Gospodarske stvari. Kostolomnica. Letos se kaže pri go^eji živini tu pa tam bolezen kostolomnica (Knochenbriicbigkeit). Kosti postanejo tako krhke, da se kde bodi zlomijo. Zi^inče boleba nekaj časa tako, da še gospodar za bolezen ne Z7e. Je še spr^a, 7endar čedalje bolj shujša^a in dobi^a trdo, pusto kožo in molžne kra^e pridejo ob mleko. Pri mnogih kra^ah ae zapazi, kako začnejo lagodno lizati: zid, malto, usnje, gnojnico in druge gnjusne reči. Črez jiekaj časa postanejo noge trde, posebno zadnje. Ži^ina 7ečjide! leži, težko 78taja in si 7ečkrat brez posebnega uzroka zlomi kako kost; 7endar naj^ežkrat na nogab, to pa takrat, ko se vleže ali vstaja. Včasih začne bolezen 7 členih, ki otečejo in storijo, da ži^al šepa, sedaj na tej, sedaj na diugej nogi. Bolezen trpi več mesencev in če se zbolelej ži^ali hitro spr^a ne pomaga, je poznej 7e5jidel vselej 7se zapstonj. Uzroko7 in po7odo7 tej bolezni je 7e5 in mnogih : moČ7irnate paše, posebno bifie^je in ločje, pa tudi slabo, pok^arjeno, kislo seno, najbolj pa pomanjkanje pijače. Zato se prikaže ta bolezen najrajši ob sušnih, 7iočih letinab. Dalje pouzročuje 070 bolezen tudi pomajijkanje stelje, alabi, soparni in nesnažni blevi. Želodec se pokvari, preba^ljanje zastaja, soki se spridijo. V želodcu se napravlja 7edno 7eč kisline in 7se to dela kosti krbke, da se rade lomijo in živinče poškodijo, da ni za nič. Zbolelej živini se more najbolj pomagati spr^a, preden si je kako kost zlomila, to pa s tem, da se njej daje dobre in bolj redivne krme ali klaje (zrnja, pražene moke, dobrega sena) in da se njej bolje streže, snažna drži, večkrat po celem ži^otu dobro drgne in ali riblje. Ob enem se njej daje nekaj takih zdra^il, ki preba^ljanje zboljsa^ajo in kisline 7 želodcu krotijo. Taka zdi avila 80: atupa ugaienega apna, kreda ali krajda, pepel, potaaelj, saje, oglje. Ako je pri ži^inčetu želodec pok^arjen tako, da neče jesti, se mu da nekaj soli (domače ali grenke) z encijanom in kalmožem ali pelinom. Kedar je treba oslabljeno ži^ino še bolj krepčati, se njej da zraven uže po^edanib zdra^il še atupe iz hrasto7e skorje, ali ježic, šiik, divjega kostanja; tudi surovi galun in atupa iz železnib opilkov je dobra; za pi jačo 8e ponuja 7ečkrat 7ode, 7 katerej je bilo železo ugaseno. Če je pa bolezen uže predolgo trajala in se je kaka kost zlomila, tedaj je najboljše Ži7in5e zaklati, dokler ni pre^eč shujaalo. Meso sicer ni škodlji^o, pa se ne sme 7eč 7 mesnici prodajati. Grnška. M. Kakor jablana ravno tako zabteva tudi gruška močno, globokoprstno, rodovitno zemljo najbolj pa zadostno vlage 7 globokejšib plasteh spodnje zemlje. Gruae^o drevo je primerouia dosti ti pežnejše ko jablana, tirja pa lego, ki je proti ostrim 7etro7om kolikor inogoče za7aro7ana. Take sorte pa, ki rodijo žlahtne, lepo dišeče, debele gruake za na mizo, se morajo na tople, za7aro7ane kraje zaaajati, ako se boče, da kaj prida sadu donašajo. Vetro^i, ne^ihte ne smejo pre^eč priatopa do njib imeti, sicer težko, lepo barrano sadje 7etro7i sklatijo. Le tako morejo na dre^esu do S7oje popolne zrelosti dospeti. Gruše^e sorte, ki imajo bolj droben, trdno se 7eje držeč sad, kakor 7se sorte mostnic, se 7 7isokih goratib krajib pra7 dobro storč, 600—800 metro7 nad morjem, tudi na manj zavetnib in bolj proatib krajih, kjer obilne obrodke moštnega sadja obrode. V takib krajih, v kterih imajo 7etro7i in 7iharji 7eč moči, je boljše naniesto ^isokib dreves le napol 7isoka zasajati, deblo le z meter visoko. Taka dreveaa vetro^om in vibarjem niso toliko 7 oblast dana. Jablana. M. Kdor boče, da mu jablane lepo rastejo in obiluo rodijo, saditi jib mora 7 pra7 globokoprstno rodo^itno zemljo, 7 kteri se 7oda ne nabira, ampak ktera vodo labko skozi spušča. Taka zemlja je rabla ilo^ica in ne pretrda, prestroga apnovita glina. V taki zemlji vzraste jabljana do ogromne 7elikosti, ker 7 nji dosti redi^nih sno^i najde in prav krepko uspeva. Ako je pa zemlja puata, siromašna na redivuib snovib, jablana le bolj pičle obrodke daje. Jablana raste celo v peščeni zemlji ae prav dobro, ako je le zadosti 7lage 7 spodnjib plasteh in ako suša nima pre^eč moči do nje. Treba je tudi še rednega gnojenja. Zemlja pa, na kteri ae 7oda 7 spodnjib plasteh nabira, kakor tudi aotasta zemlja za nasajanje jablane ne kaže. Kar ae lege tiče, 7elja od jablane pra^ilo, da mora lega bolj prosta, odprta biti, viažna globoko ležeča, zaprta lega za jablane ne sodi. V takih legab mladi les ne dozori popolnoma in mraz ga potem pokonča. V takih legah pa ua7adno todi c^etje pozebe. Pra7 primerno in dobro je se^erozapadne in celo se^erne strani hiibo7 z jablano obsajati. Tukaj je zemlja vedno nekoliko bolj vlažna in tudi poleti vlažna ostane, dre70 spouiladi nekoliko pozneje razcvete in toraj spomladni mrazovi manjkrat obrodek pokončajo. Celo 7 precej 7isokib gornatih legah 500—700 metro7 visoko nad morjem se smejo še jablane saditi in lepo rode, če le vise ležeči leso^i ali gozdi ostre 7etro7e, ki aa C7etju najbolj škodljivi, nekoliko od^račajo. M. Bradovice, kako jib mladim živinčetom odpraviti. Odkod in zakaj se mladim živinčetom sem ter tje po koži brado^ice zarejati začnejo, to pra7 za pra7 ni znano. Mogoče je, da mladiči brado^ice od starše? podedujejo, morejo pa tudi drugače nastati, posta^im, ako se koža s kako rečjo riba ali tere, posta^im a konopcem, 7erigo, leaom itd. Posebno jih pa uzročuje prah in nesnažno ležišče. Dokler so brado^ice še drobne in majbne, se morejo odščipa^ati, 7e5e in debelejše pa porezo7ati. V pr7em slučaju se mora zdrava koža okoli bradovice debelo z maatjo namazati, brado^ica sama pa s saliterje^o kislino (hadiče^im oljem) pre^idno 7sak dan pomociti, dokler ne premine. V drugem slucaju se pa brado^ica pri korenini z ostrim nožem odreže, raua nekoliko ožge ali razjeda. M. Lesui pepel travnikom dober gnoj. Z leanim pepelom tra^nike potrošati je dobro in koristao ue le za sube travnike, ampak tudi za mokre. Subib tra7niko7 ne kaže tako močno pepeliti, zadosti je 18 hektol. na hektaro košnje. Mokri tra7niki se pa siuejo bolj močno pepeliti. Najboljie je pepel potrošati na travnike vzgodaj spomladi, predno trava poganjati začne. Če je lesni pepel 8 premogovim pomešan, se ga sme nekoliko 7e6 jemati, treba pa je premogo7 pepel poprej preresetati, ker debeli premogovi kosi, ki ao 7 njem ni6 ne koristijo, pa6 pa škodijo. Sejmovi na Štajerskem. 4. avg. Grossflorian, 87. gore pri 87. Petru, 87. Ilj pri Šostanju ; 5. aug. 87. Janž in 87. Ožbald 7 arrešk. okraju, Loka, Trbovblje, 87. Miklauž 7 Susilali, Kaniža; 6. avg. Ptuj, Nova cerk^a. Sejmovi na Koroškem. 10. avg. sv. Leuart, Straseburg; 11. avg. Beljak.