Spomenica naprednemu učiteljstvu. Jubilejsko leto se nagiblje h koncu! Bliža se novo leto boja in napora, in veseli nas, da se je ravno v tem letu zbudilo slovensko napredno učiteljstvo iz one apatije, v katero se je pogrezalo zadnja leta. Prognoza je naravna, zatorej je prav, da priobčimo nastopne vrste, da se bomo po norem letu raznmeli. Načela so, ki nas družijo; skupni položaj nam je temelj naše solidarnosti in zaupanje do voditeljev je, ki se razvija iz njega naša moč in delavnost. Morebiti, da niti vsi ne pojmijo dela, ki ga opravljamo v prid učiteljstvu; da, so nekateri, ki bi radi že kali iz samogoltnosti snedli, da ne bi tudi bodočim učiteljskim generacijam ničesar ostalo. Mirni smo, ker vemo, da piereva vrste naprednega učiteljstva treznost in da jim bridke izkušnje njih prepričanje le utrjujejo; zatorej se nam ni bati onih, ki jim je današnja doba vzela glavo, ker mi korakamo Tztrajno do sigurnih smotrov. Ni nam jih mar, ker vemo, da njih mnenje izpremiDJa reter in nam se ne bi bilo nanje zanašati niti najmanje, da bi nam lahko kako koristili pri našem zasmotrenem delu. Korakamo dalje, zavedajoč se, da generaeija za nami ne bo prepojena z duhom egoizma, stanorske razdirljirosti, sebične samogolt- nosti in slepomišenja in ne bo ta mlajša generacija korakala tako brezglavo, kakor koraka ona, ki se laskavo sama nazivlje — mlajšo. Pa5 krasno bi bilo, če bi se nekaternikom posrečilo napraviti iz klerikalno-koristoloTne struje mlado strujo, ki bi pod praporom evolucije hotela priti do premoči in Tlade v stanu. Gospoda, evolucija se dela drugače, in tudi pod praporom boja zoper absolutizem ne boste korakali čez naše hrbte. Bili ste premalo diplomati, zato ostane vaše intrigantstvo neizbrisno! Eakor ste pričeli z osebno gonjo, kakor nemoralno ste se vedli, tako ostane naše razmerje do vas in povemo vam odkrito, ljubi Slomškarji: načelni boj, ki ga hočete izzvati sedaj potom BSlovenca", je preposeul Bili so časi, ko smo vse pošteno z vami postopali, a vaša poštenost «e je izpreminjala t laž, v denunciantstvo. Dovolj smo povedali; z vami nimamo ničesar več opraviti in znali se vas bomo otresti — vsepoTsod. Povej, s kom se družiš, in povem ti, kdo sil In če se ne spominjate in zavedate vsega, vam njihoTO in vaše delo pribijemo šeenkrat: Znana je že podla in gnnsna pisava takezvanih Bkatoliških" časopisor. Vse meje pa presega in prekaša slovensko klerikalao easopisje. če menite, da bi postalo lahko kdaj bolje, se motite, ker nasprotovati učiteljstvu, da ne pride do prevpliva pri ljudatvu, je klerikalen princip. Iu oni, ki menijo, da jim kompromisi prineso zlate čase, so politiški otroei. Laž, zavijaDJe resnice, ščuvanje zoper šolo in učiteljski stan, to so cvetke s polja Bkatoliške" žurnalistike. Najbolj krvave prizore 8 pozorišča v Barceloni je opisovalo to časopisje ob priliki znanih dogodkov, lagalo in govorilo o stvareh, ki se niso nikdar dogajale — in to v ljudskih listih — pri tem pa vsakokrat zaključevalo: BGlejte, in to je provzročila šola, to je provzročilo učiteljstvo, in za take razbojnike hoče vzgojiti napredno učiteljstvo naše krščanske otroke." Ob drugi priliki je pa ščuval isti list na d e j a n j s k i napad na učitelja: nGo8p. G., še kaj poskusite, pa boste še — t e p e n i." — In državno pravdništvo je molčalo in s tem podpiralo to demagogijo pobijal.stva! Tako umetno ščuvajo in napravljajo spor med ljudstvom in učitelj8tvom. In kadar to Bkatoliško" časopisje goTori o šoli in učiteljstvu, tedaj rabi take-le psovke: Brezverska šola — brezversko učiteljstvo — užiteljska korumpirana masa — uapredna žalega, katere žitje in bitje je obrnjeno samo na žep — podleži — Hberalna učiteljska banda — diabolični sebičneži — samogoltneži — brezvestni izkoriščeTalci — prodane duše — zalega, ki jo gonijo najnižje želodčne sile — liberalna učiteljska tolpa — politiški bebci — mlečnozobi učiteljski pobje! Ia neki drugi nkatoliškiu ljudski list —je med drugimi priobčil t letošnjem letu tudi take psovke: Demoralizirano učiteljstvo — banda učiteljstva — učiteljstvo je zoperno slovenskemu ljudstvu, kakor so mu zoperni cigani, ki so tudi brezdomovinci, dasi malo boljše vrste, kakor pa brezdomovinski liberalni učitelji — ti nicvredneži — podle duše — gnoj i. t. d., i. t. d. Morala, ki jo vbija dosledno t vsaki Stevilki to .katoliško" časopisje ljudstvu v glavo do šole in učiteljstva, je ta: BŠola je prokletstvo za ljudstvo, in če škodujemo učitelju, smo si pridobili posebno zasluženje za — Tero!" Šolska oblastva pa molče in vlada — tudil Drug način hujskanja se vrši po shodih, s prižnice, v izobražeTalnih društvih, raznih bratovščinah i. t. d. Navedemo naj samo par takih slučajev izmed mnogih. Dr. Šusteršič je na Jesenicah govoril sledeče: BUčitelji izrabIjajo šolo v politiške namene in hočejo zasejati v mladino nezaupanje do staršev in kal brezTerstTa." To pavšalno blatenje in obrekovaDJe učiteljstva brez enega samega konkretnega slučaja se obsoja ob sebi. Kako je napadal prof. Jare v Beli Krajini učiteljstvo zaradi tega, k e r vrši službene dolžnosti in naznanja starše, ki ne pošiljajo otrok v šolo, in kako je zaradi tega hujskal starše zoper učiteljstvo, o tem menda ni potreba ve6 govoriti. In ni li ravno isti prof. Jarc v Eranju zlorabil uradno moč, ni li dr. Lampe zlorabil na Dolenjskem šolo v politiške namene in prirejal volilne shode v njej? Da, dr. Lampe v Vodmatu na shodu ? Nismo li mi dokazali, da dotična ueitelja v Ljubljani nista bila kriva onega, česar jih je on dolžil! Je li on to popravil? Da, da — poslanska imuniteta! Na kmetih je posledica hujskanja zoper šolo in učiteljski staa od strani duhovščine s prižnice ta, da učitelju ni bilo dobiti za svojega bolnega otroka mleka v celi vasi, ker mu ga deloma zaradi hujskanja niso hoteli dati in deloma jim je celo župnik direktno prepovedal — dati kaj učitelju iu ga podpirati. Drug slučaj, da učiteljici niso pripustili posestniki vzeti ni za pijačo vode iz vodnjaka, ko je bil vodnjak v šoli prazen. — In kako mnogobrojni 80 slični slučaji, ki je njih izvir hujskanje od strani duhovščine! Naj li mari ponovimo slučaj v Eranju in naj se mari spustimo na Dolenjsko ? Pod kakšnim patronatom dubovščina to dela, nam priča pismo goriškega knezoškofa z dne 21. avgusta 1910, v katerem beremo: „. ..Moderna ljudska šola bo ostala kakor doslej — draga ustanova, ki n e ustreza 6 v o j e m u namenu, spodtika i n težka butara našemu krščanskemu 1 j u d s t v u, v i r m o derne skvarjenosti. In slab rod bo rodil še slabšega in zlo se bo čedalje množilo!..." Ta gonja zoper šolo in učiteljski stan je pa celo organizovana in jo javno propagujejo! Tako piše neki Bkatoliški" ljudski list, nda 86 je treba zoper učiteljstvo in šolo kot izvir vsega slabega, zastrupljevalca mladine in izprijevalca ljudske-narodne duše, boriti sistem a t i č n o — zoper njegovo osebo in njen blagor. Na vseh mladeniških shodih, na vsaki ustanovitvi B0rlau mora klerikalni govornik govoriti proti učiteljstvu, proti avstrijski šolski postavi in proti šoli." Značilen je pa sledeči etavek: nNa vseh mladeniških večerih, v naših odsekih in društvih morajo voditelji neprestanoma fantom pojasnevati veliko narodno in socialno kvarnost učiteljstva". In slavna c. kr. vlada molči spričo takih dejstev in izroča šolo in učiteljski stan nemoralni gonji ljudskih demagogov — na milost in nemilost! In kako naj bi taka žurnalistika ne cvetela, polna podlih izbruhov, znakov kulture, ko jo krijejo s svojim plaščem imunni poslanei! Naj li mari tudi tu navajamo imena? Še veliko slabeje so postale pa te razmere, ko je klerikalna stranka zadobila v dež. zboru kranjskem absolutno večino dveh glasov in potom te polovico zastopstva v dež. šolskem svetu, ker v tem trenotku je podlegla koruptnosti tudi slavna c. kr. deželna vlada sama! Politiški terorizem se je zanesel v dež. šol. svet in v vse šolske zadeve. Tako vsa službena nameščenja, premeščanja, discipliniranja, pomaknenja v višji plačilni razred, podeljevanje podpor in dopustov v svrho udeležbe pri raznih tečajih, oddaja služb i. t. d., skratka — vse šolske zadeve 80 postale politikum prve vrste, in s skrajnim terorizmom hoče kleiikalizem ugnati napredno učiteljstvo. In nSlomškova Zveza", ki se potom nje politiške nemoralnosti nad šolo in učiteljstvom vrše in pospešujejo, nam ostane v zgodovini priča izdajalstva. Iz neštetih slučajev je razvidno, da na Eranjskem danes učitelju ni mogoče dobiti učnega mesta, ki zanje prosi, če ni član BSI. Zv." 0 politiškem pritisku t nSl. Zv." nam menda ni potreba posebe govoriti, in o prijateljstvu in simpatijah, ki jih imajo klerikalni voditelji do tega učifceljstva — tudi ne. Vse jim služi le kot orodje. To nam dokazujejo novejši služaji, da se je Eavnikar sam pričel upirati zlorabi klerikalnih voditeljev, da je glasoval že v dež. zbornici proti gnusnemu početju, ki so ga uganjali do učiteljskih zadev; zakar so ga hoteli v klubu potem prisiliti do tega, da bi odložil mandat, a so potem zadevo poravnali; da niso njega potem postavili za dež. odbornika za šolski referat, kar bi mu po pravici pripadalo; in ko je Bavnikar natančno proučil »pošteno početje", je odložil predsedstvo BSlomškove Zveze" v svojem okraju kot protest, da bi 86 dal izrabljati kot slepo orodje v nemoralne namene. Mi se ne čudimo, če to stori človek, ki ima že nekaj vesti! Mi se ne čudimo, če se loči od družbe, ki ima člane v svoji sredi, ki so takorekoč ukradli vzorce šolskih tiskovin v BUčiteljski tiskarni", pri kateri so imeli prej opraviti in jih na račun svoje Bkrščanske" vesti in duše nesli v BEatoliško tiskarno", da jih tam založe. Mi se ne čudimo, če se loči od družbe, ki potem takega človeka priporoča, da ga nagrade z definitivnim mestom. V kako podle namene se dajo izrabljati ti ljudje! Nimajo čuta poštenosti ne vesti ne časti in nimajo srea. Eako podlo je to, da se vpričo c. kr. okrajnega šol. nadzornika izzove nad podrejeao učiteljico politiški pritisk, da se ima ista učiteljica ogibati naprednib. učiteljev in se te vpričo nadzornika naziva — za anarhiste. V tem slučaju je podlo denunciantstvo skoraj javno, in c. kr. nadzornik je molčal in podpiral kršenje paragrafa 133. d. ž. iu uč. r. od strani tega nkrščanskega" nadučitelja. In če se prigodi slučaj, da se eden teb. Bkrščanskih" učiteljev pridruži ljudskim demagogom in hujska zoper svoje napredne kolege na boj na nož, je to tudi 8imbol dobe. In plodove takih hujskanj nam je, žal, izpričal slučaj Žalec na Štajerskem. Milujemo le one tovariše, ki so se ? blagor svoje žene, v blagor svojih otrok in zaradi bede morali prodati. Z njimi trpimo iste duševne boje, ki so jih trpeli sami, preden jim je beda okamenela njih srce in prepričanje. Njib. natn je žal, ker vemo, da so že danes pošteni in da so le postali žrtve nepoštenosti. Zal nam jih je, ker poznamo duševne boje, ker poznamo muko in obup, ki človeka prevzema ? takih trenotkih .. . Ne čudimo se pa onim tovarišem, ki eo se pridružili Ijudskim hujskačem zoper napredno učiteljstvo, saj jim daje zaščito kler. večina v deželnem zboru, klerikalnovladna večina v dež. šol. svetu; in kar ne velja za naprednega učitelja, da bi se smel posluževati državljanskih pravic, to velja za istega učitelja, če je postal Slomškar in najsi dela potem protipostavnosti in zakonolomstva. Skoro ga ni zasedanja dež. šol. sveta, da bi se ne zgodila naprednemu učitelju kaka krivica. In stanovskim propalicam dajejo še posebe potuho nekateri ugledni klerikalni poslanci, kakor n. pr. dr. Erek, s tem, da v brzojavnem pozdravu tem ljudem imenuje napredno učiteljstvo — lajajoče pse za plotom. Zadnji čas so poslali nekaj učiteljev v pokoj. Še ne vemo za prosilce, še ne vemo za ternepredloge okr. šol. svetov in že vemo, kdo bo na posamezna mesta imenovan. Ia to so sami taki učitelji, ki se s pomočjo teh gnusnih razmer izkušajo okoristiti in so zaradi tega zatajili svoje prepričanje. Pa naj še kdo reče, da sa ne vrše tu imenovanja s politiškimi motivacijami v ozadju! Deželni predsednik kranjski se je upravičeno bal, ko je zavrnil resolucijo razpuščenega občinskega sveta ljubljanskega, ki je protestiraJ na miuistrstvo zoper tako postopanje dež. šol. sveta, t. j. zoper dosledno preziranje ternopredloga mestnega šolskega sveta in zoper dosledno kršenje § 50. drž. šol. zakona. Eam privedejo šolstvo take razmere? Eaj nam dokazuje slučaj, da učitelja prestavijo iz Bslužbenib. ozirov" zaradi tega, ker se udeležuje politiškega življenja med ljudstvom in ker to ni všeč klerikalaemu poslancu v dotičnem okraju. Dokazano je, da se je premeščeuje zgodilo le na željo tega poslanca. Tovarišu niso mogli dokazati nikakih zakonitih pregreškov, zato so ga premestili Biz službenih ozirov", a so mu prizadeli pri tem to, da so ga prestavili samega, ženo pa pustili drugje. Tako je sveta klerikalcem nerazdružnost sv. zakona! Oe bi hoteli naštevati še druga discipliniranja, denunciranja pri tem, hujskanja itd. — bi bilo gnusa — preveč. Omenimo naj samo to, da je šel v V. na G. krajni šolski svet preko naprednega okr. Sol. sveta — do dež. šol. sveta z denunciantsko ovadbo zoper naprednega učitelja. In kako to, da disciplinirajo le učitelje na kinetih? Ia isto ovadbo zoper istega učitelja, polno laži, žaljivk, obrekovanj — je podpisal dež. odbornik dr. Lampe, ker se je nihče drugi ni upal podpisati. — Naj li mari še nadalje dokazujemo? — Eoruptflost šolskih korporacij in organov nam pa odseva tudi iz tega slučaja, da je c. kr. okr. šol. nadzornik uporabil uradno moč za agitacijo in propagando Bkatoliškett užiteljske organizaeije in dal v ta namen za svoj okraj protizakonito prosto onim učiteljem, ki se sestanka udeleže. In kako naj bi se ne dogajali taki nemoralni čini, ko c. kr. deželna vlada in dež. predsednik kranjski sam podpira tako nemoralno gonjo klerikalcev nad učiteljstvom in šolstvom! V seji dež. šol. sveta je vladni referent predlagal za nadučiteljsko mesto prvega iz ternopredloga okr. šol. sveta, a klerikalci so postavili svojega kandidata — ne oziraje se na ternopredlog in kvalifikaeijo. Pri glasovauju je moral dirimirati dež. predsednik, in skoro samo ob sebi bi bilo umljivo, da glasuje v prilog prosilcu, ki ga je predlagal vladni referent. Toda zgodilo se je nekaj Čudnega: dež. predsednik ni glasoval z vladno polovico, temveč — s klerikalno polovico v prilog klerikalnemu prosilcu. V tem slučaju je oSividno, da se je dež. predsednik baron Schwarz vdal klerikaluemu terorizmu, kar je tudi sam priznal z izjavama: 1. BProti volji dr. Šušteršiča ne morem storiti ničesar." 2. nWegen eines Lehrers will icb. mich dem Dr. Šušteršič nicht vermessen." — Torej en učitelj ni vreden, da bi dež. predsednik postopal pravično in strl a tem klerikalni terorizem. Če pripominjamo, da je v isti seji, poleg zgoraj navedenega oddal dež. šolski svet klerikalcem na ljubo eno mesto brez razpisa, pri oddaji drugega mesta pa zopet popolnoma prezrl nižjo instaneo, se ni čuditi protestu občinskega sveta ljubljanskega. Ni li to gorostasno, da dež. šolski svet še nadalje uvažuje ovadbe zoper učitelje, katerih ovadniki so bili ravno zaradi onih neresnic v ovadbi sodnijsko obsojeni! Eaka je ona instanca, ki uvažuje ovadbe, katere so podprte z dokazi ukradenih pisem ? In ni li to nezaslišano, da se uvažuje ovadba zoper učitelja, v kateri se učitelj sumniči, da je dopisnik naprednega lista! Vlada podpira ta sistem demoralizacije v šolstvu in na ta način trpe ves pouk in vsi uspehi. Da je klerikalcem namen uničiti dobro učiteljstvo in tako priti do šolstva, nam priča novi dež. šol. zakon, pri katerem zdravih načel pedagogike sploh niso upoštevali in so klerikalei v svojem fanatizmu prišli celo v nasprotje z drž. šol. zakouom, da, celo z drž. osnovnim zakonom. Tako so hoteli z zakonom terorizirati učiteljstvo, a najbrže pride ta njih načrt pod meč — pravice. In se li še vsi spominjate časa, ko je prišel v deželno zbornico predlog za regulaeijo učiteljskih plač, ker ob plači 66 E 66 h vendar ne more nihče danes pri tej draginji živeti? Tedaj se je načelnik klerikalae večine v deželni zbornici rogal in je zasmehoval bedo užiteljstva. Pa ni čuda, saj ima nkrščanske" učitelje že v taki zaslepljenosti, da celo dva njih člana glasujeta proti zvišanju učiteljskih lastnib. plač. In naj li mari govorimo, kako na eni strani pri učiteljskih in šolskih stvareh skoparijo, na drugi strani pa tudi v učiteljskih zadevah lahkomiselno trosijo deželni denar. Posledice te vladno-klerikalne gonje nad šolstvom in učiteljstvom se pa že tudi pokazujejo. Na Eranjskem je danes 70% pomanjkanja moških učnih oseb, in kmalu ne bode dobiti sploh moških učnih oseb, ker število njih, ki se posvečajo učiteljskemu stanu, rapidno pada in je padlo v štirih letih od 93 na 28. Material jo pa tak, da so kandidati, ki se oglašajo za sprejem v uciteljišče večinoma absolventi 8, 7, da, celo 6razredne ljudske šole. Od teb. 28 jih je komaj 9 napravilo sprejemni izpit, a sprejeli so jih 26. Za Božič so jib. morali 9 odpraviti, ker so jih spoznali za absolutno nesposobne. — In slavna vlada je pripravljena vkljub tej mizeriji še nadalje pospeševati to gonjo nad šolo in učiteljstvom. Kako daleč je spravila vlada ugled šolskih oblastev, sklepamo iz tega, da se voditelji Bkrščanskega" učiteljstva izražajo javno: BDeželni šolski svet smo mi, ki se shajamo v naši pisarni." — To je cvet Bkrščanskih" učitelje? — denuneiantor. Taka je šolska in učiteljska mizerija na Eranjskem, in k temu je le pripomniti: Zalostno za Avstrijo, da se dobi v njej cesarskega namestaika, dež. predsednika, ki na ta način ščiti in pospešuje tako skrajno demoralizacijo v šolstvu, ki podpira, tako gonjo nad učiteljstvom, ki se da terorizirati od klerikalne strauke in na ta način kompromituje vlado. Dragi tovariši in tovarišice s Štajerskega, Koroškega, Primorskega in Kranjskega! Tak je naš boj in tak je naš položaj. S čim vse se moramo boriti, to razvidite sami. Temu primerno je bila uravnana naša taktika v prošlem jubilejskem letu. Z novim letom se nam kažejo nekatere izpremembe! Eako bo, tega še danes ne moremo natančno povedati; verujte ?pa nam, da bomo tudi svojo taktiko temu primerno uredili in bomo vedoo tako delali, da se bo učiteljstvo zavedalo položaja in stvari, ki se vrše ia ki nam jih je samimi vršiti. Doba in položaj nam sta taka, da nam je le eno polje neovirano prosto, to je d e 1 o za svoje stanovske liste: Učit. Tovariš, Popotaik, Zvonček, Doraače ognjišče, Naša bodočnost, ki jih moramo podpirati in širiti v gmotnem in moralnem oziru. Drugo je naša Slov. Šol. Matica in naša organizacija. Torej stanovsko delo je sedaj najvažnejše delo, da se podkrepimo, utrdimo in pripravljamo za stanovsko izpopolnitev, zatorej p o s v e t i m o vbodočem letu vso pozornost svoji stanovski organizaciji in nje izpolnjevanju. Držali se bomo pa pri tem tega načela: Clovek je umrljivo bitje, učiteljski stan je večen! Zato pa mora učiteljstvo v sedanjosti prebiti tudi marsikatere žrtve, da pride v bodočnosti do popolnega razvoja!