ga rodoljubja, po imenu Mirko Brumat, je v Slovenskem Primorcu objavil duhovit in sarkastičen članek o gori opisanem dogodku. Med drugim je tudi zapisal, da italijanski duhovniki tiste eksem-ptne cerkve poznajo Slovence le, kadar gredo po slovenskih vaseh nabirat miloščino. - »Kakšna predrznost!« Predstojnikov namestnik, ki je bil oznanil izgon slovenščine iz božje hiše, je ves razjarjen privihral h kanoniku Brumatu na dom protestirat takole: »Monsignore, monsig-nore! Kaj ste napisal proti nam! Pokleknite, pokleknite tule na vaš kle-čalnik pred podobo Križanega in se vprašajte, kaj bi Vam Kristus odgovoril na Vaš članek!« Brumat je počasi, bolj z basom kot s prirojenim baritonom, rekel: »Če bi jaz vprašal božjega Zveličarja, kaj meni o mojem članku, bi mi Naš Gospod gotovo odgovoril: Io sono morto solo per gli Italiani. (Jaz sem umrl samo za Italijane.)« Italijanu je vzelo sapo. Nato mu je Brumat zdeklamiral dolgo, resno in krepko pridigo, da sobrat ni upal več niti kihniti. Na koncu se je hinavsko izlizal takole: »Ah, saj tako imenitno govorite, da bi vas jaz poslušal ves dan.« Vendar se slovenska maša še dosti let ni vrnila v tisto lepo, simpatično svetišče. Vsekakor se zdaj opravlja ob preveč pozni večerni uri. ■ ^ ozno in prepozno so prišle v j Gorici in Trstu večje kon- r* cesije za slovensko dušno -L pastirovanje in na žalost še ne nudijo skupinama po več tisoč slovenskih kristijanov take normalne postrežbe kakor najzakotnejša župnija, na primer kje na Gorjušah pri Bledu za osemsto pastirjev, kmetov, gozdarjev, - kakor smo na civilnem področju dosegli po zadnji vojni polagoma in z zamudami več pravic kpt jih je bilo pred vojno," le marsikaj še manjka. V polemiki o »jezikovnosti« ob papeževem obisku pa je silovito bruhnil na dan zanimiv paradoks. Medtem in potem ko je civilna, državna oblast odprla Slovencem slovenske šole in po kapljicah še marsikaj, je uradna Cerkev pravtako odprla več cerkvenih vrat slovenski molitvi, vdere zdaj med mrzlične priprave za sprejem visokega in dobrodošlega gosta neka sodrga, ki hoče monopolizirati odrešenjske sadove in omejevati evangelizacijo na zgolj izvoljeno ljudstvo čistokrvne italske pasme v zagrizenem prepričanju, da je Kristus umrl samo za Italijane. ST.AL. ŽERJAL Posvet o kulturi Kulturno delo na Videmskem Na posvetu o kulturi, ki ga je priredila SKGZ, je Jole Namor sodelovala s prispevkom o kulturi in načrtovanju kulturnega dela v videmski pokrajini. Od leta 1954, ko je bilo v Čedadu kot prvo na tem območju, ustanovljeno kulturno društvo Ivan Trinko, je slovenska narodnostna skupnost v videmski pokrajini naredila dosti korakov naprej. Dolgoletna prizadevanja narodno zavednih posameznikov in skupin so privedla do razvajanja kulturne dejavnosti na vsem obmejnem pasu, od Kanalske doline in Rezije do Terskih in Na-diških dolin, kjer smo danes Slovenci organizirano prisotni. Razmere in pogoji za ohranitev slovenske jezikovne in kulturne tradicije - torej narodnostne podobe, za reševanje vprašanja gospodarske zaostalosti, za iskanje razvojnih možnosti so bili in so še danes na Videmskem najtežji. In v petdesetih in šestdesetih letih, v letih ostrih napadov in pritiskov protislovenskih sil, je že sam obstoj društva ali skupine na našem območju, ustvarjal določeno kvaliteto. Spontanemu kulturnemu vrenju so kasneje sledile višje organizirane oblike kulturne dejavnosti, kot so gledališče, pevski zbori, folklora, razstavna dejavnost in načrtno spoprijemanje s slovenskim izobraževanjem, sad katerega je otvoritev v osemdesetih letih dvojezičnega vrtca in osnovne šole v Špetru. Ob tem velja poudariti, da je bil naš preporod povezan s ponovnim ovrednotenjem narečja, ki je predstavljal prvi korak v odkrivanju slovenske identitete in lastnih kulturnozgodovinskih korenin, hkrati pa tudi sredstvo izražanja v narečnih spisih. Razvoj kulturnih dejavnosti je tudi v kakovostnem pogledu pospešilo dogajanje ob in po potresu, ko je prišlo do tesnejših povezav z ostalimi Slovenci tako v deželi kot v Sloveniji in seveda do sodelovanja na gospodarskem področju. Danes smo se s svojo dejavnostjo in s svojimi organizacijami uveljavili doma in v furlanskem svetu. Zavzemamo se za ohranitev lastne kulturno jezikovne tradicije in njeno razvijanje v sodobni čas, za utrditev lastne biti v odprtosti in širini. Toda danes so naša največja prizadevanja usmerjena v ohranjanje tega, kar smo ustvarili, za razvijanje dodatnih dejavnosti na kulturnem področju, ki bi jih še kako potrebovali - še zlasti tiste namenjene šoloobveznim otrokom in mladini, ni možnosti. Tudi željam po okrepitvi našega tiska in razširitvi strukture dvojezične šole v videmski pokrajini, ki jih naši ljudje izražajo, je vse bolj težko najti odgovor. Kriza, v kateri se nahajamo in ki je rezultat močnih pretresov in sprememb v svetu, okrog nas in seveda tudi novih razmer v Sloveniji ter nove kulturne in politične situacije v Italiji, je večplastna in sili slovensko narodnostno skupnost v Italiji v to, da ponovno opredeli sebe, svoje potrebe in cilje, svojo pot v bodočnost. V tem kontekstu so tudi SKGZ-ju potrebne jasne strategije in izbire, še pred tem pa je nujno ponovno ustvariti v naši sredi pogoje in priložnosti za dialog, medsebojno soočanje in poglabljanje vprašanj, pomanjkanje katerih je zelo občuteno v zadnjih časih. Tu pridejo v poštev tudi odbori za šolstvo, sredstva množičnega obveščanja in kultura, ki v zadnjih letih ne delujejo in katerim je treba dati jasne pristojnosti. Pri oblikovanju nove skupne platforme, ki nas bo povezovala in usmerjala v našem sodelovanju na kulturnem področju, moramo najprej upoštevati policentričnost vseslovenskega kulturnega prostora, ki zaobjema tudi Benečijo oz. videmsko pokrajino. Pri tem je seveda potrebno: 1. upoštevati našo specifiko kot rezultat posebnih prijemov in oblik kulturnega dela ter drugačnega zgodovinskega razvoja; 2. težiti k uravnovešenju znotraj naše skupnosti tudi v geografskem smislu. Tu vas želim spet opozoriti na dejstvo, da Slovenci v Benečiji nimamoniti ene dvorane, kjer bi se odvijalo normalno kulturno življenje in da v bistvu takih prostorov sploh ni, kar logično pogojuje vsebino in kvaliteto naše kulturne ponudbe. Načrtno in premišljeno je treba povezati ljubiteljsko in profesionalno kulturo tudi na osnovi konkretnih projektov. Potreba izhaja iz spoznanja, da moramo danes racionalizirati sredstva in energije, načrtno usmerjati svoje delovanje in obenem iz prepričanja, da se ena z drugo bogatita in oplajata. V Benečiji ima to vprašanje še večjo razsežnost, saj se ujema z odnosom, z razmerjem narečje-knjižni jezik in s težnjo po razvijanju prvega in drugega. Nujna je tudi povezava s šolo. V Benečiji je morda še najbolj očitno, kako šola ne more živeti sama, kako se ne more razvijati, če ima okrog sebe puščavo, oziroma če je popolnoma utopljena v italijanskem okolju. Zaradi finančnih težav naše skupnosti je namreč marsikatera kulturna dejavnost pojenjala in marsikatera pobuda odpadla, kar je seveda obubožalo našo skupnost. Škoda pa je še večja ob upoštevanju dejstva, da vsaka pobuda manj pomeni tudi oženje prostora za slovenščino tudi v javnosti, ki je že tako ali drugače potisnjena v senco. Nekontinuirano delo pa hromi že tako šibko narodnostno skupnost. Bil je že govor o odnosu naše skupnosti oziroma naše Zveze z javnimi upravami. Osebno bi glede tega opozorila samo na eno vprašanje in sicer na nove možnosti, ki se nam odpirajo tudi v videmski pokrajini, s statuti, ki so jih občine sprejele in v katerih je brez izjeme zaobjeta želja, da bi vrednotili in razvijali kulturne tradicije. Prav zaradi dejstva, da te kulture niso v glavnem opredelili, je potreben jasen načrt zato, da spodbudimo naše občinske uprave, da svoje statute glede zaščite slovenske kulture v videmski pokrajini tudi uresničijo.. JOLE NAMOR Za uspešno in zaslužno kulturno delo na Goriškem Humarju in Šorlijevi odličja ZKOS Pred dnevi smo objavili novico, da je Zveza kulturnih organizacij Slovenije podelila miljskemu kulturnemu delavcu Kiljanu Ferlugi odličje Svobode za vidne dosežke pri spodbujanju in organiziranju kulturnega življenja Slovencev v miljski občini. Poleg Kiljana Ferluge pa so letos prejeli priznanja še trije zamejci in sicer Kazimir Humar iz Gorice Odličje Svobode z zlatim listom za kulturno, prosvetno in organizacijsko delo v Zvezi slovenske katoliške prosvete v Gorici, Odliččje svobode s srebrnim listom Ljubka Šorli-Bratuž za svoje stalno in požrtvovalno delo, Odličje Svobode z zlatim listom pa je bilo podeljeno še koroškemu rojaku Andreju Kokotu za uspehe pri povezovanju kulturnih društev, za organizacijsko in animacijsko delo. Član predsedstva in slavnostni govornik Ciril Zlobec je ob podelitvi poudaril pomen dela, ki ga člani ZKOS opravljajo in pri tem dodal, da je ob prebiranju letnega poročila imel slabo vest, ko je ugotovil, koliko dela je bilo opravljenega na različnih področjih. To je še zlasti res za delo vseh zamejskih kulturnih in prosvetnih delavcev, o čimer pričajo že sami skopi biografski podatki. Duhovnik Kazimir Humar, ki se je rodil leta 1915 pri Vrtojbi, je bil med drugim med pobudniki skavstke organizacije na Goriškem, soustanovitelj revije Pastirček, dolgoletni urednik Katoliškega glasa, pri katerem še sodeluje, predsednik in vsestransko angažiran pri ZSKP. Pripravil je tudi nekaj učbenikov in deloval kot publicist. Ljubka Šorli Bratuž je prav tako vsestransko angažirana kot pesnica in kulturna delavka. O njenem literarnem delu pričajo številne knjižne izdaje in pesmi, ki so bile objavljene zvečine v katoliški periodiki v Trstu in Gorici. Izšla je njegova ekološka pravljica Eco, palčki in otroci V Milanu so v teh dneh predstavili zadnje delo Umberta Eca, otroško pravljico, ki jo je znani italijanski pisatelj tokrat posvetil vprašanju okolja. Knjigo, ki jo je ilustriral Eugenio Carmi, in izdal založnik Bompiani, je odkupila industrija Stefanel: vsakemu otroku, katerega starši bodo odkupili za 150 lir oblačiul, bodo podarili knjigo. Pravljica Gli gnomi di Gnu (Palčki s planeta Gnu) pripoveduje o vesoljskem raziskovalcu, ki na planetu Gnu odkrije prebivalce, ki živijo v sozvočju z naravo. Povabil bi jih na Zemljo, toda ministrski predsednik postavi vrsto zaprek: od problema vstopnih vizumov, do davkov, da prošenj na kolkovanem papirju. Bodo palčki sploh prišli na Zemljo in naučili Zemljane odnosa do narave? Eco pušča mladim bralcem možnost, da po svojem razpoloženju in fantaziji oblikujejo konec. Knjigi bomo celo priložili posebne obrazce s prošnjo, da vsak bralec napiše svoj konec in ga nato pošlje avtorju. Slovenci v strankah se vneto pripravljajo na junijske upravne volitve na Tržaškem Večina strank proti odložitvi upravnih volitev Upravne volitve na Tržaškem bodo skoraj gotovo, kot napovedano, v nedeljo, 7., ter v ponedeljek, 8. junija. Na včerajšnjem rimskem sestanku, ki ga je sklical notranji minister Scotti, se je namreč velika večina strank izrekla proti predlogu za odložitev volitev, ki ga je na vsedržavni ravni iznesla Demokratična stranka levice. Njen senator Gu-erzoni je namreč bil mnenja, da bi moral novoizvoljeni parlament prilagoditi tudi občinske volitve zakonu o edini preferenci, ki velja že za parlamentarne volitve. Uradno sporočilo notranjega ministrstva pravi, da je senator Guerzoni na seji utemeljil zahtevo po odložitvi junijskih volitev, predstavniki ostalih strank pa so bili z različnimi utemeljitvami odločno proti tej zahtevi. Po tej izjavi je sedaj pričakovati uradni dekret za sklicanje volitev v predvidenem časovnem roku. Posl. Cuffaro na listi SKP Bivši poslanec Antonino Cuffaro bo nosilec kandidatne liste Stranke komunistične prenove za tržaški občinski svet. Tako je predsinočnjim sklenil politični odbor SKP, ki je imel na dnevnem redu priprave na bližnje volitve in seveda oblikovanje kandidatnih list. Uvodno poročilo je imel pokrajinski tajnik Giorgio Canciani. Vodstvo SKP je odobrilo predlog kandidatnih list za Občino in Pokrajino, zadnja beseda pa bo v prihodnjihd dneh pripadala strankinemu tajništvu, ki se bo glede tega posvetovalo z bazo. Cuffaro je trenutno deželni koordinator SKP. Njegova kandidatura, piše v tiskovnem komunikeju stranke, dokazuje, da SKP polaga veliko važnost upravnim volitvam. Med kandidati bo tudi več vidnih slovenskih zastopnikov stranke. Stališča, mnenja in dvomi slovenskih članov DSL »Bodisi da se bo DSL predstavila s svojim simbolom hrasta, bodisi z novim simbolom Demokratične zveze bo slovenska komponenta v tej stranki šla na volitve s svojim programom in s svojimi kandidati«. Takole je Miloš Budin povzel ponedeljkovo živahno skupščino Slovencev v DSL, na kateri je bilo slišati različna mnenja ne toliko o sodelovanju Slovencev v Zvezi (velika večina diskutantov je bila za to rešitev) kot o umestnosti, da se to politično gibanje predstavi s svojim simbolom. Mnogi so bili namreč mnenja, da bi na glasovnicah na upravnih volitvah tudi iz »praktičnih razlogov« ostal raje simbol DSL, končna odločitev o tem pa bo padla v prihodnjih dneh. Na skupščini so vsekakor potrdili zaupanje dosedanjim izvoljenim predstavnikom na Občini in Pokrajini Anamariji Kalc, Ravlu Kodriču in Nives Košuti. Budin je rekel, da verjame v politično filozofijo Demokratične zveze, ki je na nedavnih volitvah dosegla cilj izvolitve poslanca VViller-ja Bordona, Slovenci v DSL in Slovenci na sploh pa moramo biti predvsem zadovoljni, da smo spet izvolili svojega parlamentarca, ki je Darko Bratina. Budinu je žal, da je Stojanu Spetiču (»Slovenci v DSL mu izrekamo priznanje za opravljeno delo«) spodletela ponovna izvolitev v parlament, za neuspeh pa nosi po njegovem v prvi vrsti odgovornost SKP, »ki je na Tržaškem dobro vedela, da Spetič nima možnosti za izvolitev, v fur-lansko-goriškem okrožju pa je bil delež potencialnih slovenskih glasov za glavnega kandidata SKP res Slovenski kandidat PSI v interesu cele stranke minimalen«. DSL si bo vsekakor prizadevala za premostitev razkola, ki je nastal med pristaši bivše KPI, saj razkol ponavadi ni odraz moči, ampak šibkosti. Poročevalec je prepričan, da imajo Slovenci v Italiji precej razlogov za nezadovoljstvo nad političnimi dogajanji znotraj manjšine, kjer si močno utirata pot nezaupanje in utrujenost. Ljudje so po njegovem nezadovoljni posebno z 'vodenjem manjšinskih struktur in ustanov, kjer je vedno manj jasnosti in glasnosti, vse preveč pa verticiz-ma in dogovarjanja na vrhovih. Vse to pa šibi manjšino, ki bo močnejša, le če bodo ljudje čutili manjšinske ustanove kot svoje, kar po Budinovem mnenju velja tudi za naš dnevnik. Razprava je bila, kot rečeno, živahna in mestoma tudi polemična, v središču poznosti pa je bil zlasti simbol Demokratične zveze. Tisti, ki so se zavzemali za nov simbol (zvezdice na plavi podlagi), so izhajali iz prepričanja, da je treba tudi v politiki nekaj tvegati in da je to vendarle prvi konkreten korak na poti združevanja levice. Zagovorniki simbola DSL pa so mimo praktičnih razlogov, ki niso postranskega pomena, navedli tudi politične utemeljitve, ki izhajajo iz dejstva, da predstavlja že simbol hrasta veliko novost, da je Zveza sicer dobra zamisel, ki pa še ne /družuje zajetnega dela levičarskega gibanja. Ponedeljkove skupščine se je udeležil tudi senator Bratina. Na sliki (foto Križmančič) udeleženci proseške skupščine slovenske komponente DSL. Širši sestanek slovenskih socialistov, ki je bil v ponedeljek zvečer na pokrajinkem sedežu PSI v Ulici Trento, je močno zaznamoval izredno občutljiv trenutek, v katerem se nahaja stranka - in še zlasti njena slovenska komponenta - med dvema pomembnima volilnima preizkušnjama. Uvodno poročilo na srečanju, ki ga je vodil dolinski župan Marino Pečenik, je imel pokrajinski sekretar Alessandro Perelli, ki je najprej na kratko analiziral izide nedavnih političnih volitev. Glas protesta, ki so ga volitve izrazile, je po njegovih besedah močna kritika strank in njihovega načina političnega ravnanja, odklonov in škandalov, vendar tega glasu ne gre demonizirati, ampak ga je treba razumeti in pravilno interpretirati pri bližnjih upravnih volitvah. Tržaška PSI se tačas sooča tudi z notranjimi problemi, predvsem pa mora ob teh volitvah, ko ne bo morala nikomur vračati dolgov (tukaj se je Perelli nanašal na zavezništvo z LpT), napeti vse sile, da zmaga njena popolnoma socialistična podoba. Programski dokument, ki je sedaj v razpravi, temelji na modernem reformomizmu in na preseganju starih ideoloških shem, saj tradicionalni politični okvir (beri štiristrankarska koalicija) in privilegirani odnos s KD ne ustreza več niti tržaškim razmeram. PSI je zato odprta za vse možnosti v okviru socialističnega reformizma in se predstavlja kot sklicna točka za vse tržaške reformistične in laične sile. Posebno poglavje je Perelli posvetil vprašanju slovenske komponente v stranki, ki ji je priznal up- ravičeno nelagodje ob zadnjih političnih volitvah. Toda fašistom in melonarjem moramo preprečiti - je poudaril - da bi igrali svoje igre na čustvih in občutljivosti ljudi. Slovenska prisotnost je za stranko velikega pomena, še zlasti ko si prizadeva za kakovostni skok, da bi se bolje prilagodila novim razmeram in novi socialni stvarnosti. Slovenski izvoljeni predstavniki v vrstah PSI zato niso samo potreba manjšine, ampak tudi stranke, ki ne sme dovoliti, da bi Slovence izvolili samo v okviru DSL in SKP. Živahna in mestoma razburjena razprava, ki jo je zaključil koordinator komisije za bližnje upravne volitve Gianfranco Carbone, je potrdila pomembnost slovenskih kandidatur in jamstev za izvolitev slovenskih predstavnikov, a je pokazala tudi vse nelagodje in nezadovoljstvo, ki se je nakopičilo med slovenskimi člani PSI. Stranka je zanemarila probleme manjšine - je bilo poudarjeno - v tem težavnem trenutku pa mora pogumno izbrati med logiko številk in valorizacijo določenih stvarnosti, vključno s slovensko. Zunanji signali, kot so velike spremembe tako v Italiji kot v mednarodnem kontekstu jo v to izbiro silijo in stranka ima vse pogoje, da jo uspešno izvede, če bo le izbrala prave ljudi. Po Carboneje-vih besedah pa jo čaka tudi rešitev problema identitete, saj gre za več-narodnostno in večjezikovno stranko, ki mora priti na bližnjih volitvah do polnega izraza. Na sliki (foto Magajna) slovenski socialisti med ponedeljkovo razpravo o upravnih volitvah. Ob mednarodnem prazniku dela številne manifestacije v mestu in okolici Prvomajski shod na Borznem trgu Pokrajinske sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL bodo tudi letos priredile enotno prvomajsko manifestacijo v središču mesta. Prireditev pa se bo v marsičem razlikovala od prejšnjih, in to predvsem zaradi napovedanega papeževega obiska v Trstu. Tradicionalnega delavskega shoda ne bo tokrat na Trgu Unita, kjer je domala že vse pripravljeno za sobotno papeževo mašo, pač pa na bližnjem Borznem trgu. Spremenjen bo tudi potek sprevoda. Dolga leta je bilo zbirno mesto prvomajskega sprevoda na Trgu Pestalozzi; letos bo sprevod startal z Garibaldijevega trga, zato bo tudi proga sprevoda nekoliko krajša kot običajno. Na Borznem trgu bodo spregovorili govorniki, ki jih bodo predstavili na današnji enotni tiskovni konferenci, nastopila pa bo tudi mestna godba Giuseppe Verdi. Na Proseku in Kontovelu bo imela letos prvomajska svečanost še poseben pomen. Kot že vrsto zadnjih let, bo proseš-ko-kontovelska sekcija Vsedržavnega združenja partizanov-ANPI priredila na predvečer mednarodnega praznika dela prvomajsko proslavo v domačem Kulturnem domu v počastitev praznika dela, obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte, obletnice osvoboditve naših krajev in 50-letnice smrti vaščana-prvoborca Emila Puntarja, ki je bil ubit v boju za Nanos. Na proslavi bodo nastopili Godbeno društvo Prosek, moški pevski zbor Vasilij Mirk, ženski pevski zbor Prosek-Kon-tovel in Amaterski oder Jaka Štoka z recitacijami, slavnostni govornik pa bo član pokrajinskega odbora VZPI-ANPI. Na dan 1. maja se bodo vaščani pred spomenikoma na Proseku in na Kontovelu poklonili spominu padlim v narod- noosvobodilnem boju. Sprevod z godbo na pihala na čelu bo krenil ob 8.30 izpred Soščeve hiše najprej do spomenika NOB na Proseku, nato pa še do spomenika na kontovelski Hrib, kjer se bodo udeleženci z venci in minuto tišine poklonili spominu žrtev. Uprava Občine Dolina bo tudi letos polagala vence k spomenikom padlim za svobodo v občini. Polaganje vencev bo po že ustaljeni tradiciji na predvečer 1. maja, to je jutri, s sledečim urnikom: ob 17. uri zbirališče pred županstvom; osrednji spomenik (17.10); Mačkolje (17.30); Prebeneg (17.40); Dolina (17.50); Boljunec (18.15); Boršt, spominska plošča na hiši št. 89 (18.30); Boršt, pokopališče (18.40); Gročana (18.50); Ricmanje (19.10); Domjo (19.20). Tradicionalni prvomajski shod bo — kot že vrsto let — tudi v Nabrežini. Zbirno mesto bo ob 9. uri na Trgu sv. Roka v Nabrežini in ob 9.30 v Ljudskem domu v Križu. Osrednja sindikalna manifestacija bo na trgu v Nabrežini, kjer bosta nastopila MPZ Vesna iz Križa in nabrežinska godba na pihala. V Križu bo na dan mednarodnega praznika dela prvomajski praznik. Na vrtu Ljudskega doma ga bodo priredili Stranka komunistične obnove - Kras, VZPI-ANPI izb Križa in Mladinski krožek Kuba 59. Na prazniku bo govoril sen. Stojan Spetič, v kulturnem programu pa bo nastopila godba na pihala Parma iz Trebč. Za zabavo in razvedrilo bo poskrbel ansambel Krt. Prvi maj bodo proslavili tudi v Miljah s shodom, ki bo na dan mednarodnega praznika dela ob 11. uri na Trgu Europa. Udeleženci se bodo zbrali pol ure prej v Ul. 25. aprila, od koder se bodo z godbo na pihala na čelu napotili na kraj shoda. V okviru prvomajskih prireditev gre zabeležiti tudi današnje odprtje razstave z naslovom Prvi maj: en dan, eno stoletje (1890-1990) v razstavni dvorani bivšega socialnega centra Olimpia v Miljah (na Trgu Republike). Zgodovinsko razstavo, ki jo bodo odprli ob 17. uri, je pripravil Deželni zavod za študije in dokumentacijo CGIL iz Trsta pod pokroviteljstvom miljske občine. Razstava bo odprta do 6. maja s sledečim urnikom: ob delavnikih od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob praznikih od 10. do 12. ure. 6. maja bo v okviru razstave srečanje na temo Sto let sindikalnih bojev na Tržaškem, ki se je bo udeležil med drugimi tudi Rinaldo Scheda. KD Lipa, ŠZ Sloga in ŠD Zarja pa organizirajo jutri, na predvečer prvega maja, tradicionalni nočni pohod na Kokoš. Pred pohodom bo ob 20.30 v Bazov-skem domu otvoritev razstave kamnitih izdelkov dijakov tečaja za kamnoseke pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje. Sodeluje skupina trobil ricmanjske godbe. Nato pa bodo pri kalu prižgali kres. Ob mednarodnem prazniku dela bodo tudi letos v Trstu podelili priznanja za zvestobo delu, ki jih predsednik republike podeljuje zaslužnim delavcem. Podelitev priznanj bo 1. maja ob 10.30 v veliki dvorani tržaške trgovinske zbornice ob prisotnosti predstavnikov tukajšnjih gospodarskih, družbenih in političnih oblasti. Ob tej priložnosti bo vladni komisar in tržaški prefekt Sergio Vitiello predstavljal tudi uradnega odposlanca osrednje vlade, ki ga zaradi vladne krize niso imenovali. Urniki avtobusov ob prazniku dela Mestni avtobusni promet bo ob letošnjem 1. maju in 2. maja, ko bo v Trstu papež na obisku, dokaj spremenjen in omejen. Konzorcialno podjetje za prevoze ACT je še vsako leto delno spremenilo urnike avtobusov ob mednarodnem prezniku dela, letos pa so spremembe še bolj značilne zaradi nekaterih omejitev v prometu, za katere so se odločile tukajšnje oblasti ob papeževem obisku v Trstu. Danes objavljamo spremembe v urnikih avtobusov za 1. maj. Avtobusi bodo na mednarodni praznik dela vozili po prazničnem urniku, začeli pa bodo voziti ob 7. zjutraj. Na ta dan bodo ukinjene proge št. 2, 7, 12, 18, 19, 21, 40, 50, 60 in M. Večerne proge (A, B, C in D) bodo začele delovati ob 20.30 dalje. Nekatere proge bodo delno spremenjene: Progo št. 3 (od Ferlugov) bodo preusmerili po Ul. Commerciale, povratek bo po običajni progi. Progo št. 5 bodo podaljšali do Ul. Cumano kot sledi: Ul. Conti - Trg Perugino - Drevored D’Annunzio - proga št. 18 - Ul. Cumano. Progo št. 20 bodo preusmerili v Naselje sv. Sergija. Proga št. 27: nekatere avtobuse iz Milj za Stare Milje bodo preusmerili na cesto za Lazaret do Lazareta. Proga št. 41: nekatere avtobuse za Boljunec in Dolino bodo preusmerili in podaljšali do Prebenega in Mačkolj (po trasi proge št. 40). Od 15. ure dalje bodo potencirali avtobusno progo št. 42 za Vejno, da bi tako omogočili vernikom in drugim radovednežem ogled papeževega obiska, ki se bo začel ob 18. uri v Marijinem svetišču pri Proseku. Nočne proge bodo delovale po sledečih trasah: Proga A: trg Goldoni-Ferdinandeo-Katinara (navadna proga); odsek Trg Goldoni-C. E lisi bo ukinjen (glej progo D). Proga D: odsek Trg Goldoni-Ul. Cumano bo deloval običajno, odsek Trg Goldoni-Marsovo polje bo ob povratku spremenjen kot sledi: od Marsovega polja do nabrežja, nato Ul. Mazzini-Trg Goldoni. Na dan 1. maja bodo imele povsem običajen urnik (razen seveda začetka prevozov ob 7. uri zjutraj) sledeče proge: 3, 42, 45, 46 in 49. Dušan Jakomin poudarja vsestranski pomen dogodka Papežev obisk in sožitje Finžgarjev dom obhaja 25-letnico Obisk, ki ga bo Janez Pavel II. jutri začel v naši deželi, je že njegovo 102. potovanje po Italiji, pred malokaterim pa se je vnelo toliko polemik kot ob tokratnem. Na skorajšnji predvečer pomembnega dogodka, pa bi se morali po mnenju Dušana Jakomina, edinega slovenskega člana pripravljalnega odbora za papežev obisk, bolj zazreti v globlji pomen papeževega prihoda, v zavesti, da bo dogodek globoko po-segel v tok krajevnega dogajanja. Z Dušanom Jakominom, ki je aktivno sodeloval pri zasnovi in organizaciji »slovenske prisotnosti« ob papeževem obisku v Trstu, smo se na kratko razgovorili o pomenu tega toliko oznanjanega potovanja oziroma z več strani tako kritiziranega nastopa v Trstu. Malokateri dogodek je bil namreč pri nas toliko napovedovan, zaželjen in kritiziran obenem: v poldrugem letu, odkar je bilo sporočeno, da bo papež Wojtyla obiskal Trst oziroma celotno deželo, je bilo sproženih toliko polemik, ki so med drugimi preplavile tudi strani časopisov, da se je nekako zasenčil glavni namen papeževega obiska. Zaradi nenehnega in obsežnega poročanja sredstev javnega obveščanja je prišlo do nekakšne prenasičenosti v napovedovanju dogodka, ki je zadobival povsem druge in drugačne razsežnosti. Medtem ko bi si vsi - nam je zatrdil Dušan Jakomin - želeli večjo preprostost, nedvomno tudi papež sam. Vendar pa predvsem varnostni razlogi terjajo svoje, kar pomeni, da se obisk pretvori v izredno komplicirano zadevo. Tako je bilo treba uvesti vstopnice, brez katerih ne bo mogoče na nekatera »prizorišča« papeževega obiska, po drugi strani pa se je Janez Pavel II. moral vdati v usodo, da se bo vozil s posebnim vozilom »papamobile«. »O obisku in pripravah nanj smo tudi mi že povedali svoje mnenje,« je poudaril Jakomin in pridal, da je treba v duhu spoštovanja načela o pluralizmu v naši družbi dati vsem posameznikom možnost, da povedo svoje mnenje, ki mora seveda priti tudi do izraza. Sedaj pa je skrajni trenutek, da se vsi pripravimo na dogodek, ki bo globoko zarezal v krajevno življenje. »Janez Pavel II. prinaša namreč klic k vrednotam, ki so sprejemljive za vsakega človeka dobre volje, ne glede na njegovo versko pripadnost ali osebni nazor. Poseben klic pa prinaša vernikom z leit motivom, ki ga je zaklical že prvi dan svojega nastopa: "Ne bojte se, odprite vrata Kristusu!"« Graditev novega sveta na osnovi Kristusovega nauka: to je osnovni cilj, ki ga zasleduje Karol Woj-tyla. Zato toliko potuje po svetu, da bi današnjega človeka odvrnil od materialističnega pojmovanja življenja in ga navedel k strpnosti v vidu reevangeli-zacije družbe. V tej svoji zavzetosti je papež zelo odločen in bojevit, njegova zavzetost in zagnanost pa sta po Jakominovem prepričanju dokaz, da nosi v sebi ogenj. »Vsekakor je to pravi človek na pravem mestu in v pravem trenutku.« O njegovi univerzalnosti, poznavanju drugih in želji po stiku z vsemi priča nadalje znanje številnih jezikov, predvsem pa dejstvo, da se obrača do ljudi v 56 jezikih. Takšni usmerjenosti in pa vztrajanju tržaškega škofa Bellomija gre zasluga, da bo na tržaškem Dušan Jakomin Trgu Unita Janez Pavel II. spregovoril tudi v slovenščini. Zato pa vlada veliko pričakovanje, je med včerajšnjim razgovorom poudaril Jakomin, kaj bo papež povedal v Trstu, kaj bo rekel v italijanščini in katere misli po podal v slovenskem jeziku. »Nedvomno bo dvignil tudi pokrov in s tem odkril probleme, ki jih še nismo rešili niti v okviru Cerkve.« »V pričakovanju njegovih besed pa bomo na trgu pozabili na polemike, prevzel nas bo evharistični trenutek in človek se bo predstavil takšen, kakršen je in pokazal, kam si v Trstu želimo: preko medsebojnega sožitja k rasti mesta.« Vsekakor bo iz papeževih besed izšla stvarnost, kakršna je, njegove besede pa so namenjene koristi današnjega človeka, je izrazil svoje trdno prepričanje Dušan Jakomin. In ker se - predvsem v pričakovanju tega pomembnega dogodka - ni hotel odpovedati svoji vlogi organizatorja, je opozoril, da je zadnja vaja za vse (pevce in bralce), ki bodo »nastopili« v soboto na Trgu Unita, v petek, 1. maja ob 14. uri, ko bodo na osrednjem tržaškem trgu preizkusili tudi mikrofone. Zadnji poziv pa velja tistim, ki nameravajo prisostvovati slovesni maši: zbrati bi se morali dovolj zgodaj (že okrog 9.30), predvsem pa biti dovolj skupaj, da bi bila slovenska prisotnost dovolj opazna in slišna. BREDA PAHOR Preteklo nedeljo je bil v Fin-žgarjevem domu na Opčinah lep večer, na katerem so se zbrali nekdanji in sedanji pevci in instrumentalisti, člani vokalno glasbenih skupin, ki so delovale in še delujejo pod okriljem tega doma. Letos poteka 25 let od odprtja tega znanega in priljubljenega mladinskega središča. Vodstvo si je v počastitev srebrnega jubileja zamislilo sklop prireditev, saj bi v obsegu ene same ne mogli prikazati široko razvejane dejavnosti mladih, ki že četrt stoletja zahajajo v ta dom. Po prikupni prireditvi, ki je bila minuli mesec namenjena mamam in starejšim mamam in ki so jo oblikovali najmlajši, je bil v aprilu na vrsti tale veseli nedeljski popoldan. Želja organizatorjev je bila predstaviti bogato delovanje ansamblov v čim izčrpnejši obliki. Zamisel je uresničil g. Franc Pohajaš, ustanovitelj in animator vseh skupin, ki so v 25 letih Fin-žgarjevega doma tu delovale. Iz cele gore arhivskih posnetkov na fotografijah, diapozitivih in filmskih trakovih je sestavil izčrpen prikaz, ki nas je v sliki in besedi popeljal od rojstva ansambla TA-IMS do ustanovitve ansamblov Galebi, Rdeči nagelj in Zvezde ter vokalnega terceta Mavrica vse do današnjega dne, ko še živo delujeta vsem dobro znana in pribljubljena ansambla TAIMS in Zvezde. Spomine po prehojenih poteh doma in po svetu s pesmijo in glasbo so obujali nešteti bivši in sedanji pevci in glasbeniki, ki so svoja mlada leta lepšali s petjem in glasbo ter se skupaj podajali na izlete v naravo. V živo sta nastopila tudi ansambla TAIMS in Zvezde, ki sta s priljubljenimi motivi polk in valčkov navdušila vse v dvorani. Priložnost za obujanje spominov je bila tudi družabnost, ki se je ob prigrizku in veselem petju nadaljevala pozno v večer. V maju in juniju se bo niz prireditev v počastitev srebrnega jubileja Finžgarjevega doma nadaljeval s številnimi pobudami, o katerih bomo poročali kasneje. MAJDA DANEV V DSI podelili nagrado Vstajenje in predstavili poezije K. Wojtyle Dob itnik letošnje 29. nagrade je književnik Vinko Ošlak V Društvu slovenskih izobražencev je bila v ponedeljek dvojna slovesnost. Na sporedu sta bili podelitev literarne nagrade Vstajenje pisatelju Vinku Ošlaku Za knjigo »Saj ni bilo nikoli drugače« in predstavitev slovenskega prevoda poezij Karola Wojtyle, ki je izšla v sozaložbi Mohorjevih družb iz Gorice in Celja. Ta knjiga bo naš pozdrav papežu, ko bo prišel v te kraje. Nagrajenega pisatelja Vinka Ošlaka je občinstvu predstavil prof. Alojz Rebula. Povedal je, da je knjiga »Saj ni bilo nikoli drugače« dnevniški zapis iz let 1978 - 1979. Ošlak je svoje rokopise nekaj časa hranil tudi na Rebulovem domu na Opčinah, saj je bilo v tistih časih nevarno, da bi jih imel v svojem stanovanju v Prevaljah. V dnevniku je namreč Ošlak ostro kritiziral režim. Rebula je dejal, ba iz tega dela lahko razberemo vso tedanjo epoho in in izrekel prepričanje, da lahko knjigo mirno uvrstimo med dela ne le zamejskega, ampak vseslovenskega Pomena. Pripomnil je le, da avtor v dnevniku včasih predpostavlja v bralcu več intuitivnosti in kulture, kot ju utegne imeti. Utemeljitev komisije, ki je letos podelila že 29. nagrado Vstajenje, je prebral Predsednik Martin Jevnikar, nagrado pa je izročil zastopnik openske hranilnice Robert Petaros. Nekaj odlomkov iz Ošlakovega dela je prebral Livij Valenčič, sledil pa je razgovor med avtorjem in občinstvom. O knjigi Karola Wojtyle z naslovom »Pesem o neizčrpanem soncu« pa sta na yečeru DSI spregovorila predstavnika Mohorjevih družb iz Gorice (Marko Tav-car) in iz Celja (Janko Jeromen). Poudarila sta, da gre za dobre pesmi, ki jih je redno prebrati ne glede na današnji osebni ugled avtorja. Te poezije izpričujejo duhovnega velikana. Izrazila sta tudi veliko zadovoljstvo, ker bodo Slovenci s Prevodom te knjige častno pozdravili Janeza Pavla II. v naših krajih. Ob koncu le spregovoril tudi Lojze Krakar, ki je poezije odlično prevedel v slovenščino. Na sliki (foto Magajna): nagrajenega pisatelja Vinka Ošlaka (levo) je Poslušalcem v DSI predstavil prof. Alojz Rebula. Reševalci domnevajo, da je šlo za infarkt ali pa za zadušitev s hrano Nenadna smrt varovanke centra za umsko zdravje pri Sv. Ivanu V stanovanju na območju bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu je včeraj popoldne umrla 57-letna Clelia Rocco, dolgoletna varovanka centra za umsko zdravje. Ženska je stanovanje delila z drugimi osmimi sostanovalkami, v trenutku, ko jo je zatekla smrt, pa je bila sama v kopalnici. Ko so se sostanovalke in dežurna bolničarka zavedele, da je Clelio Rocco v kopalnici padla, so ji skušale po najboljših močeh pomagati. Bolničarka ji je masirala srce in ji pomagala z umetnim dihanjem, medtem pa so seveda piklicali tudi reševalce Rdečega križa in bližnje karabinjerje z Vrdelske ceste. Toda vse je bilo zaman in dežurni zdravnik Rdečega križa ni mogel drugega, kot ugotoviti ženskino smrt. Razloge zanjo bo seveda pokazala šele avtopsija, domnevi pa sta zaenkrat dve: ali je šlo za infarkt, ali pa za zadušitev. V požiralniku Clelie Rocco je bil namreč kos pince, ki jo je ženska jedla v trenutku, ko jo je doleteča smrt. Po mnenju karabinjerjev, s katerimi smo se pogovarjali, pa je druga domneva bolj malo verjetna, saj je bila pokojnica močna ženska, ki bi jo kos pince le težko zadušil. Težave uslužbencev gledališča Verdi Z zadnjo predstavo Puccinijeve Ma-non Lescaut je sinoči padel zastor nad letošnjo operno sezono gledališča Verdi. Do 31. maja se bo zvrstilo še nekaj koncertov, nato pa bodo delovanje tržaške operne hiše prekinili, da bi omogočili temeljito preureditev poslopja. Zaprtje Verdija predstavlja za uslužbence gledališča veliko odprto vprašanje, saj še ne vedo, kdaj in kako bodo lahko nadaljevali delo. Iz tiskovne note sindikata FILIS-CGIL izhaja, da čaka zaposlene v Verdiju huda preizkušnja. Začasno naj bi jih preselili v nov sedež, ki naj bi ga uredili v prostorih bivše avtobusne postaje, vendar bi morali strukturo prej preurediti. O tem pa zaenkrat ni ne duha ne sluha, zaradi česar je po mnenju sindikalistov vprašljivo, ali bo mogoče sploh začeti novo sezono 1992/93. Avstrijski tovornjak se je prevrnil na bok V začetku Sprehajališča sv. Andreja se je sinoči prevrnil avstrijski tovornjak. Nahajal se je ob robu ceste, za zelenico, ki loči ploščad, na kateri se ponavadi ustavljajo tovornjaki, od cestišča. Težko vozilo je najbrž prevrnil zgrešen manever voznika, 31-letnega Franza Mannigerja, ki pa jo je skupil samo z odrgnino - na spodnjem delu hrbta. OBVESTILO SSŠ Sindikat slovenske šole sporoča, da je v deželnem šolskem uradu razobešena lestvica rednega natečaja za habilitacijo za razred XIV - topografija za poučevanje na šolah s slovenskim učnim jezikom. Obvestilo Občina Devin-Nabrežina sporoča, da bodo od danes, 29. aprila 1992, v občinski zakladnici v Sesljanu (CrT - podružnica v Sesljanu) izplačevali honorarje za predsednike volišč, skrutinatorje in tajnike, ki so bili zaposleni pri vsedržavnih političnih volitvah 5. in 6. aprila letos. Dne 26. aprila nas je zapustila naša draga mama Anica Obersnel vd. Furlan Pogreb pokojnice bo jutri, 30. aprila, ob 12. uri iz kapele barkovljanskega pokopališča v cerkev Žalostno vest sporočajo: sin Aleksander in hči Karmen z družinama, vnuki ter ostali sorodniki Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene! Barkovlje, 29. aprila 1992 Ob smrti drage mame Anice Obersnel - Furlan izrekata prijatelju Aleksandru in sestri Karmen ter ostalim sorodnikom iskreno sožalje družini Koršič in Čok Predsednik odv. Vinicio Turello in skupščina Dežele Furlanije-Julijske krajine se z globoko ganjenostjo pridružujeta žalovanju družine ob nenadni izgubi prefekta EUSTACHIA DE FELICEJA bivšega vladnega komisarja za deželo Furlanijo-Julijsko krajino Zapustil nas je naš dragi Alojz Krmec Pogreb bo danes, 29. aprila, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev Žalostno vest sporočajo: sinova Drago in Slavko, hčerki Lojzka in Vidma z družinami ter vnuki David, Miranda, Nadja, Rosana, Ariana in ostali sorodniki Trst, 29. aprila 1992 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Žalovanju se pridružuje družina Paoli Nenadoma nas je zapustil Silvester Komar Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno Žalostno vest sporočajo žena in hčeri z družinama Ricmanje, 29. aprila 1992 Ob izgubi strica Silvestra sočustvuje s svojci nečakinja Nevenka z družino Kolegi in vodstvo SDGZ se pridružujejo žalovanju Magde Komar in družine ob izgubi dragega očeta Godba na pihala iz Ricmanj izreka občuteno sožalje Sonji Komar in družini ob izgubi dragega očeta Silvestra Odbor SKD Slavec Ricmanje - Log in Združeni pevski zbor Slavec - Slovenec izrekata članici Sonji in svojcem iskreno sožalje ob izgubi očeta Silvestra Komarja Vojne grozote v Hrvaški na fotorazstavi v Sesljanu Opomin vsem, do kod lahko pripeljeta nacionalizem in volja neke nacije, da zavlada nad drugo. V tem je po oceni župana občine Buje Lucijana Benuliča glavni pomen fotografske razstave »Vojna na Hrvaškem«, ki je od ponedeljka dalje na ogled v prostorih turistične ustanove v Sesljanu. Otvoritve razstave (foto Križman-čič), ki jo prireja odborništvo za kulturo devinsko-nabrežinske občine v sodelovanju s pobrateno občino Buje in krajevno turistično ustanovo, so se udeležili predstavniki obeh občinskih uprav in gostiteljev. Devinsko-nabrežinski župan Vittorino Caldi je poudaril, da sodi razstava v okvir solidarnostnih pobud do Buj in Hrvaške, odbornica Vera Tuta Ban pa je dejala, da bi si moralo razstavo ogledati predvsem šole. Razstavo je postavilo društvo Igo Gruden. pismo uredništvu Katera zastava je priznana? V Italiji smo tudi Slovenci proslavili dan osvoboditve izpod na-cifašizma, pa smo nekateri ogorčeno spoznali, da je spomenike padlih v občini Dolina krasila zastava nekdanje Slovenije. Je danes, ko je večina naprednega sveta priznala neodvisnost in samostojnost Slovenije in njeno državnost še potrebna, prav med nami, zamejskimi Slovenci, nostalgija po sistemu, ki so ga v Sloveniji odpravili? V času, ko pod streho rdeče zvezde v Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem umirajo nedolžni ljudje, med njimi celo otroci, so naši predstavniki razobesili zastavo nekdanje Slovenije z rdečo zvezdo. Ali so želeli na ta način javno dokazati, kako še vedno živijo s spoznanjem, da bi morala Jugoslavija živeti kot nekoč? Je v teh ljudeh še vedno zasidrana ideja komunizma - njegov simbol je bila tudi rdeča zvezda, ki so jo celo v zibelki - v Sovjetski zvezi -odstranili iz državnih simbolov? Slovenija je nekdanje bratstvo in enotnost z drugimi republikami bivše Jugoslavije plačala celo z življenji. Težak, vendar uspešen je bil njen boj za osamosvojitev in izločitev iz nekdanje federacije, pa čeprav ji je celo Ustava SFRJ to določala. In kako zlagano je bilo to prijateljstvo, kako umetna tvorba je bila Jugoslavija, so dokazali jugoslovanski okupatorji -JLA tudi v Sloveniji. Slovenci smo se vselej borili proti okupatorjem, za svoje pravice, za svojo državo, sedaj smo ponosni tudi mi Slovenci, ki živimo v Italiji, da je Slovenija samostojna država. Prav zato toliko bolj vztrajamo, da bi nas morala združevati nacionalna zavest, biti moramo najprej Slovenci, potem pa tisto, kar kdo želi in hoče glede na svojo ideologijo. In prav zato bi morali tudi ob pomnikih naših žrtev dokazovati iskreno pripadnost Slovencem ne pa preživeli ideologiji. Povedati želimo, da smo že lani ugovarjali, da so pri nas na Tržaškem razobesili slovensko zastavo z rdečo zvezdo, pa so nam nekateri predstavniki odgovarjali, da je ta zaenkrat edina uradno priznana slovenska zastava v Italiji. Kaj pa letos - katera slovenska zastava je v Italiji uradno priznana? Milan Tul UL. SV. FRANČIŠKA 20 Vas vabi jutri, 30. t. m., ob 17.30 na odprtje razstave BANKO SUHY grafike šolske vesti Ravnateljstvo učiteljišča in pedagoškega liceja A. M. Slomšek obvešča, da bo roditeljski sestanek danes, 29. t. m., ob 18. uri. včeraj - danes Danes, SREDA, 29. aprila 1992 KATARINA Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 19.09 - Dolžina dneva 14.14 - Luna vzide ob 3.59 in zatone ob 16.54. Jutri, ČETRTEK, 30. aprila 1992 PIJ PLIMOVANJE DANES: ob 2.50 najnižja -38 cm, ob 8.47 najvišja 20 cm, ob 14.16 najnižja -27 cm, ob 20.33 najvišja 48 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,2 stopinje, zračni tlak 1015,6 mb ustaljen,brezvetrje, vlaga 58-odstotna, nebo oblačnos slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 14 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Tadeja Zavadlal, Lo-renzo Metilli, Caterina Godina, Loris Fi-oretti, Fabrizio Bobini, Simone Creci, Chiara Rossi, Anna Cattaruzza. UMRLI SO: 32-letna Monika Anna Ro-senberger, 84-letna Maria Malusa, 87-let-na Giuseppina Brumelli, 82-letna Elena Berna, 77-letni Giuseppe di Mauro, 68-letni Mario Nesbeda, 80-letna Giuditta Bodetti, 85-letna Antonietta Montanari, 85-letna Emilia Lah, 82-letni Mario Gian-narelli, 86-letni Agostino Pedrelli, 66-let-ni Mario Stepancich, 90-letna Serafina Modugno, 79-letni Giordano Vidmar. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 27. aprila, do nedelje, 3. maja 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943), Ul. Commerciale 21 (tel. 421121). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, UL. Commerciale 21, Šentjakobski trg 1. OPČINE - Trg MOnte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarna odprta od 20.30 do 8.30. Šentjakobski trg 1 (tel. 727057) Petek, 1. in nedelja, 3. maja 1992 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul.Ginnastica 44, Ul. Commerciale 21, Šentjakobski trg 1. OPČINE - Trg Monte Re 3. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44, UL. Commerciale 21. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 UL. Ginnastica 44, Ul. Commerciale 21, Šentjakobski trg 1. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Šentjakobski trg 1 (tel. 727057). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE baletni večer Produkcija učencev baletne šole in nastop solistov Baleta in Opere SNG iz Ljubljane. Jutri, 30. aprila, ob 20. uri. Vstop prost. Stranka komunistične obnove - Kras VZPI-ANPI iz Križa ter Krožek Kuba 59 vabijo na PRVOMAJSKI PRAZNIK na vrt Ljudskega doma v Križu. Govoril bo senator Stojan SPETIČ, nastopila bo godba na pihala PARMA iz Trebč, sledil bo ples z ansamblom KRT. Odprtje kioskov ob 10. uri. Vabljeni! gledališča Slovensko stalno gledališče SSG gostuje po osnovnih šolah in vrtcih s predstavo Zore Tavčar PTICE NOČNEGA VRTA. razstave V galeriji Malcanton bo do 30. t. m. na ogled razstava slikarja Jožeta CIUHE. Urnik: 11-12.30, 17-19.30, ob praznikih 11-13, ob ponedeljkih zaprta. razne prireditve Društvo slovenskih upokojencev iz Trsta prireja v torek, 5. maja, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 SREČANJE S PLANINCEM LOJZETOM ABRAMOM, ki nas bo z diapozitivi in z besedo povzpel na afriške pettiso-čake. Toplo vabljeni! Sekcija združenja partizanov - ANPI in Kulturno društvo Prosek-Kontovel prirejata prvomajsko proslavo jutri, 30. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku v čast praznika dela, obletnice ustanovitve OF, obletnice osvoboditve naših krajev in 50-letnice smrti vaščana-prvoborca Emila Puntarja. Sodelovali bodo: Godbeno društvo Prosek, MPZ Vasilij Mirk, ŽPZ Prosek-Kontovel in Amaterski oder Jaka Štoka z recitacijami. Slavnostni govornik bo član pokrajinskega odbora VZPI-ANPI. Obenem sporočamo, da bo 1. maja ob 8.30 krenila izpred Soščeve hiše povorka z godbo na čelu k spomenikoma padlim v NOB na Proseku in Kontovelu, kjer se bomo oddolžili žrtvam. * Slovensko planinsko društvo Trst vabi člane in prijatelje na predavanje Zgodba enega (La storia di uno). Predstavil se bo društveni prijatelj Sergio D'In-fanti iz Ravascletta, ki bo v sliki in besedi prikazal svoja doživetja v gorah in na odpravah na Agapo Sarapo in Everest. Predavanje bo jutri, 30. aprila, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Gledališče Rossetti Danes, 29. t. m., ob 20.30 gostovanje Stalnega gledališča iz Turina z delom T. S. Eliota RIUNIONE DI FAMIGLIA. Režija Giorgio Marini. V abonmaju: odrezek št. 10 (red premiere). Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Gledališče Verdi Simfonični maj V petek, 8. maja, ob 20.30 (red A) bo na sporedu prvi koncert iz ciklusa Šim-fonični maj, ki ga gledališče Verdi prireja pred zaprtjem gledališča zaradi obnovitvenih del. Pod vodstvom Lii Jia in z orkestrom gledališča Verdi bo nastopila svetovno znana čelistka MARIA KLIE-GEL. Na sporedu bo koncert ruskega skladatelja Alfreda Schnittkeja ter druga simfonija Johannesa Brahmsa. Gledališče Silvio Pellico V petek, 1. maja bo v gledališču v Ul. Ananian na sporedu predstava CALA IL SIPARIO. Nastopili bodo: Teatro di Cris-tina z luktovno predstavo "Wanda", čarovnije Vikj Showa in enodejanka Silvia Petana "Operetta ... che passion" v izvedbi gledališke skupine Sipario aperto. Ponovitve 2. in 3. maja. Gledališče Verdi - Milje V četrtek, 30. t. m., ob 21. uri bo v gledališču Verdi v Miljah nastopil Paolo Rossi s kabaretno predstavo OPERAC-CIA ROMANTICA. Gledališče Cristallo V gledališču Cristallo bo do četrtka ob 11. uri na sporedu baletna predstava COPPELIA, ki ga La Contrada organizira za šole v tržaški pokrajini. koncerti Gledališče Verdi v Miljah Nedeljski koncerti V nedeljo ob 11. uri bo koncert skupine GIOVANI IN OPERA tržaškega gledališča Verdi, ki bo predstavila Rossinijevo delo LA CAMBIALE DI MATRI-MONIO. Režija Giulio Ciabatti. Avditorij Muzeja Revoltella Nedeljski koncerti - V nedeljo ob 11. uri bo nastopila skupina ENŠEMBLE DEBUSSV. Izvajala bo Ravelove in De-bussyjeve skladbe. Vstopnice so na prodaj uro pred pričetkom koncerta pri blagajni gledališča in v Muzeju Revoltella. kino ARISTON - 16.30, 18.25, 20.25 in 22.15 Belli e dannati. EKCELSIOR - 17.15, 18.55, 20.30, 22.15 Beethoven, r. Ivan Reitman. EKCELSIOR AZZURRA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 Mediterraneo, r. Gabriele Salvatores, i. Diego Abatantuono. LA CAPPELLA UNDERGROUND -GLEDALIŠČE MIELA - 18.00, 20.00, 22.00 King of New York, r. Abel Ferrara, i. Christopher VValken. NAZIONALE I - 15.30, 18.30, 21.30 Gio-cando nei campi del signore, i. Tom Berenger, Aidan Ouinn, Kathy Bates. NAZIONALE II - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 II silenzio degli innocenti, r. Jonat-han Damme, i. Jodie Foster, Anthony Hopkins. NAZIONALE III - 16.30, 18.15, 20.10, 22.15 Come essere donna senza lasci-arci la pelle, i. Carmen Maura. NAZIONALE IV - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 Assolto per aver commesso il fatto, i. Alberto Sordi. GRATTACIELO - 17.00, 19.30, 22.00 Hook - Capitan Uncino, r. Števen Spielberg, i. Dustin Hoffman, Bob Hos-kins. MIGNON - 16.30, 22.00 Biancaneve e i sette nani, risani film, prod. Walt Dis-ney. EDEN - 15.30, 22.10 Cavalcata anal, pom., □□ CAPITOL - 18.00, 20.00 22.10 Analisi finale, i. Richard Gere, Kirn Basinger. LUMIERE - 17.30, 19.50, 22.10 II principe delle marec, r.-i. Barbra Streisand, i. Nick Nolte. ALCIONE - 18.00, 21.15 J.F.K.: un caso ancora aperto, r. Oliver Stone, i. Kevin Costner. RADIO - 15.30, 21.30 Voglia di..., pom., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ V galeriji Cartesius je na ogled razstava del preminulega slikarja MMARI-ANA CENETA. Razstava bo odprta do 6. maja po običajnem urniku. Gorica - V Katoliški knjigarni na Trgu Vittoria 25, je odprta razstava PAVLA HROVATINA. Na ogled so maske iz kraškega kamna. V galeriji Bassanese - Trg Giotti 8-bodo danes, 29. t.m., ob 18. uri odprli razstavo del slikarja FEDERICA SIMONEL-LIJA. Razstava bo odprta do 30. aprila ob delavnikih od 17. do 20. ure. razna obvestila Stranka komunistične obnove - Kras, VZPI-ANPI iz Križa ter Mladinski krožek Kuba 59 vabijo na prvomajski praznik na vrt Ljudskega doma v Križu. Govoril bo sen. Stojan Spetič; nastopila bo godba na pihala Parma iz Trebč; sledil bo ples z ansamblom Krt. Vabljeni! Na barkovljanskem pokopališču bomo počastili padle v NOB jutri, 30. t. m., s pričetkom ob 17. uri. KD Lipa, ŠZ Sloga in ŠD Zarja organizirajo jutri, 30. t. m., tradicionalni nočni pohod na Kokoš. Pred pohodom bo ob 20.30 v Bazovskem domu otvoritev razstave kamnitih izdelkov dijakov tečaja za kamnoseke pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje. Sodeluje skupina trobil ricmanjske godbe. Sledi kres. Vabljeni! Slovenska verska skupnost toplo priporoča ob priliki papeževega obiska v Trstu, da se polno udeležite v narodnih nošah maše, ki bo na Velikem trgu. Amaterski oder Jaka Štoka vabi na predstavo v Kulturnem domu na Proseku v soboto, 2. maja, ob 20.30 s komedijo Marija Magdalena, režija Nuži Wieser, v izvedbi dramske skupine prosvetnega društva Radiše iz Celovca. Vabljeni! prispevki V spomin na nepozabne prijatelje Dušana in Irene Furlan, Dragico Kapun, Miloša Kovača, Albina (Vojota) Godina, dr. Draga Martelanca, Silvo in Angela Šker-ka, Marijo in Viktorja Vrabca (Sveto-Ko-men) daruje Vlasta z možem 100.000 lir za Glasbeno matico. V počastitev spomina mojih dragih nepozabnih staršev (marec-april) daruje Alma 20.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Magdino mamo daruje Mirko in Milena 15.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel. V spomin na Alberta Miliča daruje Drago Cibic 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V počastitev spomina gospe Danice Žetko darujeta Maja in Mitja Bitežnik 30.000 lir za Odkup sedeža Sklada Mitje Čuka. Ob 20. obletnici smrti drage Vide Franco darujejo svojci 100.000 za odkup sedeža Sklada Mitje Čuka. V spomin na pok. strica Bruna Zaharja darujejo Gabrijela, Ksenja in Vilma 30.000 lir za KD Slovenec in 30.000 lir za cerkev v Borštu. Namesto cvetja na grob Marije Ražem daruj e družina Petaros 20.000 lir za Sklad Mitje Čuka. V spomin na Julijo Sossi, Karla Hrovatina in Natalije Hollstein darujeta Marija in Lucia 150.000 lir za Sklad Mitje Čuka. KD F. VENTURINI prireja srečanje harmonikarjev Glas harmonike pri Dom-ju v petek, 1. maja, ob 14. uri. izleti Društvo slovenskih upokojencev iz Trsta prireja v sredo, 13. maja, izlet z ogledom muzeja v gradu Bistra in Arboretuma Volčji potok pri Kamniku. Vpisovanje v ponedeljek, 4. maja, ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Cicerone 8/b. čestitke Draga EDA! Prisrčna voščila za tvoj 50. rojstni dan in še na mnoga zdrava in srečna leta tl kličemo Meri, Mariza, Darina. Danes se sreča z Abrahamom naša simpatična EDA iz Loga. Še na mnoga srečna leta ji kličejo Maksi, Rosana, Jasna in Živa. mali oglasi NOVA POOBLAŠČENA AVTOMEHANIČNA DELAVNICA EUR0PA anna popravila v garanciji V SREDIŠČU TRSTA Ul. Geppa 2/F - Tel. 370250 OSMICO v Medji vasi je odprl Paolo Ferfolja. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Frandolič v Slivnem. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl v Nabrežini št. 38 Mario Gruden. Toči belo malvazijo in re-fošk. OSMICO ima odprto Radovan Šemec v Prečniku. LETO je naokrog, zato vabimo Vas v Doberdob, da v kmečkem turizmu naužijete se domačih dobrot. 22-LETNO dekle z večletno delovno izkušnjo nujno išče resno zaposlitev. Tel. ob uri obedov na št. 200882. STANOVANJE v centru Opčin, 50 kv. m, dajem v najem za urad. Tel. št. 420604 po 20. uri. IŠČEMO izkušeno natakarico za poletno sezono. Tel. št. 226112 od 20. do 22. ure. PRODAM avto ford sierra 2.01 twin cam ghia, full optional, v odličnem stanju, letnik '90, cena po dogovoru (kotacija Ouattroruote). Tel. št. (0481) 533535 vsak dan od 13. do 15. ure. PRODAM mladiče kraškega ovčarja z rodovnikom. Tel. 211468 v večernih urah. PRODAM opel ascona 1.600 sr s priključkom za prikolico v zelo dobrem stanju in po ugodni ceni. Taksa plačana do leta '93. Tel. št. (040) 299800. PRODAM izložbeni hladilnik za slaščice, velikosti 150 cm x 90 cm v dobrem stanju za 800.000 lir. Tel. 225522 od 14. do 15. ure. DNEVNO SOBO eno leto staro prodam za 700.000 lir. Tel. št. 943388. PRODAM motor aprilia ETX 125, letnik '86, v dobrem stanju, taksa plačana do leta '93, cena po dogovoru. Tel. ob uri kosila na št. 214297. PRODAM estetski salon v centru Opčin. Telefonirati v večernih urah na št. 214676. ODDAM v najem stanovanje, primemo za urad, v bližini industrijske cone v dolinski občini. Telefonirati 824381. menjalnica_______________________28.4.1992 TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar .... . 1247,75 1215. Švicarski frank 818,45 805.— Nemška marka . 751,40 742.- Avstrijski šiling .... 106,795 105,— Francoski frank ... . 222,86 219.— Norveška krona 192,55 189,— Holandski florint . . 667,95 662. Švedska krona 208,35 205.— Belgijski frank . 36,544 35,50 Portugalski eskudo 8,913 8.— Funt šterling . 2209,70 2185.— Španska peseta 11,998 11,30 Irski šterling . 2007,25 1985.— Avstralski dolar .... 944.— 890,— Danska krona 194,35 192. Jugoslov. dinar .... ' — Grška drahma 6,427 6. ECU 1542,70 — Kanadski dolar . 1043,40 990,— Slovenski tolar — 12,75 Japonski jen 9,371 8,90 Hrvaški dinar — 6.— BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dLIKd tržaška kreditna banka Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314 Konec maja festival satire SAINT VINCET - V Saint Vincetu bo konec maja prvi italijanski festival satire. Cilj festivala, ki ga vodi Davide Riondino, je prikazati najrazličnejše načine in pristope k satiri, ki se uveljavljajo v Italiji in v Evropi na sploh. Festival satire so predstavili pred nekaj dnevi na tiskovni konferenci v Milanu, katere so se udeležili številni avtorji, ki so v zadnjih letih znatno prispevali k uspehu in uveljavitvi satire v Italiji. Festivala se bodo po napovedih prirediteljev med drugimi udeležili skupina, ki je pripravila televizijsko oddajo Avanzi na tretji mreži Raia, Antonio Ricci, Enrico Ghezzi, skupina Gialappa's band in Riccardo Pangallo. Ob njih pa bodo gledališko satiro zastopali Paolo Rossi, Beppe Grillo - in Paolo Hendel. Otvoritveni večer bo posvečen mednarodni satiri in možno je, da se je udeleži znamenita skupina Monty Pithon. Naslednjega dne bo gost festivala uredništvo tednika Cuo-re, ki jo bo vodil odgovorni urednik Michele Serra in ki bo uprizorilo »večer človeškega odpora«. Zaključni večer bo posvečen razpravi »Kako obogateti s satiro«, »resni« razpravi pa bo sledil happening, med katerim bodo podelili resnična priznanja (poimenovali so jih po Aristofanesu) in lažna (poimenovana po Mar-zullu). Špike Lee pripravlja film o življenju temnopoltega voditelja Malcom X vzbuja polemiko HOLLYWOOD - JFK Olivera Stona o smrti ameriškega predsednika Johna Kennedyja je bil nedvomno film, ki je letos vzbudil največ razprav in polemik, toda Malcom X Spikea Leeja bo zelo verjetno film, ki bo vzburil največ polemik v tem desetletju. Tako trdi ameriški temnopolti igralec Denzel VVashington, ki je imel doslej pomembne vloge v vseh Leejevih filmih in kateremu je bila tudi v zadnjem zaupana ena od nosilnih vlog. Izjava je verjetno le ena od tolikih hollywoodskih hiperbol, toda igralčevo mnenje verjetno nakazuje, kolikšno je pričakovanje za Leejev film in kaj si avtorji pričakujejo, čeprav je Malcom X še v fazi montiranja in bo prišel na ekrane ob koncu novembra. Dejstvo je namreč, da lik nacionalističnega temnopoltega voditelja Malcoma X, ki je bil ubit pred 27 leti, vzbuja še vedno zanimanje in da je v določenih krogih še vedno živo zanimanje za njegovo kulturno dediščino, saj je bil Malcom X v marsičem antiteza Martinu Luterju Kingu, kateremu je očital pretiran pacifizem, medtem ko se je Malcom zavzemal za odločnejše oblike boja za civilne pravice temnopoltega prebivalstva. Poleg vsebine filma samega pa vzbujajo precejšnje polemike tudi stroški za njegovo realizacijo. Vse to sicer delu ne škodi, pač pa le stopnjuje pričakovanje, ki se bo najbrž pozitivno odrazilo tudi na številu gledalcev. Špike Lee je v pogovoru z novinarji izjavil, da je Malcom X epsko delo in da se zgleduje po filmih Davida Leana. Toda ta dela vzbujajo producentom in distrubuterjem marsikatero težavo tako zaradi stroškov kot zaradi dolžine. Od predvidenih 28 milijonov dolarjev so stroški narasli na 33 milijonov (okoli 40 milijard lir), Špike Lee pa je v prvi montaži pripravil delo, ki traja približno 4 ure. Režiser je poudaril, da ga bo še nekoliko skrajšal, vendar da mu bo le s težavo uspelo zrezati film skoraj na polovico (distru-buter naj bi zahteval največ 2 uri in 15 minut dolg film). Špike Lee brani svojo pravico do dolgega filma in kot dokaz, da tri ure niso pretirane navaja, da so producenti in funkcionarji brez težav zdržali v dvorani vse 4 ure, kolikor traja prva verzija. Ob tem pa meni tudi, da če so sprejeli 3 ure dolg Stoneov film, zakaj ne bi tudi njegovega. Špike Lee med snemanjem filma Malcom X Leejev film obnavlja Malcomovo življenje od rane mladosti, prvih postranskih kriminalnih izkušenj, do spreobrnitve k islamu, postopne rasti kot temnopoltega voditelja vse do njegovega zahrbtnega umora. Pri snemanju je bila kozulent tudi Malcomo-va vdova Betty Shabazz. Kljub temu pa je film že izzval polemike v črnski skupnosti. Pesnik Amiri Baraka, ki je že kritiziral vrsto prešnjih režiserjevih filmov, je menil, da je Lee nedvomno izkrivil Malco-mov lik tako, da »bodo lahko mirno spali ameriški temnopolti buržuji«. Dodal je tudi, da je glede na doslej opravljeno delo režiser »del nazadnjaškega ameriškega gibanja«. Producent in distributer trdita, da zaenkrat zaključno delo poteka v redu in brez napetosti. Toda ameriški tisk poroča, da je vzdušje le bolj napeto in da o filmu še vneto razpravljajo odvetniki, agenti, producent itd. The Klezmatics židovska glasba v jazz preobleki V okviru zanimivega niza o novem mednarodnem glasbenem snovanju v gledališču Miela je v nedeljo zvečer nastopila skupina The Klezmatics, ki se posveča proučevanju in reinterpretaciji glasbenega izročila aškenazov, Židov iz srednje in vzhodne Evrope, v duhu jazza in »rhythma«, kot je jasno nakazano tudi v naslovu njenega zadnjega albuma Rhythm + Jews. Skupina je nastala v New Yorku, šteje pa šest članov, ki jih druži zanimanje za ljudsko glasbo sploh. Violinistka Alicia Svigals je diplomirala v etnomuzikologiji in se posveča tudi grški ljudski glasbi. Pevec in klaviaturist Lorin Sklamberg sodeluje še s kupinami Florence, Gypsy Cab in Zlatne ustne, s katerimi igra predvsem balkansko srednjeveško glasbo, poleg tega je tudi koordinator programa raziskav izročila jidiš pri inštitutu YIVO. Kontrabasist Paul Morisett je znan zbiratelj ljudskih glasbil iz Vzhodne Evrope, Bližnjega vzhoda in Skandinavije. Trobentač Frank London prav tako sodeluje s številnimi skupinami, nastopil pa je tudi z Robertom VVilsonom in Davidom Byrnom v predstavi The Knee Plays, ki je obšla svet. V skupini sodelujeta še bobnar David Licht ter odlični klarinetist in skladatelj David Krakau-er. Skupina The Klezmatics je tokrat drugič nastopila v Trstu. Že s prvim koncertom je zapustila odličen vtis, saj je bila za nedeljski koncert dvorana nabito polna. Tokrat je svojo popularnost še utrdila, občinstvo je namreč začelo navdušeno ploskati že sredi prve skladbe, navdušenje pa je od skladbe do skladbe in od pesmi do pesmi - v jeziku jidiš — še raslo in raslo, (bov) Sl 111111 II n ra| 1____________________ 6.55 Aktualno: Unomattina 10.05 Gospodarstvo 10.15 Aktualno: Ci vediamo 11.00 Kratke vesti 11.05 Ci vediamo (2. del) 12.00 Nan.: Guglielmo Tell 12.30 Dnevnik 12.35 Nanizanka: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Tri minute 14.00 Mladinski variete: Big! 14.30 Otroška oddaja 15.00 Aktualno: Green - kronika, moda, zanimivosti 15.30 Mladinski variete: Ca-ramella 3 16.00 Mednarodno tekmovanje v dresuri (iz Rima) 18.00 Kratke vesti 18.05 Variete: Hočeš zmagati? 18.40 Dok.: Kvarkov svet - Zadnji divji konj 19.35 Aktualno: Una storia 19.50 Vreme in dnevnik 20.25 Nogomet: Torino-Ajax (za pokal UEFA) 22.15 Nan.: Hitchcock 22.45 Nočni dnevnik 23.00 Aktualno: Telethon 24.00 Dnevnik in vreme 0.30 Filmske novosti 0.40 Športna sreda 1-30 Rubrika opolnoči 2.00 Nočni spored RAI 2 7.00 Nanizanke in risanke 9.00 Variete: Caramella 3 9.30 Dok.: Divja narava 10.00 Film: Fedora (dram., It. 1942, i. Luisa Ferida) 11.35 Segreti per voi 11.50 Kratke vesti 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Gospodarstvo in vreme 13.50 Nad.: Ouando si ama, 14.45 Santa Barbara 15.35 Rubrika o lepoti 15.45 Film: II cacciatore soli-tario (pust., Nem. 1972) 17.25 Kratke vesti 17.30 Odprti prostor 17.55 Glasba: Rock cafe 18.05 Športne vesti 18.20 Nanizanka: Un giusti-ziere a New York 19.10 Nad.: Beautiful 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Film: Milagro (kom., ZDA 1987, r. Robert Redford, i. Chick Ven-nera, Sonia Braga) 22.30 Aktualno: Mixer, 23.15 Pegaz 23.55 Nočni dnevnik 24.00 Vreme in horoskop 0.05 Glasba: Rock cafe 0.10 Film: Amor non ho! Pero... pero (kom., It.) | ^ RAI 3 | 10.30 Šport: IP v balinanju, 11.00 mountain bike, 11.30 rubrika o rugbyju 12.00 Krožek ob 12, vmes Vesti iz Milana 14.00 Deželne vesti 14.30 Popoldanski dnevnik 14.45 Dok.: II far da se, 15.15 I viaggi del San Michele 15.45 Šport: kolesarstvo, 16.15 jadranje, 16.30 SP v motokrosu 16.40 Rubrika: A corpo libero 17.00 Popoldan na tretji mreži 17.45 Pregled tujega tiska in televizijskih oddaj 18.05 Dok. oddaja: Geo 18.45 Derby in vreme 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Risanke: BlobCartoon 19.55 Varieteja: Blob cinico TV, 20.05 Blob 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 Aktualno: Mi manda Lubrano 22.30 Dnevnik ob 22.30 22.45 Aktualno: Profondo Nord (vodi Gad Lerner) 24.00 Drobci 0.30 Dnevnik in vreme 0.55 Variete: Fuori orario 1.15 Nočni spored |~ TV Slovenija 1 ~~| 8.20 Video strani 8.30 Spored za otroke: Kaj mora sova opraviti spomladi, 9.10 gled. predstava Kakor napravi stari, je zmeraj prav 9.25 Opera: Višnjani 11.05 Nad.: Grad na soncu 12.00 Poročila 15.45 Napovednik 15.50 Dok.: Galaktična odiseja 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Spored za otroke: Klub Klobuk 18.50 Koledar: April 19.05 Risanka 19.20 Napovednik 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Žarišče 20.30 Film tedna: Korczak (1990, r. Andrzej Wajda, i. Wojtek Pszoniak, Ewa Dalkowska) 22.30 Dnevnik, vreme, šport 22.55 Poljudnoznanstvena oddaja: Kronika 23.20 Napovednik 23.25 Nočni program Sova, vmes nanizanka Krila in nadaljevanka Hobotnica 3 ter dokumentarna serija Ves svet je oder 1.45 Video strani |~fW| TV. Koper____________ 13.00 Nad.: Rayanovi 13.20 Nanizanka: Agencija Rockford 14.10 Film: Vohun v Tokiu 15.50 Risanke 16.00 TV Novice 16.10 Otroški program 17.00 Nanizanka: Na kalifornijskih cestah 18.00 Informativna oddaja: Slovenska kronika 18.10 Studio 2 19.00 TV dnevnik Vsedanes 19.25 Agencija Rockford 20.35 Aktualno: Kramljanja, 21.05 Sever Vzhod 22.05 TV dnevnik Vsedanes 22.15 Dok.: Sodobna umetnost 22.45 Film: Dan črnih limon (dram., It. 1970, i. Antonio Sabato, F. Bolkan) TV Slovenija 2 * • 15.25 Osmi dan (pon.) 16.15 Sova, vmes nan., nad. Hobotnica 3 ter Glasbeni utrinek 18.00 Regionalni programi, Slovenska kronika 19.00 Psiho 19.30 TV Dnevnik ORF 20.00 Nogomet (pokal UEFA) 22.15 Ljubljanske skice RADIO TRST A 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev; 8.40 Pot-puri; 9.30 Za smeh in dobro voljo; 9.40 Evergreeni; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Roman: Oblo-mov (39. del); 11.50 Melodije; 12.00 Male neznane države; 12.20 Glasba; 12.40 Oktet Vrtnica; 12.50 Orkestralna glasba; 13.25 Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Soft mušic; 15.30 Simboli in še kaj; 15.40 Blues; 16.00 Mi in glasba: Ob tristoletnici Tartinijevega rojstva; 17.00 Kronika; 17.10 Literarne podobe; 17.30 Potpuri; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.30 Vesti o prometu; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.15 Obvestila; 9.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 16.15 Radijska tribuna; 17.05 Studio ob 17.00; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 Odskočna deska; 20.25 Odlomki iz opere; 21.05 Zborovska glasba po želji; 21.40 Naši interpreti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Znane melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba. C CANALE S RETE 4 ITALIA 1 ODEON 7.00 Aktualno: Na prvi strani 0.30 Nanizaka: Cingue del guinto piano 9.00 Rubrika: II mondo del bebe (vodi A. Vianini) 9.35 Film: Peccato che sia una canaglia (kom., It. 1954, r. A. Blasetti, i. M. Mastroi-anni, S. Loren) H.50 Kviz: II pranzo e servito 12.40 Aktualno: Affari di fa-miglia 13.00 Dnevnik TG 5 13.20 Variete: Non e la RAI 14.30 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale, 15.30 Ti amo parliamone 16.00 Otroški variete: Bim 8.00 Nadaljevanke: Gosi gira il mondo, 8.25 La mia piccola solitudine, 9.00 La valle dei pini, 9.30 Una donna in vendita. 10.00 General Hospital 10.30 Kviz: Čari genitori 10.55 TG 4 vesti 11.35 Nad.: Marcellina 12.10 Otroški variete 13.30 TG 4 vesti 13.40 Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) 13.45 Nad.: Sentieri, 14.45 Ven-detta di una donna, 15.40 Io non čredo agli uomini, 16.10 Tu sei il mio desti-no, 16.50 Cristal, 17.20 Febbre damore 6.30 Pregled tiska 6.40 Otroška oddaja 8.30 Odprti studio 9.05 Nanizanke: Il mio amico Ricky, 9.30 Chips - Poli-ziotto modello, 10.30 Ma-gnum P.I. - Tutti per uno 11.30 Odprti studio 11.45 Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari) 14.00 Odprti studio 14.30 Nanizanke: Genitori in blue jeans - Aloha, 15.00 Supercar - Le mele marce, 16.00 Paradise - Uomini e lupi, 17.00 A-Team - Un ragazzo che promette bene, 18.00 McGyver - Una prova di 13.00 Risanke 15.30 Nad.: Happy end 16.15 Film: La figlia della Ma-donna (dram., It. 1949, r. R. Bianchi Montero, i. Edmea Lari) 18.00 Nad.: Veronica, il volto delLamore (i. V. Castro) 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Eguipaggio tutto matto 20.30 Nad.: Il paradiso del male (i. Vera Fischer, C .A. Riccelli, 9. del) 22.15 Nan.: Capozzi e figli -Primo giorno di lavoro 22.45 Rubrika o zdravstvu 23.15 Znanstveno-informativ-ni tednik Beyond 2000 17.30 Film: Johnny Belinda • (dram., ZDA 1948, r. Jean Negulesco, i. Jane Wy-man, Lew Ayres) 19.30 Sportissimo '92 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Il gatto e il canari-no (krim., 1978, r. Radley Metzger, i. Edward Fox) 22.20 Top šport 24.00 Večerne vesti 0.20 Film: Week-end di car-nevale (krim., 1977, r. ken Annakin, i. Didi Conn, David Groh) 2.05 Aktualno: CNN News TELEFRIULI 10.45 Telefriuli non stop 15.00 Vrtiljak 15.30 Košarka BI 16.00 Kratke vesti 17.00 Ena rastlina na dan RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika-Prenos RS; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Modri val - Na rešetu; 11.00 Moped show-Prenos vala 202; 11.30 Hladno-Toplo-Vroče; 12.00 Souvenir d'I-taly; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance Musič; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 19.00 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Horoskop; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 bum bam in risanke !8.00 Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna 7-0.00 Dnevnik TG 5 oo ^ Striscia la notizia 0-40 Film: Salvero mia figlia (dram., ZDA 1990, r. Da-9 vid Greene, i. Meg Tilly) 2.45 Aktualno: Dossier 3.15 Variete: Maurizio Co- 17.50 TV 4 vesti 18.00 Variete: Ceravamo tan- coraggio 19.00 Odprti studio TMC 17.30 Nan.: VVhite Florence 18.05 La padroncina Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet dru- to amati 18.30 Kviz: Gioco delle coppie 19.15 Nad.: Dottor Chamberlain, 19.50 Primavera 20.30 Variete: G ran festa ita-liana (vodita Al Bano in Romina Power) 22.30 Film: Gli occhiali d oro (dram., It. 1987, r. Giulia- 19.30 Studio šport 19.40 Variete: Il gioco dei nove 20.30 Film: Laguna blu (pust., ZDA 1980, r. Randal Klei-ser, i. Brooke Shields, Christopher Atkins) 22.30 Film: Corda tesa (krim., ZDA 1984, r. Richard Tuggle, i. Clint Eastwo- 7.30 Aktualno: CBS News 8.30 Nanizanke: Batman, Ai confini dellArizona 10.00 Rubrika: Ženska TV 11.45 Variete: Kosilo z VVilmo 12.30 Nanizanka: Get Smart Una missione per Fang 13.00 Dnevnik in šport 14.00 Variete: Arniči mostri 19.00 Večerne vesti 19.30 Universita Cattolica 20.00 Rubrika: Parliamone 21.00 Film: Cingue mamme e una culla - Passaporto per 1'Oriente (kom., It 1950, i. G. Lollobrigida 22.45 Nočne vesti žine; 11.00 Iz kulturnega sveta; 12.00 Glasba po željah; 13.35 _ Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.40 Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Folk studio; 20.00 Nočni program. TELE 4 RADIO OPČINE stanzo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5 ■45 Nočni spored no Montaldo, i. Philippe Noiret, Rupert Everett) 0.40 Programi non stop od, Genevieve Bujold) 0.30 Odprti studio in šport 1.05 Nočni spored 15.05 Risanke: Snack 15.30 Rubrika: Ženska TV (vodi Carla Urban) (Se povezuje s sporedi Italia 1 Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor z odvetnikom in Drugi Trst. V okviru sejma Expomego bo danes dan Slovenije Na gradu včeraj podpisali sporazum o sodelovanju med FJk in Belorusijo Na gradu bo odprta do 28. junija Razstava grafičnih del Carla Michelstaedterja Na sejmu Expomego je bil včeraj dan Belorusije. S to republiko bivše SZ so v zadnjem času goriški gospodarstveniki navezali nove stike, pri čemer so bili še posebno aktivni slovenski operaterji, člani SDGZ, ki so pred nekaj meseci na sejmu Julia Expo v Minsku predstavili gospodarske zmogljivosti naše dežele. Obojestransko zanimanje za povečanje kooperacije je tako včeraj obrodilo podpis listine o sodelovanju med Deželno zvezo trgovinskih zbornic FJk in Gospodarsko zbornico iz Minska. Od ponedeljka zaprta glavna ulica v Podgori Občinska uprava sporoča, da bodo v ponedeljek, 4. maja, zaprli za promet ulico 4. novembra v Podgori. Zapora je potrebna zaradi del za urbanizacijo na območju bivše predilnice. Predvidoma naj bi zapora trajala tri dni. V tem času bodo promet preusmerili po ulicah Attems in Brigata Treviso. Sladkor proste cone za april-maj Trgovinska zbornica obvešča, da je v trgovinah na voljo sladkor proste cone po znižani ceni za dvomesečje april-maj 1992. Vsak upravičenec sme kupiti dva kilograma, in sicer po 1.010 lir na kilogram (cena je za 50 lir nižja kot v letu 1991). Količino sladkorja je treba prevzeti do 31. maja. Listino so podpisali na gradu, kjer je goste sprejel predsednik goriške zbornice Enzo Bevilacgua s predsednikom deželne uprave Viniciom Turellom, predstavniki zbornic iz drugih pokrajin v deželi ter občine, pokrajine in krajevnih gospodarskih združenj. Belorusko delegacijo je vodil podpredsednik vlade Viktor Danilenko. Bevilacgua je poudaril, da želijo tukajšnji gospodarski krogi vzpostaviti neposredne odnose z novimi centri odločanja o gospodarstvu na območju bivše SZ. Odtod zače- Obisk Janeza Pavla II v Furlaniji Julijski krajini spremljajo izredni varnostni ukrepi. Že zaradi del za namestitev odrov in oltarja je že nekaj dni omejen promet na območju Travnika. Od danes dalje veljajo še dodatne omejitve. S poveljstva mestnih redarjev so nam sporočili, da je od danes mogoč promet samo med predorom Bombi in ulico Mameli. Goriški župan pa je že izdal ukaz o prepovedi prometa, prepovedi parkiranja in drugih omejitvah prometa ob koncu tedna, oziroma v soboto. Največ težav v prometu bo, kakor izhaja iz ukaza župana, prav v soboto, 2. maja, čeprav nekatere prepovedi veljajo že od danes. Promet in parkiranje bosta prepovedana v soboto, 2. maja od 7.30 dalje (do konca obiska) na območju ulice Arcivescovado do ul. Se- tek sodelovanja z Belorusijo, s katero že obstajajo posamične oblike sodelovanja, novi sporazum pa naj bi bil prvi korak pri vzpostavljanju celovitejših stikov. Bevilacgua je tudi opozoril na pomembne servise, ki jih bo Gorica z odprtjem Centra za storitve podjetjem nudila pri vzpostavljanju stikov s celotnim italijanskim tržiščem. Predsednik Gospodarske zbornice in Minska Vladimir Lesun in minister Danilenko sta predstavila zmogljivosti Belorusije in potrdila interes za sodelovanje z Italijo. Poudarila sta pomen neposrednih konkretnih stikov med gospodarstveniki in nakazala v ustanovitvi mešane gospodarske zbornice naslednjo stopnjo sodelovanja po podpisu listine, ki je vsekakor že pomemben dosežek. Prav tako pozitivno je sporazum ocenil tudi Turello, ki vidi v njem okvir za razvoj novih skupnih pobud. Na Expomegu bo danes dan Slovenije, ki bo ob 18. uri predstavila informatski sistem svojih gospodarskih zbornic za poslovne informacije podjetjem. Pred tem bo ob 16. sestanek, na katerem bodo razpravljali o novem organu, ki naj bi prevzel vlogo nekdanje mešane zbornice Ital-Jug. Na sliki (foto Marinčič): podpis listine o sodelovanju z Belorusijo. minario, Mameli - Verdijev Korzo, Oberdankova - Verdijev Korzo, Crispijeva - ul. Roma, Bombijeva -ul.Giustiniani, ploščad SantJlario, ul. Colobini do ul. Rabatta. V jutranjem času bo dovoljen dovoz blaga, po 13. uri pa bo omenjeno območje povsem zaprto. Od 13. ure 2. maja do konca obiska papeža bo veljala prepoved prometa in parkiranja na Trgu Cavour in na Trgu sv. Antona. Ze od danes pa velja prepoved parkiranja tovornjakov na ploščadi Pri Rdeči hiši. Prepoved parkiranja velja v soboto, 2. maja, od 13. ure dalje na ulicah Baiamonti, V. Veneto, Sau-ro, Trg pred županstvom, De Gas-peri. Omejitve (prepoved prometa in parkiranja) bodo v soboto od 14. ure dalje veljale tudi na širšem obmoju mesta. Prepovedan pa bo, Pretok Soče bodo v prihodnje merili daljinsko in to s pomočjo posebne naprave, ki jo bodo namestili na pevmskem mostu. Napravo, zaenkrat prvo te vrste na območju dežele Furlanije Julijske krajine, bodo namestili na pobudo beneškega urada Hidrografske službe, ki je neposredno odgovorna Predsedstvu Ministrskega sveta. Vest o namestitvi naprave, ki deluje na podlagi ultrazvokov, je občinski upravi sporočil ravnatelj beneškega hidrografskega zavoda inž. Antonio Rosconi. Slednji je tudi član mešane komisije za izvajanje osimskega sporazuma. Napravo bodo namestili približno na sredi mosta in bo pritrjena na železno ograjo. Po dosedanjih zagotovilih, ne bo ovirala prometa vozil in pešcev. Naprava bo s pomočjo ultrazvokov stalno ugotavljala gladino reke in s tem posredovala, v realnem času, podatke o naraščanju ali upadanju pretoka. Ti podatki pridejo v poštev predvsem v slučaju naravnih nesreč ali morebitnih okvar na zajezitvah v zgornjem delu reke. Je torej, ugotavljajo, element varnosti za Gorico in prebivalce drugih naselij ob spodnjem toku. Podobne naprave Poletje je obdobje velikih razstav na gradu. Lani je precejšnje zanimanje zbudila antološka razstava del goriškega, vendar med Benetkami in drugimi večjimi kraji v Italiji živečega I. Brassa. Od 10. maja do 28. junija pa bo na gradu, na pobudo občinskega od-borništva za kulturo, Mestne knjižnice in Instituta za preučevanje judovske kulture na območju Mittelevrope, antološka razstava grafičnih del Carla Michelstaed- razen za stanovalce, tudi dostop na grad. Prepoved velja tudi za pešce. Precejšnje omejitve prometa (zmeraj zaradi varnostnih razlogov), napovedujejo v slučaju slabega vremena, če bi helikopter ne mogel pristati na stadionu v ulici Baiamonti in bi se moral Papež pripeljati z blindiranim avtomobilom. Vseh omejitev in podrobnosti res nismo navedli, ker jih je preveč in bi najbrž dosegli nasproten učinek. Vsekakor velja upoštevati, da bo dobršen del mesta v soboto popoldne, prepovedano območje. Tudi proti kršilcem prepovedi nameravajo, kakor izhaja iz ukaza, postopati ostro. Kršilci namreč ne bodo plačali samo denarne kazni, ampak jim bodo avtomobile, ki bodo parkirani na nedovoljenih mestih, odpeljali s pajkom. bodo v kratkem namestilu tudi na drugih večjih rekah v Italiji. Civilna zaščita bo tako imela stalen in popoln vpogled na stanje voda. Slikovit karambol na mostu čez Sočo Promet na avtocestnem odseku proti Vilešu je bil včeraj popoldne skoraj tri ure precej otežkočen zaradi slikovite prometne nesreče, ki se je pripetila na mostu čez Sočo. 32-letni Edoardo De Calo iz Tržiča, Ul. Boito, se je okrog 17. ure peljal v alfi 2.000 v smeri proti Vilešu, ko je - najbrž zaradi preluknjane gume - izgubil nadzorstvo nad vozilom, se najprej zaletel v guard rail na desni, odtod pa ga je odbilo proti pregradi med obema voznima pasovoma. Alfa je tako upognila guard rail, da je nato vanj trčil še fiat uno, ki je vozil iz nasprotne smeri, v alfo pa se je zaletel še audi, ki je peljal proti Vilešu. Kljub tolikšnemu razdejanju se je ranil edinole De Calo in še on ne hudo: v bolnišnici so mu ugotovili rane in udarce v levo ramo ter po obrazu. Okreval bo v 7 dneh. terja. Antološka razstava, prva te vrste, zajema kakih osemsto del goriškega kulturnika judovskega rodu, na prelomu stoletja. Gre za zanimivo osebnost, aktivno na področju filozofije, poezije in proze ter, kakor dokazuje prav razstava, tudi na področju likovne ustvarjalnosti. Kljub razmeroma kratkemu ustvarjalnemu obdobju (umrl je leta 1910, star komaj 23 let) je Michel-staedter zapustil bogato in daleč vidno sled ne samo v goriški kulturi ampak v širšem prostoru tedanje Mittelevrope. Obiskovalcem razstave na gradu bo, poleg kataloga, ki je v pripravi, na razpolago tudi video, ki ga bodo predvajali med obiskom in ki prikazuje tudi dela, ki jih zaradi takih ali drugačnih razlogov ni bilo mogoče neposredno postaviti na ogled. Razstava bo odprta, kakor smo že uvodoma zapisali, do 28. junija. Na sliki: avtopotret. razna obvestila V oddaji Na goriškem valu radia Trst A boste danes, ob 13.30 lahko prisluhnili pogovoru o skorajšnjem Papeževem obisku v Gorici, zapis o gledališkem nastopu dijakov liceja P. Trubar, zapis o reviji Primorska poje ter zapis o predstavitvi pesniške zbirke A. Pregarca in o odprtju razstave P. Hrovatina v Kat. knjigarni. Rudi Pavšič se bo pogovarjal z dobitnikoma priznanja ZKOS, Ljubko Šorlije vo in Kazimirjem Humarjem. Občinska uprava v Doberdobu sporoča, da bodo uslužbenci pobirali in odvažali smeti v četrtek, 30. aprila in ne v petek, 1. maja. KD Jadro v Ronkah vabi danes 29. aprila ob 20. uri na srečanje s Hijacintom Jusso. Srečanje na katerem bo govor o slikarstvu, fotografiji in tudi čebelarstvu, bo v društvenih prostorih. Vabljeni! Vodstvo Pokrajinskega inšpektorata za delo sporoča strankam, da bodo od 2. maja dalje poslovali v novih prostorih v Ul. Goldoni 6 v Gorici. Tradicionalno prvomajsko slavje bo tudi letos v Doberdobu. Zjutraj bo godba igrala budnice, ob 9. uri pa bo zborovanje z govorom sindikalista. Pobudniki vabijo na tradicionalno delavsko manifestacijo. ________gledališča____________ Danes v Kulturnem domu v Novi Gorici, S. Beckett "O krasni dnevi". Izvaja PDG, izvenabonmajska predstava. kino Gorica VITTORIA Danes zaprto. Jutri 20.45 »Tutte le mattine del mondo«. Rež. Alain Corneau. CORSO 18.00-22.00 »Mediterraneo«. D. Abatantuono. VERDI Danes zaprto. Jutri 17.30-22.00 »II padre della sposa«. Tržič COMUNALE Jutri ob 20.30 koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri: 17.30-22.00 »Gosi fan tutte«. Prep. ml. pod 18. letom. Nova Gorica SOČA Danes zaprto. Jutri 20.00 »Podvodna platforma«. SVOBODA (Šempeter) Danes zaprto. Jutri 20.00 »Vrnitev v plavo laguno«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Občinska lekarna št. 1 — Ul. S. Miche-le (Štandrež) — tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale — Trg Republike 26 — tel. 418341. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU Lekarna pri Jezeru — Vrtna ulica 2 (v. Giardino 2) — tel. 78300. KD Sovodnje izreka svojima odbornikoma Vilku in Nadji Fajt iskreno sožalje ob izgubi mame in none Tince. Pevski zbor Skala iz Gabrji sočustvuje s svojima članoma Vilkom in Andrejem Fajtom ter svojci ob izgubi drage mame. 00 fBJIKER ■ ZBO«S J J vzorčni ~ER □*! m S s e j e m n n n e pome9°92 MEDNARODNI VZORČNI .SEJEM GORICA • 25. APRIL - 3. MAJ 1992 URNIK OBISKOV: ob delavnikih 15.30-22.00 - ob sobotah in praznikih 10.00-23.00 PROGRAM PRIREDITEV DANES, 29. aprila - DAN SLOVENIJE (V pavilionu Slovenije bo predstavitev sistema informatike republike Slovenije) PETEK, 1. maja ob 15.30 - prikaz pasje dresure v sodelovanju s konjušnico antičnih konjenikov. NEDELJA, 3. maja ob 14.00 - Tekma z gorskimi kolesi »I. trofeja Zanolla« v sodelovanju s športnim društvom »Cicli Moratti - Comar gradbeništvo in gradbeni material«. Omejitve in preureditve prometa Prepoved dostopa tudi na grad Na pevmskem mostu bodo namestili aparat za daljinsko merjenje pretoka Dan Republike Slovenije danes na sejmu Expomego Predstavili bodo nov informacijski sistem GZS Na 22. mednarodnem sejmu Ex-pomego je današnji dan posvečen Republiki Sloveniji. Že tradicionalna prisotnost prisotnost podjetij iz sosednje države je letos zaradi gospodarskih težav delno ohromljena. Vsekakor so se pri Območni zbornici GZS v Novi Gorici, ki je kot vsako leto nosi-telj prisotnosti rastavljalcev iz Slovenije potrudili in poskrbeli za pestro prisotnost. Med petnajstimi prisotnimi podjetji dobimo zgledna podjetja kot so Fructal, Mizar, Primex, Šampionka, nova podjetja Ageapol, Brizgal in Goplast ter turistično ponudbo Primorske in turističnih agencij iz Novogiškega območja. Ob priliki dneva Slovenije bodo na sejmišču predstavili informacijski sistem Gospodarske zbornice Slovenije, v konferenčni dvorani bo srečanje delovnih komisih mešane slovensko—furlanske trgovinske zbornice, ob 18. uri pa bo na razstavnem prostoru Republike Slovenije tradicionalno družabno srečanje. hobles S. p. a. PROIZVODNJA: lesenih lamelarnih oken po meri IZVOZ - UVOZ: zastopstva v lesnem, kemičnem, mehaničnem in elektrotehničnem sektorju 33049 ŠPETER (San Pietro al Natisone) — Italija — Industrijska cona Tel. (0432) 727286 — Telex 450504 HOBLES I — Telefax (0432) 727321 PRIMEX GROUP PRIČO MALTA HUNITAL BUDAPEST PRIMEX RIJEKA d.o.o. I RIJEKA ; OMEGAGO ■ id.o.o. ŠEMPETER A ! PRI GORCI I EUROMETAl d.0.0. SARAJEVO TAGLIA d.o.o. BEOGRAD P R I M E X ! SERVIS f d.o.o. . (^NOVA GORICA)— PRIMEX MUNCHEN G.m.b.h. PRIMAK d.o.o. SKOPJE PRIMEX CONSULTING d.o.o. NOVA GORICA PRIMEX fTAUA S.r.l. GORICA PRIMEX WIEN G.m.b.h. PRIMEX SAVIA d.o.o. ZAGREB PROSTA ' CARINSKA CONA k VRTOJBA d.o.o. i PRIMI S p.A. GORICA PRIMEX ROMA S.r.l. PRIM£X CEP0RT d.d. ŠEMPETER PRI GORICI HOBLES S.p.A. ČEDAD NOVA GORCA SARAJEVO ITAL PRIM S.r.l. TRST PRIMSOFT d.o.o. NOVA GORICA EUROPAPER S.p.A. GORICA PRIMEX d.d. NOVA GORICA M I P EX S.r.l. TRST PRIMKONT d.o.o. NOVA GORICA GRMADA S.r.l. TRST MARIBOR ACS S.r.l. GORICA PRIMORJE EXPORTp.o. NOVA GORICA AGROLES d.o.o. NOVA GORICA AVTORENT d.o.o. PCC VRTOJBA NOVA GORICA PRIMEX S.r.l. EMILIANA GORICA POLPRIM KNEŽA d.o.o. MEDIA 7 S.r.l. GORICA SHOPPING POI NT d.o.o. BEOGRAD ORA d.o.o. ORAŠJE SHOPPING CENTER d.o.o. NOVA GORICA PRIMSELL d.o.o. PCC VRTOJBA NOVA GORICA KAIMANO YUGOSLAVlAd.o.o. NOVA GORICA PRIKONT d.o.o. nova gorica VE Dl REX d.o.o. PCC VRTOJBA NOVA GORICA LEGENDA DE J A VNOSTI : - kompletne izvozne in uvozne storitve * trgovina na drobno in na debelo * mednarodni transport in špedicija - skiadoščno-manipulativna dejavnost * carinska cona in Consulting * proizvodnja PODJETJE ) PREDSTAVNIŠTVO S- PARTNERSTVO Z DRUŽABNIKOM PRIMEX GROUP pRlMEX, Mednarodna trgovina, D.D. Nova Gorica, Vipavska cesta 13, 65000 Nova Gorica Telefon : (00-38-65) 26-411, Fax : (00-38-65) 26-265, Telex 38103 PREX YU INTERNATIONAL TURISTIČNE USLUGE - PREDSTAVNIŠTVA, INFORMACIJE UVOZ - IZVOZ - SPECIALIZIRANO NA PODROČJU INDUSTRIJSKEGA TURIZMA MARKETING • RAZISKAVE TRŽIŠČ, PROMOCIJE, EKONOMSKA PROPAGANDA SVETOVANJA - ZA TRGOVINSKA SODELOVANJA ZA NALOŽBE ZA TIME SHARE HITTOURS INTERNATIONAL S.R.L. OPERATIVNI SEDEŽ: UL. GARIBALDI 4 34170 GORICA - ITALIJA TEL. (0481) 532407 FAX. (0481) 534204 KUZMO V7 34070 SOVODNJE OB SOČI (GO) - Dolina 7 - Tel. (0481) 882179 Podjetja Akwood in Branko Kuzmin Vas pričakujeta na 22. sejmu Expomego s sledečim programom: □ Lesene notranje ureditve - parketi - mansarde - opaži - popolna razpolaga esenc parketov po najrazličnejših cenah □ Izpopolnjen program PRINCESS GARDEN □ Proizvodi iz skupnega sodelovanja s firmami ELLES in ALPIT iz Slovenije PRIČAKUJEMO VAS V HALI D - PROSTOR 247 Posebne strani za sejem Expomego pripravil in uredil A.W.S. AD WORK STUDIO GORICA [La^Goriziana sn ŠPEDICIJA IN MEDNARODNI PREVOZI Sedež in uprava Ul. Duca d'Aosta 180 34170 GORICA Tel. (0481) 520660-520655 Operativni urad MMP ŠTANDREŽ Tel. (0481) 22351/2/3/4/5 Telex: 460107 LAGORI I Fax: (0481)) 520117 GORIOS/5 •FARGO. FINE CHEMICALS 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARGO I Fax (040) 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA Filiala v Gorici: Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769 ____________________________ Dvojni finale pokala UEFA Drevi prvič Torino-Ajax Košarka: polfinale italijanskega prvenstva Potrebni 3. tekmi Po 32. kolu v 1. slovenski nogometni ligi SCT Olimpija naposled prehitela »vijoličaste« TURIN — Nogometaši Torina imajo v finalu pokala UEFA, prva tekma proti Ajaxu bo drevi v Turinu s pričetkom ob 20.30, priložnost, da po šestnajstih letih, ko so zadnjič osvojili »scudetto«, spet dosežejo veliko afirmacijo. Vstopnice za dre višnjo tekmo z Nizozemci so že razprodane, na tribunah bo 63.000 gledalcev, dobiček je kajpak rekorden. Torino bo igral brez diskvalificiranih Fusija in Policana. Trener Ajaxa Van Gaal je izjavil, da bo skušalo njegovo moštvo doseči tu v Turinu vsaj en zadetek. Tekma bo tudi po TV. Prenos po Rai-uno se bo pričel ob 20.25. Hrvat Goran Prpič nadigral Borga MUNCHEN — Hrvat Goran Prpič je bil z nekdanjim švedskim asom Borgom v 1. kolu teniškega turnirja v tem kraju res neusmiljen. Premagal ga je s 6:1, 6:0. Nekaj ostalih izidov: Camporese (It.) -Agenor (Haiti) 6:4, 6:3; Thoms (Nem.) -Wuyts (Bel.) 6:4, 6:4; Larsson (Šve.) - Le-conte (Fr.) 6:7U 7:6, 6:2; Krickstein (ZDA) -Gunnarsson (Šve.) 6:3, 6:4. Zmagali so še Stich, Perez Roldan, Novaček in drugi. Bonča odličen CETONA (Siena) — V 3. etapi kolesarske dirke amaterjev Giro delle regioni se je spet izkazal Slovenec Valter Bonča, ki se je pridružil skupini ubežnikov, potem ko se je sam odcepil od glavnine. Na cilju je bil nato drugi za Italijanom Peti-tom. Nov vrstni red: 1. Petito (It.); Galbois (Fr.) po 20"; 3. Bonča po 47"; 9. Pagon 54" (oba Slo.) Na vuelti uspeh Abdužaparova JEREZ — Uzbek Abdužaparov je zmagovalec 3. etape španske vuelte. Glavnina je na cilj prispela v zmagovalčevem času. Po popoldanski ekipni etapi na kronometer, na kateri je zmagalo moštvo Gatorade, na skupnem vrstnem redu vodi Španec Cabestany. Disciplinski ukrepi MILAN — Ukrepi športnega sodnika nogometne zveze: A liga (1. kolo): Collo-vati (Genoa), Desideri (Inter), Favalli (Cremonese), Ruotolo (Genoa) in Strom-berg (Atalanta). Cagliari-Dinamo Kijev (naraščajniki) v Trstu TRST — Na tržaškem Grezarju bo danes popoldne, s pričetkom ob 18. uri, prva polfinalna tekma mednarodnega nogometnega turnirja Gradišča za naraščajnike. Pomerila se bosta Cagliari in Dinamo Kijev. Ob 20. uri bo v Gradišču druga tekma med Torinom in Real Madridom. Finale bo 1. maja ob 14.30 v Gradišču. RIM, BOLOGNA — Za določitev finalistov letošnjega italijanskega košarkarskega prvenstva bo potrebno jutri odigrati še obe tretji polfinlani tekmi. Bolonjski Knorr in rimski II messaggero sta se namreč kar pošteno oddolžila Scavoliniju oziroma Benet-tonu za sobotna poraza. Prepričljivo sta vodila že v prvem polčasu. IL MESSAGGERO - BENETTON 95:80 (51:33) MESSAGGERO: Mahorn 17, Bargna, Croce 1, Fantozzi 21, Premier 3, Avenia 11, Lulli 2, Niccolai 20, Radja 20. BENETTON: Mian 3, Iacopini 15, Ku-koč 18, Colladon 2, Pellacani 6, Vianini, Morrone 6, Del Negro 21, Rusconi 9. PM: Messaggero 21:22, Benetton 19:23; TRI TOČKE: Messaggero 6:15 (Fantozzi 2:4, Premier 1:4, Avenia 1:3, Niccolai 2:4), Benetton 5:13 (Mian 1:2, Iacopini 3:7, Kukoč 1:3, Morrone 0:1). KNORR - SCAVOLINI 85:70 (47:33) KNORR: Brunamonti 20, Coldebella 1, Zdovc 13, Binelli 17, Wennington 6, Morandotti 13, Dalla Vecchia 2, Rom-boli 11, Cavallari, Diacci 2. SCAVOLINI: Workman 18, Gracis 17, Daye 6, Magnifico 13, Costa 2, Grattoni 6, Zampolini 3, Boni 5. PM: Knorr 22:31, Scavolini 22:28; TRI TOČKE: Knorr 5:11 (Brunamonti 2:3, Zdovc 1:3, Coldebella 0:2, Morandotti Novo priznanje za Krasovo namiznoteniško šolo Kraševka Nina Milič v dresu reprezentance Iz Rima je te dni prišlo pismo namiznoteniške federacije, da je mladinski selektor izbral Krasovo naraščajnico Nino Milič za tekmovanje na mednarodnem mladinskem turnirju v Franciji, kot trenerja pa Sonjo Milič, F. Esposita in A. Arciglia. Zveza se vse pogosteje obrača na zahodnokraš-ko društvo za različna mednarodna mladinska tekmovanja, kar je priznanje za dobro delo Krasa z mladimi. Seveda ta selekcija ni naključna in je povezana z uspehi posameznih Krasovih igralk v mladinskem sektorju, za temi uspehi pa so vadbeni in tekmovalni napori igralcev, trenerja Matjaža Šercerja in pravilno usmeritev društva pri vzgoji v mladinskem sektorju. Nina Milič je ena izmed mnogih krasovk v dolgi zgodovini društva, ki bo oblekla mladinski državni dres. V Franciji (v Gravelines) 1. in 2. maja bo nastopilo 8 igralcev: Massimiliano, Balboni, Gi-ardina, Delugan, Piacentini, Parietti, La Torre, vsak v svojem starostnem pasu od 10. do 17. let. Krasovka Nina Milič bo tekmovala v naj nižji starostni kategoriji under 10. (J. J.) SCT Olimpija je bila v slovenskem nogometnem prvenstvu doslej pred Mariborom zahvaljujoč boljši razliki v golih, v 32. kolu pa ga je končno dohitela za točko. To je bil že peti spodrsljaj vijoličastih, Olimpija pa je tudi po derbiju s Koprom še brez izgubljene točke. Toda ni dosti manjkalo, da bi tudi Ljubljančanom prvič spodrsnilo. Dobrih 1000 gledalcev za Bežigradom sicer ni videlo ravno spektakularne igre. Koprčani so začeli vse preveč neambiciozno in tako ni čudno, da je Olimpija že po nekaj minutah vodila z golom Perice. Toda v nadaljevanju so se Koprčani le malce razigrali, po sijajnem golu Igorja Benedejčiča sredi polčasa pa je za Bežigradom postalo zelo vroče. Šele 10 minut pred koncem je Šeparovič dosegel drugi gol za Olimpijo, po katerem so Korp-čani protestirali, češ da ob prekinitvi igre ni bilo prekrška. Ljubljančani so nato dosegli še tretji gol (Ubavič) in tudi ta - tako kot prejšnja dva - je padel po prekinitvi. Zadnji je bil dosežen z igralcem manj, kajti po obračunu z Banom je bil izključen ljubljanski libero Perica. Maribor je v Ajdovščini s Primorjem doživljal težke trenutke, remi brez golov je sicer kar pravičen izid, toda v finišu je bilo zelo razburljivo, šele zlasti tedaj, ko je sodnik namesto enajstmetrovke za domače dosodil ofsajd. V balinarskem prvenstvu C kategorije Kljub spodrsljaju Sokol še naprej dokaj soliden Balinarji Sokola ostajajo tudi po 3. kolu najboljše uvrščena slovenska ekipa v prvenstvu C lige. V zadnjem domačem nastopu proti solidni Ponzianini, ki spada v ožji krog favoritov za prestop v višjo ligo, se sicer sokolovci niso najboljše znašli, saj je tokrat ekipa naletela na res črn dan. Edini par točk je že tretjič zapored osvojil v bližanju in obveznem zbijanju Joško Širca, ki se je doslej v tej disciplini izkazal za solidnega balinarja. Kljub vodstvu treh točk pred zadnjima lučajema pa je tržaški predstavnik prav z zadnjo kroglo med posamezniki preprečil Micheliju, da bi odnesel vsaj točko (končni izid je bil namreč po izteku časa 12:11). Tudi Simoneti v tehničnem zbijanju ni šlo od rok, tako da je imel tokrat Schillani še olajšano nalogo. Tako Sokolova dvojica kot trojka nista najbolje startali in kljub dvema menjavama sta morali obe položiti orožje. Nedvomno skromen izkupiček predstavlja za Guštinove varovance pravi spodrsljaj, sicer je treba upoštevati, da kot novinci v ligi si Nabrežinci ne smejo ustvarjati nikakršnih iluzij, saj ostaja cilj, ki so si ga zadali pred pričektom prvenstva, le obstanek med tretj ekategorniki. IZIDI 3. KOLA: Portuale - Muggia Bocce 7:3, Ne ven - Nabrežina 9:1, Sokol - Ponzianina 2:8. Počival je Borgo Lauro. LESTVICA: Ne ven 25, ARCI Portuale 21, Ponzianina 17, Sokol 14, Muggia Bocce 7, Nabrežina 5, Borgo Lauro 1. (Z. S.) 1:1, Romboli 1:2), Scavolini 6:9 (Wor-kman 2:3, Gracis 2:3, Grattoni 1:1, Zampolini 1:2). Micom Marcus za Koračev pokal KOPER — Košarkarji koprskega Micom Marcusa se s Kronos Slovanom potegujejo za 5. mesto, ki vodi v tekmovanje za Koračev pokal. Po dveh tekmah je rezultat 1:1. Tretja, odločilna tekma bo drevi s pričetkom ob 20. uri v dvorani Burja na Škofijah. (Kreft) Koprski jadralci odlični na SP KOPER — Jadralca koprskega Jadra, 22. letna Matjaž Antonaz in Davor Glavina bivša svetovna mladinska podprvaka v olimpijskem razredu 470 sta imenitno startala na jadralnem SP, ki poteka za razred 470 v španskem jadralnem središču Cadiz. Prvi dan prvenstva sta bila 17. in 12. ter v skupni uvrstitvi po dveh regatah na visokem 87. mestu. (Kreft) SP v hokeju na ledu: SND le 2:2 s Švico PRAGA — Izidi 1. kola hokejskega SP: Skupina A: Finska - Nemčija 6:3, Švedska - Poljska 7:0, ZDa - Italija 1:0; skupina B: Kanada - francija 4:3, Švica - SND 2:2, ČSFR - Norveška 6:1. Mali derbi je bil v Izoli, kjer je bil prekinjen niz uspehov moštva trenerja Marj ona. Šoškičeva Ljubljana je igrala podrejeno vlogo, toda njeni igralci so se na koncu veselili točki, le malo pa je manjkalo do senzacije, saj so gostje pet minut pted koncem zadeli vratnico. Pred tem pa se Bičakčič in Želko kot strelca res nista proslavila. Želku ni uspelo premagati vratarja gostov niti z bele točke. Najbolj presenetljiv izid pa je bil nedvomno v Dekanih, kjer je Slovan doživel šele drugi spomldanski poraz in je bil veliki favorit. Po golih Niki-ča, Hadžiča in Finkšta je Jadran vodil celo z 3:0, Ljubljančani so do konca dosegli dva gola, toda za izenačenje skoraj ni bilo priložnosti. Goričani se v Domžalah niso proslavili, točko pa so osvojili po zaslugi spretnega Debenjaka, ki je zadel štiri minute pred koncem. V nedeljo bo SCT Olimpija gostovala v Šiški pri Eurospektru, ki ga vodi njen nekdanji trener Šoškič, ki jo bo seveda hotel zagosti Pertiču in Amer-šku še pred velikim derbijem z Mariborom. Tudi vijoličastim ne bo lahko, kajti v Ljudski vrt prihaja Izola, ki ta čas igra morda celo najboljši nogomet v ligi. In po teh hudih preizkušnjah za vodilna bo v sredo 6. maja za Bežigradom na sporedu veliki derbi med Olimpijo in Mariborom, po katerem bo marsikaj - če bo seveda znan zmagovalec - bolj jasno v zvezi s prvim slovenskim državnim prvakom. V obeh taborih je že čutiti precejšen nemir in živčnost, to lahko sklepamo tudi po bledih igrah v tem kolu. REZULTATI 32. KOLA: Steklar - Živila Naklo 1:1 (1:1), Ligui Moli Svoboda - Potrošnik 1:0 (1:0), Publikum - Rudar (V) 1:2 (1:1), Lek Domžale - SAOP Gorica 2:2 (1:0), SCT Olimpija - Koper 3:1 (1:0), Belvedur Izola - Eurospekter 1:1 (1:1), Primorje - Maribor Branik 0:0, Jadran Lama - Slovan Mavrica 3:2 (2:0), Mura - Nafta 2:2 (0:1), Loka Medvode - Oria Rudar 0:1 (0:1), prost Elek-troelement Zagorje. VRSTNI RED: Olimpija 49, Maribor 48, Izola 44, Naklo 37, Koper 36, Gorica 35, Ljubljana 33, Slovan 33, Mura, Svoboda in Publikum 31, Rudar (V) in Steklar 30, Zagorje 27, Primorje in Potrošnik 26, Nafta 24, Rudar (T) 22, Domžale in Medvode 17, Jadran 14. (F. B.) Košarka: promocijska liga Zmaga Brežanov V sinočnji posticipirani tekmi predzadnjega kola v košarkarskem promocijskem prvenstvu na Tržaškem je Breg s 111:84 (53:36) povsem zasluženo premagal moštvo CUS-a in se približal cilju obstanka v ligi. Odbojka: v slovenskem derbiju L ženske divizije s Koimpexom Brežanke bi skoraj presenetile BREG UNION BETON - KOIMPEK 3:2 (15:4, 13:15, 6:15, 15:6, 5:15) BREG UNION BETON: Bandi, Canziani, Giorgi, Glavina, Kocjančič, Kosmač, Seganti, Slavec, Štorman, Zeriali. KOIMPEK: Corsucci, Čebulec, Ferluga, Fonda, Maja in Martina _ Kosmina, Meriani, Milič, Spacal, Stigliani, Stopar, Živec. V derbiju v Dolini bi v soboto skoraj prišlo do presenečenja, saj so se brežanke povsem enakovredno kosale s favoriziranimi slogašicami. Koimpex je s svojim nastopom tokrat nekoliko zatajil, saj mu je le s težavo uspelo vsiliti svojo igro. V prvem setu so domačinke s presenetljivo odločnim nastopom suvereno slavila, drugi pa se je Bregu le za las izmuznil, saj so dolinska dekleta dalj časa vodila. Tretji set je nato brez težav osvojila gostujoča ekipa, a jo je Breg Union Beton v četrtem nizu presenetil, predvsem z izredno ostrim servisom in tako stanje v setih tudi izenačil. Odločilni tie-break pa je bil domena Koimpexa, ki je takoj prevzel pobudo v svoje roke in ni več dovolil presenečenja. Kljub tesni zmagi, ostaja Koimpex kajpak še vedno sam na vrhu lestvice, od prestopa v D ligo pa ga ločujeta še vsaj dve zmagi. (Inka) KONTOVEL - VIRTUS 3:1 (15:11, 14:16, 15:1, 15:10) ^ KONTOVEL: Pertot, Čeme, Kralj, Superina, Gulič, Pernarcich, Štoka, D. in K. Bogateč, Regent. Prva dva seta sta bila zelo izenačena in na visoki tehnični ravni. Virtus je v drugem setu zelo dobro igral v polju in prav zato so Kontovelke ta set izgubile, čeprav so igrale vse prej kot slabo. V nadaljevanju pa so se gostje izčrpale, tako da Kontovelke niso imele težkega dela, še posebej zato ne, ker so zelo malo grešile, v napadu pa je domale vse uporabne žoge tokrat zelo dobro izkoristila Dunja Regent. OSTALI IZIDI 14. KOLA: Prevenire - Killjoy 1:3, SanfAndrea - Cus 3:1, Oma - Altura odložena. Žaos-tala tekma: Oma - Killjoy 3:2. LESTVICA: KOIMPEK 26, Altura Omse in Oma 20, KONTOVEL 16, BREG UNION BETON in Kil-ljoy 14, Cus 12, Virtus in SanVAndrea 6, Prevenire 2. (Oma in Altura imata tekmo manj) 1. MOŠKA DIVIZIJA BOR FURLANI - VOLLEV CLUB 3:0 (15:11, 15:6, 15:10) BOR FURLANI: Pavlica, Chert, Taberni, Koren, Coloni, Bresich. Borovci so dosegli svojo četrto zmago v zadnjih petih tekmah (izgubili so le z vodilno La Marmotta) in tako dokazali, da bi si po kakovosti zaslužili nekoliko boljšo uvrstitev na lestvici in da so povsem prebordili dalj časa trajajočo krizo. Proti Volley clubu (prvo tekmo s tem nasprotnikom so izgubili brez boja) so zaigrali dokaj preudarno, malo so grešili, zato pa niso imeli prav nobenih težav, da so osvojili gladko zmago, čeprav so nastopili v okrnjeni postavi. OSTALI IZIDI 16. KOLA: Le Volpi - La marmotta 2:3, Pallavolo Trieste - SanVAndrea 3:2, Inter 1904 - Zaule 0:3, Npt - San Sergio 0:3, Sloga ni igrala. Zaostala tekma: Zaule - San Sergio 3:2. LESTVICA: La marmotta in Zaule 28, San Sergio 22, Le Volpi 18, Inter, SanVAndrea in Pallavolo TS 14, BOR FURLANI in Volley club 8, SLOGA 6, Npt 0. 2. ŽENSKA DIVIZIJA SKUPINA A BREG UNION BETON - CLUBA ALTURA 2:3 (15:11, 10:15, 12:15, 15:13, 10:15) BREG UNION BETON: Gobbo, Laurica, A. in S. Mauri, Metlika, Ota, F., S. in M. Sancin, Pettirosso. Malo je manjkalo, da bi brežanke pripravile prvovrstno presenečenje in ugnale vodilnega Club Al-turo, ki si je kolo pred koncem že zagotovil nastop v play offu za napredovanje v 1. divizijo. Brežanke so s svojim nastopom tokrat resnično povsem zadovoljile in le škoda, da ni bil njihov trud kronan z uspehom. OSTALA IZIDA 9. KOLA: Prevenire - Altura Omse 3:1, Sgt - Oma 3:0. LESTVICA: Club Altura 18, Sgt 14, BREG UNION BETON in Prevenire 8, Altura Omse 6, Oma 0. (Altura in Club Altura imata tekmo manj) SKUPINA B SOKOL - LE VOLPI 3:0 (15:7, 15:3, 16:14) SOKOL: Pertot, Košuta, Legiša, Golemac, Antonič, Švara. Sokolovke so brez težav odpravile zadnjeuvršče-ni Le Volpi, ki se jim je močneje upiral le v zadnjem nizu. OSTALA IZIDA 9. KOLA: Pellicana - SanVAndrea 0:3, La marmotta - Zaule odložena. LESTVICA: SanVAndrea 14, Zaule in Pellicana 10, La marmotta 6, SOKOL 4, Le Volpi 2. (La marmotta ima tri, Sokol in Zaule imata dve, Pellicana pa ima tekmo manj) Naraščajniki: Bor Furlani še lahko upa Naraščajnice: za konec zaplet v A skupini NARAŠČAJNIKI PALLAVOLO TS - BOR FURLANI 0:2 (5:15, 13:15) BOR FURLANI: Furlanič, Šušteršič, Pieri, Furlani, Čuk, Talotti, Pertot, Mauri, Kozman. Mladi borovci so se ekipi Pallavolo Trieste resnično lepo oddolžili za nesrečen poraz iz prvega dela. Tega nasprotnika so tudi dohiteli na vrhu lestvice in imajo kolo pred koncem zdaj še nekaj možnosti, da se celo dokopljejo do naslova prvakov, a le če bo Pallavolo Trieste v zadnji tekmi izgubil s tretj euvrščenim Volley Clubom. Plavi so na tej pomembni tekmi resnično dali vse od sebe. V prvem nizu so dobesedno nadigrali nasprotnika in dokazali, da ga po odbojkarskem znanju celo prekašajo. Tudi v drugem nizu so po izenačenem začetku povedli kar z 12:5, nato pa so se zmedli, kar se jim sicer pogostokrat dogaja. Toda tokrat so znali krizo tudi prebroditi, saj so po izenačenju na 12:12 znova povedli s 14:12, match-žogo zapravili z zgrešenim servisom, a nato vseeno zanesljivo zmagali. ROZZOL - SLOGA 0:2 (1:15, 5:15) SLOGA: Ban, Braini, Germani, Iozza, Micales-si, Milkovič, Plesničar, Vidali. Proti zadnjeuvrščenemu Rozzolu se Slogi res ni bilo treba pretirano naprezati, saj so svojo četrto prvenstveno zmago naši fantje dosegli v borih 22 minutah, ker se jim Rozzol ni mogel nikoli enakovredno upirati. Uradno se je prvenstvo v tem kolu zaključilo, Sloga pa mora odigrati še dve zaostali tekmi, tako da ima še možnosti da izboljša svoje četrto mesto na lestvici. (Inka) OSTALA IZIDA 9. KOLA: Npt - Sloga odložena, Volley club - Rozzol 2:0. IZIDI 10. KOLA: Rozzol - Sloga 0:2, Bor Furlani - Npt bo danes ob 18.30 na 1. maju, Volley club - Pallavolo Ts bo 3.5. LESTVICA: Pallavolo Ts in BOR FURLANI 16, Volley Club 10, SLOGA 6, Npt 4, Rozzol 0 (Sloga, Npt in Volley club imata dve tekmi manj, Bor Furlani in Pallavolo Ts imata tekm manj). NARAŠČAJNICE SKUPINA A V tej skupini je prišlo do nepričakovanega zapleta. Oma, ki je nepremagana vodila, je brez boja izgubila tekmo s skromnim Lucchinijem in zveza jo je kaznovala tudi z odvzemom dveh točk. Tako se je na prvem mestu znašla Sloga, čeprav je v obeh tekmah z OMA izgubila. V četrtek mora OMA nadoknaditi še zaostalo tekmo s SanfAndrea. Če bodo Tržačanke zmagale, si bodo zaradi boljšega količnika v nizih vseeno zagotovile prvo mesto v skupini, če pa bodo izgubile se bo v finale (kjer se bo pomerila z zmagovalcem B skupine Cus-om) uvrstila prav Sloga. ALTURA - SLOGA 0:2 (14:16, 14:16) SLOGA: Criti, Franko, Grgič, Mojca in Tjaša Kalc, Kocjančič, Kufersin, Natalicchio, Race, Sosič, Starec, Švagelj. V nedeljo so Slogine naraščajnice zaključile s svojimi letošnjimi nastopi. V svojem poslovilnem nastopu Sloga sicer ni zaigrala najbolje, kljub temu pa ji je v končnicah obeh setov le uspelo zmagati in tako osvojiti osmo prvenstveno zmago. (Inka) OSTALA IZIDA 10. KOLA: Lucchini - Virtus 1:2, Oma - SanfAndrea bo jutri. LESTVICA: SLOGA 16, Oma 14, Virtus 10, SanfAndrea in Altura 6, Lucchini 2. (Oma in SanfAndrea imata tekmo manj) SKUPINA B SGT - BOR FRIULEKPORT 0:2 (4:15, 5:15) BOR FRIULEKPORT: Dolhar, Severi, Bogateč, Orel, Sternad, Tommaselli, Ruzzier. Čeprav so nastopile le v sedmih, je bila razlika v kakovosti med ekipama le prevelika, da bi lahko prišlo do kakršnegakoli presenečenja. Bo-rovke so zelo dobro servirale, tako da so nasprotnice le redkokdaj učinkovito napadale. Čeprav morajo borovke nadoknaditi še tekmo z Melaro (6.5.), lahko že zdaj rečemo, da je njihov obračun povsem zadovoljiv, saj si v letošnjem prvenstvu niso postavile kdove kako ambicioznih ciljev, šlo je predvsgjn za to, da čimveč igrajo, večina deklet pa bo v tej kategoriji lahko nastopala tudi v prihodnji sezoni. CUS - SOKOL 2:0 (15:1, 15:11) SOKOL: Peric, Kobau, Udovič, Briščak, Legi' ša, Gabrovec, Uršič, Tinta. Cus, ki bo nastope v tej skupini menda sklenil nepremagan, je bil premočen nasprotnik za sokolovke, ki pa bil se mu lahko močneje upirale že v prvem setu. OSTALI IZID 10. KOLA: Melara - Ricreatori 0:2. LESTVICA: CUS 18, Ricreatori 14, SOKOL in BOR FRIULEKPORT 8, Sgt -2. (vse ekipe imajo tekmo manj) Mednarodni tumr cicibanov v organizaciji NK Bor Farco Naše enajsterice v mladinskih ligah Puljčanom prvo mesto Letošnji nogometni turnir »Alpe-Adria« v kategoriji cicibanov, ki je tudi edini tak turnir v teh krajih, je kakovostno in tehnično uspel, tako da so lahko nogometni športni delavci NK Bor Farco zelo zadovoljni. Kakih 60 cicibanov iz štirih pokrajin, oziroma držav, so se v nedeljo zbrali na stadionu »1. maja«, da navežejo športne stike in da se med seboj spoprijateljijo, in to v najbolj popularni športni panogi, v nogometu. Nastopile so ekipe Caerano iz Veneta, Istra iz Pulja, Olimpija iz Ljubljane in domačega Bora Farco. Zasluženo so letos zmagali nogoemtaši iz Pulja, na drugo mesto so se uvrstili predstavniki Bora Farco (to že tretjič), tretja je bila ljubljanska Olimpija, četrta pa ekipa Caerano iz Veneta. V jutranjih urah sta bili na vrsti tekmi Istra - Olimpija in Bor Farco - Caerano. V prvi tekmi so bili Istrani boljši, in to po streljanju 11-metrovk. Potem ko so Puljčani prvi polčas sklenili v svojo korist, po zaslugi 11-metrovke, so bili v nadaljevanju Ljubljančani boljši, saj so takoj remizirali in nato še povedli, Ko je vse kazalo, da bodo slavili, so Istrani prav pred končnim sodnikovem žvižgu remizirali in potem po 11-metrovkah še slavili. Tudi naslednja tekma med Borom Farco in Caeranom je bila zanimiva in izenačena, saj se je po regularnem času končala brez zadetkov, nakar so domačini slavili po zaslugi 11-metrovk, ko je bil Longo edini uspešen. Naj omenimo, da je bil tokrat junak tekme Borov vratar Jaš Gregori, saj je ubranil vseh pet najstrožjih kazni. Popoldan sta bili na vrsti še finalni tekmi med Olimpijo in Caeranom za tretje in med Istro in Borom Farco za prvo mesto. Na prvi tekmi je bila Olimpija gotovo boljši nasprotnik, kar priča tudi rezultat 3:0. Junak tekme je bil Simon Jurca s tremi zadetki. V velikem finalu je Bor Farco z 0:2 izgubil proti Istri iz Pulja, ki je bila skozi vso tekmo tehnično in predvsem fizično boljša ekipa. Poznalo se je, da so Puljčani starejši od naših nogometašev. Kljub temu so se naši v prvih minutah močno upirali in bili enakovreden nasprotnik. Po golu pa so bili gostje iz Pulja vse boljši in niso dopustili, da bi se naši približali do kazenskega prostora in izenačili. Ne samo: v nadaljevanju so bili spet uspešni in tekme je bilo konec. Na koncu je sledilo nagrajevanje ekip in pozdrav predsednika Bora Farco Borisa Krapeža, ki se je vsem prav lepo zahvalil, predvsem vsem sponsor-jem turnirja in gostom zaželel nasvidenje v prihodnjem letu. Pozdrave je prinesel tudi Luciano Zurini, predsednik pokrajinske nogometne zveze. Pokale in priznanja so prejele vse ekipe. Najboljši strelec je bil je bil Simon Jurca, ki je dal šest zadetkov, za najboljšega igralca pa Blaž Pate (oba Olimpija Ljubljana) ter za najboljšega vratarja borovec Jaš Gregori, ki so bili nagrajeni s pokali. IZIDI: Istra - Olimpija 4:3 (2:2), (0:1) po 11-metrovkah; Bor Farco - Caerano 1:0 (0:0) po 11-metrovkah. FINALE ZA 3. MESTO: Olimpija - Caerano 3:0 (1:0). FINALE ZA 2. MESTO: Istra -Bor Farco 2:0 (1:0). KONČNI VRSTNI RED: 1. Istra Pulj, 2. Bor Farco (FJK), 3. Olimpija Ljubljana, 4. Caerano San Marco (Venelo). NAJBOLJŠI STRELEC: Simon Jurca; NAJBOLJŠI IGRALEC: Blaž Pate; NAJBOLJŠI VRATAR: Jaš Gregori. DOSEDANJI ZMAGOVALCI: 1989 Koper (Slo), 1990 Ilirija Ljubljana (Slo), 1991 Giarre (Venelo), 1992 Istra Pulj (Hrv). POSTAVE ISTRA PULJ: Bilan, Maurič, Kalaba, Oliverič, Žarkovič, Kosič, Zobenica, Petrovič, Festovič, Kresina. OLIMPIJA LJUBLJANA: Škrbina, Pate, Majerle, Kreft, Hanozič, Jurca, Zaletel, Damjanič, Zlatnar, Ulikovič, Smodiš. CAERANO: Tessarolo, Morlin, De Bortoli, Garbuio, Giacon, Bordin, Bu-ratto, Tonello, Fauretto, Bandiera, Pri-arollo. BOR FARCO: Jaš Gregori, Grgič, Berce, Longo, Primosi, Štokelj, Tolen-tino, Zornada, Martini, Carli, Umari, Štrajn. (d.gr.) Na sliki D. Križmančiča zbrane ekipe po nedeljskem uspelem turnirju. V11. kolu 1, moške košarkarske divizije na Tržaškem Prvi poraz Poletovega moštva fiamma egida - POLET BAR BORSA 76:74 (37:38) POLET BAR BORSA: Granier 9 (4:4), Kerpan 5 (1:5), Krevatin 6 (0:1), Malalan 2 (2:2), Vremec 22 (7:9), Škerlavaj 16 (4:7), Piščanc 4 (0:1), Grgič 9 (3:6). PON: Krevatin (25), Vremec (40). TRI TOČKE: Vremec 3, Granier 1. V derbiju kola te skupine so pole-tovci nepričakovano izgubili proti sicer močnim nasprotnikom in s tem se je tudi nepremagljivost openske ekipe v tem prvenstvu končala. Že od samega začetka je bila tekma izredno izenačena, vseeno pa so imeli Openci tekmo v rokah na sredini drugega polčasa (vodili so tudi za 12 točk), nato pa se je v Poletovih vrstah nekaj zataknilo. Predvsem je popustila obramba, naši pa so za nameček zbre-šili vse proste mete, kar so nasprotniki spretno izkoristili ter tudi zasluženo zmagali. Kljub porazu pa so Poletovi košarkarji ohranili prvo mesto na lestvici in če bodo odslej vse tekme dobili, potem bodo tudi zaensljivo napredovali v višjo, promocijsko ligo, saj imajo v medsebojnem obračunu s Fiammo ugodnejšo razliko v koših (v prvem delu so zmagali za pet točk, v nedeljo pa so izgubili »le« za dve). Sicer pa je pot do konca prvenstva še zelo težka, tako da bo treba odslej vse tekme igrati z maksimalno močjo. (A.V.) SKVSCRAPERS- PROSEK 78:59 (34:24) PROSEK: Ban 16 (0:1), Pertot 6, Gregori 4 (1:3), Bogateč, Rupel, Perini 7 (1:2), A. Emili 18 (5:7), Gruden 6 (0:2), L. Emili 2, Nabergoj. TRI TOČKE: Ban 2, Pertot 2, Gregori 1, A. Emili 1. PM: 7:15. ON: 22. PON: Pertot (38). Po lahki zmagi z zadnjeuvrščenim Ferroviariom so Prosečani znova klonili pred povprečnimi Skyscrapersi. Gostitelji so sicer vodili ves prvi polčas, vendar so naši v 29. min. stanje izenačili na 43:43, predvsem po zaslugi Davida Perinija in Aleksandra Emilija. V nasdlednjih 5 minutah pa Prosečani niso več dosegli koša, saj so večkrat neverjetno zgrešili neposredno izpod koša. Domačini so tako brez večjih težav dosegli sicer zasluženo zmago. Končna razlika v točkah pa nikakor ne odraža resničnega poteka tekme. (Andrej) OSTALA IZIDA 11. KOLA: I Ante-nati - Virtus 94:66; La Talpa - Basket TS 94:66. LESTVICA: POLET 20, La Talpa in Fiamma Egida 18, Skvscapers 12, Virtus 10, Basket TS 8, PROSEK in I Antenah 4, Ferroviario 0. PRIHODNJE KOLO (2.5.): POLET -PROSEK, Basket TS - Virtus, La Talpa - Ferroviario, Fiamma Egida - I Antenah, Skyscrapers prost. S spremenljivo srečo NARAŠČAJNIKI PRIMORJE - MONTEBELLO?:! (1:1) STRELCA: Kristjan Pahor 5 (enkrat iz 11-metrovke), Digovich 2 (enkrat iz 11-metrovke). PRIMORJE: Emili, Ferfolja, Husu, Čok, Guštin, Gherbassi, Zangari, Zam-polli, Kristjan Pahor, Digovich, Ostro-uška, (Lukša, Aleš Pahor, Zocchi). Izdatna zmaga naših je bila povsem zaslužena. Gostje niso sploh bili kos našim, čeprav so prešli v vodstvo kot prvi po krivdi rdeče-rumene obrambe. Po remiju Pahorja so naši stalno napadali, vendar je ta premoč prišla do izraza le v drugem polčasu. S serijo zadetkov je pričel Pahor z dvema goloma, zatem je sodnik dosodil dve sumljivi 11-metrovki, najbrž zaradi prekrškov nad Pahorjem oziroma Digovichem. Poleg tega sodnik ni poznal off-sideja in prekrškov. Šesti zadetek jhe dal Digovich v off-sideju in sedmi gol je padel po zaslugi Pahorja. Poleg tega so naši dvakrat zadeli vratnico z Guštinom in Zocchijem. Pohvalo zaslužita strelca Pahor in Digovich. Naj omenimo še, da je Kristjan Pahor doslej dosegelže 24 zadetkov. PORTUALE- ZARJA ADRIAIMPEK 2:0 ZARJA ADRIAIMPEX: Plehan, Le-nis, Grgič, Dilica, Ražem, Moreu, Koz-man, Possega, Nacson, Vremec, Bella-fontana. Proti visokouvrščeni ekipi Portuale so zarjani tokrat nerodno izgubili, saj so bili gostiteljem vseskozi enakovreden nasprotnik. Čeprav so se domači pognali v napad, je obramba gostov dobro držala in vratar Plehan je bil vedno na pravem mestu. Ko je vse kazalo, da bodo zarjani le obdržali neodločen izid, je deset minut pred koncem tekme prišlo do preobrata, kajti Tržačani so kar dvakrat po napaki branilcev zatresli Plehanovo mrežo. Vsekakor je trener Cattonar z igro svojih varovancev še kar zadovoljen, če upoštevamo, da so Bazovci tudi tokrat igrali z okrnjeno postavo. Predvsem se je poznala odsotnost prisebnega Iuricnicha. (d.gr.) OSTALI IZIDI 24. KOLA: Opicina -Campanelle 10:0, Servola - CGS 1:3, Olimpia - Domio 1:3, San Giovanni -Don Bosco 4:1, Zaule - Fortitudo 1:1, S. Adnrea prost. LESTVICA: CGS 41, Olimpia 36, Domio in Portuale 35, San Giovanni 30, Opicina 29, S. Andrea 25, Fortitudo 21, Zaule 20, ZARJA ADRIAIMPEX 19, PRIMORJE 17, Servola 13, Campanelle 11, Don Bosco in Montebello 9. ZAČETNIKI SKUPINA B ZARJA ADRIAIMPEX -TRIESTINA B 2:1 (0:1) STRELCA ŽA ŽARO: Zornada in Manzin. ZARJA ADRIAIMPEX: Damjan Gregori, Križmančič, Jan Gregori, Iozza, Tence, Lorenzi, Zornada, Manzin, Martini, Čurman, Damjan Gregori, 12. Vesnaver. "Rdeče-beli" so Bazovci v svoji zadnji prvenstveni tekmi ugodno presenetili, saj so proti tehnično boljši ekipi, Triestini B zasluženo osvojili obe točki! Čeprav so bili Tržačani v prvi polovici tekme boljši, so na koncu naši zasluženo zmagali. Začetek tekme ni obetal za Zarjo nič dobrega, saj so gostje takoj povedli in končali polčas v svojo korist. V nadaljevanju pa preobrat, saj so zarjani prvič remizirali z Zornado! Za presenečenje pa je poskrbel razigrani Manzin, ki je potisnil žogo v mrežo ter spravil Tržačane na kolena. Po zadetku so se gostje množično podali v napad, da bi izenačili, a obramba domačih je bila vedno na mestu. Najbolj vroče so bile zadnje minute, toda Zarjani so do konca stisnili zobe in zdržali, ter osvojilii obe točki proti nasprotniku, kot je Triestina B, ki sodi v elito tržaških ekip. Na koncu lahko rečemo, da so se zarjani v letošnjem prvenstvu dobro odrezali, kar priča tudi visoka uvrstitev na končni lestvici, (d.gr.) COSTALUNGA - PRIMORJE3:! (3:0) STRELEC ZA PRIMORJE: Pertot. PRIMORJE: Bergagna, Batič, Sardoč, Miliani, Blažina, Bukavec, Pertot, Škrlj, Šemec, Milič, Budin (d.p. Pahor). Rdeče-rumeni so poskrbeli za bridko razočaranje prav ob koncu prvenstva. Proti znatno slabšemu nasprotniku so naši povsem nezasluženo visoko izgubili. Že v prvih minutah so primor-jaši imeli dve izredni priložnosti s Per-totom in Šemcem, vendar v petih minutah popolnega kaosa so naši prejeli vse tri zadetke. Zatem in skozi vso tekmo so naši napadali, vendar so zgrešili več priložnosti za gol s Perto-tom in Šemcem ter zatresli nasprotnikovo mrežo le s Pertotom. Naj omenimo odličen krstni nastop cicibana Jana Pahorja. (Maxi) OSTALI IZIDI 22. KOLA: Portuale -Fulgor 0:0, Ponziana - San Luigi 0:1, Fortitudo - Muggesana 3:0, Montebello - Don Bosco 7:0. LESTVICA: Fortitudo 40, Triestina B 34, San Luigi 33, PRIMORJE in ZARJA ADRIAIMPEX 28, Costalunga 24, Portuale 23, Montebello 15, Fulgor in Muggesana 12, Ponziana 11, Don Bosco 2. CICIBANI »PLAY-OFF« SKUPINE B TRIESTINA - PRIMORJE 7:1 (3:1) STRELEC: Pahor v 5. min. PRIMORJE: Hrovatin, Černjava, Gabrovec, Batič, Pahor, Košuta, Kapun, Škabar, Švara, Guštin. V prvi tekmi play-offa so naši varovanci na žalost visoko izgubili. Resnici na ljubo proti zelo dobremu nasprotniku niso rdeče-rumeni zaslužili tako visokega poraza. V prvem polčasu so bili enakovredni nasprotniku in prešli celo v vodstvo. Zatem so v treh minutah prejeli tri zadetke, kar je povsem zbegalo naše. Vendar je najpomembneje, da so se rdeče-rumeni uvrstili v osmerico najboljših. (MAXI) OSTALI IZID: Esperia - Ponziana 6:3. LESTVICA: Esperia in Triestina 2; PRIMORJE in Ponziana 0. obvestili SK DEVIN vabi člane in prijatelje društva, da se udeležijo 18. občnega zbora, ki bo na sedežu v Cerovljah danes, 29. t.m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. SK BRDINA vabi na prvomajsko tekmo, ki bo 1. maja na Kaninu (Bovec). Informacije na tel. 212859. Mladinska košarka: Kontovelci osvojili derbi naraščajnikov DRŽAVNI KADETI RICREATORI - Bor RADENSKA 81:79 (43:46) Bor RADENSKA: Giacomini, Gal-'oppin 7 (3:5), Possega 14, Grbec 16 (3;4), Tomšič 8 (6:6), Porporatti, E. Bajc, .'.Bajc 8 (2:2), Samec 22 (4:5), Križman-2; trener Martini. PM: 18:22. SON: 18. TRI TOČKE: Grbec 1. Borovci so dobro igrali v gosteh pri er>i izmed boljših ekip kadetskega prvenstva, žal pa niso uspeli ohraniti do-kajšnjeprednosti 10 točk, ki so jo imeli Se v polovici drugega dela tekme. Tokrat so plavi nekoliko odpovedali Pri metu na koš predvsem z običajnimi strelci ekipe (Tomšič in I. Bajc le točk v dveh), in tudi v obrambi so *®eli nekaj težav, da bi uspešno zaustavili najnevarnejša igralca ekipe Ric-7R?t0riia (Bevitori 28 točk in Tomasini v- Prav ta dva igralca sta bila glavna Protagonista zadnjega dela tekme, ko domačini najprej nadoknadili zaos-anek, zatem pa še povedli (80:79). Bo-ovci so v rokah imeli tudi odločilno °9o, sodnika pa sta jim piskala »tri Sekunde«, tako da je še ta priložnost splavala po vodi. Zadovoljivo sta svojo nalogo izpe-. , a Samec in Possega pod košema (36 °ck skupno) ter Grbec in Gallopin, ki sta poskrbela tako za točke kot za vodenje igre. tem porazom so si borovci zapravili še teoretične možnosti, da bi na lestvici ujeli Italmonfalcone, konec tedna pa jih sedaj čaka derbi s Kontovelom, ki si je že zagotovil prestop v nadaljno meddeželno fazo prvenstva. (V.J.) OSTALA IZIDA 25. KOLA: KON-TOVEL - Rex Videm 77:64, Don Bosco - Stefanel 71:57. LESTVICA: Don Bosco 46, KONTO-VEL 40, Stefanel 38, Bernardi Gorica 30, Rex Videm, Legnonord Videm in Ricreatori 28, Italmonfalcone 26, Bor Radenska in Pall. Pordenone 22, Crup Pordenon 20; Acli Digas San Daniele 10; SGT Buli 6; Ferroviario 2. NARAŠČAJNIKI KONTOVEL - BOR INDULES 77:74 (37:38) KONTOVEL: Križman 15 (3:7), Spa-doni 22, Štoka 2, Rizzante, Žerjal 2, Colja 4, Starc, Škrk 8 (0:1), Emili 20 (7:8), Danieli 2. BOR INDULES: Verri 2, Colja 2, Kovač, Jogan 11, Sancin 4 (2:2), Uršič 18 (4:4), Oberdan 18 (4:10), Požar 13 (0:1), Veljak 6. PM: 10:16, Bor 10:17. PON: Oberdan (40). TRI TOČKE: Spadoni 4, Emili 1; Jogan 1, Požar 1. V nedeljo zjutraj smo bili lahko priča res zelo lepi in izenačeni tekmi med Kontovelom in Borom. Kot pa je za vsak derbi značilno, je tudi tokrat prevladovala nervoza na igrišču. To so občutili predvsem Kontovelci, ki niso utegnili zaigrati tako kot znajo, medtem ko so borovci zaigrali eno najboljših tekem sezone in zato je bilo srečanje na visoki ravni vseh 40 minut igre. V prvih dveh četrtinah sta se naši moštvi stalno izmenjavali v vodstvu, tako da je prvo četrtino osvojil Konto-vel le z minimalno razliko (18:17). V drugi četrtini pa je Bor nadoknadil točko zaostanka in celo prehitel domačine. Tretja četrtina je bila zopet zelo izenačena s hitrimi protinapadi in z zelo agresivnimi obrambami. Kot pa je za borovce značilno, so na začetku zadnje četrtine popustili in tako so se Kontovelci nekoliko oddaljili in v 33. min. bili v vodstvu s 63:58. Svetoivan-čani pa so tokrat reagirali in minuto pred koncem bili v vodstvu z 72:71. Tokrat pa se morajo Kontovelci zahvaliti Spadoniju, ki je nedvomno zaigral najboljšo tekmo sezone. Poleg njega se je pri Kontovelu še izkazal Milič, pri Boru pa je prevladovala skupinska igra, saj se je med strelce vpisalo kar osem igralcev na devet. (Matija Jogan) OSTALI IZIDI 24. KOLA: SOKOL FRANKO - Inter 1904 67:144; Stefanel A - Ricreatori 122:35; Stefanel B - Don Bosco 93:102; Stefanel C - SGT Buli 65:72; Stella Azzurra - Libertas 20:88; Latte carso - Autosandra 50:106. LESTVICA: Stefanel A 48, Don Bosco 44, Inter 1904 36, KONTOVEL in Stefanel B 34;Libertas 30, SGT Buli 20, SOKOL FRANKO in Autosandra 18, Stefanel C 16, Stella Azzurra, Latte Carso in Ricreatori 4. Danes ob 18. uri bo v tržaški športni palači (v manjši telovadnici) zaostala tekma tega prvenstva Inter 1904 -Kontovel. DEČKI AUTOSANDRA- CICIBONA 83:95 (48:38) CICIBONA: Jagodic 20 (4:7), Caser 2, Košuta 6 (2:2), Štokelj 9 (3:8), Velin-ski 6, Umek 16 (2:5), Cova, Bertocchi (0:2), Starc 36 (6:12), Gergic; trener Corbatti. PM: 17:36. SON: 21. TRI TOČKE: nihče. V zelo napeti tekmi so mladi cicibo-naši ugnali trdožive igralce Santosa, ki so večji del tekme vodili, niso pa znali zaustaviti močne reakcije Cor-battijevih fantov. Domača ekipa je v prvem delu igrala res bolje in tudi sklenila polčas z vodstvom desetih točk. Naši so imeli mnogo težav, da bi zaustavili Scrignarija, ki je ob koncu tekme tudi dosegel 35 točk. Z Boštjanom Starcem v vlogi strelca in ob uspešni skupinski obrambi celotnega kolektiva so cicibonaši nadoknadili zaostanek in tudi zasluženo zmagali. Za prikazano igro sta pohvale vredna še Devan Jagodic in Jan Umek, na odbite žoge pa je dobro skakal David Štokelj. (V.J.) OSTALI IZIDI 20. KOLA: Libertas -Ricreatori 78:86, Stefanel B - Latte Carso 61:58; Alleanza - Lega Naziona-le 78:43. LESTVICA: Stefanel A 38, Stefanel B in Latte Carso 26, Don Bosco B, Pog-gi in Ricreatori 22, CICIBONA 14, Don Bosco A 10, Alleanza 8, Autosandra 6, Lega Nazionale 0. PROPAGANDA TOLAŽILNA SKUPINA Poletovci, ki so po 6 kolih te skupine še nepremagani, bodo danes v anti-cipiranem srečanju ob 18.30 v telovadnici proseške šole igrali proti Scogli-ettu. IZIDA 6. KOLA: Scoglietto - SGT Buli 66:83, Don Bosco B - Fincantieri 74:43. LESTVICA: POLET 12, Don Bosco B 10. Scoglietto 4, SGT Buli 2, Barco-lana in Fincantieri 0. Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441. Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote. primorski JL dnevnik sreda, 29. aprila 1992 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462 Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Kriza v deželnem odboru kriva tudi za odstope pri KD Preiskave proti trem odbornikom povzročile odstop sicilske vlade Milanski politiki in poslovneži v vrtincu Širi se krog ljudi vpletenih v afero PALERMO Predsednik sicilskega deželnega odbora Vincenzo Leanza (KD) bo danes popoldne na zasedanju deželnega sveta uradno napovedal odstop deželne vlade. Sicilska skupščina bi morala biti posvečena »moralnim vprašanjem«, ki so povezana s sodnimi preiskavami proti demokristjan-skemu deželnemu odborniku za krajevne uprave Raffaelu Lombardu in socialističnima odbornikoma Salvatoru Leanzi in Vincenzu Leoneju, ki jih dolžijo, da so na volitvah za obnovo sicilskega deželnega sveta obljubljali protius-luge za volilne glasove. Sicilski deželni svet bo moral zdaj v zadnji majski dekadi izvoliti novega predsednika vlade in nov odbor, toda še pred tem bodo morali izvoliti tri »velike volilce«, ki bodo Sicilijo zastopali na volitvah predsednika republike. V zvezi z odstopom odbora je načelnik svetovalske skupine DSL Parisi dejal, »da gre za logično posledico poti, ki so jo KD, PSI in PSDI po načelih stare politike z razdelitvijo oblasti želeli nadaljevati tudi v tej zakonodajni dobi,« za predsednika parlamentarne skupine Or-landove Mreže Franca Pira pa si je treba zdaj prizadevati za »vrnitev zakonitosti in legitimnosti institucijam in za reforme, ki bodo porušile oligarhijo strank.« Piro se je tudi zavzel za »zamenjavo ljudi in političnih sil.« Napovedani odstop deželne vlade KD-PSI-PSDI pa je povzročil tudi krizo v deželnem vodstvu KD. Včeraj dopoldne so tako vsi trije deželni podtajniki Giuseppe Blanda, Calogero Lo Giudice in Raffaelo Rubino, ki nadomeščajo tajnika, odstopili in se odločili, da čim prej skličejo deželni odbor, na katerem naj bi izvolili novega deželnega tajnika stranke. Vsi trije so opravljali regentske funkcije že eno leto, odkar se je minister Calogero Mannino odločil, da prepusti mesto sekretarja komu drugemu. Začetek krize v deželnem odboru je že včeraj sprožil celo vrsto posvetovanj med predstavniki sicilske KD, predsednik odbora v odstopu Vincenzo Leanza, pa je že včeraj zjutraj odpotoval v Rim na pogovore s krščanskodemokrat-skimi voditelji. MILAN —- Preiskava o podkupninah v Milanu, ki se je začela pred dvema mesecema z aretacijo bivšega socialističnega predsednika ustanove Baggina, bo bržkone pokopala še druge ugledne milanske politične veljake. Osem poslovnežev, ki so jih aretirali pred dnevi, je po vsemu sodeč spregovorilo, sodstvo mora sedaj le zbrati dokazno gradivo. Za zapahi sta se trenutno znašla bivši komisar ustanove IPAB (naslednice občinske ECA) socialist Matteo Carrie-ra in tajnik iste ustanove Frances-co Scuderi. Sodeč po izjavah sodnika Di Pi-etra sta oba aretiranca majhni ribi, ker ju ni niti zaslišal, ker ima »pomembnejše posle«. Kateri so ti posli, pa namestnik milanskega državnega pravdnika Di Pietro ni navedel. V Milanu so prepričani, da bo preiskava prizadela »zelo visoko«. Mario Chiesa, ki je zaradi sodelovanja s sodstvom le v hišnem priporu, tokrat trdovratno molči in noče povedati novih imen. Kot rečeno so bolj »klepetavi« poslovneži, ki so prav tako na prostosti. Iz njihovih izjav prihaja na dan klavrna in bedna slika tolikokrat v preteklosti hvaljenih milanskih upraviteljev, saj v bistvu skoraj ni bilo investicije in javnih izdatkov, da ni kdo z denarjem podmazal javnoupravitelj-ska kolesa. Če tega ni storil, je bil ob posel, ki ga je prevzel »pametnejši« poslovnež. V Milanu je tako nastal začaran krog, ki ga sedaj sodstvo odkriva in prekinja. Konec tedna nov »zamašek« ZAFFERANA ETNEA — Fronta lave nad Zaffera-no Etnea že nekaj dni miruje, ekipe civilne zaščite in vojaški izvedenci pa nadaljujejo s pripravami druge »operacije zamašek« ob lavinem ponoru nad nadmorski višini 2000 metrov. Minerci mornarice so že pripravili niše, v katere bodo namestili razstrelivo, ki bo ob eksploziji zrušilo svod ponora, da bodo vanj zdrknile tudi medseboj povezane železobetonske klade. Izkopali so tudi kanal, po katerem naj bi tekla lava iz zamašenega ponora. Vsak čas bi moralo iz Avstrije v Catanio prispeti posebno na toploto odporno razstrelivo, ki ga bodo shranili na nekem težje dostopnem mestu in ne ob zavetišču Šapienza, kjer varnostne sile niso kos radovednežem. Lavin ponor bodo skušali zamašiti konec tega tedna, do tedaj pa bodo morali pred radvedneži izolirati celotno območje s karabinjerskimi zaporami. Do pasu v gasilski peni Če požar izbruhne v ugledni newyorški 5. aveniji gasilci ne varčujejo z gasilsko peno (AP) Do 15 let zapora za povzročitelje smrtnih nesreč na cestah Avstralije SYDNEY Vlada avstralske države Viktorija je sklenila, da bo zdaj avtomobiliste, ki povzročijo smrt druge osebe, izenačila s tistimi, ki zagrešijo nenamerni umor s katerimkoli orožjem, naj višjo možno kazen pa dvignila s sedem na 15 let zapora. Gre za splošno zaostrovanje kazenske politike, kar pa zadeva avtomobiliste, ima za cilj, da bi avstralske ceste postale bolj varne. Glasnik vlade iz Viktorije je s tem v zvezi izjavil, »da ni mogoče uporabljati dveh metrov, ko nekdo ubije z orožjem ali ko nekdo zakrivi smrtno nesrečo z avtomobilom.« Posledice kalifornijskega potresa V Kaliforniji imajo te dni polne roke dela z odpravljanjem posledic obeh hudih potresov, ki sta prizadela to območje. »Pajki« prometne policije sodelujejo pri odstranjevanju razbitih avtomobilov (AP) Neapeljski karabinjerji ra/krili razpredeno kamoristično mrežo NEAPELJ — V okviru preiskave, ki je trajala več kot leto dni, je padlo v roke karabinjerjev 18 od 23 oseb, za katere je preiskovalni sodnik izdal priporni nalog. Za vse velja obtožba združevanja v oboroženo tolpo kamorističnega značaja, med aretiranci pa so brata Ciro in Salvatore Stolder, Mario Terribile, Flora Cerbone in njen brat Gennaro. Kot ponavadi se je karabinjerjem izmuznil glavni obtoženec Raffaele Stolder, ki ga imajo za šefa tolpe in ki je na begu že od leta 1989. Obtožujejo ga za rope, prekupčevanje z mamili in orožjem ter za kupovanje ukradenega blaga. Tolpa je bila specializirana v vlamlanju s pomočjo varilnih aparatov v blindirane prostore bank, zastavljalnic in zlatarn. Še pred zadnjim razpletom so preiskovalci spravili v zapor 21 oseb, ki naj bi bili člani tolpe, ki je leta 1984 oropala neapeljsko zastavljalnico. Stolderjeva tolpa je pri organizaciji in izvedbi svojih »podvigov« sodelovala tudi z nekaterimi drugimi kamorističnimi družinami, s katerimi je potem delila plen. Računajo, da so ji ropi v zadnjih letih navrgli približno 12 milijard lir. BTP BUONI DEL TESORO POLIENNALI S PETLETNO ZAPADLOSTJO ■ BTP so obveznice s koriščenjem 1. maja 1992 in zapadlostjo 1. maja 1997. ■ Obveznice dajejo letno 12% bruto obresti izplačljive v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 29. aprila. ■ Osnovna emisijska cena znaša 94,95% nominalne vrednosti; zato je minimalna cena za sodelovanje na dražbi 96%. ■ Glede na ceno, s katero bodo obveznice prodane, se resnična donosnost spreminja: glede na minimalno vrednost (96%), je maksimalna letna donosnost 13,55% bruto in 11,83% neto. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice BTP se koristijo s 1. majem; ob vplačilu (5. maja) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo privatniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir. ■ Naknadne informacije nudijo banke. MAKSIMALNI LETNI NETO DONOS: 11,83 %