Stev. 43.
V Ljubljani, v sredo 25. oktobra I9T6.
Leto III.
Razvaline naše solnčne Gorice — danes še v laški oblasti.
Guy de Maupassant:
Red častne legije.
žive ljudje, ki so rojeni z gotovimi instinkti, z gotovim darom ali pa tudi samo z gotovo željo po nečem, kar se razvija ž njimi, odkar mislijo, oziroma odkar so pričeli govoriti.
Gospod Sacrement je imel od svoje mladosti sem samo en cilj: dobiti kak red. Kakor se drugi otroci igrajo vojake ter si natikajo celo čelade na glavo, tako je gospod Sacrement nosil že kot otrok red častne legije iz lepenke v gumnici ter je pozdravljal svojo mater na cesti s ponosom, noseč na prsih rdeč trak reda častne legije.
Po silno mukapolnem študiju seveda ni prestal zrelostne skušnje in ker ni vedel, kaj bi počel, se je poročil z lepo deklico, kajti za denar mu ni šlo. Bil je od doma precej premožen.
Živela sta v Parizu, kakor pač žive bogati privatniki, občevala v meščanskih krogih, ne da bi bila pripuščena v visoke kroge družbe. Ponosna sta bila na svoje znanstvo z nekim poslancam, ki se je pehal za ministrskim stolcem ter prijateljsko občevala z dvema ministerijalnima svetnikoma.
Toda misel s katero je bil stopil gospod Sacrement v svet, ga ni več zapustila in silno ga je mučilo, da ni imel pravice, da bi nosil na prsih rdeč trak častne legije.
Ljudje z redovi, ki jih je srečaval po boulevardih, so ga naravnost bodli v oči. Z nekako obupno zavistjo je gledal za njimi. Včasih ob dolgih popoldnevih, ko ni imel ničesar početi, jih je pričel šteti. Rekel sije: »Radoveden sem in videl bi rad, koliko jih bom srečal na poti od Madeleine pa do Rue Dronot.«
In počasi je korakal, natanko motreč spotoma vse gumbnice, da bi opazil zaželjeni rdeči trak. Če je prehodil določeno pot, se je vedno čudil nad obilnim številom:
»Osem častnikov in sedemnajst vitezov! Toliko! To je vendar smešno, kako se razmetava ta križec! Hočem videti, če jih bom ob povratku ravno toliko naštel!«
In zopet je, vračajoč se po isti poti, pričel šteti ter postajal nervozen, če ga je množica na ulici motila v njegovih opazovanjih ali če je koga prezrl.
Natanko je vedel .za dele mesta, kjer so ¦ bili v obilni meri zastopani vitezi častne legije. Pri Palaisu Royal jih je bilo največ, Avenue
de r Opera pa ni bila tako posejana ž njimi, kakor Rue de la Paix. Pri tem jih je bilo na desni strani Boulevarda vedno več, kakor pa na levi.
Celo gotova gledališča in kavarne so ti ljudje raje posečali nego druga. Vsakič, kadar je gospod Sacrement videl na hodnikih stati kje gručo belolasih starih gospodov, ki so ovirali promet, si je rekel: »To so častniki častne legije?« In mikalo ga je, da bi jih pozdravil.
Ti »častniki« — to je že večkrat opazil — so imeli čisto poseben način vedenja, čisto različen od onega navadnih »vitezev.« Že glavo so nosili bolj pokuncu. Pri srečanju človek takoj čuti, da uživajo veliko večji ugled in da je njihov vpliv mnogo obširnejši.
Sem pa tja se je polastilo gospoda Sa-crementa tako sovraštvo proti vsemu, kar je imelo kak red, da je razvijal v njem pravi srd socijalista.
Kadar se je potem vrnil domov, razburjen ob pogledu na toliko križcev, kakor lačni ob pogledu na polno pekarije, je pričel glasno zabavljati:
»l\daj se bomo \endar že enkrat iznebili te proklete vlade?«
Žena ga je začudeno vprašala: »Kaj pa Ti je danes?« Odgovoril je:
»Sem . . . sem . . . Razburjen sem nad krivicami vsenaokrog. Oh, borilci ob barikadah so imeli popolnoma prav!«
Toda po kosilu je zopet odšel na sprehod, da si ogleda izložbe prodajaln, v katerih so bili razstavljeni razni trakovi in redi. Natanko si je ogledal vsa odlikovanja, njih razne oblike in barve. Najraje bi imel kar vse. Potem bi se morala vršiti kaka javna slav-nost v velikanski dvorani, napolnjeni z ljudmi. Potem bi on korakal spredaj, na prsih vse polno odlikovanj, pisan ko cebra, vrsta nad vrsto, s cilindrom v roki, podoben zvezdi, in množica bi skrivnostno občudovaje šepetala njegovo ime.
Toda kaj, ko ni imel pravice niti do ene teh odlikovanj!
Rekel si je, da je res malo težavno za človeka, ki nima nobene javne službe, priti v častno legijo. Morda pa bi bilo bolje, da si skuša priboriti častništvo pri akademiji.
Premišljeval je, kako bi to izpeljal. Govoril je O' tem tudi s svojo ženo, ki se od začudejija kar ni mogla pomiriti:
»Častnik akademije? — Pa kaj si vendar storil, da bi to postal?«
Postal je hud:
»Razumi me vendar! Saj ravno premi-šlujem, kaj naj napravim! Ti res včasih malo prepočasi misliš!«
Smehljala se je: »Prav imaš. Toda jaz tudi ne vem.«
Sedaj se je domislil: »Če bi morda Ti enkrat govorila s poslancem Rosselinom! On bi mi lahko svetoval. Da . . ., veš ... saj to uvidiš . . . jaz ga radi tega ne morem naravnost nagovoriti. Stvar je malo kočljiva, težavna. Če jo Ti vzameš v roke, ima čisto drugače lice!«
Gospa Sacrement je storila kar je zahteval mož. Gospod Rosselin je obljubil, da bo govoril o tem z ministrom. Potem ga je pričel še gospod Sacrement mučiti in končno mu je poslanec rekel, da mora vložiti prošnjo ter našteti v njej vse svoje zasluge za do-; movino.
Svoje zasluge?  To je bila ravno ona' kočljiva točka. Saj niti abiturijent ni bil. ^'    Kljub temu se je pripravil na delo ter je pričel spis »Pravice ljudstva do omike.«
Stran 586
TEDENSKE SLIKE.
43. štev.
Glavni trg v Gorici po bombardiranju: Poškodovane hiše.
Stanovanje lekarnarja v Gorici: V kleti med grmenjem laških topov.
Nova spominska medalja s podobo šefa general, štaba Conrada pl. Hotzendorfa.
Ker mu pa je primanjkovalo dobrih misli, je moral vse skupaj opustiti.
Nato si je zbral lažje snovi ter jih po vrsti pričenjal. Najprvo: »Vzgoja otrok po gledaliških predstavah.« Tu je na široko razkladal, da naj se v okrajih, kjer prebivajo revnejši sloji, ustanovi gledišča za male otroke s prostim vstopom. Tja naj peljejo starši otroke od najnežnejše mladosti in tamkaj naj se jim s pomočjo projekcijskih aparatov predvaja najvažnejše, kar je treba za človeško znanje in omiko. Morali bi se vršiti celi kurzi. Oko bi moralo podpirati možgane in slike bi se lažje vtisnile v spomin, tako da bi vsa znanost pridobila nekako gotove oblike.
Ničesar ni lažjega, kakor na ta način vtisniti razne znanosti, n. pr. zgodovino, zemljepis, rastlinstvo, živalstvo, anatomijo itd., otrokom v spomin.
Ta svoj spis je dal tiskati ter je poslal po en proizvod vsakemu 'poslancu, deset vsakemu ministru, petdeset predsedniku republike, po deset vsakemu pariškemu listu in po pet vsakemu  provincijalnemu časopisu.
Potem je pričel obdelavati vprašanje uličnih bibliotek. Zahteval je od države, naj si nabavi vozičke s knjigami, kakor so na primer vozički za prodajo zelenjave, ter naj se te vozičke prevaža po cestah, tako da si bo lahko vsak prebivalec za pet centimov sposodil na mesec deset knjig.
V svojem spisu je dejal gospod Sacrement: »Ljudstvo se zanima samo za zabave. Ker se ne briga za omiko, se mora, omika brigati za ljudstvo itd.«
Nihče se ni brigal za te spise. Kljub temu je gospod Sacrement vložil prošnjo. Odgovorili so mu, da so vzele njegove spise na znanje in da se bodo ob danem trenutku za to stvar še zanimali. ^Mislil si je, da mu je uspeh zagotovljen. Čakal je, a ničesar ni bilo.
Sklenil je sedaj, da osebno stori vse korake. Prosil je za avdijenco pri ministru za poduk. Sprejel ga je zelo mlad tajnik, ki je pa kljub temu imel nekaj resnega na sebi. posebno če se je igral z gumbi mnogoštevilnih električnih zvoncev, s katerimi je lahko priklical celo vrsto slug in raznih nižjih uradnikov.   Tajnik je zatrdil Sacrementu,  da je
Ista medalja zadaj. Cisti dobiček se uporabi za dobrodelne vojne namene.
vse v najlepšem tiru, da se bo za stvar zanimal, on pa naj svoje začeto delo le nadaljuje.
In gospod Sacrement je pričel znova »delati.« Zdelo se je, kakor da se sedaj tudi poslanec Rosselin silno zanima za to njegovo delo. Dajal je gospodu Sacrementu celo vrsto praktičnih in izbornih nasvetov. Sicer je imel tudi on red častne legije, ne da bi se pravzaprav vedelo, za kakšne zasluge in kako si ga je bil pridobil.
Dajal pa je Sacrementu navodila za razne spise ter ga je vpeljal v razne literarne kroge, ki so se bavili z gotovimi specijalnimi študijami, kjer bi si lahko pridobil kake zmožnosti in kjer je vse stremilo po časti in odlikovanjih. Celo pri ministrstvu ga je predstavil.
Končno je Rosselin nekega dne po zajtrku — že več mesecev je obče\al stalno pri njem — zašepetal Sacrementu, stiskajoč mu roke, v uho:
»Izposloval sem Vam veliko ugodnost. Društvo za historična preiskovanja Vam bo poverilo posebno nalogo. Gre namreč za celo vrsto raziskavanj v raznih knjižnicah Francije.«
Sacrementu je postajalo vroče, tako da par dni ni mogel ne jesti ne piti. Osem dni pozneje je odpotoval. Hitel je od mesta do mesta, se zaglabljal v kataloge, prebrskal vse
Stev. 4;^
TEDENSKE SLIKE.
stran 587.
Polkovnik Albert Langer, poveljnik avstr. ogrske 30-5 cm možnarske baterije, je bil za zmagovito delovanje v Belgiji in v Franciji povišan v plemski stan.
stare kote, polne prahu in starih spisov, v veliko jezo vseh knjižničarjev in arhivarjev.
Tu mu je nekega dne v Rouenu prišla misel, da bi obiskal svojo ženo, ki jo že osem dni ni videl. Z vlakom ob devetih zvečer se je odpeljal ter dospel v Pariz opolnoči.
Ključ je imel pri sebi. Tiho je vstopil, veseleč se nad mislijo, kako ga bo žena vesela. K nesreči pa so bila vrata spalnice zaklenjena. Zaklical je ob vratih:
>Žena, jaz sem !<
Morala je biti silno prestrašena, kajti slišal je, kako je skočila iz postelje ter v polsnu sama s seboj govorila. Nato je stekla v svojo oblačilnico, jo odklenila in zopet zaklenila, tekla parkrat po sobi sem ter tja, da so se tresla tla in so šipe žvenketale. Končno je vprašala:
>Ali si Ti, Saša!«
Odgovoril ji je:   »Jaz!  Jaz!   Odpri že
vendar! Dosti dolgo že čakam.«
Vrata so se odprla in žena mu je padi okrog vratu, jecljajoč:
»Kako sem se prestrašila! Tako pres( nečenje! Kako se veselim!«
Pričel se je slačiti, pedantično natančnt kakor je sploh vse delal. Z nekega stola j vzel površnik, da bi ga, kakor navadno, ob sil v predsobo. Toda hipno je ves preseneče obstal. V gumbnici je bil trak častne legij
1 d/UliiNStS.li, bLlKii.
Odhod bolgarske vojske na bojišče proti Rumunom.
Bolgarska straža v Dobrudži ob Donavi, da strelja na sovražna letala.
Ziijecljal je : »Ta ... ta .. . površnik . . . ima . . . red?«
Žena je priskočila ter mu iztrgala površnik iz rok: »Ne ... Ti se motiš ... daj sem . . .«
Toda on je še vedno držal rokav v rokah ter venomer ponavljal kakor blazen: »Kaj ? Zakaj ? — Razloži mi to ? . . . Čigav je ta površnik? Moj ni, ker je red častne legije v gumbnici!«
Z vso silo mu je skušala površnik strgati iz rok:
»Poslušaj vendar . . . poslušaj vendar . . .
Toda njega je to ujezilo, postal je bled: »Vedeti hočem, kako je prišel ta površnik semkaj! Moj ni!«
Tu je zakričala nad njim: »Tvoj je! Bodi miren, prisezi mi ... poslušaj . . . no . . . Dobil si ta red!«
Tako je bil presenečen, da je spustil površnik ter sedel na stol: »Jaz sem . . . praviš ... jaz sem . . . dobil red . . .?«
»Da ... to je skrivnost . . . velika skrisnost . .  «
Zaklenila je med tem časom po\'ršnik v
omaro ter se vsa bleda in trepetajoča vrnila, razlagajoč:
»Veš, ... to je nov površnik, ki sem ti ga dala napraviti. Toda prisegla sem, da Ti ničesar ne izdam. Pred potekom štirih do šestih tednov še itak ne pride v javnost. Najprvo moraš dokončati potovanje. Šele po Tvojem povratku naj bi bil to zvedel. Gospod Rosselin ti je to preskrbel.«
Sacrement je popolnoma izmučen jecljal:
»Rosselin . . . red . . .? On mi je preskrbel red . . .?  Jaz . . . on . . . ah . . .«
Moral je izpiti kozarec vode.
Mal, bel košček papirja je ležal na tleh, ki je gotovo padel iz površnika. Bila je vizitka. Čital je: »Rosselin, poslanec«
»Vidiš!« mu je dejala žena.
Tu se je gospod Sacrement pričel jokati od samega veselja.
Osem dni pozneje je bilo objavljeno v uradnem listu, da je bil imenovan vitezom častne legije gospod Sacrement za izredne zasluge za domovino.
Bolgarski polkovnik Jimov (XX) in bolgarski major Panov (X) med bojem.
Rodovina bodočnosti.
Značaj rodovine se je od početka človeške kulture že temeljito izpremenil. Mož je bil v pradavni dobi gospodar nad življenjem in smrtjo žene in otrok, hlapci in dekle so mu bile sužnji brez pravic ter celo manjvredne od domače živine. Dolgo dobo je potrebovalo človeštvo, da se je dvignilo do zadruge, v kateri so tvorile rodo\ine skupnost pri delu in jelu. A tudi zadrugo je vodil načelnik — župan — z absolutno silo in pravico. Polagoma so se osamosvojile rodovine, v katerih je bil hišni gospodar glava po lastni obitelji. Doma se je izdelovalo vse in prodajalo.
Ko je nastopila nova doba stroja, je ta jela posamezne člane rodovine bolj in bolj odtezati skupnemu domačemu delu, tako da je rodovina postala le nekaka gostaška skupnost, ki v svojem stanovanju zauživa to, kar so nje posamezni člani daleč od svojega doma prislužili. Ko je hitrejše obdelovanje in izdelovanje blaga zahtevalo, da so posamezne vrste delavstva morale opravljati delo
štev. 43.
TEDENSKE SLIKE.
stran 589.
Vrhovni bolgarski poveljnik, general Jekov ^_ (XX) in zadnjim bolgarski princ Boris(X)-
Prebivalci Dobrudže pozdravljajo Bolgare kod osvoboditelje iz romunskega jarma.
V skupni delavnici ali tvornici, je moral mož, za njim kmalu tudi žena, zapustiti dom iskat si zaslužka v tvornico. Od srednjega veka do danes si je razvoj industrije bolj in bolj uglajal pot, in spoznanje, da ne kaže prepovedati ženi dela izven doma, se je že popolnoma utrdilo.
Stotisoče žen je že stopilo na delovni prostor moža, stotisoče žena, mater mora doma nadomeščati otrokom očeta, morale so na delo v tvornico, v delavnice, opravljajo kmetiška dela; njih materinske naloge niso več tiste, ki so bile poprej. Postale so matere v drugačni obliki, matere, ki morajo košček kruha sedaj, ko ni moža tudi zaslužiti, da njih mali ne stradajo. Le malo mater še mora ostati pri svojih otrocih, ogromna večina pa mora rano na delo in vidi zopet svoje male šele pozno zvečer. Vse to pa ni le začasna
posledica vojne, marveč je dejstvo, ki mu je odmerjena dolga doba. Država, dežele in občine so že na delu, da se prilagode novim razmeram. Organizacija otroških domov bo podlaga za sirotinsko oskrbo. Ne mislijo več na sirotišnice, kamor so otroke zaprli, temveč le na otroške domove, kjer bo družina po delu sprejela zopet svoje otroke. V teh domovih tudi ne bo govora o kaki miloščini: mati bo prispevala sama primeren znesek, in tako se bo upoštevalo nje željo, kadar pojde za blagor nje otroka.
Občine prirejajo ljudske kuhinje, kjer naj dobi delovna družina snažno in tečno hrano za primeren znesek, ker ji čas ali pa zaslužek ne dopušča, da se oskrbuje s hrano doma. Treba ne bo nič več velikega števila malih loncev na ognjiščih pri posameznih rodovinah, temveč veliki občinski kotli bodo
delili posameznikom primerno hrano. ] Rodovina preneha s tem biti nekaka ki hinjska skupnost, morda bo še skupaj sede pri mizi; treba pa ne bo več posamezij skrbeti za hrano za posamezne rodovinsi člane, vse to bo družabno delo in ne ve domače delo v dosedanjem zmislu. Zato f bodo ljudje imeli več počitka in več čas bodo posvečali svojim otrokom, ko se vrne; od dela.
Skoro vsak dan vzame družba že kako domače delo, in vsak dan morajo pre zemati žene zunaj doma najrazličnejše opravk Prav zato treba, da dobe te žene tudi zun hiše primeren vpliv. Saj gre za preskrbo i vzgojo njih otrok, in tega ne morejo matei prepustiti brezbrižno kakršnim že oblaste: ali ustanovam. Kjer gre za otroke, tam n se sliši in posluša tudi materin glas.  Pr
Rumu ni. 1. vrsta: Trg v Turnu Severinskem. — Cigana. — Rumunke na Sedmograškem. — 2. vrsta: Rosenov pri Sibinju. — Cigana. — Sedmogra§ki Saški iz sibinjske okolice s posebnimi klobuki. — Sedmograške poljske delavke. — Rumunski samostan Neaumcau. — 3. vrsta: Ciganka. — Kolodvor v Sinaji s kralj, letoviščem. — Saške (nemške narodnosti). — Rumunka gre na trg. — 4. vrsta: Sedlo Rdečega stolpa.
Madjari. — Grad Vayda Hunyadi na Sedmograškem.
tega materam ni bilo treba, čutile so se v \arstvu moža dovolj ščitene. Sedaj pa ni moža, ni zaščite, in milijoni žena morajo sedaj samostojno skrbeti za rodovinsko preskrbo, čemur se bodo tudi privadile s težkim trudom in z obilimi solzami.
Nova družina potrebuje novo mater. Minulost se ne vrne več, in obsojeni smo, da živimo za sedanjost in bodočnost. Beseda materina zunaj njenega ozkega hišnega delokroga bo koristila več kakor pa domače delo. Delavčeva žena si mora priboriti vse pravice javnega življenja. To so preizkušnje, ki jih je vojna naprtila ženam, in čim prej bo žena \se to dobro razumela, tem prej si bo pridobila primeren vpliv na življenske oblike sedanje družbe.
Snaha.
Roman.
(Dalje.)
III.
Prihodnjega dne pa je stopila pred mladega Angleža Mona, ki se je zelo razlikovala od tiste, katero je bil včeraj zapustil. Bleda deklica žalostnih oči in stisnjenih zob je položila molče svojo roko v njegovo.
»Kaj se je zgodilo?« je vprašal, ker je takoj opazil njeno izpremembo.
»O, ali še niste slišali?« je zaklicala. »Saj ne govore v vsi okolici ničesar drugega. Ali še ne veste, da so poskusili včeraj večer gospoda Moora ustreliti?«
Moore je bil posestnik in njen sosed in njegova last je bil gozd, kjer se je Geoffrey včeraj ponesrečil.
»Da, naravno, slišal sem pa tudi, da je morilcem ušel.«
»To je res, a ubogi kočijaž, Tine Mo-loney, je dobil kroglo v srce! O gospod Rodnej'!« je vzkliknila mlada deklica trpko ganjena, »kako obžalujem uboge nevedne ljudi, ki si obremenjujejo vest z umorom in ubojem in zaslepljeni menijo, da ravnajo pravično. Strašno je, sramotno! In zdi se, da za nas ni rešitve . . . Toda v tistem kraljestvu, kjer vlada najpopolnejša pravičnost, bo zadela kazen gotovo prave krivce.«
»Na kočijaža sem popolnoma- pozabil,« je rekel tiho Geoffrey.
Bila je nesrečna pripomba. Mona se je vznemirjeno obrnila k njemu. »Naravno,« je rekla zasmehljivo. »Da odnese le fmi gospod celo kožo, kočijaž potem ne pride v poštev. Spolnil je dolžnost s tem, da je prelil za gospoda svojo neplemenito kri. Tako mišljenje je deloma vzrok, da je našo ljudstvo obupalo. Dvojna postava za bogate in revne; obziri napram boljšim, brezobzirnost za nižje.«
Utihnila je, da si je oddahnila, in nato je globoko vzdihnila.
»Delate mi krivico,« je očital Geoffrey. »Na ubogega kočijaža sem res pozabil. Vpo-števati morate, da^ sem tukaj tujec in ne poznam kmetov. Če bi bil umorjen Moore mesto ubogega Moloneya, bi mi ne bilo bolj
žal, kakor mi je zdaj, čeprav je oni gospod, ta pa služabnik. Toda osebno čutim le za one, katere poznam in ljubim.«
Rešil ga je »ubogi Moloney.« Mona mu je odpustila.
»To je res,« je dejala. »Prenaglim se, ker krvavi moje srce za rojake, in trepečem, če mislim, kaj še vse mogoče doživimo. Naravno pa ne morem zahtevati, da čuvstvu-jete z menoj.«
Te besede so se mu zarezale v srce.
»Jaz čuvstvujem z vami!« je zaklical hitro. »Na to se lahko zanašate. Rad bi delil z vami vaše skrbi ... če bi hoteli vi deliti z mano moje veselje,« je lahno dodal.
Za to ponudbo je bila Mona gluha. Stala je na pragu in stopila zdaj na vrt.
»Kam hočete?« je vprašal Rodney, ki se je bal, da jo je s svojimi zadnjimi besedami razžalil.
Na glavi je imela spet veliki okrogli klobuk, ki ji je dražestno pristojal. »Obiskat grem kočijaževo vdovo. Lansko leto je pri nas služila, letos se je poročila, zdaj pa je . .. zanjo vsega konec«
»Ali vas smem spremljati?« je vprašal nemirno. »Časi so hudi in v koči Moloneya so zbrani gotovo razni ljudje. Varnejšo se boste čutili, če boste imeli tik sebe koga, ki se nanj lahko zanesete.«
Dvignila je oči in ga pogledala. »Pojdite, če hočete,« je dejala nato počasi. »Sicer se ne bojim ljudi. Zakaj tudi? Ne pozabite, da sem njihove vrste; moj oče in jaz spadava med ljudstvo.«
To je rekla mirno in ponosno, z dvignjeno glavo, toda ne da bi ga pogledala. Pomen njenih besed je razumel: ona je spadala med ljudstvo, on med tiste, ki ga prezirajo. Med njima se je valila široka reka, ki se ji pravi razlika stanov, in ju ločila. Ali ju pa mora ločiti?
Zmešane, nejasne misli so se predle v njegovih možganih. Stopala sta molče drug tik drugega, dokler nista prišla do male, s slamo krite koče, ki je stala ob cesti. Pred njo je ležal kup gnoja in prasec se je valjal in krulil v gnojnici.
Mož in ženska sta stala blizu koče, se še-petaje pogovarjala in pri tem burno mahala z rokami. Ko je videl moški Mono, je stopil bliže.
štev. 43.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 591.
Cesar Viljem in general major Kuchynka na današnji belgrajski trdnjavi.
C. in kr. vojaški gasilski zbor v Belemgradu.
»Vrnite se, mis,« je dejal vznemirjen. »Prinesli so ga, grozen pogled je. Videl sem ga in ne pozabim tako kmalu. Vrnite se, vam pravim. To ni za vaše oči.«   •
»Ali je v koči?« je vprašala Mona in kazala s trepetajočim prstom na kolibo.
»Kje pa, kakor v koči?« je odvrnila ženska, ki se je med tem tudi približala. »Mrzel in nem se je vrnil v hišo, kjer ne bodo slišali več njegovega koraka, ne njegovega glasu . . .«
Mona je pobledela in se tresla. Nehote se je oprijela Rodneyeve roke, kakor bi potrebovala opore. Položil je svojo roko na njeno in jo oprijel toplo in pomirjujoče.
»Vrgli so čezenj staro plahto, čez tisto, kar je še od njega ostalo ... O gospod Jezus!« je naenkrat zaklicala žena, sklenila roke nad glavo in zaječala z zategnjenim, tožečim glasom, ki je bil tako obupen, žalosten in neutolažljiv, da je Rodneya pretreslo.
»Pojdite spet, od koder ste prišli,« je rekel mož, ki je bil bolj in bolj razburjen. »To ni kraj za vas. Njegova duša ne najde pokoja, ker je tako končal. Če stopite notri boste obžalovali . . . Notri je nekaj, nakar boste mislili in o čemer se vam bo sanjalo tako dolgo, dokler ne zaželite, da bi bili mrtvi in pokopani.«
Imel je pene okrog ust in gledal je divje okoli. Geoffrey je stopil naglo med Mono in moža, ki se je zdel, da na pol nori od strahu in groze.
»Kaj govoriš? Molči!« je rekla ženska možu in grbančila čelo. »Pusti jo, naj ravna, kakor se ji zdi prav.; Ali govoriš o grozi hčeri Dana Scullyja?« :
»Pojdiva domov, Mona; poslušajte moj svet,« je prosil prijazno Geoffrey, ko se je mož negotovih in drsajočih korakov oddaljil in poškilil od časa do časa nazaj, kakor bi se bal, da ga zasleduje kak sovražnik.
»Ne, ne, v času stiske ne smemo nikogar zapustiti,« je odgovorila Mona z dolgim m trepetajočim zdihljajem. »Meni ni treba ničesar videti, govoriti pa moram z vdovo.«
Sla je proti koči in prestopila prag; Geoffrey ji je sledil.
Nudil se jima je pogled posebne vrste. Prišla sta v velik prostor, ki ni imel drugih tal nego črno zemljo, ki jo daje mati narava.
Na desno se je tiščalo kota visoko ognjišče, kjer je gorela kopica šote in razširjala močen duh. Tik ognjišča je čepela stara ženska, tiščala obraz v modro rižast predpasnik in se gugala v nemi tugi sem in tja.
Njej nasproti je sedelo na tleh mlado prase in strmelo vanjo. Naprej je stalo kakih dvanajst mož in dve ženski, ki sta živahno med seboj šepetali.  Čeprav sta bili v manj-
šini, se je vendar njuna prisotnost najprej opazila.
Monine oči pa so gledale le eno. Na levi od ognjišča je stal ob steni preprost mrtvaški oder in na njem je ležalo nekaj, kar je bilo pokrito z belim platnom. Pri pogledu na to ji je krvavelo srce; tukaj pod platnom je spal umorjeni mož z nrzlim smrtnim smehom na obrazu.
Poleg trupla je sedela mlada, zala žena, zgrbljena in stisnjena od bolečine. Oblečena je bila, kakor je irska kmečka noša: kratka obleka s kratkimi rokavi, ki kažejo lepo oblikovane komolce in majhne roke, ki so poseben znak irskih žena in ki kažejo na davno špansko sorodstvo.
Obupana in žalostna je iztegnila svoje roke preko njega, ki je bil včeraj še njen
mož,  njen ponos in njeno veselje,  in svoj obraz je položila na roke.
Ko je šla Mona čez prag, je stopil eden od mož iz gruče, se bližal mrliču in iztegnil roko, kakor bi hotel dvigniti platno in pogledati tistega, ki je ležal pod njim. Mlada žena pa je skočila kakor tiger in mu z odločnim migljajem ukazala, naj opusti svojo namero.
»Pusti ga pri miru!« je zaklicala. »Roke stran! Saj vsi veste, da je mrtev! Ničesar več ne morete storiti zanj! Njegovo truplo-pa le prepustite ženi, ki ji je podrla njegova izguba srce.«
»Uboga Kitty, ali ti ne morem pomagati > je vprašala Mona prijazno šepetaje, se sklonila k njej in vzela vdovino roko sočutno-V svoje. »Vem, da ti ne morem ničesar povedati, ali pa ne morem ničesar storiti, s-čimer bi te potolažila?«
»Hvala, mis, vem, da dobro mislite,« je-žena žalostno odgovorila, »ali ves svet je premajhen, da bi mi mogel dati le najmanjšo-tolažbo ... Saj on je mrtev!«
Besede so zvenele tako ganljivo, da so-se zalile tudi Geoffreyeve oči s solzami.
»Uboga dušica!« je dejala Mona skrbno, in izpustila njeno roko. Žena se je okrenila takoj spet k mrliču, kakor bi bil pogled na mrtvo truplo edina tolažba.
Mona je zdaj opazovala gručo mož in. žen v ozadju koče. Mlada deklica je bila popolnoma drugačna kakor sicer, skoro postarana vsled žalosti in jeze. Oči so potem-nele in krog ust se je prikazala resna poteza.. Kakšno dovzetnost za vnanje vtiske je skrivala njena nežna postava! In kakšne težke-čase je pripravila še usoda tej mladenki, katere obraz, je ob slučaju mimoidoče žalosti-prebledel in katere roke so se stresle ob tuji bolečini. Tuga in radost sta bili zanjo dva
Stran 592.
TEDENSKE  SLIKE.
43 štev.
Pozdravljanje avstro-ogrskih častnikov na kolodvoru y Darasku po Džanelu paši
in turških civilnih uradnikih.
Turška  pehota in turško jezdeštvo na velblodih v sinajski puščavi.   Vojsko
pregleduje poveljnik Džanel paša.
veliliana, ki sta jo mogla dvigniti v nebesa in potopiti v najgloblje brezno.
»O, kakšen dan je to! je vzkliknila s tresočimi ustnicami. »Glejte nesrečo, ki ste jo zanesli v hišo, kjer je vladalo včeraj še življenje in veselje! To so posledice vaših uporniških zborovanj! Kje je duša tega moža ki je bil poklican brez mašnika in brez molitve na ustnicah? In kako se more drzniti njegov morilec misliti na lastno dušo?«
Nihče ni odgovoril. Možje so se umaknili nekoliko nazaj in so jo gledali plašno in v zadregi.
»O, kako grozno si je misliti, da gleda na nas ves svet z zaničevalnim strahom kakor na narod, ki ni za drugo kakor za to, da razdira! Kaj hočete s tem doseči ? Mislite mar, da moreta biti mir in blagoslov božji na tistem koščku zemlje, ki je rdeč od krvi in oskrunjen s pregrehami? Ne, vam rečem, zadene vas prokletstvo neba, ki ga vam ne odvzamejo niti poznejši časi!«
Spet je molčala. Eden od mož, ki je nemirno prestopal z noge na nogo in povešal oči, je dejal s hripavim glasom:
»Pretrdi ste proti nam, mis Mona. Mi smo pri tem nedolžni; naše roke so prav tako čiste kakor vaše. Od včeraj ga do tega svečanega trenotka s svojimi očmi nismo videli; to veste tudi vi, mis.«
»To je vse res, toda vseeno obtožujem vas vse, može in fante in — da, in žene tudi — ker, četudi niso omadeževane vaše roke s krvjo, ni vendar med vami niti enega, ki ne bi ravnal z ničvrednim morilcem kakor s tovarišem in ga branil pred vsemi poizvedovanji. Ali si je mogoče predočiti strahopetca, ki strelja v jarku skrit na žrtev tako. da se ni mogoče nikamor rešiti? Mr. Moore hodi dan za dnem brez orožja in brez variha po  svojih   poljih.  Zakaj  ni stopil  dotičnik
preden in ga pozval na boj za življenje in smrt, če je bil res uverjen, da je sreča za deželo, če oni umrje? Ne, tako ravnati je bilo nevarno,« je rekla Mona zaničljivo; si-gurnejše je, leči v zasedo in' postati zavratni morilec«
»Zakaj pa preganja revne ljudi? Mi ne moremo živeti, on pa neče znižati najem-ščine!« se je oglasil čem''eren glas iz ozadja.
»Najemščino je znižal. Sam mora pa tudi živeti, in če bi je tudi ne bil, bi ne bil s tem opravičen umor,« je odgovorila Mona brez strahu. »Kdo je vam bil bolj dober, kakor Mr. Moore zadnjo zimo, ko je bila lakota? Ali ni bila vam vsem njegova hiša odprla? Ali ni hranil vas in vaših otrok? Ali \se to je pozabljeno, besede nekaterih mal opridnežev so izbrisale spotnin na dolgoletno zvesto prijateljstvo, in hvaležnosti ne poznate . . . Toda samo čas zapravljam, ko vam govorim. Saj spadam med vas, toda mislim si, da bi bili vi v stanu, tudi mene zaradi najneznatnejše malenkosti ustreliti.«
Zadnja opazka je povzročila v gruči gibanje. Mlad mož je stopil naprej in dejal zelo resno:
»Ne verjamem, da imate pravico, nam tako govoriti, mis; to ni lepo od vas. Sami vendar prav dobro veste, da se veselimo, če vas le vidimo ali če slišimo vaš glas.«
Čeprav je bila Mona še zelo ogorčena, jo je le nekoliko omehčal ta nagovor, ki bi bil ganil sleherno žensko. Z njenih lic je izginila barva in težke solze so ji stopile v oči.
»Mogoče je res,« je rekla. »Vi pa tudi veste, koliko na vas dam, in zato sem dvakrat užaloščena. Toda ne koristi več, svariti vas; minil je čas, ko so besede kaj opravile.«
(Dalje prihodnjič.)
f Ferdo Krečič, je padel na doberdobski planoti junaške smrti dne 12. avgusta 1915. Star 24 let iz Barkovelj pri Trstu. Pokojnik je bil pred vojno v Albaniji, odkoder je odšel na srbsko bojišče, kjer si je pridobil srebrno svetinjo. Pokojni Krečič je služil kot četo-vodja pri 87. pešpolku ter je bil zaradi svojega blagega značaja pri vseh jako priljubljen. Družina je izgubila ž niim pridnega in skrbnega sina in brata, prijatelji pa zvestega in ljubeznivega tovariša. Naj spava sen junaka!
Razne vesti.
Slovenski   umetnik  v težkih   časih.
Deželnemu odboru kranjskemu je došla sledeča prošnja: »Slavni deželni odbor! Podpisani najvljudneje prosi izdatne, po vojni matematiki izračunane podpore, ki jo je po svojem mnenju in po izjavah uglednih strokovnjakov za svoje umetniško delovanje in za resno, po slovenskih razmerah ovirano višje stremljenje zaslužil. Podpisani vzdržuje svojo mater, ki mu je sicer prijetno, a posebno v sedanjih časih občutno breme. Ker je življenje zelo težavno, bi bil podpisani rad pripravljen umreti, ko ne bi bili stroški za dostojen pogreb preveliki. S primerno podporo bi bila slovenskim umetnikom omogočena izvršitev sklepa, da se dajo korpora-tivno dostojno pokopati, kar bi pomenilo izdatno razbremenitev revnega slovenskega naroda ... V usodo vdani . . .« Na koncu prošnje je naslikana krsta, iz katere gleda neplačan račun.  Prijavili smo to  vlogo v
štev. 43.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 593.
Ruski kosci in grabljice v Voliniji se peljejo na delo.
Vaščanke v Voliniji v družbi naših vojakov.
Hrabri slovenski brani-telji  „Sinje Adrije.«
opomin onim, ki jim vojna ni prinesla ne smrtnih slučajev, ne trpljenja in pomanjkanja, in ki bi lahko z nakupom slik in kipov pomagali slovenskim umetnikom.
8000 otrok na begu umrlo. Katoliški sedmograški škof grof Mailath je v ogrski magnatski zbornici povedal, da je umrlo na begu iz Sedmograške okrog 8000 otrok! Segesvarski župnik je povedal, da so matere metale dojenčke proč, da bi jih ne ovirali na begu Kakor poroča dvorni svetnik Ruffy, so zbrali v Marosvasarhelyju 632 takih zapuščenih otročičev. Nastanili so jih v 16 vagonih, toda odpeljati jih niso mogli, ker ni bilo dobiti nobene lokomotive. Končno so izbruhnile med njimi razne bolezni, ki so tako razsajale, da je pomrlo na stotine teh nedolžnih žrtev rumunske invazije in materinske brezsrčnosti.
Lepa najdenina. Na Dunaju je neka aristokratka na »Kerntnerici« izgubila z dra-guljami vdelane korale, katere je našla delavčeva žena Koza Tischler, katere mož je v vojni pogrešan, ravno ko je nesla svojega otroka v bolnišnico ter jih po cenitvi oddala pristojni oblasti. Ker so bile korale vredne 48.000 K, je Tischlerjeva dobila 3400 kron najdenine, katera bode siroti gotovo boljše služila, kakor korale bogati aristokratki na vratu.
Žrtev katastrofe na Desni. Kakor smo svoj čas poročali, je počil veliki zaporni jez reke Bele Desne na Severnem Češkem, reka se je razlila v dolino ter uničila vse. Čez 60 ljudi je utonilo. Uvedena je bila stroga preiskava, ali so poklicane oblasti dovolj pazile na intaktnost zapornega jeza. Sedaj se je predstojnik praškega vodno - stavbnega urada, dvorni svetnik Podhajsky, v katerega kom-petenco je spadala skrb za zaporne jeze, razburjen vsled preiskave v svojem stanovanju obesil.
„Prodana nevesta" v Berolinu. Te dni so uprizorili na kralj, opernem gledišču Smetanovo češko narodno opero  »Prodano ne-
vesto« z izrednim uspehom. Vsi berolinski listi pišejo navdušeno. Zmaga češke glasbe je popolna.
Reforma ciganskega življenja na Hrvatskem. Hrvatski ban je izdal naredbo, s katero se prepovedaje klatavjenje in se jim
Bakteriolog dr. Evgen Czernel v Budimpešti, kije našel zarodke pegastega legarja (tifusa).
določuje stalno bivališče. Tisti cigani, ki ga nimajo, jim ga določijo pristojne oblasti. Te oblasti morajo paziti tudi na to, da cigani ne žive v konkubinatu, ampak da se poroče, nadalje da redno priglase novorojence in smrtne slučaje. Nadalje je v tej naredbi določeno, da se mora dati vsak cigan cepiti proti ^kozam.
Škof v Londonu je na velikem ljudskem shodu imel govor, v katerem je obsojal med vojno nastalo nemoralo. Rekel je med drugim, da se v gotovih ulicah v večernih urah po-
nuja na tisoče deklic, ki so največkrat šele 14 do 15 let stare. Vse življenje v Londonu, je rekel škof, je okuženo in greh straši po ulicah, da bi se krščanski človek najraje v zemljo pogreznil. Kakor povsod !
Najlepše ženske. Že starodaven je prepir katere narodnosti ženske so najlepše. V ameriškem listu »Pacific Rev.« piše Eleanor de Maast: Po mojem mnenju je ženska lepota precej enako razdeljena in je čisto nemogoče trditi, katera dežela ima lepše ženske. Tu odloči pač le osebni okus. Moderne ženske so. kar se tiče obleke, kosmopolitične in je težko razločitikatera je Francozinja, Italijanka, Slovanka ali Španka. Angležinja je izjema. Naj živi še toliko časa v Parizu, v Rimu ali kjersibodi zunaj svoje domovine, povsod se jo koj spozna, da je Angležinja. Slovanske dame se pa znajo najhitreje akomodirati deželi, v kateri žive in je čisto nemogoče pri Slovanki, živeči več mesecev v Parizu, v Londnu ali v Rimu, spoznati, da ni domačinka.
Zlato in srebro obdrži tudi med vojno in po vojni svojo vrednost. Varno je torej naložen denar, 5e si kupite zlato ali srebrno uro, verišioo, prstan i. dr. Bogato izbiro po nizki ceni ima tvrdka H. Suttner v Ljubljani št. 5, Mestni trg, ki pošlje bogato ilustrovan cenik vsakomur zastonj in poštnine prosto. Naročite si ga z dopisnico takoj.
Stran 594.
TEDENSKE SLIKE.
štev. 43
Pirej glavni pristan mesta Aten, sedaj zaseden od ladjevja in čet antante.
. oble-umetno zo-oda ja
P i, M ¦ ¦» (staro pohištvo, posodo, 71T rl n I n P ko, slike i. t. d.) in umeti U I III III U bovje kupuje in pro
A. DERGANC, brivec in starinar, v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 10.
Več
sprejme J. G. Repič, mizarska delavnica s  strojnim  obratom, Polzela,  Štajersko.
=^=^= Stanovanje in hrana v hiši. ==
I ZADRUŽNA TISKARNA KRSKO ob Savi
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusneje, ceno in v najkrajšem času.
Naročila  sprejema  vodstvo  Zadružne  tiskarne v Krškem  in
upravništvo Tedenskih Slik v Ljubljani, Frančiškanska ulica 10. I.      :::
182021
?07194
43 štev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 595.
I I  Po dnevnih cenah kupuje !_!
divji kostanj, želod, jezice, cunje, staro železo, kosti, ::   (lase) in star papir   ::
VIKTORIJA PANHOLZER
Ljubljana, Pražakova ulica štev. 4.
Varujte naše vojake z
Kaserjeuimi prsnimi haromBlami,
s „3 smrekami".
kot izborno sredstvo zoper kašelj, ki so se že nad 25 let izborno obnesle. Milijoni jih rabijo zoper
kašelj
hripavost, zasliženje, katare, bolni vrat, dušljivi kašelj, kakor tudi da se obvarujejo prehlajenja, torej so zelo dobrodošle vsakemu vojaku.
6100 notarsko poverjenih izpričeval zdravnikov in privatnikov jamči gotov uspeh. — Tek vzbujajoči fino okusni bonboni. Zavoj 30 in 50 v, škat-Ija 60 v se dobiva po vseh lekarnah in drogerijah.
MESTNil HRaNILNICa LlUBUSNSKil
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3. Največja slovenska hranilnica!
Koncem leta 1915 je imela vlog.....K 48,500.000- —
Rezervnega zaklada.........„    1,330.000-—
Sprejema vloge vsak delavnik.
Hranilnica je popularno varna in stoji pod kontrolo
C. kr. deželne vlade.
Za vaicevanje ima vpeljane ======  lične-----=
domaČe hranilnike.
Posojila na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5Vi"/o' '^ven Kranjske pa proti SV^Vo obrestim in proti najmanj '/4°/o odplačevanju na dolg.
^3^3   LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI   [=i[=^
: Delniška glavnica 8,000.000 kron. : STRITARJEVA ULICA 5TEV. 2. F^ezervni fondi okroglo 1,000.000 kron.
Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. -   Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.   -—
Sprejema vloge na vložne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. 27o rentnine od vlog na knjižice plača banka sama.
LDVBKE-En^KE-in
Knjiga vsebuje: Na male kavke dan. — Zaljubljeni jerebar. — Draga kljunača. — Veselega kljunača žalostni roman. — Paradni lovec Rekordavzar. — Lovec rešitelj. — Opeharjeni ribič. — Po-vodnji mož ob Ljubljanici. — Nedeljska bratovščina. — Brakada brez braka.  — Duhek, lovski Orfej. —
Za mrtvimi ogali. Dobra, zanimiva knjiga je najboljši prijatelj.
Najlepše darilo za no-jahe ranjence inipuge.
TflTfOClId
Knjiga vsebuje: Zaneseni. — Trije meseci. — Helena. — Jerom.   — Zaljubljeni kmet.   — Labud poje. — Utešenje. — Pet kron. — Zemlja sveta. — Opice.
Knjiga vsebuje: Lovec Klemen. —  Lenčica in zmaj. —  O  hudem kovaču.   —  Pastirska ljubezen. — Katrica in hudič. — V leš-čevju. — Dve nevesti.
Vse  kritike o teh knjigah so jako ugodne.
Vsaka knjiga stane elegantno vezana 3   K 50 h.   Razpošilja   upravništvo ^TEDENSKIH   SLIK",    LJUBLJANA, Frančiškanska ul. Id./L
Stran 596.
TEDENSKE SLIKE.
43. štev.
r
Modistika
MINKA HORVAT
Ljubljana, stari trg 21.
priporoča   cenjenim   damam svojo zelo povečano zalogo damskih klobukov in otroških čepic.
Popravila najfineje in najceneje.
Priporoča se umetna knjigoveznica
IVAN JAKOPIČ, LJUBLJANA.
Mazilo za lase
varstv. znamka Netopir napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul. 200 ali pa v trafiki pri farni cerkvi, v 3 tednih zrastejo najlepše lase. Stekl. po 3 in 4 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. Za gotovost se jamči. Zadostuje steklenica. Spričevala na razpolago.
SANATORIUM • EMONA
|4ZA-NOTRANJE-lN-KIRURGlCNE-BOLEZNI /i ¦POROD^sDSNICA. ^
]LtJUBLtJANA-KOMEN3KEGA-ULICA-^ tw
/ SEF-zDRyM^:pRirwijDRFR.DERGANC 1
Svetovna Ma Suttnep ima
samo natančno idoče, zanesljive, trpežne ure, katere staremu dobremu
imenu hiše čast delajo.
St. 410. NikelnastaAnker-Roskopf-
ura....... K 4-10
„   705. Roskopf-ura,  kolesje   v
kamnih...... „ 5"90
„ 719. Srebrna remontoar-ura . „ 7-80 „   600. Žepna ura z radijem, se
po noči sveti .   .   .   . „ 840
„ 449. Roskopf-ura, dvojni pokrov „ 7*20 „   518. Ploščnata nikelnasta kava-
lirska ura..... „ 7"50
„   803. Damska ura, jeklena ali nikelnasta ...... ,7-90
„   804. Srebrna damska ura .   . „ 9-50
, 1544. Usnjata zapestnica z uro „ 10"50
Št. 712. Nikelnasta IKO - ura,  15
kamnov...... „ 14"—
„ 1450. Bela kovinasta verižica . „ 2"80 „   865. Bela kovinasta  verižica,
priprosta..... „ 1 ¦—
„  916. Srebrna verižica, masivna „ 3"20 „  422. Nikelnasta športna verižica   ....... „ 1"75
„  979. Srebrni obesek „cesarjeva
podoba"...... „ 2-—
„  213. Srebrni prstan z kamnom „ 1"40
,,  211. Srebrni prstan z kamnom „ —'90
„ 1063. Prstan, ziatona srebro . „ 270
Vsaka ura je najnatančneie preizkušena.
Razpošilja se
po povzetju ali če se denar vnaprej pošlje.
Krasni cenik
zastonj in poštnine prosto.
Neugajajoče
se zamenja!
Lastna tovarna ur v Švici! — Lastna svetovna znamka „1K0", najboljša preciz. ura.
H. Suttner "v"" Ljubljani št. 5.
Nobene-podružnice. Svetovna razpošiljalnica.
Nobene podružnice.
Šelenburgova ulica
^^WJ% (zraven trg-ovine Tičar)
Antonij
a
a a a a a a a a a a a a
Poslano. E. pl. Tpnhoczv, iBliarnap v Ljubljani.
Moja soproga je zadnjega sinčka s Sladinom „s adni čaj" zredila. Fant je joldrugo leto star, čvrst in močan in ni jil še sploh nič bolan. Pri prejšnih treh otrocih je rabila razne redilne moke, s kojimi ni niti približnjega uspeha imela. Sladin priporočam vsem staršem.
iSpoštovanjem Makso Kovač, c. kr. voj. uradnik.
v Pulju, 23. marca 1914.
B B B B B B B B B B B B B B
a B
HnnnnnnnnnnnnHnnnnB
Naročnina za list „Tedenske Slike"; za Avstro-Ogersko: '/4 leta K 3'—. V.^ leta K 6.--, celo leto K 12-—; za Nemčijo: '/4 leta K 4-—,       leta K S'— celo leto K 16. — ; za ostalo inozemstvo: celo leto fr. 20'—. Za Ameriko letno 4 dolarje.
Uredništvo in upravništvo   Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 10, 1. nadstropje.
Izdajatelj in odg-ovorni urednik Ivan Koželj.
Tisk Zadružne tiskarne v Krškem.