KRAŠKI ROB / / Daniel Bosch, Miroslav Repar in Domen Stanič KAM NA TEREN SPOMLADI SEZONA OBISKA Pomlad, od marca do začetka junija TRAJANJE OGLEDA Posamezne lokacije lahko obiščemo v približno 45 minutah, razen Movraškega kuka, ki nam bo vzel vsaj dve uri. Za obisk vseh lokacij si zato rezervirajmo cel dan. ZAHTEVNOST Do vseh lokacij lahko pridemo z avtobu- som ali peš, vendar je vožnja z avtomo- bilom logistično učinkovitejša. Tla so ne- ravna, kamnita in včasih strma, zato je priporočljiva primerna terenska obutev (gojzarji). Za opazovanje ptic na odprtih kraških traviščih in v skalnih stenah pripo- ročamo uporabo teleskopa. OPIS OBMOČJA Kraški rob je naravna ločnica med flišno Istro in apnenčastim Krasom. Od meje z Italijo v bližini Ospa pa vse do meje s Hr- vaško pri Rakitovcu/Sočergi se razprostira pas visokih apnenčastih sten, obrnjenih proti jugu in zahodu. Nad in pod stenami prevladujejo suhi kraški travniki, kraška gošča in toploljubni gozdovi (tako avtoh- toni hrastovi gozdovi kot borovi nasadi). Ohranjanje odprtih površin omogoča paša živine (predvsem goveda, konjev in oslov). Na širšem območju Kraškega roba najde- mo najbolj ohranjene in vrstno bogate suhe travnike pri nas. DOSTOP Dostop do vseh lokacij, ki jih opisujemo, je mogoč z avtoceste A1 (Ljubljana-Ko - per) prek izvozov Črni Kal ali Kastelec ali z regionalne ceste Kozina-Koper. Če se usmerimo na lokacije severno od avtoce- ste, sledimo oznakam za Kastelec, Socerb ali Osp. Če pa smo namenjeni na južno stran avtoceste, sledimo oznakam za Črni Kal, Podpeč, Črnotiče, Rakitovec ali Sočer- go. Parkiranje: 1) pri gradu Socerb, 2) ure- jeno parkirišče Mišja peč južno od Ospa, 3) Črni Kal, na parkirišču razgledne točke, 4) Črnotiče, na travnikih v bližini letališča, 5) Podpeč, ob železniškem predoru ali pri razglednem stolpu, 6) železniška postaja KJE IN KATERE PTICE OPAZOVATI Naš teren se začne na parkirišču pred gradom Socerb 1 . S kraškega roba se nam odpre razgled na Trst, na stenah v okolici gradu Socerb in severno od njega lahko opazujemo puščavca (Monticola solitarius) in skalnega strnada (Emberiza cia), ob večernem mraku pa prisluhnemo petju velike uharice (Bubo bubo). Po gozdni poti, ki pelje ob robu kraške stene in prečka borov gozd, lahko opazujemo številne pogoste vrste ptic, med kateri- mi so najzanimivejše čopaste sinice (Lophophanes cristatus) in meniščki (Periparus ater), slišimo pa lahko tudi cikovta (Turdus philomelos) in cararja (T. viscivorus). Prostrani pašniki, ki se odpirajo vzhodno od gradu Socerb, so odlični za opazovanje Rakitovec ali vzdolž makadama, ki pelje na Movraški kuk, 7) Sočerga, na vrhu hriba ob cerkvi Sv. Kvirika. SPLOŠNE INFORMACIJE Pod avtocestnim viaduk- tom v bližini Črnega Kala je center za obiskovalce Kra- škega roba (https:/ /visitkop - per.si/kraski-rob/). Za okr - repčilo ob poti svetujemo: Gostilna Pri Vovku (Osp), Gostilna Kraški rob (Črni Kal), Gostilna Švab (Hrastovlje). Dodatne zanimivosti: srednjeveške freske v cerkvi sv. Trojice v Hrastovljah, razgledni stolp v Podpeči. 4 6 5 7 3 1 2 Koper / Capodistria PUŠČAVEC (Monticola solitarius) je eden najznačilnejših prebivalcev ostenij Kraškega roba. Svet ptic 01, marec 2025 36 ptic. Tu bomo zagotovo slišali melanholično petje hribskega škrjanca (Lullula arborea) in opazovali številne plotne (Emberiza cirlus) in velike strnade (E. calandra), smrdokavre (Upupa epops), rjave penice (Curruca communis) ter kasneje spomladi tudi rjave srakoperje (Lanius collurio) in z nekoliko sreče redko rjavo cipo (Anthus campestris). Nad od- prtimi površinami pogosto lovijo navadne postov- ke (Falco tinnunculus) in kačar (Circaetus gallicus). Z gozdnega roba bomo lahko slišali tudi kukavico (Cuculus canorus) in vijeglavko (Jynx torquilla). Naslednja postojanka je Osp 2 . S parkirišča v Mišji peči (južno od vasi Osp) lahko najprej preverimo, ali je na stenah sokol selec (Falco peregrinus), ki občasno tu gnezdi. Zagotovo pa bomo videli v steni gnezdečo kolonijo kavk (Corvus monedula), ki je za slovenske razmere prava posebnost. Bodimo pozorni tudi na puščavca in skalnega strnada. Med kratko hojo iz parkirišča proti vasi Osp lahko v kulturni krajini naletimo na pojoče grilčke (Serinus serinus), plotne in velike strnade, vijeglavke ter pogostejše vrste ptic. Ko prispemo v vas Osp, se pri mostu čez potok ustavimo ob informativni tabli in se razgledamo na več kot 200 m visoko steno, ki se pne nad vasjo. Tukaj lahko opazujemo mešano kolonijo planinskih hudournikov (Tachymarptis melba) ter skalnih (Ptyonoprogne rupestris) in mestnih lastovk (Delichon urbicum). Stena je kla- sično gnezdišče sokola selca in v zadnjih letih tudi velike uharice, zagotovo pa ne bomo zgrešili kro- karja (Corvus corax) in domačih/skalnih golobov (Columba livia/domestica). Če bi si radi pobliže ogle- dali ptice skalnih sten, se lahko povzpnemo po strmi stezici, ki vodi ob potoku navzgor do Osapske jame in izvira potoka. Na stenah v okolici jame bomo z nekoliko sreče v marcu in prvih dneh aprila lahko še opazovali prezimujočega skalnega plezalčka (Tichodroma muraria). Strma toploljubna skalnata SKALNI STRNAD (Emberiza cia) je toploljubna vrsta, ki ima rada skalnate in osončene predele. Pogled na razčlenjena ostenja v okolici Podpeči z Movraškega kuka Vse foto: Domen Stanič Svet ptic 01, marec 2025 37 pobočja v okolici stene Babna pa so priljubljeno gnezdišče taščične (Curruca cantillans) in žametne penice (Curruca melanocephala) ter puščavca. Parkirišče Črni Kal 3 je priljubljeno med plezalci, vendar lahko v okoliškem grmovju naletimo na številne zanimive vrste ptic. Bodimo predvsem pozorni na prosnika (Saxicola rubicola), žametno in rjavo penico ter pozno spomladi na kratkope- rutega vrtnika (Hippolais polyglotta). Med selitvi- jo je mogoče opazovati tudi rdečenoge postovke (Falco vespertinus), ki si utirajo pot na Kras, pogled v kamnolom Črni Kal pa nam bo verjetno razkril puščavca in skalnega strnada. Naslednja postojanka je majhna letalna steza nad Črnotičami 4 , ki je umeščena v prostrane pašnike Petrinjskega krasa. Do nje se lahko pripeljemo, če z glavne ceste Petrinje-Podgorje pred železniškim nadvozom zavijemo levo na makadam (na mestu, kjer je desno tabla za Črnotiče). Če parkiramo ob vzletni stezi, nas bodo takoj pozdravili številni poljski škrjanci (Alauda arvensis). V času selitve lahko tu opazujemo repaljščice (Saxicola rubetra) in kupčarje (Oenanthe oenanthe) v začetku aprila pa z nekaj sreče tudi slegurja (Monticola saxatilis) ali celo dularja (Eudromias morinellus). Pogoste vrste ptic na suhih kraških travnikih so veliki in plotni strnad, hribski škrjanec, rjavi srako- per, smrdokavra, kukavica in carar, v manjšem številu pa so zastopani še prosnik, rjava penica, repnik (Linaria cannabina) in rjava cipa. Pogosto lahko slišimo tudi tujerodnega virginijskega kolina (Colinus virginianus) v nočnem času pa velikega skovika (Otus scops) in podhujko (Caprimulgus europaeus). Bodimo pozorni tudi na kačarja, ki tukaj pogosto lovi. Majhno vas Podpeč 5 krasi čudovit obrambni stolp nad steno. To je priljubljena točka za puščavca in skalnega strnada, steno pa pogosto obiskujejo tudi navadna postovka, krokar in planinski hudournik, v zgodnji pomladi pa ni izključeno sre- čanje s skalnim plezalčkom. Med sprehodom po vasi bomo morda opazili rdeče lastovke (Cecropis daurica), ki jadrajo nad strehami. Po ozki cesti, ki pelje čez vas, se nato z avtom odpravimo v smeri proti Zazidu do Rakitovca. Pri križišču nad vasjo Rakitovec se držimo glavne ceste, ki pelje proti že- lezniški postaji v smeri mejnega prehoda s Hrvaško. Preden prispemo do železniške postaje, na manjšem križišču, kjer so ob cesti smetnjaki in info tabla, zavijemo desno na makadam, ki nas pripelje do ne- zavarovanega prehoda čez železniško progo. Prehod prečimo zelo previdno in makadamu sledimo še nekaj kilometrov, dokler se nam ne odpre pogled POLJSKI ŠKRJANEC (Alauda arvensis) je na Kraškem robu lokalno še pogost na ekstenzivnih pašnikih, denimo na Petrinjskem krasu in planoti Movraškega kuka. TOMMASINIJEVA POPKORESA (Moehringia tommasinii) je endemit z ozkim območjem razširjenosti. Uspeva le na posameznih stenah kraškega roba, med dolino Glinščice v Italiji in Istrskimi toplicami na Hrvaškem. Svet ptic 01, marec 2025 38 na prostrane suhe travnike planote Movraškega kuka 6 . Ob makadamu lahko avto parkiramo in pot nadaljujemo peš po planoti v smeri vrha Kuka. To je kraška krajina v svoji najlepši podobi. Vrstna sestava ptic je zelo podobna tisti na Petrinjskem krasu, prevladujejo torej poljski in hribski škr- janci, veliki strnadi in rjavi srakoperji. Z dreves je mogoče slišati divje grlice (Streptopelia turtur), smrdokavre in kobilarje (Oriolus oriolus). Tudi na tem območju lahko v prvi polovici aprila naletimo na seleče se slegurje, pomešane v ohlapnih jatah kupčarjev in repaljščic. Pomladanska selitev lahko postreže tudi z rdečenogimi postovkami in močvirskimi lunji (Circus pygargus), večkrat pa je bil tukaj opažen tudi rjavoglavi srakoper (Lanius senator). Na širšem območju Movraškega kuka bodimo pozorni na petje vrtnega strnada (Emberiza hortulana), ki je bil še pred nedavnim dokaj številčen, sedaj pa se tu pojavlja le še na- ključno. Na nebu pogosto lovita planinski orel (Aquila chrysaetos) in kačar, beloglavi jastrebi (Gyps fulvus) pa se pojavljajo le na preletu iz Alp v Kvarner. Na vrhu planote, če pogledamo proti jugo- zahodu čez Movraško valo, lahko uzremo cerkev sv. Kvirika, našo zadnjo točko obiska 7 . Do tja se je treba pripeljati mimo Gračišča do Sočerge, od koder nas majhna cesta pripelje na planoto. Lepe razgle- de s cerkvice nam bo popestrila pesem taščične penice, ki tu gnezdi, verjetno pa nas bo preletel tudi kačar. Za zaključek lahko obiščemo še bližnje stene Velega Badina (ob glavni cesti proti mejnemu prehodu s Hrvaško), kjer gnezdijo rdeče lastovke. DRUGE ZANIMIVOSTI Kraški rob velja za enega najbolj biotsko pestrih območij v Sloveniji. Največjo raznolikost vrst najdemo na suhih kraških travnikih, varstveno po- membno okolje pa so tudi skalna ostenja. Ker je za- nimivih vrst na tem območju zelo veliko, se bomo tu omejili le na nekatere najznačilnejše. V Osapski steni 2 in nad Podpečjo 5 bodimo pozorni na Tomma- sinijevo popkoreso (Moehringia tommasinii), ende- mita Kraškega roba, ki izrašča kar iz skalne stene. V Sloveniji je TAŠČIČNA PENICA (Curruca cantillans) kot gnezdilka najštevilčnejša prav na območju Kraškega roba, kjer poseljuje osončena pobočja, poraščena z grmovjem in manjšimi drevesi. ČRNOPIKČASTA KUŠČARICA (Algyroides nigropunctatus) je prava sredozemska vrsta, ki na širšem območju Tržaškega zaliva dosega svojo severno mejo razširjenosti. SKALNI OKAR (Satyrus ferula) na SKALNEM GLAVINCU ( C en t a u r ea rupestris) Na suhih kraških travnikih ( 4 in 6 ) lahko aprila občudujemo cvetoče gorske kosmatince (Pulsatilla montana), Tommasinijeve petoprstnike (Potentilla tommasiniana), narcise (Narcissus poeticus ssp. radiiflorus) in v manjšem številu tudi gorske logari- ce (Fritillaria orientalis). Kasneje v maju so za to okolje značilni še peresasta bodalica (Stipa eriocaulis), jesenček (Dictamnus albus), skalni glavinec (Centaurea rupestris) in žajbelj (Salvia officinalis). Po- samezne košenice (npr. v okolici Podpeči in Zazida) so lahko zelo bogate s kukavičevkami (orhidejami), med katerimi zbujajo pozornost npr. žlebasto mačje uho (Ophrys sulcata), jadranska smrdljiva kuka- vica (Himantoglossum adriaticum), škrlatnordeča kukavica (Orchis purpurea) in velecvetni ralovec (Serapias vomeracea). Suhi travniki so zelo bogati z združbami metuljev, mnogo vrst ima prav na Kraškem robu svoje najpo- membnejše populacije v Sloveniji, denimo skalni okar (Satyrus ferula), veliki mehurkar (Iolana iolas), barjanski okarček (Coenonympha oedippus) in beli l (Polygonia egea). Na skalnatih mestih sta pogosti črnopikčasta (Algyroides nigropunctatus) in pozidna kuščarica (Podarcis muralis); kupe kamenja, melišča in suhozide na bolj odprtih območjih (npr. 4 , 6 ) pa imajo radi zelenec (Lacerta viridis), kraška kuščarica (Podarcis melisellensis) in modras (Vipera ammodytes). Svet ptic 01, marec 2025 39