V. Ljubljani, dne 15. oktobra 1934,
Cena posamezni številki Din 3'—
Leto. XVI.
»NAŠ G L A S“ izid« vsakega prvega, in petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40*—, za pol leta Din 20*—, za četrt leta Din 10*—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. ■m* Oglasi po ceniku. =
NAŠ GLAS
UredniStro i Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/L Rokopisi se n« vračajo. Nefrankirana pisma s« n« sprejemajo. — Upravniitvoi Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnic« v Ljubljani št«v. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence.
g..........S1^»	-	.... ........
IlilSI
M	'Z:'./

JUGOSLOVANSKEMU NARODU!
Naš veliki kralj Aleksander I. je padel 9. oktobra ob 4. popoldne v Marseillu kot žrtev podlega atentata.
S svojo krvjo je kralj mučeniško zapečatil delo za mir, radi katerega se je napotil v zavezniško Francijo.
Na prestol kraljevine Jugoslavije je po členu 36. ustave stopil njegov prvorojeni sin Nj. Vel. kralj Peter II.
Kraljevska vlada, vojska in mornarica so položili prisego zvestobe Nj. Vel. kralju Petru II.
Vlada kraljevine Jugoslavije, ki vrši začasno na osnovi člena 45. ustave kraljevsko oblast, je sklicala narodno predstavništvo k skupnemu zasedanju na dan 11. oktobra, da položi prisego v zmislu člena 59. in člena 42. ustave.
S svojimi zadnjimi besedami, ki jih je blagopokojni kralj umirajoč jedva izgovoril, je v svojem neizmernem rodoljubju zapustil našemu narodu tole sporočilo:
„Čuvajte Jugoslavijo!**
Kralj, vlada poziva ves jugoslovanski narod, da to sveto zapoved zvesto in spoštljivo izpolni.
V Beogradu, dne 9. oktobra 1934.
Predsednik ministrskega sveta N. T. (Jzunovič, s. r.; kmetijski minister in zastopnik zunanjega ministra dr. Dragutin Kojič, s. r.? prosvetni minister dr. Ilija Šumenkovič, s. r., pravosodni minister Božidar Maksimovič s. r., minister za telesno vzgojo naroda dr. Grga Andjelinovič, s. r., minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič, s. r., finančni minister dr. M. Djordjevič, s. r., minister za gradnje dr. Stjepan Srkulj, s. r , notranji minister Živojin Lazič, s. r., minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. F. Novak, s. r., minister vojske in mornarice armijski general M. Milovanovič, s. r., minister za gozdove in rudnike dr. Ulmanski, s. r., prometni minister Ognjen Kuzmanovič, s. r.
lil
lil

i
Beograd, 10. oktobra. Sestavljeno v kraljevskem dvoru na Dedinju 9. oktobra 1934 ob 20. uri.
Na povabilo Njegovega kraljevskega Visočanstva kneza Pavla so prišli v dvor: predsednik ministrskega sveta g. Nikola T.
Uzunović, upravnik mesta g. Ma-nojlo Lazarevič in poveljnik kraljeve garde armijski general g.
P. R. Živkovič. Prisoten je bil tudi prvi adjutant Nj. Vel. kralja divizijski general g. Mil. J.
Ječmenič.
Njegovo kraljevsko Viso-čanstvo knez Pavle je siporočil prisotnim, da je od zunanjega ministra g. Bogoljuba Jevtiča in maršala dvora g. Dimitrijeviča prejel iz Marseilla brzojavno poročilo o atentatu na Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in da je Nj.
Vel. kralj podlegel.
Po tem sporočilu je Nj. kraljevsko Visočanstvo knez Pavle izročil predsedniku ministrskega sveta g. N. T. Uzunoviču v prisotnosti gori navedenih kuverto z napisom:
To je lastnoročna listina, ki sem jo napisal na osnovi čl.
42 ustave kraljevine Jugoslavije od 3. septembra 1931. leta —
Aleksander.
Gospodu ministrskemu predsedniku!
Ta kuverta je zaprta in zapečatena z dvema pečatoma iz rdečega voska, na katerih je vtisnjen grb kraljevega doma.
Predsednik ministrskega sveta g. N. T. Uzunović je v prisotnosti Nj. kraljevega Visočanstva kneza Pavla in gori navedenih odprl to kuverto in v njej našel na modri poli konceptnega papirja akt, podpisan lastnoročno po Nj. Vel. kralju, in ki se glasi:
Sestavljeno 5. jan. 1934 na Bledu
Po svobodni volji in v svojem najboljšem prepričanju, da s tem najbolje služim interesom moje mile domovine kraljevine Jugoslavije, svojega dragega naroda, kakor tudi mojega kraljevskega doma, odrejam na osnovi čl. 42 ustave kraljevine Jugoslavije, da vršijo v primeru, da prestolonaslednik iz razlogov, naštetih v čl. 41 ustave, ne more vršiti kraljevske oblasti, namestniško oblast:
1.	Nj. kralj. Visočanstvo Pavle Karađorđević.
2.	Radenko Stankovič, senator in prosvetni minister.
3.	Dr. Ivo Perovič, ban savske banovine.
Kot namestnika kneza Pavla določam armijskega generala Vojislava Tomiča, komandanta mesta Beograda, kot namestnika g. Radenka Stankoviča Jovana Banjanina, senatorja, in kot namestnika dr. Peroviča dr. Zeca, senatorja.
Ta akt sem napisal in podpisal lastnoročno v dveh originalnih izvodih, od katerih bo enega čuvala Nj. Vel. kraljica, drugega pa predsednik ministrskega sveta.
Oba izvoda tega akta sta vložena v ovoj in zapečatena z mojim pečatom. — Aleksander Karađorđević, kralj Jugoslavije.
Temu protokolu se priloži pravkar navedeni akt od 5. januarja 1934. leta z Bleda.
Prečitali smo in overovili: Pavle s. r.; predsednik ministrskega sveta Nikola T. Uzunović; upravnik mesta Beograda Man. Lazarevič; poveljnik kraljeve garde Pet. R. Živkovič; I. adj. Nj. Vel. kralja divizijski general M. J. Ječmenič.
Iz kabineta predsednika ministrskega sveta št. 220 od 9. oktobra 1934. leta.	—
■ /s
;	. /M V:®: ■	/ :	' ,	■*
;	.	. .	\	'	fe . K» si

Curvajle Jugoslavijo!
Kakor če umre družini dobri iti skrbni oče, s tako neskončni) žalostjo je grozna vest o mtičeniški siri rti bla-gdb'bkojhega kralja Aleksandri I. napol nila srca vseb Jugoslovanov. Vsi brez izjeme so se v tisti strahotni minuti zavedli, da jim je umrl tako nenadoma, iztrgan iz srede najplodovi-tejšega delovanja za narod in državo, predobri vladar, modri državnik, junak in neutrudni borec za boljšo' bodočnost Jugoslovanov.
Zlasti je pa ta tragična smrt velikega kralja užalostila vse nas državne uslužbence in upokojence vseh kategorij, panog in činov. Brez izjeme stoje vsi aktivni in upokojeni državni nameščenci zgroženi v dno duše, prepolni neutolažljive žalosti ob krsti ljubljenega vladarja, ki jim je bil vselej najsvetlejši vzgled državljanskih čednosti.
Saj je bil blagopokojni kralj Aleksander I. res Zedinitelj in tako rekoč pravi tvorec Jugoslavije, kateri je posvetil od njenega postanka vse svoje moči in sposobnosti. Bil je temelj in glavna opora naše državne stavbe, res voditelj in učitelj celokupnega naroda, pravi oče očetnjave. V najtežjih letih, ko so se podirale tisočletne države v prah, je z izredno modrostjo in nenavadno državniško’ previdnostjo vodil usodo Jugoslavije tako, da jo je privedel srečno skozi grozote in nevarnosti razburkanih časov, da jo je na znotraj izgradil, jo duhovno zedinil in jo ohranil zedinjeno', jo utrdil in ji v svetu priboril ugled in spoštovanje. Da vseh velikih strahot, ki so se nagromadile tudi nad naj večje narode in države, pri nas nismo občutili tako silno, je zasluga modrega vladanja kralja Aleksandra I.
Kot vrhovni poveljnik med vojno je blagopokojni kralj šam pretrpel vso Kalvarijo srbskega naroda. V strelskih jarkih se je boril v prvi vrsti obenem s preprostimi kmeti — vojaki, bodril jih je in hrabril, jih vodil in jim dajal svetal vzgled poguma in požrtvovalnosti. Na strašnem umiku skozi Albanijo je ves čas delil usodo s svojimi zvestimi četami in hrabro prenašal vse trpljenje. In ko je z
ostanki izkrvavele arinade odšel na soliirisko fronto, ni miroval, dokler ni pregnal sovražnikov z rodnih tal in pfihesel svobodo in združitev vseh Jugoslovanov ih tudi nam Slovencem.
Viteški kralj Aleksander I., Ze-dinitelj je bil pa tudi globokoumen upravnik države in resnično moder zakonodajalec. Ko so strankarske strasti prikipele do vrhunca in grozile uničiti s toliko krvi priborjeno svo-
bodo, je z velikopotezno' gesto in z vfeščo državniško roko naredil konec kaosu. Brez števila je važnih zakonov, katere so izdale vlade po njegovi osebni inicijativi. Z njimi je bil polo-
žen temelj današnji državni ureditvi, ki je bila dokončana z ustavo iz leta 1931, prav tako z njegovim delom.
Naj večje in neminljive zasluge, nele za naš narod, temveč za vso Evropo, si je pa pridobil kot vzgledni
btifec za mir med narodi. Z izredno diplomatsko sposobnostjo je vodil kr-thilo zdnanje politike. Prvi sadovi tega neprestanega truda, kako zagotoviti Jugoslaviji mir in možnost razvoja, so se pričeli kazati pravkar. In tudi zadnja pot velikega pokojnika v Francijo je bila posvečena ohranitvi in utrditvi miru — a prav na ti poti je kralj Aleksander I. postal žrtev zločinske roke. Padel je kot borec za svetovni mir, kot junak, ki je tvegal svojo kri za blaginjo Jugoslavije in vse Evrope, ki je žrtvoval za svoje vzvišene ideale vse, tudi življenje.
In ko državni nameščenci in upokojenci stojimo nemi in pogreznjeni v neizmerno žalost ob rakvi tako nenadno nam iztrganega najvišjega predstojnika in gospodarja, nas prešinja bolj ko kdaj prej enodušna volja, da bomo še vztrajneje, še dosledneje in še bolj navdušeno zastavili vse svoje sile, da izvršimo do konca vzvišeno oporoko umirajočega kralja:
Čuvajte Jugoslavijo!
Kralj Aleksander I. je umrl — toda kralj Peter II. živi.
Zato bomo državni uslužbenci, aktivni in upokojeni, zvesti načelom nesmrtnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, kakor doslej stali tudi v bodoče v prvih vrstah graditeljev boljše bodočnosti našega naroda ih borcev za srečo Jugoslavije. Nobenega ne bo med nami, ki bi se ne zavedal dolžnosti, katere mu nalaga nele njegov stan, temveč tudi nedosežni vzgled blagopokojnoga vladarja, ki je s svojo mučeniško smrtjo nam vsem pokazal, kako je treba »sveto služiti sveti domovini.«
Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja ni več med živimi, ostane nam pa neumrljiv njegov lik kot večen spomin na riajvečjega Jugoslovana in kot poroštvo za prihodnost. V tem znamenju bomo delali, se bomo borili z vsemi močmi, vestno in vztrajno, da izvršimo njegovo oporoko, zvesti vladarju in domovini.
Naj živi kralj Peter II!
Naj živi Jugoslavija!
Nj. Veličanstvo kralj Peter II.
Spominski govor ljublj. župana
Na žalni seji ljubljanskega občinskega sveta dne 10. oktobra je župan g. dr. Dinko Puc takole ogovoril občinske svetnike:
»Zločinska roka je uničila življenje Nj. Vel. kralju Aleksandru v naj lepši moški dobi, sredi naj intenzivne j šega dela za svojo domovino. Padel je; ko je hotel zaključiti svoje napore za mir, da bi zafsigural svojemu narodu možnost obnove in poživljenja njegovega gospodarstva.
Po pravici plakamo ob njegovi krsti, kajti z njim smo izgubili vladarja, ki smo ga že za živega nazivali Velikega. On je v resnici živel s svojim narodom, ž njim trpel, ž njim plakat, se ž njim veselil. Bil je naš, a mi njegovi.
A predvsem je bil vojak in vojskovodja. Že v balkanski vojni jfe kot za-povednik I. armije porazil največji del turške vojske pri Kumanovem. Baš danes je obletnica te zmage, ki pomeni osveto za Kosovo. Za Kumanovim je osvojil Skoplje, Prilep in končno Bitolj, ter uspešno zaključil vojno s Turčijo.
Leta 1913. je v vojni z Bolgarsko njegova armija prodrla nasprotni center ter je tako z zmago ob Bregalnici tudi to od nasprotne vlade nepremišljeno izzvano vojno končal s slavo o-venčan.
Kot izvrševalec kraljeve oblasti in regent je šel kraljevič Aleksander v svetovno vojno. Če ni bil nikdar noben narod v nesreči trdnejši in odločnejši kot je bil v svetovni vojni srbski, tudi lahko rečemo, da ni bilo nikdar vojskovodje, ki bi bil tako dosledno in v najhujših položajih neomajno' vždržaval v svoji vojski vero’ v končno zmago in novo bodočnost.
Svetovna vojna je bila največja preizkušnja za njega in srbski narod. Po sijajnih smagah na Ceru, ob Drini
in v Kolubarski bitki je došla albanska Golgota. In nikoli ni bil pokojni regent večji kot takrat, ko je ležal težko bolan v Lješu, pa ga je prišel iskat francoski general Mondesire, da ga ukrca na brod in tako reši grozečega sovražnika. Težko bolan ležeč na nosilih je odgovoril francoskemu generalu:
»Dal sem besedo, da se bom boril do kraja. Idite in javite, da ostanem tu, dokler ne bo ukrcan moj poslednji vojak. In če pomrjemo od gladu ali če bomo zarobljeni, bo padla sramota na zaveznike.«
Tako je tudi bilo. Najprvo so' se ukrcali vsi drugi, on zapovednik vojske in prestolonaslednik je ostal in se ukr-cal nazadnje na malo ladjo. Ko je bil že na morju, so mu povedali, da vsled viharja ne morejo na Krf, marveč v Italijo. Ukazal je, da se vrne ladja takoj v Lješ!
Njegova odločnost, neustrašendst in junaštvo je mnogo pomoglo, da so se zavezniki odločili za jačjo pomoč. Prepeljan je bil na Krf, odkoder je začel delovati na reorganizaciji vojske. Maja 1916 je že bila prepeljana srbska vojska na solunsko fronto. Tam je živel s svojimi vojaki kot njihov brat, dokler ni prišel znameniti 15. september 1918, ko je dal znak za končni napad, ki je imel popoln uspeh in ki je vodil ne samo do osvobojenja Srbije, marveč tudi osvobojenja našega in zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 1. decembra 1918.
Dejansko je vodil vse vladarske posle od prvega začetka naše države. Po 16. avgustu 1921. pa tudi formalno. Trudil se je z vsemi najboljšimi sredstvi, ki so mu bila na razpolago, da s pomočjo parlamentarizma uredi prilike v državi ter ustvari dobro upravo. Ni uspel radi divjega strankarstva, pa se
je, da reši državo in da bi odvalil raz sebe odgovornost za njeno pogubo, odločil za to, da prevzame večjo odgovornost. Dne 6. januarja 1929. je ukinil ustavo ter razpustil Narodno skupščino, ne boječ se ničesar, ker je bil uver-jen, da bo njegov korak odobril narod.
Tako se je tudi zgodilo. Narod je svojemu kralju pritrdil z dušo in srcem. Od takrat je kralj, — če to sploh mogoče — užival še večje zaupanje in ljubezen naroda.
Po pravici. Kajti znal je čutiti ž njim in znal mu je tudi govoriti. Spomnimo se samo njegovih besed, ki jih je govoril 26. junija 1920 v našem mestu, ko je rekel:
»V veliki in težki borbi za obstanek ste Slovenci morali vzdržati ogromne napore ves čas, odkar ste prišli v te kraje. Vi ste, bratje moji, stali 15 stoletij na mrtvi straži proti nadmoćnim sovražnikom. V tem predolgem času ste bili primorani prepuščati ped za pedjo svoje zemlje, toda to ste storili le za ceno ljute borbe in velikih žrtev od strani napadalcev. V tej borbi ste polagoma jekleneli in reči se more s pravom, da je Vaša odporna moč neprestano rastla. Ojačila se je zlasti takrat, ko so Vaši predniki prišli do zavesti, da je Vaša in narodova rešitev v sporazumu in v slogi z Vašimi brati Hrvati in Srbi. Tako je logično prišlo do tega, da so bili Kopitar in Miklošič, Prešeren in Gregorčič prvi zastopniki jugoslovanski misli, a Vaš Krek je iznesel program našega narodnega zedinjenja sredi nemškega Dunaja in v veliko presenečenje Evrope, v najkritič-nejšem trenutku svetovne vojne. Svetovni aeropag, ki je imel nalogo zajamčiti svobodo malim narodom ter jih izenačiti v pravicah z velikimi, ni bil pravičen proti nam najmanjšim. Dopustil je, da ostane pod tujim jarmom velik del Slovencev, Srbov in Hrvatov, a razmeroma največ Slovencev. Ta krivi-
ca ne more ostati večna, to nam jamči zgodovina drugih delov našega naroda. Najboljše jamstvo pa si moremo ustvariti sami, ako uredimo naše politične, prosvetne in gospodarske razmere. —-Pravica delo in čas so naši najboljši
zavezniki___«
Ali niso bile te besede govorjene, kakor bi jih govoril kdo od nas? Ali niso danes ravno tako aktualne? Tako govori vladar, ki se zaveda svoje moči, svojega dostojanstva, pa tudi svoje odgovornosti. In spomnimo se še besed, ki jih je govoril 5. maja 1918 svoji vojski na solunski fronti:
»Strašne borbe naše in naših zaveznikov bodo ustvarile zedinjenje naroda ter bodo prinesle pravico in svobodo našemu troimenemu narodu, Srbom, Hrvatom in Slovencem, pa tudi vsefflh človeškemu rodu. Veliki rezultati zahtevajo velike napore in velike žrtve. V tem se kažejo vrline kakega naroda* Mi se ne borimo samo za sebe, marveč za našo deco in za bodoča pokolenje-Za nje trpimo in bomo doprinašali vse žrtve, kakor se je i Kristus prostovoljn0 žrtvoval za rod človeški.«
Včeraj je Veliki pokojnik doprinesel sam enako žrtev za svoj narod. Sv0* jo srčno kri je prelil zanj, svoje življenje je žrtvoval zanj. Mi plakamo njim: ker smo ga ljubili in ker se bojimo, da bomo v najtežjih časih poSr® šali svojega voditelja. Samo eno žeh
mo: naj bi ta plemenita kri ne
bila
tekla zaman! Naj se ne zgodi to, ^ žele naši sovražniki. Kot moramo z
hvaliti svojo svobodo potokom
^ • krvb
prelite v svetovni vojni, tako naj ” sveta kri kralja Aleksandra, jams ^ za to, da se strnejo vse naše sile v P1 gočno celoto, da postane naša ^u^°for vija še krepkejša in močnejša, ka ^ zlita iz enega kosa jekla. Vsi se z žimo, da izpolnimo oporoko Nje£° da očuvamo Jugoslavijo!
Slava kralju Aleksandru!
-kd:
Zadružništvo in gospodarski konflikti
Med neštetimi vzroki, ki vplivajo v svojih posledicah destruktivno na gospodarski razvoj, je mnogo takih, ki hastopajb samo od časa do časa kot Izjemni pojavi. Na pr. vojna, v zvezi ž njo nesigurnost in nezaupanje v vrednost denarja, politični pretresi, prenagel prehod v nov gospodarski red, nenaden porast produkcije preko stvarnih potreb konzumentov itd.
Vsi ti in podobni vzroki zmede in nereda v gospodarstvu prenehajo sčasoma učinkovati:	posledice vojne
se polagoma poizgube, politične in socialne revolucije ne morejo biti trajne, gospodarske razmere se morejo in morajo več ali manj prilagoditi vsakemu novemu redu, prekomerna produkcija s pametnimi in smotrenimi tikrepi spraviti v sklad z dejanskimi potrebami. Zopet lahko govorimo o normalizaciji gospodarskega življenja.
O normalizaciji? Da, ali s tem nočemo trditi, da je po ozdravljenju socialnega sožitja med narodi in po-edinci nastopila popolna harmonija; take razmere namreč, ki bi onemogočale vobče vsako trenje med poedi-nimi sloji, stanovi, producenti in konzumenti. Prej ali slej bodo med temi plastmi naroda obstojali konflikti spričo najrazličnejših interesov, ki jih vsi zasledujejo. Idealnega stanja gospodarskega udejstvovanja in izživljanja, ki naj bi se odražalo v totalni vzajemnosti poedincev in množic, ne bo moči nikdar doseči.
In vendar je mogoč tudi v tem pogledu napredek. Vobče je napredek samo tam, kjer se uravnava razvoj vsaj v smeri zaželenega ideala. V našem primeru torej tedaj, če stremimo za tem, da se reducirajo socialni in gospodarski konflikti na najnižjo možno mero.
Zvezda vodnica na potu k temu dosegljivemu idealu je — zadružništvo.
Sloviti zadružni ideolog Ch. Gide (f 1932) obravnava v svojem znamenitem delu »La cooperationi« (izšlo v 5. izdaji pod naslovom »Coopera-tisme«) med drugim 12 prednosti zadružništva. Na zadnjem mestu govori o njegovi edinstveni možnosti, odstranjevati v človeški družbi medsebojne gospodarske konflikte.
Svet, v katerem živimo, pravi Gi-
de, je torišče neprestanih sporov, ki izvirajo ne samo iz človeški naravi prirojene borbehosti, temveč imajo korenine tudi v obstoječem gospodarskem redu. Ta gospodarski red povzroča nasprotja med delodajalci in delojemalci, med upnikom in dolžnikom, lastnikom in najemnikom, prodajalcem in kupcem. Zadružništvo te spore odpravlja in nasprotnike druži. V produktivni zadrugi postane delavec sam svoj delodajalec; zaradi tega ne more samega sebe sovražiti, proti samemu sebi nastopati. Po kreditnem zadružništvu postane posojilojemalec istočasno posojilodajalec, v stavbni zadrugi je najemnik hkratu lastnik, v konzumni zadrugi je potrošač svoj lastni dobavitelj, torej prodaja sebi samemu. Če je cena nekoliko visoka, bo tarnal morda kot kupec, kot prodajalec pa si bo mel roke. Če je cena nizka, bo kot prodajalec sicer slabe volje, kot kupec pa še bo tolažil spričo doseženih prihrankov. In na drugem mestu pravi Gide:
Kaj je v resnici konzumna zadruga drugega, nego prestanek dvoboja med prodajalcem in kupcem?
Kaj je kreditna zadruga? — Odprava dvoboja med posojevalcem in dolžnikom.
Kaj je produktivna zadruga? — Konec dvoboja med delodajalcem in delojemalcem.
Na ta način ima zadružništvo za posledico prestanek vseh interesnih konfliktov, iz Čisto preprostega razloga, ker se nihče ne more sam s seboj boriti. Borba prestane, ker ni več borcev!
V nadaljnjem izvajanju opozarja Gide še na to, da se zadružništvo nikakor ne zadovolji s tem, da odstranjuje gospodarske in trgovske kon-kflikte. Tudi politične in vojaške spore onemogočuje in pripravlja pot splošnemu miru.
Naj bi se zadrugar ji zavedali teh resnic, ki jih je Gide v tako preprosti obliki prikazal! Naj bi zlasti nikdar ne pozabljali, da delajo zase. Če delajo za zadrugo, da zahtevajo od sebe samih, kar zahtevajo od zadruge.
Ko bo prožela ta zavest slehernega zadrugafja, bo delo na zadružnem polju lahko.
(Iz »Zadrugarja«, Ljubljana.)
Vestnik
SOŽALJE DRŽAVNIH UPOKOJENCEV
Predstavnika ljubljanskega društva drž. upokojencev sta se vpisala v knjigo sožalja pri banski upravi. Vrhu tega se je odposlala naslednja brzojavka:
Maršalatu dvora, Beograd Društvo državnih upokojencev dravske banovine v Ljubljani v globoki žalosti zaradi velike nesreče, ki je nas vse zadela z izgubo našega ljubljenega viteškega kralja Aleksandra izreka najgloblje obžalovanje vseh svojih članov ter zagotovilo neomajane zvestobe kralju Petru II.
Učiteljstvo ob smrti Nj. Vel. kralja.
Globoka žalost, ki je zajela zaradi tragične Sltirti našega blagopokojnega vladarja Aleksandra Prvega vso državo in ves jugoslovanski narod, nam narekuje, da odpovedujemo do nadaljnjega vse stanovske prireditve in društvena zborovanja. V tem času ^ajvečje boli in najtežje preizkušnje se bo-zvesti oporoki svojega kralja, posvečali ž8°lj zaupani nam mladini in jo učili one Velike in predane ljubezni do domovine, ki |e Pripravljena vsak čas tudi na najtežje ^rtve. Zavest izvajanja oporoke blagopokoj-dega vladarja nam bo tešila v teh usodnih ^eh našo bol. Istočasno pa bomo s tem delom na najlepši način izkazali svojo vda-novemu kralju Petru Dr.ugemu. — Ju-®°sl»vensko učiteljsko udruženje — sekcija 28 dravsko banovino v Ljubljani.
V znak globokega sožalja se je v 0 knjig0< na kr. banski upravi vpisal zastopnik konzorcija in uredništva ega Glasu«.
Položnice. Z zadnjo številko so nekateri p. n. naročniki lista pomotoma prejeli bapačne čekovne položnice za nakazilo naročnine. Vsem tem gg. naročnikom prilagamo danes pravilne naše položnice in jih prosimo naj event, zaostanke na naročnini blagovolijo po istih nakazati, zadnjič priložene položnice naj se pa ne uporabijo. — Uprava.
Učiteljski obmorski dom. Letos se je ustanovilo v Ljubljani »Društvo za zgradbo obmorskega učiteljskega doma v Omišlju na Krku«. Društvo je že kupilo lepo stavbišče ob morski obali, kjer bo stal učiteljski dom. Sezidal se bo samo z nabranim gotovim denarjem društvenih članov, ki bodo imeli kesneje kot zadružniki znatne popuste za bivanje in oskrbo v domu. Treba je, da pristopi k društvu 200 članov, ki bodo plačali deleže po 2500 Din, vplač-Ijive v 25 mesečnih obrokih po 100.— Din. Doslej se je priglasilo že nad 70 članov.
Za dobrotvorne naprave poštarske organizacije. O prošnji Združenja p. t. t. uslužbencev, da bi smelo postaviti po vežah glavnih pošt v banovinskih mestih posebne kioske za prodajanje poštnih znamk in vrednostnic ter monopolskih predmetov, smo že poročali. Nedavno je prometno ministrstvo prošnji ugodilo, V kratkem se bodo kioski že otvorili in bo tudi na ljubljanski glavni pošti tak kiosk. Čisti dohodek je namenjen za zdravstvene in človekoljubne naprave in ustanove navedene organizacije.
Selitev z ladjo. Kadar se drž. uslužbenci selijo oz. v službenih opravkih potujejo z ladjami, ki imajo redno uvedene proge, se mora vselej pdstopati po določilu 1. stavka 5. odst. čl. 36 uredbe o povračilu potnih iti selitvenih stroškov od 12. decembra 1931, štev. 84.600/1. Po tem določilu se mora torej zahtevati, da se pohištvo, katero uslužbenec seli, stehta. Če
na l&dji oz. v pristanišču ril teiitnice, se mora tehtanje izvršiti na občinski tehtnici v kraju odhoda oz. ptistanka. Če uslužbenec ne postopa na opisani hdčin, izgubi po izrečni določbi 2. stavka 5. odstavka cit. člena pravico do povračila za pakovanje, prevoz, vtovoritev in iztovotitev ter raz-pakovanje pohištva.
Železniške ugodnosti na madžarskih železnicah. Naša generalna direkcija drž. železnic je sklenila z madžarskimi drž. železnicami sporazum, po katerem uživajo naši aktivni železničarji ugodnost do enkratnega brezplačnega potovanja po madž. državnih železnicah na leto. Njihovi družinski člani imajo enkrat na leto pravico do polovične voznine, če pa ostanejo na Madžarskem vsaj 5 dni, imajo pravico do brezplačnega potovanja. Iste ugodnosti uživajo madžarski železničarji pri nas, člani
njihovih rodbin pa imajo brezplačno vožnjo le, če ostanejo v naši državi všaj 10 dni.
Novi nazivi občinskih oblastev. Pa zakonu o mestih se odslej imenujejo avtonomne občine »mestna občina«, kot upravno oblastvo pa »mestno poglavarstvo«. Vsi ostali dosedanji nazivi se opuste. Tako se ne bo več uporabljal naziv: mestni magistrat, mestno načelstvo itd. Župani samoupravnih mest se odslej uradno imenujejo »predsednik mestne občine«. To velja v naši banovini za Ljubljano, Maribor, Celje in Ptuj. Ostala mesta v nhši banovini so samo še »mesta«, ne več »mestne občine«. Kmetske občine imajo »občinsko upravo«, »občinski odbor« in »predsednika občine«. Županov torej po novem zakonu ni več, prav tako pa tudi nimajo avtonomna mesta več »mestnih načelnikov«.
Iz organizacij
Razpust upokojenške organizacije. Drž. nadzorstveno oblastvo je po poročilih listov razpustilo »Udruženje državnih penzionera drinske banovine« v Sarajevu. Razpust je bil po poročilih istih listov povzročen zaradi nerednosti v društvenem gospodarstvu. Natančnejših podatkov še nismo prejeli.
Iz poštarske organizacije. Na XIII. seji Združenja p. t. t. uslužbencev, ki se je vršila dne 14. septembra v Beogradu, je bil prečitan razpis prometnega ministrstva, po katerem ministrstvo zunanjih zadev ne dovoljuje navedenemu Združenju, da bi pristopilo v Unijo p. t. t. uslužbencev Male antante in Poljske.
Zborovanje agronomov. Začetek septembra se je v ljubljanski Delavski zbornici vršil kongres Združenja jugoslov. agronomov. Udeležili so se ga zastopniki oblastev in veliko število članov. Iz tajniškega poročila je razvidno, da je organizacija izdajala svoje glasilo »Agronomski Glasnik«, katerega ureja dr. Dragomir Čosič, ravnatelj kmetijske postaje v Topčideru. Odbor
je storil vse, da se zaposli kar največ strokovno izobraženih agronomov, ki mnogo trpe zaradi nezaposlenosti. Združenje je priredilo za Člane dva tečaja za pospeševanje strokovne izobrazbe v Zagrebu in v Beogradu. Priredilo je dve znanstveni potovanji na Madžarsko in v Italijo. Sodelovalo je na mednarodnem kmetijskem zborovanju v Budimpešti, kjer so naši agronomi podali 18 strokovnih poročil. Z bolgarskimi tovariši, ki so priredili v našo državo lepo uspeh izlet, je organizacija navezala tesnejše stike. Zasluga organizacije je, da je prišel za upravnika državnih posestev Belje agronom. Združenje se trudi, da bi izposlovalo banovinskim agronomom enake vozne ugodnosti, kot jih uživajo državni agronomi. Prizadeva si, da bi se zaposlili vsi nezaposleni pripadniki stanu. Odbor bo priredil v bodočem letu znanstvene ekskurzije na Češkoslovaško, v Bolgarijo in drugam. Na zborovanju se je mnogo razpravljalo tudi o notranjem poslovanju organizacije in o raznih strokovnih vprašanjih. Za predsednika je bil končno izvoljen dr. Kvakan iz Zagreba.
Slovo zaslužnega uradnika
Pri apelacijskem sodišču v Ljubljani je bil s 1. oktobrom na lastno prošnjo upokojen višji pis. ravnatelj g. Henrik Vladimir Abram. Upokojeni višji ravnatelj se je rodil leta 1875. v Nemški vasi pri Kočevju. Po vojaškem službovanju kot enoletni prostovoljec (dosegel je čin kapetana I. stopnje v rezervi) je stopil v službo pri okrajnem sodišču v Senožečah, nato pa je služboval pri višjem deželnem sodišču v Gradcu. Od tam je bil premeščen k deželnemu sodišču v Ljubljano, nato pa k okrožnemu sodišču v Novo mesto, kjer je 1916. postal višji pisarniški predstojnik. Po prevratu je bil postavljen za višjega pis. ravnatelja pri višjem deželnem, zdaj apelacijskem sodišču v Ljubljani, kjer je kot izboren strokovnjak sodeloval pri organizaciji sodišč. Kot strokovno izredno izobraženega uradnika so predstojniki g. Abrama vselej zelo upoštevali. Dokaz temu je dejstvo, da je bil imenovan tudi za komisarja pri izpitni komisiji za državne strokovne izpite.
Ko je bil g. višji pis. ravnatelj dne 30. septembra razrešen službovanja, se je od dolgoletnega, vselej dobrohotnega in skrajno pravičnega predstojnika poslovilo vse uradništvo ljubljanskega apelacijskoga sodišča. V imenu vseh uslužbencev 5'e spregovoril ravnatelj zemljiške knjige g. Jože Rus in slavil odhajajočega šefa kot
vzor vestnega, neumornega in strokovno odličnega predstojnika, hkrati pa se mu za vse njegovo ljubeznivo in uradništvii naklonjeno dobrohotno delovanje zahvalil. V frial zhak hvaležnosti irt priznanja mu je nato izročil kot poklon uradništva lepo srebrno cigaretno dozo. Ginjen zaradi ljubeznivega slovesa se je g. Abram govorniku in vsem uradnikom iskreno zahvalil.
Zvečer dne 30. septembra je celokupno uradništvo vseh ljubljanskih sodišč priredilo g. Abramu poslovilni večer v dvorani hotela Miklič. Ob ti priliki so se poslavljajočega in splošno priljubljenega predstojnika spomnili z daljšimi govori ravnatelj zemljiške knjige jg. Jože Riis, višji pis. predstojnik g. Zorko Tone iz Celja, za Združenje zemljiškoknjižnih uradnikov viš. pis. oficijal g. Joško Ziherl, za osebje jetnišnice ravnatelj g. Adolf Arko, za uradnike okrož. sodišča pa pis. ravnatelj g. Rajko Stoje. Vsem se je slavljenec ves ginjen prav lepo zahvalil. Na poslovilnem večeru se je z umetniškim nastopom uveljavil bežigrajski sekstet pod vodstvom dirigenta (g. Čamernika. Poslovilni večer je potekel v najlepši harmoniji in je nudil dokaz, kako splošnih in iskrenih simpatij je bil deležen višji ravnatelj g. Abram, kateremu ob slovesu iz aktivne službe z ostalimi uradniki želimo tudi mi, da bi kar najdlje užival zasluženi pokoj.
Iz raznih strok
Železničarski del. pokojninski sklad. Po pravilniku o pomožnem osebju državnih prometnih ustanov se volijo skupščinarji in namestniki po oblastnih skupščinah delavskega pokojninskega sklada. Za vsako skupščino se voli 10 skupščinarjev in 5 namestnikov, enako število pa na predlog dotične direkcije imenuje prometni minister. Glasovalno pravico imajo vsi aktivni člani pokojninskega sklada, pasivno pa samo tisti, ki imajo že pravico do pokojnine, t. j. ki imajo ob volitvah že 12 let vračunljivega članstva. Za dan 24. septembra t. 1. so bile razpisane volitve skupščinarjev in namestnikov za oblastno skupščino delavskega pokojninskega sklada v Ljubljani. — Oblastni odbori so pa imeli na dan 1. maja 1.1. naslednja število članov: Ljubljana 4.977, Zagreb 4.612, Sarajevo 3.852, Beograd 3.006, Subotica 1.301, skupaj torej 17.748 članov.
Dopusti poštnih uslužbencev. V beograjskem glasilu Združenja p. t. t. uslužbencev, »Jugoslovenska pošta, telegraf i telefon«, je objavil g. Josip Kumer iz Ljubljane informativen članek o razmerah in
težnjah p. t. t. uslužbenstva. Iz članka, ki kaže močno nezadovoljivi položaj poštnega osebja, objavljamo v naslednjem odstavek, ki govori o okrepčevalnem odmoru: »Poštni uslužbenci že leta ne prejemajo več vsega po zakonu pripadajočega rednega dopusta. Statistično dokazano je, da se preko 50% poštnih uslužbencev vsled pomanjkanja osebja z dopustom ne more okoristiti, 25% ga more obaviti v zimskih meseoih, a komaj 25% vseh uslužbencev je tako srečnih, da si po odgovornem tru-dapolnem delu privoščijo vsaj par dni oddiha. Redki so tisti, ki prejmejo ves dopust skupno. Zvaničniki in služitelji posebno na deželi dopusta sploh ne poznajo enako upravniki pošt, ki nimajo nikake dodeljene uradne moči, kajti le malo pošt je sedaj tako srečnih, da za časa dopustov prejmejo nadomestno moč. Nihče pri tem ne upošteva, da opravljamo svojo službo vestno noč in dan, da ne poznamo nedelje in da za nas prazniki nikoli ne obstojajo. Statistika o bolovanju p. t. t. uslužbencev dovolj jasno govori o posledicah tega obupnega stanja.«
Zadružne vesti.
Zadružna preskrba z mlekom. Ljubljanska železničarska nabavljalna zadruga dobavlja svojim ljubljanskim članom prvovrstno planinsko mleko. Dostavlja ga na dom v higijensko zaprtih steklenicah zgodaj zjutraj in velja liter mleka 2.—• Din.
Zadružna proizvodnja medu. Čebelarska železničarska zadruga v Ljubljani se je udeležila letošnjega VI. vseslovanskega čebelarskega kongresa v Beogradu. Na razstavi je za svoje pridelke in izdelke prejela najvišje odlikovanje, namreč »veliko darilo«. Od vseh vrst medu, kar jih je bilo razstavljenih na ti veliki razstavi, je bilo največ povpraševanja po medu temnejše barve, zlasti po hojevcu. Znano je, da se v Sloveniji prideluje odličen med, zlasti je slovenski hojevec najboljše kakovosti. Zato segajte po našem zadružnem medu!
Zadružna produkcija na Angleškem. Navzlic nepovoljni konjunkturi zadružna proizvodnja na Angleškem stalno narašča. V prvih 4 mesecih tekočega leta so zadružne tovarne izdelale za 20%, t. j. za 100.000 parov čevljev več, kot v isti dobi leta 1933. Angleške zadružne tovarne za pohištvo so od 15. januarja do konca aprila t. 1. prodale 24.000 kosov več, kot v istem razdobju lani. Zadružna tovarna biciklov je v prvih 17 tednih tekočega leta izdelala 16.000 biciklov, medtem ko jih je lani v istem času izgotovila samo 8.000 komadov. Navzlic močnemu odporu in živahni borbi proti zadrugarstvu, na Angleškem vendar stalno in nevzdržno napreduje zadružna produkcija.
Svetovni zadružni tisk. Na vsem svetu je danes preko 1.000 listov, ki so popolnoma posvečeni propagandi zadružnih načel. Kot nekakšno osrednje zadružno glasilo, ki budno spremlja vse pojave svetovnega zadružnega tiska, izdaja Mednarodna zadružna zveza že več kot četrt stoletja svoje glasilo, ki se danes imenuje »Mednarodni zadružni pregled«. List je na razpolago vsem zadružnim delavcem sveta za razpravljanje najrazličnejših vprašanj o praksi in načelih zadružnega gibanja. List
ima zelo dobro urejeno poročevalsko službo, ki nudi bralcem točne in izčrpne zadružne in gospodarske informacije, hkrati pa objavlja pregled zadružnega tiska. Zlasti objavlja statistike posameznih zadružnih organizacij poedinih držav. Mednarodna zadružna zveza prireja stalno tudi mednarodne zadružne tiskovne konference, kjer se izdajatelji in zadružni pisci shajajo in razpravljajo o ciljih in sredstvih zadružne tiskovne propagande.
Obleke kemično čisti, barva, pllslra In lika tovarna J O S. REICH.
Narodno gospodarstvo.
Plača naj ustreza življenskim potrebščinam. Iz ljubljanskega »Slovenca« objavljamo ta-le odlomek: »Ko bi se uradniške ali delavske plače gibale vzporedno s cenami in izdatki za življenske potrebščine, ko bi naši dohodki vselej dohitevali izdatke, bi vprašanje znižanja plač in s tem dohodkov uradništva oziroma delavstva ne bilo za prizadete stanove tako kočljivo. Žalibog pa moramo ugotoviti, da ta idealna vzporednost v gibanju dohodkov in izdatkov ne obstoji. Dejstvo je, da plače ne dohitevajo povišanja cen in izdatkov, ki so nastali v tej zvezi. To je tudi eden izmed razlogov, s katerega se uradništvo in delavstvo po pravici boji inflacije. O vprašanju, zakaj delavske plače ne sledijo iz-premembam na življenskem trgu s potrebno hitrostjo — ako jim v današnjih razmerah sploh sledijo — bi lahko napisali dolgo razpravo. Naj omenimo samo to, da si je v tem pogledu delavstvo, oziroma uradništvo na slabšem vedno v tistih državah in tistih panogah pridobitnega življenja, kjer je slabše organizirano in manj zavarovano z zakonom. Brez strumne organizacije ni mogoče doseči zboljšanja plač, čeprav je to zboljšanje utemeljeno že s samim povišanjem izdatkov za življenske potrebščine. Ugotoviti moramo, da smo mi v tem pogledu še daleč za drugim, kulturnimi državami in da je prav ta okol-
nost tudi eden izmed glavnih vzrokov gmotnega in gotovo tudi moralnega propadanja naše inteligence, ki je do skrajnosti slabo plačana, in našega delavstva.«
Avtobusi konkurirajo z železnicami.
Belgijski železničarski listi objavljajo, da avtobusi zmerom bolj izpodrivajo železnice, zlasti glede prevoza blaga. Tako obratuje danes v Belgiji že nad 2.000 tovornih avtomobilov, ki prevažajo blago iz Belgije v sosednje države. V Holandijo vozi nad 1.000 tovornih avtomobilov, na Francosko okoli 500, tovorni promet med Belgijo in Luksemburgom opravlja približno okoli 400 avtomobilov, v Nemčijo1 pa redno vozi nekih 200 tovornih avtomobilov. Zaradi tega izgube belgijske železnice na leto za približno 250.000 ton na prometu. Vsak avtomobil prevozi povprečno na eni poti 57 km, tako da izgube belgijske železnice nad 14 milijonov tonskih kilometrov, kar predstavlja izgubo v višini približno 10.5 milijonov belgijskih frankov. Vzrok temu pojavu so vsekakor previsoke prevozne cene na železnicah. Razen tega je pa avtomobilski prevoz enostavnejši, naglejši in se lažje prilagodi potrebam občinstva.
Zdravstveni drobiž.
PRETIRANO UTRJEVANJE JE ŠKODLJIVO.
Dr. Buxbaum je v svoji knjigi o fizi-kalični terapiji zapisal: »Vsak ima svoje, od drugih popolnoma različno mnenje o utrjevanju, ker nihče prav ne ve, kaj hoče.« In ima prav; kolikor glav, toliko misli.
Vobče je utrjevanje postopno navajanje telesa, zlasti kože, na hladni zrak in mrzlo vodo; z utrjevanjem hočemo povečati odporno zmožnost telesa proti nenadnim spremembam temperature in hočemo krvne cevke kože sistematično in stalno uriti. Vsakdo pa more razumeti, da potrebujejo močni ljudje drugačnega načina utrjevanja kot slabotneži, debeli drugačnega kot \suhi, bledični drugačnega kot polnokrvni, otroci drugačnega kot starčki, zdravi drugačnega kot bolehni itd. Zato
mora biti vsako utrjevanje individualistično primerno starosti, počutku itd. onega, ki se utrjuje. Temperatura vode, način njene uporabe, trajnost in pogostost naj bodo v vsakem primeru drugačne. Za rahle ljudi in zlasti za pomehkužene odrasle priporočajo kot najboljši način utrjevanja uporabo mokrega delnega ali celotnega otiranja in drgnjenja telesa, potem ko se je telo prej v postelji ali drugače segrelo.
Profesor dr. KuBmaul je takole postopal: Postavimo si zvečer škaf vode k postelji in pripravimo si dve brisači. Zjutraj se v postelji usedemo, odložimo srajco in si po vrsti umijemo z brisačo, ki smo jo bili dali v vodo, obraz, vrat, prsa, roke in hrbet; takoj nato se z drugo suho brisačo dobro obrišemo. Nato si srajco zopet oblečemo in si na isti način umijemo in obrišemo ostale dele telesa. Nato stopimo za prav kratek čas do gležnjev v vodo, si noge dobro obrišemo in se ob dobrem vremenu hitro oblečemo, da napravimo kratek sprehod in se tako zopet ogrejemo. Ob slabem vremenu pa pojdimo še enkrat za kratek čas v posteljo, da se segrejemo. Kdor dela to pozimi, naj si da sobo prej nekoliko zakuriti.
Za otroke je najboljši način utrjevanja kopel, nakar jih na kratko polijemo z nekoliko hladnejšo vodo; dobro je pa tudi delno in celotno umivanje, dočim prhe zaradi močnega draženja živcev niso dobre.
Drugo prav dobro utrjevalno sredstvo obstoji v tem, da — nad sedem let stari — otroci poleti po možnosti zelo pogosto plavajo v mrzli vodi; ogibati se je pa pretiravanja.
Najbolj pametno je, če se pred vsakim utrjevalnim poizkusom posvetujemo z zdravnikom. Če starši tega ne delajo in če otroke po lastnem preudarku po kakršnikoli šabloni utrjujejo, bo gotovo nastopilo prehlajenje ali pa kakšno drugo oškodovanje, povzročeno po pretiravanju. Kajti pretiravanje je pri utrjevanju večinoma bolj škodljivo kot pa, če se sploh ne utrjujemo. To si dobro zapomnimo in ognili se bomo marsikakšnemu razočaranju.
(Iz »Zdravja«, Ljubljana.)
DEŽNIKE NOGAVICE
VSE IZ LASTNE TOVARNE
v priznano solidni in elegantni izdelavi oddajamo po tovarniških cenah V NAŠIH PRODAJALNAH V LJUBLJANI
PREŠERNOVA ULICA 20 PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 19
prva jugoslovanska tovarna dežnikov in nogavic
JOSIP VIDMAR
Učiteljska tiskarna	je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarska 1	dela od najpreprostejših do najmodernejših i	Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige; ilu- strirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure in ;	knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov Lastna tvornica šolskih zvezkov
Ljubljana Frančiškanska ulica Telefon šle v. 2312 Račun poši.hran. 10.761	
	1 		
Priporoča se cenj. občinstvu
špecerijska trgovina
Ljubljana, Jurčičev trg 1
Nogavice, kravate, žepne robce, rokavice, vezenine, čipke, D. M. C. sukanec, gumbi, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje v največji
izberi pri
Josip PETELINC, Ljubljana
~	(blizu Prešernovega spomenika) ob vodi	•=
Kreditna zadruga državnih uslužbencev
v Ljubljani, Gajeva ulica 9 — v lastni hiši
Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874.
Poštni čekovni račun štev. 10681 / Telefon štev. 3413
Posojila tudi ranžijska (do Din lO.COO’-) vsem javnim nameščencem po 8 % proti zaznambi na plačo in poroštvu. Hranilne vloge na hranilne knjižice in vloge v tek rač. obrestuje, ako so vezane na krajšo dobo, po 5 % — 6 Vi %>. Izplačila promptna. Tovariši, rešila nas bo samo stanovska in zadružna zavednost.
jte
naročnino za
„NAŠ GLAS11
Kr. dvorni dobavitelj
ANTON VERBIČ, Ljubljana
Delikatese Telefon 2673 Špecerija Najnižje cene! Sveže blago! Skrbna postrežba!
KROJAŠKI ATELTE
PlTcUnL Iglič, Ljubljana
t,,.	j .	,	.	Pražakovaulica
izdeluje se za dame m gospode po najno-	—
vejših krojih. Lastna zaloga modnega blaga.
Uradnikom znaten popust ali na obroke.

Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin, Ljubljana
Vodnikov trg št. 5.
r. z. z o. z.
Telefon št. 2421-
m—mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrn
Državni uslužbenci!
Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brez-| plačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnegp blaga pri Zadrugi državnih železničarjev in pri tvrdki Teokarovič.
Širite zadružno misel med svojimi tovariši!
Izdaja za konzorcij .Naš Glas" odgovorni urednBr '•r. Karl Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik Pramce Štrukelj). Vsi v Ljubljani-