Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2019 Kakovost zraka v Sloveniji ISSN 1855-0827 Ljubljana, 2020 Izdajatelj: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana, Vojkova 1b Odgovarja: Iztok Slatinšek Generalni direktor Avtorji: Don Ciglenečki, Mateja Gjerek, Mateja Kastelic, Tanja Koleša, dr. Martina Logar, Luka Matavž, Marijana Murovec, Marko Rus, dr. Rahela Žabkar Pri pripravi poročila so sodelovali: Damijan Bec, dr. Jana Faganeli Pucer, Melanija Lešnjak, dr. Janja Turšič Podatke so posredovali: Kemijsko analitski laboratorij ARSO Elektroinštitut Milan Vidmar: EIS TEŠ, EIS TEB, MO Ljubljana, TE-TO Ljubljana, MO Celje, Občina Medvode Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Maribor: MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, MO Ptuj, Občina Ruše, Občina Grosuplje Salonit Anhovo Deskriptorji: Slovenija, kakovost zraka, kakovost padavin, onesnaževala, izpusti, delci, ozon, žveplov dioksid, dušikovi oksidi, ogljikov monoksid, benzen, Hg Descriptors: Slovenia, air quality, precipitations quality, pollutants, emissions, particulate matter, ozone, nitrogen dioxide, sulphur dioxide, carbon monoxide, benzene, Hg ©2020, Agencija Republike Slovenije za okolje Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2019 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Ljubljana, 2020 II Poročilo kakovost zraka 2019 Seznam kratic ALADIN meteorološki model za omejeno območje, katerega razvoj usmerja Francija (Aire Limitée, Adaptation Dynamique, Développement International) ANAS analitično-nadzorni alarmni sistem AMP avtomatska merilna postaja ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje BF Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani CLRTAP Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (Convention on Long-range Transboundary Air Pollution) CAMx celovit model kakovosti zraka z razširitvami (Comprehensive Air Quality Model with Extensions) CORINE Evropski program za koordinacijo informacij o okolju (Coordination of Information on the Environment) DMKP državna merilna mreža za spremljanje kakovosti padavin DMKZ državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zunanjega zraka ECMWF Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi (European Centre for Medium-Range Weather Forecasts) EEA Evropska okoljska agencija (European Environment Agency) EIS ekološki informacijski sistem EIMV Elektroinštitut Milan Vidmar EMEP Program sodelovanja za spremljanje in oceno onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi (Cooperative programme for the monitoring and evaluation of the longrange transmission of air pollutants in Europe) EU Evropska unija IJS Institut Jožef Stefan JRC Skupno raziskovalno središče (Joint Research Centre) LIFE-IP PREPAIR Projekt »Učinki ukrepov Dežel Padske nižine na kakovost zraka« NEC nacionalne zgornje meje emisij (National Emission Ceilings) NIJZ Nacionalni inštitut za javno zdravje NUTS nomenklatura statističnih teritorialnih enot (Nomenclature of Territorial Units for Statistics) OMS-MOL okoljski merilni sistem mestne občine Ljubljana Poročilo kakovost zraka 2019 III RIAT+ modelsko orodje za vrednotenje različnih ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka, ki lahko upošteva tudi ekonomski vidik (Regional Integrated Assessment Modelling tool PLUS) SHERPA modelsko orodje za pomoč pri iskanju optimalnih ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka (Screening for High Emission Reduction Potential on Air) TEB Termoelektrarna Brestanica TEŠ Termoelektrarna Šoštanj TET Termoelektrarna Trbovlje TE-TOL Termoelektrarna Toplarna Ljubljana UL Umerjevalni laboratorij Agencije RS za okolje US EPA Agencija za okolje Združenih držav Amerike (United States Environmental Protection Agency) WHO Svetovna zdravstvena organizacija (World health Organization) WMO-GAW Program Svetovne meteorološke organizacije za globalno spremljanje ozračja (World Meteorological Organization (WMO) Global Atmosphere Watch (GAW) Programme) AV alarmna vrednost CV ciljna vrednost MV mejna vrednost OV opozorilna vrednost BaP benzo(a)piren EC/OC elementarni in organski ogljik (Elementary carbon / Organic carbon) KPI kazalnik povprečne izpostavljenosti NMVOC nemetanske hlapne organske snovi (Non-methane volatile organic compounds) PAH policiklični aromatski ogljikovodiki (Polycyclic aromatic hydrocarbons) PM delci v zraku (Particulate matter) PM10 delci z aerodinamičnim premerom manjšim od 10µm PM2,5 fini delci z aerodinamičnim premerom manjšim od 2,5µm PPM Število delcev na milijon CE Celje LJ Ljubljana MB Maribor MO Mestna občina MS Murska Sobota NG Nova Gorica IV Poročilo kakovost zraka 2019 Nagovor Spoštovani. Kakšna je kakovost zunanjega zraka v Sloveniji? Že nekaj let meritve kažejo da se kakovost izboljšuje in da je večina onesnaževal pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. To nas sicer veseli, po drugi strani pa se moramo zavedati, da je kakovost zraka neobhodno povezana tudi z vremenom. Zadnja leta se ukvarjamo predvsem s problematiko delcev. Podrobnejša analiza razkrije, da interpretacija onesnaženosti zraka z delci ni tako enostavna. Če se osredotočimo na posamezne zimske epizode, ki so bile meteorološko ugodne za akumulacijo onesnaževal, ugotovimo, da se ravni delcev v zadnjem obdobju niso zmanjševale. Je pa bilo v letu 2019 tovrstnih epizod manj kot na primer v letu 2017. Vzrok za boljšo kakovost zraka je bil torej predvsem v ugodnejših vremenskih pogojih, ki so bila zadnja leta naklonjena temu, da se je onesnaženje učinkoviteje redčilo. Pri vrednotenju učinkovitosti izvajanja ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka moramo biti torej previdni, saj lokalni izpusti kljub navideznem izboljšanju kakovosti zraka še vedno ostajajo na visoki ravni. Po drugi strani se vsi zelo dobro zavedamo, da so epizode visokega onesnaženja z delci povezane z vremenskimi pogoji, ob katerih se v slabo prevetrenih dolinah in kotlinah zaradi temperaturnega obrata, ki preprečuje redčenje onesnaženj, nabirajo večje količine delcev in drugih onesnaževal. Kljub temu tovrstni neugodni vremenski pogoji niso krivi za onesnažen zrak. Pač pa visoke ravni delcev ob epizodah onesnaženja le odražajo problematiko glede lokalnih izpustov oziroma razkrivajo navade prebivalcev. Že vrsto let namreč opozarjamo, da je kurjenje v neučinkovitih kurilnih napravah v gospodinjstvih glavni vir onesnaženja z delci v zimskem času. Posebej problematično je kurjenje z neustreznimi gorivi (npr. stari papir in karton, vlažni les, plastika, embalaža in drugi odpadki) in nepravilno kurjenje. Oboje vodi do slabega izgorevanja lesne biomase in se pokaže neposredno kot gost temen dim iz dimnika. V jasnih zimskih popoldnevih se valeč dim zadržuje v plitvi plasti nastajajoče inverzije in se sčasoma razprši po celem naselju. Žal je tako, da lahko takšno stanje v mestu ali na vasi povzroči že en sam neozaveščen kurjač. K boljšemu zraku v Sloveniji lahko torej prispevamo z zamenjavo zastarelih kurilnih naprav, uporabo ustreznega goriva in pravilnim kurjenjem. Izogibajmo se kurjenju na prostem in omejimo uporabo ognjemetov. Izpuste iz prometa lahko bistveno zmanjšamo, če namesto avtomobila uporabljamo skupni ali javni prevoz, k svojemu zdravju pa dodatno prispevamo, če se lahko na delo in po opravkih odpravimo peš ali s kolesom. Naj vsak državljan prispeva po svojih zmožnostih. Vsako dejanje šteje! Poročilo kakovost zraka 2019 V VI Poročilo kakovost zraka 2019 Povzetek Onesnaženost zraka z delci PM10 je bila v letu 2019 v povprečju nižja kot leta poprej. Odsotnost dolgotrajnih temperaturnih obratov v zimskem obdobju je omogočila boljše razredčevanje izpustov. Število prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 (50 µg/m3) je v letu 2019 preseglo vrednost 35, ki je dovoljena za celo leto, le na dveh prometnih merilnih mestih. V Celju na Mariborski cesti je bilo 43 prekoračitev in na merilnem mestu Ljubljana Center 37 prekoračitev. V letu 2018 je bilo merilnih mest s prekoračitvami šest, 2017 pa deset, kar je bilo v veliki meri pogojeno z vremenskimi razmerami. Do večine preseganj v letu 2019 je prišlo v prvih dveh mesecih leta, ko so bili pogosti temperaturni obrati. Ti onemogočajo razredčevanje izpustov iz malih kurilnih naprav in prometa, ki sta zlasti v mestih največja vira delcev PM10. Med neugodnimi vremenskimi razmerami so tako ravni delcev še zmeraj višje od standardov kakovosti, ki jih predpisuje zakonodaja, kar se lepo odraža na rezultatih meritev. Zato lahko trdimo, da so za boljšo kakovost zraka v večji meri zaslužne ugodne vremenske razmere in ne zmanjšanje emisij ter ukrepi v okviru sprejetih načrtov za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka. Letna mejna vrednost za delce PM10 40 µg/m3 v letu 2019 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Priporočilo WHO za letno povprečje PM10 znaša 20 µg/m3 in je bilo preseženo skoraj na vseh merilnih mestih po Sloveniji. Trendi onesnaženosti v obdobju med 2002 in 2019 kažejo, da so zadnja leta izmerjene zelo podobne ravni delcev PM10. Medletna nihanja ravni PM10 so predvsem posledica različnih meteoroloških razmer v posameznem letu. Kljub temu je v obdobju od leta 2005 naprej, predvsem na urbanih lokacijah, opazen trend zmanjševanja ravni delcev. Ocenjujemo, da je to predvsem posledica zmanjševanja izpustov iz industrije. Na kmetijsko podeželskih merilnih mestih ni opaznega večjega trenda v zmanjševanju. V tem okolju se za ogrevanje več uporablja pretežno lesno biomaso in zastarele peči, kar prispeva k večjim izpustom. Ravni delcev PM2,5 spremljamo na štirih merilnih mestih – Maribor Vrbanski plato, Ljubljana Bežigrad, Nova Gorica in Iskrba in na nobenem ni bila presežena letna mejna vrednost 25 µg/m3. Glede na smernice WHO [1] je povprečna letna raven delcev PM2,5 10 µg/m3 presežena na vseh urbanih merilnih mestih. Kazalnik povprečne izpostavljenosti za PM2,5 je znašal leta 2019 za merilna mesta v neizpostavljenem mestnem okolju: v Ljubljani 18 µg/m3 (Ljubljana Biotehniška fakulteta/Ljubljana Bežigrad), v Mariboru 16 µg/m3(Maribor Vrbanski plato) in v Novi Gorici 14 µg/m3. Obveznost glede stopnje izpostavljenosti znaša 20 µg/m3 in v letu 2019 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Povprečna letna raven benzo(a)pirena je bila v letu 2019 najvišja na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad, kjer je dosegla ciljno vrednost. Nekoliko nižje povprečne letne ravni so bile izmer- Poročilo kakovost zraka 2019 VII jene na merilnih mestih v Mariboru in Novi Gorici, na Iskrbi pa je bila povprečna letna vrednost benzo(a)pirena po pričakovanjih najnižja. Primerjava ravni benzo(a)pirena v obdobju od 2009 do 2019 kaže, da onesnaženost ostaja približno na istem nivoju. Povprečne letne ravni niklja, arzena, kadmija in svinca so bile v letu 2019 na vseh merilnih mestih nižje od zahtev za kakovost zraka. Najvišje ravni svinca, kadmija in arzena so bile izmerjene v Žerjavu, kjer so povišani nivoji težkih kovin povezani z delovanjem okoliške industrije. Obenem ni mogoče izključiti resuspenzije svinca iz kontaminirane zemlje. Primerjava ravni težkih kovin v obdobju od 2009 do 2019 kaže, da obremenjenost ostaja približno na istem nivoju. Povprečne letne vrednosti benzena so bile leta 2019 na vseh merilnih mestih tako kot že vsa leta prej, pod mejno vrednostjo. Benzen je ena izmed sestavin bencina, zato so po pričakovanjih najvišje ravni benzena izmerjene na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. V letu 2019 je na tem merilnem mestu povprečna letna vrednost znašala manj kot polovico predpisane mejne letne vrednosti. Nižje ravni benzena so bile izmerjene na ostalih merilnih mestih. Ravni benzena so na vseh postajah višje v zimskem obdobju, kar je posledica slabših pogojev za razredčevanje. Leto 2019 je bilo med najtoplejšimi odkar potekajo meritve; ravni ozona so bile temu primerno višje, vendar niso segle rekordno visoko. Najvišje urne vrednosti so bile izmerjene v Novi Gorici (189 µg/m3), na Otlici (204 µg/m3) in v Kopru (192 µg/m3). Eno preseganje opozorilne vrednosti je bilo zabeleženo še na Sv. Mohorju (185 µg/m3). Na drugih merilnih mestih ni bilo preseganja opozorilne vrednosti. Alarmne vrednosti (240 µg/m3) niso bile presežene že več kot deset let. Ciljna vrednost za varovanje zdravja je bila presežena na skoraj vseh merilnih mestih, razen v Celju in Zasavju. Dolgoročna ciljna vrednost za varovanje zdravja ter ciljna in dolgoročna ciljna vrednost za varovanje rastlin so bile presežene na vseh merilnih mestih. Povprečne letne ravni ozona ne kažejo opaznih trendov v zadnjih letih. Razlike med posameznimi leti so predvsem posledica vremenskih razmer, posebej tistih poleti, ko so pogoji za nastanek ozona ugodnejši. Že od začetka meritev dušikovih dioksidov so najvišje ravni izmerjene na prometno zelo obremenjenem merilnem mestu LJ Center. Tu je bila v preteklih letih pogosto presežena tudi letna mejna vrednost. Povprečna letna raven je presegla mejno vrednost tudi v letu 2019 (45 µg/m3), vendar so podatki s te postaje zgolj informativni zaradi prevelikega izpada podatkov. Urna mejna vrednost 200 µg/m3 (dovoljeno število preseganj 18 ur na leto) ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Prav tako tudi letna kritična vrednost za zaščito vegetacije ni bila presežena na nobenem ruralnem merilnem mestu. Letni izpusti žveplovega dioksida so v Sloveniji več kot petkrat nižji od ciljne vrednosti in ta vrednost, kot jo določa zakonodaja, ni bila presežena že vse od leta 2010. Mejni urni vrednosti se občasno približamo le na merilnih mestih okrog TEŠ, tu je bila v letu 2019 nekajkrat presežena dnevna mejna vrednost 125 µg/m3, ki jo priporoča WHO [1]. Na vseh drugih merilnih mestih so ravni veliko nižje od mejnih in kritičnih vrednosti za varovanje zdravja in rastlin. Ravni ogljikovega monoksida so bile na vseh merilnih mestih, tako kot že vsa leta doslej, pod mejno vrednostjo in so nižje tudi od priporočil WHO [1]. Raven onesnaženosti zraka z živim srebrom ostaja od leta 2008 dalje zelo nizka. Povprečna koncentracija živega srebra v zraku je bila v letu 2019 nekoliko nižja, kot v preteklem letu in ostaja tudi med najnižjimi v Evropi. Ker smo meritve izvajali le po približno 14 dni v posameznem kvartalu VIII Poročilo kakovost zraka 2019 z izposojenim inštrumentom, jih podajamo zgolj kot informativne vrednosti. Povprečna letna vrednost pH padavin se je v Sloveniji v letu 2019 gibala med 5,2 in 5,6. Najbolj kisle so bile z izjemo meseca marca v obdobju od januarja do maja in pa v obdobju od septembra in decembra, kar povezujemo predvsem z emisijami dušikovih oksidov in žveplovega dioksida v času kurjenja, ki se ob padavinah spirajo iz zraka. Mokre depozicije amonijevih ionov so bile na večini merilnih mest najnižje v januarju in februarju ter od oktobra do decembra, višje pa so bile od marca do septembra, kar povezujemo predvsem s kmetijsko dejavnostjo, kjer nastaja amonijak. Tako depozicije nitratnih kot tudi sulfatnih ionov so bile pretežno povezane s količino padavin in so bile tako z izjemo junija, ko smo zabeležili zelo malo padavin, najvišje med marcem in septembrom ter v novembru. Padavine v Sloveniji so bile v primerjavi z Evropo med manj kislimi, podobno pa so bile tudi koncentracije nitratnih, sulfatnih in amonijevih ionov v spodnjem delu EMEP ocenjevalne lestvice. Raven onesnaženosti s težkimi kovinami, podobno kot v preteklih letih, ostaja med najnižjimi v Evropi. V primerjavi s preteklim letom smo v letu 2019 zabeležili najnižjo depozicijo živega srebra odkar potekajo meritve, vendar so zaradi prevelikega izpada meritev količine padavin (v novembru in decembru), podatki zgolj informativni. Depozicije PAH so bile, podobno kot v preteklih letih, zaradi kurjenja najvišje v zimskih mesecih, na letnem nivoju pa so bile najnižje doslej. Največji trend zmanjšanja depozicij se nakazuje pri benzo(b,j,k)fluorantenih in indeno(1,2,3-cd)pirenu, depozicije ostalih PAH pa ostajajo na primerljivem nivoju. Poročilo kakovost zraka 2019 IX X Poročilo kakovost zraka 2019 Summary Air pollution with PM10 was on average lower in 2019 than in previous years. The absence of long-term temperature inversions in the winter allowed better dilution of emissions of PM10. The number of exceedances of the daily limit value for PM10 (50 µg/m3) surpassed allowed number of exceedances (35) only at two traffic monitoring sites (Celje Mariborska cesta (43) and Ljubljana Center (37)), while in 2018, there were six such monitoring sites, and in 2017, ten such monitoring sites, which was largely conditioned by local weather conditions. Most of the exceedances in 2019 occurred in the first two months of the year, when temperature inversions were more frequent. These allowes the dilution of emissions from small combustion plants and traffic, which are the main sources of PM10 particles emissions in Slovenia. Among adverse weather conditions, particle levels are still higher than the quality standards prescribed by law. Therefore, it can be argued that better air quality is largely due to favorable weather conditions rather than emission reductions and measures under ambient air quality improvement plans. The annual limit value for PM10 40 µg/m3 was not exceeded at any monitoring site. The World Health Organization (WHO) recommendation for the annual average of PM10 is 20 microg/m3 and was exceeded at almost every monitoring site across Slovenia. Pollution trend from 2002 to 2019 show that PM10 particle levels measured in recent years are very similar. The year-on-year fluctuations of PM10 levels are mainly due to different weather conditions in each year. Nevertheless, since 2005, especially at urban monitoring site, there has been a trend of decreasing particulate matter levels. We estimate that this is mainly due to the reduction of emissons in industry. There is no significant downward trend at agro-rural monitoring sites. In this environment, wood biomass is mostly used for heating, which contributes to higher emissions. In 2019, levels of PM2,5 have been monitored at four monitoring sites - Maribor Vrbanski plato, Ljubljana Bežigrad, Nova Gorica and Iskrba, with none exceeding the annual averge limit value of 25 µg/m3. However, according to the WHO guidelines [1] (10 µg/m3), the average annual level of PM2,5 was exceeded at all monitoring sites. In 2019, average exposure index (AEI) of PM2,5 at urban background stations, was 18 µg/m3 at monitoring site Ljubljana Biotehniška fakulteta, 16 µg/m3 at monitoring site Maribor Vrbanski plato and 14 µg/m3 at monitoring site Nova Gorica. Limit value of average exposure index (AEI) is 20 µg/m3 and was not exceeded at any monitoring site in 2019. The average annual level of benzo(a)pyrene in 2019 was highest at Ljubljana Bežigrad monito- ring site, where it reached its target value. Slightly lower average annual levels were measured at monitoring sites in Maribor and Nova Gorica, while at Iskrba the average annual value of Poročilo kakovost zraka 2019 XI benzo(a)pyrene was expectably the lowest. A comparison of benzo(a)pyrene level during the period 2009 to 2019 indicates, that the pollution remains mainly unchanged. The average annual levels of nickel, arsenic, cadmium and lead were at all monitoring sites lower than the requirements for air quality in 2019. The highest levels of lead, cadmium and arsenic were measured in Žerjav, where elevated levels of heavy metals are due to the surrounding industry. Furthermore, the resuspension of lead from the contaminated soil cannot be excluded. A comparison of the heavy metals levels during the period 2009 to 2019 shows that the pollution remains roughly at the same level. The average annual level of benzene was below the limit value at all monitoring sites in 2019, as in all other years in the series of measurements. Benzene is one of the components of petrol, which is why, as expected, the highest levels of benzene were measured at traffic monitoring site Ljubljana Center. At this monitoring site, the average annual level of benzene was less than half of the prescribed annual limit value. Lower benzene levels were measured at other measurement sites. Benzene levels are higher at all monitoring sites in winter as a result of less favorable conditions for dilution of emissions. Year 2019 was among the warmest, so ozone levels were consequently very high, but they did not reach a record high. The highest hourly values were measured in Nova Gorica (189 µg/m3), Otlica (204 µg/m3) and Koper (192 µg/m3). One exceedance of the information threshold (180 µg/m3) was also recorded at the Sv. Mohor (185 µg/m3). There were no exceedance of the information threshold (180 µg/m3) at other measuring sites. Alarm threshold (240 µg/m3) has not been exceeded for more than ten years at any monitoring site. The target value for health protection has been exceeded at almost all monitoring stations, except in Celje and Zasavje. The long-term target value for health and target value for vegetation protection (AOT40) was exceeded at all monitoring sites. The average annual ozone levels do not show noticeable trends in recent years. Differences between each year are mainly due to weather conditions, especially in the summer, when the conditions for ozone formation are more favourable. The values of nitrogen dioxide where always the highest at the traffic monitoring site LJ Center. Here, the annual limit value has often been exceeded in recent years. The average annual limit value was also exceeded in 2019 (45 µg/m3), but the data from this station are only informative due to excessive data loss. The hourly limit value for nitrogen dioxide was not exceeded at any monitoring site. Also, the critical value for protecting vegetation was not exceeded at any rural monitoring site. The average levels of sulfur dioxide in Slovenia are more than five times lower than the target value and this value has not been exceeded since 2010. We occasionally record exceedance of hourly limit value only at monitoring site near thermal power plant Šoštanj, where in 2019 the daily limit level recommended by the WHO was exceeded several times. At all other monitoring sites, the levels are much lower than the limit and critical values for health and plant protection. Levels of carbon monoxide have been well below the threshold at all monitoring sites and are even lower than the WHO recommendations [1]. The level of air pollution with mercury remains very low since 2008. In 2019 it was slightly lower than in the previous year, and remains among the lowest in Europe. Since the measurements were XII Poročilo kakovost zraka 2019 performed approximately only every 14 days in an individual quarter with a borrowed instrument, they are given only as informative values. The average annual value of precipitations pH in Slovenia ranged between 5,2 and 5,5 in 2019. With the exception of March, they were the most acidic in the period from January to May and in the period from September and December, which is mainly related to acidic emissions during combustion in heating season. Wet depositions of ammonium ions were lower at most monitoring sites in January and February and from October to December, and higer in the period between March and September, which is associated with the increased activities in agriculture. Depositions of nitrate and sulphate ions were predominantly related to precipitation and were, with the exception of June, when very little precipitation was recorded, highest between March and September, and in November. In comparison with Europe, precipitations in Slovenia were less acidic. Also, concentrations of nitrate, sulphate and ammonium ions were in the lower part of the EMEP assessment scale. The level of precipitation pollution with heavy metals remains among the lowest in Europe. Compared to the previous year, in 2019 we recorded the lowest mercury deposition since the measurements took place, but because the majority of precipitation was lost in November and December, the results are given for information only. As in previous years, PAH deposition was the highest in winter months due to wood burning, but remained at the annual level similar to the previous years. The largest trend of decreasing deposition is indicated for benzo(b, j, k)fluoranthenes and indeno(1,2,3-cd)pyrene, while the deposition of other PAHs remain at a comparable level. Poročilo kakovost zraka 2019 XIII XIV Poročilo kakovost zraka 2019 Tabela A: Tabela prikazuje povprečne letne ravni onesnaževal zraka (Cp), število preseganj mejnih (>MV) oziroma ciljnih (>CV) in opozorilnih vrednosti (>OV) v letu 2019. Prikazana je maksimalna povprečna 8-urna vrednost (Cmax) za ogljikov monoksid. Rdeča barva predstavlja presežene mejne ali ciljne vrednosti. Ravni PM10, PM2,5, ozona, NO2, NOx, SO2 in benzena so podane v enotah µg/m3, CO v mg/m3, ravni benzo(a)pirena, arzena, kadmija, niklja in svinca pa v ng/m3. PM10 PM2,5 ozon NO2 SO2 CO benzen B(a)P As Cd Ni Pb leto 24 ur leto 1 ura 8 ur leto 1 ura leto zima 1 ura 24 ur 8 ur leto leto leto leto leto leto Cp >MV Cp Cp >OV >CV Cp >MV Cp Cp >MV >MV Cmax Cp Cp Cp Cp Cp Cp DMKZ LJ Bežigrad 21 16 16 44 0 19 25 0 4 5 0 0 1,7 1,1 1,2 0,35 0,18 2,1 6,7 LJ Biotehniška 19 8 LJ Gospodarsko 24 21 Maribor 23 13 25 0 2,2 1,5 0,73 0,35 0,16 1,4 6,4 MB Vrbanski 13 54 0 19 Celje 26 23 44 0 17 25 0 4 4 0 0 0,42 0,52 1,2 6,9 CE Mariborska 29 43 MS Rakičan 21 14 53 0 20 13 0 MS Cankarjeva 26 28 Nova Gorica 20 10 13 52 5 42 26 0 0,95 NG Grčna 23 10 Trbovlje 22 16 41 0 13 19 0 4 4 0 0 2,3 Zagorje 25 28 39 0 7 20 0 3 4 0 0 Hrastnik 20 9 53* 0* 18* 2* 3* 0* 0* Koper 17 8 70 4 44 15 0 Iskrba 11 2 8 55 0 24 2 0 0,7 0,9 0 0 0,12 0,22 0,06 0,72 1,5 Žerjav 20 1 2,1 1,3 0,96 357 Kranj 19 8 Novo mesto 21 10 Velenje 17 2 Otlica 85 25 55 Krvavec 95 0 65 0,3 Dopolnilna merilna mreža TEŠ Pesje 16 1 4 3 0 0 Škale 15 1 6 0 5 5 0 0 Šoštanj 18 1 10 0 3 2 0 0 Zavodnje 79 0 41 5 0 4 4 0 0 Velenje 49 0 14 3 4 0 0 Topolšica 3 4 0 0 Veliki vrh 3 5 0 0 Graška gora 4 4 0 0 OMS-MOL LJ Center 34 37 45* 0 5 3 0 0 2,2 Občina Medvode Medvode 15 2 1,2 MO Celje CE Gaji 24 25 14 0 8 5 0 0 EIS TEB Sv. Mohor 69 1 35 5 0 6 6 0 0 MO Maribor MB Vrbanski 18 0 16 0 Pohorje 76 0 17 EIS Anhovo Morsko 15 5 Gorenje Polje 17 7 Občina Miklavž na Dravskem polju Miklavž 25 31 MO Ptuj Ptuj 22 15 Občina Ruše Ruše 22 11 * Podatki so zaradi prevelikega izpada podatkov informativnega značaja. XVI Poročilo kakovost zraka 2019 Kazalo 1 Uvod 1 2 Ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka 7 2.1 Meritve na stalnih merilnih mestih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 2.2 Ocenjevanje kakovosti zraka s tehniko združevanja podatkov . . . . . . . . . . . . . 15 2.2.1 Modelski sistem ALADIN-SI/CAMx . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 2.2.2 Meritve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 2.2.3 Postopek združevanja meritev in modelskih izračunov . . . . . . . . . . . . . 17 2.2.4 Primer rezultatov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 2.3 Analiza izvora in potencialov zmanjšanja onesnaženja z modelskim orodjem SHERPA 22 2.3.1 Vpliv izpustov znotraj območja Slovenije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 2.3.2 Onesnaženost v mestih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 2.3.3 Vpliv sosednjih regij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 2.3.3.1 Koper . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 2.3.3.2 Nova Gorica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 2.3.4 Vpliv posameznih slovenskih regij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 3 Dodatne meritve 35 4 Delci PM10 in PM2,5 39 4.1 Izpusti primarnih delcev in predhodnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 4.2 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 4.3 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 4.4 Epizode čezmerne onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56 4.5 Kemijska in elementna sestava delcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60 4.6 Preseganja mejnih vrednosti zaradi naravnih virov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60 4.7 Ravni onesnaženosti v državah EU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 5 Onesnaževala v delcih - benzo(a)piren in težke kovine 69 5.1 Benzo(a)piren . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 5.1.1 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 5.1.2 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 Poročilo kakovost zraka 2019 XVII 5.1.3 Ravni onesnaženosti v državah EU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73 5.2 Težke kovine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74 5.2.1 Izpusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74 5.2.2 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77 5.2.3 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77 5.2.4 Ravni onesnaženosti v EU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87 6 Ozon 91 6.1 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91 6.2 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92 6.3 Ravni onesnaženosti v EU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102 7 Dušikovi oksidi 105 7.1 Izpusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105 7.2 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106 7.3 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107 7.4 Ravni onesnaženosti v EU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115 8 Žveplov dioksid 117 8.1 Izpusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117 8.2 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118 8.3 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119 8.4 Ravni onesnaženosti v EU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126 9 Ogljikov monoksid 127 9.1 Izpusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127 9.2 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128 9.3 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129 9.4 Ravni onesnaženosti v EU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130 10 Benzen 131 10.1 Izpusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131 10.2 Zahteve za kakovost zraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 133 10.3 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 133 10.3.1 Primerjava ravni onesnaženosti z EU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 133 11 Živo srebro v zraku 137 11.1 Izpusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 138 11.2 Ravni onesnaženosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 139 11.3 Primerjava ravni onesnaženosti v Evropi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 140 12 Kakovost padavin 141 12.1 Raven vrednosti pH, električne prevodnosti in onesnaženosti padavin z nekaterimi anorganskimi ioni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 141 XVIII Poročilo kakovost zraka 2019 12.1.1 Mesečna raven vrednosti pH, električne prevodnosti in onesnaženosti padavin z nekaterimi anorganskimi ioni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 142 12.1.2 Letna raven vrednosti pH, električne prevodnosti in onesnaženosti padavin z nekaterimi anorganskimi ioni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 142 12.1.3 Primerjava ravni onesnaženosti v Evropi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149 12.2 Raven onesnaženosti padavin s težkimi kovinami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151 12.2.1 Primerjava ravni onesnaženosti v Evropi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 152 12.3 Raven onesnaženosti padavin z živim srebrom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 154 12.3.1 Primerjava ravni onesnaženosti v Evropi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 154 12.4 Raven onesnaženosti padavin s policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki . . . . . . . 155 13 Literatura 159 Poročilo kakovost zraka 2019 XIX XX Poročilo kakovost zraka 2019 1. Uvod Onesnaženost zraka po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) predstavlja največje okoljsko tveganje za zdravje ljudi, v Evropski uniji pa je prepoznana kot drugi največji okoljski problem, takoj za podnebnimi spremembami [2]. Onesnaževala v zraku so lahko posledica lokalnih izpustov in prizadenejo bližnjo okolico ali pa z gibanjem zračnih mas prepotujejo velike razdalje; pri tem nekatera sodelujejo v zapletenih kemijskih pretvorbah in njihov vpliv tako seže tudi daleč od prvotnih virov. Onesnaženost zraka je predvsem posledica delovanja človeka, lahko pa izhaja tudi iz gozdnih požarov, izbruhov vulkanov, erozije vetra in drugih naravnih pojavov. Na številnih območjih po svetu količina izpustov in posledično onesnaženost ozračja še vedno naraščata. V Sloveniji, podobno kot drugje po Evropi, se emisije postopno zmanjšujejo, vendar kakovost zraka marsikje še vedno ostaja slaba. Največji problem v Sloveniji predstavlja prekomerna onesnaženost z delci PM10 v zimskem obdobju, ki je posledica številnih izpustov in specifičnih geo- grafskih pogojev, s katerimi so povezane neugodne vremenske razmere za redčenje onesnaženja. V primeru delcev so najbolj problematičen vir onesnaženja individualna kurišča, zlasti uporaba lesa v zastarelih malih kurilnih napravah. V bližini prometnih cest pa ima pomemben vpliv na ravni delcev tudi promet. Vpliv onesnaženega zraka na zdravje ljudi se običajno vrednoti z ocenjevanjem povečane smrtnosti in obolevnosti prebivalstva ter izrazi bodisi kot izgubljena leta življenja ali pa kot število prezgodnjih smrti. Ocene se pripravljajo na osnovi podatkov o onesnaženosti zraka, demografskih podatkov in povezav med izpostavljenostjo onesnaženemu zraku in obolevnostjo. Po oceni vpliva z delci onesnaženega zraka na število prezgodnjih smrti in izgubljena leta življenja, je v Sloveniji stanje podobno oziroma nekoliko slabše kot v evropskem povprečju [3]. Vpliv najpogostejših onesnaževal na zdravje prikazuje slika 1.1. Preko vpliva na življenjsko dobo prebivalstva, povečanih stroškov medicinske oskrbe in zmanjšane delovne učinkovitosti ima onesnaženost zraka tudi pomemben ekonomski vpliv. Onesnažen zrak poleg tega škoduje ekosistemom, vegetaciji, stavbam in drugi infrastrukturi. Mnoga onesnaževala vplivajo tudi na podnebne spremembe. Izboljšanje kakovosti zraka lahko pomaga pri blaženju podnebnih sprememb, ni pa vedno tako. Nekatera onesnaževala namreč prispevajo k ohlajanju (npr. delci v zraku), druga pa povzročajo segrevanje ozračja (npr. CO, NH3 in NOx) [5]. Lesna biomasa, katere uporaba za ogrevanje lahko sprošča visoke izpuste delcev, prestavlja z vidika vpliva na podnebje CO2 nevtralno gorivo. Področje kakovosti zraka in področje podnebnih sprememb sta torej dva različna izziva sodobnega časa, ki pa ju je potrebno reševati v medsebojnem sodelovanju. Poročilo kakovost zraka 2019 1 Slika 1.1: Glavni vplivi PM, NO2, SO2 in O3 na zdravje [4]. Evropska zakonodaja pokriva področje kakovosti zraka v treh tematskih sklopih. V prvi sklop sodita Direktivi 2008/50/ES [6], 2004/107/ES [7] , ki določata standarde kakovosti zunanjega zraka (mejne, ciljne, opozorilne, alarmne ter kritične vrednosti), metode ocenjevanja za različna onesnaževala in načine obveščanja javnosti v primeru prekoračitev. Drugi sklop predstavlja t.i. NEC Direktivo [8], ki določa nacionalne obveznosti zmanjšanja antropogenih emisij snovi, ki povzročajo zakisljevanje, evtrofikacijo in povečanje troposferskega ozona... V tretjem sklopu pa je evropska zakonodaja, ki določa standarde za industrijske emisije, emisije iz kurilnih naprav, cestnih vozil, delovnih strojev, standarde kakovosti transportnih vozil in energetsko učinkovitost proizvodov. Vsebina tega letnega poročila o kakovosti zraka v Sloveniji spada v področje prvega sklopa, ki ga pokrivata Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo [6] in Direktiva 2004/107/ES o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih [7] v zunanjem zraku. Direktivi sta bili v slovenski pravni red prenešeni z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka [9], Uredbo o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku [10] ter s Pravilnikom o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka [11]. Predpisane mejne in ciljne vrednosti za posamezna onesnaževala so v navedeni zakonodaji postavljene ob upoštevanju smernic WHO, vendar so v večini primerov manj stroge, saj so sprejete s političnim konsenzom vseh držav članic EU, ob upoštevanju njihove izvedljivosti. Na Agenciji RS za okolje spremljamo kakovost zraka v Sloveniji že več desetletij. Skladno s Pravilnikom o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka [11] zagotavljamo v okviru državne me- rilne mreže na stalnih merilnih mestih zanesljive in kakovostne meritve delcev PM10 in PM2,5, ozona (O3), žveplovega dioksida (SO2), ogljikovega monoksida (CO), dušikovega dioksida (NO2), dušikovih oksidov (NOx), svinca (Pb), benzena (C6H6), arzena (As), kadmija (Cd), niklja (Ni) in benzo(a)pirena. Poleg tega občasno izvajamo tudi merilne kampanje oziroma indikativne meritve. Z namenom sodelovanja pri ugotavljanju regionalnega in kontinentalnega prenosa onesnaženja smo z meritvami udeleženi tudi v programu EMEP, ki deluje v okviru Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja [12], in programu Svetovne meteorološke organizacije o Opa- 2 Poročilo kakovost zraka 2019 zovanju atmosfere zemlje (WMO-GAW). Te meritve poleg ravni onesnaževal v zraku obsegajo tudi spremljanje kakovosti padavin in usedlin. Kot pomoč pri ocenjevanju kakovosti zraka, analizah vzrokov čezmerne onesnaženosti in napovedovanju ravni onesnaževal uporabljamo na Agenciji tudi numerične modele. Vzpostavljen imamo regionalen disperzijsko-fotokemičen model CAMx, sklopljen z meteorološkim modelom ALADIN/SI ter statistične modele za napovedovanje ravni delcev oziroma ozona po posameznih krajih. Za potrebe celostne ocene vpliva virov po posameznih območjih, onesnaževalih in emisijskih virih, smo vzpostavili tudi orodji SHERPA in RIAT+. Slednji omogoča vrednotenje različnih ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka tudi iz ekonomskega vidika. Podatke o oceni kakovosti zraka skupaj z opisom načina ocenjevanja ter uporabljenimi tehnikami redno poročamo Evropski okoljski agenciji (EEA). Poročani podatki so osnova za ugotavljanje skladnosti z mejnimi ali ciljnimi vrednostmi ravni onesnaževal v zraku in predstavljajo osnovno infor- macijo o ukrepih, njihovih učinkih in politikah za zmanjševanje čezmerne onesnaženosti. Meritve regionalnega ozadja onesnaženosti zraka in padavin dodatno poročamo v okviru sodelovanja v programih EMEP in WMO-GAW. Javnosti posredujemo informacije o kakovosti zraka s tekočo objavo podatkov avtomatskih merilnih postaj na spletnih straneh ARSO in na teletekstu nacionalne televizije. Mesečno pregle- dane podatke meritev objavimo v mesečnem biltenu Naše okolje. Rezultati meritev, objavljeni v letnem poročilu, pa so dodatno preverjeni na več stopnjah kontrole in imajo status dokončnih podatkov. Na spletnih straneh ARSO objavljamo tudi druga poročila o dodatnih meritvah, študijah in modeliranju kakovosti zraka. V primeru prekomerne onesnaženosti zraka z delci PM10 ali ozona z izdajo obvestil oziroma opozoril prebivalcem omogočimo, da lahko zmanjšajo svojo izpostavlje- nost onesnaženemu zraku, in sicer s prilagoditvijo aktivnosti na prostem. Ob epizodah povišane onesnaženosti z delci PM10 pa jih želimo tudi vzpodbuditi, da s svojim ravnanjem pripomorejo k nižjim izpustom onesnaževal. V ta namen dnevno izdajamo napoved kakovosti zraka; v zimskem času napovedujemo delce PM10, v poletnem pa ozon. Obenem prikazujemo trenutno stopnjo onesnaženosti zraka s prenovljenim indeksom kakovosti zunanjega zraka, ki hkrati upošteva ravni delcev PM10, NO2, SO2 in O3. Na Agenciji od spomladi 2016 do spomladi 2021 izvajamo projekt Sinica, v okviru katerega posodabljamo in nadgrajujemo sistem za spremljanje kakovosti zraka, da bi v prihodnje zagotovili še bolj kakovostne, ažurne in prostorsko reprezentativne meritve ter modelske izračune onesnaženosti zraka. Nadgrajujejo se stara in na novo vzpostavljajo nekatera nova stalna merilna mesta. Vzposta- vljene bodo posebne postaje, namenjene občasnim meritvam za izboljšanje informacije o prostorski porazdelitvi onesnaženosti v državi. Pridobitev prostorsko in časovno podrobnih podatkov o virih onesnaženja, posodobitev laboratorijev, analitsko-informacijskega sistema in računskega centra pa je večinoma zaključena. Omenjena infrastruktura nam bo v pomoč pri boljšem obveščanju in ozaveščanju javnosti, natančnejši podatki o kakovosti zraka pa podlaga za pripravo načrtov za izboljšanje kakovosti zraka. Slika 1.2 prikazuje rezultate projekta pridobljene v okviru sklopa, ki po- kriva izdelavo emisijske evidence in scenarijev izpustov. Prikazani so izpusti PM10 iz malih kurilnih naprav in prometa za leto 2016, pridobljeni v okviru projekta Sinica. Nekaj dodatnih informacij o aktivnostih in izvajanju projekta SINICA je na voljo na spletni strani [13]. Poročilo kakovost zraka 2019 3 (a) (b) Slika 1.2: Ocenejeni izpusti delcev PM10 iz malih kurilnih naprav (a) in prometa (b) po prostorskih okoliših za leto 2016. 4 Poročilo kakovost zraka 2019 Agencija sodeluje tudi v projektu LIFE-IP PREPAIR, katerega namen je zmanjšati izpuste na območju Padske nižine z izvedbo ukrepov, ki jih predvideva t. i. »padski dogovor« oziroma v Padski nižini sprejeti akcijski načrti za izboljšanje kakovosti zraka. Padske nižina je zaradi goste poselitve, močne industrije in kmetijstva ter gostega prometa močno obremenjena z velikimi izpusti onesnaževal v zrak, zahodni vetrovi pa iz sosednje Italije prinesejo onesnažene zračne mase tudi nad območje Slovenije. Večji vpliv Padske nižine v Sloveniji zaznamo v primeru sekundarnih onesnaževal kot je ozon, še posebej na Primorskem. Pred prihodom fronte občasno vpliv Padske nižine opazimo tudi drugod po Sloveniji. Namen sodelovanja ARSO v projektu LIFE-IP PREPAIR je oceniti vpliv izpustov Padske nižine na kakovost zraka v Sloveniji ter vpliv tam izvedenih ukrepov na izboljšanje kakovosti zraka pri nas. Nekoliko več projektu je na voljo na spletni strani [14], v kasnejših poglavjih tega poročila pa predstavljamo tudi nekaj vmesnih rezultatov. V tem poročilu prikazujemo rezultate meritev kakovosti zraka v letu 2019, za ponazoritev trendov onesnaženosti zraka pa tudi rezultate meritev iz prejšnjih obdobij. V poročilu smo osredotočeni na onesnaževala s predpisanimi mejnimi ali ciljnimi vrednostmi. Vključili smo tudi rezultate spremljanja kakovosti padavin, s katerimi se onesnaževala izpirajo iz zraka in vnašajo v vode in tla. Pri razlagi epizod onesnaženja si pomagamo z modelskimi izračuni. Po posameznih onesnaževalih navajamo podatke o izpustih iz državnih evidenc, ki se vodijo na ARSO. Podrobneje je predstavljeno združevanje podatkov meritev in modelskih izračunov onesnaženosti zraka na območju Slovenije in Padske nižine. Posebno poglavje namenjamo predstavitvi orodij SHERPA in RIAT+. Poročilo kakovost zraka 2019 5 6 Poročilo kakovost zraka 2019 2. Ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka V skladu z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka [9] in Pravilnikom o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka [11] lahko ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka opravljamo s pomočjo rezultatov meritev na stalnih merilnih mestih, z indikativnimi meritvami, modeliranjem kakovosti zraka ter z objektivnimi ocenami. Za meritve na stalnih merilnih mestih zakonodaja predpisuje stroge zahteve za kakovost in razpoložljivost rezultatov meritev. Zahteve glede kakovosti meritev za indikativne meritve so nižje, zato jih je mogoče opravljati s preprostejšimi metodami in/ali z manjšo časovno pokritostjo. Slovenija je po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka razdeljena na dve aglomeraciji, Ljubljano in Maribor, in dve območji, ki sta različni za težke kovine in za druga onesnaževala (tabeli 2.1 in 2.2). Za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka glede na ravni SO2, NO2, CO, O3, C6H6, PM10, PM2,5 in BaP je Slovenija razdeljena na celinski (SIC) ter primorski (SIP) del. Za težke kovine je zaradi svoje specifike iz območja celotne Slovenije izvzeta Zgornja Mežiška dolina. Način ocenjevanja kakovosti zraka je odvisen od onesnaženosti posameznega območja oziroma aglomeracij. Če je onesnaženost višja, je potrebnih več meritev, ki morajo biti kakovostnejše. Pravil- nik o kakovosti zunanjega zraka določa za posamezno onesnaževalo spodnji in zgornji ocenjevalni prag. Kadar so ravni onesnaženosti posameznega onesnaževala pod spodnjim ocenjevalnim pragom, zadostujeta za ocenjevanje kakovosti zraka objektivna ocena ali modeliranje. V primeru, ko so ravni onesnaženosti nad spodnjim ocenjevalnim pragom, so v posameznem območju ali aglomeraciji obvezne meritve na stalnih merilnih mestih. Ko je onesnaženost zraka večja od zgornjega ocenjevalnega praga, so zahteve za najmanjše število stalnih merilnih mest večje. V nadaljevanju so predstavljene meritve na stalnih merilnih mestih, uporabljene za potrebe ocenjevanja kakovosti zunanjega zraka v letu 2019. Predstavljeni so tudi pristopi modeliranja, ki jih uporabljamo na ARSO in temeljijo na izračunih modelskega sistema ALADIN-SI/CAMx. Poročilo kakovost zraka 2019 7 Tabela 2.1: Območja in aglomeracije v Republiki Sloveniji glede na žveplov dioksid, dušikov dioksid, dušikove okside, delce PM10 in PM2,5, benzen, ogljikov monoksid ter benzo(a)piren. Oznaka območja Ime območja Karta območij in aglomeracij SIC celinsko območje SIP primorsko območje Oznaka aglomeracije Ime aglomeracije SIL Ljubljana SIM Maribor Tabela 2.2: Območja in aglomeracije v Republiki Sloveniji glede na svinec, arzen, kadmij in nikelj. Oznaka območja Ime območja Karta območij in aglomeracij SITK območje težke kovine SITK-ZMD območje Zgornje Mežiške doline Oznaka aglomeracije Ime aglomeracije SIL Ljubljana SIM Maribor 8 Poročilo kakovost zraka 2019 2.1 Meritve na stalnih merilnih mestih S sistematičnimi meritvami ravni onesnaževal na stalnih merilnih mestih smo v Sloveniji začeli v sredini sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Avtomatske merilnike onesnaženosti zraka smo začeli uvajati v okviru državne mreže ANAS (analitično-nadzorni alarmni sistem) v začetku osemdesetih let. V prvem obdobju delovanja državne mreže je bil poudarek na meritvam ravni žveplovega dioksida. Kasneje smo merilno mrežo postopoma širili in nadgradili še z meritvami drugih onesnaževal. ARSO upravlja državno merilno mrežo za spremljanje kakovosti zunanjega zraka (DMKZ). V letu 2019 je DMKZ sestavljalo 20 merilnih mest, meritve pa ARSO izvaja tudi na merilnem mestu Velenje in MB Vrbanski plato. S temi meritvami zagotavljamo osnovne podatke o kakovosti zraka v Sloveniji. Poleg meritev v okviru DMKZ na stalnih merilnih mestih se meritve izvajajo tudi v okolici nekaterih večjih energetskih in industrijskih objektov z namenom spremljanja vplivov le teh na kakovost zraka. Dodatne meritve zagotavljajo tudi nekatere lokalne skupnosti. V tem poročilu so poleg rezultatov meritev DMKZ navedeni tudi rezultati meritev merilnih mrež termoelektrarn (TEŠ, TET, TEB in TE-TOL), cementarne Salonit Anhovo, mestnih občin Ljubljana, Maribor, Ptuj in Celje ter občin Miklavž na Dravskem polju, Ruše in Medvode. Podatki o merilnih mestih, na katerih spremljamo ravni onesnaževal in meteorološke parametre, so podani v tabelah 2.3 in 2.4 in prikazani na sliki 2.1. Lokacije merilnih mest v okviru DMKZ so bile izbrane v skladu z določili Pravilnika o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka. Za vsako merilno mesto so podani nadmorska višina, geografske koordinate, tip merilnega mesta, tip in značilnosti območja ter geografski opis (tabela 2.3). Pri tej določitvi so upoštevane smernice Evropske okoljske agencije. V letu 2019 je bilo v okviru DMKZ le nekaj sprememb pri meritvah delcev. V Celju smo 8. 11. 2019 pričeli z meritvami delcev PM2,5 ampak v tem poročilu ti podatki še niso predstavljeni, ker meritve niso potekale večino leta. Na Ptuju smo 18. 12. 2019 v okviru DMKZ začeli z meritvami delcev PM10, meritve delcev PM10 smo uvedli tudi na merilnem mestu MB Vrbanski 13. 11. 2019. Ker je do sedaj meritve na teh dveh merilnih mestih izvajal Nacionalni Laboratorij za zdravje, okolje in hrano, smo povprečno letno raven in število preseganj mejne dnevne vrednosti za delce PM10 v letu 2019 izračunali s kombinacijo podatkov iz obeh merilnih mrež. S 1. 10. 2019 so bile začasno ukinjene meritve kakovosti zraka v Hrastniku zaradi prenove postaje v okviru projekta Sinica. Merilna mesta mestnega ozadja, med katere uvrščamo Ljubljano Bežigrad, Ljubljano Bioteh- niška, Celje, Hrastnik, Novo Gorico, Koper, Kranj, Novo mesto, Maribor Vrbanski in Velenje, so reprezentativna za gosteje naseljene predele mest, v katerih živi večina prebivalstva. Z meritvami na prometnih merilnih mestih Ljubljana center, Maribor, Zagorje, Ljubljana Gospo- darsko razstavišče, Nova Gorica Grčna, Celje Mariborska in Murska Sobota Cankarjeva pridobimo podatke o kakovosti zraka ob prometnih cestah. Merilna mesta predmestnega ozadja, kot na primer merilno mesto Trbovlje podajajo razmere glede kakovosti zraka na obrobju mest ali večjih naselij, za katere je značilna manjša gostota prometa in poselitve. Merilno mesto Murska Sobota Rakičan uvrščamo v tip podeželskega/obmestnega ozadja. Na to merilno mesto neposredno vplivajo izpusti iz bližnje ceste in naselja ter obdelava kmetijskih površin. Podatki meritev z merilnih mest Krvavec, Iskrba in Otlica so namenjeni predvsem za pridobivanje informacij o stanju onesnaženosti zraka na širšem področju za zaščito okolja (narava, rastline, Poročilo kakovost zraka 2019 9 živali) in ljudi ter za potrebe ugotavljanja in raziskav daljinskega transporta onesnaženosti. Merilno Mesto Žerjav je locirano ob industrijskem obratu, zato ga uvrščamo med industrijska območja. Merilno mesto Iskrba je vključeno v program EMEP, ki se v okviru Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja osredotoča predvsem na daljinski transport onesnaženosti ter na regionalne probleme zakisljevanja, evtrofikacije, fotokemijskega smoga ter na onesnažen zrak s težkimi kovinami, delci in obstojnimi organskimi onesnaževali. Merilno mesto Krvavec je del programov EMEP in WMO GAW in je pomembno predvsem za spremljanje transporta toplogrednih plinov in fotooksidantov. Na obeh merilnih mestih v neobremenjenem okolju se spremlja ozadje onesnaženega zraka. Podrobnejši opis merilnih mest, ki delujejo v okviru DMKZ, je na voljo na spletni strani ARSO v Atlasu okolja. Meritve kakovosti zraka na stalnem merilnem mestu morajo biti točne, natančne in zanesljive ter morajo hkrati izpolnjevati zahteve glede razpoložljivosti rezultatov meritev. Zahteva se uporaba standardiziranih referenčnih metod, ki jih navaja Direktiva o kakovosti zraka in jih povzema Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka. Druge metode se lahko uporabljajo le, če je bila s preizkusi dokazana njihova ekvivalentnost referenčni metodi. Merilniki na osnovi referenčnih metod za ozon, dušikove okside, žveplov dioksid, ogljikov dioksid in benzen zagotavljajo rezultate meritev v realnem času s časovno ločljivostjo ene ure ali manj. Referenčna, tako imenovana gravimetrična metoda za delce PM10 in PM2,5 temelji na laboratorijskem tehtanju filtrov, skozi katere se je 24 ur prečrpaval zrak. Podatki referenčnih meritev delcev zagotavljajo dnevno povprečje in so na razpolago z večtedenskim zamikom. Enako velja tudi za določanje ravni težkih kovin in benzo(a)pirena, kjer se v laboratoriju analizira njihova vsebnost v delcih PM10 zbranih na filtrih. Meritve delcev PM10 se na nekaterih merilnih mestih vzporedno izvajajo z referenčno in z avtomatsko metodo. Avtomatska metoda je sicer manj točna, vendar so podatki na voljo v realnem času in s časovno ločljivostjo 30 minut. Podatke z avtomatskih merilnikov delcev PM10 DMKZ uporabljamo predvsem za obveščanje javnosti in analize obdobij s prekomerno onesnaženostjo in ne za določanje skladnosti z mejnimi vrednostmi. Meritve kakovosti padavin v okviru državne merilne mreže kakovosti padavin (DMKP), ki jih izvaja ARSO, potekajo na petih po Sloveniji enakomerno razporejenih merilnih mestih. V tabeli 2.5 so podana merilna mesta za meritve kakovosti padavin v letu 2019, ki delujejo v okviru DMKP. Nabor meritev za ugotavljanje kakovosti padavin na merilnih mestih DMKP je podan v tabeli 2.6 Štiri merilna mesta so v podeželskem okolju (Iskrba, Murska Sobota Rakičan, Rateče, Škocjan), v urbanem območju je le merilno mesto Ljubljana Bežigrad. Mreža kakovosti padavin se glede na prejšnja leta ni spremenila. 10 Poročilo kakovost zraka 2019 Tabela 2.3: Nadmorska višina (NV), koordinati (GKKy, GKKx), tip merilnega mesta, tip območja in značilnosti območja za stalna merilna mesta kakovosti zunanjega zraka. Merilno mesto NV GKKy GKKx Tip merilnega mesta Tip območja Značilnost območja DMKZ LJ Bežigrad 299 462673 102490 B U RC LJ Biotehniška 297 459457 100591 B U R LJ Gospodarsko 299 462271 101945 T U R Maribor 270 550305 157414 T U RC Celje 240 520614 121189 B U R CE Mariborska 238 521412 121576 T U R MS Rakičan 188 591591 168196 B R(NC) A MS Cankarjeva 189 588979 168768 T U RC Nova Gorica 113 395909 91034 B U RC NG Grčna 104 395923 90794 T U R Trbovlje 250 503116 110533 B S RCI Zagorje 241 500070 109663 T U RCI Hrastnik 290 506805 111089 B U IR Koper 56 399911 45107 B U R Iskrba 540 489292 46323 B R(REG) N Žerjav 543 490348 149042 I R RA Kranj 391 451356 122802 B U R Novo mesto 214 514163 73066 B U R Otlica 918 415980 88740 B R(REG) N Krvavec 1740 464447 128293 B R(REG) N Dopolnilna merilna mreža EIS TEŠ Pesje 391 506513 135806 B S IR Škale 423 507764 138457 B S IR Šoštanj 362 504504 137017 I S I Zavodnje 765 500244 142689 I R(REG) A Velenje 389 508928 135147 B U RCI Topolšica 399 501977 140003 B S IR Veliki Vrh 555 503542 134126 I R(REG) A Graška gora 774 509905 141184 I R(REG) A EIS TET Dobovec 695 506034 106865 I R A Kovk 608 508834 109315 I R A Ravenska vas 577 501797 108809 I R A Kum 1209 506031 104856 B R(REG) I Prapretno 380 506155 110524 I R A OMS MO Ljubljana LJ Center 300 461919 101581 T U RC EIS TE-TOL Vnajnarje 630 474596 100884 I R A MO Celje CE Gaji 240 522888 122129 B U IC EIS TEB Sv. Mohor 390 537299 93935 B R A MO Maribor MB Vrbanski 280 548452 158497 B U R Pohorje 725 544682 148933 B R A EIS ANHOVO Morsko 130 394670 104013 B R AI Gorenje Polje 120 393887 103094 B R AI Občina Miklavž na Dravskem polju Miklavž 260 554400 151105 T R R MO Ptuj Ptuj 230 567737 142758 B U R Občina Ruše Ruše 302 539870 155217 B R RC Občina Medvode Medvode 346 454441 111411 B S RC Tip merilnega mesta: B=ozadje (background), T=prometni (traffic), I=industrijski (industrial) Tip območja: U=mestni (urban), S=predmestni (suburban), R=podeželjski (rural), NC=primestni (near city) REG=regionalno (regional) Začilnosti območja: R=stanovanjsko (residential), C=poslovno (commercial), I=industrijsko (industrial), A=kmetijsko (agricultural), N=naravno (natural) Poročilo kakovost zraka 2019 11 Tabela 2.4: Meritve onesnaževal in meteoroloških parametrov na stalnih merilnih mestih v letu 2019. Merilno mesto SO2 O3 NO2, NOx PM10 PM2,5 CO Benzen Težke kovine v PM10 PAH v PM10 EC/OC in ioni v PM2,5 Hg Meteorološkiparametri DMKZ LJ Bežigrad + + + + + + + + + + LJ Biotehniška + LJ Gospodarsko + Maribor + + + + + + + MB Vrbanski* + + + Celje + + + + + + + CE Mariborska + MS Rakičan + + + + MS Cankarjeva + Nova Gorica + + + + + + NG Grčna + Trbovlje + + + + + + Zagorje + + + + + Hrastnik + + + + Koper + + + + Iskrba + + + + + + + + + + Žerjav + + Kranj + Novo mesto + + Velenje* + Otlica + + Krvavec + + + Dopolnilna merilna mreža EIS TEŠ Pesje + + Škale + + + + Šoštanj + + + + Zavodnje + + + + Velenje + + + Topolšica + + Veliki Vrh + + Graška gora + + OMS MO LJUBLJANA LJ Center + + + + + MO Celje CE Gaji + + + EIS TEB Sv. Mohor + + + + MO MARIBOR MB Vrbanski + + + Pohorje + EIS ANHOVO Morsko + Gorenje Polje + Občina Miklavž na Dravskem polju Miklavž + MO Ptuj Ptuj + Občina Ruše Ruše + Občina Medvode Medvode + + PM10: delci z aerodinamičnim premerom do 10 µm PM2,5: delci z aerodinamičnim premerom do 2,5 µm PAH: policiklični aromatski ogljikovodiki v delcih PM10 Težke kovine: arzen, kadmij, nikelj in svinec v delcih PM10 in PM2,5 EC/OC: Elementni in organski ogljik Meteorološki parametri: temperatura zraka v okolici, hitrost vetra, smer vetra, relativna vlažnost zraka, globalno sončno sevanje, zračni tlak (se ne meri na Iskrbi) * Z merilnim mestom ne upravlja ARSO. 12 Poročilo kakovost zraka 2019 Tabela 2.5: Nadmorska višina in koordinate merilnih mest za meritve kakovosti padavin v DMKP. NV GKKy GKKx Iskrba 540 489292 46323 LJ Bežigrad 299 462673 102490 MS Rakičan 188 591591 168196 Rateče 864 401574 151142 Škocjan 420 421891 58228 Tabela 2.6: Nabor meritev za ugotavljanje kakovosti padavin na merilnih mestih DMKP. Količina padavin pH Električna prevodnost Osnovni kationi in anioni Težke kovine PAH Iskrba + + + + + + LJ Bežigrad + + + + MS Rakičan + + + + Rateče + + + + Škocjan + + + + Osnovni kationi in anioni: Ca2+, Mg2+, NH+4 , Na +, K+, Cl−, NO−3 , SO 2− 4 Policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH): benzo(a)piren, benzo(a)antracen, benzo(b,j,k)fluoranten, indeno(1,2,3-cd)piren, dibenzo(a,h)antracen Težke kovine: As, Cd, Co, Cu, Hg, Pb in Zn Poročilo kakovost zraka 2019 13 S lika 2.1: M erilna m reža kakovostizunanjega zraka v letu 2019. 14 Poročilo kakovost zraka 2019 2.2 Ocenjevanje kakovosti zraka s tehniko združevanja podatkov Za ocenjevanje kakovosti zraka poleg meritev uporabljamo tudi rezultate modeliranja. Meritve nam dajo kakovostno oceno o onesnaženosti zraka na lokacijah merilnih mest, medtem ko z modelskimi izračuni pridobimo informacijo o prostorski porazdelitvi onesnaževal. Rezultati numeričnih modelov imajo zaradi različnih negotovosti omejeno natančnost. Le-to je mogoče izboljšati s tehniko združevanja podatkov, pri kateri s pomočjo statistične analize optimalno združimo modelske rezultate z meritvami ravni onesnaževal na posameznih merilnih mestih. Kot rezultat dobimo najboljšo možno oceno prostorske porazdelitve onesnaževal. S tehniko združevanja meritev in modelskih izračunov na ARSO v okviru projekta LIFE-IP PREPAIR [14] pripravljamo mesečne in letne karte povprečnih vrednosti onesnaževal PM10 in NO2 ter povprečja dnevnih maksimumov O3. Postopek in primeri rezultatov so predstavljeni v nadaljevanju. 2.2.1 Modelski sistem ALADIN-SI/CAMx Na ARSO imamo za namen ocenjevanja kakovosti zraka na območju Slovenije, analize vzrokov čezmerne onesnaženosti zraka in za podporo pripravi napovedi onesnaženosti zraka z delci PM10 in O3, vzpostavljen regionalni disperzijsko-fotokemijski model CAMx (Comprehensive Air quality Model with extensions; Environ, 2018), sklopljen z operativnim meteorološkim modelom ALADIN/SI. V vzpostavljeni konfiguraciji ALADIN/SI-CAMx je območje modeliranja modela CAMx prilagojeno modelu ALADIN/SI (slika 2.2). Zaradi časovne zahtevnosti izračunov območje modela CAMx ne pokriva celotnega območja meteorološkega modela, ampak predvsem področja, ki najbolj vplivajo na kakovost zraka v Sloveniji. Območje CAMx modela tako med drugim pokriva tudi celotno Padsko nižino. Uporabljena prostorska ločljivost modela CAMx je 4,4 km in je enaka prostorski ločljivosti meteorološkega modela. Vertikalni modelski nivoji v obeh modelih se ujemajo, le da ima model CAMx vključenih samo spodnjih 68 nivojev (do višine približno 11 km) od skupno 87 nivojev v modelu ALADIN/SI. Za uspešen zagon modela CAMx so poleg meteoroloških vhodnih polj (zračni tlak, temperatura zraka, temperatura tal, hitrost in smer vetra, specifična vlaga) ključni tudi podatki o izpustih, kemijskih robnih pogojih in fiziografskih značilnostih (raba tal, indeks listne površine). Uporabljamo tri vire podatkov o izpustih onesnaževal na območju modeliranja, in sicer prostorsko in časovno podrobne informacije o izpustih za območje Slovenije (ARSO, podatki za leto 2013), popis izpustov Padske nižine (projekt PREPAIR, za leto 2016) in podatki o izpustih na preostalih območjih izven Slovenije (TNO-MACCIII, za leto 2011). Ravni onesnaževal na robovih območja modeliranja pridobimo iz globalnega disperzijsko-fotokemijskega modela Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF). Shemo vzpostavljenega sistema modeliranja prikazuje slika 2.3. Poročilo kakovost zraka 2019 15 Slika 2.2: Prikaz računskega območja modela ALADIN/SI (večje zunanje območje) in računskega območja v modelu CAMx (manjše notranje območje). Slika 2.3: Vhodni podatki modela CAMx, vzpostavljenega na ARSO. 2.2.2 Meritve Ocenjevanje kakovosti zraka s tehniko združevanja podatkov je del projekta LIFE-IP PREPAIR, v katerem ARSO sodeluje z namenom oceniti vpliv izpustov Padske nižine na kakovost zraka v Sloveniji ter vpliv v Padski nižini izvedenih ukrepov na izboljšanje kakovosti zraka pri nas. V analizo so tako vključene vse meritve iz območja projekta, tako meritve iz merilnih mest v Sloveniji kot v Padski nižini. 16 Poročilo kakovost zraka 2019 Število vseh merilnih mest, vključenih v pripravo kart prikazanih v nadaljevanju, je po posame- znih onesnaževalih navedeno v preglednici 2.7. Tabela 2.7: Število merilnih mest uporabljenih za pripravo prostorskih kart s tehniko združevanja podatkov. Onesnaževalo Število postaj PM10 121 NO2 107 O3 95 2.2.3 Postopek združevanja meritev in modelskih izračunov Združevanje podatkov (angl. data fusion) je ena od tehnik asimilacije podatkov. Rezultati modelskih izračunov zaradi vpliva prostorske ločljivosti modela, numeričnih opisov dinamičnih, fizikalnih in kemičnih procesov v atmosferi, ter pogosto pomanjkljivih vhodnih podatkov, niso povsem zanesljivi. Po drugi strani nam meritve zagotavljajo bistveno bolj natančne vrednosti ravni onesnaževal, vendar le na lokacijah merilnih mest. S tehniko združevanja podatkov uporabimo informacijo obeh virov za pripravo optimalne ocene prostorske porazdelitve ravni onesnaževal. Obstajajo različni statistični in geostatistični pristopi združevanja podatkov. Na ARSO smo se pri izboru metodologije odločili za geostatistični pristop kriging z zunanjim vplivom (angl. kriging with external drift), pri katerem poleg meritev in modelskih izračunov pri pripravi kart onesnaženja upoštevamo tudi nadmorsko višino. Postopek kriginga z zunanjim vplivom izvedemo v dveh korakih. V prvem koraku interpoliramo modelske rezultate ravni onesnaževal z ločljivostjo 4,4 km na modelsko mrežo z ločljivostjo 1 km, pri čemer kot zunanje spremenljivke upoštevamo polje nadmorske višine ter polje geografskih koordinat (geografska širina in dolžina) v ločljivosti 1 km. V drugem koraku interpoliramo vrednosti meritev na modelsko mrežo z ločljivostjo 1 km, pri čemer kot zunanje spremenljivke upoštevamo interpolirano polje modelskih vrednosti iz prvega koraka ter geografsko širino in dolžino v ločljivosti 1 km. Geografsko širino in dolžino vključimo le v primeru, če se odvisnost od tega polja izkaže kot statistično značilna. 2.2.4 Primer rezultatov V nadaljevanju so prikazani rezultati metode združevanja podatkov za povprečne mesečne vrednosti PM10 in NO2 ter povprečne mesečne vrednosti dnevnih maksimumov O3, in sicer za mesec februar 2019. Primerjava prostorske porazdelitve ravni onesnaževal izračunane z numeričnim modelom in karte onesnaženja, ki je rezultat združevanja podatkov (slike 2.4, 2.5 in 2.6) pokaže, da z združevanjem podatkov izboljšamo dve lastnosti prostorskih polj: 1. Izboljšamo ločljivost modelskih rezultatov iz 4.4 km na 1 km z upoštevanjem nadmorske višine. Tako v prostorski porazdelitvi onesnaženja razločimo več podrobnosti povezanih s terenom. Poročilo kakovost zraka 2019 17 2. Rezultate iz prvega koraka dodatno obtežimo z rezultati meritev, da dobimo prostorsko porazdelitev, ki je predvidoma najbližje dejanskemu stanju. Pri ocenjevanju kakovosti zraka s postopkom združevanja podatkov se srečujemo tudi z nekate- rimi pomanjkljivostmi. Model ALADIN-SI/CAMx praviloma vrednosti PM10 podcenjuje, nekoliko manj podcenjuje NO2, medtem ko so vrednosti O3 kvečjemu ponekod previsoke, (slike 2.4, 2.5 in 2.6). Podcenjevanje PM10 je posebej izrazito v ozkih dolinah, kjer sta zaradi slabe modelske ločljivosti pomanjkljivo predstavljena veter in stabilnost ozračja. Precenjevanje pri (O3) opazimo na višje ležečih območjih (npr. zahodne Alpe v Italiji), pri čemer z vključitvijo meritev precenitve zmanjšamo. Pri NO2 se izkaže, da ponekod vpliv meritev pri popravku modelskih polj preveč razširimo v okolico, saj so večja odstopanja med meritvami in modelom lahko posledica velike lokalne spremenljivosti NO2 (visoke izmerjene vrednosti v neposredni bližini cest). Zaradi pomanjkljivega opisa točkovnih in ploskovnih izpustov onesnaževal izven Slovenije model ALADIN-SI/CAMx onesnaženost zraka na območjih drugih držav pomembno podceni. Med drugim tudi v celotni Padski nižini (sliki 2.4 in 2.5), kjer z metodo združevanja modelske rezultate z vključitvijo meritev precej izboljšamo. Težave pri izvedbi združevanja podatkov se pojavijo tudi zaradi majhnega števila merilnih mest. Potrebovali bi predvsem dodatne meritve ozadja na podeželskih območjih (kot je merilno mesto Iskrba za onesnaževali , NO2), kjer so praviloma vrednosti odvisne od nadmorske višine (visokogorje ima na splošno precej nižje ravni delcev PM10) in vplivov okoliških regij (zelo redko poseljena območja imajo na splošno precej nižje ravni delcev PM10). Zaradi pomanjkanja meritev smo z metodo združevanja podatkov v primeru delcev PM10 in NO2 v višjih legah (območje Alp,2.5) in na območjih redke poselitve (Prekmurje,2.4) dobili precenjene vrednosti, ki ne odražajo dejanskega stanja. 18 Poročilo kakovost zraka 2019 Slika 2.4: Prostorska porazdelitev povprečne mesečne ravni delcev PM10 [µg/m3] za februar 2019, izraču- nane z numeričnim modelom ALADIN/SI-CAMx na 4.4 km ločljivosti (zgoraj), po prvem koraku postopka združevanja na ločljivosti 1 km (sredina) ter po drugem koraku postopka združevanja podatkov z vključitvijo meritev (spodaj). Točke prikazujejo rezultate meritev, obarvane skladno z izmerjenimi mesečnimi vrednostmi delcev PM10 na posameznih merilnih postajah. Poročilo kakovost zraka 2019 19 Slika 2.5: Prostorska porazdelitev povprečne mesečne ravni NO2 [µg/m3] za februar 2019, izračunane z numeričnim modelom ALADIN/SI-CAMx na 4.4 km ločljivosti (zgoraj), po prvem koraku postopka združevanja na ločljivosti 1 km (sredina) ter po drugem koraku postopka združevanja podatkov z vključitvijo meritev (spodaj). Točke prikazujejo rezultate meritev, obarvane skladno z izmerjenimi mesečnimi vrednostmi NO2 na posameznih merilnih postajah. 20 Poročilo kakovost zraka 2019 Slika 2.6: Prostorska porazdelitev povprečne mesečne ravni dnevnih maksimumov O3 [µg/m3] za februar 2019, izračunane z numeričnim modelom ALADIN/SI-CAMx na 4.4 km ločljivosti (zgoraj), po prvem koraku postopka združevanja na ločljivosti 1 km (sredina) ter po drugem koraku postopka združevanja podatkov z vključitvijo meritev (spodaj). Točke prikazujejo rezultate meritev, obarvane skladno z izmerjenimi mesečnimi ravnmi dnevnih maksimumov O3 na posameznih merilnih postajah. Poročilo kakovost zraka 2019 21 2.3 Analiza izvora in potencialov zmanjšanja onesnaženja z model- skim orodjem SHERPA Ravni onesnaževal v zraku so odvisne od izpustov in geografskih ter meteoroloških pogojev obravnavanega območja. Na nekaterih območjih zaradi geografskih značilnosti visoke ravni onesnaževal vztrajajo dlje kot drugje. Tudi učinki zmanjšanja izpustov so ponekod večji in drugod manjši. Pri načrtovanju optimalnih ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka je zato potrebno prispevke posameznih virov onesnaženja analizirati tako na podlagi vrste emisij, kot tudi z vidika geografske povezanosti lokacij izpustov in onesnaženosti posameznih območij. Evropski raziskvalni center (JRC) je za pomoč pri iskanju optimalnih ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka razvil modelsko orodje SHERPA (Screening for High Emission Reduction Potential on Air). Orodje omogoča analizo izvora onesnaževal NO2, PM2,5 in PM10 v posamezni regiji tudi z upoštevanjem kemijskih pretvorb iz primarnih onesnaževal (NOx, NMVOC, NH3, PPM in SOx). Sestavljajo ga trije moduli. S prvim modulom določimo prispevek posameznih regij k onesnaženju izbrane regije. Z drugim modulom določimo delež onesnaženja na katerega lahko vplivamo z ukrepi zmanjšanja izpustov po posameznih sektorjih znotraj obravnavanega območja in delež na katerega z ukrepi znotraj obravnavanega območja nimamo vpliva. S tretjim modulom lahko ocenimo učinke scenarija zmanjšanja izpustov, ki ga sestavimo na podlagi rezultatov prvih dveh modulov. Izpusti so v modelskem orodju SHERPA klasificirani po sektorjih [15] (tabela 2.8). Tabela 2.8: Izpusti v modelskem orodju SHERPA, klasificirani po sektorjih sektor 1 izgorevanje v energetiki in industriji sektor 2 ne-industrijski obrati za izgorevanje sektor 3 izgorevanje v predelovalni industriji sektor 4 proizvodni procesi sektor 5 pridobivanje in distribucija fosilnih goriv sektor 6 uporaba raztopljenih in podobnih proizvodov sektor 7 cestni promet sektor 8 ostali pogonski viri in mehanizacija sektor 9 odlaganje in ravnanje z odpadki sektor 10 kmetijstvo Na Agenciji RS za okolje smo orodje SHERPA nadgradili z implementacijo podrobnejših vhodnih podatkov za območje Slovenije in sosednjih držav. Uporabljeni so bili izpusti NOx, NMVOC, NH3, PPM in SOx v ločljivosti 4,4 km × 4,4 km, iz treh emisijskih baz, predstavljenih v poglavju 2.2.1. Z modelom ALADIN-SI/CAMx so bila pripravljena polja letnih povprečij NO2, PM2,5 in PM10. Posodobljene so bile modelske funkcije, ki povezujejo izpuste in ravni onesnaževal na mreži ločljivosti 4,4 km × 4,4 km. Rezultati, ki jih dobimo z implementiranimi emisijskimi polji in modelskimi funkcijami, so preli- minarni. Še zmerom lahko pričakujemo odstopanja pri obravnavi območij z razgibanim reliefom, npr. takšnih, kjer se viri izpustov nahajajo v dolinah, ki jih uporabljena ločljivost 4,4 km × 4,4 km ne more zajeti. Razvoj orodja SHERPA se zato nadaljuje. V prihodnje bomo vključili prostorsko 22 Poročilo kakovost zraka 2019 podrobnejše izpuste in modelska polja onesnaževal v ločljivosti 1 km × 1 km. 2.3.1 Vpliv izpustov znotraj območja Slovenije Analiza izvora onesnaženja pokaže, da je 54 % delež ravni delcev PM10 v Sloveniji posledica izpustov NOx, NMVOC, NH3, PPM in SOx znotraj Slovenije. To je delež onesnaženja z delci PM10, na katerega imamo vpliv z ukrepi znotraj države (Slika 2.7). Največji je prispevek sektorja ne-industrijskih obratov za izgorevanje (sektor 2). Ta vključuje tudi mala kurišča. Sledi kmetijstvo (sektor 10). Na bolj onesnaženih območjih Slovenije je večji del onesnaženja posledica lokalnih izpustov. V skladu s tem je za območja nad 90. percentilom (10 % območij z najvišjimi ravnmi delcev PM10) potencial zmanjšanja večji in znaša 77 %. Zelo podobne rezultate dobimo za delce PM2,5 (Slika 2.8). Slika 2.7: Potencial zmanjšanja delcev PM10 v Sloveniji z zmanjšanjem izpustov znotraj države. Grafikon na levi prikazuje potencial zmanjšanja v celotni Sloveniji, grafikon na desni pa potencial za območja Slovenije z onesnaženostjo z delci nad 90. percentilom. Modri stolpec prikazuje delež ravni PM10 na katerega nimamo vpliva z ukrepi znotraj Slovenije, ker je posledica naravnih dejavnikov ali pa izpustov izven države. Večbarvni stolpec prikazuje za koliko lahko ravni delcev PM10 znižamo z zmanjšanem izpustov v posameznem sektorju. Poročilo kakovost zraka 2019 23 Slika 2.8: Kot slika 2.7, le za PM2,5. Predpostavimo scenarij ukrepov, po katerem za 10 % zmanjšamo vse izpuste NOx, NMVOC, NH3, PPM in SOx v celotni Sloveniji. Po modelu SHERPA temu ustreza zmanjšanje ravni delcev PM10 kot ga prikazuje slika 2.9. Zmanjšanja so podana v odstotkih. Slika 2.9: Zmanjšanje ravni PM10 v primeru zmanjšanja izpustov NOx, NMVOC, NH3, PPM in SOx za 10 % na območju celotne Slovenije. Na sliki 2.9 izstopajo nekatera urbana območja. Omejevanje izpustov ima še posebej velik učinek na širšem območju Ljubljane, ki leži v kotlini, hkrati pa je gosto poseljeno. Ker je velik del ravni delcev PM10 posledica izpustov sektorja 2, je smiselno analizirati tudi scenarij, po katerem vsa sredstva investiramo v zmanjšanja izpustov v tem sektorju. Predpostavimo višje, 20 % znižanje izpustov NOx, NMVOC, NH3, PPM in SOx znotraj sektorja 2 ter nespremenjene 24 Poročilo kakovost zraka 2019 izpuste ostalih sektorjev po celotni Sloveniji. Rezultati so prikazani na sliki 2.10. Slika 2.10: Zmanjšanje ravni PM10 v primeru zmanjšanja izpustov NOx, NMVOC, NH3, PPM in SOx znotraj sektorja 2 za 20 % na območju celotne Slovenije. Primerjava scenarijev na slikah 2.9 in 2.10 pokaže, da po drugem dosežemo višji učinek predvsem znotraj gosteje poseljenih območij. 2.3.2 Onesnaženost v mestih Na enak način lahko določimo potencial zmanjšanja izpustov za izbrane koordinate znotraj izbrane regije. Kot primer je na sliki 2.14 prikazano zmanjšanje ravni PM10 v Ljubljani, Mariboru, Celju, Jesenicah, Trbovljah, Murski Soboti, Novem mestu, Kopru in v Novi Gorici. Podatki kažejo, da so v mestih največji problem mala kurišča (sektor 2). V Ljubljani ima znaten delež tudi cestni promet (sektor 7). Največjo možnost vpliva imamo v Ljubljani. To je posledica osrednje lege znotraj območja kjer nižamo izpuste, pa tudi tega, da leži v kotlini, zaradi česar se dodatno poveča vpliv lokalnih izpustov. V primerih Maribora, Celja, Jesenic, Murske Sobote in Novega Mesta je možnost vpliva na raven PM10 nekoliko manjša. Razlog je, da imajo večji delež delci naravnega izvora, v obmejnih območjih pa lahko pričakujemo tudi večji vpliv sosednjih regij. Ta je še bolj izrazit v primerih Kopra in Nove Gorice, saj obe mesti ležita ob italijanski meji v neposredni bližini urbanih središč na italijanski strani. V primeru Kopra je opazen vpliv sektorja östali pogonski viri in mehanizacija(̈sektor 8), kamor med drugim sodi tudi pristaniška dejavnost. Kmetijstvo (sektor 10) ima med obravnavanimi mesti najmanjši procentualni delež v Ljubljani, kar je pričakovano, saj tam prevladujejo druge dejavnosti. V primeru Trbovelj rezultati odstopajo od pričakovanih vrednosti, saj je delež kmetijstva višji kot pri Murski Soboti. Odstopanja nameravamo odpraviti s predvidenim izboljšanjem ločljivosti polj izpustov in modelskih funkcij. Poročilo kakovost zraka 2019 25 26 Poročilo kakovost zraka 2019 Poročilo kakovost zraka 2019 27 Slika 2.14: Potencial zmanjšanja delcev PM10 v Ljubljani, Mariboru, Celju, Jesenicah, Trbovljah , Murski Soboti, Novem mestu, Kopru in Novi Gorici ob zmanjšanju izpustov vseh sektorjev znotraj območja Slovenije. 2.3.3 Vpliv sosednjih regij Ker rezultati na sliki 2.14 kažejo, da je v primeru Kopra in Nove Gorice z zmanjšanji izpustov znotraj Slovenije mogoče vplivati samo na manjši del ravni delcev PM10 v ozračju, je smiselno v analizo vključiti tudi sosednje regije. Modul za določitev prispevka posameznih regij v primeru Nove Gorice pokaže, da 42,23 % onesnaženja z delci PM10 izvira iz Zahodne Slovenije, 39,07 % iz Furlanije-Julijske Krajine, kar 14,28 % pa je prispevek Benečije. To je pričakovano, saj Nova Gorica leži neposredno ob precej onesnaženi in odprti Padski nižini. V primeru Kopra model pokaže, da je v primeru delcev PM10 prispevek Furlanije - Julijske krajine 39,09 % , Zahodne Slovenije 33,7 % in Benečije 19,5 %. S pomočjo teh rezultatov ob opuštevanju geografskih okoliščin izberemo regije v katerih bomo analizirali vpliv zmanjšanja emisij na Koper in Novo Gorico: 2.3.3.1 Koper Analiziran je bil potencial zmanjšanja ravni PM10 v Kopru ob zmanjšanju izpustov v Obalno-kraški regiji, Primorsko-notranjski regiji, Goriški, Tržaški regiji, italijanski Gorici (Gorizia) ter v Vidmu (Udine) (slika 2.15). Regije smo izbrali, ker lahko sklepamo, da iz njih izvira večji del izpustov, ki vplivajo na ravni delcev PM10 v Kopru. 28 Poročilo kakovost zraka 2019 Slika 2.15: Potencial zmanjšanja ravni PM10 v Kopru (desno) ob zmanjšanju izpustov v izbranih regijah (levo). Z ukrepi v izbranih regijah lahko vplivamo na občutno večji del onesnaženja z delci PM10 kot v primeru zmanjšanj znotraj Slovenije (slika 2.14). Za primerjavo dodamo še ostale regije znotraj Slovenije, kot je prikazano na sliki 2.16. Slika 2.16: Potencial zmanjšanja ravni PM10 v Kopru (desno) ob zmanjšanju izpustov v izbranih regijah (levo). Primerjava slik 2.15 in 2.16 nam pokaže, da sicer dosežemo večji učinek, če dodamo vse slovenske regije, vendar je razlika sorazmerno majhna; največja je pri kmetijstvu (sektor 10). Da bi Poročilo kakovost zraka 2019 29 zmanjšali raven onesnaženja z delci PM10 v Kopru je torej ukrepe smiselno najprej usmeriti v regije na sliki 2.15. Predpostavimo scenarij ukrepov po katerem za 10 % zmanjšamo vse izpuste NOx, NMVOC, NH3, PPM in SOx na celotnem območju na sliki 2.15. Po modelu SHERPA temu ustreza zmanjšanje ravni PM10, kot je prikazano na sliki 2.17. Slika 2.17: Zmanjšanje ravni PM10 v primeru zmanjšanja izpustov NOx, NMVOC, NH3, PPM in SOx za 10 % v Obalno-kraški regiji, Primorsko-notranjski regiji, Goriški, Tržaški regiji, italijanski Gorici (Gorizia) ter v Vidmu (Udine). Čeprav smo ukrepe izbrali z namenom zmanjšanja ravni delcev PM10 v Kopru, se največji učinki kažejo na urbaniziranih območjih na italijanski strani meje. Zato je smiselno, da regije na obeh straneh meje sodelujejo pri načrtovanju ukrepov za odpravo preseganj mejnih vrednosti delcev PM10. Ker je velik del onesnaženja z delci PM10 posledica izpustov sektorja 2, je smiselno analizirati tudi scenarij, v katerem ukrepe osredotočimo le na ta sektor. Predpostavimo 20 % znižanje izpustov NOx, NMVOC, NH3, PPM in SOx sektorja 2 na območju, prikazanem na sliki 2.15. Rezultat je razviden iz slike 2.18. Slika 2.18: Zmanjšanje ravni PM10 v primeru zmanjšanja izpustov NOx, NMVOC, NH3, PPM in SOx znotraj sektorja 2 za 20 % v Obalno-kraški regiji, Primorsko-notranjski regiji, Goriški, Tržaški regiji, italijanski Gorici (Gorizia) ter v Vidmu (Udine). Sliki 2.18 in 2.17 kažeta da so učinki obeh scenarijev zmanjšanj izpustov primerljivi. 30 Poročilo kakovost zraka 2019 2.3.3.2 Nova Gorica Analiziran je bil potencial zmanjšanja ravni PM10 v Novi Gorici ob zmanjšanju izpustov v Goriški regiji, Tržaški regiji, italijanski Gorici (Gorizia) ter v Vidmu (Udine) (slika 2.19). Regije ustrezajo klasifikaciji NUTS 3. Slika 2.19: Potencial zmanjšanja ravni PM10 v Novi Gorici (desno) ob zmanjšanju izpustov v izbranih regijah (levo). Enako kot pri Kopru tudi v primeru Nove Gorice vidimo, da imajo zmanjšanja znotraj izbranih regij večji vpliv na raven delcev PM10 kot pa zmanjšanja znotraj Slovenije (slika 2.14. Za primerjavo dodamo še ostale regije znotraj Slovenije, kar je prikazano na sliki 2.20). Poročilo kakovost zraka 2019 31 Slika 2.20: Potencial zmanjšanja ravni PM10 v Novi Gorici (desno) ob zmanjšanju izpustov v izbranih regijah (levo). Ponovno je povečanje deleža, na katerega imamo vpliv, sorazmerno majhno. Opazen je predvsem povečan obseg kmetijstva (sektor 10). 2.3.4 Vpliv posameznih slovenskih regij Analizo izvora onesnaženja z delci PM10 v Ljubljani ponovimo tako, da vključimo samo izpuste iz osrednjeslovenske regije (slika 2.21). Z zmanjševanjem emisij samo znotraj Osrednjeslovenske regije lahko raven PM10 znotraj te regije zmanjšamo za 35 %. Bistveno večje zmanjšanje, za 72 %, z zmanjšanji emisij v Osrednjeslo- venski regiji dosežemo v Ljubljani, ki geografsko leži v osrednjem delu regije, hkrati pa so emisije človeškega izvora odgovorne za večji delež onesnaženja z delci PM10. To je nekoliko manj kot v primeru zmanjšanja emisij v celotni Sloveniji (88%, slika 2.7). Primerjamo potencial zmanjšanja ravni PM10 v Mariboru v primeru zmanjšanja emisij v Savinjski, Podravski in Pomurski regiji (slika 2.22), ter v primeru zmanjšanja samo v Podravski regiji (slika 2.23). Pričakovano imajo izpusti v Podravski regiji največji vpliv na ravni delcev v Mariboru, kljub temu pa se učinek zmanjšanj lahko zaznavno poveča, če izpuste zmanjšamo tudi Savinjski in Pomurski regiji. 32 Poročilo kakovost zraka 2019 Slika 2.21: Levo: potencial zmanjšanja ravni PM10 v Osrednjeslovenski regiji z zmanjšanjem izpustov znotraj te regije. Desno: potencial zmanjšanja ravni PM10 v Ljubljani z zmanjšanjem emisij znotraj Osrednjeslovenske regije. Slika 2.22: Potencial zmanjšanja ravni PM10 v Mariboru (desno) ob zmanjšanju izpustov v izbranih Savinjski, Podravski in Pomurski regiji (levo). Poročilo kakovost zraka 2019 33 Slika 2.23: Potencial zmanjšanja ravni PM10 v Mariboru (desno) ob zmanjšanju izpustov v izbranih Podravski regiji (levo). 34 Poročilo kakovost zraka 2019 3. Dodatne meritve Na Agenciji za okolje poleg meritev na stalnih merilnih mestih v okviru rednega spremljanja in ocenjevanja kakovosti zunanjega zraka občasno izvedemo tudi dodatne meritve. V letu 2019 smo tako izvedli obsežnejše meritve kakovosti zraka v Novem mestu. Okrepljene meritve kakovosti zunanjega zraka s poudarkom na meritvah delcev PM10 so bile izvedene v obdobju od 11. 1. 2019 do 10. 4. 2019. Namen meritev je bil določitev prostorske in časovne spremenljivosti onesnaženosti zraka in ocena reprezentativnosti obstoječe stalne merilne postaje. Hkrati smo želeli ugotoviti v kolikšnem obsegu k onesnaženosti zunanjega zraka z delci PM10 prispevajo industrija, promet, individualna kurišča in resuspenzija. Na več lokacijah v občini Novo mesto smo postavili merilnike kakovosti zunanjega zraka. Poleg teh merilnikov smo na različnih lokacijah postavili tudi merilnike meteoroloških parametrov, saj na razredčevanje izpustov zelo vplivajo meteorološke razmere. Zemljevid z označenimi lokacijami merilnih postaj je prikazan na sliki 3.1. Sliki 3.2 in 3.3 prikazujeta dve merilni mesti. Slika 3.1: Zemljevid Mestne občine Novo mesto z merilnimi lokacijami. Poročilo kakovost zraka 2019 35 Slika 3.2: NM Cikava vzorčevalnik delcev Digitel PM10. Slika 3.3: NM Šmihel OŠ meteorološka postaja Davis. V preglednici 3.1 so zbrane povprečne ravni delcev in število preseganj dnevne mejne vre- dnosti po posameznih merilnih mestih v času trajanja merilne kampanje. Na sliki 3.4 so meritve predstavljene grafično. 36 Poročilo kakovost zraka 2019 Tabela 3.1: Povprečna in maksimalna dnevna vrednost delcev PM10 v µg/m3 v času kampanje ter število preseganj mejne dnevne vrednosti na vseh merilnih mestih kampanje Novo mesto in na merilnih mestih Ljubljana in Celje. Merilno mesto Cp Cmax >MV NM Šmihel 34 75 12 NM Bršljin 37 85 16 NM Mačkovec 36 77 18 NM Cikava 28 63 6 NM stalna 31 70 8 NM Kandija 25 71 6 Ljubljana 31 113 13 Celje 40 86 19 Cp - Povprečna raven PM10 v obdobju meritev (mejna letna vrednost je 40 µg/m3). Cmax - Najvišja dnevna vrednost v obdobju meritev. >MV - Število dni, ko je bila presežena mejna dnevna vrednost 50 µg/m3. Najvišja povprečna raven PM10 je bila v celotnem obdobju izmerjena v Bršljinu 37 µg/m3, prav tako je bila na tem mestu izmerjena najvišja dnevna vrednost v celotnem obdobju meritev (85 µg/m3). Najnižja povprečna raven PM10 pa je bila zabeležena na Kandiji 25 µg/m3. Dnevna mejna vrednost je bila največkrat presežena na merilni postaji Mačkovec (18-krat). Za primerjavo: v istem obdobju je bila v Ljubljani dosežena najvišja dnevna vrednost (113 µg/m3), v Celju pa je bilo zabeleženo največje število dni s preseganjem dnevne mejne vrednosti (19). Potek ravni delcev PM10 za merilni mesti Ljubljana in Celje je podoben kot pri merilnih postajah, ki so bile del kampanje Novo mesto 2019. Na kakovost zunanjega zraka zelo vplivajo vremenske razmere, saj je ob enakih izpustih ob ugodnih vremenskih razmerah (padavine, veter) kakovost zraka dobra, ob neugodnih (temperaturni obrat, brezvetrje) pa lahko zelo slaba. V celotnem obdobju okrepljenih meritev je bilo veliko padavin, ki sperejo ozračje in poskrbijo za boljšo kakovost zunanjega zraka. Zato je bilo v 90 dneh zelo malo dni s preseženo mejno dnevno vrednostjo 50 µg/m3. V dneh, ko so bile vremenske razmere neugodne, so ravni delcev narasle na vseh merilnih mestih v Novem mestu. V povprečju so najvišje ravni delcev izmerjene v Bršljinu in Mačkovcu, nato sledita stalna postaja in Šmihel, najnižje ravni pa so bile izmerjene na Cikavi in Kandiji. Največji lokalni vir delcev PM10 so individualna kurišča na drva, ki v posameznih naseljih ob slabih vremenskih pogojih, poslabšujejo kakovost zunanjega zraka. Najvišje ravni delcev so tako izmerjene v tistih v naseljih kjer je gostota individualnih hiš največja. Poročilo kakovost zraka 2019 37 Slika 3.4: Zemljevid Mestne občine Novo mesto z merilnimi lokacijami. Na merilnem mestu Cikava so meritve delcev PM10 v celotnem obdobju potekale z vzorčevalni- kom z velikim volumskim pretokom Digitel. Cilj je bil pridobiti čim več informacij o kemijski sestavi delcev na tem merilnem mestu. S pomočjo statističnega modela PMF (Positive Matrix Factorization) smo na podlagi pridobljenih rezultatov kemijske analize delcev PM10 določili prispevke posameznih virov emisij delcev PM10 za celotno obdobje meritev. Analiza virov delcev PM10 je pokazala, da na merilnem mestu Cikava v zimskem obdobju prevladujejo štirje viri onesnaženja. Največji delež (40 %) pripada sekundarnim delcem, 23,2 % jih lahko pripišemo izpustom iz prometa, 21,8 % individualnim kuriščem na trda goriva ter 14,9 % resuspenziji. Za obdobje od 11. 1. do 4. 3. 2019 se je na merilnih postajah NM Šmihel, NM Bršljin, NM Mačkovec, NM Cikava in NM stalna postaja delce PM10 analiziralo na prisotnost določenih ionov, PAH-ov, levoglukozana, organskega in elementarnega ogljika. Z upoštevanjem merilne negotovosti posameznega parametra rezultati kemijske analize niso za noben parameter pokazali večjega odstopanja med posameznimi merilnimi mesti. Občasno se na določenih merilnih mestih poviša raven kakega onesnaževala, kar je pričakovano in je posledica občasnih izpustov oziroma značilnosti mikrolokacije. Najbolj zanimivo je da najvišje izmerjene ravni kalija in levoglukozana sovpadajo na vseh merilnih mestih z najvišjimi ravni delcev PM10. Levoglukozan in kalij sta indikatorja za kurjenje lesa, kar pomeni da je ta vir pomembno doprinesel k najvišjim ravnem delcev PM10. Celotno poročilo o okrepljenih meritvah je objavljeno na spletni strani Agenciji za okolje [16]. 38 Poročilo kakovost zraka 2019 4. Delci PM10 in PM2,5 Izraz delci (angl. Particulate Matter – PM) uporabljamo kot splošen pojem, ki označuje suspen- dirane delce (tekoče in trdne) v plinu. S PM2,5 označujemo fine delce (angl. fine particles), ki imajo aerodinamični premer manjši od 2,5µm, s PM10 pa delce z aerodinamičnim premerom pod 10µm. PM10 torej poleg finih delcev PM2,5 vključujejo tudi grobe delce (angl. coarse particles) z aerodinamičnim premerom med 2,5 in 10µm. Glede na izvor lahko delce razdelimo na primarne in sekundarne. Primarne delce sproščajo v ozračje viri izpustov neposredno, sekundarni delci pa nastajajo v ozračju z oksidacijo in pretvorbo primarnih plinastih onesnaževal. Najpomembnejši plini, ki prispevajo k tvorbi delcev, so SO2, NOx, NH3 in hlapne organske spojine. Imenujemo jih predhodniki delcev. Pri reakcijah med SO2, NOx in NH3 pride do nastanka spojin, ki vsebujejo sulfat, nitrat in amonij in s kondenzacijo tvorijo delce, ki jih imenujemo sekundarni anorganski aerosoli. Pri oksidaciji nekaterih hlapnih organskih spojin nastajajo manj hlapne spojine, ki tvorijo sekundarne organske aerosole. Nastajanje sekundarnih delcev je odvisno od številnih kemijskih in fizikalnih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so ravni predhodnikov, reaktivnost ozračja, ki je odvisna predvsem od ravni visoko reaktivnih spojin (ozon in hidroksilni radikali) in meteorološki pogoji (sončno sevanje, relativna vlaga, oblačnost). Sekundarni anorganski in organski aerosoli, elementarni ogljik, dviganje usedlin s tal (resuspenzija) in morski aerosoli predstavljajo približno 70 % mase PM10 in PM2,5. Delci so lahko naravnega ali antropogenega izvora. Naravni viri so predvsem posledica vnosa morske soli, naravne resuspenzije tal, puščavskega prahu in cvetnega prahu. Antropogeni viri obsegajo izpuste povezane z izgorevanjem goriv v termoenergetskih objektih in industriji, z ogrevanjem stanovanjskih in drugih stavb ter s prometom. V naseljih predstavljajo pomemben vir delcev predvsem izpusti iz prometa in individualnih kurišč ter resuspenzija s cestišč. Značilnost teh virov so nizke višine izpustov, ki so navadno pod 20 m, zato ti viri občutno prispevajo k ravnem onesnaženosti zunanjega zraka pri tleh. Epidemiološke študije kažejo, da imajo z vidika onesnaženosti zraka najbolj negativen vpliv na zdravje prav delci. Celo ravni pod sedanjimi zakonodajnimi mejnimi vrednostmi predstavljajo zdravstveno tveganje. Poročila Svetovne zdravstvene organizacije kažejo na to, da ne obstaja meja, pod katero ni pričakovati vpliva na zdravje. Do vpliva na zdravje prihaja zaradi vdihavanja delcev in posledičnega vdora v pljuča in krvni sistem, kar povzroča okvare respiratornega, kardiovaskular- nega, imunskega in živčnega sistema. Manjši kot so delci, bolj globoko lahko prodrejo v pljuča. Do vnetij ali poškodb tkiva prihaja tako zaradi kemijskih in tudi fizikalnih interakcij med delci in tkivom. Poleg negativnega vpliva na zdravje ima onesnaženost z delci vpliv tudi na podnebje in ekosisteme. Poročilo kakovost zraka 2019 39 Delci v ozračju zmanjšajo vidljivost, povzročajo škodo na objektih, vplivajo na padavinski režim in spreminjajo odbojnost zemeljske površine za svetlobo. Povišane ravni delcev PM10 se pri nas tipično pojavljajo v zimskih mesecih, ko se v primeru anticiklonalnih razmer s šibkimi vetrovi v prizemnih plasteh pogosto pojavi temperaturni obrat. V teh plasteh imamo šibko vertikalno mešanje zraka, kar povzroči, da se onesnaževala dlje časa zadržujejo v bližini tal. Obenem so v zimskih mesecih najbolj aktivna mala kurišča, ki imajo največji prispevek k izpustom delcev PM10. 4.1 Izpusti primarnih delcev in predhodnikov Letni izpusti primarnih delcev PM10 so v Sloveniji leta 2018 znašali 13 tisoč ton (slika 4.1), letni izpusti primarnih delcev manjših od 2,5µm (PM2,5) pa 11 tisoč ton (slika 4.3). V obdobju 2000- 2018 so se izpusti delcev PM10 zmanjšali za 10 %. Izpusti delcev PM2,5 so se v enakem obdobju zmanjšali za 5 %. Glavni antropogeni vir primarnih delcev je zgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, predvsem zaradi uporabe lesa v zastarelih kurilnih napravah. Mala kurišča so k skupnim izpustom PM10 na nivoju države v letu 2018 prispevala 58 % (slika 4.2), k skupnim izpustom PM2,5 pa kar 70 % (slika 4.4). Iz slike 4.5 je razvidna prevladujoča vloga kurilnih naprav na les v skupnih izpustih malih kurilnih naprav. K izpustom delcev znatno prispeva tudi cestni promet. Izpusti PM10 iz cestnega prometa so leta 2018 predstavljali 9 % skupnih državnih izpustov, delež k izpustom PM2,5 je znašal 8 %. Delci v cestnem prometu nastajajo tudi pri obrabi cest, gum in zavor. 40 Poročilo kakovost zraka 2019 Slika 4.1: Letni izpusti delcev PM10 po sektorjih v Sloveniji. Slika 4.2: Izpusti delcev PM10 po sektorjih v Sloveniji v letu 2018. Poročilo kakovost zraka 2019 41 Slika 4.3: Letni izpusti delcev PM2,5 po sektorjih v Sloveniji. Slika 4.4: Izpusti delcev PM2,5 po sektorjih v Sloveniji v letu 2018. 42 Poročilo kakovost zraka 2019 Slika 4.5: Izpusti delcev PM10 in PM2,5 iz malih kurilnih naprav glede na vrsto uporabljenega goriva v letu 2018. Poročilo kakovost zraka 2019 43 4.2 Zahteve za kakovost zraka Mejne vrednosti za delce so predpisane v Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [9]. Prikazane so v tabeli 4.1. Za delce PM10 sta predpisani dnevna in letna mejna vrednost. Dnevna mejna vrednost, ki znaša 50µg/m3, ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu. Letna mejna vrednost za delce PM10 je 40µg/m3, za delce PM2,5 pa 25µg/m3(tabela 4.2). v tabeli 4.1 so poleg zakonodajno predpisanih vrednosti v koloni WHO napisane tudi smernice Svetovne zdravstvene organizacije. Tabela 4.1: Mejne in ciljne vrednosti za PM10 in PM2,5 ter WHO smernice. Čas merjenja Vrednost Komentar WHO PM10, mejna vrednost 1 dan 50µg/m3 Največ 35 preseganj v koledarskem letu. 50µg/m3 PM10, mejna vrednost Koledarsko leto 40µg/m3 Datum, do katerega je bilo treba doseči mejno vrednost, je 1.1.2005. 20µg/m3 PM2,5 1 dan 25µg/m3 PM2,5, sedaj veljavna mejna vrednost Koledarsko leto 25µg/m3 Datum, do katerega je bilo treba doseči mejno vrednost, je 1.1.2015. 10µg/m3 PM2,5, mejna vrednost veljavna od 2020 Koledarsko leto 20µg/m3 Datum, do katerega je treba doseči mejno vrednost, je 1.1.2020. PM2,5, obveznost glede stopnje izpostavljenosti Triletno povprečje 20µg/m3 Datum, do katerega je bilo treba doseči mejno vrednost, je 1.1.2015. PM2,5, ciljno zmanjšanje izpostavljenosti 0-20 % zmanjšanje izpostavljenosti (odvisno od indeksa povprečne onesnaženosti v referenčnem letu) Tabela 4.2: Mejna vrednost za delce PM2,5 (µg/m3). 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 30 29 29 28 27 26 26 25 25 25 25 25 Kazalnik povprečne izpostavljenosti KPI za PM2,5, izražen v µg/m3 temelji na meritvah na mestih v neizpostavljenem mestnem okolju. Mesta v neizpostavljenem mestnem okolju so merilna mesta na lokacijah, na katerih so ravni reprezentativne za izpostavljenost mestnega prebivalstva in nanje praviloma ne vpliva samo en vir onesnaženja. KPI je potrebno oceniti kot drseče povprečje srednjih vrednosti letnih ravni v treh zaporednih koledarskih letih na relevantnih vzorčevalnih mestih. KPI za leto 2019 je triletno drseče povprečje vrednosti ravni na vseh teh vzorčevalnih mestih za leta 2017, 2018 in 2019. Predpisana stopnja izpostavljenosti znaša od leta 2015 dalje 20µg/m3(tabela 4.1). KPI uporabljamo za preverjanje doseganja ciljnega zmanjšanja izpostavljenosti na nacionalni ravni. 4.3 Ravni onesnaženosti Pregled izmerjenih ravni delcev PM10 v letu 2019 je prikazan v tabelah 4.3, 4.4 in 4.5 ter na slikah 4.6 in 4.8. Leta 2019 je vremenska situacija v Sloveniji v zimskih mesecih ugodno vplivala na onesnaženost zraka, saj so bile ravni delcev PM10 nižje kot leto poprej (sliki 4.9 in 4.10). Odsotnost dolgotrajnih temperaturnih obratov v zimskem obdobju je omogočila boljše razredčevanje izpustov. Število prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 (50µg/m3) je v letu 2019 preseglo vrednost 35, ki je dovoljena za celo leto, le na dveh prometnih merilnih mestih.V Celju na Mariborski 44 Poročilo kakovost zraka 2019 cesti je bilo 43 prekoračitev in na merilnem mestu Ljubljana Center 37 prekoračitev. V letu 2018 je bilo merilnih mest s prekoračitvami šest, 2017 pa deset, kar je bilo v veliki meri pogojeno z vremenskimi razmerami. Do večine preseganj v letu 2019 je prišlo v prvih dveh mesecih leta, ko so bili pogosti temperaturni obrati. Ti onemogočajo razredčevanje izpustov iz malih kurilnih naprav in prometa, ki sta največja vira delcev PM10. Novembra in decembra so prevladovale ugodne vremenske razmere z veliko padavinami, ki spirajo ozračje, zato so bile ravni delcev večino tega obdobja nizke (tabela 4.5). Letna mejna vrednost za delce PM10 v letu 2019 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Najvišja povprečna letna vrednost 34µg/m3je bila tako kot vsako leto zabeležena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. V letu 2019 so na voljo podatki za PM10 iz novega merilnega mesta Medvode, ki je tipa predmestno ozadje. Z 18. decembrom 2019 smo v okviru Državne mreže za spremljanje kakovosti zunanjega zraka pričeli izvajati meritve delcev PM10 na Ptuju. Do sedaj je meritve na tem merilnem mestu za Mestno občino Ptuj izvajal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Povprečno mesečno raven PM10 in število preseganj smo izračunali s kombinacijo podatkov iz obeh merilnih mrež. V Trbovljah in Celju so se januarja pojavile težave z vzorčevalnikoma za meritve delcev PM10. Zato povprečna mesečna vrednost in število preseganj nista primerljivi s podatki z ostalih merilnih mest. Na merilnih mestih Trbovlje, Velenje in Ljubljana Center je zaradi okvare merilnika v decembru prišlo do večjega izpada podatkov za PM10, prav tako se je zgodilo tudi na Iskrbi z merilnikom PM2,5. Povprečni dnevni hodi ravni PM10 v kurilni sezoni za merilna mesta Ljubljana Bežigrad, Zagorje, Maribor in Koper so prikazani na sliki 4.7. Na vseh lokacijah sta opazna jutranji in večerni maksimum. Bolj izrazit je večerni maksimum, ko se prometni konici pridružijo še izpusti zaradi ogrevanja, hkrati pa se v večernem času začne tvoriti temperaturni obrat in posledično redčenje onesnaženega zraka. V tabelah 4.6 in 4.7 ter na slikah 4.9 in 4.10 so prikazani trendi onesnaženosti v obdobju med 2002 in 2019, ki kažejo, da so zadnja leta izmerjene zelo podobne ravni delcev PM10. Medletna nihanja ravni PM10 so predvsem posledica različnih meteoroloških razmer v posameznem letu. Kljub temu je v obdobju od leta 2005 naprej, predvsem na urbanih lokacijah, opazen trend zmanjševanja ravni delcev. Ocenjujemo, da je to predvsem posledica zmanjševanja izpustov iz industrije. Na kmetijsko podeželskih merilnih mestih ni opaznega večjega trenda zmanjševanja. V Žerjavu smo zabeležili veliko znižanje ravni delcev in preseganj mejne dnevne vrednosti v letu 2014. Razlog je v prestavitvi vzorčevalnika sredi leta 2013 izven neposrednega vpliva izpusta iz dimnika bližnje hiše. Za delce PM2,5 je predpisana mejna letna vrednost, ki v letu 2019 ni bila presežena na nobenem od štirih merilnih mest, kjer izvajamo meritve: Maribor Vrbanski plato, Ljubljana Bežigrad, Nova Gorica in Iskrba. Pregled izmerjenih vrednosti za delce PM2,5 v letu 2019 je prikazan v tabeli 4.8 ter na slikah 4.11 in 4.12. Letni trendi ravni delcev PM2,5, ki so prikazani v tabeli 4.9 in na sliki 4.13, kažejo, da nivoji onesnaženosti ostajajo na približno enake. 8. novembra 2019 smo na novo uvedli meritve delcev PM2,5 na merilnem mestu Celje. Rezultati meritev v tem poročilu niso objavljeni, ker meritve niso potekale celo leto 2019. Glede na smernice WHO je povprečna letna raven delcev PM2,5 10µg/m3presežena na vseh urbanih merilnih mestih. V tabeli 4.8 je v stolpcu z oznako WHO izračunano število dni s preseženo Poročilo kakovost zraka 2019 45 Tabela 4.3: Razpoložljivost podatkov (% pod), povprečne letne (Cp) in maksimalne dnevne (max) ravni (µg/m3) ter število preseganj mejne vrednosti (>MV) za delce PM10 na stalnih merilnih mestih v Sloveniji v letu 2019. Število preseganj, ki je večje od dopustnega, je označeno s krepko pisavo. Leto Dan Merilno mesto %pod Cp max >MV DMKZ LJ Bežigrad 99 21 113 16 Maribor 98 23 71 13 Celje 94 26 86 23 MS Rakičan 98 21 72 14 Nova Gorica 99 20 92 10 Trbovlje 87 22 88 16 Zagorje 99 25 93 28 Hrastnik 100 20 73 9 Koper 98 17 83 8 Iskrba 99 11 55 2 Zerjav 98 20 51 1 LJ Biotehniška 99 19 103 8 Kranj 99 19 70 8 Novo mesto 99 21 70 10 Velenje 92 17 52 2 LJ Gospodarsko 100 24 116 21 NG Grčna 98 23 96 10 MS Cankarjeva 100 26 99 28 CE Mariborska 100 29 109 43 Dopolnilna merilna mreža EIS Šoštanj Pesje 96 16 58 1 Škale 94 15 60 1 Šoštanj 99 18 55 1 OMS-MOL LJ Center 86 34 153 37 Občina Medvode Medvode 95 15 57 2 MO Celje CE Gaji 94 24 107 25 MO Maribor MB Vrbanski 99 18 50 0 Občina Miklavž na Dravskem polju Miklavž 98 25 84 31 MO Ptuj Ptuj 98 22 67 15 Občina Ruše Ruše 95 22 68 11 Salonit Anhovo Morsko 99 15 89 5 Gorenje polje* 89 17 95 7 46 Poročilo kakovost zraka 2019 Tabela 4.4: Povprečna mesečna raven PM10 (µg/m3) v letu 2019. Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 36 39 21 22 10 20 14 16 13 19 18 31 Maribor 37 33 20 26 14 24 18 16 15 20 22 27 Celje 42* 50 30 30 15 22 17 19 16 21 23 36 MS Rakičan 35 34 19 24 11 20 17 15 14 19 22 28 Nova Gorica 30 37 23 20 10* 19 13 15 14 20 15 25 Trbovlje 26* 44 26 30 11 19 13* 15 13 20 24 37* Zagorje 43 49 27 25 12 21 17 17 15 20 22 36 Hrastnik 28 33 20 23 10 19 15 15 12 18 18 25 Koper 17 25* 18 20 10 21 15 17 12 20 13 17 Iskrba 11 11 9 16 7 16 12 14 10 12 6 8 Žerjav 28 26 19 22 14 22 14 16 14 19 15 26 LJ Biotehniška 31 32 18 20 9 20 14 15 12 17 17 26 Kranj 33 31 21 19 10 19 14 15 13 19 17 25 Novo mesto 40 36 23 24 11 18 13 16 13 16 19 30 Velenje 25 27 18 20 9 16 12 15 13 18* 13 18* LJ Gospodarsko 37 44 23 25 12* 23 17 18 16 21 19 32 NG Grčna 32 39 24 21 13 23 16 19 17 25 18 29* CE Mariborska 53 55 32 30 14 21 16 18 17 22 27 41 MB Vrbanski 25 25 15 21 11 23 17 14 11 15 15 19 MS Cankarjeva 46 44 26 27 13 21 17 17 15 22 25 35 Pesje 17 20 16 20 10 21 16* 17* 14 16 12 14 Škale 16 19 15 19 9 20 15* 17* 12 14 12 13 Šoštanj 25 29 19 22 10 19 13 15 14 20 17 17 Morsko 19 28 17 15 8 15 11 14 10 17 8 16 Gorenje Polje 27* 36* 21 18 8 16 12 15 13* 17* 8 19* LJ Center 52 51 30 33 20 29 29 33 25 26 31* 32* CE Gaji 48 43 24 27* 13* 23 15 17 13 17 18 19 Miklavž 46 47 24 26 13 24 21* 16 13 20 20 32 Ptuj 32 36 20 25 12 23 18* 16 13 18 20 26 Medvode 31 33 22* 19* 9 15 10 12 7 7 8 9 Ruše 25* 25* 17 20* 11 22 16 14 10 17 20 20 * Informativni podatek zaradi prenizke razpoložljivosti podatkov meritev. Poročilo kakovost zraka 2019 47 Tabela 4.5: Število preseganj dnevne mejne vrednosti PM10 po mesecih v letu 2019. Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 5 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 Maribor 5 4 0 1 0 0 0 0 0 0 0 3 Celje 5* 14 0 1 0 0 0 0 0 0 0 3 MS Rakičan 6 6 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 Nova Gorica 1 7 0 1 0* 0 0 0 0 0 0 1 Trbovlje 0* 11 0 3 0 0 0* 0 0 0 1 1* Zagorje 10 14 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 Hrastnik 1 6 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 Koper 0 4* 1 1 0 0 0 0 0 1 0 1 Iskrba 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 Žerjav 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 LJ Biotehniška 3 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 Kranj 5 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 Novo mesto 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Velenje 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0* 0 0* LJ Gospodarsko 5 13 0 1 0* 0 0 0 0 0 0 2 NG Grčna 1 7 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1* CE Mariborska 17 17 2 2 0 0 0 0 0 0 0 5 MS Cankarjeva 15 10 0 1 0 0 0 0 0 0 0 2 MB Vrbanski 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Pesje 0 0 0 1 0 0 0* 0* 0 0 0 0 Škale 0 0 0 1 0 0 0* 0* 0 0 0 0 Šoštanj 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Morsko 0 4 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 Gorenje Polje 1* 5* 0 0 0 0 0 0 0* 1* 0 0* LJ Center 13 15 0 1 0 0 0 2 0 0 0* 6* CE Gaji 12 12 0 0* 0* 0 0 0 0 0 0 1 Miklavž 13 14 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 4 Ptuj 5 7 0 1 0 0 0* 0 0 0 0 2 Medvode 0 2 0* 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 Ruše 0* 0* 0 0* 0 0 0 0 0 0 0 1 * Informativni podatek zaradi prenizke razpoložljivosti podatkov meritev. 48 Poročilo kakovost zraka 2019 Tabela 4.6: Povprečne letne ravni PM10 (µg/m3). Vrednosti, ki presegajo letno mejno vrednost, so napisane s krepko pisavo. Merilno mesto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 LJ Bežigrad 42 46 41 37 33 32 30 29 30 32 26 24 23 28 24 25 27 21 LJ Biotehniška / / / / / / / 26 27 30 27 26 22 27 27 25 21 19 LJ Center / / / / / / 44 48 42 44 45 41 38 40 40 33 35 34 LJ Gospodarsko / / / / / / / / / / / / / / / 29 24 24 Maribor 50 58 48 43 43 40 34 30 33 34 30 30 27 28 27 28 28 23 Kranj / / / / / / / / 32 30 26 25 22 26 23 26 22 19 Novo mesto / / / / / / / / 31 32 28 27 23 28 26 27 26 21 Celje 46 53 41 43 35 32 30 31 32 35 31 29 28 32 32 30 28 26 CE Mariborska / / / / / / / / / / / / / / / 33 31 29 Trbovlje 47 52 40 55 40 37 38 33 34 35 32 30 27 29 26 29 27 22 Zagorje 47 51 44 52 46 41 44 36 36 37 32 29 28 32 29 29 32 25 Hrastnik / / / / / / / / 27 30 24 23 21 24 22 23 22 20 Velenje / / / / / / / / / / 22 21 20 22 19 21 19 17 MS Rakičan 40 43 32 37 34 30 30 29 30 33 29 28 25 29 26 29 26 21 MS Cankarjeva / / / / / / / / / / / / / / / / 30 26 Nova Gorica 39 37 35 34 32 33 31 28 29 27 24 22 21 24 21 23 20 20 NG Grčna / / / / / / / / / / / / / / / 25 24 23 Koper / / / / 31 29 25 23 25 27 24 20 19 23 19 20 18 17 Žerjav / / / / / / / / 26 34 29 26 21 25 23 21 23 20 Iskrba / / / 16 16 15 16 16 14 17 15 13 11 13 11 12 14 11 Morsko / / / / / 23 22 20 19 21 20 16 15 18 16 18 15 15 Gorenje Polje / / / / / 24 26 23 20 23 21 18 17 20 17 19 17 17 MB Vrbanski / / / / / / / / / 26 24 20 19 21 20 20 21 18 Vnajnarje / / / / 26 22 / 23 20 26 23 24 18 16 17 21 / / Pesje / 31 25 27 28 21 20 22 22 22 20 23 23 24 23 24 19 16 Škale / 27 23 23 26 24 22 24 23 23 22 17 17 17 16 17 17 15 CE Gaji / / / / / / / / / / / 26 29 35 27 25 29 24 Šoštanj / / / / / / / / / / / 12 13 16 19 20 21 18 Miklavž / / / / / / / / / / / / / / 27 29 28 25 Ptuj / / / / / / / / / / / / / / / 26 25 22 Ruše / / / / / / / / / / / / / / / 21 22 22 MB Tabor 40 42 38 43 47 40 35 30 31 / / / / / / / / / Prapretno / / 30 28 34 33 29 31 29 34 28 22 19 21 18 / / / Medvode / / / / / / / / / / / / / / / / 20 15 Kovk / / / / / / / / / / 15 14 12 13* / / / / Dobovec / / / / / / / / / / 12 11 11 12* / / / / Poročilo kakovost zraka 2019 49 Tabela 4.7: Letno število preseganj dnevne mejne vrednosti PM10. Število preseganj, ki je večje od dopustnega, je napisano s krepko pisavo. Merilno mesto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 LJ Bežigrad 36 64 71 70 47 46 36 30 43 63 27 22 19 43 36 30 28 16 LJ Biotehniška / / / / / / / 25 32 51 21 24 12 35 40 32 16 8 LJ Center / / / / / / 101 112 74 94 107 74 55 85 66 51 51 37 LJ Gospodarsko / / / / / / / / / / / / / / / 39 20 21 Maribor 66 129 102 101 108 91 54 35 47 64 34 36 25 34 43 35 30 13 Kranj / / / / / / / / 37 55 27 28 12 17 27 28 13 8 Novo mesto / / / / / / / / 60 69 45 49 22 40 41 33 31 10 Celje 58 100 62 97 59 48 37 42 58 73 55 51 41 70 53 49 35 23 CE Mariborska / / / / / / / / / / / / / / / 57 45 43 Trbovlje 52 88 48 157 86 81 72 48 64 68 65 50 33 50 38 39 37 16 Zagorje 48 79 82 143 106 99 109 56 68 75 62 48 38 70 51 46 55 28 Hrastnik / / / / / / / / 30 51 17 15 10 22 25 19 11 9 Velenje / / / / / / / / / / 11 8 15 9 10 19 2 2 MS Rakičan 33 58 19 65 54 37 42 30 52 71 44 38 33 47 42 44 34 14 MS Cankarjeva / / / / / / / / / / / / / / / / 46 28 Nova Gorica 24 18 33 37 47 40 33 24 25 28 19 12 19 24 15 24 6 10 NG Grčna / / / / / / / / / / / / / / / 21 5 10 Koper / / / / 40 19 11 2 15 21 23 10 16 28 11 18 4 8 Žerjav / / / / / / / / 29 79 44 37 3 6 19 9 5 1 Iskrba / / / 5 5 0 0 5 5 3 1 0 0 0 0 3 2 2 Morsko / / / / / 18 16 14 5 13 10 3 8 7 6 6 3 5 Gorenje Polje / / / / / 16 24 16 13 18 11 5 11 10 3 7 3 7 MB Vrbanski / / / / / / / / / 25 8 7 10 3 21 21 12 0 Vnajnarje / / / / 20 10 / 7 2 12 8 3 0 1 2 8 / / Pesje / 17 11 23 24 14 9 12 10 16 2 6 12 9 8 20 3 1 Škale / 4 8 15 19 11 12 13 12 20 9 0 5 0 1 9 3 1 CE Gaji / / / / / / / / / / / 35 41 76 45 39 43 25 Šoštanj / / / / / / / / / / / 0 0 0 3 14 4 1 Miklavž / / / / / / / / / / / / / / 45 39 35 31 Ptuj / / / / / / / / / / / / / / / 38 25 15 Ruše / / / / / / / / / / / / / / / 17 15 11 MB Tabor 38 42 51 111 132 94 52 24 38 / / / / / / / / / Prapretno / / 19 15 33 36 25 20 29 49 25 3 2 0 1 / / / Medvode / / / / / / / / / / / / / / / / 7 2 Kovk / / / / / / / / / / / 1 0 0 / / / / Dobovec / / / / / / / / / / / 1 0 0 / / / / 50 Poročilo kakovost zraka 2019 Is kr ba Ko pe r Ve le nj e LJ Bi ot eh ni ka LJ Be ig ra d H ra st ni k N ov a G or ic a Kr an j er ja v M B Vr ba ns ki N ov o m es to Tr bo vl je MS R ak i an N G G rc na LJ G os po da rs ko R az . M ar ib or M S Ca nk ar je va Za go rje Ce lje CE M ar ib or sk a 0 25 50 75 100 125 150 175 200 D ne vn a ra ve n PM 10 ( g/ m 3 ) Slika 4.6: Dnevne vrednosti PM10 na merilnih mestih DMKZ v letu 2019. Prikazani so najvišja in najnižja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Z + označujemo povprečno letno raven. Rdeča črta prikazuje dnevno mejno vrednost. 0:00 1:00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:0 0 11:0 0 12:0 0 13:0 0 14:0 0 15:0 0 16:0 0 17:0 0 18:0 0 19:0 0 20:0 0 21:0 0 22:0 0 23:0 0 15 20 25 30 35 40 45 50 Po vp re na u rn a ra ve n PM 10 ( g/ m 3 ) v d ne vu LJ Be igrad Maribor Zagorje Koper Slika 4.7: Dnevni potek povprečne urne ravni PM10 na izbranih merilnih mestih v kurilni sezoni leta 2019 (januar do marec in oktober do december). dnevno ravnjo 25µg/m3, ki po smernicah WHO ne sme biti presežena. Na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad je v letu 2019 takih dni 54, v Novi Gorici 28 in na Maribor Vrbanskem 26. Edino na Iskrbi do teh preseganj ni prišlo. Kazalnik povprečne izpostavljenosti za PM2,5 je leta 2019 na merilnih mestih v neizpostavljenem Poročilo kakovost zraka 2019 51 0 20 40 60 80 Urbano okolje Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0 20 40 60 80 Ruralno okolje Ra ve n PM 10 ( g / m 3 ) p o m es ec ih Slika 4.8: Povprečne mesečne ravni PM10 na urbanih in ruralnih merilnih mestih v letu 2019. Prikazano je najnižje in najvišje mesečno povprečje na merilnih mestih (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). 0 20 40 60 Urbano okolje 200 2 200 3 200 4 200 5 200 6 200 7 200 8 200 9 201 0 201 1 201 2 201 3 201 4 201 5 201 6 201 7 201 8 201 9 10 20 30 40 Ruralno okolje Le tn a ra ve n PM 10 ( g / m 3 ) Slika 4.9: Povprečne letne ravni PM10 na merilnih mestih urbanega in ruralnega okolja. Prikazano je najnižje in najvišje letno povprečje na skupini merilnih mest (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Rdeča črta prikazuje letno mejno vrednost. mestnem okolju v Ljubljani znašal 18µg/m3 (Ljubljana Biotehniška fakulteta/Ljubljana Bežigrad), v Mariboru 16µg/m3 (Maribor Vrbanski plato) in v Novi Gorici 14µg/m3Ȯbveznost glede stopnje 52 Poročilo kakovost zraka 2019 0 50 100 150 Urbano okolje 200 2 200 3 200 4 200 5 200 6 200 7 200 8 200 9 201 0 201 1 201 2 201 3 201 4 201 5 201 6 201 7 201 8 201 9 0 20 40 60 80 Ruralno okolje te vi lo p re se ga nj P M 10 Slika 4.10: Število preseganj PM10 po letih. Prikazano je najnižje in najvišje število preseganj na skupini merilnih mest (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Rdeča črta prikazuje dovoljeno letno število preseganj dnevne mejne vrednosti. izpostavljenosti je leta 2019 znašala 20µg/m3 in ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. V Ljubljani smo meritve delcev PM2,5 v letu 2017 prestavili z merilnega mesta Biotehniška fakulteta na merilno mesto Bežigrad. Obe merilni mesti sta tipa neizpostavljeno mestno ozadje, zato smo kazalnik povprečne izpostavljenosti za leto 2019 izračunali kot triletno povprečje obeh merilnih mest (letno povprečje iz leta 2017 smo vzeli z merilnega mesta Biotehniška fakulteta in letno povprečje za leti 2018 in 2019 z merilnega mesta Bežigrad). V Novi Gorici meritve delcev PM2,5 potekajo šele od leta 2018, zato je kazalnik povprečne izpostavljenosti za leto 2019 izračunan kot dvoletno povprečje, kar je tudi v skladu z Uredbo o kakovosti zraka. Izračuni kazalnika povprečne izpostavljenosti so prikazani v tabeli 4.10. Tabela 4.8: Razpoložljivost podatkov (% pod), povprečne letne ravni (Cp) in najvišje dnevne ravni (Cmax) PM2,5 (µg/m3) ter število dni s povprečno dnevno vrednostjo nad 25 µg/m3 (WHO), na merilnih mestih v letu 2019. % pod Cp Cmax WHO MB Vrbanski 99 13 46 26 LJ Bežigrad 99 16 95 54 Nova Gorica 94 13 80 28 Iskrba 90 8 24 0 Poročilo kakovost zraka 2019 53 Tabela 4.9: Povprečna letna raven delcev PM2,5 (µg/m3) na izbranih merilnih mestih po letih. 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Maribor / / 22 24 26 21 22 19 21 21 20 / / MB Vrbanski / / 20 22 23 18 20 17 19 19 18 17 13 LJ Biotehniška / / 18 22 25 21 20 18 23 23 20 / / LJ Bežigrad / / / / / / / / / / / 19 16 Nova Gorica / / / / / / / / / / / 14 13 Iskrba 10 11 12 12 14 13 11 9 10 9 10 11 8 Tabela 4.10: Kazalnik povprečne izpostavljenosti PM2,5 (µg/m3) na merilnih mestih neizpostavljenega mestnega ozadja. 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 LJ Biotehniška/LJ Bežigrad 22 23 22 20 20 21 22 21 18 Nova Gorica / / / / / / / / 14 MB Vrbanski 22 21 20 18 19 18 19 18 16 Is kr ba N ov a G or ic a M B Vr ba ns ki LJ Be ig ra d 0 20 40 60 80 100 120 140 160 D ne vn a ra ve n PM 2. 5 ( g/ m 3 ) Slika 4.11: Dnevne vrednosti PM2,5 na merilnih mestih v letu 2019. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena vrednost (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Z + je označena povprečna letna raven, ki jo lahko primerjamo z letno mejno vrednostjo prikazana z rdečo črto. 54 Poročilo kakovost zraka 2019 0 25 50 75 100 LJ Be igrad 5 10 15 20 Iskrba 0 10 20 30 40 MB Vrbanski Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0 20 40 60 80 Nova Gorica Dn ev na ra ve n PM 2. 5 ( g / m 3 ) Slika 4.12: Dnevne vrednosti PM2,5 na izbranih merilnih mestih po mesecih v letu 2019. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena vrednost (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Poročilo kakovost zraka 2019 55 0 50 100 Maribor 0 50 100 MB Vrbanski 0 50 Iskrba 0 50 100 LJ Biotehni ka 0 50 100 LJ Be igrad 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 0 50 Nova Gorica Dn ev na ra ve n P M 2. 5 ( g / m 3 ) p o le tih Slika 4.13: Dnevne vrednosti PM2,5 na izbranih merilnih mestih po letih. Letna mejna vrednost začne veljati januarja 2015. Med leti 2008 in 2016 se sprejemljivo preseganje mejne vrednosti zmanjšuje, kot je podano v tabeli 4.2. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena vrednost (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Rdeča črta prikazuje letno mejno vrednost. 4.4 Epizode čezmerne onesnaženosti Leta 2019 je vremenska situacija v Sloveniji v zimskih mesecih ugodno vplivala na onesnaženost zraka zato so bile ravni delcev PM10 nižje kot leto poprej. Do večine preseganj v letu 2019 je prišlo v prvih dveh mesecih leta, ko so bili pogosti temperaturni obrati, ki onemogočajo razredčevanje onesnaženega zraka. Januarja in februarja smo zabeležili več obdobij s povišanimi ravnmi delcev PM10. Na pro- metnem merilnem mestu Celje Mariborska je bilo zabeleženih kar 17 preseganj mejne dnevne vrednosti v januarju in prav tako 17 preseganj v februarju. Sledi podrobna analiza meteoroloških razmer v zimskem obdobju leta 2019, ko so bile povišane ravni delcev PM10. V celinski Sloveniji je bila med 5. in 13. januarjem epizoda povišanih ravni delcev PM10. 56 Poročilo kakovost zraka 2019 Razlogi so bili izraziti temperaturni obrati, ki so v ozkih dolinah in kotlinah vztrajali dlje kot drugje, saj se tam zrak težje izmenja. Zato je največ preseganj mejne dnevne vrednosti v tem obdobju zabeleženih v Zagorju in Celju. Najvišja dnevna vrednost PM10 v januarju (153 µg/m3) je bila zabeležena 27. januarja na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. 26. in 27. januarja so bile na vseh urbanih merilnih mestih v celinski Sloveniji v tem mesecu izmerjene najvišje ravni delcev. Razlog je, da se je 26. januarja pri tleh močno ohladilo (v Celju Medlog je bila izmerjena minimalna temperatura -13◦C) kar je povečalo potrebo po ogrevanju. Naslednji dan je bilo še dodatno onemogočeno razredčevanje emisij zaradi postopnega dotoka toplejšega zraka v višinah. Visoke vrednosti so vztrajale do večera, ko je zapihalo in zato so se ravni delcev PM10 povsod močno znižale. V Trbovljah in Celju so se januarja pojavile težave z vzorčevalnikoma za meritve delcev PM10, zato povprečna mesečna vrednost in število preseganj nista primerljivi s podatki z ostalih merilnih mest. Za 27. januar so na spodnji sliki prikazane ravni delcev PM10, izračunane z modelskim sistemom ALADIN-SI/CAMx. Slika 4.14: Ravni delcev PM10, izračunane z modelskim sistemom ALADIN-SI/CAMx za dan 27. 1. 2019. v Sloveniji Visoka onesnaženost zraka z delci PM10 se je zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki so onemogočale razredčevanje izpustov tako iz malih kurilnih naprav kot tudi drugih virov, nadaljevala tudi v februarju. Kakovost zraka se je februarja močno izboljšala ob treh večjih spremembah vremena, prve dni februarja, 11. februarja in 23. februarja, ko so Slovenijo zajele padavine ali močan veter, ki je ozračje dobro premešal. V februarju sta bili tako dve epizodi povišanih ravni delcev. Prva je trajala med 7. in 10 februarjem, ko so bile v celinski Sloveniji povišane ravni zaradi temperaturnega obrata. Najvišja dnevna raven PM10 je bila v tej epizodi zabeležena 8. februarja na Poročilo kakovost zraka 2019 57 prometnem merilnem mestu v Celju (82 µg/m3). 10. februarja je prešla Slovenijo hladna fronta, ki je premešala ozračje in ravni delcev PM10 so se povsod razen na Goriškem močno znižale. Na Goriško je 9. in 10. februarja z zahodnimi vetrovi prišel onesnažen zrak iz severne Italije. Takrat je do preseganja mejne dnevne vrednosti PM10 prišlo na vseh štirih merilnih mestih na Goriškem: Nova Gorica, Nova Gorica Grčna, Morsko in Gorenje Polje. Zvečer 10. februarja so se padavine na zahodu okrepile in posledično so se ravni delcev tudi na Goriškem močno znižale. Druga epizoda povišanih ravni delcev v februarju je bila daljša. Trajala je od 14. do 22. februarja. Ravni delcev so v tem obdobju presegle mejno dnevno vrednost 50 µg/m3na vseh urbanih merilnih mestih tako v celinski Sloveniji kot tudi na Primorskem. V jutranjem času je bila nad nami močna temperaturna inverzija. Na okoli 1000 m nadmorske višine je bila temperatura okoli 9◦C, pri tleh pa nekaj stopinj pod lediščem. 23. februarja je zapihal močan severovzhodni veter, ki je premešal ozračje in povsod znižal ravni delcev. 14. oktobra so na štirih merilnih mestih na Primorskem, v Kopru, Novi Gorici Grčna, Morsko in Gorenje Polje ravni delcev PM10 presegle mejno dnevno vrednost. Tega dne je bilo močno onesnaženo širše območje Padske nižine. V Novi Gorici ta dan ni zabeleženega preseganja, saj je na merilni postaji prišlo do izpada elektrike. Zaradi prehoda fronte so se ravni delcev na vseh merilnih mestih naslednji dan znižale. Izračuni ravni delcev PM10 na širšem območju Slovenije in Padske nižine, narejeni z modelskim sistemom ALADIN-SI/CAMx, so za izbrane dneve te epizode prikazani na spodnjih slikah. Na slikah je lepo viden prehod onesnaženega zraka iz Padske nižine v zahodno Slovenijo. Slika 4.15: Ravni delcev PM10, izračunane z modelskim sistemom ALADIN-SI/CAMx za dan 13. 10. 2019. V decembru so se zaradi neugodnih vremenskih pogojev in večje potrebe po ogrevanju večkrat 58 Poročilo kakovost zraka 2019 Slika 4.16: Ravni delcev PM10, izračunane z modelskim sistemom ALADIN-SI/CAMx za dan 14. 10. 2019. Slika 4.17: Ravni delcev PM10, izračunane z modelskim sistemom ALADIN-SI/CAMx za dan 15. 10. 2019. povišale ravni delcev. V celinski Sloveniji sta bili zabeleženi dve krajši obdobji povišanih ravni delcev. 6. decembra, ko je bila izrazita temperaturna inverzija (temperatura pri tleh je bila -4◦C, Poročilo kakovost zraka 2019 59 na 500 metrih pa +3 oC) so ravni delcev PM10 na več merilnih mestih presegle mejno dnevno vrednost. Druga epizoda povišanih ravni delcev pa se je začela v zadnjih dneh decembra, ko so neugodne vremenske razmere (izrazit temperaturni obrat s temperaturo pri tleh -5◦C, na 900 metrih pa +5◦C) onemogočale razredčevanje izpustov iz kurilnih naprav in ognjemetov, ki so v tistih dneh z delci dodatno onesnaževali ozračje. Na Primorskem so bile v obeh obdobjih zaradi bolj ugodnih vremenskih razmer ravni delcev nižje. Kljub temu je bila v decembru na Primorskem nekajkrat presežena mejna dnevna vrednost PM10, in sicer enkrat v Kopru (dne 8. decembra 53 µg/m3) in enkrat na obeh merilnih mestih v Novi Gorici (dne 16. decembra 69 µg/m3v Novi Gorici in 68 µg/m3v Novi Gorici Grčna). V obeh primerih gre za vpliv iz onesnažene Padske nižine. Kljub temu da je onesnaženost zraka z delci v letu 2019 nižja kot leta poprej, je iz opisa zgornjih epizod razvidno, da so med neugodnimi vremenskimi razmerami ravni delcev višje od standardov kakovosti zraka, ki jih predpisuje zakonodaja. Iz navedenega izhaja, da so za boljšo kakovost zraka v večji meri zaslužne ugodne vremenske razmere in ne zmanjšanje emisij ter ukrepi v okviru načrtov za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka. 4.5 Kemijska in elementna sestava delcev V Evropi približno eno tretjino mase delcev PM10 in polovico mase delcev PM2,5 v zraku predstavlja vsota anorganskih ionov amonija, nitrata in sulfata (sekundarni anorganski aerosoli). Te spojine so posledica kemijskih reakcij v ozračju, ki vključujejo plinske predhodnike NH3, NOx in SOx. Druga glavna komponenta delcev so organske snovi, ki predstavljajo približno 30 % mase PM2,5 in 20 % mase PM10. V delcih PM2,5 smo na merilnem mestu Iskrba spremljali vsebnost ionov (nitrata, sulfata in amonija) ter elementarnega in organskega ogljika. Rezultati so prikazani ločeno za zimsko obdobje (od januarja do marca in od oktobra do decembra) in poletno obdobje (od aprila do septembra) v tabeli 4.11. Tabela 4.11: Sestava delcev PM2,5 na merilnem mestu Iskrba v letu 2019. zimsko obdobje poletno obdobje NH+4 +NO − 3 +SO 2− 4 (µg/m3) 1,9 2,7 Iskrba Organski ogljik (µgC/m3) 2,7 2,5 Elementarni ogljik (µgC/m3) 0,24 0,11 4.6 Preseganja mejnih vrednosti zaradi naravnih virov Uredba o kakovosti zunanjega zraka [9] določa, da se preseganje mejnih vrednosti (PM10 nad 50 µg/m3) zaradi prispevka naravnih virov lahko za ugotavljanje skladnosti s standardi kakovosti zraka odšteje, če je prispevek naravnih virov mogoče dovolj zanesljivo določiti. Med naravne vire se štejejo: vulkanski prah, puščavski prah, gozdni požari in aerosoli iz morja. V Sloveniji prispevek morskega pršca ni pomemben, v letu 2019 prav tako nismo zabeležili večjih požarov v naravnem okolju in izrazitih vulkanskih izbruhov, ki bi lahko vplivali na ravni delcev v Sloveniji. Smo pa določili prehod puščavskega prahu. 60 Poročilo kakovost zraka 2019 Navodilo Evropske komisije Guidance on the quantification of the contribution of natural sources under the EU Air Quality Directive 2008/50/EC [17] do pravi, da je v primeru ugotovitve prisotnosti puščavskega prahu, potrebno na merilnem mestu, ki je tipa regionalno ozadje, določiti prispevek puščavskega prahu. Ta prispevek se nato na postaji, kjer je bila izmerjena presežena mejna dnevna vrednost 50µg/m3, odšteje od izmerjene ravni PM10. V Sloveniji je edino merilno mesto, kjer spremljamo ozadje, Iskrba. Epizode puščavskega prahu za leto 2019 smo ocenili s pomočjo modela NMMB/BSC-Dust [18] . 24., 25. in 26. aprila je viden prehod puščavskega prahu nad Slovenijo (slike 4.18, 4.19 in 4.20). V teh dneh so se ravni delcev povišale na vseh merilnih mestih po Sloveniji, do preseganj mejne dnevne vrednosti PM10 50 µg/m3pa je prišlo le 25. in 26. aprila in še to ne na vseh merilnih mestih. Na sliki 4.21 je prikaz za 27. april, kjer se vidi, da puščavskega prahu nad Slovenijo ni več. Slika 4.18: Modelski izračun ravni puščavskega prahu nad Evropo za dan 24. 4. 2019. V puščavskem prahu je več delcev večjih dimenzij. Zato pričakujemo, da se ravni delcev PM10 povišajo bolj kot ravni PM2,5. Navedeno je razvidno iz slike 4.22, kjer je prikazan časovni potek ravni PM10 in PM2,5 na merilnem mestu Iskrba. Oceno epizode puščavskega prahu smo preverili tudi s kemično analizo vzorcev iz postaje Iskrba, ki predstavlja stanje v neizpostavljenem podeželskem okolju. Puščavski prah naj bi vseboval aluminij, železo, stroncij, kalcij in magnezij. Kemijska analiza delcev je v dneh, ko je Slovenijo prešel puščavski prah, pokazala povišanje ravni aluminija, železa, stroncija, kalcija, magnezija, natrija in klorida (slika 4.23). Po programu ocenjevanja kakovosti zunanjega zraka se kemijska analiza aluminija, železa in stroncija izvaja v delcih PM10, kalcija, magnezija, klorida in natrija pa v delcih PM2,5. Na sliki so prikazana razmerja posameznega parametra glede na 20.april 2019, ko puščavski prah nad Slovenijo ni bil prisoten. Razvidno je, da se je v času prehoda puščavskega prahu (26.aprila) največ povečala raven stroncija in aluminija. V evidentirani epizodi so bila preseganja mejne dnevne vrednosti za PM10 izmerjena 25. in 26. aprila. 25. aprila na treh merilnih mestih: Nova Gorica, Koper in Iskrba ter 26. aprila na devetih Poročilo kakovost zraka 2019 61 Slika 4.19: Modelski izračun ravni puščavskega prahu nad Evropo za dan 25. 4. 2019. Slika 4.20: Modelski izračun ravni puščavskega prahu nad Evropo za dan 26. 4. 2019. merilnih mestih: Celje Mariborska, Celje, Murska Sobota Rakičan, Murska Sobota Cankarjeva, Velenje, Maribor, Hrastnik, Ljubljana Gospodarsko in Iskrba. Za določitev pribitka puščavskega prahu se na neizpostavljenem merilnem mestu Iskrba izračuna povprečno raven PM10 za obdobje 15 dni pred in 15 dni po epizodi puščavskega prahu. Raven puščavskega prahu znaša za 25. april 44 µg/m3in za 26. april 40 µg/m3. Po odštetju ocenjene ravni puščavskega prahu dobimo na vseh merilnih mestih, kjer je bilo zabeleženo preseganje, nižje vrednosti od mejne dnevne vrednosti. Zato teh preseganj ne štejemo med letna preseganja mejne vrednosti (tabela 4.12). Pribitek puščavskega prahu smo upoštevali le na merilnih mestih v DMKZ. 62 Poročilo kakovost zraka 2019 Slika 4.21: Modelski izračun ravni puščavskega prahu nad Evropo za dan 27. 4. 2019. Slika 4.22: Primerjava ravni delcev PM10 in PM2,5 na merilnem mestu Iskrba. Tabela 4.12: Število preseganj mejne dnevne vrednosti PM10 v letu 2019 pred in po upoštevanju deleža puščavskega prahu na postajah DMKZ. Število preseganj mejne dnevne vrednosti Merilno mesto pred upoštevanjem puščavskega prahu po upoštevanju puščavskega prahu Iskrba 2 0 Koper 8 7 Nova Gorica 10 9 Hrastnik 9 8 MS Rakičan 14 13 MS Cankarjeva 28 27 Maribor 13 12 Velenje 2 1 Celje 23 22 CE Mariborska 43 42 LJ Gospodarsko 21 20 Poročilo kakovost zraka 2019 63 Slika 4.23: Razmerja posameznih parametrov na merilnem mestu Iskrba pred, med in po epizodi prehoda puščavskega prahu. 4.7 Ravni onesnaženosti v državah EU V državah EU je čezmerna raven delcev v zraku eden izmed najbolj izpostavljenih okoljskih problemov. V letu 2018, za katerega so na razpolago zadnji rezultati primerjalnih obdelav Evropske okoljske agencije, le v sedmih državah na nobenem merilnem mestu niso zabeležili večjega števila preseganj dnevne mejne vrednosti, kot je dopustno. Slovenija sodi med države z višjo ravnjo onesnaženosti z delci PM10. Z vidika doseganja skladnosti z dnevnimi mejnimi vrednostmi delcev PM10 je Slovenija med državami Evropske unije v letu 2018 deseta najbolj onesnažena (slika 4.24). Najboljša kakovost zraka je glede na skladnost z dnevnimi mejnimi vrednostmi za delce PM10 v dobro prevetrenih in redkeje naseljenih severnih državah - na Islandiji, Finskem, v Estoniji in na Irskem (slika 4.25), čeprav so v nekaterih od teh držav specifični izpusti na prebivalca med višjimi. Tudi z vidika ravni onesnaženosti z delci PM2,5 je Slovenija med državami z višjo ravnjo onesnaženosti (slike 4.26, 4.27 in 4.28). Visoke ravni onesnaženosti z delci v Sloveniji so predvsem posledica visoke gostote izpustov zaradi ogrevanja ter neugodnih pogojev za razredčevanje izpustov v ozračju, ki so zlasti v zimskem času značilni za celinski del Slovenije. 64 Poročilo kakovost zraka 2019 Slika 4.24: Prikaz ravni onesnaženosti zraka z delci PM10 v Evropski Uniji v letu 2018 s 36. najvišjo dnevno vrednostjo izmerjeno na posameznem merilnem mestu držav EU v primerjavi z mejno vrednostjo 50µg/m3 (rdeča črta). Če je ta večja od 50µg/m3, pomeni, da je bilo na merilnem mestu več kot 35 prekoračitev dnevne mejne vrednosti za delce PM10. Prikazana je najnižja in najvišja vrednost (36. najvišja vrednost za merilno mesto), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in povprečna 36. najvišja vrednost za merilna mesta v posamezni državi. Slika 4.25: Prikaz 90,4 percentila (36. najvišja vrednost) dnevnih ravni PM10 v Evropski uniji v letu 2018 [19]. Z barvo je prikazan razred, v katerega sodi merilno mesto glede na število preseganj mejne dnevne vrednosti. Poročilo kakovost zraka 2019 65 Slika 4.26: Prikaz ravni onesnaženosti zraka z delci PM2,5 v Evropski Uniji v letu 2018 [3]. Graf prikazuje 90.41 percentil dnevnih vrednosti PM2,5, ki sovpada s 36. najvišjo vrednostjo, izmerjeno na posameznem merilnem mestu držav EU, v primerjavi z mejno vrednostjo 25µg/m3 (rdeča črta). Prikazane so najnižja in najvišja vrednost (36. najvišja vrednost za merilno mesto) (konec spodnje in zgornje navpične črtice na vrhu in dnu pravokotnika), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in povprečna 36. najvišja vrednost (črna pika v pravokotniku) za posamezno državo. Slika 4.27: Onesnaženost Evropske unije z delci PM2,5 [3] v letu 2018. Pike označujejo razpored v katerega se uvršajo poročana merilna mesta glede na povprečno letno raven PM2,5. 66 Poročilo kakovost zraka 2019 Slika 4.28: Stolpci prikazujejo kazalnik povprečne izpostavljenosti (KPI) za delce PM2,5, izračunan v letu 2018 (povprečja 2016–2018), za izbrane države v Evropski Uniji (za določene države se KPI ni izračunal). Pike prikazujejo triletno povprečje (2016–2018) ravni delcev PM2,5 vseh mestnih in predmestnih merilnih postaj (za postaje, kjer je bila razpoložljivost podatkov vsaj 75 %) v posameznih državah, ki služi kot približek za KPI. Rdeča črta predstavlja predpisano stopnjo izpostavljenosti, ki jo je bilo treba doseči do leta 2015, in znaša 20µg/m3 [3]. Poročilo kakovost zraka 2019 67 68 Poročilo kakovost zraka 2019 5. Onesnaževala v delcih - benzo(a)piren in težke kovine 5.1 Benzo(a)piren Benzo(a)piren BaP je policiklična aromatska spojina s petimi obroči. Nastaja pri nepopolnem zgorevanju goriv, tako fosilnega izvora kakor tudi biomase. Glavni vir predstavljajo izpusti iz zastarelih malih kurilnih naprav gospodinjstev na trdna goriva, za katere so značilni slabši proces zgorevanja, slab energetski izkoristek ter posledično visok izpust delcev in organskih spojin. Pomemben vir benzo(a)pirena je tudi promet. Benzo(a)piren je kancerogen. Prenatalna izpostavljenost je povezana z nizko porodno težo ter vpliva na kognitivni razvoj otrok. 5.1.1 Zahteve za kakovost zraka Ciljna vrednost za benzo(a)piren je predpisana v Uredbi o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku [10]. Prikazana je v tabeli 5.1. Tabela 5.1: Ciljna vrednost za benzo(a)piren v ng/m3. Cilj Čas merjenja Vrednost Ciljna vrednost Zdravje Koledarsko leto 1 5.1.2 Ravni onesnaženosti Pregled izmerjenih vrednosti benzo(a)pirena (BaP) v letu 2019 je prikazan v tabeli 5.2 ter na slikah 5.1 in 5.2. V letu 2018 smo v Ljubljani meritve benzo(a)pirena prestavili z merilnega mesta Biotehniška fakulteta na merilno mesto Bežigrad. Poleg tega smo meritve v letu 2019 izvajali še na merilnih mestih Maribor, Nova Gorica in Iskrba. V letu 2019 so ravni benzo(a)pirena na vseh merilnih mestih podobne kot leta 2018 (tabela 5.3 in slika 5.3). Povprečna letna vrednost je na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad dosegla ciljno vrednost. Na Iskrbi je bila povprečna letna vrednost po pričakovanjih najnižja. Letni poteki ravni benzo(a)pirena (slika 5.2) kažejo, da so najvišje ravni izmerjene v kurilni sezoni. Takrat so izpusti zaradi ogrevanja večji, dodatno pa so za to obdobje značilni tudi neugodni Poročilo kakovost zraka 2019 69 meteorološki pogoji (slaba prevetrenost in izraziti temperaturni obrati). Poleti so ravni na vseh lokacijah znatno nižje. Tabela 5.2: Letna razpoložljivost z dnevnimi podatki (% pod) in povprečna letna raven (Cp) benzo(a)pirena v ng/m3v letu 2019. % pod. Cp LJ Bežigrad 99 1,2 Maribor 33 0,73 Nova Gorica 33 0,95 Iskrba 33 0,12 Is kr ba N ov a G or ic a LJ Be ig ra d M ar ib or 0 2 4 6 8 10 12 D ne vn a ra ve n Ba P (n g/ m 3 ) Slika 5.1: Prikaz dnevnih ravni benzo(a)pirena na merilnih mestih v letu 2019. Prikazani so najnižja in najvišja dnevna raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Križci označujejo povprečno letno raven. Rdeča črta prikazuje letno ciljno vrednost. Tabela 5.3: Povprečna letna raven benzo(a)pirena (ng/m3) na različnih postajah po letih. 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Maribor 0,92 1,1 1,1 1,2 1,1 0,97 1,1 1,4 1,0 0,83 0,73 LJ Biotehniška 0,87 1,1 1,1 1,3 1,1 0,73 1,3 1,4 1,0 / / LJ Bežigrad / / / / / / / / / 1,0 1,2 Nova Gorica / / / / / / / / / 0,93 0,95 Iskrba 0,23 0,24 0,23 0,25 0,20 0,14 0,19 0,19 0,16 0,17 0,12 70 Poročilo kakovost zraka 2019 0.0 2.5 5.0 7.5 10.0 LJ Be igrad 0 2 4 6 8 Maribor 0.00 0.25 0.50 0.75 1.00 Iskrba Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0 2 4 6 8 Nova Gorica Dn ev na ra ve n Ba P (n g / m 3 ) Slika 5.2: Prikaz dnevnih ravni benzo(a)pirena na različnih postajah po mesecih v letu 2019. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena vrednost (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku) za posamezen mesec. Poročilo kakovost zraka 2019 71 Slika 5.3: Prikaz povprečnih letnih ravni benzo(a)pirena na različnih postajah po letih. 72 Poročilo kakovost zraka 2019 5.1.3 Ravni onesnaženosti v državah EU Slovenija se po onesnaženosti z benzo(a)pirenom uvršča v zgornjo polovico držav Evropske unije. Ravni benzo(a)pirena so v letu 2018 najvišje na Poljskem, Slovaškem, Hrvaškem in Češkem, kar je v veliki meri posledica uporabe trdih goriv za ogrevanje v zastarelih malih kurilnih napravah gospodinjstev. Letna ciljna vrednost je presežena v polovici držav EU (sliki 5.4 in 5.5 ). Slika 5.4: Prikaz povprečne letne ravni BaP v Evropski uniji v letu 2018 [3]. Z barvo je prikazan razred, v katerega sodi merilno mesto glede na povprečno letno raven. Slika 5.5: Primerjava ravni onesnaženosti zraka z benzo(a)pirenom v državah Evropske unije v letu 2018. Poročilo kakovost zraka 2019 73 5.2 Težke kovine Izpusti arzena (As), kadmija (Cd), svinca (Pb) in niklja (Ni) so posledica aktivnosti več industrijskih dejavnosti in zgorevanja premoga. Čeprav so v ozračju njihove ravni nizke, pride z odlaganjem iz zraka na tla do njihovega kopičenja v zemlji, vodah in sedimentih kot tudi v organizmih. Težke kovine v okolju ostajajo, nakopičene v živih organizmih pa lahko predstavljajo grožnjo za človekovo zdravje (npr. prek prehranske verige, če so nakopičene v ribah). Arzen v ozračju je posledica tako naravnih kot antropogenih virov. Med pomembnejše antropo- gene vire spadajo izpusti topilnic, izgorevanje goriv in uporaba pesticidov. Toksičnost arzena je zelo odvisna od kemijske oblike. Precej bolj toksičen je anorgansko vezan arzen. Povezujejo ga s povečanim tveganjem za razvoj raka kože in pljuč. Najpomembnejše izpuste kadmija predstavlja proizvodnja barvnih kovin, železa in jekla, izgore- vanje fosilnih goriv v stacionarnih virih, sežiganje odpadkov in proizvodnja cementa. Nezanemarljiv vir predstavlja tudi gnojenje, tako z mineralnimi kot organskimi gnojili. Nevaren je predvsem kostem in ledvicam, poveča pa tudi tveganje za pljučnega raka. Antropogeni viri svinca na globalni ravni so rezultat zgorevanja fosilnih goriv v prometu, proi- zvodnje cementa, sežiganja odpadkov in proizvodnje barvnih kovin, železa ter jekla. V Evropi so se izpusti iz prometa zaradi obvezne uporabe katalizatorjev v novih avtomobilih in s tem omejitve uporabe osvinčenega bencina po letu 2001 precej znižali. Svinec spada med kovine, ki imajo toksičen vpliv na možgane. Poleg možganov in živčevja se kopiči tudi v ledvicah, jetrih in kosteh. Nikelj se pojavlja v zemlji, vodi in ekosistemih. Pomembni naravni viri so povezani z resuspenzijo zemlje in vulkanskimi izbruhi. Glavni antropogeni vir predstavlja zgorevanje naftnih derivatov. Doda- tni izpusti nastajajo še pri pridobivanju niklja, sežiganju odpadkov in odpadnega blata, proizvodnji jekla, elektronski industriji in zgorevanju premoga. Nikelj je v manjših količinah za organizme potrebna kovina, pri višjih vrednostih pa povzroča povišano dovzetnost za nastanek raka pljuč, nosu in prostate. Poleg tega povzroča alergične reakcije na koži, motnje hormonske regulacije ter negativno vpliva na respiratorni in imunski sistem. Najbolj izražene so alergične reakcije, saj naj bi bilo približno 10–20 % populacije občutljive na nikelj. 5.2.1 Izpusti Letni izpusti Cd so v Sloveniji leta 2018 znašali 0,6 ton. V primerjavi z letom 1990 so se zmanjšali za 0,3 % (slika 5.6). Največji delež k skupnim izpustom Cd je v letu 2018 prispevala raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju 40 % (slika 5.7). Letni izpusti Pb so v Sloveniji leta 2018 znašali 7,2 ton. V obdobju 1990-2018 so se zmanjšali za 98 %, predvsem zaradi opustitve osvinčenih motornih bencinov (slika 5.8). Največji delež k skupnim izpustom Pb je v letu 2018 prispeval cestni promet 44 % (slika 5.9). Slovenija izpolnjuje zahteve iz Protokola o težkih kovinah h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja [26], ki določa, da nacionalne vrednosti izpustov Cd in Pb ne smejo presegajo vrednosti iz izhodiščnega leta 1990. 74 Poročilo kakovost zraka 2019 Slika 5.6: Letni izpusti kadmija po sektorjih v Sloveniji. Slika 5.7: Izpusti kadmija po sektorjih v Sloveniji v letu 2018. Poročilo kakovost zraka 2019 75 Slika 5.8: Letni izpusti svinca po sektorjih v Sloveniji. Slika 5.9: Izpusti svinca po sektorjih v Sloveniji v letu 2018. 76 Poročilo kakovost zraka 2019 5.2.2 Zahteve za kakovost zraka Ciljne vrednosti za nikelj, arzen in kadmij so predpisane v Uredbi o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku [10], mejna vrednost za svinec pa je določena v Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [9]. Predpisane vrednosti so podane v tabeli 5.4. Tabela 5.4: Mejna vrednost za svinec ter ciljne vrednosti za arzen, kadmij in nikelj. Cilj Čas povprečenja Vrednost v ng/m3 Arzen zdravje koledarsko leto 6 Kadmij zdravje koledarsko leto 5 Nikelj zdravje koledarsko leto 20 Svinec zdravje koledarsko leto 500 5.2.3 Ravni onesnaženosti Pregled letnih ravni težkih kovin v letu 2019 izračunanih iz povprečnih dnevnih vrednosti je prikazan v tabeli 5.5 ter na slikah od 5.10 do 5.13. Meritve težkih kovin izvajamo na petih merilnih mestih: Ljubljana Bežigrad, Maribor, Žerjav, Iskrba in Celje. Letne ravni niklja, arzena, kadmija in svinca so bile v letu 2019 na vseh merilnih mestih precej nižje od zahtev za kakovost zraka. Najvišje ravni svinca, kadmija in arzena so bile izmerjene v Žerjavu, najvišje vrednosti niklja pa na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad. V letu 2018 smo v Ljubljani meritve težkih kovin prestavili z merilnega mesta Biotehniška fakulteta na merilno mesto Bežigrad. Obe merilni mesti sta tipa mestno ozadje in rezultati niklja, arzena in kadmija so primerljivi. Ravni svinca so na merilni postaji Ljubljana Bežigrad zaradi bližine parkirišča v povprečju dvakrat višje kot ravni izmerjene na Biotehniški fakulteti. Letni poteki ravni težkih kovin kažejo, da so vrednosti najvišje v kurilni sezoni (slike 5.14 do 5.17). Takrat so izpusti večji, dodatno pa so za hladno obdobje leta značilni tudi neugodni meteorološki pogoji za razredčevanje izpustov. Zimski maksimumi so manj izraziti na merilnem mestu Žerjav, kjer so povišani nivoji svinca preko celega leta povezani z delovanjem okoliške industrije. Obenem ni mogoče izključiti resuspenzije svinca iz kontaminirane zemlje. Primerjava ravni težkih kovin v obdobju od 2009 do 2019 kaže, da obremenjenost ostaja približno na istem nivoju (tabele 5.7 do 5.8 in slike 5.18 do 5.21). Raven onesnaženosti večja od dopustnega je označeno s krepko. Tabela 5.5: Letna pokritost s podatki (% pod) in letna raven težkih kovin v ng/m3 v letu 2019. % pod Arzen Nikelj Kadmij Svinec Maribor 20 0,35 1,4 0,16 6,4 LJ Bežigrad 19 0,35 2,1 0,18 6,7 Iskrba 20 0,22 0,72 0,06 1,5 Celje 21 0,42 1,2 0,52 6,9 Žerjav 50 2,1 0,96 1,3 357 Iskrba 20 0,22 0,72 0,06 1,5 Poročilo kakovost zraka 2019 77 Tabela 5.6: Letna raven arzena v ng/m3. 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Maribor 0,61 0,80 0,76 0,66 0,48 0,61 0,58 0,44 0,48 0,49 0,35 LJ Biotehniška 0,47 0,48 0,58 0,56 0,65 0,42 0,50 0,40 0,44 / / LJ Bežigrad / / / / / / / / / 0,42 0,35 Celje / / / / / / / 0,53 0,55 0,48 0,42 Žerjav 2,7 2,2 1,9 2,0 1,7 1,9 2,1 1,9 1,3 1,7 2,1 Iskrba 0,40 0,33 0,45 0,38 0,29 0,30 0,31 0,23 0,26 0,26 0,22 Tabela 5.7: Letna raven niklja v ng/m3. 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Maribor 2,4 3,0 3,2 3,8 3,4 2,0 1,6 1,6 1,8 1,7 1,4 LJ Biotehniška 5,2 4,5 7,2 5,7 6,5 3,3 3,6 2,6 2,8 / / LJ Bežigrad / / / / / / / / / 3,6 2,1 Celje / / / / / / / 1,6 1,6 1,5 1,2 Žerjav 1,7 1,8 2,4 2,4 2,8 1,9 2,7 1,2 1,1 1,3 0,96 Iskrba 2,6 1,8 2,3 2,4 2,3 1,0 0,88 0,83 0,78 0,96 0,72 Tabela 5.8: Letna raven kadmija v ng/m3. 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Maribor 0,27 0,31 0,55 0,24 0,24 0,22 0,20 0,19 0,17 0,19 0,16 LJ Biotehniška 0,22 0,26 0,47 0,25 0,28 0,22 0,23 0,22 0,19 / / LJ Bežigrad / / / / / / / / / 0,25 0,18 Celje / / / / / / / 0,95 0,38 0,39 0,52 Žerjav 2,6 4,4 2,5 1,5 2,5 2,7 4,9 5,7 1,9 1,9 1,3 Iskrba 0,10 0,11 0,26 0,11 0,08 0,09 0,08 0,07 0,07 0,08 0,06 Tabela 5.9: Letna raven svinca v ng/m3. 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Maribor 9,7 11,7 11,5 10,5 10,6 25,0 11,1 7,0 7,5 8,4 6,4 LJ Biotehniška 8,3 8,3 10,8 7,4 6,6 5,6 7,1 6,1 5,8 / / LJ Bežigrad / / / / / / / / / 12,7 6,7 Celje / / / / / / / 7,5 7,6 7,4 6,9 Žerjav 293 254 300 252 384 329 338 351 320 400 357 Iskrba 3,3 3,3 3,6 2,9 2,1 2,3 2,0 1,6 1,8 2,1 1,5 78 Poročilo kakovost zraka 2019 Is kr ba LJ Be ig ra d M ar ib or Ce lje er ja v 0 20 40 60 80 100 120 D ne vn a ra ve n As (n g/ m 3 ) Slika 5.10: Dnevne ravni arzena na petih merilnih mestih v letu 2019. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Križec predstavlja povprečno letno raven. Rdeča črta prikazuje letno ciljno vrednost. er ja v Is kr ba Ce lje M ar ib or LJ Be ig ra d 0 5 10 15 20 25 30 35 40 D ne vn a ra ve n N i ( ng /m 3 ) Slika 5.11: Dnevna raven niklja na petih merilnih mestih v letu 2019. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Križec predstavlja povprečno letno raven. Rdeča črta prikazuje letno ciljno vrednost. Poročilo kakovost zraka 2019 79 Is kr ba LJ Be ig ra d M ar ib or Ce lje er ja v 0 2 4 6 8 10 12 D ne vn a ra ve n Cd (n g/ m 3 ) Slika 5.12: Dnevna raven kadmija na petih merilnih mestih v letu 2019. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Križec predstavlja povprečno letno raven. Rdeča črta prikazuje letno ciljno vrednost. Is kr ba LJ Be ig ra d M ar ib or Ce lje er ja v 0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600 D ne vn a ra ve n Pb (n g/ m 3 ) Slika 5.13: Dnevna raven svinca na petih merilnih mestih v letu 2019. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Križec predstavlja povprečno letno raven. Rdeča črta prikazuje letno ciljno vrednost. 80 Poročilo kakovost zraka 2019 0 2 4 LJ Be igrad 0.5 1.0 Maribor 0 2 4 6 erjav 0.2 0.4 0.6 Iskrba Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0.5 1.0 1.5 Celje Dn ev na ra ve n As (n g / m 3 ) Slika 5.14: Dnevna raven arzena na petih merilnih mestih po mesecih v letu 2019. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku) za posamezni mesec. Poročilo kakovost zraka 2019 81 0 5 10 15 LJ Be igrad 2 4 6 Maribor 1 2 3 4 erjav 1.0 1.5 2.0 Iskrba Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 1 2 3 Celje Dn ev na ra ve n Ni (n g / m 3 ) Slika 5.15: Dnevna raven niklja na petih merilnih mestih po mesecih v letu 2019. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku) za posamezni mesec. 82 Poročilo kakovost zraka 2019 0.0 0.5 LJ Be igrad 0.0 0.2 0.4 0.6 Maribor 0 5 10 erjav 0.1 0.2 0.3 Iskrba Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0.0 0.5 1.0 1.5 Celje Dn ev na ra ve n Cd (n g / m 3 ) Slika 5.16: Dnevna raven kadmija na petih merilnih mestih po mesecih v letu 2019. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku) za posamezni mesec. Poročilo kakovost zraka 2019 83 0 20 40 LJ Be igrad 0 10 20 Maribor 0 500 1000 1500 erjav 0 2 4 6 Iskrba Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 10 20 Celje Dn ev na ra ve n Pb (n g / m 3 ) Slika 5.17: Dnevna raven svinca na petih merilnih mestih po mesecih v letu 2019. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku) za posamezni mesec. 84 Poročilo kakovost zraka 2019 Slika 5.18: Povprečne letne ravni arzena po letih. Slika 5.19: Povprečne letne ravni niklja po letih. Poročilo kakovost zraka 2019 85 Slika 5.20: Povprečne letne ravni kadmija po letih. Slika 5.21: Povprečne letne ravni svinca po letih. 86 Poročilo kakovost zraka 2019 5.2.4 Ravni onesnaženosti v EU V Sloveniji je nizka onesnaženost zunanjega zraka z arzenom, kadmijem, svincem in nikljem, kar je razvidno tudi na slikah 5.22, 5.24, 5.23 in 5.25. Slika 5.22: Prikaz letne ravni arzena v Evropski uniji v letu 2018 [3]. Z barvo je prikazan razred, v katerega sodi merilno mesto glede na letno raven. Poročilo kakovost zraka 2019 87 Slika 5.23: Prikaz letne ravni niklja v Evropski uniji v letu 2018 [3]. Z barvo je prikazan razred, v katerega sodi merilno mesto glede na letno raven. 88 Poročilo kakovost zraka 2019 Slika 5.24: Prikaz letne ravni kadmija v Evropski uniji v letu 2018 [3]. Z barvo je prikazan razred, v katerega sodi merilno mesto glede na letno raven. Poročilo kakovost zraka 2019 89 Slika 5.25: Prikaz letne ravni svinca v Evropski uniji v letu 2018 [3]. Z barvo je prikazan razred, v katerega sodi merilno mesto glede na letno raven. 90 Poročilo kakovost zraka 2019 6. Ozon Molekula ozona je sestavljena iz treh atomov kisika. Zaradi nestabilne strukture je ozon močno reaktiven plin in zato v previsokih ravneh škodljiv. V ozračju sta dve plasti z večjo vsebnostjo ozona: • stratosferski ozon, ki se nahaja na višini okoli 20 km nad tlemi. Ta plast absorbira večino ultravijoličnih žarkov v sončnem sevanju in s tem ščiti življenje na Zemlji; • troposferski ozon, ki se nahaja v plasti od tal do nekaj kilometrov nad zemeljskim površjem. Previsoke ravni negativno vplivajo na zdravje ljudi, škodujejo pa tudi rastlinam in živalim. Ozon je sekundarno onesnaževalo, zato v prizemni plasti zraka ni njegovih neposrednih izpustov. Ker so kompleksne reakcije, ki vodijo do nastanka ozona intenzivnejše ob visoki temperaturi in močnem sončnem obsevanju, je onesnaženost zraka z ozonom največja poleti. Snovem, iz katerih nastaja ozon, pravimo predhodniki ozona in obsegajo dušikove okside, ogljikov monoksid, atmosferski metan ter nemetanske hlapne organske spojine (npr. etan, propan, butan, pentan, izopren, heksan, benzen, toluen, ksilen, trimetilbenzen, ...). Dušikovi oksidi so predvsem posledica izpustov iz prometa (motorji z notranjim izgorevanjem) in iz energetike. K hlapnim organskim snovem prispevajo izpusti, povezani s prometom, industrijo in obrtjo, distribucijo motornih goriv, kurjenjem biomase in uporabo topil v gospodinjstvih. Na prometnih merilnih mestih so ravni ozona nižje, ker ta hitro reagira z dušikovim monoksidom iz izpušnih plinov in razpade nazaj v običajni dvoatomni kisik tako, da odda atom kisika molekuli dušikovega monoksida in ga oksidira v dušikov dioksid. Kraji z višjo nadmorsko višino in odprtim reliefom (kot sta lokacija na Krvavcu in Otlici) imajo vse bolj značilnosti prostega ozračja, kjer je na eni strani manjši neposredni vpliv izpustov predhodnikov ozona, na drugi strani pa je močnejše sevanje sonca. Povprečne letne ravni ozona so zato v višjih predelih Slovenije praviloma višje kot v nižjih predelih. Vpliv temperature in sončnega sevanja na ravni ozona se kaže tudi v nižjih maksimalnih ravneh ozona v celinskem delu Slovenije v primerjavi s Primorsko. 6.1 Zahteve za kakovost zraka V tabeli 6.1 so prikazane predpisane ciljne, opozorilne in alarmne vrednosti iz Uredbe o kakovosti zunanjega zraka [9] in smernice WHO [1]. Za varovanje zdravja je predpisana ciljna maksimalna dnevna 8-urna povprečna vrednost. Ta vrednost glede na Uredbo o kakovosti zunanjega zraka znaša 120µg/m3 in je lahko presežena največ 25-krat v koledarskem letu, pri čemer se za izračun Poročilo kakovost zraka 2019 91 upošteva povprečje zadnjih treh let. Dolgoročno naravnana ciljna vrednost za varovanje zdravja je enaka, le da ne predvideva preseganj predpisane vrednosti. Smernice WHO so strožje, saj je predlagana ciljna vrednost nižja (100µg/m3), preseganja te vrednosti pa niso dovoljena. Ker na zdravje vpliva tudi kratkotrajna izpostavljenost sta predpisani 1-urna opozorilna (180µg/m3) in alarmna vrednost (240µg/m3), zaradi negativnega vpliva ozona na vegetacijo pa tudi ciljna vrednost in dolgoročni cilj za varstvo rastlin. Tabela 6.1: Ciljne, opozorilna in alarmna vrednost za ozon ter smernice WHO [1] Cilj Čas merjenja Mejna ali ciljna vrednost Dovoljeno število preseganj WHO Ciljna vrednost Zdravje maksimalna dnevna 8-urna povprečna vrednost 120µg/m3 25 dni v triletnem povprečju 100µg/m3 Ciljna vrednost Vegetacija AOT40* akumulirana od maja do julija 18000µg/m3 ·h povprečje petih let Dolgoročna ciljna vrednost Zdravje maksimalna dnevna 8-urna povprečna vrednost 120µg/m3 Dolgoročna ciljna vrednost Vegetacija AOT40* akumulirana od maja do julija 6000µg/m3 ·h Opozorilna vrednost Zdravje 1 ura 180µg/m3 Alarmna vrednost Zdravje 1 ura 240µg/m3 *AOT40 vrednost je izražena v (µg/m3) ·ure in pomeni vsoto razlik med urnimi ravnmi večjimi od 80µg/m3 in ravnjo 80µg/m3 v danem času z upoštevanjem enournih vrednosti, izmerjenih vsak dan med 8:00 in 20:00 po srednjeevropskem času. 6.2 Ravni onesnaženosti Pregled izmerjenih ravni in število preseženih ciljnih, opozorilnih in alarmnih vrednosti ozona v letu 2019 je podano v tabelah 6.2 - 6.6 ter na slikah 6.2 in 6.3. Leto 2019 je bilo v Sloveniji drugo najtoplejše, odkar potekajo meritve. Poleti so temperature povsod presegle dolgoletno povprečje, marsikje je bila najvišja temperatura poletja izmerjena že junija, a rekordno visoko se ni povzpela. Dolgih obdobij z visokimi temperaturami nad 30◦C v letu 2019 ni bilo veliko, opozorilne vrednosti ozona so bile presežene ravno v teh obdobjih visokih temperatur. V letu 2019 smo imeli tri taka obdobja. 27. 6. 2019 so bila preseganja zabeležena na Primorskem, in sicer v Novi Gorici, na Otlici in v Kopru, eno preseganje je bilo zabeleženo tudi na Sv. Mohorju. Maksimalna urna raven ozona je bila izmerjena na Otlici 204µg/m3. Nad naše kraje je že nekaj dni prej dotekal zelo topel in suh zrak, temperatura se je dvignila do 37◦C. V Padski nižini v Italiji je bila ta dan presežena celo alarmna vrednost ozona (slika 6.1). V začetku julija je bilo preseganje zabeleženo samo na Otlici, čeprav so bile visoke ravni ozona povsod po državi. Tretje obdobje je trajalo več dni, in sicer od 20. 7. do 25. 7. 2019, ko je nad našimi kraji prevladovalo šibko območje visokega zračnega tlaka, z dotokom zelo toplega in suhega zraka. Preseganja so bila v tem obdobju le enkrat zabeležena le enkrat v Novi Gorici, sicer pa le na Otlici. Tudi v tem obdobju so bile ravni ozona občasno nad 200µg/m3. Visoke ravni ozona so bile posledica dotoka onesnaženega zraka iznad Padske nižine. Osrednji in vzhodni del Slovenije je imel v tem obdobju razmeroma nizke ravni ozona, saj je zrak na višini pritekal večinoma iz vzhodne smeri. Ravni ozona so se v vseh primerih znižale, ko je ozračje ob visokih temperaturah postalo bolj nestabilno. Alarmna vrednost v Sloveniji ni bila presežena že več kot deset let. 92 Poročilo kakovost zraka 2019 Slika 6.1: Maksimalna urna raven ozona za dan 27. 6. 2019, izračunana z modelskim sistemom ALADIN- SI/CAMx Najvišje povprečne letne vrednosti so izmerjene na višje ležečih merilnih mestih, na Krvavcu in Otlici (tabela 6.2). V mreži DMKZ sledi merilno mesto na Primorskem, Koper. Nova Gorica ima nižje letne ravni ozona, ker je merilno mesto bolj izpostavljeno prometu. Najvišja povprečna letna vrednost v letu 2019, 95µg/m3, je bila kot že vsa leta doslej na Krvavcu. Maksimalna dnevna 8-urna povprečna vrednost je bila v letu 2019 presežena na vseh merilnih mestih. Večina preseganj je bilo v obdobju od aprila do septembra (tabela 6.6). V letu 2019 je bilo v mreži DMKZ zabeleženih več kot 25 preseganj na visokoležečih merilnih mestih Krvavec in Otlica ter v Kopru in Novi Gorici. Ciljna vrednost za varovanje zdravja ljudi je bila za triletno povprečje presežena na večini merilnih mest, razen v Zasavju in Celju (tabela 6.9). Največji doprinos k tej vrednosti je leto 2017 z nadpovprečno visokimi temperaturami v vseh treh poletnih mesecih. Za varovanje rastlin je predpisana ciljna vrednost AOT40, in sicer 18.000µg/m3 · h. Ocenjujemo jo kot 5-letno povprečje AOT40 na merilnih mestih zunaj pozidanih območij (Murska Sobota Rakičan, Iskrba, Krvavec, Otlica). Na vseh merilnih mestih so ravni višje od ciljne vrednosti (tabela 6.2). Dolgoročni ciljni vrednosti za varovanje zdravja, 120µg/m3in vegetacije, 6000µg/m3 ·h, na nobenem merilnem mestu nista doseženi (tabela 6.2). Poročilo kakovost zraka 2019 93 Tabela 6.2: Raven ozona v zunanjem zraku (µg/m3) v letu 2019. Prikazana je razpoložljivost podatkov (% pod), letna raven (Cp), maksimalna urna in maksimalna dnevna 8-urna povprečna vrednost (max), število preseganj opozorilne (>OV) in alarmne vrednosti (>AV), število prekoračitev 8-urne ciljne vrednosti (>CV), AOT40 ter število preseganj 8-urne vrednosti po smernicah WHO [1]. varovanje zdravja varovanje rastlin Leto 1 ura 8 ur maj–julij 5 let 8 ur Merilno mesto %pod Cp max >OV >AV max >CV AOT40 AOT40 WHO Merilna mreža DMKZ LJ Bežigrad 99 44 168 0 0 162 19 16046 / 58 MB Vrbanski 98 54 164 0 0 145 19 19801 / 95 Celje 99 44 170 0 0 162 17 16827 / 74 MS Rakičan 95 53 149 0 0 141 20 20193 20410 95 Nova Gorica 94 52 189 5 0 168 42 25531 / 95 Trbovlje 98 41 166 0 0 152 13 12714 / 58 Zagorje 100 39 157 0 0 147 7 10129 / 39 Hrastnik* 74 53 163 0 0 157 18 16941 / 83 Koper 98 70 192 4 0 171 44 27975 / 114 Otlica 99 85 204 25 0 196 55 35237 30218 129 Iskrba 98 55 171 0 0 167 24 18279 19160 101 Krvavec 95 95 169 0 0 158 65 28182 29636 171 Dopolnilna merilna mreža TE Šostanj Zavodnje 98 79 166 0 0 161 41 24823 / / Velenje 99 49 162 0 0 149 14 16385 / / TE Brestanica Sv. Mohor 98 69 185 1 0 165 35 19294 / / MO Maribor Pohorje 97 76 166 0 0 145 17 17436 / / * Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja. Za go rje Tr bo vl je Ce lje LJ Be ig ra d N ov a G or ic a MS R ak i an M B Vr ba ns ki H ra st ni k Is kr ba Ko pe r O tli ca Kr va ve c 0 50 100 150 200 250 300 U rn a ra ve n O 3 ( g/ m 3 ) Opozorilna urna vrednost Alarmna urna vrednost Slika 6.2: Urne ravni O3 na merilnih mestih DMKZ v letu 2019. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Znak + prikazuje letno povprečje. 94 Poročilo kakovost zraka 2019 Sončno obsevanje in visoke temperature zraka vplivajo na kemijske reakcije, pri katerih nastaja ozon, zato so ravni tega onesnaževala poleti precej višje kot pozimi (tabele 6.3 – 6.6, slika 6.3). Na sliki 6.3 so prikazane mesečne vrednosti dnevnih ravni ozona za več merilnih mest skupaj, ločeno za urbano in ruralno okolje. Letni potek je podoben za obe skupini, le da so povprečne dnevne vrednosti višje na večinoma višje ležečih ruralnih merilnih mestih. V ruralnem okolju je namreč manj možnosti za reakcije z drugimi snovmi (npr. svežimi izpusti iz prometa), ki vplivajo na raven ozona. Na višje ležečih odprtih legah (Krvavec in Otlica) je dnevni hod ozona precej manj izrazit, kar je za Krvavec vidno tudi na sliki 6.4. Na merilnih mestih v nižinah nastopi izraziti maksimum med 13. in 17. uro, ko je sončno obsevanje močno in so temperature zraka najvišje. Najnižje ravni so zaznane v času jutranje prometne konice, ko ozon reagira z dušikovim monoksidom iz prometa. Na Krvavcu ni vpliva prometa in se ravni ozona tekom dneva ne spreminjajo veliko. Tabela 6.3: Povprečna mesečna raven ozona (µg/m3) v letu 2019 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 27 30 57 58 57 68 70 61 40 30 16 14 MB Vrbanski 36 46 66 72 66 78 75 67 50 39 26 23 Celje 22 27 50 53 61 72 70 60 40 36 19 20 MS Rakičan 35 40 63 72 67 79 67 62 50 39 32 32 Nova Gorica 23 38 59 64 60 77 83 71 51 32 27 22 Trbovlje 31 33 59 52 55 59 55 45 35 32 18 18 Zagorje 26 26 51 49 54 60 56 47 35 28 17 16 Hrastnik* 34 38 62 59 58 67 62 57 40 / / / Koper 47 54 77 84 77 95 96 87 73 59 49 45 Otlica 59 74 83 85 83 110 116 102 90 79 67 73 Iskrba 50 54 74 71 63 60 60 55 44 46 40 44 Krvavec 77 94 98 109 101 113 112 105 86 80 78 80 Zavodnje 64 78 91 97 88 105 96 87 71 61 45 60 Velenje 36 41 54 59 62 73 71 57 39 34 27 32 Sv. Mohor 53 66 84 85 75 93 86 80 63 57 36 51 Pohorje 60 73 85 91 82 99 93 84 71 66 49 63 * Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja. Tabela 6.4: Maksimalna urna raven ozona (µg/m3) po mesecih v letu 2019 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 78 108 119 133 128 168 168 135 130 87 67 66 MB Vrbanski 83 100 125 132 124 164 139 148 127 89 82 76 Celje 76 107 122 138 139 147 170 144 122 101 76 86 MS Rakičan 86 116 128 142 131 149 138 139 126 103 81 84 Nova Gorica 80 105 144 139 134 189 181 140 139 104 76 76 Trbovlje 79 116 126 141 140 140 166 128 111 94 66 80 Zagorje 76 106 120 133 135 122 157 130 114 83 61 67 Hrastnik* 79 115 124 137 135 150 163 137 124 / / / Koper 83 111 133 150 132 192 178 150 144 109 86 83 Otlica 86 119 128 120 134 204 202 151 150 118 94 102 Iskrba 90 127 134 142 130 144 171 143 114 114 84 93 Krvavec 104 124 134 140 133 158 169 153 144 120 104 105 Zavodnje 97 123 126 135 135 161 166 157 131 94 83 131 Velenje 84 112 118 125 124 150 162 153 121 95 75 121 Sv. Mohor 91 118 137 139 138 185 158 148 134 94 75 134 Pohorje 86 109 120 131 126 166 150 134 114 107 76 89 * Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja. Poročilo kakovost zraka 2019 95 Tabela 6.5: Število prekoračitev urne opozorilne vrednosti (180µg/m3) ozona v letu 2019 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 MB Vrbanski 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Celje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 MS Rakičan 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Nova Gorica 0 0 0 0 0 4 1 0 0 0 0 0 Trbovlje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Zagorje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Hrastnik* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 / / / Koper 0 0 0 0 0 4 0 0 0 0 0 0 Otlica 0 0 0 0 0 4 21 0 0 0 0 0 Iskrba 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Krvavec 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Zavodnje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Velenje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Sv. Mohor 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 Pohorje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 * Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja. Tabela 6.6: Število prekoračitev 8-urne ciljne vrednosti (120µg/m3) ozona v letu 2019 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 0 0 0 2 1 3 9 4 0 0 0 0 MB Vrbanski 0 0 0 4 1 5 8 1 0 0 0 0 Celje 0 0 0 4 2 5 5 1 0 0 0 0 MS Rakičan 0 0 1 6 2 4 3 3 1 0 0 0 Nova Gorica 0 0 1 6 2 9 16 7 1 0 0 0 Trbovlje 0 0 0 5 1 3 4 0 0 0 0 0 Zagorje 0 0 0 3 1 0 3 0 0 0 0 0 Hrastnik* 0 0 0 6 1 4 5 2 0 / / / Koper 0 0 1 5 2 11 17 7 1 0 0 0 Otlica 0 0 0 0 1 17 20 12 5 0 0 0 Iskrba 0 1 2 7 2 2 6 4 0 0 0 0 Krvavec 0 0 2 11 4 16 19 10 3 0 0 0 Zavodnje 0 0 1 7 2 16 13 1 1 0 0 1 Velenje 0 0 0 2 2 4 5 1 0 0 0 0 Sv. Mohor 0 0 1 7 2 9 11 5 0 0 0 0 Pohorje 0 0 0 4 2 4 6 1 0 0 0 0 * Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja. 96 Poročilo kakovost zraka 2019 0 25 50 75 100 125 Urbano okolje Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0 25 50 75 100 125 Ruralno okolje Ra ve n O 3 ( g/ m 3 ) p o m es ec ih Slika 6.3: Dnevne ravni O3 po mesecih na urbanih in ruralnih merilnih mestih v letu 2019. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). 0:00 1:00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:0 0 11:0 0 12:0 0 13:0 0 14:0 0 15:0 0 16:0 0 17:0 0 18:0 0 19:0 0 20:0 0 21:0 0 22:0 0 23:0 0 20 40 60 80 100 Po vp re na u rn a ra ve n O 3 ( g/ m 3 ) v d ne vu LJ Be igrad Zagorje Koper Krvavec Slika 6.4: Dnevni potek povprečne urne ravni O3 na izbranih merilnih mestih med aprilom in septembrom 2019 Poročilo kakovost zraka 2019 97 Podatki o povprečnih letnih ravneh ozona za posamezna merilna mesta in število preseganj ciljne 8-urne vrednosti so podani v tabelah 6.7 - 6.9, v tabeli 6.10 je prikazano število preseganj opozorilne vrednosti. Na slikah 6.5 in 6.6 so prikazane statistične vrednosti za vsa merilna mesta DMKZ skupaj po posameznih letih.Povprečne letne ravni ozona ne kažejo opaznih trendov. Najvišje letne ravni ozona v merilni mreži DMKZ so na višje ležečih merilnih mestih Krvavec in Otlica, sledi merilno mesto Koper na Primorskem in Iskrba, kjer je vpliv nizkih emisij iz okolice na meritve manjši. Razlike med posameznimi leti so posledica vremenskih razmer, posebej tistih poleti. Visoke ravni ozona izmerimo v vročih dneh, ko so temperature dlje časa nad 30◦C in predvsem ob zahodni cirkulaciji zraka, ki lahko prinese bolj onesnažen zrak Italije. Večje razlike kot v letnem povprečju so med posameznimi leti v številu preseganj 8-urne ciljne vrednosti in opozorilne vrednosti. Po številu preseganj opozorilne urne vrednosti v vseh letih izstopajo Koper, Nova Gorica, Otlica in Krvavec. Število preseganj 8-urne ciljne vrednosti za varovanje zdravja, ki je izračunano kot triletno povprečje, presega število 25, ki je določeno kot dovoljeno število preseganj, na večini merilnih mest v DMKZ. Dovoljenega števila preseganj v letu 2019, izračunanega iz triletnega povprečja 2017-2019, nismo zabeležili le v Celju, Zagorju, Trbovljah in Hrastniku (tabela 6.9). 200 0 200 1 200 2 200 3 200 4 200 5 200 6 200 7 200 8 200 9 201 0 201 1 201 2 201 3 201 4 201 5 201 6 201 7 201 8 201 9 0 20 40 60 80 100 Le tn a ra ve n O 3 ( g / m 3 ) Slika 6.5: Letne ravni O3 na vseh merilnih mestih za posamezna leta od leta 2000 - 2019. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). 98 Poročilo kakovost zraka 2019 200 2 200 3 200 4 200 5 200 6 200 7 200 8 200 9 201 0 201 1 201 2 201 3 201 4 201 5 201 6 201 7 201 8 201 9 0 20 40 60 80 100 120 140 te vi lo p re se ga nj 8 -u rn e cil jn e vr ed no st i Slika 6.6: Preseganja 8-urne ciljne vrednosti za ozon na merilnih mestih DMKZ za posamezna leta v obdobju 2002 - 2019. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Poročilo kakovost zraka 2019 99 Tabela 6.7: Povprečna letna raven ozona (µg /m 3)za obdobje 2000 -2019 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 K rvavec 99 98 96 103 95 98 100 96 95 96 97 95 99 100 92 99 91 95 95 95 Iskrba 61 58 53 60 54 56 60 54 50 53 55 51* 56 52 52 51 50 59 51 55 O tlica / / / / / / 95 88 82 83 83 80 87 88* 78 83 78 84 83 85 LJ B ežigrad 42 44 41 48 42 44 45 42 42 40 41 43 46 46 38 43 39 49 45 44 M aribor 36 33 37 44 34 35 39 37 37 39 40 37 43 25* / / / / / / M B V rbanski / / / / / / / / / / / / / 52 49 55 49 56 55 54 C elje 41 44 46 50 38 43 45 42 41 39 42 45 49 46 42 42 39 46 44 44 Trbovlje 37 / 40 48 35 37 41 38 33 40 42 41 46 43 39 42 36 44 42 41 H rastnik 46 37 46 52 43 35 50 44 41 42 48 47 51 48 45 47 41 52 47 53* Zagorje / / 34 41 32 44 39 36 30 30 36 41 43* 42 36 39 36 41 37 39 M S R akičan 46 54 52 58 48 50 50 47 45 45 51 52 55 53 45 46 48 53 55 53 N ova G orica / / 45 58 47 48 50 47 43 44 46 53 57 53 46 52 46 50 50 52 K oper / / / / / / 74 66 67 69 68 72 74 73 69 74 67 73 69 70 Zavodnje 58 75 66 78 64 75 76 71 65 72 73 74 78 75 70 77 72 73 79 79 Velenje 38 40 54 55 43 46 54 51 42 49 51 48 52 51 46 46 43 49 44 49 K ovk 76 71 65 78 69 72 72 67 61 68 71 74 76 67 80 87 75 / / / S v. M ohor / / / / 57 68 66 64 59 54 54 71 67 75 67 70 54 68 68 69 V najnarje 77 63 67 73 67 68 76 70 60 74 73 77 82 86* 76 74 66 69 / / M B Pohorje 86 / / 88 76 79 82 76 74 74 71 80 80 76 72 81 72 74 77 76 * Podatkiso zaradiprevelikega izpada m eritev inform ativnega značaja. O pom ba: Podatkiza leta od 1992-2000 so na voljo v [20]. 100 Poročilo kakovost zraka 2019 Tabela 6.8: Število preseganj 8-urne ciljne vrednosti (120 µg/m3) v posameznem letu za obdobje 2002 – 2019 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 LJ Bežigrad 23 73 31 36 45 42 19 26 20 44 47 29 7 42 13 51 22 19 Maribor 4 18 1 0 7 3 0 4 3 0* 5 0* / / / / / / MB Vrbanski / / / / / / / / / / / / 7 53 7 31 30 19 Celje 29 75 17 43 38 32 15 20 22 39 39 21 10 29 7 29 14 17 MS Rakičan 36 99 15 31 26 33 9 15 22 44 47 26 9 31 7 34 30 20 Nova Gorica 34 101 42 41 55 47 24 31 41 66 65 48 31 65 34 51 42 42 Trbovlje 9 61 4 13 32 15 6 23 21 23 23 11 10 22 5 28 10 13 Zagorje 4 34 5 11 19 11 1 0 11 15 13 13 1 14 1 14 2 7 Hrastnik 20 60 14 21 39 26 13 21 31 36 36 24 15 33 5 33 13 18* Koper / / / 42 72 51 58 57 56 81 62 64 42 79 51 61 54 44 Otlica / / / / 85 98 50 67 54 76 73 59* 31 55 31 61 55 55 Iskrba 23 82 36 58 65 61 32 48 36 35 54 33 24 37 14 42 17 24 Krvavec 89 143 69 84 84 107 63 88 82 76 102 114 58 91 57 68 67 65 * Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja. Tabela 6.9: Število preseganj 8-urne ciljne vrednosti (120 µg/m3) v drsečem povprečju treh let za obdobje 2004 – 2019. Prekoračitve predpisane vrednosti so označene odebeljeno. 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 LJ Bežigrad 42 47 37 41 35 29 22 30 37 40 28 26 21 35 29 31 Maribor 8 6 3 3 3 2 2 2* 3 / / / / / / / MB Vrbanski / / / / / / / / / / / 24 22 30 23 27 Celje 40 45 33 38 28 22 19 27 33 33 23 20 15 22 17 20 MS Rakičan 50 48 24 30 23 19 15 27 38 39 27 22 16 24 24 28 Nova Gorica 59 61 46 48 42 34 32 46 57 60 48 48 43 50 42 45 Trbovlje 25 26 16 20 18 15 17 22 22 19 15 14 12 18 14 17 Zagorje 14 17 12 14 10 4 4 9 13 14 9 9 5 10 6 8 Hrastnik 31 32 25 29 26 20 22 29 34 32 25 24 18 24 17 21* Koper / / / 55 60 55 57 65 66 69 56 62 57 64 55 53 Otlica / / / / 78 72 57 66 68 69* 54* 48* 39 49 49 57 Iskrba 47 59 53 61 53 47 39 40 42 41 37 31 25 31 24 28 Krvavec 100 99 79 92 85 86 78 82 87 97 91 88 69 72 64 67 * Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja. Tabela 6.10: Število preseganj opozorilne vrednosti (180 µg/m3) za obdobje 2002 – 2019 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 LJ Bežigrad 4 18 4 11 9 7 0 0 0 0 3 1 0 0 0 6 0 0 Maribor 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 / / / / / 0 / MB Vrbanski / / / / / / / / / / / / 0 0 0 0 0 0 Celje 0 2 0 0 3 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 MS Rakičan 0 6 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Nova Gorica 26 100 25 31 33 18 0 0 0 2 18 20 0 6 0 4 9 5 Trbovlje 0 6 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 4 0 0 Zagorje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Hrastnik 0 1 0 0 4 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0* Koper / / / 16 36 9 0 3 2 4 13 22 0 9 0 5 1 4 Otlica / / / / 67 43 5 2 3 1 12 33* 0 0 0 15 3 25 Iskrba 0 11 1 0 1 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Krvavec 0 8 7 7 23 18 0 0 14 0 10 6 0 1 0 1 0 0 * Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja. Poročilo kakovost zraka 2019 101 6.3 Ravni onesnaženosti v EU Leto 2018 je bilo tretje najtoplejše leto v Evropi. Temperature v osrednji in severni Evropi so bile pozno pomladi in poleti 4 - 8◦C nad 10-letnim povprečjem 2008 - 2017 in takšni meteorološki pogoji so ugodni za nastanek ozona. V letu 2018 so bile ravni ozona, zlasti v srednji Evropi, precej višje kot v preteklih letih (slika 6.7). Glede na doseganje skladnosti s ciljno vrednostjo sodi Slovenija v skupino z ozonom bolj obremenjenih držav (slika 6.8). Slika 6.7: Šestindvajseta najvišja dnevna 8-urna povprečna koncentracija O3 v letu 2018 [3] za poročana merilna mesta držav Evropske unije (označene s piko). Z barvo je označen razred, v katerega spadajo merilna mesta glede na 26. 8-urno povprečno koncentracijo O3. Slika 6.8: Stopnja skladnosti za ozon z dnevno 8-urno ciljno vrednostjo za države EU [3] za leto 2018. Graf prikazuje 26. najvišjo 8-urno vrednost (93,15 percentil) na posameznem merilnem mestu po državah EU v primerjavi s ciljno vrednostjo (rdeča črta). Prikazane so najnižja in najvišja koncentracija (26. najvišja za merilno mesto) (konec spodnje in zgornje navpične črtice na vrhu in dnu pravokotnika), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in povprečna 26. najvišja koncentracija (črna pika v pravokotniku) za posamezno državo. 102 Poročilo kakovost zraka 2019 Visoke ravni ozona škodujejo rastlinskim celicam in ovirajo razmnoževanje in rast rastlin ter s tem zmanjšujejo donose kmetijskih pridelkov, rast gozdov in biotsko raznovrstnost. V mnogih delih srednje in južne Evrope so travniki EU Natura 2000 ogroženi zaradi izpostavljenosti trenutnim ravnem ozona, kar lahko spremeni sestavo rastlinskih združb ter spremeni cvetenje in pridelavo semen pri nekaterih vrstah ([3]). Spreminjanje podnebnih razmer in povečanje emisij ogljikovega dioksida in drugih onesnaževal, kot je reaktivni dušik, spremeni odzive vegetacije na ozon. Poleg tega, da vplivajo na rast rastlin, vplivajo tudi na količino O3, ki jo prevzamejo listi in tako spreminjajo obseg učinkov na rast rastlin, donose pridelkov in ekosistemske storitve ([3]). Za zaščito vegetacije je določena ciljna vrednost AOT40 (18.000µg/m3 ·h), ki je bila v letu 2018 presežena na 40 % vseh ruralnih merilnih mestih (slika 6.9). Slika 6.9: Raven AOT40 za zaščito vegetacije na ruralnih merilnih mestih v letu 2018 [3] Poročilo kakovost zraka 2019 103 104 Poročilo kakovost zraka 2019 7. Dušikovi oksidi Dušikovi oksidi so spojine, ki so sestavljeni iz atomov kisika in dušika. Obstaja šest takšnih spojin: NO, NO2, N2O, N2O3, N2O4 in N2O5. V ozračju je največ dušikovega monoksida (NO) in dušikovega dioksida (NO2). Iz izpustov prihaja v zrak največ dušikovega monoksida, ki se v ozračju postopno oksidira v dušikov dioksid. Dušikovi oksidi spadajo med predhodnike ozona in vplivajo na podnebne spremembe. Velik toplogredni učinek ima sicer nestrupeni N2O, saj je njegov učinek na segrevanja ozračja kar 300-krat večji od učinka, ki ga ima CO2. So pa ravni N2O v ozračju razmeroma majhne v primerjavi s CO2 in je zato njegov prispevek k skupnemu ogrevanju ozračja realtivno majhen [21], [22]. Zdravju škodljiv je dušikov dioksid, ki vpliva predvsem na dihala. Dušikovi oksidi in dušikov dioksid pripomoreta k nastanku kislega dežja, ki škoduje vegetaciji in prsti, hkrati pa dvigujeta tudi raven nitratov v prsti in tekočih vodah. 7.1 Izpusti Več kot polovica dušikovih oksidov prihaja v ozračje iz prometa. Precejšen delež prispeva tudi proizvodnja električne in toplotne energije. Letni izpusti NOx so v Sloveniji leta 2018 znašali 34 tisoč ton. V obdobju 1980-2018 so se zmanjšali za 51 %. Največji vir izpustov NOx je v letu 2018 predstavljal cestni promet, saj je k skupnim državnim izpustom prispeval kar 47 %. Izpusti NOx po posameznih virih so prikazani na slikah 7.1 in 7.2. Slovenija izpolnjuje obveznosti iz Direktive (EU) 2016/2284 (t.i. direktive NEC) ([8]) in iz Protokola o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h Konvenciji CLRTAP (t.i. Goeteborškega protokola) ([12]). Skupne državne emisije NOx so bile v letu 2018 za 25 % nižji od ciljne vrednosti 45 tisoč ton, ki ne sme biti presežena od leta 2010 dalje. Slovenija prav tako izpolnjuje zahteve iz Protokola h Konvenciji CLRTAP glede nadzora nad emsijami dušikovih oksidov ali njihovih čezmejnih tokov ([12]). Skupne državne vrednosti izpustov dušikovih oksidov ne presegajo vrednosti iz izhodiščnega leta 1987. Izpusti dušikovih oksidov se podajajo kot vsota vseh dušikovih oksidov, izraženih v ekvivalentu NO2. Poročilo kakovost zraka 2019 105 Slika 7.1: Letni izpusti dušikovih oksidov po sektorjih v Sloveniji Slika 7.2: Izpusti dušikovih oksidov po sektorjih v Sloveniji v letu 2018 7.2 Zahteve za kakovost zraka V Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [9] so predpisane mejni in alarmna vrednost za zaščito zdravja ter kritična vrednost za zaščito vegetacije. Prikazane so v tabeli 7.1. 106 Poročilo kakovost zraka 2019 Tabela 7.1: Mejni, alarmna in kritična vrednost za dušikove okside [9], ter smernice WHO [1] Cilj Čas merjenja Vrednost Dovoljeno število preseganj WHO Mejna vrednost Zdravje 1 ura 200 µg/m3 NO2 18 ur na leto 200 µg/m3 NO2 Mejna vrednost Zdravje Koledarsko leto 40 µg/m3 NO2 40 µg/m3 NO2 Alarmna vrednost Zdravje 1 ura (3 zaporedne) 400 µg/m3 NO2 Kritična vrednost Vegetacija Koledarsko leto 30 µg/m3 NOx 7.3 Ravni onesnaženosti Letna in urna mejna vrednost NO2, ki sta predpisani za zaščito zdravja, v letu 2019 nista bili preseženi na nobenem merilnem mestu v merilni mreži DMKZ (tabela 7.2). Preseganje letne vrednosti je bilo zabeleženo le na merilnem mestu Ljubljana Center. Vendar pa so podatki za leto 2019 s te postaje zgolj informativni, ker v celem letu ni bilo opravljenih dovolj veljavnih meritev (manjkajo meritve za november). So pa ravni NO2 na tem merilnem mestu daleč najvišje v primerjavi z drugimi merilnimi mesti, k čemur največ prispeva promet. Za zaščito vegetacije je predpisana kritična letna vrednost NOx, ki se uporablja za neizpo- stavljena ruralna merilna mesta. V DMKZ med ruralna merilna mesta uvrščamo Mursko Soboto Rakičan in Iskrbo, kjer pa ne merimo ravni NOx. V dopolnilni merilni mreži sta to merilni mesti Zavodnje in Sveti Mohor. Na nobenem ruralnem merilnem mestu kritična vrednost za NOx ni bila presežena (tabela 7.2). Urne ravni NO2 na merilnih mestih DMKZ so prikazane na sliki 7.3. Najvišje izmerjene urne vrednosti so na vseh merilnih mestih pod mejno urno vrednostjo, ki je lahko po zakonodaji presežena 18-krat v enem letu. Ravni NO2 imajo značilen letni in dnevni hod. Na vseh merilnih mestih so najnižje ravni izmerjene v poletnih mesecih, ko so vremenske razmere za razredčevanje izpustov ugodnejše. V tem obdobju so manjši tudi izpusti dušikovih oksidov zaradi zmanjšanega prometa (dopusti, počitnice in večja uporaba koles). Ravni dušikovih oksidov so najvišje pozimi, ko je ozračje najbolj stabilno in najslabše prevetreno, izpusti pa nekoliko višji kot poleti (tabele 7.3- 7.5 ter sliki 7.5 in 7.6). Dnevni hod kaže, da so najnižje ravni NO2 med delovniki izmerjene ponoči (slika 7.7). Ob jutranji prometni konici se pojavi prvo obdobje višjih ravni dušikovih oksidov zaradi povečanih izpustov iz prometa, v popoldanskem oziroma večernem času pa se pojavi še drugo povišanje. Na sliki 7.7 lahko opazimo razliko med delavniki ter vikendi. Ob delavnikih so večino dneva ravni višje zaradi intenzivnejšega prometa, medtem ko so med vikendi najvišje vrednosti zabeležene v večernem času. Poročilo kakovost zraka 2019 107 Tabela 7.2: Razpoložljivost podatkov (% pod), letna (Cp) in maksimalna urna raven (max), izražene v µg/m3 ter število preseganj mejne (>MV) in alarmne (>AV) vrednosti za NO2. Razpoložljivost podatkov (% pod) in letna raven za NOx (Cp), izražena v µg/m3 v letu 2019. varovanje zdravja varovanje rastlin NO2 NOx Merilno mesto %pod Cp max >MV >AV %pod Cp Merilna mreža DMKZ LJ Bežigrad 99 25 130 0 0 99 44 Maribor 98 25 117 0 0 99 50 Celje 99 25 118 0 0 99 47 MS Rakičan 97 13 80 0 0 97 17 Nova Gorica 90 26 132 0 0 89 48 Trbovlje 95 19 108 0 0 95 32 Zagorje 99 20 89 0 0 100 34 Koper 98 15 101 0 0 98 18 Iskrba 97 2 12 0 0 / / Dopolnilna merilna mreža TE Šoštanj Šoštanj 99 10 51 0 0 99 14 Zavodnje 100 5 49 0 0 100 6 Škale 99 6 38 0 0 99 8 TE Brestanica Sv. Mohor 98 5 55 0 0 98 6 OMS MOL LJ Center* 81 45 151 0 0 81 107 MO Celje CE Gaji 98 14 100 0 0 98 45 MO Maribor MB Vrbanski 94 16 105 0 0 89 19 * Podatki so zaradi prevelikega izpada meritev informativnega značaja. Is kr ba MS R ak i an Ko pe r Tr bo vl je Za go rje N ov a G or ic a LJ Be ig ra d Ce lje M ar ib or 0 50 100 150 200 250 300 U rn a ra ve n N O 2 ( g/ m 3 ) Slika 7.3: Urne ravni NO2 na merilnih mestih DMKZ v letu 2019. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Znak + označuje letno raven. Rdeča črta prikazuje urno mejno vrednost. V zadnjih desetih letih je bilo zabeleženo preseganje letne mejne vrednosti za zaščito zdravja 108 Poročilo kakovost zraka 2019 MS R ak i an Ko pe r Tr bo vl je LJ Be ig ra d Za go rje N ov a G or ic a Ce lje M ar ib or 0 100 200 300 400 500 600 U rn a ra ve n N O X ( g/ m 3 ) Slika 7.4: Urne ravni NOx na merilnih mestih DMKZ v letu 2019. Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Znak + označuje letno raven. le na merilnem mestu Ljubljana Center, drugje preseganj ni bilo (tabela 7.6). Meritve kažejo, da se letne povprečne ravni dušikovega dioksida nekoliko spreminjajo (slika 7.8), predvsem zaradi meteoroloških pogojev. Ob toplejših zimah z več vetra in padavin ter ob manjšem številu temperaturnih obratov so ravni nižje, ob drugačnih pogojih pa višje. Podatki o letni ravni za posamezna merilna mesta od leta 2000 so prikazani v tabeli 7.6. Na sliki 7.8 so prikazane letne ravni NO2 na vseh merilnih mestih od leta 2002 naprej. Tabela 7.3: Mesečna raven NO2 (µg/m3) v letu 2019 Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 39 44 28 23 18 16 15 14 18 23 27 37 Maribor 36 38 30 25 20 21 18 16 18 23 22 28 Celje 43 42 32 27 16 16 15 14 19 22 25 32 MS Rakičan 20 21 14 10 7 8 8 8 10 12 13 18 Nova Gorica 42 39 31 24 19 19 18 18 22 27 26 30 Trbovlje 24 30 26 24 14 12 10 12 14 14 20 25 Zagorje 28 31 25 20 14 14 13 12 17 21 23 27 Koper 20 24 18 16 13 14 14 12 12 11 9 21 Iskrba 4 3 2 2 2 2 2 2 2 2 3 3 Šoštanj 16 16 12 8 5 8 8 7 8 9 10 10 Zavodnje 7 8 5 5 3 4 4 4 5 6 6 6 Skale 11 11 6 5 4 4 4 4 4 6 8 7 Sv. Mohor 9 9 6 4 3 3 3 2 3 3 7 6 LJ Center 52 56 51 46 34 35 38 36 46 49 / 50 CE Gaji 35 30 18 10 5 3 2 8 11 15 14 16 MB Vrbanski 28 25 17 16 12 11 10 7 9 15 25 35 Poročilo kakovost zraka 2019 109 Tabela 7.4: Maksimalna urna raven NO2 (µg/m3) po mesecih v letu 2019 Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 102 130 130 107 61 59 50 50 60 70 72 96 Maribor 100 113 117 91 69 62 60 62 75 65 82 106 Celje 106 118 106 82 65 68 54 66 69 90 74 86 MS Rakičan 70 80 67 57 33 24 23 33 38 62 47 64 Nova Gorica 110 124 132 120 71 88 70 88 90 84 68 97 Trbovlje 60 108 95 96 52 47 32 39 41 47 61 59 Zagorje 68 89 81 59 45 41 40 37 43 58 54 63 Koper 73 72 101 78 67 53 55 49 57 46 38 71 Iskrba 12 8 6 7 6 6 7 4 12 8 7 10 Šoštanj 48 51 46 31 26 38 40 27 35 35 36 48 Zavodnje 49 29 18 22 15 18 31 43 44 34 18 44 Škale 34 32 23 26 12 12 22 19 14 28 27 38 Sv. Mohor 32 29 34 19 20 14 16 12 22 30 55 55 LJ Center 110 151 124 125 79 105 96 105 114 106 / 124 CE Gaji 79 100 59 56 32 27 28 37 39 47 46 56 MB Vrbanski 87 82 105 73 57 49 50 29 39 66 88 84 Tabela 7.5: Mesečna raven NOx (µg/m3) v letu 2019 Merilno mesto Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 72 89 37 33 24 22 20 20 27 43 50 92 Maribor 83 81 54 43 38 35 29 28 34 52 56 67 Celje 88 92 55 40 22 21 19 19 34 47 53 82 MS Rakičan 26 26 17 12 8 9 10 10 14 19 19 29 Nova Gorica 102 79 50 35 27 25 23 24 36 59 56 74 Trbovlje 41 55 41 38 21 17 14 17 20 23 40 58 Zagorje 49 58 37 30 21 18 18 17 27 38 44 57 Koper 24 28 21 18 15 15 15 13 13 13 11 25 Šoštanj 21 21 15 9 6 10 12 10 11 16 15 16 Zavodnje 8 9 6 6 4 4 3 4 5 7 6 6 Škale 12 12 6 7 9 5 7 5 5 7 9 9 Sv. Mohor 10 10 5 5 4 4 4 3 5 5 9 7 LJ Center 148 168 101 92 64 57 75 72 102 123 / 144 CE Gaji 71 65 42 43 45 50 48 23 25 32 41 38 MB Vrbanski 35 31 18 17 13 11 9 7 11 21 31 45 110 Poročilo kakovost zraka 2019 0 20 40 60 80 Urbano okolje Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0 20 40 60 80 Ruralno okolje Ra ve n NO 2 ( g / m 3 ) p o m es ec ih Slika 7.5: Mesečne ravni NO2 na urbanih in ruralnih merilnih mestih v letu 2019. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). 0 50 100 150 200 Urbano okolje Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 0 50 100 150 200 Ruralno okolje Ra ve n NO x ( g / m 3 ) p o m es ec ih Slika 7.6: Mesečne ravni NOx na merilnih mestih v urbanem in ruralnem okolju v letu 2019. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Poročilo kakovost zraka 2019 111 Tabela 7.6: Letne ravniN O 2 (µg /m 3)v letih 2000-2019. R avni,kipresegajo letno m ejno vrednostso napisane v krepkipisavi. 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 LJ Figovec 38 36 / / / / / / / / / / / / / / / / / LJ B ežigrad / / 29 32 29 27 29 28 29 31 35 31 22 29 26 30 29 30 26 25 LJ C enter / / / / / / / / / 55 63 55 52 43 40 36 32 50 48* 45* M aribor 44 38 36 37 31 33 39 37 34 32 34 34 33 32 30 31 27 27 22 25 M B V rbanski / / / / / / / / / / / 12 13 14 13 19 13 13 15 16 C elje 30 26 24 27 24 26 28 23 21 22 26 25 27 26 28 29 22 28 26 25 Trbovlje 28 / 28 32 27 24 23 22 23 17 20 17 17 16 17 18 18 21 16 19 Zagorje / / / / / / / / / / / / / 23 20 25 24 25 20 20 N ova G orica / / 27 27 25 24 24 25 30 28 29 28 26 25 19 22 24 30 25 26 K oper / / / / / / / / 21 19 21 22 18 21 17 17 15 18 18 15 M S R akičan / / 14 15 11 14 15 17 16 14 / 16 19 16 12 13 12 21 12 13 Iskrba / / / 2 3 2 / 1 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 Zelena trava / / / / / / / / / / / / 8 16 12 18 / / / / Š oštanj / / / / / / / / / / / / / / / / / 20 12 10 Zavodnje 7 6 / 6 5 3 4 3 3 4 5 9 10 8 7 7 5 6 5 5 Š kale 8 6 / 8 9 5 9 8 8 9 8 8 8 9 7 8 9 8 7 6 K ovk 7 6 6 3 13 10 12 12 12 9 9 11 7 13 8 8 6 / / / D obovec / / / / / / / / / / 11 6 6 15 13 3 1 / / / S vetiM ohor / / / / 5 3 4 4 4 7 3 8 5 7 7 7 7 7 7 5 V najnarje 4 5 6 5 5 4 5 5 5 4 4 7 8 8 7 9 9 17 / / C E G aji 53 38 30 22 / / / / / / / / / 20 23 23 16 22 17 14 O pom ba: Podatkiza leta od 1992-2000 so na voljo v [20]. * Podatkiso zaradiprevelikega izpada m eritev inform ativnega značaja. 112 Poročilo kakovost zraka 2019 0 10 20 30 40 50 60 LJ Be igrad delovni dan vikend 0 10 20 30 40 50 60 Maribor delovni dan vikend 0 10 20 30 40 50 60 Nova Gorica delovni dan vikend 1:0 0 2:0 0 3:0 0 4:0 0 5:0 0 6:0 0 7:0 0 8:0 0 9:0 0 10: 00 11: 00 12: 00 13: 00 14: 00 15: 00 16: 00 17: 00 18: 00 19: 00 20: 00 21: 00 22: 00 23: 00 24: 00 0 10 20 30 40 50 60 Koper delovni dan vikend Po vp re na u rn a ra ve n NO 2 ( g/ m 3 ) v d ne vu Slika 7.7: Dnevni potek povprečne urne ravni NO2 na merilnih mestih v letu 2019 Poročilo kakovost zraka 2019 113 200 2 200 3 200 4 200 5 200 6 200 7 200 8 200 9 201 0 201 1 201 2 201 3 201 4 201 5 201 6 201 7 201 8 201 9 0 10 20 30 40 50 60 Le tn a ra ve n NO 2 ( g / m 3 ) Slika 7.8: Letne ravni NO2 na vseh merilnih mestih za posamezna leta. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). 114 Poročilo kakovost zraka 2019 7.4 Ravni onesnaženosti v EU Letne ravni NO2 so ponekod v državah EU še vedno presežene tudi v letu 2018 in to večinoma na prometnih merilnih mestih. V Sloveniji je bilo preseganje letne vrednosti že vse od začetka izvajanja meritev dušikovih oksidov zabeleženo le na merilnem mestu Ljubljana Center. Na sliki 7.9 so z rdečimi pikami označena merilna mesta, kjer je bilo zabeleženo preseganje mejne letne ravni NO2. V Sloveniji ni rdeče pike, ker na EEA poročamo samo podatke iz merilne mreže DMKZ. Je pa v Evropi opaziti trend upadanja letne ravni NO2 v obdobju 2009-2018 za približno 20%, odvisno od tipa merilnega mesta. Znižanje je posledica zmanjšanja skupnih izpustov NOx. Preseganja urne mejne vrednosti so v državah EU v letu 2018 zabeležena le na nekaj postajah. Slovenija sodi med države z nižjo ravnjo onesnaženosti zraka z NO2 (slika 7.10). Slika 7.9: Prikaz letne ravni NO2 v državah EU v letu 2018 [3]. Z barvo je prikazan razred, v katerega spada merilno mesto glede na povprečno letno raven. Poročilo kakovost zraka 2019 115 Slika 7.10: Primerjava ravni onesnaženosti zraka z NO2 v državah EU v letu 2018 [3]. Graf prikazuje povprečne letne ravni NO2 na posameznih merilnih mestih po državah EU glede na letno mejno vrednost (rdeča črta). Prikazane so najnižja in najvišja izmerjena raven (konec spodnje in zgornje navpične črtice na vrhu in dnu pravokotnika), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in povprečje letnih ravni (črna pika v pravokotniku) za posamezno državo. V oklepaju je pri državi navedeno število merilnih mest. 116 Poročilo kakovost zraka 2019 8. Žveplov dioksid Žveplov dioksid (SO2) je onesnaževalo, ki je pred nekaj desetletji predstavljalo največji problem onesnaženosti zraka v slovenskih mestih in v okolici termoelektrarn. Največji viri emisij so bili takrat energetika, industrija in kurjenje premoga v individualnih kuriščih. Z opuščanjem premoga v individualnih kuriščih, velikim zmanjšanjem deleža žvepla v tekočih gorivih, izgradnjo čistilnih naprav pri termoenergetskih ter industrijskih objektih in s prenehanjem proizvodnje v delu industrije so se izpusti toliko zmanjšali, da je raven onesnaženosti zunanjega zraka z žveplovim dioksidom na merilnih mestih DMKZ že nekaj let celo pod spodnjim ocenjevalnim pragom za varovanje zdravja ljudi. Onesnaženost zraka z SO2 vpliva na okolje (kisli dež), raztaplja nekatere vrste kamna na fasadah in vpliva tudi na zdravje ljudi. Že zmerne koncentracije lahko pri astmatikih oslabijo delovanje pljuč. Otroci v krajih z onesnaženim zrakom pogosteje zbolevajo za različnimi infekcijami dihal. Onesnaženje z SO2 je najnevarnejše, ko so hkrati v zraku povišane tudi ravni delcev in drugih onesnaževal. 8.1 Izpusti Največji viri žveplovih oksidov (SOx) so proizvodnja električne in toplotne energije, industrijski procesi ter raba goriv v industriji, v preteklosti tudi raba premoga za ogrevanje gospodinjstev. Letni izpusti SOx so v Sloveniji leta 2018 znašali 5 tisoč ton. V primerjavi z letom 1980 so se zmanjšali kar za 98 %. Največji, več kot tretjinski delež k skupnim izpustom SOx, so v letu 2018 prispevale termoelektrarne in toplarne. Izpusti SOx po posameznih virih so prikazani na sliki 8.1 in 8.2. Slovenija izpolnjuje obveznosti iz Direktive (EU) 2016/2284 (t.i. direktive NEC) ([8]) in iz Protokola o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h Konvenciji CLRTAP (t.i. Goeteborškega protokola) ([12]). Skupni izpusti žveplovih oksidov so bili v letu 2018 za 82 % nižji od ciljne vrednosti (27 tisoč ton), ki glede na navedeno direktivo in protokol ne sme biti presežena od leta 2010 dalje. Slovenija prav tako izpolnjuje zahteve iz Protokola o nadaljnjem zmanjševanju emisij žvepla h Konvenciji CLRTAP ([12]). Izpusti žveplovih oksidov se podajajo kot vsota vseh žveplovih oksidov, izraženih kot SO2. Poročilo kakovost zraka 2019 117 Slika 8.1: Izpusti SOx v Sloveniji po letih in virih Slika 8.2: Izpusti SOx v Sloveniji po virih v letu 2018 8.2 Zahteve za kakovost zraka V Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [9] sta predpisani mejni in alarmna vrednost za zaščito zdravja ter kritični vrednosti za zaščito vegetacije. Prikazane so v tabeli 8.1. 118 Poročilo kakovost zraka 2019 Tabela 8.1: Mejni, kritični in alarmna vrednost za žveplov dioksid [9], ter smernice WHO [1] Cilj Čas merjenja Vrednost Dovoljeno število preseganj WHO 10 minut 500 µg/m3 Mejna vrednost Zdravje 1 ura 350 µg/m3 24 Mejna vrednost Zdravje 1 dan 125 µg/m3 3 20 µg/m3 Alarmna vrednost Zdravje 1 ura (3 zaporedne) 500 µg/m3 Kritična vrednost Vegetacija koledarsko leto 20 µg/m3 Kritična vrednost Vegetacija zima (1.10-31.3) 20 µg/m3 8.3 Ravni onesnaženosti Urne, dnevne in letne ravni SO2 so že več let na vseh merilnih mestih pod mejno in kritično vrednostjo tako za varovanje zdravja kot tudi za varovanje rastlin. Mejna urna vrednost SO2 v letu 2019 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Le okrog Termoelektrarne Šoštanj so bile nekajkrat izmerjene povišane ravni SO2. Preseganje mejne dnevne vrednosti v letu 2019 ni bilo zabeleženo na nobenem merilnem mestu. V okolici Termoelektrarne Šoštanj je občasno zabeleženo preseganje dnevne vrednosti, ki jo priporoča WHO [1]. Podatki so zbrani v tabelah 8.2 do 8.5. Tabela 8.2: Letna in zimska raven (Cp), najvišja dnevna (Cmax) in najvišja urna (Cmax) raven, izražene v µg/m3. Število preseženih dnevnih (>MV) in urnih mejnih vrednosti (>MV) ter alarmnih vrednosti (>AV) in število presežene dnevne vrednosti, ki jo priporoča WHO [1], v letu 2019. Leto Zima 1 ura 3 ure 1 dan Merilno mesto %pod Cp Cp Cmax >MV >AV Cmax >MV WHO LJ Bežigrad 96 4 5 23 0 0 10 0 0 Celje 98 4 4 26 0 0 11 0 0 Trbovlje 98 4 4 15 0 0 10 0 0 Zagorje 100 3 4 11 0 0 5 0 0 Hrastnik* 74 2 3 18 0 0 5 0 0 Iskrba 93 0,7 0,9 17 0 0 5 0 0 Dopolnilna merilna mreža OMS - MOL LJ Center 85 5 3 20 0 0 16 0 / MO Celje CE Gaji 99 8 5 34 0 0 20 0 / TE Šoštanj Šoštanj 100 3 2 39 0 0 10 0 / Topolšica 99 3 4 28 0 0 9 0 / Zavodnje 99 4 4 347 0 0 57 0 / Veliki vrh 100 3 5 93 0 0 13 0 / Graška gora 97 4 4 238 0 0 33 0 / Velenje 100 3 4 22 0 0 6 0 / Pesje 99 4 3 21 0 0 14 0 / Škale 99 5 5 108 0 0 12 0 / TE Brestanica Sv. Mohor 98 6 6 27 0 0 12 0 / * Podatki so informativnega značaja zaradi prevelikega izpada meritev. Raven onesnaženosti zunanjega zraka z SO2 se je od začetka meritev leta 1992 do leta 2019 močno znižala. Podatki do leta 2000 so na voljo v poročilih o Kakovosti zraka v Sloveniji pred letom Poročilo kakovost zraka 2019 119 Slika 8.3: Urne ravni SO2 na merilnih mestih DMKZ v letu 2019. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Rdeča črta prikazuje urno mejno vrednost. 2018. Letna raven, najvišja dnevna raven in najvišja urna raven po letu 2000 za posamezna merilna mesta so podane v tabelah 8.6, 8.7 in 8.8. Vsi podatki od leta 1992 so prikazani na sliki 8.4. Znatno znižanje letnih ravni (slika 8.4 in tabela 8.6) je posledica zmanjšanja izpustov (slika 8.1). Ravni na merilnih mestih državne mreže so do leta 2007 padale, nato pa so se ustalile na zelo nizki ravni. Na merilnih mestih okoli obeh termoelektrarn so bile razlike med posameznimi leti nekoliko višje in so odvisne od intenzivnosti obratovanja termoelektrarn ter vremenskih razmer. Posebej so očitna znižanja ravni po vgradnji čistilnih naprav na posameznih blokih termoelektrarn (slika 8.4). Konec leta 2014 je z obratovanjem prenehala Termoelektrarna Trbovlje in v maju 2017 so se zaključile meritve onesnaženosti zraka v okolici. 120 Poročilo kakovost zraka 2019 Tabela 8.3: Mesečna raven SO2 (µg/m3) v letu 2019 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 7 5 2 3 5 3 3 3 5 3 4 4 Celje 4 3 6 3 5 3 5 5 4 2 3 3 Trbovlje 5 5 5 5 6 4 3 3 4 4 4 4 Zagorje 3 3 3 4 3 3 1 1 1 2 3 3 Hrastnik* 2 2 1 1 1 1 1 2 3 / / / Iskrba 0,6 0,8 0,6 0,6 0,5 1 0,7 1 0,7 0,7 0,7 0,6 Šoštanj 2 3 2 3 3 2 3 3 2 3 3 2 Topolščica 4 6 4 3 4 3 4 2 2 2 3 2 Zavodnje 4 4 4 4 2 5 5 5 4 3 1 3 Veliki vrh 4 4 3 2 2 2 3 4 3 2 1 2 Graška gora 4 4 4 4 4 5 6 2 3 4 4 4 Velenje 3 3 3 5 2 1 4 4 1 3 4 3 Pesje 2 3 3 4 6 3 5 7 3 3 3 3 Škale 6 5 5 6 5 6 5 7 5 5 2 3 Sv. Mohor 5 6 6 6 7 8 7 6 4 4 4 4 Lj Center 9 4 3 4 3 3 6 7 5 4 4 4 CE Gaji 8 6 5 10 11 9 5 4 6 13 12 9 * Podatki so informativnega značaja zaradi prevelikega izpada meritev. Tabela 8.4: Najvišja urna raven SO2 (µg/m3) po mesecih v letu 2019 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 16 23 12 13 10 11 10 7 7 15 15 14 Celje 16 26 18 20 9 12 12 12 13 12 10 11 Trbovlje 11 10 10 12 15 7 7 6 10 9 11 10 Zagorje 7 7 5 7 9 7 3 6 4 4 11 5 Hrastnik* 10 11 18 5 11 5 4 5 9 / / / Iskrba 17 11 10 6 5 12 8 13 12 7 4 3 Šoštanj 11 38 21 11 11 34 24 21 13 39 21 39 Topolšica 12 20 13 8 13 15 13 21 28 9 7 28 Zavodnje 75 21 12 261 16 28 16 347 22 117 9 330 Veliki vrh 93 23 16 15 11 14 23 74 22 19 11 33 Graška gora 22 29 9 71 9 19 17 18 238 190 10 238 Velenje 9 11 8 8 7 14 7 8 22 7 8 22 Pesje 8 17 9 10 14 16 14 21 15 15 13 15 Škale 14 27 14 16 16 23 22 28 11 108 13 108 Sv. Mohor 11 13 13 9 13 17 11 10 12 8 18 27 LJ Center 20 19 7 6 6 5 11 8 8 6 5 8 CE Gaji 17 25 30 29 34 28 31 22 20 22 24 28 * Podatki so informativnega značaja zaradi prevelikega izpada meritev. Poročilo kakovost zraka 2019 121 Tabela 8.5: Najvišja dnevna raven SO2 (µg/m3) po mesecih v letu 2019 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec LJ Bežigrad 9 10 5 5 6 5 5 5 6 5 6 6 Celje 7 7 10 11 8 5 8 7 7 7 6 5 Trbovlje 8 8 7 8 10 6 6 5 9 7 7 7 Zagorje 4 4 4 5 5 3 1 2 2 2 4 4 Hrastnik* 5 4 2 2 3 2 2 3 4 / / / Iskrba 5 3 2 2 1 4 2 2 2 2 2 2 Šoštanj 4 8 8 5 4 7 7 7 3 8 5 10 Topolšica 5 8 7 5 8 5 7 5 9 5 5 9 Zavodnje 16 8 7 25 4 11 8 57 7 21 3 21 Veliki vrh 13 12 13 9 4 6 7 12 5 5 4 7 Graška gora 10 7 6 11 6 8 9 5 33 26 6 33 Velenje 5 6 4 6 6 5 6 5 3 4 6 6 Pesje 5 7 8 9 10 7 8 14 11 4 6 11 Škale 10 9 9 9 11 12 12 10 8 12 5 12 Sv. Mohor 7 7 8 7 9 12 7 8 5 6 6 10 LJ Center 16 15 3 4 4 4 7 7 6 5 4 6 CE Gaji 12 12 8 14 16 12 12 8 12 17 20 20 * Podatki so informativnega značaja zaradi prevelikega izpada meritev. 0 25 50 75 DMKZ 0 50 TES 199 2 199 3 199 4 199 5 199 6 199 7 199 8 199 9 200 0 200 1 200 2 200 3 200 4 200 5 200 6 200 7 200 8 200 9 201 0 201 1 201 2 201 3 201 4 201 5 201 6 201 7 201 8 201 9 0 25 50 75 TET Le tn a ra ve n SO 2 ( g / m 3 ) Slika 8.4: Letne ravni SO2 na merilnih mestih DMKZ in merilnih mestih v okolici TEŠ in TET za posamezna leta. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Rdeča črta prikazuje letno kritično vrednost. 122 Poročilo kakovost zraka 2019 Ta be la 8. 6: Le tn e ra vn iS O 2 (µ g/ m 3 ) za ob do bj e 20 00 -2 01 9. R av ni ,k ip re se ga jo kr iti čn o vr ed no st za za šč ito ve ge ta ci je ,s o na pi sa ne v kr ep ki pi sa vi . 20 00 20 01 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 20 16 20 17 20 18 20 19 LJ Fi go ve c 10 9 / / / / / / / / / / / / / / / / / / LJ B ež ig ra d 10 11 9 11 8 5 4 3 2 4 2 3 6 4 3 4 6 5 4 4 LJ C en te r / / / / / / / / / 6 5 4 4 2 2 2 2 2 1 5 M ar ib or 13 10 8 9 8 8 5 3 2 5 / 3 4 / / / / / / / C el je 17 15 10 10 11 9 7 5 5 5 6 6 7 4 3 5 6 6 7 4 Tr bo vl je 18 14 15 16 9 15 7 3 2 5 3 7 7 4 4 6 7 5 4 4 H ra st ni k 23 17 22 8 15 10 9 6 5 4 4 5 5 6 3 4 6 5 4 2* Za go rje 18 18 16 21 20 12 6 5 4 / 8 7 3 5 5 3 5 3 4 3 N ov a G or ic a / / 6 7 7 7 7 7 8 4 / / / / / / / / / / M S R ak ič an / / 5 5 5 5 6 5 6 / / / / / / / / / / / Is kr ba 1, 6 1, 4 1, 3 1, 8 0, 9 1, 4 1, 2 0, 8 1, 8 1, 3 1, 3 1 0, 9 0, 4 0, 5 0, 5 0, 3 0, 4 1, 0 0, 7 Š oš ta nj 52 51 43 24 13 11 8 9 6 4 7 5 7 4 5 4 2 3 3 3 To po lš či ca 18 11 15 16 6 5 4 3 2 3 3 3 3 2 3 5 3 5 4 3 Ve lik iv rh 56 52 56 45 30 33 20 14 8 5 6 6 7 4 4 4 3 4 7 3 Za vo dn je 31 21 23 15 8 12 8 6 3 6 6 4 4 5 3 2 2 3 4 4 Ve le nj e 7 5 8 8 6 4 5 3 4 2 2 3 4 1 3 3 3 4 4 3 G ra šk a go ra 34 15 21 10 6 6 6 5 4 3 2 2 2 3 3 4 4 7 5 4 Pe sj e / / / 15 7 6 4 5 6 4 6 5 4 4 5 6 6 7 6 4 Š ka le 19 10 14 12 8 8 3 3 4 5 6 7 8 7 6 5 5 8 5 5 K ov k 53 40 10 52 61 30 12 9 12 8 8 11 10 8 7 6 5 / / / D ob ov ec 35 39 40 28 31 23 6 7 8 6 6 8 7 7 6 6 8 / / / K um 10 18 / / 4 6 4 7 9 5 8 4 6 5 4 4 5 / / / R av en sk a va s 45 51 67 59 43 42 17 14 9 8 9 11 9 9 7 6 6 / / / Ze le na tra va / / / / / / / / / / / / 5 7 4 5 / / / / V na jn ar je 6 7 8 10 / 8 4 4 3 / 3 3 3 3 6 4 3 6 / / C E G aj i 20 6 / 8 5 3 1 / / / / / / 6 5 5 4 5 6 8 E IS K rš ko 51 46 46 55 37 36 23 / / / / / / / / / / / / / S v .M oh or / / / / 10 12 12 14 / 12 15 3 4 4 4 5 3 4 5 6 * Po da tk is o in fo rm at iv ne ga zn ač aj a za ra di pr ev el ik eg a iz pa da m er ite v. O po m ba : Po da tk iz a le ta od 19 92 -2 00 0 so na vo ljo v [2 0] . Poročilo kakovost zraka 2019 123 Tabela 8.7: N ajvišje urne ravniS O 2 (µg /m 3)za obdobje 2000–2019. R avni,kipresegajo m ejno vrednostso napisane v krepkipisavi. 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 LJ Figovec 128 468 / / / / / / / / / / / / / / / / / / LJ B ežigrad 184 273 157 202 129 94 81 46 58 93 29 77 48 41 45 26 29 34 25 23 LJ center / / / / / / / / / 78 22 33 37 20 28 28 22 14 10 20 M aribor 117 180 89 70 64 58 60 21 32 35 68 56 / / / / / / / C elje 379 666 224 619 396 157 90 76 82 37 64 210 89 43 41 36 36 40 62 26 Trbovlje 634 552 811 758 521 848 379 264 65 76 52 90 87 40 44 22 23 26 21 15 H rastnik 720 731 2168 507 1799 549 134 260 81 52 46 228 103 44 69 16 39 33 27 18* Zagorje 653 1111 788 693 1165 954 183 83 112 57 37 75 31 44 23 15 34 35 11 N ova G orica / / 64 131 89 98 80 64 35 52 / / / / / / / / / / M S R akičan / / 58 55 45 53 54 64 49 / / / / / / / / / / / Iskrba / / / / / / / / / / / / / / / / / / 28 17 Š oštanj 2855 2099 2000 1392 937 642 1028 643 360 342 1357 124 485 216 333 396 75 47 61 39 Topolščica 987 835 1350 812 291 284 288 144 211 118 52 130 92 92 90 52 35 44 166 28 Velikivrh 1678 1569 1450 1320 1329 1110 771 535 561 344 269 636 887 415 301 143 148 237 297 93 Zavodnje 1187 954 1536 947 680 1106 731 252 164 577 98 433 150 388 96 274 86 103 219 347 Velenje 563 187 725 361 164 210 86 87 151 37 110 89 93 60 19 140 24 15 25 22 G raška gora 1505 990 1024 824 463 497 175 509 242 345 106 148 107 53 76 57 127 60 188 238 Pesje / / / 495 198 256 162 118 192 51 81 81 75 96 75 184 63 39 37 21 Š kale / / 522 396 220 262 184 100 161 104 81 190 131 67 75 230 61 47 42 108 K ovk 1237 1451 702 1806 1514 1063 511 958 312 389 159 201 564 681 286 28 65 / / / D obovec 4073 3978 4043 2910 4056 1662 2290 2088 299 456 209 1036 200 343 277 26 23 / / / K um 1131 685 1210 1203 11 125 89 60 99 66 192 115 48 39 94 / / / R avenska vas 1471 1397 2093 1378 1779 3275 590 220 437 352 560 528 254 157 75 27 21 / / / Zelena trava / / / / / / / / / / / / 135 318 68 36 / / / / V najnarje / 374 248 232 327 212 115 115 52 45 85 75 63 101 47 58 64 / / C E G aji 356 355 289 74 222 67 / / / / / / 55 474 37 136 49 38 34 E IS K rško 868 1473 1404 1427 877 836 1108 / / / / / / / / / / / / / S v. M ohor / / / / 1385 416 455 74 82 66* 59 37 46 52 35 58 42 31 27 * Podatkiso inform ativnega značaja zaradiprevelikega izpada m eritev. O pom ba: Podatkiza leta od 1992-2000 so na voljo v [20]. 124 Poročilo kakovost zraka 2019 Ta be la 8. 8: N aj vi šj e dn ev ne ra vn iS O 2 (µ g/ m 3 ) za ob do bj e 20 00 –2 01 9. R av ni ,k ip re se ga jo m ej no vr ed no st ,s o na pi sa ne v kr ep ki pi sa vi . 20 00 20 01 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 20 16 20 17 20 18 20 19 LJ Fi go ve c 56 / / / / / / / / / / / / / / / / / / / LJ B ež ig ra d 67 35 38 59 38 33 41 14 14 36 19 25 13 19 14 21 17 15 10 LJ ce nt er / / / / / / / / / 33 14 14 20 6 11 11 6 7 3 16 M ar ib or 75 36 37 35 22 31 24 11 22 28 12 19 27 / / / / / / / C el je 16 5 10 2 11 1 72 10 0 44 35 15 20 22 26 22 34 15 23 12 15 15 20 11 Tr bo vl je 13 4 24 6 32 8 10 0 84 12 9 43 23 19 19 18 29 35 * 15 16 16 19 14 12 10 H ra st ni k 13 3 18 4 23 5 93 62 5 86 44 30 23 25 21 39 27 19 23 12 11 19 11 5* Za go rje 15 7 39 1 31 5 13 6 56 1 15 8 47 19 14 29 37 26 13 21 9 12 21 12 5 N ov a G or ic a / / 25 23 47 22 24 19 17 12 / / / / / / / / / / M S R ak ič an / / 16 29 15 33 20 16 28 / / / / / / / / / / / Is kr ba / / / / / / / / / 38 10 15 15 6 10 10 4 10 7 5 Š oš ta nj 56 0 52 6 55 3 28 8 16 5 11 6 30 8 78 54 33 85 28 44 41 25 33 16 16 19 10 To po lš či ca 25 5 85 25 4 82 10 2 42 29 22 26 19 10 13 12 12 15 17 9 10 13 9 Ve lik iv rh 38 3 26 9 34 4 41 3 26 3 19 1 10 6 72 10 1 42 28 42 51 37 29 25 23 37 33 57 Za vo dn je 34 4 14 0 44 2 18 2 72 22 1 85 49 40 69 22 32 18 51 14 22 15 22 43 57 Ve le nj e 60 54 57 66 64 27 24 26 22 10 14 15 13 5 9 14 12 9 10 6 G ra šk a go ra 34 3 12 6 19 6 88 99 59 55 72 30 27 17 19 15 14 13 15 16 19 23 33 Pe sj e / / / 82 55 31 32 29 31 14 25 19 24 18 17 34 15 13 20 14 Š ka le 13 9 68 13 1 75 55 66 41 33 19 23 25 24 29 25 19 28 14 17 21 12 K ov k 36 0 29 3 25 8 38 3 84 4 21 9 88 65 38 36 29 56 52 65 23 15 15 / / / D ob ov ec 84 1 15 16 69 5 33 2 83 7 34 6 19 6 12 7 41 10 2 35 11 0 36 58 32 17 16 / / / K um 16 5 22 9 / / 78 10 1 6 25 41 30 37 18 30 19 14 24 28 / / / R av en sk a va s 35 3 60 1 58 0 32 5 82 4 49 0 12 0 55 67 42 38 72 38 30 25 19 17 / / / Ze le na tra va / / / / / / / / / / / / 28 26 31 12 / / / / V na jn ar je 49 56 53 51 83 57 42 42 22 / 20 28 16 * 16 21 14 12 31 / / C E G aj i 12 0 40 38 41 45 28 20 / / / / / / 20 30 11 12 14 14 20 E IS K rš ko 31 7 24 0 28 5 35 6 34 7 27 6 28 0 / / / / / / / / / / / / / S v. M oh or / / / / 11 4 41 90 49 * / 36 41 * 31 28 14 29 15 17 22 14 12 * Po da tk is o in fo rm at iv ne ga zn ač aj a za ra di pr ev el ik eg a iz pa da m er ite v. O po m ba : Po da tk iz a le ta od 19 92 -2 00 0 so na vo ljo v [2 0] . Poročilo kakovost zraka 2019 125 8.4 Ravni onesnaženosti v EU Ravni SO2 so v državah EU nizke in precej pod mejnimi vrednostmi za zaščito zdravja. V letu 2018 so bile le na 16 postajah v državah EU višje od mejne dnevne vrednosti in le na 13 postajah višje od mejne urne vrednosti. Še vedno pa so ravni pogosto višje od smernic WHO (20µg/m3) [1]. V Sloveniji so bila v letu 2018 presežena priporočila WHO le na merilnih mestih okrog Termoelektrarne Šoštanj, kjer se občasno še vedno pojavljajo povišane ravni SO2, drugod v Sloveniji pa so ravni SO2 nižje. Na sliki 8.5 so prikazane letne ravni SO2 na posameznih merilnih mestih v državah EU. Slika 8.5: Letne ravni SO2 v letu 2018 [3] 126 Poročilo kakovost zraka 2019 9. Ogljikov monoksid Ogljikov monoksid (CO) je plin brez barve, vonja in okusa. To pomeni, da ga s človeškimi čutili ne moremo videti, okusiti ali vonjati. CO je toksičen, lahko povzroči glavobol in v velikih količinah celo smrt. Nastaja zaradi nepopolnega zgorevanja v kuriščih in motorjih z notranjim izgorevanjem ter pri tehnoloških procesih v industriji. Raven onesnaženosti zunanjega zraka s CO je na merilnih mestih DMKZ že nekaj let pod mejno vrednostjo za varovanje zdravja (tabela 9.1). 9.1 Izpusti Letni izpusti CO so v Sloveniji leta 2018 znašali 99 tisoč ton. V obdobju 1980-2018 so se zmanjšali za 69 % (slika 9.1). Največji, skoraj dvotretjinski delež k skupnim izpustom CO, je v letu 2018 prispevala raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju (slika 9.2). V preteklosti je večinski delež izpustov CO izhajal iz prometa. Sedaj zaradi napredka tehnologije bencinskih motorjev in uvedbe katalizatorjev glavni delež prispevajo mala kurišča, predvsem zaradi uporabe trdih goriv v zastarelih kotlih in pečeh. Poročilo kakovost zraka 2019 127 Slika 9.1: Letni izpusti ogljikovega monoksida po sektorjih v Sloveniji Slika 9.2: Izpusti ogljikovega monoksida po sektorjih v Sloveniji v letu 2018 9.2 Zahteve za kakovost zraka V Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [9] je predpisana mejna vrednost za zaščito zdravja, in sicer kot 8-urna mejna vrednost . Mejna vrednost ter smernice WHO so prikazane v tabeli 9.1. 128 Poročilo kakovost zraka 2019 Tabela 9.1: Mejna vrednost za ogljikov monoksid [9], ter smernice WHO [1] Cilj Čas merjenja Vrednost WHO Mejna vrednost Zdravje maksimalna dnevna 8-urna povprečna vrednost 10 mg/m3 10 mg/m3 1 ura 30 mg/m3 9.3 Ravni onesnaženosti Ravni ogljikovega monoksida so na območju Slovenije zelo nizke, zato ga merimo le na štirih merilnih mestih. V letu 2019 so bile ravni onesnaženosti na vseh merilnih mestih precej pod mejno vrednostjo (tabela 9.2 in slika 9.3). Na urbanih merilnih mestih so ravni nekoliko višje kot na neurbanem merilnem mestu Krvavec. Z meritvami CO na Krvavcu spremljamo ozadje onesnaženosti, zato so tam koncentracije zelo nizke. Sicer pa na občasno povišanje ravni CO na Krvavcu vpliva, poleg kratkotrajnih neposrednih izpustov (kurjenje v bližini, delovanje agregata, vožnja teptalnih strojev za sneg ipd.), tudi dotok onesnaženega zraka iz Ljubljanske kotline. V zadnjih desetih letih so najvišje dnevne 8-urne povprečne vrednosti celo pod spodnjim ocenjevalnim pragom. Na vseh merilnih mestih so ravni pod priporočenimi vrednostmi svetovne zdravstvene organizacije že več let. Tabela 9.2: Razpoložljivost podatkov (% pod), letna raven (Cp) in najvišja 8-urna raven (Cmax) v mg/m3, število preseženih mejnih vrednosti (MV) in smernic WHO v letu 2019. Leto 8 ur 1ura % pod Cp Cmax MV WHO LJ Bežigrad 98 0,3 1,7 0 0 Maribor 96 0,4 2,2 0 0 Trbovlje 97 0,5 2,3 0 0 Krvavec 94 0,2 0,3 0 0 Kr va ve c LJ Be ig ra d M ar ib or Tr bo vl je 0.5 0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 U rn a ra ve n CO (m g/ m 3 ) Slika 9.3: Urna raven CO na merilnih mestih DMKZ v letu 2019. Prikazani so najnižja in najvišja izmerjena raven (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Znak + označuje letno raven. Poročilo kakovost zraka 2019 129 9.4 Ravni onesnaženosti v EU V vseh državah EU je raven onesnaženosti zraka z ogljikovim monoksidom nizka. Najvišje ravni so izmerjene ob prometnih konicah v urbanih področjih in v bližini industrijskih naprav. Ko so ravni CO pod spodnjim ocenjevalnim pragom (5mg/m3), meritve niso več obvezne, temveč lahko raven onesnaženosti zraka z oglikovim monoksidom ocenimo z modelskimi rezultati ali objektivno oceno. V letu 2018 je bila ta raven dosežena skoraj na vseh merilnih mestih v državah EU. Slika 9.4: Raven onesnaženosti zraka z ogljikovim monoksidom v letu 2018 [3]. Prikazana je maksimalna 8-urna raven ogljikovega monoksida v državah EU. 130 Poročilo kakovost zraka 2019 10. Benzen Benzen je aromatska spojina s formulo C6H6. Je bistra, brezbarvna, lahko hlapna in zelo vnetljiva tekočina. Spada med nemetanske hlapne organske snovi - NMVOC (Non Methane Volatile Organic Compounds), ki predstavljajo širok spekter snovi in nekateri med njimi škodljivo vplivajo na zdravje ljudi. Te snovi povečujejo tvorbo prizemnega ozona in sodelujejo pri učinku tople grede. V telo prihajajo preko respiratornega sistema. Benzen je kancerogen. Ob dolgotrajni izpostavljenosti vpliva na spremembo genetskega materiala v celicah. Kronična izpostavljenost lahko poškoduje kostni mozeg, kar povzroča zmanjšanje števila belih in rdečih krvnih celic. Benzen je dokaj stabilna spojina, ki lahko v ozračju ostane več dni in se zato lahko prenaša na daljše razdalje. V tem času se iz ozračja izloča s pomočjo fotokemičnih reakcij, ki vodijo do tvorbe ozona. Glavni vir izpustov benzena je promet. Benzen se namreč uporablja kot ena izmed sestavin bencina. Drugi viri benzena so še industrija nafte in plina ter dejavnosti, pri katerih se uporabljajo oziroma proizvajajo veziva, barve in topila. Vir benzena so tudi individualna kurišča, kjer se v zadnjem času za kurjenje uporablja vse več lesa in lesnih odpadkov. Naravni izvor benzena so vulkani in gozdni požari. Prisoten je tudi v cigaretnem dimu. 10.1 Izpusti Benzen v državnih evidencah onesnaževal zraka ne nastopa kot samostojno onesnaževalo. Izpusti benzena so zajeti med izpuste vseh nemetanskih hlapnih organskih snovi (NMVOC). NMVOC so pomembni tudi kot predhodniki ozona. Izpusti NMVOC so se od leta 1990 več kot prepolovili. Najbolj, skoraj za faktor 10, so se zmanjšali izpusti NMVOC iz cestnega prometa, kot posledica uvajanja katalizatorjev in ukrepov za zmanjševanje izhlapevanja goriva pri njegovem prečrpavanju. Danes znaten del izpustov NMVOC prispevajo male kurilne naprave in sicer zaradi nepopolnega zgorevanja v zastarelih kurilnih napravah na les. Izpusti NMVOC po glavnih kategorijah sektorjev so prikazani na slikah 10.1 in 10.2. Poročilo kakovost zraka 2019 131 Slika 10.1: Letni izpusti nemetanskih hlapnih organskih snovi po sektorjih v Sloveniji. Slika 10.2: Izpusti nemetanskih lnemetanskih hlapnih organskih snovi po sektorjih v Sloveniji v letu 2018. 132 Poročilo kakovost zraka 2019 10.2 Zahteve za kakovost zraka Mejna vrednost za benzen je predpisana v Uredbi o kakovosti zunanjega zraka [9]. Prikazana je v tabeli 10.1. WHO priporočilo znaša 1,7 µg/m3. Tabela 10.1: Mejna vrednost za benzen. Cilj Čas merjenja Vrednost Mejna vrednost Zdravje Koledarsko leto 5 µg/m3 10.3 Ravni onesnaženosti V okviru merilne mreže DMKZ stalno merimo ravni benzena na merilnih mestih Ljubljana Bežigrad in Maribor Center. Poleg teh dveh merilnih mest objavljamo tudi podatke o ravneh benzena iz dveh merilnih mest iz dopolnilne merilne mreže: Ljubljana Center in Medvode. Izmerjene ravni so prikazane v tabeli 10.2. V letu 2019 smo zastarel merilnik na merilnem mestu Maribor zamenjali z novim. Pred in po zamenjavi smo imeli težave z njegovim delovanjem, zato je izplen podatkov le 30% in je v tabeli 10.2 podatek za Maribor označen z zvezdico. Povprečne letne vrednosti benzena so bile na vseh merilnih mestih tako kot že vsa leta prej pod mejno vrednostjo. Najvišja povprečna letna raven benzena je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center in je znašala 2,2 µg/m3, kar je manj kot polovica predpisane mejne letne vrednosti. Prometno merilno mesto Ljubljana Center je zelo obremenjeno z izpusti iz prometa, zato je tu pričakovati višje ravni benzena kot na lokacijah mestnega ozadja. Ravni benzena so na vseh postajah višje v zimskem obdobju, kar je posledica slabših pogojev za razredčevanje v hladni polovici leta in tudi povečanih izpustov iz individualnih kurišč. Pri dnevnem hodu opazimo rahlo višje ravni benzena v času jutranje prometne konice in zvečer (slika 10.3). Tabela 10.3 in slika 10.4 prikazujeta primerjavo ravni benzena po letih. Po letu 2009 je v Mariboru zaznati padec ravni benzena, ker se je zaradi izgradnje obvoznice v tem letu znatno zmanjšal promet v neposredni okolici merilnega mesta. Tabela 10.2: Razpoložljivost urnih podatkov (% pod.) in povprečne letne ravni (Cp) benzena v µg/m3. % pod. Cp LJ Bežigrad 95 1,1 Maribor 30 1,5* LJ Center 84 2,2 Medvode 95 1,2 * Merilnik v okvari. 10.3.1 Primerjava ravni onesnaženosti z EU Ravni benzena je v letu 2018 poročalo 30 evropskih držav (EEA-33, razen Islandije, Lihtenštajna in Turčije) z 806 merilnih mest, kjer je bila rapoložljivost podatkov nad 50%. Letna mejna vrednost 5 Poročilo kakovost zraka 2019 133 Tabela 10.3: Povprečna letna raven benzena na različnih postajah po letih v µg/m3. 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 LJ Bežigrad 2,1 2,4 1,7 1,8 1,8 1,4 1,6 1,0 1,3 1,9 / 1,5 1,1 Maribor 3,6 3,8 1,5 1,8 2,1 1,6 1,8 1,5 1,6 1,4 0,7 0,7* 1,5* LJ Center / / / / / / / / / / 3,0 2,4 2,2 Medvode / / / / / / / / / / / 1,4 1,2 * Merilnik v okvari. 0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 Ljubljana Be igrad delovni dan vikend 1:0 0 2:0 0 3:0 0 4:0 0 5:0 0 6:0 0 7:0 0 8:0 0 9:0 0 10: 00 11: 00 12: 00 13: 00 14: 00 15: 00 16: 00 17: 00 18: 00 19: 00 20: 00 21: 00 22: 00 23: 00 24: 00 0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 Maribor Center delovni dan vikend Po vp re na u rn a ra ve n be nz en a v dn ev u Slika 10.3: Urni potek ravni benzena v letu 2019 na postajah Ljubljana Bežigrad in Maribor. 134 Poročilo kakovost zraka 2019 0.0 2.5 5.0 7.5 10.0 LJ Be igrad 200 7 200 8 200 9 201 0 201 1 201 2 201 3 201 4 201 5 201 6 201 7 201 8 201 9 0.0 2.5 5.0 7.5 10.0 Maribor Ur na ra ve n b en ze na ( g / m 3 ) p o le tih Slika 10.4: Urne ravni benzena po letih na postajah Ljubljana Bežigrad in Maribor. Prikazani so 5. in 95. percentil (spodnja in zgornja vodoravna črtica), oba kvartila (vrh in dno pravokotnika) in mediana (rdeča vodoravna črtica v pravokotniku). Rdeča črta prikazuje letno mejno vrednost. µg/m3 je bila presežena le na štirih merilnih mestih: v Bolgariji (mestno ozadje), Franciji (predme- stno industrijski tip), Grčiji (prometni tip) in na Češkem (mestno industrijski tip). V letu 2018 je bila na 87 % merilnih mest (703) povprečna letna raven benzena manj kot 2 µg/m3 (slika 10.5). Po priporočilu WHO naj povprečna letna vrednost ne bi presegala 1,7 µg/m3. V letu 2018 je temu kriteriju zadostilo 18 % vseh merilnih mest v 16 državah po Evropi. Poročilo kakovost zraka 2019 135 Slika 10.5: Onesnaženost držav Evropske unije z benzenom [3] v letu 2018. S pikami so označena poročana merilna mesta v EU, z barvo pa razred v katerega se uvrščajo glede na letno raven benzena. 136 Poročilo kakovost zraka 2019 11. Živo srebro v zraku Živo srebro kroži v okolju kot rezultat naravnih in človekovih (antropogenih) aktivnosti. Globalno gledano je obrtno in maloserijsko pridobivanje zlata največji vir antropogenih emisij živega srebra. Sledijo zgorevanje premoga, proizvodnja barvnih kovin in proizvodnja cementa. Količina živega srebra, sproščenega v atmosfero, se je povečala s pričetkom industrijske dobe. Največji delež živega srebra v atmosferi predstavljajo pare elementarnega živega srebra. Te v ozračju krožijo do enega leta, zato se lahko na široko razpršijo in od virov emisij prepotujejo na tisoče kilometrov. Večina živega srebra v vodi, tleh, usedlinah ter v rastlinah in živalih je v obliki anorganskih živosrebrnih soli in organskih oblik živega srebra (npr. metilnega živega srebra). Kadar je anorganska oblika živega srebra vezana na delce v zraku ali v plinasti obliki, se iz atmosfere zlahka odstrani s padavinami, iz zraka pa se izloča tudi s suhim usedanjem. Glavni mehanizem za transport živega srebra iz ozračja v površinske vode je mokro usedanje. Tudi po tem, ko se odloži, se živo srebro ponavadi ponovno vrne v ozračje bodisi kot plin, bodisi pridruženo delcem, in se ponovno odlaga drugje. Medtem ko kroži med atmosfero, zemljo in vodo, je živo srebro podvrženo vrsti zapletenih kemijskih in fizikalnih procesov in mnogih od njih še vedno ne razumemo popolnoma. Živo srebro se intenzivno nabira v vodni prehranjevalni verigi. Deponirano živo srebro lahko določeni mikroorganizmi pretvorijo v metilno živo srebro. Le-to je visoko neurotoksična oblika živega srebra, ki se vgradi v tkiva rib, školjk in živali, ki jih ribe jedo. Plenilski organizmi na vrhu prehranjevalne verige na splošno vsebujejo višje koncentracije živega srebra. Skoraj vse živo srebro, ki se nabira v ribjem tkivu, je metilno živo srebro. Anorgansko živo srebro, ki se manj učinkovito absorbira in se lažje izloči iz telesa kot metilno živo srebro, ni podvrženo bioakumulaciji [23]. Izpostavljenost živemu srebru ogroža človekovo zdravje s številnimi, pogosto nepopravljivimi strupenimi učinki. Najbolj ogroženi so otroci, ki so lahko izpostavljeni metilnemu živemu srebru že v maternici, če se mati prehranjuje z onesnaženimi ribami in školjkami. Ta izpostavljenost lahko negativno vpliva na rastoče možgane in živčni sistem nerojenih otrok ter kasneje vpliva na njihovo kognitivno mišljenje, spomin, pozornost, jezik, fine motorične sposobnosti in vizualne prostorske spretnosti. Poročilo kakovost zraka 2019 137 11.1 Izpusti Letni izpusti živega srebra (Hg) so v Sloveniji leta 2018 podobno kot v preteklih letih znašali 0,2 tone. V primerjavi z letom 1990 so se zmanjšali za 53 %. Največji delež k skupnim državnim izpustom živega srebra so v letu 2018 prispevali industrijski procesi in raba topil (32 %), sledijo odpadki (18 %), proizvodnja elektrike in toplote (23 %), raba goriv v industriji (20 %) ter raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju (8 %). Prispevki cestnega in ostalega prometa ter ubežni izpusti so znašali pod (1 %). Slovenija izpolnjuje zahteve iz Protokola o težkih kovinah h Konvenciji CLRTAP [12], saj skupne državne količine izpustov živega srebra ne presegajo vrednosti iz leta 1990. Izpusti živega srebra po glavnih sektorjih so prikazani na slikah 11.1 in 11.2. Slika 11.1: Letni izpusti živega srebra po sektorjih v Sloveniji Slika 11.2: Izpusti živega srebra po sektorjih v Sloveniji v letu 2018 138 Poročilo kakovost zraka 2019 11.2 Ravni onesnaženosti Meritve koncentracij celotnega živega srebra v zraku izvajamo le na mednarodnem merilnem mestu Iskrba. Z meritvami smo skladno z Uredbo o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku [10] pričeli v letu 2008. Zaradi velikih težav z lastnim merilnikom od leta 2017 dalje za izvajanje teh meritev najemamo inštrument Inštituta Jožef Stefan z drugačno merilno tehniko. Hkrati smo takrat prešli na tako imenovani indikativni režim meritev, s katerim zagotavljamo najmanj 14-odstotno pokritost z meritvami na letnem nivoju. Povprečna koncentracija Hg v zraku v letu 2019, izmerjena s tem inštrumentom, znaša 1,2 ng/m3. Ker so bile vrednosti po letu 2017 izmerjene z drugo merilno tehniko kot predhodne, jih na sliki podajamo v drugačni, modri barvi. Pokritost z meritvami Hg v zraku na letnem nivoju je bila med leti 2017 in 2019 manjša od 75 odstotkov, zato so ti podatki zagolj informativne narave. Tabela 11.1: Povprečne letne koncentracije živega srebra v zraku v ng/m3 na merilnem mestu Iskrba od leta 2009 dalje. 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 1,6 1,3 1,2 0,8 0,8 0,8 0,5 0,5 1,0 1,4 1,2 Slika 11.3: Letne ravni živega srebra na Iskrbi od leta 2009 dalje Poročilo kakovost zraka 2019 139 11.3 Primerjava ravni onesnaženosti v Evropi Medtem ko je povprečna letna koncentracija Hg v zraku izmerjena v Sloveniji v letu 2018 znašala 1,4 ng/m3, je za leto 2019 znašala 1,2 ng/m3. Glede na podatke EMEP za leto 2018 sodi merilno mesto Iskrba med srednje onesnažene v Evropi [24]. Slika 11.4: Geografska porazdelitev živega srebra v zraku v Evropi v letu 2018 na neobremenjenih merilnih mestih [24] 140 Poročilo kakovost zraka 2019 12. Kakovost padavin Kemijska sestava padavin je eno izmed meril onesnaženosti zraka. S stališča kakovosti zraka je v padavinah najpomembnejša vsebnost produktov oksidacije najpogostejših onesnaževal v zraku (SO2, NOx, CO, ogljikovodiki). Le-ti so v obliki disociiranih kislin (SO2−4 , NO − 3 , CO 2− 3 , Cl−) povzročitelji kislosti padavin. H kislosti padavin lahko v manjši meri prispevajo tudi specifična onesnaževala (fluoridi, fosfati, organske kisline). Te spojine se v primerjavi z žveplovimi in dušikovimi spojinami pojavljajo v nižjih ravneh. V skladu z mednarodnim dogovorom so kisle padavine tiste, katerih pH vrednost je manjša od 5,6 [25]. Kislost padavin je odvisna od razmerja anionov disociiranih kislin in kationov, ki izvirajo iz topnih soli. Anioni kislin povečujejo kislost padavin, medtem ko kationi (Na+, K+, Mg2+, Ca2+, NH+4 ) padavine nevtralizirajo ali naredijo celo alkalne. Dušikove spojine prispevajo tudi k evtrofikaciji. Spremljanje padavin določa Uredba o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromat- skih ogljikovodikih v zunanjem zraku [10]. Za parametre v padavinah mejne in ciljne vrednosti niso določene. Meritve na merilnem mestu Iskrba izvajamo tudi v okviru programa EMEP [26]. Velik vpliv na koncentracije posameznih onesnaževal ima gibanje zračnih mas, pri čemer prihaja do prenosa onesnaževal na velike razdalje; vremenske razmere, predvsem veter in temperatura pa na koncentracije onesnaževal v padavinah vplivajo bolj na lokalnem nivoju. Koncentracije natrijevih in kloridnih, pa tudi kalcijevih in sulfatnih ionov so tako v neposredni povezavi z gibanjem zračnih mas in oddaljenostjo od morja (slika 12.5). Zračne mase občasno prinesejo k nam tudi puščavski prah, ki vsebuje znatne količine karbonatov, sulfatov in nekatere kovine, kot so aluminij, železo in stroncij. Višje koncentracije amonijevih ionov pa povezujemo tako z višanjem temperature tal in posle- dično večjo mikrobiološko aktivnostjo v njih, kot tudi s povečanimi kmetijskimi aktivnostmi. Povečane kmetijske aktivnosti na lokalnem nivoju vplivajo tudi na koncentracije dušika nitratnega izvora. 12.1 Raven vrednosti pH, električne prevodnosti in onesnaženosti padavin z nekaterimi anorganskimi ioni Vzorčenje za določitve pH vrednosti, električne prevodnosti in koncentracij posameznih anorganskih ionov izvajamo v skladu s Priročnikom GAW No. 160 [27] ter v skladu Priročnikom EMEP [28]. Za vzorčenje uporabljamo t.i. wet-only vzorčevalnike, katerih pokrov se odpre le v času padavin in tako zajame le mokro usedlino. Vzorčenje poteka v okviru državne merilne mreže na petih merilnih Poročilo kakovost zraka 2019 141 mestih v Sloveniji. Na merilnih mestih Iskrba in LJ Bežigrad izvajamo dnevno vzorčenje padavin, na merilnih mestih Škocjan, Rateče in MS Rakičan pa vzorčenje izvajamo tedensko. 12.1.1 Mesečna raven vrednosti pH, električne prevodnosti in onesnaženosti pa- davin z nekaterimi anorganskimi ioni Na vseh merilnih mestih so bile padavine pretežni del časa pod mejo kislosti, ki znaša 5,6. Izjema je bil predvsem mesec marec(slika 12.1), ko so je bile povprečne mesečne pH vrednost na vseh merilnih mestih nad mejo kislosti. Na višje pH vrednosti so vplivale predvsem nekoliko višje koncentracije amonijevih, natrijevih in kalcijevih ionov, ki nevtralizirajo kisle komponente padavin. Slika 12.1: Povprečne mesečne pH vrednosti padavin v letu 2019 Porazdelitev mokrih usedlin ionov, ki poglavitno vplivajo na zakisljevanje in evtrofikacjo po mesecih, je prikazana na slikah od 12.2 do 12.3. Mokre usedline amonijevih ionov so bile v letu 2019 na večini merilnih mest višje v toplejšem delu leta, kar povezujemo z večjimi kmetijskimi aktivnostmi, ko se amoniak iz zraka s padavinami spere na tla. Mesečne mokre usedline nitratnih in sulfatnih ionov so bile tudi v letu 2019 povezane predvsem z mesečno količino padavin, saj se z večjo količino padavin iz zraka praviloma spere tudi več onesnaževal. 12.1.2 Letna raven vrednosti pH, električne prevodnosti in onesnaženosti padavin z nekaterimi anorganskimi ioni Povprečne letne vrednosti pH, električne prevodnosti in koncentracije posameznih anorganskih ionov v padavinah ter njihove minimalne in maksimalne vrednosti za leto 2019 so podane v tabeli 12.1, grafično pa so povprečne letne koncentracije posameznih ionov prikazane na sliki 12.5, kjer so podane tudi letne količine padavin, zbrane na ekoloških vzorčevalnikih. Iz tabele 12.1 in slike 12.5 je razvidno, da je bila kot običajno povprečna letna koncentracija dušika amoniakalnega izvora v mg NH+4 -N/L zaradi intenzivnega kmetijstva v neposredni bližini najvišja na merilnem mestu Rakičan (0,396 mg NH+4 -N/L), nekoliko nižja je bila na merilnih mestih 142 Poročilo kakovost zraka 2019 Slika 12.2: Mesečna mokra usedlina dušika amoniakalnega izvora v padavinah v letu 2019 Slika 12.3: Mesečna mokra usedlina dušika nitratnega izvora v padavinah v letu 2019 Poročilo kakovost zraka 2019 143 Slika 12.4: Mesečna mokra usedlina žvepla sulfatnega izvora v padavinah v letu 2019 Tabela 12.1: Srednja vrednost (Cp), minimum (Cmin) in maksimum (Cmax) pH, električna prevodnost pri 25 ◦C (el. prev.) (µS/cm) in koncentracije ionov v padavinah (mg ion/L) na vzorčevalnih mestih DMKP v letu 2019 pH El. prev. NH+4 -N NO − 3 -N SO 2− 4 -S Cl − Ca2+ Mg2+ Na+ K+ Iskrba Cp 5,19 9 0,256 0,211 0,252 0,443 0,353 0,048 0,256 0,053 Cmin 4,39 2 0,016 0,026 0,016 0,010 0,033 0,010 0,010 0,010 Cmax 7,25 91 2,68 1,83 1,79 10,6 8,72 0,803 6,64 0,671 LJ Bežigrad Cp 5,25 8 0,318 0,213 0,229 0,287 0,280 0,040 0,162 0,046 Cmin 4,33 2 0,052 0,0,038 0,019 0,036 0,032 0,010 0,010 0,010 Cmax 6,67 37 3.47 1,69 3,21 5,33 4,14 0,239 3,26 2,05 Škocjan Cp 5,23 9 0,210 0,215 0,222 0,590 0,266 0,054 0,357 0,040 Cmin 4,55 3 0,008 0,051 0,025 0,068 0,044 0,010 0,010 0,010 Cmax 6,74 30 2,32 1,99 0,921 3,51 1,67 0,303 2,40 0,181 Rateče Cp 5,41 8 0,191 0,144 0,162 0,196 0,235 0,029 0,113 0,027 Cmin 4,99 2 0,026 0,032 0,005 0,010 0,036 0,010 0,010 0,010 Cmax 7,28 64 3,74 0,651 1,72 1,28 4,55 0,274 2,13 1,98 MS Rakičan Cp 5,39 8 0,396 0,219 0,253 0,155 0,262 0,029 0,083 0,048 Cmin 4,33 3 0,056 0,051 0,031 0,053 0,020 0,010 0,010 0,010 Cmax 7,48 56 1,69 1,08 3,57 1,25 6,86 0,383 0,837 0,432 LJ Bežigrad (0,318 mg NH+4 -N/L) in Iskrba (0,256 mg NH + 4 -N/L) in še nižja na merilnih mestih Škocjan (0,210 mg NH+4 -N/L) in Rateče (0,191 mg NH + 4 -N/L). Povprečne letne koncentracije dušika nitratnega izvora so bile z izjemo merilnega mesta Rateče, nekoliko nižje (0,144 mg NO−3 -N/L), na vseh merilnih mestih na približno enakem nivoju in so znašale med 0,211 in 0,219 mg NO−3 -N/L. Podobno se je tudi koncentracija žvepla sulfatnega izvora na vseh merilnih mestih razen Rateč, kjer je znašala 0,162 mg SO2−4 -S/L, gibala med 0,222 in 0,253 mg SO2−4 -S/L. Koncentracije natrijevih (Na +), kloridnih (Cl−) in magnezijevih ionov (Mg2+) so bile podobno kot v preteklih letih odvisne od oddaljenosti od morja in so bile zato najvišje na merilnem mestu Škocjan, najnižje pa na merilnem mestu Rakičan. Koncentracije ostalih ionov, ki so predvsem naravnega izvora, ostajajo na približno enakem nivoju kot v preteklih letih. Celotna količina padavin, zbranih z ekološkimi vzorčevalniki, in celotne letne vrednosti usedlin 144 Poročilo kakovost zraka 2019 Slika 12.5: Povprečna letna koncentracija posameznih ionov, izraženih kot element, v padavinah v letu 2019 posameznih ionov so podane v tabeli 12.2, grafično pa so celotne usedline posameznih ionov (preračunano na element) podane na sliki 12.6. Tabela 12.2: Letna količina zbranih padavin (mm) in letne mokre usedline ionov (g/m2) na vzorčevalnih mestih DMKP v letu 2019 Količina padavin H+∗ NH+4 -N NO − 3 -N SO 2− 4 -S Cl − Ca2+ Mg2+ Na+ K+ Iskrba 1284 8,25x10−3 0,382 0,270 0,342 0,569 0,453 0,062 0,340 0,068 LJ Bežigrad 1267 7,06x10−3 0,403 0,270 0,290 0,363 0,355 0,051 0,205 0,059 Škocjan 1401 8,75x10−3 0,311 0,320 0,330 0,875 0,395 0,080 0,530 0,059 Rateče 1585 6,17x10−3 0,303 0,228 0,256 0,310 0,373 0,045 0,179 0,043 MS Rakičan 837 3,65x10−3 0,351 0,194 0,224 0,138 0,232 0,026 0,074 0,042 * Skupna usedlina H+ je izračunana le iz izmerjenih pH vrednosti. Mokre usedline nekaterih ionov (za amonij, nitrat in sulfat izraženo kot: NH+4 -N, NO − 3 -N oziroma SO2−4 -S) v letu 2019 so prikazane na sliki 12.6. V splošnem so usedline posameznih ionov povezane s količino padavin in s koncentracijo posameznega iona v padavini (slika 12.6). Na zakisljevanje okolja odločilno vplivajo usedline nitratnih in sulfatnih ionov. Mokre usedline žvepla sulfatnega izvora in dušika nitratnega izvora so bile tudi v letu 2019 najvišje na merilnem mestu Škocjan, nekoliko nižje na Iskrbi in v LJ Bežigrad še nižje pa v Ratečah in Rakičanu. Usedline dušika amoniakalnega izvora so bile v letu 2019 najvišje na merilnih mestih LJ Bežigrad in Rakičan, sledita Iskrba in Škocjan, najnižje pa so bile v Ratečah. Mokre usedline klorida in natrija so v direktni povezavi z oddaljenostjo merilnih mest od morja in so bile najvišje na merilnem mestu Škocjan, najnižje pa na merilnem mestu MS Rakičan. Najvišje mokre usedline kalcija so bile na merilnih mestih Iskrba in Škocjan, sledili sta merilni mesti Rateče in LJ Bežigrad, najnižje pa so bile v MS Rakičan. Na sliki 12.7 je prikazana povprečna letna pH vrednosti padavin od leta 2003 dalje. V letu 2019 so bile podobno kot v preteklem letu nekoliko bolj kisle padavine na merilnih mestih Škocjan, Poročilo kakovost zraka 2019 145 Slika 12.6: Mokra usedlina nekaterih ionov po merilnih mestih v letu 2019 LJ Bežigrad in Iskrba, kjer so se povprečne letne vrednosti pH gibale med 5,19 in 5,25, manj kisle pa so bile na merilnem mestu MS Rakičan, kjer je povprečna letna vrednost pH znašala 5,39 in najmanj kisle na merilnem mestu Rateče, kjer je le-ta znašala 5,41. Višje pH vrednosti na merilnem mestu MS Rakičan povezujemo s kmetijskimi aktivnostmi, ki potekajo v neposredni bližini, v Ratečah pa jih povezujemo s pojavom abrazije okoliških kamnin, ki so pretežno apnenčastega izvora in nevtralizirajo kisle komponente. Slika 12.7: Povprečne letne pH vrednosti padavin od leta 2003 dalje. Podatki, ki jih podajamo informativno, so v grafih prikazani z enako barvo vendar šrafirano (obrazložitev se nahaja v zadnjem odstavku podpoglavja 12.1.2). Za nekatera merilna mesta zaradi nereprezentativnosti vrednosti podajamo zgolj informativno. Enako velja za rezultate z merilnega mesta Rateče iz leta 2009, ko je zaradi okvare vzorčevalnika prišlo do izpada večje količine padavin. Prav tako za rezultate z merilnega mesta LJ Bežigrad iz 146 Poročilo kakovost zraka 2019 leta 2013, ko je zaradi gradnje prizidka vzorčenje potekalo le do konca meseca oktobra. V letih 2014 in 2015 vzorčenj na tej lokaciji nismo izvajali. V informativni obliki podajamo tudi podatke z merilnega mesta Iskrba za september leta 2010, ko zaradi izrednih razmer ni bila zbrana zadostna količina padavin, in podatke s treh merilnih mest (Iskrba, LJ Bežigrad in MS Rakičan) za leto 2017, ko je zaradi nepravilnega delovanja vzorčevalnikov zbrana količina od meteorološke odstopala za več kot 10%. Vrednosti letnih mokrih usedlin ionov, ki najbolj vplivajo na zakisljevanje in evtrofikacijo, od leta 2003 do leta 2019 so prikazane na slikah od 12.8 do 12.9. Razviden je zaznaven trend upadanja mokrih usedlin dušika nitratnega izvora in žvepla sulfatnega izvora, kar povezujemo z zmanjšanjem izpustov žvepla in dušika v Sloveniji in v sosednjih državah. Trend upadanja je manj zaznaven pri mokrih usedlinah dušika amoniakalnega izvora, kar povezujemo z nespremenjenimi izpusti dušika iz kmetijstva 7.1. Slika 12.8: Mokra usedlina dušika amoniakalnega izvora po letih. Podatki, ki jih podajamo informativno, so v grafih prikazani z enako barvo vendar šrafirano (obrazložitev se nahaja v zadnjem odstavku podpoglavja 12.1.2). Poročilo kakovost zraka 2019 147 Slika 12.9: Mokra usedlina dušika nitratnega izvora v padavinah po letih. Podatki, ki jih podajamo infor- mativno, so v grafih prikazani z enako barvo vendar šrafirano (obrazložitev se nahaja v zadnjem odstavku podpoglavja 12.1.2). Slika 12.10: Mokra usedlina žvepla sulfatnega izvora po letih. Podatki, ki jih podajamo informativno, so v grafih prikazani z enako barvo vendar šrafirano (obrazložitev se nahaja v zadnjem odstavku podpoglavja 12.1.2). 148 Poročilo kakovost zraka 2019 12.1.3 Primerjava ravni onesnaženosti v Evropi Raven onesnaženosti padavin v Sloveniji je glede na podatke programa EMEP med nižje oziroma srednje visokimi v Evropi. Povprečne letne pH vrednosti padavin v Sloveniji so v letu 2019 znašale med 5,2 in 5,4 in so bile med srednje kislimi v Evropi. Povprečne letne koncentracije ionov, izražene kot NH+4 -N, NO − 3 -N, SO 2− 4 -S, in Ca 2+, ki odločilno vplivajo na zakisljevanje in evtrofikacijo, so za amonijev znašale med 0,191 in 0,396 mg N/L, za nitratni ion med 0,144 in 0,219 mg N/L in za sulfatnega med 0,162 in 0,253 mg S/L, med tem ko so bile koncentracije kalcijevega iona med 0,235 in 0,353 mg Ca/L. Vsa EMEP merilna mesta, kjer se spremlja tudi kakovost padavin, so umeščena v neizpostavljeno neurbano okolje, tako kot naše merilno mesto Iskrba. Slika 12.11: Geografska porazdelitev povprečnih letnih pH vrednosti padavin po Evropi v letu 2018 [29] Poročilo kakovost zraka 2019 149 (a) Amonij (b) Sulfat (c) Nitrat (d) Ca Slika 12.12: Geografska porazdelitev povprečnih letnih koncentracij amonija, sulfata, nitrata in kalcija (mg/L) v padavinah po Evropi v letu 2018 [29] 150 Poročilo kakovost zraka 2019 12.2 Raven onesnaženosti padavin s težkimi kovinami Prisotnost težkih kovin v padavinah je posledica izpiranja prašnih delcev, ki vsebujejo težke kovine, iz ozračja. Vire onesnaženja padavin s težkimi kovinami delimo na naravne in človeške. Naravni viri težkih kovin v zraku in posledično v padavinah so predvsem vulkanskega izvora, človeški viri pa so povezani s proizvodnjo barvnih kovin, sežiganjem odpadkov, proizvodnjo elektrike in toplote ter rabo goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju. Meritve težkih kovin v padavinah izvajamo le na merilnem mestu Iskrba. Vzorčenje poteka v tedenskih intervalih s pomočjo t.i. bulk vzorčevalnika, ki je ves čas odprt in zajame tako mokri kot tudi suhi del usedlin. Kemijsko analitski laboratorij Agencije RS za okolje določi koncentracije posameznih kovin v padavinah in v suhi snovi. Iz teh podatkov izračunamo celotno usedlino posamezne kovine na kvadratni meter, ki je seštevek mokre in suhe usedline. Porazdelitev celotnih usedlin nekaterih težkih kovin po mesecih za leto 2019 na merilnem mestu Iskrba, je prikazana na sliki 12.13. V aprilu, juliju in avgustu 2019 smo zabeležili nekoliko višje usedline bakra, svinca in niklja. Višje vrednosti v aprilu povezujemo delno s čezmejnimi vplivi, saj so v tednu od 8. do 15. 4. 2019 pihali močni SV vetrovi, ki so s seboj prinesli onesnažen zrak, delno pa tudi z lokalnim vplivom, saj so med 16. in 20. 4. 2019 v neposredni bližini merilnega mesta potekala dela s kmetijskimi stroji. Tudi julijsko in avgustovsko povišanje bakra, svinca in niklja je povezano predvsem z lokalnim vplivom omenjenih del s kmetijskimi stroji. Slika 12.13: Celotna usedlina nekaterih težkih kovin po mesecih za leto 2019 Vrednosti celotne usedline nekaterih težkih kovin so prikazane v tabeli 12.3. Ravni celotnih usedlin so za vse težke kovine na približno enakem nivoju kot v preteklih letih. Tabela 12.3: Celotna usedlina nekaterih težkih kovin (mg/m2) na Iskrbi v letu 2019 Arzen Kadmij Krom Baker Nikelj Svinec Cink 0,135 0,026 0,253 3,63 0,283 0,748 3,63 Kot je mogoče razbrati iz slike 12.14, se raven celotnih usedlin večine kovin od začetka meritev Poročilo kakovost zraka 2019 151 v letu 2008 do leta 2019 bistveno ne spreminja. Največja nihanja v usedlinah opažamo pri cinku in bakru,povezujemo pa jih predvsem z lokalnim vplivom. Nekoliko manjša so ta nihanja pri usedlinah svinca in niklja. Slika 12.14: Celotna usedlina izbranih kovin v letih od 2008 do 2019 12.2.1 Primerjava ravni onesnaženosti v Evropi Primerjava ravni onesnaženosti z Evropo je povzeta iz poročila EMEP[24]. Iz slik 12.15 in tabele 12.4 je razvidno, da so bile v letu 2019 povprečne letne koncentracije prikazanih težkih kovin z merilnega mesta Iskrba pri Kočevski Reki med nižjimi v Evropi. Tabela 12.4: Povprečna letna koncentracija nekaterih težkih kovin (µg/L) na Iskrbi v letu 2019 Arzen Kadmij Krom Baker Nikelj Svinec Cink 0,088 0,015 0,157 1,97 0,178 0,365 2,07 152 Poročilo kakovost zraka 2019 (a) Arzen (b) Kadmij (c) Nikelj (d) Baker (e) Krom (f) Cink (g) Svinec Slika 12.15: Geografska porazdelitev povprečnih letnih koncentracij arzena, kadmija, niklja, bakra, kroma, cinka in svinca µg/L) v padavinah na merilnih mestih EMEP v letu 2018 [24] Poročilo kakovost zraka 2019 153 12.3 Raven onesnaženosti padavin z živim srebrom Živo srebro prihaja v padavine preko izpustov kot posledica industrijskih procesov, rabe topil, proizvodnje elektrike in toplote ter rabe goriv v industriji, v manjših koncentracijah pa tudi iz procesov, ki potekajo v naravi. Tako kot meritve težkih kovin in PAH, tudi meritve celotnega živega srebra (anorganske in organske spojine Hg) v padavinah izvajamo le na merilnem mestu Iskrba. Za vzorčenje padavin za določitve celotnega živega srebra v padavinah uporabljamo t.i. wet-only vzorčevalnik, ki zajema le mokri del padavin. Vzorčenje za meritve tega parametra poteka v mesečnih intervalih. Kemijsko analizo padavin na vsebnost Hg za ARSO izvaja laboratorij Odseka za znanost o okolju na Inštitutu Jožef Stefan. Mokra usedlina živega srebra po mesecih za leto 2019 je prikazana na sliki 12.16, pri čemer vrednosti za november in december podajamo zgolj informativno, saj zaradi tehničnih težav pri vzorčenju, ni bila analizirana celotna mesečna količina padavin. Najvišjo usedlino Hg 0,95 µg/m2 smo zabeležili v mesecu oktobru. Slika 12.16: Mokra usedlina celotnega Hg po mesecih za leto 2019. Podatke, prikazane z vzorcem, zaradi izpada več kot 10% količine padavin glede na meteorološke količine padavin podajamo zgolj informativno. Celotna mokra usedlina živega srebra na merilnem mestu Iskrba je ob upoštevanju vseh izvedenih meritev v letu 2019 znašala 4,74 µg/m2 in je bila približno štirikrat nižja kot v preteklem letu (slika 12.17). Ker se količina analiziranih vzorcev v celem letu 2019 za več kot 10 odstotkov razlikuje od meteorološke količine, tudi ta podatek podajamo zgolj informativno. 12.3.1 Primerjava ravni onesnaženosti v Evropi Slika 12.18 prikazuje geografsko porazdelitev koncentracij živega srebra v padavinah po Evropi. Koncentracije celotnega živega srebra v padavinah v Sloveniji so se v letu 2019 gibale med 0,6 in 16,8 ng/L. Povprečna letna koncentracija, utežena glede na količino padavin v posameznem mesecu ob upoštevanju vseh izvedenih meritev, znaša 3,94 ng/L, kar merilno mesto Iskrba uvršča 154 Poročilo kakovost zraka 2019 Slika 12.17: Mokra usedlina celotnega Hg po letih. Podatke, prikazane z vzorcem, zaradi izpada več kot 10% količine padavin glede na meteorološke količine padavin podajamo zgolj informativno. med najmanj onesnažena področja v Evropi. Slika 12.18: Geografska porazdelitev povprečnih letnih koncentracij živega srebra v padavinah na merilnih mestih EMEP v letu 2018 [24] 12.4 Raven onesnaženosti padavin s policikličnimi aromatskimi oglji- kovodiki Tudi policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH) veljajo za možne ali verjetne rakotvorne snovi, zato jih je ameriška agencija za varstvo okolja (EPA) obravnava kot prednostna onesnaževala. Atmosferski izvor PAH je zelo raznolik: stranski proizvodi pri nepopolnem zgorevanju fosilnih goriv in lesa, ogrevanje stanovanj, proizvodnja koksa in emisije vozil. Slednje lahko štejemo za glavni vir urbane atmosfere. Pomemben naravni vir PAH je izgorevanje biomase v gozdnih požarih. Razumevanje Poročilo kakovost zraka 2019 155 prispevkov različnih virov je kritično za ustrezno upravljanje koncentracij PAH v okolju. Za razliko od drugih onesnaževal, se PAH po vstopu v ozračje prerazporedijo med plinsko fazo in delce. Razkrojeni so lahko z neposredno in / ali posredno fotolizo in se kot taki deponirajo prek vlažnih in suhih mehanizmov. Deponirani PAH lahko ponovno hlapijo in se s pomočjo transporta na velike razdalje ponovno odložijo na tla in na vodne površine daleč od virov emisij [30]. Tudi meritve PAH v padavinah izvajamo le na merilnem mestu Iskrba. Vzorčenje poteka v tedenskih intervalih s pomočjo t.i. bulk vzorčevalnika, ki je ves čas odprt in zajame tako mokro kot tudi suho usedlino. Kemijsko analitski laboratorij Agencije RS za okolje določi vsebnost posameznega PAH v padavinah in suhi snovi skupaj. Iz teh podatkov izračunamo t.i. celotno usedlino posameznega PAH na kvadratni meter. Mesečna porazdelitev celotnih usedlin posameznih PAH za leto 2019 je prikazana na sliki 12.19. Višje celotne usedline večine PAH smo tudi letu 2019 zabeležili v času od januarja do aprila ter v novembru in decembru, torej kot običajno pretežno v hladnejšem obdobju leta, ko so izpusti PAH zaradi ogrevanja s trdimi gorivi višje in ostajajo zaradi pogostih inverzij pri tleh. Slika 12.19: Celotna usedlina nekaterih PAH po mesecih v letu 2019 V tabeli 12.5 je prikazana celotna usedlina nekaterih PAH v letu 2019. Primerjava use- dlin PAH med posameznimi leti nakazuje, da le-te ostajajo na približno isti ravni (slika 12.20). Podobno kot v preteklih letih smo tudi v letu 2019 zabeležili največjo celotno usedlino vsote benzo(b,j,k)fluorantenov, najnižja pa je bila kot navadno celotna usedlina dibenzo(a,h)antracena (tabela 12.5 in slika 12.20). V primerjavi z letom 2018 so bile celotne usedline vseh PAH kljub enaki letni količini padavin nekoliko nižje. V obdobju od 2008 do 2019 ne opažamo kakršnega koli trenda naraščanja ali upadanja usedlin PAH, kar je verjetno posledica nespremenjenih kurilnih navad na področju okrog merilnega mesta Iskrba in širše. 156 Poročilo kakovost zraka 2019 Tabela 12.5: Celotna usedlina nekaterih PAH (µg/m2) za leto 2019 na merilnem mestu Iskrba Benzo(a)antracen Benzo(a)piren Benzo(b,j,k)fluoranteni Dibenzo(a,h)antracen Indeno(1,2,3-cd)piren 4,44 4,97 24,7 2,89 7,63 Slika 12.20: Celotne letne usedline PAH od leta 2008 do leta 2019 Poročilo kakovost zraka 2019 157 158 Poročilo kakovost zraka 2019 13. Literatura [1] WHO, “World health organization: Ambient (outdoor) air pollution.” https://www.who.int/en/news-room/fact-sheets/detail/ambient-(outdoor)-air-quality-and- health. [2] W. H. Organization et al., “Ambient air pollution: A global assessment of exposure and burden of disease,” 2016. [3] Air quality in Europe-2020 report, European Environment Agency, 2020. [4] Onesnaženost zraka: naše zdravje še vedno ni dovolj zaščiteno, view 10.09.2018, http: //publications.europa.eu/webpub/eca/special-reports/air-quality-23-2018/sl/. [5] Onesnaženost zraka: naše zdravje še vedno ni dovolj zaščiteno, view 10.09.2018, https://www.eea.europa.eu/sl/eea-signali/signali-2013/clanki/ podnebne-spremembe-in-zrak. [6] Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistej- šem zraku za Evropo. Uradni list Evropske unije. L152. [7] Direktiva 2004/107/ES Evropskega parlamenta in sveta o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku. Uradni list Evropske unije. L23. [8] Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, Uradni list Evropske unije, 2016. [9] Uredba o kakovosti zunanjega zraka. (Uradni list RS. 9/11, 8/15 in 66/18). [10] Uredba o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku. Uradni list RS. 56/06. [11] Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka. Uradni list RS. 55/11,6/15. [12] Zakon o ratifikaciji konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (Uradni list SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 11/86), UNECE, 1979. [13] Projekt SINICA, view 10.09.2018, http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/EU% 20sofinancira/Sinica/. Poročilo kakovost zraka 2019 159 [14] Project PREPAIR – LIFE15 IPE IT013, view 10.09.2018, http://www.lifeprepair.eu/. [15] EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook 2019, Technical guidance to prepare na- tional emission inventories, view 16.11.2020, https://www.eea.europa.eu/publications/ emep-eea-guidebook-2019. [16] Arso, Kakovost zraka - poročila in publikacije, Izredne meritve, Meritve kakovosti zraka v MO Novo mesto, http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila% 20in%20publikacije/Novo_mesto_poro%C4%8Dilo_2019.pdf. [17] Guidance on the quantification of the contribution of natural sources under the EU Air Quality Directive 2008/50/EC, European Commission, Brussels, 2011. [18] Barcelona Dust Forecast Center, view 30.11.2020, http://dust.aemet.es. [19] Air quality in Europe-2019 report, European Environment Agency, 2019. [20] Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2017, ARSO, 2018. [21] Global Warming Potential Values, Greenhouse Gas Protocol, view 5.12.2020, https://www. ghgprotocol.org/sites/default/files/ghgp/Global-Warming-Potential-Values%20% 28Feb%2016%202016%29_1.pdf. [22] Slovenia’s National Inventory Report 2020, GHG emissions inventories 1986 - 2018, view 5.12.2020, https://www.ghgprotocol.org/sites/default/files/ghgp/ Global-Warming-Potential-Values%20%28Feb%2016%202016%29_1.pdf. [23] M. Keating, K. Mahaffey, R. Schoeny, G. Rice, R. Bullock, R. J. Ambrose, J. Swartou, and J. Nichols, “Mercury study report to congress; volume i: Executive summary,” EPA-452/R-97- 003, no. 1, 1997. [24] W. Aas and P. B. Nizzetto, “Heavy metals and pop measurements 2018,” EMEP/CCC-Report 3/2020, no. 3, 2020. [25] M. Pidwirny, “Acid Precipitation,” Fundamentals of Physical Geography, 2nd Edition, 2006. [26] Zakon o ratifikaciji konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (Uradni list SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 11/86), UNECE, 1979. [27] Manual for the GAW Precipitation Chemistry Programme. Guidelines, Data Quality Objectives and Standard Operating Procedures, no. 160, WMO, 2004. [28] N. I. for Air Research, EMEP Manual for Sampling and Chmical Analysis: EMEP Co-operative Programme for Monitoring and Evaluation of the Long-range Transmission of Air Pollutants in Europe. EMEP/CCC-Report, Norwegian Institute for Air Research, 1995. [29] A.-G. Hjellbrekke, “Data report 2018 particulate matter, carbonaceous and inorganic compo- unds,” EMEP/CCC-Report 1/2020, no. 1, 2020. 160 Poročilo kakovost zraka 2019 [30] O. Delhomme, E. R. Rieb, and M. Millet, “Polycyclic aromatic hydrocarbons analyzed in rainwater and erstein,” Polycyclic Aromatic Compounds, no. 1, 2008. Poročilo kakovost zraka 2019 161