št. 19 ..SLOVENKA-' Str. 5 Čestitim „Slovenkinim" sotrudnicam v prevdarek.*) Piše Branko. Kdo bi se ne veselil lei)ili. brezskrbnih dni v velikih počitnicah ? Koncem šolskega leta bega med suhoparnim predavanjem misel često na jesenske počitke in zlato svobodo, ki prihaja ž njimi, ćeš, kmalu bo proč težko delo, proč bo toliko vsakojakih sitnosti in pedanterij. Človek se prosto vrže v naročje lepe narave, da se od' dahne in da se navžije kjerkoli si bodi v kakem samot- nem kotičku svežega zraka in si popravi skrhano zdravje ; zraven pa ima tudi obilo časa na razpolaganje, da ga more lehko uporabiti za to. kar ga najbolj zanima in čemur se ni mogel posvetiti čez leto. Tudi jaz se veselim prav po otročje, kedar mi je dano priti v domače zavetje. Vse dotedanje pozabim, da pričnem v novem svetu novo življenje. Kaj se vsega ne vmišljam kedar popolnoma sam svoj, daleč od vsakda- njega sveta, tekam po domačih travnikih in gozdih in se veselim slednjega grma, vsake skale, vsakega stndenčka, kakor starega znanca, katerega mi je dano zopet videti po dolgem času ! - Utrujen najrajše posedam v senco na sveži zrak. Xad glavo mi prijazno šumi vetriček v košatem vrbovju ; daleč tam doli sije žarko solnce, docira me hlad in polu- mrak obkrožujeta pod košatim kostanjem. Pred menoj se odpira krasen razgled na bližnjo in daljno okolico, ob strani pa v globoki in senčni dolini .šumi ih se peni med skalovjem in gostim gitoicjem po- gorski potok. Kolika krasota ! . . . Ko se nekoliko navžijem krasne narave, pa primem v roke kako knjigo, da vidim ali mi umetna lepota na- pravi toliko veselja, kolikor mi ga ponuja naravna divota. Navadno imam polne žepe knjig, da si izberem kar mi bolj prija za dušno razpoloženje. Čitam in pretresujem tudi slovenske proizvode. Med drugim radovedno in pazno pregledujem številke našega ženskega glasila „Slovenke', da vidim kaj in kako je ž njim. Menda ne bo povsem neumestno, ako zamudim pičle pol urice in izpregovorim par besed prav o njem. Misel, naj bi se izdajal poseben list za Slovenke, je velevažna. Taka publikacija vtegne koristiti sila veliko k probujenju narodne zavesti ; o tem menda nihče ne dvomi več. Toda v listu se mora na marsikaj gledati, da bo kos svo- jemu namenu ; razširiti mora svoj delokrog kolikor možno, da postane dostojno glasilo našega ženstva. Naj mi dražestne čitateljice dovolijo izreči svobodno, in brezobzirno, kar mi sili v glavo, ko listam po ,.Slo-^ venkinih* številkah! Govoril bom iz čiste želje, da bi ona postala čimdalje popolnejša in sposobnejša za svoj^ *) Priobčujem ta članek, ker sem si v svesti, da ga je g. pisatelj sestavil z najboljšim namenom; sama uvidevam, da me naše pridne sotrudnice preveč oblagajo z leposlovnim čtivom, pre- malo pa z gospodarskimi i praktičnimi spisi. Urednica. Str. 6 »SLOVENKA^ St. 19 poklic, in da bi se napredovaje utrdila in se razširila tudi ondi, kamor ni morda so dobila pristopa. ,Slovenka' je dakle namenjena mlademu in odra- slemu ženskemu naraščaju slovenskemu. Ona mora torej voditi za roko ljubeznive Slovenke in vestno paziti na slednji njih korak in pomoči jim, da pridejo srečno do svojega cilja, do popolne vzgoje, do ugledne prosvete, po kateri hrepeni vsako blago srce in samo po kateri ženska postane vsestranski dražestna in vsega spoštovanja vredna. »Slovenka" mora donašati luč umu i mir srcu, blažiti čute. dvigati kvišku duše, rositi blagodejno roso "na mlada srca, zdravilni balzam na zgodnje rane. Pisateljice, sodelovalke ,.Slovenkine", kot blage Vile, naj imajo vedno polne roke prijetno duhtečega cvetja ter zdravega in okusnega sadja. Ob stezi v senci sedeče željno čakajo mile hčerke Slovenije. Prijazne Vile grede morajo z bogato roko ob- darovati lepe mladenke, ki čakajo da bi se svečano oven- čale z mirisavimi krepostmi, ki so lačne modrih sovetov, žejne krepilnih besedi. K vam se obračam z odkritosrčno besedo, drage .Slovenkine'' sotrudnice ! Narod obrača zaupno v vas svoje oči. A ne znate li, česa se nadeja od vas in česa zahteva? poznate svoj uzvišeni poklic ? Čemu pišete ? Kakšni idejali vas mamijo in vas silijo da nekterikrat morda celo pozno v noč be- dite pri brlečej svetilki in projektirate na snežnobeli papir fine poteze svoje pisave ? Niste li nikdar nepričakovano zasačile svojih misli, kedar potajno se razvijaje, so vam tiho in pestro, kot pisani metuljčki, rojile po bistrih glavicah ? So-li bile vedno lepe in dobre in blagodejno vplivajoče na vaše mlade čitateljice ? Jaz nočem biti nepozvan svedok lehkotne rudečice, ki bi se morda vtegnila pokazati na kakem licu. Čemu ? saj itak znam, da ni vsaka izmed vas zaprla k počitku trudnih oči z ono nepopisno zadovoljnostjo, katero človek čuti, kedar zadnji hip pred zaspancem pomisli na dobro delo, storjeno čez dan. Vam li bom kaj očital ? Ali sploh smem ? Slušajte in oprostite ! Pišete li za slavo ? Toda slava, pristna i trajna slava se naslanja na dobra, jako dobra dela. Jako dobro in torej vsega pri- znanja vredno delo storite, če pomagate se svojimi spisi lepo vzgajati nežni naraščaj slovenskega ženstva. Same dobro znate, da vzgoje vati pomeni vdihniti dobre misli, učiti kako se odpravljajo slabosti in se brzdajo strasti, sejati v mlada srca dobro seme vsako- jakih kreposti in čednosti, duha povzdigniti nad podlost in nad blato, ki se v tolikem izobilji vije po tej solzni dolini, in pomagati mu k krepkemu vzletu navzgor vi- soko, visoko do edinega vira prave luči. pristne resnice, čiste ljubezni. Ali ste storile to ? So li se čitateljice poboljšale po čitanju vaših spisov? ali so dihale prosteje? ali se jim je.smijalo jasneje nekaljeno .oko? Gorje pisateljici, če po čitanju njenih spisov se raztegne črni oblak po zamiš- ljenem čelu čitateljice, in ji mrzli dih zaveje v gorko srce ! Čemu kaliti jasna čela ? Kako je lepo gledati ne- kaljeno nedolžnost deviških oči, blagodejni odsev, ki se javlja iz čiste duše na nezavedno krasnem licu ! Dobro si zapomnite, drage prijateljice ! Deklica je kot vrtec mladega zelenja in nežnega cvetja. Nepričako- vani piš strasti lehko zmede in zatre vse, kar je v njem lepega ; strupena slana indiferentizma in skepticizma otruje in umori že v korenu skrbno posajene rastline. Znate li, kako obdeluje svoje grede moder in priden vrtnar ? Oh, saj vem da znate ! Lepo premišljujte dan in noč, kako vam je najbolje postopati, da se bode vaš vrtec prijazno smehljal mimo idočemu potniku. Lehko bi prišel gospodar in vprašal : Kako je z mojim vrtom, katerega sem ti dal v obdelovanje? — Kaj si napravila z ono deklico, z nedolžno mojo golo- bico ? Ah, ona tvoja črtica, ne baš prenedolžna in pre- sramežljiva, je prinesla burjo in nered v mlado dušo. Po tvoji črtici so se stemnile in zamotale njene misli, da ni mogla več jasno videti ; strasti so se sumno vzdi- gnole, da ni mogla več slišati glasu modrega sovetnika. Lica so ji zarudela, povesila je oči in prvikrat jo je bilo sram pred rodno materjo ! Neoprezna pisateljica, kaj si storila s čitateljico, ka- tero bi morala boljšati in blažiti »Slovenka"? Ti mi lehko oporekaš : Jaz sem pisala za odrasle Slovenke, ne pa za otročje narc^čnice. Za odrasle ? Bodi ! Pozabiti pa ne smeš, da list pride v roke tudi mlajšim. List je seveda v prvi vrsti glasilo za odrasle, kdo bi to tajil ? Toda če odrasle so modre (in vrlo prijetno mi je misliti, da so vse take) se bodo z nejevoljo odvrnile od tvojih nemodrih spisov, če pa slučajno je tudi takih, ki niso modre, oh, znaj da posebno tem je krvavo treba drugačega čtiva. S čem jim hočeš polniti prazno srce ? Z nečimurnostjo, z ničem ? To je nesmisel ! Treba jim tečne, zdrave, krepilne hrane, da si zopet napolnijo s krvjo anemične žile. Ozri se naokolo po mili domovini in kmalu izpre- vidiš, da naši pisatelji, in še posebno pisateljice, ne smejo tratiti časa, ker je treba, da se odpravijo še marsikteri nedostatki in da se prinese v narodno zalogo še marsikaj nujno potrebnega. Nikakor ne boš koristila narodu, če tvoji spisi bodo prazni in če boš širila med mladimi Slovenkami lehkomišljenost in puhle sanjarije. Pišeš li da zabavaš ? No, bodi v božjem imenu ! Piši, zabavaj, kratkočasi, tudi tega je treba. Toda po- misli ! Kaka zabava je to, ako, dočim se bralka prijetno smeje in kratkočasi, se ji počasen a pogubonosen strup tajno in polagoma razširja po žilah in raznaša po šibkemt organizmu kali neizogibnega pogina ? To ni zabava, to ti je tako igranje, kateremu konec bo grenko žalovanje in bridek jok. Drage sodelovalke, narod pričakuje od vas kaj re- snega in tečnega. Ali morda ne zazija zdaj pa zdaj lahko- mišljenost izmed koketnih vrstic naše »Slovenke" ? Oh, hočem biti pravičen ! resnica nad vse ! Tudi nekaj dobrega in vrlo dobrega je prinesla ,Slovenka". St. 19 ,S L O V E N K A" Str. 7 A če pogledamo na potrebe, tega je vendar še premalo. Jaz bi želel mnogo več ; želel bi, da bi vsaka slovenska mladenka dobila v ,Slovenkinih' številkah nevsahljiv stu- denec oživljajoče pijače, one pijače, ki krepi duše, ustvarja trdne značaje in podeljuje plodovitost dobrih, plemenitih. Afehkodušnih misli in činov. Dobro si zapomni draga .Slovenka" ! Ti ustvarjaš prihodnjost našim mladenkam. One gredo v resno živ- ljenje. Mnogo potreb in težav, mnogo negotovosti, mnogo «itnosti in bridkih ur jih čaka. Kako naj se bodo vedle v raznih položajih, da bo prav in da bodo vredne po- hvale pred Bogom in pred ljudmi? ^^^^Wa. „Slovenka-' uči jih resnega življenja 1 Kaj jim koristi ono večno čitanje večnega, stere- otipnepa in čestokrat škandaloznega ljubimko vanj a? Ljubezen, ljubezen! lepa reč, blag čut, žarek ki je padel iz neba na zemljo. Da ! Toda čemu onečeščevati jo, čemu jo ponašati po trgih in ulicah, na razpolaganje lehkoživcem in od samega dolzega časa zevajočim ljudem? Ljubezen ! oh, da, ljubezen ! Toda človek bi sodil iz vaših spisov, da vi poznate samo eno vrsto ljubezni, ~in sicer najbolj egoistično in najmenj plemenito. Ne poznate drugih ljubezni ? Oh, jaz poznam najčistejšo, najvzvišenejšo in naj- bolj ne dolžno ljubezen — ljubezen do Boga. Ta je glavni temelj, na katerega se mora vse drugo osnovati. Bog je začetek in konec vsemu ; od njega izhajamo, k njemu tudi naposled pridemo ; on je vir vsega dobrega in le- pega. Od njega smo prejeli vse, vse ; samo slabosti in njih posledki so naši. Zemlja in nebo oznanjata njegovo slavo ; zakaj bi se mu ne poklonili i mi ? zakaj ga ne bi ljubili ? Slovenke moje, upoštevajte najprvo njega, ki vas je ustvaril dražestne in mile in vam je podelil bister um in gorko srce, da mu ž njima čast delate Ljubite ga in ga ne zanemarjajte tako nehvaležno u svojih spisih ! Za Bogom pride na vrsto ljubezen do roditeljev. Oh, dragi, dragi ! kdo jim povrne vse kar so za nas sto- rili in žrtvovali? Ljubezen se s ljubeznijo povrača. Jaz si ne morem misliti Slovenke, ki bi ne ljubila drage matere in ljubega očeta. Dajte, pripeljite mi hčerko ali sina ki ne ljubi svojih roditeljev ! Jaz ju popeljem v naj- temnejši gozd pred zverinske brloge. Zverina sama ju bo učila kako se ljubi očeta in mater! Drage .Slovenkine" sodelovalke, slavite ljubezen do starišev, pospešujte jo, krepite jo v srcu svojih čitateljic ! Je še druga ljubezen — ljubezen do svojega bliž- njega. Kako široko polje se odpira tej ljubezni ! Kaj rečem polje! to vam je^nepregledno m«rje. ocean brez- mejni. In kako blaga in velikodušna je ta Ijnbezen, a ob enem kako malo razširjena! -- Ali ste kedaj odrekle pomoč potrebnemu, dober svet neizkušenemu, tolažilno besedo žalostnemu ? Ste li poljubile solzno lice bedne si- rote, ste se li potegnile za preganjano nedolžnost, ste Ii prinesle veselja trpečemu bolniku, sočutja zapuščeni vdovi ? Koliko stradajočih ubožčekov vam je stegovalo naproti tresoče roke in vas prosilo koščeka kruha. Gorje vam, če ste ga zanicTjivo zavrnile in siromaka razžalile z neprijazno besedo ! Grdi čin ostane črno in neizbrisno zabeležen v knjigi vašega življenja. Dolžnost slehernega človeka je, omejiti po svoji moči neskončno gorje, ki preplavlja bedno zemljo. Kako blaži in povzdiguje srce ljubezen do trpečih bratov ! Pač, zelo surovo dušo mora imeti, kdor ne pozna te ljubezni. Drage .Slovenkine" sodelovalke, proslavljajte jo, širite jo se svojijni spisi; ustvarjajte v svojih čitateljicah to- liko angeljev tolažilcev, kateri naj bi rosili tešilni balzam na človeške rane ! Nebo se bo smehljalo nad njimi in nad vami in zemlja vas bo blagoslavljala. In kako naj molčim o tebi, sveta domovina, ki stresaš v prsih krepko srce junakom, razburjaš in vznašaš plemenite duše, razvezuješ še tako počasne jezike? A če govorim o ljubezni do domovine, se mi zdi, kakor da bi nosil vodo v morje. Kdo ni slišal, kdo ni tisočkrat citai o rodoljubji ? Ali je treba še kaj k temu dostaviti ? In vendar, in vendar ... ! Slovenke naše, tiho vprašam : Ali ljubite domovino in njene svetinje, kakor se spodobi blagočutnemu srcu ? odgovorite, jo li ljubite? ...... . Da! : ' : . Vse? Hmm!... In pa tudi izmed onih ki pravijo, da so Slovenke, koliko jih je, ki ljubijo z resnično, z delavno ljubavjo svoj narod, svoj jezik ? Ali jih ni morda premnogo takih, koje mu skazujejo le s prazno besedo, ne pa dejanski svojo udanost ? Tako rodoljublje je nično, nično, stokrat nično ! Oh, poznam prav mnogo zavednih Slovenk, katerim je domovina svet ideal, kojemu navdušeno žrtvujejo vse, kar le morejo. Kako je lepo jih gledati na polju narodne delavnosti ! Slava blagim, značajnim, uzornim Slovenkam ! Njih imena se bodo zlatom blestela v spominski knjigi naroda slovenskega. Ali žaUbog ! zopet poznam mnogo takih, katerim rodoljubne težnje so deveta briga. Komaj, komaj se spo- mnijo da so Slovenke, kedar se jim je zavrteti pri kaki čitalniški veselici po plesni dvorani. Sramota ! Njih uzori so v poskočnih petah, njih težnje se ne vzdigujejo za ped od tal. Mlačne, anemične duše, brez čuta, brez živ- ljenja, puste megle, ki se dolgočasno vlačijo po lepi naši domovini ! Pokrijmo jih z zastorom pomilovanja, nočemo gledati tolike sramote ! Čestite sodelovalke ! ko bi se vam posrečilo vzbu- diti in razvneti v njih zadnjo iskrico življenja ! Pišite, navdušujte mlade in odrasle Slovenke za narod in nje- gove svetinje ! Še nekaj, še nekaj ! Kje je ljubezen do hiše, do reda, do gospodinjstva, do blagostanja, do vsega onega, kar bi se na kratkem zvalo „praktično življenje" ? Saj vendar naposled stojimo na trdih tleh in ne v meglah, in potrebujemo povsem druzega, nego golobjega ljubko- vanja, romantičnih sanjarij, nebeškega Olimpa in bogovom ' namenjene ambrosije ! Str. 8 .SLOVENKA" Št. 19 Koliko ste dosedaj spisale o praktičnem življenji ? Tukaj vas čakam, na tem polji bi se morale najlep.še skazati, to bi morala biti vaša prva naloga in skrb. Nekaj dobrega smo že videli, toda pričakujemo še več, slišite ? še mnogo več 1 In še koliko drugih, čistih, vzvišenih ljubezni bi Vam hotel priporočiti ! Pa bodi dovolj ! Zakaj se sploh vse to zanemarja in se najrajše ob- deluje in slavi ona ljubezen, ki navadno ne prinaša dru- gega, nego žalost, burjo in temo '? Zakaj ? . . . No, vidim, da postajam siten. Dovolj torej ! Drage sestre, vi me itak umete. Premišljujte vestno svoj poklic. Majka Slovenija pričakuje od vas mirisavega cvetja, pa tudi zdravega sadja. Kaj hočete da jej koristi suho listje ali pa škod- ljivi plevel ? Cvetje in sadje — sadje in cvetje ! Znate ? . Na delo torej z navdušenjem in z veseljem !