155. štev.
V Ljubljani, sobota 28. junija 1919.
II. leto.
Velja v Ljubljani in po pošti: celo leto . . . K 84 — Pol leta . . .	„ 42 —
Četrt leta ... „21-mesec. . . „ 7-—
inozemstvo:
« celo leto naprej K95 — *a Pol leta „	„ 50 —
četrt leta „	„ 26-—
w “esec .	. 9 _
swn^t’° J« na Starem tr«o štev. 18. Telefon — _	—	IJpravuištvo	je	fia	Marijinem	trgu
štev. 8. — Telefon štev. 44.
mm
Na pismene naročbe brei pošiljatve denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošiljajo naročnino
mr po nakaznici. "Vm
Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 vin., za večkrat popust.
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 40 vinarjev.
!	Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj pri-
loži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi j	naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Naš Vidov dan.
Od Gcspesvete doli do zadnje Sfbske vasi prazi uje danes jugoslovanski narod svoj največji praznik: Vidov dan.
Prvič v zgodovini praznujemo olovenci spomin tragedije na Kosovem
državi.P V 8v°Mni jugoslovanski
vs!aiePniaZn,,ko	in r,ar°dnega
brat e Jth • a"eS*.. VeSeIii° se Ša
tudi mi M S 10 2 n^im' Se Veselim0 . .a rad0st pa še ni Popolna. Grerka kaplja žalosti je pomešana v
'A°a "ašega veselja. Okrašene so se hiše, zastave vihrajo, vse je v cve'iu, toda
- e
Cvetja ni pod Nabrežino,
1,1 v Vipavi, ni ga v Brdih; lam v pestčh koščeno-trdih narod stiska bolečino.
Narod lastno zemljo kolne, težki glas iz Istre čujem — kako do'go še? — vprašujem si v brezupu misli bolne.
Tam so naši bratje, in njihova žalost je naša žalost. Kdaj bodo oni praznovali veliki Vidov dan? Kdaj zasije nad lepo našo Primorsko in Ziljsko dolino na Koroškem solnce svobode ? Kdaj zavihka zopet nad njimi zastava Slave, naša sveta jugoslovanska trobojnica?
Letošnji Vidov dan bo za nas Slovence dan tragedije, ki nam ga je pripravila mirovna konferenca. Kakor nekdaj Trnki, tako so se polastili sedaj Italijani naše zemlje. Toda misel na osveto, ki spremlja vsa naša dejanja, bo pripravila našim bratom , dan osvobojenja in združenja z materjo Juge slavijo. — Jugoslovanski ”®rod ne bo miroval, dokler ne ~°do obhajali vsi njegovi sinovi v svobodi Vidovega dne.
našega pozabimo danes Pcleg »Lepe domovine* na -pesem osvete:
Trst.
oaa°namo’
-pesem onamo! za
br da
fL VDlMiR LEVSTIK.
Trst, najvažnejša trgovsko-gospo-darska točka ob naši Adriji, je bil Še za časa avstro-ogrske monarhije cilj pobožnih italijanskih in nemških želja. Italijani in Nemci kot zavezniki bivše Avstro-Ogrske so imeli v Tistu najugodnejše trgovske pravice, ki so jih izrabljali v svoje trgovske, industrijske, pomorske in politične namene. Pri tem jim je pomagala še notranja politika avstrijske vlade. Vsak tržažki namestnik, od zloglasnega Rmaldinija do kneza Hohenloheja, se je ravnat prt svojem politlčno-gospodaiskem delu po znanem avstrijskem načelu: dlvide et impera. Italijanski domačini, Slovenci in Hrvati so se med seboj prepirali, Avstrija pa se je smejala.
Medtem pa sia delali račune Italija in Nemčija, saj je znano, da je obstojala glede Trsta med Nemčijo in Italijo posebna tajna pogodba. Nem čija je jamčila v slučaju razpada avstro-ogrske monarhije Italiji politično-administrativno posest Trsta, Italija pa se je zavezala, da dob: Nemčija v Trstu najširše pravice in privilegije v trgovini, industriji in železniških la rifih. Tak ie bil tajni dogovor med Italijo in Nemčijo do 1. 1914, ko je izbruhnila svetovna vojna.
Trst je imel 1. 1910 po ljudskem štetju 242 000 prebivalcev. Dejstvo je, da je bilo med tržaškimi prebivalci nad 80.000 Slovencev, Hrvatov in Srbov. Italijanov iz Kraljevine je bilo 75 000, Nemcev iz rajha pa okoli 6000. Grki, Madžari, Angleži, Francozi, Ame-iikanci, Rusi, Cehi, Poljaki in drugi so bili v Trstu slabo zastopani. Do mačega prebivalstva, ki se je prištevalo k italijanski narodnosti, ni bilo več od 75.000. Med njimi pa je bilo tndi veliko narodnih odpadnikov, kar dokazujejo njihova imena. Farizejska avstrijska uprava je delovala na to, da so se naši ljudje izgubljali v itali-janstvu in postajali najhujši janičarji v vsakem oziru. Naš boj je bil hud in težek. Poznejša zgodovina bo dokazala, kaj in kol ko so delalivjugo-slovani v Trstu za svoj obstanek in
kaj so morali vse pretrpeti s strani Italijanov in Nemcev.
Kaj bo sklenila mirovna konferenca glede Trsta, vemo že danes. Jugoslovani Trsta gotovo ne dobimo pd miiovne konierence. In Trst je vendar naš, samo naš! Veliki sebični interesi Italije zahtevajo, da zgubimo začasno naš Tisti Pa naj bo. Pride čas, ko bomo veliki in močni. Globoka je naša vera, da dobimo Trst in ž njim Istro in ostalo Primorje. Reka nam ne zadostuje za našo trgovino, ampak moramo dobiti ^tudi Trst. Človek, ki ima zdrava oba de.a pljuč, niha, dela in se premika svobodno! Bodočnost bo pokazala, da zna tudi mali David premagati velikega Goljata. Tok rek in potokov se lahko začasno ustavi in umetno prepreči, da ne teče proti velikemu morju, toda zbrano in naraslo vodovje razdere najmočnejše nasipe in poplavi vse ter uniči one, ki so zgradili in čuvali nasipe!
Italijanski pohlep po Trstu je razumljiv. Tudi je jasno, zakaj so Italijani zasedli velik del primorske Slovenije. Italijani so hoteli zasesti tudi Ljubljano in severno ozemlje do Celja ter tako ustvariti pelitičao-gospodarski fait accompli. Brez močnega zaledja je Trst za Italijane brez vrednosti. To so predvsem železniške zveze Nabrežina—Tržič—Červinjan in Nabrežina —Tržič—Gorica—Krmln. Te železniške proge vodijo naravnost iz Trsta v Ita” lijo. Potem ]e železniška proga Divača — Herpelje—Kozlr.a — Pula. Važna je železviška proga Št. Peter—Reka. Železnice Ljubljana—Jesenice—Trbiž— Beljak—Celovec, potem Ljubljana— Zidanin.ost proti Gradcu in Dunaju na eni, Zagreb—Baikan na drugi strani so največje prometne in trgovske važnosti. Kdor [je gospodar teh železnic, ta je tudi gospodar Trsta. Ker ni v Italiji premoga so hoteli zase* ti Trbovlje. Petrolej in bencin mora dobivati Ita lija celo iz daijne Amerike in Batuma. Zato skuša Italija dobiti v svojo posest naše železnice, da si zagotovi dobavo petroleja iz Galicije. Italijanski izvoz in uvoz preko Trsta bi bil le tedaj zadovoljiv, ako bi imela Italija za Trst močno in veliko zaledje, naše želez-
nice in svoboden prevoz surovin, ki so potiebne za razvoj italijanske industrije.
Čemu naj bo Italiji Trst z ozkim i" deloma neproduktivnim zaledjem? Železniški progi Nabrežina—Italija in Divača—Pula so za gospodarsko Italijo brez koristi. Italija bo to sprevidela že v par letih. Spoznala bo, da so bili njeni gospodarski in diplo-matični računi popolnoma napačni. Morala se bo spetazumeti z našo državo ali potom trgovskega dogovora, ki bo priznal Jugoslovanom tudi vse politične pravice v Trstu in Primorju, ali pa bo prisiljena odstopiti Jugoslaviji Trst, Goriško in Istro 1
Italija bo spoznala, ako nam ne izroči Trsta, Goriške in Istre, da slovanski bog še vedno živi. Na evropskem političnem obzorju se že pojavljajo znaki, ki prorokujejo veliko po-litično-gospodarsko in vojaško zvezo vseh slovanskih držav. Ta zveza je samo vprašanje časa. Napoleon je po izgubljeni bitki pri Berezini vzkliknil: »Evropa bo ali rdeča, ali pa slovanska!* Te besede se bodo gotovo uresničile. Rusija se preraja. Poljska, Čehoslo-vaška in Jugoslavija bodo sklenile zvezo z Rusijo. Ta zveza bo postala politično, gospodarsko in vojaško dejstvo. To dejstvo bo morala priznati ne samo Evropa, ampak ves kulturni svel in predvsem ravno Italija, ki bo morala proti svoji volji priznati silo naravnih zakonov in se odreči preje ali pozneje vseh naših ozemelj.
»Jugoslavenski Ekonomista".
Skader.
Janko Spasojevič, poslanec in član delegacije SHS v Parizu, je poslal Journalu des Dčbats daljše pismo, kjer utemeljuje zahtevo po jugoslovanskem Skadru. Med drugim pravi, da pomeni to mesto važno poroštvo za našo narodno enovitost in najlepši spomin naše preteklosti. Od njegove usode zavisi naša gospodarska bodočnost in v znatni meri prihodnost celega Balkana.
Kot središče in prestolica »Zete* (Črnegore), kjer se je ustanovila prva
lit nadaljevanje.
'šnjeva repatica.
bolj S‘'vSbSSi narodoi^t(:r•“ herni priliki, da pušijo kratke nin^r'POmm^a.ob sle' Amerike krompir, se je bil zavzelinzaS°,iP-nn£8li iz kluba po londonskem vzorcu, v kateri na? bi ?Cgr dostop samo izvoljenci izmed izvoljenih- to ie b'l spet nekaj v očaranje našega gosta! Pripravljalni odbor se je ustanovi! pod grofovim osebnim pokroviteljstvom, in ime dičnega Smučiklasa je stalo tik jjOjegovim. Toda naš narodni voditelj je prepuščal zini^v*11 duhovom, da so sanjarili o klubnih bla-solil 'n dru8*b	angleških rečeh, sam pa je koval
lila n	železo. S kolego Skalonom sta bila omia-
nar	častno	članstvo v večini dobrodelnih in
»Cit i -k društev>	*n pravkar sta grizla trda oreha
uvel -e* *n *S°kola«, pri katerih se je hudobno 8m0^av,- 0dPor mladinske opozicije. V tej zadevi in z l8 .b nemalo udrihanja po gostilniških mizah Ujj a avljanja nad »kvarno strankarsko nedisciplino«; tu * z™aga je bila po Smučiklasovem mnenju tudi hipa \0va red» trebalo je samo počakati ugodnega stebri ,reče on svojo diktatorsko besedo. Poslednji ce]0 *. P°ra. ”a merodajnih mestih so se majali; itl Skal1*311’ ki-Je bil drugaCe skregan s Smučiklasom onom, je zadnje tedne nehal napotovati duhu
časa ter kriviti obraz nad mestnimi očeti, ki so pogosto stikali sive glave t«r ugibali, kako bi krstili po grofu najlepše ulice ter vklesali njegovo ime v vse zidove. Da, prilika, pri kateri je hotel glava našega mesta očitno pokazati svojo izpreobrnitev, je bila že izbrana: sestavljen je bil napis za spominsko ploščo, da jo vzidajo v pročelje novega ljudskega kopališča, prvega in edinega v vsej deželi, na dan njegove slovesne otvoritve;
». . . leta 19**, ko bikje Franc Jožef I., cesar avstrijski, Adalbert gfof Beaupertius von Kiinnigs-bruch gost te dežele in Jožef Bradavičar župan **ski .
Zadnjega junija — prvi julij je bil rojstni dan njegovega visokorodja — sm0 proslavili z bakljado in serenado na Francoskem nabrežju. Globoko ganjen se je pokazal grof pri oknu ter se zahvalil z majhnim slovenskim nagovorom, kar je izzvalo vihar navdušenja; toda njegavo zadoščenje se ni moglo meriti s ponosom naših uglednikov in tudi ne s srečo Petra Pohlina, ki je bil tudi med gratulanti in je izročil grofu v usnje vezan izvod »Velikih Slovencev v policijski službi«.
»Nov duh prešinja domovino,« mu je dejal Smučiklas tisti večer pri razstanku. »Ti, amice, ga razumeš kakor nihče.«
»t)andanes je vredno živeti!« je diplomatično odvrnil humanist.
Z avgurskim pogledom sta segla drug drugemu v oči ter si stisnila moški desnici. Oblaki na nebu njunega razmerja so bili poizginili, hujskajoči glas zavisti je molčal. Razumela sta, da noče biti obo-ževanec nobenemu v izključno last, in ker sta hlepela vsak zase po drugačnem plačilu, je bilo škoda časa za nepotrebne intrige; vnanja sloga še ni pomenila, da se morata tudi v srcu ljubiti!
V enem pogledu pa ni bil z grofom nihče zadovoljen: vzlic donjuanski slavi, ki se je gostila okrog njegovega imena v zmerom privlačnejšo glorijo, je mislilo neredko vse starejše pokolenje tako pri Smučiklasovih in Grabunčevih kakor drugod, koder so stregli visokorodju po samski svobodi, da revež včasih ne ve, čemu je na svetu, ako ni sploh srednjega spola. In vendar se dame niso mogle pritoževati o njem! Nina, recimo, bi bila razpraskala .vsakogar, kdor bi bil trdil, da vč imenovati simpa-tičnejšega družabnika, galantnejšega kavalirja in kram-Ijača, ki bi jo znal zabavati s prijetnejšimi šalami nego visoki gost:
»Pozna se mu — er hat Hofluft geatmet,« ga je hvalila Dori. »Ampak plašan je, ničesar si ne upa: jaz kar ne verjamem, da bi bil res tak, kakoi pravijo!«
'	(Dalje.)
srbska država, je igral Skader tehtno vlogo v razvoju srbske narodne misli, osobito v siednjem veku, ko je bil vedno sedež srbskih prestolonaslednikov. V mestu kakor v okolici, pa tudi po večjem delu severne Albanije so stanovali zgolj Srbi.
Tudi po propadu srbske države (1459) so Turki tako divjali, da je večina prebivalstva sprejela muslimansko vero in pozabila svojo materinščino. Takisto so se poislamila ali poalbanila cela srbska plemena. Pri Turkih je verstvo istovetno z narodnostjo, torej izguba religije je pomenila izgubo narodnosti. Na ta način se je Skader albaniziral. Rodovi v tamo-šnjem okolju so ohranil po svojem pokolenju mnogo etniških potez in običajev, kakor jih imajo črnogorski Srbi; guslo, kumstvo, pobratimstvo, pesmi, pripovedke in sporočila skupne prošlosti ter značilno šego „slave“. Med plemeni Severne Albanije pa med sredino in jugom obstoja večja razlika v navadah in življenskem načinu ne-goli med severnimi albanskimi zadrugami ter sosednjimi Srbi v Črnigori, Novem Bazaru in Metošiji.
Severne albanske zadruge se morajo spojiti z Jugoslavijo tudi z ekonomskega stališča. Črnagora ne more izkoriščati samo pristanišča v Baru zbog krajepisnih težkoč. Preostaja ji edino.Skader kot naravno izhodišče, ki je enakega pomena za velik kos Stare Srbije (gorenje Raške in Meto-šije). Tu je tudi najpripravnejša končna postaja najkrajše železnice, ki bi zvezala zaledje z zapadno Evropo. Da se more izvesti še rusko-romunska proga preko Balkana do Jadrana, mora biti tudi Drin in njegovo razvodje prosto. Svobodno pa bo edinole, ako bo v naši državi z ozemlji, ki so od nekdaj tvorila etnografsko celoto.
Tudi Bojana in Skadersko jezero sta pomembna za Skader in okoliš in odvisita od združitve s Črnogoro. 20.000 ha plodnega sveta pod jezerom bi se oprostilo po regulaciji Bojane in štelo med najbolj rodovite pokrajine kraljestva SHS. Vendar osuševalna dela ob jezeru bi se prekinila ali silno zavlekla, če bi se ta dežela razdvojila z umetno mejo, ki bi osamila Skader.
Kadarkoli je šlo za osvoboditev našega naroda in za vpostavo naše stare države, se na Skader ni nikoli pozabilo. Srbi in Črnogorci so pokopali pod skaderskim branikom 15 000 svojih najgorših borcev. A dasi smo mesto zavzeli, nam ga niso prisodili, marveč je po švabskih spletkah naklonili novi albanski državi. Danes ni več Avstrije, ki je bila za nas hujša od Turka. Dunajska diplomacija ne šteje več, ona je grozila z vojno, če Albanija ne dobi Skadra. Naj se torej poslej popravi storjena krivica.
Italijanska nasilstva v Istri.
Ljubljanski dopisni urad je prejel iz Srednje Istre pismo z dne 15. junija o položaju v Istri, iz katerega posnema nastopno:
Deset mesecev je že, odkar Damoklejev meč italijanskega nasilja visi nad nami. Popolnoma smo vezani in ne moremo se gibati, ker se strogo pazi na vsak naš korak. — V Pazinu je poveljnik karabinjerske postaje kapetan Ughi, ki vsakega našega človeka na ulici ustavlja, opominja in mu preti. Gvardijanu frančiškanskega samostana v Pazinu, ki je vsako nedeljo hodij maševat v sosednji Borut, je vojaška oblast strogo prepovedala potovati v 'ta kraj, češ da širi tam jugoslovansko propagando. Zapretili S'' mu, da internirajo vse redovnike in da zaprejo samostan, ako ne nehajo z agitacijo. Bati se je, da res izvršijo svoje pretnje. - Vsakega, ki obiskuje Narodni dom, strogo nadzorujejo, In sam polkovnik Baseggio se zanima za to, kam kdo hodi. — Pazin si je nadel popolnoma italijansko lice. Povsod vidiš samo italijanske napise. Razen na sodišču se je povsod prenehalo uradovati v hvatskem jeziku. Hrvatski napisi naš h trgovcev so se deloma s silo sneli, deloma pokrili lepaki z napisi »Evviva l’italia“ in ..Evviva ristria redenta" itd. Pred
kratkim so Italijani iztfrali iz hiše dr. Trinajstiča in notarja Rajčiča, rodbino Černetovo pa poslali v Opatijo. Italijanske vojne oblasti so se polastile vse Trinajstičeve hiše. Ker so hoteli imeti tudi dr. Kureličevo hišo, so ga kratkomalo internirali in njegovo soprogo poslali v Volosko. Pazin je kakor Pula, Buzet in druga mesta postal prava slika narodnega groba. Od vseh hrvatskih šol je ostalo le Še nekaj razredov ljudske šole, v katerih se mora vedno več poučevati v italijanščini in italijanska zgodovina. Ko so te dni priredili povodom proslave italijanske ustave (Festa dello Statuto) svečanost, ji je morala prisostvovati tudi hrvatska deca z vsem učiteljskim osobjem. — Šole se po načrtu poitalijančujejo. V Gračišču je italijanski učitelj-vojak podčastnik Castana pobral in požgal vse hrsatske šolske knj^e. To so nameravali stoiiti tudi v Cerovlju, pa so si premislili. Šo e v Novakih, Goio-gorici i. dr. se bodo domala poitalijančile, in bati se je, da se isto zgodi tudi s hrvatskimi šolami v Pazinu. Poitalijančenje se vrši po nalogu vojaške oblasti in pod pritiskom karabinjerskih bajonetov. Italijani, kakor so že šarlatani in licemerci, so svoj čas svečano obljubljali, da bodo ščitili pravice istrskih Slovanov, posebno na šolskem polju. No, naše šole pa bodo izginile popolnoma, ako pridemo pod Italijo. — Italijanska oblast je zaplenila Narodni dom, izvzemši par sob čitalnice. V veliki dvorani se nahaja vojaško skladišče živil. Rekvirirano je tudi družblno otroško zavetišče. V poslopju hrvatske gimnazije je vojaška bolnica. Poslopje konvikta so precej popravili in ga napolnili z vojaštvom. Vsi bivši avstro- ogrski vojaki so pod vrženi posebni kontroli ter se morajo redno vsakih 15 dni javiti vojaški oblasti. Vsak dobi izkaznico, na kateri j ie tiskano, da se mora čuvati vsake protiitalijanske manifestacije, ker ga bodo drugače kot vojnega ujetnika poslali v notranjost Italije. — Gospodarsko vprašanje je radi neznosne draginje in brezposelnosti postalo zelo težko. Oseba, k* je prej lepo izhajala z mesečnimi prejemki 290 do 300 kron, sedaj zelo težko izhaja z istim številom lir, ki predstavljajo 500 do 750 kron. — Danes je občinski odbor v Pazinu javno razglasil, da bo vsa Istra pripadla Italiji. — Te dni so pestali »Cavaliere della Corona d’Ita-lia“ profesor veronauka na italijanski gimnaziji V. Monti, ravnatelj te gimnazije Dallapiccola, naš prisilni sin-daco (župan) dr. Costantini in sodni oficijal Pilat, veleposestnik Tonetti v Plominu, trgovec Lupetina v Pičnu in nekaj	drugih.	Za prve tri	se ne čudimo ; bili so	vedno	zvesti	svojim na-
čelom. Najagilnejši je profesor Monti. Pilat je prava ničla, prebrisan in zloben človek brez značaja. Bil je velik avstrijanec, pokupil je na tisoče vojnega posojila in nabral na tisoče vojnega	zavarovanja;	nobenemu ni dal
miru,	dokler	ni kaj	dal za	vojno po-
sojilo, ali za zavarovanje ali pa za avstijski Rdeči križ. Silno je hrepenel po avstrijskem odlikovanju. Sedaj pa je velik Italijan. S svojim strupenim jezikom in s svojim nastopom omami marsikaterega kmeta. — Med pazin-skimi interniranci je tipičen primer ta, da so internirali rudarja Flega, ki je bil tajni avstrijski Špijon, kasneje pa italijanski ovaduh. Zdi se, da je njegovo početje na koncu presedalo tudi že Italijanom, ker jim je dajal napačne informacije. Pa so ga poslali v Italijo. — Drugi interniranci so čislani Hrvatje. — Dočim se moški splošno dobro držijo, so ženske žalibog pokazale v resnici svoj slabi spol. Je pač nekaj poštenih žena, v prvi vrsti naše učiteljice, k* se obnašajo vzorno v narodnem in v moralnem pogledu. Toda mnogo jih je, ki so nas bridko razočarale. Nemorala se je silno razširila, ali ž njo tudi drugo zlo. Pripetilo se je mnogo primerov, da je bilo mnogo naših ljudi interniranih vsled ovadb kake ženske. Neki Nači-novič iz Kršana je bil aretiran" zaradi ovadbe vdove po učitelju Načinoviču iz Kršana, ker jo je bil na lep način posvaril, naj se ne peča z italijanskimi
častniki, nakar se je razjezila in ga denuticirala, da širi propagando itd. Pripomniti je, da je ta ženska teta Načinovičeva. — Kakor v Cero/lju, hodijo tudi drugod karabinjerji od hiše do hiše in silijo naše ljudi, naj pošiljajo otroke v italijansko šolo, Deca dobiva hrano, obleko, šolske knjige in tako mislijo Italijani poitalijančiti vso Istro. V svojih li stih pa pišejo, da istrski Slovani sami prosijo italijanskih šol. — Nemogoče je sedaj natanko pisati in podrobno poročati o razmerah, ker vsak vidi in ve le ono, kar se godi v njegovi bližini, dočim nam je potovanje in medsebojno občevanje zelo otežkočeno. Mnogo se jih pa boji povedati, ako kaj vedo, kaj so doživeli. Vojaške patrole hod’jo po vaseh in natanko pregledujejo hiše, iskajoč orožja, ki ga pa ne dobijo Bojijo se vstaje, ako pridemo pod Italijo. Radi ogorčenja bi utegnilo priti do kakega lokalnega dogodka, ker naši uplivni ljudje ne smejo miriti razburjeno prebivalstvo; to bi lahko vzbudilo sum, da agitirajo za Jugoslavijo. — Ali vzlic vsemu zlu In nevolji ne izgubimo vere. Zanašamo se na naše svobodne brate, da nas kmalu rešijo. Zanašamo se na našo moč in na sebe. Dosedanji teror je strašen, ali hujše ne more biti, kakor je sedaj.
Italija za neodvisno Hrvatsko.
Zagre b, 23. junija. (Dun KU. Zakasnelo). Glasom vesti iz Rima, došlih semkaj po ovinkih, se je baje Italija j izjavila pripravljeno, oareči se važnim pridobitkom in pravicam/ izhajajočim i iz londonske pogodbe, če ostane Hrvatska svobodna in od Srbov neodvisna dežela. Že v londonskem paktu da je bila Reka odkatana hrvatskemu območju. Italija, da priznava te določbe in da vzpostavi ves svoj vpliv v smeri, da Reka nikakor ne pride pod sedanjo jugoslovansko vlado. Neodvisna Hrvatska da ni nobcua nevarnost za Italijo, pač pa velika Jugoslavija, za katero se skriva srbska vladeželjnost.	(Ldu)
Opomba ured Divide et impera (razdeli in vladaj) hočeio Italijani, ker vidijo, da veliki močni Jugoslaviji niso kos. Da bi Reko dali Hrvatski je le vaba. Dobili bomo ne le Reko temveč tudi celo naše Primorje s Trstom in Gorico, če bomo edini, odločni in močni.
Potopitev nemškega bro-dovja.
Določbe preftiirja. — Nemec ne drži svoje besede.
LDU Pariz, 24. junija. »Journal des Debats" komentira potopitev nemškega vojnega brodovja in navaja u-vodoma določbo premirja, ki daje zaveznikom pravico do razpolaganja z izvestnim delom nemškega voj ega brodovja. Dotična določba - § 23. premirja z dne 11. novembra 1018 — se glasi takole: One nemške nadvodne vojne ladje, katere bodo določili zavezniki in Zedinjene države, se morajo nemudoma razorožiti, nato pa internirati v nevtralnih pristaniščih, oziroma ako bi to ne bilo umestno, v onih zavezniških pristaniščih, ki jih bodo odredili zavezniki. Tam ostanejo pod njihovim nadzorstvom; na krovu teh ladij se puste samo mali stražni oddelki- V ta namen bodo določili zavezniki 6 težkih križark, 10 takozva-nih eskadrskih oklopnic, 8 lahkih kri* žark in 50 torpednih rušilcev najnovejših tipov. Mirovna pogodba odreja v Členu 184 (V. del, II. odstavek) glede vojnih ladtj nastopno: „V trenutku, ko se uveljavi ta pogodba, preidejo vojne ladje, ki so na podlagi določb premirja z dne 11. novemora 1918 točasno internirane v pristaniščih, določenih po aliiranih ii asociiranih državah, definitivno v njihovo last“. — V svrho izvršitve teh naredb zmagovalcev, pravi list nadalje, je d*filira'o drugi dan po podplsanju premca 70 nemških vojnih ladij pred brodovjem admirala Beatyja ter odplulo dalje
proti britanski obali, v ujetništvo. Usidrale so se prvotno v širokem za livu F<rth of Forth, odkoder so jih umerili pozneje v preliv Scapa Fluw sredi Orknejrskega otočja severno od Škotske. Druga odredba zaveznikov torej ona, ki jo vsebuje mirovna pogodba, bi morala stopiti avtomatično v veljavo, kakor hitro bi bila pogodba podpisana. Toda iže je postala brezpredmetna vsled predrznega čina Nemcev: kontreadmiral von Reuter, ujetnik je dal povelje, da se potope za^ež. ne enote nemškega brodovja, za katere je bil odgovoren zaveznikom. Tako je izginila iz sveta vrednost, ki se ne da oceniti in katere razdelitev bi tež<o preizkušam in občutno zmanjšani naši mornarici ne prinesla bog. e kakega dobička. Ni nas preveč iznenadil ta samoumor, ki ga / je učin I nemški kontreadmiral. Nudi nam samo nov, otipen primer za način, kako vsak Nemec, pa naj bo pomorščak, vojak ali diplomat, drži svojo besedo. — Ne bomo izkazali temu vojaku časti, da bi primerjali njegovo verolomstvo z gotovimi čini obupa, ko branilec oblegane trdnjave, ali posadka premaganega brodovja poizkuša oteti sramotni pogubi, kar se rešiti da. Ne bomo se ustavljali ob puhlih izgovorih, s katerimi se hoče opravičiti; omejujemo se samo na to, da izvajamo iz te flagrantne kršitve dane obljube opozorilni nauk katerega nam nudi ta dogodek na predvečer dneva, ko bo mirovna pogodba v cel* ti uveljavljena in v trenotku, ko vlada nemške republike slovesno izjavlja, da „odneha prisiljena, in da svojega podpisa p d diktat zaveznikov nikakor ne stavi prostovoljno". — Z druge strani pa nam bodi dovoljeno Izraziti svoje obžalovanje, da je kontreadmiral von Reuter s svojimi 1 800 častuiki in mornarji (mogel s tako latikoto izvršiti svoj naklep. — Nsmo še pr zabili časnikarske kampanje, ki se je pojavila pri naših zaveznikih z one strani Kanala, čije paradoksno stran je o-svetl l tudi »Journal des Debata" In ki je hotela dokazati potrebo, da se vojne ladje, katere je izročila Nemčija, enostavno potope	„Saj so to itak
vojne ladje," se nam je reklo, „ki niso v miru za nobeno pravo rabo!" Tedaj je bila zasluga gospoda L*y-guesa, da se je izkazala neosnovanost, pretveza s katero se je hotela upravičiti taka nečuvena razsipnost; danes pa so doživeli pristaši tega Čudnega naziranja uresničenie svoje želje: 70 pomorskih enot najbolj dovršenega tipa leži na dnu morja, in Francij se je izjalovila upravičena nada da se bo kdaj okoristila, bodi za prevažanje,
bodi za razbremenitev svojih ladje-delnic, z onimi od teh enot, do ka-terih ima pravico. Zdi se, da je našim britanskim zaveznikom že st daj težko ob nrsli, da bi kdo utegnil primerjati tedanje stališče nekaternikov na Angleškem s sedanjim dogodkom v Scapa Fiavvu
Podrobnosti potopitve.
LDU Pariz, 24. junija. Pod naslovom »Signal z rdečo zastavo “ opisuje »Journal des Debats" podrobnosti potopitve interniranih nemških vojnih • ladij v Scapa Flovvu in pravi: Uničenje nemškega brodovja v Scapa Flovvu, o katerem smo poročali včeraj je izzvalo veliko sen racijo, predvsem na Angleškem. Nemci so navrtali svoje ladje na signal z rdečo zasttvo, ki je bila izvešena opoldne. Po?ad<e so spustile rešilne čolne v vodo in so začele veslati proti bregu. A gleške stražne ladje so pričele streljati, nakar so N.emci poskakali v morje in plavali proti bregu, kjer so bili aretirani. Konteradmiral von Reuter in približno 1800 častnikov in mož je sedaj v angleškem vjetništvu. Ko so i>emci začtli skakati v morje, so jim prihitele na pomoč vse razpoložljive ladje, kolikor jih je bilo v Scapa Fkvvu. Večina navrtanih 70 nemških ladij je na morskem dnu; le vrhovi jamborov molijo iz vode. List „G!asgow Herald" priobčuje podatke očividca, ki pravi, da so se v kritičnem času vozile skupine otrok na jadernicah okoli interniranih ladij. Naeikrat so opazili otroci, da nekaj ni v redu. B li so opozor-
jeni, naj se ne piibližajo nemškim 'adjarn, ki so medtem izvesile nemško zašla/o. 'Nekatere izmed ladij so se potapljale počasi, druge pa so se nagivle ria stran ter naglo izginile pod vodo. Glasom uradnih vesti, ki so bile objavljene snoči, je nemški admiral von Reuter pri zaslišanju izjavil, da je osebno izdal povelje, potopiti vse 'adje, ker je zaradi vesti v nekem nemškem listu menil, da je premirje Prenehalo. Admiral je nadalje izjavil, ie na ta način izvršil, ker mu je y... °b začetku vojne ukazal cesar Vl,jem H, $am, ki je svojim častnikdtn strogo prepovedal, izročiti kako nemško vojno ladjo sovražniku, — Britanske pomorske oblasti imajo v rokah izvod povelj ki jih je dal admiral von Reu-• Ker se nemški rešilni čolni niso
'lart- ustaviti> 80 angleške stražne la.dje nanie otvorile ogenj; pri tem je “ll° šest nemških mornarjev ubitih, ocset pa ranjenih. Ker uniččnje nem Slfpga brodovja pomeni v smislu pre-ro rja kršenje prevzetih obveznosti je moral admiral von Reuter z vsemi svojimi častniki in z moštvom v utet ništvo. Odvedli so jih v ujetniški ta-
Škotskem'86” pb ^“'“"'Bordona na
poloTai ?eradmi?mMta b0 Poiskala njih dvigniti Ug0tov,la' jeli bi jih kazalo
Mirovna konferenca*
Nemčija podpiše mir. Nemški
izro^ von Hamel je dne 23. t. m. j.,*” , zastopnikom entente noto, v .. ieri nemška vlada, klonivši premočni ,. ne bi s tem popustili na svojem stališču o nezaslišani krivici mirovnih Pogojev, izjavlja, da je pripravljena, sprejeti in podpisati mirovne pogoje naložene ji od aliiranih in ašociiranih vlad.
Celovška kotlina. Saint Germain, 24. jun. (DunKu. Zakasnelo.) Nemško-avstrijsko mirovno zastopništvo bo na mirovni konferenci ugovarjalo radi odločitve meja za okupacijske zone v celovški kotlini. Nameravana črta da ne odgovarja etnografskim razmeram ln da teče preblizu Celovcu. (Ldu.)
VVilsonovi kovčegi pripravljeni. — Podpis miru. »Petit Pari-sien“ omenja, da bo prava mirovna pogodba tiskana na japonskem papirju in kot knjiga vezana v usnje. — Prva listina bo to, ki je tiskana in ne pisana. Wilson~takoj po podpisu odpotuje. Njegovi kovčeki so pripravljeni.
P
s*1
/, n P Clemenceau pred padcem. Zav, J V^sailles, 22. junija. (DKU -o DroJu ^ Senat je včeraj razpravljal se ie n, za volilno reformo. Parna kakrs« razmernostni volilni obliki, tem!. ° Priporoča predloga. Kljub
Proti Qnbi,ia pred,08a sprejeta s 120 vdal a o filssovom. - „Matin“ po-
ZaŠla V mnnlSI &	d3 ^ Vla(la
nill. vf!?anlšino- »Journal du Peuple“ J sto kakor^Jr11’ 2d8i prideš Ti «a •do'S Scheidemannč ° Pr'Šla 0rla“-
-P Polo*& na SlovaSken . Pratra 26. junija. (Č1U) Ministrstvo'za narodno brambo poroča: Situacija je na frontah neizpremenjena. Obojestranski pozvani zastopniki se v Bratislavi pogajajo za določitev nevtralnega pasa. (Ldu)!
, p Protesti Radiča. Iz Zagreba Ra a*0* Znani vodja Seljakov Stjepan sjaj ki je še vedno zaprt, je po-
rovrn0^1 nov protest na Par'ško mi-žuie 0r'ferenco, v katerem obdol-loinii r5^enta Aleksandra, da je pre-reBeL esecl°» >n v katere trdi, da je dSL“b. svoječasnih pogajanjih z goto •!	narodnim	svetom za-
jug^!1 federativni vladni sistem za tonn ..viJ° in varovanje hrvatske av-in 9 Pa<fič trdi, da ravnajo Srbi v3jSk nl^l regent Aleksander z Hr-da c,0’ kakor z osvojenim ozemljem, nasilna na?ilne rekvizicije in vojaške ^a <?« u ,?dbe na dnevnem redu in ttilieni n!val1 ?jsto enostavno podjar-narod. Ker je Radič pri ententi
v visokih čislih (?), upajo njegovi pristaši, da bo ta protest dovedel do osvoboditve Hrvatske iz srbske nasilne nadvlade. (Ldu)
p Položaj Italije vznemirljiv. Pariški poročevalci newyorških časopisov brzojavljajo, da smatrajo v Parizu položaj v Italiji za direktno vznemirljiv. Zaupni in drugi viri poročajo soglasno, da je fiuaneijelni položaj Italije zelo neugoden in da izgublja denar datt za dnem na vrednosti. Zavezniški strokovnjaki se bojijo, da bo Nemčija takoj po podpisu mirovne pogodbe prevladala vse italijansko gospodarsko življenje (Ldu)
p Italijani ustavili »Narodni List". Iz Zadra poročajo, da je tamkajšnji italijanski poveljnik ustavil »Narodni List", ki je izhajal že 60 let.
p Osnovni zakon o državljanstvu ne pride v plenum narodnega predstavništva, ker vsebuje baje take paragrafe, da bi naši ljudje v zasedenem ozemlju ne mogli postati jugoslovanski državljani. Na stvar se še povrnemo.
p Strankarske spletke. Iz Bel-grada poročajo, da je dr. Korošec zelo nezadovoljen s političnimi razmerami v Sloveniji in da bo moral vsled Koroščeve nezadovoljnosti odstopiti podpredsednik deželne vlade dr. Žerjav, kateremu očitajo njegovi strankarski nasprotniki, da uganja strankarsko politiko. Toliko izza kulis.
p Nikita in Črnagora. Zunanji minister Nikite je obvestil uredništvo »Ternpsa", da se bo kralj Nikita s svojo vlado vrnil v Črnogoro, kakor hitro se začne zopet normalni promet in normalno življenje. Normalni promet se bo pač začel, toda za Nikito nt več prostora v Črnigori.
p Kolčakovi armadi odprta pot v Moskvo. Iz Kristianije prihajajo vesti, da so se boljševiške čete pred Moskvo razšle. Tako je Kolčakovi armadi odprta pot v Moskvo. Od vzhoda prodirajo v Rusijo japonske čete, ki gredo na pomoč Kolčaku.
Pokrajinske vesti
k Sokol v Št. Vidu nad Ljubljano priredi v proslavo Vidovega dne v nedeljo, dne 29. t. m. pešizlet čez Črnuče — Gameljne — Tacen. Zbirališče ob 13. uri 30 min. pri br. Kratkemu. Nazdarl
kr Kočevska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda zapali na predvečer Vidovega dne, v soboto dne 28. jumja velik kres, združen z večerno zabavo.
kr Kočevje. Na splošno željo ponovi »Dramatični odsek kočevske Čitalnice" v tretjič narodno igro »De-
seti
ob
brat* v
nedeljo, dne 29 junija 16. uri v hotelu »Mesta Trst", kr Iz Bleda. Vojni pohabljenci občine Bled priredijo v nedeljo, dne 6. julija tombolo z veselico, šaljivo pošto itd. na vrtu gostilne Potočnik (Flegarija) na Bledu v korist revnih otrok in vdov v vojni padlih mož in očetov. Dobitke ter denarne prispevke hvahžno sprejemajo proti potrdilu gostilničarka in v to pooblaščeni pohabljenci. Pričetek točno ob 14. uti.
kr Bled vstajal Iz mrtvila, ki vlada vsepovsod po vojni izločuje se, dvigajoč se z neodoljivo silo naš Bled. Kakor prodira teloh splomadi težko "S°, P^st, tako klije naš rajski cvet m Si prirodno močjo izpod peze teč ‘fjonslcih oškodb, zavestno slu-nnmiari i°u pr'baja nova, najlepša
hote dati d^,iih *e doživ^- Mubko
ne sezone nas p!?s,avi Prve slobod-cvetHčne ra datne s prireditvijo
cvetncne ra z ta ve. Povod ie da-
0Dre“ll'reTie^k0 vW
sprejele Regenta. V veliko kopališče
Riklijevega zavoda, nasproti hotela Malnar, spravljajo marljive zbiralke dan na dan najlepše rastline vse okolice, deloma podarjene deloma izležene. Vsaka posoda nosi ime cvetice in go jiteljice. Otvori se raztava dne 1. julija, potek ji je določen zaenkrat čez mesec dni. Cisti dobiček je namenjen šetališču, ki ga hote ustvariti prirediteljice same, ter v to svrho če se ob nese ta prva razstava, jo hočejo obnoviti leto za letom. Razpisane so tudi
nagrade za posebno lepe cvetice iz skupine. Prihodom Nj. Veličanstva in pa ob zaključku namerjajo prired teljice malo jezersko slovesnost ter srečolov za podarjene cvetke. Sodelovanje, odnosno prispevk, obljubile so državno subvencijonirana vrtnarska šola v Kranju ter mnoge dame in mestno vrtnar stvo v Ljubljani. Vse upanje obstoji, da dobimo letos tudi že godbo in sicer prvovrstno, to pa le vsled dobrotljivosti Bledu nakionjerih. faktorjev, ki razumevajo situacijo in pomen Bleda za vso domovino. Ako pride godba, otvorien bo tudi zdraviški dom in ž njim serija koncertov domačih umetnic in umelnikov, ki se zglašajo, letos v goste. Rojaki, dokažite svetu, da je veličanstna naša domovina zdaj dovolj velika da napolni naše svetovno letovišče tudi ako ostanejo vse meje zaprte.
kr Gorje pri Bledu. Nekdanje Žumrovo mizarsko podjetje v Vintgarju je kupil Nemec Julius Haschka v družbi nekega deželnega uradnika. Pod slovensko firmo hoče pričeti z izdelavo raznega pohištva, pozneje pa preurediti podjetje v tovarno za vžigalice. Preje je bila to last v Šusteršičevem duhu plavajoče gorjanske posojilnice, katera je že preje bojkotirala slovenske obrtnike s tem, da je oddala podjetje Nemcu Neurnayerju v najem. Sedaj je pa tudi prezrte vse slovenske kupce in prodala vse posestvo raje tujcu. Žalostna nam majka.
kr Iz Celja. Petrolej Od pristojne strani se nam poroča, da je došla velika mttožina petroleja. Kmalu sledi še večja dobava, tako da bo tozadevni potrebi za dalj časa popolnoma zadoščeno. Nadrobno razpečavanje petroleja ne bo v nobenem oziru vezano, temveč se bo vršilo potom proste razprodaje po tigovcih. Za nadrobno prodajo neposredno porabnikom so oblastveno določene sledeče cene: a) pri vagonski oddaji znaša cena za zaboj, ki obsega dve ročki po 15 kg netto 178 K; b) pri dobavi posameznih zabojev trgovcem znaša ceria zaboju 180 K; c) trgovec sme prodajati zaboj konzumentom po 190 K, odnosno kg po K 6 40, odnosno liter po K 5-40. Vsem občinam, aprovizačnim pododbo/om itd. je strogo naročeno, da nemudoma uradno razglase zgo-rajne cene za nadrobno razprodajo petroleja, ter da brezobzirno nadzirajo, da se te cene ne bodo prekoračile. Istotako imajo nalog strogo nadzirati, da se petrolej ne bode izti-hotapljal preko demarkacijskih črt ali na Hrvaško. Trgovci, ki se ne bi držali predpisanih cen se bodo strogo kaznovali.
v m
dn Mal donesek k preskrbi invalidov bi bilo tudi sledeče:
Pri vseh poštnih uradih leži nagrc-madenega škartnega papirja, v katerem se nahaja tudi obilica poštnih spremnic. Na teh spremnicah so prilepljene razne redke že ožigosane poštne znamke največ zelo visoke em sije, zato tudi precejšnje vrednosti. Pod staro avstrijsko upravo se je ponavadi to odprodalo potom javne dražbe raznim špekulantom, kateri so seveda prav mastno zaslužili. Sedaj bi bilo najbolj pošteno, da se prepuste vse te znamke invalidom dobrovoljcem, da jih isti v kakem invalidnem zavodu strokovnjaško ločijo od spremnic, kajti tudi filatejisti bodo kaj radi kupovali znamke, od teh v naši državi najbolj podpore potebnih. To akcijo je pa potreba takbj pričeti.
dn Gospodu poverjeniku za uk in bogočatje. Pri višjem šolskem svetu v Ljubljani prav radi podrejene učitelje, oz. profesorje prestavljajo tudi brzojavnim potom iz enega mesta v drugo. Kadar pa je treba nakazati različne zakonite prejemke, teaaj so po polževo počasni, ali pa zavlačujejo njih izplačevanje cete mesece. Da tako postopanje centrale kali prizadetim veselje do dela, je jasno; zato pozivamo g. poverjenika, naj napravi red tudi v tem oziru, da ne bo treba, se s to zadevo baviti natančneje še enkrat.
dn Pošiljanje denarja našim vojnim vjetnikom v Italiji. »Slovenskemu Rdečemu križu“ v Ljubljani se je posrečilo dobiti zanesljivo pot za pošiljanje denarja našim vojnim ujetnikom, Vsled tega sprejema sedaj denar za vjetnike za nadaljno odpremo. Pri pošiljanju naj se ozira na to, da je kurz jako slab in prejme vjetnik od 100 le približno 20 do 30 lir. — Važno je, da je naslov vojnega vjet-nika natančen in razločen. Denar naj se pošlje ali prinese na „Slov. Rdeči križ“ Ljubljana, Poljanska cesta 4. II. nadstr , vrata 39.
dn Zahvala. Gosp. podpolkovnik Herman Vidmar je poslal »Slovenskemu Rdečemu križu" v Ljubljani K 688 57 zbirka slovenskega planin, polka 3. baon., 9. četa. Za ta velikodušen dar slov. plan. polka se »Slovenski Rdeči križ" našim hrabrim braniteljem slovenskega Korotana najtopleje zahvaljuje. Posnemajte!
dn Sprejem v finančno kon-cepno službo. Vlada je sklenila, da se v finančno koncepno službo sprejmejo tudi oni dijaki, ki še niso popolnoma dovršili svojih pravnih študij. Nastavljeni bodo za takozvane kon-ceptne pripravnike in uradne aspirante. Napraviti pa bodo morali v gotovem roku pravne izpite. Te dni izide natečaj za te uradnike. (Ldu.)
dn Naš konzul v Sidney-u. Za začasnega konzula kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Sidneyu je imenovan Viljem Brocke. (Ldu.)
dn Delavska borza. Na inici-jatjvo ministra za socijalno politiko Jož. Gostinčarja se je otvoril začasen urad, borza za delo, čegar naloga je, da zbira vse podatke o ponudbah in zahtevah delavskih moči in da posreduje pri delodajalcih za delo. Urad se nahaja začasno v zgradbi narodne loterije. Posredovanje je brezplačno. v
dn Papirnat drobiž v Sarajevu. Mestna občina v Sarajevu bo izdala na predlog aprovizacijskega odbora papirnat drobiš in sicer 100 po 10 vin. 200 tisoč po 20 vin. iu 100 tisoč po 50 vin.
dn Novi rektor zagrebške univerze. Senat zagrebške univerze je izbral za prihodnje šolsko leto ža rektorja prof. Ladislava Poliča.
dn Avtomobilni promet v Srbiji. Prometni minister je naročil na Angleškem 60 velikih modernih avtomobilov za prevažanje potnikov in pošte v Srbiji.
dn Duhovniki štrkjkajo. Italijanski listi pnročajo, da so v raznih krajih Italije zače’i štrajkati duhovniki, ki se branijo maševati in vršiti druge cerkvene službe. Zahtevajo izboljšanje svojega gmotnega položaja.
dn Posojilnica v Črnomlju je poslala Komisiji za preskrbo vračajočih se vojnikov na tozadevno prošnjo prispevek za leto 1919 v znesku 200 kron, za kar ji bodi izrečena najiskrenejša zahvala. Komisija za preskrbo vračajočih se vojnikov v Ljubljani.
dn Vrnitev vojaštvu posojenih konj. O priliki zadnje rekvizicije konj po vojnodajatvenem zakonu je došlo k povoznemu oddelku v Ljubljano 9 konj, za katere se ne ve, niti čegavi so, niti odkod so, ker so njih vozniki ubežali ali ostali doma. Ker se konji ne potrebujejo več za vojaštvo in se zopet pošljejo domov, se lastniki teh konj vabijo, da do 1. julija 1919 pridejo po svoje konje, sicer se konji na javni dražbi prodajo.
Vsak tak lastnik ima prinesti seboj od svojega šupanstva uradno potrdilo, da je bil njegov konj vpoklican in da njegov lastnik, oz. voznik ni prišel s konjem.
dn Brzovlak Reka — Zagreb — Zemun. Brzovlak, ki je dosedaj vozil na progi Reka — Zagreb — Zemum dvakrat na teden in prihajal v Zemum v torek in petek, bo vozil od 1. julija vsak dan.
dn Vpisovanje na deški in dekliški oddelek Slovenske trgovske šole v Ljubljani s6 vrši 5. 6. in 7. julija t. 1. od 10. do 12. ure dop. Prednost imajo sinovi in hčerke trgovcev, industrijcev in obrtnikov. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstva.
dn Gospodinjski tečaj! po deželi. Poverjeništvo za kmetijstvo namerava prirediti več gospodinjskih tečajev po deželi, ki imajo prižeti jeseni in trajati po 10 tednov. Za take tečaje lahko prosijo županstva, župni uradi, kmetijske podružnice in druga društva aii pa posebni v ta namen sestavljeni odbori. V gospodinjski tečaj se bo sprejelo 12 do 16 udeleženk. Stroške za prehrano (kosilo) mcrajo nositi učenke, stroške za učiteljico in učne pripomočke prevzame poverjeništvo za kmetijstvo,
?otrebne prostore s pritlikami za te-aj in za dve učiteljici, kakor tudi potrebno kurivo pa mora preskrbeti dotično županstvo, društvo ozir. odbor. Imenovani interesesenti, ki želijo, da se priredi v njih kraju letošnjo jesen gospodinjski tečaj, naj se čim-preje obrnejo na poverjeništvo za kmetijstvo deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani, kjer se dobe vsa nadalj-na pojasnila.
dn Zaplenitev knjižnice v Pe-čuhu. Knjižnica akademije znanosti v Pečuhu, katere predsednik je škof Julij Zichy, se je konfiscirala in bo premeščena v Beigrad.
dn Kje je družina Franca Mavrin, po domaže „pri Petrovih" iz Vogerskega št. 33 pri Gorici. Kdor ve, kje se nahaja, naj naznani »Posredo-valnemu uradu za begunce v Ljubljani".
Ljubljanske vesti.
1 Meščani, razobesite zastave za Vidov dani Zagrebški župan je izdal poziv na Zagrebčane, naj izobesijo na današnji dan zastave, zavedni Ljubljančani bodo storili avojo dolžnost brez poziva s strani svojega župana.
1 Manufakturno blago. Naša vlada naj nam vendar že enkrat pokaže, kje je dotičnih 6 vagonov laškega manufakturnega blaga, o katerem se je pisalo, da se bo po gotovo določenih, javno označenih cenah pro dajalo I Prebivalci na Kranjskem smo že skoraj nagil Gotovi trgovci, kojih imena so vladi dobro znana, dobili so z dovoljenjem vlade 6 vagonov manufakturnega blaga po skrajno nizkih cenah. Do danes nam vlada še ni naznanila, po katerih cenah, da so ti trgovci to laško blago z dovoljenjem vlade nakupili! Te cene bi morali mi poznati, da zamoremo te trgovce kontrolirati. Kajti trgovci zahtevajo sedaj po 200 do 240 K za meter blaga, plačali so pa kvečjemu za to blago po naših informacijah 30 do 60 KI In sedaj, če prideš in hočeš kakšno boljše blago kupiti, ti izjavi trgovec, da ga sploh ni I Govori se celo, da so veletrgovci namesto malim trgovcem prodali mnogo tistega blaga Židom. — Ogorčeni vprašamo: kje je dotičnih 6 vagonov laškega manufakturnega blaga, in kakšne so cene? Po katerih cenah smejo trgovci to blago prodajati? Tu je treba trde in neizprosne roke, kajti, sicer ne pridemo nikdar do obleke in do nižjih ceni Vse kar je prav! —■ te razmere so nezdrave in javnost kriči na ves glas po takojšni remeduri! Mi ne bomo mirovali, dokler ne dobimo natančnih in točnih pojasnil, kam da je 6 vagonov zginilo, kateri trgovci in koliko tega blaga ter po katerih cenah, da so ga dobili ter po katerih cenah se sme to blago razprodajati. Ako pa pride še kako blago iz Laškega, naj se ga na noben način ne da več veletrgovcem, marveč naj ga vlada sama razprodal Za odjemalce se ni bati. Vsi smo potrebni obleke. A, po takih cenah je ne bomo plačevali, kakoršno zahtevajo trgovci, marveč bomo rajše hodili na pol nagi, dokler se ne odpro meje in se ne prične prosta konkurenca!
1 Draginja mesa! Na odgovor ljubljanskih mesarjev smo dobili nastopno pojasnilo: Na Dolenjskem se prodaja prav dobro rejena goveja živina žive vage po štiri do pet kron. Ravnotako je cena telet in prešičev že davno zelo padla. Radi tega se je v Novem mestu javno razglasilo, da se prodaja goveje, telečje in prešičevo meso pri mesarjih po deset kron. Po-
novno naglašamo, da je dolenjska živina mnogo boljša in bolj rejena, kakor pa ista živina, kaiero koljejo ljubljanski mesarji. Živine je toliko na Dolenjskem, da si lastniki živine žele kupcev in da kupcev manjkal Za vse to je na razpolago na tisoče prič in Dolenjci se nam naravnost smejejo, kadar slišijo, da moramo mi Ljubljančani plačevati goveje meso po 16 K, prašičevo pa celo po 20 K. Deželna vlada lahko dobi vsak čas potrdilo o resničnosti teh trditev potom poizvedb pri okrajnem glavarstvu' in pri orož-ništvu na Dolenjskem. Ne glede na to pa obsoja izjava ljubljanskih mesarjev že sama na sebi njihove cenel Ljubljanski mesarji trdijo, da ni mogoče dobiti dobro rejenih volov pod 9 do 10 K! Pred vsem moramo na-glašati, da je v Ljubljani sploh jako malo dobro rejenih volov zaklanih. Nsdalje naglašarnp, da dobe ljubljanski mesarji na Dolenjskem dobro rejene vole, kolikor jih hočejo po štiri do pet kron žive vage. A tudi v slučaju, da bi res plačal kak mesar dobro rejenega vola živo vago po oevet do deset kron, je 'še vedno zahteva 16 K za kilogram pri prodaji mesa nekaj popolnoma neosnovanega in neutemeljenega! Dandanes prodajajo mesarji še celo parklje govede, kaj šele drobi In pri teh razmerah bi smel mesar zahtevati kvečjemu 12 K za kilogram, pa le tedaj, če bi res plačal za kilogram žive vage 9—10 K. Pozivamo torej deželno vlado, da vendar že stori enkrat svojo dolžnost in da napravi nemudoma konec do skrajnosti že pretiranim cenam mesa. — Deželna vlada na j nam napravi po vzgledu mesnice za urad nike tudi 4 ali 5 mesnic za ljubljanske prebivalce. Rade volje bo prebivalstvo pristopilo z deleži od 100 do 1000 K k tem novim mesnicam samo, da bomo že enkrat dobivali dobro meso pc primernih cenah. Zadnji čas je, da se vlada za nas prebivalce zavzame in da nas ne prepušča še nadalje samovolji in izžemanju prekupcev in mesarjev 1
1 G. Hinko Nučič, upravitelj slovenske drame in štfiežiser odhaja iz Ljubljane. Zadnje njegovo delo pri Narodnem gledišču je režija Meškove igre „Na smrt obsojeni,. V torek, dne 1. julija, se poslovi v gle diški dvorani Ljudskega doma od Ljubljane.
1 Na IV. mestni deški ljudski šoli na Prulah se vrši v ponedeljek roditeljski sestanek. Predaval bo šolski zdravnik g. Mavricij Rus. Starši in šolski prijatelji se uljudno vabijo k udeležbi.
1 Občni zbor dfuštva za vzdrževanje El zabetne otroške b anice v Ljubljani se vrši v petek, 4. julija 1919 ob V218 uri v društvenem poslopju v Streliški ulici št. 15. Člani se vabijo, da se udeleže občnega zbora polnoštevilno.
1 Nesramna verižnika! Pred ljubljanskim deželnim sodiščem je bila te dni senzacijonaina kazenska razpiava, katera je odgrnila marsikatero tajno podlost vjerižništva. Dva »trgovca" brez premoženja: Milan Hočevar, ki ima neko malo trgovino na Sv. Petra cesti, in Jože Šlibar, sta se morala zagovarjati zaradi verižništva. Milan Hočevar je imel v skladišču »Balkan" nekaj čez 1000 kg mila. Kje ga je kupil, abso lutno ni hotel povedati, samo toliko, da ga je kupil od nekega židovskega agenta. Hočevar je milo prodal Jožetu Šlibarju. Ta je dobil nekega agenta Rajnerja, ki je izposloval, da je Šlibar prodal milo dalje trgovcu U. za 17 K 50 h kg. Igra se je nadaljevala U. je potem to isto milo prodajal
strogega zapora, ua 2000 K denarne | globe in na izgubo obrtne pravice za dobo'desetih let.
1 Zagoneten umor. V četrtek so našli v zaprtem stanovanju na Selu št. 50 z razbito glavo obešeno, Frančiško Šušteršič, 36 let staro delavko. Sosedje so jo pogrešali že okoli 14 dni. Njen mož Josip Šušteršič, kateri je živel z umorjeno v prepiru, je od 16. junija radi tatvine v zaporu. Preiskava bo dognala, kdo je morilec.
1 Tatvina čevljev. Neki trgovec je nakupil dne 28. maja 1919 pri tukajšnjih tvrdkah večjo množino moških in ženskih čevljev, jih naložil v to pripravljen zaboj ter pustil pripeljati na glavni kolodvor v s rho prevoza v njegovo domovino. Blago je faktično tudi prišlo, toda pri reviziji je zapazil, da manjka 13 parov čevljev v vrednosti čez 2000 kron. Takoj je nasnanil primanjkljaj tukajšnji policiji, katera je po svojih policijskih agentih izsledila tatove in zaplenila del ukradenega blaga Storilca sta Dolčič Ivan, roj. 1872 iz Šmartnega in Pavlič Jpže, roj. 1901, stanujoč v Spodnji Šiški, ki sta tatvino tudi priznala. Oddana sta bila v zapore deželnega sodišča.
1 Veliki kres na zgornjem Rožniku se bo žgal dar es v proslavo prvega državnega praznika, kateri se praznuje letos prvikrat v zedinjeni Jugoslaviji.-
1 Izgubila se je lovska psica fermačka. Psica je rujave barve z belo liso na prsih in sliši na ime Priba. Odda naj se pri hišniku, Čopova ulica št. 19.
Narodno gledišče.
Dramsko gledišče:
28. junija, sobota „Na smrt obsojeni": Abon. C 68. (Vidov dan.)
29. junija, nedelja „Na smrt obsojeni". Abon. B 68.
30. junija, pondeljek „Na smrt obsojeni". Abon. A 68. (Zadnja dramska predstava.)
Operno gledišče:
28. junija, sobota „Mme Butterfli". Abon.
B 2/67.
29. junija, nedelja popoldne ,,Mamzell Nitouche". Jzven abon. (Vojaška predstava
za srbsko posadko).
29. junija, nedelja zvečer „Žongler". Abon. C 3/69.
30. junija, pondeljek zaprto.
N l. julija, torek „Postiljon iz Lonjumeau". Abon. A 70.
•2. julija, .,Mme Butterfly“. (Abon. C 2/67.
8. julija, četrtek »Boheme". Izv. abon.
4. julija, petek „Postiljon iz.Lonjumeau".
B 70.
5. julija, sobota „Mme Butterfly“. Izven abon.
Hočevarju, ki njim v pogajan eno odejo. Pr
e stopil navidezno z a. Igrali so sedaj pod , . _ _ čel se je pravi cigu-migu 1 Slednjič je Šlibar pritisnil na U„ da je realiziral prejšnji kupni dogovor in U. je Šiibarju nakazal potom neke banke 60 000 K. Milo je bilo pa povsem zanič in samo 0-63% maščobno mesto 30% Prodal je potem to milo v Gradec za 6 kron kg. — Milan Hočevar in Jože Šlibar sta bila obsojena vsak na- tri tedne
Kosovo — Gospasveta.
Vidovdanska misel.
Dostojno, mirno, veličastno je stolno mesto Slovenije, Ljubljana, pričelo s proslavo velikega narodnega piaznika, ki je obenem kulturni sp > men dan našemu ujedlnjenju. Praznik Vidovdanske misli! Včeraj je bil predvečer slavju. Pred Mestni dom so prihitele množice našega vernega ljudstva. Glava pri glavi. Tisočglava množica je valovila. Vladal je svečan, tih mir. Verno so sledili izvajanjem prof. dr. Frana Ilešiča. Veš trg pred Mestnim domom je nabito poln. Ob poslooju stoji govorniški oder v zelenju. Raz postavljenih mlajev vihrajo slovenske trobojnice in belozelene zastave mesta Ljubljane. Požarna bramba iz Ljubljane, Most, Viča in tobačne tovarne napravi obširen kordon pred govorniško tribuno za narodna kulturna društva. Požarni brambi je poveljeval bivši dež. posl. Josip Turk.
Tik pred 7. vkorakajo k proslavi ljubljanska kulturna društva z zastavami: Mizarsko in tesarsko društvo, Orlovska zveza, Sokolska zveza pod vodstvom brata Drenika z zastavama ljubljanskega in šišenskega ,.Sokola", pevska društva »Slavec", »Zvon", »Ljubljana" in »Čitalnica" iz Spodnje Sške.' Slavja so se številno udeležili častniki ljubljanske posadke z g. polkovnikom Vukasovič-Stibilom na čelu, zastopniki »Društva slovenskih zdravnikov", zastopnice »Splošnega žen skega društva", »Društvo poštnih uradnikov" in »Primorski sokolski krožek".
Točno ob 7. je zaoiila jugoslovanska himna , Lepa naša domovina", Združena pevska društva ljubljanska j so pod vodstvom častnega člana jugoslovanske akademije znanosti, rav- M natelja g. Hubada zapela in zavladala | je po vsem Trgu veličastna tišina.
Za tem je imel prof. dr. Fran Ilešič krasen, krepak govor o po- I menu Vidovega dne za jugoslovansko misel. Med drugim je izvajal:
Vidov dan bo jutri spomin hipnih in začasnih porazov, a obenem spomin končne in trajne zmage. Dan — Kosovega polja!
Kosovega polja, sedaj rdečega od krvi, sedaj rmenega od pšenice. Jutri praznujemo Vidov dan tam doli — na Kosovem polju na Balkanu in drugi tam na Gosposvetskem polju v Korotanu. Jutri prvič porečemo : ,Verujemo, da nam solnce Vidovega dne zasije v svobodi.
V Gračanici na Kosovem • polju bodo v cerkvi svete Matere božje jutri zazvonili zvonovi in zvonovi bodo zazvonili na Gosposvetskem polju. Zvonili nam bodo v spomin dogodkov, ki so bili in ki so še, dogodkov pred 530 leti, ko je padlo srbsko carstvo, ko je padel križ in je stopil na naša tla — turški janičar. Obenem ?e bomo spominjali dogodkov, ko je na Gospi-sveti zavladal našim zemljam nemški gospod, tako, da smo bili med turškim janičarjem in nemškim gospodom.
V lepih, slikovitih besedah nam govornik dalje opisuje tragedijo Kosovega polja pogin srbske vojske, padec carstva. Opisuje nam vso narodno bol, ki je zadobila odmev v srbski narodni pesmi o Kosovem, v pesmih, kakoršnih nima noben drugi narod.
Razlaga govornik pomen velike Vidovdanske misli, misli borbe za nacijonalni idejal. In doživeli smo sedaj nov Vidov dan. Govornik za-zaključuje: „Če kdo misli igrati Mu-rata in vpasti z vojnimi trumami v našo zemlj®, moremo sicer izgubiti eno bitko a ostala ho naša duša in pride dan nove zmage1“
Dvignili so se valovi iskrenega nadušenja. Imenom srbske posadice je govorniku čestitalo več srbskih oficirjev.
Združena pevska društva so zapela »Bože pravde"- Veličanstno je donela pesem iz srebrno čistih grl, manifestanti so jo poslušati z izvan-redno tišino. Tako je končal pred-' večer slavja naših kulturnih društev. Mirno, dostojno veličastno 1
Ljubljanska porota.
Tatvine manufakturnega blaga pri A. E. Skaberne.
Pri včerajšnji poroti s a bila obtožena nedoletni K. Vali a in oženjen Franc Dolinšek oproščena glede hudodelstva tatvin, izvršenih v manu-fakturni trgovini A. E. Skaberne v Ljub-»Jani v Skupni vrednosti 7870 K 56 v.
Jugoslavija naj plača dolgove bivše Avstrije.
Važna seja ministrskega sveta.
Beigrad, 26. junija. Ministrski svet je imel danes zelo važno sejo v zvezi z vestmi z mirovne konference in položajem ki je nastat v sporu z Italijo in z ozirom na izpremembo italijanske vlade. Razpravljalo se je tudi o poročilih, ki sta jih prinesla v Beigrad dva ekspresa naše mirovne delegacije, da ho namreč Jugoslavija morala sprejeti naj večji del vojnih stroškov bivšo avstro-ogrske monarhije. Jugoslavija bi imela plačati 3 milijarde kron, poleg tega samo Bosna 250 milijonov kron.
Nato se je sestal takoj ministrski svet, ki se je posvetoval ves dan, dopoldne in popoldne. Ker se je uvidelo, da se more razpravljati o tej stvari le na sami mirovni konferenci, je bila izvoljena posebna ministrska deputa-cija 5 ministrov, ki je danes s posebnim vlakom odpotovala v Pariz, da varuje tamkaj interese Jugoslavije.
Vojna odškodnina, ki bi jo imela plačati Jugoslavija,
?ziroma njene nove pokrajine, l(j je večja nego vojna o d š k o d -nina , ki jo dobi Srbija. (Ldu)
Tudi vojni dolgovi Avstrije na naš račun.
. Bel grad, 27. junija. Kakor že lavljeno, je bila včeraj zelo važna seja ministrskega sveta, ki ji je predsedoval sam regent prestolonaslednik Aleksander. Seja je bila v zvezi z usodami glasovi, ki jih je prinesel posebni odposlanec naše mirovne dele-g*hciie. bivši minister Jankovič. Po ‘en vesteh bi morala nasa država pre-**ti razen enega dela predvojnih Q°lgov avstro-ogrske monar-"'je tudi del njenih velikih vojnih dolgov.
Ministrski svet se je posvetoval snoči od pol 18. do 21. ure. Danes odide posebna komisija v Pariz pod I '!od8Fom samega ministrskega pred
8 8ednika Stojana Protiča. Kot člani so S . ddjeni delegaciji ministri Trifkoli viČ, Marinkovič, Gluhič in « dr. Ara m er.
'i Vesti so izvale v političnih krogih !f kakor tudi v širokih plasteh javnosti 0i| veliko konstcmadjo.
Seja narod! ega predstavništva, ki ? L6/6 u prel#žila. je bila odgodena. V || kuioarjih narodnega predstavništva ko-
9 S SSI a e~ so, se te vesti na raulične aane. Za časa posvetovanja mini
»trškega sveta se je zbrala velika mno-ca pred zgradbo ministrstva za zunanje stvari.
Narodno predstavništvo odgodeno.
odir^ Bel grad, 26. junija. Ker bnrf 2natei del niinistrov v Pariz, °do bržkone odgodene seje narodna predstavništva. Prevladuje tudi mr,enje, da se bodo z dnevnega reda odstavila vsa notranja politična vprašanja in da se bo vse delo narodnega Predstavništva posvetilo izključno zunanji politiki.
Kriza je odgodena edino-le vsled odhoda ministrov Protiča, dr. Kramarja, Trifkoviča in dr. Marinkoviča v Pariz. Imenovani se udeleže v Parizu razprav o vojni odškodnini. Jugoslavija bi 'mela plačati sedem mtljard frankov vojne odškodnine, a dobiti ima I in pol do 2 miijardi.
Nova italijanska delegacija v Parizu.
Milan, 26. junija. Kakor javlja današnji „Corriera della Sera**, bodo tvorili novo italijansko delegacijo pri mirovni konfsrenci senatorji Tomasso Tittoni Guglielmo Marconi, Vittorio Scialoik in Maggiorino Feraria ter poslanec Silvio Crespi. ?va. janska delegacija ni ^ odpotovala snoči iz Rima v Pariz, kakor se je splošno mislilo. Njenega odhoda m pričakovati niti Še danes.
Nitti jev program.
Milan, 26. junija. „Corriera della Sera" poroča iz Rima z dne 25 t m o seji senata, kjer je novo ministrstvo Nitti predstavilo senatu in kjer je novi zunanji ministor Tittoni imel svoj programni govor naslednje: Po kratkih uvodnih besedah predsednika Bonasija je novi ministrski predsednik Nitti predstavil svoj kabinet naznanil, da se je sestavila nova
j/[ali oglasi
stanejo prvih JO besed 4 vsaka nadaljna beseda 30 vin. - Dopisovanje in ženitne ponvdbe pa vsaka beseda J j(.
Gospodarstvo.
t' Proda se:
Kolo in lisrinoniko prodam. Gsjeva ulica 4/1.	880
V Kozjem (Sp. Štajerska) je naprodaj hiša, na krasni legi v sredini trga. V hiši se nahaja več velikih in malih sob, dva velika lokala pripravna za trgovino, 1 vozna remiza, 2 velika hleva. Polje, travniki in vrt pripada k zemljišču hiše. Poizve se v upravi lista. ___________________ 877
Krasno posestvo z mlinom in prvovrstnim zemljiščem, vodna moč, električna razsvetljava, v bližini Celja se vsled izselitve za nizko ceno proda Pojasnila se dobijo iz prijaznosti v Kolodvorski ul. št. 31.	.	869
Svinjske masti, zajamčeno čiste, ter kukuruza i pšenice veču količinu imam za prodati. Retlektanti koji žele, da kupe moraju imati izvoznice za žito. M- Milanovič, Vel. Grdjevac, Kraj Bjelovar.
Kupi se
dobro ohranjen
pisalni stroj
Ponudbe na poštni predal 74.
Lasne mreže vsake velikosti, enostavne In dvojnate nudi M Podkrajšek, brivec v Ljubljani, Sv. Petra cesta.
g Izvoz vina. Belgrad, 27. jun V včeiajšji seji narodnega predstav-j: ništva je odgovarjal trgovski minister na Bsničevo interpelacijo o prepovedi izvoza vina. Omenjal je, da se ni moglo dovoliti izvoza vina v Nemško Avstrijo, ker ga ni hotela sprejeti kot blago za katero bi dala rekompenzacijo. Vino je smatrala samo za blago, ki bi ga notela sprejemati za krone. Pri pogajanjih je Šlo za količino vina v vrednosti dveh milijonov kron. Mi pa nismo imeli interesa, da bi se preplavili z avstrijskimi kronami. Po dogovoru z čeho-j | alc>vaško republiko se mora vino uva-| ~afi v čehoslovaško republiko svobodno, kakor tudi vse ono blago, MinP?da Pri nas v svobodno trgovino.
uvaža Vo nl krivo» ako se vino ne vina V ostale dežele in da ententa v,na ne zahteva. (Po Ldu.)
Novi češki bankovci. Praga, g- Junija. (ČTU) Včeraj je imel ban-odsek finančnega ministrstva pod Pfedsestvom dr. Račina sejo. Izgotovi..80 PrY) bančni izkaz, sprejeli po-očilo o tisku bankovcev in razprav-iali o tozadevni pogodbi v American Note Company. Ogledali so se vzorce novotiskanih bankovcev po 100 5 in 1 krono. (Ldu.)	’
Kupi se: fjj
Vinske sode 50—600 1 vsebine kupim. -- Ponudbe na upravništvo pod .Vinski sodl“.
Touren auto 35 do 60 P. H. sa oznakom cijene Huba i Bohruuga Marke, tipa po mogučnosti elektrlčnom ras-vjetom kupujem. Ponude na »Libertas-1 Vilsonov trg l. Zagreb. ________________ 875
Proda se skoraj nova letna moška „ obleka, predvojno blago. Šušteršič, Stari trg 2, Ljubljana.	884
i L*4
Hlapca sprejme takoj »Zvezna tiskarna' v Ljub-'!an|. Stari trg 19.	___
Bivši trgovec želi mesta potnika. Stroka se ne izbira. Naslov pove upravništvo. 838
Blagajničarko sprejmem
Zadnje vesti.
Ministrska kriza, ^dgodena zbog odpotovanja mi-n'«trov v Pariz. — Proti agrarni reformi.
ri^m°fipravau organ radikalne stranke
a$a Zrlfinio rini ^Ioni/a nrAtl dcttorni
5r°ve8ti minister za agrarno reformo
B*'grad, 27. junija. (Izv. por.)
in
italijanska mirovna delegacija v Parizu, sestoječa iz senatoriev Tittonija,
Marconija, Scialoje in Ferrarisa ter poslanca Crespija.
Tittoni je izjavil:
Naša delegacija na mirovni konferenci v Parizu ima zelo težko stališče. S predsednikom prejšnje mirovne delegacije Orlandom sem imel podroben in prisrčen razgovor, v katerem me je natanko infjrmiral o dejanskem stanju poteka mir. konference v Parizu. Uspeh teh pogajanj je tale: Meje z nemškoa sirijsko republiko so se določile, kakor smo želeli mi. ttiede Jadranskega morja je vsled Wllso-liove spomenice nastal nov položaj, ki ga je Orlando že naslikal parlamentu. Vam vsem je znano, da se je izjalovil poskus s Vardleujevem kompromisom.
To je v par besedah tre notni položaj naše delegacije v Parizu. Mirovna konferenca se je bavila s to formulo, ki naj bi zadovoljila naše zaveznike
in predsednika W l,ona, pri čemer še magajmcamo sprejmem vedno vztrajamo na londonski pogodbi, / v trgovino mešanega blaga ki jo pa predsednik Wilson ne priz- Er‘ nava, a vztrajajo na njej naši zavez- JfŠčene pr0dajaike imajo mki, poudarjajoč, da mora Reka pri- - predaost.	881
pasti Hrvatski. (Po Ldu)
Generalna stavka železničarjev v Nemčiji.
Praga, 27. junija. (Pos. por.)
Za včeraj napovedana generalna stavka železničarjev v Nemčiji se še ni izvišilia. V štrajk nameravajo stopiti vsi železniški uslužbenci v celi Nemčiji. Promet med Berlinom in predmestji je že ustavljen.
Prusija samostojna monarhija? Italija za Nemce.
Praga, 27. junija. (Pos. por.)
Iz Pariza poročajo, da je svet četvo-rice prejel zanesljive informacije o nameravanem državnem razkosanju nemške države. Prusija naj bi bila zopet samostojna monarhija. Prusi ne bodo pod nobenim pogojem priznali mirovne pogodbe, babja pod-i iI,a^r* v toliko, da se zavzame ? N:.°Air ^ORGče milo postopanje Nemci vsled potopitve nemških vojnih ladij (Vest se nam zdi malo verjetna, vendar je vse mogoče. Op-
Angleška čudatvorna mast
hladi, čisti, mehča izvlači tuje tvari-ne, prepreči za-strupljenje krvi in operacije.
Vpošilja samo proti predplačilu franko K. 8-8o za 1 dozo. Lekarna Thicrryjav Pregra-dn, glavna zaloga v Ljubljani
R. SUŠNIK, Marijin trg štev. 5
in vse druge lekarne.
Priporočam svojo veliko zalogo
vžigalnikov
na bencin. Trgovci znaten popust.
F. K. Kaiser
Šelenburgova ulica št. 6.
Strojevodjo
v stalno slu'bo išče delniška družba na Hvat-skem v podjetju blizu Karlovca za svojo gozdno lokomotivo. Prosto sta-n vanje, luč, drva in nekaj zemlje. — Natančne ponudbe pod naslovom ..Strojevodja" gla no po-pošt io ležeče Ljubljana.
Nove mostne in decimalne tehtnice.
ler hr/otehtnice s košaro ali kavljem, dec malne tehtn ce-greddjn ce, uteži iz železa ra debelo in drobno so vedno v zalogi. Za večja na očila primeren popust Franc Žnidar, Maribor kovač ja fino orodje Pobreška c. 3 Tržaška c. 11.
Tudi točno izvršuje vse glawe poprave imenovanih teh nic ter preiskovanje istih
Rudolf Rus, Kranj
priporoča svojo bogato
zalogo ur
briljantov, zlatnine in srebrnine po najnlžjlh cenah. Postrežba
točna in solidna.
Nudim
izvrstno staro
in novo
vino
po najnižjih cenah v sodih od 300 1 naprej.
Slui.be, i3 j Leopold Fon stari trg št.6,
nnnn nnwaltnO tn bo! j	~
delikatesna trgovina in raznovrstno špecerijsko blago.
VINO NA DEBELO!
Drago vam plažam
f€^rnu Zadnje dtli eianke Proti a8rarni
*.v smislu, kakor jo namerava dr D°d.minister za a8rarno reformo veljak. Radikalci igrajo v tem rezii	vPrašanju dvoumno in dvo-
kot °	Masi	naroda se izdajajo
«to,i,PriS,aši a8rarne reforme, kot je to Vn.jJ dr Miladinovič na zadnji anketi FW,° bostnsk'h kmetov. Stojan leonl Je.pa z druge strani izjavil ve-v kater* je desoviral je J? z5 a8rarno reformo, tako da *tonn« obenia prišlo do ostrih na-v zadnjem ministrskem svetu.
Listnica uredništva.
Več naročnikov 2 Mislinje" in .Občinstvo sv Jurij ob Taboru". Ker niste navedli svojega imena, smo vrgli važ dopis v koš. Va-ik pošten dopisnik se podpiše, njegovo ime ostane itak tsjno, a mi moramo vedeti s kom imamo opraviti, da se lahko prepričamo, ali je dopis resničen ali ne. Torej gredo v koš vsi dopisi, pa naj so še tako važni in resnični, kjer ni natančno navedeno ime in naslov dopisnika.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska .Zvezna tiskarna** v Ljubljar* .
lepo, suho
Sloga, mlajši, močan pošten, zanesljiv se sprejme. Prednost imajo oni, ki se razumejo v kletarstvu. Naslov v upravi.	874
Zanesljiv šofer, zmožen pop dnoma vsakega automo-bilnega popravita, želi službe. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Začasno se nahaja v vojaški službi kot civilist. Cenjene ponudbe pod .Zanesljiv 1891*, Ljubljana, gl. pošta.	872
Sprejme se takoj učenca v brivnico Rudolfa Kaufke v Slovenski Bistrici. Prehrana prosta. Drugo po dogovoru.
878
lipovo cvetje!
zblrajtega ga in javite, kojc množino na imate. Vreče Vam pošljem in prevzamem blago proti povzetju!
Vinko Vabii, Žalec pri Celju. Ponudbe trgovcev prosim le z navedbo
cen!
Iznrjen strojnik in kurjač želi stalne službe. Nastop takoj ali pozneje. — Naslov pove uprava.	868
& Razno; $
Mesečno sobo, če mogoče' s prostim vhodom, iščenr za takoj Ponudbe pod .Soba* na upravo.	882
Cunje
vsakovrstne, kakor krojaške odrezke, kupuje: Povše,Kranj, štev. 119.
Sprejmem takoj
drugega
koncipijenta
Sodniki-imajo prednost. Plača dobra. Dr. Rapoc, odvetnik, Maribor.
Jfavama
v Ptuju se priporoča slavnemu občinstvu
Vsak dan sladoled, sveže pivo, prvovrstno vino i. t. d.
Stefan Horvatič
mizar v Ptuju
uljudno priporoča svojo mizatsko delavnico cenj. občinstvu z mesta in okolice. Izvištjtm cela po naročilu ('aznovrstno pohištvi ) po na nižjih cenah.
Prva slovenska kavarna
„CE^THflh“
v Mariboru
se priporoča Jugoslovanom domačim in tujim, ki prihajajo v Maribor. — Postrežba točna.
Razkrinkani Habsburžani.
Moja preteklost.
Spisala grofica LARISCH, nečakinja cesarice Elizabete in njena dvorna dama.
(16. nadaljevanje.)
Kraljevi nadkenjar grof Holnstein je bil lep človek, ki mu je kratj mnogo zaupal in ga jako rad imel; a grtf je postal on dje dvornikov, ki so ga pregovorili, da je zapletel kraljičino v ljubimkanje, da bi vzbudil Ludovikovo ljubosumnost. Dvorni fotograf, ki je bil tudi v zaroti, je naredil nekaj »ljubeznjivih" slik od grofa in kraljičine, ki jih je običajni dobromisleči pr jatelj pokazal kralju z naravno posledico, da je Ludovik postal skrajno nezaupljiv do sv< je zaročnice. Neprestano je s tem ali onim izgovorom odlašal poroko, tako da mu je navsezadnje moj stari oče vojvoda Maksimilijan pisal, da ne dovoljuje, da bi na ta način ravnal z njegovo hčerjo. Na to je kralj, pritiskan tako od svojega bodočega tasta in naščuvan od svojih ko-varskih svetovalcev, sklenil, da razdere zaroko. To je bil hud udarec za Zofijo, kajti ona je zelo ljubila Ludovika, čeprav je čez nekaj let sprejela roko vojvode D’Alengonskega.
Po pretrganju te ljubezenske zadeve (za kar pa je zadevala krivda edino njega) je kralj postal polagoma čemeren, trmas*, muhast Človek, žrtev otožnosti in docela sovražen do žensk, dasi je občudoval idealno žensko, ki nikdar ne razočara in nikdar ne uniči iluzij preveč zaupajočega moškega.
Njegova dobrotnost se je izpremenila v okrutnost, zlasti pri služabnikih; ovrgel je splošno priznani način življenja s tem, da je izpremenil noč v dan. Zapovedane predstave, ki se jih je udeleževal sam ob piaznem gledišču, so se pričenjale opolnoči in so često trajale do petih zjutraj. Njegova najljubša opera je bil Parsival, in godheni svet je, kakor je splošno znano, veliko hvale dolžan Lu-doviku za neizčrpno pomoč, ki jo je izkazoval' Wagnerju ob času, ko je le malo ljudi priznavalo njegovega genija.
Kralju ni bilo rnkdar do Monakovega, ampak je vedno rad bival na svojih krasnih gradvih Neu-Schvvanstein, Herrenchiemsee in Linderhcf, kjer se je vdajal blodnemu zidanju in nasadom, podobno ka-kbr Ludovik XIV. V Linderhofu si je Ludovik dal narediti modro podzemsko jamo, ki je bila natančen posnetek slovite jame na otoku Capri. Herrenchiemsee je bil nekak Versailles v min jaturi; na tem gradu, v Galerie c’es Glaces, je kralj prirejal svoje gostije z duhovi; eno teh večerij je pozneje popisal teti, ki je meni povedala drgooljaje in pr govore, čeravno ne dobesedno, z besedami, kakor sole-te:
Malo pred polnočjo je čudežna »Galerija" zažarela v mehki svetlobi mnogoštevilnih sveč, ki je izpiemenila kristalne lestence v verižice lesketajočih se dijamanlov. Miza, okrašena z iatimi krožniki in izbrano steklovino in cvetlicami, je bila pogrnjena za tiinajst gostov; pet minut pred polnočjo je stopil kralj Ludovik v sobano, da počaka njihovega prihoda.
Ko je ura udarila polnoč, so se odprla velika vrata in komornik je oznanil — kraljico Marijo Antonietto.
Ludovik je stopil naprej, da jo sprejme, in kaj je videl? Krasno žensko v finem satinu, napudrane lase, prepletene s kožami in biseri, okrog vratu pa se ji je vlekla drobna, krvavordeča proga Kralj si je namreč domišljal, da je kraljičin duh na njegov ukaz zcpet navzel pozemsko obliko, kakor jo je imeia v sijajnih dneh v Versaillesu, obenem z okrutnim znakom c d giljotine.
Zatem je prišel Ludovik XIV. z veliko lasuljo, v trdem, z zlatom obrobljenem brokatu in v čevljih, z visokimi rdečimi petami; za njim škotska kraljica Marija, prekrasna v črnem žametu in s škrlatastim poljubom smrti na vratu; pogledala je kralja globoko v oči in mu očarala dušo.
katarina Velika, presijajna v svoji blesteči obleki, je prinesla seboj nek dih krvi in poželjenja, in romantični trubadur Wolfram Eshenbach, ki ji je sledi), se je trese), ko se mu je rokav pomotoma obdregnil ob njeno roko.
Za temi je prišel Julij Cezar, z lavorovim ven • cem na plešasti glavi, v družbi vsezmagujočega Aleksandra, njima pa je sledil cesar Konštantir, zamaknjen v prikazen od križa.
Danski kraljevič Hamlet in trmasti cinik Dijogen sta bila videti docela rieprilična v tisti prekrasni blesteči sobani, in enako cesar Rdečebradec, ko je površno odzdravil na kraljev pozdrav. Za njimi je prišel svečan menih, ko pa se je naslednji duh zakasni), je kralj postal nemiren, a navsezadnje je prišla gorska vila lahkih korakov v sobano. Bila je krasna kakor zora, kakor jo je v njeni popolnost) videti le po samotnih krajih na svetu, in oči so ji bile temnomodre, kakor modrina mirnih jezer. Izpod krone iz ledenih sveč so se ji valili dolgi sviti! lasje preko belih ram in prozorna tenčica je bila okrašena s cvetlicami in mahom.
Novo došlo:
Slovenski »Favorit"
Albumi po K 3-20. s poštnino K 3 50 po povzetju K 4’—. Za preprodajalce popust. Dobivajo se vsi kroji in albumi
pri tvrdki
M. Ranth
Ljubljana, Marijin trg št. 3.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo.
„KINTA“ karbidne svetilke
najnovejšega sestava, fino emajlirane, enostavne, ter popolnoma nenevarne razpošilja po poštnem povzetju za ceno K, poštnina posebej Glavno zastopstvo „KINTA“ svetilk, Ljubljana, Dunajska cesta X2. ===== Telegrami: KINTA Ljubljana. ======
■■
ZAVAROVALNA DRUŽBA
pr* feniks
ZAVARUJE:
a) proti škodam, ki nastanejo vsled požara ali strele, všled parne ali plinove razstrelbe. kakor tudi vsled gašenja, podiranja ali izpraznenja na hišnih in go po-darskih poslopjih, tovarnah, strojih, pohištvu in premičninah vsake vrste, na zalogah blaga, živini, poljedelskih zalogah in orodju;
b) proti škodam po požaru ali streli na poljskih in travniških pridelkih v poslopjih in kopicah.
Pojasnila dajejo in ponudbe sprejemajo:
podružnica v Ljubljani, Sodna ulica štev, l
in krajevni zastopniki
Ravnokar došel
lister
za moško in damsko uporabo, ter vse drugo nufakturno in modno blago, se dobi v v eh množinah pri tvrdki
Schwab & Bizjak, Ljubljana
C(
p'
Č(
z
prej: T. Kunc Dvorni trg štev. 3 pod Narodno  |
inozemska kolesna
[pnevmatika
(kompl. garniture)
J. GOREČ
trgovina s kolesi
Ljubljana, Marije Terezije c. 14.
i§§4 vg
Roman-Gement
izvrsten cement za vsako vrsto stavbenega dela posebno pazaizdelovanjeumet-nega škriljca, kateri je kupce vedno v svoji ceni in dobroti zadovoljil.
Že svojedobno je imel Laški Roman - Cement svoj dobri glas.
Vsem interesentom naznanimo, da se na dobavo večje množine pustijo pred-bilježiti.
Tovarna za cement
Laško pri Celju.
K. Linhart, urar
Marija Terezija c. 7,
Veika zaloga zlatih, srebrnih in niklastlh ur kakor Omega, Schaffhausen, stenske ure
z nihalom po najnižji ceni Popravila se sprejemajo vsaki čas in se solidno izvrše- 990
BALKAN v Ljubljani ima
nekaj vagonov zdrave koruze
na prodaj. — Oddaja se le cele vagone.
Komisija „Balkan“ v Ljubljani
prodaja, dokler traja zaloga
prvovrstno črno čistilo za čevlje p° ===== K 21*50 za ducat. -
Prodaja se samo v večjih množinah.
URECE
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno in plačuje najbolje trg. firma
J. Kušlan,
Kranj, (Gorenjsko).
Franc Bar, Ljubljana, Frančero nabrežje 5
",v
ima v zalogi sledeče pisalne stroje
Undervvood skoraj nov, 2 Ideal A, Courier s širokim vo- L zom, Adler štev. 7. Empire, Kanzler, Hamond, Remingtofl visibile, ter prvovrstne barvne trakove, ogljen papir i«1 vse strojne potrebščine.
Popravila se izvršujejo točno,
Ljubljana
(Dalje prihodnjič.)
Kava žgana „ surova Kavni-pridatek Sardine najboljše vrste Keksi
Marmelada Paradižna konzerva Riž
Kond. mleko s sladkorjem
Razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej ffanko.
vva ^o\o9ax\}e^ Sma\e \\ Uo^ceV? ^aroefte s\ ga \a\vVo 9
^\e\avs\d so\\ 9 2ftvxv\šcu
0
Va\eva ga°Vam na^cetve^e Ao^ošV^e x o\)va\xio ^oš\o. ^Ea\v\e9a^\e ^oxuxA\)o \ ^vgo^d ^o^\xs\.