izhaja vsaki ^,d»liran z dnevom ^lednje nedelje. ^niaa velja za Av-cclo leto ne, za pol in četrt razmerno; za Ogr-4 K 50 vin. za celo ; za Nemčijo slane lo leto 5 kron, za iko pa 6 kron; drago inozemstvo se i naročnino z ožina visokost pošt-] Naročnino je pla-Posamezne .seprodajajopo6v. '"iSlvo in »pravit nahajata v jn, gledališko po-1 slopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer." Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za '/» strani K 16, za '/• strani K 8, za »/„ strani K 4, za 7s» strani K 2, za '/«« strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. »Škandal in sramota", je opisal naš cesar Franc Jožef I. p r v a-I p o 1 i t i k o. Kmetje! S kom bodemo dr-! s cesarjem ali s prvaki ? S tistimi pač ne mo držati ki so nam oropali pravico dr-ega zbora, ki so nas izdali v bedi! Proč s ko sramoto! Okrajni zastop ptujski. Ko so izvedeli prebivalci ptujskega okraja ^du volitve v okrajni zastop, zavladalo je 5 veselje. Bilo je s temi volitvami zasičeno dosedanjo napredno gospodarstvo. In najzagrizenejši nasprotniki so morali pri-', da je to gospodarstvo naravnost vzorno, t donašalo velikansko korist ljudstvu in gre C8ga' naprednemu zastopu v. načelnikom g. igom vsa zahvala. Prvaštvo je sicer vedno '•bno napadalo in hujskalo. Zlasti tisti prvaki, 180 bili svoj čas sami gospodarji v okrajnem Ltopu, ki so delali takrat posameznim osebam dobičke na ljudske troške in ki so dokazali oni reč kakor 20 let svojo popolno nezmo-u8t, zlasti ti prvaki so se jezili. In oni so i zanesli boj proti naprednemu odboru. Po-galo jim ni. Volitve so končale in — zmaga bila naša! Za par let se bode torej zopet nadaljevalo ~etno gospodarsko delo, ljudstvu v korist. Da to delo prične, zbrali so se novo izvoljeni ni okrajnega zastopa preteklo sredo, 21. t. m. veliki dvorani novega rotovža v Ptuju k usta-lTnemu shodu. V naslednem podamo kratko godilo tega zborovanja: Ob 10. uri je otvoril g. nadkomisar baron jwbauer kot zastopnik oblasti zborovanje. Ome-da je okrajni glavar zadržan, priti na d in je došlim članom izročil svoje čestitke izvolitvi. Konstatiral je, da je 30 članov ^tvzočih, da je torej seja sklepčna in prosil, da | naj delo izvrši. Na predlog župana Orniga se je izvolilo za stvo shoda najstarejšega člana zastopa, vrlega jga V i s e n j a k a iz Slomov. Visenjak je pozdravil navzoče in želel, bodejo i zanaprej vsem prebivalcem koristno i izvrševali. Petem je nastopil ..profesor- Zelenik kot "ja prvaško mislecih članov zastopa. Prečital neko pisarijo, po kateri je hotel preprečiti novitev odbora, češ da volitev zastopnika sa Ptujski gori ni bila pravilna. Zelenik je zahval, da se da njegov (menda od dr. Jurtela _anij protest v zapisnik. G. Maks Straschill je predlagal, da se izvoli posebni odbor, ki bode vse stvari pregledal. laron Neubauer je dejal, da spadajo [protesti v kompetenco zbora zastopa. Dr. F i c h t e n a u je stavil predlog, da se li v odbor za pregledanje aktov gg. Turkuš, rt, pl. Pongratz in pl. Hellin. Ta predlog se je sprejel in seja se je prekinila, da ta odbor akte pregleda. Po odmoru se je poročalo o izidu volitev v veleposestvu, v kuriji industrije in trgovine ter kmetskih občin. Vse izide se je vzelo ednoglasno na znanje in s tem volitev potrdilo. Le pri poročilu o izidu volitev v skupini mest in trgov je Zelenik predlagal, naj se ne potrdi. Ali vkljub temu se je tndi to volitev z veliko večino potrdilo. In zdaj so p r v a š k i člani — 7 jih je bilo — pod vodstvom ,, profesorja" Zelenika zapustil i dvorano. S tem so dokazali, da nočejo več delovati, da jim je prvaška politika vzela vso zmisel za gospodarsko delo. Vkljub temu se je izvršila potem volitev načelnika in okrajnega odbora. Za načelnika je bil izvoljen z *2 8. glasovi g. Jo s. Ornig. za njegovega namestnika pa gosp. (' u i d o p 1. Pongratz. V odbor so bili ednoglasno izvoljeni: Za veleposestvo g. Maks Straschill (2!) glasov); za industrijo in trgovino g. dr. Ficktenau (29 glasov) za :■ .. ,. , ,-, r>'-> glasov) za kmetske občine g. Johan Turkuš (29 glasov.) Iz plenuma pa sta bila izvoljena g. Jakob Ž a m p a (29 glasov) in g. baron Kiibeck (29 glasov). S tem je bila volitev odbora gotova. Načelnik nam je ostal vrli naš Ornig, v odboru pa sedijo sami možje, kateri so dokazali, da jim je ljudski prid prvi cilj. Čast novemu odbora! Po'volitvi je vprašal predsednik shoda, je-li sprejmejo izvoljeni člani svoja mesta. Vsi so se zahvalili za zaupanje in so sprejeli. Baron Neubauer je izrazil potem še svoje želje, da bi novo izvoljeni odbor i zanaprej tako koristno deloval, kakor je to doslej storil. Potem se je shod zaključil. Tako je prvi korak storjen. Napredni okrajni obbor je doslej vedno v prid in za gospodarsko korist iprebivalstva nastopal. Izvršil je v kratkem času velikansko gospodarsko delo, za katero mu je vse hvaležno. Pri naprednjakih se ne gre za osebni dobiček, marveč edino za to, kar je vsem in povsod koristno. Zdaj bode odbor in sploh ves okrajni zastop pričel iz novega delovati. Nadaljeval bode, kar se je v zadnjih letih pričelo. In prepričani smo, da bode tudi ljudstvo polagoma izprevidlo, da je gospodarsko delo prva stvar. Naprej torej v tem delu, naprej za ljudstvo, katero trpi in dela, naprej zato, da postane ptujski okraj v svojem gospodarstvu vzoren! In potem naj nasprotniki le psujejo in obreku-jejo, naj lažejo in naj se pustijo nahujskati, — napredek mora.zmagati in bode zmagal. Politični pregled. Kmetijski svet. V sredo, 30. junija se je ob 10. uri predpoldne vršil v dvorani nižje-avstrijskega deželnega zbora ustanovni občni zbor kmetijskega sveta za tretjo, do konca leta 1913. trajajočo poslovno dobo. Mala loterija odpravljena? Listi poročajo, da namerava vlada malo loterijo odpraviti. Ta loterija je dala državi vsako leto več milijonev kron dohodka. Zato bi jo finančni minister le tedaj odpravil, ako bi se mu dovolilo novo zahtevane davke. Naše prepričanje je, da je ta loterija pravi škandal in da bi bil skrajni čas, da se odpravi. Kajti koliko revnih ljudij znosi zadnje svoje krajcarje v to loterijo. Povsod je že skoraj odpravljena, le pri nas ne. VbOgi Peterček: Revolverskemu kralju Petru in vsej dinastiji Karagjorgevičev se z vsakim dnevom slabše godi. Človeka skoraj prešini misel, da se bode tej gospodi enkrat tako zgodilo, kakor njenem predhodniku kralju Aleksandru in njegovi ženi Dragi. Zdaj se vidi natanko, da je kralj Peter na eni strani odvisen od tistih zločinskih oficirjev, ki so Aleksandra na zverinski način umorili, da se pa na drugi strani ne more izogniti javni sodbi ljudstva. Pred kratkem so s kraljem nezadovoljni ljudje izdali letake, na katerih je bilo m. dr. brati: »Kralj Peter je srbsko ime v inozemstvu onesnažil in ljudske denarje zapravil; princ Jurij pa je ljudski denar zlorabil" . . . Ja,.ja,_kakor&ajj. je_bila setev, tata, bode "tudi žetev . . . Roparstvo na Srbskem se vsled škandaloznih razmer vedno bolj razširja. V Pozarevaškim okraju je uredil hajduk Milovanovič celo bando, pred katero prebivalstvo kar od strahu trepeta. Ta Milovanovič umoril je v zadnjem času več oseb, m. dr. tudi dva orožnika. Srbska vlada naj bi raje roparje pokončala, nego sosedne države vznemirjala. Zanimivo je sicer tudi, da je vojna nevarnost z Avstrijo Srbe v velike troške vrgla. Tako se bodejo zaradi vojaških troškov na Srbskem davki za 30—40°/o zvišali. Revolucija V Perzjji je zmagala. Ustaši so na celi črti prodrli. Šah sam jo moral najprve v rusko poslaništvo zbežati. Potem pa je odložil svoje vladarstvo. Na javnem prostoru so postavili potem za vladarja Assad el Miilka. Takoj, ko se zadeve uredijo, uresničila bode vlada zopet ustavo, katero je prejšni šah uničil. Boji so bili hudi in v Teheranu se je zlasti v evropejskem delu mesta divjalo. Don Karlos umrl. Umrl je pretendent na špansko krono don Karlos burbonski. Držal je vedno ojstro na svoji pravici do španskega trona. Njegovi pristaši so znani klerikalni „Karlisti", ki so že večkrat ustaje poskušali. V letu 1872 do 1876 je prišlo do krvavih bojev s „Karlisti". Zdaj je ta stranka pač z don Karlosom umrla. Državni zbor so prvaški poslanci v svoji zaslepljenosti, združeni z veleizdajalskimi cehi, razbili. Izročili so ljudstvo brezpravnosti! Dopisi. Veržej. Kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanuje! Resničen je ta pregovor, katerega pokažejo naši zaslepljeni tržani. Minilo je komaj 3 mesce, ko so bili kaznovani, in so morali plačati vsaki 400 kron, ko je nesrečna tožba naredila drugič mnogo plačila. Nesrečni tržani, kateri se ne dajo dopovedati in delajo po gozdih s svojo živino velikansko škodo! G. župnik je vzel ^komisijon" na njihove troške. Komisija je prepovedala pasti po glavnih delih gozda in je spet kaznovala vsakega do 120 kron. Dva tržana sta pred komisijo rekla: Kaj je nam to plačilo I Nam pomaga g. župnik. Imamo odra-šene hčere, jih lahko bogato oženimo. Za nesrečne tožbe in komisijone imate denar. Za svoje otroke, kadar hočejo v zakon stopiti, pa ne. Neki trzanje pred komisijo rekel: ..Kam de mene vrak nesa. Pašo moram plačati, komisijon, dačo sem od pol leta dolžen, vsakemu delavcu morem plačati po 40 vinarov, ne morem več gospodariti, vse gre cugrunt". Oj revček, oj revček, meni se iz srca usmiliš, ko gledam tvojo nadlogo, kedar moraš mošnjo odpreti in plačati vsakemu delavcu po 40 vinarjev. 0 takrat pa ne premisliš, kadar v krčmi po zimi z desetkami tolčeš in steklenice pod duri mečeš; delavce preklinjaš, kateri ti nočejo za 40 vinarjev delati . . . Dne 8. julija ste pokazali Vašo oliko pred komisijo, ko vam je g. župnik soho namesto križa blagoslovil. Plesali in vriskali so celi dan kakor nekdaj Izraelci, ko so molili zlato tele. Po blagoslovljenju je zapovedal g. župnik, naj zapojejo brezmadežne device krasno pesen, ki se tako glasi: „Oj purgari stante se malo predramte mo pesen zapeli, madžarki na čast, madžarka vesela še nigdar ni pela sedaj pa ko pase pozdigne svoj glas." itd. Nesrečni nered, za katerega se strašno poteguje, g. župnik! Da bi se on potegoval zato, da bi svoje ovce v krščanski veri podučil ... Ko pride župnik v Rozmanovo krčmo in najde svoje zaslepljence, jim reče: To so moje ovce, jim plačuje pijačo, da se opijanijo. Ko pa pride drugi od nasprotne strani, kateri ne pustijo pasti tuje živine po svojih gozdih, jim reče: odhajaj odstopnik ali'puntar. Slišal sem, da je g. župnik rekel neki zakonski ženi, ko je prišla po smrti svojega moža prosit, da bi ji naredil neko pismo, in g. župnik skoči od jeze kviško in se zdere nad njo: „ poberi se izpred mene" in jo je sunil skozi vrata. Oh, mene ..srce boli, ko.vidim v našem trgu toliko nespodobnosti in nisem hodil v vašo „purgar-šolo" . . . Opazovalec. Iz sv. Lenarta nad Laškem. Dragi nam ,, Staj ere"! Želimo ti tudi iz našega kraja en par novic naznaniti. Hvala Bogu imamo tudi tukaj vpeljano tako Bogu všečo »Marijino družbo", da hodijo tako zvane „ device" ob nedeljah popoldan v cerkev ali pa v krčmo Boga častit. Ali dve. ki sta žalibog bili preveč pobožni, so jih pa izbrisali. Ne vemo. kakšna je pobožuost ostalih „devic", ali vsekakor smo prepričani: dekleta, ki hočejo poštena in res krščanska biti, ne potrebujejo zato nobenega društva! Kmetje. Sv. Urban v slov. goricah. Približuje se zopet čas, najbolj veseli čas, v katerem se kmet veseli svojega plačila od trudapolnega dela na njivah. Dostikrat je zdihoval, ko je prihajal temen oblak iz tistega kraja, ko bi mu ne bi zopet toča pokončala dobička od svojega dela. Vse se veseli in z veselim očesam pogleduje na rumeno žito in pšenico tudi tisti, katerim je kmet deveta briga in kmečki otrok samo najnavadnejša stvar . . . Zato pa je urbanski kaplan se izrazil. (tisti lepi Malejner Kari) da mu kmet smrdi, in da je kmečki otrok samo za tepenje . . . Zato pa imej tudi ti, kmet, geslo : Če mu ti smrdiš, naj mu tudi tvoja pšenica ne diši, ker ti kakor suženj tako moraš za vsaki grižlej hruha en vinar za fare in farizeje plačati. Saj si mu lansko leto 9 milijonev zopet plače povišal in zbirco še vedno plačaš. Vsevedež. Gladbeck na Nemškem. (Pretep.) V Glad-beeku na Westfalskem v Bohmertstrasse so se stepli. Neki Franc Žohar je bil večkrat močno pijan in se je zmiraj pretepal. Sedaj 12. julija popoldan so prišli skupaj in je neki N. Franca Žoharja tako močno po glavi vdaril z čevljarskim kladivom, da je ta precej doli padel. Nato je Žoharja neki Juri Leskovšek z klavnim nožem izštihal in ta N. je imel neko bodalo in je z tistim Leskovšeki pomagal. Nato je še Zohar ostal in je šel en par korakov. Potem prileti Leskovšek in mu da zopet en par stihov v pljuča in v srce, tako da je ta padel in so ga morali v bolnico prinesti, kjer je čez par minut umrl; _ 2 — • ■ dobil je 12 težkih z nožem prizadetih ran. Tisti N. že sedi, Leskovšek jo je pa popihal, da ne vejo kam, ga išče po!icija in žendarmerija, do-sedaj še nimajo sledu o njem. (Opomba: Sramota je po našem mnenju, da se slovenski dej lavci v tujini tako daleč spozabijo in se pobijajo. S tem delajo vsem tovarišem sramoto in ni čuda, da jih potem domačini smatrajo za ubijalce in razbojnike. Uredn.) Za Kranjce, edino za ožlindrane Kranjce so šli prvaški šta- jerski in koroški poslanci s tem, da so le sužnji zastopajo naših marveč le Zapomnimo si to! v ogenj. Dokazali so Kranjcev, da ne kranjskih interesov. Novice. Vbogi kmet! Res, res, — vbogi kmet! Nerazumni ljudje pripisujejo kmetu krivdo nad draginjo, ki muči dandanes vso ljudstvo. Gotovo, tudi mi priznamo, da ima vsakdo pravico do koščeka kruha in da je vsaka zahteva opravičena, ki meri na znižanje cen življenskih sredstev. Delavec in obrtnik tudi ne moreta od zraka živeti. To je na vsak način resnično. Ali isto-tako je resnično, da ima kmet isto pravico do življenja, kakor vsi drugi stanovi. In zdaj preglejmo t. zv. statistike. Videli bodemo, da se je tekom desetletij vsem stanovom njih dohodke zvišalo. Delavci so si s svojimi strokovnimi organizacijami delavni čas izdatno znižali in plače občutno zvišali. Uradnikom najrazličnejših kategorij se skoraj vsako leto plače zvišajo; vrh tega so večinoma za slučaj starosti ale onemoglosti preskrbljeni. Duhovnikom se je šele pred par leti plače za letnih 9 milijonev zvišalo. Istokako oficirjem. In tako bi lahko vse stanove našteli. Od kmeta pa se zahteva, da ostane vedno pri istih cenah, da ne zahteja nikdar za, svoje produkte več, kakor je doslej zahteval. Ako prodaja kmet svojo živino po malo višji ceni, potem že vpijejo razni nepridipravi, da je „mesni oderuh". Ako hoče imeti kmet pri obdelavanju polja in njive svoj dobiček, potem že tulijo, da je on kruh in mleko podražil . . . Ja vraga, ali je kmet res zato in edino zato tukaj, da druge stanove redi, sam pa v bedi in revščini trpi? Ja, ali vlada še dandanes tlaka? Ali je kmet brezpravni suženj ? Mislimo, da ne! Zato trdimo in bodemo trdili, daje kmet ednakopraven čini t e 1 j in da ima tako kakor vsak drugi pravico, zboljšati si svoj položaj. Tega seveda gotovi ljudje ne morejo in nočejo razumeti. Ali zakaj smo mi to zopet povedali ? Zato, ker bode po našem prepričanju letošnjo leto za kmeta grozovito slabo. In mi se bojimo, da se ne razširi tako velika revščina, da bodejo naše razmere kmalu podobne onim, v katerih živijo nesrečni ruski „mužiki". Naša domača živinoreja je v velikanski nevarnosti. Lanska in letošnja suša je pokončala naše paše in travnike. Zdaj se pojavljajo še povsod črvi v velikanski množini, tako da se travniki kar luščijo in da izgledajo kakor ceste. Povsod naga neplodovita zemlja! Kmet je prodal, kar je imel dobre živine. Ostala mu je le suha, slaba živina, katero ne more po primerni ceni prodati in katero pa na drugi strani ne more rediti, ker nima krme. Sadja je letos izredno malo. In kar se goric tiče, je veliko vprašanje, je-li bode vino pri temu vremenu tako dobro kakor lani. Sploh nima vino, dokler ni v sodu, nobene vrednosti; ker zna ta ali oni dogodek vino še v zadnjem hipu pred trgatvijo uničiti. Že danes je izgubilo vino svojo ceno in kmetje ga niti prodati ne morejo. Nadalje so se v nekaterih krajih spodnje Štajerske kobilice pojavile, ki so tudi že veliko gozdov in pašnikov pokončale. In dača? Vedno večja! . . . Zato smo vzkliknili: V b o g i kmet! Ko bi imela vlada pravo zmisel za potrebe dr* zave, morala bi z vsemi mogočimi sredstvi v nevarnosti se nahajajočemu kmetijstvu pomagati. Ali danes vlada tega niti storiti ne more! Zakaj ne ? Zato, ker so brezvestni prvaški^ poslane i, združeni z veleiz-dajalskimi Cehi, ubili državno z b o rn i co. Prvaška gospoda, na čelu ji slavit : Korošec - Grafenauer - Susteršič, je onemo| vsako delo za ljudstvo. In kmet trpel lakoto, kmet bode stradal, kmet ne imel niti grižljaja kruha za svojo deco, zato, ker prvaški poslanci nadaljujeo nesrečni politiki, katero je označil avstrijd sar Franc Jožef I. za „škandal in sram To je dejstvo! In zato se le čudimo, da izmozgano ljudstvo tako mirno ostaja, da zmeni za to politično zločinsto prvaške goa Vbogi kmet, kedaj, kedaj se ti bodejo očloc Kedaj poženeš svoje pijavke naprej V .. . Proti prvaškim poslancem. Novica, i prvaški poslanci zaradi ministerskega frak Sušteršiča našo državno zbornico razbili, t vila je globoki vtis med našim ljudstvom. Ijndjj] čutijo, da bode letošnjo leto prav slabo in to t| v vsakem oziru, tako da čaka kmeta vedno večji beda. In zdaj, ko bi bilo treba, da poslanci! vsemi močmi nato delujejo, da bi kmeta podpore pridobili in vlado prisilili, da se za krnel« zanima, zdaj so ti brezvestni poslanci državni zbor- razbili in pasijo doma raje lenobo. Seveda, dr. Korošca ali Benkoviča ne zadene nobrn suša. On se bode pošteno naprej redil, kajti neumnih ljudij je še vedno dosti . . . Razburjenj« med ljudstvom je res velikansko. Od vseli strani dobivamo pisma, v katerih izražajo pošteni nisi kmetje svoje ogorčenje nad počenjanjem prvakot. Tako nam piše neki starejši kmet ij mariborske okolice: r— Bil sem vedno dobri katoličan in nikdar nasprotnik duhovnikov. Ali človeku mon res že potrpljenje počit. Vprašam doktorja Korošca : od koga naj mi revnejši kmetje živimo? Ali bodejo morda duhovniki letos na zbirco pozabili ? Mislim, da ne. Upali smo, da bodejo cesar in vlada pomagali. Ali zdaj je cesar rekel, daje prvaška politika škandal in sramot«. Upajmo, da naš cesar ve, da mi slovenski kmetje se ne strinjamo s to prvaško politiko. Poslana lenarijo, mi pa trpimo' Tako piše kmet, ki ni navajen jamranja in praznih besed. In takih pisem smo celo kopico dobili. Mi razu ljudsko razburjenje in nam se to ljudstvo Ali morda bode beda to ljudstvo poduči ne bode več takih klerikalnih maraelu podrepnikov ožlindrane kranjske žavni zbor pošiljalo. ., Denarja manjka ... Iz Ljubljane se po: Razni prvaški zavodi nameravajo vpeljati za, odpoved denarja. Po tem načrtu bi bilo treb»| za svote do 500 K 1. mesec, do 2000 K o mesece. in čez 2000 K celo G mesecev roka a odpoved. Vložniki po tej uredbi pač ne bodejo] mnogo zaupanja do prvaških denarnih zavodot] imeli. Kajti vzrok te uredbe je na vsak način pomanjkanje denarja. Prvaško gospodarstvo je] tako slabo, da mora priti do polomov, v katerih] bodejo seveda največ nedolžni ljudje trpeli, i Iz Spodnje-btajerskega. Povsod lenoba? Mi smo že opetovano m-glašali, da se pustijo prvaki sicer v vse mogoč* jayne zastope voliti, da pa potem ničesar n« storijo,: temveč povsod le lenobo pasi/o. To so je zlasti v zadnjem času videlo, ko so štajerski prvaški poslanci pomagali, da se državni zbor razbije. Pišek, Roškar, Korošec, Benkovič lenarijo zdaj doma, mesto da bi v državni zbornici interese svojih volilcev zastopali. Isto smo videli pri :zadnjem ustanovnem shodu ptujskega okrajnega zastopa. Svoj čas so prvaki z vsemi močmi na to delali, da bi ta zastop zopet v svoje roke dobili.• Lagali so, da se je človeku kar gabilo, ako je te laži poslušal. Seveda so propadli. Vendar pa je prišlo nekaj prvaško mislečih članoT v okrajni zastop. Človek bi zdaj seveda mislil, da bodejo ti člani delali in pokazali, kako se mora delati, ker so preje vedno jezik brusili, da naprednjaki ne delajo pravilno. Ali stvar je drugačna. Delo smrdi prvakom in zato vedno raje — kritikujejo. To ni težko! Gobec ol zna vsak paglavec, — delati pa ne. In res! K je bil okrajni zastop sklican na ustanovni shod, vodil jo prvaške člane znani ..profesor" Zelenik, ki ne mara za vinsko kapljico. Mož je bil svoj čas načelnik okrajnega zastopa in to v tistih žalostnih časih, ko se ni ničesar kakor dolgoro delalo ,.in ko so si Brenčiči s svojim slabim lesom na troške davkoplačevalcev lepo premoženje napravili. Ta Zelenik je vodil torej prvaško tudi v lenih teri h« vata z kajti c delo p tndi s ,profe videli, tov z: možje le po mezinc s tem pa tur [valed etva. '. odbor snega Brenč odbor Ta je Res j. njegov zadnje daturc Ali pc gočili skusil da se volilce — 3 — oe člane okrajnega zastopa. To končno dene. Zelenik naj bi bil poskusil, da en-toje možgane skupaj pobere in svoje zmo-, pokaže. Ali mož niti ust ni odprl, brez f ne imel papirja pred nosom. Vse kar je lovoril, bral je ta »profesor" ne vemo ka-pnanosti iz listka. Mislimo, da mu je ta listek Injih deželnozborskih volitvah propadli prvaški ' dr. Jurtela napisal. Kajti Jurtela je na vsak tako pameten, da se noče sam blamirati, da pripusti to raje enemu Zeleniku. In (ljudje pravijo, da je bil to pot trezen), je čital in čital, čeprav mu ni posebno š!o. Pritoževal se je zlasti proti izvolitvi lika Horvata iz Ptujske gore. Zakaj ? No, ne trobi v Zelenik-Brenčič-Jurtelov rog ato ga no marajo. Prvaki so namreč mislili, bodejo onemogočili konstituiranje okrajnega Ali posrečilo se jim ni. Kajti ako je [ v občinskem zastopu na Ptujski gori par ljudi, nahaja se tudi par možov tam, ka-[ hočejo delo. In ti možje so izvolili g. Hor-I za zastopnika. To je popolnoma postavno, drugače bi gotovi nahujskani lenuhi vsako i preprečili. Na tem stališču je stal in tako sklenil sedanji okrajni zastop. In ko so tfeBor" Zelenik s svojimi šestimi pristaši to zapustili so shod. To se pravi: od kme-a delo v okrajni zastop poslani prvaški nočejo delati, oni hočejo v zastopu politiko uganjati, oni ne ganejo niti nca, da bi kaj koristnega storili. Šli so in dokazali svojo lenobo. Pokazali so di brezvestnost, s katero nastopajo svojih političnih neumnosti v škodo Ijud-Ti možje, katerim je dobro ljudstva deveta a. ki hočejo ovirati delo okrajnega zastopa, so: Bnik, Mavčič (iz Novecerkve), Rižnar (iz yovca), Veršič in Grah ar (iz Hajdine), Miha Brenčič inSupančič Korlček. — Torej jih je, sedem .teh junakov. Človek se sko-ominja nemške povesti »von den sieben ivaben". Sedem, ravno sedem jih je bilo. se tiče Mavčiča, Rižnarja in Veršiča, smo |opolnoma prepričani, da sploh ne vejo, zakaj I prišli v okrajni zastop in zakaj so zapustili . Pri teh gospodih velja ednostavno komanda. Profesor" Zelenik sicer to pot ni bil plja'n', kor se mu to mnogokrat pripeti, ali gotovo | da so ga razni gospodje a la Jurtela k temu omnemu koraku pripravili. Mož menda niti čnti, kako klavrno vlogo igra v rokah — dru-— Ako je Zeleniku res samo za škanda-no politiko, potem naj bi bil raje pri Moho-ostal in rujno vince pil . . . Kar se tiče kipančičovega Korlčka, mu njegovo postopanje i ne zamerimo. Penzijonirani ta šolmešter pač ve, kako ljudstvo dela in trpi. Miha Brenčič že ve, zakaj se je potegoval za prvaški saj je znano, da ni imel nikdo od prej-okrajnega odbora toliko dobička, kakor nčicova družina. Za te Brenčiče je bil okrajni or prava molzna krava. In hajdinski Grahar? i je prišel tudi po nesreči v okrajni zastop. i je namreč, da bi moral biti na mesto njega ijegov sorodnik Supančič iz Jurovca izvoljen. V njem hipu šele je ta odmaknil svojo kandi-uro, tako da je prišel Grahar v zastop . . . ponavljajmo : V državni zbornici so onemo-Sili prvaški poslanci sleherno delo. Isto so po-v okrajnem zastopu. Zato pravimo, da , se je na ta način poštene kmetske llilce politično opeharilo. Tudi to se ne in ne bode pozabilo. Zelenik, Mavčič, Riž-ir, Veršič, Grahar, Miha Brenčič in Korlc Zu-i so torej dokazali, da jim ni ničesar ia pošteno gospodarsko delo. In laj vprašamo: Ali je to lepo in pošteno? Zase pustijo ti ljudje voliti, ako so tako leni, nočejo delati? Ljudstvo si bode te politične lenuhe zapomnilo in jim bode svoj že posvetilo. Vse kar je prav, ali iz javnega jenja na Štajerskem se mora vse iztrebiti, škoduje! Napredni okrajni odbor lelalbode i z a nap rej, tudi brez teh ljudi. Zakaj hujskate? Kakor smo že zadnjič po-[roeali, navadili so se nekateri mladi fantiči, da [pridejo ob nedeljah v Ptuj in se s trakovi ter [draštvenimi znaki pred rotovž postavijo. Nam se zdi to počeujanje otročje in mi bi ne imeli prav nič proti temu. Ali omenjeni mladi Ifcntiči delajo to edino z namenom, da bi se hujskalo in napravilo zopet nemir. Vemo, da fantiči sami niso s tem pričeli, temveč da jih hnjskajo zahrbtno skriti hujskači, ki živijo od gonje iD ki so le tedaj veseli, kadar vlada nemir. Temu hujskanju pa mora biti konec! Odra-šeni kmetje se za take zadeve sploh ne brigajo. Oni imajo pač resnejše skrbi in čutijo prav dobro, da morajo živeti vsled svojih gospodarskih razmer v prijateljski zvezi z Nemci v mestu. Mladeniči tega še ne razumejo, ker živijo še večidel od očetovih žuljev. Zato se pustijo ti mladeniči hujskati. Razširjenje te gonje se seveda v mestu ne more trpeti. Zato je tudi policija nekaterim teh zaslepljenih fantičov položaj razjasnila in povedala, da se narodnih znakov za sedaj v mestu ne sme nositi. Slovenske kravate in rože se seveda lahko nosi; edino društveni, politični znaki so za sedaj prepovedani. Kajti vodstvo mesta mora za mir in red skrbeti. Zdaj pa ču-jemo, da se nekateri fantiči čez to grozno jezijo in da se hočejo na ta način maščevati, da napadajo izletnike v ptujski okolici. Opozarjamo, da je to nevarna igra, ki zna nahujskanim zelo škodovati. Tolovajski napadi so itak že mnogo škodovali. Koliko vinskih nemških kupcev je zaradi te grde prvaške gonje že izostalo! Kmetje, bodite torej pametni in ne pustite svojih fantov v take nevarne hujskarijc. Orožništvo je dobilo ojstre ukaze in mislimo, da ječa za nikogar ni prijetna. Bodimo vendar trezni in pametni. Mesto živi od kmeta in kmet od mesta; drug od dru-zega sta odvisna. Zakaj bi se potem krivo gledali in sovražili ? Torej mir in — hujskačem pokažite vrata! Za Kranjce! Naši prvaško-klerikalni poslanci ne vejo, kako bi se iz hude zadrege rešili. Res je namreč — in to se ne da zakriti z nobenimi besedami — da se je zgodil velikanski zločin nad ljudstvom, ko so prvaški poslanci razbili državno zbornico. Ti ljudje, ki mislijo, da so pravi polbogovi na svetu, da se jim mora vsakdo pokoriti, razbili so z enim udarcem vse to, kar so si avstrijski narodi 1. 1848 s svojo krvjo priborili. Razbili so državni zbor, v katerem bi se morale delati za ljudstvo postave. In vse to — zakaj ? Mi bi ničesar ne rekli, ko bi se šlo za to ali ono našemu ljudstvu koristno stvar. Ali šlo se je edino zato, da bi postal ožlindrani ljubljanski advokat dr. Sušteršič minister. Vse drugo je bila postranska stvar. Mi bi se pa tudi ne vznemirjali posebno, ko bi to edino kranjski prvaški poslanci storili. Lumparija z žlindro dokazuje pač natanko, koliko se gre tem ljudem za ljudstvo. Sramotno je edino to, da s o s e v p r egli staj erski i n koroški slovenski poslanci v jarem kranjske ožlindrane gospode. Glavni voditelj štajerskih slovenskih poslancev je kaplan dr. Tone Korošec. Kar on komandira, to je sveta beseda za razne poslance, ki so dosegli le vsled svoje kleriralne pokornosti poslaniško čast. Kaj bi tudi recimo en Pišek ali pa en Roškar rekel, ako Korošec komandira? Pišek in Roškar e compagnia bella morata sploh kaplanu dr. Korošcu roko poljubiti, ako jim ta to komandira. Ni treba dosti besed izgubiti, da se dokaže, da je Korošec glavni vodja štajerskih slovenskih poslancev. Zato pa je tudi Korošec v prvi vrsti odgovoren za vso politiko slovenskih štajerskih poslancev. To čuti ta prevzetni politikujoči kaplan, kateremu je menda politika več vredna nego božja beseda, prav natanko. Zato se tudi boji — ljudske sodbe. In edino zato se je tudi skril pod krila ljubljanske kranjsko-kle-rikalne stranke. Ko je bil preteklo nedeljo v Ljubljani shod ožlindranih klerikalcev, moral je seveda tudi štajerski kaplan Korošec tam svojo modrost prodajati. Obljubil je tam dr. Žlindri javno, da bode vedno z njim držal in da ne bode odnehal od svojih zahtev. Torej: Korošec se združuje in služi človeku, kateremu se je pred sodnijo dokazalo, da ima od žlindre umazane roke. Dr. Korošec pa tudi naznanja, da bode stal vedno na stališču te politike. In to politiko Žlindrovcev je označil sam avstrijski cesar za škandal in sramoto. Torej: doktor Korošec je v Ljubljani izjavil, da bode i zanaprej proti temu deloval, kar smatra cesar za dobro, in da bode za to deloval, kar imenuje cesar za škandal in sramoto. Kaplan proti cesarju! In s temi ljudmi naj mi gremo? Nikdar ne! „Narodni dnevnik" in za njim seveda tudi „Narodni list", ki imata itak oba duševnega očeta v osebi študenta Spindlerja, postaja z vsakim dnevom bolj otročji. Mi nimamo navade, polemizirati z našimi političnimi nasprotniki. Kajti pribita resnica je, da se je na spodnjem Štajerskem v slovenskem časopisju udomačil ton, ki v svoji surovosti, v svojem osebnem psovanju sploh vsako resno in stvarno polemiko onemogoči. Naj nam pane Spindler le eno proti na-prednjakom naperjeno stvarno notico svojih na sušici trpečih listov pokaže! Vse so le osebnosti in bedasto izmišljene, naravnost iz trte izvite laži. Težavno je sploh že zato s Spindlerjovim listom govoriti, ker nima ta list nobene moči in nobene stranke za seboj. Kar ta list piše, je pravzaprav le neumno pridušanje časopisa, katerega je vrglo štajersko ljudstvo iz svoje hiše. Le eno očitanjo se nam dopade. »Narodni dnevnik" nas imenuje namreč v zadnjem času vedno »Siidmarkin list". Hmhm, mi se tega imena prav nič ne sramujemo. Kajti »Siidmarka" je že toliko dobrega za naše gospodarstvo na Štajerskem in Koroškem storila, da je le cast, ako nas spravlja »Narodni dnevnik" z njo v zvezo. Sicer pa je stvar preotročja, da bi jo mogli resnim smatrati. Fantazija ponesrečenega pesnika Spindlerja trpi grozovito v teh pasjih dnevih. Že preje, ko je Spindler še poetiziral, ni bila ta fantazija mnogo vredna, kakor je to povedala vsa slovenska kritika. Zdaj pa, ko je postal Spindler „žurnalist" in »politik.", zdaj je pa še hujše . . . Veste kaj, pane Spindler? „S(idmarka" je ravnokar »Štajercu" 200.000 kron darovala. S tem denarjem si bodemo v Ptuju veliko palačo zgradili. In ako bode potem »Narodni dnevnik" ponehal, kakor je to v interesu stvarne politike in javne čednosti upati, potem bodemo Spindlerja v tej palači za »hausmeistra" sprejeli. V tej službi ne bode mnogo fantazije potreboval. »Heil Siidmark!" Sejem v Ptuju. Na živinski in svinjski sejem, ki se je vršil v Ptuju dne 21. julija, prignalo se je 210 konjev, 992 komadov govede in 810 prašičov. Kupčija bila je pri navadnih cenah dobra. Prihodnji letni sejem se vrši dne o. avgusta. Svinjski sejmi pa se.vršijo 28. julija in 4. avgusta. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (♦) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (** pomenijo letne in živinske sejme. Dne 25. julija v Žalcu**, okr. Celje; v Slovenji Bistrici**; pri Sv. Urbanu**, okr. Ptuj; v Cermožičah**, okr. Rogatec; v Kozjem**; v Lipnici**. Dne 26. j u 1 i j a pri Sv. Ani na Krem-bergu, okr. Cmurek; v Teharjih**, okr. Celje; v Frainu**, okr. Maribor: v Ormožu**. Dne 27. julija v Ormožu (svinjski sejem). Dne 28. julija na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Ime-nem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje. Dne 29. j u-1 i j a na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sojem z roga to živino). Dne 30. j u 1 i-j a v Kostrivnici**, okr. Rogatec; v Gradcu (sejem z mlado živino). Dne 31. julija v Za-gorji**, okr. Kozje; v Konjicah**; pri Sv. Jakobu**, okr. Laško; pri Sv. Lovrencu v Slov. gor.**, okr. Ptuj; v Marnbergu**. Dne 2. a v-gusta na Ponikvi*, okr. Celje; v Pišecah*, okr. Brežice; v Konjicah**, okr. Lipnica; pri Sv. Lenartu v Slov. gor.**; pri Sv. Martinu pri Vurbergu**, okr. Maribor; v Celju*. Dne 3. avgusta v Radgoni*; v Ormožu (svinjski sejem). Dne4. avgusta na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Št. Ilju pod Turjakom**, okr. Šoštanj; v Lu-čah (sejem z drobnico), okr. Arvež; na Ptuju; na Svetih gorah**, okr. Kozje; v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje. Dne 5. avgusta v Gradcu (sejem z rogato živino in konji); v Lembergu**, okr. Šmarje pri Jelšah; v Loki**, okr. Laško; v mestu Ptuju; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); pri Sv. Janžu**, okr. Arvež. Dne 6. avgusta na Spodnji Poljskavi (svinjski sejem) okr. Slovenska Bistrica; priNovicerkvi**, okr. Ptuj; v mestu Ptuju; pri Mariji Snežni*, okr. Cmurek; v Gradcu (sejem z mlado živino). Sejem v Ormožu. V zadnji številki smo napačno poročali, da se bo vršil Jakobi-sejem dne 3. avgusta. Res pa je, da se bode ta važni sejem vpondelek, dne 2. avgusta vršil, na kar opozarjamo občinstvo. Ptuj. Prodajalo se bode manufakturno blago dne 30. julija ob 9. nri na dvorišču civilne so-dnije v Ptuju. Kupci se vabijo, ker prodajalo se bode po nizki ceni. V Rogaško Slatino prišel je te dni srbski prestolonaslednik princ Aleksander. Zdravniki so mn nas veto vali štajerske toplice, da si ozdravi bolezen. Princ Jurček ne pride na Štajersko. Za njegovo bolezen tudi ne pomagajo naše toplice ; kajti ta bolezen tiči v glavi . . . Srebrno poroko praznoval je v Celju g. Mortl, zbornični svetnik in občinski svetovalec, s svojo soprogo Ano. Čestitamo! Pošta v sv. Trojici si. g. S l. avgustom 1909 uredilo se bode deželne pismonoške obhode za razne kraje okoli trga sv. Trojica si. g. Kobilice in črvi. Od povsod prihajajo slaba poročila. V pesniški dolini in v nekaterih drugih krajih so se pojavile kobilice v grozovito velikem številu. Kar v hipu ti uniči ta požrešna mrčes najlepše travnike in gozdove. V drugih krajih (zlasti v Halozah) zopet se pojavljajo črvi, iz katerih se razvijajo potem kebri. Ti črvi uničijo vse koreninice in koder so, tam je zemlja naga. Priporoča se, da se tako uničene travnike zorje in potem lucerno naseje. Vbogi kmet! Poročilo o stanju hmelja. Glede stanja hmeljevih kultur na spodnjem Štajerskem se poroča : ,Vreme se je zboljšalo. Dnevi so solnč-nati in gorki; želeti bi bilo le malo višjo toploto po noči. Stanje nasadov se je zboljšalo. Srednjo-zgodni hmelj stoji povsod v cvetju in je pričakovati srednjo žetev. Kasni hmelj dosegel je povsod visokost kola in ima dobre stranke poganke. Mrčesje je precej ponehalo." Strupene kače se je opazovalo v večjem številu v vrtu vojaške bolnice v Ptuju in na raznih drugih krajih. Pazite na otroke, kajti te kače so zelo nevarne, zlasti v teh vročih dneh. Razglas glede letošnjega ogledovanja živine. Deželni odbor je od osrednjega odbora c. kr. štajerske kmetijske družbe predlagane roke za letošnje ogledovanje živine po dogovoru z okrajnimi odbori odobril. Po tem se bodo vršila ogledovanja v sledečem redu: Dne 24. avgusta za Gornjigrad v Ljubnem, dne 26. v Šoštanju, dne 28. za Vransko v Kapli, dne 30. v Sevnici, dne 1. septembra v Celju, dne 3. v Slovenji Bistrici, dne 7. v Ljutomeru, dne 9. v Ormožu, dne 13. v Ivnjci, dne 16. v Birkfeldu, dne 18. v Borovi, dne 23. v Sv. Golu, dne 2. oktobra v Obenvolzu, dne 4. v Miirzzuschlagu, 5. v Kindbergu, dne 7. v Eisenerzu, dne 11. v Obdachu, dne 14. v Marijinem Celji. Okrajni šolski nadzornik za nemške šole v okrajih Maribor (okolica) Slov. Bistrica, Ljutomer, Marenberg, Slov. Gradec, Šoštanj, Celje (okolica), Laško, Brežice, Sevnica, Konjice, Ormož, Rogatec je postal ptujski direktor g. Anton Stering. Čestitamo! Singer Co. šivalnih strojev a. dr. filijalka V Ptuju priredi 26. julija v telovadnici „M;id-chenheima" 14-dnevni tečaj za štikanje. Poduk je brezplačen. Brežice. Dne 10. maja vplačal je nekdo 2 kroni pri pošti v Brežicah za naš list. Dotičnik naj se oglasi, ker se je njegovo ime izgubilo. Predrzni napad. Preteklo nedeljo zvečer šel je direktor ptujske šparkase g. Kasper proti domu. Pri svoji hiši začul jenakrat strel in začutil, da je na roki ranjen. Ustrelil je tudi. Neznani napadalec pa je še enkrat ustrelil in g. Kasperja zopet na roki ranil. Potem so prišli šele ljudje in je napadalec zbežal. Zanimivo je, da je g. Kasperju iz sobe revolver izginil, katerega ima tam vedno shranjenega. G. Kasper je, kakor rečeno, na obeh rokah ranjen. Vzrok tajnostnega napada ni znan ; morda je bil čin storjen iz maščevanja ali pa je bil roparski napad sploh. Sodnija bode, kakor upamo, storilca že dobila in potem se bode slučaj pojasnil. Na vsak način pa je posu-rovelost ljudstva v zadnjem času hudo narasla. Napadi se množijo in treba bode. da se energično temu divjanju konec napravi. — Poroča se nam še, da je že več oseb zaprtih. — Zaprli so kočarskega sina Gomsa iz Stadtberga. Tudi so zaprli direktor Kasperjevo ženo. Požari. V sv. Barbari je pogorela posestniku Rašlnu hiša in gospodarsko poslopje. — V Zabovcih pogorelo je 14. t. 6 hiš z gospodarskimi poslopji. Škoda je velika. Veliki požar. V Meretincah pri Ptuju pričelo je 20. t. opoludne goreti. Ogenj je vpepelil 6 hiš z gospodarskimi poslopji in je škoda zelo velika. Zopet nesreča v Cirkovcih na d. p. Vi-c se nam: V pondelek dne 19. julija popoldne se je igral s puško 15-letni sin posestnika Jožefa Be-ranič; baje je hotel goloba ustreliti. A namesto goloba je zadel mlatiča, ki je v skednju bil; zadel ga je v glavo, da je nesrečni po hudih mukah ob 1, uri umrl. Mlatič zapušča ženo, ki je še veliko bolj obžalovanja vredna, ker se čuti mater. Stariši, prepovejte otrokom orodje! Iz bolnice pobegnil je Franz Žibert v Mariboru, kateri je bil zaradi sleparije na 7 mesecev ječe obsojen. Grdi zločin. Na sulmtalski železnici v bližini štacije Heimschuh so neznani zločinci več traverz čez šine položili in s kamenji otrdili. Osebni vlak je okoli 5*/« ure zutraj v to trčil. Mašina se je prevrnila in padla čez 2 metra visoki breg ter ostala tam na tleh, kolesa navzgor. Več vagonov je ležalo ob strani, razbitih in zmučkanih. Mislilo se je, da mora biti vse mrtvo. V nekem vagonu je bilo celo 40 italijanskih delavcev. Šele polagoma so prišli prestrašeni potniki iz vozov in pričeli ranjenim pomagati. Pod mašino je ležal kurjač Panowetz pokopan. Komaj so težko ranjenega vun potegnili. Nadalje so bili težko ranjeni 3 italijanski delavci. Hvala Bogu, da ni več življenj žrtev tega zločina. Od zverinskih zločincev nimajo sledu. Kolesar povozil je v Mariboru gospo Trezo Schischek in jo težko ranil. Avtomobil je v Mariboru konje g. Losin-scheka prestrašil. Konji so se splazili, Losinschek pa je padel iz voza in se težko ranil. To divjanje gotovih avtomobilistev je res že preveč brezvestno. Samomor. 17-letni učenec Kaiser v Mariboru je skočil v Dravo. G. Piawetz je pa fantiča še v Pravem času rešil. — Istotako je hotela v Mariboru Narija Vikenauer v vodo skočiti. Rešil jo je neki kondukter. Iz Koroškega. Grafenauer ubija! Iz Globasnice se nam piše: Grafenauer ubija, ne muhe, kače ali ljudi. ampak zlati dragi čas-.v? državni zbornici. Cital sem v časopisu »Zeit", št. 2436, da je govoril Grafenauer od 10. ure dopoldne do 7<3. popoldne v slovenskem jeziku, tako čudno in zaničljivo, da so skoraj večidel poslanci iz dvorane zbežali. Ta slabi poslanec, ki je za slovenski stan Koroške dežele v škodo naprednjakov izvoljen, je govoril sploh od šol tako, kakor tisti kateri nič šol ne poznajo. Pa je že tako, prazen sod ima velik glas, pravi resničen pregovor. Res je tudi, da orgljedelec ne pride daleč. Ah, bodo rekli črnuhi in „Š-Mir", orgljodelec pride daleč; izvoljen je za deželnega in državnega poslanca in vrh tega je še dobil križ, kaj pa hočemo več?! Zaslužek križa nam še dozdaj ni prav znan; kar dalje volitve zadene, je nam dobro znano. Ako vprašaš črnuha, kaj je dobrega napravil Grafenauer v deželni ali državni zbornici, dobil boš resničen odgovor: doslej še ničesar. Ah, nesrečna Podjunska in Rožna dolina, ki imata takega poslanca; on ne dela za kmeta, rokodelca itd. ampak sploh le za klerikalca. Grafenauer spada v družbo k takim poslancem, ki tiho na uho govorijo: kmetu in rokodelcu se še zmeraj prav dobro godi, zakaj kmet in rokodelec še zmiraj več denarja v oštarijo znosita, kot davkov plačata in vbogo cerkev podpirata. Vboga cerkev pa ima milijone in milijone premoženja, več kot kralji in cesarji. Klerikalci dobro vedo, da denar vlada svet. Grafenauer je združen s poslanci, kateri tirjajo napravo češke visoke šole, ki bode državi veliko denarja požrla; in naše dvojezične šole nam pa vzeti hoče. To je dober poslanec! Grafenauer je tudi kriv tega, da se je zdaj 10. dne t. m. državni zbor zaprl in bo več časa nedelavno počival. Tudi Grafenauer je iz Dunaja domu primahal, pasil bo rpoke" in koze. Trebuh mu je zrastel, njega žepi so bogati, on zasluži 20 K na dan, za ljudstvo se ne zmeni. Tako volilci, ali že imate ozdravljeno pamet ? Na Shodu, ki so ga priredili preteklo nedeljo v Ljubljani Zlindrovci, morala sta seveda tudi orglar Grafenauer in patentirani katoličan dr. Brejc nastopiti. Saj se je v zadnjem času itak dokazalo, da so koroški kakor štajerski slovenski klerikalci le privesek kranjske gospode, po- ki se ne sramuje, da jo vodi en dr. Sv Kranjci komandirajo zdaj! E časi, ko so se Grafenauerjevi klerikalci s skimi sprli in skregali. Takrat so koroški kalci celo katoliški shod v Ljubljani bojkoti Danes pa so pod podplatom Šušteršiča. Kari govorov na omenjenem shodu tiče, nimajo sebnega pomena. Bila je cela prireditev rana komedija, na kateri so metale cig; rože na Šušteršiča, menda zato, da se in njegovih ožlindranih rok. Ker imajo koroški rikalci sploh to navado, da povsod ni vi kadar usta odprejo, svojo koroško domoi sramotijo, zato je seveda tudi dr. Brejc vilil in psoval čez koroške razmere in opra' val, da so državni zbor razbili. Seveda ni m\ gel dr. Brejc utihniti, da ne bi učitelje denofrj ciral. Rekel je, da učiteljstvo po Koroškem hnj-i ska. To je tako nesramna laž, da ji niti zadajaj ljubljanska cigarerica ne more verovati. Kdo hujska na Koroškem? Kdo je glavni hujskač?] V prvi vrsti politikujoči farji, ki so pozabili svoj poklic, in za njimi tisti advokati prvašB sorte, ki že vejo, zakaj so klerikalci. (.'.rafenauer,| Brejc, in potem Einspieler, Ražun, Podgore, Svaton in kakor se že vsi imenujejo, — to so hujskači na Koroškem. Toga seveda firejček ni mogel in ni hotel povedati. Za nas je zdaj pai| jasno, da so koroški klerikalci le pedrepni-j k i Iv r a n j c e v. In mi pravimo : „gliha vkup štriha." Ciril-Metodova družba se je smatrala doslej vedno za splošno slovenska. Po našem mnenju ta družba seveda ni veliko koristnega storila pač pa je ljudem mnogo denarja iz žepo tegnila. Ali prvaki so delali vedno tako. kakor! da bi moral vsakdo član te družbe biti. Kdor ni bil član, ta je bil pri „Š-Mirovcih' ali „brci{ verec" ali pa ^nemčur.^ Pa se vse, vse spreminja. Isti klerikalci, ki so vedno tako hudo vpili| za to družbo, postali so na komando iz Ljubljane nakrat nasprotniki Ciril-Metodove družbe. 14. u m. je imela podružnica Ciril-Metodove družbe t| Celovcu svoj občni abor. Na tem občnem zboruj se je sklenilo, da se p odr užnico razpn-| s t i. To je pač čudno, kaj ? Zakaj neki se je! to storilo? No, klerikalci hočejo neko no» „šolsko društvo* ustanoviti in zato ne marajo več Ciril-Metodove družbe, ker se v tej družbi t nahaja tudi par liberalnih Slovencev. To je pravi) vzrok razpusta družbe. Seveda je dr. Brejc stvar; popolnoma drugače tolmačil. Pravil je, da raz-j pustijo družbo zato, ker ni dosti za prvaske šole storila, ker je zdaj za Slovence veliko kakor preje, ko"T.e družbe še ni bilo itd. T tako stoji stvar? Ciril-Metodova družba ni česar za slovensko ljudstvo storila. Zakaj pa potem politikujoči popi ljudstvo odirali in narje za to slabo družbo pobirali? Zakaj pa so ljudstvo farbali, da mora vsakdo član te dražbe biti? Klerikalci pač vedno dokazujejo, da jim je laž prva boginja in da obrnejo svoj plaši", kakor ravno veter piska. Ciril-Metodovo družbo je torej dr. Itrejček pokopal. Zdaj bodejo prihajali ti ljudje zopet med ljudstvo in pobirali od revnih ljudi denar za svoje novo „šolsko drnštvo'. Ali bode to društvo kaj boljše? Ni mogoče! Osebe ostanejo vendar iste. Ako te osebe v| Ciril-Metodovi družbi niso mogle ničesar storiti, potem tega tudi v novem društvu ne bodej« mogli. Ljudstvo, zapri žepe! Prevalje. Piše se nam: Celemu svetnie znano, kak strastno in s kak zaničljivimi sredstvi so črnuhi preganjali našega poštenega župana; to ni bil boj s protivnikom, ampak to je bilo vražje postopanje klerikalne klike, da bi slobodnjaka, ki se je predrznil biti druzega šljenja, uničila. Pa to se ji ni posrečilo, ki g. župan napade krepko odtresil. Daje naš pan z Nemcem v zvezi, ni mogoče, ker ni Nemec ni našel besedice graje postopanja hi skačev, ni eden Nemec ni se potegoval za preganjanega, nobeden Nemec ni odprl svojih ust, da bi zavrnil kaplančke. Pač so isti hujskači prav prijazno povabljeni od Nemcev k veselici, ki se bo vršila 1. avgusta. Tisti hujskači, ki nočejo mira v soseski, povabljeni k nemški slovesnosti. Kaplančki hujskači pri Nemcih povabljeni, ali ni to odobrenje napadov na g. župana? Obsojeni pobožni obrekovalec. Začasa dežel- nozborskih volitev na Koroškem obrekovali so klerikalci napredne poslance na vse mogoče ni _ 5 — so anj-!eri- :ali, po-nži-rice idlo kle-Ino, 'ino >gO-iče-mo-un-luj-;nja Cdo ač ? na ške ier, )rc, so ni pač n i-uip sloj aju la: po-ior lor ez-ni->ili ne m pmo so imeli na piki g. Grossbauerja. evalce teh nizkih laži se seveda po ni dobilo. Le v enem slučaju se je g. perja to posrečilo. Dobil je namreč do- roke, da ga je župnik Rous v sv. Mar- pwkoval. Ta pobožni gospod je m. dr. de- [je Grussbauer žito kradel (!) itd. Zato lažnivi fajmošter na 100 K globe obsojen. predrzni človek ni imel s tem dovolj, je vložil priziv. Priziv je bil seve od- in obrekovalni črnuhar mora zdaj še plačati. Sramota, da je laž in obrekovanje i0 orožje katoliških duhovnikov. Potem ni vera peša. Popravek. G. Hochenberger. o katerem smo \ poročali, da se je izgubil, je bil na gor- Itajerskem. Ko se je vrnil, ostal je 4 dni ci v Celovcu. 11. t. je prišel že zdrav ic?. Vsled tega jo ta zadeva rešena. zveza vlaka. Od začetka julija pa do ra vozi na nedeljah in praznikih I vlak. ki odhaja iz Železne Kaplje ob 9. 6 minut in ima v Celovcu ob 11. uri 27 zvezo. To je zlasti za izletnike primerno. Pri vremenskem streljanju je ponesrečil po- Pirker v Pichlernu. Izgubil bode skoraj vid. Hlapcu je odtrgalo en prst. imil je neznani tat pri Geigerju v Sv. pri Celovcu in pokradel mnogo denarja |nigili vrednosti. Pazile na deco! 3-letna hčerka mesarja iger v Celovcu igrala se je z užigalicami, ^ se vnele. Otrok je dobil grozne opekline He bržkone umrl. Tatvina. Posestnici Alojziji Ablassnig v Pu-jorfti ukradel je nekdo 150 K denarja. je v Tscheherbergu pri sp. Dravo- Bjg posestvo Jellenevo. 3 svinje so zgorele. dekletce se je v zadnjem hipu iz ognja :ba: in posilstvo. Ko so imeli zadnjič vojaki pri Beljaku vaje. začuli so klice na v tč. Našli so nekega Florjana Bežek, ki je I neko 50-letno žensko posiliti in ji jo tudi u- al ?,() h. Prijeli in oddali so ga sodniji. je Z divjimi lovci prišel je te dni dr. Pichler iljaški okolici skupaj. Zasledoval jih je in ti ijo tanj streljali. Tatovi so ušli. Zaradi uradnega poneverjenja so zaprli po-iga oicijanta Illiaša v Beljaka. Kradel in ■ril je za precejšne svote. Bil je tudi navdu- v/- narodnjak. ke Zastrupil se je gimnaziast Kleinmayer v 5e, ircn. $ Po svetu. so Rudarska smrt. V šahtu Friedrich-Augusta le- Beutnenu raztrgalo je rudarja Zimba pri IjaDJu v kosce. Kmalu po tej nesreči je bil lie idar vsled padajočih kosov premoga ubit, je pa težko ranjena. a- Cerkveni rop. V Kopru so vlomili tatovi itedrdo in oropali kelihe ter druzega blaga Bdnosti 80.000 K. Žajfa bode zopet za 2 do 4 kron pri 100 dražja. Je pač žajfa za živeti . . . Pijanost. Lepa družina so potomci pred 75. pbrle pijanke in tntice Ade Juroke. Imela roglo 700 potomcev; od teh je bilo 106 ionskih otrok, 144 beračov, 64 revežov, vlačag, 76 tatov in 7 morilcev, in družina državo v 75. letih šest milijonov kron. ela pijančevanje! šnik na eraricni logarski zemlji. [Ker je potrebno, da se umetno pridelovanje : in umna paša kod dve trdni podlagi za jeko povzdigo domače živinoreje kvantitativno prijeta, je posvetilo c. kr. poljedelsko mini-Ivo ne-le vsem stremljenjem v tej smeri pozornost in naklonilo izdatne podpore, je skušalo tudi po možnosti udoditi pipo in ustmeno izraženim željam avstrijskih Bovalcev in je ustvarilo tudi iz lastnega na-I razne akcije za povzdigo pridelovanja krme ilnega gospodarstva. (Glej o tem več po-v sledečih knjigah: pi. Weinzierl „Die frang des kiinstlichen Futterbaues in Oster-posebeu odtisek iz lista „ Wiener land- el v ti. jo je rili- je bi rije l- •u j-e- t. a 'i. ki > 3-S 1- 10 1- wirtschaftliche Zeitung", št. 2 in 5 iz ldta 1908, „Der alpine Versnchsgarten auf der Sandling-alpe'. Dunaj 1908. V komisijonelni založbi pri W. Fricku; prof. dr. Falke, „Zur AVeidefrage", Wiener landwirtschaftliche iZeitung, št. 8, 1908). Najnovejše podjetje, ki zasleduje z ustvaritvijo umetno narejene paše za črede ne le direktno pospeševanje nmnega pridelovanja krme na planšarski in pašni zemlji, ampak ki hoče z opazovanji, študijami in poskusi, ki merijo na to, da se reši pred vsem cela vrsta rastlinoznan-skih vprašanj s posebnim ozirom na umetno rajno pašo, kulturo semena in gojenje požlaht-njenih, krmilnih rastlin, tudi neposredno delati za povzdigo te tako važne znanstvene in obratne stroke, je pred nedavnim od c. kr. poljedelskega ministerstva zasnovan pašnik na erarični logarski zemlji in sicer na posestvu Krage v c. kr. logarskem okraju Hinteaberg pri Mitterndorfu na Gornjem Štajerskem, ki se je z dokupi zaokrožilo in povečalo. To podjetje, v čegar vodstvo sta od c. kr. poljedelskega ministerstva določena začasno pri imenovanem ministerstvu v izredni službi zaposleni ravnatelj c. kr. semenske kontrolne postaje na Dunajn, dvorni svetnik dr. Teodor vitez pl. Weinzierl in kot njegov zastopnik tehnični kon-zulent nadzornik za barjanske kultnre Julij Koppens, naj v prvi vsti izpolni od kmetijskih podružnic Osoje, Piirgg in Donnersbach za občine Mitterndorf, Toplice itd. izražene želje, ki so jih imenovano podružnice na podlagi soglasnih sklepov v posebnih v ta namen sklicanih zborovanjih, zvesti si važnosti paše v zvezi z ustanovitvijo postaje za gojenje semena, sledeče formulirale: 1. Na pašo se naj goni le mlada živina (mladi biki in telice) pinegavske in pogorske lisaste pasme, ki naj imata enako pjavico do paše. 2. Na paši se naj živali ločijo po spolih. 3. Pašnina se naj nastavi kolikor mogoče nizko. Posestvo Kragl, ki je bilo že tako erarična last. se je z dokupom dveh velikih paš (Seebaške in Koglerske) in z izločitvijo deputatne zemlje za logarske uslužbence zaokrožilo in povečalo, tako da bo, ko kode izkrčeno in uravnano, obsegalo celotno, eno pašo, veliko 54 ha (nad 94 joh). Živino bo prejemala in pašnino pobirala c. kr. logarska in posestna uprava v Hinterbergu. Razun tega se bodo naredili na tem posestvu poskusni vrtovi za znanstvene poskuse v kulturi, umetni travniki in nazadnje steljni travnik. da se bodo delali poskusi o vprašanjih kulture steljnih rastlin. Ker bodo kulturna dela, adaptiranje in obnovitev, nove stavbe na imenovanem posestvu gotove pač menda še le v poznem poletju tega leta, se popolen obrat na tej paši v letu 1909. še ne more začeti. Znižana voznina pri zrnju za setev. Glasom odstavka 143 prvega dodatka k lokalnemu tarifa c. kr. avstrijskih državnih železnic, del II, zvezek 1, nadalje glasom odstavka lOdostavka k II. delu omenjenega tarifa iz 1. januarja 1899 se za semenje vseh vrst »torej stebelnih in jezičnih sadežev, vse vrste detelje in trav, vse vrste repe in repice, zelenjadno, drevesno in gozdno seme, krompir daje pod sledečimi pogoii kmetom, kmetijskim podružnicam, zadrugam itd. 50 odstotni popust pri vožnini razreda A. Za to ugodnost se morajo izpolniti sledeči pogoji: 1. Seme se mora naročiti le od kmetovavcev in le za to, da ga v lastnem gospodarstvu posejejo. 2. Na vsakega kmetovavca ne sme priti na leto več ko 500 kg. 3. Naročilo se mora izvršiti s pomočjo c. kr. kme-t jske družbe za Štajersko potrjenega »naročilnega lista«. Ta »naročilni list« mora poleg natančnega imena naročujočega kmetovavca, vrste in množine semena (ki za enega kmetovavca ne sme presegati 500 kg) tudi izrecno obvezno izjavo, da se naročeno seme ne bo dajalo niti za plačilo, niti brezplačno nekmetovalcem. Če se tak slučaj vendar le zgodi, ravna ž njim c. kr. direkcija državnih železnic po določbah v § 53 obratnega opravilnika. C. kr. kmetijska družba mora za naročila svojega delokroga potrditi, da je naročena množina semena primerna resnični potrebi naročnika po obsegu in kulturnih razmerah njegovega zemljišča. Kmetijske podružnice, zadruge lahko naročijo semenje za svoje člane, ki se pečajo s kmetijstvom, s pomočjo »skupnega naročilnega lista«, a tudi tukaj ne sme priti na enega več ko 500 K. Tudi te »skupne naročilne liste« mora c. kr. kmetijska družba na Štajerskem potrditi za svoje kmetijske podružnice in zadruge. V slučaju takega skupnega naročila jamči dotično društvo za to, da se naročeno semenje odda v resnici onim kmelovavcem, za katere se je naročilo. Pod točko 3 omenjeno jamstvo velja v tem slučaju, če se je semenje oddalo nekmetovavcem, za one kme-tovavce, katerim je dotična kmetijska podružnica, oziroma zadruga, naročila in oddala semenje za setev. Vzorce naročilnih listov za posamezne naročnike, kakor tudi skupnih naročilnih listov za kmetijske podružnice, oziroma zadruge, oddaja c. kr. kmetijska družba na Štajerskem na zahtevo brezplačno, oziroma, če se jih malo rabi, tudi naročilne liste same. »Gosp. Glasnik«. Gospodarske. Da se odpravi mulie iz hleva, je, kakor poroča »NiederOsterr. Landesamtsblatt«, formalin najzdatniše sredstvo ter priporoča, naj se stene in jasli ž njim na-mažejo ali pa močno poškrope. Ko se pa rabi formalin v to svrho, stanjšati se ga mora z desetkratno množino vode. Dobi se ga lahko v vsaki lekarni in ne stane mnogo. Prežene se pa muhe iz hleva lahko tudi s pomočjo apnenega beieža, v katerem se je raztopilo precejšnjo množino navadnega galuna. Ako se pobelijo stene s takim apnenim beležem dvakrat v letu, zginejo muhe iz hleva v kratkem. Kdor hoče imeti skozi vso, leto dovolj špi-naČC, naj je poseje na prvo marca in seje naj jo potem do konec oktobra vsak mesec enkrat. Prav lepo špinačo se pridela, ako se jo ne seje na čez, ampak v redne vrste in jo potem večkrat zalije z gnojnico ali s straniš-nico. Tako posejana in tako oskrbovana špinača pa ne postane samo močnejša, ampak je tudi bolj okusna. Poleti naj se je poseje na kak bolj senčnati prostor, ker na solncu gre prehitro v seme. Za pridelovanje špinače po leti naj se rabi seme one špinače, ki ima bodičasto seme, ker ta vrsta špinače ne gre tako hitro v seme. Za zimsko rabo naj se pa seje seme špinače, ki ima široke in mesnate liste. Če se poseje seme ta poslednje špinače avgusta meseca, požanje se jo lahko enkrat že v jeseni in drugič potem zopet zgodaj spomladi. Bledica vinske trte. O tej bolezni piše c. kr. vinarski nadzornik v Trstu gosp. Zabavnik sledeče: Po nekaterih krajih pokazuje letos v večji ali manjši meri bledica na vinski trti. Ta bolezen, ki je znana v vseh vinorodnih deželah je vzbudila po nekod med vinogradniki mnenje, da imamo zopet opraviti z novo boleznijo vinske trle. Bolezen, ki jo imenujemo bledica, napada redko kedaj po cele vinograde, ampak vedno le poedine trte ali pa k večjemu dele vinograda, ni tako nevarna-, kakor se to nekateinikom na prvi hip zdi. Omenjena bolezen pojavlja se s tem, da listje na trtah izgleda mesto zeleno, vse ali pa samo deloma bledo ali rumeno. Pri trti pomenja to motenje v tvoritvi zelenila, ki daje zdravemu listju zeleno barvo in ki je za rast in nadaljno razvijanje trte neobhodno potrebeo. Ako bledica močno nastopa in je napadeno na trti vse listje, se isto že v poletju posuši ter trte radi tega lahko precej oslabe. Ako se nahaja na trti zraven bledega ali rumenega tudi dovolj zelenega listja, kakor je n. pr. v okolici sv. Križa pri Trstu tedaj se ni bati skoro nobene škode, ker v tem slučaju bolezen ni nevarna. Kot vzrok bledice bi bilo omeniti neugodna tla, nepredorna mesta v določeni globini zemlje kamor segajo trtne korenine in kjer zaostaja voda oziroma preveč vlage, radi česar zrak nima pristopa h koreninam ter se skozi to zabranjuje normalno delovanje korenincam. Tudi neugodno vreme in pa pomanjkanje železa v zemlji zamore provzročiti bledico. Mnogo je slučajev,' kjer bledijo trte v zemlji, ki vsebuje veliko fino razdeljenega apnenca in kjer se ni izbrala zemlji primerna ameriška podlaga. Nezadostno gnojenje vinogradov kakor tudi obdelevanje zemlje dokler je še mokra, baje tudi provzroia bledico. Sploh pa še pravega vzroka bledici ni dognal nikdo, zato je tudi zdravljenje te bolezni jako težko ter navadno brezuspešno. Včasik pomaga gnojenje z gnojnico. Priporoča se tudi gnojenje in škropljenje z železno galico, kar pa se ne obnese vedno. Umea vinogradnik bo skrbel zato, da za-brani vse poprej omenjene pogoje, ki provzročajo ali pospešujejo bledico na trtah. Dosedaj se je še vedno opazilo, da bledica na trtah ne nastopa v suhih, ampak vedno le bolj vlažnih letih. Loterijske številke. Gradec, dne 10. julija: 16, 27, 11, 36, 31. Trst, dne 17. julija: 9, 29, 5, 32, 44. Kdor hoče na naše inzerate odgovor, naj priloži vprašalnemu pismu retur-marko. Brez marke ne pošiljamo odgovora. Povodom birme razpošilja svetoznana tvrdka ur Maksa BShnel na Dunaju, IV., Margarethenstrasse št. 27/27 nov cenik birmskih ur, .zlatnine in srebrninepo najnižjih fabriskih cenah. Dober glas in sedemdesetletni obstanek tvrdke jamSijo za izvrstno, reelno postrežbo. Nasi cenjeni čitatelji dobijo na naročilo taki cenik z nad 6000 podobama zastonj in franko. 273 Dva Mapca k živini dobita službo s plačilom 20—24 kron na mesec in dobro hrano. Ponudbe naj se pošljejo na oskrbništvo grada Impolca pošta Radna pri Sevnici. ne 0 _ 6 — Za Slatinol se iSCe: enega viničarja z 2 delavskoma močmi, enega vi- iiičarja t. -Sr delavskimi močmi. Vpraša se pri j.Stajercu". Posestyo je v Velikem-Okiču (sv. Barbara v Halozah) pri veliki stezi pod roko na prodaj (letos brez branja); mlada gorica, ki nosi do 40 hekt. in Se druga zemlja; poslopje 12 m dolgo, spodaj dolga klet, lepi prostor za kremo, in na mesti poleg kamen za puvanje. Cena 8600 K. Naslov : Geor« Hvaleč. Veliki Okie Štev. 82. 449 Posestvo se proda v Pacinji z 4'/» orali, nove svinjske stale in tudi celo stanovanje; his St. 22 v Pacinji. 439 LEPO POSESTVO, obstoječe iz ene njive eden gozd in pri hiSi travnik. HiSa novo popravljena, obstoji iz treh sob, kuhinje, Speis, velb in klet, in pri hiši lepo sa-donosno drevje; se iz proste roke proda, eno uro od Maribora in 10 minut od železniške postaje Hoče; več se izve pri gospodu Kreitner'ju v Rogozi. il7 Lončarski pomočnik »e takoj sprejme; razumeti mora popravljanje (zurichten) in zgati; plača dobra. Naslov: Franc Reisp, lončar gornje Gorice pri Račjem (Kranichs-teld.) 441 1909. suhe jedilne gobe! Kupim vsak dan vsako množino gob ter tudi vse vrste žita, fižola, kokoSi, jajca, sadje, zelenjavo po najboljši dnevni ceni. Oskar Moses, Ptuj, Unter-Draugasse 6; filijalka v Ra-goznici štev. 21. 4&2 Pridni, solidni m:- kovači za kladivo, ki se razumejo pri izdelovanju sekir za les vsake vrste, ki znajo dobro „lohat", kovati (ausschmiedcn,ausmachen), dobijo v štajerskem podjetju „Columbushuttc" Maria Rast, sp. Štajersko, trajno in dobro akerdno delo. z^ne in hčerke oženjenih kovačov pa dobijo lahko pri isti firmi v fabriki uiigalnega blaga v Maria Raslu delo. 436 Posestvo % sredno, obsega njive, mali gozd, sadonosnik z zelenjavo, zidano hišo, spodnjo klet, hlev za svinje, se proda za 4000 K. Več pove posestnik hiše štev. BI v Spodnji Hajdini. Uslužbenec (Kohlbrenner) dobi dobro slui- bo in lepi zaslužek v žagi Cleinscich v Vnzenieah (Sal- denhofen). 431 Deli žage za celo žago (FOrsate-Sage), grindl, vodno kolo, kamrad, verni, šajbe za jermena itd. proda po ceni Frinz Cleinscich v Vnzenieah (Saldenhofen.) 432 Proda se dobro idoča DflT gostilna *» s točenjem žganja in tobak-trafiko na lepem kraju, 8'/« orala njiv, 1 oral travnika; kdor želi kupiti naj piše m priloži znamko; cena 7850 K. Franz Lesnik, Skoke pri Hočah. Krepki 410 Žagar se takoj sprejme na žagi Diirenberg pošla Ruden, železniška postaja Plajburg ca Koroškem. Zdrave delavce in delavke tudi cele družine dobijo v tovarni užigalne^a blaga v Ma-rya Rastn pri .Mariboru trajno in dobro delo ter tudi prosto stanovanje. 369 Proda se rabljene 414 hmeljske kole za ograje, komad po 24 h, Ponudbe pod ..Gut und billig" poste restante v Celju. Lepo posestvo z velikim sadonosnikom, letos obilno jabolk, liišu z 8 sobami in gospodarsko poslopje, 2 studenca, z obilnim sadjem vred, 30 minut od Rogaške Slatine za prodati. Cena se poizve pri gosp. Jožefa Waida. Rogaška Slatina. 487 Kučijaž k 3 konji se sprejme pri graščinskem ol. skrbništvu grada Neustein, p. lttdna na Kranjskem. Več se tam izve. 464 • • • i Vinogradniškaz: =zzzadrnga (Wembaugenossenschaft), r. z. z neom. z. v —s PTUJU — priporoča uljudno nakup v sodcih od 56 litrov naprej: 1908. haloška in zavrčka naturna vina po ceni od K 32'— do K 50'— pri hektolitru. Sortna vina, cene po kakovosti in naturna vina prejšnih letnikov najboljše in srednje kvalitete po pri-*** memih cenah. • Tržna poročila. Ptllji tedenski sejem dne 21. julija 1909: . A Z 27°" U A- II 4184. Vrsta Pšenica— . Rž .... Ječmen . . Oves . . . Kuniza . . Proso . . . Ajda . . . Krompir . . Fižol . . . Leča . . . Grah . . . Kaša . . . Pšenični gris Riž . . . . Sladkor . . . Češplje . . . Čebule (luk) . Kimel .... Brinjeve jagode Hren .... Zelenjava . . Ustna moka . Mera in tež 50 kil 50 kil 50 kil 50 kil 50 kil 50 kil 50 kil 50 kil 50 kil 1 kila 1 kila 1 liter 1 kila 1 kila 1 kitaj 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila Sred. cena K [od 14 450 10 9 11 9 10 9 2 vin Moka za zemlje Polentna moka Goveje maslo . Svinjska mast . Špeh frišni . . Špeh okajeni . Žmavc .... Češplje frišne . Sol..... Puter frišni . . Sir, štajerski . Jajca .... Goveje meso . 1 kila Telečje meso . . . . Mlado svinjsko meso Drevesno olje . . . . Rips olje...... Sveče, steklo . . . . Žajfa navadna . . . Žganje...... Pivo......: Vinski jesih . . . . Mleko, frišno . . . . Ido |od (do 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 33 kom. 1 kiklf |do Mleko brez smetane . . Les, trdi, meter dolgi . Les, mehki, meter dolgi Lesni ogelj trdi .... » » mehki . . Premog (Steinkohle) . . 1 kila j i kitaj; 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 liter 1 liter 1 liter 1 liter — 50 48 — 32 1 1 1 54 52 4S 46 28 3 2 90 — 44| — 40, 1 liter 1 kub. met. 1 kub. met. hektoliter 100 kila Mrva . . . . Slama (Lager) Slama (stelja) . 50 kilagj 50 kil 50 kil Zelje, glava........Ji kom. Mestni urad ptujski, dne 21. julija 1909. Štev. E -^ • *» Razglas. Na deželni poljedelski šoli s slovenskim g zikom v sv. Jurju ob južni železnici, ki se bo« kom oktobra t. 1. otvorila, oddati je rr.esto i ter mesto strokovnega učitelja s službenim nastoj 1. septembra 1909. Glavni učni predmeti na I 1. Živinoreja. 2. Mlekarstvo. 3. Travniška kultura. 4. Obdelovanje rjiv. ' 5. Sadjarstvo. 6. Gozdarstvo. Z ravnateljevo službo (ki je združena s stroko učiteljsko službo za eno skupino goraj omenjenih j predmetov) dobi se sledeče dohodke: 1. Letna plača 3600 K, pravica do treh I nal-doklad a 600 K. 2. Naturalno stanovanje z razsvetljavo in I ki se vračuna v penzijo s svoto letnih 600 K. 3. Prosta dobava dnevno dveh litrov mleka; čaju lastnega gospodinjstva tudi prosta dobava na i pridelane zelenjave in krompirja za potreb: gospi Te doklade se v penzijo ne vračunijo. Z službo strokovnega učitelja zvezani so l dohodki: 1. Letna plača 2400 K, pravica do 5 kvinl doklad a 300 K. 2. Naturalno stanovanje s kurjavo in razsnj ki se vračuni v penzijo z letnimi 400 K. 3. Dobava mleka in zelenjadi kakor pri službi n natelja. Nastavljcnie je, ako se ne pride de posi govora, za sedaj provizoiično in se zgedi po I zadovoljivem službovanju definitivno nastavljenje. Prosilci za le službe dokazati morajo pol znanstveno predznanje (skušnja za učno zmožno! za nižjo kmetijsko šolo); naznaniti morajo izrecno al tero skupino zgoraj omenjenih učnih predmetov sol sebno izobraženi; poleg tega imajo dokazati pn porabo v učni stroki in kmetijstvu. Kompetenčne prošnje za eno teh služb i morajo poleg tega še dokazilo osebnih razmer ( družine) prosilcev ter dokazilo njih jezikovnih zmol Predložiti so prošnje v predpisanem zmislu do 15. i sta 1909 pri štajerskem deželnem odboru Gradec, 14. julija 1909. Od staj. deželnega odbora.,] Priložnostni nakup. Lepo malO pDSGStWO, primerno za vsako o posebno bi se dalo združiti špecerijska trgovina, go) pekarija, tudi mesarija oz. vinska trgovina. Zemlje o 12 oralov, vse 'pri hiši, od tega 6 oralov gozdi vrt s sadjem in zelenjavo, mali vinograd, njive. Lepa hiša v krasni legi, po železnici ', Hrt o Zagreba, po vozu 1';, ure, obstoječa iz 4 sob, veli glažom obdane verande, 2 predsobi, velike kuhinje, I nik, balkon in lepi predvrt, angleško stranišče, mL I preša z vsem potrebnim, veliko dvorišče, skozi' teče mali potok, primerno za perutninarstvo, do njak, hlev za 10 kom. živine, obsega 2 kravi, 11 Skedenj, šupa, svinjski hlevi, 3 svinje, gospodars paradni voz in vse gospodarsko orodje. Več se inej F. F., Bistra pri Zagrebu. I Štiri Dražbeni edikt. i Vsled sklepa z dne 17. julija 1909, upravna štev. E ~- pridejo dne 30. julija t. 1. dopoldne ob 9. uri v Ptuju, na dvorišču civilne sodnije na javno dražbo: Razno rezano blago, moški in ženski štofi, moški in ženski cajgi, razni barhendi, razno blago za futer, platno itd. itd. Razprodaja se dne 17. julija ni mogla izvršiti. Predmeti se lahko dne 30. julija 1909 v času od 8—9 ure dopoldne na dvorišču civilne sodnije vpogledajo. C. k. okrajna sodnija Ptuj odd. VIII, dne 18. julija 1909. Več i60 Okrajni odbor ptujsl ima več zelo lepih čistokrvnih teličk in bikecoj pinegavskega plemena za oddati. Posestniki, kateri želi takšno živino pi biti naj se v pisarni okrajnega zastopa oglu] Okrajni zastop pomaga polovico cene tal mu odjemalcu plačati. Zelo dobro idoča vimcarjev kr5ma y z kolikor mogoče veliko delavskimi močmi se U J • • z kolikor mogoče veliko delavskimi močmi se sprejmejo pri graščinskem oskrbništvu v Dornavi (Možganjce). sredi med dvema dobrima rudnikoma se zaradi j rosti po ceni proda ali v najem da. Več i pri upravništvu tega lista. — 7 — i tedne na poiskušnjo 200hektolitrovpristnegavina in ogled razpošiljam stoj« kolesa (bicikle) proti povzetju. Deli koles Čudovit« ceno in dobro. Cenik s slikami franko! [DUŠEK, tovarni koles, Opočno Nr. 1B§ d Staatsnahn, Bohmsn. M imam za prodati po nizkih cenah od 28 kron pri 100 litrih naprej; največ bela vina, črna, rudeča in druga, na železnico postavljeno na postajo Ajdovščina ali pa Postojna. Tudi kupim vinske sode od 100 litrov naprej iz hrastovega lesa, najsibode stare ali nove, samo da so v dobrem stanu. Se priporočam £17 JOSIP COTIČ, trtniear in vinogradnik, Vrhpolje, p- Vipava, Kranjsko. Proda se vPoljčanah pri cerkvi ob pota v Studenice lepa zidana hiša 3 sobami, kuhinjo, jedilno shrambo, kletjo, vrtom, njivo in majhnim travnikom. Okoli hiše in vrtu je zasajeno trsovje za brajde, na travišču sadno drevje. Lega lepa. Primernazaupokojenca, rokodel- gostilno. Cena 5000 K. Več pove J. Žolnir, vpok. nadučitelj, Poljčane. 4.33 ikvenal .'ctljavo, '-bi ra1 -ga d iletnem Jtrebn 1st za k-so p bse (sta: >žno av£ Iradc (^otni/ti^v- i/l.nioi-i/ea ytuh'ri :l'c///o <)ct'n\ pa ct-rrt trt vi/nest/tutrpotvuuli rto/so ct-r/teje P—BM—— UMIH Ml f——————— NaJboSjša penaska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg. s vili slišanih 2 K; boljših 2 E ■'■'i !.: na pol belih 2 K 80 h ; belita 4 K; brlita mehkih 5 K 10 h; 1 kg. naifineisih, snoženo-belih. ilisanih ■B>)n6 K 40 h, 8 K; 1 kg. flauma(Dau- >~z*~=>=x=z£&'nen) sivega 6 K, 7 K; belega 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 6 K, potem franko. Mr* Gotove postelje -ifeg iz krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nankinga, 1 tulient, 180 cm. dolg, 116 cm. širok, z 2 glavnima blazinama, vsaka 80 cm. dolga, 58 cm. široka, napolnjene z novim, sivim, trajr.im in flavmastim perjem za postelje 16 K; pol-danne 20 K; dauee 24 K; posamezni tuhenti 10 K, 12 h, 14 K, 16 K; glavne blazine 3 K, 3 K 60, 4 K. Se pošlje po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar ae dopada denar nazaj. S. Beniseh, Deschenitz Nr. 716, Bohmerwald. Cenik gratis in franko. aktia| 'ozor, gospodje in mladeniči! »stiln kr veli like , 2"— Največji cenik zastonj. = A. KIFFMANN = največja fabrika ur, zaloga, eksport Mar>ibor P. 1. «5 Prodaja naturnih vin 19()8 I. terrano krepko rdeče vino.......... K 28*— 1908 „ vino »Schiller" zrelo za loCenje........ „ 32-— 1908 „ belo namizno vino Silvanec-ribola....... „ 36*— 1908 „ namizno vino rizling............. „ 40"— stara, fina namizna vina po............. „ 48*— 1908 I Lissa rdeče, medicinalno, krvno vino ..... „ 56 — pri 100 litrih proda iz vinske kleti v poslopju velike sparkase Otto KUSTER, Celje, g št«. 704 Flobert Teschin „Warnand", kaliber fi ali 9 mm s krepkim robatim laufom, dolgost 1 m, za streljanje s šrotoni in krogljo, teža l3/, kile, za K 14—. Se pošlje edino po povzetju. — U. cenik orožja zastonj in franko. Franc DUŠEK, tovamapušk Opočno štev. 78 a. d. Staatsbahn Češko. 336 8 dni na poskus. Najnovejša ura na nihalo z godbo in bilom, budilnica in godba v krasnem okvirju iz pristnega orehovega lesa, 75 cm visoka, bije cele in polovične ure, budi in svira najlepše komade v kateri koli uri in se zavežem uro tekom 8 dneh, ako ni poškodovana, franko nazaj vzeti in vpošljem tudi celi znesek nazaj. Komad po K 14. Brez godbe K 10. H letna pismena garancija, pošilja se po poštnem povzetju. Prva in največja zaloga ur Max Bohnel, Dunaj IV. Margaretenstrasse 27/27. „Roskopf" ura iz nikelna K 8-—. Srebrna K T—. „Omega" K 18—. Zlato ure K 18—. Zlate verižice K 20— Zlati prstani K 5-— Ura na nihalo K 7—. Budilnica K 2—. Zahtevajte moj veliki cenik z nad 5000 podobami, ki se vsakemu na zahtevanje vpošlje zastonj in franko. 272 Vozički za otroke (Kinder-Sitz- und Liegewagen), v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata po 12, 16, 20, 24, 30, 35, 40-50 K. Cene so nizke, vozički so lično in močno izdelani. Pismenim naročilom 227 se hitro, pošteno in točno ustreže. Brata Sla wit s ch, trgovca v Ptuju. Pogori Citaj! Pozor! Pakraške želodčne »^SSSUSSSk kapljice. *- Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito so priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanja, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Nedoseženo sredstvo za vzdržanje dobrega prebavama. Delovanje izvrstno, vspeh signren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajstorica) 5 K franko na vsako poŠto po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da k naroča naravnost od: n ■ ■ » . « P. Junaica, lekarnarja v Pakracu it. 200 (Slavonija, 90 Vinske preše, sadne preše zboljSanim „doppeldruck-werkom" za ročni promet, ae zaprejo z rtgelni, grozdni mlini, grozdni reblerji, sadni mlini v najnovejši, najizda*.nej5i konstrukciji izborne vrste ter maSine za pripravo krme, hekslerji, rez za repo, Srotni mlini, dompferji za krm«, pe-peljni, vorgelege iz fannke poljedelskih maSin in giiarije zelezja Frani EISENSC1I1MMEL & Courp, Kandnitz a F,. G.avna prodajalna pisarna Franz MELIGHAR, Rudolf BAGHER = Dunaj 1112, LSwengasse 37. = Natančni ceniki zastonj in franko. 339 P Išče se solidne zastopnike in naprej-prodajalce. "3H Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Pnriji zraven klalnice in plinarake hiše postavljena ja nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj ra»- iaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati m spahati i. t. d. io manufakturno trgovino nalkolodvorskem prostoru na voglu (Stadt Wien) i priporodtimo zaradi njene solidnosti in nizkih cen najtoplejše._______ .............. = Johann Koss, Celje 170 Fabrika kmetskih in vinogradniških. mašin imporoea najnovejše vrtale mlatllDe stroje, stroje n reeanje krme, šrot-raline, z« rezanje repe, rektor za koruzo, sesalnice za gnojnico, trjjerje, •(reje za mah, grablje za mrvo, ročne grablje (Handschlepp-und Pferdeheurechen) za mrvo obračati, »Jroj za košnjo trave in žitja, najnovejše gleisdorfske sadne mline v kamenitih valčkih zacinane, hidravlične »reže, preše za sadje . in vino. (Orig. Oberdruck DtJoreniial Hebelpresswerke) patent „Dučhscher", dajo •ajreč tekočine, se dobijo le pri meni. Angleške noie {Cnuatabl), rezervne dele, prodaja mašin na čas in garancijo. — Cenik zastonj in iranko M = za osebe brez brade in za pleš Lase in brado se dobi zanesljivo v 8 pravega „Mos Balsama". Stari in mladi, dame rabijo samo „Mos Balsam" za pridobitej obrv in brade, kajti dokazano je, da je ta ,,Mos I edino sredstvo moderne znanosti, ki upliva \m dnevi na lasne papile tako, da prično 1; -i Garantiramo neškodljivost. Ako to ni istina plačamo ns 5000 goldinarjev v goiovin vsakomur ki je rabil „Mos Balsam" in ostal br ===== plešast ali z redkimi lasi. = Op. Mi smo edina tvrdka, ki prevzame takoj Zdravniški popisi in priporočila. Nujno svarimo redbami! Ozi-aie se na moje poskuse z vašim >Mos Bo!samom<, vam lahko naznanim, da sem s njim po^m dovoljen. Že po 8 dneh so se pojavili očitno lasi; ako ravno so bili lasi svitli in mehki, so bili vendar In 2 tednih dobila je brada svojo naravno barvo in tedaj šele se je pokazal imenitni vpliv vašega '" ležno ostajem I. C. Dr. Tverg. Kopenhagen. Podpisana lahko vsakomur pravi »Mos Balsam« kot zaneslivo sredstvo za pridobitev las priporočan pela sem dalje časa na tem, da so mi izpada'i in so se pojavili čisto goli prostori v laseh. Ko sem pa I 3 tedne >Mos Balsam«, pričeli so lasi zopet rasti in so postali težki ter polni. (idč. M. C. Anderesen, Njfl gade 5, Kopenhagen. 1 zavoj »Mos« gold. 5. Dobi se po povzetju ali s tem, da se plača naprej. Pišite na največjo apeeialHI govino sveta: >l a govino sveta: ^rf^rSIŠKCj Mos-Magasinet, Copenhagen 395 Danemait ^^ ""* ffi........ u'lui* Dopisnice se frankirajo z 10 vin., pisma z 25 vin. Lancaster od K 26—, flobert-puške od K 8"5*, pištole od K 2, samokresi od 5-—. Popravljanj« po ceni. ■ Cenik s slikami franko. ' ■ ■——«1 F. S3 usek., Opočno Št. 104 a. d. Staatsbahn, Bohmen. Oiht. revmatičen* v Ptuju priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K — h Singer Medium 90 „ — , Singer Titanial20 , — , Ringachifchen ........140 , — . Ringschifchen za krojače . , . .180 , — „ Minerva A..........100 , — > Minerva C za krojače in čevljarje 160 , — , Howe C za krojače in čevljarje . 90 , — » Cylinder Elastik za čevljarje . .180 n — „ Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene ao nižje kakor povsodi in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. 808 Velike množine restov. Rumburško platno za srajce B.....a K —'46 po metra resti za obrisalnike, (hantle), čisto platno in polovično platno . it K žepni robci beli . . . it K žepni robci barvani . . 5, K beli resti damast-gradl za postelj e (Bettuberziige) prima kakovost 120 cm široko......k K—'65 in 80 po metra beli resti damast-gradl za postelje prima kakovost 85 cm široko . a K—'46 in 65 po metra pošlje po povzetju ikalnica platnenega blaga ""^0 HEINRICH PICK Trautenau se uspešno zdravijo z rabo mojega že leta sem znanegaEaculyptus-oIja (avstralsko, naturni Jrodukt). Cena originalne steklenice 1 K 50 b. opis z mnogimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosto. Eucalyptus-nulo najboljše sredstvo proti pegami, vimerli, jcternirai znaki in drugimi nečistostmi obraza. Eucalyptus-bonboni nedosežno zdravilni proti kašlju, oslovskemu Pred ponarejenjem m , Mju, artmi itd. naj se varuje s ten, ETOSt HCSS, Kliligentliai i- S. Dobi 6e tudi v Ptuju 788 apoteka „zura Mohren" H. Molitor. da se ozira na to varnostno marko. Ljudska kopelj mestne] kopališča v Ptuju. Cas za kopanje: na delavnikih od 12. on 2. ure popoldne (blagajna je od 12. do 1| zaprta); na nedeljah in praznikih od 11. ure opoludne. 1 kopelj z vročim zrakom, paro ali ,braM z rjuho K —"60; postrežba K —10.] Varitvema marka „Anker" Liniment Caspici comp. nadomestilo za je zaaiio kot tdpeljajooe, Izvrstno In beieolne odstranjajode sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, 1*40 in K 2'—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklenice v ikatljah z naao varstveno znamk« „Aaker", potem se doki pristno to sredstvo. ^^^^ Dr. Ricutjr-Jeva apoteka „zlaU In" v Pragi, Elisabetstr. St. 5 nov. Razpošilja se vsak dan. 690 V spomladi in polet je najlepša in najboljša prilika, da n nakupi realitete ali da se jih prodi Vidi se zmožnost zemljišč in travnikoT in kupi se lahko posestvo v polneB obratu. — Kdor želi torej kupiti ali prodati posestvo, naj si bode potem kmetijsko ali gostilna itd., ta naj se obrne m konoesionirani realitetni prometni bird K. MAGNETv Velikovcu na Koroškem. h 3-— po 10 kom. 2-50 po 10 kom. 1-50 po 10 kom. hranilnica (Sparkassa) vlad. državnega mesk Čekovnemu računu it. 808651 pri c. kr. poš-tBO-hrauilmiinem uradu. ■ Mestni denarni zavod.! Gir0 k°nt° Pri podružnici avst. ojersk. banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8-12 ura. na Češkem. 389 vzame in Kar ne dopade, se radovoljno nazaj denar nazaj pošlje. OOOOQQOOOOOOOOOOOOOO lvi4oi>tnli in iMfcfiDftTTi« nrunmV * Kari I.iT>hnrt priporoča se glede vsa- ImaKnesaRK kega med hranilnične zadeve »padajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakorsnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Občenle i avst. ogrnit bank.. Ravnateljstvo. Iadajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: W. Blanke r Ptojm.