O urejanju očetovstva in preživnine
Center za socialno delo ob-čine Ljubljana-Center je pred-ložil skupščini poročilo o svo-jem delu v zvezai z ugotavlja-njem očetovstva in urejanjem prežavnin v letih 1965 do 1971. Brez posebne raaprave je skup-ščdna sprejela to poročilo in zlasti zaključne ugotovltve ter predloge, da je treba reševati vpra&nja v zvezi z nezakonski-mi rojstvi in problematiko ne-zakonskih otrok v smislu nu-denje ftimširše socialne pomoča in varnosti. Posebej pa skupšči-na podpira predlog, da se da v novi rodbinski zakonodaji skrb-stvenemu organu možnost za-stopanja otrokov;h pravic pred sodišči, kadar mati   tako   želi.
Sicer pa je Center za social-no delo navedel konkretne po-datke o številu obravnavanih zadev z omenjenih področij v preteklih sedmih letih. Med drugim navaja, da je bilo v teh letih število ne akonskih roj-stev v občina Center nekoliko večje kot v republiškem meri-lu — v primerjavi s številom vseh rojstev Razmerje neza-konskih otr. k nasproti številu rojstev je v ^entru doseglo 9,4 odstotka, v republiškem meri-lu pa 8,7. To je videti razum-ljivo, ker velja domneva, da se na podeželju rodi manj neza-konskih otrok. Strokovnjeki Centra pa so ugotovili, da se je večina nezakonskih mater pri-selila v Ljubljano iz okoliških lcrajev in ttidi \z drugih repub-lik. Zato je omenjeni odstotek normalen in spreiemljiv.
Canter za socialno delo je v omenjenih letih obravnaval 417 nezakonskih rojstev in 239 pre-živnin. Pregle«4 po posameznih letih kaže, o.*" so nezakonska rojstva v prece.|šn,iem upadu, močneie so se povečala le v le-tu 1970. Podatki tudi kažejo, da je znatna razlika med številom prijavljenih nezakonskih roj-stev in številom predlogov za ureditev očetostva. Do tega pa prihaia predvsem zato, ker ma-tere že po uvedbi oostopka več-krat menjajo prebivališče, po-tem pa se postor-ek ustavi. Za-nimivo ie tudd. da se ie od 246 vablienih zaradl ureditve oče-tovstva zarlasilo le 135 očetov — 103 od njih so pri/mali očetov-stvo, 32 pa je to zanikalo. če je ta ugotovitev kar ugodna, pa je porazno, da v preostalih 98 primerih ni bdlo moeroče uCTo-toviti bivališča otrokovega do-mnevnega o^eta-
Podatki o starotsi nezakon-skih mater povedo, da je bilo na Centru največ mater starih od 21 do 25 let. Ugodno pa je, da je vedno manj nezakonskih mater, ki sq rodile pred 18 le-tom starosti, ko niso niti ma-terialno niti psihično sposobne nuditi otroku vse potrebno za njegov razvoj. Večina med njd-mi pa je nekvalificiranih de-lavk in gospodinjskih pomoč-nic, v prvih dveh starostnih skupdnah do 20 let je precj tu-dd dijakinj in študentk.
In za kakšne preživnane so se dogovorili na Centru? Na raz-polago imamo podatke o vseh obravnavanih primerih, tudi ti-stih, zaradi katerih je prišla matd le, da bi uredila preživ-nino, kajti otrofc je imel oče-tovstvo že pred leti priznano ali sodno ugotovljeno. Tako je bilo vloženih 239 predlogov za plači-lo preživnine. V več kot polo-vioi primerov so bile sklenjene poravnave o plačilu preživnine. Najbolj ugodno je bilo y tem primeru leto 1969, ko je bilo us-pešno rešenih kar 90 odstotkov vseh predlogov. Višina preživ-nin je bila dogovorjena seveda za zelo razldčne zaieske. V letu 1965 je bilo na pTimer kar 19 dogovorjenih preživnin izpod 100 din mesečno in le 5 med 100 in 200 din. v letu 1971 pa ni bilo več nobene takšne. Torej se tudi preživnine dvigajo s po-rastom življenjskdh stroškov. Prav zato je bdlo v Jetu 1971 največ poravnav za zneske med 300 in 400 din.   .
Center za socialno delo je na-dalje še posebej opozoril na postopek v preživninskih zade-vah kot tudi v zvezi z ureja-njem očetovstva. Ugotovili so, da se matere zelo redko poslu-žujejo sodne poti in ponavadi šele po dolgofcrajnem prepriče-vanju. Eden izmed razlogov je brez dvoma pTeobremenjenost pravne pomoči pri sodišču. Pre-cej omenjenih zadev se namreč konča kar pri Centru, čeprav za mater in otroka neuspešno. Matere, ki so jih s težavo pre-piričali, da nadaljujejo posto-pek, tudd po dolgotrajnem ča-kanju na sodiščih ne pridejo na vrsto, da bi jim sestavili tožbo za plaoilo preživnine. V posebno nujnih primerih sicer sodeluje Center s sodiščem in izjemoma tudi nudi takojšnjo pravno pomoč. Obstaja pa še en razlog. zaradi katerega ma-tere ne gredo rade na sodišče.
Tudi če jim na pravni pomoči pri sodišču brezplačno sestavi-jo tožbo, mati nima denarja, da bi v pravdi imela poobla-ščenca oziroma odvetnika, kar pa je pri. nasprotni stranki, ot-rokovem očetu, skoraj redno. Zato so številne matere iarazile željo, da bi jim v primeru ne-uspešnega posredovanja skrbst-venega organa na Centru sesta-vili tožbo tn po njenem poobla-stilu naj bi delavec Centra za-stopal otroka tudi v pravdi. Se-veda pa je zato potrebna spre-menjena rdobinska zakonoda.ja in ustrezna kadrovska zasedba socialnih služb.
Na koncu poročila je Center strnil ugotovitve takole:
—    število   nezakonskih  roj-   . stev v občini Ljubljana-Center je nekoliko višje od republiške-ga poprečja, kar je razumljivo, glede na   mestno   območje   in migracijo prebivalstva s pode-želja v mesto;
—   od  celotnega  števila   evi-dentiranih nezakonskih rojstev je bilo v občini Center vloženih približno  70  odstotkov predlo-gov za urejanje očetovstva;
—   četrtino   vloženih   predlo-gov za priznanje očetovstva ie bilo priznanih na Centru za so-cdailno delo, v drugoh primerih pa   je bil   postopek   ustavlien, ker domnevnega očeta ni bilo vaat najti, ali je bilo očetovst-vo  zanikano,  ali potem  sodno ugotovljeno;
— med nezakonskimi matera-md  je   največ   nekvalificiranih delavk in gospodn.iskih pornoč-nic z nizkimi osebniml dohod-ki;
—  v obravnavanem obdob.iu je 239 mater vložilo predlog za plačilo preživnine in v več kot polovici primerov so bile sWe-njene poravnave;
—  višina na Centru dogroror-jene preživndne je višia, kot se določa v sodnem postopku:
—  mater ne vlaga.io zahtev-kov  za povrndtev pripadajcjče-ga dela stroškov zaradi noseč-nosti in poroda ter stroškov za preživljanje tri mesece pred ;n tri mesece po  porodu, čeurav imaio  pravico  do  tega po   te-meljnem   zakonu  o   razmerju med starši in otroki;
—  mfltere se nerade poslužu-jeio sodne poti za uerotavljanie očetovstva  in  ureddtev  preživ-nine. zato je nujno, da zakon poobiasti   za   zastopanje  pred soddšči tudi skrbstvene or^a^e.
D. Skok