IZ DELA SIS Sekretarka SITKS Šiška Albina Žorž: Seje so bile ,,sejmi"... Razprave o delu in organiziranosti samo-upravnih interesnih skupnosti so vedno po-gostejše — in tudi vedno bolj žolčne so. Sklenili smo, da bomo v Javni tribuni poslej več prostora namenili tudi SIS in začeli smo kar s telesnokulturno, ki je — videli boste — v marsičem specifična in drugačna od dru-gih. Za razgovor smo zaprosili sekretarko Albino žorž. Albina žorž: jo bodo slišali tisti, ki bi jo morali? • V iskanju izhoda iz dilem ob ustanav-ljanju SIS smo pri nas naredili tri napake. Prva je bila ta, da smo ukinili takratno zelo aktivno občinsko zvezo za telesno kulturo, ki je kot operativno strokovno telo skupaj s svojimi osnovnimi organizacijami dosegala pomembne družbene in vzgojne rezultate, inisleč, da SIS prevzema poleg strokovnih operativnih nalog dodatne nove naloge, ki iz-hajajo iz vloge in nalog SIS. • Druga napaka je bila v tem (povezana s prvo ugotovitvijo), da je kadrovska koor-diaacija pri OK SZDL, tudi zaradi nerazume-vanja vloge SIS, kadrovala v organe skup-ščine 95 % telesnokulturnih funkcionarjev, ki so — kar je povsem razumljivo — delovno in čustveno vezani na dolgoletno aktivnost v organizacijah za telesno kulturo. Poleg tega, kot vemo, smo njihovo družbeno delo v te-lesni kulturi vselej vrednotili skozi dosega-nje tekmovalnih rezultatov, telesna kultura pa je bila s tem ovrednotena na dnu družbe-oe lestvice. • Tretja napaka gre na račun strokovne službe, ker smo se v SIS zadovoljili s teles-nckulturnimi strokcrvnjaki, namesto da bi že v samem začetku pritegnili profesionalne strokovnjake, kot so na primer: ekonomisti za analitično-planske naloge, statistiko in do-kumentacijo, pravnike, računovodje, itd. • Če se spominjam nazaj dveh skupščin začasne temeljne telesnokulturne skupnosti, katero smo ustanovili ob koncu leta 1973, po- tera Iahko rečem, da so to bili »sejml«, na katerih so imeli glavno besedo telesnokultur-ni delavci in bili najbolj glasni tisti, ki niso videli dlje kot do ozkih društvenih ali klub-skih interesov. Skupščina je takrat delovala enodomno in v celoti prevzela »manire« športnih in telesnovzgojnih organizacij. »V SIS ppažamo različne pristope za sklic sej skupščin, javnih razprav in sprejemanja sklepov. Kako imate to urejeno v SIS za te-Iesno kulturo?« »Šele od 3. seje skupščine naše skupnosti naprej velja pri nas naslednji postopek: pri-prava predlogov gradiv, pregled in potrditev predlogov gradiv v izvršnem odboru, objava oziroma razpošiljanje gradiv vsem delegaci-jam TOZD, KS in telesnokulturnega področ-ja, zbiranje pripomb in predlogov konferenc delegacij, ki na svojih sejah oziroma konfe-rencah izvolijo delegate za posamezne seje skupščin, pregled in obravnava zapisnikov sej konferenc delegacij, zavzetje stališč in priprava odgovorov na predloge in pripom-be konferenc delegacij na sejah izvršnega odbora, seje skupščin. Za sprejetje pomemb-nejših dokumentov, na primer samoupravnih sporazumov, programe in finančne načrte, družbene dogovore, glasujeta zbor uporab-nikov in zbor izvajalcev ločeno. Tu moram povedati še naslednje. Javna razprava je doslej v yečini primerov zaživela med vodilnimi delavci v telesni kulturi, ne pa tudi med aktivnim člansh-om, na področju združenega dela in v krajevnih skupnostih pa je razprava zajela le ozek krog tistih, pri katerih je bil interes za telesno kulturo moč-nejši. V procesu menjave dela je tako pred-vsem izstopala tehnika dogovarjanja z na-menom, da se iztržijo čimvečja sredstva za potrebe telesnokulturnih organizacij. Na to pa so seveda vplivali tudi še nerazviti načini in oblike svobodne menjave dela in resničnih samoupravnih odnosov v samoupravnih skup-nostih in organizacijah.« • »Med telesnokulturnimi delavci v TOZD, krajevnih skupnostih in organizacijah za te-lesno kulturo večkrat slišimo kritiko, da ob-čina odvaja preveč sredstev za rnestno in republiško telesnokulturno skupnost, za ob-činske potrebe pa ostane premalo denarja.« • »Če bi v preteklosti in — predvsem — v prihodnje združevali na ravni mesta in re-publike več sredstev ter jih načrtno in prio-ritetno po družbeni pomembnosti tudi trošili, bi lahko v Ljubljani in v SR Sloveniji marsi-katere še prisotne probleme že oziroma hitre-je rešili. • »S kakšnimi bistvenimi problemi se še srečujete pri svojem delu kot imenovana se-kretarka skupnosti?« • »Problemi so vsakodnevni — torej tudi sobotni, nedeljski. Veliko sobot in nedelj pre-živim ob delu za SITKS, ker tako narekujejo čez noč planirane obveznosti na raznih rav-neh. Žal mi je, da nisem danes vsaj deset let mlajša, da bi lahko svojo funkcijo oprav-ljala dejansko v skladu s statutom in samo-upravnimi akti in bi tako lahko prenehala opravljati dve službi hkrati — kot nek servis za potrebe ostalih SIS, skupščino občine in družbenopolitične organizacije. Ker nimamo primerne strokovne službe, moram biti pri svojem delu precej iznajdljiva, da so lahko vse naloge v danih rokih tudi opravljene. • Naslednji problem je neosveščenost de-lovnih ljudi in občanov, še posebej pa funk-cionarjev v organih skupščine SITKS. Ti sq namreč premalo seznanjeni s samoupravnimi akti, z njihovimi dolžnostmi in pravicami, ki izhajajo iz njih. Zaradi omejenih časovnih možnosti pa doslej niso naredili ničesar za SITKS, razen res redkih izjem. Samo prisot-nost na sejah je premalo. Da je temu res ta-ko, nam povedo praksa in zapisniki sej or- ganov skupščin. Največ časa porabimo takrat, ko obravnavamo finančne plane in ko te.čejo žolčne razprave, ki ocenjujejo, katera nosilka telesnokulturne dejavnosti na terenu je več ali manj vredna in pomembna za našo druž-bo. Problem je tudi v šibki koordinaciji dela na vseh ravneh. Kot sekretar skupnosti bi se morala udeleževati številnih sej, od katerih so nekatere sklicane skoraj ob istem času. Če zaprosim člane organov skupščine za ude-ležbo na sejah izven dejavnosti naše SITKS, ti to največkrat odklonijo, ker imajo druge obveznosti. Tako sem pač prisiljena, da se sama udeležim le tistih, ki lahko bistveno pripomorejo k reševanju nalog za našo inte-resno skupnost.« • »Kako se vključujete v planske naloge in kaj predvidevate novega v SIS za telesno kulturo?« »Na to bo trenutno najtežje odgovoriti, vendar pa lahko potrdim naslednje: Plan 1976—1980 je skupščina SIS ob predhodni javni razpravi sicer sprejela v letu 1976, ven-dar do podpisa sporazuma ni prišlo. Nov plan pripravljamo na osnovi meril za področje množične telesne kulture, ki bodo omogo-čala vsem delovnim Ijudem in občanom ena-kopravno vključevanje v aktivno telesno vzgojo in šport — v danih možnostih. Meri-la je iz prijaznosti pripravil sekretar ZTKO, potrditi pa jih mora še skupščina skupnosti. • V organih skupščine bo prišlo do kad-rovskih sprememb zaradi odstopov nekaterih funkcionarjev, upokojitve itd. • V letošnjem letu bomo morali rešiti vprašanje delovanja strokovnih služb za Ijub-Ijanske občinske in mestno telesnokulturno skupnost skupaj oziroma za nekatere SIS skupaj na ravni občine. Morda bi bilo umest-no, v kolikor seveda v mestu Ljubljani to vprašanje ne bo rešeno, da v občini ustano-vimo strokovno službo, ki bo delovala za potrebe SIS za izobraževanje, otroško var-stvo, kulturo in telesno kulturo. To so seveda še odprte stvari. • Zelo pomembna naloga čaka izvajalcc telesnokulturnih programov, ki bodo morali izvajati množični program telesne kulture, uporabniki objektov pa odpreti vrata novim udeležencem v telesni kulturi, predvsem mla-dim in najmlajšim. ZTKO bo v skladu s tem tudi izobraževala in usmerjala strokovne kad-re v nosilce telesnokulturne dejavnosti. To praktično pomeni, da bomo morali preki-niti tradicijo privatizacije in zaprtosti. ŽTKO kot ena izmed nosilk je y enem letu svojega dela vsestransko opravičila svoj obstoj in se postopoma, vendar načrtno vključuje v izva-janje portoroških dokumentov o telesni kul-turi. Ker ZTKO skupaj z nosilci telesnokul-turne dejavnosti opravlja pomembno druž-beno delo, bi bilo dobro, da bi občinsko gla-silo »Javna tribuna« v vsaki številki nameni-lo prostor nosilcem telesnokulturne dejav-nosti in posebej SIS. Tudi ta obveščenost bo pripomogla k razjasnitvi vloge ene in driige dejavnosti, še posebej pa zato (kar je dejan-sko težko razumljivo), ker je celo med druž-benopolitičnimi funkcionarji mnogokrat pri sotna dilema, zakaj eni in zakaj drugi.«