KAJ DELAJO GROSUPELJSKI URBANISTI
Predlog za bolj mestno podobo Grosuplja
Grosupeljski paviljon v Kolod-vorski ulici je vzdignil precej prahu.
Reakcija nas je vsekakor pre-senetila. Sodili smo namreč, da smo Grosuplju pripomogli do najlepšega možnega paviljona ti-pa kioskov.
Nemara bi občani prišleka sprejeli drugače, če bi pravočas-no bili seznanjeni z načrti izvšr-nega sveta, ki kanijo Kolodvor-sko ulico zapreti za motorni pro-met. Ulica bo torej postala pešče-va cona, v njej in njenem zaledju oa se bo marsikaj spremenilo.
Zato menimo, da je prav, če povemo kaj več o naših predlo-gih za ureditev pešačke Kolod-vorske ulice - ti vsebujejo še ne-kaj takšnih in podobnih objek-tov; malenkost o spremenjeni gospodarski shemi družbe - ta pogojuje pprast interesa po grad-nji malih poslovalnic - pa še ne-kaj o tem, kako in čemu naj bi Grosuplje postale bolj mestne.
Zavod za urbanistično načrto-vanje je torej dobil nalogo pripra-ve podlag za zaprtje Kolodvorske ulice za motorni promet. Takšna naloga ni omejena zgolj na posta-vitev rožnih korit ob začetku in izteku ceste. V tehničnem smislu pomeni izvedbo zalednih dosto-pov in dovozov, v našem primeru pa še zagotovitev precejšnjega števila parkirnih mest, ki jih v ce-lotnem pasu ulice izgubimo.
Poleg omenjenega ima pešač-ka ulica svoj vsebinski pomen. Ta se veže na živahen tok pešcev, ki se gibljejo vzdolž pestre po-nudbe vseh vrst trgovin. storitve-nih in gostinskih lokalov. To je torej. ulica v kateri lahko marsi-kaj postorimo, opravimo. sreča-mo prijatelje in z njimi posedimo ob kavici ali za otroci ob sladole-du. ne da bi nas ob vsem tem ovirali ali ogrožali avtomobili.
Če ob takšnem branju pomisli-mo na korzo obmorskih mest. si moramo priznati, da se na Kolod-vorski ulici malo dogaja. Zgolj posamične klopi med drevesi, le-po oblikovane luči ali koši za od-padke pa k večji živahnosti ne bodo kaj prida pripomogle.
Za cilj si tako postavimo obli-kovanje srednje živahne ulice v danem prostorskem kontekstu, s pomočjo dodajanja malih loka-lov na način, kakršnega ulica sa-ma omogoča.
Kontekst okolja vsebuje kvali-teten nastavek: primarno navezo Koščakove hiše, lipovega drevo-reda in kolodvora, ter manj kvali-tetni ulični obod.
Dispazeri. pretežno stanovanj-skijugovzhodni robjemožnodo-grajevati z novim disperznim ele-mentom - paviljonom, ki se bo ponavljal v sekvencah.
Severozahodni ulični niz po stilu socrealističnih stavbnih blokov pa je možno napraviti bolj konsistenten z arkadičnim vložkom v pasaži med občino in stavbo DPO. V uličnem pasu pred Beograjsko banko smo si zamislili še niz enotno oblikova-nih stojnic.
Predlagani novi elementi ulice imajo poleg vnosa novih dejav-nosti tudi drugačen smisel. Ta je oblikovalski na nivoju samih ob-jektov - vsi bodo morali biti skrbno arhitektonsko projektira-ni in orientacijski - oblikovaiski na nivoju urejanja ulice.
Trije paviljoni tako označujejo začetke, sredino in iztek ceste. arkadični vložek pa naj bi pasažo v park poudaril, uokviril sekven-co dreves za uličnim prostorom.
Kolodvorska pešačka ulica se izteka v spodnji »poligon« živah-nih funkcij v območju železniške postaje. To območje je predmet vzporedne naloge ureditve avto-busne postaje, ki jo tudi obravna-vamo. Iz nje bomo izluščili zgolj dve urejevalski komponenti. Obe skupini kostanjev naj bi do-bili družbo skupin paviljonskih kioskov v parkovno urejenih oto-kih. Ti paviljoni bodo, tako kot ulični, enotno oblikovani - lese-ni v ijavi barvi z pestrejšimi barvnimi vzstavki posamičnih konstruktivnih elementov.
Verjetno vas je kljub najavi presenetilo število novih paviljo-nov, ki srao jih postavljali po kar-ti naselja, med tem ko so nekate-ri niso strinjali niti z enim samim.
Vsi ti mali lokali predstavljajo poskus reševanja vlog občanov. Naši prosilci si na takšen način iščejo možnosti preživetja v času. ko izguba zaposlitve ni redkost. pač pa pojav, s katerim bomo
morali v bodoče še kako raču-nati.
V področju ekonomije. kakor jo razumemo sami, kiosk pred-stavlja malo. finančno dosegljivo prodajno ali uslužnostno enoto. s pomočjo katere si investitor predvidoma pridobi kapital za nakup ali izgradnjo pravega lo-kala. Lokal bo predvidoma ostal tu in bo z davčnimi obveznostmi krepil občinsko blagajno. Kiosk bo hkrati kot prosta konkurenca na trgu postopno vplival na nor-malizacijo trgovskim marž in drugih odnosov v državni trgo-vini.
Postavitve paviljonov so začas-nega značaja. V prihodnosti se bodo večinoma morali umakniti različnim zgradbam, ki jih pred-videva ureditveni načrt, ali dru-gaie - plan bolj mestnega, ureje-nega in živahnega centra Gro-suplja. Bodo torej Grosuplje po-stale res bolj ali celo popolnoma mestne?
Tega odgovora vam prav goto-vo ne moremo dati. Lahko pa so-dimo. da se bo tudi Grnsuplje zna-ilo v boju v čim uspešnejše umešianje v novonastajajočem sistemu državne uprave in brez d\oma tudi \ boju za učinkovilo trženje gospodarskih, tr-govskih, lurističnih, kullumih panog. Takral - lorej kar ta hip hi potrebna slruklura mestnih funkcij naselju in širSemu zaledju bila v dobro korisl.
Naselje Grosuplje se bo oblikovalo po pripravljenih izvcdbenih urbani-stičnih načrtih toliko hitro ali počasi. kolikor bodo polne ali prazne občin-ske in druge blagajne in seveda koli-kršna bo volja občanov.
Do takrat pa želimo. da bodo opisa-ni in tudi nepredstavljeni mali lokali v Kolodvorski ulici. v njenem zaledju in ob Kolodvoru uspešno izpolnili vr-zeli v ponudbi in konkurcnci, prihra-nili kakšen dinar ali pol v Ljubljano. če že nc v Avstrijo ali Italijo. in obli-kovali nekoliko živahnejk shajališče občanov v nastajajoči pešački ulici.