O pojmu „kupnih pravic".
Po tožbi Gfašperja J. proti Mihaelu M. po dru. M. zaradi 185 gld. je C. kr. okrajna sodnija v Litiji z razsodbo od 30. junija 1879, št. 5141, spoznala:
Toženi Miha M. kot zemljeknjižni lastnik od prvotnega zemljišča (Stammrealitat) rect. št. 124 v zendjiščni knjigi Višnje Gore ločenega posestva vlož. št. 255, davk. občine Volavljske, je dolžan na tem zemljišči skupno (simultan) vknjiženo kupnino iz kupnega pisma od 25. svečana 1864, z 185 gld. z obrestmi in stroški te pravde v 14. dneh poplačati ali pa dovoliti, da si sme tožnik iz gori omenjenega ločenega posestva plačilo iskati.
Razlogi prvega sodnika:
Andrej J. kupil je s kupno pogodbo od 25. svečana 1864 od Štefana B., tedajšnjega posestnika zemljišča, rectf. št. 124, Višnje Gore, travnik in je na zemljišče Štefana B. kupnino 185 gld. in kupne pravice do omenjenega travnika vkujižil.
Kupne pravice Andreja J. so s prisojilno listino od 28. julija 1866, št. 1800, na Jerneja J. in s kupnim pismom od 12. svečana 1867 na tožnika Gašperja J. prešle.
Posestvo Štefana B. se je eksekutivno prodalo in ker ni zadostovalo skupilo, zgubil je Gašper J. svojo terjatev na tem zemljišči.
Na ravno tem posestvu Štefana B. in sicer na devetem stavku, vknjiženo je bilo zastavno pravo za kupne pravice Martina K. iz kupne hstine od 8. svečana 1856 gledd odkupljenih pašnikov št. 3081 a, 3081 b, 3082 a in 3082 b in gozda št. 3083, davk. občine Volavljske, in za kupnino 104 gld. Te kupne pravice so z darilno listino od 5. maja 1858 na Mico K. in s kupnimi hstinami od 23. aprila 1869, 27. prosenca 1871 in 3. sušca 1871 na toženega
11
— 162 —
Mihaela M. prešle, na čegar prošnjo so se te parcele od prvotnega zemljišča odtrgale in se je za nje v zemljiščni knjigi vložna št. 255, davk. občine Volavlje, odprla. V to knjigo so se tudi vse vknjižbe prvotnega zemljišča pi"enesle.
Na tej vložni št. 255 je skupno (simultan) tudi tožnikova terjatev vknjižena in ker je tožnik svojo terjatev na prvotnem zemljišči izgubil, išče plačila iz ločenega posestva. Zatoženi Miha M. ugovarja, da so njegove kupne pravice na devetem, nasprotnikove terjatve pa še le na 14. stavku prvotnega zemljišča vknjižene in da vknjiženje kupnih pravic pomenja, da si je hotel kupec pridobitev lastnine do kupljenih in posebno zaznamovanih zemljišč zavarovati tako, da bi poznejši upniki do kupljenih parcel nobene pravice ne imeh. V tem slučaji je samo pomota, da so se poznejši upniki tudi na vložno številko 255 davk. obč. Volavljske prenesli.
Ta ugovor ni v postavi utemeljen in se nanj ne more ozir jemati.
Kupne pravice se morajo, kakor sploh pravice, po §. 295. obč. drž. zak. premakljivim rečem prištevati tako, da z vknjižbo v javne knjige te lastnosti zgubiti ne morejo. Iz tega uzroka se take pravice tabularnim upnikom nasproti le kot navadne terjatve smatrati smejo, katere po vrsti do plačila pridejo.
S tem, da je Miha M. odpisal kupljeno zemljišče od prvotnega posestva, postal je lastnik tega zemljišča in je moral do dneva odpisa vse na prvotnem posestvu vknjižene dolgove skupno prevzeti (§. 1. postave od 6. svečana 18G9), kar je Miha M. tudi storil.
Ker je tožnikova terjatev skupno na vlož. št. 255 zavarovana, ima Gašper J. pravico po §. 15. z. p. plačilo iz tega zemljišča terjati in po §. 469. obč. drž. zak. ne more zgubiti prej teijatve, dokler ni izbrisana iz javnih knjig.
Če bo tožnik v resnici plačilo dobil ali ne, bo eksekucija pokazala.
Po tem takem je vse jedno, če je tožnikova terjatev pred onimi pravicami ali pozneje zavarovana, ker so za časa vknjiženja tožnikove terjatve po zatoženemu kupljene parcele bile del prvotnega zemljišča in so zastavljene za vse do odterganja vknjižene dolgove.
Iz teh uzrokov moral je Miha M. v tej pravdi propasti in se je po §. 24. postave od 16. maja 1874, št. 69, drž. zak. v stroške obsodil.
— 163 —
Na apelacijo toženega po dru. M. je višja sodnija z razsodbo od 29. oktobra 1879, št. 8510, prvo razsodbo potrdila.
Razlogi višje sodnija:
Razsodba prvega sodnika se je morala iz bistvenih in postavnih razlogov prvega sodnika potrditi.
Legitimacija tožnika je dokazana in pripoznana. Glede prepirne stvari važno je le vprašanje, če je tožnikova terjatev vknjižena na posestvo toženega Mihaela M. pod vlož. št. 255, davk. občine Volavlje. To je toženi pripoznal in je tudi dokazano po izpisku iz zemljiških knjig. Zaradi tega ima tožnik pravico, iz tega zemljišča plačila iskati. Če bo pa tožnik vsled te tožbe ob svojem času tudi plačilo dobil, o tem ni zdaj govorice, ampak danes se ima samo formalizirati tožbena terjatev s sodnijsko razsodbo, kar je v §. 447. obč. drž. zak. utemeljeno.
Nebistveno je torej vprašanje, če so tudi druge pravice in v kakšni prednosti vknjižene. Prenešenje bremen na ločeno zemljišče vlož. št. 255, davk. obč. Volavlje, zgodilo se je že leta 1875, nad tem ni se nikdo spodtikal; odlok je postal pravnomočen in zemljišče je po principu publicitete in specialitete za prenesena bremena zastavljeno.
Vprašanje, če so prenesena bremena ovržljiva, ne more se rešiti po poti ugovora, ampak še le po posebni tožbi. Iz teh uzrokov se je morala pritožba odbiti. Ker je bilo sumarično obravnavano, ni se smela vložiti revizijska pritožba.
Na podlagi teh razsodb je Gašper J. eksekviral zemljišče vlož. št. 255, davk. občine Volavljske, katero se je 20. oktobra 1880 k št. 8479 prodalo.
Na dan oglašenja in likvidiranja dolgov prišel je Miha M. k sodniji in zahteval, da se mu celo skupilo izroči ali pa na mestu, kjer so kupne pravice za Martina K. vknjižene, svota, katero je dal za to zemljišče, namreč 600 gld., prisodi. Prva sodnija je to zahtevo odvrnila z odlokom od 27. septembra 1879, št. 6654, iz teh-le uzrokov:
Na devetem stavku je Martin K. po kupnem pismu od 8. svečana 1857 za kupne pravice na pašnike pare. št. 3081 a,
11*
— 164 —
3081 b, 3082 a, 3082 b, in gozd pare. št. 3083 in za kupnino 104 gld. vknjižen.
Po cenilnem zapisniku de pr. 19. svečana 1880, št. 1455, obsega prodano posestvo ravno te parcele, katere so po listinah na Mihaela M. prešle, ča ravno po izvenknjižnera potu in Mihael M. se je konečno na to zemljišče prepisal in s tem kupne pravice realiziral.
Ker so torej te kupne pravice že realizirane, morajo se pri razdeljenji skupila popolnoma prezreti. Glede vknjižene kupnine 104 gld., katero so Martina in Mice K. dediči oglasili, mora se jim prisoditi, ker ni na nobeno drugo osobo prešla.
Na rekurz Mihaela M. po dru. M. je višja sodnija potrdila z odločbo od 21. grudna 1881, št. 15150, prvosodnijski odlok in to odločbo tako-le utrdila:
Če se pomisli, da je pri razdelitvi in spoznanji skupila od po eksekuciji pi"odanega posestva zemljiščna knjiga merodajna; če se pomish, da je po izpisku iz teh knjig na devetem stavku prodanega zemljišča vsled kupne pogodbe od 8. svečana 1857 zastavno pravo za kupno pravico glede zemljiščnih parcel št. 3081 a in b,
3082 a in b in 3083 in tudi za kupnino 104 gld. starega denarja vknjiženo, katera pravica in terjatev sta na jednajstem stavku na Mico K. prešle; če se pomisli, da je Mica K. s tem osobno pravo proti prodajalcu Štefanu B.— na to, da se mora kupne pogodbe držati ah pa njo odškodovati, in stvarno pravo zoper vsacega naslednega lastnika za hipoteko služečega zemljišča na to, da se sme, ako bi se pogodba ne izpolnila, iz hipotekarnega zemljišča odškodovati, pridobila; če se pomish, da se v zemljiščnih knjigah to pravo na Mihaela M. ni preneslo in tudi po listinah ni dokazano, da bi Miha M. mesto Mice K. kako terjatev na skupilo staviti smel; če se pomisli, da se je Miha M. v listini od 11. julija 1873, s katero mu je Štefan B. dovolil zastavno pravo za kupnino 600 gld. vknjižiti, zavezal za Martina in Mico K. vknjižene kupne in zastavne pravice na svoje stroške brez ovire izbrisati, iz katere določbe se razvidi, da on gori omenjene pravice ni zahteval; če se pomisU, da po tem takem le Mice K. dediči to terjatev za svojo smatrati smejo in da so ti samo kupnino 109 gld. 20 kr. zahtevah, če se pomisli, da se Mihael M. tudi na realno dobrostojstvo (Gewahrleistung) sklicavati ne more, ker
— 165 —
kupne pravice kot obseg kupčevega prava iz te pogodbe z vknji-ženjem ne morejo stvarne postati, torej tudi njegovi sklepi iz od njega trdenega vknjiženja lastninske pravice odpadejo in je njegova zahteva, da bi se mu celo skupilo spoznalo, neopravičena, če se pomisli, da se mora na njegovo zahtevo po kupnini 600 gld. še le na 32tem stavku^ kjer je vknjižena, ozir jemati in Mihael M. tudi ni terjal, da bi se mu na devetem stavku vknjižena kupnina 109 gld. 20 kr. spoznala, moral se je prvosodnijski odlok potrditi.
Na izvenredni revizijski rekurz Mihaela M. po dru. M. potrdila je najvišja sodnija ta odlok z določbo od 25. aprila 1882, št. 3269, glede na to, da Mihael M. postavne pravice do za Martina K. s kupno pogodbo od 8. svečana 1857 na zemljišči vlož. št. 255 davk. občine Volavlje na devetem stavku vknjižene kupne pravice in do kupnine 109 gld. 20 kr. ni dokazal in da ni torej v rešitvah spodnjih sodnij niti ničnosti niti jasne krivice.      —n.