B. Dolinar & B. Vreš: Pregled flore slovenskega dela Babnega polja38   
Pregled flore slovenskega dela Babnega polja 
(Notranjska, Slovenija)
Overview of flora in Slovenian part of Babno polje (Notranjska, Slovenia)
branko DolInar1 & branko vreš2
1 Bizjanova 21, 1000 Ljubljana, branko.dolinar@telemach.net
2 Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Raziskovalna postaja Barje, Zagorica 20, 
1292 Ig, branko.vres@zrc-sazu.si
Izvleček
V prispevku predstavljamo floro praprotnic in semenk Babnega polja v občini Loška dolina, 
ki leži v dinarskem fitogeografskem območju Slovenije. V štirih letih, od 2019 do 2022, smo 
v različnih letnih časih popisovali rastline na 102 lokacijah. Popisali smo 460 taksonov, od 
tega 24 ogroženih vrst z Rdečega seznama praprotnic in semenk in 27 vrst s seznama Uredbe 
o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah Slovenije. Na seznamu so tudi 4 invazivne 
tujerodne rastlinske vrste.
Ključne besede: flora, dinarsko fitogeografsko območje, Babno polje, občina Loška dolina, 
Notranjska, Slovenija
Abstract
The article presents the flora of vascular plants of Babno polje in the municipality of Loška 
dolina, which is located in Notranjska region in the Dinaric phytogeographical area of 
Slovenia. In four years, from 2019 to 2022, we mapped flora at 102 locations in different 
seasons. We listed 460 taxa, of which 24 are threatened species from the Slovenian Red List 
of Vascular Plants and 27 species are listed in the Decree on protected wild plant species of 
Slovenia. There are also 4 invasive alien plant species on the list.
Key words:  Flora, Dinaric phytogeographical region, Babno polje, municipality Loška 
dolina, Notranjska region, Slovenia
1 UVOD
1.1 Opis območja popisa rastlin na Babnem polju
Raziskovano območje Babno polje leži v občini Loška dolina. Občina meri 167,8 km², 
od tega slovenski del Babnega polja zavzema 2,54 km². Delež omrežja Natura 2000 v občini 
znaša 69,6 km²  (Petkovšek 20017). Območja Natura 2000 v občini in Babnem polju so 
naslednja: Snežnik – Pivka (ID 500002), Javorniki – Snežnik (ID 3000231) in Kočevsko (ID 
3000263) (Naravovarstveni atlas 2023). Raziskovano območje popisa rastlinskih vrst (slika 
1) se glede na mrežo srednjeevropskega kartiranja flore nahaja v kvadrantih 0352/2, 0353/1 
39Hladnikia 51: 38–67 (2023)
in 0353/3 (ehrendorFer & haMann 1965), oziroma v kvadratu UTM 33T VL65 evropskega 
florističnega kartiranja (Jalas & suomInen 1967).
Slika 1: Raziskovano območje slovenskega dela na Babnem polju leži v dinarskem 
fitogeografskem območjem Slovenije.
Figure 1: The research area of the Slovenian part of Babno polje lies in the Dinaric 
phytogeographical region of Slovenia.
Babno polje je s 755 m n. m. najvišje ležeče polje Notranjskega podolja. Polje je na 
sredini zoženo in razdeljeno na manjši hrvaški in večji slovenski del. Poteka od severozahoda 
proti jugovzhodu, v značilni dinarski smeri ob Idrijskem prelomu. Na območju se nahaja 
niz kraških polj, po katerih tečejo ponikalnice in del njihovih voda napaja tudi Ljubljanico 
(guZelJ 2020). Manjši del kotline na hrvaški strani, kjer leži Prezid, se proti zahodu nekoliko 
B. Dolinar & B. Vreš: Pregled flore slovenskega dela Babnega polja40   
zoži in brez praga preide pri vasi Babno Polje v obsežnejšo kotanjo na slovenski strani, 
imenovano Zavodi (Melik, 1959). Pri vasi Babno Polje se polje razcepi v tri suhe doline. Po 
severni dolini poteka cesta proti Starem trgu. Zahodna dolina teče po robu gozda do bližine 
Skalovca, kjer se konča v zatrepu, srednja dolina vodi proti vasi Babna polica (Jenko 2004). 
Babno polje na njenem severnem delu omejuje pogorje Racne gore, kjer se nad vasjo 
Zgornje Poljane dvigata vrhova Petelinjek (1212 m) in Črni vrh (1060 m). Na tem gozdnem 
delu pogorja se nahaja tudi manjša planota z ledinskim imenom Požarišča (1007 m). Kmetje 
so v preteklosti posekali grmovje in drevesa, jih zažgali in brez oranja kar v pepel zasejali 
ajdo (Fagopyrum esculentum), ki je vsaj v prvem letu dobro obrodila. Naslednje leto so 
ponovno požigali, krčili in pripravljali  njive (MakaroVič 1998: 198). Pod Racno goro 
se prek gozdnega pobočja, imenovanega Doline, gozd prevesi v obsežno in dokaj plitvo 
kotanjo Zavodi, ki je osrednji del Babnega polja. Na južnem delu polja, nad Babno Polico, se 
dvigata vrhova Krožljek (896 m) in Maslovec (1060 m), nad vasjo Babno Polje pa Telebačnik 
(979 m). Vrhovi se nahajajo na robu dveh območij Natura 2000, in sicer Snežnik – Pivka 
(ID 500002) in Javorniki – Snežnik (ID 3000231), ter na ekološko pomembnem območju 
Snežnik – Pivka (EPO, ID 51200). Proti severovzhodu se nad zaselkoma Bukovica in Hrib 
dvigata Jurčev grič (853 m) in Vražji vrtec (904 m), ki se nahajata na območju Natura 2000 
Kočevsko (ID 3000263) in ekološko pomembnem območju Kočevsko (EPO, ID 31100) 
(Naravovarstveni atlas 2023). Na jugovzhodni, že hrvaški strani, je Babno polje omejeno z 
vrhom Deuce (884 m), ki leži vzhodno od vasi Babno Polje. 
Pozimi se, pri vdoru subarktičnega hladnega zraka s severa Evrope, s pobočij nad Babnim 
poljem mrzel zrak steka v dolino, kjer se ustvari jezero hladnega zraka. Na Babnem polju 
so 16. februarja 1956 in 12. januarja 1968 izmerili -34,5°C, (bernot 1987, gaMS 1987), kar 
velja za absolutno minimalno temperaturo v Sloveniji. Da so na Babnem polju namerili tako 
nizko temperaturo, je poleg hladnih zračnih gmot s severa svoje dodala še temperaturna 
inverzija na polju (guZelJ 2020). Od podatkov, ki so za Babnem polje na voljo za najvišjo 
dnevno temperaturo zraka, je bila le ta najvišja 4. avgusta 2017, 35,4°C, medtem ko na 
primer v celem letu 1978 ni bilo višje temperature od 26,4°C. Najdebelejšo snežno odejo so 
v Babnem Polju izmerili 22. februarja 1942, 185 cm. V Babnem Polju z okolico pade na leto 
v povprečju 1637 mm padavin. Največ padavin so namerili leta 2014, 2514 mm, najmanj pa 
leta 1938, 939 mm. Dnevna najvišja višina padavin je bila v Babnem Polju izmerjena 25. 
septembra 1973, 185 mm (nadbach 2019).
Na hrvaškem delu Babnega polja jugovzhodno od Prezida izvira severni krak kraške 
Ljubljanice (Skoberne 2003). To je najvišji kraški izvir, ki deluje samo ob visokih vodah 
in se imenuje Trbuhovica. Potok sprva teče po vzhodnem hrvaškem delu Babnega polja in 
le ob visokih vodah preide tudi na slovensko stran, kjer ponikne v Močilski jami (guZelJ 
2020). Trbuhovica ponovno izvira na Loškem polju kot Vrhniški Obrh. Na slovenski strani 
Babnega polja se nahaja več vodnih virov. Kal na zahodni strani vasi Babno Polje je nastal 
kot antropogena oblika napajališča živali. V kotanjo so nanesli večje količine gline, ki jo je 
živina steptala in naredila nepropustno plast, ki zadržuje vodo. Kljub temu da je kal v sušnem 
obdobju suh, v njem uspevajo številne vlagoljubne vrste. Ob cesti pred mejnim prehodom v 
zaselku Bukovica se nahaja bajer Močile, ki je nastal v strugi občasnega potoka Trbuhovica. 
Voda v bajerju redko presahne in se v njem zadržuje tudi v sušnem obdobju (MakaroVič 
1998). Ob bajerju se razprostira obsežen moker travnik s številnimi vlagoljubnimi rastlinami, 
Na Babnem polju se nahajata tudi Mlakarski in Mali studenec, ki pa ob suši hitro presahneta. 
(MakaroVič 1998: 171). V literaturi se omenja tudi Močilski potok, ki naj bi tekel iz smeri 
Prezida na slovensko stran Babnega polja proti Močilski jami, vendar je bil v času gradnje 
41Hladnikia 51: 38–67 (2023)
mejnega prehoda z miniranjem uničen tako izvir kot tudi struga, po kateri je potok tekel 
(guZelJ 2020).
Botanično zanimive so ponikve v osrednjem delu Babnega polja, v katere steče in ponikne 
voda, ki se razlije po polju ob ekstremno visokih vodah. To so globoke odprtine, v katere 
vodni tok nanese naplavine in z njimi prekrije tudi dno globeli (guZelJ 2020). Na polju smo 
popisovali rastlinstvo v štirih večjih ponikvah. Prvi dve se nahajata na severozahodnem delu 
polja ob regionalni cesti Babno Polje – Stari trg in sta že skoraj do roba zasuti z odpadnim 
materialom. Drugi dve sta neokrnjeni in se nahajata na jugovzhodu polja v bližini bivše 
podružnične osnovne šole Babno Polje. Omeniti moramo tudi številne vrtače in podzemne 
jame. Vrtače so nastale z združevanjem padavinske vode ter posledično močnega raztapljanja 
apnenca. Večje število vrtač in nekaj ponorov, ki so v Naravovarstvenem atlasu Slovenije 
ovrednoteni kot naravne vrednote (NV, ID 2452), se nahaja severno od ceste Babna Polica – 
Babno polje Večja vrtača leži tudi severno od ceste Babno Polje – grad Snežnik in je delno 
zasuta z odpadnim materialom. Podzemne jame Gospudov kevdrc, Ivanove doline, Andrejev 
zavod, Vovčja in Devška jama ležijo na severozahodnem pobočju Babnega polja in imajo 
vhode že zasute z odpadki ali pa so zaraščene z rastjem in težko dostopne (guZelJ 2020). 
Izjema je Močilska jama, katere vhod leži v zaselku Bukovica in ima dobro viden in očiščen 
vhod v jamo. Polja na Babnem polju so v zadnjih letih spremenjena v travnike in pašnike 
ali pa opuščena. Poljedelstvo je zaradi neugodnih vremenskih razmer v zadnjem obdobju 
skromno, v porastu je pašništvo govedi in drobnice.
1.2. Zgodovina florističnih raziskav na Babnem polju
Babno polje je predvsem zaradi raznovrstnih habitatov in redkih rastlinskih vrst zanimivo 
za floristična raziskovanja. Po nam znanih podatkih so botaniki začeli popisovati rastline na 
tem območju pozno. Hrvaška raziskovalka ruderalne vegetacije Ljerka MarkoVić (1983) je 
med prvimi objavami te vegetacije v Sloveniji v tabeli združbe Urtico-Malvetum neglectae 
predstavila vegetacijski popis z Babnega polja (iz leta 1973), kjer je navedla 18 vrst in med 
njimi pojavljanje v Sloveniji redkejše vrste male koprive (Urtica urens). Botanik Ernest 
Mayer je spomladi 1995 na Babnem polju popisal tržaški svišč (Gentiana tergestina) in 
pri tem nabral primerke za 4 herbarijske pole te vrste, ki so shranjene v herbarijski zbirki 
Ernesta Mayerja (DolInar 2021), ki jo hrani Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU 
v Ljubljani. Septembra 2000 je isti avtor popisoval rastline na Babnem polju, kjer je na 
nepokošenih travnikih (z vrstami rodov Pseudolysimachion in Centaurea) nabral tri pole 
karpatskega sviščevca (Gentianella carpatica). Na vlažnem travniku blizu hrvaške meje 
je popisal travniško izjevko (Succisa pratensis), preobjedo (Aconitum sp.), na kamnitem 
travišču glavinec (Centaurea sp.) in na travnikih pred vasjo Babno Polje tudi pajetičnik 
(Pseudolysimachion sp.). Tudi te rastline so bile nabrane za herbarij Ernesta Majerja in 
čakajo na natančnejšo določitev posameznih vrst. Jogan & al. (2001) za kvadranta 0353/1 
in 0353/3, katerih del je tudi Babno polje, na arealnih kartah prikazujejo prisotnost cca. 80 
(v prvem) oziroma 110 taksonov (v drugem omenjenem kvadrantu). Andrej Martinčič je leta 
2006 na Babnem polju popisal podvrsto brestovolistnega oslada (Filipendula ulmaria ssp. 
denudata ) (Martinčič 2006). Nedaleč od vasi Babno Polje je septembra 2006 B. Dolinar 
nabral semena vrste navadna ognjica (Telekia speciosa) – bavcon & al. (2007).
V Cerknici je leta 2006 potekal raziskovalni tabor študentov biologije, kjer sta bila 
mentorja B. Frajman in T. Bačič. Na Babnem polju jugovzhodno od gozdnega območja 
Doline sta popisala pričakovano bekico (Luzula expectata) (FraJMan & bačič 2006). Ista 
B. Dolinar & B. Vreš: Pregled flore slovenskega dela Babnega polja42   
avtorja sta v letu 2011 objavila članek (FraJMan & bačič 2011), v katerem sta predstavila 
nekaj vrst, ki sta jih popisala na Babnem polju (kvadrant 0353/1): Ballota nigra (Babna 
polica, 22. 7. 2006, B. Frajman & P. Schönswetter), Laserpitium archangelica (Babno polje, 
SE od Doline, 23. 7. 2006, B. Frajman) in Ranunculus polyanthemophyllus (Babno polje, 
S od vasi Zgornje Poljane B. Frajman, rev. E. Hörandl , 22.7.2006). Avgusta 2018 sta J. M. 
Kocjan in D. Kosič  popisala rastline ob vodnem kalu jugovzhodno od Babne Police (131 
rastlinskih vrst) ter v gozdu med vrhovoma Maslovec in Debeli hrib (59 rastlinskih vrst) – vir 
podatkovna baza FloVegSi (selIškar & al. 2003). Med popisanimi rastlinskimi vrstami so tri 
uvrščene na rdeči seznam (anon. 2002), šest pa jih je v Sloveniji zavarovanih (anon. 2004). 
Navedeni popisi so zabeleženi v podatkovni bazi FloVegSi Biološkega inštituta Jovana 
Hadžija ZRC SAZU v Ljubljani.
Poimenovanje Babnega polja naj bi bilo po nekaterih razlagah povezano z rastlinami. V 
okolici Prezida so v močvirju uspevale rastline »babjak«. Prebivalci Prezida, ki so imeli svoja 
polja severovzhodno od naselja, so ta polja poimenovali po tej rastlini Babno polje (guZelJ 
2020). A. Jozelj navaja farovško kroniko, kjer piše, da je ime Babno polje poimenovano po 
rastlini »babjak«. To naj bi bila gozdna zel, ki uspeva ob pašnikih. Pastirji so jo nabirali in 
porabljali za barvanje pastirskih palic, ki so jih spomladi izdelali iz leske. V leskove palice 
so vrezali spirale, nato so v roko prijeli šop listov »babjeka« in z njim drgnili po palici. 
Sok iz listov »babjeka« je palico obarval v rjavo. Jozelj tudi navaja, da kmetje na Babnem 
polju pravijo bobu (Vicia faba) »bab« in njive, na katere so bob sadili, poimenujejo Babno 
polje (MakaroVič 1999). Maks Pleteršnik razlaga, da je »babna ali babina« neka gozdna zel, 
ki ima liste nekoliko podobne mrtvim koprivam (Lamium sp.), ljudsko pivkam. Pastirji so 
leskove palice spomladi barvali s sokom te rastline. Po tej domnevi sta babnopoljska dolina 
in z njo kraj Babno polje dobila ime po tej zeli (M. Pleteršnik, www sl.wikipedia.org, dostop 
7.2.2023).
2 METODE
V članku predstavljamo florulo praprotnic in semenk Babnega polja. Popisno območje 
leži v dinarskem fitogeografskem območju Slovenije (M. Wraber 1969) oz. v Notranjskem 
districtu Ilirske province Evrosibirsko-Severnoameriške fitogeografske regije (zuPančič 
& vreš 2018). Vsi podatki o popisanih taksonih so shranjeni v podatkovni bazi FloVegSi 
(selIškar & al. 2003) Biološkega inštituta Jovana Hadžija. Podatkovno bazo smo uporabili 
tudi za izdelavo preglednice 1 in zemljevidov razširjenosti taksonov v Sloveniji (slike 2 do 5). 
Popisi so narejeni po standardni srednjeevropski metodi florističnega kartiranja (ehrendorFer 
& hamann 1965, niklFeld 1971, Jalas & suomInen 1967). Rastline smo popisovali na 102 
nahajališčih (Slika 1) v različnih vegetacijskih obdobjih, od pomladi do jeseni, v letih 2019 
do 2022. Pri navajanju rastlinskih vrst smo uporabili določevalni ključ Mala flora Slovenije 
(Martinčič & al. 2007) in podatkovno zbirko FloVegSi, v katero smo naše popise tudi vnesli. 
Sintaksonomski nomenklaturni vir sta šilc & čarni (2012). 
43Hladnikia 51: 38–67 (2023)
3 REZULTATI IN RAZPRAVA
3.1 Preglednica popisanih rastlinskih taksonov na Babnem polju
Preglednica vsebuje podatke za 460 taksonov, ki so bili zbrani izključno v okviru te 
raziskave. Rastlinske vrste, ki so jih na tem območju popisali drugi prej napisani avtorji, mi 
pa jih tam nismo opazili, niso navedene v preglednici.
Preglednica 1: Popis rastlinskih taksonov na Babnem polju v obdobju 2019–2022. Številke 
označujejo število popisov, v katerih je bil najden takson
Table 1: Inventory of plants taxa in Babno polje in the period 2019–2022. The numbers 
denote the numbers of records per quadrant.
Kvadrant
takson 0352/2 0353/1 0353/3 RS Zav. Inv.
Abies alba 1    
Acer pseudoplatanus 1 2    
Achillea millefolium 4 2    
Aconitum sp. 1    
Aegopodium podagraria 1    
Aesculus hippocastanum 1    
Agrimonia eupatoria 1    
Agrostis canina 1    
Ajuga genevensis 2    
Alchemilla glabra 2    
Alchemilla glaucescens 2 3    
Alchemilla vulgaris agg. 2 1    
Alchemilla xanthochlora 1    
Allium carinatum subsp. carinatum 1 1    
Allium carinatum subsp. pulchellum 1 1    
Allium schoenoprasum subsp. schoenoprasum 1    
Allium scorodoprasum 1    
Alopecurus geniculatus 1 V  
Alopecurus pratensis 3    
Anacamptis pyramidalis 1 V H
Anemone nemorosa 4 1    
B. Dolinar & B. Vreš: Pregled flore slovenskega dela Babnega polja44   
Kvadrant
takson 0352/2 0353/1 0353/3 RS Zav. Inv.
Angelica sylvestris 1    
Antennaria dioica 1    
Anthericum ramosum 1    
Anthoxanthum odoratum 2 4    
Anthriscus sylvestris 1 1    
Anthyllis vulneraria 2 2    
Aposeris foetida 4    
Aquilegia atrata 1    
Aquilegia nigricans 1 4 2    
Arabis hirsuta 1 3    
Arabis sagittata 1    
Arctium lappa 1    
Aremonia agrimonoides 3    
Arenaria leptoclados 2 1    
Arenaria serpyllifolia 1 5    
Armoracia rusticana 1    
Arnica montana 1 V C,O
Arrhenatherum elatius 1 3 3    
Artemisia vulgaris 3    
Asarum europaeum subsp. europaeum 3 1    
Asparagus officinalis 1    
Asplenium ruta-muraria 2 2    
Asplenium trichomanes 2 1    
Aster amellus 1    
Aster novi-belgii 1     inv.
Astragalus glycyphyllos 2    
Atropa bella-donna 1    
Avenella flexuosa 1    
Bellis perennis 2    
Berberis vulgaris 3 3    
45Hladnikia 51: 38–67 (2023)
Kvadrant
takson 0352/2 0353/1 0353/3 RS Zav. Inv.
Betonica officinalis subsp. officinalis 1 2    
Betonica officinalis subsp. serotina 1 1    
Betula pendula 1 2    
Bidens tripartita 2    
Brachypodium rupestre 6 5    
Brachypodium sylvaticum 1    
Briza media 3 5    
Bromopsis benekenii 1    
Bromopsis erecta 4 3    
Bromus hordeaceus 2    
Bromus hordeaceus subsp. hordeaceus 1    
Buphthalmum salicifolium 4 2    
Calluna vulgaris 1 3    
Calystegia sepium 2 1    
Campanula glomerata 3 1    
Campanula patula 6 5    
Campanula persicifolia 1 1    
Campanula trachelium 2    
Capsella bursa-pastoris 1    
Cardamine bulbifera 3    
Cardamine enneaphyllos 2    
Cardamine flexuosa 1    
Cardamine hirsuta 1    
Cardamine pratensis 2    
Cardamine trifolia 1    
Carduus personata 1    
Carex acuta 1    
Carex acutiformis 1 V  
Carex alba 1 1    
Carex caryophyllea 4 6    
B. Dolinar & B. Vreš: Pregled flore slovenskega dela Babnega polja46   
Kvadrant
takson 0352/2 0353/1 0353/3 RS Zav. Inv.
Carex demissa 1    
Carex distans 1 4 V  
Carex divulsa 1    
Carex flacca 1 14 4    
Carex hirta 3 4    
Carex hostiana 2 V  
Carex humilis 2 1    
Carex michelii 1    
Carex montana 4 3    
Carex muricata agg. 1    
Carex muricata s. str. 1 1    
Carex oederi (sin. C. serotina, C. viridula) 1    
Carex ornithopoda 2 1    
Carex otrubae 1    
Carex pallescens 3 3    
Carex panicea 1 3    
Carex tomentosa 6 3    
Carlina acaulis 1 5 1    
Carum carvi 1    
Centaurea fritschii 2 5    
Centaurea jacea s. str. 2 3    
Centaurea pannonica 1 3    
Cephalanthera damasonium 3 V H
Cephalanthera longifolia 1 V H
Cerastium arvense 1    
Cerastium tomentosum 1    
Cerastium glutinosum 1    
Cerastium holosteoides 1 3    
Cerinthe minor 1 1    
Chaerophyllum hirsutum 1    
47Hladnikia 51: 38–67 (2023)
Kvadrant
takson 0352/2 0353/1 0353/3 RS Zav. Inv.
Chamaecytisus hirsutus 1    
Chamaecytisus purpureus 1    
Chamaecytisus supinus 1 5 5    
Chamaespartium sagittale 2 3    
Chelidonium majus 3    
Chenopodium album 1 1    
Cichorium intybus 1 2    
Cirsium acaule 2 1    
Cirsium arvense 4 1    
Cirsium eriophorum 1 1    
Cirsium oleraceum 1    
Cirsium pannonicum 4 2    
Cirsium rivulare 1    
Cirsium vulgare 1 3    
Clematis vitalba 2    
Clinopodium vulgare 2    
Colchicum autumnale 1 8 5    
Convallaria majalis 1   Oo
Convolvulus arvensis 1    
Conyza canadensis 1    
Cornus sanguinea 2 1    
Corylus avellana 7    
Crataegus laevigata 1    
Crataegus monogyna 6 6    
Crepis biennis 1 3 2    
Crepis taraxacifolia 2 K  
Crocus vernus subsp. vernus 1    
Cruciata glabra 5 4    
Cystopteris fragilis 1    
Dactylis glomerata 3 5    
B. Dolinar & B. Vreš: Pregled flore slovenskega dela Babnega polja48   
Kvadrant
takson 0352/2 0353/1 0353/3 RS Zav. Inv.
Dactylorhiza sambucina 3 V H
Daphne laureola 1    
Daphne mezereum 3    
Daucus carota 3 4    
Deschampsia cespitosa 1 2    
Dianthus monspessulanus 3 1   X
Dorycnium germanicum 1    
Dorycnium herbaceum 3    
Dryopteris filix-mas 1    
Echium vulgare 4 3    
Eleocharis palustris agg. 1  
Eleocharis uniglumis 4 V  
Epipactis atrorubens 1   H
Epipactis helleborine 3   H
Equisetum arvense 3    
Equisetum palustre 1    
Erica carnea 1 5    
Erigeron acris 1    
Erigeron annuus subsp. annuus 2     inv.
Erophila verna 1    
Eryngium amethystinum 2    
Euonymus verrucosa 1    
Eupatorium cannabinum 3 2    
Euphorbia amygdaloides 2 1    
Euphorbia angulata 1    
Euphorbia carniolica 1 1    
Euphorbia cyparissias 3    
Euphorbia dulcis 1    
Euphorbia verrucosa 1 4 4    
Euphrasia rostkoviana 3 1    
49Hladnikia 51: 38–67 (2023)
Kvadrant
takson 0352/2 0353/1 0353/3 RS Zav. Inv.
Fagus sylvatica 4    
Fallopia convolvulus 1    
Festuca filiformis 1
Festuca pratensis 1    
Festuca rubra 3 3    
Festuca rupicola 3 2    
Filipendula ulmaria 1 6    
Filipendula vulgaris 3 2    
Fragaria moschata 3    
Fragaria vesca 4 1    
Frangula alnus 4    
Fraxinus excelsior 1    
Fumana procumbens 1    
Galanthus nivalis 1 Oo
Galeobdolon montanum 1    
Galeopsis speciosa 1    
Galium boreale 3 1    
Galium mollugo 1 7 9    
Galium odoratum 1    
Galium palustre 2    
Galium verum s. str. 8 8    
Genista germanica 1    
Genista tinctoria 3    
Gentiana asclepiadea 2    
Gentiana tergestina 4    
Gentiana verna 1 2    
Gentianella lutescens subsp. carpatica 3 3    
Geranium nodosum 4    
Geranium pusillum 1    
Geranium robertianum 1 2    
B. Dolinar & B. Vreš: Pregled flore slovenskega dela Babnega polja50   
Kvadrant
takson 0352/2 0353/1 0353/3 RS Zav. Inv.
Geranium sanguineum 7    
Globularia cordifolia 1    
Globularia punctata 1 4 5    
Gymnadenia conopsea 6 3 V H
Hacquetia epipactis 1 1    
Helianthemum nummularium subsp. 
obscurum 3 4    
Helictotrichon pubescens 3 4    
Helleborus niger 2   Oo
Helleborus odorus 1 Oo
Heracleum sphondylium 1 1    
Hieracium bifidum 1    
Hieracium cymosum 2    
Hieracium hoppeanum 2 4    
Hieracium murorum 1    
Hippocrepis comosa 1 1    
Holcus lanatus 1 3    
Hypericum hirsutum 1    
Hypericum maculatum 2 1    
Hypericum perforatum 4 6    
Inula helenium 1    
Inula hirta 2    
Iris germanica 1   H
Juglans regia 1    
Juncus effusus 2    
Juncus inflexus 2    
Juniperus communis 14 7    
Knautia arvensis 2 6    
Knautia drymeia 1 2    
Knautia illyrica 6 1    
51Hladnikia 51: 38–67 (2023)
Kvadrant
takson 0352/2 0353/1 0353/3 RS Zav. Inv.
Koeleria pyramidata 2 3    
Lamium maculatum 1 2    
Lamium orvala 1 3    
Laserpitium latifolium 2    
Laserpitium siler 3    
Lathyrus linifolius 3 2    
Lathyrus pratensis 2 1    
Lathyrus vernus 4    
Lembotropis nigricans 1    
Leontodon autumnalis (sin. Scorzoneroides 
autumnalis) 1    
Leontodon hispidus 1 2    
Leontodon incanus 3    
Leucanthemum ircutianum 4 6    
Leucojum aestivum 1 1 V X
Leucojum vernum 1 1 O
Ligustrum vulgare 1 8 4    
Lilium bulbiferum 1 V X
Lilium martagon 2   X
Linaria vulgaris 1 1    
Linum catharticum 2    
Listera ovata 4 1   H
Lithospermum officinale 1    
Lolium perenne 1    
Lonicera alpigena 1 1    
Lotus corniculatus 4 7    
Lotus uliginosus 1 V  
Luzula campestris 4 4    
Luzula multiflora 1 2    
Lychnis flos-cuculi 1    
B. Dolinar & B. Vreš: Pregled flore slovenskega dela Babnega polja52   
Kvadrant
takson 0352/2 0353/1 0353/3 RS Zav. Inv.
Lysimachia nummularia 1    
Lysimachia vulgaris 1    
Lythrum salicaria 1    
Malus domestica 1 1  
Malus sylvestris 1    
Matricaria chamomilla 2    
Matricaria discoidea 2    
Medicago falcata 1    
Medicago lupulina 4 4    
Medicago sativa 1 1    
Melica nutans 1 1    
Melittis melissophyllum 1    
Mentha aquatica 1    
Mercurialis perennis 3    
Moehringia muscosa 1    
Molinia arundinacea 1 2 1    
Molinia caerulea    
Myosotis arvensis 2 2    
Myosotis nemorosa 1    
Myosotis scorpioides (sin. M. palustris s.str.) 2    
Myosotis sylvatica 3    
Narcissus poeticus (subspontano) 1 1   X
Nardus stricta 1    
Neottia nidus-avis 2 1   H
Omphalodes verna 5 1    
Orchis x dietrichiana 1 1   H
Orchis mascula subsp. speciosa 3 1   H
Orchis morio 9 4 V H
Orchis tridentata 7 2 V H
Orchis ustulata 4 2 V H
53Hladnikia 51: 38–67 (2023)
Kvadrant
takson 0352/2 0353/1 0353/3 RS Zav. Inv.
Origanum vulgare 1 2    
Orobanche flava 1    
Orobanche gracilis    
Oxalis acetosella 1    
Paris quadrifolia 1    
Parnassia palustris 2    
Pastinaca sativa 3 3    
Pedicularis acaulis 2 1    
Petasites hybridus 1    
Petrorhagia saxifraga 1    
Peucedanum austriacum 1 1    
Peucedanum oreoselinum 2 4    
Phleum pratense 1    
Phyteuma orbiculare 1    
Phyteuma ovatum 1    
Picea abies 6 3    
Picris hieracioides 1 1    
Pimpinella major 1 1    
Pimpinella saxifraga 1 2    
Pinus sylvestris 9 5    
Plantago altissima 1    
Plantago argentea subsp. liburnica 1 1    
Plantago holosteum 4 2    
Plantago lanceolata 4 4    
Plantago major s. str. 1    
Plantago media 5 4    
Platanthera bifolia 1   H
Poa annua 2    
Poa bulbosa 1    
Poa compressa 1    
B. Dolinar & B. Vreš: Pregled flore slovenskega dela Babnega polja54   
Kvadrant
takson 0352/2 0353/1 0353/3 RS Zav. Inv.
Poa nemoralis 1  
Poa pratensis 3 4    
Poa trivialis 1 4    
Polygala amara 1    
Polygala chamaebuxus 2    
Polygala comosa 1 1 3    
Polygala vulgaris 4 1    
Polygonatum multiflorum 1    
Polygonatum odoratum 3 3    
Polygonum persicaria 1    
Populus tremula 3 1    
Potamogeton nodosus 1 V  
Potentilla alba 5 5    
Potentilla anserina 1    
Potentilla argentea 1    
Potentilla erecta 2 4    
Potentilla heptaphylla 1    
Potentilla pusilla 1    
Potentilla recta 1 1    
Potentilla reptans 1 1    
Primula vulgaris 1 1 2    
Prunella grandiflora    
Prunella vulgaris 3    
Prunus avium 1    
Prunus domestica 1    
Prunus spinosa 1 1    
Pseudolysimachion barrelieri 1 2    
Pteridium aquilinum 5    
Pulmonaria officinalis 1    
Pyrus communis 1    
55Hladnikia 51: 38–67 (2023)
Kvadrant
takson 0352/2 0353/1 0353/3 RS Zav. Inv.
Quercus cerris 2    
Quercus robur 1    
Ranunculus acris 1 8    
Ranunculus bulbosus 2 1    
Ranunculus circinatus (sin. Batrachium 
circinatum) 2 V  
Ranunculus lanuginosus 1    
Ranunculus nemorosus 1    
Ranunculus repens 1 6    
Reseda lutea 1    
Rhamnus catharticus 1 2    
Rhamnus fallax 1    
Rhamnus saxatilis 1    
Rhinanthus glacialis 1    
Rhinanthus minor 2 5    
Rhinanthus serotinus 1    
Ribes alpinum 2    
Rorippa sylvestris 1    
Rosa canina 7 2    
Rosa pendulina 1 1    
Rubus hirtus agg. 2    
Rubus idaeus 4 2    
Rumex acetosa 4 7    
Rumex crispus 1 6    
Rumex obtusifolius 2 1    
Rumex x pratensis 1    
Salix aurita 1    
Salix caprea 1    
Salix cinerea 3    
Salix purpurea 1 3    
B. Dolinar & B. Vreš: Pregled flore slovenskega dela Babnega polja56   
Kvadrant
takson 0352/2 0353/1 0353/3 RS Zav. Inv.
Salix repens subsp. rosmarinifolia 1 1 V  
Salvia glutinosa 4    
Salvia pratensis 1 3    
Salvia verticillata 1    
Sambucus nigra 1    
Sanguisorba minor 4 7    
Sanguisorba officinalis 1 2    
Sanicula europaea 1    
Satureja montana subsp. variegata 1    
Satureja subspicata subsp. liburnica 1    
Scabiosa columbaria 1    
Scabiosa triandra 2 1    
Sedum acre 1    
Sedum album 1    
Sedum sexangulare 4 6    
Sedum kamtschaticum (subspontano) 1    
Silene latifolia subsp. alba 3 6    
Silene nutans 1    
Silene nutans subsp. livida 1 2    
Silene vulgaris s. str. 3 2    
Solidago canadensis 3   inv.
Solidago gigantea 3   inv.
Solidago virgaurea 1 1    
Sorbus aria (sin. Aria edulis) 3    
Sorbus aucuparia 2    
Sparganium erectum 1    
Stachys recta 1    
Stellaria graminea 1    
Stellaria holostea 2    
Stellaria media subsp. media 1    
57Hladnikia 51: 38–67 (2023)
Kvadrant
takson 0352/2 0353/1 0353/3 RS Zav. Inv.
Succisa pratensis 1 2    
Succisella inflexa 1 V  
Symphytum officinale 1    
Symphytum tuberosum 3 1    
Tamus communis 1    
Taraxacum sect. Palustria 2    
Taraxacum sect. Ruderalia 4 4    
Telekia speciosa 2    
Teucrium montanum 2 1    
Thalictrum aquilegiifolium 1 2    
Thesium divaricatum 1 3    
Thlaspi perfoliatum 3 1    
Thlaspi praecox 2 2    
Thymus effusus 1    
Thymus praecox 4 2    
Tilia platyphyllos 1 1    
Tragopogon orientalis 2 4    
Tragopogon pratensis 1    
Traunsteinera globosa 5 V H
Trifolium arvense 1 2    
Trifolium dubium 2    
Trifolium montanum 4 4    
Trifolium pratense 2 3    
Trifolium repens 1 2    
Trisetum flavescens 2 3    
Tussilago farfara 1 1    
Typha angustifolia 1    
Typha latifolia 1    
Typhoides arundinacea 1    
Urtica dioica 2 6    
B. Dolinar & B. Vreš: Pregled flore slovenskega dela Babnega polja58   
Kvadrant
takson 0352/2 0353/1 0353/3 RS Zav. Inv.
Vaccinium myrtillus 1    
Valeriana dioica 1    
Valeriana officinalis 1 1    
Veratrum lobelianum 2    
Verbascum densiflorum 1    
Verbascum nigrum 1    
Veronica anagallis-aquatica 1    
Veronica chamaedrys 1 3    
Veronica officinalis 1    
Veronica persica 1    
Viburnum lantana 2    
Viburnum opulus 2    
Vicia angustifolia 1 3    
Vicia cracca 3 6    
Vicia oroboides 2    
Vicia sepium 2 5    
Vincetoxicum hirundinaria 1    
Viola arvensis 1 4    
Viola canina 4 2    
Viola elatior 1 V  
Viola reichenbachiana 2    
Viola tricolor 1    
Legenda okrajšav v preglednici 1:
RS  Rdeči seznam ogroženih rastlinskih vrst – The red list of threatened plants of Slovenia (Anon. 2002)
Zav.  zavarovana rastlinska vrsta – protected plant species (Anon. 2004)
Inv.  invazivna rastlinska vrsta – invasive plant species
Zavarovane rastline (Anon. 2004):
H  ukrepi za ohranjanje ugodnega stanja habitata rastlinske vrste
O  rastlinske vrste, pri katerih je dovoljen odvzem iz narave in zbiranje nadzemnih delov, razen semen 
oziroma plodov
Oo vrste, pri katerih ni prepovedi za nadzemne dele rastlin, razen semen oziroma plodov
X ostale zavarovane vrste
59Hladnikia 51: 38–67 (2023)
3.2 Ogrožene rastlinske vrste z Rdečega seznama RS
Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih vrst v Rdeči seznam RS (anon. 2002) v Prilogi 
1 objavlja spisek 786 rastlinskih vrst. V raziskovanem območju je bilo popisanih 24 vrst s 
tega seznama, uvrščenih v štiri kategorije ogroženosti:
Ranljiva vrsta (V): V to kategorijo so uvrščene vrste, ki so občutljive na kakšne 
koli spremembe v habitatih, oziroma poseljujejo okolja, ki so na človekove posege zelo 
občutljiva: kolenčasti lisičji rep (Alopecurus geniculatus), piramidasti pilovec (Anacamptis 
pyramidalis), navadna arnika (Arnica montana), razkrečenolistna vodna zlatica (Ranunculus 
circinatus), ostroluski šaš (Carex acutiformis), razmaknjenoklasi šaš (Carex distans), Hostov 
šaš (Carex hostiana), bleda naglavka (Cephalanthera damasonium), dolgolistna naglavka 
(C. longifolia), bezgova prstasta kukavica (Dactylorhiza sambucina), travnozelena sita 
(Eleocharis uniglumis), navadni kukovičnik (Gymnadenia conopsea), poletni veliki zvonček 
(Leucojum aestivum), brstična lilija (Lilium bulbiferum), močvirska nokota (Lotus uliginosus), 
navadna kukavica (Orchis morio), trizoba kukavica (O. tridentata), pikastocvetna kukavica 
(O. ustulata), kolenčasti dristavec (Potamogeton nodosus), rožmarinolistna vrba (Salix 
rosmarinifolia), navadni objed (Succisella inflexa), navadna oblasta kukavica (Traunsteinera 
globosa) in visoka vijolica (Viola elatior).
Premalo znana vrsta (K): V to skupino spadajo taksoni, ki lahko pripadajo eni izmed 
kategorij ogroženosti, vendar je podatkov premalo za zanesljivo opredelitev: regratovolistni 
dimek (Crepis taraxacifolia).
3.3 Zavarovane rastlinske vrste
Na seznamu Uredbe o prostoživečih rastlinskih vrstah (anon. 2004) je 205 zavarovanih 
rastlinskih vrst. Na območju Babnega polja smo popisali 27 vrst s tega seznama. Za varovanje 
rastlin veljajo posebna pravila in izjeme, z naslednjimi oznakami:
Oznaka H: Pri teh vrstah je potrebno ohranjati ugodno stanje rastišča rastlinske vrste: 
piramidasti pilovec (Anacamptis pyramidalis), bleda naglavka (Cephalanthera damasonium), 
dolgolistna naglavka (C. longifolia), bezgova prstasta kukavica (D. sambucina), temnordeča 
močvirnica (Epipactis atrorubens), širokolistna močvirnica (Epipactis helleborine), navadni 
kukovičnik (Gymnadenia conopsea), nemška perunika (Iris germanica), jajčastolistni 
muhovnik (Listera ovata), rjava gnezdovnica (Neottia nidus-avis), zvezdnata kukavica 
(Orchis mascula subsp. speciosa), navadna kukavica (O. morio), trizoba kukavica (O. 
tridentata), pikastocvetna kukavica (O. ustulata) in njun križanec (Orchis × dietrichiana), 
dvolistni vimenjak (Platanthera bifolia) ter navadna oblasta kukavica (Traunsteinera 
globosa).
Oznaka Oo: Sem spadajo rastline, pri katerih ni omejitve za nabiranje rastlinskih delov. 
Prepovedano je le nabiranje plodov, semen in gomoljev: šmarnica (Convallaria majalis), 
mali zvonček (Galanthus nivalis), črni (Helleborus niger) in dišeči teloh (H. odorus).
Oznaka O: Rastlinska vrsta, pri kateri je dovoljeno nabiranje nadzemnih delov, vendar 
največ en šopek na dan. Prepovedano je zbiranje semen, plodov, gomoljev in čebulic: navadna 
arnika (Arnica montana) in pomladanski veliki zvonček (Leucojum vernum).
Oznaka X: Zavarovane rastlinske vrste (in njihovi habitati), ki so predmet okoljske 
odgovornosti: montpellierski nageljček (Dianthus monspessulanus), poletni veliki zvonček 
(Leucojum aestivum), brstična lilija (Lilium bulbiferum) in turška lilija (L. martagon).
B. Dolinar & B. Vreš: Pregled flore slovenskega dela Babnega polja60   
3.4 Tujerodne invazivne vrste
Na območju Babnega polja smo popisali tudi štiri tujerodne invazivne rastlinske vrste, ki 
se pojavljajo podivjano, oziroma so pri nas naturalizirane (Jogan & al. 2012): severnoameriška 
nebina (Aster novi-belgii), enoletna suholetnica (Erigeron annuus subsp. annuus), kanadska 
(Solidago canadensis) in orjaška zlata rozga (S. gigantea). V dokaj naravno ohranjeni 
pokrajini na ekstenzivno gospodarjenjih površinah se še niso kritično razširile.
3.5 Obravnava nekaterih drugih naravovarstveno zanimivih taksonov, popisanih na 
raziskovanem območju
Pri popisu rastlin na Babnem polju smo naleteli tudi na nekatere druge rastlinske vrste, ki 
so na popisnem območju redke ali naravovarstveno zanimive.
3.5.1 Ranunculus circinatus (syn: Batrachium circinatum)
0353/3 (33T VL65) Slovenija, Notranjska, Babno polje, kal na zahodnem delu vasi Babno 
Polje, 753 m n. m. 28. 5. 2020. Leg. et  Det. B. Dolinar & B. Vreš (fotografija).
0353/3 (33T VL65) Slovenija, Notranjska, Babno polje, Bukovica, bajer pod cesto Babno 
Polje – Prezid pred mejnim prehodom 752 m n. m. 10. 6. 2021. Det. B. Dolinar & B. 
Vreš (herbarij LJS).
Slika 2: Razširjenost razkrečenolistne vodne zlatice (Ranunculus circinatus) v Sloveniji 
(podatkovna baza FloVegSi).
Figure 2: Distribution of Ranunculus circinatus in Slovenia (according to FloVegSi database).
61Hladnikia 51: 38–67 (2023)
Razkrečenolistna vodna zlatica uspeva v stoječih vodah in potokih po vseh fitogeografskih 
območjih Slovenije (PoDobnIk 2007a: 145). Na območju popisa smo rastlino našli v kalu, ki 
se nahaja v vasi Babno Polje, in v bajerju Močile, ki se nahaja ob cesti pred mednarodnim 
mejnim prehodom pod vasjo Bukovica. V rdečem seznamu ogroženih rastlinskih vrst (Anon. 
2002) je rastlina opredeljena kot ranljiva vrsta (V).
3.5.2 Carex acutiformis
0353/3 (33T VL65) Slovenija, Notranjska, Babno polje, Bukovica, bajer pod cesto Babno 
Polje – Prezid pred mejnim prehodom. 752 m n. m. 10. 6. 2021. Det. B. Dolinar & B. 
Vreš.
Ostroluski šaš uspeva po močvirjih, jarkih in bregovih voda, raztreseno povsod po 
Sloveniji. (Martinčič 2007a: 821). Na območju popisa smo ga zabeležili na obrežju bajerja 
Močile (kvadrant 0353/3) pred mejnim prehodom na vzhodnem delu Babnega polja. V 
rdečem seznamu ogroženih rastlinskih vrst (anon. 2002) je opredeljen kot ranljiva vrsta (V).
Slika 3: Razširjenost ostroluskega šaša (Carex acutiformis) v Sloveniji, glede na podatke v 
podatkovni bazi FloVegSi.
Figure 3: Distribution of Carex acutiformis in Slovenia, according to the FloVegSi database.
3.5.3 Gentianella lutescens subsp. carpatica (syn: Gentianella carpatica)
0353/3 (33T VL65) Slovenija, Notranjska, Babno polje, od hrvaške meje proti vasi, 
nepokošeni travniki levo od ceste, 750 m n. m. 22. 9. 2000. Leg.& Det. E. Mayer 
(herbarijska pola HEM 12812).
B. Dolinar & B. Vreš: Pregled flore slovenskega dela Babnega polja62   
0353/3 (33T VL65) Slovenija, Notranjska, Babno polje, od hrvaške meje proti vasi, 
nepokošeni travniki, 780 m n. m. 2. 9. 2000. Leg.& Det. E. Mayer (herbarijska pola 
HEM 12803).
0353/3 (33T VL65) Slovenija, Notranjska, Babno polje, od hrvaške meje proti vasi, 
(pokošeni travniki pred vasjo – f. putata), 750 m n. m. 2. 9. 2000. Leg. & Det. E. 
Mayer (herbarijska pola HEM 12798).
0353/1 (33T VL65) Slovenija, Notranjska, Babno polje, travnik ob cesti Babno Polje – Stari 
trg pri Ložu, severozahodno od vasi Babno Polje, 748 m n. m. 6. 9. 2020. Leg. & Det. 
B. Dolinar (herbarijska pola LJS 12088).
0353/3 (33T VL65) Slovenija, Notranjska, Babno polje, travnik pri vrtači, ob cesti Babno 
Polje – grad Snežnik. 759 m n. m. 6. 9. 2020. Leg. & Det. B. Dolinar (herbarijska 
pola LJS 12089).
0353/3 (33T VL65) Slovenija, Notranjska, Babno polje, travnik s posameznimi grmi zahodno 
od vasi Babno Polje, 759 m n. m. 6. 9. 2020. Leg. & Det. B. Dolinar (herbarijska pola 
LJS 12090).
Slika 4: Razširjenost karpatskega sviščevca v Sloveniji, glede na podatke v podatkovni bazi 
FloVegSi.
Figure 4: Distribution of Gentianella carpatica in Slovenia, according to the FloVegSi 
database.
Sviščevci (Gentianella), med njimi tudi karpatski sviščevec, kažejo morfološko in 
ekološko variabilnost, z različno obliko rasti in različnim časom cvetenja, ki si jo lahko 
razlagamo s človekovim vplivom, predvsem na košnjo in pašo. Karpatski sviščevec (G. 
63Hladnikia 51: 38–67 (2023)
carpatica) spada med jesenske (avtumnalne) ekotipske rase (Wraber 2007a: 509), ki cvetijo 
v poznem poletju in jeseni. Taki sviščevci so že pri dnu razrasli, imajo mnogo kratkih 
stebelnih členkov in koničaste srednje stebelne liste. 
Karto razširjenosti pri nas so prikazali Jogan & al. (2001). V herbarijski zbirki Ernesta 
Mayerja (DolInar 2021), ki jo hrani Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU v Ljubljani, 
se nahajajo tri pole karpatskega sviščevca (Gentianella carpatica), nabrane 2. septembra 
2000. Ernest Mayer je rastline nabiral na nepokošenih travnikih na osrednjem delu Babnega 
polja. Na območju popisa smo karpatski sviščevec popisali na travnikih Babnega polja in tri 
pole rastlin shranili v herbariju LJS.
3.5.4 Ribes alpinum
0353/1 (33T VL65) Slovenija, Notranjska, Babno polje, pri vrtači, ob cesti Babno Polje – 
Stari trg pri Ložu zahodno od vasi Bukovica, 746 m n. m. 10. 6. 2021. Leg. & Det. B. 
Vreš (fotografija).
0353/1 (33T VL65) Slovenija, Notranjska, Babno polje, zahodno od vasi Bukovica, ob vrtači 
zasuti s kamenjem, 748 m n. m. 10. 6. 2021. Leg. & Det. B. Vreš (herbarij LJS).
V Sloveniji uspeva pet vrst grozdičja (Ribes spp.), med njimi sta rdeče grozdičje (Ribes 
rubrum) in kosmulja (Ribes uva-crispa subsp. uva-crispa) gojeni in včasih podivjani 
(Wraber 2007b: 233–234). Na raziskovanem območju je grozdičje redko, popisali smo dva 
večja grma alpskega grozdičja (Ribes alpinum), ki se nahajata ob vrtačah na robu gozdnega 
območja »Doline« ob cesti Babno polje – Stari trg pri Ložu. Alpsko grozdičje je razširjeno 
v vseh fitogeografskih območjih, razen v subpanonskem (SP). Najpogostejše je v alpskem 
(AL) in dinarskem območju (DN), raste pa predvsem med ruševjem in v gozdovih od (sub)
montanskega do (sub)alpinskega pasu.
3.5.6. Viola elatior
353/3 (33T VL65) Slovenija, Notranjska, Babno polje, ponikev severno od osnovne šole 
Babno Polje, 747 m n. m. 10. 6. 2021. Det. B. Dolinar & B. Vreš.
Visoka vijolica uspeva na vlažnih travnikih, barjih in grmovnih mestih v dinarskem (DN), 
predalpskem (PA), submediteranskem (SP) in subpanonskem (SP) fitogeografskem območju 
Slovenije (bačič 2007: 419). Na raziskovanem območju smo visoko vijolico popisali na 
brežini ponikve v osrednjem delu Babnega polja. V rdečem seznamu ogroženih rastlinskih 
vrst (anon. 2002) je rastlina opredeljena kot ranljiva vrsta (V).
B. Dolinar & B. Vreš: Pregled flore slovenskega dela Babnega polja64   
Slika 5: Razširjenost visoke vijolice (Viola elatior) v Sloveniji, glede na podatke v podatkovni 
bazi FloVegSi.
Figure 5: Distribution of Viola elatior in Slovenia, according to the FloVegSi database.
4  SKLEPNE UGOTOVITVE
V okviru naše raziskave smo popisali 460 taksonov rastlin, ki uspevajo na območju 
slovenskega dela Babnega Polja v občini Loška dolina na Notranjskem, s čimer smo 
dopolnili vedenje o njihovi razširjenosti. Za popis tega območja smo se odločili predvsem 
zato, ker je bilo podatkov o razširjenosti rastlinskih vrst na slovenskem delu Babnega polja 
malo. Kljub temu, da hladno obdobje leta na Babnem polju traja vse od novembra do aprila 
in se na njem pojavijo ekstremno nizke temperature, nismo opazili, da bi to vplivalo na 
sestavo rastlinskih vrst. Popis rastlin na Babnem polju je pokazal, da je raznovrstnost vrst 
na raziskovanem območju velika, pojavljajo se številne naravovarstveno pomembne vrste, 
popisane pa so bile tudi štiri tujerodne invazivne rastlinske vrste. Posebno pozornost smo 
posvetili habitatom v katerih smo popisali večje število rastlin. V kalu na zahodni strani 
vasi Babno Polje, ki se je v preteklem obdobju uporabljal kot napajališče živali uspevajo 
številne vlagoljubne vrste. Popis rastlin v samem kalu in neposredni okolici je pokazal, da 
tam uspeva preko sedemdeset rastlinskih vrst. Ob bajerju Močile pod zaselkom Bukovica 
se razprostira obsežen moker travnik s številnimi vlagoljubnimi rastlinami, ki uspevajo v 
združbi Ranunculo repentis-Alopecuretum pratensis (Physis 38.2222-S1). V tem habitatu 
smo popisali 90 vlagoljubnih rastlinskih in grmovnih vrst. Dve večji ponikvi se nahajata na 
polju v bližini bivše podružnične osnovne šole Babno Polje. Na njihovem robu in na dnu smo 
65Hladnikia 51: 38–67 (2023)
popisali prek 200 rastlin, nekatere med njimi so redke in za botanike zanimive. Večja vrtača 
leži ob robu gozdne ceste Babno Polje – grad Snežnik zahodno od vasi Babno Polje in je 
zasuta z odpadnim materialom. Rob vrtače je obraščen z grmovnimi in rastlinskimi vrstami, 
med njimi so tudi tujerodne vrste, verjetno prinesene z odpadnimi materiali. Po skalovju 
pred Močilsko jamo smo popisali rastline značilne za  skalnate habitate. Na območju popisa 
so nekatera življenjska okolja rastlin, predvsem gozd z gozdnimi in vode z vlagoljubnimi 
rastlinami, so primerno ohranjena in znatno prispevajo k biotski raznovrstnosti območja in 
Slovenije. Nekateri drugi habitati, kot so na primer jame in vrtače, so večidel v slabem stanju, 
saj so delno ali v celoti zasute z odpadki, čeprav so nekatere med njimi v Naravovarstvenem 
atlasu Slovenije ovrednotene kot naravne vrednote.
5 SUMMARY
From 2019 to 2022 we investigated the flora of Babno polje (municipality of Loška 
dolina in Notranjska region, SE Slovenia). The purpose of our research was to contribute to 
the knowledge of flora in this floristically neglected area.
In its middle, crossed also by the national border, Babno polje is narrowed and divided 
into a smaller Croatian and a larger Slovenian part. The Slovenian part of Babno polje 
stretches over 2.54 km² and the Croatian part over only 1.84 km². In order to cover as many 
plant species as possible, field work was carried out in different seasons.
We recorded 460 plant species that grow in the area of the Slovenian part of Babno Polje, 
thereby supplementing our knowledge of their distribution. 24 of the taxa are endangered 
species from the Slovenian Red List of Vascular Plants and 27 species are listed in the Decree 
on protected wild plant species. In the census research area of Babno polje, four non-native 
invasive plant species were recorded that occur wild or are naturalized here (Jogan & al. 
2012). In a fairly naturally preserved landscape on extensively farmed areas, the following 
have not yet spread critically: Aster novi-belgii, Erigeron annuus subsp. annuus, Solidago 
canadensis, Solidago gigantea. In Babno polje, we also recorded some plant species that 
are rare in this area or of conservation interest: Ranunculus circinatus (syn: Batrachium 
circinatum), Carex acutiformis, Gentianella lutescens subsp. carpatica (syn: Gentianella 
carpatica), Ribes alpinum, Viola elatior. Special attention was paid to the habitats in which 
we recorded a large number of plants. In the pond on the western side of the village of Babno 
Polje, which was used as a watering place for animals in the past, many hygrophilous species 
are thriving. An inventory of the plants in the pond and its close surroundings showed that 
over seventy plant species thrive there. An extensive wet meadow with many hygrophilous 
plants, that thrive in the Ranunculo repentis-Alopecuretum pratensis community (Physis 
38.2222-S1), stretches along the Močile marsh below the hamlet of Bukovica. In this habitat, 
90 hygrophilous plant and shrub species were listed. Two larger ponds are located in a field 
near the former Babno Polje elementary school branch. On their edge and at the bottom, over 
200 plants were listed, some of which are rare and interesting for botanists. A larger sinkhole 
is located on the edge of the forest road Babno Polje – Snežnik Castle, west of the village of 
Babno Polje, and is filled with waste material. The edge of the sinkhole is overgrown with 
shrubs and herbaceous plant species, including non-native species that were probably brought 
with waste materials. In the rocky area in front of Močilska cave, plants characteristic for 
rocky habitats were found. Despite the fact that in Babno polje, the cold period of the year 
lasts from November to April and there are extremely low temperatures occurring, we did 
B. Dolinar & B. Vreš: Pregled flore slovenskega dela Babnega polja66   
not notice that this would affect the composition of plant species. The inventory of plants 
in Babno polje showed a great diversity of species in the researched area, among them also 
many species important for nature conservation as well as some allochthonous plant species. 
Some habitats, especially forests with forest plants and waters with hygrophilous plants, are 
appropriately preserved and contribute significantly to the biodiversity in Slovenia. Other 
habitats, such as caves and sinkholes, are mostly in poor condition as they are partially or 
entirely filled with waste, even though some of them are evaluated as natural monuments in 
Slovenia.
6 ZAHVALA
Zahvaljujeva se recenzentoma za tehtne pripombe in dopolnila ter Mihaelu Janezu 
Kocjanu, ki nama je posredoval koristne podatke za izboljšavo članka. Brane Anderle, 
Valerija Babij, Sanja Behrič, Tatjana Čelik, Igor Dakskobler, Mihael Janez Kocjan, Dijana 
Kosič Kocjan, Filip Küzmič, Andrej Seliškar, Urban Šilc, Darinka Trpin in Vinko Žagar so 
soavtorji nekaterih podatkov iz podatkovne baze FloVegSi, ki smo jih prikazali na arealnih 
kartah. Karto raziskovanega območja (slika 1) je izdelal Iztok Sajko. Raziskavo je delno 
sofinancirala Agencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (program P1-0236).
7 LITERATURA
anonymous, 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. 
Priloga 1: Rdeči seznam praprotnic in semenk. Uradni list RS RS 12 (82). 8893–8910 pp.
anonymous, 2004: Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah. Uradni list RS 
št. 46/04
bačič, t., 2007: Violaceae – vijoličevke. In: A. Martinčič & al.: Mala flora Slovenije. Ključ 
za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, p. 419.
bavcon, J., I. Dakskobler, l. Dakskobler, b. DolInar, J. makše & b. ravnJak, 2014: 
Semina e plantis spontaneis in loco natali annis 2013 et 2012 lecta. v: bavcon, J. (ur.). 
Seeds collecting for in situ and ex situ conservation purpose. Ljubljana: Botanični vrt, 
Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta UL.
bernot, F., 1987: Klimatske razmere v občinah Postojna, Ilirska Bistrica, Cerknica in 
Logatec.
DolInar, b., 2021: Herbarij Ernesta Mayerja kot zapuščina v herbarijski zbirki LJS. 
Hladnikia (Ljubljana) 47: 41–45.
ehrendorFer, F. & u. haMann, 1965: Vorschläge zu einer floristischen Kartierung von 
Mitteleuropa. Berichte der Deutschen Botanischen Gesellschaft 78: 35–50.
FraJMan, b., & t. bačič, 2006: Prispevek k poznavanju flore Cerkniškega polja z okolico 
(Notranjska, Slovenija): Hladnikia (Ljubljana) 29: 19–36.
FraJMan, b., & t. bačič, 2011: Taxonomic Revision and Distributional Patterns of Ten 
Selected Species. Phyton 50 (2): 231–262.
gaMS, l, 1987: Dnevne maksimalne in dnevne minimalne temperature na Notranjskem. In: 
Notranjska, zbornik 14. zborovanja slovenskih geografov. Postojna: Zveza geografskih 
društev Slovenije, str. 109–130. Gams, I., 1994.
67Hladnikia 51: 38–67 (2023)
guZelJ, s., 2020: Geomorfološka analiza Babnega polja, zaključna seminarska naloga, 
Univerza v Ljubljani, filozofska fakulteta, oddelek za geografijo, Ljubljana. 1–54.
Jenko, b., 2004:Obrambno geografsko vrednotenje Notranjskega podolja. Diplomsko delo. 
Ljubljana. Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo.
Jogan, n., 2007: Poaceae – trave. In: A. Martinčič & al.: Mala flora Slovenije. Ključ za 
določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, p. 868.
Jalas, J. & J. suomInen, 1967: Mapping the distribution of European vascular plants. 
Memoranda Societatis pro Fauna et Flora Fennica (Helsinki) 43: 60 72.
Jogan, n., t. bačič, b. FraJMan, i. leSkoVar, d. naglič, a. Podobnik, b. rozMan, S. Strgulc 
– kraJšek & b. trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo 
favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp.
Jogan, n., k. eler, & š. novak, 2012: Priročnik za sistematično kartiranje invazivnih 
tujerodnih rastlinskih vrst. Zavod Symbiosis in Botanično društvo Slovenije, 35 pp.
Melik, a., 1959: Posavska Slovenija, Opis Slovenskih Pokrajin, Tretji zvezek Slovenska 
Matica Ljubljana.
MakaroVič, M. (ed.), 1999: Moje Babno Polje, Zveza kulturnih organizacij Cerknica. Sklad 
RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, območna izpostava Cerknica. p. 269.
MarkoVić, l., 1984: Die Ruderalvegetation in dinarischen und vordinarischen Gebiet 
Sloweniens. Razprave 4. razreda SAZU 25–2: 69–120 + priloge.
Martinčič, A., 2006: Filipendula ulmaria ssp. denudata. In: N. Jogan (ed.): Nova nahajališča. 
Hladnikia (Ljubljana) 19: 74.
Martinčič, a., 2007: Cyperaceae – ostričevke. In: A. Martinčič (ed): Mala flora Slovenije. 
Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, p. 821.
Martinčič, a., t. Wraber, n. Jogan, a. Podobnik, b. turk, b. Vreš, V. raVnik, b. FraJMan, 
S. Strgulc kraJšek, b. trčak, t. bačič, M. a. FiScher, k. eler & b. Surina, 2007: 
Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in 
spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 967 pp.
nadbath, M., 2019: Meteorološka postaja Babno Polje. Naše okolje. Agencija RS za okolje, 
p. 11.
niklFeld, H., 1971: Bericht über die Kartierung der Flora Mitteleuropas. Taxon 20: 545–571.
Naravovarstveni atlas, 2021. ZRSVN. https://www.naravovarstveni-atlas.si, dostop: januar 
2023
Podobnik, a., 2007: Ranunculaceae – zlatičevke. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. 
Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, p. 145.
selIškar, T., b. vreš & a. selIškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje 
in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana.
skoberne P., 2004: Slovenija na dlani. Ljubljanica od izvira do izliva. Mladinska knjiga, 
Ljubljana. 39–40.
Wraber, t., 2007a: Gentianaceae – sviščevke. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. 
Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, p. 509.
Wraber, t., 2007b: Grossulariaceae – kosmuljevke. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora 
Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, 
Ljubljana. 233–234.
zuPančič, M., & b. Vreš, 2018: Fitogeografska oznaka Slovenije. Folia biologica et geologica 
(Ljubljana) 59 (2): 159–211.