PRIKAZI IN OCENE Zdravko Kobe: Automaton transcendentale /., Kantova pot h Kantu, Analecta, Ljubljana 1995, 291 str. Začnimo s tistim, kar sicer ni ne- pos redn i zastavek Kobetove knj ige , z običa jno preds tavo o tem, kaj na j bi bila Kantova pot h Kantu, ki j e p ravzaprav znana šolska modros t , da j e Kanta iz d r e m e ž a metaf iz ike p rebud i l H u m e , kar n a j bi se zgodi lo t am n e k j e okrog leta 1769, v letu, ki na j bi Kantu prineslo tudi temel jn i uvid - sam Kant j e govoril o veliki luči - in to p rebu jen j e , razsve- t l jenje , bi na j tvorilo takorekoč prvi za- m e t e k dvanajs t let za tem izdane Kritike čistega uma. Dobro leto zatem, 1770, j e n a m r e č nastala Kantova Disertacija, in ker jo je kasneje Kant kot edinega izmed spisov, ki so nastali p red prvo Kritiko, obdrža l za izdajo svojih del, se Diserta- cijo tudi o b i č a j n o j e m l j e za ločnico m e d t. i. Kantovim kr i t ičnim in predkri t ič- n im obdob jem. V skladu s tako razširje- n o preds tavo j e p o t e m t a k e m Kant ne- prekl icno stopil na p ravo po t n e k j e na p r e l o m u d e s e t l e t j a (pa n a j b o to z Disertacijo ali pa tudi ne) in ta po t ga je, nu jno , takorekoč samodejno , prived- la d o končnega , dokončnega , zrelega, skratka - kr i t ičnega stališča. Takšna splošno razšir jena predsta- va j e p rob lemat ična in zavajajoča iz ve- čih razlogov. N a j p r e j zaradi tega, ker predpostavl ja , da j e Kant postal Kant naenkrat, v e n e m z a m a h u in p reobra tu , takorekoč čez noč. Številni in tepre t i so ta domnevni enkra tni preobrat skušali karseda natanko časovno vmestiti, po- kazati, kda j j e Kanta tako silovito pre- blisnilo, da nikakor ni mogel več v »sta- re« tirnice, predvsem pa ga čimbolj lo- kalizirati na tistega, k i j e Kanta »nepre- klicno zdramil iz dremeža metafizike« (Je bil Rousseau? J e bil Hume? Nemara Leibniz? Ali pa j e bil Knutzen? Swe- denborg!? itn. itd.). Težava takšnega is- kanja odločilnega vpliva pa ni le v tem, da se z iskanjem le-tega zaslepimo za kontekst , ki ga za Kantovo filozofijo predstavlja zlasti filozofija osemnajstega stoletja in s tem za problematiko, ki j o j e Kant prevzel in nadaljeval, pač pa tu- di v tem, da takšno razumevanje »vznika krit ične filozofije« poenostavlja, ko le- to razume kot zadevo enkra tnega preo- brata . Ne le, da zaradi predstave o Kan- tovi poti h Kantu kot nekakšni neizo- gibni železni logiki zabso lu t i z i ramo »končno« postajo, Kritiko čistega uma, in se s t em zaslepimo za problematiko, ki j o j e nadaljeval tako sam Kant kot tudi celotna nemška klasična filozofija, pač pa ostanejo tudi nerazumljiva Kantova filozofska iskanja v nepos rednem ob- dobju pred izdajo prve Kritike, ki, kot zgledno in prepričljivo pokaže Kobe, se včasih lahko vrnejo ne le na izhodiščno točko, temveč tudi na stališče pred njo. Na z a d n j e m , a ne n a j m a n j p o m e m - 1 »Nasploh j e eno najbolj kontroverznih in hkrati na jmanj produktivnih vprašanj, kam in kdaj j e potrebno locirati vpliv Humea , ki j e Kanta po lastnih besedah zbudil iz dogmatičnega dremeža.« (97) 197 Prikazi in ocene bnem mestu nam lahko kot pokazatel j , d a j e s Kritiko čistega uma kot »končnim ciljem«, kot Knjigo, ki na j bi enkra t za vselej prekinila brezplodna metafizična prerekanja , a so se zadnj ih dvesto let o malokateri knjigi toliko prerekali , kot ravno o tej, nekaj h u d o narobe, število kot po pravilu medsebojno izključujočih se intepretacij , ki so nastala v vsem tem času. Ali, kot v nekol iko d r u g a č n e m kontekstu zapiše Kobe: »Toliko opevana logična doslednost Kritike čistega uma ne obstaja. Pri tem ne gre toliko za drob- ne spodrsl ja je in nejasnosti , ko d e n i m o Kant tako rekoč v istem stavku zapiše navidez nasprotujoče si trditve in kjer domnevno protislovje običajno izgine, če z nekoliko intelektualne poštenosti , ali bolje, poznavanja filozofije in termi- nologije osemnajs tega stoletja pravilno preberemo njegove izjave. Težava je vse prej s t rukturne narave. Ne le, da ima Kant zelo nefilozofsko navado, da cesto uvede kako distinkcijo brez kakršnekoli utemelji tve - paradigmatski p r imer j e seveda že sam razloček m e d čutnost jo in r azumom - , tudi če njegove trditve sprejmemo, moramo ugotoviti, da mar- sikdaj preprosto ne grejo skupaj . Zato j e vsakdo, ki poskuša poda t i konsisten- tno intepretaci jo Kritike čistega uma, na- zadnje prisiljen, da da prednos t eni li- niji argumentacije in zavrže druge. Toda po katerem kriteriju? Ravno v tej točki j e poznavanje Kantovega razvoja narav- nost nenadomestl j ivo.« (10) Če torej na koncu Kantove poti h Kantu ni absolut- ne vednosti, če je »Kritika čistega uma de- jansko nastala kot nekakšna sestavljan- ka bolj ali m a n j povezanih sklopov, ki izvirajo iz različnih razvojnih faz in ki zato cesto delujejo he terogeno, če že n e naravnost protislovno« (10), po t em »je Kantova intelektualna biografija sestav- ni del Kritike čistega uma in pot k resnici resnica sama« (11). In kaj se izkaže na tej poti , ki n a m jo , oborožen z de ta l jn j im p o z n a v a n j e m Kantovih zapiskov in zabeležk, refleksij, mojs t rsko pr ikaže Kobe? Iz razumlj ivih razlogov se bomo pri našem prikazu A«re- tove poti h Kantu omeji l i zgolj na glavne pos ta je te poti , p r i č e m e r se bo ka jpak izgubila tudi no t ran ja filozofska naveza- va ter povezava p r e h o d o v in razlogov od enega Kantovega stališča k d rugemu. Z Disertacijo, ka te re n a s t a n e k j e zavezan k o n t i n g e n t n i m okoliščinam, s kater imi (smrt Cr i s topha L a n g h a n s e n a 15. 3. 1770) Kobe tudi na zabaven način p r ičen ja svojo knj igo, so se Kan tu šele o d p r l e možnost i , vrata s i j e ob tem kaj- pak izdatno pomaga l odpi ra t i tudi sam, za mesto na stolici za metafiziko. Seveda j e bilo ob tem p o t r e b n o spisati novo di- sertacijo in j o zagovarjat i , kajti od prej- šnje, Monadologia phjsica iz leta 1756, j e mini lo že preveč časa in j e bilo zato p o t r e b n o spisati in ubran i t i novo. V ta n a m e n j e Kant spisal Disertacijo o formi in temeljih inteligibilnega sveta, ki j o imajo m n o g i in tepre t i za p rvo Kritiko v malem. Če j e »Kantova filozofija p o svo- j e m bistvu fo rma ln i ideal izem, p o t e m ga i m a m o na delu že v Disertaciji«. (61) Vendar pa , kot pokaže Kobe, »je s trogo vzeto n e m o g o č e govoriti o kaki zaokro- ženi teoriji . Disertacija ne stoji, j e proti- slovna.« (62) N e le, »da j e m o g o č e v zvezi z obsegom aplikacije čistih pojmov r a z u m a zas ledi t i vsaj dve j a s n i l ini j i mišl jenja, ki se m e d seboj izključujeta« (60), temveč j e »škandal Disertacije, ki j e ve r j e tno tudi razlog (...) d a j e Kant v n je j že postavil » t ranscendentalni« raz- loček m e d f e n o m e n a l n i m in noumena l - n im, v e n d a r iz tega ni po tegn i l za nas ob iča jnega sklepa.« (37) Prva teza na Kantovi pot i h Kantu se tako glasi, da 198 Prikazi in ocene j e za »dosego kri t ične filozofije ključne- ga p o m e n a vpeljava rea lne r abe razu- ma, k i j e kot dogmatsk i e l emen t razma- j a l a s iceršnjo stabilnost Kantove kon- cepcije.« (63) Glede vprašan ja , ali na j » imamo Disertacijo za zametek kri t ične filozofije ali p a za dogmat sko razpravo o me tod i , bi se naš odgovor glasil: oboje hkratiU (63) Za p r a v o g e n e z o t e g a n e u j e m - ljivega t renutka , v ka te rem se j e našla Disertaci ja , j e p o t r e b n o seči nekoliko nazaj . Deset let p r e d tem j e Kant pri- v rženec vvolfovske šole. Na to n a n j mo- čno vplivata Crusius in Lamber t , k i j u Kobe nekoliko širše predstavi . »Iz pred- s tavi tve o s n o v n i h a r g u m e n t o v o b e h avtor jev je bilo prav tako mogoče povze- ti, da Kan tove r azp rave v let ih okoli 1763 niso p r ines l e novih odkr i t i j na nemško filozofsko prizorišče, še n a j m a n j takih, ki bi j i h mogl i opredel i t i za od- ločilna«. (91) Drugače rečeno, »v prvi polovici šestdesetih let Kant skratka ni izviren filozof.« (91) Tako p r i d e m o d o leta 1769. Za Kantovo spoznavnoteore tsko dok t r ino tega časa j e mogoče reči, trdi Kobe, da j e bila celovita in konsistentna, edina po- manjkl j ivost j e bila n e m a r a v tem, d a j e bila v n je j čutnost , kar j e g lede na ka- snejše stališče v prvi Kritiki nekoliko pre- senetljivo, skorajda v celoti odsotna . Še- le na to s e j e zgodila s p r e m e m b a osamo- svojitve čutnosti , ki j e »neločljivo pove- zana z idejo, da ima čutnost svoja lastna stalna načela, ki so bis tveno razl ična od pravil , p o ka t e r i h d e l u j e t a r a z u m in um.« (129) Pri t em j e bil k l jučnega po- m e n a Baumgar tnov vpliv, rekli bi lahko, pravi Kobe, da s e j e Kant ravno »preko estetične problematike dokopal do ključ- nih tez svoje teoret ične filozofije«. (155) »Pred tem j e delo koordinaci je opravljal r azum, toda ker pogoj i lepote ter ja jo , da se n jena forma vzpostavi pred aplika- cijo višjih spoznavnih zmožnosti, b o m o morali zakon prirejanja pripisati čutom. Čutna forma je postala forma čutnosti.« (152) Vendar pa smo še daleč od sklenje- ne in zaključene doktr ine, nenazadn je smo šele v letu 1769, ki mu sledi Di- sertacija, za katero s e j e izkazalo, d a j e protislovna. Kant, ki se je , zadovoljen s svojo rešitvijo, nameraval lotiti mora lne problematike, j e poslal Disertacijo trem najbolj učenim glavam tedanje Nemčije - Sulzerju, Lamber tu in Mendelssohnu - , katerih odgovori pa so ga prepričali , da njegovo delo pač ni tisto, kar si j e sam domišljal, d a j e . Sledi enajst dolgih let do objave prve Kritike, ki j ih Kobe ironično po imenuje Smeri razvoja. V tem času sledi razvpito p ismo Marcusu Her- zu, z dne 21. 2. 1772, na katerega se sklicujejo takorekoč vsi interpreti , toda še vedno ni temel jnega konsenza, kaj n a m pravzaprav sporoča. Nasploh bi lahko za Kantovo koncepcijo okoli leta 1772 rekli, da »niz potez, ki bi j ih lahko g lede na Disertaci jo obravnaval i kot korak naprej , dejansko predstavlja^oraA nazaj na stališče p red njo.« (186) Enako velja tudi za sklop refleksij, ki so znane pod i m e n o m Duisburška zapuščina - »Pravzaprav j e skoraj never je tno , do kolikšne m e r e j e Kant podlegel tradici- onalni koncepciji spoznavnega proce- sa, in to po vseh krit ičnih opozoril ih iz pre jšn jega obdobja«. (243-244) Deni- mo, »Jaz kot nasebna substanca, ki ima po leg ostalih atributov tudi čutnost kot sposobnost pasivnega sprejemanja (na- sebnih) predstav, stoji v kavzalnem od- nosu do neke d r u g e substance.« (244) Skratka, »prepad do Kritike čistega uma j e ogromen, vsekakor vreden nadal jnj ih šest let t rdega dela«. (246) Sledi začasni epilog in vprašanje: Kakšna bi bila hipotet ična Kritika leta 199 Prikazi in ocene 1777? »Ko bi Kant Kritiko čistega uma izdal leta 1777, bi danes poznali bistve- no drugačnega Kanta. Ce bi ga sploh poznali.« (274) Najpre j zaradi tega, ker Kant še leta 1778 trdi, da bo izdal Kriti- ko, ki da sploh ne bo obsežna (potem to vsekakor ni bila tista Kritika, ki j e ob- segala 856 strani). Tiste Kritike, bi brez Tetensa »ne bilo« (276), saj Kant t eda j še ni imel razvite koncepcije no t ran jega zora, r a zmer j e med zunanj im in not ra- nj im zorom j e pojmoval še precej pro- blematično, takrat racionalne psiholo- gije sploh še ni prišteval v metafiziko. Presenetljivo je, »da razen Carla inter- preti niso opazili, da v tem obdobju pa- ralogizmi čistega dušeslovja še niso bili odkriti«. (245) Nadalje, kategori j bi ne bilo ravno dvanajst in bi tako tudi ne bile iste kot kasneje, razdelitev na nou- mena in p h a e n o m e n a bi bila v bistvu taka kot j e bila kasneje, najver je tneje , ker bi sodbe ne imele takšne arhi tek- tonske teže kot kasneje, bi tudi težko re- kli, da bi bil um opredel jen kot zmož- nost sk lepanja . Vprašan je j e , kakšno vlogo bi v hipotetični Kritiki Kant sploh pripisal dialektiki, d rugače rečeno, »ali bi j o sploh vključil v svojo Kritiko kot poseben razdelek ali pa bi zgolj nakazal določene paradokse neizkustvene rabe razuma, karkoli bi to že pomeni lo , in po tem v posebnem spisu podal več ali man j tradicionalni nauk o duši, svetu in Bogu?« (253) Če bi že poglavje o na- ravni teologi j i bi lo p o d o b n o kasnej - šemu, saj j e Kant večinoma prevzel re- šitve iz svojega spisa o ed inem možnem dokaznem temelju za dokaz o božjem obstoju iz leta 1763, bi bile an t inomije vsekakor drugačne: »V grobem bi dejali, da Kant tedaj ne bi položil v osnovo trdi- tve, da so na obeh s t r aneh enako preko- račene m e j e m o ž n e g a spoznan ja , t em- več bi tako tezo kot ant i tezo sprejel kot pravi lno, le da bi vsaki dodel i l n j e n o la- s tno polje.« (267) Kaj za konec reči o Kobetovi knji- gi? N e m a r a zgolj to, da že n e s t r p n o pri- čaku jemo n j e n o nada l jevanje , ki se bo b ržkone osredotočilo na refleksije, k i j ih j e za t ok ra tno predstavi tev avtor pustil ob strani, ukvar ja jo p a se z vp ra šan j em preds tavnost i predstav. Kant j e namreč že okoli leta 1769 »formuliral razloček m e d občutki kot subjekt ivno mate r i jo in p reds t avami kot ob jek t ivno f o r m o spoznanja . Zadeva vsekakor ni pos t ran- skega p o m e n a , saj gre za p rob lem in- tencionalnost i , ki v navezavi na p o j e m t r a n s c e n d e n t a l n e g a ob jek ta tvori e n o od ključnih potez Kritike čistega uma.« (281) »Dokler i zha jamo iz premise , da se lahko preko n o t r a n j e g a čuta nepo - sredno ovemo svojih občutkov, »npr. rdeč, črn , sladek, trd, tope l itn«, vse dot le j s t rogo vzeto ni mogoče reči, d a se ob- čutek razl ikuje od predstave. In Kant j e skozi vsa šestdeseta, vse t ja d o leta 1778 ali celo 1779, vztrajal pr i t akšnem po jmovan ju . Šele ko s e j e p o d vplivom Tetensa odrekel predkr i t ičn i koncepcij i no t r an j ega čuta, j e lahko zares izkoristil a rgumen t , ki ga j e pusti l ležati skoraj deset let. Teda j j e opazil, kako j e na tan- ko tisto, kar j e v s lavnem pismu Herzu odpravi l kot »lahko razumljivo«, - kako j e ravno odnos empiričnih predstav do n j ihov ih p r e d m e t o v de j ansko kl jučni problem.« (281) Peter Klepec 200