Mojca Purg, Silva Hajšek
Uporaba bralno-učnih strategij 
pri pouku slovenskega jezika  
v 4. razredu v sodelovanju  
s knjižničarko
Key words:
reading, reading literacy, rea-
ding strategies – RS, descrip-
tion of animals, KWL, library 
and information science, 
reading habits of students
Izvleček
Ob vstopu v šolo imajo učenci zelo različno predznanje in še posebej pred-
bralne navade. Kako jih razvijati in razviti do te mere, da so se učenci sposobni 
samostojno učiti, pa je dilema, s katero smo se leta 2011 še posebej srečevali na 
OŠ Hajdina. V sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo (ZRSŠ) smo se vključili 
v projekt Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dosto-
pa do znanja (krajše Bralna pismenost – BP), delno financiran z evropskimi 
sredstvi. Za koordinacijo je skrbel ZRSŠ, OE Maribor in nam bil v veliko oporo. 
Učitelji smo sestavili akcijski načrt in se poleg obvladovanja bralnih navad lotili 
vključevanja bralnih strategij v pouk. Ob tem smo pripravljali ure za medse-
bojne hospitacije, katerih so se udeleževali tudi svetovalci ZRSŠ in učitelji ter 
ravnatelji šol, sodelujočih v tem projektu. 
Ključne besede: 
branje, bralna pismenost, bralne 
učne strategije – BUS, opis živali, 
VŽN, knjižnično informacijsko 
znanje, bralne navade učencev
Abstract
When starting school, students have very different prior knowledge and particu-
larly pre-reading habits. How to develop them to the point that students are able 
to learn independently, is a dilemma which we at Hajdina Primary School faced in 
2011. In cooperation with the National Education Institute Slovenia, we became 
involved in the project Empowering Students through Improving Reading Litera-
cy and Access to Knowledge (Reading Literacy – RL in short), which was partially 
financed by EU funds. The National Education Institute Slovenia, the Maribor 
unit, was in charge of coordination and provided great support. Teachers pre-
pared an action plan and, in addition to the mastering of reading habits, we also 
tackled the incorporation of reading strategies into lessons. In the process, we 
prepared classroom observations for one another, which were also attended by 
the counsellors of the National Education Institute Slovenia, and the teachers  
and principals of the schools participating in this project. 
STROKA in 
pRAKSA
Use of Reading strategies in s lovenian l anguage l essons in 
the 4th Grade, in c ooperation with a l ibrarian
Mojca Purg, Silva Hajšek
UDK 37.091.3:027.8
40

41 Šolska knjižnica, l jubljana, 25 (2016), 1/2, 40-44
UVOD
Za uresničevanje programa Bralne pismenosti 
smo na OŠ Hajdina izvajali ure v sklopu tega 
projekta. Temo ure, ki sva jo knjižničarka in 
učiteljica pripravili za namene tega projekta, 
sva vzeli iz naravoslovja. Literaturo zanjo sva 
iskali v domači knjižnici, kar nekaj pa sva je 
našli tudi v splošni knjižnici – enoti Nova 
vas Mariborske knjižnice – in v Univerzitetni 
knjižnici Maribor. Učenci 4. razreda so imeli v 
razredu razredno knjižnico s knjigami iz nave-
denih knjižnic, sicer pa so tudi zvesti obisko-
valci šolske in potujoče knjižnice. 
V naši knjižnici je bila literatura pripravljena 
po postajah.
Pri slovenskem jeziku v 4. razredu smo pri 
tematskem sklopu opis živali spoznavali ježa. 
In kako smo ob tem uporabljali bralno-učne 
strategije (v nadaljevanju BUS)?
Učenci so ob podobni temi že spoznali BUS 
VŽN (Kaj že vemo? Kaj želimo vedeti? Kaj smo 
se naučili?). Zato sva želeli tako delo nadgraditi. 
Koncept 
Učni cilji, ki sva si jih zastavili, so bili, da spo-
znajo odlomek iz knjige Drage M. Tarman Do-
godivščine na robu gozda, vedo, kako skrbimo 
za živali, znajo uporabiti različno literaturo, 
revije ter splet in poiskati odgovore na svoja 
vprašanja o ježu, s pomočjo sodelovalnega 
učenja iščejo odgovore na vprašanja, aktivno 
sodelujejo v pogovoru in pri delu v skupini ter 
po svoje predstavijo odgovore na vprašanja.
Organizacija
Ob individualni, frontalni učni obliki in delu 
v skupinah sva uporabljali naslednje metode: 
delo z besedilom, poslušanje, pogovor, razlago 
in sodelovalno učenje.
Iz VeDBA
I. UVOD z mOTIVAc Ij O
Za motivacijo pri delu v učilnici so učenci 
prisluhnili uganki o ježu.
Delo v razredu sem vodila učiteljica Mojca 
Purg in po učnih korakih izvajala dejavnosti:
1. Zanima me, kaj vedo o gozdnih živalih. 
Preberem jim uganko, katere rešitev je jež.
 (Šivank tisoč nosi s sabo,
 pa sploh šivati ne zna;
 včasih nanje napikuje 
 listje, drugič jabolka.)
2. Preberem zgodbo o ježu iz knjige Drage M. 
Tarman Ježek – z bodicami po svetu.
Slika 1: Učenci sedijo v polkrogu ter doživeto in 
pozorno poslušajo. (Foto: Andreja Novak)
3. Vodim pogovor o prebranem.
4. Učence usmerjam v razmišljanje o svoji 
živali.
OPIS ŽIVALI
 BIVALIŠČE    PREHRANJEVANJE
Učenci opazujejo nastajanje tabelske slike. 
Temo sem jim približala že s podrob-
nejšim spoznavanjem kuncev, ki smo jih 
podobno obravnavali v eni od predhodnih 
učnih ur. Zato jim je bila blizu tema 
prehranjevanja, bivališča, zunanjosti, raz-
množevanja in sovražnikov, ki jih ima.
NApOVeD c ILj A
Učence vprašam, kaj mislijo, da bodo delali, in 
kako se bodo tega lotili.
Odgovori na vprašanja so ustrezni, saj ugotovi-
jo, katero žival bodo natančneje spoznali. 
Učitelji smo sestavili 
akcijski načrt in se 
poleg obvladovanja 
bralnih navad lotili 
vključevanja bralnih 
strategij v pouk. 

42
STROKA IN PRAKSA
Mojca Purg, s ilva Hajšek: Uporaba bralno-učnih strategij pri pouku slovenskega jezika v 4. razredu v sodelovanju s knjižničarko
II.  g LAVNI DeL
Učencem podam navodila za nadaljnje delo. 
Delali bodo v treh skupinah po metodi VŽN 
(skupine oblikujem predhodno, zadolžitve so 
individualne znotraj tematsko oblikovanih 
skupin). 
Rdeča skupina: Lea, Niko, Jan, Nina, Leonardo; 
Modra skupina: Petra, Lina, Valentin, Urban, 
Kamer; 
Rumena skupina: Zala, Urban T., Alson, Tadej, 
Beti.
V zvezke individualno zapišejo, kaj že vedo o 
ježu. Ugotavljajo, da so plašni, branijo se tako, 
da se skrčijo v kroglo ali zvijejo v klopčič, skotijo 
mladiče, so različnih vrst, niso nevarni, živijo v 
gozdu. 
O tem se potem v skupini pogovorijo ter 
upoštevajo zapise vseh članov. To zapišejo na 
skupni list, ki ga ima vsaka skupina.
Slika 2: Učenka na list izpolnjuje rubrike v 
preglednici VŽN. (Foto: Andreja Novak)
Ka J Že ve M  
o JeŽU?
Ka J Bi Še Ra D/-a 
i Zve Del/-a o JeŽU?
Ka J Nove Ga SeM Se  
o TeM Na UČil/-a?
Nato vsak član  skupine zapiše v zvezek, kaj bi 
še rad izvedel o ježu. 
Zanima jih, koliko mladičev skotijo, kako dolgo 
živijo, koliko vrst jih obstaja, koliko bodic ima-
jo, od kod to ime, v katerih državah živijo. 
Preberejo vprašanja, ki so jih zapisali. Izberejo 
pet vprašanj, na katera bodo iskali odgovore in 
jih vpišejo na skupni list.
 
Slika 3: Učenci individualno zapisujejo vprašanja o 
ježu, na katera bodo iskali odgovore. (Foto: Andreja 
Novak)
Učence povabim v knjižnico. Rdeča skupina bo 
odšla k 1. postaji, modra k 2. in rumena k 3.
Delo v knjižnici
Vključi se knjižničarka Silva Hajšek. Predstavi 
jim delo z viri. Skupaj povzamejo in ponovijo 
tudi pravila šolske knjižnice in poslušajo navo-
dila za nadaljnje delo.
Na vsaki postaji so lahko 10 minut in zapisana 
so tudi navodila. 
NAVODILA z A DeLO V SKUpINAh
1.  Poiščite besedilo o ježu.
2.  Tiho preberite.
3.  Odgovore na vprašanja zapišite v zvezek.
4.  Zapišite, v kateri knjigi, reviji ali spletni 
strani ste to našli.
postaje
Na prvi postaji imajo učenci pripravljene 
revije, na drugi je pripravljenih nekaj knjig in 
na tretji postaji bodo imeli možnost uporabiti 
računalnik.
Dodatna navodila za delo
Vodja skupine prebere navodila in razdeli delo 
(vsak učenec odgovarja na eno izmed zastav- 
ljenih vprašanj in odgovor zapiše v zvezek). 
Nekaj literature je že pripravljene, nekaj pa je 
poiščejo s pomočjo knjižničarke na ustreznih 
policah. S knjižničarko sva pozorni na učence 
Preglednica VŽN

43 Šolska knjižnica, l jubljana, 25 (2016), 1/2, 40-44
z učnimi težavami in jim po potrebi pomagava.
Z zanimanjem poslušajo navodila o delu z viri 
in navajanjem literature, ki jo tudi navedejo.
Odidejo v razred in se pripravijo za poročanje.
III. z AKLj Uče K
Delo v razredu
V razredu nadaljujemo s poročanjem skupin 
po natančnih navodilih. K oblikovani tabelski 
sliki dodamo še preostale ključne besede.
Za predstavitev imajo 10 minut časa. Razmi-
slijo, kako bodo to lahko predstavili, kaj so se 
naučili, pripravijo lahko plakat, miselni vzorec 
ali z lista preberejo zgodbo. Poročajo vsi člani 
skupine, tako da se dogovorijo, kaj bo kdo po-
vedal. Preostale skupine si lahko kaj dopišejo.
Člani skupine podajo kratke odgovore.
Ugotovijo, da ježi živijo v Aziji, Afriki, Evropi. 
Obstaja 16 vrst ježev, skotijo do deset mladičev 
v enem letu enkrat do dvakrat, imajo približno 
5000 bodic, njihovi sovražniki so sova, volk, 
lisica, pes ...
Analiza ure
Razdelim jim vprašalnike in jih rešijo.
Sami s pomočjo vprašalnika predstavijo uro.
Zanima me, kako so se danes počutili pri uri. 
Napišejo tudi svoje ime.
SKLep
Učenci so bili navdušeni nad delom, ki so ga 
sicer že vajeni. Predvsem sva bili pozorni na 
tiste z učnimi težavami, tako da so tudi oni do-
segli svoj cilj. Pozorni sva bili nanje, predvsem 
pa sva delo delno individualizirali, da je tudi 
vsak od teh zmogel sam odgovoriti najmanj na 
dve vprašanji, ki ju je najprej tudi sam zastavil. 
Cilj ure je bil dosežen. Učenci so z uporabo 
bralnih učnih strategij dosegli želeni rezultat. 
Ob sprotnih spodbudah so, kot piše Pečjakova 
(2009), nekateri usvojili že najvišjo stopnjo 
tehnike branja.
V razvoju bralnih sposobnosti je najnižja  
stopnja avtomatizirana tehnika branja. Nasled- 
nja stopnja je branje z razumevanjem, najvišja 
pa fleksibilno branje. Bralno pismen človek je 
sposoben fleksibilno uporabljati različne tehni-
ke branja glede na vrsto bralnega gradiva in cilj 
branja (Pečjak, 2012). 
Aljančič, M. (1993). Živali 2. Ljubljana: Mladika.
Bampton, J. (1996). Na robu gozda. Murska Sobota: 
Pomurska založba.
Burnie, D. (2001). Ilustrirana enciklopedija živali. 
Tržič: Učila.
Cucchiarini, F. (2005). Življenje na travniku. Izola: 
Ark.
Esenko, I. (2004). Zaživimo z naravo! Radovljica: 
Didakta.
Kayser, R. (1995). V gozdu in na travniku. Ljublja-
na: Tehniška založba Slovenije.
Kleinelümern-Deping, A. (2010). Kako žaba ulovi 
muho? Odgovori na vprašanja otrok o živalih. 
Radovljica: Didakta.
Mahkovic, T. (2008). Uganke in zanke za male in 
velike otroke. Maribor: Litera.
Novi veliki leksikon živali: več kot 100 upodobitev. 
(2008). Ljubljana: Narava.
Pečjak, S. (2009). Psihološki vidiki bralne pisme-
nosti: od teorije k praksi. Ljubljana: Znanstvena 
založba, Zavod RS za šolstvo, 2009.
Pečjak, S. (2012). Bralne učne strategije. Ljubljana: 
Zavod RS za šolstvo.
Parker, S. (1993). Sesalci. Murska Sobota: Pomur-
ska založba.
Riha, S. (1993). Spimo, dokler ne pride pomlad. 
Murska Sobota: DZS.
Tarman, D. M. (2005). Dogodivščine na robu goz-
da. Ljubljana: DZS.
Velika ilustrirana otroška enciklopedija. (2001). 
Ljubljana: Mladinska knjiga.
Virant - Doberlet, M. (1997). Živalstvo. Ljubljana: 
Cankarjeva založba.
Viri

44
STROKA IN PRAKSA
Mojca Purg, s ilva Hajšek: Uporaba bralno-učnih strategij pri pouku slovenskega jezika v 4. razredu v sodelovanju s knjižničarko
pRILOg A 1
Ug ANKA
Šivank tisoč nosi s sabo,
pa sploh šivati ne zna;
včasih nanje napikuje
listje, drugič jabolka.
Mahkovic, Tomaž. 2008. Uganke in zanke za male in velike 
otroke. Maribor: Litera.
pRILOg A 2
Sez NAm ReVIj
Zmajček, Proteus, Kekec in Naša žena
pRILOg A 3
Delovni list VpRAš ALNIK
1. Kako si se počutili pri današnji uri?
2. Pri čem si imel težave?
3. Si rad sodeloval v skupini?
4. So upoštevali tvoje predloge?
pRILOg A 4
Delovni list UpORABLje NA LITeRATURA
1. Navajanje knjige enega avtorja:
 Priimek, Ime. Naslov dela. Str.
 Tarman, Draga. Dogodivščine na robu gozda. Str. 3.
2. Navajanje anonimnega dela (več avtorjev):
 NASLOV dela. Str. od–do.
 Velika ilustrirana otroška enciklopedija. Str. 45.
3. Navajanje članka:
 Naslov članka. Naslov revije. _Str.
 Jež. Zmajček. Str. 50.
4. Navajanje dokumenta iz interneta:
 Avtor. Naslov dokumenta. Datum.
 Ježi – naši prijatelji na vrtu. Datum: 18. 4. 2013.
pRILOge
Mo JCa PURG je profesorica razrednega pouka na OŠ Hajdina.
Naslov: OŠ Hajdina, Sp. Hajdina 24, 2288 Hajdina
E-naslov: mojca.purg@guest.arnes.si
Silva Ha JŠeK je učiteljica slovenščine in nemščine ter knjižničarka na OŠ Hajdina.
Naslov: OŠ Hajdina, Sp. Hajdina 24, 2288 Hajdina
E-naslov: silva.hajsek@gmail.com