Leto LX1X Stev. 90 a V Ljubljani, v soboto, 10. aprila 1041 Poštnina plalana v ffolovinl Cena 2 din Od L bo t. dalj« naročnina mesečno 80 din, za inozem-itvo BO din — nedeljska izdaja celoletno 06 din, za inozemstvo 120 din. Uredniitro: Kopitarjeva ul.6/IIL TeL 40-01 do 40-05 Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ta dneva po praznil«!. Cek. ra&i Ljubljana S L 10.650 za naročnino in Stev. 10.84,3 ca inserate. Uprava: Kopitar- jeva ulica 8 TeL 40-01 do 40-00 Podr už.i Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje Dubrovnik, Mostar, in Metkovič zasedle italijanske čete . Italijansko vojno poročilo štev. 316. - Spopad na morju I med Italijani in Angleži * Nekje v Italiji, 18. aprila. Štefani: Glavni | bila potopljena, drugi pa poškodovani. Velik stan italijanske vojske objavlja vojno poročilo št. 316. V Jugoslaviji so motorizirane kolone druge armade dosegle Dubrovnik, potem ko so zasedle M o s t a r in zlomile zadnji sovražni odpor pri M e t k o v i č u. Tako so se zvezale s hitrimi četami, ki so prišle iz Albanije in ki so zasedle Ceti-n j e in K ot o r. Na g r š k em bojišču je obkoljevanje sovražne amatle med Osumom in morjem v polnem razvoju. Premeti, Argirokastro in Porto Palcrmo so v naših rokah. Naše čete in naši letalski oddelki zasledujejo in bombardirajo sovražnika, ki se umika v neredu, pri tem pa pušča v naših rokah ujetnike in gradivo vseh vrst. V pretekli noči so i t a 1 i j a 11 s k a in nemška letala bombardirala pomorsko oporišče La Valetto (Malta). V noči na 17-april je bil napaden italijanski prevoz, ki je vozil gradivo v severno Afriko. Napadli so ga močni oddelki sovražnih križark in rušilcev. Med spopadom, ki je sledil, je bil potopljen angleški rušilec »Mohavvk« in en drugi najbrž poškodovan. Naš rušilec, ki jc s silovitostjo ščitil konvoj, jo bil potopljen, in dva druga poškodovana. Dva parnika sta okoli letala .0 vili Derni vrste dol posadke je bil rešen. V severni Afriki so obroč Tobruka vedno bolj stiska- Sovražna so priletela nad Derno in Tripolis. I so nekaj ranjencev in lahno škodo. V so naši lovci sestrelili eno letalo »Blcnlteim«. V v z h o d ni Afriki povečuje sovražnik svoj pritisk v odseku južno od Dcssieja, toda naše čete ga trdno zadržujejo. Poskusi vdora ob rekah Omo in v pokrajini Dembi-(lollo so bili odbiti. Berlin, 18. aprila, f. DNB: Glavni stan italijanske ol>orožene sile je izdal včeraj posebno poročilo, v katerem pravi: Potem ko so italijanske čete v dneh od 14. do IG. aprila po krvavih bojih premagale odpor sprednjih grških čet, divizije XI. armade neprenehoma prodirajo dalje. Vsa sovražnikova bojna črta je v razsulu. Komisar g. Grazioli prevzel posle Hči banovini in na vseh javnih uradih do prihodnjega ukaza italijanske zastave Ljubljana, 18. aprila. Včeraj ob 17. uri se je g. Grazioli, zvezni civilni komisar za ozemlje, ki ga je zasedla italijanska armada, podal v spremstvu funkcionarjev in častnikov na banovino, kjer je prevzel funkrijc svoje naloge. Ob tej priliki je naslovil na bana besede zahvale za sodelovanje z italijanskimi oblastmi v prvih dneh zasedbe. Nadalje je ukazal, da naj bo na banovini in na vseh javnih uradih na ozemlju, zasedenem po italijanskih oboroženih silah, ra/.obešena italijanska zastava do prihodnjega ukaza. Med slovesnostjo so bili v častni službi oddelki kraljevih karabinerjev. KHsura padla Nekje v Italiji, 18. aprila. Radio Roma: Italijanske čete so včeraj zjutraj ob 7 spet zasedle Klisuro, kar pomeni, da je popolnoma zlomljen obrambni sestav na srednjem grškem bojišču. Lizbona, 18. aprila: Po vesteh iz Londona, jo angleška poveljstvo mornarice priznalo, da je zgubljena torpedovka >Mohawk< (1800 ton). Potopljena je bila v Sredozemskem morju. Na »Mo-hawku< jc biio 190 mož posadke ■in Nemško vojno poročilo: Hoji u Jugoslavija so ^ v petek opoldne končani Berlin, 18. aprila. DNB. Današnje nemško vojno poročilo pravi: Kakor je bilo že objavljeno s posebnim poročilom, se je dne 17. aprila celotna srbska vojska vdala ter je — v kolikor že ni bila razorožena — kapitulirala. Boji v Jugoslaviji so bili tako dne 18- aprila ob 12 končani. Ujetnikov še niso mogli uiti prešteti, prav tako pa tudi ni bilo mogoče ugotoviti niti približno vsega plena. Zasedba zadnjih delov srbskega ozemlja po nemških in italijanskih četah se bliža koncu. Na dalmatinski obali so italijanske čete zasedle Dubrovnik in Mostar, od juga čem pa tudi Cetinje- V severni Grčiji so se razvili boji vkljub največjim težavam na ozemlju in vkljub slabim vremenskim razmeram, kakor tudi vkljub cestam, ki so poškodovane. Ti boji se še naprej uspešno razvijajo. Tam smo zajeli nad 17.000 vojakov in zaplenili mnogo topov, med temi je 25 težkih topov. Z lahkoto smo uničili 12 angleških tankov. Naši hitri mornarski čolni so ob jugovzhodni angleški obali izvedli nenaden napad na prevoz in so štiri oborožene sovražne trgovske ladje s skupno 13.000 tonami potopili, eno trgovsko ladjo pa hudo poškodovali. Letalstvo je ponoči v močnih oddelkih ge enkrat prizadejalo hud udarec vojnemu pristanišču v Portshmoutliu. Letala so zmetala mnogo ton rušilnih in zažigalnih bomb pri dobri vidljivosti. Povzročila so veliko škodo v pristanišču in pristaniških napravah. Zadetki v polno so napravili mnogo požarov in mnogo majhnih požarov v ladjedelnicah in na drugih vojaško važnih ciljih tega mesta. Letala oboroženega izvidništva so podnevi izvedla napad na neko tovarno na škotski vzhodni obali in jo uspešno bombardirala z bombami najtežje vrste in so potopila ob ustju Temze tovorno ladjo z 2000 tonami. Lovska letala so ob Rokavskem prelivu sestrelila eno angleško bojno letalo vrste »Bristol-BeauforU. Protiletalsko topništvo je uničilo dve lovski letali vrste »Spitfire«. V severni Afriki so nemške in italijanske čete odbile več sovražnih napadov na Sollurn in odbile tudi več izpadnik poskusov iz obkoljenega Tobruka. Ponoči so nemška bojna letala bombardirala pristanišče La Valette na otoku Malti. Sovražnik je vrgel ponoči na razna mesta v severni, zahodni in srednji Nemčiji Pokloni na italljan. vofaškem pokopališču Včeraj popoldne sta se poveljnik divizije »Re« in civilni komisar skupno z generalnim konzulom in spremstvom poklonila na grobovih italijanskih častnikov in vojakov, ki so umrli v ujetuištvu med svetovno vojno. Na pokopališču je bil bataljon z godbo. Po predpisanih časteh je general poveljnik položil lovorjev venec v imenu divizije >Re« in zvezni civilni komisar g. Grazioli je položil drug venec v imenu stranke, medtem ko je godba igrala himno »Piave«. Slavnosti je prisostvovalo tudi večje zastopstvo častnikov. brez izbire rušilne in zažigalne bombe. Kljub opozorilu nemškega letalstva v pretekli noči, ko je nemško letalstvo izvedlo velikanski povračilni polet nad London, so angleška letala vdrla do zunanjih obrambnih črt Berlina. Saino posameznim letalom sč je posrečilo predreti ognjeni obroč do središča mesta. Tukaj so jih z močnim protiletalskim ognjem ovirali pri nameravanem metanju bomb. Štiri javna poslopja, med temi nova mestna knjižnica, kakor tudi deset stanovanjskih hiš je poškodovanih. Število ranjencev je majhno. Tudi na drugem ozemlju Nemčije je škoda nepomembna. Pri teh napadih je bilo sestreljenih šest sovražnih letal, od teh so štiri sestrelili protiletalski topovi, eno nočni lovce, eno pa mornariško letalstvo. Od dne 17. aprila do 18. aprila zjutraj je bilo sestreljenih 24 sovražnih letal, večje število letal pa je bilo poškodovanih na tleh. Samo v hudem letalskem boju dne 16. aprila nad Rokavskim prelivom so nemški lovci sestrelili devet angleških lovskih letal. Med tem časom pa pogrešamo sami deset svojih letal. Podpolkovnik Miildeeke je 16. aprila dosegel svojo 64. in podpolkovnik Galland dne 15. apr. svojo 59. in 60. letalsko zmago. Pri nastopih plitvih čolnov sla se odlikovala poročnika Dellard in Metzold. Berlin. 18. aprila, f. DNB: Vrhovno poveljstvo nemške oborožene sile je objavilo v posebnem poročilu naslednje: Včeraj ob 21. je vsa jugoslovanska vojska, v kolikor še ni biln prej razorožena, brezpogojno položila orožje. Vdaja stopi danes ob 12. uri v veljavo. K temu poroča nemški radio še tole: Še hitreje kot armade Poljske. Norveške in Francije, je nemška oborožena sila premagala srbsko vojsko. V komaj desetih dneh je bila 1,200.000 mož močna srbska armada razpršena, uničena in prisiljena k vdaji. Niti gorato ozemlje, niti močvirna tla in niti pomanjkanje porab-nih prometnih zvez ni moglo ovirati, da nemška oborožena sila ne bi premagala srbske vojske. Niti zadržati niso mogli nemških čet, čeprav so v Londonu računali, (la lx> preteklo več mese-cev, preden bo nemška vojska mogla izvesti na jugoslovansko armado odločilen pritisk. Spet se je pokazalo, da nemški vojski ni nihče kos. Nemške vojske ne morejo zadržati ne gorska pota, ne močvirja, ne visoke gore in ne veletoki. Kdor Nemčijo nepremišljeno izziva, mora računati s tem, (ia ga Ik> nemška sila premagala. Velik del nemške vojske, ki je zdaj operirala v Srbiji, bo postal ptost, da opravi še z grško fronto. Danes ni več človeka na svetu, ki bi verjel, da je grška fronta še količkaj vredna, (irski narod, ki ga je Velika Britani ja pognala v vojno, bo deležen iste usode kot Srbi. Velika Britanija pa bo enkrat za vselej pregnana z evropske ceiine. Ogorčenje nad pisanjem švicarskih Isstov Rim. 18. aprila. (Štefani.) Švicarski tisk je zavzel odkrito stališče proti državam osi. Včeraj je švicarski tisk zelo malo poročal o zmagovitih podvigih italijanske in nemške vojske na Balkanu, medlem ko je z velikimi naslovi naznanjal konec l>ojev v Abesiniji. švicarski tisk pa se mora zavedati, da tako pisanje ni v skladu z interesi švicarskega ljudstva. Hrvatska vlada in n;en program Zagreb, 18. aprila. Radio Roma.Nova hrvatska vlada bo izvajala program stranke ustašev, pri tem pa jo bodo vodila načela avtoritarnih režimov, ki so popolnoma v skladu z duhom in redom, kateri vladata v Italiji in v Nemčiji, kateri sta obe največja poroka za hrvatsko neodvisnost. Madžarski konzul pri dr. Paveližu Zagreb, 18. aprila. Štefani: Madžarski konzul v Zagrebu je bil sprejet pri dr. Paveliču in mu izrekel čestitke v imenu madžarske vlade. Dr. Pavelič je izrazil enake prijateljske misli za Madžarsko. Romuni niso vkorakali v Banat Bukarešta, 18. aprila. Štefani: Nekatere agencije, in radijske postaje so snoči objavile novico, da so romunske čete vkorakale v Banat in' se združile z nemškimi četami. Ta novica je popolnoma brez podlage. Ameriške vojne ladje spremljajo angleške prevoze Newyork, 18. aprila Radio Roma: »Chicago Daily Nevvs« poroča, da je predsednik Roosevelt sam odredil, da naj ameriške vojne ladje spremljajo par-nike, ki odvažajo gradivo iz Amerike v Anglijo. Ameriške vojne ladje spremljajo parnike do tja, kjer jih v varstvo lahko prevzamejo nato ' vojne ladje. Položaj pri Sollumu za Angleže resen Bern, 18. aprila. Radio Roma: Poročilo agencijo Exchunge pravi, da general VVavel sodi, da je položaj okoli Solluma zelo resen. Nemka sodb o bojih v Abesiniji m na Mkanu Monakovo, 18. aprila Štefani: »Miinchener Neu-ste Nachrichten« podčrtava danes v svojem poročilu, da boji v Abesiniji vkljub temu, da je bila Addis Abeba zasedena, še niso končani. Vojvoda Aosta se upira na postojankah, ki se zde izgubljene in tako uveljavlja neomajno pravico Italije na to ozemlje. Italija lahko celo prenese popolno izgubo Abesinije, kajti evropsko in sredozemsko bojišče sta glavna odseka te vojne. Dnevnik tudi poudarja, da se Italijani v Abesiniji upirajo z vso silovitostjo in da odbijajo sovražnika s protinapadi. »Volkischer Beobachter« piše o vdaji srbske vojske in obsoja Roosevelta, ki je s svojimi obljubami o pomoči najbolj odgovoren za srbsko tn grško katastrofo. Roosevelt je računal z dolgim bojem na Balkanu in je zagrešil veliko napako. Rooseveltov Redni šo!ska pouk se bo nadaljeval Po končanem velikonočnem šolskem odmoru se prične dne 23. aprila redni pouk po dosedanjih predpisih. To velja tudi za šole, ki so že izdale letna spričevala, po tuk. odredbi IV. št. 7886-1 z dne 9. aprila. Ta spričevala naj učenci vrnejo ravnateljstvom (upraviteljstvom). Vsi izpiti linj se izvrše v predpisanih rokih. O pričetku pouka naj ravnateljstva in upra-viteljstva takoj poročajo (stanje na zavodu, posebnosti zaradi vojnih razmer). Poročila pošljejo upraviteljstva ljudskih šol okrajnim nnčelstvom, ki jih zberejo in semkaj pošljejo pregledna poročila. Glede ljudskih šol se določa posebej nastopno: V vseh razredih noj se. da težišče pouka ua verouk, branje, pisanje, slovnico in računstvo, v višji ljudski šoli tudi na praktični pouk (gospod., higiena, ročna dela). Z učenci in učenkami, ki nameravajo vstopiti v srednjo ali meščansko šolo, je treba temeljito predelali za sprejemni izpit, odnosno za IV. razred osnovne šole predpisano učno snov iz slovenščine in računstva. Učcncem in učenkam višje l judske šole, ki pomagajo doma pri poljskih delih, naj se z vso uvidevnostjo opravičujejo potrebni izostanki1, oni pa, ki uživajo olajšave po zadevnem normativnem razpisu, lahko ostanejo doma do konca tega šolskega leta Von Papen gre v Berlin — cSa poroča Hitlerju Carigrad, 18 aprila. Von Papen. nemški poslanik v Ankari, se ho v naslednjih dneh podal v Berlin, da poroča Hitlerju o političnem stanju v Turčiji. Turška vlada je zdaj pripravljena, da sc z Nemčijo sklene prijateljska zveza. Poudarja se, da bo turška vlada obnovila trgovsko pogodbo, ki jo je sklenila pred letom in pomorsko zvezo z Italijo, ki je zapadla v januarju. Krvav spopad v angSeskem generalnem štalu Carigrad, 18. aprila. Štefani: Izvedelo se je, da jc prišlo do krvavega obračunavanja v angleškem generalnem štabu v Larisi, in sicer na veliko noč. Grški častnik polkovnik .Politis se jc spri s častnikom angleškega generalnega štaba, ki je izjavil, da morajo Angleži zapustiti Grčijo, njihov umik pa morajo kriti grške čete. Polkovnik Politis je odločno protestiral, angleški častnik pa mu jc nesramno odgovoril. Grk je tedaj z revolverskitn strelom ubil angleškega častnika. Ta dogodek osvetljuje trenutno razmerje med Grki in Angleži. Eksplozija na Salamini Carigrad, 18. aprila. Štefani: Izvedelo se je, tla jc bilo hudo poškodovano skladišče municijo na otoku Salamini. V skladišču je nastala eksplozija in je škoda precejšnja. Angleži so prepričani, da so to saliotažno delo izvedli Grki. Kljub protestom so Angleži zaprli 14 Grkov. 820 hiš porušenih Tokia poročajo: V mestu šin Mi.nato- politični poraz dokazuje, da ni varal samo balkanskih narodov, ampak tudi ameriško ljudstvo. Berlin, 18. aprila Štefani: Berlinski politični in časnikarski krogi naglašajo dejstvo, da je srbska vojska morala kapitulirati v desetih dneh. Srbske oborožene sile so bile premagane vkljub neugodnim vremenskim razmeram in ozemlju, k.i je težavno za bojevanje. »Deutsche Allgemeine Zeitung« omenja, da bi te vojne ne bilo treba in bi se ji bili lahko izognili na korist lugoslaviji, če bi skupina prevratnih generalov ne bila poslušala obljub anglosaksonskih hujskačev. Poveljniki v Belgradu so računali z zemljepisnimi prednostmi države in so mislili, da bodo takšno ozemlje lahko branili, pri tem pa so verjeli v angleške obljube. la txi maki, v prefekturi i o jama na Japonskem, je nastal velikanski ogenj, ki je uničil v tem mestu 820 hiš. Mnogo meščanov je pri požaru zgubilo življenje. Bitka med razbojnikom in stražniki I/, Berna poročajo: Prava bitka se jc vršila nedavno ponoči med stražniki in 37 letnim razbojnikom VVallerjem. Wallerjeva žena je odkrila pod posteljo svojega moža samokres in je potem v strahu za svoje življenje poklicala stražnika. Ko se je ta pojavil, ga je VValler ustrelil. Prišel je drugi policist, ki so ga priklicali ljudje, ko so culi strele, in je bil tudi ta nevarno ranjen. V bližnjo hišo je prišla četa stražnikov, ki je zaprla vhod v hišo in spustila v Wallerjevn stanovanje plin. Slednjič se je v tej hudi bitki le posrečilo ukrotiti Wullcrja, ki g« je krogla nekega stražnika tako zadela, da jc bil smrtno ranjen. Pač znak sedanjega časa! Državna oblika kraljevine Italije Ustavni organi italijansko države, stoječi na čelu celotne državno zgradbe, so: krona, vlada, lakonodajni skupščini in veliki fašistični svet. Kralj Pod krono je razumeti ustanovo vladarskega dostojanstva, ki jo predstavlja ena oseba, vladar, kateri izvaja svojo oblast neposredno iz ustave. Vladarjev naslov je kralj Italije in Albanije in jesar Abesinije. Vladarska čast je dedna po sa-:ijskem zakonu, in sicer preide krona ipso iure v trenutku kraljeve smrti. Ob zasedbi prestola položi kralj prisego na ustavo. Kraljeva oseha aživa posebne predpraviee. Te predpravico 60 javnopravne in zasebnopravne naravo. Kralj je najvišje oblastvo italijanske države, si jo predstavlja. V njegov zakonodajni delokrog spada pravica predlagati, sankcionirati in razglašati zakone. Upravno oblast izvaja kralj po svojih ministrih. Kralj postavlja sodnike in ima jravieo pcmilostitve. Kralju gre vrhovna pravica japovedovati vsej oboroženi sili, on zastopa drža-;o v mednarodnem življenju, napoveduje vojno n sklepa mir. prijateljske in trgovske pogodbe z Irugimi državami. Vlada Vlada je ustanovno oblastvo. sestavljeno iz ipremenljivega števila članov. Oni so kraljevi ninistri, ki stoje na čelu določene panoge držav-le uprave. Svoje posle vodijo r>o smernicah mi-listrskega predsednika. Državne upravne veie so >značene kot »ministrstva«. Sedaj jih je 15 in si-:er: zunanje ministrstvo (s posebnim podsekre-arjem za Albanijo); notranjo ministrstvo; mini-itrslvo za italijansko Afriko: finančno ministrovo; vojno ministrstvo; mornariško ministrstvo; ■etalsko ministrstvo; ministrstvo za narodno /zgojo: ministrstvo za javna dela; poljedelsko n gozdno ministrstvo; prometno ministrstvo; mi-listrstvo za korporacije: ministrstvo za trgovino .n valute: prosvetno ministrstvo in pravosodno ministrstvo. Predsednik vlade in ministri se sestajajo k periodičnim sejam, kjer razpravljajo o splošnih državnih ali takih zadevah, ki zadevajo ielokrog več ministrstev. Posebna, od fašizma /peljana in v političnem pogledu zelo učinkovita novost so v primeri z demokratično preteklostjo '.elo povečane pravice, ministrskega predsednika. Zakonita osnova te reforme je zakon od 24. decembra 1925. ki jo uvedel v italijanski ustavni red predsednika vlade. Predsednika vlade poslavlja in odstavlja kralj neodvisno od katerih koli zakonodajnih zbornic. Predsednik vlade je odgovoren kralju iri samo kralju v pogledu splošno vladine politike. Ministre imenuje kralj na predlog predsednika vlade in ti odgovarjajo za svoje resorje kralju in predsedniku vlade. Veliki fašistični svst Fašizem je uvedel v italijansko državno življenje novo ustavno obliko, veliki fašistični svet.' Veliki fašistični svet je najvišji forum fašizma. Na osnovi zakona od 9. decembra 1928 in 14. decembra 1929 je bil uvrščen meil stalna državna upravna oblastva. Predsednik Velikega fašističnega sveta je predsednik vlade. Sestavljen je iz kvadrumvirov pohoda na Rim ter iz članov, ki jih imenuje predsednik vlade za tri leta. Člani te skupine so: oba predsednika zakonodajnih skupščin, zunanji, notranji, pravosodni, finančni minister, minister za narodno vzgojo, za poljedelstvo in gozdove, za korporacije in prosvetni minister, nadalje predsednik Italijanske akademije. tajnik fašistične stranke, generalni komandant milice, predsednik izrednega sodišča za državno varnost, predsedniki fašističnih zvez delodajalcev. delojemalcev, industrijcev, poljedelcev ter oni, ki so imeli posebne zasluge za narod in fašistično revolucijo. Sklepi velikega fašističnega sveta imajo obvezno in posvetovalno moč. Veliki fašistični svet predlaga kroni v imenovanje predsednika vlade in ministre. V političnem pogledu je veliki fašistični svet najvišje posvetovalno oblastvo. Njegova odobritev je neobhodno potrebna v vseh ustavnih zadevah. Zakonodajni zbornici Nadaljnja italijanska ustavna organa sta zakonodajni zbornici: senat ter zliornica fašijev in korporacij. Senatorji so imenovani za vse življenje s kraljevim dekretom, in sicer na predlog MBHaBnMBaHMBaBaaaHH Gledališče Drama. (Začetek ob 17 po novem času.) Sobota, 19. aprila: Šeslo nadstropje. Red A. — Nedelja, 20. aprila: Zaprta vrata. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opera. (Začetek ob 17 po novem času.) Sobota, 19. aprila: Tosca. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Nedelja. 20. aprila: Grof Lu-ksemburški. Izyen. Znižane cene od 30 din navzdol. predsednika vlade. Njihovo število je neomejeno. Navadno se giblje med 400 in 500. Princi kraljevskega doma imajo pravico s polnoletnostjo postati senatorji. Drugi državljani «o lahko imenovani za senatorje, ko so izpolnili 40 let. Zakon od 19. januarja 1939 uvaja zbornico fašijev in korporacij. Namesto volilnega sistema, ki v demokratičnih državah navadno vodi do hudih strankarskih bojev in notranje razklanosti, je nova zbornica fašijev in korporacij tako urejena, da neprenehoma ustreza razvoju narodnega življenja. Dejansko sestavljajo zbornico člani, ki pripadajo dvema organizmoma. Narodnemu svetu fašistične stranko in Narodnemu svetu korporacij, ki sta oba v tesnem stiku s splošnim narodnim življenjem: prva po organizacijah in nalogah stranke, druga pa po sindikalističnih organizacijah. ki obsega vse pridobitne panoge. Z izjemo senatorjev iu akademikov Italije so člani Veli- kega fašističnega sveta, zbornice fašijev in korporacij, člani teh zbornic le v toliko in tako dolgo, v kolikor in dokler imajo odgovarjajočo funkcijo v enem tem zbornicam pripadajočih organizmov in avtomatično prenehajo biti člani zbornic, kakor hitro zgube odgovarjajočo funkcijo v zadevnih organizmih. Tako se ta zbornica vedno presnavlja in ie v stalni zvezi z dejanskim življenjskim tokom v širokih narodnih slojih, dočim vzdržujejo senatorji, ki so dosmrtni, neko kontinuiteto 8.57 in 17.30. odnosno iz Gornjega Doliča ob 16.53 ter s prihodi v Celje ob 6.43, 10.03 in 18.42. Poljčane—Slov. Konjice: vlaki z odhodom iz Poljčan ob 11.05 ln 18.55 ter s prihodom v Slov. Konjice ob 11.53 in 19.43 ter s povratkom iz Slov. Konjic ob 9.07, 14.12 ter s prihodom v Poljčane ob 9.55 in 15.00. Slov,—Konjice—Zreče: vlaka z odhodom iz Slov. Konjic ob 7.24 in 12.35 ter s povratkom iz Zreč ob 8.09 in 13.16, Slov. Bistrica—Slov. Bistrica mesto: vlaki z odhodom iz Slov. Bistrice ob 10.02, 16.42 in 18.42 ter s povratkom iz Slov. Bistrice mesta ob 8.15, 16.11 in 18.15. Redni potniški promet pn nas Do nadaljne odredbe vozijo pri nas dnevno redno sledeči potniški vlaki: Ljubljana—Brežice: Vlaki z odhodom iz Ljubljane ob 5.30, 13.30 in 18.43. s prihodom v Zidani most ob 6.54, 14.50 in 10.40 ter prihodom v Brežice ob 8.50, 16.02 in 21.17. — V obratni smeri vozijo vlaki z odhodom iz Brežic ob 4.45, <),54 in 18.42 z odhodom i/ Zidanega mosta ob 5.55, 11.55 in 20.23 ter s prihodom v Ljubljano ob 7.19, 15.25 in 21.57. Zidani most—Slov. Bistrica'. Vlaki z odhodom iz Zidanega mosta ob 7.03 in 15.01 ter s prihodom v Slov. Bistrico ob 8.33 in 16.33. — V obratni smeri pa vlaka z odhodom iz Slov. Bistrice ob 9.56 in 18.36 ter s prihodom v Zidani most ob 11.31 in 20.12. — Omogočeno je tudi potovanje do Maribora- ] Studencev s prestopanjem meri Slov. Bistrico 1 in Pragerskim, kjer imajo vlaki nadaljni priključek za, odnosno iz Maribora. Ljubljana—Zalog: Vlaki 7 odhodom iz Ljubljane ob 10.25, 12.20, 14.20 in 19.20 ter s povratkom iz Zaloga ob b.22, 10.50, 13.35, 14.59 in 19.41. Ljubljana—borovniški viadukt*- Vlaki z odhodom iz Ljubljane ob 6.10 in 18.29 s prihodom do borovniškega viadukta ob 6.44 in 19.05, ter z odhodom od viadukta ob 6.50 in 19.10 ter s prihodom v Ljubljano ob 7.20 in 19.40. Ljubljana—Vrhnika trg! Vlaki z odhodom iz Ljubljane ob 7.45, 14.00 in 19.10 ter prihodom na Vrhniko trg ob 8.20, 14.35 in 19.45, pri povratku pa z odhodom iz Vrhnike trga ob 6.10, 12.17 in 17.05 ter prihodom v Ljubljano ob 6.40, 12.52 in 17.44. Ljubljana—Otoče - Brezje*. Vlaki z odhodom iz Ljubljane ob 5.40. 11.50 in 17.25 ter s prihodom v Otoče-Brezje ob 6 58, 13 04 in 18.40. Pri povratku pa z odhodom iz OtoČ-Brezja ob 7.00. 13.47 in 18.52 ter s prihodom v Ljubljano ob 8.05, 15.15 in 20.00. Ljubljana—Kamnik mesto: Vlaki z odhodom iz Ljubljane ob 5.26, 11.10, 13.40 in 18.44 ter s prihodom v Kamnik mesto ob 6.18, 12.01, 14.32 in 19.38. Pri povratku pa z odhodom iz Kamnika mesta ob 6.40, 12.23, 17 28 in 20.05 ter s prihodom v Ljubljano ob 7.36, 13.15, 1S.20 in 21.00. ( Kranj—Tržič: Vlaki z odhodom iz Kranja ob 6.41, 12.45 in 18.30 ter s prihodo-.n v Tržič ob 7.10, 13.14 in 18.59. Pri povratku pa z odhodom iz Tržiča ob 5 52, 12.00 in 18.00 ter s prihodom v Kranj ob 6.21, 12.26 iu 18.27. Ljubljana—Metlika: Vlaki z odhodom iz Ljubljane ob 5.25, 1S.50, s prihodom v Novo mesto ob 7.37, 21.07, ter s prihodom v Metliko ob 8.55 in 22.29. — V obratni smeri vozita vlaka z odhodom iz Metlike ob 5.02 .in 11.28. Iz Novega mesta ob 6.20 in 12.47 ter s prihodom v Ljubljano ob 8.36 in 15.01. Ljubljana—Črnomelj: Vlaki z odhodom iz Ljubljane ob 13.36 in s prihodom v Črnomelj ob 16.51 ter s povratkom iz Črnomlja ob 16.55 in s prihodom v Ljubljano ob 20.21. Ljubljana—Novomesto: Vlak 7. odhodom iz Ljubljane ob 7.50 s prihodom v Novomesto ob 10.07 ter s povratkom iz Novega mesta ob 4.27 in s prihodom v Ljubljano ob 6.50. Grosuplje—Kočevje: Vlaki z odhodom iz Grosupljega ob 8.45, 14.29 in 19.43 ter s prihodom v Kočevje ob 10.30, 16.10 in 21.29. V obratni smeri pa vlaki z odhodom iz Kočevja ob 5.55, 12.20 in 17.40 ter s prihodom v Grosuplje ob 7.46, 14.05 in 19.20. Sevnica—Št. Janž—Trebnje: Vlaki z odhodom iz Sevnico ob 8.30, 16.47, 19.21, z odhodom iz Št. Janža na Dol. ob 5.49, 14.56, 17.30 in s prihodom v Trebnje ob 6.40, 9.36, 18.20 in 20.30 V obratni smeri pa vlaki z odhodom iz Trebnjega ob 7.13, 13.48, 18.58 in 20.50, s prihodom v Št. Janž ob 14.51, 17.20 in 21.39 ter s prihodom v Sevnico ob 8.13, 15.20 in 20.10. Novomesto—Straža Toplice: vlaki z odhodom iz Novega mesta ob 5.21, 7.45. 10.15 in 16.02 ter s povratkom iz Straže-Tcplic ob 5.52, 8.13, 12.14 in 17.12, Rogatec—Celje: vitrin z odhodom iz Rogatca ob 5.15 in s prihodom v Celje ob 6.38 ter s povratkom iz Celja ob 7.15 in prihodom v Rogatec ob 9.01. Rogatec—Grohelno: vlaki z odhodom iz Rogatca ob 14.23 in 17.52 ter s prihodom v Grobelno ob 15.28 in 18.58. V obratni smeri pa vlaka z odhodom iz Grobelnega ob 16.02 in 21.04 ter s prihodom v Rogatec ob 17.02 in 22.03. Celje—Velenje, odnosno Gornji Dolif: vlaki z odhodom iz Celja ob 7.42, 16.02 in 19.40 ter s prihodom v Velenje ob 8.53. 17.11 in 20.50 orlnosno v Gornji Dolič ob 9.27. V obratni smeri pa vlaki z odhodom iz Velenja ob 5.36, Mostove že popravljalo Silno razdejanje, ki so ga bili deležni mostovi na naših najbolj prometnih cestah, je tako velika ovira za tranzitni kakor tudi lokalni promet, da so italijanske okupacijske oblasti takoj z vso naglico začele popravljati najvažnejše prehode ob podrtih mostovih. Pri cestnih delih in pri graditvi mostnih provizorjev je zaposlenih več tisoč italijanskih delavcev. Tako so italijanske oblasti z italijanskimi delavci že zgradile v Žirovnici zasilno pot od hotela »Stola« v dolino in nazaj na cesto. Kamniti most čez Žirovnico je bil namreč razstreljen in je novo zgrajena pot jiosrečen umik, ki omegoča prometno zvezo. Prav tako so italijanske oblasti dale zgraditi nove začasne mostove v Kranjski gori čez Pišenco in čez Belco. Tudi čez Tržiško Bistrico je bil že zgrajen provizorij, ki omogoča promet tx> glavni gorenjski cesti. Most čez Perašco popravlja tehnični razdelek. Savski most v Kranju bo skupno s tehničnim razdelkom skušala za silo zgraditi mestna občina v Kranju, ker dosedanja zasilna brv dovoljuje promet le pešcem. V Kokrški dolini jx>pravljajo mostove in gradijo začasne prehoda nemške okupacijske oblasti. V Škofji Loki popravljajo italijanske oblasti jjoškodovani kapucinski most ki bo jx>dbetoniran. ker je kameniti obok trpel zaradi eksplozije. Prav tako že popravljajo porušeni most čez Suho pri Kovaču na stari cesti kolodvor—Škofja Loka. Italijanske okupacijske oblasti skušajo na ta način čim bolj hitro odjiomoči stiski, v katero so zašli naši kraji prav s tem, da so drug od drugega popolnoma odrezani. v« l šsf civilne uprava za Spodnjo štajersko jo izdal vsč proglasov zaradi in zato, da bo prebivalstvo preskrbljeno s hrano Selje, 17. aprila. Po zgodovinskih dneh, ki jih je doživelo Celje, se pričenja v našem meslu zopet redno življenje. Vsi uradi poslujejo naprej tako, da bo kmalu izginila vsaka sled preteklih dni. Nemške oblasti so že pričele z raznimi javnimi deli v okolici, zlasti z deli na naših cestah, ki so bile res potrebne popravila. Da bi oblast preprečila dviganje cen vsemu blagu, je policija že popisala zaloge blaga. Šef civilne uprave za Spodnje štajersko, politični komisar za mesto Celje, g. Krojzer, je izdal odredbo, v kateri pravi: »Odredba šefa civilne uprave od 14. aprila 1941 velja glede zaplenjenega blaga in predmetov tudi v polni meri za pripadnike vojske. Prodajalcem je torej prepovedano prodajali pripadnikom vojske zaplenjene predmete v večjem obsegu, kot je določeno jx> točki 7. citirane odredbe.« V svrho zagotovitve prehrane prebivalstva mesta Celja je politični komisar odredil, da je potrebno z ozirom na odločbo šefa civilne uprave za Sp. Štajersko pri prodaji življenjskih potrebščin in blaga vseh vrst paziti na sledeče: »Vse cene se morajo takoj po stanju s 1. aprilom računati, v dvomljivih slučajih določi ceno Združenje trgovcev. Prebivalstvo mesla Celja je z ozirom na to, da v bližnjih tednih ne bo takoj dobiti raznovrstnega blaga, opozoriti, da strogo varčuje z vsem blagom. V prvi vrsti je odvisno od trgovca, da se blago pravično jx>rnzdeli. Zalo se sme od vsakega blaga oddali posamezni stranki le toliko, da lahko krije potrebo. Vsaka večja prodaja je zločin proti ljudski skupnosti in se bo kaznovala z najstrožjo kaznijo. Tudi oddaja blaga strankam, za katere je znano, da razpolagajo z zalogami zahtevanega blaga, je pod kaznijo prepovadana tako za prodajalca kakor za kupca Opozarja se, da se nemška vojska sama vzdržuje, odnosno prehranja. Zaradi tega nemška vojska ne bo izvršila nikake zaplembe. Oddaja blaga za prehrano vojaških oseb je zato nef>olrebna in prejjovedana. Prodaja predmetov vsakodnevne potrebe posameznim pripadnikom vojske ni zabranjena.« Okrožnica nadalje poziva vse Celjane z ukazom političnega komisarja, da odstranijo v 24 urah vse napise in jih čimprej nadomestijo z nemškimi. Delovni čas je odslej sledeči: trgovine se odpirajo ob 8 in ob 14, zapirajo ob 12 in ob 18 ob vseh delavnikih. Včeraj ob pol 9. zvečer so bile velike manifestacije Adollu Hitlerju in vojski. Po mestu je bil sprevod, . v Ob taktu vojaške godbe m ob navdušenem vzlet tkan ju voditelju Hitlerju se je sprevod ustavil pred mestnim jx>glavarstvom, kjer so se zbrali vojaški in civilni odličniki. Na pročelju mestnega poglavarstva sta viseli dve veliki nemški zastavi. Ulica pred magistratom je bila zasedena do zadnjega prostora. Vojaška godba je odigrala več koračnic, množica vojaštva in prebivalstva pa je navdušeno vzklikala. Člani Kulturbuuda so spuščali rakete in jjesem je valovila j>o celjskih ulicah izpred magistrata. Manifestacija se je zaključila s himno »Deutschland iiber alles«. 3i Ji|les Verne Lov na meteor V prostor, ki je tako postal prazen, sta se ta-kaj prislinila zvezdogleda Forsyte in Haddleson, ki sta ju spremljala Francis in Jene. še vedno sta vršila svoje zamenjalne p>os!e, kot sta bila to delala na ladji Jana je spremljala Forsyla, Francis pa je skrbel za doktorja. Včasih sta ju zvezdogleda srdito zavrnila, kar pa sta storila le v veliki razburjenosti. »Schnak bo zasegel meteor,« je mrmral For- syte. »In si ga osvojit,« je dodal Haddleson, misleč da odgovarja Francisu. »Toda to n.o no bo oviralo, da ne bi zahteval svojih pravic,« je govoril Forsyte Jani. »Gotovo ne,« je dejal doktor, ki je mislil na svoje pravice. Na veliko veselje Francisa in Jane je bilo res videti, da sta nasprotnika pozabila lia osebno mržnjo in se združila proti skupnemu sovražniku. Na srečo se je tedal stanje ozračja dodobra spremenilo Nevihta je prenehala in veter se je obrnil na jug. Čeprav je bilo sonce vzšlo le nekaj stopinj nari obzorje, ie zdaj sijalo skozi oblake, ki so se zaradi žarkov zmanjšali. Prenehal je dež in veter, temperatura se je dvignila na deset stopinj nad ničlo. Razdalja od mesta do kraja pada meteorja je znašala okoli dobro miljo Morali so iti peš, zakaj v Uperniviku ni bilo nobenega voza Hoja pa zato ni bila težavna, ker je bil otok večji del ravnina in so se le ob obali dvigale strme stene. Meteor ie padel za le stene, zato ga s planjave niso mogli videti Domačin, ki je prinesel vest o padu meteorja, je zdaj služil kot vodnik. Za njim se je valila vsa velika truma ljudi. Za njimi je šel Stanford z Arkadijo. Pogovarjala sta ee o razmerju med zvez-dogledom, ki jima je bilo tudi znano. »To se bo uredilo,« je menila Arkadija. »Želel bi,« je dejal Cet. »Gotovo,« je rekla Arkadja, »in potem bo vse bolje. Vidite, gospod Stanford, malo skrbi in malo težkoč pred zakonom ni nič hudega. Poroka na hitro roko ni dobra. Ali ni tako?« »Tako je,t je potrdil Cet. »Kot na primer midva, v petih minutah ... na konju ... ko sva komaj prijela uzde.« »Da sva jih po Šestih tednih spet spustila, loda tokrat samemu sebi. Francis in Jane Haddle-sonova bosta srečnejša, ker se ne bosta poročilu na konju.« Cet in Arkadija sta bila v tej drnžbi radovednežev edina, ki nista mislila na meteor in ne govorila o njem Filozofirala sta, kot bi verjetno tudi John Prote, čegar dobrodušnega obraza sta se spomnila, ko sta omenila neke njegove besede. Množica je hitro stopala preko ravnine, obrasle z bornimi mahovi, odkoder so izletavale jate ptic, ki se niso bile še nikoli tako prestrašile kot danes. Meteorja Še ni bilo videti. Vodnik je obetal, da bodo kmalu pri njem. Razlagal je, kako je kopal zemljo, videl meteor in slišal, kako je tresnil ob zemljo. V tem predelu se je pojavila nova, Čudna okolnost, k< je potnike prisilila, da so si odpočili. Toplo je postalo. Neverjetno, toda ljudje so si brisali potna čela, kot bi bili na ekvatorju. Ali so se potili zaradi hitre hoje? To je res nekoliko pripomoglo, toda tudi toplota ozračja je postajala večja. Čim bliže so bili cilju, tem večja je postajala toplota. »Da ni mogoče meteor spremenil podnebja te-ga otoka,« je dejal Cet smeje »To bi bila velika sreča za Gronlandce,« je dejala Arkadija. »Verjetno je. da se je zlata krogla segrela pri trenju ob ozračje in ja sedaj v žarečen stanju,« je pripomni! bostonski zvezdoslovec. »Njeno toploto čutimo tudi do sem.« »Krasno!« je vzkliknil Stanford, »toda, ali bomo morali čakati, da se ohladi?« »Prej bi se ohladil, če bi padel v morje.« je rekel Francis in se vračal k svoji priljubljeni misli. Tudi njemu je bilo vroče in ne edinemu. Go-SfKKla Schnak in Warfl sta se tudi potila in z njima vsi tujci in Grčinlandci, ki jih še nikoli ni bilo videti v taki množini. Ko so se odpočili, so ljudje krenili dalje. Le pet sto metrov so še imeli do meteorja. Na žalost pa je moral de Schnak, ki je hodil spredaj, po dve sto korakih obstati, a za njim je obstala vsa truma. Ni jih ustavila toplota, ampak neka druga nepričakovana ovira, ki na njo v teh krajih niso pomislili. Ograja, narejena iz kolov, kjer so bile pritrjene tri vrste železne žice, je segala na levo in desno do morja in za|>irala prehod z vseh strani. Na kolih so bile pritrjene tablice z napisi v angleškem, francoskem in danskem jeziku. Gospod de Schnak se je ustavil pred enim in čital: Zasebna last. Vstop prepovedani Zasebna last v takih oddaljenih pokrajinah, to je bilo nekaj nenavadnega. Na sončnih obalah Sredozemskega morja ali na meglenih obalah Ocea. na bi lahko v takem slučaju mislil na letovanje. Toda sredi Ledenega morjal... Kaj naj bi storil lastnik s tem ne[>lodnim in peščenim zemljiščem? i Gospod de Schnak je v zadregi obstal. Naj je I bilo brezmiselno ali ne, zasebno imelje mu je za-j piralo pot in ta popolnoma moralna ovira mu je i ohladila njegovo navdušenje. Uradni zaslopnik mora spoštovati načela, na katerih počiva kultura, zasebno imetje pa je sploh nedotakljivo. Lastnik je tudi skrbel, da je spomnil na to tiste, ki bi hoteli pozabiti. Poslanec je bil v dvomih. Da bi ostal tu, je bilo precej neumno. Toda tuje lasti tudi ni mogel poškodovati, kar bi bilo v nasprotju z božjimi in človeškimi pravicami. Na koncu povorke je bilo slišati mrmranje, ki je postajalo vedno glasnejše in se je naglo širilo dalje. Zadnje vrste, ki niso vedele, kaj je vzrok postanku, so jele hrupno ugovarjati. Ko so zvedeli, kako je s stvarjo, je nastal velik hrum, ker so hoteli vsi naenkrat govoriti. Mar na j večno ostanejo pred to ograjo? Potem, ko so prišli na tisoče milj daleč, se naj dado ustaviti pred ničvredno železno žico. Lastnik gotovo ni vedel, da je lastnik meteorja. Zato ni imel nobenega razloga, da bi zahranil prehod. In če ga je prepovedal, se zato ni treba zmeniti. Dokazi, ki jih je množica kar sipala, so bili tako močni, da je jel Schnak oklevati. Tik pred njim so bila vrata, vezana z navadno vrvico. Poslanik je prerezal to vrvico in vstopil v prepovedani prostor, ne da hi se zavedal, da je s tem dejanjem postal navaden lopov. Ljudje so hrumeli za njim. Eni so šli skozi vratca, drugi so skakali preko ograje. Čez nekaj minut je nad tri tisoč ljudi zavzelo zasebno lastnino. Ljudje so burno upravičevali to dejanje. Toda nenadoma so kot začarani potihnili. Sto metrov od ograje so opazili majhno kolibo iz lesa, ki je prej niso mogli videti. Vrata koče so se odprla in na pragu se je pojavil človek čudnega videza. »Hej. vi tam! je vzkliknil francosko. »Stojte! Delate, kot da sle doma.« Poslanik je znal francosko Obstal je na mestu, za njim pa vsi ostali, ki so obrnili proti človeku svojih tri tisoč razburjenih lic ligi. mu. |jud b. Ur. 1316 od U. XII. 1U38. ffihoJkm. novice. Koledar Sobota, 19. aprila: Leon IX., papež; Timon, mučpnec; Galata. mučenica. Nedelja 20. aprila: 1. povelikonofina, bela; Neža Montepulčanska, devica. Novi grobovi + V Kropi je v četrtek opoldne umrla gdč. Tončka Eržen, stara 32 let. Pocreb pokojnice bo danes, v soboto, ob 5 popoldne na župno pokopališče. Naj v miru počiva, žalujočim iskreno sožaljel »Piccolo« o civilnem komisarju g. Grazioliju Tržaški »Piccolo« piše: »Z živahnim veseljem in prijaznostjo so ljudske množice na slovenskem ozemlju sprejele gospoda Emilija Graziolija kot komisarja za ozemlje v Sloveniji. Tozadevno pač ni bilo mogoče izbrati boljše osebe. On je mož na mestu. Gospod komisar Emi-lio Grazioli je to svoje mesto po svojem dosedanjem zaslužnem in obsežnem delovanju zasedel kot najsposobnejši mož za tako delovanje. Tako je ni stvari, ki je on ne bi pobliže poznal glede na razmere in šege slovenskega ljudstva in ozemlja. Svojemu tovarišu Grazioliju pošiljamo naj-prisrčnejše pozdrave, saj vemo, da bo najvrednejše zastopal vse interese našega tostranskega prebivalstva.« Zobozdravnik - specialist dr. Mirko Kambič zopet redno ordinira Dr. med. Albert Trtnik Aleksandrova 3 zopet redno ordin!ra Otroški zdravnik dr. Luka Bezič zopet redno ordinira — Bogoslovci ljubljanskega semenišča naj se vrnejo v semenišče v četrtek, 24. aprila. Pravočasno naj prosijo dovoljenja za potovanje. — Banovinski odbor Rdečega križa prosi vse one, ki so želeli ia poizvedbe o pogrešanih svojcih, da mu takoj sporočijo, če so je kdo od pogrešanih vrnil ali pa javil, da se ne bo poizvedovanje po nepotrebnem nadaljevalo. Pri tej priliki prosi Kdeči križ prizadete svojce pogrešanih za -otrpljenje. Rdeči križ se trudi na vso moč dobiti imprej zvezo z onimi ustanovami in oblastmi, ki bi mogla dati primerna pojasnila. Ko bodo imela ta prizadevanja uspeh, bo Rdeči križ nemudoma obvestil prizadete. — Glasbena akademija in srednja glasbena gola. Redni pouk iz glavnih predmetov solcpetja, klavirja, violine, orgel, kompozicije in dirigiranja se začne 23. apr. 1941. Začetek pouka za ostale predmete in za stranske predmete bo pravočasno objavljen v časopisju in na šolski deski. — Gojenci salezijanskega zavoda na Rakovniku v Ljubljani naj se vrnejo v zavod v torek, 22. t. m. — Dr. Paveličeva žena je i'z Firenze odpotovala v Zagreb. Tržaški »Piccolo« poroča, da je v četrtek popoldne iz Firenze odpotovala gospa Lovrcnčevič-Pavelič, žena predsed- l nika hrvatske vlade, katera je zadnje Čase prebivala v Firenzi. Paveličevo gos|>o, ki sta jo spremljali dve hčerki, so n« postaji pozdravili zastopnik prefekta in drugi oblastniki. — Ljudsko gibanje v Trstu. V tr/nški ob-čini se je dne 17. aprila rodilo 7 ljudi, umrlo pa jih je 8. — Tržaški občinski svet je v četrtek večer imel sejo, kjer je izrekel svoje občudovanje italijanski vojski. Mestni župan g. Ituzzier jc izrekel pozdrav g. Emilij u Grazioliju, katerega joje ducejevo zaupanje postavilo za civilnega komisarja zasedene Slovenije, — Mestni svet je tudi obravnaval vprašanje, naj se vrnejo znamenita Ticpolova dela iz Ljubljane tržaškemu muzeju, ki so njegova lastnina, kakor poroča »Piccolo«. — V Službenem listu banske uprave dravske banovine z dne 16. aprila t. 1. je objavljen »Proglas divizijskega poveljni.štva italijanske vojske«, dalje »Razglas poveljni.štva XI. armadnega zl»ra«, »Odredba o tečaju dinarja na zasedenem ozemlju«, »Odredba o omejitvi prometa z motornimi vo/ili«, »Odredba o uvedbi italijanskega časa v Sloveniji«, »Uredba bana in Narodnega sveta o ureditvi poslovanja Poštne hranilnice v Ljubljani«, »Uredba bana in Narodnega sveta o odložitvi plačil zasebno- pravnili terjatev«, »Uredba bana in Narodnega sveta o preprečitvi kvarnih pravnih posledic v izrednih razmerah« in »Razglas o veljavnosti bankovcev Narodne banke po 20 in 10 din«. — Strogo kaznovana vlomilska tolpa. Mali kazenski senat v Ljubljani, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Hajko Lederhas, je včeraj sodil štiričlansko vlomilsko tolpo, ki je lani od spomladi tja do |X>7.ne jeseni kradla in vlamljala po ljubljanski in kamniški okolici. Glavar tolpe jo bil France Urankar, 4o prosi, če bi jo kdo vzel za svojo. Je zdrava, pridna in zelo lopo vzgojena. — Punčka je sedaj v cukrarni v Ljubljani. Piše se Erna Škriba. Obrniti se je na d. sestro prednico v zavetišču v cukrarni. 1 Velika tatvina olja. Ponoči od petka na soboto pretekli teden so neznanci vlomili na gorenjskem kolodvoru v železniški tovorni voz ter odnesli na škodo tvrdke »Jugoslovansko Schell d. d.< v Ljubljani razno olje v rednosti 39.237 din. 1 Mestne zdravniško nedeljsko službo bo opravljal od soliote 19. aprila od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Korvtkcva ul. 18. telefon 30-24. I Voziček, katerega si je nekdo v četrtek izposodil na Šmarlinski cesti pred tunelom, naj odda proti nagradi v Bohoričevi ulici št. 13. Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Dunajska cesta G; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste — Zaloška cesta 47. 1 Ukraflen mikrofon. Na škodo poštne uprave je nekdo ukradel iz javne govorilnice na kolodvoru mikrofon, vreden 327 din. Mali oglasi V lukllb ■irlulb velja tu«*« Oearda I din: »eoltovanlakl •Klani ) dla U«t>«l» tlakam* aaalovu* bvaede se računajo »iriaai mu »•»a«..« u..... .. -r,----■Vi, dvojno. NaJitiauJAl »ueoek aa mali orlaa U dla. • Mali •rlaal a* olatujeja taki.J pri naročilu. • Pri orla« I h reklanmnca anaAaja aa rafuna eitokolonaka. I min vlioka (Mtitaa VratlVa po l dla ■ Za plamen* odgovora cieda aiallb erlaaov treba pri loti U aaaoika. j SiKžbc H IttEio: Službo radiotelegrafista ali kaj uličnega iščom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5071. Iščem službo kot pisarniška moč ^lmam nekajletno prakso) aH kot maserka (sem diplomirana maserka) - za takoj. Popolnoma obvladam slovenski In nemški Jezik, kakor tudi korespondenco. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Vestna«. Usifsnct Vajenca za brivsko obrt sprejmem takoj. Trtnik Miro, Ambrožev trg 9. Dobe: Služkinjo staro 20 do 30 let, sprej mem. Naslov v upr. »Sl.< pod št. 5057. Mladega delavca za vrtna dela sprejmem takoj v stalno službo. -Naslov v upravi »Slov. pod št. 500 1. Vsakovrstno zlato briljaole in »rebro kupole po najvišjih cenah A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica B aREAlITETAa posestna posredovalnica » Ljubljani je samo v PREŠERNOVI ULICI S* Hasproti glavne poŠt« Telaron 44 - 20 Prosimo vse prodajalce, ki so nas poverili s prodajo svojih nepremičnin, n niso odpovedali, da se zglasljo v naši pisarni najdlje do 21. aprila, ako žele kako spremembe. Vse kupce p. s. Finigar, JPocf svobodnim soncem Povesi davnih dedov m. m. Preden se je tekmovanje začelo, je carica Teodora sedla na svoj sedež v loži, Irena pa je bila poleg nje. Irena: »Bogovi moje matere, ne dopustite, da bi zmagal Azbad, saj bi se morala potem z njim poročiti!« 112. Medtem pa so se v Epafroditovi loži pogovarjali: »Glej, da se ne boš osmešil, Iztok!« Iztok : »Prav nič se ne bojim za svojo roko!« R a d o v a n : »S kamnom bo zadel ptiča, pa miže in opolnoči!« 113. Tekmovanje se je ko.j pričelo, a tekmovalci so odstopali drug za drugim. 114. Slednjič je prišel na vrsto Azbad; dve stre-lici sta zgrešili cilj, tretja pa je izbila iz kraguljeve peruti eno pero. Ljudje so se razdelili na dva tabora: ti so trdili, da je zadel, drugi da ni. 112. 113. iU Prazne zaboje večjo količino, prodam. • Kari Prelog, LJubljana. Zavese za zatemnitev praktične In poceni dobavlja Danilo Puc tapetnik Slomškova ulica št. 9 Radio aparate super modele 1911 »Nora«, »\Vega« in ameri-kanske, 5 cevne, zamenjamo za drugo blago ali prodamo. Ilerštč & Co., LJubljana, Cesta 29. oktobra št. 13. Telefon 37-54. anovaniaB Enosobno stanovanje v Trnovem ali Koieziji Iščem za takoj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod šifro »Kolezlja«, Več sto koles damsklh tn moških, raznih znamk, po zelo nizki ccni prr.da Remcc Oc-kar, Dolenjska cesta 6. prosimo, da pridejo z gotovino In hitrimi odločitvami, ker čas je zlato. Stalno lepa Izbira najrazličnejših objektov ln zemljišč. Kupimo vsako hišo od petstotlsoč do pet milijonov, kaknr tudi parcelo, njive In travnike. Ne zamudite prilike! Posestna posredovalnica v Prešernovi ulici. »REAUTETA« Visokopritlično hišo 10 minut od postaje, okolica Ljubljane, prodam. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5072. Ako želite svoj denar dobro Investirati? Se nekaj stružnic Iz staro zaloge na razpolago prt Ilerštč & Co., LJubljana, Cesta 29. oktobra St. 13. Telefon 37-54. Monograme za robce in perilo, gumbe, gumb-nice. entel ažur, predtisk izvršimo takoj.Tamburira-nje oblek, vezenje perila. Matek & Mikeš Ljubljana. Frančiškanska ulica nasproti hotela UnioD »Servis biro« redno posluje! Prevodi, razmnoževanja ln sestavljanje vlog ter prošenj v raznih Jezikih! Preskrba vsakovrstnih naslovov ln listin! Pomoč in usluge v najrnzličnejšlh vprašanjih ! Zahtevajte Informacije. - Pismenim odgovorom priložite 10 din v znamkah. - »Servis biro«, Ljubljana. Sv. Petra cesta št. 27. Telefon 21-09. j Poizvedbe | Kolo znamke »Torpedo« ogrodje lila, obroči rumeni, Upa 434302, št. 8234, jo bilo ukradeno 11. t. m. ob 10 dopoldne Izpred vojašnice 40. pešpolka v LJubljani. Oseba, katera nil Je sedaj dobro znana, so poziva, da takoj pripelje kolo nazaj, drugače bo policijsko preganjana. Naslov: Javornik Josip, mesarija, Ljubljana, Potočnikova ulica 10. Iščem 2 konja, voz, komat Črna kobila trna na levi prednji nogi žig št. 702, na glavi belo liso, na desnem stegnu zašito rano od udarca; konj »Fuks« ima na levi prednji nogi žig št. 763, na levi zadnji nogi pa te zaraščen vrez; voz ima na zadnjem delu vžgano znamenje: FR; komat Je za težko vožnjo. Kdor mi prižene konja nazaj, mu Izplačam za vsakega konja po 500 din nagrade. — Rode Franc, mesar, Dcv. Mar. v Polju. Vljudno prosim vsakogar ki bi kar koli vedel o mojem bratu mag. pharm. Antonu Malavašlču, da ml Isto sporoči na naslov Franc MalavaSIC, Ljubljana, Oajcva ul. 2 a-IV., telefon 35-1 S. Imenovani je nastopit 1. aprila 1941 svoj kfldrskl lOk v KiRvili vojni bolnici v Belgradu. Graji« Deledda: 40 Marianna Sirca Sardinska povesti Hlapec je opazoval rano z očesom praktičnega zdravnika. Roliove rane je stisni i med prsti; gospodarju pa je pomagal istočasno nategniti Simonovo telo oh bokih. >Rana ne bi bila smrtonosna, če bi krogla ne ostala notri. Marianna. daj mi kisu!« Ko je Marianna vlivala kis v posodo, so se njene solze mešale z njim. Držeč v eni roki kis in v drugi svetilko, je mrmrala. »Ubili smo te in ti damo kisa kot Kristusu . ■ ■< Stric Berte, ki sc je /.del ves spremenjen, je šele tedaj globoko vzdihnil in sklenil roke. »Ah, Sebastiano, kaj si naredil!« Potem niso govorili več. V tihoti se jo slišalo drskctanje platna, ko je Marianna raztrgala rjuho za zaveso in od tain zunaj je bilo slišati — slavčkovo petje. Medtem ko sta moška stopala sem in tja, da bi odstranila sledove krvi, je sedela Marianna ob postelji. Zdelo se je, da Simone še vedno spi; ona se je dotikala njegove nepremične roke in mu potiho govorila. Z očmi, ki so od joka postale kot slepe, ni več videla okoli sebe. Toda v sebi je videla jasno; videla je v vsak kotiček do najglobokejše globine srca; videla je v skrivališče, kjer je bleščala zavest kot zaklad, zakopan pod zemljo. »Jaz sem te ubila,« je govorila Simonu ter tipala njegove prste in dlan, ki je bila še nekoliko topla. »Ubil te je moj ponos. Odpusti mi! Ne odidi tako; ne napravi tako kot sem napravila jaz, ko som molčala ali pa govorila grde besede- Odpusti mi! In tudi če nočeš ničesar povedati, vem vse. Simone, srce moje! Dal si mi mnogo, dal si mi svojo ljubezen. Vzel si mojo ljubezen in mi dal svojo. To je bil velik zu k Iur!, ki ga nisem znalu držati. Kdor je bil vedno revež kot jaz, ne zna ceniti posameznih reči; prav zato sem zapravila zu-klad, ki si mi ga dal ti. Zgubila sem ga, vrgla sem ga skozi okno svoje hiše- Sedaj ko moraš oditi, je vse v rodil, kajti ti nimaš ničesar več; niniava ničesar več, Simone, srce moje. A jaz sem zahtevala od tebe še več: hotela sem tvojo prostost; hotela sem, du me poročiš. In re-vica. kot sem bila. sem želela, da mi daš prstan; prstana sem si želela, ki ne obstaja, ali le tam, kjer neha mavrica. In revica, hotela sem tvojo kri, tvoje življenje! Simone moj, ti si mi dal, kar si mi obljubil: kri in življenje. Prav so imele tvoje sestre, da mi niso zaupale.« Ob spominu na njegove sestre so ji končno privrele solze v oči. v lastni muki je našla uteho- Ko je močila Simonov obraz in roke s svojimi solzami, se ji je zdelo, da ga IhhIo solze oživele. In resnično: s konci prstov je nalaliko zganil. Tedaj se je Marianna dvignila. Vse okoli sebe je spet videla: razsvetljeno otožno sobico, tam na klopi Simonovo obleko, v kotu njegovo puško, na vzglavju njegov bledi obraz z osuplim izrazom v očeh Zdelo se je kot da bi se prebudil iz globokega sna in se muči v spo-lii inu »Marianna!« je tiliotno klical. XIV. Sebastiano je medtem šel preko gozda in se vračal v svojo ovčarnico. Težko je sopel in srce mu je še močno utripalo, a občutil je zadoščenje. Pripravljen pa je bil na vse. Kar je bil obljubil, jc izvršil; odkar je sporočil Simonu, naj se ne približa več Marianni, ako noče plačati svoje predrznosti s krvjo, in se oddaljil od koče. Čakal je. Dobro je vedel, kaj se mora zgoditi. In glej! Simone prihaja naglo in po razgovoru z Marianuo, odhaja zopet naglo, kot nekdo, kateremu primanjkuje časa, da bi izvršil vse, kar mu je namenjeno- A le on strel in glej ga, za vedno na tleh I Sebastiano ni bil gotov, ali ga je smrtno zadel. To ga sicer ni brigalo; glavno je bilo to, da je držal obljubo. V tihoti gozda, ki jo je iz daljave motilo mrmranje hudournika, je tudi on govoril svoji žrtvi: »Ali ga vidiš, moža? Mislil si, da boš z drznostjo svojih prsi vse preobrnil in vse dosegel, a v najlepšem trenutku si padel. Tako se bo-š naučil. Mlad si in se boš naučil Sporočil sem ti, da izven tistega tepca od očeta ima Marianna še kakšnega sorodnika. Sedaj si ga videl! Tako, Bog mi pomagaj, videl si ga!« Tako govorečemu Sebastianu se je strah umaknil iz srca- »Čemu bežim?« se je vprašal. »Saj se nočem skriti: plačati hočem. Ha, plačati hočem svoj dele,ž. Ne, nočem se skriti, saj nisem strahopetec!« Nenadoma se je ustavil, kot da bi mu n jegova, na trebuhu ležeča žrtev zaprla pot čez cesto. Potegnil si je puško na ramo in dolgo zrl na tla. Medla luna je na nebu žalostno sijala in pošiljala svoje žarke v gozd. Mrmranje reke se je oddaljevalo in raz sivkasta drevesa je kapljala voda, ki mu je močila obraz in roke- Sel je dalje, a posebnega zadoščenja ni občutil več. Mislil je na Marianno, na njen strah in na njeno bolečino, ko je našla Simona mrtvega ali ranjenega. Zdelo se mu jc, da sliši njen krik. Ta krik ga je ranil, nehal ffa je v svojem begu naprej in g,i istočasno stiskal z.a grlo, kot da bi nekdo vrgel iz daljave vrv in jo zavozlal okolu njegovega vratu, ter ga vlekel nazaj- Marianna je vpila: »Podlež! Podleži« ln zopet se je ustavil. »Jaz podlež? Jaz, ki tvegam svojo prostost in svoje življenje zato, da le branim?« Šei je dalje, a popadel ga je srd, da jo kolenil v kolenih Dvignil je glavo in jo vrgel nazaj, kot da bi ga zanjka vrvi hotela zadušiti. Tako se je lx>ril več časa, in čimbolj je hodil dalje, tembolj se je svojega bega sramoval- Vrnil se je za nekaj korakov, a se zopet ustavil. ]\'i več vedel, ali naj gre dalje, uli naj se vrne; sramoval se je enega in drugega. Naposled se je vsedel, se naslonil na deblo in glolx>ko vzdihnil. Dobro je vedel, da je bil on premagan in ranjen. A kljub temu se je čutil olajšanega. Kup žolča, ki se mu je ves tisti čas nabral v srcu, se je začel topiti in curljal je iz rane. Ni več sovražil, a si ni znal razložiti, zakaj- Bolečina Marianne in Simonova kri, to je nasitilo njegovo lastno bolečino in zbrisalo njegovo ponižanje. Sedaj je bil miren kot upnik, ki je dobil zadoščenje. A ko se je nekoliko odpočil, ga je strast znova napadla. V svojem srcu se Marianni ni še odpovedal. Ko je izjavil, da jo brani zavoljo nje same, ni bil odkritosrčen. Videl je, kako se sedaj sklanja nad Simonom, kako ga skrbno dviga in skuša priklicati k življenju. Skočil je pokoncu in se vrnil. V luninem svetu je bilo vse tiho. šumenje hudournika je potišilo, kot da bi voda zaspala in bi mrmrala v snu, a slavček v Marianini koči ni nehal prepevati- Sebastiano se je sukal okolti vodnjaka z upanjem, da bo našel Simona še zleknjenega na mestu, kjer je padel, in čudil se je, da ga obdaja taka tiliota. Zazdelo se mu je. da je zemlja požrla njegovo žriev in ga skrila, ter tako obvarovala nočno tišino. Prvo potovanje iz Rusije v Indijo Že od pradavnih časov so se v Rusiji živo zanimali za vzhodne pokrajine. Že takrat, ko je bilo središče ruske države v Kijevu, so obstajale po reki Dnjeprti živahne zveze s tako imenovano Prednjo Azijo po mnogoštevilnih arabskih trgovcih. Ti trgovci so pripovedovali o čarobni Indiji, polni najrazličnejšega bogastva, -v Ko se je premaknilo državno središče iz Kijeva v Moskvo, to zanimanje ni prenehalo. Prvo znano rusko potovanje v Indijo je bilo v XV. stoletju pod carjem Ivanom III. Zanimivo je, da je prišlo do tega potovanja četrt stoletja pred odkritjem pomorske poti v Indijo po Vasku de Gami (1498). Ohranjen je celo pismen spomenik na to potovanje v obliki potopisa z naslovom: »Romanje po treh morjih«. Napisal ga je trgovec Atanasije Nikitin. Trgovec Atanasije Nikitin iz mesta Tverj (danes Kalinin) je bil zelo podvzeten mož, ki ni opustil nobene priložnosti, kjer je zavohal zaslužek. Npkako v tem času je prišlo k carju Ivanu III. odposlanstvo kavkaškega fevdalca Šcmahe Feruh-Esara. Njegov odposlanec llasan beg je prinesel carju darove, v zameno za prinesene darove pa je dobil 90 sokolov za lov; z njim se je vrnilo k Šeniahu tudi rusko odposlanstvo pod vodstvom nekega Vasilija. Ko je Nikitin zvedel, da se odpravlja rusko odposlanstvo na vzhod, je sklenil, da se mu bo pridružil. Nagovarjal je še nekatero druge trgovce, naj gredo z njim. Hitro so opremili dve ladji z raznim blagom in se podvizali, da bi dohiteli odposlanca Vasilija, ki je že odšel. Toda bilo je prepozno. Odposlanca niso mogli več dohiteti. Pri Astrahanu jih je napadel tamkajšnji kan Kajsim. Tri tisoč Tatarov je sodelovalo pri napadu. Ena ruska ladja je bila popolnoma oropana, druga pa je nasedla. Tatari so zajeli tudi to ladjo z vsemi potniki vred. Med njimi je bil tudi Nikitin. Ujetnikom so odvzeli celokupno imovino, potem pa so jih spustili na svobodo. Dovoljenja za povratek v Rusijo jim niso hoteli dati. Ni jim preostalo drugega, kakor odriniti naprej preko Kaspijskega morja. Tam so dohiteli Hasan-bega. Opremljeni sta bili dve novi ladji. Na prvi je bilo 12 ruskih trgovcev, na drugi — Hasan-begovi — pa ostalih 8 ruskih trgovcev z Nikitinom na čelu. Pa tudi sedaj je bila našim potnikom sreča zelo nenaklonjena. Komaj so si odpomogli od prve nesreče, jih je zadela že druga. Velik vihar je treščil ob čer rusko ladjo in jo razbil. Vse, ki so se rešili, so takoj ujela kavka-ška gorska plemena. Druga ladja je odjadrala naprej. Po raznih veselih in žalostnih dogodivščinah je Nikitin nazadnje prispel v Perzijo. V Perziji je oslal le malo časa in tudi v svojem potopisu malo piše o njej, ker so jo v tistih časih na Ruskem že dokaj dobro poznali. Perzijski trgovci so bili stalili obiskovalci ruskih sejmov. Iz Perzije je krenil Nikitin naprej proti Indiji. Tako je bil Atanasije Nikitin prvi Rus, ki je obiskal to zemljo in jo pozneje v svojem potopisu tudi opisal. Nikitin piše o Indiji, da so tam vsi ljudje goli, vsi so nepokriti, lase imajo zavite v kito in moški in ženske — vsi so črni. V indijski zemlji da ni konj, pač pa voli in bivoli, s katerimi se vozijo in prenašajo blago. Nadalje piše Nikitin, da so se lagali tisti, ki so govorili, da lahko v Indiji nakupiš mnogo blaga za Rusijo. Nikitin piše: »Za našo deželo tam ni ničesar. Poleg tega moraš plačati velike pristojbine in mnogoteri so razbojniki; ti razbojniki se klanjajo idolom iz kamna.« Zelo so zanimale Nikitina opice v tamkajšnjih gozdovih. Nikitin piše, da žive indijske opice v gozdovih in da imajo svojega opičjega kneza. Če iih kdo žali, se mu pritožijo in potem pošlje proti dotiČniku opičjo vojsko. Če pridejo v kako človeško naselje, podirajo hiše, mečejo vanje kamenje, plešejo po njih in jih trgajo ter davijo ljudi. Tudi med seboj se večkrat pretepajo. Imajo mnogo mladih. O hrani Ilindujcev piše Nikitin: »Hindujci ne jedo nikakega mesa, niti jagnjetine, ne kokoši, ne rib ne svinj; vina ne pijejo. Njihova hrana je slaba. Jedo sir in maslo ter razne trave, ki jih kuhajo s sirom, maslom in mlekom. Vse jedo z desnico. Z levico se ničesar ne dotikajo. Nimajo ne nožev, ne vilic. Nekateri se med jedjo pokrijejo s kakim robcem, da jih nihče ne vidi. Če kdo umre, ga sežgo, pepel pa stresejo v vodo. Hči dobi ime po materi, sin po očetu. Hindujci nazivajo vola oče, kravo pa inater ... Velik vtis je naredil na Nikitina neki hindujski vladar, ki ga je dvakrat videl. Prvič ga je videl, ko je šel svečano na sprehod, drugič pa, ko se je podal na vojsko. Ko je šel sultan na sprehod, ga je spremljalo 20 vezirjev. V njegovem spremstvu je počasi korakalo 300 slonov. Za sloni je bilo 1000 konj, pokritih z zlatimi pokrivali in brez jezdecev; konjem je v sprevodu sledilo 100 velblodov z velikimi grbami, za njimi je bilo 100 trobentačev, 300 igralcev in prav toliko suženj iz harema. Pred samim vladarjem, ki je bil na konju, je tekel sluga s sončnikoin, za njim pa divji slon na verigah, ki je odganjal radovedne gledalce, da se ne bi preveč približali vladarju. Z vladarjem je šel tudi njegov brat, ki je ležal na zlati postelji z baldahinom. Posteljo je nosilo 20 sužnjev. V Nikilinovem opisu Indije je še mnogo drugih zanimivih reči. Nikitinovo potovanje je trajalo od I. 1406. do 1172. Pri povratku v domovino so mu pri Trape-zuntu odvzeli del reči, ki jih je prinesel iz Indije. Ostalo blago je srečno vkrcal na neko ladjo na Črnem morju in je tako prispel do obale na Krimu. Toda preden je dospel tja, je doživel še nekaj pustolovščin. Velik vihar je dolgo premetaval njegovo ladjo po morju na razue strani. To deselih Prestolica italijanskega cesarstva — Rim. dneh je bil zopet blizu Trapezunta, kjer se je vkrcal. Tu je čakal z ladjo 15 dni, da bi se vihar pomiril. Večkrat so se podali na visoko morje, pa so se zaradi viharja morali vrniti. Končno so komaj dospeli v Balaklavo na Krimu, od kocler je nadaljeval pot proli domačemu mestu. V Tveri pa se prvi ruski indijski potnik nikdar ni povrnil. Med poljo je zbolel in umrl blizu Smolenska. Njegov potopis pa je ostal in pričuje o čudovitih doživljajih prvega Rusa, ki je obiskal Indijo. Koreja - most med Japonsko in Azijo Koreja je most, ki so ga sezidali vzhodnoazijski bogovi med Japonsko in Azijo. Preko tega mostu se je širil blagodejen vpliv budizma in kou-fuciionizma, brez katerega bi Azija ostala raj celinskih in morskih roparjev. Korejci — večinoma vojni ujetniki — so bili tisti, ki so prvi prinesli na Japonsko bron, svilo-prejko, lak, porcelanaste izdelke in preproge, brez katerih bi si današnje Japonske še predstavljati ne mogli. Poslanci in glasniki, ki so potovali iz japonskega cesarskega dvora na kitajskega in obratno, so se ustavljali na Koreji, ki je tako postala posrednik dveh kultur. Seveda ji tudi vojna ni prizanesla. Ležala je sprva med dvema, pozneje med tremi in štirimi državnimi velikani in bila nesrečno torišče njihovih obračunavanj. Prvi poskus japonskega uveljavljanja novega reda v Vzhodni Aziji, kakršnega smo priča prav zadnje desetletje, je bil storjen v letih 1592—159S, ko so Japonci pod vodstvom velikega Hidejošija udarili čez Korejo v Vzhodno Azijo. Ko je zadnje čase Japonska sledila zgledom svojih velikih belih sovrstnikov, je zopet Koreja most, čez katerega korakajo osvojevalne armade in se pretaka japonska kultura. Treba pa je poudariti, da sta nekoč bili japonska in korejska kultura zelo različni. Japonska je bila mnogo višja iu Koreja ni bila nič drugega ko kulturna provinca. Večno je bila le posrednik, prometno sredstvo, ki je vestno vršilo svojo nalogo, ki pa je od vseh dobrin, kar jih je videlo, bilo deležno samo ostankov. V tej deželi prebivajo naj-plemenitejši možje in najlepše žene. Njihovi bogovi so sonce, brezlike pošasti z ogromnimi glavami in strašni zmaji. Njihova dežela nosi ime Koriu, kar pomeni v kerejščini »jutranja tihota«. Prebivajo v ljubkih ilovnatih hišicah, jedo riževe jedi iz ilnatih posod in njihova najsvetejša barva je bela, barva žalosti. Žene so delavne, skromne, ponižne, možje pa se s-prehajajo v svečanih cilindrih, pijejo aromatičen čaj, kadijo nadišavljen tobak. Neka konzervatoristka-domačimka me je peljala v glasbeni muzej. Najbolj me je zanimal instrument, ki je pričel zveneti v čudnih, sferičnih tonih, če si ga postavil na zeleno marmorno ploščo. »To glasbilo,« je pojasnjevalo dekle, »je najmlajše v tem muzeju.« »Koliko pa je staro?« — »Dva tisoč let!...« Korejci pa še danes, čeprav so pod Japonci, gledajo vendarle nekoliko drugače na življenje kot oni. Stal sem pred neko barako, kjer so se mladi Japonci vadili v sabljanju. Vežbanje je spremljalo glušujoče vpitje. Prizor je mirno opazovalo nekaj Korejcev. Eden izmed njih je skomizgnal z rameni in dejal: »Nerazumljivo... Narod, ki se vadi v umiranju.« Iz tega pa ne sledi, da bi Korejci ne bili dobri in neustrašeni vojaki, ali da bi jim vojaški stan bil nesimpatičen. Za seboj imajo veliko in slavno vojaško preteklost. Rane, v vojni dobljene, so jim od nekdaj bile v največji ponos, in v njihovem brodovju so že pred davnimi stoletji plule oklopne ladje. Duša naroda je pač nedoumljiva: bila so stoletja, ko jih je minila bojevitost in so se zatekli k drugačni taktiki: izognili so se vojnemu opustošenju n-a ta način, da so umaknili v gore in tam čakali, da je vojna vihra odšla iz dežele. Končno je Koreja prišla pod Japonski protek-torat Dežela se je oddahnila, po mladi, nebrzdani, »ognjeniški« dobi. je nastopila doba umiritve, ustvarjanja. Seveda se dostojanstveni, počasni Korejci dolgo niso mogli privaditi novemu stanju. Desetletja so minula, preden so prenehali važni razgovori o teh stvareh pri pitju čaja in tobačnem dimu. Medlem pa so deželo premrežile železnice, moderne ceste, mostovi, telegrafske žice, skratka, prepletle so jo dolge evropejske ravne linije, ki so dolgo časa žalile estetski čut domačinov. Na tisoče Korejcev, ki so odšli na delo na Japonsko, na tisoče Korejk, ki so odšle na japonsko kot služkinje, in na tisoče mladih ljudi, ki so študirali po japonskih univerzah, se je vrnilo z no- vimi idejami m prineslo v deželo novo življenje, nov utrip. No in najnovejši utrinek tega preporoda, ki bi zanimal tudi nas, ki smo tako daleč od te dežele, je tale: prvi in tretji v maratonskem teku na berlinski olimpijadi sta bila Korejca: seveda sta se pa s ponosom imela za Japonca in se borila za zastavo vzhajajočega sonca, (Po W. K. Nohara.) Pogled na Skader Kako dolgo živi src« po smrti Prej je prevladovalo mnenje, da človeško srce preneha bih takoj, čim nastopi smrt. Sedaj pa so zdravniki dognali, da temu ni tako. Popolnoma točno in zanesljivo je ugotovljeno, da v mnogih primerih srce še živi, ko je smrtni kandidat že izdihnil. Najdaljše življenje srca po nastopu smrti je znašalo doslej 9 minut in 38 sekund. Kako zdravijo opekline lz Moskve poročajo, da so tam začeli uporab ljati nov način za zdravljenje opeklin. Začeli so pri nekem sedemnajstletnem dekletu v Moskvi. Doslej so zdravili opekline na tako imenovani »zaprti« način, to je s previjanjem ran, kar je bilo dolgotrajno in za bolnika včasih zelo mučno. Pri novem zdravljenju pa leži bolnik v neki zaprti celici, v kateri je stalna toplota nad 30 stopinj. Iz živalskega sveta Žirafa in lama sta edini živali med sesalci, ki ne znata plavati. Celo levi, ki se vode boje, v sili dobro plavajo. Kolikor spretnejša je opica v plezanju, tem nerodnejša je v vodi. Daljših prog nikakor ne more preplavati. Dobro plava prašič, ki mu zelo dobro služi masten kožuh. V vodi prašič ni tako neroden kakor na suhem in zato za prašiča v vodi ne velja pregovor: Neroden si kakor prašič. • Previdnost je mati modrosti Peterček je pritekel domov in se vlegel v posteljo. »Ce bi kdo vprašal za mene, sem bolan.« Mati se je začudila in ga vprašala. Kdo neki bi pač povprašal za njim. »Ah«, pravi Peterček, »morda človek, ki sem mu malo prej razbil okno.« Za jugoslovansko tiskarno v Liubiiani: Jože KramariS izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenžii